Ceh Glasilo Območne obrtno - podjetniške zbornice Domžale - april 2013, Letnik 4, številka 4

DOMŽALE LUKOVICA MENGEŠ MORAVČE TRZIN

INTERVJUSveže, zdravo in naravno(st) na vaš dogodek

Tiskovina / poštnina plačana pri pošti 1232 Domžale

ZDRAVJEKdo ima prav ali menedž-ment konflikta

NAŠI ČLANISodelovanje, profesional-nost in poštenost so temelj podjetja

»Gostom je tudi všeč, da poteka priprava sveže hrane pred njihovimi očmi, da so postreženi hitro, četudi pridejo nenajavljeni.«

Polona Thuma

RAČUNOVODSTVODavčni dolžniki bodo javno izpostavljeni

2

Obrtno-podjetniška zbornica SlovenijeCelovška cesta 711000 Ljubljanatelefon: 01/583 05 00faks: 01/505 92 70info@ozs.siwww.ozs.si

Območno obrtno podjetniška zbornica DomžaleŠaranovičeva cesta 21a, Virtelefon: 01/721 93 70faks: 01/721 48 36info@ooz-domzale.siwww.ooz-domzale.si

Združenje delodajalcev obrti in pod-jetnikov Slovenije-GIZ (ZDOPS-GIZ)Celovška 71, p.p. 2350, 1000 Ljubljana, Slovenijatelefon: 01/583 0572faks: 01/583 0805info@zdops.siwww.zdops.si

Upravna enota Domžale Ljubljanska cesta 69 1230 Domžale telefon: 01/722 0100faks: 01/724 2104www.upravneenote.gov.si/domzaleue.domzale@gov.si

Občina DomžaleLjubljanska 69, 1230 Domžaletelefon: 01/722 01 00faks: 01/721 42 31urad.zupana@domzale.siwww.domzale.si

Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, davčni urad Ljubljana, izpostava DomžaleLjubljanska 72 A, 1230 Domžaletelefon: 01/724 60 00faks: 01 721 22 23gp.durs-lj@gov.sihttp://www.gov.si/durs

Geodetska uprava RS, Območna Ge-odetska uprava Ljubljana, Izpostava DomžaleLjubljanska 80, 1230 Domžaletelefon: 01/721 87 40faks: 01/721 87 49http://www.gu.gov.si

Policijska postaja DomžaleLjubljanska 96, 1230 Domžaletelefon: 01/724 65 80faks: 01/724 65 99Nujni primeri: 113

Center za socialno delo občine DomžaleLjubljanska 70, 1230 Domžaletelefon: 01/724 63 70

Center požarne varnostiKoličevo 2A, 1230 DomžaleTelefon: 01/724 61 50

Zavod RS za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana, Urad za delo DomžaleLjubljanska 80, 1230 Domžaletelefon: 01/724 14 45faks: 01/721 26 81http://www.ess.gov.si

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljublja-na, Izpostava DomžaleLjubljanska 70, 1230 Domžaletelefon: 01 / 724 08 00faks: 01 / 724 08 27

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Izpostava DomžaleLjubljanska 76, 1230 Domžaletelefon: 01/724 43 78

Sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava DomžaleLjubljanska 76, 1230 Domžaletelefon: 01/721 94 80

OKRAJNO SODIŠČE V DOMŽALAHLjubljanska 76, 1230 Domžaletelefon: 01/721 23 22faks: 01/724 14 36

Sodnik za prekrške DomžaleLjubljanska 76, 1230 Domžaletelefon: 01/721 00 59faks: 01/721 00 59

Okrožno državno tožilstvo v Ljublja-ni, Zunanji oddelek v DomžalahLjubljanska 76, 1230 Domžaletelefon: 01/724 13 03faks: 01/724 13 03

Inšpektorat RS za deloLjubljanska 36, 1230 Domžaletelefon: 01/729 59 40

Inšpektorat RS za okolje in prostorLjubljanska 36, 1230 Domžaletelefon: 01/729 59 50

SPIRIT Slovenija, javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicijeVerovškova ulica 60, 1000 Ljubljanatelefon: 01/589 18 70

faks: 01/589 18 77japti@japti.siwww.japti.siwww.podjetniski-portal.siwww.izvoznookno.siwww.investslovenia.orgwww.business-zones.siwww.imamidejo.siwww.sloveniapartner.si

Ministrstvo za gospodarstvoKotnikova 5, 1000 Ljubljanatelefon: 01/400 33 11 faks: 01/433 1031 gp.mg@gov.siwww.mg.gov.si

Statistični urad RSVožarski pot 12, 1000 Ljubljanatelefon: 01/241 51 00faks: 01/241 53 44gp.surs@gov.siwww.stat.si

Javna agencija za tehnološki razvoj Republike SlovenijeDunajska cesta 22, 1511 Ljubljanatelefon: 0590 89500faks: 0590 89531info@tia.siwww.tia.si

Slovenski podjetniški skladTrubarjeva ulica 11, Maribortelefon: 02/234 12 60info@podjetniski.sklad.siwww.podjetniskisklad.si

Urad RS za intelektualno lastninoKotnikova 6, 1000 Ljubljanatelefon: 01/620 31 00telefon (info točka): 01/620 31 01faks: 01 620 31 10sipo@uil-sipo.si www.uil-sipo.si

Klub poslovni angeli SlovenijeŽelezna cesta 18, Ljubljanatelefon: 01/30 70 933brezplačni telefon: 080 50 67info@poslovniangeli.siwww.poslovniangeli.si

Portal Evropske unijehttp://europa.eu/index_sl.htm

Register pravnih predpisovhttp://zakonodaja.gov.si

Ustanove državne in javne uprave na internetuwww.gov.si/abecedno.html

POSLOVNI KONTAKTI

3

3

VSEBINA

Ko padejo maskeNa dan, ko pišem tokratni uvodnik, so padle maske tudi v državnem zboru. In še kje. Par-lament je namreč v drugo glasoval o noveli obrtnega zakona, za novo vlado pa je bilo to glasovanje prvi preizkusni kamen, ki je po-kazal, kolikšno podporo ima.Izid že poznate in tolikokrat te dni ste slišali o njem, da ga na tem mestu namenoma ne bom izpostavljala.Raje se bom skupaj z vami vprašala, zakaj tako radi nosimo maske. Pa ne le pustne, ampak one druge. Kar spomnite se, kdaj ste nazadnje doživeli pekoč občutek okoli srca, ko vam je oseba, še včeraj vredna zaupanja, v resnici lagala in za hrbtom ravnala drugače? Se tudi vam zdi, da splošno nezaupanje v tej državi ni para-noja, ampak odraz zdrave pameti in nujno potrebne previdnosti?Kje so naše sanje izpred dvajsetih let, ko smo državo gradili na novo? Kje naše (za)upanje, da »ne vrag, le sosed bo mejak«?Če so padle maske tako odkrito, si jih snemi-mo še sami. Pred drugimi in sami pred seboj, lažje nam bo prebroditi leta, ki nas čakajo na poti okrevanja. Ne le gospodarskega, ampak tudi osebnega. Kajti sprenevedanje, ki nam vsak dan znova razjeda duha, slednjega tudi rani in zabrazgotini. Zatorej odložimo ma-ske enkrat za vselej in pustimo času, da zaceli rane, za katere smo krivi predvsem sami.

mag. Ljuba Gaber

INTERVJUSveže, zdravo in naravno(st) na vaš dogodek.

Kot nam je povedala gospa Krista Urbas, ki je v pod-jetju Marché zadolžena za marketing in komunicira-nje, so se odločili, da catering približajo strankam po vsej Sloveniji. Enota v Lukovici, pravzaprav prva prava Marché enota, ki je bila odprta v Sloveniji, že nekaj me-secev ponuja tako imenovani »finger food« za različne dogodke. Širok nabor povsem sveže, zdrave in naravne hrane od slanih in sladkih prigrizkov, sladic do stojni-ce z zajtrki, s sezonskim sadjem, solatami in juhami z različnimi dodatki. Največ povpraševanja je po sadju in sladicah. Več na straneh 4-6.

NAŠI ČLANISodelovanje, profesionalnost in poštenost so temelj podjetja

Biring je zgodba o uspehu, izzivih in ponovnem vzponu. Največje bogastvo podjetja so še danes do-bre stranke in pošteni zaposleni, ki jih sestavljajo predvsem servisni inženirji s 30. letnimi izkušnjami v panogi tiskalnikov, fotokopirnih strojev ter računal-niške opreme. Novi direktor Biring biro (to je nastalo s prevzemom poslovanja Biring in Protek) Matej Dra-šček pravi, da imajo najboljše stranke v Slovenji, saj so med njimi Krka, Lek, Luka Koper, AHA Mura, HSE, Dravske elektrarne, Intereuropa, Luka Koper, veliko število upravnih enot in šol. Danes stopajo po novi poti, ko na novo gradijo podjetje v zelo zahtevnih ča-sih. Zanimiva in poučna zgodba Biring biroja je lahko marsikomu v pomoč in razmislek pri njegovem poslu. Več na straneh 7-10.

POSLOVNI NASVETI: ANALIZE2.189 slovenskih podjetij še vedno povečuje zaposlovanje, med njimi dobra četrtina bonitetno odličnihV slovenskem gospodarstvu se je od začetka krize 2008 do konca leta 2011 zaprlo že 69.830 delovnih mest. V letu 2011 je povprečno slovensko podjetje zaposlovalo

od 3 do 4 delavce, pred krizo pa 5. Povečalo se je število podjetij, ki poslujejo brez zaposlenih, med njimi je ve-čina samostojnih podjetnikov, vendar se povečuje tudi delež družb. Podjetij, ki v povprečju zaposlujejo štiri ali več delavcev, je le okoli 14 odstotkov. Večina delavcev v Sloveniji se torej zaposluje v slednjih in ta najbolj prispevajo k slovenskem gospodarstvu, tako z vidika ustvarjenih prihodkov kot tudi prikazanega dobička. Več na straneh 12-14.

POSLOVNI NASVETI: RAČUNALNIŠTVO7 prednosti in slabosti hibridnih pogonovV zadnjem času se vse več govori o t. i. hibridnih po-gonih, ki naj bi združevali najboljše lastnosti običajnih trdih diskov in pogonov SSD. Bili naj bi cenejši in pro-stornejši od pogonov SSD ter hkrati hitrejši od običaj-nih diskov. Vprašanje, ki se postavlja pri tem je če so kljub temu le muha enodnevnica ali imajo potencial, da prodrejo na tržišče in jih računalniški zanesenjaki vzamejo za svoje. Odgovor na to bo seveda prinesel čas, da bi ga lažje predvideli pa si v nadaljevanju oglejmo nekaj njihovih prednosti in slabosti. Več na strani 16.

ZDRAVJE: GIBANJEVlaknine so pomemben del urav-notežene prehraneČe boste s hrano zaužili dovolj vlaknin, boste imeli manj težav s krvnim sladkorjem. Vlaknine namreč uravnavajo nivo sladkorja v krvi in s tem zmanjšujejo verjetnost pojava sladkorne bolezni tipa 2. Pri ljudeh, ki že imajo sladkorno bolezen, pa vlaknine izboljšujejo nivo sladkorja v krvi.Vlaknine vas varujejo pred povišanim holesterolom, predvsem tistim »slabim«, ki ogroža zdravje srca in ožilja. Poleg tega vlaknine poskrbijo, da vaša prebava poteka normalno, zmanjšujejo verjetnost nastanka hemoroidov in pojav obolenj črevesja. Nekateri znan-stveniki so mnenja, da vlaknine celo ščitijo pred rakom debelega črevesja. Več na straneh 28-30.

4

4

INTERVJU

Marché ponuja širok nabor povsem sveže, zdrave in naravne hrane od slanih in sladkih prigrizkov, sladic do stojnice z zajtrki

Sveže, zdravo in naravno(st) na vaš dogodekPogostitev poslovnih partnerjev, jubilej v podjetju ali doma … Včasih smo v zadregi, kaj postreči in komu zaupati to nalogo. V Ljubljani je stvar lažja, vse je na dosegu roke, tudi cateringi. Kaj pa, če imamo obrt ali podjetje, kjer potrebujemo vrhunsko ponudbo za zmerno ceno – ali pa ne nazadnje zasebno zabavo - v Domžalah, Moravčah ali Lukovici? Nič lažjega, če se obrnete na Marché Catering.

