brosura Layout 1 - Planinsko društvo Podbrdopdpodbrdo.si/Zbornik_ob_50-letnici_PD_Podbrdo.pdfgorske flore in na {e posebej edinstveni lokaciji ~udovitih panoramskih razgledov na vrhove

$Page 1: brosura Layout 1 - Planinsko društvo Podbrdopdpodbrdo.si/Zbornik_ob_50-letnici_PD_Podbrdo.pdfgorske flore in na {e posebej edinstveni lokaciji ~udovitih panoramskih razgledov na vrhove$

Podbrdo, junij 2007

50 letPlaninskega dru{tva

Podbrdo(1957 - 2007)

ZBORNIK

50 LET PLANINSKEGA DRU[TVA PODBRDO (1957 - 2007)

Uredni{ki odbor: Ivan ûfer, Ivo Alojz ûfer, Peter ûfer, Marko Dakskobler, Cveto Zgaga

Zbiranje zgodovinskega gradiva in urejanje besedila: Olga Zgaga

Lektoriranje: Boris Juki}

Oblikovanje in priprava na tisk: Maja Perko

Zalo`nik: Planinsko dru{tvo Podbrdo

Tisk: Tiskarna Uzar Trì~

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

796.52(497.4 Podbrdo) “1957/2007”

PLANINSKO dru{tvo (Podbrdo)[Petdeset]50 let Planinskega dru{tva Podbrdo : 1957-2007 / [zbiranje

zgodovinskega gradiva in urejanje besedila Olga Zgaga]. - Podbrdo:Planinsko dru{tvo, 2007

1.Zgaga,Olga232981504

5

Vsebina

Uvodna beseda 7Zborniku na pot, Toma` [tenkler 8Ob zlatem jubileju PD Podbrdo, Franci Ekar 10Obdobje pred ustanovitvijo PD Podbrdo, Olga Zgaga, Cveto Zgaga 13Ko~a na ^rni prsti, Olga Zgaga, Cveto Zgaga 20Zorko Jelin~i~, Cveto Zgaga 26Ivan Anderle - Rej~k, Ivan ûfer 28Soustanovitelji PD Podbrdo 32Peter ûfer, Ivan ûfer 37Kronika PD Podbrdo 1957 - 2007, Cveto Zgaga 41^rna prst - rastlinsko sveti{~e, Igor Dakskobler 123Zvestoba, Ivan ûfer 126Strì{karski nosa~i, Cveto Zgaga 128Prva tura PD Podbrdo na Triglav, Marju~a Volf 130Grenak kruh, Ivan ûfer 132Tovorna ì~nica na ^rno prst, Peter ûfer 135Alpinizem v PD Podbrdo, Ivan ûfer 140^lani PD Podbrdo tudi gorski re{evalci, Ivan ûfer 142Izlet na Triglav, Herman Borovnik 145Bili smo na strehi Evrope, Ivan ûfer 147“Lojtra”, Marko Dakskobler 153Spomini na bele roè, Ivan ûfer 156Raj za gorske teka~e, Ivan ûfer 158Ko je gora samevala, Ivo Alojz ûfer 160Spominski pohod po poti Vinka Kobala, Joè Dakskobler 162Planinska skupina O[ Podbrdo in TNP, Joè Miheli~ 164Kaj pravijo najmlaj{i planinci, Franka Mrak 169Na~rti planinskega kro`ka O[ Simona Kosa v Podbrdu, Polona Kenda 172Iz planinskega nahrbtnika, Olga Zgaga, Cveto Zgaga 173Viri 179

7

Uvodna beseda

Ko je v novembru 2006 uredni{ki odbor sprejel nalogo zbrati gradivo za zbornik ob 50-letnici Planinskega dru{tva Podbrdo, si niti zdale~ ni predstavljal, koliko dela ga ~aka.Arhivska dokumentacija dru{tva namre~ ni bila popolna, zato je bilo potrebno zbiratipodatke pri starej{ih ~lanih dru{tva, najve~ lukenj pa so zapolnili zapisi v bele`ki Petraûferja. V veliko pomo~ nam je bil tudi Planinski vestnik iz obdobja, ko je Planinskodru{tvo Podbrdo za~elo svojo pot.

Uredni{ki odbor se je odlo~il za kronolo{ko obliko, ~eprav bo marsikdo pripomnil, da sedogodki in aktivnosti ponavljajo. Vendar kronika je spomenik velikemu {tevilu ~lanovdru{tva, ki so v petdesetih letih `rtvovali svoj prosti ~as razvoju dru{tva in zne~love{kimi napori gradili ko~o, oskrbovali ko~o in postavljali tovorno ì~nico. Zato seopravi~ujemo, ~e smo kak{no ime nehote ali nevede izpustili.

Uredni{ki odbor

Kot je jesen ~as, ko kmet po napornem letu zadovoljen pobira plodove svojih ùljavihrok, je leto 2007 ~as, ko se ob praznovanju obletnice Planinskega dru{tva Podbrdo lahkos ponosom ozremo nazaj in zapi{emo 50-letno zgodbo o ljudeh, ki so s svojo vztrajno-stjo in po`rtvovalnostjo vtisnili vanjo ne{teto svojih korakov. Ljubezen do na{ih gora,neokrnjen dih narave, mir in spokojnost jih je znova in znova vlekla v ta prelepi svet, kinas obdaja.

Ko je leta 1957 Ivan Anderle zbral okoli sebe nekaj somi{ljenikov, nih~e izmed njih nito~no vedel, kaj ga ~aka. Gnal jih je samo nemirni duh gora.

Kmalu po ustanovitvi dru{tva jim je ^rna prst z njeno ko~o postala vse. Ne{teto ur pros-tovoljnega dela in prelitega znoja je cena, ki so jo pla~evali, ko so pe{ in s konji sprav-ljali material na goro. Izpla~alo se je, saj je bila ko~a ob otvoritvi ponosni pokazateljneizprosne vzdr`ljivosti. ^lanstvo je iz leta v leto nara{~alo in {telo tudi preko 400~lanov.

Ko so delovanje dru{tva prepustili mlaj{i generaciji, je to botrovalo novi veliki pridobitviza ^rno prst. Mlada ekipa se je z vso zagnanostjo lotila drznega in za mnoge noregana~rta izgradnje tovorne ì~nice. Leta 1976 je ob veliki meri truda, zanosa, ne~love{kegagaranja in prostovoljnega dela prepeljala na ^rno prst prvi tovor.

Poleg tako zahtevanih projektov je bilo treba vseskozi vzdrèvati ko~o na ^rni prsti. Pavendar so v dru{tvu ves ~as delovali tudi markacijski, vodni{ki in mladinski odsek.

Ko pri {tafetnem teku teka~ prete~e svoj kos proge, je ~as, da {tafeto preda naprej. Takosmo leta 2000 {tafeto prevzeli mi. Priznam, da nam ni bilo lahko, saj nismo vedeli, v kajse podajamo. Zob ~asa je ko~o dodobra na~el, potrebna je bila temeljite obnove. Pravtako smo morali spet oìviti druge, nekoliko zamrle dejavnosti. Le aktivni in odgovorniekipi gre zahvala, da lahko ta jubilej praznujemo v najlep{em dru{tvenem razcvetu.

Kakor prinese ìvljenje polno te`kih preizku{enj, pa tudi veliko nepozabnih trenutkov,je tudi dru{tvo skozi ~as zabeleìlo mnoge vzpone in padce. Ta zbornik je zahvala vsake-mu posamezniku, ki je na kakr{enkoli na~in pripomogel k dana{nji podobi dru{tva.Upam, da bodo v njem vsi na{li sadove svojega dela.

8

50 let Planinskega dru{tva Podbrdo

Zborniku na pot

Zahvaljujem se tudi prizadevni ekipi, ki nam je pripravila tako iz~rpno poro~ilo o preho-jeni poti.

Posebna zahvala tudi vsem dru{tvom v kraju in okolici, ki so z nesebi~no pomo~jopomembno vplivala na podobo na{ega dru{tva.

Za konec bi rad poloìl v srca ~lanov dru{tva in krajanov Ba{ke grape pesem na{ega pes-nika Toneta Pav~ka. Vse ~love{ke vrline, h katerim poziva pesnik, so se skozi desetletjaè vtkale v misli in dejanja na{ih ~lanov in podpornikov.

Tudi vnaprej èlim vsem varen in vztrajen korak!

Pojdi zmeraj do konca.Spomladi do ro`nate cvetice,poleti do zrele p{enice,jeseni do polne police,pozimi do sne`ne kraljice,v knjigi do zadnje vrstice,v ìvljenju do prave resnice,v sebi do rde~ice ~ez eno in drugo lice.A ~e ne pride{ ne prvi~, ne drugi~do krova in pravega kovapoizkusi:vnovi~ in zopet in znova.

[tenkler Toma`, predsednik PD Podbrdo

9

Slovenci smo zanesljivo {e najbolj razpoznavni po gorah in alpsko planinskem svetu, sajnas gore è skozi stoletja trdno duhovno oblikujejo, spremljajo, nas vodijo po najlep{ihtrenutkih in poteh ìvljenja in obenem zagotavljajo v najve~ji meri popolnosti zdrav duhmo~nega, vztrajnega in neomajnega gorskega telesa.

Prvi temelji organiziranega in dràvno oblastno dovoljenega delovanja na{egaslovenskega dru{tvenega planinstva “Slovensko planinsko dru{tvo” so stari è skoraj 115let. Ves ta ~as je slovensko planinstvo neomajno in u~inkovito delovalo ter utrjevaloslovensko planinsko razpoznavnost in tradicionalnost in jo hkrati z enakim elanom {iriloter plemenitilo.

V tem obdobju so se uresni~evale aktivne in napredne planinske vsebine dela, enakozavzeto so se osvajali cilji pri izvajanju kakovostnih aktivnosti na podro~jih planinskemnoì~nosti kot pri doseganju vrhunskih ciljev v alpinizmu, {portnem plezanju, turnemsmu~anju. Z enako skrbnostjo so se izvajali programi in akcije planinskega prostovoljst-va pri izgradnjah nepridobitnega, prostovoljnega planinskega gospodarstva, kot tudi priobnovah in vzdrèvanjih planinskih poti.

Izvajanje gorskega okoljevarstva pa je bilo in {e vedno je stalno sopotni{tvo planinstva.Pri tem so bili planinci vedno u~inkoviti, domoljubno naravnani in zvesti gorskemusvetu. Prav ta izhodi{~a so kot temelji slovenskega planinstva doìveta na prehojenih inutrjenih planinskih poteh in doseganju vrhunskih ciljev pri osvajanjih ostenij, vrhov,gradenj planinskih postojank, obnov planinskih poti, izvajanju zanesljivega vodni{tva,varnega gorskega re{evanja, strokovnega usposabljanja.

Vse to in vsi doseèni rezultati ter osvojeni cilji so kot trdni in neomajni napotki tudi zanadaljnja usmerjanja in delovanja planinstva in zlasti kot ve~ni opomniki na spo{tovanoplaninsko preteklost, kajti prav iz tako mogo~ne planinske preteklosti ~rpamo in ustva-rjamo nove vizije gorskega razvoja, organizacije in hotenja, da bi v novih obzorjih, vsoìtjih in zblièvanjih dosegli kar najpolnej{o harmonijo med ~lovekom in goro.

Vrednote slovenske planinske organizacije “Planinske zveze Slovenije”, ki je vsebinska inpravna naslednica “Slovenskega planinskega dru{tva”, se v aktivnem povezovanju ~lanst-

10


Ob zlatem jubileju Planinskega dru{tvaPodbrdo

va, planinskih dru{tev, v vseslovenskem prostoru zdruùje v krovni organizaciji, ki skrb-no usposablja ~lane za varno in kulturno gibanje v gorskem svetu, jih usmerja, informi-ra, jim svetuje … Vrednost, vplivnost, pa tudi “mo~” na{e krovne planinske organizacijeje tako neposredno odvisna prav od ~lanstva, njihove ustvarjalnosti, prizadevnosti in {eposebej od aktivnosti in uresni~enih rezultatov znotraj njihovih podro~ij delovanja.

In za Planinsko dru{tvo Podbrdo, ki je petdesetletni jubilejni slavljenec, lahko zanesljivoin ponosno trdimo, da je delavno, planinsko aktivno, ki se z dose`ki ustvarjalnega delav pol stoletja {e kako potrjuje in dokazuje. Veliko volje in dela namenjajo v~lanjevanjuin delu z mladimi, skrbnosti za planinske poti, planinskemu vodni{tvu, planinskemugospodarstvu … Geografska lokacija hribovitega obmo~ja Podbrdo je neprijazna, saj soìvljenjski pogoji resni~no te`ki, skoraj neprimerljivi z niìnskimi nadstandardnimi cen-tri. In prav v tak{nih okoljih se {e posebej izoblikujejo najbolj trdne hribovske in goramzveste “du{e”, tako imenovane “planinske korenine”.

Prav ta delavnost in ljubezen do planinstva in gora je tudi dokaz, kako so è dve leti poustanovitvi Planinskega dru{tva Podbrdo pristopili k sanaciji, posodabljanju in izgradnjidale~ oddaljene planinske postojanke na ^rni prsti. Po sedmih letih naporov, dela,odpovedovanj ~lanov dru{tva od veselih radosti in uìtkov, ki jih planinstvo tudiomogo~a, je dru{tvu Podbrdo prav s to neomajno voljo uspelo obnoviti planinski domna ^rni prsti.

Planinska postojanka na ^rni prsti je izjemnega pomena, saj stoji v obmo~ju privla~negorske flore in na {e posebej edinstveni lokaciji ~udovitih panoramskih razgledov navrhove Karavank, Savinjsko Kamni{kih Alp, Ratitovca in njegove okolice. @ametni sopogledi na [kofjelo{ko pogorje, v daljavi so ~udoviti pogledi na Trnovski gozd, Nanos,Sne`nik … In proti zahodu se bohotijo mogo~ne gore: Krn, Matajur, pa Jadransko morje… In severno so vidni mogo~ni vrhovi nad Pokljuko od Tosca, Debele pe~i in Triglava.

Na vi{ini 1844 m zgrajena postojanka, tik pod vrhom ^rne prsti, poimenovane posr~nem planincu, slovenskem domoljubu, kot tudi zaslu`nem primorskem borcu OFZorku Jelin~i~u, je {e kako resni~no razpoznavni planinski dom. Kot visokogorska planin-ska postojanka je izjemnega pomena za slovensko planinstvo in planince, kar lahko zdajponosno in brezskrbno re~emo tudi za druge dràvljane sveta, ki so ~astilci in ljubiteljislovenskih son~nih gora.

Tudi ob polstoletnem prazniku, jubileju in praznovanju prehojene poti, doìvetihveselih, pa tudi àlostnih trenutkih Planinskega dru{tva Podbrdo, moramo biti ponosnina Podbr~ane in okoli{ane, da so bili è v petdesetih letih prej{njega stoletja takoslovensko planinsko osve{~eni in zaljubljeni v gore, da so se lahko tako trdno in delavnoplaninsko organizirali. @al so bila ta podro~ja pred ve~ kot petdesetimi leti, pred in povojnih vihrah, za slovenske dejavnosti, za dru{tva, vedno omejevana, oziroma celo nedo-voljena. Slovenci so v teh predelih ìveli v te`kih ìvljenjskih pogojih. Ljudje, ki ìvijo vstrminah gorskega sveta in so oddaljeni od prestolnic, so vedno tako ali druga~e

11

prikraj{ani za mnoge stvari. Vendar pa ~lovek pod goro, v “robeh” vedno najde svojezadovoljstvo in navezanost na kraj, ki ga ne zamenja za noben bli{~ in sijaj sodobnosti.Ti kraji in prebivalstvo pa so vendarle doìveli in do~akali svoj mir in najve~jo vrednoto,da slovenstvo ni ve~ preganjano in da je biti Slovenec ponos in ~ast.

Ob tem delovnem in ustvarjalnem polstoletnem jubileju Planinskega dru{tva Podbrdoimam prilo`nost in ~ast, da se dru{tvu in vsemu ~lanstvu, pa tudi krajanom zahvalim zavse ustvarjeno v petdesetih letih dela. [e posebej, da s tem delom omogo~ate tudi vsemobiskovalcem va{ega gorskega okoli{a varno planinsko pohodni{tvo, da nudite varnozavetrje obiskovalcem in tranzversalistom v postojanki na ^rni prsti, prav tako tudi zaaktivno dru{tveno organizacijsko delo, za delo z mladimi, za ustvarjanje dobrih promo-cij za planinstvo in sklepanje odli~nih partnerstev s krajani, lastniki planinskega sveta,lokalno skupnostjo, skratka z vsemi, ki so ljubitelji planinstva.

Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije

12


Vrhove nad Ba{ko grapo so obiskovali è takrat, ko {e ni bilo èleznice, ko ni bilo niti cestpo dolinah, ko so le drobne stezice in razdrapani kolovozi povezovali naselja. Na pobo~jih^rne prsti, Koble, Slatnika, Porezna so kosili, pasli ìvino, lovili divjad. V bohinjskih fuìnahso krepki mo`je nalagali te`ka bremena èbljev, jih kar na hrbtih ali s konji prenesli ~ezsedlo Vrh Ba~e in jih prodajali celo v Gorico. Vra~ali so se naloèni z drugim blagom, najra-je z vinom. Tovorniki so bili v glavnem Graparji. êz sedlo Vrh Ba~e so gonili iz Bohinjaìvino. Verjetno se ga je prav zato prijelo ime Rindloch, t. j. goveja luknja.

Pred sto in ve~ leti so imeli do planinarjenja v dana{njem pomenu veselje le redkiposamezniki. Naravoslovci, raziskovalci in drugi obiskovalci gora so se morali nakolesljih, ko~ijah ali kmetskih vozovih pripeljati pod njihova vzno`ja.

Tako se je na ^rno prst leta 1841 na tretjem obisku v slovenskih krajih povzpel celo sa{kikralj Friderik Avgust II s spremstvom, ki ga je vodil kustos deèlnega muzeja v LjubljaniFreyer. 29. julija so po slabi cesti pri{li v odmaknjeno Bohinjsko dolino, si ogledalièlezarno barona Zoisa, slap Savica in prispeli do Komne. 30. julija so nadaljevali pot na^rno prst, ki je è takrat slovela po bogastvu redkih rastlin. Ob stoletnici obiska je dr.Ivan [vegel zapisal: “Kralju ni bilo mari politike, vse njegovo zanimanje je veljalo zgolj narav-nim zakladom na{e zemlje; zato je ob slovesu kralj polagal na srce na{im rojakom, naj skrbno~uvajo ta ~arobni svet in ga branijo zoper vsakogar.” V de`ju so sestopili v Podbrdo, kjer jihje prijazno sprejel in preno~il takratni podbr{ki ùpnik Zarlin, ki je dogodek zabeleìl vùpnijsko kroniko.

Prvi so se za~eli organizirano zanimati za na{e gore Nemci, zdruèni v Kranjski sekcijinem{ke in avstrijske alpske zveze (Deutscher und oesterreichischer Alpenverein). Ti soza~eli postavljati v na{ih gorah nem{ke planinske ko~e. Tudi Mallnerjeva ko~a naRavenski planini, odprta 27. julija 1885, je bila nem{ka. Zgradil jo je podjetni blejskihotelir Johann Mallner. Zaradi nje se je zelo pove~al obisk bohinjskih gora, predvsem^rne prsti in Rodice. Zelo radi so ju obiskovali predvsem nem{ki turisti. Ob brskanju poPlaninskem vestniku iz marca 1905 smo zasledili, da je osrednji odbor Avstrijskega tu-ristovskega kluba sklenil Mallnerjevo ko~o popraviti in jo v sezoni 1905 oskrbovati.Starej{i Ba~arji se spominjajo, da so jim v ~asu italijanske zasedbe dovolili preko meje kMallnerjevi ko~i na nedeljske plese, na katerih se je zbralo tudi polno bohinjske mladine.

13

Obdobje pred ustanovitvijo Planinskegadru{tva PodbrdoOlga Zgaga, Cveto Zgaga

Leta 1924 je imela ko~a 226 obiskovalcev, leta 1925 jih je bilo 200, leta 1927 pa je obisknarasel na 395 planincev.

Ko~a je bila med drugo svetovno vojno po`gana, njeni temelji pa so {e danes vidni.

27. februarja 1893 je bilo, predvsem kot obramba proti nem{kemu navalu na na{e gore,v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko dru{tvo. Posebno prizadevno je bilo priozna~evanju planinskih poti, da bi v gore privabilo kar najve~ ljudi. êprav je dru{tvo èprvo leto ustanovitve dobilo dve podru`nici, kamni{ko in savinjsko, je imelo konec letakomaj 225 ~lanov.

Leta 1894 je osrednji odbor Slovenskega planinskega dru{tva zgradil prvo slovenskoplaninsko zaveti{~e, Oro`novo ko~o na Planini za Liscem. Ko~a je dobila ime po prvemna~elniku dru{tva Francu Oro`nu. V Planinskih vestnikih izpred prve svetovne vojne sovestno beleìli vsakoletni obisk v ko~i in se radi pohvalili, da je bila ko~a dobro oskrbo-vana. “Dobiti bo nekoliko konzerv, juho, pristne kranjske klobase, pristen dolenjski cvi~ek, izbor-no ~rno vino (teran), ~aj in kavo.” (PV, 6/1901)

^rna prst je s svojo floro privabljala planince od vsepovsod, kar pri~a tudi tale vest v PV{t. 8/1901: “Nesre~a na ^rni prsti. Prof. K. Odoerfer iz Poùna, ki je obhodil è mnogo visokihgora ter je bil jako spreten in previden turist, je dne 12. t. m., ko je trgal pe~nice pod vrhom ^rneprsti, omahnil ter padel v 300 m globok prepad, kjer je takoj obleàl mrtev.”

Dvanajsta {tevilka PV iz leta 1901 je prinesla zanimiv zapis: “Zadnja obiskovalca ^rne prstidne 1. decembra, skoraj gotovo zadnja v tem letu, sta bila gg. inènirja pl. Maks Klodi~ inMildner. Pot je bila po njunem sporo~ilu trudapolna zaradi snega. Blizu ko~e ga je bilo 3/4 m.[e teàvnej{a je bila pot ob robu kakih 50 metrov. Sneg ni dràl, vsaka stopinja je zdrsnila. Nanekaterih mestih je bilo treba rabiti zaradi varnosti vrv. Vodnik Peter Logar ne pomni tako mu~nein nevarne hoje. Tudi veter jim je nagajal. Brilo in metlo jim je ves ~as od ko~e do vrha v obraz.Ves trud pa je bil pozabljen ob krasnem razgledu: videli so Nanos, Monte maggiore, Kanin,Mangart, Montasio. S prostim o~esom se je videl samostan na Sveti gori.”

êz dve leti so se spet pohvalili: “Kakor poro~ajo obiskovalci te ko~e, se je v njej letos prometdokaj povzdignil. ûje se splo{na zadovoljnost. ûvaj in njegova h~i skrbita za dobro postre`boin ~ednost v ko~i. Poleg dobrega vina se to~i pivo delni{ke dru`be.” (PV, 1903 )

Leta 1905 so ugotavljali: “^rna prst postaja vedno bolj priljubljeno planinsko izhodi{~e. Intemu se ni ~uditi: razgled z vrha je ob{iren in veli~asten, flora tako raznovrstna in izredna, danudi botanikom mnogo posebnosti in v li~ni Oro`novi ko~i je dobro poskrbljeno za potrebe turi-stov. Pot do Oro`nove ko~e in na vrh ^rne prsti je tudi dobro zaznamenovana in lahka. Ravnosedaj je izlet skozi Bohinjsko dolino na ^rno prst zanimiv, ker se po dolini vidi mnogo izvr{enihnaprav za èleznico, ki ste~e v za~etku prihodnjega leta …" (PV, 8/1905) Ob koncu sezone sosicer potarnali, da je bilo nekoliko manj obiska, “ker so od{li domalega vsi uslu`benci pri zgrad-bi nove èleznice”. (PV, 11/1905)

14


Zaradi vedno ve~jega zanimanja so se odlo~ili ko~o pove~ati. 5. avgusta leta 1906 je bilaslovesno otvorjena. Kljub slabemu vremenu je pri{lo veliko planincev, tako z bohinjskekot s primorske strani. “V soboto na ve~er se je se{lo mnogo turistov na Bohinjski Bistrici,oziroma Podbrdu, kjer so se zbirali ve~inoma Primorci … Vreme se je zve~er zjasnilo in zjutrajje gosta megla oznanjevala lep dan in razseèn razgled. Navsezgodaj so bili prvi planinci navrhu ^rne prsti, okra{eni z najlep{imi planikami, ki ba{ na tej gori tako bujno rasto. Od vsehstrani se je ~ulo radostno ukanje in vsakteri se je veselil è kon~nega sestanka v ko~i, kjer bo imelpriliko pozdraviti stare prijatelje in znance …” (PV, 8/1906) Dan se sicer ni zaklju~il tako, kotso pri~akovali, saj se je na poti s ^rne prsti k Oro`novi ko~i neki gospod Martelanc, ki jekrenil z ozna~ene poti iskat planik, ponesre~il. Prenesli so ga v ko~o, kjer je zaradi pre-tresa mo`ganov moral ostati 10 dni.

Zanimivo je, da je imel leta 1908 klju~ Oro`nove ko~e tudi gospod Anton Mavri, ob~inskitajnik v Hudaju`ni.

Po prvi svetovni vojni je bila ko~a opusto{ena. Dne 9. julija 1922 so jo z velikim slavjemodprli na novo opremljeno. Ob tej prilo`nosti je pri{lo mnogo planincev na ^rno prst,kjer so ob pogledu na nesre~no Primorsko obujali spomine na razbite na~rte. Izlet na^rno prst so Primorci v emigraciji ponavljali med obema vojnama leto za letom. Leta1924 je imela ko~a 437 obiskovalcev, leta 1925 365, leta 1927 kar 741.

Podobno kot Mallnerjeva ko~a je bila med drugo vojno v nerazjasnjenih okoli{~inahpo`gana.

Po ustanovitvi Slovenskega planinskega dru{tva so leto za letom nastajale nove in novepodru`nice SPD. Leta 1895 je bila ustanovljena So{ka podru`nica Slovenskegaplaninskega dru{tva s sedeèm v Tolminu. Zaradi registracijskih teàv je bil prvi ob~nizbor sklican {ele 17. julija 1896. Leta 1898 je So{ka podru`nica ozna~ila dve pomembnipoti iz Podbrda na ^rno prst in dalje na Planino za Liscem k Oro`novi ko~i ter pot izPodbrda na Porezen.

28. februarja 1904 je bil sklican ustanovitveni ob~ni zbor Cerkljanske podru`nice SPD.Pod svoje okrilje je vzela Porezen, Blego{, Ba{ko dolino, ^rno prst, Vogel in Rodico.

V ~asu izgradnje èleznice so tudi Podbr~ani nameravali ustanoviti lastno podru`nicoSlovenskega planinskega dru{tva za Ba{ko dolino. Planinski vestnik je v zvezi s tem leta1904 poro~al: “Podbrdo postane vsled Bohinjske èleznice jako vaèn kraj za turiste, ker je odtam è zaznamovana pot Slovenskega planinskega dru{tva na ^rno prst. ^rna prst je od te straninajbolj pristopna turistom. Steza je lepa in polo`na, da se dospe na vrh (1845 m) brez vsakeganapora in truda. Podbr~ani sami so se zavedali va`ne lege svoje vasi in ^rne prsti posebej, zatoso za~eli razmi{ljati o ustanovitvi nove podru`nice SPD …” (PV, 4/1904) Ker pa bi zajemalaskoraj isto podro~je kot Cerkljanska, so kasneje s Cerkljani dosegli sporazum. Planincitakratne ob~ine Grahovo so se tako vklju~ili v podru`nico SPD Cerkno. 3. julija 1904 sopri{li iz Cerkna v Podbrdo na~elnik cerkljanske podru`nice z gospodom Rudolfom

15

Pretnerjem in Petrom Brelihom. Planinski vestnik je doseèn sporazum komentiral kotmodro dejanje, saj je bolje imeti eno mo~no kot dve {ibki podru`nici, in zapisal “Pridobiliso tamkaj ob tej priliki osem ~lanov brez vsakega prigovarjanja, tako da so nam imponovali na{ivrli, zavedni in narodni Podbr~ani. Ta pojav zavednosti in slo`nosti jako veseli osrednji odborSPD-ja, zlasti sedaj, ko treba povsod resnih delavcev, da se okoristimo doma~ini z novo èlezni-co. Zato sr~na hvala vrlim Podbr~anom in Cerkljanom za slo`no delovanje, ki je edini temelj na{ebodo~nosti.” (PV, 4/1904)

@e septembra 1904 je Cerkljanska podru`nica SPD priredila planinsko veselico. Veseliceso bile takrat eden glavnih virov dohodka planinskih dru{tev. Poleg plesa so pripravilitudi bogat kulturni program: “ … na~elnik je z vznesenimi besedami pozdravil goste, klico~mlademu dru{tvu: ìvi, rasti, cveti ter pre{injaj vsa slovenska srca z narodnim ponosom … Podspretnim vodstvom na{ega g. Gabrijela Bevka so zapeli me{ani in mo{ki zbori razne planinskepesmi v splo{no zadovoljnost. Posebno dobro je uspela spevoigra “Graj{~ak in kmeta”.…Spevoigra se je na ob~no èljo ponovila. Pri veselici je izborno udarjal doma~i tambura{kizbor. ûli smo tudi milodone~o harmonijo iz kompliciranega instrumenta “harmonike” …Cerkljanske gospice so prodajale {opke, razglednice, korijandoli, serpentine, itd. V planinski ko~isi dobil “bo`jo kapljico” in kaj za pod zob iz rok gospe … Zabavali smo se izborno do belegadne …” (PV, 10/1904)

Za eno glavnih nalog si je podru`nica zadala markiranje poti.

@e leta 1904 je postavila devet kaìpotnih tabel in markirala pot ~ez Labnje na Porezen,~ez Po~e na Porezen, iz Hudaju`ne ~ez Strì{~e na ^rno prst, iz Cerknega na Blego{, izCerknega ~ez Jesenico v Hudaju`no. Popravili so tudi bli`njico ~ez Vrh na Kranjsko.

Leta 1906 je bila “pot s ^rne prsti po vrhovih do Rodice vsa napravljena in dobro markirana”.(PV, 7/1906) Tega leta so na èlezni{ki postaji v Podbrdu in na Mostu na So~i postavili zakraje, spadajo~e v delokrog podru`nice, reklamne table s fotografijami.

Leta 1907 je bila na novo markirana pot iz Hudaju`ne na Porezen. Delo je izvr{il gospodMauri, ob~inski tajnik v Hudaju`ni, brezpla~no.

Leta 1908 je bila med drugim na novo markirana pot iz Podbrda ~ez Petrovo Brdo podHolm na Poreznu, prenovljene so bile markacije na poti Podbrdo - ^rna prst. Postavili sotudi kaìpotne table na Poreznu za Podbrdo, Hudaju`no, Cerkno in k izviru vode, vPodbrdu za ^rno prst in Porezen, v Hudaju`ni za Porezen in ^rno prst.

Leta 1905 je Cerkljanska podru`nica SPD organizirala zelo uspel izlet v Ba{ko dolino. 20udeleèncev je preko Dav~e pri{lo v Podbrdo, “kjer so imeli s tamkaj{njimi podru`ni~nimi~lani kratko zabavo”. (PV, 5/1905) Pozdravil in pogostil jih je Ivan [travs, gostilni~ar inpodùpan Podbrda ter poverjenik dru{tva. Naslednjega dne so nameravali z vozovi, kinaj bi jih proti pla~ilu porivali èlezni{ki delavci, skozi {e ne dograjen tunel v BohinjskoBistrico. Toda “gospod inènir” je vo`njo prepovedal, zato so {li pe{. Jim je pa uspelo,

16


da so se z dvema vozovoma pripeljali nazaj. Potem so se odpeljali po “visokoblatni inrazdrapani” cesti v Hudaju`no in se vrnili po novomarkirani poti ~ez Jesenico v Cerkno.

^lani Cerkljanske podru`nice SPD so na ob~nem zboru 7. januarja 1906 sprejeli na~rt zagradnjo nove ko~e na Poreznu in se gradnje tudi zavzeto lotili. Masivna, iz kamna zidanako~a je bila z velikim slavjem odprta 11. avgusta 1907.

Bohinjska proga, odprta leta 1906, je prinesla skokovit razvoj turizma tudi v Ba{kodolino. Prej nepoznane in odmaknjene, a zaradi naravnih lepot izjemne kraje, sonaenkrat èleli obiskati {tevilni tuji in doma~i turisti. Tako so npr. iz Trsta organiziralimnoì~ne izlete v Ba{ko dolino in v Bohinj. Ivan [travs, ki je imel med gradnjo èleznicegostilno v Podbrdu, se je po dograditvi preselil na èlezni{ko postajo. Tam je odprlrestavracijo s preno~i{~i, salonom in keglji{~em, organiziral pa je tudi turisti~ne izlete naPorezen in na ^rno prst. Prav tako je hotel ^rna prst v Hudaju`ni ponujal gorske vodnikeza ^rno prst in druge okoli{ke vrhove.

V Podbrdo so prihajali u~eni ljudje in z ùpnikom Valentinom Kragljem hodili na ^rnoprst prou~evat ~rni lapor, saj so bili mnenja, da je ^rna prst ognjenik. Kragelj je ovrgelto tezo, saj ni na{el nobenega sledu o kakem vulkanu. Na{el pa je pod vrhom ^rne prstiokamenelo {koljko.

Ludvik Zorzut je o navdu{enju slovenskih planincev nad progo {e ob njenem zlatemjubileju zapisal: “Kaj bi ne: zjutraj se kopljemo v snegu, popoldne v morju, zjutraj si natrgamoplanik, murk, sle~a, encijana, zve~er se hladimo pod cedrami, lovorom, smokvami, v sobotopopoldne se odpravimo na Triglav, v ponedeljek zjutraj smo spo~iti v uradu, v {oli … Bohinjskaèleznica - s tega blagoslovljenega vrha ^rne prsti, pod katero, v skritem osr~ju, veè{ Kranjcein Primorce - tebi danes na{a misel, priznanje in ~estitke!” (PV, 1957, str.263)

V letih 1916 in 1917 se je na prigovarjanje prijateljev lotil potopisnih opisovanj gora vJulijcih navdu{en gornik, alpinist in raziskovalec Julijskih Alp dr. Julius Kugy in jih izdalpod naslovom Iz ìvljenja gornika. ^rno prst je opisal kot najimenitnej{o goro, “ker imanekaj visokogorskega, zlasti pozimi” in “{e nekaj nam ^rno prst tako prikuplja: okras njene~udovite cvetane”. Opisal je pristop na goro iz Podbrda: “Strma je pot do vasice Trtnik, kotobe{ene na pobo~je, strmi so gozdovi, strmi globoki jarki, strmi zeleni pa{niki nad Podbrdom …Seniki ob poti ozna~ujejo obi~ajna po~ivali{~a. Predzadnje teh bajtic so nam posebno ljube,zavoljo toliko veselih zajtrkov, ki smo jih tu uìvali … “ Spominjal se je ~asov pred skoraj pet-desetimi leti, ko so bila pobo~ja kar posejana z belimi cvetovi planik. “A zle reke turistovso jih tam è iztrebile”, je potarnal.

Po prvi svetovni vojni je bila Primorska priklju~ena Italiji. Po vrhovih nad Podbrdom soza~rtali dràvno mejo, jo utrdili z bunkerji in drugimi objekti, zato je bil dostop nanjeprepovedan. To je bila nepojmljiva prepoved tudi za mlade z obeh strani ^rne prsti, kiso se è “v starih ~asih” sre~evali na vrhu ob nedeljskih popoldnevih. Gora je bila krajnjihovega druènja, kraj, od koder je odmevala doma~a pesem, kraj pritajenega spogle-

17

dovanja in prvih podarjenih planik … V~asih so se cele skupine mladih podale na goroè opolno~i, da so na vrhu ob~udovali lepoto rojevanja mladega jutra. Sedaj je bila sko-raj do mejne ~rte dovoljena le ko{nja.

Planinski vestnik je leta 1921 na strani 18 zapisal: “Poleg bridko prizadetega na{ega ljud-stva ni nikdo bolj ob~util te`kih udarcev kot Slovensko planinsko dru{tvo. Svoje glavno delo smoves ~as svojega obstanka vr{ili v mogo~nih Julijskih Alpah; tam smo postavili svoja najlep{aplaninska zaveti{~a, tam smo zares iztrgali na{e kraje iz rok premetenih narodnih nasprotnikov.Na mah si je vse sadove na{ega dela prilastil Italijan in nam zasedel na{e lepe ko~e …”

Leta 1926 je Primorce prizadel {e en hud udarec. Vsa slovenska dru{tva so bilarazpu{~ena. Ta letnica je pomenila tudi za planinstvo velik preobrat. Le redki so imelisre~o, da so se povzpeli na vrhove tostran meje leè~ih Julijskih Alp. Vse postojanke sobile v lasti italijanskega planinskega dru{tva (C. A. I.). Leta 1930 je Societa Alpina Friulana(Planinska zveza Furlanije), sekcija italijanski planinski klub v Vidmu, izdala planinskivodnik za novozasedene kraje, seveda v italijanskem jeziku. V njem so zelo natan~noopisali planinske poti v Ba{ki grapi do rapalske meje. Za Vrh Ba~e med drugim pi{e: “…spust na jugoslovansko stran je prepovedan …” Prav tako za Drauh: “Spust po jugoslovanskistrani, ki je prepovedan …”

20. julija 1925 je bil v Nettunu podpisan “Sporazum o turistovskem prometu v obmejnihpasovih”, ki pa ni takoj zaìvel. Objavljen je bil {ele v Uradnem listu {t. 74/18 19. 2. 1929. VOpatiji je bil 6. junija tega leta dopolnjen z odlo~bami jugoslovansko-italijanske komisije;odlo~be so za~ele veljati 15. avgusta 1930. Poleg tega sta obe vladi izmenjali {e liste planin-skih dru{tev, katerih ~lani so imeli pravico, da so se tega sporazuma lahko posluèvali.

V zvezi z razlago tega sporazuma je banska uprava v Ljubljani izdala navodila in pojas-nila. “Turistovski obmejni promet se sme vr{iti samo v visokih planinah. Zato je opatijska komisi-ja dolo~ila, da se turistovski promet dovoljuje na italijanski strani samo v obmejnem pasu sever-no od Porezna, na jugoslovanski strani pa severno od pota Podro{t na Podbrdo. Meja itali-janskega obmejnega pasu, katere turist ne sme nikakor prekora~iti, poteka: Pe~ (1511) ... to~kana Bogatinskem potu, ki je v zapadnem pravcu oddaljena od prehoda na meji za 500 m - z mej-nim grebenom paralelna, a za 300 m ni`je pod grebeni teko~a ~rta do to~ke neposredno ju`nood Rodice (Hradica 1965) - k. 1651 - steza v vas Nem{ki Rovt (vas je vklju~ena) - steza v seli{~eRajtler, seli{~e Bonek (verjetno Lonek - op. pisca) in vas Strì{~e, vklju~no vse te kraje - pot izStrì{~a na èlezni{ko postajo Hudaju`na, vklju~no tudi to èlezni{ko postajo - Durnik (1151) -k. 1248 - Porezen (1632 vklju~no).” (PV, 5/1931, str. 170- 120)

Sporazum je dolo~al, katera planinska dru{tva se lahko posluùjejo njegovih ugodnostiin na~in pridobitve specialne obmejne karte za potovanje v mejah obmejnega pasu aliza prekora~itev meje.

^lani ilegalnega planinskega kluba Krpelj, ki so v skladu s svojim programom opravljaliskupne ali posami~ne izlete v gore, so v zgodnjem poletju leta 1927 {e pre~ili greben

18


^rna prst - Rodica in celo izjavili, da je na tej turi “lezel ves Krpelj”. Zorko Jelin~i~ pa je obkoncu dvajsetih let takole opisal razmere za obisk gora: “V vzhodne Julijce za nas ni bilove~ priporo~ljivo brez posebnih dovoljenj, ker so bili v celoti obmejni, zaradi visokih kazni za ile-galno pre~enje meje ter utrjevalnih del skoraj ob vsej jugoslovanski meji.”

O stanju na meji v ~asu med obema vojnama nas je seznanil tudi ing. Stanko Dimnik vspisu Megla s tolminske strani: “Grani~arji so bili takrat zelo naklonjeni gornikom in so jimradi pomagali v sili. Imeli pa so tudi precej la`je dol`nosti, kot jih imajo dana{nji grani~arji.Kajti takrat so bile planincem meje odprte z na{e strani. S planinsko legitimacijo je bilo mo~ priti~ez Karavanke do Celovca. Fa{isti~ni reìm, seveda, je mejo proti Italiji temeljito zaprl in gorje,~e so koga zalotili, da jo je prekora~il, ~eprav nehote. Vklenjenega so ga gnali kot trofejo doGorice.”

Tudi dr. Ivan [vegel je leta 1937 v svojem spisu Botani~na potovanja Sa{kega kraljaFriderika Avgusta II. v okoli{u Julijskih Alp pred sto leti obàloval , da je “usoda prav preko^rne prsti raztrgala slovensko zemljo in z njo vred tudi na{ narod na dvoje. S tem, da spadaozemlje ^rne prsti pod dvoje kraljestev, je tudi o{kodovana za{~ita prirode, posebno {e rastlin-stva. … Pisec teh vrstic je lani opazil italijanskega mejnega ~uvaja, ko je nesel v dolino {op stotino~nic, namenjenih za prodajo ali kar za uni~enje v zabavo; na na{i strani pa je pastir zbiral celobreme ko{utnikovih korenin, ~e{ da jih kupuje Kmetijska dru`ba v Ljubljani po 4 Din kilogramza izdelovanje encijanove gren~ice.”

^rna prst je s svojimi travnatimi pobo~ji na primorski strani dolga stoletja pomenilapreìvetje prebivalcem ob vzno`ju leè~ih vasic, Kala in Strì{~. Vsako leto so se {tevil-ni kosci z derezami na nogah zagrizli v strmine in jih pokosili do vrha. Ob pomo~i veselihgrabljic so seno spravili v {tevilne senike, posejane po pobo~ju.

