Bo`idar Vidoeski FONOLO[KI BAZI NA GOVORITE NA

Boìdar Vidoeski

FONOLO[KI BAZI NA GOVORITE

NA MAKEDONSKIOT JAZIK

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

Božidar Vidoeski

THE PHONOLOGICAL BASES OF THE

DIALECTS OF THE MACEDONIAN LANGUAGE

SKOPJE 2000

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

Boìdar Vidoeski

FONOLO[KI BAZI NA GOVORITE

NA MAKEDONSKIOT JAZIK

SKOPJE 2000

odgovoren urednik

akad. Zuzana Topoliwska

fonetska i fonolo{ka transkripcija

Dejan Gegovski

karta

Marjan Markovi}

ISBN 9989-649-79-0

S O D R @ I N A

Od Redakcijata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I

Pojdoven makedonski fonolo{ki sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

1. Dihovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

2. Zve~an . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

3. Izvor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

4. Rakotinci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

5. Vrutok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

6. Mlike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

7. Pe{tani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

8. Rado`da . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

9. Lazaropole . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

10. Vitoli{te . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

11. Radovi{ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

12. Furka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

13. Blatec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

14. Berovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

15. Ele{nica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132

16. Tremno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155

17. Embore . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164

18. êgan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171

19. Kroncelevo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183

20. Visoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193

21. Negovan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204

22. Sekavec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217

23. Plevna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224

24. Zrnevo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231

25. Bobo{~ica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245

26. Vambel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 254

27. Tioli{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260

28. Grat~e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270

29. Nestram . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277

30. Ezerec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284

31. [legovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300

32. Qubanci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 308

33. Tearce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 314

I

Od Redakcijata

Ovaa kniga ja objavuvame po smrtta na Avtorot, no to~no spored Negovatakoncepcija. Avtorot ne ja predade sam za pe~at bidej}i ima{e vo plan da doda-de u{te ponekoj opis, posebno od egejskiot i od pirinskiot del na Makedonija.Za àl, taa èlba ne Mu se ostvari.

Pove}eto opisi {to gi objavuvame vo ovoj tom bea praveni za potrebite naOp{toslovenskiot lingvisti~ki atlas (natamu: OLA). Isto taka vo ramkitena kolektivot na OLA se rodi samata ideja da se obrabotat i kako da se obra-botat fonolo{kite sistemi na site terenski punktovi vo koi se vr{ela eks-ploracija za atlasot. Po dolgi diskusii predizvikani glavno od faktot dekavo izrabotkata na OLA u~estvuvaat slavisti-dijalektolozi so mnogu razli~nateoretska orientacija, be{e usoglaseno deka sekoj opis zadolìtelno mora daopfati tri tipa informacija, a imeno: 1. inventar na fonemi, podelen na in-ventar na vokali, sonanti (ev. i glajdi) i opstruenti, 2. distribucija na fone-mi, i 3. istoriski izvod od pojdovniot sistem (ili praslovenski ili sistem nakoj{to moàt da se svedat site sovremeni sistemi na dadena teritorija, t.e.soodvetno staromakedonski, staropolski, itn.). Na~inot kako tie tri to~kibea re{eni zavise{e od odlukata na avtorite, odnosno na soodvetnite nacio-nalni komisii. Razlikite vo metodot i vo bogatstvoto na opfatenata infor-macija se gledaat i vo ovoj tom na fonolo{kite opisi na govorite na make-donskiot jazik. Imeno, 24 opisi na punktovite od Vardarska i Egejska Makedo-nija, onie na punktovite na OLA, site se obraboteni spored {emata {to japrifati redakcijata na tomot "Fonološki opisi srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih,slovena kih i makedonskih govora obuhva enih Opšteslovenskim lingvisti kim atlasom"(Posebna izdanja, knjiga 9, ANU BiH, Sarajevo 1981) pod rakovodstvo na akad. PavleIvi}, dodeka ostanatite 9 opisi donesuvaat pobogata informacija, a ~esto idrugi metodolo{ki re{enija. Redakcijata na ovoj tom re{i da ne gi unifici-ra tie razliki, bidej}i so toa bi se osiroma{ila sodrìnata na tomot. Akad.B. Vidoeski ima{e namera so opisite da ja pretstavi celata teritorija opfa-tena so eksploracija za idniot Makedonski dijalekten atlas (natamu: MDA),zatoa opisite na punktovite nevklu~eni vo OLA (i objaveni za prv pat vo raz-ni nau~ni spisanija vo zemjata i vo stranstvo, a ne vo gorespomenatoto saraev-sko izdanie) se odnesuvaat na goranskiot govor, na pove}e govori od EgejskaMakedonija i na dva male{evsko-pirinski govora. Poslednive opisi, pokraj

II

minimalnata informacija predvidena za OLA, donesuvaat obi~no (a) pregledna distinktivnite artikulacioni priznaci, (b) pobogat pregled na alofoni,(v) pobogata informacija za distribucijata na fonemite, i najposle (g)elementi od "istoriski izvod vo obraten pravec", t.e. informacija za toa vo{to se pretvorile onie fonemi od pojdovniot makedonski sistemi koi{to sotekot na vremeto zagubile status na fonemi. Redakcijata na ovoj tom se tru-de{e da gi otstrani najvidlivite disproporcii vo obemot na ponudenata in-formacija, zadrùvaj}i ja sepak ~esto metodolo{kata raznovidnost vo na~i-not kako taa informacija e pretstavena.

Vrz fonot na fonolo{kite opisi na govorite na drugite jazici pretstave-ni vo spomenatoto saraevsko izdanie, opisite na Vidoeski se karakteriziraatso vonredno golem broj ilustrativni primeri, {to prili~no ja zgolemuva niv-nata heuristi~na vrednost. Treba i da se podvle~e deka makedonskiot e edin-stven "OLA-jazik" fonolo{ki opi{an od eden edinstven avtor (samo vo ofor-muvaweto na dva opisa u~estvuva{e i eden drug avtor, d-r Kosta Peev), {to namakedonskite opisi im osiguruva kompletna koherentnost i go olesnuvanivnoto me|usebno sporeduvawe. So drugi zborovi, ovoj na{ tom nosi re~isikompletna faktografska informacija potrebna za eden sintetski pregled naoblastite: sovremena i istoriska fonologija i fonolo{ka tipologija na go-vorite na makedonskiot jazik.

Trieset i trite opisi {to gi sodrì ovoj tom se rasporedeni spored kla-sifikacijata na makedonskite govori pretstavena vo "Dijalektite na make-donskiot jazik" od B. Vidoeski. Isto taka spored principite prifateni votoa izdanie unificirana e fonetskata i fonolo{kata transkripcija. Me|udrugoto, zapazen e i zakotveniot termin vo makedonskata tradicija "sekunda-ren er" i simbolot " 2". Sepak, samiot fakt deka vo saraevskoto izdanie celi-ot jazi~en materijal be{e pretstaven na latinica, a nie se odlu~ivme, za pot-rebite na makedonskite korisnici, da go prefrlime na kirilica (kako {to etoj pretstaven i vo devette opisi pe~ateni nadvor od saraevskoto izdanie), us-lovi nekoi neizbe`ni intervencii.

Vo ova na{e izdanie na latinica i so yvezdi~ka kako znak za rekonstrukci-ja se dadeni site fonemi, morfemi, zboroformi koi mu pripa|aat na poj-dovniot staromakedonski sistem ili na postarite razvojni etapi; na latinicase dadeni i konvencionalnite simboli kako V za vokal, C za konsonant, i sl.Celiot ostanat jazi~en materijal go pe~atime na kirilica.

Prefrluvaweto od latinica na kirilica ni naloì potreba latini~notol nasekade, a toa zna~i ne samo kaj kontinuantite na *l´ tuku i vo pozicija naneutralizacija so staroto *l (t.e. pred prednite vokali i pred /j/ ) da go zame-nime so kirili~noto l'. So ova re{enie se oddale~uvame od transkripcijata

III

so koja se sluè{e B. Vidoeski i koja ja primenivme vo negovite "Dijalekti namakedonskiot jazik".

Vtorata intervencija se odnesuva na palataliziranite konsonanti karak-teristi~ni za del od jugoisto~nite govori. Vo originalnite opisi na Vido-eski, soglasno so makedonskata nepi{ana konvencija, ista kako vo slu~ajot naodnosot l : l' (sp. gore), ne se ozna~uva palatalizacijata pred prednite voka-li i pred /j/; ovde dosledno ja ozna~uvame. Ne ja ozna~uvame palatalizacijatana ~, x, {, ` ~ie mesto na artikulacija re~isi na celata makedonska jazi~nateritorija e identi~no so ona na l'.

Tretata intervencija {to si ja dozvolivme e vnesuvaweto na *w mesto *v vopojdovniot staromakedonski sistem.

Odlukata maksimalno da gi ograni~ime na{ite intervencii vo tekstot naoddelnite opisi go povle~e kako posledica i faktot deka vo tie opisi, glav-no vo onie objaveni nadvor od saraevskoto OLA-izdanie, prili~no ~esto sepreklopuva informacijata dadena vo delovite posveteni na distribucijata nafonemite i onaa sodràna vo istoriskite izvodi, t.e istata informacija ed-na{ gledana od sinhroniska, edna{ od dijahroniska perspektiva.

Samo eden opis ne e napi{an originalno od B. Vidoeski; se raboti za opi-sot na seloto Blatec (br. 13), koj{to be{e objaven na polski i vo ovoj tom epreveden od toj jazik, bidej}i ne ja najdovme originalnata makedonska podlo{-ka. Se trudevme vo prevodot da se sluìme so formulaciite na Vidoeski poz-nati od drugite opisi.

* * *

So ogled na vremeto koga e vr{ena ekscerpcijata na jazi~niot materijalkoj posluìl za oformuvaweto na fonolo{kite opisi, demografskite podato-ci za selata vo Republika Makedonija se dadeni spored popisot od 1961 god.,samo administrativnata podelba e aktualizirana spored Enciklopedija naselata vo Republika Makedonija od M. Panov (Skopje 1998). Za selata nadvorod granicite na Republika Makedonija se sluèvme glavno so podatocite {togi dava samiot Vidoeski vo soodvetnite statii, so demografskite opisi obra-boteni za MDA i so istoriskite podatoci sodràni vo kartotekite na dija-lektolo{koto i na onomasti~koto oddelenie na Institutot za makedonski ja-zik "Krste P. Misirkov" vo Skopje; za mo`nosta da gi koristime tie kartote-ki, kako i za ukaànata pomo{ srde~no im se zablagodaruvame na kolegite odInstitutot. Za àl kaj nekoi sela ne bevme vo sostojba da utvrdime koga prvpat se spomnuvaat vo istoriskite dokumenti. Kaj opisite na punktovite odEgejska Makedonija po mo`nost davame i informacija za informatorite, od-nosno za izvorot na informaciite. Vo dva slu~aja ekscerpcijata na Vidoeski

IV

se bazira vrz porano objavenite monografii (Mazon, 1936 - vo slu~aj na Bobo{-~ica i Ma ecki, 1934 - vo slu~aj na Visoka).

Vo tomot e vklu~ena karta koja go prikaùva rasporedot na opi{anite se-la vrz fonot na klasifikacijata na makedonskite dijalekti; klasifikacijatadoa|a od B. Vidoeski i e prezemena od soodvetnata karta objavena vo izdanieto"Dijalektite na makedonskiot jazik". Od istoto izdanie se prezemeni i {emi-te na fonetskata transkripcija. Fusnotite dadeni so yvezdi~ka (*) poteknuva-at od Redakcijata.

V

Fonetska transkripcija

Vokali

i ü u÷ «

e » o¿ ƒ º

ä åa

Konsonanti

p b w mf v

ðt d c y s z n l

~ x { ` r}/ |/ w q j

k g hh

Funkcii na dijakriti~kite znaci:

- nazalnost: £, ¢- neslogovnost: ¹, ×- slogovnost: …, ¤- dolìna: a:, e:, i:, o:, u:- labijalizacija: å- pomestena artikulacija kon napred: ä- pomestena artikulacija kon gore: ƒ, ÷, «- poluzvu~nost: §, ®, ©, ™, ¥, ª- palatalnost: t´, d´- palataliziranost: b', p', l'- oslabena artikulacija: s»rce, leja, zmeh

- akcent: v'ikam, uf~'ar, vik'a{e, vod'enica- sporeden akcent: v'e~ern³ica, z'adu{n³ici, s'evern³ica

7

POJDOVEN MAKEDONSKI FONOLO[KI SISTEM

1. INVENTAR NA FONOLO[KITE EDINICI

1.1. Vokalizam

i y u

e o £ †

½ a

1.1.1. Pokraj vokalite silabemi bile u{te /¦, þ/.

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

w m

l r nj l´

1.2.1.1. Fonemata /w/ vo nekoi makedonski govori se realizira kako zvu~enfrikativen konsonant /v/, no vo pove}eto dijalekti gi zadràla distribucio-nite karakteristiki na nekoga{niot sonant /w/.

1.2.1.2. Fonemata /j/ se realizira kako [¹].1.2.2. Opstruenti ({umni konsonanti)

p b (f)

t dc • s z

š žt´ d´

k g x

8

1.2.2.1. Fonemata /f/ se javuva vo neadaptirani zaemki.

1.3. Prozodija

1.3.1. Za da se objasnat dene{nite prozodiski sistemi vo makedonskite di-jalekti dovolno e da se trgne od prozodiskiot sistem vo koj bilo relevantnosamo mestoto na akcentot.

1.3.2. Akcentot go zadràl staroto (praslovenskoto) mesto. So gubewetona krajnite akcentirani , akcentot se pomestil za eden slog kon po~etokotna zboroformite.

1.3.3. Starite intonaciski i kvantitetski razliki ne ostavile tragi nakvalitetot na vokalite.

2. DISTRIBUCIJA NA FONOLO[KITE EDINICI

2.1. Fonemata /†/ zad palatalen konsonant se realizirala nazalno.2.2. Silabi~nite /þ, ¦/ se javuvaat vo me|ukonsonantska pozicija, a /¦/ i na

po~etokot pred konsonant.Nesilabi~nite /l, r/ se javuvaat isklu~ivo vo sosedstvo so vokal.2.3. Fonemite /k, g/ pred prednite vokali se realiziraat kako [k’, g’] i se ja-

vuvaat isklu~ivo vo zaemki od gr~kiot jazik.

3. POTEKLOTO NA FONOLO[KITE EDINICI

3.1. Vokalizam

i < i< ‰j‰, ¼j¼< j‰< ‰, ¼ vo grupite ‰j, ¼j pod odredeni uslovi

‰ < ‰e < e

½ < ½ < so metateza na (C)rC, (C)lC

y < y

Bidej}i i na levata i na desnata strana od znakot "<"stojat rekonstruirani edini-ci, ne gledame potreba site da gi pridruìme so znakot za rekonstrukcija "*".

9

¼ < ¼a < a

< so metateza na (C)orC, (C)olCu < uo < o

£ < £ † < † ¦ < ¦, ¦´ < r‰, r¼ vo Cr‰C, Cr¼C i vo inicijalnite r‰C, r¼C þ < þ, þ´ < l‰, l¼ vo Cl‰C, Cl¼C

3.2. Konsonantizam

3.2.1. Sonantiw < wj < jl < l

< tl, dll´ < lj

< j vo grupite pj, bj, mj, wjr < r < rj

m < mn < n

< nj

3.2.2. Opstruenti ({umni)p < pb < bf < (tu|o, vo zaemki)t < t

< t´ kako komponenta na št´ < stj, skj, sk + palatalen vokald < d

< d´ kako komponenta na žd´ < zdj, zgj, zg + palatalen vokalc < c

< k vo grupata kw pod poznatite uslovi • < •

< g vo grupata gw pod poznatite uslovis < s

10

<z < z <

š < š< s vo grupata št´ < stj, skj

ž < ž< z vo grupata žd´ < zdj, zgj

t´ < tj< kt pred preden vokal

d´ < djk < kg < gx < x3.2.2.1. Vo grupite CC < CÞC, C±C po gubeweto na slabite ‰, ¼ se izvr{eni

regresivni asimilacii po zvu~nost.3.2.2.2. Po zagubata na ‰, ¼ zvu~nite konsonanti na krajot preminale vo so-

odvetnite bezvu~ni parnici.

3.3. Prozodija

Praslovenskite intonaciski i kvantitetski opozicii se zagubeni.

11

1. DIHOVO

DIHOVO, op{tina Bitola.Zapadno nare~je, centralni govori, prilepsko-bitolska grupa.OLA 101, MDA 116.Seloto Dihovo se nao|a 6 km. zapadno od gradot Bitola. Vo 1961 god.

seloto imalo 686 ìteli, Makedonci, pravoslavci. Nekoi semejstva sedoseleni od sosednite sela i od Prespa, ima i 3 srpski semejstva od Vrawsko.Naselenieto se zanimava glavno so zemjodelstvo. Ekonomski centar e Bitola.Od 1944 god. vo seloto ima u~ili{te, osmoletka.

Dihovo e stara naselba. Prv pat se spomenuva vo 1468 god.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.3.).1.1.2. Fonemata /»/ e marginalna. Se javuva samo vo nekolku primeri (v. 3.1.).

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

mll' r n

j w

12

1.2.2. Opstruenti

p b f vt dc y s z~ x { `} |k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Dolìnite dobieni so kontrakcija (2.1.4.1.1.) i so kompenzacija

(2.1.4.3.) ne se fonolo{ki relevantni.1.3.3. Akcentot e fiksiran vo dvoslo`nite zboroformi na vtoriot slog, a

vo trislo`nite i vo pove}eslo`nite zboroformi na tretiot od krajot (v.2.3.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo po~etna, sredi{na i krajnapozicija.

2.1.1.1. Tie po pravilo moàt da stojat i vo grupi sekoj so site, so ograni-~uvawata pokaàni vo to~kata 2.1.4.

2.1.2. Vokalot /»/ ne moè da stoi na po~etokot i na krajot na zborofor-mite. Osven toa toj ne se javuva vo grupa so drug vokal.

2.1.3. Silabemata /…/ se javuva vo po~etna pozicija pred konsonant i vo sre-dinata me|u dva konsonanta, sp. ²…|a, ²…àn, ²p…sti, ²s…ce. Vo sosedstvo so vokalmoè da se sretne samo na morfemskata granica so prefiks {to zavr{uva navokal, sp. ²za…|a, p²re…ka, ²za…à, i vo zboroformite ²v…o, ²v…on, ²v…of (~lenskioblici od v…f), mn. ²v…o¹, v…²o¹te (v…ovite).

2.1.4. Vokalni grupi.2.1.4.1. Grupi od dva isti vokala vo ovoj govor se ~esti i se javuvaat glavno

na morfemska granica.Na morfemska granica so prefiks tie se realiziraat kako dva oddelni

glasa, sp. p²riima, ne²ednakvo, pre²esapi, ²zaaka, ²naaka, ²dooden, ²doora, p²roodi.

13

2.1.4.1.1. Na sostavot so gramati~kite morfemi tie se realiziraat kakoeden dolg vokal, so nekoi ograni~uvawa na vokalot /e/, sp.: ii > [i:] a²rami:,z²mi:, ²~ini: (aramii,...), aa > [a:] g²la: (glaa < glava), las²ta:rka (lastaarka <lastagarka), s²na: (snaa), ²ova: (ovaa), ta: (taa), t²ka:~ (tkaa~ < tkaja~), ²g…ba:(g…baa < g…bava), p²ra:m (praam < pravam), ²ima: (imaa), oo > [o:] ²buko: (bukoo <bukovo), ²nego: (negovo), ne²go:to (negovoto). Poretki se slu~aite so kontra-hirani dve /e/, sp. ²pe:f (peef), ²se:f (seef) pokraj ²peef, ²seef, no samo ²l'ee{e,²pee{e, ili p²reeska (pre|eska), ²{eese.

Primeri so -uu- ne se zabeleàni.2.1.4.2. Vokalnite sekvenci so /i/ kako vtor ~len, koga ne se na morfemska-

ta granica so prefiks, se realiziraat kako diftonzi, sp.: -ei- > [e¹] ²vuj~e¹(vuj~ei), ²ma{}e¹ (ma{}ei), st²re¹, ²ze¹-si-go (zemi-), ²ve¹{, ²ve¹me, vo²de¹nca (vode-inca < vodenica), -ai- > [a¹] ²l'i{a¹ (edn. l'i{aj), g²la¹ (glai < glavi), ²uba¹(ubai < ubavi), ²ja¹ (jadi), p²ra¹{ (prai{ < pravi{), ²oda¹ (odai), t²ka¹{,t²ka¹me, g²la¹ca (glaica < glavica), u²ba¹na (ubavina), -oi- > [o¹] bo¹ (boi), ²osno¹(osnoi < osnovi), ²zavo¹ (edn. zavoj), mo¹ (edn. moj), ²nego¹ (negoi < negovi),b²ro¹{, b²ro¹me, ²l'ebo¹ (l'ebovi), ²vetro¹t (vetrovit), v²do¹ca (vdovica),po²lo¹na (polovina), mo²to¹lo (motovilo), -ui- > [u¹] mu¹ (muvi), ²koù¹(koùvi), g²lu¹ (gluvi), su¹ (suvi), no: ²neispan, pre²izberit, ²zaigra, se ²naigra,²doigra ‡ na granicata so prefiks, kako i vo slu~ai od tipot: ²doilka, i sl.

2.1.4.3. Sekvencite -ea- i -oa-, koga ne se na mofemskata granica soprefiks se realiziraat kako dolgi [e:], [o:]. Sp.: -ea- > [e:] ²ma{}e: (ma{}ea),²l'e: (l'ea), ²pare: (parea), s²m…de: (sm…dea), st²re: (strea), ²uzdre: (uzdrea),²ìve:t (ìveat), ²nose: (nosea), no: ²nearen, p²reaka; -oa- > [o:] ko: (koa < koga),ko:~ (koa~ < kova~), ko:× (koal), ²ko:la (koala), na²ko:×no (nakoalno <nakovalno), ²osno: (osnoa < osnova), ²so:l'ka (soal'ka < soval'ka), ²to: (toa),²zato: (zatoa), t²ro: (troa), ²nego: (negoa < negova), ne²go:ta (negovata), ²to:r,ras²to:ri (rastovari), ²volo:r (voloar < volovar), bro:m (broam < brojam),b²ro:t (broat), ²o:t (oat < odat), ²ko:f (koaf), s²no:f (snoaf < snovav), ²dado:(dadoa), ²jado: (jadoa), no: ²doa|a, ²poaren, p²roa|a, ²nearen, p²reaka.

2.1.4.4. Od drugite vokalni sekvenci izvesno ograni~uvawe pokaùvaatu{te grupite -ao- i -io- vo nekoi morfolo{ki pozicii.

Grupata -ao- vo formata za sreden rod kaj pridavkite na -av se realizirakako dolgo [o:], sp. ²g…bo: (g…bao < g…bavo), ²k…vo: (k…vavo), ²labo: (labavo), ²ubo:(ubavo). Vo drugite pozicii taa se pazi neizmeneta, sp. b²rao (bravo), g²rao(~lenska forma od gra ‘grav’), s²nao (vok. od snaa), st²rao¹ (straovi), ²jaor (ja-vor), ²daof (dadof).

14

Grupata -io- vo ~lenskata forma za m.r. kaj pridavkite zad drug vokal serealizira kako [¹o], sp. ne²go¹o (negoio < negovio), kras²ta¹o (krastavio),u²ba¹o (ubavio), g²lu¹o (gluio < gluhio).

2.1.4.5. Site drugi sekvenci od po dva vokala vo site pozicii na zborofor-mite se realiziraat bez izmeni. Sp.: -ie- : ²bie, s²pie{, se ²mief, t²riese; -ae- :²zaedno, ²kabaet, p²raef (pravev), ²l'epaec (l'epavec), ²naem, ²naedna{; -oe- : ²~oek(~ovek), ²koef, ²koe{e (kove{e), v²doec, ²voedno; -ue- : ²obue{, po²dueme; -ia- : o²ri-ani (ohri|ani), pi²a¹ca (pijavica); -ua- : ²muabet, ²suarka; -io- : ²Dio: (Dihovo),p²rio|a; -eo- : k²reok, ²l'eonka, ²oreof (~l. forma od ‘orev’), z²meo¹ (zmeovi), p²re-ora; -uo- : ²buon, ²buo (~l. forma), ²duovden, g²luonem; -iu- : vi²ul'ica, p²riu~i; -eu-: ²meur, pre²umori; -au- : ²kaurin, ²paun, ²Naum, ²naumi; -ou- : ²poubaf, p²roumre.

2.1.4.6. Grupi od tri vokali se retki, sp. ²dioec (dihovec), o²reoec. Teoriskitie se mo`ni vo 3 l. mn. na aoristot i imperfektot kaj glagolite {to im za-vr{uva op{tiot del na vokal (tip: tkaea, piea, broea, bl'uea) i vo nekoi zbo-roformi so zagubeni konsonanti vo intervokalna pozicija, kako na primervo: vraoi (vraovi), greoi, zmeoi, ili oreoa, oreoo, oreoi (< orehova, orehovo,orehovi) i dr. sli~ni. Poradi izmenata na grupite pokaàni vo to~kite2.1.4.1.‡2.1.4.3. tie se realiziraat na sledniov na~in: t²kae:, p²rae:, ²pee:, b²roe:,²~ue:, o²bue:, o²reo:, ili pak, poretko, se razbivaat so soglaskata /j/: t²kaje:, ²peje:,²pije:, b²roje:.

2.1.4.7. Zevot vo oddelni slu~ai se otklonuva so vmetnuvawe na /v/ i /j/, sp.²muva, ²pazuva, ²uvo, ²bijol pokraj ²biol.

2.1.5. Oddelni vokali.2.1.5.1. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal se realizira kako [¹], sp.

st²re¹, s²na¹, mo¹, g²lu¹¹(strei, snai, moi, glui) (v. 2.1.4.2.).2.1.5.2. Fonemata /»/ se sre}ava samo vo nekolku leksemi, sp. ²g»ska, ²g»sak,

²k»sa, ²k»sni, da ²potk»sni, ²k»smet, k»s²metl'ia, ²k»smetl'if, ²m»ska, ²m»f~e.Vo pove}eto slu~ai /»/ se nao|a pred /s/, a zad velaren konsonant.

2.1.5.3. Vokalot /e/ vo zatvoren slog pred /j/ se realizira pozatvoreno [÷], apred /a/ e ne{to pootvoreno [¿], sp. ²p÷jte, ²n¿aren.

2.1.5.4. Vokalot /o/ isto taka pred /j/ ima pozatvoren alofon [«], a pred /a/se izgovara ne{to pootvoreno [º], sp. «¹ (odi), s²t«¹te, dºa|a, ²pºaren.

2.1.5.5. Pred /j/ pozatvoreno se realizira i vokalot /a/, sp. prƒ¹ (pravi),tkƒ¹ (tkai).

2.1.5.6. Silabi~noto /…/ na po~etokot pred konsonant se realizira kako[ …]: …|a, …t, …àn, …ì.

2.2. Konsonantizam

15

2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti moàt da stojat vo site poziciina zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.

2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot i pred bezvu~nite,a bezvu~nite ne moàt da stojat pred zvu~nite.

2.2.2.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks so ko-renska morfema, sp. se z²debel'i : ² rastera, ²podgori : ²potka~i, kako i me|uoddelni zboroformi vo edna akcentska edinica, sp. ²bez-nego, ²nad-grat, ²pod-vis : ²bes-pari, ²nat-pat, ²pot-ku}i.

2.2.3. Konsonantski grupi.2.2.3.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len

/m/: m²lako, mrak, m²jauka.2.2.3.2. Sonantite /m, n, w, l, l', j/ na po~etokot ne se sre}avaat vo grupa so

opstruent.2.2.3.3. Od opstruentite najmnogu ograni~uvawe vo distribucijata vo kon-

sonantski grupi pokaùvaat dentalite.Plozivite /t, d/ ne moàt da stojat vo sekvencite {t (> {}) i `d (> `|),

sp. ²l'e{}a, ²gu{}er, ²ogni{}e, ²me`|a, ²do`|o¹.Na morfemskata granica so frikativnite /s, z/ tie se slevaat vo afrika-

tite /c, y/, sp. ²poce~i (potse~i), ²ocpredi, s²re-celo (sret selo), ²nayemi (nad-zemi) pokraj ²potce~i, ²nadyemi, a so /{, `/ se slevaat vo /~, x/: pe²~estina (pet-{estina), ²pot~ie (pot{ie), na²xive¹ // nad²xive¹.

2.2.3.4. Frikativnite /s, {/ ne se javuvaat vo sekvencite ps (> pc), p{ (>p~), sp. pci, (p)~e¹nca, kako i pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granicavo primeri kako: ²mafca, ²mefce (masca, mesce), ²maf~e (: maska), ²mof~e (: mos-t), k²ruf~e (: kru{a).

2.2.3.5. Soglaskata /s/ ne moè da se javi i vo sekvenci -Csk- koga se nao|avo sostav na sufiksot -sk(i), sp. ²selcki, ²turcki, p²ril'epcki, ²l'erincki, no²ki~eski.

2.2.3.6. Po~etnata grupa p~- isto taka e neobi~na, sp. ²~e¹nca, ²~enka, ²~elapokraj p²~ela.

2.2.3.7. Soglaskata /v/ vo mnogu slu~ai se izbegnuva vo sekvencata -vn- (>mn) vo sredinata na zboroformite, sp. g²lamna, g²lamnica, p²l'emna, ²odamna,²ramno.

2.2.3.8. Grupite sr, zr, `r isto taka ne se mo`ni, osven na morfemskatagranica; tie se popolnuvaat so plozivite /t, d/, sp. st²reda, st²rebro, st²re}a,zdrel, `d²rebe.

2.2.3.9. Na krajot ne se mo`ni grupite -st, -{t. Vo taa pozicija plozivot/t/ redovno se gubi, sp. ²bol'es, l'is, k…s, ve{ (: ve{to), do{, ²pomo{.

16

2.2.3.10. Grupi od dve isti soglaski se retki. Konstatirani se nekolku pri-meri so geminatite: -jj- (vo superlativnata forma ²najjak), -tt- (na morfem-skata granica so prefiks i na granicata so ~lenskite morfemi -ta, -te):²potturi, p²rol'etta, i -dd- (vo prefiksiranite glagoli): ²oddel'i. Site oviegeminati se realiziraat kako dolgi glasovi, sp. ²naj:ak, p²rol'et:a, ²od:el'i.

2.2.3.11. Od tri~lenite i pove}e~lenite konsonantski grupi, koi inaku nese brojni, se izbegnuvaat onie {to se sostaveni od frikativnite /s, {/ + t +pregraden opstruent kako vo slu~aite: ²posno (: posti), ²mo{ne, i grupite -stj-, -zdj- : ²l'isje, g²rozje.

2.2.4. Oddelni konsonanti.2.2.4.1. Sonantot /j/ ne moè da stoi pred /i/ vo vokalni sekvenci, sp. b²ro¹,

²mo¹ (moi), ²bo¹ (boi i boja). Po pravilo toj ne se javuva i zad /i/ vo impera-tivot: spi ‡ s²pite, izmi-se. Osven toa vo po~etokot ne moè da stoi pred /e/:²eden, ²el'en. Vo intervokalna pozicija zad /i/ i pred /e/ moè da se sretne samovo oddelni slu~ai, sp. a²ramija, ²mijeme, t²voje, i drugi sli~ni, kade {to fo-netskite uslovi ne dopu{taat poinakva eliminacija na vokalnite grupi.

2.2.4.2. Lateralnoto /l/ ne moè da stoi pred preden vokal i pred /j/. Vo tiepozicii se neutralizira so fonemata /l'/, sp. ²bel'i, ²bel'i~es, ²bel'i{, ²bel'eef: bel, ²bela, belo, ²be×ko; ²kola : ²kol'i; ko× : ²kol'je. Pred konsonant i na krajotna zboroformite toa se realizira kako [×]: ko×k, ²e×ka, ²ore×, ²pete×.

2.2.4.3. Vibrantot /r/ redovno se javuva vo sosedstvo barem so eden vokal.2.2.4.4. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ]: ²kopa ka,

f²ra ga.2.2.4.5. Palatalniot nazal /w/ ne se javuva na po~etokot pred preden vokal,

sp. ²nego, ²niva.2.2.4.6. Fonemata /v/ se izgovara vo mnogu slu~ai vo intervokalna pozicija

slabo, a mnogu ~esto, osobeno vo sosedstvo so vokalot /o/, i napolno se gubi,sp. p²ravo pokraj p²rao (v. 3.4.4.).

2.2.4.7. Fonema /y/ e retka i ima ograni~ena distribucija. Se javuva vo gru-pite yv, yr, ly, ny i pred vokal, sp. y²viska, y²vonec, ²y…calo, ²solya, ²janya, ²poprayi,²yira.

2.2.4.8. Velarnite /k, g/ pred prednite vokali se realiziraat kako [k', g']:²rak'ija, ²sek'ira, k'i²sel'ina, ²kal'ink'i, ²me~k'i, ²dalg'i (: me~ka, dalga).

2.3. Prozodija

2.3.1. Op{to e pravilo za doma{nite leksemi i vo ovoj govor deka vo dvo-slo`nite zboroformi akcentot e fiksiran na vtoriot slog, a vo trislo`nitei vo pove}eslo`nite na tretiot slog odnosno na tretata mora od krajot, sp.

17

²dedo ‡ ²dedofci ‡ de²dofcite, ²nevesta ‡ ne²vestava ‡ ne²vestine, ²domazet ‡do²mazeton ‡ doma²zetofci.

2.3.1.1. Vo slu~aite kade {to e izvr{ena kontrakcija na vokalite, kako ivo onie zboroformi kade {to sekvenci od po dva vokala obrazuvale diftonzi,akcentot isto taka pa|a na tretata mora, bidej}i dolgite vokali i diftonziteimaat dve mori, sp. ara²mi:te (aramiite), u²ba:ta (ubaata < ubavata),ne²go:to (negooto < negovoto), ras²to:ri (rastoari < rastovari), os²no:ta(osnoata < osnovata), l'e²bo¹te (l'eboite < l'ebovite), po²lo¹na (poloina <polovina), per²du¹te (perduite), u²ba¹te (ubaite < ubavite), kras²tajo(krastaio < krastavio), }e se na²pie: (napiea) (v. 2.1.4.1.‡2.1.4.4.).

Ovaa konstatacija vaì i za glagolskiot prilog: o²dej}i (odee}i), za bro-evite od tipot dva²najse (dvanaese), pet²najse, kako i za zboroformite kakoza²pojl'a (zapoel'a < zapovel'a) i sl.

2.3.1.2. Akcentot vo zborovite: fi²l'an, od²vaj, ta²man, o²damna, to²kaf(tol'kav) e od podrug karakter. Se raboti za emfati~ki akcent.

2.3.2. Akcentskite edinici moàt da bidat sostaveni i od pove}e zboro-formi (akcentski celosti).

Edna grupa celosti obrazuvaat imenkite so zamenskite klitiki, so pred-lozite i so atributskite zborovi (pridavkite, prilozite, imenkite).

Vo akcentskite edinici od imenka i zamenska klitika akcentot se odne-suva po praviloto za tretoslo`noto akcentirawe, sp. ²tatko-mi, tat²kofci-im, bra²tu~et-mi, bratu²~edi-mi, è²nata-mu.

Vo akcentskite edinici od predlog + imenka (zamenka) akcentot isto takase odnesuva spored praviloto za tretoslo`noto akcentirawe ako eupotrebena sintagmata so prilo{ko zna~ewe, sp. ²bez-vreme (ostare), ²do-nego(sede{e), (sedna) ²na-kamen, (pomina) pre²ku-reka, (zamina) pok²raj-ku}a. Ako epak imenkata ~lenuvana ili na drug na~in istaknata, toga{ akcentot pa|a naimenkata: na-²paton (stoe{e), (fati) po-²rido, od-²zbor (si e), za-²nas(rabotime, ne za drugi).

Ova vaì i za atributskite imenski sintagmi, sp. òl²to-cve}e, vel'ig-dens²ki-posti, (vl'ezi) na-gorna²na-porta, ko²ku-pari (ima{), kak²vi-knigi(kupi), no: (naberi) ot-c²ve}eno ²òlto (koga e imenkata ~lenuvana) ili:(bere{e) ²òlto c²ve}e (koga e atributot posebno istaknat).

Glagolite obrazuvaat akcentski celosti so zamenska klitika, so partiku-lite (}e, bi), so formite na pomo{niot glagol ‘sum’ i so nekoi svrznici.

Vo edinicite koga zamenskata klitika stoi vo postpozicija akcentirawe-to se vr{i po op{toto pravilo, sp. po²moì-mu, ²l'egni-si, l'eg²nete-si, po-se²dete-si, zeme²te-mu-go. Koga klitikite stojat pred glagolot, bez ogled nanivniot broj, akcentot redovno pa|a na glagolskata forma, sp. }e-²ru~a{, si-

18

²ru~al, si-go-²zela, ste-mu-go-²zel'e, be{e-ste-mu-go-²zel'e, da-bi-ste-mu-go-²zel'e.

Ako e izrazot negiran so partikulata ‘ne’ ili ako e pra{alen, toga{ ak-centot se mesti spored op{toto pravilo za tretoslo`noto akcentirawe, sp.²ne-saka, ne-²go-saka, ne-go-²sakafte, ne-mu-²se-sedi, ne-ste-mu-²go-dal'e, ne-be{e-ste-²mu-rekl'e, ne-be{e-ste-mu-²go-dal'e; ²koj-dojde, ko²ga-dojde, koga-²si-dojde, koga-si-²mu-rekla, koga-ste-mu-²go-dal'e. Ograni~uvawe od ova ima samokoga e glagolskata forma ednoslo`na, sp. ne-²si-ze×, ne-si-²go-ze×, ne-si-mu-²go-da×, koga-mu-²go-da×.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

Silabemite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdov-niot sistem. Osven toa:

i < *y : ²bil'e, sine < *& : den, ²pal'ec, ²tesen

< *½ : ²celo, ²cena, ²oref< *£ : g²reda, v²reme< a vo nekolku slu~ai: st²reèr (so asimilacija), k²re:{nik (kre{-

nik), ²~e{a< sekundarniot 2 pred krajnoto r : ²veter, ²iter, ²jader< sekundarno vo grupata cere- / ~ere- : ²cerepna, ²~ere{na

» < *† vo: ²g»ska, ²g»sak, ²k»sa, ²k»sni, ²potk»sni< 2 sekundarno vo ²m»ska, ²m»f~e< tursko vo: ²k»smet, ²k»smetl'if

a < *† : ²gazer, ²gulap, ga²sa¹nca (gasenica), ²dabje, d²laboko, ²zabi, ²jagl'en,²jadica, ²jaè, ²katnik, ²natre, ²obra~, ²poprayi, pat, pa²jaìna, ²sabota, ²sekade

< *£ vo sekvencata *j£ : ²jagul'a, ²jader, ²janya, ²jat…va, ²jazik, ²ja~i,²ja~men

Vo ovoj, kako i vo drugite opisi, desno od znakot "<" pokraj rekonstruiraniteedinici predadeni so latinica i ozna~eni so yvezdi~ka se pojavuvaat i edinici preda-deni so kirilica i bez yvezdi~ka; vtorovo re{enie se primenuva koga se raboti za iz-meni sprovedeni ve}e na makedonska po~va, vo slu~ai koga postarata sostojba e zasve-do~ena vo spomenicite.

19

< 2 sekundarno: ²badnik, ²laga, ²laì{, ²la¹ca (laìca), ²la¹~ka, ²magla,²tanok, kako i vo ²ogan

o < *% : ²bo~va, do{< 2 sekundarno pred krajnoto l : ²peko×, ²seko×< *þ : ²ò~ka, ²òtnica, ²jaboka, kok, ²kofa, ²mowa, ²mokum, ²mo~i{}a,

²po{ok, ²sonce, ²to~nik, i vo grupa so l (ol) : ²vo×na, vo×k, ²go×tame, ò×t,²ko×ni, ²po×no

u < *† vo primerite: ²gu`va, ²gusto, sut, ²sudija, ²ku}a, ²ru~ek, t²ruba< *w vo slu~aite kako: se ²osuni, se ²sosuna, cut, ²cuti, }e ²rascuti< 2 sekundarno pred m vo: ²osum, ²sedum, sum< *þ vo ²bugarin, bu²garija< o vo red oddelni primeri, sp. ²bumba, ²gulabi, dur, ²duri, z²bogum, ²ku-

znaj (koj znae), komi²nujca (kominovica), ²mokum, nazumgazum, ²puzder, ²puzderka,²pumpa, o²gul, ²silum, ta²ku|ere, ²rabu{, ²ugreva, ²ul'era (kol'era), ²u{}e

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, y, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat odsoodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < *l´ epentetsko: ²zemja, ²sabja

< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *†, sp. ²jagl'en, ²ja-dica, ²jaè, ²jagorec, ²jaìca, ²jazol'ec, ²jatok, ²jator

< i zad drug vokal, sp. vo²de¹nca (vodeinca < vodenica), p²~e¹nca, ²pe¹{,²pe¹me (pei{, peime), s ²na¹ (snai), ²sara¹ (sarai), t²ka¹{ (tkai{), z²na¹me(znaime), p²ra¹{ (prai{ < pravi{), mo¹ (moi), ²v…o¹ (v…oi), k²l'u~o¹ (kl'u~oi <kl'u~ovi), mo¹{ (moi{ < moì{), bro¹{ (broi{), ²koù¹ (koùi)

< e zad drug vokal vo glag. prilog: vi²kaj}i, o²dej}i, vo broevite od11‡19 i vo deseticite 20‡30: edi²najse, dva²najse, d²vajse, t²rijse, i vo drugi od-delni slu~ai, sp. ²gojdo (goedo < govedo), ²gojdar, ²dojsof (donesof), ²l'ejwe (l'e-ewe), }e na²l'ejf (nal'eef), ²iskajn (istkaen), ²poj}e (poe}e < pove}e), ²pojl'a(poel'a < povel'a), za²pojl'a (zapovel'a), ²pojnde×nik (poendelnik < ponedelnik)

< w vo nastavkata -ija, sp. ²jagnija, ²jarija, ²pil'ija, p²rasija, ²semija (pi-l'iwa, semiwa...)

< hijatsko vo nekolku slu~ai: ²rajat, ²~ojak (~ovek)l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *l´ vo oddelni slu~ai, sp. va²la¹ca (valavica), ²ko{ula< *þ vo grupa so o : ²vo×na, vo×k (v. 3.1.)

l' < *l´ : kl'u~, l'ut, ²l'u{pa< * : àl', sol', ²èl'ka< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

20

r < * : ²morem < b vo sekvencata bn vo: ²demni, ²yemni

< v vo sekvencata vn vo: ²odamna, p²l'emna, ²ramnon < w vo po~etokot pred preden vokal: ²nego, nif, ²niva, i vo drugi od-

delni slu~ai, sp. ²penu{ka< *£ (so dekompozicija) vo grupa so e vo g²rendel< *† (so dekompozicija) vo grupa so a vo: ²gangalo, ²janya< *nÞj : ²kamewe, p²laniwe, ²t…we, ²sirewe

f < hv : ²fati, ²f…la, ²foja< *x pred konsonant i na krajot, sp. g²rofti, ²oftika, ²pafka, si²ro-

maf~e, taf²tabica, pif, mef, gref, zmef, ²oref, praf, straf, graf, gluf,²zaduf, ²koùf, ²o~uf, ²perduf, suf, v…f

< mesto s pred c, ~ vo slu~aite kako: ²mefce, ²mof~e (: meso, most)(v. 2.2.3.4.)

< { pred ~ vo slu~ai kako : k²ruf~e, ²puf~e, ²opaf~e (: kru{a, pu{ka,opa{ka) (v. 2.2.3.4.)

< mesto j pred ~ vo slu~ai od tipot: ²{amif~e, ²kutif~e (< kutij~e :kutija)

< v vo primerite: fnuk, ²f…ba, ²f…bjak< onomatopejsko: ²fu~i, ²f…~i< tu|o: ²fener, fes, ²furna

v < *w< ø (kako proteza) vo oddelni slu~ai: ²vujko, ²vuwa

< h vo oddelni slu~ai, sp. ²bova (bol'va), ²mavna< hijatsko zad u : g²luvo, ²ogluvi, ²muva, ²uvo

t < sekundarno (so epenteza) vo grupata -sr- : stram, st²rebro, st²reda,st²re}a

d < sekundarno (so epenteza) vo grupite zr, `r, sp. zdrak, zdre×, ²uzdrej,p²rezdrej, ²naydri, `d²rebe, `d²riga

c < * vo grupite * ¦- i * r½- : c…n, ²c…vec, ²cerepna, ²cereva< s vo sekvencata ps : ²vapca, p²cojsa, s²tipca, ²tepcija, calt (<

psalt), ²ca×va (< psalva)< ts vo primeri kako: b²racki, ²goecko, st²re-celo (stred selo)< s vo suf. -ski (> cki): ²bitolcki, ²gorcki, ²polcki, s²tarcki,

s²finckoy < *• : y²vezda, y²vi`di, ²janya, m²noyina, v²rayi, d²ruyi, ²poloyi, ²poprayi,

b²laye, ²noye

21

< z pred vokal vo oddelni slu~ai: yit, ²yevgar, i vo sekvencite zv, zr,lz, nz : yver, y²viska, y²voni, ²y…calo, b²ronya, i vo grupata -dz- na morfemskatagranica, sp. ²podyini, ²podyemi pokraj ²poyini, ²poyemi

~ < { vo sekvencata p{ vo oddelni slu~ai, sp. (p)²~e¹nca< *t´ vo ²~u`|o

x < ` pred demin. sufiks -e : k²nixe, ²noxe, ²pajaxe, ²roxe, s²nexe, s²toxe ivo sekvencata `v : x²vaka

< tu|o: ²xabe, xam{ < *t´ vo grupa so } ({}) vo: ²ga{}i, ²l'e{}a, ²ma{}e: (ma{tea), ²pa{}er-

ka, s²fe{}a, ili samo: ²ga{nik, ²ovo{, ²pe{nik, p²l'e{ki, ²pomo{, ²pomo{nik` < *d´ vo grupa so | vo oddelni slu~ai, sp. ²me`|a, ²~u`|o pokraj ²~u`xo,

²ve`|a, ²sa`|i, ili samo: ²me`nik} < *t´ vo primerite: ²boì}, ²ve}e, v²re}a, v²ra}a, ²doma}in, ²ku}a, no},

²no}en, p²la}a, po²ku}nina, ²potfa}a, p²ra}a, ²poj}e (pove}e), ²sano}, s²va}a,st²re}a, }e, ²}erka, ²fa}a, vo nastavkata za glag. prilog -j}i : vi²kaj}i

< *t´ vo grupa so { ({}) vo: ²ga{}i, ²l'e{}a, ²ma{}e:, ma{²}e¹nca, ²pa{-}erka, ²pe{}era, s²fe{}a

< *tÞj : b²ra}a, b²ru}e, c²ve}e< *t´ vo sekvencata {t´ (> {}): ²gu{}er, ²pu{}a, ²buni{}e, k²rai{}a< tu|o: ²e}im, ²tene}e

| < *d´ vo primerite: ²gra|anec, p²re|a, ²ro|a (ra|a), ²…|a, ²…|osa, ²sa|i, ses²fi|a, ²tu|inec

< *d´ vo grupa so ` (`|): ²ve`|a, ²me`|a, ²sa`|i, ²~u`|o< *dÞj : ²vo|e, ²g…ma|e, ²l'iva|e, ²ogra|e, ²la|a, ²l'u|e< *d´ vo sekvencata `d´ (> `|): ²do`|a×nik, ²do`|o¹¹< tu|o: ²|aol, |um, ²ma|e{nik

3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, abezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.

3.2.2. Bezvu~nite opstruenti od zvu~nite se dobile i na krajot na zbo-roformite.

3.3. Prozodija

3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so fiksirawetona akcentot opi{ano vo 2.3.

3.3.2. Novi dolìni nastanale so kontrakcija na vokalite (v. 2.1.4.1.1.).

3.4. Gubewe na oddelni glasovi

22

3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo proklitikite ako slednata zbo-roforma po~nuva so vokal, sp. m-²otru (me-), }e t-²ize¹t (te-), s-²objasni, i dr.

3.4.2. Od konsonantite vo pojdovniot sistem napolno se zagubila fonemata/h/ na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ²ladno, ²rana, ²boa, v²raon, g²ra-or, ²Dio: (Dihovo), ²ma{}e:, l'e: (l'ea), ²ore¹, sna:, k²reok, ²meana, a vo red slu~aii na krajot na zboroformite, kako i pred konsonant, sp. gra, stra, vra, vla,²siroma, ²mulosan, ²mel'em, ~e× ‡ ²~el'i, nin, i²zorame, izb²rikome, is²pekote (1 i2 l. mn. aor.).

3.4.3. Sonantot /j/ redovno se gubi pred po~etnoto /e/: ²eden, ²esen, ²ezero, vovokalnite sekvenci -ao- vo 1 l. ed. na prezentot: bro:m, sto:m, kro:m (brojam,stojam, krojam), potoa vo vokalnite grupi pred /i/: bro¹ (broi), mo¹ (moi), ²sa¹(sai), i na krajot zad /i/ vo zapovednata forma: spi, pi.

3.4.4. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo intervokalna pozicija, osobeno vososedstvo so vokalot /o/, ako nema drugi fonetski pre~ki, sp. b²lagoec, v²doec,va²l'a¹ca, g²la: (glava), ²gojdo (govedo), ²Jo:n (Jovan), ²jaor, ²l'e¹~ar (l'evi~ar), ²os-no: (osnova), ²ko:~ (kova~), ²to:r (tovar).

Osven toa /v/ redovno se gubi vo sufiksot -vski : ²tetoski, ²ki~eski, dosta~esto i vo sufiksot -stvo : ²carsto, ²ropsto pokraj ²carsvo, i vo drugi oddelnislu~ai vo sekvencite vn, vt, vz, v~, sp. ²natre, ²tornik, ²zemi, ²~era.

3.4.5. Plozivot /t/ se gubi na krajot kaj broevite od 11‡19 i vo deseticite:idi²najse, dva²najse, d²vajse, vo ~lenskata morfema za m.r.: ²l'isto, ²p…sto, nakrajot i vo leksemata ²papra, potoa vo konsonantskite grupi -st, -{t (nakrajot): mos, l'is, ²àlos, s²taros, ve{, do{, glu{, i -stn- : ²posni, ²radosno.

3.4.6. Soglaskata /d/ se gubi vo pove}e slu~ai vo intervokalna pozicija, sp.bogo²ro¹ca, ²daof (: dade), ja¹ (jadi), kla¹ (kladi), k²laof (kladov), o:m (odam),o¹{ (odi{), ²oe{e (ode{e), ²naja¹-se (najadi se), d²vajse (dvadese).

3.4.7. Vo intervokalna pozicija vo pooddelni slu~ai se gubat u{te i /g, `,|, m, n/, sp. ko: (koga), las²ta:rka (lastagarka), ²la¹ca (laìca), o²rianec, o²ri-ani (ori|ani), ²ze¹-si-go (zemi si go), ²za¹si (zanesi).

3.4.8. Od drugite konsonanti vo pooddelni slu~ai vo konsonantski grupi sezagubile u{te /l/ vo: ²koku, ²kokaf (kol'ku, kol'kav), /p/ vo po~etnata grupa p~-: ²~e¹nca (p~enica), ²~enka (p~enka), ~en²karnica, ²~elar (p~elar).

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena:‡ vo zamenskiot koren *wÞs- : ²sekoj // s²vekoj, ²site // (svite),‡ vo slogot ni (> in) vo pove}eslo`ni zboroformi, sp. vo²de¹nca (vodeinca

< vodenica), to²pe¹nca (topenica),

23

‡ i vo drugi oddelni primeri, sp. ²garvan, z²dinva (zdivna), o²lomlani(onomlani), ²pojnde×nik (< poendelnik < ponedelnik), ²altica (latica).

23

2. ZVEÂN

ZVEÂN, porano op{tina Makedonski Brod, deneska Samokov.Zapadno nare~je, centralni govori, ki~evsko-pore~ka grupa.OLA 97, MDA 148.Seloto Zve~an se nao|a vo oblasta Pore~je, na nadmorska viso~ina nad 800

m. Vo 1961 god. imalo 294 ìteli, site Makedonci pravoslavci. Naselenietose zanimava so sto~arstvo i zemjodelstvo. Ekonomski teì kon Prilep (70km.), Tetovo (40 km.), Gostivar (30 km.). Od 1945 god. ima osnovno u~ili{te ‡ 4klasa.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV vek.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i u

e o

a

Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.3.).

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j w

24

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Vo pove}eslo`nite zboroformi akcentot e fiksiran na tretiot

slog (mora) od krajot (v. 2.3.1.).1.3.2.1. Difton{kite sekvenci so [¹] kako vtora komponenta imaat dve

mori i vo pove}eslo`nite zboroformi vo takvi slu~ai akcentot ne go menuvamestoto, sp. su²ro¹ca ‡ su²ro:¹cata, po²lo:¹na ‡ po²lo:¹nata. Istoto vaì i zaslu~aite so dolìnite dobieni so kontrakcija, sp. pro²go:ri.

1.3.3. Nema distinktivni prozodiski priznaci, osven ako mu se priznae nakvantitetot fonolo{ki status (v. 2.1.4., 2.1.5.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Site vokali moàt da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajotna zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti.

2.1.2. Site vokali moàt da stojat vo grupa so sekoj, osven na po~etokot.2.1.3. Silabi~noto /…/ stoi me|u dva konsonanta i na po~etokot na zboro-

formite ako sledi konsonant, sp. t…n, ²p…sti, ²…|a, ²…tit. Vo sosedstvo so vo-kal moè da se javi samo na morfemskata granica vo slu~ai od tipot ²za…|a,p²re…ti, ili ²v…ot, ²v…on, ²v…o:¹, v…²o:¹ne, poretko vo druga pozicija, sp. ²p…ot //²p…ut. Od ova proizleguva deka postoi fonolo{ka opozicija me|u /…/ i /r/.

2.1.4. Dva isti vokala vo neposreden kontakt se kontrahiraat, osven na sos-tavot me|u prefiks i korenska morfema, sp. snaa > s²na:, ²maana > ²ma:na,²ki~eec > ²ki~e:c, z²mii > z²mi:, ²uboo (< ubavo) > ²ubo:, ²bukoo > ²buko:, no: ²zaaka,²poora, pre²esapi, p²riima.

25

2.1.4.1. Ovie dolìni bi moèlo eventualno da se tretiraat kako fono-lo{ki kvantitet, me|utoa, bidej}i pod istite uslovi ne se javuvaat sekvenciod dva ednakvi vokala, dolgite vokali moàt da se interpretiraat kako takvisekvenci.

2.1.5. Vo vokalski grupi so /i/ kako vtora komponenta vokalot /i/ > [¹] pri{to doa|a do udolùvawe na prethodniot vokal, sp. g²lai > g²la:¹, p²rai (pravi)> p²ra:¹, ²l'eboi (l'ebovi) > ²l'ebo:¹, las²to¹ca (lastovica) > las²to:¹ca, ²vuj~ei >vuj~e:¹, ²sui (suvi) > ²su:¹.

2.1.5.1. Vo fonolo{kata analiza ovie dolìni ne moàt da se svedat nasekvenci od dva ednakvi vokala, osven ako go primenime generativniot metodkoj ovozmoùva da se trgne od osnovnite formi so vospostaveno /i/.

2.1.6. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na sonantite /j/ i /v/,sp. ²gojedo (< goedo < govedo), ²bijol (< biol < bivol), ²l'ijot (< l'iot <l'ivot), ²muva pokraj ²mua.

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Sonantite i bezvu~nite konsonanti moàt da stojat vo site poziciina zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.

2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot i pred bezvu~nisoglaski, a bezvu~nite ne moàt da stojat pred zvu~nite.

2.2.2.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks i koren-ska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo edna akcentska grupa, sp.p²red-yori (zori), p²ret-ku}a, m²lat-Stojan.

2.2.3. Konsonantski grupi.2.2.3.1. Dentalnite plozivi /t, d/ ne moàt da stojat pred afrikatite, sp.

²b…ce, ²ìce, ²ri~e (: brdo, ìto, rid) (v. 3.4.4.).2.2.3.2. Neobi~ni se po~etnite grupi p{ (> p~), sp. p²~enka, p~en²kari{te,

p²~enica (v. 3.2.), ps (> pc), sp. pci, p²cojsan, p²cujet, i vo sredinata: s²tipca,²tepcija.

2.2.3.3. Plozivite /t, d/ se izbegnuvaat vo grupite sr, zr, `r, sp. ²sesra,s²rina, s²rana, s²rojnik, z²ravje, `²rebe.

2.2.3.4. Frikativnite /s, {/ se odbegnuvaat pred afrikatite /c, ~/ na mor-femskata granica, sp. ²mefce, ²mafca, ²mof~e, ²pojaf~e, ²fef~e (: meso, pojas),²rafcepi, ²if~isti (rascepi, is~isti), k²ruf~e, ²puf~e, ²opaf~e (: kru{a, pu{-ka, opa{ka) (v. 3.2.).

2.2.3.4.1. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni vo ovoj govor -st,-{t, sp. mas, g…s, p…s, ²rados, pri{, p²lo{ (v. 3.4.4.).

26

2.2.3.5. Nema sekvenci od dva ednakvi konsonanti. Vo: ²najjak, ²najjunak /jj/ serealiziraat kako dolgo [j:], sp. ²naj:ak, ²naj:unak.

2.2.4. Oddelni konsonanti.2.2.4.1. /j/ ne moè da se javi pred vokal na po~etokot. Vo intervokalna po-

zicija vo sosedstvo so preden vokal se javuva fakultativno, sp. z²na(j)et, ²se-(j)et, se ²mi(j)et, neka ²~u(j)et, se ²mi(j)at, z²mi(j)a, z²mi(j)o, a ~esto i napolnose gubi (3.4.2.).²

2.2.4.2. /l/ ne moè da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp. ²telci : ²tel'e,mal ‡ ²malo : ²mal'i, kol : ²kol'je.

2.2.4.3. /r/ sekoga{ stoi vo kontakt so vokal.2.2.4.4. Konsonantot /v/ zad frikativen bezvu~en opstruent se realizira

kako /f/: s²fari, s²fetec, s²fiwa, {²fal'er.2.2.4.5. Konsonantot /y/ se javuva naj~esto vo grupa so /v/ i zad /r, n/, sp. y²vo-

nec, y²vezda, ²janya, poretko vo drugi pozicii: ²yivri, ²yevgar (3.2.).2.2.4.6. /x/ se javuva, glavno, vo tu|i sufiksi i leksemi, sp. bo²zaxi(j)a, ²oxa,

kako i vo sekvencite xg (< `g), xb (< `b): x²gurat, x²barat (3.2.)

2.3. Prodozija

2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi e fiksiran na po~etniotslog, a vo trislo`nite i vo pove}eslo`nite na tretiot slog (tretata mora) odkrajot, sp. ²majka, ²~oek, p²lanina, pla²niweto.

2.3.2. Vo sintagmatski grupi se obrazuvaat akcentski celosti.2.3.2.1. Imenkite (zamenkite) obrazuvaat akcentski celosti so kratkite

zamenski formi upotrebeni so posvojno zna~ewe, kako i so predlozite i atri-butskite zborovi. Vo grupite od imenka + kratka zamenska forma akcentotpa|a na tretiot slog po op{toto pravilo, sp. bra²tu~ed-mi : bratu²~edi-mi.

Vo sostavite od predlog + imenka, upotrebeni so prilo{ko zna~ewe, istotaka akcentot naj~esto pa|a na tretiot slog vo celosta, sp. ²na-d…vo, ²po-reka,vi²{e-selo, preku-p²lanina, no: so-²noga.

2.3.2.2. Glagolite obrazuvaat celosti so kratkite zamenski formi upotre-beni i vo postpozicija i vo prepozicija, glagolskite partikuli, pomo{niotglagol ‘sum’, nekoi svrznici. Vo takvi sostavi akcentot stoi na glagolot bezogled na brojot na slogovite, sp. go-²vide, mu-²re~e, si-²do{ol, be{e-²zel, }e-²no-sit, da-²nosit, ili: }e-go-²zemet, da-mu-²re~et, be{e-mu-²rekol, }e-sve-mu-go-²zel'e.

Ako e sostavot negiran so partikulata ‘ne’, toga{ akcentot pa|a na treti-ot slog vo celosta po op{toto pravilo, sp. ²ne-vide, ne-²go-vide, ne-mu-²go-dade,ne-be{e-mu-²go-dal'e, ne-}e-ste-mu-²go-dal'e.

27

Ova pravilo vaì i za akcentski celosti so glagol i pra{alen zbor: ²koj-dojde, koga-²ste-do{l'e, koga-ste-²mu-rekl'e, koj-}e-²mu-re~et.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

Silabemite /i, e, a, u, o, …/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdov-niot sistem. Osven toa:

i < *y : bike < *& : pes, ²oves

< *£ : ²peda< *½ : ²senka, ²cena, ²oref< *a vo t²reva

a < *† : ²raka, pat, ²bera, ²berat< *£ vo grupata *j£ : ²jazik, ²ja~men< sekundarniot 2 vo po~etni slogovi: ²la¹ca, ²magla

u < *† vo pove}e oddelni leksemi: ²guska, ²ku}a, ²sudit< *w vo slu~aite kako: ²cutit, ²yunit, ²osunet< *o vo red slu~ai, sp. ²u{te, ²ugul, ²guve(j)a, ²duri, ru²guzina, ²bumba,

²pumpa< 2 sekundarno pred m : ²osum, ²sedum

o < *% : do{, ²petok< sekundarniot †2 pred krajnite r, l, n : ²vetor, ²rekol, ²ogon< *þ vo grupa so l : volk, ²òlto, ²polno

… < so redukcija na grupata ra vo slu~ai kako: s²t…na, ²g…mada, ²t…peza

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od so-odvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < *l´ epentetsko: ²zemja

< ø pred refleksot na po~etnoto *†, sp. ²jagl'en, ²jatok< i zad drug vokal: ²mojte (moite), ²dabo:¹} (2.1.5.)< e zad vokal vo oddelni slu~ai: ²gojdo (< goedo < govedo), ²po:j}e

(pove}e)< hijatsko: ²l'ijot (< l'iot < l'ivot)

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

28

< *l´ : klu~, ²nedela< *þ vo grupa so o : ²polno (3.1.)

l' < *l´ vo korenot *lúb- : ²L'ube, ²L'uba< *l vo li~ni imiwa: ²Mil'an, ²Mil'otin< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j< vo zaemki: ²bel'a, p²l'a~ka, ²l'ul'e, tel'

r < *m < b vo sekvencata bn vo: ²demnet, ²yemnet

< v vo sekvencata vn vo: ²ramno, p²l'emnan < w vo po~etokot pred preden vokal: ²negow < *nÞj : ²t…we, ²sirewe

< jn : ²vuwa, ²vowik, u²ba:wa, S²towa (vujna, ubajna, Stojna)f < hv : ²fa}at, ²foja

< *x na krajot i pred konsonant: graf, praf, gref, ²oref, mef, mof,v…f, gluf, suf, bef, ²vikaf, ²nifno, ²efla, z²difna, ²mafna, ²befne, ²rekofne,²rekofte

< v (so asimilacija) vo grupata sv : sfat, sfet< tu|o: fes, ²fewer< onomatopejsko: ²fu~it, ²f…~it

v < *w< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vuwa

t < *t´ vo grupa so { vo oddelni primeri, sp. go²re{tina, ²pa{terka,²razga{ten

< *t´ vo sekvencata {t´ : {²tirka, k²l'e{tid < *d´ vo sekvencata `d´ : ²do`dot, g²lu`do:¹c < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½- : ²c…n, c²v…sto, crep, c²repna, c²reslo,

c²re{na< s vo grupata ps : pci (2.2.3.2.)< ts vo primeri kako: g²racki, ²ocpredi, se ²ockri, ²ocvenat

y < z vo grupite zv, zr, nz, i pred vokal vo oddelni slu~ai: yver, y²viska,²nayre, ²meyre, ²janya, m²ranyul, yit, ²yivri, ²yafir

< dz : ²oyiva{, ²poyemiz < *• : ²noze~ < { vo grupite p{, {k, sp. p²~enka, ~k²ripci, ~²k…tat, ~²kulaf,

~²korkax < ` vo grupite `v, `b, `g, sp. x²vakat, x²barat, x²burat, x²gurat

< y vo yv : xve~an< tu|o: ²xam, ²xiger, gaj²daxija

29

{ < *t´ : ²ima{l'if, ²mo{ne, ne²mo{nica, p²l'e{ki, ²sino{en, s²pomo{,ili vo grupa so t : go²re{tina, ²pa{terka, ²razga{ten

` < *d´ vo oddelni leksemi, sp. ²me`nik, po²napreèn} < *t´ : ²boì}, ²ve}e, v²re}a, vru}, v²ru}i, ²ga}i, ²ga}nik, ²ku}a, ²l'e}a, ²ma-

}e(j)a, ma²}enica, ²me}a: // ²me}ava, no}, ²no}vi, p²la}at, p²ra}at, p²l'e}i, ²pomo},s²fa}a, s²fe}a, s²re}a, ²sino}a pokraj ²sinojka, ²}erka, }ut i dr.

< *tÞj : b²ra}a, c²ve}e, v²ra}e< *k vo sekvencata jk (vo sufiksot -ik): ²buko:¹}, ²dabo:¹} (< daboik <

dabovik)< tu|o: ²}ese, }or, ²}uspe

| < *d´ : ²ve|a, z²go|a, ²me|a, ²me|u, p²re|a, p²re|e, ²…|a, ²…|osa, ²sa|i, ta²ku-|ere, ²tu|o, ²u|e, ²ga|at, ²dosa|at, ²ra|at, ²pa|at, ²nao|at, b²ro|anec, o²ri|anec

< *dÞj : ²vo|e, ²l'iva|e, ²lobo|e, ²la|a, ²lu|e< tu|o: ²|eram, ²|akon, |ak, ²ma|er, ²si|a

3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od bezvu~nite, a bezvu~-nite od zvu~nite kako rezultat na regresivna asimilacija po zvu~nost.

3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobile i odsoodvetnite zvu~ni korelati.

3.3. Prozodija


3.3.2. Novi (fonetski) dolìni nastanale so kontrakcija na vokalite (v.2.1.4.) i so kompenzacija vo slu~ai od tipot po²lo:¹na (2.1.5.)..


3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo proklitikite ako slednata zboro-forma po~nuva so vokal, sp. d-²ojme (da odime), }-²ojme, m-²ostai (me ostavi),t-i²zedoa, g-²udri (go-), j-²utepa (je-), n-²umirat (ne-), z-²inaet (za-), n-²orawe(na-).

3.4.2. /j/ se gubi pred /e/ vo po~etokot (²ezero, ²esen) i vo grupata /oa/, sp.²moa, t²voa, ²nekoa, b²roat, no ²pojas.

3.4.3. Konsonantot /v/ se gubi mnogu ~esto vo intervokalna pozicija, osobe-no vo sosedstvo so vokalot /o/ i vo pove}eslo`ni zborovi, sp. ²toar, ²koa~, ²goe-dar // ²gojdar, ²osnoa, po²lo:¹na // po²lo:wa, su²ro:¹ca. Redovno se gubi vo konso-nantskite grupi -vsk(i) i -stv(o), sp. ²ki~eski, y²versto.

30

3.4.4. Vo red konsonantski grupi se gubi opstruentot /t/: pred afrikatitec, ~, sp. ²ìce, ²ri~e (ìtce, rit~e), vo grupite stn, stj, str, sp. ²radosni,²l'isja, s²rina, ²sesra (sestra), kako i vo grupite -st, -{t, sp. l'is, p…s, do{,pri{.

3.4.5. Konsonantot /d/ vo red slu~ai se gubi vo intervokalna pozicija, sp.²vojca (vodica), g²l'ea{, d²vaeset, ²zeof (zedov), }-²o¹t (}e odit), ²ize(j)e{, ²iz-va¹{ (izvadi{), og²l'ealo (ogl'edalo), i vo grupite jd : }e ²do(j)et, ²na(j)et, izdr : z²ravje.

3.4.6. Od drugite opstruenti vo me|uvokalna pozicija vo odreden broj pri-meri se zagubeni u{te:

/s/: p²ree~et,/`/: ²la¹ca (laìca), ²laj~arnik (laì~arnik), ²ne-mo(j)et,/g/: b²laosof (blagoslov), ²nekoa{ (nekoga{), ²nikoa{, ko ²dojde (koga).3.4.7. Fonemata /h/ redovno se gubi vo po~etokot i vo intervokalna pozici-

ja, sp. l'ep, ²rana, ²rasje, s²na:, ²ra:t, s²rea, ²soa, ²pazua, i dr.

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena:‡ vo zamenskiot koren *wÞs- : ²sve, s²fekoj, s²fite, s²fekakof ‡ s²fekakva,

s²faden, s²fano},‡ vo zamenskite oblici: ²ojva, ²ojna // ²owa,‡ vo glagolot v²ja: (< java) i izvedenite formi,‡ i vo leksemite: ²devrewe (< dervewe), plo²kotarec (klopotarec), p²loko-

tit, at²l'ipatl'ak.

31

3. IZVOR

IZVOR, op{tina Veles.Zapadno nare~je, centralni govori, skopsko-vele{ka grupa.OLA 100, MDA 170.Seloto Izvor se nao|a vo srednoto slivno podra~je na rekata Babuna,

okolu 25 km. od gradot Veles. Vo 1961 god. seloto broelo 872 ìteli, me|u niv7 Turci, 4 Srbi, 4 Crnogorci, 1 Hrvat, ostanatite Makedonci pravoslavci.Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i sto~arstvo. Ekonomski centar eVeles. Od 1944 god. vo seloto ima u~ili{te, osmoletka.

Naselbata prv pat se spomnuva vo polovinata na XV vek.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.8.).

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

v m

l

l' r n

j w

32

1.2.2. Opstruenti

p b

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Akcentot e fiksiran na tretiot slog (mora) od krajot vo trislo`ni-

te i pove}eslo`nite zboroformi, a vo dvoslo`nite stoi na prviot (v. 2.3.).1.3.3. Nema fonolo{ki distinktivni priznaci.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo site pozicii na zborofor-mite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.

Vokalot /»/ ne moè da stoi na krajot, a ne se konstatirani primeri ni napo~etokot na zboroformite.

2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip moàt da stojat vo grupa site so se-koj, sp. ²pie, t²rieset, ²dobriot, ²~eis, ²seir, ²bea, ²seat, g²reota, ²meot, ²meur,²air, k²rai{ta, s²nai, d²vaeset, z²nae, ²mukaet, st²raot, g²raor, ²zauti, ²zau{ki,²paun, b²roi, ²soi, S²toilko, ²moe, b²roevi, ²toa, ²muabet, ²kupue.

2.1.3. Obi~ni se ovde i grupi od dva isti vokala, sp. z²mii, ²sinii, pokrajz²mi: (v. podolu), ²see, ²{eeset, ²raat, ²vikaat, ²vikaa, ²poora, ~et²vorook, ²mootpokraj ²movot; za /uu/ nemame primer.

2.1.3.1. Dva isti vokala, koga ne se na morfemskata granica me|u prefiksi leksi~ka morfema, moàt i da se kontrahiraat vo eden dolg vokal bez fono-lo{ka vrednost, sp. z²mi:, ²~i:, ²ra:t, s²na:, ²vika:t, ²vika:, ²ova: ili ²va:.

2.1.4. Sekvenci od tri vokali vo materijalot ne se konstatirani.2.1.5. Vokalot /i/ zad drug vokal ponekoga{ se realizira kako [¹], sp. s²na¹

(snai), ²mo¹, ²so¹ (moi, soi).

33

2.1.6. Vokalnite grupi so /u/ kako prv ~len ~esto se popolnuvaat so /v/(v. 3.2.).

2.1.7. Vokalot /»/ e redok. Naj~esto se javuva vo sekvencata /»l/, retko gonao|ame vo druga pozicija, sp. ²b»lva, v»lk, ²v»lna, ²g»lta, d»lk, no i: `»t,²`»~ka, ²s»nce.

2.1.8. Silabemata /…/ se javuva vo grupite ¦C- i C¦C; na po~etokot pred kon-sonant se realizira kako [ …], sp. …|a, …{, …²ànica, no: ²c…no, ²p…sti, s…p. Vososedstvo so vokal e mo`na samo na granicata so prefiks {to zavr{uva na sa-moglaska kako vo slu~aite: ²za…|a, p²re…ti.

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti moàt da stojat vo site poziciina zboroformite.

2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot (v. 3.2.2.).2.2.3. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en, odnosno od bezvu~en i zvu~en

opstruent.2.2.4. Konsonantski grupi.2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo vo kombinacija so /m/

kako prv ~len na grupata, sp. m²jauka, m²lako, m²rava.2.2.4.2. Sonantite na po~etokot ne se javuvaat vo grupa so opstruent, so is-

klu~ok na /r/.2.2.4.3. Od opstruentite pogolemo ograni~uvawe vo distribucijata vo kon-

sonantski grupi pokaùvaat dentalite.Plozivite /t, d/ pred /s, z/ na morfemskata granica se slevaat vo

afrikati /c, y/, sp. ²ocedne, ²ocol'i, ²ocpredi, ²pot-cenka // ²po-cenka (otsedne,otsol'i, otspredi, pot senka), go ²podyede // ²poyede, a vo grupa so /{, `/ voistata pozicija se realiziraat kako /~, x/, sp. ²pe~es (pet-{est), go nad²xivealtatka si // na²xiveal (nadìveal).

Sp. u{te: g²racki (gratski), ²oricki (oritski < oridski), ²ricko mesto(ridsko).

2.2.4.4. Frikativnite /s, {/ ne se javuvaat vo grupa zad /r/ na po~etokot, sp.pci, ²vapcue, ²tepcija, p²~enica.

2.2.4.5. /s, {/ isto taka ne se javuvaat i pred afrikatite /c, ~/ na morfem-skata granica so sufiksite -ca, -ce i -~e, sp. ²mavca, ²mevce, ²mov~e, k²ruv~e (:mas, meso, mos, kru{a).

2.2.4.6. Soglaskite /s, z, `/ ne moàt da stojat vo grupa so /r/, sp. st²rebro,st²reda, stram, st²re}a, zdrel, zd²ree, zdrak, zd²ra~i, `d²rep~e (sekoga{ popol-neti so ploziv).

34

2.2.4.7. /z/ nikoga{ ne se javuva vo grupa so /v/, sp. yver, y²vezda, y²viska,y²von~e.

2.2.4.8. Vo brojni slu~ai e ograni~ena distribucijata na /v/ i /b/ vo grupaso /n/, sp. ²demne, mi ²yemne, ²ramno, ²odamna, g²lamna.

2.2.4.9. Na krajot ovde ne se mo`ni grupite -st i -{t, sp. gros, mos, p…s,~is, {es, do{, ve{, pri{.

2.2.4.10. Konsonantite /j, m, t, d/ na morfemskata granica moàt da sejavat udvoeno i se realiziraat kako [j:, m:, t:, d:], sp. ²naj:ak (najjak), se²dum:ina(sedummina), ²ot:uka (ottuka), ²zet:i (< zet ti), se ²od:el'i (oddel'i).

2.2.5. Oddelni konsonanti.2.2.5.1. Sonantot /v/ na krajot i pred bezvu~en konsonant se realizira kako

poluzvu~no [ª] ili vo alofon [f], sp. ²oªca, m²raªka, ²m…tof, ²b…l'if.2.2.5.2. /j/ ne moè da stoi pred preden vokal na po~etokot, sp. ²esen, ²eden, a

mnogu ~esto otsustvuva i vo sredinata vo intervokalna pozicija, sp. ²moe, ²~ie,²~ii // ~i:, ²vee, ²pie.

2.2.5.3. /l/ ne moè da se javi pred prednite vokali i pred /j/.2.2.5.4. Pred prednite vokali vo po~etokot ne se javuva ni sonantot /w/.2.2.5.5. /r/ sekoga{ ima sosedstvo od barem eden vokal.2.2.5.6. Soglaskata /k/ pred /i/ se realizira kako [k'], sp. ²k'isel, ²k'ine, ²se-

k'ira, ²rak'ija.

2.3. Prozodija

2.3.1. Praviloto za tretoslo`noto akcentirawe vaì i za akcentskitecelosti.

Imenkite i zamenkite obrazuvaat akcentski celini so atributskite zbo-rovi i so predlozite, sp. ma{²ko-dete, d²va-l'eba, tri-²nedel'i, sto-²dinari,druzi²te-sela, kol²ku-pari, ²na-gosti, ²za-mene.

2.3.2. Vo glagolskite sintagmi so pomo{niot glagol ‘sum’ so partikulite‘}e’ i ‘bi’, so kratkite zamenski formi i so svrznicite akcentot redovno pa|ana glagolot, sp. si-²zel, }e-²nosi, bi-²rekol, da-²re~e, mu-²re~e, da-mu-²re~e.

Me|utoa, koga pred glagolot doa|a pra{alen zbor ili negacijata ‘ne’, to-ga{ vaì praviloto za tretoslo`noto akcentirawe, sp. kol²ku-moè, ²ne-moè,{to-²se-pe~e{, kako- ²se-vika{, ne-²se-vrati, no i: ²ne-se-v²rati. Ako se nao|akratkata zamenska forma zad glagolot, redovno se primenuva tretoslo`notoakcentirawe, sp. pu{²tete-go, ²pu{ti-go. Istiot princip se primenuva i vovakvi slu~ai: ²eve-go, e²ve-ti-go, e²ne-mu-se.

35

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

Silabemite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdov-niot sistem. Osven toa:

i < *y : ²riba, sin< 2 sekundarno vo ²ogin

e < *& : den, ²l'esen, ²pal'ec, ²oves, ²ocet< *½ : ²l'eto, ²cel, ²cedi, ²cedilo, ²cena< *£ : ²peda, ²ètva, ²~edo, ²zaek, za²e~ica, ²paek< 2 sekundarno pred krajnoto /r/: ²veter, ²iter, ²jader, ²moder, ²oster

a < *† : ²gaba, ²gazer, ga²senica, ²gulap, ²daga, dap, d²labi, ²zabi, ²èladi,²jagl'en, ²jatok, ²kakol, ²laka, ²obra~, ²otade, rap, ²raka, ²sadevi, ²sa~ka

< *j£ : ²jazik, ²ja~men, ²jader, ²jat…va, ²jagula< 2 sekundarno: ²laga, ²laè, ²laìca, ²magla, ²tanko< *½ vo ²oraf ‡ ²oravi

o < *% : do{, ²bo~va, ²no}vi, ²petok< 2 sekundarno pred krajnoto /l/: ²pekol, ²rekol< *† vo k²lopak, k²lop~e

u < *† vo oddelni leksemi, sp. ²guska, ²gusak, ²èludec, ²ku}a, ²ru~ek, s²ku-den, sut, ²sudija, se sum²ra~ilo, grup, ²lukav, tup

< 2 sekundarno pred /m/: ²osum, ²sedum, sum< o vo oddelni slu~ai, sp. ²gulap, dur, ²doktur, ²u{te, ²b…gu, ²malku,

m²nogu i dr.» < *þ : `»t, ²`»~ka, ²s»za, ²s»nce, i vo grupa so /l/: ²b»lva, v»lk, ²v»lna,

²g»lta, d»lk, ²jab»lko, k»lk, ²k»lbasa, ²k»lne, ²m»l~i, ²m»lze, ²t»l~e

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat odsoodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:

j < *l´ epentetsko vo ²zemja, ²sabja< i zad drug vokal vo d²vajca, t²rojca, i vo diftonzite od tipot s²na¹,

mo¹ (v. 2.1.5.)< e zad vokal vo glag. prilog, sp. vi²kaj}i

36

< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *†, sp. ²jagl'en, ²ja-tor, ²jatok, ²jaìca

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j< *l´ : klu~, ²kadela, ²nedela, p²rijatel, ²~e{el< *þ vo grupa so /»/: v»lk, ²v»lna, ²p»lno

l' < *l´ vo korenot *lúb- : ²L'ube, ²l'ubi< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j< vo tu|i zborovi: ²bel'a, ²l'ul'e

r < * : ²morem < b vo grupata bn : ²demne, ²yemne

< v vo grupata vn : ²ramno, ²odamna (2.2.4.8.)n < w pred prednite vokali na po~etokot: ²nego, ²nivaw < *nÞj : ²jadewe, ²t…we, ²pil'iwa

< n po analogija na krajot vo oddelni slu~ai, sp. kluw, ²d…mowv < *w

< *x na krajot i vo sredinata pred konsonant, sp. Vlav, vrav, mev ‡²mevot, grev ‡ g²revot, mov, gluv ‡ g²luvi, ²evla, ²nivni, ²~evl'i < ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vujna < f : ²vurna, ves, ²vilxan

< hijatsko: ²muva, ²pazuva, ²suvarkat < *t´ vo oddelni primeri, sp. ²pa{terka, ²pe{tera

< sekundarno vo grupata -sr- : st²rebro, st²reda, st²re}a, stramd < sekundarno vo grupite zr, `r, sp. zdrak, zdrel, zd²ree, `d²rebec < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½- : ²c…n, ²c…ven, ²c…pe, c²v…sto, c²repna,

c²revo, c²re{a< s vo grupite ps : ²vapcue, pci, ²tepcija (v. 2.2.4.4.), tsk : b²racki,

g²racki (2.2.4.3.)y < z vo grupite zv, zr, nz, sp. yver, b²ronya, ²nayre, i pred vokal vo

oddelni slu~ai, sp. yit, yer, ²yivriz < *•, sp. b²lazi, d²ruzi ²noze~ < { vo grupata p{ : p²~enica (v. 2.2.4.4.) i {k : ~²k…tax < ` vo grupata `v : x²vaka

< tu|o: xam, ²oxa, ²penxere, gaj²daxija{ < *t´ vo oddelni leksemi, sp. ²mo{ne, p²l'e{ki, ²sino{en, i vo grupa so

/t/: ²pa{terka, ²pe{tera` < *d´ vo oddelni slu~ai, sp. ²me`nik, ²napreèn} < *t´ : ²boì}, ²ve}e, ²vo}nak, ²ku}a, ²ma}ea, no}, ²sino}a, p²l'e}i, s²ve}a,

²}erka, }e, ²}uti, no²sej}i< *tÞj : b²ra}a, t²re}i, c²ve}e

37

< tu|o: }ef, ²}elaf, }o{, ²}urk| < *d´ : ²ve|i, ²me|a, ²me|u, p²re|a, ²…|a, ²sa|i, ²tu|o, ²pa|a, ²dosa|a, ²ra|a,

b²ro|anec< *dÞj : ²la|a, ²l'u|e< tu|o: ²|erdan, |on, ²|ubre, |um


3.2.2. Bezvu~nite opstruenti od zvu~nite se dobieni i na krajot na zbo-roformite.

3.3. Prozodija

3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so negovoto fik-sirawe opi{ano vo to~kata 2.3.

3.3.2. Novi fonetski dolìni nastanale so kontrakcija na vokalite (sp.2.1.3.1.).


3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi koga sledna-ta zboroforma po~nuva so vokal, sp. d-²odime, }-²igrame, }-²odat, }e s-²obl'e~at, n-²idete (da-, }e-, se-, ne-).

3.4.2. Fonemata /h/ od pojdovniot sistem napolno se zagubila na po~etokoti vo intervokalna pozicija, sp. ²ladno, ²l'ebot, ren, ²oro, s²naa, ²l'ea, st²rea,²soa.

3.4.3. Sonantot /j/ redovno se gubi pred po~etnoto /e/: ²eden, ²esen, ²ezero, vointervokalna pozicija pred /i/: b²roi{, s²toime, a ~esto i me|u drugi vokali,sp. ²ta: // ²taa, b²roevi, potoa vo zapovedniot na~in zad i : pi (pij), ²napi se, ²pi-te, kako i pred sufiksot -ski, sp. ²sudiski.

3.4.4. Od opstruentite vo pove}e slu~ai se zagubilo /t/: pred afrikatite/c, ~/ vo slu~ai kako ²b…ce, ²ìce, vo grupite -stj-, -stn-, -tstv- : ²l'isja, ²rados-ni, ²bogastvo, na krajot vo grupite -st, -{t : k…s, l'is, {es, ²bol'es, ve{, pri{,vo broevite od 11‡19 i vo deseticite: dva²naese, d²vaese, t²riese.

3.4.5. Vo po nekolku primeri se zagubile i konsonantite: /d/ vo grupite-zdn-, -zdj, -`dn-, sp. p²razno, ²nu`no, vo broevite d²vaese, t²riese, /v/ vo ²tornik,²site, ²zede, /g/ vo ²koa (koga).

3.5. Metateza

38

Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. s²vite // ²site, s²vekojpokraj ²sekoj.

38

4. RAKOTINCI

RAKOTINCI, porano op{tina Skopje, deneska Sopi{te.Zapadno nare~je, centralni govori, skopsko-vele{ka grupa.OLA 94, MDA 155.Seloto se nao|a vo jugozapadniot del na Skopskata Kotlina, na nadmorska

viso~ina od 480 m. Vo 1961 god. seloto imalo 541 ìtel, od koi 529pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo ilozarstvo. Ekonomski centar e Skopje. Od 1944 vo seloto ima osmoletka, delod mladite u~at vo sredni u~ili{ta vo Skopje.

Seloto prv pat se spomnuva vo polovinata na XV vek.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i u

e o

a

1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/.

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

v m

l

l' r n

j w

39

1.2.2. Opstruenti

p b

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Vo dvoslo`nite zboroformi akcentot stoi na po~etniot slog, a vo

trislo`nite i vo pove}eslo`nite zboroformi toj pa|a na tretiot slog(mora) od krajot.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

Distribucijata na vokalite e ista kako vo Zve~an (Opis br. 2) vo to~kite2.1.1.‡2.1.5.1.

2.1.6. Vo grupite -ua- i -uo- zevot se otklonuva so vmetnuvawe na /v/, sp.²muva, ²suva, ²suvar, ²suvo, ²uvo.

2.2. Konsonantizam

I za distribucijata na konsonantite vaàt konstataciite iskaàni zaZve~an, osven onie pod broj 2.2.7.4, 2.2.7.5., 2.2.4.4. Za Rakotinci vaàt sledni-ve pravila:

2.2.7.4. Grupata bn ovde se pazi neizmeneta: ²yebne, ²sibne.2.2.7.5. Grupite s, z, ` + r se odbegnuvaat so vmetnuvawe na dentalnite plo-

zivi /t, d/, sp. st²reda, st²re}a, zdrel, `d²rebe.

2.3. Prozodija

S# e isto kako vo Zve~an.

