of 22/22
Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon, Tamara Mikolič Južnič CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA ˇ

Center in periferija: razmerja moči v svetu prevajanja

  • View
    219

  • Download
    3

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Monografija prinaša nov pogled na razumevanje kulturnih in literarnih stikov ter pojasnjuje vpliv kulturnih »vzorcev« na prevod besedil v ciljni jezik, tako hipercentralni (npr. angleščino) kot polperiferni (npr. italijanščino in švedščino) ali periferni (npr. slovenščino). Avtorice se na podlagi svojih raziskav posebej zavzemajo za skrb za materinščino, ki je temeljnega pomena ne le za uspešno prevajanje in medkulturni dialog, ampak tudi za vsakršno uspešno delovanje v mednarodnem okolju.

Text of Center in periferija: razmerja moči v svetu prevajanja

  • Marija Zlatnar M

    oe Tanja igon

    Tamara M

    ikoli Juni

    Doc. dr. Marija ZLATNAR MOE je konala tudij slovenskega jezika in knjievnosti ter anglekega jezika in knjievnosti, leta 2003 je promovirala na podroju literarnih ved. tudijsko se je izpopolnjevala v Londonu in Oslu. Je avtorica tevilnih lankov s podroja knjievnega prevajanja in prevajalske didaktike, poleg tega se ukvarja tudi s prevajanjem knjievnosti in humanistike iz angleine in norveine.

    Doc. dr. Tanja IGON je tudirala germanistiko in zgodovino na Univerzi v Ljubljani, leta 2008 je promovirala na podroju literarnih ved. tudijsko se je izpopolnjevala in raziskovala v sklopu razlinih projektov v Zagrebu, Vidmu, na Dunaju, v Salzburgu in Mnchnu. Je vodja raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne tudije, v zadnjih treh letih pa je bila tudi slovenska koordinatorica evropskega projekta za promocijo knjievnega prevajanja TransStar Evropa. Prevaja druboslovna in humanistina besedila iz nemine v slovenino in obratno ter je avtorica tevilnih lankov in dveh monogra j s podroja nemko-slovenskih kulturnih in literarnih stikov.

    Doc. dr. Tamara MIKOLI JUNI je tudirala italijanski jezik in knjievnost ter prevajalsko smer na anglistiki, leta 2008 je promovirala na podroju jezikoslovja. Svoje znanje je izpopolnjevala na razlinih italijanskih univerzah (Trst, Perugia, Benetke), trenutno pa je vodja mednarodnega projekta Evropske komisije o diseminaciji dobrih praks pri pouevanju tolmaenja med dravami Evropske unije in drugimi dravami. Prevaja tehnina in znanstvena besedila med italijanino, angleino in slovenino, raziskovalno pa se osredotoa na kontrastivna vpraanja in prevodoslovne teme.

    Tematika, ki jo monogra ja obravnava, je ne samo aktualna, temve v slovensko prevodoslovje vnaa tudi novo terminologijo in odgovarja na vpraanje, kaj so centralni in periferni jeziki, ter umea slovenino v hierarhijo literarnega sistema tako na globalni kot na lokalni ravni. Avtorice pa pojma ne posploujejo, temve upotevajo interdisciplinarne raziskave, zlasti v povezavi s sociologijo (npr. Even-Zohar, De Swaan, Bourdieu), in poglede uglednih prevodoslovcev (kot so Casanova, Baker, Cronin, Heilbron, Sapiro, Wolf ), ki velike in male jezike doloajo glede na razline vidike raziskovanja in metode preuevanja. Monogra ja prinaa nov pogled na razumevanje kulturnih in literarnih stikov ter pojasnjuje vpliv kulturnih vzorcev na prevod besedil v ciljni jezik, tako hipercentralni (npr. angleino) kot polperiferni (npr. italijanino in vedino) ali periferni (npr. slovenino).

    red. prof. dr. Mojca Schlambergar-Brezar

    Monogra ja zapolnjuje vrzel na podroju prevodoslovja in medkulturnosti ter v iri kontekst postavlja prevajanje besedil iz razlinih, zlasti perifernih, jezikov v slovenski jezik. Avtorice se na podlagi svojih raziskav posebej zavzemajo za skrb za materinino, ki je temeljnega pomena ne le za uspeno prevajaje in medkulturni dialog, ampak tudi za vsakrno uspeno delovanje v mednarodnem okolju.

    doc. dr. Irena Samide

    Marija Zlatnar Moe, Tanja igon, Tamara Mikoli Juni

    CENTER IN PERIFERIJA:RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA M

    OCI V SVETU PREVAJANJA

    15,00

    I S B N 9 7 8 - 9 6 1 - 2 3 7 - 8 0 1 - 1

    9 789612 378011

    ISBN 978-961-237-801-1

    Center_in_periferija_naslovka_FINAL.indd 1 16.12.2015 7:55:05

  • Marija Zlatnar Moe, Tanja igon, Tamara Mikoli Juni

    Zbirka Prevodoslovjein uporabno jezikoslovje

    CENTER IN PERIFERIJA:RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    Ljubljana 2015

    Center_in_periferija_FINAL.indd 1 16.12.2015 7:48:52

  • 2 CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOI V SVETU PREVAJANJAZBIRKA PREVODOSLOVJE IN UPORABNO JEZIKOSLOVJEISSN 2335-335X

    Avtorice: Marija Zlatnar Moe, Tanja igon, Tamara Mikoli JuniRecenzentki: Mojca Schlamberger Brezar, Irena SamideUredniki odbor zbirke: pela Vintar, Vojko Gorjanc, Nike Kocijani PokornTehnini urednik: Jure PreglauLektorica: Marija Zlatnar MoeLektor povzetka v angleini: Christian Moe

    Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015. Vse pravice pridrane.