Na majhnem, obledelem listi~u, vloènem “kar tako” v zvezek kronike, smo na{li zapisvikarja v Strì{~ah ob koncu {olskega leta 1900: “^rna prst je bila pred meseci bela, sedaj jezelena, v kratkem bo pisana od bujnega cvetja. Po pravici so jo krstili “Vrt Evrope”. Kaj, ko bodoskoraj pomrle cvetke tega vrta, ker neusmiljena kosa se è vzpenja vi{e in vi{e po ro`natihsenoètih. Ko pa bodo ro`'ce popadale, àlovala bo ^rna prst, zavita v sivo megleno haljo, kakormati na grobovih svojih h~era.”

Pozimi, ko je zapadel prvi sneg, so seno za~eli spravljati v dolino. Gora je bila del njih,ìvela je z njimi: v~asih mila in radodarna kot mati, v~asih groba, viharna in nedostopnain tedaj je bilo bolje ostati doma. V ljudskem izro~ilu je {e vedno ìva huda nesre~a, koje plaz pokopal pod seboj devet gospodarjev iz vasi Kal, ko so v visokem snegu sprav-ljali seno.

Po osvoboditvi, ko je zanimanje za planinstvo vedno bolj raslo, v Podbrdu kar nekaj ~asani pri{lo do organizacije dru{tva. Potem pa se je iz Gorenjske priselil v Podbrdo IvanAnderle, planinec od nog do glave. In prav na njegovo pobudo je bil 3. marca 1957 skli-can ustanovni sestanek in to je tudi rojstni datum Planinskega dru{tva Podbrdo.

19

Obiskovalci planin so si è dolgo èleli vsaj skromno zaveti{~e na ^rni prsti, ki izmedvrhov nad Ba{ko grapo gotovo izstopa po razgledu in pisani flori.

Osrednje Slovensko planinsko dru{tvo je leta 1906 kupilo tik pod vrhom ^rne prstiparcelo {t. 644/21, vpisani pri Okrajnem sodi{~u v Tolminu pod vl. {t. 137, k. o. Strì{~e.Trije zastopniki SPD so 30. julija 1906 v Bohinjski Bistrici sklenili pogodbo z JanezomSokli~em iz Savice 13, da lahko kosi na parceli {t. 644/21 k. o. Strì{~e za letno najemni-no 20 kron.

Cerkljanska podru`nica SPD, pod njeno okrilje je spadala tudi Ba{ka grapa, je imela svo-jega zastopnika v Osrednjem odboru SPD. To je bil Franc Ter~ek, ki je bil kot cesarskokraljevi gozdar iz Cerknega preme{~en v [kofjo Loko. Izvoljen je bil na zboru delegatov2. novembra 1911. Konec leta 1911 je poro~al, “da se je na zadnjem zboru delegatovrazpravljalo o gradbi planinske ko~e na ju`ni strani ^rne prsti.” (PV, 4/1912, str. 77)

V Planinskem vestniku {t. 4 iz leta 1912 je bila objavljena slika ^rne prsti z zanimivim opi-som, podanim na strani 74: “Ker je tura na ^rno prst prav zlo`na in zveza s postajami Bohinjskeèleznice zelo ugodna, postane ta vrh velikega pomena za turistovski promet v Bohinju. Zatopripravlja Slovensko planinsko dru{tvo, ki ima è sedaj na planini Liscu (poldrugo uro pod vrhom)svojo Oro`novo ko~o, napravo novega ve~jega zaveti{~a prav na vrhu ^rne prsti …”

20


Ko~a na ^rni prstiOlga Zgaga, Cveto Zgaga

^rna prst pred prvo svetovno vojno

V tem ~asu se je pojavil interes za postavitev planinske ko~e na ^rni prsti v trà{kipodru`nici SPD. Zorko Jelin~i~ je v sestavku Ob petdeseti obletnici ustanovitveSlovenskega planinskega dru{tva v Trstu vzrok zanj takole obrazloìl: “Zaradi stalnih izle-tov v planinsko obli`je je za~ela trà{ka podru`nica pripravljati gradbo planinskega zaveti{~a naâvnu ter na ^rni prsti.” (PV, 1954, str.481). Imeli so è potrjen gradbeni na~rt in zbrandenar za gradnjo. 31. januarja 1914 je podru`nica v Trstu organizirala tretji veliki planin-ski ples, katerega izkupi~ek je bil namenjen gradnji ko~e na ^rni prsti. 24. maja 1914 seje zbral na ^rni prsti njihov odbor in odbor SPD in opravil ogled za postavitev ko~e naparceli, ki jo je SPD kupila leta 1906. Izvedli so odmero zemlji{~a 2890 m2 in dolo~ililokacijo za stavbi{~e in kamnolom.

Dogodek je bil zelo odmeven in natan~no opisan v Planinskem vestniku {t. 7/1914 nastraneh 158 in 159: “@e na predve~er omenjenega dne je bila v Podbrdu skupna seja z zastop-niki Osrednjega odbora S.P.D. Ta odbor sta zastopala predsednk g. dr. Fran Tomin{ek innadinìnir g. Ivan [kaberne iz Ljubljane. Trà{ko podru`nico pa tajnik Miroslav Pretner, terodborniki gg. Karol Mahkota, geometer Krsto Pertot, Avgust Waschte, Ivan Tav~ar, c. kr. Okrajnoglavarstvo Ciril Premerl in So{ko podru`nico g. Viktor Turen. Brzojavno se je oprostil pod-predsednik Trà{ke podru`nice Josip Ho~evar, slu`beno zadràn v Zagrebu.

… Razgovora o na~rtu stavbe, delu potov, itd so se udeleìli vsi odborniki in redko je najti va`nosejo, ki bi se zaklju~ila s tako lepim uspehom, v vprav bratskem soglasju. Sejo je zaklju~ilpodru`ni~ni tajnik s prisr~no zahvalo vsem navzo~nim, ki so pripomogli, da se tako uspe{nobliàmo zaèljenemu cilju.

V imenu Osrednjega odbora se je zahvalil predsednik g. dr. Fran Tomin{ek za ljubeznivi pozdrav,reko~, da Osrednji odbor z veseljem zre na marljivo Trà{ko podru`nico, ki se tako zaveda svo-jega delovanja. Kar je Triglav in njega Dom Kranjski, to bode gotovo dom na ^rni prstiPrimorcem, ki je njih najbli`ji kraj, a tudi diven po svoji legi.

Po seji seje razvil zabavni del ve~era, kjer je zadonela tudi vesela pesem, in le prekmalu je po-zvala ura planince k po~itku za pot drugega dne.

Komaj je napo~ilo nedeljsko jutro, è je bila planinska ~eta pripravljena za odhod na ^rno prst.Med potom so se dolo~ila in pregledala razna pota, ki bi sluìla za dovoz gradiva itd. Zato paje bilo treba ve~krat udariti na strma brda in zopet v dolino. A kaj to de! - Saj ni manjkalo tudizabave. Imeli smo s seboj imenitnega “nosa~a” iz Podbrda, kateremu so se pod teò zemljemer-skih priprav njegova debela o~ala tako potila, da se nam je kar v listju izgubil, sre~no ga je re{ilaneka druga dru`ba, ko je iskal prave steze na ^rno prst. Trdil je v jednomer, da je bil è trikratna vrhu, a izpit je pokazal, da je poznal ^rno prst le odspodaj. Zato ga je bilo treba potem imetivedno v evidenci, da ni zopet zabredel med kake skale. Vrh ^rne prsti je do{el potem drugi odd-elek odbora Trà{ke podru`nice, ki je do{el z no~nim vlakom, in sicer gg. odborniki Ivan Bandel,Janko Malen{ek, Nice Stepan~i~, dalje lepa dru`ba na{ih vrlih planincev, med temi VekoslavKnafelc, dr. Mi~ek ûk, dr. Adolf Odkolek, predsednik Gori{ke podru`nice g. prof. Jakob Zupan~i~in ve~ posestnikov, na ~elu z ùpanom Strì{~a.

21

Pri nekem 5m visokem sneì{~u je bila kmalu rasprostrta planinska kuhinja, da si planinci ute{ijoèjo in glad. Veselo je bilo gledati ta zanimivi “planinski {otor” na{ih udele`nikov, ki so s svoji-mi pripravami kar tekmovali, kdo da skuha in pripravi kaj bolj{ega.

Za 10. uro je bil dolo~en ogled. Na povabilo Trà{ke podru`nice se je udeleìlo ogleda tudi c. inkr. 3. korno in c. kr. Brambeno poveljstvo, ki je poslalo ta dan na ^rno prst svojega zastopnikageneral-{tabnega majorja L. Reisinger-ja iz Gradca. Ljubeznivi in prijateljski nastop tega zasto-pnika je napravil na vso dru`bo najbolji utis Predvsem je zmeril geometer K. Pertot ves prostor,ki je last Slovenskega planinskega dru{tva in ki leì ob robu vrh ^rne prsti. Po pojasnilu sne`nihrazmer na tem mestu, ki ga je podal ~lan Vekoslav Knafelc, in po dalj{em razgovoru, kjer so sevpo{tevale in vzele v pretres razne okoli{~ine, se je dolo~il in zaznamoval prostor za stavbo, kam-nolom itd. Sestavil se je tudi zapisnik s posestniki meja{i stavbnega prostora in nato se jezborovanje zaklju~ilo. V veselem razgovoru in ob krasnem razgledu na sne`ne Alpe je ostaladru`ba {e ve~ ~asa skupaj. Dokler ni vesela pesem zadonela in naznanila odhod proti Bohinju.

Ker je bila steza, ki vodi proti vrhu od severa, {e v ledu, je bilo treba mahniti kar po strmih sneì{~ih.Tu je bilo precej veselih in zanimivih prizorov, ker se je sneg mo~no udiral, a za zabavo je skrbelnajbolj zopet na{ “nosa~”, ki je delal po snegu in skalovju take vratolomne skoke, da ga je bilo trebakar loviti. Trdil je venomer, da se bode le takrat pobil, ~e se bodo tudi drugi. Kon~no je le sre~nodospel na prvo planino. Pri “Oro`novi ko~i” se je ustavila vsa dru`ba in si je pregledala notranje indruge dele, ki bi bili porabni pri stavbi planinskega doma na vrhu ^rne prsti.

Po dobri dveurni hoji, deloma po stezah in tudi sneì{~ih smo dospeli v Bohinj, kjer se je zbralodbor in vsi planinci k sestanku. A zopet je minul ~as le prehitro in è se je bilo treba poslavljati,ker je del zastopnikov moral odpotovati.

Stisnili smo si {e enkrat roko v slovo v zavesti, da se je izvr{ilo va`no delo, ki bode zopet kazalo~vrst napredek na{ega di~nega Slovenskega planinskega dru{tva vrh sne`nih slovenskih planin.”

Vendar je prva svetovna vojna prepre~ila na~rte zagnanim trà{kim planincem, {e bolj papovojna krivi~na dolo~itev meje. Prav po grebenu ^rne prsti je potekala t.i. “rapalska”meja. Italijanska vojska je tik pod vrhom, prav na parceli, ki jo je SPD kupilo za gradnjoko~e, zgradila malo straàrnico s kupolo, ki je bila dostopna iz notranjosti zgradbe.Nudila je straàrju prost pogled prav na vse strani.

V gore v okolici Podbrda so za~eli prihajati italijanski planinci, ki so èleli spoznati “novsvet” svoje domovine. O njihovem obna{anju so kmetje iz Strì{~ v ~asopisu Gori{kastraà 26. aprila 1923 objavili naslednji protest: “Po senoètih na{e in sosednjih vasi je zelomnogo senikov. Razni turisti, ki obiskujejo na{e gore in tudi drugi “izletniki”, ki pogosto priha-jajo v na{e planine, imajo v teh senikih svoja zaveti{~a in preno~i{~a. Namesto, da bi bilihvale`ni, gospodarijo v~asih po teh senikih, da je joj! Ne pazijo na snago, ne zdi se jim {kodadesk za kurjavo, vrata pustijo po odhodu mnogokrat odprta, da se dela {koda in nedolgo tegabi enega skoraj za`gali. To je grdo in surovo. ê se bo {e ponavljalo, bomo posestniki primoranisenike zabiti in bodo razli~ni “hribolazci” ostali brez strehe in zaveti{~a.”

22


O pove~anem zanimanju za gore v okolici Podbrda pri~a tudi zapis v Gori{ki straì, ki jebil objavljen 19. decembra leta 1923: “Podbrdo je postalo sredi{~e turistom. Vsako nedeljo intudi è v soboto zve~er pripelje vlak v Podbrdo mnogo turistov, oprtanih z nahrbtniki in s potreb-nimi pripravami za sankanje. V sklenjenih vrstah korakajo iz Podbrda skozi “vinkelc” ~ez Petrovobrdo na sne`na polja na Porezen. Med turisti je mo~no zastopan tudi ènski spol, ki zbuja s svojoopremo, oziroma obleko posebno pozornost. Gospe in gospodi~ne so namre~ ravno tako oble~enekot mo{ki. Le gladki in ne`ni obrazi in hoja jih lo~i od mo{kih. V nedeljo, dne 4. t. m., je bilo vPodbrdem razli~nih turistov in turistinj za eno celo pomnoèno obmejno stotnijo. Godba jih jespremljala na Porezen in nazaj. Posamezni posebno navdu{eni turisti so se {ele ob mraku vra~aliv dolino. Bili so v najbolj{em razpoloènju, a vendar nekako àlostni ~e{, da je zabave na visokemPoreznu konec, ker radi ju`nega vremena sneg ne drì ve~.”

Po drugi svetovni vojni je najprej podru`nica SPD Tolmin planirala ureditev ko~e na ^rniprsti, ker je takrat ta spadala v njeno obmo~je. O gradnji ko~e na ^rni prsti je po vojnirazmi{ljalo tudi PD Bohinj in sicer na sedlu na temeljih stare jugoslovanske obmejnestra`nice.

Po letu 1951 se je iz nekdanje sekcije PD Tolmin na Mostu na So~i oblikovalo novo planin-sko dru{tvo. Prvo leto se je imenovalo {e PD Sveta Lucija in je {telo 150, predvsem mladih~lanov. Dru{tvo je prevzelo biv{o italijansko karavlo na ^rni prsti in leta 1952 za~elo spripravljalnimi deli za adaptacijo. Odstranili so straàrsko kupolo, podrli nekaj notranjihsten, in tako je nastala ko~a s kuhinjo in obednico, v kateri so bila tudi skupna leì{~a za24 oseb. Nosa~i materiala, hrane in pija~e so bili najeti v Strì{~ah. Dru{tvo je sklenilodogovor o prenosu materiala z Joèfom Lebanom - Pokarjem iz Strì{~.

Vsa finan~na sredstva je prispevala Planinska zveza Slovenije, denarno pomo~ je dalotudi Zdruènje za turizem in gostinstvo, tovarna cementa Salonit iz Anhovega je podar-

23

Italijanska karavla s straàrsko kupolo

ila 10 ton cementa, 85 m2 eternitnih plo{~ in 22 m cevi. Z grobimi deli so zaklju~ili 27.oziroma 28. avgusta 1954, ko so planinsko ko~o na slovesen na~in izro~ili svojemunamenu. Dogovarjali so se, da bi jo poimenovali po Hinku Koko{arju, planincu in lju-bitelju gora, ki je padel v borbi za svobodo. Za dograditev so bili najbolj zaslu`nipredsednik dru{tva Mervi~ France in njegova sodelavca Pav{i~ Alojzij in Boì~ Evgen.

V letu 1955 je ko~o obiskalo okoli 1300 planincev. Najve~ preglavic v ko~i jim jepovzro~ala vlaga, ki je izvirala iz betonskih sten.

Leta 1956 so za predsednika dru{tva izvolili znanega zdravnika dr. Joèta Andlovica, kisi je prizadeval ustanoviti tudi alpinisti~ni odsek.

PD Most na So~i je prenehalo z delovanjem leta 1957.

Zapu{~eno ko~o na ^rni prsti je potem, ko je bila dve leti zaprta, leta 1959 Planinskazveza Slovenije izro~ila v upravljanje Planinskemu dru{tvu Podbrdo.

24


Nosa~i iz Strì{~

Pevci iz Strì{~

^rna prst je postala pomembna, ko je bila preko nje speljana slovenska planinska trans-verzala. Zadnja planinska postojanka pred ^rno prstjo je bila ko~a na planini Razor, odkoder je do ^rne prsti 7 ur hoje. Prva postojanka v smeri transverzale po ^rni prsti paje bila ko~a na Poreznu (5 ur hoje), ki je bila tedaj {e slabo in nestalno oskrbovana. Tudiiz tega vidika je bilo nujno in potrebno, da dobi ^rna prst primeren planinski objekt.Obisk v ko~i se je pove~al tudi z dograditvijo ì~nice na Vogel.

Ludvik Zorzut je leta 1957, potem ko je prehodil vasice pod ^rno prstjo, poslu{al zgodbeo~akov in tako spoznaval njihovo preteklost, ko se je v jasnem jutru “poslavljal odrazoglave, zlatolase gorske dostojanstvenice (op.: ^rne prsti), ki je ravnokar stopila iz dvornecvetane in se v zarji umivala”, takole zapisal v Planinskem vestniku: “Na ^rni prsti, na tej~astitljivi gori meja, planinskih na~rtov in spominov, na gori vzorov in bojev gori{kih {tudentov,na po~ivalu stare{in, na razpotju pismarjev, prerokov, ri{emo sedanjost s preteklostjo, vzravnava-mo razpoke nazorov, na~el, pomirjamo ìvce partikularizma, provincializma, v ~udoviti cvetanipokrep~ani, v gori{kem obzorju spro{~eni, zremo k svetlobi, ki z njo uga{amo - k zapadnemusoncu.” (PV, 1957, str.262)

25

Na dan otvoritve ko~e 28. 8. 1954

Zorko Jelin~i~ (1900 - 1965)Cveto Zgaga


26

Planinski dom na ^rni prsti so 10. oktobra 1965 po sklepu Meddru{tvenega odbora pri-morskih planinskih dru{tev poimenovali po Zorku Jelin~i~u.

Kdo je bil Zorko Jelin~i~? Bil je velik rodoljub, politik, publicist, literat, kulturno-prosvetni aktivist, raziskovalec innenazadnje gornik z vsem srcem.

Rodil se je 5. marca 1900 v Logu pod Mangartom. Druìna se je preselila v Ilovico priPodmelcu, kjer je o~e dobil slu`bo va{kega u~itelja. Ba{ka grapa mu je bila navdih skoziìvljenje - povezovala ga je s preteklostjo, a mu je vendarle odpirala pogled v prihod-nost, dajala mu je pobudo za kasnej{e ìvljenjske odlo~itve. Med njimi je bila temeljnazvestoba svojemu rodu.

Po kon~ani realki v Idriji se je vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani. Spoznal je, da zdiplomo slovenske univerze po vrnitvi na Primorsko, ki je bila takrat pod Italijo, slu`bene bo dobil, je {tudij nadaljeval v Padovi. Tam mu niso priznali treh kon~anih letnikovljubljanske Filozofske fakultete, zato se je spet vrnil {tudirat v Ljubljano.

Leta 1924 ga je zelo prizadela tragi~na smrt prijatelja Klementa Juga v Triglavski steni inzatem {e smrt o~eta, zaradi katere je moral prekiniti {tudij. V Gorici se je vklju~il v poli-ti~no in narodnostno delo, predvsem si je prizadeval na kulturno-prosvetnem podro~ju.Postal je ~lan protifa{isti~ne organizacije TIGR. Leta 1931 je bil pred sodi{~em v Rimuobsojen na 20 let je~e. Po kalvarijah v italijanskih zaporih so ga leta 1939 po amnestijiizpustili.

Zorko Jelin~i~

Vdan svojemu narodu je v najte`jih urah na{e zgodovine ostal borec, ki ga niti telesnotrpljenje in du{evno poniànje nista mogla zlomiti.

Ko se je v zimskih razmerah 16. marca 1924 z dvema tovari{ema povzpel na Porezen, sona njegovo pobudo ustanovili ilegalni planinski klub Krpelj. Glavna dejavnost kluba jebila gojiti planinsko dejavnost skozi organiziranje planinskih izletov v doma~e in drugegore, kar je v tistih ~asih pomenilo ohranjati slovenstvo.

O nastanku kluba je Jelin~i~ takole slikovito pripovedoval: “Smu~i so bile takrat pri nas {emalo raz{irjene, zato smo se za sneg opremili s krplji. Ob krasnem vremenu so nam krplji izvrst-no sluìli v visokem, sveèm snegu po razvle~enem hribu od Hudaju`ne pa do vrha. Bili smodobre volje in dovtipni, po~asi pa se je izoblikovala misel, da bi se dru`bica bolj trdno povezalav majhen planinski klub. Med kosilcem iz nahrbtnika, v varstvu stare planinske ko~e vrh Porezna,kolikor je je {e ostalo po prvi svetovni vojni, smo è sogla{ali, da mu damo ime po koristnipripravi, ki nam je pomagala na vrh: planinski klub Krpelj. In tako je obveljalo.”

S~asoma pa so ~lani na teh izletih tudi narodnostno delovali. V zvezi s tem je Jelin~i~ vzapisal: “Na planine smo zdaj prenesli dija{ke kongrese in te~aje za vso Primorsko. Tod preko soKrpljevci tovorili knjige za na{a prosvetna dru{tva in je {el propagandni material med na{e ljudi,da jim je vlival zaupanja v bodo~nost. êz planine smo beàli in re{evali pred aretacijami in kon-finacijami protifa{isti~ne delavce Slovence in Italijane. Tako so nas gore pogosto re{evale in namdajale mo~i.”

Po drugi svetovni vojni je Jelin~i~ dal pobudo za obnovitev Slovenskega planinskegadru{tva v Trstu in postal tudi njegov prvi predsednik. Dru{tvo je popolnoma prenoviloTrà{ko ko~o na Doli~u in sodelovalo pri obnovi in gradnji drugih ko~.

Leta 1954 je Jelin~i~ ustanovil Zvezo primorskih planinskih dru{tev, ki je delovala dopodpisa mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo.

Sodeloval je v organih Slovenske kulturno-gospodarske zveze, v Slovenski prosvetnizvezi in se posvetil raziskovalnemu delu in pisanju.

Zorko Jelin~i~ je svetal lik primorske narodnostne zgodovine. Bil je preudaren, dosleden,predan ciljem za vsako ceno. Nikoli ga niso zanimale osebne koristi. Gore, ki jih je tako lju-bil, njihove stene in grebeni, mu niso pomenile samo izletni{ki kraj, ampak kraj izziva, kjernaj se okrepijo in izkaèjo ~lovekova osebna mo~ in kreposti. Planinstvu in alpinizmu se jeposve~al do konca ìvljenja in ju gojil kot spomin na prijatelja Klementa Juga.

Leta 1954 ga je Planinska zveza Slovenije odlikovala z zlatim znakom za njegovo orga-nizacijsko delo v planinstvu na Primorskem.

Za posledicami bolezni, ki si jo je nakopal v dolgih letih italijanskih je~, je Zorko Jelin~i~umrl 13. julija 1965 v Trstu.

27

18. julija 1908 se je v Smoku~u pri @irovnici na Gorenjskem rodil Ivan Anderle. V druìni,kjer se je reklo po doma~e “pr’ Bo{tic”, se je rodilo {est fantov. Ivan je privekal na svet~etrti po vrsti. Bil je veder in zvedav de~ek, ki so ga silno privabljali doma~i logi in pla-nine. V njih je doìvljal prve u~ne ure matere narave. Kot je sam ve~krat omenil, je tootro{ko doìvljanje skrivnosti gozdov odlo~ilno vplivalo na njegovo gorni{ko pot.

Prvo {olsko znanje si je pridobil v doma~em kraju, kasneje pa se je izu~il za mizarja. Leta1929 je bil vpoklican v jugoslovansko kraljevo vojsko. Sluìl je v vojni mornarici v Tivatuna obmo~ju Boke Kotorske. Po odsluèni voja{~ini se je vrnil v rodni Smoku~ in iskalzaposlitev. Prilo`nostno je delal pri nekaj delodajalcih. Leta 1936 se je zaposlil vjeseni{ki èlezarni.

Naklju~je je hotelo, da je prav v rodni vasi spoznal brhko dekle Marico Mihela~ izPodbrda. Zaposlena je bila v trgovini Rozman v Smoku~u. Leta 1936 sta se poro~ila inkmalu se jima je rodil sin Marjan, tri leta kasneje pa {e sin Cvetko. Stanovali so v Ga{peri-novi hi{i, kjer so se zbirali in delovali tudi aktivisti OF in kjer so v skritih prostorih oskr-bovali ranjene partizane.

Ivan je bil velik rodoljub in pokon~en Slovenec. @e pred vojno je spoznal okrutnost priha-jajo~ega ~asa, ki je neusmiljeno silila k propadu Slovenstva. Vklju~il se je v gibanje OF, kjerje deloval tako doma kot na terenu. Prav okoli{ke gore so nudile varno zaveti{~e mladimdomoljubom. Tu so se zbirali, hrepeneli po lep{i prihodnosti in netili iskre upora.

28


Ivan Anderle - Rej~kmo` odprtega duha in srcaIvan ûfer

Ivan Anderle-Rej~k

Zaradi nevarnosti pred aretacijami nacistov se je v za~etku leta 1944 priklju~il parti-zanskemu odredu Cankarjevega bataljova in deloval v njem vse do konca vojne 1945. Povrnitvi domov k svoji druìni je zaradi mo~nega prehlada v partizanih hudo zbolel na led-vicah in dobil mo~an i{ias, ki ga je odtlej spremljal vse ìvljenje.

Leta 1947 sta se z èno odlo~ila in se z obema sinovoma preselila v Podbrdo k Rej~ku,v rojstno hi{o ène Marice. Skupaj z drugimi doma~ini se je vsak dan vozil z vlakom nadelo v jeseni{ko èlezarno. Ob prostem ~asu je rad “ti{laril” in struìl razne leseneizdelke. @ena je prevzela obrt v doma~em mlinu in s skupnim delom sta preìvljaladruìno. Leta 1948 se jima je rodila h~erka Sonja in kot najmlaj{a v druìni je bila seve-da pravi o~etov biser in ponos. Na druìno je bil zelo navezan, bil je skrben mo` in o~e.

Petindvajsetletno italijansko potuj~evanje Primorcev in tako tudi ljudi v Ba{ki Grapi, kojim je bilo prepovedano uporabljati materin jezik v {olah, ustanovah in cerkvah, petislovenske pesmi in delovati v dru{tvih - àl ni ostalo brez posledic. Tudi organiziranoplaninstvo med doma~ini v Ba{ki Grapi se je za~elo prebujati {ele slabih deset let podrugi svetovni vojni. To prebujanje in èljo po gorni{tvu je med prvimi spoznal prav Ivan,ki je prihajal iz è tradicionalno razvitega planinskega okolja. Doumel je potrebo ~asa inljudi po organiziranem planinstvu v Podbrdu in {ir{e. Takoj je znal prisluhniti idejam inse lotil dela. Okoli sebe je zbral {tirinajst somi{ljenikov in 3. marca 1957 so skupajustanovili Planinsko dru{tvo Podbrdo.

Ivan je deloval kot nezadr`na gonilna sila in kmalu so na Petrovem Brdu odprli planin-sko postojanko. Tu so se rojevale prve zamisli o planinskem domu na ^rni prsti.

29

Ivan s h~erko Sonjo na Triglavu

Planine in gore je Ivan z ljubeznijo obiskoval, bile so njegova notranja potreba, ki se jini mogel upirati. Skrivnosti in lepote gorskega sveta je poznal in razumel kot le malo-kdo. Vsa doìvetja in ~ustva do gora je znal deliti tudi med druge - predvsem mladim.Njegov vpliv na mladi rod je bil mo~an, predvsem pa koristen. Mladi so radi z njim zaha-jali v gore, radi so ga poslu{ali in se od njega u~ili spoznavati lepote gorskega sveta.Organiziral je {tevilne izlete za odrasle in mladino in jih vedno popestril s svojimduhovitim humorjem. Kot bi gorni{ki duh u{el iz steklenice, je v Ba{ki grapi zavladalonavdu{enje in èlja po planinarjenju.

Leta 1959 je Planinsko dru{tvo Podbrdo na pobudo PZS prevzelo zapu{~eno voja{kozaveti{~e na ^rni prsti, ki je bilo prej v upravljanju PD Most na So~i. Ivan je takoj sproìlprenovo. Skoraj ni bilo doma~ina, ki bi h gradnji planinskega doma ne primaknil nekaj urprostovoljnega dela. Urejena planinska ko~a na ^rni prsti je bila zaradi Slovenske trans-verzalne poti strate{kega pomena. Uspe{no se je pogajal tudi pri pridobivanju denarnihsredstev pri PZS za visokogorske postojanke. Trdo delo in odpovedovanje je rodilo sadove.Leta 1966 je bil planinski dom sve~ano predan svojemu namenu. Otvoritev je bila nepopis-no doìvetje, kjer se je zbralo preko tiso~ ljudi, kar prej in tudi kasneje vse do dana{njihdni ^rna prst ni ve~ doìvela. Prav ta velika mnoìca planincev je bila potrditev Ivanu, kakoveliko delo je opravil, ko je organiziral planinstvo v teh krajih.

Ivan je bil mo` trdnega zna~aja, neupogljive volje, z jasnimi cilji, odlo~en organizator,neutruden graditelj in na~rtovalec, uspe{en pogajalec, vzornik in u~itelj mladih planin-cev, humorist in ~udovit pripovednik, povsod in v vsakem trenutku pa gore~ gornik. Kdelu v PD Podbrdo je pritegnil vse ~lane svoje druìne. @ena Marica je bila ve~ let oskrb-nica planinskega doma, otroka pa sta med po~itnicami pomagala pri izgradnji doma.

30


@e takrat je bilo treba po denar v Ljubljano

V {estdesetem letu starosti, leta 1968, se je Ivan upokojil. Tri leta kasneje, leta 1971, jevodenje dru{tva prepustil mlaj{im. V {tirinajstih letih je s sodelavci opravil izjemno deloza razvoj planinstva v Podbrdu, za kar ga je odlikovala tudi PZS. Kasneje je svoje veseljedo dela usmeril v izdelovanje lesenih izdelkov. Na preprosti stru`nici je izdeloval~udovite predmete, ki {e danes krasijo {tevilne domove in bodo ostali ve~en spominnanj. Ko so Ivanu noge ope{ale in ^rna prst zanj ni bila ve~ dosegljiva, je redno vzdrèvalstike s svojimi planinskimi prijatelji. Mnogokrat se je ob lepih ve~erih po~asi odpravil spalico do “klopce”, nedale~ stran od svoje doma~ije, kjer je zamaknjen opazoval, kakoob zahajajo~em soncu po~asi v mrak izginja GORA njegovih gora.

Ivanovo delavno in notranje bogato ìvljenje se je izteklo 23. 7. 1984 v {estinsedemde-setem letu starosti. Na svojem pogrebu je {e zadnji~ zdruìl veliko {tevilo ljudi, svojcev,znancev in prijateljev, ki so pri{li od blizu in dale~, da se poklonijo ~loveku odprtegasrca, ki je pustil nepozaben pe~at planinstvu Ba{ke grape, primorskemu in slovenskemuplaninstvu.

31

32


Soustanovitelji PD Podbrdo

IVAN ARMAN st. (1898 - 1977)

Ivan Arman st. je bil rojen v Sv. Ivanu pri Gro`njanu v Istri. Kot kara-binjer je bil v ~asu “pod Italijo” preme{~en v Podbrdo. Tu si je ust-varil druìno in se v rodni kraj ni ve~ vrnil. Od leta 1925 do 1947 soimeli Armanovi vinsko klet, leta 1950 pa so odprli gostilno.

Pridruìl se je zagnanim ustanoviteljem planinskega dru{tva.

IVAN ARMAN ml. (1924 - 1999)

Tudi Ivan Arman ml. je sledil o~etovemu zgledu in se pridruìlustanovnemu odboru PD Podbrdo. Dve leti je bil tajnik dru{tva, kas-neje pa je ustanovil Turisti~no dru{tvo Ba{ka grapa, ki je tesno sode-lovalo s PD Podbrdo pri raznih akcijah in prireditvah. Bil je tudi zeloaktiven ~lan LD Podbrdo.

ALBIN MEDJA - ALBIN^K

Albin~k se je rodil 9. avgusta 1934 v vasici Trtnik. Stanoval je tik obplaninski poti, ki vodi na ^rno prst. @e kot mladeni~ je rad zahajal vgore, zato ga je Ivan Anderle povabil k sodelovanju pri ustanavlja-nju PD Podbrdo. Tako je bil najmlaj{i ustanovni ~lan in prvi blagajnikdru{tva. To delo je opravljal ve~ kot petnajst let. V ~asu gradnjedoma na ^rni prsti je skrbel za nabavo gradbenega materiala. S pod-jetnostjo in iznajdljivostjo je pravo~asno poskrbel za ves material,~eprav je v tistih ~asih gradbenega blaga ve~krat primanjkovalo.

Danes se rad udeleì planinskih izletov in druènja s planinci.

33

PETER DROLE(1923 - 1992)

Peter Drole - Vagonarjev iz Podbrda je bil petnajst let aktiven ~lanupravnega odbora dru{tva. Delal je v gospodarskem odseku in bil~lan nadzornega odbora.

Zelo aktivno je delal tudi v PGD Podbrdo.

HUGO PAVEL JESENSKI(1921 - 2004)

Rojen je bil v Tolminu. Druìno si je ustvaril v Podbrdu. Petnajst letje bil ~lan upravnega odbora dru{tva. Opravljal je funkcijo predsed-nika disciplinskega sodi{~a.

JANKO TORKAR(1931 - 2006)

Rojen je bil 24. 6. 1931 v Trtniku, kjer je tudi ìvel. @e predustanovitvijo PD Podbrdo je bil ~lan PD Cerkno. Pridruìl se jeustanoviteljem podbr{kega dru{tva in delal v upravnem odboru {edve leti po nastanku. @e v pozni starosti je opravil ve~ kot stopohodov po Sloveniji, ki jih organizira Dru{tvo upokojencev Tolmin.

AVGUST BEGU[ - JUSTIN(1920 - 1976)

Rodil se je 11. avgusta 1920 v Strì{~ah pod cveto~imi senoèti ^rneprsti. Justin je bil velik prijatelj Ivana Anderleta. Zato se je tudi kotgornik in gorski lovec z veseljem odzval vabilu k ustanovitvi dru{tva.S svojim delom in prizadevnostjo je aktivno pripomogel k prviadaptaciji planinskega doma na ^rni prsti. Kasneje se je bolj posvetildelu v lovski organizaciji.

34


JO@E MLAKAR

Rodil se je 21. avgusta 1926 v vasi Porezen, na majhni kajàrskidoma~iji, po doma~e “Pr' Nejcu". Kot navdu{en planinec se je leta1957, ko je Ivan Anderle vzpodbudil organizirano planinstvo v Ba{kigrapi, z veseljem odzval vabilu k sodelovanju. Bil je medustanovitelji PD Podbrdo. Prvo leto je bil propagandist, naslednjeleto gospodar dru{tva, zatem predsednik nadzornega odbora.Zaradi slu`benih dol`nosti se je Joè leta 1960 preselil v Tolmin,zato v dru{tvu ni ve~ aktivno sodeloval.

Planinska izkaznica -prva in druga stran

JANKO VALENTINÎ^

Rodil se je 24. 12. 1920 v Podbrdu (Hoba). Po drugi vojni se jezaposlil pri èleznici. Bil je vodja èlezni{ke postaje Podbrdo.

Leta 1957 se je pridruìl zagnanim planincem pri ustanavljanjudru{tva v Podbrdu. Dobri dve desetletji je bil ~lan upravnega odbo-ra. Opravljal je naloge tajnika dru{tva, bil je v nadzornem odboru,nadome{~al je predsednika gradbenega odbora pri gradnji ko~e na^rni prsti, bil je tudi markacist in svetovalec.

Janko Valentin~i~ je bil eden od stebrov PD Podbrdo. Za delovanje vdru{tvu je prejel srebrni znak Planinske zveze Jugoslavije in srebrni~astni znak PZS.

35

MILAN ORTAR(1929 - 1972)

Tudi Milan Ortar je bil med ustanovitelji dru{tva. Kot gospodar jedelal od leta 1960 pa vse do svoje tragi~ne smrti. Pri oskrbovanjuko~e sta mu ves ~as pomagala tudi mama Micka in brat Ivan. Ker sostanovali na “strate{ki” to~ki, ob odcepu ceste za Trtnik, se jenemalokrat zgodilo, da je naklju~ni mimoido~i na njihovo pro{njonesel kaj malega oskrbniku na ^rno prst. Najprej so imeli priro~noskladi{~e kar v hi{i, nato pav prostorih bli`nje kinodvorane. Njihovaaktivnost pri oskrbi ko~e je prenehala {ele z za~etkom obratovanjatovorne ì~nice.

Milan Ortar se je smrtno ponesre~il 12. avgusta 1972 ob sestopu s^rne prsti.

PAJNTAR STANKO(1926 - 1995)

Rojen je bil v Strì{~ah “Pr' O`boltu". V dru{tvu je bil zelo aktiven,posebno pri obnovi ko~e na ^rni prsti. Dvajset let je bil ~lanupravnega odbora. Opravljal je razli~ne funkcije: bil je gospodardru{tva, propagandist in markacist. Leta 1970 je za prizadevno delov dru{tvu prejel srebrni ~astni znak Planinske zveze Slovenije.

HERMAN BOROVNIK

Rojen je bil na Jesenicah 20. maja 1934. @ivel je na Blejski Dobravi,odkoder se je tik pred poroko preselil v Podbrdo. Bil je sousta-novitelj in eden izmed stebrov dru{tva. Za delo v planinski organi-zaciji je leta 1966 prejel srebrni znak Planinske zveze Jugoslavije. Bil je tudi alpinist in gorski re{evalec. Izpit za gorskega re{evalca jeopravil è leta 1961, leta 1967 pa je pridobil naziv in{truktorja GRS.Tudi za delo v tej organizaciji je bil ve~krat odlikovan. Prejel je pis-meno pohvalo PZS, srebrni ~astni znak PZS, ~astni znak GRS in zlatiznak Planinske zveze Jugoslavije.

V dru{tvu je kot ~lan upravnega odbora opravljal razli~ne funkcije:eno leto je bil predsednik dru{tva, predsednik mladinskega odseka,ve~ let referent za alpinizem, sedaj pa je ~lan nadzornega odbora.

36


JO@E U[AJ (1923 - 1990)

Rojen je bil v ^rni~ah 7. 7. 1923. Kot èlezni~ar (nadzornik TKnaprav) je bil leta 1954 preme{~en v Podbrdo, kjer je ìvel do leta1970, ko se je z druìno preselil v Novo Gorico.

Kmalu se je pridruìl ljubiteljem gora. Bil je ~lan ustanovnega odbo-ra PD Podbrdo in do leta 1972 tudi ~lan upravnega odbora. Prvo letoje bil tajnik dru{tva, nato pa je {e dve leti po preselitvi v Novo Goricoopravljal nalogo propagandista. Kot ljubiteljski slikar je izdelal innarisal {tevilne smerokaze, slikovne table, razglasne table, plakateter poskrbel za razglednice in drug propagandni material.

Leta 1970 je za uspe{no in zagnano delo v planinski organizaciji pre-jel srebrni ~astni znak PZS, ob 20-letnici PD Podbrdo pa priznanje zapomo~ pri ustanavljanju in za dolgoletno dejavnost.

Umrl je v Novi Gorici 31. 12. 1990.

GVIDO VOLF(1933 - 1993)

Gvido Volf iz Podbrda je po ustanovitvi dru{tva {e dve leti aktivnodelal kot ~lan upravnega odbora. Leta 1957 je bil referent za mladi-no, v letu 1958 pa je bil ~lan disciplinskega razsodi{~a.

Sre~ujemo ga, mladostnega, s pro`nim in odlo~nim korakom, vedno pripravljenega zaspro{~en pogovor ali kratko {alo. In ~lovek mu nikoli ne bi prisodil {estdeset let. Z zani-manjem te poslu{a, ko mu opisuje{ svoj zadnji smu~arski spust s ^rne prsti in ìvahnostv njegovih o~eh ter mimika na njegovem obrazu, ti dajo slutiti, kako ìvo doìvlja tvojopripoved. Vedno poln optimizma in zaupanja vase, je zmogel tudi najtr{e preizku{nje, kiso bogatile njegovo ìvljenje in krepile njegov zna~aj.

@e kot enajstleten fanti~ se je vpisal v takrat komaj ustanovljeno planinsko dru{tvoPodbrdo. [e zdale~ se ni zavedal, kako tesno bo rodna ^rna prst povezana z njegovimìvljenjem. Kljub mladosti je s svojo prirojeno delavnostjo è zgodaj za~el pomagati priprvi adaptaciji planinskega doma na ^rni prsti. Pri nadaljni izgradnji pa je bil Peternepogre{ljiv sodelavec Ivana Anderla. Ko je leta 1973 prevzel vodenje planinskegadru{tva, je v njem è dozorela misel, da je za nemoteno oskrbovanje planinskega domain njegove adaptacije na ^rni prsti potrebna tovorna ì~nica. Okrog sebe je zbral priha-jajo~i mladi rod planincev in se neutrudno lotil dela. Preprostega, predvsem paodlo~nega, so imeli fantje radi. V najte`jih trenutkih jim je njegova prisotnost, razso-dnost, predvsem pa neomajna volja, vlivala zaupanje. S svojo dovr{eno organizacijo intrdim delom so na skupno veselje è leta 1976 prisostvovali prvemu prevozu tovora izStrì{~ na ^rno prst. In ta ì~nica, za katero je vse strokovne izra~une in projekcijeopravil sam, deluje z vmesnimi manj{imi popravili {e danes.

Petra pa so ~akali novi izzivi. Adaptacija planinskega doma je bila njegovo naslednjeposlanstvo. Leta 1984 je predal vodenje planinskega dru{tva, sam pa ostal gospodar inse tako laè posvetil obnovi doma na ^rni prsti.

37

Peter ûferIvan ûfer

Peter ûfer

S svojim gorni{kim znanjem in izku{njami je bil leta 1976 skupaj s {e nekaterimipodbr{kimi gorniki sprejet med gorske re{evalce pri tolminski postaji GRS. Po tridesetihletih je {e vedno vodja skupine podbr{kih gorskih re{evalcev. Leta 1991 se je odzvalklicu domovine in v vojni za Slovenijo skupaj s prijatelji alpsko izvidni{kega voda TOzavzel mejni prehod Robi~.