40

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

Silabemite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniotsistem. Osven toa:

i < *y : dim, sin< sekundarniot 2 vo ²ogin

e < *& : den, pes, ²raèn, ²oves< *£ : g²reda, ²peda, v²reme< *½ : ²l'eto, ²senka, ²celo, ²cedi< sekundarniot 2 pred krajnoto /r/: ²bister, ²veper, ²veter, ²dober,

²iter, ²jader, ²muder, ²ostera < *† : g²radi, g²nasen, ²gazer, ga²senica, dap, ²zabi, za²zabica, ²jatok, ²jadi-

ca, ²katnik, ²kadela, ²kapina, ²maì, ²maten, ²papuk, ²raka, ²sadot< *£ vo sekvencata *j£ : ²jagula, ²jader, ²jazik, ²janya, ²jatka, ²jat…va, ²ja~i,

²ja~ka, ²ja~men, ²ja~menik, ²zajak< sekundarniot 2 vo po~etnite slogovi: ²badnik, ²laga, ²laè, ²laìca,

²laì~ka, ²magla, ²maska, ²tanok< *½ vo ²orav ‡ ²orasi

o < *% : ²bo~va, do{, ²petok, k²ratok, ²do`dot< *þ vo sekvencata /ol/: ²bolva, volk, ²golta, ²dolgo, òlt, ²òl~ka, ²za-

solnam, ²kolk, ²kolne, ²kol~i{ta, ²molze, ²molznica, }e ²olcne, ²polàf, ²solza,²tol~e, ²tol~nik, ²son~ogl'et

< sekundarniot 2 pred krajnoto /l/: ²rekol, ²sekol< *† vo k²lop~e

u < *† vo primerite: vru}, v²ru}ina, ²golup, ²gu`va, ²guska, ²gusto, ²èlut‡ ²èludi, ²ku}a, ²muder, ²muka, mu²}enica, ²ponuda, ²pupka, ²ru~ek, sut, ²sudija,²su~ka, ²~ubrica

< *w vo slu~aite kako: cut // cuft, ²cuti // ²cufti, }e ²osunet< *wÞ- / *w±- vo: ²udoec, u²dojca, u²natre, vo predlozite: u, uz< *þ vo ²bugarin, ²jabuka, ²jabu~e, ²vuna< sekundarniot 2 vo: ²osum, ²sedum, sum< o vo primerite: ²bumba, dur / duri, ²jagutka, ²p…vut, ²pumpa, ²ja~men-

~uk, ²}u{e, ²u{te, vo red prilozi od tipot ²malu, m²nogu, ²olku, ²onolku i dr.

3.2. Konsonantizam

41

Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od so-odvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < *l´ epentetsko: ²zemja, ²sabja

< ø pred refleksot na po~etnoto *† : ²jagl'en, ²jaìca, ²jatok, ²jadica,²jazol, ²jag…l'ec

< i zad vokal: ²v…voj (v…voi < v…vovi), da²bojca (daboica < dabovica),moj (moi), t²vojte (tvoite)

< e zad vokal vo glagolskiot prilog i vo drugi oddelni slu~ai, sp. no-²sej}e, vi²kaj}e, ²poj}e < w vo nastavkata -ija, sp. ²jagnija, ²jarija, ²pil'ija, p²rasija, ²semija (pi-l'iwa, semiwa...)

< hijatsko: ²sakaja (3 l. mn. imperfekt)l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *l´ : lut, ²jagula, ²nedela, ²g…klan, ²~elat, p²rijatel, ²~e{el< *þ vo sekvencata /ol/: volk, ²solza (v. 3.1.)

l' < *l´ vo korenot *lúb- i vo nekolku drugi oddelni primeri, sp. ²vol'a,²nevol'a, ²d…l'a~a

< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j< vo tu|i zborovi: ²vitil', ²l'ul'e, tel'

r < * : ²morem < v vo sekvencata vn: p²l'emna, ²ramnon < w vo po~etokot pred preden vokal: ²nego, ²nivaw < *nÞj : ²godiwe, ²sirewe, ²kamewe, ²t…wa

< n na krajot po analogija: ²d…muw, kluw, ²taruwv < *w

< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vujna< *x na krajot i pred konsonant, sp. vrav, v…v, grav, grev, gluv, ²zaduv,

²koùv, mov, mev, ²bolva, ²mevl'en, ²nivno, bev ‡ ²bevme< hijatsko vo: ²duva, ²muva, ²suvo, ki²vajca, ²~ivo, g²ravot, ²zavo|a< tu|oto f : ²vuta, ²vastan, ves, ²vanela, ²vurna, ²vitil', ²kave, ²vinxal

t < sekundarno vo grupata -sr- : st²reda, st²re}a< k so disimilacija vo ²gatnik

d < sekundarno vo grupite zr, `r, sp. zdrel, `d²rebe< | so disimilacija vo ²mednik

c < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½- : ²c…n, ²c…ven, c²repna, c²re{a, c²revo,c²v…sto

< s vo grupite ps : pci, p²cue, s²tipca, ²tepcija i tsk : b²racki, ²goecko,²ocpredi, se ²ockri

42

y < z pred vokal vo oddelni slu~ai: ²yune, yer, yit, ²yira, ²yaden, ²eyero,²neye, ²neyin, i vo grupite zv, zr, nz : yver, y²ve~i, y²von~e, ²nayre, ²meyre, b²ronya,m²ranyul

< dz : se ²oyiva, ²oyadi, da ²poyine~ < { vo grupite p{ i {k : p²~enka, p²~enica, ~²kembe, ~k²ripci, ~²kul'avx < tu|o: ²baxanak, ²vinxal, xam, xiger

< ` vo grupite `v, `b, `g : x²vaka, x²bara, x²bura, x²gura, i pred dem.sufiks -e : ²noxe, ²poloxe, s²toxe, poretko i vo drugi slu~ai: ²dolxina, s²toxar

{ < *t´ : p²l'e{ka, ²mo{ne, ²ima{l'iv` < *d´ : k²ra`ba, ²nu`da, ²napreèn} < *t´ : ²boì}, ²ve}e, v²ru}ina, ²vo}nak, vru}, v²re}a, ²ga}i, ²doma}in, ²ku-

}a, ²l'e}a, ²me}aa (me}ava), mu²}enica, ²mu}uk, no}, ²no}vi, p²ra}a, s²ve}a, st²re}a,²}erka, }ut, }e, ²nej}e, ²va}a, p²la}a, p²ra}a, o²dej}e

< *tÞj : b²ra}a, c²ve}e, t²re}i< tu|o: ²du}an, ²}u{e, }or, ²}elaf

| < *d´ : ²ve|a, ²me|a, ²me|u, p²re|a, p²re|e, ²…|a, ²…|osa, ²sa|i, ²tu|o, ²tu|ina,g²ra|anec, ²ga|a, ²poga|a, ²ra|a, ²doa|a, ²navo|a

< *dÞj : ²lu|e, ²la|a< d vo: st²re|e, st²re|en¹< tu|o: ²|e`ve, ²|akon, ²|aol, ²ma|ija, ²|ubre


3.2.2. Bezvu~nite opstruenti i na krajot se dobieni od zvu~nite.

3.3. Prozodija

Kako vo Zve~an.


3.4.1. Kaj vokalite elizija se javuva vo prokliti~kite zborovi koga sled-nata zboroforma po~nuva so samoglaska, sp. m-²izede (me-), t-²ostaj (teostavi), g-²udri (go-), }-²igram (}e-), d-²ojme (da odime).

3.4.2. Fonemata /h/ koja vo sistemot na ovoj govor ne egzistira, se zagubilabez traga vo po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ren, ²rana, l'ep, ²ladno,²arno, ²oro, s²naa, st²rea, ²soa.

3.4.3. Od drugite konsonanti naj~esto se gubat vo intervokalna pozicija /j/i /v/, sp. z²mii, ²mie, ²pie, z²nae, ²kupue, ²pee, ²taa; ²biol, ²vario, ²|aol, ²jaor, na²koal-no, ²osnoa, ²soalka, ²goedar, ²jazoec, ²udoec, ²~oek, ²l'ebo¹, ²v…vo¹.

43

3.4.4. Osven toa /j/ redovno se gubi na po~etokot pred /e/: ²eden, ²esen i nakrajot zad /i/ vo imperativot, sp. pi ‡ ²pite, spi.

3.4.5. /v/ se gubi redovno i vo konsonantskata grupa -vsk- vo sufiksot -vsk(i) : ²Markoski, ²tetoski, i vo po~etokot pred /~/ vo ²~era i pred /t/ vo²tornik.

3.4.6. Vo red konsonantski grupi se gubi i plozivot /t/ ‡ pred afrikatite/c, ~/ na morfemskata granica kako vo slu~aite: ²b…ce, ²ìce (: brdo, ìto),²ri~e (: rid), vo grupite stn, stj, stv, sp. ²radosni, ²mesni (: mesto), ²l'isja, ²bo-gasvo, i redovno na krajot vo grupite -st, -{t : l'is, mas, p…s, glu{, do{,pri{. Osven toa /t/ se gubi na krajot i zad vokal vo broevite od 11‡19 i vo de-seticite, sp. idi²naese, dva²naese, d²vaese, t²riese, ²pedese, itn.

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs- : sve, s²vekoj, s²vite, vo gla-golot ‘java’, sp. vja: (vjaa < vjava), v²jani go kowot, potoa vo leksemite ²garvan(gavran), ²vinxal (vilxan), s²kavl'ica (skalvica).

44

5. VRUTOK

VRUTOK, porano op{tina Gostivar, deneska Gorni Polog.Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.Gornopolo{ki (gostivarski) govor.OLA 92.Seloto se nao|a vo Gorni Polog, okolu 7 km. jugozapadno od Gostivar. Vo

1961 g. seloto imalo 1.386 ìteli, od koi 820 Albanci muslimani, 513 pravo-slavni Makedonci, 35 Turci. Naselenieto se zanimava prete`no so zemjo-delstvo. Od 1944 g. ima osumgodi{no u~ili{te. Ekonomski seloto teì konGostivar.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XIII vek.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j w

45

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Nema distinktivni prozodiski priznaci, osven ako mu se priznae na

kvantitetot fonolo{ki status (v. 2.1.4., 2.1.5.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Distribucijata na vokalite e dosta slobodna, so isklu~ok na /»/. Fo-nemite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajot nazboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti.

2.1.2. Fonemata /»/ ne moè da se javi na apsolutniot kraj, a vo po~etokotse javuva samo vo pretkonsonantskata grupa »r, sp. ²»r|a, ²»rìt.

2.1.3. Site vokali moàt da stojat vo grupa so sekoj, so nekoiograni~uvawa na fonemata /»/.

2.1.4. Sekvenci od dva isti vokala se mo`ni samo na sostavot me|u prefiksi korenska morfema i vo sloèni zborovi, sp. ²zaaka, ²poodi, pre²esapi, c»r²no-oka.

2.1.4.1. Vo drugite pozicii dva isti vokali vo neposreden kontakt se stega-at vo dolg vokal, sp. g²laa > g²la:, ²gotoo (gotovo) > ²goto:, z²mii > z²mi:.

2.1.4.2. Ovie dolìni bi moèlo eventualno da se tretiraat kako fono-lo{ki kvantitet, me|utoa, bidej}i pod istite uslovi ne se javuvaat sekvenciod dva ednakvi vokala, dolgite vokali moàt da se interpretiraat kako takvisekvenci.

46

2.1.5. Vokalot /i/ kako vtora komponenta vo vokalni grupi se realizira ka-ko [¹], pri {to doa|a do udolùvawe na prethodniot vokal, sp. s²na:¹ (< snai),²vuj~e:¹ (< vuj~ei < vuj~evi), las²to:¹ca (lastovica), ²mu:¹ (mui), ²l»:¹ca (l»ìca).

Ovaa pojava se vr{i redovno i vo dvo~leni sintagmi svrzani so vokalot/i/, ako se najde vo pozicija zad drug vokal, sp. ku²~e:¹-ma~e (ku~e i ma~e),tat²ko:¹-majka (tatko i majka).

Isto i vo sostavi so negacijata ne + glagol {to po~nuva so vokalot /i/, sp.²ne:¹di (ne idi), ²ne:¹graj (ne igraj).

2.1.5.1. Vo fonolo{kata analiza ovie dolìni ne moàt da se svedat nasekvenci od dva vokala, osven ako go primenime generativniot metod koj ovoz-moùva da se trgne od osnovnite formi so vospostaveno /i/.

2.1.6. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na konsonantite /j/ i/v/, sp. ²bijol (< biol < bivol), ²suvo pokraj ²suo.

2.1.7. Vo obrazuvawata na -nica od tipot vo²denica vokalot /i/ po pravilose metatezira so /n/ i potoa, spored praviloto vo to~ka 2.1.5., dava [¹], sp. vo-²de:¹nca (< vodeinca < vodenica).

2.1.8. Vokalot /a/ ne se javuva vo akcentiran slog ako ne e na po~etokot, sp.ma²g»reto, si²p»:¹nca (sipanica).

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Site sonanti moàt da stojat vo po~etna, sredi{na i krajnapozicija, so nekoi ograni~uvawa na fonemata /w/ (2.2.7.4.).

2.2.2. Bezvu~nite opstruenti isto taka moàt da stojat vo site pozicii nazborot.

2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na apsolutniot kraj.2.2.4. Nema konsonantski grupi vo koi bi se na{le i zvu~en i bezvu~en ops-

truent, so isklu~ok na /v/ vo nekoi slu~ai.2.2.5. Pred /v/ bezvu~nite opstruenti ne se ozvu~uvaat, sp. ²no}vi, ²ètva.2.2.6. Konsonantski grupi.2.2.6.1. Dentalnite plozivi ne moàt da stojat pred afrikatite, sp. b²ro~e

(: brod), ²ìce (: ìto).2.2.6.2. Isto taka ne se mo`ni pred afrikatite /c, ~/ ni frikativnite ops-

truenti /s, {/, sp. ²mefce (: meso), ²pojaf~e (: pojas), k²ruf~e, ²puf~e (: kru{a, pu{k-a).

2.2.6.3. Soglaskite /s, z/ ne moàt da stojat vo grupa so /r/, sp. stram, st²re-}a, zdrak, zdrel (sp. 3.2.).

2.2.6.4. Vo grupite od frikativen bezvu~en opstruent + v, soglaskata /v/ >/f/, sp. sfat, {²f»rkat.

47

2.2.6.5. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st i -{t, sp. mas,mos, ²bol'es, pri{, pe{ (pe{t) (3.4.3.).

2.2.6.6. Nema sekvenci od dva ednakvi konsonanta.

2.2.7. Oddelni konsonanti.2.2.7.1. /j/ ne moè da stoi pred vokal na po~etokot. Vo intervokalna pozicija

vo sosedstvo so preden vokal se javuva fakultativno, a ~esto i napolno se gubi.2.2.7.2. /l/ ne moè da stoi pred preden vokal i pred /j/.2.2.7.3. /r/ ne se javuva vo grupi SrS, rS-.2.2.7.4. /w/ ne se javuva na po~etokot na zboroformite pred preden vokal.2.2.7.5. /y/ se javuva naj~esto vo grupite yv, yr, ny, poretko vo drugi grupi,

sp. yver, ²j»nya, b²ronya, ²meyre.

2.3. Prozodija

2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi e fiksiran na po~etniotslog, a vo trislo`nite i pove}eslo`nite na tretiot slog, odnosno tretatamora od krajot, sp. ²noga, ²nogata, ra²botnici ‡ rabot²nicite.

2.3.1.1. Istoto pravilo vaì i za slu~aite so dolgi vokali dobieni so kon-trakcija ili vo difton{ki sekvenci so [¹], bidej}i dolgite vokali i difton-zite imaat dve mori, sp. pro²go:ri, vo²de:¹nca, po²lo:¹na; sp. i vi²ka:¹}i.

2.3.2. Akcentot pa|a vrz tretiot slog (mora) i vo predlo{kite i atribut-skite sintagmi koga tie pretstavuvaat edinstvena akcentska celost, sp. ²na-r»ka, ²pod-mi{ka, pre²ku-reka; p»r²va-stre}a, m»{²ko-dete, sto-²dinari.

2.3.3. Akcentski celosti obrazuvaat i glagolite so kratkite zamenskiformi, pomo{nite glagoli i partikuli, so partikulite za negacija i za pra-{awa, kako i so nekoi svrznici. Vo celostite so kratka zamenska forma, par-tikulite }e i bi, kako i so formite na pomo{niot glagol ‘sum’ akcentot re-dovno pa|a vrz glagolot, sp. go-²vide, mu-²re~e, }e-²odi, bi-²odel, sme-²rekl'e,be{e-²do{l'e. Me|utoa, koga ima negacija ili pra{alen zbor, celosta se ak-centira po op{toto pravilo za tretoslo`no akcentirawe, sp. ne-²go-vide, ne-sum-²go-videl, ne-sme-go-²videl'e, ili: ²koj-dojde, ko²ga-be{e, ²k»j-be{e, k»j-o²tidoja, i sl.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

48

Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniotsistem. Osven toa:

i < *y : bike < *& : den, ²venec, ²tesen

< *£ : ²peda< *½ : ²l'eto< sekundarniot 2 pred krajnite r i n : ²veter, ²ogen

» < *† vo korenska morfema: ²p»t, ²r»ka< *£ zad j : ²j»zik< sekundarniot 2 vo po~eten slog: ²m»gla, ²l»¹ca< *þ vo grupa so l : ²`»lto< *¦ vo grupa so r : ²s»rce< a vo sosedstvo so nazalen sonant: ²m»}ea, s²n»ga< turskoto : ²k»{la< a vo akcentiran nepo~eten slog: ma²g»reto

a < *† vo sufiksi i fleksivni morfemi: ²padnal, ²berat< *½ zad r vo: ²oraf ‡ ²orasi

u < *† vo oddelni leksemi, sp. ²guska, ²ku}a, ²sudija< *w vo starata grupa *wÞ po gubeweto na slabiot *Þ vo primeri od

tipot ²cutit, }e ²osunet< sekundarniot 2 pred m : ²osum, ²sedum< o vo oddelni slu~ai, sp. ²duri, ugul, ²vikum, ²u{te

o < *% : do{, ²petok, ²noòt< sekundarniot 2 pred krajnoto l : ²pekol, ²rekol

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od so-odvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < *l´ epentetsko: ²sabja

< kako proteza, sp. ²j»gl'en, ²j»tok< i zad drug vokal, sp. ²mo:¹te, t²ro¹ca< e zad vokal vo glag. prilog: o²de:¹}i (< odee}i)

< | vo slednive primeri: ²vajat (va|at), gajat (ga|at), ²vijat, ²pajat(pa|at), ²rajat (ra|at), g²rajanin, ²popaja, k²raja (kra`ba), ²mejnik

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j< *þ vo grupa so » : v»lna

l' < *l´ : kl'u~

49

< * : àl', sol', ²bol'ka< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < *¦ vo grupa so » : ²p»rsti < : ²more

m < b vo grupata bn : ²demnet, ²yemnet< v vo grupata vn vo oddelni slu~ai: g²lamwa, ²ramno

n < w na po~etokot pred preden vokal: ²negow < *nÞj : d²rewe, p²laniwe

< n vo grupata nk : g²rawka, d²rewka, ²ka~uwka< n analo{ki, sp. b²rawa, ²pewa, ²l'egiwat, i na krajot: ²butiw,

²gavraw< j vo grupata mj vo slu~ai kako ²zemwa, ²lamwa

f < hv : ²fa}at< onomatopejsko: ²fu~it< tu|o: ²fewer

v < *w< *x pred konsonant i na krajot na zboroformite, sp. ²mavna, ²evla,

²bevme, grev (> gref, sp. greot) < so proteza vo ²vujko, ²vujna

t < *t´ vo sekvencata {t : k²l'e{ti, ²ogni{te< *t´ vo grupa so { vo oddelni slu~ai: ²pa{terka< sekundarno vo grupata sr : stram, st²re}a

d < *d´ vo sekvencata `d : ²do`dot, g²l'u`dot< sekundarno vo grupata zr : zdrak, zdrel

c < * vo grupite * ¦-, * r½-, sp. ²c»rvec, c²repna< s vo grupata ps : pci, p²cuet, p²cojsan, s²tipca< tsk : b²racki

y < z vo grupite zv, zr, nz, lz, sp yver, ²noyri, ²j»nya, ²m»lyet, i predvokal vo oddelni slu~ai: ²yivri, ²yevgar, ²eyero

z < *•~ < { vo grupata p{ : p²~e:¹nca, p²~ewkax < tu|o: xam, bo²zaxija

< ` pred deminutivniot sufiks -e : ²noxe, b²rexe< ` vo grupata `v : x²vakat, x²vi`dal'en

{ < *t´ vo grupa so t, sp. ²pe{tera, ²gore{to, ²pa{terka, ili samo:²mo{ne, ne²mo{nica, sino{en, pl'e{ka

` < *d´ vo grupa so d, sp. ²nu`da} < *t´ vo oddelni leksemi i morfemi: }e, ²ve}e, ²l'e}a, p²la}at, v²ra}at,

o²de:¹}i, pi²ro}anec

50

< *tÞj : c²ve}e, b²ra}a, b²ru}e, p²r»}e, p²rol'e}e< tu|o, sp. }o{, }ef

| < *d´ vo oddelni leksemi i morfemi, sp. ²ve|a, ²pa|at, g²ra|a, ²me|a, ²»r-|a, ²sa|i, ²tu|o, pre|a

< *dÞj : ²l'iva|e, ²ogra|e< tu|o, sp. ²|erdan, ²ma|ija

3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, abezvu~nite od soodvetnite zvu~ni.

3.2.2. Na krajot na zboroformite bezvu~nite moèle da se dobijat i od so-odvetnite zvu~ni opstruenti (sp. 2.2.3.).

3.3. Prozodija


3.3.2. Novi (fonetski) dolìni se dobile so kontrakcija na dva ednakvivokala (2.1.4.1.) i so kompenzacija (2.1.5.).


3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednatazboroforma po~nuva so vokal, sp. d-²o¹me (da odime), }-²o¹me (}e-), m-²izede (me-),s-²utepal (se-), g-²udri.

3.4.2. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo intervokalna pozicija, sp. ²~oek (~o-vek), ²toar, ²osnoa, ²ne:sta, po²lo:¹na, su²ro:¹ca, l'e²bo:¹te (l'ebovite). Isto takatoj se gubi vo grupite -vsk(i), -stv(o) : ²tetoski, ²carsto, vo oddelni slu~ai ipred r vo po~etokot, sp. ²rap~e (vrap~e).

3.4.3. Soglaskata /t/ redovno se gubi pred afrikatite /c, ~/, sp. ²b»rce (:b»rdo), ²ìce (: ìto), pred n vo grupata stn, sp. ²àlosni, vo grupata stj :²l'isje, ²rasje, i na krajot vo sekvencite -st, -{t, sp. l'is, p»rs, plo{.

3.4.4. /d/ se gubi dosta ~esto vo intervokalna pozicija, sp. ²vo:¹ca (vodica),l'i²va:¹ca (l'ivadica), g²l'ea{, ²o¹t (odit), d²vaeset, i pred n, sp. }e ²m»rnet,p²lane (pladne), ²nabona (nabodna).

3.4.5. Vo oddelni slu~ai vo intervokalna pozicija se gubi i /g/ : ²koa, ²neko-a{.

3.4.6. Fonemata /h/ napolno se zagubila vo po~etokot i vo intervokalna po-zicija, sp. l'ep, ²oro, s²na:, ²soa, st²rea

3.5. Metateza

51

Metateza e izvr{ena:‡ vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. s²vekoj, s²vite, s²ve,‡ vo zamenskite oblici ²ovja, ²onja,‡ vo glagolot v²ja:t (< javat), v²jani go kowot,‡ vo imenskite obrazuvawa na -nica od tipot: vo²de¹nca (< vodeinca < vode-

nica), o²ka¹nca, »r²à¹nca, sne²à¹nca, tu²pa¹nca,‡ vo leksemite: b²rista (voda), k²rastit (kastrit), ²korela (kol'era), ²l'e-

vorver, ²lofka (lokva), o²lomnani (onomlani), ²pokirat (pokriat <pokrivat), ²pokira~.

51

6. MLIKE

MLIKE, Gora, Jugoslavija.Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.Seloto Mlike se nao|a vo oblasta Gora, Prizrensko. Administrativno

spa|a vo op{tina Draga{. Vo seloto ìveat okolu 800 ìteli po veroispovedmuslimani. Glavno zanimawe na naselenieto e zemjodelstvo i sitno sto~ar-stvo. Porano dobar del od naselenieto odelo na pe~alba. Ekonomski centar naoblasta e Prizren. Nastavata vo osumgodi{noto u~ili{te se izveduva nasrpski jazik. Dijalektnite ispituvawa se vr{eni vo letnite meseci 1978godina.

Opisot e prv pat pe~aten vo ZbFL, Novi Sad 1984-5.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

Kako relevantni distinktivni priznaci se javuvaat stepenot na otvorot(otvoreni ili niski : tesni ili visoki), mestoto na artikulacijata (predni :zadni) i zaokruènosta (zaokruèni : nezaokruèni):

i e » a u o

niski ‡ + ‡ + ‡ +

predni + + ‡ ‡ ‡ ‡

zaokruèni ‡ ‡ + +

1.1.1. Vokalot /i/ ima alofon [¹] zad drug vokal, no ne regularno, sp. l'ebo¹(< l'eboi < l'ebovi), se zaba¹l'e (v. 3.2.1.)

52

1.1.2. Vokalot /o/ vo sosedstvo so /j/ se realizira kako zatvoreno [«]: j«pe,l«j, m«j, k«j.

1.1.3. Funkcija na silabema vr{i i /…/, sp. v…ot, v…on, v…o¹.1.1.4. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo finalna pozicija vo slu~ai kade {to imalo

h pa se zagubilo moàt da se ~ujat kako poludolgi: ni., mo., me. (< nih, moh,meh).

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m n w

l l'

r

j

Od modalnite priznaci kaj sonantite se zastapeni lateralnosta i nazal-nosta, a od lokalnite ‡ perifernosta i zadnosta:

m n w l l' r j

predni + ‡ + ‡

periferni + ‡ ‡

lateralni + + ‡

nazalni + + + ‡ ‡ ‡

glajd +

1.2.1.1. Nazalot /n/ pred zadnonep~enite /k, g/ se realizira kako [ ]: gra ka,ma gar, fra ga.

1.2.1.2. Vo pozicija pred prednite vokali i pred /j/ se javuva samo edenlateralen sonant ‡ /l'/: bel'i (: bel'a), kol'i, mol'i, bel'i (: bela, belo), sl'iva,l'ep, tel'e, jasl'e.

1.2.1.3. Fonemata /j/ na krajot na zboroformite zad vokal se realizirakako [¹]: mo¹ (moj), tra¹ (traj).

1.2.2. Opstruenti

b d g

p t k

53

y x

c ~

v z `

f s {

Kaj opstruentite relevantni distinktivni priznaci pokraj zvu~nosta se imodalnite: kontinuiranost, afrikativnost, a od lokalnite priznaci zastape-ni se perifernosta i zadnosta:

b p v f g k d t y c z s x ~ ` {

zvu~ni + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡kontinuirani ‡ ‡ + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ + + ‡ ‡ ‡ ‡ + +afrikati ‡ ‡ + + ‡ ‡ + +zadni ‡ ‡ ‡ ‡ + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ + + + + + +periferni + + + + + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡

1.2.2.1. Fonemata /y/ e retka.1.2.2.2. Fonemite / , / imaat ne{to malku povle~ena artikulacija kon zad-

niot del na tvrdoto nepce.

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Govorot na s. Mlike ne poznava fonolo{ki kvantitet.1.3.3. Akcentot kako distinktivno sredstvo moè da se javi vo nekolku od-

delni leksemi, sp. l'etovo (~lenuvana forma od l'eto): l'e²tovo (prilog), ²zi-mava (~lenuvana forma od zima) : zi²mava (prilog), i vo imenskite sintagmi sopredlog od tipot padna (²ot-kru{a) : (rakija) ot-k²ru{a, (sko~i) ²ot-kamen :(ku a) ot-²kamen.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, u, o/ moàt da stojat vo site pozicii na zborofor-mite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot. Ne{to e poograni~ena distri-bucijata na vokalot /»/. Toj ne se sre}ava vo inicijalna pozicija i na krajot.

54

2.1.2. Nema ograni~uvawe na vokalite ni vo pogled na mestoto na akcentot.Site se realiziraat kako vo akcentirana, taka i vo neakcentirana pozicija.

2.1.3. Isto taka nema ograni~uvawe vo distribucijata na vokalite nitu voodnos na konsonantskoto sosedstvo. Tie moàt da stojat zad i pred sekoj kon-sonant.

2.1.4. Kaj vokalnite sekvenci naj~esti se onie koi{to se sostaveni od dva~lena, i obi~no tie se javuvaat na morfemskite granici so prefiksi i sofleksivnite nastavki. Vo princip site vokali moàt da obrazuvaat grupi sosekoj. Ne se konstatirani samo grupi so vokalot /»/.

2.1.5. Vo grupite so /i/ kako vtor ~len dosta ~esto /i/ ja gubi slogovnosta iso prethodniot vokal obrazuva nadolen diftong, sp. /ei/ > [e¹]: sme¹, /ai/ > [a¹]:sna¹, zabra¹f, /oi/ > [o¹]: sto¹f (stoiv), noso¹ (nosoi < nosovi).

2.1.6. Od sekvencite so dve isti samoglaski konstatirani se slednite: /ee/odee i, /aa/ aar, ma aa, snaa, imaa, ot siromaa, /oo/ moot (< mohot).

2.1.7. Vokalni grupi so tri ~lena se retki.

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Sonantite /m, n, w, r, j/ moàt da stojat vo site pozicii na zboro-formite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot. Lateralot /l/ vo doma{nizborovi ne se javuva vo finalna pozicija, sp. bef (bela, belo, bel'i), debef (:debelo), vof (: dva vola, volo¹) (v. 3.2.2.).

2.2.2. Po odnos na vokalite izvesno ograni~uvawe vo distribucijata poka-ùva palatalot /j/. Vo doma{ni zborovi toj ne se javuva vo inicijalnapozicija pred /i/. Dosta ~esto se ispu{ta i vo intervokalna pozicija me|u dve/e/, sp. nosee i, see. Me|utoa, pred vokalot /e/ i vo inicijalna i vointervokalna pozicija, so isklu~ok vo grupata -ee-, se sre}ava gotovo redovno,sp. je{, jelo, jel'en, oraje, zajec, tkaje, se mije, buje, ~ujek.

2.2.3. Lateralnoto /l/ pred prednite vokali /i, e/ i pred /j/ se neutraliziraso /l'/ (v. 1.2.1.2.).

2.2.4. Grupi od dva isti sonanta se mo`ni samo na morfemskata granica.Konstatirani se: /jj/ vo stepenuvanite formi so naj-, sp. najjak [naj:ak], i /mm/vo sloènite sedommina [sedom:ina], osommina.

2.2.5. Od bifonemnite sonantski grupi vo inicijalna pozicija vo doma{nizborovi se mo`ni samo onie ~ij prv ~len e /m/: mrava, mlako. Ne e konstati-rana grupata mn-, za{to taa vo spomenatava pozicija se disimilira vo ml- :mlogu, mlozina. Vo medijalna pozicija taa se otklonuva so disimilacija na /m/vo /v/: stovna, stovni~e.

55

Od dijalekten aspekt interes pretstavuva grupata l'j vo primeri od tipotkol'je, zel'je.

2.2.6. Vo grupite sostaveni od sonant i opstruent me|u pova`nite ograni-~uvawa od dijalekten aspekt spa|aat slednite:

‡ /l/ vo doma{ni zborovi ne moè da stoi pred {umna soglaska i vo taa po-zicija avtomatski preminuva vo /v/: povno (< polno ), ponedevnik, ravnik(ralnik), s»vza, k»vk > k»fk (< k»lk) (v. 2.2.1., 3.2.1.).

‡ Vo inicijalna pozicija ne se sre}avaat sekvenci od sonant +opstruent.

‡ Tri~lenata grupa -lnc- se uprostila so eliminacija na /l/: s»nce, (< s»lnce).2.2.7. Od {umnite konsonanti poziciono se ograni~eni samo zvu~nite. Tie

ne moàt da stojat na krajot pred pauza.2.2.8. Po odnos na vokalite site opstruenti imaat slobodna distribucija.2.2.9. Kaj grupite od opstruent i sonant od dijalekten aspekt interes

pretstavuvaat:‡ /vn/, koja e ovde stabilna: ravno, s»vne, i na po~etokot: vn»tre;‡ /bn/ isto taka ne podleì na promena: debne;‡ stabilni se i grupite /sr/ i /zr/: sreda, zref, kako i tri~lenite /str/

/zdr/: stra, zdraf.‡ Ima tendencija da se odbegne dentalnata grupa /dn/ vo slu~ai kako eno,

panalo, e pane, pokraj jedni, padne.2.2.10. Kaj bifonemnite grupi so opstruenti konstatirani se slednive og-

rani~uvawa:‡ Vo site pozicii ne se mo`ni grupi od zvu~en i bezvu~en, odn. od

bezvu~en i zvu~en konsonant, so isklu~ok na grupite so /v/ kako vtor ~len:ètva, kvi~i.

‡ Ne se mo`ni sekvenci od dva labijala i dva velara, kako i grupi od dvaafrikata.

‡ Neobi~ni se vo ovoj govor konsonantskite grupi so /p/ + frikativnite/{, s/. Tie se odbegnuvaat so afrikatizacija na frikativnite komponenti:/p{/ > /p~/, /ps/ > /pc/: p~enica, pcuje, pcojsano.

2.2.11. Vo finalna pozicija deneska ne se mo`ni grupite -st, -{t. Po pra-vilo vo niv pregradnata komponenta se ispu{ta: pos, l'is, do{, pri{.

2.2.12. Nekoi ograni~uvawa moème da sledime i vo distribucijata nafrikativnite /s, z, {, `/ po odnos na prethodnite pregradni plozivi i vogrupite so afrikatite /c, ~/.

Vo prviot slu~aj (pregraden ploziv + frikativ) frikativnatakomponenta pod vlijanie na pregradnata artikulacija se afrikatizira, sp.

56

otcega (< otsega), nadyida (< nadzida), pot~ije (< pot{ije), nadxiveja (<nadìveja).

Vo vtoriot slu~aj se vr{i asimilacija spored sledniot afrikat: gu{~e (<gus~e), glusci (< glu{ci), dodeka grupata /sc/ ne podleì na izmeni: masca,mesce.

Ne e mo`na vo ovoj govor ni grupata ts na sostavot so sufiksot -sk(i).Taa se otklonuva so afrikatizacija na /s/ vo /c/ i asimilacija na /t/, sp.decki, bracki (< detski, bratski).

‡ Neobi~ni se za sistemot na ovoj govor i grupite sostaveni od prednafrikativna i zadna frikativna od centralniot red, na pr. raàlosti (< raz-àlosti), ra{iri (ras{iri).

2.2.13. Konsonantski grupi od tri i od ~etiri opstruenti se retki, i dokolku se javuvaat, tie obi~no se sre}avaat na morfemskata granica, kako, naprimer, grupata /tstv/ vo bratstvo, koja se reducira vo /stv/: brastvo, po-retko brasvo.

Pove}e slu~ai ima koga vo pove}e~lenite konsonantski grupi ima i so-nant. Po pravilo tie se uprostuvaat so redukcija na najslabiot po zvu~nostglas, sp. radosni, nu`no.

2.3. Prozodija

2.3.1. Vo dvoslo`nite zboroformi, odnosno vo zboroformite so dve mori,akcentot redovno pa|a na po~etniot slog (mora). Vo trislo`nite i/ili pove-}eslo`nite zboroformi toj pa|a na tretiot slog od krajot, odn. na tretatamora, sp. ²siroma, op. f. si²romaa, mn. si²romasi, p²~enica ‡ p~e²nicata.

2.3.2. Akcentot vo govorot na seloto Mlike e sintagmatski, kako i vo za-padnite makedonski dijalekti, i na toj plan moème da izdelime dve grupi ak-centski celosti ‡ vo imenska i vo glagolska grupa.

Vo imenskata grupa zborovi se izdeluvaat tri vida sostavi: so kratkitezamenski formi vo postpozitivna upotreba, so predlog i so atributski zbor.Kratkite zamenski formi vo akcentski pogled se odnesuvaat kako isufiksite i nastavkite sp. ²babo-mi. Vo celostite so predlozi akcentirawetoe zavisno od semanti~kata optovarenost na predlogot. Vo sintagmite sopredlozi {to ozna~uvaat prostranstven odnos vo neutralnata re~ akcentot seodnesuva spored op{toto pravilo za tretoslo`noto akcentirawe, sp. ²na-zemna (padna), ²od-noga (jade). Koga e pak eden ~len od sintagmata semanti~kimarkiran, toga{ akcentot ostanuva na imenkata, ne se prefrla na predlogot,sp. od-²riba ²meso, ²padna ot-²kamen ne od-²d…vo.

57

Glagolite obrazuvaat akcentski celosti so kratkite zamenski formi, soglagolskite partikuli ( e, bi), so formite na pomo{niot glagol som i nekoisvrznici, so negacijata ne i so cela redica pra{alni zborovi. Koga e iskazotnegiran ili pra{alen, toga{ akcentot pa|a na tretiot slog od sintagmata, sp.²Ma aa ²decata ne-ge-²sakala : ne-²ge-saka. Koga-² e-dojde? Go-²pra{al'e ot-²kede-se? Vo iskazi bez negacija, odn. bez pra{alen zbor, akcentot pa|a na glagolotbez ogled na brojot na slogovite vo nego, sp. Ja vi-som-²izvajf. Da-mu-se-²najdem. I se-²misl'if e-da-ge-²odnese ²decata da-ge-²zagine. ²Ovja e-ne-²gine.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

Silabemite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniotsistem. Osven toa:

i < *y : dim, sin< sekundarniot 2 vo ogin< mesto e vo {ijeset

e < *& : den, l'esen, openek, ~ej< *½ : brek, vek, snegot< *£ : jezik, je~men, jet…va, zajec< a (so asimilacija) vo jerebica, ~el'e< sekundarniot 2 pred krajnoto /r/ vo primeri od tipot bister, ve-

ter, iter, moker, muder, oster< mesto *† vo ke, kede, otke(de), jetok, kedel'a

» < *† vo korenski morfemi vo oddelni leksemi, sp. gr» i, d»p, z»bi,g»senica, vn»tre, gn»sen, dl»bok, k»saj, k»sa, k»pina, k»kl'ica, m»ten, p»pok,s»bota, pr»t, str»ga / st»rga, s»do¹, pr» e

< sekundarniot 2 vo jag»nca, m»gla, s»vne, c»fti< *þ vo sekvencata »l > »v v»vna (< v»lna), `»ft, z»f~ka, se k»vne,

k»fk, s»vza, s»bica (< s»lbica), s»nce (< s»lnce)< a vo oddelni leksemi: zn»je, sn»ga (vo sosedstvo so nazalot n)

a < *† vo nekorenska morfema: pajak, padnal'e, dignat, imaa< *£ vo ora ‡ oraje, svakoj< mesto e vo koran ‡ korani< turskoto vo zaemki: jastak

u < *† vo korenska morfema vo oddelni leksemi: golup, guska, juè,klupko, mu~i, muka, putnik, put, ruka, skup, tupan

58

< *þ (naj~esto zad labijalen konsonant) vo leksemite: buje, vuk,jabuka, pun, prepuni, ~u k

< o vo leksemite: guedo, guje~ki, kua~, puje, puas, suel'ka, u{e, ~ujek,mua, muje (: moj), kua (: koj), togua, onogua, vosuk, mozuk, u¹t (o¹t < odit), vo~lenskite formi na pridavkite: gol'emujet (< gol'emojet), starujet, visoku-jet, niskujet, gladnujet, dat. mn. sinuam (: sino¹).

o < *% : zova (< zolva), vo{ka, bo~ka, do{, petok< sekundarniot 2 pred /m/: osom, sedom, sedomdeset, som, ne som, i vo

leksemata loìca< *† vo klopko, klop~e

3.2. Konsonantizam

3.2.1. SonantiSonantite /m, n, w, r, j/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot

sistem. Osven toa:n < w pred prednite vokali: niva, nego

< mesto *l´ vo zemnaw < *n±j : kamewe, sirewel < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j : glas

< *þ vo sekvencata /»l/ koja posle se izmenila vo /»v/: s»lza (> s»vza)l' < *l´ : l'u e, f…l'a

< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j : kol'eno, l'icer < * : ²morej < i zad vokal vo oddelni pozicii: l'ebo¹, osta¹l'e

< e vo broevite od tipot dvanajs, trinajs< kako proteza pred refleksot na inicijalnoto *† : juè< hijatsko: oraje, ~ujek, {ijeset< morfolo{ki vo mravja< mesto / / vo sinojka< mesto /r/ vo vejverica (so disimilacija)

3.2.2. OpstruentiKonsonantite /p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `/ poteknuvaat od soodvetnite

glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa:v < *w

< ø (kako proteza) vo vujko (!), vutre< *l pred konsonant i na krajot na zboroformite: cev (< cel), pone-

devnik, ravnik (ralnik), povno , s»vza

59

f < hv : fal'i, fa a< tu|o: fes, fener< onomatopejsko: fu~i, f…~i

c < * vo grupata * ¦ : c…n, c…ven< s vo grupata ps : pci, pcujet, pcojsalo< ts vo primeri kako gracki, se ockri / otckri

y < z vo oddelni leksemi, sp. yebe, bubreyiz < *• : noze!, zvezda

< *t´; *kt´ : vre a, vo ka, vru , ma aa, no , no vi, erka, zboree i, pla a< *tÞj : bra a, pr» e, tre i, cve e< * : ze , lako ‡ lako o¹, noko , oki ; vo gla , naza se raboti za

asimilacija (gla , naza = glad, nazad)< tu|o: musta e, u{e, kolombo , ese, or< *d´ : ve ot, gospo a, me a, me a{, me u, pre a, … a, tu in, ~a e,

nao a< *dÞj : la a, l'u e< tu|o: erdan, si a< mesto d vo oddelni slu~ai, sp. gr» i (gr»di), vi im

~ < { vo sekvencata p{ : p~enicax < tu|o: xam, xamija

< ` vo sekvencata `v : xvaka{ < s pred ~ na morfemska granica vo slu~ai kako mo{~e (< mos~e),

gu{~e (: guska)3.2.2.1. Osven toa bezvu~nite konsonanti se dobieni od zvu~nite kako re-

zultat na regresivna asimilacija po zvu~nost i na krajot na zboroformite, azvu~nite opstruenti se dobile od bezvu~nite isto taka kako rezultat na asi-milacija.

3.3. Prozodija

3.3.1. Govorot na s. Mlike go zagubil stariot kvantitet. Novite dolìni{to se dobile so kontrakcija na vokalite vo nekoi pozicii s# u{te ne se fo-nolo{ki.

3.3.2. Golemi promeni vo odnos na stariot akcentski sistem se izvr{ilevo mestoto na akcentot. Dinami~niot akcent e fiksiran na tretiot slog(mora) od krajot vo trislo`nite i pove}eslo`nite zboroformi i so toa eotkloneta negovata distinktivna funkcija, so nekolku isklu~oci (sp. 1.3.3.).

3.4. Razni vidovi promeni na konsonantite

60

3.4.1. Asimilacijata po zvu~nost e avtomatska pojava. Taa se vr{i kako vooddelni leksemi, taka i vo sandhi, sp. ²bez-du{a, ²{ez-dena.

3.4.2. Asimilacija po lokalni priznaci se sre}ava vo slednive grupi:s~ > {~ : gu{~e, mo{~ep{ > p~ : p~enicaps > pc : pcujetOd drugite promeni avtomatski e preminot na kraeslo`noto /l/ vo /v/: rav-

nik, s»vza, povno , bev (> bef : bela, belo).

3.5. Ispu{tawe na oddelni glasovi

3.5.1. Vokalite se ispu{taat vo brziot govor vo prokliti~kite zborofor-mi koga slednata leksema po~nuva so vokal, sp.: s-izmi (se-), t-izede (te-),g-osta¹f (go-), -ide ( e-), d-ima (da-).

3.5.2. Soglaskata /v/ se gubi vo brojni slu~ai vo intervokalna pozicija, sp.volo¹, puto¹, guedo, ~ujek, dejka, zabra¹f, krasta¹ca, polo¹na.

3.5.3. Vo konsonantski grupi se ispu{taat:‡ /v/ vo po~etnite gurpi vt- i vd- vo leksemite: tornik, dovec, dovica,

nuk, nuka, kako i vo grupata -vsk- vo istiot sufiks: tetoski, Memedoski;‡ /d/ se ispu{ta vo grupata -dn- : eno, e pane, sreno (sredno);‡ /t/ vo grupata -tstv- : brastvo, bogastvo, vo grupata -stn- : radosni, vo

finalnite grupi -st i -{t : p…s, mos, àlos, {es, jedanajs, osomnajs, do{, pri-{.

3.6. Gubewe i zamena na nekoi fonemi

3.6.1. Od vokalite vo pojdovniot sistem na odnosniov govor se zagubile: * ,* ,*y, *½, *£, *†, *þ. Na nivno mesto kako kontinuanti se javile sledniteglasovi:

*& > /e/: den, oves, oven, pal'ec*% > /o/: bo~ka, vo{ka, do{, son, pesok, openok, denot*y > /i/: bik, riba, sin*½ > /e/: brek, l'eto, seno

> /a/ vo ora, svakoj*£ > /e/ vo site pozicii: jezik, je~men, jet…va, je~i, peda*† > /»/ vo korenska morfema vo leksemite: vn»tre, gn»sen, gr» i, g»se-

nica, dl»bok, k»pina, k»sa, k»saj, k»kl'ica, p»pok, pr»t, s»bota, s»doj, str»ga

61

> /u/ vo korenska morfema vo leksemite: golup, guska, juè, ku a,klupko, muì, muka, put, putnik, ruka, skupo, tupan

> /a/ vo pajak, i vo site sufiksni i fleksivni morfemi: na ruka,imaa, padnaf ‡ padnal'e, i dr.

*þ > /»l/ koe potoa fonetski dalo /»v - »f/ vo leksemite: b»vna, `»ft,`»f~ka, k»vne, k»fk, s»vza, s»bica (< s»lbica), s»nce (< s»lnce)

> /l»/ vo dl»k, dl»ìna> /u/ vo: Bugarin, buje, vuk, jabuka, pun, ~u k.

3.6.2. Od konsonantskiot pojdoven sistem se zagubile fonemite: * , *w, *t´,*d´, *x. * > /r/: more

*w > /v/*t´ > / /: vo ka, vru ina, vre a, l'e a, doma in, vru , ku a, ma aa, me ava,

no , no vi, no eska, me enica, mu kavo, vo sufiksnite obrazuvawa so - (a) :pla a, pra a, kaj imenkite od tipot piro anec, bla anec, vo nastavkata -e i:vikae i

*d´ > / /: ve ot, gospo a, me a, me u, pre a, … a, tu ina, ~a e, vo glagol-skite obrazuvawa od tipot va a, ra a, pa a, kaj imenkite na - anec : bevgra-anec, bro anec.

*x > se zagubilo napolno vo site pozicii, sp. ladno, rana, oro, ira (voinicijalna pozicija), ma aa, saan~e, meoj, strea, uo, siromau (dat.), rekoa,imaa (vo intervokalna pozicija), gra, siroma, me, mo ‡ moot, ni, v… (nakrajot), nino, mana (pred konsonant).

61

7. PE[TANI

PE[TANI, op{tina Ohrid.Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.OLA 99, MDA 96.Seloto se nao|a pokraj bregot na Ohridskoto Ezero, na patot Ohrid ‡ Sve-

ti Naum. Vo 1961 godina seloto imalo 1.147 ìteli, Makedonci pravoslavci.Naselenieto se zanimava so ribolov, sto~arstvo, zemjodelstvo. Vo seloto od1944 godina ima osumgodi{no u~ili{te, mladite go prodolùvaat svoeto{koluvawe vo Ohrid.

Naselbata prv pat se spomnuva kon sredinata na XIV vek.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j

62

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Nema distinktivni prozodiski priznaci, osven ako mu se priznae na

kvantitetot fonolo{ki status (v. 2.1.3., 2.1.5.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Site vokali moàt da stojat vo po~etokot, vo sredinata i na krajotna zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok na /»/, koj nemoè da se javi na krajot.

2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo grupa sekoj so site, so nekoiograni~uvawa na /i/ i /o/ (v. 2.1.3., 2.1.4.).

2.1.3. Vokalot /i/ vo grupa so drug vokal kako vtor ~len se realizira kako[¹], pri {to prethodniot vokal ne{to se udolùva. Na toj na~in se obrazuvaatdiftongoidi, obi~no so dolìna od dve mori, sp. ²l'e:¹ (l'ei), ²{ure:¹ ({urevi),²guve:¹t (guveit), s²na:¹ (snai), se²ka:¹ca (sekavica), ²mo:¹ (moi), ne²go:¹te (negovi-te), sne²go:¹ca (< snegoica < snegovica), ²perdu:¹ (perduvi). Od ova pravilo seisklu~uvaat spomenative grupi koga se nao|aat na morfemskata granica soprefiks, sp. p²reigra, ²zaide, ²zaigra, ²naide, ²doita, po²inaku.

2.1.4. Vokalot /o/ ne moè da stoi vo grupa pred /a/. Vo taa pozicija /o/ serealizira kako [×] obrazuvaj}i diftongoid so sledniot vokal, sp. t²×ar (< to-ar < tovar), t²×a-dete (toa), ²zat×a:, ²rek×a: (rekoa), ²dojd×a: (dojdoa), s²×a:l'ka(soal'ka < soval'ka), ²got×a: (gotoa < gotova), ²buk×a: {}ica (bukoa < bukova).Vo slu~aite kade {to se javuvaat fonetski pre~ki vokalot /o/ vo odnosnavapozicija se ispu{ta, sp. ²osna: (< osnoa < osnova) ili pak se razvila grupa so

63

hijatsko /v/, sp. ²~ova (~oa < ~oha), ²sova (soa < soha), pre²vodnica (preodnica).Vo mnogu slu~ai poradi fonetskite pre~ki vo grupata -ova- konsonantot /v/ nese zagubil (v. 3.4.), sp. ²Jovan, ²javor.

2.1.5. Dva isti vokala vo neposreden kontakt po pravilo se kontrahiraatvo eden dolg vokal, sp. ii > i: (z²mi: < zmii, ²kuti: < kutii), ee > e: (²ne:sta <neesta < nevesta), aa > a: (²uba: < ubaa < ubava, ²ta: < taa, ²napra: < napraa <naprava), oo > o: (²buko: < bukoo < bukovo, ²nego: < negoo < negovo).Kontrakcijata ne se vr{i na sostavot me|u prefiks i korenska morfema, sp.²zaaka, p²roodi, p²riide, pre²esapi.

2.1.5.1. Dolìnata dobiena na ovoj na~in ne moè da se tretira kako fono-lo{ki kvantitet, bidej}i pod istite uslovi ne se javuvaat sekvenci so dva ed-nakvi vokala.

2.1.6. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na glasot /v/, sp. ²suvo,²~ova, ²sova, pre²vodnica (v. 2.1.4.).

2.1.7. Vokalot /»/ poziciono e ograni~en. Vo doma{ni zborovi se javuva sa-mo vo korenska morfema.

2.1.8. Vokalot /o/ vo akcentiran slog pred /j/ se realizira kako [«], sp. ²«jte(odite), s²t«jte, po²l«jna (polovina), t²r«jca, ²g«jdo, ²k«jnar.

2.2. Konsonantizam


2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot na zboroformite.2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~ni-

te ne moàt da stojat pred zvu~nite.2.2.3.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks so ko-

renska morfema, sp. se-z²debel'i, ²rastera, kako i me|u oddelni zboroformi voakcentska grupa, sp. ²pot-ku}a, ²nat-p»t, p²red-nego, ²pod-vir, m²lad-junak :m²lat-Stojan.


/m/, sp. m²lado, m²l'eko, mras, m²jaukat.2.2.4.2. Sonantite, osven /r/, ne se javuvaat vo po~etni grupi so opstruent.2.2.4.3. Od mnogubrojnite ograni~uvawa kaj opstruentite od dijalektna

gledna to~ka interesno e da odbeleìme deka dentalnite plozivi /t, d/ ne mo-àt da stojat pred /l/ na po~etokot, sp. k²lanik, k²l'e¹t (tl'ee), g²lobok, glo²bo-~ina, g²l'eto.

64

2.2.4.4. Soglaskata /t/ osven toa ne moè da se javi vo po~etokot pred /n/,sp. k²noko, k²no~ko (< tnoko ‘tanko’), kako i pred spirantite /s, {/ na morfem-skata granica, sp. ²oce~e (otse~e), s-²ockri (otskri), b²racki (bratski), ²pe~es(pet{est).

2.2.4.5. Plozivot /p/ ne moè da stoi vo grupata p~ na po~etokot, sp. ²~enka,~en²ko:¹na, ²~e¹nca (p~enka, p~enica).

2.2.4.6. Soglaskata /s/ ne se javuva vo grupata ps, sp. pci, p²co¹san, ²vapca,s²tipca, ²tepcija, vo oddelni slu~ai i vo grupata ks : ²Al'ekco (Al'ekso), se-²takcal (taksal).

2.2.4.7. Isto taka /s, {/ ne se javuvaat pred afrikatite /c, ~/ na morfem-skata granica, sp. ²mafca, ²mefce, p²rafci (masca, mesce : meso), ²l'if~e,k²vaf~e (: l'ist, kvas), k²ruf~e (: kru{a), ²puf~e (: pu{ka), ²opaf~e (: opa{ka),²~af~e (: ~a{a); kaj prefiksiranite glagoli so iz-, raz- : }e-²rafcutit, se-²if~isti.

2.2.4.8. Osven toa /s, {/ ne moàt da stojat i vo grupa so /k/ na po~etokot,sp. c²kala, c²kara, c²kitat, potoa vo sufiksot -sk(i) : ²bitol'cki, p²ril'epcki,²turcki; ~kart ({kart), ~²kulaf, ~²kolo ({kolo).

2.2.4.9. Frikativnite konsonanti /{, `/ ne moàt da se javat vo grupa sodentalnite plozivi /t, d/, sp. {t > {~ / {}, `d > `x / `| : {~o, {~»rk, ²gu{-~er, ²pi{~it, ²ogni{~e // pi{}it, ²ogni{}e; ²do`xot, ²do`xalnik, ²ro`xat //²do`|ot, ²ro`|at.

2.2.4.10. Soglaskata /z/ ne moè da stoi na po~etokot vo grupa so /v/, sp.yver, y²viska, y²vezda, i vo grupa so sonantite ‡ pred /r/: ²meyre, ²nayre, i zad /n/:²janya, ²menya, b²ronya, i zad /l/: ²molyit, ²polyit, ²solyi.

2.2.4.11. Opstruentot /v/ ne moè da stoi zad /s, {/, sp. sfat, s²fedok, s²fi-rit, {²fal'er, {ferc.

2.2.4.12. Po pravilo ne se trpat i grupite bn, vn, sp. ²demnit, ²yemnit, da se²simnime, mnuk, ²nimno (nivno), ²oglamnik, p²l'emna, ²ramno, no: ²n»tre (vn»tre).

2.2.4.13. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st, -{t (-{~), sp.l'is, mos, mas, pos, ~is, ²bol'es, ²rados, do{ (do`d), glu{ (glu`d), pri{(pri{t), no{ (no{t).

2.2.4.14. Kaj tri~lenite i pove}e~lenite konsonantski grupi ne se mo`nionie {to se sostaveni od spirantite /s, {/ + t + pregradna soglaska, sp.²iskaf (istkav), p²l'e{ka, ²posna (postna), ²mo{ne (mo{tne), potoa grupitestj, zdj : ²l'isje, g²rozje, -zdn-, -`dn- : ²nu`no, -tstv : b²ractvo // b²racto.

2.2.4.15. Neobi~ni se za ovoj govor grupite str, zdr, `dr, sp. sraf, s²raà,s²riìt, s²rela, ²sesra, zraf, z²ravje, z²ravec, `²rebe, `²rebna, `²riga.

65

2.2.4.16. Me|utoa, dentalnite plozivi, koi vo mnogu na{i govori ne se javu-vaat pred afrikatite /c, ~/, ovde se sre}avaat, ponekoga{ so oslabnata arti-kulacija, sp. ²rit~e, ²l'ivat~e, ²ìtce, ²sa:t~e.

2.2.5. Oddelni konsonanti.2.2.5.1. Sonantot /j/ ne moè da stoi pred preden vokal na po~etokot, sp.

²el'en, ²eden. Vo intervokalna pozicija pred preden vokal isto taka /j/ ne se ja-vuva, osven vo slu~ai koga e potrebno od fonetski ili morfolo{ko-semanti~-ki pri~ini da se popre~i neposrednosta na vokalite, sp. t²rieset, k²rae{nik,²obuet, ²~ue{, no: ²seja~, ²{ejeset. Vo grupata -ia- /j/ se javuva fakultativno, sp.z²mi(j)a, ²rak'i(j)a.

2.2.5.2. Lateralot /l/ ne moè da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp.²bil'e (: bilo, bila, bil), ²kol'je (: kolot). Vo ovie pozicii doa|a do neutrali-zacija so izgovorot na fonemata /l'/, sp. ²bel'i (: bel'a) ~ ²bel'i (: bel, bela).

2.2.5.3. Fonemata /r/ redovno se javuva vo sosedstvo so barem eden vokal.2.2.5.4. Konsonantot /y/ naj~esto se javuva vo grupa so /v/ i so sonantite /l,

r, n/, sp. yver, y²viska, ²nayre, ²meyre, ²teryija, b²ronya, ²molyit, poretko i vodrugi pozicii: ²yira, ²yemnit, i vo mnoìnskite formi: ²noye, blayi, ²polyi.

2.2.5.5. Fonemata /x/ se javuva, glavno, vo tu|i leksemi i morfemi, sp. xep,²oxa, ²lovxija, kako i vo sekvencite xb, xv, xg, sp. x²barat, x²vakat, x²gurat.

2.2.5.6. Velarite /k, g/ pred prednite vokali, osobeno pred /i/, se realizi-raat kako [k', g'], sp. ²k'isnit, ²k'isel, s²k'inat, k'i²vajca, ²vo{k'i, {²k'embe,s²k'epar, }e-²zag'init.

2.3. Prozodija

2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi e fiksiran na po~etniotslog, a vo trislo`nite i vo pove}eslo`nite na tretiot (odn. na tretata mora)od krajot, sp. ²bigor, ²dol'ina, do²l'inata, suvo²dol'ina, suvodo²l'inata,vi²noìto.

2.3.1.1. Vo slu~aite kako: iz²bere:t (izbereet), po²seja: (posejaa), pro²go:ri(progoori), i drugi sli~ni, akcentot pa|a na tretata mora od krajot, bidej}idolgite vokali imaat dve mori. Ova vaì i za vokativnite formi kaj li~niteimiwa od tipot ²Gorica, ²Zagorka, vok. Go²rico:!, Za²gorko:!, za{to posledniotvokal pri povikuvawe se udolùva.

2.3.1.2. Na ist na~in se akcentiraat i zboroformite {to sodràt dif-ton{ki sekvenci od tipot: ka²pa:¹ca, l'iz²ga:¹nca, po²lo:¹na (kapavica,polovina), bidej}i diftonzite so [¹] kako vtora komponenta sekoga{ imaatdve mori. Vo vakvi slu~ai akcentot se zadrùva na istiot slog i vo

66

~lenuvanata forma, za{to diftongot ne moè da se deli, sp. ka²pa¹cata,po²lo:¹nata.

2.3.2. Bidej}i e akcentot i sintagmatski, nekoi imenski i glagolski sin-tagmi moàt da obrazuvaat akcentski celini.

2.3.2.1. Imenkite (zamenkite) akcentski celosti obrazuvaat so kratkitezamenski formi upotrebeni so posesivno zna~ewe, so predlozite i so atri-butskite zborovi. Vo grupite od imenka + kratka zamenska forma akcentotpa|a na tretiot slog vo celosta po generalnoto pravilo, sp. bra²tu~ed-mi,bratu²~edi-mi. Vo sostavite od predlog + imenka, upotrebeni so prilo{kozna~ewe, isto taka akcentot se odnesuva po praviloto za tretoslo`notoakcentirawe, sp. ²na-p»t, ²pod-r»ka, spro²ti-ku}a, preku-²l'ivada, po-²vel'igden.Na ovoj na~in moàt da se akcentiraat i atributski imenski sintagmi odtipot: d²ve-gubi, sto-²dinari, o²sum-oka, trie²set-du{i (so broj), ²moj-~oek,ti²ja-èni, kol²ku-pari, pres²no-ml'eko, nestinska-²ko{ul'a.

2.3.2.2. Glagolite obrazuvaat akcentski celosti so kratkite zamenskiformi, glagolskite partikuli (}e, bi), so formite na pomo{niot glagol ‘sum’i nekoi svrznici. Vo takvi sostavi akcentot redovno pa|a na glagolskiot~len vo sintagmata, sp. go-²vide, mu-²dal, mu-²daofme, }e-²nosit, ili vokombinacii: mu-go-²dal'e, sfe-mu-²rekl'e, be{e-sfe-mu-go-²dal'e, }e-si-²do{ol,za-da-²nosit. Me|utoa, ako e sostavot negiran so partikulata ne ili ako eiskazot pra{alen, akcentot se mesti po praviloto za tretoslo`notoakcentirawe, sp. ²ne-vide, ne-²go-vide, ne-mu-²go-dade, ne-²}e-nosit, ne-mu-²go-dal'e, ne-sfe-mu-²go-dal'e; ²koj-vide, kogo-go-²vidofte, komu-sfe-²mu-rekl'e,koga-²}e-do:¹t, koga-}e-²dojdite. Spored ova pravilo se akcentiraat isintagmite od glagol + kratka zamenska forma, sp. ²zemi-go, ze²mite-go,zemi²te-mu-go.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : bile < *& : den, ²osten, ²laden, ²konec

< *£ : ²mesec, ²peda< *½ : cel, ²l'eto< sekundarno vo grupata ~ere- : ²~erep, ²~ere{na

67

< a so preglas zad palatalna soglaska vo oddelni slu~ai: ²esrep (jas-treb), ²esen (jasen), ²~el'et, ²g»rkl'en » < *† vo korenska morfema: ²d»p, ²z»bi, ²g»ba, ²k»tnici

< *£ vo sekvencata *j£ : ²j»zik, ²j»dro, ²j»t»rva< *£ vo leksemata ²~»do< sekundarniot 2 vo po~etnite slogovi: ²m»gla, ²m»ska< *¦ vo grupa so /r/: t»rn, ²p»rsti, ²s»rce< *þ vo grupa so /l/ vo oddelni slu~ai: ²k»lnit, ²g»ltat, k»lk, ili bez

/l/: ²s»nce, p»f< a vo sosedstvo so nazalen konsonant: z²n»¹t, ²m»mit, ²m»{}ea, vo od-

delni leksemi i zad drugi konsonanti, sp. ²j»sika, z»{< mesto turskoto : ²k»smet, ²s»ndak

a < *† vo afiksni morfemi, sp. ²padnal, ²padnat, ²bera (1 l. edn. prez.), ivo drugi slu~ai: ²poprak, ²obra~, ²èlat, ponada

< 2 sekundarno pred krajnite r, n : ²vetar, ²oganu < *† vo oddelni slu~ai: ²guska, ku}a, ²sut, ²sudit

< *w vo slu~aite kako: cut, ²cutit, ²yunit, da ²osunit< o vo oddelni slu~ai, sp. ²duri, ²u{~e, ²guve¹t, ²ugrea, ²rabu{, las²tu:¹-

ca, ²m»zul'ka, ²ubetk'i i dr.< 2 sekundarno pred krajnoto /m/: ²osum, ²sedum, sum

o < *% : ²bo~ka, do{, ²petok< sekundarniot 2 pred l : ²topol, ²pekol, ²rekol< *þ vo grupa so /l/: volk, ²polno, ²volna, ²molyit, ²dolgo, ²òlna, ²pol-

xaf, ²solya, ²bolvi

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od sood-vetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:

j < *l´ epentetsko: ²zemja, ~k²rapja< ø pred refleksot na po~etnoto *† : ²j»gl'en, ²j»tok, ²j»tor, ²j»ìca,

²j»dica, ²j»garec < w so anticipacija: kojn, ²sirejne, ²kamejna

< i zad drug vokal: b²ro¹t, ja¹t, ²mo¹te, po²lo:¹na (v. 2.1.3.)< e zad drug vokal vo slu~ai kako: ²gojdo, ²poj}e, edi²najset, d²vajset< hijatsko: ²sakaja

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j< *þ vo grupa so /»/ ili /o/: ²g»ltat, k»lk, volk, ²polno (v. 3.1.)

l' < *l´ : kl'u~, ²l'utit

68

< * : sol', ²bol'ka, ²mol'ba, ²èl'ba< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j< vo zaemki: ²bel'a, p²l'a~ka

r < *< *¦ vo grupa so /»/: ²d»rvo, ²s»rce

m < b vo grupata bn : ²demnit (v. 2.2.4.12.)< v vo grupata vn : mnuk, nimno (v. 2.2.4.12.)

n < w : ²bana, pen, kojn, ²pol'inaf < hv : ²foja, se ²fal'it

< *x na krajot: gref, mef, mof, sraf, i pred bezvu~en konsonant: ²re-kofte, g²ref~e, ²koùf~e

< onomatopejsko: ²fu~it< tu|o: fes, ²fodul, ²furna< v so asimilacija vo grupata sv : sfat, sfet (v. 2.2.4.11.)

v < *w< ø kako proteza: ²vujko, ²vujna, ²vizba

< h pred zvu~en konsonant i sonant: z²divna, ²mavna, ²mevl'en, ²vikavme< hijatsko: ²muva, ²pazuva, ²uvo< o vo sekvencata -oa- : tvar (< toar), s²val'ka (soal'ka), ²rekva: (re-

koa) (v. 2.1.4.)c < * vo grupata * ¦- : c»rn, ²c»rven, ²c»rvi

< s vo grupite ps, sk, ts : pci, s²tipca, s²fincko, ²goecko, g²racki, ²oc-predi, ²ockrie (v. 2.2.4.6.)

y < z vo po~etokot pred vokal vo oddelni slu~ai i vo grupite zv, zr, lz,nz, sp. se ²ganya, ²solyi, ²molyit, ²yemnit (v. 2.2.5.4.)

< *• : ²noye, b²layi, ²polyiz < *•~ < { vo grupite p{ : ²~e:¹nca (< p{enica), ²~enka, {k : ~kart, ~²krapat,

t{ : pe~es (v. 2.2.4.5., 2.2.4.8.)< *t´ vo grupa so { : v²re{~a, ²l'e{~a

< t vo sekvencata {t : k²l'e{~i, ²pu{~atx < vo tu|i zborovi i morfemi: xam, ²lovxija

< *d´ vo grupa so ` : ²ve`xa, ²me`xa, ²sa`xi, ²~u`xo< d vo sekvencata `d : ²do`xo:¹, g²l'u`xot< ` vo sekvencite `v : x²vakat, `g : x²gurat, l` : ²polxaf, mesto ` i

vo deminutivnite obrazuvawa so -e : b²rexe, ²noxe (: noga){ < *t´ vo grupa so ~ : ²ga{~i, ²l'e{~a, p²l'e{~i, s²fe{~a, ²m»{~ea, ili sa-

mo vo konsonantska grupa: ²mo{ne, ²no{fi

69

` < *d´ vo grupa so x : ²ve`xi, ²me`xa, ²sa`xi, ²~u`xina, ²ro`xat, ilisamo vo konsonantska grupa: ²me`nik

} < *t´ vo oddelni leksemi i morfemi: ²ve}e, ²doma}in, ²ku}a, s²re}a, ²}er-ka, p²ri}erka, }ut, }e, vi²kae}i

< *tÞj : b²ra}a, s²fa}a, p²r»}e, c²ve}e< tu|o: ²}o{e, }or, ²}el'af

| < *d´ vo oddelni zborovi: p²re|e, p²re|eska, ²se|ere, ta²ku|ere, ²»r|a,²u|um

< *dÞj : ²|aol, ²l'u|e, ²l'iva|e, ²ogra|e< tu|o: ²|akon, ²ma|er, ²|eram

k < t vo grupite tn, tl : k²lanik, knok (v. 2.2.4.3., 2.2.4.4.)3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a

bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.3.2.2. Bezvu~nite konsonanti se dobieni od zvu~nite i na krajot.3.3. Prozodija


3.3.2. Novi fonetski dolìni nastanale so kontrakcija na vokalite (v.2.1.5.) i so kompenzacija (v. 2.1.3, 2.1.4.).


3.4.1. Fonemata /h/ se zagubila bez traga na po~etokot i vo intervokalnapozicija, sp. ²ladno, ²rana, s²na:, ²l'ea.

3.4.2. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednatazboroforma po~nuva so vokal, sp. m-²otru (me-), s-²ockri (se-), z»{ da n-²otvo-ram (ne-), d-²ojme (da odime).

3.4.3. /j/ se gubi redovno vo po~etokot pred vokalot /e/, sp. ²esen, ²eden.3.4.4. Konsonantot /v/ se gubi mnogu ~esto vo intervokalna pozicija, osobe-

no vo sosedstvo so vokalot /o/, do kolku nema drugi fonetski pre~ki, sp. ²gojdo(govedo), ²poel'i // ²pojl'i (povel'i), ²~oek // ²~ojek (~ovek), ²jazoec (jazovec), ²t»r-goec, las²to:¹ca, la²pa¹ca (lapavica), ²biol, ²napra: (naprava), ²uba: (ubava), ²ne:s-ta (nevesta), ²olo: (olovo), ²l'e¹~ar (l'evi~ar), ²lo:¹t (lovit). Osven toa /v/ segubi redovno vo grupata vsk vo sufiksot -vsk(i) : ²Dimoski, k²ru{eski, ²tetos-ki, na po~etokot pred /n/ i /~/ vo oddelni slu~ai, sp. ²n»tre (vn»tre), ²~era(v~era).

3.4.5. Vo red slu~ai se gubi opstruentot /t/ vo intervokalna pozicija, sp.²ojdva: (otidoa), ²o{ol (oti{ol), vo grupite str, stj, stn, {tn, stk, sp. ²ses-

70

ra, s²riko (v. 2.2.4.15.), ²l'isje, ²rasje, ²mo{ne, ²ga{nik (v. 2.2.4.14.), kako i na kra-jot vo grupite -st, -{t, sp. l'is, pri{ (v. 2.2.4.13.).

3.4.6. Konsonantot /d/ isto taka se gubi vo red slu~ai vo intervokalna po-zicija, sp. ²ja¹t (jadit), ²se¹t (sedit), g²l'ea{ (gl'eda{), vo broevite: pet²nae-set, d²vaeset, kako i vo grupite zdr, `dr : zraf, z²ravje, `²rebe (v. 2.2.4.15), zdj,zdn, `dn : g²rozje, ²nu`no (v. 2.2.4.14.).

3.4.7. Vo poograni~en broj slu~ai se gubat vo intervokalna pozicija i ne-koi drugi konsonanti (g, `, {, |), sp. ²nikva{ (nikoga{), ²sea, ko ²o{ol (koga),²la¹ca, ²ne-mo¹t (moìt), p²la:¹ca (pla{ica), p²re:ska (pre|eska) i dr.

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs- : sfe, s²fekoj, i voglagolot ‘java’, sp. v²ja: (vjava), v²jani.

70

8. RADO@DA

RADO@DA, op{tina Struga.Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.OLA 96, MDA 86.Seloto se nao|a pokraj bregot na Ohridskoto Ezero, 11 km. od Struga kon

albanskata granica. Vo 1961 god. seloto imalo 866 ìteli, od koi 859 pravo-slavni Makedonci, dvajca Srbi, dvajca Hrvati i trojca Albanci. Naselenietose zanimava glavno so ribolov i so grade`ni{tvo. Od 1944 god. vo seloto imaosnovno u~ili{te ‡ 4 klasa, od 1960 god. ‡ osmoletka.

Naselbata prv pat se spomnuva vo prvata polovina na XIV vek.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i u

e o

ä å

a

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j w

71

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site vokali moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Akcentot e fiksiran na tretiot slog (mora) od krajot vo trislo`ni-

te i pove}eslo`nite zboroformi, a vo dvoslo`nite pa|a na po~etniot (vtori-ot od krajot) (v. 2.3.).

Kako distinktiven priznak akcentot se koristi vo nekolku oddelni slu-~ai, sp. zi²mava, godi²nava, nede²lava, l'e²tovo (s# prilozi): ²zimava, go²dinava,ne²delava, ²l'etovo (opredeleni imenki so ~lenskite morfemi -va, -vo).

1.3.3. Dolgite vokali dobieni so kontrakcija (2.1.5.2.) i so kompenzacija(2.1.5.3.) ne se fonolo{ki relevantni.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Site vokali moàt da stojat vo po~etna, sredi{na i krajna pozicijana zboroformite, so isklu~ok na /å/, koj ne moè da se javi na po~etokot i nakrajot.

2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat pred i zad sekoj konsonant.Vokalot /å/ naj~esto stoi zad labijalnite konsonanti, sp. påt, ²pårvo, ²båd-

nik, ²bårgo, ²vårba, ²fårl'at, må{, ²måska, retko se javuva zad nelabijalen, sp.`ålt, ²låka, t²råba.

Nemame potvrda za /ä/ zad labijalite /m, p, b, f/, zad /l'/ i zad /~, x, {, `, },|/.

2.1.3. Fonemite /ä, å/ ne moàt da se javat vo edna ista zboroforma.

72

2.1.4. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip moàt da stojat vo grupa sekoj sosite. Vokalni sekvenci so /å/ ne se potvrdeni.

2.1.5. Vokalni grupi.2.1.5.1. Grupi od dva isti vokala se mo`ni samo na morfemskata granica

me|u prefiks i leksi~kata morfema, sp. ²naaka, pre²esapil, ²dooden, ²poostro, ivo sloènkite od tipot cär²nooko (momi~e).

2.1.5.2. Vo drugite pozicii na zboroformite, osobeno na morfemskata gra-nica so fleksivnite morfemi, grupite od dva isti vokala se realiziraatkako soodvetni fonetski dolgi vokali, sp. ii > [i:] z²mi: (zmii), z²mi:{te(zmii{te), ²cärvl'i: (cärvl'ii < cärvl'ivi); ee > [e:] ²ne:sta (< neesta <nevesta), p²re:ska (< preeska < pre|eska), po²ne:lnik (< poneelnik <ponedelnik), ²bel'e: (bel'ee), se ²mol'e: (mol'ee), ²ze:no (zeeno < zemeno); aa > [a:]g²la: (glaa < glava), s²na: (snaa), ²uba: (ubaa < ubava), nap²ra:ta (napraata <napravata); oo > [o:] ²buko: (bukoo < bukovo), ²goto: (gotoo < gotovo),ne²go:to (negooto < negovoto).

2.1.5.3. I vokalnite sekvenci od raznorodni vokali najdobro se ~uvaat namorfemskata granica so prefiks i so partikulite ne, ni, po, sp. ²neispran,pre²ina~i, ²nearen, ne²orana (niva), ²neuk, ²nau~en, ²zaigra, se ²naeì, }e ²zao¹t (za-odit), da go ²zauzdit, ²poigrat, ²poiter, ²poeftin, ²poaren, ²poubaf, da²pou~it.

2.1.5.4. Sekvencite so /i/ kako vtor ~len se realiziraat kako diftongoidiod po dve mori [e¹, a¹, o¹, u¹], sp. ²bol'e¹t, g²re¹t (greit), ka²l'e¹nca (kal'einca <kal'enica), ²ore¹, st²re¹ (strei), ²ze¹go (< zemi go), ²ja¹{ (jai{ < jadi{), ²ista¹{(istavi{), ²ozdra¹t (ozdravit), ka²pa¹ca (kapavica), g²la¹ (glavi), b²ro¹t (bro-it), ²mo¹t (moìt), po²lo¹na (polovina), ²l'ebo¹ (l'ebovi), bre²go¹te (bregovi-te), ²buko¹ (bukovi), ²pazu¹ (pazuvi), per²du¹te (perduite).

2.1.5.5. Kako ednoslo`ni dvomorni difton{ki grupi se realiziraat i sek-vencite -ie-, -ia-, -io-, kako i grupite -ea, -eo-, bidej}i vo tie pozicii /i/ i /e/> [¹], do kolku nema nekoja fonetsko-semanti~ka pre~ka. Sp. zg²re{¹e (zgre{ie‡ 3 l. mn. ipf.), ²mes¹e, go ²fat¹e, ²izm¹en, ²ov¹e, da se na²p¹eme (napieme); ²kajs¹a(kajsia), ²kopr¹a (kopriva), ²sud¹a, skä²pot¹a (skäpotia), èn{²tur¹a, Ger²man¹a,I²tal'¹a, p²re`¹at (preìvat), po~²¹alo (po~ialo < po~ivalo), dob²¹ame (<dobivame), bo²l'ezl'¹a (bol'ezl'ia < bol'ezl'iva), ²bor~l'¹a, no: ²zian, z²mija;²bel'¹ot (bel'iot), ze²l'en¹on (zel'enion), ²se~¹o (se~io < se~ivo), ²zav¹ok ‡za²v¹okon (zaviokon), za²v¹oci (zavioci), no i: ²biol, bi²ol'ica, z²mio; ‡ ea > [¹a]:l'¹a (l'ea : mn. l'e¹), n¹a (nea), s¹a (sea < sega), st²r¹a (strea), ²ma{t¹a(ma{tea), gl'¹a (gl'ea < gl'eda 1 l. edn. prez.), da ²pop¹a (popea), g²l'¹a{(gl'ea{ < gl'eda{), p¹a~, p²¹a~ka (pea~ka), p¹af (peav), za²p¹al'e (zapeal'e),

73

imat ìv²¹ano (ìveano), car¹a ²nestulka (careva nevestulka); -eo- < [¹o] vonekolku slu~ai: ²l'¹onka (l'eonka), ²n¹ola (neola < nevola), ²~er¹o (~ereo <~erevo), ²Petr¹o (Petreo < Petrevo), ²or¹ot (oreot: ²ore¹), no i: g²reota,g²reo¹, ²mejot (: mef).

2.1.5.6. Vokalnite grupi -oa- i -oe- se realiziraat kako diftongoidi [×a,×e] ili pak kako /va, vä, ve/, sp. ²volvar (voloar < volovar), kva (koa < koga),kva~ (koa~ < kova~), k²va~nica, nak²valno (nakoalno < nakovalno), ²nekva{(nekoga{), sva (soa), s²val'ka (soal'ka < soval'ka), tva (toa), tvar (toar <tovar), t²varit, ²gotva (gotoa < gotova), se ²zastva (zastoa), ²negva (negova),²vujkva (vujkova), ²bukva (bukova); g²vädar (goedar < govedar), ~vek (~oek <~ovek), dvec (vdoec < vdovec : v²do¹ca), ²jazvec (jazovec), ²Borvec (Borovec),zgven (zgoen), p²vel'i (poel'i < povel'i), kvet (koet, 3 l. mn. prez. : koja ‡ko¹{), ²dojdve (dojdoe ‡ 3 l. mn. aor.), ²rekve (rekoe). Koga se javuvaat fonetskipre~ki toga{ ovie grupi imaat poinakva realizacija, sp. ²osna: (osnoa <osnova), tro:, ²potro:, ²koja (koa < kova ‡ 1 l. edn. prez.), b²rojet (broet ‡ 3 l.mn. prez.). Sp. u{te: ²pazva (²pazua, mn. ²pazu¹).

2.1.5.7. Ne moè da stoi ni grupata -ae-. Taa se realizira vo edni slu~aikako diftongoid [a¹], sp. d²va¹set (dvaeset < dvadeset), dva²na¹set, i redovnotaka kaj broevite, ili pak kako /ä/: ²zädno (zaedno), ²nädno (naedno), znät(znaet ‡ 3 l. mn. prez.), prät (praet < pravet), tkäf (tkaef), tkät(tkaet), zabo²räno (zaboraeno < zaboraveno).

2.1.5.8. Grupata -ao- naj~esto se realizira kako [o:], sp. ²ubo: (uboo < ubao <ubavo), g²l'ibo: (gl'ibavo), ²palo: (palavo), klo:f (klaof < kladof). Retki seprimeri so nekontraktirano -ao-: ²|aol, p²rao (pravo), pokraj ²|avol, p²ravo, sp.i s²najo (vok.): sna: (snaa < snaha). Vo slu~aite kade {to se dobila ovaa grupapo gubeweto na /h/, naj~esto se javuva hijatski glas, sp. v²ravot, g²ravot, p²ra-vot, st²ravot, siro²majon (: graf, praf, siromaf).

2.1.5.9. So hijatski glasovi /v, j/ se popolnuvaat i grupite -ua-, -uo-, -ue-, -ie, do kolku tie (grupi) ne se razbieni po drug na~in (v. 2.1.5.5.), sp. ²muva,g²luvo, ²suvo; ²dujet (veter).

2.1.5.10. Grupata -au-, koja e inaku retka, obi~no se pazi, sp. ²kaurin, ²paun,top. ²Zaum, no i No:m, No:m~e (Naum, Naum~e), pokraj ²Nåme, ²Nåm~e. Za grupata-ou- nema potvrda vo materijalot.

2.1.6. Grupi od tri vokali vo materijalot ne se potvrdeni. Teoriski tie bibile mo`ni vo 3 l. mn. na imperfektot, no se uprostuvaat so kontrakcija, sp.z²näe (znaee), p²räe (praee < pravee), t²käe (tkaee), ²l'äe (laee), ²pie: (piee), b²roe:(broee), }e ²~ue: (~uee).

2.1.7. Oddelni vokali.

74

2.1.7.1. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal se realizira kako [¹], osvenna morfemskata granica so prefiks (v. 2.1.5.2.‡3.). Vo taa pozicija seneutralizira opozicijata /i/ : /j/. Isto taka /i/ se realizira i pred vokalite/e, a, o/ (v. 2.1.5.5.).

2.1.7.2. Vokalot /e/ vo akcentiran slog pred /j/ se realizira malku pozatvo-reno [÷], sp. vo²d÷¹nca, o²r÷¹te, ²s÷jte.

Ako zad akcentiranoto /e/ ima diftong, toga{ toa se realizirapootvoreno [¿], sp. b²r¿go¹ (: bre²g«¹te), ²p¿rdu¹, ²n¿gva (: neg²vata), ²z¿dve, ²m¿s¹e,ze²l'¿n¹ot.

Isto taka se realizira /e/ i vo slu~ai koga vo sledniot slog se izvr{ilakontrakcija: ²p¿~e: (pe~ee), ²s¿de: (sedee).

2.1.7.3. I vokalot /o/ pred /j/ se realizira malku pozatvoreno [«]: bogo²r«¹ca(bogorodica), v²d«¹ca (vdovica), ²v«¹ca (vodica), ²p«jas.

Koga se nao|a, pak, vo slog pred diftong i dolg vokal, toga{ toj se reali-zira vo ne{to pootvoren alofon [º], sp. b²rºjo¹, ²nºse: (nosee).

2.1.7.4. Vokalot /ä/ vo svojot osnoven alofon se realizira re~isi isklu~i-vo vo akcentiran slog, sp. däp, zäp, kät, säk, trät, g²näsen, g²rädi, ²jätok,²räka, ²kätnik, ²täga, ²zäbite, ²sänce, ²käkl'ica, ²käpinka, ²säbota. Voneakcentiran slog negoviot izgovor se izedna~uva so izgovorot naneakcentiranoto /e/ i na toj na~in se neutralizira opozicijata /ä/ : /e/, sp.ke²del'ata (: ²kädel'a), ket²nicite (: ²kätnik), e~²me¹nca (: ²jä~men), ²po-zebi (:²zäbi), ²na-reka (: ²räka, ²räce).

2.1.7.5. I vokalot /å/ vo svojot osnoven alofon se realizira re~isi isklu-~ivo vo akcentiran slog, sp. må{, påt, ²bådnik, ²måten, ²måska, ²mågla, ²påtnik,²pådar, se ²må~ite, ²måì{te, ²pårstite, dodeka vo neakcentiran slog se neu-tralizira opozicijata /å/ : /o/, sp. po²ti{tata, mome²l'ex¹a (: ²måmit), ²na-pot(: påt).

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti moàt da stojat vo site pozicii‡ vo inicijalna, medijalna i finalna.

2.2.2. Konsonantski grupi.2.2.2.1. Grupi od dva isti konsonanta se mo`ni samo na morfemskata gra-

nica me|u prefiks i korenskata morfema, na granicata so ~lenskitemorfemi -ta, -to, -te, i vo nekoi sloèni sostavi. Vo ovoj govor takvigrupi ima so /j/, /m/ i so dentalnite plozivi /t, d/ i tie se realiziraat kakodolgi glasovi, sp. ²naj:unak, ²pod:avat, p²rol'et:a.

75

2.2.2.2. Sekvenci od zvu~en i bezvu~en i od bezvu~en i zvu~en konsonant nese mo`ni, osven so /v/ koga e vtor ~len na grupata, kako vo primerite: tvoj,s²vedok, cve}e, ~vek, kva~.

2.2.2.3. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo so /m/ kako prv segment,sp. m²lado, m²nogu, m²rava, m²jafkat, i sekvencata -l'j- : l'¹a (l'ea).

Po~etna grupa od sonant i opstruent nema.2.2.2.4. Najmnogu ograni~uvawa vo distribucijata pokaùvaat grupite sos-

taveni od dentalen ploziv + frikativen konsonant i sekvencite od frikativ-nite /s, {/ + afrikatite /c, ~/ koga se nao|aat na morfemskata granica. Taka,vo spomenatata pozicija ne se mo`ni grupite -d`-, -dz- (> dx, dy): ²nadxniet,²nadxivit, ²odyadi, ²nadyornik, }e ²podyinit; -ts-, -t{- (> tc, t~): ²otcega, da²otce¹t, (otseet), ²otcu~it (otsu~it), ²pote~it, ²ot~i (ot{i), ²pot~i{a(pot{i{a), da mu ²pot~epnit (pot{epnit).

Na podrug na~in se otklonuva grupata -ts- na morfemskata granica so su-fiksot -ski (> cki): ²argacki (argatski), ²decki (detski).

Napolno se isklu~uvaat na morfemskata granica i grupite s, { + c, ~ ( >f + c, ~): ²ifcedi, ²rafcepi, }e ²rafcutit (iscedi, rascutit) ili ²mefce,²l'if~e (l'is~e : l'ist), ²kof~e (: koska), k²ruf~e (: kru{a), ²puf~e (: pu{ka).

2.2.2.5. Na morfemskata granica so sufiksot -ski, ako mu prethodi konso-nant, grupata -sk- se realizira kako -ck- : a²rapckoto, ²bugarcki, ²selcki, vo²särpcko, s²tarcki, vo ²turcko vreme, no: ²nebeski, ²ki~eski, ²tetosko.

2.2.2.6. Vo drugite pozicii na zboroformite ne se mo`ni sekvencite s, z,` + r ako sledi vokal (toga{ tie se popolnuvaat so dentalen ploziv), sp.stram, st²rebro, st²reda, zdrak, zdrel, `d²rebe, pak duri i na morfemskatagranica: ²izdre~it (izre~it), ²izdriet (izriet), bezd²raboten (bezraboten),kako i grupata ps (> pc): pci, p²co¹san, ²vapcal'e, s²tipca, ²tepc¹a (psi,psovisan, tepsija).

Na po~etokot ne se javuva sekvencata p{- (> p~) p²~e¹nca.2.2.2.7. Od drugite konsonantski grupi ograni~uvawe vo distribucijata po-

kaùvaat: sekvencite `b, `v (> xb, xv) na po~etokot: x²barat, x²vakat;grupite lz (> ly) i l` (> lx): ²molyit, ²solya, ²olxica (laìca), ²polxaf, i vored slu~ai sekvencite nz (> ny) i zr : ²benyin, ²munya, ²munyosan, ²enya, ²enyaf,²meyre, ²nayre, s-²obyre.

Vo mnogu slu~ai se izbegnuva i grupata vn (> mn): mnuk, ²oglamnik, ²ramno,g²lamna, no p²l'evna, i na morfemskata granica: v²nesit.

2.2.2.8. Od dijalekten aspekt e potrebno da se istakne deka vo ovoj govorplozivot /t/ pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica se pazi, sp. ²l'i-vat~e, ²pat~e (: patka), ²påt~e (: påt), s²vetci.

