CD 1/57 P1KPK3-6E9001A - Plinovodi · P1KPK3-6E/01A 2/57 © IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Datoteka: P1KPK3-6E9001A_tehnicni

Št. načrta: P1KPK3-6E/01A 1/57

© IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane.

Datoteka: P1KPK3-6E9001A_tehnicni opis Id. oznaka: P1KPK3-6E9001A

Objekt: P1KPK3-DZR_3. KOMPRESORSKA ENOTA Datum: november 2010

A Spremenjeno besedilo – Zunanja razsvetljava,… 15.03.2012 Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Investitor:

Plinovodi d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana

Objekt:

KOMPRESORSKA POSTAJA KIDRIČEVO 3. KOMPRESORSKA ENOTA

Projektant:

IBE, svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana, Slovenija

Del objekta/sistem:

/

/ Vrsta načrta:

4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME

Ime in priimek: Ident. št.: Vsebina risbe (dokumenta):

TEHNIČNI OPIS Odgovorni vodja projekta: S. Vršič, univ. dipl. inž. str. S-0141

Odgovorni projektant: D. Jeftič, univ. dipl. inž. el. E-0108

Sodelavec-odg. projektant: / / Številka

projekta: P1KPK3-B114/024 Vrsta projekta: DZR Izdelal: D. Kure, dipl. inž. el. E-1816 Klasifikac.

oznaka: C D Stran/ strani: 1/57

Datum izdelave: nov. 2010 Merilo: / Identifikac.

oznaka: P 1 K P K 3 - 6 E 9 0 0 1 A Spr.:

P1KPK3-6E/01A 2/57




VSEBINA

1 TEHNIČNI OPIS ......................................................................................................................... 1-4

1.1 UVOD ......................................................................................................................................... 1-4

1.2 LOKACIJA KOMPRESORSKE POSTAJE ......................................................................................... 1-5

1.3 PREGLED DOSEDAJ IZDELANE DOKUMENTACIJE ....................................................................... 1-5

1.4 OPIS DELOVANJA SEDANJEGA STANJA KP KIDRIČEVO .............................................................. 1-5

1.5 OPIS DELOVANJA KP KIDRIČEVO PO ŠIRITVI ............................................................................. 1-7

1.6 ELEKTROENERGETIKA ............................................................................................................... 1-8

1.6.1 Potrebe po električni energiji in zmogljivosti energetskih naprav........................................ 1-8

1.6.2 Napajanje z električno energijo ............................................................................................ 1-10

1.7 ELEKTROENERGETSKE INŠTALACIJE IN NAPRAVE ZA TEHNOLOGIJO ....................... 1-11

1.7.1 Priključitev kompresorske enote ........................................................................................... 1-11

1.7.2 Centralni nadzorni sistem ...................................................................................................... 1-14

1.7.3 Sistem za izklop v sili............................................................................................................. 1-15

1.7.4 Stikalni bloki v objektu ............................................................................................................ 1-15

1.7.5 Energetski razvod kablov ....................................................................................................... 1-16

1.7.6 Električne inštalacije ............................................................................................................... 1-16

1.7.7 Električne instalacije za razsvetljavo ...................................................................................... 1-18

1.7.7.1 Zunanja razsvetljava .............................................................................................................. 1-20 1.7.8 Električne instalacije za malo moč in vtičnice ........................................................................ 1-21

1.7.9 Napajanje strojnih naprav ....................................................................................................... 1-22

1.7.10 Električne instalacije za ogrevalno prezračevalne naprave ................................................... 1-22

1.7.11 Odvajanje padavinske vode ................................................................................................... 1-23

1.7.12 Izvedba instalacij in zaščita .................................................................................................... 1-23

1.8 PRENAPETOSTNA ZAŠČITA, STRELOVODNA NAPELJAVA, OZEMLJITVE IN IZENAČITVE

POTENCIALOV ...................................................................................................................... 1-25

1.8.1 Obrazložitev potrebe po prenapetostni zaščiti ....................................................................... 1-26

1.8.2 Zunanja ozemljitvena mreža .................................................................................................. 1-28

1.8.3 HVI odvodniki strele ............................................................................................................... 1-28

1.8.4 Ozemljitvene sonde ................................................................................................................ 1-31

1.8.5 Števec neposrednega udara strele v objekt ........................................................................... 1-31

1.9 ZAŠČITA ................................................................................................................................ 1-33

1.9.1 Zaščita pred električnim udarom ............................................................................................ 1-33

1.9.2 Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka ............................................................... 1-35

1.9.3 Zaščita pred slučajnim dotikom .............................................................................................. 1-35

1.9.4 Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki ....................................................................... 1-35

1.9.5 Prenapetostna zaščita ............................................................................................................ 1-35

1.9.6 Zaščita pred elektromagnetnim sevanjem ............................................................................. 1-36

1.9.7 Protipožarna zaščita ............................................................................................................... 1-36

1.9.8 Zaščita pred preobremenitvenim tokom ................................................................................. 1-36

P1KPK3-6E/01A 3/57




1.9.9 Zaščita pred kratkostičnim tokom ........................................................................................... 1-37

1.10 DIMENZIONIRANJE KABLOV IN VODNIKOV ...................................................................... 1-38

1.11 KONTROLA PADCA NAPETOSTI ......................................................................................... 1-38

1.12 SISTEM NAPAJANJA IN IZENAČITVE POTENCIALA ......................................................... 1-38

1.12.1 Glavna izenačitev potenciala .................................................................................................. 1-38

1.12.2 Dopolnilna izenačitev potenciala ............................................................................................ 1-39

1.13 UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE EMC ZDRUŽLJIVOSTI ....................................................... 1-39

1.14 AVTOMATSKO JAVLJANJE POŽARA, PLINA IN ALARMIRANJE ...................................... 1-40

1.14.1 Izvedba instalacij .................................................................................................................... 1-42

1.15 PRIKLJUČITEV INSTRUMENTACIJE IN KOMPRESORSKE ENOTE ................................. 1-42

1.16 TELEFONIJA .......................................................................................................................... 1-44

1.17 KATODNA ZAŠČITA .............................................................................................................. 1-44

1.17.1 Uvodni del ............................................................................................................................... 1-44

1.17.2 Sistem katodne zaščite .......................................................................................................... 1-47

1.17.3 Izračuni ................................................................................................................................... 1-47

1.17.3.1 Globinska anoda..................................................................................................................... 1-47

1.17.3.2 Zaščitni tok, anodna masa in življenjska doba ....................................................................... 1-48 1.17.4 Končne električne meritve in vzdrževanje .............................................................................. 1-48

1.17.4.1 Obseg končnih meritev ........................................................................................................... 1-48

1.17.4.2 Kontrola in vzdrževanje .......................................................................................................... 1-48

1.18 ZAHTEVE ZA RAČUNALNIŠKO OPREMO ........................................................................... 1-49

1.19 SPLOŠNA NAVODILA INVESTITORJU IN IZVAJALCU ....................................................... 1-49

1.20 NAVODILA ZA IZVAJANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ ..................................................... 1-50

1.21 PREDPISI IN STANDARDI .................................................................................................... 1-53

P1KPK3-6E/01A 4/57




1 TEHNIČNI OPIS

1.1 UVOD Na poti od vira do potrošnikov se tlak zemeljskega plina zaradi uporov v prenosnih plinovodih od točke vstopa v plinovod do točke dobave zniža, kar vpliva na pretočno zmogljivost plinovoda. Zavoljo tega je potrebno na določenih razdaljah prenosnih plinovodov postaviti kompresorske postaje za dvig tlaka, da se zagotovita zahtevana količina in tlak plina pri potrošnikih in v najvišji meri izkoristi zmogljivost prenosnega plinovoda. Celotni plinovodni sistem Slovenije deluje danes z eno kompresorsko postajo Kidričevo. Poraba zemeljskega plina nenehno narašča in posledica te vse večje porabe je nižanje tlaka v plinovodnem sistemu do te mere, da ni možno zagotavljati ustreznega prenosa oz. transporta plina v predvideni dinamiki in odjemu z zahtevanim tlakom. Takšno stanje narekuje rešitev in sicer, da je za optimalno izrabo novo predvidenega plinovodnega sistema potrebno dograditi tretji agregat na obstoječem platoju in znotraj obstoječega platoja kompresorske postaje Kidričevo. Namen projekta izgradnje kompresorske postaje Kidričevo je povečanje pretočne zmogljivosti slovenskega plinovodnega sistema z gradnjo novih kapacitet kompresorske postaje Kidričevo in predvsem povečanje transportne zmogljivosti prenosnega plinovoda M1/1 dimenzije DN800 delovnega tlaka 70 bar na potegu od Ceršaka do Kidričevega in od Kidričevega do Rogatca ter dalje prenosnega plinovoda M2/1 od Rogatca do Vodic. Novozgrajena postaja mora zagotoviti neprekinjeno komprimiranje nabavljenih količin zemeljskega plina iz smeri vzhoda preko MMRP Ceršak iz Republike Avstrije pri nihajočem tlaku dobave z namenom zagotoviti ustrezen konstantni tlak za nadaljnji transport ter tako zagotoviti dobave zemeljskega plina v celotnem slovenskem plinovodnem sistemu. Na osnovi strojno tehnoloških zahtev, gradbenih osnov in navodil investitorja Plinovodi d.o.o. je izdelana idejna zasnova – načrt električnih inštalacij in električne opreme. Vse električne instalacije morajo biti izvedene skladno s tehničnimi predpisi, priporočili, pravilniki in standardi. Ves uporabljen elektroinstalacijski material in oprema morajo imeti ustrezne ateste. Tehnične rešitve morajo ustrezati zahtevam tehnoloških porabnikov, hkrati pa morajo biti usklajene s tehničnimi predpisi, normativi in standardi ISO, DIN, IEC, EN, SIST in drugimi. Upoštevani morajo biti tudi predpisi o varstvu pri delu, elaborat varstva pred požarom, interni standardi investitorja, tehnične rešitve pa morajo biti tudi v skladu s pogoji v soglasjih pristojnih organov in organizacij. Izvajalec je dolžan uporabljati material, ki je naveden v projektu. Za vsa odstopanja od projekta v materialu ali tehnični izvedbi je potrebno soglasje nadzornega organa in

P1KPK3-6E/01A 5/57




projektanta, spremembe pa je izvajalec dolžan vnesti v en izvod projekta, ki bo služil investitorju za izdelavo projekta izvedenih del. Električne instalacije in oprema morajo biti izdelane in vgrajene tako, da je možno enostavno preverjanje, preizkušanje, popravila ali zamenjave. Pri normalnem obratovanju vlaga, mehanski, kemični, toplotni ali električni vplivi ne smejo ogrožati varnosti ljudi ter škodljivo vplivati na drugo opremo.

1.2 LOKACIJA KOMPRESORSKE POSTAJE Izbor makrolokacije kompresorske postaje so narekovale tehnološke zahteve. Izračun transporta planiranih količin zemeljskega plina in zahteve po tlaku so narekovale postavitev kompresorske postaje na prenosnem plinovodu M1 na lokaciji KP Kidričevo. Kompresorska postaja Kidričevo skupaj s prejšnjo razdelilno postajo (RP) Kidričevo stoji na križišču obstoječih plinovodov M1, R14 in R15. Lokacija KP Kidričevo je bila izbrana zato, ker omogoča maksimalno povečanje transportne kapacitete plinovoda M1 ter M1/1 in optimalno obratovanje kompresorske postaje glede na dinamiko transporta plina (p in količina). Obstoječa kompresorska postaja Kidričevo ima naslednje sestavne dele oziroma postroje: - Kompresorska postaja Kidričevo, - Prenosni plinovod M1 Ceršak - Rogatec 20”, 50 bar, - Odcepni plinovod R14, 4 1/2”, 50 bar (odcep za Slovensko Bistrico), - Odcepni plinovod R15, 10 3/4”, 50 bar (odcep za Lendavo).

1.3 PREGLED DOSEDAJ IZDELANE DOKUMENTACIJE

V zvezi projekta kompresorske postaje za zemeljski plin na lokaciji Kidričevo je bila do sedaj izdelana naslednja dokumentacija:

- Projekti KP Kidričevo na nivoju projekta izvedenih del - IBE d.d. svetovanje projektiranje in inženiring , marec –julij 2001.

1.4 OPIS DELOVANJA SEDANJEGA STANJA KP KIDRIČEVO Kompresorska postaja je priključena na plinovod M1 na območju KP Kidričevo. Priključek (sesalni plinovod) je na cevovodu M1 pred odcepom za plinovoda R14 in R15. Dovodni cevovod je speljan pod zemljo do filter separatorjev, izhodni cevovod iz filter separatorjev pa je sesalni razdelilnik kompresorske postaje. Tlačni plinovod je priključen na plinovod M1 tako, da je možno komprimirati količino plina za plinovoda R14 in R15 ali pa brez teh količin.

P1KPK3-6E/01A 6/57




Postavljeni sta dve kompresorski enoti od katerih je ena stalno v obratovanju medtem, ko je druga v rezervi (delovna in rezervna). Kompresorska postaja Kidričevo ima funkcijo prenosa zemeljskega plina za smeri Slovenska Bistrica prek plinovoda R14 in v smeri Lendave prek plinovoda R15. KP Kidričevo ima naslednje osnovne režime obratovanja:

- transport zemeljskega plina preko plinovoda M1 brez transporta preko prenosnih plinovodov R14 in R15,

- transport zemeljskega plina preko plinovoda M1 in plinovodov R14 in R15 ter

- komprimiranje in transport zemeljskega plina samo po prenosnem plinovodu M1.

Velikost platoja kompresorske postaje znaša sedaj 120 x 100m in se razteza severno in zahodno od obstoječe RP Kidričevo, ki se tako nahaja v JZ delu platoja kompresorske postaje. Kompresorsko postajo Kidričevo sedaj sestavljajo naslednji sistemi, oprema in objekti:

- dva kompresorja za zemeljski plin, vsak gnan s plinsko turbino, vključno s protihrupnim okrovom s prezračevanjem, protipožarnim sistemom in sistemom za detekcijo plina, sistemom dovoda zraka in izpušnim sistemom plinske turbine, nadzornega sistema kompresorske enote, sistemom za mazanje, električnim zagonskim motorjem in potrebno instrumentacijo za vodenje in nadzor,

- objekt kompresorskih enot z dvema kompresorskima enotama s sistemom prezračevanja, sistemom za detekcijo plina in protipožarnim sistemom, razsvetljavo in potrebnimi dvigalnimi napravami za vzdrževanje,

- dva filter separatorja, eden v obratovanju in drugi v rezervi,

- cevovodne povezave s potrebnimi armaturami in regulacijskimi ventili,

- naprave za pripravo plina za oskrbo plinskih turbin s pogonskim gorivom in za potrebe lastne rabe kompresorske postaje,

- dizel motor z generatorjem,

- sistem komprimiranega zraka,

- ţoplovodna kotlovnica za potrebe ogrevanja plina in za ogrevanje nadzornega in servisnega objekta,

- naprave in instalacije za osnovno, zasilno in neprekinjeno napajanje z električno energijo

- elektroenergetske naprave in instalacije za tehnologijo,

- sistemi za računalniško vodenje in nadzor kompresorske postaje,

- sistemi tehnične in protipožarne zaščite,

- servisni objekt

- nadzorni objekt,

- cestne povezave,

P1KPK3-6E/01A 7/57




- dovod pitne vode,

- ograja in varovanje objekta,

- telekomunikacije,

- razsvetljava, itn.

