CENTER ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE LENDAVA · 1 Vrsta investicijske dokumentacije INVESTICIJSKI PROGRAM (IP) Minimalna vsebina v skladu s 13. členom Uredbe o enotni metodologiji za

1

Vrsta investicijske dokumentacije

INVESTICIJSKI PROGRAM

(IP)

Minimalna vsebina v skladu s 13. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in

obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06,

54/10 in 27/16)

Naziv investicijskega projekta

CENTER ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE LENDAVA

Datum izdelave dokumenta:

Maribor, september 2018

2

PODPISI

INVESTITOR, FINANCER

Naziv Občina Lendava – LENDVA KÖZSÉG

Naslov Glavna ulica 20, 9220 Lendava

Odgovorna oseba mag. Anton Balažek, župan

Telefon 02 577 25 00

Telefaks 02 577 25 09

E-mail [email protected]

Spletna stran www.lendava.si

Davčna številka SI 27705935

Matična številka 5874645000

Transakcijski račun SI56 0125 9010 0012 919, Banka Slovenije

Žig: Podpis odgovorne osebe:

UPRAVLJAVEC




Telefon 02 577 25 00

Telefaks 02 577 25 09







v soupravljanju z

Naziv Gasilska zveza Lendava


Odgovorna oseba Srečko Prendl, predsednik

Telefon 02 578 98 00


Davčna številka 16790774


Transakcijski račun SI56 0234 2001 9889 068, NLB d.d.


mailto:[email protected]

http://www.lendava.si/

3

IZDELOVALEC INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

Naziv NEMTRADE d.o.o.

Naslov Kočevarjeva ulica 7, 2000 Maribor

Odgovorna oseba projekta Svetlana Čerič, univ. dipl. ekon.

Telefon 030 630 046

E-mail [email protected], [email protected]

Strokovna sodelavka doc. dr. Marina Letonja



Žig: Podpis odgovorne osebe projekta:

OSEBE ODGOVORNE ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD PRIPRAVO USTREZNE

INVESTICIJSKE, PROJEKTNE, TEHNICNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE

Naziv Občinska uprava Občine Lendava – LENDVA KÖZSÉG


Odgovorna oseba mag. Tibor Hebar in Robert Recek

Telefon 02 577 25 00

Telefaks 02 577 25 09

E-mail [email protected] / [email protected]

Žig: Podpis odgovornih oseb:

4

Kazalo vsebine

1 Uvodno pojasnilo s povzetkom dokumenta identifikacije investicijskega projekta . 8

1.1 Uvodno pojasnilo ...................................................................................................... 8

1.2 Osnovni podatki o investitorju ................................................................................. 11

1.3 Osnovni podatki o upravljavcu ................................................................................ 11

1.4 Osnovni podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije ..................................... 11

1.5 Namen in cilji investicijskega projekta ..................................................................... 11

1.6 Povzetek Dokumenta Identifikacije Investicijskega Projekta ................................... 12

2 Povzetek investicijskega programa ........................................................................... 15

2.1 Opredelitev vrste investicije .................................................................................... 16

2.2 Navedba odgovornih oseb ...................................................................................... 16

2.3 Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo................................. 17

2.4 Način in postopek izbire izvajalcev ......................................................................... 18

2.5 Časovni načrt vseh aktivnosti ................................................................................. 18

2.6 Seznam že pripravljene in potrebne dokumentacije ................................................ 19

2.7 Nacin koncnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter vzdrzevanja ................. 19

2.8 Prikaz ocenjene vrednosti investicije....................................................................... 19

2.9 Viri financiranja celotnega investicijskega projekta .................................................. 20

2.10 Zbirni prikaz rezultatov izracunov upravicenosti investicijskega projekta ............... 21

3 Osnovni podatki o investitorju, financerju izdelovalcu investicijske dokumentacije

in prihodnjem upravljavcu ................................................................................................ 22

4 Analiza stanja s prikazom potreb ter usklajenost investicijskega projekta s

strateskimi dokumenti ...................................................................................................... 23

4.1 Osnovni podatki o investitorju ................................................................................. 23

4.2 Stanje na podrocju dejavnosti, ki so predmet investicije .......................................... 25

4.2.1 Podnebje v Prekmurju ...................................................................................... 25

4.2.2 Gasilska dejavnost ........................................................................................... 25

4.2.3 Požarna ogroženost in intervencije v letu 2017 ................................................ 31

4.2.4 Poplavna ogroženost ........................................................................................ 34

4.2.5 Plazovi ............................................................................................................. 35

4.2.6 Divja odlagališča .............................................................................................. 36

4.2.7 Alergeni ............................................................................................................ 37

4.3 Razlogi za investicijsko namero in prikaz potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija 38

4.4 Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi in drugimi dokumenti ................... 40

4.4.1 Spisek pravnih in strokovnih podlag ................................................................. 40

5

4.4.2 Strategije in resolucije, ki so v s kladu s cilji investicijskega programa .............. 41

5 Analiza tržnih možnosti .............................................................................................. 45

6 Tehnično – tehnološki del .......................................................................................... 46

6.1 Ocena obstoječega stanja ...................................................................................... 46

6.2 Programska izhodišča za načrtovanje objekta ........................................................ 46

7 Analiza zaposlenih ...................................................................................................... 52

8 Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah............................................................... 53

9 Analiza lokacije ........................................................................................................... 55

9.1 Makro lokacija ......................................................................................................... 55

9.2 Mikro lokacija .......................................................................................................... 56

10 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje ................................................. 59

10.1 Strokovne podlage pri pripravi analize vplivov na okolje ....................................... 59

10.2 Varstvo okolja ....................................................................................................... 59

10.2.1 Energetsko varčna gradnja – učinkovitost izrabe naravnih virov ..................... 60

10.2.2 Okoljska učinkovitost ...................................................................................... 60

10.2.3 Trajnostna dostopnost .................................................................................... 60

10.2.4 Zmanjševanje vplivov na okolje ...................................................................... 60

10.2.5 Varstvo pred požarom .................................................................................... 61

10.2.6 Higienska in zdravstvena zaščita .................................................................... 61

10.2.7 Varnost pri uporabi ......................................................................................... 61

10.3 Okolje ................................................................................................................... 61

10.3.1 Emisije snovi v zraku ...................................................................................... 61

10.3.2 Vpliv na tla in vode ......................................................................................... 62

10.3.3 Emisije hrupa ................................................................................................. 62

10.3.4 Gradbeni odpadki ........................................................................................... 62

11 Časovni načrt izvedbe investicije ............................................................................ 64

12 Načrt financiranja investicijskega projekta ............................................................. 66

13 Projekcije prihodkov in odhodkov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije

za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta .................................................. 67

13.1 Izhodišča in projekcija prihodkov in odhodkov ...................................................... 67

13.2 Metodologija izvedbe finančne in ekonomske analize ........................................... 69

14 Vrednotenje drugih stroskov in koristi ter presoja upravicenosti v ekonomski dobi

z izdelavo financne in ekonomske ocene ........................................................................ 70

14.1 Finančna analiza ................................................................................................... 70

14.1.1 Likvidnostni tok ............................................................................................... 70

14.1.2 Finančni tok .................................................................................................... 72

6

14.1.3 Doba vračanja investicijskih sredstev ............................................................. 72

14.1.4 Neto sedanja vrednost ................................................................................... 73

14.1.5 Interna stopnja donosnosti ............................................................................. 73

14.2 Ekonomska analiza ............................................................................................... 74

15 Analiza tveganj in občutljivosti ................................................................................ 77

15.1 Analiza tveganj ..................................................................................................... 77

15.2 Analiza občutljivosti .............................................................................................. 81

16 Predstavitev in razlaga rezultatov ............................................................................ 82

17 Vizija investitorja ....................................................................................................... 83

7

Kazalo slik Slika 1: Prikaz organizacijske strukture ............................................................................... 18 Slika 2: Lega občine ............................................................................................................ 23 Slika 3: Kazalniki za leto 2016 ............................................................................................. 24 Slika 4: Oprema v zakloniščih ............................................................................................. 28 Slika 5: Gasilski dom Lendava ............................................................................................ 30 Slika 6: Divja odlagališča v Občini Lendava ........................................................................ 36 Slika 7: Število divjih odlagališč v Občini Lendava .............................................................. 37 Slika 8: Nov objekt .............................................................................................................. 47 Slika 9: Razdelitev prostorov - pritličje ................................................................................. 49 Slika 10: Razdelitev prostorov - nadstropje ......................................................................... 50 Slika 11: Prikaz predvidene zunanje ureditve ...................................................................... 51 Slika 12: Prikaz Slovenije in Pomurske regije ...................................................................... 55 Slika 13: Ortofoto prikaz makro lokacije .............................................................................. 56 Slika 14: Ortofoto prikaz mikro lokacije ............................................................................... 57 Slika 15: Situacija obravnavanega območja ........................................................................ 58 Kazalo table Tabela 1: Glavne postavke investicijskega projekta .............................................................. 9 Tabela 2: Vrste in vsebine investicijske dokumentacije ....................................................... 16 Tabela 3: Ocena vrednosti investicijskih stroškov v EUR po stalnih cenah .......................... 19 Tabela 4: V deležih prikazan vir financiranja celotne investicije ........................................... 20 Tabela 5: Osnovni podatki o investitorju .............................................................................. 22 Tabela 6: Osnovni podatki o pripravljavcu investicijske dokumentacije ............................... 22 Tabela 7: Osnovni podatki o upravljavcu ............................................................................. 22 Tabela 8: Seznam prostovoljnih gasilskih društev ............................................................... 26 Tabela 9: Preverjanje usklajenosti z razvojnimi strategijami in politikami............................. 42 Tabela 10: Prikaz neto površin prostorov ............................................................................ 48 Tabela 11: Ocena vrednosti investicijskih stroškov v EUR po stalnih cenah ........................ 53 Tabela 12: Zemljišča ........................................................................................................... 56 Tabela 13: Terminski plan priprave in izvedbe investicije .................................................... 64 Tabela 14: Terminski / časovni načrt posameznih aktivnosti s finančno oceno.................... 64 Tabela 15: Tabela dinamike investicijskih vlaganj v letih po stalnih cenah .......................... 66 Tabela 16: Prikaz prihodkov in odhodkov iz poslovanja za Gasilsko zvezo Lendava v letu 2017

v EUR ................................................................................................................................. 67 Tabela 17: Ocena prihodkov in stroškov ............................................................................. 69 Tabela 18: Prikaz amortizacijske vrednosti za investicijski projekt....................................... 70 Tabela 19: Likvidnostni tok investicije ................................................................................. 71 Tabela 20: Finančni tok investicije –nediskontirane vrednosti ............................................. 72 Tabela 21: Neto sedanja vrednost....................................................................................... 73 Tabela 22: Prikaz finančnih kazalnikov ............................................................................... 74 Tabela 23: Prikaz ekonomskih tokov – nediskontirane vrednosti ......................................... 75 Tabela 24: Prikaz ekonomskih tokov – diskontirane vrednosti ............................................. 76 Tabela 25: Rezultati analize občutljivosti ............................................................................. 81

8

1 Uvodno pojasnilo s povzetkom dokumenta identifikacije investicijskega projekta

1.1 Uvodno pojasnilo

Predmet dokumenta je Investicijski program z naslovom »Center za zaščito in reševanje

Lendava«.

Investitor se je odločil za gradnjo novega centra za zaščito in reševanje na zemljišču parc. št.

3118, 3119 in 3120/1, vse k.o. 166-Lendava. S tem se bodo uredili prostori za izboljšanje

medsebojnega operativnega sodelovanja Obcine Lendava, Gasilske zveze Lendava,

Prostovoljnih gasilskih drustev Obcine Lendava ter PIGE Nafta. Civilna zaščita ter Rdeči križ

Lendava bosta pridobila primerne prostore za skladiščenje opreme za primere naravnih

nesreč ter prehrambenih artiklov in oblačil. Z vidika zagotavljanja pozarne in poplavne varnosti

ter ustrezne zascite in resevanja za primere naravnih in drugih nesrec predstavlja investicija

v nov sodobni vecnamenski objekt zagotovitev ustreznih prostorov za delovanje obvezne

lokalne javne sluzbe ter hranjenje gasilne, zascitne in resevalne opreme in naprav. Na enem

mestu bo zbrana vsa podatkovna baza o izvedenih ocenah ogroženosti v občini, ki bo

aktivneje vključena v obveščanje in predvsem osveščanje občanov o varovanju okolja,

preprečevanju naravnih nesreč in o primernih ukrepih v primerih nezgod. Pomemben

poudarek pri tem bo namenjen izobraževanju tako predsednikov krajevnih skupnosti kot tudi

ostalih občanov ter predvsem mladine.

Izgradnja objekta Center za zaščito in reševanje Lendava je ocenjen v višini 1.486.363,13

EUR z DDV po stalnih cenah. Tekoče cene so enake stalnim cenam, saj bo projekt zaključen

vmanj kot enem letu.

Celoten investicijski projekt je razdeljen na več posameznih investicijskih postavk. Te so:

izdelava potrebne projektne in investicijske dokumentacije,

izvedba javnega naročila za izbiro izvajalca GOI dela,

gradbena dela,

obrtniška dela,

elektro dela,

strojna dela,

zunanja ureditev,

nadzor nad gradnjo,

nakup gasilske opreme,

nakup opreme za Civilno zaščito,

nakup notranje opreme.

Izgradnja objekta Center za zaščito in reševanje Lendava se bo v celoti (100 %) financirala s

proracunskimi sredstvi Obcine Lendava. Financna konstrukcija projekta je tako zaprta.

Ocenjuje se, da bo objekt Center za zaščito in reševanje Lendava zakljucen v prvi polovici

leta 2019, ko bo za novo zgrajen objekt izdano tudi uporabno dovoljenje.

Za nacrtovano investicijo je v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo

investicijske dokumentacije na podrocju javnih financ (Uradni list RS, st, 60/06, 54/10 in

9

27/16), potrebno izdelati Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in Investicijski

program (IP). DIIP je bil izdelan v septembru 2018, priprava IP pa je predmet tega dokumenta.

V nadaljevanju so predstavljeni kljucni elementi investicijskega projekta »Center za zaščito in

reševanje Lendava«.

Tabela 1: Glavne postavke investicijskega projekta

Naziv investicijskega projekta »Center za zaščito in reševanje Lendava«

Naročnik investicijske dokumentacije Občina Lendava – LENDVA KÖZSÉG

Glavna ulica 20, 9220 Lendava

Izdelovalec investicijske dokumentacije Nemtrade d.o.o.

Kočevarjeva ulica 7, 2000 Maribor

Investitor in financer Občina Lendava – LENDVA KÖZSÉG


Upravljavec Občina Lendava – LENDVA KÖZSÉG


v soupravljanju z

Gasilsko zvezo Lendava


Strokovni delavci oz. sluzbe, odgovorne

za pripravo in nadzor nad pripravo

ustrezne investicijske, projektne in

druge dokumentacije

Občinska uprava Občine Lendava – LENDVA

KÖZSÉG

mag. Tibor Hebar in Robert Recek

Vrsta investicijske dokumentacije Inesticijski program (IP)

Namen izdelave IP Prikaz preteklega vlaganja in aktualnih cen

investicijskih del, ki so se potrebna za zakljucek

investicije. Ostale temeljne vsebine IP so:

pojasnilo poteka aktivnosti in morebitnih

sprememb, opredelitev investicije, dolocitev

ciljev in namena investicije, povzetek vseh

obravnavanih variant, prikaz ocenjene vrednosti

investicije, izracunani delezi financiranja

investicije, prikaz analize obstojecega stanja,

analize trznih moznosti in analize

povprasevanja, opredelitev tehnicno-

tehnoloskega dela, dolocitev virov financiranja,

predstavitev analize vplivov investicijskega

projekta na okolje, prikaz financne in ekonomske

opravicljivosti investicije, prikaz skladnosti

investicije z resolucijami in strateskimi

dokumenti, predstavitev analize tveganj,

obcutljivosti in analize stroskov in koristi.

10

Namen investicijskega projekta Namen investicije je zagotavljanje pozarne

varnosti in ustrezne ravni zascite in resevanja za

primere naravnih in drugih nesrec ter zagotovitev

prostorskih kapacitet za ustrezno in nemoteno

opravljanje drugih dejavnosti (civilna zascita,

gasilsko društvo, Rdeči križ) v Obcini Lendava.

Strateški cilji investicije Izboljšanje medsebojnega operativnega

sodelovanja Obcine Lendava, Gasilske zveze

Lendava, Prostovoljnih gasilskih drustev Obcine

Lendava ter PIGE Nafta. Zagotoviti dodatne

prostore za kvalitetno delovanje resevalnih

služb. Zagotoviti primeren prostor v primeru

vecje naravne ali druge nesrece. Urediti

neurejeno obmocje. Urediti širše območje

starega mestnega jedra. Povecati opremljenost

in odzivnost enot v primeru nesrec. Povecati

usposobljenost prebivalstva in resevalcev v

postopkih ob naravnih nesrecah. Izboljsati

kvaliteto okolja in podobe Občine Lendava.

Obseg investicijskih del izdelava potrebne projektne in investicijske

dokumentacije, izvedba javnega naročila za

izbiro izvajalca GOI dela, gradbena dela,

obrtniška dela, elektro dela, strojna dela,

zunanja ureditev, nadzor nad gradnjo, nakup

gasilske opreme, nakup opreme za Civilno

zaščito, nakup notranje opreme

Lokacija investicije parc. št. 3118, 3119 in 3120/1, vse k.o. 166-

Lendava

Strokovna dokumentacija Idejni projekt, Center za zaščito in reševanje

Lendava, izdelal ATRIJ Gradbeni inženiring

d.o.o., Odranci 39, 9233 Odranci, st. L11-17/A,

september 2017

Projekt PGD, Center za zaščito in reševanje


d.o.o., Odranci 39, 9233 Odranci, st. 17017,

januar 2018

Projekt PZI, Center za zaščito in reševanje


d.o.o., Odranci 39, 9233 Odranci, st. 17017,

februar 2018

Gradbeno dovoljenje, Upravna enota Lendava,

št. 351-47/2018-5(0511) z dne 12. 3. 2018

Časovni načrt izvedbe 2018 – 2019

Ocena vrednosti investicije 1.486.363,13 EUR z DDV v stalnih cenah

Viri financiranja Proračunska sredstva Občine Lendava v 100 %

11

1.2 Osnovni podatki o investitorju




1.3 Osnovni podatki o upravljavcu




v soupravljanju




1.4 Osnovni podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije





1.5 Namen in cilji investicijskega projekta

Namen investicije je zagotavljanje pozarne varnosti in ustrezne ravni zascite in resevanja za

primere naravnih in drugih nesrec ter zagotovitev prostorskih kapacitet za ustrezno in

nemoteno opravljanje drugih dejavnosti (civilna zascita, gasilsko društvo, Rdeči križ) v Obcini

Lendava.

Splosni cilji investicije:

zagotovitev ustreznih prostorskih in dostopnih pogojev za izvajanje več sorodnih

dejavnosti (gasilci, civilna zaščita) v Občini Lendava,

večja varnost in zaščita v lokalnem okolju Občine Lendava (izboljšanje varstva okolja

in delovanje civilne zaščite, ki vključuje tudi spremljanje alergenov, kontrolo divjih

odlagališč ter plazov),

izboljšanje požarne varnosti,

izboljšanje poplavne varnosti,

izboljšanje zagotavljanja varstva okolja.

Investitor zasleduje naslednje strateške cilje investicije:

Izboljšanje medsebojnega operativnega sodelovanja Obcine Lendava, Gasilske zveze

Lendava, Prostovoljnih gasilskih drustev Obcine Lendava ter PIGE Nafta.

Zagotoviti dodatne prostore za kvalitetno delovanje resevalnih služb.

12

Zagotoviti primeren prostor v primeru vecje naravne ali druge nesrece.

Urediti neurejeno obmocje.

Urediti širše območje starega mestnega jedra.

Povecati opremljenost in odzivnost enot v primeru nesrec.

Povecati usposobljenost prebivalstva in resevalcev v postopkih ob naravnih nesrecah.

Izboljsati kvaliteto okolja in podobe Občine Lendava.

Pricakovani rezultati investicije:

1. Izgradnja večjih zmogljivosti za združitev opreme za zaščito in reševanje na eni

lokaciji, na kateri bo na razpolago tudi vsa ostala infrastruktura, ki je potrebna za

uspešno delovanje centra.