76

Isto taka ovde se mo`ni na krajot grupite -st i -{t, sp. gust, l'ist,lost, pårst, most, rast, do{t, glu{t, pri{t, pokraj ²rados, ²bol'es (3.4.6.).

2.2.3. Oddelni konsonanti.2.2.3.1. Sonantot /j/ na po~etokot ne se javuva pred /i, e/. Vo intervokalna

pozicija ne se javuva vo grupite so /i/ kako vtor segment i vo sekvencite /ee,ae/. Vo sekvencite -ie-, -ue- se sre}ava mnogu slabo /j/, koe moè lesno da sezagubi, sp. ²pijet, ²{ijet, ²~ujet. Na krajot ne moè da stoi zad /i/. Vo grupa sokonsonanti vo sporedba so drugite makedonski dijalekti ovde /j/ epofrekventno i ima po{iroka distribucija, sp. s²tavjat, s²l'epjot, ²kutja idr. (v. 2.1.5.4.‡5.)

2.2.3.2. Sonantot /l/ se realizira pred zaden vokal, pred konsonant i nakrajot. Pred prednite vokali /i, e/ i pred /j/ toj se neutralizira vo korist na/l'/, sp. dol, ²dolu, ²dolno : ²dol'en, mal, ²mala, ²malo, ²malu, ²malku : ²mal'i, ²mal'e-~ok, ²mal'¹ot.

2.2.3.3. Vibrantot /r/ ne se javuva vo poziciite rC- i CrC.2.2.3.4. Nazalot /n/ pred /k, g/ se realizira kako [ ]: ²ma gal, ²ma gar,

g²ra ka.2.2.3.5. Nazalniot palatal /w/ ne se javuva vo po~etokot pred prednite vokali.2.2.3.6. Soglaskata /v/ vo grupa zad bezvu~en konsonant i ako sledi vokal se

realizira kako poluzvu~no [ª]: s²ªirit, s²ªetit, s²ªari, tªoj, k²l'etªa.2.2.3.7. Fonemite /}, |/ se retki.2.2.3.8. Velarite /k, g/ pred prednite vokali /i, e/ se realiziraat kako [k',

g'], sp. ²k'ilo, ²k'init, k'i²sel'ina, ²k'isnit, m²lak'i (: mlak, mlako), ne ²g'ibajse.

2.3. Prozodija

2.3.1. Na dvoslo`nite zboroformi akcentot pa|a na po~etniot slog, a votrislo`nite i vo pove}eslo`nite e fiksiran na tretiot (odnosno na tretatamora) od krajot, sp. p²lanina ‡ pla²ninata ‡ pla²niweno.

2.3.1.1. Vo slu~aite kako: nap²ra:ta (napravata), ne²go:to (negovoto),I²l'i:ca (Il'iica : Il'ija), o²de:{ti i sli~ni akcentot isto taka stoi na tre-tata mora, bidej}i sekvencite od dva isti vokala, koi se realiziraat kakodolg vokal, gi zadràle dvete mori. Ova se odnesuva i za vokativnite formikaj li~nite imiwa od tipot Sta²meno:, Sto²janke:, vo koi krajniot vokal seudolùva.

2.3.1.2. Po ist princip se vr{i akcentiraweto i na pove}eslo`nite zbo-roformi vo koi pooddelni dvo~leni vokalni grupi se stegnale vo ednoslo`nidiftonzi (difton{ki sekvenci), no ja zadràle dolìnata od dve mori. Taka

77

se objasnuva akcentiraweto vo slednive slu~ai: ko²l'e¹nca (kol'enica), i²ka¹ca(ikavica), bogo²ro¹ca (bogorodica), po²lo¹na (polovina), bre²go¹te (bregovite),per²du¹te (perduvite), iz²m¹eni (izmieni), ku²mis¹a (komisija), sud²¹ata (sudija-ta), kopr²¹ana (koprivana), pe²sokl'¹a (pesokl'iva), ze²l'en¹ot (zel'eniot),zap²¹al'e (zapeal'e), ~er²¹ata (~erevata), neg²vata (negovata), ded²vata(dedovata).

2.3.2. Akcentski celosti se obrazuvaat kako i vo drugite zapadnomakedon-ski sela. No treba da se istakne u{te i slednata konstatacija. Ovde akcentotse prenesuva vrz predlogot i vo predlo{ki sintagmi so sopstveno ime kako voslu~aite: (Dojde) ²ot-Strugaf, (g-opre) ²na-Vi{ni. Ovde e pozna~itelen ibrojot na primerite koga akcentot se prenesuva i vrz predlogot so, sp. ²so-ret.

Vo celostite so glagol osobeno se ~esti sostavite od tipot: ta²ka-be{e,ni-be²{e-straf, ne-²je-tuka, ne-²su-sedan ²ovde, i dr.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : sine < *& : den, ²tesen, ²pal'ec

< *£ : ²l'edina, ²mesec, ret ‡ ²redot, i vo grupa so /n/ vo den²tel'ina< *½ vo site pozicii: ²begat, vek, cel, ²cena< sekundarniot 2 pred krajnoto /r/: ²bister, ²veter, ²jäder, ²iter< sekundarno vo grupata ~erevo primeri kako ²~erep, ²~ere{na, ²~er¹o

(~erevo)< a so asimilacija vo e²rebica, ²esen (jasen)< *† vo neakcentirana pozicija: ke²del'ata, ²po-zebi (v. 2.1.7.4.)

ä < *† zad nelabijalna soglaska vo korenska morfema pod akcent:g²rädi ‡ g²rädite, g²näsen, ²gäzer, ²gä`va, däp, ²däbot, dräk, ²zäbi, ²jätka, ²jädica,²jäè, ²jäìca, ²jätok, se ²käpit, ²kädel'a, ²käkl'ica, ²käpinka, ²käsaj, ²kätnik,kät, ²käsat, ²sädo¹, säk ‡ ²säkot, ²säèn, s²täpalo, ²säbota, st²räga, ²räka,²räkaf, ²räkatka, trät, ²täga, ²tätne{, ²tätnit (v. 2.1.7.4.).

< *£ vo sekvencata *j£ : ²äder, ²äzik, ²äzi~e, ²ätärva, ²ätka, ²ä~men, ²änya,²ä~it

< a zad /j/ vo ²ägutka (jagotka)

78

< *¦ vo sekvencata /är/ vo po~etokot i zad nelabijalen konsonant: ²är-|a, är{, ²äràn, ärt, ²gärlo, ²gärne, ²därvo, ²zärno, ²särce, ²tär~it, ²tärwe

< *þ vo sekvencata /äl/ zad nelabijalna soglaska: ²kälk, ²kälnit, ilisamo vo ²sänce

< turskoto vo oddelni slu~ai: ²zäbun, ²käsmet< vokalnata grupa -ae- so kontrakcija: ²zädno (zaedno), zäk ‡ ²zäci (za-

ek), zabo²räna (zaboraena), is²käno (istkaeno), znät (znaet), ²imät (imaet),prät (praet < pravet) (v. 2.1.5.7.)

< -oe- vo oddelni slu~ai: g²vädo (goedo < govedo), g²vä~ko (v. 2.1.5.6.)a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi: ²bera (1 l. edn. prez.), ²padnal,

n¹a (nea), vo nekolku slu~ai i vo druga pozicija vo neakcentiran slog: ²golap ‡²golabi, ²ponada, ²obra~, ²poprak ‡ ²poprayi, ²pajak

< sekundarniot 2 vo ²ogan, ²mokar< *þ vo grupa so /l/ vo ²mal~it

å < *† vo akcentiran slog zad labijalen konsonant vo korenska morfe-ma, sp. ²måì, sedi ²mådru, ²måten, se ²må~it, påt, ²påtnik, ²pådar, ²ispådif, ivo nekolku primeri zad nelabijalen konsonant: ²låka, t²råba (v. 2.1.7.5.)

< sekundarniot 2 zad labijalen konsonant: ²bådnik, ²mågla, ²mågl'if,²måska, ²måf~e

< *¦ zad labijalen konsonant vo sekvencata /år/: ²bårgu, ²mårdat, ²mår-tof, ²pårsti, ²fårl'at

< *þ zad labijalen konsonant redovno vo sekvencata /ål/: ²målyit,²målynica, vålk, ²vålnen, ²pålno, i vo nekolku primeri zad nelabijalen konso-nant: `ålt, ²`åltok, ²tål~it, ²tål~nik

< a vo grupa zad /m/: ²måmit, ²måmec, ²må{t¹a (ma{tea)o < *% : do{t, ²bo~ka, ²petok

< sekundarniot 2 pred krajnite /m/ i /l/: ²osom, ²sedom, se²domdeset,²pekol, ²rekol

< *†, *þ vo sekvencata /ol/, *¦ vo sekvencata /or/ vo neakcentiran slog,sp. mo{²te¹nca, mo²ètina, ²poborgu, moly²nicite (v. 2.1.7.5.)

u < *† vo nekolku oddelni leksemi: ²guska, gust, ²ku}a, ²oru`je, ²ru~ek,sut, ²sud¹a

< *w vo grupite *cwÞ- i *swÞ- : cut, ²cutje, ²cutit, }e ²osunit, ²osunvi-t

< sekundarniot 2 vo su (sum)< o vo oddelni slu~ai: ²ubetka, ²ul'era, u²marnina, ²ugr¹a ²sänce, ²uvde,

²u{te, ²duri, ²doktur, ²jägutka, kun, mnogu ~esto i na krajot vo prilozite: m²no-gu, ²bårgu i dr.

79

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, m, n, w, r, p, b, t, d, c, y, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat odsoodvetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < *l´ epentetsko vo oddelni slu~ai: ²zemja, ²javjat, ²napravjat

< i zad drug vokal: s²na¹ (snai), vo²de¹nca (vodenica), t²ro¹ca (troica),²lo¹t (loit < lovit) (2.1.5.5.)

< e vo grupata -ae- kaj broevite: edi²najset, d²vajset (2.1.5.7.) i vo gru-pite -ea-, -eo- : str¹a (strea), dr¹o (dreo < drevo), ²l'¹onka (l'eonka) (v. 2.1.5.5.)

< hijatsko vo oddelni slu~ai, sp. vi²jul'ica, ²l'ijot (l'iot < l'ivot),p²reje (pree < pre|e)

< ø kako proteza: ²jätok, ²jäìca< analo{ko kaj glagolite od tipot ²izdivjat, se g²lavjat, ²obuvjat,

p²respivjat (: javjat, ozdravjat, ponavjat)l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *þ vo grupa so /ä/, /å/ i /a/: ²gältat, ²vålna, ²mal~itl' < *l´ : kl'u~, ²l'utit

< * : sol', àl', ²bol'ka, ²mol'ba< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < * : ²more< *¦ vo grupa so /ä/ i /å/: tärn, ²pårsti (v. 2.1.7.4., 2.1.7.5.)

m < b vo sekvencata -bn- : ²demnit, ²zemnit< v vo sekvencata -vn- : mnuk, ²ramno (2.2.2.9.)

n < w pred preden vokal na po~etokot: ²nego, ²nivaw < *nÞj : ²tärwe, ²jadewe

< jn vo oddelni slu~ai, sp. ²vuwa (vujna), wa (< nja < nea)f < hv : ²fa{tat, ²fårl'at

< h vo oddelni slu~ai: ²koùfi ‡ koùf, ²mafnit< tu|o: ²furna, ²fitil'< onomatopejsko: ²fu~it, ²får~it

v < *w< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vuwa

< *x pred konsonant: ²evla, z²divna, ²muvla< hijatsko vo: ²muva, ²ruvo, ²suvar< o vo sekvencite -oa-, -oe-, sp. kva~ (koa~ < kova~), tva (toa), ~vek

(~oek < ~ovek), g²vädo (goedo < govedo), k²vefne (koefne) (v. 2.1.5.6.)t < *t´ vo grupa so { ({t) : ²gore{ta (voda), v²re{te, s²no{ti, se²~e:{-

ti, p²la{tat< so epenteza vo grupata sr : st²rebro, straf

80

d < *d´ vo grupa so ` (`d) vo oddelni slu~ai: ²ve`da, p²re`da, ²vi`dat< so epenteza vo grupite zd, `d, sp. zdrak, zdrel, `d²rebe, i na mor-

femskata granica: ²izdre~it (izre~it), ²izdr¹et (izriet), bezd²rabota (bez-rabota) (v. 2.2.2.6.)

c < * vo grupite * ¦-, * v¦- : ²cärno, c²värsto< s vo grupata ps : pci, p²cojsan, p²calvit, ²vapcat, ²tepc¹a, kako i mes-

to -ts- vo primeri od tipot b²racki (bratski), ²bogactvo (bogatstvo)(v. 2.2.2.4.)

y < *• : ²noye, ²bel'eyi, v²rayi, d²ruyi< z vo grupite zv, nz, zr, lz : yver, ²munya, ²munyosan, ²nayrit, ²solya,

²målyit (v. 2.2.2.7.) i vo sosedstvo so /d/ kako vo: ²oyadi, pokraj ²oyemi, se-²oyiva(2.2.2.4.), i vo oddelni slu~ai pred vokal: yist, ²yaden

~ < { vo grupite p{ : p²~e¹nca, p²~enka, {k : ~²kärtat, i mesto -t{- voprimeri kako ²pe~es (pet{est)

x < ` pred deminutivniot sufiks -e : k²nixe, ²noxe, ²poloxe, ²roxe, s²toxe< ` vo grupite l` : ²olxica, ²polxaf, i `v, `g : x²vakat, x²gurat, i vo

oddelni leksemi pred vokal, sp. m²noxit, ²xeòk< tu|o: xam, ²oxa

{ < *t´ vo grupa so t ({t) : v²re{te, ²ga{ti, ²l'e{ta, ²må{t¹a,p²ra{ta, s²ve{ta, p²l'e{ti, ja²de:{ti, ²fa{tat, ili samo: ²ga{nik, ²mo{ne,²no{vi, ²pe{nik, s²ve{talnik

` < *d´ vo grupa so d (`d) : ²ve`da, ²me`da, p²re`da, ²sa`di, ²~u`di, ²vi`-dat, ²ro`dat, ili samo: ²me`nik

} < *t´ vo oddelni leksemi i morfemi: ²ve}e, ²ne}it, no}, ²no}eska, ²ku}a,²po}e (pove}e), }e, ²}erka, ²boì}

< *tÞj : b²ra}a, p²rol'e}e, ²rabo}e, c²ve}e< kj vo vakvi slu~ai: ²ja}ot (jakjot < jakiot), ²ra}a (rakja < rakia)< tu|o: }ef, ²}o{e, ²}otek, }or, ²}umur

| < *d´ vo oddelni leksemi: ²är|a, ²är|osa, ²me|u, s²ve|ere, ta²ku|ere, g²ra-|ani, o²ri|anec

< *dÞj : ²la|a, ²l'iva|e, ²l'u|e, ²vo|e, ²vi|e< gj vo slu~ai od tipot: b²la|ot (blagjot < blagiot), s²mär|a (smärdja <

smärdea)¹< tu|o: ²|akon, ²|erdan, |ol

3.3. Prozodija

3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so negovoto fik-sirawe opi{ano vo 2.3., so isklu~ok na primerite privedeni vo 1.3.2.

81

3.3.2. Nastanale novi fonetski dolìni so kontrakcija (v. 2.1.5.2.) i sokompenzacija (v. 2.1.5.4.‡6.).


3.4.1. Vokalite vo prokliti~kite zborovi moàt da se zagubat akoslednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. m-²odnese (me-), t-²udri (te-), g-²odvede (go-), j-²osta¹ (je ostavi), s-²udri, s-os²ta¹l'e (se ostavil'e), kako i voslu~ai od tipot: u{t-²edno (u{te-), dur-²o¹t (duri odit), p-²eden-zbor (po-), n-²ugore (na-), n-²udolu (na-), }-²oda n-²orawe (}e oda na orawe).

3.4.2. Od pojdovniot konsonantski sistem se zagubila fonemata /h/. Napol-no taa se zagubila na po~etokot na zboroformite i vo intervokalna pozicija,sp. l'ep, ren, ²arno, ²oro, s²na: (snaa), str¹a (strea), tro: (troa).

3.4.3. Sonantot /j/ redovno se gubi na po~etokot pred vokalot /e/: ²eden,²esen. Vo intervokalna pozicija se zagubil gotovo vo site slu~ai vo sosedstvoso prednite vokali /i, e/, sp. z²mi: (zmii), z²mio (zmijo), bro¹t (broit), ²izm¹en(izmien), nap²¹eme (napieme), p¹a~ (pia~), ²sud¹a (sudia < sudija), n¹a // wa (nea),²p¹e: (piee) i dr.

3.4.4. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo intervokalna pozicija, osobeno vososedstvo so vokalot /o/, sp. ²l'ebo¹ (l'ebovi), ²däbo: (däbovo), po²lo¹na (polovi-na), ²ozdra¹t (ozdrait < ozdravit), ²biol, ²~er¹o (~erevo), kva~ (kova~), ~vek(~ovek), i redovno se gubi vo sufiksite -vski i -stvo, sp. ²Petreski,²tetoski, ²carstoto, d²rugarsto pokraj d²rugarsvo, i vo drugi oddelni slu~ai,sp. ²se{to, ²tel'iyi (tevl'izi).

3.4.5. Vo intervokalna pozicija vo oddelni slu~ai se gubat i nekoi drugikonsonanti (d, s, `, g, m), sp. bogo²ro¹ca (bogorodica), po²ne:lnik (ponedelnik),gl'¹a~ (gl'eda~), d²vajset (dvadeset), kä (käde), ²da¹t (dadit), ²ja¹t (jadit),²o¹t (odit), p²re:~it (prese~it), ²ne-mo¹t (ne moìt), s¹a (sega), ²nekva{(nekoga{), p²reje (pre|e), p²re:ska, p²rejeska (pre|eska), ²zej-go (zemi go), t²ro¹~ka(tro{i~ka).

3.4.6. Soglaskata /t/ se gubi vo grupite -{tn-, -stn-, sp. ²ga{nik, ²no{vi,²pe{nik (: ga{ti, pe{t), ²posno (: post), poretko i vo krajnite grupi -st, -{t, na pr.: ²rados, ²bol'es.

3.5. Metateza

So izvr{ena metateza redovno se javuvaat slednive primeri: sve, s²veedno,g²rojze, ²lojze, ²finxal, potoa imenskite obrazuvawa na -nica (> inca > ¹nca) od

82

tipot vo²de¹nca (vodenica), ka²l'e¹nca (kal'enica), o²ra¹nca (oranica), ²pa¹nca(panica), g²ra¹nca (granica), kako i ²ko¹ste (kozite), be²l'e¹ste (bel'ezite).

82

9. LAZAROPOLE

LAZAROPOLE, porano op{tina Debar, deneska Rostu{e.Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.OLA 90, MDA 69.Naselbata se nao|a na planinata Bistra, na nadmorska viso~ina od 1.300 m.

Vo 1961 god. taa imala 720 ìteli, pravoslavni Makedonci. Naselenieto sezanimavalo glavno so sto~arstvo. Imalo osmoletka. Deneska naselbata ere~isi potpolno raselena.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XVI vek.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i u

e o

a

1.1.1. Funkcija na silabema vr{at i /…, ¤/ (v. 2.1.7., 2.1.8.).

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j w

83

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c s z

~ { `

} |

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Akcentot e fiksiran na tretiot slog (mora) od krajot vo trislo`ni-

te i vo pove}eslo`nite zboroformi, odnosno na vtoriot od krajot vodvoslo`nite zboroformi.

1.3.3. Nema distinktivni fonolo{ki priznaci.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Site vokali moàt da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajotna zboroformite.

2.1.2. Site vokali vo princip moàt da stojat vo grupa so sekoj, sp. /ai/:v²lainka, /oi/: b²roi{, s²voina, /ie/: ²piewe, /ae/: ²zaem, /oe/: b²roevi, ²dostoen, /ue/:²~uet, /ea/: st²rea, /oa/: s²noa, /io/: ²tiok, /eo/: g²reota, k²reok, /ao/: g²raor,p²raovi, /eu/: g²reum, ²meur.

2.1.3. Obi~ni se vo ovoj govor i sekvenci od dva isti vokala, sp. z²mii, ²~ii,²peewe, ²~eel, ²raat, ²poodi.

2.1.3.1. Sekvencata /ii/ koga ne e akcentirana se kontrahira vo dolgo [i:]bez fonolo{ka vrednost, sp. ²kuti: (kutii), ²{ami: ({amii).

2.1.4. Sekvenci od tri vokali se retki.2.1.5. Vokalot /i/ zad drug vokal na krajot naj~esto se realizira kako [¹]:

mo¹ (moi), p²riso¹ (prisoi).2.1.6. Vokalot /o/ vo po~eten zatvoren slog se realizira kako zatvoreno [«],

sp. g«l, k«w, ²k«ga, ²m«lci, ²«gon.

84

2.1.7. Silabi~noto /…/ se javuva vo konsonantskite grupi ¦C- i C¦C : …|a, …{,²c…no, ²s…na. Vo sosedstvo so vokal e mo`no samo na morfemskata granica soprefiks vo slu~ai kako ²za…|at, p²re…ti, p²ri…ska.

2.1.8. Silabi~noto /¤/ se realizira vo grupata CþC, sp. ²b¤va, ²b¤skot, v¤k,²d¤go, `¤t, ²jab¤ko.

2.1.9. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na glasovite /j/ i /v/,sp. ²{ejeset, g²ruvat, ²muva, ²pazuva.

2.2. Konsonantizam


2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot na zboroformite.2.2.3. Osven toa zvu~nite ne moàt da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite

pred zvu~nite opstruenti.2.2.3.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks so ko-

renska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo akcentski grupi, sp. sez²goi, ras²tovari, ²nat-porti, ²pod-voda, s²red-reka.

2.2.4. Konsonantski grupi.2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo ako e prv nejzin ~len

/m/: m²jaukat, mrak, m²nogu, mlak.2.2.4.2. Sonantite /m, n, w, l, l', j/ na po~etokot ne se javuvaat vo grupa so

opstruent.2.2.4.3. Od opstruentite najmnogu ograni~uvawa vo distribucijata vo kon-

sonantski grupi pokaùvaat dentalite.Plozivite /t, d/ ne moàt da stojat vo sekvencite {t (> {~) i `d (> `x > `),

sp. ²ve{~ica, ²gu{~er, k²l'e{~i, ²pi{~it, {~o, ²doòt, ²doòvi.Vo grupa pred /s, z/ na morfemskata granica tie se slevaat vo afrikatite

/c, y/, sp. ²ocol'i (otsol'i), ²oce~e (otse~e), ²ocpredi (otspredi), ²poceti (pot-seti), s²recelo (sret selo), ²pocenka (pot senka), ²poyina (podzina), }a²poyemet (podzemet), a so /{, `/ vo istata pozicija davaat /~ ,x/: ²pe~es(pet{est), na²xiveet (nadìveet).

2.2.4.4. Frikativnite /s, {/ ne se javuvaat vo grupa zad /p/ na po~etokot (ps> pc, p{ > p~): pci, p²cuet, p²covisaj, p²caltir, p²~enica, p²~enka, p²~enkarno(bra{no).

2.2.4.5. Isto taka /s, {/ ne moàt da stojat pred afrikatite /c, ~/ na mor-femskata granica vo vakvi slu~ai: g²lufci, ²mafca, ²mefce, p²rafci (< glusci,masca, prasci), ²vof~e, ²mof~e, ²kof~e, ²obraf~e, ²pojaf~e, k²laf~e, k²ruf~e,²~af~e (< vos~e, mos~e, obras~e, kru{~e, ~a{~e).

85

2.2.4.6. Soglaskata /v/ ne moè da stoi vo grupata -vn- (> mn), osven vo od-delni slu~ai poradi fonetsko-semanti~ki pre~ki, sp. mnuk, g²lamna,g²lamnica, p²l'emna, ²odamna, ²ramno, ²ramnica. Isto taka i grupata -bn- (> mn) eneobi~na, sp. ²demnet, ²zemnet, ²simnet.

2.2.4.7. Grupite sr, zr, `r se otklonuvaat so vmetnuvawe na soodveten den-talen ploziv, sp. st²reda, st²re}a, st²rebro, zdrel, zd²reet, ²nozdri, `d²rebe.

2.2.4.8. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st i -{t, sp. l'is,mas, mos, pos, p…s, ~is, ²pakos, bro{, do{, ve{, pri{.

2.2.4.9. Kaj tri~lenite i pove}e~lenite konsonantski grupi, koi inaku nese brojni, se izbegnuvaat onie {to se sostaveni od frikativnite /s, {/ + t +pregraden opstruent, kako na primer: ²posno, ²radosni (: post, radost), ²mo{ne,potoa grupite -zdn-, -`dn-, sp. ²nu`no. Vo ²l'isje, g²rojze (< grozje) se raboti zaponovi preobrazuvawa sprema l'is, groz (gros).

2.2.4.10. Ne se zabeleàni sekvenci od dva ednakvi konsonanta.2.2.5. Oddelni konsonanti.2.2.5.1. Sonantot /j/ ne moè da stoi pred vokalot /e/ na po~etokot na zbo-

roformite, sp. ²eden, ²el'en, ²esen. Vo intervokalna pozicija pred prednitevokali moè da se sretne fakultativno, sp. ²mo(j)e, ²raki(j)a.

2.2.5.2. Nazalnoto /w/ ne moè da stoi pred prednite vokali na po~etokot,sp. ²nego, ²niva.

2.2.5.3. Sonantot /l/ ne moè da se javi pred prednite vokali i pred /j/, sp.²bel'i : bel, ²bela, ²belo, ²belko. Vo ovie pozicii doa|a do neutralizacija so iz-govorot na fonemata /l'/, sp. ²bel'i (mn. od ²bel'a) : ²bel'i (mn. od bel, -a, -o).

2.2.5.4. Sonantot /r/ se javuva vo sosedstvo barem so eden vokal.2.2.5.5. Soglaskata /z/ vo grupata -dz- na morfemskata granica se realizira

kako [y], sp. ²podyina // ²poyina (podzina).2.2.5.6. Soglaskata /`/ vo grupata -d`- na morfemskata granica se realizi-

ra kako [x], sp. nadxiveet // na²xiveet.

2.3. Prozodija

2.3.1. Praviloto za tretoslo`noto akcentirawe vaì i za t.n. akcentskicelosti. Ima dve grupi akcentski celosti ‡ so imenka (zamenka) i so glagol.

2.3.1.1. Imenkite akcentska grupa obrazuvaat so atributskite zborovi(pridavkite, zamenkite, broevite, imenkite), sp. sta²ra-majka, praz²na-vre}a,èns²ko-dete, sega{no²vo-vreme, seko²ja-ve~er, na{i²ve-l'u|e, so dve²te-roci, bes²pet-pari, potoa so predlozite: ²bes-pari, ²vo-voda, ²do-ku}a, ²za-nego, ²zat-ku}a,me²|u-nivje, ²na-voda, p²ri-roci, ²ot-c…kof, pre²ku-reka. Od ovoj akcentski prin-cip se otstapuva samo koga se saka ne{to posebno da se istakne, so {to se na-

86

ru{uva prirodniot ritam, i vo takvi slu~ai akcentot ne se prenesuva odimenkite na prethodniot zbor, sp. (mi se rodi) ²ènsko ²dete (ne mo{ko),(kupif) d²va-²l'eba (ne t²ri), (te vika) na-²ru~ek (ne na ²ve~era).

Akcentot ne se prefrla vrz predlozite i koga e imenkata ~lenuvana, {tosamo po sebe podrazbira i istaknuvawe nejzino, sp. pot-²potot , vo-²viron, ka-ko i vo onie slu~ai koga predlogot so imenkata ne se vo prilo{ka funkcija,sp. ²ku}ata e od-²d…vo (: padna ²od-d…vo ‡ so prilo{ko zna~ewe).

2.3.1.2. Vo glagolskite sintagmi so pomo{niot glagol sum, so partikulite}a, }e{a, bi, so kratkite zamenski formi vo prepozicija, kako i sosvrznicite, akcentot redovno pa|a vrz glagolot, sp. si-²do{ol, be{e-²do{l'e,}a-²nosit, }e{a-²kupef, me-²zede, go-²vikna, da-²nosit, ili vo kombinacii: }a-im-²kaà, si-mu-go-²zela, da-be{e-mu-go-²zel. Ova vaì i za sintagmi od tipot:(toj) da-je-²ìf.

Me|utoa, koga vo vakov vid sintagmi doa|a negacijata ne i/ili pra{alenzbor, toga{ vaì praviloto za tretoslo`noto akcentirawe, {to zna~i dekaakcentot se prefrla od glagolot na klitikata, ako e toj dvosloèn, sp. ne-²si-do{ol, ne-be²{e-do{ol, ne-²me-zede, ne-²go-vikna, ne-ste-mu-²go-zel'e, no i: ne-si-mu-²go-zel (koga e glagolskiot oblik ednosloèn). Isto i vo celosti so pra-{alen zbor: koga-²si-do{ol, koga-²}a-nosit, koga-ste-²mu-rekl'e.

2.3.1.3. Koga se nao|aat klitikite zad glagol i zad imenka, toga{ vaìsamo praviloto za tretoslo`noto akcentirawe, sp. ²vikni-go, vik²nite-go,zemi²te-mu-go, nasmej²te-mu se, bra²tu~ed-mu, bratu²~edi-mu.

2.3.2. Posebno treba da se istakne vo ovoj govor specijalnata intonacijana krajniot slog vo pra{alni i izvi~ni re~enici, sp. Kode-²}a-odí:{? Ne-}a-²go-zemé:t? E-da-²g…dó:!

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniotsistem. Osven toa:

i < *y : bik, sine < *& : ²vezden, l'en, ²tenok, ²kotel, ²jarem, ²ocet, s²vetec

< *½ : ²oref, ²senka, cel< *£ : g²reda, ²peda, ²~edo, v²reme< sekundarno vo ~ere- : ²~erep, ²~ere{na, ²~erevo

87

< a so preglas i so asimilacija vo: ²b…{l'en, ²g…kl'en, ²ko{ere,e²rebica, ²~el'et

a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi: ²bera, ²se~a (1 l. edn. prez.),²padnat, ²l'egnat, vo oddelni slu~ai i vo drugi pozicii, sp. ²gulap, ²èlat,²poprak, nea, ja

o < *% : ²bo~va, do{, ²zolva, ²opinok, ²pesok, ²nizok< *† vo korenskite morfemi: g²lobok, gnos, ²gobor, g²rodi, k²lop~e, ²lo-

~it, ²moka, ²motit, prot, ²roka< *£ vo sekvencata *j£ : ²jogul'a, ²jotro, ²jotka, ²jozik, ²jodro, ²jot…va,

²jo~it, ²jo~men< sekundarniot 2 : ²bodnik, ²loga, ²loìca, ²jagonca, ²mogla, ²moska,

²to{~a; ²sedom, ²osom, ²ogon, ²bistor, ²vetor, ²Debor, ²dobor, ²itor, ²ostor,²rekol, ²pekol

< a vo sekvenci so nazalen sonant: ²gomà, z²noet, ²momit, ²mo{~ea,s²noga, s²noa, ²ombar, potoa vo: ²zoek, ²poek, ²pora{, ²jogotka, ²lokot

u < *† vo oddelni slu~ai: vru}, v²ru}ina, ²guska, gu²senica, ²gusto, grup,²èludec, ku}a, ²ru~ek, ²sudija, sut, ²pupunec, s²kuden, ²utroba, ²~ubrica

< * vo: da ²osunet, cut, ²cutit< o vo zavr{okot -um kaj prilozite: ²vikum, ²ni~kum, z²bogum, na²zatgo-

zum, ²nazorum, ²istum, k²ve~erum, na krajot: ²kol'ku, m²nogu, ²malku, i u{te vo redslu~ai vo drugi pozicii, sp. ²varu{, ²gulap, ²guvea, ²duàlnik, dur(i), ²jozul, kun,²puzder, ru²guzina, ²ul'era, ²u{~e

< *þ vo ²bugarin, bu²garija, ²bugarski¤ < *þ : ²b¤va, ²b¤skot, v¤k, ²v¤na, ²g¤taj, ²d¤go, ²d¤èn, `¤t, ²jab¤ko, k¤k, ²k¤-

~i{~a, ²k¤net, ²m¤ze{, ²m¤wa, ²m¤~it, ²m¤knet, s²p¤zna, ²p¤àj, p¤n, ²s¤za, ²s¤nce,s¤p

… < *¦ primarno i sekundarno.

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /m, n, w, r, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, k, g/ poteknuvaat od sood-vetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < *l´ epentetsko vo: d²ropja, ²zemja, ²sabja, s²tavjat

< i zad drug vokal vo oddelni slu~ai, sp. d²vajca, t²rojca, ²lojca (loì-ca), ²mojte, t²vojte (moite, tvoite)

< ø (kako proteza) pred refleksot na po~etnoto *†, sp. ²jogl'en, ²jogu-l'a, ²jodro, ²jodica, ²joè, ²jotok, ²jotor

< sekundarno (po asocijacija so drugi obrazuvawa) vo: ²il'jada, ²ne-vol'ja, ²pol'jak, ²pol'janka

88

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred jl' < *l´ : va²l'avica, ²kodel'a, ²nedel'a, ²postel'a, ²sel'anin, ²ka{l'a, ²f…l'a,

k²l'uka, l'ut, ²l'u|e, ²l'u{pa, ²bil'ka, ²èl'ka, p²rijatel'< * i/ili analo{ki: bol', àl', sol', ²àl'ba, ²mol'ba, ²kol'ku,

²tol'ku< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

m < b vo sekvencata bn : ²demnet, ²zemnet (2.2.4.6.)< v vo sekvencata vn : mnuk, g²l'amna, ²odamna, p²l'emna, ²ramno (2.2.4.6.)

n < w vo oddelni slu~ai: ²nego, ²negova, ²vi{na, p²l'emna, ²pustina< sekundarno vo ²t…penza

w < *nÞj : t…we, p²laniwe, ²sirewe, m¤wa, ²sawa, ²de~iwa< jn vo ²vuwa (vujna)

f < hv : ²fal'it, ²fa}at, ²f…lat< *h na krajot i pred konsonant: v…f, vlaf, vraf, graf, praf, ²siro-

maf, straf, nif, gref, mef, ²oref, ²zaduf, ²koùf, ²o~uf, ²rekof; ²buftat,²kifna, ²mafna, ²nifni, ²pafti, ²tifko, ²rekofme, ²rekofte

< s, { pred afrikatite /c, ~/ na morfemska granica: ²mafca, ²mefce,p²rafci, ²guf~e (guska), ²mof~e, k²ruf~e, ²puf~e (pu{ka) (2.2.4.5.)

< v zad frikativen bezvu~en konsonant: sfat, sfa}a, sfiwar, sf…{-en

< tu|o: fes, ²furna< onomatopejsko: ²fu~it, ²f…kat

v < *w< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vuwa< hijatsko vo: ²muva, ²pazuva, ²ruvo, ²suvo, ²uvo (2.1.9.)

t < sekundarno vo grupata -sr- : st²ra~ka, st²rebro, st²reda, st²re}a(2.2.4.7.)

d < sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, zdrel, ²nozdri, ²nazdri, `d²rebe(2.2.4.7.)

c < * vo grupite * ¦- i * v¦- : c…n, ²c…ven, c²v…sto< s vo grupata ps : pci, p²cuiet, ts : b²racki, st²recelo, ²ocpredi, ²po-

cedlaj (2.2.4.4.)z < *• : z²vezda, ²nozi, b²lazi~ < { vo sekvencata p{ : p²~enka, p²~enica (2.2.4.4.)

< t vo grupata {t : ²gu{~er, k²l'e{~i, {~o< t{ vo ²pe~es, pe²~estina (2.2.4.3.)

{ < *t´ vo grupa so ~ ({~) vo oddelni leksemi: ²l'e{~a, ²lo{~ika, ²mo{-~ea, ²pe{~era, s²fe{~alnik, ili samo: ²ga{nik, ²mo{ne, ²pe{nici, p²l'e{ka, ²po-mo{, po²mo{nica, si²no{nica

89

` < *d´ vo oddelni leksemi: ²me`nik, po²napreèn, p²reà< vo tu|i leksemi: ²aìja, a²àmija, àm, ²àmia, èp, ²ùbe, ²oà

} < *t´ : ²boì}, ²ve}e, vru}, v²ru}ina, ga}i, ²doma}in, p²lu}a, ²me}ava, mo},no}, ²no}a, p²l'e}i, s²fa}a, s²fe}a, st²re}a, ²sino}en, ²}erka, ²}a, ²}e{a, ²ve}avat,v²ra}at, p²la}at, p²ra}at, ²fa}at, ²ne}e{, se²dee}i, so²po}anec

< *tÞj : b²ra}a, b²ru}e, v²ra}e, p²ro}e, ²rabo}e, t²re}i, c²ve}e< tu|o: ²buba}, ²{e}er

| < *d´ : ²ve|a, zg²ra|a, g²ra|a, g²ra|anin, ²me|a, p²re|a, ²…|a, ²sa|i,ta²ko|ere, ²tu|o, ²tu|ina, ²vi|at, ²ga|at, ²pa|at, ²ra|at, ²dosa|at, o(f)²ri|anec

< *dÞj : ²vo|e, g²re|e, ²la|a, ²l'iva|e, ²lobo|e, ²popa|a< tu|o: |ol, ²e|upci, ²kau|er, ²ma|ija, ²pana|ur

3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, abezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.

3.2.2. Bezvu~nite se dobieni od zvu~nite i na krajot na zboroformite, sp.l'ep (: l'ebot), lat (: ladot), no{ (: noòt) itn.

3.3. Prozodija

3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so negovoto fik-sirawe opi{ano vo to~kata 2.3.

3.3.2. Novi fonetski dolìni nastanale so kontrakcija na vokalite(v. 2.1.3.1.).


3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi koga sledna-ta zboroforma po~nuva so vokal, sp. j-²otepa (ja-), g-²izede (go-), s-²izmi (se-).

3.4.2. Fonemata /h/ napolno se zagubila na po~etokot i vo intervokalna po-zicija, sp. ²arno, ²esap, ²odit, ²ul'it, l'ep, ren, g²reota, ²l'ea, ²meur, ²mo{~ea, ²ra-at, s²noa, st²rea, ²~eel.

3.4.3. Sonantot /j/ redovno se gubi pred /i/, sp. b²roi{, s²toit, p²risoi, ²ne-koi, ²~ii, z²mii, zad /i/ vo zapovedniot na~in: pi, spi, ²pite, ²so{ite, pred su-fiksot -ski vo primeri kako: a²ramiski, is²toriski. Isto taka toj se gubi ipred vokalot /e/ na po~etokot: e²rebica, a dosta ~esto i vo intervokalna pozi-cija (pred e), sp. b²roevi, ²zaema, pe²e}i, ²see{, ²pie{e.

3.4.4. Od opstruentite vo pove}e pozicii se gubi /v/: vo grupite -vsk- i-stv-, sp. Bra²dinoski, ²tetoski, ²kumsto, ²carsto pokraj ²carsvo, s²tori(stvori), potoa zad /s/ vo zamenskite oblici ²siot, ²sekoj, ²seto, pred /t/ vo

90

²tornik, vo sekvencata vz- na po~etokot vo ²zede, ²zemat, na krajot vo izrazot²ì-mi ²o~ive (ìv-mi).

3.4.5. Soglaskata /t/ se gubi na krajot vo grupite -st, -{t, sp. mas, pos, ²ra-dos, do{, pri{, potoa vo grupata -stn- : ²radosno, ²posno, vo -{tn- : ²ga{nik,²mo{ne, po²mo{nica, kako i vo sekvencata -stj- : ²l'isje, ²rasje i pred /d/ vo s²ve-den (svet den).

3.4.6. Vo po nekolku slu~ai se gubat i konsonantite /d, `/, sp. idi²naeset,dva²naeset, d²vaeset, t²rieset, k²laen~e, vo glagolite sloèni so ide : ²doje{,}a ²na(j)et, vo leksemata ²Petroven (Petrovden); ²lojca (loìca), ²moe{e (mo-è{e).

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs- : ²siot, se, ²sevo, ²seto, ²si-te, ²sozima, ²sekoj, ²sekoga (so zagubeno v), vo grupata -zj- : vo ²lojze, g²rojze,potoa vo leksemite: o²lomnani (onomlani), ²~epurka (pe~urka), ²avjar (ajvar),z²bovrit (zborvit).

99

11. RADOVI[

RADOVI[, op{tina Radovi{.Jugoisto~no nare~je, {tipsko-strumi~ka grupa govori.OLA 103, MDA 226.Vo 1961 god. gradot imal 6.246 ìteli, od koi 5.183 pravoslavni Makedon-

ci, 39 Srbi, 5 Hrvati, 5 Crnogorci, 7 Jugosloveni (neopredeleni), 529 Turci,2 Albanci... Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i zanaet~istvo. Sosedenpogolem ekonomski centar e [tip. Vo gradot raboti osmoletka i gimnazija.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XI vek.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o


1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j

100

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g h

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani. Neakcentiranitevokali se izgovaraat ne{to pokratko od akcentiranite.

1.3.2. Akcentot e sloboden i morfolo{ki stabiliziran vo paradigmata.1.3.3. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi kaj glagolite vo ao-

ristot i prezentot, sp. vi²ka (3 l. edn. aor.) : ²vika (3 l. edn. prez.), i aor. i im-perf.: vi²kah (1 l. edn. aor.) : ²vikah (1 l. edn. imperf.), vi²kaa (3 l. mn. aor.) :²vikaa (3 l. mn. imperf.). Sp. u{te: ²d…ven (adj. od drvo) : d…²ven (n-part. +‘tepan so drvo’), ²videlo (subst.) : vi²delo (l-part. s.r.).

1.3.4. Dolìnite dobieni so kompenzacija po zagubata na /h/ predkonsonant ne se fonolo{ki relevantni (2.1.3.1.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo po~etokot, vo sredinata ina krajot na zboroformite.

Vokalot /»/ ne moè da se javi na krajot, a mnogu e redok i na po~etokot,sp. }e ²»cne (< h¤cne).

2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip moàt da stojat vo grupa sekoj sosite, sp. /ei/: d²rei, /ai/: ²kai{, /oi/: ²moi, /ui/: ²bui; /ie/: ²pie, ²~ie, /ae/: ²zaec, z²nae,/oe/: ²moe, s²toe, /ue/: }e ²~ue; /ia/: z²mia, `²niat, /ea/: ²seam, st²rea, ²bea, /oa/: ²moa,²soa, b²roat, /ua/: ²bua, ²mua; /io/: ²niskio, /eo/: g²reove, /ao/: s²nao, /uo/: ²suo. Vo ma-terijalot nema primeri so vokalni sekvenci so /u/ kako vtor ~len.

101

2.1.3. Obi~ni se vo ovoj govor i grupi od po dva isti vokala, sp. /ii/: z²mii,z²mii~ka, ²~ii, /ee/: z²ree, }e za²pee, ²neen, /aa/: ²jaa, s²naa, ²taa, ze²maa, /oo/: sl'epo-²o~nica, /uu/: ²juurt (jogurt).

2.1.3.1. Ima tendencija da se razloàt vo grupi od dva vokala i onievokali {to se udolìle kako rezultat na kompenzacija po gubeweto na /h/pred konsonant, sp. ²beeme (< be:me < behme), maa²na (< ma:na < mahna), tii²na(tihna), duu²na (duhna).

2.1.4. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal po pravilo se pazi neizmenetso isklu~ok vo nekolku slu~ai kade {to moè da se ~ue i kako [¹], sp. ²mo¹te,t²vo¹te, s²vo¹te.

2.1.5. Silabemata /…/ se javuva vo sekvencite ¦C-, C¦C, sp. ²…|a, c…n. Vo sosed-stvo so vokal moè da se sretne samo na morfemskata granica so prefiks:²za…|a, i vo slu~ai kade {to se zagubilo /h/ kako vo ²v…o, ²v…ove.

2.2. Konsonantizam


2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot i pred bezvu~enopstruent, a bezvu~nite ne moàt da stojat pred zvu~nite.

2.2.2.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot me|u prefiks i ko-renska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo edna akcentska edinica,sp. z²bere-se, rasto²vare, pot²k'ine, pot-²pat, pod-b²rego.

2.2.3. Konsonantski grupi.2.2.3.1. Konsonantski grupi od dva isti konsonanta se retki. Konstatirani

se -nn-, -tt-, -jj-, sp. posin²nik (posinenik), v²ratta (vratata), ²naj²jak.2.2.3.2. Po~etna grupa so dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len

/m/: m²l'eko, m²rava.2.2.3.3. Sonantite, so isklu~ok na /r/, na po~etokot na zboroformite ne se

javuvaat vo grupa so opstruent.2.2.3.4. Od drugite ograni~uvawa vo po~etokot od dijalekten aspekt treba

da odbeleìme deka plozivot /p/ ne moè da stoi pred afrikatite /c, ~/, sp.²ceto, ²~ela, ~e²larnik, ~e²nica, ~i²ni~ka (pceto, p~ela, p~enica). Vo oddelnislu~ai se odbegnuvaat i grupite vd-, v~-, mn- : do²vec, ²~era, ²nogo (vdovec, v~era,mnogo).

2.2.3.5. Dentalno-alveolarnite plozivi /t, d/ ne moàt da stojat vo grupazad /{, `/ ({t, `d > {~, `x), sp. {²~ica, {²~urec, {²~ipka, ²gu{~er, k²l'e{~i,²ni{~o, {~o // {o, pro{²~ava, ²do`xo.

102

2.2.3.6. Soglaskata /s/ ne se javuva vo grupata ps (> pc) : vap²cuva, tep²ci(j)a,s²tipca, sp. i ²ceta (< pceta < pseta) (2.2.3.4.).

Taa ne moè da stoi i pred /~/ na morfemskata granica vo vakvi slu~ai:²l'i{~e (l'is~e), ²no{~e (: nos), ob²ra{~e, ²p…{~e (: p…st), kako i vo grupata-tsk- (> ck) : b²racki, go²vecko (meso).

2.2.3.7. Se odbegnuvaat i grupite /bn/, /vn/ do kolku ne se javat nekoi fonet-sko-semanti~ki pre~ki, sp. ²demne, ²simni go, ²damna, o²damna, ²oglamnik,o²samne, ²ramno, ‡ fnuk, f²nuci, ‡ ²natre pokraj u²natre, ‡ p²l'emja (< pl'emwa <pl'evwa).

2.2.3.8. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st, -{t (-{~), sp.l'is, mas, pos, {es, do{, pri{.

2.2.3.9. Kaj tri~lenite i pove}e~lenite konsonantski grupi ne se mo`ni onie{to se sostaveni od frikativnite s, { + t + pregraden opstruent, kako vo slu~a-ite: p²l'e{ka, ²radosno, potoa vo grupite -stj- : ²l'isja, i -stv- : b²rastvo // b²ractvo.

2.2.3.10. Vo vrska so konsonantskite grupi {to imaat zna~ewe za dijalekt-nata diferencijacija na makedonskiot jazik treba da istakneme deka vo ovojgovor se pazat plozivite /t, d/ pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granicavo slu~ai kako b²rat~e, ²ìtce.

Sp. i: g²lusci, ²masca, ²mesce; ²bik~e; f²tornik, ftor; ²sestra, zdraf : s²reda, zr-el.

2.2.4. Oddelni konsonanti.2.2.4.1. Sonantot /j/ ne se javuva pred preden vokal na po~etokot i vo inter-

vokalna pozicija, sp. ²eden, ²eòve, ²ezero, ²~ie, ²pee, z²nae, ²moe, ²~ue, z²mii, po²voi.Vo drugite slu~ai vo intervokalna pozicija toj se javuva samo koga vr{i mor-folo{ka funkcija i koga diktiraat fonetski potrebi, sp. se²ja~ (: ²seam,²seat). Vo grupata -ia- (-ija-) /j/ se javuva fakultativno, no naj~esto i tukaotsustvuva, sp. ²~ia, ²k'ia, z²mia, `²niat, no i: ku²ri(j)a, su²dija, pi²jan, pija²l»k.

2.2.4.2. Fonemata /l/ se realizira pred zaden vokal, pred konsonant i nakrajot, i se neutralizira so /l'/ pred preden vokal i pred /j/, sp. bel, ²bela,²belo, ²bel~o : ²bel'i; zel, ²zela, ²zelo : ²zel'e.

2.2.4.3. Vibrantot /r/ redovno se javuva vo sosedstvo barem so eden vokal.2.2.4.4. Soglaskata /v/ zad bezvu~en konsonant se realizira kako

poluzvu~no [ª] : sªoj, sªat, tªoj, s²mokªa.2.2.4.5. Fonemata /y/ e retka i naj~esto se javuva vo grupa so /v/, sp. yver,

y²viska, y²vono, y²vezda, poretko i vo drugi grupi (so n, r): b²ronya, ²janya, y…²cala.2.2.4.6. Retka e i fonemata /x/; se javuva, glavno, vo tu|i leksemi i vo mor-

femata -xi(j)a, sp. xam, o²xak, pen²xerka, lov²xija.2.2.4.7. Velarnoto /k/ pred vokalot /i/ se realizira kako [k'] : ²k'ia, ²majk'i,

ra²k'ija, se²k'ira, sm²rek'i.

103

2.2.4.8. Fonemata /h/ ograni~ena e, glavno, na krajot na zboroformite, kade{to e sekoga{ zad vokal, sp. Vlah, vrah, o²rah, prah, siro²mah, sto²mah, greh,meh, tih, nih, pih, buh, gluh, ko²ùh, pas²tuh, suh, v…h, vo 1 l. edn. aor.-imperf.beh, si²deh, pad²nah, i samo vo nekolku oddelni slu~ai i vo druga pozicija, sp.u{te: hram, ²duhovden, gluh²tar, tah²tava, Stra²hil (v. t. 3.4.8.).

2.3. Prozodija

2.3.1. Akcentot moè da stoi na site slogovi so nekoi ograni~uvawa naposledniot otvoren slog, sp. sla²vej, k…²mak, po²tok, p…²òk, ra²sat, vi²sok, e²den,ze²l'en, ro²gat, doj²doh, ²orel, ja²sika, to²pola, jalo²vica, se²dalko, ko²l'eno;²imela, ²jagoda, ²zagrada, ²l'edina, ²ma}ea, p²rikaska, ²sudija, ²uìna, ²vil'ica,²ka{l'ica, ²matica, ko²va~nica, ²gori~ka, ²reki~ka, ²tegavec, ²ezero, ²olovo,²siri{~e, ²jaganca; ²tegaveco, ²jabukata, ²ezeroto, ²Van~ovica, ²ve{~erica,²katerica, ²kukavica, k²rastavica, ²m»skavica, ²padavica; ²katericata,k²rastavicata i dr.

2.3.1.1. Na posledniot otvoren slog akcentot se javuva, glavno, vo tu|i lek-semi, sp. du{e²me, xa²de, a od doma{nite zboroformi: vo 2 i 3 l. edn. aor., sp.doj²de, vi²ka, re²~e, vo formite za `. s. rod. kaj nekoi zamenski zborovi, sp.ed²na, ed²no, tak²va, i vo nekoi prilozi. Zboroformite: viso~i²na, dlabo~i²na //divo~i²na moàt da se sretnat i so prenesen akcent: viso²~ina, dlabo²~ina.

2.3.2. Druga osobina na akcentot vo ovoj govor e negovata paradigmati~-nost, sp. ~o²vek ‡ ~o²veko ‡ ~o²veci ‡ ~o²vecite, ze²l'en ‡ ze²l'ena ‡ ze²l'eno ‡ ze-²l'enio // ze²l'enjo ‡ ze²l'enata ‡ ze²l'enoto ‡ ze²l'eni ‡ ze²l'enite, k²ravi~ka ‡k²ravi~kata, k²rastavica ‡ k²rastavicata, kaj glagolite: ²vikam ‡ ²vika{ ‡²vika ‡ ²vikame ‡ ²vikate ‡ ²vikat (prez.), ili: ²vikah ‡ ²vika{e ‡ ²vikaame ‡ ²vi-kaate ‡ ²vikaa, itn.

2.3.2.1. Od prethodnovo pravilo otstapuva mestoto na akcentot vo zboro-formite: vo²lovi, po²povi, ro²govi : vol, pop, rog, i vo imperativot, kade {toimame podvièn akcent, sp. ²nosi : no²sejte, ²isperi : ispe²rejte, ²izedi : ize²dej-te.

2.3.3. Paradigmati~nosta na akcentskoto mesto go ograni~uva prefrlawe-to na akcentot i vo akcentskite celini. Sp. vo akcentski celini so imenka ipredlog: na-²voda, za-²raka, vo celosti so glagol: ²on-me-vik²na, ²ti-si-ze²mal, }e-za²l'ese (}e za{umi).

Vo negiranite glag. sintagmi redovno se akcentira i partikulata ne, sp.²ne-se-p²la{am od-²nego.

2.3.4. Dvoen akcent imaat stepenuvanite pridavki, sp. ²po²nov, ²povi²sok, ²naj-ze²l'en, i vo nekoi sloènki, na pr.: ²l'et²mara.

104

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : ²riba, sin< sekundarniot 2 vo ²ogin

e < *& : den, ²l'esen, ²pal'ec< *£ : ²eza, ²eder, e~²men, e²t…va, ²zaec, ²peda, ²seme< *½ : m²l'eko, ²senka, cel, ²cena< a (so preglas) vo: k²re{nik, po²l'ena

» < *þ : ²b»skovi~ka, v»k, ²v»na, ²g»ta, ²d»ga, ²`»to, ²`»~ka, ²k»ne, ²k»ca,²m»ze, ²m»jna (molwa), ²m»ska, ²s»za, ²s»nce

< *† vo oddelni slu~ai: ga²l»p, ²g»nka, ²g»sto, g»s²tak, ²k»draf, ed²n»~< mesto turskoto : aj²g»r, bal²d»za, pija²l»k, san²d»k

a < *† : ²vadica, ²vagl'en, ²vaè, va²tok, ²gaba, ²gaska, ga²zer, gase²nica, g²ra-di, ²daga, dap, dla²bok // dl'i²bok, ²zabi, ²kade, ka²del'a, ka²pina, ²ma`ja, pat,p²ra~ka, rap, ²raka, ²ra~ka, sa (3 l. mn. od ‘sum’), ²sadove, ²sabota, ²sa~ka, ²sekade,skap, st²raga, sta²palo, trat, (u)²natre, ²obra~, ²pajak, ²peram, ²perat, ²bea

< sekundarniot 2 : ²badnik, ²laè, la²ìca, la²ì~ka, ²magla, o²samne,caf, ²cafte, ²osam, ²sedam, sam, ²nesam, ²bistar, ²vetar, ²dobar, ²edar, ²itar, ²mo-dar, ²mokar, ²mudar, ²ostar

< *£ vo sekvencata *j£ vo: ja²zik< *½ vo primerite: `la²bina, o²rah ‡ o²rasi, ²cal'ina, ²cade, ca²dilko

pokraj ²cede, ce²dilkoo < *% : ²bo~va, do{, ru²~ok, va²tok

< *† vo: klop, k²lop~e, po²pok< sekundarniot 2 pred /l/: ²rekol, ²sekol

u < *† vo oddelni slu~ai, sp. g²rubo, è²ludnik, ²ku}a, ²mudar, mu²}ok, pa-u²ìna, po²nuda, ²pupka, prut ‡ p²rudo, ru²~ok, sut, su²dija

< *þ zad labijalen konsonant vo primerite: ²bua, ²Bugarin, ²jabuka, ja-bu²kar, ²mu~e, mu²~at, pun, puh

< * vo predlogot u : u ²zimoto, i vo primerite u²natre, u²dene< o vo neakcentiran slog vo pove}e slu~ai, sp. dvu²ica, tru²ica, su-

²fal'ka, ku²pito, ku²rito, ku²rija, uj²de // oj²de, ²doktur… < *¦ primarno i sekundarno.

105

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, ~, {, k, g, h/ poteknuvaat od soodvet-nite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < mesto epentetskoto *l´ : ²zemja

< w so anticipacija: ²bajna, ²dejna, kojn, ²sirejne, ²t…jna< i pred ~lenskata morfema za m.r. -o kaj pridavkite: zd²rafjo,

m²latjo, s²tarjo, ²cel'jo (cel'io)< e zad drug vokal vo deseti~nite broevi, sp. d²vajse, de²vejse i vo glag.

prilog: vi²kaj}i, no²sej}i < *x vo: ²k'ijni, ²nijno

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j< *l´ vo oddelni slu~ai: ²vazel, kral, pri²jatel, u²~itel, ka²dela, do²il-

ka, u~i²telka, ²mislam, {k²raplal' < *l´ : kl'un, kl'u~, ²~e{el'

< * : ²bol'ka, ²bil'ka, ²zel'ka< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < * : ²morem < b vo sekvencata bn : ²simne

< v vo sekvencata vn vo oddelni slu~ai: ²damna, o²damna, og²lamnik,o²samne, ²ramno (2.2.3.7.)

n < w : pen, t…²nak, ili vo grupa so /j/: ²bajna, kojnf < hv : ²falam, ²fa}a

< v vo: fnuk, f²nuci, f²l'eze, f²l'eva, f²tornik< onomatopejsko: ²fu~e< tu|o: fes, ²furna< h vo ²o}of

v < *w< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vujna, i pred kontinuantot na po~etnoto

*†, sp. ²vagarec, ²vagl'en, ²vadica, ²vazel, va²tok, ²vator< hijatsko vo: do²va|a, na²va|a, za²va|a

c < * vo grupite * ¦-, * r½-, * v¦- : c…n, ²c…ven, crep, c²revo, c²re{a,c²v…sto

< s vo grupata ps : vap²cuva, s²tipca (2.2.3.6.)< -ts- vo primeri kako: b²racki, ²govecko (2.2.3.6.)

y < z vo sekvencata zv : yver, y²vono (2.2.4.5.)z < *•~ < t vo grupata {t (> {~) : {²~urec, k²l'e{~a, ²ni{~o, ²pu{~am,

og²ni{~e, ²siri{~e (2.2.3.5.)

106

x < tu|o: xam, boza²xija{ < *t´ vo p²l'e{ki

< s vo grupata -s~- na morfemskata granica, sp. ²l'i{~e, ob²ra{~e(2.2.3.6.)

` < *d´ vo sekvencata `x vo: ²~u`xo, ²~u`xi} < *t´ : ²ve}e, ²ga}i, ²l'e}a, ma²}ea, mu²}ok, no}, ²no}e, ²no}vi, p²l'e}i,

s²ve}a, s²ve}nik, s²re}a, }e, ²}erka, ²}ute, v²ra}a, obe²}ava, p²la}a, ²fa}a, ~is²to}a,no²sej}i

< *tÞj : b²ra}a, ²gos}e (gostje), t²re}a (ve~er), c²ve}e< tu|o: ²}el'af, ²}o{e, ²}umbe, beri²}et, {e²}er

| < *d´ : ²ve|i, ²me|a, ²me|u, ²…|a, ²sa|i, tu²|ina, tu²|inec, ²pa|a, ²ra|a, do²va-|a, za²va|a, na²va|a

< *dÞj : ²la|a, g²roz|e (< g²rozdje), po analogija posle i ²loz|e pokraj²loze

< tu|o: ²|on, ²|ubre3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a

bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.3.2.2. Bezvu~nite opstruenti od zvu~nite se dobieni i na krajot.3.2.3. Vo oddelni slu~ai kaj pridavkite bezvu~nite konsonanti se dobile i

po analogija, sp. s²latok (: slatka), zd²rafjo (: zdraf), m²latjo (: mlat), s²lapjo(: slap), ²tu}jo (: tu}).

3.3. Prozodija

Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki promeni,no se izvr{eni zna~itelni morfolo{ki promeni (2.3.).


3.4.1. Neakcentiranite vokali vo pove}eslo`nite zboroformi vo oddelnislu~ai moàt da se zagubat, sp. ²borna (borina), v²ratta (vratata), ²jarbica(jarebica), ²pazva (pazuva), posin²nik (posinenik), v…²teno (vreteno).

3.4.2. Neakcentiranoto po~etno /o/ se ispu{ta vo: ²pa{ka, ²pinci (opinci),vaj, ²vaa, ²voa (ovaj,...).

3.4.3. Posledniot vokal ~esto se ispu{ta kaj pove}e prilozi, sp. tam,o²vam, polo²vin.

3.4.4. Sonantot /j/ se gubi redovno vo po~etokot pred /e/: ²eò, ²ezero, ²ela, ivo mnogu slu~ai vo intervokalna pozicija, sp. ²taa, o²naa, ²~ii, ²l'ee, ²pie, s²toe,²~ue, z²mia, ²~ia, ²moi, po²voi, ²moa, ²koa, ²nikoa, b²roat (2.2.4.1.).

107

3.4.5. Konsonantot /v/ se gubi vo oddelni slu~ai vo po~etnite grupi vd-, v~-: do²vec, ²~era, vo grupata sv vo zamenskiot oblik ²site (2.2.3.4.).

3.4.6. Plozivot /p/ se zagubil vo po~etokot vo grupite pc-, p~- : ²ceto, ²~ela,~e²nica (2.2.3.4.).

3.4.7. Soglaskata /t/ redovno se ispu{ta na krajot vo grupite -st, -{t :l'is, mos, plas, ~is, do{, pri{, vo ~lenskata morfema za m.r. -o : ~o²veko, kajbroevite od 11‡19 i vo deseticite: idi²naese, d²vajse, t²rijse, de²vejse, potoa vogrupata -tsk- : b²racki.

3.4.8. Soglaskata /h/ se zagubila na po~etokot i vo intervokalna pozicija,sp. ²rana, ren, l'ep, ²aren, ²oro, gre²ota, g²reo, ²meo, ²meove, ²v…ove, ²suo, ²sua, s²naa,²soa, st²rea, a vo red slu~ai i pred konsonant: mee²l'em, ²muula (muhla), ²veene, }ei²saane, odn. zad konsonant: ²ela (elha).

3.4.9. Vo intervokalna pozicija vo oddelni slu~ai se gubi i /d/, sp. vo dese-ticite: d²vajse, t²rijse, ²pejse, de²vejse.

3.5. Metateza

Metateza se izvr{ila vo zamenskiot koren *wÞs- : sve, i vo zborot ²zejl'e(zel'je).

91

10. VITOLI[TE

VITOLI[TE, porano op{tina Bitola, deneska Vitoli{te.Jugoisto~no nare~je, tikve{ko-mariovska grupa govori.OLA 102, MDA 187.Seloto se nao|a vo prilepskiot del na oblasta Mariovo, na nadmorska vi-

so~ina od 830 m. Vo 1961 god. imalo 1.291 ìtel, od koi 1.286 pravoslavni Ma-kedonci. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i sto~arstvo. Ekonomskicentri se Prilep i Bitola. Od 1944 god. vo seloto ima osmoletka.

Vitoli{te prv pat se spomenuva vo vtorata polovina od XV vek.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o


1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j w

92

1.2.2. Opstruenti

p b vt dc y s z~ x { `} |k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani. Neakcentiranitevokali se izgovaraat ne{to pokratko od akcentiranite.

1.3.2. Dolìnite dobieni so kontrakcija (v. 2.1.3.) ne se fonolo{ki re-levantni.

1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.). Kako distinktiven priznakse koristi kaj glagolite za razlikuvawe na 1 i 2 l. mn. vo prezentot (²vikame,²vikate) i imperfektot (vi²kame, vi²kate).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Site vokali moàt da stojat vo po~etokot, vo sredinata i na krajotna zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok na vokalot/»/, koj ne moè da se javi na krajot.

2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo grupa sekoj so site, so nekoiograni~uvawa na /i/, sp. ²pie{, ²pia, su²dia, ²l'iot, ²peat, ²sea~, ²meot, ²meur, ²lae,s²nao, b²roe, s²toat, ²roak, vu²i{~e, so²bue, ²~uat, du²ovden.

2.1.2.1. Vokalot /i/ vo grupa so drug vokal kako vtor ~len, do kolku ne se ja-vuva vo funkcija na fleksivna morfema, se realizira kako [¹], sp. ²se¹{, osl'e-²pe¹{, ²da¹{ (dai{), t²ka¹{, k²ro¹me (kroime), s²to¹{ (stoi{), o²bu¹{ (obui{),²~u¹me (~uime), i redovno taka kaj glagolite, no: ma²}ei, st²rei, ~i²rei, s²nai,o²dai, ²mui.

Na morfemskata granica so prefiks vo spomenatava pozicija (kako vtor~len vo grupata), isto taka /i/ ima normalna artikulacija, sp. za²igra, na²ide.

2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala na morfemskata granica se mnogu ~esti,sp. su²dii, tep²cii, ²pee, se²ewe, o²daa, s²naa, ²}aa, g²noot (gnojot), ²razboot (raz-

93

bojot), c…no²ok. Samo vo retki slu~ai se vr{i kontrakcija; gi imam zabeleè-no primerite: ra²ki:~e (rakii~e), z²mi:~e (zmija), ²na:|a (naa|a < nao|a).

2.1.4. Vokalot /»/ ima mnogu ograni~ena distribucija. Kako {tospomnavme, ne moè da se javi na krajot na zboroformite, mnogu retko sesre}ava vo po~etna pozicija (sp. se ²»cna), i vo grupa so drug vokal, sp. ²b»a(bolva), mn. ²b»i.

2.1.5. Silabemata /…/ po pravilo se javuva vo konsonantsko sosedstvo (¦C-,C¦C, -C¦). Vo sosedstvo so vokal moè da se sretne samo na morfemskata gra-nica vo primeri od tipot za²…|a, ²v…ot, v…²ovi.

2.2. Konsonantizam



te ne moàt da stojat pred zvu~nite. Od ova pravilo se isklu~uva samo fone-mata /v/, sp. tvoj, ²ètva, s²vedok, kvas, no i: f~as, ²d…fce, m²rafka.

2.2.3.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks i koren-ska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo akcentska grupa.


/m/: m²ladi, m²rak.2.2.4.2. Sonantite, osven /r/, vo po~etokot ne se javuvaat vo grupa so opstruent.2.2.4.3. Od drugite konsonantski grupi ne se mo`ni:‡ {t (> {~) : ²gu{~er, k²l'e{~i, pil'i{²~ar, pa²si{~e, og²ni{~e, ²ni{~o,

{~o pokraj {o, {²~uka, {²~urec,‡ `d (> `x) : ²do`xot,‡ p{ (> p~) na po~etokot: p~e²nica,‡ sr, zr, `r, koi se popolnuvaat so dentalen ploziv: stram, st²re}a, stre-

da, st²rebro, zdrak, zdrel, ²mezdre, `d²rebe,‡ `b, `v (> xb, xv) na po~etokot: x²bara, x²vaka,‡ ps (> pc) : ²vapca, pci, s²tipca, tep²cii,‡ sk (> ck) vo sufiksot -sk- koga mu prethodi konsonant, sp. ²bitolcki,

z²mijcka koà, ²èncki, ²kowcki, pri²l'epcki, ²selcki, s²kopcki,ne se mo`ni ni grupite:‡ ts, t{ (> c, ~) vo slu~ai od tipot: b²racki, go²vecko, ²pe~es.

94

Vo brojni slu~ai se odbegnuva i konsonantskata grupa s~ (> {~) na mor-femskata granica vo primeri kako ²ve{~e (< fe{~e), k²va{~e (: kvas), ²ko{~e(: koska), ²p…{~e (: p…s), no i: ne²ves~e, ²mas~e (: maska), po²as~e (: poas).

Vo red slu~ai se odbegnuva i grupata vn (> mn) : ²gumno, o²samne, p²l'emna,²ramno, ²temno, ili ²natre (< vnatre), no i: vnuk, ²bavno.

Na krajot ne moàt da stojat grupite -st i -{t, sp. gros (grozd), l'is, p…s,k…s, ve{, pri{.

2.2.4.4. Sekvenci od dva isti konsonanta moàt da se sretnat samo na mor-femskata granica, i toa -jj-, sp. ²najjak, -tt- : ²potta, ²pette, ot²tade.

2.2.5. Oddelni konsonanti.2.2.5.1. Sonantot /j/ ne moè da stoi pred /i/ vo site pozicii, pred /e/ na po-

~etokot i vo vokalni grupi, potoa vo grupite -oa-, -ia-, vo red slu~ai i vo gru-pata -aa-, sp. ²el'en, ²esen, ²see, s²pie, kra²i{~a, s²toat, ²moa, ²poas, o²daa, ²vaa, su-²dia.

2.2.5.2. Glasot /l/ ne moè da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp. ²dal'e(: dal, dala, dalo), ²kol'i (: kola), ²kol'je (: kol). Vo spomenative pozicii se ne-utralizira izgovorot na /l/ i /l'/ vo korist na vtorava fonema.

2.2.5.2.1. Vo nekolku slu~ai /l/ > [×] : ²vo×kaf, ²no×kaf, ²to×kaf.2.2.5.3. Nazalot /n/ pred velarnite konsonanti se realizira kako [ ], sp.

²ba ka, ²ma gar.2.2.5.4. /r/ sekoga{ stoi vo grupa so vokal.2.2.5.5. Labiodentalot /v/ pred bezvu~en opstruent i na krajot na zboro-

formite se realizira kako [f], sp. gluf (: g²luva, g²luvo), m²rafka (: mrava).

2.3. Prozodija

2.3.1. Zborovniot akcent ima tendencija da se stabilizira na penultima.Taa tendencija najdobro moè da se sledi kaj imenskite zborovi vo ne~lenuva-nata forma, sp. l'ep ‡ l'e²bovi, ²ezik ‡ e²zici, ²v…snik ‡ v…s²nici, ²razboj ‡ raz-²boi, ²kamen ‡ ka²mewe, ²visok ‡ vi²soka, s²tuden ‡ stu²dena, ²po~nat ‡ po~²nato.Me|utoa, vo ~lenuvanite formi akcentot ne se mesti, sp. l'e²bovite, ²ezikot(: ²ezik), ²kamenot, vi²sokata. Na posledniot slog akcentot moè da se sretneu{te vo nekoi izolirani slu~ai, glavno sloèni zborovi od tipotkrivo²vrat, c…no²ok, i sl. Nema slu~aj akcentot da pa|a na posledniot otvorenslog.

Brojot na primerite so akcent na tretiot slog e isto taka ograni~en, akogi isklu~ime ~lenuvanite formi kaj imenskite zborovi. Na antepenultima seakcentiraat pove}e pridavki {to se obrazuvaat so sufiksot -ov, sp. ²dabovo,ja²vorovo, ²jasnovo (< jasenovo), ²jaskovo (< jasikovo) d…vo, deseti~nite broevi

95

od 40‡90, sp. ~eti²rieset, ²pedeset, se²dumdeset, o²sumdeset, de²vedeset, kajglagolite 1 i 2 l. mn. prezent: ²vikame, ²vikate, ²nosime, ²se~ime, ²nosite, ²se~i-te, pove}eslo`nite oblici na imperativot, sp. ²izvadi, ²zapi{i, ²kupite, ²iz-vajte, i u{te nekolku oddelni slu~ai (sp. ²sabota, ²sekakof, na²istina, ²olovoi dr.).

2.3.2. Akcentski celosti se obrazuvaat vo ramkite na akcentskiot zakon zavtoroslo`no akcentirawe, sp. ²na-pat, ²pod-rit, ²na-glas, sta²ri-svat. Vopredlo{kite sintagmi moè da se sretne po nekoj primer so akcent i na tre-tiot slog, sp. ²u-mene, ²nat-selo, ²niz-vrata, p²ret-ku}a. Vo negiraniteglagolski formi, ako me|u glagolot i negacijata ne ima kratka zamenskaforma ili pomo{en glagol, redovno se akcentira i negacijata, sp. ²ne-go-²vide,²ne-mu-²re~e.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

Vokalite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniotsistem. Osven toa:

i < *y : ²riba, ²kitka< e vo nekolku oddelni slu~ai: pi{²~era, ²{i}er

e < *& : den, ²oves, ²patec< *£ : g²reda, ²peda, ²ezik< *½ : ²belo, bre²govi, l'ep ‡ l'e²bovi, ²cefka, cel, ²cena< sekundarniot 2 pred krajnite r, n : ²dober, ²eder, ²iter, ²moder, ²os-

ter, ²veter, ²ogen< a so preglas vo nekolku oddelni slu~ai: ²egl'en, ²raet

» < *þ : ²b»a, v»k, ²v»na, ²b»sna, ²g»ta, ²d»go, ja²b»ka, `»t, `»²tica, ²`»{ka(òl~ka), (da) ²k»ne, ²m»wa, ²m»~i, ²m»zime, ²m»ska (molska), p»n, ²s»za, ²s»nce,²t»~e

a < *† : gasa²nica, g²radi, ²zabi, ja²dica, ²jatok, ja²ì~ka, ²gaba, ²galap, ²ka-kol', ²papok, pat, ²nea, ²bera, ²berat

< sekundarniot 2 vo po~etnite slogovi, sp. ²laè, la²ìca, ²magla,²maska, ²tanok, }e o²samne

< *½ zad /c/ vo nekolku slu~ai, sp. ²cade, ca²dilo, ca²pina, p²rocap< e so asimilacija vo nekolku slu~ai: gasa²nica, ²gazar, à²ladi, ili

à²ludec (po analogija)

96

u < *† vo nekolku primeri: ²gu`va, ²ku}a, po²nuda, ²pupka su²devi, su²dia,tup

< sekundarniot 2 pred krajnoto /m/: ²osum, ²sedum< o (so redukcija) vo 1 l. edn. aor.: ²vidu, ²dojdu, ²reku, i vo nekoi

oddelni slu~ai, sp. vu²i{~e (voi{te), ku²basio < *% : do{, son, ²petok, ²teòk

< sekundarniot 2 pred krajnoto /l/, sp. ²mogol, ²pekol, ²sekol< e pred krajnoto /l/ vo oddelni slu~ai: ²kotol, ²kutol, ²petol,

s²v…dol… < grupata r + V po elizijata na vokalot vo nekolku slu~ai, sp. va²g…ci

(< vagorci / vagarci = jagorec ‡ jagorci), …²{eto (< re{eto), b…²nica (< bre-nica), t…a (tria), b…da²vica (brada²vica)

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od so-odvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < ø (kako proteza pred refleksot na inicijalnoto *†), sp. ja²dica, ²jad-ro, ²jatok, ²jator, ja²ì~ka

< i zad drug vokal vo odredeni slu~ai, sp. bogo²ro¹ca (bogorodica),s²me¹{ (smei{), s²to¹{ (stoi{) (v. 2.1.2.1.)

< e zad drug vokal kaj broevite od tipot idi²najset, d²vajset, i vo dru-gi oddelni slu~ai, na pr. zajk, pajk (< zaek, paek)

< *x na krajot na zborot i pred konsonant vo oddelni slu~ai, sp.²nijno, ²~ejl'i // ²~el'i, grej, mej, ²orej, zmej, suj l'ep

< hijatsko vo 3 l. mn. prez.: ²vikajatl < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *l´ vo oddelni primeri, sp. ja²gula, sta²palka, ²lu|el' < *l´ : kl'u~, l'ute

< * : sol'< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < *m < v vo sekvencata vn : o²damna, ²ramno (v. 2.2.4.3.)

< b vo grupata bn : ²demne, ²simnen < w na po~etokot pred preden vokal, sp. ²nego, ²nivaw < *nÞj : ²t…we

< n po analogija vo oddelni leksemi, sp. gra²diwa, ka²piwa, ²pewa,²s…wa

v < *w

97

< h vo oddelni slu~ai, sp. ²buvot : buf (< buv), g²luva, g²luvi : gluf(< gluv), ²zaduvot : ²zaduf (< zaduv), ko²ùvi : ²koùf (koùv), ²o~uvot, o²~uvi :²o~uf, ²kiva

< f vo zaemki: ves, ²vurna, ²vuta, va²nela, ²vudul< ø (proteti~ko) vo: va²g…ci, ²vizba, ²vujko, ²vujna

t < sekundarno vo grupata sr : stram, st²rebro, st²re}ad < sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, zdrel, zd²reat, `d²rebec < * vo grupite * ¦- i * r½- : c…n, ²c…ven, ²c…vi, c²revo, i vo grupata * v¦ :

c²v…sto< s vo grupite ps : pci, s²tipca, sk : c²kala, ²lancki, ts : b²racki

(v. 2.2.4.3.)y < z vo grupite zv, zr, nz : y²vezda, y²ve~ka, yver, y²ruki, ²y…cki, b²ronya,

potoa vo grupite dz, zg : od²yadi, oy²gora, vo oddelni primeri i pred vokal: ²ya-den, ²yivri, ²yevgar

z < *•~ < { vo grupata p{ : p~e²nica

< *t´ vo grupa so { vo oddelni leksemi, sp. pa{²~erka< t vo grupata {t : og²ni{~e, ²u{~e, k²l'e{~i< t vo grupata {t' : {~o, ²ni{~o

x < vo tu|i zborovi i morfemi: ²xade, xa²mia, lov²xia< ` vo grupite `b, `v : x²bara, x²vaka

{ < *t´ vo oddelni leksemi vo grupa so ~ : pa{²~erka, s²no{~i< s vo grupata -s~- na morfemska granica vo slu~ai kako k²va{~e

(: kvas), ²ko{~e (: koska), ²mo{~e (: mos) (v. 2.2.4.3.)` < *d´ vo grupa so x vo oddelni primeri, sp. ²nu`xa, ili samo: ²me`nik} < *t´ : }e, ²}erka, no}, ²ve}e, v²re}a, ²ku}a, ²ne}e, ma²}ea, p²l'e}i, s²ve}a,

st²re}a, s²va}a, p²la}a, p²ra}a, ²va}a, piro²}ani, o²de}e< *tÞj : b²ra}a, t²re}i< tu|o: ²du}an, }o{

| < *d´ : ²ve|a, ²me|a, ²me|u, p²re|a, p²re|e, ²tu|o, ta²ka|ere, b²ro|ani, ²sa|i,²va|a, ²pa|a, ²…|a

< *dÞj : ²|avol, ²la|a, ²lu|e< tu|o: ²|ol, |on, ²|ubre

3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, abezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija pozvu~nost.

3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobieni i odsoodvetnite zvu~ni opstruenti.

98

3.3. Prozodija

Vo odnos na pojdovniot prozodiski sistem izvr{eni se zna~itelni morfo-lo{ki promeni (v. 2.3.).


3.4.1. Vokalite vo prokliti~kite zborovi moàt da se ispu{taat ako sled-nata zboroforma po~nuva so vokal, sp. s-iz²gore, }-²ima, d-²ode, t-²udri (se, }e,da, te).

3.4.2. Vokalot /o/ se gubi na po~etokot vo zborovite: ²pa{ka (opa{ka), ²pin-ci (opinci), voj, ²vaa, ²naa (ovaa, onaa).

3.4.3. Od konsonantite vo odnos na pojdovniot sistem se zagubilafonemata /h/. Napolno se zagubila vo po~etokot i vo intervokalna pozicija,sp. l'ep, ²rana, ²mua, o²rei, s²naa, st²rea, a dosta ~esto i vo drugite pozicii nazboroformite ‡ na krajot: vla, gra, pra, si²roma, ni, pred konsonant: mu²losan,²~el'i, isa²nalo, doj²dome, doj²dote.

3.4.4. Kaj sonantite zabele`livo e gubeweto na /j/ pred prednite vokali vopo~etokot, sp. ²eden, ²elka, ²esen, i vo intervokalna pozicija: ²lae, ²pee, ²{ie,b²roe, ²~ue. Osven toa vo intervokalna pozicija redovno se gubi i vo grupata -oa-, sp. ²moa, t²voa, ²sekoa, s²toa, s²toat, b²roat, b²roal, do²a~ka, ro²aci, ²poas,S²toan, ~esto i vo drugi grupi, sp. g²noot (: gnoj), ²moot kow, ²razboot (:razboj), ²vaa, o²daa (odaja), ²}aa (}aja), b²lua ‡ b²lua{, ²~uat (~ujat), su²dia.

3.4.5. Soglaskata /v/ redovno se gubi vo me|uvokalna pozicija kaj glagoliteso sufiksot -uva-, sp. bak²nua, obl'e²kua, vo konsonantskite grupi -vsk-, -stv-vo sufiksite -vsk(i) i -stv(o) : ²Markoski, ju²nasto, vo po~etokot pred /n/ ipred /t/ vo primerite ²natre i ²tornik, i vo grupata sv- kaj zamenkite se,²sekoj.

3.4.6. Vo pove}e slu~ai se zagubil i konsonantot /d/. Vo me|uvokalna pozi-cija po~esto se gubi kaj glagolite od tipot ²jajme, ²jajte (: ²jada, ²jade, ²jadat),²ojte (odite), g²l'ea{ // gl'e{ (: gl'edam), daj{ // ²dadi{, ze // zede, vo deseti~-nite broevi, na pr. d²vajset, i vo drugi oddelni slu~ai, sp. bogo²rojca (bogoro-dica), ²voata (vodata), kaj (kade).

3.4.7. Konsonantot /t/ se gubi redovno vo grupite -st, -{t na krajot: l'is,mos, ve{, do{, vo konsonantskata grupa -stj- : ²l'isje.

3.5. Metateza

So izvr{ena metateza zabeleàni se zboroformite: al²tica, v²java, v²jane.

99

108

12. FURKA*

FURKA, porano op{tina Gevgelija, deneska Star Dojran.Jugoisto~no nare~je, tikve{ko-mariovska grupa govori.OLA 105, MDA 203.Seloto se nao|a nedaleku od patot Nov Dojran ‡ Valandovo. Vo 1961 god.

imalo 715 ìteli, od koi 694 pravoslavni Makedonci, a 20 Srbi. Naselenietose zanimava glavno so zemjodelstvo, pomalku so sto~arstvo. Ekonomski centare Gevgelija. Vo seloto ima osnovno u~ili{te od 4 klasa.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XVI v.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j

* Koavtor na ovoj opis e K. Peev.

109

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g h

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani. Neakcentiranitevokali se izgovaraat pokratko od akcentiranite i podleàt na redukcija.

1.3.2. Akcentot e sloboden i morfolo{ki stabiliziran vo paradigmata(paradigmatski). Kako distinktiven priznak se koristi kaj glagolite vo pre-zentot i aoristot, sp. ²v»rte (3 l. edn. prez.) : v»r²te (3 l. edn. aor.), kako i voaoristot i imperfektot, sp. t»r²~ah (1 l. edn. aor.) : ²t»r~ah (1 l. edn. impf.).

1.3.3. Dolìnite dobieni so kontrakcija i so kompenzacija ne se fono-lo{ki relevantni (v. 2.1.2.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip moàt da stojat vo site pozicii nazboroformite ‡ vo po~etokot, vo sredinata i na krajot, pred i zad sitekonsonanti.

Vokalot /»/ ne moè da stoi na po~etokot i na krajot.2.1.2. Dva isti vokala vo neposreden kontakt, ako ne se na morfemskata

granica me|u prefiks i korenska morfema ili me|u dve leksi~ki morfemi,~esto se kontrahiraat vo eden fonetski dolg vokal, sp. ²mi:{ (mii{ < mie{),u²da: (udaa < odaja), ²ru:nto (< ruunto < runuto < runoto).

2.1.3. Vokalot /i/ zad drug vokal vo neakcentiran slog, ako ne e na krajot nazboroformite vo morfemska funkcija i na morfemskata granica me|u pre-fiks i korenska morfema, se realizira kako [¹], pri {to se obrazuvaat dif-tonzi, sp. g²re¹{ (grei{), t²ka¹{e (tkai{e < tkae{e), du{²ma¹nto (< du{ma-

110

nito < du{maneto), s²to¹te (stoite), pu²lo¹ste (< puloizte < pulozite),d²ru¹ste (druizte < druzite), u²bu¹me (ubuime < obuime). Sp. u{te: ²mu¹te,s²na¹te, no: ²mui, s²nai (na krajot vo funkcija na nastavka).

2.1.3.1. Ponekoga{ /i/ > [¹] i vo pozicija zad /i/, sp. ²vi¹ (vidi), `²ni¹{, }ir-²mi¹te (< }irmiite < }irimidite < }eramidite).

2.1.4. Vokalot /»/ vo sosedstvo so /r/ na po~etokot sekoga{ stoi zad /r/, sp.r»{, ²r»nk'i, r»²|es»n, dodeka vo sredinata /»/ po pravilo se nao|a pred /r/, dokolku ne se javat nekoi fonetski pre~ki, sp. ²s»rce, t»rnu²res, g»rk²l'an, durii: ²g»rdi (gr»di), s²t»rga (str»ga), ²t»rba (tr»ba), b»r²~et (< bra~et, bratu-~ed), v»r²teno (< vreteno), p»r²toka (< protoka), pr»²ìve (< preìve), no:²obr»~, gr»²jal (grejal).

2.1.5. Vokalite /e, a, o/ vo neakcentiran slog, so isklu~ok na krajot kade{to se javuvaat vo morfolo{ka funkcija, se realiziraat kako [÷, ƒ, «] ili paknivnata opozicija se neutralizira sprema /i, », u/ vo korist na poslednive.Stepenot na redukcijata osobeno e silen vo slogovite neposredno do akcenti-raniot slog, sp. ml'÷²kar, pl'÷{²kat, g'÷r²dan, ²za÷~ko, nƒ²o|e, s²tojƒm, uzdrƒ²vee,²nivƒta, no i: di²belo, diti²l'ina, ni²vesta, ni²del'a, pi²tel, pi²tok, ²mesic, ²de-vit, p»²zar, {»²ren, ku²l'eno, u²da: (odaja), u²de}i, bu²ì}, ²jaguda, ²lakut, ²mozuk,²pomu{.

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti moàt da stojat vo po~etna, vosredi{na pozicija i na krajot. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat nakrajot.

2.2.2. Nema sekvenci od bezvu~en i zvu~en, odn. od zvu~en i bezvu~en ops-truent, so nekoi ograni~uvawa na fonemata /v/ (v. 2.2.3.3.).

2.2.3. Konsonantski grupi.2.2.3.1. Grupite sr, zr, `r redovno se popolnuvaat so soodveten dentalen

ploziv, sp. st²rebro, strƒ²mota, zdrak, `d²rebe.2.2.3.2. Frikativnite /s, {/ ne moàt da stojat pred afrikatite /c, ~/ na

morfemskata granica vo vakvi slu~ai: ²moh~e (< mos~e), ²mehce (mesce),ub²rah~e (: obras), ²mih~e (: mi{).

2.2.3.3. Opstruentot /v/ vo sekvencite /sv, {v/ preminuva vo /f/, sp. sfat,sfoj, s²fat»fci, {²fajser, {²f»rka.

2.2.4. Soglaskata /p/ ne moè da stoi na po~etokot pred /~/, sp. ²~ela, ~e²lar-nik, ~i²nica.

2.2.5. Neobi~na e za ovoj govor i sekvencata /ps/ (> pc), sp. p²cal'e, s²tipca,tip²cia.

111

2.2.6. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st i -{t, sp. g»s(gust), p»rs, ²radus, pri{, ve{.

2.2.7. Konsonantski grupi od dva isti konsonanta mo`ni se namorfemskata granica i vo takvi slu~ai nivnata artikulacija se sleva vo edendolg glas, sp. ²naj:ako, ²det:o (detto < deteto), ²vot:a (vodata), ²pet:i,u²d:amna, ²l'en:o seme (l'eneno).

2.2.8. Oddelni konsonanti.2.2.8.1. Sonantot /j/ ne moè da stoi pred preden vokal na po~etokot i vo

intervokalna pozicija.2.2.8.2. Lateralot /l/ ne moè da stoi pred preden vokal i pred /j/.2.2.8.3. /r/ sekoga{ stoi vo grupa so vokal.2.2.8.4. Konsonantot /y/ se javuva vo grupa so /v/ i zad sonantite /n, r/, mnogu

retko vo druga pozicija, sp. yver, y²viska, ²nayre, ²munya, na po~etokot pred vo-kal: y»²gar, y»v²gar, ²y»mba.

