GORENJSKA

Poleti ne pozabimo na živali Če imamo doma živali, jim mora-mo ustrezne pogoje zagotoviti tudi med dopustom, prostovoljke društva Reks in Mila pa opozarja-jo, da je ob vročini treba vedeti, da jo težko prenašajo tudi živali.

5

ŠPORT

Selektor ne izgublja rad Potem ko je Matjaž Kopitar pred kratkim znova prevzel vodenje naše hokejske reprezentance, je zagotovil, da bo naredil vse, da bi se Risi čim večkrat veselili zmag in da bi z ledu čim manjkrat odšli s sklonjenimi glavami.

9

RAZVEDRILO

Regata na ZvohuNa akumulacijskem jezeru na Zvohu so po devetih letih znova pripravili jadralsko regato, ki s skoraj dva tisoč metri nadmorske višine velja za najvišjo v Evropi. Želijo si, da bi postala tradicio-nalna.

18

ZANIMIVOSTI

Izgnani iz svojih domov Petindvajsetega julija je minilo na-tanko sedemdeset let od dne, ko je bilo kar petnajst družin iz Zgornje-savske doline izgnanih iz svojih domov in odpeljanih na Kočevsko, med njimi je bil tudi Kristjan Robič.

22

VREME

Danes in jutri bo sončno, popoldne bo nastalo nekaj neviht. V četrtek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami.

18/28 °Cjutri: sončno z nevihtami

97

70

35

26

66

01

8

72 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

TOREK, 30. julija 2019

Leto LXXII, št. 60, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

Vilma Stanovnik

Kranj – »Prvi korak k var-nejšemu obisku gora je na-črtovanje poti in pridobiva-nje informacij o njeni teh-nični zahtevnosti, dolžini in izpostavljenosti. Cilj mo-ramo prilagoditi svojim psi-hofizičnim sposobnostim in se v gore odpraviti s primer-no opremo, saj je najpogo-stejši vzrok nesreč v gorah zdrs, ki je predvsem posle-dica neprimerne obutve, ne-izkušenosti oziroma utruje-nosti,« pravijo na Planinski zvezi Slovenije in opozarja-jo, da moramo biti pozorni tudi na označbe poti.

V gore le dobro pripravljeniNa Planinski zvezi Slovenije znova opozarjajo, da so planinske poti v naših gorah glede na tehnično zahtevnost kategorizirane kot lahke, zahtevne in zelo zahtevne, vedno pa se je treba zavedati, da to niso turistične poti in zahtevajo primerno opremo in usposobljenost.

Planinske poti niso turistične poti in zahtevajo primerno opremo in usposobljenost. 412. stran

Priloga: Loški glasFoto

: Man

ca O

grin

Aleš Senožetnik

Kamniška Bistrica – Vreme je krojilo usodo letošnjega jubi-lejnega, dvajsetega in hkrati zadnjega Teka na Grintovec v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež. Zaradi dež-ja so namreč organizatorji cilj z najvišjega vrha Kamni-ško-Savinjskih Alp prestavili za dobrih 750 višinskih me-trov nižje, na Kokrško sedlo. Kljub temu so morali tekači premagati šest kilometrov in okoli 1200 višinskih metrov, s katerimi je najhitreje opra-vil Luka Kovačič, ki je s ča-som 46:51 za krepki dve mi-nuti ugnal Timoteja Bečana

in Gašperja Bregarja in tako postal kralj Grintovca. Kot nam je povedal Kovačič, ga dež ni motil, saj so nekoliko nižje temperature omogo-čale precej boljše pogoje kot pa vročina, ki je vladala v za-dnjem tednu. »Ciljal sem na prvo mesto, saj sem si zmage in naziva kralja Grintovca že-lel, odkar sem se začel ukvar-jati z gorskim tekom,« je po-vedal Kranjčan, ki si želi, da bi bil tek v tekmovalnem ko-ledarju tudi v prihodnjih se-zonah: »Tek na Grintovec je res nekaj posebnega, je le-gendaren in upam, da to vse-eno ni bil zadnji tek in se bo tradicija nadaljevala.«

V ženski konkurenci je s časom 55:26 tako kot lani zmagala Mojca Koligar pred Tino Klinar in Barbaro Trun-kelj. »Upala sem, da bom lahko izboljšala lanskoletni čas, vendar žal okoliščine niso dopuščale teka na vrh,« je povedala zmagovalka, ki si tako kot Kovačič želi, da to ni bil zadnji Tek na Grintovec: »Potolažili so me, da se išče-jo novi organizatorji, vesela sem, da si tudi na občini že-lijo, da se tradicija nadalju-je, tako da pričakujem, da to ni konec, temveč je le zadnji v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež.«

Gorski tekači zadnjič na Grintovec?Kranjčan Luka Kovačič je zmagovalec letošnjega Teka na Grintovec, ki so ga morali organizatorji zaradi slabega vremena precej skrajšati.

Kralj in kraljica Grintovca Luka Kovačič in Mojca Koligar411. stran

Marjana Ahačič

Kranjska Gora – Tudi letos se je na slovesnosti ob kapelici, postavljeni v spomin ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je med gradnjo ceste čez Vršič zasul snežni plaz, zbralo več kot tisoč ljudi.

Prireditve, ki jo je orga-niziralo Društvo Sloveni-ja Rusija, se je tradicional-no udeležila tudi uradna delegacija Rusije, vodil jo je minister za komunikacije Konstantin Noskov.

Ruska kapelica kot zaveza miruRuska kapelica je postala del naše moralne in civilizacijske zaveze, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo mir in varno življenje, je v soboto na spominski slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem poudaril slavnostni govornik predsednik državnega zbora Dejan Židan.

44. stran

2 Gorenjski glastorek, 30. julija 2019AKTUALNO info@g-glas.si

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme NEŽA ČEBAŠEK iz Šenčurja.

KO TI ČEK ZA NA ROČ NI KE

Briljantina v Kranju

Slovensko različico svetovno znanega muzikala Briljantina si boste lahko 18. avgusta prvič ogledali tudi v Kranju, v Le-tnem gledališču Khislstein. Dogajanje je postavljeno v pozna petdeseta leta prejšnjega stoletja na šolo Rydell High, kjer se priljubljeni fant Danny zaljubi v pridno, sramežljivo dekle San-dy. Skupaj z vrstniki odkrivata pasti ljubezenskega življenja in nezadržno korakata proti odraslosti. Producent Jurij Franko je muzikal pripravil s podobno kreativno ekipo kot pri muzikalu Mamma Mia! Poleg mladih nadarjenih igralcev in plesalcev v muzikalu nastopajo tudi velika imena slovenskega filma in gledališča: Janez Hočevar - Rifle/Gojmir Lešnjak - Gojc, Uroš Smolej/Domen Valič, Alenka Tetičkovič/Desa Muck.

Naročniku Gorenjskega glasa podarjamo dve vstopnici za predstavo v Kranju. Nagradno vprašanje: Kako je v izvirni-ku naslov muzikala Briljantina? Odgovore s svojimi podatki pošljite do torka, 7. avgusta 2019, na naslov: Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj, ali na koticek@g-glas.si.

Naravna zaščita pred soncem – stoodstotno naravno avokadovo olje Yanumi

Za vse, ki si želijo naravne zaščite pred sonč-nimi žarki, so idealna izbira olja z naravnim zaščitnim faktorjem (med 2 in 6). Eno takih je tudi avokadovo olje, ki bo našo kožo zaščitilo pred soncem, hkrati pa jo bo zmehčalo, nah-ranilo, osvežilo, navlažilo in ji dalo sijaj ter jo zaščitilo pred izgubo vlage. Avokadovo olje po-gosto imenujejo tudi zeleno zlato, saj je zaradi številnih vitaminov, mineralov in maščobnih kislin sinonim za popolno nego kože. Poleg tega pomaga tudi pri tvorbi kolagena, ki ga koža nujno potrebuje, in pri tvorbi vitamina D. Izjemno pomembno pa je, da so olja stood-stotno naravna in hladno stiskana, saj le na ta način kožo razvajajo z vsemi aktivnimi sesta-vinami, zato svoji koži privoščite le najboljše. Več informacij na www.yanumi.com. Naročniku Gorenjskega glasa podarjamo avo-kadovo olje Yanumi. Nagradno vprašanje: Kako drugače še imenujejo avokadovo olje? Odgovo-re s svojimi podatki pošljite do srede, 7. avgu-sta 2019, na naslov: Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj, ali na koticek@g-glas.si.

Danica Zavrl Žlebir

Kranj – Regres se upokojen-cem izplačuje v petih razre-dih: tisti z nižjimi prejem-ki dobijo višji letni dodatek, oni z višjimi pokojninami pa nižjega. Letos letni dodatek znaša od 127 do 437 evrov. Letni dodatek bodo prejeli tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, in sicer v naslednjih zneskih: tisti z nadomestilom do 670 evrov prejmejo 237 evrov, prejemniki nadomestil v vi-šini od 670 do 810 evrov do-bijo 187 in oni z invalidski-mi prejemki nad 810 evrov 127 evrov.

V znesek pokojnine za obračun letnega dodatka se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine ozi-roma družinske pokojni-ne po drugem roditelju, do-datki in razlike pokojnin k

pokojnini po drugih pred-pisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma in-validskega zavarovanja. Vi-šina letnega dodatka se za te uživalce določi glede na

skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninske-ga zavarovanja ter pokoj-nin, prejetih iz tujine, po-jasnjujejo na zavodu za po-kojninsko in invalidsko za-varovanje (ZPIZ). Doda-jajo tudi, da se bo vsem, ki bodo pravico do pokojni-ne ali ustreznega nadome-stila iz invalidskega zavaro-vanja pridobili po juliju le-tos, pripadajoči del letne-ga dodatka izplačal v soraz-mernem delu glede na da-tum priznanja pravice sku-paj z izplačilom prve pokoj-nine ali prvega nadomesti-la. Torej se jim regres obra-čuna po dvanajstinah.

Upokojencem letni dodatekZavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo ta teden z julijskimi pokojninami izplačal tudi letni dodatek. Višina regresa za upokojence je odvisna od višine pokojnine.

Uživalcem pokojnin bo letni dodatek v letu 2019 izplačan v naslednjih zneskih:

Višina pokojnine Znesek letnega dodatkado 470 evrov 437 evrovod 470 do 570 evrov 297 evrovod 570 do 670 evrov 237 evrovod 670 do 810 evrov 187 evrovnad 810 evrov 127 evrovVir: ZPIZ

Danica Zavrl Žlebir

Kranj – Zaradi varčevalnega zakona iz leta 2012 se dru-žinski prejemki niso pove-čevali, od 1. julija letos pa so višji in avgusta bodo uskla-jeni zneski tudi izplačani, so javnost seznanili na Mini-strstvu za delo, družino, so-cialne zadeve in enake mož-nosti.

Povečujejo se tudi social-ne pomoči. Znesek denarne socialne pomoči za eno ose-bo se bo s 392,75 evra pove-čal na 402,18 evra oziroma za 9,43 evra mesečno.

Varstveni dodatek se bo s 577,34 evra povišal na 591,20 evra oziroma za 13,86 evra mesečno.

Otroški dodatek za prve-ga otroka do konca osnov-ne šole ali do 18. leta, ki je uvrščen v prvi dohodkov-ni razred, v katerem pov-prečni mesečni dohodek na osebo ne presega 188,02 evra, po novem znaša 117,05 evra. To velja za prvega otro-ka, za drugega je ta znesek 128,75, za tretjega pa 140,4 evra. Dohodkovna lestvica je sicer razdeljena v osem

razredov. V najvišjem, os-mem dohodkovnem razre-du, kjer povprečni meseč-ni dohodek na družinske-ga člana znaša od 856,57 do 1034,14 evra, so zneski otro-škega dodatka naslednji: 20,36 (za prvega), 28,16 (za drugega) in 35,95 evra (za tretjega otroka).

Dodatek za nego otroka je po novem 102,40 evra, za otroka s težko motnjo v du-ševnem razvoju ali gibalno oviranega otroka pa 204,80 evra. Dodatek za veliko dru-žino s tremi otroki znaša 404,48 evra. Dodatek za ve-liko družino s štirimi ali več otroki znaša 491,52 evra. Pomoč ob rojstvu otroka je 286,72 evra. Starševski do-

datek znaša 258,09 evra. Materialni stroški za otroka v rejništvu znašajo 298,26 evra, plačilo dela rejniku pa je 135,68 evra mesečno.

Višje tudi štipendije

Državna štipendija brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni razred po no-vem znaša za tiste iz prve-ga dohodkovnega razreda,

kjer povprečni mesečni do-hodek na osebo ne presega 313,37 evra, 97,28 evra, če so stari do 18 let. Če so starejši, pa znaša 194,56 evra. Višja je tudi Zoisova štipendija, ki za dijaka mesečno znaša 122,88 evra, za študenta pa 143,36 evra. Subvencija za obrok študentske prehrane je po novem 2,69 evra.

Dvom o učinkovitosti sistema Krpan

Ministrica za delo Kse-nija Klampfer je predstavi-la tudi ukrepe, ki jih mini-strstvo izvaja v okviru no-vega informacijskega sis-tema Krpan, ki naj bi omo-gočal avtomatizacijo proce-sov in hitrejše delo. Na na-vedbe pa se odzivajo v Sin-dikatu zdravstva in soci-alnega varstva Slovenije, kjer dvomijo o lažjem in hitrejšem delu in opozar-jajo, da ne pomeni bistve-ne razbremenitve zaposle-nih na centrih za socialno delo, ki se po reorganizaci-ji oktobra 2018 spopadajo še z uvedbo novega doku-mentarnega sistema Krpan

ter stalnim pomanjkanjem kadra. Uvedba Krpana de-jansko pomeni občutno po-večanje obsega dela v glav-nih pisarnah centrov, na-vajajo v sindikatu. Uvedba Krpana na področju uve-ljavljanja pravic iz javnih sredstev in starševskega varstva pomeni predvsem daljše odločanje o posame-znih pravicah, saj se delo podvaja in je treba zadeve spremljati v dveh informa-cijskih sistemih. »Uvedba sistema Krpan, ki je ločen dokumentarni sistem od

informacijskega sistema, v katerem se vodijo postop-ki za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v nobenem primeru ni zagotovilo, da v jesenskem času ne bo pri-hajalo do zamud pri izda-ji odločb, nasprotno, zara-di podvajanja in slabega de-lovanja sistema je mogoče pričakovati zaplete,« pra-vijo sindikalisti in dodaja-jo, da sistem Krpan tudi ni usklajen z drugimi bazami podatkov, kar spet pome-ni dvojno delo zaposlenih, več administrativnega dela in manj časa za neposred-no delo z ljudmi.

Avgusta višji družinski prejemkiDružinski prejemki, denarna socialna pomoč in varstveni dodatek bodo avgusta višji.

Ljubljana – Slovenska karitas v akciji Otroci nas potrebujejo zbira tudi finančna sredstva za pomoč otrokom s šolskimi potrebščinami. Pomoč družine prejmejo v obliki paketov in naročilnic za trgovine. Najbolj potrebnim Karitas pomaga tudi med letom s plačilom položnic in pokrivanjem različnih stroškov, povezanih s šolanjem. Vsi, ki bi še želeli pomagati osnovnošolcem iz socialno ogroženih družin, lahko to storijo z nakazilom na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: SI 00 362, na-men: Otroci nas potrebujejo. Dar v višini pet evrov je mogoče posredovati tudi z SMS-sporočilom s ključno besedo ZVEZEK5 na 1919. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T-2, Bob in HOT.si.

Akcija Slovenske karitas Otroci nas potrebujejo

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije so kritični do dokumentarnega sistema Krpan. Opozarjajo, da uvedba sistema lahko v jesenskem času namesto razbremenitev, ki jih obljublja ministrstvo, prinese dvojno delo in čezmerne obremenitve zaposlenih.

Povečani prejemki bodo okrepili tudi študentske žepe. Višje bodo namreč državne in Zoisove štipendije, prav tako se povečuje subvencija za študentsko prehrano.

Družinski prejemki so se povečali 1. julija, usklajeni zneski pa bodo izplačani avgusta. Višji so tudi socialni prejemki.

3Gorenjski glastorek, 30. julija 2019 AKTUALNO info@g-glas.si

ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE

Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir

UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:

Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,

Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak Aleksič, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič

OBLIKOVNA ZASNOVA

Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.

TEHNIČNI UREDNIK

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA

Tina Dokl, Gorazd Kavčič

OGLASNO TRŽENJE

Marjan Potočnik, Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 15. ure sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: TV okno, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog/ Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

Veliko besed, slik in misli je bilo v preteklih dneh namenjenih petdeseti

obletnici prvega človekovega koraka, narejenega po povr-šini Lune. Znameniti stavek astronavta Neila Armstron-ga, ko je »tam zgoraj« stopil na trdna tla, da je to majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo, je eden izmed največkrat ponovljenih in opevanih citatov v človeški zgodovini. Stopiti na nebesno telo, ki je do tedaj nedotaknje-no z razdalje 384.000 kilo-metrov ob jasnih nočeh svetilo zaljubljencem in so vanj zavi-jali volkovi, je bila res velika stvar. Čeprav nepredstavljivo, se je vendarle zdelo, da bo človeštvo odtlej »skakljalo« naprej – tako po Luni kot po drugih planetih. A se to ni zgodilo. Potem ko so človeš-ke posadke na njej pristale še šestkrat, od leta 1972 tja ni več stopila človeška noga. A to ne pomeni, da se je osvajanje vesolja končalo. Človek ne bi bil to, kar je, če bi odnehal. Raziskovalci so pokukali tako rekoč v vsak kotiček našega osončja, vstopili v medzvez-dni prostor, pristali na drugih planetih, letošnjo pomlad so nam postregli celo s sliko črne luknje. Vse to so za človeka opravili roboti in visoko razvi-ta vesoljska tehnologija.

Čeprav se včasih mogoče zdi, da se vse od človeških stopinj na Luni pravzaprav ni zgodilo nič velikega, to

nikakor ne drži. Znanost in z njo tehnologija napreduje-ta s tako močjo in hitrostjo, da jima niti zakoni, ki jih v bran pred njima pišemo ljudje, ne morejo več slediti. Osvajanje ozemelj odhaja na smetišče zgodovine, v priho-dnosti bo gospodar tisti, ki bo imel nadzor nad podatki in posredno nad človeškimi dušami. Umetna inteligenca in bioinženiring doživljata skokovit razvoj. Kot pravi izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari, avtor knjižnih uspešnic Sapiens – kratka zgodovina človeštva, Homo Deus – kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje, nam bo tehnolo-gija v prihodnosti lahko na primer spreminjala domišlji-jo. Če vam jo primanjkuje, jo vam bodo preprosto dodali. Si predstavljate?

Tudi tega, da bo človek ne-koč stopil na Luno, si pred več kot pol stoletja ljudje niso mogli predstavljati, pa se je zgodilo. Prav je, da si znanost utira svojo pot, ne za nadvlado in denar, delu-je naj vedno in samo v prid človeštvu in življenju na pla-netu. In skrajni čas je že, da tudi mi naredimo vsak svoj mali korak za naš en in edini modri planet. Da prihodnje generacije na drugih plane-tih ne bodo iskale novega ži-vljenjskega prostora, ampak bodo ti ostali zgolj »turistič-na destinacija«.

Luna kliče Zemljo

KO­MEN­TARIgor Kavčič

Ana Šubic

Kranj – Sredi julija so se za-čele parlamentarne počitni-ce, ki bodo trajale vse do kon-ca avgusta. Nekaj gorenjskih poslancev smo povpraša-li, kako jih bodo preživeli in kje bodo nabirali nove moči.

Tadeja Šuštar (NSi), ki je v državnem zboru nedavno zamenjala v evropski par-lament izvoljeno Ljudmilo Novak, je poslansko funkci-jo nastopila 9. julija, tik pred parlamentarnimi počitnica-mi. Nekaj časa je zato pre-živela v parlamentu, da se je seznanila z vsem novim in da bo po počitnicah prip-ravljena na prihodnje izzive. »Seveda si bom tudi privo-ščila dopust – obiskala bom sestro na Poljskem, teden dni bom preživela na mor-ju na otoku Kaprije, tik pred koncem počitnic pa grem za nekaj dni v London. V tem času bom zagotovo prebra-la kakšen roman, lotila se bom tudi strokovne litera-ture. Zagotovo bo čas tudi

za kakšen vzpon ali kolesar-jenje. Dopust preživim ve-činoma aktivno, seveda pa si vzamem čas, da se umi-rim in mi ni treba ves čas gledati na uro ali telefon,« nam je zaupala Šuštarjeva. Njen kolega iz iste poslanske skupine Matej Tonin nam je sporočil, da bo dopust preži-vel na morju z družino, šli pa bodo tudi na Bled, Veliko planino in Menino planino. »Rad imam aktiven dopust, ki bo sedaj s tremi majhnimi otroki še toliko bolj pester in

zanimiv. Med dopustom si med drugim rad vzamem čas tudi za kakšno dobro knjigo.«

Žan Mahnič (SDS) gre po-leti še vedno najraje na mor-je. Z dekletom se bo zadnji teden julija odpravil v Grči-jo, v avgustu pa gre s prija-telji na Hrvaško. »Fizično kondicijo bom nabiral pred-vsem v slovenskih hribih. Ostale proste dni bom izko-ristil tudi za lov v gozdovih prelepe Poljanske doline in za delo v vinogradu. Sicer

imam raje bolj umirjen do-pust, saj je že med letom do-volj aktivno,« je razložil.

»Vse, kar načrtujem za le-tošnje počitnice, je, da bom otroke peljal za dober teden dni na morje. Drugo bodo izleti po naši lepi Gorenjski. Vrata, slap Peričnik in Ze-lenci so bili že na vrsti,« pa je sporočil Branko Grims (SDS) in dodal, da ga čakata tudi delo in priprava na jesen.

Poslanec SAB Franc Kra-mar bo parlamentarne po-čitnice aktivno preživel v

naravnih lepotah domače-ga Bohinja. Kot so poudarili v poslanski skupini SAB, je Kramar velik podpornik slo-venskega turizma in varova-nja narave v Triglavskem na-rodnem parku.

Mateja Udovč (SMC) je že komaj čakala parlamentar-ne počitnice, ki jih preživlja z družino in prijatelji. »V prvi vrsti bom energijo nabira-la s povečano fizično aktiv-nostjo. Vsekakor bom ime-la čas za gibanje po okoliških hribčkih in gorah. Nadalje-

vala bom z igranjem tenisa, organizirano vadbo, vožnjo s kolesi in sprehodi …, na mor-ju pa zelo rada plavam in se potapljam. Nekaj malega do-pusta bomo preživeli na hr-vaški obali, ostalo pa v Izoli, Beli krajini ob Kolpi in v na-ših gorah,« je dejala. Vzela si bo tudi čas zase, da bo lahko v miru prebrala kakšno dob-ro knjigo. Kakšen dan bo na-menila počivanju in umirit-vi, sicer pa kot športnica in planinka proste dni zelo rada preživlja aktivno.

Igor Peček (LMŠ) je po-čitnice začel delovno, saj je bilo v državnem zboru v okviru odbora za zade-ve Evropske unije še precej aktivnosti. »V nadaljevanju počitnic bi si predvsem rad nabral malo več fizične kon-dicije za čas, ko mi službe-ne obveznosti teh aktivno-sti ne dovoljujejo. Name-ravam kolesariti in opravi-ti kakšen izlet v gore, nekaj dni pa bova s soprogo pre-živela tudi v Bohinju.« Kot je dejal, so se letos odloči-

li, da v sezoni ne gredo na morje. »Tako nameravam s sicer že odraslimi otroki in ženo nekaj dni prežive-ti na gorskem trekingu po bližnjih hribih. Predvsem vse več iščemo mir in tre-nutno od turizma pričaku-jemo le posteljo in prijazno postrežbo v oddaljenih ko-tičkih Slovenije, ki jih zelo rad raziskujem.« S prijate-lji načrtuje še kolesarski iz-let v Severno Makedonijo in Črno goro, sicer pa rad tudi vrtnari.

Poslanci na morje, v hribe ...Med gorenjskimi poslanci smo preverili, kje in kako preživljajo parlamentarne počitnice.

Tadeja Šuštar / Foto: Jasna Paladin

Matej Tonin / Foto: Tina Dokl

Žan Mahnič / Foto: Gorazd Kavčič

Branko Grims / Foto: Tina Dokl

Franc Kramar / Foto: Gorazd Kavčič

Mateja Udovč / Foto: Tina Dokl

Igor Peček / Foto: Gorazd Kavčič

Jože Košnjek

Višarje – Rafaelova druž-ba in Zveza slovenskih iz-seljenskih duhovnikov v Evropi vabita v nedeljo, 4. avgusta, na tradicionalno, že 31. Romanje treh Slove-nij na Svete Višarje: matič-ne, zamejske in izseljenske.

Višarski del programa ro-manja se bo začel ob pol enajstih, ko bo na ploščadi za cerkvijo pravnik in nekda-nji ustavni sodnik Jan Zobec govoril na temo Tri Sloveni-je, ena identiteta. Opoldne bo v višarski cerkvi maša, ki jo bo daroval koprski škof dr. Jurij Bizjak, po maši, ob

enih, pa bo za cerkvijo kul-turni program, v katerem bosta sodelovala pevski zbor Slovenski cvet iz Nemčije in kvartet klarinetov Godbe lju-bljanskih veteranov. Pevci in godbeniki bodo peli in igrali tudi pri maši.

Del letošnjega romanja bodo tudi poletni Višarski

dnevi mladih, na katere so vabljeni mladi med 18. in 35. letom. Začeli se bodo v četrtek, 1. avgusta, ko bodo mladi obiskali Porabje in tamkaj živeče Slovence in nato Slovence na Štajer-skem. Dnevi bodo končani v nedeljo, 4. avgusta, z vzpo-nom na Višarje.

Višarje povezujejo Slovence

4 Gorenjski glastorek, 30. julija 2019

info@g-glas.si

Marjana Ahačič

Jesenice – Na nedavni iz-redni seji občinskega sveta Občine Jesenice je bila na dnevnem redu tudi zagoto-vitev finančne pomoči član-skemu hokejskemu dru-štvu HDD Jesenice. Skupi-na občinskih svetnikov je namreč predlagala, da obči-na pred novo sezono zago-toviti sredstva, ki bodo omo-gočila delovanje HDD Jese-nice, in sicer tako, da dobi-ček javnega podjetja Jeko v višini petdeset tisoč evrov namenijo za premostitev fi-nančnih težav kluba, v pro-račun za prihodnje leto pa naj bi prek nove postavke

Promocija mesta Jesenice zagotovili financiranje naj-uspešnejših športnih klu-bov in društev.

Župan Račič je svetnike opozoril, da občina nima pravne podlage za zakonito in neposredno denarno po-moč klubu, da pa je društvu v zadnjih letih prek javne-ga razpisa za letni program športa namenjala po več kot dvajset tisoč evrov letno, ob tem pa vendarle priznava, da ne bi bilo prav, če bi pus-tili, da bi se hokejska tradi-cija, po kateri so Jesenice znane, izgubila, saj je bilo v jeseniški hokej vložene-ga že preveč dela, sredstev in energije.

Svetniki so v razpravi iz-razili načelno podporo ra-zvoju hokeja, a opozorili na nujnost transparentne pora-be sredstev in aktivnega is-kanja finančne podpore zu-naj javnih sredstev, torej s še intenzivnejšim iskanjem sponzorjev.

Pohvalili so trenutno vodstvo kluba pri njegovih prizadevanjih, da si klub fi-nančno opomore. »V zad-njih petih letih smo zelo po-večali prodajo vstopnic. Za-vedam se, da moramo ustva-riti prepoznavno ekipo in dogodke, ki bodo privabi-li obiskovalce in s tem tudi sponzorje, zato se še kako dobro zavedamo, da je vsak,

ki kupi vstopnico za hokej-sko tekmo, naš podpornik,« je povedal predsednik HDD SIJ Acroni Jesenice.

Svetniki so se zato zavze-li, da tudi sami kupijo letne vstopnice za hokejske tekme na Jesenicah in so na tak na-čin zgled drugim, občinski upravi pa naložili, naj po-novno prouči možnosti po-stopka izbire in sofinanci-ranja programov športa v občini ter pristopi k pripra-vi sprememb in dopolnitev ustreznih normativnih pod-lag z namenom zagotavlja-nja dodatnih spodbud izva-jalcem športnih programov na področju športnih prire-ditev in promocije športa.

