ROK LXVI ^ISLO 46 (3395) NOVI SAD, 19. NOVEMBER 2010. ROKU CENA 30 DINARI

www.ruskeslovo.com

GLASN<K PO RUSKIVIHODZI PIYTOK

LWM TOTI CO ZDZERAXLXDZOH,RADUX [E PREHODNOSCI^ASU

Aleksandar^otri~

PO^INAKOSTELQNIKOVA

W[ENQ

NWSTAVANW RUSINOH U MADYRSKEJ BOK 12. BOK 6.

BOK 9.BOK 11.

Pondzelok, 15. novembra, viasfaltovani per{i 400 meteri ^ervinskej dragi do ho-tara, a roboti ko{tax kolo 4 milioni dinari. Za totu namenu, vek{inu potrebnih

sredstvoh Mesna zawdn<ca obezpe~ela od Pokra<nskogo sekretariytu za polqoprivredu,na osnovi konkurovany, a ~asc opredzelwna z mesnogo samodoprinosu. Asfalt na dragi{iroki 3, a z bankinami 3,40 meteri. O tim co porobene na tej dragi, predsidatelq So-vitu Mesnej zawdn<ci Ruski Kerestur i narodni poslan<k dr Dxra Mu~enski gvarel:

– Zadovolqni zme `e uspi{no zakon~ena tota investiciy, kotra bula zarisovana u te-ra{n<m mesnim samodoprinosu. Na tot sposob {e trudzime stvoric co lwp{i usloviyza robotu na{im lxdzom kotri obrabyx `em. Teraz mame tvardu dragu na {ickih glav-nih vihodoh z Kerestura do hotaroh. Investiciy vitvorena z dvoh `ridloh – tvardapodloga zoz sredstvoh Pokra<nskogo sekretariytu za polqoprivredu, u vinosu od 2,5 mi-lioni dinari, asfaltovanw z mesnogo samodoprinosu, u vinosu od 1,5 milion dinari.Prowkt porobeni na 1 500 meteri dragi, tak `e iducogo roku predlu`ime wj budovanw.

– @adam nagla{ic `e barz va`ne mac svoj dinar, kotri osnova za taku fajtu investi-cijoh, bo mi z na{ih penw`oh porobeli prowkt dragi i z n<m konkurovali do Po-

kra<nskogo sekreta-riytu, dze zme sred-stva za dragu i do-stali. Prakti~no,na na{ wden dinar,dostali zme skorodva dinari z drugo-go urovny vlasci.Preto, barz va`ne`e bizme iducogoroku viglasali no-vi mesni samodo-prinos, a z takimap r o w k t a m istvaryme usloviy zarozvoj polqopri-vredi, kotra barzva`ni motor ro-zvox Kerestura –gvarel Mu~enski.

M. Z.

MIHALOVO LWTO I W[ENQSKI ROBOTI

Krasna hvily poznej w{en> omo`l>vena `e bi {e u na{ih troh mestohpozakon~ovali planovani roboti – u Kocure predlu`eni roboti na

kanalizaci>, a u [idze nwasfaltovani 100 meteri ul>~ki Dxra Ki{ do-stali asfalt, u Keresture viasfaltovana ~asc dragi do hotara

Mihalovo lwto pomoglo `e bi{e roboti kon~elo i te-raz, ked zvi~ajno padadi`d` i {icko zma~-kane. Co {e nw porobiteraz, budze mu{ic~ekac yr.

P r e { l o g opiytku rusko-slovski redakto-re na|iveli uBeo}radze akade-mika FedoraGerbuta. Akade-mik Fedor Ger-but Keresturec,u tim na{im me-sce preprovad-zel dzecinstvo ii{ol do osnov-nej {koli. Jogoocec, Ev}enijGerbut, bul po-znati advokat iwden z per{ihk e r e s t u r s k i hintelektualcohna po~atku dva-cetogo viku, u~asn<k, abo i snovatelq dzepowdnih va`nih institucijohu Keresture.

Po jogo {l<du, po dragi nauki poznwj{e ru{el i akademik Fedorkotri doktoroval na nuklearnej fiziki, kolo dvacec roki robel na In-stitutu “Boris Kidri~” u Vin~i, a vec yk profesor prepodaval na Fa-kultetu za fiziku u Beo}radze.

Pol vika poznwj{e, po ocovih i d<dovih {l<doh ru{el i najmlad{i– I}or Gerbut, kotri teraz yk post-doktor prepodava na Univerzitetu uVankuveru, u Kanadi.

O d<dovi Ev}enijovi, ocovi Fedorovi i sinovi I}orovi Gerbutovo-mu nwodluga u “Ruskim slove” budze vihodzic krat{i felqton u seri<napisoh “Lxdze do {veta, a nam nwpoznati”.

Akademik Fedor povodzel ruskoslovskih redaktoroh po Akademi< iupoznal ih z wj istorix i wj rozvojom. Rozuml<ve, akademik Fedor pri-povedal najvecej o svowj naukovej dragi, alw {e dze~nw rozpripovedali o svo<m dzecinstve u Keresture. Be{edi nw bulo konca. Obsy`nwj{eo tih upe~atkoh budze u spomnutim felqtonu.

M. Simunovi~

Fot

o: D

x. V

in

a>

NA AKADEMI< U BEO]RADZE

STRETNUCE Z AKADEMIKOM FEDOROM GERBUTOM

Fot

o: M

. Zaz

ulyk

Fot

o: S

. Dor

okha

zi

Dx. V.

BOK 9.

NOVI FELQTON MIRONA @IRO[ANA UMETN<CKEJ KOLONI< NYRADI

KRASNI AMBIWNT I ATMOSFERA I KRADO[E ZMEN[UXFOND KRAVOH U RUSKIM KERESTURE,UKRADNUTA21 KRAVA

NAYVINAYVI

TI@NQOVN<K 19. NOVEMBER 2010.2

V{e bulo lxdzoh i mesta htori vas osvowli naper{i popatrunok. Taki mesta i lxdzoh wst i teraz.Wdno z n<h to i verbaski “Karpati”. >h manifesta-ci< nwt u {vetovih kalendaroh va`nih pod<joh.Alw, voni prenajdu dragu do va{ej du{i ked im da-ce i najmen{u nagodu za toto. I budzece u`ivac ulwgkosci komunikovany vwdno.

Idey o <h snovanx narodzena pred dvacec rokami.Bul to ~as ked na tih prostoroh, yk i po Evropi, na-

stavali cali der`avi, soxzi, vikovni ideolo}i<.Snovatelqna skup{tina “Karpatoh” u mesnejzawdn<ci u Starim Verba{e {e ba{ nw uklopjovalado trendoh kolo nas. Istori~are i hron<~are povo-lani glwdac i nahodzic eventualni vyzi medzi timapod<ymi i slu~ovanymi. A obi~nomu pripatra~ovi{e nadrilxw zaklx~enw `e ~lovek slabe wstvo i `ema potrebu e}zistovac u wdnim sociylnim okru-`enx, a nw yk powdinwc.

Ked {e dzepowdni vikovni kolektivi rozpadovali,zagro`ovali sebe i drugih, wdna }rupa lxdzoh u tim{tredku yk `e prepoznala potrebu za zawdn<ctvom,kulturu, tvor~oscu i dru`enqom, po prikladze An-dri~ovej Aski htora zoz svo<m tancom dava smiselsvojomu `ivotu, otrimuw go i oplemenxw.

Bul to ~as ked za snovanw takih zdru`enqoh nw bu-lo dobri usloviy. U stvari, na tih prostoroh ridkokedi buli dobri usloviy za kulturni pod<<. Okremuslovijoh, nw bula an< odluka, an< “dekret” `e bi{e snovalo take dru`tvo. Bulo daskelqo lxdzoh do-brej dzeki htori totu idex prepoznali i podzelwlix zoz svo<ma priytelymi, sogra`danami. Na{enwspadlo na plodne tlo. Narodzelo {e!

A` poznwj{e zme pohopeli `e toto co {e narod-zi budze velqo kras{e y}od toto co prihodzi na{vet z odlukami. A toto co {e narodzi scelo bi ro-snuc. “Naj ro{nw, i treba `e bi roslo!” (Du{ko Ra-dovi~).

I viroslo. Postalo polnol<tne. Polo`elo malumaturu. Va`ni {koli i ~e`{i ispiti a` pred nami.

“Karpati” nam pomogli `e bizme {e lwp{e upo-znali i dru`eli. @e bizme krasotu dru`eny, tvo-reny, ukazali {ickim htori u tim prepoznali co-{ka krasne i dobre. Po~inalo {e zoz dzecinskimnastupom pred mamami i tetami, a predlu`ovaloprej} nastupoh u stranskih ambasadoh, pred 20 000na|ivitelqoh u Svidn<ku (Slovacka), lwbo pred 100000 lxdzoh u Lqvove (Ukra<na), a zn<mani i televi-zijni prowkti.

Popri nastupoh i otrimovany proboh, znali zme{e i dru`ic. Vwdno zme preslavjovali rodzeni dn<,sklapyli priytelqstva. Vec pri{li i svadzbi, vin-~any, ta narodzeny. Za {icko toto nam trebala na{ahi`a, na{ dom.

Preto zme zbudovali i na{u hi`u. Der`avni or-}ani i lokalna samouprava prepoznali dobri vibra-ci< u {ickim tim i zdu{no pomogli. Nw menwjzna~na, a mo`ebuc i|e va`nwj{a bula pomoc na{ihsogra`danoh. Nw lwm Rusnacoh i Ukra<ncoh, alw iSerboh i ^arnogorcoh i Madyroh i {ickih drugihhtori ti` tak tot dom mo`u rozumic yk mesto zbe-rany, dru`eny, medzisobnogo dopolnqovany.

I preto nw budzeme pravic n<yki ogradi i prepre-~eny kolo na{ogo domu, z tim bizme pogubeli pri-rodni sklad na tih prostoroh, a u htorim zme pre-na{li zawdn<cki kucik. U n<m mo`ebuc prepoznacerozliku u akcentu lwbo nagla{ovanx, alw ti` takuvidzice i velqo togo krasnogo i zawdn<ckogo.

I na koncu, mo` povesc `e, ked bi “Karpatoh” inw bulo, trebalo bi ih vidumac.

Ked {e dzepowdni vikovni kolektivi rozpadovali, zagro`ovali sebe i drugih, wdna }rupa lxdzoh u tim {tredku yk `e

prepoznala potrebu za zawdn<ctvom, kulturu, tvor~oscu i dru`enqom

Nw budzeme pravic n<yki ogradi i prepre~eny kolo na{ogo domu,

z tim bizme pogubeli prirodni sklad na tih prostoroh,

a u htorim zme prena{li zawdn<cki kucik

NA[A HI@A, NA[ DOMPi{e: Zvonko Sabo

Z NAGODI XVILEY “KARPATOH”

MEN[INSKI SAMOUPRAVI

U MADYRSKEJ WST 4 228 RUSINOHPre{logo me{aca, nacionalni

men{ini u Madyrskej viberali svo-jo men{inski samoupravi, ta svo<hpredstavitelqoh, 3. oktobra vibera-li i Rusini u Madyrskej. Spram Za-konu o nacionalnih i etn<~nih men-{inoh Madyrskej, pravo viberac ibuc viberani, mali pripadn<ki men-{inoh kotri {e upisali do viberan-kovogo spisku za dawdnu men{inu, ayk Rusini, za oktoberski viberankiviy{nwli {e 4 228 Rusini u calejMadyrskej.

U odno{enx na skorej{i roki tobarz velqke zvek{anw, pone`e na po-pisu `itelqstva zoz 2001. roku, yk Ru-sini {e viy{nwli lwm 1 100 osobi;1998. r. u Madyrskej buli or}anizova-ni lwm 10 rusinski men{inski samo-upravi, a 2002. r 32, co bulo porosnu-ce za 220 odsto.

Na predostatn<h viberankoh za ru-sinski men{inski samoupravi 2006.roku, buli upisani 2 730 Rusini, tak`e buli or}anizovani 52 men{inskisamoupravi po re}ionoh i mestoh uMadyrskej.

Na togoro~nih viberankoh 4 228 Ru-snaci viberali po {tiroh deputatohdo 75 men{inskih samoupravoh, tak`e vibrani 300 deputati, kotri u ynu-are nastupnogo roku budu viberac 25~lenoh Vseder`avnej rusinskej men-{inskej samoupravi, yk najvis{e ce-lo na urovnx der`avi.

Ti` tak, u ynuare budu otrimani iviberanki za Glavnogorodsku rusin-sku men{insku samoupravu od 7 ~le-noh (u Budape{tu), yk i za sedem ~le-noh Rusinskej men{inskej samoupra-vi u @upani< Bordo{-Abuj–Zemplin.

Spram spomnutogo zakona, svo<h kan-didatoh mali pravo kandidovac naci-onalni civilni or}anizaci<, tak ̀ e naviberankoh u~astvovali 5 or}anizaci<i zdru`eny Rusinoh u Madyrskej – sa-mostojno, lwbo u koalicijoh.

Najvecej deputatoh u 75 rusinskihmen{inskih samoupravoh osvowla Or}a-nizaciy Rusinoh/Rutenoh Madyrskej(ORRM) – 120 samostojnih, od 167 kandi-datoh u 35 mestoh i i|e 4 deputatohvwdno zoz Zdru`enqom “Buditelw”. ORRMnastala z buv{ogo ORUM-a, ]abriwla Ga-

tin}era, yk i or}anizaciy “Wdinstvo Ru-sinoh malih re}ionoh” (WRMR).

Prave WRMR druga or}anizaciy po~islu deputatoh – 108, od 163 kandi-datoh kotrih mala u 36 mestoh.

Na trecim mesce po ~islu osvownihdeputatskih mestoh koaliciy Vseder-`avnogo zdru`eny rusinskej inteli-}enci< “Antoniy Godinki” (VORI-AG), kotromu na ~olw dr AntonijLyvinec i Zdru`enw rusinskej kultu-ri (ORK), na ~olw z Ol}u Silcer Li-kovi~. Voni max 65 deputatoh od 79kandidatoh, kotrih mali u 20 mestoh.

Popri spomnutih zawdn<ckih {ti-roh deputatoh, Zdru`enw “Buditelw”,na ~i<m ~olw Tibor Miklo{ Popovi~,dostalo i wdnogo samostojnogo depu-tata. Toto Zdru`enw na viberankohmalo 6 kandidatoh u dvoh mestoh.

Ked {e porovna z 2006. rokom, zvek-{anw ~isla osoboh kotri {eviy{nwli yk Rusnaci za 44,23 odsto,ta wst viglydi i nazdavany `e {e tak,yk Rusini, viy{ny i na buducim po-pisu `itelqstva u Madyrskej, 2011.roku. (Rutenpres)

ZAKO^ENI PROWKT “OD KAMPAN< PO DOVIRIW”

ZNA^NA POMOC OMBUDSMANAProwkt z nazvu “Od kampan< po doviriw”, ~ij no{itelq

bul Odbor za informovanw Nacionalnogo sovitu ruskejnacionalnej men{ini zakon~eni vsobotu, 13. novembra, zotrimovanqom wdnodnqovogo seminaru u Novim Sadze, nakotrim u~astvovali predstavitelw ruskih medijoh, mladipravn<ki i predstavitelw na{ogo Nacionalnogo sovitu.

Cilq prowkta, kotri po~al u max togo roku vo~i per{imnwpo{trednim viberankom za ~lenoh nacionalnih sovi-toh, bul `e bi ruski medi< co uspi{nwj{e poprovadzelimedijnu kampanx tih viberankoh.

Na zakon~uxcej ~asci Seminara, kotri 13. novembraotrimani u Zavodze za kulturu vojvodynskih Rusnacoh, be-{edovane o kompetencijoh nacionalnih sovitoh, a uskladze z novim Zakonom o nacionalnih sovitoh, o ~imu~a{n<kom Seminara be{edovali pokra<nska ombudsmankaAniko Mu{kiny Gajnrih i wj zamen<ci Eva Vuka{inovi~i Danica Todorov.

– Zakon o nacionalnih sovitoh najlwp{i kotri mame,co nw zna~i `e nw ma nwdostatki. Oba~ene `e wst prociv-slovnosci z drugima zakonami, alw {e to budze vipravyc.Od nacionalnih sovitoh i <h ~lenoh budze zavi{ic kelqo{e toti nwdostatki budu kvalitetno i {vidko ri{ovac -gvarela Aniko Mu{kiny Gajnrih.

Zamen<ca pokra<nskej ombudsmanki za men{inski pravaEva Vuka{inovi~ u svo<m vikladanx na~i{lwla vecej pri-kladi kotri pokra<nski ombudsman ri{oval u oblasci za|i-ti men{inskih pravoh, medzi n<ma i slu~a< z ruskejzawdn<ci. Vona vizna~ela `e obracanw za pomoc od po-kra<nskogo ombudsmana, ~asto skracuw postupok vitvorjo-vany daykogo lxdskogo prava i ri{ovanw dawdnogo problemu.

Zamen<ca pokra<nskej ombudsmanki za rodnu rovnoprav-nosc Danica Todorov prezentovala podatki o zastupeno-sci `enoh u novih zvolanqoh nacionalnih sovitoh. Kon-statovala `e tu <h ~islo zvek{ane, alw potrebne ulo`icusilovnosci `e bi zastupenosc `enoh bula u skladze z <hzastupenoscu u calosnej strukturi `itelqstva.

Ked slovo o Rusnacoh, Danica Todorov gvarela `e rodnarovnopravnosc u ruskim nacionalnim sovitu zadovol-xxca.

Popri tim `e u~a{n<ki Seminara buli upoznati z kom-petenciymi instituci< Pokra<nskogo ombudsmana, okremeih interesovali slu~a< z praksi o za|iti men{inskihpravoh, sposob komunikovany z institucix ombudsmana isposob ri{ovany problemoh.

Prowkt “Od kampan< po doviriw” potrimal Pokra<nskisekretariyt za informaci<. W. Perkovi~

OMBUDSMANKA BE[EDOVALA ZOZ DIREKTORAMI POKRA<NSKIH ZAVODOH ZA KULTURU

POTREBNE EFIKASNWJ[E FINANSOVANW

Pokra<nska ombudsmanka Aniko Mu-{kiny Gajnrih na shadzki z direkto-rami pokra<nskih zavodoh za kulturunacionalnih zawdn<coh, gvarela `e po-trebne efikasnwj{e finansovanw kul-turnih aktivnoscoh ustanovoh i zdru-`enqoh nacionalnih zawdn<coh u Voj-vodini.

Tema shadzki bulo rozpatranw mo`-l<voscoh za uvodzenw efikasnwj{ej idocilqnwj{ej sistemi finansovanyaktivnoscoh ustanovoh i zdru`enqohnacionalnih zawdn<coh u Vojvodini uoblasci kulturi, okreme od lokalnejsamoupravi. Yk gvarene na shadzki, naosnovi spatrany stanu, lokalni samo-

upravi max po~e`kosci obezpe~ovacsredstva za aktivnosci i funkciono-vanw zdru`enqoh htori roby na o~u-vanx tradici< i kulturi men{inoh uVojvodini, odnosno za vitvorjovanwdrugih pravoh tih zawdn<coh }aranto-vanih z relevantnima medzinarodni-ma i doma{n<ma predpisanymi.

Na shadzki dogvarene `e, posle togoyk direktore zavodoh za kulturu naci-onalnih zawdn<coh instituci< Po-kra<nskogo ombudsmanu dax svojopredkladany, lokalnim samoupravom uVojvodini budu uputeni urydovo pre-poruki za unapredzenw sistemi finan-sovany aktivnoscoh ustanovoh i zdru-`enqoh nacionalnih zawdn<coh u obla-sci kulturi.

Na v~eraj{ej shadzki buli za-men<ca ombudsmanki za za|itu pravohnacionalnih men{inoh Eva Vuka{i-novi~, zamen<k Za|itn<ka gra`danohza prava nacionalnih men{inoh dr]oran Ba{i~, direktore vojvodynskihzavodoh za kulturu – Slovacoh Mili-na Sklabinski, Rusnacoh MiroslavKeve`di, Madyroh Wne Gajnal i Gor-vatoh Tomislav @i}manov.

A. Duda{Aniko Mu{kiny Gajnrih u rozgvarki zoz direktorami pokra>nskih zavodoh za kulturu nacionalnih zawdn>coh

TI@NQOVN<K19. NOVEMBER 2010. 3

Pol<n~e i Kva{nyk

U Keresture lxdze v{e menwj trimax statok. Na Kapu|animwdna fameliy ma kravi, na Bud`aku an< wdna. Na Makovskim wst ve-cej kravi – von dlug{i. I na Kurtim, tam wst ozda dvome “pravi”parasti. Ozda preto lxdze rid{e hodza i po mlwko, a ~astej{e gokupux u predavalqnqoh spakovane do najlon~koh, abo tetrapakoh.Ked nwt na{ogo, vec {e mlwko zoz {tred rovn<ni uvo`i zoz ino-

`emstva.No, problem mlwka

odkriva vecej pro-blemi na{ogo dru-`tva. Nasampredz,mlwka nwt preto `enwt kravi. Kere-stur {e vecej po-{vecel zagradkar-stvu yk statkar-stvu, alw tak malostatku u tim na-{im valalw ozdan<}da nw bulo. Itoti kotri statoktrimali pre tra-dicix abo obi-~aj, po~ali {e

go mentovac. I u calejSerbi< slika n<yka. Na po~atku dzevedze{atih rokoh

bulo kolo milion garla rogatogo statku, a teraz wst polovka menwj.Popri tim, kravi nw najlwp{ogo kvalitetu, a hl<vi i pokarma zan<h podli – u Evropi kravi davax duplo vecej mlwka.

Go~ na toti problemi ukazovane velqo raz, na n<h n<hto nw obra-cal uvagu. Statok {e zn<|oval, a `e bi {e obnovel i prived do nor-malnogo stanu, potrebne velqo ~asu. Uvo`ic kvalitetni statok zozEvropi mo`ebuc bi bulo ri{enw, alw to zrobeli u Gorvatskej, aukazalo {e yk podle ri{enw.

Pone`e {e problem lwm pregl<boval, nwdostatok mlwka na tar}o-vi|u odkril i|e dzepowdni drugi nwpravilnosci. Komisiy za za-|itu konkurenci< prinwsla presudu z kotru {e utverdzuw `e kom-paniy “Den-xb food }rupa” ma monopolske polo`enw na tar}ovi|uodkupu mlwka. Odluka blukala po ri`nih sudoh i komisijoh, anajnov{a vistka gla{i `e slu~aj vodzeni po starih zakonoh, taper{a presuda o monopolizme u Serbi< pada do vodi.

Hodzic z kanti~ku po mlwko do su{eda prej} dragi mo`ebuc nwzadovolxw {icki usloviy gi}iwni, alw napravic 100 kilometridookola `e bi {e go prevarelo i dakus o~iscelo od mascoh, pro-civ principoh ekonomi<. Za rozsipanim mlwkom budzeme mu{icplakac.

Dxra Vina>vinaji@eunet.rs

NA KAPU\ANIM DVA KRAVI,NA BUD@AKU AN> WDNA

DELE]ACIX [VETOVOGO KON]RESU UKRA<NCOH PRIYLI PAJTI^ I MITROVI^

OSNOV ZA RE]IONALNE SOTRUDN<CTVOPokra<nski premiwr Boyn Paj-

ti~ priyl dele}acix [vetovogoKon}resu Ukra<ncoh na ~olw zozpredsidatelqom Eu}enom ^olijomzoz Kanadi.

Yk gvarel Pajti~, ukra<nska na-cionalna zawdn<ca go~ malo~isle-na, ohaby zna~ni kulturolo}ijni{l<d u Vojvodini, a pokra<nskaVlada ma za cilq o~uvanw identite-tu ka`dej nacionalnej zawdn<cihtora `iw na teritori< Vojvodini.

U rozgvarki u htorej u~astvovali predsidatelq Dru`tva “Prosvi-ta” Miroslav Ho~ak, htori i pred-sidatelq Konferenci< ukra<nskihmlade`skih or}anizacijoh [veto-vogo Kon}resu Ukra<ncoh i buv{i

predsidatelq ukra<nskogo nacio-nalnogo sovitu Miroslav Kalenxk,gvarene `e isnux dobri osnovi zare}ionalne sotrudn<ctvo Vojvodi-ni i Lqvovskej i Ternopolqskejoblasci, a u` podpisani kontraktizoz Kiwvsku oblascu u Ukra<ni.

Pone`e predstavn<ki ukra<nskejnacionalnej zawdn<ci u Vojvodi-ni zoz tih oblascoh, posto< dobraosnova za unapredzenw sotrudn<c-tva u oblasci ekonomi< i kulturi,a Pajti~ povolal ukra<nski pod-priwmstva `e bi sotrudzovali zozvojvodynskima.

Eu}el ^olij be{edoval o [ve-tovim Kon}resu Ukra<ncoh i gva-rel `e pri~ina prihodu dele}aci<

do Novogo Sadu ozna~ovanw dvohxvilejoh Ukra<ncoh na tih pro-storoh, 120-ro~n<ci priselwny i20-ro~n<ci Dru`tva “Prosvita”.

Podpredsidatelq Skup{tiniVojvodini Branimir Mitrovi~ iposlan<k u pokra<nskim parlamen-tu Aleksandar Radon<~ priyli de-le}acix [vetovogo Kon}resuUkra<ncoh na ~olw zoz Eu}enom ^o-lijom zoz Kanadi.

Yk gvarene u rozgvarki, stretnucazoz visokima funkcionerami po-kra<nskej vlasci doprinw{e afir-maci< ukra<nskej men{ini u Vojvo-dini, a Mitrovi~ upoznal goscoh zozrobotu pokra<nskogo parlamentu.

Von nagla{el `e o~uvanw iden-titeta, vrednoscoh i tradicijohnacionalnih zawdn<coh u Vojvodi-ni wden z prioritetoh Skup{tinii Vladi Vojvodini, o ~im gutorii formovanw nacionalnih sovitohi prino{enw zakona o nacional-nih sovitoh.

Mitrovi~ gvarel `e {e nazdava`e u naihodzacim periodze budzeformovane re}ionalne so-trudn<ctvo medzi Vojvodinu i re-}ionami u Ukra<ni, za co wst dobriosnovi z oglydom na Dunajskustrate}ix. A. D.U rozgvarki zoz premiwrom dr Boynom Pajti~om

OP[TINA [ID @ADA PREV@AC STARANW O SPOMIN-PAMYTN<KU“SRIMSKI FRONT”

DOMA[N< LWP[I ]AZDOVERobotna }rupa htoru formovala op{tina [id `e

bi spatrela ~i mo` prev`ac staranw o spomin-pamytn<ku “Srimski front” nwdalwko od Ada{evcohna avto-dragi Beo}rad–Za}reb, zakon~ela robotu izvit pridati Op{tinskej radi htora {e o n<m maviy{n<c. Spram slovoh Miroslava Yn<~a, direktoraTuristi~nej or}anizaci< [id, htori bul na ~olw ro-botnej }rupi, lokalna samouprava bi mala prev`acstaranw od Ministerstva roboti i sociylnej politi-ki, htore {e teraz o tim stara.