Kljub druìni je Peter ostal zvest goram, smu~em in teku. S svojim {portnim in do sebestrogim ìvljenjem je bil in je {e danes vzor mladim in vsem tistim, ki jim tak na~in ìvl-jenja veliko pomeni. Povzpel se je na mnoge vrhove v Alpah, pretekel znane smu~arskemaratone doma in v tujini, a kot pravi sam, so njegovi ob~utki najlep{i, ko v soncu, vihar-ju ali sne`nem meteù obi{~e svojo rodno ^rno prst Tam je zakladnica njegovih vse-mogo~ih spominov najbogatej{a.

Leta hitro teko, tudi tako klenemu moù, kot je Peter, a teko le v igri {tevilk in ~asa. Vdu{i ostaja Peter mladeni~, poln na~rtov in volje, da jih uresni~i. Prepri~ani smo, da gabo njegov zdrav na~in ìvljenja, tesno povezan z naravo, ohranjal mladostnega in iskrive-ga tudi v bodo~e.

38


Planinska izkaznica -prva in druga stran

Planinsko dru{tvo Podbrdo (1957 - 2007)

> 1957

Planinsko dru{tvo Podbrdo je bilo ustanovljeno na pobudo Ivana Anderleta, ki je zbralza planinstvo navdu{ene krajane oziroma njegove sodelavce v @elezarni Jesenice.Ustanovni ob~ni zbor je bil 3. marca 1957 ob 10. uri v takratni kinodvorani v Podbrdu.

Ustanovni ~lani so bili:1. Ivan Anderle - Podbrdo2. Ivan Arman st. - Podbrdo3. Ivan Arman ml. - Podbrdo4. Joè U{aj - Podbrdo5. Albin Medja - Trtnik6. Stane Pajntar - Podbrdo7. Milan Ortar - Podbrdo8. Joè Mlakar - Porezen9. Ugo Jesenski - Podbrdo10. Gvido Volf - Podbrdo11. Peter Drole - Podbrdo12. Janko Torkar - Podbrdo13. Janko Valentin~i~- Podbrdo 14. Herman Borovnik - Podbrdo15. Avgust Begu{ - Podbrdo

30. marca 1957 se je na prvi seji sestal upravni odbor PD Podbrdo v naslednji sestavi:1. Ivan Anderle - predsednik2. Ivan Arman ml. - namestnik predsednika3. Joè U{aj - tajnik4. Albin Medja - blagajnik5. Stanko Pajntar - gospodar 6. Milan Ortar - markacist7. Joè Mlakar - propagandist 8. Ugo Jesenski - predsednik disciplinskega sodi{~a

41

Kronika Planinskega dru{tva Podbrdo(1957 - 2007)Cveto Zgaga

9. Gvido Volf - referent za mladino10. Bernard Pajntar - ~lan11. Davorin Cvek - ~lan12. Peter Drole - ~lan 13. Janko Torkar - ~lan 14. Ivanka Bizjak - ~lan15. Vera Leban - ~lan

Nadzorni odbor1. Janko Valentin~i~ - predsednik2. Herman Borovnik - ~lan3. Marju~a Bizjak - ~lan

^lanstvoPri vklju~evanju ~lanstva se je angaìral celoten odbor in dosegel lep uspeh. Okoli sebeje zbral 187 ~lanov (134 odraslih, 36 mladincev in 17 pionirjev).

V enem letu se je dru{tvo u~vrstilo in izoblikovalo v pomembno sredi{~e druàbnegaìvljenja v kraju.

Tesno je sodelovalo s PD Most na So~i, kateremu so na{li oskrbnika in nosa~a za njiho-vo postojanko na ^rni prsti.

Planinsko zaveti{~e na Petrovem BrduDne 1. 12. 1957 je PD Podbrdo odprlo skromno zaveti{~e na Petrovem Brdu v hi{i FrancaJensterla, ki je bilo doslej gostinski objekt Kmetijske zadruge Podbrdo. Postojanka jestala na planinski transverzali ^rna prst - Slatnik - Petrovo Brdo - Porezen.

Na tej poti je bila nujna, saj zna{a oddaljenost od ko~e na ^rni prsti do ko~e na Poreznupet ur hoda. Na vsej poti ni bilo nobene druge planinske ko~e ali zaveti{~a.

42


Planinsko zaveti{~e naPetrovem Brdu (ve~ja zgradba je klimatskozdravili{~e)

Kot je navedeno vpisni knjigi, so bili v otvoriteljskem odboru: Ivan Anderle, Ivan Arman,Joè U{aj, Mara Burgar (ni bila ~lan PD), Janko Valentin~i~, Joè Mlakar, Hugo Jesenski,Gvido Volf, Milan Ortar in Albin Medja.

Oskrbnica Julka Jensterle je imela zaveti{~e odprto vsak dan. Prostor, s katerim je razpo-lagalo dru{tvo, je bil majhen in skromno opremljen, prostora je bilo le za dve leì{~i.Zato je dru{tvo najelo sobo pri zasebniku in na ta na~in zagotovilo {e nekaj zasilnihleì{~. Vendar jim je zasebnik zaradi adaptacije hi{e sobo kmalu odpovedal.

Izleti Dru{tvo je organiziralo pet skupinskih izletov, med njimi v avgustu izlet na Triglav, ki gaje vodil predsednik Ivan Anderle.

Mladinci so za praznik dela 1. maja na Poreznu zakurili kres. Na dan mladosti 25. majaso pripravili ve~ kraj{ih izletov s pionirji. Referent za mladino je bil Gvido Volf.

^lani dru{tva so se udeleìli prekopa padlih borcev na Kneì in ob tej priliki poloìlivenec zaslu`nim borcem.

PropagandaPo vseh krajih, kjer je imelo dru{tvo svoje ~lane, so namestili oglasne deske, poleg tegaso postavili ve~ smernih tabel.

43

@ig zaveti{~a

Prvi izlet dru{tva naTriglav

v avgustu 1957

V prostorih èlezni{ke postaje Podbrdo so razobesili kaìpot poti in planinskih posto-jank od Tolmina do Bohinja.

Vodja propagandistov je bil Joè Mlakar.

V spominDne 25. avgusta tega leta je pri{lo 20 planincev iz [kofje Loke na ^rno prst, kjer soodkrili spominsko plo{~o Martinu Poto~niku, ki se je smrtno ponesre~il na gori 18.avgusta 1956.

> 1958

Za to leto nimamo podatkov o delovanju dru{tva.

V vpisni knjigi zaveti{~a na Petrovem Brdu smo z dne 17. 4. 1958 na{li naslednji zapismili~ni{ke patrulje s postaje Ljudske milice Most na So~i, ki ga je zapisal vodnik PrezeljJanko: “V knjigo gostov se mora napisati tako, da bo ~itljivo in ne vsak sam!”

> 1959

^lanstvoDru{tvo je v tem letu zabeleìlo padec ~lanstva (41 manj), vendar je bilo opaziti, da jeprecej ~lanov vstopilo nanovo. Skupaj jih je bilo vpisanih 164 in sicer: 105 odraslih, 11mladincev in 48 pionirjev. V primerjavi z letom 1958 se je {tevilo v~lanjenih odraslihzmanj{alo za 32, mladincev za 35, {tevilo pionirjev pa se je pove~alo za 17.

Vzrok zmanj{anja {tevila ~lanstva ni bil v pojemanju zanimanja za planinsko dru{tvo,temve~ v nerednem pobiranju ~lanarine. Blagajnik zaradi ve~kratne slu`bene odsotnos-ti sam ni zmogel dela.

^lane dru{tva je posebej razveseljeval podatek, da se je zanimanje in veselje do planin-stva iz leta v leto pove~evalo. Tako so zapisali, da lahko z gotovostjo pri~akujejo, da botu zrasel nov, zdrav rod planincev, ki bo znal in zmogel nadaljevati delo starej{ih.

AlpinizemDne 17. maja 1959 je bil na pobudo alpinistov PD Tolmin ustanovljen skupni alpinisti~niodsek za Tolminsko in Gornje Poso~je s sedeèm v Tolminu.

V odsek so bili sprejeti trije ~lani PD Podbrdo, ki so se udeleìli za~etni{kegaalpinisti~nega te~aja v Vratih: Milan Dakskobler, Ton~ka Kusterle in Herman Borovnik.

44


Z vodniki sta Milan in Ton~ka plezala slovensko smer, Herman pa Cimarjevo, ki jo je èprej dvakrat obvladal. Zanimivo je tudi to, da so imeli izposojeno opremo.

Dru{tvo je kasneje organiziralo zabavno prireditev, z izkupi~kom je opremilo svoje alpi-niste z najnujnej{o opremo.

45

Te~ajnika Herman in Ton~ka

Alpinisti~ni te~aj vVratih (1959)

Te~ajniki na Kredarici

IzletiV tem letu je dru{tvo organiziralo pet izletov, ki se jih je udeleìlo skupno 46 odraslih,54 mladincev in pionirjev.

Trije mladinci so se udeleìli mladinskega planinskega tabora v Zavr{nici pod Stolom. Referent za mladino je bil Golja Valentin.

MarkiranjeMarkacista Albin Zgaga in Milan Ortar sta v tem letu markirala poti Podbrdo - PetrovoBrdo in obnovila markacije na poti Petrovo Brdo - Porezen. Ugotovili pa so, da bo potre-bno za naprej obnoviti markacije na poti Podbrdo - ^rna prst - Petrovo Brdo, ker so bilezelo pomanjkljive.

Planinsko zaveti{~e na Petrovem Brdu

46


Izlet na Mangart

Reklamna tabla za planinsko postojanko na Petrovem Brdu

V zaveti{~u na Petrovem Brdu so zaradi bolj{e in hitrej{e postre`be gostov v poletnem~asu uvedli nedeljsko deùrno slu`bo. Deùrali so vsi ~lani upravnega odbora. To je tudiprecej prispevalo h krepko pove~anemu prometu v tem letu. V vpisno knjigo se je vpisa-lo 750 obiskovalcev od tega 14 tujcev. No~itev je bilo 133.

Dru{tvo je za zaveti{~e dalo izdelati dvojno reklamno tablo, vendar jo zaradi cestnihpredpisov niso dovolili postaviti v bliìni postojanke.

Prevzem ko~e na ^rni prsti V dru{tvu je bilo ve~krat predlagano, da bi prevzeli ko~o na ^rni prsti, ki je bila do leta1957 v oskrbi Planinskega dru{tva Most na So~i. Za tako mlado dru{tvo je bila to te`kaodlo~itev, kajti ko~a je bila v izredno slabem stanju, è dve leti zaprta in seveda potreb-na temeljite obnove.

Kljub temu se je upravni odbor s predsednikom Ivanom Anderletom jeseni 1959 odlo~il,da prevzamejo ko~o na ^rni prsti v upravljanje, oskrbo in obnovo. Zavedali so se, da tegasami ne bodo zmogli. V tej te`ki situaciji je vodstvo PZS pokazalo {iroko razumevanje inpodporo pri izpeljavi te te`ke naloge. Najve~ podpore so dobili pri Fetih Mirku,na~elniku visokogorskega sklada pri PZS. Dru{tvo je dobilo zagotovilo za potrebnadodatna sredstva, zavezalo pa se je, da bodo izvr{ili vsa dela v zvezi z obnovo.Prva oskrbnica je bila Marica Anderle - Rej~kova iz Podbrda.

Obnova ko~e na ^rni prsti Na seji upravnega odbora dne 14. 11. 1959 je bil imenovan gradbeni odbor za obnovoko~e na ^rni prsti:Ivan Anderle - predsednik,Peter Dakskobler - namestnik,Janko Valentin~i~ - tajnik,Milan [tendler in Milan Dakskobler - organizacija prevoza materiala.

47

Upravni odbordru{tva iz leta

1959

Odlo~ili so se, da bo obnova potekala v dveh fazah. V prvem letu naj bi obnovili in izoli-rali obstoje~o zgradbo, v naslednjem letu pa bi jo dvignili za eno nadstropje. Zavedali sose, da bo potrebno prenesti iz doline najmanj 13.000 kg materiala in da bodo potrebnih40 m3 peska nadrobili z drobilcem kar na ^rni prsti.

Do konca leta so opravili razna dela, da se {koda na ko~i preko zime ne bi {e pove~ala.Tako je bilo opravljenih 328 prostovoljnih ur dela. Delali so tako ~lani kot tudi pionirji,

48


^lani PD Podbrdo so se vjeseni 1959 odpravili naogled zapu{~ene ko~e na^rni prsti.

Ko~a, kot jo je zapustilo PD Most na So~i

Na plo{~adi ko~e

med katerimi sta izstopala Peter ûfer in Boris Valentin~i~ ([orli), ki sta na naslednjemob~nem zboru prejela za po`rtvovalnost knjigo.

Nadzorni odborV svojem poro~ilu je nadzorni odbor ugotavljal, da je bilo dru{tveno delo v letu 1959zelo plodno in uspe{no. Zlasti dru{tveni predsednik Ivan Anderle in tajnik JankoValentin~i~ sta vloìla ogromno truda v razvoj dru{tva, pa tudi drugi ~lani upravnegaodbora so marljivo sodelovali. Nadzorni odbor je obema predlagal nagrado - po en parkvedrovcev in nalivni peresi.

MarkiranjeMarkacisti so bili Joè Mlakar, Avgu{tin Begu{ in Mirko Felzer.

> 1960

^lanstvoV letu 1960 je bilo pove~anje ~lanstva najve~je (za 45) od ustanovitve dalje, ~eprav je biloto leto za dru{tvo najnapornej{e. Stanje: 209 ~lanov (121 odraslih, 19 mladincev, 69 pio-nirjev). Dru{tvo je v tem letu od svojih ~lanov terjalo najve~ in jim je najmanj nudilo, karspet dokazuje, da se zanimanje ljudi za dru{tvo ve~a ali manj{a vzporedno z delomdru{tva. îm aktivnej{e je dru{tvo, tem ve~je je zanimanje zanj.

Obnova ko~e na ^rni prsti Z delom so za~eli br` ko je sneg toliko skopnel, da so lahko odprli pot za prenos mate-riala na goro. Dva fanta iz Srednje vasi sta s {tirimi konji naenkrat nosila material na vrh.Edina ovira, ki je gradnjo nekoliko zavlekla, je bila okvara na motorju za pogon drobi-lca. Vseskozi jih je oviralo tudi izredno slabo vreme, vendar zagnanosti po`rtvovalnihplanincev ni moglo zaustaviti.

49

Mladi planinci PD Podbrdo

Za obnovo ko~e so porabili 50 m3 peska (nadrobljenega na ^rni prsti), iz Podbrda pa soznesli okrog 16.000 kg raznega materiala, ki ga je finan~no pokrila Planinska zvezaSlovenije.

Opravili so naslednja dela: v celoti so obnovili prednji zid, prizidali drvarnico, prostor zako~o so obzidali in vlili plo{~o, streho prelili s katranom, pokrili z lepenko in posuli speskom. Notranjost ko~e so na novo ometali in prebelili, zamenjali so vso notranjo opre-mo in inventar, zamenjali zunanja vrata in polkna, preostala vrata in okna so popravili inprebarvali. Uredili so tudi kanalizacijo in raz{irili dvori{~e. Precej zaslug za uspe{noobnovo ko~e je imel tudi kolektiv Tovarne volnenih izdelkov “Ba~a” iz Podbrda z direk-torjem Miranom Juhom na ~elu, ki je planince vsestransko podpiral pri njihovem delu.

Opravljenih je bilo ogromno prostovoljnih ur, in sicer so naredili odrasli 1698 ur, mladinci247 ur in pionirji 82 ur. ê pri{tejemo {e 328 prostovoljnih ur dela pri zavarovanju ko~epred zimo leta 1959, je bilo za obnovo ko~e opravljeno 2355 ur prostovoljnega dela.

Gospodar dru{tva je bil Karl Kos.

50


Priprave za obnovo ko~e

Prva obnova ko~e

Posebno priznanje je zasluìl Janko Valentin~i~, ki je v tem letu vloìl ves svoj trud inprosti ~as v razvoj dru{tva.

Predsednik dru{tva Ivan Anderle je v poro~ilu lepo zapisal: “Vrednost na{ega dela pa ni le vtem, da smo ko~o usposobili za obratovanje. Medtem, ko smo mi ko~o gradili, je tudi ko~a nasgradila. V skupnem delu za isti cilj sta se razvijala tovari{tvo in planinska zavest v na{ih ~lanih.”Kljub obnavljanju je bila ko~a celo sezono odprta, toliko da so planinci dobili postre`boin zasilno preno~i{~e na 16 leì{~ih. Tako so zabeleìli 1107 obiskovalcev in 85 no~itev. 4. septembra pa so ko~o uradno odprli.

Pripravili so veliko slovesnost, ki se jo je udeleìlo veliko {tevilo planincev in pred-stavnikov PZS. Za zasluge pri obnovi postojanke sta od PZS prejela pisni pohvalipredsednik Ivan Anderle in tajnik Janko Valentin~i~.

Planinsko zaveti{~e na Petrovem Brdu Promet v zaveti{~u se je tega leta zelo zmanj{al in seveda s tem tudi dohodki dru{tva.Vzrok je bil predvsem v tem, da so v Klimatskem zdravili{~u na Petrovem Brdu odprlibife. Upravni odbor je zaprosil vodstvo zdravili{~a, da bi se omejili le na prodajo brez-alkoholnih pija~. Pro{nji ni bilo ugodeno, {e ve~, upravnik je pacientom celo prepovedalzahajati v planinsko zaveti{~e. Ta ukrep je dru{tvo zelo prizadel, zato so opustili zamisel,da bi na Petrovem Brdu gradili lasten planinski dom.

IzletiV letu 1960 je dru{tvo izvedlo le en izlet, in sicer pionirski izlet na Javorni{ki Rovt kplaninski postojanki “Pristava”. Referent za mladino je bil tega leta Valentin Golja.

Drugi planirani izleti so zaradi slabega vremena in obilice dela na ^rni prsti odpadli.

Alpinizem

51

Nosilci Titove {tafete na Triglav

Alpinisti iz dru{tva v tem letu niso imeli plezalnih vzponov, razen Hermana Borovnika,ki se je sodeloval pri prenosu planinske {tafete ob rojstnem dnevu Mar{ala Tita, katereizhodi{~na to~ka je bila na vrhu Triglava. Referent za alpinizem in {port je bil HermanBorovnik.

DrugoPo cesti Petrovo Brdo - Podbrdo je PD Podbrdo organiziralo tekmovanje v sankanju“posamezno sede”. âsomerilec je bil Janko Valentin~i~. Rezultate so razglasili v zaveti{~una Petrovem Brdu. To je bilo prvo povojno tekmovanje v zimskih {portih v Podbrdu.

> 1961

^lanstvo V letu 1961 je ~lanstvo spet nekoliko upadlo in sicer za 23 ~lanov. Vzrok je bil spet vpobiranju ~lanarine, zanimanje za planinstvo med ljudmi pa ni upadlo, saj se je spetnekaj ljudi prvi~ vpisalo.

Stanje: 188 ~lanov (118 odraslih, 25 mladincev in 55 pionirjev).

Planinsko zaveti{~e na Petrovem BrduZaveti{~e, ki je dru{tvu vsa leta prina{alo precej prihodka, je bilo 31. maja leta 1961ukinjeno. Glavni vzrok je bil v odprtju bifeja v Klimatskem zdravili{~u, obisk se jezmanj{al, ko~a je postala nerentabilna.

Ukinitev zaveti{~a je izzvalo mo~no negodovanje med ~lani kot tudi v {ir{i javnosti.Petrovo Brdo je bilo priljubljena izletni{ka to~ka za druìnske izlete in lahko dostopnatistim, ki si zaradi majhnih otrok ali iz zdravstvenih razlogov niso mogli privo{~itidalj{ega izleta.

52


Tekmovanje v sankanju

Od 1. 12. 1957 do zaprtja 31. maja 1961 je bilo v vpisno knjigo vpisanih 3047 planincevin 345 no~itev, od teh 76 tujih dràvljanov.

Rudi Zgaga se spominja pripovedovanj doma~inov: “V zaveti{~u se je vedno kaj dogajalo:imeli so balini{~e, ob koncu tedna so bili plesi. Vsak dan se je v njej ustavljalo veliko ljudi. Takratso {e hodili iz Dav~e in Sorice na delo na Jesenice z vlakom iz Podbrda. Hodili so pe{ ali se vozilis kolesi, pozimi pa s smu~mi.”

Marko Dakskobler je povedal: “V na{i drvarnici (Pr’ Andrejku v Vinkelcu) je bilo pravo skla-di{~e oz. garderoba za smu~i, krplje, dereze, èpne lu~i, razna zimska obla~ila … , ki so jihshranjevali Sor~ani in Dav~arji do prihoda z dela z Jesenic.”

Ko~a na ^rni prsti Promet v ko~i se je leta 1961 v primerjavi s prej{njim letom precej pove~al. Vpisanih je1153 obiskov, no~itev pa kar 365. Temu je pripomoglo tudi lepo vreme in dobrapostre`ba oskrbnice Marice Anderle. Omislila si je celo kurnik s pi{~anci, da je lahkopostregla zahtevnej{e goste. Gospodar v dru{tvu je bil Rafael Rosi~.

V skladu z na~rtom obnove ko~e so v tem letu izvedli le manj{a dela in pripravili 20 m3

gramoza. Tudi v tem letu je dru{tvo izdatno podpirala Tovarna volnenih izdelkov “Ba~a”Podbrdo.

MarkiranjeMarkacisti so v letu 1961 o~istili è zara{~eno tranzverzalo od Porezna do ^rne prsti injo nanovo markirali. Obnovili so tudi markacije na poti Podbrdo - ^rna prst. Za izvr{itevteh velikih in zelo potrebnih del so bili zaslu`ni markacisti: Albin Zgaga, BorisValentin~i~, Peter ûfer, Darko Valentin~i~ in Boris Trojer. Skupno so opravili 135 urprostovoljnega dela.

Propaganda U{aj Joè je poleg drugega dela obnovil vse smerne table, oglasni deski in izdelal raznepropagandne slike.

Delo z mladimi Na ob~nem zboru so sprejeli sklep, da je treba v bodo~e posvetiti posebno skrb vzgojimladega rodu. Ti naj bi okrepili planinske vrste z novimi idejami in pobudami in takoprispevali k nadaljnjemu razvoju dru{tva. Razpravljali so o ustanovitvi mladinskega odse-ka, kjer bi se mladina zbirala in se vzgajala v planinskem duhu. Referent za mladino jebila Ton~ka Kusterle.

DrugoVeliko preglavic in skrbi je imelo dru{tvo zaradi pomanjkljivo vodenega knjigovodstva.To vpra{anje je bilo re{eno, ko je knjigovodstvo prevzela Silvana [avli.

53

Meddru{tveni odbor planinskih dru{tev Primorske29. julija 1960, na predve~er otvoritve prenovljene ko~e na planini Razor, so se povsempo naklju~ju zbrali predstavniki PD Ajdov{~ina, Bovec, Kobarid, Podbrdo, Koper, Tolmin,Nova Gorica in Trst, predstavniki PZS in nekaj gorenjskih PD. Utrnila se je zamisel o red-nem sestajanju primorskih planinskih dru{tev in o medsebojni pomo~i pri re{evanjuorganizacijskih, gospodarskih in drugih zadev. Imenovali so meddru{tveni odbor planin-skih dru{tev Primorske, ki je imel od 27. 9. 1964 sede` v Tolminu. Prvi predsednik od-bora je bil Janko Fili. Predsednik je bil isto~asno tudi ~lan glavnega odbora PZS.

> 1962

^lanstvo Odkar je bilo dru{tvo ustanovljeno, se je ~lanstvo tega leta najbolj pove~alo. Ob konculeta je bilo v~lanjenih 120 odraslih, 29 mladincev in 64 pionirjev, skupno 213 ~lanov.

Ko~a na ^rni prstiPromet se je v ko~i stalno pove~eval. V vpisno knjigo se je vpisalo 1180 planincev, biloje 414 no~itev. Tudi to leto je bil gospodar v dru{tvu Rafael Rosi~.

Dru{tvo se je aktivno pripravljalo na nadgradnjo ko~e. V tem letu so izdelali 834 votlakov,nadrobili 10 m3 gramoza, gasili so apno (ìvo apno so na vrh znesli v vre~ah), postavili sonov strelovod. Na ^rno prst so prinesli 4511 kg raznega gradbenega materiala.

Alpinizem V tem letu je med mladinci upadlo zanimanje za alpinizem. Razen Hermana Borovnika,ki je izvedel ve~ vzponov v Julijskih Alpah (npr. severnozapadna stena v Mojstrovki),drugi niso izvajali plezalnih tur.

Delo z mladimi Kljub velikemu {tevilu vpisanih mladincev in pionirjev ni bilo pri~akovanih uspehov. Naob~nem zboru v preteklem letu so imenovali novega referenta Petra ûferja, ki naj bi seukvarjal z delom mladih. Spet so poudarjali nujnost ustanovitve mladinskega odseka, vokviru katerega naj bi delovala tudi gorska straà.

MarkiranjeMarkacista Cveto Anderle in Albin Zgaga sta tega leta markirala planinsko tranzverzalo^rna prst - Razor. Opravila sta 42 prostovoljnih delovnih ur.

PropagandaJoè U{aj je obnovil vse smerne tablice, skrbno opremljal oglasne omarice, izdelal raznepropagandne slike. Med pobiranjem ~lanarine je pridobival nove ~lane.

54


IzletiV letu 1962 je dru{tvo organiziralo dva izleta:- 16. avgusta mladinski in pionirski izlet na Triglav. Udeleìlo se ga je 18 ~lanov, vodil

pa ga je Herman Borovnik.

- 9. septembra se je 21 pionirjev udeleìlo izleta na ^rno prst.

> 1963

^lanstvo^lanstvo je spet naraslo, najve~ doslej, kar za 62 ~lanov (48 odraslih, 11 mladincev, 3 pio-nirji). Dru{tvo je {telo 275 ~lanov, kar je bil, kot so zapisali:

“… jasen dokaz, da so ljudje spoznali, da je planinstvo koristno vsem za zdravje, razvedrilo inpo~itek v naravi.”

55

Vabilo za ob~ni zbor leta 1963

Razglednica JoètaU{aja (tudi reklamna

tabla na èlezni{kipostaji v Podbrdu)

Ko~a na ^rni prstiV tem letu je bil zabeleèn padec obiska in no~nin. Vzrok je bil v slabem vremenu, ki jenastalo prav sredi sezone, to je meseca avgusta. V vpisni knjigi je vpisanih 1005 pla-nincev in 244 no~nin. Ko~o je obiskalo tudi 72 planincev iz tujih dràv. Skozi vso sezonoje bila postojanka dobro zaloèna s hrano in pija~o po zaslugi gospodarja dru{tva MilanaOrtarja in njegove matere Marije. Milan je za svoje delo dobil javno priznanje.

Dela pri ko~i so bila usmerjena v glavnem v nabavo in prenos materiala ter pripravo ko~eza nadgradnjo, ki je bila predvidena za leto 1964.

Tako so vise~o streho zravnali in pokrili z 10 cm debelo betonsko plo{~o. Na zapadni sev-erni strani so zgradili (vsekali v ìvo skalo) novo kapnico v velikosti 9 m3 in zanjo pora-bili 28 m3 betona. Nalomili, zdrobili in namleli so okrog 40 m3 gramoza. Pri tem so imelivelike teàve z motorjem drobilca. Morali so ga zamenjati, kar je spet prineslo dodatnestro{ke.

Pri gradnji je sodelovalo veliko {tevilo ~lanov dru{tva. Posebno so se izkazali nosa~igradbenega materiala, ki so svojo nalogo do roka izpolnili. Skupna teà gradbenegamateriala, prenesenega s konji, je zna{ala 34.159 kg.

V letu 1963 so bila vsa na~rtovana gradbena dela pri ko~i v celoti opravljena. Potekala sopod strokovnim vodstvom gradbenega tehnika Jakoba Poga~arja in delovodje na grad-bi{~u Martina [tendlerja. Tudi v tem letu je dru{tvu prisko~il na pomo~ kolektiv tovarne“Ba~a” iz Podbrda. Dru{tvu je bil posebno naklonjen Bogdan Jure~ko, za kar je prejeljavno priznanje dru{tva.

56


Tehtanje prinesenega tovora

57

Pri gradnji je sodelovalo veliko

~lanov dru{tva.

Izravnava plo{~e na ko~i

Jezerce na ^rni prsti

Nepredvideni stro{ki za dru{tvo so nastali zaradi popravila poti, ki jo je pozimi uni~ilplaz. Od gornjega senika do sedla je bilo treba obnoviti skoraj polovico poti.

MarkiranjeMarkacisti so tega leta markirali del nove transverzale pod imenom Gorenjska partizan-ska steza, ki so jo speljali iz Bohinjske Bistrice mimo Mencingerjeve ko~e ~ez planino Zaliscem na ^rno prst. Tu se je vklju~ila na slovensko planinsko transverzalo prekoPetrovega Brda do Porezna, dalje pa je {la v bolnico Franja in preko Blego{a nazaj naGorenjsko.

Poleg markacije so jo ozna~ili {e s ~rko G. Pobudnik nove transverzale je bilo Planinskodru{tvo Kranj. Podbr{ki markacisti so bili zadolèni za odsek od ^rne prsti do Porezna,ki so ga zaklju~ili do roka 22. julija. Vodja markacistov: Albin Zgaga.

58


Pripravljen material za nadgradnjo

Zima je ustavila gradnjo

PropagandaV letu 1963 so vsi slovenski planinci praznovali 70-letnico obstoja planinske organizaci-je. PD Podbrdo je v ta namen organiziralo proslavo in predavanje z diapozitivi v vasiStrì{~e. V nabito polni dvorani {ole je predaval Miheli~ iz Bohinja, o 70-letnici planinskeorganizacije pa je govoril predsednik dru{tva Ivan Anderle.

V ko~i na ^rni prsti so ob tem jubileju dali v prodajo posebne razglednice.

Prenovili so stare in na novo postavili smerne table na celem obmo~ju. Zopet se jeizkazal propagandist U{aj Joè.

Mladinski odsekDru{tvo je ustanovilo mladinski odsek {ele proti koncu leta, zato ni bilo pri~akovative~jih uspehov. Ker je na obmo~ju delovanja dru{tva gorsko cvetje posebno bogato, soza~eli razmi{ljati o njegovi za{~iti. Podan je bil predlog o ustanovitvi gorske straè iz vrst~lanov mladinskega odseka.

Vodja mladinskega odseka je bil Zdravko Lapanja.

IzletiV letu 1963 je dru{tvo organiziralo dva izleta: - V za~etku avgusta za ~lane in mladince izlet na Triglav.- 25. avgusta izlet k otvoritvi Stani~evega doma pod Triglavom. Ob tej priliki je

Planinskemu dru{tvu Javornik - Koro{ka Bela, ki je ta dom dogradilo, za njihov trudpodarilo skromno darilo, t. j. sliko z motivom iz Podbrda. Prijateljstvo s tem dru{tvomje nastalo v @elezarni Jesenice, ker so bili njegovi ~lani sodelavci Ivana Anderleta, patudi drugih ~lanov dru{tva.

DrugoDru{tvo je dalo denarni prispevek za prizadete ob potresu v Skopju.

Dru{tvo je z denarnim prispevkom sodelovalo pri nakupu darila, ki ga je PZS podarilaJoètu ôpu ob njegovi 70-letnici.

> 1964

^lanstvoV tem letu je dru{tvo zopet zabeleìlo padec ~lanstva, predvsem zaradi “starega” pro-blema pobiranja ~lanarine. ^lani so bili raztreseni od Podbrda do Nove Gorice, pa tudi vdrugih krajih Slovenije, zato je bilo to delo {e teè obvladati.

Stanje ~lanstva: 216 (odraslih 128, mladincev 40, pionirjev 28).

59

Ko~a na ^rni prstiObisk ko~e se je tega leta pove~al. Vpisanih je 1163 planincev (35 tujcev) in 342 no~itev.K temu je veliko pripomogla novozgrajena ì~nica na Vogel, ki je v tem letu za~ela z re-dnim obratovanjem. Pohvale vredna pa je tudi dobra postre`ba oskrbnic Pavle Pajntar inIvanke ûfer. Poznala se je odsotnost gospodarja Zdravka Lapanje, ki je bil v glavnisezoni poklican na sluènje voja{kega roka.

Dela pri ko~i so bila usmerjena v glavnem v njeno nadzidavo z èljo, da bi jo kar najhitre-je spravili pod streho. Z zidarskimi deli so za~eli 1. junija, s tesarskimi in krivljenjemèlezne armature pa nekaj dni kasneje. Priprava stre{ne plo{~e naj bi bila predvidomakon~ana do 21. junija. Toda tega dne jim vreme ni bilo naklonjeno, zato so dela preloìlina 4. julij. Tisto soboto je bilo vreme lepo. Z delom je za~elo 32 odraslih ~lanov in 19mladincev è ob 4. uri zjutraj. Ob 12. uri so è zaklju~ili z betoniranjem.

Delo je bilo zelo naporno in zahtevno. Po dolìni ko~e so na vsakih 30 cm pritrdili leseneletve za pritrditev stre{ne plo~evine, vmes pa vgradili 19 strelovodnih konic. Za betonira-nje plo{~e dolìne 17,4 m in {irine 7,5 m so porabili 19 m3 gramoza in 95 vre~ cementa.V nadaljevanju gradnje so ko~o prekrili s pocinkano plo~evino, namestili in speljali`lebove v kapnico, strelovode povezali in odvode speljali v zgornjo in spodnjo mlako.Pred ko~o so zgradili nov betonski podporni zid v dolìni 25 m in s tem pridobili okrog30 m2 dvori{~a.

Poleg kapnice so vgradili vodni ~istilec.

Nad è obstoje~o drvarnico so dozidali zimski bivak, ki so ga pozneje opremili s {estimileì{~i in pe~ico za ogrevanje prostora.

60


Del upravnega in gradbenega odbora

V letu 1964 je bilo za vsa gradbena dela pri ko~i porabljenega okrog 35 m3 gramoza inokrog 175 vre~ cementa. Odrasli ~lani so opravili 236 delovnih ur, mladinci pa 117delovnih ur prostovoljnega dela. V glavnem so `rtvovali svoj letni dopust.

61

Mojstri pri delu

Ko~a je bila pod streho

S konji sta Medja Albin in Frelih Anton prenesla preko 20.000 kg gradbenega materiala.

Tako so bila tega leta iz~rpana vsa finan~na sredstva, ki so bila za to leto na razpolago. Vsa gradnja je kakor prej{nja leta potekala pod strokovnim vodstvom gradbenega tehni-ka Jakoba Poga~arja in delovodje Martina [tendlerja.

Komisija, ki se je sestala na gradbi{~u 18. oktobra 1964 je ugotovila, da so bila vsa delaopravljena strokovno. Komisijo so sestavljali: na~elnik gospodarskega odseka PZS MirkoFetih, projektant Dobivi{ek Borut, gradbeni tehnik Jakob Poga~ar, predstavniki dru{tvapa so bili: Ivan Anderle, Janko Begu{ in Albin Zgaga.

Mladinski odsekV mladinski odsek dru{tva je bilo v letu 1964 v~lanjenih 40 mladink in mladincev ter 48pionirjev - skupaj 88 ~lanov.

19 ~lanov je sodelovalo pri gradnji ko~e in opravilo 117 ur prostovoljnega dela. Izkazaliso se tudi pri prenosu hrane in gradbenega materiala. Mladinci so obnovili pot od gor-

62


Prenos materiala s konji

Ko~a pozimi 1964/65

njega senika do sedla na ^rni prsti in za svoje delo prejeli pla~ilo, ki so se mu v celotiodpovedali v korist dru{tva.

V tem letu sta uspe{no opravila izpit za opravljanje nalog gorske straè Sre~ko Begu{ inIvan Bizjak. Poleg tega je Sre~ko Begu{ opravil izpit za gorskega vodnika. Poznala pa seje odsotnost predsednika mladinskega odseka Ivana Bizjaka, ki je od{el na {olanje vMaribor.

MarkiranjeTega leta je bila na novo markirana pot od ì~nice na Vogel in preko [ije do ^rne prsti.

Delo sta opravila Albin Zgaga in Zdravko Lapanja ter pri tem opravila 26 delovnih urprostovoljnega dela.

PropagandaKer je bilo veliko ~lanov dru{tva zaposlenih v èlezarni na Jesenicah, so v zadnji {tevilkiglasila @elezar objavili ~lanek o poteku gradnje ko~e na ^rni prsti ter o delu in razvojuPD Podbrdo.

[tevilo naro~nikov Planinskega vestnika je v tem letu naraslo le za enega naro~nika, sku-paj jih je bilo devet. Upravni odbor je menil, da je glede na {tevilo ~lanov to odlo~no pre-malo,saj je to list, ki bi po svoji vsebini zasluìl ve~jo pozornost.

Propagandist je bil Pajntar Stanko.

IzletiTega leta so bili trije. V mesecu maju je 51 udeleèncev obiskalo Javorni{ki Rovt, konecjulija se je osem mladincev povzpelo na Triglav, konec avgusta pa {tirinajst mladincev naVogel.

> 1965

^lanstvoTega leta je zanimanje za planinstvo spet naraslo. Dru{tvo je imelo 293 ~lanov in sicer:160 odraslih, 70 mladincev in 63 pionirjev. Upravni odbor je ugotavljal, da je posebejvzpodbudna rast ~lanstva v mladinskem odseku, saj je prav mladina “jamstvo za nadaljn-ji obstoj dru{tva”.

Ko~a na ^rni prsti1206 doma~ih in 32 tujih planincev se je tega leta vpisalo v knjigo. [e vedno je kpove~anemu obisku prispevala ì~nica na Vogel, pa tudi transverzala Gorenjske parti-zanske steze. [e ve~ja zasluga pa gre oskrbnici za skrbno pripravljeno hrano in Ortar

63

Mariji za organizacijo nabave zalog hrane in pija~e skozi vso sezono. Gospodar je bilOrtar Milan.

Leta 1965 so na zgradbi planinskega doma opravili naslednja dela:

- ves zgornji prostor so prezidali v sedem sob in hodnik,- zunanje stene so obloìli s porolit opeko, jih ometali in dvakrat prebelili,- v nove prostore so vzidali vsa vrata in poloìli ladijski pod,- na celotni zgradbi so vgradili èlezna polkna,- podzidali so vse dimnike, vzidali vhodna lesena in èlezna vrata, zgradili vhodno

stopni{~e,- sezidali so betonsko stopni{~e v gornje nadstropje, - uredili so novo umivalnico,- zgradili so greznico za odtok vode iz kuhinje,- dogradili so zimski bivak s {tirimi leì{~i in pe~ico za ogrevanje; tako je bila plan-

incem izpolnjena velika èlja, da je postala ^rna prst dostopna tudi v zimskem ~asu,- nabavili so dinamo na vetrni pogon za razsvetljavo prostorov; vetrnici so dali ime

“Mihec”.

Material za okna in polkna so starej{i planinci nabrali po opu{~enih italijanskih bunkerjih.Ortar Janko ga je razrezal, mladinci planinskega dru{tva pa so mu pomagali pri varjenju.

S konji so prenesli iz Podbrda do planinskega doma 15.822 kg gradbenega materiala,mladinci in pionirji pa so ga na svojih ple~ih {e 3.500 kg. Skupaj torej 19.322 kg.

64


Montaà vetrnice, imenovane “Mihec”

Mladinski odsekNa sestanku 3. 2. 1965 so sprejeli sklep, da mesto predsednika mladinskega odsekazasede Herman Borovnik, v odbor pa so bili predlagani: Jelka ûfer, Varja Begu{, BorisValentin~i~, Peter ûfer in Marko Torkar. ^lani odseka so pridno sodelovali pri gradnjiko~e.

Na Vojskem je bil organiziran te~aj za gorsko straò, ki je trajal 6 dni. Udeleìli so se ganaslednji mladi ~lani dru{tva: Sonja Anderle, Ljubo Trojer in Boris Valentin~i~. Spri~evalajim je v Lepeni podelil predsednik Planinske zveze Slovenije Miha Poto~nik.

MarkiranjeObnovljen in o~i{~en je bil odsek transverzalne poti, ki je potekal po podro~ju PDPodbrdo, t. j. od Velikega Vogla do Porezna. Obenem je bila obnovljena tudi Gorenjskapartizanska steza od ^rne prsti do Porezna. To naporno delo sta v celoti opravila AlbinZgaga in mladinec Milan Dakskobler.

PropagandaPlaninsko dru{tvo je pripravilo dve predavanji: 17. januarja o odpravi podbr{kih alpinis-tov na Stitoberge, spremljano z diapozitivi, 7. februarja pa je bilo predavanje o florina{ih gora in o varstvu gorske flore in faune. Za propagando je bil zadolèn [orli Ivan.Izdelan je bil osnutek zna~k za planinski dom na ^rni prsti.

IzletiOd dveh planiranih planinskih izletov je bil izveden le eden in sicer v avgustu na Triglav.Izlet na Stol je zaradi gradnje na ^rni prsti, pa tudi zaradi slabega vremena, odpadel.

Bolj dejavni so bili mladinci, saj so pripravili kar pet izletov: Porezen - bolnica Franja,Komna - Lepena, na Vogel, na Razor planino in na Triglav.

65

Mladinci pri prenosu materiala s ko{i

Posvet planinskih dru{tev Primorske 10. oktobra 1965 je upravni odbor PD Podbrdo organiziral v osnovni {oli Podbrdo posvetprimorskih planincev. Tedaj je predstavnik PZS Tine Orel predlagal, naj se planinski domna ^rni prsti, ki bo kmalu odprt, poimenuje po znanem planincu, revolucionarju inzglednem dru`benem delavcu Zorku Jelin~i~u. Vsi udeleènci so se s tem strinjali insprejeli sklep, da se bo dom imenoval: “Planinski dom Zorka Jelin~i~a na ^rni prsti”.

Gospodarska reformaV letu 1965 je gospodarska reforma zajela vse gospodarske organizacije in ni prizaneslaniti planinski organizaciji. Planinska zveza Slovenije je do leta 1965 dobivala razneregrese in dotacije od razli~nih forumov. Z reformo je bilo vse to ukinjeno, tako da jeostal njen edini finan~ni dohodek odstotek ~lanarine, ki so ga planinska dru{tva odva-jala od ~lanarine svojih ~lanov. Ta sredstva pa so bila tako majhna, da je bil ogroènobstoj planinske organizacije.