2.2.8.5. Velarite /k, g/ pred /i/ se realiziraat kako [k', g'], sp. ²vak'i, mu²ti-k'i, p²l'e{k'i, p»s²tirk'i, ²og'in, ²tog'i (toga{).

2.2.8.6. Glasot /h/ se javuva po pravilo pred konsonant i na krajot na zboro-formite, mnogu retko vo me|uvokalna pozicija, nikoga{ ne na po~etokot, sp.moh ‡ ²mohta, ugluh²nee, ub²rah~e, ²uhce, ²zadih, strah, suh, greh, no: g²re»ve, ²sua,²suo, ²meut, ²mua, st²rea.

2.3. Prozodija

2.3.1. Akcentot moè da stoi na site slogovi so nekoi ograni~uvawa naposledniot otvoren slog, sp. bu²ì}, pi²sok, ni²vesta, si²delko, ²tatkufci,²bivul'ica.

2.3.1.1. Na posledniot otvoren slog vo doma{ni zborovi akcentot se javuvasamo vo 2 i 3 l. edn. na aoristot, sp. duj²de, ka²à, vo zamenskite oblici: k»k²va,t»k²va, ed²na, i vo nekolku oddelni leksemi, sp. vuj²na, d»lbu~i²na, slubu²da.

2.3.2. Druga va`na karakteristika na akcentot e negovata paradigmati~-nost, sp. ²èna ‡ ²ènƒta // ²ènta, ²nosum ‡ ²nosi{ ‡ ²nose, nu²sih ‡ nu²si ‡nu²sime itn.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

112


i < *y : bil, sin < e so redukcija, sp. ni²del'a, pi²tok (v. 2.1.5.)

e < *& : den, ²l'eko< *£ : ²peda, ²~edo< *½ : ²vera, y²vezda, v²reme

» < *† vo korenskite slogovi, sp. ²g»ba, ²g»ska, ²r»ka< 2 sekundarno: ²b»dnik, ²m»ska, ²m»gla, ²c»fte< *¦ vo sekvencite »r ‡ r», sp. r»{, ²r»|a, ²s»rce, ²p»rsti (v. 2.1.4.)< *þ vo sekvencite »l ‡ l», sp. ²v»lna, s²l»nce< turskoto : ²k»{la, ²k»na

< a so redukcija, sp. z»j²~ica, m»²l'e~ko (v. 2.1.5.) < e neakcentirano (so redukcija) vo sosedstvo so sonant, sp. v»²javica,z»j²tin, m»j²l'em, ²gu{t»r, ²dev»r, s²to`»r, kr»²vet, p»r²ìve (< preìve), ²kis»-lo, ²or»l, ²pep»l, ²pet»l, u²~it»l, ugl»²dalo, ²pal»c, ²mol»c, ²ar»n, g²n»s»n, ²èd»n,²èn»n, ²kam»n, ²kan»n, m»t»²nica, vud»²nica, k²l'in»c, ²mam»c, gr»`²dan»c, ²ma-~»nce, g²reb»nci, i so soglaskata /v/: guv»²dar, y»v²gar, ²teg»v»c

< o vo neakcentiran slog isto taka vo sosedstvo so sonant i so /v/, sp.²vujk»fci (vujkovci), ²zet»fci, ²tatk»fci, r»²gove (rogove), ²l'eb»ve, ²ko~»ve,k²rap»ve, ²neg»f, r»²mol'e do{ (romol'e), ²sedl»to, ²ostr»f, ²pin»k (o-pinok),sir»²mah, ²ded»-mu, ²tatk»-mu

a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi, sp. pƒd²nal, ²vikƒt (< ²vikat)< *½ vo grupata *c½-, sp. ²cava, ²cap»ve, cap, ²cal'ina

o < *% : do{, ²vonka, pi²soku < neakcentirano o so redukcija, sp. u²reh, ku²l'eno, ²jaguda, bu²ì}

(v. 2.1.5.)

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat od so-odvetnite fonemi vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < w vo grupa so /n/, sp. kojn, ²bajna, ²pejna

< i zad vokal, sp. g²l'e¹{e (gl'edi{e), ²vi¹te (vidite), ²ja¹{ (jadi{),²i¹{ (idi{), s²na¹~ka (snai~ka) (v. 2.1.3.), i pred vokal vo ~lenskata morfema zam.r. kaj pridavkite, sp. g²luhjo, ²nemjo (gluhio, nemio), no: ²~u`dio (poradi fo-netski pre~ki)

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j< *þ vo grupa so », sp. v»lk, ²v»lna, s²l»nce

113

< *l´ vo oddelni slu~ai, sp. pri²jat»l, ru²dit»ll' < *l´ : kl'u~, l'ut, ni²del'a

< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred jr < *

< *¦ vo grupa so », sp. ²g»rlo, ²r»|am < v vo sekvencata vn, sp. ²ramno, u²s»mnen < w vo grupa so j, sp. kojn, ²bajna (v. kaj j)f < hv : ²fal'e, ²fa}e

< v vo slu~ai kako fnuk, f²nuka, f²l'eze, i vo sekvencite sv, {v :sfat, {²f»rka (v. 2.2.3.3.)

< tu|o: ²fuska, ²furka< onomatopejsko: ²fu~e

v < *w< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *†, sp. ²v»tuk,

²v»è, ²v»dica, ²v»g»r»c, i vo slu~aite kako ²vujko, vuj²~inat < *t´ vo sekvencata {t vo oddelni slu~ai, sp. ²ga{ti

< sekundarno vo grupata sr, sp. st²reda, strƒ²mota (v. 2.2.3.1.)d < *d´ vo sekvencata `d vo oddelni slu~ai, sp. ²nu`da

< sekundarno vo grupite zr, `r, sp. zdrak, `d²rebe (v. 2.2.3.1.)c < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½-, sp. ²c»r»n, ²c»rpe, c²v»rsto, c²revo,

c²re{a< s vo grupite ps, sp. s²tipca, p²cal'e (v. 2.2.5.), sk zad konsonant:

²èncki, i tsk vo slu~ai kako g²racki, ²sopockiy < z vo grupite zv, zr, nz, vo oddelni slu~ai i vo drugi pozicii, sp.

y²viska, yver, ²nayre, ²munya, ili yƒ²gar, ²yad»n (v. 2.2.8.4.)z < *•x < tu|o: xam, m»²xun

< ` vo grupata `v : x²vake, i vo drugi oddelni slu~ai, sp. xi²l'ezo,xi²l'et

{ < *t´ vo sekvencata {t vo oddelni slu~ai, sp. ²ga{ti` < *d´ vo sekvencata `d vo oddelni slu~ai, sp. ²nu`da} < *t´ : }e, ²}erka, p²la}a, ²fa}e, s²fa}a

< *tÞj vo b²ra}a pokraj b²rat}a i b²ratja< tu|o: bu²ba}, }ar, }ef< k na krajot vo oddelni slu~ai, sp. i²zi}< kj vo ~lenskata forma za m.r. kaj pridavkite od tipot ²ja}ut (< jak-

jut < jakiot), ²nis}ut, vi²so}ut| < *d´ : ²me|a, ²me|u // ²mi|u

< *dÞj vo ²l'u|e

114

< tu|o: |ol', |on, |÷r²danh < s, {špred afrikatite /c, ~/ vo slu~ai kako: ²mehce, ²moh~e, ²mih~e

(v. 2.2.3.2.)3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni

kako rezultat na regresivna asimilacija, a bezvu~nite opstruenti od zvu~nitevo rezultat na regresivna asimilacija i na krajot (v. 2.2.1. ‡ 2.2.).

3.3. Prozodija

3.3.1. Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{kipromeni, no se izvr{ile zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).

3.3.2. Novi fonetski dolìni nastanale so kontrakcija na sekvenci odisti vokali (v. 2.1.2.) i so kompenzacija.


3.4.1. Neakcentiranite vokali vo pove}eslo`nite zboroformi ~esto se gu-bat pred ~lenskata morfema, sp. ²zorta (zorata), ²lo:sto (lozeto), ²zimta (zi-mata), ²ust:a (ustata), ²det:o (deteto), vo drugi slu~ai, sp. bi²vol'ca (bivo-l'ica), ²jarbica, ²kijvica, ²kol'de (kol'ede), ²maturca, pun²delnik, sur²vatka,²vik{e, ud²nesme i dr.

3.4.2. Vokalite ponekoga{ se gubat vo prokliti~kite zborovi koga sledna-ta zboroforma po~nuva so vokal, sp. }-²odum (}e-), }-²ode, g-u²tepa (go-).

3.4.3. Vokalot /o/ se gubi vo neakcentiran slog na po~etokot vo leksemite:²voa, ²pa{ka, ²pinci.

3.4.4. Sonantot /j/ se gubi redovno na po~etokot pred /e/, i mnogu ~esto vointervokalna pozicija, sp. ²~uam (: ~u²jal), s²toam, s²toat (: stu²jal), pu²voe(: pu²voj), u²daa.

3.4.5. Konsonantot /h/ se gubi redovno na po~etokot i vo intervokalna po-zicija, sp. l'ep, ²rana, ren, ²it»r, s²naa, st²rea, st²raut, ²meut, ²uo, ²sua, ²suo, a vooddelni slu~ai i pred konsonant, sp. ²tula, mij²l'em, ²mula, ²b»la, vo 2 i 3 l. mn.aorist: nu²sime, nu²site.

3.4.6. Vo intervokalna pozicija se gubat i drugi konsonanti, a osobeno sebrojni primerite so zagubeno /d/, sp. k²lan~e (kladen~e), m²la¹~ka (mladi~ka),vo glagolite kako: vi¹ (vidi), ²vi¹te (vidite), g²l'e¹{e (gl'eda{e), ²do¹{(dojdi{), ²ja¹{ (jadi{), ²ja¹me (jadime), ²i¹{ (idi{), ²o¹{ (odi{), ²ro¹{ (rodi{),vo broevite kako d²vajse, ²pe»se (pedese). Sp. i: iz²l'e¹{ (izl'ezi{), ²mo¹{(moì{), ²ko¹~ka (koze~ka).

115

3.4.7. Konsonantot /t/ redovno se gubi vo krajnite grupi -st, -{t : l'is,²radus, ve{ (v. 2.2.6.) i na krajot vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. tri-²najse, t²ri¹se, ²pe»se.

3.4.8. Soglaskata /p/ se ispu{ta na po~etokot vo grupata p~- : ²~ela,~i²ni~ka (v. 2.2.4.).

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena:‡ vo zamenskiot koren *wÞs- : s(v)e, s(v)i~ki,‡ vo sekvencite r + vokal, sp. kur²mit (krumit < kromit), b»r²~et (bra-

~et < bratu~ed), v»r²teno (vreteno), p»r²toka (protoka), p»r²ìve(preìve), ²g»rdi (gr»di), s²t»rga (str»ga), ²t»rba (tr»ba),

‡ vo brojni slu~ai pred ~lenskite morfemi kaj imenkite i pridavkite, sp.²ko¹ste (koizte < kozite), ²lo¹sto (loizto < lozito < lozeto).

116

13. BLATEC

BLATEC, Ko~ansko.Jugoisto~no nare~je, male{evsko-pirinska grupa govori.MDA 249.Seloto Blatec se nao|a vo Isto~na Makedonija, na jugoistok od gradot

Ko~ani, na linijata Ko~ani ‡ Berovo. Vo 1971 god. seloto broelo 1.172ìteli, site avtohtoni Makedonci.

Naselbata prv pat se spomnuva vo 1341 god.Opisot e prv pat pe~aten vo Prace Filologiczne XXXII, Warszawa 1985.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/.1.1.2. Za distribucijata na vokalite pokraj polo`bata na jazikot i

mestoto na artikulacijata relevantna e i labijalnosta.

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j w

117

1.2.1. Fonemata /j/ vo pozicija zad samoglaska se realizira kako [¹] : mo¹,ma¹.

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g h

1.2.2.1. Fonemata /v/ zad bezvu~en spirant se realizira kako poluzvu~enalofon [ª]: sªat, sªet.

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani. Nema fonolo{ki razli-ki me|u samoglaski pod i nadvor od akcentot.

1.3.2. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi kaj glagolite voprezentot, aoristot i imperfektot, sp. ²ima (3 l. prez.) : i²ma (3 l. aor.), ²re~e(3 l. aor.) : re²~e (3 l. prez.), vi²kahme (1 l. aor.) : ²vikahme (1 l. impf.);sporadi~no akcentot se koristi i za razlikuvawe leksemi, sp. ²rana ‘rana’ :ra²na ‘hrana’, i dr.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo site pozicii vo zborofor-mite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.

Vokalot /»/ ne moè da stoi na krajot, a na po~etokot e zabeleèn samo voformite »c²nah, »cka.

2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip moàt da stojat vo grupa sekoj sosite, so izvesni ograni~uvawa na po~etokot na zboroformata. Sepak, treba dase podvle~e deka vo nasledeniot leksi~ki fond vokalite sozdavaat grupi samona morfolo{kite granici me|u prefiksot i korenskata morfema, me|u osno-vata i nastavkata i me|u korenskite morfemi vo sloènkite. Vo granicite na

118

edna morfema sekvencite od dva vokala se mnogu retki. Sp. /ii/: ko²rii,ra²}ii~ka, /ie/: pie, /ia/: sudia pokraj sudija, /ei/: ma{²tei, st²rei, /ee/: mee²l'em,²see, /ea/: dva g²rea, st²rea, ²bea, /eo/: greo²ta, g²reove, o²reo, /ai/: Vla²inka, s²nai,/ae/: naed²na{, z²nae, /aa/: sna²a, ²taa, ²saat, vi²kaa, /ao/: za²odi, igra²orka, /au/:²pauìna, ²paun, /oi/: ²voi{te, po²roi, /oe/: moe, /oa/: po²apok, oti²doa, /oo/: g²ro-ot, crno²ok, /ui/: glui, mui, /ue/: o²bue, /ua/: mu²a, su²ar, glu²arka, /uo/: g²luo, ²duov-den, suo²dol'ica, per²duo.

2.1.2.1. Vo nasledeniot leksi~ki fond retki se sekvenci so vokalot /»/:b»²a, ²b»o, ²b»i pokraj ²b»¹, vo zaemkite sp. ja²»r.

2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala ne se kontrahiraat, sp. /ii/: tep²cii, ra-²}ii~ka, /ee/: ²vee, /aa/: s²naa, vi²kaa, /oo/: g²root (< grohot), crno²ok.

2.1.4. Dolgite vokali dobieni so kompenzacija po zagubata na /h/ pred kon-sonant se ras~lenuvaat na dva kratki vokala, sp. tii²na (< tih²na), mee²l'em(< mehl'em), maa²na (< mahna), duu²na (< duhna).

2.1.5. Vokalot /i/ zad samoglaska obi~no se ~uva, samo vo retki slu~ai serealizira kako [¹]: mo¹, ²mo¹te, t²vo¹te, b»¹ pokraj b»i ‘bolvi’.

2.1.6. Sekvenci od tri vokali se neobi~ni.2.1.7. Silabi~noto /…/ se javuva vo grupite ¦C-, C¦C, sp. ²…|a, c…n. Vo sosed-

stvo so vokal moè da se sretne samo vo slu~ai so zagubeno /h/, sp. v…o, v…ove(: v…h), i na morfemska granica so prefiks: ²za…|a.

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Fonemata /w/ vo nasledeniot leksi~ki fond ne moè da stoi na po~e-tokot nitu na krajot na zboroformata.

2.2.2. /l/ ne moè da stoi pred prednite samoglaski i pred /j/; vo taa pozi-cija toa se neutralizira so /l'/: i²mal'i (: i²mal, i²mala, i²malo), ²bel'i (: bel,bela, belo), sp. i turskata zaemka bel'a ‡ bel'i.

2.2.3. /j/ vo nasledeniot leksi~ki fond ne moè da stoi na po~etokot nazboroformata nitu vo sredinata pred predna samoglaska, sp. ²ezero, ²esen,²see{, ²pie{, t²kae, b²roi (: seja, pijat, tkajat, brojat). Natamu, /j/ ne moè dastoi zad /k, g, h; }, |; c, y, x/ najposle ne se pojavuva vo grupa so /n, w/.

2.2.4. Po~etnata grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len/m/, sp. m²l'eko, mras.

2.2.5. /l'/ i /w/ ne moàt da stojat vo grupa so drug sonant.2.2.6. Vo sredinata na zboroformata /m/ ne moè da stoi zad /n/, nitu /r/ zad /l/.2.2.7. Retka e i grupata /mn/. Na po~etokot na zboroformata taa se elimi-

nira so gubewe na /m/, sp. nogu (< mnogu), a vo sredinata so disimilacija na /m/vo /v/: ²tevno, tev²nica, k…vnak, ²guvno, s²tovna.

119

2.2.8. Od sonantite na po~etokot na zboroformata pred opstruent moè dastoi samo /…/: …bet, …|a, …ì, …ka.

2.2.9. Vo na{iot materijal nema grupa /w/ + opstruent; retki se i grupite/l'/ + opstruent, ja zabeleàvme samo grupata /l'}/ dobiena od /l'k/ po pat naasimilacija, sp. ²zel'}a (< zel'ka).

2.2.10. Fonemata /w/ se pojavuva glavno vo gramati~kite morfemi, redovnopred samoglaska, sp. ²bawa, ²m»wa, ²tiwa, `dre²biwa, ja²dewe, ²t…we, kowe ‡ ko-²weto (: kon). Ne moè da stoi na po~etokot nitu na krajot na zboroformata,a nitu vo sredinata pred konsonant (sp. ²kowe : kon, ²konski, kon²~e).

2.2.11. Fonemata /l/, kako {to spomnavme (2.2.2.), ne moè da stoi predpredna samoglaska. Vo grupa so opstruent ne se pojavuva a) na po~etokot nazboroformata pred druga soglaska, b) vo nasledeniot leksi~ki fond na krajotna zboroformata zad soglaska. Vo sredinata na zborot ne moè da stoi pred /j/(se neutralizira vo taa pozicija so /l'/), sp. kol'je (: kol). Ne moè ni da stoivo grupa so drugi palatali nitu so /r/.

2.2.12. Fonemata /l'/ vo grupa so druga soglaska moè da stoi samo vo sre-dinata na zboroformata.

2.2.13. Naj{iroka distribucija vo grupa so opstruenti ima /r/, vo naslede-niot leksi~ki fond toa ne se pojavuva samo zad /l, l', w, }, |, h/.

2.2.14. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot i pred bezvu~nitesoglaski, a bezvu~nite ne moàt da stojat pred zvu~nite. Samo /h/ (koe nemazvu~en korelat) i vo nekoi slu~ai /v/ (koe ~uva nekoi osobini na sonant) nepodleàt na toa pravilo. Do asimilacija po zvu~nost doa|a i na granica me|uprefiks i korenskata morfema i na zborovnite granici vo ramkite na ednaakcentska celost, sp. raz²bere, rasto²vari, pot-²pat : pod-b²rego.

2.2.15. Velarnite /k, g/ vo nasledeniot leksi~ki fond ne moàt da stojatpred predna samoglaska; vo taa pozicija tie se neutraliziraat so /}, |/: ²ma}i(: maka), ²me}i (: meka), b²la|i (: blaga), ²la|i (: laga), ²d»|i (: d»go), sp. i: ma}i :ma}a < majka, la|i : la|a.

2.2.16. /s, {/ vo pozicija zad /p/ preminuvaat vo afrikati (ps > pc, p{ >p~): pci, p²ceta, pcuva, s²tipca, tep²cija, p~e²nica.

2.2.17. /s, z, {, `/ zad /t, d/ na morfemskata granica preminuvaat vo sood-vetni afrikati, sp. b²rac}i (< bratski), prece²datel (< predsedatel), ²suc}i(< sudski), pot²ce~e (< potse~e), ²pe~es (< pet{est), pot²~ie (< pot{ie),od²yadi (< odzadi), nad²xivi (< nadìvi).

2.2.18. /s, z/ na morfolo{kata granica pred /{, `/ naj~esto se asimiliraat,sp. be{umen (be{{umen < bez{umen), ra{ie (< raz{ie), raàbi (< razàbi).

2.2.19. Ne se mo`ni sekvenci od dva afrikata, od afrikat i spirant, od al-veolaren spirant i afrikat i/ili dentalen spirant.

120

2.2.20. Vo nasledeniot leksi~ki fond nema soglasni~ki grupi na krajot, soisklu~ok na -ft vo noft. Grupite -st, -{t se uprostuvaat so pa|aweto naokluzivot /t/, sp. l'is, mas, mos, ~is, do{, no{ / no{t, ²pomo{, pri{, ~u{(< ~u`d).

2.2.21. Geminatite se retki, se pojavuvaat na morfolo{kite granici, naj-~esto na granicata me|u prefiks i korenska morfema ili me|u nastavka i~lenska morfema. Zabeleàni se geminatite /tt/, /dd/, /jj/, koi{to obi~no serealiziraat kako dolgi soglaski [t:], [d:], [j:], sp. naj:ak (najjak), o²t:uka (ot-tuka), o²t:am (ottam), po²t:a (potta).

2.2.22. Oddelni opstruenti.2.2.22.1. /b/ se ~uva vo grupata /bn/ vo slu~aite kako ²debne, ²zebne.2.2.22.2. /v/ ima od site opstruenti naj{iroka distribucija, se ~uva i vo po-

zicija pred /n/ vo primerite kako ²ravno, ravni²na, g²lavna, p²l'evna, o²savne,pokraj o²samne. Samo vo nekolku slu~ai na po~etokot na zboroformata fakul-tativno alternira so /f/ vo leksemite fed²naga, f²netre pokraj ved²naga,v²netre. Sp. i: ²tornik, no f²tori, so²fel'ka / so²vel'ka.

2.2.22.3. Dobro se ~uva i /t/, sp. na po~etokot pred /l/: tl'ee, pred /k/:t²kae, sp. i pred /j/: b²ratja, c²vetje, pred afrikatite /c, ~/ na morfolo{katagranica: ²ìtce, go²vetce, s²vetci, g²rat~e, pat~e, rit²~e, pirot²~anec. Dobrose ~uva i vo grupata /{t/, kako na po~etokot, taka i vo sredinata nazboroformata, sp. {²teta, {²tira, {to, k²l'e{ti, i vo grupata /str/:st²rana, st²raà, sest²ra.

2.2.22.4. Dobro se ~uva i /d/, moè da stoi na po~etokot pred /n/ i /l/, so is-klu~ok na leksemata g²l'eto, se pojavuva vo grupa so /`/: ²do`do, ²~u`di, i vogrupata /zdr/: zd²ravi. Ne se menuva ni pred /j/: brod²janec, ohrid²janec.

2.2.22.5. /y/ e retko i poziciski ograni~eno. Se pojavuva vo eden broj lekse-mi na po~etokot pred samoglaska: yit, yeg²vari, pred /v/: yver, yvez²da, istotaka vo grupa so sonantite /r, n/: p²royre, ²janya.

2.2.22.6. /s/ ima {iroka distribucija, me|u drugoto se pojavuva pred /c, ~/ namorfolo{kata granica, sp. ras²capi, ras²~isti, yvis~e, klas~e, no sepak i meh-²ce, g²luhci, p²rahci.

2.2.22.7. /x/ e retko i distribuciski ograni~eno. Naj~esto se pojavuva vozaemki i vo onomatopejski leksemi, obi~no pred samoglaska; ako isklu~imenekolku slu~ai na asimilacija, vo grupa so soglaska moè da se pojavi samo namorfolo{kata granica vo sufiksot -xija.

2.2.22.8. Retki se i /}, |/, naj~esto stojat do samoglaska.2.2.22.9. Za /k, g/ rekovme deka pred predna samoglaska se neutraliziraat

so /}, |/. /k/ naj~esto preminalo vo /}/ i vo pozicija po palatalni ili palatali-zirani sonanti, sp. ²vu}o (< vujko), ²zel'}a (< zel'ka).

121

2.2.22.10. Me|u velarite najograni~ena distribucija ima /h/ ‡ toa ne moèda stoi ni na po~etokot ni vo intervokalnata pozicija, sp. g²reo, g²reove : greh,l'ep, ra²na, ²oxa; se pojavuva edinstveno na krajot i vo sredinata pred soglaska,sp. nih, beh, meh, o²reh, vrah, ²zaduh, suh, v…h, eh²la, veht, ²boh~a, prahci, ²ohka,o²reh~e.

2.3. Prozodija

2.3.1. Akcentot e sloboden, sp. è²na, slobo²da, greo²ta, ravni²na, de²te, vin-²ce, oras²je, sed²lo, sl'e²pec, pe²tel, do²{el, b…²l'iv; ²d…vo, ²pol'e; ²jazovec, is²tina,²jagoda, ²ezero, ²pasi{te; ²dabovica, ²jarebica; k²rastavicata, ²lastavi~}ite.

2.3.2. Od morfolo{ka gledna to~ka razlikuvame dva tipa akcent: a) mor-folo{ki stabiliziran, sp. ²baba ‡ ²babata ‡ ²babi ‡ ²babite, vi²kah ‡ vi²ka ‡vi²kahme ‡ vi²kaa, i b) podvièn.

2.3.2.1. Imenkite pokaùvaat pet tipa na podvi`nost: a) è²na ‡ è²nata ‡è²nite : ²èni; sed²lo ‡ sed²loto ‡ sed²lata : ²sedla; de²te ‡ de²teto ‡ de²cata: ²deca; b) g²lava ‡ g²lavi : gla²vata ‡ gla²vite; ²~elo ‡ ²~ela : ~e²loto ‡ ~e²lata;v) zap ‡ ²zabi : za²bo : za²bite; dol ‡ ²dolove : do²lo : dolo²veto; ²ve~er : ve~er²ta;no{ : no{²ta; g) ma{ ‡ ²maò ‡ ²ma`je : ma`²jeto; kon ‡ ²kowo ‡ ²kowe : ko²weto;d) ri²bar ‡ ri²baro : riba²re ‡ riba²reto; ob²ras ‡ ob²razo : obraz²je ‡ obraz ²jeto;ra²kav ‡ ra²kavo : raka²ve ‡ raka²veto; os²ten ‡ os²teno : oste²we ‡ oste²weto;ko²va~ ‡ ko²va~o : kova~²je ‡ kova~²jeto.

2.3.2.2. Glagolite pokaùvaat dva tipa na podvi`nost: a) prez. ²pija : pi²e{‡ pi²e ‡ pi²eme ‡ pi²ete ‡ pi²jat; ²bera : be²re{ ‡ be²reme ‡ be²rat; ²gora : go²ri{‡ go²rime ‡ go²rat; b) ²napija ‡ na²pie ‡ na²pijat; ²izgora : iz²gori{ ‡ iz²gorat;imperativ: ²zemi : ze²mete, ²rani : ra²nete, i: ²narani : nara²nete kaj prefiksi-ranite glagoli.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : sin, sit< e vo leksemata {i}er< po pat na analogija vo leksemata di²boko

e < *& : den, l'esen, do²{el

122

< *½ : brek, ²veter, ²senka< *£ : ²eder, e²t…va, ²e~i, e~²mi~ka< 2 sekundarno vo primerite: ²bister, ²veter, ²eder, ²iter, pred m :

²osem pokraj ²os»m, osemde²se< *† vo leksemata u²netre

» < *þ : b»²a, v»k, ²g»ta, ²p»no< 2 sekundarno vo leksemite ²c»fti, c»f²tok< *† vo leksemite ²g»l»p, g»l»²barnik, ²s»{to< vo turskite zaemki: a²z»r, ba²k»r, es²t»k, ja²»r, na²l»ni, san²d»k

a < *† : ²vadica, ²vaè, va²tok, ²gaska, ²zabi, pad²nal, ²bera, be²rat< *£ vo sekvencata *j£ vo leksemite: ja²zik, ²zajak, ²zaja~ko< 2 sekundarno vo ²laga, ²laè, ²laì~ka, ²laì~arnik, ²magla, mag-

²l'if, ²tanok, o²samne, pred krajnoto /r/ vo leksemite: ²vedar, ²dobar, ²odar, ²os-tar, pred /m/ vo sam, ²ne sam, ²sedam, sedam²naese pokraj ²sed»m

< *½ zad /c/ vo primerite: cal, cana, ca²ni, ca²ni se, ²cal'ina, ca²pec, ²ca-pi, capenica, ²catka, ²cafka

u < *† vo leksemite: ²gu`va, ²èl'ut, ²kua, mu²tok, ²pupka, ²pup~e, ²pauì-na, ru²~ok, sut, su²dija, tup, tu²pan, t²ruba, ²sumrak, ~ub²rika

< *þ vo leksemite: ²Bugarin, Bu²garija, ~un< * / *w vo predlogot u (na pr. u ne²del'a) i vo prilogot u²netre< vo pogolem broj izolirani leksemi, sp. gu²l'em, gul'e²min ‘januari’,

du²ri, ku²go, ²nekugo, ²nikugo, ²maturica, ²doktur, ²bumba, ku²manda, kumi²sija, ivo prilozi od tipot ²nogu, ²malku

o < *% : do{, ru²~ok< sekundarno pred /l/: ²rekol, ²pekol< *† vo leksemata klop²~e

… < *¦ primarno i sekundarno

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od so-odvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < *l´ epentetsko vo primerite kako ²zemja, ²sabja

< *h pred soglaska na pr. vo leksemata nijni< kako proteza vo leksemata ²jator< hijatsko vo leksemite }ija (< kiha), ²b…zijo, ²dobrijo< i zad soglaska vo ~lenskata morfema kaj pridavki od ma{ki rod,

sp. ²bol'enjo, {i²rokjol < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

123

l < *l´ vo izolirani primeri, na krajot na zboroformata, sp. u~itell' < *l´ : ²l'uspa, kl'u~, ne²vol'a, ²àl'a, ²misl'a, za²kol'at, ²~e{el'

< * : àl', sol', ²zel'ka, su²kal'ka< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < *m < v vo grupata vn vo leksemite g²rimna, o²damnan < w na po~etokot pred /i, e/: ²niva, ²nego, a vo izolirani slu~ai i vo

drugi pozicii, sp. kon, ²kono, ²duna, ²dina, pe²nuga, svi²narkaw < * vo izolirani primeri: ²bawa, ba²wa~, ²dewa

< *nÞj : ja²dewe, ko²rewe, sire²we, ²t…we, `dre²biwaf < hv : ²fal'i, ²fane

< v vo izolirani primeri pred /n, l/, sp. f²netre pokraj u²netre, f²ne-se, f²l'eze, sp. i: fed²naga, so²fal'ka

< h vo leksemite k²refok ‡ k²refko, s²taforec, mof< k vo formite ²nofti, nof²te, noft< vo zaemki: fes, ²fira, ka²fe< onomatopejsko: fu~i, ²f…ka

v < *w< kako proteza pred *† : va²tok, ²vaìca, ²vazol', va²è, ²vadica,

²vagl'i{ta < m vo grupata mn : tev²nica, ²tevno, k…vnak, ²guvno, s²tovna

< h vo formata ²pavnit < *t´ vo grupata {t : ²ga{ti, ²l'e{ta

< ø vo grupata sr : st²redad < *d´ vo grupata `d : gra`²danec, p²re`da, ²~u`di

< ø vo grupata `r : `dre²bec < * vo grupite * ¦-, * r½-, * v¦-, sp. c…n, c²reslo, cv…sto

< s vo grupata ps : tep²cija, i vo grupata ts na morfolo{ka granicapred sufiksot -sk(i) : b²rac}i (< bratski)

y < z vo grupite zv : yver, yvez²da, nz : b²ronya, isto taka pred vokal akovo naredniot slog ima d : yaden

< d vo leksemata y²viskas < analo{ko vo ²nisok (: ²niska)z < *•, sp. ²noze, ²polozix < vo zaemki: ²baxa, ²manxa, o²xak{ < *t´ : ²ga{nik, no{, pomo{, s ²ve{nik, o²bu{je, p²l'e{ka, i vo grupata

{t : ²ga{ti, ga{te²res, ²ma{tea, no{²teska, o²bu{te, s²no{ti< s pred ~ vo izolirani slu~ai na morfolo{ka granica, sp. poja{~e

124

` < *d´ : me`²nik, i vo grupata `d : gra`²danec, me`²da pokraj me|a,p²re`da, ²sa`di, ²~u`do

} < *t´ : boì} pokraj boìk, ²ve}e, v²re}a, do²ma}in, ²ku}a, s²re}a, s²va}a,²}erka

< *tÞj : b²ra}a< k zad palatalna i/ili palatalizirana soglaska: ²vu}o pokraj ²vuj}o,

vuj²}a, ²ma}a, ²bel'}a, ²zel'}a, ²l'ul'}a< k pred i : ²vo{}i, p²l'e{}i, ²jab»}i, }ija, se²}ira, G…}inka

| < *d´ : ²me|u, p²re|e, ²…|a pokraj …`²da< *dÞj : ²|avol, ²la|a< g pred i : b²la|i ¹< vo zaemki: |ol', ²|ubre, ma²|esnik

g < vo leksemata g²l'etoh < s vo grupata sc na morfolo{ka granica, sp. meh²ce, p²rahci

< { pred c na morfolo{ka granica, sp. g²luhci3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a

bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.3.2.2. Bezvu~nite konsonanti se dobieni od zvu~nite i na krajot.

3.3. Prozodija

Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki promeni,no se izvr{ile niza morfolo{ki izmeni, t.e. pomestuvawa na mestoto naakcentot.


3.4.1. /j/ se gubi redovno na po~etokot pred prednite vokali, sp. ²ezero,²el'en, vo intervokalna pozicija: b²roi{, ²see, t²kae, ²{ie, i na krajot vo impe-rativot zad i, sp. ²napi se, i sl., i vo morfemata -ji zad ~ vo posesivnite for-macii, sp. ²ma~i pokraj ²ma~}in, ²ov~i.

3.4.2. /v/ se gubi vo grupite vt- vo leksemata ²tornik, svr- vo leksematas…²be{, pred d : do²vec, do²vica, i sporadi~no vo intervokalna pozicija: ²napraa(< naprava).

3.4.3. /t/ se gubi redovno na krajot na ~lenskata morfema za ma{ki rod, sp.~o²veko, ²l'ebo, vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. dva²naese, osemde²se, voleksemata ²papra i vo krajnite grupi -st, -{t : k…s, mas, {es, do{, pomo{,pri{.

125

3.4.4. /h/ se gubi redovno na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. i²l'a-da, l'ep, ²oxa, b»²a, ²v…o, ²v…ove, g²reove (: greh), greo²ta, o²reo (: o²reh), s²naa, s²nai,²ma{tea, ²rea, st²rea, Vla²inka (: Vlah), g²root, mu²a, glu²arka, su²ar, per²duo,²bea, doj²doa. Vo nekolku slu~ai h se zagubilo i vo drugi pozicii: mee²l'em,duu²na.

3.4.5. Vo oddelni slu~ai se gubat i: /m/ na po~etokot pred /n/: n²ogu; /l/ pred/k/ vo prilozite ²toku, o²noku; /g/ vo p²re:ska pokraj pre|eska.

125

14. BEROVO

BEROVO, op{tina Berovo.Jugoisto~no nare~je, male{evsko-pirinska grupa govori.OLA 104, MDA 261.Vo 1961 god. gradot imal 4.289 ìteli, od koi 3.995 pravoslavni Makedon-

ci, od drugite nacionalnosti najbrojni bile Turcite (134). Naselenieto se za-nimava so zemjodelstvo, sto~arstvo, razvieno e zanaet~istvoto. Ima ekonom-ski kontakti so Strumica, Radovi{, [tip, Vinica i Ko~ani. Od 1946 god. imaosmoletka.

Berovo prv pat se spomnuva vo XVI v.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o


1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j w

126

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g h

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Akcentot e sloboden i podvièn, sp. è²na ‡ è²nata ‡ è²nite : ²è-

ni. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi kaj glagolite vo prezen-tot, imperfektot i aoristot, i kaj nekoi imenski formi, sp. ²vika (3 l. edn.prez.) : vi²ka (3 l. edn. aor.), ²vikah (1 l. edn. imperf.) : vi²kah (1 l. edn. aor.),d…²vare (~lenuvana forma) : d…va²re (mnoìna).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam2.1.1. Site vokali moàt da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajot

na zboroformite.Od ova pravilo se isklu~uva vokalot /»/, koj ne moè da se javi na apsolut-

niot kraj, a mnogu e redok i na po~etokot.2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo grupa sekoj so site, osven na

po~etokot na zboroformite.2.1.3. Dva isti vokala vo neposreden kontakt po pravilo ne se kontrahira-

at.2.1.3.1. Ima tendencija da se razloùvaat i onie vokali {to se udolìle

kako rezultat na kompenzacija po gubeweto na konsonantot /h/ vo pozicijapred konsonant, sp. buu²na (< bu:²na < buh²na), duu²na, maa²na (< mahna), tii²na (<tihna), mee²l'em (< mehl'em).

2.1.4. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal po pravilo se pazi neizmenet,osven vo nekolku slu~ai kade {to se realizira kako [¹], sp. s²na¹ (snai), mo¹,mo¹te (moi).

127

2.1.5. Silabemata /…/ po pravilo se javuva vo konsonantsko sosedstvo (¦C-,C¦C). Vo sosedstvo so vokal moè da se javi samo na morfemska granica voprimeri od tipot za²…`xa ili ²v…o, ²v…ove (: v…h).

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Site sonanti moàt da stojat vo po~etna, sredi{na i krajnapozicija, so isklu~ok na /w/.

2.2.2. Site opstruenti moàt da stojat vo po~etna i sredi{na pozicija.2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na apsolutniot kraj.2.2.4. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~ni-

te ne moàt da stojat pred zvu~nite.2.2.4.1. Prethodnovo pravilo vaì i za me|uzborovna pozicija, sp. pred-

v²rata : zat-²porta.2.2.5. Od konsonantskite grupi ne se mo`ni: jk (> }), sp. ²ma}a, ²vu}o (majka,

vujko), l'k (> l'}) : ²bol'}a (bol'ka) p²rel'}a, ps (> pc) : pci, p²ceta, p²cuva,s²tipca (3.2.), p{ (> p~) : p~enica (3.2.), {t, `d (> {~, `x), sp. {²~ica, {~o,²…{~a (…`ta > …{ta), do`²xe (3.2.), i krajnite -st, -{~, sp. l'is, k…s, pri{,do{ (3.4.3.).

2.2.6. Konsonantski grupi od dva isti konsonanta vo materijalot ne sezabeleàni.

2.2.7. Oddelni konsonanti.2.2.7.1. /j/ ne se javuva pred prednite vokali na po~etokot. Obi~no ne se ja-

vuva pred /e, i/ i vo vokalni sekvenci, sp. ²zaedno, z²nae, ²vee, k²rie, ²moe, ²~ue,b²roi{, ~i²i, kako i na krajot zad /i/ vo imperativot: spi, {i.

2.2.7.2. /l/ ne moè da stoi pred prednite vokali i pred /j/.2.2.7.3. /r/ ne se javuva na po~etokot pred konsonant i vo konsonantska

grupa.2.2.7.4. /n/ pred konsonantite /k, g/ se realizira kako [ ]: ²ma gal, g²ra ka,

²te ko.2.2.7.5. /w/ ne se javuva na po~etokot i na krajot na zboroformite. Se sre-

}ava, glavno, vo sostav na morfemite -we, -wa, sp. ja²dewe, ²t…we, ²kamewe,²p…stewa.

2.2.7.6. /y/ se javuva naj~esto vo grupa so /v, r, n/, sp. yvez²da, y²viska, nay²re,b²ronya, poretko vo druga pozicija, sp. yi²dar, ²yevgar.

2.2.7.7. Konsonantite /k, g/ pred prednite vokali se realiziraat kako [k',g'], sp. ²k'ita, k'i²ne, ra²k'ia, ²jabak'i, g'i²ne, ²og'in.

2.2.7.8. Konsonantite /}, |/ se retki.

128

2.2.7.9. Fonemata /h/ ne moè da se javi na po~etokot i mnogu e retka vo me-|uvokalna pozicija, sp. ²suho, g²rohot, no: ra²at, maa²la, so²a.

2.2.7.10. Pred sonantite /l, m, n/ soglaskata /h/ se izgovara kako [$], sp. bu$-²na, pi$²na, ²e$la, ²Me$met, pokraj buu²na, pii²na.

2.3. Prozodija

2.3.1. Kaj zborovite so paradigma razlikuvame dva osnovni akcentski tipa:a) paradigmi so morfolo{ki utvrden akcent: ²dol ‡ ²dolo ‡ ²dolove ‡ ²dolove-to, ²baba ‡ ²babi ‡ ²babata ‡ ²babite, ²vikam ‡ ²vika{ ‡ ²vikame, i b) paradigmiso podvièn akcent.

2.3.1.1. Gi nao|ame slednive akcentski tipovi so podvièn akcent:a) g²las ‡ g²lasove : gla²so ‡ glaso²veto

v²las : vlas²tab) o²rel ‡ o²relo : ²orl'i : or²l'ite

ko²nec ‡ ko²neco : ²konci : kon²citev) of²~ar ‡ of²~are : of~a²re ‡ of~a²reto

ob²ras ‡ ob²razo : obra²ze ‡ obraz ²jetog) b²rada ‡ b²radi : bra²data ‡ bra²dite

²meso ‡ ²mesa : me²soto ‡ me²satad) è²na ‡ è²nata ‡ è²nite : ²èni|) reb²ro ‡ reb²roto : ²rebra ‡ ²rebrataKaj pridavkite: m²lat ‡ m²lada ‡ m²lado : mla²die ‡ mla²dataKaj glagolite: ²re~a : re²~e{ ‡ re²~e ‡ re²~em(e) ‡ re²~ete; ²d…à : d…²ì{ ‡

d…²ì itn.2.3.2. Primeri za akcentski celosti: a) so imenka: ²po-glava, ²za-raka, no:

po-za²bi, vres-²kameno; b) so glagol: re²koh-mu, doj²de-si, i²zel-si-me, ne-²sam ²jall'ep, ne-²si zna²al za-to²va.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite silabemi vo pojdovniotsistem. Osven toa:

i < *y : bike < *& : den, ²pal'ec

< *£ : g²reda, ²meso, ²seme

129

< *½ : m²l'eko ‡ ml'e²koto< a zad l', ~ vo oddelni leksemi: ²~el'et, ²b…{l'en, ²~e{a, ~er²{af,

~e²k'ia< sekundarniot 2 pred krajnite r, m : ²bister, ²moder, ²oster, ²veter,

²sedem, ²osem< o vo ~lenskata morfema zad palatalen i nekoga{en palatalen kon-

sonant, sp. ²kone, k²rae, g²ro{e » < *þ : v»k, ²v»na, ²d»go, d»ì²na, m»²ze

< turskoto : pija²l»k, san²d»k, ka²d» kaa < *† vo site pozicii: ²ka{~a, ²gaba, ²gaska

< sekundarniot 2 vo po~etna pozicija: la²ìca, mag²la, caf²tok,²savne

< *½ zad c : cal, ²cadi, ²cal'ina, ²capi< *£ vo sekvencata *j£ vo oddelni leksemi, sp. ja²zik, ²zajak, ²jagul'a, no

i: e²~i, e²t…vau < vo oddelni leksemi: sut, su²dia, ²gu`va, ru²~ok

< o vo sosedstvo so labijalen ili velaren konsonant vo pogolem brojleksemi: ²vikum, ²ni~kum (kaj prilozite), ²jaguda, gu²l'em, ku²ga, gu²vee, puz²der(vneseni od govorite {to ja poznavaat redukcijata na neakcentiranite voka-li)

o < *% : do{, son, ru²~ok< sekundarniot 2 pred krajnoto l : ²rekol, ²pekol

… < *¦ primarno i sekundarno

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat od so-odvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < *x vo oddelni leksemi: ²nijno

< *l´ epentetsko: ²zemja< i zad vokal vo ograni~en broj slu~ai: p²ra¹ (pravi), pri²vo¹, ²mo¹< proteti~ko: ²jadica, ²jator, ²juìna

l < *l´ vo oddelni primeri na krajot: ²vazol, pri²jatel, ro²ditel,u²~itel

< *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred jl' < *l vo pozicija pred prednite vokali i pred jr < *n < w : kon, ²bana, pe²nugaw < *nÞj : ja²dewe, ²kamewe

130

f < hv : ²fal'i, ²fane< v vo sekvencite so l', n vo oddelni slu~ai: f²netri, f²l'eze, f²nese< h vo oddelni slu~ai: ²noftok, ²pafta, k²refko< vo zaemki: fes, ²fira, ka²fe

v < *w< kako proteza: ²vagl'en, ²vazol

< m vo grupata mn : ²guvno, tev²nica, o²savne, glav²na< hijatsko vo oddelni slu~ai: ²ruvo, ²pazva (< ²pazuva)

c < * vo grupite * ¦-, * r½- : c…n, ²c…ven, cren, c²revo< s vo sekvencata ps : p²ceta, pcovi²sa (2.2.5.)< sekvencata ts : b²racki

y < z vo grupa so v, r, n i vo oddelni slu~ai pred vokal, sp. yvez²da, nay-²re, b²ronya, ²yirka

z < *• : ²noze, bla²ze~ < *t´ vo sekvencata {t : ²ka{~a, ²l'e{~a

< t vo sekvencata {t : {~o, ²gu{~er, {²~ica< { vo grupata p{, sp. p~enica (2.2.5.)

x < *d´ vo sekvencata `d : me`²xa, …`²xa, ²nu`xa< tu|o: xam, sin²xir, ²manxa< ` vo grupata `g : xgan

{ < *t´ vo sekvencata {t : p²l'e{~i, sve{²~a` < *d´ vo sekvencata `d : ²ve`xa, me`²xa, ili samo: me`²nik} < *t´ vo oddelni slu~ai: ²ve}e, }e, bo²ì}, v²re}a

< tu|o: }ef< jk vo ²ma}a< k zad l' : su²kal'}a (2.2.5.)

| < tu|o: ²|ubre< mesto *d´ vo nekolku primeri: ²me|u, p²re|e< *dÞj vo slu~aite kako ²|avol, ²la|a

h < s vo grupata sc na morfemska granica: p²rahci, ²mahca, ²mehce< k vo grupata kt vo oddelni slu~ai: ²lahti, ²nohti ‡ ²nofti.

3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti nastanale od soodvetnite bezvu~ni, abezvu~nite od soodvetnite zvu~ni opstruenti kako rezultat na regresivnaasimilacija po zvu~nost.

3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite isto taka moèleda se dobijat od zvu~nite.

3.3. Prozodija

131

Pojdovniot sistem ne pretrpel potemelni fonolo{ki promeni, no se iz-vr{eni zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).


3.4.1. /j/ se gubi redovno vo po~etokot pred /e/, mnogu ~esto vo intervokalnapozicija pred prednite vokali, poretko i vo sosedstvo so drugi vokali, sp.²ezero, e²l'en, t²rae, pi²e, ko²e, mo²i, ~i²i (2.2.7.1.).

3.4.2. /v/ se gubi redovno vo sufiksot -vski : ²beroski, i vo oddelni slu~aivo grupite vd- : do²vec, do²vica, vt- : ²tornik, ponekoga{ i vo intervokalnapozicija, sp. p²raa, ²ostaa.

3.4.3. Konsonantot /t/ se gubi vo ~lenskata forma za ma{ki rod, sp. ²l'ebo,bre²go, ²kono, vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. pede²se, {ee²se, i vo kraj-nata grupa -st : mas, {es, ²rados.

3.4.4. Soglaskata /h/ se gubi redovno na po~etokot na zboroformite, sp.l'ep, ²rana, an, ²oxa, vo intervokalna pozicija, sp. mu²a, st²rea, s²naa, vo nekoislu~ai i pred konsonant, sp. mu²la (muhla), ²tula, duu²na.

132

15. ELE[NICA

ELE[NICA, Razlo{ko, Bugarija.Jugoisto~no nare~je, male{evsko-pirinska grupa govori.MDA 276a.Seloto Ele{nica se nao|a vo malata kotlina na rekata Zlatarica jugo-

isto~no od gradot Bansko (Pirinska Makedonija). Ima okolu 4.000 ìteli.Administrativno e svrzano so Bansko, koj{to e i pazaren centar za ele{ni-~ani. Glavno zanimawe na naselenieto e zemjodelstvoto i sitnoto sto~arstvo.Ele{ni~ani se pro~ueni i kako vredni yidari. Vo ponovo vreme dobar del odnaselenieto e vraboteno i vo rudnicite {to se nao|aat vo neposrednataokolina.

Ovoj opis na dene{niot fonolo{ki i prozodiski sistem na ele{ni~kiotgovor e napraven vrz baza na materijalot zabeleàn samo od edno lice ‡ \or|iPop-Atanasov, nau~en sorabotnik vo Institutot za literatura pri Filolo{-kiot fakultet vo Skopje. \or|i Pop-Atanasov e roden vo selo Ele{nica(1940) i tamu ìveel s# do 1970 godina, koga doa|a vo Skopje. Toj be{equbezen da popolni edna op{irna anketa (so okolu 3.000 pra{awa i leksemi).Toj materijal go imam potoa povtorno prodiskutirano so Pop-Atanasov. Zanegovata pomo{ srde~no mu blagodaram. Zemen e isto taka pod vnimanie imaterijalot od ovoj govor sodràn vo III tom na Bugarskiot dijalekten atlas(B†lgarski dialekten atlas, III, IBE na BAN, Sofi® 1974) vo koj s.Ele{nica se vodi pod brojot 4114.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV vek.Opisot e prv pat pe~aten vo PrilOLLN XII, MANU, Skopje 1987.

I. INVENTAR NA FONEMITE I DISTRIBUCIJA

1. Vokali

1.1. I n v e n t a r. ‡ Ele{ni~kiot govor ima sedum (7) vokalni fonemi:

i u

133

»e o

ä a

Site ovie vokali se realiziraat vo akcentirana pozicija. Vo neakcenti-rani slogovi poradi neutralizacijata na /ä/ so /e/ vo korist na vtorava brojotna vokalite se sveduva na {est (6):

i u

»

e o

a

Vokalnite fonemi me|u sebe se diferenciraat po distinktivnite prizna-ci {to proizleguvaat od mestoto na artikulacijata (predni ‡ zadni), od ste-penot na otvorot, t.e. od stepenot na izdignuvaweto na jazikot ({iroki ‡tesni, odn. niski ‡ visoki) i u~estvoto na usnite (labijalizirani ‡ nelabi-jalizirani). Grafi~ki izrazeni tie ja davaat slednava slika:

i u e » o ä a

zaokruèni ‡ +

predni + ‡ + ‡ ‡ + ‡

niski ‡ ‡ ‡ + +

visoki + + ‡ ‡

1.2. A l o f o n i i di s tr i b u c i j a .1.2.1. Fonemite /i, e, u, o, a/ imaat dolgi alofoni dobieni kako kompenza-

cija po zagubata na konsonantite /h/ i /`/: [i:] ²pi:me (< pihme), ²vi:`ƒ (< ²vi``ƒ< ²vi`dƒ), [e:] je:²la, me:²l'em, ²nose:me (< jeh²la, meh²l'em, ²nosehme), me:²à (< me`-²da), [u:] ²~u:me (< ²~uhme), ²~u:ì (< ²~u`di), [o:] ²rek«:me (< ²rek«hme), d«j²do:me,[a:] ²ja:ne, g²l'edƒ:me (²jahne, g²l'edƒhme), ²da:è, ²ra:`ƒ (< ²da`de, ²ra`dƒ) i dr.

1.2.2. Op{ta e pojava vo na{ite isto~ni dijalekti vokalite vo neakcenti-rana pozicija da se izgovaraat ne{to pokratko od nivnite akcentirani alo-foni. Taa konstatacija vaì i za ele{ni~kiot govor. Spored toa vo zavisnostod mestoto na akcentot moème da razlikuvame akcentirani i neakcentiranivokalni alofoni so kvantitetska diferencijacija.

1.2.3. Fonemata /a/ vo neakcentirana pozicija se realizira ne{topovisoko vo pravec na glasot /»/ ‡ [ƒ], sp. lƒ²ìcƒ, ²itƒr, m²ladijƒ, cƒf²ti.

134

1.2.4. I vokalot /o/ se javuva vo dva osnovni alofona ‡ [o] vo akcentiranslog, i [«] ‡ zatvoren glas vo pravec na /u/ vo neakcentirana pozicija. Vo od-delni leksemi zavisno od oddale~enosta od akcentiraniot slog i od karakte-rot na prethodnata soglaska zatvoreniot alofon se dobliùva mnogu do /u/ili pak so nego se neutralizira, sp. ²ok« ‡ «k²ot«, ²nos ‡ n«²so / nu²so, ²vos«k /²vosuk, v²ra« ‡ v²ra«ve, d«²o`ƒ, ²dojd«ƒ, k«²e.

1.2.5. Po odnos na pozicijata vo zboroformite fonemite /i, u, e, o, a/ nepokaùvaat ograni~uvawa. Tie moàt da stojat vo inicijalna, medijalna i fi-nalna pozicija.

Kaj fonemata /ä/ nemame primer samo za inicijalna pozicija, sp. bräk,~«²väk, präj, ba²xä, glƒv²nä, se²dä.

Fonemata /»/ po pravilo se javuva vo medijalna pozicija. Vo na{iot mate-rijal nema primeri so /»/ na krajot, a vo inicijalna pozicija konstatirana evo leksemata »ca (< h¤ca).

Po odnos na akcentot ograni~uvawe pokaùva, kako {to ve}e spomnavme,fonemata /ä/. Taa se realizira samo vo akcentiran slog, dodeka vo neakcenti-rana pozicija se neutralizira so /e/, sp. bräk ‡ bre²go, ²mäsi ‡ me²säte, m²l'äk« ‡ml'e²kot«, ²säkƒ ‡ se²~e{, ²sän« ‡ se²not«, ²räkƒ ‡ re²katƒ, ²särƒ ‡ sere²l'ivƒ (v»-na), c²rävƒ ‡ cre²vatƒ.

1.2.6. Po odnos na vokalnoto sosedstvo na{iot materijal pokaùva deka voprincip site vokali moàt da stojat vo grupa so sekoj, so nekoi mali ograni-~uvawa na vokalite /ä/ i /»/, sp. /ie/: ²mie se, ²pie, ²~ie, /ia/: ²ispiƒ (: ²pijƒ), zgre-²{iƒ pokraj zgre²{i¹ƒ, /io/: tri²ow, /ei/: d²rei, ²ma{~ei, /ea/: ²ma{~eƒ, ²neƒ, /eo/:gre²o, /eu/: k²reuk, /äi/: st²räi, ²l'äi, /äe/: s²mäe se, ²päe, ²täen, /äa/: ²bäƒ, st²räƒ,²l'äƒ, /äo/: g²rä« ‡ g²rä«ve, /ai/: s²nai, /ae/: ²zaek, ²paek, /a»/: kƒ²»ren ‘taèn’, /ao/:v²ra«, ²za«²rok, /au/: ²pau²ìnƒ, pƒ²uw, /»a/: k²r»ƒ²vicƒ, /»o/: ²p»« ‡ ²p»«ve (: p»h),v²r»«ve, /oi/: ²moi, ²näk«i, tr«²icƒ, /oe/: rƒz²boe, p«v«²e, g«e`²l'if, k«²e, /oa/: s«²a,d«j²doƒ, /ui/: g²lui, ²mui, /ue/: ²~ue{, «²bue, /ua/: ²muƒ, su²ar, /uo/: ²bu« (: buh), g²lu«.

Mo`ni se isto taka i grupi so identi~ni vokali, sp. /ii/: z²mii, z²miin, /ee/:~ee²ne, ²~ee, {ee²se, /aa/: g²l'edƒƒ, s²naƒ, ²jaƒ, }ƒa²ja, ²taƒ, /»»/: k²r»»vi, /oo/: ²do«²rok,/uu/: buure²sal.

1.2.7. Po odnos na konsonantskoto sosedstvo nekoi ograni~uvawa pokaùvavokalot /a/. Imeno, zad (istoriski) palatalnite konsonanti /a/ se neutrali-zira vo /ä/ vo akcentiran slog, odnosno vo /e/ vo neakcentiran, sp. vƒ²l'ävicƒ,gr»k²l'än, glƒv²nä, bƒ{²~ä, nu{²~ä (< n«{²~a), el'e{ni²~äne, «hri²~änec, toƒ ²~äs‘vedna{’, uf ²~är, uf²~ärkƒ, ²~äkƒ, bƒ²xä, petl'e²xän ‡ petl'exe²ne, u²xäk, fil'i-²xän, ‡ ²poes, ne²däl'e, pus²tel'e, ²~el'et, ²bane (< ²bawƒ), ²tine (tiwƒ), ve²~ere,pu²ga~e (< p«²ga~ƒ), ~er²dak, ²~e{ƒ (iako pod akcent), bƒxe²nak, ²ko{er, a vo od-delni slu~ai i koga se nao|a /a/ pred /j/, na primer: k²räj ‡ k²räi{~ƒ, puk²räe,

135

p²räj (< p²rai < p²ravi), ²däj, ude²ja (< «dƒ²ja). No vedna{ treba i da istaknemedeka odnosniov preglas ne se vr{i so polna doslednost, pove}e se javuva kakoleksikalizirana pojava.

1.3. Vokalni promeni. ‡ Od aktuelnite vokalni promeni ve}e bea istak-nati redukcijata na neakcentiranite /a/ i /o/ i neutralizacijata na /ä/ so /e/isto taka vo neakcentirana pozicija. Ovde sakame ovie dve pojavi da gi ilu-strirame so pobogat materijal.

1.3.1. Neakcentiranoto /a/ bez ogled na negovoto poteklo podleì na re-dukcija vo site pozicii na fonetskite zborovi. Me|utoa stepenot na redukci-jata e ne{to poblag vo sporedba so poju`nite jugoisto~ni makedonski dija-lekti. Vo ele{ni~kiot govor nema primeri so neutralizacija na neakcen-tiranoto /a/ i vokalot /»/. Sp. primeri: b²radƒ ‡ brƒ²datƒ, vlƒk²no ‡ v²laknƒ,vrƒ²~ar ‡ vrƒ~ƒ²re, ²zap ‡ zƒ²bo, ²da{ ‡ dƒ:²è, ²rakƒ ‡ rƒ²katƒ, ²golƒp, ²àlƒt,²ubƒf, dƒ²bovicƒ, jƒ²zabicƒ, ²jagulƒ, kƒ²del'e, lƒ²ìcƒ, ²jabukƒ, ²sabutƒ, m²ladijƒ,vƒ²è, klƒ²bo, mrƒ²vuwƒk i dr.

1.3.2. Samoglaskata /o/ vo neakcentiran slog moè da se ~ue vo razni stepe-ni na redukcija, {to zavisi od red okolnosti: od karakterot na sosednite kon-sonanti, od blizinata do akcentiraniot slog, od tempoto na govorot. Od istolice moèv da ~ujam varijacii od edno zatvoreno [«] pa do /u/. Ne retko i seukinuva korelacijata me|u neakcentiranite /o/ i /u/, sp.: g²noj ‡ gnuj²ta, ²gorƒ ‡gu²ratƒ, ²kozi ‡ ku²zite, ²kori ‡ ku²ra, ²konci ‡ ku²nec, ²kotl'i ‡ ku²tel, ²momi ‡mu²mite, ²nogƒ ‡ nu²gatƒ, p²lo{ ‡ plu{²ta, ²sol' ‡ sul'²ta, ²ofci ‡ uf²ca, ²orl'i‡ u²rel, ²ovni ‡ u²ven, ub²ras, u²räh, uf ²~ärkƒ, u²xäk, ude²ja / «de²ja, ²bivulck«,vud²wak, vdu²vec, gu²l'äm ‡ gu²l'ämu, gu²rä, gu²re{, ²|avul / |av«l, ²̀ alus, ku²e, ku²rap ‡kurƒ²be, ku²l'änu / ku²l'än«, k²reuk, k²rotuk, ²matu²ricƒ, ²milus, v²rauve, ²l'äbuve /²l'äb«ve, i dr.

1.3.3. Ukinuvaweto na opozicijata /ä/ ~ /e/ vo neakcentiran slog eregularna pojava, sp. bäs ‡ ubes²nel«, ²värƒ ‡ ve²ratƒ, gräh' ‡ gre²o, g²näzd« ‡gnez²do, däl ‡ de²lo, däcƒ ‡ de²cätƒ, yvär ‡ yve²ro, y²väzdi ‡ yvez²dite, k²l'ä{~i ‡kl'e{²~ok, ²l'ät« ‡ l'e²tot«, ²mäsi ‡ me²sil, ²räkƒ ‡ re²katƒ, svät ‡ sve²ti,svä{ ‡ sve{²~a, sän« ‡ se²not«, ²säkƒ ‡ se²~e{, snäk ‡ sne²go, itn.

2. Sonanti

2.1. I n v e n t a r. ‡ Ele{ni~kiot govor ima sedum sonanti:

m n w

l l'

r

136

j

koi spored distinktivnite priznaci {to proizleguvaat od mestoto i na~inotna obrazuvaweto ja davaat slednava grafi~ka slika:

m n w l l' r j

predni + ‡ + ‡

periferni + ‡ ‡

lateralni + + ‡

glajdovi ‡ ‡ ‡ +

nazalni + + + ‡ ‡ ‡ ‡

2.2. A l o f o n i i di s tr i b u c i j a.2.2.1. Labijalniot nazal /m/ se realizira vo svojot osnoven alofon [m] vo

site pozicii na zboroformite i vo sosedstvo na site vokali. Izvesno ograni-~uvawe toj pokaùva samo vo grupata /mn/ koja se razedna~uva vo /vn/ i vo ini-cijalna pozicija i vo sredinata na zborot, sp. kr»vn²ak, ²povne, s²tovnƒ, ²tevn«,tev²nicƒ (po analogija posle i vo ²teven, st²r»ven), f²nogu (< v²nogu < m²nogu).Inaku vo inicijalna pozicija /m/ vo doma{ni zborovi se javuva vo grupa so so-nantite /l, r, j/: m²ladi, mrak, m²jakƒ ‘mjauka’.

2.2.2. Dentalno-alveolarnoto /n/ pred velarnite konsonanti /k, g/ se reali-zira kako velarno [ ], sp. ²sä kƒ, f²ra gƒ.

2.2.3. Palatalniot nazal /w/ po pravilo ne se javuva pred prednite vokali/i, e, ä/ kako vo inicijalna, taka i vo medijalna pozicija. Vo na{iot materijalnema primeri so /w/ i pred konsonant. Proizleguva deka /w/ vo ovoj govormoè da stoi pred neprednite vokali i vo finalna pozicija, sp. vud²wak,vi²wok, e²sew« ²ìt«, dew (: dni, de²ne), kow, k«²war (: ²kone, ²konski), ²og'iw (:²og'ine), siw, ²siwƒ, ²siw« (: ²sini), tr»²wak (: t²r»ne), ƒr²maw (: ƒr²mane ‡ opr.forma, ƒrma²ne ‡ mnoìna), ti²gaw, fus²taw i dr. O~igledno e deka predprednite vokali opozicijata /w ~ n/ se ukinuva. Treba u{te da istakneme dekavo finalna pozicija ne samo {to se pazi dobro staroto /w/, tuku vo brojniprimeri, osobeno vo tu|i leksemi, se javuva toa i na mestoto na /n/, sp. ƒr²maw,kƒ²zaw, tƒ²baw, ti²gaw, fus²taw, pi²row, kƒ²uw, rus²tuw.

2.2.4. Fonemata /l/ vo svojot osnoven alofon [l] se realizira predvokalite /a, », o, u/, pred konsonant i vo finalna pozicija, sp. ²la`ƒ, vol ‡v«²love, ²rek»l ‡ ²reklƒ ‡ ²rekl«, ~ul ‡ ²~ulƒ. Pred prednite vokali /i, e, ä/ i

137

pred /j/ negoviot izgovor se neutralizira vo korist na izgovorot na /l'/, sp.cal ‡ ²calƒ ‡ ²cal« : ²cal'i, ²polski : ²pol'e, dol : ²dol'e.

Osven pred prednite vokali, kade {to /l/ ne moè da stoi, toa ima zna~i-telno poograni~ena upotreba vo nekoi drugi pozicii; na primer, zad prednitevokali naj~esto se realizira kako /l'/, se raboti za eden vid asimilacija, sp.²vil'ƒ, ²mil'u mi e, pil' ‡ ²pil'ƒ, n«²sil', bil' ‡ bi²l'a ‡ bi²l'o, ²bil'u, v«²zil'u,kri²l'o ‡ k²ril'ƒ, ²sel'u ‡ se²l'ot«, du²{el', mu²èl', nƒ²{el', ku²tel', ²pepel',pe²tel', säl', vräl' ‡ vräl'u, bäl'kƒ ‡ bäl'k'i, bäl'~u (no: ²vazƒl, ru²kal, vol,kol, ~ul, ²rek»l).

2.2.5. Fonemata /l'/ poziciono ne e ograni~ena, sp. b²l'uvƒ{, l'ut, ²l'ude,kl'u~, ²l'uspƒ (pred zaden vokal), ²èl'}ƒ, ²mol'bƒ, k«²{ul'}ƒ (pred soglaska),àl', pri²jatel', sol' ‡ s«l'²ta, u²~itel' (na krajot).

2.2.6. Sonantot /r/ ne moè da stoi me|u dve soglaski i vo inicijalna pozi-cija pred soglaska. Toj sekoga{ ima vo sosedstvo barem eden vokal. Vooddelni leksemi vo sekvencata /r»/ plus konsonant, /r/ moè da bide nositelna slogovnosta ‡ [… ], sp. g… p, k… l'e{, k… s, p… s, p… va, t… ne, c… n.

2.2.7. Glajdot /j/ se realizira kako [j] i kako [¹] so razni stepeni na ~ujnosti so fakultativni varijacii. Takvata sloboda na artikulacijata na /j/uslovena e od pove}e faktori, pred s# od negovata funkcionalnaoptovarenost, od karakterot na okolnite glasovi, od negovata pozicija poodnos na mestoto na akcentot, pa i od emocionalnata markiranost i tempotona govoreweto. Alofonot [j] pove}e doa|a do izraz vo inicijalna pozicijapred zadnite vokali, sp. ²jav«r, juz²da, i vo slu~ai kade {to e morfolo{kipooptovaren, na primer: bƒ²ja~ka, d²r»vjƒ, ²perjƒ, ili vo sosedstvo na konsonant,sp. ²zajci, skrƒp²ja, ²gajdƒ. Kako [¹] se realizira naj~esto vo pozicija zad vokal,sp. zme¹, mo¹, sto¹, pi¹.

Po odnos na distribucijata op{to moème da konstatirame deka e /j/ naj-stabilno na po~etokot pred zadnite vokali, sp. ²jabukƒ, ²jagne, vo intervokalnapozicija me|u zadni vokali, sp. bƒ²ja~kƒ, pred konsonant, sp. vuj²na, ²gajdƒ, vofinalna pozicija: broj, raj, toj, i vo onie slu~ai kade {to e semanti~ki poop-tovaren, na primer, vo nastavkite: mij ‡ ²mijte se, sej ‡ ²sejte, vo vokativnatanastavka -jo : ²ma`j«, ~«²väkj«, z²mij«, ²zemj«, i vo zbirnata -ja : ²perjƒ, d²r»vjƒ.Najslabo /j/ se izgovara vo intervokalna pozicija vo sekvenci vo koi prviot~len e preden vokal, sp. zmi²¹a, ²pi¹ƒ. Restrikcii na /j/ se javuvaat prete`nopred prednite vokali i na po~etokot i vo sredinata na zboroformite, sp.:²esen, e²l'en, ²edƒr, e²~i, e~eme²nik (no je²la) (vo inicijalna pozicija pred e), z²mi-in, z²miin« ²bil'e, ²moi, ²koi, b²roi, tr«²icƒ, ²mie se, ²pie, ~i²e, ²päe, ²see, ²zaek, k«²e,²~ue{. Neobi~ni se isto taka i sekvencite /je/ i /ji/ zad konsonant, sp. ²baze,²bil'e, ²bore, g²robe, ²dabe, d²räne, ²kol'e, ²loze, s²nope, t²r»ne. Ne se javuva i pred

138

palatalnoto /}/: ²ma}ƒ, ²vä}ƒ, ²te}u, ²u}«, ²{a}ƒ (< majkƒ, väjkƒ, tejk«, ujk«,{ajkƒ). Po odnos na glasovnoto sosedstvo /j/, kako i /r/, sekoga{ stoi barem doeden vokal.

2.2.8. Udvoeni sonanti (geminati) se javuvaat samo na morfemska granica./jj/ e zabeleàno na granicata so prefiksot naj- : najjak, i na sostavot so voka-tivnata nastavka -jo vo slu~ai kako raj ‡ ²rajj«.

Vo eden primer e zabeleàno i dvojno /l'l'/: ƒk»l'²l'ijƒ.

3. Opstruenti

3.1. I n v e n t a r. ‡ Ele{ni~kiot govor ima devetnaeset (19) {umni konso-nanti (opstruenti):

b d | g

p t } k

y x

c ~

v z `

f s { h

Kako relevantni distinktivni priznaci kaj opstruentite se javuvaat:zvu~nosta (zvu~ni ‡ bezvu~ni), afrikativnosta (afrikati ‡ eksplozivni),proodnosta (proodni ili kontinuirani ‡ okluzivni), mestoto naobrazuvaweto (zadni ‡ predni) i perifernosta (periferni ‡ centralni). Vodijagram tie se pretstaveni na sledniov na~in:

b p v f g k h d t y c z s | } x ~ ` {

zvu~ni + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡

afrikati ‡ ‡ + + ‡ ‡ + +

kontinuirani ‡ ‡ + + ‡ ‡ + ‡ ‡ ‡ ‡ + + ‡ ‡ ‡ ‡ + +

zadni ‡ ‡ ‡ ‡ + + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ + + + + + +

periferni + + + + + + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡

3.2. A l o f o n i i di s tr i b u c i j a.3.2.1. Labiodentalnoto /v/ pokraj osnovniot alofon [v] vo oddelni leksemi

se realizira kako bilabijalen fon [×]: ²l'äb«×e, ²bi×«l, mrƒ×²uwƒk, cr»×ul'. Vto-

139

riov se javuva vo intervokalna pozicija vo sosedstvo so labijaliziranitevokali.

3.2.2. Soglaskite /`, {/, poretko i /x, ~/ se realiziraat so lesna palatal-nost [`', {']: àr', ²`'abƒ, ²~u:`'i, s²no{'~'i, ²no{'~'i, ²ka{'~'ƒ.

3.2.3. Grupata /{~/ ponekoga{ moè da se realizira i kako [{'{']:nu{'²{'a, pl'e{'{'es pokraj nu{'²~'a, p²l'e{'~'es. Na ovaa pojava ukaùva iAleksiev (Razlo{kiÔt govor, Makedonski pregled, VI, SofiÔ 1931), sporedkogo procesot u{te ne e zavr{en.

Sli~na tendencija pokaùva i grupata /`x/ > [`'`']: ²nu`'`'ƒ, ²vi`'`'ƒpokraj ²nu:`'ƒ, ²vi:`'ƒ.

3.2.4. Fonemite /|, }/ vo ele{ni~kiot govor se izgovaraat so naglasena pa-latalnost i zasilena frikacija, a moàt da se realiziraat i kako [x', ~'], sp.b«²ì~', ²ve~'e, me²~'avƒ, ~'e, ²ne~'e, pokraj b«²ì}, ²ve}e itn.

3.2.5. Velarnite /k, g/ pred prednite vokali /i, e, ä/ se realiziraat kako pa-latalizirani fonovi [k', g'] ili pak se neutraliziraat so /}, |/ vo korist navtorive, sp. m²rafkƒ ‡ m²rafk'i / m²raf}i, ²gaskƒ ‡ ²gask'i / ²gas}i, ²pu{kƒ ‡²pu{k'i / ²pu{}i, ²niskƒ ‡ ²nisk'i / ²nis}i, ²}isne, s²k'el'e / s²}el'e; b²lagƒ ‡ b²lag'i/ b²la|i, ²d»gƒ ‡ ²d»|i, ²og'in / ²o|in.

3.2.6. Fonemata /h/ vo na{iov materijal se predava vo tri alofoni: "nor-malno" [h], zvu~no [$] pred /m/ vo 1 l. mn. na minatoto opredeleno vreme, sp. ²pe-k«$me, ²sek«$me, pokraj ²pek«:me, ²sek«:me, i palatalizirano [h'], sp. gräh', nih',pih' ‡ ²pih'te, u²räh', be²rah', dƒ²doh', i²mah'; od BDA (4114): ²met«h, d«²nes«h, mi-²nah, i v²r†{eh'a, ²dumah'a, m²r†dah'a.

3.2.7. Po odnos na pozicijata vo zboroformite restrikciite se odnesuvaatna zvu~nite opstruenti i na /h/.

3.2.7.1. Zvu~nite opstruenti, kako i vo drugite makedonski dijalekti, nemoàt da stojat na krajot na zboroformite pred pauza. Vo taa pozicija tie seneutraliziraat so bezvu~nite parnici, sp. ²zabe ‡ zap, ²ìvi ‡ ìf, ²d»gƒ ‡ d»k,²rod« ‡ rot, ²noè ‡ no{, baze ‡ bas.

3.2.7.2. Fonemata /h/ ne se javuva vo inicijalna i vo intervokalna pozicija.Toa zna~i, taa moè da stoi vo finalna pozicija i vo sredinata pred konso-nant, sp. vr»h ‡ v²r»h~e (: v²r»« ‡ v²r»«ve), veh' ‡ ²veh'ti, nih', vrah (: v²ra«),grah, mah, prah, gräh' (: gre²o, g²rä«ve), «²räh' ‡ «²räh~e, gluh (: g²luƒ, g²lui),²zaduh, ku²ùh ‡ ku²ùh~e (: ku²ù«), suh, p»h (: ²p»«), k²rehk«, ²ohkƒ, vo nastavkiteza aorist i imperfekt: gl'e²dah, «²buh, u²rah, pih ‡ gl'e²dahte, ²~uhte, ²pihte,no: ²oxƒ, ²itƒr, l'äp, gre«²ta, st²räƒ, su²ar, ²muƒ, ²jaƒ, s²naƒ, soƒ, vo oddelnileksemi i pred konsonant se zagubila: nin, me:²l'em, g²l'edƒ:me.

140

3.2.8. Po odnos na vokalnoto sosedstvo ograni~uvawe pokaùvaat samo /k,g/, koi pred prednite vokali, vidovme, se neutraliziraat so /}, |/: vi²sok ‡vi²so}i, jak ‡ ²ja}i, de²}emvri, s²}el'e, b²lagƒ ‡ b²la|i (3.2.5.).

3.2.9. Vo konsonantsko sosedstvo konstatirani se slednive restrikcii.3.2.9.1. Vo inicijalna pozicija vo doma{ni zborovi ne se mo`ni grupi od

sonant + opstruent, pregradna + frikativna soglaska od ist lokalen red(bv, dz, pf, ts), od afrikat + pregradna soglaska (c+p, t; y+b, d; ~+p, t, idr.), od afrikat + frikativen glas od ist lokalen red (c+s, y+z, ~+{, x+`),kako ni grupi od po dva afrikata (c+~, y+x, ~+c, x+y).

Vo sekvencite so /p/ + frikativna soglaska se vr{i afrikatizacija navtorata komponenta, sp. (p)~e²nicƒ, (p)~e²ni~kƒ, p²cal'i.

Labiodentalot /v/ pred sonantite /l, n, r/ se obezvu~uva vo leksemite:f²l'äze, f²nese, f²netre, f²nogu (< v²nogu < mnogu), fnuk, fret ‘site’.

3.2.9.2. Vo finalna pozicija na restrikcija podleàt grupite sostaveni odfrikativnite /s, {/ + /t/. Tie se uprostuvaat so ispa|awe na pregradnata kom-ponenta (kako najslaba po zvu~nost) sp. gl'is, l'is, ~is, mos, pos, ²zabes, ²bol'es,²milos (: ²l'ist«, ²~istƒ,...), ve{, da{, no{, plo{, sva{, gu ²re{ (: ²ve{tƒ,n«{²~a, ²daè < da`de, itn.).

3.2.9.3. Vo medijalna pozicija ima ograni~uvawe na grupite /{t, `d/, nasekvencite od palatalen sonant + /k/, na grupite od pregraden i frikativenopstruent i od eksploziven + afrikativen konsonant.

Grupata /{t/ po pravilo se asimilira vo /{~/: k²l'ä{~i, ²ni{~«, ²nä{~«,²o{~e, gla²vi{~e, «g²ni{~e, g«²re{~«, ²pe{~urƒ, p²l'e{~es, ²ma{~eƒ, «²bu{~ƒ, pa ivo inicijalna pozicija: {²~erkƒ, {²~avjƒk. Isklu~ok pretstavuvaat sekundar-nite obrazuvawa ²vi{te, ²ja{te (: vi{, ja{) (zapoveden na~in od ‘vidi’, ‘jade’).

Grupata /`d/ e konstatirana samo vo leksemata pre²me`die koja e, verojat-no, primena po literaturen pat. Vo drugite slu~ai vo doma{ni zborovi /`d/ >[``] > [`:] i kako kraen rezultat > /`/, sp. ²vi:`ƒ, g²rƒ:`ƒ²nin, me:²à, p²re:`ƒ,²nu:`ƒ, ²da:è, ili pak taa se izmenila vo /`|/ vo nekoi pridavski obrazuvawa,sp. g«²ve`|u (mes«).

Grupite /s, z, ` + r/ se odbegnuvaat so vmetnuvawe na pregradnite /t, d/:st²rädƒ, zdrak, `drebe.

Vo grupite sostaveni od palatalen sonant + /k/ se vr{i palatalna asimi-lacija na /k/ vo /}/: ²ma}ƒ, ²vä}ƒ, ²u}u, ²{a}ƒ (< ²majkƒ, ²väjkƒ, ²ujk«, ²{ajkƒ), ²bil'}ƒ,²bol'}ƒ, ²èl'}ƒ, ²l'ul'}ƒ, ru²dil'}ƒ, stu²jal'}ƒ, su²fal'}ƒ, i redovno taka.

Ovaa pojava bi moèlo da se postavi i poinaku: prvo da do{lo do palata-lizacija na /k/ pred /i/ vo mnoìnskite formi, pa posle toa da segeneraliziralo i vo edninata, zna~i: ²majki > ²ma(j)}i > ²ma}ƒ. Me|utoa, protivvakvata pretpostavka ukaùvaat drugite imenki na -k(a) vo koi vo edninskata

141

forma /k/ se zadràlo, sp. ²gaskƒ ~ gas}i, ²pu{kƒ ~ ²pu{}i, m²rafkƒ ~ m²raf}i idr.

Vo grupata /p + s/ se vr{i afrikatizacija na frikativnata komponenta,sp. tep²cijƒ, s²tipcƒ, ²opcid«.

Vo sekvencite /t + c, ~/ na morfemska granica procesot na ispu{tawetona okluzivnata komponenta ne e zavr{en, sp. pokraj g²ra~e, d«²bi~e, ²obeci, d«-²bici (so ispu{teno t) zabeleàni se i formi so slabo t : b²rƒt~e, g«²vetce,²ìtce.

Grupite /s + c, ~/ na morfemska granica vo ovoj govor ne podleàt na asi-milacija, sp. mes²ce, yvis²~e, mƒs²~icƒ, ²mos~e, k²las~e.

Soglasni~ki grupi (na opstruenti) od tri ~lena naj~esto se javuvaat namorfemska granica me|u korenska morfema {to zavr{uva na soglaska, odnos-no soglasni~ka grupa i sufiks {to po~nuva so opstruent (-k, -nik, -sk, -stv,ili ~lenskite nastavki), kako i na granicata me|u prefiks i korenska morfe-ma. Vo takvi slu~ai ~esto se vr{i restrikcija na najslabiot po zvu~nostopstruent, sp. b«l'es²ta (< b«l'est-ta), n«{²~a (< n«{t-ta), vr»s²nik (< v…st-nik), s²vä{(t)nik, ²ga{(t)nik, ²pos(t)n«, ²rad«s(t)nƒ, i dr.

Vo ~etiri~lenata grupa /tstv/ na redukcija podleì /t/: b²rastv« iliduri b²rasv«.

Vo grupata /tsk/ doa|a do slivawe na /ts/ > /c/: b²racki, g²racki.Patem da spomneme deka i vo ele{ni~kiot govor, kako vpro~em i na seta

druga makedonska jazi~na teritorija, ne moàt da stojat vo neposreden dopiropsturenti so razli~na zvu~nost. Vo takva pozicija se vr{i regresivna asi-milacija po zvu~nost, sp. ²zabi ‡ ²zap~e, ²ofcƒ, itn.

3.2.9.4. Udvoeni soglaski (geminati) moàt da se javat po pravilo na mor-femska granica. Vo na{iov materijal konstatirani se slednive geminati:/tt/: pot ‡ p«t²ta, /gg/: vo ²näggƒ, ²niggƒ, ²seggƒ (< nekogƒ, nikogƒ, sekogƒ).

3.2.9.5. Od oddelnite konsonanti vo ele{ni~kiot govor kako pokarakte-risti~ni gi izdeluvame /y/ i /}, |/, prvata poradi distribucijata, a drugite dveporadi nivnata ~estota i realizacija.

Afrikatot /y/ se javuva pred vokal i toa obi~no na po~etokot, sp. ²yivri,yit, ²yerye²l'ijƒ, ²yaden, ²yadni{~e, yu²nicƒ, ²yurnƒ, ²yurl'i, vo sekvencata /yv/:yvär, yvez²da, y²viskƒ, vo oddelni leksemi i vo grupa so /n/: ben²yin, b²r»nyƒ (pre-te`no vo tu|i leksemi).

Fonemite /}, |/ vo ele{ni~kiot govor se zna~itelno pofrekventni vo od-nos na drugite pirinski govori i so po{iroka distribucija, osobeno /}/. Toadoa|a ottamu {to se tie dobieni ovde na pove}e na~ini: po fonetski pat od /k,g/ pred preden vokal (pu{}i, o|in), so palatalizacija od starite grupi *- , *-

(ze}, gosp«} < gosp«|), i na grupite /tj dj/ < *t±j, *d±j (bra}ƒ, sva}ƒ, tre}i,

142

l'is}ƒ, gos}e, |avul); /}/ e dobieno i so progresivna palatalizacija od sekven-cite palatalen sonant + /k/, na pr. ²ma}ƒ, ²bol'}ƒ; i osven toa vo brojni slu~aitie se dobieni i po analogija vo oddelni sufiksni obrazuvawa, sp. vel'i}efpos (: boì}ef), vo pridavkite na -{ki > -{}i : ²zae{}i, ²jagne{}i, ²ku~e{}i,²tel'e{}i, a posle i ²zae{}« (mes«), ²jagne{}«, ku²ko{}ƒ, ²pil'e{}«, ²tel'e{}«,‡ g«²ve`|« (mes«), ili vo prilozite od tipot d²nes}ƒ, zi²mos}ƒ, ese²nes}ƒ,²l'ätus}ƒ, nu²{es}ƒ i dr. Frekvencijata u{te pove}e ja zasiluvaat i brojnitetu|i leksemi so /}, |/, sp. du²}an, mustƒ²}e, ²}orƒf, u}urƒ²vel', }um²be, ²an|el, |ol,|u²ve~, |ub²re i dr.

3.3. Vo sumaren pregled aktuelnite konsonantski promeni se: regresivnataasimilacija po zvu~nost (3.2.9.3.), desonorizacijata na zvu~nite soglaski nakrajot (3.2.7.1.) i palatalizacijata na velarnite /k, g/ vo /}, |/ pred prednitevokali (3.2.5.) i na /k/ zad palatalna soglaska (3.2.9.3.). Po ovoj na~in se obra-zuvani brojni alternacii.

Od interes se posebno onie alternacii {to proizleguvaat od soglaskata/}/ dobiena so palatalizacija pred * , sp. ze} (²ze}«ve, adj. ²ze}«v«) ‡ ²zete, pa} ‡²pate, ili vo ²gosp«} (< gosp«|) ‡ ²gosp«di. Pred prednite vokali, kako {togledame, imame ista situacija kako kaj fonemata /w/ koja pred prednitevokali se neutralizira so nejziniot tvrd parnik (kow ~ kone, dew ~ dene).

II. ISTORISKI OSVRT VRZ FONOLO[KIOT SISTEM

1. Poteklo na fonemite

1.1. V o k a l i

i < *i : ²izbƒ< *y : ²kisel, ²ribƒ, sin< e vo neakcentiran slog vo leksemite yig²var, rin²de, {i²}er< 2 sekundarno vo ²o|in

e < *e : ²pol'e, ²sel«< *& : den', ²bol'en, d«²{el', ²pal'ec< *£ : e~me²nik, e²~i, ²edƒr, ²zaek< *½ vo neakcentiran slog: yvez²da, bre²go, se²~e{< a so preglas zad palatalnite konsonanti vo oddelni leksemi, sp.

²poes, bƒxe²nak, ²~e{ƒ, ~er²dak, pu²ga~e, ²ko{er, ²bane, ²tine, ne²däl'e, ²sel'enin,²~el'et (I 1.2.7.)

< 2 sekundarno pred m vo ²osem, ²sedem

143

< 2 sekundarno pred r vo ²väter, ²oder< o so asimilacija vo s²teèr

ä < *½ vo akcentiran slog, sp. bäl, bäh, drän, g²näzd«, ²l'äbuve, ²mäsi,m²l'äku, ne²västƒ, ²pänƒ, crän

< a vo akcentiran slog zad palatalni konsonanti vo oddelni leksemi,sp. ²jäjce, glƒv²n'ä, grk²l'än, pu²l'änƒ, e²l'e{ni²~'äne, uf²~'ärkƒ, bƒ²x'ä, u²x'äk(I 1.2.7.)

< *£ vo 3 l. mn. kaj glagolite od i-grupa vo akcentiran slog, sp. gu²rä,dr»²`ä, se²dä, ~u²~'ä » < *þ : b»garin, v»k, g»tƒ, ²d»|i, ²`»ti, k»k, m»²~i, p»h, s»p, ²»cƒ, d»²be{

< *¦ vo sekvencata /r»/: r»²|a, ²r»èn, ²r»zƒ< *† vo leksemite: v»²tok, v»²è, d»²ga ‡ d»²|i, m»d²rec, ²s»{~u, ²s»{~ijƒ< mesto turskoto , sp. ƒk»²l'ijƒ, bƒl²d»zƒ, bƒ²k»r, kƒ²d»n~e, sƒn²d»k

a < *a : ²babƒ< *% ~esto vo korenska morfema, sp. ²va{kƒ, da{, mah, ²daskƒ, i redov-

no vo ~lenskata morfema za m.r.: ²bäl'ijƒ, vi²so}ijƒ, de²bel'ijƒ, zd²ravijƒ,s²labijƒ

< *† : ²gabƒ, dap, ²zabi, ²ka{~ƒ, pa}< 2 sekundarno: ²lagƒ, lƒ²ì~kƒ, mƒg²la, ²savne, ²tanuk, cƒf²ti,

cƒf²toki pred krajnite r, l, m vo leksemite: ²edƒr, ²itƒr, ²mokƒr, ²ostƒr, ²pekƒl, ²rekƒl,st²rigƒl, sam, ²nesƒm

< *½ vo sekvencata *c½- : cal, cƒ²luvƒ< *þ vo ²baƒ (verojatno preku b»ƒ)< *£ vo leksemite: jƒ²gulƒ, ²àden, ²àtvƒ, ²àlƒt, {apƒ< e vo zavr{okot -al vo: ²an|ƒl, ²vazƒl, ²}isƒl

u < *u : gluh, muƒ< *† vo primerite: ²pauìnƒ, pr«²lukƒ, ²guxvƒ, ru²~ok, sut, sudi²ja, su-

²dil'i{~e, ut²robƒ< *þ vo ²jabukƒ< o vo neakcentirana pozicija vo zna~itelen broj leksemi, sp. ²bi-

vulcku, gu²l'em, gu²re{, ²|avul, ²àlus, ²pomu{, i dr., vo nekolku slu~ai i pod ak-cent, sp. ²duri (I 1.3.2.)