Za zdaj brez dodatne podporeObčina Jesenice jeseniškega hokeja ne bo podprla z dodatnimi petdesetimi tisočaki, saj tega na zakonit način ne more storiti, je občinski svet opozoril župan Blaž Račič.

Navzoča je bila delegaci-ja Ruske pravoslavne cerkve ter številni gospodarstveniki in politiki na čelu s predse-dnikom republike Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Marjanom Šarcem.

Častni pokrovitelj in slav-nostni govornik letošnje slo-vesnosti je bil predsednik dr-žavnega zbora Dejan Židan, ki je v svojem nagovoru po-udaril, da je skromna lese-na kapelica neprecenljiv dar spomina, ki opominja in nosi neprecenljivo zgodo-vinsko sporočilo. »Podari-le so nam ga generacije pred nami, ki so se zavedale krh-kosti in dragocenosti miru ter nesmiselnosti trpljenja vseh vojn. Postala je več kot le kraj pietete, več kot le simbol globokega prijateljstva med ruskim in slovenskim naro-dom in njunimi ljudmi. Pos-tala je del naše moralne in ci-vilizacijske zaveze, da tej in

prihodnjim generacijam za-gotovimo mirno in varno živ-ljenje,« je dejal Židan.

»Pričevala je času, ko je po-vojni svet utrdil zavezanost k spoštovanju človekovih pra-vic, razumevanju svobode, enakopravnosti in pravič-nosti. Ko smo presegli deli-tve med narodi in na najvišje mesto postavili dostojanstvo, vrednost človeka in njegovo blaginjo. To je bil naš sku-pen odziv, vseh držav sveta in človeštva kot celote, da se bo varoval sleherni posame-znik, ne glede na barvo pol-ti, spol, veroizpoved ali drugo osebno okoliščino. Obliko-vali so se edinstveni forumi globalnega multilateralizma, v okviru katerih se razvija in uveljavlja ''pravo narodov'', postavljeni so bili v nezavi-dljivo vlogo branikov medna-rodnega miru in varnosti.«

Danes se svet spreminja z nepredstavljivo hitrostjo in soočeni smo z mnogimi neznankami za prihodnost,

je opozoril Židan in dodal: »Transnacionalni pojavi vplivajo na dinamiko kon-fliktov v svetu in predstavlja-jo naraščajoče neposredno breme za celotno mednaro-dno skupnost, od nas pa ter-jajo vedno nove odgovore in usklajeno ukrepanje.«

Prepričan je, da si v med-narodni politiki ne more-mo več privoščiti razdiralnih vzorcev in da je v prelomnem trenutku, v katerem živimo, potreben pogum, da se spop-rimemo s pravo naravo pro-blemov, namesto da jih pre-lagamo in s tem poglablja-mo. Židan verjame, da je zahtevne cilje, ki so v dobro-bit širše skupnosti, mogoče uresničiti ob dialogu in od-govornem ravnanju.

Verjame, da multilateral-ni okviri ob utrjevanju nji-hove legitimnosti, kredibil-nosti in učinkovitosti še vse-eno odražajo potrebe sodob-ne mednarodne skupnos-ti. Tudi partnerstvo med

Slovenijo in Rusijo, ki je da-nes še posebno dragoceno, temelji na želji po večdimen-zionalnem razumevanju tr-govinskih, varnostnih, ra-zvojnih in drugih politik, je poudaril Židan.

Vodja ruske delegacije minister za digitalni razvoj, zveze in množične komuni-kacije Konstantin Noskov je poudaril, da je Ruska kape-lica temelj skupnega spomi-na, ki so ga več desetletij oh-ranjali naši predhodniki in ga je treba ohranjati tudi za zanamce. Ob tem se je Slo-vencem zahvalil za skrb za kapelico.

»Ne le da vidim realna de-janja, ki vodijo k ohranit-vi tega simbola našega sku-pnega spomina, čutim tudi ta topel, iskren odnos, ki ga gojite do Rusov, in ver-jemite, da so to vzajemna čustva,« je povedal Noskov.

Letošnja slovesnost je mi-nila tudi v znamenju prazno-vanja stoletnice ljubljanske

univerze. Kot je spomnil Ži-dan, so pred stotimi leti za-radi tedanje politične real-nosti, ki je še vedno omeje-vala razsežnosti človekovega uma in humanizma, na ob-močje Kraljevine SHS priš-li številni emigranti iz Rusi-je – znanstveniki, strokov-njaki in kulturniki, ki so po-membno obogatili sloven-ski znanstveni, akademski in kulturni prostor. Izročilo njihovih življenjskih del je

treba razumeti kot poziv, da Rusija in Slovenija še nap-rej skupaj soustvarjata pri-hodnost blaginje in razvoja, je pozval Židan. Prorektor Univerze v Ljubljani Boštjan Botas Kenda, ki je spomnil, kako je univerza odprtih rok sprejela uveljavljene ru-ske profesorje, je prepričan, da se bodo slovensko-ruske vezi, ki so se stkale pred več kot sto leti, ohranjale tudi v prihodnje.

Ruska kapelica kot zaveza miru31. stran

Slavnostni govornik predsednik državnega zbora Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnje slovesnosti, je opozoril, da kapelica že več kot sto let nosi neprecenljivo zgodovinsko sporočilo generacij pred nami, ki so se zavedale krhkosti in dragocenosti miru ter nesmiselnosti trpljenja vseh vojn.

Na slovesnosti ob kapelici, postavljeni v spomin ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je med gradnjo ceste čez prelaz Vršič zasul snežni plaz, se je zbralo več kot tisoč ljudi. / Foto: Tina Dokl

Prireditve, ki jo je organiziralo Društvo Slovenija Rusija, so se udeležili tudi uradna delegacija Rusije in Ruske pravoslavne cerkve ter številni gospodarstveniki in politiki.

Foto

: Tin

a D

okl

Kranj – Mestna knjižnica Kranj med poletnimi (šolskimi) počit-nicami del svoje knjižne zbirke seli na Letno kopališče Kranj in na vrt gradu Khislstein, kjer so knjige na voljo za prebiranje. Za izposojo ne potrebujete članske izkaznice. Preden zapustite lokacijo, knjige le vrnete na police, kjer ste jih vzeli.

Knjižnica tudi na bazenu in grajskem vrtu

Radovljica – V četrtek, 1. avgusta, ob 18. uri bodo v Galeriji Šivčeva hiša odprli že tradicionalno razstavo del mednarodne likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost. Deset sloven-skih in devet likovnih umetnikov iz mednarodnega prostora ter njihova dela bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstava bo na ogled do 25. avgusta.

Slovenija, odprta za umetnost

Preddvor – Jutri, 31. julija, se bo ob 17. uri na redni seji sestal preddvorski občinski svet. Temi zasedanja sredi poletja sta sprememba odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja toplovodnega omrežja in oskrbe s toplo vodo (na seji bodo predlagali, da se na tej seji hkrati opravita prvo in drugo branje) ter soglasje k spremembi koncesijske pogodbe z družbo Energetika Preddvor. Občina kot edina lastnica podjetja zdaj namreč Energetiko prodaja.

Na seji o Energetiki Preddvor

KRATKE NOVICE

Foto

: Tin

a D

okl

5Gorenjski glastorek, 30. julija 2019 info@g-glas.si

Maša Likosar

Kranj – Račun lahko dijaki in študentje odprejo pri vseh bankah brez stroškov, večino-ma je brezplačno tudi vode-nje, nekatere storitve pa mo-rajo plačati. Razlike so pred-vsem v dodatnih ugodnostih, dostopnosti rednega in izre-dnega limita ter stroških. Ne-katere banke dvig gotovine na bankomatih drugih bank zaračunajo, razlikujejo se stroški plačila položnice in izdaje nove kartice v primeru izgube stare. Za odprtje dija-škega ali študentskega raču-na so potrebni osebni doku-ment, davčna številka in po-trdilo o šolanju oziroma ve-ljavna dijaška ali študentska izkaznica. »Večina brezplač-nih računov za mlade je na-menjena le tistim s statu-som. Mlajši od 18 let brez statusa lahko odprejo Dijaš-ki račun pri DBS, Prvi račun pri NLB ali paket Car pri Uni-Credit banki, slednja starej-šim od 18 let in brez statu-sa ponuja brezplačen paket Start. Mladoletni bodo za od-prtje računa s seboj pravilo-ma morali pripeljati enega

od staršev,« poudarja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Plačilna kartica je obli-ka plačilnega sredstva, zato morajo dijaki in študenti z njo ravnati enako skrbno kot z denarjem. Če kartico izgu-bijo ali jim jo ukradejo, prvi tak spodrsljaj dijakom in študentom oprostijo le pri Addiko banki, drugače pa jih

bo to stalo od 4 do 15 evrov. Zavedati se morajo, da limit ni brezplačen denar, temveč je kredit. Pri večini bank štu-dentje in dijaki lahko zapro-sijo zanj, a ni nujno, da jim ga bodo odobrili. Banka se o tem odloči na podlagi prili-vov, včasih zahtevajo dodat-no zavarovanje od staršev ali druge osebe, ki jamči, da bo izposojeni denar vrnjen.

Nekaj bank ponuja tudi iz-redni limit, kjer so zneski višji, večje pa so tudi zahte-ve bank. Za dijake in študen-te je mesečna uporaba apli-kacije za spletne in mobilne banke večinoma brezplač-na, omogočajo pa jim do-ber pregled nad stanjem na računu, plačila so cenovno ugodna, uporaba pa prepro-sta in praktična.

Enaindvajsetletna Patri-cija Tomažič je imela pri banki Sparkasse odprt že otroški račun, pred tremi leti pa so ji ga le spremenili v študentskega. »Ta banka mi je poznana, ker ima tudi mami pri njih odprt račun. Ko se mi je račun iz otroške-ga spremenil v študentske-ga, so mi ponudili možnost uporabe kreditne kartice in mobilne banke, dvignil se mi je tudi dnevni limit,« je povedala Tomažičeva. Dvajsetletna Lucija Modic pa je račun pri banki NLB odprla pred štirimi leti, ker je le tako lahko začela delati prek študentske napotnice. »Če ne bi bilo nujno, raču-na tedaj ne bi odprla, ker se mi zdi, da nisem bila še do-volj zrela in mi način ban-čnega poslovanja ni bil po-polnoma jasen,« je pove-dala Lucija Modic in doda-la: »Ker nisem več mlado-letna, mi zaračunajo vode-nje računa. Vsako novo šol-sko leto moram prinesti po-trdilo o vpisu, da lahko ob-držim študentski račun, kamor se mi nakazujejo vsi prihodki.«

Prvi stik z bančnim poslovanjem Tudi dijaki in študentje potrebujejo račun na banki, kamor prejemajo žepnino, štipendijo ali plačilo za študentsko delo. Številni se prav v poletnih mesecih soočajo z dilemo, kje odpreti račun, in za marsikoga je to prvi stik z bančnim poslovanjem.

Preden dijak ali študent odpre račun na banki, naj se dodobra seznani s pogoji, ugodnostmi in morebitnimi stroški. / Foto: Tina Dokl

Vilma Stanovnik

Kranj – Mnogi se pred do-pustom sprašujejo, kako najbolje poskrbeti za doma-če ljubljenčke. Kot svetujejo v Društvu za varovanje oko-lja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila, je za pse naj-bolj primerno, da jih lastni-ki na dopust vzamejo s se-boj. »Pes naj gre na mor-je z lastnikom. Potujte zgo-daj zjutraj ali pozno zve-čer, ko je hladneje. Vožnjo večkrat prekinite, naredi-te kratek sprehod. Okna ne smejo biti odprta zaradi pre-piha, pes naj ne gleda skozi okno, prehladil si bo ušesa. Izogibajte se klimi. Na pla-ži zagotovite senco, da se pes ne pregreje. Potapljanje ni priporočljivo zaradi vnetja ušes. Igrajte se s plavajočo žogo in frizbijem. Ne poza-bite dokumentov. Zaščitite

se pred okužbo s srčno glis-to, ker je smrtnost tudi do šestdesetodstotna,« svetuje-jo in dodajajo, da v primeru, da psa ne morete vzeti s se-boj, zanj lahko poiščete tudi primeren pasji hotel.

»V poletih dneh je največ-ja nevarnost pregretje. Pes se veliko slabše hladi kot člo-vek. Ne hladi se s kožo, am-pak samo preko jezika in ne-kaj malega preko blazinic na tačkah.

Znaki pregretja so pospe-šeno dihanje, pes je omoti-čen, apatičen. Pes leži, a je zelo nemiren. Sluznice ima blede. Če s prstom pritisnete ob dlesen in se le ta ne postavi nazaj v treh sekundah, je vaš pes dehidriran in ima lahko vročinski udar. Ne polivajte pregretega psa z mrzlo vodo, je smrtno nevarno. Ukrepaj-te hitro, poiščite pomoč vete-rinarja,« tudi svetujejo.

Mačke so najraje doma

Nekatere mačke so zelo navezane na lastnike, dru-ge manj. Vse mačke potre-bujejo nadzor in ustaljen ri-tem. »Ob odhodu poiščimo prijaznega človeka, ki bo ži-val vsak dan obiskal, jo vsaj dvakrat dnevno nahranil in ji pospravil stranišče. Pro-blem osamljenosti in dol-gočasja lahko rešimo s pos-vojitvijo dveh kompatibil-nih mačk,« svetujejo in do-dajajo, da mačke, ki so na la-stnike navezane, poskusimo vzeti s seboj, morda več let na isto dopustniško lokacijo, da okolica ne bo predstavlja-la dodatnega stresa.

Za ptice sveža voda

V Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila opozarja-jo tudi na ravnanje z racami,

labodi, ježki in drugimi divji-mi živali. »Okoli nas je pestro življenje. Živali opazujmo in jih ne motimo. Ne uporabljaj-mo strupov za zatiranje ško-dljivcev, pripravimo narav-no zaščito. Živali ne hranimo s kruhom. Kupimo zrnje, ki je namenjeno hranjenju ži-vali,« svetujejo in dodajajo, da je bilo letošnje leto zara-di obilice dežja v maju pose-bej pogubno za naše čebele, saj niso nabrale dovolj hra-ne zase. Čebeli, ki je omaga-la, nastavimo raztopino slad-korja v vodi. Nam neprijet-nih, kot so npr. ose ali srše-ni, ne utapljajmo v sladkih

pijačah. Nastavimo jim sad-je, pa bodo odletele stran od nas. Pticam v poletni vroči-ni ponudimo lončene napa-jalnike s svežo vodo globine od dva do tri centimetre. Na izletih, na obali, na obrežjih rek in doma ne puščajmo no-benih smeti. Dobro zatesni-mo ločevalne zabojnike. Ži-vali delce plastike zamenjajo za hrano in počasi poginejo.

Igra ob morju

Otroška igra na obali ob morju naj ne vključuje živih živali. Morske živali naj os-tanejo v morju. Vsako življe-nje je dragoceno, zato živali

opazujmo in občudujmo z razdalje. Lahko jih narišemo na večje kamne. V knjigah o živalih raziščimo, kaj potre-bujejo za svoje življenje. Ni-koli ne pozabimo, da so tudi prebivalci morja čuteča bit-ja, ki občutijo bolečino.

Starši, bodimo pozorni na svoje otroke. Ne dovolimo jim iz morja živali prinaša-ti za kratkotrajno zabavo ali zaradi radovednosti. Otro-ci kasneje poškodovane ži-vali zavržejo, nanje pozabi-jo, jih prepustijo počasne-mu trpljenju ter umiranju na soncu. Živali naj nikoli ne bodo igrače.

Poleti ne pozabimo na živaliČe imamo doma živali, jim moramo ustrezne pogoje zagotoviti tudi med dopustom, prostovoljke društva Reks in Mila pa opozarjajo, da je ob vročini treba vedeti, da jo težko prenašajo tudi živali.

Poleti je vroče tudi živalim, zato je treba poskrbeti, da se ne pregrejejo. / Foto: Tina Dokl

Kranj – V okviru Neskončne-ga filmskega poletja bo v če-trtek, 1. avgusta, ob 21. uri na Vovkovem vrtu na sporedu film Tatiči japonskega reži-serja Hirokazuja Koreede, ki je lani v Cannesu dobil zlato palmo. Po enem rednih ta-tinskih podvigov Osamu in njegov sin Šoto naletita na dekletce, zapuščeno v mra-zu. Osamujeva žena je sprva do deklice zadržana, ko pa izve, kako težko je njeno življenje, jo družina vzame pod svojo streho. Čeprav so siromašni in se z drobnimi tatvinami komaj preživljajo, so srečni v svojem bivanju – vse dokler nepričakovani dogodek ne razkrije skriv-nosti, ki postavi tesne dru-žinske vezi pred resni pre-izkus. Naslednji četrtek bo sledil film Nikoli zares tukaj (Lynne Ramsay), v Cannesu nagrajen za najboljši scena-rij in igralca.

Prihajajo Tatiči

Preddvor – V soboto, 3. avgu-sta, bo ob 10. uri na Kališču slovesnost ob šestdesetletni-ci tamkajšnjega planinskega doma, ki ga upravlja Planin-sko društvo Kranj. Ob 11. uri bo mašo daroval župnik Pavle Juhant, druženje se bo nadaljevalo z glasbo, za za-bavni program bo poskrbel humorist Peška, oskrbniki pa za hrano in pijačo.

Jubilej koče na Kališču

6 Gorenjski glastorek, 30. julija 2019

info@g-glas.si

Alenka Brun

Žirovski Vrh – Zadnji konec tedna v juliju je Žirovski Vrh gostil tradicionalni Praznik žetve z bogatim etnološkim in kulturno-zabavnim pro-gramom; za kvašene flanca-te in okusno »ocvirkov'co« so poskrbele domače žene, glavni pobudnik Praznika pa je Turistično društvo Ži-rovski Vrh.

Vsako leto si lahko na pri-reditvi ogledate tudi doma-čo kmečko igro, ki jo »zakri-vi« dramska sekcija turistič-nega društva. Tončka Oblak je poskrbela tudi za letošnjo,

ki jo je naslovila Očetov prav. Igro je spisala, režirala, tudi pri sceni je imela besedo. V petek zvečer je bila premie-ra, v soboto in nedeljo pono-vitev igre. Oblakova pravi, da še vedno črpa iz rezerve, iz tistega, kar so ji pripovedo-vali starši in stari starši; iz lastnih izkušenj, iz izkušenj okolice, okoliških krajev.

Komična kmečka igra Očetov prav v domačem narečju nas popelje v čase pred sto leti, pripoveduje pa zgodbo o odnosih med sta-ro in mlado generacijo na domačiji. »Lani smo imeli v igri nesporazume v družini,

pa sem si letos rekla, naj bo enkrat za spremembo večji poudarek na spoštovanju do starejših,« razlaga Oblako-va. »Ponavadi je imel najsta-rejši član, največkrat gospo-dar, tudi če je prepisal na sina, na naslednike, neka-ko do zadnjega glavno bese-do pri hiši. Bil pa je manj ali bolj strog.« O tem, kaj in za-kaj se je dogajalo na doma-čiji Drenovih v igri, Oblako-va prepušča zaključek gle-dalcu.

Očetov prav je vse tri dni polnil prostor pod odrom v šotoru, ki je stalni spremlje-valec Praznika. Letos jim je

prišel še kako prav, saj je v nedeljo več ali manj ves dan deževalo. Prireditev je tako lahko potekala nemote-no, le v rahlo okrnjeni obli-ki. Prikaz kmečkih opravil, kot so žetev, mlačev, čišče-nje žita, predstavitev stare-ga kmečkega orodja, so pač prestavili na suho, na oder, pred naslikano kuliso. Pod odrom je manjšo razstavo umetniškega ustvarjanja pripravilo tudi Društvo po-deželskih žena Blegoš; pro-gram je povezovala Jana Jenko.

Največ se je dogajalo rav-no v nedeljo, ko je imel v

popoldanskih urah koncert tudi ansambel Blegoš, ki je na ta način proslavil svoj tri-deseti rojstni dan in izda-jo nove zgoščenke. Za hu-mor je skrbel Boštjan Meg-lič - Peška. Kasneje je sledila zabava z ansamblom. V pe-tek pa so organizatorji Pra-znika žetve glasbeni del za-upali domači pevski skupi-ni in ansamblu Banovšek, v soboto je za ples skrbela skupina Smeh, nedeljo pa so poleg Blegoša popestri-li še člani Folklorne skupi-ne Zala, domači vokalisti in instrumentalisti, zgodaj

popoldne pa tudi ljudski godci in pevci.

Štefan Bogataj, predse-dnik Turističnega društva Žirovski Vrh, je zelo zado-voljen, da jim vsako leto us-peva ohranjati tradicijo in da je bil Praznik žetve letos že dvaindvajsetič. »V veliko ve-selje mi je, da se združuje-mo stari in mladi; da gre za sožitje vseh generacij in se ohranja naša dediščina, saj je v praksi vedno manj pri-reditev, ki bi temeljile na enem izročilu oziroma bile dodana vrednost neke prire-ditve,« še ugotavlja Bogataj.

Očetov prav privabil številne obiskovalceNa ocvirkovo potico, prikaz mlačve in ogled nove kmečke igre Očetov prav smo se konec tedna odpravili na Žirovski Vrh, na že dvaindvajseti Praznik žetve. Kljub dežju v nedeljo, ki je bila od treh dni z dogajanjem oziroma programsko najbolj bogata, obiskovalcev ni manjkalo.

Prisluhnili smo pesmi mlatičev, ki so s cepi oziroma cepci mlatili žito. Naravno kuliso je zaradi dežja zamenjala naslikana. / Foto: Tina Dokl

Folklorna skupina Zala Žirovski Vrh / Foto: Tina Dokl

Domača kmečka igra v narečju Očetov prav pripoveduje zgodbo o odnosih med staro in mlado generacijo na domačiji. / Foto: Tina Dokl

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Marca lani se je Turistično društvo Škofja Loka preselilo na naslov Me-stni trg 42, v sprednjem pro-storu pa je občina uredila pa-sijonsko sobo. Letos se je to spremenilo: prejšnjo tem-no pasijonsko sobo so pre-uredili v turistično informa-cijski center (TIC), tako da je ta zdaj poleg prostora na starem Petrolu obiskoval-cem na voljo tudi v starem mestnem jedru. Turistično društvo pa se je umaknilo in se spopada s slabim finanč-nim stanjem in dolgovi.

Za podrobnejše informa-cije o tem smo prosili pred-sednico društva Moniko Tav-čar, ki o tem pravi: »Razoča-rana sem in žalosti me, v ka-kšnem slabem stanju (s ka-terim tudi nisem bila sezna-njena v celoti) sem prevzela predsedovanje Turistične-mu društvu. Izkazalo se je, da so dolgovi, ki so se počasi kopičili skoraj desetletje, do-končno pokopali delovanje

društva, ki mora začeti zno-va, brez trgovinske dejavno-sti. Prenovljeno informacij-sko točko na Mestnem trgu 42 je prevzel Turizem Škofja Loka, pasijonsko sobo bo tre-ba zasnovati na novo ter bolj premišljeno in privlačno, na kar smo številni opozarjali že od samega začetka.«

Dodaja še informaci-jo za vse, ki pripravljajo

prireditve v mestu: za izpo-sojo odra po novem skrbi Loški oder, za izposojo stoj-nic pa do nadaljnjega Dru-štvo Tek štirih mostov. »Le na tak način smo prišli do nekaterih sredstev, s kateri-mi bomo poplačali terjatve do dolžnikov. Še naprej pa računamo tudi na pomoč in podporo občine. V pri-hodnosti vidim delovanje

društva samo na prostovolj-ni bazi z ekipo zagnanih po-sameznikov pri organizaci-ji prireditev in dogodkov, a šele takrat, ko bodo vse za-deve »za nazaj« urejene. Škoda bi bilo, da društvo z več kot 120-letno tradicijo zaradi nekaterih nespamet-nih, nepremišljenih in ne-gospodarnih potez propa-de,« sklene Monika Tavčar.

Turistično društvo bo začelo na novoPasijonsko sobo v pritličju Thalerjeve hiše na Mestnem trgu 42 so preuredili v turistično informacijski center. Turistično društvo, ki je domovalo v ozadju, pa ima na tem naslovu le še formalen naslov.

Na Mestnem trgu 42 je zdaj turistično informacijski center (TIC) /Foto: Tina Dokl

Škofja Loka – Prejšnji teden je škofjeloško območno združe-nje Rdečega križa Slovenije priredilo štiridnevno krvodajalsko akcijo v Škofji Loki. Odziv krvodajalcev je bil dober, saj se je akcije, ki je potekala v prostorih Osnovne šole Škofja Loka--Mesto v vseh dneh udeležilo skupaj 528 krvodajalcev. Julija sta potekali krvodajalski akciji tudi v Železnikih in v občini Gorenja vas - Poljane, skupaj z njima je bilo krvodajalcev 976. Z udeležbo so na Rdečem križu v Škofji Loki zadovoljni, saj je v primerjavi z lani boljša. Lani se je krvodajalskih akcij udeležilo 2522 ljudi, letos pa 2615. Naslednji krvodajalski akciji bosta na škofjeloškem območju septembra in oktobra.

Uspešna krvodajalska akcija

Na Rdečem križu v Škofji Loki so zadovoljni z odzivom krvodajalcev na nedavni krvodajalski akciji. / Foto: Tina Dokl

Škofja Loka – Občina Škofja Loka obvešča občane in osta-le udeležence v cestnem prometu, da je od 22. julija do 15. oktobra zaradi sanacije mostov na lokalni povezovalni cesti Kranj–Stražišče–Bukovica–Ševlje na odseku Bukovščica–Še-vlje vzpostavljena popolna cestna zapora. Ob gradbišču je urejen obvoz za osebna in manjša tovorna vozila, ne pa za vlačilce.

Zapora ceste Ševlje–Bukovščica

7Gorenjski glastorek, 30. julija 2019 info@g-glas.si

Jasna Paladin

Kamnik – Medobčinski mu-zej Kamnik je letošnje pole-tje za krajši čas zaprl svoja vrata na gradu Zaprice, nato pa prilagodil odpiralni čas – obisk muzeja je do 5. avgu-sta možen samo v popoldan-skem času, od torka do pet-ka od 16. do 18. ure in ob so-botah od 10. do 18. ure. Vse to pa zaradi sanacije strehe na vhodnem objektu dvor-ca Zaprice, ki poteka v teh dneh. Obnove se je lotila ob-čina, ki je že spomladi izved-la razpis za izvajalca, sama dela pa so se začela ob kon-cu junija (po zaključku šol-skega leta, saj junija v muze-ju gostijo veliko šolskih sku-pin).

Streha oziroma kritina na vhodnem objektu je bila dotrajana že do te mere, da se je že pojavilo zamaka-nje in je bilo nujno potreb-no pristopiti k sanaciji ter s tem preprečiti večjo škodo. Ker je objekt razglašen za kulturni spomenik, se vsa dela izvajajo v skladu z iz-danimi kulturnovarstveni-mi pogoji in v sodelovanju s pristojno konservatorko mag. Majo Avguštin s kranj-skega zavoda za varstvo kul-turne dediščine. V skladu z izdanimi konservatorskimi pogoji  je predvidena izved-ba enake strehe in krovsko--kleparskih elementov stre-he, kar pomeni varovanje

originalne oblike in izvedba strešne konstrukcije ter ob-nova strehe v prvotni oziro-ma avtentični obliki. Občina bo za sanacijo namenila sko-raj petdeset tisoč evrov, in čeprav so v minulih letih za-menjali tudi okna, nujna sa-nacija gradu Zaprice še zda-leč ni pri koncu. »Nujno pot-rebno bi bilo pristopiti tudi k obnovi strehe na osrednjem objektu, kjer je muzej. V za-četku leta je občinski odde-lek za družbene dejavnosti oddal popolno vlogo za sa-nacijo strehe na osrednjem

objektu dvorca Zaprice na razpis ministrstva za kultu-ro za sofinanciranje obnov kulturnih spomenikov, ven-dar na žalost nismo pridobi-li sredstev, s katerimi bi lah-ko izvedli to investicijo. Ob-čina Kamnik bo tako morala v prihodnjih letih sama za-gotoviti sredstva, saj je stre-ha tudi na tem objektu zelo dotrajana in bi lahko odlaša-nje te investicije povzroči-lo nepopravljivo škodo tako na objektu kot tudi na mu-zejski zbirki. Slabo podobo pa daje obiskovalcem tudi

razpadajoči stolpič na voga-lu obzidja, ki bi ga bilo nuj-no treba restavrirati, sicer bo tudi  tu nastala nepopravlji-va škoda. Preostala sanacij-ska dela se bodo nadaljevala, ko bodo v proračunu zago-tovljena sredstva,« so nam na vprašanje o nadaljnji sa-naciji objekta odgovorili na občini.