    Zaloila: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniIzdal: Oddelek za prevajalstvo Za zalobo: Branka Kaleni Ramak, dekanja Filozofske fakultete

    Ljubljana, 2015Prva izdajaNaklada: 300 izvodovOblikovna zasnova: Kofein, d. o. o.Prelom: Jure Preglau Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

    Cena: 15,00 EUR

    Knjiga je izla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

    CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    81'25(082)

    ZLATNAR Moe, Marija

    Center in periferija : razmerja moi v svetu prevajanja / Marija Zlatnar Moe, Tanja igon, Tamara Mikoli Juni. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena zaloba Filozofske fakultete, 2015. - (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, ISSN 2335-335X)

    ISBN 978-961-237-801-1

    1. igon, Tanja, 1974- 2. Mikoli, Tamara

    282643712

    Center_in_periferija_FINAL.indd 2 16.12.2015 7:48:52

  • 3CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    Center_in_periferija_FINAL.indd 3 16.12.2015 7:48:52

  • CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA4

    Kazalo vsebine

    KAZALO VSEBINE

    Center_in_periferija_FINAL.indd 4 16.12.2015 7:48:53

  • 5KAZALO VSEBINE

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    KAZALO VSEBINE

    Ko zamenjamo jezik, vstopimo v drug svet 8

    0 Uvod 12

    1 Center in periferija: teoretina izhodia 181.1 O prevajanju in socioloko obarvanem prevodoslovju 191.2 Od polisistemske teorije do sociolokega prevodoslovja 23

    1.2.1 Itamar Even-Zohar 241.2.2 Pierre Bourdieu 261.2.3 Abram De Swaan 29

    1.3 Svetovni literarni sistem oziroma hierarhina razmerja med jeziki v svetu prevajanja 31

    1.3.1 Pascale Casanova in svetovni literarni sistem 311.3.2 Johan Heilbron in svetovni prevodni sistem 33

    1.4 Dinaminost v odnosih med jeziki 361.5 Vpliv poloaja jezika v svetovnem sistemu v praksi 37

    2 Posebnosti prevajanja v periferne jezike 382.1 Primer centralnega jezika: nemina in slovenina 452.2 Primera polperifernih jezikov: italijanina in vedina 48

    2.2.1 Prevajanje iz italijanine v slovenino 482.2.2 Prevajanje iz vedine v slovenino 52

    2.3 Dinamika prevajanja iz perifernih jezikov v slovenino 552.3.1 Periferni jeziki: danina, norveina, nizozemina,

    finina, madarina, latvijina, litovina, estonina in ukrajinina 55

    2.3.2 Poloaj prevajanja knjievnosti iz perifernih jezikov v slovenino 20002014 60

    3 tudije primerov 643.1 Prevajanje poljudnoznanstvenih asopisnih lankov v centralnem (nemkem) in perifernem (slovenskem) jeziku 65

    3.1.1 Poljudnozananstveni diskurz in National Geographic 663.1.2 Prevodne norme in njihova vloga pri prevodih za National Geografic 673.1.3 Ugotovitve: izvirnik in dva prevoda 69

    3.2 Prevodi naslovov filmov iz angleine v nemino, italijanino, norveino, hrvaino in slovenino 73

    3.2.1 Naslovi filmov kot kulturni transfer 733.2.2 Prevodi naslovov amerikih filmov v letih 2008 do 2013 74

    Center_in_periferija_FINAL.indd 5 16.12.2015 7:48:53

  • 6KAZALO VSEBINE

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    3.3 Kulturno zaznamovane prvine v norvekem romanu Taica ter njihov prenos v angleino, nemino in slovenino 77

    3.3.1 Avtor in njegovi prevajalci 783.3.2 Prevodi na makroravni 803.3.3 Realije v romanu Taica 813.3.4 Ugotovitve 86

    3.4 Kulturno zaznamovane prvine v vedskem romanu Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil ter njihov prenos v angleino in slovenino 88

    3.4.1 Avtor in njegovi prevajalci 893.4.2 Prevoda v angleino in slovenino na makroravni 903.4.3 Realije v romanu Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil 933.4.4 Ugotovitve 97

    4 Slovenina v centru 1024.1 Bralna pismenost in razumevanje besedil ob zaetku prvostopenjskega tudija in ob njegovem zakljuku 1044.2 Pomembnost materinine pri medjezikovnem sporazumevanju 1064.3 Prevod iz tujega jezika v materinino 1084.4 Prevod iz materinine v tuji jezik 110