< vo nekolku primeri i od drugi vokali po fonetski pat, sp. ²kuku²vi-cƒ (so asimilacija), |ur²dan, ²pe{~urƒ, ²penxurƒ, ten²xurƒ (so labijalizacija nae)

o < *o : ²o~i

144

< *% redovno vo prefiksite, sufiksite i ~lenskata morfema, i voograni~en broj leksemi vo korenska morfema, sp. ²zolvƒ, son, v«z²vivƒm,s«be²ra, pe²tok, k²rot«k / k²rotuk, zƒ²bo, nu²so

1.2. S o n a n t i

m < *m : more, mosn < *n : nos, ²nogƒ

< w vo oddelni leksemi, sp. ²bane ‡ ²bani, ²dunƒ, ²kone (: kow), i redovnona po~etokot pred -i-, sp. ²nivƒ, ²negu

w < * vo odredeni pozicii, sp. kow< * vo oddelni leksemi, sp. dew, ²kamew< n vo brojni leksemi, naj~esto na krajot na zboroformite, sp.

ƒr²maw, kƒ²zaw, ku²~aw, tƒ²baw, tƒ²paw, tƒ²vaw, tu²paw, tu²faw, fus²taw,{ƒr²law; vr»be²wak, vud²wak, kƒme²wak, mrƒvu²wak, rus²wak, t…»²wak; An²dow,dr»²mow, pƒrƒ²mow, pi²row, tri²ow; kƒ²uw, rus²tuw; vi²wok, ²kowup, i dr.

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j : g²lavƒ,vol, cal

< *l´ vo oddelni pozicii i leksemi, sp. jƒ²gulƒ, ku²{ulƒ, ²vazƒl, du²ilkƒ,ru²dilkƒ, ²solƒ (1 l. edn. prez.)

l' < *l´ : bl'uva{, kl'u~, l'ut, l'ude, l'uspƒ, ne²däl'e, pus²tel'e, pri²ja-tel', ru²ditel', u²~itel', c…»²vul'

< *l´ epentetsko: d²r»vl'ƒ, ²sabl'ƒ, cr»v²l'ak< * : àl', sol', ²èl'}ƒ, br»²kal'}ƒ< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

< l vo brojni slu~ai zad preden vokal, sp. du²{el', um²rel', ku²tel',pepel', bil', zƒbu²ril', n«²sil' ‡ nu²sil', pil' (zad preden vokal), kal' (: kƒl²ta),ku²l'a, ²vil'ƒ, vu²zil'u, ²sel'u ‡ se²l'ot«, k²ril'«

< vo tu|i leksemi, sp. te²mel', fi²til'r < *r : ²rakƒ, ²ranƒ

< * : ²more< *¦ vo sekvencata /r»/, sp. vr»h, pr»sti

j < *j : broj, moj, ²jav«r< *l´ epentetsko vo ²zemjƒ< *x vo }ij²na, ²pijme, ²rijme (1 l. mn. imperfekt)< analo{ki vo vokativnata forma kaj imenkite od m.r. na konsonant,

sp. ²ma`j«, ~u²väkj«, pri²jatel'j«< e vo ²zajci (: zaek)< i vo rƒ²}ijcƒ

145

< hijatsko, sp. p«st«²jaƒ, päejƒ

1.3. O ps t r u e n t i

b < *b : ²babƒ, bräkp < *p : prahv < *w : ²vodƒ

< so proteza pred kontinuantot na *† : vƒ²tok, ²vazƒl, ²vagl'i{~ƒ, va-²è, ²vadicƒ, ²vagl'en

< m so disimilacija vo grupata mn : kr»v²nak, s²tovnƒ, st²r»vnu,²tevni, tev²nicƒ, ²povne, i posle so analogija vo ²teven, st²r»ven

f < hv : ²fani, ²fal'i< v pred sonantite, sp. fnuk, f²netre, f²nese, f²nogu, f²l'äze, f²ret,

poretko i vo drugi pozicii vo oddelni leksemi: fed²nagƒ, su²fal'}ƒ, fo / fuf(I 3.2.9.1.)

< h vo oddelni leksemi, naj~esto pred /t/: ²nofti, ²noft«k, ne f²tä,ne f²täh, ²oftikƒ

d < *d : ²däd«, dew< *d´ vo grupata `d vo pre²me`die< sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, `dre²be (I 3.2.9.3.)

t < *t : ²tel'e, ²däte< sekundarno vo grupata sr : st²rädƒ (I 3.2.9.3.)

y < z vo odreden broj leksemi pred vokal, sp. ²yaden, ²yadni{~e, yit,²yivri, yu²nicƒ, ²yurnƒ, ²yurl'i, vo grupa so v (yv) : yvär, yvez²da, y²viskƒ, i sosonantite /n, r/: b²r»nyƒ, ²minyi²var, ben²yin, yerye²l'ijƒ (I 3.2.9.5.)

c < *c : cal, cal'inƒ< * vo starite grupi * ¦-, * r½-, sp. cr»n, cvr»s, c²r»vl'ƒk, c²r»pƒ,

c²räv«< s vo grupata ps vo oddelni leksemi, sp. tep²cijƒ, i vo nekolku pri-

meri vo grupata sk, sp. ²biv«lckiz < *z : ²zemjƒ, ²zimƒ

< *• : k²nez«s < *s : ²sän«, sin

< k so asimilacija vo ml'es²ce (< ml'ek²ce)| < *d´ vo: ²mu|i (²mu|i nas), ²r»|ƒ, r»²|esƒn, i vo grupa so ` vo g«²ve`|«

(g«²ve`|« ²mes«)< *dÞj vo ²|avul< *-d vo ²gospu| > ²gospu}< g pred prednite vokali: b²la|i, ²d»|i, ²o|in, |e~

146

< tu|o: ²an|el, |ol, |ub²re, |u²ve~ i dr.} < *t´ vo leksemite: b«²ì}, b«ì²}ef pos, me²}avƒ, ²ve}e, }e, ²}e{e, }äh

< *tÞj : b²ra}ƒ, s²va}ƒ, t²re}i, ²gos}e, ²l'is}e< *- : ze}, ²komƒ}, ²lak«}, ²nok«}, pa}< k pred prednite vokali, sp. vi²so}i, ²ja}i, ²nis}ijƒ, ²tan}i, ²}ijƒ, ²}is-

ne, ²}isƒl, }i²pi, k²reh}i, s²}el'e, de²}emvri (I 3.2.8.)< k zad j, l' : ²vä}ƒ (< väjkƒ), ²ma}ƒ (majkƒ), ²te}u, ²u}u, ²{a}ƒ, ²èl'}ƒ,

pi²ral'}ƒ (I 3.2.9.3.)< tu|o: du²}an, mustƒ²}e, }um²be, }u²{e, ²}orƒf, u}urƒ²vel'< po analogija vo primerite od tipot ²jagne{}«, k«²ko{}ƒ (~orbƒ), ²za-

e{}«, ²pil'e{}«, ²tel'e{}« (: jagne{}i < jagne{ki)x < tu|o: xam, ²xezve, xƒ²mijƒ, bƒ²xe, ²oxƒ, ²penxer, sin²xir, fil'i²xän, u²xäk

< ` vo oddelni leksemi, sp. ²guxvƒ (gu`vƒ), uxƒs, ²kol'exef, ²tol'exef< | vo oddelni slu~ai: ²ox'in, x'ak

~ < * : ²~ed«, ²~erep, ~e²re{ƒ< } vo ²pove~e< *t´ vo sekvencata {~ : ²ga{~i, ²ka{~ƒ, l'e{~ƒ, s²no{~ƒ< t vo grupa so { mesto {t, sp. ²ni{~«, ²o{~e, glƒ²vi{~e, ²s»{~«< { vo sekvencata p{ vo ~e²nicƒ, ~e²ni~kƒ (< p~enicƒ < p{enicƒ)< } vo oddelni pozicii: ze~', pa~', ²lak«~', ²nok«~'

` < *ž : ²àbƒ, ènƒ< *d´ : g²ra:`ƒ²nin, me:²à, ²sa:ì, p²re:`ƒ, ²ra:`ƒ, i vo grupite `| : go-

ve`|« i `d : pre²me`die{ < *š : du{ƒ, na{

< *t´ vo grupata {~ : v²ra{~ƒ, g«²re{~i, ²ka{~ƒ, ²l'e{~ƒ, «²bu{~ƒ, ilisamo, sp. no{, g«²re{, svä{, s²vä{nik, ²pom«{ i dr.

< s so asimilacija vo {u²ùk (< su²ùk < su²xuk)< ` analo{ko vo ²te{«k (: ²te{kƒ, -«, -i)

g < *g : ²gos}e, golk < *k : koj, kowh < *x : vr»h, mäh, suh1.3.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a

bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.Bezvu~nite se dobieni od zvu~nite opstruenti i na krajot na zboroformi-

te.

2. Ispu{tawe na oddelni glasovi

2.1. Vokali

147

Vokalite imaat dosta stabilna pozicija vo zboroformite. Vo anketirani-ot materijal od ovoj govor moèvme da gi konstatirame slednive slu~ai.Op{ta e pojava vo na{ite dijalekti da se ispu{taat vokalite vo prokli-ti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal. Vo ele{ni~kiotgovor naj~esto se ispu{ta vokalot vo partikulata }e, sp. }-²ide, }-²ie{.

Dosta e ~esta pojava da se ispu{taat vo nekoi zboroformi celi slogovi,sp. sti (sveti) Il'ijƒ, sta (svetƒ) Nedel'e, se (sega), ka-si (kako si), ke-e (ka-ko e), {-}e ({to }e).

2.2. Konsonanti

Od konsonantite naj~esto se ispu{ta /h/. Ovoj glas redovno se ispu{ta vointervokalna pozicija, sp. ²baƒ ‡ ²bai, ²buh ‡ ²bu«, v²rah ‡ v²rauve, gre²o ‡ g²räuve,greu²ta, gluh' ‡ g²luƒ ‡ g²lui, ²do«`ƒ, ²za«t, ²jaƒ, k²reuk, ²l'äƒ, ²ma{~eƒ, ²muƒ ‡ ²mui,u²räu («²rä«), p»h ‡ ²p»uve, s²naƒ ‡ s²nai, st²räƒ ‡ st²räi, ²saen ‡ ²saene, ²soƒ, ²suƒ,suƒr, potoa na po~etokot na zboroformite, sp. ²oxƒ, l'äp, poretko vo sredinatapred konsonant, sp. mee²l'em / me:²l'em, jee²la / je:²la, ²jaƒne / ²ja:ne, nin, taen,²piime, ²~uume / ²pi:me, ²~u:me, a na krajot e konstatiran samo vo leksemata Vla(bä{e Vla i Vlainkƒ).

Poluvokalot /j/ se ispu{ta vo intervokalna pozicija koga vtoriot ~len nagrupata e preden vokal, sp. z²miin (: zmijƒ), z²meuve (: zmej), ²rae (mn. od raj) i dr.Od morfemskite pozicii /j/ otsustvuva vo zbirnite formi kaj imenkite odtipot ²baze, ²bore, ²dabe, d²rene, g²robe, k²lase, ²loze, t²r»ne, i vo posesivnite pri-davski obrazuvawa od tipot b«²à (kravicƒ), l'e²si~i, ²of~i i sl.

Vo intervokalna pozicija pokraj /h/ i /j/ vo eden broj leksemi se ispu{taati:

‡ /v/ vo: ²ostƒƒ, ²ostej, ²naprej,‡ /d/ vo: gu²veƒ, gu²veƒtƒ (: g«²ved«), «g²raƒtƒ, «g²raite (: «g²radƒ), }-²iƒ (}e

²idƒ), d-²iƒ (da ²idƒ), vo broevite: d²vaese, dvƒ²naese,‡ /`/ vo: ²lae{ (laè{), ²kae{ (kaè{), ²moe{ (moè{),‡ /|/ vo: l'u²vae (l'iva|e), i top. L'u²vae,‡ /m/ vo: ²iƒm (imƒm), ²ziƒm (zimƒm),‡ /g/ vo: ²seƒ (segƒ),‡ /k/ vo: ka si (kako si).Vo konsonantski grupi redovno se ispu{ta -t vo krajnite grupi -st, -{t,

sp. ²bol'es, ²mil«s / ²milus, gr»²bes, cvr»s, ~is, da{, mo{, svä{, gu²re{, i vo sek-vencite {tn vo sredinata, sp. s²vä{nik, ²ga{nik, stn : ²rad«sni.

148

Isto taka redovno /t/ se ispu{ta na krajot zad vokal vo deseti~nite bro-evi sp. dvƒ²naese, d²vaese, t²riese, pede²se, vo leksemata ²paprƒ, kako i vo nekoigramati~ki nastavki, na primer vo ~lenskata nastavka za m.r. grƒ²do, i vo 3 l.mn. na sega{noto vreme: ²imƒƒ, be²ra.

Porano be{e notirano i ispu{taweto na /p/ vo leksemata ~e²nicƒ, i na /v/vo leksemata sr»²be{.

3. Epenteza ‡ e konstatirana vo grupite /str, zdr, `dr/ vo primeri od ti-pot st²rädƒ, zdrak, `dre²be.

4. Metateza ‡ e zabeleàna vo leksemite: yig²var (< yev²gar), gƒr²dinƒ,krƒ²pus ‡ krƒ²puz« (kƒr²pus), kur²mit (< kr«²mit), kur²{um. Kako {topokaùvaat primerite, naj~esto na promena podleàt grupi so sonantot /r/.

III. PROZODIJA

1. Kvantitet

Novite dolìni {to nastanale kako kompenzacija po zagubata na konso-nantite /h, d, x/ nemaat fonolo{ka vrednost. Dolgite vokali dobieni po ovojna~in se izgovaraat so kontinuirana artikulacija koga ne se na morfemskagranica, sp. [i:]: ²vi:`ƒ (vi`xƒ), [e:]: me:²à (me`xa), p²re:`ƒ (pre`xƒ), je:²la(jelha), me:²l'em (mehl'em), [a:]: da:è (da`xe), ²sa:ì (sa`xi), ²ra:`ƒ (ra`xƒ),²ja:ne (jahne), jƒ:²nijƒ, [o:]: zƒ²o:`ƒ, [u:]: ²~u:ì (~u`xi).

Na morfemskata granica, kako {to e slu~ajot vo 1 l. mn. vo imperfektotkoga se ispu{ta /h/ vo nastavkata -hme, udolèniot vokal se razbiva na dvakratki segmenta taka {to morfemskata granica pominuva me|u niv, sp. ²vi-kƒhme > ²vikƒ:me > ²vikƒƒme, ²nosehme > ²nose:me > ²noseeme (kako nastavka seoformila sekvencata -ame, odnosno -eme).

2. Akcent

2.1. F o n e t s k i k ar a k te r i s ti k i n a ak c e n to t. ‡ Akcentot vo ele{-ni~kiot govor e d i n a m i ~ e n, kako vpro~em vo site dijalekti na makedon-skiot jazi~en areal. Negovi osnovni karakteristiki se: zgolemenata sila naglasot (intenzitetot), podolgiot izgovor na akcentiraniot vokal, resp. slog,i povi{eniot ton vo sporedba so neakcentiranite vokali. Spored toa vo or-totoni~nite leksemi se javuva na fonetski plan opozicija na akcentiranite i

149

neakcentiranite vokali kako vo pogled na intenzitetot, taka i vo vrska sovremeto na traeweto i visinata na tonot. Neakcentiranite vokali vosporedba so akcentiranite se izgovaraat za nekoj stepen pokratko i poradinamaleniot intenzitet tie se podloèni i na razni stepeni na kvalitativnaredukcija.

2.2. F u n k c i o n a l n a k ar a k te r i s ti k a n a ak c e n to t. ‡ Akcentot voele{ni~kiot govor ispolnuva dve funkcii ‡ kulminaciska i semanti~ka. Idvete funkcii se realiziraat vo ramkite na oddelni leksemi.

Kulminaciskata funkcija se realizira na nivo na leksemite po toj na~in{to akcentiraniot slog pretstavuva artikulacionen vrv kon koj se prisoe-dinuvaat neakcentiranite slogovi vo dadenata zboroforma. Vo zboroformiteso dva akcenta, za koi }e stane zbor podocna, situacijata vo ovoj pogled ene{to poinakva.

Semanti~kata funkcija na akcentot se realizira preku negovoto mesto voomonimni leksemi (zboroformi).

Na leksi~ko nivo toj moè da se javi kako faktor za razlikuvawe na zna-~eweto na oddelni omonimni leksemi, sp. ²ranƒ (na telo) ~ rƒ²na (hrana).

Negovata gramati~ka funkcija se izrazuva vo razlikuvaweto na omonimnizboroformi od razli~ni gramati~ki grupi, kako, na primer, vo formite²vedr« (pridavka vo sreden rod) ~ ved²ro (imenka od sreden rod), i vodiferenciraweto na razli~ni gramati~ki kategorii, na pr.: rƒz ²boe(~lenuvana forma od razboj) ~ rƒzb«²e (mnoìnska neopredelena forma);isto i vo: ri²bare (~len. f.) ~ ribƒ²re (mn. f.), sƒ²pune ~ sƒpu²ne i dr.

Takva funkcija akcentot ispolnuva i kaj glagolite; kaj nekoi glagoli od e-grupa akcentot se koristi za razlikuvawe na 1 l. edn. i 3 l. mn. na seg. vreme,sp. (}e, da) ²bodƒ, k²radƒ, p²redƒ, ²orƒ, ²perƒ, s²novƒ, ²kovƒ, st²rigƒ, ²pekƒ, ²rekƒ,²sakƒ, ²tekƒ (1 l. edn.) ‡ b«²da, krƒ²da, pre²da, «²ra, pe²ra, k«²va, sn«²va, stri²ga,pe²ka, re²ka, se²ka, te²ka (3 l. mn.), potoa za diferencirawe na formite za 3 l.edn. na seg. vreme i 3. l. edn. na aoristot kaj glagolite od tipot d«j²de, jƒ²de,re²~e (seg. vreme) ‡ ²dojde, ²jade, ²re~e (aorist), ili zgre²{i (3 l. seg. vreme) ‡zg²re{i (3 l. aorist), kako i za razlikuvawe na formite za 1 l. edn. naimperfektot od 1 l. edn. na aoristot kaj glagolite od a-razdel, sp. ²vikƒh,²imƒh (imperfekt) ‡ vi²kah, i²mah (aorist).

2.3. D i s t r i b u c i j a n a ak c e n to t.2.3.1. Po odnos na mestoto vo zboroformite akcentot vo ele{ni~kiot go-

vor vo princip e s l o b o d e n, so {to se podrazbira deka toj moè da se javi nasekoj slog vo fonetskiot zbor ‡ i na po~eten, i na kraen (otvoren i zatvoren),i na sekoj sredi{en. Zna~i, na fonetski plan nema ograni~uvawe na akcent-skoto mesto. Vo red slu~ai i vo odredeni fonetski pozicii vo ovoj govor se

150

javuvaat dva akcenta ‡ pokraj primarniot, koj e osnoven, se javuva i eden se-kundaren akcent (v. 2.3.2.).

Na otvorena ultima vo doma{nite zborovi moè da se javi akcentot kajedna grupa imenki od ènski i sreden rod vo neopredelenite formi i voedninata i vo mnoìnata, sp. brƒ²na ‡ brƒ²ni, zmi²ja ‡ zmi²i, lƒm²ja ‡ lƒm²ji, se²lo‡ se²la, ru²no ‡ ru²na, kaj edna grupa dvoslo`ni i pove}eslo`ni imenki istotaka od ènski i od sreden rod samo vo edninskata neopredelena forma, sp.è²na, «f²ca, vesel²ba, srƒm«²ta, slƒbi²na (: mn. ²èni, ²ofci...), vlƒk²no, je²ce,gre²be, «rƒ²ne, prƒ²ne (: mn. v²lakna, ²jajcƒ...), vo ~lenskite morfemi za m. i `.r.kaj imenkite od akcentskiot tip g²rat ‡ grƒ²do, ²ve~er ‡ ve~er²ta, ²sol' ‡s«l'²ta, vo mnoìnskite neopredeleni formi kaj imenkite od m.r. {toobrazuvaat mnoìna so nastavkata -e, sp. p«v«²e, ribƒ²re, reme²ne, rƒkƒ²ve, kajeden broj zamenki vo formite za `. i s. rod, sp. tƒ²va, kƒk²va ‡ kƒk²vo ‡ kƒk²vi,k«²ja ‡ k«²e, mu²e, tvu²e, i vo istite formi kaj nekolku pridavki, sp. d«b²ra,b«²à (b«²à kravicƒ), kaj glagolite: vo 3 l. edn. i mn. na seg. vreme kajakcentskiot model ²jadƒ ~ jƒ²de{, dr»à ‡ dr»²ì{, sp. jƒ²de ‡ jƒ²da, re²~e ‡ re²~a,dr»²ì ‡ dr»²`ä, se²di ‡ se²dä, vo 2 i 3 l. edn. kaj edna grupa glagoli vo aoristot,sp. vi²ka, i²ma, p«st«²ja, vo morfemite za `. i s. rod i vo mnoìnskata formana l-participot od nekolku glagoli, sp. bi²la ‡ bi²lo ‡ bi²l'i, rek²la ‡ rek²lo ‡rek²l'i, ze²la ‡ ze²lo, d«{²la ‡ d«{²l'i, s«ti{²l'i, klƒ²la, i kaj nekoi prilo{kiobrazuvawa, sp. k«²ga, t«²ga, pre²di, lƒ²ni, de²ne, nƒ{²~e i dr.

Zna~itelno e pogolem brojot na primerite so akcent na zatvorena ultima.Takov akcent imaat golem broj imenki i pridavki od ma{ki rod. Nekoisufiksi gotovo redovno go privlekuvaat akcentot vrz sebe, kako {to se, naprimer, imenskite sufiksi -ar, -a~, -ak, sp. v«²dar, v«l«²var, g«ve²dar, dr»²var,ml'e²kar; bƒ²ja~, be²ra~, g«t²va~; br»²zak, v«d²wak, g«di²wak, gr«z²dak, dre²bak, ilikaj pridavskite na -av, -l'iv, -at, sp. b«l²naf, `»tu²naf; b»rb«r²l'if, g«-e{²l'if, g«r~²(l')if, drem²l'if, kƒmen²l'if, rƒb«t²l'if; b«²gat, b»r²zat, «²kat,rƒ²kat, ili na -it : vetr«²vit, jƒd«²vit, jƒste²l'it, l'ek«²vit, rƒste²l'it, po-toa zna~itelen broj imenski obrazuvawa so sufiksite -ok, -~ok, -e` i dr., sp.bƒbƒ²rok, klƒ²pok, me²{ok, pl'e²{ok, me²~ok, rƒ²~ok, vrƒp²~ok; bƒ²ve{, gi²ne{, gni-²l'e{, grƒ²de{, de²l'e{, l'u²te{, pip²ne{, i dr.; kaj glagolite redovnooksitonen akcent imaat prilo{kite obrazuvawa od tipot vikƒ{²kom,n«se{²kom.

Najgolem broj leksemi imaat akcent na penultima. Ogromnoto mnozinstvoso paroksitonen akcent go so~inuvaat imenki od ènski i sreden rod (dvo-slo`ni i pove}eslo`ni), potoa pridavki i glagoli. Ne{to e poograni~enbrojot na imenkite od ma{ki rod. Sp.: b²radƒ, g²lavƒ, k«²silbƒ, v»²~icƒ, brƒ²dicƒ,tur²k'inƒ; b²lat«, ²neb«, s²r»ce, ²ime, ²pil'e, n«s²l'ence, e²zi~e, itn.

151

Brojot na leksemite so akcent na antepenultima vo imenskata fleksija,ako se isklu~at fleksivnite nastavki, e dosta ograni~en. Vo ele{ni~kiot go-vor, i voop{to vo banskoto i razlo{koto govorno podra~je, za stesnuvawetona ovoj akcentski tip pridonesol i faktot {to kaj imenkite i kaj pridavkitekoi zavr{uvaat na konsonant i so stariot proparoksitonen akcent dobivaatsekundaren akcent na ultima (v. 2.3.2.). Taka so proparoksitoneza ostanuvaatsamo leksemi {to zavr{uvaat na vokal.

Kaj imenkite so akcent na antepenultima prevladuvaat obrazuvawa so su-fiksite -(...)ica, sp. ²bolnicƒ, vƒ²l'evicƒ, ²vä{~icƒ, ²vil'icƒ, gƒ²sanicƒ, gl'i²ba-vicƒ, ²g»rl'icƒ, dƒ²bovicƒ, zƒ²zabicƒ, jƒ²senicƒ, ²ka{l'icƒ, }i²javicƒ, ²ko{nicƒ,lƒ²pavicƒ, mƒ²garicƒ, ²mel'icƒ, ²mosticƒ, n«²gavicƒ, «g²lavnicƒ, pƒ²darnicƒ, ²pa-ticƒ, pi²javicƒ, ²podnicƒ, p«d²gaznicƒ, p²rädnicƒ, ²ral'icƒ, ²sänicƒ, si²navicƒ,s²tapicƒ, ²tumbicƒ, fe²rugl'icƒ, i dr.; eden broj imenki na -ina, sp. ²bar~inƒ,²borinƒ, g²ra{inƒ, ²ìvinƒ, ²ko~inƒ, ²nistinƒ, ²novinƒ, p²laninƒ, p²ladninƒ, p²ra-vinƒ, p²räsninƒ, ²pu{~inƒ, ²rudinƒ, ²tevninƒ, ²uìnƒ, ²{irinƒ, brojni izvedenkiso sufiksot -i~ka od imenki so nepodvièn akcent, kako na primer: ²babi~kƒ,²koì~kƒ, prefiksiranite imenki od tipot ²za«di, ²naplƒtkƒ, ²podn«gƒ ²pomin-kƒ, ²popƒskƒ, p²rovƒlƒ, p²risƒtkƒ, p²rotegƒ, i u{te eden broj drugi imenki, me|ukoi kako potipi~ni gi priveduvame: ²jabukƒ, ²jag«dƒ, ²koturƒ, ²lob«dƒ, ²ma{~eƒ,²ni{tel'}i, ²naf«rƒ, ²oftikƒ, ²ort«mƒ, ²pel'enƒ, ²penxurƒ, ²pe{~urƒ, ²pastr»mƒ,²rogu{ƒ, ²sab«tƒ, ²tenxurƒ, itn.; od sreden rod: ²variv«, ²kol'iv«, ²mativ«, ²pa-l'iv«, p²rediv« (so suf. -ivo), ²al'i{~e, v²rati{~e, «g²ravi{~e, ²sä~i{~e,²sudi{~e, su²dil'i{~e (na -i{~e), ²rapƒl«, ²ol'ev«, ²ol«v«, ²ezer«, ²sirene i dr. Kajglagolite proparoksitonen akcent imaat vo prezentskata forma (1 l. edn.)site trislo`ni prefiksirani glagoli, sp. (da) ²zak«lƒ, ²izl'ezƒ, ²ispekƒ,²nakupe, ²ozdrƒvi, ²obl'ekƒ, ²razre`ƒ, kako i sufiksnite na -uv(a), sp. zƒ²minuvƒ,rƒs²pituvƒ, itn.

2.3.2. D v o e n a k c e n t. ‡ Do kolku vo zboroformite so pove}e od tri slogaakcentot }e se najde ponapred od antepenultima, toga{ na penultima, poretkona antepenultima, se javuva vtori~en akcent i zboroformata se zdobiva so dvaakcenta. Ova pravilo vo ele{ni~kiot govor e sprovedeno dosledno i vo merakako {to e toa vo celoto razlo{ko-bansko govorno podra~je. Od ova proizle-guva zaklu~ok deka vo odnosniov govor moè da se zboruva za sloboden akcentsamo do kolku se odnesuva na poslednite tri sloga. Sp. primeri: ²biv«³l'icƒ,²biv«³l'icƒtƒ, ²buk«³vicƒ, ²v»rzƒ³nicƒ, ²gal'e³nicƒ, ²gu{~e³ricƒ, ²igrƒ³nicƒ, ²ja-re³bicƒ, ²kate³ricƒ, ²kore{³nicƒ, k²rastƒ³vicƒ, k²r»vƒ³vicƒ, ²kuku³vicƒ, ²l'äst«³vi-cƒ, ²matu³ricƒ, ²morƒ³vicƒ, p²räpe³ricƒ, ²pote³sicƒ, pepe²la{k«³vicƒ, ²pumpƒ³l'icƒ,s²l'iv«³vicƒ, ²r»è³nicƒ, ²tigƒ³nicƒ, {²l'akƒ³nicƒ; ²däd«³vinƒ, ²däte³l'inƒ, ²mau³{i-nƒ, ²mese³~inƒ, p²rägnƒ³tinƒ, ²care³vinƒ, ²pau³ìnƒ, ²peru³{inƒ, ²~ukƒ³ninƒ; ²bawƒ³xi-

152

jƒ, ²yerye³l'ijƒ, ²maj~i³nijƒ, ²teti³nijƒ; ²bol'es³ti{~e, p²rivi³di{~e, ²ur«³vi{~e;²kame³ni~e, ²javu³rov«, ²ose³novi. Site leksemi so proparoksitonen akcent vo ~le-nuvanite zboroformi avtomatski dobivaat dvoen akcent, sp. ²babicƒ ‡ ²ba-bi³catƒ, b²radnicƒ ‡ b²radni³catƒ, ²paticƒ ‡ ²pati³catƒ, ²jabukƒ ‡ ²jabu³katƒ,²pati{kƒ ‡ ²pati{³katƒ, ²ìvinƒ ‡ ²ìvi³natƒ, ²borinƒ ‡ ²bori³natƒ, p²laninƒ ‡p²lani³natƒ, ²jag«dƒ ‡ ²jag«³datƒ, ²variv« ‡ ²vari³vot«, ²ku~etƒ ‡ ²ku~e³tatƒ,²gizdƒvƒ ‡ ²gizdƒ³vatƒ, ²noseni ‡ ²nose³nite, vo mnoìnskite formi sonastavkata -ove : ²nos«ve ‡ ²nos«³vet«, -ovci : ²däd«fci ‡ ²däd«f³cite, -i{~a :²yidi{~ƒ ‡ ²yidi{³~atƒ, g²robi{³~atƒ, kaj pridavkite: ²ubavƒ ‡ ²uba³vatƒ,k²rastƒf ‡ k²rastƒ³vijƒ, ²maj~in ‡ ²maj~i³nijƒ, kaj prefiksiranite glagoli:²rast«³vari ‡ ²rast«³varime, ²ispe~i ‡ ²ispe³~äte, ²naberi ‡ ²nabe³räte, itn.

Dvojnoto akcentirawe se odnesuva na celi fonetski zborovi, {to podraz-bira vklu~uvawe i na enkliti~kite zborovi, sp. ²odm«ri ‡ ²odm«³ri-se, g²ra-bƒ³l'i-se, ²isku³bi-se, ²zatv«³ri-me, ²pom«g³ni-mu, ²dad«³a-mi, s²vadba³tƒ-mu, ²uba³va-e, ²kol'e~³ki-sƒ, ²zemi-³si-go, i dr.

Sekundaren akcent se javuva osven toa i vo trislo`ni zboroformi so ak-cent na antepenultima ako e krajniot slog zatvoren, sp. ²ba{~e³nin (ìtel naBansko), ²Cigƒ³nin, ²kute³l'ec, ²na{e³nec (no: ²na{enci ‡ so otvorena ultima),²do«³rok, ²zavr»³zok, ²za«³rok, ²zame³sok, ²nagre³bok, ²narƒ³mok, ²poƒ³pok, p²ritu³rok,²~epe³rok, ²petiv³nik, ²tikve³nik, ²pom«{³nik, ²razg«³vor, s²lob«³den, ²mal'en³xaf,²ize³den, kaj glagolite na -uva vo 1 l. edn. prez.: ²zinu³vam (: ²zinuvƒ), ²navrƒ³tu-vƒm, ²posi³nuvƒm i dr.

Dva akcenta moàt da se javat i kaj nekoi sloèni zborovi, sp. s²rät³no{,~e²tiris³totin, i redovno vo zboroformite so ~asti~kite za stepenuvawe po-, naj-, pre-, sp. de²bel ‡ ²pode³bel ‡ ²najde³bel, ²pode³bel'ijƒ, ²najde³bel'ijƒ, ²naj-zd³ravƒtƒ.

2.3.3. Od morfolo{ki aspekt ele{ni~kiot akcent e podvièn, kako {to etoa i vo drugite isto~ni makedonski dijalekti koi{to se nao|aat isto~no odKriva Palanka ‡ Ko~ani ‡ Radovi{ ‡ Kuku{ ‡ Solun. Toj moè da go menuvai slogot vo ramkite na edna ista morfema i da se prenesuva od edna na drugamorfema vo ramkite na eden ist ortotoni~en zbor. Me|utoa, ortotoni~niotzbor go zadrùva akcentot nezavisno od negovata pozicija vo sintagmata. Toazna~i deka promenite {to stanuvaat vo mestoto na akcentot ne izleguvaatnadvor od ramkite na leksema, odnosno zboroforma. Akcentot moè da premi-nuva od korenska morfema na prefiks, sp. nƒ²bere{ ~ ²naberƒ, pre²se~e{ ~ p²re-se~ƒ, od korenska na fleksivna morfema, sp. ²zap ~ zƒ²bo (na ~lenskata morfe-ma) ~ zƒ²bite (na mnoìnskata nastavka), ²berƒ ~ be²re{ (na osnovniot vokal),ili razmestuvaweto da stanuva me|u sufiksi i fleksivnite morfemi, sp.ri²bar ~ ribƒ²re. Spored toa na morfolo{ki plan vo razgleduvaniov govor

153

moème da izdelime dva osnovni akcentski modela: 1. model so morfolo{kifiksiran (stabiliziran, paradigmatski) akcent ‡ koga toj ne go menuvaslogot vo paradigmata, sp. d²vor ‡ dva d²vorƒ ‡ d²vor«ve ‡ (d²vor«³vet«), ²babƒ ‡²bab« ‡ ²babi ‡ ²babƒtƒ ‡ ²babite, ²imƒm ‡ ²imƒ{ ‡ ²imƒ ‡ imƒme ‡ imƒte ‡ ²imƒƒ,i 2. model so podvièn (nestabiliziran, neparadigmati~en) akcent, kogaakcentot go menuva mestoto (slogot) vo formite na paradigmata, sp. ²sin ‡²sin«ve ~ si²no, ri²bar ‡ ri²bare (~lenuvana forma) ~ ribƒ²re (mnoìnskaforma), ²sel« ~ se²lot«, ²berƒ ~ be²re{, itn.

2.4. M o r f o n o l o { k i k ar a k te r i s ti k i n a ak c e n to t. ‡ Polnpregled vo vrska so distribucijata na akcentot moè da se dobie preku nego-vata morfolo{ka distribucija. ]e se obideme da gi prikaème vo sumarenpregled akcentskite alternacii, iako sme svesni deka toa izleguva odramkite na eden fonolo{ki opis na daden dijalekt.

2.4.1. Imenki od ma{ki rod. ‡ Kaj ednoslo`nite imenki od ma{ki rod ak-centot alternira me|u neopredelenata i opredelenata forma. Vo neopredele-nata forma toj stoi na korenskata morfema, a vo opredelenata se prenesuvavo edninata na ~lenskata morfema, vo mnoìnata na mnoìnskata morfema,sp. ²zap ‡ ²zabi ~ zƒ²bo ~ zƒ²bite, ²da{ ‡ ²da`«ve ~ dƒ²è (: ²da`«³vet«).

Kaj edna grupa imenki od m.r. (dvoslo`ni i pove}eslo`ni) akcentotalternira me|u edninskata i mnoìnskata forma. Vo edninskata forma(opredelenata i neopredelenata) toj pa|a na osnovata, dodeka vo mnoìnskatapreminuva na fleksivnata nastavka, sp. rƒz²boj ‡ rƒz²boe ~ rƒzb«²e ‡ rƒzb«²et«,ri²bar ‡ ri²bare ~ ribƒ²re ‡ ribƒ²ret«. Vaka se akcentiraat site imenki koiimaat ~lenska nastavka -e i samo nekolku imenki so ~lenskata nastavka -o.

Poseben akcentski model ~inat imenkite na -ec, -el, -en vo koisufiksniot vokal alternira so nula (e ‡ ø). Kaj niv vo edninata akcentotstoi na sufiksot, vo mnoìnskite formi toj pa|a na korenskata morfema, sp.k«²tel ‡ k«²tel« ~ ²kotl'i, «²ven ‡ «²ven« ~ ²ovni, vrƒ²bec ‡ vrƒ²bec« ~ v²rapci. Vodruga grupa od ovoj tip obrazuvawa vo mnoìnata akcentot se prenesuva namnoìnskata nastavka, sp. mƒd²rec ‡ mƒd²rec« ~ mƒdre²ci ‡ mƒdre²cite.

Isklu~ok pretstavuva imenkata ²kow ‡ ²kone (~lenska forma) ‡ ²kowe (mno-ìna) ~ k«²wet«.

2.4.2. Imenki od ènski rod. ‡ Kaj imenkite od ènski rod se izdeluvaattri vida akcentski alternacii.

Kaj imenkite na konsonant akcentot alternira me|u neopredelenata i op-redelenata forma. Vo opredelenata toj pa|a na ~lenskata morfema, sp. ²no{ ‡²no{~i ~ n«{²~a ~ n«{²~ite, ²esen ~ esen²ta, ²rad«s ~ rƒd«s²ta.

154

Kaj edna grupa imenki na -a akcentot alternira me|u mnoìnskata neopre-delena forma, na koja akcentot pa|a vrz korenot, i drugite formi vo koi tojstoi na fleksivnite nastavki, sp. è²na ‡ è²natƒ ‡ è²nite ~ ²èni.

Kaj pomala grupa imenki akcentot alternira me|u neopredelenite i opre-delenite formi; vo neopredelenite toj pa|a na korenskiot slog, a vo oprede-lenite na fleksivnite nastavki, sp. g²lavƒ ‡ g²lavi ~ glƒ²vatƒ ‡ glƒ²vite, p²la-ninƒ ‡ p²lanini ~ plƒni²natƒ ‡ plƒni²nite.

2.4.3. Kaj imenkite od sreden rod se izdeluvaat isto taka tri akcentskialternacii.

Najbrojna e onaa grupa imenki kade {to akcentot alternira me|u neopre-delenite i opredelenite formi od tipot: ²sel« ‡ ²selƒ ~ se²lot« ‡ se²latƒ, ²ok«‡ ²o~i ~ «²kot« ‡ «²~ite.

Vo modelot cre²vo ‡ cre²vot« ‡ cre²vatƒ ~ c²revƒ, de²te ‡ de²tet« ‡ de²catƒ~ ²decƒ akcentot alternira me|u mnoìnskata neopredelena forma, kade {toakcentot pa|a na korenskata morfema, i drugite formi vo koi akcentot stoina nastavkite od neopredelenite formi.

Mala grupa imenki imaat akcent na korenskata morfema vo edninata naneopredelenata forma, a vo mnoìnata na neopredelenata forma i vo~lenuvanite formi akcentot pa|a na fleksivnite nastavki, sp. ²l'ice ~ l'i²ca‡ l'i²cet« ‡ l'i²catƒ, d ²…v« ~ d …²va ‡ d …²vot« ‡ d …²vatƒ.

Kaj imenkite {to obrazuvaat mnoìna so dvoslo`nite nastavki -eta i-ena akcentot alternira me|u edninskata neopredelena forma, kade {to tojpa|a na korenot, i drugite formi kade {to akcentot stoi na fleksivnatanastavka, sp. ²pol'e ~ p«²l'et« ‡ p«²l'etƒ ‡ p«²l'etƒtƒ, ili v²reme ~ vreme²na.

2.4.4. Kaj pridavskite zborovi, kaj broevite i kaj zamenkite akcentot e,glavno, morfolo{ki stabiliziran. Starite alternacii se zadràle vo nekol-ku slu~ai, sp.: d«²bar ~ d«b²ra ‡ d«b²ro ‡ d«b²rijƒ; e²den ~ ed²na ‡ ed²no ‡ ed²ni; tƒ-²kof ~ tƒk²va ‡ tƒk²vo; ²koj ~ k«²ja ‡ k«²e, ²~ij ~ ~i²ja ‡ ~i²e.

2.4.5. Vo oblasta na glagolskata fleksija akcentski alternacii sejavuvaat kaj nekoi glagoli vo prezentot, vo imperativot i vo nekolku slu~aikaj glagolskiot l-particip.

Vo prezentskata paradigma akcentot alternira me|u 1 l. edn. i drugite li-ca, sp. ²berƒ ~ be²re{ ‡ be²re ‡ be²rem(e) ‡ be²rete ‡ be²ra, ²gorƒ ~ g«²ri{ ‡ g«²ri ‡g«²rim(e) ‡ g«²rite ‡ g«²rä.

Vo prefiksiranite glagolski oblici odnosot vo alternaciite sezadrùva so taa razlika {to vo 1 l. edn. akcentot pa|a vrz prefiksot, a vodrugite lica toj stoi na korenskata morfema, sp. ²ispe~ƒ ~ is²pe~e{ ‡ is²pe~e,²zak«l'ƒ ~ zƒ²kol'e{ ‡ zƒ²kol'e, ²izg«rƒ ~ iz²gori{.

155

Vo imperativot vo 2 l. edn. akcentot pa|a na po~etniot slog ‡ na korenot,odnosno na prefiksot ako e glagolot prefiksiran, a vo mnoìnata toj stoi nanastavkata, sp. ²beri ~ be²rete, ²naberi ~ nƒbe²rete, ²sedi ~ se²dete, ²posedi ~p«se²dete.

Vo glagolskata l-forma alternacii se konstatirani kaj nekolku glagoli iakcentot alternira me|u edninskata forma za m.r. i drugite formi, sp. ²bil ~bi²la ‡ bi²lo ‡ bi²l'i, ²rekƒl ~ rek²la ‡ rek²lo ‡ rek²l'i, no i i²{el ~ i{²la ‡i{²lo ‡ i{²l'i, d«²{el ~ d«{²la itn.

155

16. TREMNO

TREMNO ( ), Kajlarsko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori.OLA 110, MDA 348.Seloto Tremno e oddale~eno pomalku od 4 kilometri od patot {to vodi od

Koàni za Kajlari, na negovata isto~na strana. Do 1948 god. seloto imalookolu 400 ìteli, site bile pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanima-valo so zemjodelstvo i sto~arstvo. Vo seloto imalo gr~ko osnovno u~ili{te.Ekonomski centar e Kajlari.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j

156

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

k' g'

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site vokali moàt da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokalise izgovaraat pokratko od akcentiranite i se podlo`ni na kvalitativnaredukcija.

1.3.2. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.). Kako distinktiven priznakse koristi vo prezentot i imperfektot kaj nekoi glagoli, sp. ²vika (3 l. edn.prez.) : vi²ka (1 l. edn. imperf.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo site pozicii na zborofor-mite. Vokalot /»/ ne se sre}ava na po~etokot i na krajot na zboroformite.

2.1.2. Vokalite /i, », u/ se javuvaat i vo akcentiran, i vo neakcentiran slog,sp. ²ezik, i²zici, ²ob»r~ ‡ o²b»r~i, r»²èno, l»²ìca, bu²ni{~e, ²u{i.

Vokalite /e, a, o/ vo neakcentiran slog vo po~etokot i vo sredinata na zbo-roformite se izgovaraat pozatvoreno [÷, ƒ, «] ili pak nivnata opozicija se ne-utralizira so /i, », u/ vo korist na poslednive. Stepenot na redukcijata e po-silen vo slogovite {to se nao|aat neposredno do akcentiraniot slog.

Na apsolutniot kraj, kade {to spomenative vokali se javuvaat vo funkcijana fleksivna morfema, tie ne podleàt na kvalitativna redukcija, sp. i²zi~e,u²{ence, ²s»rce, g²ree, l»²ì~ka, ²m»ska, z²mia, ²g»rlo, ku²l'eno, ²gusto, s²nao (vok.).

2.1.2.1. Vokalot /e/ vo neakcentiran slog se realizira kako [÷] ili premi-nuva vo /i/, sp. gus÷²nica, l'÷ku²vita (voda), ²el'÷n, ²dev÷t, ²des÷t, ‡ di²vojka,di²tence, ì²l'ezo, i²l'eni, ni²del'a, ti²l'ence, ~i²re{a.

157

Pred sonantite /l, r, n/ na krajot vo zavr{ocite -el, -er, -en, i vo nekoislu~ai vo zavr{okot -ec, redukcijata na /e/ odi nakaj /»/ i se neutralizira opo-zicijata /»/ : /e/, sp. ²vit»l, ²or»l, ²pet»l, ²vet»r (: vi²teri), ²gab»r (: gƒ²beri),s²te`»r (: sti²èri), g²lad»n, g²nus»n, ²es»n, ²kor»n, ²ost»n, k²l'in»c, ²mes»c,²tan»c, no i: g²lufic, i redovno vo kratkite zamenski formi: m»-²vika, t»-²~e{e, s»-s²mee.

2.1.2.2. Neakcentiranoto /a/ se realizira kako [ƒ], sp. sfƒ²toi, slƒ²ninta,ili se neutralizira negovata opozicija so /»/, sp. z»²pul'e, k»²l'e{a, kr»²vi~ka,m»²gare, n»²pase, p»r»b²rat, ²paj»k, p»²jaci, r»²bota, tup»²nica, pr»²{ina, ²p»ndƒr.

2.1.2.3. Vokalot /o/ vo neakcentiran slog naj~esto se izedna~uva so /u/, sp.²biul (bivol), vu²lo¹, gu²vedo, gu²l'emo, ug²ni{~e, u²pa{e, ²v»tuk, ²dobriut, ²ru~uk,²sekuj, ²rebruto (: ²rebro), i vo akcentski grupi: ²tatku-mu (: tatko), ud-id²nov²reme, poretko se realizira kako [«]: p«²ja{~e, ~«²rapi, ~«²ve~e (: ²~oek), pokrajpu²ja{~e, ~u²rapi.

2.1.3. Vo neposredna vrska so redukcijata na neakcentiranite vokali stoielizijata na vokalite (v. 3.4.1.) i metatezata (v. 3.5.).

2.1.4. Site vokali moàt da stojat vo grupa so sekoj, sp. mi²e{e, pi²eno, ²via,ni²ol'ta (nevol'ata), ²biul, ²dobriut, st²rei, st²rea, m»{²~ea, s²meƒt, l'÷²o ka,l'÷u²nar~e, ²bairut, p²rae, t²kae, s²nao, r»z²boe, ²~o÷k, t²r»e, s»²ir, vr»²ovi, v²raut,i dr.

2.1.5. Sekvenci od dva isti vokala ne se retki; naj~esto se javuvaat na mor-femskata granica, sp. z²mii, ²see, s²naa, c»rn«²ok.

2.1.5.1. Poretko sekvenci od dva isti vokali se realiziraat kako eden dolgvokal, sp. s²na:, pokraj s²naa, ²~i: (~ii).

2.1.6. Vokalot /i/ vo sekvenci zad drug vokal vo neakcentiran slog se rea-lizira kako [¹], osven na morfemskata granica me|u prefiks i korenska mor-fema. Po ovoj na~in se obrazuvaat diftonzite [i¹, e¹, »¹, a¹, o¹, u¹]. Kako kom-penzacija od devokalizacijata na /i/ vokalnata komponenta vo diftonzite seizgovara ne{to podolgo, taka {to celiot diftong gi zadrùva dvete mori.Sp. ~i²ki:¹, ²pi:¹{, g²re:¹{, st²re:¹, ²sa:¹, pokraj ²sai, bu²ko:¹, k²ro:¹{, i dr.

2.1.7. Vokalot /»/ vo grupa so /r/ vo po~etokot na zboroformata sekoga{stoi zad sonantot, sp. r»{, ²r»è, r»²èno, r»ì²nica, ²r»te. Vo sredinata nazboroformite ako zad /r/ ima grupa od dva ili pove}e konsonanti, isto taka/»/ redovno se nao|a zad /r/, sp. tr»n²l'ivo, t²r»ska, c²r» ka, no: t»rn, ²v»rba,²s»rce.

2.2. Konsonantizam

158

2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti moàt da stojat vo site poziciina zboroformite (na po~etokot, vo sredinata i na krajot).

2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot.2.2.3. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en konsonant, vklu~uvaj}i ja tuka i

fonemata /v/, sp. ²ofca, ²cefka, ili: kfas, sfat, tfoj (so progresivna asi-milacija).

2.2.4. Konsonantski grupi.2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na koga e prv nejzin ~len /m/:

mras, m²l'eko.2.2.4.2. Sonantite na po~etokot na zboroformite ne se javuvaat vo grupa so

opstruent.2.2.4.3. Od drugite konsonantski grupi relevantni vo dijalektnata dife-

rencijacija na makedonskite dijalekti gi odbeleùvame slednite:a) ne se mo`ni vo ovoj govor:‡ sr, zr, `r (> str, zdr, `dr) : stram, st²reda, st²rebro, zdrak, zdrel,

`d²rebe;‡ {t, `d (> {~, `x) : p²l'e{~i, bu²ni{~e, ²ni{~o, {²~ica, k²l'e{~i,

d«`²xovi;‡ sk (> ck) zad pregraden konsonant: v«²dencko, ²èncki, s²tarcki, s²kopcki,

²morcko;‡ zv (> yv) : yver, y²vezda, y²viska, y²vone.b) Poziciono ili na oddelni primeri se ograni~eni grupite:‡ mn- (> øn) : ²nogu,‡ bn, vn (> mn) vo: ²demne, g²lamna, ²gomno, ²ramno, mnuk,‡ ps (> pc > øc) : ci (pci), cu²visa,‡ p{ (> p~ > ø~) : ²~enka, ~ini~²keno,‡ ts (> c) na morfemskata granica: gu²vecko (meso), bu²gacvo,‡ s~ (> {~) na morfemskata granica so sufiksot -~e : p«²ja{~e, ²fe{~e,

²mo{~e.2.2.4.4. Poradi metatezata i elizijata na neakcentiranite vokali pred

~lenskata morfema i vo drugi slu~ai ovde se ~esti slu~ai so geminatata -tt-, sp. ²petto, ²detto (deteto), ²vo:tta (vodata), ut²tuka, ut²tamo. Ima ponekoj primer i so udvoeno /d/: ud²deka, udd÷²l'il s».

2.5.5. Oddelni konsonanti.2.2.5.1. Po odnos na vokalite ograni~uvawe vo distribucijata pokaùva

glajdot /j/. Toj ne moè da stoi pred prednite vokali na po~etokot i vo inter-vokalna pozicija, sp. ²el'÷n, ²edno, b²roe, ²see, z²nae, ²{ie; pred /e/ duri i vo su-fiksot -je : zd²rave, s²nope.

159

2.2.5.2. Sonantot /l/ ne moè da stoi pred prednite vokali i pred /j/. Vo taapozicija se neutralizira opozicijata so /l'/ vo korist na vtorava fonema, sp.²bel'i (: bel, bela, belo) ~ ²bel'i (mn. od imenkata bel'a ‘beda, pakost’).

2.2.5.3. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ] : ²se ka,f²ra ga.

2.5.4. Sonantot /r/ sekoga{ se javuva vo sosedstvo so vokal, sp. r»{, ²r»te,²s»rce, pr»s.

2.2.5. Fonemite /k', g'/ se retki i imaat mnogu ograni~ena distribucija. Vogrupa so drugi konsonanti ne se javuvaat, osven so /j/, sp. ²kujk'a, ²l'ujg'a, pokraj²l'ug'a.

2.3. Prozodija

2.3.1. Kaj paradigmatskite zborovi akcentot ne se javuva na posledniot ot-voren slog, osven vo 1 l. edn. na imperfektot, kade {to toj vr{i morfolo{kafunkcija (v. 1.3.) i vo slu~ai kako siru²ma (< siromah), kade {to se zagubilo/h/.

2.3.2. Kaj dvoslo`nite imenki akcentot po pravilo pa|a na penultima. Naultima (vo zatvoren slog) toj se zadràl kaj eden broj pove}eslo`ni imenki(na -ar, -~an) i vo sloènkite, sp. vudini²~ar, l'ipi²~an, bratu²~et,l'istu²pat, i dr. Kaj pridavskite sufiksni obrazuvawa brojot na slu~aite soakcent na ultima e zna~itelno pogolem, sp. ka{l'i²~af, pisuk²l'if, pi²jan,vi²sok, itn.

2.3.3. Po odnos na mestoto na akcentot vo paradigmata ovoj govor poznavadva modela: a) so paradigmatski (morfolo{ki utvrden) akcent, sp. vi²sok ‡ vi-²soka ‡ vi²soki ‡ vi²sokite, ²nosam ‡ ²nosi{ ‡ ²nose ‡ ²nosime ‡ ²nosƒt, i b) sostabiliziran akcent na penultima vo neopredelenata forma kaj imenskitezborovi i vo nekoi glagolski formi. Stabiliziran dvosloèn akcent imaat,glavno, imenkite {to vo osnovnata forma se akcentiraat na pretposledniotslog, sp. ²petuk ‡ pi²toci, p²raznik ‡ praz²nici, ²vet»r ‡ vi²teri, ²majst«r ‡mƒjs²tori, ²r»kaf ‡ r»²kai, potoa vo mnoìnskite formi na -ovi odednoslo`nite imenki, sp. ze²to(v)i, k'ur²kovi, a kaj glagolite vo paradigmatana aoristot, sp. v²l'egu ‡ vl'e²gome ‡ vl'e²gote ‡ vl'e²goa.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

160


i < *y : sin< e so redukcija vo neakcentiran slog: di²bel, ì²l'ezo, i²l'eni

e < *& : den< *£ : ²ezik, ²peda, vo nekolku primeri i vo grupa so nazalot /n/: ²endro< *½ vo site pozicii: cel, ²cedi{< 2 sekundarno pred /r/: vi²teri< a vo: ²~e{a, ²~e{ka, pu²l'enka (pol'janka)< sekundarno vo grupata ~ere- : ~i²re{a // ~÷²re{a

» < *† vo korenska morfema: ²z»bi, p»t, ²r»ka, i vo nekolku slu~ai predzvu~nite okluzivi vo grupa so nazal, sp. kr» k, ²p»nd»r, ²g»mba, t²r»mba

< 2 sekundarno vo slu~ai kako: ²b»dnik, ²l»è, l»²ìca, ²m»ska, ²m» gla(so sekundarno n)

< *¦ vo sekvencata /»r/, odn. /r»/: ²d»rvo, t»rn, tr»n²l'ivo< *þ vo grupa so /l/: v»lk, ²`»lto, ²s»lza< a so redukcija: sl»²bina, m»²gare (v. 2.1.2.2.)< e vo neakcentiran slog vo slu~ai kako: ²pet»l, ²vet»r, ²ost»n

(v. 2.1.2.1.)< mesto turskoto : ²z»mba, ²s»k»s, ²k»na

a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi: ²barem, ²berat, pƒd²nat, sa(3 l. mn. prez. od ‘sum’)

< 2 sekundarno vo ²oganu < *w vo slu~aite: ²cute, u²sune

< *† vo: ²kujk'a, sut, su²dia< 2 sekundarno vo: ²sedum, ²osum, sum< o vo neakcentiran slog: gu²l'em, ku²l'eno (v. 2.1.2.3.)

o < *% : do{, son

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od sood-vetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa:

m < v vo grupata vn : ²ramno, ug²lamnik (v. 2.2.4.3.)< b vo grupata bn : ²simne (v. 2.2.4.3.)< *† vo grupa so /»/ pred zvu~en labijal vo oddelni leksemi: ²g»mbaf,

t²r»mba, i vo grupa so /o/ vo k²lomkon < w : ²bana, ²l'una i vo grupa so /j/: kojn, ²dejne

< *† vo grupa so /»/ vo oddelni slu~ai: kr» k, ²p»nd»r, `÷²l»ndr÷k

161

< *£ vo grupa so /e/ vo ²endro, i vo grupa so /a/ vo ƒ ²gul'al < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *þ vo grupa so /»/: v»lk, ²p»lno (v. 3.1.)l' < *l´ : kl'u~, ni²del'a

< * : sol', ²àl'ba< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < * : ²more< *¦ vo grupa so /»/: ²s»rce, t»rn, tr»n²l'if

j < i zad vokal: g²re¹{, ²pe¹{, p²re¹te (predite)< i pred ~lenskata morfema kaj pridavkite vo m.r.: ²bel'jut,

zd²ravjut< e kaj broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. dva²najset, d²vajset

< so dekompozicija: kojn, v»g²l'ejna, si²rejne< *x pred konsonant vo oddelni leksemi, sp. ²nijno, ²~ejl'i< sekundarno vo grupa so /k'/ i so /x/ vo oddelni slu~ai, sp. v²rejk'a,

²vejxa< sekundarno vo 3 l. mn. aor.-imperf.: vi²kaja, u²raja

f < hv : ²fane, ²fa{~a< *x na krajot i pred konsonant vo oddelni leksemi, sp. mef, mof,

²oref, buf, ²lopuf, ²o~uf, ²perduf ‡ per²dufi, ²nofti, pif²tia< tu|o: fes, ²furna< onomatopejsko: ²f»rka

v < ø (kako proteza) pred kontinuantot na inicijalnoto *† : ²v»tuk,²v»gl'in, i vo: ²vujko, ²vujna, ²vosa < hijatsko vo vokalni sekvenci zad /u/: ²muva, ²suvo

t < sekundarno vo grupata sr : st²rebro, st²reda, st²rek'a (v. 2.2.4.3.)d < sekundarno vo grupata zd : zdrak, zdrel, i vo `d : `d²rebe (v. 2.2.4.3.)c < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½- : c»rn, c²v»rsto, c²revo

< s vo grupata ps : p²cala, tip²cia (v. 2.2.4.3.)< s vo sufiksot -sk(i) zad konsonant, sp. ²volcko, v«²dencki, vil'ig-

²dencki (posti), ²morcko (v. 2.2.4.3.)y < *• : ²noyi, pu²loyi

< z vo sekvencite lz, nz, dz, zv, sp. ²m»lye, ²s»lya, s»-²g»nya, ud²yadi,y²viska, yver, i vo oddelni slu~ai pred vokal, sp. ²yegvar, y»r²cala, ²buya i dr.

~ < *t´ vo gupa so { : ²l'e{~a, ²ga{~i, ²no{~a, p²e{~a, s²fe{~a, sfi{²~el-nik, s²no{~i, ²fa{~a, vi²ka{~em

< t vo grupata {t : {~o, k²l'e{~i, ²ni{~o, {²~icax < *d´ vo grupa so /j/ vo oddelni leksemi, sp. ²vejxa, ²mejxa, ²sajxi, ²~ujxo,

~uj²xina, ²bijxa (biduva), ²vijxa, ²rojxa

162

< d vo grupata `d : d«`²xovi // d«j²xovno (vreme)< mesto ` vo oddelni slu~ai, sp. d»r²xava, d»r²xal'e, ²d»rxe, du²vajxa (< do-

vaà), d»l²xina, pu²loxe< tu|o: xam, ²oxa

{ < *t´ vo grupata {t : p²la{~a, ²fa{~a, p²l'e{~i (v. kaj ~), ili bez ~ :²ga{nik, ²mo{ne, no{, ²no{ka, ²no{fi, ²pe{nik, ²pomu{

< s pred ~ vo slu~ai kako: k²la{~e, ²l'i{~e, ²mo{~e (v. 2.2.4.3.)k' < *t´ vo oddelni leksemi, sp. k'e // k'i, ²nejk'i{, v²rek'e, ²pojk'e, ²kujk'a,

²k'erka, s²fajk'a // s²fak'a< k vo oddelni leksemi, sp. ²majk'a (zad j), ²jak'ut (jakjot), vi²sok'ut< tu|o: ²k'o{e, ²k'urk, ²{ek'er, ²k'eral

g' < *d´ vo oddelni slu~ai, sp. ²r»g'a, r»g'«²sano< *dÞj vo oddelni slu~ai: ²l'ug'a // ²l'ujg'a< tu|o: ²g'ozmo, ²g'ubre


3.2.2. Bezvu~nite opstruenti se dobieni od zvu~nite i na krajot na zboro-formite.

3.3. Prozodija

Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki promeni,no se izvr{ile zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).


3.4.1. Neakcentiranite vokali vo pove}eslo`nite zboroformi ~esto seispu{taat, osobeno pred ~lenskite morfemi kaj imenskite zborovi, sp.²ènte, mi²surte, ²bel'te, ²pul'me (pul'ime), ²de:tto, ²kol'da (kol'eda), ²gumto(gumnoto), ²pil'to (pil'eto), ²pol'to, ²semto, c²refto (crevoto), k»²dijta(kadijata), mu²tikta, ni²ol'ta (neol'ata), ²r»kta, ²~upta, bugur²dica(bogorodica), ²oklu (okolu).

3.4.2. Elizijata na neakcentiranite vokali se vr{i i vo prokliti~kitezborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. k'-²ojme (}e odime),d-iz²mie (mi²surte).

3.4.3. Neakcentiranoto /o/ se gubi vo po~etokot vo primerite: vo, va:(ovaa), ²pa{ka, pinci.

3.4.4. Fonemata /j/ redovno se ispu{ta pred prednite vokali, sp. ²ezik, ²pee,²loze, zd²rave i dr. (v. 2.2.5.1.).

163

3.4.5. Fonemata /h/ napolno se zagubila na po~etokot i vo intervokalna po-zicija, a vo red slu~ai i vo drugi pozicii na zboroformite (na krajot, predkonsonant), sp. ²arno, ²oro, l'ep, ²rana, s²na:, st²rea, m»{²~ea, vla²inka, gr÷²ota,²meut, vra, siru²ma, stra, gre, ni, vi²ka (1 l. edn. imperf.), sti²du (sveti duh),²b»la, ²ma:ne, ²me:l'em.

3.4.6. Od drugite opstruenti vo pove}e primeri se zagubile /v, d, t/.Soglaskata /v/ naj~esto se ispu{ta vo mnoìnskata nastavka -ovi kaj imen-

kite, sp. sfa²toi, ru²goi, i vo nekolku drugi leksemi vo intervokalna pozi-cija, sp. ²biul, d²jaul (|avol), r»²kai (rakavi), ²~o÷k, a vo konsonantsko sosedstvovo grupite v~- (²~era), vs- vo zamenskite oblici ²sekuj, ²s»to i dr.

Plozivot /d/ vo brojni slu~ai se zagubil vo intervokalna pozicija kaj gla-golite (i toa po pravilo se gubi vo 2 l. edn. i 1 i 2 l. mn. prez.), sp. vij{ (vi-di{), jaj{ (: jadat), sej{, ²sejme, ²sejte (: sedat), p²rejte (: predi), g²rejme (: gre-de), ²ojme (: ode), p²rejte (: predat), kako i vo deseti~nite broevi: d²vajs÷t, ²pej-s÷t i dr. Vo konsonantski grupi, sp. i²no (edno), s²f»rl'e (sv»rdl'e).

Soglaskata /t/ po~esto se ispu{ta na krajot vo grupite -st, -{t, odn. -{~,sp. buya²res (~oek), ²rad«s, tes, {es, ~u{ (: ~u`xo, ~ujxo), no i: gost, l'ist; re-dovno se gubi vo grupite -{tn-, -{tk-, -{tv, -sln-, sp. ²pe{ni, ²no{fi, ²radus-no.

Vo po~etna pozicija se gubi i: /m/ vo ²nogu, /n/ pred afrikatite /c, ~/: ci(pci), cu²visa, ²~enka, ~in²keno.

3.5. Metateza

Metatezata e ~esta pojava vo sekvencite od r + vokal, kako vo: b»rd»²vica(bradavica), g»r²{ina, ²g»rdi (gr»di), «²b»r~i, p»rt, s²t»rga, v»r²teno (vrete-no), p»r²deno (predeno), pur²dava (prodava), vo pove}eslo`nite imenski obra-zuvawa, sp. ²vo:tta (< voadta < vodata), ²m»:¹{te (m»ìte), ²de:tto (dete-to), i vo drugi oddelni leksemi, sp. ²yegvar (yevgar), ²pojur (poroj), n»rk»²vica(nar»k²vica).

164

17. EMBORE

EMBORE ( ), Kajlarsko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori.MDA 349.Seloto Embore se nao|a na dvaesetina kilometri severozapadno od gradot

Kajlar. Spored K'n~ov, vo 1900 god. toa broelo 1.520 ìteli, od koi 1.320 Ma-kedonci hristijani i 200 Turci (Vasil K†n~ov, Izbrani proizvedeni®, t. II,Sofi®, 1970). Podocna turskoto naselenie e zameneto so gr~ko, preseleno odMala Azija. Spored statistikata od 1940 god., vo taa godina Embore imalo1.175 ìteli, od koi dve tretini bile Makedonci.

Dobar del od makedonskoto naselenie po revolucijata 1949 god. emigrira-lo vo Jugoslavija i vo drugite socijalisti~ki zemji vo Evropa, a ne{to malkui vo Kanada, Avstralija i Soedinetite Amerikanski Dràvi.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV vek.Opisot e prv pat pe~aten vo Zbornik radova povodom 70-godišnjice života aka-

demika Jovana Vukovi a, ANU BiH, Sarajevo 1977.

1. INVENTAR NA FONEMITE

1.1. Vokalizam

Vokalniot sistem go so~inuvaat {est vokalni fonemi:

i » u

e a o

od koi se:

predni +

tesni +

labijalni -

165

1.2. Konsonantizam1.2.1. Sonanti

m n

l l'

r

j

od koi se:

nazalni +

kontinuirani +

periferni +

lateralni +

predni +

m n l j rl'

1.2.2. [umni konsonanti:1.2.2.1. Periferni:

b g

p k

v

f

od koi se:kontinuirani -

zvu~ni +

predni +

166

1.2.2.2. Centralni:

d |

t }

y x

c ~

z `

s {

od koi se:

okluzivni +

zvu~ni +

kontinuirani -

zadni -

y c x s `~d t | } z {

1.3. Prozodija

Dinami~niot akcent e ograni~eno sloboden. Naj~esto pa|a na dvata pos-ledni sloga. Ne moè da stoi podaleku od antipenultima.

Nema kvantitativni razliki fonolo{ki relevantni.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Distribucijata na vokalnite fonemi e glavno slobodna pred i zadpooddelni konsonanti.

2.1.2. Site vokali moàt da stojat vo grupa so sekoj, so isklu~ok na /i/ vonekoi pozicii (2.1.6.).

2.1.3. Dva isti vokala vo neposreden kontakt se kontrahiraat.

167

2.1.4. Hijatot vo grupite so /u/ kako prva komponenta obi~no se otklonuvaso vmetnuvawe na /v/: ²suva, ²muva, pa²zuva.

2.1.5. Niskite vokali /e/, /a/, /o/ vo neakcentiran slog se reduciraat vo so-odvetni zatvoreni glasovi [÷], [ƒ], [«] ili preminuvaat vo soodvetnite visokikorelati: /e/ > /i/, /a/ > /»/, /o/ > /u/. Ova ne vaì vo pozicijata na apsolutniotkraj na zborot, kade {to tie vr{at i morfolo{ka funkcija.

2.1.5.1. /e/ (>) /i/ neregularno: di²bel (debel), g»si²nica (g»senica), l'ivi²~ar(l'evi~ar), ~i²re{a (~ere{a).

2.1.5.2. /e/ (>) /»/ pred sonant, poretko pred drug konsonant, neregularno:²an|»l (an|el), g²l'ez»n (gl'ezen), ²ost»n (osten), ²gab»r (g»²beri).

2.1.5.3. /a/ (>) [ƒ]: ²kapƒk ‡ kƒ²paci.2.1.5.4. /a/ (>) [»]: ²l'i{»j, sl»²bina.2.1.5.5. /o/ (>) [«]: n«²òvi.2.1.5.6. /o/ (>) /u/: nu²sovi (: nos), ²mozuk ‡ mu²zoci, gu²l'em, ku²l'eno.2.1.6. /i/ > [¹] zad vokal ako ne e na sostavot me|u prefiks i korenska mor-

fema: smei{ > sme¹{, o²rei > o²re¹, snai > sna¹, stoi{ > sto¹{, ~ui{ > ~u¹{.2.1.6.1. /i/ > /j/ pred vokalite /o/, /u/ kaj pridavkite vo ~lenskite formi za

ma{ki rod: bel'iot > bel'jot > bel'jut.2.1.7. /e/ (>) [¹] vo neakcentiran slog zad drug vokal kaj broevite od 11‡19 i

vo deseticite: idi²na¹set, dva²na¹set, d²va¹set, ²pe¹set.2.1.7.1. /e/ > /j/ vo glagolskiot prilog: vi²kajke, nu²sejke.2.1.7.2. /e/ (>) ø vo neakcentiran slog vo oddelni leksemi: ²kol'da (kol'eda).2.1.8. /o/ (>) ø vo neakcentiran slog vo pove}eslo`ni zborovi, vo oddelni

leksemi: bugur²dica (bogorodica).2.1.9. /»/ ‡ ne moè da stoi na apsolutniot po~etok i na apsolutniot kraj

na zborot.2.2.0. /»/ ‡ ne moè da stoi zad /r/; starata grupa r» > »r : p»rt, p»r~ka,

d»rk, st»rga (< pr»t, str»ga).

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Sonanti2.2.1.1. /l/ ne moè da stoi pred prednite vokali i pred /j/. Vo taa pozicija

se neutralizira opozicijata so /l'/ vo korist na vtorava fonema, sp. ²bel'i (:bel, bela, belo) ~ ²bel'i (mn. od imenkata bel'a ‘beda, pakost’).

2.2.1.2. /j/ ‡ ne moè da stoi pred /i/, /e/: ²boì (bo`ji), ²edno, zd²rave, ²loze.2.2.2. [umni konsonanti.2.2.2.1. Korelacijata po zvu~nost vr{i distinktivna funkcija samo vo po-

zicija pred vokal.

168

2.2.2.2. Zvu~nite pred bezvu~nite konsonanti ne moàt da stojat: ²l'ep~e, ²ofca.2.2.2.3. Bezvu~nite pred zvu~nite konsonanti se ozvu~uvaat.2.2.2.4. Zvu~nite konsonanti na apsolutniot kraj se obezvu~uvaat: l'ep

(l'eb), rit (rid), ²obr»s (: ub²razi), no{ (dva noà), brek (breg).2.2.2.5. /v/ > /f/ zad /s/: sfat (svat), sfoj, s²fe{~a, s²fekur.2.2.2.6. /v/ (>) ø vo mnoìnskata nastavka -ovi (-evi), neregularno: p»²to¹

(patovi), u²re¹ (orevi).2.2.2.7. /t/ ‡ ne moè da stoi vo grupa so /{/; vo takvi slu~ai {t > {~ :

²l'e{~a, s²fe{~a, {~ica, {~o.2.2.2.8. /d/ ‡ ne moè da stoi vo grupa so /`/; `d > ` : ²doòt (do`dot), du-

²àrka (do`darka), gl'u²ò¹ (gl'u`dovi).

2.3. Prozodija

Akcentot ne moè da stoi na posledniot otvoren slog, osven vo nekolkuoddelni leksemi (x»²de, siru²ma) i vo 1 l. edn. na imperfektot, kade {to toj vr-{i morfolo{ka distinkcija: u²ra ‡ u²ra{e, `ni²e ‡ `ni²e{e. Ima tendencija dase povle~e i od posledniot zatvoren slog i da se stabilizira na pretposledni-ot. Toa e dosta postignato kaj imenkite, sp. ~ir ‡ ~i²rovi, ²tatko ‡ tat²kovi,²koùf ‡ ko²ùfi, ²bivul ‡ bi²vol'i, ²ime ‡ i²mina. Ograni~en e brojot na pri-merite so akcent na antepenultima (sp. ²osnuva, ²uìna). ^lenskite morfemine vlijaat vrz mestoto na akcentot (sp. ²ma~ur : ²ma~urut, ma²~ori : ma²~orite).

Moàt da se sretnat i slu~ai so sekundaren akcent: ²nesu³l'eno, ²popi³jan.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

i < *i< *y< *j

< u vo oddelni leksemi: l'ibi²nica (lubenica).e < *e

< *£ : ²~edo< *& : den< *½ : bel, ²l'eto, cel, ²cefka< a so preglas: ²~e{a (~a{a)< sekundarno vo grupata ~ere : ~e²re{a > ~i²re{a.

169

» < *† vo korenska morfema: r»ka, p»tili vo grupa so /m/, /n/: kr»nk, p»n²dar, tr»mba

< 2 vo korenska morfema: b»dnik, l»²ì~ka< *¦ vo grupa so /r/: p»rsti, s»rce< *þ vo grupa so /l/: v»lk, p»lno< vo tu|i zborovi: z»mba, s»k»s.

a < *a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi: pad²nal, ²beram, ²berat.

u < *u< *w vo slu~aite: ²cute, u²sune (osune)< o vo oddelni leksemi: ²sedum, ²osum.

o < *o< *% : do{, son.

3.2. Konsonantizam3.2.1. Sonanti.m < *m : majka

< *n pred labi(odent)al.n < *n

< samo ili vo grupa so /j/: kojn< *nÞj samo ili vo grupa so /j/: ja²dejne< *†, *£ so dekompozicija vo oddelni leksemi: kr»nk, ²endro, »n²gura< sekundarno: m»ngla.

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j< *þ vo grupa so /»/: p»lno.

l' < *l´ : l'ut, kl'u~.< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < *r< * : more< *¦ vo grupa so /»/: s»rce.

j < *j< * so anticipacija: kojn, si²rejne

< sekundarno vo grupa so /}/, /x/ vo oddelni leksemi: v²rej}a, ²vejxa,²mejxa

< hijatsko< e vo glagolskiot prilog: vi²kajke, i kaj nekoi broevi: ²pejset

(pedeset)< h vo oddelni leksemi: ²~ejl'i.

170

3.2.2. [umni konsonanti.p < *p.b < *b.f < hv : ²fane

< h na krajot na zborot vo oddelni leksemi: mof, oref, gluf, i predbezvu~en konsonant: ²oftika, ²nofti, g²lufci

< onomatopejsko: f»rka< tu|o: fes, ²furna, ²sofra.

v < *w< hijatsko: ²muva, suv< kako proteza pred kontinuantot na inicijalnoto *† : v»gl'en, v»-

tuk, v»zul'; i vo oddelni leksemi pred inicijalnoto /o/: ²vosa (osa).t < *t

< sekundarno vo grupata sr : st²reda.d < *d

< sekundarno vo grupite zd, `d : zdrak, `d²rebe.c < *c : cel

< * vo * r½- / * ¦- : c²revo, c»rn< s vo sufiksot -sk(i) : bi²volcki, ²èncki.

y < *• na po~etokot na zborot vo oddelni leksemi: ²yegv»r, ²yivri, y»r-²yala, i vo grupite z + v, n, r : yver, yvezda.

s < *s < { vo oddelni leksemi: l'e{ka (l'eska).

z < *z< *•.

~ < * < t vo grupa so { : p²l'e{~i, ²gu{~er.

x < vo grupa so j mesto *t´ vo oddelni leksemi: ²vejxa, ²mejxa, r»jxa, ilivo grupa so ` : ~u`xo, ²vi`xa

< vo tu|i zborovi: xam, ²sinxir.{ < *š

< *t´ vo grupa so ~ : p²l'e{~i, p²la{~a< s pred ~ so asimilacija: pu²ja{~e (pojas~e).

` < *ž< *d´ vo grupa so x : ~u`xo.

} < mesto *t´ vo oddelni leksemi: ²}erka, }e, ili vo grupa so j : ²}ujka, v²rej}a< *tÞj vo oddelni leksemi: cve}e< k vo grupata jk vo ~lenskata forma za m.r. kaj pridavkite na -k : ²ja-

}ut, vi²so}ut (jakiot > jakjot)

171

< vo tu|i zborovi: }er»l, }o{e, }aja.| < *dÞj : l'u|a

< vo tu|i zborovi: ²an|el, ²|ozmo.k < *k.g < *g.

171

18. ÊGAN

ÊGAN (“ ), Vodensko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori.MDA 341.Seloto êgan se nao|a vo Vodenska okolija. Raspoloèno e vo severnite

padini na planinata Kajmak~alan. Vo 1930 god. imalo 1.395 ìteli, siteMakedonci. Vo vremeto na gra|anskata vojna pogolem broj familii gonapu{tile seloto i preminale vo Jugoslavija i vo drugi socijalisti~ki zemji.Vo 1971 godina vo seloto imalo 703 ìteli (Todor Simovski, Naselenitemesta vo Egejska Makedonija, I, Skopje 1978).

Seloto prv pat se spomnuva vo 1481 godina.Opisot e prv pat objaven vo Makedonski jazik XXIX, Skopje 1978/79.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

Vokalniot sistem go so~inuvaat {est fonemi, od koi se:

predni +

visoki +

labijalizirani -

1.2. Konsonantizam

Konsonantskiot sistem e sostaven od 24 fonemi, od koi 6 se sonanti i 18opstruenti ({umni).

172

1.2.1. Sonanti se:

nazalni +

kontinuirani +

periferni +

lateralni +

predni +

m n l j rl'

1.2.2. Opstruenti se:

periferni +

predni +

zvu~ni +

kontinuirani +

afrikati -

v f b p g k z s d t y c ` { | } x ~

1.3. Prozodija

1.3.1. Site vokali moàt da bidat akcentirani.Neakcentiranite vokali fonetski se pokratki od akcentiranite i se pod-

lo`ni na redukcija.1.3.2. Dolìnite dobieni so kompenzacija i so kontrakcija ne se fono-

lo{ki relevantni (v. 2.1.5.).1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (2.3.). Kako distinktiven priznak

se koristi samo kaj glagolite vo 1 l. mn. na prezentot za diferencirawe od 1l. mn. na imperfektot kaj nekoi glagoli, sp. ²vikame, ²vikate (prez.) : vi²kame,vi²kate (imperf.).

173

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo site pozicii na zborofor-mite ‡ vo po~etokot, vo sredinata i na krajot.

Vokalot /»/ ne moè da stoi na krajot, a vo po~etna pozicija se javuva samovo grupa so sonantite /r, l/, sp. »rbe, »rt, »lcna.

2.1.2. Vokalite /i, », u/ moàt da se javat i vo akcentiran, i vo neakcenti-ran slog, sp. ²ime, i²mijna, ²ezik, g»ba, k»²pina, ²u~e, u²~ime.

2.1.3. Vokalite /e, a, o/ vo svoite osnovni alofoni vo neakcentiran slogmoàt da se javat samo na krajot na zboroformite, kade {to ispolnuvaatfunkcija na gramati~ki morfemi, sp. ²ime, ²pol'e, si²rejne, zd²rave, ²moe, ²mene,²{ejse, ²bere, ²be{e, i²mal'e, ²utre; ²mesto, ²boso, ²do{lo, ²selto; ²èna, ²dobra,²do{la, ku²l'ipta.

Vo drugite pozicii na zboroformite neakcentiranite /e, a, o/ se izgovara-at pozatvoreno i davaat alofoni [÷, ƒ, «], ili pak nivnata opozicija se neutra-lizira sprema /i, », u/ vo korist na poslednive. Stepenot na redukcijata oso-beno e silen vo slogovite {to se nao|aat neposredno pred i zadakcentiraniot slog. Sp. /e/ > [÷] > /i/: p÷²nu{ka, v÷²l'igden, l'÷snu²tija,s÷²ga{in, ili: ²el'in ‡ i²l'eni, i²zici (: ²ezik), s²teìr ‡ sti²èri, ²zel'in ‡zi²l'eni, ²ve~ir, ²gu{tir, ²kamin, ²venic, izmi²l'al', tin²xere, tinxi²rijna. Predsonantot /l/, a vo oddelni slu~ai i pred /r/, zatvoreniot izgovor naneakcentiranoto /e/ kloni kon /»/, ili pak se neutralizira vo negova korist,sp. ²vit÷l, ²kot÷l, ili ²vit»l, ²kot»l, ²or»l, ²pet»l, sv»rd»l, ²pep»l, sp. i g»z»r;/o/ > [«] > /u/: b«ja²xija, «gl'i²dalo, i bru²jovi (: broj), u²ra~i ~ ²ora~, ²bivul ~bi²vol'i, ²kakuf, ²ru~uk, vi²so~uk, gu²dina, du²bituk, ku²l'eno, ku²bila, u²daja. Naredukcija vokalot /o/ podleì i na krajot dokolku ne se javuva vo funkcija namorfema za rod, kako {to e slu~ajot vo opredelenata forma za ma{ki rod:²volu, d²voru, ²konu, ²moju, zi²l'en¹u, ²lo{¹u (< volo, mojo itn.), i vo 1 l. edn. voaoristot: ²reku, is²peku, ²dojdu; /a/ > [ƒ] > /»/: ƒrƒ²mija, ƒ²bolko, kƒrƒ²nica,mƒ²garka, nƒr»k²vica, nƒmƒ~²kano, nƒpƒd²nal'e, lƒdu²vinta, ili r»²bota, r»²kija,j»lu²vica.

2.1.4. Vo neposredna vrska so redukcijata na vokalite stojat u{te dve po-javi ‡ elizijata (v. 3.4.1.) i metatezata na vokalite (v. 3.5.).

2.1.5. Neakcentiranoto /i/ vo pozicija zad drug vokal, koga ne e na morfem-skata granica so prefiks, ~esto se realizira kako [¹] obrazuvaj}i pri toadiftong, sp. z²mi:¹ (zmii), ku²ri:¹ (korii), su²di:¹ (sudii), ²lo:¹sto (< loizto <

174

lozito < lozeto), g²ro:¹sto (grozeto : grozde), vu²lo:¹te (voloite <volovite), ²vo:¹te (vodite), ²ko:¹ste (kozite), ²za:¹dno (< zaidno < zaedno),m²la:¹te (< mlaite < mladite), b²ra:¹te (bradite), ²pe:¹se, ²{e:¹se (pedese,{eese), d²ru:¹ste (druiste < druzite).

2.1.5.1. Kako kompenzacija od devokalizacijata na /i/ do{lo doudolùvawe na vokalnata komponenta na diftongot, taka {to celiot diftonggi zadrùva dvete mori, {to nao|a potvrda i vo zadrùvaweto na akcentot voslu~aite kako ku²ri:¹, su²di:¹ (< ku²rii, su²dii).

2.1.5.2. Neakcentiranoto /i/ > [¹] i vo sekvencata -iu- (< io) vo ~lenskataforma kaj pridavkite od ma{ki rod, no bez kompenzacija na kvantitetot:²bel'¹u (bel'iu < bel'io), zi²l'en¹u, gu ²l'em¹u, s²tar¹u, s²lab¹u, z»b²l'es¹u, ²va{¹u(va{io).

2.1.6. Vokalite /i, e, a, o, u/ po pravilo moàt da stojat vo grupa site so se-koj. Vokalnite sekvenci se realiziraat naj~esto na morfemskata granicame|u prefiks i korenska morfema, odnosno me|u fleksivnite morfemi iosnovata na zborot. Vo ista morfema vokalni sekvenci se javuvaat, glavno, voslu~aite kade {to se zagubilo /h/. Sp. /ii/: priima, ~i²i, /ie/: ²pie, ²~ie, /ia/: dapri²apne, z²mia (pokraj zmija), /iu/: pri²u~e, ²dobriu // ²dobr¹u (retko), /io/:pri²odva, gri²ota, /ei/: ²sei{, /ee/: ²vee, ²see, /ea/: ²bea, st²rea, nu²sea; /ai/: za²igra,²zaim (zaem), /ae/: z²nae, t²kae, /aa/: za²arni, ²raat, /au/: zƒ²u~e, /ao/: zƒ²ode (<za²ode), s²nao; /ui/: ²~ui{ // ²~u:¹{, /ue/: ²~ue, /uu/: pu²u~e (pou~e), ²~uuto (~uduto <~udoto), /uo/: du²ora (doora); /oi/: ²boi, ²moi // mo:¹, /oe/: ²koe, ²moe, /oa/: duj²doa,ri²koa, ²voata (vodata).

2.1.7. Dosta se retki primeri so kontrakcija na sekvenci od dva isti voka-la.

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Od konsonantite samo zvu~nite opstruenti imaat ograni~ena distri-bucija: tie ne moàt da stojat na krajot na zboroformite.

2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en, kako i od bezvu~en i zvu~en op-struent, so nekoi isklu~oci na fonemata /v/.


/m/, sp. m²l'eko, m²ravja.2.2.3.2. Sonantite na po~etokot ne se javuvaat vo grupa so opstruent.2.2.3.3. Od drugite konsonantski grupi ne se mo`ni:‡ mn (> øn) na po~etokot vo ²nogu;

175

‡ bn, vn (> mn): ²demne, g²rimna, g²lamna, ²zemne, p²l'emna, ²ramno, u²amna, }ius»mne, no: fnuk, f²nuka;

‡ ps (> pc): p²cue, p²cala, (p)cu²visa, s²tipca, tip²cija;‡ p~ (> ø~): ²~enka, ~i²nica, ²~el'a;‡ ts (> c): b²racki, ucp²redi, da u²ce~e (otse~e);‡ sk zad konsonant (> ck): ²volcki, ²polcki, ²selcki, i²sencko ìto, ²lancki,

z²mijcki, s²kopcki;‡ zv (> yv): y²vezda, yver, y²viska, y²von~e;‡ `b, `v (> xb, xv) vo oddelni slu~ai: x²bara, x²vaka;‡ -st, -{t (> -s, -{) na krajot: gros, pros, l'is, ~es, {es, ²bol'÷s, ²radus,

do{, pri{.Grupite sr, zr, `r redovno se popolnuvaat so plozivite /t, d/, sp. stram,

st²reda, st²rebro, zdrak, zdrel, `d²rebe.2.2.3.4. Konsonantski sekvenci od dva isti konsonanti po pravilo se javu-

vaat na morfemska granica. Naj~esti geminati se -tt- i -vv-; prvata se javuvana morfemskata granica so ~lenskite nastavki, sp. v²ratta (> vrat:a) (:vrata), r»²botta (rabotata) ~ r»²bota (ne~lenuvana), ku²ritto ~ ku²rito(ne~lenuvano), sm»rtta, ²detto (deteto), ili ²gostte (gostite) ~ ²goste(glagol), ²ustta (ustata); /vv/ se javuva kaj izvedenite glagoli so sufiksot -va od osnovi {to zavr{uvaat na -v, sp. zab²ravva (: zabravi), nƒp²ravva (:napravi), rƒsp²ravva (: raspravi). Po eden primer imam zabeleàno i zaudvoeni /m/ i /j/, sp. ²imma (imame), ²najjak.

2.2.3.5. Poradi elizijata na vokalite pred ~lenskite morfemi ovde se ja-vuvaat konsonantski grupi od po tri konsonanti koi se neobi~ni vo govorite{to ne ja poznavaat redukcijata na neakcentiranite vokali. Eve nekolku pri-meri: ²majkta (majkata), vuj²kovcte (vujkovcite), ²kojnte (kojnite), v»lcte(v»lcite), k²rotkto (krotkoto), ²petl'te (petl'ite) pokraj ²pet»lte.