1.5 OPIS DELOVANJA KP KIDRIČEVO PO ŠIRITVI Kompresorska postaja je priključena na plinovod M1 na območju KP Kidričevo. Priključek (sesalni plinovod) je na cevovodu M1 pred odcepom za plinovoda R14 in R15. Dovodni cevovod je speljan pod zemljo do filter separatorjev, izhodni cevovod iz filter separatorjev pa je sesalni razdelilnik kompresorske postaje, ki upošteva tudi možnost priključka novo predvidenega plinovoda M1/1. Tlačni plinovod je priključen na plinovod M1 tako, da je možno komprimirati količino plina za plinovoda R14 in R15 ali pa brez teh količin in predvideva možnost ločenega priključka na bodoči plinovod M1/1, kar bo omogočalo tudi ločeno komprimiranje plina za plinovod M1/1. Širjenje KP Kidričevo v skladu s to dokumentacijo za razpis bo izvedeno z izgradnjo tretjega agregata, cevovodov na platoju. Obstoječa kompresorska postaja Kidričevo na plinovodu M1 Ceršak – Rogatec (premer DN 500 mm, tlak 50 bar) obsega dve kompresorski enoti ter vse potrebne spremljajoče objekte, inštalacije in naprave za upravljanje ter vzdrževanje objekta. Objekt kompresorske postaje je bil zasnovan tako, da je predvidena možnost kasnejše postavitve še dveh kompresorskih enot. Zaradi povečanih potreb po prenosu zemeljskega plina je načrtovana postavitev tretje kompresorske enote na s prvotno projektno dokumentacijo predvidenem prostoru, ob obstoječih kompresorskih enotah v notranjosti obstoječega objekta na parceli št. 14 k.o. Dragonja vas. Dograditev je nujna zaradi:

- povečanja prenosne zmogljivosti plinovoda na obratovalnem tlaku do 50 bar,

- zagotovitve oskrbe TE-TOL in TET ter dodatnega transporta po plinovodih M1/1 in M2/1 v smeri Italije in Hrvaške v skupnem dodatnem pretoku do 245.000 Sm3/h na MMRP Ceršak,

s čimer bo v celoti izrabljena zmogljivost plinovoda avstrijskega operaterja na vstopu v MMRP Ceršak, ki je za predajni tlak 45 bar ocenjena na 540.000 Sm3/h. Za povečanje prenosne zmogljivosti se v dograjeni KPK kot najprimernejše kaže paralelno obratovanje dveh enakih enot in zagotovitev redundance 3x50%. Karakteristike dodatne enote bodo enake karakteristikam obstoječih enot.

P1KPK3-6E/01A 8/57




1.6 ELEKTROENERGETIKA 1.6.1 Potrebe po električni energiji in zmogljivosti energetskih naprav Na osnovi podatkov iz strojno tehnološkega dela projekta je največji porabnik električne energije elektromotor za zagon plinske turbine. Glede na velikost in tip turbine je moč elektro motorja za zagon 55 kW. Ta elektro motor mora biti napajan iz osnovnega in iz rezervnega vira električne energije. Poleg vsakega zagonskega elektro motorja bodo inštalirane še črpalke za olje, črpalke za mazanje, grelniki olja, ventilatorji hladilnikov, ventilatorji hladilnega olja, ventilatorji za prezračevanje, kompresorji tesnilnega instrumentalnega zraka, hladilnika plina, sistemi neprekinjenega napajanja, ter ostali pomožni sistemi kot so razsvetljava, vtičnice itn. Bilanca moči - Obstoječi del zagonski motor plinske turbine 2 x 55 kW MCC1 35 kW MCC2 35 kW Strojnica 1 10 kW Strojnica 2 10 kW MRP 3 kW filter separatorja 1 2 kW filter separatorja 2 2 kW napajalna postaja K.Z. 2 kW nadzorni objekt 30 kW servisni objekt 64 kW zunanja razsvetljava 30 kW sistem neprekinjenega napajanja 48 kW

S K U P A J (Obstoječi del): 381 kW

Ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,55, znaša konična moč 210 kW. Bilanca moči - za 3. Agregat MCC3 90 kW Strojnica 3 20 kW S K U P A J (za 3. Agregat): 110 kW

Ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,57 znaša konična moč 63 kW. Električna moč kompresorske postaje vseh objektov bo torej 210 kW +63 kW = 273 kW.

P1KPK3-6E/01A 9/57




Tok istočasno obratujočih naprav pri cos = 0,98 (kompenzirani sistem) znaša: I = 402 A Tok istočasno obratujočih naprav pri cos = 0,98 (kompenzirani sistem, brez toka motorja) znaša: I = 321 A MOTOR: Nazivni tok motorja zagonskega motorja je: Inm = 105 A cosz = 0,35 sinz = 0,935 coso = 0,98 sino = 0,1985 Zagonski tok motorja z upoštevanjem mehkega zagona znaša: Iz = 240 A Istočasno v obratovanju navidezna moč:

Po = 3 . I . U = 3 . 321 . 400 = 222 kVA

Navidezna moč zagonskega motorja:

Pz = 3 . Iz . U = 3 . 240 . 400 = 166kVA

Komponente moči: Pd = Po coso + Pz cosz = 222 . 0,98 + 166 . 0,35 = 275,7 kW Px = Po sino + Pz sinz = 222 . 0,1985 + 166 . 0,936 = 199,5 kVAr Skupna navidezna moč ob zagonu bo:

PN = 22

xd PP = 340 kVA

Istočasna navidezna moč kompresorske postaje ob zagonu znaša 340 kVA. Pri tem je upoštevan zagon zagonskega elektromotorja po principu mehkega zagona in obvezna omejitev v zagonu (zaganja se lahko en kompresor istočasno, drugi pa po obveznem časovnem presledku in največ 1 zagon kompresorja na uro). Iz vsega navedenega in ob upoštevanju 25 %

P1KPK3-6E/01A 10/57




rezervne nove energetske naprave sledi, da obstoječi mrežni transformator 20/0,42 kV z nazivno moč 630 kVA, ter zagonski rezervni agregat z nazivno močjo 450 kVA ustrezajo. Predvideni rezervni agregat za zasilno napajanje bo diesel agregat.

S K U P A J (inštalirana moč): 495 kW

Ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,55 znaša konična moč 272 kW. Bilanca moči - brez zagonskih motorjev (obstoječi del + 3. Agregat) 272 kW - 165 kW = 107,5 kW

Trenutna zakupljena moč znaša 250 kW. Zaradi gradnje 3. Agregata ni potrebno dodatno zakupiti moč. 1.6.2 Napajanje z električno energijo Novi 3. agregat in pripadajoča oprema se priključi na obstoječo trafo postajo - obstoječo NN ploščo se ustrezno razširi na obstoječi DEA in obstoječo UPS napravo. Vse obstoječe glavne NN plošče se razširijo, uporabijo se rezervni odcepi in po potrebi dodajo novi odcepi. Vse nove naprave se priključijo na nove stikalne bloke. Položijo se novi kabli na nove kabelske police po deloma po obstoječi in deloma po novi kabelski trasi. Izvede se zamenjava obstoječega tokovnika 1000/5A v omari NN3, z novim tokovnikom 400/5A, ki bo priključen na obstoječi merilni instrument CIRCUTOR CVM-96. Za priključitev posameznih tehnoloških naprav na vir napajanja z električno energijo so predvideni stikalni bloki, ki bodo nameščeni v nizkonapetostnem prostoru transformatorske postaje v servisnem objektu. Stikalni bloki so tuje dobave in ločeni za vsak kompresor posebej. Bloki bodo napajani iz nizkonapetostne plošče, kjer so uporabljeni izvodi, ki se ob izpadu transformatorjev napajajo iz diesel agregatov, za varno delovanje (predvsem zaustavitev) pa je predvideno tudi napajanje dela tehnoloških porabnikov iz sistema brezprekinitvenega napajanja (UPS). MCC (Motor Control Center) za tretjo kompresorsko enoto se umesti v NN prostor in sicer med kompenzacijsko napravo in napajalnikom katodne zaščite, ki se ju ustrezno prestavi.

P1KPK3-6E/01A 11/57




Za napajanje »backup« oljne črpalke (pri obstoječih enotah iz R-UPS1) bo za 3. enoto verjetno uporabljen 120V napajalnik. 120V napajanja, je izvedeno kot mini UPS in je v sklopu dobave kompresorske enote. Omenjeni napajalnika se lahko postavi v prostor UPS in priključi na rezervni izvod NN plošče. Razdelilnik kompresorja R-KPZ3 in strojnice RST3 so prav tako napajani iz nizkonapetostne plošče, kjer so uporabljeni izvodi, ki se ob izpadu transformatorjev napajajo iz diesel agregatov. Iz sistema brezprekinitvenega napajanja bodo napajane tudi omare krmilnikov SOLAR in EUROTHERM. Pri UPS napravi se bo vgradilo dodatni dve stikali za ročni by-pass vsaka na svoj vhod na novi LTM (load transfer module), ki skrbi za brezprekinitveni preklop med enim in drugim vhodom za primer nenačrtovanega izpada oziroma načrtovanega servisa UPS naprave.

1.7 ELEKTROENERGETSKE INŠTALACIJE IN NAPRAVE ZA TEHNOLOGIJO

Za priključitev posameznih tehnoloških naprav na vir napajanja z električno energijo bo potrebno inštalirati tehnološke elektrorazdelilne stikalne bloke, stikalne bloke za elektromotorske pogone (MCC), elektro omare za krmiljenje avtomatike in pretvornike, ustrezne kabelske razvode, posamezne krmilno signalne elemente itn. 1.7.1 Priključitev kompresorske enote Pričujoča dokumentacija za razpis obravnava kabelske trase in kabelske povezave dajalnikov in izvršnih elementov, ki se nahajajo v polju, z omarami sistema za računalniško vodenje postaje (SCS – Station Control System), ki se nahajajo v nadzornem objektu. Prav tako je predvidena montaža in priključitev merilnih pretvornikov v polju. Upoštevati je potrebno tudi dobavo in montažo naležnih temperaturnih tipal, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje: izvedba naležnih temperaturnih tipal mora biti izvedena s tremi senzorji (dva v rezervi), lepljenje tipal s temperaturno prevodnim lepilom neposredno na cev plinovoda, predvideti izkop, odstranitev izolacije, lepljenje, ponovno izoliranje, izvod priključnega

kabla in zaključitev v priključni škatli Ex i, kabel posameznega tipala mora biti opleten z izvodom za priključitev na ozemljitev. V projektu je obdelana tudi priključitev instrumentacije in izvršilnih elementov kompresorske enote na omare sistema za vodenje kompresorske enote, ki je v ''ON SKID'' izvedbi (UCP – Unit Control panel).

P1KPK3-6E/01A 12/57




Oprema SCS in UCP ni del te dokumentacije za razpis in bo dobavljena ter vgrajena po posebnem razpisu (GASUNIE). Kabli bodo položeni v ceveh kabelski kanalizaciji, na kabelskih policah v kabelski kineti, ter na kabelskih policah v dvojnem podu nadzornega objekta. Kabelske police bodo ločene po naslednjih kategorijah: energetski kabli, krmilni kabli, merilno-regulacijski kabli, kabli lastne varnosti, telekomunikacijski kabli. Kabli bodo položeni tudi ločeno po posameznih napravah: kompresorska enota 3, kabli za SCS, ostale naprave. Obdelani so kabli za priključitev naslednjih signalov in izvršnih elementov: analogni signali temperatur, tlakov, pretokov, regulacijskega ventila s povratnim javljanjem lege ter digitalni signali točkovnih nivojev, signalov napak, zasilnih izklopov, požarnih signalov in signalov alarmne centrale, krmiljenje in signalizacija ON/OFF ventilov. Za namestitev merilnih pretvornikov signalov v polju so predvidene omarice merilnih pretvornikov iz nerjaveče pločevine kvalitete V4A, ki bodo nameščene na samostojnih temeljih. Prehod kablov in impulzni vodi (Impulzni vodi potekajo ločeno od kablov in morajo biti dobro vidni. Gre za lokalno priključitev na strojne instalacije.) bodo od omaric do plastičnih fleksibilnih cevi v zemlji uvlečeni v nerjaveče cevi premera 2''. Kabli morajo biti povsem zaščiteni pred zunanjimi vplivi, potek izven cevi v PP gibljivih ceveh. Nadaljnji potek kablov bo v fleksibilnih plastičnih ceveh v zemlji, v zaprtih kabelskih policah v pohodni kabelski kineti in na policah v dvojnem podu nadzornega objekta. Predvideni so merilni kabli tipa ÖLFLEX 110 SY, ÖLFLEX 110, ÖLFLEX 540 CP, UNITRONIC LiYCY za tokokroge lastne varnosti pa kabli ÖLFLEX EB CY. Kabli in trase kablov tokokrogov lastne varnosti morajo biti svetlomodre barve in položeni ločeno od ostalih kablov Pri izvedbi instalacij je potrebno obvezno upoštevati elaborat požarnega varstva in cone eksplozijske nevarnosti. Zemeljski plin spada v skupino plinov IIA in temperaturni razred T1, vendar se zahteva za vgrajeno opremo, ki bo vgrajena na eksplozijsko ogroženih mestih vsaj II 2G Ex de,ia,ib IIB,

P1KPK3-6E/01A 13/57




IIC T3-T6 ali II 2G Ex e, me II T3-T6. V primeru grelcev ali grelnih kablov je lahko temperaturni razred T2. Priključitev naprav mora biti izvedena v povečani varnosti Ex e ne glede na osnovno vrsto zaščite. Vsa instrumentacija, ki bo nameščena v eksplozijsko ogroženem okolju mora ustrezati zahtevani protieksplozijski zaščiti. V največji možni meri naj bo uporabljena protieksplozijska zaščita Ex i (lastna varnost). V vsakem primeru bodo vsi galvanski ločilniki in varnostne bariere vgrajene v merilno regulacijske omare izven eksplozijsko ogroženega območja. Za primer uporabe neprodornega okrova (elektromotorji v Ex d) se izvede priključna omarica v povečani varnosti s skozniki v neprodorni okrov. Direktni uvod kablov ni sprejemljiv. Za prehode kablov v Ex cono mora biti predvideno 20% rezerve. Za serijsko povezavo elementov, ki bodo v eksplozijsko ogroženem okolju se bo uporabil tak protokol, ki omogoča uporabo vmesnikov, ki zadovoljujejo protieksplozijsko zaščito Ex i. Pri projektiranju naprav v eksplozijsko ogroženem območju se bo upošteval standard SIST EN 60079-0, SIST EN 60079-10. Vsa električna oprema vgrajena v eksplozijsko nevarni coni ali električna povezava z njo bo ustrezala standardom o eksplozijski zaščiti SIST EN 60079-14, SIST EN 60079-1, SIST EN 60079-2, SIST EN 60079-5, SIST EN 60079-6, SIST EN 60079-7, SIST EN 60079-11, SIST EN 60079-15, SIST EN 60079-18, SIST EN 60079-25, SIST EN 60079-27 in SIST EN 60079-28. Vsa dokumentacija o Ex opremi mora biti pregledana in potrjena, vsa oprema mora biti certificirana s strani akreditiranega laboratorija v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC (ATEX100a). Prav tako morajo imeti vsi izvajalci Certifikat o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav. Po končanih delih pa mora izvajalec pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje. Instalacije je potrebno izvesti skladno z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu (VDE 0165 oz. SIST EN 60079-14 ter SIST EN 1127-1). Vsi prehodi kablov med eksplozijsko ogroženim prostorom in prostorom, ki ni eksplozijsko ogrožen morajo biti plinotesno zatesnjeni in opremljeni z atesti. Vsi energetski in merilni kabli bodo oklopljeni (oplet ali folija). Energetski in merilni (signalni) kabli morajo biti medsebojno ustrezno fizično ločeni. Opleti kablov morajo biti ustrezno ozemljeni. Kabli, ki bodo priključeni na naprave, ki bodo zagotavljale požarno varnost morajo biti v požarno varni izvedbi. Pri kabelskih povezavah, ki so izpostavljene atmosferskimi vplivom in UV sevanju, vibriranjem, olju je potrebno izbrati kable ustrezne kvalitete, ter jih dimenzijsko uskladiti s kabelskimi uvodi na posameznih napravah. Biti morajo v robustni izvedbi za zunanjo uporabo, kot npr. ÖLFLEX 540 CP oz. ÖLFLEX Robust. Med popolnoma zaščitenim in delno zaščitenim

P1KPK3-6E/01A 14/57




delom kabla mora biti priključna omarica iz nerjaveče pločevine in s tem možnost zamenjave najbolj izpostavljenih odsekov. V polju s tehnološko opremo je potrebno kable uvleči v toge in fleksibilne cevi iz nerjavnega materiala. Na koncu je potrebno predvideti uvodnice, ni direktnega uvoda kablov. Lastno varne povezave naj bodo izvedene s kabli ÖLFLEX EB CY in trase morajo biti fizično ločene od ostalih kablov. Ex i in ostali tokokrogi morajo biti fizično ločeni, kabli morajo biti ustrezno fiksirani in zaščiteni. Naprave kot so črpalke, ventilatorji in podobno morajo imeti oznako protiekplozijske zaščite za mehanske naprave ATEX, ter ustrezni certifikat. Predvideti je potrebno vsaj 20% rezervnih kabelskih povezav (kabli in trase). Prav tako je potrebno predvideti dodatne razvodnice Ex za ustrezno zaključitev rezervnih vodnikov, z dodatnimi odprtinami za uvodnice (čepi). Vsa oprema, ki bo postavljena na prostem mora imeti ustrezno rešitev za preprečevanje ali odvajanje kondenzata in mora biti v ohišjih iz nerjaveče pločevine. Kabelski uvodi in zunanji premeri kablov se morajo ujemati, za kar mora poskrbeti izvajalec. Pri tem je dovoljeno uporabiti ustrezne vmesnike s certifikati. Kabli morajo biti ustrezno pritrjeni in zaščiteni pred mehanskimi poškodbami, posebej tam, kjer potekajo izven objektov in jaškov. Montaža posameznih sond, tipal in merilnih pretvornikov, vgradnja v cevovode, vključno z izdelavo priključkov je vključena v strojni projekt. V okviru elektro projekta je upoštevana električna priključitev, dobava in montaža omaric merilnih pretvornikov, montaža električnih elementov v omarice, izdelava ozemljitev itd. 1.7.2 Centralni nadzorni sistem Centralni nadzorni sistem (CNS) je predviden v sklopu nadzornega sistema postaje (SCS). Centralni nadzorni sistem v objektu spremlja delovanje vseh vitalnih naprav in sistemov v objektu, kot so transformatorska postaja, diesel-elektro agregat (DEA), naprava za brezprekinitveno napajanje (UPS), kompenzacijska naprava, meritev kvalitete električne energije, klimatizacija, prezračevanje, ogrevanje, razsvetljava, posamezna stikala v glavnih razvodnih omarah, itd. Centralni nadzorni sistem je sestavljen iz naprav za zajem in posredovanje podatkov, ki so nameščene v stikalnih blokih ter iz nadzornega računalnika SCS. Računalnik SCS bo tako lahko vršil določene funkcije, kot je npr. javljanje napak in delovanja, spremljanje temperatur, položajev stikal ter drugih parametrov.