    4.4.1 Angleina 1134.4.2 Nemina 1154.4.3 Italijanina 116

    5 Sklepne misli 120

    6 Summary 126

    7 Bibliografija 130

    8 Imensko kazalo 144

    9 Priloge 150

    Center_in_periferija_FINAL.indd 6 16.12.2015 7:48:53

  • 7

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    Center_in_periferija_FINAL.indd 7 16.12.2015 7:48:53

  • CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA8

    Ko zamenjamo jezik, vstopimo v drug svet1

    1 Navedek se v izvirniku glasi: Die Sprache wechseln, heit in eine andere Welt wechsen (Kupsch-Losereit, 1995: 1).

    KO ZAMENJAMO JEZIK, VSTOPIMO V DRUG SVET

    Center_in_periferija_FINAL.indd 8 16.12.2015 7:48:53

  • 9KO ZAMENJAMO JEZIK, VSTOPIMO V DRUG SVET.

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    Zamisel za knjigo, ki je pred vami, se je spontano porodila pred nekaj leti pri ko-silu, pri katerem se, kot navadno, nismo mogle povsem odklopiti od dela in smo namesto o vremenu klepetale o jezikih, prevajanju, medsebjonih vplivih razlinih kultur in jezikov, dogodivinah z drugimi udeleenci2 prevodnega procesa in o zabavnejih primerih prevodov, ki jih sreujemo pri pouevanju, raziskovanju, prevajanju in branju za zabavo.

    Kaj je torej prevajanje? Umberto Eco je pred dobrim desetletjem eno izmed svo-jih knjig, ki je al nimamo v slovenskem prevodu, namenil mislim o prevajanju, naslovil pa jo je silno preprosto: Dire quasi la stessa cosa (Povedati skoraj isto). Za vse, ki se vsak dan sreujemo z besedili v razlinih jezikih, je prevajanje nedvomno strast in izziv, naloga, ki nikoli ni dolgoasna, temve vsakokrat drugana in ne-ponovljiva. Z drugimi besedami vedno znova poskuamo povedati skoraj isto, kot pravi Eco. Prevajanje je tudi, kot je v svojem lanku zapisala nemka filologinja in prevodoslovka Sigrid Kupsch-Losereit, prilonost, da prestopimo mejo znanega in se podamo v nov svet. Podiramo ograje, ki v prenesenem pomenu rade zrastejo v naih glavah, konkretno pa jih v zadnjem asu postavljamo povsod tam, kjer se pojavi strah pred neznanim, druganim in tujim. e sam obstoj prevajanja zamisel o kulturah, ki so povsem samostojne in izolirane druga od druge, po-stavlja pod vpraaj in govori v prid tesnejim stikom in soitju v drubi in svetu. Prevajanje je povezovanje, stik med najmanj dvema kulturama, je tisto podroje, na katerem se meje jezikovnih skupnosti pokaejo v svoji najbolj vidni, pa tudi najbolj prehodni obliki: jeziki nas pri komunikaciji lahko ovirajo, e ne najdemo naina sporazumevanja, ki je vsem udeleencem komunikacije skupen. Prav ve-jezini govorci na splono, e posebej pa prevajalci in tolmai take ovire uspeno premagujejo in vzpostavljajo vezi med kulturami in ljudmi.

    Prevajanje je vaja strpnosti. Ko zamenjamo jezik, namre vstopimo v drug svet, ki ga manj poznamo in slabe razumemo kot svet, iz katerega prihajamo. Vendar pa odkrivanje drugih svetov bogati ljudi in povezuje drube.

    Avtorice svoje navduenje nad prevajanjem delimo z mladimi, ki so se odloili za tudij medjezikovnega posredovanja, prevajanja in tolmaenja, in z veseljem spre-mljamo njihov napredek, se veselimo njihove radovednosti in smo zadovoljne, ko ugotovimo, da ne sprejmejo prve reitve, ki se ponuja, temve brskajo po zakla-dnici besed, besednih zvez, fraz ali kulturnih realij, preden ocenijo, da je prevod primeren za bralca iz druge jezikovne skupnosti in kulture.

    Ideja, da napiemo knjigo, ki govori o odnosih med jeziki, predvsem med ma-limi in velikimi, torej med jeziki, ki imajo na svetovni hierarhini lestvici jezikov zelo drugane vloge, je povezana s tirimi dejavniki. Lastne prevajalske

    2 V celotnem besedilu uporabljamo moki spol kot generino obliko. Seveda pa smo pri pisanju te knjige sodelovale tako s strokovnjakinjami kot s strokovnjaki na razlinih podrojih in ravneh.