Upravni odbor PZS je 5. decembra 1965 sklical izredno planinsko skup{~ino v Ljubljani.Planinsko dru{tvo Podbrdo sta zastopala Ivan Anderle in Ivan [orli. Na dnevnem redu jebila v glavnem razprava o povi{anju ~lanarine. Dana je bila mo`nost, da dru{tva predla-gane zneske zvi{ajo ali zniàjo, seveda v svoje breme.

> 1966

^lanstvo V letu 1966 se je vpisalo v dru{tvo kar 60 ~lanov ve~ kot preteklo leto. Stanje je bilonaslednje: 220 odraslih, 70 mladincev in 63 pionirjev - skupno 353 ~lanov.

66


Posvet planinskih dru{tev Primorske

Ko~a na ^rni prstiOd 5. junija do 18. septembra je ko~o obiskalo 1238 planincev, torej 32 ve~ kot letopoprej. Pri tem niso v{teti obiskovalci na dan otvoritve (1500 do 2000). No~itev je bilo351, t.j. kar 78 ve~ kot prej{nje leto. Gospodar: Ortar Milan.

Delo pri gradnji ko~e se je za~elo è 4. junija, takoj ko so lahko odprli pot za prenosmateriala iz Podbrda. Obvezali so se, da mora biti postojanka dokon~ana do 7. julija,zato je bilo za dosego cilja potrebno zastaviti vse sile. Dobra priprava, pravo~asna naba-va gradbenega materiala in opreme in pravo~asna naro~ila obrtnikom so pripomogli, daje delo nemoteno potekalo in da so kljub slabemu vremenu do roka dokon~ali vsa grad-bena dela.

Opravljena dela:- notranje stene v spodnjih prostorih so obloìli s porolitom, jih prebelili in prepleskali

celotno stavbo znotraj in zunaj, - vgradili so vodno in elektri~no instalacijo,- uredili so prostore sanitarij, - v jedilnicah in v kuhinji so poloìli topli pod,- postojanko so opremili z novim pohi{tvom in posteljnino.

Iz doline so znesli preko 20.000 kg raznega materiala. Vseskozi jih je oviralo zelo slabovreme, pa tudi pomanjkanje strokovne delovne sile.

Mladinski odsekPri gradnji doma na ^rni prsti so mladinci in pionirji svojo nalogo v celoti izvr{ili. Kljubtemu, da jih je pri prenosu oviralo zelo slabo vreme, posebno zadnji teden predotvoritvijo, so mladinci in pionirji skupaj prenesli okrog 6.800 kg gradbenega materiala.

Silvan Begu{ se spominja: “@e kot pionir sem se vpisal v planinsko dru{tvo. Imel sem 14 let, kosem è nosil material na ^rno prst. Nosili smo hrano, pija~o, v~asih tudi kak{no desko, ki so jopotrebovali pri nadgradnji ko~e. Deske so bile 2 m dolge in 25 cm {iroke, z njimi smo se vzpe-njali bolj po~asi. ê pa smo v ko{u nosili hrano, je bilo treba pohiteti. Takrat smo krenili od domaob {tirih zjutraj. Z roba gozdne meje smo nosili tudi drva. Posebno te`ko in nerodno je bilo nosi-ti blazine (jogije). Na ^rni prsti je material prevzemal Martin [tendler. Pla~ali so nam od kilo-grama prinesenega materiala. Nosilo nas je mnogo, mladincev in starej{ih. Mladinci smo neslinaenkrat okrog 32 kg, odrasli do 56 kg. Okrog 150-krat sem nesel na ^rno prst. Lepo je bilo.Po cel dan smo ostajali gori, ~e ni bilo ve~ materiala za prenos. Sicer sem bil do svojega 30. letapreko 200-krat na vrhu”.

Na dan otvoritve ko~e so mladinci v dopoldanskih urah poloìli venec k spominskiplo{~i, kjer se je leta 1956 smrtno ponesre~il mladinec Poto~nik Martin iz [kofje Loke.Ob tej priliki je imel Zdravko Lapanja, vodja mladinskega odseka, kratek govor v spominponesre~enemu.

67

IzletiZaradi gradnje ko~e in slabega vremena so vsi predvideni izleti v letu 1966 odpadli.

Otvoritev ko~e na ^rni prsti

7. avgusta 1966 so se ̀ e od jutra z vseh dostopov vzpenjali planinci na ̂ rno prst. Po takrat-nih ocenah se je v lepem vremenu na tej gori zbralo 1500 - 2000 planincev. Na prireditvije zapel zdruèni pevski zbor iz Podbrda in Strì{~ dve pesmi: Oj Triglav, moj dom in Nagorenjsko oziram se skalnato stran. Zbor je vodil pevovodja iz Strì{~ Janko Kikelj.

Na prireditvi so spregovorili dr. Marijan Brecelj, predsednik Planinske zveze Jugoslavije,Miha Poto~nik, predsednik Planinske zveze Slovenije in predsednik PD Gorje Klinar.

Predstavniki SPD iz Trsta so prinesli darilo: oljnati portret Zorka Jelin~i~a, ki v domu visi{e danes.

68


@e zgodaj zjutraj so se zbiraliplaninci na ^rni prsti

Slavnostni govornik dr. Marjan Brecelj - predsednik PZJ

Proslave se je udeleìla tudi Jelin~i~eva vdova Danica Jelin~i~ s sinovoma Zlatkom inDu{anom. Planinci so jim omogo~ili konja (vodil ga je Herman Borovnik), da so se laèpovzpeli na ^rno prst. V ko~i so prespali in se naslednjega dne vrnili v dolino.

Poro~ilo predsednika PD PodbrdoIvan Anderle, predsednik Planinskega dru{tva Podbrdo od njegove ustanovitve inpredsednik gradbenega odbora, katerega ~lana sta bila {e Janko Valentin~i~ in JankoBegu{, je podal poro~ilo o obnovi in nadgradnji planinskega doma, ki ga je PD Podbrdoprevzelo leta 1959. Zahvalil se je PZ Slovenije za finan~no pomo~ skozi vsa leta gradnje,kakor tudi vsem podjetjem (tovarni “Ba~a” Podbrdo, mizarskemu obratu v Sorici, LIP-uiz Bohinjske Bistrice, trgovskemu podjetju Alpkomerc iz Tolmina, tovarni cementa izAnhovega, Meblu iz Nove Gorice), ki so svojimi uslugami ali pravo~asno dobavo prispe-vali k nemoteni gradnji.

Predvsem pa je pohvalil zagnanost in po`rtvovalnost vseh ~lanov dru{tva pri prenosumateriala in pri sami gradnji. Najzaslu`nej{i so bili nosa~i iz Podbrda in tudi iz Bohinja,ki so nosili material na ^rno prst ob vsakem vremenu.

69

Poro~ilo je podal Ivan Anderle

Zapel je zdruèni pevski zbor izPodbrda in Strì{~

Na ^rni prsti so nadrobili okrog 130 m3 gramoza, iz doline prenesli s konji in nosa~i nad128.000 kg gradbenega materiala in opreme. ^lani dru{tva so opravili preko 3000 urprostovoljnega dela.

Anderle je {e poudaril, da se otvoritev ko~e vklju~uje v praznovanje 70-letnice orga-niziranega planinstva v Slovenskem Primorju in 60-letnico smrti “gori{kega slav~ka”Simona Gregor~i~a. Kot je bilo sklenjeno na posvetu planinskih dru{tev SlovenskegaPrimorja leta 1965 v Podbrdu, se je postojanka odslej imenovala “Planinski dom ZorkaJelin~i~a na ^rni prsti”.

Boris Pahor, slovenski pisatelj iz Trsta, je po odprtju doma na ^rni prsti zapisal:

“Ljudje so bili zbrani ob ko~i, sedeli na travnatih pegah, drugi so se {e vzpenjali iz doline.Mnoìca, kakor ob bo`jepotnem sveti{~u. Ne mnoìca turistov torej. Mnoìca vernikov. In tudizjutraj, ko smo lezli v hrib, se je pevski zbor umaknil s steze, da bi na{e korake spremljali akor-di intimnega slavja.

70


Ivan Anderle je prejel darilo -sliko nove ko~e

Del Rej~kove druìne

Zborovanje v imenu plezalca. Pa obenem upornika v ~asu poniànja. Organizatorja upora. Apredvsem primorska agora na ~ast idealistu, zakaj Zorko Jelin~i~, nekdanji zapornik v kaznilnic-ah v Civitavecchii, S. Gimignanu, in v Sieni, povojni vsesplo{ni kulturnik, ni imel ne imetja ne~astnih naslovov, ne limuzine, ne da~e na Krasu, ne vikenda ob morju. Zato ko~a z njegovimimenom kot simbol.

In umaknil sem se ~im dalj od govornika, ki je boj za na{o identiteto prenesel na vietnamska tlater tako intimni obred spremenil v zmagoslavno ~a{~enje edinozveli~avnega nazora. Saj, umaknilsem se, da bi prisluhnil {epetu gorskega sveta, s katerim se je spoprijemal plezalec Zorko, drzniplezalec, ki pa je v povojnem ~asu, ~e je hotel sodelovati pri obnovi zatrtega kulturnega ìvlje-nja, moral kloniti pred dogmati~nimi predstavniki vladajo~ega reìma.

Bil sem lo~en od mnoìce, a kljub temu zavesti o premo~i voditeljev, ki so zgodovino interpreti-rali po svoje, se mi je zdelo, da razbiram tolaè~o resnico,, da se tisti planinski zbor uresni~ujemimo politi~nega hotenja oblastnikov, da ga preveva duh, ki ga je te`ko razlo~evati; toda obsta-ja, nedvomno obstaja. In pri tem sem imel v mislih predvsem mlade ljudi. Ali bodo znali, sem sespra{eval, prerasti politi~no kontingenco in se odlo~iti za to, kar je bistvo ~love{ke integritete, zaavtonomijo misli, za prvenstvo rodnega na~ela?

Morebiti sem bil pod vtisom romarske zbranosti; ne vem, vendar sem upal, da bodo mladi ljud-je prej ali slej razbrali zna~aj ~loveka, ki mu posve~ajo planinski dom. Saj so v dobi beatlesov inraznih kri~a~ev po gorski stezi nosili na rami, zdaj ta, zdaj oni, veliko podobo v lesenem okviru,kot da gre za potrditev odlo~ilne ìvljenjske smeri. In ta ob~utek neke posebne `lahtnosti se je vmeni potem {e na poseben na~in poudaril, ko je oljnati portret zadnjih nekaj metrov prineslo navrh zagorelo plavolaso dekle.”

Vir: Boris Pahor: Slovenska svatba, v: Dnevni{ki zapiski 1990 - 1992, Maribor 1995, str. 488 - 489

> 1967

Za to leto nimamo podatkov o delovanju dru{tva.

71

[est Jankotov (oz. Ivanov) na ^rni prsti

72


> 1968

Dne 21. januarja 1968 je vse ~lane dru{tva in krajane pretresla novica, da se je smrtnoponesre~il Ivan [orli, podpredsednik PD Podbrdo. Zdrsnil je na zaledenelih tleh pri ses-topu s ^rne prsti.

Kako bole~ davek je terjala gora! … Kot je neko~ razmi{ljal Ivan ûfer, alpinist, gorskire{evalec in lovec: “Gora, mogo~e te razumem, kako te zaboli, ko na tvojem pobo~ju po~i strelin se mrtva divjad skotali po strmini. Pravim, mogo~e, kajti v tvoji mogo~nosti so tvoje `rtve ven-darle preve~krat nerazumljive.”

Ivanu [orliju je dru{tvo na pobo~ju ^rne prsti postavilo spominsko obele`je.

^lanstvo[tevilo ~lanov je tega leta ostalo nespremenjeno, torej 430. 37% celotnega ~lanstva jesestavljala mladina. Pridno je sodelovala povsod, kjer je bilo potrebno.

Ko~a na ^rni prstiKo~o je tega leta obiskalo 1200 planincev, no~itev je bilo 394.

Ivan [orli (1932 - 1968)

Gradnja spominskega obele`ja

Imeli so precej teàv pri poslovanju ko~e zaradi obolelih oskrbnikov. V te`ki situaciji sose zelo izkazali posamezni ~lani dru{tva, posebno mladinca Marjan Pirih in RobiDebeljak. Kljub temu je dru{tvo za vestno in po`rtvovalno delo, natan~no evidenco inred prejelo pohvalo PZS, prav tako tudi predsednik Ivan Anderle, odborniki in oskrbni-ka Leopold Kikelj in Irena Begu{.

V stavbi so popravili razsvetljavo in zamenjali akumulator.

PropagandaObnovili so kaìpote v dru{tvenem okoli{u, priredili so izlet in predavanje. Organiziraliso tudi predvajanje filma “Triglavske stene”, ki si ga je ogledalo 250 ljudi.Propagandist je bil U{aj Joè.

MarkiranjeObnovili so markacije na transverzali od ^rne prsti do Vogla in ì~nice.Markacist je bil Pajntar Stanko.

IzletiIzpeljan je bil mladinski izlet na Triglav.

DrugoTega leta so se smu~arji prvi~ spustili z vrha ^rne prsti.

Izlet mladincev na Triglav

Prvo smu~anje s ^rne prsti

73

74


> 1969

Za to leto nismo na{li podatkov o delovanju dru{tva.

> 1970

^lanstvoV letu 1970 je PD Podbrdo imelo 496 ~lanov. Predsednik Ivan Anderle je poudarjal, najse vsi prizadevajo za pridobivanje novih ~lanov.

Mladinski odsekAktivnost mladih v dru{tvu je bila v tem letu minimalna. Upravni odbor je ugotavljal, daza slabo delovanje ni vedno kriva mladina, ampak starej{i nimajo vedno sre~ne roke priizbiri programov. Vsa strokovna predavanja, te~aji in podobno terjajo precej{nje stro{ke.Oviro je predstavljalo tudi dejstvo, da so se vsi mladi {olali ali so bili redno zaposleni.

Vodja odseka je bil Peter ûfer.

Posvet primorskih planinskih dru{tevPlaninsko dru{tvo Podbrdo je 22. novembra 1970 v domu gasilcev organiziralo posvetprimorskih planinskih dru{tev, ki je dobro uspel.

> 1971

Nagrajeni ~lani dru{tvaNa prvi seji dru{tva 20. februarja 1971 je bil sprejet sklep, da prejmejo denarno nagra-do naslednji ~lani dru{tva:

Slavka KosMarija OrtarIvan OrtarJoè U{ajJanko Valentin~i~Marija AnderleIvan AnderlePeter ûfer

PropagandaJoè U{aj je pripravil nove razglednice za ko~o na ^rni prsti. Zadolèn je bil tudi zaizdelavo raznih plakatov.

Izleti1. maja so organizirali izlet na ^rno prst in hkrati pregledali stanje ko~e pred novo sezono.

Gospodar Ortar Ivan je sestavil plan vzdrèvalni del.

> 1972

Ko~a na ^rni prstiIz gozda v dolini je bilo treba prinesti vsa drva.

Smu~arsko tekmovanjePlaninsko dru{tvo Podbrdo je skupaj s Turisti~nim dru{tvom Podbrdo pripravilosmu~arsko tekmovanje v veleslalomu.

Predavanja9. aprila so organizirali predavanje dr. Joèta Andlovica.

MarkiranjeZaradi bolezni Staneta Pajntarja je markiranje prevzel ûfer Peter.

Spominska plo{~aNa seji upravnega odbora dne 16. decembra 1972 so sprejeli sklep, da bodo postavilispominsko plo{~o ponesre~enemu gospodarju dru{tva Milanu Ortarju. Ponesre~il se je12. avgusta 1972, ko se je zve~er vra~al s ^rne prsti. Hitel je s ^rne prsti, ker se mu jemudilo v slu`bo. Baterije ni imel. Nad vasjo Trtnik je okrog 22.45 na ostrem ovinku za{els poti in zdrsnil po veliki strmini v Trtnikarsko grapo.

75

Poleno za ~aj

> 1973

Ko~a na ^rni prstiV letu 1973 so hrano in pija~o za oskrbovanje ko~e prena{ali prete`no s konjem, z njimso prenesli 1671 kg tovora. [e vedno pa so nosili tudi nosa~i.

Gospodar dru{tva je bil Panjtar Janez.

Prva radijska zveza v ko~ah v Sloveniji

Planinsko dru{tvo Podbrdo je leta 1973 kot prvo v Sloveniji vzpostavilo ob~asno radijskozvezo iz Podbrda s ko~o na ^rni prsti.

76


Prvi~ na Grossglocknerju

Prva radijska zveza z dolino28. 6. 1973

Popravilo kinodvorane v PodbrduNa predlog Krajevne skupnosti Podbrdo je bil ustanovljen iniciativni odbor za popravilokinodvorane v Podbrdu.

Kot predstavnik PD Podbrdo je bil v odbor izvoljen Zdravko Lapanja.

MarkiranjeMladinca Kogoj Du{an in Berginc Dimitrij sta markirala pot iz Podbrda na ^rno prst in zVrha Ba~e na ^rno prst. Za dobro opravljeno delo sta prejela denarno nagrado.

Alpinizem9. 9. 1973 sta prvi~ preplezala jugovzhodno steno Novega vrha (Rodica) Alojz Fon in Ivanûfer (150) z ocenami teàvnostne stopnje IV, V.

DrugoPD Podbrdo je è drugi~ organiziralo tekmovanje v zimskih {portih. Tokrat so pripravilismuk za mo{ke v Batavi. Ker je soteska v zimskem ~asu zelo mrzla, se ga je prijel naziv“Sibirski smuk”.

Najbolj{i ~as je dosegel Sre~o Trojer.

77

V steni Novega vrha 9.9.1973

78


> 1974

^lanstvoV dru{tvo je bilo vpisanih 380 ~lanov. 244 je bilo odraslih, 56 mladincev in 80 pionirjev.

Ko~a na ^rni prstiOpravljena dela pred sezono so bila priprava rezervoarja, popravilo poda v dveh sobah,prenos krompirja in plina.

V tem letu je s konjem prena{al material na ^rno prst Ivan Mlakar. Skupno je bilo pre-nesenega 3000 kg. S prenosom drv ni bilo stro{kov, saj so jih znesli kar ~lani in drugiplaninci.

Gospodar dru{tva je bil Panjtar Janez.

IzletiDru{tvo je v tem letu pripravilo dva izleta:

- 28. julija izlet v Logarsko dolino, ki se ga je udeleìlo 14 ~lanov,- 17. in 18. avgusta pa izlet na Grossglockner, na katerega se je tudi prijavilo 14 ~lanov.

> 1975

^lanstvoTega leta je bilo vpisanih 302 ~lanov in sicer: 205 odraslih, 41 mladincev in 56 pionirjev. Upravni odbor je sklical izredni ob~ni zbor, na katerem so sprejeli nova pravila dru{tva.

Ko~a na ^rni prstiV letu 1975 je bila postojanka dobro oskrbovana skozi vso sezono. Obiskalo jo je 2014planincev, zabeleènih je bilo 632 no~itev. Prespalo je kar 64 tujcev.

S plasti~no stensko oblogo so obloìli ve~ji dnevni prostor ter dve zunanji steni v sobah. Ostalo je oblog {e za manj{i dnevni prostor.

@e tretjo sezono po vrsti pa niso uspeli najti oskrbnika ko~e za celo sezono. Problem sore{evali tako, da so se menjavali trije ali {tirje oskrbniki, ki so bili tudi ~lani dru{tva.Izkazalo se je, da je tudi tak na~in oskrbni{tva dal ugodne rezultate poslovanja.

Poseben problem je predstavljala embalaà za pija~o (gajbe). V dolino so jo transporti-rali s samote`nimi sanmi, ki so jih na ^rno prst prinesli na ramenih.

Delo gospodarja dru{tva je nadaljeval Pajntar Janez.

Zadnji prenos materiala s konji na ^rno prst17. avgusta 1975 je pri{el vodnik iz Bohinja (z Rovtarice) s sedmimi konji preko VrhaBa~e v Podbrdo. V Trtniku so konje natovorili s hrano, pija~o in drugim materialom vskupni teì 858 kg in ga prenesli v ko~o na ^rni prsti. Konji in spremljevalci so se vra~alipo tranzverzali do Vrha Ba~e in nadaljevali pot po gozdni cesti nazaj na Rovtarico. To je bil zadnji prenos materiala na ^rno prst s konji.

Ob desetletnici smrti Zorka Jelin~i~aDne 22. junija 1975 so se na ^rni prsti zbrali ~lani SPD iz Trsta. Po`rtvovalna predsedni-ca dr. Sonja Ma{era je v svojem nagovoru poudarila, da so se zbrali z namenom, da seZorka Jelin~i~a spomnijo ne samo kot predsednika SPD Trst, pa~ pa predvsem kot vzgo-jitelja mladine, ki je nosil baklo slovenstva v zasu`njeni Primorski po prvi svetovni vojni.

MarkiranjeMarkacisti so bili to leto kar dejavni:1. Obnovili so vse markacije na poti iz Podbrda na ^rno prst.2. Obnovili so markacije na celotni poti iz Podbrda na Vrh Ba~e, na Koblo in ^rno prst.

Celotno pot so o~istili vejevja, dreves in kamenja, ki je bilo naneseno zaradi plazov.3. Na poti ^rna prst - Rodica mimo spominske plo{~e so obnovili markacije.

Vodja markacistov je bil Janko Valentin~i~.

IzletiKonec avgusta so se povzpeli na Mont Blanc naslednji ~lani dru{tva: Peter ûfer, Ivanûfer, Ivo Alojz ûfer, Marjan Nagode, Cveto Kemperle in Marjan Burgar.Trije so dosegli vrh: Kemperle Cveto, Ivo Alojz ûfer in Marjan Burgar.

Tega leta so organizirali {e izlet na Grintovec.

79

Izlet na Grintavec

Odlo~itev o gradnji tovorne ì~nice na ^rno prst23. 9. 1975 je bila v gostilni “Pri Bo{tjanu” na Petrovem Brdu seja upravnega odbora PDPodbrdo, na kateri so pod to~ko 5) obravnavali in sprejeli sklep, da se za~ne z gradnjotovorne ì~nice na ^rno prst.

Razprava o gradnji je bila zelo burna, sprejeta pozitivna odlo~itev je bila zasluga pred-vsem zagnanih posameznikov mlaj{e generacije.

> 1976

Gradnja ì~nice na ^rno prstLeto 1976 je bilo za ~lane PD Podbrdo velika preizku{nja.

Kakor se je dru{tvo leta 1959 z vso vnemo odlo~ilo za obnovo ko~e na ^rni prsti, takose je sedaj z vso zagnanostjo in po`rtvovalnostjo pod vodstvom predsednika Petraûferja lotilo izgradnje tovorne ì~nice. Razlika je bila samo v tem, da dru{tvo ni dobi-lo nikakr{ne finan~ne pomo~i za njeno postavitev od Planinske zveze Slovenije.

Izdatno pomo~ pa sta jim dala So{ko gozdno gospodarstvo Tolmin in LIP Bled, ki sta jimpo zelo ugodnih cenah prodala nosilno vrv in motorni vitel. Udele`ba na vseh delovnihakcijah pri postavitvi ì~nice je bila izredno dobra, nekajkrat je v njih sodelovalo tudi po40 ljudi. Pomagali so tudi va{~ani Strì{~.

Vse spoje nosilne vrvi sta kvalitetno izdelala Cveto Kemperle in Marjan Burgar.

Gradnja ì~nice je terjala nad~love{ke napore. Kdor tega ni videl, ne more verjeti.Pogumni in vztrajni mladi planinci so bili v skalnatih strminah izpostavljeni velikimnevarnostim. Med vsemi 64 udeleènci gradnje je bilo dve tretjini mladih, ki so opravilikar 2490 delovnih ur. Skupno je gradnja terjala 3982 delovnih ur prostovoljnega dela.

80


Za~etek izkopa za steberì~nice

3. avgusta 1976 je ì~nica peljala prvi tovor na ^rno prst.

Dokler ì~nica ni stekla, je bilo oskrbovanje ko~e s hrano in pija~o dobesedno na ple~ihmladine. Da je dru{tvo prihranilo stro{ke, to leto niso najeli konjev, ampak so mladinciprav tako kot ob gradnji ko~e vse potrebno znesli na vrh v ko{ih.

81

Izdelava opaà za steber

Priprava betona

Vle~enje vrvi

Od leta 1976 dalje so verjetno med prvimi v Sloveniji prali in su{ili rjuhe iz ko~e na ^rniprsti v dolini. Izdelava opaà za steber

IzletiZasedenost mladih pri gradnji tovorne ì~nice je ovirala organiziranje izletov, kar je bilazadnja leta naloga mladinskega odseka. Za njegovo delovanje so bili zadolèni KemperleCveto, Burgar Marjan in ûfer Ivan.

Kljub temu so bili opravljeni naslednji izlet::

1. zimski pohod na Stol,2. dvodnevni izlet v Karnijske Alpe,3. izlet pionirjev na Ratitovec,4. izlet v Jeseni{ke Rovte,5. dvodnevni izlet na Komno in k Sedmerim jezerom.

Ivan ûfer, Marko Dakskobler, Slavica Kogoj in Anka Begu{ so osvojili Grossglockner. Vskupini je bil tudi Marjan Nagode, vendar je imel zaradi okvare avtomobila na poti pre-malo ~asa za vzpon do vrha.

V okviru akcije “Varstvo pred plazovi” sta se dva fanta udeleìla lavinskega dne podStorì~em.

MarkiranjeNa novo so bile markirane nekatere poti, npr. na ^rno prst, Rodico, Petrovo Brdo. Vseplaninske poti so bile potrebne rednega ~i{~enja, kle{~enja oziroma vsakoletnega redne-

82


“Gamsi” na plazu Na vrhu Grossglocknerja 3798 m

ga vzdrèvanja. Tako so o~istili in oklestili poti na Kalarsko Brdo, Petrovo Brdo, ^rno prstin v ba~arsko gmajno. Vodja markacistov je bil {e naprej Janko Valentin~i~.

> 1977

20. obletnica PD PodbrdoV prostorih osnovne {ole v Podbrdu je bil 12. marca 1977 20. ob~ni zbor PD Podbrdo.

Predsednik dru{tva Peter ûfer je pozdravil ~lane dru{tva in povabljene goste iz drugihdru{tev. Orisal je 20-letni razvoj dru{tva in opravljeno delo, na katerega so biliupravi~eno lahko ponosni.

Ko~a na ^rni prstiV letu 1977 je potekalo oskrbovanje ko~e brez ve~jih problemov in temu primeren je biltudi finan~ni rezultat.

Ob koncu sezone so s prostovoljnim delom zgradili brunarico, v katero so spravili motorza ì~nico. Opravljenih je bilo 315 prostovoljnih delovnih ur.

Prav na vrhu ^rne prsti se je iztrgala iz spoja jeklena vrv. Popravilo je terjalo 336 ur pros-tovoljnega dela.

Zaradi popravila po{kodb na ì~nici zaradi sne`nega plazu so morali opraviti {e 216prostovoljnih delovnih ur.

Skupno je bilo v letu 1977 opravljenih 867 ur prostovoljnega dela.

Konec leta so za~eli s pripravami za obnovo fasade v naslednjem letu. Ker so od PZSdobili zapro{ena dodatna sredstva, so se odlo~ili, da nabavijo {e material za obnovo stre-he na ko~i. Nabavili so tudi novo vla~ilno vrv za tovorno ì~nico.

Tako je bilo vse pripravljeno za na~rtovana dela, katerih za~etek je bil kot vedno odvisenod vremenskih razmer.

Gospodar je bil Ivo Alojz ûfer.

MarkiranjeKer je bila v letu 1975 in 1976 v celoti obnovljena vsa markacija na obmo~ju PD Podbrdo,v letu 1977 niso bila potrebna ve~ja dela. Le pod Slatnikom je bilo potrebno o~istitivejevje in kamenje.

Dela markacistov je {e naprej vodil Janko Valentin~i~.

83

Mladinski odsekOdsek so vodili Zgaga Brane, Kogoj Marko in Torkar Joè. Dru{tvo je dva mladinca posla-lo na {olanje za gorskega vodnika. Oba sta uspe{no zaklju~ila te~aj za vodenje mladin-skih skupin v letnih razmerah. Eden je obiskoval tudi te~aj za vodenje skupin v zimskihrazmerah in ga uspe{no kon~al.

Upravni odbor je ugotovil, da je dru{tvo ostalo brez ~lana, ki bi se ukvarjal z varstvomnarave. @e pred leti je nekaj mladincev zaklju~ilo te~aj za gorskega straàrja, vendar soti z leti postali neaktivni. Posebno zaradi naravnih lepot, ki so dana dru{tvu v bogati floriin favni, bi bilo prav, da bi dru{tvo imelo ve~ tudi starej{ih gorskih straàrjev. Vsak seve-da ni primeren za to slu`bo, saj delo gorskega straàrja, posebno v zvezi z obiskovalcigora, ki nimajo pravilnega odnosa do gorskega cvetja, zahteva veliko resnosti,odlo~nosti in vztrajnosti. Tudi v tem letu niso na{li kandidata za gorsko straò.

Sekcija za izleteV letu 1977 je funkcijo organizatorjev izletov sprejel Ivan ûfer. Vendar pri organizacijiniso imeli najve~ sre~e. Izvedli so tri izlete:

- 26. marca izlet na Porezen, - izlet v Dolomite, ki se ga je udeleìlo kar 26 ~lanov,- izlet na Mangart - udele`ba je bila izredno majhna.

Ve~krat so poskusili organizirati izlet za pionirje, vendar jim je ponavadi ponagajaloslabo vreme. Tako so izvedli le izlet v Javorni{ke Rovte 25. maja. Udele`ba je bila zelodobra, pri vodenju je pomagal tudi u~itelj Joè Smolnikar.

Tega leta so navezali stike s planinci - alpinisti iz zamejstva (Furlanije). Bili so skupaj naRatitovcu in na maratonu v Casarssi. Furlanski planinci so preìveli v na{ih hribih 10 dni.

84


Na vrhu dolomitskih lepotcev

(Cima Grande di Lavoredo2998 m)

> 1978

Organizacija smu~arskega tekmovanja

Dru{tvo je 26. januarja organiziralo tekmovanje v veleslalomu na Sori{ki planini obdenarni pomo~i Krajevne skupnosti Podbrdo, Lovske druìne Podbrdo, tovarne “Ba~a”Podbrdo in Doma upokojencev.

Ko~a na ^rni prstiGospodarske posle in nabavo materiala za oskrbo ko~e je prevzel gospodar dru{tva IvoAlojz ûfer. Upravni odbor odlo~il, da bodo hrano in pija~o nabavljali pri Alpkomercu,in sicer ve~je koli~ine v skladi{~u na Mostu na So~i, manj{e in hitro pokvarljive artikle pav Podbrdu.

Ob za~etku nove sezone so morali najprej popraviti tovorno ì~nico. Na novo so moralipostaviti dva stebra, ki ju je pozimi podrl sne`ni plaz. Ob tem so na trasi ì~nice nadlovsko potjo postavili dodaten steber, tako da ni bilo ve~ nevarnosti, da bi tovor obprenosu zadel ob tla. V letu 1978 je bilo za vzdrèvanje in popravila tovorne ì~niceopravljenih 155 delovnih ur.

Za upravljanje ì~nice so bili od upravnega odbora zadolèni: Cveto Kemperle, Ivo Alojzûfer, Peter ûfer, Begu{ Mirko. O delu na ì~nici so vodili dnevnik, ki je vseboval vsepodatke o dogodkih, vremenu in drugih pomembnej{ih stvareh.

Nato so se lotili obnove fasade. Za pripravo ogrodja je bil zadolèn Kemperle Cveto.Sprejet je bil sklep, naj vsak ~lan dru{tva, star nad 15 let, opravi 20 prostovoljnihdelovnih ur na leto. Kar so naredili ve~, je bilo pla~ano.

Opravljena dela na ko~i v letu 1978:

- odstranjen star omet,- vzidana okna,- vzidano kotno èlezo za vstavitev salonitnih plo{~ (predhodno so jih razrezali v

Strì{~ah),- menjava stenskega opaà,- obnova podov v nekaterih sobah,- oblaganje zunanjih sten v sobah s stiroporjem,- popravilo nekaterih stropov,- nabava stenskih omar nad {tedilnikom,- tovarna Meblo je ugodno re{ila pro{njo za 30 vzmetnic,- nabavljena sta bila dva agregata (vsak po 1,5 KW), ki sta se po potrebi uporabljala za

razsvetljavo in za razna dela.- dostavljena je bila aluminijasta plo~evina za novo streho na ko~i.

85

V letu 1978 so s tovorno ì~nico opravili blizu 40 voènj v skupni teì okoli 8 ton.

Pri delu je sodelovalo 30 ~lanov dru{tva in opravilo skupno 446 delovnih ur.

Dogajalo se je, da je v ko~i primanjkovalo drv, zato so sklenili, da jih ne bodo ve~ voziliod drugod, ampak bodo pripravili zalogo kar v Strì{~ah.

V letu 1978 je dru{tvo kon~no dobilo dru{tveno pisarno v ve~namenskem objektuKrajevne skupnosti Podbrdo.

PropagandaNabavljenih je bilo 1000 zna~k z motivom ko~e na ^rni prsti.

86


Za~etek obnove fasade

Obnova fasade

MarkacijeVodja markacistov Dimitrij Berginc je poro~al:

V letu 1978 so bile obnovljene oziroma na novo markirane naslednje poti: Vrh Ba~e -Kovce, Podbrdo - Kovce - Lajnar, Podbrdo - Kalarsko Brdo, ^rna prst - Rodica, transverza-la - Matajurski vrh.

Postavili so tudi 12 smernikov: dva pri Me~niku, enega za Porezen, dva pri Kovcah, poenega pri Pla{ajtarju, na Vrhu Ba~e, pod Ruscem, nad Ba~o, nad Petrovim Brdom proti^rni prsti in na sedlu med Slatnikom in Lajnarjem (vendar je bil ta uni~en).

Izleti V letu 1978 je dru{tvo organiziralo samo tri izlete in rekreacijski pohod skupaj s [port-nim dru{tvom Podbrdo. V poro~ilu o delu so ugotavljali, da je to v smislu izvajanja na~elin namena dru{tva preskromno.

Organizirali so pohod na Porezen, izlet na proslavo 200-letnice prvega pristopa naTriglav in izlet v Italijo, kamor so {li na{i planinci na plezanje.

Priznanje OF slovenskega narodaNa obletnico OF 27. aprila 1978 je Ob~inska s konferenca SZDL Tolmin odlo~ila, da dobipriznanje OF slovenskega naroda PD Podbrdo za uveljavljanje dru`bene vlogeplaninskega dru{tva.

> 1979

^lanstvoDru{tvo je {telo 158 ~lanov: 81 odraslih, 42 mladincev in 35 pionirjev.

êprav se je obisk planin v tem ~asu ve~al, je ~lanstvo upadalo.

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila odprta od 30. junija do 16. septembra.

Promet se je iz leta v leto ve~al, s tem pa se je ve~alo tudi delo oskrbnikov. Vedno te`jeje bilo najti oskrbnika za celo sezono. To leto se jih je izmenjalo kar {estnajst.

Ugotavljali so, da je ko~a zopet v slabem stanju in da je v naslednjem letu nujno potre-bna obnova. Tudi planinci so postali zahtevnej{i, ~eprav ni bilo meril, kaj v visokogorskihpostojankah lahko zahtevajo.

87

MarkiranjeMarkirali so pot Podbrdo - ^rna prst in obnovili nekaj informacijskih tabel.

Markacista Berginc Dimitrij in Kogoj Du{an sta pregledala vse markacije in slabe obnovi-la. Ugotovila sta, da so poti dokaj dobro vzdrèvane. Zabeleìli so tudi nekaj {kode.Izginila je tabla na sedlu med Lajnarjem in Slatnikom.

DrugoTega leta je Ivan Valentin~i~ z Ba~e med prvimi prejel zaslu`ni znak za prehojeno sloven-sko planinsko transverzalo. Kasneje je ta znak prejelo {e nekaj ~lanov PD Podbrdo.

> 1980

^lanstvoTo leto so registrirali 160 ~lanov, dolo~ili so poverjenike po vaseh za pobiranje ~lanarine.

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila odprta od 17. junija do 14. septembra. Obisk v ko~i je bil skoraj enak kotpreteklo leto (2500 vpisanih v vpisni knjigi in 446 v knjigi no~itev).

Pri oskrbovanju ko~e so uvedli deùrstvo, tako da je vsak konec tedna deùral po en ~lanupravnega odbora in pomagal oskrbniku. Ko se je vra~al v dolino, je odnesel po{to ce-lega tedna, izkupi~ek in prijavnice o no~itvah. Sklenili so, da bodo s tem na~inompomo~i konec tedna nadaljevali tudi v naslednjem letu.

V letu 1980 so prebelili kuhinjo in sobe za goste, nabavili so novo kuhinjsko mizo, nako~i so obnovili celotno stre{no kritino, fasado in zamenjali okna.

Dela na strehi so kon~ali {ele 1. novembra. Popravili so stebre na ì~nici, izkopali jamoza odpadke in prebarvali brunarico.

Opravili so 176 prostovoljnih delovnih ur, pri obnovi strehe in fasade pa 373 pla~anih urdela.

IzletiV letu 1980 dru{tvo ni uspelo organizirati izletov. Bilo pa je ve~ izletov manj{ih skupin,ki pa niso zabeleèni.

Zabeleèn pa je prvi pristop ~lanov dru{tva na Matterhorn, ki je bil opravljen v mesecuavgustu. Na vrh so se povzpeli Kemperle Cveto, Valentin~i~ Ivan in Kogoj Marko.

88


DrugoSkup{~ina ob~ine Tolmin je ob ob~inskem prazniku 25. maja 1980 podelila PD Podbrdopriznanje za uspe{no delo v kraju. Prejeli so tudi denarno nagrado.

> 1981

Ko~a na ^rni prstiIvo Alojz ûfer, ki je bil gospodar è od leta 1978, je vodil naslednja vzdrèvalna delapri ko~i in ì~nici:

- zamenjava poda v kuhinji in dnevnem prostoru,- obloìtev sten v sobah s toplotno izolacijo in lesenim opaèm,- obnova strelovodov,- zamenjava motorja za vitel z mo~nej{im na tovorni ì~nici (13. junija),- izdelava rezervoarja za vodo,- napeljava sanitarne vode,- nastavili so osem sodov za lovljenje vode za sanitarije.

Marljivi planinci so za na{teta dela opravili 280 delovnih ur.

[tafeta27. aprila leta 1981 je bil Peter ûfer nosilec Titove {tafete na ^rno prst. Tega dne jezapadlo 30 cm snega.

Gorska re{evalna slu`ba4. septembra 1981 je skupina ~lanov GRS iz Podbrda izvajala vajo “re{evanje iz stene”.

> 1982

^lanstvoV letu 1982 je dru{tvo {telo 159 ~lanov (89 odraslih, 30 mladincev in 40 pionirjev).

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila odprta od 27. junija do 19. septembra. V celi sezoni je ko~o obiskalo 2400planincev, ve~ina doma~ih. Prihajali pa so tudi iz Italije, Nem~ije, Avstrije, [vice, ê{ke,Anglije in Nizozemske.

Dru{tvo je bilo zelo aktivno pri obnovi in oskrbovanju ko~e, opravljenih je bilo kar 486prostovoljnih delovnih ur.

89

V ve~jem dnevnem prostoru so poloìli plo{~ice, stene obloìli s stiroporom inplasti~nim opaèm ter ga opremili z novimi mizami. Ob koncu sezone so fasado obloìlis salonitnimi plo{~ami.

S tovorno ì~nico so skozi celo sezono opravili 39 voènj. Prav v sezoni se jim je pokvarilmotor, vendar ga jim je po nekajdnevnih naporih uspelo spet usposobiti za delovanje.

Oktobra je ob nevihti udarila strela v ì~nico in vle~no vrv pre`gala na ve~ mestih. 8. avgusta ob 4.46 zjutraj so zaradi nujne pomo~i (zlom stegnenice in notranja krvavitev)spustili ponesre~enca Romana Dakskoblerja z ì~nico v Strì{~e. Vo`nja je trajala pi~lih9 minut. êz dve uri je bil è na operacijski mizi.

^rna prst v Triglavskem narodnem parkuTega leta je bil sprejet Zakon o {iritvi Triglavskega narodnega parka. Odtlej tudi ^rna prst(do gozdne meje) spada v njegovo obmo~je. To je pomenilo poostritev odnosa do nar-ave, cvetja in divjadi na tem obmo~ju.

MarkiranjeV markacijskem odseku so bili trije ~lani: Ivan Valentin~i~, Du{an Kogoj in MilanValentin~i~. Pregledali so vse poti, jih preklestili in popravili dotrajane markacije.

Ob pohodu na Porezen so markirali pot iz Podbrda skozi vas Porezen do vrha Porezna ins Petrovega Brda na Porezen. PD Cerkno, ki je bilo organizator pohoda, se je PD Podbrdozahvalilo za sodelovanje.

IzletiDru{tvo je v letu 1982 organiziralo en izlet in sicer v avgustu na Triglav. Udeleìlo se gaje le devet ~lanov. Manj{e skupine planincev so obiskale doma~e vrhove, skupina treh~lanov dru{tva pa je {la v Tatre na Slova{kem.

Organizirali so tri predavanja z barvnimi diapozitivi: o odpravi v Ameriko (predaval jeJanko Humar), o odpravi na Himalajo (predaval je dr. Andlovic Joè) in o potovanju skolesom iz Pariza do Podbrda (predaval je Marko Kogoj). Marko je to potovanje ~eznekaj let ponovil.

Tega leta je minilo 10 let, odkar se je smrtno ponesre~il takratni gospodar Milan Ortar.Ob tej obletnici je dru{tvo postavilo spominsko plo{~o na kraju nesre~e.

90


> 1983

Ko~a na ^rni prsti

Ko~a je bila odprta od 25. junija do 18. septembra.

Odkar je imelo dru{tvo v najemu to ko~o, ne pomnijo, da bi bila na tej vi{ini vso sezonotaka vro~ina. 28. julija ob treh popoldne je termometer kazal 27 stopinj Celzija v senci.Zaradi vro~ine se je pove~ala prodaja pija~e in prvi~ jo je kljub dostavi z ì~nico zmanj-kovalo. V tej sezoni so prebarvali brunarico in obnovili opa` v sobah {t. 1 in 7.