2. Povečana usposobljenost in učinkovitost reševalcev v primeru naravnih nesreč.

3. Večja osveščenost javnosti o stanju in predvsem o varovanju okolja, potrebnih ukrepih

za preprečitev naravnih in drugih nesreč ter ustreznem ukrepanju v primeru

posameznih izrednih dogodkov.

1.6 Povzetek Dokumenta Identifikacije Investicijskega Projekta

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) je bil izdelan v septembru 2018.

DIIP je obravnaval 2 varianti izvedbe investicije, kot primernejsa varianta se je ob preverjanju

izkazala varianta »z investicijo«.

Vrednost investicije »z investicijo« je v stalnih cenah znasala 1.486.363,13 EUR z DDV. Za

investicijo so bila predvidena sredstva iz proračuna Obcine Lendava v celoti (100 %).

V DIIP je bilo ugotovljeno, da je glede na pricakovane pozitivne ucinke novega Centra za

zaščito in reševanje Lendava na podrocju pozarne varnosti in ustrezne ravni zascite in

resevanja za primere naravnih in drugih nesrec, s pripravo investicijske dokumentacije,

projektne in druge dokumentacije za izvedbo investicije smiselno nadaljevati.

Obstajata dve mozni varianti, kako pristopiti k izvajanju investicije:

• varianta »brez investicije«,

• varianta »z investicijo - novogradnja Centra za zaščito in reševanje Lendava.

V primeru variante brez investicije so stroški investicije enaki nič in pomeni ohranitev

obstoječega stanja.

Slednje bi pomenilo ohranjanje sedanjega stanja. Zaradi razpršenosti lokacij delovanja, bi

medsebojno operativno sodelovanje Obcine Lendava, Gasilske zveze Lendava, Prostovoljnih

gasilskih drustev Obcine Lendava ter PIGE Nafta ostalo nespremenjeno. Torej na enaki ravni,

ki ni zadovoljiva.

13

Obstoječi prostori PGD Lendava bodo še naprej dotrajani, premajhni in ne bodo izpolnjevali

tehničnih zahtev glede dimenzij prostorov ter potreb opravljanja Gasilske dejavnosti v Občini

Lendava.

Civilna zaščita bi še naprej delovala brez lastnih prostorov, kar ne bo izboljšalo njenega

delovanja in pripravljenosti. Prav tako se bo oprema za primere naravnih nesreč še naprej

shranjevala razpršeno na dveh lokacijah, kar lahko predstavlja oviro za hitro ukrepanje.

Rdeči križ Lendava še naprej ne bi imel ustreznih prostorov za svoje delovanje. Težavo bi še

tudi v bodoče predstavljalo zlasti skladiščenje prehrambnih artiklov in oblačil.

Ker se z investicijo ne bi zagotovili sodobni prostori za primere naravnih in drugih nesreč, se

pripravljenost za primere požarne, poplavne ogroženosti in drugih naravnih nesreč ne bi

izboljšala. Z nespremenjenim stanjem bi se z leti zgolj slabšala. Stevilo nesrec se povecuje,

za uspesno delovanje je potrebno vedno vec zahtevne opreme, vozil in usposobljenih

resevalcev. Brez investicije se bo poveceval reakcijski cas ob nesrecah in zmanjsala možnost

za uspesno izvedbo resevalnih akciji.

Potencial vseh zbranih podatkov o ocenah in načrtih za ukrepanje v primeru nesreč, bi še

naprej ostal neizkoriščen. Informacije bi še naprej ostajale slabše posredovane javnosti, kar

ne bi izboljšalo izobraževanja ljudi o pomenu varstva okolja in ukrepanju v primerih naravnih

ter drugih nesreč.

Varianta brez investicije ni zaželena saj ne dosega zastavljenih ciljev.

Z realizacijo projekta se bodo ustvarili pogoji za izboljšanje medsebojnega operativnega

sodelovanja vseh vpletenih. Z dodatnimi prostori se odpira tudi možnost prekategorizacije

PGD Lendava iz III. na IV. kategorijo. Z izboljšanjem sodelovanja ter hrambo potrebne opreme

za primere naravnih in drugih nesreč zbirno na enem mestu, se bo izboljšala pripravljenost

enot za posredovanje in s tem posledično izboljšala požarna in poplavna varnost ter varnost

okolja pred drugimi nesrečami. Zbrani podatki na enem mestu, zbirno in povezano upravljanje

z njimi ter izboljšanje njihovega dostopa širši javnosti, bi izboljšalo osveščanje ljudi o pomenu

varstva okolja in ukrepanju v primerih naravnih ter drugih nesreč.

Ustvarili se bodo boljši pogoji dela za gasilsko dejavnost na vseh nivojih za naslednjo

dolgoletno obdobje ter se vzpostavil center za reševanje na eni lokaciji z združitvijo opreme,

kadra in uspešne organizacije.

Z investicijo se bo prispevalo k izboljšanju:

1. Požarne varnosti

V okviru Centra se predvideva zdruzitev vse potrebne opreme za zagotavljanje pozarne

varnosti. Prostori bodo primerni tudi za zagotavljanje 24h dezurstva tako za lokalno skupnost

kot tudi za potrebe pravnih subjektov iz industrijske cone. Dezurstvo bi lahko opravljali clani

PGD obcine Lendava. Z zdruzitvijo dezurstva na tej lokaciji, bi se sprostile dolocene kapacitete

pri gasilcih PIGE Lendava. Z zagotavljanjem dezurstva v centru bo en gasilec v PIGE na

razpolago za intervencije in s tem se bo povecala njihova stevilcna sposobnost ukrepanja ob

izrednih dogodkih.

14

2. Poplavne varnosti

Investitor v okviru civilne zascite zagotavlja tudi ekipe za resevanje iz vode, ki jih izvajajo PGD

Lendava, Gaberje, Petisovci in Kapca. Na lokaciji bi se zdruzila potrebna oprema za izvajanje

teh nalog. V Centru bi bili skladisceni colni in ostala potrebna oprema (npr. neoprenske obleke

itd.).

3. Varovanje okolja

Zaradi hrambe in upravljanja različnih podatkovnih baz, ocen in načrtov za ukrepanje v

primeru naravnih in drugih nesreč, poročil o spremljanju alergenov, kontroli divjih odlagališč

in plazov na enem mestu, se bodo ti podatki lahko uspešneje in učinkoviteje uporabljali za

izvajanje učinkovitih ukrepov za varovanje okolja.

4. Delovanja Civilne zaščite

Civilna zascita Obcine Lendava trenutno nima svojih prostorov, zato se predvideva njihova

zagotovitev v Centru. Oprema civilne zascite je skladiscena na vec lokacijah (zaklonisce, pri

gasilskih enotah). Vsa oprema bi se z izgradnjo Centra prenesla na to lokacijo in bi bila na

razpolago CZ kot tudi gasilskim enotam. S tem bi pridobili na opremljenosti teh enot kot tudi

na hitrejsi intervenciji ob izrednih dogodkih. Opreme ne bi bilo potrebno vec zbirati na vec

lokacijah.

5. Informiranje širše javnosti

Zbrani podatki na enem mestu se bodo lahko uspešneje in učinkoviteje uporabljali za

obveščanje javnosti ter izvajanje izobraževanj predsednikov krajevnih skupnosti kot tudi

ostalih občanov ter predvsem mladine o pomenu požarne in poplavne varnosti, zaščite in

reševanja ter varovanja okolja.

Koristi, ki se pričakujejo od investicije so posredne narave in se lahko predstavijo kot znižanje

družbenih stroškov, povečanje prometne varnosti, povečanje konkurenčnosti ter kvalitete

življenja občanov na splošno. Izboljšanje pogojev za delo enot zaščite in reševanja bo

prispevalo k izboljšanju življenjskih pogojev. Investicija bo prispevala k hitrejšemu in

kvalitetnejšemu odzivu reševalnih enot.

Od opisanih dveh variant je ustrezna varianta »z investicijo«, ki na optimalen način, ob

sprejemljivih stroških izvedbe in v ustreznem časovnem obdobju rešuje problem delovanja in

sodelovanja Gasilske zveze Lendava, Prostovoljnih gasilskih drustev Obcine Lendava ter

PIGE Nafta, rešuje prostorski problem civilne zaščite ter s hrambo ustrezne opreme za zaščito

in reševanje na enem mestu izboljšuje pripravljenost in odzivnost vseh enot.

15

2 Povzetek investicijskega programa

Obravnavani dokument investicijskega programa zajema opis dveh moznih variant, kako

pristopiti k investicijski operaciji. Za najboljso je bila izbrana varianta 1 - varianta z investicijo

- Gradnja novega objekta za potrebe centra za zaščito in reševanje Lendava.

Gradnja novega objekta bo obsegala 908,33 m2 neto površin prostorov.

S tem se bo zagotovila pozarna varnost in ustrezna raven zascite in resevanja za primere

naravnih in drugih nesrec. Z investicijo se bodo zagotovile prostorske kapacitete za ustrezno

in nemoteno opravljanje drugih dejavnosti (civilna zascita, gasilsko društvo, Rdeči križ) v

Obcini Lendava.

V nadaljevanju investicijski program zajema:

1. Predstavitev investitorja, upravljavca in izdelovalca investicijske dokumentacije;

2. Analiza sedanjega stanja z razlogi za investicijsko namero;

3. Analiza trznih moznosti;

4. Natancen opis tehnicno-tehnoloskega dela;

5. Natancna ocena investicijskih stroskov po stalnih in tekocih cenah s prikazanimi viri

financiranja po posameznih letih (stalne cene so enake tekočim cenam, cene junij

2018);

6. Analiza lokacije in vplivov investicijske operacije na okolje;

7. Prikaz poslovanja novozgrajenega objekta in njegov vpliv na investicijsko operacijo;

8. Analiza stroskov in koristi;

9. Analiza tveganja in obcutljivosti posameznih postavk na investicijsko operacijo.

Celoten investicijski program temelji na nacelih, ki so podrobneje predstavljena v stevilnih

programih, resolucijah in strategijah, ki so podrobneje opisane v poglavju 4.4.2. »Strategije in

resolucije, ki so v skladu s cilji investicijskega programa«.

Ucinki investicije so:

gradnja novega objekta;

zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za gasilsko dejavnost in delovanje civilne

zaščite ter Rdečega križa ter s tem povezanih dejavnosti;

izboljšanje požarne varnosti,

izboljšanje poplavne varnosti,

izboljšanje zagotavljanja varstva okolja,

izboljsanje kvalitete bivanjskega okolja.

Rezultat obravnavane investicije:

zagotovitev zadostnih površin in ustreznih prostorskih kapacitet za gasilsko dejavnost,

civilno zaščito ter Rdeči križ;

ureditev okolja in trajnostni razvoj.

16

2.1 Opredelitev vrste investicije

V obravnavanem primeru investicijskega projekta gre za novogradnjo.

Tabela 2: Vrste in vsebine investicijske dokumentacije

Mejne vrednosti investicijskega projekta DIIP PIZ IP

pod vrednostjo 300.000 evrov

a) če je objekt tehnološko zahteven;

b) če bodo nastale pomembne financne

posledice;

c) če se bo projekt (so)financiral s proracunskimi

sredstvi

Ne

Da

Da

Da

Ne Ne

med 300.000 in 500.000 evrov Da Ne Ne

med 500.000 in 2.500.000 evrov Da Ne Da

nad 2.500.000 evrov Da Da Da

Z vidika kriterija »Vrednost projekta«, je potrebno za investicijski projekt »Center za zaščito in

reševanje Lendava« narediti dva investicijska dokumenta: Dokument Identifikacije

Investicijskega Projekta (DIIP) in Investicijski Program (IP).

2.2 Navedba odgovornih oseb

Odgovorna oseba za izdelavo Investicijskega programa:

Svetlana Čerič, univ. dipl. ekon.

Nemtrade d.o.o.

Kočevarjeva ulica 7, 2000 Maribor

Telefon: 030 630 046

e-mail: [email protected]

Odgovorna oseba za izdelavo projektne dokumentacije:

Anton Kolarič, dipl. inž. grad.

ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o.

Odranci 39, 9233 Odranci

Telefon: 02 573 71 10

e-mail: [email protected]



17

Odgovorni osebi za izvedbo investicijskega projekta:

mag. Tibor Hebar in Robert Recek

Občinska uprava Občine Lendava – LENDVA KÖZSÉG


Telefon: 02 577 25 00

e-mail: [email protected] / [email protected]

2.3 Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo

Investitorje Občina Lendava – LENDVA KÖZSÉG, Glavna ulica 20, 9220 Lendava.

Odgovorna oseba investitorja je zupan, mag. Anton Balažek.

Investitor bo s svojimi sodelavci odgovorni nosilec celotnega projekta. Investicijski projekt bo

investitor izvajal s pomočjo zunanjih sodelavcev (izdelava projektne dokumentacije, izdelava

investicijske dokumentacije ter izvedba nadzora).

Pripravo, izvedbo in spremljanje investicijskega projekta bo vodila strokovna skupina

investitorja v okviru obstoječih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. Ključne odločitve glede

izvajanja investicijskega projekta bo sprejemal investitor. Pregled, koordinacijo in nadzor nad

izvajanjem aktivnosti izdelave investicijske in projektne dokumentacije je in bo še naprej vodil

investitor.

Investitor je v ta name imenoval tudi gradbeni odbor, ki ga sestavljajo:

Stanko Gjerkeš, podžupan Občine Lendava,

Ivan Kasnik, GZ Lendava,

Romeo gal, GZ Lendava,

mag. Tibor Hebar, poveljnik za civilno zaščito Občine Lendava,

Urška Hozjan, Občina Lendava

Robert Recek, Občina Lendava,

Aleš Ferletič, PIGE Nafta Lendava,

Drago Nađ in

Svetlana Čerič Nemtrade d.o.o.

Odgovorni vodja projekta bo redno izvajal vmesne kontrole izvedbe del in oceno porabe

sredstev. Ob zaključku investicijskega projekta bo pripravil zaključno vsebinsko in finančno

poročilo o izvedenem projektu. Za izdelavo študij, analiz in pripravo projektne, razpisne in

investicijske dokumentacije ter za izvedbo nadzora gradnje bodo s strani investitorja in vodje

investicijskega projekta najeti zunanji izvajalci/sodelavci. Projekt bo finančno vodil investitor.

Projekt se bo spremljal ločeno od ostalih investicij, tako da bo možen vpogled v finančno stanje

naložbe.



18

Slika 1: Prikaz organizacijske strukture

Investitor bo na vec nacinov skrbel za ustrezno obvescanje javnosti o projektu »Center za

zaščito in reševanje Lendava«. V zvezi z obvescanjem javnosti med gradnjo so predvidene

naslednje aktivnosti:

spremljanje gradnje na internetnih straneh Obcine Lendava (pregled poteka gradnje z

navedbo mejnikov);

organizacija medijskega dogodka ob zacetku gradnje;

slavnostna otvoritev novozgrajenega objekta.

Ustrezno obvescanje javnosti bo trajalo skozi celotno investicijsko operacijo.

2.4 Način in postopek izbire izvajalcev

Izvedbena dela se bodo oddala po sistemu javnega narocanja v skladu z veljavno javno-

narocnisko zakonodajo.

2.5 Časovni načrt vseh aktivnosti

Casovni nacrt izvedbe je v celoti predstavljen v tocki 11. »Casovni nacrt izvedbe investicije«

in ga zato na tem mestu ne bomo ponovno prikazali.

INVESTITOR

Gradbeni odbor

Projektna

dokumentacija

Podizvajalci

Izvedba

Odgvoorni

projektanti po

strokah

Izvajalec

Dobavitelji

19

2.6 Seznam že pripravljene in potrebne dokumentacije

Celotna pripravljena in se potrebna dokumentacija je predstavljena v tocki 4.4.1. »Spisek

pravnih in strokovnih podlag« in zato ni ponovno navedena.

2.7 Nacin koncnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter vzdrzevanja

Po zakljucku investicijskih del bo z novozgrajenim objektom upravljala Občina Lendava v

soupravljanju z Gasilsko zvezo Lendava.

2.8 Prikaz ocenjene vrednosti investicije

VARIANTA 0: BREZ INVESTICIJE

Varianta 0 ne povzroca nobenih financnih stroskov, povezanih z izvedbo investicije, saj

investicija ne bi bila izvedena. Zato varianto 0 izkljucujemo iz nadaljnjega prikaza stroskov.

VARIANTA 1: INVESTICIJA SE IZVEDE

Celotna vrednost investicijskega projekta je ocenjena na 1.486.363,13 EUR z DDV po stalnih

cenah. Tekoče cene so enake stalnim cenam (junij 2018), saj bo projekt zaključen v manj kot

enem letu. Varianta se na podlagi natancnejsih analiz, predstavljenih v predhodnih

dokumentih (DIIP) obravnava kot osnovna varianta za postavitev financne konstrukcije.

Vse ocenjene vrednosti so izracunane in podane v EUR in so prikazane brez DDV in z DDV

(22 % stopnja). DDV je upravičen strošek.

Tabela 3: Ocena vrednosti investicijskih stroškov v EUR po stalnih cenah

PREDVIDENI OBJEKT – elementi

investicije

vrednost v

EUR brez DDV

vrednost v

EUR

z 22 % DDV

Delež

v %

(z DDV)

1 gradbena dela 346.702,18 422.976,66 28,46

2 obrtniška dela 402.951,70 491.601,08 33,07

3 elektro dela 86.091,46 105.031,58 7,07

4 strojna dela 87.096,01 106.257,13 7,15

5 zunanja ureditev 101.304,73 123.591,77 8,32

6 ostala dela 19.994,08 24.392,77 1,64

skupaj objekt 1.044.140,16 1.273.850,99 85,71

20

STROŠKI OPREME

7 Gasilska oprema 43.122,45 52.609,39 3,54

8 Oprema za civilno zaščito 61.819,39 75.419,66 5,07

9 Notranja oprema 25.000,00 30.500,00 2,05

skupaj oprema 129.941,84 158.529,04 10,66

OSTALI STROŠKI

10 Projektna dokumentacija, odkupi, notar… 21.226,34 25.896,13 1,74

11 Investicijska (DIIP in IP) in razpisna

dokumentacija 7.360,00 8.979,20 0,60

12 Strokovni nadzor (ocenjeno 1,5 %) 15.662,10 19.107,76 1,29

Skupaj ostali stroški 44.248,44 53.983,10 3,63

INVESTICIJA SKUPAJ 1.218.330,44 1.486.363,14 100

2.9 Viri financiranja celotnega investicijskega projekta

Celotni investicijski projekt bo financirala s sredstvi proracuna Obcina Lendava.

Investicijski projekt zajema izvedbo naslednjih del:

izdelava potrebne projektne in investicijske dokumentacije,

izvedba javnega naročila za izbiro izvajalca GOI del,

gradbena dela,

obrtniška dela,

elektro dela,

strojna dela,

zunanja ureditev,

nadzor nad gradnjo,

nakup gasilske opreme,

nakup opreme za Civilno zaščito,

nakup notranje opreme.

Tabela 4: V deležih prikazan vir financiranja celotne investicije

Vir financiranja 2018 2019 Skupaj

Proračunska sredstva Občine Lendava v

% 26,41 73,59

100,00

Proračunska sredstva Občine Lendava v

EUR 392.557,24 1.093.805,90

1.486.363,14

21

2.10 Zbirni prikaz rezultatov izracunov upravicenosti investicijskega projekta

Skupna vrednost investicije v stalnih cenah v EUR z DDV: 1.486.363,14

Upravičeni stroški v stalnih cenah v EUR z DDV: 1.486.363,14

Amortizacijske stopnje:

zgradba 3%

notranja in gasilska oprema 12%

Amortizacijski stroški na leto (EUR): 62.677,83 do leta 2026, nato 49.067,10 leta

2017 in od leta 2028 42.161,70 EUR;

Prihodki iz poslovanja na leto (EUR): 17.749,47 do leta 2028, 37.749,47 od leta 2029;

Stroski iz poslovanja na leto (EUR): 52.384,84

Ostanek vrednosti/ rezidual (EUR) – po 15 letih: 636.925,49

Diskontni faktor: 4%

Neto sedanja vrednost (EUR): 236.537,12

Interna stopnja donosnosti (%): ni izračunljiva

Na podlagi zgoraj predstavljenih financnih (NSV<0) je razvidno, da se investicija v projekt

»Center za zaščito in reševanje Lendava« ne povrne v ekonomski dobi(15 let), kar je za

projekt, financiran s strani obcinskega proracuna, razumljivo. Ob upoštevanju eksternalij je

NSV iz ekonomskega vidika pozitivna, saj ima projekt pozitivne multiplikativne učinke na

okolje.