– Op{tina bi obezpe~ovala placi pejcom zanytim ifinansovala ~e~uce otrimovanw. Ministerstvo robo-ti i sociylnej politiki bi i na dalwj vodzelo rahun-ku o investicijnim otrimovanx i bulo bi zadlu`eneza ozna~ovanw ro~n<ci prebivany Srimskogo frontuka`dogo roku, 12. aprila – vizna~uw Miroslav Yn<~.

^leni robotnej }rupi dumax `e z lwp{im an}a`o-vanqom godno obezpe~ic vecej na|ivitelqoh, htorih upre{lim roku bulo kolo 7 000, nw rahuxci ozna~ovanw12. aprila, ked {e o~ekuw kolo 14 000 na|ivitelqoh.

Z naplacovanqom uhodn<ci 100 dinari, rahunokysni. Miroslav Yn<~ gvari `e bi z vek{im an}a`o-vanqom spomin-pamytn<k mogli na|ivjovac borecki

or}anizaci< i ekskurzi< yk co bulo pod ~as SFRX.Spomin podru~e {e nahodzi na 29 gektaroh dze i dva{tu~ni ozera co dava mo`l<vosci za novi zmisti.

– Kolo pamytn<ka avto-draga Beo}rad–Za}reb codosc zna~ne `e bi {e pricaglo turistoh i goscoh. Uplanw zbudovac i pravi srimski etno-restoran –gvari Yn<~, i dodava `e teraz odluka na Op{tin-skej radi i SO [id. Vl. D>.

Uhod na spomin-pamytn>k “Srimski front”

Na{o sportisti Ivan Lendwr i Mihail Duda{ dostali stipendi<Rozvojnej banki htori togo ti`ny u Vladi Vojvodini uru~el pred-sidatelq Boyn Pajti~.

Na dodzelqovanx stipendijoh, htori vino{a 500 evra me{a~no zapririhtovany za Olimpiydu u Londonu 2012. roku, prisustvovali ipokra<nski sekretar za mlade` i sport Modest Duli~, predsidatelqOlimpijnogo komitetu Vlade Divac i predsidatelqka VO Rozvoj-nej banki Vojvodini Bilyna Jovanovi~.

Yk gvarel Pajti~, to doprino{enw rozvox ver{inskogo sporta uVojvodini, a stipendi< dostali 16 sportisti zoz ri`nih sportoh.Medzi n<ma i Nady Hi}l, ^aba Silad<, Ivana [panovi~, Iva Obra-dovi~ i drugi.

Pajti~ nagla{el `e Vlada Vojvodini i nadalwj budze pomagacver{inskim sportistom, a od 2002. roku, od kedi {e po~alo pomagacsportistom, za toti nameni vidvowni 10 milioni dinari.

Resorni sekretar Modest Duli~ gvarel `e sotrudn<ctvo zoz Olim-pijnim komitetom dobre, a ukladanw do sportu nw lwm ukladanw donajlwp{ih ambasadoroh Serbi<, alw i do novej sistemi vrednoscoh.

A. D.

URU^ENI STIPENDI< POTENCIYLNIMOLIMPIJCOM

DUDA[ I LENDWR MEDZI STIPENDISTAMI

Sportisti u Vladi AP Vojvodini

^asc zme vosto~nogo Mediterana, a o~iglydne `e{e na tim prostore nazberalo velqo seizmi~nej ener-}i<, ta prihodzi do premescany `emi i do o{lwbodzo-vany nazberanej ener}i<, vizna~ux seizmolo}i tihdnqoh, posle ka`dodnqovih tre{enqoh `emi u Kralw-ve i jogo okolini. Najvek{e tre{enw tot varo{ i jo-go 120 000 `itelw po~uvstovali 3. novembra ked za-zna~eni 5,4 stupn< po Rihteru, a po dzenq nw{kaj{iKralwvo {e tre{e ka`di dzenq. U najvek{im tre-{enx poginuli dva osobi, 50 pokal<~eni, na vecej yk16 000 obwktoh wst ~kodi, od togo 90 odsto o~kodova-ni obisca. Bez obisca ka`da {tvarta fameliy i ka-`da {tvarta o~kodovana hi`a mu{i buc zvalwna.

Do soboti som o tim lxdskim nw|escu ~itala unovinoh, patrela co o tim ukazux TV. Potajno du-maxci `e hi`i stari, ta n<~ nw ~udne `e na n<h mu-ri popukali, `e {pitalq yk to u` u nas idze vibu-dovani u “rekordnim terminw”, ta cegli nw poskla-dani yk treba... Lxdski rozdumovany o nw|escu hto-re {e slu~elo tam komu{ik zvodza {e na sanovanwna dalwkosc, na nw daj Bo`e n<komu, okreme nw nam.

Vec som sobotu zoz i|e 66 strankovima kole}amipo{la do Kralwva. Zvonka mi tot varo{ nw vipatralstra{no, dok som nw vo{la do budinku Op{tini, aokreme do gorodskogo {pitalx, dze ekipa zoz Voj-vodini bula rozporedzena `e ma vino{ic poscel<,

ormani i {icko co tam wst, bo fahovci za statikuvizna~eli `e interne, infektivne oddzelwnw trebavalyc. Kolo 80 paciwnti preselwni dzenq pred timpo drugih oddzelwnqoh. Togo dny som po~uvstvovalatre{enw `emi, vidzela popukani muri nad po-scelymi paciwntoh i velqku podzekovnosc doma{n<hKralwv~anqoh. Vidzela som `e lxdske nw|esce po-~ituw materiylnu pomoc prive`enu na {leperoh i`e bez togo nw mo`, alw som u o~oh Kralwv~anoh vid-zela i co zna~i lxdski }est i so~uvstvo. I bl<zkoschtoru zme napraveli.

Alw ~lovek bi nw bul ~lovek, ked bi i z dobrej na-miri nw napravel kus popoprovanej zavisci, ta vel<tot }est ~lenoh Li}i sociyldemokratoh Vojvodinipotolkovali `e to politi~ni marketin}. Naj budze,va`ne `e {e vsobotu i vnwdzelx viselwlo poscel< nabezpe~ni mesta, ta hori budu posamo spac na poscel-qoh, a nw po dvojo, yk to bulo do tedi. Va`ne i ̀ e sarn-qov papri}a{ htori togo dny varel predsidatelq Li}isociyldemokratoh Vojvodini pozberal ~lovekovonw|esce i ~lovekovu solidarnosc, ta go~ i pri kotlw.

– Taki hvilqki treba `e bi nas zdogadli `e zme,pred tim yk zme postali pripadn<ki ri`nih stran-koh, buli lxdze. I `e nam nw treba taki nw|esca `ebi nas zlu~ovali – gvarel ^anak.

Ol. Papu}a

ZOZ POSLAN<CKEJ LAVKI

SANOVANW U [LEPEROH

NA[O MESTA 19. NOVEMBER 2010.4

SOVIT MESNEJ ZAWDN<CI RUSKI KERESTUR

PREDKLADANY INVESTICIJOHU IDUCIM ROKU

Spomedzi drag{ih investicijoh co u planw zaiduci rok u Ruskim Keresture, to placenw za idej-ni prowkt za glavni kanalizacijni pre~iscova~,kotri budze ko{tac kolo 700 000 dinari. U nastup-nim ~a{e potrebne odkupic kolo gektar `emi zazmescovanw glavnogo pre~iscova~a za kanaliza-cix. Be{edovane i o potrebnihasfaltovanqoh, okreme u dzepowd-nih men{ih ul<coh po valalw, alwi prel<vanx z novim asfaltomdragi na Bloku 3, ta u Partizan-skej ul<ci. Kolo dragoh potrebneu{oric bankini, a pre bezpe~noscu transportu, treba poklasc `ve-ratka na dzepowdni kri`ni dragi,ta u{oric `elwn<dlo pre lwp{uvidl<vosc ked {e vihodzi na glav-ni dragi.

Yk gvarene na Sovitu, i nadalwjtreba ~iscic yrki i klasc mosci-ki pre u{orenw atmosferskej ka-nalizaci<, obnovic, lwbo polo`icnove o{vicenw u dzepowdnihul<~koh.

Wdni z vek{ih investicijoh bibuli i asfaltovanw u centre vala-la – oprez Doma kulturi i Domapenzioneroh. O tim u`, yk i ou{orenx sali za vin~anw u Me-snej kancelari<, ta prostoru za potrebi policij-nej stan<ci, skorej be{edovane z ~oln<kami kul-skej op{tini.

Za finansovanw z boku op{tini budze predlo`e-ne i asfaltovanw rukometnogo terenu u Starej{koli, terenu za odbojku, yk i opravynw obwktohFK “Rusin” na Yra{u. ]u tomu, yk to nwdavno po-radzene z predstavn<kami op{tini, i u iducim ro-

ku treba predlu`ic vidvojovanw sredstvoh zaotrimovanw yvnih `elwnih poverhnoscoh u Kere-sture.

Spomedzi spomnutih, na {l<duxcej shadzki So-vitu MZ budu odredzeni prioritetni roboti uiducim roku, i yk taki, budu vinw{eni predsida-telqovi Op{tini Kula Svetozarovi Bukvi~ovi idirektorovi “Zavodu za vibudov Kula” Branisla-vovi Vujovi~ovi, na planovanej zawdn<ckej shad-zki z ~lenmi Sovitu MZ Ruski Kerestur.

Yk gvarene na Sovitu, daskelqo vek{i investi-ci< i nadalwj budu pririhtovanw za ri{ovanw pro-blemu vodi za pice i sanaciy vodovodnej mre`i,dokon~ovanw {kolsko-sportskej gali, vibudov ka-nalizaci<, kladzenw o{viceny na dragi po Velqkim{ore i dzepowdni drugi. No, to dlugoro~nwj{i in-vestici< i za n<h potrebni vek{i sredstva, za hto-ri {e budze konkurovac do vis{ih `ridloh fi-nansovany. M. Zazulyk

VIBUDOV KANALIZACI< U KOCURE DOBRE NAPREDUW

PO^IM BUDZE PRIKLX^OK NA KANALIZACIX

Roboti na vibudovi kanalizaci<u Kocure u polnim rozmahu i `ezoz kanalizaci< budze daco, po~aliveric i najvek{i skeptiki. Zoz na-predovanqom kanalizacijnej mre-`i ro{nw i interesovanw Kocur-coh za priklx~ovanw na mre`u, arozumi {e, najvecej co interesuwpotenciylnih hasnovatelqoh kana-lizaci< to cena priklx~ku.

Direktor Direkci< za vibudovop{tini Verbas Davor Krmpotviyvel `e i|e v~as be{edovac o

ceni priklx~ovany. Po jogo slo-voh, priklx~ovanw na kanalizacixpo~nw dok {e u Verba{e postavicentralni re}ionalni pre~isco-va~ i dok na nqgo budze prikap~anaop{tinska kanalizacijna mre`a.Tedi {e osnuw nove komunalnepodpriwmstvo i to na urovnx op-{tinoh Verbas i Kula, bo {e i ka-nalizaciy zoz kulskej op{tini maprikap~ac na centralni pre~isco-va~. Novoformovane podpriwmstvoodredzi ceni za priklx~ovanw nakanalizacix, a to bi malo buc udrugej polovki 2012. roku.

Popri ceni priklx~ka, Kocur-coh interesuw i po htorih {eul<coh tej w{en< u Kocure budzepostavyc kanalizacix.

Po slovoh rukovoditely robotohMarka Stankovi~a, tej w{en< {e uKocure ma porobic 5 860 meterikanalizaci< i to ma buc prez calu

ul<cu Mar{ala Tita po obidvoh bo-koh, O{lwbodzeny (od M. Tita poIsi Sekickogo), Isi Sekickogo (odMu~enika Papu}i po ul<cu DxriBilqn<), Mu~enika Papu}i (od No-vogo {ora po Isi Sekickogo ikratka ~asc Partizanskej, koloVelqkogo temetova. Okrem togo, ka-nalizaciy u ul<ci Ivo Lola Ribarcalkom porobena u pre{lej fazirobotoh ked postavyni glavni vod.

Za iduci rok ostalo dosc poro-bic – cali Novi {or, ul<~ka ].

Kostelqnika, P. [andora, Ml<n-ska, V. Nazora, Dx. Bilqny, caleNove selo, B. ^opi~a, ]rme~ka, V.]arynskogo, skoro cala Partizan-ska i ~asci I. Sekickogo, yk iul<~ki O{lwbodzeny i Mu~enikaPapu}i.

Okrem togo, narok ostava i|epriklx~ic kanalizacix z tihul<coh zoz drugima i pozakon~ovacdrobnwj{i roboti. Medzitim,Marko Stankovi~ tverdzi `e totoco {e togo roku porobi to vek{a~asc roboti i `e {e roboti htoriostali za iduci rok velqo lwg~ej-{e i {vid{e porobi.

Krasna hvily omo`l<vuw ro-botn<kom “NS }raditely” robic bezprervi a doisceli zme {e `e robyi po nwvigodnej hvil< tak ̀ e togow-{enqski roboti si}urno budu goto-vi u planovanim terminu.

S. Dorokhazi

Sovit Mesnej zawdn>ci be{edoval omo`l>vih komunalnih i infrastrukturnihinvesticijoh u iducim roku u Ruskim Keresture, a kotri budu predlo`eni `e bi{e ih finansovalo z Op{tini Kula, odnosno z YP “Zavod za vibudov Kula”

POMOC KRALWVU

I Keresturci {e priklx~a pomaganx Kralw-vu, kotre stradalo u tre{enx `emi. Sovit Me-snej Ruski Kerestur odlu~el `e bi {e, yk po-moc Kralwvu, z rahunku Mesnej zawdn>ci vidvow-lo 30 000 dinari, htori pondzelok i uplaceni.

ASFALTOVANW ^ERVINSKEJ DRAGI

Wdna z vek{ih planovanih investicijoh u na-stupnim roku, malo bi buc i predlu`enw asfal-tovany dragi do hotara, tkv. ^ervinskej dragi.Prave pondzelok, 15. novembra, po~alo asfalto-vanw per{ih 400 meteroh tej dragi, a asfalto-vanw ko{ta kolo 4 milioni dinari. Za totu na-menu, vek{inu potrebnih sredstvoh Mesnazawdn>ca obezpe~ela od Pokra>nskogo sekreta-riytu za polqoprivredu, na osnovi konkuro-vany, a wdnu ~asc sredstvoh {e uplaci i z mesno-go samodoprinosu.

U VERBA[E PRIKLX^OVANW DZEVEC TISY^I DINARI

@itelw Verbasu {e i teraz mo`u prikap~ac na gorodsku kanali-zacix. U YP “Standard” nam gvareli `e cena priklx~ka za kana-lizacix zoz potrebnu dokumentacix ko{ta kolo 9 tisy~i dinari.]u tomu treba dodac i taksi htori {e mu{i placic ked {e kanali-zacijni priklx~ok “kri`a” zoz postoycima instalaciymi stru>,vodi, PTT, abo }azu. U najgor{im slu~ax, toti taksi kolo 4 tisy~idinari tak `e priklx~ok ko{ta kolo 13 tisy~i dinari.

Priklx~ovanw na kanalizacix podrozumxw prikap~ovanw se-kundarnogo odvodu na glavnu mre`u i jogo uvodzenw wden meter doobisca stranki, po sekundarni {ahti.

Go~ Davor Krmpot gvarel `e i|e v~as be{edovac o cenipriklx~ka u Kocure i u drugih valaloh verbaskej op{tini, Kocur-ci very `e dok tomu pridze ~as, i >h priklx~ok budze ko{tac podob-no kelqo ko{ta teraz u Verba{e, bo i popri velqkej bezpenw`nosci,to cena htora za najvek{u ~asc gra`danoh prilapl>va.

Po slovoh direktora Direkci> za vibudov op{tini VerbasDavora Krmpota, i|e nw mo` be{edovac o ceni priklx~kana kanalizacix u valaloh verbaskej op{tini. Medzitim,`itelw {e nazdavax `e cena u valaloh nw budze vek{a ykcena priklx~ka u Verba{e

Asfaltovanw ^ervinskej dragi ko{ta kolo {tiri milioni dinari

[tvartok, 11. novem-bra kolo poladny, u Ko-cure {e zacmelo i moc-na bury pre{la prez va-lal. A` poznwj{e {edoznalo `e najgor{epre{lo Nove selo zozokol<skom, bury zruce-la ~erepi z vecej hi-`oh, {opoh i ~ardakoh.

Kocurcoh nwpriwmnonwspodzivala i vistka`e na Kulynskej dragi,pri be}elx, u bur<zvalwni velqki kamenqkri` htori od 1929. ro-ku stal na uhodze do Ko-cura zoz naprymu Kuli.Na kri`u pi{e `e go postaveli Mihal Fejsa, jogo supruga Mariyi sin Ykim 1929. roku.

Starosc o kri`u spo~atku vodzela Fejsova fameliy, a poznwj{eCerkovni odbor, z tim `e ostatn< raz kri` u{oreni pred pejcomarokami po rozkazu tedi{nqogo Sovitu Mesnej zawdn<ci. S. D.

TRENIN] ZA MLADIH U SRIMSKIH KARLOVCOH

ODRUCIC STEREOTIPI O DRUGIHMiroslav Malacko, Mariy Rac

i Andrey Kolesar zoz Ruskogo Ke-restura pre{logo ti`ny u~astvo-vali u trenin}u kotri ~asc prowk-ta “Skarbn<ca rozli~nosci” uSrimskih Karlovcoh. Voni pred-stavyli rusku nacionalnuzawdn<cu, a z n<ma buli i predsta-vitelw Slovacoh zoz Aradcu, Ro-moh z Tovari{eva, Bunwvcoh zozSubotici i Serboh zoz Pe~incoh,dok {e predstavitelw madyrskej irumunskej zawdn<ci na tot zavodnw odvolali. Cilq calogo prowkta“Skarbn<ca rozli~noscoh” kotritirva po konwc roka, `e bi {emladih zoz ruralnih {tredkohporu{alo na mlade`ski aktivi-zem, a prez u~enw o ri`nih kultu-roh i zvek{anw svidomosci `e ykeva`ne po~itovac kulturni ro-zli~nosci.

Yk doznavame od u~a{n<koh Ru-snacoh, {icko toto u~eli na in-teresantni sposob, prez robotn<,a wdni drugim prenwsli i ~ascsvowj kulturi, obi~ajoh, kuhn< ikostirany. Mladi Keresturciprikazali na{o narodneoblw~ivo, predstaveli svadzeb-ni, kra~unski obi~a<, na{o fe-

stivali kulturi, a odnwsli ko-{tovac }orgel<, belx{i i kola-~i na kvasu.

U~a{n<ki trenin}u na koncupredkladali co bi mogli konkret-no porobic u svo<m {tredku, a do-gvareli i na|ivi ri`nim mestomu Vojvodini dze mladim prenw{uznany kotri tam zdobuli.

Prowkt “Skarbn<ca rozli~no-scoh” vitvorxw nwvladova mla-de`ska or}anizaciy Balkan IDEAz Novogo Sadu, osnovana 2000. ro-ku yk pilot-prowkt Sovitu Evro-pi. “Skarbn<cu rozli~noscoh” po-trimal i Pokra<nski sekretariytza upravu, predpisany i nacional-ni zawdn<ci. M. Afi~

Mariy, Andrea i Miroslav predstavyx kulturu Rusnacoh

NA KULYNSKEJ DRAGI PRI KOCURE

FOR]OV ODKRIVAL ZAKRICAI ZVALWL KRI@

Od pre{logo {tvartku, 11. novembra, an< u Ruskim Kerestu-re nw bulo ridkosc vidzic lxdzoh pred yvnima obwktami, dze-kedi i zoz {olqku kafi u rukoh, yk stoy i kury. Yk poznate, to-go dny u Serbi< stupel na moc Zakon o zabrani kureny u yvnihprostorijoh kotri barz strogi, pone`e {e kari za jogo potu-penw ru{ax od 5 000 dinari za kury~a, do 1 000 000 dinari zafirmu, abo ustanovu. Ru{elo {e strogo, a dokly tak budze,uvidzime, bo {e tu nw barz pritrimuw slova zakona. Nwkury~eteraz mo`u oddihnuc `evitvoreli svojo pravonw udihovac ~kodl<vidoganski dim procivsvowj dzeki, a kury~emo`u zdihovac `e svojozadovolqstvo ~i zavi-snosc, u` hto go yk vid-zel, nw budu placic lwmzoz vlasnim penw`om izdravjom, alw i zoz vi-dvojovanqom zoz yvnihprostorijoh.

U najvek{ej keres-turskej firmi – Fabri-ki zmarznutej `elwnyvi“ABC – Fud” kotra ma po`ivovo-prerabycki harakter, kuricnw lwm `e nw dopu|ene n< u ykih fabri~nih prostorijoh, alwa` an< u krugu fabriki. Hto {e i|e v{e nw o{lwbodzel togozviknuca, kuric mo`e lwm na parkin}u oprez uhodnej kapuri.Indzej kureny nwt. Podobna situaciy i u keresturskej zdrav-stvenej ambulanti. Wj rukovoditelqka dr Zlatana Nadq, spe-ciylista ob|ej medicini, gvari `e kuric, pre sam harakterd<ylnosci tej ustanovi, ti` nw dopu|ene nw lwm u obwktu, alwan< u dvore ambulanti.

U Dome kulturi kurenw dopu|ene u okremnej prostori< dze{e vari kafu – potverdzuw o. d. direktora Vladimir Malacko.Lovare, yk ~uwme, u svo<m dome zateraz vihodza kuric vonka zozprostorijoh. No, yk gvarel Vladimir Pasternak, sekretar LD“Yrabica”, to lwm do~asove ri{enw `e bi {e vipo~itovalo za-kon. Do `imi {e hasnovatelqom doganu v{el<yk obezpe~i daykuprostorix. Dze i yk, to i|e v{e nwizvesne bo, po Vladimiro-vim dumanx, u tim poglydze i Zakon dosc nwdopovedzeni i nwys-ni. Privatna firma “Iz}led”, vlasn<ka Joakima ^izmara, a` iobegla spomnuti Zakon, nasampredz u preventivnej za|iti odogny, pone`e u svowj d<ylnosci, medzi in{im, pil< i prerabydrevo. Robotn<ki “Iz}ledu” u` dlug{i ~as kury pod zakricom naotvorenim prostore, a do `imi, yk potverdzel jogo vlasn<k, iim {e obezpe~i adekvatni zavarti prostor za kurenw.

Keresturci {e, o~iglydno, pritrimux Zakona o zabrani ku-reny na yvnih mestoh. Kuric u tim valalw zateraz mo` lwm uprivatnih obiscoh, na otvorenim prostore i u pogoscitel-qnih obwktoh, odnosno u <h predvidzenih prostorijoh za totunamenku. U restoranu “^ervena ru`a” kurenw dopu|ene lwm uSklwnynej zagradi, dok u drugih kafi~oh vono dopu|ene u{ickih prostorijoh.

Ked {e primenqovanw zakona predlu`i z istu ozbilqnoscuyk co {e go po~alo i primenqovac, vec najskorej `e {e ~islohasnovatelqoh doganu i u Ruskim Keresture radikalno zmen-{a. Totu konstatacix potverdzuw i nagle interesovanw Kere-sturcoh za sredstva namenwni za odvikovanw od kureny. Yk namgvareli u der`avnej apatiki interesovanw za toti sredstvapo~ali u` od per{ogo dny stupany na moc spomnutogo zakonatak `e apatika teraz ostala lwm na tabletkoh za odvikovanw odkureny, bo drugi sredstva rozpredani. Zoz odvikovanqom odkureny za kotre nw dostato~ni lwm hemijni sredstva, alw nama-predz tvarda dzeka, ka`di kury~ velqo dostava. Nwstava u n<m inajmen{e obavanw od kari, a dostava kvalitetnwj{i i zdrav-{i `ivot. V. Duda{

NWKURY^EODDIHLI,

A KURY^E ZDIHUX

NA[O MESTA19. NOVEMBER 2010. 5

AKTIVNOSCI “^ERVENOGO KRI@A”

PROMOCIY GUMANOSCI^erveni kri` Serbi< or}anizuw

edukaci< dzecoh na temi z obla-sci Promociy gumanih vredno-scoh. Edukaciy oblapi vecej yk500 dzeci zoz 40 op{tinoh u Ser-bi<, dze or}anizaciy ^ervenogokri`a realizuw totu programu.

Wdna od edukacijoh bula otri-mana u budinku ^ervenogo kri`ana Ver{eckim bregu, htori in-{ak dzecinske odpo~ival<|e.Edukaciy otrimana od 4. po 7.november, a u~astvovali 52 dze-ci. Z verbaskej op{tini bulidzevecero {kolyre i to zoz {ic-kih pejc verbaskih osnovnih{koloh yk i wdna {kolyrka z ko-curskej {koli.

Zmescenw i wdzenw za {kolyrohbulo o tro{ku ^ervenogo kri`a.

U~a{n<ki htori i{li do Ver-{cu, buli uglavnim dzeci htoridostali nagradi na konkursoh^ervenogo kri`a Verbas. Kon-kursi max temi htori poru{uxdzeci na formovanw pozitivnogodumany o gumanim d<jstvovanx, atoto propa}uw i promociy guma-nih vrednoscoh.

Oblapeni temi u tim kampu bu-li toleranciy, nwnasilna komu-nikaciy, diskriminaciy, sti}ma-tizaciy i komunikaciy. Edukato-re buli mladi lxdze z Rumi,[abcu i Valwva, htori pre{logoroku na takim kampu i sami bulivolontere.

U~itelqka htora provadzela{kolyroh z verbaskej op{tini,to Dxrd<ca Poldrugi z Kocura.

Vona otamalq prinwsla barz kra-sni upe~atki i gutori `e dzecirobeli po cali dzenq, ve`bali,}lumeli, be{edovali osvo<h sta-noviskoh. [icko bulo dobre ob-dumane, tak `e bulo ~asu i za{ejtanw, rekreacix i dru`enw,dodala u~itelqka.

U~itelqka planuw `e bi{kolyrka z Kocura, Ana Mariy^i`mar z wj pomocu iduci raztrimala promoci< dzecom u per-{ej klasi. Ana Mariy bula medzimlad{ima u~a{n<kami, bo wpiyta klasa, alw {e dobre uklope-la i porihtana w podzel<c z mlad-{ima od sebe gevto co nau~ela nakampu, vizna~ela u~itelqkaDxrd<ca Poldrugi.

A. Papu}a

Ul<~ka Dxri Ki{a u [idze u`oddavna ma asfalt, alw na`alq, u~asci ul<~ki oprez parku, mo`e-buc kolo 100 meteri, dze {e na-hodza {tiri obisca, asfaltu po-teraz nw bulo. Od asfaltu glav-nej dragi [id–Berkasovo (Ilok)dzel< ih das 20 meteri, alw dosvo<h dvoroh mu{eli prejsc poblace. Zoz sredstvoh Fonda za ka-pitalni ukladany AP Vojvodi-ni, asfaltux {e vel< dragi u[idze i po drugih valaloh tejop{tini, ta tak na radosc `itel-qoh i voni u 21. viku dostanx as-faltovanu dragu.