Na Petrovem Brdu so posekali kakih 20 m3 smrekovega lesa. Delno so ga porabili zavzdrèvanje ko~e, preostalo so prodali.

V tem letu je dràva uvedla omejeno porabo goriva za vse dràvljane, torej tudi za dru{tva.Porabo so regulirali z boni. Dru{tvu so namenili 90 litrov bencina in 120 litrov nafte.

Gospodar je bil Ivo Alojz ûfer.

Vodni{tvoV juliju 1983 je bil organiziran te~aj za mladinske vodnike v Bav{ici. Udeleìl se ga jeMarko Kenda in uspe{no opravil izpit za planinskega vodnika v letnih razmerah, drugidel izpita v zimskih razmerah pa v zimi 1983/84 na Uskovnici.

> 1984

Ko~a na ^rni prstiKo~o so zaradi dolge zime in obilice snega odprli {ele 1. julija. Take zime in toliko snega nibilo è ve~ kot deset let. Smu~arji so se z vrha ^rne prsti brez teàv prismu~ali do Podbrda.

Zima je pustila posledice na tovorni ì~nici. Pod teò snega se je zvil èlezni steber, daso ga morali zamenjati. @i~ni~ar je bil Cveto Kemperle. V ko~i so è pred sezono obnav-ljali opa` na stenah in stropih.

Nadzorniki v Triglavskem narodnem parkuUstanovitev Triglavskega narodnega parka je prinesla nekatera pravila obna{anja v na{ihgorah, ki so sicer veljala è pred njegovo ustanovitvijo. Za izvajanje dolo~il so skrbelinadzorniki parka.

Iz PD Podbrdo so bili prostovoljni nadzorniki Peter ûfer, Igor Dakskobler in CvetoKemperle.

91

> 1985

Takoj na za~etku novega leta, 2. januarja, je iz Italije pri{la vest, da se je ~lan PD Podbrdoin ~lan Alpinisti~nega odseka Tolmin, 26-letni Marko Kogoj iz Strì{~, smrtno ponesre~il.Umrl je v plazu z Velikega Nabojsa (2313 m). Iz ko~e Pellarini pod Vi{em je ob 6. uri samkrenil proti vrhu. Tik pod vrhom je pre~il pobo~je in sproìl plaz (zadnje dni je mo~nosneìlo), ki ga je odnesel s seboj.

^lanstvoDru{tvo je v letu 1985 {telo 210 ~lanov (98 odraslih, 32 mladincev in 80 pionirjev). V temobdobju je aktivnost dru{tva precej upadla. Za normalno delovanje je skrbel gospodarPeter ûfer.

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila odprta od 23. junija do 22. septembra. Obisk: 4500 planincev, preno~ilo jihje 635.

Glavna dejavnost dru{tva je bila tudi v tem letu oskrbovanje ko~e na ^rni prsti. Ve~jihteàv ni bilo, razen po{kodbe ì~nice tik pred za~etkom sezone. 27. maja popoldne je izneznanega vzroka popustila spojka na ì~nici. Popravilo spojke in napenjanje jeklenevrvi je terjalo 118 ur dela.

92


Marko Kogoj pri vzponu na Elbrus (5633 m)

Za nemoteno oskrbovanje ko~e so opravili 43 voènj z ì~nico, 20-krat so pripeljalihrano in drug material za oskrbovanje ko~e v Strì{~e.

V ko~i so prenovili spalne prostore in pri tem opravili 160 prostovoljnih delovnih ur. Odtakrat ima ko~a 52 leì{~.

MarkiranjeMarkacije na obmo~ju PD Podbrdo sta vzdrèvala brata Ivan in Milan Valentin~i~.

> 1986

^lanstvo^lanstvo je glede na preteklo leto rahlo upadlo, 190 je bilo vpisanih (100 odraslih, 15mladincev in 75 pionirjev).

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila odprta od 26. junija do 14. septembra. Obisk je bil manj{i kot prej{nje leto,ko je dosegel rekord. Kljub temu se je dru{tvo lahko pohvalilo z obiskom 3000 planincevin 570 no~itvami.

V ko~i so zamenjali strop v ve~ji jedilnici in prebelili stene. Imeli so teàve s povezavo zdolino, zato so sklenili da bodo v naslednjem let nabavili novo CB oddajno postajo.

Upravni odbor je poudaril, da doslej niso evidentirali prostovoljnih ur strojnikov tovorneì~nice. Za normalno delovanje ko~e je potrebno opraviti vsaj 40 voènj na leto, vsakavo`nja pa zahteva od strojnika 8 ur, ra~unajo~ tudi ~as dostopa in sestopa. Tako pride nasezono na strojnika 320 prostovoljnih delovnih ur. Tovorna ì~nica je tega leta beleìla10 let delovanja.

IzletiDru{tvo je v letu 1986 organiziralo izlet ~lanov na Mangart.

^lani so sodelovali tudi pri zaklju~ni prireditvi akcije Ciciban - planinec, ki je bila vPodbrdu.

> 1987

^lanstvoSkupaj: 157 ~lanov (98 odraslih, 23 mladincev in 36 pionirjev).

93

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila odprta od 25. junija do 20. septembra. Obisk: 3000 planincev. Prespalo je597 doma~ih in 42 tujih gostov.

Oskrbovanje ko~e je potekalo nemoteno.

Za dela pri vzdrèvanju ko~e je bilo opravljenih 48 prostovoljnih delovnih ur.

^lani so nadaljevali z urejanjem in notranjim opremljanjem postojanke, nabavili so tudinovo radijsko postajo. Tako je bilo omogo~eno nemoteno komuniciranje z dolino tuditakrat, ko zveza ni bila dogovorjena, kar je bilo pomembno predvsem v primeru nesre~.

V po~astitev 30-letnice delovanja je PD Podbrdo organiziralo dan dru{tva na ^rni prsti.Udeleènci so lahko spremljali prve polete z zmajem s te gore, ki so jih izvedli zmajarjiiz Koritnice.

Na za~etku sezone se je paslo na ^rni prsti okoli 250 ovac. Ob ko~i in na pobo~jih okolinje so popasle vso ~udovito floro. Planinci so bili precej nejevoljni, saj je povsod zaudar-jal neprijeten vonj. Ovce so od{le v za~etku avgusta.

MarkiranjeMarkacisti so za vzdrèvanje poti opravili 32 prostovoljnih ur dela.

IzletiNamesto planiranega izleta v Dolomite so zaradi la`je izvedbe organizirali izlet vKamni{ke Alpe. Vodil ga je Marko Dakskobler.

Svoj izlet so imeli tudi pionirji.

> 1988

^lanstvoVpisanih je bilo 174 ~lanov, od tega 92 odraslih, 23 mladincev in 59 pionirjev.


Obisk ko~e je dosegel povpre~je zadnjih let, po oceni okrog 3000 planincev. Opazen jebil upad no~itev doma~ih planincev. 408 jih je prespalo, 188 manj kot preteklo leto.Opazno pa je bilo pove~anje no~itev tujih planincev. Prespalo jih je 38 ve~ kot pretekloleto, in sicer 80.

94


Tega leta so prebarvali polkna in vrata ko~e, pri tem so naredili 224 prostovoljnih urdela.

Nabavili so plasti~no cisterno za sanitarno vodo (4 m3), jo spravili z ì~nico na ^rno prstin jo namestili za ko~o. Cisterna je nadomestila sode, ki so jih nabavili leta 1981. Jeseniso jo pokrili z aluminijasto kritino. Kupili so {e anteno za radijsko postajo in plinski{tedilnik.

O~istili so traso tovorne ì~nice.

Gospodar je bil Peter ûfer.

IzletiIzletov ni bilo.

Nekaj mladincev je sodelovalo pri sre~anju planincev treh sosednjih ob~in (Tolmin,Radovljica in Jesenice) na Triglavu.

OdlikovanjeHerman Borovnik je prejel zlati ~astni znak Planinske zveze Jugoslavije za dolgoletnovestno delo pri Gorski re{evalni slu`bi. Na ob~nem zboru dru{tva mu ga je poobrazloìtvi Ivana ûferja izro~il predsednik Marjan Burgar.

> 1989

^lanstvoTega leta je ~lanstvo nekoliko upadlo. Skupaj je {telo 155 ~lanov (19 manj kot leta 1988).Bilo je 90 odraslih, 20 mladincev in 45 pionirjev.

Ko~a na ^rni prstiGospodar Peter ûfer je 26. januarja 1989 spremljal dva mili~nika h ko~i na ^rno prst.Nekdo je vanjo vlomil, vendar razen po{kodovanih vrat druge {kode ni bilo. Vreme jebilo izredno toplo in vrh ^rne prsti popolnoma brez snega, kar niso pomnili niti starej{ikrajani. Menda je bilo podobno vreme leta 1924.

V sezoni je bila ko~a odprta od 25. junija do 24. septembra.

V vpisno knjigo se je vpisalo 3000 planincev, no~itev pa je bilo kar 520. Doma~ih pla-nincev je prespalo 436, 84 je bilo tujcev.

Z oskrbni{tvom ni bilo teàv, zato so tudi naslednja leta nadaljevali z ustaljenim na~inomdela.

95

Sprejeli so sklep, da bodo strojniki, ki upravljajo tovorno ì~nico, za svoje delo odslejpla~ani.

IzletiV zadnjih letih so bili izleti naj{ibkej{a to~ka pri delovanju dru{tva, na kar je MarkoDakskobler è ve~krat opozoril. Vzrokov za tako stanje je bilo ve~, predvsem pa je man-jkalo vodnikov.

Leta 1989 je skupina podbr{kih planincev opravila uspe{en pristop na najvi{ji vrh EvropeMont Blanc. To so bili Marko Dakskobler, Ivan ûfer, Ivan Valentin~i~, Rado Zgaga, Ale{Torkar, Aleksander ûfer in Rado Zgaga. Ve~ina je opravila {e pre~enje montblan{kegamasiva do Aiguille du Midi.

> 1990

^lanstvo[tevilo ~lanov dru{tva se je zadnja leta ustalilo, okrog 150 jih je bilo.


Obisk ko~e je dosegel povpre~je zadnjih let, preno~ilo pa je 455 doma~ih in 62 tujihplanincev.

V zvezi z oskrbovanjem ko~e je bilo najve~ dela pri vzdrèvanju tovorne ì~nice.Popraviti so morali vztrajnik motorja. Zamenjali so tudi prvo vle~no vrv, ki je vzdràlakar 14 let. Z njo so opravili 475 voènj in prepeljali okrog 110 ton tovora.

Dru{tvo je uspelo zagotoviti standarde v zvezi z ekolo{kimi zahtevami za poslovanjeplaninskih postojank, s katerimi jih je seznanila PZS. Tako so uredili plinsko razsvetlja-vo, odvoz smeti, pranje rjuh, WC-je, kakovost vode …

IzletiV letu 1990 sta dva planinca opravila te~aj za planinskega vodnika. Posku{ala naj bipritegniti v gorni{tvo mladi rod.

Opomba: Od leta 1991 do 2000 v arhivu dru{tva nismo na{li zapisnikov, zato smo si pomagaliz osebnimi bele`kami gospodarja Petra ûferja.

96


> 1991

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila zaradi vojne za Slovenijo odprta v drugem delu sezone in sicer od 13. julijado 22. septembra.

Nad cisterno pri ko~i so morali namestiti novo aluminijasto kritino, v bivaku so zame-njali vrata in opravili nekaj drugih vzdrèvalnih del pri ko~i. Dela so zahtevala 75 pros-tovoljnih ur planincev.

V septembru so morali popraviti motor tovorne ì~nice. Izdelali so nova vrata pri brunarici.

> 1992

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila odprta od 5. julija do 21. septembra.

Ko~a je bila zaradi postavitve novega stebra v Strì{~ah in ~i{~enja trase (presek) tovorneì~nice odprta kasneje kot obi~ajno. Na vitlu ì~nice so zamenjali zavorne ferode.

> 1993


Pred uradnim odprtjem so morali o~istiti traso ì~nice. V za~etku junija so po kosihpripeljali v ko~o {tedilnik, ga sestavili in obzidali. Napeljali so instalacijo in vgradili triradiatorje v pritli~ju in enega v oskrbnikovi sobi. Sredi sezone so nabavili in vgradilison~ne kolektorje, vezane na akumulatorje, za proizvodnjo elektrike. 15. julija je v ko~izopet zasvetila lu~.

Elektri~no razsvetljavo je imela ko~a od otvoritve leta 1966 s pomo~jo vetrne centrale.Vetrnica, ki so ji rekli “Mihec", je bila tehni~no nedovr{ena, zato so strele povzro~alestalne okvare na dinamu, ki ga je poganjala. Vetrnico so najprej postavili na vogal ko~e,vendar je ob mo~nej{em vetru povzro~ala tak hrup in tresljaje, da pono~i ni bilo mogo~espati. Zato so jo prestavili na vrh ^rne prsti, kjer je tudi do~akala svoj konec.

V tem obdobju je bila montirana plinska razsvetljava, ki deluje {e danes.

Leta 1993 so na vrhu ^rne prsti vzidali skrinjico za vpisno knjigo.

97

> 1994


Med sezono in po njej so opravili naslednja obnovitvena dela pri ko~i: obnova stenskihometov in podov v kuhinji, hodnikih, jedilnici in sobah, pritrdili so novo napo nad {tedil-nikom, obnovili sanitarije in sanirali dimnik.

Pri ì~nici so popravili nosilni steber in izdelali nov vozi~ek.

MarkacijeMarkacisti so preklestili pot od ^rne prsti do Vrha Ba~e.

> 1995

Ko~a na ^rni prsti Ko~a je bila odprta od 18. junija do 17. septembra.

V tem letu so v ko~i dobili prvi brezì~ni telefon, vezan na {tevilko trgovine v Strì{~ah. Pri vzdrèvanju ko~e so v tem letu obnovili stene v zgornjem hodniku, v hodniku navhodu so namestili lesen strop, vgradili so tudi lesene police za ~evlje.

Na vrhu ^rne prsti so ob obstoje~i steber na trasi postavili {e enega.

98


Na Slemenu

> 1996


V tem letu so prvi~ pripeljali na ^rno prst te`ji tovor s helikopterjem. Ta je namre~ v ni~kaj lepem vremenu dostavil nov motor. Med transportom je bil privezan na jekleni vrvi.Helikopter ga je odloìl prav pred brunarico. Odkar je delovala, ì~nica je bila to tretjazamenjava motorja. Zadnji je bil tudi najbolj zmogljiv. Zamenjava je bila izvedena 27.avgusta.

Markacije Markacisti so nanovo markirali pot ^rna prst - Rodica. Na nevarnem odseku te poti sopostavili lesen mosti~ek in pritrdili varovalno jekleno vrv.

> 1997


Na planinski poti iz Trtnika so malo pod Kalarskim brdom postavili lesen most.

99

Prijatelja na Triglavu

V ko~i so pred sezono vgradili novo leseno omaro, v manj{i jedilnici so namestili novomizo in klop. Pred kuhinjskimi vrati so postavili lesen pult. V zimskem bivaku sonamestili nova vrata.

Radioamaterji so v avgustu z dovoljenjem planinskega dru{tva montirali na ko~i radio-amatersko postajo. Postavljena je na eni od najvi{jih to~k v Sloveniji. Radioamaterjiimajo svoj sistem son~nih celic. Odve~no energijo po potrebi odvajajo planinski ko~i.

> 1998


V tem letu so se vzdrèvalna in obnovitvena dela za~ela è v zgodnjem poletju predplaninsko sezono. 9. januarja tega leta se je namre~ v popoldanskih urah utrgal sne`niplaz izpod tretjega stebra in odnesel ~etrti steber tovorne ì~nice. Postaviti je bilo torejtreba dva nova stebra.

Velikono~ni potres je v ko~i povzro~il ve~ razpok na stenah v nadstropju, rezervoar vodepa je ostal nepo{kodovan.

> 1999

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila odprta od 7. junija do 19. septembra. Tovorna ì~nica je zimo dobro presta-la, tako da v tem letu z njo ni bilo teàv.

Na Rodici so zamenjali vpisno knjigo.

Zaradi ugodnih sne`nih razmer je bilo mo`no 2. decembra prismu~ati z vrha ^rne prstido Trtnika.

> 2000

Ko~a na ^rni prstiKo~a je bila odprta od 12. junija do 17. septembra. Tudi to zimo je tovorna ì~nica pre-stala brez po{kodb. Pri ko~i so nad vhodnimi vrati naredili betonski nadstre{ek.

100


> 2001

Kot vsako dru{tvo je tudi PD Podbrdo imelo vzpone in padce. Tako je v obdobju predletom 2000 teklo samo redno vzdrèvanje in oskrbovanje ko~e, za kar je skrbel gospo-dar Peter ûfer. Druge dejavnosti pa so skoraj zamrle.

Leta 2001 je PD Podbrdo za~elo ponovno normalno delovati. Nova, mlada ekipa spredsednikom Tomaèm [tenklerjem se je lotila dela z velikim zagonom. To jim jeomogo~ilo ugodno finan~no stanje dru{tva, ki jim ga je zapustilo prej{nje vodstvo.Obiskali in pregledali so stanje ko~e na ^rni prsti, saj je bil plan dela tega letaosredoto~en predvsem nanjo.

Ko~a na ^rni prstiV ko~i so najprej zamenjali ves kuhinjski inventar. Zamenjali so tudi vso posteljnino.

Renoviranje stavbe pa je zajelo: obnovo stopnic, zunanje in notranje pleskanje ko~e,obnovo vrat, zamenjavo stenskih oblog, zamenjavo lesenih podov v sobah, ~i{~enjeodvodnih ja{kov za ko~o, zamenjavo `lebov na strehi, obnovo ograje pod ko~o, pleska-nje polken, oken in vrat. Opravljenih je bilo ve~ kot 2500 delovnih ur, od tega kar polovi-co prostovoljnih. Gospodar je bil [orli Paulo.

V tem letu je bilo v vpisno knjigo podpisanih 3500 planincev, no~itev je bilo 519 (380doma~ih in 139 tujih).

Tovorna ì~nicaSpomladi so najprej o~istili in preklestili traso tovorne ì~nice. @e na za~etku sezone seje zaradi mo~nega vetra podrla brunarica, zato je bil vitel nekaj ~asa pokrit s cerado.

101

Obnova ko~e

V septembru in oktobru so postavili novo brunarico.

To sezono je bilo vreme zelo ugodno. S tovorno ì~nico so opravili 140 voènj in prepe-ljali 30 ton materiala. Prevaàli so material za obnovo ko~e ter hrano in pija~o za njenooskrbovanje. @i~ni~arja sta bila Roman Dakskobler in Simon Drole.

MarkiranjeV letu 2001 so obnovili markacije najpomembnej{ih poti, to je transverzalne poti odPetrovega Brda preko Vrha Ba~e, Koble do ^rne prsti in dalje preko Rodice do [ije. Potso tudi preklestili in pokosili travo, kjer je bilo potrebno.

Nadalje so obnovili markacije na poti iz Podbrda skozi Trtnik preko Kalarskega brda do^rne prsti in prav tako iz vasi Kal do Kalarskega brda. Premarkirana je bila tudi planins-ka pot iz Ruta do Rodice. Za markiranje so porabili okoli 140 delovnih ur.

102


Pred podrto brunarico

Gradnja nove brunarice

Na dveh po~ivali{~ih na poti na ^rno prst so posekali drevje in s tem naredili lepe raz-gledne to~ke. Markacist je bil Livijo Dakskobler.

Sekcija za izlete in druènjaV letu 2001 so izpeljali en sam organiziran pohod in sicer vzpon na Malo Mojstrovko.Ve~ina udeleèncev je vrh osvojila po la`ji, ju`ni poti. Manj{e {tevilo ~lanov, ki so bilitemu primerno opremljeni in pripravljeni, pa se je preizkusilo na plezalni Hanzovi poti.Na vrh je pri{lo vseh 26 pohodnikov.

Sodelovali so pri organizaciji teka na ^rno prst. Vodja sekcije je bila Lilijana Gatej.

PropagandaV letu 2001 je bil plan dela usmerjen predvsem v obnovo ko~e in temu se je podrediltudi odsek za propagando. Pripravili so plan dela za naslednje leto. Reklamist je bil JoèDakskobler.

Ivan ûfer je v sodelovanju z Video centrom v Tolminu pripravil reklamni insert na TVPrimorki in TV Tminki, v izlo`bi Videocentra pa reklamni pano.

> 2002

Ko~a na ^rni prstiV letu 2002 so nadaljevali z urejanjem ko~e in njene okolice.

Kupili so novo kuhinjo, poloìli plo{~ice tudi v osrednjem prostoru, zamenjali vrata vkuhinjo in v osrednje skladi{~e. Pred ko~o so namestili {est novih klopi.

O~istili in prebelili so skladi{~e v Strì{~ah in zamenjali vrata.

103

Planinski krst na Mali Mojstrovki

Prenovili in uredili so tudi prostore dru{tvene pisarne v Podbrdu in kupili ra~unalni{koopremo.

Dela so zahtevala 300 delovnih ur.

Gospodar je bil Paulo [orli, pomo~nik gospodarja pa Andra` Torkar.

Tovorna ì~nicaV za~etku maja so postavili nov èlezni nosilni steber ("kavalet") v Strì{~ah, zamenjaliso tudi vozi~ek za prevoz materiala po ì~nici.

S tovorno ì~nico so v tem letu opravili 73 voènj, prepeljali so cca 19 ton materiala inhrane za potrebe oskrbovanja ko~e.

Dvakrat se je ì~nica ustavila in sicer:- ko se je zavozlala vle~na vrv inko je vrv presko~ila boben vitla.

Obe popravili je opravil ì~ni~ar Simon Drole v dveh urah.

MarkiranjeV letu 2002 so imeli markacisti nekoliko manj dela, saj so poti preko zime ostale vdobrem stanju. O~istili so pot od Ruta do Rodice in naprej do [ije ter pot od planine za^rno goro do ^rne prsti.

Velik del transverzale so o~istili è organizatorji Gorskega maratona {tirih ob~in, vendarso jim pomagali tudi ~lani PD Podbrdo.

Prav tako so planinci pomagali pri dodatnem ~i{~enju poti iz Podbrda na ^rno prst vza~etku septembra za Gorski tek na ^rno prst.

104


Popravilo ì~nice

Sekcija za izlete in druènjaV letu 2002 so organizirali pet pohodov: zimski pohod na Porezen, pohod na Trstelj, naplanino Sleme, na planino Razor in pohod spomina h Krnskemu jezeru.

Sprememba statutaSpremenjen je bil 27. ~len Statuta PD Podbrdo, ki dru{tvu omogo~a ustanovitevsamostojnih sekcij za la`je izvajanje projektov.

Ustanovljeni sta bili dve sekciji: - sekcija za ekstremni {port (gorski tek, turna smuka); vodja Joè Dakskobler,- sekcija Grahovo ob Ba~i, ki ima v upravnem odboru dva predstavnika, Lilijano Gatej

in Igorja Koko{arja.

Ustanovljen je bil {e planinski odsek na Osnovni {oli Simona Kosa v Podbrdu. Vodenjekro`ka je prevzela Franka Mrak.

Upravni odbor se je torej raz{iril za {tiri ~lane.

V upravni odbor je bil sprejet tudi Rudko Zgaga, ker Planinski dom na Petrovem Brdu,katerega lastnik je, deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije.

Dru{tvo je dobilo novo blagajni~arko Tanjo Kaltnekar, ra~unovodstvo pa je prevzela IvaDakskobler.

> 2003

^lanstvoTega leta se je ~lanstvo pove~alo s 106 na 115.

Ko~a na ^rni prstiJunija so za~eli z obnovitvenimi deli. Adaptirali so streho, tako da zbira vodo za potrebesanitarij. Kupili so dodatne kuhinjske elemente. Zamenjali so vhodna vrata ko~e, lesenstrop, izbolj{ali prostor za oskrbnika, na hodniku, v pritli~ju in na stopni{~u so poloìliplo{~ice, obnovili so zimski bivak.

Gospodar je bil Paulo [orli.

Tovorna ì~nicaZamenjali so dotrajan lesen podporni steber na lovski stezi.

V tej sezoni je ì~nica prepeljala 24 ton hrane, pija~e in gradbenega materiala, voènj jebilo 118.

105

Med obratovanjem so imeli ve~ teàv zaradi dotrajane vle~ne vrvi. Stara je bila 13 let,za~ela se je trgati in vozlati. Pri vo`nji navzgor je na mestu pod lovsko stezo za~elvozi~ek zadevati v skalovje.

@i~ni~ar je bil Roman Dakskobler.

Za obnovo ko~e, vzdrèvanje ì~nice in poti je bilo narejenih preko 500 ur dela, od tegatretjina prostovoljnega.

MarkiranjeObnovili so dotrajan lesen most pred Kalarskim brdom. V sodelovanju s turisti~nimdru{tvom Podbrdo so o~istili traso Gorskega maratona {tirih ob~in.

Pokosili so pot od gozdne meje do ko~e na ^rni prsti.

Najve~ja akcija je potekala na geolo{ki poti pod Rodico. V strmi grapi so o~istili pot inna tem odseku napeljali varovalno vrv. V akciji so sodelovali tudi ~lani PD Tolmin in ~lanimarkacijskega odseka Planinske zveze Slovenije.

Vodja markacistov je bil Livijo Dakskobler.

Odsek Grahovo - KoritnicaNa avtobusnem postajali{~u na Grahovem so postavili oglasno desko dru{tva.

Na vrhu Rodice in na Kotlu so vgradili novo skrinjico. Markirali so pot do vrha razgledneto~ke Kotla, ki se nemarkirana nadaljuje proti Rutu.

Na delovnih akcijah je bilo 26 udeleèncev. ^lani odseka so bili prisotni na vseh izletihdru{tva.

Vodja odseka je bila Lilijana Gatej.

Odsek za druènje in pohodni{tvoV letu 2003 je dru{tvo planiralo deset pohodov, vendar sta bila dva zaradi slabega vre-mena odpovedana. Skupno 111 ~lanov se je udeleìlo naslednjih pohodov: na Sne`nik,na planino Sleme, s Po{tarskim planinskim dru{tvom iz Nove Gorice so {li na Vogel inRodico, bili so na Ko~ni, na Grintovcu, na Javorniku, na Miklavèvem pohodu na Krasjivrh in na pohodu z baklami na ^rvov vrh.

V odseku so bili zadovoljni, da se je zanimanje ~lanov za pohode pove~alo.

Vodja odseka: Lilijana Gatej

106


Planinski kroèk v Osnovni {oli Podbrdo (poro~ilo pripravila Polona Kenda)

Pred letom 2003 zasledimo na Osnovni {oli Podbrdo le malo podatkov o delovanjuplaninskega kro`ka.

U~iteljica Franka Mrak se spominja, da je è v {olskem letu 1991/92 skupino u~encevnavdu{evala za planinstvo. V letih 1997 in 1998 je mlade planince na {oli vodil DarijKenda. V obeh letih so pripravili pet izletov.

Septembra 2003 je Osnovna {ola Podbrdo za~ela z zavzetimi pripravami na ustanovitevplaninskega kro`ka. K delu jih je spodbudilo pismo Triglavskega narodnega parka, skaterim jih je Joè Miheli~ povabil k sodelovanju.

Pri u~encih vi{jih razredov je bilo kar te`ko vzbuditi zanimanje za planinski kroèk.Planinske izlete so izvedli skupaj s {olama Frana Sale{kega Fin`garja iz Lesc in AntonaJan{e iz Radovljice.

Prva tura v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom je bila 11. oktobra 2003. 10udeleèncev se je zbralo pred {olo v Podbrdu in se zapeljalo do planine Blato. Od tamso pe{a~ili na Planino pri Jezeru, nadaljevali pot do Dednega polja in se vrnili nazaj naplanino Blato. Na~rtovana je bila dvodnevna tura, vendar so jo morali zaradi slabega vre-mena skraj{ati na en dan. Namen ture je bil ogled pa{nih planin.

Enak namen je imela tura 22. 11. 2003. Osem udeleèncev z na{e {ole je obiskalo pa{neplanine pod Krnom: Kuhinja, Sleme in Kra{ina. Mentorica: Polona Kenda.

U~enci na razredni stopnji so opravili dva izleta: na Ratitovec in na Porezen. Pridruìli sose tudi star{i, saj je bila ve~ina udeleènih mal~kov starih 4 do 7 let, vendar so se

107

Na Grintavcu

obna{ali kot pravi planinci. Hodili so v koloni, odpadke so prinesli v dolino, narave nisouni~evali. V mesecu decembru je predstavnik TNP Joè Miheli~ za u~ence razredne sto-pnje prikazal pravljico o Zlatorogu.

Mentorica: Franka Mrak

Odsek turne smuke in gorskega tekaV letu 2003 delo odseka ni zaìvelo v pri~akovanem obsegu. Pomagal je predvsem priorganizaciji gorskega teka.

Organiziran pa je bil te~aj varne hoje v zimskih razmerah, ki se ga je udeleìlo {estnajst~lanov. Vodil ga je Joè Dakskobler.

> 2004

^lanstvo^lanstvo je naraslo na 176. Bilo jih je skoraj {e enkrat toliko kot leta 2001.

Ko~a na ^rni prstiV ko~i so opravili naslednja obnovitvena dela: zamenjali so okna v kuhinji, montiralinovo kopalnico, za~eli so z gradnjo toaletnih prostorov, v zimskem bivaku so zamenjaliokna in vrata. Na delovni akciji so o~istili okolico ko~e, sanirali jezerce (kal), za{~itili zad-njo steno ko~e in streho bivaka z za{~itnim premazom in uredili notranjost bivaka.

Gospodar je bil Andra` Torkar.

108


Te~aj varne hoje na Sori{ki planin

Tovorna ì~nicaV sezoni 2004 so s tovorno ì~nico opravili 73 voènj iz Strì{~ na ^rno prst in prepe-ljali 15 ton hrane, pija~e in drugega materiala.

4. avgusta so zamenjali dotrajano vle~no vrv. Pri menjavi se jim je strgala stara inpovzro~ila tri dni zastoja in dodatnega dela. Pri padcu se je zvilo ogrodje vozi~ka, ki soga morali poravnati in zamenjati tudi eno kolo.

Po glavni sezoni so v strojnici na ^rni prsti zamenjali {e obrabljen pogonski reduktor. @i~ni~arja sta bila Simon Drole in Roman Dakskobler.

Markiranje Najve~ ~asa, napora in finan~nih sredstev je zahtevala postavitev stebra z orientacijskotablo na vrhu ^rne prsti.

109

Da nam jezero ne uide …

Orientacijska tabla na ^rni prsti

Premarkirali, o~istili in pokosili so naslednje poti: Podbrdo - Petrovo Brdo, Podbrdo - vasBa~a - Vrh Ba~e, Podbrdo - vas Porezen - Porezen, Podbrdo - Kovce in Trtnik - Kalarskobrdo - ^rna prst.

Na poti proti Rodici, kjer je zima odnesla del poti, so namestili skoraj 20 m varovalnevrvi.

Na Nanosu je bil organiziran te~aj za markaciste, ki sta ga uspe{no zaklju~ila dva ~lanaPD Podbrdo: Tone Brelih in Rok Frelih.


Sekcija za izlete in pohodni{tvoNa ^rni prsti so organizirali sre~anje planincev.

110


Sre~anje planincev na ^rni prsti

Ma{a na gori

Izvedli so {tirinajst planiranih izletov in pohodov, ki se jih je udeleìlo 158 pohodnikov.Nebo na njihovih pohodih ni bilo vedno jasno, a so spoznali, da je pomembno predvsemdruènje. Vodja sekcije je bila Lilijana Gatej.

Odsek Grahovo - KoritnicaMarkirali so pot iz Oblok do Zarakovca in jo na izpostavljenem mestu tudi primernozavarovali.

Planinski kroèk na Osnovni {oli Podbrdo(poro~ilo pripravila Polona Kenda)

Na planinske ture je {ola za~ela vabiti poleg u~encev tudi star{e in stare star{e. Delo jepostajalo zahtevnej{e, prav tako organizacija prevozov in planinskih tur. Da je delo skozileto la`je steklo, sta mentorici na za~etku {olskega leta pripravili plan dela, ki je vsebo-val cilje delovanja, operativni na~rt dela, zadolìtve posameznikov, urnik sre~anj in pred-stavitev akcij Planinski zvezi Slovenije in doma~emu planinskemu dru{tvu. Odtlej naredi-jo plan dela vsako {olsko leto.

Spomladi jim je ponagajalo vreme, zato so bile dejavnosti kro`ka vezane bolj na teorijo.Dejavnosti v obliki delavnic pod naslovom Etnologija planinskega pa{ni{tva so izvajalipod budnim o~esom ve{~ih mentorjev Triglavskega narodnega parka. U~enci so izdelo-vali lesene predmete: `lice, stol~ke, modele za maslo, igra~e iz lesa, ipd. Prav delavniceso tako pritegnile u~ence, da se je ~lanstvo v tem ~asu precej pove~alo. Delavnica je bilatudi medijsko zelo odmevna.

Mentorici Polona Kenda in Franka Mrak sta se v aprilu udeleìli tridnevnegaizobraèvanja za mentorje planinskih skupin na {olah v Bav{ici.

V avgustu sta Polona in Marko Kenda opravila v Bav{ici te~aj, s katerim sta pridobilalicenci za mentorja planinske skupine.

V tem letu so opravili kar nekaj lepih tur. V septembru so v sodelovanju s Triglavskimnarodnim parkom in dvema gorenjskima {olama obiskali planino Krstenica. S planinskimkro`kom in {olo so bili na Ajdovskem gradcu, na Blego{u in Poreznu, na ^rni prsti paskupaj s star{i ali starimi star{i. Oktobra so bili spet v sodelovanju s TNP s {e tremi{olami na planini za Skalo. Ob vzponu na planino Razor in na Vogel so bili u~enci navzo~ipri snemanju dokumentarnega filma o Joètu Miheli~u. V sodelovanju s Planinskimdru{tvom Podbrdo se je novembra kar 59 udeleèncev povzpelo na Nanos. Turo je vodilJoè Dakskobler.

Namen pohodov je bil obnoviti in pridobiti znanje o ekologiji, orientaciji, prvi pomo~i,… Isto~asno so raz{irjali znanje o planinstvu in planinskih dru{tvih, seznanjali se zna~inom izdelave vozlov. Spoznavali so bogato floro in vegetacijo na planinah in ob

111

planinskih poteh, na ìvih planinah so se poglabljali v proces predelave mleka v sir,poskusili so se orientirati s kompasom in zemljevidom ...

Na {oli so bili posebno ponosni, da se je v enem letu pove~alo {tevilo ~lanov planinskegakro`ka s 13 na 47. K temu je veliko pripomogla mentorica Franka Mrak.

> 2005

Splo{noV letu 2005 so bili ~lani dru{tva zelo aktivni, saj je bilo skupno opravljenih preko 1000prostovoljnih ur. Uspe{no so izpeljali è 12. gorski tek na ^rno prst.

Poskrbeli so za vris ko~e v zemlji{ko knjigo in spremenili namembnost zemlji{~a. Napisaliso vlogo za odkup zemlji{~a v Strì{~ah, na katerem bodo v bodo~e zgradili skladi{~e.

Ko~a na ^rni prstiPred za~etkom sezone so opravili vsa obi~ajna dela, potrebna za odprtje ko~e: zra~enje,~i{~enje, beljenje, ogrevanje …

Izvedli so tri delovne akcije: rob jezerca so obloìli s kamenjem, pripravili so prostor zazunanje sanitarije, postavili so ì~nico za vleko kamenja za obnovo podpornega zidupod ko~o. Zaradi {tevilnih teàv dela pri obnovi zidu {e niso zaklju~ena.

Gospodar je bil Andra` Torkar.

Tovorna ì~nicaV letu 2005 so opravili 65 voènj in prepeljali 14 ton materiala za vzdrèvanje in oskr-bovanje ko~e. @i~ni~arja sta bila Simon Drole in Roman Dakskobler.

112


Urejen kal

MarkiranjeV letu 2005 so namestili kovinske smerne table v vasi Kal in Trtnik ter na sedlu pod ^rnoprstjo. Celotno traso transverzale na obmo~ju PD Podbrdo so ozna~ili s kovinskimi tabli-cami VIA ALPINA. To je nova planinska pot od Monaca do Trsta, ki poteka preko osmihdràv: Monaca, Francije, [vice, Lichtensteina, Nem~ije, Avstrije, Slovenije in Italije.Nekateri posamezniki so si table napa~no razlagali in jih objestno uni~evali.

Pre~istili in pokosili so ve~ poti: pred gorskim maratonom pot na Rauharsko planino, vjuniju pot iz Trtnika do Kalarskega brda, v juliju pot od gozdne meje do vrha ^rne prsti,v avgustu ponovno iz Trtnika do Kalarskega brda zaradi teka na ^rno prst.

Jeseni so skupaj z markacisti Planinske zveze Slovenije opravili pregled poti od ^rneprsti do Rodice.


Sekcija Grahovo - Koritnica^lani sekcije so se v ve~jem {tevilu udeleèvali izletov, ki jih je organiziralo dru{tvo.Sodelovali so z makacisti pri postavljanju smernih tabel iz Ruta na Rodico. Pri urejanjupoti so sodelovali z lovsko druìno.

Vodja odseka je bila Lilijana Gatej.

113

Markacisti pri delu Nove smerne table

114


Izlet na Sne`nik

Med [ijo in Rodico

Nad La{tami pod Peski

Vodni{ki odsekV letu 2005 je bil ustanovljen vodni{ki odsek PD Podbrdo.

Te~aja za vodenje lahkih kopnih tur so se udeleìli Joè Dakskobler, Martin [tendler inDanila Obid. Tako ima sedaj PD Podbrdo {est registriranih vodnikov. V letu 2005 so orga-nizirali 11 pohodov, ki se jih je udeleìlo 175 pohodnikov.

Planinski kroèk pri Osnovni {oli Podbrdo(poro~ilo pripravila Polona Kenda)

V tem letu je Planinsko dru{tvo Podbrdo prisko~ilo na pomo~ z njihovimi vodniki. Najve~zagnanosti za delo z mladimi planinci je pokazala Danila Obid. Na pomo~ so ji prisko~ilitudi Bogdan Bri{ar, Liljana Gatej, Darij Kenda, Bojan Zgaga.

Zaradi porodni{kega dopusta mentorice Polone Kenda je prisko~ila na pomo~ ZlatkaGolob [orli.

U~enci so prehodili tri ture:

- v mesecu juniju na Porezen, od koder so spremljali potek Maratona {tirih ob~in,- v septembru jih je pot vodila h Krnskim jezerom,- v oktobru pa s predstavniki TNP in u~enci nekaj drugih {ol ponovno v park Nockberge

v Avstriji.

V zimskem ~asu je predstavnik TNP Joè Miheli~ postavil v prostorih {ole razstavo o ìv-ljenju na na{ih planinah neko~. Organizirali so tudi predavanje o delu gorskih re{evalcevv Tolminu.

115

Na poti naMangartsko sedlo

> 2006

^lanstvo[tevilo ~lanov je bilo 177.

Odli~no je bil izpeljan 13. gorski tek na ^rno prst, tudi pohod po poteh Vinka Kobala je bildobro obiskan. @al je zaradi slabega vremena odpadlo sre~anje planincev na ^rni prsti.

^lani so v tem letu opravili preko 2000 ur prostovoljnega dela.

Ko~a na ^rni prsti Za~etek obratovanja ko~e so zaradi dolge zime prestavili za teden dni. Odprta je bila od24. junija do 17. septembra.

Da bi izbolj{ali poslovanje ko~e, so jo prvi~ prepustili v oskrbo stalnima oskrbnikoma.Tudi rezultat poslovanja je bil najbolj{i zadnjih nekaj let.

Pred za~etkom sezone so o~istili in prebelili prostore ter v predsobi zamenjali lesen strop.

Namestili so `lebove za zbiranje deèvnice v rezervoarju ter o~istili zbiralnike vode.

Gospodar je bil Paulo [orli.

Tovorna ì~nicaPo izredno hudi zimi so na trasi ì~nice 26. maja 2006 o~istili grmovje, ki je od Strì{~do gozdne ceste è krepko oviralo vo`nje.

116


Iz Zatolmina v âdrg

V za~etku junija so spet postavili ~etrti steber, ker ga je zru{il sneg. Na zgornjem stebruje bilo potrebno nosilno vrv spet namestiti v nosilni ~evelj.

@i~nica je za~ela z obratovanjem 11. junija in zaklju~ila 5. novembra. Opravljenih je bilo72 voènj, prepeljanega 14.500 kg raznovrstnega materiala.

@i~ni~arja sta bila Roman Dakskobler in Simon Drole.

Markiranje Zaradi obilice snega v zimi 2005/2006 so bile planinske poti zelo po{kodovane, ponekodcelo popolnoma uni~ene. To je pomenilo za markaciste veliko dela.

Na novo so premarkirali geolo{ko pot Strì{~e - Mrhek - nad vasicama Rut in Grant - Prodi.

Kot vsako leto so prekosili vse planinske poti v obmo~ju dru{tva. Letos so se podali {ena planinsko pot ^rna prst - Planina za Liscem.

Na vrhu Koble so spet postavili vpisno skrinjico, na Rodici pa namestili nov ìg, ki ga jeneznani objestne` izruval.

Na ^rni prsti so postavili info-tablo “Via Alpina”.

Najve~ja akcija je potekala v septembru, pri kateri so sodelovali tudi markacisti Planinskezveze Slovenije in helikopterska enota Slovenske vojske. Obnovili so pot od ^rne prstido Rodice in jo zavarovali z jeklenimi vrvmi.


Sodelovanje z drugimi dru{tviPredstavniki dru{tva so se udeleìli kar nekaj sej Meddru{tvenega odbora GornjegaPoso~ja, prisotni so bili na ob~nih zborih sosednjih planinskih dru{tev, sodelovali so zdru{tvi v kraju.

Dru{tvo se je v~lanilo v Turisti~no zvezo Gornjega Poso~ja, redno je vzdrèvlo stike zGorsko re{evalno slu`bo Tolmin, Lokalno turisti~no organizacijo, [portno unijo Slovenijein [portno zvezo Tolmin.

Planinski kroèk na Osnovni {oli Podbrdo(poro~ilo pripravila Polona Kenda)

V letu 2006 se je sodelovanje med osnovno {olo in Planinskim dru{tvom Podbrdo {epoglobilo. Vodenje tur so prevzeli planinski vodniki, mentorice so bile zadolène zaorganizacijo prevoza, vabila star{em in seveda za njihovo vsebinsko na~rtovanje inanalizo.

