Botanična sestava in proizvodnost ruše kraških pašnikov ob različnih

načinih nadzorovane paše

Matej VIDRIH

Magistrsko delo

1. Uvod

- vloga travnatega sveta v Sloveniji

- nastanek travnatega sveta v Evropi in Sloveniji

- pomen paše za ohranjanje travnatega sveta v Sloveniji

2. Hipoteza in namen raziskave

Izkoriščanje ruše s pašo domačih živali ima značilen vpliv na razvoj vegetacije.

Gnojenje s fosforjem vpliva na povečanje mase zelinja in njeno izkoriščenost s pašo drobnice.

Vpliv paše živali na razvoj vegetacije ko so za to dane razmere.

S pomočjo paše drobnice želimo zaustaviti proces opuščanja kmetijskih zemljišč.

3. Pregled literature

Trajnostna raba sestavin biotske raznovrstnosti kot smernica v prihodnosti (Hlad in Černe, 2002).

Ogroženost travinja v hribovitem svetu zaradi opuščanja tradicionalne rabe (Cunder, 1998).

Pretežno košna raba zemljišč v zadnjih 300 letih (Gams, 1992).

Proces zaraščanja je presegel potrebno gozdnatost kraške krajine (Čampa, 1999).

Vpliv nenadzorovane in nadzorovane paše na rušo vrstno pestrih travišč (Peterlin in Gorkič, 1998).

Ugodne talne in podnebne razmere za uspevanje velikega števila vrst v ruši kraškega travinja (Kaligarič, 1994; Škornik 2000).

V ruši kraških pašnikov je bilo najdeno 118 vrst (15 trav, 13 metuljnic, 90 zeli) (Kotnik, 1995).

Sestava ruše iz botaničnega vidika zelo neugodna, ker vsebuje veliko plevelnih zeli (Korošec, 1993).

Gnojenje z mineralnimi gnojili vpliva različno na botanične skupine rastlin (Šuštar, 1981; Verbič, 1998).

Letni pridelek mrve od 2,28 t ha-1 do 6,49 t ha-1

(Verbič, 1998).

Tekmovalnost rastlin je odvisna od spreminjanja dostopnosti virov za uspevanje rastlin (Kemp, 2001).

Vpliv paše živali z obtrgavanjem, gaženjem in blatenjem.

V heterogeni ruši omogoči paša večjo proizvodnjo na žival kot košnja zelinja, ker je prva raba selektivna (Frame, 1992).

STRES (S) MOTNJA (D)

Travniki in pašniki

TEKMOVALNOST (C)

Obstoj treh strategij pri rastlinah: strategija tekmovalnosti, strategija odpornosti na stres in strategija motnje (Grime, 1979).

Odpornost rastlin na pašo (Briske, 1991)

Pestrost in proizvodnost travne ruše imata v različnih habitatih različno razmerje (Al Mufti, 1977)

ò gozd

ö travinje

r grmišča

Nadzorovana paša in njen pomen za rabo zemljišč v luči ohranjanja pomembnih rastlinskih vrst in združb (Baker in Londo, 1998):

- trajanje zasedbe zemljišča z živalmi;

- celoletna paša živali;

- nizko proizvodne živali;

- čim večje območje paše.

Slika: Opisen prikaz kmetijskih in okoljskih vrednot na botanično pestrih travnih združbah (Chapman, 2001)

Meso

Proizvodnjakrme

Botanično pestre

travniške združbe

Habitat za favno

Habitat za floro

Estetske vrednote

VretenčarjiOkrasnipomenRekreacijski

pomen

Mleko

Vlakna

Nevretenčarji

Kmetijske vrednote

Okoljske vrednote

PRETEKLOST

SEDANJOST

Kmetijske vrednote

Okoljske vrednote

4. Material in metode dela

Raziskave so potekale pod vrhom Vremščice (820 m n.v.)

pred 1992 - košnja in del tradicionalne transhumance

po 1992 - nadzorovana paša drobnice

2000 - Center za sonaravno rekultivacijo Vremščica

Proučevana ruša kraških pašnikov spada v združbo Carici humilis-Centaureetum rupestris Ht. 31.

Tla zemljišč, kjer so potekala opazovanja in meritve ruše so kombinacija rendzin na apnencu in tipičnih rjavih pokarbonatnih tal.