MARCHÉ CATERING

CEH | april 2013

5

5

Kako naročiti? Na spletnem naslovu www.mar-che-restaurants.com/si/catering_si so objavili kontakte, naročilnico in ponudbo hrane s cenami. Vsakega gosta obravnavajo individualno gle-de na njegove želje in potrebe. Do-godek, ki ga realizirajo, pa postane nepozabno doživetje.

Deset poslovalnic širom po Sloveniji

Velik poudarek dajejo domiselni dekoraciji

Pekovski izdelki in sladice prihajajo iz peči po recepturah naših babic in vsak mesec je med njimi novost, ki ima posebno mesto

Kot nam je povedala gospa Krista Urbas, ki je v podjetju Marché zadolžena za marke-ting in komuniciranje, so se odločili, da ca-tering približajo strankam po vsej Sloveniji. Ena od enot, pravzaprav prva prava Marché enota, ki je bila odprta v Sloveniji, že nekaj mesecev ponuja tako imenovani »finger food« za različne dogodke. Širok nabor povsem sveže, zdrave in naravne hrane od slanih in sladkih prigrizkov, sladic do stoj-nice z zajtrki, s sezonskim sadjem, solatami in juhami z različnimi dodatki.

Največ povpraševanja po sadju in sla-dicahPo besedah gospe Polone Thuma, ki v re-stavraciji ob lukoviškem bencinskem servi-su kot vodja skrbi, da so gostje vselej zado-voljni, je bila novost dobro sprejeta. Največ povpraševanja je po sadju in sladicah, velik poudarek pa dajejo povsem naravnim se-stavinam, ki so v veliki meri lokalnega iz-vora, in domiselni dekoraciji. Ta kot pika na i premami še tako zahtevnega naročni-ka. Nevsakdanje postrežene mini prestice, mini rogljički, vse ročno izdelano … Peko-vski izdelki in sladice prihajajo iz peči po recepturah naših babic, vsak mesec je med njimi novost, ki ima posebno mesto.Naročniki so zadovoljni, ker lahko naro-čijo tudi pribor, krožnike in kozarce, celo strežno osebje pride na dom oz. na lokacijo po vaši izbiri. Če pa želijo, lahko v Luko-vici hrano samo dvignejo in jo odnesejo s seboj.Prednost Marché Cateringa je tudi v tem, da pokrivajo celo Slovenijo, za dostavo ali pripravo hrane je poskrbljeno vse dni v letu, pripravljeni pa so prisluhniti poseb-nim željam gostov.Gospa Thuma ugotavlja, da gredo trendi v smer zdrave hrane. Gostje povprašuje-jo po zelenjavi, ki je pečena le na žaru in

6

6

INTERVJU

ni ocvrta, radi imajo solate, a ne glede na zdravje in željo po vitkosti njihove sladice premagajo še tako zadržanega jedca. Prav vse, tudi kremšnite so narejene iz naravnih svežih sestavin, sta poudarili sogovornici. Za zaposlene organizirajo izobraževanja in delavnice, kjer tudi sami razvijajo recepte in se kaj novega naučijo ter pridobljeno znanje prenesejo na svoje sodelavce. Tako je v Marché restavracijah in bistrojih mo-goče zaslediti raznoliko ponudbo hrane in vedno nekaj novega, drugačnega.

Tudi poslovna darilaGostom, ki se ustavijo v Lukovici, je tudi všeč, da poteka priprava sveže hrane pred njihovimi očmi. Da so postreženi hitro, četudi jih pride hkrati nenajavljenih za dva avtobusa. Imajo pa tudi stalne goste, ki pri-dejo na klepet in jim veliko pomeni, da že brez naročila dobijo postreženo najljubšo kavico.Poleg priprave in dostave hrane ter pijače v podjetje ali na dom je mogoče v Marché Lukovica naročiti tudi piškote ali potice kot poslovno darilo. V lično pakirani embalaži jih prav tako dostavijo naročniku na dogo-vorjeno lokacijo.

Besedilo: Karolina VrtačnikFoto: Marché

CEH | april 2013

Možno je naročiti tudi piškote ali potice kot poslovno darilo

Za zaposlene organizirajo izobra-ževanja in delavnice, kjer tudi sami razvijajo recepte

7

NAŠI ČLANI

Sodelovanje, profesionalnost in poštenost so temelj podjetja

Biring je na slovenskem tiskalniškem trgu postal že skoraj generično ime za prodajo in vzdrževanje tiskalniške opreme. To pa ni nastalo čez noč. Kakšni so bili začetki podjetja?Biring je nastal pred 30. leti. 23. februar-ja 1983 ga je ustanovil priznani slovenski podjetnik Marjan Tekavec, ki je začel kot obrtnik z majhno delavnico. Ukvarjal se je s servisiranjem pisalnih strojev in podobnih naprav. Iz male delavnice pri lastniku doma, je podjetje zraslo v največje podjetje v Slove-niji in se širilo tudi na tuje trge.

Toda iz obrtne delavnice se je posel razvil v vodilno slovensko podjetje v panogi. Kaj je povzročilo preboj?Velik preboj je bil v 90-ih letih, ko je Biring dobil zastopstvo za Canon na področju multifunkcijskih naprav, tiskalnikov in ko-pirnih strojev. Takrat je podjetje začelo hitro rasti. Nato so začeli uvajati na slovenski trg tudi druge znamke, ki so še utrdile Biring kot največje podjetje na trgu.

Rast pa ni bila omejena le na osnovno de-javnost servisiranja in skrbi za Canona.Biring skupina (je 100 % lastnik Biring biro-ja) se je začela širiti tudi na druga področja. Začeli so diverzificirati ponudbo s prevze-mom proizvodnje od kamniškega Stola, ukvarjati so se začeli z nepremičninami (ta-krat so zgradili upravno zgradbo v Trzinu), ustanovili Biring Sol, ki se je ukvarjal s solar-no energijo in drugimi alternativnimi viri. Danes še vedno posluje podjetje v Bosni, ki nastopa kot samostojna družba. Skupina se ukvarja tudi z gostinstvom. Večino so se te dejavnosti financirale iz osnovne dejavnosti servisiranja biro opreme.

Biring je zgodba o uspehu, izzivih in ponovnem vzponu. Največje bogastvo podjetja so še danes dobre stranke in pošteni zaposleni, ki jih sestavljajo predvsem servisni inženirji s 30. letnimi izkušnjami v panogi tiskalnikov, fotokopirnih strojev ter računalniške opreme. Novi direktor Biring biro (to je nastalo s prevzemom poslovanja Biring in Protek) Matej Drašček pravi, da imajo najboljše stranke v Slovenji, saj so med njimi Krka, Lek, Luka Koper, AHA Mura, HSE, Dravske elektrarne, Intereuropa, Luka Koper, veliko število upravnih enot in šol. Danes stopajo po novi poti, ko na novo gradijo podjetje v zelo zahtevnih časih. Zanimiva in poučna zgodba Biring biroja je lahko marsikomu v pomoč in razmislek pri njegovem poslu.

7

Vodja mora biti kot pastir, ki dela za druge in ne zase

8

8

MATEJ DRAŠČEK

Vodenje podjetja je prevzel s 1. 1. 2013. Pred tem je delal v podjetju Otisu, ki se ukvarja s servisiranjem dvigal. Tam je bil odgovoren za kadre. V Bi-ring biroju je prevzel krmilo kot krizni menedžer z nalogo sanacije podjetja v enem letu. Po izobrazbi je magister managementa. Diplomiral je na EF v Ljubljani in magistriral na FDV-ju iz poslovne etike.

NAŠI ČLANI

Servisiranje biro opreme je vaša temeljna dejavnost še danes, pa čeprav v manjšem obsegu kot nekoč. Kakšen je bil ta v naj-bolj uspešnih časih?Prav na tem področju je naša največja kon-kurenčna in poslovna prednost. V panogi je veliko konkurence prišlo in odšlo. Biring biro pa kljub vsemu vztraja. Pred 6. leti je imel Biring več kot 65 zaposlenih.

In koliko ljudi podjetje zaposluje danes?Trenutno je zaposlenih 25 sodelavcev, ven-dar ekipo nameravamo v prihodnje še širi-ti, predvsem na področju IT vzdrževanja.

Zakaj je prišlo do krčenja podjetja v tako drastičnem obsegu?Razlogov je več. Prvi je, da je birooprema kot panoga v upadu. Letno se panoga krči za 20 %. Posledično vsi pritiskajo na cene, ni več zaslužkov, ni razvoja in pred nami je dolgoročno stagniranje. Čeprav lahko pozabimo na ideje o popolni brezpapirni družbi, pa vendarle prihodki drastično upadajo. Drugi pa je, da je Biring naredil šolski primer dumpinga. Pred leti je šel na trg z zelo nizkimi cenami, diktiral je cene na trgu, a zdržal le nekaj let. Tako so nekatera konkurenčna podjetja odpadla, stranke kljub vsemu niso želele za isto sto-ritev plačevati več kot prej. Biring se je od te lekcije veliko naučil. Tretji razlog pa je, da se je podjetje širilo na različna druga področja in ob tem pozabili na korenine in tradicijo lastnika Marjana Tekavca, kjer smo najboljši. Danes se vračamo nazaj.

Kakšna je potem vaša današnja reakcija na pretekli poslovni model nastopa na trgu pod nabavno ceno?Ta izkušnja se odraža v našem sedanjem

delu: stranki rečemo tudi ne, zavrnemo posle, ki niso rentabilni in gredo pod na-bavno ceno ali pa nimajo potrebne dodane vrednosti. Na žalost se naša konkurenca tega še ni naučila, vendar imajo predvsem podjetja, ki so del multinacionalke, skoraj neomejen vire financiranja, ki jim omogo-čajo nizke cene na trgu.

V podjetju nastopate kot direktor z vizi-jo. Kje vidite perspektivo, pot preživetja ter širitve podjetja v naslednjih letih?Želel bi, da Biring postane popolnoma storitveno podjetje z obstoječo osnovno dejavnostjo vzdrževanja strojne opreme in upravljanja dokumentov. Gre za upra-vljanje z dokumenti s poudarkom na upravljanju sprememb. Rešitev vidim tudi na drugih področjih, ki bodo prosperirala

čez 5 do 7 let. Širimo ponudbo storitev in vzdrževanja strojne biroopreme. Zaradi izkušenj imamo prednost pri optimizira-nju tiskanja, predvsem s poudarkom na t. i. psihologiji tiskanja. Tu nastajajo veliki stroški, ki se jih ljudje niti ne zavedajo in premalo upoštevajo. Pomembno pa je še vedno vzdrževanje. Danes je tehnologija preveč narejena za čas uporabe dveh let in potem jo »moramo« zamenjati. Kriza bo spremenila odnos in podaljšala življenjsko dobo elektronskih naprav ter s tem potre-be po vzdrževanju.

Tiskanje dokumentov pa je le del infor-macijskega procesa v podjetju. Kje vidite priložnost?V upravljanju z dokumenti. Dokumente bo še vedno potrebno arhivirati, zajemati

CEH | april 2013

9

9

ipd. Zadnji čase je zelo popularna opti-mizacija poslovnih procesov. Pri uvajanju novih tehnologij, informacijskih sistemov, reorganizaciji poslovnih procesov podjetja pozabljajo na ljudi, ki naj bi jim tehnologi-ja olajšala delo. Če človeka ne navadiš na

PET KORAKOV REŠITVE PODJETJA

Vedeti moraš kdo ti prinaša denar in kdo ne. Zato se moraš naučiti reči ne.

Vedno drži obljube in nikoli ne dajaj praznih obljub.

Drugačnost storitev in izdelkov, ki jih ponujaš, je ključna.

Če ne moraš plavati s konkurenco, greš proti njim.

Potrebno je komunicirati z zaposlenimi, mediji in tudi kupci.

1.

2.

3.

4.