117

@e januarja so izpeljali turo na Sveto goro, na kateri so se tudi s svetilkami spustili tudiv podzemne bunkerje iz ~asa so{ke fronte.

V aprilu so bili na Matajurju. Drugih spomladanskih izletov ni bilo, ker se je sneg vJulijcih zelo dolgo obdràl.

V septembru so zopet v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom obiskali Mangartskoplanino, v oktobru pa park Nockberge v Avstriji. Novo preizku{njo so doìveli na Moìcuin Slatniku, kjer jih je zajela tako gosta megla, da so se morali navezati.

V izjemno son~nem dnevu so se oktobra podali na Rodico in v novembru {e iz Tolminav âdrg, kjer so jih lepo sprejeli tudi doma~ini.

V decembru so se starej{i u~enci pridruìli odraslim na no~nem pohodu iz Podbrdapreko Trtnika v Rut.

Mentorica: Polona Kenda

> 2007

V letu 2007 deluje upravni odbor PD Podbrdo v naslednji sestavi:1. Toma` [tenkler - predsednik2. Silvana Drole - podpredsednik3. Blanka Zver - tajnik4. Tanja Kaltnekar - blagajnik

Gospodarski odsek:5. Andra` Torkar - gospodar6. Paulo [orli - pomo~nik gospodarja7. Roman Dakskobler - ì~ni~ar8. Simon Drole - ì~ni~ar9. Polona Kenda - planinski kroèk O[10. Bogdan Bri{ar - vodni{ki odsek11. Lilijana Gatej - sekcija Grahovo - Koritnica12. Livijo Dakskobler - markacist

Nadzorni odbor:1. Marko Dakskobler - predsednik2. Metka @ivec - ~lan3. Herman Borovnik - ~lan

Prav na dan ob~nega zbora, 3. marca, je preteklo 50 let od ustanovitve dru{tva. Predsednikmeddru{tvenega odbora Poso~ja Gregor Rupnik je dru{tvu izro~il jubilejno listino PZS.

118


Jubileju bo dru{tvo posvetilo kar nekaj aktivnosti. Izdali in predstavili bodo zbornik,dru{tvo bo dobilo prvi prapor, na ^rni prsti bo regijska vaja GRS, v vasi Porezen bodoodprli plezalni vrtec, na Rodici bodo postavili orientacijsko vetrnico. Osrednja prireditevob obletnici dru{tva pa bo v Podbrdu 23. junija.

Dru{tvo ~aka veliko dela pri obnovi ko~e na ^rni prsti, saj nameravajo zamenjati okna,solarni sistem in elektri~no napeljavo ter zgraditi nov podporni zid. Upajo, da jim bo touspelo s sredstvi, pridobljenimi na razpisu Fondacije za {port in ob pomo~i Ob~ineTolmin.

Med tradicionalnimi prireditvami, ki jih organizira PD Podbrdo, bodo {e Kobalov pohodv za~etku avgusta, tek na ^rno prst v za~etku septembra in sre~anje planincev na ^rniprsti sredi septembra. Na ob~nem zboru so soglasno sprejeli pobudo Ivana ûferja, dabo tek na ^rno prst dobil ime po prvem predsedniku dru{tva Ivanu Anderletu.

Planinski kroèk na O[ Simona Kosa Podbrdo Na dan ob~nega zbora dru{tva se je è v popoldanskih urah na ob~nem zboru zbral tudiplaninski kroèk pri O[ Simona Kosa Podbrdo. Trenutno ima 43 ~lanov.

[tirinajst mladih planincev si je prisluìlo bronasto zna~ko “mladi planinec” , eden pasrebrno.

Zaklju~ek

Z upanjem, da bo novi rod mladih planincev nadaljeval pot, ki jo je “markiral” ustanoviteljdru{tva Ivan Anderle, zaklju~ujemo kroniko 50 - letnega delovanja PD Podbrdo.

119

Upravni odborPD Podbrdo

1. Anderle Ivan: pohvala PZS (1960)zlati znak PSJ (1966)zlati ~astni znak PZS (1970)

2. Anderle Marija: srebrni ~astni znak PZS (1970)3. Begu{ Janko: srebrni ~astni znak PZS (1970)

4. Borovnik Herman: srebrni znak PSJ (1966)pismena pohvala PZS (1967) - za delo pri GRS srebrni ~astni znak PZS (1972) - za delo pri GRS~astni znak GRS (1984) zlati znak PSJ (1987) - za delo pri GRS

5. ûfer Ivan: srebrni ~astni znak PZS (1982) - za delo pri GRSzlati ~astni znak PZS (1989) - za delo pri GRS

6. ûfer Peter: srebrni ~astni znak PZS (1970) pismena pohvala PZS (1982) - za delo pri GRSzlati ~astni znak PZS (1989) - za delo pri GRS

7. Dakskobler Marko: pismena pohvala PZS (1982) - za delo pri GRS srebrni ~astni znak PZS (1989) - za delo pri GRS

8. Kemperle Cveto: pismena pohvala PZS (1982) - za delo pri GRSsrebrni ~astni znak PZS (1989) - za delo pri GRS

9. Oman Alojz: srebrni ~astni znak PZS (1970)10. Ortar Ivan: srebrni ~astni znak PZS (1970) 11. Pajntar Stanko: srebrni ~astni znak PZS (1970)12. U{aj Joè: srebrni ~astni znak PZS (1970)13. Valentin~i~ Janko: srebrni znak PSJ (1966)

srebrni ~astni znak PZS (1970)

PZS = Planinska zveza Slovenije

PSJ = Planinski savez Jugoslavije

GRS = Gorska re{evalna slu`ba

120


Spisek odlikovancev PD Podbrdo

1. Ivan Anderle (1957 - 1966)

2. Herman Borovnik (1967)

3. Ivan Anderle (1968 - 1970)

4. Janko ûfer (1971 - 1972)

5. Peter ûfer (1973 - 1984)

6. Marjan Burgar (1985 - 2000)

7. Toma` [tenkler (od 2001 dalje)

121

Predsedniki PD Podbrdo skozi 50 let

122


^rna prst - “rastlinsko sveti{~e” (sanktuarij)* med Bohinjem in Ba{ko dolino

^rna prst po svojem bogatem rastlinstvu slovi od konca18. stoletja**. Znamenita naravoslovca J. A. Scopoli in B.Hacquet po dosedanjem vedenju te gore v svojih delih neomenjata. Najbr` je za njen zgodnji sloves najboljzasluèn botanik Karel Zois (1756-1799). Zanj sicer nevemo, ~e je bil kdaj na ^rni prsti, zagotovo pa sta bila natej gori njegova nabiralca, Matev` Kos in Andrej Legat, karje razvidno iz ohranjenih zapiskov.

Zois je posu{ene in tudi {e ìve rastline po{iljalcelov{kemu botaniku F. X. Wulfenu in v njegovi objavi izleta 1788 je ^rna prst najbr` prvi~ zapisana kot naha-jali{~e neke rastline. Ali je bil Wulfen tudi sam na ^rniprsti, ne vemo zanesljivo, saj to goro navaja pri opisu sre-brne krvomo~nice (Geranium argenteum), za katero v drugiobjavi, leto kasneje (1789) pi{e, da mu jo je poslal Zois. Vprvih desetletjih 19. stoletja so se na ^rno prst verjetnopovzpeli botaniki F. W. Sieber, F. Hladnik in A.Fleischmann, zanesljivo pa H. Freyer (poleti 1826 in1827). Njen botani~ni sloves je utrdil @. Graf, ki je pod togoro leta 1833 odkril in naslednje leto (1834) opisal novovrsto za znanost, Hacquetov u{ivec (Pedicularis hacquetii),postavno polzajedalko, ki jo {e danes videvamo na velikokrajih, tudi ob planinskih poteh, ki vodijo iz Bohinja.

5. 8. 1839 je ^rno prst najbr` obiskal znameniti trà{kibotanik, pozneje tudi trà{ki ùpan M. Tommasini. V nje-govem herbariju, ki ga hranijo v mestnem naravoslovnemmuzeju v Trstu, je namre~ precej rastlin, ki so bile prav nata dan nabrane na tej gori. Kmalu za tem (l. 1841) je ^rnoprst, predvsem zaradi njenega rastlinstva, s svojimobiskom po~astil sa{ki kralj Friderik Avgust II. Za njim so,

123

^rna prst - rastlinsko sveti{~eIgor Dakskobler

Mreàsti pojalnik (Orobanchereticulata) je razmeroma redekparazit, ki se pod ^rno prstjo“hrani” predvsem pri debe-lolistnem bodaku (Carduuscrassifolius).Foto IgorDakskobler.

Alpska moìna (Eryngiumalpinum) je zaradi svoje redkosti in ogroènostiuvr{~ena v seznam varstvenopomembnih ro` Evropske skupnosti. Foto Luka Pintar.

do dana{njih dni, to goro obiskali {tevilni znameniti inugledni botaniki doma~ega in tujega rodu, kar je doku-mentirano bodisi v njihovih objavah, bodisi v ohranjenemherbarijskem gradivu.

Seznam flore ^rne prsti in njene bli`nje okolice (od VrhaBa~e do Konjskega vrha) po na{ih podatkih obsega ve~kot 700 taksonov praprotnic in semenk, ve~ sto vrst paimamo popisanih na samem ovr{ju gore s pripadajo~imipobo~ji nad nadmorsko vi{ino okoli 1600 m. Vsaj delomaje vzrok za njeno pisano cvetano geolo{ka podlaga, kre-dni skrilavi glinavci, vkle{~eni med sklade dachsteinskegaapnenca.

Na{tejmo samo nekaj v na{ih gorah redkih ali znamenitihro`, ki jih obiskovalec ^rne prsti v poletnem ~asu lahkoopazi ob obi~ajni poti iz prelaza êz Suho (@ovbik) doko~e in na samem temenu gore. Tam okoli namre~ raste-jo gorski dimek (Crepis bocconei = C. bocconi), resasti inro`nati gadnjak (Scorzonera aristata, S. rosea), panonskisvi{~ (Gentiana pannonica), Vardjanov ko{utnik (Gentianalutea subsp. vardjanii), nori{ka in bleda detelja (Trifoliumnoricum, T. pallescens), srebrna krvomo~nica (Geraniumargenteum), lojdija (Lloydia serotina), kobulasta vetrnica(Anemone narcissiflora), dvobarvna kosmatulja (Saussureadiscolor) idr. Ob planinskih poteh na njenih bohinjskihpobo~jih so take zanimive roè npr. zaj~icolistna {kròlica(Hieracium prenanthoides), mala vetrnica (Anemone balden-sis), enolistna plevka (Malaxis monophyllos) in {irokolistnazvon~ica (Campanula latifolia).

Na pobo~jih ^rne prsti skupaj s prigorjem uspeva kar petvarstveno evropsko pomembnih vrst: endemit ju`nihJulijskih Alp kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa) -vrhu najbli`ja nahajali{~a so v ju`nih ostenjih ^rne gore -v Homah, in v ostenjih [o{tarja in Zovha nadKacenpohom, postavna “kraljica planin”, alpska moìna(Eryngium alpinum), z nahajali{~i pod Liscem in Kozjimrobom, v Homah, na [tukah in drugod, Bertolonijeva orli-ca (Aquilegia bertolonii) - raste v @alostnici pod Konjskimvrhom, lepi ~eveljc (Cypripedium calceolus) - Razor pod^étrtom in Zoisova zvon~ica (Campanula zoysii) - v skalnihrazpokah na {tevilnih krajih, ob~udujemo jo lahko tik obdomu Zorka Jelin~i~a. V okolici ^rne prsti je tudi ve~ pred-

124


Bratinski ko{utnik (Gentianalutea subsp. symphyandra) napobo~jih Slatnika. Foto Luka Pintar.

Panonski svi{~ (Gentiana pannonica) je prvi opisal znameniti J. A. Scopoli naPoreznu. Foto Luka Pintar.

Hacquetov u{ivec (Pedicularishacquetii) ima svoje klasi~nonahajali{~e (kraj, kjer so gaprvi~ opisali) pod ^rno prstjo.Foto Igor Dakskobler.

laganih varstvenih obmo~ij za te vrste (npr.[tuke, Home, [o{tar, @alostnica), torej krajev,kjer naj bi ohranili take razmere, ki bi izbranimvrstam omogo~ale preìvetje. V Sloveniji jemalo krajev, morda {e severni rob Trnovskegagozda nad dolino Trebu{e, ki bi bili v smisluevropskega projekta Natura 2000 po svojemrastlinstvu tako pomembni, kot je ^rna prst zbli`njo okolico.

Upamo in èlimo, da bodo obiskovalci gora v to“rastlinsko sveti{~e” oz. botani~ni vrt v naravivstopali spo{tljivo in tako ravnali tudi z roàmi.Naj jih opazujejo, fotografirajo, ne pa teptajo intrgajo. Mnoì~ni obisk v poletnih mesecih imagotovo dolo~en vpliv na rastje v neposredniokolici ko~e in na temenu gore. Morda bomomorali v prihodnje planinci in oskrbniki ko~e na^rni prsti razmisliti tudi o tem?

*Wraber, T. 2006: 2 x Sto alpskih rastlin naSlovenskem. Pre{ernova dru`ba, Ljubljana, na str.15-16: V tem pogledu kot “rastlinsko sveti{~e” (sank-tuarij) izstopajo predvsem Mangart … ter Bohinjsko-Krnske gore (Velo polje, ^rna prst …).

**Kdo so bili prvi botani~ni raziskovalci ^rne prstipovzemam po {tevilnih objavah predvsem dr. NadePraprotnik in prof. dr. Toneta Wraberja (ki se jima zaprijazno pomo~, posredovane podatke in opozorilapri pripravi tega zapisa tudi prisr~no zahvaljujem).Zaradi pomanjkanja prostora njunih in drugih del natem mestu ne navajam, ~lanek v celoti z ustreznimicitati bomo posku{ali objaviti na drugem mestu.

125

Srebrno krvomo~nico (Geranium argenteum), redko roò Julijskih Alp podko~o na ^rni prsti lahko opazi prav vsakplaninec. Foto Luka Pintar.

Zoisova znon~ica (Campanula zoysii) jeendemit Jugovzhodnih Alp, ki ima vskalnih razpokah ^rne prsti in sosednjihgora {tevilna nahajali{~a. Foto Luka Pintar.

Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii)najbli`je ^rni prsti raste v @alostnici podKonjskim vrhom. Foto Igor Dakskobler.

Kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa) jeslovenski endemit z zelo ozkim obmo~jem raz{irjenos-ti v ju`nih Julijskih Alpah in v njihovem prigorju. To jeprava ba{ka roà z najve~ nahajali{~i v obmo~ju, kjer

deluje PD Podbrdo. Foto Luka Pintar.

V {irni svet sem rad zahajal,vabile strme me gore,na njih vrhove sem se vzpenjal,od sre~e vriskalo srce.

A pot vodila me je vednonazaj domov, v rodni kraj,v doma~e gore in ostenja,kjer zvest je moj planinski raj.

Tam ^rna prst, ta biser gorski,tam tiso~ roìc mi cveti,zakladnica spominov lepih,srce po njej mi hrepeni.

126


ZvestobaIvan ûfer

Temni skrilavec, pokaterem se goraimenuje

127

Pogled s ^rne prsti protiMatajurskemu vrhu

Planika ob ko~i

Sternbergov klin~ek

Leta 1952 je Planinsko dru{tvo Most na So~i prevzelo opu{~eno italijansko karavlo na^rni prsti in jo za~elo urejati v planinsko postojanko.

Dru{tvo se je dogovorilo s Strì{karji za prevoz materiala iz doline do Strì{~ ter zaprenos na ^rno prst. Delo je prevzel Leban Joè - Pokar. Skrbel je za prevzem, tehtanjein vodenje evidence o koli~ini prenesenega blaga na osebo. Iz Podbrda do Strì{~ somaterial vozili z voli. Na ^rno prst je nosila cela Pokarjeva druìna. Vera je imela takrat18 let. Kadar je bilo materiala ve~, so nosili tudi drugi Strì{karji. V tistih ~asih drugegazaslu`ka ni bilo, zato so se kar prepirali, kdo bo nosil.

Dela pri adaptaciji karavle je z veliko vnemo vodil predstavnik PD Most na So~i AlojzijPav{i~, znani fotograf. Vera se spominja, da so v avgustu nosili vsak dan. Vreme je bilolepo in dela na postojanki so lepo napredovala. Na goro so se odpravili tudi po dvakratna dan. Povpre~no so nesli po 25 kg, ve~inoma v ko{ih. Zaradi te`kega bremena so jihnaramnice oùlile skoraj do krvi.

Seveda je bilo treba postoriti {e vsa dela na sicer borni kmetiji, saj so vendar ìveli odnje. V ~asu “{tmahorja” (ètve) so vstajali ob treh zjutraj. Ata je stehtal material in napo-lnil ko{e. Ob {tirih so krenili na pot. Ob deveti uri so bili è nazaj. Spet so natovoriliblago in se spet podali na goro.

Hodili so po bli`njicah, ki jih danes ni ve~. Ob enih popoldne so bili è drugi~ doma.Mama je na hitro pripravila kosilo, najve~krat juho in “krampirjevca”. Po kosilu so {li enouro po~ivat. Ob treh popoldne so za~eli èti ìto in delali do mraka. Naslednje jutro jihje ~akala nova “tura” na goro.

Vera je povedala, da je za cel mesec no{nje na ^rno prst zasluìla 5.000 din. Za krvavozasluèn denar je fantu za rojstni dan kupila pribor za britje in belo srajco, ki jo je bilov takratnih ~asih zelo te`ko dobiti v trgovini. Ponavadi so jih naro~ali pri kroja~u. Kupilaje {e dve rjuhi za svojo balo.

Vera je neko~ nesla na ^rno prst v ko{u neopleten 20-litrski “fla{kon” vina. Ko je pri{lana vrh, je bilo v ko~i è polno ljudi. Zato je odloìla ko{ na betonsko plo{~o pred njo.Ko je “fla{kon” postavila na tla, je na dnu po~il. Vera ga je hitro obrnila in tako re{ila sko-raj vso vsebino. Tudi pri pla~ilu ji niso ni~ odbili.

128


Strì{karski nosa~iCveto Zgaga

Vera je pomagala o~etu tudi pri odna{anju kamenja, ki je bilo nasuto za zadnjo stenokaravle. Stena je bila namre~ izredno vla`na, na ta na~in pa so jo hoteli presu{iti. Takrat{e niso poznali delovnih rokavic, tako da sta imela od ostrih robov kamenja oba do krviporezane roke.

Dela pri adaptaciji karavle so trajala dve leti. Toliko ~asa so tudi Strì{karji, posebno paPokarjeva druìna, nosili na ^rno prst za obnovo potreben material in hrano. Kljubne~love{kim naporom in prelitemu znoju pa se Vera rada spominja tistih ~asov in o njihpripoveduje vnukom, ki ji njene zgodbe komaj verjamejo.

(Po pripovedi Vere Bizjak - Lonikarjeve)

129

V PD Podbrdo sem se pred 50 leti vpisala na predlog prijateljice Ivanke Bizjak z Ba~e.Prvi predsednik PD Podbrdo Ivan Anderle - “Rej~k” je namre~ organiziral prvo turo naTriglav. Razlog za najin vpis je torej bil, da se priklju~iva tej turi. Ivanka je bila naro~nicaPlaninskega vestnika in je vse, kar je bilo v njem opisanega, koristno uporabljala. Takratnamre~ nismo imeli planinskih vodnikov in zemljevidov, {e poti so bile dokaj slabomarkirane.

Ivanka me je {e kot mladoletnico ~esto jemala s seboj v na{e okoli{ke hribe. Bedela jenad vsako mojo stopinjo, ob njej sem se po~utila popolnoma varno, bila mi je vzornica.Da, ko ti nekdo v rani mladosti pokaè ta ~udoviti gorski svet, si z njim zaznamovan dokonca ìvljenja.

Predsednik Ivan je dolo~il turo za konec avgusta. Zbralo se nas je {estnajst iz Podbrda,tri dekleta pa so se nam priklju~ila na vlaku, ker so bile doma iz Anderletove rojstne vasina Gorenjskem. Takrat je {e vozil vlak do Mojstrane, naprej pa smo po dolini Vratpe{a~ili. Od blizu smo si ogledali slap Peri~nik in nato nadaljevali pot do Aljaèvegadoma. Tu se mi je oko zazrlo v mogo~en sklad severne triglavske stene - skloni{ glavoob ob~utku majhnosti!

Prvi~ sem v dolgi koloni hodila nad previsnimi stenami in ob~udovala vodjo, da si upaprevzeti tolik{no odgovornost. Tedaj sem imela ob~utek: ko te gora sprejme, postane{del~ek njene kamnite vsebine. Spominjam se, da smo se pri studencu odèjali in takoprispeli do Stani~eve ko~e. Bilo je {e precej zgodaj in tista tri dekleta, ki jih je poznalsamo Anderle, so izginila. Po dokaj son~nem dnevu se je za~elo nebo nenadoma temni-ti in ob plesu oblakov je za~elo deèvati. Anderle je bil v velikih skrbeh, kam so dekletaizginila brez dovoljenja.

Pri{le so premo~ene è skoraj v temi. Ob Ivanovi pridigi so mol~ale. Ko pa smo se sprav-ile na skupno leì{~e, je ena izjavila v svojem dialektu: “Na Cmer sem pa le bil!”

Drugi dan smo se prebudili v mrzlo obla~no jutro. Toda zagnano smo nadaljevali pot doKredarice in nato na vrh Triglava. Megla je bila tako gosta, da skalnih prepadov pod sebojni bilo videti. Jeklenice so bile pomrznjene. Ivanka mi je posodila eno rokavico. Tudi toje spadalo v planinsko etiko. Na glavah smo dekleta nosile svilene rute, okrog njih pa solasje nosili ledene sve~ke. Vetrovke ni imel nih~e, komaj kako volneno jopo. Kljub temu

130


Prva tura PD Podbrdo na TriglavMarju~a Volf

je bila dobra volja ves ~as prisotna in prav tako veselo razpoloènje. Etore, najmlaj{iudeleènec te ture, ki je bil v Sloveniji na dopustu pri sorodnikih, sicer pa doma iz Italije,je pridno hodil in se kar naprej ~udil: “Che belezza, che belezza!” (Kak{na lepota, kak{nalepota!)

S Triglava smo se vra~ali mimo Planike in ~ez Doli~, nato pa po dolini do sedmerih jezer.Tam smo v ko~i drugi~ prespali. Spominjam se ~udovitega ve~era ob jezeru, vreme se jevneslo.

Zjutraj smo preko Komar~e sre~no prispeli v Bohinj na vlak. Na podbr{ki èlezni{kipostaji pa smo “za spomin” stopili {e pred fotografski objektiv.

131

Vse od za~etka gradnje planinskega doma na ^rni prsti, pa do postavitve ì~nice leta1976, je prenos razli~nega materiala za gradnjo in oskrbo predstavljal dru{tvu velikoskrb in breme. Dobr{en del tovora je bil dostavljen s tovornimi konji, ve~ina pa na hrbtihprizadevnih ~lanov in doma~inov. Pri tem so bili v ~asu po~itnic izjemno dejavni tudiotroci in mladina.

Ko{, ta ve~stoletni simbol klenih in ìlavih ljudi v zaselkih in vaseh Ba{ke grape, je tudiob razvoju planinstva v teh krajih odigral vidno vlogo. Skoraj ni bilo dneva v poletnihmesecih, da ne bi na pobo~ju ^rne prsti v zgodnjih jutranjih urah opazil pod te`kim bre-menom polnega ko{a upognjeno ~love{ko postavo. Po~asi, korak za korakom, brezpostanka se je postava dvigala navzgor po ozki strmi stezi. Debele znojne kaplje so sezbirale na zgubanem ~elu, po~asi drsele skozi obrvi in peko~e silile v o~i. Ko so slednji~zapustile utrujeni obraz in orosile belo kamenje na stezi doma~e gore, so se na ~elu èzbirale druge. Tako je bilo dan za dnem in leto za letom, polnih petindvajset let.

Mama me je zbudila, ko je poletna no~ mirno bedela nad Grapo in znakov prebujajo~egajutra {e ni bilo zaznati. Skozi odprto okno doma~e hi{e so prihajali medli glasovi skovir-ja, ki se je ogla{al dale~ zgoraj v lesu. Ker ni dobil èlenega odgovora svoje druìce, jetudi sam utihnil in se posvetil no~nemu lovu. Le potok za doma~ijo je enakomerno{umel, se zaganjal v obre`no kamenje in tekel dalje svojo ve~no pot.

“împrej se vrni, popoldne nas ~aka spravilo suhega sena v Lazu,” mi je mama skrbnonaro~ala, ko je v belo platneno vre~ko zavijala velik kos doma~ega kruha, namazanega zzaseko, ter steklenico lipovega ~aja. Culo je poloìla v seno na dnu ko{a, ter mi ga dvi-gnila, da sem si ga oprtal na hrbet.

“Ne nalagaj si preve~ in sre~no hodite,” ni pozabila pripomniti, ko sem odhajal skozivrata v temno no~.

V kletnem skladi{~u velike kinodvorane nas je è ~akala mama Micka, marljiva ènica, kije skrbela, da je blago za oskrbo ko~e na ^rni prsti pravo~asno prispelo do cilja. Bila jedobra z nami, razposajenimi bosopetniki, in skrbno nam je odrejala tovor v ko{e, damladi hrbti ne bi preve~ trpeli. S pomo~jo pisnih sporo~il na belih listi~ih, ki so dnevnopotovali z nami, je vzdrèvala zvezo z oskrbnikom za potrebe blaga na gori. Neko~ sempozabil listek za Micko, ki mi ga je zaupal oskrbnik v ko~i. Ko sem doma segel v èp po

132


Grenak KruhIvan ûfer

noèk, kar je bilo v tistih ~asih za bosopetnika kar danes mobilni telefon, sem otipal vèpu neoddano sporo~ilo. Kot blisk sem stekel po pe{~eni cesti proti oddaljeni vasi. Veszadihan sem opravi~eval svojo pozabljivost mami Micki, ki je na dvori{~u pometalasmeti.

“Poglej navihance, vse sem spra{evala po listku, ko ste se kot kozli~ki podili po klancunavzdol,” je hitela razvijati listek im mrmraje ~itala oskrbnikovo sporo~ilo. “Jej, jej, spetvino,” ji je smehljaje u{lo. “Je pa hudirjevo toplo na hribu, da tako hitro hlapi,” je {e pris-tavila, se obrnila k meni in strogo rekla: “Sedaj pa le domov, da se ne bo{ potepal.”

Tistega jutra se nas je zbralo pet nosa~ev, ki smo se med sabo dobro poznali. MamaMicka, ki nas je è ~akala, je hitela odrejat tovor, pri tem pa neprestano opozarjala, dane bomo ~esa razbili ali razsuli.

“Ti bo{ nesel tisti fla{kon* vina,” mi je pokazala v kot, kjer so stali trebu{asti fla{konirazli~nih velikosti na slamnatih svitkih in kazali svoje gladke obline. Pomagala mi je, dasva enega previdno dvignila v ko{ in ga obloìla s senom. Ni trajalo dolgo, ko smo seotovorjeni s ko{i po~asi za~eli vzpenjati po strmem klancu navzgor. Po hi{ah so sepriìgale prve svetilke. V bli`njem koko{njaku se je z vznesenim kikirikanjem oglasilpetelin. @vrgolenje pti~ev je postajalo vedno glasnej{e in iznad okoli{kih gora jerde~kasti svod naznanjal prebujajo~e se poletno jutro.

Zatopljeni v svoje misli smo v vrsti, drug za drugim hodili tiho in po~asi. Le tu in tam jebilo sli{ati kratek vzdih, ko je ob nerodnem koraku naramnica ko{a zarezala v otro{korame. [e preden smo prispeli do gozda, je novo jutro è postreglo s svetlobo. Z jutromso se nam razvezala usta in govorjenja vsevprek ni bilo konca. Ko je Miran za~el pogov-or o ribah spodaj v potoku, je kmalu padla odlo~itev, da se zve~er dobimo v bliìni na{edoma~ije. Na~rt je bil popoln. Celo dveh straàrjev nismo pozabili, ~e bi pri{el mimoribi{ki ~uvaj.

Tako smo prispeli do konca gozdne meje, kjer smo se na razglednem po~ivali{~u ustavili.Navada in potreba na tem mestu je narekovala, da se odèjamo. Previdno smo odloìliko{e, in {ele ko smo bili prepri~ani, da varno stojijo, so na{a suha usta dobila potrebnoteko~ino. Pred tednom je namre~ Marjanu tod slabo postavljen ko{ padel in okrogelfla{kon, poln jedilnega olja, se je zakotalil po bregu navzdol in se v prvem skalovju spre-menil v mnoìco drobnih ~repinj. Najprej je spoved z Marjanom opravil oskrbnik na gori,nato pa {e mama Micka v dolini. Posledice v obliki priporo~il, da pazimo na tovor, pa smoob~utili vsi.

“Veste, kaj sem se domislil, pobje,” je za~el Marjan, ko smo se odpravljali naprej. Bil jenajstarej{i med nami, zato mu je veljalo prisluhniti.

“Kaj, ~e damo vsak en kamen v ko{. Poglejte, oskrbnik nam praznega ko{a tako ne pla~a,~eprav ga moramo vsak dan nositi gor in dol.”

133

“Pa ~e nam oskrbnik Martin najde kamne v ko{ih?” sem ugovarjal.

“Sem è vse premislil,” nas je pomiril Marjan.

“Na sedlu zloìmo blago iz ko{ev, pod seno v dno ko{a poloìmo primeren kamen inko{e spet napolnimo. Kamen ne bo viden, ker ga bo pokrivalo seno, le prazen ko{ nesme priti oskrbniku v roke,” je na~rt obrazloìl Marjan.

Nekaj ~asa smo {e mencali, kajti bali smo se blamaè, ~e nas odkrijejo v ko~i. Pa tudi“navijanje ure” preko u{esa s te`ko o~etovo roko gotovo ne bi izostalo.

“Kje je korajà,” nas je vzpodbujal Marjan in njegova zamisel je bila kmalu v celoti spre-jeta.

Ko smo prispeli do sedla, so zlati son~ni àrki obsijali vrh ^rne prsti. Jutranja rosa natravah je srame`ljivo meìkala v ranem soncu. Lahek vetri~ je od nekod prinesel ~oko-ladni vonj cveto~ih murk. ûdovito gorsko jutro se je prebudilo v vsej svoji lepoti.

Hitro smo opravili dogovorjeno delo in se po~asi bliàli vr{njemu grebenu. Kamen, ki semi je naselil poleg srca, je bolj pritiskal navzdol kot tisti v ko{u. Toda umik ni bil ve~mogo~.

Pred domom nas je veselo pozdravil predsednik dru{tva Rej~k.

“Mej du{, ste pridni, fantje,” nas je pohvalil in nam pomagal, da smo odloìli ko{e. V temje pri{el tudi oskrbnik in eden za drugim smo postavljali te`ke ko{e na vago. Z vajenokretnjo je prilagal ali odvzemal uteì razli~nih velikosti z ro~ke na vagi in ko sta se vagi-na jezi~ka zdruìla, je ob imenu v bele`nici zapisal {e teò. Razloìli smo blago iz ko{ev,prazne pa hitro umaknili pod stopnice, ki so vodile v bivak. S slastjo smo se lotili malic,ki so nam jih pripravile mame. Ko nam je oskrbnik izpla~al zasluèk, smo se tistega dnehitro umaknili z vrha, izgovarjajo~ se, da nas ~aka doma {e delo.

Na sedlu smo pometali kamne iz ko{ev ter odvihrali po stezi navzdol mimo cveto~egapobo~ja, dokler nismo utonili v okrilje bukovega gozda. Toda tudi zelen bukovih listovni mogla izbrisati nedol`nega greha, ki smo ga storili.

* fla{kon - ovalna steklena posoda za prenos teko~ine.

134


Zaradi pove~anega prometa v ko~i na ^rni prsti in teàv s prenosom materiala za njenooskrbo in vzdrèvanje je bilo na sestanku upravnega odbora dru{tva, ki je bil 23. 9. 1975ob 19. uri v gostilni “Pri Bo{tjanu” na Petrovem Brdu pod to~ko 5 dnevnega reda, poburni razpravi sklenjeno, da bo dru{tvo postavilo tovorno ì~nico.

^lani dru{tva smo è pred tem sestankom pripravili vse potrebno za predstavitev projekta:

1. 3. avgusta 1975 smo v Strì{~ah dolo~ili traso ì~nice in izmerili njeno dolìno do^rne prsti. Pri tem so sodelovali: Begu{ Mirko, ûfer Ivan, Kaltnekar Marko, PajntarSre~o, Kemperle Cveto in ûfer Peter. Nosilnost ì~nice naj bi bila 250 kg, dolìnatrase pa 2196 m. Izra~unana vi{inska razlika je bila 1054 m.

2. Peter ûfer je è izdelal vzdol`ni na~rt terena in vrisal nanj traso ì~nice.

Po sestanku na Petrovem Brdu so dela hitro stekla.- 3. oktobra 1975 smo v Strì{~ah dolo~ili lokacijo sidrnega stebra za ì~nico.

Dogovorili smo se z lastnico zemlji{~a za odkup in pla~ilo enkratne od{kodnine.

135

Tovorna ì~nica na ^rno prstPeter ûfer

Spravilo jeklene vrvi na goro

- V oktobru in novembru 1975 smo nabavili nosilno vrv in jo s traktorji prepeljali naKalarsko brdo.

- 14. novembra je bil organiziran prvi prenos vrvi na goro. Zaradi sneènja smo pri{lile do gozdne meje. Tam smo vrv obesili po drevju.

Zaradi zime smo z deli nadaljevali spomladi 1976. - 4. aprila smo prenesli do vrha ^rne prsti prvi kos vrvi v dolìni 180 m.- 17. aprila smo v Strì{~ah postavili sidrni steber.- 27. aprila je bil organiziran prenos nosilne vrvi izpred {ole v Strì{~ah proti vrhu ^rne

prsti. Sodelovalo je 13 ~lanov dru{tva. Dolìna vrvi je bila 600 m.- 3. maja (ponedeljek) smo opravili prenos nosilne vrvi s traktorjem iz Strì{~a na

Kalarsko brdo.- 12. maja (sreda) smo na So{kem gozdnem gospodarstvu Tolmin dobili vitel za ì~nico.

Imeli smo velike teàve zaradi prevoza, saj so bili vsi zasedeni zaradi potresa vPoso~ju. Zato so ga morali pripeljati pono~i, razloìli smo ga na èlezni{ki postaji vPodbrdu.

136


Postavljanje stebra nastrmem pobo~ju

Napenjanje nosilne vrvi

- 16. maja (nedelja) je pri prenosu nosilne vrvi s Kalarskega brda na pobo~je ^rne prstisodelovalo 17 ~lanov dru{tva.

- 21. maja (petek) smo vitel s traktorjem prepeljali na Kalarsko brdo. Med prevozom jeves ~as mo~no deèvalo. Po vrnitvi v dolino smo naloìli {e 2400 m vle~ne vrvi, te`ke800 kg. Dogovorili smo se za prevoz zjutraj naslednjega dne, ne glede na vremenskerazmere.

- 22. maja (sobota) smo se odpravili s Podbrda z naloènim traktorjem ob 5. uri. Ob7.30 smo pri{li na Kalarsko brdo. Priprave za transport vle~ne vrvi so trajale do 9.30,ko smo krenili na pot. Za~etek je bil precej po~asen in negotov. Pri prenosu smo sipomagali z vitlom, na katerem je bilo navite 60 m jeklenice. To smo v dolìni 50 modvili, zapeli za primerno bukev ter vklopili motor na vitlu. Ta je pognal boben, nakaterega se je navijala jeklenica. Za sabo pa je vlekla tudi boben, na katerem je bilanavita vle~na vrv za ì~nico. Do ve~era smo pri{li pod Babji zob.

- 23. maja (nedelja) smo se zbrali ob 5. uri zjutraj pri vitlu. Ker se je odzvalo ve~ ~lanov,je delo hitreje teklo. Ob 12. uri smo pri{li na gozdno mejo. Tam smo boben, nakaterem je bila navita vle~na vrv dvignili od tal, da se je lahko vrtel, za~etni del

137

Prvi tovor na ^rni prsti 3. 8. 1976 ob 17.57

Pivo je prispelo samo poenem kolesu

vla~ilke pa smo zapeli za vitel. Ker pobo~je nima dreves, smo morali delati sidri{~a.Do 18. ure smo bili 200 m pod vrhom.

- 29. maja (sobota) ob 6. uri smo se zbrali pri vitlu ter nadaljevali prenos proti vrhu.Dodatne teàve sta povzro~ala novozapadli sneg in nevarno pre~enje pobo~ja podko~o, ki smo jo dosegli ob 15.30. Ob 20. uri je bila vla~ilna vrv navita na boben, deloje bilo zaklju~eno. Vrnili smo se v dolino.

- 30. maja (nedelja) pa smo se lotili prenosa 600 m nosilne vrvi s Kalarskega brda. Kar32 ~lanov dru{tva se je lotilo dela ob 6.30 zjutraj. Celotna vrv je bila na trasi ob 12.30.Prenos je bil uspe{en zaradi ugodnih vremenskih pogojev, pa tudi motivacija ~lanov,da se delo ~imprej opravi, je bila velika.

- 6. junija (nedelja) smo potegnili vla~ilno vrv z vrha ^rne prsti v Strì{~e.- 8. junija (torek) smo z Jesenic s kamionom pripeljali v Strì{~e nosilno vrv v dolìni

1000 m.- 13. junija (nedelja) smo nosilno vrv raztegnili od {ole v Strì{~ah proti pobo~ju ^rne

prsti. Pri delu smo si pomagali z volovsko vprego. Tega dne smo prvi~ uporabili vle~novrv za vleko nosilne vrvi po pobo~ju do lovske steze.

138


Gradnja prve lope

Lopa ima streho

Delo je oteèvala zelo slaba radiozveza, tako da je bil tistega dne delavnik dolg kar14 ur.

- Od torka, 15. junija do nedelje, 27. junija smo na trasi ì~nice delali vsak dan. Vsoboto, 26. junija je bila spojena celotna dolìna nosilne vrvi.

- 30. junija (sreda) smo pri~eli napenjati nosilno vrv. - 3. julija (sobota) ob 11.50 smo vrv dvignili nad gozd. V ta namen smo morali posekati

kar nekaj grmovja in bukovih dreves.- 4. julija (nedelja) smo nadaljevali z napenjanjem nosilne vrvi, ki se je zataknila v

skalah. Veliko napornega in tveganega dela je bilo potrebnega, da smo jo sprostili.Tega dne smo prvi~ spustili vozi~ek, okra{en s planinskim cvetjem, z lovske steze vStrì{~e.

- Do 19. ure 1. avgusta smo postavili {tiri stebre ter dvignili nanje nosilno vrv. - 3. avgusta (torek) je bil vozi~ek prvi~ spu{~en z vrha ^rne prsti v Strì{~e.Tam so ga

napolnili. Po znaku, da je vse pripravljeno, smo ga potegnili na vrh. Ob 17.57 jeprispel prvi vozi~ek s tovorom za oskrbo ko~e na ^rno prst. Zanimivo in povsemnaklju~no je bilo tudi to, da je minilo to~no eno leto, odkar smo v Strì{~ah pri~eli sprvimi aktivnostmi za postavitev tovorne ì~nice.

139

[e vrata zaklenemo

Alpinizem je gotovo skozi vseh petdeset let povezan z delovanjem PD Podbrdo. Ne gregovoriti o posebni aktivnosti, velja pa, da so posamezni ~lani dru{tva skozi vsa ~asovnaobdobja generacij zaznamovali zgodovino dru{tva tudi na tem podro~ju.

Tako zasledimo, da so ve~krat obiskali Severno triglavsko steno pod vodstvom alpinistaHermana Borovnika tudi Milan Dakskobler in Ton~ka Kusterle.

Mogo~e je naslednja generacija, v kateri so se zbrali Cveto Kemperle, Ivan ûfer, MarkoDakskobler, Peter ûfer in Viktor Golja na tem podro~ju opravila najve~. Cveto Kemperleje eden tistih, ki je v doma~ih in tujih gorah preplezal {tevilne zahtevne stene, ter ssmu~mi opravil ekstremne spuste. Ivan ûfer je skupaj s soplezalcem leta 1973 prvi“odkril” plezalni biser~ek, kot so ga kasneje poimenovali, v rodnih gorah nad Ba{kograpo. Novi vrh med Rodico in Raskovcem je kmalu zatem postal priljubljeno plezali{~eprimorskih alpinistov. Ivan je bil udeleènec treh odprav v perujske Ande in med drugimopravil tudi spust s smu~mi izpod Huascarana z vi{ine 5800 m. Viktor Golja, Peter ûferin Marko Dakskobler so se preizkusili tako v doma~ih stenah kot v klasi~nih smerehDolomitov in centralnih Alp.

Marko Kogoj je svojo ìvljenjsko pot kon~al v gorah zahodnih Julijcev ob zimskemvzponu na Nabois. Bil je izjemno perspektiven alpinist in ekstremen smu~ar, ki je

140


Alpinizem v PD PodbrdoIvan ûfer

V Plezali{~u Porezen

opravil {tevilne kvalitetne vzpone, tako doma kot v tujini. Presmu~al je tudi Elbrus zvi{ine 5633 m.

Ton~ek Brelih in Ljubo Torkar sta è predstavnika mlaj{e generacije. Poleg doma~ih stenima Ton~ek izku{nje tudi s stenami v perujskih Andih, Ljubo pa je opravil {tevilne spustes smu~mi, med drugim tudi z vrha Mont Blanca.

Drejc Dakskobler in Bla` Begu{ pa predstavljata najmlaj{o generacijo. Sta plezalcasodobnej{ih pogledov na alpinizem. Kratke in te`ke smeri ter ledno plezanje slapov jenjuna kvaliteta.

Gotovo bi poleg na{tetih morali omeniti {e nekatere ~lane dru{tva, vendar smo se ome-jili na tiste, ki so alpinizmu zvesti ve~je {tevilo let in so nedvomno v svetu sten pustilisvoj pe~at.