2.2.4. Oddelni konsonanti.2.2.4.1. Sonantot /j/ ne moè da stoi pred preden vokal vo po~etokot i vo

me|uvokalna pozicija, sp. e{, ²esin, ²pie, ²pee, z²nae, ²~ii. Isto taka pred /e/ ne sejavuva ni vo sufiksot -je, sp. ²zel'e (zel'je), ²il'e (il'je), zd²rave, s²nope, t»rne,no i s²nopja, t»rnja. Vo grupata -ia- se javuva fakultativno, sp. z²mi(j)a,su²di(j)a.

2.2.4.2. Sonantot /l/ ne moè da stoi pred preden vokal i pred /j/: ²bil'e (:bil, bila, bilo), ²sil'en (: silna), ²kol'i (: kola), ²orl'i (: or»l), ²kol'ja (: kol).Vo ovaa pozicija artikulacijata na /l/ se neutralizira so izgovorot na /l'/, sp.ni²del'a ‡ ni²del'i, ²bel'a ‡ ²bel'i.

2.2.4.3. Vibrantot /r/ ne moè da se javi vo poziciite rC- i CrC.

176

2.2.4.4. Konsonantot /y/ e dosta redok. Redovno se javuva samo vo grupata yv: y²vezda, y²viska (v. 2.2.3.3.), vo nekoi primeri i vo sosedstvo so sonantite /r,n/: ²manyer, pred vokal na po~etokot: ²yadin, ²yevgar, i pred mnoìnskatanastavka -i vo slu~aite od tipot ²noyi, bi²l'eyi, pu²loyi (: noga, bel'eg, polog),ili vo b²layi (: blag).

2.2.4.5. Fonemata /x/ e isto taka retka. Osven vo tu|i zborovi i sufiksot-xija, moè da se javi u{te samo vo grupite `v- i `b-, sp. x²bara, x²vaka(2.2.3.3.).

2.2.4.6. Fonemite /}, |/ se retki po brojot na primerite i naj~esto se javu-vaat vo grupa so /j/, sp. b²raj}a, v²rej}a ‡ v²rej}i, ²kuj}a, ²nej}e, s²faj}a, st²rej}a,nest²rej}a, c²vej}e, ²l'uj|a, poretko bez /j/, sp. }i (}e), ²}erka, ²}ut, ²|avul (na po-~etokot), vi}e, ²me|u, r»|a, r»²|esa, la|a, pokraj ²laj|a.

2.3. Prozodija

2.3.1. Spomnavme deka e akcentot ograni~eno sloboden. Toj ne moè dastoi na posledniot otvoren slog voop{to. Retki se i slu~aite so akcent naposledniot zatvoren slog. Tie se eden broj pove}eslo`ni imenki na -ar :vudini²~ar, guvi²dar, izmi²}ar, pove}eslo`ni pridavki na -av, -l'iv, -it, -es(t), sp. zil'in²kaf, guri²laf, ka{l'i²~af, kƒminl'if, `ƒlu²vit, bra²des, inekoi sloènki od tipot belug²laf, bilu²l'ik, gluvu²nem, c»rnu²ok.

Ne se brojni ni slu~aite so akcent na tretiot slog. Tie se prete`no zbo-rovi {to ne vleguvaat vo paradigma (zamenski i prilo{ki zborovi) ili~lenuvani zboroformi, sp. ²nekƒkuf, ²sekƒkuf, ²nikƒkvo, ²nekuja, d²vap»ti,²esinta i sl.

2.3.2. Ovde silno e izrazena tendencijata akcentot da se stabilizira napenultima i vo golema mera taa tendencija e realizirana vo zborovnite grupiso paradigma. Kaj imenskite zborovi vo neopredelenata forma, so isklu~okna pogore spomenatite obrazuvawa, vtoroslo`noto akcentirawe e ve}eregularna pojava. Sp. kl'u~ ‡ kl'u²~ovi, l'ep ‡ l'÷²bovi, rit ‡ ri²di{~a, ²ribar‡ ri²bari, s²teìr ‡ sti²èri, ²orƒ~ ‡ u²ra~i, ²bivul ‡ bi²vol'i, ²kamin ‡kƒ²mejna; ²gol'im ‡ gu²l'ema ‡ gu²l'emo ‡ gu²l'emi, ²visuk ‡ vi²soki, ²zel'in ‡zi²l'ena. ^lenskite morfemi po pravilo ne vlijaat vrz akcentskoto mesto.Me|utoa, vo opredelenite formi tendencijata za vtoroslo`noto akcentirawese postignuva preku skratuvaweto na zboroformite {to se vr{i naj~esto soelizija na vokalot neposredno pred ~lenskata morfema, ili po nekoj drugfonetski na~in, kako, na primer, desilabizacijata na /i/, obrazuvawe nadiftonzi, preku metateza i kontrakcija. Sp. ²mozuk ‡ ²mosku (< mozuku <mozoko), ²ezik ‡ ²esku (eziku), ²~ovik ‡ ²~ofku (< ~oviku), p»tic ‡ p»tcu,

177

²razbuj ‡ ²razbju (< razbuju), ku²movi ‡ ku²mofte, ²oblak ‡ ub²laci ‡ ub²lacte,m»ì ‡ m»{te ili m»:¹{te (m»ìte), ²èna ‡ ²ènta (ènata), ²èni ‡²ènte (ènite) ili ²è:¹nte (< èinte < ènite), vit²ri{ta ‡ vit²ri{t:a(vetri{tata), ²mesto ‡ ²mest:o (mestoto), b²rada ‡ b²ra:ta // b²rat:a(bradata), b²radi ‡ b²ra:¹te (bradite), ²kotl'i ‡ ²kotl'te // ²kot»lte, ²rebro ‡²reb»rto, v²lakno ‡ v²laknto // v²lak»nto; ²zel'in ‡ zi²l'en¹u (< zil'eniu),du²ma{in ‡ du²ma{n¹u. Vo glagolskata paradigma isto taka se vr{i porazli~ni pati{ta skratuvawe na zboroformite, sp. ²ja:¹me (jadime), ²da:¹te,s²tojme (stoime), ili ²vikma, ²vikta (vikame, vikate), pla~me, p²la~te(pla~ime, pla~ite).

2.3.3. Po ist na~in ‡ so elizija ‡ vtoroslo`noto akcentirawe se postig-nuva i vo akcentskite grupi sostaveni od imenka i kratka zamenska forma odtipot ²vujkti (vujko ti), ²majkmi (majkami), ²sest»rti (sestra ti), ²tetti(teta ti).

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

i < *i< *j , * j< *y

< e so redukcija vo neakcentiran slog: ²el'in, ²esin (v. 2.1.3.)e < *e

< *& : den, l'en< *½ : bel, cena< *£ : ²meso, pet< a so preglas vo oddelni slu~ai, sp. ²~e{a (~a{a)

» < *† vo korenska morfema: v»gl'in, v»zel', g»ba, g»ska, d»bja, z»bi,ili vo grupa so nazal: tr»mba, g»ng²l'if, g»n²galo

< sekundarniot 2 : b»dnik, l»è, l»²ìca, m»gla, m»ska, ƒg»nca,pas»mce

< *¦ vo grupa so /r/: d»rvo, s»rp, r»{< *þ vo grupa so /l/: b»la, v»lna, m»l~i{, p»ln, p»lùk (‘polàv’),

s»lza, ili sl»nce< a pred m vo oddelni slu~ai: tƒm»m< a neakcentirano so redukcija, sp. r»²bota, r»²kija

178

< e vo neakcentiran slog so redukcija pred /l/: ²vit»l, ²pet»l,sv»rd»l

< turskoto : z»mbaa < *a

< *† vo sufiksni i fleksivni morfemi i vo nekolku slu~ai vo osno-vata, sp. ²padnal, ²berat, be²rea, ²nea, sa (3 l. mn. od ‘sum’), ²obra~, ²poprak, ²jatuk

< sekundarniot 2 pred n i pred l : ²ogan (> ogƒn), ²rekal, ²tekal (> ²tekƒl)< *£ vo sekvencata *j£ vo: ²zajak, ²pajak, paja²ìna, jat»rva, an²gul'a

(‘jagula’)u < *u

< *† vo: ²kuj}a, sut, su²dia, pu²nuda, i vo dubletite ²gusto, ²pupka, kus,u²ru`ve (< oru`je)

< 2 sekundarno pred m vo: ²sedum, ²osum< *w vo cut, ²cute, s» u²suna< o vo neakcentiran slog so redukcija, sp. gu²dina, ku²bila

o < *o< *% : do{, son< *† vo k²lop~e

3.2. Konsonantizam

m < *m < b vo sekvencata bn : ²demne, ²zemne

< v vo sekvencata vn : g²lamna, p²l'emna, ²ramno, ug²lamnik (v. 2.2.3.3.)< *† vo grupa so vokal vo oddelni slu~ai, sp. tr»mba

n < *n < * : ²nego, i vo grupa so /j/: kojn, ²bajna, pus²tijna, kƒ²mejna, u²rajne,di²~ijna

< *† vo an²gul'al < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *þ vo grupa so /»/: v»lk, m»l~i{, p»ln, s»lza, sl»ncel' < *l´ : ²mol'at, kl'u~, ²l'ute

< * : ²bol'ka, àl', sol'< *l pred preden vokal i pred /j/: ²bil'e (: bil, bila), ²pol'i (: pola),

²kol'ja (: kol)r < *r

< * : ²more< *¦ vo grupa so /»/: g»rkl'in, p»rsti, r»{

j < *j

179

< *l´ epentetsko: ²zemja, ²sabja< i zad vokal: zmij (< zmii), ²ko:¹ste (< koizte < kozite) (v. 2.1.5.), i

od i pred u (< o) vo ~lenskata morfema za ma{ki rod, sp. ²bel'ju, vi²sokju,zi²l'enju

< e zad vokal vo glagolskiot prilog: vi²kaj}i, si²dej}i < so dekompozicija na palatalnosta: kojn, ²bajna, ²dejna

< }, | so anticipacija vo sekvencite j}, j| : ²kuj}a, ²nej}e, c²vej}e, ²l'uj|av < *w

< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *†- : v»gl'in, v»-tuk (‘jaglen, jatok’), pred /u/ vo: ²vujko, ²vujna, i pred /o/ vo ²vosa (‘osa’)

< *x pred konsonant vo oddelni slu~ai: ug²luvna (ogluvna)< u kaj glagolskite obrazuvawa od tipot: ²kupva{, ²ka`va{, s²tanva< hijatsko vo vokalni sekvenci so /u/: g²luvo, ²suvo, g²ruva, ²muva, pa²zu-

va, ²ruvo, g²rovut (< grohot), ²mevurf < hv : ²fati, se ²fal'e, f»rl'i

< *x na krajot i pred konsonant vo oddelni slu~ai: ²pafka, ²pafna,²mafna, ²pofti, k²refko, pif²tija, ²nofti, ku²ùf~e, pir²duf~e, ²mafca,²mefce, p²rafci, g²rof~e, p²raf~e, ²l'if~e, ²mof~e, buf, gluf, ²koùf ‡ku²ùfi, mef, mof

< v vo grupata sv : sfet, s²faj}a, i vo slu~ai kako fnuk, f²nuka,f²l'eze

< onomatopejsko: ²fu~e, f»rka< vo tu|i zborovi: fes, fira, ²furna

b < *bp < *pz < *z

< *•s < *s

< z po analogija kaj pridavkite od tipot ²nisuk (: niska)d < *d

< sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, zdrel, `d²rebe< *d´ vo grupa so /`/: ²ve`da, ²me`da, p²re`da, ²sa`di, ²vi`da, ²ro`da,

²~u`dit < *t

< sekundarno vo grupata sr : stram, st²reda, st²rebro, st²rej}a< *t´ vo grupa so /{/: ²ga{ti, ²l'e{ta, mƒ{²tea, p²la{ta, s²fe{ta,

²fa{ta< d po analogija vo slu~ai od tipot ²retuk, s²latuk (redok, sladok :

retki, slatki)

180

y < *• : ²noyi, b²layi, pu²loyi< z vo grupite zv : y²vezda, yver, yvonci, zr : ²nayre, ny : manyer, i pred

vokal vo oddelni primeri: ²yadin, ²yegvar, ²yafirc < *c

< * vo grupite * ¦- i * r½- : c»rn, c»rvic, c»rpe, c²revo, c²repna, cv»rs-to

< s vo sekvencite: ps, sp. ²vapca, s²tipca, tip²cija, sk : grƒd²jancki,²èncki, ²volcko, ts : u²ce~e (otse~e), ucp²redi (otspredi), bracki (bratski)

` < *ž< *d´ vo grupa so /d/: ²ve`da, ²me`da (vidi kaj d)

{ < *š< *t´ vo grupa so /t/: ²ga{ti, ²l'e{ta, p²ra{ta (vidi kaj t), ili samo:

²ga{nik, p²l'e{ka, no{, ²no{en, ²polnu{, s»nu{, ²mo{ni (mo{ne), ²no{vi,²pomu{, pu²mo{nik, pe{

< s vo grupata -s~- na morfemska granica: (da) i{²~iste, i{²~e{a< po analogija vo slu~ai kako ²te{uk, ²è{uk (teòk, èòk)

x < tu|o: ²manxa, xa²mia< ` vo grupite `b, `v : x²bara, x²bura, x²vaka

~ < *< *t´ (so asimilacija) vo ²~u`do, ~u`²dina

| < *d´ vo oddelni slu~ai: ²me|u / mi|u, r»|a, r»²|osan< *dÞj vo ²|avul, la|a, ²l'uj|a // ²lu|a< tu|o: |ol', |ak, ²|akun

} < *t´ : ²boì} / ²boìk, ²vi}e, }i (}e), ²}erka, du²ma}in, }ut, i vo grupaso /j/: v²rej}a, ²kuj}a, ²poj}e, ²nej}e, strej}a, vi²kaj}i

< *tÞj sekoga{ vo grupa so /j/: b²raj}a, s²faj}a, c²vej}e< tu|o: }ef, ²}el'af

g < *gk < *k3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a

bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija pozvu~nost.

3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot se dobile od soodvetnite zvu~ni op-struenti, sp. l'ep (: l'ebu), grat (: gra²dovi), mras (mra²zovi), m»{ (: m»ì),brek (: bre²govi).

3.3. Prozodija

181

Pojdovniot prozodiski sistem pretrpel zna~itelni morfolo{ki promeni(v. 2.3.).


3.4.1. Neakcentiranite vokali ~esto se gubat napolno, osobeno vo pove}e-slo`nite zborovi, a gotovo i regularno pred ~lenskite morfemi. Sp. (pred~lenskite morfemi) ²esku (eziko), ²mosku (< mozuku < mozoko), ²pojsu (pojasu),p»tcu (p»tecu), ²~ofku (< ~oviku < ~oveko), ²kuj}ta (²kuj}ata), ²ènta (èna-ta), g²lafta (glavata), ²kosta (kosata), ²majkta (²makata), gu²dinta, plƒ²nin-ta, ²pol'to (pol'eto), ²pil'to (pil'eto), ²orto (oroto), zi²l'ento (zil'eno-to), p»lnto // p»l»nto (polnoto), vit²ri{t:a (vetri{tata), bri²gofte(bregovite), kaj pridavkite: ²carva nivis²tul'ka, bla²gunvo d»rvo, jƒ²senvo,sm²rekvo ili ²Markvi (Markovi), Bu²ìnvi, Ni²kolvi (Nikolovi); vo 1 i 2 l.mn. na prezentot: ²vikma, ²vikta (< ²vikama, ²vikata), ²berme, ²berte (bereme,berete), i vo drugi slu~ai: vudin²~ar (vodeni~ar), v»r²tena (vretena),val'²vica (val'avica), bug²ro¹ca (bogorodica), suvdu²l'ica (suvodol'ica),²Petrivca (Petrevica), ²Savni (Savini), ²Radni (Radini), pƒj²ìna (pajaìna),tur²pe~i (turipe~i), na²pijtca (napijte sa).

3.4.2. Redovno se gubi /o/ na po~etokot na zborovite: ²pa{ka (opa{ka), ²pin-ci (opinci), voj (ovoj).

3.4.3. Sonantot /j/ se gubi redovno pred /e/ na po~etokot: e{, el'in, vointervokalna pozicija pred prednite vokali: z²nae, vee, vie, ²koe, ²~ue, ²moi,s²toi, ²~ii. Me|u vokalite se gubi i vo drugi slu~ai: ²vaa, ²taa; potoa vosufiksot -je : ²zel'e (zel'je), zd²rave, ²loze. Vo oddelni slu~ai se gubi i napo~etokot pred /a/: ƒb»lko.

3.4.4. Konsonantot /h/ se zagubil napolno na po~etokot i vo intervokalnapozicija, sp. ²ajde, ²arno, ²odi, ²it»r, ²ladno, l'ep, ²rani, s²naa, gri²ota, st²rea, avo red slu~ai i na krajot, pa i pred konsonant, sp. Vla, vra, stra, v»r, gre,si²roma, ²buna, ²duna, iz²dina, ²mana, mu²l'osan, ²beme, re²kome, kako i: b»la(bolva), p»l (polv).

3.4.5. Vo intervokalna pozicija osven /j/ i /h/ vo brojni slu~ai se gubi i /d/,sp. ²vi:¹te (vidite), ²ja¹me (jadime), ²da:¹te (dadite), da:¹{ (: da²di{), g²re:¹{,g²re:¹me, g²re:¹te (: grede), }i ²ro:¹te (: rodat), ²o¹me (odime), ²se¹te (sedite),p²re:¹me (predime), ²pejse, di²vejse (devedese), st²reata (stredata), ²deuto(dedoto), ²voƒta (vodata), b²ra:ta (bradata).

3.4.6. Vo konsonantski grupi se gubat vo oddelni slu~ai:‡ /p/ vo grupata p~ : ~i²nica, ²~enka, ²~ela (p~ela), ~i²larnik (p~elarnik), i

pc vo oddelni slu~ai: cu²isan (psovisan);

182

‡ /m/ vo ²nogo (mnogo);‡ /v/ pred po~etnoto /n/ vo n»tre (vnatre), vo grupata c»rvl'- : c»r²l'ivo, i

vo grupata sv vo zamenkite: se, ²sekuj;‡ /t/ se gubi na krajot vo grupite -st, -{t, sp. l'is, {es, ²radus, ve{, do{,

²pomu{, pe{, vo grupite stn, {tn : ²radusno, ²no{vi, -stv- : b²rasvo, ²carsvo,prija²tel'svo, i osven toa na krajot vo ~lenskata morfema za ma{ki rod:g²lasu, ²kojnu, m»ù, vudin²~aru, ²~ojku.

3.5. Metateza

Metatezata vo ovoj govor zasegnuva cela serija zboroformi vo vrska so re-dukcijata na neakcentiranite vokali. Sp. b²ra:ta (< braata < bradata), ²vo-ƒt:a (< voatta < vodata), ²koƒsta (< kozata), ²koƒ{ta (koàta), ²loƒsta(lozata), b²ra:¹t:e (< braite < bradite), ²ko:¹ste (kozite), ²lo:¹sto (lozeto),²no:¹ste (nozite), ili ²ig»lta (iglata), ²ik»rta (ikrata), ²met»lta (metla-ta), ²|ub»rto (< |ubreto), ²ses»rta (sestrata), ²jag»nto (jagneto), k²ros»nto(krosnoto), kaj glagolite: ²kup»fta (kupvata), s²tan»fta (stanavta < sta-navte), ub²l'ek»vma (< ubl'ekvama < obl'ekvama = obl'ekvame).

Na metatezata ~esto podleì grupata -ravo neakcentiran slog vo pove}e-slo`ni zboroformi, sp. b»rd»²vica (bradavica), k»rst»²vica (krastavica),g»r²{ina (gra{ina), b»r²~edi (bra~edi), m»r²vanka (mravanka ‘mravka’), v»r²te-no (vreteno).

Metateza redovno se vr{i kaj glagolite: zve, ²zeva (zema), vo formite naglagolot v²jaa // v²java, v²jani, kako i vo leksemata ²yegvar (yevgar).

183

19. KRONCELEVO*

KRONCELEVO ( ), Vodensko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori.OLA 111.Do 1948 god. seloto imalo okolu 500 ìteli, pove}eto od niv bile pravo-

slavni Makedonci, triesetina Grci se doselile vo 1922 god. od Mala Azija.Do 1923 god. vo seloto ìveele golem broj Turci koi{to se otselile voTurcija. Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo. Vo seloto imalo gr~koosnovno u~ili{te.

Kroncelevo prv pat se spomnuva kon krajot na XV v.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j

* Koavtor na ovoj opis e K. Peev.

184

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g h

1.3. Prozodija

1.3.1. Site vokali moàt da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokalifonetski se pokratki od akcentiranite i se podlo`ni na redukcija.

1.3.2. Dolìnite dobieni so kontrakcija i so kompenzacija ne se fono-lo{ki relevantni.

1.3.3. Akcentot e sloboden i morfolo{ki stabiliziran vo paradigmata.Kako distinktiven priznak se koristi kaj glagolite vo aoristot i imperfek-tot, sp. ig²rah (1 l. edn. aor.) : ²igrƒh (1 l. edn. imperfekt).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo site pozicii na zborofor-mite ‡ i na po~etokot, i vo sredinata, i na krajot. Vokalot /»/ ne se javuva nakrajot, a na po~etokot e redok.

2.1.2. Vokalite /i, », u/ se javuvaat i vo akcentiran, i vo neakcentiran slog.Vokalite /e, a, o/ vo neakcentiran slog, so nekoi ograni~uvawa na /e/, se izgo-varaat pozatvoreno [÷, ƒ, «] ili pak nivnata opozicija se neutralizira sprema/i, », u/ vo korist na poslednive. Stepenot na redukcijata osobeno e silen voslogovite {to se nao|aat neposredno pred i zad akcentiraniot slog.

2.1.2.1. Vokalot /e/ vo neakcentiran slog se realizira kako [÷] > /i/, osvenna krajot kade {to se javuva vo morfolo{ka funkcija, sp. v÷rvi²ricƒ,÷rim²bicƒ, ili: i²zi}, i~i²men (e~men), iv²dovic (< evdovec < vdovec), g»si²nicƒ,di²bel'i, `dri²bak, pi²nu{kƒ, si²delu (sedelo), ‡ ²jarim, ²v»gl'in (jagl'en),

185

g²rozin, ²jasin, ²gabir, ²gu{~ir, ²devir, l'i²gavic (‘gol polàv’), ²c»rvic, ²divi~(< dive~ ‘divja~’).

Pred sonantot /l/, vo oddelni slu~ai i pred /r/, zatvoreniot izgovor na /e/kloni kon /»/ ili se neutralizira so izgovorot na /»/, sp. ²v»z»× (< v»zel‘jazol’), ²det»× ‘klukajdrvec’, ²kot»×, ²or»×, ²pet»×, u²~it»×, ²~e{»×, ²ve~»r, iredovno vo kratkite zamenski formi m», t», s», kako i vo partikulata n», sp.m»-²kan»t, s»-s²me(j)e, n»-mu²àh.

Na krajot /e/ ne podleì na redukcija, sp. v²reme, ²ime, ²jagne, ²pol'e, ²seme,²kojn~e, ku²~ence, ²perce, z²drave, ²l'iste ‘lisje’, ²z»be, ²r»ce, ²la(j)e, ²pe(j)e, ²bil'e,²nosime.

2.1.2.2. Vokalot /a/ vo neakcentiran slog se reducira vo site pozicii, sotoa {to e stepenot na redukcijata najslab na krajot, sp. ²vodƒ, v»²dicƒ, ²kuj}ƒ,ku²bilƒ, m»²l'inƒ, no: »r»²mijƒ, z»²oj|ƒ, l»²puj, ²naz»t, ²sak»t, ²sek»×.

2.1.2.3. Neakcentiranoto /o/ isto taka vo site pozicii se reducira i seizedna~uva so /u/, sp. u²lovu (< o²lovo), u²reh, vu²lovi, ku²bilƒ, ku²ùh, pu²l'ijnƒ (<po²l'ijnƒ : ²pol'e), ²vosuk, ²tonuk (tanok), ²ma~ur, ²jaluf, ²medut, ²sokulut,g²l'etu, ku²pitu, ²peru, ²situ, ²raltu (raloto), ²do×gu (dolgo), ²suu (suo),sm²rekuvu ²d»rvu.

2.1.3. Vo neposredna vrska so redukcijata na neakcentiranite vokali stoielizijata na vokalite (v. 3.4.1.) i metatezata (v. 3.5.).

2.1.4. Site vokali moàt da stojat vo grupa so sekoj.2.1.5. Sekvenci od dva isti vokala naj~esto se javuvaat na morfemskata

granica, sp. z²mii, s»-s²mee, s²naa > s²naƒ, ²suu (< suo), ²luutu (ludoto),sl»bu²umnu (slaboumno).

2.1.6. Vokalot /i/ zad drug vokal vo neakcentiran slog se realizira kako[¹], osven na morfemskata granica me|u prefiks i korenska morfema. Na tojna~in se obrazuva cela serija nadolni diftonzi [i¹, e¹, »¹, a¹, o¹, u¹]. Kako kom-penzacija od devokalizacijata na /i/, vokalnata komponenta od diftongotne{to malku se udolùva, taka {to celiot diftong gi zadrùva dvete mori.Sp. ²vi:¹{ (< vii{ < vidi{), st²ri:¹{ (< strii{ < striì{), u²re:¹ (< urei <orevi), ²ve:¹{ (vei{), iz²l'e:¹{ (< izl'ei{ < izl'eì{), ²l'e:¹{ (l'eì{), ²pe:¹{(pei{ < pee{), ²se:¹{ (< sei{ < see{), ili ²se:¹{ (< sedi{), z²n»:¹{ (znai{),d²va:¹sit (dvaeset), ²za:¹c (zaec), s²na:¹ (< snai), b²la:¹{ (blaì{), ²da:¹{(dadi{), iz²va:¹{ (izvadi{), ²ja:¹{ (jadi{), ²za:¹dnu (< zaidnu < zaedno),p²ra:¹stu (praistu < praseto), ²mu:¹ (mui < muvi), ²mo:¹te, ²mo:¹tu (moeto),²lo:¹stu (loistu < lozeto), ²ko:¹ste (< koizte < kozite), ²o:¹{ (odi{).

2.1.6.1. Isto taka /i/ > [¹] i pred /o/ vo ~lenskata forma za ma{ki rod kajpridavkite, no bez kompenzaciona dolìna na vokalnata komponenta, sp.²bel'¹ut (< bel'iot), zi²l'en¹ut (< zel'eniot), ²lo{¹ut (lo{iot).

186

2.1.7. Vokalot /»/ vo grupa so /r/ vo po~etokot na zboroformite sekoga{stoi zad sonantot, sp. r»{, ²r»ìn, r»ì²nicƒ, ²r»j|ƒ. Vo sredi{na pozicija akozad /r/ ima grupa od dva ili pove}e konsonanti, /»/ stoi zad /r/, sp. k²r»mn»k,p²r»stin, p²r»{~e, t²r»skƒ. Taka se javila grupata r» i vo gr»s (< gr»st), pr»s(< pr»st). Vo drugite slu~ai /»/ se javuva pred sonantot, sp. v»rf, t»rn, s»rp,²d»rvu, ²z»rnu, pa duri i g»r²dinƒ (< gr»²dinƒ), s²t»rgƒ (< str»gƒ), p»rt (<pr»t).

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti moàt da stojat na po~etokot, vosredinata i na krajot na zboroformite.

2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot.2.2.3. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en konsonant, so nekoi ograni~uva-

wa na fonemata /v/.2.2.4. Konsonantski grupi.2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanti e mo`na samo koga e prv nejzin ~len

/m/: m²laku (mlako), m²ravƒ.2.2.4.2. Sonantite na po~etokot na zboroformite ne se javuvaat vo grupa so

opstruent.2.2.4.3. Od drugite konsonantski grupi ne se mo`ni voop{to ili samo vo

nekoi pozicii vo zboroformite:‡ mn (> øn) na po~etokot vo ²nogu (mnogu);‡ bn, vn (> mn): ²demne, ²zemne, g²rimnƒ, g²lamnƒ, ²gomnu, p²l'emnƒ, ²ramnu, ug-

²lamnik, us»m²na, no: fnuk, f²nukƒ;‡ sr, zr, `r (> str, zdr, `dr): st²rebru, stram, st²rednu, zdrak, zd²re(j)e,

zdre×, `d²rebe, `d²rebnƒ ku²bilƒ, `dri²bak;‡ {t, `d (> {~, `x): ²gu{~ir, guri{²~inƒ, k²l'e{~i, ²pu{~i{, {²~icƒ, ²na{-

~e (< na{te < na{ite), no: ²~e{te (< ~e{ite ‘~a{ite’), kade {to asimilaci-jata e zaprena poradi po~etnoto /~/, du`²xovi;

‡ ps (> pc): p²cuje, ²vapcƒ, s²tipcƒ, tip²cijƒ, no cu²visƒ (psovisa);‡ p{ (> p~ > ø~): ~i²nicƒ, ~i²ni~kƒ;‡ ts (> c) na morfemskata granica: u²ce~e (otse~e), uc²krije (otskrije),

ucp²redi (otspredi), gu²vecku (govedsko), b²racki (bratski);‡ ns (> nc) vo oddelni slu~ai: ²donci-gu (donsi gu < donesi go), z»n²ceh (<

zanseh < zaneseh);‡ sk (> ck) zad pregraden konsonant, sp. ²|upcki (< |upski), s²kopcki (skop-

ski), ²zimcki, ²dencki, ²èncki, ²kojncki, ²lancki, s²tarcki;

187

‡ zv (> yv): yver, y²viskƒ, y²von~e, no rƒz²vije (na morfemskata granica),-dz (> dy) na morfemskata granica, sp. udyƒ²ran (odzaran), ud²yat (odzad), d» s»ud²yeme, }i pud²yine;

‡ -st, -{t (> -s, -{) na krajot: mos, pr»s, ~is, ²radus, ²bol'es, ve{, do{(most, bol'est, ve{t, do`d).

2.2.4.4. Se zabeleùva tendencija za ograni~uvawe na distribucijata na /j/vo odnos na konsonantite. Se odbegnuvaat konsonantski grupi so /j/ kako vtor~len, sp. i²l'adƒ, s²nope (snopje), zd²rave (zdravje), ì²nejte (ìnetje),p»d²najte, ²sijnut (< sinjut < siniut), ²nejnut (< nejnjut < nejniut).

2.2.4..5. Od druga strana, poradi elizijata na neakcentiranite vokali pred~lenskite morfemi, ovde se sozdale red konsonantski grupi koi vo drugitemakedonski govori vo taa pozicija ne se obi~ni, sp. st²rej}tƒ, ²noj}te,²koskte, ²nejnte (noj}ite, koskite, nejnite).

2.2.4.6. Elizijata na neakcentiranite vokali pridonesla i da se zgolemibrojot na slu~aite so udvoen konsonant, osobeno na primerite so udvoeno /t/,sp. v²rattƒ > v²rat:ƒ, ²detto (deteto), ²l'etto > ²l'et:o (l'etoto),ut²t»de, ut²t»din, ²imme (imame), ²zimme (zimame), ²naj²jƒk.

2.2.5. Oddelni konsonanti.2.2.5.1. Sonantot /j/ ne moè da stoi pred preden vokal vo po~etokot na

zboroformite, sp. e{, ²edin, ²esin. Vo me|uvokalna pozicija pred /e/ se javuvafakultativno, sp. ²bi(j)e, ²~i(j)e, zd²re(j)e, ²pe(j)e, ²la(j)e, z²na(j)e, ²~u(j)e, no i:u²mee. Fakultativno /j/ se javuva i vo grupite -i»-, -ia-, -ea- (-e»), sp. z²mi(j)ƒ,ku²ri(j)ƒ, pu{²~i(j)ƒ, ²mi(j)»m, ²ne(j)ƒ. Ima tendencija da se javuva i zadkonsonant (i vo taa pozicija dokolku ne se gubi, toa se metatezira): ì²nejte(< ènetje), stƒ²najte (stanatje), ²lo{ut pokraj ²lo{jut.

2.2.5.2. Lateralot /l/ ne moè da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp. vi-²kal'e (: vika×, vikala, vikalo), ²kol'i (: kola). Vo spomenatava pozicija toa seneutralizira so /l'/, sp. ²bel'i (: be×, bela) ~ ²bel'i (: bel'a ‘pakost’).

2.2.5.2.1. Na krajot na zboroformite i pred konsonant /l/ se realizirakako [×], sp. do× (: du²lovi), da× (: dala, dalo), ²vo×nƒ, k²ri×ce (: krilo).

2.2.5.3. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ]: ²ba kƒ, ²se kƒ,f²ra gƒ, ²ma gƒr.

2.2.5.4. /r/ ne moè da se javi me|u dva konsonanta i na po~etokot predkonsonant.

2.2.5.5. Opstruentite /t, d/ ne moàt da stojat vo grupa so /{, `/, sp.k²l'e{~i, ug²ni{~e, du`²xovi.

2.2.5.6. Konsonantot /y/ ima dosta ograni~ena distribucija. Se javuvaredovno vo grupa pred /v/, yver, y²von~e, i zad /n/: ²enyƒ.

188

2.2.5.7. Ograni~ena distribucija imaat i opstruentite /}, |/. Naj~esto tiese javuvaat vo grupa so /j/, sp. ²kuj}ƒ, noj}, ²noj}ni, ²noj}vi, p²l'ej}i, s²fej}ƒ, ²vej|ƒ,z»²oj|ƒ, iz²vaj|ƒ, ²mej|ƒ, ²r»j|ƒ, ²saj|i, no: }i, ²}erkƒ, |ol', ²|ubre (vo po~etna pozi-cija) ili i²zi} (< ezik), dru} (< druk < drug) (v. 3.2.).

2.2.5.8. Konsonantite /k, g/ pred vokalot /i/ se realiziraat kako [k', g']:²k'itkƒ, r»²k'ijƒ.

2.2.5.9. Glasot /h/ ne se javuva na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp.²arnu, ²oru (oro), l'ep, ²ranƒ, s²naƒ ‡ s²na:¹, st²reƒ, ²muƒ (v. 3.4.4.).

2.3. Prozodija

2.3.1. Akcentot po mestoto e sloboden so slednite ograni~uvawa: ne moèda stoi na posledniot otvoren slog so isklu~ok vo 2 i 3 l. edn. na aoristot, ka-de {to se javuva so morfolo{ka funkcija, sp. pl'i²te, no²si, i vo nekoi oddel-ni zamenski zboroformi, sp. k»k²vi, t»k²va, »d²no, moèbi i u{te vo nekoj pri-lo{ki zbor. Sp. ju²nak, ~u²vek, i²zi}, vi²sok, uf²~ar, zi²l'en, ‡ ²pesuk, ²»nd»r, ²ko-rin, ²razum, ug²lamnik, ‡ ²babi~kƒ, ²maj~ini, ²sekujƒ, ²sek»de, ²vik»me, ²u~ite.

2.3.2. Druga osobina na akcentot e negovata paradigmati~nost (morfolo{-ka stabiliziranost), sp. ²èn-a, ²èn-i, ²èn-ta, ²èn-te; vi²sok-ø, vi²sok-a,vi²sok-u, vi²sok-i, vi²sok-j-ut, vi²sok-te; p²l'et-»m, p²l'et-i{, p²l'et-e, p²l'et-me, p²l'et-te, p²l'et-»t; pl'i²teh, pl'i²te, pl'i²te, pl'i²teme, pl'i²tete,pl'i²teƒ.

2.3.2.1. Od prethodnovo pravilo otstapuvaat slednive zboroformi: (kajimenkite) mnoìnskite formi so dvoslo`nite nastavki -ovi, -i{~a, -ijna, sp.stu²lovi, ru²govi, ri²dovi, ri²di{~ƒ, p»²ti{~ƒ, t÷²l'ijnƒ, pi²l'ijnƒ. Vo ~lenski-te formi akcentot go zadrùva mestoto od neopredelenite oblici, sp. ²p»tut: p»t, p»²ti{~»tƒ : p»²ti{~ƒ, ²selto : ²selo, ti²l'ijntƒ : ti²l'ijnƒ; (kaj glago-lite) imperativot, sp. ²kaì : k»²èjte, ²nosi ‡ nu²sejte, i so prefiks: ²raskƒì‡ r»sk»²èjte.

2.3.3. Akcentski celosti obrazuvaat imenkite so predlozite i brojot‘eden’ vo funkcija na neopredelen ~len, sp. n»-²r»kƒ, pud-²mi{kƒ, k»tu-ku²ko{-kƒ, »dnƒ-²ènƒ, »dnu-~u²vek, i akcentot sekoga{ pa|a vrz imenkata. Isto takaakcentot se zadrùva na glagolskiot del i vo akcentskite celosti so glagolod tipot m»-²nose, s»-utki²na, d»-²vikƒ, }i-²nose, duri i vo celosti sopartikulata ‘ne’: n»-mu²à, i taka e naj~esto, i mnogu retko so prenesen akcentvrz negacijata: ²ne-zn»m, ²ne-pra:¹, pokraj: n»-z²n»m, n»-p²ram.

3. ISTORISKI IZVOD

189

3.1. Vokalizam


i < *y : bik, sin < e so redukcija vo neakcentiran slog: i²l'en, di²be×, ri²men, ni²vestƒ,²jasin (v. 2.1.2.1.)

e < *& : den, pen< *£ : g²redƒ, ²pedƒ, i vo grupa so /n/ vo oddelni slu~ai: ²enyƒ, ²end»r< *½ : ²l'etu, ²se kƒ

» < *† vo korenskite slogovi: : ²g»skƒ, g»²l»p, ²g»bƒ, i vo grupa so /n/ vooddelni slu~ai: b²l»ndi, g»ng²l'if, ²g»ng»m, `»²l»ndruk (èludec), ²m»nd»r, iliso /m/ pred labijalen ploziv vo t²r»mbƒ (traba platno)

< sekundarniot 2 vo site pozicii, sp. ²l»gƒ, ²l»è, l»²ìcƒ, ²m»glƒ,²m»skƒ, ²c»fte, ²vet»r, ²it»r, ²og»n

< *¦ vo grupite »r // r» : ²d»rvu, ²z»rnu, kr»f, pr»s, r»{, t²r»skƒ< *þ vo grupite »l // l» vo oddelni slu~ai, sp. ²b»lƒ, ²k»×ne, p»×²{ok,

²t»×~e, s²l»nce< turskoto : ²k»nƒ (t. na)

< a so redukcija vo neakcentiran slog, sp. l»²puj (lopuh), m»²l'inƒ,²nay»t (v. 2.1.2.2.)

< e so redukcija vo neakcentiran slog vo fonetskite uslovi opi{anivo 2.1.2.1., sp. s» s²mee, n» mu²àh, ²or»× (orel), ²ve~»r

a < *† vo sufiksite, fleksivnite morfemi i vo drugi oddelni slu~ai,sp. pƒd²na×, ²berat (> ber»t), sa (3 l. edn.)

< *½ zad *c vo oddelni slu~ai: ca× ‡ ²calƒ, ²cape, ²cavƒ, ca²l'inƒ (> c»-²l'ina)

o < *% : do{, pi²tok< *þ vo grupa so /l/ vo oddelni slu~ai, sp. ²vo×nƒ, ²go×tƒ, ²do×gu, ò×t,

²so×zƒu < *† vo oddelni slu~ai, sp. ²kuj}ƒ, sut, su²dijƒ, pu²nudƒ

< o so redukcija vo neakcentiran slog: u²reh, vu²lovi, ku²ùh, ²vosuk,²medut, ²seltu (seloto), ²~estu (~esto)

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat od so-odvetnite konsonanti vo pojdovniot makedonski sistem. Osven toa:

190

j < * so dekompozicija na mekosta, sp. kojn, ²bajnƒ< h vo oddelni zborovi: ²nijni, ²~ejl'i, l»²puj< vo grupa so }, | (so anticipacija na mekosta), sp. ²kuj}ƒ, s²fej}ƒ, ²mej-

|ƒ, ²r»j|ƒ< i zad drug vokal, sp. za¹c, ²mo¹te, ²mu:¹, s²na:¹, u²re:¹ (v. 2.1.6.), i koga se

nao|a /i/ pred vokalot /u/ vo ~lenskata forma za m.r.: ²bel'jut (v. 2.1.6.1.)l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *þ vo grupa so /»/ ili so /o/, sp. ²k»×ne ‘kolne’, p»×²{ok ‘polàv’, ²t»×-~e, s²l»nce, ko×k, ²mo×~e, ²so×zƒ

< *l´ vo oddelni slu~ai: ²v»z»× (jazel), u²~it»×, ²~e{»×, »n²gulƒ (jagula)l' < *l´ : ²l'uti, kl'u~, ni²del'ƒ

< * : sol', àl', ²àl'bƒ< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < * : ²more< *¦ vo grupa so /»/: s»rp, r»{

m < v vo grupata vn : ²simne, g²rimnƒ, ug ²lamnik, ²ramni, us»m²na (v.2.2.4.3.)

< *† pred labijalen opstruent vo grupa so /»/ vo t²r»mbƒ iizvedenkite

n < * : pen, i vo grupa so /j/: kojn, ²bajnƒ< *† vo grupa so /»/ vo oddelni slu~ai, sp. b²l»ndi, ²g»ng»m, g»ng²l'if,

`»²l»ndruk, ²m»nd»r< *£ vo grupa so /e, »/ vo oddelni slu~ai: ²enyƒ, ²end»r, »n²gulƒ

f < hv : ²faj}ƒm, s» ²fal'e< v vo slu~aite fnuk, f²l'eze< x na krajot na zboroformite i pred konsonant vo oddelni slu~ai,

sp. ²baf~ƒ, ²pafkƒ, ²noftuk, v»rf, ²o~uf< tu|o f : ²futƒ, ²furnƒ, fes< onomatopejsko: ²f»r~e, ²fu~e

v < ø pred kontinuantot na po~etnoto *†- : v»²dicƒ (jadica), ²v»z»× (ja-zel), pred u : ²vujku, ²vujnƒ, i pred o vo ²vosƒ (osa)

t < sekundarno vo grupata sr : stram, st²rebru (v. 2.2.4.3.)d < sekundarno vo sekvencite zr, `r : zdrak, zd²reje, zdre×, `d²rebe,

`dri²bak (v. 2.2.4.3.)c < * vo grupite * ¦- i * r½- : ²c»rvin, c²revu

< s vo grupite ps, ns, ts, sk, sp. ²vapcƒ, z»n²ceh (< z»n²seh < zani²seh),b²racki, ²èncki, ²lancki (v. 2.2.4.3.)

y < z redovno vo grupata zv : yver, y²vezdƒ, zad n : ²enyƒ, i vo red oddelnislu~ai vo drugi pozicii, sp. ²yastrƒ, udyƒ²ran, ²nay»t, ²yivri, ²y»ng»m (v. 2.2.4.3.)

191

z < *•~ < t vo grupata {t : k²l'e{~i, ug²ni{~e, ²na{~e (< na{te < na{ite)x < tu|o: xam, xƒ²mijƒ

< ` vo grupite `b, `v, sp. x²barƒ, x²vakƒ{ < *t´ vo grupa so ~, sp. ²ga{~i, ili samo: ²ga{nik, ²no{nu v²reme,

²mo{ne, p²l'e{ki, pumu{²nicƒ, s²fe{nik< s vo grupata s~ na morfemskata granica, sp. k²va{~e (: kvas), ²m»{~e

(: m»ska)` < *d´ vo grupa so d ili x, sp. ²~u`di // ²~u`xi, duri i ²~uzdi} < *t´ : }e / }i, ²}erkƒ, i vo grupa so j : ²kuj}ƒ, m»j²}eƒ, noj}, ²noj}ni, p²l'ej-

}i, ²pomuj}, st²rej}ƒ, s²fej}ƒ, ²faj}ƒ< *tÞj vo grupa so t : b²rat}ƒ< k na krajot vo oddelni slu~ai, sp. dru} / druj} ‘drug’, i²zi} (< izik

‘jazik’)| < *d´ : mi|u, p²re|e, i vo grupa so j : ²vej|ƒ, ²mej|ƒ, ²r»j|ƒ, ²saj|i, iz²vaj|ƒ,

z»²oj|ƒ< tu|o: |ol', ²|ubre

k < h vo 1 l. edn. aor.-imperf.: ~i²tak, vi²dek, bekg < d vo g²l'etuh < s, { pred afrikatite c, ~ vo oddelni slu~ai, sp. ²noh~e (: nos),

ub²rah~e (: obraz).3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a

bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni opstruenti kako rezultat na regresivnaasimilacija po zvu~nost.

3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot se dobile od soodvetnite zvu~ni op-struenti.

3.3. Prozodija

3.3.1. Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{kipromeni, no se izvr{ile zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).


3.4.1. Neakcentiranite vokali vo pove}eslo`nite zboroformi ~esto segubat, osobeno pred ~lenskite morfemi, sp. gr»²dintƒ (gradinata), ku²{ul'tƒ(ko{ulata), ²na{~ƒ (na{ata), ²niftƒ (nivata), st²rantƒ (stranata),v²remtu (vremeto), ²imtu (imeto), ²pil'tu (pil'eto), ²r»cte (r»cete), ²raltu

192

(raloto), ²arntu (arnoto), ²lo{tu (lo{oto), ²ènte (ènite), zi²l'ente(zel'enite), ili ²peskut (pesokot).

3.4.1.1. Elizijata na neakcentiranite vokali se vr{i i vo prokliti~kitezborovi koga sledniot zbor po~nuva so vokal, sp. z-²arnu (za arno), n»-d²n»{ (naedna{), d-uf²~arut (du uf²~arut < do of~arot).

3.4.2. Neakcentiranoto /o/ se gubi na po~etokot vo primerite: ²pa{kƒ(opa{ka), ²pinci (opinci), voj, ²vaƒ (ovoj, ovaa).

3.4.3. Sonantot /j/ se gubi na po~etokot pred /e/: e{, ²esin (v. 2.2.5.1.), vo su-fiksot -je vo zborovite kako g²rozde, ²loze, ²l'iste, c²vete, zd²rave, i vonekolku slu~ai vo po~etokot pred /a/ vo pove}eslo`ni zboroformi: »²bo×ku(jabolko), »²g»ncƒ (jaganca) : ²jagne.

3.4.4. Od opstruentite vo pove}e pozicii se gubi fonemata /h/. Napolno sezagubila na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ²arnu, ²oru, l'ep, ²ranƒ,s²naƒ, st²reƒ, ²bu»× (buhal), ²muƒ, ²suƒ, i vo red oddelni slu~ai i vo drugi fonet-ski pozicii, sp. ²b»lƒ, ²beme (behme), u²~ime (u~ihme) (v. 2.2.5.9.).

3.4.5. Od drugite konsonanti vo red slu~ai se zagubile /v, `, z, d/. Naj~estotie se gubat vo intervokalna pozicija, sp. /v/: v²l'e»m (vl'evam), ²da»m (davam),²ze:m (zevam), k²re»m (krevam), p²ra:m (pravam); /`/: b²la:¹{ (blaì{), ²ka:¹{ (ka-ì{), ²l'e:¹{ (l'eì{), ²mo:¹{ (moì{), ²ni:¹{ (niì{), st²ri¹{ (striì{);/z/: ²ve:¹{ (vezi{), v²l'e:¹{ (vl'ezi{), iz²l'e:¹{ (izl'ezi{); /d/: b²ra»tƒ(bradata), l'i²va»tƒ (l'ivadata), i²l'a»tƒ (il'adata), ²vo»tƒ (vodata),g²re»t:ƒ (gredata), g²raut (gradut), ²l'eut // ²l'edut (l'edot), gu²veut:u(govedoto), ²deut:o (dedoto), ²l'u¹tu (l'udeto), m²lautu (mladoto), d²va¹sit(dvadeset), i osobeno ~esto kaj glagolite: ²vi:¹{ (vidi{), ²da:¹{ (dadi{),iz²va:¹{ (izvadi{), ²ja:¹{ (jadi{), ²ja:¹me (jadime), ²ja»t (jadat), o:m (odam),²o:¹me (odime), ²o»t (odat), ²re:¹{ (redi{), ²se:¹{ (sedi{).

3.4.6. Vo konsonantski grupi redovno se gubi /t/ vo grupite -st, -{t nakrajot: mos, l'is, mas, ~is, ²radus, ~u{ (: ~u`xo), potoa vo grupite -{tn-, -{tk-, -stn-, sp. s²fe{nik, s²no{ni, p²l'e{ki, ²radusni; a vo oddelni slu~ai segubat i /v/ vo grupite vt- : ²tornik, v~- : ²~erƒ, sv- : kaj zamenkite ²sekuj, ²sekujƒ,s»t, -a, -e, i vo drugi obrazuvawa od korenot *sÞw-, sp. ²s»noj}; /p/ se zagubilovo nekoi slu~ai vo grupite p~- : ~i²ni~kƒ (p~eni~ka), pc- : cu²visƒ (pcovisa), i/m/ vo grupata mn- vo ²nogu (mnogu).

3.5. Metateza

Metatezata vo ovoj govor e ~esta pojava. Naj~esto taa se javuva vo pove}e-slo`nite ~lenuvani imenski obrazuvawa, sp. ²lo:¹stu (< loizetu), ²no:¹ste (<noizte < nozite ‘nozete’), p²ra:¹stu (< praistu < prasitu = ‘praseto’), vo

193

sekvenci od r + vokal: g»r²dinƒ (gradina), ²p»r~kƒ (pr»~ka), pirpi²l'icƒ (< pri-pil'ica < prepel'ica), tri²zijƒ (< tirzija < terzija). Osven toa so metatezaredovno se javuvaat obrazuvawata so korenot *jax-(> jav-): vj»j²na, vo zborotyeg²var (< yevgar), vo ÷jnu²ari (januari, so preglas na ja > je).

193

20. VISOKA

VISOKA ( ), Solunsko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.Lagadinsko-bogdanski govor.OLA 112, MDA 306.Vo 1933 god. seloto imalo okolu 2.000 ìteli, od koi 113 Grci doseleni vo

1922 god. od Mala Azija, ostanatite pravoslavni Makedonci. Naselenieto sezanimavalo so zemjodelstvo i sto~arstvo. Vo seloto imalo gr~ko u~ili{te.Materijalot e ekscerpiran od rabotite na M. Ma ecki Dwie gwary macedo skie.Sucho i Wysoka w So skiem: I. Teksty, Kraków 1934, II. S ownik, Kraków 1936.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

1.1.1. Vo akcentirana pozicija

i u

e » o

ä a

1.1.2. Vo neakcentirana pozicija

i u

»

1.1.2.1. Vokalot /»/ vo neakcentirana pozicija se izgovara ponisko od ak-centiranoto /»/, kako sreden glas me|u /a/ i /»/, no poblisku do /a/ ‡ [ƒ].

194

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

m'

l r n

l' r' n'

j

1.2.2. Opstruenti

p b ¡

p' b' ' ¡'

t d

t' d'

c y s z

c' y' s' z'

~ x { `

k g h

k' g'

1.2.2.1. Se ~uva bilabijalniot izgovor na /¡, ¡'/.1.2.2.2. Fonemite /~, x, {, `/ fonetski se palatalizirani [~', x', {', `'].1.2.2.3. Nemame potvrda za palatalizirano /h'/; [h'] se javuva kako alofon

na /h/ pred /i/.

1.3. Prozodija

1.3.1. Akcentot e sloboden i podvièn, sp. glas ‡ glƒ²sot, b²radƒ ‡ brƒ²da-tƒ, ²b'erƒ ‡ b'i²re{.

1.3.2. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi, glavno, kaj glagoli-te za razlikuvawe na nesvr{enite i svr{enite formi od tipot pru²m'inƒ (ne-svr{en) : p²rom'inƒ (svr{en), potoa za razlikuvawe na aoristot i imperfekt-ot i aoristot i prezentot kaj nekoi glagoli, sp. sub'i²rah (1 l. edn. aor.) :

195

su²b'irƒh (1 l. edn. imperf.), sub'i²ra, pum'i²na (3 l. edn. aor.) : su²b'irƒ, pu²m'inƒ(3 l. edn. prez.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Site vokali vo neakcentirana pozicija podleàt na kvantitetskaredukcija; tie se izgovaraat ne{to pokratko vo sporedba so soodvetnite ak-centirani vokali, a ponekoga{ vo srednite slogovi pred konsonant i napolnose gubat (sp. 3.4.1.).

2.1.2. Vokalite /e, o/ vo neakcentiran slog vo site pozicii na zboroformi-te podleàt i na kvalitetska redukcija i po pravilo preminuvaat vo soodvet-nite visoki korelati. Po toj na~in se eliminira opozicijata e : i i o : u. Sp.²mor'i : mu²r'etu, ²pol'i : pu²l'etu, ~in²da : ²~endu, ²d'e¡'ir : d'i¡'i²rot, ²d'erƒ :d'i²r'e{, ²gab'ir, g²r'eb'in, g²r'endƒ : gr'in²datƒ, bu²jot : boj, du²lot : dol, ku²za-tƒ : ²kozƒ, kuj²nar'in : kon', udƒ²ja, ugl'in²dalu, du²b'ituk, lu²z'e, ²mozuk, ²s'elu.

2.1.3. Neakcentiranite /ä, a, »/ se realiziraat kako sreden glas me|u /»/ i/a/, no poblizok do vtoriov [ƒ]. Toa zna~i vo neakcentiran slog se izedna~ilizgovorot na spomenative tri fonemi i se ukinuva opozicijata me|u /a/ i /»/,odn. me|u /ä/ i /»/. Sp. ƒ²rap, bƒh²~a, bƒ²ratƒ (: ²barƒ), mƒn²xot : m»n~ ‘ma`’, bƒn-²yot : b»nc, lƒn²xicƒ ‘laìca’, dƒ`²dot : d»{, rƒ{²ta : r»{, dƒs²katƒ : ²d»skƒ,~ƒr²¡'en, dƒ`²d'i, ²jablƒ²katƒ; ‡ c'ƒ²d'i{ : ²c'äd'ƒ, m'ƒ²sa : ²m'äsu, r'ƒ²katƒ : ²r'äkƒ,s'ƒ²~e{ : ²s'a~ƒ, s 'ƒ{²ta : s 'ä{, s 'ƒ²tot : s 'ät, sn'ƒ²got : sn'äk, {l'ƒ²zot :{l'ä{, l'ƒ²ta : ²l'ätu.

2.1.4. Od pogore kaànoto proizleguva slednoto:‡ fonemite /i, u/ moàt da stojat i vo akcentiran i vo neakcentiran slog;‡ fonemata /»/ vo osnovniot alofon se realizira vo akcentiran slog, do-

deka vo neakcentirana pozicija taa ima alofon [ƒ];‡ fonemite /e, o/ vo neakcentiran slog se neutraliziraat so /i, u/; vo od-

delni slu~ai moàt da se sretnat i zatvoreni alofoni [÷, «] i toa prete`novo tu|i zboroformi, sp. b'÷r²b'er'in, d'÷²m'ek, p'÷r²d'e pokraj p'ir²d'e, t«k²mak;

‡ fonemata /ä/ se realizira samo pod akcent, a vo neakcentiran slog imaalofon [ƒ] so razli~ni stepeni na redukcija;

‡ fonemata /a/ isto taka vo svojot osnoven alofon se javuva samo pod ak-cent, a vo neakcentiran slog se realizira ne{to povisoko, pozatvoreno [ƒ].

2.1.5. Po odnos na konsonantite poograni~ena distribucija pokaùvaat sa-mo fonemite /ä/ i /»/. Prvata i so dvata svoi alofoni [ä, ƒ] go palataliziraprethodniot konsonant i se javuva samo zad palataliziran konsonant, sp. b'äl,²¡'ärƒ, d'äl, z'ä{, ²noz'ƒ, ²l'ätu, ²n'ä{tu, ²p'än, ²r'äpƒ, ²s'änkƒ, s 'ät.

196

Fonemata /»/ po pravilo se javuva samo zad tvrd konsonant.2.1.5.1. Vo grupa so likvidite /r, l/ vokalot /»/ na po~etokot redovno stoi

zad likvidot, sp. ²l»skƒ, rƒ²ì, r»{, ²r»`dƒ. Vo srednite slogovi moè da stoii zad i pred likvidite, zavisno od brojot na konsonantite i karakterot nakonsonantskata grupa, sp. ²g»rlu, ²k»rl'i{, ²z»rnu ‡ grƒn²~ar'in, tr»n, ¡²r»bƒ,ili: ²p»l'in, ²¡»lnƒ ‡ d²l» gu, s²l»nc'e, s²l»bƒ.

2.1.6. Grupi od dva vokala ne se mnogu ~esti, i tie {to gi najdovme vo mate-rijalot se prete`no vo tu|i leksemi, a vo doma{nite samo vo slu~ai kade {tose zagubil nekoj konsonant vo intervokalna pozicija i na morfemskata grani-ca so predlog, sp. ²par'÷ƒ, ²n'euk, ²bai{, ²zainc, zƒi²no{, nƒi²no{ ‘naedna{’, p²ra-i{ ‘pravi{’, nƒ²okul, nƒ²opƒku, nƒ²ostr'in, ~ƒ²u{in, ²g'aur, p²rau ‘pravo’, jƒ²urt‘jogurt’, m'ƒ²ukƒ, ²nou ‘novo’, bru²i{, pui²d'in, tru²icƒ, z'äi{ // z'ä{, bu²as‘bogaz’.

2.1.7. Grupi od dva isti vokala se isto taka retki. Vo materijalot najdovmesamo nekolku primeri, sp. kƒbƒ²at.

2.1.8. Grupi od po tri vokali vo materijalot ne se potvrdeni.2.1.9. Retki se slu~aite so izvr{ena kontrakcija na dva vokala. Gi

najdovme samo slednive primeri. ²sa:t pokraj ²sahƒt, l'en' (< l'een < l'egen),¡'ä{ (¡'äe{), zä{ pokraj z'äi{, p'ä{ (p'äe{), pl'ä{, tka{ (tkae{), {i{({ie{).

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Po odnos na pozicijata vo zboroformite samo zvu~nite opstruentise ograni~eni; tie ne moàt da stojat na krajot. Sonantite i bezvu~niteopstruenti moàt da stojat vo site pozicii.

2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en opstruent. Zvu~nite opstruentine moàt da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne moàt da stojat predzvu~nite.

2.2.3. Konsonantite /~, x, {, `/ bez ogled na pozicijata po odnos na vokali-te se izgovaraat lesno palatalizirani.

2.2.4. Pred prednite vokali /i, e, ä/, vklu~uvaj}i gi site nivni alofoni, seizgovaraat palatalizirani konsonanti.

2.2.5. Pred zadnite vokali /a, o, u/ moàt da stojat i palataliziranite i"tvrdite" (nepalataliziranite) konsonanti. Opozicijata po priznakot pala-taliziranost zapravo se realizira vo odnosnava pozicija. Sp. ²lam'ƒ, ²m'a kƒ,²um'ƒ (: umi{), st²ran'ƒ, -i{ (: st²ranƒ ‡ strƒ²natƒ), i²n'a, -i{ (: i²na ‘edna’),d'i²n'a, d'it'i²n'a, n'u²r'ijƒ ‘brazda’, ²kol'ƒ, -e{ (: kolƒ), ²b'äl'ƒ, -i{ (: b'älƒ),b²l'udu, kl'u~, ²d'er'ƒ ‡ d'i²r'e{, ²m'är'ƒ, -i{ (: ²m'ärƒ), ²s'ip'ƒ, -i{, ²p'äsuk, g²ra-

197

b'ƒ, -i{, ²d'i¡'ƒk, m²ra¡'ƒ, ²rabut'ƒ, -i{ (: ²rabutƒ), b²rat'ƒ, t'a, t'u²t'un',²r'end'ƒ, -i{, i²d'upkƒ, ²kos'ƒ, -i{ (: kosƒ), ²m'as'ƒ, -i{, ²s'arƒ, p²ros'ƒk, s'ur²tuk,²l'az'ƒ, -i{, k'u²{e, ²g'aur, g'ol, g'um.

2.2.6. Mekosta moè da bide distinktivna i na krajot, sp. z'ent ‘zemen’:z'ent' ‘zet’, kat : kat', l'en : l'en' ‘legen’. Me|utoa, vo red slu~ai mekosta efakultativna so tendencija da se zagubi, sp. du²lap : du²lap'ut, pƒ²zar : pƒ²za-r'ut, ili: bu²nar // bu²nar'.

2.2.7. Pred konsonantite od palataliziranite fonemi moè da se javisamo /l'/ i toa dosta retko: ²l'ul'kƒ. Kaj drugite konsonanti opozicijata tvrdi‡ meki se neutralizira vo korist na prvite, sp. s² 'in'ƒ : s² 'insk'i, kon' :²konsk'i, sol' : sul²ta.

2.2.8. Konsonantski grupi.2.2.8.1. Od sonantskite grupi na po~etokot se javuvaat samo ml-, ml'- i mr- :

m²lad'i, m²l'äku, mras.Grupata mn- ne e mo`na (> ml, øn), sp. m²logu, mluk pokraj nuk.Po~etna grupa od sonant + opstruent nema.2.2.8.2. Od sekvencite na opstruenti vo po~etokot na zboroformata se od-

begnuvaat: ¡n- (>øn) : nuk, ²nuc'i, ²n»tr'ƒ, p~- (> p{) : p²{elƒ (dodeka grupataps- se pazi: p²so¡ƒn'i, psalt, p²salƒ{).

2.2.8.3. Retki se na krajot grupite -st, -{t, sp. kr»s, ²radus, {es, d»{, p'e{pokraj most, post.

2.2.8.4. Od drugite konsonantski grupi ne se mo`ni u{te sr, zr, `r (> str,zdr, `dr), sp. st²r'ädƒ, stram, st²r'ädnu, str'ib²ra, st²r'»{tƒ, st²r'ät'i{,duri i strƒ²pot ‘srpot’, zdr'äl, st²r»c'i ‘srce’, zd²r'äp~ƒ.

2.2.8.5. Vo najgolem broj slu~ai se odbegnuva i vnatre{nata grupa ¡n (>mn) : p²r»mnƒ, u²s»mnu¡ƒ, ²ramnu, gum²no (go¡no), p²l'ämnƒtƒ.

2.2.8.6. Ima tendencija i za eliminirawe na grupata dn, sp. ²panƒ (padna),p²lajnƒ (pladnina), puj²no (po edno), pui²no{ (po edno{), ²s'ejnu (seedno), kako igrupite d¡, t¡ : nƒ²ja¡ƒm (najad¡am), nƒ²r'e¡ƒm (nared¡am), str'ä¡ƒm(stret¡am), ²tojut (t¡ojot).

2.2.8.7. Grupi od dva isti konsonanta ne se konstatirani.2.2.9. Oddelni konsonanti.2.2.9.1. Fonemata /j/ poograni~ena distribucija ima na po~etokot na zboro-

formite. Vo taa pozicija ne moè da stoi pred prednite vokali, sp. i²c'e (jaj-ce), i²d'en'i (jadewe), ²el'in, ²endru, ²entrƒ¡ƒ. Me|utoa, vo intervokalna pozi-cija pred istive vokali /j/ po pravilo se javuva, sp. z²m'ijit, ²~iji, bƒ²jir,kƒ²ji{, u²daji~kƒ, du²ji{, pi²je{, ²nej÷n.

198

Po odnos na konsonantite /j/ ne se javuva zad palatalizirana soglaska, sp.²z'em'ƒ, d'i²¡'ƒk, l'i²l'ak, h'i²l'adƒ, ²b»l'i (bilje), ²z'el'i (zelje), zd'²ra¡'i(zdra¡je), s²nop'i ‡ s²nop'itu (snopje), lu²z'e (lozje), dƒm²b'e (d»bje).

2.2.9.2. Fonemata /l/ na krajot i pred konsonant fakultativno se javuva voalofonot [×] : à×, ²do×nu.

2.2.9.3. Fonemata /l'/ se javuva bez ograni~uvawa, sp. s'i²l'an'i, ²l'el'ƒ,l'ut, ²l'ul'ƒ, ²l'ul'kƒ, sol'.

2.2.9.4. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ] : ra k, ²pa-jƒ k, ²m'a kƒ, ƒ ²gar'ijƒ.

2.2.9.5. Sonantot /r/ nikoga{ ne se javuva vo grupite rC- i CrC.2.2.9.6. Konsonantot /¡/ pred labijaliziranite vokali na po~etokot i vo

intervokalna pozicija se izgovara mnogu slabo, a ~esto i napolno se gubi, sp.²¡odƒ, p²ra¡u, ì²¡ot, pokraj ²oda, ol (¡ol), ²osuk (¡osok) (v. 3.4.3.).

Po odnos na konsonantskoto sosedstvo /¡/ ne moè da stoi zad bezvu~en op-struent, sp. s² 'ä{tƒ, s² 'insku, s² 'ir'ƒ, ²t'ik ƒ, ²ènt ƒ, ²b»n~ ƒ.

2.2.9.7. Fonemata /y/, koja e dosta retka, ima i dosta ograni~ena distribu-cija. Naj~esto se javuva vo grupa so /n/ : ¡ƒny'i²l'i , ²¡»ny'il', in²y'ik, ²pajƒny'i,pƒ²l'anyƒ, vo oddelni slu~ai i pred vokal: ²buyƒ, c'i²yaln'ik ‘cedalo’, udu²yat,u²yat', ²yadnu, ²y'idƒm, y'im²b'il', y'in²g'ijƒ ‘uzengija’.

2.2.9.8. Fonemata /x/ do kolku se javuva vo doma{ni zborovi sekoga{ stoivo grupa so /n/: ²¡»nxi ‘jaè’, lƒn²xa, lƒn²xicƒ, lƒn²xi , ²l»nxi{, pƒjin²xinƒ,rƒn²xi ‘rì’ (za kow).

2.2.9.9. Fonemite /k', g'/ se mnogu retki. Se javuvaat vo tu|i zborovi i mo-àt da stojat pred site vokali i na krajot, sp. b'ir'i²k'at, k'e , k'u ²t'e, k'u-²t'ek, dju²{ejk', i²l'ejk', il'²m'ek', g'ol', g'ub²r'e, g'um (3.2.).

2.3. Prozodija

2.3.1. Kaj paradigmatskite zborovi razlikuvame dva osnovni akcentski ti-pa: paradigma so morfolo{ki utvrden akcent, sp. ²babƒ ‡ ²babƒtƒ ‡ ²bab'i ‡ ²ba-b'it'e, ²¡'ikƒm ‡ ²¡'ikƒ{ ‡ ²¡'ikƒm'e ‡ ²¡'ikƒt, i paradigma so podvièn ak-cent. Podvi`nosta na akcentot se izrazuva kaj slednive morfolo{ki tipovi:a) kaj imenkite: 1. b²rada ‡ b²rad'i : brƒ²data ‡ brƒ²d'ite, 2. glas ‡ g²lasu¡'i :glƒ²sot, 3. p'e{ : p'i{²ta, 4. ²~endu ‡ ²~endutu : ~in²da ‡ ~in²datƒ, 5. k²r'ilu :kr'i²lotu ‡ kr'i²la ‡ kr'i²latƒ; b) kaj glagolite: ²b'erƒ : b'i²r'e{ ‡ b'i²r'e, g²ra-d'ƒ : grƒ²d'i{.

2.3.2. Vo zboroformite so ~etiri i pove}e slogovi, ako akcentot treba dapadne na ~etvrtiot slog od krajot, toga{ se javuva na pretposledniot slogvtor akcent, koj e po ja~ina ednakov so prviot, sp. ²car'icƒ : ²car'i²catƒ,

199

²koù¡'i : ²koù²¡'etu, ²jagn'i²~antƒ, ²ko{n'i²catƒ, ²lobu²datƒ, ²n'egu²¡»jut,g²lasu²¡'etu, ²kaù²¡ahƒ. Ako e prvi~niot akcent na krajnite slogovi(posledniot ili pretposledniot), toga{ vtori~niot akcent se javuva za dvasloga napred, sp. kƒ 'e²n'e : ²kƒ 'e²n'etu.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < e vo neakcentiran slog: i²l'en, s 'in²t'ec (2.1.2.)e < *& : d'en'

< *£ : ²m'esu, a naj~esto vo grupa so nazal /n, m/ : g²r'endƒ, k²l'ent ƒ,²m'e kƒ, nƒ²r'endu¡ƒm, ²p'entƒ, p'ent', ²p'entuk, ²endru, ²r'end'ƒ, ²ènt ƒ, ²~endu,irim²b'icƒ (< erem²bica)

< *½ vo oddelni leksemi vo akcentiran slog, sp. ²¡'edru, ²t'erƒ< sekundarno vo grupata ~er- : ²~er¡'ƒ ‘crvi’, ~÷r²¡a ‘opinci’, ~÷²r'ä{ƒ

ä < *½ vo akcentiran slog: br'äk, ¡'äk, ²d'ädu, ²d'ät'ƒ, l'äp, ²l'ätu,²s'ämƒ, ²s'ä kƒ, ~u²¡'äk

< *£ vo oddelni slu~ai naj~esto vo grupa so /n/: ²m'ä kƒ, ²m'äjƒnc, ku-²~äntƒ, vo neakcentiran slog: ²jƒgn'ƒntƒ, ²jagn'ƒ, ¡²r'äm'ƒ

< a zad /~, {/ vo oddelni slu~ai, sp. ²~äjut, ²~ä{ƒ, ²{äjkƒ, ²{ärkƒ (seko-ga{ pod akcent)

» < *% vo korenski slog: d»{, d»h, ²d»nu ‘dno’, s²n»hƒ, s»n, ²d»skƒ, ²m»kn'ƒ,²s»hnu¡ƒm

< *y vo site pozicii, sp. b»l, ²¡»m'ƒ, ²k»sƒlu, ²k»tkƒ, ²m»{kƒ (mi{ka),²p»tƒm (pitam), p²l»tku (plitko), s»n, s»t, str'ƒ²h»t'ƒ (< *str½xyt½), b²l»hƒ(< *bl%xy), ²n'egu²¡»t'ƒ (< * egovyt½).

< *† vo korenska morfema: ²g»skƒ, ²k»{tƒ, ²m»tnu, ²r»kƒ, i vo grupa so/m/ pred labijalen konsonant: ²g»mbƒ, d»mp, r»mp, ²r»mb'i{, sk»mp, ²s»mbutƒ, iso /n/: ²¡»ny'il', ²¡» g'il', ²¡»nxi, ²¡»ntur'i, ¡ƒ gl'i²nar'in, g²r»nd'ƒ, ²k»ndu,k»nt, ²k» kul', l» k, m»n~ ‘ma`’, ²m»ndru, ²m» kƒ, s» ²m»n~i{, ²pajƒ k, pr»nt',p²r»n~kƒ, ²r» kƒ, rƒ ²ka , rƒn²~icƒ, ²s'äkƒnd'ƒ, s» k, ²s»ndu¡'i, ²s»nd'i{

< sekundarniot 2 : lƒn²xa ‘laà’, lƒn²xicƒ, lƒn²xi , ²m» glƒ, ²¡'at'ƒr,²mokrƒ

200

< *¦ vo grupa so r : ²g»rlu, ²k»rl'i{, ²z»rnu, b²r»{nil, grƒn²~arin, tr»n,¡²r»bƒ, h²r»skƒm

< *þ : `»lt, ²p»l'in, ²¡»lnƒ, d²l» gu, ¡l»k, s²l»nc'i, s²l»zƒ, ²jablƒkƒ< a, ä so redukcija vo neakcentiran slog (2.1.3.)

a < *½ vo oddelni leksemi: l'ap, ²l'atƒ ‘leta’, ²p'asuk, cal< *† vo sufiksni i fleksivni morfemi, sp. ²d'ignƒl, ²d'ignƒhƒ, ²p'erƒ,

p'i²ratu < o so redukcija vo neakcentiran slog: ²mozuk, ²s'elu, udƒ²ja (2.1.2.)

< i so labijalizacija zad ~, {, `, neregularno: ~u²buk, ~u ²~ijƒ, ~u-²m'en', ~u²¡'ijƒ, ~u¡²r'e, ~um²b'er, {ur²b'et, ̀ u

< » vo sosedstvo so labijalen konsonant vo oddelni leksemi, sp. pump‡ ²pumpu¡'i ‘papuk’, ²pumkƒ ‘pupka’, ²mu{kƒ rubƒ, nƒ²puln'u¡ƒm

o < *% vo afiksni morfemi, sp. gƒr²nok, ¡'ƒ²kot, d'en'd'i²n'ot

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, l, r, m, n, ¡, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaatod soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem so isklu~ok na pozicijatapred prednite vokali i vo nekoi drugite slu~ai (sp. podolu), kade {to tiepreminale vo palatalizirani konsonanti. Palataliziranite konsonanti /m',n', l', r', p', b', ', ¡', t', d', c', y', s', z'/ se dobieni od soodvetnite tvrdikonsonanti pred prednite vokali /i, e, ä/ (v. 2.2.4.). Pove}eto od niv jakontinuiraat starata palataliziranost i palatalnost i vo drugi pozicii nazboroformite: pred vokalot /a/ vo 1 l. edn. i 3 l. mn. na prezentot kajglagolite od i-grupa, sp. ²um'ƒ, ²um'ƒt ‡ ²um'i{, st²ran'ƒ, -i{, ²b'äl'ƒ, -i{, s»²bor'ƒ, -i{, ²s'ip'ƒ, -i{, g²rab'ƒ, -i{, ²rabut'ƒ, -i{, g²rad'ƒ, -i{, ²kos'ƒ, -i{,na krajot pred "maliot" , sp. d'en', sol', d'e¡'it', p»nt', p'ent'. Vo redslu~ai palataliziranite konsonanti se dobieni i po analogija, morfolo{ki,kako, na primer, vo 1 l. edn. prez. kaj glagolite od tipot: ²k»ln'ƒ ‡ kƒl²n'e{,²m'et'ƒ ‡ m'i²t'e{, ²rast'ƒ ‡ rƒs²t'e{, p²r'end'ƒ ‡ pr'in²d'e{, ²pas'ƒ ‡ pƒ²s'e{,²d'er'ƒ ‡ di²r'e{, p²la¡'ƒ ‡ plƒ²¡'e{ (tematskiot konsonant se izedna~il vosite lica).

Osven toa: j < i zad drug vokal vo oddelni slu~ai, sp. puj²na (< poina < po edna),p²lajnƒ (pladnina)

< e kaj broevite, sp. id'i²najst'i, d¡ƒ²najst'i, d²¡ajst'i, t²r'ijst'i < hijatsko vo slu~ai kako: p²rajƒ (pra¡'a), ²ostƒjƒ (osta¡a), us²tajƒm,²hubƒjƒ, k²lajƒnc (kladenec), ²cäjƒ (ceda)

201

< vo grupa so k' (jk') na krajot vo tu|i leksemi, sp. i²l'ejk', l'u²l'ajk',ku²najk', cu²rajk'

l < *þ vo grupa so /»/: ²¡»lnƒ, s²l»zƒ< *l´ na krajot vo oddelni slu~ai, sp. àl, ²¡»ny'il, ²k» kul

l' < * : sol'< lj : hi²l'adƒ, ²l'il'ƒk

r < *¦ vo grupa so /»/: ²z»rnu, ¡²r»bƒm < *£ vo sekvencata em > im pred labijalen pregraden konsonant, sp.

ir'im²b'icƒ < *† vo sekvencata »m pred labijalen pregraden konsonant, sp. ²g»mbƒ,d»mp, dlƒm²bok, ²r»mb'i{, sk»mp, ²s»mbutƒ

< ¡ vo sekvencata ¡n : p²r»mnu, si u²s»mnƒ (2.2.8.5.)m' < *m pred j : ²z'em'ƒ, ²lam'ƒn < *£ vo sekvencite en, än, pred pregraden nelabijalen konsonant, sp.

z'ent', ²endru, ²m'e kƒ, p'ent', pu²l'äntƒ, ²m'äjƒnc, odnosno in (< en) : gu¡'in²da-r'in, s 'in²t'ec < *† vo grupa so /»/ isto taka pred nelabijalen konsonant, sp. ²¡»n-y'il', ²¡» g'il', g²r»ndƒ, gƒn²yot, dr» k, ²k»ndu, ²k» kul, ²m»ndru, m»n~, ²r» kƒ(v. 3.1.)

< sekundarno vo izvesen broj slu~ai vo sekvencata »n : b»nc ‘boz’,²b»n~ ƒ ‘bo~va’, d²l»nuk, lƒn²xa, lƒn²xicƒ ‘laìca’, ²m» glƒ, ²r»nxi, s²t» glu‘staklo’, i vo p'in²t'el ‘petel’, ²p'entuk

n' < *n : d'en', ²kam'en'< n po analogija na krajot vo oddelni slu~ai, sp. jur²gan', su²mun', vo

1 l. edn. prez. kaj glagolite od tipot ²k»ln'ƒ< h¡ : ² albƒ, ² a{tƒ, ƒr²l'o¡ƒm< x vo oddelni slu~ai: ku²ù ‡ ku²ù ut, ²n'ä tu ‘nekoj’, prƒ ²~ul~ƒ

(prasence)< ¡ zad bezvu~na soglaska, sp. ²ènt ƒ, k²l'ent ƒ, s²mok ƒ, ²t'ik ƒ,

²b»n~ ƒ, s at, s 'ät, s² ar'ƒ< analo{ko vo nekoi slu~ai, sp. ²lo ut< onomatopejsko: ² u~i< tu|o: ƒj²da, ƒ²nar

¡ < ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *† : ²¡»ntur'i,²¡»nxi, ²¡»ny'il, ²¡» gl'i²nar'in

¡' < *vj : ²d'i¡'ƒk, m²ra¡'ƒ, zd²ra¡'i (zdra¡je)t < *t´ vo sekvencata {t: ²k»{tƒ, ²d»{t'irƒ, p²la{tƒm

< sekundarno vo grupata sr : stram, st²r'ebru (2.2.8.4.)t' < *t : ²d'es'it', z'ent', no ²z'entu c'i, p'ent', p»nt' ‡ ²p»nt'ut

202

< *tÞj : b²rat'ƒ, s 'i²t'e ‘cve}e’< t analo{ki vo oddelni slu~ai, sp. pƒ²lat', iz²m'et'

d < *d´ vo sekvencata `d : ²¡'ä`dƒ, ²m'i`du, ²sa`dƒc' < *s´ vo ²c'äjƒ ‘sejam’

< *t´ vo ²c'ästu ‘testo’y < z redovno vo grupata nz : bƒn²yot, ²¡»ny'il, gƒn²yot, ²pajƒny'i, mun-

²yurƒ, in²y'ik, vo oddelni slu~ai i pred vokal, sp. ²buyƒ, ²yadnƒ, nƒ²yat < d vo ²y'igƒ{ (< diga{)

s' < sj : p²ros'ƒkz < *• : z²¡'äzdƒ~ < *š vo sekvencata n{ vo m»n~ (< m»n{ < m»n`)

< *t´ vo: ²~ästu (< t'ästu), ~i²~e (< t'i~e), sp. ~i²~e ¡odƒ< c vo ²~erk ƒ

x < ` vo sekvencata n`, sp. lƒn²xa ‘laà’, lƒn²xicƒ, lƒnxi²~arn'ik, mƒn-²xot (: m»n~), rƒn²xi ‘rì’, pƒjin²xinƒ, ¡ƒn²xa (*†že), tƒn²xi{ (*t†ž-)

< tu|o: ƒbƒn²xijƒ, b'il²xugƒ, xam, xƒ²m'ijƒ{ < *t´ : no{, p²l'e{kƒ, i vo sekvencata {t : nu{²ta, ²ga{t'ƒ, ¡²r'e{tƒ,

²k»{tƒ, p²la{tƒm < ~ vo sekvencata p~ : p²{elƒ, p{i²to (2.2.8.2.)

< s vo oddelni slu~ai, sp. {l'äs, {²t'ernƒ, l'i²{icƒ` < *d´ vo sekvencata `d : ²¡'ä`dƒ, ²mi`du, pu²m'i`du, ²sa`di, nƒ²ho`dƒ,

²pa`dƒmk' < tu|o: k'u²{e, k'u²t'ek', k'u²l'e

< k na krajot vo tu|i leksemi: k'urk', kƒ²pajk' ‡ kƒ²pac'i, i²l'ejk' ‡ i²l'ec'ig' < tu|o: g'ol, g'ƒ²ur, g'em, g'ub²r'ek < g po analogija, sp. b²r'äkut : br'äk (breg), p²luku¡'i : pluk (plug),

lƒ ²kot : l» k (l»ng)h < s vo sekvencata s~ vo oddelni slu~ai, sp. k²r»h~ƒ (: kr»s)3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a


3.2.2. Bezvu~nite opstruenti od zvu~nite se dobieni i na krajot.

3.3. Prozodija

3.3.1. Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel ponatamo{ni fonolo{kipromeni, no se izvr{eni zna~itelni morfolo{ki promeni (2.3.).


203

3.4.1. Neakcentiranite vokali poradi kvantitetskata redukcija vo brojnislu~ai vo pove}eslo`nite zboroformi ~esto se gubat, sp. pun²d'äln'ik, t² oj-tƒ, ²l'ic'intƒ, ²na{tƒ, b'i¡²l'icƒ.

3.4.2. Vokalot /o/ redovno se gubi na po~etokot vo primerite: ²pa{kƒ,²p'inc'i.

3.4.3. Fonemata /¡/ se gubi vo red slu~ai vo intervokalna pozicija, sp. ²nou(no¡o), p²rai{ ‡ p²rajƒt (pra¡at), ²ostƒjƒ (osta¡a), ²hubƒjƒ (huba¡a), us²tajƒm(osta¡am), p²rau (pra¡o), d²r'äu (dr'ä¡u), na po~etokot pred labijalen vokal,sp. ²od'ƒ ‡ ²od'i{ (¡odi{), ²odƒ (¡oda), ol (¡ol), ²on'ƒ (¡on'a), ²osuk (¡osuk),u²n'e{t, u{²t'inƒ, ud'i²n'icƒ (¡odenica), ²ujku (¡ujko), i vo konsonantskitegrupi: ¡n-, sp. nuk, ²nuc'i, ²n»tr'ƒ, t¡ : ²tojut, ²tojtƒ, u²tor'i (ot¡ori),~it²r»tƒk (~et¡r»tok), potoa vo zamenkite: se (s¡e), ²s'äkuj, ²s'äkutr'i.

3.4.4. Soglaskata /t/ ~esto se gubi vo krajnite grupi -st, -{t, sp. {es, pos,mas, ²m'ilus, d»{, no{ ‡ nu{²ta, p'e{ ‡ p'i{²ta, no i ~ist, ~ust (: ~uzda)(2.2.8.3.).

3.4.5. Glasot /d/ se gubi vo pove}e slu~ai vo intervokalna pozicija, sp.k²lajƒnc (kladenec), dƒ-¡'ijm'i (¡idime), z¡aj (z¡adi), ²c'äjƒ ‡ c'ä{ (ceda ‡cedi{), p²lajnƒ (pladnina), vo izvedenite glagoli od ‘ide’: poj (pojdi), za-²pojm'i (pojdeme), kako i vo grupata dn : puj²no, puj²na, nƒi²no{ (po edno,naedno{), ²panƒ (padna).

3.4.6. Fonemata /h/ se zagubila vo nekolku oddelni slu~ai, sp. l'ap, mo²unƒ(mohuna).

3.4.7. Vo oddelni slu~ai se gubi i /m/: ²ijƒm (imam).

3.5. Metateza

Izvr{ena metateza nao|ame vo primerite: ²¡» g'il (< ¡»gl'in), ²gar¡ƒn,bƒrdƒ²¡'icƒ (brada¡ica), ƒ¡²jar (aj¡ar).

204

21. NEGOVAN

NEGOVAN ( ) Solunsko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.Lagadinsko-bogdanski govor.MDA 307.Seloto Negovan (Negovanci ‡ spored mesniot naziv) se nao|a severno od

gradot Lagadina na glavnata komunikacija Solun ‡ Serez, vo pazuvite na Bog-danskata Planina na 540 m. nadmorska viso~ina. Vo po~etokot na ovoj vek se-loto broelo 2.240 ìteli, 1.960 pravoslavni Sloveni i 280 muslimani (VasilK†n~ov, Izbrani proizvedeni®, t. II, Sofi®, 1970). Brojot na ìtelite zna~i-telno opadnal po Balkanskata i Prvata svetska vojna, bidej}i turskoto nase-lenie se iselilo vo Turcija, a del od makedonskite ìteli emigrirale vo Bu-garija. Spored podatocite {to gi dava Todor Simovski (Naselenite mesta voEgejska Makedonija, I, Skopje 1978), vo 1928 god. vo Negovan imalo 914 ìteli,vo 1940 ‡ 1.091, vo 1951 ‡ 1.150, vo 1961 ‡ 1.258, vo 1971 ‡ 998. Naselenieto eme{ano, pokraj Makedoncite ima zna~itelen broj Grci, glavno preselnici odMala Azija. Glavno zanimawe na naselenieto e zemjodelstvoto i sitnoto sto-~arstvo. Svoite proizvodi ìtelite gi prodavaat vo gradot Lagadina, koj eglaven centar vo oblasta. Kako {to e poznato, makedonskoto naselenie e dvo-jazi~no, bidej}i slu`ben jazik e gr~kiot.

Naselbata prv pat se spomnuva vo 1481 godina.Opisot e prv pat pe~aten vo PrilOLLN MANU XVI, Skopje 1991.

I. INVENTAR NA FONEMITE

1. Vokalizam

1.1. Negovanskiot govor poznava {est vokalni fonemi:

i u

»

e o

205

a

Tie se diferenciraat me|u sebe po stepenot na otvorot i po t.n. modalnipriznaci. Nivnite korelativni odnosi proizleguvaat od sledniot dijagram:

i u e o » a

zaokruèni ‡ + ‡ + ‡ ‡

predni + ‡ + ‡ ‡ ‡

niski ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ +

visoki + + ‡ ‡ + ‡

1.2. Realizacijata na samoglaskite vo golema mera e uslovena od akcent-skata pozicija. Vo svoite glavni alofoni tie se realiziraat vo akcentiranislogovi. Vo neakcentirana pozicija site samoglaski podleàt nakvantitativna redukcija ‡ se izgovaraat za nijansi pokratko odakcentiranite alofoni, a vo odredeni uslovi i napolno se gubat (v. t. 1.4.1.).Sp. ²bil, ²sin, si²rak, ²èni, ²bel'i, ²selu, ²d»{, ²r»kƒ, s²k»pi, ²uhu, ²o~i, mu²tikƒ, ku²l'enu,ku²l'enƒ.

1.2.1. Nevisokite samoglaski /e, o, a/ vo neakcentirani slogovi podleàt ina kvalitativnata redukcija. Spored posmatrawata na Malecki: neakcentira-noto /e/ se realizira kako zvuk mnogu blizok do /i/, koe spored ~uvstvoto nagovoritelite e ednakvo so /i/; /o/ se izgovara mnogu blisku do /u/, koe govori-telite go ~uvstvuvaat kako /o/, a neakcentiranoto /a/ ne{to malku serazlikuva od /a/ pod akcent, koe govoritelite go vospriemaat kako zatvoreno[ƒ] (Mieczys aw Ma ecki, O zró nicowaniu gwar Bogda ska w pd.-wschodniej Macedonji,Lud s owia ski, A III, Kraków 1933). Od ova proizleguva deka /e/ vo neakcentiranislogovi ima zatvoren alofon [÷] ili se neutralizira so /i/; /o/ ima alofon [«]ili se neutralizira so /u/, dodeka /a/ se realizira samo kako alofon [ƒ].

Neakcentiranoto /»/ Malecki go opi{uva kako fon blizok do neakcenti-ranoto /a/, {to zna~i deka /»/ i /a/ vo neakcentirani slogovi seneutraliziraat vo [ƒ], sp. ²r»kƒ : rƒ²ka , ²d»{ : dƒ`²di.