4.1 Merjenje proizvodnosti in prirasta ruše ter botanične sestave rušePoskus gnojenja s fosforjem1. Kontrola

2. 3x30 - gnojeno tri leta zapored z odmerkom 30 kg P2O5 ha-1

3. 3x90 – gnojeno tri leta zapored z odmerkom 90 kg P2O5 ha-1

4. 1x270 – gnojeno samo ob postavitvi poskusa z odmerkom 270 kg P2O5 ha-1

Preglednica: Datumi meritev mase zelinja po obdobjih rasti v letu 2001

Groba botanična analiza in fitocenološki popis ruše sta bila opravljena v vseh treh letih (1999, 2000 in 2001).

Groba botanična analiza: delitev na trave, metuljnice, zeli.Fitocenološki popis: vsaka vrsta dobi numerično oznako.

4.2 Fitocenološko popisovanje ruše

Kako se sestava ruše spreminja pod vplivom paše drobnice skozi sezono in med leti?

Preglednica: Oznaka in opis ploskev, na katerih so bili opravljeni fitocenološki popisi

2

3

1

Preglednica: Pregled datumov popisov po letih

Preglednica: Lestvica za popis po Braun-Blanquetu:

Uvrstitev vrste v frekvenčni razred

Izračun Sørensonovega indeksa podobnosti

Izdelava dendrograma

Izračun Shannonovega indeksa pestrosti

5. Rezultati5.1 Merjenje proizvodnosti in prirasta ruše ter botanične sestave ruše

Spomladanska rast

Poletna rast

Jesenska rast

05

10152025303540455055606570

1 2 3 4

Zaporedna meritev

Prira

st m

ase

zelin

ja

(kg

s.s.

ha-1

dan-1

)

1 2 3 4Postopek

05

10152025303540455055606570

6 7 8 9

Zaporedna meritevPr

irast

mas

e ze

linja

(kg

s.s.

ha-1

dan-1

)

1 2 3 4Postopek

05

10152025303540455055606570

11 12 13

Zaporedna meritev

Prira

st m

ase

zelin

ja

(kg

s.s.

ha-1

dan-1

)

1 2 3 4Postopek

áSpomladanska dnevna prirast

5.5. – 12.6.

Poletna dnevna prirast â

10.7. – 31.7.

áJesenska dnevna prirast

16.8. – 6.9.

Izkoristek s pašo

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

1 2 3 4

Postopek

Mas

a ze

linja

(t s

.s. h

a-1)

Začetek pašnega intervala

Konec pašnega intervala

Izkoristek mase zelinja

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

1 2 3 4

Postopek

Mas

a ze

linja

(t s

.s. h

a-1)

Začetek pašnega intervalaKonec pašnega intervalaIzkoristek mase zelinja

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

1 2 3 4

Postopek

Mas

a ze

linja

(t s

.s. h

a-1)

Začetek pašnega intervalaKonec pašnega intervalaIzkoristek mase zelinja

V 1. pašnem intervalu â

á V 2. pašnem intervalu

V 3. pašnem intervalu â

Botanična sestava ruše

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

1s 2s 3s 4s 1p 2p 3p 4p 1j 2j 3j 4j

Postopek

Del

ež b

otan

ične

sku

pine

Z

M

T

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

1s 2s 3s 4s 1p 2p 3p 4p 1j 2j 3j 4j

Postopek

Del

ež b

otan

ične

sku

pine

Z

M

T

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

1s 2s 3s 4s 1p 2p 3p 4p 1j 2j 3j 4j

Postopek

Del

ež b

otan

ične

sku

pine

Z

M

T

á 1999

á 2000

á 2001

Slika:Deleži botaničnih skupin (T-trave, M-metuljnice, Z-zeli) v treh sezonskih aspektih (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) na poskusu gnojenja s fosforjem

Slika:Deleži botaničnih skupin (T-trave, M-metuljnice, Z-zeli) v treh sezonskih aspektih (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) na poskusu gnojenja s fosforjem

Slika:Deleži botaničnih skupin (T-trave, M-metuljnice, Z-zeli) v treh sezonskih aspektih (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) na poskusu gnojenja s fosforjem

Podobnost v sestavi ruše

0102030405060708090

100

1-1 2-2 3-3 4-4

Prim erjava postopkov

Podo

bnos

t (%

)

99-00

99-01

00-01

Slika: Vpliv gnojenja s fosforjem na odstotek podobnosti med enakimi postopki po letih popisovanja v ruši kraškega pašnika

0102030405060708090

100

1-2 1-3 1-4 2-3 2-4 3-4

Prim erjava postopkov

Podo

bnos

t (%

)

1999

2000

2001

Slika: Vpliv gnojenja s fosforjem na odstotek podobnosti med različnimi postopki po letih v ruši kraškega pašnika