22

3 Osnovni podatki o investitorju, financerju izdelovalcu investicijske dokumentacije

in prihodnjem upravljavcu

Tabela 5: Osnovni podatki o investitorju




Telefon 02 577 25 00

Telefaks 02 577 25 09






Tabela 6: Osnovni podatki o pripravljavcu investicijske dokumentacije




Telefon 030 630 046

E-mail [email protected], [email protected]




Tabela 7: Osnovni podatki o upravljavcu




Telefon 02 577 25 00

Telefaks 02 577 25 09






v soupravljanju z




Telefon 02 578 98 00


Davčna številka 16790774


Transakcijski račun SI56 0234 2001 9889 068, NLB d.d.


http://www.lendava.si/

23

4 Analiza stanja s prikazom potreb ter usklajenost investicijskega projekta s

strateskimi dokumenti

4.1 Osnovni podatki o investitorju

Občina Lendava je bila ustanovljena leta 1994. Meri 123 km2. Po površini se med slovenskimi

občinami uvršča na 51. mesto. Občina Lendava je samoupravna lokalna skupnost

ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Banuta – Bánuta, Benica, Čentiba –

Csente, Dolga vas – Hosszúfalu, Dolgovaške gorice – Hosszúfaluhegy, Dolina pri Lendavi –

Völgyifalu, Dolnji Lakoš – Alsólakos, Gaberje – Gyertyános, Genterovci – Göntérháza, Gornji

Lakoš – Felsőlakos, Hotiza, Kamovci – Kámaháza, Kapca – Kapca, Kot – Kót, Lendava –

Lendva, Lendavske gorice – Lendvahegy, Mostje – Hidvég, Petišovci – Petesháza, Pince –

Pince, Pince Marof – Pince majof, Radmožanci – Radamos, Trimlini – Hármasmalom,

Brezovec del. Narodnostno mešano območje občine na katerem živijo tudi pripadniki

madžarske narodne skupnosti obsega navedena naselja razen naselij Benica, Hotiza in

Brezovec del.

Glede teritorialnega obsega današnje občine Lendava je leta 1998 prišlo do sprememb, in

sicer iz občine Lendava/ Lendva je bilo izločeno manjše območje, iz katerega je nastala občina

Dobrovnik/ Dobronak.

Slika 2: Lega občine

(vir: Geopedia.si)

Občina Lendava meji na republiko Madžarsko in Hrvaško in je dvojezična, saj v njej poleg

Slovencev prebivajo tudi pripadniki madžarske narodne manjšine. Pomembnejši dejavnosti

sta kmetijstvo in turizem (terme).

24

V nadaljevanju je prikazanih nekaj najbolj pomembnih dodatnih statisticnih kazalnikov Obcine

Lendava.

Sredi leta 2016 je imela občina približno 10.520 prebivalcev (približno 5.140 moških in

5.380 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 52.

mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 86 prebivalcev;

torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2).

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Število tistih, ki so se iz te občine

odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000

prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 1,5. Seštevek naravnega in

selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -3,1 (v

Sloveniji 0,8).

Povprečna starost občanov je bila 46,5 leta in tako višja od povprečne starosti

prebivalcev Slovenije (42,9 leta).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin

– večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 196 oseb starih

65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja

od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 125). Pove pa tudi, da se

povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji.

Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh

slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v

večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot

takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo

približno 53 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je manj

od slovenskega povprečja (60 %).

Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 21,4 % registriranih

brezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (11,2 %). Med brezposelnimi je bilo

tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških.

Slika 3: Kazalniki za leto 2016

Kazalniki za leto 2016 Občina Slovenija

Gostota prebivalstva (prebivalcev/km2) 86 102

Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev) -3,1 0,8

Povprečna starost prebivalcev (leta) 46,5 42,9

Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 21,4 11,2

(vir: http://www.stat.si/obcine/sl/2016/Municip/Index/80)

25

4.2 Stanje na podrocju dejavnosti, ki so predmet investicije

4.2.1 Podnebje v Prekmurju

Za obpanonske pokrajine je značilno zmerno celinsko podnebje. To pomeni, da so zime

hladne, poletja pa vroča.

Prekmurje je slovenska pokrajina z najbolj izrazitimi celinskimi podnebnimi potezami. V

zadnjih desetletjih se podnebje tako na globalni kot na regionalni ravni spreminja. V Prekmurju

je opazno visanje temperatur, manjsa se povprecna letna temperaturna amplituda, rahlo se

znizuje tudi kolicina padavin. Znacilno je napredovanje zmerno sredozemskih potez

padavinskega rezima proti vzhodu, zaradi cesar v vzhodni in severovzhodni Sloveniji slabi

celinski znacaj padavin. Podnebni razvoj gre na vzhodu Slovenije v smeri slabljenja nekaterih

celinskih podnebnih potez, podnebje postaja toplejse in bolj susno, razen v jeseni, ko je bolj

toplo in vlazno.

Na temperaturo zraka v Prekmurju vpliva lega na obrobju Panonske kotline, zaradi katere

imajo temperature najbolj celinske poteze pri nas. Te se odrazajo v najvecji dnevni in letni

temperaturni amplitudi. Pomemben je tudi relief, predvsem nizka nadmorska visina (150–400

m), zaradi katere imajo obpanonske nizine, takoj za Obsredozemskimi pokrajinami na

jugozahodu Slovenije, najvisje povprecne letne temperature v Sloveniji (10 °C do 12 °C). V

nizinah se poleti zelo segreje, pozimi ob izrazitih inverzijah pa se zelo ohladi.

Severovzhodni predeli Slovenije so s povprecno letno kolicino padavin od 800 do 1.000 mm

najmanj namoceni pri nas. Padavine se zmanjsujejo s priblizevanjem madzarski meji.

Padavine padejo v nekaj vec kot 100 dneh, ce upostevamo dneve, ko pade vsaj 1 mm

padavin, pa je teh dni v Prekmurju okoli 90 (drugod po drzavi do 160). Razlike v namocenosti

letnih casov so v Prekmurju najvecje v Sloveniji. Najvec padavin pade poleti, najmanj pa

pozimi.

V splosnem postaja podnebje Prekmurja vedno toplejse in bolj susno (v jeseni toplejse in bolj

vlazno), kar utegne ob nadaljevanju teh trendov povecati susno ogrozenost in povzrociti vecje

tezave pri oskrbi z vodo.

Z vedno izrazitejšimi podnebnimi spremembami, ki jih beležimo v zadnjih letih, prihajajo tudi

vedno številčnejše naravne nesreče, ki morda v preteklosti niso bile tako pogoste. Prav tako

se povečuje ogroženost zaradi pojava naravnih nesreč in potreba po gasilski interveciji in

aktiviranju civilne zaščite, kot je prikazano v poglavju 2.4.

4.2.2 Gasilska dejavnost

Občina je zagotavljanje požarne varnosti zaupala Gasilski zvezi, ki povezuje 14 prostovoljnih

gasilskih društev iz Občine Lendava, 3 društva pa imajo svoj sedež v Občini Dobrovnik.

Obcina Lendava s pogodbo z Gasilsko zvezo Lendava (GZ) ureja izvajanje vsebine javne

gasilske sluzbe, zacetek opravljanja javne gasilske sluzbe, organizacijo javne gasilske sluzbe,

visino in namen sredstev za opravljanje javne gasilske sluzbe, nacin nadzora nad izvajanjem

26

javne gasilske sluzbe ter druge naloge v zvezi s porabo javnih sredstev za potrebe izvajanja

javne gasilske sluzbe.

V okviru Gasilske zveze Lendava delujejo naslednja prostovoljna gasilska društva:

Tabela 8: Seznam prostovoljnih gasilskih društev

Zap.

št. PGD Kategorija

Lokacija

1 PGD ČENTIBA Ia. kategorija Čentiba, Glavna ulica 92, 9220 Lendava

2 PGD DOLGA VAS Ia. kategorija Dolga vas, Opekarniška cesta 2, 9220

Lendava

3 PGD DOLINA I. kategorija Dolina pri Lendavi, Glavna ulica 29, 9220

Lendava

4 PGD DOLNJI LAKOŠ Ia. kategorija Dolnji Lakoš, Gasilska ulica 1, 9220

Lendava

5 PGD GABERJE Ia kategorija Gaberje, Glavna ulica 54, 9220 Lendava

6 PGD GENTEROVCI Ia. kategorija Genterovci, Šolska ulica 13, 9223

Dobrovnik

7 PGD GORNJI LAKOŠ Ia. kategorija Gornji Lakoš, Glavna ulica 61, 9220

Lendava

8 PGD HOTIZA I. kategorija Hotiza, Petrova ulica 16, 9220 Lendava

9 PGD KAPCA Ia. kategorija Kapca, Gornja ulica 29, 9220 Lendava

10 PGD KOT Ia. kategorija Kot, Mlinska ulica 21, 9220 Lendava

11 PGD LENDAVA III. kategorija Glavna ulica 92, 9220 Lendava

12 PGD MOSTJE - BANUTA Ia. kategorija Mostje, Mostje 39, 9220 Lendava

13 PGD PETIŠOVCI II. kategorija Petišovci, Rudarska ulica 24, 9220

Lendava

14 PGD RADMOŽANCI Ia. kategorija Radmožanci, Radmožanci 39a, 9223

Dobrovnik

Prostovoljna gasilska društva (PGD) z operativno enoto opravljajo javno gasilsko sluzbo na

obmocju, dolocenem v nacrtu varstva občine pred pozarom obcie in operativnim gasilskim

nacrtom posameznega PGD v obcini. PGD opravljajo tudi druge naloge v skladu z letnim

programom dela PGD in GZ, ki je dolocen v pogodbi.

GZ in PGD pri opravljanju javne gasilske sluzbe upostevajo Zakon o varstvu pred naravnimi

in drugimi nesrecami, Zakon o gasilstvu, Zakon o varstvu pred pozarom, predpise, izdane na

podlagi teh zakonov, Pravila gasilske sluzbe, Statut Gasilske zveze in Statut prostovoljnega

gasilskega drustva.

PGD opravljajo naslednje naloge:

gašenje in reševanje v primeru požarov,

reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč,

izvajanje preventivnih nalog na nivoju teritorija delovanja gasilskega društva,

načrtno kadrovanje in usposabljanje na nivoju društva,

27

zagotavljanje izvajanja zdravstvenih pregledov (naloga se lahko izvaja na GZ),

zavarovanje oseb in opreme (naloga se lahko izvaja na GZ),

nabava in vzdrževanje gasilske zaščitne in reševalne opreme (naloga se lahko izvaja

na GZ),

usposabljanje gasilske mladine,

druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva,

društvene dejavnosti,

reševanje na vodi in iz vode za društva PGD Petišovci, Gaberje in Kapca.

GZ opravlja naslednje organizacijske in strokovne naloge:

izvaja načrtno kadrovanje in usposabljanje gasilcev na nivoju občine,

na nivoju občine skrbi za načrten in usklajen razvoj ter opremljenost gasilskih enot v

skladu s predpisanimi merili,

skrbi za načrtno in usklajeno delovanje gasilskih enot v občini,

skrbi za povezavo med gasilskimi društvi in občino ter službami sistema za varstvo

pred naravnimi in drugimi nesrečami,

izvaja naloge, ki so jih nanje prenesle država ali občina (predvsem naloge iz 6. člena

zakona o gasilstvu),

izvaja druge organizacijske in razvojne naloge gasilstva.

S Poklicno industrijsko gasilsko enoto razpolaga Družba Nafta – Varovanje in požarna varnost

d.o.o. (v nadaljevanju PIGE), katera na podlagi meril za razvrščanje industrijskih gasilskih enot

spada v IV. kategorijo. Gasilsko enoto tako sestavlja 21 strokovno usposobljenih poklicnih

gasilcev, ki razpolagajo z ustrezno opremo in lahko intervenirajo ob različnih vrstah naravnih

nesreč, požarih, razlitjih nevarnih snovi ter v primeru prometnih nesreč.

Družba Nafta-Varovanje in požarna varnost d.o.o. ima za nedoločen čas od 10.3.2016 z

Občino Lendava sklenjeno Pogodbo o zagotavljanju požarne varnosti št. 9691-0002/2016 in

Aneks k navedeni pogodbi št. 9695-0046/2017, na podlagi katere Nafta s svojimi gasilci

zagotavlja (poleg prostovoljnih gasilcev tudi s profesionalno gasilsko enoto) višjo raven

požarne varnosti za občane občine Lendava. Po pogodbenih določilih se izvajalec obvezuje

sprejemati prijave požara po telefonu št. 112 s strani ReCO, ko to zahteva vodja intervencije,

intervenira ob prijavi požara v skladu z izdelanim operativnim načrtom (po potrebi) ter

zagotavlja stalno pripravljenost (24 ur) operativne skupine in z njo po potrebi izvozi.

Prav tako PIGE posreduje v primeru intervencije pri pogodbenih pravnih osebah (družbe) ter

v primerih razlitja nevarnih snovi in pri prometnih nesrečah na območju bivše UE Lendava. V

primeru intervencije pri pravnih osebah, ki nimajo sklenjene pogodbe o zagotavljanju

požarnega varstva, PIGE ne posreduje.

28

Civilna zaščita sedaj nima svojih prostorov za ucinkovito delovanje. Za opravljanje nalog z

njihove pristojnosti se je pokazala potreba po primernem in ustrezno velikem prostoru, kar

utemeljuje nameravano gradnjo. Opremo za primere naravnih nesreč skladišči razpršeno, na

dveh različnih lokacijah v občini:

Kranjčeva ulica 10 in

Trg Ljudske pravice 12.

Slika 4: Oprema v zakloniščih

29

Rdeči križ Lendava nima ustreznih prostorov za svoje delovanje. Težavo predstavlja zlasti

skladiščenje prehrambnih artiklov in oblačil.

Z novo zakonodajo, ki je bila sprejeta po letu 1992, je bilo varstvo pred naravnimi in drugimi

nesrečami v Sloveniji izločeno iz obrambnega sistema z namenom, da se organizira kot

celostna interdisciplinarna dejavnost ter da se vse reševalne službe in druge namensko

organizirane sile za zaščito, reševanje in pomoč povežejo v organizacijsko in funkcionalno

enoten sistem.

Osnovne naloge so: načrtovanje priprav na nesreče, zagotavljane učinkovitih mehanizmov

ukrepanja ob nesrečah, osveščanje in javno izobraževanje ter zagotavljanje pomoči pri

odpravljanju posledic nesreč.

Izrednega pomena je prav pomoč pri zagotavljanju materialnih pogojev za delovanje ob

naravnih in drugih nesrečah, pri organizaciji delitve in prevoza pomoči, pri varovanju in

posredovanju podatkov o žrtvah in pogrešanih, pri obveščanju prebivalcev o potrebah po

raznovrstni pomoči in pri pripravi pozivov za pomoč, tako na državnem kakor tudi na

mednarodnem nivoju.

V Občini Lendava je osrednja gasilska enota PGD Lendava, ki je eno izmed najstarejših

gasilskih društev v Sloveniji, saj bilo ustanovljeno 17. 5. 1873 in je leta 2013 praznovalo 140-

letnico delovanja. Prostovoljno društvo je osrednja enota za zagotavljanje požarne varnosti

na območju Občine Lendava, saj razpolaga z največ opreme. Pri zagotavljanju požarne

varnosti Prostovoljno gasilsko društvo Lendava sodeluje tudi z drugimi društvi in industrijsko

gasilsko enoto. V primeru drugih naravnih nesreč, pa se po potrebi aktivira tudi Civilna zaščita,

ki razpolaga z lastno opremo, skladiščeno v starem zaklonišču in na drugih lokacijah v Občini

Lendava.

PGD Lendava deluje in skladišči opremo v obstoječem objektu Gasilskega doma Lendava, ki

je bil zgrajen leta 1983, ob 80-letnici delovanja društva in je danes v slabem stanju ter ne

ustreza potrebam gasilcev. Objekt je potreben prenove, saj je premajhen in hkrati ne izpolnjuje

tehničnih zahtev glede dimenzij prostorov ter potreb Gasilske dejavnosti v Občini Lendava.

30

Slika 5: Gasilski dom Lendava

(vir http://foto-zgodbe.blogspot.com/search/label/Lendava)

Občina je s strokovnimi sodelavci pripravila različne ocene ogroženosti in akcijske načrte za

ukrepanje. Tako občina razpolaga z načrtom zaščite in reševanja ob potresu, oceno

ogroženosti občine, oceno požarne ogroženosti, analizo poplavnosti v občini s poplavnimi

kartami, seznami plazišč, merilno postajo za monitoring cvetnega prahu s tedenskimi poročili.

V okviru akcije »Očistimo Slovenijo« je vzpostavljena tudi register divjih odlagališč za celotno

Slovenijo. Te podatkovne baze so zbrane po različnih virih in javnosti dostopne zgolj preko

spleta. Z njimi se ne upravlja celostno in zbrano na enem mestu. Predstavljajo pa pomemben

vir informacij in predvidenih ukrepov v primeru naravnih in drugih nesreč v občini.

Želja naročnika je, da bi se z njimi dobro upravljalo, da bi te baze podatkov bile zbrane in

hranjene na enem mestu in bi bile bolje dostopne javnosti. Vključene bi morale biti v

obveščanje in predvsem osveščanje občanov o varovanju okolja, preprečevanju naravnih

nesreč in o primernih ukrepih v primerih nezgod.

31

4.2.3 Požarna ogroženost in intervencije v letu 2017

V letu 2015 je bila izdelana ocena požarne ogroženosti v Občini Lendava, ki jo je izdelalo

podjetje Balvept d.o.o., Murska Sobota. Dobljena pozarna ogrozenost je podlaga za dolocitev

preventivnih pozarnovarnostnih ukrepov, ki se morajo izvajati za preprecevanje nastanka

pozara.

Stopnje pozarne ogrozenosti:

stopnja 1: zelo majhna pozarna ogrozenost,

stopnja 2: majhna pozarna ogrozenost,

stopnja 3: srednja pozarna ogrozenost,

stopnja 4: srednja do povecana pozarna ogrozenost,

stopnja 5: velika pozarna ogrozenost,

stopnja 6: zelo velika pozarna ogrozenost.

Ocena pozarne ogrozenosti zajema ocenjevanje pozarne ogrozenosti v okoljih:

a) Požarna ogroženost v naravnem okolju

Za dolocitev ocene pozarne ogrozenosti so se upoštevali podatki o:

pozarni ogrozenosti po kategorizaciji Zavoda za gozdove Slovenije,

oddaljenost gasilske enote in

kategorijo gasilske enote.

Za nacrtovanje ukrepov varstva gozdov pred pozari se gozdovi razvrscajo v stiri stopnje

pozarne ogrozenosti, in sicer:

stopnja pozarne ogrozenosti: zelo velika ogrozenost;

2. stopnja pozarne ogrozenosti: velika ogrozenost;

3. stopnja pozarne ogrozenosti: srednja ogrozenost;

4. stopnja pozarne ogrozenosti: majhna ogrozenost.

Po opravljenem izračunu ocene požarne ogorženosti v naravnem okolju je bila ugotovljena

dejanska ocena ogroženosti od 1 do 2 stopnje.

b) Požarna ogroženost v bivalnem okolju

Za dolocitev ocene pozarne ogrozenosti so se upoštevali naslednji podatki:

okolje je brez visokih stavb in/ali zgradb za zbiranje ljudi (vec kot 300 ljudi) / okolje ima

visoke stavbe (nad 22 m) in/ali zgradbe za zbiranje ljudi vec kot 300 ljudi,

gostota naseljenosti ljudi,

oddaljenost gasilske enote,

kategorija gasilske enote,

oskrbovanost obmocja z vodo.

32

Na podlagi podatkov izračunana dejanska ocena požarne ogroženosti niha med 1 in 3

stopnjo. Najnižjo stopnjo ogroženosti 1 ima naselje Banuta, preostala naselja so

okarakterizirana s stopnjo 2 ali 3.

c) Požarna ogroženost v industrijskem okolju, ki NI obremenjeno z nevarnimi snovmi

Iz ocene pozarne ogrozenosti za industrijsko okolje, ki NI obremenjeno z nevarnimi snovmi,

je bila izvzeta industrijska cona Lendava – Trimlini, katera je zelo obremenjena z nevarnimi

snovmi in bila posebej obravnavna v oceni pozarne ogrozenosti za industrijsko okolje, ki

JE obremenjeno z nevarnimi snovmi.