5.

novo tehnologijo, nov proces, ta ne zaži-vi. Pomembno je njihovo vključevanje v spremenjene procese. Tako našo prednost vidim predvsem na področju upravljanja sprememb, saj smo tukaj z novimi kadro-vskimi pridobitvami v slovenskem vrhu.

Ste v zaključni fazi enega od zanimivih projektov upravljanja s tiskalnimi na-pravami na daljavo. Za kakšen projekt gre?Začeli smo uvajati projekt kontrole ti-skalnikov. Osnovna ideja je, da vsak stroj samodejno sporoča koliko je preostalega tonerja, koliko je rezervnih delov na zalogi … Preko mreže imamo povezane tiskalni-ke, ki nam sporočajo svoje stanje. Tako za posamezne stroje točno vemo, kaj in kdaj bodo potrebovali nov toner, kdaj je načr-tovan reden servis, evidentirane so mo-rebitne težave in podobno. Program smo razvili sami. Primeren pa je za multifunk-cijske naprave znamk Sharp, Canon in HP. Prednost za stranko je, da nima skrb z napravo, ampak to preloži na nas. Stranki tudi ni potrebno imeti zalog tonerjev in s

Podjetje smo rešili prav zaradi naših ljudi na terenu. Pisarniški del smo v celoti zamenjali, terenski, ki ga sestavljajo predvsem servisni inženirji, pa smo ohranili. To so pošteni fantje z veliko tehničnega znanja in izkušenj. So glavni steber novega Biringa.

10

NAŠI ČLANI

tem prihrani. Posledično ima stranka zato nižje stroške.

Kot krizni menedžer ste si zastavili, da rešite podjetje rdečih številk v letu dni. Kakšni so vaši sanacijski ukrepi, ki ste jih razdelili v tri točke?Prva je ureditev financ. Pozabljamo, da iz nič ne moreš nič ustvariti. Zato se začne in kon-ča vedno s financami. Danes potrebujemo le močno finančno injekcijo. Denar mora v gospodarstvu krožiti, pa žal ne, ker smo vsi v finančnem krču. Uredili smo odnose z do-bavitelji. Učinkovito upravljanje z zalogami je ključno, kot tudi redno plačevanje obve-znosti. To je pot do uspeha pri dobaviteljih, druga so ljudje. Če gre podjetju slabo, je žal to vedno povezano tudi z odpuščanjem. Sem pristaš odprte komunikacije (Open book management). V podjetju gojimo tri vrednote: sodelovanje (sovražnik je zunaj, ne znotraj) drugo je profesionalnost (po-spešeno tehnično usposabljanje serviser-jev), tretja pa je poštenost (ne dajaj praznih obljub, kar pomeni, da dane obljube tudi izpolnimo). Tretja zadeva pa je trg in odgo-vor na vprašanje, kdo so tvoji kupci. Seveda moraš gledati tudi na konkurenco, vendar je to lahko tudi napaka, saj lahko konkurenco začneš posnemati. S svojimi idejami moraš najti svojo pot in biti predvsem drugačen.

Tiskanja dokumentov je dejansko vse manj tako v podjetjih kot doma. Kakšno je vaše priporočilo uporabnikom glede ti-skanja dokumentov?Namizni tiskalniki so za domačo rabo, ko potrebuješ stiskati nekaj listov mesečno. Mi zagovarjamo centralno tiskanje. Pri tem pa spodbujamo tiskanje črnobelih kopij, saj je barvni tisk precej dražji in večkrat neu-pravičen. Enostavno je mogoče zmanjšati stroške tudi z dvostranskim tiskom, ki pa ga marsikdo pri svojem tiskalniku ne zna nastaviti. Tako uporabnikom pomagamo nižati stroške in jih ozaveščamo o dejanskih stroških tiska. Ti so v podjetju periferni stro-ški poslovanja, kamor uvrščamo telefonske linije, tisk, pisarniški material ipd. Na enoto so majhni, a na koncu leta v skupnem zne-sku nezanemarljivi. Povprečno podjetje s 30 do 40 zaposlenimi ima 200 do 300 EUR stroškov tiska na mesec. Če prihraniš vsak mesec 50 EUR, je na koncu leta to polovična mesečna plača enega zaposlenega.

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

10

CEH | april 2013

Danes si na trgu hitro uničiš ime in hitro se te ljudje začnejo izogibati. Ko je uspeh, so vsi s teboj, ko pa zač-neš toniti, pa vsi pobegnejo.

11

12

12

POSLOVNI NASVETI: ANALIZE

2.189 slovenskih podjetij še vedno povečuje zaposlovanje, med njimi dobra četrtina bonitetno odličnihV slovenskem gospodarstvu se je od začetka krize 2008 do konca leta 2011 zaprlo že 69.830 delovnih mest. V letu 2011 je povprečno slovensko podjetje zaposlovalo od 3 do 4 delavce, pred krizo pa 5. Povečalo se je število podjetij, ki poslujejo brez zaposlenih, med njimi je večina samostojnih podjetnikov, vendar se povečuje tudi delež družb. Podjetij, ki v povprečju zaposlujejo štiri ali več delavcev, je le okoli 14 odstot-kov. Večina delavcev v Sloveniji se torej zaposluje v slednjih in ta najbolj prispevajo k slovenskem gospo-darstvu, tako z vidika ustvarjenih prihodkov kot tudi prikazanega dobička.

To so le nekatere ključne ugotovitve Bisnode analitikov, ki jih povzemamo v marčevski temi meseca. Poglejmo podrobneje, kako se je gibala zaposlenost v gospodarstvu v obdobju od 2009 do 2011, kakšne so bile razlike med posameznimi regijami, de-javnostmi, ter katera so bila podjetja, ki so se po zaposlovanju 'zobu krize' najuspešneje zoperstavila.

Podjetja, ki v povprečju zaposlujejo največ, v krizi največ odpuščalaNa podlagi zadnjega obravnavnega poslovnega leta 2011 in oddanih delovnih ur je bilo na različnih delovnih mestih za-poslenih 503.069 delavcev. To je za 7,2 odstotka manj kakor v prvem obravnavanem poslovnem letu 2009 in kar 38.769 de-lovnih mest manj v zadnjih treh letih skupaj. V času celotne krize (2008 – 2011) se je zaprlo 69.830 delovnih mest.

V velikih podjetjih je zaposlenih 35,7 odstotka vseh slovenskih delavcev, v mikro podjetjih pa 34,3 odstotka. Velika podjetja s temi delavci ustvarijo kar 50,8 odstotka prihodkov slovenske-ga gospodarstva, mikro podjetja pa samo 21,7 odstotka. Toda v primerjavi z letom 2009 je v 2011 samo srednjim podjetjem uspelo povečati število zaposlenih, in sicer za 1 odstotek, kar pomeni 718 novih delovnih mest.

Zaposlenost v krizi zrasla le v pomurski regiji, najbolj pa v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva

Gledano po regijah ima največ zaposlenih osrednjeslovenska regija – skoraj 36 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Sledi

Od 2009 do 2011 so število zaposlenih povečala le srednje ve-lika podjetja - 718 novih delovnih mest, medtem ko so velika podjetja zaprla 8.760, mikro pa 2.659 delovnih mest.

Število Zaposlenih v letu 2011

Delež podjetij v letu 2011

Delež vseh zaposlenih

Odstotek prihodkov v slovenskem gospodarstvu 2011

Rast števila podjetij v letu 2011 v primerjavi z letom 2009

0 54,8% 0 3,7% 12,4%

Od 1 do 3 31,3% 10,4% 7,6% 0,4%

Od 4 do 6 6,2% 7,1% 5,3% -3,8%

Od 6 do 10 2,9% 6,0% 4,7% -9,0%

Od 11 do 20 2,4% 8,7% 9,7% -9,0%

Od 21 do 50 1,4% 11,7% 12,3% -9,3%

Nad 51 1,0% 56,0% 56,7% -6,6%

100,0% 100,0% 100,0% -7,2%

Število zaposlenih v gospodarstvu v 2011

CEH | april 2013

Velika podjetja ustvarijo kar 50,8 odstotka prihodkov slovenske-ga gospodarstva, mikro podjetja pa samo 21,7 odstotka

13

13

Največji porast števila zaposlenih je bil v dejavnosti zdra-vstva in socialnega varstva – 570 novih delovnih mest. Naj-več novih delovnih mest pa se je ustvarilo v dejavnosti pro-meta in skladiščenja – 3.401.

DEJAVNOSTDelež Zaposlenih v letu 2011

Delež Prihodkov v letu 2011

Rast Zaposlenih 2011 / 2009

Dinamika Delovnih mest

Rast Prihodkov 2011 / 2009

PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 35,40% 30,60% -4,10% -7.707 17,40%

TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 18,30% 34,90% -6,70% -6.626 10,10%

GRADBENIŠTVO 10,20% 6,30% -26,60% -18.508 -26,80%

PROMET IN SKLADIŠČENJE 7,90% 6,10% 9,30% 3.401 27,60%

STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 6,60% 5,10% -15,90% -6.332 -2,80%

GOSTINSTVO 4,60% 1,80% -7,80% -1.977 1,40%

DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 4,30% 1,50% 1,50% 311 6,80%

INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 3,80% 3,70% 3,20% 601 -3,40%

OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA 1,80% 1,40% 4,20% 372 42,50%

OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 1,50% 6,60% -3,50% -272 41,50%

Top 10 dejavnosti po deležu zaposlenih v 2011

podravska regija s skoraj 14 odstotki ter savinjska regija s 13 odstotki. Najmanj zaposlenih beležita notranjsko-kraška regija z 1,8 odstotka in zasavska z 1,5. V zadnjih treh poslovnih letih je uspelo povečati število zaposlenih samo prekmurski regiji in sicer za 0,5 odstotka. V vseh ostalih regijah pa se je število za-poslenih znižalo. Padec je bil največji v notranjsko-kraški regiji – za skoraj 13 odstotkov, a se je po drugi strani največ delovnih mest zaprlo v osrednjeslovenski regiji – kar 40 odstotkov vseh delovnih mest, ki so se zaprla v tem obdobju po celotni Slove-niji.Skozi prizmo dejavnosti največ zaposlenih v slovenskem go-spodarstvu beleži predelovalna dejavnost. Sledita ji trgovska dejavnost in dejavnost gradbeništva. V teh treh omenjenih dejavnostih je bilo v letu 2011 zaposlenih 63,9 odstotka vseh delavcev slovenskega gospodarstva. Največji porast števila zaposlenih je imela dejavnost zdravstva in socialnega varstva – 17 odstotkov ali 570 novih delovnih mest. Največ novih delovnih mest pa se je ustvarilo v dejavnosti prometa in skladiščenja – 3.401, medtem ko je največ izgubila dejavnost gradbeništva, kjer se je število zaposlenih znižalo za kar okoli 18.508 delovnih mest – največ med vsemi dejavnost-mi ali 42,1 odstotka vseh zaprtih delovnih mest slovenskega gospodarstva iz obravnavanega obdobja.

Največji porast števila zaposlenih je imela dejavnost zdravstva in socialnega varstva s 570 novimi delovnimi mesti.

14

14

POSLOVNI NASVETI: ANALIZE

Top zaposlovalci v kriziPoglejmo še, kdo so bili v obravnavanem obdobju top zaposlo-valci – najuspešnejši med podjetji, ki so uspela odpreti nova delovna mesta, ob tem pa tudi izplačevati dobro povprečno mesečno plačo ter povečati dodano vrednost na zaposlenega. Podjetij, ki jim je uspelo povečati vse našteto in so v letu 2009 zaposlovali vsaj 5 ali več zaposlenih, je bilo namreč le 2.189 podjetij. Analiza je pokazala tudi, da jih med slednjimi kriterije za pridobitev certifikata bonitetne odličnosti* izpolnjuje 26,4 odstotkov, od tega pa 7,2 odstotka takih, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev najvišje ocene bonitetne odličnosti AAA.

Besedilo: Bisnode

*Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost podjetja. Ta te-melji na računovodskih izkazih za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih. Poslovni subjekt lahko doseže bonitetno odličnost A, AA ali najvišjo oceno AAA.