Pogodbeni rok za dokon-čanje del, ki potekajo v teh dneh, je 17. avgust, a vse kaže, da bodo krovci delo zaključili že prihodnji te-den.

Streha muzeja je dotrajanaObčina Kamnik obnavlja streho dela gradu Zaprice, kjer ima svoje prostore Medobčinski muzej Kamnik, a obnove je nujno potreben tudi osrednji objekt z muzejskimi zbirkami.

Te dni bo novo streho dobil vhodni objekt na gradu Zaprice, na podobno sanacijo pa čaka tudi osrednja stavba, kjer ima Medobčinski muzej Kamnik razstavljene muzejske zbirke.

Mateja Rant

Sovodenj – Na težko pričako-vano obnovo ceste od Trebi-je do Sovodnja bodo morali uporabniki te ceste še malo počakati. Čeprav so na direk-ciji za infrastrukturo načrto-vali, da bodo razpis za izbiro izvajalca objavili že do kon-ca preteklega leta, se je to za-maknilo v prihodnje leto. Pri potrjevanju projektnih reši-tev se je namreč izkazalo, da je treba izdelati še hidrolo-ško preverbo in projekt ure-ditve vodotoka na izpostav-ljenih delih neposredno ob cesti, so pojasnili na direkci-ji. Naložba bo sicer po pro-jektantski oceni skupaj vre-dna skoraj devet milijonov evrov.

Po izbiri izvajalca naj bi obnovo začeli iz smeri Tre-bije proti Sovodnju. »Dela se bodo izvajala pod polovično

zaporo ceste po krajših od-sekih,« so razložili na di-rekciji. Ta čas že poteka od-kup zemljišč. V sklopu re-konstrukcije ceste bodo ob-novili tudi mostova na Fuži-nah in Sovodnju, pri čemer bo obnovo mostu na Fuži-nah financirala občina, so pojasnili ob lanskem podpi-su sporazuma o sofinanci-ranju obnove ceste proti So-vodnju. Za to bodo zagotovi-li 139 tisoč evrov, še 36 tisoč evrov pa bo občina prispeva-la za ureditev razsvetljave na Sovodnju. Obnova dva ki-lometra dolgega odseka na Trebiji bo vredna 7,6 milijo-na evrov, za obnovo dobrega pol kilometra na Sovodnju pa 1,7 milijona evrov. Ob-nova vključuje tudi zahtev-no sanacijo brežin in opor-nih zidov. Na direkciji priča-kujejo, da bi se gradnja lah-ko končala poleti 2022.

Po obnovljeni cesti čez tri letaRazpis za izbiro izvajalca za obnovo ceste proti Sovodnju naj bi objavili spomladi prihodnje leto.

Prihodnjo pomlad naj bi izbirali izvajalca za obnovo ceste proti Sovodnju. / Foto: Tina Dokl

Jasna Paladin

Bistričica – Potem ko je ob-čina v minulih letih v sklopu kohezije zgradila na deseti-ne kilometrov kanalizacije po Tuhinjski dolini, Tunji-cah in Stranjah, zdaj nada-ljujejo gradnjo sekundarnih priključkov v Tuhinjski doli-ni in kanalizacije po manj-ših naseljih – tako je letoš-nje poletje na vrsti Bistriči-ca, kjer izbrani izvajalec te dni izvaja gradnjo prve faze odpadne kanalizacije.

»V večjem delu Bistričice odvajanje in čiščenje odpa-dnih voda ni urejeno. Pro-jekt izgradnje odpadne ka-nalizacije je zasnovan tako, da se bo nova kanalizacija v dolžini 878 metrov priklju-čila na obstoječi odpadni ka-nal v lokalni cesti Zgornje

Stranje–Bistričica–Zakal, ki je zgrajen do objekta Bistri-čica 2. Izvedeni bodo tudi odcepi hišnih priključkov za vse objekte na tem območju,

katerih lastniki bodo hišne priključke zgradili v skladu z dogovorom z upravljav-cem Komunalnim podje-tjem Kamnik. Sočasno bo v

vozišču lokalnih cest ureje-no tudi odvajanje padavin-skih voda v dolžini 798 me-trov in obnovljeno dotrajano vodovodno omrežje v dolži-ni 740 metrov za vodooskr-bo štiridesetih objektov. Do-končana bodo dela na javni razsvetljavi; omrežje javne razsvetljave je že bilo zgra-jeno sočasno z gradnjo TK--optičnega omrežja v začet-ku letošnjega leta,« so nam pojasnili na občini in dodali, da bodo dela, ki so se začela 1. julija, predvidoma trajala tri mesece oziroma do kon-ca septembra.

Občina uspešna na razpisu za sofinanciranje

Vrednost projekta, ki bo res velika pridobitev za krajane Bistričice, znaša

približno 550 tisoč evrov. Občina je bila uspešna z vlo-go za sofinanciranje mini-strstva za gospodarski ra-zvoj in tehnologijo, tako da bo naložba v višini 384.395 evrov sofinancirana iz dr-žavnega proračuna, preosta-nek denarja pa mora zagoto-viti občina.

Drugo fazo, ki bo zajela gradnjo kanalizacije v sever-nem delu Bistričice, občina namerava izpeljati v prihod-njih letih, ko bo za to uspela zagotoviti denar.

Zaradi gradbišča po glav-ni cesti skozi naselje velja popolna zapora za promet, in sicer med tednom vsak dan od 7. do 17. ure. Obvoz je urejen, s tem pa tudi dostop do izhodišča za priljublje-ni Kamniški vrh in planino Osredek.

V Bistričici gradijo kanalizacijoObčina Kamnik nadaljuje gradnjo mreže odpadne kanalizacije; na glavni kanal bodo priključili še naselje Bistričica, vrednost naložbe pa je ocenjena na nekaj več kot pol milijona evrov.

V Bistričici sočasno z gradnjo kanalizacije obnavljajo tudi dotrajano vodovodno omrežje.

Moravče – Občina Moravče je na parkirišču pred občin-sko stavbo postavila prvo javno polnilno postajo za električna vozila v občini, na kateri bo polnjenje za zdaj brezplačno. Polnilna postaja omogoča polnjenje vseh ele-ktričnih vozil uveljavljenih proizvajalcev in vključuje zaščitno steklo RCD tipa B, ki zagotavlja večjo stabilnost delovanja polnilnice in dve AC-vtičnici z močjo polnjenja do 22 kW.

Polnilnica za električna vozila tudi v Moravčah

Šipek – Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, Domžale, Celje, Mozirje, Žalec, Moravče in Lukovica vabijo na slovesnost ob 76. obletnici ustanovitve šeste slovenske narodnoosvobo-dilne udarne brigade Slavka Šlandra, ki bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 11. uri na Šipku. Slavnostni govornik bo žu-pan Občine Žalec Janko Kos.

Spomin na ustanovitev Šlandrove brigade

8 Gorenjski glastorek, 30. julija 2019KULTURA igor.kavcic@g-glas.si

Igor Kavčič

Bled – S filmom Mala bela laž mladega čilskega režiser-ja Tomasa Alzamore se bo v ponedeljek zvečer na pros-tem v Zdraviliškem parku začel teden filma, ki so ga or-ganizatorji v Zavodu Aspekt poimenovali preprosto Kino Bled. Mesto je v zlatih časih kinematografov sicer ime-lo svojo dvorano, v zadnjem desetletju večinoma kine-matografi iz Ljubljane prip-ravljajo letni kino s projek-cijami na prostem (ta čas v Mali Zaki), nedaleč nazaj smo dve leti zapored doži-veli celo dve izvedbi medna-rodnega filmskega festivala, ki je nato sicer potonil na so-dišču, tokrat pa filme s festi-valsko noto v svoj kraj vrača ekipa mladih entuziastov, ki želijo tako domačinom kot turistom znova ponuditi brezplačen ogled kvalitetnih avtorskih filmov.

Aljaž Markelj, glavni po-budnik in vodja projek-ta Kino Bled, je eden tistih

domačinov, ki je močno po-grešal film na Bledu. »Pro-jekcije tako novejših kot sta-rejših art filmov so nekaj, kar na Bledu manjka, zato smo – sprva s prijateljem Matevž-em Polajnarjem, kasneje se nama je pridružilo še nekaj filmskih navdušencev – priš-li do točke, da smo dovolj sta-ri, da prevzamemo odgovor-nost in poskusimo s film-skim festivalom,« pojasnju-je Markelj, ki je že v otro-ških letih rad hodil v kino, v času študija pa ga je film povsem prevzel, še poseb-no festivali. Začel je s Festi-valom kratkega filma v Lju-bljani ter se pred dvema le-toma odpravil na znani film-ski festival v kanadski Toron-to, kjer se je kot prostovo-ljec vključil v tamkajšnji fe-stivalski pogon. Kamorko-li je šel, na Havaje, v Prago, Budimpešto, München, Le-ipzig, Los Angeles, povsod je obiskal lokalne dvorane ali projekcije, da bi doživel tamkajšnjo izkušnjo filma. Pridružil se je kot sodelavec

ekipam festivalov v Sloveni-ji, kot so Kino Otok, lansko-letni mednarodni filmski fe-stival v Kranjski Gori, pa Fe-stival dokumentarnega filma Ljubljana, bil je prostovoljec na lanskem festivalu LIFFE … Izkušnje bo skupaj s so-delavci tokrat unovčil na do-mačem festivalu Kino Bled. »Ideja je v začetku leta začela dobivati konkretne obrise, v lokalni skupnosti so bili nav-dušeni in začeli smo zbirati sredstva, javili smo se na raz-pis Občine Bled, na pomoč so priskočili v Zavodu za kul-turo in Turizmu Bled, priva-bili pa smo tudi nekaj zaseb-nih pokroviteljev,« je navdu-šen sogovornik.

Veliko platno bodo v pri-hodnjih dneh postavili v Zdraviliškem parku, kjer se bo med 5. in 11. avgu-stom vsak dan odvil en film. »Filmske projekcije se bodo začenjale ob 21. uri, od sre-de do sobote pa se bo doga-janje začelo že dve uri prej z druženjem in pogovorih o aktualnih filmskih temah ob

glasbi, drobnih prigrizkih in osvežilnih pijačah.

Prva projekcija ni naklju-čje. Markelj je režiserja Al-zamoro spoznal in se z njim spoprijateljil na lanskem fe-stivalu LIFFE, film pa je pra-vi tudi zato, ker vključuje lo-kalno noto, saj govori o te-žavah prebivalcev majhne-ga kraja v Čilu, hkrati pa gle-dalce nagovarja na humo-ren način. Sledil bo doku-mentarni film Nepoškodo-vane, ki ga je posnela ekipa Balkan River Defence, ki jo vodi Gorenjec Rok Rozman. V sredo bo na vrsti legendar-ni film Polnočni kavboj Joh-na Schlesingerja, ki je pred petdesetimi leti spregovo-ril tudi o homoseksualnosti. Seveda ne sme manjkati film Mojce Menart Ne bom več luzerka, najboljši slo-venski film lanskega leta, je prepričan Aljaž. V petek bo sledil srbski film Sivi kami-on rdeče barve Srđana Kolje-vića, s katerim želijo prika-zati nekaj tipičnega srbske-ga humorja, po projekciji

pa bo zabava v klubu Stop z didžejema iz Berlina. Vrhu-nec Kina Bled bo sobotni film Tatiči Hirokazuja Ko-reede, nagrajen z zlato pal-mov v Cannesu, mini festi-val pa se bo zaključil s sta-rejšim slovenskim filmom Blues za Saro Borisa Jurja-ševiča, ki je bil večinoma po-snet prav na Bledu. Ob filmu bodo pripravili tudi okrog-lo mizo o Bledu nekoč, da-nes in v prihodnosti. Filmi bodo podnaslovljeni tako s slovenskimi kot angleškimi podnapisi. »Računamo, da si bo filme skupaj ogledalo

okrog tisoč gledalcev oziro-ma med petdeset in 150 na projekcijo. Odvisno od fil-ma in vremena. V primeru slabega vremena bomo pro-jekcije žal morali odpoveda-ti,« še dodaja Aljaž Markelj. »Kino Bled ni zgolj muha enodnevnica, ampak dolgo-ročen projekt, s katerim že-limo na Bled spet pripelja-ti kino in obuditi kolektivno doživetje ob skupnem ogle-du filmov.« Glede na to, da festival pripravlja ekipa mla-dih ljudi sredi dvajsetih let, je prihodnost zagotovo še dolga.

Teden za avtorski film na BleduKino Bled je ime za teden filmskih večerov, ki se bodo med 5. in 11. avgustom odvijali v Zdraviliškem parku. »Na Bled spet želimo pripeljati kino in obuditi kolektivno doživetje ob skupnem ogledu filmov,« pojasnjuje vodja projekta Aljaž Markelj.

Aljaž Markelj je eden pobudnikov in vodja projekta Kino Bled. / Foto: Igor Kavčič

Igor Kavčič

V začetku letošnjega pole-tja ste kar precej nastopa-li po Sloveniji, tudi na kon-certu ob odprtju jubilejne-ga šestdesetega Jazz festi-vala Ljubljana z »newyor-škimi« Slovenci kot s svo-jo zasedbo Slavo Rican As-sembly. S slednjo prav tako na Jazz festivalu Ljubljana in tudi na saksofonskem fe-stivalu SaxGo '19 v Novi Go-rici in med drugim na kon-certnem ciklu Jazz Ravne in Jazz Festivalu Piran. Kakšni so vaši najmočnejši vtisi s teh nastopov?

Nastop v vlogi gostujočega solista z Big bandom RTV mi je bil vsekakor v veliko čast. Koncert je bil precej čustven, saj je na odru ponovno zdru-žil mnoge stare prijatelje, ko-lege, nekdanje sošolce ter profesorje in učence.

Turneja s Slavo Rican As-sembly pa je bila zame ne-kaj zelo posebnega, saj je šlo za mojo prvo tako ob-sežno turnejo, s toliko nas-topi in s tako veliko zasedbo iz New Yorka. Vsak koncert je bil čaroben na svoj način, zelo smo bili zadovoljni z od-zivom publike in zdi se mi,

da še za noben svoj projekt v preteklosti nisem prejel toli-ko iskrenih pozitivnih odzi-vov. Že same okoliščine tur-neje, torej prihod mojih naj-bližjih sodelavcev in prijate-ljev iz New Yorka v mojo do-movino, pa so postregle s šte-vilnimi nepozabnimi trenut-ki, od katerih se mi je v spo-min verjetno najbolj vtisnil prizor, ko je naš tolkalist Vi-ctor Pablo učil mojega 91-le-tnega dedka igrati portoriške ritme na konge. Tega res ne vidiš vsak dan, ha ha ha!

Poudarite še domačega – kranjskega na Pungertu ...

Zame osebno je bil po-memben tudi nastop na Pungertu v Kranju, saj so koncert obiskali številni so-rodniki, stari prijatelji, so-šolci in profesorji in zelo ve-sel sem, da mi je bilo dano združiti in povezati dve real-nosti dveh različnih obdobij svojega življenja.

Je sploh mogoče vleči pri-merjave med glasbeno sce-no v mestu New York in Slo-venijo. Imamo kar nekaj džezovskih prizorišč in fe-stivalov (Ljubljana, Ravne, Novo mesto, Kranj ...). Ali našo sceno vidite drugače

kot pred leti, ko ste odhaja-li v ZDA?

New York je nekakšno svetovno križišče, v katerem se prepletajo poti številnih glasbenikov z vsega sveta. Po drugi strani pa prav Slo-venija, predvsem s svojo po-večano ponudbo koncertov kreativne glasbe, predstavlja eno od želenih »destinacij«, ki bi jo glasbeniki z omenje-nega križišča radi obiskali in s seboj prinesli svojo glasbo ter jo predstavili tukajšnje-mu občinstvu. Zato srčno upam, da bomo v bližnji pri-hodnosti letošnjo turnejo še velikokrat »ponovili«.

Kako je bila Slovenija všeč glasbenikom v bendu, naj-brž so bili mnogi prvič pri nas? Vsi glasbeniki v zasedbi so bili popolnoma navduše-ni nad Slovenijo – nad tem, kako zelena je, kvaliteto hra-ne, lepoto bivanja ...

Naše skupno potovanje nas je vsekakor še veliko bolj zbližalo, člani zasedbe so lahko od blizu spoznali, od kod prihajam, sama izkuš-nja skupnega bivanja, igra-nja in potovanj pa nas je vse še bolj povezala.

S svojim Slavo Rican As-sembly pripravljate nove studijske posnetke, najbrž sledijo tudi koncertni nas-topi na »domači« newyorški sceni ...

Tako je! V bistvu sem rav-nokar prišel iz studia, kjer sva s prijateljem Danilom Pichardom, ki je res vrhun-ski glasbeni producent in zvočni inženir, delala na nekaterih od številnih no-vih dobrot, ki jih pripravlja-mo na izid v bližnji priho-dnosti.

Zelo me veseli tudi, da se nam v prihodnje pol leta obeta kar sedem nastopov

na najrazličnejših prizori-ščih tako v New Yorku kot v New Jerseyju, med drugim vključujoč koncertni cikel slovitega saksofonista Mi-guela Zenóna, tako da smo res precej zasedeni.

V začetni fazi je prav tako pisanje scenarija za film o bendu, a o tem morda malo več kdaj drugič. Po-leg tega pripravljamo še za-res poseben in precej am-biciozen avdio-video pro-jekt v režiji Nine Kovačič s srednjeveškega gradu Bra-nik, ki je nastal v času tur-neje po Sloveniji. Za več in-formacij o naših aktivno-stih bi priporočil, da nam začnete slediti na socialnih omrežjih ter se na naši sple-tni strani (www.jankusmu-sic.com/slavorican) prijavi-te na »newsletter«, po slo-vensko bi najbrž rekli no-vičnik, kjer redno objavlja-mo vse novice o naših pri-hajajočih projektih.

Bo Slovenija pri vas za prib-ližno leto dni znova na se-znamu »pogrešam«?

Tako nekako. V načrtu pa imamo mednarodno turne-jo ob izidu albuma za pole-tje 2020.

Zasedba navdušena nad SlovenijoV začetku poletja je s svojo skupino Slavo Rican Assembly v Sloveniji gostoval v New Yorku živeči Kranjčan saksofonist Jan Kus.

Jan Kus med letošnjim snemanjem videospota na srednjeveškem gradu Branik

Foto

: Ale

ksan

dra

Den

da

9Gorenjski glastorek, 30. julija 2019

vilma.stanovnik@g-glas.si

Vilma Stanovnik

Jesenice – Matjaž Kopitar naj bi mesto selektorja naše ho-kejske reprezentance znova prevzel že lani, a takrat zara-di klubskih obveznosti v Los Angelesu naloge ni sprejel. Sedaj je nasledil Iva Jana, ki se je z mesta selektorja pos-lovil po svetovnem prven-stvu divizije I v Kazahstanu.

»Na mesto selektorja sem se vrnil na obojestransko že-ljo. Moram reči, da sem po-grešal delo z našimi fanti. To je tudi eden od razlogov, da sem sprejel delo. Ne izgub-ljam prav rad, a tudi do tega bo gotovo kdaj prišlo,« je ob nedeljskem druženju pred prijateljsko tekmo mlade slovenske reprezentance z ekipo Italije (naši so zmaga-li s 4 : 3) v Podmežakli pove-dal izkušeni Matjaž Kopitar in dodal, da bo eden njego-vih izzivov najti mlade igral-ce, ki bodo uspešno nasledili sedanje reprezentante. »To seveda ne pomeni, da bomo starejše izkušene igralce kar tako črtali s seznama. Nima-mo tako velikega izbora, da bi se jim lahko odrekali. Jaz

samo upam, da bo čim več takšnih, ki bodo tako fizič-no kot psihično pripravljeni igrati za reprezentanco,« je povedal sektor Kopitar, ki se je že pogovarjal z nekaterimi reprezentanti, s katerimi se bo na prvo tekmovanje podal novembra, ko jih čaka turnir v Rigi. Sledile mu bodo kva-lifikacije za Olimpijske igre 2022 na Jesenicah, konec aprila drugo leto pa še boj za vrnitev med elito svetovne-ga hokeja na domačem ledu.

»V tej sezoni nas čakajo tako pomembna tekmovanja, da bomo potrebovali izkuše-ne igralce. V zadnjih dveh mesecih pa sem res aktivno začel spremljati naše mlaj-še igralce, tudi tiste, ki igrajo v tujini. Veliko sem se pogo-varjal tudi s trenerji mlajših selekcij in mislim, da ima-mo kar nekaj dobrih mladih hokejistov,« je tudi povedal Matjaž Kopitar, ki v zadnjem času spremlja polemike gle-de težav v nekdaj njegovem domačem klubu na Jeseni-cah. »Res ni prijetno poslu-šati pogovorov, da na Jeseni-cah ne bi bilo več hokeja. Vča-sih smo imeli slabo dvorano,

pa smo imeli dobro ekipo. Se-daj imamo res dobro dvorano in bi bilo res dobro, če bi ime-li tudi dobro ekipo. Upam, da se bo to kdaj v prihodno-sti tudi zgodilo,« pravi Kopi-tar, ki s klubom ne sodeluje več. »Včasih so se tudi name obrnili za pomoč, ko pa so se z mojim imenom začele ma-nipulacije in laži, je bilo ko-nec. Tako zadnji dve leti sode-lovanja ni več,« je tudi pove-dal Matjaž Kopitar, ki dobro pozna razmere v našem ho-keju, selektor pa je bil prvič

že leta 2010. Sedaj bo imel ob sebi znova tudi finskega stro-kovnjaka Karija Savolainena. »Vesel sem, da sem tukaj. Z Matjažem imava lepe spomi-ne na skupno delo v preteklo-sti, dobro se poznava in lah-ko bova dobro delala v prihod-nje. V bližnji prihodnosti pa bom pomagal tudi zvezi, ne le kot pomočnik selektorja. Prevzel bom delo v razvoju nacionalnih ekip. Zdaj to po-staja mogoče, ker se bom na Finskem konec leta upoko-jil,« je dejal Savolainen.

Selektor ne izgublja radPotem ko je Matjaž Kopitar pred kratkim znova prevzel vodenje naše hokejske reprezentance, je zagotovil, da bo naredil vse, da bi se Risi čim večkrat veselili zmag in da bi z ledu čim manjkrat odšli s sklonjenimi glavami. Pri tem mu bo pomagal tudi izkušeni Finec Kari Savolainen.

Matjaž Kopitar in Kari Savolainen sta na Jesenicah predstavila načrte slovenske članske hokejske reprezentance.

Jože Marinček

Kranj – Čeprav kranjski prvo-ligaši v dosedanjih dvobojih niso imeli prav veliko uspeha proti Velenjčanom, saj so na tridesetih prvoligaških tek-mah dobili zgolj pet obraču-nov, pa so tokrat le povečali zbirko zmag proti Rudarju. Povedli so v 22. minuti, ko je po podaji Kristjana Arha Česna z leve strani iz bliži-ne zadel Luka Majcen. Ta je svoj drugi zadetek sezone do-segel v štirideseti minuti, ko je unovčil najstrožjo kazen. Edini zadetek v prvem delu pa so gosti dosegli v 45. mi-nuti, ko je Aljaž Krefl podal z leve strani, Leon Črnčič pa je z glavo zadel za 2 : 1. Ru-dar je nato izenačili v 55. mi-nuti, ko je po podaji Domini-ka Radića sam proti golu ste-kel Tučić in na koncu matiral še Čadeža. V 68. minuti pa so Velenjčani doživeli še nov hud udarec, saj je Škoflek do-bil svoj drugi rumeni karton, tako da je na igrišču ostalo le devet igralcev Rudarja. Nato je v 78. minuti David Tijanić

unovčil številčno prednost, ko je sprožil s 25 metrov in poskrbel za rezultat 3 : 2. »Ig-rali smo dobro, je pa med igro prišlo tudi do padca kon-centracije. Dobro smo zapi-rali priložnosti gostov, izklju-čitev pa je pripeljala do mir-nejše tekme. Kljub temu bi mi morali odigrati še bolje in tekmo pri rezultatu 2 : 0 mir-no pripeljati do konca. Sedaj nas čakajo priprave za novo tekmo. Če teden dni igramo proti Olimpiji v Ljubljani in upam, da bodo z nami tudi naši navijači,« je po tekmi povedal igralec Triglava Aleš Mertelj.

Že v petek se je tekma med Celjem in Aluminijem kon-čala brez zmagovalca in brez zadetkov. V nedeljo so nogo-metaši Brava z 1 : 0 prema-gali ekipo CherryBox 24 Ta-bor Sežana, derbi kroga med Mariborom in Olimpijo pa se je končal neodločeno z 0 : 0. Preložena tekma Domžale – Mura se bo odigrala 12. sep-tembra. Na lestvici po nepo-polnem tretjem krogu vodi Olimpija s sedmimi točkami,

Triglav je s šestimi točkami tretji, Domžale s tekmo manj in eno točko so zadnje, dese-te. V četrtem krogu konec te-dna se bodo pomerili: Celje – Bravo (petek), Aluminij – Ru-dar, Mura – Maribor (sobota), CherryBox 24 Tabor Sežana – Domžale in Olimpija – Tri-glav (nedelja).

V soboto so prvenstvo za-čele tudi ekipe v drugi slo-venski nogometni ligi.

No gometaši ekipe Roltek Dob so ostali praznih rok na tekmi na Ravnah na Ko-roškem, kjer jih je Fužinar Vzajemci premagal z 2 : 1. Edini zadetek za Roltek Dob je dosegel Račič. Kalcer Ra-domlje je gostoval v Krškem in z ekipo Krškega igral ne-odločeno 3 : 3. Prvi polčas so dobili z 1 : 3, med strelce pa so se vpisali Varga, Primc in Jakovljevič.

Nove točke nogometašev TriglavaNa prvi domači tekmi nove sezone so nogometaši Triglava pred domačimi navijači premagali Rudar in se povzpeli na tretje mesto. Domžalčani so tekmo preložili.

Nogometaši Triglava so se v soboto prvič v tej sezoni predstavili domačim navijačem in se na koncu veselili zmage. Za dva zadetka v mreži gostov je poskrbel kapetan Luka Majcen. / Foto: Tina Dokl

Vilma Stanovnik

Kranj – Za fanti, ki so novo sezono poletne velike nagra-de v smučarskih skokih za-čeli prejšnji teden v Wisli, so ta konec tedna prvič nastopi-la tudi dekleta. Na prvi tek-mi v Hinterzartnu je zma-gala Japonka Sara Takana-ši, druga pa bila Norvežan-ka Maren Lundby. Tretje-ga mesta se je veselila Nika Križnar iz Delnic v Poljanski dolini, četrta pa je bila Urša Bogataj. »V močni konku-renci večine najboljših smo se dobro znašli. Zadovoljen sem s tretjim in četrtim mes-tom, zelo lep uspeh je do-segla tudi mlada Katra Ko-mar z 19. mestom. Po dol-gem času je bila med dvaj-seterico Maja Vtič. Špela Ro-gelj je bila sposobna pokaza-ti več, a se ji danes ni izšlo,« je po petkovi tekmi povedal

glavni trener naših deklet Zoran Zupančič.

V soboto je bila nato najprej na sporedu tekma mešanih ekip. Nika Križnar, Peter Prevc, Urša Bogataj in Žiga Jelar so zasedli tret-je mesto, saj so zaostali le za Nemčijo in Japonsko.

Zvečer je sledila še preiz-kušnja moških. Manjkalo je kar nekaj skakalcev, tudi zma-govalec uvodne tekme v Wisli Timi Zajc. Zmage se je pred domačo publiko razveselil Karl Geiger, drugi je bil Gre-gor Schlierenzauer, tretji pa še en domačin – Richard Fre-itag. Dobro je šlo tudi našima najboljšima na tekmi, saj je Peter Prevc osvojil četrto mes-to, Žiga Jelar pa je bil peti.