V naseljih kjer so locirane bencinske crpalke je bila dolocena srednja pozarna ogrozenost

(3). Z dolocitvijo majhne (2) pozarne ogrozenosti za ostala naselja je bilo ocenjeno, da

ocena pozarne ogrozenosti ne bo vplivala na koncno doloceno oceno pozarne ogrozenosti

za posamezno naselje, prav tako ni obremenjujoce dejavnosti/industrije po naseljih, ki bi

vplivale na stopnjo in povecanje pozarne ogrozenosti.

d) Požarna ogroženost v industrijskem okolju, ki JE obremenjeno z nevarnimi snovmi

Industrijska cona Lendava - Trimlini je obremenjena z nevarnimi snovmi, ki so bila

upostevana pri dolocitvi ocene. Ugotovljeno je bilo, da bodo v primeru pozara, naravne ali

druge nesrece, ogrozeni ljudje, zivali in okolje. Velike kolicine raznovrstnih nevarnih snovi,

ki so prisotne na obmocju cone, pomenijo stalen vir ogrozanja ljudi in okolja. Nevarnost je

stalna in velika, posledice pa so tezko predvidljive in lahko zelo velike. Neposredno bi bilo

ogrozeno tudi zemljisce in rastlinstvo na mestu nesrece. Stopnja ogrozenosti je v vseh

nastetih primerih velika, najveckrat z dolgorocnimi in nepopravljivimi posledicami.

e) Požarna ogroženost v prometu

Nevarne snovi se prevazajo po cestah, predvsem za potrebe industrijske cone. Za izdelavo

ocene požarne ogroženosti v prometu je bilo potrebno upostevati najblizjo teritorialno

gasilsko enoto V. ali visje kategorije. Ob upostevanju razdalje gasilske enote V, kategorije,

to je Ge MURSKA SOBOTA je bila zaradi velike razdalje in posledicno velikega casa za

intervencijo podana ocena 6 - zelo veliko pozarno ogrozenost.

Ker ima Obcina Lendava sklenjeno pogodbo z Industrijsko enoto Nafta Varovanje, ki

posreduje v primeru razlitja nevarnih snovi in pri nesrecah na obmocju bivse UE Lendava,

AC Pince – AC Gancani, je bilo za oceno pozarne ogrozenosti v prometu za primerjavo 1

upoštevana razdalja PIGE Nafta - in dobljen rezultat 2 – majhna pozara ogrozenost.

Majhna zato, ker je oddaljenost gasilske enote manj kot 1 km od industrijskega obmocja.

Za primerjavo 2 je bilo predpostavljeno, da je osredja gasilska enota V. kategorije. Bistvene

spremembe v pozarni ogrozenosti za naselja ni, je pa sprememba v oceni za industrijsko

cono Lendava. Stopnja pozarne ogrozenosti v prometu je 3 – srednja pozarna ogrozenost.

33

Najugodnejse izhodisce za pozarno ogrozenost v prometu je PIGE Nafta, ker ima dejansko

oddaljenost bistveno manjso kot GD MS.

Po pregledu in izvedeni oceni požarne ogroženosti v posameznih okoljih, je v zaključku na

podlagi Pravilnika o metodologiji za ugotavljanje ocene pozarne ogrozenosti (Ur. L RS, st.

70/96, 5/97- popr. 31/04) podana skupna ocena požarne ogroženosti v Obcini Lendava. Ta

spada v stopnjo 5 – VELIKO POZARNO OGROZENOST.

O slednjem priča tudi število opravljenih intervencij na območju GZ Lendava v letu 2017.

Lansko leto je bilo tako opravljenih 59 intervencij:

požari v stanovanjskih stavbah: 5,

požari v nestanovanjskih stavbah: 4,

požari v industrijskih objektih: 1,

požar na sredstvih cestnega prometa 4,

požari na grmovnih površinah: 2,

požari na travniških površinah 2,

drugi požari v naravi oz. na prostem: 1,

nesreča z nevarnimi snovmi v stanovanjskih in drugih objektih: 1,

nesreča z nevarnimi in drugimi snovmi v naravi in prometu 2,

drugo onesnaženje potoka/okolja: 4,

tehnična in druga pomoč: 6-krat,

prometne nesreče 11-krat,

vetrolom 10-krat,

reševanje obolelih 2-krat,

epidemije in okužbe ljudi ali živali, poplave na vodotokih 2-krat,

poplave meteornih voda 2-krat.

PGD Čentiba je imela v minulem letu 2 intervenciji, PGD Dobrovnik 6, PGD Dolga vas 2, PGD

Dolina 3, PGD Gaberje 4, PGD Hotiza 2, PGD Kapca 2, PGD Lendava 21, PGD Nafta 27,

PGD Petišovci 6, PGD Strehovci 2 in PGD Žitkovci 1. PIGE Nafta je imela v letu 2017 27

intervencij.

Požarna varnost se je, v primerjavi z letom 2016, v letu 2017 precej poslabšala, saj je bilo v

letu 2016 41 intervencij, v letu 2017 pa 59. To je 44% porast intervencij.

f) Naftne vrtine

Na območju Murske depresije, kamor spada tudi Petišovsko polje, je bilo do danes izvrtanih

že preko 160 vrtin. Prva mehanska obdelava slojev vrtine (uporablja se tudi izraz hidravlično

lomljenje) je bila opravljena leta 1956. Mehanska obdelava slojev je bila v obdobju od leta

1956 do leta 1994 izvedena v približno 50 vrtinah. Nahajališče plina v Petišovcih je bilo prvič

potrjeno leta 1960 z raziskovalno vrtino Pg-1.

V času izgradnje prvih vrtin je bila zgrajena tudi potrebna infrastruktura za transport, obdelavo

in distribucijo nafte ter zemeljskega plina. Proizvodnja v Petišovcih poteka še danes, a v precej

manjšem obsegu kot nekoč.

34

Potencialne nevarnosti so na saniranih vrtinah in zbirno-transportnih sistemih. Sanirane vrtine

in zbirno-transportni sistemi so potencialno nevarni predvsem zato, ker:

sami po sebi predstavljajo nevarnost za poškodbe ljudi, živali in posegajo v naravno in

kultivirano krajino ter obremenjujejo okolje,

je večina saniranih objektov stara več kot 50 let in dotrajana, zato bi se lahko pojavil

nekontroliran izbruh slojnih fluidov, to pa dodatno povzroči nepopravljivo ekološko

škodo,

največjo nevarnost predstavljajo za pitno vodo in sploh podtalnico v bližnji in daljni

okolici (če pride do mešanja podtalnice z ogljikovodiki in mineraliziranimi vodami).

Ukrep za zagotovitev varnosti je v preventivni dejavnosti in v zagotovitvi usposobljene gasilsko

reševalne enote za intervencijo ob izrednih dogodkih.

4.2.4 Poplavna ogroženost

Poplavno nevarnost za Občino Lendava predstavljata reki Mura in Ledava ter njuni pritoki:

Kobiljski potok, Crnec, Josavski potok, Borosnok, Bukovnica, Kopica ter Libenica (desni pritok

Crnca). Vzdolž nasipa ali v njegovi neposredni bližini se nahaja 10 naselij. To področje je po

oceni ogroženosti do dokončanja visokovodnega obrambneg anasipa neposredno ogroženo

v primeru prelitja visoke vode čez nasip ali pretrganja nasipa.

Verjetnost pojavljanja nesreče ni zanemarljiva. Iz izdelane Ocene ogroženosti Občine

Lendava lahko povzamemo, da je najbolj ogrožen del občine pri vasi Kot, kjer je obrambni

nasip najnižji in še ni rekonstruiran. Tukaj lahko pride do prelitja vode, kar pa ni zanemarljivo,

saj se vas nahaja na zgornjem koncu občine in eventualna razlitja ali pretrganja nasipa na

tem delu pomenila hudo ogrožanje celotnega območja občine, ležečega vzdolž Mure.

Predviden je bil tudi obseg možnih poplav. Tako bi bilo poplavljeno celotno območje vzdolž

reke Mure in vasi ali deli vasi Gaberje, Gornji Lakoš, Dolnji Lakoš, Petišovci. Ogroženi bi bili

prebivalci delov vasi Pince Marof, Benica (ob zalednih voda Lendave), Gaberje, Petišovci in

njihovo imetje, predvsem pa polja na navedenem delu. Nesreča lahko povzroči večjo gmotno

škodo na poljih, hišah in ostalem imetju ljudi.

Ledava ne poplavlja. Poplave nastanejo v spodnjem toku Borosnoka, Josavskega potoka pri

izlivu v Kobiljski potok, Jošavskega potoka na območju ko priteče na območje občine. Poplave

nastopajo ob zgornjem delu Črnca in Libenice. Poplavne površine so tudi ob Kobiljskem

potoku na vozlišču sotočja z Ledavo.

Izdelana je analiza poplavnosti v Občini Lendava s strani TC VODE (Ljubljana), ki predvideva

poplavne nevarnosti v občini Lendava in ukrepe, ki bi jih bilo potrebno izvesti za zmanjšanje

poplavne ogroženosti. Nesreč, ki so posledica poplav, ni možno dolgoročno predvidevati.

Predvidevati pa jih je možno kratkoročno, če pride do dolgotrajnega močnega deževja, ki bi

napolnilo vodotoke. Ključnega pomena je torej pripravljenost in predvsem usposobljenost

PGD v naseljih vzdolž nasipa ter civilne zaščite, za hitro in učinkovito ukrepanje za preprečitev

večje škode.

35

Potrebna je nabava in skladiscenje vrec za pesek in mivko za primer aktivnega preprecevanja

prelivanja poplavnih voda preko nasipov ter nabava in skladiscenje drobnega peska in mivke

za polnjenje vrec, s katerimi se aktivno preprecuje prelivanja poplavnih voda preko nasipov

pri pri Izakovcih, Melincih, Doljni Bistrici, Hotizi, Geberju in Petisovcih.

4.2.5 Plazovi

Z vedno izrazitejšimi podnebnimi spremembami, ki jih beležimo v zadnjih letih, prihajajo tudi

vedno številčnejše naravne nesreče, ki morda v preteklosti niso bile tako pogoste. Izmenjavajo

se sušna obdobja in obdobja obilnejših padavin, ki rezultirajo v vedno večjem številu poplav

in povzrocanju skode na javni infrastrukturi, zasebnih in kmetijskih povrsinah ter aktiviranju

plazov in zdrsov zemljisc v gricevnatem delu, ki se v preteklosti niso pojavljali v tako velikem

stevilu. Plazovito območje je gričevnat del v Lendavskih in Dolgovaških Goricah. Primer

vecjega plazu, ki je bil posledica intenzivnejših padavin, je bil pred nekaj leti tudi plaz nad

Gregorcicevo ulico, ki je ogrozal stanovanjske objekte in javno infrastrukturo.

Podatki o plazovih, ki so jih pripravili na Občini, se je od februarja 2014 do konca novembra

2014 v Občini Lendava zgodilo 15 plazov. Nekatere izmed lokacij plazu so naslednje:

Lendavske gorice 15a, 124, 317, 5b, Glavna ulica 36d Dolga vas itd. Posledica le teh je bila

škoda tako na javni infrastrukturi, kot na zasebnih objektih.

Ne le v preteklosti, tudi pred nedavnim v mesecu marcu tega leta je po visokih temperaturah

in posledičnem taljenju snega prihajalo do nastanka plazov, ki so ogrožali javno infrastrukturo,

predvsem ceste. Eden izmed takšnih plazov se je sprožil v bližini apartmajev Kleiderman. Plaz

je v tolikšni meri ogrožal cesto, da jo je bilo potrebno zapreti in aktivirati civilno zaščito.

Sklepati je mogoče, da ne gre za osamljene primere plazov, ampak so leti posledica vse

pogostejših podnebnih sprememb, ki s seboj pogosto prinašajo ekstremne vremenske pojave.

Ti pa predstavljajo neposredno nevarnost za povzročitev naravnih nesreč in gmotne škode.

36

4.2.6 Divja odlagališča

V občini je evidentiranih več divjih odlagališč. Nekatera tudi z nevarnimi odpadki, kot prikazuje

sledeča slika.

Slika 6: Divja odlagališča v Občini Lendava

Legenda:

Divje odlagališče Divje odlagališče z nevarnimi odpadki Očiščeno

(Vir: http://www.ocistimo.si, Geopedia – Register divjih odlagališč)

Nakatera izmed divjih odlagalič so sledeča:

Dolga vas pri smetišču v velikosti 50 m2 – obremenjeno z organskimi, gradbenimi,

komunalnimi, kosovnimi ter nevarnimi odpadki;

pri gramoznici Genterovci v velikosti 50 m2 – obremenjeno z gradbenimi in nevarnimi

odpadki;

Stara ledava, Zatak v velikosti 150 m2 – obremenjeno z organskimi, gradbenimi,

komunalnimi, kosovnimi ter nevarnimi odpadki;

Urbarija Mostje v velikosti 40 m2 – obremenjeno z gradbenimi in nevarnimi odpadki;

37

Karavla-Mehadžič 150 m2 – obremenjeno z organskimi, gradbenimi, komunalnimi,

kosovnimi ter nevarnimi odpadki;

Itd.

Skupno je na dan 11. 9. 2018 evidentiranih 32 neočiščenih divjih odlagališč.

Slika 7: Število divjih odlagališč v Občini Lendava

(Vir: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/index.jsp?page=stats&oeId=59)

Kot je razvidno iz slike 7, se je število divjih odlagališč v zadnjih letih močno zmanjšalo.

Predvsem po zaslugi akcij kot je »Očistimo Slovenijo«. Vsekakor pa z obstoječim stanjem ne

moremo biti zadovoljni, saj se je tendenca upadanja odlagališč v zadnjih letih upočasnila in je

zato potrebno aktivneje pristopiti k osveščanju javnosti o pomeni varstva okolja.

4.2.7 Alergeni

V mesecu januarju 2017 se je začel monitoring cvetnega prahu na merilni postaji Lendava, po

sporazumu Občine Lendava in NZLOH. Pridobljeni podatki bodo pristojnim omogočili vpogled

na stanje o alergenih v zraku na širšem območju Prekmurja. Monitoring poteka celotno leto,

aktualna poročila pa so objavljena enkrat tedensko.

Podatki, pridobljeni iz lendavske merilne postaje omogočajo vpogled na stanje o alergenih v

zraku v radiju več kot 30 kilometrov.

Merilna postaja je umeščena v mrežo treh že obstoječih merilnih postaj, ki pokrivajo Primorje,

osrednjo Slovenijo in Mariborsko področje. Je vir podatkov o gibanju obremenjenosti zraka z

alergenim cvetnim prahom preko celega leta. Pomembna je tudi njena lokacija na robu

Panonske nižine, znane po tem, da spada med z ambrozijo najbolj obremenjena področja

Evrope.

38

Informacije o cvetnem prahu so namenjene splošni javnosti kot tudi zdravnikom v splošnih in

specialističnih ambulantah, saj je znano, da se geografska porazdelitev alergenih rastlin in s

tem tudi cvetnega prahu, odraža v preobčutljivostnem profilu pacientov. Informacije in

samoopazovanje poteka bolezni omogočajo bolnikom v vsakdanje življenje smiselno vključiti

preventivne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti alergenom našega okolja.

V aprilu 2018 je obremenitev zraka s cvetnim prahom breze hitro narasla do visokih

vrednosti, že 8. aprila so na merilni postaji v Lendavi zabeležili zelo visoko obremenitev (1500

pelodnih zrn/m³).

11. aprila 2018 pa so zabeležili najvišjo obremenitev, ki je lanskoletno po ocenah NLZOH

(Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano) presegla za 20-krat. Visoke

obremenitev so trajale preko celega dneva, tudi ponoči, kar pomeni, da so zelo velike

koncentracije cvetnega prahu tako lokalnega izvora, kot tudi z vetrom prinesene od drugod.

4.3 Razlogi za investicijsko namero in prikaz potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija

Kljucni razlogi za izvedbo investicije so:

GZ Lendava: ureditev prostorov za izboljšanje medsebojnega operativnega

sodelovanja Obcine Lendava, Gasilske zveze Lendava, Prostovoljnih gasilskih drustev

Obcine Lendava ter PIGE Nafta.

PGD Lendava: obstojeci Gasilski dom osrednje gasilske enote Lendava, je dotrajan,

premajhen in ne izpolnjuje tehničnih zahtev glede dimenzij prostorov ter potreb

gasilske dejavnosti v Občini Lendava. Za potrebe zagotavljanja višje stopnje požarne

varnosti je potrebna prekategorizacije iz III. na IV. kategorijo. Nov objekt tako

zagotavlja ustrezne kapacitete za hranjenje potrebne opreme.

Civilna zaščita: trenutno nima svojih prostorov za učinkovito delovanje. Prav tako

skladišči opremo za primere naravnih nesreč razpršeno na dveh lokacijah.

Rdeči križ: Rdeči križ Lendava nima ustreznih prostorov za svoje delovanje. Težavo

predstavlja zlasti skladiščenje prehrambenih artiklov in oblačil.

Splošno: Obcina je v skladu z Zakonom o gasilstvu (Uradni list RS, st. 113/05 - uradno

precisceno besedilo) dolzna zagotavljati organiziranost, opremljanje in delovanje

gasilstva kot obvezne lokalne javne gasilske sluzbe. Z vidika zagotavljanja pozarne in

poplavne varnosti ter ustrezne zascite in resevanja za primere naravnih in drugih

nesrec predstavlja investicija v nov sodobni vecnamenski objekt zagotovitev ustreznih

prostorov za delovanje obvezne lokalne javne sluzbe ter hranjenje gasilne, zascitne in

resevalne opreme in naprav. Na enem mestu bo zbrana vsa podatkovna baza o

izvedeneih ocenah ogroženosti v občini, ki bo aktivneje vključena v obveščanje in

predvsem osveščanje občanov o varovanju okolja, preprečevanju naravnih nesreč in

o primernih ukrepih v primerih nezgod. Pomemben poudarek pri tem bo namenjen

izobraževanju tako predsednikov krajevnih skupnosti kot tudi ostalih občanov ter

predvsem mladine..

Za zagotovitev visjega nivoja pozarne varnosti v Obcini Lendava je potrebno doseci

medsebojno operativno sodelovanje Obcine Lendava, Gasilske zveze Lendava, Prostovoljnih

39

gasilskih drustev Obcine Lendava ter PIGE Nafta – varovanje in pozarne varnosti ter PIGD-

Prostovoljno industrijsko gasilsko drustvo Lek Lendava.

Center za zascito, resevanje in varstvo okolja bo primerna lokacija za zdruzitev sil na podrocju

gasilstva in civilne zascite v Obcini Lendava ter zdruzitev vse razpolozljive opreme, ki je sedaj

razprsena po posameznih gasilskih drustvih in v skladiscu civilne zascite. Investitor si z

investicijo tako prizadeva k izboljsanju stanja na podrocju pozarne varnosti v lokalni skupnosti

in zagotovitvi le te tudi v Industrijski coni Lendava, ki jo sedaj pokriva PIGE Nafta Lendava.

Z novogradnjo investitor želi v prvi vrsti ustvariti kvalitetno infrastrukturo za zagotavljanje

ustrezne varnosti in zascite s podrocja pozarne in poplavne varnosti ter zascite in resevanja.

Z investicijo bi se pridobili potrebni dodatni prostori za izboljšanje medsebojnega operativnega

sodelovanja vseh vključenih na področju gasilske dejavnosti in zaščite pred naravnimi

nesrečami.

Investitor želi:

pridobiti nove prostore za redno delovanje gasilske dejavnosti in civilne zaščite zaradi

povečevanja obsega nalog, katerih smo priča v zadnjem obdobju, saj so obstoječi

prostori premajhni in neustrezni glede na trenutne potrebe. Potrebe po dodatnih

prostorih so tudi posledica stalnega povečevanja intervencij.

ustvariti materialne pogoje za izobraževanje in usposabljanje gasilcev ter materialne

pogoje za normalno delovanje gasilske dejavnosti in civilne zaščite.

pridobiti prostore, ki bodo predstavljali regijski center usposabljanja, združevanja in

dela gasilske organizacije v regiji, kakor tudi logistični center v primeru večjih

intervencij, kar bi omogočali prostori, oprema in tehnika, katera bi bila stacionirana v

gasilskem domu,

na emen mestu zbrati in hraniti različne podatkovne baze, ocene in načrte za

ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč ter jih aktivneje predstavljati javnosti.

ustvariti kvaliteten prostor za izvajanje izobraževanj predsednikov krajevnih skupnosti

kot tudi ostalih občanov ter predvsem mladine o pomenu požarne in poplavne varnosti,

zaščite in reševanja ter varovanja okolja.