141

Predstavnik mlaj{e generacije v plezali{~u

Porezen

Obisk ljudi v gorah in planinah zaradi ljubiteljskih ali delovnih potreb ter hude zime sosproti narekovale tudi razvoj gorske re{evalne slu`be. Tako najdemo v arhivih konec pet-desetih let prej{njega stoletja predlog, podan na ob~nem zboru PD Tolmin, da je potre-bnopoìviti delo gorske re{evalne slu`be na Tolminskem. Na osnovi te pobude je bil 16. 5.1959 sklican izredni ob~ni zbor postaje GRS Tolmin, ki so se ga udeleìli tudi predstavnikiplaninskih dru{tev Tolmina, Kobarida in Podbrda.

Za novega na~elnika te slu`be so takrat imenovali Petra Berginca. Z njegovim prihodom jebilo v postajo vklju~enih kar nekaj mladih fantov in mo`, med drugimi tudi HermanBorovnik, alpinist in ~lan PD Podbrdo. Leta 1961 je opravil izpit za gorskega re{evalca, kerpa je bil dobro podkovan z alpinisti~nim znanjem, so ga v postaji predlagali za vzgojno inpreventivno delo. Leta 1967 si je pridobil naziv in{truktorja GRS in tako vrsto let vodil pre-ventivno delo v postaji.

Leta 1976 je vodenje postaje prevzel novi na~elnik Janko Koren. Ker je vedno ve~ji obiskgora narekoval tudi ve~je potrebe po novih gorskih re{evalcih, so bili iz PD Podbrda naHermanovo pobudo predlagani in sprejeti trije pripravniki. Peter ûfer, Ivan ûfer terCveto Kemperle so bili sprejeti leta 1976, dve leti kasneje pa se jim je pridruìl {e MarkoDakskobler in Ba{ka grapa je dobila ekipo, ki je v manj{ih re{evalnih akcijah lahko delo-vala samostojno.

142


^lani PD Podbrdo tudi gorski re{evalciIvan ûfer

Vaje gorskih re{evalcev iz PD Podbrdo na Sori{ki planini

S kadrovsko {iritvijo postaje se je ve~ala tudi potreba po vzgojno izobraèvalnem in pre-ventivenm delu v njej. Za te potrebe je bil predlagan Ivan ûfer, ki si je leta 1980 prido-bil naziv in{truktorja GRS in to delo vodil 10 let. Kasneje sta bila v vrste gorskih re{eva-lcev sprejeta {e dva ~lana PD Podbrdo in sicer Viktor Golja leta 1984 ter Aleksander ûferleta 1986. Po nekajletnem premoru je leta 1997 sledil {e Ljubo Torkar, ki si je kasnejepridobil naziv in{truktorja GRS. Skupaj z drugimi in{truktorji v postaji skrbi za vzgojonovih gorskih re{evalcev ter obnavljanje znanja aktivnih ~lanov. Kot zadnji ~lan PDPodbrdo je bil v postajo vklju~en Martin [tendler. Nekaj let je v skupini Podbrdo delovaltudi Ale{ Torkar, ki je zaradi odselitve to delo opustil.

V svojem humanem poslanstvu so gorski re{evalci iz Podbrda ve~krat hiteli na pomo~gornikom, ki so se ob uìvanju gora zna{li v stiski. Pomagali so tudi obolelimdoma~inom v okoli{kih vaseh in jih v trdih zimah varno predali v zdravni{ko oskrbo.Vodili so {tevilne izlete v gore, doma in v tujini, ter sodelovali pri zavarovanju ve~jih

143

Vaje gorskih re{evalcev iz PD Podbrdo

na Sori{ki planini

Vaje gorskih re{evalcev iz PD Podbrdo

na Sori{ki planini

pohodov in gorskih tekmovanj, med drugim tudi pohoda na Porezen ter gorskih tekovna ^rno prst in gorskih maratonov {tirih ob~in.

Ko so se leta 1991 v Sloveniji za~ele mednarodne tekme gorskih re{evalcev v turno-smu~arskih ve{~inah z vo`njo aki ~olna in nudenju prve pomo~i, so podbr{ki gorskire{evalci igrali vidno vlogo. Vedno so se uvr{~ali med prve tri ekipe v Sloveniji in s temdokazali visoko fizi~no in strokovno pripravljenost. Danes podbr{ka skupina gorskihre{evalcev pri postaji GRS Tolmin {teje enega zaslu`nega in osem operativnih ~lanov.Razpolaga tudi z nekaj re{evalne opreme, zato v manj{ih re{evalnih akcijah delujesamostojno. Skupino vodi Peter ûfer.

144


Vaja na Golteh

Izlet PD Podbrdo na Triglav je vodil Ivan Anderle. Ne spominjam se, katerega leta je tobilo. Na èlezni{ki postaji se je zbralo malo udeleèncev: Lojze Oman in èna Katarina,Golja z Grahovega in èna Iva ter jaz z mojo èno Rozo.

Na Jesenicah smo sre~ali {e dva planinca. Oba sta bila fizioterapevta v {empetrskibolni{nici. On je bil napol slep, ona pa popolnoma. Vpra{ala sta, ~e se nam lahkopridruìta, ker bi tudi onadva rada na Triglav. Pri hoji nismo imeli z njima nobenih prob-lemov. Ona se ga je dràla za pas pri nahrbtniku in je {lo.

Prespali smo v Stani~evi ko~i. Jaz sem imel tega dne prvi~ obute nove usnjene planinske~evlje, ki mi jih je izdelal ~evljar v Mojstrani. Zve~er sem jih pustil pod stopnicami, kjerje bil za to namenjen prostor. Ko sem jih zjutraj hotel obuti, jih ni bilo nikjer. Ugotovilsem, da so mi jih ukradli.

“Kaj bo pa zdaj,” je rekel Ivan, “ko nima{ ~evljev! A bo{ {el bos? Le malo po~akaj!”

[el je k oskrbniku.

“Ti, poslu{aj, daj tiste ~evlje moj'mu pobu nazaj!” je trdo nastopil.

“A so od toj’ga poba?” se je delal nevednega oskrbnik.

“Ja, ja,” je rekel Ivan, “fant je sedaj bos!”

“Ve{“, je razloìl oskrbnik, “sem jih spravil, da jih ne bi kdo vzel.”

Potem smo se napotili proti Kredarici. Posebno mi je ostal v spominu kratek postanekna poti. Planinec, ki se nam je prej{nji dan pridruìl, je vpra{al slepo sopotnico, ~e so vnahrbtniku rokavice. Ona mu je tako natan~no razloìla, kje so, da je samo segel z rokovanj in jih takoj na{el. ûdili smo se, kako natan~no je znala pripraviti nahrbtnik, ~epravje bila slepa.

Na àlost se je vreme poslab{alo, kmalu je za~elo deèvati. Ko smo pri{li na Kredarico,je è lilo kot iz {kafa. Rekel sem Ivanu: “Pelji skupino do Planike, jaz pa bom pobralizkaznice in jih nesel ìgosat na Triglav." Toda Ivan je vztrajal, da gremo dalje. Res smo

145

Izlet na TriglavHerman Borovnik

pri{li do Malega Triglava. Tu je tudi Ivan sprevidel, da naprej ni mogo~e. S skupino se jevrnil, jaz pa sem {el sam na Triglav. Pri povratku sem jih kar kmalu dohitel. Zatekli smose v prenapolnjeno Stani~evo ko~o, mokri kot mi{i. Prespali smo na klopeh, pod klopmi,kjerkoli je pa~ bilo {e kaj prostora.

Naslednjega dne smo se spustili do Vodnikove ko~e. Ko smo se tam ozrli nazaj, so sepred nami lesketale umite gore, nebo se je è skoraj popolnoma zjasnilo. Obetal se je~udovit dan. Mi pa smo se vrnili v Bohinj in od tam z vlakom v Podbrdo.

(po pripovedovanju zapisal Cveto Zgaga)

146


Pri~ujo~o zgodbo sem napisal pred 32 leti ob vrnitvi takrat mladih gornikov, ~lanov PD Podbrdoz Mont Blanca in je bila v dveh nadaljevanjih objavljena v takratnem glasilu biv{e tovarne Ba~a,leta 1975. @al je ohranjen samo drugi del zgodbe, ki so jo mladi fantje doìvljali v sne`nemviharju med seraki te mogo~ne bele gore.

@e navsezgodaj nas je v sveè jutro prebudil mo~an Petrov glas, ki si je medtem èogledal okolico. Prvi son~ni àrki so obsijali mogo~en kopasti vrh najvi{je evropske gore.Srce nam je za~elo hitreje utripati in sanje so postajale realnost, ko smo zamaknjenistrmeli v èleno zasneèno goro.

S te`kimi nahrbtniki smo odpe{a~ili do ì~nice in se z njo povzpeli na 3842 m visokiAiguille du Midi. Komaj smo se prerinili v gondolo, ki je bila zve~ine zasedena zpo{evnookimi Japonci. Z vrhnje postaje se nam je odprl prekrasen razgled. Globoko podnami je bil Chamonix kot na dlani, vsenaokoli pa od sonca obàrjeni beli vrhovi. Na tiso~eturistov prihaja sem gor ob~udovat lepote gora. V èlji, da se odpo~ijejo od “napornevo`nje in ob~udovanja”, so jim podjetni Francozi postavili na vrhu udobno restavracijo.

Po ostrem grebenu smo se spustili pod navpi~ne stene Aiguille du Midija, v katere so èvstopili prvi plezalci. Kratek postanek smo izkoristili za pa{o na{ih fotoaparatov. Misel,da nas ~aka {e dolga tura in ~udovito vreme, ki ga je potrebno izkoristiti, nas je vzpod-bujala dalje.

147

Bili smo na strehi EvropeIvan ûfer

Glas zvona iz Chamonixa je naznanjal poldne, ko smo se podali proti ledeniku desBossons. Vi{insko sonce nas je neusmiljeno `galo. Po dobri uri smo prispeli do opu{~enezgradbe ì~nice, ki je bila tod postavljena è leta 1938. Poiskali smo primerno mesto, dasi skuhamo kosilo, kajti èlodci so nas za~eli glasno opozarjati. Kmalu se je iznad posodveselo sukljala para, naznanjajo~, da je juha kuhana. Glasen “pazi” nas je vrgel pokonciin v zadnjem trenutku smo se izognili za nogometno ògo veliki skali, ki si je izbrala potskozi na{o kuhinjo in tik mimo Rudijevega gorilnika od`vi`gala v prepad. Cveto, ki je {elpo vodo, je padajo~o skalo pravo~asno zagledal in nas opozoril nanjo. Vse se je sre~nokon~alo, le Rudiju ni {lo v ra~un, ker je malo manjkalo, da bi ostali brez kosila in goril-nika. Hitro smo pospravili topel obed in se odpravili na pot. A glej smolo! Na ledenikudes Bossons se je od nekod privlekla puhasta meglica, ki nas je kmalu odela s svojimvla`nim pla{~em. Najprej redke, potem pa vedno gostej{e de`ne kaplje so nas prisilile,da se vrnemo k zapu{~eni stavbi, kjer smo na podstre{ju na{li suh prostor, v kateremsmo v spalnih vre~ah pre~uli no~.

Zjutraj smo se è navsezgodaj podali na pot. Nebo je bilo kot umito, posejano z drobnimizvezdicami in le mokro kamenje je pri~alo, da je pono~i deèvalo. Hladno jutro je pripo-moglo, da smo hitro prispeli na obrobje ledenika, kjer smo si nataknili dereze in se z vrvjopovezali po trije skupaj - Rudi, Marjan in Cveto ter Peter, Ivan in moja malenkost. Kmalusmo ob~utili nevarnost izpranega ledeni{kega ledu, ki se je ob prvi svetlobi prebujajo~egajutra svetil kot zrcalo. Velike razpoke, katerim ni bilo videti dna, smo od za~etka pre~kalikar v skokih. Ledenik je postajal vedno bolj strm in zahteven. Okrog sedme ure smoprispeli do zaveti~a des Gr. Multes na vi{ini 3051 m. Pot nas je vodila dalje pod ogromni-mi seraki, ki so v nas vzbujali ob~utek, da se bodo zdaj, zdaj zru{ili na nas. Pa se niso inmi smo mirno nadaljevali pot. Ustavila nas je ogromna zevajo~a razpoka, ~ez katero jevodil ozek, ponekod è oster ledeni most, prav pod visok ledni odlom, ki ga je bilo potreb-no premagati. Kako prav bi nam pri{el kak{en ledni svedrovec, a ga na{a oprema àl ni pre-mogla. S cepini smo si iztolkli stopinje in se varovani previdno povzpeli na vrh. Od tamsmo kmalu pre{li na strmo sneì{~e in okoli sredine dopoldneva prispeli do majhne kotan-je, ravno prav{nje, da se odpo~ijemo in pote{imo la~ne èlodce. Nismo se dolgo obotav-

148


ljali, kajti pred nami je bil {e dobr{en del poti. Dobrih sto metrov vi{je sem za~util topobole~ino v glavi, kateri je sledilo {e zavijanje v èlodcu. Zauìti obrok spodaj ob po~itkuter vi{ina sta opravila svoje. Navkljub bruhanju se mi je stanje slab{alo in tega dne nisembil ve~ sposoben nadaljevati poti. Peter in Rudi sta se vrnila z menoj do zaveti{~a des Gr.Multes. Ob spu{~anju navzdol sem ~util silno zaspanost in verjetno bi zaspal kar naledeniku, ~e bi me prijatelja nenehno ne vzpodbujala. Pod zaveti{~em smo se spravili v starneoskrbovan bivak. Zaspal sem v trenutku, ko sem se spravil v spalno vre~o. Ko sem se ponekaj urah prebudil, sta mi Peter in Rudi hitro skuhala zdravilni ~aj. Dober spanec in topel~aj sta me dobro pozdravila. Proti ve~eru smo se spravili spat v oskrbovano zaveti{~e, kjersta me prijatelja prepri~ala, da bo zame bolje, da se zjutraj ne odpravim z njima na pot.Pristal sem, ~eravno nerad ob àlostni tola`bi, da mi je vzpon na èleno goro prepre~ilavi{inska bolezen. Vsa pri~akovanja, sanje in èlje so se v trenutku razblinile kot milnimehur~ki. Ostalo je le golo upanje, da se mi bo èlja uresni~ila kdaj drugi~. Takorazmi{ljujo~ega me je zazibal spanec.

Zjutraj sta jo prijatelja zgodaj odrajàla. Bilo je krasno jutro. Vstal sem kmalu po njunemodhodu, poravnal oskrbniku preno~i{~e ter se s te`kim nahrbtnikom preselil ni`je vzapu{~en bivak. Pripravil sem si topel ~aj in ga po~asi srebal. Spet se mi je pojavilo zavi-janje v trebuhu, a je na sre~o kmalu minilo. Dobro po~utje in dobra volja sta se hitrovra~ala. Nisem dolgo razmi{ljal. Nataknil sem si dereze, si pripravil nahrbtnik ter seodpravil po gazi za prijateljema.

Cveto, Marjan in Ivan so se prej{njega dne sre~no povzpeli do Ref. Vallota. Bili so pre-pozni, da bi se podali proti vrhu gore, ki se je v jasnini mogo~no dvigala nad njimi.Utrujeni od napornega vzpona in redkega zraka, so se hitro spravili v tople spalke v kotuzaveti{~a. Bili so v dru`bi z dvema Japoncema in tremi Nemci. No~ so bolj pre`deli, sajje bila temperatura v zaveti{~u krepko pod ledi{~em. Ob soju ro~nih svetilk so se vranem jutru podali proti vrhu. Pot, ki jih je vodila po strmem in ostrem grebenu, je bilanevarna, poznala pa se je tudi vi{ina. Vsake toliko so se ustavili, kajti plju~a so potrebo-vala kisik, ki ga je bilo tukaj z vi{ino vedno manj. Tako so se po~asi pomikali proti vrhu

149

in tik pod njim pre~kali {e zadnjo razpoko, katera je vzbujala spo{tovanje pred ~rno glo-bino. [e dva razteàja vrvi in stali so na vrhu, sre~ni ob izpolnjeni èlji dose~i vrh, ki sojo nosili globoko v svojih srcih. Beli svet gora je bil spodaj pod njimi, tako visoko je nad-kraljeval Mont Blanc. Sprva jasno jutro je od nekod privabilo puhaste obla~ke, ki jih jesem ter tja podil vedno mo~nej{i veter. Niso se dolgo zadrèvali na vrhu, kajti bliàlo seje poslab{anje vremena. Sunki vetra so postajali vedno mo~nej{i in fante ovirali pri se-stopu. Premraèni, vendar s prijetnim ob~utkom doseènega cilja, so se prebijali protizaveti{~u Vallot. V belih zavesah razpihanega snega so spodaj, pod zaveti{~em, zagledalidve temni postavi, ki sta se po~asi priblièvali. Bila sta Peter in Rudi, ki sta v sne`nemmeteù prispela do zaveti{~a.

Sprva sem imel namen, da izkoristim lepo jutro in opravim kraj{i vzpon. Vendar mi hojain vi{ina v nasprotju s prej{njim dnem nista delala teàv, zato odlo~itev, da sledim pri-jateljema do zaveti{~a, ni bila te`ka. Kar so mi dopu{~ale mo~i, sem se vzpenjal navzgor,se tu in tam nadihal in se spet vzpenjal. Naenkrat je z ble{~e~ega snega izginilo sonce inna vrhu mogo~ne gore sem opazil prve oblake. V upanju, da jih bo veter razpihal, semse vzpenjal dalje. A moje predstave so bile napa~ne. Meglice so se za~ele zgrinjati tudinad menoj in kmalu so med vetrom zaplesale prve sneìnke. Besnenje vetra je bilo ~edal-je mo~nej{e in mo~an sunek mi je klobuk odnesel dale~ med mogo~ne serake. Hitro semga nadomestil z volneno kapo iz nahrbtnika. Gaz je postajala manj prepoznavna inmo`nost, da doseèm zaveti~e Vallot, je bila vedno manj verjetna. Spoznal sem, da jeumik najpametnej{a odlo~itev. Hitro, kar so dane razmere dopu{~ale, sem se spu{~alnavzdol. Sne`ni vihar na skoraj 4000 m se je razbesnel in me zasipal z gostimi sneìnka-mi. Kmalu mi je zabrisal gaz in za~el sem tavati v gosti megli, ne da bi vedel, kam naj seobrnem. Edina misel v tistih trenutkih je bila, da vodi pot re{itve samo navzdol. Scepinom sem zabadal v sneg in se tako izogibal nevarnim razpokam. V soncu tako zani-mivi seraki so sedaj dobivali stra{ljive in groze~e dimenzije. Blodnjak vseh mogo~ih mislime je obdajal, ko sem iskal pot re{itve. V urah nemo~nega tavanja sta mi mraz inpremo~ena oprema za~ela jemati mo~i. Za~el sem se ubadati z mislijo, da bi se vkopal vsneg in se tako posku{al re{iti najhuj{ega. Kot bi razbesnela gora brala moje misli, se je

150


za~ela trgati megla in skozi sne`no zaveso sem ni`je, ob robu ledenika, zagledalzaveti{~e Multes. Kak{no neverjetno olaj{anje sem za~util v sebi. Ves premraèn, mokerin la~en sem se v poznem popoldnevu prerinil skozi ozka vrata lesenega bivaka.

Vstopil sem v mrzel, temen prostor in si v premo~enem nahrbtniku med cunjami poiskalsve~o in vìgalice. Po nekaj poskusih z vla`nimi vìgalicami se je na eni le obdràlogenj~ek, katerega sem s treso~imi rokami prenesel na vo{~eno {pago bele sve~e.Majhen plamen~ek je za~el topiti vosek in medla svetloba se je razlila po tesnem pro-storu starega bivaka. Zaìvel sem, kot bi se svetloba naselila tudi v mojo du{o. Zunaj seje zmra~ilo in bele sneìnke so neprestano poplesavale svoj ples. Zavijanje vetra je skozi{pranje starega bivaka srhljivo odmevalo v prostoru. Na malem gorilniku sem si skuhalzadnjo juho iz nahrbtnika, ki pa mi kljub lakoti ni teknila, kajti skrb, kako je s prijatelji,je bila vedno mo~nej{a. ê so v bivaku, jim gotovo ni hudega, sem razmi{ljal. Toda kaj,~e jih je zajel mete` in jim zabrisal gaz, ki je bila edina re{itev v takem vremenu, je klju-valo v meni. Tudi hrane jim verjetno è primanjkuje.Vpra{anja, na katera nisem vedelodgovora, so se neprestano ponavljala v moji notranjosti.

Ob takem razmi{ljanju me je ob{lo, da je najbolje, ~e se podam v sosednje oskrbovanozaveti{~e. Ko sem odprl vrata, me je objela prijetna toplota. Za mizo se je ob buteljkivina ìvahno pogovarjala skupina italijanskih gornikov, ki se o~itno ni brigala za to, karse je dogajalo zunaj. Niso se pustili motiti in se veselo ter glasno pogovarjali naprej, kotda jim vreme zunaj najbolj ustreza. V kotu sta sedela dva francoska alpinista in su{ilapremo~eno obleko nad zakurjeno pe~jo. Tudi sam sem pristavil premo~eno bundo intisti, starej{i z brado, me je nagovoril. Seveda je trajalo kar nekaj ~asa, da sva se z nekajitalijanskimi besedami in kretnjami za silo sporazumela. Dopovedoval sem jima, da jepet mojih prijateljev po vsej verjetnosti pod vrhom zajel vihar. Na njunih obrazih semopazil skrb, obenem pa pripravljenost, da mi pomagata. S teàvo smo se domenili, dagremo zjutraj skupaj prosti vrhu, ~e bo vreme to dopu{~alo. V nasprotnem primeru pase vrnemo v Chamonix, kjer bom na gorski àndarmeriji poiskal pomo~. Po dobrih dvehurah, ko sem za silo posu{il mokre cunje, sem se odpravil nazaj v zapu{~eni bivak.

151

Seveda sem moral oskrbniku za su{enje obleke pla~ati nekaj frankov. V bivaku sem sespravil v vla`no spalko, a kljub utrujenosti nisem mogel zaspati. ^rv dvoma, kako je sprijatelji, me je neprestano glodal. Ve~krat sem pono~i vstal, odpiral vrata in vedno je vprostor udarila mnoìca razposajenih sneìnk, kot da bi tudi same iskale zavetja.

Nastopilo je te`ko pri~akovano jutro, ki po vremenu sode~ ni bilo bolj{e od ve~era. Osterveter in sneg sta neutrudno opravljala svoje delo. Francoza sta dràla besedo in skupajv navezi smo zakora~ili v debelo sne`no odejo po ledeniku navzdol. Nov sneg se je nabi-ral na dereze, ki so po~asi dobivale vlogo drsalk, s cepini smo tolkli po podplatih, oben-em pa prebadali novo sne`no plast, kajti opasti in razpoke na ledeniku so neprestanopreàle na nas. Ko smo se kljub teàvam prebili ni`je, se je sneg po~asi za~el spremin-jati v de`. Po nekaj urah smo premo~eni do koè prispeli do ì~nice na Plan de I' Aiguille.Z gondolo smo se spustili v Chamonix. Dobra moàkarja sta me peljala na àndarmerij-sko re{evalno slu`bo, od koder so telefonirali na zaveti{~e Aiguille du Gouter na 3817m. V neskon~no dolgih pol ure je od tam pri{el odgovor, da je skupina Angleèv, ki se jev viharju prebila do Gouterja, videla pet Jugoslovanov, Japonce in Nemce v bivaku naVallotu. Bil sem nepopisno sre~en in velik kamen se mi je odvalil od srca.

Ko sta se na Vallotu Peter in Rudi sre~ala s preostalimi fanti, jim ni preostalo drugega,kot da se umaknejo v zaveti{~e. Poleg njih je tam sne`ni vihar zadràl tudi tri Nemce indva Japonca. Fantom je è primanjkovalo hrane, imeli pa so dovolj plina in si tako lahkokuhali ~aj. êprav so bili v prostoru, je ìvo srebro padlo na - 7 stopinj . Prespali so no~in se naslednji dan podali v sne`ni mete`. Osem ur so se trudili, da bi v viharju na{lipravo pot, a brez uspeha. Utrujeni, mokri in la~ni so se vrnili v zaveti{~e, kjer se jeNemcev è lotevala panika. Tudi oni so ostali brez hrane. êprav la~ni, so fantje vlivaliupanje {e drugim. Rudi je prepeval, kot bi imel solo koncert na Vallotu, ob ubrani sprem-ljavi prijateljev. [e enkrat so tistega ve~era preizkusili S.O.S napravo v zaveti{~u, a je àlostala nema.

Ko so se prezebli prebudili v novo jutro, so jih pozdravile àre~e zvezde na nebu. Kmalujim je premrle ude razgibalo sonce, ki je obsijalo mogo~no belo goro. Urno so jo ubraliproti Gouterju in nato po zasneènem granitnem razu na Tete Rousse 3167 m. Na Nid d'Aiguille 2364 m so po èleznici prispeli na Bellevue 1800 m in od tod so se z ì~nicospustili v les Houches. Tukaj so stopili na kro`ni avtobus, ki jih je zapeljal v Chamonix.

Trije dnevi so minili, kar so nas lo~ili dogodki na belih vi{inah mogo~ne gore, trije dnevite`kih preizku{enj je kalilo na{a ìvljenja. Sre~anje v Chamonixu je bilo veselo in radost-no, kot da se ne bi videli è dolga leta, saj se je kljub vsem nakopi~enim teàvam vsesre~no kon~alo.

Fotografije: Utrinki z vzpona na Mont Blanc

152


“Marjo, pomagaj sosedu,” je Joè naro~il svojemu sinu, ko sem ga prosil, ali mi lahkoposodi svojo najdalj{o lestev, saj bi jo potreboval za popravilo strehe. No, v resnici je bilastreha ~isto v redu. Toda 10,2 m dolgo lestev je ~akala veliko huj{a avantura.

Pisalo se je leto 1973. Revija Antena je objavila novico, da namerava skupina znanihSlovencev na ~elu z novinarjem Tonetom Fornezzijem - Tofom s pomo~jo lestve povi{atiTriglav z znanih 2863 metrov na 2870 metrov. Danes bi taka ideja doìvela medijski lin~,takrat pa je bilo aktualno vla~iti vso mogo~o ropotijo na na{e vrhove. Za podbr{ke fantepa je bila objava izziv: poiskati lestev, ki bo dalj{a od Tofove. Staknili smo jo pri Ruscu.Na dan D je lestev na skrivaj potovala z nami skozi Bohinjski predor na priklopnemvagonu za prevoz avtomobilov. V Bohinjski Bistrici se nam je pridruìlo {e nekaj bohin-jskih prijateljev. Skupaj nas je bilo 18 mladcev, a nismo skakali ~ez vodo, kjer je bil most,saj smo imeli lestev, ki nam je pomagala premagati marsikatero oviro na poti protina{emu o~aku.

Projekt smo hoteli obdràti v tajnosti, da bi bilo presene~enje na vrhu popolno. V zavetjuno~i smo dru`no hodili proti planini Uskovnica, kjer smo na nekem seniku {e malopodremali. Toda po~utili smo se kot na sovra`nem ozemlju, zato smo naprej po{iljali izvid-nico z radijsko zvezo. Odlo~ili smo se za smer Velo polje - Doli~ - Planika. Od za~udenihredkih mimoido~ih smo dobili informacijo, da je ljubljanska lestev na Pokljuki.

153

“Lojtra”Marko Dakskobler

Po~itek v bliìni Vodnikove ko~e

To nam je dalo novih mo~i, saj je dolginka na na{ih ramenih postajala vse te`ja. Narazgibanih gorskih poteh smo morali tudi spreminjati tehniko no{enja. “V korak” z ve~nosa~i se è dolgo ni ve~ obneslo. [e najbolje je {lo, ko sta jo nosila samo dva.

Pred ve~erom smo prispeli do ko~e Planika, ki pa je bila nabito polna. No~ smo boljpreleàli kot prespali kar na tleh. Ker je bila medtem na{a skrivnost è odkrita, smo men-jaje se celo no~ lestev straìli, da ne bi zjutraj dobili zlo`ljive.

@al je è tako kislo vreme ubogalo vremensko napoved in za~elo je mo~no deèvati.Vendar je bila na{a odlo~enost, da doseèmo cilj, neomajna, tako da smo è ob {tirihzjutraj krenili proti vrhu. Takrat {e oddaljeni bliski in grmenje so dajali slutiti, da se namne pi{e ni~ dobrega. êz steno navzgor smo lestev spravljali s pomo~jo na{ih rok invarovalne vrvi. Mo~an veter se je na grebenu sprevrgel skoraj v orkan, med goste, debelede`ne kaplje se je me{ala ledena sodra. Pod obla~ili, ki {e zdale~ niso bila primerna zatako vreme, kmalu ni bilo ve~ suhih delov telesa, pa tudi fotoaparati so utrpeli {kodo.Kljub vsem teàvam smo bili ob {estih è pri Aljaèvem stolpu.

Tistega dne so bile vremenske razmere tako nemogo~e, da sta bila na vrhu poleg nassamo {e dva alpinista. Vsi drugi so pametno ostali v prenapolnjenih ko~ah. Tako smo bilipri sklepnem dejanju pa~ sami. Namesto kak{nega popularnega ansambla so nam sim-fonijo gora z vsemi registri igrali veter, de`, sodra, prasketanje prenaelektrenega ozra~jain groze~e grmenje. Bliski so postajali vse bli`ji in mo~nej{i, tako da smo kljubtema~nosti ozra~ja brez bliskavic slikali s “preìvelimi” fotoaparati.

154


Suha vaja postavitve “lojtre” na Planiki

Zbrali smo toliko mo~i, da smo ob pomo~i vrvidvignili lestev velikanko z razvito slovensko zas-tavo. Glede na obupne razmere smo iz`rebaliMirana, da se kot edini povzpne na 2873 metrov.Ko pa nam je na lestev u{el {e Cveto, smo jokomaj {e dràli pokonci.

Ni bilo ~asa za proslavljanje, saj so strele za~elesekati è v pobo~je gore. Vedeli smo, da bi bilovra~anje po grebenski poti samomorilsko dejan-je, zato smo se v volji po preìvetju umaknili ponezavarovani Gorjanski stenski poti, ki peljeproti Planiki. Malce prestra{eni, a nadvse ponos-ni, smo sre~no prispeli do ko~e. [e najslab{e joje odnesla “lojtra”. Ko smo jo spu{~ali ~ez steno,smo ji z zlomom treh klinov povzro~ili rahloinvalidnost.

Ker je {e naprej neumorno lilo, smo pot hitronadaljevali proti Vodnikovi ko~i in ~ez Velo poljev dolino Voj. Od vode napita lestev nam je dokrvi oùlila ramena, noge so plavale vrazmo~enih ~evljih. Mi pa smo s pesmijo na ustihin zastavo na ~elu kolone korakali skozi StaroFuìno in mimo Svetega Janeza vse do BohinjskeBistrice. V ve~ernih urah smo zavili v bohinjskipredor, prebredli predorsko vodo in kar po lestvisestopili z mostu na podbr{ki strani.

V bli`nji gostilni “Pod plehom” so nas doma~inisprejeli kot junake in proslavljali smo dolgo vno~. Seveda pa je bilo treba lestev {e odnesti nadoma~i skedenj, kjer je z è obledelimi{tampiljkami z vrha Triglava varno shranjena {edanes.

Na Triglav je priromalo {e nekaj lestev, od Tofovedo raznih gasilskih, vse pa so bile zlo`ljive.Upam, da je doba “povi{anja” gora kon~ana in dabodo na{e gore ostale take in tako visoke, kot jihje ustvarila vsemogo~na narava.

155

Z vrha proti vrhu

Spominjam se pokojnega o~eta, kako mi je, verjetno nevede, vzbudil predanost do na-rave, ko me je ob delu v gozdu ali nedeljskih popoldnevih vodil skozi prostrane gozdovein temne grape okoli na{e doma~ije.

Spominjam se dolgih zimskih ve~erov, ko smo se otroci, premrzli od neutrudnegasankanja za doma~o hi{o, stiskali na topli kru{ni pe~i, o~e pa nam je pripovedovalzgodbe, najve~krat povezane z naravo. Njegovo doìveto in zanimivo pripovedovanje intopla pe~ sta nas kmalu zazibala v nedol`ne otro{ke sanje.

Spominjam se dneva, ko sem se kot bosopetnik vpisal v doma~e planinsko dru{tvo, ki jebilo takrat v razcvetu svojega delovanja.

Spominjam se proslave ali ob~nega zbora, na katerega smo bili vabljeni tudi otroci,najmlaj{i ~lani dru{tva.

Spominjam se govorcev, ki so govorili o delu, prav posebno pa mi je ostal v spominumo` zagorelega obraza z br~icami, ki je z druga~nim naglasom, kot je bil na{ podbr{ki,tako lepo in duhovito, predvsem pa razumljivo tudi nam otrokom, opisoval ~udoviti gorski svet visoko gor pod soncem. In otro{ka domi{ljija me je nemudoma popeljala vta svet, ki sem ga kasneje vseskozi obiskoval in mu ostal zvest do dana{njih dni.

156


Spomini na bele roèIvan ûfer

Bele poljane v Plav{kem Rovtu

Spominjam se prvega planinskega izleta v prekrasen svet sne`nobelih narcis, kjer smorazposajena mlade` predsedniku dru{tva - ki ni bil nih~e drug kot dobri mo` z br~icami,zakuhali prvo nev{e~nost. Najprej vo`nja z vlakom, nato dolga hoja, ob kateri je otro{karadovednost hotela pokukati za vsak kamen ob poti, potem pa iznenada pogled naRovte, “zasneène” z belim cvetjem. Zvedave otro{ke o~i so se ustavile na belih cvetovih,ki so se drug poleg drugega, na dolgih pecljih pozibavali v lahkem vetri~u. Pogled na topravljico nam je zapiral sapo, toda le za trenutek. Kmalu so nas bili polni rovti in ni~ nipomagalo prigovarjanje starej{ih, naj se zberemo pri planinski ko~i. êprav nas je dobrimo` è po vlaku svaril, da pravi planinci gorskega cvetja ne trgajo, ker lahko le neutr-ganega ohranimo v lepem spominu, smo dano obljubo kmalu prelomili.

Spominjam se oskrbnika planinske ko~e, kako so se mu najeìli lasje, ko nas je zagledals {opi belega cvetja v rokah. A pristopil je dobri mo` in nas vzel v za{~ito:

“Ve{, Tona, mojim pionirjem sem naro~il, naj natrgajo nekaj tega prelepega cvetja, da gabomo zve~er, ko se vrnemo domov, poloìli k spomeniku padlim borcem v vasi.”

Ob tem pa nas je hudomu{no pogledal, kot bi hotel re~i: “Ni~esar se ne bojte, poredneì,dokler sem jaz z vami.”

Ob odlo~nem nastopu na{ega varuha se je oskrbniku razjasnil jezen obraz in kmalu smoga videli nasmejanega ob poslu{anju {al, ki jih je zbrani dru`bi pripovedoval dobri mo`.

Spominjam se, kako smo nabrano cvetje zve~er res poloìli k spomeniku pokojnim bra-niteljem slovenstva. Pove{ene glavice uvelih belih cvetov pa so v nas vseeno pu{~aleob~utek krivde.

Hvala ti, Rej~k, dobri mo`, ki si nas ve~krat peljal tja gor pod sonce in nam pokazal tisto,kar {e dandanes obstaja tam in v na{ih srcih.

157

^rna prst, ki je znana doma in v tujini kot pravi botani~ni biser predalpskega sveta, si jev zadnjem destletju pridobila sloves tudi med slovenskimi gorskimi teka~i. Njenapokon~nost in ravno prav{nja vi{ina nam temeljito prevetri pju~a, ~e na njenih strmalihpospe{imo korak, kaj {ele, ~e se prepri~amo in spustimo v lahkoten drnec. In vedno ve~je takih, ki celotno pot iz Podbrda do vrha ^rne prsti prete~ejo, na vrhu pa nasmejanigovorijo: “Pravi cukr~ek, drugo leto se spet vidimo.”

A vrnimo se nekaj desetletij nazaj.

Letos mineva 37 let, ko je bil iz Podbrda na ^rno prst organiziran eden prvih gorskihtekov v Sloveniji. Velik obisk ^rne prsti v tistih letih je med doma~ine v Podbrdu in {ir{ev Ba{ki grapi raz{iril glas o skoraj neverjetnih rekordih, ki da jih nekateri dosegajo obvzponu na ^rno prst.

Vedno poln humorja in dobre volje se je najhitreje odzval takratni predsednik PDPodbrdo Ivan Anderle. Predlagal je, da se priredi tekmo v planinskem krosu, kot so jotakrat uradno poimenovali. Ideja je bila z navdu{enjem sprejeta in devetega avgusta1970 je bilo tekmovanje izpeljano. Kljub velikemu zanimanju in napovedovanju zmag sose na startu pred kinodvorano v Podbrdu pojavili le trije tekmovalci. Strah pred uro jeo~itno opravil svoje.

158


Raj za gorske teka~eIvan ûfer

Start teka na ^rno prst

Starter Janko Valentin~i~ je z èlezni~arsko natan~nostjo to~no ob deveti uri dovolil fan-tom premik in jim zaèlel sre~no pot. V dokaj hladni in megleni avgustovski nedelji jeprvi pritekel na cilj pred vhodna vrata planinskega doma na ^rni prsti, takrat komajosemnajstletni Marko Dakskobler, s ~asom 1 ura in 1 minuta, sekundo za njim je bil Peterûfer in dobre tri minute zadaj Ivan ûfer.

Ko se je nekaj mesecev kasneje Ivan Anderle udeleìl seje meddru{tvenega odbora vIlirski Bistrici, je tam poslu{al nekaj krepkih na ra~un planinskega krosa na ^rno prst.Po~akal je govorce, da so jim po{le besede, se po~asi dvignil in jim v trdi gorenj{~inipovedal: “A veste kva, tovar{i, an kr se hudo ne brigajte, kva mi gor v Podbrd devamo.Men je prou use en, a pride{ gor na hrib hitr al pa po~as, va`n je, da ta mvad gibajo.”

Res. Ivan je bil v tistih ~asih vizionar. Danes po vsem ljubem svetu prirejajo gorske tekein tudi ^rna prst ga ima, najve~ prav po njegovi zaslugi.

159

Teka~i so se zagrizli v strmino

Udeleènci prvega teka ob jubileju

Bil bi lahko ~isto navaden konec junija leta 1991. Kakor è vrsto let … V {olah se jekon~al pouk, za~ele so se po~itnice ter brezskrben ~as dopustov. Toda zaradi politi~nihsprememb v dràvi se je tega leta vse za~elo ~isto druga~e.

25. junija 1991, bil je torek, je Slovenija razglasila samostojnost. @e naslednji dan se jeprebudila v vojni. Na vseh glavnih prometnicah je bilo polno tankov, ki so skozi {tevilnecestne zapore hiteli proti mejnim prehodom.

Ritem ìvljenja se je v trenutku popolnoma spremenil. Tudi na podeèlju, tudi v Podbrduni bilo dosti druga~e. Prvi so na lastni koì ob~utili spremembo ravno {olarji, ki so senamenili na letovanje na Osor, pa so se zaradi cestnih zapor morali vrniti domov.

S po~itnicami se vedno za~ne tudi planinska sezona. Sredi junija ponavadi odpiramoplaninsko ko~o na ^rni prsti in tudi tega leta naj bi bilo tako. Vendar so se pojavileteàve. Velika ve~ina ~lanov, ki je ponavadi dejavno sodelovala pri pripravah na odprtje,je bila vpoklicana v vojsko.

Odlo~il sem se, da kljub temu ko~o odprem. V petek, 28. 6. 1991, sem po prihodu izslu`be z èno in otrokoma, starima dvanajst ter osem let, napolnil nahrbtnike in podalismo se na pot. Poleg hrane in obleke za nekaj dni je bilo potrebno na vrh spraviti {evztrajnik za motor ì~nice, nekaj olja, goriva in orodja. Tako se je nabralo okrog 80 kgtovora. Dobro polovico sem nesel sam, preostanek pa sem naloìl èni in otrokoma,kolikor sta zmogla nositi.

Pot smo za~eli na Kalu, do koder smo se pripeljali z avtom. Ko smo se po slabih treh urahhoje bliàli vrhu, nam jo je zagodlo {e vreme. Ujela nas je nevihta z de`jem in to~o. [edobro, da smo bili è blizu cilja in nas ni preve~ zmo~ilo. Se je pa na hitro ohladilo inprecej iz~rpane nas je krepko zazeblo. S skoraj trdimi prsti sem komaj odklenil ko~o, dasmo se spravili pod streho.

Po kratkem predahu sem sklenil, da zakurim. Na àlost vseh sem ugotovil, da sem v doli-ni pozabil vìgalice. V ko~i pa je bilo toliko vlage, da je po tleh stala voda. Tudi vìga-lice, ki sem jih na{el v kuhinji, so bile mokre. @e sem pomislil, da se bo treba vrniti vdolino, kajti brez kurjave v hladni in vla`ni ko~i ne bi bilo mogo~e prespati.

160


Ko je gora samevalaIvo Alojz ûfer

V tem trenutku sem zagledal elektroagregat. Nekaj ~asa je trajalo, da sem ga spravil vpogon. Potem je bilo vse laè. Na izpu{nem sistemu sem posu{il vìgalice in najprejpri`gal sve~o. Nad njo sem posu{il nekaj papirja, pripravil nekaj drobnih trsk in uspelomi je zakuriti ogenj. Po tem podvigu se je razpoloènje med nami hitro popravilo.

Nevihti zunaj so po~asi pojemale mo~i in è pred ve~erom je posijalo tudi sonce.Presu{ili smo obleke in se odpravili spat.

Zbudili smo se v lep son~en dan, ki smo ga, kakor tudi naslednjega, v glavnem preìvelisami. Zato sem se odlo~il, da ko~o spet zaprem. Zaprta je bila {e {tirinajst dni, potempa so se za~ele razmere normalizirati.

161

Vinko Kobal, monsignor, slovenski duhovnik, je bil rojen 19. januar 1928 v Vrhpolju priVipavi, umrl pa je 29. maja 2001 v Godovi~u. Pokopan je v Strì{~ah pod ^rno prstjo.

Ve~ino svojega ìvljenja se je posve~al vzgoji mladih. Okrog sebe je zbiral otroke, dijake,{tudente, druìne in izobraènce in jih navdu{eval za ìvljenje po pristnih kr{~anskihvrednotah.