P1KPK3-6E/01A 15/57




1.7.3 Sistem za izklop v sili Sistem za izklop v sili (ESP) lahko neposredno krmili električne instalacije za tehnologijo, za povečanje varnosti ljudi in premoženja. Stikala za hitro ustavljanje ter izpihovanje se namestijo ob evakuacijskih prehodih ter na vidna mesta. Tipke za izklop v sili (ESD) in izklop v sili ter izpihovanje (ESD + BLOW OFF), ki se montirajo na istem stebričku, morajo biti medsebojno razmaknjene za vsaj 5 cm, saj so tokokrogi za ESD+BLOW OFF izvedeni v lastni varnosti, tokokrogi ESD pa so navadni. Poleg tega morajo biti vse tipke opremljene z zaščito pred soncem. ESD tokokrogi za tipke v polju bodo izvedeni v lastni varnosti Ex i. Instalacija bo izvedena s kabli tipa OLFLEX EB CY uvlečenimi v zaščitne cevi in deloma položenimi v zaprte kabelske police. Kabli in trase kablov tokokrogov lastne varnosti morajo biti svetlomodre barve in položeni ločeno od ostalih kablov. Prav tako morajo imeti vsi izvajalci Certifikat o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav. Po končanih delih pa mora izvajalec pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje. Instalacije je potrebno izvesti skladno z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu (VDE 0165 oz. SIST EN 60079-14 ter SIST EN 1127-1). Pri izvedbi instalacij je potrebno obvezno upoštevati elaborat požarnega varstva in cone eksplozijske nevarnosti. Zemeljski plin spada v skupino plinov IIA in temperaturni razred T1, vendar se zahteva za vgrajeno opremo, ki bo vgrajena na eksplozijsko ogroženih mestih vsaj II 2G Ex ia,ib IIB, IIC T3-T6. Dovoljena je uporaba preprostih naprav po standardu, pod pogojem, da so priključene v ustrezen lastnovarni tokokrog. Gre predvsem za stikala. 1.7.4 Stikalni bloki v objektu V objektu so predvideni stikalni bloki, v katerih bodo vgrajeni zaščitni in krmilni električni elementi. Stikalni bloki so prostostoječi. Vsi elementi v stikalnih blokih morajo biti enoumno označeni po oznakah iz projekta. Vse ostalo je razvidno iz načrtov, enopolnih shem, vezalnih shem in popisa materiala. Izbira in postavitev opreme je določena na osnovi predpisov in standardov, ki so navedeni v tehničnem opisu. Stikalni bloki morajo biti opremljeni z vsemi stikalnimi elementi, napravami za mehki zagon, napravami za avtomatsko delovanje, zaščitnimi elementi, merilnimi in signalnimi elementi.

P1KPK3-6E/01A 16/57




Vsi stikalni bloki morajo zagotavljati pravilno delovanje, potrebno varnost in zanesljivost, nameščeni bodo v servisnem objektu. Vse ostalo je razvidno iz načrtov, enopolnih shem, vezalnih shem in popisa materiala. Za potrebe lokalnega krmiljenja so predvideni krmilni tabloji in drugi elementi za lokalno posluževanje tehnoloških naprav, ki bodo izdelani v ustrezni eksplozijsko varni izvedbi. Iz sistema neprekinjenega napajanja morajo biti napajane vse naprave, ki bi lahko povzročile izpad delovanja kompresorja zaradi 5 minutnega ali daljšega izpada oskrbe z električno energijo in vse naprave, ki zagotavljajo varno ustavitev in varno obratovanje kompresorjev. Predviden je tudi sistem za izklop v sili - hitra zaustavitev - ob večji nevarnosti, ki mora biti usklajen z dobaviteljem opreme kompresorjev in z režimi obratovanja (havarijsko obratovanje). Stikala za izklop v sili bodo nameščena na fasadnih stenah posameznih objektov. 1.7.5 Energetski razvod kablov Energetski kabli za napajanje stikalnih blokov in večjih porabnikov se v glavnem vodijo po kabelskih policah pod stropom oziroma v dvojnem stropu, v vertikalnih jaških itn. Vsi energetski in merilni kabli bodo oklopljeni (oplet ali folija). Energetski in merilni (signalni) kabli morajo biti medsebojno ustrezno fizično ločeni. Opleti kablov morajo biti ustrezno ozemljeni. Kabli, ki bodo priključeni na naprave, ki bodo zagotavljale požarno varnost morajo biti v požarno varni izvedbi, skladno z DIN 4102-12. Stikala napajalnih tokokrogov za cone eksplozijske ogroženosti morajo biti ustrezno označena, tako, da je možno ukrepanje v primeru nevarnosti. 1.7.6 Električne inštalacije Horizontalni kabelski razvod inštalacij nad spuščenim stropom se izvede z ločenimi kabelskimi policami za moč, ločenimi kabelskimi policami s pokrovom za univerzalno ožičenje, ločenimi kabelskimi policami za požarno javljanje. Enako ločitev s kabelskimi lestvami uporabimo tudi v vertikalnih jaških. Pri tem upoštevamo, da je razmik med jakotočnimi in šibkotočnimi inštalacijami vsaj 20 cm ter med inštalacijo univerzalnega ožičenja in ostalimi šibkotočnimi inštalacijami vsaj 10 cm. Križanja med jakotočnimi in šibkotočnimi inštalacijami naj se izvedejo pravokotno, da se kar najbolj zmanjša možnost vpliva elektromagnetnih polj. Prehod jakotočnih in šibkotočnih inštalacij skozi stene se izvede skozi ustrezne preboje, ki pa

P1KPK3-6E/01A 17/57




ne smejo posegati v njihovo nosilnost in statiko objekta. Na kabelskih policah ne sme biti poleg električnih napeljav nobenih drugih napeljav (cevovodi). Na mestih prehoda skozi mejne konstrukcijske elemente požarnega sektorja se morajo odprtine, skozi katere so potegnjeni električni kabli, obložiti ter zatesniti z negorljivim materialom, ki ima enako odpornost proti požaru kot mejni konstrukcijski elementi. Prehodi kablov in cevi skozi stene in strope ne smejo zmanjšati njihove požarne odpornosti. Izvedba tesnjenja prehodov mora ustrezati splošnemu tehničnemu soglasju za določen tip tesnjenja. Če ni drugače zahtevano, sme biti najmanjša razdalja med dvema prebojema najmanj 50 mm. Tesnjenje prehodov kabelskih tras, položenih na kabelske police skozi masivne stene (beton, opeka), izvedemo s pomočjo ognjeodpornih vrečk ali pa ognjeodpornih zidakov, plošč in ognjeodporne izolacijske volne, ki takoj po vgradnji prevzamejo svoje funkcijske sposobnosti ter so primerni za mesta, kjer se bo vršilo tudi poznejše polaganje kablov. Tesnjenje prehodov kabelskih tras, položenih na kabelske police skozi lahke predelne stene, kjer je kot polnilo vgrajena mineralna volna, izvedemo z ognjeodpornimi premazi. Za tesnjenje prehodov posameznih kablov oziroma svežnjev kablov pa uporabimo ognjeodporno peno ali ognjeodporni kit. Vgrajene kabelske police morajo omogočati polaganje dodatnih vodnikov tudi po končani inštalaciji (kasnejše dodatne potrebe ali predelave). Inštalacija razsvetljave in male moči bo izvedena z NYY-J in NYM-J vodniki, položenimi predvsem na kabelske police ter uvlečenimi v zaščitne cevi. Inštalacija za porabnike, ki morajo delovati v primeru požara in so vezani na rezervni/varnostni vir napajanja (DEA), bo izvedena z NHXH in NHXH-J vodniki, položnimi predvsem na kabelske police. Vodniki so deloma uvlečenimi v inštalacijske cevi 16 in 23, položene v betonske plošče ali tlake in podometno v nosilne in montažne stene. Inštalacija, položena na prehodih med požarnimi conami, naj bo uvlečena v negorljive inštalacijske cevi. Kabelske police in pritrdilni material za protipožarno napajanje morajo biti ognjeodporne izvedbe, z ustreznimi certifikati, skladno z DIN 4102-12. Od izvajalcev se zahteva, da ima kot sistem tudi dokazilo, da je bil tako izveden. Ognje odporne pregrade morajo biti opremljene z ustrezno tablico s podatki o ognjeodpornosti, identifikacijo polaganja ter opremljeni z atestom ali certifikatom o ustreznosti. V objektu se izvede izenačitev potenciala s HO7V-K (GNYE) 6 mm2 ali s HO7V-K (GNYE) 10 mm2 in se poveže na krožno ozemljilo. Na izenačitev potenciala se povežejo tudi ostali kovinski deli v objektu. Izvedba izenačitve potencialov mora biti zvezdaste topologije. Objekt je ozemljen v eni točki. Pri izvedbi je potrebno vso pozornost in skrb posvetiti izvedbi ozemljitev, da ne bi prišlo do zankanja ozemljitev, kar ob porabnikih, ki imajo nelinearen odjem, lahko povzroča tokove v PE vodnikih, kar pa ni dopustno.

P1KPK3-6E/01A 18/57




Glede na prisotnost več različnih virov napajanja z električno energijo (javno omrežje, DEA, UPS) naj se uporabijo različne barve inštalacijskega materiala (vtičnic, stikal, tipkal):

bela barva za javno omrežje, rdeča barva za elemente napajanja preko rezervnega vira - diesel električni agregat, zelena barva za elemente napajane preko UPS sistema ter za zasilno razsvetljavo.

Sistem za izklop v sili (ESP) lahko neposredno krmili električne instalacije za tehnologijo, za povečanje varnosti ljudi in premoženja. Stikala za hitro ustavljanje ter izpihovanje se namestijo ob evakuacijskih prehodih ter na vidna mesta. 1.7.7 Električne instalacije za razsvetljavo

Projektirati je potrebno osnovno, pomožno in zasilno razsvetljavo. Osnovna razsvetljava se priključi na osnovni vir napajanja. V primeru izpada omrežne napetosti bo razsvetljava napajana preko diesel agregata – avtomatski preklop bo zahteval 15 s mrk z vklopom zasilne razsvetljave. V skladu z zahtevami NFPA 5000, NFPA 101 in NFPA 72 ter SIST EN 1838 se mora varnostna razsvetljava izvesti v obravnavanem objektu. Svetila za varnostno razsvetljavo, morajo biti nameščena tako, da zagotavljajo primerno svetilnost blizu zasilnih izhodov in na mestih, kjer je potrebno poudariti potencialno nevarnost in varnostno reševalno opremo. Namestitve svetil morajo biti izvedene tako, da so poudarjene sledeče točke:

a. zasilni izhodi, ki se uporabljajo za evakuacijo, b. obvezni zasilni izhodi in varnostne oznake, c. blizu stopnic tako, da vsak sklop stopnic prejema neposredno svetlobo, d. blizu vsake spremembe nivoja, e. pri vsaki spremembi smeri, f. pri vsakem podsektorju v koridorjih, g. ob (glej opombo) mestih prve pomoči, h. ob (glej opombo) mestih s postavljeno opremo za gašenje in javljanje požara

(telefoni, ročni javljalniki). Točke označene z g.) in h.), če niso na evakuacijski poti ali v javnem prostoru morajo biti razsvetljene z najmanj 5 Ix na tleh. Varnostna razsvetljava mora osvetljevati tudi morebitne ovire, ki štrlijo od zgoraj v razdaljo manj kot 2,0 m od tal. Razsvetljava evakuacijskih poti: V osi hodnikov, stopnišč, ipd. (do širine 2,0 m) mora biti vzdolž poti na najmanj osvetljenih mestih osvetljenost najmanj 1,0 Ix, merjeno na tleh. Varnostne oznake se morajo v manj kot 5 sekundah osvetliti vsaj na 50 %

P1KPK3-6E/01A 19/57




zahtevane svetilnosti, polno svetilnost morajo doseči v manj kot 60 sekundah. Najmanjša višina znakov se dobi na osnovi razdalje razpoznavnosti. Pri projektiranju varnostne razsvetljave je potrebno upoštevati še sledeče:

pri funkcionalnem preizkusu se meri čas delovanja svetilk, ki mora znašati za navedeni objekt minimalno 3,0 uro;

svetilke varnostne razsvetljave morajo biti označene s številko tokokrogov in zaporedno številko svetilke v tokokrogu. Označbe naj bodo rdeče barve;

vsak tokokrog naj ima stikalo, ki omogoča preizkus delovanja svetilk. Stikalo mora biti označeno;

projekt mora vsebovati tudi enopolno shemo svetilk; evakuacijske poti morajo biti označene s piktogrami.

Glede določitve števila potrebnih svetilk se le to lahko spreminja v odvisnosti od mesta vgradnje svetilk in od notranje opreme prostorov. Varnostna razsvetljava je lahko izvedena kot normalno prižgana ali normalno neprižgana. Glavna stikalna plošča mora biti izvedena na takšnem mestu, da je vsak čas dosegljiva po najkrajši varni poti. Na križiščih glavnih prehodov, na vseh evakuacijskih poteh (hodniki, stopnišča) ter nad vrati, morajo biti nameščeni dovolj veliki varnostni znaki, ki nedvoumno nakazujejo evakuacijsko pot. Najmanjša višina znakov se dobi na osnovi razdalje razpoznavnosti. Za napajanje svetilk zasilne razsvetljave se uporabijo lastni polnilniki in akumulatorji z avtonomijo 180 min. Za osvetlitev reševalnih poti se predvidi zasilne svetilke z lastnim akumulatorjem, katere se namesti nad evakuacijske poti in nad izhodi iz prostorov. Zasilne svetilke v strojnicah kompresorjev bodo v eksplozijsko varni izvedbi. Zasilne svetilke morajo imeti dolgo življenjsko dobo akumulatorjev, brez posebnega vzdrževanja. Zasilne svetilke morajo izvajati samo diagnostiko in v predvidenih intervalih prazniti akumulator. Prav tako morajo imeti dobro viden indikator trenutnega stanja. Pot ki vodi s podesta je osvetljena z varnostno svetilko. Svetila v kompresorskem objektu morajo biti lahko dostopna za redne preglede in zamenjavo žarnic, enako velja za razne senzorje, razvodnice, kabelske police, itd. Za prižiganje razsvetljave so predvidena ustrezna stikala. Predvidene bodo fluorescenčne svetilke z long life sijalkami ter varčne sijalke. Varnostna razsvetljava bo v LED tehnologiji, kjer je to možno. Po zahtevah arhitekta se predvidi tudi dekorativne svetilke.