Poletna velika nagrada za ženske in moške se bo na-daljevala drugi konec tedna v avgusta s tekmami v Cou-rchevelu.

Tretje mesto naše skakalne ekipe in NikeSmučarski skakalci in skakalke so minuli konec tedna nastopali v nemškem Hinterzartnu, kjer so se izkazali tudi naši reprezentanti.

Chieti – Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je bila na drugi pripravljalni tekmi v Chietiju s 3 : 1 uspešnejša od izbrane vrste Italije. Kot kaže, bodo naši odbojkarji na kvalifikacije za olimpijske igre, ki jih bodo odigrali med 9. in 11. avgustom v Gdansku, odpotovali v dobri formi. Tekmeci Slovencev na kvalifikacijskem turnirju v dvorani Ergo Arena bodo Francozi, Tunizijci in domačini Poljaki.

Na drugi tekmi naši odbojkarji boljši od Italijanov

Tržič – Športna zveza Tržič pripravlja občinsko prvenstvo v plavanju. Začelo se bo danes ob 17. uri na Gorenjski plaži, tekmujejo pa lahko vse kategorije plavalk in plavalcev. Prijaviti se je moč še eno uro pred začetkom tekmovanja.

Tržiško prvenstvo v plavanju

Kranj – V nedeljo se je v Španiji končalo svetovno prvenstvo v rokometu za ekipe do 21 let. Na njem je uspešno nastopala tudi naša mlada rokometna reprezentanca, ki se je na zadnji tekmi borila za peto mesto, vendar so bili s 34 : 26 boljši Danci. Kljub porazu je naša reprezentanca v primerjavi z letom 2017 napredovala za tri mesta in tekmovanje končala kot šesta na svetu. Obetavna generacija, ki je slavila na lanskem evropskem prvenstvu v Celju, je dosegla sedem zmag in dvakrat izgubila. V skupinskem delu je premagala Španijo z 22 : 21, Tunizijo z 32 : 25, Srbijo s 30 : 28, Japonsko z 29 : 22 in ZDA s 43 : 16 ter osvojila prvo mesto v skupini A. V osmini finala je bila boljša od Južne Koreje z 32 : 28, v četrtfinalu pa je izgubila proti Portugalski s 25 : 26. Na tekmi za razvrstitev od petega do osmega mesta je premagala Tunizijo z 31 : 27, nato pa je morala priznati premoč Danski. Svetovni prvaki so postali Francozi, ki so v velikem finalu premagali Hrvate.

Šesto mesto za slovenske rokometne upe

Kranj – V bolgarskem Burgasu je potekalo evropsko prvenstvo za vaterpoliste do 15. leta. V težki predtekmovalni skupini D, v kateri so bile še reprezentance Srbije, Črne gore in Belorusije, so naši mladi vaterpolisti po dveh porazih in eni zmagi osvojili tretje mesto in se v četrtfinalu za uvrstitev od devetega do dvanajstega mesta pomerili z reprezentanco Španije. Ta jih je premagala z 12 : 11. V četrtek so odigrali polfinale, nasprotnik pa je bila reprezentanca Rusije, ki je bila boljša s 14 : 9. V petek se je nato reprezentanca v finalu za končno 11. mesto pomerila s Turčijo in jo premagala z 11 : 5. »Čestitke fantom za enajsto mesto, kajti za nas je bil uspeh že, da so se na evropsko prven-stvo sploh uvrstili. Slovenija je po zaslugi teh fantov ponovno na evropskem vaterpolskem zemljevidu,« je po zaključenih bojih na evropskem prvenstvu povedal trener Elvir Bečič.

Enajsto mesto za naše mlade vaterpoliste

10 Gorenjski glastorek, 30. julija 2019REKREACIJA info@g-glas.si

G l a s o v a K o l e s a r j e n j a

Grega Flajnik

Ob Nežiderskem jezeru (2)Prvi dan našega kolesar-

jenja smo raziskovali Gra-diščansko (nemško Burgen-land, hrvaško Gradišće, ma-džarsko Várvidék, slovaško pa Hradsko). Vsa ta ime-na tudi dejansko uporablja-jo, saj pokrajina meji na Ma-džarsko, Slovaško in Slo-venijo. V zgodovini so bile meje postavljene različno ali pa jih sploh ni bilo in pre-bivalci različnih dežel so se mešali. Šele hladna vojna je bolj na trdo postavila meje, ki pa so danes povsem odpr-te in jih pravzaprav sploh ni. Glavno mesto je Železno / Eisenstadt, ki smo ga obiska-li najprej. Mesto leži na vul-kanski terasi na nadmorski višini 182 metrov ob vznož-ju hribovja Leithagebirge. Hribovje se razteza od vzho-da proti zahodu, se pravi, da so naselja in vinogradi okrog

mesta obrnjeni proti jugu, kar je idealna sončna lega, torej imajo prebivalci večji del dneva sonce.

V predelu Unterberg--Eisenstadt leži edinstve-na kalvarija, ki je znotraj oziroma po obodu cerkve Bergkirche, v kateri je tudi Haydnov mavzolej. Leta

1648 je mesto zasedla ma-džarska plemiška družina Esterházy, ki je pripomo-gla k obnovi podobe mes-ta. Ker je bila družina v dob-rih odnosih s Habsburža-ni, je kmalu postala ena iz-med najbogatejših plemi-ških družin v Srednji Evropi in je imela v posesti številne

gradove. V Železnem so leta 1672 prenovili in dogradi-li velik dvorec. Družina je aktivna še danes in Sklad Esterházy je imel leta 2017 skupni prihodek 53 milijo-nov evrov. Z mestom je po-vezano tudi ime skladatelja Josepha Haydna, ki je od leta 1761 naprej več kot štiride-set let deloval kot dirigent na dvoru v Železnem. Čeprav izoliran od drugih sklada-teljev in trendov v glasbi je bil poleg Mozarta in Beetho-vna eden od stebrov zlatega obdobja evropske glasbe, ki ga danes označujemo s poj-mom dunajska klasika.

Pot nas je vodila naprej po zahodni obali jezera do mesta Rust, ki je s 1900 pre-bivalci najmanjše avstrij-sko mesto. Lepo turistič-no mesto, znano po tem, da na dimnikih v starem delu

gnezdi več kot trideset dru-žin štorkelj. V mestu je vin-ska akademija, v okolici pa vsaj dvajset ponudnikov ka-kovostnega vina – in skoraj vsi ponujajo ledeno vino, ki je lokalna specialiteta in se po nemško imenuje Beere-nauslese.

V preteklosti so se prebi-valci ukvarjali tudi z ribolo-vom, zato so v mestu že v 12. stoletju zgradili ribiško cer-kev. V mestu smo si privo-ščili sladoled in se osvežili, nato pa smo brž odšli nap-rej v mimo mesta Mörbisch am See, kjer se že čuti ma-džarski vpliv. Če ima Rust povsem dunajski karakter, ima Mörbisch, madžarsko Morbitz, panonskega. Od tod pelje trajekt za Illmitz in Fertörakos. Dan smo zaklju-čili v madžarskem mestu Sopron, slovensko Šopron.

V mestu Šopron

Jelena Justin

Če bi morala izmed slo-venskih gora izbrati najlep-šo po svoji obliki, bi bil to vsekakor Jalovec. Ne vpra-šajte me, zakaj. Enostavno se mi zdi gora popolnih ob-lik, videti kot obrušen dia-mant, ki mogočno dominira na koncu doline Tamar. No-beden od vzponov na njegov vrh ni lahek, vsi so dolgi in tehnično zahtevni. Pred leti smo ga obiskali iz Tamarja, čez Kotovo sedlo in sestopi-li čez Jalovško škrbino, tok-rat pa se bomo nanj povzpe-li iz Zadnje Trente od kme-tije Flori preko zavarovane stene Goličice.

Zapeljemo se čez Vršič proti Bovcu, kjer na 49. serpentini vršiške ceste za-vijemo desno na stransko cesto, ki pelje do izvira Soče.

Nadaljujemo levo čez most. Cesti sledimo do parkirišča na njenem koncu. Smeroka-zi nas usmerijo proti Zave-tišču pod Špičkom, Jalovcu ali Bavškemu Grintavcu. S parkirišča nadaljujemo des-no v smeri Jalovca in Zaveti-šča. Pot se pri koritu za vodo usmeri desno (na levi vidi-mo kmetijo Flori) ter se zač-ne zmerno strmo vzpenjati. Strmina narašča. Po dobri uri smo na razcepu; levo gre pot proti Zavetišču pod Špič-kom, mi pa nadaljujemo des-no proti Jalovcu in Malemu kotu. V tem delu je tudi skri-ta lovska koča, če jo najdemo, seveda. Pot se strmo vzpe-nja, še vedno skozi gozd. Viš-je se nam z desne priključi pot z Vršiča, mi pa nadaljuje-mo naravnost, proti Jalovcu; levo gre pot do Špička. Gozd postaja redkejši in počasi

izgine. Smo v delu Pri tabli, nekakšnih podih oz. apnen-časti planoti, polni balvanov. Kmalu smo na razcepu, kjer desno zavije pot proti Jalov-ški škrbini in v Tamar, mi pa nadaljujemo levo. Do tukaj lahkotno, a strmo pot, nam zaustavi divja stena Goliči-ce. Pred nami je zelo zahtev-na zavarovana pot, a samova-rovanje ne pride v poštev, saj jeklenic ni, temveč so klini. Izjemno izpostavljena pot nas vodi čez steno Goličice. Vertikala po dobrih sto višin-skih metrih popusti in kma-lu se na naši desni odpre pogled v Jalovčev ozebnik, skozi katerega je pot poleti zaprta, in pogledamo v Ta-mar. Obidemo vrh Ozebnika in se povzpnemo na greben-ček, s katerega sestopimo. Z leve strani se nam pridru-ži pot od Špička. Pot se nato spet strmo povzpne. Varova-la so le na nekaj mestih. Po precej izpostavljeni poti do-sežemo greben Jalovca. Sle-di še vzpon po grebenu, ki je ponekod izjemno izpostav-ljen na obe strani. Tukaj bi bil zdrs usoden. Tik pod vr-hom se nam priključi pot s Kotovega sedla. Do vrha nas čaka še nekaj višinskih me-trov.

Stati na vrhu Jalovca je nekaj posebnega. Vsekakor ena od tehnično najzahtev-nejših markiranih gora pri nas. Razgled je veličasten; na zahodu so Mangart, Viš

in Montaž, severno je gre-ben Kotove špice, V koncu Špice, Vevnice, Struga in Ponc, na vzhodu pa greben Šit, Travnika, Mojstrovke, za njimi pa mogočni Prisojnik, še dlje na vzhod pa Triglav. Globoko pod nami je dolina Loške Koritnice. V res lepi deželi živimo!

Z vrha sestopimo po poti vzpona do razcepa, kjer

desno zavijemo proti Zave-tišču pod Špičkom. Prečimo v desno, nato pa strmo in iz-postavljeno sestopamo, do prečne poti, ki je ponekod celo zavarovana. Globoko pod seboj, tik pod Špičkom, zagledamo zavetišče. Strmo sestopimo, prečimo melišče in ga dosežemo. Od Zaveti-šča pod Špičkom strmo ses-topimo do Zadnje Trente,

kjer nas čaka jekleni konji-ček.

Naj na koncu dodam, da gre za veličastno turo, teh-nično, fizično ter psihično zahtevno, ki zahteva uhoje-nega gornika. Srečno!

Nadmorska višina: 2645 mVišinska razlika: 1750 mTrajanje: 10–11 urZahtevnost:

Planinski izlet: Jalovec (2645 m n. m.)

Obrušeni diamantMnogi mu rečejo Kristal, sama mu raje rečem kar Diamant. Najlepša slovenska gora, ki jo ima v svojem logotipu tudi Planinska zveza Slovenije.

Jalovec kot ga vidimo s Kanjavčevih polic / Foto: Jelena Justin

Izpostavljena stena Goličice / Foto: M. G.

Ozek vršni greben Jalovca / Foto: Jelena Justin

11Gorenjski glastorek, 30. julija 2019 REKREACIJA vilama.stanovnik@g-glas.si

Vilma Stanovnik

Rudno polje – Najprej je bila v soboto na sporedu dirka Pokal Bleda, ki je štela tudi za Pokal Slovenije. Po tradi­ciji jo pripravlja Kolesarski klub Bled. Vrsto let je dirka potekala okoli blejskega je­zera, letos pa so jo že tretje leto pripravili na krožni pro­gi asfaltirane biatlonske tra­se na Rudnem polju v špor­tnem centru Triglav na Pok­ljuki.

»Na Bledu smo imeli te­žave, ker je tam res veliko prireditev. Bilo so pritožbe zaradi zaprtih poti in zato smo se odločili, da gremo

na Pokljuko. Na začetku nis­mo vedeli, kako bo, vendar so bili tekmovalci zelo nav­dušeni,« je povedal pred­sednik Kolesarskega kluba Bled Kristl Ogris.

Na startu je bilo vsega sku­paj 46 tekmovalk in tekmo­valcev. Krog je bil dolg do­ber kilometer (1060 me­trov), kategorije amater in master A, B, C, D pa so pre­vozile 45 krogov skupne dol­žine 47,7 kilometra. Prvi je bil v cilju Miha Melihen iz Kranja (KD Brda Dobrovo), ki je bil navdušen nad dirko. »Proga je super, res odlič­na. Morda bi podobno dirko lahko naredili tudi na pro­gi na Vranskem. Všeč mi je, kar lahko vozimo res hit­ro, danes je bila hitrost v po­prečju gotovo štirideset kilo­metrov na uro,« je po zma­gi povedal Melihen, ki zad­nja leta živi v Kranju, sicer pa je doma s Križev pri Tr­žiču. V mlajših kategorijah je bil tudi tekmovalec kranj­skega kolesarskega kluba. Bil je tudi državni prvak med mladinci in nastopil na olimpijskih igrah mla­dih. »Pri 17 letih sem se pre­nehal ukvarjati s tekmoval­nim kolesarstvom, pred tre­mi leti pa sem se odločil, da

bom znova kolesaril. Seveda zgolj za rekreacijo. Tekmu­jem v Pokalu Slovenije in hodim na tekme, ko imam pač čas. Pridem tudi zaradi družbe,« je povedal simpa­tični Miha, ki sicer zadnjih 13 let vozi kamion v med­narodnem prometu. »Kolo imam vedno s seboj, in ko je le priložnost, se kam od­peljem. Drugi gredo zvečer na pijačo, jaz pa na kolo,« je tudi povedal Miha Melihen.

Nato so nastopili tekmo­valci v kategorijah master E, F, G, H, I in ženske. Ti so prevozili trideset krogov skupne dolžine 31,8 kilome­tra, absolutno pa je zmagal Andrej Žavbi.

Dopoldanskim obračuno­m je sledila dirka za VN Ob­čine Gorje. Ta je bila na­menjena vsem kategorijam dečkov, deklic, mlajših in starejših mladincev, mlajših članov do 23 let in kategori­ji elite. Za mlajše mladince, starejše mladince ter katego­riji do 23 let in elite je bila dir­ka organizirana kot kriterij, za druge pa kot krožna dirka v končni cilj. V članski kate­goriji se je v kriteriju pome­rilo devet kolesarjev, med katerimi je bil najhitrejši Benjamin Hill (Ljubljana

Gusto Santic). Med člani­cami je prvo mesto osvojila Rebecca Wiasak (Canberra Cycling club).

V nedeljo je bil na sporedu še Vzpon na Pokljuko. Start je bil pred trgovino Merca­tor v Zgornjih Gorjah, cilj pa na biatlonskem stadionu Ru­dno polje. Po 15,7 kilometra je v cilj prvi z rekordnim ča­som 37:14 pripeljal Matija Ri­mahazi (Top Fit), domačin iz

Spodnjih Gorij. Tik za njim (37:16) pa je bil lanski zma­govalec in dosedanji rekor­der proge Dean Bratuš (TUŠ T.E.A.M.) iz Hotedršice. Med ženskami je bila s ča­som 41:22 najhitrejša Laura Šimenc (BK Umag) iz Straž­išča, ki je lanski ženski rezul­tat izboljšala kar za šest mi­nut. »Kljub dežju smo z dir­ko zadovoljni. Prijavljenih je bilo sicer 125 tekmovalcev in

tekmovalk, prišlo jih je 75. Veseli smo novega rekorda, ki ga je kar za trideset sekund izboljšal domači tekmovalec Matija Rimahazi. Sicer pa je v dveh dneh na vseh dirkah skupaj nastopilo več kot tris­to kolesarjev in kolesark,« je po koncu nedeljske dirke v imenu organizatorjev po­vedal predsednik Kolesar­skega kluba Gorje Andrej Golčman.

Pokljuška proga navdušuje tudi kolesarjeV soboto je Pokljuka gostila 46. Mednarodno kolesarsko dirko Pokal Bleda in šesto Kolesarsko dirko za VN Občine Gorje, v nedeljo pa še Vzpon na Pokljuko.

Biatlonska proga na Pokljuki je zanimiva tudi za kolesarje.

Miha Melihen ima v tovornjaku s seboj vedno tudi kolo.

Vse od leta 1996, ko so tek priredili prvič, je Grinto­vec predstavljal izziv resnim gorskim tekačem, in to ne le v Sloveniji. Tako doma­či kot tuji tekači so vztrajno premikali mejo mogočega, leta 2006 pa je rekord proge

(1:15:43) postavil Novozelan­dec Jonathan Wyatt.Tudi le­tošnjega teka so se udeleži­li tekači iz 12 držav, celo iz Kenije in Japonske. Glavni »krivec« ene najtežjih gor­skih tekaških preizkušenj nasploh pa je družina Pa­pež z Dušanom Papežem na čelu, ki je ime Grintovca

ponesel daleč prek sloven­skih meja.

»Ni mi lahko pri srcu, a sem se odločil, da bo letos zadnjič, in ko nekaj rečem, se tega držim. V organizaci­jo je bila vpeta cela družina in okoli 250 prostovoljcev, brez katerih izvedba tekme na takšnem nivoju ne bi bila

mogoča. V vsako od dvajse­tih prireditev smo dali svoje srce, ne le jaz, temveč vsi, ki smo sodelovali. Odslej pa bi rad sebi in svoji ekipi omogo­čil kakšen dan dopusta več, saj je organizacija takšnega teka zahteva ogromno časa in volje, ki nam je sicer še ni zmanjkalo, a jo bomo usme­rili v kašne druge projekte,« je povedal Dušan Papež, ki izmed dvajsetih tekov tež­ko izbere najljubšega: »Vsa­ka tekma je bila zanimiva na

svoj način in vsako leto se je spletlo ogromno zgodb, tako da težko izpostavim enega, ki bi mi bil ljubši od ostalih.«

Ali bo kdo prevzel štafetno palico in v prihodnje ponov­no organiziral tekmovanje, tako za zdaj ostaja neznan­ka, vsekakor pa je jasno, da si tekači tega želijo, kar do­kazuje tudi 247 udeležencev – poleg otrok in mladincev v mlajših starostnih kategori­jah, ki so se letos podali na traso.

Gorski tekači zadnjič na Grintovec?31. stran

Starta morda zadnjega Teka na Grintovec se je udeležilo 247 tekačev.

Vodja tekmovanja Dušan Papež je naznanil konec Tekov na Grintovec v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež.

Ribno – Športno društvo Ri­bno naslednjo nedeljo, 11. avgusta, vabi na tradicio­nalni tek – Conditius Talež­lauf 2019. Start bo ob 10. uri pri Hotelu Ribno. Cilj teka je pri Lovski koči na Taležu. Dolžina proge je 9,7 kilome­tra in poteka večinoma po gozdnih cestah in poteh. Kot obljubljajo organizator­ji, bo za vse tekmovalce lepo poskrbljeno. Predprijave spr­ejemajo do 6. avgusta. Poleg organizacije in nagrad za naj­boljše startnina (10 evrov) vključuje topel obrok, pija­čo, slastno kremno rezino, sadje, predvsem pa prijetno druženje. Organizirali bodo tudi voden otroški pohod s startom ob 9.15 pri Hotelu Ribno in ciljem pri lovski koči na Taležu. Dolžina pohoda je tri kilometre po gozdni ces­ti. Za ta pohod ni startnine. »Na Taležlauf ste vabljeni vsi, ki radi tečete in se ude­ležujete športnih dogodkov. Navijačem lahko obljubimo svež zrak in čudovit razgled na Blejski kot pa tudi kakšna dobrota se bo našla,« pravijo organizatorji. Za dodatne in­formacije lahko pokličete na telefonsko številko 041 885 698 (Miha Valant) ali pa pog­ledate na www.talezlauf.si.

Tekači vabljeni na Taležlauf

12 Gorenjski glastorek, 30. julija 2019simon.subic@g-glas.si

Simon Šubic

Radovljica – Približno 15 mesecev je minilo, odkar se je Center za socialno delo (CSD) Radovljica (zdaj ena od enot CSD Gorenjska) preselil v nove prostore. Rav-no toliko časa torej tamkaj-šnja soba za pogovore ozi-roma t. i. Soba belega med-veda, ki so jo uredili že leta 2007, ne omogoča več sodi-šču, da v prijaznem okolju opravi zasliševanje otrok, ki sodelujejo v sodnih postop-kih. V edino tovrstno var-no sobo na Gorenjskem na-mreč ob preselitvi na novo lokacijo niso vgradili tudi vi-deokonferenčne opreme, ne stare ne nove. Ker brez nje sodišče ne more zasliševati otrok za potrebe sodnih po-stopkov, vsa zaslišanja zdaj opravlja v Ljubljani. Kje se je zalomilo?

»Od selitve Sobe belega medveda na novo lokacijo je moralo naše sodišče že več zaslišanj mladoletnih oško-dovancev opraviti v Ljublja-ni. Prej so vsa zaslišanja po-tekala v Radovljici, saj je bila soba za pogovore opremlje-na z ustrezno opremo, ob tem pa zelo udobna in pri-jazna do otrok. Razlog, zakaj ob preselitvi sobe niso pre-selili tudi obstoječe tehnič-ne opreme, nam ni znan,« je pojasnila Janja Roblek, predsednica Okrožnega so-dišča v Kranju, ki je pristojni ministrstvi za pravosodje ter delo, družino, socialne zade-ve in enake možnosti na ta problem že večkrat opozori-lo. Kot je razložila Robleko-va, je bila prejšnja soba opre-mljena s kamerami, sne-malnikom in dlančnikom, preko katerega je sodnik ali

sodni izvedenec, ki se je po-govarjal z otrokom, komu-niciral z odvetniki, tožilci in drugimi osebami, ki so bili v ozadju skriti pred otrokom.

Pomočnica direktorice CSD Gorenjska Ivana Ko-šir Erman je razložila, da so sobe za pogovore, opre-mljene z videokonferenčno opremo, projekt ministrstva za pravosodje. Ena od deve-tih takšnih sob po državi je bila tudi Soba belega med-veda v Radovljici. Od lan-ske selitve na novo lokacijo so zato večkrat zaprosili pri-stojne na ministrstvu za na-mestitev tehnične opreme, vendar do realizacije še ni prišlo. »Seznanjeni smo, da potekajo medresorski pogo-vori na ravni ministrstev za pravosodje ter za delo, dru-žino, socialne zadeve in ena-ke možnosti glede delovanja teh sob – kje bodo, kdo bo upravljal tehnična sredstva v teh sobah, tu so še kadrovska

in finančna vprašanja. Toč-nega odgovora, kdaj bo Soba belega medveda ponovno tehnično opremljena, vam zato ne moremo podati,« je Košir Ermanova odgovorila na naše vprašanje.

Na pravosodnem mini-strstvu so pojasnili, da so se ravno prejšnji mesec z mi-nistrstvom za socialne zade-ve dogovorili, da v delujoče stanje vzpostavijo videokon-ferenčne sisteme na vseh lo-kacijah, ki tovrstno storitev potrebujejo. Analizo stanja obstoječe videokonferenč-ne opreme bo zunanji izva-jalec začel izvajati v začetku avgusta, potekala pa naj bi do šestdeset delovnih dni, s pomočjo zunanjega izvajal-ca pa bodo znova vzpostavili njihovo delovanje, ki bo pri-lagojeno novemu centralne-mu sistemu upravljanja vi-deokonferenc. Ob tem bodo preverili in po potrebi sveto-vali tudi glede vzpostavitve

varnih komunikacij z no-vim centralnim sistemom, ki so ga šele maja letos vzpostavili na ministrstvu za javno upravo in je nado-mestil zastarel sistem iz leta 2010. To je tudi pogoj za vnovični zagon in testi-ranje videokonferenčnega sistema v sobah za pogovo-re, so poudarili na ministr-stvu, ki bo poskrbelo tudi za usposabljanja vseh referen-tov, ki bodo morali skrbeti za upravljanje videokonfe-renčnih sistemov na loka-cijah.

»V okviru teh aktivnosti bomo zagotovili tudi prenos videokonferenčnega siste-ma s stare lokacije na novo lokacijo v Radovljici, vključ-no s preverjanjem komuni-kacij in testnim zagonom storitve, torej videokonfe-renčne povezave s sodiščem kot prioritetno aktivnost,« zagotavljajo na pravosod-nem ministrstvu.

Varna soba še brez opremeSoba za pogovore oziroma Soba belega medveda v Radovljici že vse od preselitve marca lani nima ustrezne opreme, ki sodiščem omogoča zaslišanje otrok, vključenih v sodne postopke.

Ob lanski preselitvi CSD Radovljica na novo lokacijo niso poskrbeli za vgradnjo videokonferenčne opreme v Sobo belega medveda. / Foto: Tina Dokl (arhiv)

Simon Šubic

Kranj – Vzrok in morebitna odgovornost za junijsko ne-srečo rafta na reki Savi med Šobcem in Globokim, v ka-teri se je smrtno poškodova-la 34-letna Indijka, še ved-no nista znana. »V navedeni zadevi kriminalistična pre-iskava še poteka, zato vam konkretnejših odgovorov ne moremo dati,« so nam odgo-vorili iz specializiranega dr-žavnega tožilstva, ki je prev-zelo vodenje preiskave.

Spomnimo: 2. junija, bilo je zgodnje nedeljsko popol-dne, se je v bližini Rado-vljice med spustom po reki Savi prevrnil čoln slovenske-ga podjetja z osmimi tujimi državljani in dvema sloven-skima vodičema. Do prevr-nitve je prišlo ob trčenju čol-na v skalo na tako imenova-nem S-zavoju, so tedaj spo-ročili policisti. Turistko iz Indije je pri tem tok reke od-nesel naprej, pri vasi Miša-či pa so jo našli v vodi neod-zivno. S helikopterjem so

jo odpeljali v ljubljanski kli-nični center, kjer je nekaj ur kasneje umrla. Ostale potni-ke, ki so se oprijeli skal, so iz struge rešili gasilci.

Vsako leto se sicer v pov-prečju na Gorenjskem zgo-di ena nesreča na reki ali je-zeru. Tako je že vse od leta 2010, edini izjemi sta bili leti 2013 in 2017, ko policisti niso zabeležili nobene nesreče na gorenjskih vodotokih. Letos pa so gorenjski policisti poleg nesreče s čolnom za raftanje obravnavali še dve nesreči na

vodi. Na Bledu se je minulo sredo zvečer lažje poškodoval plavalec, ki je pri skoku s po-mola zadel lesen steber. Pred časom so posredovali tudi v bazenu Ukova na Jesenicah, kjer se je utapljal kopalec.

Na Gorenjskem so poli-cisti letos obravnavali tudi eno utopitev v Ratečah, lani pa dve – v Ukancu in Če-šnjevku. V dveh od zadnjih treh primerov utopitve je šlo za padec v vodo, je pojasnil Bojan Kos s Policijske upra-ve Kranj.

Nesrečo z raftom še preiskujejo Kriminalistična preiskava o vzroku in odgovornosti za junijsko nesrečo s čolnom za raftanje na Savi, v kateri je umrla indijska turistka, še vedno poteka.

Pri nas so planinske poti pri označene s Knafelčevo markacijo (belo piko v sre-dini obkroža rdeč kolobar), glede na tehnično zahtev-nost pa so razvrščene na lah-ke, zahtevne in zelo zahtev-ne planinske poti.