    Center_in_periferija_FINAL.indd 9 16.12.2015 7:48:53

  • 10

    KO ZAMENJAMO JEZIK, VSTOPIMO V DRUG SVET

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    izkunje in pogovori z drugimi prevajalci knjievnosti iz manj razirjenih in znanih jezikov in kultur so nam govorile, da se pri prevajajanju iz enega majh-nega jezika v drugega dogaja marsikaj, s imer prevajalci iz vejih jezikov nima-jo izkuenj. Ugotavljale smo, da te posebnosti prevajalski proces lahko ovirajo, povzroajo nesporazume in spore med njegovimi udeleenci in ga v najslabem primeru (ko se na primer prevajalec, ki prevaja izvirnik, in urednik, ki bere prevod v katerem od vejih jezikov, dokonno spreta) lahko celo popolnoma ustavijo. Zato smo zaele raziskovati, kakne so te posebnosti in zakaj nastajajo, in ugotovitve so nas pripeljale do vloge, ki jo imajo veji jeziki in kulture pri prevajanju med manjimi, vloge, ki se je (vsi) udeleenci prevodnega procesa ne zavedajo in jim zato povzroa preglavice.

    e vedno so nas vznemirjali tudi izsledki takratnih raziskav (potrdili so jih izsledki mednarodnih raziskav bralne pismenosti), ki so kazali, da celo najbolj jezikovno nadarjeni mladi ljudje na univerzo ne prihajajo dovolj visoko pismeni, da pa se lahko to stanje z intenzivnim nadaljnim poukom materinine izrazito izbolja; zanimalo nas je, kako to dejstvo vpliva na kakovost prevodov.

    Leta 2013 se je zael evropski projekt TransStar Evropa (www.transstar-europa.com), namenjen knjievnemu prevajanju med nemkim jezikom in manjimi je-ziki, tako bolj razirjenim poljskim kot tudi manj razirjenimi jeziki, kot so slo-venina, hrvaina, eina in ukrajinina. Projekt si je za cilje zastavil spodbu-janje medkulturnega posredovanja med estimi evropskimi dravami (Nemijo, Poljsko, eko, Hrvako, Slovenijo pa tudi Ukrajino), vzpostavitev trdne med-narodne povezave za bodoe medkulturne posrednike ter predstavitev jezikov in kultur udeleenih drav iremu obinstvu (Maek, trancar in igon 2015).

    Skoraj hkrati smo se avtorice odloile, da spodbudimo tudentke in tudente, da se v svojih diplomskih in magistrskih nalogah posvetijo raziskovanju odnosov med posameznimi jeziki in kulturami. Njihove raziskave so potekale pod naim mentorstvom in z medsebojnim sodelovanjem, njihov namen pa je bil z delni-mi raziskavami odkriti vzorce, ki se ponavljajo pri prevajanju knjievnosti med manjimi jeziki.

    Prav tudentkam, ki so sodelovale v naem projektu, Lii Lampe, Barbari Slukan, Tanji Hrastelj, Viti Ivanek, Katji kafar, Vidi Sebastian, Ani Reisman, Zali Buri or in ivi Novak, se posebej zahvaljujemo za raziskave, ki so jih skrbno opra-vile in tako prispevale k jasneji in podrobneji sliki razmerij med posameznimi jeziki in k temu, da smo na osnovi njihovih izsledkov lahko postavile hipoteze, na katerih v nekaterih delih temelji priujoe delo.

    Zahvaljujemo se tudi vsem tudentom na razlinih oddelkih Filozofske fakultete v Ljubljani, ki so sodelovali v raziskavah, prevajali besedila in odgovarjali na naa vpraanja, in njihovim uiteljem, ki so nam velikoduno odstopili nekaj asa in

    Center_in_periferija_FINAL.indd 10 16.12.2015 7:48:53

  • 11

    KO ZAMENJAMO JEZIK, VSTOPIMO V DRUG SVET.

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    prostora pri svojih urah. Veseli nas, da smo svoje navduenje nad prevajanjem in svojo raziskovalno vnemo prenesle tudi na tudente le mladi namre lahko zna-nje in izkunje posredujejo prihodnjim rodovom in gradijo mostove med kultura-mi. To je nae vodilo vsakokrat, ko vstopamo v predavalnico; morda se tudentje tega ne zavedajo, a prav tako, kot se oni uijo od nas, se tudi me od njih, ponujajo nam nove zorne kote, nove interpretacije in nova vpraanja, ki nam sicer morda nikoli ne bi prili na misel.

    Zahvaljujemo se kolegom in kolegicam, ki so z nami delili svoje izkunje in pogle-de na prevajanje (in nudili moralno oporo in spodubdo v zadnjih tednih pred iz-idom knjige), prijaznim knjiniarkam, ki so s knjinih polic prinaale literaturo in nam pomagale pri zagatah iskanja po sistemu Cobiss, in vsem, ki so se odzvali na intervjuje in z nami delili svoja razmiljanja o prevajanju.

    Monografije ne bi bilo brez finanne podpore Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in tehninih nasvetov sodelavcev Znanstvene zalobe Filo-zofske fakultete; tudi njim najlepa hvala.

    Namen knjige, ki jo drite v rokah, je torej pokazati, kako medkulturni in medje-zikovni stiki potekajo med kulturami in jeziki, ki so manj razirjeni. To podroje je v primerjavi s podrojem bolj centralnih kultur manj raziskano, a zato ni ni manj zanimivo. Na stike med jeziki in kulturami, kot bomo videli v nadaljevanju, namre vpliva presenetljivo veliko razlinih dejavnikov, nejezikovnih, a tudi poli-tinih, ideolokih, izobraevalnih in celo gospodarskih. Vse to govori v prid nai izhodini misli: Prevajanje odpira vrata v drug svet in presega meje, kajti, kot je zapisal Wittgenstein, so meje naega jezika pravzaprav tudi meje naega sveta.