Vl. D>.Viasfaltovana draga, nw budze vecej blata

U UL<^KI DXRI KI[A U [IDZE

PER[IRAZ DOSTALI ASFALT

VIY[NQOVANW U [IDSKEJ OP[TINI O NOVIM SAMODOPRINOSU

BIKI^ANW I BA^IN^ANW BULI “ZA”

Pre{logo ti`ny od 12. po 14. no-vember, `itelw Biki~u, Ba~incoh,Kukovcoh i Ada{evcoh viy{nqova-li {e na referendume o novim me-snim samodoprinosu. U troh vala-loh, okrem Kukuvcoh, samodoprinosviglasani.

U Biki~u spram slovoh Deyna Bo-baly, predsidately Sovitu MZ, od229 upisanih glasac vi{li 148, “za”samodoprinos {e viy{nwli 118, a28 prociv.

– Sredstva htori {e nazbera za pejcroki vihasnuwme za vibudov i|e wdno-go trafoa pre zlwp{ovanw napru`enystru< u valalw, potim za opravynw dil-qovoh do hotara i za robotu samej Mesnej zawdn<ci –gvarel nam predsidatelq Deyn Bobalq.

U Ba~incoh od 1 092 upisanih glasala 651 osoba,a samodoprinos potrimali 609, a 39 prociv. Bulo inwva`aci l<stki.

– Sredstva pohasnuwme za vibudov kanalizaci< uvalalw i zakon~enw kapl<~ki na temetove – gvarel

nam Milan Radivoj{i~, predsidatelq Sovitu MZBa~inci. Potrimovku novomu samodoprinosu da-li i u Ada{evcoh dze od 1.662 upisanih 1 011 gla-

sali, samodoprinos potrimali 883,a 26 bulo prociv i dva nwva`acil<stki.

– Sredstva vihasnuwme za vibudovkanalizaci<, potim za u{orenw dil-qovoh u hotare i dra`koh na temeto-ve yk i za vibudov dra`ki za bici}-listoh u dlu`ini1,9 kilometri odAda{evcoh po [id – gvari IliyMirkovi~, predsidatelq Sovitu MZAda{evci.

Samodoprinos nw dostal potri-movku `itelqoh Kukuvcoh.U tim va-lalw od upisanih 1 754 gra`danoh,vi{li glasac lwm 286 od ~ogo 280 bu-lo “za”, a {ejsc prociv.

– Samodoprinos nw viglasani pre nwvihodnoscglasa~oh. Sredstva samodoprinosa nam potrebnipre otrimovanw o{viceny u valalw, potim otrimo-vany deponi< {meca i temetova i za drugi valalskipotrebi – kratko nam viyvel Miroslav Stoj~evi~,predsidatelq Sovitu MZ Kukovci.

Vl. D>

Deyn Bobalq, predsidatelq Sovitu MZ Biki~

Vnoci medzi 12. i 13. novembrom okradnuta Mesna zawdn<ca uDxrdqove, a krado{e viva`eli dzveri na {ickih kancelarijohi saloh u Mesnej zwdn<ci.

Zoz kancelarijoh ukradnuti kompxteri, alw najvek{a ~kodanapravena `e porozrucovani dokumenti u {ickih kancelarijoh,`e visipana tinta na mati~nu kn<`ku i `e u kompxteroh bulikompletni podatki Mesnej zawdn<ci i drugih institucijoh cotu max kancelari<.

Probovane okradnuc i ambulantu u Dxrdqove i Lovarski dom,a vinovn<ki Radovan D. (1986) zoz Dxrdqova i trome malol<tniosobi ti` zoz Dxrdqova B. N., L. N. i D. P. {e takoj prena{lozoz {vidku intervencix polici< zoz @ablx.

Yk gvarene u soob|enx novosadskej polici<, policiy vracela{icki stvari htori prenajdzeni pri krado{oh, a Mesnazawdn<ca podzekovna na efikasnej roboti Policijnej stan<ci u@ablx. A. D.

OKRADNUTA MESNA ZAWDN<CA U DXRDQOVE

NAPRAVENA VELQKA ^KODA

U dxrdqovskej O[ “Jovan Jovanovi~ Zmaj” posadzeni25 drevka, tu<, sosni, ma}noli< i }inko, htori dostati odOp{tini @abelq. Drevka kolo mura u dvore posadzeli{kolyre osmih klasoh, a cilq `e bi {e u{orelo dvor hto-ri bul dlugo budoval<|e, dok {e pravelo fizkulturnu sa-lu. Tu {e odkladalo budovatelqni materiyl i materiylhtori {e zbera za recikla`u, a teraz {e dvor po~ina u{or-jovac.

Tot dvor {e i|e nw hasnuw, dok {e calkom nw roz~isci,taki u{oreni z novim vipatrunkom budze na hasen {koly-rom, htori go budu otrimovac i u{orjovac i nadalwj.

Yk gvarela nastavn<ca Nata{a Holo{nyj, {kola dostaladrevka preto `e w pregla{ena za naj~istej{u i naj`el-wn{u {kolu u Vojvodini. A. D.[kolyre posadzeli 25 drevka

U[ORENW [KOLSKOGO DVORA U DXRDQOVSKEJ [KOLI

ZASADZENI DREVKA

Samodoprinos viglasani u Biki~u, Ba~incoh i u Ada{evcoh

POLQOPRIVREDA 19. NOVEMBER 2010.6

POPRI DER@AVNEJ POLITIKI I KRADO[E ZMEN[UXFOND KRAVOH U RUSKIM KERESTURE

NWT AN< KRAVI,AN< NAKUPCOH

[okantna i smutna bula pripovedka ko-tru zme tih dnqoh ~uli od Joakima Ivana,najpoznat{ogo keresturskogo novinkara istatkara. Zdogadn<me ukratko `e {e nwo-dluga napolny to~no 50. roki yk Ivanovokontinuovano predavax novini u Ruskim

Keresture, alw teraz nw nagoda nayvjovac,abo be{edovac o xvilejoh. Vnoci, medzi6. i 7. novembrom, Joakimovi, na 10 mete-ri oprez hi`i, ukradnuti 3 visokomlw~nicelqni ylovki “gol{tajn-frizijskej ra-si” vkupnej vrednosci kolo 3 000 evra.Ostala mu lwm wdna stara krava kotra, abonw bula na oku krado{om, abo im nw bulainteresantna. In{ak bi i vona po{la. Ja-kim rokami prez cali rok trimal kravi napa{i oprez svowj hi`i – drugej po {orena po~atku Rusinskej ul<ci, za kotru bi,spram svowj lokaci<, bar`ej moglo povesc`e w an< nw u valalw, an< nw na sala{u. TamJoakimovo kravi pasli, tam {e celwli iodpo~ivali, tam su i ukradnuti. Po Joaki-movej pripovedki bulo to tak.

– Spomnutej noci som v~as lwgnul, kolopol sedmej ve~ar, bo som bul barz vistati,a popil som i|e i kombinovani pra|ok, ta

som tvardo spal do samogo rana. N<~ som nw~ul, an< brehanw psoh an< gur~anw kamionana kotrim su odve`eni, absolutno n<~ – po-nosuw {e Joakim. –– Mo`ebuc i lwp{e `etak, bo ked bim daco ~ul vi{ol bim i von-ka, a ked bim vi{ol vonka, mo`ebuc bi mei napadli, bo taki na {icko porihtani.Rano som stanul ta som, po obi~ax, ru{el}u kravom. Ked som pri{ol na mesto dze bu-li povyzani mal som co vidzic; naru~ki zakravi buli poodrezovani, a kravoh nw bulo.Takoj mi {icko bulo ysne. Wden ~as predtim hodzeli do mnw {tirme nakupci, med-zi kotrima bul i wden Rom, i navalqovalina mnw `e ~i im nw mam daco predac. Nwmal som n<~ za predaj, alw som lxdzoh nwodbil lwm tak. Scel som im pomognuc, tasom ih uputel do Novakovi~a, do Malackii do Be}ovi~a dze mo`e buc i mogli dacotar}ovac, bo toti lxdze ti` trimax rogatistatok. I tam nw bulo tar}ovini, bo nwpol-ni 10 dn< pred tim, u Be}ovi~a ukradnutidaskelqo glavi kravi. Nw mo`em tverdzic,bo som nw vidzel, alw dumam `e bi toti na-kupci co buli u mnw i hodzeli po valalwmali co povesc polici< kotra bula na me-sce zbuvany i napravela zapisn<k. No, inte-resantne, `e i nakupcoh teraz nwt. I co te-raz? Ukradnuti mi hlwb z rukoh, bo y drugiprihodi nw mam. Od rabata htori mam odpredavany novinoh moy fameliy naisce nwmo`e `ic – zaklx~el na koncu pokradnutiJoakim.

Vladislav Duda{

VA[AR U [IDZE

GLWDALO [E OVOCOVO DREVKAPondzelok

15. novembra,yk i ka`dogo{tredkom me-{aca, u [id-ze otrimaninadalwko po-znati va{ar.Po pravejyrnwj hvil<,na vecej yk20 stupn< cel-zixsovih, po-zberali {epredavatelw ikupci zoz ri-`nih bokohSerbi< i su-{ednih der-`avoh Gorvat-skej i Bosni iGerce}ovini.Ponukana ri`na roba, medzitim, oba~l<vo bulo `e {e dobre predavalo mladn<ki ovoco-vih drevkoh. Poprino{eli ih produkovatelw z okol<ska Kru{evcu. Voni vihvalqovalirobu, za htoru, okrem `e bula ri`norodna, tverdzeli `e ma i odli~ni kvalitet, a cenibuli od 150 po 200 dinari za falat. Vl. D>.

ZA OSTATN< 5–6 ROKI,UKRADNUTA 21 KRAVA

Za kratki ~as Joakim nam na-~i{lwl `e za ostatn> 5–6 roki u Ru-skim Keresture lxdzom ukradnuta 21krava. Za tot ~as u Bal>ntovih na sa-la{u ukradnuti 3 kravi, a YnkoviPlan~akovi Bobekovi wdna i totikravi i najdzeni. Na Homovim sala-{u ukradnuti 2 kravi, a na Luka~o-vim ti` 2. Be}ovi~ovim ukradnuti 3kravi, Ynkovi Sopkovi ti` 3,Bal>ckijovi 3, a na{omu sobe-{edn>kovi a` 4. Skorej mu ukradnutawdna krava, pred ti`nqom 3. [ickovwdno to 21 krava kotra ukradnutaprivatnim statkarom, dok mo`ebucisto telqo, ked i nw vecej, ukradnutii zoz Farmi kravoh “ABC – Fud”.

NA DRAGI TRANZICI<

POLQOPRIVREDA MU[I POSTAC STRATE]IJNA D<YLNOSC

U tih ~e`kih ~asoh tranzici< i {ve-tovej ekonomskej krizi u Serbi< pol-qoprivreda barz potrafena. Paritetinaru{eni, uro`a< nam na n<zkimurovnx, a dawdni konari, yk naprikladstatkarstvo, spadli na najn<z{i kona-ri. Preto nw{ka nw mame mlwka, mesa ivel< drugi produkti, a polqoprivredniprodukovatelw v{e hudobnwj{i. Z dru-

gogo boku, o nayvoh `e ekonomskakriza prehodzi, vecej nwt an< slo-va – dawdni fahovci gvary `e vonai|e budze tirvac na tih prosto-roh, alw i {ir{e, a rozvoj na }lo-balnim planw predvidzeni lwm zaKitaj, Indix i Brazil. V{emenwj {e be{eduw i o tim `e Ser-biy vojdze do Evropskej uni<2014. roku. Nia, co gvari Brani-slav ]ulan, ekonomski analiti~aru Privrednej komori Serbi<.

Velqka nwbri}a o statkarstve

Zoz podno{enqom vimogi za kandida-ta do Evropskej uni< pred nami dlugiproces pririhtovany. Po wdnej anali-zi americkej informuxcej slu`bipredvidzene `e Serbiy do 2020. rokubudze “~arni {plyh” u Evropi. A` utim 2020. roku postanwme rovnopravni~len u EU.

Problem u tim `e kompetetni za pri-vredni rozvoj nw svidomi kelqo polqo-privreda zna~na za Serbix. Podatok`e pre{logo roku prave tot privrednikonar mal 2 odsto privredni rost, a{icki drugi konari zazna~eli padanw,ysno gutori `e to tak. I|e impo-zantnwj{i podatok `e polqoprivredapre{logo roku vivezla produkti za 2miliyrdi dolari, a ~isti suficit bul700 milioni dolari. Mi an< zoz tim nwzadovolqni, bo vivoz bul u ramikohCEFTA i do `emoh eks Xgoslavi<. Na-{o vivozni produkti do EU to lwm ma-lina i bebi bif. Kolo malinoh velqkakonkurenciy nam Polqska i ^ile, a kedslovo o bebi bifu, tu zme barz podru-celi. Vivozna kvota nam 8 875 toni, ami vivezli lwm 1 000 toni. Kvotu spol-nxwme lwm u vivozu cukru. Prakti~no,Evropa nam odobrela vivoz govedzino-vogo mesa zoz 100 000 vikarmenihbuy~koh, a mi u der`avi mame lwm 15000 do 20 000 glavi. Yk to barz malo,

ukazuw i podatok `e zme 1990. roku na40 tar}ovi|a vivo`eli 40 000 toni me-sa. Pri~ini treba glwdac u ekstenziv-nej polqoprivredi i nwbri}i za stat-karstvo. I|e wden podatok barz velqogutori – statkarstvo u Serbi< u polqo-privrednej produkci< u~astvuw zoz 30odsto. To harakteristika nwrozvitihder`avoh, bo u zahodnih `emoh totprocent 60 odsto.

[icko sce rozpredali

Yka nwbri}a za polqoprivredu gutorii podatok `e u na{im parlamentu nwtan< wdnogo polqoprivredn<ka abo far-mera, dok {icki der`avi u Evropskejuni< u svo<h parlamentoh max pred-stavn<koh zoz polqoprivredi kotrii|e yk zastupax svojo interesi. Zoznwlo}i~nu politiku idze {e a` pota-

malq `e po valalohzn<|eni zadru}i, a zn<ma kapu i valali.Rahuw {e `e pre takunwbri}u o 15 do 20 ro-ki skape ka`di{tvarti valal, abokolo 1 200 ostanxprazni.

Vel< fahovci gvary`e polqoprivreda mu-{i postac strate}inad<ylnosc, bo mi nw ma-me n<~ druge, okrem

nwj. Taki sovit i Johana Kohelbar}era,zamen<ka predsidately evropskej komi-si< za polqoprivredu: “Mace lwm polqo-privredu, {icko druge sce rozpredali,a n<~ nw ulo`ene do produkci<. Sciglisce potamalq `e vam ostala lwm polqo-privreda. Tu treba robic i zoz polqo-privrednih produktoh pravic brendikotri budze lwg~ej{e plasovac na tar-}ovi|a i prez turizem”.

Halal po`iva na{a {ansa

– Do Evropskej uni< velqki koli~e-stva po`ivi nw godni zme vivo`ic an<ked postanwme ~leni – gvari Branislav]ulan. – Velqo vek{i {ansi mame ubuv{ih “nwvyzanih `emoh” kotrih wstkolo 170. Na tim tar}ovi|u do roka {e“obraci” halal po`ivi za kolo 650 mi-liyrdi dolari. Tam bi nw bulo ~e`kotar}ovac, bo na ministerskih mestohbuv{ogo “nwvyzanogo {veta” {edzalxdze kotri u dakedi{nwj Xgoslavi<zakon~eli fakulteti, uglavnim u Beo}-radze, Novim Sadze i Zemunu i vonipriytelqski rozpolo`eni. To zna~i `e{e treba vracic na dakedi{n< tar}ovi-|a. Tam bizme mogli velqo predac ibuc konkurentni nw lwm z polqopri-vrednima produktami, alw i z drugu ro-bu. Prave preto polqoprivreda mu{ipostac strate}ijni konar na{ej pri-vredi ked sceme {vidko i uspi{no na-predovac. Dxra Pap

Velqki {ansi, vivo`ic polqoprivredni produkti, mame dobuv{ih “nwvyzanih `emoh” kotrihwst kolo 170. Na tim tar}ovi|u do roka {e “obraci” halal po`iviza kolo 650 miliyrdi dolari. Tam bi nw bulo ~e`ko tar}ovac, bo na ministerskih mestoh buv{ogo“nwvyzanogo {veta” {edza lxdze kotri u dakedi{nwj Xgoslavi> zakon~eli fakulteti

Ovocare z okol>ska Kru{evca na va{are u [idze

Joakim rokami prez cali rok trimal kravi na pa{i oprez svowjhi`i – drugej po {ore na po~atkuRusinskej ul>ci, za kotru bi, spramsvowj lokaci>, bar`ej moglo povesc`e w an> nw u valalw, an> nw na sala{u. Tam Joakimovo kravipasli, tam {e celwli i odpo~ivali,tam su i ukradnuti

Joakim Ivan priyvel kradzu polici<

POLQOPRIVREDA19. NOVEMBER 2010. 7

TAR]OVI\E ZOZ POLQOPRIVREDNIMA PRODUKTAMI

[EX, TA [ENAZDAVAX

Rahuw {e `e tej w{en< u Serbi<budze po{ate kolo 550 000 gektaripod `itom, abo za kolo 12,5 odstovecej yk vlon<. Ked nw budzeme vel-qo ob~ekovac, lwm uro`aj 3,5 tonipo gektare, yk co {e zrodzelo uostatn<h rokoh, moglo bi {e zrod-zic dva milioni toni hlwbnogozarna. To bi moglo buc dosc za do-ma{n< potrebi, a ostalo bi i za vi-voz.

Yk {e zvek{ani poverhnoscipod `itom odra`a na tar}ovi|niru{any u Serbi<, u tej hvilqki~e`ko povesc. Teraz si}urne lwmtoto `e na Produktnej berzi uNovim Sadze cena `ita pomaliro{nw. Pre{logo ti`ny dosciglaurovenq 23,76 dinari po kili, aboza wden dinar vecej yk u pre{limberzanskim periodze. U obtoku itar}ovini u~astvux uglavnim“velqki bavy~e” u ~i<h silosoh wstvecej yk polovka vkupnogo togo-ro~nogo uro`ax `ita. Voni pre-davax lwm tedi ked {e im to vi-placi, ta teraz nwt vek{ogo obto-ku. Poteraz vive`eni kolo 350 000toni `ita i muki, zoz tendencixopadovany tar}ovini na stranskihtar}ovi|oh, bo pristan<|a i silo-si na n<h “zagartu{eni” zoz novimuro`ajom kukurici. Za{ lwm, idoma{n< ceni dze{ka na urovnxgevtih u ino`emstve.

– Velqo nwsi}urnosci i “blu-kany” na tar}ovi|u zoz `itom bud-ze a` po novu `atvu {l<duxcogoroku, ked {e otvori ysnej{a slika

o stanu {acoh i mo`l<vih uro`a-joh – gvari Vukosav Sakovi~, di-rektor “@ita Serbi<”. – Treba,za{ lwm, mac na rozume `e u timroku bulo velqo vagany i nwspodzi-vani ponukany i glwdany pre ~udnui nwvigodnu hvilx na podru~ohvelqkih vivozn<koh. Preto i ceninaglo zvek{ovani i ponad togo ykco {e ob~ekovalo. Taraz situaciycalkom in{aka. Na x`nej hemis-feri {e ob~ekuw dobra `atva, a nasivernej zrodzelo vecej yk vlon<.[icko toto upl<vuw na padanw ce-noh `itarkoh na {vetovih berzoh.U Ameriki {e toto tolkuw zozmocnwnqom dolara, z vigodnima ka-matami i z vigodnu hvilx, alw i zmo`l<voscu `e {e i drugi velqkivivozn<ki godni zyvic na tar}ovi-|u. Calkom procivni ru{any, od-nosno rost cenoh `ita mo`l<ve ob-~ekovac ked {e yk velqki kupcizyvy investicijni fondi. A <h na-miri to oganyc co vek{i profit,ta nw mo` predvidzic co zroby i~i napravy, abo nw velqki oscila-ci< na tar}ovi|u `itarkoh.

U tej hvilqki na doma{n<m tar-}ovi|u ceni kukurici {e ru{axod 16,20 do 16,50 dinari po kili. Zoglydom `e lama~ka barz po`n<,ponukanw nw velqke, co {e odra`uwna rost cenoh zarna “`ovtogo zla-ta”. Vidno to i po tim `e poterazvive`ene 1 350 000 toni kukuricu,co menwj od ob~ekovanogo u tej ~a-sci roka. Tak, u oktobre vive`ene182 600 toni, a u novembre {e ob-~ekuw kolo 250 000 toni, bo u pri-stan<|oh i u silosoh velqki gu-`vi. Ti` tak fakt `e na{a kuku-rica i dalwj tunq{a od gevtej uokru`enx. Branko Krstin

U VERBA[E KANCELARIY ZA POTRIMOVKU RURALNOMU ROZVOX

VECEJ INFORMACI< I POMOC ]AZDOVSTVOM

Op{tina Verbas i Center zaotrimuxci rozvoj ruralnihpodru~oh, z potrimovku Mini-sterstva za polqoprivredu, pod-pisali kontrakt o snovanx Kan-celari< za potrimovku ruralno-mu rozvox. Z tej nagodi za koor-dinatora postaveni diplomova-ni in`inwr polqoprivrediYnko Bo<~i~.

Kancelariy budze davac in-formaci< i pomoc polqopri-vredn<kom pri dostavanx finan-sijnih sredstvoh z a}rarnogo bu-d`eta, yk i subvencijoh i poru-{uxcih sredstvoh Minister-stva polqoprivredi.

Kancelariy budze or}anizovaci obuku za pririhtovanw prowk-toh, glwdac sredstva za <h finan-sovanw, yk i drugi fajti pomociz oblasci polqoprivredi. Ti`tak, budu or}anizovani i obuki uoblasci planovany i pririh-tovany i prowktoh za rozvoj.

Bo<~i~ gvarel `e prioritet ukomunikaci< z Kancelarix budumac re}istrovani polqoprivred-ni }azdovstva kotri u sistemiPenzijno-invalidnogo osi}u-rany i kotrim to primarnad<ylnosc. Ti`, prednosc budumac mar}inalni }rupi na vala-loh t.w. nwzanyti mladi lxdzehtori scu ostac na valalw, vecpripadn<ki zagro`enih men{i-noh, napriklad, romska zawdn<ca.Potim re}istrovani polqopri-vredni }azdovstva yk i `eni navalalw, htori u daykih zdru-`enqoh `enoh.

Bo<~i~ povolal {ickih polqo-privredn<koh `e bi {e za infor-maci< htori ih interesux yvelido Kancelari< i vizna~el `e va-`ne mac dobru idex, a Kancela-riy tu `e bi vwdno zoz gra`dan-stvom, zawdn<cki, unapredzeliprodukcix.

Kancelariy za potrimovku po-sto< od septembra togo roku, aperiod od snovany do teraz, ykgutori Bo<~i~, hasnovani za voz-postavynw sotrudn<ctva i upo-znavanw mesnih zawdn<coh u Ver-ba{e i valaloh zoz usloviymiroboti Kancelari<. Von vizna-~el `e mesni zawdn<ci u valaloh,

to most medzi `itelymi i op-{tini, i na tot sposob do gra-`danoh mogla dojsc vistka i in-formaciy o mo`l<voscoh htoriKancelariy ponuka.

Kancelariy za potrimovku ru-ralnomu rozvox {e nahodzi naper{im poverhu u budinku op-{tini i otvorena w za gra`danohka`di robotni dzenq od 8 do 14godzin. Ana Papu}a

PENW@I BUDZE VECEJ– @itelw }u nam prihodza i milomi `e taki sposob pomoci rural-nomu rozvox za`il u na{ej op-{tini. Tak i mi mame mo`l>vosc`e bizme {e upoznali zoz }azdov-stvami.Apeloval bim na {ickih nwpo-strednih produkovatelqoh `e bipri{li }u nam pre go~ yku fajtupomoci. Sredstva htori hvilqko-vo max Ministerstvo i Sekreta-riyt za polqoprivredu, go~ su po-vratni, abo nwpovratni, za teraznwdostato~ni za vek{u produk-cix, alw v{el>yk pomognx. Kedbudzeme bl>`ej pri evropskihfondoh, i mo`l>vosci budu v{evek{i – vizna~el Bo>~i~.

Novosci kotri zaprovadzeni na togoro~nej licita-ci< u Verba{e predstavyx probovanw lokalnej samou-pravi `e bi {e viborela z nwbri}u o kvalitetu zakupe-nej `emi.

Najvek{a novosc co ozna~ela togoro~nu licitacixhtora otrimana u septembru, to vistka `e zakup der-`avnej `emi budze na tri roki, co obezpe~uw plano-vanw produkci< i formovanw plodorydu.

Dalwj, za ka`dogo parasta obezpe~ena analiza `emizadarmo yk i preporuki Polqoprivrednej fahovej slu-`bi o gnownx, ta {e na tot sposob zmen{a tro{ki pro-dukci<.

Analiza kvalitetu `emi budze daco na co {e u idu-|ih rokoh budze okreme davac vek{u uvagu. Posle pre-stavany zakupa, ka`di polqoprivredni produkovatelqbudze mu{ic, a na svoj tro{ok, porobic totu analizu`e bi {e utverdzelo ~i ohaby `em u stanu u ykim x izakupel.

Ked `e {e uka`e `e `em u gor{im stanu, zakupecbudze zno{ic sankci< htori predvidzeni zoz Zakonom opolqoprivrednej ̀ emi, a wdna od sankcijoh to i ̀ e ve-cej nw budze mac pravo u~astvovac na licitaci<.

Der`ava ma interes `e bi {e zoparla prepadanw kva-litetu polqoprivrednej `emi htora wj vlasnosc, guto-

ri ~len Op{tinskejradi zadlu`eni zapolqoprivredu ]oranPejovi~.

Ti` tak, zyvenwpodzakupu bula temao htorej {e velqo be-{edovalo, alw bulo~e`ko x dokazac. Yk probovanw `e bi {e tot problemri{elo, zakupci budu mu{ic vodzic kn<`ku polqoh.Tot dokument, to kontrolni paper, z kotrim {e kompe-tentnej slu`bi budze dokazovac `e produkciy bula usoglasnosci zoz kn<`ku polqoh.

Vodzenw evidenci<, ti` tak, wden od novih trendoh upolqoprivrednej produkci< za kotri {e parasti mu{aporihtac, nadpomnul Pejovi~.

Von dodal `e toto per{iraz od kedi {e vidava der-`avnu `em `e {e pristupelo sistemskim ri{enqom.

– Prigvarki na togoro~nu licitacix odno{a {e natoto `e bula otrimana z velqkim zapo`nwnqom, co bidalwj moglo zmen{ac uro`aj.