»Za gibanje po lahki pla-ninski poti potrebujemo pla-ninske čevlje, pri hoji si ni tre-ba pomagati z rokami, lahko pa si s pohodnimi palicami. Na zahtevni planinski poti si na posameznih težjih mestih pomagamo z rokami, varova-la nam pomagajo pri ohranja-nju ravnotežja. Zelo zahtev-na planinska pot, kjer je upo-raba rok nujna, ima vgraje-ne kline in jeklenice, ki nam omogočijo varen prehod na območjih, ki bi bila sicer za običajne planince nepreho-dna, priporočljiva je upora-ba samovarovalnega kom-pleta. Zaščitna čelada je pri-poročljiva na vseh poteh, kjer je možnost padajočega ka-menja. Predstavlja tudi zaš-čito pri padcih in udarcih gla-ve ob podlago, zato je nepo-grešljiva na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh, na meliščih in mestih, kjer pot vodi pod stenami,« prvi načelnik Ko-misije za planinske poti Pla-ninske zveze Slovenije Bog-dan Seliger in pojasnjuje, da se tudi v Sloveniji tehnična

zahtevnost poti označuje na usmerjevalnih tablah, kjer prazen trikotnik pomeni zah-tevno in trikotnik s klicajem zelo zahtevno planinsko pot. Če teh dveh znakov ni, je pla-ninska pot lahka.

Prav tako je tehnična zah-tevnost poti označena na vseh planinskih zemljevi-dih, kjer polna rdeča črta predstavlja lahko planinsko pot, črtkana zahtevno in pi-kčasta zelo zahtevno. Tako imenovane ferate nima-jo statusa planinske poti in tudi niso označene s planin-sko markacijo tako kot pla-ninske poti, skrbniki katerih so planinska društva.

V Sloveniji imamo 808 re-gistriranih markacistov, ki prostovoljno skrbijo za mre-žo več kot deset tisoč kilome-trov planinskih poti, od tega je petdeset kilometrov zelo zahtevnih in 81 kilometrov zahtevnih poti, preostale so kategorizirane kot lahke pla-ninske poti.

»Pomembno je, da pred odhodom v gore pridobimo potrebne informacije o poti, na katero se odpravljamo, najzanesljivejši vir so pla-ninski vodniki,« pravi gene-ralni sekretar Planinske zve-ze Slovenije Matej Planko in dodaja, da lahka planinska pot še ne pomeni, da je ta pot lahka tudi za nekoga, ki s hri-bi še nima izkušenj.

V gore le dobro pripravljeni31. stran

Kranj – Na Zgornjem Brniku je bilo v petek okoli 20. ure vlom-ljeno v kombi. Razbito je bilo steklo na vozilo. Lastnik ne po-greša ničesar. Še tri vlome v vozila so obravnavali v soboto. Na Jamniku je bilo vlomljeno v dva osebna avtomobila in iz njiju odtujeni denarnici, enega vloma pa storilec ni dokončal in je ostalo pri poskusu. Na Ulici Tatjane Odrove v Kranju so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Pogrešajo manjši znesek denarja. Na Grintovški ulici v Kranju je bilo vlomljeno v stanovanje v prvem nadstropju bloka, vlomilec pa je odnesel nakit. V Pševu je izginila gozdna traktorska prikolica za prevoz hlodovine s hidravlično dvigalko znamke Palms večje vrednosti.

Vlomi se kar vrstijo

Kokra – V Kokri so kranjski policisti obravnavali moškega, ki je bil žaljiv do sprehajalke, ki je na povodcu sprehajala psa. Med nedostojnim vedenjem je proti psu vrgel nož, vendar ga ni zadel. Policisti kršitelja v prekrškovnem postopku obravnavajo zaradi nasilnega in drznega vedenja.

Žaljiv do sprehajalke psa

Kranj – Minuli konec tedna so policisti poročali o več nesre-čah kolesarjev. Pri spustu z Vršiča je padel kolesar v četrtek zvečer. Vozil je z neprilagojeno hitrostjo in padel čez krmilo kolesa. Pri padcu se je poškodoval. V nedeljo je kolesar padel pri vožnji iz Jereke proti Koprivniku. Na Grencu je voznica na križišču odvzela prednost kolesarju, njegovo kolo je po trče-nju odbilo še v drugo vozilo. V Kranjski Gori sta med seboj trčila kolesarka in kolesar. »Če kolesarji ne bodo bolj pazili na svojo varnost, bo nesreč samo še več. Kritični dejavniki so predvsem hitrost, varnostna razdalja ter stran in smer vožnje. To so vzroki za nesreče na njihovi strani, medtem ko gre pri izsiljevanju prednosti običajno za razlog na strani voznikov in so kolesarji žrtve teh nesreč. Zato bolj pazite in se izogibajte tveganjem za nesreče,« znova svetujejo policisti.

Več nesreč kolesarjev

dekletu. Igra se zaključi s tra­dicionalnim plesom.

Kmečka ohcet tokrat s pravim parom

Po Vasovanju pa so nasle­dnji dan v Bohinju organi­zirali tradicionalno priredi­tev Bohinjsko ohcet, na kate­ri pa včasih poročijo pravi par. In letos so ga. To pa pomeni še, da je Ohcet ob vsakem vre­menu, saj v vlogah ženina in nevesta nastopata dva, ki na ta dan dejansko rečeta usod­ni da.

Sobotni program je bil pes­ter; za bodočega ženina in nevesto Petruško Krek in Boš­tjana Vogelnika z Brega pri Žirovnici se je dan začel zgo­daj. Par smo sicer srečali tudi na Vasovanju prejšnji večer. Vznemirjena in v pričakova­nju sta se veselila svojega dne.

V soboto sta Petruška in Boštjan prvo dejanje uradne poroke sklenila v idiličnem okolju – na pomolu pred cer­kvijo sv. Duha ob Bohinjskem jezeru. Njuna prstana sta doži­vela posebno dostavo – s pota­pljačem, za pričo pa je par imel sestri Vogelnik, Veroniko in Tanjo. Na poroki so bili prisot­ni tudi njuni trije sončki: Alex, Max in Nika. Pred matičarko Tatjano Tavčar in pooblaščen­cem Upravne enote Radovlji­ca, tokrat Juretom Sodjo, sta Boštjan in Petruška svečano sklenila zakonsko zvezo. Sle­dilo je slikanje, potem pa se je par s svati odpeljal v Gostil­no Danica v Bohinjski Bistri­ci na poročno kosilo. Na dovo­zu h gostilni so ju pričakali še

gasilci PGD Radovljica z vod­nim špalirjem. Tako Petruš­ka kot Boštjan sta namreč oba gasilca, člana omenjenega društva. Ti so nam s ponosom povedali še, da je Petruška ena prvih slovenskih gasilk, ki je opravila tečaj za gašenje not­ranjih požarov, in v domačem društvu prva ženska z vozniš­kim dovoljenjem za kategori­jo C.

Prav prireditev Kmečka ohcet pa se je začela pozno popoldne. Na njej se resnična poroka preplete z igro. Kot pa

veleva tradicija, je imela igra na prireditvenem prostoru Pod skalco štiri dejanja: prihod na nevestin dom, ko ženin pri­de po nevesto; šrango na mos­tu ob cerkvici sv. Janeza Krst­nika; sledil je cerkveni obred v omenjeni cerkvi in prihod na ženinov dom. Na prireditvi so sodelovali tudi domači last­niki konj ter vozov, prizore pa so poleg realnega para odigra­li folklorniki KUD Triglav Sre­dnja vas.

Kot se za pravo »ohcet« spodobi, je v poznih večernih urah na mizo prišla tudi torta – sicer z rahlo zamudo zaradi dežja, ki je zmotil veselo raja­nje. Daril za mladoporočen­ca kar ni zmanjkalo, za glas­bo pa sta na Ohceti skrbela skupina Daniels ter ansam­bel Svetlin.

Sedaj se bosta mladoporo­čenca odpravila na zasluže­no počitnikovanje z družino v Egipt, medene tedne pa načr­tujeta najverjetneje prihod­nje leto februarja – vleče ju na Maldive.

Alenka Brun

V asovanje ima iz­redno dolgo tr­adicijo. Režise­rka Marjeta Pre­želj, ki je le tos

v njem nastopila tudi kot kmečko dekle Špelca, pra­vi, da je igro letos režirala že petindvajsetič. A vsakič zno­va ponovitev doseže svoje občinstvo in tako si Vasova­nje ogleda lepo število ljudi. In zadnjih nekaj let se rado zgodi, da ga popestri tudi kakšna kaplja dežja.

Tudi letos je uro pred zače­tkom Vasovanja oder pod vaško lipo v Srednji vasi gos­til glasbeni program: izjem­no kvaliteten harmonikar­ski duet. Nastopila sta Miha Debevec in Dejan Kušer. Slišali smo vse od domisel­nih priredb popularne, kla­sične in etno glasbe z razli­čnih koncev sveta, s poseb­nim poudarkom na virtuo­znosti in interpretaciji; od

znanih napevov do ne ravno tipičnih za harmoniko.

Potem so prizorišče zavze­li godci in folklorniki Kultur­nega društva Bohinj z Vaso­vanjem, veselo igro, obarva­no s plesom. Igra v treh deja­njih nas je ponovno navduši­la z originalnim jezikom, ple­som in simpatičnimi prizori iz osvajanja na vasi, kot je to bilo pred mnogimi leti. Igral­ci pa so bili oblečeni v bohinj­ske noše s konca 19. oziroma

začetka 20. stoletja ter v obla­čila, ki so jih v Bohinju nosili v začetku 19. stoletja.

Prvo dejanje Vasovan­ja se dogaja pred gostilno Pr' Mihovcu. Mladi pleše­jo in si izmenjujejo lectova srca v znak simpatije, fan­tje obljubljajo svojim dekle­tom, da bodo v mraku potr­kali na njihova okna. Sta­rejši vaški posebneži jih ob dobri kapljici opazujejo in obujajo spomine na svojo

mladost. V drugem dejanju vidimo vasovanje. Sprem­ljamo, kako se fantje zvečer prikažejo izza vogalov in kli­čejo svoja dekleta, da bi priš­la k oknu. Nimajo vsi sreče: enega od vasovalcev dekleto­va mati polije z vodo in odže­ne; drugega dekle ne sprej­me, ker ni dovolj bogat; vaso­valec, ki ni iz domače vasi, pa sploh nima pravice vasovati. Le enemu uspe po lestvi pri­plezati do »ganka« in osvo­jiti srce svojega dekleta. Ta mu v znamenje ljubezni in zvestobe prižge cigaro in pri­pne nagelj.

Fantovšna pa je tretji del Vasovanja. Namreč, le vaso­valca, ki mu je uspelo, fan­tovska družba, t. i. fantovšna, sprejme medse. Novinec mora opraviti spoved, kjer izda svoje skrivnosti, krst z vinom, se vpisati v »fantov­ske bukve« ter obljubiti, da bo izpolnjeval fantovske dol­žnosti, s tem pa mu pripa­da tudi pravica, da se z nji­mi druži in hodi k svojemu

ŠPALIR VODNIH CURKOV ZA MLADOPOROČENCANa letošnji Kmečki ohceti v Bohinju sta se v soboto poročila Petruška Krek in Boštjan Vogelnik z Brega pri Žirovnici. V Srednji vasi v Bohinju so večer prej v vaškem jedru ponovno uprizorili Vasovanje, za kulturni pridih je poskrbel zven harmonike.

Če je fant osvojil dekletovo srce, mu je ta v znamenje ljubezni prižgala cigaro, dala lectovo srce in pripela nagelj.

Miha Debevec in Dejan Kušer

Za Petruško in Boštjana se je sobota začela na pomolu pred cerkvijo sv. Duha ob Bohinjskem jezeru.

Petruška Krek Vogelnik in Boštjan Vogelnik v družbi otrok

Vodna dobrodošlica za popotnico v zakonu je pri gasilcih neke vrste (tradicionalno) presenečenje za njihove člane.

14 TOREK_30. 07. 2019

RUBRIKO MULARIJA ureja Mateja Rant. Pišite ji na mateja.rant@g-glas.si.

POTOVANJA VINO HRANA DOGODIVŠČINE MOŠKI ŽENSKE POTOVANJA VINO HRANA ŽENSKE

Mateja Rant

Festival športa so zasnovali v želji, da bi čim več otrok in staršev vzpodbudili k športnemu udej-

stvovanju in aktivnemu pre-življanju prostega časa. Zato je to priložnost za športna društva, da na enem mestu predstavijo svoje dejavnosti, je razložil predsednik Špor-tne zveze Kranj Tadej Pera-novič. Festival športa bodo tokrat pripravili petič in tudi tokrat bodo otrokom in star-šem predstavili raznolike možnosti, ki jih mesto nudi na področju športa.

Lani se je v okviru festi-vala po Peranovičevih bese-dah predstavilo 39 društev, podoben odziv pričakuje-jo tudi letos. Športna tržni-ca se bo odvijala 14. septem-bra od 9. do 14. ure v sredi-šču mesta. »Starši in njihovi otroci tako dobijo tudi mož-nost, da se posvetujejo s tre-nerji, društva pa prek raz-ličnih aktivnosti poskušajo otroke navdušiti za posame-zne športe.« Dan prej bodo

pripravili prav tako že tradi-cionalni športni dan za učen-ce tretjih razredov. Letos bos-ta sodelovali dve kranjski šoli, in sicer OŠ Franceta Prešer-na in OŠ Staneta Žagarja. Skupaj se bo tako športnega dneva udeležilo več kot dve-sto otrok, za katere bodo pri-pravili deset vadbenih postaj in iskanje skritega zaklada. Učenci OŠ Franceta Prešer-na, ki so na športnem dnevu sodelovali že lani, so bili nav-dušeni. Še zlasti jim je v spo-minu ostal boks. Tudi Tini

Kondič, ki nam je še zaupa-la: »Ta dan je bil res dober. Dobili smo majice in tudi sla-doled. Upam, da se bom še kdaj lahko udeležila športnih dejavnosti.« Tilna Beštra sta najbolj navdušila plezanje in vožnja s kolesom, prav tako Ajdo Bohinc, Evo Keber pa košarka. »Igrali smo še nogo-met, se preizkusili v bok-su, plezali in se vozili s kole-som.« Liona Kondića so zlas-ti očarale res velike boksarske rokavice, ki so jih uporablja-li pri boksu, Stefan Mijatović

pa je s ponosom razložil, da je premagal številne sošolce. »Zelo smo se zabavali,« je še pristavil. »Na športnem dne-vu smo se veliko gibali in tudi veliko naučili,« pa je svoje vti-se strnila Loti Demšar.

Del Festivala športa je vsa-ko leto tudi Mini olimpija-da, ki bo letos 10. septem-bra, sodelovalo pa bo okrog sedemsto vrtčevskih otrok. Tudi letos bodo najmlajšim poskušali pričarati pravo olimpijsko vzdušje, obljub-lja Peranovič.

ŠPORT JE ZABAVAPod tem geslom bo Športna zveza Kranj v septembru peto leto zapored pripravila Festival športa, v okviru katerega dobijo priložnost za predstavitev vsa kranjska športna društva.

Na Festivalu športa bodo tudi letos otroke poskušali navdušiti za gibanje (fotografija je z lanske prireditve). / Foto: Primož Pičulin

V dnevnem centru za mlade in družine Škrlovec, ki deluje v okviru kranjske enote Centra za socialno delo Gorenjska, tudi med počitnicami poskrbijo za pester nabor prostočasnih dejavnosti za otroke in mladostnike. Drugemu delu njihovega počitniškega programa se bo mogoče pridružiti od 19. avgusta dalje. Pojasnili so, da bodo večkrat obiskali letno kopališče v Kranju, se odpra-vili na športni dan v Bohinj, pripravili dva piknika v kanjo-nu reke Kokre in se prepustili kulinaričnemu ustvarjanju na kuharski delavnici. S prijatelji iz Škofje Loke bodo izpeljali tudi tradicionalni pohod na Križno goro ter se učili tehnik joge in pilatesa. Za otroke in mladostnike pripravljajo tudi poletni tabor na turistični kmetiji. Vse aktivnosti so za udeležence brezplačne, obvezne pa so prijave, in sicer jih sprejemajo od 5. do 14. avgusta, so še dodali v Škrlovcu.

Pestre počitnice v Škrlovcu

Ob prvem objemu,poljubu sva se veselila.Misleč,da se poznava,da sreča najina je trajna.

Govorilo je srce,ljubezen je kipela.Bil jeplamenček,midva pa premlada,da bi ustvarilaogenj.

Spoznala sva se

PESMI MLADIH

Manca

Vsaka ljubezen ima posebni čar in pomen. Nekatere osta-nejo, druge odidejo in naredijo prostor novim, še bolj sijo-čim. Lepe poletne dni vam želim. Meta

Pes mi po šlji te na elek tron ski na slov pes mi.mla dih@gma il.com ali na na slov: Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj.

Alenka Brun

Slovenski turistič-ni novinarji smo se odzvali vabilu, ko je pred časom v koprski Luki pri-

stala ena od ladij skupine ali ladjarja MSC, MSC Musica, da si tako imenovano mesto v malem ogledamo.

Sicer se nam je nekaterim zasidrana MSC Musica zde-la velika, a poznavalci so nas hitro poučili, da spada med

manjše ladje. Prišli smo rav-no v času, ko so se ljudje odpravljali na izlete po bliž-nji in daljni okolici. Nekateri so se odločili le za obisk Kop-ra, drugi bližnjih krajev, tret-ji so nam mahali v pozdrav iz avtobusa za ogled vinske fon-tane v Marezigah. Med večji-mi slovenskimi prepoznavni-mi kraji pa so pri turistih s kri-žark najbolj priljubljeni Ljub-ljana, Postojna, Bled in Lipica.

Preden smo se podali na ogled ladje, smo podobno kot pred vstopom v letalo opravili

precej strog varnostni pos-topek pregleda osebne prt-ljage in dokumentov. Potem nas je sprejela Sandra Čol-nik, ki ima dolgoletne izkuš-nje z delom na križarkah, luk-suznih jahtah in dobro pozna tudi zaodrje ladjarske indus-trije. Je ustanoviteljica in dire-ktorica agencije Morje mož-nosti, ki je specialist na pod-ročju organizacije skupinskih in individualnih križarjenj po vseh morjih sveta. Na krajši predstavitvi, ki je sledila, smo spoznali, kaj vse »naša« ladja

ponuja, predstavili so nam družbo MSC, njeno zgodovi-no, se dotaknili prihodnosti. Nagovoril nas je Bojan Babič, vodja potniškega termina-la v Luki Koper, pozdravit pa nas je prišel tudi kapitan ladje Ciro Pinto, kar je bilo res pri-jetno presenečenje.

Izvedeli smo, da bo pri ladjah, ki prihajajo, izjemen poudarek na okoljevarstveni noti in bodo prijaznejše oko-lju. Tehnologija je zelo nap-redovala, ladje so že sedaj večje, drugačne, velik pou-darek dajejo otroški zaba-vi in preživljanju prostega časa, napovedujejo tudi pri-hod Zoe, posebne osebne asistence, virtualne pomo-či v kabinah potnikom, ki bo znala odgovoriti na izbrana, bolj osnovna vprašanja. Je pa MSC poskrbel še za eno zanimivost: ladjar je kupil bahamski otok Ocean Cay in tako postal lastnik zaseb-nega otoka. Otok bo oziroma je neke vrste kopenski poda-ljšek ladje.

Omenjeni ladjar načrtuje do leta 2023 še splavitev šti-rih novih luksuznih ladij, vsa-ko leto eno; nekako pa so si pri pri družbi zadali načrt, da bo med letoma 2017 in 2027 na morju 17 njihovih novih ladij.

Te se seveda med seboj razli-kujejo, tako kot so križarjen-ja različna, da zadostijo lah-ko številnim okusom. Pravijo pa, da ko enkrat križariš in ti je izkušnja všeč, se rad vračaš.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Za križarjenje obstaja morje možnosti (1)

MESTO V MALEM

Bojan Babič in kapitan Ciro PintoSandra Čolnik

Na pomolu pred ladjo je zvenela harmonika.

15

GLASOV ODER

TOREK_30. 07. 2019

Peter Colnar

T a č u d o v i T i n o r i s v e TParkinson in njegov zakon»Glavni proizvod visoko

mehanizirane civilizacije je dolgčas.« To je ena od mis-li britanskega zgodovinarja in pisatelja Cyrila Northco-tea Parkinsona, ki se je rodil 30. julija leta 1909. Opozo-ril je na nevarnosti birokra-cije s tako imenovanim Par-kinsonovim zakonom, ki govori o tem, da skušajo biti upravne službe namenjene same sebi.

Parkinsonov zakon je Parkinson postavil okoli leta 1955. Opazoval je izve-dbo dela in število zaposle-nih v britanskem uradniš-tvu in ugotovil, da se vsa-ko leto povečuje za od pet do sedem odstotkov, ne gle-de na količino zahtevane-ga dela. Odtod njegov prvi zakon, ki pravi, da se delo razširi, da bi zapolnilo čas za izvedbo.

Parkinson v svojih delih duhovito razmišlja o člove-ški naravi. Napisal je okoli šestdeset knjig, ki so posta-le uspešnice v številnih drža-vah. Najbolj znana je knjiga Parkinsonov zakon ali rasto-ča piramida. To je prva knji-ga o menedžmentu, ki je bila napisana v humorističnem slogu in je zbadala samoza-dovoljno ravnanje mened-žerjev v velikih podjetjih. V knjigi so zapisani števil-ni zakoni. Med najbolj zna-nimi je: »Delo se širi zato, da zapolni čas, ki je na voljo za njegovo izvedbo.« S tem je povezano načelo: »Pora-ba raste skladno z osebnim dohodkom.«

Parkinson je predaval zgodovino na univerzi. Ko je zaslovel kot humorist je pustil profesorsko mesto v ZDA in postal iskan potujoči

predavatelj, ki ga je posluša-lo istočasno tudi po osem tisoč ljudi. Bil je prava nad-loga za birokracijo v vseh njenih oblikah. Napisal je vrsto cinično-humorističnih zakonov v obliki esejev, po slogu podobnih Murphyje-vim zakonom. Med njimi sta še dva zelo znana: da ura-dniki ustvarjajo novo delo za svoje kolege in da ustvarja-jo svoje nove podrejene ura-dnike.

Bil je tudi oster kritik dav-kov. Dejal je: »Preganjanje ljudi, katerih dohodki prese-gajo določeno raven, je gos-podarsko gledano nesmisel-no.« In: »Dejstvo, da so ljud-je zelo zaposleni, še ne doka-zuje, da imajo kaj koristnega početi.« Pa tudi: »Izdatki se večajo, da pokrijejo dohod-ke.« Morebitna podobnost s Slovenijo ni naključna …

Iskrice in izreki Čudno je videti, da imajo skoraj vsi ljudje, ki kaj

veljajo, preproste navade. Po drugi strani pa veljajo preproste navade skoraj vedno za nekaj manjvre-dnega. (Giacomo Leopardi)

Težke stvari zahtevajo nekaj časa, nemogoče nekaj več. (Chaim Weizmann)

Od časa do časa se je treba odpočiti od brezdelja. (Jean Cocteau)

Omejenost je dobila svoje ime: pravijo ji specializa-cija. (Miha Mazzini: Telesni čuvaj)

Smeh ni greh Janez je parkiral avtomobil na prepovedanem mes-

tu in zataknil za brisalec listek z napisom: »Tu sem parkiral, ker se mi je mudilo na sestanek. Drugače bi bil ob službo.«

Ko se je vrnil, je našel za brisalcem listek policista, na katerem je pisalo: »Žal mi je zaradi vaših težav. Moral sem vas kaznovati, saj bi drugače jaz ostal brez službe.«

Duško Knežević

Kakor tudi prejšnja leta so bile vstop-nice za ta težkome-talni dogodek raz-prodane kot vro-

če žemljice oziroma v tem primeru kot hladno pivo, saj je Tolmin zapisan na posebnem mestu v metal-skih srcih. Festival je v 16 letih vidno zrasel in dozo-rel v resen glasbeni dogo-dek in mednarodno družen-je, saj je bilo videti obiskoval-ce s celega sveta. Seveda sta za to zaslužni tudi neokrnje-na tolminska narava in sma-ragdna reka Soča, v kateri se večinoma poleg obiskoval-cev hladi pivo, brez katerega pri temperaturah blizu štiri-deset stopinj ne gre.

Pohvaliti gre organiza-torje glede ponudbe hrane in pijače, saj je ta vsako leto

pestrejša in prijazna tudi do veganov in vegetarijan-cev. Tudi letos je bilo na vol-jo festivalsko pivo, ki je bilo zvarjeno posebej za festival z vsebnostjo 6,66 odstotka alkohola. Letošnja novost je bil tudi traktor Beer Taxi, ki je dostavljal mrzlo pivo po celem festivalu, manj-kalo pa ni tudi drugih akti-vnosti, kot so joga, masaža,

akustični koncerti v nočnih urah in podobno.

Tudi glasbeni nabor je bil pester in zanimiv kot vsa leta prej. Omeniti gre predvsem švedske death metal legen-de Hypocrisy, ki so še ved-no uničevalski stroj in delu-jejo brezhibno. Poleg njih so med večjimi skupinami nastopili tudi Decapitated, Demons & Wizards, Soil-work, Arch Enemy, Tarja, While She Sleeps, Kvelertak, Akercocke, Alien Weapo-nry, Infected Rain, Korpikla-ani in Finntroll. Videti je bilo tudi nekaj žanrsko drugač-nih skupin, kot so irski post rokerji God Is an Astronaut, srbski pankerji Ritam nereda in švedski hard rokerji Luci-fer. Med največjimi nasto-pajočimi na letošnjem veli-kem odru so nastopili metal matematiki in progresivci,

ameriški Dream Theater, kultni in uničujoči grški Rot-ting Christ in angleški metal-core velikani Architects, ki veljajo za enega največjih bendov nove generacije. Za zaključek festivala pa so pos-krbeli legendarni norveš-ki Dimmu Borgir, za katere lahko rečemo, da so največji black metal bend vseh časov.

Festival smo zapustili s fantastičnimi vtisi in veli-ko pozitivne energije, ostal pa je rahlo grenak priokus, saj smo izvedeli, da bo nas-lednje leto verjetno zad-nji Metaldays v Tolminu – zaradi izgradnje obvozni-ce, katere trasa bo šla narav-nost skozi prizorišče festiva-la. Kljub temu festival Metal-days ostaja trdno zasidran v železnih srcih metalcev, ki bodo tudi naprej močno bila za metal.

METAL POD SONCEMTudi letos smo obiskali Metaldays, največji glasbeni festival pri nas. Tolmin na metalskih zemljevidih še vedno ostaja glavno mesto Slovenije.

Festival Metaldays je postregel z mnogimi znanimi skupinami, nastopili so tudi Arch Enemy. / Foto: Duško Knežević

Poletna energija: Alissa White-Gluz / Foto: Duško Knežević

Idilično okolje, v katerem uživajo udeleženci festivala

Foto

: Duš

ko K

než

ević

Kranj – V sredo, 31. julija, bo ob 20.30 na vrtu gradu Khisl-stein koncert zasedbe Terrafolk. Skupina Terrafolk je zna-na po mnogih evropskih turnejah, nagradah, pristnem stiku s poslušalci ter nepozabnih koncertih z orkestri ter nagradi radia BBC. V letošnjem letu skupina beleži dvaj-set let delovanja. V tem času je izdala sedem albumov in nastopala v 16 državah ter sodelovala z mnogimi zna-nimi domačimi in tujimi glasbeniki in skupinami. Glas-ba, ki jo izvaja, ostaja progresivni folk s spogledovanjem različnih zvrsti, od klasike do roka in džeza. Velik del je avtorska glasba članov skupine, ki jo sestavljajo Danijel Černe (kitara), Bojan Cvetrežnik (violina, mandolina, kon-trabas), Barja Drnovšek (violina, kontrabas) in An Černe (flavta, pihala, violina, glas).

Glasbeni večeri pod grajsko lipo

Škofja Loka – Drugi od treh letošnjih Večerov na terasi bo potekal v četrtek, 1. avgusta, ob 21. uri. Ta dan se bo zaključil s črkami, ki udarijo, pretresejo, ostanejo … Črke, ki bodo obogatene z ritmi, ki še poudarijo njihov vtis. Nastopil bo naš veliki igralec in pevec Janez Škof s poezijo Daneta Zajca ob spremljavi harmonike in bobnov moj-stra Marjana Stanića. Vse to v intimnem vzdušju terase na Nami s čudovitim razgledom na mesto.