    Marija Zlatnar Moe, Tanja igon, Tamara Mikoli Juni V Ljubljani, decembra 2015

    Center_in_periferija_FINAL.indd 11 16.12.2015 7:48:53

  • CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA12

    UVOD

    0 Uvod

    Center_in_periferija_FINAL.indd 12 16.12.2015 7:48:53

  • 13

    UVOD

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    Monografija Center in periferija: razmerja moi v svetu prevajanja z vidika pre-vajanja in drugih vrst medjezikovnega posredovanja obravnava razmerja, ki se vzpostavljajo med jeziki. Ta razmerja e zdale niso razmerja med enakopravni-mi partnerji, e intuitivno namre govorimo o jezikih, jezikovnih skupnostih in kulturah, ki imajo vejo teo in nekako pomembnejo vlogo, in o tistih, ki so potisnjeni na rob in naeloma ne vplivajo na dogajanje v drugih jezikovnih sku-pnostih. Intuitivno bi lahko tudi sklepali, da se razlogi za to razlinost skrivajo v ekonomski moi jezikovne skupnosti, njeni tevilnosti ali v politinem vplivu drave, v kateri je jezikovna skupnost dominantna, vendar pa slika ni tako pre-prosta. Na mesto jezika in jezikovne skupnosti v drubi, dravi, regiji ali svetu namre vplivajo tudi dejavniki, ki morda na prvi pogled niso tako oitni, na primer kulturni kapital jezikovne skupnosti (Bourdieu 1986), ter mesto, ki ga skupnost zavzema bodisi v jezikovnem bodisi v literarnem bodisi v prevodnem svetovnem sistemu (De Swaan 2001, Casanova 2002, Heilbron 2000). Tako na podlagi razlinih teorij, ki se v osnovi naslanjajo na Wallersteinovo (2004) teo-rijo svetovnega sistema, dejansko ne govorimo le o centru in periferiji, temve o veliko bolj kompleksnih odnosih, ki se vzpostavljajo okoli tako imenovanega hipercentralnega jezika, ki zavzema posebno mesto tako v odnosu do neka-terih centralnih jezikov kot tudi do polperifernih in perifernih jezikov. Tudi jezikovne skupnosti, ki v sistemu zasedajo razline poloaje, interagirajo tako z drugimi jezikovnimi skupnostmi na isti stopniki kot z jezikovnimi skupnosti na viji ali niji ravni ter na ta nain oblikujejo gosto prepleteno mreo, ki ji pravimo svetovni prevodni sistem.

    V svojem delu se ne posveamo le opredelitvam svetovnih sistemov in njihovih tipov in podtipov, pa pa raziskujemo vplive, ki jih imajo omenjeni poloaji posameznih jezikov na konkretno dogajanje med jeziki v stiku, to je na preva-janje. Pri opazovanju izsledkov razlinih raziskav, ki so vkljuevale raznovrstne kombinacije jezikov, besedilne vrste, knjievne vrste in razlino usposobljene prevajalce, smo namre zaele opaati ponavljajoe se vzorce pri prevajanju v jezike, ki jim vasih pravimo tudi mali jeziki, torej manj razirjeni jeziki. Pre-gled znanstvene literature je potrdil nae razmiljanje o asimetrinem odnosu med centralnimi jeziki na eni in perifernimi jeziki na drugi strani ter potrdil tezo, da so med jeziki na razlinih stopnikah hierarhine lestvice velike razli-ke, vendar pa znanstvena literatura ne ponuja zadovoljivih odgovorov o vplivu poloaja oziroma vloge jezikov na razline vidike prevodnega procesa. Zastavilo se nam je vpraanje, kako se poloaj jezika oziroma jezikovne skupnosti odraa v prevodni dejavnosti bodisi na makroravni pri prevodni politiki, koliini in neposrednosti prevodov, tevilu prevajalcev in drugih udeleencev prevodnega procesa ter pri razmerah, v katerih ti udeleenci delajo bodisi na mikroravni, se pravi, pri prevodnih strategijah, ki jih je mogoe prepoznati z analizo posa-meznih besedil razlinih anrov in razlinih jezikovnih parov.

    Center_in_periferija_FINAL.indd 13 16.12.2015 7:48:53

  • 14

    UVOD

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    Na podlagi opravljenih raziskav in temeljnih spoznanj, ki jih ponuja dostopna literatura, smo oblikovale tiri hipoteze, ki jih predstavljamo v nadaljevanju in smo jih preverile ter potrdile na osnovi tudij primerov. Pri nekaterih raziskavah smo postavile tudi podhipoteze, vendar pa te zgolj dopolnjujejo osnovne tiri predpostavke:

    Centralnost oziroma perifernost jezika je definirana na podlagi vloge, ki jo ima doloen jezik v svetovnem prevodnem sistemu (prim. Heil-bron 1999), vendar je ta vloga po svoji naravi dinamina in se lah-ko zaasno ali trajno zaradi posebnih oziroma spremenjenih okoliin spremeni.