Splosna potreba investicije je, z vidika zagotavljanja pozarne in poplavne varnosti ter ustrezne

zascite in resevanja za primere naravnih in drugih nesrec, zagotovitev novega sodobnega

vecnamenskega objekta za zaščito in reševanje na primernejsi lokaciji, ki omogoca

neposredno prometno povezavo na glavno cesto, predvsem pa zagotovitev ustreznih

prostorov za delovanje obvezne lokalne javne sluzbe ter hranjenje gasilne, zascitne in

resevalne opreme in naprav.

40

4.4 Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi in drugimi dokumenti

4.4.1 Spisek pravnih in strokovnih podlag

Investicijski program je izdelan na podlagi »Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in

obravnavo investicijske dokumentacije na podrocju javnih financ« (Uradni list RS, st. 60/06,

54/10, 27/16).

Pravne podlage za izvedbo investicijske dokumentacije so:

Zakon o gospodarskih javnih sluzbah (Uradni list RS, st. 32/93, 30/98 - ZZLPPO,

127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40);

Zakon o javnem narocanju (Uradni list RS, st. 91/15);

Zakon o izvrsevanju proracunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list

RS, št. 71/17 in 13/18 – ZJF-H);

Zakon o javnih financah (Uradni list RS, st. 11/11 - uradno precisceno besedilo, 14/13

- popr.,101/13, 55/15 -ZFisP in 96/15-ZIPRS1617 in 13/18);

Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, st. 13/11 - uradno precisceno

besedilo,18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15);

Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.);

Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije (Uradni list RS, st. 69/11 - uradno

precisceno besedilo);

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

podrocju javnih financ (Uradni list RS, st. 60/06, 54/10 in 27/16);

Obligacijski zakonik (Uradni list RS, st. 97/07 - uradno precisceno besedilo).

Vsebina investicijskega programa je skladna s 13. clenom Uredbe o enotni metodologiji za

pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podrocju javnih financ (Uradni list RS,

st. 60/06, 54/10, 27/16). Strokovne oodlage za izdelavo investicijskega programa so:

Idejni projekt, Center za zaščito in reševanje Lendava, izdelal ATRIJ Gradbeni

inženiring d.o.o., Odranci 39, 9233 Odranci, st. L11-17/A, september 2017,

Projekt PGD, Center za zaščito in reševanje Lendava, izdelal ATRIJ Gradbeni

inženiring d.o.o., Odranci 39, 9233 Odranci, st. 17017, januar 2018,

Projekt PZI, Center za zaščito in reševanje Lendava, izdelal ATRIJ Gradbeni inženiring

d.o.o., Odranci 39, 9233 Odranci, st. 17017, februar 2018,

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za Center za zaščito in

reševanje Lendava, julij 2018,

Gradbeno dovoljenje, Upravna enota Lendava, št. 351-47/2018-5(0511) z dne 12. 3.

2018,

Podatki pridobljeni pri naročniku in ostalih na spletu dostopnih podatkov

ter dokumentacija Občine Lendava:

Ocena požarne ogroženosti, november 2015,

Program izvajanja dejavnosti javne gasilske službe in zagotavljanja varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Lendava v letu 2018,

Delni občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu v Občini Lendava, verzija 3.0,

marec 2015,

Ocena ogroženosti Občine Lendava, marec 2015.

41

4.4.2 Strategije in resolucije, ki so v s kladu s cilji investicijskega programa

Za preveritev usklajenosti s krovnimi programskimi dokumenti so bili preverjeni namen in

splosni cilji investicijskega projekta.

Skladnost je bila preverjena glede na naslednje programske oz. strateske dokumente:

Evropa 2020, Strategija za pametno, trajnostno in vkljucujoco rast (3/2010);

Skupni strateski okvir za obdobje 2014-2020, za 5 skladov (ESRR, ESS, KS, EKSRP

in ESPR, 3/2012);

Partnerski sporazum (PS) med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020

(10/2014);

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020

(12/2014);

Razvojni koncept Občine Lendava za obdobje 2015 – 2025, februar 2015;

Načrt razvojnih programov Občine Lendava 2018 – 2021;

Program izvajanja dejavnosti javne gasilske sluzbe in zagotavljanja varstva pred

naravnimi in drugimi nesrecami na obmocju Obcine Lendava v letu 2018.

Za pregled skladnosti investicijskega projekta je v nadaljevanju pripravljena preglednica, kjer

je krovno preverjena usklajenost predmetnega investicijskega projekta s krovnimi programi in

strategijami, ki veljajo in so oblikovane za aktualno financno perspektivo 2014-2020.

42

Tabela 9: Preverjanje usklajenosti z razvojnimi strategijami in politikami

Dokument Cilji/usmeritev Ugotovitve

Evropa 2020, Strategija za

pametno, trajnostno in

vkljucujoco rast (3/2010)

1. Pametna rast - z ucinkovitejsim vllaganjem v izobrazevanje,

raziskave in inovacije; izobrazevanje, raziskave/razvoj, digitalna

družba

2. Trajnostna rast s prehodom na nizkoogljična gospodarstva:

konkurenčnejše nizkoogljično gospodarstvo, varovanje okolja, nove

zelene tehnologije, učinkovita in pametna elektroenergetska

omrežja, krepitev vseevropskih omrežij, izboljšanje poslovnega

okolja, opozarjanje potrošnikov

3. Vključujoča rast – s poudarkom na ustvarjanju novih delovnih mest

in zmanjšanju revščine: nova in boljša delovna mesta, razvijanje

znanja in spretnosti ter usposabljanja, gospodarska rast koristi

Investicija bo prispevala k uresnicitvi 2. cilja

Strategije Evrope 2020, trajnostna rast, saj bo

zagotovljena visja stopnja pozarne varnosti in

ustrezne zascite in rasavanja za primere naravnih

in drugih nesrec v Obcini.

Skupni strateski okvir za

obdobje 2014-2020, za 5

skladov (ESRR, ESS, KS,

EKSRP in ESPR, 3/2012)

ESRR bo prispeval k vsem tematskim ciljem in se osredotocal na

podrocja nalozb, povezanih z okvirom, v katerem delujejo podjetja in z

zagotavljanjem storitev drzavljanom na nekaterih podrocjih,

KS se bo osredotocal na izboljsavo okolja, trajnostni razvoj in

vseevropsko prometno omrezje (TEN-T),

ESS bo imel 4 tamatske cilje: zaposlovanje in mobilnost delavcev,

izobrazevanje, usposabljanje in vsezivljenjsko ucenje, spodbujanje

socialne vkljucenosti in boj proti revščini ter krepitev upravne

usposobljenosti,

EKSRP bo imel 6 prednostnih nalog, ki bodo usmerjene k pametni,

trajnostni in vkljucujoci rasti v kmetijskem, zivilskem in gozdarskem

sektorju ter na podezelskih obmocjih kot celotah,

ESPR ima v skladu z reformo skupne ribiske politike prednostne

naloge, ki se osredotocijo na uspesno delovanje in konkurencnost

ribistva in akvakulture, obenem pa podpirajo njuno okoljsko trajnost.

Investicija bo prispevata k uresnicitvi 2. sklada, KS,

saj bo skozi projekt zagotovljena ustrezna stopnja

pozarne varnosti in ustrezne zascite in resevanja

za primero naravnih in drugih nesrec v Obcini.

43

Partnerski sporazum (PS)

med Slovenijo in Evropsko

komisijo za obdobje 2014-

2020 (10/2014)

TC 1: krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij,

TC 2: izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter

povecanje njihove uporabe in kakovosti,

TC 3: povecanje konkurencnosti MSP, kmetijstva (za EKSRP) ter ribistva

in akvakulture (za ESPR),

TC 4: podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh

sektorjih,

TC 5: spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter

preprecevanja in obvladovanja tveganj,

TC 6: ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje ucinkovite rabe virov,

TC 7: spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v kljucnih

omreznih infrastrukturah,

TC 8: spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in

mobilnosti delovne sile,

TC 9: spodbujanje socialnega vkljucevanja ter boj proti revscini in kakrsni

koli diskriminaciji,

TC 10: vlaganje v izobrazevanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje

za spretnosti in vsezivljenjsko ucenje,

TC 11: izboljšanje institucionalne zmogljivosti pravosodja, organov drzave.

Investicija bo prispevala k uresnicitvi 5.

tematskega cilja, saj skozi investicijski projekt

odgovarja na preprečevanje in obvladovanje

tveganj povezanih s primeri naravnih in drugih

nesrec v Obcini.

Operativni program za

izvajanje evropske

kohezijske politike za

obdobje 2014-2020

(12/2014)

1. Dvig konkurenčnosti gospodarstva za zeleno rast in ustvarjanje novih

delovnih mest ter izboljšanje poslovnega okolja (PO.1, PO.2, PO.3,

PO.11)

2. Večja vključenost na trg dela preko zaposlovanja, izobraževanja in

usposabljanja (PO.8, PO.10)

3. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini (PO.5,

PO.10)

4. Učinkovita raba virov in zmanjševanje pritiskov na okolje (PO.4, PO.5,

PO.6)

5. Omogočitvena infrastruktura (PO.2, PO.7)

Investicija je skladna s 5. prednostno osjo 4. cilja,

Učinkovita raba virov in zmanjševanje pritiskov na

okolje, saj gre skozi projekt preprečevanja in

obvladovanja tveganj povezanih s primeri naravnih

in drugih nesreč v Občini.

44

Razvojni koncept Občine Lendava za obdobje 2015 – 2025, februar 2015, kot enega izmed

razvojnih izzivov in prioritet predvideva izboljšanje organiziranosti, sodelovanja in razvoj

kadrov za izboljšanje obrambe in ukrepov ob posebnih dogodkih. Za to bodo potrebna

vlaganja v prostore, opremo, organizacijo in kadre in kot razvojni izziv izpostavlja med drugim

vzpostavitev Centra za zaščito in reševanje, ki bo organiziran na eni lokaciji.

V javnem interesu je torej na enem mestu povezati najboljšo opremo, kadre in organizacijo za

usklajeno delovanje gasilstva in centra za zaščito.

Planirana investicija je predvidena tudi v Načrtu razvojnih programov Občine Lendava 2018 –

2021.

V Programu izvajanja dejavnosti javne gasilske sluzbe in zagotavljanja varstva pred naravnimi

in drugimi nesrecami na obmocju Obcine Lendava v letu 2018 je predvidena izgradnja centra

za zaščito in reševanje, s čimer bi se zagotovil višji nivo požarne varnosti v Občini Lendava.

Z novogradnjo se bo prispevalo k zdruzitvi sil na podrocju gasilstva in civilne zascite v Obcini

Lendava ter zdruzitvi vse razpolozljive opreme, ki je sedaj razprsena po posameznih gasilskih

drustvih in v skladiscu civilne zascite. Zagotovljeno bo medsebojno operativno sodelovanje

Obcine Lendava, Gasilske zveze Lendava, Prostovoljnih gasilskih drustev Obcine Lendava

ter PIGE Nafta – varovanje in pozarne varnosti ter PIGD-Prostovoljno industrijsko gasilsko

drustvo Lek Lendava

Strategija razvoja Slovenije v svojih družbeno-razvojnih ciljih poudarja izboljšanje kakovosti

življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, ki naj bi se uveljavljali preko

zagotavljanja enakih možnosti, dostopa do virov informacij in znanja, družbene povezanosti

in zagotavljanja trajnosti poselitve ogroženih področij.

Investicija je tako usklajenost z medgeneracijskimi in sonaravnimi razvojnimi cilji, ki

uveljavljajo načela trajnosti kot temeljna kakovostna merila na vseh področjih razvoja, vključno

s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva in preprečevanjem razvojne izključenosti

posameznih področij države.

Projekt je skladen s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije v smislu:

racionalnega in učinkovitega prostorskega razvoja,

usmerjanja dejavnosti v prostor na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za

prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in

kakovost naravnega in bivalnega okolja,

doseganja kvalitetnega razvoja in privlačnosti naselij,

varstva okolja.

45

5 Analiza tržnih možnosti

Gradnja novega objekta bo omogocila nadaljnji razvoj posameznih sluzb, ki bodo delovale v

njem in doprinesla k:

optimalnemu razporedu prostorov glede na organizacijo in vsebino dela operativne

enote in drugih sluzb,

boljsim moznostim za nadaljnji razvoj enote in osvajanju novih znanj ter nadgradnji

povezovanja z ostalimi subjekti iz sistema zascite in resevanja,

vzpostavitvi možnosti za prekategorizacijo osrednje gasilske enote iz III. na IV.

kategorijo,

boljsemu pocutju in zadovoljstvu akterjev, kar se bo neposredno odrazilo v vecji

motiviranosti za izvajanje delovnih nalog in opravil,

zagotovitvi predpisanih pogojev hrambe in vzdrzevanja gasilske zascitne in resevalne

opreme,

dvigu ugleda gasilske javne sluzbe in s tem posredno visjemu interesu in motivaciji

obcanov za izvajanje preventivnih ukrepov varstva pred pozarom,

boljsim delovnim in prostorskim pogojem za uspesno in strokovno delo vseh delujocih

v objektu,

nadaljnjemu razvoju lokacije v Obcini Lendava.

Glede na to, da gre za izvajanje dejavnosti javne sluzbe, projekt ne bo povzrocal nastanka

trznih prihodkov.

Civilna zascita Lendava:

Z izvedbo projekta bodo dosezeni zastavljeni cilji ter izboljsani pogoji za izvajanje ukrepov

pozarne varnosti, zascite in resevanja. Izvedba investicije prispeva k vecji varnosti prebivalcev

in njihovega premozenja na obmocju Obcine Lendava.

Tudi pri izvajanju dejavnosti civilne zascite, ne bodo nastopili trzni prihodki.

46

6 Tehnično – tehnološki del

6.1 Ocena obstoječega stanja

Zaradi razpršenosti lokacij delovanja, medsebojno operativno sodelovanje Občine Lendava,

Gasilske zveze Lendava, Prostovoljnih gasilskih društev Občine Lendava ter PIGE Nafta

ostalo ni zadovoljivo. Obstoječi prostori PGD Lendava so dotrajani, premajhni in ne

izpolnjujejo tehničnih zahtev glede dimenzij prostorov ter potreb opravljanja Gasilske

dejavnosti v Občini Lendava.

Civilna zaščita in Rdeči križ Lendava nimata ustreznih prostorov za svoje delovanje. Težavo

predstavlja zlasti skladiščenje opreme civilne zaščite na dveh lokacijah, kar lahko predstavlja

oviro za hitro ukrepanje.

Potencial vseh zbranih podatkov o ocenah in načrtih za ukrepanje v primeru nesreč, ostaja

neizkoriščen. Informacije so slabše posredovane javnosti, zaradi česar javnost ni zadosti

informirana o pomenu varstva okolja in ukrepanju v primerih naravnih ter drugih nesreč.

Vse navedeno utemeljuje nameravano gradnjo.

6.2 Programska izhodišča za načrtovanje objekta

Investitor se je odločil ustvariti kvalitetno infrastrukturo za zagotavljanje ustrezne varnosti

okolja in zascite s podrocja pozarne, poplavne varnosti ter zascite in resevanja.

Investitor namerava urediti center za zaščito in reševanje na lokaciji nekdanjega TVD

Partizan. Gradnja je predvidena na parc. st. 3118, 3119 in 3120/1, k.o. Lendava. Predvidena

je novogradnja v neposredni bližini obstoječega gasilskega doma. Predvideni objekt je

zasnovan v podolgovati tlorisni obliki lomljeni v L, kjer sta stranici objekta umeščeni ob severno

in vzhodno mejo parcele namenjene gradnji.

Objekt bo služil v prvi vrsti kot prostor za opremo, s katero razpolagajo ustanove, ki so v občini

zadolžene za izvajanje aktivnosti na področju zaščite in reševanja. Novi prostori bodo

omogočili kvalitetno skrb za opremo in poenostavili in skrajšali čas za aktiviranje in

vključevanje v reševalne akcije. V prvi fazi, bi civilna zaščita iz skladišč v nove prostore

prenesla sledečo opremo:

20.000 protipoplavnih vreč,

najlonske folije za prekrivanje streh,

agregati,

potopnih črpalk,

lopate, krampi, svetilke, itd.,

oprema za bolničarje ( dve ekipi po 6 reševalcev),

potapljaško opremo.

Z novogradnjo se bo skušalo odgovoriti tudi na vprašanje problematike prostorov lokalnega

Rdečega križa.

47

Slika 8: Nov objekt

V skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, st.

18/2013) je objekt uvrščen med manj zahteven objekt, ker ima objekt (klasifikacija objekta

Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje):

bruto tlorisno površino manjšo od 4.000 m2,

višino manjšo od 25 m.

Center za zaščito in reševanje je zasnovan iz dveh povezanih enot/kubusov.

Prva enota/kubus je pritlične izvedbe in obsega operativni del, kjer se nahajajo garaže za

gasilska vozila, delavnica oziroma prostor za vzdrževanje in popravilo gasilske zaščitne in

reševalne opreme ter priročno skladišče, ki se nahaja znotraj garaž.

Iz garaz je mogoč neposredni vhod/izhod v garderobe za gasilce, ki se nahajajo v drugi

enoti/kubusu.

Ta kubus je dvoetazen (pritlicje + nadstropje). Zraven garderob se nahajajo se tusi za gasilce,

pralnica ter sanitarije, ki se delijo na moske in zenske. Znotraj zenskih sanitarij je urejeno tudi

sanitarno mesto za invalida, pod stopnicami pa prostor za cistila. V tem delu je se soba za

dezurstvo, kurilnica in prirocno skladisce. Tu je tudi vhodna avla ob kateri so umescene

vertikalne komunikacije: stopnisce in dvigalo. Vhodna avla nam predstavlja glavni vhodni del

objekta. Spodnji del drugega kubusa desno od vhodne avle je namenjen civilni zasciti, tu so

umescene garaze s skladiscnim prostorom za civilno zaščito. V zgornji etazi so urejeni

pisarniski prostori za vodstvo gasilske enote, za vodstvo gasilske zveze ter za predstavnika

civilne zascite. V tej etazi so urejene tudi manjse moske in zenske sanitarije, arhiv ter skladisce

primerno za shranjevanje opreme iz vecnamenske dvorane. Nad prostori civilne zascite je

umescen vecnamenski prostor / dvorana, ki je namenjena razlicnim dejavnostim. V tej dvorani

se bodo lahko izvajala izobrazevanja gasilcev ali ostalih prebivalcev, kulturne dejavnosti, lazje

sportne dejavnosti kot so aerobika, joga in podobno. Ob dvorani se nahaja manjsa cajna

kuhinja. V vecnamensko dvorano se vstopi preko vecjega skupnega predprostora, kjer se

bodo prav tako lahko izvajale razlicne dejavnosti od druzenja uporabnikov stavbe do

sestankov vodstva.

Predvidenih je vec dostopov oz. vhodov v objekt in sicer glavni vhod vodi do vhodne avle, od

tam naprej pa se potem pot deli v levo do operativno/upravnega dela centra za zascita in

48

resevanje ter v desno do garaz in skladisca civilne zascite. Pomozni vhod vodi do delavnice

oziroma prostora za vzdrzevanje in popravilo gasilske zascitne in resevalne opreme.

Predvidena sta se dva pozarna izhoda, 1 iz garaz za gasilna vozila ter 1 iz garaz civilne

zascite.