Večeri na terasi

Zasedba Terrafolk prihaja v Kranj. / Foto: arhiv skupine

Kamnik – V petek, 2. avgusta, bo v parku Evropa od 18. ure dalje potekala prireditev Kul petek. Nastopila bo kantri skupina Mali oglasi, v njihovi družbi pa bodo tudi plesal-ke ter plesalci iz plesne šole Wild West Country, ki bodo obiskovalce popeljali skozi glasbeno-plesni večer.

Kul petek v Kamniku

16

PRAZNOVANJA

TOREK_30. 07. 2019

TANJIN KOTIČEK

TANJA ODGOVARJA

tanja.70@hotmail.com

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa, izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975w

ww

.gor

enjs

kigl

as.s

i

»Modra vila 82«Pišem vam prvič in močno upam, da mi boste odgovo-rili. Pestijo me finančne in ljubezenske težave. Ali ima vse skupaj sploh smisel ali naj rajši odneham? Hvala in vse dobro.Lep pozdrav tudi vam. S prihodom ljubezni v vaš vsakdan se je marsikaj spre-menilo. Na svet gledate bolj optimistično in veselite se vsakega novega dneva, saj je vsak izmed njih postal prava dogodivščina. Ne ustrašite se lepih stvari. Ključno bo, da ostanete sproščeni in se ne obremenjujete z mnenji drugih ljudi. Bodite to, kar ste, to je najboljša različica vas! Tudi ko bodo nastopila razna nestrinjanja, vedite, da sta najpomembnejša iskre-nost in to, da stojite za svo-jimi dejanji. Finančno stanje je tema, ki vam trenutno ni

ravno najljubša. V tem letu kakšnega večjega preobra-ta sicer res ne pričakujte, a denar bo k vam konstantno po malem pritekal. Lep poz-drav.

»Alegro«Vašo rubriko rada prebiram, tokrat tudi jaz posredujem svoje težave in vas prosim za odgovor. Seveda najprej zdravje. V zadnjem času se ne morem izogniti poškodbam, še ene ne odpravim je že dru-ga. Ljubezen?Saj veste, veliko stvari je odvisnih od sreče in vas se je žal nekaj časa držala smola. Brez razloga, včasih se pač tako dogaja, da nam jo živ-ljenje malce zagode. Nikoli ne boste invalid. Naslednje leto boste spoznali novega prijatelja in po kratkem času druženja bosta začela sku-pno pot in življenje v dvoje,

tako da nikakor ne boste sami. Obeta se vam selitev. V dvoje seveda. Sorodstvene razprtije se bodo sčasoma uredile, a ne tako kmalu. Sin si bo ustvaril družino in bo srečen. Tudi glede službe ima videti lepe spremembe. Želim vam vse dobro.

»Palčica«Pozdravljeni. Na vas obra-čam z različnimi vprašanji. Pošiljam tople pozdrave in se zahvaljujem, da ste si zame vzeli čas.V vaših mislih se je odvijalo veliko različnih scenarijev, kako se bo razpletel vaš ključni projekt v službi. Skr-bi okoli tega so vas izžele in težko ste se sprijaznili, da se morate za nekaj časa umak-niti stran. Na koncu so se stvari mirno odvile, četudi vam ni uspelo, da bi bili pri zadevi stoodstotno prisotni.

Iz tega ste se naučili, da je včasih treba nekoliko izpreči in se posvetiti tudi  drugim svojim ambicijam in da je ne nazadnje treba dati prilož-nost tudi drugim. Naslednja polovica leta bo potekala bolj rutinsko. Manjše spre-membe pričakujte na dru-žabnem področju, a to ne bo nekaj, česar ne bi že prej pričakovali. Nov krog lju-di, s katerimi si boste delili podobna pričakovanja, bo na vas optimistično vplival. V poslovnem smislu boste začeli razmišljati širše in s tem se bo vaše finančno sta-nje počasi izboljšalo. Tako, kot je prav, se boste zopet zanašali nase in se ne boste pustili voditi. Nove poti, ki se bodo odpirale, bodo v vašem življenju zamenjale prilagajanja in dogovore za preprostost in praktičnost. Srečno.

Danes objavljam pismo bral-ke pod šifro Sanje. »Imela sem hude sanje, zato sem si izbrala sedem kart, da bi nekako povezala svoje sanje. Vendar mi to ne uspe-va. Moje karte so: Nenadna sreča, Potovanje, Ljubezen, Težave (Prepir), Poroka, Pis-mo, Nesreča. Sanjala sem o deklici, ki je čepela v kotu prazne sobe, stene so bile bele, prostor kot zaporna celica, naslanja-la se je na zid in jokala, kjer so jo s plinom hoteli zastru-piti. Jaz sem pa vpila: Ne, ne, ne. Res čudne sanje, zato vas prosim, da mi pojasnite, kaj vse to pomeni.« Vaše sanje odražajo vaše psi-hično stanje. Lahko se trenu-tno počutite nekako nemoč-ni. Celota predstavlja, da se počutite ujeti, da se vrtite v začaranem krogu. Dekli-ca ste seveda vi, ki vam ne uspe najti izhoda. Bela barva sten je pozitivna stvar in vam kaže luč v temi. Izbrane karte imajo enak pomen kot sanje. Ste srečni, a stalno imate v sebi neki nejasni strah, da

se zgodi kaj slabega. Karte vam napovedujejo lepo pri-hodnost in v kratkem same dobre spremembe. Zadnja karta Nesreča prikazuje vaše strahove ali morebitna razo-čaranja. Težave prinašajo odkrit pogovor ali dogovor. Možnost imate tudi za seli-tev. Ne vem, kakšne želje imate po družini in otrocih, kajti tudi na tem področju se vam obeta vse lepo in dobro. Letošnje leto vam prinaša življenjsko prelomnico – če sami ne boste veliko naredi-li, bo vse potekalo samo od sebe. Na naslov tanja.70@hotmail.com ali na Gorenjski glas s pripisom šola vedeže-vanja in svojo šifro pošljite tri, pet ali sedem poljubnih kart ali pa karte za druge sisteme, ki ste jih doslej že spoznali.

Srečno! Vedeževalka Tanja

ŠOLA VEDEŽEVANJA IZ CIGANSKIH KART

Grega Flajnik

V Gostilni in pic­eriji Strah i nc so se pred časom srečali »otroci z ulice«, ki so

skupaj odraščali pred nekaj desetletji na ulici, ki leži na Križnarjevem v Zgornjih Bitnjah, kar je današnja Pot v Bitnje. Takrat se je na ulici preganjalo trideset otrok in doživeli so marsikaj lepega. Pobudnica srečanja je bila Damjana Benedik. Odziv je bil presenetljivo dober, saj se jih je zbralo 18 od tride­setih. Dobili so se z name­nom, da bi obujali spomine na mladost in se smejali vra­golijam, ki so jih kot otroci skupaj počeli. Nekateri so prinesli tudi stare fotografi­je, na katerih so slikani kot otroci. Zanimivo je bilo pre­poznavanje obrazov na sli­kah, ugibanje, kdo bi lahko bil ta ali oni in kje so nasta­le. Hiše in dvorišča so v vseh teh letih zelo spremenili svo­jo podobo.

In bilo je res razburlji­vo, se spominja Damjana: »Kako smo se skupaj varo­vali pri Hobičevi mami, kako smo na poti iz šole ''rabutali'' hruške, se učili voziti kolo do transforma­torja in nazaj; kako smo se

vračali s sankanja v Brezgal­ci s skrivljeno ''štango'' na saneh in kako sta prijatelja po indijansko postala krvna brata; pa kako nas je 16­let­na soseda z očetovim avtom peljala na vožnjo po bitenj­skih gmajnah ... Kako smo raziskovali Križnarjev hrib, kjer so Keltski grobovi, se drsali ''na Peter Mayerju'', v grmovju ob črni potki pekli krompir, se v hrastih na hribu ''gujsali'' čez jarek,

preskakovali kopice sena, se skrivali v kleti nedograje­ne hiše in še in še bi lahko naštevali.«

Za dodatno veselje je na srečanju poskrbel Jan­ko Proj, po domače Kotič­karjev z Bantal, ki z veliko vnemo raziskuje zgodovino Bitenj in je letos izdal knji­žico z naslovom Lončkarji. Janko je tudi nadarjen imi­tator, ob njegovem pripo­vedovanju bitenjskih šal v

značilni govorici so se do solz nasmejali. Z otroki sta se na ulici družili tudi Lija­na in Brigita, ki sta v sred­nješolskih letih izvezli oble­ki. No, sedaj sta obe že babi­ci, vsaka svojo obleko pa sta hranili več kot štirideset let in oblekici obema še danda­nes dobro pristajata.

Ob živahnem klepetu so prisotni sklenili, da se bodo odslej dobivali vsako leto na dan mladosti.

SIMPATIČNO SREČANJE OTROK Z NAŠE ULICE

Otroci z ulice po več kot tridesetih letih zopet skupaj

»Dekleti« Lijana in Brigita sta sedaj že babici, a še vedno jima pristojita obleki, ki sta ju sešili pred več desetletji.

V soboto, 20. julija 2019, so se poročili: v Radovljici Janez Resman in Sara Rakovec, v Kranju Gabrijel Jelko Lautar in Mateja Kern, na Zgornjem Brniku Blaž Brulc in Eva Krajnc, na Brdu pri Kranju Grega Butko in Špela Bajt, v Vopovljah Borut Klinar in Kaja Kelhar, v Kranjski Gori Damir Logar in Suzana Mohar, v Mostah pa Alen Brejc in Natalija Drobič. V soboto, 27. julija 2019, sta se na Tavčarjevem dvorcu na Visokem poročila Janez Šuštaršič in Petra Jesenko.

Mladoporočenci

Minuli teden smo na Gorenjskem dobili 36 novih prebi-valcev. V Kranju se je rodilo 13 deklic in 9 dečkov. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2430 gramov, najtežja pa je bila deklica s 4650 grami. Na Jesenicah je prvič zajokalo 7 deč-kov in 7 deklic. Najlažji je bil deček z 2530 grami, najtežjima dečku in deklici pa je tehtnica pokazala 4590 gramov.

Novorojenčki

17

NAGRADNA KRIŽANKA

TOREK_30. 07. 2019

Po dveh

razprodanih

delih planinskega

vodnika

Pozdravljene, gore

je Jelena Justin

najlepše vzpone

zbrala v tretji

knjigi. Vzpone je

razporedila od

nezahtevnih do

zelo zahtevnih, da

si bo vsak lahko

sam zase izbral

najprimernejšo pot.

+ poštnina

15 EURVodnik lahko kupite na Gorenjskem glasu,

Nazorjeva ulica 1 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

Redna cena vodnika je 20 EUR. Če ga kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le

recepti iz gorenjskega

glasa zbrani v knjigi

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1

v Kranju, jo naročite po telefonu 04/201 42 41 ali

na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina

zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

9 90EUR

Če na vaše rolete in okenske police sedajo različni ptički, ki iščejo zavetje pred mrazom, boste s tem priročnikom lahko natančno določili, za katerega ptička gre. Pernati obiskovalci so prikazani v naravni velikosti, zato pri prepoznavanju skoraj ne more priti do pomot.

Ptičja gnezdaSpodaj so primeri različnih ptičjih gnezd, kakršne ste morda že

kdaj videli na svojem vrtu. Gnezda so najbolj opazna pozimi, ko

večina dreves in grmov ni olistana. Vendar prepoznavanje tudi

takrat ni preprosto, kajti graditelji teh izbic za svoje mladiče so

se že prej umaknili drugam. Kateremu ptiču bi torej pripisali ta

gnezda?

Na zunanjem zadnjem zavih-

ku je nekaj primerov naravnih

in umetnih gnezdilnih votlin.

kupolasto gnezdo, severni

kovaček → str. 24

grobo skodeličasto gnezdo, kos

→ str. 70 / 71

skodeličasto gnezdo v polodprti

gnezdilnici, taščica → str. 40

kupolasto gnezdo, stržek

→ str. 23

kroglasto gnezdo, dolgorepka

→ str. 50

veliko kroglasto gnezdo iz

suhljadi in z nadstreškom,

sraka → str. 94 / 95

neobloženo gnezdo iz suhljadi,

grivar → str. 84 / 85

Naravne in umetne

gnezdilne votline

Za gnezdilce v nišah so primerne gnezdilne vdolbine, za

duplarje pa globoke votline. Kjer primanjkuje naravnih

dupel, so koristna umetna, kajti le redki duplarji si sami

izvotlijo gnezdo. Morda imate tudi vi na vrtu prostorček

za gnezdilnico?

Na zunanjem sprednjem

zavitku je nekaj primerov

ptičjih gnezd.

naravna gnezda, mestna

lastovka → str. 36

naravno gnezdilno duplo, lesna

sova → str. 92 / 93

gnezdilna vdolbina, npr. za

šmarnico → str. 42

umetni gnezdi za mestne

lastovke → str. 36

votla gnezdilnica, npr. za sinice

→ str. 26 , 51

velika votla gnezdilnica za

postovke → str. 88 / 89

naravno gnezdilno duplo, zelena

žolna → str. 78 / 79

Vrtni ptiči v naravni velikosti

Poznavanje in določevanje ptičev je zdaj še preprostejše.

Najpogostejši pernati obiskovalci naših vrtov so v tem

priročniku prikazani v naravni velikosti, zato pri

prepoznavanju skoraj ne more priti do pomot.

• 60 vrst vrtnih ptičev od majhnega rumenoglavega

kraljička do velike mlakarice

• Zanesljivo iskanje s primerjanjem velikosti

• Vse značilnosti na velikih fotografijah

• Dopolnilne fotografije s pomembnimi

podrobnostmi

• Dodatek: gnezda in gnezdilnice

Veliko veselja pri

prepoznavanju in

opazovanju!

www.narava.si9 789616 893701

ISBN 978-961-6893-70-1 11,50 €

Daniela Strauß

Vrtni ptiči v naravni velikostiSt

rauß

V

rtni

ptič

i v n

arav

ni v

eliko

sti

Cena knjige, ki je lahko tudi lepo darilo, je

www.gorenjskiglas.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

AKCIJA

Nagrade: 1. nagrada: vzglavnik Slovenska postelja2. in 3. nagrada: knjiga Melanda

Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do srede, 14. avgusta 2019, na Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renj ske ga gla sa pred po slov no stav bo na Nazorjevi ulici 1.

18

DRUŽABNA KRONIKA

TOREK_30. 07. 2019

Na podelitvi MTV-jevih nagrad Teen Cho-ice Awards bodo prvič v zgodovini pode-lili nagrado ikona, ki jo bo prejela Taylor Swift. »Z več kot petdesetimi milijoni prodanih albumov je ena izmed najbolj prodajanih glasbenic vseh časov, svojo

slavo pa uporablja tudi za dober namen,« so v izjavi za jav-nost zapisali iz studia Fox, ki bo predvajalo podelitev. Poleg omenjene nagrade je pevka nominirana še v sedmih kate-gorijah. Posebno nagrado, ki so jo poimenovali dekada, bo za desetletje delovanja prejela skupina Jonas Brothers.

Taylor Swift dobitnica nagrade ikona

V Hollywoodu je prava redkost, da kakšen zakon obstane. Za igralca Marka Wahlberga (48) in soprogo Rheo pa je njuna ljubezen, ki sta jo s poroko obeležila pred desetimi leti, neskončna. Družina trenutno

dopustuje na Sardiniji, ob jubileju pa sta si zakonca vzela dan zase in ga preživela sama na jahti. Par je skupaj od leta 2001, večno zvestobo pa sta si obljubila leta 2009 na Beverly Hillsu. Skupaj imata hčerki Ello (15) in Grace (9) ter sinova Michaela (13) in Brendana (10).

Mark in Rhea obeležila deseto obletnico

V motoristični prometni nesreči je umrl kanadski igralec Gabe Khouth. Star je bil 46 let. Nazadnje je zaigral v ABC-jevi seri-ji Bilo je nekoč. Sicer pa se je od devetde-setih let prejšnjega stoletja redno pojav-ljal tako v kinu kot na televiziji. Zaigral je v

serijah Zaporedje nesrečnih dogodkov, iZombie, Nadna-ravno in v filmu Santa Baby, svoj glas pa je posodil juna-kom v seriji Beyblade Burst in Fruit Ninja. Na družabnem omrežju so se mu poklonili mnogi igralci.

Gabe Khouth umrl v prometni nesreči

Pevka Iggy Azalea (29) je v neki pogovorni oddaji razkrila, da ni več samska, ter poka-zala ogromen diamantni prstan, ki bi lah-ko bil zaročni. Azalea je v zvezi z raperjem Playboiem Cartijem. Pevka pravi, da ljubi partnerja in njegovo odkritost. »Vedno mi

pove, kako sem videti in ali se vidi lasulja, ki jo nosim, in skrbi, da se za v javnost lepo uredim. Ljubim te, hvala, ker mi pomagaš. To je prava ljubezen,« je povedala pevka.

Iggy Azalea nič več samska

VRTIMO GLOBUS

Aleš Senožetnik

Minuli konec tedna se je na Krvavcu odvijala jad-ralna regata,

ki so jo v sodelovanju z RTC Krvavec pripravili v Jadral-nem klubu Bohinj in Nau-tic Clubu Rogla. Jadralci so se pomerili na akumulacij-skem jezeru na Zvohu, ki leži na nekaj manj kot dva tisoč metrih nadmorske viši-ne, zaradi česar so jo poime-novali Regata na najvišjem nivoju. Prizorišče, s katere-ga se odpirajo razgledi daleč naokoli, in za to nadmorsko

višino dokaj nenavaden dogodek pa sta pritegnila tudi gledalce, ki so na Zvo-hu našli tudi prijetno osve-žitev od vročine, ki je vlada-la v dolini.

»Gre za regato, ki je orga-nizirana na najvišji točki nad morjem v Evropi, kar je gotovo svojevrstna zanimi-vost, čeprav tehnično gle-dano za tekmovalce to ne predstavlja kakšne posebne ovire – kdor zna, pač zna,« nam je povedal Marko Kavs, predsednik bohinjskega jadralnega kluba. Na kon-cu je največ znanja pokazal Zlatko Kovač, ki je zmagal pred Nikom Skočirjem in Joštom Šmajdekom.

Podoben dogodek kot pre-tekli konec tedna je na Krva-vcu že potekal pred devetimi leti, vendar je takrat orga-nizatorjem ponagajalo vre-me, ki sicer tudi tokrat ni bilo povsem na njihovi stra-ni. Če je v soboto vreme še zdržalo, pa so morali nedelj-ski del dogodka odpovedati zaradi dežja.

Kljub temu pa jadralci upajo, da začenjajo vsakole-tno tradicijo jadranja na Zvo-hu, česar si želijo tudi v RTC Krvavec. »Na Krvavcu ved-no več pozornosti namenja-mo poletni sezoni, zato poleg standardne poletne ponudbe iščemo različne nove vsebi-ne, ki bi privabile obiskovalce.

Tokrat smo iskali dogodek, ki je na neki način povezan z vodo, in se spomnili na rega-to, ki je nekoč že potekala tu. Nad idejo so se takoj navdu-šili tudi v jadralnih klubih, dogodku pa smo nato dodali še druge spremljevalne vse-bine,« je povedal Luka Vran-čič iz RTC Krvavec, kjer tudi v avgustu, ko beležijo vrhunec poletne sezone, napoveduje-jo pestro dogajanje s številni-mi zanimivimi dogodki.

Obiskovalci so se tako pomerili tudi v tekmovanju s supi in napihljivimi blazi-nami, za glasbo in dobro raz-položenje vseh prisotnih, pa je poskrbel didžej Igor Šte-fančič.

REGATA NA ZVOHUNa akumulacijskem jezeru na Zvohu so po devetih letih znova pripravili jadralsko regato, ki s skoraj dva tisoč metri nadmorske višine velja za najvišjo v Evropi. Kot pravijo organizatorji, si želijo, da bi postala tradicionalna.

Marko Kavs in David Ozebek, predsednika jadralnih klubov iz Bohinja in z Rogle

Ekipa organizatorjev RTC Krvavec skupaj z nepogrešljivo maskoto – Kravco s Krvavca

Simpatični natakarici sta poskrbeli za lačne in žejne. Jadralci so se pomerili v dvobojih.

Psi sicer niso bili predvideni za tekmovanje s supi, a je tale ravnotežje lovil precej bolje od marsikaterega tekmovalca.

Kulisa regate na najvišjem nivoju, kakršno lahko ponudi le redkokatero prizorišče

Ksenija Janc in Barbara Kristan sodelujeta pri Vasovanju, odkar pomnita. Ksenija je letos nastopala v vlogi Minke, kmečkega dekleta, Barbara pa je plesala. / Foto: A. B.

19Gorenjski glastorek, 30. julija 2019 NASVETI info@g-glas.si

n JAZ, MIDVA IN MIKU HAR SKI RE CEP TIZa vas iz bi ra Da ni ca Do lenc

L a h k e j e d i

Erika Jesenko

Vrt se pridno polni. Kar dobro se je pri nas vse obraslo in bučke cvetijo, že delajo, plodovi so majhni, a so, paprike se zvijajo ob steblih, kumare dobro kažejo, prvi fižol bo vsak trenutek nared, paradižnik čaka na prelestno rdečo barvo. In dišavni-ce! Luštrek je čisto ponorel, cveti, košata bazilika se ponuja, majaron diši že na daleč. Drobnjaka je dovolj za v juho, na jajce, štruklje, skutni namaz. Samo na vrt stopiš in odrežeš, pobereš … Zdaj bo na vrsti dušena zelenjava. Na oljčno olje vržeš sesekljano čebulo, dodaš papriko, paradižnik, česen, go-molj zelene, dišavnice, dušiš, malce zaliješ in v dobre pol ure je na krožniku čudovita omaka. Ponudiš jo z rižem, kruhom, pirejem iz starega krompirja, pečenim mladim krompirjem … Mesa skorajda ni treba. No, prav, malo že, da je le za okus.

Dušene kumare

Potrebujemo: 2 žlici olja, čebulo, pol žličke moke, 1 kg kumar, sol, poper, zelen peteršilj, 3 žlice smetane.Na olju prepražimo sesekljano čebulo in moko. Kumare olu-pimo, jim odstranimo peške, jih zrežemo na kocke, takoj do-damo z moko prepraženi čebuli in jih v lastnem soku pokrite dušimo. Šele na koncu jih osolimo, popramo in primešamo zelen peteršilj ter smetano.

Dušeni jajčevci

Potrebujemo 4 do 5 jajčevcev, 2 paradižnika, 3 žlice olja, 2 stroka česna, zelen peteršilj, sol, poper iz mlinčka.Jajčevce olupimo in zrežemo na kocke. Paradižnik vržemo v krop in hitro olupimo in zrežemo, nakar damo vso zelenjavo v kozico, jo polijemo z mrzlim oljem, primešamo začimbe in pokrito dušimo dobre pol ure.

Polnjeni jajčevci

Potrebujemo: 4 jajčevce, sol, žlico olja, pol žemlje, pol čebule, poper, majaron, baziliko, žličko sesekljanega peteršilja, strok česna, 10 dag govedine, 3 do 5 dag šunke ali prekajenega mesa, sol, jajce; žlico olja. Na koncu še malo olja, od 1 do 2 paradižni-ka, malo vode.Jajčevce operemo, jim zgoraj odrežemo košček, ki ga pozneje uporabimo za pokrovček, izdolbemo sredino, jo očistimo, jih znotraj malo osolimo, pokapljamo z oljem in nadevamo.Nadev: Na olju prepražimo namaščeno in ožeto žemljo s se-sekljano čebulo. Izdolbeno sredico jajčevcev skuhamo, od-cedimo in sesekljano ter prepraženo z dišavnicami z vsemi začimbami in s strtim česnom dodamo nadevu. Nato dodamo še mleto govedino in na kocke zrezano šunko. Ko je vsa zmes prepražena, jo solimo in dobro zmešamo z jajcem. Nadev pokrijemo s pokrovčkom in jajčevce zložimo v manjšo kozico; dodamo še malo olja, olupljen, na rezine zrezan mesnat para-dižnik in malo vode. Jajčevce dušimo na majhnem ognju eno uro. Kuhane zložimo na ogret krožnik in oblijemo s sokom.Enako polnimo tudi majhne bučke; olupimo jih, prerežemo na pol in vsako polovico izdolbemo.

Mojca Logar

Prepričana sem, da vsi poz-nate ta rek in da ste ga tudi kdaj izkusili. Moj zadnji zare-čeni kruh se nanaša na našega psa. Psica je stara deset let, živi z nami in mi z njo. Do nedav-nega smo jo kopali v reki Kokri in doma na vrtu z vrtno cev-jo. Pred dvema letoma smo jo prvič peljali k pasjemu frizerju. Ker je frizerka opravila stori-tev kopanja in striženja veliko bolje kot sami doma, jo sedaj približno dvakrat ali trikrat na leto peljemo k frizerju. Dru-gačna družba, novi poklici. Pasjega frizerja imamo sedaj čisto blizu doma, tako da gre-mo lahko kar peš. Ko pes vidi, kam gre, se upira, noče vstopiti v hišo. Tudi pri frizerju ni pre-več priden, zato mora biti nek-do ves čas zraven. Ni kaj, pes je zaključil le malo pasjo šolo in ne nazadnje ne vem, kdo je bolj nevzgojen, mi lastniki ali pes. Frizerski salon je nov, sodobno urejen. Kad iz nerjaveče ploče-vine se avtomatsko spušča in dviga, frizerka odpre premična vrata kadi in pes lahko vstopi. Ves čas kopanja psu frizerka in jaz prijazno prigovarjava, naj zdrži, kako bo lep in kako je fino. Ko je skopan, ga osuši z avtomatskim sušilcem, in sledi striženje. Ima več škarij, glav-nikov in strojčkov za dolgo in kratko dlako, za nohte. Očisti mu ušesa in ga na koncu seve-da tudi odišavi. Dve uri traja nega psa. Dekle je pošteno zaslužilo svoj denar in še zelo mi je všeč pristop mladih in dejstvo, da si je sama omislila svojo službo. Doma je preuredi-la eno sobo v salon, pa je sama svoj šef. Pravi, da se je odločila narediti nekaj dobrega za ži-

vali. Žival je hvaležna, pogosto bolj kot ljudje.

Ko je frizerka opravljala svo-je in sem jaz le držala psa, ki je tako razvajen ali nevzgojen, da tega postopka ne zmore opravi-ti sam, se mi je nehote porodila misel, da pri kopanju psa sode-lujeva dva človeka. Dve uri sva mu prigovarjali in ga trepljali. Ali so starejši ljudje tudi delež-ni toliko pozornosti in nege? Ko smo kopali dojenčke, so starejši bratci in sestrice stali zraven in pomagali, kar trlo se nas je okrog otroške kadi, koliko rokic je bilo v vodi, da smo okopali dojenčka. Kaj pa, ko je človek starejši, se tam tudi vsaj dva človeka smukata okrog njega in mu dve uri nežno prigovarjata in ga kopata? Staro mamo, ki je živela z nami, sem kopala jaz. Nismo imeli hidravlične kadi. Sčasoma sva se obe pri-vadili postopka, vedno pa sem se bala, da nama bo spodrsnilo ali da bo padla. V domovih za oskrbovance zagotovo imajo vse sodobne pripomočke, ne vem pa, ali lahko namenijo enemu oskrbovancu dve uri časa za kopanje. Vem, da prav tako de-lajo z ljubeznijo, kakor najbolj morejo in znajo. Kam je priš-la družba, ko skrbi za živali posvečamo skoraj več časa kot ljudem?

Tako nehote se mi je porodila primerjava. Dve leti vozim psa nekajkrat letno k frizerju, ker fri-zerka opravi delo bolje kot sami in ker to lahko plačam. Želim si, da pasje pekarne ne bom nikoli obiskala, ker so za psa dovolj dobri priboljški ostanki naše hra-ne. V tem primeru bo ta zareče-ni kruh imel res trdo skorjo …

Zarečeni kruh

Mojca Logar je profesorica geografije in zgodovine.