    Razlike med prevodno dejavnostjo v centralnih in perifernih kulturah oziroma jezikovnih skupnostih lahko identificiramo na makroravni: gre predvidoma za razlike v vzrokih za prevajanje, nainu izbire, tevilu in tipologiji prevajalcev itn.

    Tudi na mikroravni, torej na nivoju posameznih prevodov, prihaja do razlik pri prevodnih strategijah, po katerih najpogosteje posegajo pre-vajalci centralnih oziroma perifernih jezikov. Predpostavljamo, da je v prevodih v centralne jezike zaznati tenjo po vejih posegih v besedilo na slogovni, vasih celo na vsebinski ali strukturni ravni, kar se na primer lahko odraa v obsenejih izpustih, reorganizaciji poglavij ipd., prevajal-ci, ki prevajajo v periferne jezike, pa uporabljajo prevodne strategije, ki se v bistvenih tokah razlikujejo od tistih, ki jih navadno uporabljajo pre-vajalci centralnih kultur in jezikov. Zdi se, da je med perifernimi jeziki prisotna veja mera obutljivosti in spotljivosti do izvirnega besedila in kulture, kar se izkazuje v obliki vejega tevila razlag, raziritev, ohranitev izvirnih kulturolokih posebnosti ipd. V prevodih v centralne jezike pa so, nasprotno, tovrstne kulturno vezane prvine pogosto bodisi prezrte bodisi nevtralizirane.

    Visoke kompetence v materinini so nenadomestljive pri uspenem medjezikovnem in medkulturnem posredovanju in prevajanju, saj neza-dostne kompetence v prvem jeziku kritino vplivajo tudi na vrsto kom-petenc, nujnih pri prevajanju oziroma delovanju v dvo- ali vejezinem okolju. Brezhibno obvladovanje in stalno izpopolnjevanje v maternem jeziku je predpogoj za visoko raven pismenosti v tujih jezikih in za uspe-no spoprijemanje z izzivi, ki jih pred prevajalca in vse druge, ki ivijo in delajo v vejezinem okolju, postavlja razmerje med centralnimi in perifernimi jeziki.

    Monografijo zaenjamo s kratkim orisom socioloko orientiranih prevodoslov-nih teorij, ki obravnavajo pojma centralnosti na eni in perifernosti jezikov na drugi strani, ter se spraujemo, kakna je vloga posameznih ustvarjalcev na po-droju prevajanja pri izbiri besedil za prevod ter na kaken nain se izbrana be-sedila prevedejo. Ponuditi elimo vpogled v razmerja, ki se vzpostavljajo zaradi

    Center_in_periferija_FINAL.indd 14 16.12.2015 7:48:54

  • 15

    UVOD

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    interakcije med jeziki, in pokazati, kako zelo se lahko razumevanje centralnosti in perifernosti spreminja glede na vsakokratne zgodovinske, kulturne ali druge okoliine in konstelacijo jezikov. Predstavljamo torej teoretini okvir svetov-nega prevodnega sistema, kot ga utemeljuje Heilbron (1999), ter izhodia, na katerih temelji uporabljeni model, to so ekonomsko-socioloki koncepti, ki so jih med drugimi razvili Wallerstein (2004), Bourdieu (1986) in De Swaan (2001). Osnovna teza, ki jo elimo utemeljiti v teoretinem pregledu, je, da vloga, ki jo zavzemajo jeziki v svetovnem prevodnem sistemu, bistveno vpliva tako na verjetnost, da med doloenimi jeziki (centralnimi ali perifernimi) pride do prevajanja (in v kolikni meri), kot tudi na prevodne strategije, ki jih preva-jalci izbirajo pri prevajanju posameznih besedil (v celoti ali njihovih delov) in besedilnih vrst (npr. naslovov asopisnih lankov, naslovov filmov ali kulturno specifinih izrazov v literarnih besedilih).

    V nadaljevanju predstavljamo izsledke razlinih delnih raziskav na podroju medkulturnih in medjezikovnih stikov med centralnimi, perifernimi in pol-perifernimi jezikovnimi skupnostmi in kulturami ter slovensko jezikovno sku-pnostjo in kulturo, ki vsaka po svoje odgovarjajo na teoretina vpraanja iz prvega poglavja. Drugo poglavje tako obsega predstavitev zalonikih praks, povezanih s prevajanjem iz centralnih, polperifernih in perifernih jezikov. Pred-stavljamo statistike, zbrane na podlagi zapisov v bibliografskem sistemu Cobiss, in podatke, zbrane neposredno od udeleencev prevodnega postopka s pomojo vpraalnikov, s katerimi smo se obrnile na urednike, zalobe in ustanove, ki igrajo na podroju prevajanja pomembno vlogo. Predstavljene delne raziskave so v veliki meri rezultat dela tudentk Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakul-tete v Ljubljani in so jih v zadnjih treh letih opravile pod naim mentorstvom v okviru diplomskih ter magistrskih nalog.