P1KPK3-6E/01A 20/57




Pri izvedbi razsvetljave je potrebno upoštevati svetila in sijalke, ki bodo zagotavljale energetsko učinkovitost razsvetljave skladno z izpolnjevanjem zahtev 21. člena Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. l. RS št. 93/2008 (člen 21). Razsvetljava v strojnicah kompresorjev ter hladilnike plina bo v eksplozijsko varni izvedbi. Obstoječa razsvetljava v pohodnem kabelskem jašku, ki se napaja iz razdelilnika RSO, se zamenja z novimi svetilkami. Umetna razsvetljava mora zagotoviti difuzno svetlobo, ki ne spreminja barve osvetljenega predmeta. Svetlobni viri morajo biti razporejeni tako, da je svetloba v prostoru čimbolj izenačena. Osvetljenost na posameznih delovnih mestih in v proizvodnih prostorih mora znašati:

strojnice 250 lx

1.7.7.1 Zunanja razsvetljava Zunanja razsvetljava služi za osvetlitev bližnje okolice objektov, cest, parkirišč, peš poti in ograje kakor tudi tehnoloških naprav v poljih/na platoju. Projektirati je potrebno zunanjo razsvetljavo in sicer za dovoz do nadzorno-servisnega objekta (cestne svetilke na kandelabrih) in za osvetlitev platoja (reflektorji na stebrih). Doda se k obstoječi zunanji razsvetljavi, še nova (S5 in S6) ki je potrebna zaradi nove kompresorske enote. Za osvetlitev platoja in fasade je upoštevana uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07). Uredba nam zahteva uporabo svetilk, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enako 0%, ter povprečna vrednost osvetlitve, ne presega 1 cd/m2. Če bi upoštevali uredbo, bi bila fasada ne osvetljena, zato moramo fasado osvetlit iz notranje strani ( interjerska svetloba). Obstoječi stebri (S1, S2, S3 in S4) z obstoječimi svetilkami se ohranijo, dodajo se stikala R-0-A (Ročno – Izklop - Avtomatsko). Obstoječi steber S3 se prestavi na novo lokacijo, ki je prikazana v risbi ''Zunanja razsvetljava – Tloris platoja''. Na obstoječem stebru S4, se pod platformo namesti dodatna nova razsvetljava. Obstoječi steber z Ex reflektorji (S4) se ohrani za vzdrževalne potrebe. Razsvetljava z omenjenega stebra bo normalno izključena lokalno na stikalnem bloku. Dodajo se Novi reflektorji na stebrih (S5 in S6) na platoju, višine 8 m, bodo napajani iz stikalnega bloka R-ZR2 v servisnem objektu, NN prostor. Vsi stebri, ki bodo v Ex coni, bo morala vsa oprema skupaj s svetilkami na stebru ustrezati zahtevam za Ex opremo.

P1KPK3-6E/01A 21/57




Vklop/izklop razsvetljave na stebrih (S5, S6 in nove svetilke na obstoječem stebru S4), bo lokalno na razdelilniku R-ZR2 v servisnem objektu, NN prostor. Razsvetljava na stebrih bo normalno izključena, namenjena je predvsem potrebam vzdrževanja. S tem strmimo k načelu čim manjšega svetlobnega onesnaževanja in varčevanja z električno energijo, ko na postaji ne bo vzdrževalcev. V primeru izpada omrežne napetosti bo razsvetljava napajana preko diesel agregata – avtomatski preklop bo zahteval 15 s mrk z vklopom zasilne razsvetljave. Za potrebe prižiganja zunanje razsvetljave so predvideni stikalni tabloji in drugi elementi za daljinsko in lokalno posluževanje z razsvetljavo, ki bodo izdelani v ustrezni eksplozijsko varni izvedbi, kjer je zahtevano. Zunanje ureditve obsegajo zunanjo razsvetljavo, NN zunanje kabelske povezave med objekti in zunanje ozemljitve kompleksa. Del zunanje razsvetljave so tudi svetilke na fasadah objektov. Kabli bodo položeni v ceveh v zemlji in delno na kabelskih policah v kineti. Zagotovljena mora biti ustrezna mehanska zaščita vseh kablov in predpisani odmiki od ostalih napeljav. Zunanja ozemljilna mreža se izvede s trakom Rf 35x4 mm. Na ozemljilno mrežo je potrebno povezati vse ozemljitve objektov in tehnoloških naprav v obravnavanem kompleksu. 1.7.8 Električne instalacije za malo moč in vtičnice Izdelati je potrebno mrežo enofaznih in trifaznih vtičnic za potrebe tehnologije, servisne dejavnosti in vzdrževanja. Predvidene so enofazne in trifazne vtičnice 16 A. Vtičnice se bodo napajale iz splošnega vira napajanja, pri izpadu mrežnega napajanja pa iz diesel agregata. K potrošnikom male moči spadajo tudi fiksno priključene naprave. Montažne višine so merjene od gotovih tal (mišljena je sredina elementa oz. priključka, razen tam, kjer je posebej napisano). Dokončne višine elementov bodo podane v projektu razvitih pogledov arhitekture:

stikala -1,2 m splošne vtičnice - 0,4 m priključek za sobni termostat - 1,5 m

P1KPK3-6E/01A 22/57




izpust za ostale stenske svetilke - 2,1 m stenski IR senzorji - 2 m telefonske in TV vtičnice - 0,5 m pozivni tablo in govorni aparat domofona - 1,3 m spodnji rob inštalacijski kanali se montirajo na višini predvideni po projektu arhitekture -

tehnologije. priključki na tehnološke naprave se izvedejo po zahtevah proizvajalca opreme ročni javljalnik požara - 1,5 m spodnji rob

Med izvedbo električne inštalacije je potrebno vse elemente inštalacije sprotno preverjati glede na izbrano oz. dobavljeno opremo (električne porabnike), njeno priključno moč in električne karakteristike. Električne inštalacije je potrebno verificirati glede kvalitete, skladnosti s soglasji, tehničnimi zahtevami izračuni in izvedbo. 1.7.9 Napajanje strojnih naprav Z električno energijo napajamo tudi vse strojne naprave, ki se pojavljajo v objektu. To so predvsem prezračevanje, klimatizacija, ogrevanje, hlajenje in podobno. Manjši porabniki se napajajo iz inštalacijskih stikalnih blokov. Stikalni bloki za strojne naprave bodo detajlno obdelani v fazi PZI. 1.7.10 Električne instalacije za ogrevalno prezračevalne naprave Naprave za ogrevanje in prezračevanje bodo priključene na posebne razdelilnike, ki se bodo napajali iz splošnega napajanja. Prezračevanje strojnic kompresorjev je vključeno v tehnološke instalacije in bo v eksplozijsko varni izvedbi. Prisilno prezračevanje se vklopi ob zagonu kompresorske enote in izklopi po razplinjenju kompresorja. Krmilni signal 24V bo zagotovljen iz nadzornega sistema postaje. Posamezne naprave in sklopi bodo opremljeni z avtomatsko regulacijo delovanja. K regulacijskemu krogu spadajo motorni pogoni regulacijskih ventilov, temperaturna tipala, termostati, nivojska stikala, elektromagnetni ventili, itd. Prezračevanje mora biti posebej nadzirano za kompresorski objekt. Nadzor se izvede z meritvijo pretoka zraka ali nadtlaka/podtlaka v prisilno prezračevanem prostoru. Za meritev se uporabijo kvalitetni merilni pretvorniki. Podatek o pretoku zraka ali nadtlaku/podtlaku mora biti prikazan v sklopu sistema za nadzor prezračevanja oz. klimatizacije. Lopute, presostati, termostati niso sprejemljivi. Za javljanje vklopa prezračevanja se predvidi

P1KPK3-6E/01A 23/57




ustrezno število digitalnih izhodov. Za kompresorski objekt se dodatno predvidi nadzor položaja loput na prezračevalnih odprtinah. 1.7.11 Odvajanje padavinske vode Padavinska voda s strehe kompresorske enote se odvaja preko peskolova v ponikovalnico s pronicanjem v okolico. Za odvod meteorne vode z obstoječega asfaltnega platoja med kompresorsko enoto in servisnim objektom se koristi obstoječi kanalizacijski sistem z lovilci olj in ponikovalnicami. Nove asfaltne površine (55 m2) so le na vhodu v nov objekt 3. kompresorske enote, ki zanemarljivo vplivajo na kapacitete obstoječih lovilcev olj s prispevnimi površinami (preko 1000 m2). V skladu z Analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi izgradnje in obratovanja dodatne kompresorske enote v Kidričevem, ki jo je izdelal Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana pod številko K-II-30d/I-1/42, datum 18.01.2010 (avtor dr. Jure Krivic, univ.dipl.inž.geol.) se pred ponikovalnice vgradi zaporni sistem za primer požara. Sistem je povezan na javljanje požara. V primeru požara se zaporna loputa zapre preko požarne centrale. Zaporna loputa se priključi na rezervni vir napajanja z ognjevarnimi kabli. 1.7.12 Izvedba instalacij in zaščita Instalacije v objektu bodo izvedene s kablastimi vodniki tipa NYY-J, NYCY, NHXH in NYM-J, ki bodo položeni na kabelske police, v zaščitne PN cevi in gibljive plastične cevi, ter v kovinske toge in pregibne cevi. Vsi energetski in merilni kabli bodo oklopljeni (oplet ali folija). Energetski in merilni (signalni) kabli morajo biti medsebojno ustrezno fizično ločeni. Opleti kablov morajo biti ustrezno ozemljeni. Kabli, ki bodo priključeni na naprave, ki bodo zagotavljale požarno varnost morajo biti v požarno varni izvedbi. Razdelilniki bodo nadometne izvedbe izdelani iz pločevine. Opremljeni bodo z glavnimi stikali in z vso elektro opremo za zaščito in krmiljenje posameznih tokokrogov. Točne lokacije glavnih razdelilnikov in podrazdelilnikov se določi, ko bo znan razpored opreme in tehnoloških instalacij. Za glavne razdelilnike je potrebno upoštevati (rezervirati) prostor za namestitev že v tej fazi projektiranja. Inštalacije in razdelilniki v strojnicah kompresorja bodo v eksplozijsko varni izvedbi. V objektu je predviden TN -S sistem električnih instalacij.

P1KPK3-6E/01A 24/57




Tehnični ukrep za zaščito pred električnim udarom v obravnavanih električnih napeljavah je zaščita pred posrednim dotikom, ki bo izvedena s samodejnim izklopom napajanja. V ta namen morajo biti vsi deli električnih naprav, ki bi ob okvari lahko prišli pod nevarno napetost dotika, povezani s posebnim zaščitnim vodnikom (PE). Zaščitni vodniki morajo biti zelenorumene barve. Vsi zaščitni vodniki se morajo na razdelilniku priključiti na posebno zaščitno zbiralnico, ki bo galvansko povezana z ničelno zbiralnico. V eksplozijsko ogroženih prostorih pa mora biti zaščitni vodnik povezan z zvezdiščem transformatorja. Izklop okvarnega toka posameznega tokokroga bo opravljala nadtokovna zaščita, čas odklopa sme biti največ 0.4 sekunde oziroma 0.1 sekunde za eksplozijsko ogrožene prostore. Pri izvedbi instalacij je potrebno obvezno upoštevati elaborat požarnega varstva in con eksplozijske nevarnosti. Pri prehodu kablov iz EX v ne EX cono morajo biti postavljene ustrezne bariere tipa ROXTEC. Pri vseh instalacijah je potrebno upoštevati razmejitev Ex con. Vse Ex cone se pojavljajo zaradi zemeljskega plina. Zato mora Ex oprema ustrezati najmanj za skupino plinov IIA in temperaturni razred najmanj T1. V coni 0 je dovoljeno vgrajevati le Ex opremo kategorije 1G. V coni 1 se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G ali 2G. V coni 2 pa se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G, 2G ali 3G. Kjer ni možno uporabiti lastne varnosti Ex i se lahko uporabijo sledeče vrste zaščite: Ex de, Ex e in Ex me. Za ožičenje signalno krmilnih tokokrogov se uporabijo kabli OLFLEX CLASSIC, za lastno varne tokokroge pa OLFLEX EB CY. Tam kjer so kabli izpostavljeni zunanjim vplivom (prehodi med cevjo in razvodnico), se bodo uporabile zamenljive UV odporne zaščitne cevi, kot je Co-flex PP-UV. Splošne zahteve za Ex opremo in izvedbo instalacij: Uvožene naprave morajo biti certificirane in označene v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC (ATEX 100a) ter ustreznimi standardi na katere se sklicuje omenjena direktiva. Pregled naprav s strani SIQ se lahko izvede po zahtevi investitorja, po pravilniku ni več obvezen ( za naprave z ATEX certifikatom ). Po novem pravilniku (UL 102/00 in 91/02) se morajo izvajalci izkazati s Certifikatom o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav, dobro je, če se to zapiše v ustrezne projekte. Po končanih delih je potrebno pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje in od tu naprej objekt prevzame investitor. Izvajalec mora vgrajeno opremo in kable ustrezno označiti, izdelati sezname opreme z navodili za uporabo, obratovanje in vzdrževanje. Vsi certifikati o skladnosti (ATEX) se morajo popisati, urediti glede na lokacijo in oznako (TAG) opreme ter predati investitorju!

P1KPK3-6E/01A 25/57




Povsod, kjer je to mogoče, je potrebno uporabiti proti eksplozijsko zaščito lastna varnost Ex ia, kar pomeni ustrezno ločevanje kablov, uporaba opletenih kablov, uporaba ločilnih elementov izven cone eksplozijske ogroženosti. Projekti se morajo nanašati na opremo, ki bo tudi dejansko vgrajena, sicer lahko prihaja do napak pri izvedbi. V primeru uporabe neprodirnega okrova (vsi elektromotorji bodo v Ex d), se mora priključna omarica izvesti v povečani varnosti Ex e s skoznjiki v Ex d okrov. Direktni uvod kablov ni sprejemljiv zaradi velikega tveganja med življenjsko dobo opreme. Pri kabelskih povezavah, ki so izpostavljene atmosferskim vplivom, vibracijam, olju, je potrebno izbrati kable ustrezne kvalitete ter jih dimenzijsko uskladiti s kabelskimi uvodi na posameznih napravah. Kabli morajo biti mehansko zaščiteni v policah in ceveh. Vse to mora biti izvedeno tako, da niso možne mehanske poškodbe kabelskih plaščev. Vsa oprema, ki bo postavljena na prostem, mora imeti ustrezno rešitev za preprečevanje ali odvajanje kondenzata.

1.8 PRENAPETOSTNA ZAŠČITA, STRELOVODNA NAPELJAVA, OZEMLJITVE IN IZENAČITVE POTENCIALOV

Projektirati je potrebno ustrezno prenapetostno zaščito, strelovodno napeljavo in ozemljitveno mrežo, ki mora bit izvedena v skladu s SIST EN 62305 ter ATEX-om 94/9/EC (ATEX 137). Objekt bo pred atmosferskimi prenapetostmi zaščiten s strelovodno napeljavo, katera se sestoji iz lovilcev na strehi, odvodov in ozemljila v zemlji. Za zaščito obstoječih in novih objektov in naprav v Ex conah je predviden HVI sistem strelovodne zaščite s kovinskim lovilcem, visokoodpornim kablom ter ustreznimi montažnimi elementi, ki bo priključen na ozemljitveno mrežo. Odvodi se preko merilnih spojev povežejo na krožno ozemljilo trak Rf 35x4 mm v zemlji. Predvideni merilni spoji omogočajo občasne kontrole povezanosti strelovodne napeljave z ozemljilom. Na strelovodno napeljavo je potrebno povezati vse večje kovinske mase na fasadah objekta Za zaščito proti nevarnosti preskoka strele na električne instalacije in drugimi prenapetostmi bodo na razdelilnikih nameščeni odvodniki prenapetosti ustreznega razreda in kratkostične trdnosti, ki delujejo v nano sekundnem časovnem območju. Prenapetostni odvodniki bodo razdeljeni v tri varnostne cone (razred 1, 2 in 3). Vse merilnoregulacijske zanke bodo ščitene z elementi prenapetostne zaščite. Elementi bodo na obeh straneh zanke v merilnoregulacijski omari ter pri elementih v polju.