Janez Logar

Kdo? Skoraj vsi, ki se ukvar-jajo z vzgojo: starši, stari star-ši, vzgojitelj, učitelji, profesor-ji. Česa nam niso povedali? Nekaterih pomembnih stva-ri. No, predvsem niso jasno, glasno in konkretno povedali. Res je seveda tudi to, da mlad človek pogosto ni pripravljen poslušati starejših. Med vrsti-cami so nam že namigovali. Npr. za vzgojo: z otroki je križ, majhni otroci – majhne skrbi, veliki otroci – velike skrbi, da je lažje vzgajati sosedove otroke kot svoje, moški naj kar malo več dela, saj do treh let otrok tako ali tako nič ne ve … In za zakon: zakon je z medom na-mazan križ, kaj pa bo potem, bosta že videla; bomo videli, če se boš čez deset let še tako sme-jala; ne sekiraj se, »kovtr« vse pokrije ...

Najslabše je, da začnemo iskati krivca za svoje slabe raz-mere, slabo voljo, ki jo doživ-ljamo. Slabo je, ko se začnemo polivati s krivdo, ker so otroci skrenili z naše poti. Popolno-ma brez učinka je, kadar v zakonu začnemo obtoževati drug drugega za »mučilnico in močvaro«, ki smo si jo ustva-rili. Na začetku srednjih let še nekako razumemo, da človek išče, od kod mu toliko slabih navad. Smešno pa je, ko se 80-letnik jezi na svojega oče-ta, ker ga ni naučil delati in se pravilno obnašati. In če z ne-čim pri sebi nismo zadovoljni, potem moramo pač ukrepati.

Za mlade družine obstaja vsaj ena dobra novica. Ni tre-ba otrokom veliko govoriti o vzgoji, precej pomembneje je, kaj delamo kot starši. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Torej de-

lajmo tako, da nas bodo otroci posnemali. Ravno pri vzgoji se pokaže strahotna moč našega notranjega sveta, podzavesti, tistega, kar nosimo v sebi in če-sar si ne upamo priznati. Želi-mo si, da bi nas otrok posnemal v naših dejanjih. Naše vedenje, naša dejanja vedno izhajajo nevidnega in tako močno pri-sotnega notranjega sveta. Tako bodo otroci vedno odražali, od-igravali družinsko vzdušje, ki ga seveda soustvarjajo starši. Tega se običajno ne zavedamo. Zato je tako zelo pomembno, kateri del sebe starši prinašajo v družino. To je ključno za na-raščaj od spočetja dalje.

Tudi če nam vsi vzgojitelji in pridigarji življenja niso pove-dali in dali tistega, kar bi želeli (saj tega dejansko nikjer ni), imamo mi moč delati drugače. Ker smo odrasli in samostojni. Midva sama (samo midva) od-ločava, koliko časa bova lizala med. Niso nama povedali, da lahko sama ustvarjava med. Usmerjali so nas v pozitivno komunikacijo, v določenost moških in ženskih nalog v zakonu, da naj potrpimo, naj pozabimo … Rešitev pa je po-polnoma nasprotna in celo dvojna: spoznavanje sebe, svo-jih globin – lepih in temnih in deljenje svojih spoznanj s člo-vekom, ki ga imamo radi. Bolj kot to, kaj smo dobili, je navdu-šujoča realnost, kaj smo iz tega naredili. Vsi so se trudili, kot so zmogli in znali, mi se trudimo, kot znamo. Le da imamo da-nes več časa in znanja. Zato nam je lažje.

Niso nam povedali

Janez Logar je terapevt v zakonskem in družinskem centru Toplina v Kranju. e-pošta: janez.logar@toplina.net

Borovničeva torta z vaniljoDanašnja torta bo v zname-

nju borovnic, ki smo jo pope-strili z vaniljevo kremo.

Za pripravo borovničeve torte z vaniljo potrebujemo: za čokoladni biskvit: 3  žlice moke, 1 žlico kakava, 1 žlico čokolade v prahu, 3 jajca, 3 žli-ce sladkorja, 1 žličko pecilne-ga praška; za vaniljevo kremo: 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 4 žli-ce ostre moke ali koruznega škroba, 2 vaniljeva sladkorja, nekaj žlic ruma, 1 liter mleka; za borovničevo kremo: 0,5 kg borovnic, 20 g instant želati-ne ali 6 listov, 2 žlici sladkorja, 2 dl smetane; za belo plast: 5 dl smetane. Dodatno: 1 dl mleka in 2 žlici ruma, 2 žlici marme-lade za biskvit, smetano in bo-rovnice za okrasitev.

Priprava biskvita: Moko presejemo in ji primešamo kakav, čokolado v prahu in 1 žličko pecilnega praška. Ru-menjake in beljake ločimo. Beljakom dodamo sladkor in jih stepemo v trd sneg. Nato pri nižji hitrosti k belja-kom dodajamo rumenjake. Nazadnje vmešamo še me-šanico. Moko dodajamo pos-topoma, mešamo pa samo z lopatico ali z ročno metlico. Pripravljeno maso za biskvit vlijemo v tortni model in pe-čemo v pečici, segreti na 170 °C, približno 15 minut.

Priprava vaniljeve kre-me:  Rumenjake ločimo od beljakov. Beljake stepemo v čvrst sneg. K rumenjakom stresemo sladkor in vaniljev

sladkor ter vse skupaj stepa-mo 5 minut, da naraste. Pri-lijemo rum in med stalnim mešanjem postopoma do-dajamo moko. Primešamo še sneg beljakov. V večji po-sodi počasi zavremo mle-ko. V vrelo mleko vmešamo pripravljeno maso iz rume-njakov in beljakov. Tempe-raturo štedilnika zmanjša-mo in med mešanjem kuha-mo še 5 minut, da se krema zgosti.

Priprava borovničeve kre-me: V kozico stresemo bo-rovnice, posladkamo in pri-lijemo tri žlice vode. Zavre-mo in pokrito kuhamo prib-ližno 10 minut, da se borov-nice razpustijo. Nato vme-šamo želatino in ohladimo.

Smetano stepemo in jo vme-šamo k borovnicam.

Sestavljanje torte: Okrog biskvita namestimo tortni obod ter biskvit namočimo z mešanico mleka in ruma ter premažemo z marmelado. Na biskvit najprej vlijemo vaniljevo nato še borovniče-vo kremo. Torto postavimo v

hladilnik za trideset minut, da se zgornja plast nekoli-ko strdi. Nato čeznjo razpo-redimo še 5 dl stepene sme-tane. Torto postavimo nazaj v hladilnik za nekaj ur, naj-bolje čez noč. Ko je popolno-ma ohlajena, ji odstranimo tortni obod ter jo okrasimo s smetano in borovnicami.

20 Gorenjski glastorek, 30. julija 2019ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

29.OKARINA

www.festival-okarina.si

30.7. | DELGRES | FR

31.7. | MONTY ALEXANDER | JM

1.8. | LARKIN POE | USA

2.8. | CANTO ANTICO | IT

3.8. | DHAFER YOUSSEF | TN

Vsi koncerti ob 20.30 uri.

Orga

niza

tor s

i prid

ržuj

e pr

avic

o do

spr

emem

b, te

bod

o ob

javl

jene

na

www.

fest

ival

-oka

rina.

si.

23.7.-3.8.2019

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – »Aforizmi so nastajali iz prapotrebe po iz-kašljevanju, oziroma izbruha-nju. Te stvari delujejo na člove-ka analgentično,« je v knjižici Izbruhi pojasnil avtor, osem-desetletni Bric po rodu, ki je v aktivnem obdobju delal na področju telefonije v kranjski Iskri, danes pa kot upokoje-nec živi v Škofji Loki. V življe-nju je počel marsikaj: bil je pla-ninec in planinski vodnik, ra-dioamater, fotoamater, ukvar-jal se je z dopisništvom, v pre-teklosti je pisal tudi za Gorenj-ski glas. V humorističnem li-stu Pavliha, ki že dolgo ne iz-haja več, je dopisoval v rubriko Smeh v delovni obleki.

Življenje je polno izbruhov

Edvard Erzetič je napisal tudi dve knjigi, med drugim slovar narečnih besed iz svo-jega rodnega kraja, ki je iz-šel leta 2007 in ga hranijo pri SAZU v Ljubljani na oddelku za dialektologijo in na Aka-demiji za slavistiko v Varšavi in Moskvi. Piše tudi zgodbe iz otroštva, zanje se zanima muzej v Novi Gorici.

Aforizem je zgoščeno, du-hovito izražena globoka mi-sel, domislica ali resnica. Ed-vard Erzetič je te kratke zapi-se občudoval pri znanih pi-scih, Žarku Petanu, Evgenu Juriču, Zdravku Kaltnekar-ju. »Ko sam pišem, jih ne po-snemam, pač pa skušam biti izviren,« pravi sogovornik. »Življenje je prepolno ra-znih izbruhov, ki kličejo po zapisu. V človeku se poraja-jo neštete misli, tudi s para-doksi v nekakšni turbulentni obliki, kar ga obremenjuje in se tega želi znebiti. Delno se tega nemira reši tako, da vse skupaj spravi na papir.« Ed-vard jih je v knjižici zbral več kot sedemsto, življenje pa mu ves čas ponuja nove in nove. »Ko se ga domisliš, ga

moraš takoj sklatiti in zapisa-ti, da se ne izgubi v vsemir-ju,« se slikovito izrazi o svo-jih izbruhih, ki jih je spočetka nameraval imenovati še bolj grobo. Pravi, da nič ne olep-šuje ali zavija v celofan: kar diši, diši, kar smrdi, pa smr-di – in to je zajel tudi v svoje kratke zapise, med katerimi je največ političnih, nekaj pa tudi iz vsakdanjega življenja in iz (pogosto nezavidljivega) položaja upokojencev.

Bralci naj bodo prizanesljivi

»Aforizme sem dal brati nekaj prijateljem in jih spod-budil, da označijo, kateri od njih so jih najbolj nagovori-li,« pravi sogovornik in jih prosi za prizanesljivost, saj kot pravi, v tej stroki ni izu-

čen. »Če se kot bralec najdeš v kakem aforizmu, se raje nasmej, kot pa bi imel čez av-torja kaj povedati,« je v uvo-du zapisal Erzetič. Na naslov-no stran je umestil tale afori-zem: »Moja preteklost je tudi moja lastnina, s katero imam pravico razpolagati.« Nani-zajmo jih še nekaj, čeprav je izbor med množico zapi-sanih na 115 straneh prototi-pne knjižice težko narediti.

Zatorej nekaj naključnih.Ne zamenjujte upokojen-

ca s pokojnim. Znanost še ni iznašla for-

mule za zdravo kmečko pa-met.

Izvoljeni poslanci so jago-dni izbor volitev, le da imajo prevelik procent kisline.

Aforizmi ne prenesejo no-bene pocukranosti. So sicer neestetski, toda – realni.

Saj komunizem ni padel! Le spotaknil se je.

Prešuštnik ima – za vsak slu-čaj – pri sebi zložljivo posteljo.

V prvi petletki po drugi svetovni vojni smo gradili bloke za delavski razred. Da-nes pa bi nekateri radi imeli prav tam igrišče za golf.

Brez elektronske pošte si v naši družbi – trinajsto prase.

Padanje standarda delav-cev je najbolj nevarna pada-vina na sončni strani Alp.

Domoljubje ni to, da si doma, ker si brezposeln.

Zapišem ga takoj, ko se ga domislimEdvard Erzetič iz Škofje Loke si kakih šest let zapisuje aforizme, ki bi jih rad izdal v knjižici. Za zdaj je izdal »prototip« v nekaj izvodih pod naslovom Izbruhi, Aforizmi za in proti – bereš na lastno odgovornost.

Edvard Erzetič s »prototipom« knjižice aforizmov

Po Wikipediji je aforizem (grško aphorismos) zgoščeno, duhovito izražena globoka misel, domislica oziroma resnica. Aforizem je tujka, ki je k nam prišla v rabo v 19. stoletju prevzeta iz nemške besede Aphorismus oziroma latinske aphorismus iz grške besede aphorismos v pomenu kratek stavek, vsebujoč glavno misel. Kot pomembnejše aforiste v Sloveniji navaja Žarka Petana, Bojana Schwentnerja in Evgena Juriča.

ZAVO

D Z

A K

ULT

UR

O B

LED

, CE

STA

SVO

BO

DE

11,

BLE

D

Marjana Ahačič

Radovljica – Tudi za letošnjo zadnjo nedeljo v juliju je ra-dovljiško turistično društvo pripravilo bogat program tradicionalnega, letos že 24. Srečanja mest na Venerini poti s pisano srednjeveško tr-žnico v starem mestnem je-dru. A jo je organizatorjem in obiskovalcem zagodlo vre-me, tako da so morali dogaja-nje s slikovitega Linhartove-ga trga preseliti v atrij Rado-vljiške graščine.

»Žal mi je za tiste sodelujo-če, ki so prišli od daleč, z dru-gih koncev Slovenije, da bi svo-je izdelke predstavili na stojni-cah v Radovljici, pa so se nato odločili, da se zaradi slabega vremena vrnejo domov. Tisti, ki so ostali, so se predstavili v graščini, kjer smo tudi izpelja-li ves napovedani program,« je povedala Nadja Jere iz Tu-rističnega društva Radovljica.

Kot pravi, turistov slabo vreme ni motilo, v velikem številu so z zanimanjem spremljali dogajanje v grašči-ni, kjer je kulturno društvo

Igralska skupina Gašper-ja Lambergarja, ki je že leta rado viden in ustvarjalen gost, pripravilo dinamične zgodbe iz treh zgodovinskih obdobij ter za zaključek prip-ravilo še slikovit baročni ples.

Med tistimi, ki na Sreča-nju mest na Venerini poti vseskozi sodeluje z organi-zatorjem prireditve, je tudi Kulturno društvo Radovlji-ca, ki vsako leto poišče temo, ki zadeva kroniko mesta, in uprizori šaljivo enodejanko.

Pogovor o znameniti Vur-nikovi podobarski delavni-ci z ddr. Damirjem Globoč-nikom, umetnostnim zgo-dovinarjem in likovnim kri-tikom, so sicer prestavili na jesen, dogajanje srečanja mest na Venerini poti v pa se je zaključilo v graščinski kleti, kjer Linhartov oder, ki deluje v okviru KUD Rado-vljica, iz srednjeveške Car-mine Burane povzel zname-niti dramski prizor: Prepir med vinom in vodo.

Radovljica v srednjem vekuV nedeljo so v Radovljici pripravili že štiriindvajseto Srečanje mest na Venerini poti s pisano srednjeveško tržnico. Dogajanje se je zaradi dežja preselilo v Radovljiško graščino, zanimanje turistov kljub temu veliko.

Kulturno društvo Igralska skupina Gašperja Lambergarja, ki je že leta rado viden in ustvarjalen gost, pripravlja štiri dinamične zgodbe iz treh zgodovinskih obdobij. / Foto: F.

21Gorenjski glastorek, 30. julija 2019 ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

desetdnevna vremenska napoved

Torek30. 7.

17/29 °C

Nedelja 4. 8.

12/26 °C

Sreda 31. 7.

Četrtek1. 8.

Petek2. 8.

Sobota3. 8.

18/28 °C 17/27 °C 14/24 °C 13/27 °C

Ponedeljek 5. 8.

Torek6. 8.

Sreda7. 8.

Četrtek8. 8.

14/25 °C 14/25 °C 13/26 °C 14/26 °C

tedenski koledar vzhod zahod

sudoku_LAZJI_19_60NALOGA

3 4 7 5 8 12 4 9

9 6 1 35 1 7 6 2

5 44 3 6 9 8

9 3 7 48 2 7

6 8 1 5 2

sudoku_LAZJI_19_60

REŠITEV

3 4 7 9 5 8 2 1 62 1 6 4 3 7 8 5 95 8 9 2 6 1 7 3 49 5 1 7 8 3 6 4 26 2 8 5 9 4 3 7 14 7 3 1 2 6 9 8 51 9 2 3 7 5 4 6 88 3 5 6 4 2 1 9 77 6 4 8 1 9 5 2 3

sudoku_TEZJI_19_60NALOGA

4 2 9 66 3

1 6 47 4 63 2 4 7

2 9 19 6 5

5 31 9 2

sudoku_TEZJI_19_60

REŠITEV

4 3 2 9 7 5 6 1 86 9 8 4 3 1 5 7 27 1 5 6 8 2 3 9 41 8 7 5 9 3 4 2 65 6 3 2 1 4 7 8 92 4 9 7 6 8 1 3 59 7 4 3 2 6 8 5 18 2 6 1 5 7 9 4 33 5 1 8 4 9 2 6 7

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavil: B. F.

TEŽJI SUDOKU

Rešitev:

Rešitev:

LAŽJI SUDOKU

sudoku_TEZJI_19_60NALOGA

429663

1647463247

291965

53192

sudoku_TEZJI_19_60

REŠITEV

432975618698431572715682394187593426563214789249768135974326851826157943351849267

sudoku_LAZJI_19_60NALOGA

347581249

961351762

5443698

9374827

68152

sudoku_LAZJI_19_60

REŠITEV

347958216216437859589261734951783642628594371473126985192375468835642197764819523

KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)

Sreda, 31. 7.16.00, 18.10 LEVJI KRALJ, sinhro.20.20 LEVJI KRALJ

CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ

Sreda, 31. 7.20.00 HITRI IN DRZNI: HOBBS IN SHAW18.20, 19.50 LEVJI KRALJ16.30, 18.50 LEVJI KRALJ, sinhro.15.30, 17.30 LEVJI KRALJ, 3D, sinhro.16.40, 20.40 PLAZENJE21.00 STUBER: DIVJA VOŽNJA

15.50, 18.30 SPIDER-MAN: DALEČ OD DOMA21.10 ANNABELLE 315.40 SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV 2, sinhro.17.50 PREVARANTKI

LINHARTOVA DVORANA , RADOVLJICA

Petek, 2. 8.21.00 Letni kino: MARIA CALLAS

Sobota, 3. 8., in nedelja, 4. 8.18.00 PETER PAN: ISKANJE KNJIGE NIJE, sinhro.20.00 PROPAD AMERIŠKEGA IMPERIJA

KINOSPORED

30. 7. tor. Julita 5.41 20.35

31. 7. sre. Ignac 5.42 20.34

1. 8. čet. Peter 5.44 20.32

2. 8. pet. Alfonz 5.45 20.31

3. 8. sob. Lidija 5.46 20.30

4. 8. ned. Dominik 5.47 20.28

5. 8. pon. Marija 5.48 20.27

Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Alenka Brun

Aleš ima dve leti mlajšega brata Matjaža, s katerim sta skupaj začela svoje glasbeno popotovanje, še ko sta bila otroka. Že v osnovni šoli sta se učila igranja harmonike pri profesorju Jožetu Ažma-nu v Glasbeni šoli v Radovlji-ci. Oba sta bila dovolj dobra in bi lahko nadaljevala izo-braževanje na srednji glas-beni šoli, a se Aleš spominja, da so bili to časi, ko je bila cena harmonike primerljiva s ceno manjšega avta. »Če bi nadaljevala, bi potrebova-la vsak svojo harmoniko, kar pa je bilo takrat predrag zalo-gaj za starše,« pripoveduje. Tako sta šla vsak svojo pot, a glasbe nista opustila. Matjaž je že pri sedemnajstih letih profesionalno igral v Berli-nu, medtem ko se je Aleš na glasbena pota vrnil kasneje. Vmes je vpisal študij geode-zije, pri 27- letih pa se je vrnil v študijske klopi: odločil se je za glasbeno pedagogiko v Ljubljani.

Matjaž danes igra harmo-niko pri Ansamblu Kara-vanke in je tudi njegov vod-ja; Aleš pa drugače poleg harmonike igra še klaviatu-re in poje. Tudi sam je na-stopal na domačih kot tu-jih glasbenih odrih, solo ali kot član domačih in tujih za-sedb. Ko je bil star 29 let, je zaradi ljubezni zapustil do-movino in se preselil v Nür-nberg. Po osmih letih pa je v

Hamburgu dobil novo služ-bo kot poslovodja največje-ga centra s harmonikami v Nemčiji. Potem se je po treh letih odločil, da gre na svoje. S poslovnim partnerjem Tri-stanom Kindlom sta ustano-vila podjetje, ki sta ga poime-novala Die Akkordeon Pro-fis. »Tu sedaj obnavljava, uglašujeva, popravljava har-monike. Prodajava tudi nove in seveda rabljene. Včasih dobiva v popravilo kakšno res staro – tudi iz dvajsetih, tridesetih let prejšnjega sto-letja se najdejo. Harmonike prodajava na nemškem trgu in drugje po svetu – kjer je pač za njih zanimanje.«

Ko se je preselil v Nem-čijo, Aleš kakšnih poseb-nih problemov z jezikom ni imel. Njegova stara star-ša po mamini strani sta na-mreč imela doma apartma-je, tako da je v stik s tujci in njihovim jezikom prišel že kot otrok. Kasneje pa je bil največkrat edini Slove-nec v nemško govorečih an-samblih. »Druge možnos-ti, kot da jezik res osvojim, tako niti nisem imel. Se-daj se včasih zgodi, da ljud-je celo mislijo, da sem Ne-mec.« Je pa seveda odvis-no, kje v Nemčiji si, čeprav sam ni nikoli opazil kakšne velike razlike med Nemci in Slovenci, prej podobnosti. »Recimo delovne navade, natančnost, čistost. Razlika je morda v točnosti; to se mi zdi, tu bolj upoštevajo. So

pa ljudje bolj zaprte narave. Ne govorijo veliko; takrat, ko imajo pač kaj povedati. A to ne pomeni, da nimajo smis-la za humor. Morda bi lahko celo potegnil vzporednico z Gorenjci,« primerja Aleš in ugotavlja, da mu je severna Nemčija bolj pisana na kožo kot Bavarska. »Kar se pa Av-senika in naše narodnoza-bavne glasbe tiče, pa tudi tu najdemo poznavalce in obo-ževalce,« še doda.

V Hamburgu mu je všeč odprtost prebivalcev mes-ta, nadaljuje. »Je pristani-ško mesto, malo je rasizma, ljudje imajo zelo visok nivo tolerance; nihče te ne obso-ja, če si tujec.«

Aleš je sicer v teh dneh že na zasluženem dopustu na morju na Hrvaškem, nazaj grede se bo ustavil v Slove-niji, drugače pa je njegov te-den zapolnjen: služba, igra v svojem bandu, gostuje še v kakšni drugi zasedbi. »Ljub mi je tudi džez; pre-cej ustvarjam za svoj band. Razvili smo celo mešani-co med severno nemško zvrstjo, ki se ji reče Shan-ty Musik in različnimi dru-gimi stili. Zvokovno in vse-binsko je to sedaj prav novi stil glasbe.«

Včasih se ujame, da pogre-ša Slovenijo; malenkosti, ki so se mu zdele v Sloveniji sa-moumevne: »Svež zrak, čis-ta voda, gore, smučanje …,« in zato bi se enkrat morda res vrnil nazaj.

Bo videl, kaj bo prinesla prihodnost.

Ostal je zvest harmonikiDrugo leto bo že štirinajst let, kar Aleš Slivnik iz Zgornjih Gorij živi v Nemčiji. Po duši glasbenik je najprej živel v Nürnbergu, zadnja leta pa je njegovo mesto Hamburg. Sicer tudi poje, a ostaja zvest inštrumentu iz svoje mladosti: harmoniki.

Aleš Slivnik

De Veer Kaptains, kjer Aleš Slivnik igra harmoniko in poje. / Foto: osebni arhiv

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Včeraj se je s koncertom Godalnega or-kestra Akademije iz mes-ta Maasmechelen končal Mednarodni cikel koncer-tov. Koncert je obenem za-okrožil pestro dogajanje v Škofji Loki v okviru prazno-vanja dvajsetletnice pobra-tenja med občinama Ško-fja Loka in Maasmechelen iz Belgije. V orkestru, ki ga vodi dirigentka Cecile Awo-uters, nastopa 32 študentov in nekdanjih študentov aka-demije, ki izvajajo program klasične ter sodobne film-ske in pop glasbe. Aktivno-sti ob obletnici se bodo av-gusta in jeseni nadaljevale v Belgiji. Sicer pa je na vrtu Sokolskega doma vse do konca poletja odprta tudi

Bralnica, ki vabi od torka so nedelje od 17. do 20. ure k branju na prostem z razgle-dom na škofjeloške vedute. Ob torkih pa še posebej va-bijo na dogodke spremlje-valnega programa, ki bodo danes in prihodnji torek na-menjeni najmlajšim. Dana-šnje srečanje bo namenje-no pravljicam, prihodnji te-den pa se bodo mladi pod naslovom Pišem, berem A, B, C poglobili v svet črk. Go-stja bo pesnica in pisatelji-ca Neža Maurer. V primeru dežja Bralnica odpade, do-datni program pa se prese-li v notranjost Sokolskega doma. V njem sta do 20. av-gusta na ogled tudi skupin-ski razstavi članov Združe-nja umetnikov Škofja Loka in članov turške skupine umetnikov Alarm Art.

Koncert, Bralnica, razstave ...

22 Gorenjski glastorek, 30. julija 2019KAŽIPOT kazipot@g-glas.si

Organizator :

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

IZLET / OD 26. DO 29. SEPTEMBRA 2019

Vojvodina – kulinarični potep

Vabimo vas na izlet v Srbijo, točneje v Vojvodino. Ogledali si bomo muzej kruha in tipično srbsko hišo iz 19. stoletja. Ustavili se bomo tudi v samostanu Krušedol in obiskali Sremske Karlovce, ki jih krasijo ogromne baročne palače. Odpravili se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo, ki jo imenujemo Gibraltar na Donavi. V spremstvu lokalnega vodnika si bomo ogledali staro mestno jedro Novega Sada in se ustavili v vinski kleti Miljević, kjer bomo pokusili njihovo domače vino in žganje. Tu bo tudi kosilo ob zvokih vojvodinskih tamburašev. V kraju Ćelarevo bomo obiskali muzej piva in pivo tudi pokusili. Zadnji dan bomo obiskali še Sub-otico in njeno znamenito tržnico. Sledila bosta obisk priznane vinske kleti Zvonka Bogdana in pokušina njihovega vina. Mimo Somborja se bomo odpeljali v najbolj „rusko“ mesto v Srbiji – Ruski Krstur, mestece v Bački, ki se preživlja z vzgojo pa-prike. Po kosilu sledi vožnja domov.Cena vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, obvezno srbsko turistično vstopno takso in turistično takso v hotelih, dva polpenziona v hotelih s tremi zvezdicami v dvoposteljni sobi, vstopnino v muzej kruha, ogled etno hiše Maradik in toplo malico (pijača za doplačilo), vstopnino v samostan Krušedol, pokušino medu in lokalnih vin v Sremskih Karlovcih, vstopnino v podzemne galerije na Petrovaradinski trdnjavi, pokušino vina in žganja ter kosilo ob živi glasbi na Fruški gori (pijača za doplačilo), vstopnino v muzej piva in pokušina, pokušino vin v vinski kleti Zvonka Bogdana, kosilo tretji dan (pijača za doplačilo), obvezno lokalno vodenje v Novem Sadu, turistično vodenje, organizacijo in DDV.

Za prijave in informacije pokličite Alpetourjeve turistične poslovalnice: Kranj - 04/ 20 13 220, Škofja Loka - 04/ 51 70 305, Radovljica - 04/ 53 20 445; Jesenice – 04/ 58 09 755, Domžale – 01/ 72 20 016, Tržič – 04/ 59 63 280 ali pišite na poslovalnice@alpetour.si.

CENA: 242 €(ob prijavi 40 gostov)

Ob prijavi povejte, da ste oglas opazili v tem časopisu.

V volčjem brlogu

Mednarodna uspešnica, ki temelji na presunljivi resnični zgodbi Margot Wölk in vzbuja provokativna vprašanja o sostorilstvu, krivdi in borbi za preživetje.

352 strani, 135 x 200 mm, trda vezava

www.gorenjskiglas.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

+ poštnina

13 99EUR

HALO-HALO GORENJSKI GLAStelefon: 04 201 42 00

Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/201 42 00, fak su 04/201 42 13 ali oseb no na Nazorjevi ulici 1 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne.

Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki Kažipot brez-plačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni naslov kazipot@g-glas.si.

PRIREDITVE

Gasilska veselicaKovor – V soboto, 3. avgusta, bo tradicionalna vrtna gasil-ska veselica v organizaciji PGD Kovor s srečelovom in bo-gatimi nagradami. Za glasbo bo poskrbel ansambel Veseli Begunjčani, glasbeni gost pa bo tudi Alfi Nipič. Za hrano in pijačo bodo poskrbeli kovorski gasilci.