    Tretje poglavje je posveeno tudijam posameznih primerov, ki ilustrirajo raz-like med prevajanjem iz (hiper)centralnega v periferni jezik ter iz perifernega v (hiper)centralni oziroma periferni jezik: prevajanju poljudnoznanstvenih a-sopisnih lankov iz angleine v nemino in slovenino, prevajanju naslovov filmov iz hipercentralnega jezika angleine v pet razlinih jezikov, med katerimi so primeri tako centralnega, polperifernega in perifernih jezikov, in prevajanju kulturno zaznamovanih prvin in realij v dveh skandinavskih roma-nih v periferni oziroma (hiper)centralni jezik. Tako na nekaterih konkretnih primerih prikazujemo vpliv poloaja posameznega jezika v globalnem sistemu na konkretne prevodne odloitve.

    etrto poglavje je posveeno prvemu jeziku, ki ga mora obvladati vsak prevajalec, to je materinini (v naem primeru slovenini), ter vplivu kompetentnosti v materinini na uenje in znanje tujih jezikov ter posledino na prevajalske kom-petence in kakovost konnega izdelka, prevoda.

    Center_in_periferija_FINAL.indd 15 16.12.2015 7:48:54

  • 16

    UVOD

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    V sklepnem poglavju v strnjeni obliki predstavljamo ugotovitve in spoznanja del-nih raziskav in ugotavljamo, v kolikni meri ta spoznanja potrjujejo nae hipote-ze. Na ta nain predstavljene izsledke tematsko zaokroujemo v celoto, v kateri ima prevod temeljno mesto, ki pa ga vedno in v vsaki drubi nujno sodoloajo raznovrstni vplivi in dejavniki, in za katerega je vedno neizogibno potrebna tudi visoka kompetenca v materinini.

    Raziskave v monografiji sestavljajo mozaino sliko, ki bo, tako menimo, prispe-vala k boljemu in celovitejemu razumevanju vplivov na prevodno dejavnost na Slovenskem in morda tudi ire. Monografiji na koncu dodajamo e priloge, ki dopolnjujejo posamezne raziskave in ponujajo podrobneji vpogled v metodolo-gijo dela in obravnavo podatkov.

    Center_in_periferija_FINAL.indd 16 16.12.2015 7:48:54

  • 17

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    Center_in_periferija_FINAL.indd 17 16.12.2015 7:48:54

  • CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA18

    CENTER IN PERIFERIJA: TEORETINA IZHODIA

    1 Center in periferija: teoretina izhodia

    Center_in_periferija_FINAL.indd 18 16.12.2015 7:48:54

  • 19

    CENTER IN PERIFERIJA: TEORETINA IZHODIA

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    Prevodoslovje je izrazito multidisciplinarno podroje: v zadnjih desetletjih hitrega razvoja te vede smo bili pria ve preobratom ali vsaj spremembam smeri, pove-zanim z razlinimi bolj ali manj sorodnimi vejami znanosti. tevilni vplivni spisi o prevajanju so v preteklosti nastali kot plod razmiljanja pripadnikov velikih jezikov in kultur, vendar pa se je, kot poudarjata tudi Heilbron in Sapiro (2007: 97), prevodoslovje v modernem smislu dejansko razvilo v majhnih3 dravah (na Nizozemskem, v Belgiji, Izraelu). V taknih dravah in kulturah je vloga prevodov veja, kar se kae v deleu prevedenih besedil v primerjavi z izvirnimi besedili v pri-padajoem jeziku. V dobi prevodoslovja, ki bi ji morda lahko rekli zrela, ko je tevi-lo znanstvenikov, raziskovalcev pa tudi univerzitetnih programov vseh stopenj, ki se posveajo prevodoslovju, bistveno veje kot e pred desetletjem, so na voljo tevilne raziskave, ki se osredotoajo na male jezike. Tu je prevajanja pravzaprav najve, saj predstavlja nepogreljiv del vsakdanjega ivljenja veine prebivalcev, hkrati pa bistveno sooblikuje umetniko, posebej knjievno in filmsko okolje. In prav vpra-anje odnosov med jeziki, ki imajo v svetovnem merilu s prevajalskega (in prevodo-slovnega) vidika razline vloge in razlino teo, je v srediu pozornosti nae knjige.

    Namen tega poglavja je predstaviti tematiko in teoretine temelje za raziskave, katerih izsledke predstavljamo v naslednjih poglavjih. V njem pojasnjujemo, kaj je svetovni prevodni sistem in kako se je razvil, kako razumemo izraza center in periferija ter za kakno vrsto razmerij gre, ko govorimo specifino o prevajanju. Na ve mestih govorimo o knjievnem prevajanju, ki je del svetovnega literarnega sistema, saj gre za zelo nazoren primer, na osnovi katerega so tevilni avtorji opa-zovali odnose v sistemu, vkljuujemo pa tudi druge, neumetnostne anre.

    V kratkem pregledu v nadaljevanju predstavljamo sociologe, ki so najbolj bistve-no vplivali na model prevodnega svetovnega sistema. Okviri in orodja, ki jih ti raziskovalci ponujajo prevodoslovcem in prevodoslovju, so temelj za nae raziska-ve, zato jim v prvem poglavju posveamo nekaj pozornosti, predvsem pa defini-ramo terminologijo, ki jo uporabljamo v knjigi. Vendarle pa naj opozorimo, da so terminoloka vpraanja nerazdruljivo povezana z izbiro teoretinega zornega kota, iz katerega elimo opazovati odnose med jeziki, zato se bomo k enakim ali sorodnim vpraanjem tudi v nadaljevanju nenehno vraale.