Top 3 zaposlovalci 2009 - 2011 po kategorijah

TOP 3: Med 5 in 10 zaposlenih Zaposleni Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega

2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast

VAŠ MOJSTER družba za vzdrževanje objektov d.o.o. 18 10 89,70% 2.044,59 1.038,92 96,80% 24.532,33 21.407,90 14,60%

VARGRAD, splošna mehanična in gradbena dela, posredništvo, gostinstvo in storitve d.o.o.

17 9 88,30% 1.950,00 1.083,42 80,00% 26.352,00 23.279,33 13,20%

VIBRO, Tovarna elementov in sistemov za avtomatizacijo, d.o.o. Žiri

11 6 85,20% 1.880,58 1.192,84 57,70% 21.864,89 19.496,03 12,20%

TOP 3: Med 11 in 20 zaposlenih Zaposleni Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega

2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast

AVTOPREVOZNIŠTVO DACAR ANTON S.P. 27 16 66% 1.929,42 1.161,73 66% 55.112,24 48.179,69 14%

AERO-POLYPLAST predelava plastičnih mas, d.o.o. 29 18 63% 1.690,63 1.090,50 55% 43.551,05 38.356,00 14%

SANDEX, storitveno podjetje, d.o.o., Kranj 18 11 61% 1.856,84 1.336,62 39% 24.641,83 21.866,67 13%

TOP 3: Med 21 in 50 zaposlenih Zaposleni Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega

2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast

AUTOGRILL gostinstvo in trgovina d.o.o. 49 28 73% 2.578,85 1.989,78 30% 25.178,15 23.561,06 7%

PETRANS, družba za transport in storitve d.o.o. 51 33 55% 1.379,82 1.288,47 7% 39.856,44 25.822,09 54%

DHL LOGISTIKA, d.o.o. (v prevodu: DHL Logistics Ltd.) 34 22 54% 1.493,06 1.215,48 23% 22.819,42 18.068,51 26%

TOP 3: Med 51 in 100 zaposlenih Zaposleni Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega

2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast

LAMEX s.r.o - Podružnica LAMEX-za inženiring in trgovino Sežana

389 55 6,01 1.495,03 1.304,56 0,15 65.686,80 19.421,67 2,38

ALUKOMEN Holding, podjetje Al stavbnih in drugih konstrukcij d.d.

82 54 0,53 2.771,04 2.431,22 0,14 26.725,77 16.634,45 0,61

TEKSTILNA TOVARNA OKROGLICA d.d. 98 63 0,55 1.522,29 1.333,06 0,14 31.531,00 20.406,08 0,55

TOP 3: Nad 100 zaposlenih Zaposleni Povprečna mesečna plača Dodana vrednost na zaposlenega

2011 2009 Rast 2011 2009 Rast 2011 2009 Rast

INDRAMAT ELEKTROMOTORJI, proizvodnja električnih motorjev, d.o.o., Škofja Loka

299 235 27,2% 2.127,04 1.863,47 14,1% 44.518,41 33.521,33 32,8%

KOVIS-LIVARNA proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. 133 112 19,2% 1.807,16 1.432,50 26,2% 254.684,58 84.607,86 201,0%

VOPEX, proizvodnja živilskih proizvodov in trgovina d.o.o. Postojna

142 123 15,1% 1.366,91 1.202,26 13,7% 36.865,93 17.941,57 105,5%

CEH | april 2013

V letu 2009 je bilo le 2.189 podjetij, ki je na novo zaposlilo vsaj 5 ali več zaposlenih

15

15

POSLOVNI NASVETI: RAČUNOVODSTVO

Erika Stražar je strokovnjakinja z dolgoletnimi izkušnjami na področju računovodstva, davkov in kontrolinga.

Osebno svetovanje:051 355442Erst@siol.net

Davčni dolžniki bodo javno izpostavljeniNov Zakon o davčnem postopku, ki se uporablja od 1. 1. 2013, omogoča Durs-u objavo poimenskega seznama davčnih zavezancev, katerih davčni dolg presega višino 5.000 evrov, dolg pa je starejši od 90 dni, ter prepoved uporabe računalniških programov oz. drugih elektronskih naprav, ki omogočajo brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa brez hrambe prvotnih podatkov.

Kdaj bo DURS objavil seznam davčnih dolžnikov? Davčna uprava RS bo na spletni strani www.durs.gov.si 15. aprila 2013 prvič javno objavila seznam zavezancev za da-vek, ki obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazci) niso predložili do 25. 3. 2013 za izplačilo plače in nadomestila plače za mesec januar in seznam davč-nih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na dan 25. 3. 2013 presega 5.000 EUR in je starejši od 90 dni.

Ali bodo na seznamu tudi davčni zave-zanci, ki davka niso zmožni plačevati?Na seznamu ne bo davčnih zavezancev, ki imajo odobrene vloge. To so tisti zave-zanci, ki davka niso zmožni plačati zaradi utemeljenih oziroma objektivnih razlo-gov, na katere sami niso mogli vplivati (možnost odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja).

Katere podatke bo vseboval seznam?Podatki za pravne osebe z zapadlimi ne-plačanimi davčnimi obveznostmi bodo vsebovali firmo ali ime, sedež in poslov-ni naslov, davčno številko zavezanca za davek ter osebno ime in datum rojstva dejanskega lastnika te pravne osebe. Za dejanskega lastnika se šteje fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik de-ležev ali delnic, ki predstavljajo več kot 25 % v osnovnem kapitalu te pravne osebe.

Podatki za fizično osebo in za fizično osebo, ki opravlja dejavnost (s. p.), bodo vsebovali osebno ime oziroma firmo in datum rojstva. Na zahtevo fizične osebe, ki ima pravni interes, lahko davčni organ zaradi nesporne identifikacije zavezanca za davek, ki bi v skladu s tem členom mo-ral biti objavljen v seznamu neplačnikov, objavi tudi občino stalnega prebivališča

oziroma začasnega prebivališča, če nima stalnega prebivališča v RS, oziroma drža-vo bivanja, če ne biva v Republiki Slove-niji.

Seznam nepredlagateljev obračunov davčnega odtegljaja bo vseboval podatke o firmi ali imenu davčnega zavezanca, sedež in poslovni naslov ter davčno šte-vilko zavezanca.

Kaj prinaša sprememba zakona na po-dročju blagajniškega in gotovinskega poslovanju?Ker je DURS v postopkih davčnega in-špekcijskega nadzora ugotavljal, da ne-kateri davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, uporabljajo računalniške pro-grame in strojno opremo, ki omogočajo poznejše spreminjanje podatkov o opra-vljenem gotovinskem prometu, je v 38. členu ZDavP 2E dodan 8. in 9. odstavek, ki določa da zavezanec za davek ne sme imeti oziroma uporabljati računalniške-ga programa ali elektronske naprave, ki

omogoča brisanje, popravljanje ali ka-kršnokoli spreminjanje izvornega zapi-sa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb podatkov, če je do njih prišlo. Minister za finance bo po-drobneje predpisal zahteve za računal-niške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebino, obliko, način in roke za predložitev podatkov.

15. aprila 2013 bo Davčna uprava prvič javno objavila seznam zavezancev za davek, ki obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazec) niso predložili do 25. 3.

16

16

POSLOVNI NASVETI: RAČUNALNIŠTVO

7 prednosti in slabosti hibridnih pogonovV zadnjem času se vse več govori o t. i. hibridnih pogonih, ki naj bi združevali najboljše lastnosti običajnih trdih diskov in pogonov SSD. Bili naj bi cenejši in prostornejši od pogonov SSD ter hkrati hitrejši od običajnih diskov. Vprašanje, ki se postavlja pri tem je, če so kljub temu le muha enodnevnica ali imajo potencial, da pro-drejo na tržišče in jih računalniški zanesenjaki vzamejo za svoje. Odgovor na to bo seveda prinesel čas, da bi ga lažje predvideli, pa si v nadaljevanju oglejmo nekaj njihovih prednosti in slabosti.

Hiter zagon sistemaV primeru hibridnega pogona je zagon sis-tema v povprečju za polovico krajši kot pri običajnem trdem disku. Kolikšna prednost to predstavlja v praksi je odvisno od posa-meznika. Za tiste, ki imamo računalnik ve-čino časa prižgan, to ne predstavlja bistvene prednosti. Nekoliko drugačna pa je zgodba pri tistih, ki denimo uporabljajo prenosne računalnike. V teh primerih je hitrejši zagon vsekakor prednost, še posebej za tiste, ki ve-liko hodijo po sestankih ali pa konec koncev tudi na predavanja.

Manjša poraba električne energijePredvsem uporabniki prenosnih računal-nikov bodo znali ceniti, da hibridni pogoni načeloma porabijo manj električne energije. Pri običajnih diskih se je veliko namreč po-rabi za vrtenje magnetnih plošč. Ker je pri hibridnih pogonih nekaj podatkov shranje-nih v flash pomnilniku, tako odpade kon-stantno vrtenje plošč za branje podatkov in s tem privarčujemo nekaj energije. Trik je le v tem, da mora biti ta pomnilnik dovolj velik, da shrani vse podatke dokumentov ali programov na katerih trenutno delate. V nasprotnem primeru bo pogosto prihajalo do zagona diska, ta pa ravno ob zagonu ozi-roma ob pričetku vrtenja magnetnih plošč porabi največ energije.

Včasih hitrejši, včasih počasnejšiHibridni pogoni bi po logiki nekako mo-rali biti hitrejši od običajnih. Toda v praksi se izkaže, da ni vedno tako. Odpiranje po-gosto uporabljenih programov in datotek je navadno hitrejše kot pri običajnih diskih, odpiranje programov in datotek, ki jih ne uporabljamo pogosto, pa je navadno celo počasnejše. Kako je to mogoče? Vgrajen pomnilnik flash je sicer zelo hiter in zato do podatkov, ki so shranjeni v njem, dostopa z nizko zakasnitvijo in jih hitro tudi naloži. Težava pa se pojavi, ko je potrebno dostopati do podatkov na klasičnem disku. V kolikor ta miruje, je namreč potrebnega nekaj časa, da se plošče zavrtijo, kar upo-rabnik opazi kot zakasnitev pri dostopu do podatkov oziroma odpiranju dokumentov in programov.

CenaSo hibridni pogoni poceni ali dragi? To je predvsem odvisno od tega, kako gledamo nanje. So namreč cenejši kot pogoni SSD, a hkrati dražji kot običajni diski. Lahko pa nanje gledamo kot ugoden cenovni in hitro-stni kompromis.

Glasnost hibridnih pogonovKer se pri hibridnih pogonih magnetne plo-šče vrtijo manj časa kot pri običajnih, so za-radi tega načeloma tišji. Ni pa to nujno. Kot smo omenili že v drugi in tretji točki, mo-ramo slej ko prej dostopati tudi do podat-kov, ki so zapisni na magnetnih ploščah. Pri tem se te začnejo vrteti, kar je glasnejše kot konstantno vrtenje. Torej v kolikor bomo izvajali operacije, pri katerih bo pogon po-gosto dostopal do podatkov, shranjenih na magnetnih ploščah, se zna zgoditi, da bo ta še glasnejši kot običajni, saj se bo vrtenje magnetnih plošč pogosto začenjalo in usta-vljalo. Kot smo videli, pa so te ravno pri za-ganjanju najglasnejše.

Življenjska dobaGlede na to, da so hibridni pogoni na tržišču dokajšnja novost, je težko oceniti njihovo ži-vljenjsko dobo. Po predvidevanjih pa naj bi bila ta nekoliko krajša od običajnih diskov in tudi od pogonov SSD. Razlog za to je, da naj bi pogostejše zaganjanje in ustavljanje ma-gnetnih plošč, v primerjavi s klasičnimi diski, zmanjšalo življenjsko dobo tega, mehanskega dela. Poleg tega pa naj bi bila tudi krajša ži-vljenjska doba SSD dela hibridnega pogona, v primerjavi z običajnimi pogoni SSD. Ta je namreč manjši kot pri običajnih SSD pogo-nih, kar pomeni, da so celice pogosteje v upo-rabi. Če vemo, da imajo te omejeno število zapisovanj lahko torej predvidevamo, da bo do okvar v tem delu prišlo hitreje.