Medzitim, z oglydom `e prino{enw Programi za|i-ti, u{oreny i hasnovany polqoprivrednej `emi od to-go roku prolon}ovane za {ejsc me{aci, i `e pre do~a-sovo miri, licitaciy za 2009. rok bula u decembru, to-go roku parasti mu{eli dva raz u ceku wdnogo kalen-darskogo roku placic zakup. Preto vek{ina bula za to-to `e bi {e licitacix otrimalo dok {e pozberaw{enqski uro`a< `e bi nw bulo finansijni po~e`ko-sci pre zakup.

Na koncu, go~ licitaciy po`nwla, vona bula realizo-vana tak `e bi {e nw prekro~elo a}rotehn<~ni termini– nagla{el Pejovi~.

Ana Papu}a

U Skup{tini Novogo Sadu nwdavno predstavenapublikaciy Piyc “Moj sala{” htora promovuw pro-dukcix i hasnovanw or}anskej po`ivi.

Publikaciy vidata u ramikoh togoro~nej kampan<nwvladovej or}anizaci< “@elwna mre`a Vojvodini”pod nazvu “Or}anska polqoprivreda – dobra za tebe,dobra za prirodu”, htora {e realizuw z pomocunwmeckej or}anizaci< za tehn<~ne sotrudn<ctvo ]TZ iGorodskej upravi za privredu.

Publikaciy ma istoriyt per{ogo piycu or}anskihproduktoh u Serbi<, predstavynw or}anskej polqo-privredi i katalo} }azdovstvoh i podpriwmstvoh hto-

ri produkux or}ansku po`ivu. Publikaciy dvoyzi~-na na serbskim i an}lijskim yziku, a “@elwna mre`aVojvodini” u` 7 roki or}anizuw piyc “Moj sala{”dze {e mo`u kupic ri`ni produkti z or}anskej pol-qoprivredi.

Predsidatelq Skup{tini Novogo Sadu AleksandarJovanovi~ gvarel `e produkciy or}anskej po`ivibarz zna~na i ocenwl `e or}anska polqoprivreda dlu-goro~na strate}iy za zlwp{anw kvalitetu u produkci<po`ivi i za|iti `ivotnogo {tredku. Von nagla{el`e Vojvodina re}iy htora ma odli~ni predusloviy zarozvoj or}anskej polqoprivredi. A. D.

PREDSTAVENA PUBLIKACIY “MOJ SALA[”

VOJVODINA MA PREDUSLOVIY ZA ROZVOJ OR]ANSKEJ POLQOPRIVREDI

]oran Pejovi~

Na kocurskim piycu ~udna sli-ka. Kolo ko~a zoz kapustu velqkanalo}a, lxdze kupux kapustu nakva{enw, a oblw~eni su polwgko, ykked bi bula yr, a nw polovka novem-bra i ~as za kva{enw kapusti.

Z drugogo boku, Kocurci gvary`e tota hvily dobra za taki roboti

– ceplo, ta kapusta skorej ski{nw. Posle dlug{ogo ~asu, na kocur-

skim piycu `e zyveli produkova-telw kapusti zoz Kocura. ^i prekvalitet, abo daco druge, uglav-nim, kolo Fejsovogo ko~a zoz ka-

pustu bula najvek{a nalo}a –lxdze ~ekali u {ore yk daraz zakafu.

Alw, na kocurskim piycu {ezyveli i pra{ata. Cenu max idalwj n<zku, ba~i pital 160 dinariza kilu `ivej vagi, alw an< tak nwbulo Bog zna ykogo interesovany.

Tlusti {vin< uKocure max cenu135 dinari pokili i po tej ce-ni ih klalqny“Supermiks” od-kupxw, dok zabuy~ki placi160–180 dinari.

Iste pod-priwmstvo, alw zapotrebi svowjfabriki statko-vej pokarmi, od-kupxw staru ku-kuricu po 15 di-nari, a novu po10 dinari za ki-lu. Prave tu, u

visokej ceni kukurici, alw i dru-gej statkovej pokarmi, treba glw-dac pri~inu za podle intereso-vanw za pra{ata. A co {e dotikakupovany pra{atoh za Novi rok, zato i|e wst kedi. S. Dorokhazi

Kancelariy za potrimovkururalnomu rozvox na per-{im poverhu u budinku op{tini i otvorena w za gra`danohka`di robotni dzenq od 8 do 14 godzin

ZOZ VERBASKEJ OP[TINI

SISTEMSKI RI[ENY ZA DER@AVNU @EMZakupci budu mu{ic vodzic kn>`kupolqoh. Tot dokument, to kontrolni paper,z kotrim {e kompetentnej slu`bi budzedokazovac `e produkciy bula u soglasnosci zoz postoycima standardami.Vodzenw evidenci>, ti` tak, wden od novihtrendoh u polqoprivrednej produkci> na kotri {e parasti mu{a porihtac

ZOZ KOCURSKOGO PIYCU

NAJGLWDAN[A FUTO@SKA KAPUSTA, A ZOZ KOCURA

Najvek{a nalo}a kolo Fejsovogo ko~a

Rahuw {e `e tej w{en> budzepo{ate 550 000 gektari zoz`itom, abo 12,5 odsto vecejyk vlon>

KULTURA I PROSVITA 19. NOVEMBER 2010.8

“Kostelqnikova w{enq” po~nw uO[ “Bratstvo-wdinstvo” u Kocu-re 19. novembra, dze {kolyrom odtrecej po osmu klasu, u prisustveavtora [tefana Gudaka, budzepredstavena jogo nova kn<`ka zadzeci po ruski “Kudlik Pudlik~eka }azdu”.

Programa per{ogo vikendu“Kostelqnikovej w{en<” budzepredlu`ena u Ruskim Keresture,na sobotu 20. novembra, z multi-mediylnu programu mladih“Dnqovka”, a potim u Kuli i Ko-cure, na nwdzelx, 21. novembra.

U Kuli (u O[ “Petefi bri}a-da”) budze otrimane tradicijneStretnuce recitatoroh z na{ihmestoh, a u Kocure, u Etno-klubu“Odnyte od zabuca” po~nw Podo-bova koloniy “Kocur 2010”, ~ijoroboti budu predstaveni i na Li-

teraturno-muzi~nim ve~are,istogo dny u Kocure.

Nastupnogo vikenda, “Kostel-qnikova w{enq” budze predlu`e-na u dvoh mestoh – u Ruskim Kere-sture i Novim Sadze. Na piytok,26. novembra, u [koli “PetroKuzmyk” budze otrimana promo-ciy novih kn<`koh i stretnuce zpisatelymi za {kolyroh osnov-nej i {trednwj {koli. U O[dzecom budze predstavena u`spomnuta Gudakova kn<`ka, dok

{trednqo{kolcom, svojo per{ikn<`ki predstavy Valentina ^i-zmar (“N<tki wstva”) z Verbasu, taSa{o Palwnka{ (“Pred nami”),Vany Duda{ (“Zadumaj”) i IvanMedw{i [uks (“Kva{nakn<`ka”), {icki trojo z RuskogoKerestura.

Istogo dny na ve~ar, u kere-sturskim Dome kulturi budzeotrimana centralna programa“Kostelqnikovej w{en<” – promo-ciy novih kn<`koh na Literatur-no-muzi~nim ve~are. Budu pred-staveni romani “Dere}ly z mri-joh” akademika Xliyna Tama{a(z ~im budze ozna~ena i 60-ro~n<ca jogo narodzeny), kn<`ka“Ykim Siv~ poeta notoh” (i z na-godi ozna~ovany 75-ro~n<ci na-rodzeny Y. Siv~a), ta roman poserbski “U zlatnim makazama” na-

{ej pisatelqki Slavici[ov{. U programi budupredstaveni i kn<`kispomnutih mladih avto-roh, a yk planovane, pro-grama budze pretkana z no-vima aran`manami dze-powdnih popularnih kom-pozicijoh Ykima Siv~a,u vivodzenx na{ih muzi-~aroh.

Sedemnasta “Kostel-qnikova w{enq” budze za-kon~ena u Novim Sadze,28. novembra, z Koncertomklasi~nej muziki, kotribudze otrimani u ]imna-zi< “Jovan Jovanovi~Zmaj”. Spram tera{n<h

spoznanqoh, na tim ve~are (kotri{e otrimuw ka`di drugi rok), bu-du u~astvovac medzi 10 i 15 na{omladi muzi~are z oblasciumetn<ckej muziki.

Otrimovanw “Kostelqnikovejw{en<” pomagax Pokra<nski se-kretariyt za kulturu, Pokra<nskisekretariyt za predpisany, upra-vu i nacionalni zawdn<ci, Nacio-nalni sovit Rusnacoh, Op{tinaKula i Mesna zawdn<ca Ruski Ke-restur. M. Zazulyk

U ramikohprowkta “Za~istej{i i`elwn{i {ko-li Vojvodi-ni”, {kolyrekeresturskejO[ “PetroKuzmyk” tihdnqoh malidaskelqo ak-ci< z cilqomrozvivac svi-domosc pri{kolyroh oekolo}i< voob-|e, ta otrimo-vanx `ivot-nogo {tredku i gumanih odno{enqoh. [kolyre osmej klasi na godzi-ni grekokatol<ckej vironauki i gra`danskogo vihovany zoz svo<ma na-stavn<cami Zlaticu Malacko, Daynu Seman i oddzelwnskim star{i-nom Ksenix Var}a, porawli wdno starecke obisce, a u drugim sedmiklasi na godzini vironauki pomagali odkladac ogrivu.

U ramikoh istogo prowkta, {kolyre {tvartej klasi zoz svo<ma u~i-telqkami Melanix Rama~ i Natalix Zazulyk na|iveli keresturskiribalov kotri hasnuw podpriwmstvo “Ribny~arstvo” zoz Srimskej Ka-men<ci i farmu kozoh vlasn<ka Dxru Grubenx. Voni ti` zasadzelikvece do `ardinwroh u centru valala i u {koli do ~erepkoh za kras-{i u~alqn<. M. A.

O[ “PETRO KUZMYK” Z RUSKOGO KERESTURA

AKTIVNOSCI U RAMIKOH@ELWN[EJ [KOLI

KUD “PETRO KUZMYK”Z NOVOGO ORAHOVA

Na shadzki SovituKPD “Dxra Ki{” u[idze, htora otrima-na pre{logo {tvartku,11. novembra, prin-w{eni vecej zna~niodluki. Sovit prila-pel finansijni zvitdru`tva od 1. ynuarapo 8. november togo ro-ku. Ti` prinw{ena iodluka o kn<`ki odlu-koh htori prino{a or-}ani dru`tva. Yk vi-zna~ene, tota odlukadosc zna~na preto `ebi {e na wdnim mesce prizna~elo{icki odluki htori prino{a or}a-ni dru`tva i tak buli preglydni iv{e dostupni.

Sovit za kasira dru`tva menovalNata{u Papdanko, ekonomskutehn<~arku, a ti` precizovaniobovyzki i prava kasira, alw i se-kretara dru`tva.

Predsidatelq dru`tva MiroslavM. Cirba poinformoval ~lenoh So-vitu o finansijnim planu za 2011.rok htori zrobeni i pridati do op-{tini pre virobok bud`eta za na-stupni rok. U obsy`no napisanihaktivnoscoh htori planovani za{l<duxci rok navedzeni i potrebnisredstva. Za porydnu d<ylnosc, otri-movanw budinku i manifestaci<vkupna suma vino{i 3 933 800 dina-ri. Dru`tvo budze konkurovac i zasredstva po konkursu htori rozpi-

salo Oddzelwnw za dru`tvenid<ylnosci op{tinskej upravi zaokremni prowkti.

Poradzene u rozgvarkoh o dalq{ihaktivnoscoh `e bi do konca rokaVenymin Bulq~ik zoz monodramu“Sudqba abo daco in{e” i `ridlova}rupa “Biki~anki” mali nastup uBeo}radze i Vukovare. Poradzene i`e bi ~leni Sovitu dru`tva pri-hodzeli do Ruskogo domu vovtorka-mi i piytkami od 19 godzin, alw i ̀ ebi buli or}anizovani odredzenizmisti htori bi lxdzoh pricagova-li do dru`tva, okreme teraz prez`imu. Sovit poinformovani i odo{l<dnim po~itovanx zakonskihpredpisanqoh o nwdo{lwbodzovanxkureny u prostore Ruskogo domu, a zanadpatranw po~itovany predpisan-qoh budu zadlu`eni sekretar i do-mar u dru`tve. Vl. D>.

Shadzki Sovitu KPD “Dxra Ki{ ”

U KOCURSKEJ [KOLI [E ZAPROVADZUW PROGRAMU INKLUZI< DZECOH

U Osnovnej {koli u Kocure od1. septembra zapo~ate zaprovadzo-vanw programi inkluzi< dzecoh zokremnima potrebami do ka`dod-nqovej nastavi. Po uglydze na{koli u okru`enx i na rozviti`emi zahodnej Evropi, Serbiyprobuw vlapic kro~aj u oblasci{kolstva i ide< “[kola po meridzecka”. Na tot sposob {e ob~ekuw`e {e lwg~ej{e sklon< diskrimi-nacix na {ickih urovnqoh. Uvod-zenw inkluzivnogo obrazovanypredhodzel period pririhtovan-qoh prosvitnih robotn<koh, u~a-

stvovanw na seminaroh i <h eduka-ciy `e bi {e co uspi{nwj{e zna-{li u novej sistemi roboti.

Potrimovka dzecom z okremni-ma potrebami isnovala i od sko-rej u kocurskej {koli, alw to po-teraz bula volonterska robotau~itelqoh i nastavn<koh. Od togoroku po per{iraz u {kolstve wstzakonski miri za programu inklu-zi< i prosvitni robotn<ki pi{uzvit o svowj roboti Nadpatrax-cej komisi<. Dzeci z okremnimapotrebami mo`u vwdno zoz svo<maparnykami hodzic do {koli, a bu-

du odcenqovani na okremni spo-sob.

Togo roku u O[ “Bratstvo-wdinstvo” u Kocure wst {tverodzeci, dvojo u mlad{ih i dvojo ustar{ih oddzelwnqoh, kotri buduuklx~eni do novej programi.

Podpolne primenqovanw novihmiroh inkluzi< u obrazovnej si-stemi Serbi< vimaga vel< premen-ki, ~as i an}a`ovanw {ickihzanytih u obrazovnej sistemi, yki potrimovku yvnosci, fahovihzdru`enqoh, alw i rodi~oh i sa-mih dzecoh. Lx. Gornyk

Vsobotu, 13. novembra, u prostorijohRKUD ,,Dr Gavri<l Kostelqnik” otrima-na promociy slikovn<ci “Sni malejIrinki spod wdnej perinki” Geleni Ga-fi~ Stojkov.

Goscoh zoz Novogo Sadu privital pred-sidatelq Dru`tva Joakim Biki a progra-mu otvoreli dzeci Dramsko-recitator-skej sekci< RKUD ,,Dr Gavri<l Kostel-qnik” htori pre~itali virivki skazki poruski i po serbski. Svojofajtovo nastav-ki skazki “Sni malej Irinki spod wdnejperinki”, predstaveli {kolyre htori znastavn<cu Mar~u Striber pestux ruskiyzik i kulturu u osnovnih {koloh u Kuli.

Skazku-slikovn<cu, “Sni malej Irinkispod wdnej perinki”, zoz svo<ma recen-ziymi, predstaveli Gelena Medw{i, Irinka Gardi-Kova~evi~ i Melaniy Arva<, htori vizna~eli va-`nosc togo vidany za pestovanw ruskogo yzika. U me-no vidavately, o tvor~osci Geleni Gafi~ Stojkovbe{edovala predsidatelqka Skup{tini Dru`tva zaruski yzik, literaturu i kulturu Irina Papu}a, yki sama avtorka.

Sobotove stretnuce bulo nagoda zdogadnuc {e ipo~atkoh d<ylnosci Dru`tva, pone`e Gelena Gafi~Stojkov bula per{a predsidatelqka Dru`tva.

Promociy htoru or}anizovala Podru`n<ca Dru-`tva za ruski yzik, literaturu i kulturu i RKUD,,Dr Gavri<l Kostelqnik”, predlu`ena zoz dru-`enqom i {pivanku. A. Mudri

Dzeci pre~itali virivki zoz skazkoh po ruski i po serbski

OTRIMANA SHADZKA SOVITU KPD “DXRA KI[” U [IDZE

PRINW[ENI ZNA^NI ODLUKI

DZECI Z OKREMNIMA POTREBAMI U PORYDNEJ NASTAVI

Tamburovi orkester KUD“Petro Kuzmyk” predpre{lejsoboti goscoval u Nadqma}o-~u, u Republiki Madyrskej.Na povolanku or}anizatora,doma{nqogo KUD z Nadqma}o-~u, Orahov~anw goscovali naprogrami z nazvu “Stretnucenarodnih orkestroh”, z blo-kom ruskih i serbskih {pi-vankoh i tam mali zamerkova-ni uspih.

Na “Stretnucu narodnihorkestroh” u~astvovali 12orkestri – 10 z mestoh uMadyrskej, ta dva zoz Serbi<– Novoorahov~anw i madyrskiKUD z Malih Piycoh, valalupri Subotici.

Odhod do Madyrskej fi-nansovali ~leni orahovskogoorkestra, ~ijo rukovoditelwna goscovanx buli ZoltanDuda{ i Vladimir Ma}o~.Orkester KUD “PetroKuzmyk” na tim goscovanxpomocnwli i Keresturci –Xliyn Rama~ ^amo, kotrigral na garmoniki i SlavkoBesermin<, na bas-prim tam-buri. Lx. Rac

OTRIMANA PROMOCIY SLIKOVN<CI U KULI

PESTOVANW RUSKOGO YZIKAOD MALX^KA

NA SOBOTU “DNQOVKA”Multimediylnu manifestacix mla-

dih “Dnqovka”, od togo roku {e otrimuwu ramikoh “Kostelqnikovej w{en>”, ztim `e i nadalwj, glavni or}anizatortej manifestaci> Mlade`ska or}aniza-ciy “Pakt Rutenorum” z Ruskogo Kere-stura.

Togoro~na 13. “Dnqovka” budze otrima-na na sobotu, 20. novembra, u Dome kultu-ri Ruski Kerestur. Od 9 godzin, u goluDoma kulturi budze postavena vistavari`nih umetn>ckih robotoh, mladihumetn>koh z na{ih mestoh, i {kolyroh zkeresturskej O[, na temu “Hi`a”, a vi-stavu godno opatric cali dzenq.

[kolyre buli vredni

GOSCOVALO U MADYRSKEJ

SEDEMNASTA KULTURNA MANIFESTACIY “KOSTELQNIKOVA W[ENQ”

BOGATA PROGRAMAPREZ DVA VIKENDI

KULTURA I PROSVITA19. NOVEMBER 2010. 9

U KUD “Petefi [andor” u NovimSadze 13. novembra ukra<nska nacio-nalna zawdn<ca preslavela dva zna~nixvile<, 120-ro~n<cu od priselwny naprostori buv{ej Xgoslavi<, i 20-ro~n<cu Dru`tva za ukra<nski yzik,literaturu i kulturu “Prosvita”.

Preslavu otvorel podpredsida-telq Vladi Vojvodini BorisBaryktarevi~, htori gvarel `e ka-`da nacionalna zawdn<ca treba `ebi za~uvala svoj identitet `e bi

Vojvodina i nadalwj bula multi-etn<~na i multikulturalna, a totobogatstvo Vlada Vojvodini v{ebudze potrimovac.

Na svyto~nosci bul i podpredsi-datelq Skup{tini Vojvodini Bra-nislav Mitrovi~, htori gvarel `eUkra<nu i Serbix vy`u vel< stvari,kulturni, privredni i priytelqski,a zdogadnul i na okreme interesant-ni fakt `e i u Ukra<ni postoy goro-di Pan~evo, Turiy, Mo{orin i vel<drugi, yk i u Vojvodini.

Na preslavi buli i ambasadorUkra<ni u Serbi< Viktor Nedopas,predsidatelq [vetovogo kon}resuUkra<ncoh Eu}en ^olij zoz Kanadi,predsidatelqka Evropskogo kon}re-su Ukra<ncoh Yroslava Hortan< zozMadyrskej, predsidatelq Nacional-nogo sovitu Ukra<ncoh Jozef Sa-pun, dele}aci< ukra<nskih zawdn<cohzoz Madyrskej, Rumuni<, Gorvatskeji Bosni i Gerce}ovini, yk i grekoka-tol<cki svy|en<ki zoz Novogo Saduo. dr Roman Miz i o. Vladislav Var-}a, i svy|enstvo zoz Bosni i Gerce-}ovini i Gorvatskej.

Kratki referat o istori< pri-selwny Ukra<ncoh na prostori

buv{ej Xgoslavi<, htori napisalIvan Terlxk, per{i predsida-telq Dru`tva “Prosvita”, pre~i-tal Stepan Semyn<v, a o robotiDru`tva “Prosvita” be{edovalwj tera{n< predsidatelq Miro-slav Ho~ak.

Von gvarel `e Dru`tvo “Pro-svita” nw ma lwm kulturnu i obra-zovnu vrednosci alw i duhovnu, bowden ~as, dok nw isnoval Nacio-nalni soviti i drugi ukra<nski

dru`tva kolo sebe zazberovaloUkra<ncoh zoz tih prostoroh i po-magalo `e bi {e za~uvalo identi-tet, yzik i kulturu.

O tera{n<h obstavinoh u htorih`ix Ukra<nci be{edoval JozefSapun, predsidatelq Nacionalno-go sovitu Ukra<ncoh, htori gvarel`e nw{ka Ukra<nci u demokrati~-nej Serbi< max pravo na svoj yzik,kulturu, informovanw, obrazovanw,yk i {icki drugi zoz Ustavom i Za-konom o nacionalnih men{inoh za-}arantovani prava.

Z tej svyto~nej nagodi predsida-telqka Evropskogo kon}resuUkra<ncoh Yroslava Hortan< uru-~ela predsidatelqovi “Prosviti”Miroslavovi Ho~akovi pripo-znanw za uspi{nu 20-ro~nu robotu“Prosviti”.

Posle svyto~nej akademi< otri-mani koncert na htorim u~astvova-li {icki ukra<nski kulturno-umetn<cki dru`tva u Serbi< “IvanSenxk” zoz Kuli, “Kolomejka” zozSrimskej Mitrovici, “Kobzar”zoz Novogo Sadu, “Kalina” zozInd<< i ruskoe i ukra<nske “Karpa-ti” zoz Verbasu. A. Duda{

Svyto~nosc otvorena zoz gimnami Serbi> i Ukra>ni

U VI[N<^EVE PRI [IDZE SVYTO^NO ODKRITI PAMYTN<K FILIPOVI VI[N<^OVI

PO^ITOVANW ]USLARAI NARODNOGO POETI

Pre{lej soboti13. novembra uVi{n<~eve pri[idze u ramikoh31. kulturnej mani-festaci< “Vi{n<~o-vo dn<” dr Boyn Paj-ti~, predsidatelqVladi AP Vojvodi-ni i prof.dr Radmi-la Milentiwvi~ zozZAD, htora bula do-nator, odkrilipamytn<k FilipoviVi{n<~ovi, a viro-bel go akademskiskulptor Sava Ha-lu}in zoz NovogoSadu.

Predsidatelq Pajti~ vizna~el `e Vi{n<~, go~bul cemni yk }uslar i narodni poeta z {ercom idu{u, lwp{e vidzel yk dzepowdni nw{ka i dodal`e, serbski Homer, yk navolal Vi{n<~a, i nw{ka`iw prez svojo d<la. Radmila Milentiwvi~ vi-zna~ela `e Vi{n<~ za~uval koren< i istorijnepametanw serbskogo narodu htori mu{i buc

do{l<dni svytosavsko-mu pravoslavx i ~u-vac yzik, pismo i kul-turu.

Potim patriyrhserbski Irinej z vla-dikami i svy|en<kamiSPC po{vecel novo-odkriti pamytn<k. Pa-triyrh Irinej z tejnagodi gvarel `e naj-vek{i dar htori ~lo-vekovi dati to {lwbo-da, a prave Vi{n<~ na-viscoval totu {lwbo-du.

U umetn<ckej ~ascisvyto~nosci }lumciNarodnogo teatra z Be-

o}radu Bo{ko Puleti~ i Rajko Baleti~, vivedlivirivok z predstavi “Filip Vi{n<~” (rozgvarkaVi{n<~a i Vuka Karad`i~a). Nastupel i hor So-bornej cerkvi zoz Srimskej Mitrovici potim}uslar Jovan Laki~evi~ z Beo}radu, solistkaAndwlka Petrovi~ zoz ansambla “Kolo” yk iSKUD “Svyti Sava” zoz [idu. Vl. D>.

Boyn Pajti~ i Radmila Milentiwvi~ odkrili pamytn>kVi{n>~ovi

UKRA<NCI PRESLAVELI 120-RO^N<CU OD PRISELWNY I 20-RO^N<CU “PROSVITI”

“PROSVITI” PRIPOZNANW EVROPSKOGO KON]RESUUKRA<NCOH

TRINASTA UMETN<CKA KOLONIY “NYRADI” U MALIM IDQO[U

KKRRAASSNNII AAMMBBIIWWNNTT II DDOOBBRRAA AATTMMOOSSFFEERRAA

Pre{logo ti`ny u Malim Idqo{u, u ramikohprowkta Likovni zbuvany 2010, otrimana trina-sta po {ore Umetn<cka koloniy “Nyradi” z Ver-basu.

Koloniy osnovana 1997. roku u Verba{e, ykper{a instituciy kulturi tej fajti. Po teraz,okrem or}anizaci< umetn<ckih prowktoh, tribi-noh i vistavoh, or}anizovala i dvanac koloni<.Dze{ec otrimani u Ruskim Keresture, wdna u Be-~ex (Fantast), a wdna u Idqo{u (goscinska hi`aKata<).

U roboti koloni< do teraz u~astvovali vecejyk sto mena, yk doma{n< tak i z ino`emstva, zozoblasci malyrstva i podobovej umetnosci, }ra-fiki, skulptorstva, umetn<ckej foto}rafi<, is-tori< umetnosci i podobovej kritiki.

Od 2002. roku Koloniy “Nyradi” uvedla i svoxnagradu, u ramikoh vistavi Paleta mladih, Fe-stivalu poezi< mladih u Verba{e, htoru po terazdostali dze{ec mladi podobovo umetn<ki.

Na togoro~nej koloni< prisustvovali Yno{Mesaro{, Zdravko Mandi~, Snw`ana Vlatkovi~,Danilo Vuksanovi~, Vo<mir Dedei~, Nady Jova-novi~, Lazar Markovi~, Daniwl Babi~, DeynaMari{an, Miroslava Markovi~ Karaynkovi~ iVladimir Doro}hazi.

Za 2010. rok, trinastaKoloniy urahovana do ka-lendara kulturnih mani-festacijoh u Vojvodini,htori zrobel Zavod za kul-turu Vojvodini. Ti` tak,Pokra<nski sekretariyt zakulturu totu manifesta-cix urahoval yk prowkt uoblasci su~asnej tvor~o-sci na pokra<nskimurovnx.