P1KPK3-6E/01A 26/57




V objektih bo izvedena tudi temeljna ozemljitev, ki bo izvedena s pocinkanim valjancem FeZn 25x4 mm. Z ozemljitvijo je potrebno povezati vse kovinske nosilne stebre in konstrukcije, tehnološke naprave in naprave strojne energetike, električne razdelilnike, cevovode itd. Ozemljitve je potrebno na več mestih povezati z zunanjo ozemljilno mrežo. Izvede se tudi izenačevanje potencialov, za kar je predvidena omarica za izenačevanje potencialov z vgrajeno Cu zbiralnico v kompresorski enoti 3 IP-3. Omarica se poveže s PE vodnikom z ozemljitvijo objekta z izolirno žico zelenorumene barve preseka 50 mm2. Na omarico se povežejo posamezne tehnološke naprave, cevovodi, agregati, črpalke, itd. z žico 10 mm2. Na vseh zračnih kanalih in raznih cevovodih je potrebno izvesti galvanske premostitve izolirnih spojev s pletenico 35 mm2. 1.8.1 Obrazložitev potrebe po prenapetostni zaščiti Glede na vgrajeno občutljivo merilno-regulacijsko opremo je potrebno, da bo sistem deloval stabilno in zanesljivo vgraditi tudi ustrezno prenapetostno zaščito. Poleg že predvidene prenapetostne zaščite za prenapetosti, ki jih povzročajo atmosferske praznitve (npr. direkten udar strele, elektromagnetno polje zaradi udara strele), je potrebna tudi prenapetostna zaščita pred stikalnimi prenapetostmi, nastalimi zaradi stikalnih manevrov (obratovalni vklopi/izklopi elementov, izklopi kratkih stikov). Prenapetosti se pojavljajo tudi ob priklopih

P1KPK3-6E/01A 27/57




velikih bremen ali zaradi nekompenziranih induktivnosti. Navedeno je lahko vzrok za škodo tudi na veliki razdalji od izvora. Te občutljive sisteme je mogoče zaščititi le z obsežnim konceptom zaščite. Pri tem je pomembno stopnjevanje zaščite. Le na ta način bo zaščita naprave ali sistema uspešna, tako v primeru velikih udarov strele kot pri majhnih napetostnih konicah. V ta namen uporabljamo odvodnike toka strele in odvodnike prenapetosti. Odvodniki toka strele so namenjeni za odvajanje velikih tokov strele brez posledic. Prenapetostni odvodniki prevzamejo zaščito priključenih porabnikov (vklopno/izklopni elementi, merilni instrumenti). Odvodnike toka strele nameščamo kar najbližje uvodu sistema napajanja z električno energijo v objekt, odvodnike prenapetosti pa kar najbližje opremi, katere zaščiti so namenjeni. S stopnjevano uporabo elementov za prenapetostno zaščito (SPD) naredimo električne inštalacije kompatibilne z elektronskimi sistemi, za ceno, ki je nižja od pričakovane. V povezavi z zazankano izenačitvijo potencialov in ozemljitvenim sistemom na ta način preprečimo izpade zaradi prenapetosti in posledične prekinitve obratovanja. Prenapetosti so kratkotrajni napetostni impulzi – tako imenovane tranzientne – prehodne napetosti, ki trajajo samo delček sekunde, njihove amplitude pa dosegajo nekaj 10 kV. Sklicujoč na Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele zanaša za Pragersko podatek o gostoti strel: 3,7 /km2/leto. Današnji industrijski objekti so večinoma avtomatizirani, kar zagotovo velja tudi za kompresorsko postajo Kidričevo. Izpad oziroma motnje obratovanja zaradi nepopolne prenapetostne zaščite ima lahko večje stroškovne posledice kot pravočasna investicija v popolno prenapetostno zaščito. Zavarovalnice v glavnem ne krijejo škode, povzročene s prekinitvijo obratovanja industrijskega obrata. Škodo kot posledico prenapetosti je potrebno preprečiti tudi z vidika zavarovanja vgrajene opreme. Za vgrajeno prenapetostno zaščito v merilno-signalne tokokroge Eurotherm-ove opreme je potrebno dovoljenje Eurotherm-a. Vse električne instalacije morajo biti izvedene skladno s tehničnimi predpisi, priporočili, pravilniki in standardi. Ves uporabljen elektroinstalacijski material in oprema morajo imeti ustrezne ateste. Tehnične rešitve morajo ustrezati zahtevam tehnoloških porabnikov, hkrati pa morajo biti usklajene s tehničnimi predpisi, normativi in standardi ISO, DIN, IEC, EN, SIST in drugimi. Upoštevani morajo biti tudi predpisi o varstvu pri delu, elaborat varstva pred požarom, interni standardi investitorja, tehnične rešitve pa morajo biti tudi v skladu s pogoji v soglasjih pristojnih organov in organizacij.

P1KPK3-6E/01A 28/57




Izvajalec je dolžan uporabljati material, ki je naveden v projektu. Za vsa odstopanja od projekta v materialu ali tehnični izvedbi je potrebno soglasje nadzornega organa in projektanta, spremembe pa je izvajalec dolžan vnesti v en izvod projekta, ki bo služil investitorju za izdelavo projekta izvedenih del. Električne instalacije in oprema morajo biti izdelane in vgrajene tako, da je možno enostavno preverjanje, preizkušanje, popravila ali zamenjave. Pri normalnem obratovanju vlaga, mehanski, kemični, toplotni ali električni vplivi ne smejo ogrožati varnosti ljudi ter škodljivo vplivati na drugo opremo. 1.8.2 Zunanja ozemljitvena mreža Zunanje ureditve obsegajo zunanjo razsvetljavo in NN zunanje kabelske povezave med objekti in zunanje ozemljitve kompleksa. Zunanja ozemljitvena mreža se izvede s trakom Rf 35x4 mm. Na ozemljitveno mrežo je potrebno povezati vse ozemljitve objektov, tehnoloških naprav, plinovodne cevi, vse jeklene konstrukcije v obravnavanem kompleksu, ter obstoječe ozemljilne mreže. Ozemljitev cevovodov in premostitev prirobnic bo izvedena preko ustreznih iskrišč.

1.8.3 HVI odvodniki strele Kot rešitev, da pri udaru strele ne pride do odvoda strele v notranjost objekta preko strešnih strojno-tehnoloških naprav in posledično poškodbe oz. uničenja notranje opreme v objektu, je predviden lovilna mreža s HVI lovilci in odvodniki strele v izolirni cevi in kabli. To je najprimernejša in varnejša rešitev odvoda strele v Ex conah in ne-Ex conah za obravnavani objekt KP Kidričevo, ki bo imel HVI odvodnike strele na obstoječem in novem objektu

P1KPK3-6E/01A 29/57




kompresorskih enot, na stebrih razsvetljave platoja, na obstoječem stebru izpušnih vodov in na obstoječem rezervoarju kondenzata. Sistem je sestavljen iz lovilne palice, nosilnega droga, HVI vodnika, in merilnega spoja. Razporeditev HVI lovilnih palic je izračunano po metodi kotaleče krogle. Za objekte z eksplozivno atmosfero se zahteva zaščitni nivo II. Pri metodi kotaleče krogle je predpisan radij R=30m. Lovilna gola palica HVI lovilca mora biti postavljena izven Ex cone 1.

P1KPK3-6E/01A 30/57




P1KPK3-6E/01A 31/57




1.8.4 Ozemljitvene sonde Ozemljitvene sonde so potrebne zato, ker bodo stebri zunanje razsvetljave postavljeni v že obstoječ plato z delujočimi napravami in za dosego ustrezne ozemljitvene upornosti pod 1 je potrebno v tla zabiti zabiti ustrezno število palic (sond) dolžine 6 m, izvedba 4x Rf palica, tip Dehn 620 902 z nastavkom 620 001 in spojko 620 915. Pri zabijanju palic je potrebno preveriti dolžino palice. Palica mora biti toliko dolga, da bo vsaj 1 m v talni vodi pod platojem. Najprej se zabije na vsaki lokaciji po dve palici skupaj, nato se izmeri ozemljitvena upornost, ki mora biti 0,8 ali manj. Če ne bo dosežena zahtevana ozemljitvena upornost, se zabije še toliko dodatnih palic, da se doseže zahtevana ozemljitvena upornost sistema. 1.8.5 Števec neposrednega udara strele v objekt Splošne lastnosti števca udara strele: - Števec beleži neposreden udar strele z visoko ločljivostjo. Časovna ločljivost beleženja

dogodkov ob udaru strele neposredno v objekt dosega vrednosti ± 50 ns, - visoka časovna ločljivost števca omogoča točno določitev števila povratnih udarov strele

(tokovnih sunkov) v opazovani objekt, - iz časovnih meritev je mogoče ugotoviti ali opazovani objekt ob udaru strele tokovno

resonira, - števec strel omogoča prikaz podatkov preko spleta v tabelarični obliki. Zgradba sistema: - Procesna enota, - sonda (merilni del), - povezava med sondo in procesno enoto je galvansko ločena. Uporaba optičnih vlaken za

komunikacijo med procesno enoto in sondo.

Procesna enota: - Na procesno enoto se lahko priključi do 8 sond, - komunikacija med sondami in procesno enoto poteka prek optičnih vlaken, ki so lahko

dolga do 2000 m, - procesna enota je časovno sinhronizirana prek GPS sprejemnika, - procesna enota zagotavlja enako časovno točnost sinhronizacije časa tudi ob

kratkotrajni izgubi satelitskega GPS signala pri udaru strele v merjeni objekt. To pomeni, da sinhronizacijo časa v tem trenutku prevzame posebni modul (Recovery enota), ki nadomešča časovno sinhronizacijo GPS sprejemnika dokler le ta ponovno ne vzpostavi kvalitetnega sprejema satelitskega GPS signala. Z ''Recovery'' modulom se tako zagotovi, da lahko števec strel izvaja neprekinjene meritve z enako visoko časovno ločljivostjo tudi ob kratkotrajnem izpadu GPS signala zaradi udara strele.

P1KPK3-6E/01A 32/57




Zgradba procesne enote: - Osnovna sinhronizacija je dosežena s preciznim termostatsko ogrevanim in

temperaturno kompenziranim oscilatorjem in referenčnim GPS 1pps signalom absolutne točnosti ± 15 ns,

- v primeru izpada referenčnega GPS impulza sinhronizacijska enota s pomočjo preciznega OCXO oscilatorja in neposredne digitalne sinteze (DDS) vzdržujeta referenčno frekvenco, ki zagotavlja natančnost v velikostnem razredu 1*10-8,

- 8-kanalna optična vzorčevalna enota omogoča s pomočjo FIFO spominske enote brez izgubno vzorčevanje dogodkov s taktno frekvenco 20 MHz,

- večnamenski procesni modul (MPU) omogoča procesiranje dogodkov v realnem času. Služi tudi kot hitra shranjevalna enota z možnostjo pretvarjanja podatkov iz vzorčnih in sinhronizacijskih enot v primeren format za Embedded enoto,

- embedded PC enota z operacijskim sistemom Linux skrbi za komunikacijo in trajno shranjevanje zabeleženih podatkov,

- GSM terminal omogoča dostop do podatkov in servisiranja procesne enote v primeru izpada LAN omrežja.

Dimenzije procesne enote: - Širina 19-inch rack (48,26 cm), - višina 2 rack unit (8,9cm).

Prenos podatkov med procesno enoto in SMC: - Ethernet LAN povezava, preko protokola MODBUS/TCP.

Napajanje procesne enote:

Opcija - Enosmerna napetost:

- Napetost od ± 18 V do ± 72 V, - varovalka 3,15 A.

- Izmenična napetost: - Napetost 230 V, - varovalka 0,25 A.

- Priključna moč:

- 12,5 W.

Sonda: Merilne lastnosti sonde: - Sonda vzorči signale brez mrtvega časa, - omogoča 20.000.000 vzorcev na sekundo (vklopov in izklopov sonde), - sonda ima fiksno časovno zakasnitev proženja 250 ns,

P1KPK3-6E/01A 33/57




- sonda pretvarja merjene signale v digitalno obliko ne glede na polariteto amplitude tokovnega sunka udara strele in jih pošlje prek optičnega vlakna do procesne enote,

- merilno območje sonde dosega vrednosti toka med 50 kA in 250 kA, - frekvenčna prepustnost merilnega tokovnega signala obsega območje med 30 kHz in 30

MHz, kar zagotavlja visoko dinamiko ponovnega proženja sonde (brez izgube signala).

Zgradba merilne sonde: - Sonda omogoča namestitev na strelovodna vrv ali strelovodni valjanec, - posebej prilagojena za namestitev na antenske stolpe in standardizirane ozemljilne

sisteme, - ohišje sonde zagotavlja stopnjo zaščite IP67 po IEC standardu, - ohišje sonde je zgrajeno iz nerjavečega jekla. Komunikacija sonda - procesna enota: - Optična oprema v sondi zagotavlja:

- Optični oddajnik z OPB = -15 dB in PTX = -12dB, - uporaba optičnega vlakna MM 62/125 µm zadošča za komunikacijsko

razdaljo do 2 km. - Sonda omogoča priklop več tipov MM optičnih vlaken:

- 50/123 µm, - 62/125 µm, - 100/140 µm, - 200 µm HCS filter.

Napajanje sonde merilne sonde: - Sonda ne potrebuje zunanjega napajanja oziroma baterij, - sonda vso potrebno energijo dobi iz tokovnega sunka, ki ga merilna naprava zazna.

1.9 ZAŠČITA 1.9.1 Zaščita pred električnim udarom Projektirano kabelsko omrežje in ozemljitve so dimenzionirani tako, da je v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj (Ur.list SFRJ št. 13/78) in Pravilnikom o tehničnih normativih za nizkonapetostne električne instalacije (Ur.list SFRJ št. 53/88) prilagojeno TN sistemu. TN-S sistem omrežja Vsi izpostavljeni prevodni deli inštalacije se morajo povezati z ozemljitveno točko sistema z zaščitnim vodnikom. Zaščita pred posrednim dotikom ob kratkem stiku med faznim vodnikom in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenimi prevodnimi deli povezanimi z zaščitnim vodnikom je izvedena s samodejnim odklopom napajanja, ki izklopi okvarjeni del inštalacije v

P1KPK3-6E/01A 34/57




predpisanem času, to je v 5 s oziroma 0,2 - 0,4 s, za Ex tokokroge pa 0,1 s. Zaščita je izvedena z zaščitnimi napravami pred prevelikim tokom, kot so varovalke, inštalacijski odklopniki, zaščitna stikala, itd... Dodatni zaščitni ukrep je predviden s tokovnim zaščitnim stikalom. Uspešno delovanje zaščite zagotovimo s tem, da predvidimo kratkostično zanko tako majhne impedance, da lahko ob okvari steče kratkostični tok, večji od toka, pri katerem deluje zaščita v predpisanem času:

22 XR

U

Z

UI o

s

oa

kjer pomeni: la [A] tok, ki zagotavlja delovanja zaščitne naprave za avtomatičen odklop napajanja v

času, določenem v spodnji tabeli, glede na nazivno napetost Uo ali pod pogoji, ki dovoljujejo čas, ki ne presega 5 s

Uo [V] nazivna napetost proti zemlji Zs [] impedanca celotne kratkostične zanke (vir, vodnik, zaščitni vodnik) R [] celotna ohmska upornost kratkostične zanke X [] celotna reaktanca kratkostične zanke Pred priključkom na napetost, je treba v skladu s predpisi izmeriti impedance tokokrogov. El. omare so predvidene s stopnjo zaščite IP 42, tako je pri zaprtih vratih slučajen dotik z deli pod napetostjo nemogoč. V stikalnih prostorih so pred električnimi omarami predvidene 1,25 m široke izolacijske preproge. Najdaljši odklopni časi v omrežju TN za končne tokokroge, ki napajajo vtičnice ali neposredno brez vtičnic prenosne ročne aparate razreda I ali prenosne aparate, ki se med uporabo premikajo ročno: Za običajne prostore:

Uo (v) t (s)