AlternativaObstaja pa tudi drugačna, »naredi si sam re-šitev«, ki deluje kot nekakšen hibridni pogon. V tem primeru v računalnik poleg klasične-ga diska vgradimo še nekaj gigabajtni po-gon SSD na katerega namestimo operacijski sistem in datoteke, ki jih pogosto uporablja-mo. V kolikor nam ostane še nekaj prostora, lahko na pogon SSD namestimo še tiste pro-grame, ki jih najpogosteje uporabljamo. Na ta način bomo pohitrili zagon računalnika in pogosto uporabljenih programov ter datotek. Standardni trdi disk pa bomo zaradi njegove večje prostornine lahko uporabljali za shra-njevanje slik, videov itd.

In kako v prihodnje?Kot smo videli, pa imajo hibridni pogoni tako nekaj prednosti kot tudi slabosti, kar je eden izmed razlogov, da jih na tržišču za sedaj še ni bilo v večji količini. Zanimivo bo videti, kaj bo prinesel čas, a glede na padec cen ter rast pro-stornine SSD pogonov se jim najbrž ne obeta ravno svetla prihodnost.

Besedilo: B. Š.www.racunalniske-novice.com

6.3.

7.4.

5.2.

1.

CEH | april 2013

17

17

Vrsta prejemka Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (KPOP)

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba)

(Uradni list RS, št. 73/2008,

55/2010,100/2011 in 99/2012)

(Uradni list RS, št. 140/2006 in št. 76/2008).

1. Prehrana med delom

1.1. če delojemalec dela vsaj 4 ure na dan

4,90 EUR na dan 6,12 EUR na dan

1.2. če delavec dela 11 ur ali več na dan, mu pripada pravica do sorazmerno višjega povračila za prehrano med delom

če je delojemalec na delu deset ur ali več, se za ta dan, poleg povračila stroškov za prehrano med delom (6,12 EUR) prišteje še 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu

2. Prevoz na delo in z dela

2.1. organiziran javni prevoz delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza

do višine stroškov javnega prevoza, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer odd-aljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča

2.2. če javni prevoz ni organiziran oziroma ga delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati

najmanj v višini 0,18 EUR za vsak polni kilometer

razdalje med bivališčem do mesta opravljanja

dela

v višini 0,18 EUR za vsak dopolnjen kilometer

3. Dnevnica za službena potovanja v RS

3.1. nad 6 do 8 ur 6,20 EUR 7,45 EUR

nad 8 do 12 ur 8,50 EUR 10,68 EUR

nad 12 ur 17,00 EUR 21,39 EUR

3.2. če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, in potovanje traja nad 8 do 12 ur

se znesek dnevnice zmanjša za 15%

se znesek dnevnice zmanjša za 15%

3.3. če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, in potovanje traja nad 12 do 24 ur

se znesek dnevnice zmanjša za 10%

se znesek dnevnice zmanjša za 10%

4. Dnevnice za službena potovanja v tujini so določene v Uredbi o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini - Uredba za tujino (Uradni list RS, št. 38/94 s spremembami)

4.1. nad 6 do 8 určrtana

(Ur. list 51/2012)črtana

(Ur. list 51/2012)

4.2. nad 10 do 14 ur75 % zneska po Uredbi za tujino

75 % zneska po Uredbi za tujino

4.3. nad 14 do 24 urcel znesek po Uredbi

za tujinocel znesek po Uredbi

za tujino

Drugi osebni prejemki in povračila stroškov - APRIL 2013

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - za marec 2013

Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispe-vek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku morajo davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpi-sanem obrazcu (OPSVZ), ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge izpolnijo v

Dosežena osnova v EUR za leto 2012 Do vključno 9.156,72*

Nad 9.156,72* do vključno 18.305,64**

Nad 18.305,64 do vključno 27.458,46

Nad 27.458,46 do vključno 36.611,28

Nad 36.611,28 do vključno 45.764,10

Nad 45.764,10 do vključno 54.916,92

Nad 54.916,92 do vključno 64.069,74

Nad 64.069,74

Bruto zavarovalna osnova v EUR

minimalna plača

60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP

783,66 914,28 1.371,42 1.828,56 2.285,70 2.742,84 3.199,98 3.657,12

Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 121,47 141,71 212,57 283,43 354,28 425,14 496,00 566,85

Prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 69,35 80,91 121,37 161,83 202,28 242,74 283,20 323,66

Skupaj prispevki za PIZ 24,35% 190,82 222,62 333,94 445,26 556,56 667,88 779,20 890,51

Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 49,84 58,15 87,22 116,30 145,37 174,44 203,52 232,59

Prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 51,41 59,98 89,97 119,95 149,94 179,93 209,92 239,91

Prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 4,15 4,85 7,27 9,69 12,11 14,54 16,96 19,38

Skupaj prispevki za ZZ 13,45% 105,40 122,98 184,46 245,94 307,42 368,91 430,40 491,88

Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10% 0,78 0,91 1,37 1,83 2,29 2,74 3,20 3,66

Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% 0,78 0,91 1,37 1,83 2,29 2,74 3,20 3,66

Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,10 1,28 1,92 2,56 3,20 3,84 4,48 5,12

Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 0,47 0,55 0,82 1,10 1,37 1,65 1,92 2,19

Skupaj drugi prispevki 0,40% 3,13 3,65 5,48 7,32 9,15 10,97 12,80 14,63

PRISPEVKI SKUPAJ 38,20% 299,35 349,25 523,88 698,52 873,13 1.047,76 1.222,40 1.397,02

skladu z navodili pristojnega davčnega urada. Od 1. 10. 2011 velja nov način plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost. Več o tem si lahko preberete na spletni strani DURS

http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_davkov_s_1_10_2011/.

Povprečna bruto plača za januar 2013 znaša 1.523,80 EUR. * Minimalna plača za leto 2012 ** Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012

SVETOVALEC

18

SVETOVALEC

18

4.3.1 Nemčija, Avstrija, Italija, Francija

44 EUR 44 EUR

4.3.2. Hrvaška, Bih, Srbija, Črna gora, Madžarska, Makedonija, Slovaška, Češka, Poljska, Bolarija, Romunija

32 EUR 32 EUR

4.4. če stroški prenočevanja vključujejo tudi plačilo zajtrka, in potovanje traja nad 10 do 14 ur

75 % zneska po Uredbi za tujino,

zmanjšano za 15 %

75 % zneska po Uredbi za tujino, zmanjšano

za 15 %

4.5. če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, in potovanje traja nad 14 do 24 ur

90 % zneska po Uredbi za tujino

90 % zneska po Uredbi za tujino

5. Prevoz na službenem potovanju v Sloveniji

5.1. povračilo stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi

do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi

sredstvi

do višine dejanskih stroškov za prevoz z ja-

vnimi prevoznimi sredstvi

5.2. v primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo

0,37 EUR za vsak prevožen kilometer

0,37 EUR za vsak prevožen kilometer

6. Prevoz na službenem potovanju v tujini

7. Prenočevanje na službenem potovanju

prenočevanje na službenem potovanju

v višini predloženega računa za

prenočevanje, ki ga odobri delodajalec

do višine dejanskih stroškov za prenočevanje, če je

dokumentirano s potnim nalogom in z računi

8. Terenski dodatek

terenski dodatek 4,00 EUR na dan 4,49 EUR na dan

9. Nadomestilo za ločeno življenje

nadomestilo za ločeno življenje 334 EUR na mesec

10. Regres za letni dopust

regres za letni dopust v letu 2013

znaša 791,50 EUR najvišji znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni potrebno obračunati

prispevkov je 70% povprečne plače v RS za

predpretekli mesec

11. Jubilejne nagrade

jubilejne nagrade 40 %, 60 % ali 80 % povprečne plače

zaposlenih v RS za pretekle tri mesece

delovna doba pri zadnjem delodajalcu

za 10 let delovne dobe 622,80 EUR 460 EUR

za 20 let delovne dobe 934,20 EUR 689 EUR

za 30 let delovne dobe 1.245,60 EUR 919 EUR

za 40 let delovne dobe 919 EUR

12. Odpravnina ob upokojitvi

odpravnina od upokojitvi

v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih ali v višini dveh povprečnih plač v RS za pretekle tri

mesece, če je to zanj ugodneje

4.063 EUR

3.114,00 EUR

13. Solidarnostna pomoč

v primeru smrti delavca 1.557,00 EUR 3.443 EUR

v primeru smrti ožjega družinskega člana delavca

778,50 EUR 3.443 EUR

v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delavca ter elementarne nesreče, ki prizadene delavca

1.557,00 EUR 1.252 EUR

14. Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo

1. letnik - dijak 90,00 EUR 172,00 EUR

2. letnik - dijak 120,00 EUR 172,00 EUR

3. letnik - dijak 150,00 EUR 172,00 EUR

4. letnik - dijak 150,00 EUR 172,00 EUR

študent 170,00 EUR 172,00 EUR

Osnove za izračun prejemkov

Plače v RS (vir: SURS) Bruto plača Povprečna plača (bruto) zadnjih treh mesecev

januar 2013 1.523,80 EUR 1.557,00 EUR

Pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom je treba ločiti njihovo delovnopravno obravnavo od davčne obravnave. Pravico delavca do povračil stroškov v zvezi z de-lom ureja Zakon o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/2002 s spremem-bami), ki v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stro-škov za prehrano med delom, stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Višina povračil tovrstnih stroškov se določi s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo ali z izvršilnim predpisom. Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7), ki v prvem odstavku 44. člena med dohod-ke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljevanju davčna osnova), uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Če delodajalec izplačuje povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, ki ga za navedena povračila določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba (Uradni list RS, št. 140/06 s sprememba-mi), se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo. (http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/do-hodek_iz_zaposlitve/povracila_stroskov_v_zvezi_z_delom_in_izplacila_drugih_dohodkov_iz_delovnega_razmerja/povracila_stroskov_v_zvezi_z_delom_in_iz-placila_drugih_dohodkov_iz_delovnega_razmerja_splosno_pojasnilo/) Obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost: V skladu z zakonom o prispevkih za socialno varnost se prispevki za socialno varnost obračunavajo in plačujejo pri jubilejnih nagradah, odpravninah in solidarnostnih pomočeh ter po-vračilih stroškov v zvezi z delom v delu, ki presega z uredbo vlade določen znesek teh prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Zap. 1 - KPOP: Če delavec dela pri dveh delodajalcih, mu pripada pri vsakem de-lodajalcu sorazmerni del povračila za prehrano med delom, ki dnevno ne sme biti nižje od 4,90 EUR.

Zap. 1 - Uredba: Povračilo stroškov prehrane med delom za vsak dan, ko je delo-jemalec na delu vsaj 4 ure, se ne všteva v davčno osnovo v višini 6,12 EUR. Če je delojemalec na delu več kot 10 ur, se v davčno osnovo dodatno ne všteva 0,76 EUR za vsako nadaljnjo dopolnjeno uro po 8. urah prisotnosti.

Zap. 2 - KPOP: Če javni prevoz ni organiziran oziroma ga delavec iz utemeljenih ra-zlogov ne more uporabljati, je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 0,18 EUR, oziroma v vsakokratni višini po Uredbi o višini povra-čil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela. Delavec je upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, od kraja bivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela. Delavec ni upravičen do povračila stroškov prevoza, če delodajalec organizira brezplačni prevoz na delo in z dela. Zap. 2 - Uredba: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo do višine stroškov javnega prevoza, od mesta opravljanja dela do običaj-nega prebivališča delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča vsaj 1 kilo-meter. Če delojemalec nima možnosti uporabe javnega prevoza, se v davčno osno-vo ne všteva povračilo stroškov prevoza v višini 0,18 EUR za vsak polni kilometer. Če

CEH | april 2013

19

Cene bencina in kilometrina za službena potovanja v tujino (za februar 2013 in marec 2013)

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

NAD DO

8.021,34 16 %

8.021,34 18.960,28 1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

18.960,28 70.907,20 4.236,92 + 41 % nad 18.960,28

70.907,20 25.535,16 + 50 % nad 70.907,20

Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

NAD DO

668,44 16 %

668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02

5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Če znaša skupni dohodek v eurih

Znaša splošna olajšava v eurih

NAD DO

10.866,37 6.519,82

10.866,37 12.570,89 4.418,64

12.570,89 3.302,70

LESTVICA ZA ODMERO DOHODNINE IN OLAJŠAVE ZA LETO 2013

na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2013 (Uradni list RS, št. 102/12). Stopnje dohodnine za davčno leto 2013:

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izpla-ča glavni delodajalec, se za davčno leto 2013 uporabijo stopnje doho-dnine in lestvica preračunana na 1/12 leta:

Davčne olajšave: 1. Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2013:

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz de-lovnega razmerja se upošteva:

Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih

Znaša splošna olajšava v eurih

NAD DO

905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22

1.047,57 275,22

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošte-va povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura.