Umetn<cki direktor, Vlado Nyradi gvarel `e wzadovolqni, a rezultati {e godno vidzic posleKoloni<, na vistavoh htori budu or}anizovani uvecej mestoh i to koncom togo roku, abo na yriducogo.

Von dalwj vizna~el `e umetn<ki mali {ickoco im potrebne za robotu, a to mir, prirodu, kva-litetni materiyli za malqovanw i goscoprim-stvo doma{n<h.

Ti` tak, von podzekoval Pokra<nskomu sekre-teriytu za kulturu, Pokra<nskomu sekretariytuza nacionalni men{ini, Nacionalnomu sovituRusnacoh i Op{tini Verbas na finansijnej po-trimovki `e bi Koloniy predlu`ela z tradi-cix.

Atmosfera bula dobra, ambiwnt krasni, malyre{e dru`eli, tvoreli i barz su zadovolqni zoz ca-lu or}anizacix, gvarel za Rutenpres na{ pozna-ti malyr Vladimir Doro}hazi z Novogo Sadu,wden zoz togoro~nih u~a{n<koh. Ana Papu}a

Umetn>ki mali {icko – mir, prirodu, materiyl i goscoprimstvo

U Bioskopu “X}oslaviy” u Verba{e, od 15. do 20. no-vembra otrimuw {e Dzecinski filmski festival –Kids -fest.

Pod ~as festivalu budze emitovane pejc animirani iwden dokumentarni film. Wdinstvene zbuvanw htore za-bavy najmlad{ih, togo roku {e otrimuw pod nazvu: “Ma-}i~ne putovanw do {veta filmu”.

Okrem Beo}radu i Novogo Sadu, lxbitelw animiranih filmoh u Verba{emax mo`l<vosc `e bi vidzeli najlwp{i {vetovi vitvoreny u tej ~ascifilmskej industri<, a u programi filmi zoz calogo {veta i {icki sinhro-nizovani na serbski yzik.

[icki prowkci< po~inax na 18 godzin. A. P.

KIDS-FEST U VERBA[E

DAKUS ZABAVI ZA NAJMLAD[IH

DUHOVNI @IVOT 19. NOVEMBER 2010.10

U BOLGARSKEJ

SHOD VOSTO^NIH KATOL<CKIHEPISKOPOH EVROPI

U VI[N<^EVE PRI [IDZE

PATRIYRH PO[VECEL PAMYTN<KZnagodi odkrivany pamytn<ka Filipovi Vi{n<~ovi u Vi{n<~e-

ve pri [idu, pre{lej soboti, 13. novembra u ramikoh kultur-nej manifestaci< “Vi{n<~ovo dn<” jogo Svytosc patriyrh serb-ski Irinej z vladikami i panocami SPC po{vecel novoodkritipamytn<k. Patriyrh za Vi{n<~a gvarel `e w serbski Gomer htori,go~ bul cemni, vidzel zoz svo<m {ercom i du{u.

Pred odkrivanqom pamytn<ka i obrydu po{vecany, u cerkviPreno{enw mo|oh Sv. Nikolay slu`eni parastos, a potim proce-siy zoz cerkvi ru{ela daskelqo stotki meteri dalwj do mesta dzepostaveni pamytn<k. U duhovnej ~asci svyto~nosci nastupel ihor “Svyti Sava” Sobornej cerkvi zoz Srimskej Mitrovici.

Vl. D>.

USofi< (Bolgarska), na po~atku novembra otrima-ni shod katol<ckih episkopoh Evropi z nagodi

150-ro~n<ci uni< Vosto~nej Katol<ckej Cerkvi uBolgarskej z Rimskim apostolskim pristolom.

Na stretnucu buli 35 vladikove Vosto~nih Ka-tol<ckih Cerkvoh, zoz Bilorusi<, Velqkej Britani<,Gre~eskej, Itali<, Kipru, Makedoni<, Nwmeckej,Polqskej, Rusi<, Rumuni<, Serbi<, Slovackej,

Madyrskej, Ukra<ni, Gorvatskej i ^eskej. Medzin<ma bul i apostolski e}zarh za grekokatol<koh u S^Gkir Georgij D`ud`ar.

Yk doznavame od na{ogo e}zarha kir D`ud`ara, nashodze prisustvovali i kardinal Peter Erdo, pred-sidatelq Radi episkopskih konferencijoh Evropi ikardinal Leonardo Sandri, prefekt Kon}re}aci< zapitany Vosto~nih Cerkvoh. M. G-K.

Episkopi na shodze u Bolgarskej

UPOZNAVANW VIRSKIH ZAWDN<COH

MLADI Z RUSKOGO KERESTURAU SUBOTICI

]rupa mladih z Ruskogo Kerestura,vwdno zoz svo<m parohom o. Mihaj-

lom Malackom, vnwdzelx, 7. novembrana|ivela virski zawdn<ci u Subotici.]rupi {e priklx~eli i suboticki Ru-snaci.

Mladi na|iveli islamsku, wvrej-sku, rimokatol<cku i pravoslavnuzawdn<cu. U islamskej zawdn<ci do-ma{n< im bul imam Bayzit efendi Ni-cevi~, u wvrejskej pan< Marika Krpez,u rimokatol<ckej virskej zawdn<cimonsinqor Stwpan Bereti~, a u pravo-slavnej diykon Aleksandar I}nytov.

Ivan Gardi Na|iva islamskej zawdn>ci u Subotici

Patriyrh Irinej po{veca pamytn>k

Na koncertu “Noc }ospela i soula”Vojvodynskogo mi{anogo hora,

americkogo diri}enta Voltera Vitma-na i solistkin< Kristen Vebster, htori otrima-ni 12. novembra u novosadskej Sina}o}i, bulo ko-lo tisy~ osobi htori klypkali, {pivali “Ale-luy”, “Modl<m {e za ce” i drugi pobo`ni zmisti.

Amerikanwc Volter Vitman zn<mal i nasupal znajvek{ima su~asnima umetn<kami yk co MarayKeri, Vitni Hxston, Opra Vinfri, Dayna Ros,Stivi Vonder, o. D`ejms Kleverland, TremejnHikins, Nil Dajmond, Mejvis Stejps...

Vitman nastupal i za papu Joana Pavla Drugo-go, a zoz Nilom Dajmondom znyl kra~unski album.

. M. G-K. Koncert Vojvodynskogo mi{anogo hora i goscoh zoz ZAD

Volter Vitman

NA KONCERTU ]OSPELA U SINA]O]I U NOVIM SADZE TISY^ OSOBI

[ICKI KLYPKALI I [PIVALI “ALELUY”

U BERKASOVE PRESLAVENI RIMOKATOL<CKI KIRBAJ

ZA\ITN<K SV. MARTINRimokatol<ki u Berkasove na {veto Svytogo Martina, 11. novem-

bra, preslaveli svojogo za|itn<ka i Kirbaj. Svyto~nu Slu`buBo`u slu`eli rimokatol<cki panocove Nikica Bo{nykovi~ zoz[idu i Zdravko ^abrayc zoz Sotu, htori i nakazoval, yk i na{o pa-nocove o. Mihajlo Re`ak zoz [idu i doma{n< paroh o. Jozef Se-lin z Berkasova.

Na Slu`bi Bo`ej bulo kolo 50 virnih, nw lwm zoz Berkasova, alwi ]ibarcu, Va{ici, Bapskej i Niwmcoh. Medzi virnima bulo i na-{ih virnih grekokatol<koh htori pri{li podzel<c kirbajsku ra-dosc. U Berkasove rimokatol<ki prave na Kirbaj raz ro~no slu`aSlu`bu Bo`u u na{ej cerkvi Sv. Arhan}ela Mihaila, htora u pre-{losci bula prave rimokatol<cka, a potim w data grekokatol<kom nahasnovanw. Vl. D>.

Virni u cerkvi sv. Martina u Berkasove

KALENDAR POD<JOH

Na nwdzelx, 21. novembra, ked po starim Grigoriynskim ka-lendare 8. november - pripada {veto Sobor Arhangela Mihai-la. Na toto {veto u dvoh na{ih parohijoh {e preslavxw i hra-move {veto Kirbaj, u parohi< u Berkasove dze paroh o. Jozef Se-lin, i u parohi< u ]ospod<ncoh dze paroh o. Mihail Holo{nyj.

Na tot dzenq u ]ospod<ncoh togo roku {e zbudze i wdna nwka-`dodnqova pod<y: na arhiwrejskej Slu`bi Bo`ej na 10 godzin,na{ vladika preosvy|eni kir Georgij D`ud`ar zoz svy|en<ka-mi, za diykona po{veci bogoslova Vladimira Edelinskiy zozRuskogo Kerestura. Za svy|en<ka von budze po{veceni u kate-dralnim hrame sv. Oca Mikolay na {veto sv. Mikolay 6. decem-bra, po novim kalendare. M. A.

KIRBAJ U ]OSPOD<NCOH I BERKASOVE

ZA DIYKONA BUDZE PO[VECENIVLADIMIR EDELINSKI

19. NOVEMBER 2010. 11TRINASTI BOK

[ICKI LXDZE NA [VECE RUSNACI, LWM NW ZNAX

[icki lxdzena {vece Rusna-ci, lwm nw znax.Tomislav Sa-lak, poznati go-livudski }lu-mec, kotri {evizna~el yk Tomas Ma}num, ti` tak Rusnak. Von to an<zna. Alw...

Yk co {e v{e slu~uw u filmskim {vece, }lumci sebeviberax kratki mena i prezviska, lwm `e bi ih {ickibabi na {vece mogli lwgko zapametac. Tomislav dlugokemeno, ta dosc i Tom, a z oglydom `e mi tvardi Rusnaci{icki cagame na “e”, a Tom Selak, yk pravi Rusnak, nwscel buc Salak, alw – Se-lak. Dva “ll” postavel`e bi lwp{e zvu~alo ivipatralo {vetovo.Wdno “l” – to ~virk.

Tomislav Salak ikra{nw vipatra, yk ko-zak, pravi Rusnak – ~ar-ni vlasi, krasni baxsi,o{mih yki lxby {ickiRuskin<, a i {ir{e.

Salak po pohodzenx zUkra<ni, a do ZAD, doDetroitu, odnosno do{veta filma, po{ol po-prosto. Nw zahodzel doKerestura, do ART“Dyd<” `e bi u~el dekla-movac i bavic u dzecinskih predstavoh, `e bi porydnwu~astvoval na op{tinskih recitatorskih smotroh i naMemoriyloh... co mu velqke prepu|enw. RukovodstvoDyd< an< teraz mu to nw preba~elo...

Tomislav Salak {e nahodzi i na murovim kalendareza 2011. rok “Osem Naj Rusnacoh”, po vibore na{ogo po-znatogo no{itely Oktoberskej nagradi. Salak sebe u`poru~el dva taki kalendari, a ked wden preda, poru~i idrugi. Yk pravi Rusnak, nw sanuw sebe u`ic dobrogo ipostac slavni. A hto postanw i|e za `ivota slavnimedzi Rusnacami, tomu cali {vet otvoreni.

Dx. V.

TOMISLAV SALAK(TOM SELLAK)

Odluka spadla lwm osmerih.

Nw napisali ~i bula barz~e`ka i velqka, ta dakogomo`ebuc i pokal<~ela, bo nwpovedli odkalq padala.

***Toti or}ani bi

u mi{ovitih {tredkoh velqo vek{i upl>vmali.

Ked `e to buli dayki “patkan<” co ubegli do ta-kogo {tredku, nw znam ~i bi “mi{i” dopu|eli`e bi {e na n<h upl<vovalo.

***Doma{ny ekipa {e dobre no{ela

zoz vodzacu ekipu.Ked ih bulo 13:13, ka`di po wdnogo na }rin}i, ta{e lwm dayk pono{eli, a hto no{el sudix –nwpoznate. Mo`ebuc {vidka pomoc.

Bla`enka Homa-Cvetkovi~

Vel> bi buc fahovec, okreme yzi~ar. A co ihwst vecej,– –to menwj wst pravi slova.

Pre~itala som taku ogla{ku: menym vigodno{icki pre~itani kn>`ki o yziku, za dakogo ko-go nw lwgko pre~itac.

Kelqo i yki slova napi{e{ abo vipove{, od-redzi ci tvoj rozum, a za~ ih i yk pohasnuw{, e,to u` rozum prepu|uw tebe.

Tot rok za Keresturcoh bul barz rodni, ta {e u` {icki pririhta-li za `imu. Ogriva u` u {opi, a wst i takih co lwm prici{nx }om-bi~ku i ceplo im.

U` daskelqo me{aci prej} keresturskogo radiy yki{ ~elwdn<k davaogla{ku `e ponuka dreva i pnyki co stoy na be}elx u lw{iku. Ogrivudava zadarmo, alw {e poteraz i|e n<hto nw yvel `e mu treba. [a, hto{e budze pasovac z takima pnykami, ozda Keresturci nw {alwni.

Predkladam vlasn<kovi `e bi ih sam porubal, poskladal i prive-zol zainteresovanim do obisca. Mo`ebuc {e vec dahto i naduma.Ked tak nw zrobi, drevo i pnyki naviki ostanx u lw{iku, a grih i~koda. Gevti stari Keresturci co dakedi zberali spoli kopa~i nacudzim polx u` pomarli, a mladim internet interesantnwj{i odpnykoh. Y. K.

YZIK NA[ SU[NIYZIK NA[ SU[NI

KERESTURSKI PNYKI

U{orel Mihal Simunovi~

ROK HHHVIII NOVEMBER 2010. ^islo 403

Tej w{en<, posle dlug{ogo ~asu, pri{ol som do svojogorodimogo mesta – Ruskogo Kerestura. Stanul som na {tredvalala, obracam {e dookola yk nwpevni, {a {icko mi nwpo-znate. Preverxwm sebe i|e raz, {a ozda som nw pogri{el ipri{ol do daykogo drugogo valalu. U ka`dej ul<~kipolno avta, kamioni, a zoz “stranskima” re}istra-ciymi – LE (Leskovac), SA ([abac), a nwt vecejSO – Sombor.

U tim nai{ol yki{ star{i ~lovek, ta {emu pitam `e ~i to Ruski Kerestur.

Nw ysne mu, ta mu tolkuwm `e na ul<ciwst telqo “stranski” re}istraci< avtoh ikamionoh.

– Yj, sinu, i sam {e rozwdam. [a totiz tima kamionami pri{li kupic kere-stursku papri}u. Kupy x tunqo, a vec xna piycoh predavax dva raz drag{e. Za-roby vecej yk toti na{o nwboraki cocali rok roby kolo nwj – presadzux,zal<vax, pirskax, oberax. Gevti lwmpridu i – pojdu zoz zarobkom. Nw maxbri}i `e ~i papri}u zbiw prezrok, ~i x napadnw dayka horota,abo dayka druga {a{ka.

Y ked sadzel papri}u, ta som xno{el i na piyc, i tam predaval.[a, na piycu {e pravi dinar, natar}ovini, a nw na polx. Pravda,trebalo dodny na dva godzin stavac, po noci popragac i ru-{ic, a ked {e rozvidnwlo – y z mox vin~anu na piycu. Bulopenw`i yk blata. Moy z piycu takoj kupovala pirna}i, fi-ron}i, brenajzlo, a` i toto co wj n<}da nw trebalo. Vezla {eyk z posolwnu po dutynoh. Yka ce na{la kupelq, po{l< x dodutynoh naj tro{i, ta x takoj prejdze i glava i i{iys, a` imnw nw do{pintuw `e som vipil wdnu vecej yk trebalo.

Tera{n< Keresturci najvoly buc doma, ~ekax `e bi im

pri{li tar}ovci do obisca. Y dumam `e tu `eni vinovati.Patra teraz na televizorn< i internetu kojdzeyki filmi, ta

voly spac z mu`om doma u poscel<, yk {e ca-lu noc kudov~ic nadrevenim ko~u – po-nosuw {e mi ba~i, a y~elwdn<ka co{ka an<nw poznam.

Po{ol ba~i, a y{tudiram, pokus mudavam za pravo, {atoti mladi bi lwm doKanadi, a z papri}unaj bajla}uw hto scei hto mu{i. U` u ka-`dim avionu mo`ecestretnuc Keresturca– putuw prej} “bari”.Ked {e tak predlu`iviselqovanw do Kana-

di, Kerestur ostanw bez Ru-snacoh. Do praznih hi`oh{e hto{ka lwm usel<, y du-mam `e to budu Leskov~anw,

abo toti zoz [abcu. Predkladam `etot ostatn< Keresturec co {e visel<, naj to~no za-

pi{e `e hto {e per{i priselwl posle Rusnacoh do Kerestu-ra – ~i Leskov~anw, ~i [ab~anw. To barz va`ne, bo budzememac to~ni pisani podatok. Vec {e Keresturci u Kanadi nwgodni spri~kac `e hto z tih dvoh varo{oh per{i naselwltot, zateraz, “na{” valal.

Na{ pra-pra d<do co `il na Gorn<ci ked otamalq odhodzelto~no nw zapisal yk tam bulo i vec nastali balamuti – mamedva opci< i sedemnac podopci< `e hto zme i co zme, odkalqzme pri{li i hto nas vodzel. Na tim u` mame daskelqo dok-torati. Ynko Kova~ – Ki`mi{kov

SEL<DBA LESKOV^ANQOH

DO KERESTURA

POLITI^AR I KI[ENKAPoliti~ar vertki, cenki

barz {e borel za premenki.A premenki takoj-enki,

dok nazgarta do ki{enki.Nw {vidko {e jogo zmen<,

ki{enki mu yk ki{en<.Co ma{ ~ekac od neplehi, ked jogo ki{en< y}od mehi.

***

[VIDKO DO EVROPIDrin}om, lxdze, do Evropi, drin}om, lwm – pomalki,bo nam hibi wdna dzirka,dzirka na pi|alki. A. D. [.

@imaprihodzi,ta vel>hlapax

drimoti

LXDZE, ROKI, @IVOT/SPORT 19. NOVEMBER 2010.12

U` rokami `iwm na teritori< Madyrskej der`avi, ukrax dze `iw wdna ~asc potomkoh na{ih zawdn<ckih pred-koh. Odhodzel som z valalu na valal, be{edoval z lxdzmi,rozpitoval {e pri n<h o <h nacionalnim identitetu, pital{e hto su, odkalq {e tu priselwli... Bulo medzi n<ma sely-noh, robotn<koh, zdravstvenih robotn<koh, intelektualcoh.Pri vek{ini lxdzoh podpolnogo odvita nw bulo. Vek{inaznala `e su nw Madyre, alw co su i hto su – to im n<hto in<}da nw poy{nqoval. A` i u Mu~onx `itelw nw znali `esu Rusnaci (Rusini) po pohodzenx, alw trimali `e <h pret-ki Toti (u zna~enx Slovaci), a `e be{edux po “sloven-ski” u zna~enx po slavynski, a nw po madyrski. Spram na-cionalnej pripadnosci viy{nqovali {e `e su Madyre. Nwbulo pri n<h dilemi, lwbo odstupany od togo stanoviska.Nau~eni su odmalx~ka `e su Madyre i od svo<h roditel-qoh, i u {koli i u Cerkvi. A `e znax be{edovac po sloven-ski, poy{nqovali `e to preto `e kedi{ik davno `ilivwdno zoz takim narodom, tak nau~eli. N< od kogo som nw~ul `e {e trimax yk Rusini, Polyki, Slovaki.

Spram naselwnih mestoh i <h be{edu e}zaktna nauka tri-mala rozli~no, odnosno u~i{lqovala narod }u Slovacom,Rusinom (Ukra<ncom), Polykom, alw voni {e samiviy{nqovali `e su Madyre. Za n<h n<yki prociv ar}umentinw postoyli okrem <h spoznanqoh `e su Madyre. Voni taknau~eni i tak vospitani `e, pone`e `ix u Madyrskej,wdza madyrski hlwb, ta mo`u buc lwm Madyre. Zdobuvaneznanw odmalx~ka stvorelo pri n<h nacionalnu svidomosc.Voni, an< dumac nw sceli, abo “an< nw mogli” `e to mo`ebuc i in{ak. @e voni nw toto do ~ogo su pre{ve~eni!

Zdogadnwme {e `e na{o predki Rusini (Lemki i Gali-~anw) u troh mi}racijoh naselwli do x`nih krajoh Gab-zbur}skej i Avstro-Ugorskej monarhi< – do nw{kaj{ej Re-publiki Serbi< (Vojvodina: Ba~ka i Srim), RepublikiGorvatskej (Slavoniy) i Bosni i Gerce}ovini.

Rusini (Rusnaci) {e priselwli zoz Gorn<ci u {ir{imzna~enx togo slova, ot`e Rusnaci {e priselwli zoz teri-torijoh nw{kaj{ej sivernej, strednwj i xgovosto~nej~asci Slovackej, nw{kaj{ej Zakarpatskej oblasciUkra<ni, nw{kaj{ej sivernej i sivero-vosto~nejMadyrskej i sivernej i siverozahodnej Rumuni<, Lemkizoz Bardejovskogo krax Slovackej Lemkov|ini i najve-cej z Gorlickogo krax, nw{kaj{ej Polqskej Lemkov|inii Gali~anw zoz Gali~ini, nw{kaj{ej vosto~nej Polqskeji zahodnej Ukra<ni (Lqvovskej, Ternopolqskej i drugihoblascoh.)

U` zoz kontraktom o nasel-qovanx, per{a mi}raciy Rusi-noh (Lemkoh/Rusnacoh) do Ba~-kej {e odbuva zoz Gorn<ci u~a{e od 1751. do 1780. roku.Priselwnci {e naselx do Ba~-kej i snux dva valali – Velq-ki Kerestur i Kocur. Zoz tihvalaloh-matkoh poznwj{e vi-selxx do [ajka{skej, Srimui Slavoni<. Druga mi}raciyRusinoh-Lemkoh zoz Slovac-kej Lemkov|ini do Srimu {eodbuva sto roki poznwj{e od1850. do 1880. roku, a trecami}raciy Rusinoh/Lemkoh iGali~anoh zoz Polqskej Lem-kov|ini i Gali~ini do Slavo-ni<, Srimu i Bosnej od 1890. do 1914. roku.

Na{o predki preselqovali zoz sivernih krajoh spramxgu. Z Karpatoh (N<zkih Beskidoh) do ^erehatu i Zem-plinskih goroh, a z togo krax u wdnim “skoku” prehodza200-300 kilometri po Mako, a vec znova wdna vek{a ~asc iz nw{kaj{ogo madyrskogo krax (^erehatu, Zemplinskihgoroh i N<r|ini) prosto do Kerestura i Kocura.

Interesovali nas {l<di tih preselwncoh zoz nw{kaj-{ej Madyrskej. Poznate `e {e nw preselwlo cale `i-telqstvo, alw lwm jogo wdna ~asc. Nas interesovalo `e co{e zbuvalo zoz tima Rusinami (Lemkami) co ostali doma i~ijo potomki nw{ka `ix u Madyrskej.

Na kratko spatrime {l<di Lemkoh i dozname co {e slu-~ovalo z <h be{edu u ^erehatu i Zemplinskih goroh. Na{oviglwdovany u tim krax {e odbuli pred 20 rokami(1985–1990). Tedi {e i|e moglo toto prizna~ic. Nw{kaskapali i toti {l<di.

*U Madyrskej Gorn<ci, u ~a{e od 1985. roku zme glwdali

koren< i pohodzenw Rusinoh (Lemkoh) kotri u` vecej yk250. roki `ix u Serbi< i Gorvatskej. Prena{li zme svo<hzatracenih predkoh u gorjovitim prostranstve siverno isiverovosto~no od Mi{kolcu u ^erehatu i Zemplinskihgoroh, udomenih u vel<h valal~ikoh, alw u` zatracenih,asimilovanih. Po viri buli grekokatol<ki yk i <h predki,alw barz malo znali o sebe, svo<m pohodzenx i nacional-nej pripadnosci.

Per{i taki valal co go analizuwme to Rakaca. Sobe-{edn<ca nam Ana Bur, narodzena Torba<, mala 87 roki.Pripoveda:

– Varili i ka{u, i x{ku i kapustu, ale lem tak,prostacku – no! Do susida no{ili kapustu i ka{u,a potim {lypkali hlopci, dru`bove, dwsad buli.Ono, tende mali na rukoh... A potim {lypkali doplota tan>ri, bo ka{u po>dli, a potim {lypli tan>rtam i naj ide do pekla...

– Yk y teraz zoz vami pripovedam?– Rozumiti – rozumim!– Yka to be{eda: po ruski, po totski?– N>! Yka? Tirpak!Tak yk teraz be{edovala nina Ana Bur, u svo<m dze-

cinstve, yk gvarela, be{edovala “lwm zoz staru mat-wrx”. Mali i “kravu” (a nw korovu), predali x nayrmarku, a “kupili” voli. Na voloh “{itko robili”.Voli cagali “voz” i “vozili p{enicu”, yrec, oves i“{ino”.

Be{eda 87-ro~nej Ani Torba< nas zbunwla; u stvari,zbunwl nas wj pomi{ani yzik, tot karpatoruski, lem-kovski i tot nw{kaj{i ruski. Na polqo i{li “robi-ti”, goscoh privitali “vitajte”, a dowli kravi i pilimliko. Po yzi~nih praviloh, trebali “moloko piti”, anw “mliko pic”.

Vira`eli zme dzeku na|ivic i|e dawdno obisce.(Predlu`i {e)

POGLYDI DO RUSKEJ PRE[LOSCI (1)

Pi{e: Miron @iro{

NWSTAVANW RUSINOH (LEMKOH) U MADYRSKEJ

(U ^EREHATU I ZEMPLINSKIH GOROH)

Muka~ovske vladi~estvo z konca XVIII storo~a zalapelo 13 komitati z kotrih preselxwruske `itelqstvo do X`nej Ugorskej u ~asu od 1745. po 1914. rok. To: Spi{, [ari{, Zemplin, Un}, Bere}, Maramaro{, ]emer, Abauj-Torna, Bor{od, Sabol~, U}o~a, Gajdu iSatmar. Zoz Polqskej (Lemkov|ini i Gali~ini) u ~a{e od 1850. po 1914. rok ti` velqke~islo Rusinoh priselxw do Srimu, Slavoni> i Bosni

Stadion u Srbobranu. Pa-tra~oh kolo 100. Teren i hvilyodli~ni. Strilci za Iskru:D>nd>~ i ^ur}uz po 1, a Serdar2.

ISKRA: Vukovi~, M. Ru-skovski, @ivkovi~, ]uba{,D>nd>~, Kolwsar, Serdar, ^ur-}uz, (X{kovi~), [umi~ (Zo-ri~), Baj~eti~ (Dwdovi~) iNovakov.

Co {e bl<`i konwc w{enqskej~asci per{enstva, kocurskaIskra bavi v{e lwp{e i zazna-~uw v{e lwp{i rezultati. Takbulo i pre{lej nwdzel< u Srbo-branu, dze Iskra goscovala do-brej ekipi Mladost-radost.