<50 ni omejitev 50 5 120 0,8

230 ali 220 0,4 400 ali 380 0,2 Nad 400, Ex 0,1

P1KPK3-6E/01A 35/57




1.9.2 Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka Zaščitni ukrep je samodejni izklop naprave ob pojavi okvarnega toka. Pogoj za efektno zaščito je ustrezna upornost ozemljitve. Okvarni tok mora biti večji od izklopnega toka zaščitnega elementa. 1.9.3 Zaščita pred slučajnim dotikom Vsi prostori, v katerih se nahajajo električne naprave, morajo biti zaklenjeni. Dotik nezavarovane električne opreme preprečimo z zaščitno mrežo. Taka nevarna mesta opremimo z opozorilnimi napisi in oznakami. 1.9.4 Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki Transformatorji so pred preobremenitvijo in kratkimi stiki zaščiteni na SN in NN strani z ustrezno zaščito. Razen tega so transformatorji varovani s termično zaščito. Le-ta reagira v primeru pregrevanja kateregakoli transformatorskega navitja. 1.9.5 Prenapetostna zaščita Za zaščito pred prenapetostmi, javljajočimi zaradi udarov strele, stikalnih manevrov, dvigov napetosti pri kapacitivnih obremenitvah, se uporabijo prenapetostni odvodniki. Prenapetostni odvodniki bodo vgrajeni v vsaki fazi proti zemlji na 20 kV, 0,4 kV napravah mrežnega in neprekinjenega napajanja v razdelilnikih in nizkonapetostnih ploščah. Kot prenapetostna zaščita na 20 kV strani bodo v vodnih SN celicah vgrajeni hitri ZnO prenapetostni odvodniki 24 kV, 10 kA. Prvi nivo prenapetostne zaščite (1) na 0,4 kV napravah predstavljajo prenapetostni odvodniki v nizkonapetostnih ploščah z naslednjimi podatki: maksimalna delovna napetost 280 V/50 Hz, preizkusni udarni tok (8/80 s) je < 4 kV, 100 kA in čas reagiranja je < 25 ns v NN blokih trafo postaje. Drugi nivo prenapetostne zaščite (2) predstavljajo prenapetostni odvodniki na zbiralkah varnostnega in splošnega napajanja v razdelilnikih z naslednjimi podatki:

maksimalna delovna napetost: 275 V/50 Hz nazivni odvodni tok (8/20 s): 15 kA maksimalni odvodni tok (8/20 s): 40 kA zaščitni nivo pri 5 kA (8/20 s): < 4,0 kV zaščitni nivo pri 15 kA (8/20 s): < 4 kV

P1KPK3-6E/01A 36/57




čas reagiranja: < 25 ns Tretji nivo (3) prenapetostne zaščite predstavljajo elementi fine zaščite na merilnih mestih in komunikacijskih napravah. Četrti nivo (4) prenapetostne zaščite predstavljajo elementi fine zaščite v samih elektronskih napravah (PLC itn.). 1.9.6 Zaščita pred elektromagnetnim sevanjem Elektromagnetno sevanje (nizkofrekvenčno 0 -10 kHz in visokofrekvenčno 10 kHz - 300 GHz), ki ga oddaja TP na okolje, ne sme presegati mejnih vrednosti glede na Uradni list RS št. 32/93 in 1/96. El. poljska jakost ne sme presegati vrednosti 1,8 kV/m in efekt. gostote mag. pretoka 15 T. 1.9.7 Protipožarna zaščita Stene transformatorskih boksov morajo biti protipožarne izvedbe. Vse prehodne odprtine, skozi katere potekajo kabli, morajo biti tesnjene z ognjevarnim kitom. Premični gasilni aparati naj bodo nameščeni v naslednjih prostorih:

transformatorskih boksih SN in NN prostoru.

1.9.8 Zaščita pred preobremenitvenim tokom Kontrolo izvedemo v skladu z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu. Kontrola presekov zaščitnih vodnikov določa, da mora biti presek zaščitnega vodnika enak preseku faznega vodnika do preseka 16 mm2, 16 mm2, če je fazni vodnik preseka od 16 do 35 mm2, oziroma polovični presek faznega vodnika, če je le-ta večji od 35 mm2. V primeru, da zaščitni vodnik ni del kabla, mora imeti najmanjši prerez 2,5 mm2 za Cu ali 4 mm2 za Al, če je vodnik mehansko zaščiten, 4 mm2 za Cu, če zaščitni vodnik ni mehansko zaščiten ali 50 mm2 za FeZn valjanec. Aluminij ni dovoljen, če ni dodatno zaščiten. Prerez glavnega vodnika za izenačitev potenciala mora biti večji od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v instalaciji, vendar najmanj 6 mm2. Dodatni vodnik za izenačevanje potenciala ne sme biti manjši od prereza najmanjšega zaščitnega vodnika, vezanega na te prevodne dele.

P1KPK3-6E/01A 37/57




1.9.9 Zaščita pred kratkostičnim tokom Zaščitna naprava mora po predpisih in standardih, ki so navedeni v tehničnem opisu ustrezati naslednjim zahtevam:

odklopna zmogljivost zaščitne naprave mora biti večja od pričakovanega kratkostičnega toka,

kratkostični tok mora biti prekinjen v času, v katerem se vodniki segrejejo do dopustne temperature.

2

*

I

Skt

t [ S] trajanje kratkega stika S [mm2] presek vodnika I [A] efektivna vrednost toka kratkega stika k koeficient odvisen od konstrukcije vodnika V tabelah, ki so rezultat izračunov, so uporabljene naslednje oznake in veličine: izkoristek porabnika fi faktor istočasnosti el. omare fo faktor obremenitve porabnika fp faktor prekrivanja Pk [kW] konična moč el. omare Pinst [kW] instalirana moč el. omare Ib [A] tok porabnika Ik [kA] tok kratkega stika porabnika Ik1 [kA] tok kratkega stika s povratkom po zaščitenem vodniku la [kA] tok delovanja zaščite pri okvari S [mm2] presek vodnika kabla Szas [mm2] presek zaščitnega vodnika kabla TINS tip uporabljene instalacije u1 [%] padec napetosti od el. omare do porabnika I [m] dolžina kabla do porabnika tizk [s] izklopilni čas pri nastopu okvarnega toka Zs [] skupna impedanca pri nastopu okvarnega toka I2 [A] tok, ki zagotavlja delovanje zaščitne naprave In [A] nazivni tok zaščitne naprave Iinst [A] instalirani tok el. omare Ik [kA] konični tok el. omare u1 [%] padec napetosti od izvora do el. omare

P1KPK3-6E/01A 38/57




1.10 DIMENZIONIRANJE KABLOV IN VODNIKOV

Termično so vodniki oz. kabli dimenzionirani z upoštevanjem prereza, materiala ter vrste izolacije vodnika, števila vzporedno položenih in obremenjenih vodnikov, zunanje temperature, načina polaganja ter z upoštevanjem selektivnosti delovanja. Vodniki oz. kabli so dimenzionirani tako, da so padci napetosti manjši od:

5 % za električne instalacije razsvetljave in 8 % za električne instalacije drugih porabnikov, če se električne instalacije napajajo iz

trafo postaje. Mehansko so vodniki dimenzionirani v odvisnosti od načina polaganja in velikosti sil kratkih stikov. Najmanjši prerez mehansko zaščitenega stalno položenega voda je 1,5 mm2 Cu. Vodniki so dimenzionirani v skladu z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu.

1.11 KONTROLA PADCA NAPETOSTI Največji dovoljeni padec napetosti med napajalno točko el. instalacije in kontrolirano točko znaša:

za tokokroge razsvetljave 5 %, za ostale tokokroge 8 %.

1.12 SISTEM NAPAJANJA IN IZENAČITVE POTENCIALA V objektu je predviden TN - S sistem napajanja in ozemljitve električnega sistema. To pomeni: zaščitni vodnik PE poteka ločeno od nevtralnega vodnika N. 1.12.1 Glavna izenačitev potenciala Za osnovno izenačitev potencialov v objektu je predvidena glavna ozemljitvena zbiralnica. Nanjo mora biti povezano naslednje:

glavni N vodnik, glavni ozemljitveni vod, glavni PE vodnik, glavni vodniki za izenačevanje potenciala, ki povezujejo glavne cevi vodovoda, plina,

centralne kurjave, kanalizacije in druge kovinske elemente objekta.

P1KPK3-6E/01A 39/57




Glavni ozemljitveni vod povezuje glavno ozemljitveno zbiralnico z ozemljilom objekta, ki je predviden kot skupna zaščitna, obratovalna in po potrebi strelovodna ozemljitev. Električna instalacija v objektu naj bo z ozemljilom povezana v eni točki. Prerez glavnega vodnika za izenačitev potencialov mora ustrezati določilom iz standarda N.B2.754 in sicer:

prerez ne sme biti manjši od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v instalaciji, vendar najmanj 6 mm2,

prerez je lahko omejen, če je vodnik bakren. 1.12.2 Dopolnilna izenačitev potenciala V nekaterih prostorih (v kopalnicah, WC-jih) je kot dodatna zaščita predvidena dodatna izenačitev potenciala (PI) z vgrajeno Cu zbiralnico. Dopolnilno izenačitev potenciala poveže poleg vseh izpostavljenih prevodnih delov tudi vse kovinske mase v prostoru (npr. kovinske dele tušev, kovinske odtočne cevi, cevi tople in mrzle vode, cevi radiatorskega ogrevanja, ... ) z žico preseka najmanj 1 x 6 mm2. Cu zbiralnico je potrebno povezati z zaščitno zbiralnico PE v najbližji el. omari ali direktno na GIP z vodnikom 1 x 10 mm2. Na vseh zračnih kanalih in na raznih cevovodih je potrebno izvesti galvanske premostitve izoliranih spojev. Premostitve se izvede z bakreno pletenico 35 mm2. Prerez dodatnega vodnika za izenačitev potencialov mora izpolnjevati določila iz predpisov in standardov, ki so navedeni v tehničnem opisu.

1.13 UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE EMC ZDRUŽLJIVOSTI Izvedba električnih instalacij mora izpolnjevati zahteve Pravilnika o elektromagnetni združljivosti (EMC) (Ur. list RS, 84/2001) in z njimi povezanega standarda EN 60439-1. Vsa vgrajena oprema mora imet CE znak in mora biti vgrajena skladno z zahtevami njenega proizvajalca. Upoštevajo se tudi ukrepi, ki ji predvideva standard EN 60204-1: Na tuljavah kontaktorjev bodo priključeni supresorji za dušenje prenapetostnih špic, ki nastanejo pri izklopu kontaktorja. V kolikor niso ti supresorji že v samem kontaktorju, bodo kontaktorji opremljeni z RC členi oz. varistorji pri izmeničnih krmilnih napetostih, oz. z diodami pri enosmernih krmilnih napetostih.

P1KPK3-6E/01A 40/57




Odpornost proti motnjam iz okolja se povečuje z uporabo kablov z opletom za nizkonapetostne signale. Oplet je pravilno zaključen. Posebej pomembno je, da je pravilno izvedena ozemljitev (v obliki zvezdišča), pri tem bodo uporabljeni čimkrajši vodniki s čimvečjim presekom.

1.14 AVTOMATSKO JAVLJANJE POŽARA, PLINA IN ALARMIRANJE Za ščitenje objektov na lokaciji KP Kidričevo je že izvedena požarna centrala ZARJA NJVP-300A in posebna proti vlomna centrala DSC Power 832. Prav tako so bili dodani senzorji vloma tako, da je pokrit še servisni objekt. Obstoječa požarna centrala je zastarela, predlagamo zamenjavo obstoječe centrale z novo. Čas zagotavljanja napajanja požarne centrale mora biti 48 ur v normalnem stanju + 30 min v alarmnem stanju. S požarne centrale se na DSC prenaša požar in napaka. Proti vlomna centrala je z analogno telefonsko linijo povezana z dežurnim centrom vsakokratnega izvajalca storitve varovanja objekta. Preverjanje linije je vsako uro. Zadeva se posodobi z vzpostavitvijo dodatne povezave preko medmrežja (prenosna pot preko optičnega kabla, redundanca) ali GSM. Obstoječa plinska centrala se zamenja z novo. Zaradi slabosti obstoječih katalitičnih senzorjev, se zamenjajo z novimi senzorji z IR tehnologijo. Prav tako se v novi objekt kompresorske enote 3 vgradijo IR plinski senzorji z neposredno povezavo na novo centralo za javljanje plina. Instalacija za javljanje požara z avtomatskimi in ročnimi javljalniki požara bo omogočala, da se čas od nastanka požara v njegovi začetni fazi do javljanja dežurni gasilski službi zmanjša na minimum. Instalacija bo priključena na glavni delilnik javljanja požara in vloma in mikroprocesorsko centralo, ki je v nadzornem objektu. Uporabljeni adresabilni sistem javljanja požara omogoča natančnejše in hitrejše odkrivanje in lociranje požara ter konfiguriranje posameznih požarno-javljalnih con z ustreznim programiranjem centrale, kar omogoča poljubno požarno-javljalno organizacijo. Predvidena je zankasta (loop) izvedba adresabilnih javljalnih linij, kar še poveča zanesljivost delovanja sistema v primeru prekinitve linije. Javljanje požara v kompresorskem objektu realiziramo s senzorji dima - visokoobčutljivi aspiracijski javljalniki dima, ter dodatno z štirimi usmerjenimi plamenskimi infrardečimi senzorji IR ali UV (SIEMENS DF1101-Ex). Pri IR izvedbi moramo izbrati opremo s tri kanalnim tipanjem IR (IR3) spektra ter čim manjšo verjetnostjo proženja lažnih alarmov. Sistem ne sme zatajiti in mora biti v tem smislu preverjen ter certificiran. Senzorja, ki prožita alarm (2 od 4) morata delno pokrivati isti prostor. Opozorilna signalizacija na kompresorskih objektih se izvede na zunanji strani v smeri dostopa do posameznega objekta, ločeno za požar in plin,

P1KPK3-6E/01A 41/57




uporabijo se rotacijske luči na fasadi objekta ali posebnih stebrih. V notranjosti se izvede tako, da je vidna in slišna v celotnem prostoru, tudi med obratovanjem enote. Izveden bo tudi meritev koncentracije plina, ki se posreduje kot analogni merilni signal 4 - 20 mA. Prav tako se zamenjajo obstoječi javljalci plina v obstoječem objektu kompresorskih enotah z novimi. Senzor plina (s prikazovalnikom trenutne koncentracije) v kotlovnici se bo povezal v funkcijo izklopa v sili (zapiranje dovoda plina in izklop napajanja). V objektih in prostorih, ki bodo eksplozijsko ogroženi, so predvideni javljalniki požara v lastno varni Ex izvedbi. Po objektih so predvideni ob izhodih in ob evakuacijskih poteh ročni javljalniki požara. Za opozarjanje vseh prisotnih, da je prišlo do požarnega alarma, so v objektu na ustreznih mestih predvidene signalne hupe. Meritev koncentracije plina mora bit kontinuirana in izražena v % SME. Predalarm naj bo pri 20% SME, alarm pa pri 40% SME. Lahko se uporabijo inteligentni senzorji, tako da sami prožijo alarm. Prenos alarma se izvede na podoben način kot za požar in ločeno na sistem ESD za posamezne ogrožene prostore. Signalizacija javljanje požara na sistem SCS-ESD se izvede tudi za kompresorsko enoto 3. Javljanje požara in plina je predvideno tudi v sklopu tehnološke opreme. Ta oprema je priključena direktno na opremo za vodenje in nadzor KP in ni del splošne instalacije za javljanje požara. Vsi javljalniki za javljanje požara bodo označeni s trajnimi napisnimi ploščicami, ki bodo vsebovale celotni naslov vsakega javljalnika Z.XX (Z - zanka, linija; XX - naslov). Celotna instalacija bo izvedena s posebnimi kabli s povečano požarno odpornostjo JE-H(St)H Bd 1x2x0,8 mm FE180/E90, oziroma JE-H(St)H Bd 2x2x0,8 mm FE180/E90. Kabli bodo položeni na kabelske police oz. uvlečeni v instalacijske cevi nad omet, pod omet oz. v liti beton. Funkcija alarmnega panela je, da sprejema signale alarmnih stanj in na tej osnovi krmili opozorilno zvočno in vizualno signalizacijo. Na mestih, kjer je okoljska zvočna obremenjenost tako visoka, da signal s sireno ali z zvočnikom ne bi bil dovolj slišen, bodo nameščene dodatne bele bliskajoče luči. Minimalni obseg alarmiranja je sledeč: 1. Alarmni panel 2. Zvočniki za alarmne signale 3. Bliskajoče luči

P1KPK3-6E/01A 42/57




Alarmni panel mora biti sestavljen pregledno, pri čemer je treba izhajati iz modularnega načrta. V sklopu izvedbe alarmnega panela se obnovi in poenoti opozorilna signalizacija med obstoječimi in novim objektom. 1.14.1 Izvedba instalacij Instalacije za javljanje požara in plina v objektu kompresorskih enot bodo izvedene v eksplozijsko varni izvedbi. Kabli bodo po objektih položeni na ognjevarne kabelske police oz. uvlečeni v kovinske instalacijske cevi ločeno od ostalih instalacij. Do višine 2m je potrebno vse kable zaščititi z uvlečenjem v jeklene zaščitne cevi Do central v nadzornem objektu bodo kabli potekali po ognjevarnih kabelskih policah v kabelski kineti.