Tabela 10: Prikaz neto površin prostorov

ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o. št.projekta: 17017

Gajska ulica 39, 9233 Odranci e-mail:[email protected]

št.načrta: L11-17/A PZI

7 od 17

1.4.3 Prikaz neto površin prostorov (po standardu SIST ISO 9836)

Etaža Št. pr. Prostor Tlak Površina m2

Pritličje 01 Garaža Tal M-kvarc 332,84 02 Delavnica keramika 30,39 03 Garderobe keramika 32,34 04 Tuši keramika 9,95 05 Pralnica keramika 3,41 06 Skladišče keramika 16,68 07 Kurilnica keramika 9,40 08 Soba za dežurstvo keramika 15,04 09 Vhodna avla keramika 50,21 10 WC-m keramika 7,88 11 WC-ž keramika 12,60 12 Čistila keramika 5,85 13 Garaže CZ Tal M-kvarc 88,68 14 Dvigalni jašek keramika 3,30 15 Priročno skladišče keramika 5,88 16 Vetrolov keramika 10,86

635,31 m²

Nadstropje 01 Stopnišče keramika 10,47 02 Hodnik keramika 20,22 03 Pisarna 4 keramika 22,33 04 Skladišče keramika 9,40 05 Arhiv keramika 10,81 06 Pisarna 1 keramika 16,21 07 Pisarna 2 keramika 15,64 08 Pisarna 3 keramika 14,40 09 Sanitarije Ž keramika 2,30 10 Sanitarije M keramika 5,99 11 Predprostor keramika 46,92 12 Čajna kuhinja keramika 6,30 13 Večnamenska dvorana keramika 88,73 14 Dvigalo keramika 3,30

273,02 m²

Skupaj: 908,33 m²

49

Slika 9: Razdelitev prostorov - pritličje

50

Slika 10: Razdelitev prostorov - nadstropje

Opis zasnove zunanje ureditve

Zaradi predvidene gradnje bo potrebno preurediti obstoječo zunanjo ureditev na območju.

Trenutno je na parceli asfaltirano športno igrišče, oziroma asfaltirana ploščad. Proti vzhodni

strani parcele predvidene za gradnjo se teren dviguje in je večinoma pogozden. Na vzhodni

strani parcele bo potrebno delno odstraniti drevesa in grmovnice, v širini cca. 6 m od

trenutnega roba pogozdisca. Tu se uredi drenaza in odvod meteornih voda v javno meteorno

kanalizacijo, ki poteka v cesti. Na obmocju predvidene gradnje bo potrebno izvesti izkop

terena, ker bo objekt na vzhodni strani vkopan.

51

Slika 11: Prikaz predvidene zunanje ureditve

Dostop do parcele / objekta bo potekal z Glavne ulice, ki se nahaja na zahodu. Osrednji del

parcele tako predstavlja asfaltirano dvorisce, kjer poteka intervencijska pot gasilskih vozil, ob

robu so pa umescena parkirna mesta za parkiranje osebnih vozil, skupaj 16 PM. Neposredno

pred vhodom se izvedejo betonske plosce. Na juzni meji se predvidi linijska zasaditev

avtohtone vrste dreves. Zasnova omogoca ureditev stopnic do objekta starega gasilskega

doma, kjer se lahko predvidijo parkirna mesta v primeru prireditev vecjega obsega in je potem

dostop do novega objekta preko teh stopnic.

Celotno obmocje predvidenega Centra za zascito in resevanje Lendava bo ograjeno.

52

7 Analiza zaposlenih

Investicijski projekt ne bo vplival na stevilo zaposlenih na Obcini Lendava, ki ostaja

nespremenjeno. Investitor načrtuje zgolj prezaposlitev dveh zaposlenih na Občini na delovni

mesti v Centru za zaščito in reševanje.

Soupravljalec novozgrajenega objekta je tudi Gasilska zveza Lendava, ki bo za potrebe

delovanja Centra usposobila in redno zaposlila enega delavca.

53

8 Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah

Izhodisca za dolocitev vrednosti investicije:

strosek izdelave projektne dokumentacije je dolocen na podlagi računa izvajalca;

strosek izvedbe GOI del je dolocen na podlagi končnega ponudbenega predračuna

najugodnejšega ponudnika z dne 27. 6. 2018;

strošek opreme je ocenjen na podlagi informativnih predračunov,

strosek gradbenega nadzora je dolocen na podlagi izkusenj v % od GOI del (1,5%).

Investicijsko vrednost (izvedba GOI) investitor povzema iz končnega ponudbenega

predračuna najugodnejšega ponudnika z dne 27. 6. 2018.

Glede na to, da se bo investicija izvajala/ izvedla v krajšem obdobju od enega leta, so tekoče

cene enake stalnim (junij 2018).

V oceno vrednosti vključujemo tudi DDV, ki je upravičen strošek, če ni povračljiv.

Vse ocenjene vrednosti so izracunane in podane v EUR in so prikazane brez DDV in z DDV

(22 % stopnja).

Tabela 11: Ocena vrednosti investicijskih stroškov v EUR po stalnih cenah

PREDVIDENI OBJEKT – elementi

investicije

vrednost v

EUR brez DDV

vrednost v

EUR

z 22 % DDV

Delež

v %

(z DDV)

1 gradbena dela 346.702,18 422.976,66 28,46

2 obrtniška dela 402.951,70 491.601,08 33,07

3 elektro dela 86.091,46 105.031,58 7,07

4 strojna dela 87.096,01 106.257,13 7,15


6 ostala dela 19.994,08 24.392,77 1,64

skupaj objekt 1.044.140,16 1.273.850,99 85,71

STROŠKI OPREME

7 Gasilska oprema 43.122,45 52.609,39 3,54

8 Oprema za civilno zaščito 61.819,39 75.419,66 5,07

9 Notranja oprema 25.000,00 30.500,00 2,05

skupaj oprema 129.941,84 158.529,04 10,66

54

OSTALI STROŠKI

10 Projektna dokumentacija, odkupi, notar… 21.226,34 25.896,13 1,74

11 Investicijska (DIIP in IP) in razpisna

dokumentacija 7.360,00 8.979,20 0,60

12 Strokovni nadzor (ocenjeno 1,5 %) 15.662,10 19.107,76 1,29

Skupaj ostali stroški 44.248,44 53.983,10 3,63

INVESTICIJA SKUPAJ 1.218.330,44 1.486.363,14 100

Tekoče cene so enake stalnim cenam, saj bo projekt zaključen v manj kot enem letu.

Glede na to, da trenutno ni na voljo nobenih javnih razpisov z vsebino gradnje vecnamenskega

prostora, bo investitor sam s proracunskimi sredstvi financiral izvedbo investicijskega projekta.

Na podlagi tega so vsi stroski hkrati tudi upraviceni stroski investicijske operacije.

55

9 Analiza lokacije

9.1 Makro lokacija

Makro lokacija

Regija: Pomurska regija

Občina: Lendava

Naselje: Lendava, Glavna ulica

Lendava leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, na tromeji med Slovenijo, Hrvaško in

Madžarsko. Je najvzhodnejše mesto v Sloveniji. Leži pod Lendavskimi goricami ob reki Ledavi

in Bukovniškim potokom.

Slika 12: Prikaz Slovenije in Pomurske regije

56

Slika 13: Ortofoto prikaz makro lokacije

9.2 Mikro lokacija

Obravnavano ozje obmocje, na katerem bo izvedena gradnja, sestavljajo zemljisca pare. st. 3118, 3119 in 3120/1, vse k.o. 166-Lendava. Za območje izgradnje se namenja naslednja zemljišča:

Tabela 12: Zemljišča

št št.

parcele

k.o. površina celotne

parcele v m2

1. 3118 166 Lendava 1.966 m2

2. 3119 166 Lendava 793 m2

3. 3120/1 166 Lendava 1.556 m2

SKUPAJ VELIKOST: 4.315 m2


Gajska ulica 39, 9233 Odranci e‐mail:[email protected]

št.načrta: L11‐17/AIDP

5 od 17

Slika: Ortofoto prikaz makrolokacije

1.4.3 Opis funkcionalne zasnove

Predvideni center za zaščito in reševanje je zasnovan iz treh povezanih enot/kubusov. Prva

enota/kubus je pritlične izvedbe in obsega operativni del, kjer se nahajajo garaže za gasilska vozila,

delavnica oziroma prostor za vzdrževanje in popravilo gasilske zaščitne in reševalne opreme ter

priročno skladišče, ki se nahaja znotraj garaž.

Iz garaž je mogoč neposredni vhod/izhod v garderobe za gasilce, ki se nahajajo v drugi

enoti/kubusu. Ta kubus je dvoetažen (pritličje + nadstropje). Zraven garderob se nahajajo še tuši za

gasilce, pralnica ter sanitarije, ki se delijo na moške in ženske. Znotraj ženskih sanitarij je urejeno

tudi sanitarno mesto za invalida, pod stopnicami pa prostor za čistila. V tem delu je še soba za

dežurstvo, prostor za server in priročno skladišče. V zgornji etaži so urejeni pisarniški prostori za

vodstvo gasilske enote, za vodstvo gasilske zveze ter za predstavnika civilne zaščite. V tej etaži so

urejene tudi manjše moške in ženske sanitarije, arhiv, kurilnica in učilnica, ki je namenjena za

potrebe izobraževanja gasilcev.

Tretji, pritličen, kubus predstavlja večnamenski prostor / dvorano, ki je namenjena različnim

dejavnostim. V tej dvorani se bodo lahko izvajala večja izobraževanja gasilcev ali ostalih

prebivalcev, kulturne dejavnosti, lažje športne dejavnosti kot so aerobika, joga in podobno. V

57

Slika 14: Ortofoto prikaz mikro lokacije

Območje gasilskega doma Lendava (območje A) obsega zemljišča parc. št. 4045/1 in 4046/2,

k.o. Lendava skupne površine 2.991m2.

Območje TVD Partizan, (območje B), obsega zemljišča parc. št. 3118 in 3119, k.o. Lendava

skupne površine 2.789m2.

Vsa navedena zemljišča so stavbna in namenjena za gradnjo centralnih dejavnosti.

Parcele predvidene za gradnjo so skupne velikosti 4.315 m2, maksimalni dopustni faktor

zazidanosti parcele ni določen.

Območje je na zahodni strani omejeno z Glavno ulico v Lendavi (občinska cesta), na vzhodni

strani s hribom, kjer je zaraščen gozd, na severu z individualno hišo ter na jugu z obstoječim

gasilskim domom ter stanovanjsko hišo.

Območje leži v neposredni bližini starega mestnega jedra in ima možnost priključitve na vso

komunalno infrastrukturo, ki se nahaja v cestnem svetu Glavne ulice. Vsi komunalni priključki

so izvedeni na objektu Gasilski dom Lendava (območje A), območje TVD Partizan (območje

B) ima možnost priključitve na vso komunalno infrastrukturo, ki se nahaja v cestnem svetu

Glavne ulice.


Gajska ulica 39, 9233 Odranci e‐mail:[email protected]

št.načrta: L11‐17/AIDP

4 od 17

je zaraščen gozd, na severu z individualno hišo ter na jugu z obstoječim gasilskim domom ter

stanovanjsko hišo.

Slika: Izsek iz PUP za mesto Lendava

Območje leži v neposredni bližini starega mestnega jedra in ima možnost priključitve na vso

komunalno infrastrukturo, ki se nahaja v cestnem svetu Glavne ulice.

Slika: Ortofoto prikaz mikrolokacije

58

Slika 15: Situacija obravnavanega območja

Območje je urejeno z veljavnim prostorsko ureditvenim aktom:

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in

srednjeročnega plana Občine Lendava (Uradni list RS, st. 36/00 in 19/01),

Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za mesto Lendava (Uradni list RS, st. 45/01,

66/02).

Zraven zemljišča na katerem je predvidena novogradnja, poteka vsa potrebna javna

infrastruktura za priklop nove stavbe. Priključki se izvedejo skladno s pogoji upravljalcev javne

infrastrukture.

59

10 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje

10.1 Strokovne podlage pri pripravi analize vplivov na okolje

Splosno:

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, st. 39/06 - uradno precisceno besedilo, 49/06 -

ZMetD, 66/06-odi. US, 33/07 -ZPNacrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 -

ZPNacrt-A, 48/12, 57/12,92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg);

Pravilnik o ucinkoviti uporabi energije v stavbah (Uradni list RS, st. 52/10 in 61/17 -

GZ);

Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni

list RS, st. 51/14, 57/15 in 26/17);

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrecami (Uradni list RS, st. 51/06 –

uradno precisceno besedilo, 97/10, 21/18 - ZNOrg);

Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, st. 102/04 - uradno precisceno besedilo,

14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odi. US, 126/07, 108/09, 61/10 -

ZRud-1, 20/11 - odi. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13 in 19/15);

Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.);

Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, st. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07

- ZPNacrt, 108/09-ZGO-1C in 80/10 -ZUPUDPP).

Voda:

Zakon o vodah (Uradni list RS, st. 67/02, 2/04 - ZZdrl-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12,

100/13, 40/14 in 56/15);

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno

kanalizacijo (Uradni list RS, st. 64/12, 64/14 in 98/15);

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS,

st. 94/14 in 98/15);

Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, st. 25/09, 68/12 in 66/16).

Odpadki:

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, st.

34/08);

Uredba o obremenjevanju tal z vnasanjem odpadkov (Uradni list RS, st. 34/08 in

61/11);

Uredba o okoljski dajatvi za onesnazevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na

odlagaliscih (Uradni list RS, st. 14/14).

10.2 Varstvo okolja

Glede na predpise s področja varstva okolja je bila investicija ocenjena z vidika varstva okolja,

pri čemer je investitor ugotovil:

da se kvaliteta zraka v neposredni okolici ne bo poslabšala;

da se emisijsko stanje hrupa v bližnji okolici ne bo poslabšalo;

da ob rednem vzdrževanju in nadzoru izvedba investicije ne bo imela degradacijskih

vplivov na kvaliteto površinskih voda, podzemne vode in tal;

60

da se glede na lokacijo stanje ostalih parametrov (krajina, flora, favna, odpadki) ne bo

poslabšalo v taki meri, da bi negativno vplivalo na okolje.

10.2.1 Energetsko varčna gradnja – učinkovitost izrabe naravnih virov

Vsi ukrepi energetske gradnje so nacrtovani v skladu s smernicami trajnostne arhitekture,

okoljske ucinkovitosti in rabe naravnih virov, kot okolju prijazna in energetsko ucinkovita

gradnja. Vsi ukrepi gradnje bodo predstavljali »energetsko varcen« konstrukcijski element,

zaradi cesar se v casu obratovanja stavbe pricakuje zmanjsanje negativnih vplivov na okolje.

10.2.2 Okoljska učinkovitost

V sklopu izvedbe investicije bo izvajalec del uporabljal najboljse mozne razpolozljive tehnike

zascite okolja. Hkrati bo nadzoroval tudi emisije in vplive oziroma tveganja na okolje ter o njih

redno obvescal nadzorne sluzbe ter investitorja. Izvajalec del bo skrbel za loceno zbiranje

odpadkov in zmanjsanje kolicine koncnih odpadkov. Projekt bo imel vpliv na okoljsko

ucinkovitost.

10.2.3 Trajnostna dostopnost

Objekt se bo nahajal na enotni lokaciji, ki je z vidika prometne ureditve ugodna, saj je prometno

lahko dostopna in bo imela urejeno parkirno infrastrukturo. V blizini je organiziran javni potniski

promet.

10.2.4 Zmanjševanje vplivov na okolje

Negativne vplive na zrak, tla in posredno na podzemno vodo v času gradbenih del je potrebno

omejiti z vrsto ukrepov, ki se morajo izvajati na celotnem območju gradbenih del in transportnih

poti, kot npr.:

z uporabo tehnično brezhibnih transportnih in gradbenih strojev,

z optimizacijo gradbenih poti,

z rednim ciscenjem in primernim vzdrževanjem voznih površin,

z onesnaženim materialom se ravna v skladu z veljavnimi pravilniki in drugo pozitivno

zakonodajo,

z ustrezno hrambo, skladiščenjem in oddajo ter predelavo gradbenih odpadkov,

z izvedbo gradnje izven nočnega casa, nedelj in praznikov,

z uporabo strojev, ki prekomerno ne povzrocajo hrupa,

z izogibanjem posegov v habitat v obdobju vegetacije in razmnozevanja.

Eventualno nastali negativni vplivi na okolje bodo odpravljeni na stroske povzrocitelja.

Pri nacrtovanju in izvedbi investicije bodo upostevani naslednji okoljski omilitveni ukrepi:

61

ucinkovitost izrabe naravnih virov (energetska ucinkovitost, ucinkovita raba vode in

surovin)

okoljska ucinkovitost (uporaba kvalitetnih, okolju nenevarnih materialov, uporaba

najboljsih razpolozljivih tehnik, kontrolirano ravnanje z gradbenimi odpadki),

trajnostna dostopnost (uporabe strojev in transportnih vozil, prijaznih okolju;

optimizacija gradbenih in transportnih poti, izgradnja nizko energetskega objekta),

zmanjsevanje vplivov na okolje.

10.2.5 Varstvo pred požarom

Sama namembnost objekta ne predstavlja prekomerne pozarne obremenitve. Zagotovljena je

ustrezna varnost pred pozarom, omejeno sirjenje pozara in varnost za ljudi. Objekt je

projektiran pozarno varno. Predvideni poseg uposteva tehnicne resitve, ki preprecujejo

sirjenje pozara na objekte v okolici. Poti za umik omogocajo hitro evakuacijo oseb v objektu

in varno delo resevalnih ekip. Evakuacija v primeru pozara bo mozna na proste povrsine okoli

objekta.

10.2.6 Higienska in zdravstvena zaščita

Vpliv objekta na higiensko in zdravstveno zascito in varstvo okolice bo pri normalni uporabi

objekta v okviru dopustnih emisij. Objekt okolja ne bo onesnazeval z emisijami nevarnih

plinov, delcev ali sevanja.

10.2.7 Varnost pri uporabi

Ni pricakovanih vplivov v casu obratovanja. Objekt bo projektiran tako, da bo omogocal varno

uporabo.

V casu gradnje mora biti gradbisce organizirano tako, da pri izvajanju gradbenih del ne bo

prihajalo do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod kot so zdrs, padec, trcenje,

opekline, udar elektricnega toka oziroma poskodbe zaradi eksplozije.

10.3 Okolje

10.3.1 Emisije snovi v zraku

Onesnazevanje zraka med gradnjo bo povecano zaradi uporabe delovnih strojev, vendar bo

ta vpliv omejen le na cas del in zaradi tega casovno omejen. S tega vidika je mogoce zakljuciti,

da bo vpliv zanemarljiv. Zaradi delovanja delovnih strojev in vrste gradbenih del je mogoce

pricakovati povecano prasenje. Dovoljene vsebnosti prasnih delcev v zraku doloca Uredba o

kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS st. 9/11). S tega vidika bo potrebno zarisca prahu

redno mociti, s cimer bo mogoce prepreciti sirjenje prahu. Povecan bo tudi vpliv na

62

onesnazenost ozracja v casu izvajanja del, kar bo predvsem posledica povecanega prometa

tovornih vozil (emisije dimnih plinov), ki bodo odvazali in dovazali material.

10.3.2 Vpliv na tla in vode

Najvecji vpliv na tla bo v casu gradbenih del. Takrat je mogoce na obmocju pricakovati

povecano onesnazevanje tal zaradi emisij gradbenih strojev in uporabe gradbenih materialov.

Med deli ali pa zaradi neustreznega vzdrzevanja gradbene opreme oziroma nepredvidenih

dogodkov, lahko pride do razlitja olj ali drugih naftnih derivatov oz. njihovih sinteticnih

nadomestkov. V primeru izlitja bo potrebno onesnazeno zemljo odstraniti in ustrezno

deponirati na pooblascenih mestih. Onesnazeno zemljo bo moralo odvoziti pooblasceno

podjetje, ki je zadolzeno za odvoz nevarnih odpadkov.

Ocenjujemo, da je mogoce tovrstno tveganje pri ustrezni organizaciji gradbisca in ustreznem

vzdrzevanju gradbene in strojne mehanizacije nizko. Skladiscenja in manipuliranja z

nevarnimi snovmi in naftnimi derivati, olja, maziva in drugimi stvarmi bodo skladna z Uredbo

o skladiscenju nevarnih tekocin v nepremicnih skladiscnih posodah (Uradni list RS, st. 104/09,

29/10, 105/10).

10.3.3 Emisije hrupa

V casu gradnje bo prislo do povecanih emisij hrupa v okolico zaradi dovoza materiala na

gradbisce, kar pa ne bo bistveno vplivalo na bivanjske pogoje sosedov v bliznji okolici objekta.