Zmaganw po~alo barz podlo zaKocurcoh. U po~atnej fazi zma-gany, dok i|e tirvalo vipito-vanw mocoh, doma{n< dali pravievro-}ol i o 5. minuti po~alivodzic zoz 1:0. Vodzaci }ol dal“vitor do kridloh” doma{n<m,alw i bavy~e Iskri {e targli iprave per{enstvene zmaganw a`tedi po~alo.

Pomali Kocurci preberalibavisko do svo<h rukoh i u po-lovki per{ej ~asci zmagany,prej} odli~nogo D<nd<~a, virov-nali rezultat. Po konwc per{ej~asci, Iskrovo bavy~e calkomnadbaveli rivala a rezultat ta-kogo baviska bul Serdarov }oltak `e {e na odpo~ivok po{lo

zoz minimalnu prednoscu Ko-curcoh od 2:1.

Drugi pol~as Kocurci po~aliu istim tempu i nwodluga, ozno-va odli~ni Serdar, dal svojdrugi }ol i zvek{al prednoscgoscoh na 3:1. U wdnej od ridkihgu`voh u karebnim prostoreIskri, da}dze na polovki drugej~asci baviska, najlwp{e {e zna-{ol napada~ doma{n<h i Mla-dost-radost zmen{ala rezultat.Medzitim, to bulo {icko co do-ma{n< porobeli, bo poslepriytogo drugogo }ola, bavy~eIskri “dodali }az”, {vidkonogi^ur}uz scekol svo<m ~uvarom idal {tvarti }ol za kocursku eki-pu, zoz ~im bul postavenikonw~ni rezultat: Mladost-ra-dost 2, Iskra 4.

Posle wdenastogo kola, Iskrazazna~ela 6 pobidi, wdno zmaganwbavela nwri{eno i 4 stracela.Kocurci dali 23 }oli, a 20priyli, zateraz max 19 bodi izaberax {tredok tabl<~ki od 9ekipoh, bo 10. ekipa, Borac zozMile{eva, vistupela zoz zma-gany.

Iducej nwdzel< do Kocura pri-hodzi Napredak zoz Nadalx, eki-pa htora u verhu tabl<~ki tak `ekocurska publika budze mac na-godu vidzic kvalitetne zmaganw.Nwdzelqovo zmaganw po~nw na 14godzin. S. Dorokhazi

KOCURCI PRINWSLI TRIBODI ZOZ SRBOBRANU

Mladost-radost – Iskra 2:4(1:2)

PO^ALA NOVA ZMAGATELQNA SEZONA

MEDZIOP[TINSKA FODBALSKA LI]A VERBAS–BE^EJ–SRBOBRAN

KARATE KLUB “RUSIN”

Karatisti “Rusina” zoz Rusko-go Kerestura, pre{lej nwdzel<,14. novembra, otvoreli novu se-zonu zmaganqoh. Buli na turnireu Od`aku dze bulo priyvene 350u~a{n<koh zoz 20 kluboh. Klubibuli zoz Gorvatskej, RepublikiSerbskej i Serbi<.

Klub “Rusin” u~astvoval zoz16 ~lenami htori {e zmagali udisciplinoh: kata-tim, kata-powdinw~no, ekipni borbi ipowdinw~ni borbi. Vkupno, natim zmaganx, osvowli 25 medal<.

Poscignuti rezultati: per{imesta bulo 6, a osvowli ih: DeynNadq, Kristina Katona i Filip

Rac u katoh powdinw~no, FilipRac osvowl zlatnu medalx u bor-boh powdinw~no, yk i u borbohabsolutnej kate}ori<, StefanNo}avica u borboh powdinw~no.Drugi mesta, 10 medal<: kata-tim: Sara Plan~ak, MarinaNadq i Kristina Katona, ekipni

borbi: @or`i-na Barna, An-drey Duda{ iNikolina Ka-zak; powdinw~nou katoh LeonXri~, SaraPlan~ak, Mari-na Nadq i MatejSaynkovi~, a uborboh pow-dinw~no: Jova-na No}avica,Zvonko Baran iAndrey Duda{.Treci mesta 4medal<: u katohpowdinw~no Va-lentin Edelin-

ski, a u borboh powdinw~no: Iza-bela Maka<, Timea Budinski iAleksandar Gardi.

^leni klubu okremnu potri-movku dali svo<m najmlad{im~lenom htori per{iraz u~a-stvovali na zmaganqoh, a to:Deyn, Valentin i Leon. Per{i-raz, alw uspi{no. T. P.

VOJVODYNSKA @ENSKA STOLNOTENISKA LI]A

NAPARTE POKONWC

^elarevo – Rusin 4:3

U {estim kolw stolnoteniserkiRusina, u ^elareve straceli zma-ganw. Rusin u partijoh tracel 0:3,pospi{elo im {e viwdna~ic na 3:3,a u sedmej parti< doma{n< bulilwp{i.

Powdinw~ni rezultati: ^ipak –Ki{racik 3:1, Vu<~ – Kova~ 3:0,Kokoro{ – Bu~ko 3:0, ^ipak/Koko-ro{ – Ki{racik/Kova~ 1:3, ^ipak– Kova~ 0:3, Kokoro{ – Ki{racik2:3, Vu<~ – Bu~ko 3:1.

***BA^KA HLOPSKA STOLNOTENISKA LI]A

NW POMOGNULAN< DOMA[N<TEREN

Rusin – ^arda kod Bra{e(Be}e~) 1:4

Stolnotenisere Rusina u {estimkolw per{enstva baveli doma istraceli. Powdinw~ni rezultati:Sabado{ – Pra{talo 1:3, Vislav-ski – Mar~el 0:3, Kostelnik –Yndri~ 0:3, Sabado{/Vislavski –Yndri~/Basta 3:1, sabado{ – Mar-~el 0:3. V. Se}edi

Valentin, Deyn, Matej, Filip, Leon, Sara,Kristina, Marina

19. NOVEMBER 2010. 13SPORT/INFORMATOR

1. CIL< DODZELQOVANY SREDSTVOH

Osnovni cil< dodzelqovany sred-stvoh to obezpe~enw finansijnej po-trimovki pre zvek{anw efikasnoscirealizaci< prowktoh htori odobreni uramikoh IPA programi Evropskej uni<pri htorih {e za finansovanw realiza-ci< prowktoh zaprovadzuw zoz primen-qovanqom predfinansovanqom

2. NAMENA SREDSTVOHPo tim konkursu krediti {e budze

odobrovac lokalnim samoupravom – go-rodom i op{tinom zoz teritori< APVojvodini i institucijom htori sno-vala Skup{tina Avtonomnej Pokra<niVojvodini, htori zaklx~eki kontrakto realizaci< prowktoh po IPA programii zapo~ali <h implementacix.

Krediti {e budze odobrovac za rea-lizacix prowktoh htori {e odno{a naunapreedzenw infrastrukturi, za|iti`ivotnogo {tredku i aktivnosci in-stituci< kulturi.

3. USLOVIY KREDITOVANY– mo`l<vi odobreni sumi kreditu:

do 15% vkupnogo bud`etnogo prowkta– termin vracany kreditu: do 12 me-

{aci– primenqovanw valutnej klauzuli– kamatna osnovka: 3% na ro~nim

urovnx– instrument obezpe~eny kreditu:

tri blanko solo veksli na hasen Fondazoz vekslovim ovlascenqom.

Odobrena suma kreditu u odno{enxna podnw{eni vimogi zavi{a od sred-stvoh na rozpolaganx Fonda za finan-sovanw po tim konkursu.

4. PODNO[ENW VIMOGI ZA DODZELQOVANW SREDSTVOH

U~a{n<ki Konkursa za dodzelqovanwsredstvoh preberax vimogi i prida-vax kreditnu dokumentacix u wdnej zop{tinskih kancelarijoh Fonda pouplati nadopolnwny za obrobok kre-ditnej vimogi u vinosu od 5 000,00 di-nari.

Navedzeni uplacovany nwophodneokon~ic na rahunok Fondu ~islo 335–9776– 24.

Zoz vimogu, u op{tinskej kancela-ri< Fondu dostavax {e usni uputstvau vyzi zoz konkursom.

4.1. NWOPHODNADOKUMENTACIY

1. Popolnwni formular vimogi zoz do-kazom o uplacovanx navedzenej sumi na-dopolnwny za obrobok kreditnej vimogi

2. Akt o snovanx (instituci<)3. Fotokopiy podpisanogo kontraktu o

donaci<4. Prikaz prilapenogo bud`eta prowk-

ta zoz prowktovanu dinamiku realizaci< ivisinu i strukturu tro{koh po fazoh re-alizaci<

5. Specifikaciy yvnej nabavki htora{e zaprovadzuw pre realizacix prowkta

6. Odluka kompetentnogo or}anu o za-dlu`ovanx, u skladze zoz pozitivnima za-konskima predpisanymi i ob|ima aktami

7. Ovlascenw osobi htore zaprovadzuwpostupok zadlu`ovany, dostate od kompe-tentnogo or}ana

8. Dokumentaciy o otvorenim namen-skim deviznim rahunku pri Narodnejbanki Serbi< i dinarskim podrahunkuKonsolidovanogo rahunku trezora za po-trebi realizaci< prowkta

9. Ri{enw o o utverdzovanx porcijno-go identifikacijnogo ~isla – PIB

10. Odluku o roz~lenqovanx pravenejosobi po velqkosci

11. Zakon~uxci rahunok za predhodnirok

12. Dokumentaciy za obezpe~enw kredi-ta:

tri blanko solo veksli na ha-sen Fonda zoz vekslovim ovlascenqom.

Prioritet u dodzelqovanx sredstvohmax podno{itelw vimogi: ~ij {e prowktrealizuw na teritori< nwrozvitih i nwdo-stato~no rozvitih op{tinoh.

Konkurs otvoreni po vihasnovanw pla-novanih sredstvoh.

Lokalni op{tinski kancelari< nw bu-du primac vimogi:

– htori podnw{eni po vihsa-novanx planovanih sredstvoh

– ~iy dokumentaciy nwkom-pletna

[icki dodatni informaci> mo` do-stac u op{tinskih kancelarijoh Fondai u Fondu za rozvoj AP Vojvodini u No-vim Sadze, Gajduk Velqkova 11.

UPRAVNI ODBOR FONDA ZA RO-ZVOJ AP VOJVODINI

FOND ZA ROZVOJ AVTONOMNEJ

POKRA<NI VOJVODININa osnovi ~lena 17 to~ki 16 Statuta Fonda zarozvoj AP Vojvodini i Programi roboti Fon-da za 2010. rok, Upravni odbor Fonda rozpisuw

KONKURSZA KRATKORO^NE KREDITOVANW

PREDFINANSOVANW REALIZACI< PROWKTOH U RAMIKOH INSTRUMENTA PREDPRISTUPNEJ

POMOCI EVROPSKEJ UNI< – IPA

1. SO Ada, Plo|a o{lwbodzeny 1,024/852-106, lok. 14

2. SO Alibunar, Plo|a {lwbodi 4,062/80-17-130

3. SO Apatin, Serbskih vladaroh 29,025/772-122, lok. 557

4. SO Ba~, Plo|a dr Zorana D<nd<~a 2,021/770-075, 021/770-076

5. SO Ba~ka Palanka, Kraly Petra £ 16,021/75-59-175

6. SO Ba~ka Topoly, M. Tita 30,024/715-310

7. SO Ba~ki Petrovec, Kolarova 6,021/780-378, lok. 120

8. SO Be~ej, Plo|a o{lwbodzeny 2,021/6911-720, lok. 125

9. SO Bila Cerkva, Mileti~ova 2, 013/851-012

10. SO Beo~in, Svytosavska 25, 021/870-260

11. SO Verbas, Mar{ala Tita 89,021/7954-042, 021/7954-000, lok. 142

12. SO Ver{ec, Plo|a pobidi 1,013/832-640

13. SO @abelq, Nikoli Tesli 45,021/831-089

14. SO @iti{te, Cara Du{ana 15,023/821-050

15. SO Zrenynin, Plo|a {lwbodi 10,023/580-740, 023/566-020, lok. 111

16. SO Iri}, Vojvodi Putn<ka 1,022/461-010

17. SO Ind<y, @elwzn<cka b~, 022/551-693

18. SO Kan<`a, Glavna plo|a 1, 024/875-166

19. SO Kikinda, Plo|a serbskih dobro-volqcoh 30, 0230/401-670

20. SO Kova~ica, M. Tita 50, 013/661-122

21. SO Kovin, XNA 5, 013/742-26822. SO Kula, Len<nova 11, 025/729-

650 23. SO Mali Idqo{, Ul<ca Glavna

32, 024/730-010, lok. 12024. SO Nova Crny, XNA 110,

023/811-03025. SO Novi Be~ej, @arka Zrenyni-

na 8, 023/772-320, 023/772-32126. SO Novi Kne`evac, Kraly Petra

£ Karadqordwvi~a 1, 0230/81-100,0230/82-055, lok. 120

27. SO Novi Sad, Rumenacka 110 A,021/6624-282, 021/6614-085

28. SO Opovo, Borisa Kidri~a 10,013/681-030, 013/681-950

29. SO Od`ak, Knez Mihajlova 24,025/742-411

30. SO Pan~evo, Kraly Petra 1 2-4,013/344-422

31. SO Pe~inci, Slobodana Ba<~a 5,022/86-950

32. SO Plandi{te, Vojvodi Putn<ka38, 013/861-033, 013/862-335

33. SO Ruma, Orlovi~ova 5, 022/433-911

34. SO Se~anq, Vo`da Karadqordy57, 023/842-029

35. SO Senta, Glavna plo|a 1,024/813-574, lokal 155

36. SO Zombor, Konqovi~ova 1,025/23-968

37. SO Srbobran, Plo|a {lwbodi 2,021/730-020

38. SO Srimska Mitrovica, Svyto-go Dimitriy 13, 022/610-566, lok. 148,022/610-623

39. SO Srimski Karlovci, Plo|aBranka Radi~evi~a 1, 021/6853-009

40. SO Stara Pazova, Svytosavska11, 022/ 310-170, lok. 201

41. SO Subotica, Plo|a {lwbodi 1,024/626-876

42. SO Temerin, Novosadska 326,021/843-888

43. SO Titelq, Glavna 1, 021/860-16544. SO ^oka, Potiska 20, 0230/71-

00045. SO [id, Karadqordqova 2,

022/712-022

ADRESI/TELEFONI FONDA ZA ROZVOJAP VOJVODINI

Fond za rozvoj AP Vojvodini

[edzisko Fonda: Novi Sad, Gajduk Velqkova 11,

Master center, V£ poverh Centralnakancelariy Fonda: 021/48-30-653, 48-

30-656, 48-30-659, 48-30-662; faks:021/48-30-668

e-mail: office@vdf.org.rswww.vdf.org.rs

ADRESI/TELEFONI lokalnih op{tinskih kancelarijoh Fonda:

MEDZIOP[TINSKA FODBALSKALI]A – ZOMBOR

OP[TINSKA LI]A – BA^KA TOPOLY

ZMAGANW PRETARGNUTEU OSMEJ MINUTI

Karadqordwvo – Slaviy 0:3

Pre{lej nwdzel< odbavene ostatnw kolow{enqskej ~asci Op{tinskej fodbalskej li}i –Ba~ka Topoly. Slaviy zoz Novogo Orahova goscova-la u Karadqordwve i osvowla 3 bodi. Zmaganw do-ma{n< po~ali lwm zoz dzevec bavy~ami. Nw odbavenian< cali osem minuti, a Slaviy poscigla dva }oli.Doma{n< bavy~e {e po~ali medzi sobu vadzic, a gro-`eli i sudijovi htori posle dogvarki zoz dele}a-tom i kapitenami obidvoh ekipoh ozna~el konwczmagany. Posle togo, bez incidentoh obidva ekipizi{li zoz terena.

Slaviy w{enqsku ~asc per{enstva zakon~ela nadrugim mesce, zoz lwm bodom menwj od per{oplaso-vanej ekipi Tomislavcoh. Orahov~anw wdno zmaganwstraceli, a wdno baveli nwri{eno. Lx. Rac

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku na osnovi ~lena 29pasus 1 Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu-`beni gla{n<k Republiki Serbi<” ~islo 135/04 i 36/09), obyvxw

OBVISCENWo prinw{enim ri{enx `e nw potrebne precenqovanw vpl>vu na

`ivotni {tredok Prowkta – “D>lovni obwkt poverhovosci:pri`emw (P) i poverh (P+1)”

OBGRUNTOVANW

RI[ENW

No{itelq Prowkta “VITALON BIOPHARM” DOO, Ynka Veselinovi-~a 9, Novi Sad, podnwsol vimogu za odlu~ovanw o potrebi precenqovanyvpl<vu na `ivotni {tredok Prowkta “D<lovni obwkt poverhovosci: pri-`emw (P) i poverh (P+1)” u Novim Sadze, u ul<ci Bulevar Vojvodi Ste-pi b~., na katasterskej parceli ~islo 720/14, KO Novi Sad IV, GorodNovi Sad.

Posle zaprovadzenogo postupku, Gorodska uprava za za|itu `ivotno-go {tredku dny 11. novembra 2010. roku prinwsla ri{enw ~islo V£-501-956/10, `e nw potrebne precenqovanw vpl<vu na `ivotni {tredok.

Z cilqom obviscovany zainteresovanej yvnosci inte}ralni tekst ri-{eny obyvxw {e u calosci:

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku, na osnovi ~lena 10pasus 4 i 6. Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu-`beni gla{n<k Republiki Serbi<”, ~islo 135/04) i ~lena 192 pasus 1 Za-kona o ob|im upravnim postupku (“Slu`beni novini SRX, ~islo33/97 i 31/01) i ~lena 11 Odluki o gorodskih upravoh Gorodu NovogoSadu (“Slu`beni novini Gorodu Novogo Sadu”, ~islo 52/08, 55/09 i11/10), postupaxci po vimogi no{itely Prowkta “VITALON BIOP-HARM” DOO, Ynka Veselinovi~a 9, Novi Sad, podnwsol vimogu za od-lu~ovanw o potrebi precenqovany vpl<vu na `ivotni {tredok Prowkta“D<lovni obwkt poverhovosci: pri`emw (P) i poverh (P+1)” u NovimSadze, u ul<ci Bulevar Vojvodi Stepi b~., prino{i

1. Utverdzuw {e `e za Prowkt “D<lovni obwkt poverhovosci: pri-`emw (P) i poverh (P+1)” u Novim Sadze, u ul<ci Bulevar VojvodiStepi b~., na katasterskej parceli ~islo 720/14, KO Novi Sad IV, Go-rod Novi Sad no{itelq Prowkta VITALON BIOPHARM” DOO, YnkaVeselinovi~a 9, Novi Sad, nw potrebne precenqovanw vpl<vu na `ivot-ni {tredok.

2. Obovyzuw {e no{itelq Prowkta – `e bi prowkt vivedol u skladze zoz tehn<~nu dokumentacix;– obezpe~el usloviy i zaprovadzel miri za zoperanw, zmen{anw i

odklonqovanw ~kodl<vih vpl<voh na `ivotni {tredok, na sposob opi-sani u Prilogu 1. htori doru~eni na vimogu i tvori wj sostojnu ~asc.

No{itelq Prowkt VITALON BIOPHARM” DOO, Ynka Veselinovi~a9, Novi Sad, a podnwsol Vimogu za odlu~ovanw o potrebi precenqovanyvpl<vu na `ivotni {tredok Prowkta “D<lovni obwkt poverhovosci: pri-`emw (P) i poverh (P+1)” u Novim Sadze, u ul<ci Bulevar Vojvodi Ste-pi b~., na katasterskej parceli ~islo 720/14, KO Novi Sad IV, GorodNovi Sad.

U skladze zoz Zakonom o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok, opodnw{enej Vimogi obviscena yvnosc zoz ogla{ovanqom u sredstvohyvnogo informovany, a od zainteresovanih or}anoh i or}anizacijohMesna zawdn<ca “Bistrica”.

Lokaciy i namena prowkta u skladze zoz lokacijnima do{lwbod-zenymi ~islo: V–353–578/10 od 9. av}usta 2010.roku, htori vidala Go-rodska uprava za urban<zem i bivatelqni d<la Gorodu Novi Sad.

Zoz uvidom do dokumentaci< kotra doru~ena zoz Vimogu tot or}anutverdzene `e prowkt predvidzuw produkcix diwtwtskih produktoh hto-ri po svo<m sostave predstavyx koncentrovani `ridla vitaminoh i mi-neraloh i podobne.

Tehnolo}ijni postupok produkci< tih produktoh okon~uw {w u za-vartej sistemi htora podrozumxw tabletovanw, blistovanw i pakovanw,pri ~im nw nastava odrutok (tehnolo}ijna odrutna voda, plastika idr.)Gotovi produkti {e pakuw do ambala`i z kartonu i distribux.

Prowkt nw predstavy zna~nwj{ogo za}adzova~a `ivotnogo {tredku izoz primenqovanqom miroh za|iti `ivotnogo {tredku htori predvid-zeni u Prilogu 1. htori doru~eni na vimogu, budze obezpe~enini pred-pisani kvalitet `ivotnogo {tredku, ta nw potrebni vorobok studi<.

Ked no{itelq Prowkta postupi u skladze zoz to~ku 2. dispozitivutogo Ri{eny, u ceku porydnej roboti Prowkta nw zyvy {e ne}ativniefekti kotri bi zna~nwj{e vpl<vovali na `ivotni {tredok.

Na osnovi vinw{enogo odlu~ene yk u dispozitive:Pouka o pravnim l<ku: prociv togo ri{eny no{telq Prowkta {e mo`

`al<c Pokra<nskomu sekretariytu za za|itu `ivotnogo {tredku i ro-zvoj kotri mo` otrimac, u ~a{e 15 dn< od dny priwma ri{eny, tomu or-}anu.

Zainteresovana yvnosc {e mo`e `al<c tomu or}anu u ~a{e 15 dn< oddny jogo obyvjovany u sredstvoh yvnogo informovany, tomu or}anu.

POBIDA YK L<K NA RANU

Rusin – Dunaj 2:1 (1:0)

Ruski Kerestur: stadion FK “Rusina” na Yra{u, bave-ne bez patra~oh, sudiy: Kir{ier (Zombor).

]oli dali: S. Kolo{ny< u 16. minuti i Batrovi~ u 58.minuti za Rusin, a Dqordwvi~ u 60. minuti za Dunaj.

@ovti kartoni pri Rusinovcoh: [ajto{, Planko{.^erveni karton: Peri{ki~ u 15. minuti za Dunaj.

Rusin: M. Nadq, Papu}a, S. Kolo{ny<, Senderak, Plan-~ak, [ajto{, ̂ ernok, (Nyradi), B. Oros (D. Nadq), Batro-vi~, ^izmar (Planko{), Saynkovi~.

Fodbalere Rusina u ostatn<m 13. kolw w{enqskej ~asciper{enstva na svo<m Yra{u, alw bez svowj publiki, po-bedzeli Dunaj zoz Ba~kogo Mono{toru.

Pobida ~e`ko vivojovana prociv dobrej ekipi Du-nax, alw raduw i toto `e {e do ekipi vracax poznati Ru-sinovo bavy~e: S. Kolo{ny<, Senderak..., a prihodza i no-vi moci zoz podrostku.

U` u 15. minuti nwdzelqovogo zmagany gosci ostali zoz10 bavy~ami. >h ostatn< bavy~ zoz nwdopu|uxcim startomzastanovel napad Rusina, {lwbodne bice vivedol [aj-to{, a odbitu labdu zalapel Sani Kolo{ny<, ta u 16. mi-nuti Rusin vodzel zoz 1:0.

U drugim pol~a{e, posle stativi htoru potrafel Sen-derak, za labdu {e viborel Velqko Batrovi~ i to bulo 2:0za Rusin.

Lwm dva minuti poznwj{e, u 60. minuti, Dqordwvi~ zl<vogo boku nwspodzival }olmana Nady i labda {e od pra-vej stativi odbila do }olu.

Kadeti Rusina odbaveli zaostate zmaganw prociv Tek-stilcu zoz Od`aku i slaveli visoku pobidu: Rusin–Tek-stilac 7:1 (1:0). ]oli za Rusin dali Deyn Nadq (3), YniHoma (2), Pavlovi~ i Ki{.

V. Se}edi

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku na osnovi~lena 29 pasus 1 Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok (“Slu`beni gla{n<k Republiki Serbi<” ~islo135/04), obyvxw

OBVISCENWo prinw{enim ri{enx `e nw potrebne precenqovanw

vpl>vu na `ivotni {tredok Prowkta – “Skladzisko za do-~asove odkladanw odrutnih }umoh (otvorena poverhnosc i

streha)

OBGRUNTOVANW

RI[ENW

No{itelq Prowkta YKP “^isto~a”, Sentandrejska draga 3,Novi Sad podnwsol vimogu o potrebi precenqovanx vpl<vu na`ivotni {tredok Prowkta –“Skladzisko za do~asove odkladanwodrutnih }umoh (otvorena poverhnosc i streha), u ramikoh kom-pleksu gorodskej deponi< komunalnogo odpadu u Novim Sadze,Temerinska draga b~., na katasterskej parceli ~islo 105, K.O.Novi Sad III, Gorod Novi Sad.

Posle zaprovadzenogo postupku i predlogu Tehn<~nej komi-si<, Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku dny 8. no-vembra 2010. roku prinwsla ri{enw ~islo V£-501-1082/10, `e nwpotrebne precenqovanw vpl<vu na `ivotni {tredok.

Z cilqom obviscovany zainteresovanej yvnosci inte}ralnitekst ri{eny obyvxw {e u calosci:

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku na osnovi ~le-na 10 poglavw 4. i 6. Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok (“Slu`beni gla{n<k Republiki Serbi<” ~islo 135/04 i36/09), i ~lena 192 pasus 1 Zakona o ob|im ustavnim postupku(“Slu`beni novini SRX”, ~islo 33/97 i 31/01) i ~lena 11 Od-luki o gorodskih upravoh Gorodu Novogo Sadu (“Slu`beni no-vini Gorodu Novogo Sadu”, ~islo 52/08), postupaxci po vimo-gi no{itely Prowkta YKP “^isto~a”, Sentandrejska draga 3,Novi Sad, za odlu~ovanw o potrebi precenqovany vpl<vu na `i-votni {tredok prowkta “Skladzisko za do~asove odkladanw od-rutnih }umoh (otvorena poverhnosc i streha), prino{i

1. Utverdzuw {e `e za prowkt – “Skladzisko za do~asove odkla-danw odrutnih }umoh (otvorena poverhnosc i streha)” u ramikohkompleksu gorodskej deponi< komunalnogo odpadu u Novim Sad-ze, Temerinska draga b~., na katasterskej parceli ~islo 105, K.O.Novi Sad III, Gorod Novi Sad, nw potrebne precenqovanw vpl<vuna `ivotni {tredok.