Spored toa vo neakcentirana pozicija {esto~leniot vokalen sistem sesveduva na tri alofona:

[i] [u]

[ƒ]

Primeri:

206

/e/ > /i/ ‡ vo site pozicii na zboroformite: ²bol'in, ²sil'in, ²¡etir, nƒ-gui-²daru (go¡edaro), u²loitu (¡olo¡eto), ²po¡i~ku, l'ig²nah, sid²nah, sƒ-stim²n'i,`d²rebi ‡ `dri²bin'ƒ, d²¡ajsi, ²setn'i, ²o{ti, m²l'ekci, ²n'ebi, ²¡»ì, mƒ²gari,²tel'i, nƒ-²men'i (mene), ƒs-²tebi, }i-²padn'i (}e) (od tekstovite na Malecki),bi²l'ek, di²bel, |ir²dan, i²zik, ir²|en'in, }isi²l'inƒ, l'i²¡ak, mi²rak, mi²hur,n'i²¡estƒ, ti²pe (pred akcentiran slog), ²¡»gl'in, ²kamin, ²de¡ir, ²m»{~ihƒ,g²ladin, g²nusin, ²èdin, b²radis, ²¡inci, ²n'epci, b²rat~i, ²kop~i, ²detinci,jƒ²den'i, ug²n'i{ti, zd²ra¡i, i vo nastavkite kaj glagolite: ²beri{, ²beri, ²be-rimi, ²beriti, ²beri{i, ²berihmi, ²berihti. Samo vo nekolku primeri mestoneakcentiranoto /e/ ima [ƒ]: ²gu{tƒr, ²pepƒl;

/o/ > /u/: ²ol ‡ u²loitu (¡olo¡eto), u²rah, u²tiduh, ut-²¡etiru, du²bici, nƒ-gui²daru, si-nƒ²jaduh, iz²l'eguh, ƒs-mu²tikƒtƒ, nƒ-²rabutƒ, pu²pasih, s²latuk, tu-²ga, tu²~ilkƒ, ~u²¡ek; vo finalna pozicija: b²l'udu, ²dedu, g²n'ezdu, k²l»bu, k²ros-nu, ²l'etu, ¡rƒ²{ilu, nƒbrƒ²dilu, ²ranu; ~len: ƒ -²ko{u, pu-²redu, ²l'etutu, nƒ-²n'ebitu, id²notu (Ma ecki), ub²ras, ugl'i²dalu, u²¡ezin, ug²n'i{ti, bu²gat,gu²l'em, gu²dinƒ, doj²doh, du²ilkƒ, ku²rem, ku²l'enu, pu²ga~ƒ, puk²ro , su²l'en, su²bui,hu²dilu;

/a/ > [ƒ] ‡ isto taka vo site pozicii na zboroformite: grƒm²nu¡ƒ, ¡rƒ²tilu,dƒ-²jadƒt, d²rugƒtƒ, zƒp²reh, jƒ²deti, kƒ²zah, kƒ²tu, mƒ²garitu, nƒ-²n'i¡ƒ, nƒ-²rekƒ-tƒ, nƒj²doh, sƒ-nƒ²pih, ²oblƒci, plƒ²tih, rƒz²boj, rƒbut²n'icƒ, ²sekƒk i, ƒ²tih,hƒp²nat (Ma ecki), bƒk²nu¡ƒ, bƒ²ja~, ¡rƒ²ti~kƒ, dumƒ²}in, zƒ²ho`dƒ, jƒ²piƒ, kƒn-²dilu, kƒ²pak, nƒs²tinƒ, rƒbut²l'i , rƒ²soln'icƒ (pred akcentiran slog), ²kokƒl,²kopƒn, ²popƒrƒ, g²la¡ƒtƒ, ²mi{kƒtƒ, g²r»bƒ , ²hubƒ , g²l'edƒm ‡ g²l'edƒ{, ²ènƒ,²kosƒ, l'i²¡adƒ, i dr.;

/»/ > [ƒ]: sƒ-¡ƒr²nah, ¡rƒ²zah, ¡rƒ²{ilu, gƒ²zer, ²d»{ ‡ dƒ`²xi, ²jagƒncƒ, kƒ²de,²l»ì{ ‡ lƒ`²l'i , ²b»rdu ‡ nƒbrƒ²dilu, ²r»kƒ ‡ rƒ²ka , rƒ²~icƒ, ²r»`xƒ ‡ rƒ`-²xesƒ, trƒ²kalu, t²r»gn'i ‡ trƒg²nah, cƒr²¡en, cƒ²rul (Ma ecki), blƒn²dejƒ, utkƒ²de,kƒr²ti~inƒ, pƒr²hu} i dr.

1.3. Po odnos na pozicijata vo zboroformite ograni~uvawe pokaùva samofonemata /»/; taa ne se javuva vo finalna pozicija. Drugite samoglaski moàtda se javat vo site pozicii, sp. ²imƒ, ²iglƒ, ²misl'i, ²oblƒci, ²e tin, ²decƒ, kƒ²¡e,²kaì, kƒ²za, ²o cƒ, sku²l'o, tƒk²¡o, ²uhu, |ub²re.

Site samoglaski vo princip moàt da stojat vo grupa so sekoja. Vokalnisekvenci od po dva ~lena se javuvaat po pravilo vo sredinata i na krajot namorfemska granica, sp. ²pii, ²miƒ, ²biul, ²l'ei, ²zaic, ²noùi, ²n'eƒ, ²deutu i dr.

1.4. Od aktuelnite promeni na vokalite od dijalekten aspekt treba da senotiraat: elizijata, redukcijata na /i/ vo [¹] vo odredeni slu~ai, preglasot na/a/ vo /e/ zad mekite soglaski i vo ograni~eni slu~ai labijalizacijata na samo-glaskata /i/.

207

1.4.1. Elizija. ‡ Na elizija podleàt, kako {to istaknav porano, samo ne-akcentiranite samoglaski. Naj~esto tie se ispu{taat pred ~lenskite mor-femi kaj imenskite zborovi, bidej}i gramati~kata funkcija ja prezema vo ce-lost ~lenot, sp.: ²babƒ ‡ ²ba:btƒ, b²radƒ ‡ b²ra:tƒ, ²buzƒ ‡ ²bu:ztƒ, ²ènƒ ‡ ²è:n-tƒ, ²zi:mtƒ, ²zo:rtƒ, ²kosƒ ‡ ²ko:sta, ²kozƒ ‡ ²ko:ztƒ, ku²{u:l'tƒ, ²no:gtƒ, ²osnu¡a‡ ²osnu¡tƒ, ‡ ²èn'i ‡ ²è:nti; ‡ ²¡inu ‡ ²¡i:ntu, ¡²remi ‡ ¡²re:mtu, ²deti ‡²de:ttu, ²dedu ‡ ²deutu, ²lozi ‡ ²lo:ztu / ²lojztu, ²pol'i ‡ ²po:l'tu, ‡ ²babina ‡ ²ba-bintƒ, ²babin'i ‡ ²babinti, ²¡ujku¡u ‡ ²¡ujku¡tu, ²dedu ‡ ²dedu¡tu, di²belu ‡di²beltu, di²bel'i ‡ di²bel'ti, m²ladƒ ‡ m²la:tƒ; kaj glagolite: ²nosƒ ‡ ²nosmi,²beri ‡ ²berti, is²peri ‡ is²perti; i dr.

Poretko vokalite se elidiraat i vo drugi pozicii, i toa, glavno, vo pove-}eslo`ni zboroformi, sp. ²bancƒ i ²bajncƒ, ²borna (borina), ²kol'di (kol'ede),²pel'nƒ (pel'ena), pun²deln'ik, p²rednu (predeno), nƒ²opku (naopaku), ²sirn'i (si-rewe). Vo site ovie slu~ai samoglaskata ispa|a vo slogot {to se nao|a nepo-sredno zad akcentot.

Elizijata na neakcentiranite vokali pred ~lenskite nastavki (-ta, -to,-ti) se vr{i samo vo uslovi koga ne doa|a do obrazuvawe na konsonantski sek-venci so pove}e od dva ~lena. Vo slu~aite kade {to bi do{lo do obrazuvawena grupi so tri soglaski, po pravilo ne se vr{i elizija, sp. ²metlƒ ‡²metlƒtƒ, ²m»glƒ ‡ ²m»glƒtƒ, ²sedlu ‡ ²sedlutu, ²sestrƒ ‡ ²sestrƒtƒ,n'i²¡estƒtƒ, s²l»nci ‡ s²l»ncitu, ug²n'i{ti ‡ ug²n'i{titu.

1.4.2. Neakcentiranoto /i/ kako vtor ~len vo vokalnite sekvenci i predsoglaska ~esto se desilabizira vo [¹], sp. ²ba¹ncƒ (< bainca < banica), za²se¹nƒ²n'i¡ƒ (< za²seina < zaseena), k²la¹nc (kladenec), ²pe¹si (< peisi < pedese), kajglagolite vo 2 l. edn. i 1-2 l. mn.: ²se¹{, ²se¹mi, ²se¹ti (< ²sei{ < ²see{), ²mi¹{,²mi¹mi, ²mi¹ti (: ²mia), u²bu¹{, u²bu¹mi, u²bu¹ti (: u²bui), vo imperfektot: ²se¹{(²sei{i ‡ ²see{e), ²mi¹{i (mie{e).

1.4.3. Preglasot na /a/ vo /e/ naj~esto se vr{i zad soglaskite /~, x, {, `/ ivo akcentirani slogovi, sp. ²~e{ƒ, ~es, bƒh²~e, bitul²~en'ic, pril'ip²~en'ic,brut²~en'i, ¡rƒp²~en, nuh²~er (noh²~ar), pƒn²xek, tu²xeri, kuku²{ern'ik, pi²{ek(pe{ak), tƒ²{ek ‡ tƒ²{eci, ¡il'i²{en'ic, ²èbƒ ‡ ²èbi, ²èp~i, ²èr ‡ ²èru¡i,²èrtƒ; vo oddelni leksemi i zad /j, l'/: lij²l'ek (lil'jak), pu²etƒ (pojata), si-²l'en'in (selanin), hris²ten'in; vo neakcentirana pozicija preglasot e konsta-tiran vo primerite: gri²{inƒ, mu~i²ri{ti (mo~ari{te), {i²miƒ ({e²mia <{a²mia), ²pois (poes < ²pojas), pii²¡icƒ (pija¡ica), du²elkƒ (dojalka).

1.4.4. Labijalizacijata na /i/ vo /u/ e zabeleàna vo primerite: ~u²rep (~i-²rep < ~e²rep), ~u²ren (~e²ren), ~u²re{ƒ (~i²re{a < ~e²re{a), ~u²re{u¡u ²d»r¡u,~u²re¡ƒ, u~u²men', du{u²me, {u²{arkƒ, ²penxurƒ (penxera), ²pe{turƒ.

208

2. Konsonantizam

Konsonantskiot sistem se sostoi od 26 fonemi, od koi {est se sonanti,eden glajd i devetnaeset {umni soglaski (opstruenti).

2.1. Sonanti se:

m n n' l l' r

predni (+) + ‡ + ‡

periferni + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡

lateralni + + ‡

nazalni + + + ‡ ‡ ‡

2.2. Glajd: /j/2.3. [umni konsonanti (opstruenti) se:

b p ¡ g k h d t y c z s | } x ~ ` {

zvu~ni + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡

kontinuirani ‡ ‡ + + ‡ ‡ + ‡ ‡ ‡ ‡ + + ‡ ‡ ‡ ‡ + +

afrikati ‡ ‡ + + + + ‡ ‡

predni + + + + ‡ ‡ ‡ + + + + + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡

periferni + + + + + + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡

2.4. Distribucija i alofoni/m/ ‡ vo site pozicii se javuva vo negoviot osnoven alofon [m]: ²mestu, mi,

m»{, ²mori, ²muhƒ./n/ ‡ pred velarnite /g, k/ se realizira kako velaren fon [ ]: ²zu kƒ, ²¡» kƒ,

²se kƒ, ²te ku, ²ra gƒ; ne se javuva pred prednite vokali./n'/ ‡ fonolo{ki se realizira pred zadnite vokali i vo finalna pozicija,

dodeka pred prednite vokali nema oponent, sp. ²ban'ƒ ‡ ²ban'i, ²kon' ‡ ²kon'u :²kon'i, drƒ²mon' ‡ drƒ²mon'i, pi²pon' ‡ pi²pon'i, ti²gan' ‡ ti²gan'i, us²tan' ‡

us²tan'i, jun', ²den'ƒ (adv.), ¡ƒ²ìn'ƒ, `dri²bin'ƒ, mƒ²~in'ƒ, mƒgƒ²rin'ƒ./l/ ‡ vo svojot osnoven alofon [l] se realizira pred zadnite vokali, pred

konsonant (no ne i pred /j/) i vo finalna pozicija, sp. ²laku}, ²selu, ²selƒ, b²l»hƒ,bel, ²selc}i..

209

/l'/ ‡ poziciono ne e ograni~en, sp. ku²{ul'ƒ ‡ ku²{ul'i, ²ka{l'ƒ, gƒrk²l'an,²z»bl'u, kl'u~, ²l'ul'kƒ, sol' ‡ ²sol'tƒ ‡ ²sol'i, ²~e{il', ²pel'nƒ (pel'ena), ²pol'tu(pol'eto), n'i²del'tƒ, ²bel'i, ²rekl'i.

/r/ ‡ sekoga{ ima vo sosedstvo vokal: ²ramu, ²r»{, ²r»`xƒ, ²p»r¡i, ²s»rci, ²¡e-tir, tr»n.

/j/ ‡ vo finalna pozicija zad vokal se realizira kako [¹]: mo¹, sto¹, ma¹. Vointervokalna pozicija vo sosedstvo so preden vokal se javuva fakultativno iso razli~en intenzitet, sp. jƒbƒn²xijƒ, }i ²sejƒt, sƒ ²¡ijƒt i ²¡iƒt : ²jadi, ²dajti.Ne se konstatirani primeri so /j/ vo inicijalna pozicija pred /i, e/, i²din,²izik', ²edƒr, ²esin, i vo intervokalna pozicija pred /i/: ²l'ei, ²~ui, s²toih, ²pois,²moi (: mojte).

/¡/ ‡ vo site pozicii se realizira kako bilabijalen fon, sp. sƒ ²¡ijƒt, ²po-¡i~ku, ²n'i¡a, ²la u¡i ‡ ²la u¡i, ²¡etir, d²¡e, ~u²¡ek, d²¡ajsi, N'igu²¡an, t²re-¡ƒtƒ, ²n'egu¡u, d²r»¡tƒ. Vo intervokalna pozicija, osobeno pred labijalnitevokali, negovata artikulacija se reducira do edno slabo [¡], koe ~esto i na-polno se gubi, sp. ²bi¡ul ‡ ²biul, ~u²¡ek ‡ ~u²ek, u²lo¡i ‡ u²loi.

/ / ‡ ima neograni~ena distribucija, sp. es, ² a{tƒ, ² »rl'ƒ, su ²ra, ²e tin.Negovata ~estota se zgolemuva so obezvu~uvaweto na /¡/, sp. tor, ²bo~ ƒ,s² atjƒ, ²n»tri, ²n'esi, ²l'ezi, ²hubƒ .

Zadnovene~nite /d‡t, y‡c, z‡s/ ne pokaùvaat nekoi posebnosti kako naalofonsko nivo, taka i vo pogled na distribucijata, sp. bel, ²bi{i, ²tebi, ti,²zimƒ, ²zemjƒ, ²silƒ, ²senu, cel. Ne{to poograni~ena distribucija ima afrikatot/y/; se javuva prete`no vo tu|i leksemi, sp. yƒryƒ²l'iƒ, yƒryƒ²¡a}, yi¡²gar, a vodoma{ni, glavno, vo grupa so /¡/ i pred vokal vo oddelni leksemi, sp. yit,y²¡iskƒ.

Soglaskite /~‡x, {‡`/ vo site pozicii se palatalizirani./}‡|/ ‡ prete`no se javuvaat vo tu|i leksemi i poziciono ne se

ograni~eni, osven /|/ koe ne moè da stoi vo finalna pozicija, kako i drugitezvu~ni soglaski. Vo svoite osnovni alofoni tie se realiziraat pred zadnitevokali i na krajot, dodeka pred prednite vokali prevladuva palataliziranatanijansa [k'‡g'], sp. du²}an, }or, }u²{e, }ƒ²ja, Bu²ì} : k'i, ²po¡ik'i, duma²k'in,²n'ek'i{, nu²sejk'i, ²k'erkƒ, ‡ |ol', ²me|u, |ub²re, ²|aul : g'ir²dan, mƒ²g'e{n'ik,tƒkug'i²re (v. t. II. 1.3.).

/k‡g/ ‡ vo osnovnite alofoni [k, g] se realiziraat pred zadnite vokali,pred konsonanti, /k/ i vo finalna pozicija. Pred prednite vokali, osobenopred /i/ tie se palataliziraat i nivniot izgovor se neutralizira so izgovorotna /}, |/ vo taa pozicija, sp. kƒ²de, ku²ga, k²n'igƒ, no: ²kapk'i, zƒ²k'inu¡a, k'i²rijƒ,g'i, ²og'in, zƒ²g'inƒ.

210

/h/ ‡ e stabilna fonema i ima slobodna distribucija, sp. ²hitƒr, hi²l'adƒ,hi~, ²hapi{, ²harkumƒ, ²haznƒ, hƒ²det, hƒm²bar, ²halkƒ, hƒs²tar, ²hodi, ²hojnƒ, ²hor-tumƒ, ²hoxƒ, ²horu, hu²dilu, hu²l'erƒ, hur²tunƒ, hu²mo}, ²hurkƒ, hurug²l'icƒ, h²l»ckƒ,hrƒn'i, hrit, hris²ten'in, h²r»~i, h²r»skƒ¡ic, ƒ²h»r, bu²har, ²buhu, ¡²jahƒ, ¡lƒ-²hinkƒ, ¡²r»hu¡i, g²luhu, ²k'ihƒ, l'i²husƒ, mi²hur, ²m»{tihƒ, ²muhƒ, ²n'ihin, prƒ²hu},rƒ²hat, st²rehƒ, Su²ha, su²har, t²rohƒ, ²uhu, vo nastavkata -ha (²behƒ, duj²dohƒ),²d»h~i, ²eh~i, ²k'ihn'icƒ, ²meh~inƒ, m÷h²l'em, ²mih~i (mi{), ²moh~i (most), ²ohkƒ,²pahkƒ, ²uhci, ² eh~i, vo nastavkite -hmi, -hti (²behmi, ²behti), ‡ ¡lah, ¡rah,greh, gluh, moh, n'ih, siru²mah, strah, suh, u²reh, vo nastavkata -h (beh, ¡ikah).

Vo vrska so distribucijata na konsonantite zasluùvaat vnimanie od dija-lekten aspekt i slednive pojavi.

2.5. Poradi elizija na vokalite se javile cela serija novi konsonantskisekvenci, sp. s²lamta (slamata), ²mortu (moreto), ²pol'tu (pol'eto), ²n'i¡tƒ(ni¡ata), ²immi (imame), ²zemti (zemete), ²pel'nƒ (pel'ena) i dr.

2.6. Na ovoj na~in se zgolemil brojot na primerite so geminati, osobenoso /tt/, sp. ²dettu (deteto), ²ìttu (ìtoto), rƒ²bottƒ, sƒ²bottƒ,bu²gatti (bogatite), p²latti (platite), ²immi (imame).

2.7. Kako kompenzacija za elidiranite vokali akcentiraniot slog u{tepove}e se udolìl, taka {to razlikata vo kvantitetot me|u akcentiranite ineakcentiranite slogovi, resp. vokali, e dosta izrazena, sp. b²radƒ ‡ b²ra:tƒ(bradata), ²ko`ƒ ‡ ²ko:`tƒ, ²kozi ‡ ²ko:zti, ²zel'i ‡ ²ze:l'to (zel'eto). Na ovojna~in se dobil nov fonetski kvantitet.

2.8. Posledica na elizijata na samoglaskite e i zgolemuvaweto na brojotna konsonantskite sekvenci od zvu~ni i bezvu~ni konsonanti. Vo novite junk-turi zvu~nite soglaski ne podleàt na polna asimilacija, {to zna~i deka vo~uvstvoto na govoritelite slevaweto na artikulacijata na ~lenovite vo sek-vencite ne e izvr{eno napolno (!), sp. ²ba:btƒ, ²n'i:¡tƒ, l'i²¡a:dtƒ, ²ko:ztƒ,²ko:`tƒ, ²no:gtƒ.

2.8.1. Vo vrska so asimilacijata po zvu~nost vo negovanskiot govor, kako ivo su{ko-viso~kiot, /¡/ se obezvu~uva vo site pozicii vo grupa so bezvu~nasoglaska, sp. ²bo~ ƒ, bu~² ar, ²no{ i, ²sekƒk i, s i²tilutu, ²tik ƒ, s²mok ƒ,s² atjƒ, s² »rdl'i, kako i: ²o cƒ, m²ra kƒ. Osven toa /¡/ > / / vo funkcija na pre-fiks i pred sonantite /l, n, r/ vo leksemite: ²nuk, ²nukƒ, ²n»tri, ²ret,

²l'ezi.2.8.2. Po odnos na obezvu~uvaweto na zvu~nite soglaski vo finalna pozi-

cija ovoj govor ne pokaùva posebnost, kako i vo vrska so regresivnata asimi-lacija po zvu~nost, sp. l'ep, kr» , grat, brek.

2.9. Od drugite promeni na soglaskite {to imaat zna~ewe za dijalektnatadiferencijacija gi istaknuvam:

211

2.9.1. popolnuvaweto na grupite sr, zr, `r so /t, d/, sp. stram, sƒstrƒ²mu¡ƒ, st²redƒ, stridi-²no{, st²rebru, str»p ‡ st²r»pui, zdrel, `d²rebi ‡`dri²bin'ƒ, i po toj na~in tie se izedna~ile so etimolo{kite sekvenci str,zdr : ²bistru, st²rehƒ, st²rinƒ, zd²ra¡i;

2.9.2. afrikatizacijata na spirantite /s, {/ vo grupite p{ > p~ : p~i²n'icƒ,ps > pc : s²tipcƒ, tip²cijƒ;

2.9.3 i na /s/ vo /c/ vo sekvencata -sk- vo sufiksot -sk(i) : ²bitulcki, ²ènc-ki, s²kopcki, u²relcki, z²mijcki / z²micki, ²olcku ²mesu (¡olsko).

2.9.4. Soglaskite /s, {/ pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica sedisimiliraat vo /h/, sp. ²mesu ‡ ²mehci, mas ‡ ²mah~i, mos ‡ ²moh~i, ²pois ‡ ²poih-~i, ub²ras ‡ ub²rah~i, es ‡ ² eh~i, d»{ ‡ ²d»h~i, e{ ‡ ²eh~i, mi{ ‡ ²mih~i, ‡ iredovno taka vo ovaa pozicija.

2.9.5. Od asimilacionite pojavi gi zemame kako relevantni promenite nagrupite bn i ¡n vo mn, sp. grƒm²nu¡ƒ, ug²lamn'ik, ²ramnu, i `d vo zd vo leksemi-te od osnovata ~u`d- : ²~uzdi, ²~uzdu, ~uz²dinƒ.

2.9.6. Disimilacija e konstatirana na grupata mn > ml vo leksemata m²logu.2.9.7. Metateza naj~esto se javuva vo grupite /r + vokal/: bƒrdƒ²¡icƒ (brada-

¡ica), ¡ƒr²tenu (¡reteno), gƒr²dinƒ (gradina), kur²mi} (kromit), sp. u{te:²bajncƒ (banica), b²re{nƒl' (b²re{l'an), ¡²jahnƒ, ²el ƒ (e la), ²kojl'ƒ (kol'ja),p²re{n'il (pre{l'en).

II. ISTORISKI OSVRT VRZ FONOLO[KIOT SISTEM

1. Poteklo na fonemite

1.1. V o k a l i. ‡ Vokalite /i, e, a, u, o/ gi kontinuiraat istite glasovi vostaromakedonskiot sistem, sp. l'is, ²l'ici; ²selu, ²beri; g²la¡ƒ; ²u{i; ²o~i. Osventoa:

i < *y : ²riba, sin< e so redukcija: id²no, p~i²n'icƒ, ²zel'i, ²semi (t. I. 1.2.1.)< 2 (sekundarno) vo ²og'in< u so delabijalizacija vo leksemite: di²}an, l'ibi²n'icƒ, xim²bi{

e < *& (vo site pozicii): den, ²bol'en (> ²bol'in), pi²tel< *£ : ze}, ²mesu, pet< *½ : bel, ²deti, l'ep, cel< a so preglas zad mekite soglaski vo oddelni leksemi: bƒh²~e, ¡rƒp-

²~en, ~es, ²~e{ƒ, pƒn²xek, tu²xeri, ²èbi, èr, l'i²l'ek, si²l'en'in (t. 1.1.4.3.)

212

< 2 (sekundarno) pred finalnite /r, m/: ²eder (> ²edƒr); ²m»nder (>²m»ndƒr); ²osem, ²sedem (> ²osim, ²sedim) » < *% vo korenski morfemi: ²¡»nkƒ, ²d»skƒ, ²d»hƒm, ²d»{

< *† vo korenski morfemi: ²¡»tuk, ²g»bƒ, ²g»skƒ, ²z»bi, kƒ²de, kƒ²del'ƒ,²m»ti

< 2 (sekundarno) vo korenski morfemi: ²l»ì, lƒ²ìcƒ, ²m»glƒ i predfinalnoto l : ²rekƒl, ²sekƒl

< *þ vo sekvencite /»l‡l»/: b²l»hi, ¡l»k, s²l»nci, ²¡»ln'in, `»lt< *¦ vo sekvencite /»r‡r»/: kƒrti²~inƒ, ²s»rci, r»{, d²r»¡u, pr»s< e vo neakcentirana pozicija pred /r, l/ vo odreden broj leksemi:

²bistƒr, ²ostƒr; ²kisƒl, ²pepƒl< a zad nazal vo oddelni leksemi: ²m»{tiha, s²n»gƒ< mesto turskoto vo zaemki: zƒm²ba, zƒ²b»n, kƒ{²la

a < *† vo sufiksot -na- (*-n†-): pƒd²nal, l'ig²nal, vo nastavkite za 1 l.edn. i 3 l. mn. na seg. vreme i vo 3 l. mn. na imperfektot, sp. ²berƒ ‡ ²berƒt, ²¡i-kƒhƒ, vo zamenkite ²n'eƒ, gƒ

u < o so redukcija: gui²dar (go¡edar), ~u²¡ek, ²bi¡ul, u ²~ar, ²selu (t. I. 1.2.1.)< so labijalizacija na /i/ vo oddelni leksemi, sp. bu~²kiƒ, ²pe{turƒ,

²penxurƒ, u~u²men, ~u²re{ƒ, ~u²rep, ~u²ren, {u²{arkƒ (t. I. 1.4.4.)< stari dubleti so *† vo: g²nusin / g²nusƒn, ²ponudƒ, t²rudnƒ,

hurug²l'icƒ, hu²mo}o < *% vo sufiksite, vo ~lenskata nastavka za ma{ki rod i vo eden broj

primeri vo korenski morfemi, sp. ²bo~ ƒ, moh, son, ²¡»tuk, ²petuk, ²tenuk, ²no-ku}, brek ‡ b²regu, ¡i²so}u

1.2. S o n a n t i. ‡ Site sonanti od staromakedonskiot sistem se zadràle,sp. /m/: mos, ²mori, /n/ samo pred zadnite vokali: nos, ²nogƒ, /n'/: ²ban'ƒ, kon', /l/samo pred zadnite vokali: g²la¡a, ²laku}, /l'/: kl'u~, ²l'uti, /r/: ²ribƒ, ²rosƒ, /j/:broj, moj. Vo istoriskiot razvoj na govorot se dobile u{te:

m < ¡ vo sekvencata -¡n- so asimilacija: ²ramnu, ug²lamn'ik, i od /b/ vogrupata -bn- vo grƒm²nu¡ƒ

n' < n pred prednite vokali, sp. ²n'egu, ²ban'i, ²kon'i, i²man'i, jƒ²den'i< *nÝj (> nj): ì²bin'ƒ, rƒ²min'ƒ, uh²cin'ƒ< n po analogija vo finalna pozicija vo eden broj primeri: kƒt²ran',

drƒ²mon', pi²pon', ti²gan', tu²tun', u~u²men'l < *þ vo sekvencite /»l, l»/: ƒ²b»lku, ¡»lk, s²l»zƒ, d²l»gu

< *l´ vo nekolku primeri, sp. pri²jatil, du²ilka< n vo sekvencata mn > ml so disimilacija vo leksemite so korenot

mnog- : m²logu, mlu²zinƒ

213

l' < *l vo pozicija pred prednite vokali i pred jr < *¦ vo sekvencite /»r‡r»/: ²s»rci, kr» , p²r»sti

< * : ²morij < *l´ epentetsko vo ²zemjƒ

< i zad vokal vo opredeleni pozicii, sp. Bugu²rojcƒ, k²lajnc (klade-nec), s²toj{, s²tojmi, s²tojti, ²mij{i, zƒ²sejnƒ (zaseina < zaseena)

1.3. O p s t r u e n t i: Labijalite /b‡p, ¡/ gi kontinuiraat soodvetnite gla-sovi od staromakedonskiot sistem: ²babƒ, ²p»rsti, ²¡inu; novo /¡/ e dobieno:

< so proteza pred refleksot na *† vo inicijalna pozicija, sp.¡ƒ²dicƒ, ²¡»tuk, ²¡»gl'in

< h vo nekolku leksemi, sp. ku²ù¡i< h¡ : ² a{tƒ, ² »rl'ƒ< h vo leksemite: ²o tikƒ, ²el a, k²re uk, ku²ù< ¡ so asimilacija: ²o cƒ, s et, ²bo~ ƒ, kr» , i vo inicijalna pozicija

pred sonantite /n, l, r/: ²n»tri, ²l'ezi, ret, i po analogija vo eden broj pri-meri, sp. ²k»drƒ ‡ ²k»drƒ iu, ²dedu ‡ ²dedu iu, ²hubƒ iu

< onomatopejsko: u~i, o< vo zna~itelen broj tu|i leksemi: es, i²n'er, kƒ² e

Site dentalno-alveolarni konsonanti imaat svoi soodvetstva vo staroma-kedonskiot sistem: ²deti, ti, cel, ²zemjƒ, sin. Osven toa dobieni se i na sled-niot na~in:

d < vmetnato vo grupite -zr-, -`r-, sp. zdrel, `d²rebit < sekundarno vo grupata -sr- : st²rebru, st²redƒ, str»p, stram, stri-

²tel (t. I. 2.9.1.)< kako kontinuant na *tj vo grupata /{t/: ²ga{ti, ²k»{tƒ, ²m»{tihƒ,

² a{tƒy < z vo grupata /z¡/: y²¡ezda, y²¡iskƒ, vo inicijalna pozicija pred

vokal (prete`no vo tu|i lekemi): yi¡²gar, yƒryƒ²¡a}c < s vo grupata -sk : guspu²dincku, ²esincku ²ìtu, ²olckƒ ƒrƒ²ba, pri-

²l'epcki, s²kopcki, u²relcki (t. I. 2.9.3.), i vo grupata /ps/: ƒpcƒ²na, s²tipcƒ,tip²ciƒ (t. I. 2.9.2.)

z < ` so disimilacija vo grupata /`d/ vo leksemite od korenot ~u`d :²~uzdi, ~uz²dinƒ

Palatalnite /}‡|/ se relativno novi glasovi. Dobieni se:| < vo brojni slu~ai vo tu|i leksemi, sp. |ir²dan, |ol', |ub²re,

mƒ²|e{n'ik< g pred prednite vokali, sp. ²og'in, d²l»g'i, b²lag'i

214

< dj vo ²|aul< d vo sekvencata * vo ²gospu| > gospu}

} < vo tu|i leksemi, sp. }ƒ²ja, ²}el'ƒ , k'i²l'im, ²}orƒ , }u²{e < k pred prednite vokali: ²kapk'i, ²k'in'i, ²k'isn'i, ¡i²sok'i

< kj vo ~lenskite formi od tipot: ²¡et}u, ¡i²so}u, ²ja}u, k²re }u, ²n'is-}u (< ²niskio > ²niskju)

< * vo leksemite: ²ze} (< *z£ ), ²laku}, ²noku}, p»}, ²p»rhu}, hu²mo} ipo analogija: yƒryƒ²¡a}, kƒs²me}, kur²mi} (kromit), nƒ²u} (naut)

< k vo tu|i leksemi vo finalna pozicija, sp. bu²ba}, kƒ²pa} (kapak),k»r²l'i}, mil'}

< mesto *tj vo leksemite: Bu²ì}, buì²}o¡u ²pos, ²¡ik'i, ²po¡ik'i, du-mƒ²k'in, dumƒ²k'i kƒ, ²n'e}u ‡ ²n'ek'i{, ²}erkƒ, vo nastavkata -j}i : ¡i²ka(j)k'i,nu²se(j)k'i

Afrikatot /x/ osven vo tu|i leksemi, sp. xam, axƒ²miƒ, gul'im²xiƒ, ~urbƒ-²xiƒ i dr., se javuva i mesto *dj vo grupata /`x/, sp. ²ro`xƒ, ²ra`xƒ, rƒ`²xesƒ,²sa`xƒ, kako i mesto /d/ vo sekvencata /`d/ > /`x/: ²d»`xu, ²d»`xi

~ < { vo sekvencata /p{/, sp. p~i²n'icƒBrojot na primerite so /`/ e zgolemen preku refleksacijata na prasloven-

skata grupa *dj vo /`d/, odn. /`x/, sp. ²¡e`xi, ²sa`xi, ²pa`xƒ, ²ro`xa i dr.{ ‡ isto taka se dobilo so refleksacija na praslovenskite grupi *tj,

*kt´ : ¡²re{tƒ, ²ga{ti, ²l'e{tƒ, p²ra{tƒ.Starite velari /g‡k/ se stabilni: ²nogƒ, ²r»kƒ.Dobro se pazi i staroto /h/: gluh, ²hitƒr, beh ‡ ²behmi; novo /h/ e dobieno od

/s/ i /{/ vo sekvenci so afrikatite /c, ~/, sp. ²mehci (: meso), k²¡ah~i (: k¡as),²d»h~i (: ²d»{) (t. I. 2.9.4.).

Op{ta e pojava i vo ovoj govor kako rezultat na regresivna asimilacijazvu~nite soglaski da preminuvaat vo bezvu~ni, a bezvu~nite vo zvu~ni.

Bezvu~nite soglaski se dobieni od zvu~nite i vo finalna pozicija (l'ep ‡²l'ebu, brek ‡ b²regu, hrit ‡ h²ridu, ²gospu}, no{ ‡ ²noù, br»s ‡ b²r»zi, i dr.).

2. Ispu{tawe na oddelni glasovi

2.1. V o k a l iIspu{taweto na neakcentiranite vokali pred ~lenskite nastavki, vidov-

me, e op{ta pojava vo negovanskiot govor, sp. ²rubƒ ‡ ²ru:btƒ, ²èn'i ‡ ²è:nti,²pol'i ‡ ²po:l'tu, ²selu ‡ ²se:l'tu; poretko vo drugi pozicii, sp. ²bornƒ, ²kol'di,²pel'na (v. t. 1.4.1.).

2.2. K o n s o n a n t i

215

Od konsonantite naj~esto se ispu{ta /¡/:‡ vo inicijalna pozicija pred labijalnite vokali, poretko pred /i, e/, sp.

ol (¡ol), u²loitu (¡olo¡eto), ²osuk (¡osok), u{²tinƒ, ulu²¡ar, udi²n'icƒ(¡odenica), ²imi (¡ime), gu ²odƒ (¡oda),

‡ vo sredinata me|u samoglaski: ²biul, biu²l'icƒ, ²biulcki, gui²dar, mrƒ²ul-n'ik, u²loitu, ²l'ebuitu, p²raguitu (prago¡eto), ²Lazu³icƒ (Lazo¡ica), ²Mit-ru³icƒ, ²Petru³icƒ, ²n'eguu ²sin (nego¡o),

‡ vo sredinata zad soglaska i pred /o/: dor (d¡or), ²izur (iz¡or), zƒ²toru-¡ƒt ²o~i (zat¡oru¡at), zƒ²tori, u²tori, i pred /u/ vo cƒ²rul' ‡ cƒ²rul'i(c»r¡ul'i).

Soglaskata /d/ se ispu{ta vo red slu~ai vo intervokalna pozicija kaj gla-golite, sp. ²sei{ (: ²seda), g²rai (gradi), ²jai{ ‡ ²jai (: ²jada), ²jaƒt (jadat), sƒ ²~u-i{ (: ²~uda), p²rei{, p²rei, p²reƒt (: p²reda), k'i ²¡aƒt (²¡adat); sp. i vo drugislu~ai: Bugu²rojcƒ (Bogorodica), k²lainc / k²lajnc (kladenec), ²deutu (dedoto),²pejsi (pedeset).

Glajdot /j/ se ispu{ta vo intervokalna pozicija pred prednite vokali, sp.moj ‡ ²moi, ²sejƒ ‡ ²sei{, ²pijƒ ‡ ²pii{ (²pij{), pii²¡icƒ (pija¡ica), ²pois (pojas) idr. Vo inicijalna pozicija se ispu{ta vo leksemata ƒ²b»lkƒ, i vo slogot ja- vogu²ridƒ (jagu²rida).

Vo konsonantski grupi naj~esto se ispu{ta /t/ ‡ redovno vo finalnitegrupi -st, -{t, sp. bres, l'is, pos (: ²postu, ²l'istu), d»{ (: ²d»`xu). Osven toa/t/ se zagubilo vo ~lenskata nastavka za ma{ki rod, sp. b²regu, ~u²¡eku, i vo de-seti~nite broevi: idi²najsi, d¡ƒ²najsi, ²pejsi (pedeset), di¡idi²se, itn.

So zagubeno /h/ konstatiravme samo eden primer: l'ep ‡ ²l'ebui.

III. PROZODIJA

1. Kvantitet. ‡ Vo negovanskiot govor fonetski dolgi vokali se sre}a-vaat samo vo slu~aite kade {to se izvr{ila elizija na neakcentiraniteglasovi pred ~lenskite nastavki, t.n. kompenzaciona dolìna, sp. b²ra:tƒ(bradata), m²la:tƒ (mladata), ²ra:mtu (ramoto), ²po:l'tu (pol'eto), ku²l'e:ntu(kol'enoto), ²n'i:¡tƒ (ni¡ata).

2. Akcent. ‡ Akcentskiot sistem vo negovanskiot govor e identi~en sosistemot vo dolnovardarskite govori (kuku{kiot, solunskiot, vodenskiot) sonekoi mali otstapuvawa; toj e sloboden ‡ moè da stoi na sekoj slog vo fonet-skiot zbor i na sekakov vid morfemi, so nekoi ograni~uvawa kaj paradig-matskite zborovi na otvorena ultima, sp. ulu²¡ar (¡olo¡ar), gui²dar, duma²}in,

216

tkƒ²ja~, izdu²¡ec, ku²ù , siru²mah, krƒ¡²n'ak, mƒ~ƒ²rok, gƒ²l»p, u~u²men, ub²ras;¡i²sok, di²bel, dlƒ²bok, mƒl~²l'i ; l'ig²nat, ì²n'et, rƒ²n'et (na zatvorena ul-tima), ²bol'is, zd²ra¡i, ²zaduh, ²de¡ir, ¡²r»{n'ik, ²¡»tuk; i²t»r¡ƒ, l'i²husƒ,du²ilkƒ, hu²l'erƒ, lƒ²ìcƒ; ¡ƒr²tenu, hu²dilu, trƒ²kalƒ, bu²n'i{ti, jƒ²den'i, jƒ-²rin'ƒ; ¡di²nu¡ƒ, rƒ²{i¡ƒ; ²bol'in, ²hitƒr (na penultima); k²rastƒ ic, ²o tikƒ,²popƒrƒ, ²meh~inƒ, ²no¡inƒ, ²osnu¡ƒ, ²postil'ƒ, ²ponudƒ, ²ka{l'icƒ, ²kihn'icƒ,²`»lticƒ, ²podn'icƒ, ²m»{~ihƒ, ²¡ari¡u, ²babi~kƒ, ²k»{~i~kƒ; ²jagn'i{ku (naantepenultima). Brojot na primerite so akcent na ~etvrtiot slog (od krajot),e zna~itelno ograni~en. Takov akcent imaat, glavno, ~lenuvanite formi kajimenskite zborovi od tipot: ²jagutkƒtƒ (: ²jagutkƒ), ²ko~inƒtƒ (: ²ko~inƒ),¡²r»bi~kƒtƒ (: ¡²r»bi~kƒ), g²ran'icƒtƒ (: g²ranicƒ), ²biulckiti, k²rastƒ iu(krasta¡iot), ²najdinƒtƒ (: ²najdinƒ), ²pati{tƒtƒ, ²tatku citi (: ²tatku -ci) ‡ site leksemi {to imaat akcent vo osnovnata forma na antepenultima.Kaj zborovite so ~etiri i pove}e slogovi (vo osnovnata forma) {to imaatprimaren akcent na ~etvrtiot slog ili u{te ponapred se javuva na penultimasekundaren akcent, taka {to toj vid zboroformi imaat dvoen akcent, sp. ²b»r-dƒ³¡icƒ, ²¡er¡e³ricƒ, ²g»si³n'icƒ, ²iri³bicƒ, k²rastƒ³¡icƒ ‡ k²rastƒ³¡icƒtƒ /k²rastƒ³¡icta, ²l'i{~³i¡icƒ, ²pii³¡icƒ ‡ ²pii³¡ictƒ, ²c»r¡i³n'icƒ, ²k»rti³~inƒ,²hitru{³tinƒ, ²kukum³ja kƒ, ²n'e¡is³tul'kƒ, ²k»rkƒ³rackƒ, ²timjƒ³nu{kƒ, ²jabƒn-³xiƒ, ²gajdƒ³xiƒ, ² urnƒ³xiƒ, kaj li~nite imiwa na -ica od tipot ²Lazu³icƒ, ²Mit-ru³icƒ, ²Petru³icƒ, vo sloènkite: ¡²r»tis³l»nci, ²c»rnu³murin, g²luhu³n'em, idr. Vakov dvoen akcent poznavaat sosednite lagadinski (su{ko-viso~kiot,bolevi~kiot) i sersko-dramski govori, samo {to vo niv akcentskoto praviloza pojavata na sekundarniot akcent e sprovedeno konsekventno vo site zboro-formi, pa duri i vo akcentskite sintagmi. Vo negovanskiot govor, kako {topokaùvaat privedenite primeri, dvojnoto akcentirawe e ograni~eno na ednakategorija leksemi. Drugo ograni~uvawe se odnesuva na akcentot na otvorenaultima kaj imenskite zborovi. Vo site "doma{ni" leksemi na -a so starata ok-sitoneza akcentot se pomestil na vtoriot slog, sp. g²la¡ƒ, ²ènƒ, ²sestrƒ, ²rekƒ,²rebru, ²¡edru i dr. Na posledniot otvoren slog akcentot se zadràl vo tu|iteleksemi, sp. ƒpcƒ²na, ƒrƒ²ba, dƒl²ga, zƒm²ba, jƒ²ka, kƒ{²la, nƒ{trƒ²ba, pƒ²~a, su² a,su ²ra, su²ha, tƒj² a, ƒj²da, gƒj²l'e, di²re, du{u²me, |ub²re, kƒ²¡e, l'ubƒ²de, ti²pe, }u-²{e, xƒ²de, xipƒ²n'e, ~ij²n'e. Stariot akcent na otvorena ultima se zadràl u{tekaj zamenskite oblici za `. i s. rod od tipot kƒk²¡a ‡ kƒk²¡o, tƒk²¡a ‡ tƒk²¡o,id²na ‡ id²no. Vo 2-3 l. edn. aorist diktiraat drugi uslovi, sp. zi²mah : zi²ma. Voneparadigmatskite zborovi postojat drugi zakonitosti, sp. ku²ga, sƒ²ga, kƒ²de,tƒkug'i²re i dr.

2.1. Na morfolo{ki plan akcentot e paradigmatski (morfolo{ki fiksi-ran), pa i vo toj pogled negovanskiot govor odi zaedno so kuku{kiot i drugite

217

dolnovardarski govori, sp. (kaj imenkite) ²babƒ ‡ ²babi ‡ ²babu ‡ ²babƒtƒ ‡ ²ba-biti, ²rekƒ ‡ ²rek'i ‡ ²rekƒtƒ ‡ ²rek'iti, ²s»butƒ ‡ ²s»buti ‡ ²s»butƒtƒ ‡ ²s»bu-titi; ²selu ‡ ²selƒ ‡ ²selutu / ²seltu ‡ ²selƒtƒ / ²seltƒ; ²de¡ir ‡ ²de¡iri ‡ ²de-¡iru ‡ ²de¡iriti. Mnoìnskata nastavka -in'a kaj imenkite od s.r. na -e voakcentski pogled se odnesuva kako sufiks i akcentot redovno pa|a na pe-nultima, sp. ²jari ‡ ja²rin'ƒ, ²ma~i ‡ mƒ²~in'ƒ, mƒ²gari ‡ mƒgƒ²rin'ƒ, ²uhci ‡ uh-²cin'a; (pridavki) ²ostƒr ‡ ²ostriu ‡ ²ostrƒ ‡ ²ostrƒtƒ ‡ ²ostru ‡ ²ostrutu ‡²ostri ‡ ²ostriti; vo stepenuvanite formi se akcentiraat i prefiksot ipridavkata: ²po²ostƒr, ²naj²ostƒr, ²po²ostrƒ, ²naj²ostri; (kaj glagolite) seg.vreme: ²jadƒ ‡ ²jadi{ ‡ ²jadi ‡ ²jadimi / ²jadmi ‡ ²jaditi / ²jajti, ‡ ²ja(d)ƒt,imperfekt: ²jadih ‡ ²jadi{i / ²jaj{i ‡ ²jadihmi, aorist: jƒ²doh ‡ jƒ²de ‡ jƒ²dohmi ‡jƒ²dohti ‡ jƒ²dohƒ.

2.2. Gramati~kata funkcija na akcentot se izrazuva vo razlikuvaweto na3 l. edn. na seg. vreme i aoristot, sp. ²¡ika, ²nosi (seg. vr.) : ¡i²ka, nu²si (aor.) i1 l. edn. i 1-3 l. mn. na aor. i impf. kaj glagolite od tipot ¡ika, ima, sp.(imperf.) ²¡ikƒh, ²¡ikƒhmi, ²¡ikƒhti, ²¡ikƒhƒ : (aor.) ¡i²kah, ¡i²kahmi, ¡i²kah-ti, ¡i²kahƒ.

217

22. SEKAVEC

SEKAVEC ( ), Sersko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.OLA 113, MDA 304.Seloto Sekavec (dij. S'akavic) se nao|a nedaleku od gradot Serez, 18 kilo-

metri severozapadno od Nigrita vo neposredna blizina na desniot rakav narekata Struma. Negovoto naselenie do 1924 god. bilo ~isto makedonsko. Vo1920 god. ima 327 ìteli, a vo 1940 - 561 ìtel (Todor Simovski, Naselenitemesta vo Egejska Makedonija, I, Skopje 1978). Naselenieto se zanimavalo sozemjodelstvo. Vo seloto imalo gr~ko u~ili{te. Dijalektniot materijal e sob-ran od emigrantite koi sega ìveat vo Republika Makedonija.

Varijanta na ovoj opis e objavena vo IJSLP XXV-XXVI, Columbus, OH 1982.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

m'

l r n

l' r' n'

j

218

1.2.2. Opstruenti

p b f v

p' b' v'

t d

t' d'

c y s z

c' s' z'

~ x { `

k g h

k' g'

1.2.2.1. Nema potvrda za postoewe na fonemite /f', y', h'/; [f', y', h'] se ja-vuvaat kako alofoni na / f, y, h/ pred /i/.

1.2.2.2. Fonemite /~, x, {, `/ fonetski se palatalizirani [~', x', {', `'].

1.3. Prozodija

1.3.1. Site vokali moàt da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokalise izgovaraat ne{to pokratko od akcentiranite.

1.3.2. Akcentot e sloboden i podvièn (v. 2.3.). Kako distinktiven priznaktoj se koristi kaj glagolite za razlikuvawe na aoristot i imperfektot i ao-ristot i prezentot kaj nekoi glagoli, sp. ²vika (3 l. edn. prez.) : vi²ka (3 l. edn.aor.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Distribucijata na vokalite e relativno slobodna. Tie moàt da sto-jat na po~etokot, vo sredinata i na krajot.


2.1.2.1. Vokalot /»/ ne moè da stoi na po~etokot i na krajot na zborofor-mite. Vo grupa so sonantite /r, l/ a pred konsonant na po~etokot na zborofor-mite /»/ redovno se javuva zad sonantot, sp. r»{, ²r»`dƒ. Vo sredinata na zboro-

219

formite vo grupa so /r, l/ me|u konsonanti mestoto na /»/ vo odnos na sonantotzavisi naj~esto od brojot na konsonantite {to sledat, od brojot na slogovitevo zboroformata, ponekoga{ i od karakterot na sosedniot konsonant, sp.k»r²t'i~inƒ, {²t»rk»l, ²z»rnu, c»r²v'en, ²f»rl'i, d»r²var, `»lt, p»ln, no: pr»~,k²r»mn'ik, c²r» kƒ, t²r»s'i, p²r»st'in, b²l»hƒ, g²l»tn'i, dl»k, z²l»~kƒ, s²l»zƒ,s²l»nc'÷.

2.1.2.2. Vokalite vo grupa so /r/ dosta ~esto se rasporeduvaat (so metateza)kako vo prethodniot paragraf, sp. v»r²t'enu (< vreteno), kur²m'it, pur²dava(prodava).

2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala po pravilo vo ovoj govor ne se kontrahi-raat, sp. kum²{ii, t²r'iisi (triese), ²saat'.

2.1.4. Neakcentiranite /e, a, o/ vo site pozicii na zboroformite se reali-ziraat kako [÷, ƒ, «] ili se neutralizira nivnata opozicija sprema /i, », u/ vokorist na poslednive, sp. p÷²t'el, ²n'epc'÷to, ²uhc'÷, pƒ²un, pƒtƒ²rok, ²jal«v'i, d«-mƒ²z'et', ~«²v'a~÷, ili: z'i²l'en, ìt²var, ²jajc'i, ²par'it'i, guv'÷²dar, pu²roj,²izvur, ²s'elu, pr»²s'incƒ, r»m²n'icƒ, gu²l'am'i, ²m'e¹c (mesec).

2.1.5. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal se realizira kako [¹], sp. b²l'e¹(< bl'ei < bl'ee), ²la¹ (lai < lae), ²m'e¹c (meic < mesic < mesec), no i: dvƒ²icƒ.

2.1.6. Vokalot /o/ pod akcent na po~etokot se realizira kako [uo]: ²uok«.

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Po odnos na pozicijata vo zboroformite samo zvu~nite opstruentise ograni~eni; tie ne moàt da stojat na krajot. Sonantite i bezvu~niteopstruenti moàt da stojat vo site pozicii.

2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en opstruent. Zvu~nite ne moàt dastojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne moàt da stojat pred zvu~nite op-struenti.

2.2.3. Palataliziranosta e distinktivna po pravilo pred vokalite, i toapred /a/ kako kontinuant na *½ vo akcentiran slog, kako i vo slu~ai kade {tome|u konsonantot i vokalot porano imalo /j/, sp. ²m'arƒ, ²l'at«, n'am, ²r'akƒ,²p'anƒ, b'al, ²v'arƒ, ²t'asnu, ²d'adu, ²c'anƒ, ²s'anu; ²z'em'ƒ, z²rav'÷, b²rat'ƒ, l'i²l'ak,²z'el'÷, ²koz'i. Konsonantite /l', n', t'/ moàt da se javat i pred drugite zadnivokali, pred konsonantite i na krajot na zboroformite, sp. kl'u~, ²z'el'kƒ,sol', ²sol'cƒ, ²ban'ƒ, d'en', z'et'.

Fonemite /k', g'/ isto taka ne se poziciono ograni~eni, sp. ²k'erkƒ, t»r-²~ajk'i, ²k'el'af, g'i²m'iƒ, g'ol'.

2.2.5. Nepalataliziranite opstruenti ne se javuvaat pred prednite vokali.2.2.6. Konsonantski grupi.

220

2.2.6.1. Od konsonantskite grupi na po~etokot ne moàt da stojat sekven-cite od p + c, ~, kako i grupata vn, sp. ~i²n'icƒ, ²~elƒ, ~÷²larn'ik (p~enica,p~ela), nuk, ²n»tr÷ (vnuk, vn»tre).

2.2.6.2. Na krajot ne moàt da stojat grupite -st, -{t : mos, plo{ (3.4.6.).2.2.6.3. Isto taka na krajot se neobi~ni grupite od r, l + n, sp. ²c»r»n

(c»rn), ²p»l'»n (p»ln).2.2.6.4. Od drugite konsonantski grupi treba da se istaknat kako neobi~ni

sekvencite str, zdr, `dr, sp. ²b'isr«, ²osr'i, ²s'esrƒ, s²rojn'ik, z²rav'i, `²r'ab'i(sestra, zdravje, `drebe), tsk : b²rack'i, gu²v'eck'i, stn : ²rad«sn'i, {~ : ²eh~i(< e{~e : e`), ²noh~i (noh~e < no{~e : no`), ²p»rh~i (< p»rh~e < p»rs~e :p»rst). Me|utoa, grupata t~ ovde e mo`na, sp. b²rat~÷, gu²v'et~÷ (: brat,gu²vedo).

2.2.6.5. Sekvenci od dva ednakvi konsonanta se retki. Imame po dva-triprimera samo za /j/ i /t/, sp. ²najjak, ²p'ett'i, d'÷²v'ett'i.

2.2.7. Oddelni konsonanti.2.2.7.1. Fonemata /j/ ne moè da stoi pred prednite vokali vo inicijalna

pozicija. Vo intervokalna pozicija vo sosedstvo so prednite vokali se javuvafakultativno, a naj~esto i napolno se gubi, sp. z²m'ii, ku²r'i(j)ƒ.

2.2.7.2. Sonantot /n/ pred tvrdite velari se realizira kako [ ]: ²s'a kƒ,²ma g«.

2.2.7.3. Fonemata /v/ pred labijalnite vokali se realizira kako [×]: ²×odƒ,×ol, mrƒ²×utn'ik, a ~esto i sosema se gubi (v. 3.4.5.).

2.2.7.4. Fonemite /k', g'/ se mnogu retki; se javuvaat, glavno, vo tu|izborovi (v. 3.2.).

2.2.7.5. Afrikatite /y, x/ isto taka se retki. /x/ se javuva prete`no vo tu|izborovi i morfemi (v. 3.2.). /y/ ima ograni~ena distribucija; se javuva, glavno,vo grupata yv : y²v'iskƒ, y²v'azdƒ, poretko i na po~etokot pred vokali, sp. ²y'irƒ.

2.3. Prozodija

2.3.1. Kaj paradigmatskite zborovi razlikuvame dva osnovni akcentski ti-pa: paradigma so morfolo{ki utvrden akcent, sp. ²baba ‡ ²bab'i ‡ ²babata ‡²bab'it'e, ²imam ‡ ²ima{ ‡ ²ima ‡ ²imam'e ‡ ²imat'e ‡ ²imat, i paradigma so pod-vièn akcent: (kaj imenkite) a) ²grat ‡ g²rad«v'e : grƒ²do ‡ g²rƒd«²v'et«, ²z»p ‡²z»b'i : z»²bo ‡ z»²b'it'÷, b²radƒ ‡ b²rad'i : brƒ²datƒ ‡ brƒ²d'it'÷, ²k»rf :k»rf²ta, ²~el« ‡ ²~elƒ : ~÷²lot« ‡ ~÷²latƒ; b) k²r'ilo : kr'i²lot« ‡ kr'i²l'a ‡kr'i²l'atƒ; (kaj glagolite) a) p²l'etƒ : pl'÷²t'e{ ‡ pl'÷²t'e ‡ pl'÷²t'em'÷ ‡pl'÷²t'et'÷ ‡ pl'÷²tat (prezent).

221

2.3.2. Vo zboroformite so ~etiri i pove}e slogovi, ako akcentot treba dapadne na ~etvrtiot slog od krajot, toga{ se javuva na pretposledniot slogvtor akcent, koj e po ja~ina ednakov so prvi~niot, sp. ²jar'i²b'icƒ,k²rastƒ²v'icƒ, ²b'i{in²c'etƒ, ²ma~in²c'etƒ, ²s»b«²tatƒ (: ²s»b«tƒ), g²rad«²v'et«.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : ²d'irƒ, ²r'ibƒ, s'in< e so redukcija: ²pol'i (pol'e), pp'i²rugƒ, sf'i²tul'kƒ, i²z'ik (2.1.4.)< u so delabijalizacija vo oddelni leksemi, sp. i²n'icƒ (< junica)

e < *& : d'en', u²c'et'< *£ : g²r'edƒ, ²~ed«< *½ vo neakcentiran slog: r'÷²katƒ (: ²r'akƒ), p'÷s«k²l'iv« ²m'ast« (:

²p'asuk)< sekundarniot 2 pred krajnoto /r/: ²v'at'÷r< sekundarno vo primerite od tipot ²~erv«, ²c»r'÷n, ²p»l'÷n pokraj ²p»l'»n

» < *% vo korenski slog: ²b»~vƒ, d»{, m»h, s»n< *† vo korenska morfema: ²g»bƒ, ²g»skƒ, ²k»{tƒ, p»t', p²r»~kƒ< sekundarno: l»²ìcƒ, ²m»glƒ, ²c»ft'i< *¦ vo grupa so /r/: ²g»rl«, vr»h, c²r»kvƒ< *þ vo grupa so /l/: b²l»hƒ, g²l»tn'i, `»lt< e vo neakcentirani slogovi (so redukcija, naj~esto pred sonantite

r, l, n): ²ve~»r, ²gab»r, ²os»r, ²h'it»r, ²v»ny»l, ²k'is»l, {²t»rk»l, ²ar»n, ²èd»n,²ko`»n, ²s'it»n < vo turski zborovi: a²h»r, ²ajg»r, k»s²m'et'

a < *† vo afiksi: pƒd²nal, b'÷²rat< *½ vo akcentirani slogovi: ²d'ad«, y²v'azdƒ, ì²l'azu, m²l'aku, n'am,

²t'astu, ²c'ap'i, ~u²v'ako < *% vo afiksni morfemi: pl»²òk, ru²~ok, ²nos« (< nosot)u < o vo neakcentirani slogovi (so redukcija): gu²l'am, ²gosput', ²d'adu,

²d'enuvi, luv²xia, ²nokut', ku²l'iva (v. 2.1.4.)< i so labijalizacija vo oddelni slu~ai, sp. ~u²r'e{a, ~u²v'iƒ

3.2. Konsonantizam

222

Konsonantite /j, l, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat odsoodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem, so isklu~ok na poziciite predprednite vokali kade {to se dobile /m', n', l', r', p', b', v', t', d', c', s', z'/ (v.2.2.3.).

Osven toa: j < i zad drug vokal vo oddelni slu~ai, sp. v²r'i¹ (< vrii < vrie), ²m'e¹c(< meic < mesic) (v. 2.1.5.)

l < *l´ vo oddelni slu~ai: pr'i²jat'÷l, du²ilkƒ, c'i²d'ilkƒ, i dr.< *þ vo grupa so /»/: v»lk, `»lt, d²l»g«, s²l»zƒ

l' < *l´ : kl'u~, k»²d'el'ƒ< *l : sol', ²zel'kƒ

n < * vo oddelni pozicii i slu~ai, sp. i²m'inƒ, ²s'ir»n'i (< sirenje)n' < * : ban'ƒ, kon'

< * : d'en'< n analo{ki vo oddelni primeri, sp. bƒl²kan'

r < *< *¦ vo grupa so /»/: s»rp, ²s»rc'÷, tr»n, r»{

f < hv : ²fojnƒ, ²fal'ƒm< h vo pooddelni leksemi, sp. ²elfƒ, ²lopuf, suf< tu|o: fes, ²furnƒ< onomatopejsko: of, ²fu~i

v < *w< ø (kako proteza) pred kontinuantot na inicijalnoto *†, sp. ²v»gl'in

(< v»gl'en), ²v»tukt < *t´ vo grupa so { : ²k»{tƒ, p²l'e{t'it' < *-t : z'et', ²lakut', p»t'

< *tÞj : b²rat'i, c²v'et'÷< analo{ki na krajot, sp. a²jat', ²saat', su²fat', u²c'et'

d < *d´ vo grupa so ` : ²v'a`d'i, ²m'e`dƒd' < *-d : ²gospud' > ²gosput'c < * vo grupata * ¦- : ²c»r»n

< s vo grupata ps : ²vapcƒy < z vo grupata zv : y²v'iskƒ, yv'ar, i na po~etokot pred vokal vo pood-

delni leksemi: y÷v²gar, ²y'irƒz < *•~ < { vo grupata p{ : ~i²nicƒ (< p~enica < p{enica)x < vo tu|i zborovi i morfemi, sp. xep, luv²xiƒ

< ` vo oddelni slu~ai, sp. nu²xi kƒ (dem. od noga)

223

{ < *t´ vo grupa so t : ²k»{tƒ, s²v'a{tƒ, ²fa{tƒ` < *d´ vo grupa so d : ²v'a`d'i, ²m'e`duk' < *t´ vo nekolku leksemi i vo morfemata -jk'i, sp. d«mƒ²k'in, ²k'erƒ,

(k'e), t»r²~ajk'ig' < vo tu|i zborovi, sp. g'ol', g'on, g'i²m'iƒh < { vo grupata {~ vo: ²noh~i (< nos~e : nos), ²eh~i (< e{~e : e`)3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od bezvu~nite, a bezvu~ni-

te od zvu~nite kako rezultat na regresivna asimilacija po zvu~nost.3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot se dobieni i od soodvetnite zvu~ni

parnici.

3.3. Prozodija

Pojdovniot sistem ne pretrpel ponatamo{ni fonolo{ki prozodiski pro-meni, no se izvr{eni zna~itelni morfolo{ki promeni (sp. 2.3.).

3.4. Gubewe na pooddelni glasovi

3.4.1. Neakcentiranite vokali poradi kvalitetskata redukcija vo pove}e-slo`nite zboroformi ~esto se gubat, osobeno pred ~lenskite morfemi, sp.²jarb'icƒ pokraj ²jar'i²b'icƒ, bƒ²b'intƒ (babinata), slƒ²b'intƒ (slabinata),sp²l'intƒ (spl'inata).

3.4.2. Vokalot /o/ redovno se gubi na po~etokot vo: ²pa{kƒ (opa{ka),²p'inc'i (opinci).

3.4.3. Sonantot /j/ se gubi pred prednite vokali, sp. ÷²l'en, ²es'in.3.4.4. Opstruentot /p/ se gubi vo po~etnata grupa p~ : ~i²n'icƒ (p~enica)

(v. 2.2.6.1.).3.4.5. Soglaskata /v/ ~esto se gubi pred labijalnite vokali, sp. ²odƒ (voda),

²osuk (vosuk), ulu²var (volovar), u²dar (vodar), ud'i²n'icƒ (vodenica), ²b'iul (bi-vol), b'iu²l'icƒ (bivol'ica), p²rau (pravo), ²ujk« (vujko).

Isto taka se gubi /v/ i vo sekvencata vn na po~etokot: nuk, ²nukƒ (vnuk),²n»tr÷ (vnatre) (v. 2.2.6.1.), i vo zamenkite ²s'ek'i, ²s'ite.

3.4.6. Konsonantot /t/ redovno se gubi vo grupata str : ²s'esrƒ, srah, s²r'ahƒ‘strea’, vo krajnite grupi -st, -{t : pos, ²p»rs, d»{, plo{, na krajot kaj broe-vite od tipot d²vajs'i, p'id'i²s'e (dvaeset, pedeset).

3.4.7. Glasot /d/ redovno se gubi vo grupata zdr : zraf.3.4.8. Konsonantot /h/ se zagubil vo grupata hl, sp. l'ap, ²ladn«.

3.5. Metateza

224

Izvr{ena metateza nao|ame vo zamenskite formi izvedeni od *wÞs-, sp.s'ak, ²s'ak'i, ²s'ek'i, ²s'i~k'i, ²s'it'÷.

224

23. PLEVNA

PLEVNA ( ), Sersko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.Dramski govor.OLA 113a, MDA 299.Seloto Plevna se nao|a ne{to malku pozapadno od gradot Drama. Do 1944

god. vo seloto imalo okolu 1.000 semejstva, od koi samo desetina gr~ki, dose-leni vo 1922 god. od Mala Azija. Vo 1944 god. golem del od makedonskoto nase-lenie se raselilo. Okolu 600 semejstva emigrirale vo Bugarija i voJugoslavija. Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo. Vo seloto imalogr~ko osnovno u~ili{te od 4 klasa.

Opisot e prv pat objaven vo GZbF-lF 4, Skopje 1978.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

m'

l r n

l' r' n'

j

225

1.2.2. Opstruenti

p b f v

p' b' f' v'

t d

t' d'

c s z

c' s' z'

~ { `

k g h

k' g'

1.2.2.1. Nema potvrda za postoewe na fonemata /h'/; [h'] e alofon na /h/ pred /i/.1.2.2.2. Fonemite /~, {, `/ fonetski se palatalizirani [~', {', `'].

1.3. Prozodija

1.3.1. Site vokali moàt da bidat akcentirani. Akcentiranite vokali seizgovaraat malku ne{to podolgo od neakcentiranite.

1.3.2. Akcentot e sloboden i podvièn (v. 2.3.). Kako distinktiven priznaktoj se koristi kaj glagolite vo prezentot i aoristot kaj nekoi glagolski tipo-vi, sp. ²igrƒ, ²nos'i (3 l. edn. prez.) : ig²ra, no²s'i (3 l. edn. aor.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Site vokali moàt da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajotna zboroformite.

2.1.2. Vo princip site vokali moàt da stojat vo grupa so sekoj.2.1.3. Isto taka e slobodna distribucijata na vokalite i vo odnos na kon-

sonantite.2.1.4. Sekvenci od dva isti vokala ne se ~esti, no vo princip se mo`ni. Sa-

mo vo nekolku slu~ai e konstatirana kontrakcija, sp. ²ma:lƒ (< maala < maha-la), ²sa:t (saat).

226

2.1.5. Vokalite /e, a, o/ vo neakcentiran slog vo site pozicii na zborofor-mite podleàt na redukcija i imaat alofoni [÷, ƒ, «], sp. ÷²z'ik, ²kam'÷n', v²r'a-m'÷, ²pol'÷, ²z'el'÷, ²vadƒ, kƒ²k»f, nƒu²~il, slƒ²v'ej, ²v'in«, s²tar«, ²dojd«h, ili se ne-utralizira nivnata opozicija sprema /i, », u/ vo korist na poslednive, sp.p'i²ra, p'i²t'el, glƒ²v'inƒ, slƒ²n'inƒ, du²b»r, gu²l'am, su²kak, ²lobudƒ, ²radus, u²r'el,u²c'et'.

2.1.6. Fonemata /»/ vo neakcentiran slog se izgovara ne{to pootvoreno odnormalnoto akcentirano /»/, poblisku do /a/. Vo ovaa pozicija toa se izedna~i-lo fonetski so reduciranoto neakcentirano /a/ i imame alofon [ƒ], sp. gƒs'÷-²n'icƒ (g»senica), kƒ²d'e, sƒ²b'irƒ, k²rotƒk, ²p'etƒk.

2.1.7. Vokalot /»/ zad palatalizirana soglaska vo ~lenskata morfema zam.r. vo neakcentiran slog se izgovara ne{to ponapred i pozatvoreno, sp.²kon'÷, ²p»t'÷.

2.1.8. Vokalot /o/ pod akcent se realizira kako [uo], sp. ²uoblƒk, ²uobrƒs,²uogƒn', ²uo~i, guol, kuon', ²muol'bƒ.

2.2. Konsonantizam


Zvu~nite opstruenti ne moàt da se javat na krajot.2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en, kako i od bezvu~en i zvu~en,

vklu~uvaj}i ja i fonemata /v/, samo so toa ograni~uvawe {to /v/ zad bezvu~enopstruent podleì na progresivna asimilacija, sp. sfat, tfoj.

2.2.3. Site konsonanti pred prednite vokali se palatalizirani.2.2.4. Palataliziranosta e distinktivna pred /a/, pred konsonant i na kra-

jot, sp. ²m'arƒ, ²n'akuj, d'en', ²l'at«, ²l'ud'i, ²bol'kƒ, ²z'el'kƒ, sol', gr'ah, car',b'al, ²p'anƒ, ²v'arƒ (: ²varƒ ‡ glagol), dv'a, ²d'ad« (: ²dade), d'al (: dal ‡ glagol),²t'al«, z'et', p'et', p»t', c'al, ²s'am'i (< s'am'e : ²sami).

Fonemite /k', g'/ ne se poziciono ograni~eni, sp. k'ef, k'ar, k'or, k'umk,²k'itkƒ, g'ol', g'um, ²g'er'is.

2.2.5. Fonemata /j/ ne se javuva vo inicijalna pozicija pred /e/, a vo inter-vokalna pozicija pred /e/ se sre}ava retko, a naj~esto napolno se gubi.

2.2.6. Fonemata /l/ se javuva pred zadnite vokali, na krajot na zboroformi-te i pred konsonant, sp. g²lavƒ, g²luv«, loj, dal; pred prednite vokali i predkonsonantite /k, c, ~/ se javuva samo /l'/, sp. ²pol'÷, l'is, v»l'k, ²pal'c'i, p'i-²t'el'~e (: pi²tel).

2.2.7. Pred velarnite /k, g/ sonantot /n/ ima alofon [ ], sp. ²gra kƒ, f²ra gƒ,a pred palataliziranoto /k'/ se realizira kako /n'/, sp. g²ran'k'i, ²t'en'k'i.

227

2.2.8. Soglaskata /v/ na po~etokot pred zaden vokal, a osobeno pred labi-jalnite /o, u/ se realizira kako [×], sp. ×ar, ²×»rbƒ, ²×ujk«, ²×uol pokraj uol.

2.2.9. Fonemite /k', g'/ se mnogu retki; se javuvaat prete`no vo tu|izborovi.

2.2.10. Sekvenci od dva ednakvi konsonanta se retki; vo materijalot gi naj-dovme samo geminatite dd : nƒd²davƒm, i nn vo primeri kako ²pannƒ (padna),²s'ennƒ (sedna), ²enn« (edno).

2.3. Prozodija

2.3.1. Kaj paradigmatskite zborovi razlikuvame dva akcentski tipa: a) pa-radigma so morfolo{ki utvrden akcent, sp. ²babƒ ‡ ²babƒtƒ ‡ ²bab'i ‡ ²bab'ite,i b) paradigma so podvièn akcent. Akcentski modeli so podvièn akcent seslednive: (kaj imenkite) 1) grat ‡ g²rad«v'÷ : grƒ²d» ‡ g²rad«³v'÷t«, g²lavƒ ‡ g²lav'i :glƒ²vatƒ ‡ glƒ²v'it'÷, ²k»rf : kƒrf²ta; 2) ²m'es« : m'÷²sot« ‡ m'÷²sa ‡ m'÷²satƒ,²pol'÷ : p«²l'et« ‡ p«²l'a ‡ p«²l'etƒ; (kaj glagolite) vo prezentot: 1. p²l'etƒ :pl'÷²t'e{ ‡ pl'÷²t'et'÷, ²d»r`ƒ : dƒr²ì{; 2. ²ob'÷rƒ : ub'÷²r'e{ ‡ ub'÷²r'e (kogase prefiksirani).

2.3.2. Vo zboroformite so ~etiri i pove}e slogovi, ako e osnovniot akcentna po~etniot slog, se javuva sekundaren akcent na pretposledniot slog, sp.g²rad«³v'et«, ²kat'÷³r'i~kƒ, ²lastu³v'icƒ, ²rast«³var'e.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : b'ik, s'in< e so redukcija: ²d'ev'it, p'i²t'el (v. 2.1.5.)

e < *& : d'en', l'en< *£ : ÷²z'ik, ²edƒr, r'et< a zad palatalen, odn. palataliziran konsonant, sp. p'i(j)e²nik,

t²ka÷~, p«²l'enƒ< kako proteza vo ÷vd«²v'icƒ< sekundarno vo primerite od tipot ~erf, ~÷r²v'en«, ~÷r²n'icƒ

» < *% : ²b»~vƒ, d»{, s»n, ²s»hnƒ, ²v»tƒk, ²p'etƒk, kƒ²k»f< *† : m»{, ²v»`÷, ²g»bƒ, p»t', ²r»kƒ

228

< sekundarniot 2 vo site pozicii na zboroformite, sp. ²m»glƒ, ²c»f-t'i, ²h'itƒr, ²uogƒn'

< *¦ vo grupa so /r/: s»rp, ²s»rc'÷, tr»n< *þ vo grupa so /l/: v»lk, `»lt, ²p»ln«, dl»k< e vo oddelni slu~ai, naj~esto pred /l, n/ vo sufiksite -el, -tel, -en,

sp. ²k'isƒl, pr'i²jatƒl, ²zadƒn, ²silƒn< a so redukcija vo neakcentiran slog, sp. slƒ²n'inƒ (v. 2.1.5.)

< turskoto : kƒs²m'et, kƒ²t»ra < *† vo sufiksot -na-, sp. pƒd²nal

< *½ vo akcentiran slog, sp. b'al, gu²l'am'i, g²r'ah, dv'a, l'ap, ²p'anƒ,²s'an«

u < o so redukcija vo neakcentiran slog, sp. gu²l'am, su²kak, ²radus (v.2.1.5.)

< i so labijalizacija vo oddelni slu~ai, sp. ~u²r'e{ƒ, ~u²v'iƒ, ~uf-²l'ik', u~u²m'en', s'ur²mah.

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat od so-odvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Palataliziranite konsonanti/m', n', l', r', p', b', v', t', d', c', s', z'/ se dobieni od soodvetnite tvrdikonsonanti pred prednite vokali vlu~uvaj}i go i *½ > 'a i *Þ > ø, sp. ²m'arƒ,sn'ak, m²l'ak«, l'ap, br'ak, ²p'anƒ, b'al, ²v'atƒr', ²t'asnu, ²d'al, c'al, ²s'an«. Osventoa:

l < *þ vo grupa so /»/, sp. ²v»lnƒ, ²s»lzƒ< *l´ vo oddelni primeri, sp. kral, pri²jatƒl

l' < *l´ : kl'u~, l'ut< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

j < so anticipacija na mekosta kaj /k'/, sp. ²v'ejk'÷, bu²bajk', spƒ²najk',mus²tajk', g«²lajk'

n < d vo grupata dn, sp. ²pannƒ (padna), ²enn« (edno), ²s'ennƒ (sedna)< w vo oddelni leksemi, sp. ²banƒ

n' < n na krajot vo oddelni slu~ai, sp. ²balkƒn' (po analogija na sli~niobrazuvawa) i pred /k'/ vo primeri kako ²ten'k'i

r < *< *¦ vo grupa so /»/: ²s»rc'÷, tr»n

r' < r analo{ki na krajot, sp. m'i²s'ir', ìr'f < hv : ²fat'i

< h vo oddelni leksemi na krajot, sp. ku²ùf

229

< v vo grupata vn, sp. fnuk< tu|o: fes, f'i²n'er< onomatopejsko: ²fu~i, of

v < *w< m vo grupata mn : s²tovnƒ, ²t'evnu< ø (kako proteza) na po~etokot pred kontinuantot na *†, sp. ²v»gl'in,

²v»tƒk, kako i vo leksemata vƒl²tar't < *t´ vo grupa so /{/, sp. ²k»{tƒ, s²f'a{tƒt' < t pred /k'/ vo sekvencata -tk'i, sp. ²k'it'k'i i na krajot po analogi-

ja na sli~ni primeri, sp. ²l'ekƒt', ²im«t'd < *d´ vo grupa so /`/: ²m'e`dƒc < * vo grupata * ¦-, sp. ²c»rƒn

< s vo grupata ps, sp. ²vapcƒ, sk, sp. g²rack'is' < sekundarno vo primeri kako ²̀ al«s', m²lad«s' (< mladost')z < *• : z²v'azdƒ{ < *t´ vo grupa so /t/, sp. ²k»{tƒ, rukƒ{²t'em` < *d´ vo grupa so /d/, sp. ²m'e`dƒ, g²ra`d'ƒn'÷

< vo tu|i leksemi, sp. ²o`ƒkk' < *t´ vo ²v'ejk'÷

< k na krajot zad /i/, sp. i²z'ik' / i²z'ijk', bu²l'ik' / bu²l'ijk', i vo drugapozicija: spƒ²najk', bu²b»jk'

< tu|o: k'ef, k'ar, k'org' < vo tu|i zborovi, sp. g'ak, g'ol', g'umh < j pred /c, ~/ vo oddelni slu~ai, sp. ²jahc'÷, jƒh²~inku

< k vo grupata kt, sp. ²laht'÷, ²noht'÷, ²dohtur < { vo sekvencata {~ vo oddelni slu~ai, sp. ²noh~i (< no{~e : no`)

< sekundarno pred inicijalnoto /i/, sp. ²h'idi, ²h'imƒ, ²h'iglƒ,h'im,

²h'ist'inƒ, poretko i pred /r/, sp. h²r'ipƒ.3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od bezvu~ni, a bezvu~nite

od zvu~ni opstruenti kako rezultat na regresivna asimilacija po zvu~nost.3.2.2. Bezvu~nite opstruenti se dobieni od zvu~nite i na krajot na zboro-

formite.

3.3. Prozodija

Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel ponatamo{ni promeni, no seizvr{ile zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).

230


3.4.1. Neakcentiranite vokali poradi kvantitetskata redukcija ~esto segubat vo pove}eslo`nite zboroformi, sp. ²gal'cƒ (gal'ica), guv²dar (govedar),pun²d'elnik (ponedelnik), ²va{tƒ, ²na{tƒ (va{ata, na{ata), ²el't'e (el'ate,el'ajte), pul²v'inƒ (polovina), s'ur²mah (siromah), i dr.

3.4.2. Vokalot /o/ redovno se gubi na po~etokot vo leksemite: ²pa{kƒ, ²p'in-c'i, ros²p'ijƒ (orospija).

3.4.3. Soglaskata /v/ ~esto se gubi pred labijalnite vokali na po~etokot,sp. ²uodƒ (voda), uol (vol), ²uosƒk (²vosƒk), potoa vo ²im'÷ (vime), vo grupata sv vozamenkite s'ak, ²si~k'i, ponekoga{ i vo grupite tv, dv, sp. u²tor'i, zƒ²tor'i(zatvori), dor (dvor).

3.4.4. Od drugite konsonanti vo oddelni slu~ai se gubat u{te /t/ vo kraj-nite grupi -st, -{t, sp. gros, pros, {es, d»{, pr'i{, ~u{, /p/ vo po~etnatagrupa p~-, sp. ~i²n'icƒ, i /h/ vo l'ap (hl'ab).

3.5. Metateza

Metateza naj~esto se javuva vo grupite so /r/, sp. gƒrn'i²~ar (grani~ar),gƒr²d'inƒ (gradina), gƒr²madƒ, k«r²m'it' (kromit).

231

24. ZRNEVO

ZRNEVO ( ) Dramsko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.Dramski mrva{ki govor.MDA 291.

0. Seloto Zrnevo (dij. Z»rnevo) se nao|a vo severniot del na oblastaMrva{ko na pravecot Drama‡Goce Del~ev (Nevrokop). Poznato e i pod imetoDolen Nevrokop. Raspoloèno e vo podno`jeto na planinata Bozdag (Mramo-rica) na viso~ina od okolu 600 m. Se sostoi od tri maala: ²Gajdovska Maha²la,²Run~efkata Maha²la i ²C»rkv'enata Maha²la. Vo granicite na selskiot posedkako poistaknati toponimi na{ite informatori gi spomenuvaa: Kur'i²ta,U²soeto, Sf'e²t'i ²Todar, Sf'e²t'i I²l'ija, Sf'e²t'i Pand'e²l'ija (crkovni ob-jekti), ²Run~efka, A²san Bu²nar, ²Popof K²laenc, ²L'eskata, ²Potok, Kul²tuc'i-t'e, Be²l'en'ica, ²R'ekata, V»r²{ul (tamu bile gumnata), P²l'evnata,²Sadn'it'e, L'i²vad'i, Bu²r'ik'it'e (imalo treva "burika"), ²Rud'i³nata, E²rof\ol', L»²kata, i dr.

Zrnevo spa|a vo pogolemite mrva{ki sela i vaì kako op{tinski centar.Vo seloto ìvee prete`no makedonsko naselenie so maj~in jazik makedon-

ski. Vo 1945 god., spored kaùvawata na na{ite informatori, toa imalookolu 1.400 makedonski semejstva i okolu 60-tina gr~ki, nare~eni "maxiri",koi se doselile tuka od Mala Azija vo 1924 god. Vo po~etokot na ovoj vek,spored statisti~kite podatoci {to gi dava Vasil K'n~ov, vo Zrnevo imalo1.950 ìteli Makedonci i 170 Turci ‡ podocna iseleni vo Turcija (VasilK†n~ov, Izbrani proizvedeni®, t. II, Sofi®, 1970).

Glavno zanimawe na naselenieto bilo zemjodelstvoto i sto~arstvoto, a vovremeto na otomanskoto vladeewe va`na stopanska granka bila i rudarstvoto.Svoite proizvodi zrnev~ani (zrnevci) gi plasirale na pazarite vo Prose~en("mal pazar") i vo gradot Drama ("golem pazar"), po ne{to razmenuvale i sookolnite sela S²tar~i{ta, Kuma²n'i~, Vlkuvo (V»lkovo) i turskoto E²l'es.

Po Balkanskite vojni i po Prvata svetska vojna, koga ovaa oblast vleguvavo sostavot na gr~kata dràva, kako slu`ben jazik se upotrebuva gr~kiot,taka {to makedonskoto naselenie pokraj maj~iniot makedonski jazik vo

232

slu`benata komunikacija go upotrebuva i gr~kiot. Toa bi bile op{tipodatoci za seloto i negovoto naselenie.

Dijalektniot materijal {to go prezentirame e zabeleèn spored dva pra-{alnika ‡ Pra{alnikot za Makedonskiot dijalekten atlas (PMDA) iPra{alnikot za Op{toslovenskiot lingvisti~ki atlas (VoprosnikObçeslav®nskogo lingvisti~eskogo atlasa, Moskva 1979 g.). Po prviotpra{alnik, koj sodrì okolu 3.000 leksi~ki pozicii, anketiraweto go imavr{eno d-r Kosta Peev vo 1983 g., a vtoriot pra{alnik (so okolu 3.500pozicii) go imam popolneto jas vo 1980 g.

Glaven informator na Peev mu bil Ivan Pande Sulev, roden vo 1906 god.vo Zrnevo, kade {to ìveel do 1945 god., koga emigriral i se naselil vo Stru-mica, po zanimawe zemjodelec, so minimalna pismenost (samouk).

Moi informatori bea Kata Karxe{eva, rodena vo 1918 god. vo Zrnevo, sozavr{eno IV oddelenie gr~ko u~ili{te, i Jana Vlahova, rodena vo Zrnevo vo1921 god., i dvete po zanimawe doma}inki; do 1945 god. postojano ìveele vorodnoto Zrnevo, a kako emigranti od taa godina se naselile vo [tip.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV vek.Opisot e prv pat pe~aten vo Zbornik vo ~est na Radmila Ugrinova-Ska-

lovska : po povod sedumdesetgodi{ninata, Skopje 1997.

1. Vokalizam

1.1. Inventar na fonemite.

Zrnevskiot govor ima {est samoglasni~ki fonemi:

i u

»

e o

a

Kako relevantni distinktivni priznaci se javuvaat: stepenot na otvorot,zaokruènosta (labijalnosta) i mestoto na artikulacijata. Pretstaveni vodijagram tie ni se predlagaat vo sledniov vid:

i u e o » azaokruèni ‡ + ‡ + ‡ ‡

predni + ‡ + ‡ ‡ ‡

233

niski ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ +

visoki + + ‡ ‡ + ‡

1.1.1. Realizacija. ‡ Realizacijata na samoglaskite vo golema mera zavisiod akcentskata pozicija.

Osnovnite alofoni se realiziraat koga se nao|aat samoglaskite vo akcen-tirana pozicija. Samoglaskite /i, u, »/ vo taa pozicija po pravilo se izgova-raat kako vo standardniot jazik, se razbira, do kolku na nivnata artikulacijane vlijae soglasni~koto opkruùvawe, sp. s'in, ²z'imƒ, um, kum, dar, va{.

Akcentiranoto /e/ dava vpe~atok po sluhova precenka kako ne{to pozatvo-ren fon, sp. ²s'el«, b'el.

Akcentiranoto /o/ vo site morfolo{ki pozicii se realizira kako dif-tong /uo/, sp.: ²uor'ƒl, ²uosƒm, ²uo{t'÷, ²uo~i, ²uofcƒ, ²kuon', ²muoj, ²nuogƒ.

Fonemata /»/ vo akcentirana pozicija se realizira kako i vo drugite jugo-isto~ni makedonski govori, sp. ²r»kƒ, ²d»{, s»n.

Vo neakcentirana pozicija site samoglaski podleàt na kvantitativnaredukcija, {to zna~i tie se izgovaraat za nijansa pokratko od akcentiranitenivni alofoni, sp.: ²b'el'i, ÷²l'en, ²s'el«, k²n'igƒ, rƒ²k»tƒ, u²huot«.

Samoglaskite /e, o, », a/ osven toa podleàt i na kvalitetska redukcija(v. 1.1.2.).

1.1.2. Redukcija na samoglaskite.Site nevisoki samoglaski vo neakcentirana pozicija podleàt na kvali-

tativna redukcija. Na toj na~in se realiziraat cela serija zatvorenialofoni. Stepenot na redukcijata moè da zavisi i od drugi fonetskifaktori, kako {to se karakterot na sosednite soglaski, strukturata naslogovite, tempoto na govorot i dr.

/a/. ‡ Neakcentiranoto /a/ ima zatvoren alofon [ƒ] vo site pozicii na zbo-roformite, sp.: grƒ²d'inƒ, pƒ²n'icƒ, grƒ`²dan'in, brƒ²d'inkƒ, pƒnƒ²g'ir, bƒ²ir, zƒ-dƒr²à, mrƒ²¡arn'ik, rƒ²k'ijƒ, v»zglƒv²n'icƒ, nƒ²p»rstƒk, jƒl«²v'icƒ, mƒ²g'uosn'ik,gƒjdƒ²ìjƒ, mlƒ²d'it÷, brƒ²d»tƒ, p«pƒ²d'a, ‡ ²z'evgƒr, ²kuomƒr, ²hubƒ¡ƒ, ²uobrƒ{~ƒ,²puoƒs, ²uodƒjƒ, ²àbƒtƒ, ‡ ²s'esrƒ, ²k»{tƒ, ²rukƒ, ²iskƒ{, i dr.

/»/. ‡ Neakcentiranoto /»/ ima ne{to polabava artikulacija koja se dobli-ùva do artikulacijata na neakcentiranoto /a/ i so nego se neutralizira, sp.:²d»{ ‡ dƒ`²d», dƒ`²duovn'ik, ²d»skƒ ‡ dƒ{²~inkƒ, s²n»(h)ƒ ‡ snƒ²it'÷, z»p ‡ zƒ²b»,²r»kƒ ‡ rƒ²k»tƒ, ²k»rf ‡ kƒrf²t», ²t'enƒk, ²m»{ ‡ mƒ²`», ²c»rƒn ‡ cƒr²n'iƒ,t²¡»rt ‡ tvƒrd«g²laf, ²g»rd'i ‡ gƒr²d'it÷, sƒ²b'irƒ, i dr.