1.15 PRIKLJUČITEV INSTRUMENTACIJE IN KOMPRESORSKE ENOTE Za nemoteno obratovanje, daljinsko vodenje in nadzor je potrebno iz vseh tehnoloških in pomožnih naprav predvideti zajemanje in pripravo vseh potrebnih merilnih in statusnih signalov. Zajemanje in pripravo merilnih in statusnih signalov predstavlja zajem z merilnimi pretvorniki, sondami in signalnimi dajalci v samem procesu, ožičenje in napajanje pretvorniških elementov. Tako obdelani signali bodo priključeni na mikroračunalniško zasnovane postaje za zajem, obdelavo in krmiljenje. Izvedbo računalniške opreme za krmiljenje 3. enote (Solar Turbines TT4) bo v »ON SKID« izvedbi, kar pomeni, da odpadejo številne kabelske povezave in UCP (Unit Control Panel). Obstoječa UCP se ohranita, po potrebi se izvede posodobitev strojne opreme, na novo se postavi sistem za delitev bremena pri vzporednem obratovanju, ki se lahko namesti v enega od obstoječih UCP (uporaba procesorja LOGIX5000) ali v posebno omaro. Nadzorni sistem se ustrezno razširi s postavitvijo novih omar na prosto steno v Računalniškem prostoru. Novi in obstoječi sistem se povežeta v zanesljivo industrijsko računalniško omrežje. Zaradi zastarelosti obstoječih krmilnikov T103, T303 se lahko izvede posodobitev in prehod na T2550, s tem, da priključki v polje ostanejo. Sistem ESD za tretjo enoto se izvede na novo. O možnostih se bo potrebno posvetovati s podjetjema Eurotherm in HIMA Sella. Pri izvedbi projekta se je potrebno zavedati, da gre za delujoč objekt in da je razširitev, kot smo si jo zastavili mnogo kompleksnejša operacija od postavitve na novo. Pristop mora biti modularen, kjer koli je to mogoče. Torej dodajanje novega, brez porušitve obstoječih sistemov. Medsebojne komunikacije: Solarjeva oprema ControlNet, med različnimi sistemi pa Ethernet. Vsa instrumentacija, ki bo nameščena v eksplozijsko ogroženem okolju, mora ustrezati zahtevani protieksplozijski zaščiti. V največji možni meri naj bo uporabljena protieksplozijska

P1KPK3-6E/01A 43/57




zaščita Exi (lastna varnost). V vsakem primeru bodo vsi galvanski ločilniki in varnostne bariere vgrajene v merilno regulacijske omare izven eksplozijsko ogroženega območja. V primeru uporabe neprodornega okrova (elektromotorji v Ex d) se izvede priključna omarica v povečani varnosti s skozniki v neprodorni okrov. Direktni uvod kablov ni sprejemljiv. Za serijsko povezavo elementov, ki bodo v eksplozijsko ogroženem okolju, se bo uporabil tak protokol, ki omogoča uporabo vmesnikov, ki zadovoljujejo protieksplozijsko zaščito Exi. Pri projektiranju naprav v eksplozijsko ogroženem območju se bo upošteval Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Ur. l. RS, št. 102/2000, 91/2002, 16/2008)in standard SIST EN 60079-10. Vsa električna oprema vgrajena v eksplozijsko nevarni coni ali električna povezava z njo bo ustrezala standardom o eksplozijski zaščiti SIST EN 60079-14, SIST EN 60079-1, SIST EN 60079-2, SIST EN 60079-5, SIST EN 60079-6, SIST EN 60079-7, SIST EN 60079-11, SIST EN 60079-15, SIST EN 60079-18, SIST EN 60079-25, SIST EN 60079-27 in SIST EN 60079-28. Vsa dokumentacija o Ex opremi mora biti pregledana in potrjena, vsa oprema mora biti certificirana s strani akreditiranega laboratorija v skladu z evropsko direktivo 94/9/EC (ATEX100a). Prav tako morajo imeti vsi izvajalci Certifikat o usposobljenosti za vgradnjo Ex naprav. Po končanih delih pa mora izvajalec pridobiti Certifikat o ustreznosti vgradnje. Instalacije je potrebno izvesti skladno z predpisi in standardi, ki so navedeni v tehničnem opisu (VDE 0165). Za ožičenje bodo uporabljeni kabli UNITRONIC LiYCY ustreznega števila žil in presekov od 0,5 mm2 do 1,0 mm2 oz. 1,5 mm2 v primeru večjih razdalj. Za tokokroge v lastni varnosti bodo uporabljeni kabli modre barve, ki bodo položeni ločeno od ostalih kablov. Vsi prehodi kablov med eksplozijsko ogroženim prostorom in prostorom, ki ni eksplozijsko ogrožen morajo biti plinotesno zatesnjeni in opremljeni z atesti. Vsi energetski in merilni kabli bodo oklopljeni (oplet ali folija). Energetski in merilni (signalni) kabli morajo biti medsebojno ustrezno fizično ločeni. Opleti kablov morajo biti ustrezno ozemljeni. Kabli, ki bodo priključeni na naprave, ki bodo zagotavljale požarno varnost morajo biti v požarno varni izvedbi. Pri kabelskih povezavah, ki so izpostavljene atmosferskimi vplivom, vibriranjem, olju je potrebno izbrati kable ustrezne kvalitete, ter jih dimenzijsko uskladiti s kabelskimi vodi na posameznih napravah. Biti morajo v robustni izvedbi za zunanjo uporabo, kot npr. OLFLEX 540 CP oz. OLFLEX Robust. Naprave kot so črpalke, ventilatorji in podobno morajo imeti oznako protieksplozijske zaščite za mehanske naprave ATEX, ter ustrezni certifikat. Predvideti je potrebno vsaj 20% rezervnih kabelskih povezav (kabli in trase). Prav tako je potrebno predvideti dodatne razvodnice Ex za ustrezno zaključitev rezervnih vodnikov, z

P1KPK3-6E/01A 44/57




dodatnimi odprtinami za uvodnice (čepi). Vsa oprema, ki bo postavljena na prostem mora imeti ustrezno rešitev za preprečevanje ali odvajanje kondenzata. Pri vseh instalacijah je potrebno upoštevati razmejitev Ex con. Vse Ex cone se pojavljajo zaradi zemeljskega plina. Zato mora Ex oprema ustrezati najmanj za skupino plinov IIA in temperaturni razred najmanj T1. V coni 0 je dovoljeno vgrajevati le Ex opremo kategorije 1G ali EPL oznaka Ga. V coni 1 se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G ali 2G ali EPL oznaka Gb. V coni 2 pa se lahko vgrajuje Ex opremo kategorij 1G, 2G ali 3G ali EPL oznaka Gc. Za ožičenje bodo uporabljeni kabli ustrezne kvalitete. Kjer ni možno uporabiti lastne varnosti Ex i je dovoljena uporaba sledečih vrst proti eksplozijske zaščite: Ex de, Ex e, Ex me. Kategorija naprav, opreme naj bo vsaj 2G in izjemoma 3G (Ex n) za uporabo v coni 2. Kategorija naprav bo pogojena z conami eksplozijske ogroženosti. Za ožičenje signalno krmilnih tokokrogov se uporabijo kabli OLFLEX CLASSIC, za lastno varne tokokroge pa OLFLEX EB CY. Tam kjer so kabli izpostavljeni zunanjim vplivom (prehodi med cevjo in razvodnico), se bodo uporabile zamenljive UV odporne zaščitne cevi, kot je Co-flex PP-UV.

1.16 TELEFONIJA Za potrebe informacijskih povezav na lokaciji kompresorske postaje v Kidričevem je predviden univerzalni kabelski razvod, ki bo namenjen tako telefonskim kot tudi računalniškim povezavam. Kabelski razvod bo ustrezal zahtevam standarda SIST EN 50173 (TIA/EIA 568). Kabliranje po objektih bo izvedeno z kablom J-Y(St)Y položenimi na kabelske police in v instalacijske cevi.

1.17 KATODNA ZAŠČITA 1.17.1 Uvodni del Projekt za razpis obravnava razširitev obstoječega sistema katodne zaščite z izgradnjo tretjega agregata v kompresorski postaji Kidričevo. Vse električne instalacije morajo biti izvedene skladno s tehničnimi predpisi, priporočili, pravilniki in standardi. Ves uporabljen elektrinstalacijski material in oprema mora imeti ustrzne ateste.

P1KPK3-6E/01A 45/57




V coni nevarnosti morajo biti električne naprave in material za električne instalacije takšni, da odgovarjajo standardu prEN 50154 in EN 60079-10 (IEC 60079-10:1995)za Ex naprave. Objekt, katerega kovinske dele se ščiti s katodno zaščito, je potrebno izvesti tako: da so vsi kovinski deli med seboj v dobrem električnem stiku, da so zagotovljene električne povezave med drenažnimi točkami na površini objekta in

kovinskimi deli, da so katodno zaščiteni deli objekta, če se nahajajo v zelo agresivnem okolju predhodno

zaščitno izolirani, da objekt ni v nobeni točki galvansko povezan s kakršnimikoli ozemljitvenimi sistemi, Plinovodno omrežje Plinovodov d.o.o. je katodno ščiteno po zgoraj omenjenem sistemu. Za zaščito konstrukcij, pri katerih galvanska ločitev iz tehnično ekonomskih vzrokov ni možna se uporablja lokalna katodna zaščita. Lokalna katodna zaščita ali HOT-SPOT zaščita bazira na principu dviga potenciala zemljišča na področju objekta z vgradnjo globinskih anod ob instalacijah. Za kontrolo stopnje korozije in meritev potenciala bo montirano stalno merilno mesto v merilni omarici MO. V coni eksplozijske nevarnosti se v sistem katodne zaščite vgradi ustrezna prenapetostna zaščita in se izvedejo ustrezne ozemljitve. Vgraditi je potrebno dve novi globinski anodni ležišči globine 15m in dve novi globinski anodni ležišči globine 1,5m, ter jih priključiti na sistem katodne zaščite.

P1KPK3-6E/01A 46/57




P1KPK3-6E/01A 47/57




1.17.2 Sistem katodne zaščite Uporabili bomo raširitev sistema lokalne katodne zaščite, ki poda ekonomsko tehnično optimalno rešitev in sicer: usmernik katodne zaščite-obstoječe montiran v servisnom objektu globinsko anodno ležišče horizontalno anodno ležišče, Naprava za merjenje stopnje korozije z GSM modemom za daljinski prenos podatkov, stalno merilno mesto v omarici MO 3 trajna merilna sonda prenapetostna zaščita naprava za odvajanje izmenične inducirane napetosti 1.17.3 Izračuni 1.17.3.1 Globinska anoda Specifična upornost zemljišča znaša 120 m (ocenjeno)

Ra = 2 L

ln 2L

D

4t + 3L

4t + L

Ra - ponikalna upornost anodnega ležišča, L - dolžina anodnega ležišča skupaj s koksom, t - pokritje anode, D - premer anode s koksom, - specifična upornost zemljišča, n - število anod v ležišču. Za dimenzije anodnega ležišča: L = 3 m, t = 10 m D = 0,15 m Znaša ponikalna upornost Ra = 23,56 Procent anodne napetosti za različne oddaljenosti od anode je razviden iz diagrama 3.9 - AFK9.

P1KPK3-6E/01A 48/57




Pri priporočeni maksimalni anodni napetosti 10 V in anodni dolžini 3 m se oblikuje potencialni lijak, ki dvigne potencial zemljišča na površini za več kot zahtevanih 0,5 V v krogu z radijem ca. 15 m od lokacije anode. Na osnovi zgoraj navedenih podatkov bomo s enim globinskim anodnim ležiščem in tremi horizontalnimi anodnimi ležišči dosegli zaščito po principu HOT - SPOT za kompletno lokacijo kompresorske postaje na območju tretjega agregata. Anodno ležišče izvesti po principu LORESCO. 1.17.3.2 Zaščitni tok, anodna masa in življenjska doba

Izoš.max = Umax

Ra =

50

23.56 = 2.12 A

Pri maksimalni napetosti usmernika bo letna poraba anodne mase: M = 0.2 x 2,12 x 1,1 = 0,466 kg V našem primeru pri vgradnji 18 kg težkih FeSi anod v anodno ležišče bo minimalna življenjska doba anodnega ležišča 77 let. 1.17.4 Končne električne meritve in vzdrževanje 1.17.4.1 Obseg končnih meritev zaščitni potencial merjen proti referenčni Cu/CuSO4 sondi negativnejši od -0,85 V, sprememba potenciala pa ON-OFF metodi meritve večja od 300 mV, pravilna smer toka v merilni sondi - izstop, elektronskega toka iz umetne napake, interference na tuje linije skladno s določili VDE 0150/8,15 (tuja linija je tudi plinovod po

izolacijski prirobnici).

1.17.4.2 Kontrola in vzdrževanje Naprave katodne zaščite kontroliramo, kontrola delovanja (izpad napajanja naprav, neprekinjenost tokokrogov), Vizualna kontrola, Vpliv na tuje linije, Pri delih na strojnih instalacijah obvezno izklopiti katodno zaščito.

P1KPK3-6E/01A 49/57




1.18 ZAHTEVE ZA RAČUNALNIŠKO OPREMO

Razširi se obstoječo telefonsko in računalniško omrežje. Obstoječi telefonski priključek in prenosne poti za povezavo 3. agregata s centrom vodenja v Ljubljani so ustrezne. Dobavi se nova računalniška oprema za avtomatsko delovanje, zagon in varno zaustavitev 3. agregata. Zaradi pomanjkanja prostora v nadzornem objektu se predvidi izvedba UCP (unit control panel) v glavnem pogonskem objektu (GPO). Potrebna bo predelava oz. dopolnitev nadzornega sistema (prostor za nove omare). Zamenjati je treba nadzorna sistema kompresorskih enot UCP, ker obstoječa ne podpirata regulacije delitve bremena (load sharing). Dodati je treba Load Sharing Modul (v nadzorni sistem ali v sklopu UCP jev). Predelati je treba nadzorni sistem postaje (station control system). Predvidena nova kompresorska enota bo z »On Skid« krmilnim sistemom. Krmilnik in V/I moduli so znotraj ohišja kompresorske enote. Za potrebe vodenja je treba v DC dopolniti model in SCADA sistem. Posodobiti je treba obstoječo opremo na KPK (kompresorske enote, UCP-ja, Turbotronic, Hima, SCS, ... ). Za novo kompresorsko enoto se izvede novi ESD, pri tem bo potrebno zamenjati celoten obstoječi ESD sistem.

1.19 SPLOŠNA NAVODILA INVESTITORJU IN IZVAJALCU Splošne zahteve za Ex opremo in izvedbo instalacij Projekt PGD je namenjen izključno za pridobitev gradbenega dovoljenja (ne za izvedbo del)! Projekt PGD je sestavljen v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije. Projekt PZI (projekt za izvedbo) se izdela in kompletira po pridobitvi vseh soglasij in pogojev soglasjedajalcev ter ustrezno dopolni z detajli in popisom materiala in del, kot osnova za izvajanje del. Izvajalca opozarjamo, da mora pri gradnji upoštevati določbe ZGO-1B, med drugem:

imenovati mora odgovornega vodjo del, ki ima ustrezen strokovni izpit,

voditi dnevnik o izvajanju del,

poskrbeti za načrt organizacije gradbišča, varnostni načrt in označitev gradbišča,

ravnati se po dokumentaciji PGD, na osnovi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

izvajati dela po projektu za izvedbo (PZI),

P1KPK3-6E/01A 50/57




pregledati predano PZI dokumentacijo pred pričetkom izvajanja del in zahtevati odpravo domnevnih pomanjkljivosti po dogovoru z odgovornim projektantom; v kolikor izvajalec opazi pomanjkljivosti v načrtih PZI šele mod izvajanjem del, ne more bremeniti odgovornega projektanta za zamudo pri izvedbi, ker mu ZGO-1B nalaga pregled dokumentacije tudi že pred izvedbo del,

vgrajevati same tiste gradbene proizvode, ki imajo ustrezne listine o skladnosti ter investitorju in nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in meritvah.