Namen Letna olajšava v eurih

Mesečna olajšava v eurih

invalidu s 100 % telesno okvaro 17.658,84 1.471,57

po dopolnjenem 65. letu starosti 1.421,35 118,45

DATUM 5 feb. 2012 19 feb. 2012 05 mar. 2012 19 mar. 2012

Bencin 95 oktanov v EUR/l (www.petrol.si)

1,549 1,549 1,547 1,505

Kilometrina - 18 % od cene bencina v EUR, od 7.7.2012-Uradni list št. 51/2012

0,2788 0,2788 0,2785 0,2709

2. Osebne olajšave

3. Posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 2.477,03 eura.

19

Za posamezna leta prehodnega obdobja, v katerem je pod določenimi pogoji mogoče izplačevati nižje minimalne plače, so določeni najnižji dovoljeni zneski minimalne plače. Od 1. marca 2010 do 1. januarja 2012 so zneski minimalne plače določeni tako, da je z neto zneski, ki iz njih izhajajo, zagotovljeno postopno prilaga-janje končni vrednosti košarice življenjskih potrebščin.

ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila v privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo zagotovi tudi gorivo, se povračilo stroškov prevoza na delo všteva v davčno osnovo. Zap. 4: Delavec je upravičen do dnevnice pod pogoji in v višini, ki ga določa Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino - Uredba za tujino (Uradni list RS, št. 38/94, 63/94, 24/96, 96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 73/04, 16/07, 30/09 in 51/12). V uredbi za tujino so določene dnevnice še za ostale države in območja. Če je na službenem potovanju v tujino zagotovljena brezplačna prehrana, se upravičencu za pokritje morebitnih drugih stroškov obračuna 20 % pripadajoče dnevnice te uredbe. Za odsotnost nad 14 do 24 ur delojemalcu pripadajo trije obroki prehra-ne, za odsotnost nad 10 do 14 ur dva obroka. Za vse tiste, ki uporabljajo uredbo za tujino posredno velja davčna uredba. Ta za obračun dnevnic predpisuje tri vrste dnevnic: za službeno potovanje od 6-8 ur, za službeno potovanje nad 8-14 ur in za službeno potovanje nad 14 do 24 ur. Zap. 5 - Uredba: Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všte-va v davčno osnovo do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali za najem osebnega avtomobila. Povračilo stroškov prevoza se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom, dokazili in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto pre-voza. Če delojemalec uporablja službeno vozilo, se za povračilo stroškov prevoza šteje tudi povračilo stroškov za takse, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za gorivo. Če delojemalec uporablja službeno vozilo tudi v privatne namene, pod-jetje pa mu ne zagotavlja goriva za opravljene poti v privatne namene, je treba de-janske stroške goriva sorazmerno razmejiti. Razmejitev stroškov goriva med stroški za službene in stroški za privatne vožnje mora biti pregledna in dokumentirana z verodostojnimi dokazili. Zap. 6: Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, 15. člen: »Če je v nalogu za službeno potovanje določeno, da se uporabi za službeno potovanje v tujino lastno motorno vozilo, se povrnejo stroški v višini 18 odstotkov cene litra neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov za prevoženi kilometer.«

Zap. 8 - KPOP (terenski dodatek): Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo na terenu zunaj sedeža delodajalca ali poslovne enote in zunaj kraja stalne-ga ali začasnega bivališča delavca ter če sta na terenu organizirana prehrana in pre-nočišče. Šteje se, da je delavec, če dela in biva na terenu od 12 ur do 24 ur, upravi-čen do treh obrokov prehrane. V primeru, ko delodajalec delavcu ne zagotovi treh obrokov prehrane, mu pripada povračilo stroškov za delo na terenu v višini znižane dnevnice, in sicer : če je zagotovljen en obrok prehrane v višini 60 % dnevnice, če sta zagotovljena dva obroka prehrane, pa v višini 30 % dnevnice. Zap. 11 - KPOP: Jubilejne nagrade presegajo najvišje neobdavčene zneske iz Ured-be. Povračila stroškov v zvezi z delom in drugimi osebnimi prejemki se izplačujejo v višini, kot jh določa ta kolektivna pogodba in največ v zneskih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za prispevke za socialno varnost. Zap. 12 - KPOP: Odpravnina ob upokojitvi se izplača v višini, določeni v 132. členu Zakona o delovnih razmerjih. Za zasebnika Fizični osebi, ki opravlja dejavnost, se na podlagi 57. člena Zakona o dohodnini (Zdoh-2) priznajo kot odhodek stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca, do vi-šine, določene z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer stroški v zvezi s službenimi potovanji, stroški prehra-ne med delom, stroški prevoza na delo in z dela, stroški dela na terenu.

20

20

Minimalna plača

Obdobje Znesek Uradni list RS št.

od 1. januarja 2013 783,66 EUR 29/2013

od 1. januarja 2012 763,06 EUR 5/2012

od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 748,10 EUR 3/2011

NamenLetna olajšava v eurih

Mesečna olajšava v eurih

Za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 203,08

Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

8.830,00 735,83

Za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 220,77

Za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 368,21

Za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 515,65

Za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 663,09

Letna olajšava v evrih Mesečna olajšava v evrih

2.436,92 203,08

4. Posebna olajšava za vzdrževane otroke

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.819,09 eurov letno. 6. Posebna osebna olajšava za rezidenta – čezmejnega delovnega migranta 7.576,62 eura.

- za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana:

Minimalna plača je mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Zajema osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, del plače za poslovno uspešnost in dodatke. V minimalno plačo niso zajeta povračila stroškov v zvezi z delom (npr. povračilo za prehrano, prevoz na delo) in drugi osebni prejemki (npr. odpravnine, jubilejne nagrade). Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.

Naziv prispevka stopnja za plačilo

Skupaj prispevki za pokojnisko in invalidsko zavarovanje 24,35% 207,24 EUR

Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 13,45% 114,47 EUR

Skupaj drugi prispevki: starševsko varstvo in zaposlovanje 0,40% 3,40 EUR

PRISPEVKI SKUPAJ 38,20% 325,11 EUR

V Uradnem listu RS, št. 12/2011 je bil objavljen Sklep o najnižji pokojninski osnovi, po katerem znaša najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2011 dalje 551,16 EUR. Zavezanec plača prispevke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisa-nem obrazcu OPSVL, ki se odda po sistemu eDavki. Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave.

www.durs.gov.si/si/aktualno/najnizja_pokojninska_osnova/

Pavšalni prispevki za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Glede na določila 428. člena ZPIZ-2 se do določitve novega zneska pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ta prispevek plačuje v zne-sku, ki je določen v II. oziroma VII. točki Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja. Skladno s tem Sklepom znaša mesečni znesek pavšalnega prispevka od 1. aprila 2012 dalje 32,14 EUR. Zavezanci plačajo polovico navede-nega zneska prispevka za mesec, v katerem opravljajo dejavnost 15 dni ali manj. Prispevek plačujejo mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Prispevek za zdravstveno zavarovanje Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Prispevek za zdravstveno zavaro-vanje znaša 4,55 EUR mesečno, in je določen za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013. Prispevek plačujejo zavezanci mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec – ne glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti v mesecu.

Zavarovalna podlaga 103Zavarovalna podlaga 103 velja za lastnike zasebnih podjetij, ki niso obvezno zava-rovani na drugi podlagi in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdra-vstveno zavarovanje. Zavezanec za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarova-nje je zavarovanec sam. Prispevki se obračunavajo po stopnji 13,45 % od najnižje bruto pokojninske osnove in znašajo 114,47 EUR.

Zavarovalna podlaga 104Zavarovalna podlaga 104 velja za osebe, ki na območju RS samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (5. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ), in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Prispevki za zdravstveno zavarovanje se obračunajo po stopnji 13,45 % (najmanj) od minimalne plače, in znašajo 105,40 EUR.

Obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopi tudi v primerih, ko te osebe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje, torej tudi ko bodo 1) na šolanju ali 2) v delovnem razmerju za več kot polovico vendar manj kot polni delovni čas, in ne bodo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane iz naslova opravljanja samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti, ali 3) pa so uveljavile izvzem iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (odjava iz zavarovanja).

URADNE URE NA ZBORNICI:Ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 15. ureSreda od 8. do 17. urePetek od 8. do 13. ure.

Mali oglasiSpoštovani člani,v Cehu lahko brezplačno objavljate tudi nekomercialne male oglase do štirideset besed. Lahko objavite tudi več različnih malih oglasov hkrati. Za majsko številko je rok za oddajo 20. april 2013.

Uredništvo

Prispevki za socialno varnost za družbenika zasebnih družb, ki so poslovodne osebe - za marec 2013

NAJNIŽJA NETO POKOJNINSKA OSNOVA 551,16 EUR

količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo 1.54416

NAJNIŽJA BRUTO POKOJNINSKA OSNOVA 851,07 EUR

SVETOVALEC CEH | april 2013

21

21

22

222222

Najuporabnejši kazalniki poslovanja - 2. delS kazalniki obračanja proučujemo hitrost obračanja posameznih vrst sredstev. Hitrost obračanja merimo v koeficientu ali dnevih. Poznavanje hitrosti obračanja posameznih sredstev pomembno vpliva na denarni tok v podjetju. Hitrejše je obračanje sredstev, manj ima podjetje vezanih sredstev v zalogah, terjatvah itd.

MALA POSLOVNA ŠOLA

Koeficient obračanja zalogKazalnik koeficient obračanja zalog kaže število obratov zalog v letu dni. Visok koe-ficient kaže na dobro obračanje zalog (kratki dobavni roki in/ali hitro prodajo zalog). Povprečno dobo vezave zalog izračunamo tako, da se letno število dni (365 dni) deli s koeficientom obračanja zalog proizvodov.

Če podatka o prejemkih nimamo lahko kot približek v števcu uporabimo čiste prihodke od prodaje.

Kazalniki obračanja se izračunajo kot raz-merje med tokom (prometom) in povpreč-nim stanjem sredstev

Erika Stražar je strokovnjakinja z dolgoletnimi izkušnjami na področju računovodstva, davkov in kontrolinga.

Osebno svetovanje:051 355442Erst@siol.net

Kazalniki obračanja se izračunajo kot razmerje med tokom (prometom) in povpreč-nim stanjem sredstev. Zunanji uporabniki praviloma izračunajo povprečno stanje na podlagi končnega in začetnega stanja sredstev. Notranji uporabniki imajo več po-datkov, zato v praksi upoštevajo 13 stanj (prvi dan opazovanega obdobja in stanja zadnjega dne v mesecu). Izračun povprečnega stanja iz čim več stanj zmanjšuje tve-ganja napačne vsebine izračunanih kazalnikov obračanja. Pri primerjavi v času in med podjetji moramo paziti, da je izračun povprečja metodološko enak. Pri izračunu upoštevamo vsebinsko povezane kategorije. Tako zaloge materiala primerjamo s po-rabo materiala, terjatve s prihodki od prodaje ...

Koeficient obračanja terjatev do kupcevTa kazalnik kaže število obratov terjatev do kupcev v letu dni. Če število dni v letu delimo s koeficientom obračanja terjatev do kupcev, dobimo dneve vezave do kupcev oziroma povprečni plačilni rok.