V svet pravljicŠkofja Loka – V torek, 30. julija, bo ob 18. uri na vrtu Sokol-skega doma potekala Bralnica – S Knjižnico Ivana Tavčarja v svet pravljic.

IZLETI

V Julijske AlpeKranj – PD Iskra Kranj vabi ljubitelje neokrnjene gorske na-rave v soboto, 21. septembra, na Bivak II Na Jezerih in na Šplevto (2262 m) v Julijskih Alpah. Izhodišče ture bo v Vra-tih, nato skozi dolino Na Brinju na vrh Šplevte. Poti, brezpo-tja in nekaj lažjega plezanja bo za 7 do 8 ur – ni za vrtoglave. Višinske razlike bo 1400 metrov. Odhod z osebnimi avto-mobili izpred Mercator centra Primskovo ob 5. uri. Prijave in informacije: Stanko Dolenšek, tel. 040 20 61 64, stanko.dolensek@gmail.com; Sebastjan Potočnik, tel. 031 408 439, sebastjan.potocnik@gmail.com.

Pohod okrog KošuteTržič – V soboto, 3. avgusta, bo potekal 5. Košuta hiking. Udeleženci se bodo podali na pohod okrog Košute. Pripo-ročljivo je, da so v ustrezni fizični pripravljenosti. Na kraj-

Marjana Ahačič

Med izgnanimi je bil tudi danes devetdesetletni Kri-stjan Robič, član ene od treh družin iz Srednjega Vrha, ki so jih štiri leta po koncu druge svetovne vojne izse-lili na Kočevsko. Oče Franc je bil namreč obtožen, da je nekomu želel pomagati pri pobegu čez mejo v Avstrijo. Zaradi tega je bil obsojen na eno leto poboljševalnega dela in triletni izgon iz kra-ja prebivališča. Sosed, svak Andrej Mertelj, brat Fran-cetove žene Helene, je bil z istim razlogom obsojen na devet let prisilnega dela, iz-gon za dobo petih let, izgu-bo državljanskih pravic za tri leta in odvzem celotnega premoženja.

Z njima so morale od doma tudi družine: pri Mer-tljevih noseča žena in pet-letni sin, pri Robičevih pa mama Helena in sedem od desetih otrok, najmlajšemu je bilo komaj šest let, sestra Štefka, ki je v visoki staros-ti umrla to zimo, je bila celo nekdanja partizanka. Priza-neseno je bilo trem sestram, ki so bile že poročene in so živele drugje, na domačiji pa sta ostala očetova 75-le-tna sestra Marija in 74-letni brat Jože.

»Dali so nam dve uri časa, da se pripravimo na odhod. Od doma smo šli za vozom, kot cigani. Spomnim se, kako smo na železniški po-staji v Kranjski Gori čaka-li na vlak ... Nikogar ni bilo

blizu, le ena od sester je mami prinesla vodo.«

Kristjan Robič še danes, po sedmih desetletjih, ne more pozabiti krivice, ki se je zgodila njemu in še 14 družinam iz Zgornjesavske doline. »To, da bi oče in stric komu kazala pot čez mejo, je čista neumnost, kar se je iz-kazalo že leta 1959, ko je Srb Vlado Sebo, ki naj bi mu ka-zala pot do Avstrije, v pisni izjavi potrdil, da je v Srednji Vrh prišel zgolj zato, da bi od očeta kupil čebele. Skupaj sta šla do strica, kjer je bil roj naših čebel, in na vprašanje, kje je državna meja, sta mu s prstom pokazala v smeri Av-strije. To je bilo vse,« pravi Kristjan Robič.

Ne razume, zakaj je vseh sedem desetletij ta huda

krivica še vedno pogosto za-vita v molk, zato si je za svo-je poslanstvo zadal, da bo o tem govoril, tudi v imenu tistih, ki jih ni več – njegov oče je umrl leta 1964, mama pa dvajset let za njim. Od tis-tih, ki so bili v času izgnan-stva starši, je danes živa le Pavla Pristavec iz Kranjske Gore. Oba z možem sta bila partizana, otroka dvojčka sta bila tedaj stara komaj se-dem mesecev.

»Še danes ne vemo, kdo ima zasluge za selitev ne-dolžnih ljudi štiri leta po koncu vojne. Mislim si, da je oblast morda želela na-seliti kraje, ki so jih mora-li zapustiti kočevski Nemci, ljudem, ki so živeli ob meji nekdanje države, pa vliti strah v kosti ...« premišljuje.

V Kočevje so prišli brez vsega. »Sploh ne vem, kako smo živeli. Nekaj hrane smo dobili od domačinov, nekaj smo prinesli še od doma ...« Kristjan Robič, ki mu knji-ge niso bile tuje, se je v Ko-čevju dogovoril, da gre lahko v metalurško šolo v Ljublja-no, kasneje je zaključil še pedagoško akademijo in pri skoraj petdesetih tudi stroj-no fakulteto.

»Naša družina se je iz Ko-čevja vrnila na dan sv. Neže leta 1951, a je bila ponovno izgnana iz mejnega pasu. Šele marca istega leta smo se na veliko soboto spet vsi zbra-li doma. Otroci iz naše dru-žine smo dosegli, da imamo rešeno vlogo o popravi krivic, staršem pa so za vse trpljenje priznali le status političnega zapornika.«

V desetletjih po vojni je Kristjan Robič delal v pros-veti – najprej kot učitelj in en mandat tudi kot ravnatelj na tedanji vajeniški šoli na Jese-nicah, zadnjih pet let pa kot profesor na Srednji tehnič-ni šoli Iskra v Kranju. Zdaj s soprogo Ivano v krogu dru-žine preživljata mirno jesen življenja v Gozdu - Martulj-ku, gospod Kristjan pa kljub častitljivi starosti še ved-no izpolnjuje poslanstvo, ki si ga je zadal kot moralno dolžnost – to je širiti glas o krivici, ki se je pred sedmi-mi desetletji zgodila 15 dru-žinam v Zgornjesavski doli-ni in o kateri še danes mnogi nočejo ne razmišljati ne go-voriti.

Izgnani iz svojih domovPetindvajsetega julija je minilo natanko sedemdeset let od dne, ko je bilo kar petnajst družin iz Zgornjesavske doline izgnanih iz svojih domov in odpeljanih na Kočevsko. Med njimi je bilo za en razred otrok, starih od pol leta do polnoletnosti, iz Srednjega Vrha so morale oditi tri družine, kar je bila skoraj polovica vsega prebivalstva vasi.

Kristjan Robič iz Gozda - Martuljka še vedno hrani lepo urejeno obsežno dokumentacijo o povojni obsodbi njegovega očeta in izgnanstvu cele družine. V rokah drži fotografijo Pavle Pristavec iz Kranjske Gore.

Škofja Loka – Starši novorojenčkov v občini Škofja Loka bodo lahko od julija naprej vlogo za pridobitev enkratnega denarnega prispevka staršem ob rojstvu otroka oddali le preko elektronske vloge. V skladu s strategijo Občine Škofja Loka prehaja na elek-tronski način oddaje vloge za pridobitev enkratnega denarnega prispevka v višini 200 evrov, ki ga ob rojstvu otroka podeljuje Občina Škofja Loka. Elektronsko vlogo bo mogoče izpolniti na občinski spletni strani: https://www.skofjaloka.si/eVloge oz. na računalniku v glavni pisarni občine v času uradnih ur.

Le še elektronske vloge

KRATKA NOVICA

23Gorenjski glastorek, 30. julija 2019 MALI OGLASI, ZAHVALE malioglasi@g-glas.si

+ poštnina

17EUR

Doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem

Poučna biografija klene in bistre 88- letne Škofjeločanke, ki je doživela medvojno in povojno komunistično nasilje. Njeno sporočilo je, da se bomo le z resnico osvobodili boleče preteklosti in se kot narod ozrli v lepšo prihodnost.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

138 strani, mehka vezava

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

Avtorica Meri Bozovičar

NOVOST

Prodajni zastopniki, m/ž (Primorska, Štajerska, Osrednja Slovenija, Dolenjska in Gorenjska) Pričakujemo: sposobnosti in veščine prodajne komunikacije, VI., V. stopnjo izobraz-be – ekonomske ali druge primerljive smeri, zaželeni 2 leti delovnih izkušenj v pro-daji, niso pa pogoj, prednost bodo imeli kandidati s poznavanjem postopkov in pra-vilnikov izvoza blaga. Fructal, d. o. o., Tovarniška cesta 7, 5270 Ajdovščina. Prijave zbiramo do 28. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Kuharski pomočnik, m/ž (Kranjska Gora) Oseba na tem delovnem mestu bo odgovorna za obdelavo živil, pomoč pri pripravi hrane in pripravo enostavnih jedi v kuhinji. Hit, d. d., Delpinova 7a, 5000 Nova Gorica. Prijave zbiramo do 2. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Razvojni inženir na področju dostopa, m/ž (Kranj) Želiš vžigati iskrice v najhitreje rastoči panogi? Bodi razvojni inženir na področju do-stopa. Iskratel, d. o. o., Ljubljanska cesta 24a, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Univerzalni delavec, m/ž (Škofja Loka) Naloge delovnega mesta bodo zajemale: opravljanje različnih delovnih nalog na pro-izvodni liniji, vzdrževanje čistoče in reda v proizvodnji, nadzorovanje delovanja proi-zvodne linije in naprav, izločanje izdelkov slabe kakovosti in sortiranje končnih izdel-kov ... Knauf Insulation, d. o. o., Trata 32, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do 27. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Kuhar-picopek, m/ž (Zbilje) Pričakujemo: gostinsko izobrazbo smer kuhar, poznavanje tehnik priprave jedi, naj-manj 1 leto delovnih izkušenj na enakem/primerljivem delovnem mestu, veselje do dela v kuhinji. Dotik gostinstvo in turizem, d. o. o., Ulica Pohorskega bataljona 34, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Natakar, m/ž (Zbilje) Ponujamo: redno in dobro plačilo (urna postavka 7 evrov neto), delo 5 dni na teden, možnost fleksibilnega urnika, možnost napredovanja v vodjo strežbe/enote. Priča-kujemo: urejenost, komunikativnost, prijaznost, dobro znanje slovenskega jezika,

zaželene izkušnje z delom pri blagajni, skrb za red in čistočo, lastno prevozno sredstvo. Dotik gostinstvo in turizem, d. o. o., Ulica Pohorskega bataljona 34, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Operater razreza, m/ž (Jesenice) Opis dela: prevzem plošč iz skladišča, priprava stroja za razrez, nadzor nad delova-njem stroja in pravilnostjo razreza, vračilo materiala na skladiščno mesto. Damatech, d. o. o., Cesta F. Prešerna 63, 4270 Jesenice. Prijave zbiramo do 25. 8. 2019. Podrob-nosti na www.mojedelo.com.

Vodja skladišča, m/ž (Kranj) Vaše delo bo vodenje procesov prevzema, skladiščenja in izdaje blaga – surovine, em-balaža, zamrznjeni izdelki, vodenje zaposlenih v skladišču, ocenjevanje delovne us-pešnosti, organiziranje skladiščnih procesov za optimalno delovanje, naročanje su-rovin in embalaže skladno s planom proizvodnje, vodenje skladiščnih evidenc in iz-vajanje inventur, skrb za urejenost skladišča. Don Don, d. o. o., Gasilska cesta 2, 1290 Grosuplje. Prijave zbiramo do 23. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Programer, m/ž (Škofja Loka) Pričakujemo: izkušnje s programiranjem, vozniško dovoljenje B-kategorije, samoini-ciativnost in samostojno reševanje izzivov, odgovornost, vestnost ... Opal informati-ka, d. o. o., Sv. Duh 274, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Podrobno-sti na www.mojedelo.com.

Vodja servisa za področje CNC-strojev, m/ž (Šenčur) Vaše ključne odgovornosti in naloge: vodenje in razporejanje ekipe serviserjev, iska-nje rešitev za tehnične probleme, komunikacija z dobavitelji, pogajanja z dobavitelji ... KMS, d. o. o., Poslovna cona A 34, 4208 Šenčur. Prijave zbiramo do 9. 8. 2019. Po-drobnosti na www.mojedelo.com.

Monter strojev in naprav/mehatronik/CNC, m/ž (Kranj) Strojni ali elektro tehnik ali mehatronik ali orodjar ali CNC-operater (avtomatske pro-izvodne celice, sestavi, linije, robotske celice). Delo poteka na sedežu podjetja v Kra-nju. Iskra PRO Kranj, d. o. o., Savska loka 4, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 24. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Operater na stroju, m/ž (Škofja Loka) Opis delovnega mesta: priprava stroja za obratovanje v skladu s prejeto delovno do-kumentacijo, izdelava serije v predpisani količini in kakovosti ... EGP Embalažno gra-fično podjetje, d. d., Kidričeva cesta 82, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Vodja servisa, m/ž (Kranj) Organiziranje, vodenje, razporejanje delovnih ekip na področju prezračevanja in hla-jenja, ogled objektov in priprava ponudb, dogovarjanje s strankami, izdelava normati-vov in kalkulacij, spremljanje predpisov in novosti s področja dela. Klima Belehar pre-zračevanje in klimatizacija, d. o. o., Savska Loka 21, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 24. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

STYRIA DIGITAL MARKETPLACES, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (1200+) NA: www.mojedelo.com, info@mojedelo.com

MojeDelo.com

Nagrajenci nagradne križanke z geslom: MEDVOŠKA TRŽNICA, ki je bila objavljena v Sotočju, 12. julija 2019 in prejmejo knji-žno nagrado so: Majda Zor iz Smlednika ter Marina Kopač in Janez Žvan iz Medvod. Nagrajencem čestitamo!

RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

ZAHVALA

Za vedno je zaspala naša draga teta in sestrična

Marija Košnjekp. d. Bavantova Micka iz Srednje vasi

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti: sorodnikom, sosedom, prijateljem, duhovniku, pogrebni službi in pevcem. Posebna zahvala gre Domu starejših občanov Naklo za večletno nego in skrb. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.

Žalujoči vsi njeni

NEPREMIČNINESTANOVANJAODDAM

SOBO s svojo kopalnico v hiši pri Kra-nju, tel.: 070/591-277 19001978

STANOVANJE na Jezerskem, tel.: 041/889-506 19001980

MOTORNA VOZILAAVTOMOBILIPRODAM

RENAULT Kangoo dostavni, podalj-šan, letnik 2013, 230.000 km, 1.5 dci, lepo ohranjen, servisiran, tel.: 040/124-600, Žiga 19001942

KARAMBOLIRANA VOZILAKUPIM

KARAMBOLIRANO vozilo ali vozilo v okvari, od let. 2000 dalje. Ugrica Blaž, s.p., Drulovka 38, Kranj, tel.: 041/349-857 19001541

GRADBENI MATERIALKURIVOPRODAM

KVALITETNA bukova ali hrastova drva, metrska ali razžagana, možnost dosta-ve, tel.: 041/639-348 19001965

HOBIKUPIM

ODLIKOVANJA, medalje, značke, razglednice, kovance, bajonete, sab-lje, čelade, uniforme, tel.: 051/740-430 19001937

UMETNINE, NAKITPRODAM

TAPISERIJE, unikati, ogled Stara po-šta Kranj, ugodno, tel.: 040/567-544 19001943

STARINEKUPIM

ODLIKOVANJA, kovance, ure, slike, značke, srebrnino, luči, kipe in drugo, tel.: 030/670-770 19001985

MEDICINSKI PRIPOMOČKIOČALA CENEJE - podvojimo vred-nost vašega zelenega recepta do 101 eur! Optika Aleksandra, Qlandia, tel. 051/431-721, www.optika.si 19001764

KMETIJSKI STROJIPRODAM

KOSILNICO za hribovit teren, šir. 130 cm, kosilnico Alpina, šir. 1 m in tračni obračalnik, šir. 2 m, tel.: 070/790-525 19001982

PRIDELKIPRODAM

JEČMENOVO slamo v malih kvadratnih balah, tel.: 041/620-824 19001984

PŠENIČNO slamo in otavo v kockah, tel.: 031/309-747 19001986

RDEČO peso, tel.: 031/622-360 19001976

VZREJNE ŽIVALIPRODAM

ČB bikca in teličko, stara 15 dni, tel.: 041/506-183 19001975

JAGNJETA JS pasme, težka od 25 - 30 kg, tel.: 040/539-023 19001974

KOKOŠI - nesnice, jarkice, rjave pred nesnostjo. Pripeljemo na dom, Matej Bulovec s.p., Mlakarjeva ul. 45, Šen-čur, tel.: 041/710-113 19001780

KOZLIČKE sanske pasme, tel.: 041/953-811 19001977

OVNA jezersko solčavske pasme z ro-dovnikom, tel.: 031/232-603 19001983

OSTALOPRODAM

KMEČKO orodje, lojtrnik, staro 80 let in stare omare, tel.: 041/374-201 19001979

ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM

PIZZERIJA in restavracija Boccaccio nudi redno zaposlitev izkušenemu natakarju/-ici in kuharju/-ici za delo v restavraciji. Nudimo redno plačilo. Makarončki d.o.o., Podgorica 21, LJ. - Črnuče,, tel.: 041/328-590 19001738

PIZZERIJA in restavracija Boccaccio, PE Šiška, išče kuharja z izkušnjami in veseljem do dela, v prijetnem mladem kolektivu. Več informacije na telefon 040/218-203. Makarončki d.o.o., Podgorica 21, LJ. - Črnuče 19001739

IŠČEM

IŠČEM DELO - varstvo vašega otroka na mojem domu v Kranju, redno ali ob-časno, tel.: 041/532-826 19001981

STORITVENUDIM

ADAPTACIJE od temelja do strehe, omete, fasade, kamnite škarpe, tlako-vanje dvorišč, tudi manjša gradbena dela - z vašim ali našim materialom, Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, Kranj, 041/222-741, www.gradton.si 19001782

ADAPTACIJE vsa gradbena dela, not-ranje omete, strojne omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 19001785

FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 53/a, Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 19001781

LEARD d.o.o., Pivka 11, Naklo nudi-mo zaključana gradbena dela, urejanje dvorišč ter fasaderska dela, adaptacije stanovanj in hiš, suhomonataža Knauf, dimniki, škarpe, ometi, izkopi, ..., tel.: 041/583-163 19001786

SANACIJA dimnikov z nerjavečimi tuljavami, vrtanje, zidava in popravila, nudimo dimne obrobe in kape. Cvetko Rajko s.p., Brezje pri Dobu 4 a, Dob, tel.: 051/828-419 19001737

RAZNOPRODAM

MALARSKE lestve, 4 in 5 klinov, tel.: 070/558-214 19001955

MALI OGLASIT: 201 42 47, F: 201 42 13 E: malioglasi@g-glas.si

Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure!

De lo vni čas: ponedeljek, to rek, čet rtek nep rekinjeno od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 15. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

Rezultati 60. kroga – 28. julija 20196, 11, 15, 21, 22, 33, 35 in 13

Loto PLUS: 3, 6, 16, 17, 23, 25, 33 in 28Lotko: 0 6 5 5 9 3

Sklad 61. kroga za Sedmico: 3.580.000 EURSklad 61. kroga za PLUS: 1.070.000 EURSklad 61. kroga za Lotka: 100.000 EUR

LOTO

šem delu poti je zavarovana plezalna pot, zato je potrebna primerna oprema (čelada, pohodniški čevlji, žepna svetilka). Zaključek bo v koči z družabnim programom in žrebanjem nagrad. Prijave na elektronski naslov zell@ftn.gde.at.

Kolesarski izletKovor – V soboto, 3. avgusta, vabljeni na kolesarsko turo. Pot bo dolga do 50 km in bo izbrana tik pred odhodom. Zbor ob 8.50 pred Domom krajanov Kovor. Možna pot: Ko-vor–Podbrezje–Kranj–Šenčur–Predoslje–Kokrica–Naklo–Duplje–Tržič–Kovor.

PREDSTAVE

Filmi na Gorenjski plažiTržič – Na Gorenjski plaži poleg kopanja v večernih urah po-nujajo tudi ogled nekaterih filmskih poslastic na prostem. Vsi filmi bodo na ogled v amfiteatru ob 20.45: v petek, 2. avgusta, akcijski pustolovski triler Hitri in drzni: Hobbs in Shaw; v soboto, 3. avgusta, družinska pustolovščina Levji kralj (sinhronizirano); v nedeljo, 4. avgusta, glasbeno-ro-mantična drama Zvezda je rojena.

24 Gorenjski glastorek, 30. julija 2019

Anketa

Vinko Oblak, Žirovski Vrh:

Največji problem današnje mladine je, da ne bodo nikoli vedeli, kako smo se »borili« v teh krajih, da smo tradicijo obdržali. Moramo jo prena-šati na mladi rod. Dež pa ni prav nič pokvaril prireditve.

Jožica Košir, Brebovnica:

Kar pogosto pridem. Po navadi se dogaja tri dni in pridem takrat, ko se največ godi – in letos je to nedelja. Lepo je, da se tradicija na ta način ohranja. Ogledala si bom tudi igro.

Žiga Stržinar, Žirovski Vrh:

Pri Prazniku žetve sem zra-ven zadnja štiri leta. Obisko-valcev je vedno dovolj, sploh če je vreme lepo. Igra, ki jo predstavijo, pa je res unika-tna. Praznik obiščejo tako rekoč iz vse Slovenije.

Laura Bogataj, Žirovski Vrh:

Pametno je, da se na ta na-čin tradicija prenaša iz roda v rod; da mladi vidijo, kako je bilo včasih. Opažam, da ljudje prireditev obiščejo z veseljem. Zelo pritegne tudi kmečka igra.

Alenka Brun

Na Žirovskem Vrhu ohranja-jo večerna druženja, stare plese, zgodbe in stara kmeč-ka opravila. Na Prazniku žet-ve obiskovalci lahko del tega doživijo v živo. Zanimal nas je pogled naključno vpraša-nih na ohranjanje tradicije na tovrsten način.

Foto: Tina Dokl

Praznik žetve

Matej Dolenec, Vinharje:

Na Prazniku žetve nisem prvič. Zdi se mi fino, da se na ta način, s pomočjo pri-reditve, ohranja tradicija. Če je vreme lepo, je precej ljudi, vendar tisti, ki imajo namen, pridejo tudi, če dežuje.

info@g-glas.si

vre men ska na po ved

TOREK SREDA ČETRTEK

16/28 oC

14/26 oC

19/31 oC

21/30 oC

18/30 oC

15/29 oC

13/27 oC

20/29 oC

17/30 oC

18/30 oC

16/30 oC

15/28 oC

16/29 oC

17/30 oC

18/28 °C 17/27 °C17/29 °C

Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo

Marjana Ahačič

Kranjska Gora – V Zgor-njesavski dolini so to pole-tje na dveh največjih parki-riščih, kjer je bilo doslej mo-goče parkirati brezplačno, z začetkom poletne sezone uvedli plačevanje parkirni-ne: na vstopni točki Topoli-no v Mojstrani ter na prvem parkirišču ob jezeru Jasna; od velikega parkirišča pod smučiščem do Jasne je obi-skovalcem na voljo brezpla-čen avtobusni prevoz.

Prva ura parkiranja je na plačljivih parkiriščih brezplačna, vsaka naslednja ura parkiranja pa za avto-mobile stane en evro. Cena parkiranja za avtodome pod smučiščem Kranjska Gora za 24 ur znaša 12 evrov. Pla-čevanje parkirišč je možno prek kratkih sporočil ali s po-močjo aplikacije EasyPark. Kot so pojasnil v Kranjski Gori, so se za ta ukrep odlo-čili predvsem zaradi poveča-nja števila dnevnih obisko-valcev, ki zasedajo pozicije ob vhodih na zanimiva ob-močja in ob kolesarski stezi.

Hkrati so v destinaciji uved-li turistični avtobus, s kate-rim želijo obiskovalce in do-mačine spodbuditi k uporabi

javnih prevoznih sredstev. Avtobus tako štirikrat dnevno vozi na relaciji med Mojstra-no in Planico, od tega dvakrat dnevno vožnjo podaljša tudi na relacijo Planica–Peričnik. Namenjen je tako obiskoval-cem za brezskrbno razisko-vanje krajev v destinaciji kot tudi domačinom za opravlja-nje vsakodnevnih obvezno-sti. Cena vozovnice je dva evra, za otroke do vključno šestega leta starosti je vožnja

z avtobusom brezplačna. »Z vpeljavo turističnega avtobu-sa želimo obiskovalce in do-mačine spodbuditi k upora-bi javnih prevoznih sredstev in posledično prispevati k spremembi potovalnih na-vad. S tovrstnim delovanjem bomo pomembno prispeva-li k ohranitvi alpskega okolja in kakovostnega življenjske-ga prostora za ljudi in ekosi-steme,« pravijo na Turizmu Kranjska Gora. Avtobus bo

po Zgornjesavski dolini vozil do 1. septembra.

So pa zagotovili dodat-no brezplačno parkirišče in prevoz v dolino Vrata za tri najbolj obremenjene kon-ce tedna v avgustu, ko bodo obiskovalci lahko avtomobi-le brezplačno parkirali pri nekdanji železniški posta-ji v Mojstrani, od tam pa bo do Aljaževega doma v Vratih ves dan vsako polno uro vo-zil brezplačni avtobus.

Uvedli plačljiva parkiriščaV Kranjski Gori želijo z novim načinom urejanja prometa spodbuditi večjo uporabo javnega prevoza in umiriti velik pritisk na najbolj priljubljene turistične točke v občini.

Parkirišče na vstopni točki Topolino v Mojstrani je po novem plačljivo. Prvi dve uri parkiranja sta brezplačni, vsaka naslednja za avtomobile stane en evro.

Danes in jutri bo sončno, popoldne bo nastalo nekaj neviht, ki bodo jutri pogostejše. V četrtek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami.

Cerklje – Cerklje z okolico, kot kaže, postajajo priljubljeno prebivališče za štorklje. Že nekaj let na župniškem dimniku gnezdi par, ki so ga domačini že vzeli za svojega, vzbudil pa je tudi nekaj pozornosti medijev, ko se je poškodovala samica, samec pa sam ni zmogel nahraniti štirih mladičev. Kot pa nas je opozorila bralka, ki nam je poslala tudi zgornjo fotografijo, se je v Cerkljah naselil še en par štorkelj, ki tako postajajo vse bolj razširjene tudi na Gorenjskem, kjer menda gnezdi kakšnih deset parov teh ptic.

Nov par štorkelj v Cerkljah

Foto

: Nad

a Šč

ap

Vilma Stanovnik

Kranj – V Kranju pri vodo-vodnem stolpu na Oldham-ski cesti 14 so pred štirimi leti odprli CIS – Center za in-formiranje in svetovanje za žrtve nasilja. »Na CIS se lah-ko obrnejo posamezniki, ki so žrtve nasilja ali pa jih pesti izkušnja nasilja iz preteklo-sti. Namenjen je ženskam in moškim vseh starosti, ot-rokom, mladostnikom. Pro-gram se je v vseh teh letih iz-kazal kot potreben, saj se je nanj obrnilo že 444 posa-meznikov z območja celot-ne Gorenjske, nekateri od njih so sprejeli daljšo sveto-valno pomoč, drugi so pot-rebovali zgolj informacijo,« pojasnjujejo.

Svetovalke CIS zaintere-siranim nudijo potrebne in-formacije, svetovanje, po-moč, podporo, po potrebi pa tudi spremstvo na insti-tucije.

V CIS se lahko oglasite od ponedeljka do petka, ura-dne ure pa so ob ponedelj-kih, torkih in sredah ob 8. ure do 15.30, ob četrtkih od 12. do 18. ure, ob petkih pa od 8. do 14 ure.

»Najbolje, da se za čas srečanja vsak posameznik predhodno dogovori po te-lefonu 030 380 380 ali pa nam piše na e-naslov: cis.gorenjske@siol.net,« pra-vijo in pojasnjujejo, da pro-gram finančno podpirajo ministrstvo za delo, Društvo za pomoč ženskam in otro-kom žrtvam nasilja in dona-torji. Prostor je v brezplačni najem dala Mestna občina Kranj. Svetovanje je za vse, ki se obrnejo na CIS, brez-plačno.

Za pogovor se je mogoče dogovoriti tudi na območju Zgornje Gorenjske, saj CIS enkrat tedensko deluje na Jesenicah, in sicer v prosto-rih Ljudske univerze.

Pomagajo žrtvam nasiljaMinevajo štiri leta, odkar je odprt Center za pomoč žrtvam nasilja na Gorenjskem.