Zvocna izolativnost obravnavanega objekta bo ustrezna. Zmanjsani bodo vplivi hrupa tako

navzven kot vplivi hrupa okolice navznoter. V casu obratovanja ne bo vplivov na zascito pred

hrupom. Ocenjujemo, da bo hrup, ki bo nastajal v notranjosti objekta v casu uporabe, glede

na izolacijo obodnih sten, vrat nepomemben vir za obremenitve sosednjega obmocja s

hrupom.

10.3.4 Gradbeni odpadki

V casu izvedbe bodo izvajalci gradbenih, obrtniskih in instalacijskih del pri svojem delu

upostevali Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, st.

34/08), ki doloca obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje,

rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. V casu izvajanja del je mogoce

pricakovati nastanek manjse kolicine nevarnih odpadkov, ki bodo nastali kot posledica

vzdrzevanja gradbene in strojne mehanizacije. Tovrstni nevarni odpadki obsegajo predvsem

odpadna olja (odpadna hidravlicna olja, iztrosena motorna, strojna in mazalna olja), prazno

oljno embalazo, cistilne krpe, z olji onesnazena zemlja in vpojni material ter odpadne baterije

oziroma akumulatorje. Omenjene nevarne odpadke bo potrebno zbirati loceno ter jih predati

organizacijam, ki imajo pooblastilo za ravnanje z njimi.

63

Če hramba ali zacasno skladiscenje gradbenih odpadkov ni mozna na gradbiscu, morajo

izvajalci del nastale gradbene odpadke odlagati v zabojnike, ki so namesceni na gradbiscu ali

ob gradbiscu in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez njihovega prekladanja.

Investitor mora pred zacetkom izvajanja gradbenih del zagotoviti prevzem gradbenih

odpadkov, njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje preden se zacnejo izvajati gradbena

dela. Iz dokazila o narocilu prevzema gradbenih odpadkov mora biti razvidna vrsta gradbenih

odpadkov, predvidena kolicina nastajanja gradbenih odpadkov ter naslov gradbisca z

navedbo gradbenega dovoljenja, na katerega se nanasa prevzem gradbenih odpadkov.

64

11 Časovni načrt izvedbe investicije

Okvirni časovni načrt izvedbe investicije je sledeč.

Tabela 13: Terminski plan priprave in izvedbe investicije

Leto 2018 2019

AKTIVNOSTI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6

Izdelava PZI

JN za izbiro izvajalca GOI

Izdelava, sprejem DIIP in IP

Podpis pogodbe z izvajalcem GOI

Izvajanje nadzora

Gradnja

Izdelava dokumentacije (projekt

izvedenih del)

Prevzem

Tabela 14: Terminski / časovni načrt posameznih aktivnosti s finančno oceno

Aktivnost Pričetek Zaključek Bruto strošek

aktivnosti v EUR

Projektna

dokumentacija

Januar 2018 Februar 2018 25.896,13

Investicijska in

razpisna

dokumentacija

Marec 2018 September 2018 8.979,20

Strokovni nadzor September 2018 Maj 2019 19.107,76

Gradbena dela Oktober 2018 April 2019 422.976,66

Obrtniška dela December 2018 April 2019 491.601,08

Elektro dela Januar 2019 April 2019 105.031,58

Strojna dela Januar 2019 April 2019 106.257,13

Zunanja ureditev Marec 2019 April 2019 123.392,77

Ostala dela April 2019 April 2019 24.392,77

Oprema Marec 2019 April 2019 158.529,04

Skupaj vrednost

investicije

1.486.363,13

Vsa predvidena vecja dela in storitve (izdelava dokumentacije) so bila ali se bodo oddana

izbranim ponudnikom skladno z javno-narocnisko zakonodajo.

Skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije

na podrocju javnih financ (Uradni list RS, st. 60/06, 54/10, 27/16) mora investitor zagotoviti

ustrezen nadzor in spremljanje izvajanja investicije. V ta namen morajo biti izdelana porocila

o izvajanju investicije. V okviru porocil o izvajanju investicije se ugotavljajo odmiki od

65

predvidenega nacrta izvajanja investicije v vseh njenih segmentih, porocilo pa zajema tudi

nujne ukrepe za resevanje dilem in tezav, ki se pojavijo med izvajanjem.

Projekt ima jasno casovno in organizacijsko strukturo, poleg tega so resena bistvena

vprasanja pripravljalne faze, zato menimo, da je projekt s tega vidika realen in izvedljiv.

66

12 Načrt financiranja investicijskega projekta

Na podlagi predvidenega poteka aktivnosti na projektu je izdelana dinamika investicijskih

stroškov (ocenjeno na podlagi okvirnega finančnega plana izbranega ponudnika). V tabeli 15

v nadaljevanju je prikazana dinamika investicijskih stroškov po stalnih cenah.

Tabela 15: Tabela dinamike investicijskih vlaganj v letih po stalnih cenah

PREDVIDENI OBJEKT –

elementi investicije 2018 2019 skupaj

delež v

%

1 gradbena dela 248.341,52 98.360,66 346.702,18 28,46

2 obrtniška dela 39.619,67 363.332,03 402.951,70 33,07

3 elektro dela 86.091,46 86.091,46 7,07

4 strojna dela 87.096,01 87.096,01 7,15


6 ostala dela 19.994,08 19.994,08 1,64

7 gasilska oprema 43.122,45 43.122,45 3,54

8 oprema za civilno zaščito 61.819,39 61.819,39 5,07

9 Notranja oprema 25.000,00 25.000,00 2,05

10 Projektna dokumentacija,

odkupi, notar… 21.226,34 21.226,34 1,74

11 Investicijska (DIIP in IP) in

razpisna dokumentacija 7.360,00 7.360,00 0,60

12 Strokovni nadzor (ocenjeno

1,5 %) 5.220,70 10.441,40 15.662,10 1,29

Investicija skupaj EUR brez

DDV 321.768,23 896.562,21 1.218.330,44 100

22 % DDV 70.789,01 197.243,69 268.032,70

Skupaj z DDV 392.557,24 1.093.805,90 1.486,363,14

Glede na predvideni rok izvedbe del (7 mesecev), so tekoče cene enake stalnim, zato

dinamike investicijskih vlaganj po tekočih cenah ni potrebno prikazovati.

67

13 Projekcije prihodkov in odhodkov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije

za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta

13.1 Izhodišča in projekcija prihodkov in odhodkov

Načrtovani projekt je neprofitnega značaja. Izvajalci javnih gospodarskih služb sicer iz naslova

svoje dejavnosti lahko pričakujejo prihodke, vendar le v višini stroškov upravljanja in

vzdrževanja infrastrukture. Presežkov prihodkov nad odhodki iz naslova obravnavane

investicije realno ni pričakovati. Investicije brez zagotovitve javnih virov ni mogoče izvesti.

Pred navedbo pričakovanih prihodkov in odhodkov poslovanja po vzpostavitvi delovanja

investicije prikazujemo v tabeli 16 prihodke in odhodke iz poslovanja za Gasilsko zvezo

Lendava v letu 2017. Iz tabele 16 je razvidno, da so prihodki in odhodki skoraj izravnani in jih

v nadaljevanju ne upoštevamo..

Tabela 16: Prikaz prihodkov in odhodkov iz poslovanja za Gasilsko zvezo Lendava v letu 2017

v EUR

PRIHODKI Leto 2017

Skupaj prihodki iz poslovanja 115.556,62

Poslovni prihodki-čisti prihodki od prodaje 753,30

Drugi poslovni prihodki 114.803,32

Skupaj odhodki iz poslovanja 115.706,61

Stroški blaga, materiala in storitev 36.037,73

Odpis vrednosti 166,49

Drugi poslovni odhodki 79.502,39

Vir: Bonitete.si, Podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2017 za

Gasilsko zvezo Lendava, maj 2018.

Za Civilno zascito velja, da sredstva pridobiva direktno iz proracuna Obcine Lendava in zato

kot taksna ni obravnavana v financni analizi v nadaljevanju dokumenta.

Ocena prihodkov in stroškov, ki jo predstavljamo v nadaljevanju v tabeli 17, je izdelana

za celotno investicijo na podlagi naslednjih izhodišč:

Prihodki:

V objektu se ne bo opravljala tržna dejavnost.

Upravljalec Centra za zaščito in reševanje bo režijski obrat Občine Lendava skupaj v

soupravljanju z Gasilsko zvezo Lendava.

Za potrebe izračuna je začetek delovanja Centra v novem objektu postavljen na 1. maj

2019 (8 mesecev poslovanja 2019).

Iz proračuna so zagotovljeni letni prihodki v višini 24.000,00 EUR za opremljanje enot

in službe civilne zaščite, hkrati pa nastajajo tudi stroški v enaki višini in jih za potrebe

tega izračuna ne upoštevamo;

Občina Lendava vsako leto namenja za delovanje gasilskih društev 124.840,00 EUR,

in hkrati nastajajo tudi stroški v enaki višini in jih za potrebe izračuna ne upoštevamo.

68

Prvih deset let po investiciji ne predvidevamo dodatnih investicijskih vlaganj v objekt,

od 11. leta (2029) dalje pa na letni ravni predvidevamo investicijska vlaganja v objekt

(vzdrževalna in obnovitvena dela) v višini 20.000,00 EUR (po eni strani prihodek, po

drugi odhodek).

Ker se bodo materialni stroški ter stroški upravljanja delili na dva dela, in sicer v

razmerju Gasilska zveza 65 % ter občina 35 %, bodo znašali stroški Gasilske zveze

17.749,47 EUR letno in to bo hkrati prihodek Centra za zaščito in reševanje.

Odhodki:

V objektu bosta stalno prisotna 2 zaposlena s strani občine (prerazporeditev) in 1 novo

zaposlen s strani Gasilske zveze. Bruto plača novo zaposlenega je 1.800,00 EUR,

bruto bruto strošek plače pa je 2.089,80 EUR.

Materialni stroški ter stroški upravljanja, kot že navedeno, se bodo delili na dva dela,

in sicer v razmerju Gasilska zveza 65 % ter občina 35 %.

Pri izdelavi finančne in ekonomske analize je potrebno upoštevati tudi stroške

obratovanja in upravljanja objekta. Med slednje sodijo stroški elektrike, ogrevanja,

vode, komunalnih storitev, zavarovanja, čiščenje, telekomunikacije ipd. Na podlagi

ocenjene porabe energentov in cen le-teh po podatkih Statističnega urada RS, so bili

ti stroški ovrednoteni skupaj letno na 27.306,88 EUR, kar znese na mesečni ravni

2.275,57 EUR oz. ob upoštevanju neto tlorisne površine objekta 2,50 EUR / m2. Glede

na razmerje delitve stroškov, znašajo stroški Gasilske zveze 17.749,47 EUR letno ter

občine 9.557,41 EUR letno.

Upoštevamo strošek amortizacije, ki je obračunan na investicijo v gradbeni objekt v

vrednosti 1.273.850,99 EUR; amortizacija objekta je upoštevana po stopnji 3% (30 let;

enakomerna časovna amortizacija), kar predstavlja na mesečni ravni 3.538,47 EUR

oz. na letni ravni 42.461,70 EUR; ekonomska doba investicije pa je upoštevana 15 let;

rezidual ali preostanek vrednosti po 15 letih je 636.925,49 EUR.

Upoštevamo strošek amortizacije gasilske opreme (vrednost 52.609,39 EUR) in

opreme za civilno zaščito (vrednost 75.419,76 EUR) (skupna vrednost 128.029,05

EUR) po stopnji 12%, kar predstavlja letni strošek 16.003,63 EUR, oz. mesečni strošek

1.333,64 EUR. V letu 2019 je upoštevana amortizacija za 8 mesecev. Od leta 2027

(po 8 letih, konec aprila 2027 je gasilska oprema amortizirana).

Upoštevamo strošek amortizacije notranje opreme v vrednosti 30.500,00 EUR po

stopnji 12%, kar predstavlja letni strošek 3.812,50 EUR, oz. 317,71 EUR mesečno. V

letu 2019 je upoštevana amortizacija za 8 mesecev. Od leta 2027 (po 8 letih, konec

aprila 2027 je notranja oprema amortizirana).

69

Tabela 17: Ocena prihodkov in stroškov

Leto Prihodek Amortizacija Stroški

Upravljanja Razlika

2018 0,00

2019 11.832,98 41.518,57 34.922,96 - 64.608,55

2020 17.749,47 62.677,83 52.384,48 - 97.312,84

2021 17.749,47 62.677,83 52.384,48 - 97.312,84

2022 17.749,47 62.677,83 52.384,48 - 97.312,84

2023 17.749,47 62.677,83 52.384,48 - 97.312,84

2024 17.749,47 62.677,83 52.384,48 - 97.312,84

2025 17.749,47 62.677,83 52.384,48 - 97.312,84

2026 17.749,47 62.677,83 52.384,48 - 97.312,84

2027 17.749,47 49.067,10 52.384,48 - 83.702,11

2028 17.749,47 42.461,70 52.384,48 - 77.096,71

2029 37.749,47 42.461,70 72.384,48 - 77.096,71

2030 37.749,47 42.461,70 72.384,48 - 77.096,71

2031 37.749,47 42.461,70 72.384,48 - 77.096,71

2032 37.749,47 42.461,70 72.384,48 - 77.096,71

2033 37.749,47 42.461,70 72.384,48 - 77.096,71

2034 37.749,47 42.461,70 72.384,48 - 77.096,71

Skupaj 398.075,03 826.562,38 940.690,16 -1.369.177,51

Projekt bo na podlagi zaprte finančne konstrukcije v času izgradnje likviden.

13.2 Metodologija izvedbe finančne in ekonomske analize

Izdelali smo financno in ekonomsko analizo, pri cemer smo pri ekonomski analizi upostevali

druzbene koristi.

70

14 Vrednotenje drugih stroskov in koristi ter presoja upravicenosti v ekonomski dobi

z izdelavo financne in ekonomske ocene

14.1 Finančna analiza

Izhodišča, omejitve, predpostavke:

- Vrednotenje je opravljeno po metodi »cost benefit« analize v pogojih »z« in »brez«

investicije.

- Pri izračunu upravičenosti investicije je upoštevan 4% diskontni faktor, skladno z

Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

področju javnih financ (Ur.l.RS št. 60/06, 54/10).

- Opazovano obdobje, za katerega je narejen izračun rentabilnosti, je do leta

2034.Upoštevana ekonomska doba je 15 let.

- Vrednotenje projekta je opravljeno po stalnih cenah junij 2018.

- Pri izračunu amortizacije je upoštevan Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa

neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev –vključno s

spremembami (Ur.l. RS št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10).

- Vse vrednosti so podane v EUR.

Tabela 18: Prikaz amortizacijske vrednosti za investicijski projekt

Postavka Vrednost EUR Amortizacijska

stopnja

Letna

amortizacija

EUR

Ostanek

vrednosti

GOI dela in zunanja

ureditev 1.273.850,99 3 % 42.461,70

636.925,49

Gasilska in oprema za

civilno zaščito 128.029,05 12 % 16.003,63

0

Notranja oprema 30.500,00 12 % 3.812,50 0

IZRAČUN FINANČNIH KAZALNIKOV

Upoštevani investicijski stroški za izvedbo predlaganih ukrepov v višini 1.486.363,14 EUR (z

DDV), od tega:

- V letu 2018: 392.557,24 EUR

- V letu 2019: 1.093.805,90 EUR

Na koncu ekonomske dobe projekta je dodana rezidualna vrednost (ostanek vrednosti)

investicije v višini neodpisane vrednosti osnovnih sredstev v višini 636.925,49 EUR.

14.1.1 Likvidnostni tok

Likvidnostni tok je izpeljan iz ocene prihodkov in stroškov. Pri tem so kot vir financiranja

upoštevana vsa sredstva (financer 100% Občina Lendava).

71

Tabela 19: Likvidnostni tok investicije

Leto PRIH VF OV

Rezidual

Prilivi SU Odlivi Neto prilivi

2018 392.557,24 392.557,24 0,00 392.557,24 0,00

2019 11.832,98 1.093.805,90 1.105.638,88 34.922,96 1.128.728,86 -23.089,98

2020 17.749,47 0,00 52.384,48 52.384,48 - 34.599,01

2021 17.749,47 0,00 52.384,48 52.384,48 - 34.599,01

2022 17.749,47 0,00 52.384,48 52.384,48 - 34.599,01

2023 17.749,47 0,00 52.384,48 52.384,48 - 34.599,01

2024 17.749,47 0,00 52.384,48 52.384,48 - 34.599,01

2025 17.749,47 0,00 52.384,48 52.384,48 - 34.599,01

2026 17.749,47 0,00 52.384,48 52.384,48 - 34.599,01

2027 17.749,47 0,00 52.384,48 52.384,48 - 34.599,01

2028 17.749,47 0,00 52.384,48 52.384,48 - 34.599,01

2029 37.749,47 0,00 72.384,48 72.384,48 -34.635,01

2030 37.749,47 0,00 72.384,48 72.384,48 -34.635,01

2031 37.749,47 0,00 72.384,48 72.384,48 -34.635,01

2032 37.749,47 0,00 72.384,48 72.384,48 -34.635,01

2033 37.749,47 0,00 72.384,48 72.384,48 -34.635,01

2034 37.749,47 636.925,49 0,00 72.384,48 72.384,48 602.290,48

Skupaj 398.075,03 1.486.363,14 636.925,49 1.498.196,12 940.690,16 2.427.053,30 94.634,36

Legenda:

PRIH - prihodki

VF – viri financiranja

OV – ostanek vrednosti

SU – stroški upravljanja

72

14.1.2 Finančni tok

Finančni tok je izpeljan iz likvidnostnega toka ob upoštevanju življenjske dobe investicije in

prejšnje ocene prihodkov in stroškov.

Tabela 20: Finančni tok investicije –nediskontirane vrednosti

Leto Priliv Odliv Neto odliv

2018 0,00 392.557,24 - 392.557,24

2019 0,00 1.128.728,86 - 1.128.728,86

2020 0,00 52.384,48 - 52.384,48

2021 0,00 52.384,48 - 52.384,48

2022 0,00 52.384,48 - 52.384,48

2023 0,00 52.384,48 - 52.384,48

2024 0,00 52.384,48 - 52.384,48

2025 0,00 52.384,48 - 52.384,48

2026 0,00 52.384,48 - 52.384,48

2027 0,00 52.384,48 - 52.384,48

2028 0,00 52.384,48 - 52.384,48

2029 0,00 72.384,48 - 72.384,48

2030 0,00 72.384,48 - 72.384,48

2031 0,00 72.384,48 - 72.384,48

2032 0,00 72.384,48 - 72.384,48

2033 0,00 72.384,48 - 72.384,48

2034 0,00 72.384,48 - 72.384,48

14.1.3 Doba vračanja investicijskih sredstev

Upoštevajoč investicijsko vrednost, letni strošek amortizacije in stroške upravljanja, vezane

na gradbeni objekt (upravljanje in vzdrževanje), ugotovimo, da se naložba v življenjski dobi ne

povrne. Ta ugotovitev je razumljiva in pričakovana, saj gre za investicijo v vzpostavitev

pogojev za delovanje centra za reševanje in zaščito, ki deluje kot gospodarska javna služba.

Investicija ima širši družbeni pomen in neposredni prihodki niso cilj te investicije.

73

14.1.4 Neto sedanja vrednost

Za izračun neto sedanje vrednosti (NSV) so vsi prilivi in odlivi za vso življenjsko dobo

investicije diskontirani s predpisano 4% splošno diskontno stopnjo.

Tabela 21: Neto sedanja vrednost

Leto Neto prilivi Kumulativa

Neto

Prilivov

Diskontni

faktor

Diskontirani

Neto

2018 0,00 0,00 1,0000 0,00

2019 -23.089,98 - 23.089,98 0,9615 - 22.201,01

2020 - 34.599,01 - 57.688,99 0,9246 - 53.339,24

2021 - 34.599,01 - 92.288,00 0,8890 - 82.044,03

2022 - 34.599,01 - 126.887,01 0,8548 - 108.463,01

2023 - 34.599,01 - 161.486,02 0,8219 - 132.725,36

2024 - 34.599,01 - 196.085,03 0,7903 - 154.965,99

2025 - 34.599,01 - 230.684,04 0,7599 - 175.296,80

2026 - 34.599,01 - 265.283,05 0,7307 - 193.842,32

2027 - 34.599,01 - 299.882,06 0,7026 - 210.697,14

2028 - 34.599,01 - 334.481,07 0,6756 - 225.975,41

2029 -34.635,01 - 369.116,08 0,6496 - 239.777,81

2030 -34.635,01 - 403.751,09 0,6246 - 252.182,93

2031 -34.635,01 - 438.386,10 0,6006 - 263.294,69

2032 -34.635,01 - 473.021,11 0,5775 - 287.802,98

2033 -34.635,01 - 507.656,12 0,5553 - 281.901,44

2034 602.290,48 94.634,36 0,5339 50.525,28

Skupaj - 2.633.984,88

Vsota diskontiranih neto prilivov, ki je v danem primeru – 2.633.984,88 EUR, nam pove neto

sedanjo vrednost projekta v ekonomski dobi projekta, ki je negativna in s tem manjša kot 0.