CEH | april 2013

23

232323

Če kot zunanji uporabnik podatka o izdatkih ne moremo pridobiti, lahko kot pribli-žek iz izkaza poslovnega izida vzamemo stroške blaga, materiala in storitev. Povpreč-ne plačilne roke do dobaviteljev izračunamo tako, da se letno število dni (365 dni) deli s koeficientom obračanja obveznosti do dobaviteljev.

Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljevPraviloma koeficiente obračanja računamo za sredstva, vendar lahko izračunamo tudi koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev, ki nam pove povprečni obrat obveznosti do dobaviteljev oziroma povprečni plačilni rok. Podjetja strmijo k čim daljšim plačilnim rokom, ki pa se pogosto odrazijo tudi v višjih nabavnih cenah.

Visok koeficient obračanja zalog kaže na dobro obračanje zalog, kar pomeni kratke dobavne roke in/ali hitro prodajo zalog

V naslednji številki bom predstavi-la kazalnike uspešnosti opredeljene v SRS. Nato pa bodo sledile teme s po-dročja kontrolinga (kalkulacije ...).

24

2424

Italijanščina v mezincu je vstopnica v poslovni svetObvladovanje komunikacije je ključnega pomena za uspešno sodelovanje z italijanskim svetom. Res je, da večji delež poteka neverbalno, ampak izbira pravih besed nas pripelje tudi na pravo mesto.

UPORABNA ZNANJA: JEZIKI

Pravilno izrazoslovje v birokratskih ozi-roma administrativnih vodah nam pogo-sto beli glavo že v maternem jeziku, kaj šele v tujih. Čeprav ne načrtujemo, se nam mimogrede zgodi, da moramo izpolniti kakšen vprašalnik, napisati elektronsko pošto ali opraviti formalen klic. Včasih se nam zaplete že pri nedolžni rezervaciji hotelske sobe, kaj šele pri pripravi poslov-

ne ponudbe, prošnji za sodelovanje ali pa pritožbi zaradi nezadovoljstva.

Zimzelen trendset na področju gastro-nomije, modnega, pohištvenega in av-tomobilskega oblikovanja ter turizmaGlede na trenutno gospodarsko stanje je pomembno biti profesionalno kreativen in iskati rešitve v vsaki priložnosti tako v Sloveniji kot tudi čez mejo. Slovenec bo v tujini vedno konkurenčen zaradi pri-rojene marljivosti, dobrodošlo pa je tudi znanje čim več tujih jezikov, ne le angle-ščine. Italija je ena izmed redkih držav, ki se lahko že sama po sebi promovira kot trendset. Trendset, ki je že kar zimzelen, predvsem na področju gastronomije, modnega, pohištvenega in avtomobilske-ga oblikovanja ter turizma. Torej tudi če vas ta dežela ne mika, je še vedno veli-ko drugih tako slovenskih kot tudi tujih

Janja Križajpredavateljica italijanskega jezika

Osebno svetovanje: 041 763031, 040 256171, info@sama-navitas.si

Italija je ena izmed redkih držav, ki se lahko že sama po sebi promovira kot ustvarjalec trendov predvsem na področju gastronomije, modnega, pohištvenega in avtomobilskega oblikovanja ter turizma

podjetij, ki sodelujejo ali pa si želijo so-delovati z italijanskimi firmami in znanje italijanščine vam bo prineslo kar nekaj točk prednosti.

Z znanjem jezika boste očarali potenci-alne partnerje in delodajalceZ usvajanjem poslovnega jezika se boste naučili tudi poslovne etike in pravil ter obvladovanja specifičnih situacij, poleg tega pa boste znali natančneje sporočiti svoje cilje, oblikovati ideje in zagovar-jati svoje mnenje. Prav tako boste laž-je razumeli sogovornika in se vključili v pogovor, se uspešno pogajali in kar je najpomembnejše, bili pri tem sproščeni in samozavestni. Ob dobrem znanju ita-lijanskega jezika je skoraj nemogoče, da ne bi očarali potencialnih partnerjev, de-lodajalcev in ostalih pomembnih členov na poti do vašega uspeha.

CEH | april 2013

25

2525

TestPreverite svoje znanje poslovne italijanščine v naslednjem testu:

1.) Kako v formalni italijanščini nagovorimo prejemni-ka pošte?

a) »Buon giorno, signor Rossi, …«b) »Gentile signor Rossi, …«c) »Ciao signor Rossi, …«

2.) Kako se boste zahvalili italijanski stranki za povpra-ševanje?

a) »Grazie per la Sua richiesta.«b) »Grazie per la Sua risposta.«c) »Grazie per il suo ordine.«

3.) Kaj pomeni »pagamento anticipato«?a) Plačilo po prejemu.b) Plačilo vnaprej.c) Plačilo po dogovoru.

4.) Italijansko podjetje še ni poravnalo računov, zato ste se odločili poklicati jih po telefonu, s katerim oddel-kom boste želeli govoriti?

a) »Settore contabilità«.b) »Settore segreteria«.c) »Settore direzione«.

5.) Prijavljate se na delovno mesto, ki ga razpisuje itali-jansko podjetje, kaj boste poslali poleg življenjepisa?

a) »Lettera di presentazione«.b) »Lettera di reclamo«.c) »Lettera di dimissioni«.

6.) Ob koncu sestanka s potencialnim italijanskim par-tnerjem mu boste pustili:

a) »Biglietto della Lotteria«.b) »Biglietto di auguri«.c) »Biglietto di visita«.

Rešitve: 1b, 2a, 3b, 4a, 5a, 6c.

26

26

UPORABNA ZNANJA: PSIHOLOGIJA

Dr. Neja Zupan je mednarodno priznana trenerka NLP in NLP Coach. Je avtorica in soavtorica psiholoških knjig in člankov objavljenih v domačih in tujih revijah.

Osebno svetovanje: 040 370930, neja.zupan@bisernica.si

Kdo ima prav ali menedžment konfliktaV podjetju smo imeli sestanek. Beseda je tekla o nakupu novega stroja. Med udeleženci sestanka sta nastala dva tabora. Nekateri so trdili, da je nakup stroja nepotrebno trošenje in da je v težkih časih potrebno imeti nekaj de-narja na zalogi. Drugi del udeležencev je dokazoval, da je nakup stroja nujna investicija in da se podjetje lahko reši le tako, da investira v nov stroj in s tem novo vrsto izdelkov. Vnela se je vroča debata, dokazovanje, prepričevanje kdo ima prav in na koncu smo se razšli razdvojeni in nezadovoljni – nekateri tudi jezni: »Le kako drugi ne ra-zume/razumejo?« Na nivoju vedenja in strategije sta oba tabora delovala točno nasprotno. Kateri tabor ima prav?

Vas takšno delovanje spominja na kak podoben dogodek v vašem življenju? Morda v službi ali pa doma, morda med prijatelji? »Le kako drugi ne razume, kako ne dojame?«

»Na nivoju, kjer je problem nastal, se problema ne more rešiti. Problem lah-ko rešimo samo z višje perspektive.« Albert Einstein

Konflikt definiramo kot neharmonijo med dvema nasprotnima idejama, in-teresoma, perspektivama. Psihološko je konflikt umsko naprezanje, zavedno ali nezavedno, in se pojavi, ko sta si dve predstavitvi neke situacije nasprotujo-či. Konflikti se zato lahko pojavijo med osebo in drugimi ljudmi ali pa znotraj posameznika.

Znotraj posameznika se konflikti lahko pojavijo na različnih nivojih, npr. oseba hoče pojesti in istočasno ve, da hambur-ger škoduje njenemu zdravju. Lahko ose-ba misli, da je pomembno, da se nauči tu-jega jezika in je hkrati prepričana, da ni talentirana za učenje tujega jezika. Oseba je lahko ujeta v nasprotovanje vlog starš vs. podjetnik. Kadar oseba nima meha-nizmov (znanja, metod, tehnik, modro-sti) za kreativno iskanje rešitev, se energi-

ja sprosti v konflikte z drugimi ljudmi ali pa v posameznik zboli. Najhujše oblike notranjih konfliktov se kažejo v stanju brez radosti, nemotiviranosti, brezvolj-nosti, izoliranosti posameznika od okolja in v duševnih boleznih kot so depresija, shizofrenija, manična depresija in drugo.

Medosebno nastopijo konflikti zara-di različnega pogleda na svet. V osebni odličnosti smo temu rekli, da se zemlje-vidi sveta med seboj razlikujejo. Razli-kujemo se v prepričanjih, vrednotah in predpostavkah o svetu. Ko v sistemu (na zemljevidu sveta) posameznika ne obsta-jajo mehanizmi za kreativno odzivanje na drugačnost (luknje na poti) in spre-membe, potem se energija sprosti v jezi, nerazumevanju, nasprotovanju, borbi in drugih oblikah medosebnega nerazume-vanja.

Vrednote so izjemno močan filter, ki do-loča na kaj se posameznik fokusira. Če opišemo filter, ki ga imamo zaradi vre-dnot, potem je ta filter kot radio. Spreje-mamo samo tisti program, na katerega so nastavljene frekvence.

Na podlagi tega kar sprejmemo (beri sfil-triramo skozi vrednote) se odločamo, so-dimo, kaj je prav in kaj napačno, vredno-timo, kaj je dobro in kaj slabo … Karkoli se odločimo, da je pravilno ali napačno pomeni, da ustreza neki naši osebni vrednoti. Tako tudi druge sodimo glede na naše lastne vrednote. Če imamo na primer visoko vrednoto točnost, potem človeka, ki zamuja, lahko določimo kot nezainteresiranega, lenega, nespoštljive-ga. Naše sodbe so večkrat lahko napačne, vendar kljub temu hitro dobimo »ozna-ke« za vedenja drugih, ko so kršene naše vrednote.

Zato prepoznavanje lastnih vrednot pri-naša globoke spremembe. O prepoznava-nju vrednot smo govorili že v prejšnjem članku, zato bomo tokrat pobližje pogle-dali še, kdaj, kje, kako vrednote nastajajo.

Vrednote so ideje, ki jih imamo o tem, kaj je na svetu pomembno.

Otroštvo, kjer vrednote povza-memo po svojih starših. Ko smo

otroci, nas starši spodbujajo v določenih aktivnostih in ker je staršem nekaj veliko pomenilo, smo globoko v sebi to, kar smo počeli (vedenje), povezali z vrednoto. Na primer: s starši ste pogosto hodili v hribe. V hribih so vam starši opisovali lepoto na-rave, čisto naravno okolje, pomen športne aktivnosti … in tako ste zgradili na pri-mer vrednoto športna aktivnost.

Seveda je potem prišlo drugo ob-dobje: najstništvo in v več prime-

rih s tem povezano uporništvo, naspro-tovanje vrednotam, ki so jih imeli starši. Tako so se lahko razvile vrednote: »la-stno preizkušanje resnice«, »analiziranje situacij«, »višje dobro«, »spoštovanje«… pa tudi »nasprotovanje za vsako ceno«, »maščevanje«, nekatere od teh vrednot torej podpirajo človečnost in druge vodi-jo h kriminalnim dejanjem.

Med vrednote, ki jih živimo, spa-dajo tudi sprejete vrednote. To

so vrednote, ki jih sprejmemo v službi, družbi prijateljev, s poroko, na organizi-ranih izletih … Vrednoto sprejmemo v novih okoliščinah. Sprejete vrednote se lahko spremenijo, ko ni več okoliščin, ki podpirajo te vrste vrednote.

Kulturne vrednote so povezane s kulturo, v kateri živimo. Kulturne

3.

4.

2.

1.

CEH | april 2013

27

27

vrednote so ene najmočnejših, ki vpliva-jo na to, kako delujemo. Prenašajo se iz generacije v generacijo in ker jih živijo vsi v okolju kjer rastemo, se vtisnejo v globok spomin. Narekujejo nam, kaj je v okolju normalno, sprejemljivo in običaj-no. Vse kar izstopa, torej ni dobro. Ena največjih družinskih terapevtk Virginia Satir je ugotovila, da je »biti sprejet« naj-večja ovira za spremembe, četudi na bo-lje. Zato ljudje za ceno svojega dobrega

počutja velikokrat bolehajo za eno naj-bolj uničujočih bolezni tega časa. Ta bo-lezen se imenuje NORMALOZA (nor-malnost). Normaloza vzdržuje stanje »realnosti«, zato se podjetja/posamezni-ki znajdejo v težavah, ker ne uspejo priti iz »realnega/običajnega razmišljanja« v katerem so živele že pretekle generacije.