    1.1 O PREVAJANJU IN SOCIOLOKO OBARVANEM PREVODOSLOVJU

    Prevodoslovje je mlada veda, ki se je v znanstvenem pogledu osamosvojila in samoopredelila relativno pozno, kar kaejo tudi tevilni preobrati, ki jih omenja

    3 Izraza veliki in mali v odnosu do kulture, jezika in drave bosta kontekstualizirana v nadaljevanju v okviru razprave o terminoloko najbolj ustreznem poimenovanju razlinih vlog, ki jih v globalnem (in lokalnem) sistemu zavzemajo posamez-ni jeziki, njihove kulture in, kjer obstajajo, nacionalne drave.

    Center_in_periferija_FINAL.indd 19 16.12.2015 7:48:54

  • Marija Zlatnar M

    oe Tanja igon

    Tamara M

    ikoli Juni

    Doc. dr. Marija ZLATNAR MOE je konala tudij slovenskega jezika in knjievnosti ter anglekega jezika in knjievnosti, leta 2003 je promovirala na podroju literarnih ved. tudijsko se je izpopolnjevala v Londonu in Oslu. Je avtorica tevilnih lankov s podroja knjievnega prevajanja in prevajalske didaktike, poleg tega se ukvarja tudi s prevajanjem knjievnosti in humanistike iz angleine in norveine.

    Doc. dr. Tanja IGON je tudirala germanistiko in zgodovino na Univerzi v Ljubljani, leta 2008 je promovirala na podroju literarnih ved. tudijsko se je izpopolnjevala in raziskovala v sklopu razlinih projektov v Zagrebu, Vidmu, na Dunaju, v Salzburgu in Mnchnu. Je vodja raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne tudije, v zadnjih treh letih pa je bila tudi slovenska koordinatorica evropskega projekta za promocijo knjievnega prevajanja TransStar Evropa. Prevaja druboslovna in humanistina besedila iz nemine v slovenino in obratno ter je avtorica tevilnih lankov in dveh monogra j s podroja nemko-slovenskih kulturnih in literarnih stikov.

    Doc. dr. Tamara MIKOLI JUNI je tudirala italijanski jezik in knjievnost ter prevajalsko smer na anglistiki, leta 2008 je promovirala na podroju jezikoslovja. Svoje znanje je izpopolnjevala na razlinih italijanskih univerzah (Trst, Perugia, Benetke), trenutno pa je vodja mednarodnega projekta Evropske komisije o diseminaciji dobrih praks pri pouevanju tolmaenja med dravami Evropske unije in drugimi dravami. Prevaja tehnina in znanstvena besedila med italijanino, angleino in slovenino, raziskovalno pa se osredotoa na kontrastivna vpraanja in prevodoslovne teme.

    Tematika, ki jo monogra ja obravnava, je ne samo aktualna, temve v slovensko prevodoslovje vnaa tudi novo terminologijo in odgovarja na vpraanje, kaj so centralni in periferni jeziki, ter umea slovenino v hierarhijo literarnega sistema tako na globalni kot na lokalni ravni. Avtorice pa pojma ne posploujejo, temve upotevajo interdisciplinarne raziskave, zlasti v povezavi s sociologijo (npr. Even-Zohar, De Swaan, Bourdieu), in poglede uglednih prevodoslovcev (kot so Casanova, Baker, Cronin, Heilbron, Sapiro, Wolf ), ki velike in male jezike doloajo glede na razline vidike raziskovanja in metode preuevanja. Monogra ja prinaa nov pogled na razumevanje kulturnih in literarnih stikov ter pojasnjuje vpliv kulturnih vzorcev na prevod besedil v ciljni jezik, tako hipercentralni (npr. angleino) kot polperiferni (npr. italijanino in vedino) ali periferni (npr. slovenino).

    red. prof. dr. Mojca Schlambergar-Brezar

    Monogra ja zapolnjuje vrzel na podroju prevodoslovja in medkulturnosti ter v iri kontekst postavlja prevajanje besedil iz razlinih, zlasti perifernih, jezikov v slovenski jezik. Avtorice se na podlagi svojih raziskav posebej zavzemajo za skrb za materinino, ki je temeljnega pomena ne le za uspeno prevajaje in medkulturni dialog, ampak tudi za vsakrno uspeno delovanje v mednarodnem okolju.

    doc. dr. Irena Samide

    Marija Zlatnar Moe, Tanja igon, Tamara Mikoli Juni

    CENTER IN PERIFERIJA:RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

    CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA M

    OCI V SVETU PREVAJANJA

    15,00

    I S B N 9 7 8 - 9 6 1 - 2 3 7 - 8 0 1 - 1

    9 789612 378011

    ISBN 978-961-237-801-1

    Center_in_periferija_naslovka_FINAL.indd 1 16.12.2015 7:55:05