Pričakovani bodoči diskontirani donosi investicije ne pokrivajo sedanjega diskontiranega

zneska investicijskih vlaganj

14.1.5 Interna stopnja donosnosti

Interna stopnja donosnosti je tista stopnja, pri kateri je NSV enaka 0. Interna stopnja

donosnosti se primerja z diskontno stopnjo, ki je merilo za oceno pričakovanih rezultatov

projekta.

Glede na vhodne podatke o investiciji in dejstvo, da se investicija v življenjski dobi ne povrne,

interna stopnja donosnosti ni izračunljiva, oziroma je negativna oz. manjša od 4 %.

Relativna neto sedanja vrednost je prav tako negativna in meri neto donos na enoto

investicijskih stroškov.

74

Tabela 22: Prikaz finančnih kazalnikov

Neto sedanja vrednost Negativna

Interna stopnja donosnosti Negativna

Relativna neto sedanja vrednost Negativna

Izkazani finančni kazalniki so sicer manj ugodni, kar je razumljivo glede na naravo projekta.

Ta je v širšem družbenem interesu.

Projekt se v ekonomski dobi, ob upoštevanju zgolj finančnih koristi, ne povrne.

14.2 Ekonomska analiza

Izhodišča, omejitve, predpostavke:

- Vrednotenje je opravljeno po metodi »cost benefit« analize v pogojih »z« in »brez«

investicije.

- Pri izračunu upravičenosti investicije je upoštevan 4% diskontni faktor, skladno z

Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

področju javnih financ (Ur.l.RS št. 60/06, 54/10).

- Opazovano obdobje, za katerega je narejen izračun rentabilnosti, je do leta

2034.Upoštevana ekonomska doba je 15 let.

- Vrednotenje projekta je opravljeno po stalnih cenah junij 2018.

- Vse vrednosti so podane v EUR.

IZRAČUN EKONOMSKIH KAZALNIKOV Upoštevani investicijski stroški za izvedbo predlagane investicije v višini 1.486.363,14 EUR (z

DDV), od tega:

- V letu 2018: 392.557,24 EUR

- V letu 2019: 1.093.805,90 EUR

Iz naslova obravnavane investicije v Center za zaščito in reševanje Lendava ugotavljamo

naslednje koristi – eksternalije:

- Predviden multiplikativni učinek v Občini Lendava po investiciji, merjen z vecjo

ucinkovitostjo delovanja sluzb (gasilska zveza/društva, civilna zaščita), kar bo vplivalo

na nastanek manjse obseznosti skodnih primerov in vecjo osebno varnost obcanov –

v višini 10 % investicijske vrednosti letno (od leta 2019 po 148.636,31 EUR).

Na koncu ekonomske dobe projekta je dodana rezidualna vrednost investicije v višini

neodpisane vrednosti osnovnih sredstev v višini 602.290,48 EUR (z DDV).

75

Tabela 23: Prikaz ekonomskih tokov – nediskontirane vrednosti

Leto

Zap.št. Leto

Investicijski

stroški

Operativni

stroški Prihodki/koristi Eksternalije

Ostanek

vrednosti Neto denarni tok

0 2018 392.557,24 0,00 0,00 0,00 0 -392.557,24

1 2019 1.093.805,90 34.922,96 11.832,98 148.636,31 0 -968.259,57

2 2020 0 52.384,48 17.749,47 148.636,31 0 114.001,34

3 2021 0 52.384,48 17.749,47 148.636,31 0 114.001,34

4 2022 0 52.384,48 17.749,47 148.636,31 0 114.001,34

5 2023 0 52.384,48 17.749,47 148.636,31 0 114.001,34

6 2024 0 52.384,48 17.749,47 148.636,31 0 114.001,34

7 2025 0 52.384,48 17.749,47 148.636,31 0 114.001,34

8 2026 0 52.384,48 17.749,47 148.636,31 0 114.001,34

9 2027 0 52.384,48 17.749,47 148.636,31 0 114.001,34

10 2028 0 52.384,48 17.749,47 148.636,31 0 114.001,34

11 2029 0 72.384,48 37.749,47 148.636,31 0 114.001,34

12 2030 0 72.384,48 37.749,47 148.636,31 0 114.001,34

13 2031 0 72.384,48 37.749,47 148.636,31 0 114.001,34

14 2032 0 72.384,48 37.749,47 148.636,31 0 114.001,34

15 2033 0 72.384,48 37.749,47 148.636,31 0 114.001,34

16 2034 0 72.384,48 37.749,47 148.636,31 636.925,49 750.926,83

Skupaj 1.486.363,14 940.690,16 398.075,03 2.378.180,96 636.925,49 986.128,78

76

Tabela 24: Prikaz ekonomskih tokov – diskontirane vrednosti

Leto Zap.št.

Leto DF Investicijski

stroški Operativni

stroški Prihodki/koristi Eksternalije

Ostanek vrednosti

Neto denarni tok

0 2018 1,0000 392.557,24 0,00 0,00 0,00 0 -392.557,24

1 2019 0,9615 1.051.694,37 32.286,94 11.377,41 142.919,53 0 -929.684,37

2 2020 0,9246 0 48.432,40 16.410,38 137.422,62 0 105.400,60

3 2021 0,8890 0 46.569,61 15.779,21 132.137,14 0 101.346,74

4 2022 0,8548 0 44.778,47 15.172,32 127.054,94 0 97.448,79

5 2023 0,8219 0 43.056,22 14.588,77 122.168,21 0 93.700,76

6 2024 0,7903 0 41.400,22 14.027,66 117.469,43 0 90.096,87

7 2025 0,7599 0 39.807,90 13.488,14 112.951,38 0 86.631,62

8 2026 0,7307 0 38.276,83 12.969,36 108.607,10 0 83.299,63

9 2027 0,7026 0 36.804,64 12.470,54 104.429,90 0 80.095,80

10 2028 0,6756 0 35.389,08 11.990,91 100.413,37 0 77.015,20

11 2029 0,6496 0 47.019,58 24.521,34 96.551,31 0 74.053,07

12 2030 0,6246 0 45.211,13 23.578,21 92.837,80 0 71.204,88

13 2031 0,6006 0 43.472,24 22.671,35 89.267,12 0 68.466,23

14 2032 0,5775 0 41.800,23 21.799,38 85.833,77 0 65.832,92

15 2033 0,5553 0 40.192,53 20.960,94 82.532,47 0 63.300,88

16 2034 0,5339 0 38.646,67 20.154,75 79.358,14 340.054,52 400.920,74

Skupaj 1.444.251,61 663.144,69 271.960,67 1.731.954,23 340.054,52 236.537,12

Neto sedanja vrednost (NSV) je pozitivna, večja od 0 in s tem je investicija, ob upoštevanju ostalih koristi v minimalnem obsegu, opravičljiva iz širšega družbenega vidika. Neovrednoten del koristi še dodatno govori v prid izvedbe projekta.

77

15 Analiza tveganj in občutljivosti

15.1 Analiza tveganj

Analiza tveganja je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bo pricakovanih dosezkov. Ce

je mogoce to verjetnost stevilcno izraziti se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema

ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta)

in splosnih tveganj (politicna, narodno-gospodarska, druzbeno-kulturna in druga tveganja).

Druga tveganja ne bodo bistveno spremenila poteka projekta, gre pa zlasti za nepredvidene

dogodke med gradnjo, ki bi lahko zakasnili ali podrazili projekt.

Ti dogodki bi imeli tako nizek vpliv na celoten projekt, prav tako je verjetnost teh dogodkov

razmeroma malo verjetna, ceprav mogoca. V nadaljevanju prikazujemo 3 kriticne skupine

tveganj in sicer: tveganja razvoja projekta in splosna tveganja, tveganja izvedbe projekta ter

tveganja, ki lahko nastanejo v fazi obratovanja projekta vkljucno s prikazom njihovega vpliva

ter moznost nastanka.

Natancnejsi prikaz tveganj je predstavljen v nadaljevanju. Z določenimi tveganji se je investitor

soočil že v začetni fazi projekta in jih z ukrepi, kot navedeno v nadaljevanju izvajanje investicije

tudi uspešno zmanjšal oz. odpravil.

Legenda:

*Stopnja tveganja: 1= majhna verjetnost;

3 = srednja verjetnost;

5 = velika verjetnost.

** Ocena vpliva: 0 = ni vpliva;

1 = majhen vpliv;

3 = srednji vpliv;

5 = velik vpliv.

78

TVEGANJE RAZVOJA PROJEKTA IN SPLOŠNA TVEGANJA

1. Tveganje zaradi imenovanja neizkusenega in strokovno neusposobljenega

odgovornega vodje za izvedbo investicijskega projekta.

Stopnja tveganja: 1

Ocena vpliva: čas 3 / stroški 3 / kakovost 5

Posledice:

projekt ne bo uspesno voden in pravocasno zakljucen;

sprejemanje napacnih odlocitev;

nejasno delegirane naloge;

nejasno opredeljene odgovornosti in pristojnosti udelezencev na projektu

Ukrepi:

imenovanje izkusenega in strokovno usposobljenega odgovornega vodje za izvedbo

investicijskega projekta;

zagotovitev zunanjih in notranjih svetovalcev.

2. Tveganje zaradi preobremenjenosti odgovornega vodje za izvedbo

investicijskega projekta in clanov projektne skupine z drugimi nalogami.

Stopnja tveganja: 1


Posledice:

projekt ne bo uspesno voden in pravocasno zakljucen;

projekt ne bo primemo spremljan in posledicno se bodo nastali problemi resevati na

datjse casovno obdobje.

Ukrepi:

imenovanje izkusenega in strokovno usposobljenega odgovornega vodje za izvedbo

investicijskega projekta, ki ni preobremenjen z drugimi nalogami;

imenovanje ustreznih članov projektne skupine.

3. Tveganje zaradi neskladnosti projekta s strategijo Občine Lendava

Stopnja tveganja: 1


Posledice:

neusklajenost projekta s strategijo;

podaljsanje roka izvedbe zaradi potrebnih prilagoditev dokumentacije.

79

Ukrepi:

sodelovanje investitorja z izvajalcem projekta ter obvescanje oz. informiranje o vseh

veljavnih in sprejetih strategijah in merilih občine;

upostevanje sprejetih strategij in meril v fazi projektiranja ter kasneje v fazi izvedbe.

4. Tveganje zaradi spremembe zakonodaje

Stopnja tveganja: 1


Posledice:

neusklajenost projekta z veljavno zakonodajo;

podaljšanje roka izvedbe projekta zaradi potrebnih prilagoditev dokumentacije.

Ukrepi:

redno spremljanje zakonodaje v vseh fazah izvedbe projekta.

5. Tveganje zaradi odklonilnega javnega mnenja do realizacije projekta (npr. vplivi

na kvaliteto zivljenjskega okolja prebivalcev, hrup avtomobilov zaposlenih itd.)

Stopnja tveganja: 1


Posledice:

podaljšanje roka izvedbe projekta.

Ukrepi:

upoštevanje zahtev oz. priporočil;

informiranje javnosti glede projekta.

TVEGANJE IZVEDBE PROJEKTA

1. Tveganje v postopkih oddaje del.

Stopnja tveganja: 1


Posledice:

ponovitev postopka javnega naročila;

zamuda pri oddaji del.

80

Ukrepi:

posebna pozornost namenjena postopku oddaje javnega naročila (jasni obseg del,

pogoji, merila...).

2. Tveganje zaradi izbora nestrokovnih in neizkušenih zunanjih izvajalcev.

Stopnja tveganja: 3


Posledice:

podaljsevanje rokov izvedbe in potreba po zagotovitvi dodatnih denarnih sredstev;

zamude pri pridobitvi ustrezne dokumentacije;

zapleti pri potrjevanju dokumentacije;

spreminjanje in dopolnjevanje dokumentacije.

Ukrepi:

priprava kvalitetne razpisne dokumentacije v skladu z veljavno javno-naročniško

zakonodajo;

jasno definiranje pogojev, ki jih mora ponudnik - izvajalec izpolniti;

zagotavljanje stalnega nadzora nad delom izvajalcev za pravocasno ukrepanje.

3. Tveganje zaradi nerazpolaganja z zadostnimi financnimi sredstvi (glede na

pridobljene ponudbe).

Stopnja tveganja: 3


Posledice:

projekt ne bo zakljucen v predvidenem roku;

potreba po zagotovitvi dodatnih denarnih sredstev;

pri prekoracitvi predvidenega zneska za izvedbo investicije za vec kot 20 %, potreba

po novelaciji investicijske dokumentacije.

Ukrepi:

priprava kvalitetne projektne dokumentacije v skladu z veljavno zakonodajo;

priprava natancnih popisov del, ki so sestavni del razpisne dokunentacije.

TVEGANJE OBRATOVANJA PROJEKTA

Tveganje zaradi nedoseganja okolje-varstvenih standardov.

Stopnja tveganja: 1


81

Posledice:

poslabsanje kakovosti okolja;

povecanje obremenitve okolja;

povecanje stroskov izvedbe projekta.

Ukrepi:

upostevanje standardov kakovosti okolja v vseh fazah izvajanja investicije, kakor tudi

v fazi obratovanja objekta.

15.2 Analiza občutljivosti

Analiza obcutljivosti je analiza ucinkov sprememb nekaterih kljucnih predpostavk na rezultate

ocenjevanja stroskov in koristi. Merila, ki se privzamejo za izbiro kriticnih spremenljivk, se

razlikujejo glede na posebnosti posamicnega projekta in jih je treba izbirati za vsak primer

posebej.

V analizi obcutljivosti so upostevane naslednje variante:

povecanje in zmanjsanje investicijskih stroskov 10%

zmanjšanje družbenih učinkov za 5%

Tabela 25: Rezultati analize občutljivosti

Sprememba Ekonomska NSV

Povečanje investicijskih stroškov za 10 % 144.425,16 EUR (- 38,9%)

Zmanjšanje družbenih učinkov za 5 % 149.939,41 EUR (- 36,6%)

Zmanjšanje ostanka vrednosti za 10 % 202.531,67 EUR (- 14,4 %)

Osnovna vrednost 236.537,12 EUR

Vključene spremenljivke se spreminjajo za 5 do 10 % in spremembe povzročajo znižanje NSV za 14,4 % do 38,9% (priporočilo je, da se kot kritične obravnavajo spremenljivke, katerih 1 % spremembe povzroči 5 % spremembo osnovne vrednosti NSV) – glede na to izhodišče (sorazmernost), nobena od spremenljivk ni kritična in NSV je še vedno večja od 0.

82

16 Predstavitev in razlaga rezultatov

Namen investicije je zagotavljanje pozarne varnosti in ustrezne ravni zascite in resevanja za

primere naravnih in drugih nesrec ter zagotovitev prostorskih kapacitet za ustrezno in

nemoteno opravljanje drugih dejavnosti (civilna zascita, gasilsko društvo, GZ) v Obcini

Lendava.

Kot je bilo ugotovljeno, se naložba v življenjski dobi ne povrne. Ta ugotovitev je razumljiva in

pričakovana, saj gre za investicijo v vzpostavitev pogojev za delovanje centra za reševanje in

zaščito, ki deluje kot gospodarska javna služba. Investicija ima širši družbeni pomen in

neposredni prihodki niso cilj te investicije.

Finančna in ekonomska analiza skozi prikazane kazalce kažeta, da je investicija v Center za

zaščito in reševanje Lendava iz ekonomskega vidika opravičljiva (NSV večja od 0), iz

finančnega vidika pa rezultat (negativna NSV projekta) potrjuje upravičenost projekta, ki je v

širšem družbenem interesu.

Glede na navedene razloge in utemeljitve ter na podlagi dejstva, da gre za premisljen projekt

z znanim terminskim planom in zaprto financno konstrukcijo menimo, da je investicijska

nalozba v investicijsko operacijo smiselna in upravicena. K temu tezijo tudi vsi cilji investicijske

operacije, ki so skladni s sledecimi programi, resolucijami in strategijami:

Evropa 2020, Strategija za pametno, trajnostno in vkljucujoco rast (3/2010);

Skupni strateski okvir za obdobje 2014-2020, za 5 skladov (ESRR, ESS, KS, EKSRP

in ESPR, 3/2012);

Partnerski sporazum (PS) med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020

(10/2014);

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020

(12/2014);

Razvojni koncept Občine Lendava za obdobje 2015 – 2025, februar 2015;

Načrt razvojnih programov Občine Lendava 2018 – 2021;

Program izvajanja dejavnosti javne gasilske sluzbe in zagotavljanja varstva pred

naravnimi in drugimi nesrecami na obmocju Obcine Lendava v letu 2018.

83

17 Vizija investitorja

Vizija investitorja v naslednjem obdobju petih let je postopoma preoblikovanje Centra za

zaščito in reševanje v samostojno pravno obliko – javni zavod. S tem bi se lahko še izboljšala

organizacija in uspešnost poslovanja Centra za zaščito in reševanje, s čimer bi bil dosežen

smoter njegove vzpostavitve.

Nadalje naročnik načrtuje nakup potrebne opreme za prekategorizacijo osrednje gasilske

enote PGD Lendava iz III. na IV. kategorijo. Potrebna oprema za prekategorizacijo je sledeča:

22 kompletov zaščitne opreme, ki je sestavljena iz gasilske intervencijske jakne,

gasilskih intervenscijskih hlač, gasilskih škornjev, podkape, zaščitnih rokavic, čelade

ter ščitnikov. Ocenjena vrednost investicije znaša 28.000,00 EUR.

gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/15, katerega ocenjeno vrednost naročnik ocenjuje v

višini 180.000,00 EUR.

Glede na opremljenost osrednje gasilske enote Lendava in dokup opreme, ki jo v naslednjem

letu načrtuje investitor, bo potrebno v naslednjem obdobju energijo in sredstva usmeriti v

izobraževanje kadra, da se bodo dosegli zastavljeni cilji investicije. Med drugim naročnik

načrtuje:

izobraževanje za upravljavca viličarja – viličarist,

izobraževanje za upravljavca čolna,

izobraževanje potrebnih voznikov za pridobitev vozniškega izpita C kategorije.

Z namenom, da se zagotovi večja varnost in zaščita v lokalnem okolju Občine Lendava,

izboljšanje požarne varnosti, izboljšanje poplavne varnosti ter izboljšanje zagotavljanja

varstva okolja, moramo izboljšati medsebojno operativno sodelovanje Obcine Lendava,

Gasilske zveze Lendava, Prostovoljnih gasilskih drustev Obcine Lendava ter PIGE Nafta.

Prav pri slednjem je ključnega pomena tudi opremljenost enote. Zaradi sigurnosti in

brezhibnosti opreme bi enota čim prej potrebovala:

tehnično reševalno vozilo, namenjeno hitremu posredovanju pri intervencijah s

prometnimi nesrečami in razlitju nevarnih snovi (TRV-2D) (ocenjena vrednost

investicije 21.000,00 EUR),

poveljniško vozilo, v katero bi namestili še dodatno opremo namenjeno še hitrejšemu

prvemu posredovanju na kraju intervencije (odpiranje stanovanj, manjše prometne

nesreče) in s katerim bi lahko opravljali tudi prevoz moštva tj. do 5 oseb (ocenjena

vrednost investicije 21.000,00 EUR).

Posodobiti bi bilo potrebno tudi vozilo namenjeno za posredovanje pri večjih požarih in sicer

GVC-24-50-16 (ocenjena vrednost investicije 190.000,00 EUR).

Navedena oprema bi bila v lasti Centra za zaščito in reševanje, hranjena pa v prostorih PIGE

Nafta.

Documents

CENTER ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE LENDAVA · 1 Vrsta investicijske dokumentacije INVESTICIJSKI PROGRAM (IP) Minimalna vsebina v skladu s 13. členom Uredbe o enotni metodologiji za