0

10

20

30

40

50

60

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Popis

Štev

ilo v

rst /

plo

skev

0

1

2

3

4

5

Shan

nono

v in

deks

pe

stro

sti

Število vrstIndeks pestrosti

Slika: Spreminjanje števila vrst in Shannonovega indeksa pestrosti po popisih v letih 1999, 2000 in 2001 v poskusu gnojenja s fosforjem

Preglednica: Seznam vseh vrst, določenih na območju popisovanja

Preglednica: Fitocenološki popis ploskev (1-8) v vseh treh aspektih

5.2 Fitocenološko popisovanje ruše

Preglednica: Razvrstitev vseh določenih rastlin v popisih po njihovi življenjski obliki in botanični skupini

0

50

100

150

200

250

300

I II III IV V

Frekvenčni razred

Štev

ilo v

rst

Preglednica:Porazdelitev vrst, določenih v vseh popisih v frekvenčne razrede

0

20

40

60

80

100

120

s/99 p/99 j/99 s/00 p/00 j/00 s/01 p/01 j/01

Sezonski aspekt

Štev

ilo v

rst /

plo

skev

P1

P2

P3

P4

Ploskev

0

20

40

60

80

100

120

s/99 p/99 j/99 s/00 p/00 j/00 s/01 p/01 j/01

Sezonski aspekt

Štev

ilo v

rst /

plo

skev

P5

P6

P7

P8

Ploskev

Številčnost vrst na popisnih ploskvah

Slika: Številčnost vrst na popisnih ploskvah (P1-P4) v odvisnosti od paše ovc in sezonskega aspekta (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) med leti 1999 in 2001 v ruši kraškega pašnika

Slika: Številčnost vrst na popisnih ploskvah (P5-P8) v odvisnosti od paše ovc in sezonskega aspekta (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) med leti 1999 in 2001 v ruši kraškega pašnika

00,5

11,5

22,5

33,5

44,5

5

P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8

Ploskev

Shan

nono

v in

deks

pes

tros

ti

1999

2000

2001

00,5

11,5

22,5

33,5

44,5

5

P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8

Ploskev

Shan

nono

v in

deks

pes

tros

ti

1999

2000

2001

00,5

11,5

22,5

33,5

44,5

5

P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8

Ploskev

Shan

nono

v in

deks

pes

tros

ti

1999

2000

2001

Shannonov indeks pestrosti

Slika: Shannonov indeks pestrosti po letih in ploskvah v spomladanskem aspektu

Slika: Shannonov indeks pestrosti po letih in ploskvah v poletnemaspektu

Slika: Shannonov indeks pestrosti po letih in ploskvah v jesenskemaspektu

Slika: Dendrogram popisov po ploskvah (1-8) in sezonskemu aspektu (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) v letu 1999

Slika: Dendrogram popisov po ploskvah (1-8) in sezonskemu aspektu (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) v letu 2000

Slika: Dendrogram popisov po ploskvah (1-8) in sezonskemu aspektu (s-spomladi, p-poleti, j-jeseni) v letu 2001

6. Sklepi

- zelinje ima značilno hitro rast spomladi, počasnejšo poleti in za tretjino manjšo jeseni;

- pričetek rasti vegetacije je bil opazovan že v mesecu aprilu, prirast pa v sredini prve dekade maja;

-povprečna masa zelinja je bila zaradi gnojenja s fosforjem večja in odvisna od odmerka gnojila in obdobja rasti;

- kot najboljši se je potrdil postopek 3, ko je bilo v treh letih gnojeno s 90 kg P2O5 ha-1;

- prirast mase zelinja spomladi: 20-60 kg s.s. ha-1 dan-1

poleti: 15-55 kg s.s. ha-1 dan-1, jeseni: majhen;

- izkoristek je bil najboljši v postopku 3;

- v ruši kraškega pašnika spomladi prevladujejo trave, poleti se poveča delež metuljnic in v jeseni delež zeli;

- največja podobnost ruše se ohrani v postopkih 3 in 4 med leti;

- s popisovanjem flore po ploskvah smo določili 349 vrst rastlin, od tega je bilo 60 % zelnatih trajnic in več kot 80 % zeli;

- samo nadzorovana paša živali ob primerni obtežbi zagotavlja ustrezno proizvodnost in pestrost ruše.

Botanična sestava in proizvodnost ruše kraških pašnikov ob različnih

načinih nadzorovane paše

Matej VIDRIH

Magistrsko delo