Investitorja opozarjamo, da se mora pred gradnjo seznaniti z vsebino in obvezami po ZGO-1B in imeti pooblaščenega nadzornika, ki ga zastopa. Še posebej mora biti pozoren na naslednje:

dela izvajati samo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in izključno po PZI projektu,

imeti sklenjeno z izvajalcem pisno pogodbo o gradnji,

od izvajalca dobiti vse ateste in dokazila o kvaliteti vgrajenih materialov,

naročiti pri projektantu izdelavo Projekt izvedenih del (PID), oziroma ga lahko naroči pri drugem projektantu, v kolikor dobi pisno soglasje odgovornega projektanta tega načrta; izdelava PID s strani drugega projektanta brez pisnega soglasja odgovornega projektanta tega načrta se šteje za kršitev avtorskih pravic!

po končanju del pridobiti Navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta, ki ga izdela projektant za izvajalca del.

1.20 NAVODILA ZA IZVAJANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ

1. Investitor je dolžan organizirati strokovni nadzor nad izvedbo elektroinstalacij pred pričetkom del.

2. Izvajalec del mora pri izvedbi upoštevati veljavne tehnične predpise in normative za tovrstne instalacije.

3. Izvajalec mora dela izvajati po projektu za izvedbo PZI! (Po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD se dela ne smejo izvajati, ker je nepopoln!) Odstopanje od PZI projekta ni dovoljeno brez odobritve nadzornika! Vsa odstopanja in spremembe glede na projekt PZI mora odobriti odgovorni projektant pred izvajanjem!

4. Izvajalec del je dolžan, da dela izvede strokovno in kvalitetno. Ves uporabljeni instalacijski material mora ustrezati IEC in VDE standardom. Pred vgradnjo je izvajalec dolžan dostaviti nadzorni službi v potrditev ustrezne ateste oziroma vzorce materiala.

P1KPK3-6E/01A 51/57




5. Vodnike je dovoljeno polagati samo vodoravno ali vertikalno. Podaljšanje vodnikov v ceveh ni dovoljeno. Uporabljeni instalacijski pribor (cevi, doze...) mora biti prilagojen načinu vgradnje (za v beton, podometno, za v gips stene, za v spuščene stropove)!

6. Na mestih, kjer so vodniki izpostavljeni mehanskim poškodbam, morajo biti mehansko zaščiteni. Pri prehodu skozi meje požarnih vektorjev je potrebno vodnike in kable ustrezno tesniti s protipožarno maso.

7. V zemljo je dovoljeno polagati samo vodnike, ki so po standardu namenjeni za polaganje v zemljo. (NYY-J...). V vlažne prostore se mora vgraditi oprema v ustrezni zaščiti IP, tudi če projektant to ni eksplicitno opredelil!

8. Polmer krivine kabla ne sme biti manjši od 15-kratnega premera kabla.

9. Pred vgradnjo mora izvajalec dostaviti nadzoru ateste proizvajalca stikalnih blokov. Stikalne bloke je potrebno opremiti z oznakami iz projekta PZI in enopolno shemo izvedenega stanja iz projekta izvedenih del PID. Varovalke morajo biti označene z namembnostjo tokokrogov in jakostjo varovalnega vložka, kar se izdela v obliki "tabele tokokrogov". Vsi kabli morajo biti na izhodu iz stikalnega bloka označeni s tablicami, na katerih mora biti oznaka za kabel in presek!

10. Nevtralni N in zaščitni vodnik PE sta vezana vsak na svojo zbiralko in sta glede na sistem zaščite ločena ali združena šele v glavnem stikalnem bloku (sistem TN-C ali TN-S). Posebno pozornost je posvetiti spajanju zaščitnega vodnika na zaščitno zbiralk in na ščitene kovinske mase. Zaščitni vodnik mora biti rumeno-zelene barve! Modra barva je rezervirana za ničelni vodnik in se ne sme uporabljati kot fazni vodnik!

11. Instalacija za izenačenje potencialov po standardu JUS N.B4.754 v objektu mora povezati v eni točki na ozemljilo objekta: glavni zaščitni vodnik, PEN vodnik, v kolikor obstaja (Udotika <50 V), temeljno ozemljilo, kovinske vodovodne cevi, cevi, plinske instalacije, dvižne vode centralnega ogrevanja. Povezave instalacije za izenačitev potencialov in strelovodne instalacije v več točkah niso dovoljene.

12. Ob dokončanju elektromontažnih del mora izvajalec opraviti kontrolo in verifikacijo lastnosti izvedenih el. instalacij v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za nizkonapetostne električne instalacije (Ur. list SFRJ št. 53/88), ki se sestoji iz:

a.) Preverjanja s pregledom

- zaščita pred električnim udarom,

P1KPK3-6E/01A 52/57




- ukrepi za zaščito pred razširjanjem ognja in termičnimi vplivi in trajno dovoljene obremenitve,

- dovoljeni padec napetosti,

- izbira in nastavitev zaščitnih naprav,

- postavitev ustreznih stikalnih naprav,

- izbira opreme in zaščitnih ukrepov glede na zunanje vplive,

- identifikacija nevtralnega in zaščitnega vodnika,

- enopolne in krmilne sheme, napisne tablice v stikalnih blokih, oznake kablov,

- identifikacija tokokrogov, varovalk, stikal, sponk in druge opreme,

- povezave, stiki vodnikov, pregled ožičenja stikalnih blokov,

- dostopnost stikalnih blokov za potrebe obratovanja in vzdrževanja.

b.) Preizkušanja el. instalacij

- neprekinjenost zaščitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika za izenačenje potencialov,

- meritev izolacijske upornosti instalacije,

- preizkus zaščite z ločevanjem tokokrogov,

- meritev upornosti tal in sten / v kolikor se to zahteva!

- preizkus funkcionalnosti el. instalacij.

13. Obveznosti izvajalca glede na dokumentiranje sprememb in odstopanj od PZI:

a.) Vsa odstopanja in spremembe glede na projekt PZI, ki so nastala med gradnjo, morajo biti predhodno usklajena z odgovornim projektantom. Izvajalec je dolžan v skladu z ZGO-1 tekoče evidentirati oziroma posredovati projektantom, da izvaja sprotni vnos sprememb v PZI dokumentacijo . Sprotno vnašanje sprememb v dokumentacijo kontrolira nadzor!

b.) Po dokončanju del mora posredovati projektantu za izdelavo PID-a meritve in vso preostalo dokumentacijo o dejansko izvedenem stanju na objektu.

14. Dokazilo o zanesljivosti objekta

Na podlagi 92. člena ZGO-IGO-1 (Ur.list RS št. 110/2003) mora izvajalec po dokončanju del izdati IZJAVO O ZANESLJIVOSTI OBJEKTA, ki se kompletira skupaj s TABELAMI posameznih dokazil. Oblika je predpisana s "Pravilnikom o obliki dokazila o zanesljivosti" (Ur.list RS - št.91/2003).

15. Za priključitev opreme, ki bo vgrajena v eksplozijsko nevarni coni je potrebno predvideti prenapetostno zaščito v skladu z ATEX 100 in ATEX 137.

P1KPK3-6E/01A 53/57




1.21 PREDPISI IN STANDARDI Načrt je izdelan na podlagi projektne naloge, gradbenega načrta, namenov prostorov, tehnološkega elaborata, projekta strojnih instalacij in izkaza požarne varnosti. Osnova za projektiranje so bile tudi prostorsko programske opredelitve, lokacijska informacija in projektni pogoji. Vse instalacije so projektirane v skladu z veljavnimi tehniškimi predpisi, standardi, normativi ter izjavami. Pri projektiranju so bili upoštevani naslednji predpisi, pravilniki in standardi:

Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne instalacije v stavbah (Ur. list RS št. 41/2009);

Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS št. 28/2009);

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list RS št. 81/2007);

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 93/2008);

Tehnične smernice TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele, ki jih je izdalo MOP;

Tehnične smernice TSG-N-002:2009 NN električne instalacije, ki jih je izdalo MOP, razen:

o V točki (3) poglavja 3.2.3 Dimenzioniranje vodnikov je iz tabele 1, standarda JUS N.B2.752 prepisana vsebina z vsemi napakami, ki jih vsebuje ta tabela. Naravna guma ni več uvrščena skupaj s PVC-maso (izolacijo), saj dovoljuje kot najvišjo temperaturo le 60 °C. Napaka je tudi v besedilu 3. in 4. točke. Pravilni zapis pri 3. točki se glasi: Mineralna (s PVC-plaščem ali brez njega, izpostavljen dotiku (op. prev. oseb), pri 4. točki pa: Mineralna (brez plašča, ni izpostavljena dotiku (oseb) in ni v stiku z gorljivim materiali).

o Poglavje 4. Zaščita pred električnim udarom je sestavljeno po starem neveljavnem standardu iz leta 2004. Medtem je izšel novi: SIST HD 60364-4-41: 2007 - Nizkonapetostne električne inštalacije - 4-41. del: Zaščitni ukrepi - Zaščita pred električnim udarom (IEC 60364-4-41: 2005, spremenjen), ki je bistveno spremenil strukturo in zahteve za varnost.

o V poglavju 5.1 v točki (11) 4 je napačno navedeno, da se smejo za ozemljila uporabljati betonske armature prednapetega betona, če je > 10 mm (glej: SIST HD 60364-5-54: 2007).

Standardi:

o SIST HD 60364-1: 2008 - NN električne instalacije -1. del;

P1KPK3-6E/01A 54/57




o SIST IEC 60364 - NN električne instalacije (družina standardov);

o SIST IEC 60439 - Sestavi NN stikalnih in krmilnih naprav (družina standardov);

o SIST IEC 62440 - Električni kabli nazivne napetosti do 450/750 V (družina standardov;

o SIST IEC 60287 - Električni kabli - izračun tokovne obremenitve (družina standardov);

o SIST EN 12464-1 in 12464-2 - Svetloba in razsvetljava. Uporabljena literatura:

Kaiserjev elektrotehniški priročnik;

Nizkonapetostne električne inštalacije - Mitja Vidmar;

Električne inštalacije, 3. predelana izdaja, 6. natis, Ivan Ravnikar; TZS 2007. Ostali uporabljeni predpisi in standardi:

Zakon o graditvi objektov Ur. list RS št. 1 02/04, 14/05, 111/05,126/07)

Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS št. 66/04)

Zakon o standardizaciji (Ur. list RS št. 59/99)

Zakon o meroslovju (Ur. list RS št. 22/00)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 56/99)

Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (EMC), (Ur. list RS št. 132/06)

Odredba o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Ur. list RS št. 53/00)

Pravilnik o varnosti strojev (Ur. list RS št. 25/2006)

Seznam standardov k odredbi o varnosti strojev (Ur. list RS, št.53/00)

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS št. 185-01/92)

Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. list RS št. 89/99)

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list RS, št. 89/99)

Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur. list RS, št. 89/99)

P1KPK3-6E/01A 55/57




Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatskih postaj (Ur. list SFRJ, št. 13/78)

Pravilnik o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (Ur. list SFRJ, št. 19/68)

Pravilnik o jugoslovanskih standardih za kable (Ur. list SFRJ, št. 42/79)

Pravilnik o tehničnih normativih za varstvo elektroenergetskih postrojev pred požarom (Ur. list SFRJ št. 74/90)

Pravilnik o tehničnih normativih za varstvo pred statično elektrino (Ur. list SFRJ 62/73)

Pravilnik o listinah za sredstvo za delo (Ur. list SRS, št.26/88)

Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Ur. list RS, št. 1 02/00) 3

Standard SIST EN 60079-0:2006 - Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere – 0. del: Splošne zahteve

Standard SIST EN 60079-1:2007 - Eksplozivne atmosfere – 1. del: Zaščita opreme z neprodirnim okrovom "d"

Standard SIST EN 60079-2:2008 - Eksplozivne atmosfere – 2. del: Zaščita opreme z nadtlakom "p"

Standard SIST EN 60079-5:2008 - Eksplozivne atmosfere – 5. del: Zaščita opreme s polnjenjem s peskom "q"

Standard SIST EN 60079-6:2007 - Eksplozivne atmosfere – 6. del: Zaščita opreme s potopitvijo v olje "o"

Standard SIST EN 60079-7:2007 - Eksplozivne atmosfere – 7. del: Povečana varnost "e"

Standard SIST EN 60079-11:2007 - Eksplozivne atmosfere – 11. del:Lastna varnost "i"

Standard SIST EN 60079-15:2006 - Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere – 15. del: Konstruiranje, preskušanje in označevanje električnih naprav z zaščito "n"

Standard SIST EN 60079-18:2004 - Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere – 18 del: Konstruiranje, preskušanje in označevanje električnih naprav z zaščitnim zalivanjem z zalivno maso "m"

Standard SIST EN 60079-25:2004 - Električne naprave za eksplozivne plinske atmosfere – 25. del: Lastnovarni sistemi

Standard SIST EN 60079-27:2006 - Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere – 27. del: Lastnovarna zasnova procesnega vodila (FISCO) in zasnova nevžignega procesnega vodila (FNICO)

P1KPK3-6E/01A 56/57




Standard SIST EN 60079-28:2007 - Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere – 28. del: Zaščita opreme in prenosnih sistemov z optičnim sevanjem

Standard SIST EN 1127-1:2008 - Eksplozivne atmosfere – Preprečevanje eksplozije in zaščita – 1. del: Osnovni pojmi in metodologija

Pravilnik o tehniških normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000V (Ur. list SFRJ, št. 4/74)

Pravilnik o tehničnih normativih za prevoz s transporterji s trakom v rudarstvu (Ur.list SFRJ 152/73)

Pravilnik o tehničnih normativih za ventilacijske in klimatizacijske sisteme (Ur.list SFRJ 38/89)

Standard SIST SIST EN 12464-1 2004 - Razsvetljava na delovnem prostoru -1. del: Notranji delovni prostori

Standard SIST SIST EN 12464-2 2004 - Razsvetljava na delovnem prostoru - 2 del: Delovna mesta na prostem

Standard SIST EN 1838 - Varnostna razsvetljava

Standard SIST 1013 - Požarna zaščita-Varnostni znaki-Evakuacijska pot, naprave za gašenje in ročni javljalniki požara

Uredba o varovanju s tehničnimi sredstvi (Ur. list RS št. 35/98)

Standard SIST IEC 839-1-1 Alarmni sistemi -1.del: Osnovne zahteve - sekcija 1: Osnove

Standard SIST IEC 839-1-1 Alarmni sistemi - 1.del: Osnovne zahteve - sekcija 2: Napajalne enote, testne metode in preizkusi

Standard SIST ISO 6790 - Oprema za požarno gašenje - Grafični simboli za požarne načrte

Standard SIST EN 54-1 - Sistemi.za odkrivanje in javljanje požara

Standard SIST EN 54-2 - Oprema ;za kontrolo in indikacijo

Standard SIST EN 54-4 - Oprema za napajanje

VDS priporočila za avtomatske požarne alarmne naprave

Standard IEC 60364-4-41- Električne inštalacije zgradb - 4-41. del: Zaščitni ukrepi -Zaščita pred električnim udarom

Standard IEC 60364-4-43- Električne inštalacije zgradb - 4-43 del: Zaščitni ukrepi -Zaščita pred nadtokom

P1KPK3-6E/01A 57/57




Standard IEC 60364-5-523- Električne inštalacije zgradb - 5-523 del: Izbira in namestitev električne opreme: Trajno dovoljeni toki v električnih napeljavah

Standard SIST EN 60204-1 - Električna oprema strojev

Standard SIST EN 292-1 in 292-2 - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja

Standard SIST EN 418 - Oprema za izklop v sili - Uporabnostni vidiki, načela načrtovanja

Standard SIST EN 1037 - Varnost strojev - Preprečevanje nepričakovanega ponovnega vklopa

Standard SIST EN 1050 - Varnost strojev - Načela ocene tveganja

Standard SIST EN 954-1 - Varnost strojev - Splošne zahteve za načrtovanje

Standard SIST EN 1088 - Varnost strojev - Zaporne naprave, povezane z varovali

Standard SIST EN 981 - Varnost strojev - Sistem slišnih in vidnih nevarnostnih ali obvestilnih signalov

Standard SIST EN 60529 - Degrees of protection provided by enclosures (IP code)

Standard SIST EN IEC 62305-1 Zaščita pred delovanjem strele – del 1: Splošni principi

Standard SIST EN 62305-2 Zaščita pred delovanjem strele – del 2: Vrednotenje rizika

Standard SIST EN 62305-3 Zaščita pred delovanjem strele – del 3: Fizične škode na stavbah in življenjska nevarnost

Standard SIST EN 62305-4 Zaščita pred delovanjem strele – del 4: Električni in elektronski sistemi znotraj stavb

Documents

CD 1/57 P1KPK3-6E9001A - Plinovodi · P1KPK3-6E/01A 2/57 © IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Datoteka: P1KPK3-6E9001A_tehnicni