2. Obovyzuw {e no{itelq Prowkta `e bi:– prowkt napravel u skladze zoz tehn<~nu dokumentacix;–– obezpe~el usloviy i zaprovadzel miri za onwmo`l<vjovanw,

zmen{anw i odstranqovanw ~kodl<vih vpl<voh na `ivotni {tre-dok, na sposob htori poy{nwni u Prilogu 1. htori doru~eni zozvimogu i sostojna w ~asc, a okreme obezpe~i upravynw z odpadomu skladze zoz Zakonom o upravynx z odpadom (“Slu`beni gla{n<kRS” ~islo 36/09) i drugima va`acima predpisanymi htori re}u-lux totu oblasc.

No{itelq Prowkta YKP “^isto~a”, Sentandrejska draga 3, NoviSad podnwsol vimogu o potrebi precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok Prowkta –“Skladzisko za do~asove odkladanw odrutnih }umoh(otvorena poverhnosc i streha), u ramikoh kompleksu gorodskej depo-ni< komunalnogo odpadu u Novim Sadze, Temerinska draga b~., na ka-tasterskej parceli ~islo 105, K.O. Novi Sad III, Gorod Novi Sad.

U skladze zoz Zakonom o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok,o podnw{enej vimogi obviscena yvnosc prej} ogla{ovany u sredstvohyvnogo informovany i MZ “Klisa”.

U zoz zakonom predpisanim terminw nw doru~eni dumany zaintere-sovanih or}anoh, or}anizacijoh i yvnosci.

Lokaciy i namena prowktu, u skladze zoz Informacix o lokaci<,~islo V– 353– 464/10 od 8. xniy 2010. rok, htoru vidala Gorodskauprava za urbanizem i bivatelqni d<la Gorodu Novi Sad.

Zoz uvidom do dokumentaci< hotra doru`ena zoz vimogu, posle za-provadzenogo postupku, tot or}an utverdzel ̀ e {e Prowkt nahodzi podto~ku 14. podto~ku 2. – Ma{ini za upravynw z odpadom, L<stina IIUredbi o utverdzovanx L<stini prowktoh za htori obovyzne precenqo-vanw vpl<vu i L<stini prowktoh za htori {e mo`e vimagac precenqo-vanw vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`beni gla{n<k RS”, ~islo114/08) alw ma men{i kapacitet od kapacitetoh htori definovani ykkriterixm za odlu~ovanw o potrebi virobku studi< o precenqovanxvpl<vu na `ivotni {tredok (maksimalne la}erovanw odrutnih }umoh20t). Prowkt predvidzuw budovanw ogradzenej betonskej poverhnoscizoz strehu za do~asove odkladanw odrutnih }umoh po <h odvo`enw nadalq{i obrobok. Lokaciy skladziska predvidzena u ~asci primacejzoni gorodskej deponi< u Novim Sadze. Prowkt nw predstavyzna~nwj{e za}adzovanw ̀ ivotnogo {trtedku i zoz primenqovanqom mi-roh za|iti `ivotnogo {tredku htori predvidzeni u Prilogu 1.htoridoru~eni zoz vimogu, budze obezpe~eni predpisani kavlitet `ivotno-go {tredku, ta nw potrebne pravic Studix.

Ked no{itelq prowktu postupi u skladze zoz usloviymi htoriutverdzeni zoz to~ku2. dispozitivu togo Ri{eny, u ceku roboti prowk-ta, nw zyvy {e ne}ativni efekti htori bi zna~nwj{e vpl<vovali na `i-votni {tredok.

Na osnovi gore navedzenogo, ri{ene yk u dispozitive.Pouka o pravnim l<ku: Prociv togo ri{eny mo` {e `al<c Po-

kra<nskomu sekretariytu za za|itu `ivotnogo {tredku i otrimuxcirozvoj, 15 dn< od dny priwmu togo ri{eny, prej} togo or}anu.

Zainteresovana yvnosc {e mo`e `al<c prociv togo ri{eny 15 dn<od dny obyvjovany u sredstvoh yvnogo informovany, prej} togo or}a-nu.

INFORMATOR 19. NOVEMBER 2010.14

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku na osnovi ~lena 29 pa-sus 1 Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`benigla{n<k Republiki Serbi<” ~islo 135/04), obyvxw

OBVISCENWo prinw{enim ri{enx z kotrim data soglasnosc na Studix o pre-

cenqovanx vpl>vu na `ivotni {tredok Prowkta radio-bazna stan>ca“NS 118 NS Vojvode Stepe” i antenskogo slupa

na zakricu wdnogo obwkta

RI[ENW

Pokra<nski sekretariyt za za|itu `ivotnogo {tredku i otrimuxci ro-zvoj, dny 4. 11. 2010. roku, prinwsol ri{enw o virobku studi< o precenqo-vanx vpl<vu na `ivotni {tredok PROWKTU “Adaptaciy ~asci postoycejgali do produkcijnogo pogonu za mi{anw i pakovanw {tu~nogo gnox”, no-{itely prowktu “Promist” d.o.o., Novi Sad, ul<ca Hajduk Velqkova 11.

Ri{enw o odlu~ovanx o potrebi virobku Studi< o precenqovanx vpl<vuna `ivotni {tredok za prowkt mo` vidzic robotni dn< od 10 do 14 godzinu prostorijoh Pokra<nskogo sekretariytu za za|itu `ivotnogo {tredku iotrimuxci rozvoj, Bulevar Mihajla Pupina 16, Novi Sad (pri`emw, kan-celariy ~islo 43).

Zainteresovana yvnosc mo`e viyvic `albu na prinw{ene ri{enw u ter-minw od 15 dn< od dny obyvjovany togo obvisceny.

Pokra<nski sekretariyt za za|itu `ivotnogo {tredku i otrimuxci ro-zvoj, na osnovi ~lena 10 Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tre-dok (“Slu`beni gla{n<k Republiki Serbi<”, ~islo 135/04) obyvxw

OBVISCENWo prinw{enim ri{enx za odlu~ovanw o potrebi virobku

precenqovany vpl>vu na `ivotni {tredok

Podpriwmstvo “KODAR IN@INWRIN]” D.O.O. zoz Beo}radu, po ovla-scenx No{itely Prowkta Podpriwmstva za telekomunikacix “Telekom Ser-biy” a.d. Beo}rad, Takovska 2 podnwsol vimogu za davanw soglasnosci na Stu-dix o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok Prowkta –radio baznastan<ca “NS 118 NS Vojvodi Stepi” i antenskogo slupa na zakricu wdnogobudinka, na katasterskej parceli 703/8 K.O. Novi Sad IV, Gorod Novi Sad.

Posle zaprovadzenogo postupku i predloga Tehn<~nej komisi<, Gorodskauprava za za|itu `ivotnogo {tredku dny 8. novembra 2010. roku prinwslari{enw ~islo V£-501-1425/09, z kotrim data soglasnosc na predmetnu Stu-dix.

Z cilqom obviscovany zainteresovanej yvnosci inte}ralni tekst ri{enyobyvxw {e u calosci:

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku na osnovi ~lena 24 Zako-na o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`beni gla{n<k Repu-bliki Serbi<” ~islo 135/04) i ~lena 192 pasus 1 Zakona o ob|im ustavnimpostupku (“Slu`beni novini SRX”, ~islo 33/97 i 31/01) i ~lena 11 Odlukio gorodskih upravoh Gorodu Novogo Sadu (“Slu`beni novini Gorodu Novo-go Sadu”, ~islo 52/08), postupaxci po vimogi “KODAR IN@INWRIN]”D.O.O., zoz Beo}radu, htori podnw{eni po ovlascenx Podpriwmstva za tele-komunikacix “Telekom Serbiy” a.d. Beo}rad, Takovska 2, u postupku odlu~o-vany o davanx soglasnosci na Studix o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok Prowkta radio-bazna stan<ca za mobilnu telefonix “NS 118 NSVojvodi Stepi” i antenskogo slupa na zakrici wdnogo obwkta, posle zapro-vadzenogo postupku i Zvitu Tehn<~nej komisi<, prino{i

1. Dava {e soglasnosc na Studix o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok za Prowkt, radio-bazna stan<ca za mobilnu telefonix “NS 118NS Vojvodi Stepi” i antenskogo slupa na zakricu wdnogo obwkta, na kata-sterskej parceli 703/8 K.O. Novi Sad IV, Gorod Novi Sad no{itelyprowkta “Telekom Serbi<” a.d., Beo}rad, Takovska 2.

2. Obovyzuw {e no{itelq Prowkta `e bi:– Prowkt napravel u skladze zoz tehn<~nu dokumentacix i zoz uslo-

viymi i mirami za|iti kotri utverdzeli drugi ovlasceni or}ani i or}a-nizaci<, a dati su u prilogu Studi<;

– obezpe~el usloviy i zaprovadzel miri za onwmo`l<vjovanw, zmen{anwi odstranqovanw ~kodl<vih vpl<voh na `ivotni {tredok, kotri {e nahod-za u Studi<, poglavw 12 “Precenqovanw vpl<vu na `ivotni {tredok u slu-~ax nw|esca i nwre}ularnosci u roboti baznej stan<ci” i poglavy 13.“Opis miroh predvidzenih z cilqom zoperany, zmen{any lwbo odklonqo-vany ka`dogo zna~nwj{ogo ~kodl<vogo vpl<vu na `ivotni {tredok”;

– obezpe~i per{e vipitovanw urovny elektroma}netogo poly i `e biobezpe~el periodi~ni vipitovany po pu|anx `ridla do funkci< na loka-ci< radio-baznej stan<ci za mobilnu telefonix “NS 118 NS Vojvodi Ste-pi” a antenskogo slupa na zakricu budinka u skladze zoz Zakonom o za|i-ti od nwjonizuxcih zarjovanqoh (“Slu`beni gla{n<k RS”, ~islo 36/09) iva`acima predpisanymi htori re}ulux totu oblasc i `e bi podatki do-stati z monitorin}om doru~ovala A}enci< za za|itu `ivotnogo {tredku,Gorodskej upravu za inspekcijni roboti Gorod Novi Sad – Oblasc in-spekci< za za|itu `ivotnogo {tredku i Gorodskej upravi za za|itu `i-votnogo {tredku Gorodu Novi Sad;

– po prestavanx roboti prowkta podnww miri zoz to~ki 13.4 Studi<.

Podpriwmstvo “KODAR IN@INWRIN]” D.O.O. zoz Beo}radu, poovlascenx No{itely Prowktu Podpriwmstva za telekomunikacix “Tele-kom Serbiy” a.d. Beo}rad, Takovska 2 podnwsol vimogu za davanw sogla-snosci na Studix o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok Prowktaradio bazna stan<ca “NS 118 NS Vojvodi Stepi” i antenskogo slupa nazakricu wdnogo budinka, na katasterskej parceli 703/8 K.O. Novi SadIV, Gorod Novi Sad.

Zoz predmetnim prowktom predvidzene postavynw aparata i anatenskejsistemi za trosektornu GSM 900 MHz i UMTS baznu stan<cu. Antenskasistema baznej stan<ci budze postavena na zakricu novogo budinka natroh slupoh visokih 5 m, tak `e {e bazni stan<ci budu nahodzic 13 m od`emi.

U skladze zoz Zakonom o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok iPraviln<kom o postupku yvnogo uvidu, prezentaci< i yvnej rozpravi oStudi< o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`beni gla{n<kRepubliki Serbi<”, ~islo 69/05), zaprovadzeni postupok precenqovanyvpl<vu na `ivotni {tredok i obezpe~ena u~asc zainteresovanih or}anoh,or}anizacijoh i yvnosci.

U zoz zakonom predpisanim za yvni uvid, Studiy o precenqovanxvpl<vu Prowkta na `ivotni {tredok bila vilo`ena u prostorijoh Go-rodskej upravi za za|itu `ivotnogo {tredku do 25. oktobra 2010. roku.Pod ~as tirvany yvnogo uvidu nw doru~eni dumany i zaivagi u pisanejformi na Strudix o precenqovanx vpl<vu Prowkta na `ivotni {tredokz boku zainteresovanih or}anoh, or}anizacijoh i yvnosci, a nw bulo an<dumany zainteresovanej yvnosci u ~a{e prezentaci< i yvnej rozpravikotra otrimana 26. oktobra 2010. roku co konstatovane u zapisn<ku ~isloV£-501-1425/09 od 26. oktobra 2010. roku.

Zoz Ri{enqom o formovanx i menovanx predsidately i ~lenohTehn<~nej komisi< za ocenqovanw Studi< o precenqovanx vpl<vu na `i-votni {tredok Prowkta. radio bazna stan<ca “NS 118 NS Vojvodi Ste-pi” i antenskogo slupa na zakricu wdnogo budinka, na katasterskej par-celi 703/8 K.O. Novi Sad IV, Gorod Novi Sad, no{itely Prowkta “Tele-kom Serbiy” a.d. Takovska 2, Beo}rad ~islo V£-501-1425/09, od 4. oktobra2010. roku, formovana Tehn<~na komisiy za ocenqovanw Studi< o precen-qovanx vpl<vu na `ivotni {tredok Prowkta kotra vipitala Studix oprecenqovanx vpl<vu, i posle, zoz zakonom utverdzenogo postupku, osvowj roboti tomu or}anu dala Zvit ~islo V£-501-1425/09 od 5. novembra2010. roku, zoz ocenqovanqom predmetnej Studi< o precenqovanx vpl<vui predlogom `e bi {e istej dalo soglasnosc.

Zoz uvidom do kompletnej dokumentaci<, posle zaprovadzenogo po-stupku, konstatovane `e Studiy napravena u skladze Ri{enqom o odred-zovanx obsygu i zmistu Studi< ~islo V£-501-1425/09 od 21. xliy 2010.roku, kotru prinwsla Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku Go-rodu Novogo Sadu, Zakonom o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredoki Praviln<kom o zmistu studi< o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tre-dok (“Slu`beni gla{n<k RS”, ~islo 69/05).

No{itelq prowkta dku`ni zaprovadzic miri za|iti `ivotnogo {trd-ku htori predvidzeni zoz Studix o precenqovanx vpl<vu zoz to~ki 2. to-go ri{eny.

Ked {e Prowkt napravi u skladze zoz tehn<~nu dokumentacix i ked {evipo~itux {icki predvidzeni miri za zmen{anw abo onwmo`l<vjovanw~kodl<vih vpl<voh na `ivotni {tredok zoz to~ki 2. togo ri{eny, robotaobwkta nw budze zna~nwj{e gro`ic `ivotnomu {tredku.

U skladze zoz ~lenom 24. Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok, na osnovi zaprovadzenogo postupku i zvita Tehn<~nej komisi<,kompetentni or}an prino{i odluku o davanx soglasnosci na Studix opreceqovanx vol<vu, z htoru utverdzeni miri za zoperanw, zmen{anw lwboodklonqovanw ~kodl<vih vpl<voh prowktu na `ivotni {tredok.

Na osnovi gore navedzenogo, ri{ene yk u dispozitive.Pouka o pravnim l<ku: toto ri{enw konw~ne u upravnim postupku.

Prociv togo ri{eny mo` poru{ac upravni postupok pred Okru`nim su-dom u Novim Sadze u ~a{e 30 dn< od dny primany ri{eny, a zaintereso-vana yvnosc u ~a{e 30 dn< od dny obyvjovany obvisceny o prinw{enimri{enx u sredstvoh yvnogo informovany.

OBGRUNTOVANW

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku na osnovi ~lena 29 pasus1 Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`beni gla{n<kRepubliki Serbi<” ~islo 135/04 i 36/09), obyvxw

OBVISCENWo prinw{enim ri{enx z kotrim data soglasnosc na Studix

o precenqovanx vpl>vu na `ivotni {tredok Prowkta – Obwkti distributivnogo centra u robotnej zoni na Rimskih {ancoh u Novim

Sadze, poverhovosci P i P+1” no{itely prowkta “ADECO” D.O.O. Novi Sad

RI[ENW

No{itelq Prowkta “ADECO” D.O.O.., Novi Sad, Mileve Simi~ b~, podnwsolvimogu za davanw soglasnosci na Studix o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok Prowkta – Obwkti distributivnogo centra u robotnej zoni na Rimskih{ancoh u Novim Sadze, poverhovosci P i P+1”, na katasterskej parceli ~islo3/3 K.O. Novi Sad I, Gorod Novi Sad.

Posle zaprovadzenogo postupku i predloga Tehn<~nej komisi<, Gorodskauprava za za|itu `ivotnogo {tredku dny 11. novembra 2010. roku prinwsla ri-{enw ~islo V£-501-1153/10, z kotrim data soglasnosc na predmetnu Studix.

Z cilqom obviscovany zainteresovanej yvnosci inte}ralni tekst ri{enyobyvxw {e u calosci:

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku na osnovi ~lena 24 Zakona oprecenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`beni gla{n<k Republiki Ser-bi<” ~islo 135/04 i 36/09) i ~lena 192 pasus 1 Zakona o ob|im ustavnim postup-ku (“Slu`beni novini SRX”, ~islo 33/97 i 31/01) i ~lena 11 Odluki o gorod-skih upravoh Gorodu Novogo Sadu (“Slu`beni novini Gorodu Novogo Sadu”,~islo 52/08, 55/09, 11/10 i 39/10), postupaxci po vimogi no{itely Prowkta“ADECO” D.O.O., Novi Sad, Mileve Simi~ b~, u postupku odlu~ovany o da-vanx soglasnosci na Studix o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredokProwkta – Obwkti distributivnogo centra u robotnej zoni na Rimskih {ancohu Novim Sadze, poverhovosci P i P+1”, na katasterskej parceli ~islo 3/3 K.O.Novi Sad I, Gorod Novi Sad. posle zaprovadzenogo postupku i Zvitu Tehn<~nejkomisi<, prino{i

1. Dava {e soglasnosc na Studix o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tre-dok za Prowkt – Obwkti distributivnogo centra u robotnej zoni na Rimskih{ancoh u Novim Sadze, poverhovosci P i P+1”, na katasterskej parceli ~islo3/3 K.O. Novi Sad I, Gorod Novi Sad. no{itely Prowkta “ADECO” D.O.O., No-vi Sad, Mileve Simi~ b~.

Obovyzuw {e no{itelq Prowkta `e bi:– Prowkt napravel u skladze zoz tehn<~nu dokumentacix i zoz usloviymi i

mirami za|iti kotri utverdzeli drugi ovlasceni or}ani i or}anizaci<, a datisu u prilogu Studi<;

– obezpe~el usloviy i zaprovadzel miri za onwmo`l<vjovanw, zmen{anw i od-stranqovanw ~kodl<vih vpl<voh na `ivotni {tredok, kotri {e nahodza u Studi<,poglavw 8 “Opis miroh kotri predvidzeni z cilqom onwmo`l<vjovany, zmen-{any abo odstranqovany ka`dogo zna~nwj{ogo ~kodl<vogo vpl<vu na `ivotni{tredok”.

3. No{itelq prowkta dlu`en obezpe~ic permanentne provadzenw urovny uskladze zoz va`acima predpisanymi, na sposob kotri definovani zoz poglavjom9 “Programa provadzeny vpl<vu na `ivotni {tredok” i `e bi podatki kotri do-stati zoz nomitorin}om doru~el A}enci< za za|itu `ivotnogo {tredku, Gorod-skej upravi za inspekcijni roboti Gorodu Novogo Sadu – Oblasc za inspekci<za za|itu `ivotnogo {tredku i Gorodskej upravi za za|itu `ivotnogo {tred-ku Gorodu Novogo Sadu.

No{itelq Prowkta ADECO” D.O.O., Novi Sad, Mileve Simi~ b~,. pod-nwsol vimogu za davanw soglasnosci na Studix o precenqovanx vpl<vu na ̀ i-votni {tredok Prowkta – Obwkti distributivnogo centra u robotnej zoni naRimskih {ancoh u Novim Sadze, poverhovosci P i P+1”, na katasterskejparceli ~islo 3/3 K.O. Novi Sad I, Gorod Novi Sad. U predmetnih obwktohbudze {e okon~ovac mi{anw, pakovanw, odkladanw i distribuciy motornih iindustrijnih olwjoh, antifrizu, sredstvoh za avto– kozmetiku,aditivoh zagorivo (benzin i dizel) yk i mlwce i pakovanw do mehoh dodatkoh za indu-strix }umoh i industrix drotoh (lamani bitumen).

U skladze zoz Zakonom o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok i Pra-viln<kom o postupku yvnogo uvidu, prezentaci< i yvnej rozpravi o Studi< oprecenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`beni gla{n<k RepublikiSerbi<”, ~islo 69/05), zaprovadzeni postupok precenqovany vpl<vu na `ivot-ni {tredok i obezpe~ena u~asc zainteresovanih or}anoh, or}anizacijoh iyvnosci.

U zoz zakonom predpisanim za yvni uvid, Studiy o precenqovanx vpl<vuProwkta na `ivotni {tredok bila vilo`ena u prostorijoh Gorodskej upra-vi za za|itu `ivotnogo {tredku do 1. novembra 2010. roku. Pod ~as tirvanyyvnogo uvidu nw doru~eni dumany i zaivagi u pisanej formi na Strudix oprecenqovanx vpl<vu Prowkta na `ivotni {tredok z boku zainteresovanihor}anoh, or}anizacijoh i yvnosci, a nw bulo an< dumany zainteresovanejyvnosci u ~a{e prezentaci< i yvnej rozpravi kotra otrimana 2. novembra2010. roku co konstatovane u zapisn<ku ~islo V£-501-1153/10 od 2. novembra2010. roku.

Zoz Ri{enqom o formovanx i menovanx predsidately i ~lenoh Tehn<~nejkomisi< za ocenqovanw Studi< o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredokProwkta – Obwkti distributivnogo centra u robotnej zoni na Rimskih {an-coh u Novim Sadze, poverhovosci P i P+1”, na katasterskej parceli ~islo3/3 K.O. Novi Sad I, Gorod Novi no{itely Prowkta “ADECO” D.O.O., NoviSad, Mileve Simi~ b~, ~islo V£-501-964/10, od 2. novembra 2010. roku, for-movana Tehn<~na komisiy za ocenqovanw Studi< o precenqovanx vpl<vu na`ivotni {tredok Prowkta kotra vipitala Studix o precenqovanx vpl<vu, iposle, zoz zakonom utverdzenogo postupku, o svowj roboti tomu or}anu dalaZvit ~islo V£-501-1153/10 od 10. novembra 2010. roku, zoz ocenqovanqompredmetnej Studi< o precenqovanx vpl<vu i predlogom `e bi {e istej dalosoglasnosc.

Zoz uvidom do kompletnej dokumentaci<, posle zaprovadzenogo postupku,konstatovane `e Studiy napravena u skladze Ri{enqom o odredzovanxobsygu i zmistu Studi< ~islo V£-501-607/09 od 27. ynuara 2008. roku, kotruprinwsla Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu Novogo Sa-du, Zakonom o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok.

Ked {e Prowkt napravi u skladze zoz tehn<~nu dokumentacix i ked {e vi-po~itux {icki predvidzeni miri za zmen{anw abo onwmo`l<vjovanw~kodl<vih vpl<voh na ̀ ivotni {tredok zoz to~ki 2. i 3., robota obwkta nw bud-ze zna~nwj{e gro`ic `ivotnomu {tredku.

Na osnovi gore navedzenogo, ri{ene yk u dispozitive.Pouka o pravnim l<ku: toto ri{enw konw~ne u upravnim postupku. Prociv

togo ri{eny mo` poru{ac upravni postupok pred Okru`nim sudom u NovimSadze u ~a{e 30 dn< od dny primany ri{eny, a zainteresovana yvnosc u ~a{e30 dn< od dny obyvjovany obvisceny o prinw{enim ri{enx u sredstvoh yvno-go informovany.

OBGRUNTOVANW

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku na osnovi ~lena 29pasus 1 Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`be-ni gla{n<k Republiki Serbi<” ~islo 135/04 i 36/09), obyvxw

OBVISCENWo prinw{enim ri{enx z kotrim data soglasnosc na Studix o

precenqovanx vpl>vu na `ivotni {tredok Prowkta – “Vibudov{opin} centra, internej dragi zoz prostorom za manipulacix i

parkiranw, pe{acki i `elwni poverhovosci, poverhovosci visokepri`emw i poverh (VP+1), visoke pri`emw i dva poverhi (VP+2) i

pri`emw i {tiri poverhi (P+4) (}ara`a) u ramikoh robotnej zoni siver III” u Novim Sadze, no{itely prowkta

“A]ROPRODAY” d.o.o. Beo}rad

RI[ENW

No{itelq Prowkta “AGROPRODAJA” d.o.o., Beo}rad, Mike Alasa 34,podnwsol vimogu za davanw soglasnosci na Studix o precenqovanx vpl<vuna `ivotni {tredok Prowkta –“Vibudov {opin} centra, internej dragizoz prostorom za manipulacix i parkiranw, pe{acki i `elwni poverhovo-sci, poverhovosci visoke pri`emw i poverh (VP+1), visoke pri`emw i dvapoverhi (VP+2) i pri`emw i {tiri poverhi (P+4) (}ara`a) u ramikoh ro-botnej zoni siver III” u ul<ci Ribarskej 3, na katasterskaj parceli 4143/1KO Novi Sad I, Gorod Novi Sad.

Posle zaprovadzenogo postupku i predloga Tehn<~nej komisi<, Gorod-ska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku dny 11. novembra 2010. rokuprinwsla ri{enw ~islo V£-501-1091/09, z kotrim data soglasnosc na pred-metnu Studix.

Z cilqom obviscovany zainteresovanej yvnosci inte}ralni tekst ri-{eny obyvxw {e u calosci:

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku na osnovi ~lena 24 Za-kona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`beni gla{n<k Re-publiki Serbi<” ~islo 135/04) i ~lena 192 pasus 1 Zakona o ob|im ustav-nim postupku (“Slu`beni novini SRX”, ~islo 33/97 i 31/01) i ~lena 11Odluki o gorodskih upravoh Gorodu Novogo Sadu (“Slu`beni novini Go-rodu Novogo Sadu”, ~islo 52/08), postupaxci po vimogi no{itely Prowk-ta“AGROPRODAJA” d.o.o., Beo}rad, Mike Alasa 34, u postupku odlu~o-vany o davanx soglasnosci na Studix o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok Prowkta – “Vibudov {opin} centra, internej dragi zoz prosto-rom za manipulacix i parkiranw, pe{acki i `elwni poverhovosci, pover-hovosci visoke pri`emw i poverh (VP+1), visoke pri`emw i dva poverhi(VP+2) i pri`emw i {tiri poverhi (P+4) (}ara`a) u ramikoh robotnej zo-ni siver III, u ul<ci Ribarskej 3, na katasterskaj parceli 4143/1 KO No-vi Sad I, Gorod Novi Sad, posle zaprovadzenogo postupku i ZvituTehn<~nej komisi<, prino{i

1. Dava {e soglasnosc na Studix o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok za Prowkt –Vibudov {opin} centra, internej dragi zoz prosto-rom za manipulacix i parkiranw, pe{acki i `elwni poverhovosci, pover-hovosci visoke pri`emw i poverh (VP+1), visoke pri`emw i dva poverhi(VP+2) i pri`emw i {tiri poverhi (P+4) (}ara`a) u ramikoh robotnej zo-ni siver III, u ul<ci Ribarskej 3, na katasterskaj parceli4143/1 KO NoviSad I, Gorod Novi Sad, no{itely Prowkta “AGROPRODAJA” d.o.o., Beo}-rad, Mike Alasa 34, Obovyzuw {e no{itelq Prowkta `e bi:

– Prowkt napravel u skladze zoz tehn<~nu dokumentacix i zoz uslo-viymi i mirami za|iti kotri utverdzeli drugi ovlasceni or}ani i or}a-nizaci<, a dati su u prilogu Studi<;

– obezpe~el usloviy i zaprovadzel miri za onwmo`l<vjovanw, zmen{anwi odstranqovanw ~kodl<vih vpl<voh na `ivotni {tredok, kotri {e nahod-za u Studi<, poglavw 8 “Opis miroh kotri predvidzeni z cilqom on-wmo`l<vjovany, zmen{any abo odstranqovany ka`dogo zna~nwj{ogo~kodl<vogo vpl<vu na `ivotni {tredok”.