Različne vrednote torej vplivajo na posa-meznika, podjetje, organizacijo, državo, skupnost ... Od vrednot je odvisno naše življenje. Kakšnega si želite?

Da ugotovimo, katere so vrednote v šir-šem kontekstu, si pomagamo tako, da napišemo zgodbo, kako podjetje deluje, če je raj na zemlji. Kaj se dogaja, kako delavci soustvarjajo proces, kako je s poslovanjem, kaj se dogaja s poslovni-mi partnerji, kaj se dogaja z odjemalci/strankami…?

In enako napišemo zgodbo, kako podje-tje deluje, kadar je pekel na zemlji. Kaj se dogaja, kako delavci soustvarjajo proces, kako je s poslovanjem, kaj se dogaja s po-slovnimi partnerji, kaj se dogaja z odje-malci/strankami?

V vsakem odstavku proučite, katere vre-dnote so zastopane v nebesih in katere so odsotne ali poškodovane v peklu. Vre-dnote, ki so zastopane v nebesih sprožajo dobre rezultate, dobro počutje, rast, ra-zvoj, medosebno razumevanje. Vredno-te, ki jih v peklu ni, povzročajo negativna čustva, slabo odločanje, slabe medoseb-ne odnose, neuspeh. Drug tip vrednot, ki se pojavljajo v peklu, so vrednote, od katerih hočemo proč. Tudi te vrednote je pomembno proučiti, da jih iz podjetja odstranimo, ker prav tako povzročajo negativna čustva, slabo odločanje, slabe medosebne odnose, neuspeh.

Ko enkrat odkrijemo vrednote, jih po-vežemo s prepričanji, strategijami in ve-denji. Vsaka vrednota ima namreč svoj vzorec prepričanj, strategij in vedenj, ki jo podpirajo. Ko spremenimo korak za ko-rakom vedenja, ki vodijo v izpolnjevanje neke vrednote, ki nas ne podpira, strate-gije, ki vodijo k neuspehu in prepričanja, ki so nekoristna za uspeh, potem se spre-meni vrednota in življenje postane lepše.

Zdaj pa se vrnimo k razrešitvi nesporazu-ma med dvema taboroma, ki sta omenje-na na začetku tega članka. Na nivoju ve-denja in strategije sta oba tabora delovala točno nasprotno. Kateri tabor ima prav?

Da razrešimo konflikt, je nujno analizirati, katere vrednote se naha-

jajo za posameznim vedenjem.Investicija v nov stroj = rastDenar na zalogi = varnostTorej je pozitivni namen obeh strani ja-sno razviden in pomembno je, da oba tabora prepoznata pozitivni namen.

Nato poiščemo skupni namen iz obeh vrednot, na primer »optimiza-

cija investicije in varnosti« ali »Optimi-zacija virov«.

Iz tega nivoja raziščemo, kako lah-ko uresničimo skupni pozitivni

namen. Tu iščemo več možnosti za ure-sničitev skupnega pozitivnega namena. Pomembno je, da rešitve vsebujejo meša-nico obeh prvotnih vrednot, na primer: »kreiramo dodatni zaslužek«, »najdemo partnerja, ki investira denar«, »zmanjša-mo stroške« …

Preverimo, katera možnost je naj-bolj efektivna in ekološka v smislu

zadovoljitve skupnega pozitivnega na-mena in posameznih namenov. Izbrana rešitev mora imeti uspešen učinek v ce-lotnem sistemu.

V prihodnji številki bomo proučili način, kako raziskati pomen tega, kar nam nekdo pove, da bomo bolje sogo-vornika bolje razumeli in se ustrezneje odzivali.

1.

2.

3.

4.

28

28

Živilo grami vlaknin

1 korenje 1,7

3 srednje veliki cvetovi cvetače 1,2

6 oliv 1,2

polovica kozarca graha 4,4

ZDRAVJE: GIBANJE

Vlaknine so pomemben del uravnotežene prehraneVerjetno ste že slišali, da so vlaknine pomemben del zdrave prehrane. To je tisti del hrane, ki je telo ne prebavi in vsrka, tako kot maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate. Vlaknine potujejo skozi vaš želodec, malo in debelo črevo ter se na koncu izločijo. Kljub temu, da vlaknine nimajo direktnega hranljivega učinka za telo, imajo številne pozitivne učinke na zdravje.

Vlaknine koristijo zdravjuČe boste s hrano zaužili dovolj vlaknin, boste imeli manj težav s krvnim sladko-rem. Vlaknine namreč uravnavajo nivo sladkorja v krvi in s tem zmanjšujejo

Brigita Žinkosvetovalka za prehrano, osebna trenerka in vodja vadbenega studia OZ

Osebno svetovanje:040 574714Info@studio-oz.si

verjetnost pojava sladkorne bolezni tipa 2. Pri ljudeh, ki že imajo sladkorno bo-lezen, pa vlaknine izboljšujejo nivo slad-korja v krvi.Vlaknine vas varujejo pred povišanim holesterolom, predvsem tistim »slabim«, ki ogroža zdravje srca in ožilja. Poleg tega vlaknine poskrbijo, da vaša prebava poteka normalno, zmanjšujejo verjetnost nastanka hemoroidov in pojav obolenj črevesja. Nekateri znanstveniki so mnenja, da vlaknine celo ščitijo pred rakom debelega črevesja.

Kje najdemo vlaknineNajveč vlaknin najdemo v zelenjavi, sad-

ju, polnozrnatih žitaricah in stročnicah. Če boste poskrbeli, da bo v vaši prehrani dovolj teh vrst živil, boste ohranjali zdra-vo srce in primerno telesno težo.

Koliko vlaknin potrebujemInštituti za medicino priporočajo, naj človek zaužije med 20 in 30 grami vla-knin dnevno, ženske približno 20, moški pa okoli 30 gramov. Za lažjo predstavo je spodaj tabelica, v kateri je prikazano, koliko vlaknin vsebuje posamezno živilo.

Vlaknine in hujšanjeČe je vaš cilj izgubiti nekaj kilogramov odvečne maščobe, preverite, ali je v vaši prehrani dovolj vlaknin. Te so zelo po-membne za zdravo hujšanje in dolgo-trajno ohranjanje primerne telesne teže. Poleg tega vas bodo obroki, ki so bogati z vlakninami, npr. zelenjavne ali sadne solate, hitreje nasitili in ne boste čutili potrebe po prenajedanju. Hrana z veliko vlaknin zahteva tudi več žvečenja, zato bodo vaši možgani imeli dovolj časa, da zaznajo, kdaj ste siti. Po obroku, ki vse-buje dovolj vlaknin, boste ostali dlje časa siti in ne boste čutili potrebe po različnih nezdravih prigrizkih.Ali ste vedeli, da žvečenje trše hrane, ki ima veliko vlaknin, stimulira vaše mo-žgane tako, da občutite veliko večje za-dovoljstvo, kot takrat, ko uživate mehko ali tekočo hrano? Trša hrana tudi bolj pomirja, spodbuja nastanek sline in pre-bavnih sokov, preprečuje zaprtje ter iz-boljšuje prebavo.

Primeri obrokov, ki imajo veliko vla-kninDober primer obroka, ki vsebuje veliko vlaknin, je zelenjavno stročnična juha. Bodite ustvarjalni, uporabite lahko kate-rokoli zelenjavo in stročnice, na primer korenje, cvetačo, brokoli, grah, fižol, lečo idr. Tople juhe so odličen obrok v hla-

CEH | april 2013

29

29

Kako lahko v svojo prehrano na pre-prost način vključite več vlakninZa vas sem pripravila nekaj kori-stnih nasvetov, kako lahko v vašo vsakodnevno prehrano vključite več vlaknin:

1. Začnite dan z zajtrkom, ki ima veliko vlaknin, na primer polnozr-nate žitarice z jogurtom, svežim sadjem in oreščki.

2. Na dan zaužijte vsaj tri kose sadja. Odlična so na primer jabol-ka, pomaranče in brusnice. Sadje je odlično tudi kot zdrav prigrizek sredi dneva.

3. Berite oznake na živilih in preverite vsebnost vlaknin. Izberite živila, ki imajo večji delež vlaknin, npr. polnozrnate testenine.

4. V vaše najljubše recepte do-dajte raznovrstno sadje ali zelenja-vo. Pripravite lahko na primer ko-renčkov pire ali omako za testenine iz brokolija in malo kisle smetane. Gram vlaknin tu, gram tam in do-segli boste priporočeno količino vlaknin v vaši prehrani, s tem pa ravnovesje in primerno telesno težo. Seveda ne pozabite na dovolj gibanja in pozitivne misli.

dnejših dneh, lahko pa jih uživamo tudi hladne. Uživajte v izboru ali pripravi naj-različnejših solat. K pisani zelenjavi lah-ko dodate proteinski del, npr. tuno, jajca, piščanca, morske sadeže idr.

Vlaknine vas varujejo pred povišanim holesterolom

Največ vlaknin najdemo v zelenjavi, sadju

Človek naj zaužije med 20 in 30 gramov vlaknin dnevno, ženske približno 20, moški pa okoli 30 gramov.

30

30

ZDRAVJE: RECEPT

Juha iz zelenjave in stročnic

Sestavine za 2 osebi:• 300 g mešanih suhih stročnic• 1 čebula• 1 krompir• 1 korenček• malo steblo zelene• 1 žlica smetane za kuhanje• sol, poper• začimbe po okusu• parmezan

PredpripravaStročnice čez noč namočimo v vodi, zjutraj vodo odlijemo in natočimo novo.

PripravaV lonec stresemo odcejene stročnice, zavremo in prvo vodo odlijemo. Medtem vso zelenjavo operemo in narežemo. K stročnicam dodamo zelenjavo, prelijemo toliko hladne vode, da prekrije sestavine in počasi kuhamo do mehkega.Če imate raje kremno juhico, vsebino lonca zmiksajte s palič-nim mešalnikom, dodajte smetano in začimbe ter ponovno premešajte.

Servirajte z žličko parmezana. Pa dober tek!

Bodite ustvarjalni in uporabite katerokoli zelenjavo in stroč-nice, na primer korenje, cvetačo, brokoli, grah, fižol, lečo ...

CEH | april 2013

31

KRIŽANKA

UREDNIŠTVO: mag. Ljubica Gaber, Zoran Poljšak, Pavla Avsec, Milena Aleš, Glavna in odgovorna urednica: mag. Ljubica Gaber, e-naslov: ljuba.gaber@ozs.si, tel.: 01/721 93 70 Naslov uredništva: Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale, Šaranovičeva cesta 21a, Vir 1230 Domžale, telefon: 01/ 721 93 70, 721 48 36, faks: 01/721 48 36, e--pošta: info@ooz-domzale.si, spletna stran: www.ooz-domzale.si Oblikovanje: Atree, d.o.o., info@atree.si Tisk: Tiskarna Ravnikar Marko Ravnikar s.p., Kajuhova cesta 2A, 1230 Domžale Naklada: 2000 izvodov Fotografija na naslovnici: foto V.E.

Ustanovitelj in izdajatelj glasila CEH je Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale. Glasilo CEH je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slo-venije, pod zaporedno številko 1549. URADNE URE NA OOZ DOMŽALE:

Ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 15. ureSreda od 8. do 17. urePetek od 8. do 13. ure.

Mali oglasiSpoštovani člani,v Cehu lahko brezplačno objavljate tudi nekomercialne male oglase do štirideset besed. Lahko objavite tudi več različnih malih oglasov hkrati. Za majsko številko je rok za oddajo 20. april 2013.

Uredništvo

31

32

Prihodnost je odvisna od tega,

kar delamo v sedanjosti.

Mahatma Gandhi (1869-1948), indijski politični in duhovni vodja