S {irjenjem in poglabljanjem Vinkovega dela se je pojavila tudi potreba po imenovanjunjegovega na~ina dela in druènja v cerkvi. Leta 1983 je dogajanje dobilo ime POT.Danes gibanje Pot {e vedno deluje po metodi, ki jo je oblikoval Vinko s sodelavci. (izproste enciklopedije) V program sre~anj mladih, ki se odvijajo v Strì{~ah pod ^rno prstjo,je Vinko uvedel tudi pohod, na katerem mladi spoznavajo, koliko truda je potrebnovloìti, da premagajo napore, ki so jim poloèni è v zibel. Na poti si “tovari{ko” poma-gajo in se na koncu veselijo skupnega uspeha.

Pot, ki jo je gospod Vinko zastavil, je na ~elu svojih skupin sam premagal ve~ kot STOKRAT.

V spomin na vsa dobra dela, ki jih je naredil gospod Vinko za slovensko mladino in jihpo njegovih napotkih opravljajo njegovi prijatelji in kolegi, planinsko dru{tvo Podbrdo organizira spominski Pohod po poti Vinka Kobala. Pobudo za organizacijo pohoda jedala ~lanica dru{tva Doroteja Dakskobler.

162


Spominski pohod po poti Vinka KobalaJoè Dakskobler

Vinku Kobalu za stoti pristopna ^rno prst

Pohod je organiziran vsako leto prvo soboto v mesecu avgustu. Posku{amo ga uskladitis krajevnim praznikom na god svetega O`bolta.

Pohod poteka iz Strì{~ - Mrhek - mladinska ko~a - Rodica - Matajurski vrh - ^rna prst insestop skozi vas Kal v Strì{~e. Tu se na Vinkovem grobu poklonimo njegovemuspominu. V zahvalo, da smo imeli ~ast poznati velikega moà, poloìmo nanj ven~ek ro`,nabranih na njegovi poti. Pohod poteka tako, kot ga je vodil gospod Vinko: z jutranjomolitvijo na Mrheku, malico in spoznavanjem pod Pe~mi, s sveto ma{o v “katedrali” in zobveznim ~ajem in postankom v planinskem domu Zorka Jelin~i~a na ^rni prsti.

Na Matajurskem vrhu, na mestu, ki ga je Vinko poimenoval “katedrala”, so Podbr{ki plan-inci na pobudo Joèta Dakskoblerja postavili kri`, ki ga je izdelal Vinko Begu{, doma~iniz Strì{~. Pohod je postal tradicionalen in se ga udeleùje povpre~no 50 pohodnikov.

Prav je, da se ob tako pomembnem jubileju, kot je 50-letnica delovanja dru{tva, spomn-imo gospoda Vinka, ki je “na{o” goro in kraje pod njo sprejel za svoje. Tu si je izbral tudisvoje zadnje domovanje. To nam je v ~ast in vzpodbudo, da bomo te kraje imeli radi tudiin predvsem mi, ki nam je dano, da v njih ìvimo.

163

Ma{a v “planinski katedrali”

Udeleènci pohoda pred ko~o

Leta 2003 je Slu`ba za izobraèvanje v Triglavskem narodnem parku izpeljala interniprojekt “Etnologija planinskega pa{ni{tva za osnovne {ole”, ki je bilo namenjeno spoz-navanju in ohranjanju zgodovinskega sporo~ila tiso~letne kulturne dedi{~ineplaninskega pa{ni{tva ter se z njim poistovetiti; predvidevala je obiskovanje in s temspoznavanje pa{nih planin v TNP, {olske delavnice za izdelovanje uporabnih lesenihpredmetov po vzorcih s polpreteklega ìvljenja v na{ih gorah ter zbiranje zanimivihzgodb in legend iz ìvljenja pastirjev. Tak{na vsebina se je takoj in povsem ujela s ~ezme-jnim projektom ERA, “Planinsko pa{ni{tvo za otroke”, kar smo skraj{ano poimenovalimali interni projekt, pa je prav kmalu dalo za~etni zagon izobraèvalnim aktivnostimzanimivih PHARE dogodkov v sklopu Ere in postala njegova osnova.

Nekatere izmed osnovnih {ol, katerim je TNP ponudil sodelovanje v projektu, so se takojogrela zanj in stekel je niz zanimivih aktivnosti. Zanimivo je, da nobena od {ol, ki sovstopile v omenjeni projekt, ni ve~ odstopila, {ola iz Podbrda pa je postala enanajmo~nej{ih opornih to~k. ê se ne motim, je bila ta skromna ideja celo nekak{en noviimpulz za oìvitev planinske dejavnosti na Osnovni {oli Simona Kosa.

Vsi skupaj smo imeli pravzaprav sre~o, kajti prva skupna tura je v lepem jesenskem vre-menu odli~no uspela. Ker smo imeli skupen, trdno zastavljen cilj, da si ogledamo

164


Planinska skupina O[ Simona Kosa inTriglavski narodni parkJoè Miheli~

S poti na planino Za skaloleta 2004

najzanimivej{e bohinjske pa{ne planine, ni nih~e od udeleènih otrok niti enkrat vpra{al,“kako dale~ je {e” ali pa “koliko ~asa bomo {e hodili”. Zgodba se je za~ela odvijati inpa{ne planine, materialna pri~a tiso~letnega ìvljenja pastirjev, so nam, sicer prazne naza~etku zimskega spanja, vstajale pred o~mi.

Tako je bilo v septembru, na samem za~etku {olskega leta. Oktobrski izlet pod Krn, v pla-nine Kuhinjo, Ka{ino, Leskovco, Zaslap in Slapnik je pokazal zanimivo razli~nost,druga~nost od bohinjskih planin in s tem pestrost kulturne krajine v istih gorah, vJulijskih Alpah, kajti na Kuhinji in Ka{ini se paslo nekaj ìvali.

Skupina s {ole v Podbrdu je postajala vse {tevil~nej{a. Na vsaki turi je bilo ve~ otrok inspremljati so jih za~eli tudi star{i. Gospa ravnateljica si je celo, kljub obilici dela v {oli indruìni, vzela ~as, da si je pridobila vodni{ko licenco PZS.

Zima je bila primeren ~as za prve delavnice za izdelovanje uporabnih predmetov iz lesapo vzoru pastirskih. Te sta vodila naravovarstvena nadzornika TNP Toma` Bregant in

165

Planina Za skalo

Joè Miheli~ na eni izmedpredstavitev projektovplaninskega pa{ni{tva

(O[ Podbrdo, oktobra 2004)

Ludvik Komac, ki sta kot otroka in mladeni~a tudi sama pasla, hkrati pa dobro poznataobrt. Kljub nevarnim, ostrim orodjem, sekiram, noèm, dletom in àgam, se zlepa komuni kaj primerilo, nastajati pa so za~eli zanimivi in lepi izdelki, ki so bili osnova kasnej{ihrazstav po {olah in drugih mestih.

Skupna razstava o pa{ni{tvu, ki je tako za~ela prav hitro nastajati, je postala celo najbolj“potujo~a” razstava TNP. Na sre~anjih gorskih kmetov Slovenije je kar dvakrat, vsaki~izpopolnjena, stala na Ba~i pri Podbrdu, pa seveda v {oli v Podbrdu, po drugihsodelujo~ih {olah, v informacijskih sredi{~ih TNP, v Nockbergih in Reziji, po muzejih, nasejmih in drugih javnih mestih. Projekt je torej zaìvel in pustil lepe sledove za seboj.

Tudi pastirske zgodbe smo za~eli zbirati. Zato smo izrabili tradicionalne Belarjeve nar-avoslovne dneve na So{ki poti TNP, ki vsako leto postreèjo z razstavo, ki jo pripravijosodelujo~i u~enci. Ker na Belarjevih dnevih od vsega za~etka sodelujejo prav vse {ole izokolice TNP, torej tudi {ola Simona Kosa, se je material za~el nabirati in ~aka na izdajov skupni knjiìci, ki bo trijezi~na, kajti svoje so prispevali tudi otroci iz Narodnega parka

166


Boj z meglo na vrhu Vogla

S poti na Nanos (november2004)

Nockberge na Avstrijskem Koro{kem in iz Naravnega parka Julijsko predgorje iz Rezijein Terske doline.

êzmejni projekt ERA nam je pomagal, da smo s skupinami, ki so na{le skupno pot popa{nih planinah, obiskali tudi omenjena dva parka in to ve~krat. Ekskurzijam po“Naravoslovni poti ciklam” v dolini reke Ter, po pa{nih planinah koro{kih “Rocky moun-tains” in po starodavnem mestu Gmund so botrovale prav na{e ekskurzije in Belarjevnaravoslovni dan v Trenti.

Pa{ne planine so ves ~as ostale stalnica stikov TNP z osnovnimi {olami. Na enem odsamostojnih izletov planinske skupine iz O[ Simona Kosa na planino Razor, smo skupajcelo posneli del filma “^lovek, drevo in gora”, ki je doìvel lep uspeh na TV Slovenija.

Samo v letu 2006, ko to pi{em, smo na prvo septembrsko soboto obiskali delujo~oMangartsko planino, novembra âdrg, ki sicer ni planina, je pa pe{ iz Zatolmina kardale~ tja gor. Vsi na{i izleti so vedno organizirani ob sobotah, pa so kljub temu, da je to

167

Na Nanosu

Spremljanje gorskega teka na Poreznu junija 2005

za veliko ljudi ~as, ki ga radi koristno porabijo doma, dovolj zanimivi in privla~ni, da soodli~no obiskani. Na Mangartski planini nas je bilo devetdeset, v âdrgu pa preko sto.Za tako lepe uspehe se moramo zahvaliti tudi Osnovni {oli Simona Kosa, ki z dobro voljoin odli~no pripravljenimi otroki sodeluje v tem projektu.

ê bi bil jaz ~lan Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, bi to skupino predlagalza posebno priznanje in nagrado za uspe{no delo, kajti mo~no dvomim, da bi v seda-njem obdobju kak{na druga {olska planinska skupina v tako kratkem ~asu doìvelakvalitetnej{i razvoj. V okviru TNP bo to najverjetneje prva {ola, ki bo neko~ prejela“Belarjevo priznanje” kot najvi{je priznanje, ki ga podeljuje slovenski narodni park.

168


Na na{i {oli je naj{tevil~nej{i planinski kroèk. Med ~lani je veliko prvo{olcev indrugo{olcev, pa tudi vrti~karjev, ki imajo za seboj kar nekaj prehojenih planinskih poti.S tem se zelo radi pohvalijo in na vpra{anja, ki jim jih je zastavila mentorica Franka Mrak,so odgovarjali kot ~isto pravi planinci.

Na vpra{anje, ali radi hodijo v hribe, so seveda vsi odgovorili z dolgim jaaaaaaa..

Zakaj?- Ker je lep razgled. (Tilen)- Da dobim kondicijo in grem malo na zrak. (Matev`)- Ker so visoki. (Matej)- Zato, da jih spoznam. (Manca)- Da sem na sveèm zraku, da hodim in vidim kak{no lepo roìco. (Neà)- Ker dobi{ mi{ice. (Primo`)- Ker gredo prijatelji z menoj. (Luka)- Da pono~i laè spim. (Kiara)

Na vpra{anje, na katerih izletih so è bili, so na{teli Rodico, Razor planino, Porezen, ^rnoprst, Moìc, Ratitovec, Krnska jezera. Vseh hribov, ki so jih obiskali, se niti niso spo-mnili, toliko jih je.

Kateri od teh izletov ti je bil pa najbolj v{e~?- Na Rodico, ker je bil zelo lep razgled. (Tilen)- Na Rodico, ker je bila najvi{ja. Pa tudi Porezen, ko sva {la z dedijem in sva v travi

videla celo jato ptic. (Matev`)- V âdrg, ker sem videla pujse. (Manca)- Na Rodico. Zelo je bilo lepo. (Neà)- Na ^rno prst, ker smo dolgo ~asa hodili, pa {e lep razgled je bil. (Luka)- K slapu Peri~niku, ker me je slap orosil. (Matic)- V âdrg, ker smo videli, kako delajo sir. (Kiara)

S kom najraje gre{ v hribe?- Z mamo, tatom, babico in bratom. (Tilen)- Z dedijem Milkotom in vsemi ostalimi. (Matev`)

169

Kaj pravijo najmlaj{i planinci?Franka Mrak

- S planinskim kro`kom, z mamo ali z dedom, s tatom ali babico. (Matej)- Z mamo in tatom ali s prijatelji. (Neà)- S tatom, da mi nese nahrbtnik, ko postane preteàk. (Kiara)

Najmlaj{i se na izletih seveda lepo po~utijo tudi v dru`bi doma~ih, zato jih vedno po-vabimo na na{e izlete.

êsa nikoli ne pozabi{ vzeti s seboj, ko gre{ v hribe?- Nahrbtnika in pohodnih palic. (Tilen)- Pija~e in sendvi~a. (Matev`)- Lu~i za v bunker. (Matej)- Za pit, sendvi~ev in jope. (Neà)- Knjiìce za ìge. (Luka)- ôkolade za mo~, sok, za visok hrib tudi rokavice, {al in bundo. (Matic)- Termovke. (Kiara)

Verjetno ste è prebrali med vrsticami, da vsi vedno vzamejo s seboj tudi poln nahrbt-nik dobre volje.

Letos nisem bila {e na nobenem izletu. Na lansko leto pa me veèjo zelo lepi spomini.Druènje s prijatelji, lepi novi kraji, nove zgodbe. Zelo ìvo se spominjam izleta naNanos in izleta na Planino za skalo, pa tudi na planino Razor. ^rnih stvari z izletov se nespomnim ve~, ~e so sploh bili. Resni~no upam, da bom na naslednji izlet lahko {la.

Angela ûfer, 8. razred

Na vseh izletih je bilo zabavno. Veliko stvari sem se nau~ila, kako se pripravimo na izlet,kaj vzamemo s seboj. Nekateri izleti so malo slab{i. To pa je odvisno tudi od vremena inmojega razpoloènja. Upam pa, da bo {e veliko takih izletov, ki bodo zabavni.

Breda ûfer, 5. razred

Izlet na RodicoZ avtomobili smo se odpeljali v Rut. Potem smo se {e nekaj ~asa vozili po makadamskicesti. Ko smo se ustavili, smo pot nadaljevali pe{. Hodili smo kar dolgo. Ko smo prispelina vrh, smo imeli ~udovit razgled na Vogel, Triglav, Rut in druge kraje. Ob povratku vdolino smo bili è malo izmu~eni. Potem smo se z avtomobili vrnili nazaj domov. To jebil zelo lep izlet v krasnem vremenu.

Jerneja Kemperle, 5. razred

Pohod na MoìcDobili smo obvestilo, da bomo {li na pohod na Moìc. Oklevali smo, ali bi {li ali ne, kerje bilo slabo vreme.

170


30. 9. 06 zjutraj smo pripravili topla obla~ila, hrano in pija~o. Nato smo se oblekli inobuli. Zbrali smo se pred {olo. Tata nas je peljal do Sori{ke planine. Planinska vodnicaDanila nam je pred odhodom razdelila pi{kote. Potem smo se odpravili proti Moìcu.Vsak je nesel svoj nahrbtnik. Pripravili so vrv, ker je bila gosta megla. Vsi smo se prijeliza vrv. Ni~ nismo videli pred seboj. Pot je bila strma. Prispeli smo na vrh. Bilo je mrzlo.Veter je mo~no pihal in nosil meglo. Pri{li smo do dolgega bunkerja. [li smo vanj. Biloje temno. Tudi v bunkerju smo se dràli za vrv, da se ne bi izgubili. Bil je zanimiv in visok.Po ogledu smo malicali. Ogreli smo se s ~ajem. Nato smo se odpravili nazaj. [e vedno seje vla~ila gosta megla, da smo komaj {e videli. Bili smo è utrujeni. Pri{li smo naparkiri{~e. Pozdravili smo se in se odpeljali domov.

Vesna Lapajne, 5. razred

RodicaVstati sem moral zgodaj zjutraj. Potem sem se napravil in pozajtrkoval. Z avtom smo seodpeljali v Rut. Od tam naprej smo se vozili po makadamski cesti. Med potjo sem opa-zoval bukov gozd, bil je prekrasen. Zdel se mi je neskon~en. êz nekaj ~asa smo seustavili in pot nadaljevali pe{. Hodili smo pribli`no tri ure. Na vrhu smo pojedli in seodpravili v dolino.

Ta pohod mi je bil v{e~, ker je bil na vrhu Rodice pogled na Triglav prelep.

Vid Bizalj, 5. razred

Prvi~ na PoreznuKo sem bil {e majhen, me je mama vedno priganjala, naj grem z njo v hribe. Nekaj ~asasem jih nasprotoval. Ko pa je rekla, da bom na Poreznu videl vlak, me je zamikalo.

Tako smo se nekega dne jaz, mama in tata odpravili na Porezen. Z avtom smo se zape-ljali v Paho~, naprej pa smo {li pe{. Nekaj ~asa je {lo brez problemov. Kmalu pa so meza~ele boleti noge, potil sem se … Za~el sem se trmati. Mamo sem vpra{al, kako pridevlak na hrib, saj tu ni tirov. Odgovorila mi je, da so to vlaki, ki imajo kolesa, kakr{ne semvidel na morju. Verjel sem ji in tako dobil nov zagon za hojo.

Hodili smo in hodili, postalo mi je dolg~as in spet sem zastokal, da ne morem ve~. Mamame je spomnila na vlak. ê se obrnemo, ga ne bom videl. Ker je bila moja èlja videtivlak res velika, nisem mogel odnehati. Mama me je spodbujala, da bomo kmalu na vrhu.Tudi sam sem pospe{il korak in è komaj ~akal, da zagledam vlak. Proti koncu sem èskoraj tekel.

Toda, ko smo pri{li na cilj, vlaka ni bilo. Mamo sem razo~arano vpra{al, kje je. Odgovorilami je: “Joj, vlak je è odpeljal!” [e bolj sem bil razo~aran.

Danes se {e vedno rad spominjam, kako me je mama pretentala. Toda v hribe rad hodim.Kadar sem malo len, me mama vedno spomni, da me na vrhu ~aka “vlak”.

Nino Zala{~ek

171

Na~rtov in èlja je veliko. V za~etku maja 2007 bomo organizirali tabor za u~ence 8. in9. razreda. Letos samo za prostovoljce, ker bo potekal med prazniki. Tabor bo u~no nar-avnan na med-predmetnih povezavah. Na sestankih z vodniki PD Podbrdo se è dogo-varjamo za program. Izhodi{~na lokacija je è dolo~ena - Breginjski kot.

Tudi z najmlaj{imi planinci na~rtujemo ture na tiste planine, kjer sta nas v preteklostipresenetila megla in de`.

Prav posebnih dolgoro~nih na~rtov nimamo, saj se sproti prilagajamo potrebamposameznikov, njihovim sposobnostim in èljam. Razmi{ljamo, da bi se kdaj v prihodnos-ti udeleìli kak{nih regijskih in drugih tekmovanj, kot so: Mladina in gore, orientacijski tek… Vendar moramo najprej planinstvo na {oli bolj zakoreniniti. Zelo se veselim timskegana~rtovanja in dela, ki se je v zadnjem ~asu nakazalo pri PD Podbrdo skupaj z na{o {olo.

Na{ cilj je pribliàti planine in gore otrokom, jih usposobiti za kar najbolj samostojno inodgovorno hojo v gore, predvsem pa za razvijanje doìvljajske sposobnosti posamezni-ka, vse skupaj pa ob upo{tevanju druàbnosti in dru`benosti ~love{kega bitja. Zato setrudimo, da so na{i izleti in ture pestre, druàbne, spro{~ujo~e, a vendar usmerjene kskupnemu cilju - v dobrobit otrok in star{ev, ob upo{tevanju, da otroci tudi v gorahpotrebujejo vodenje. Po~asi naj bi dobili ob~utek, da {e posebno na pohodih in turah nivse dovoljeno, da se je treba prilagajati skupini in upo{tevati navodila vodnikov.

Otroke je treba za~eti zgodaj vzgajati tudi v planinskem duhu. Pri vzgoji je pa~ tako: ~ejo zamudi{, jo kasneje le te`ko nadoknadi{. Ne{tetokrat so me otroci è vpra{ali: zakajmoramo hoditi, zakaj ravno danes, zakaj tako visoko, zakaj pa drugim ni treba, zakaj negremo raje kam drugam, zakaj ne bi raje danes po~eli kaj drugega … ?

Na ta vpra{anja so imeli odgovore in so tudi ne{tetokrat odgovorili vsi, ki so delali zmladimi v na{em planinskem dru{tvu - od prvih za~etkov do danes. ê boste zbornikznali pravilno brati, boste odgovore na otro{ka vpra{anja lahko poiskali v njem.

In {e … Hvala vsem, ki nam pomagate vzgajati in izobraèvati otroke v planinski zavestiin planinskem duhu.

172


Na~rti planinskega kro`ka O[ Simona Kosa v PodbrduPolona Kenda, ravnateljica

Rudi Zgaga se spominja pripovovedovanj:V planinskem zaveti{~u na Petrovem brdu je bilo vedno polno ljudi. Nekateri so bili zeloneu~akani. Hoteli so biti takoj postreèni, ~e{ da se jim mudi. Pa jih je Franc Jensterlezavrnil: “ê se vam tako mudi, zakaj niste pri{li è v~eraj!”

Herman Borovnik je povedal:Leta 1959 so se trije ~lani PD Podbrdo udeleìli alpinisti~nega te~aja v Vratih.

Vsak dan so imeli eno turo. [li so tudi k bivaku Za Akom (1340 m), ki je izhodi{~e zaplezalne ture v okoli{ke stene.

Bilo je deèvno vreme, zato so v bivaku prespali. Drugo jutro se je zjasnilo, Herman jehitro skuhal ~aj in ga razdelil. Alpinist iz Polzele je tedaj opazil, da mu manjka ena noga-vica. Vse so preiskali, ni je bilo nikjer.

Ton~ka iz Ruta je hotela pomiti posodo, v kateri se je kuhal ~aj. Ko je ostanek ~aja neslazlit za bivak, je iz lonca padla tudi “kuhana” nogavica.

S konji, s katerimi so nosili material na ^rno prst, so bili v~asih tudi problemi. Albin~kovkonj (Albin Medja) se je v~asih kar sredi poti obrnil in {el nazaj.

Posebno trmasta je bila mula. Neko~ se je Hermanu na “ve~ni poti” kar ulegla, noge dvi-gnila v zrak in se po travi spustila do prvega senika - s tovorom vred. Herman ni imeldruge izbire, kakor da je mulo pustil na njenem “po~ivali{~u”, s konjem pa nadaljeval potdo ko~e. Tam ga je raztovoril, se vrnil do senika, raztovoril mulo, blago natovoril nakonja in ….ponovno na vrh. “Gospa mula” pa je lepo po~ivala.

To se je Hermanu pripetilo samo enkrat. Potem pa so ga Bohinjci pou~ili, kako morapostopati z neposlu{no ìvaljo. Na konec palice je vstavil veliko {ivanko, s katero jezbodel ìval v stegno, kadar ni hotela nadaljevati poti.

Na ^rni prsti so nadgrajevali ko~o. Herman je skuhal kosilo in poklical delavce jest.Delovodja Martin [tendler ni in ni hotel prenehati z delom, ~eprav je è nekaj ~asabliskalo in grmelo in so ~rni oblaki grozili z de`jem. Nenadoma je strela tre{~ila vneposredni bliìni ko~e, da je Martina vrglo na zadnjo plat. H kosilu ni bilo ve~ treba kli-cati, vsi so bili “en, dva, tri” v ko~i.

173

Iz planinskega nahrbtnikabrskala Olga in Cveto Zgaga

Neko~ se je Hermanu è na èlezni{ki postaji v Podbrdu, kjer je natovarjal konje,pridruìl nek profesor iz Zagreba s svojo h~erko. Skupaj so hodili na ^rno prst. Ko so sebliàli “ve~ni poti”, je bil profesor è tako utrujen, da ga je Herman navezal muli za repin vlekla ga je navzgor.

Anderle Ivan se je marsikdaj “pohecal”. Poslal je uradno vabilo Borovniku in [orliju zaob~ni zbor PD @irovnica, ki naj bi se ga udeleìli kot predstavniki PD Podbrdo. [li so zvlakom. Borovnik in [orli sta bila nemalo presene~ena, ko so izstopili {ele v Lescah.

“Kak{en ob~ni zbor,” se je posmejal Anderle, “zdaj bomo {li k Avseniku na ve~erjo,potem pa v Sanka{ko ko~o, kamor bodo prinesli iz Smoku~a (to je bila Anderletova rojst-va vas) nahrbtnik s hrano in pija~o. Malo bomo popekli, malo polumpali, jutri pa domov.”

Janko Valentin~i~ je povedal:Ob ustanovitvi PD Podbrdo je bilo med ~lani veliko navdu{enje za planinstvo. [e poseb-no zagnan je bil predsednik Anderle Ivan. Delal je v èlezarni na Jesenicah in se kot ostaliGraparji vozil na delo z vlakom.

Janko Valentin~i~, takrat prometnik na postaji v Podbrdu, je bil tudi ~lan upravnega odb-ora. Anderle se je pogosto ustavil pri njem v prometni pisarni, ko je ~akal na vlak.Navdu{eno sta razpravljala, seveda o planinstvu.

“âkaj”, ga je prekinil Janko “da dam odhod”.

Ko se je Janko vrnil v pisarno, ga je Anderle vpra{al: “Ti, kam pa je {el ta vlak?”

“Na Jesenice,” je povedal Janko.

“Ja madona, jaz moram it' delat!” se je spomnil Anderle.

Silvo Begu{ je povedal:Mladinci, ki so nesli material na ^rno prst, so med potjo nabrali nekaj kilogramov gob.Izro~ili so jih oskrbniku Hermanu Borovniku. Ta je bil gob izredno vesel. V ko~i je namre~è tako primanjkovalo hrane, da mu je ostalo le {e nekaj jajc. Skupaj z gobami pa jeuspel nahraniti 20 planincev.

Peter ûfer je povedal:Ivana Anderleta - Rej~ka so planinci ve~krat draìli, da bi kot predsednik moral vedetitudi, koliko korakov je iz Podbrda do ko~e na ^rni prsti.

Da bi jih uti{al, se je odlo~il, da jih bo res pre{tel.

Takole je na{tel:

- iz Podbrda na Kalarsko brdo - 4340 korakov,- s Kalarskega brda do prvega senika - 3155 korakov- od prvega senika do ko~e na ^rni prsti - 3595 korakov

174


Iz Podbrda do ko~e je tako na{tel 11.090 korakov. Hodil je to~no 3 ure, s tem da je vmes20 minut po~ival.

“Verjetno sem se marsikomu zameril, saj nisem nikomur odzdravil, da se ne bi zmotil pri{tetju!” je pripovedoval Rej~k.

Dogodek je s podpisom potrdil Ivan Anderle v vpisni knjigi dne 24. 6. 1967 pod zap. {t. 151.

Ljubo Trojer je povedal:Skupina Podbr~anov je {la novo leto 1969 pri~akat v ko~o na ^rno prst. Med potjo navrh so gazili sneg, tako da je imel Ljubo popolnoma premo~ene iz doma~e volne pletenenogavice. Kar zmrzovale so mu na nogah, polno ledenih kroglic se je nabralo na njih.Zato jih je v ko~i sezul in dal su{it v pe~ico {tedilnika. Lotil se je kuhanja ~aja in pri tempozabil na “{tumfe”. Ko se je spomnil nanje, so è zoglenele.

Seveda nih~e ni imel s seboj rezervnih nogavic. Ljubo je strgal rjuho in si noge ovil vkrpe, da se je obul za vrnitev v dolino.

V gostilni “Pod plehom” v Podbrdu so opazili, da nima nogavic. Gostilni~arka Fanika muje rekla: “Joj, Ljubo, nima{ nobenih nogavic! Jaz bi ti lahko ene spletla.”Odtlej ga vsi doma~ini poznajo pod imenom “[tumfa”.

Ljubo je redno nosil na ^rno prst hrano in potreben material. Spominja se, da so zasluìli32 din od kilograma prinesenega tovora.

Nekega dne se je z Lukovim Marjanom iz Trtnika zmenil, da bosta po popoldanski slu`bi,to je ob 11. uri zve~er, skupaj nesla vsak svoj ko{ materiala na goro. Ljubo je ̀ e dopoldnepri Metni Micki napolnil oba ko{a, ~eprav je Micka zelo nerada dala robo, ~e lastnikako{a ni bilo zraven. Mladim je dovolila nesti najve~ 25 kg. Oba ko{a je Ljubo nesel doTrtnika in ju tam skril.

Toda ob dogovorjeni uri Marjana ni bilo od nikoder. Ljubo je preloìl vso robo v en ko{in okoli polno~i pri luni nesel 50 kg tovora na ^rno prst.

Ljubo je nesel na ^rno prst {e zapakirano pomivalno korito, te`ko 63 kg. Najprej ga jenesel iz Podbrda do Trtnika. Ko je bil o~e v slu`bi, je vzel iz “{tale” osla, nanj navezalkorito in “hajd” proti Kalarskemu brdu. Tam se je pasla ìvina. Ko jo je osel zagledal, jepodivjal. Ljubo se je ustra{il, da bo uni~il korito, zato je osla raztovoril in ga odpeljalnazaj v Trtnik.

Toda korito je na vsak na~in hotel spraviti na ^rno prst. Vzel je “{trike” iz “birkel”, nekajkartona in stare jope in se ponovno podal na pot. Na Kalarskem brdu je korito obloìl skartonom in jopami in si ga oprtal na hrbet. Tovor je bil zelo neroden za prenos, netoliko zaradi teè kot zaradi velikosti.

S Kalarskega brda je hodil do vrha ^rne prsti 6 ur, korito pa je le prinesel!

175

Nekega poletnega dne leta 1965 je Ljubo nesel v ko{u na ^rno prst tudi 10 kg teàk hlebmladega sira. Ko je po~ival, se je ko{ nagnil. Sir se je zakotalil po gozdu in se razpo~il nave~ kosov. Ljubo je kose pobral in tako razkosan hleb sira predal oskrbnici Marici Rej~kovi.Ta se je zelo razjezila, mu o~itala, da je nekaj sira pojedel in ni hotela pla~ati teè, ki je bilanapisana na sirovi skorji. Tedaj se je od nekod prikazal Martin [tendler, gradbeni delovo-dja pri ko~i in naredil red: “Kej gauaris, placaj pobu vse, kar na hlebu pisa!”

Kako je U{aj zalival tramoveV veliki èlezni~arski hi{i v Podbrdu sta stanovala èlezni~arja U{aj Joè in Franjo Vizjakz druìnama: Vizjak v pritli~ju, U{aj v prvem nadstropju.

Vizjak je su{il tramove, da bodo la`ji za prenos na ^rno prst. Naslonil jih je na hi{o in jihprena{al iz ene strani na drugo, da bi bili ~im dlje na soncu. Tako so se hitreje su{ili inbili laì.

Menda sta Hobarjev Janko in Rej~k nahujskala U{aja, da je skrivaj vsak dan z vrha tramovezalival z vodo. Z Vizjakom pa so stavili, da jih ne bo prinesel na vrh. In res jih ni!

Nadzorovana delovna akcijaKo smo {li na delovno akcijo na vrh Kotla, nam je od Grahovega do Ruta sledil majhenpes me{an~ek. Podili smo ga nazaj domov, pa se je le za nekaj ~asa potuhnil in nam skri-vaj sledil. Ko smo ga spet opazili, smo bili è na cilju. Njegov gospodar je bil na{ znanec,ki je bil navajen na{ih {al. Obvestili smo ga, da je njegov pes z nami, pa nam tega sprvani verjel. Ko pa je pogledal okrog hi{e in ugotovil, da psa res ni, ga je pri{el iskat. [alilismo se, da nam je psa poslal za kontrolorja, ~e{, da nam ni zaupal, kaj bomo naredili speskom, ki ga je dan prej na hrbtu prinesel na vrh Kotla.

Liljana Gatej

V tretje gre radoZgodba je iz ~asa, ko sem hodila v sedmi razred osnovne {ole. Neko obla~no soboto konecmaja sem {la s star{i na ^rno prst. Star{i so pomagali popravljati streho na ko~i, jaz pa sempobirala ko{~ke odpadnega materiala, ki jim je “po nesre~i” padel s strehe. Popoldne sougotovili, da bodo delo kon~ali {ele naslednjega dne. Ko~a je bila takrat {e zelo vla`na,zato smo {li spat domov v Podbrdo. Po poti so me prepri~evali, naj grem naslednjega dnetudi jaz na ^rno prst, saj me pri delu potrebujejo. Po~utila sem se “veliko”.

V nedeljo zjutraj smo {li res spet na ^rno prst, vra~ali smo se pozno popoldne. Veselasem bila, ker se mi ni bilo treba pripravljati {e za {olo, saj smo imeli naslednjega dne{portni dan. Ob pol osmih zjutraj sem bila, {e malo utrujena, è pred {olo. U~iteljica jena{tevala: “5. in 6. razred gresta z avtobusom do Petrovega Brda in od tam pe{ naPorezen, 7. in 8. razred pa kar izpred {ole na ^rno prst.”

Mislila sem, da me bo kap. Pa sem vzdràla pot. Morda prav zaradi tega doìvljaja {evedno rada hodim na ^rno prst.

Danila Obid

176


Kak{na “griwa”!Bil sem v tretjem razredu osnovne {ole. Z mamo, babico in bratrancem Aleksom izVipave smo se julija odpravili na ^rno prst. Tata nas je odpeljal z avtom na Kal, naprejpa smo se odpravili pe{. Vipavci so znani po hudomu{nosti in tudi Aleks je tak. Pa {emo~nej{e postave je.

@e takoj na za~etku poti proti Kalarskemu Brdu je za~el stokati: “Joj! Kak{na “griwa” jetu!” Mama ga je vpra{ala, ~e v Vipavi nimajo takih “griw”.

“V Vipavi je “griwa” samo vodoravna”, ji je odgovoril.

Babica se je odgovoru tako smejala, da je komaj hodila. Smejati se je za~el tudi sam intako je malo pozabil na “griwo”.

Po~asi smo se vzpenjali in pri{li do klopce pri Babjem zobu. Tam je Aleks moral na malopotrebo. Malo je pihalo, zato ga je zazeblo in spet je zastokal: “Ma dej, dej, tko je mraz,da mi bo {e zamrznu!”

Babico je popadel tak meh, da je morala na malo potrebo.

Po malici smo se odpravili naprej. Aleks in babica sta bila è utrujena, zato sem jaz neselnjuna nahrbtnika naprej, mama pa je vzela mojega. Aleksu je ukazala, naj grem jaznaprej, Aleks naj hodi za njo, babica pa zadaj, kakor pa~ more hitro. Aleksu je {e rekla,naj utihne in naj se ne pritoùje kar naprej. Nekaj ~asa je bil res tiho, potem pa ga jezaskrbelo: “Ma kej, ~e padem dol, moram prit nazaj gor?”

Babica se je zopet neustavljivo smejala. Tudi mamo je zlomil smeh, vendar je Aleksatolaìla, da bomo kmalu na cilju. Res je utihnil, potem pa ga je nenadoma zanimalo,koliko ovinkov je {e do vrha. Mama je odgovorila, da jih {e ni {tela in naj raje hodi. Jazsem bil è skoraj pod vrhom. Ko me je zagledal, je dobil mo~ in je pospe{il korake.

Ko smo bili pri ko~i, pa je rekel: “êprav sem se zelo utrudil, se mi zdi tukaj lepo. Vendarne verjamem, da bom pri{el {e kdaj gor.”

Nino Zala{~ek, 8. razred

Ovce na ^rni prstiBilo je leta 1982 poleti na ^rni prsti.

Oskrbnici v ko~i sta bili Albina Kogoj in njena h~i Tanja, na obisku pa sta bili {e Tanjinasestra Nadja in sestri~na Tadeja. Zaradi Tadeje in Tanje sva pri{la gor {e jaz in Dejan. @epopoldne smo fantje za~eli “ùrati”, pridruìli so se nam {e {tirje iz Medvod.

Kmalu se je pojavil Joè s svojim psom, ki mu je takoj u{el proti Rodici in se je vrnil {elena ve~er. Joè je pri{el pogledat svoje tri ovce, ki so se ~ez poletje pasle na ^rni prsti.Takrat se je na sedlu med ^rno prstjo in Kontnim vrhom paslo tudi okrog 70 bohinjskihovac. Ugotovil je, da so se njegove pome{ale med bohinjske. To mu ni bilo v{e~. Odlo~ilse je, da jih pripelje nazaj h ko~i. S pomo~jo planincev iz Medvod jih je hotel obkoliti.Ena od njegovih ovac je imela zvonec in ga je prepoznala. Pognala se je v tek, drugi dve

177

ovci pa za njo. Nevaren, previsen odsek poti so uspe{no pre~kale. Nenadoma se je zanjimi pognal {e cel bohinjski trop. Na nevarnem delu poti se prvim ovcam zaradi pritiska~rede ni uspelo ustaviti, okrog 40 jih je zgrmelo v prepadno strmino. Pribli`no dvajsetjih je takoj poginilo, druge so bile ranjene.

S Tadejo sva celoten dogodek opazovala s ^rne prsti, Dejan pa iz sedla. Zaklical mi je,naj prinesem noè, kajti ovce je bilo treba re{iti muk. Grozovito je meketalo in smrdelo,ko sva pri{la do njih.

Eno smo prinesli v ko~o, kjer smo jo odrli in spekli. Sposodil sem si aluminijasto skledo,ki sem jo med uporabo nevede po{kodoval. Zve~er si je Albina hotela v njej umitirazbolele noge. Nalila je tople vode, potopila noge vanjo, toda nenadoma jo je zazeblov stopala. Po tleh je bilo polno vode, skleda je pu{~ala.

Zve~er smo po radijski postaji obvestili o nesre~i Petra, gospodarja dru{tva. Naslednjegadne so pri{li Bohinjci, razkuìli teren in zasuli nesre~ne ovce.

Livijo Dakskobler

178


Po 32 letih so 26. maja 2007trije planinci PD PodbrdaLivijo Dakskobler, RomanDakskobler in Simon Droleponovno s konjem preneslitovor na ^rno prst. Konj Urko(lastnik Vilko [orli) se jedobro odrezal. Planinci so jih sprasevali, ~e se ni mordapokvarila ì~nica.

1. arhiv Planinskega dru{tva Podbrdo (zapisniki sej upravnega odbora, zapisniki ob~nih zborov dru{tva, gradbena dokumentacija o nadzidavi ko~e z leta 1963)

2. zapisi Petra ûferja (rokopis)

3. Planinski vestniki: 1898 - 1984

4. Zorko Jelin~i~ - nad prezrtjem in mitom. PZS in PD Tolmin, 2000

5. Ludvik Zorzut: Od prsti ^rne - v sive Krne (PV, 1957, str. 262 in PV 1958, str. 486)

6. ing. Stanko Dimnik: Megla s tolminske strani. (PV, 2/1969, str. 70 - 77)

7. Gori{ka straà z dne 19. 12. 1923 in 26. 4. 1923

8. @arko Rov{~ek: Kronika So{ke podru`nice SPD (PD Tolmin - razvoj planinske organizacije po drugi svetovni vojni)

9. Zbornik Planinskega dru{tva Bohinjska Bistrica ob petdesetletnici in stodesetletnici Oro`nove ko~e. Bohinjska Bistrica, 2004

10. Stoletje planinstva na Tolminskem: jubilejni zbornik PD Tolmin. Tolmin: Planinsko dru{tvo, 1995

11. 50 let GRS Tolmin 1948 - 1983, Bilten, {t. 3 (Tolmin, 1998)

12. Matja` Deràj: Planinski pozdrav : ob 100-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega dru{tva. Mladika, Ljubljana, 1993

13. France Male{i~: Spomin in opomin gora. Radovljica: Didakta, 2005

14. Tine Miheli~, Rudi Zorman: Slovenske stene (sto najlep{ih plezalnih vzponov): Novi vrh (str. 309, 310, 312)

15. Janez Bizjak: Planinstvo v TNP. (PV, 8/1984, str. 364 - 368)

16. Dr. Julius Kugy: Iz ìvljenja gornika. Zalo`ba Obzorja Maribor, 1968

17. Dr. Ivan [vegel: Botani~na potovanja sa{kega kralja Friderika Avgusta II. v okoli{u Julijskih Alp pred sto leti. Proteus 4(4): 73-76, Ljubljana

179

Viri

Zahvaljujemo se vsem krajanom - informatorjem, ki so pomagali, da smo odkrili velikozanimivega o na{i planinski zgodovini.

Zahvaljujemo se avtorjem in lastnikom fotografij. To so:

Anderle Cveto, Arman Marjan, Bizjak Vera, Borovnik Herman, ûfer Ivan, ûfer IvoAlojz, ûfer Peter, Dakskobler Dorica, Dakskobler Igor, Dakskobler Livijo, DakskoblerMarko, druìna Ortar, druìna Torkar, druìna Volf, druìna Drole, druìna Jesenski,druìna Begu{, Gatej Lilijana, Kav~i~ Viktor, Kenda Polona, Kemperle Ernest, MedjaAlbin, Miheli~ Joè, Mlakar Joè, [tendler Cveto, Trojer Ljubo, U{aj Ester, Valentin~i~Janko, Volf Marju~a, Zgaga Cveto, Zgaga Rudolf.

Iskreno se zahvaljujemo uglednemu in cenjenemu rastlinskemu fotografu in dolgolet-nemu obiskovalcu in prijatelju ^rne prsti dr. Luki Pintarju, ki je za na{ zbornik prispe-val nekaj svojih odli~nih posnetkov. Iskrena hvala tudi fotografu Marjanu Richterju zadigitalizacijo in obdelavo Pintarjevih posnetkov.

Hvala Robertu Komacu za ra~unalni{ko pomo~ pri ureditvi poglavij.

180


Zahvala

Ob~ina TolminZavarovalnica TriglavNova KBM - podro~je Nova Gorica - podru`nicaTolminHidria AETLTO Soto~je Dru{tvo Ba{ka dedi{~ina Turisti~na zveza Gornjega Poso~ja

181

Brez njih ne bi zmogli


Documents

brosura Layout 1 - Planinsko društvo Podbrdopdpodbrdo.si/Zbornik_ob_50-letnici_PD_Podbrdo.pdfgorske flore in na {e posebej edinstveni lokaciji ~udovitih panoramskih razgledov na vrhove