3. No{itelq prowkta dlu`en obezpe~ic permanentne provadzenw urovnyelektroma}netnej emisi< na lokaci< radio-baznej stan<ci za mobilnu te-lefonix “^enej”, u skladze zoz va`acima predpisanymi, na sposob kotridefinovani zoz poglavjom 9 “Programa provadzeny vpl<vu na `ivotni{tredok” i `e bi podatki kotri dostati zoz nomitorin}om doru~el A}en-ci< za za|itu `ivotnogo {tredku, Gorodskej upravi za inspekcijni robo-ti Gorodu Novogo Sadu – Oblasc za inspekci< za za|itu `ivotnogo {tred-ku i Gorodskej upravi za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu Novogo Sadu.

No{itelq Prowkta AGROPRODAJA” d.o.o., Beo}rad, Mike Alasa 34,podnwsol vimogu za davanw soglasnosci na Studix o precenqovanx vpl<vuna `ivotni {tredok Prowkta –“Vibudov {opin} centra, internej dragizoz prostorom za manipulacix i parkiranw, pe{acki i `elwni poverhovo-sci, poverhovosci visoke pri`emw i poverh (VP+1), visoke pri`emw i dvapoverhi (VP+2) i pri`emw i {tiri poverhi (P+4) (}ara`a) u ramikoh ro-botnej zoni siver III, u ul<ci Ribarskej 3, na katasterskaj parceli4143/1KO Novi Sad I, Gorod Novi Sad.

U skladze zoz Zakonom o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok iPraviln<kom o postupku yvnogo uvidu, prezentaci< i yvnej rozpravi oStudi< o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok (“Slu`beni gla{n<kRepubliki Serbi<”, ~islo 69/05), zaprovadzeni postupok precenqovanyvpl<vu na `ivotni {tredok i obezpe~ena u~asc zainteresovanih or}anoh,or}anizacijoh i yvnosci.

U zoz zakonom predpisanim za yvni uvid, Studiy o precenqovanx vpl<vuProwkta na `ivotni {tredok bila vilo`ena u prostorijoh Gorodskejupravi za za|itu `ivotnogo {tredku do 12. xliy 2010. roku. Pod ~as tir-vany yvnogo uvidu nw doru~eni dumany i zaivagi u pisanej formi na Stru-dix o precenqovanx vpl<vu Prowkta na `ivotni {tredok z boku zaintere-sovanih or}anoh, or}anizacijoh i yvnosci, a nw bulo an< dumany zaintere-sovanej yvnosci u ~a{e prezentaci< i yvnej rozpravi kotra otrimana 13.xliy 2010. roku co konstatovane u zapisn<ku ~islo V£-501-1091/09 od 15.xliy 2010. roku.

Zoz Ri{enqom o formovanx i menovanx predsidately i ~lenohTehn<~nej komisi< za ocenqovanw Studi< o precenqovanx vpl<vu na `ivot-ni {tredok Prowkta –“Vibudov {opin} centra, internej dragi zoz prosto-rom za manipulacix i parkiranw, pe{acki i `elwni poverhovosci, pover-hovosci visoke pri`emw i poverh (VP+1), visoke pri`emw i dva poverhi(VP+2) i pri`emw i {tiri poverhi (P+4) (}ara`a) u ramikoh robotnej zo-ni siver III, u ul<ci Ribarskej 3, na katasterskaj parceli4143/1 KO NoviSad I, Gorod Novi Sad, no{itely Prowkta “AGROPRODAJA” d.o.o., Beo}-rad, Mike Alasa 34, ~islo V£-501-964/10, od 24. av}usta 2010. roku, formo-vana Tehn<~na komisiy za ocenqovanw Studi< o precenqovanx vpl<vu na `i-votni {tredok Prowkta kotra vipitala Studix o precenqovanx vpl<vu, iposle, zoz zakonom utverdzenogo postupku, o svowj roboti tomu or}anu da-la Zvit ~islo V£-501-1091/09 od 17. xniy 2010. roku, oformena Tehn<~nakomisiy za ocenqovanw studi< o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredokprowkta, htora vipitala Studix o precenqovanx vpl<vu i po zaprovadze-nim zakonskim postupku, o svowj roboti tomu or}anu doru~ela Zvit ~isloVI–501– 1091/09– 1 od 5. novembra 2010. rokuzoz ocenu predmetnej studi<oprecenqovanx vpl<vu i predkladom `e bi {e na istej dala soglasnosc.

Zoz uvidom do kompletnej dokumentaci<, posle zaprovadzenogo postup-ku, konstatovane `e Studiy napravena u skladze Ri{enqom o odredzovanxobsygu i zmistu Studi< ~islo V£-501-1091/09 od 26. oktobra 2009. roku, ko-tru prinwsla Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu Novo-go Sadu, Zakonom o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok.

Ked {e Prowkt napravi u skladze zoz tehn<~nu dokumentacix i ked {evipo~itux {icki predvidzeni miri za zmen{anw abo onwmo`l<vjovanw~kodl<vih vpl<voh na `ivotni {tredok zoz to~ki 2. i 3. togo ri{eny, ro-bota obwkta nw budze zna~nwj{e gro`ic `ivotnomu {tredku.

Na osnovi gore navedzenogo, ri{ene yk u dispozitive.Pouka o pravnim l<ku: toto ri{enw konw~ne u upravnim postupku. Pro-

civ togo ri{eny mo` poru{ac upravni postupok pred Upravnim sudom uNovim Sadze u ~a{e 30 dn< od dny primany ri{eny, a zainteresovanayvnosc u ~a{e 30 dn< od dny obyvjovany obvisceny o prinw{enim ri{enxu sredstvoh yvnogo informovany.

OBGRUNTOVANW

19. NOVEMBER 2010. 15

ETNO DZENQ RUSNACOH U NOVIM SADZE

Na sobotu, 27. novembra 2010. roku, od 11 do 17 godzin,u prostorijoh RKPD u Novim Sadze budze otrimaniper{i etno dzenq Rusnacoh u or}anizaci< Foruma mla-dih Ruskej matki. Budu vilo`eni stari predmeti, suve-niri, nacionalni wdla, no{n<, foto}rafi< i podobne copredstavy kulturu Rusnacoh. Uhod {lwbodni.

DZE CO BUDZE

INFORMATOR

NACIONALNI SOVIT RUSKEJ NACIONALNEJ MEN[INI

rozpisuw

K O N K U R Sza dodzelqovanw stipendijoh u {kolskim

2010/2011. roku

A) [KOLYROM, 5 stipendi>USLOVIY: `e bi bul upisani do oddzelwny ]imnazi< na ruskim

nastavnim yziku u Osnovnej i {trednwj {koli “PetroKuzmyk”

B) STUDENTOM, do 5 stipendi> (3 studentom upisa-nim na Oddzelwnw za rusinistiku Filozofskogo fakul-tetu u Novim Sadze, 1-2 studentom profiloh za ykimavikazana okremna potreba pri Rusnacoh)

USLOVIY:`e bi bul upisani na drugi, treci abo {tvarti rok

Oddzelwny za rusinistiku Filozofskogo fakultetu uNovim Sadze

`e bi bul upisani na dawden drugi fakultet, a za ta-kima kadrami vikazana okremna potreba

uspih na ispitoh na {ickih rokohprihodi po ~lenu fameli<POTREBNA DOKUMENTACIYfotokopiy svidoctva o zakon~enej ostatnwj klasiuverenw o polo`enih ispitoh zoz prosekom ocenohpotverdzenw o porydnim {kolovanxprihodi po ~lenu fameli< za per{i {ejsc me{aci

2010. rokufotokopi< nagradoh zoz zmaganqoh i konkursohpotverdzeny relevantnej or}anizaci< (zdru`eny) o

kreativnej roboti (an}a`ovanx) na polx ruskej kultu-ri (nw obovyzne)

Konkurs otvoreni po 3. december 2010. roku. Zoz priyvu prilo`ic potrebnu dokumentacix i kon-

takt adresu i ~islo telefona. Stipendi< {e dodzelxw spram Praviln<ka o stipendo-

vanx.Priyvi htori nwposlati na ~as nw budze {e rozpatrac.Priyvi zoz potrebnu dokumentacix posilac na adre-

su: Nacionalni sovit ruskej nacionalnej men{ini

Rusinska 7525233 Ruski Kerestur

Tel. 025/705-222; 705-333

PREDAVA [E hi`u uVerba{e, ul<ca Siv~Jov}ena 175 (StariVerbas).

Yvna licitaciy budzeotrimana 25. novem-bra.

Kontakt: Mikola [te-fanko, 062-9774-632.

PREDAVAM televizor“Filips” i polovnidubovo uhodni dzve-ri. Obyvic {e na te-lefon 064 32 88 031.

OSTATN< POZDRAVPosle dlugej horoti 8. novembra 2010. roku zanav{e prestalodurkac {erco na{ej milej maceri, babi i prababi

Pamytku na wj lxbov i dobrotu zanav{e budu ~uvac wj najmil{idzivka Irina zoz suprugom Vladom, unuki Terezka zoz suprugom Da-mirom, Darinka zoz suprugom Slobodanom, unuk Zvonko i praunu-ki ]oran, David, Tiyna i Aleksa

Spo~ivaj u mire Bo`im!

MA]DALENI VINA<narodzenej Var}a

(1931–2010)z Ruskogo Kerestura

OSTATN< POZDRAVPosle dlugej horoti 8. novembra 2010. roku zanav{e prestalo dur-kac {erco na{ej milej maceri, babi i prababi

Pamytku na wj lxbov i dobrotu zanav{e budu ~uvac wj najmil{isin Vlado zoz suprugu Marix, unuki Mariyna zoz suprugom Lxbom,Vladimir i Kimo i praunuk Du{an

Spo~ivaj u mire Bo`im!

MA]DALENI VINA<narodzena Var}a

(1931–2010)z Ruskogo Kerestura

NA ZDOGADOVANWDny 11. novembra napolnwli {e 6 roki yk nw z nami na{ ocec, {vekor, d>do i prad>do

Zdogadovanw na nqgo budu ~uvac sin Miroslav, nwvesta Du{ica iunuki Nata{a i Kseniy zoz fameliymi

Spo~ivaj u mire Bo`im!

VLADIMIR KORPA[(1921–2004)

zoz Petrovaradinu

NA ZDOGADOVANWDny 21. novembra 2010. roku napolny {e {tiri smutni roki yk nasohabel moj wdini sin i ocec

Naj~e`{i ~asi toti ked slizi tvar vla`a, ked {e zanav{e stracitogo htori {e i od `ivota bar`ej lxbi.Pomali zoz velqkim bolqom u du{i prihodzim }u Tvojomu grobu idok {vi~ka gori, y pocihi pla~em i Tvojo meno spominam, sine moj.Prehodza dn>, me{aci i roki, a moj bolq i `alq za Tobu v{e vek{i.Spo~ivaj u mire Bo`im!O`alosceni sinove Zdenko i Miroslav i mac Amaliy Ribovi~

ZLATKO TOT(1960–2006)

z Novogo Sadu

Dny 30. novembra 2010. roku na-poln> {e wden smutni rok yk naszanav{e zohabela na{a mila mac,baba i prababa

Dny 10. novembra 2010. roku na-polnwli {e {tiri smutni rokiyk nw zoz nami na{ mili ocec,d>do i prad>do

Pamytku na n>h vi~no budu ~uvac dzivka Darinka, sin Dxra zoz Av-strali> zoz fameliymi, yk i unuki i praunuki

Spo~ivajce u mire Bo`im!

CECILIY BAL<NT(1927–2009)

DXRA BAL<NT(1924–2006)

SMUTNE ZDOGADOVANW

Dny 2. novembra 2010. roku za-nav{e nas zohabel na{ miliocec i d>do

Napolnwli {e dva i pol smutniroki yk nas zohabela na{a mi-la mac i baba

Pamytku na n>h vi~no budu ~uvac sin Slavko zoz suprugu Nata{u idzivo~ku Max

Spo~ivajce u mire Bo`im!

VLADO SIV^(1934–2010)

VERUNA SIV^(1935–2008)

OSTATN< POZDRAV

NATALIY RAC(1930–2010)

z Ruskogo KeresturaMila mamo, ohabela {i nas zanav-{e. Ostal lwm bolq i zdogadovanwna tvox dobrotu. V{e {i nas do~e-kovala vesela, polna `ivota. V{eostanw{ u na{ih {ercoh. Tvoj sinIrinej zoz suprugu Mar~u

Spo~ivajce u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAV

NATALIY RAC(1930–2010)

z Ruskogo KeresturaVwdno zme pre`ili 59 roki umire i zlogi, u ceplej lxbovihtoru zme darovali svo>mnajbl>z{im. Krasni pamytki natvox dobrotu i po`ertvovnoscvi~no budzem no{ic u svo>m{ercu.

Tvoj mili suprug Jov}enSpo~ivaj u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAV

NATALIY RAC(1930–2010)

z Ruskogo KeresturaMila babo, ostava lwm zdogado-vanw na tebe, na tvoj mili o{mihi tvox dobrotu.Tvoy unuka Zlatka

Spo~ivajce u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAV

XLIYN DUDA[(1946–2010)

z Ruskogo KeresturaPamytku na jogo nwsebi~nu pomoc,lxbov i dobrotu vi~no budu ~uvacfameliy Regakova, Xgasova i Dxra^orda{

Spo~ivaj u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWPre{li u` 40 `alosni dn> yk nas zo-habel na{ mili priytelq i kole}a

NATALIY RAC(1930–2010)

z Ruskogo KeresturaMila babo, v{e sce nas zoz rado-scu do~ekovali. Va{a lxbov idobrota nas grala, a mili o{mihzanav{e ostanw u na{ih {ercoh.Va{a unuka Violeta zoz suprugomDu{kom

Spo~ivajce u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAV

NATALIY RAC(1930–2010)

z Ruskogo KeresturaMila babo, ohabela {i nas u velq-kim bolx. Budzeme {e zdogadovactvowj dobroti, |irosci, velqkejlxbovi }u nam i }u tvo>m praunu~a-tom. Va{a unuka Anita zoz suprugomDra}anom i sinami Milynom iDamynom

Spo~ivajce u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAV

NATALIY RAC(1930–2010)

z Ruskogo KeresturaMila mamo, ostal lwm velqki bolqi smutok za vami. Va{u lxbov i do-brotu kotru sce nam |iro i nese-bi~no darovali naviki u svo>h {er-coh i dumkoh budze ~uvac va{adzivka Gan~a zoz suprugom Ynkom

Spo~ivajce u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAV

NATALIY RAC(1930–2010)

z Ruskogo KeresturaMila babo, najkras{i pamytkina va{u lxbov i dobrotu vi~nobudzeme ~uvac u na{ih {ercoh idumkoh. Va{ unuk I}or zoz supru-gu Max i praunuka Emina

Spo~ivajce u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAV

MARIY TOKI^(1928–2010)

z Ruskogo KeresturaGo~ sce po{li na dragu bez vra-cany, u na{ih {ercoh i pamytkohbudzece naviki `ic. Pamytku navas vi~no budu ~uvac dzivka Luciy,`ec Vlado, unuki Sne`ana i Mi`ozoz suprugu Anu

Spo~ivajce u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAVDny 11. novembra 2010. roku zanav-{e nas zohabela na{a mila mac ibaba

MIKOLA PLANKO[(1935–2010)

z KocuraPamytku na milogo pokojnogo, za-nav{e u {ercoh budu ~uvac:supruga Eufemiy, dzivka Mela-niy, `ec Yno{ i unu~ata Matea iMartin

Spo~ivajce u mire Bo`im!

SMUTNE ZDOGADOVANWDny 17. novembra napolny {e 40smutni dn> yk nas zanav{e zohabelna{ suprug, ocec i d>do

YKIM RAC(1937–2009)

z Ruskogo KeresturaPamytku na jogo lxbov i dobrotunaviki budu ~uvac jogo najmil-{i. Vi~no o`alosceni suprugaAmala, sin Kimo, nwvesta Gelenkai unu~ata Ysminka i Zlatko

Spo~ivajce u mire Bo`im!

SMUTNE ZDOGADOVANWDny 19. novembra 2010. roku na-poln> {e wden `alosni rok yk naszanav{e zohabel na{ mili suprug,ocec i d>do

z Ruskogo Kerestura

NA ZDOGADOVANW

z Ruskogo Kerestura

PIYTOK 19. novemberKOCUR

U O[ “Bratstvo wdinstvo”

PROMOCIY NOVIHKN<@KOH NA RUSKIMYZIKU I STRETNUCA

ZOZ PISATELYMI***

SOBOTA 20. novemberNa 9,00 godzin u golu

Doma kulturiVISTAVA ROBOTOH

MLADIH TVORITELQOHNa 20,30 godzin

u Velqkej sali Domakulturi

“DNQOVKA”Multimediylna programa mladih

***NWDZELY 21. november

KULANa 15,00 godzin

u O[ “Petefi bri}ada”STRETNUCE

RECITATOROH ***

KOCURNa 9,00 godzin u

Etno-klubu “Odnyte od zabuca”

PODOBOVA KOLONIY

“KOCUR 2010”Na 18,30 godzin

u Etno-klubu “Odnyte od zabuca”

OTVERANW VISTAVIMALXNKOH

I LITERARNO-MUZI^NI VE^AR

***PIYTOK 26. november

RUSKI KERESTUR U {koli

“Petro Kuzmyk”PROMOCIY NOVIH

KN<@KOH NA RUSKIM YZIKU I STRETNUCE ZOZ

PISATELYMI ***

Na 18,00 godzin u Dome kulturi

PROMOCIY NOVIHKN<@KOH

NA RUSKIM YZIKU I LITERARNO-

MUZI^NI VE^AR***

NWDZELY 28. novemberNOVI SAD

Na 17,30 godzin u ]imnazi>

“J. J. Zmaj”KONCERT KLASI^NEJ

MUZIKI

PROGRAMA HVII MANIFESTACI< KULTURI“KOSTELQNIKOVA W[ENQ”

MALI OGLA[KI

* “RUSKE SLOVO” – glasn<k po ruski * Vihodzi ka`dogo piytku * Snovatelq Nacionalni sovit ruskej nacionalnej men{ini * Vidava NVU “Ruske slovo” u Novim Sadze *Per{e ~islo vi{lo 15. xniy 1945. roku u Ruskim Keresture * Adresa: NVU “Ruske slovo”, Bulevar o{lwbodzeny 81/7, 21000 Novi Sad * Redakciy: zamen<k odvi~atelqnogo re-daktora – Mihajlo Simunovi~; redaktore-ki – Miron Gornyk-Kuhar, Dxra Pap, Olena Plan~ak-Saka~, Slavica Fejsa; novinarka – Aleksandra Duda{; reportere-ki –Mariy Afi~, Silvester Dorokhazi, Vladislav Duda{, Mihajlo Zazulyk, Ana Papu}a * Yzikova redaktorka – Bla`enka Homa-Cvetkovi~ * Lektor – Ysmina Dxran>n *Tehn<~na redaktorka – Lxpka Cve>~; kompxterski obrobok – Veronika Vuy~i~, Tany Salonta> * Marketin} menad`er – Aleksandar Palan~anin * Telefoni: 021/6613-697,021/6624-708, 021/6623-076; 021/6621-433 * Telefaks 021/528-083 * Predplata za cali rok: u `emi 1 500 dinari, a u ino`emstve 100 evra * @iro-rahunok u Banca Intesa 160-923244-82 * Devizni rahunok Raiffeisen BANK a.d. Beograd 26 5100000002458904 * Rukopisi {e nw vraca * Drukuw “Dnevnik” Goldin} Novi Sad * E-mail: ruske@EUnet.rs * Web site:www.ruskeslovo.com * YU ISSN 0350-4603 * COBISS SR-ID 15915778 * Drukovani tira` 2 300 *

19. NOVEMBER 2010.16

Ri

{en

w k

ri

`al

qki

:1.

Fra

wro~

ka;

10. C

er;

11. D

ud;

12.

Sem

; 14

. I

r; 1

5. P

l; 1

6. L

o; 1

8. R

a; 1

9. V

; 20

. P

rodu

kt;

23.

L;

24.

And

i; 2

6. O

krem

e; 2

8. A

; 29

. K

R;

31.

Ia;

32.

E;

33.

Pri

log;

36.

Dac

o; 3

9. A

; 40

. N

amag

ac;

42.

Z; 4

3. R

t; 4

5. D

a;46

. O~;

47.

Ad;

48.

Kan

; 50.

Nar

; 52.

Wna

; 53.

Uzv

i~aw

na

1

2

3

4

RS 5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

49

50

51

52

53

]o~ 54

55

DirektorkaMARTICA TAMA[

***Odvi~atelqni redaktor

DXRA VINA<

GORIZONTALNO: 1. Otvorena ~asc hi`i; 5. Krest;9. Velqki me{a~ok; 10. Or}an ~ula vida; 12. Pro-dukt p~oloh; 14. Stranske hlopske meno; 15. Ini-ciyli astrolo}a (Nikola Kopernik); 16. Konsonant i vokal; 18. Wden vitamin; 19.Znak za litru; 20. Lxbosni; 23. Hemijni znak za jod; 24. Produkt zoz `ita i kukuri-ci; 26. Gorod u Polqskej na Visli; 28. Treci i drugi vokal; 29. Iniciyli prezviskai mena {piva~ki, Timko; 31. Vokal i konsonant; 32. [ternasta bukva i treci vokal;33. X`na ovoc; 36. Muslimanske hlopske meno; 38. Hemijni znak za sumpor; 39. Me-sto na Kosove; 41. Petnasta bukva azbuki; 42. Rika u Rusi<; 44. [tverc (po serbski);45. Hemijni znak za litixm; 46. Zamenovn<k; 47. Prezvisko francuzkogo tenisera,Ynik (Noa); 49. Mesto pri Opati<; 51. Stara titula; 52. Muzi~ne d<lo; 54. Sprevodzka

VERTIKALNO: 1. Uslovni zlu~n<k; 2. Vokal i konsonant; 3. Medzinarodni znak za si-ver; 4. [tu~ni ugelq; 5. ^asc dreva (mno`ina); 6. Znak za reomir; 7. >m; 8. Dzivkovmu`; 9. Avstralijski }lumec; 11. Znak za kelvin; 13. An}lijski re`iser; 15. Prepo-davanw; 17. Zvareni; 20. Hemijni znak za litijum; 21. Iniciyli }lumca (Kevin Kost-ner); 22. Iniciyli nwmeckogo filozofa (Imanuel Kant); 25. Mac Romula i Rema; 27.Rika u Francuzkej; 30. Wdna ~lovekova horota; 34. Dva konsonanti (Novi zavit); 35.Prezvisko re`isera (Karolq A~); 37. Hemijni znak za selenixm; 40. Pribor, orudiw;43. Car gadoh; 46. Ti`; 48. Wdinka za poverhnosc; 50. Znak za kelvin; 51. Hemijniznak za bizmut; 53. Avto znak Itali<; 55. Znak za reomir

ratkogoc@gmail.com

KRI@ALQKA

HHTTOO[[KKAA KKEEDDII[[ NNAAPPIISSAALL.. .. ..

Scerpeny! Wdnogo dny i od tra-vi postanw mlwko!***Nw robic n>~ barz ~e`ko – n>}danw zna{ kedi {i zakon~el.***Merkuj {e od malih napuknu-coh: voni mo`u za~iric i naj-vek{u ladx.

***@ivot to toto co prehodzi, a nw toto co ma prisc.***

Nw ra~kuj tam dze mo`e{

lwcic.***

Mame menwj priytelqoh yk co

dumame, a vecej yk co zname.

***

Ruka htora dava v{e nad ruku

htora bere.***

Nw `alq mi `e me spreveda{,

alw `e duma{ `e ci verim.

ROZVAGA

IINNTTEERREE

U BA^INCOH [E DAKEDI RIHTALO ZABAVI

Dlugoro~ni dziyk i zastupn<k “Ruskogo slova” u Verba{e MironNyradi, ked napolnwl 18. roki i diplomoval za dziyka, 1935. roku po-{ol do Ba~incoh i tam bul dziyk po 1941. rok. U tot ~as von u Ba~in-coh bul i no{itelq kulturnogo `ivota, ta tak 1935. roku, zoz mladimarihtal zabavu.

Na sliki, zoz togo ~asu Miron Nyradi per{i z l<vogo boku, a hlap-~ik htori vikukuw spoza jogo hribta Dra}en Kolwsar, na{ poznati }lu-mec i re`iser. Na pravim boku le}inq Danil Papu}a, htori {e tediu~el za dziyka i potim vecej yk 50 roki bul dziyk u Ba~incoh. M. T.

UUUU sssslllliiiikkkkiiii iiii sssslllloooovvvvoooohhhh

Irinki barz popularni u Ontarix. A` max i svojotabl>~ki na zadku...

Foto i tekst: Bla`enka Homa-Cvetkovi~

[L

<DO

M EE

FFEE

KKTT

NNII

HH

FO

TO

]RA

FI

JO

HS S

A AN N

T TN N

I IH H

PERSCENQ

Mladu `enu opomi-na tovari{ka:

– Vin~ani perscenqno{i{ na pogri{nimpalqcu!

– Znam. Odala som{e za pogri{nogo ~lo-veka!

[PACIRANW

Ked kardiolo} posle pre-patrunka ustanovel `e po-{tar hori na {erco, gvarelmu:

– Mu{ice {e ka`didzenq {pacirac najmenwjpol godzini.

A paciwnt {e mu takojopital:

– Pred tim, ~i posle togoyk roznw{em po{tu?

PU[KA

Ked voyk per{iraz do-stal pu{ku do ruk, pred-postaveni mu gvarel:

– Oru`iw to voykovanajmil{a dzivka.

Voyk ked to ~ul, zapa-trel {e zoz {ickih bo-koh i na koncu pre`u-brotal:

– Ah, Cico, Cico... Yk{i {e premenwla!