/e/. ‡ Samoglaskata /e/ vo neakcentirana pozicija se javuva vo dva osnovnialofoni: [÷] ‡ zatvoreno e koe kloni kon i, i vo oddelni slu~ai se neutralizi-

234

ra so /i/ isto taka vo neakcentirana pozicija, i [ƒ] ‡ fon koj kloni kon a. Sp.primeri: ÷²z'ik', r'÷b²ra (: ²r'ebr«), t'÷²m'el', g'÷r²dan', ÷²h'el', p'÷²t'el', b'÷²latƒ²r'izƒ, v'÷²~erƒ, ²s'in«v'÷; n'i²d'el'ƒ, d'i²b'el', {i²k'er, p'it'²n'ik, ugl'i²dal«, n'i-²v'estƒ, t'i²puolƒ, s'i²ga, v'i²l'id'÷n', v'il'i²k'i pus', p~i²n'icƒ. Naj~esto se javu-va alofonot [ƒ], i toa redovno pred sonantite, mnogu ~esto vo finalna pozi-cija, i retko i vo drugo soglasni~ko sosedstvo, sp.: ²v'e~ƒr, ²d'e¡'ƒr, vrƒ²t'en«,²k'is'ƒl, pr'i²jat'ƒl, ²buol'ƒn, ²r»`ƒn, g²lad'ƒn, ²kuor'ƒn', ²luop'ƒn, ²m»t'ƒn,²puol'ƒn, ²zad'ƒn, g²nus'ƒn, v²r'ed'ƒn, m'i²s'ir'ƒn ²l'ep, zƒ²l'en, m'÷sƒ²~inƒ,p²l'e{t'ƒs, sƒ²l'an'in, ²esƒnsk« v²r'em'ƒ, ²d'etƒnc'e, ²kuolƒd'÷, ²jarƒ³b'icƒ,~ƒ²r'e{ƒ, ²s'ed'ƒm', ²uos'ƒm', k²lad'÷n'ƒc, ²m'e(s')ƒc, v'÷l'÷²{an'ƒc, skup'i²jan'ƒc, vofinalna pozicija: v²r'em'ƒ, ²muor'ƒ ‡ m«²r'et«, ²¡»gl'ƒ, ²z'el'ƒ, ²puol'ƒ ‡²puol'ƒt«, ²mul'ƒ, ²t'el'ƒ, ²p»rl'ƒ, `²r'eb'ƒ, ²d'et'ƒ, d²v'est'ƒ, ²utr'ƒ, ²s'etn'ƒ,²kuot'ƒ, ²im'ƒ (v'im'e), ²¡»`ƒ, kƒ²¡al'~ƒ, ku²r'em~ƒ, ²¡»rh~ƒ, ²¡»l'~ƒ, ²duol'~ƒ,²d»{~ƒ, ²nuos~ƒ, ²uog'in'~ƒ, s²tuol'~ƒ, mn. formi: ²kuon' ‡ ²kuon'ƒ i ²kuon'÷, kuol ‡²kuol'ƒ, s²nuop ‡ s²nuop'ƒ, ²uobrƒs ‡ ²uobrƒz'ƒ, cƒ²rul'ƒ (: ~l. formi: ²kuol'ƒ, s²nuop'ƒ,²uobr»z'ƒ), ²v'id'ƒ ‡ ²v'id'÷hm'ƒ, g²l'edƒht'ƒ, ²m'ij sƒ ‡ ²m'ijt'ƒ sƒ, «²bujt'ƒ sƒ, idr. ‡ Kako {to se gleda od privedenite primeri, soglaskata pred krajnotoreducirano e (> ƒ) sekoga{ e palatalizirana, sp. ²puol'÷ ‡ ²puol'ƒ, z²rav'÷ ‡z²rav'ƒ, d²ren'÷ ‡ d²ren'ƒ, no samo pred finalnoto -e, dodeka vo drugite poziciitaa zatvrdnala, sp. ²d'ev'÷r > ²d'e¡ƒr, ²zad'÷n > ²zadƒn, z'÷²l'en > zƒ²l'en, i dr.

/o/. ‡ Neakcentiranoto /o/ vo site morfolo{ki pozicii se reducira vo [«]‡ zatvoren labijalen fon {to kloni kon /u/, ili se neutralizira so neakcen-tiraniot alofon [u], sp.: (pred akcentiran slog) bu²gat, gu²l'em p»rs, gu²d'inƒ,du²v'ec, du²v'icƒ, dumƒ²z'et', gu²v'ed«, ku²¡a~n'icƒ, pu²duojn'icƒ, ku²n'ec, pu²l'in,rƒbut²l'if, uf²~ar', ugl'i²dal«, u²zat', tu²jagƒ, ~u²l'ek, ~urbƒ²ìjƒ, hu²l'erƒ,~u²rap, u²buhƒ, u²c'et, ²Ud'ic'i (Vodici), udƒ²n'ica (vodenica), (zad akcentiran)g²ruobuv'÷, ²b'i(¡)ul', ²uostruf, ²patus, ²jagudƒ, ²jalu¡ƒ, ²b'itulck'i, ²s»butƒ,²huortumƒ, ²d'eut« (dedoto), ²g»rlu, ²uhu ‡ ²uhuot«, ²k»lbu, g²n'ezdu, i/ili: ²d'ed«,d«ma²k'in, k«²lan', k«²nuopƒl', p«²ga~ƒ, ²huom«t', ²z'et'«v'÷, kl'u~«v'÷ / k²l'u~uv'÷,²s'in'« ²n'eb'÷, ²Il'«, ²M'it'«, ²t'ehn«, ²huor«, itn. (Primerite se dadeni vo zapisod dvajca informatori.)

1.2. Distribucija. ‡ Po odnos na pozicijata vo zboroformite izvesno og-rani~uvawe moè da ima fonemata /»/ vo inicijalna pozicija. Vo na{iotrepertoar na primeri nema slu~aj so /»/ vo taa pozicija. Vo sekvenci so /r/vokalnata komponenta sekoga{ stoi zad sonantot, sp. r»t, r»{, ²r»`dƒ, dodekavo neinicijalnata pozicija /»/ moè da stoi i zad i pred /r/, i toa zavisinaj~esto od karakterot na prethodnata soglaska i/ili od grupata soglaski, sp.²¡»rzul', ¡ƒr²{il«, ²g»rl«, ²g»rbƒf, dƒr²èl«, dƒr²mon', ²d»r¡u, ²z»rn«, k»rs,

235

k»rf, ²m»rsƒn, p»rs ‡ ²p»rst'i, ²p»r~, ²s»rnƒ, ²s»rc'÷, t»rn, ²t»rl«, tƒr²nak,²f»rl'ƒ, cƒ²rul'ƒ, ²c»rƒn, ²h»rl'÷, h»rt, no i v²r»fc'i, t²r»skƒ, t²r»nkƒ, c²r»k¡ƒ,vr»h ‡ v²r»h«v'÷ i v»rh, cr»f ‡ c²r»v'÷ i c»rf, pr»f ‡ p²r»v'÷ i p»rf.

Sli~na e situacijata i so sekvencata /»l/ me|u soglaskite: ²b»l'hƒ, v»l'k,²g»ltƒ, ²jabƒlkƒ, i dr., no i: dl»k, s²l»nc÷.

Drugite samoglaski moàt da stojat vo site morfolo{ki i fonetski po-zicii, sp. ²imƒ, ²m'isl'i, ²es'÷n, ²s'em'ƒ, d'en', kƒ²¡'e, ²uo~i, itn.

Site samoglaski po pravilo moàt da stojat vo grupa so sekoja, sp.{ƒ²m'ii, ²iƒk«, tr'i²uon', ²b'iul, zrƒ²v'iƒ, k²l'e÷, d²r'ei, ²n'eƒ, pƒl'÷²u{kƒ, ²d'eut«,bƒ²ir, ²ja«r, ²|aul, pƒ²un, ²kaƒ (kazva), snƒ²it'÷, ²l»jcƒ, s²n»ƒ pokraj s²n»hƒ, ²puoƒs,st«²e{÷, d«²ilkƒ, ²puo«j (povoj), l'÷g²nuƒ, «²bu÷, i dr.

Vokalni sekvenci od po dva ~lena se javuvaat, po pravilo, vo sredinata ina krajot na zboroformite, naj~esto na morfemski granici.

1.3. Promeni na samoglaskite.Preglas na /'a/ vo /e/ e konstatiran vo leksemite: ²èl'bƒ (àl'ba), èr, ²~e-

{ƒ, ²~e{kƒ i ²~¹e{ƒ, ~i²k'ijƒ (< ~e²kia, t. çak ), fil'²èn'i, ²jer'÷, ²jegn'ƒ pokraj²jagn'ƒ i ²agn'÷, hr'is²t'en'in, {e ÷²d'em'÷, no jƒ²d'e.

Labijalizacijata na prednite samoglaski /i, e/ zad meki soglaski, koja evo sersko-dramskoto govorno podra~je {iroko rasprostraneta, vo ovoj govor ezabeleàna vo primerite: ùf, ²p'enùr'ƒ (t. pençere), ²t'enùr'ƒ (t. tençere),i~u²m'en', ~um²b'er (t. çember), ~u²v'ijƒ, {u²ruok, {u²ruok'i pokraj {ƒ²ruok,l'u²l'ak, p'u²p'erkƒ, p'u²puon' i p'i²puon, s'ur²mah.

Delabijalizacija e konstatirana vo leksemite: i²n'icƒ (jun'ica), l'ib'÷²n'i-cƒ, ìm²b'i{, k'i²{e.

Vo leksemata pus (post), v'il'i²k'i ²pus silno diftongiranoto /²uo/ pod vli-janie na labijalot /p/ preminalo vo /u/.

1.4. Elizija na samoglaskite naj~esto se javuva vo pove}eslo`nite zboro-formi, no vo ovoj govor ne e tolku ~esta kako vo drugite jugoisto~ni makedon-ski govori. Vo inicijalna pozicija /o/ se ispu{ta vo leksemata ²pa{kƒ; vonekolku leksemi samoglaskite se ispu{taat vo srednite slogovi, sp. ²buornƒ(bor'ina), g²rancƒ (gran'ica), ²pancƒ (pan'ica), srof (surof), sur²v'icƒ (suro-v'ica), pul'²v'inƒ (polov'ina), ²jal¡ƒ (jalova), ìm²r'ink'i, ²uol¡« pokraj ²uol««,p²l'enƒ (p'el'ena), pred ~lenskite morfemi: ²d'ett«, ²~eltƒ, ²v'int«, p²r'eltu(p²r'elu), k²r'iltƒ, ²na{t'«, ²d'edƒ, ²d'edtƒ (dedoto).

1.5. Poteklo na samoglaskitei < *i : ²v'in«

236

< *y : s'in< u so delabijalizacija vo l'ib'÷²n'icƒ, i²n'icƒ (ju²n'ica), i²n'i~kƒ< e so redukcija vo oddelni leksemi: d'i²bel, kr'i²vat'

e < *e : ²s'el«, ²puol'÷< *& : d'en', l'en, «²r'el< *£ : ²d'ev'÷t', p'÷nd'÷²s'e, z'et', r'et', ²edƒr< *½ : ²v'erƒ, ²n'emƒ< a zad palatalna soglaska vo oddelni leksemi: èr, ²èl'bƒ, ²~e{ƒ,

«f²~erkƒ, hris²t'en'in (hrist²jan'in)a < *a : g²la¡a

< *½ zad c: cal, ²capc'i, ²capu¡'÷, cƒ²d'ilkƒ, i vo drugi oddelnileksemi: g²l'at«, b²l'akƒ

< *† vo suf. -na- i vo nastavkata -ha : ²padnƒl, ²b'ehƒ» < *% : ²b»~¡ƒ, ²¡»{kƒ, ²¡»nkƒ, ²¡»tƒk, n«²s», vrƒ²t»

< *† : ²¡»`ƒ, ²g»skƒ, z»p, m»{, ²r»kƒ, kƒ²d'e, p»t, glƒ²v»tƒ, `÷²n»tƒ< sekundarniot 2 : lƒ²i~kƒ, ²m»glƒ, ²m»zgƒ, ²edƒr, ²uosƒr, ²vetƒr, ²bisƒr,

²uogƒn', ²sedƒm, ²uosƒm', s»(m), ²r'ekƒl< *£ vo oddelni leksemi zad /~, `, {/: ²`»t¡ƒ, ²~»d«< *¦ vo sekvencite »r, r» : v»rh, ²g»rl«, k»rs, r»{, t²r»mkƒ< *þ vo sekvencite »l, l» : ²b»l'hƒ, v»l'k, k»lk, ²p»ln«, dl»k, dlƒ²ìnƒ,

s²l»nc'÷< e vo sekvencite en vo neakcentirana pozicija: ²kuor'ƒn, ²luop'ƒn,

s²r'ebƒr'ƒn, el : ²uor'ƒl, ²k'is'ƒl, er : ²gab'ƒr, ²v'e~ƒr, poretko i pred drugisoglaski: ²d'es'ƒt', ²m'es'ƒc, m'÷sƒ²~inƒ

< turskoto : ²z»mbƒ, sƒn²d»k, bƒ²k»r< o vo gƒ²l»p, nƒ{²t'es

o < *o : ²uok«u < *u : ²uh«

< o so redukcija vo oddelni leksemi: bu²r'iƒ, ²¡»rzul', gu²d'inƒ,gu²l'em, du²b'itƒk, kul'÷²na, ²l'etus, u²ru`ƒ, puz²d'er, rugu²z'inƒ, ²s»butƒ, ~u²l'ek,i dr.

< i so labijalizacija zad palatalnite soglaski vo oddelni leksemi,sp. ²ù¡ƒ, ùm²b'i{, p'u²p'erkƒ, pu²pon', i~u²m'en'.

2. Konsonantizam

2.1. Inventar na fonemite.Konsonantskiot sistem vo zrnevskiot govor go so~inuvaat 35 fonemi, od

koi se 8 sonanti /m, m', n, n', l, l', r, r'/, eden e glajd /j/ i 26 se opstruenti

237

({umni) /b, b', p, p', v, v', f, f', d, d', t, t', c, z, z', s, s', ~, `, {, g, g', k, k', h,h'/.

Zabele{ka: Zrnevskiot govor ne gi poznava fonemite /y/ i /x/. /y/ moè da sesretne samo na alofonsko nivo, sp. «d²yat', pun²yarƒ ‘xep’. Vo tu|i leksemi tie sepredavaat so fonemite /z, `/, sp. ²zun'icƒ, àm, ²man`ƒ, u²àk, ²huo`ƒ, gƒjdƒ²ìjƒ,l«v²ìjƒ, ~urbƒ²ìjƒ.

Sonanti. ‡ Relevanti distinktivni priznaci kaj sonantite se: palatali-ziranost (palatalizirani ‡ nepalatalizirani), lateralnost (lateralni ‡ ne-lateralni), nazalnost (nazalni ‡ nenazalni), perifernost (periferni ‡ nepe-riferni), sp.:

m m' n n' l l' r r'palatalizirani ‡ + ‡ + ‡ + ‡ +

periferni + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡

lateralni + + ‡ ‡

nazalni + + + + ‡ ‡ ‡ ‡

[umni (opstruenti). ‡ Relevanti distinktivni priznaci kaj {umnitesoglaski se: zvu~nost (zvu~ni ‡ bezvu~ni), palataliziranost (palatalizirani‡ nepalatalizirani), afrikativnost (afrikativni ‡ okluzivni), kontinuira-nost (kontinuirani ‡ nekontinuirani), prednost (predni ‡ zadni), perifer-nost (periferni ‡ centralni). Sp.:

b b' p p' v v' f f' g g' k k' hpalatalni ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡zvu~ni + + ‡ ‡ + + ‡ ‡ + + ‡ ‡kontinuirani ‡ ‡ ‡ ‡ + + + + ‡ ‡ ‡ ‡ +afrikatipredni + + + + + + + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡periferni + + + + + + + + + + + + +

h' d d' t t' c z z' s s' ~ ` {+ ‡ + ‡ + ‡ + ‡ +

+ + ‡ ‡ + + ‡ ‡ + ‡+ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ + + + + ‡ + +

‡ ‡ ‡ ‡ + + ‡ ‡‡ + + + + + + + + + ‡ ‡ ‡+ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡

238

2.1.1. Realizacija i distribucija na soglaskite. ‡ "Tvrdite" soglaski vosvoite osnovni alofoni se realiziraat pred zadnite) samoglaski /a, », o, u/,pred soglaski i vo finalna pozicija, sp. mal, ²muomƒ, ²muor'÷, ²m»{, ml'in, mrak,sam, ²nuos, ²n»{, ²l»`÷, b'el, ²r»`d'ƒ, ²ruod'i, ‡ ²buos'i, b²radƒ, ²b»rzƒ, ²pajƒk, s²l'ep,²¡ar'i, ¡»rh, vrat, ²furna, ²fa{tƒ, ²du{ƒ, ²d»r¡u, d²l»g«, tam, ²t»p«, car',²c»rƒn, du²v'ec, ²z»l¡ƒ, z»p, z²rav'÷, sam, ²s»du¡'÷, ²muos, ²g»rlu, ²gu{t'ƒr, gr'eh,²k»{tƒ, kraj, m'ek, h»rt, ²huojnƒ.

"Mekite" soglaski ne se poziciski ograni~eni. Pred prednite samoglaski/i, e/ nivnata mekost se namaluva, sp.: ²kuon' ‡ ²kuon'÷, d'en' ‡ ²d'en'÷, ²ban'ƒ ‡ ²ba-n'i, g²lavn'ƒ ‡ g²lavn'i, ²suol', ²suol'tƒ ‡ ²suol'i, n'i²d'el'ƒ ‡ n'i²d'el'i, ²z'el'kƒ ‡²z'el'÷, ²p»t' ‡ ²p»t'ƒ (~len), no ²p»t'÷ (mn.), s²vat'ƒ ‡ s²vat'i, lu²z'atƒ ‡ ²luoz'÷,²z'em'ƒ ‡ ²z'em'i, uf²~ar' ‡ uf²~ar'÷ i uf²~ar'ƒ, pƒ²dar' ‡ pƒ²dar'÷, ²m'erƒ, ²m'es«,²m'isl'i, ²n'i¡ƒ, n'i²v'estƒ, ²n'emƒ, ²l'ic'÷, l'ep, ²r'ibƒ, ²r'ed'i, ²b'isr«, ²b'e{÷, ²n'e-b'÷, ²p'il'ƒ, p'÷²r'e, ²¡'e~ƒr, ²¡'in«, f'es, f'il'i²àn', ²d'ev'÷t', n'i²d'el'ƒ, d'en',d'i²b'el, ²t'eb'÷, ²fat'i, ²t'ih«, u²c'et', ²z'imƒ, ²z'em'ƒ, ²luoz'÷, ²s'in'«, ²s'el«, ²nuo-g'i, zƒ²g'in'÷, ²uog'in', ²k'in'÷, ²m»k'i, ²k'ep'÷, h'i, ²n'eh'i, ²suh'i, d²r'eh'i, i redovnotaka vo ovaa pozicija.

Fonemite /~, `, {/ se fonetski meki vo site fonetski i morfolo{ki po-zicii, pa tie kako takvi ne vleguvaat vo korelacija po mekost, sp. ²~e{a, ~aj,²~ud«, u²ra~, ~u²l'ek, ~urbƒ²ìjƒ, ‡ àr, ²èl'bƒ, ùf, ²èl'÷z«, ²p'enùrƒ, ‡ {e,{t'e, {ƒ²mijƒ, ²{apkƒ, {i²{e, p²l'e{kƒ, p'i{²nik, ‡ ²ga{t'÷, ²p'il'÷{t'« ²m'es«,grƒ`²d'an'in, ²ra`d'ƒ i dr.

Glajdot /j/ se realizira vo red alofoni: kako zvu~en frikaktiven fon sopojak ili poslab intenzitet zavisno od pozicijata po odnos na vokalnoto so-sedstvo ‡ [j], sp. ²ja«r, ²jarƒ³b'icƒ, ²juìnƒ, z²m'ijƒ, sƒ²d'ijƒ, kako neslogovno [¹],koga se nao|a zad samoglaska: zm'e¹, t»¹, tu¹, ²u¹ku, ²za¹ƒk, i dr.

Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ ima velaren alofon [ ]: ²ma g«, ²k»{t'i -kƒ, ²b'e kƒ.

Soglaskata /v/ pred zadnite samoglaski, osobeno pred labijalnite /o, u/ ivo inicijalna pozicija, se realizira kako bilabijalen fon so dosta pasivnaartikulacija. Slabata ~ujnost pred labijalnite samoglaski vodi kon nejzinogubewe, sp. ²¡»gl'ƒ, ²¡uodƒ, ²b'i¡ul, t²¡uoj, no po~esto ²uoda, ²uosƒk, i dr. (v. t.2.2.1.).

Fonemata /z/ vo grupa so /n/ ima alofon [y]: m'inyi²far, pun²yarƒ.Soglaskite /k', g'/ se realiziraat so dosta povle~ena artikulacija kon zad-

niot del na tvrdoto nepce, sp. d«mƒ²k'in, ²k'ep÷, p²r'ik'ƒ, ²g'aul, g'uol', g'er²dan.Sonantite /m, n, l, r/ na morfolo{ki plan nemaat ograni~uvawa, tie mo-

àt da stojat vo site pozicii na zboroformite, a {iroka distribucija imaati vo soglasni~ki grupi. Ne{to pogolemo ograni~uvawe imaat vo inicijalna

239

pozicija kade {to grupa so dva sonanti moè da obrazuva samo /m/, sp. m²l'ek«,mras, dodeka grupata /mn/ se izbegnuva, sp. m²luogu i/ili ²nuogu.

Glajdot /j/ pred inicijalnoto /e/ se javuva retko, pred /i/ skoro nikoga{. Vopozicija zad soglaska toj po pravilo se asimilira vo soglaskata koja avtomat-ski stanuva meka, sp. ²z'em'ƒ (z'emja), i²l'adƒ, ²z'el'÷ (z'el'je), ²kuol'÷, ²d»b'÷ ²l'is-t'÷, b²rat'ƒ, s²fat'ƒ, p«pƒ²d'a.

Fonemata /r/ ne se javuva vo grupa me|u dve soglaski, sekoga{ imasosedstvo samoglaska: ²ra`dƒ, v»rh / vr»h.

Od opstruentite naj{iroka distribucija ima fonemata /h/; taa moè dastoi vo site morfolo{ki i fonetski pozicii, sp. hƒrƒ²m'ijƒ, h'im, h'i~, h'em,²huo`ƒ, ²huom«t', ²hubƒf, ²hurgu³l'icƒ, ²h»rl'÷, ²h'erg'÷lƒ, h²ranƒ ‡ ²n'ehi, l«²hucƒ,²suhƒ, ²duh«f ²d'en', g²r'ehuv'÷, t²rohƒ, ÷²h'el, ²uh«, ²b'ehƒ, ‡ ²mahn'÷, muh²l'a, ²b»l'hƒ,²nuoht'ƒ, mƒ²halkƒ, ‡ suh, gr'eh, vrah, v»rh, p»l'h, «²rah, b'eh i dr.

Soglaskite /k', g'/ se retki, se javuvaat prete`no vo tu|i leksemi, no pozi-ciono ne se ograni~eni, sp. k'ƒ²ja, k'i²l'im, k'i²{», k'u²tuk, k'um²b'e, k'umk, p²r'i-k'ƒ, d«mƒ²k'in, ²v'ek'÷, ÷²z'ik', bu²bak', stƒ²r'ik', {i²k'er, g'÷r²dan, pƒnƒ²g'ir, mƒ-²g'uosn'ik, ²g'aul, g'uol', ²G'uorg'÷.

Poziciono se ograni~eni zvu~nite soglaski. Tie, kako i vo drugite make-donski dijalekti, ne moàt da stojat vo finalna pozicija pred pauza i predbezvu~ni soglaski; i vo dvete pozicii se obezvu~uvaat, sp. d²¡a ²l'ebƒ ‡ l'ep,²l'ep~ƒ, ²ùvi ‡ ùf, ²guosp«d'i ‡ ²guosp«t', ²s»d«¡'÷ ‡ s»t, ²b»rz'i ‡ b»rs, br'÷²g»‡ br'ek, b²r'ek~ƒ, m»{ ‡ mƒ²à.

Bezvu~nite opstruenti ne moàt da stojat pred zvu~nite i vo taa pozicijatie se ozvu~uvaat: s²fat ‡ s²fadbƒ, ²guos ‡ ²guozbƒ, i dr.

Soglaskata /v/ se obezvu~uva gotovo redovno vo sosedstvo so bezvu~en op-struent, sp. ²uofcƒ, ²b»~fƒ, sf'et, ²t'ikfƒ, vo inicijalna pozicija i pred so-nantite /l, n, r/: f²l'al, f²l'ez'÷, fnuk pokraj mluk, fr'et', f²n'etr'÷.

Vo soglasni~ki grupi pove}e ograni~uvawa pokaùvaat opstruentite /d,t/. Tie po pravilo ne moàt da stojat vo grupite str, zdr, `dr i vo tie pozi-cii se ispu{taat, sp. ²s'esrƒ, s²ra`ƒ, s²r'elƒ, zraf, `²r'eb'ƒ, /t/ u{te i vofinalnite grupi -st, -{t, sp. br'es, ²muos, ²k»rs, ²rad«st, ²n»{, ²puomu{ (v. t.2.2.1.).

Nekoi ograni~uvawa vo soglasni~ki grupi pokaùvaat i opstruentite /v,d, s, {/ i tie se pokaàni vo paragrafot 2.2.1.

Na dijalekten plan interes pretstavuvaat i sekvencite {t i `d. Vozrnevskiot govor tie se stabilni, sp. ²k»{tƒ, ²l'e{tƒ, ²m'e`dƒ, dƒ`²d».

Dve isti soglaski vo neposreden kontakt se retki, a do kolku se sre}avaattie se javuvaat na morfemskite granici so ~lenskite nastavki, so prefiksite

240

i vo slu~aite so elizija na samoglaskite, sp. ²d'ett« (d'eteto), ²l'ett« (l'e-toto), ut²tukƒ, ut²tam, «d²dolu.

[iroka distribucija imaat sonantite /n', l'/; tie moàt da se javat vosite pozicii na zboroformite. Sp. primeri:

/l'/: ²¡»rzul', ²k»kƒl', pr'i²jatƒl' (etim. *l´), àl', ²suol' (*l ), ²ègƒl', m'il',sƒ²kul', fƒ²sul' (analo{ki), b²l'akƒ, g²l'at«, fl'al (pred refleksot na *½), n'i-²d'el'ƒ, p«s²t'el'ƒ, sƒ²l'an'in, l'ut, kl'u~, ²b»l'¡ƒ, ²ka{l'ƒ, ²f»rl'ƒ (*l´), k«²nuo-pƒl', ²sabl'ƒ, ²~apl'ƒ (epen. *l´), i²l'adƒ, p«²l'anƒ, ²z'el'÷ / ²z'el'ƒ, kuol ‡ ²kuol'ƒ(lj), ²b'il'kƒ, ²z'el'kƒ, ²l'ul'kƒ, ²èl'bƒ, rƒscƒ²pul'kƒ (*-l -), ²z'el'n'ik,b'÷l'²n'ikƒf, ²v»l'n'÷n, sƒ ²k»l'n'i (ln), ²v»l'~ƒ, s²tuol'~ƒ, ²kuol'~inkƒ, kƒ²¡al'~ƒ,²k»l'~ƒk, kƒl'~i{²ta (l~), ¡»l'k, p»l'f, ²`»l'tkƒ, `ƒl'²t'ec, ²muhl'ƒ, pul'²v'in,p²cal'ƒ, d'i²b'el'tƒ (d'eb'elata), i dr. (so sekundarno smeknuvawe na l);

/n'/: ²kuon', ²kuon'ƒ, ²ban'ƒ, k²lan'ƒ sƒ ( ), d'en', ²kam'÷n', k²r'em'÷n', ²uogƒn' ‡²uogƒn'ƒ, «s²t'en', i~u²m'en', p²rahƒn', s'in' ‡ ²s'in'« (*- ), kƒ²zan', k«²lan',t'i²gan', {ƒr²lan', dƒr²muon', pu²puon', ruku²zun', t'u²t'un' (analo{ki), sp. i²dun'ƒ, ²t'in'ƒ, g²lamn'ƒ, p²l'emn'ƒ, ²¡an'«;

Drugite palatalizirani soglaski poretko se javuvaat pred ne-prednite sa-moglaski

/m'/ e zabeleàno vo leksemite: ²z'em'ƒ ‡ z'÷²m'»tƒ, ²lam'ƒ (mj), ²uosƒm',²s'edƒm' (*-m );

/r'/ se javuva ~esto vo finalna pozicija: k«²n'ar', «f²~ar', «l«²¡ar', pƒ²dar'( ), i analo{ki vo lƒs²tar', m'i²s'ir', sp. i dƒ{t'÷²r'»tƒ;

/d', t', z', s'/. ‡ Od centralnite opstruenti pove}e primeri vo na{ite an-keti ima soglaskata /t'/, sp. b²rat'ƒ, s²fat'ƒ (tj), ²t'a (*t½), ²M'it'«, ²K»rst'«,vo finalna pozicija: ²d'ev'÷t', ²d'es'÷t', ²guost'÷, z'et' ‡ ²z'et'«v'÷, dumƒ²z'et',kr'i²¡at', ²lakƒt', ²n'ekƒt' / ²nuokƒt', p'et', p»t' ‡ ²p»t'«v'÷, ²p»t'~ƒ (< *- ), ipo analogija vo: i²muot', «²dyat', «²c'et', h«²muot', pa vo tu|i leksemi: nƒ²hut',hƒ²d'et', hƒ²jat'. Poograni~en e brojot na primerite so drugite zabno-vene~nisoglaski, sp.: /d'/ ²d'aul, p«pƒ²d'», ²l'ud'ƒ, na krajot: ²guosp«t' ‡ ²guosp«d'i, ²guos-p«d'÷, ²`»lƒt' ‡ ²`»lƒd'÷, p'ent' / ²p'endƒ; /z'/ ²luoz'÷ ‡ ²luoz'ƒ ‡ lu²z'atƒ, /s'/p»rs' (zemja), ²radus'.

Perifernite soglaski od dvata vida poretko podleàt na palatalizacija,sp. /b', p', v'/ s²nuop'ƒ (: d²¡a s²nuop'ƒ), z²rav'÷, «s²ta¡'ƒ, isp²ra¡'ƒ.

2.2. Promeni na soglaskite.Asimilacioni promeni se konstatirani vo sekvencite:‡ vn > mn vo ²~uzd'i, ~uz²d'inƒ, ~us (< ~uzd), a disimilacija vo grupite:‡ dl > gl vo g²l'et«,‡ dn > gn vo g'nes, g²n'eskƒ,

241

‡ tl > kl vo k²l'e÷,‡ `l > zl vo z²l»~kƒ, no se javuva i oblikot ²`»l~kƒ,‡ zd > zn vo b²raznƒ,‡ mn > ml vo leksemite m²luk, pƒrƒm²luk, m²luogu, koi se upotrebuvaat

nasporedno so formite f²nuk, ²nuog«; > vn vo ²guovn«, ²puovnƒ, s²tuovnƒ s²tuomnƒ,²t'evn«, t'÷v²n'icƒ pokraj ²t'emn«,

‡ kt > ht vo ²nuoht'i, no zabeleàna e i formata ²n'ekƒt' ‡ ²n'ekt'÷.Afrikatizacija na soglaskite /s, {/ vo /c, ~/ e izvr{ena vo sekvencite:‡ ps > pc vo p²cal'ƒ, s²t'ipcƒ, t'ip²c'ijƒ,‡ sk > ck vo sufiksot -sk(i) koga mu prethodi soglaska, sp. ²s'elck'i, s²kuop-

ck'i, d²ramck'i.‡ p{ > p~ vo p~i²n'icƒ; inicijalnata grupa p~- se ~uva neizmeneta, sp.

p²~elƒ.So raznoslo`na asimilacija e zabeleèna leksemata ²favr'ikƒ (< ²fabr'ika).Vo primerite ²n'isƒk, s²latƒk, ²t'e{ƒk bezvu~nite soglaski /s, t, {/ se do-

bieni po analogija na drugite morfolo{ki oblici (²n'iskƒ ‡ ²n'isƒk, s²latkƒ ‡s²latƒk itn.).

Sp. i: v > l vo ~u²l'ek, { > ~ vo ƒd²n»~.Metateza ‡ naj~esto se javuva vo grupi so r + samoglaska, sp. ²b»r{i (br'i-

{i), ¡ƒr²t'en« (vr'et'eno), gƒr²bul'ƒ (grabul'a), gƒr²d'inƒ (grad'ina), ²g»rd'i(gr»d'i), ²p»r~kƒ (pr»~ka), s²t»rgƒ (str»ga), ²t»rbƒ (tr»ba), kur²m'it' (kro-m'it); vo drugi slu~ai: p²r'e{n'÷l (pr'e{l'en), d'ib²lok, d'ibl«²~inƒ (dl'i²bok),hmi (h'im), fl'i²àn (f'ilàn). Metatezata na grupata ra e {iroko raspros-traneta vo ju`nite makedonski *† > /»/ govori.

2.2.1. Gubewe na soglaskiOd soglaskite poziciono se podlo`ni na gubewe /v/ i /j/.Soglaskata /v/ ~esto se ispu{ta pred labijalni samoglaski vo site

pozicii na zboroformite, poretko i vo drugi pozicii, sp.: (vo inicijalnapozicija) ²uol (vol), ²uolck'i, ²uod'i (vod'i), «²l'e{t« ²m'es«, ud'÷²n'icƒ(vod'en'ica), «²dar' (vodar), «j²n'ik (vojn'ik), ²uodƒ (voda), u²d»tƒ, «l«²var',u²d'ic'i (Vod'ic'i), ²ujku (vujko), uj~i²najƒ, ²uon'ƒ (von'a), ƒf ²k»{tƒ, ²b'i«³l'icƒ,²aul, ²ja«r, ku²puoƒ, ²nuoƒ, m'÷sƒ²~inƒ, ²uol«« i ²uol«¡«, ²puo«j (povoj), ²puoi~k« i²puov'i~k«, p'i²jajcƒ, p«²esn« (pov'esno), ²r»b«i, tu²ar (tovar), ²ran« s'i l'÷g²nuoƒ,vo drugi fonetski pozicii: ²guozd'i (gvozd'i), ²duor (dvor), ²zat«r (zatvor),zƒ²tuor'i, «²tuor'i, «²tarƒ, ²huojnƒ (hvojna), cƒ²rul'ƒ (c»rvul'e), ²c»rkƒ (cv»rka),²k»rnƒk, i pred soglaska vo: du²v'ec, du²v'icƒ, ²lakn« (vlakno), ²tuorn'ik, pred /i/vo ²im'ƒ (vim'e).

242

Glajdot /j/ redovno se ispu{ta vo po~etokot pred prednite samoglaski, vointervokalna pozicija vo sosedstvo so predna samoglaska vo oddelni slu~aivo grupata oja, sp. ²puoƒs, ²puoƒ{~ƒ, sp. i: ²agn'÷ pokraj ²jagn'÷ i ²jegn'÷, jƒc'÷ ijƒj²c'e, celiot slog vo gu²r'idƒ.

Soglaskata /h/ se ispu{ta vo inicijalna pozicija vo leksemite ²l'ep, i²l'a-dƒ, vo nekolku slu~ai vo intervokalna pozicija: d²r'ei, snƒ²it'÷, pokrajd²r'eh'i, s²n»hƒ.

Vo oddelni leksemi vo intervokalna pozicija se ispu{taat i soglaskite/`, s, d/ i dr., sp.: ²l»jcƒ pokraj lƒ²ìcƒ, ²m'eƒc (m'es'ec), ²d'eut« (d'edoto), g²l'ejs'i ²rabu³t»tƒ, d«²haƒ (< doha`da), ²kaƒ (< kaà).

Vo konsonantski grupi se ispu{taat:/t/ vo finalnite grupi -st, -{t : b²r'es, ²muos, ²rad«s', ~us, dva{, t²r'i{,

²puomu{, vo sredinata vo grupite: str : ²uosr'il«, ²s'esrƒ, s²r'elƒ, srah, s²r'ik«,s²ranƒ, ²uosr«, usrƒ²l'i, stn : ²v'esn'ik, ²rad«sn'i, stl : pƒk«s²l'if, stt :²rad«stƒ, {tn : p«m«{²n'ik, s²v'e{n'ik, {tk : ²v'e{kƒ, p²ruo{kƒ, p²l'e{k'i.

/d/ vo grupata zdr : z²rav'÷, z²rav'÷c.Vo finalna pozicija /t/ se ispu{ta osven vo spomenatite soglasni~ki

grupi i vo ~lenskata morfema za m.r., sp. br'÷²g», zƒ²b», ²l'ebƒ, i vo deseti~nitebroevi: p'÷nd'÷²s'e, s'÷dƒmdƒ²s'e, d'÷v'÷nd'÷²s'e. ‡ Sp. i: V'÷²l'id'÷n' (V'el'igd'en).

2.2.2. Vmetnuvawe na soglaski. ‡ Naj~esto se vmetnuvaat soglaskite /v/ i/h/. /v/ redovno se javuva pred refleksot na inicijalnoto *†, sp. ²¡»gl'ƒ,²¡»gƒrc'i, ²¡»d'icƒ, ²¡»`ƒ, ²¡»zul', ²¡»tƒk, ²¡»tƒr, i vo leksemata ¡ƒl²tar'(lat. altare). Od sekundarno poteklo e /v/ i vo leksemata ²¡uosƒ (osa). ‡Soglaskata /h'/ naj~esto se javuva pred /i/, sp. h'i, h'im, ²n'eh'i sƒm vƒrs²n'icƒ,nƒ ²t'eh h'in ²kazƒh, ²n'eh'in, hi²nak.

Od sekundarno poteklo e i /j/ vo leksemite ²juìnƒ i ²juzdƒ, i /n/ vo ~u-~u²l'ingƒ.

2.3. Poteklo na soglaskitePalataliziranite soglaski se dobieni od nepalataliziranite vo pozicija

pred prednite vokali vklu~itelno so i

2.3.1. Sonanti:m < *m : ²muor'÷

< v vo sekvencata vn : p²l'emn'ƒ, ²ramn«, {÷ ²s»mn'÷m' < mj vo ²z'em'ƒn < *n : ²nuos, ²nuov'i

< *£ vo sekvencata en vo broevite: p'÷nd'÷²s'e, d'÷v'÷nd'÷²s'e, i vo ²enzƒ

243

< sekundarno vo ~u~u²l'ingƒn' < * : ²kuon', ²ban'ƒ, k²lan'ƒ

< n na krajot analo{ki: kƒ²zan', k«²lan', t'i²gan', dƒr²muon'l < *l : g²la¡ƒ, ²luozƒ

< *þ vo sekvencite /»l‡l»/: k»lk, ²¡»lnƒ, dl»k, s²l»nc'÷< n so disimilacija vo mluk, m²luogu

l' < *l´ : kl'u~, l'ut, ²ka{l'ƒ, n'i²d'el'ƒ< lj : i²l'adƒ, ²kuol'ƒ< *l´ epentetsko vo k«²nopƒl', ²~apl'÷< l po analogija: ²kuol'ƒk, ²muhl'ƒ, ²ègƒl'i

r < *r : ²r»kƒ, ²r'ekƒ< *¦ vo sekvencite /»r‡r»/: ¡»rh, ²d»r¡«, ²s»rc'÷, tr»n'÷

r' < r analo{ki vo finalna pozicija, sp. lƒs²tar', m'i²s'ir'j < *j : ²ja«r

< sekundarno vo ²juìnƒ, ²juzdƒ< so anticipacija na mekosta kaj soglaskata /}/ vo oddelni leksemi,

sp. ²v'ejk'÷, bu²bajk'< i zad druga samoglaska vo oddelni leksemi, sp. ²l»jcƒ pokraj lƒ²ìcƒ,

gƒrm«²t'ejcƒ, p'i²jajcƒ< *l´ epentetsko vo ²z'emjƒ > ²z'em'ƒ

2.3.2. Opstruenti:b < *b : ²babƒ

< p vo ²lambƒ, b²l'itkƒ ²uodƒp < *p : p²ra¡«v < *¡ : ¡a{, ²v'in«

< kako proteza vo: ²¡uosƒ, ¡ƒl²tar, ²¡ujk«, pred refleksot na inici-jalnoto *† : ²¡»`ƒ, ²¡»tƒk

< h vo ²ma{t'e¡ƒ ²majkƒ< m vo sekv. /mn/ vo ²puovnƒ, s²tuovnƒ< b vo ²favr'ikƒ

f < tu|o: f'es< hv vo ²fat'i, i od h vo ²kuoùf< onomatopejski: ²fu~i

d < *d : d'en'< *d´ vo sekv. `d : ²r»`dƒ, grƒ`²dan'in

t < *t : t'i< *t´ vo sekv. {t : ²ga{t'÷, ²k»{tƒ, ²l'e{tƒ, p²ra{tƒ

t' < * vo p»t', z'et'c < *c : cal

244

< s vo sekv. /sk/: ²uolck'i (volsk'i), s²kuopck'i, i vo sekv. /ps/: p²cal'ƒ,s²t'ipcƒ, t'ip²c'ijƒ

< ~ vo ²c»rf, ²c»rƒnz < *z : ²z'imƒ, z»p

< y : z²v'ezdƒ< ` so disimilacija vo ²~uzd«, ²~uzd'inƒ i vo zl»~kƒ

s < *s : s'ing' < vo tu|i leksemi: ²g'uol', g'÷r²dan, mƒ²g'osn'ik

< dj vo ²g'aulk' < vo tu|i leksemi: k'ƒ²ja, p²r'ik'ƒ, ²k'ep'e, k'i²l'im, k'i²{», {i²k'er, iz-

m'÷²k'ar, bu²bajk'< k vo ÷²z'ik'< *t´ vo d«mƒ²k'in, ²puov'ik'÷

~ < * : ~u²l'ek< t so disimilacija vo ²~uzd«< { vo sekv. /p{/: p~÷²n'icƒ< `d vo ƒd²n»~

` < *ž : àr< *d´ vo sekv. /`d/: p«²ga`dƒ, ²ra`dƒ< tu|o: u²àk, àm, ²huo`ƒ

{ < *š : ²b'e{÷< *t´ vo sekv. {t : ²ga{t'÷, ²k»{tƒ, ²l'e{tƒ, p²ra{tƒ< s pred ~ na morfemska granica vo primeri od tipot ²puoƒ{~÷ (:

²poas), ²f'e{~÷ (: fes), i so disimilacija vo leksemite [²t'efƒn, {²l'ep'i{< ` po analogija vo ²t'e{ƒk (: ²t'e{ka, ²t'e{ko)

g < *g : g²la¡ƒ< d vo gn'es (dn'es), g²l'at«

k < *k : ²k»{tƒ< t so disimilacija vo k²l'e÷

h < *x : ²uhu< k vo sekv. /kt/ vo ²nuoht'ƒ< sekundarno pred samoglaska vo inicijalna pozicija: h'im, h'i, ²n'eh'-

inOsven toa zvu~nite soglaski se dobieni od bezvu~nite so asimilacija po

zvu~nost, a bezvu~nite od zvu~nite isto taka so asimilacija i na krajot nazboroformite.

245

25. BOBO[ÎCA

BOBO[ÎCA (Boboshçica), Kor~ansko, Albanija.Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori.Kor~anski govor.OLA 106, MDA 391.Seloto e oddale~eno 8 km. od Kor~a. Vo triesetite godini na ovoj vek

imalo 187 ku}i. @itelite bile glavno pravoslavni Makedonci. Naselenietose zanimava so zemjodelstvo i sto~arstvo, razvieno bilo pe~albarstvoto. VoXIX v. imalo gr~ko u~ili{te, vo crkva slu`bata se drèla na gr~ki.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XVI v.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i ü u

e » o

ä a

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j

246

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d ð

c y s z

~ x { `

k' g'

k g h

1.3. Prozodija

1.3.1. Nema prozodiski distinktivni priznaci.1.3.2. Akcentot e fiksiran na penultima, sp. ²raka ‡ ra²kata, l'¹äp ‡ ²l'¹äbo

‡ l'e²bovi ‡ l'ebo²vite (v. 2.3.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat na po~etokot, vo sredinata ina krajot na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti. Osven toa tiemoàt da stojat vo grupa sekoj so site.

2.1.2. Ako se najdat vo neposreden kontakt dva isti vokali, tie po pravilose kontrahiraat, so isklu~ok na sostavot me|u prefiks i korenska morfema,sp. k²lam (< klaam < klavam), da t-us²tam (< ostaam < ostavam), vi{ (< vii{< vidi{), ara²mite (< aramiite), tep²si~ka (< tepsii~ka), {a²mi~ka (<{amii~ka), z²mi~ka (< zmii~ka).

2.1.3. Vo vokalna grupa so /u/ kako prv ~len hijatot se otklonuva so vmetnu-vawe na /v/, sp. ²muva, pa²zuva, ²suvar, ²suvo, ²uvo, a vo sosedstvo so /i/ i so /e/~esto se javuva /j/, sp. ²l'ijot, st²reja, pa²naje, no²sije, ²pije, re²koje, pi²¹äje,nos²¹äje.

2.1.4. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal, ako ne e na morfemskata gra-nica me|u prefiks i korenska morfema, se realizira kako [¹]: gr¹ä¹ (< gr¹äi <gr¹ädi), s¹ä¹ (s¹ädi), o¹ (odi), kla¹ (kladi), ²ne-¹me (ne ime).

2.1.5. Vokalot /i/ pred /o/ vo ~lenskata morfema za ma{ki rod se realiziraisto taka kako [¹] = /j/, sp. tat²kovjo, sa²katjo, e²denjo, b²¹äl'jo, ²~arnjo, ²gorkjo,k²rekjo.

247

2.1.6. Vokalot /ä/ se realizira samo pod akcent, ne se javuva na apsolutniotpo~etok i na krajot na zboroformite, i so isklu~ok na pozicijata zad /j/ se re-alizira kako [¹ä], sp. jäs, ²jäjce, na-²jäve, l'¹ät, r²¹äka, f~¹äs, v²¹ära, sel'²¹änin,`²¹äba, `²¹äl'ba, `²¹äntar ‘ètvar’, kla²¹änec ‘kladenec’, no: l'e²toto, re²kata,ve²rata, è²bata, jej²ceto, i redovno taka vo neakcentiran slog.

2.1.7. Fonemata /ü/ se javuva kako marginalna vo tu|i, glavno turski i al-banski leksemi, sp. ²dülber, dü²{eme, ²kümur, ²müftar (t. muxtar i müfti), mü²ra-fet (t. marifet, alb. myrafet), kürk (t. kürk), i samo vo nekolku slovenski zbo-rovi, sp. jü, klü~.

2.1.8. I fonemata /»/ se sre}ava samo vo zaemki od turskiot jazik, sp. ²k»s-met (t. smet), f»t (t. rt), kala²bal»k.

2.1.9. Vokalite /a, ä, e/ pred nazalen sonant ~esto se nazaliziraat, sp. d¢mp,²g¢mba, g²r¢ndi, dr¢nk, ~£mb²rica, j£nd²roto, ta²p¢nxa, ²{¢ndan, ko²p¢nka, f¢m-b²rika, F²r¢ncko, no i: f²ranck'e, gr²¹ända, v²¹änec, r²¹änt, l'en²dina.

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti moàt da stojat vo site poziciina zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot. Zvu~nite opstruen-ti ne moàt da stojat na krajot na zborot.

2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en opstruent.2.2.3. Ne se zabeleàni sekvenci od dva ednakvi konsonanta.2.2.4. Konsonantski grupi.2.2.4.1. Sekvenci od dva sonanta se mo`ni na po~etokot samo so /m/ kako

prv ~len, sp. mlat, m²nogu, m²ramor, i so /j/ kako vtor ~len: m²¹äso, n¹äm, l'¹äp,r²¹äka.

2.2.4.2. Na po~etokot na zboroformite od sonantite vo grupa so opstruentmoè da se javi samo /m/, sp. mb²lado, d²¹äte, mb²ramor, mb²ravja, pokraj m²ramor,m²ravje.

2.2.4.3. Sonantot /j/ vo grupa so /n/ ima tendencija da se zadrì zad nazalot,sp. ²ban'ja, ²den'ja, ka²men'ja, je²den'je, duri i ²vun'ja (< vujna), ili pob²¹än'ja (< po-b¹äjna < pob¹ähna), s²man'ja (< smajna < smahna), v²¹än'ja (< v¹äjna < v¹ähna).

2.2.4.4. Vo grupite so ploziv kako prv ~len se javuvaat slednive ogra-ni~uvawa:

Na po~etokot ne moè da stoi grupata p{ (> p~) : p~e²nica, a e retka i gru-pata ps (> pc) : p²cofni, pco²visa, no p²saltir.

Plozivite /t, d/ ne moàt da stojat vo grupa so /n/: ²seni (setni), ²eno (ed-no), ²pana (padna), s²¹äna (sedna), ²novi (dnovi ‘denovi’).

248

Grupata pv ne moè da se javi nitu vo edna pozicija na zborot, sp. ²kufa(kupva), ra²sifa (rasipva), rajc²¹äfa (< rajc¹äpva < razc¹äpva).

2.2.4.5. Ne se mo`ni isto taka i grupite {t, `d (> {~, `x), sp. {~o,{²~ica, og²ni{~e, ²gore{~, ²do`xo (: do{~), ²~u`xi.

2.2.4.6. Od grupite so frikativen opstruent ne se mo`ni: sl, zl (> {l, `l): {l'¹äp, {l'¹ät, {l'²¹äzi, {l'²¹ä~i, {²l'iva, {²l'itni, ²mi{l'i, ma{²l'ina, `l'¹ä,i`l'²¹äza, sk vo sufiksot -sk(i) : ²selck'i, ²carck'i (selski, carski) i redovnokaj pridavkite {to im zavr{uva osnovata na -n-, sp. `²¹änck'i, is²tinck'i,f²ranck'i, sv (> sf) : s²feto, ²sarce, s²fetec, s²fi~k'i, no sv¹ät, sv²¹ä{~a.

2.2.4.7. Zvu~nite frikativni dentali i alveolari /z, `/ pokaùvaat ogra-ni~uvawe vo grupa so nekoi sonanti, i toa: /`/ ne moè da se javi vo grupa zad/l, r/, sp. al²xica ‘laìca’, ²dalxi, ²darxi ‘drì’, a /z/ vo grupa so /l, r, n/, sp.²malyi, ²salyi, ²varyi, ²yeryel'. Osven toa /z/ ne moè da se javi i vo grupata zv :yv²¹äzda, y²vonec.

2.2.4.8. Vo mnogu slu~ai se izbegnuvaat i grupite -sc-, -s~- na granicata me-|u korenskata morfema i sufiksite -ce, -ci, -~e, i prefiksite {tozavr{uvaat na /z/ so korenska morfema koja{to po~nuva so afrikat /c, ~/, sp.g²lujci (: glu{ec), g²luj~e, koj²~ica (: koska), tej²~ina, p²rajci (: prase), rajc²¹äpi(< razc¹äpi), rajc²¹äfi. Me|utoa, ne se nepoznati i slu~ai vo koi spomnativegrupi se zadràni, sp. ²fes~e, k²vas~e, k²las~e, ²nos~e (: nos), po²¹äs~e i po²¹ä{~e.

2.2.4.9. Od druga strana, pak, ovde se zadràle nekoi konsonantski grupikoi{to vo red drugi makedonski govori se izmenile i ne se mo`ni, kako {tose, na primer, grupite sostaveni od dentalen ploziv (t, d) + afrikat (c, ~),sp. ²ìtce, ²ìt~e, ²rit~e, duri i vo grupata st~ : br²¹äst~e, ²l'ist~e, ²most~e.Sp. i: ²jästje ‘jadewe’.

2.2.4.10. Redovno ovde se popolnuvaat so ploziv grupite sr, zr, `r, sp.stram, str²¹äda, str²¹äbro, str¹ät, `dr²¹äbe.

2.2.4.11. Ovde se javuvaat i red konsonantski grupi vo finalna pozicijakoi vo pove}eto makedonski dijalekti deneska se neobi~ni. Sp.:

-st : br¹äst, l'ist, gl'ist, àlst, grost,-{~ : ²gore{~, do{~, no{~, pri{~, ~u{~,-sk : vosk, disk, mosk (: moz²govi), musk, nisk, stisk,-{k : mu{k, t¹ä{k, }o{k,-sp : gosp ‘gospod’,-pc : stipc ‘stipsa’,-nk : p¹änk ‘pajak’, trunk (: trungo ‘steblo’), frank,-mp : damp, zamp (: zambi), pl'ump.2.2.5. Oddelni konsonanti.

249

2.2.5.1. Sonantot /j/ vo po~etokot na zboroformite pred /e/ ne se javuva, sp.²esen, ²esti, e{ ‡ e²òvi, e²zero. Vo intervokalna pozicija se sre}ava vogrupata -ia-, sp. z²mija, ra²k'ija, {a²mija, i pred /e/: vije²nica, pi²jen'je, ²pije,²mijem, t²rije, ²nije, k²roje, ²moje, ²koje.

2.2.5.2. Fonemata /l/ ne moè da stoi pred preden vokal i pred /j/, sp. b¹äl,b²¹äla, b²¹älo, b²¹älko : b²¹äl'i, kol : ²kol'je.

2.2.5.3. Nazalot /n/ pred /j/ se realizira kako [n'], sp. je²den'je, u²men'je, ka-²men'ja, pla²men'ja, ²tarn'ja, ²den'ja, ²vi{n'ja, ²ban'ja, duri i ²vun'ja (< vujna), no:si²rejne, ku²pejne.

2.2.5.4. Opstruentite /t, d/ pred /j/ se realiziraat kako [t', d'], sp.t'²¹ämen, b²rat'ja, s²vat'ja, ²jast'je, d'²¹ädo, d'²¹äte, pokraj b²rak'ja, s²vak'ja.

2.2.5.5. Fonemite / , ð/ se mnogu retki. Se javuvaat, glavno, vo albanski igr~ki zaemki, poretko i vo nekoj slovenski zbor, sp. l'i²vaða, t²varðo m²¹äso,vað¹ä{e, ²marða.

2.2.5.6. Fonemite /k', g'/ isto taka se mnogu retki. I tie se javuvaat,glavno, vo tu|i zboroformi, sp. k'ar (t. kâr), ²k'eder (t. keder), k'ef (t. keyif),²k'era (alb. qerre), ²k'il'im (t. kilim), kek' (alb. keq); g'oks (t. qö üs), alb. qjoks),

g'ol (t. göl), g'um (t. gügüm, güüm), g'al (alb. gjallë), me²rug'ja (gr. ).Samo vo nekolku slu~ai /k'/ se sre}ava vo slovenski zborovi, sp. ²vek'e,po²vek'e, b²rak'ja, s²vak'ja, t²rek'ja, trek'²jata, t²rek'i (v. 2.2.5.4.).

2.2.5.7. Fonemite /k, g/ ne moàt da se javat pred vokalite /i, e/ i vo taa po-zicija nivniot izgovor se neutralizira so izgovorot na /k', g'/, sp. k'ise²l'ina,²k'iska, ²k'isni, bi²tolck'i, s²k'ela, s²k'epar, {²~erk'e, vi²sok'e; ²g'imni,iz²g'imni.

2.2.5.8. Fonemata /h/ e retka. Se javuva, glavno, vo tu|i zborovi na po~eto-kot, poretko vo druga pozicija na zborot, sp. ²hair, ²halal, ²hoxa, ah²~ija, ih²ti-bar, spa²hija, s²tomah, i samo vo dva slovenski primera e zabeleàna: hr¹än,duh.

2.3. Prodozija

2.3.1. Akcentot e fiksiran na vtoriot slog od krajot (penultima) vo dvo-slo`nite i vo pove}eslo`nite zborovi, sp. ²kamen ‡ ka²meno ‡ ka²men'ja ‡ ka-men'²jata, ²pol'e ‡ pol'e²ni{~a, si²roma ‡ siro²masi ‡ siroma²siti.

2.3.2. Kliti~kite zborovi so akcentiranite obrazuvaat akcentskicelosti, vo koi akcentot isto taka dosledno stoi na penultima, sp. b²rat-mi,maj²ka-mi, mu-²rekoj, de²du-mi, kurtul'i²saj-me, do²ma-e, varni²te-se, ni²koj-pat,²koj ²ne-zne ²za-nij. Vo negiranite sintagmi so glagol i kratka zamenska forma

250

vo prepozicija redovno se akcentira i partikulata za negacija, sp. ²ne-mupu{²~ime k²niga, ²ne-jo ²bije, ²ne-se gri²èjte, ²ne-ni go-p²rosvi.

Vo kontrahiranite zboroformi mestoto na akcentot ne se menuva, sp. us-²tam (< ustavem), za²ve{ (< zavedi{).

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : sin, site < *& : den, s²tarec, t²¹äsen

< *½ vo neakcentiran slog, sp. ²~ovek, ve²rata, re²kata, gre²ovi, ²orej(v. 2.1.6.)

< *£ vo neakcentiran slog: ²devet, vr²¹äme, ili vo grupa so /m/ (pred la-bijalna pregradna soglaska): ~£mb²rica, i so /n/ (pred dentalna i velarna sog-laska): bra²tu~ent, en²darva, l'en²dina, pen²dese, en²gul'a, ugl'en²dalo (v. 2.1.6.)

< a zad palatalen konsonant vo neakcentiran slog: je²rem~e, ²pojes,²~el'et, be²l'i~ef, ²ko~en

< sekundarno vo grupata * er- : ~er²¹äslo, ~er²¹ävo, ~er²¹ä{naä < a vo pozicija po /j, `/ vo akcentiran slog: ²jägne, ²jäjce, jäs, ²jäskaj,

²jästje, jä{l'i, `²¹äba, `²¹äl'en, `¹är< *½ vo akcentiran slog: b¹äl, d¹äl, r¹ä~, n²¹ä{~o, n²¹äkoj, t²¹ämen

‘nivni’, vid²¹äno, im²¹ä{e, b¹äj, `l'¹ä, èn²¹ätuj (dat. edn.), seb²¹äsi, dv¹ä, dv²¹äste,vid²¹äjte

< *£ vo akcentiran slog: jäzik, `²¹ätva, ~²¹ästo, t¹ä{k, ili vo grupaso /n/ (pred nelabijalen pregraden konsonant): ²jändro, r¹änt, gr²¹ändel,gr²¹ända, p²¹ända, z¹änt

ü < vo tu|i zborovi: ²dük'an, ²dül'ber, dü²{eme (v. 2.1.7.)< so kontrakcija: da t-ü-s²pera (da ti jo ispera), da t-ü-²su{a (da ti

jo isu{a), ²jäskaj ²j-ü-ta (²jaskaj jo ita) (v. 3.4.1.)» < vo tu|i zborovi: ²az»r (t. haz r), ²k»smet (t. smet) (v. 2.1.8.)a < *† : gase²nica, g²nasen, ka²pina, ²ka{~a, ²maka, ma{, ²raka, ²vagl'en,

v²natri, i vo grupa so /m/ (pred pregradna labijalna soglaska): ²gamba, ²dambo,

251

²zambi, sam²bota, go²lambi, g²lambok, i so /n/: (à) ²bandi ‘}e bide’, g²randi, kan-²del'a, ²mandar, ²pandi, ²sandi, ²sanda~, è²landi, ²kankol', k²rango, van²gorec

< sekundarniot 2 vo site pozicii, sp. ²mangla (so sekundarno n),²ogan, ²sedam, ²osam, v²¹ätar, ²ostar

< *¦ vo grupa so r : ²barguj, ²darvo, ²garmi, sarp, ²~arno< *þ vo grupa so l : al²xica ‘laìca’, ²bala ‘bolva’, ²dalgo, kalk, ²palno,

²salya, ²salce ‘sonce’, ²mal~i, ²malyi, àltu < * vo slu~ai kako: ²cuti, da u²suni

< o vo neakcentirana pozicija vo oddelni slu~ai, sp. ub²¹äsvi, (da) ub-l'²¹ä~i, (da) u²buvi, (da) pugl'²¹ända, u²pinci, u²puta, ubu²vejne, u²pa{i, u²betk'e,ku²{ul'a, ugl'en²dalo, pu²l'ica, su²vel'ka, ²kunup ‘konop’, ub²razi (posle i: ²ubras)

o < *% : son, do{~, p²¹äsok, p²¹ätok

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od sood-vetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < i zad drug vokal vo oddelni slu~ai: ²dojdi, oj (odi), moj (moì), gr¹äj(gr¹ädi)

< e zad vokal kaj broevite od 11‡19 i vo deseticite: idi²najse, d²vajse(< dvaeset)

< w so dekompozicija na mekosta: ku²pejne, pe²ajne< *x na krajot i pred konsonant vo oddelni slu~ai i vo nastavkite za

aorist i imperfekt: ²orej, kaj²tica, g²lujci, ²rekoj, re²kojme, re²kojte< hijatsko: kla²¹änec, ²l'ijot (l'ivot), vi²kaje, doj²doje< analo{ko: ²barguj (brgo), ²tiskaj (ti)

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j< *þ vo grupa so a : valk, ²valna, ²palno (v. 3.1.)

l' < *l´ : l'ut, kl'u~< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < *< *¦ vo grupa so a : ²parsti, ²sarce, var ‘vrv’

m < *£ vo grupa so /e/ pred labijalna soglaska: ~£mb²rica< *† vo grupa so /a/ pred labijalna soglaska: ²zambi, ²gamba, sam²bota< b vo grupata bn : g²remni (grebni), d²remno (drebno), iz²gimna (iz-

gibna)< v vo grupata vn : ²ramno< so epenteza pred n vo oddelni slu~ai: da p²rimni, da s²¹ämni

n < * : kon

252

< *£ vo grupa so /e/ i /ä/ pred nelabijalna pregradna soglaska: bra²tu-~ent ‡ bratu~²¹ändi, l'en²dina, deven²dese, ~²¹ändo ‡ ~en²doto, pr²¹ändi,pren²deno, z¹änt ‡ zen²tovi

< *† vo grupa so /a/ pred nelabijalna pregradna soglaska: g²randi, ²san-di, è²landi, drank, ²kankol, krank, lank, van²gorec

b < sekundarno vo grupata mb + r, l vo oddelni slu~ai, sp. mb²lado,mb²ramor, mb²ravja, m²borje, ²umbri, umbr²¹än'je, pokraj: mlado, mramor, mravja,umri

f < hv : ²farla, ²fa{~a, (da) ²fati, ²foja< v vo grupata sv (> sf) : s²feto, sfoj, s²fite (v. 2.2.4.6.)< pv vo slu~ai kako: ²kufa (< kupva), ra²sifa (rasipva, v. 2.2.4.4.)< onomatopejsko: ²fu~i< vo tu|i zborovi: ²fajda, fam²brika, fa²risej

v < *w< kako proteza: ²vagl'en, van²gorec

< hijatsko: ²muva, pa²zuva, ²suvar, ²uvo (v. 2.1.3.)< u kaj glagolite vo primeri od tipot ²kupvi (> kufi), so²bervi

t < sekundarno vo grupata sr (> str) : stram, str²¹äda, str²¹äbro (v.2.2.4.10.)

d < sekundarno vo grupite zr, `r (> zdr, `dr) : zdrak, `dr²¹äbe (v. 2.2.4.10.)

< vo tu|i leksemi, sp. ² aros ( ), i²ria ( )ð < vo tu|i zborovi: ðas²kala, ðias²tima

< d vo nekolku zborovi: ²varði, ²marða (vardi, marda)c < s vo grupite sk : ne²becki, ²carck'i (v. 2.2.4.6.), ps (> pc, v. 2.2.4.4.),

ts : (da) oc²vije, o²camo (otsamo)y < *• : b²laye, ²noye

< z vo grupite zv, lz, rz, nz, i vo oddelni slu~ai pred vokal, sp. ²malyi,²salya, ²varyom (v. 2.2.4.7.), ²yirka, ²yevgar

z < *•~ < { vo grupata p{ : p~e²nica (v. 2.2.4.4.)

< *t´ vo grupa so { : ²ga{~e, ²ka{~a, l'²¹ä{~a, ma{²~eja, no{~, ²ovo{~,²pe{~a, p²la{~a, p²l'e{~i, sv²¹ä{~a, vr²¹ä{~e, ²gore{~, {²~erka < *t´ vo sekvencata {t, sp. og²ni{~e, k²l'e{~i, {²~ipa

x < vo tu|i zborovi i morfemi, sp. xam, xe²latin, ²hoxa, bostan²xija(t. bostanc )

< *d´ vo grupa so `, sp. v²¹ä`xa, ²me`xa, na²me`xu, ²sa`xa, ~u`²xinec< *d´ vo sekvencata `d : ²do`xo, do`²xovi< ` zad l, r : ²dalxi, al²xica, ²darxi (v. 2.2.4.7.)

{ < *t´ vo grupa so ~ : ²ga{~e, ²ka{~a, p²l'e{~i (v. drugi primeri kaj ~)

253

< s vo grupata sl, sp. ²ja{l'i, ²mi{l'i, {l'¹äp, ma{²l'ina (v. 2.2.4.6.)` < *d´ vo grupa so x : ²me`xa, ²sa`xa, ²~u`xo (v. kaj x)

< z pred l : i`l'²¹äzi, `l'¹ä (v. 2.2.4.6.)k' < vo tu|i zborovi: ²bek'ar, k'ar, ²dük'an (v. 2.2.5.6.)

< mesto *t´ vo nekolku oddelni leksemi: po²vek'e, s²vak'ja< *tÞj vo nekoi slu~ai, sp. b²rak'ja, t²rek'i (v. 2.2.5.6.)

g' < vo tu|i zborovi: g'ol, g'um3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a


3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobile i od so-odvetnite zvu~ni opstruenti.

3.3. Prozodija

Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so fiksiraweto na ak-centot opi{ano vo 2.3.


3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednitezboroformi po~nuvaat so vokal, sp. `-²oda (à-), d-²oda (da-), n-²esti (ne-),n-utri²nata (na-), m-²ize (me-), g-u²pita (go-), j-u²pita (jo-), da t-ü-s²pera (dati jo ispera). Poretko i vo drugi kombinacii, sp. najd-ena sta²rica, da t-ü-²su{a (da ti jo isu{a), ²jäskaj ²j-ü-ta (jäskaj jo ²ita).

3.4.2. Nazalot /n/ se gubi vo grupata lnc, sp. ²salce (salnce).3.4.3. Fonemata /v/ se gubi vo oddelni slu~ai vo intervokalna pozicija, sp.

²l'ijot (l'iot < l'ivot), klam (klavam), ne t-us²tam (ostavam), pl'¹ä (pl'eva)i vo grupata ntv : `v¹äntar (ètvar).

3.4.4. Opstruentot /v/ redovno se gubi vo ~lenskata morfema za ma{ki rod,sp. ²deno, ~ov²¹äko, na apsolutniot kraj i vo broevite od 11‡19 i vo deseticite,sp. dva²najse, d²vajse, ~etir²jese, pen²dese, kako i vo primerite ²gospo, ²napre, vooddelni slu~ai na krajot vo grupata -st : ²rados, ²àlos, potoa vo grupite tn(²seni < setne) i tk (²okam < otkam).

3.4.5. Fonemata /d/ vo red slu~ai se zagubila vo intervokalna pozicija, sp.gos²poin (gospodin), g²ran'ja (gradina), za²ve{ (zavedi{), ako go ²vi{ (vidi{),da o{ (odi{), gr¹äj (gr¹ädi), kla²¹änec (kladenec), tri²jese (trideset), i vo gru-pata dn : ²ena, ²eni (edni), ²ena{ (edna{), da ²pani (padni), s²¹äna (sedna), ²novi(dnovi) (v. 2.2.4.4.).

254

3.4.6. Fonemata /h/ se zagubila vo red slu~ai na po~etokot na zborofor-mite, sp. l'¹äp, ²odi, regularno vo intervokalna pozicija, sp. duo²viti, g²rota(greota), ²reat (alb. rehat), ma{²~eja (ma{~eha), i mnogu ~esto na krajot nazboroformite i pred konsonant, sp. gra, gr¹ä (grev), m¹ä (mev), pra, ²upla, ²iti(< ihti ‘saka’), ²duni i dr.

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena: vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. sve, s²ve~ko, sve~²kavo,vo glagolot ‘java’, sp. v²¹än'ji, vje²jina, kako i vo zborovite ²laro (ralo), ²lur~e(rul~e), zve, ²sana (snaa), al²tica (latica), ²yegvar (yevgar).

254

26. VAMBEL

VAMBEL ( ), Kostursko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori.Kostursko-kore{~anski govor.OLA 107, MDA 377.Do 1949 god. seloto imalo okolu 700 ìteli, site pravoslavni Makedonci.

Imalo dosta doselenici od okolnite sela. Vo seloto imalo gr~ko osnovnou~ili{te so 4 klasa. Postarite ìteli znaele albanski, pomladite i gr~ki.Porano ekonomski centar bila Kor~a, podocna Kostur i Lerin. Deneskaseloto e napu{teno, letno vreme doa|aat ovde Vlasi da gi pasat ovcite.

Postoi predanie deka seloto pred 200‡300 godini bilo vla{ko. Go opusto-{ila nekoja epidemija, a podocna se naselile Makedonci.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j

255

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c s z

~ { `

} |

k g

1.2.2.1. Konsonantite /~, {, `/ se izgovaraat pomeko otkolku vo literatur-niot jazik.

1.3. Prozodija

1.3.1. Site vokali moàt da bidat akcentirani. Akcentiranite vokali popravilo se izgovaraat ne{to podolgo od neakcentiranite.

1.3.2. Dolìnite dobieni so kontrakcija (v. 2.1.4.) i so kompenzacija (v. 2.1.5.)ne se fonolo{ki relevantni.

1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Distribucijata na vokalite e relativno slobodna, so nekoi ograni-~uvawa na fonemata /»/. Fonemite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat na po~etokot,vo sredinata i na krajot na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti.

2.1.2. Fonemata /»/ ne moè da stoi na apsolutniot kraj na zboroformite,a vo po~etokot se javuva samo pred konsonantskata grupa so /r/, sp. ²»rà, »r{.I sekvencata r» > »r, sp. ²p»r~ka, k»rsta²vica (< pr»~ka, kr»stavica), osvenkoga e vo grupa so nazal: kr»nk, gr»ndi.

2.1.3. Site vokali moàt da stojat vo grupa so sekoj osven na po~etokot iso nekoi ograni~uvawa na vokalot /»/.

2.1.4. Dva isti vokala vo neposreden kontakt, ako ne se na sostavot me|uprefiks i korenska morfema, vo oddelni slu~ai se kontrahiraat.

2.1.5. Vokalot /i/ vo neakcentiran slog zad drug vokal se realizira ~estokako [¹], pri {to prethodniot vokal ne{to malku se udolùva, sp. ²mo·¹te.

256

2.1.6. Vo vokalnite grupi so /u/ kako prva komponenta zevot ~esto se otklo-nuva so vmetnuvawe na /v/, sp. ²muva, per²duvi, pa²zuva.

2.2. Konsonantizam

2.2.1. Site sonanti moàt da stojat vo po~etna, sredi{na i krajnapozicija.

2.2.2. Bezvu~nite opstruenti isto taka moàt da stojat vo site pozicii nazborot.

2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne moàt da se javat na apsolutniot kraj.2.2.4. Nema konsonantski grupi vo koi bi se na{le i zvu~en i bezvu~en op-

struent, so isklu~ok na fonemata /v/ vo nekoi slu~ai.2.2.5. Konsonantski grupi.2.2.5.1. Dentalnite plozivi /t, d/ ne moàt da stojat pred afrikatite, sp.

²ìce, ²ri~e (ìtce, rit~e).2.2.5.2. Isto taka /t, d/ ne moàt da stojat vo grupa so /{, `/, sp. ²ne{~o,

{²~ica, do²òvi, gl'u²òvi (: do{, gl'u{).2.2.5.3. Konsonantot /s/ ne moè da stoi vo grupa so /~/, sp. po²ja{~e (:

pojas).2.2.5.4. Ne se trpat ni grupite -sk- (vo sufiksot -ski) i -tsk-, sp. ²kostur-

cki, ²lancki, ²oricki.2.2.5.5. Grupite sr, zr sekoga{ se popolnuvaat so soodveten dentalen plo-

ziv, sp. st²ram, st²reda, zd²rak.2.2.5.6. Krajnite grupi -st, -{~ naj~esto se pazat neizmeneti, no ne se ne-

poznati i primeri so zaguben kraen glas: most, ~ist, ²gore{~, no i ²rados, ²bo-l'es.

2.2.5.7. Grupi od dva isti konsonanti se retki. Imame primeri za udvoeni/j/ i /l'/, sp. ²najjak, ²kal'l'if // ²kal':if.

2.2.6. Oddelni konsonanti.2.2.6.1. Fonemata /j/ ne moè da stoi: pred /i/ vo site pozicii na zborofor-

mite, zad /i/ na krajot, i pred /e/ na po~etokot. Vo intervokalna pozicija vososedstvo so preden vokal se javuva fakultativno, a ne retko i napolno segubi (v. 3.4.2.), sp. z²mi:, pi (pij), ²ezik, e{, erem²bica, ²peje // pee.

2.2.6.2. /l/ ne moè da stoi pred preden vokal i pred /j/.2.2.6.3. /r/ ne se javuva vo grupite rC-, CrC.2.2.6.4. Konsonantot /v/ ne moè da stoi vo grupata sv, sp. s²fatja, s²fekor.2.2.6.5. Konsonantite /}, |/ se mnogu retki; se javuvaat, glavno, vo tu|i zborovi.2.2.6.6. Soglaskata /k/ pred /i/ se realizira kako [k'], sp. ²k'itka, ²k'isel.

257

2.3. Prodozija

2.3.1. Zborovniot akcent ima tendencija da se stabilizira na vtoriot slog,odnosno na vtorata mora od krajot, sp. brek ‡ bre²govi, ²dever ‡ de²veri, ²el'en ‡e²l'eni, ²zel'en ‡ ze²l'ena ‡ ze²l'eni, vi²ka{~em, è²netje. Od ova pravilo se is-klu~uvaat ~lenskite morfemi, sp. ²devero, bre²govite, ze²l'enata.Poograni~en e brojot na slu~aite so akcent na tretiot i na ~etvrtiot slog.Redovno takov akcent imaat deminutivnite imenki na -i~ka, sp. ²babi~ka,²babi~kata, deseti~nite broevi, sp. ²pendese, de²vendese, prezentskite iimperfektnite oblici: ²igrame, ²igrate, i nekoi oddelni leksemi. Ograni~ene isto taka i brojot na slu~aite so akcent na posledniot slog. Tie se, glavno,nekoi sloènki i pove}eslo`ni sufiksni obrazuvawa od tipot aste²l'it,pesno²poj i dr.

2.3.2. Akcentski celosti se obrazuvaat vo ramkite na akcentskiot zakon zavtoroslo`niot akcent, sp. ²na-ni.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : sine < *& : den, ²venec, ²oves

< *£ : ²ezik, ²e~men, ili vo grupa so m (pred labijalen konsonant), sp.erem²bica, ili so n : go²vendo, ²~endo

< *½ : ²l'eto< a zad palatalen konsonant vo oddelni slu~ai, sp. ²~e{a, ²k»{ej, d»r-

²èl'je, ²esen ‘jasen’, ~el'et, e²zovec< sekundarno vo grupata ~ere- : ~e²revo, ~e²re{na

» < *† : ²k»{~a, ²r»ka, ili vo grupa so m (pred labijalen konsonant) i son, sp. d»mp, g»²l»mbi, ²g»mba, kr»nk, k»n²del'a

< sekundarniot 2, sp. ²m»ngla< *þ vo grupa so l : v»lk, ²`»lto< *¦ vo grupa so r : ²p»rsti, ²s»rce< a vo sosedstvo so nazalen sonant, sp. z²n»e, ²s»na< turskoto : ²k»na, ²az»r

258

a < *† vo fleksivni morfemi i vo oddelni leksemi vo drugi poziciisamo ili vo grupa so nazalen sonant, sp. ²obra~, ²poprak

< sekundarniot 2 pred sonantite l, n, r, sp. ²topal, ²ogan, ²vetar, ve-²tar~e, ²itar

u < *w vo slu~ai kako ²cuti, }e-²osuni< o naj~esto so redukcija vo oddelni leksemi, sp. kuko²{arnik, kuku-

²vica, ²o¹du, pre²seku (1 l. edn. aorist)o < *% : do{, son

< sekundarniot 2 pred m : ²sedom, ²osom< *† vo oddelni leksemi: ²ogl'en, vo²ìca, ²popok, ²potec i so m : k²lom-

ko

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od sood-vetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < w so dekompozicija na palatalniot element, sp. sa²dejne

< h na krajot zad preden vokal vo oddelni leksemi, sp. mej, zmej, ²orejl < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *þ vo grupa so » : v»lk, ²p»lnol' < *l´ : l'ut

< * : sol'< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < *< *¦ vo grupa so » : ²~»rvec, ²~»rpi, s»rp

m < *† pred pregraden labijalen konsonant: ²g»mba, ²d»mbja< *£ vo grupa so e pred pregraden labijalen konsonant, sp. erem²bica< v vo sekvencata vn : mnuk, og²lamnik

n < * : kon, ²nego, ²bana< *† vo grupa so » pred nelabijalen pregraden opstruent: kr»nk, k»n²del'a< *£ pred nelabijalen pregraden opstruent, isto taka vo grupa so vo-

kal (en), sp. l'en²dina, ²~endof < hv : ²fala, ²fatva

< h vo oddelni leksemi: ²nofti, g²rofti, g²lufci, pa posle i vog²lufec

< tu|o: ²fasul', fesv < *w

< kako proteza pred refleksot na po~etnoto *† vo oddelni slu~ai:²v»tok, vo²ìca (no: ²ogl'en)

259

< hijatsko: ²muva, pa²zuva, per²duvi< h vo oddelni leksemi: ²b»lva

t < sekundarno vo grupata sr : st²read < sekundarno vo grupata zr : zdrakc < s vo grupite sk(i) i ps : ²lancki, ²vapca~ < { vo grupata p{, sp. p~e²nica

< t vo sekvencata {t sp. og²ni{~e< *t´ vo grupa so {, sp. ²k»{~a, p²l'e{~i, {²~erka

{ < *t´ vo grupa so ~, sp. ²l'e{~a, ili samo: ²no{vi` < *d´, sp. ²meà, ²veà, ²»rà

< grupata `d : do²òvi< tu|o, sp. àm, èp, ²oàk

} < tu|o, sp. }o{, }or, ²}el'af< vneseno vo partikulata }e

| < tu|o: |on, |ol', ²|eris3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a

bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni konsonanti kako rezultat na regresivnaasimilacija po zvu~nost.

3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobieni od so-odvetnite zvu~ni opstruenti.

3.3. Prozodija

3.3.1. Vo odnos na pojdovniot prozodiski sistem izvr{eni se zna~itelnimorfolo{ki promeni (v. 2.3.).

3.3.2. Novi fonetski dolìni nastanale so kontrakcija i so kompenzacija(v. 2.1.4., 2.1.5.).


3.4.1. Vokalite poretko se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi, ako sled-nata zboroforma po~nuva so vokal, sp. }-²o¹me (}e odime).

3.4.2. /j/ se gubi pred po~etnoto /e/ i vo vokalni grupi, sp. e{, ²ela, z²mia, nakrajot zad /i/ vo imperativot: spi (spij), ponekoga{ i na po~etokot pred /a/:²asl'i, aste²l'it, duri i vo oddelni slu~ai i vo nekoi zavr{oci, sp. ²zema(zemja), ²loze, zd²rave.

3.4.3. Konsonantot /t/ redovno se gubi vo ~lenskata morfema za ma{kirod, sp. ²~oveko, ²mojo sin, vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. dva²na¹se, vo

260

grupite stn, stj, sp. ²radosni, ²l'isja, vo oddelni slu~ai i vo grupata -st :²rados, i vo oddelni leksemi vo razni pozicii, sp. ²o¹di-si (otidi).

3.4.4. /d/ se gubi ~esto pred n, sp. ²ena èna, ²pana (padna), }e-²sene (sedne), vooddelni slu~ai i vo intervokalna pozicija, glavno kaj glagolite, sp. }-²o¹me(}e odime), da-²ja¹me (jadime).

3.4.5. /h/ se gubi redovno na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. l'ep,²rana, ²oro, ²oà, st²rea, ~esto i vo drugi pozicii, sp. si²roma, gre ‡ gre²ovi, v»r‡ v»²rovi, ni (nih), Vla, ²dojdu, doj²dome, ²~el'i.

260

27. TIOLI[TA

TIOLI[TA ( ), Kostursko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, kor~ansko-kostruski govori.Kostursko-kore{~anski govor.OLA 109, MDA 362.Seloto Tioli{ta (dij. Tiol'i{~a) se nao|a 4 km. severno od Kosturskoto

Ezero vo podno`jeto na planinata Vi~o. Naseleno e so makedonsko naselenie.Do 1949 god. seloto imalo okolu 900 ìteli, pravoslavni Makedonci. Nasele-nieto se zanimavalo glavno so zemjodelstvo, razvieno bilo pe~albarstvoto.Ekonomski centri bile Nestram i Kostur. Po 1949 god. del od staroto nasele-nie se iselilo, a doseleni se Grci od razni strani. Vo seloto ima gr~ko os-novno u~ili{te. Spored podatocite od 1971 godina, toga{ (1971) toa imalo572 ìtela (sp. Todor Simovski, Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, I,Skopje 1978).

Naselbata prv pat se spomnuva vo polovinata na XV v.Opisot e prv pat pe~aten vo PrilOLLN IV/2, MANU, Skopje 1979.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j

261

1.2.1.1. Normalna realizacija na fonemata /j/ e [¹].1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c y s z

~ x { `

k' g'

k g

1.2.2.1. Opstruentite /~, x, {, `/ se izgovaraat pomeko otkolku vo litera-turniot jazik.

1.3. Prozodija

1.3.1. Site vokali moàt da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokalise izgovaraat ne{to pokratko od akcentiranite.

1.3.2. Dolìnite dobieni so kontrakcija (2.1.5.) i so kompenzacija (2.1.3.)ne se fonolo{ki relevantni.

1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.). Kako distinktiven priznakse koristi kaj nekoi glagoli vo aoristot i imperfektot, sp. 1 i 2 l. mn.aorist: zgre²{ime, zgre²{ite : (da, k'e) zg²re{ime, (da, k'e) zg²re{ite, 1 i 2 l.mn. imperfekt: vi²kame, vi²kate; prezent: ²vikame, ²vikate, ili 2 l. mn. imper.zg²re{ite.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Site vokali moàt da stojat vo po~etokot, vo sredinata i na krajotna zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok na fonemata/»/, koja ne moè da se javi na krajot.

2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo grupa sekoj so site, so nekoiograni~uvawa na /i/ (v. 2.1.3.).

2.1.3. Vokalot /i/ vo grupa so drug vokal kako vtor ~len se realizira kako/¹/, pri {to prethodniot vokal ne{to malku se udolùva. Na toj na~in se obra-

262

zuvaat diftonzi po dolìna od dve mori, sp. ²l'e:¹ (< l'ei), m»{²~e:¹, stre:¹,o²re:¹ (: ²orej), sla²ve:¹ (: ²slavej), ²mo:¹ (: ²moj), t²vo:¹te, no²ò:¹ (< noòi <noòvi), raz²bo:¹ (: ²razboj), gno²jo:¹, pra²o:¹, kla²so:¹, z²na:¹te, ²pe:¹me, ²pe:¹te,²se:¹me (sedime). Ova pravilo ne vaì za spomenative grupi koga se nao|aat namorfemskata granica me|u prefiks i korenska morfema, sp. na²ide, po²igra.

2.1.4. Na ovoj na~in se realizira /i/ i koga se nao|a pred /o/ vo opredeleni-te formi kaj pridavkite vo ma{ki rod, sp. s²l'ep¹o, ²lo{¹o, s²tar¹o, go²l'em¹o,ki²sel'¹o, ²pet¹o (< sl'epio, lo{io, stario...). Vo slu~aite kako ²jakio, ²niskio,vi²sokio, g²ladnio, c»r²venio, ²c»rnio, /i/ se zadràlo poradi fonetskite pre~-ki svrzani so distribucijata na /j/ zad konsonantite /n, k/.

2.1.5. Dva isti vokala vo neposreden kontakt naj~esto se kontrahiraat voeden dolg vokal, osven koga se nao|aat na morfemskata granica me|u prefiksi korenska morfema, sp. ta: (taa), su²di: (sudii), ~i: (~ii), ~a²ki: (~akii), ~a-²ki:~e (~a²kii~e), ra²ki:~ka (rakii~ka), no: po²odi, za²arni, isto i kaj glagolite:²pee, g²ree{, gre²eje.

2.1.5.1. Dolìnata dobiena na ovoj na~in ne moè da se tretira kako fono-lo{ki kvantitet, bidej}i pod istite uslovi ne se javuvaat sekvenci od dve /a/i/ili dve /i/.

2.1.6. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na konsonantite /v/ i/j/, sp. ²muva, pa²zuva, per²duvi, ²suvo, ²l'eja, ma{²~eja, st²reja.

2.2. Konsonantizam



te ne moàt da stojat pred zvu~nite.2.2.3.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks i koren-

ska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo akcentska grupa.2.2.4. Konsonantski grupi.2.2.4.1. Po~etnata grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin

~len /m/, sp. m²lak, m²l'eko, m²rava.2.2.4.2. Sonantite, osven /r/, vo po~etokot ne se javuvaat vo grupa so op-

struent.2.2.4.3. Od mnogubrojnite ograni~uvawa kaj opstruentite od dijalekten as-

pekt interesni se za odbeleùvawe slednite grupi.Plozivite /t, d/ vo red slu~ai ne moàt da stojat vo grupa pred /n/: (tn >

kn) k²no~ko, k²no~ok, (dn > n) ²eno, ²ena ne²del'a, ²ena{, ²pana.

263

Tie isto taka ne moàt da se javat zad /{/ i /`/, sp. ({t > {~) ²ga{~i,²l'e{~a, s²fe{~a, {²~ica, k²l'e{~i, ²ni{~o, ²o{~e pokraj ²o{e, {~o pokraj {o;(`d > `) ²veà, ²meà, ²doò, do²òvi, gl'u²òvi, osven vo grupata `dr : `d²rebe.

Soglaskata /t/ osven toa ne se javuva vo grupite stv, sp. bo²gasvo, prija-²tel'svo, stn : ²radosno, ²posno, {tn : ²ga{nik, {tv : ²no{vi, {tj : ²no{ja.

2.2.4.4. Od frikativnite konsonanti pozabeleìtelni ograni~uvawa poka-ùvaat /s, z, v/.

Soglaskata /s/ ne moè da stoi vo grupata s~ (> {~), sp. b²re{~e, ²l'i{~e,²m»{~e, ob²ra{~e, p²la{~e, po²ja{~e (: brest, l'ist, plast, pojas), ps (> pc), sp.ap²ca:na p²calva, tep²cija, kako i pred /k/ vo sufiksot -sk(i) kaj pridavkite, sp.bi²volcko, ²volcka koà, e²sencko, ²zimcko ìto, kos²turcko, ku²~efcki z»p,s²kopcki.

Soglaskata /z/ vo nekoi slu~ai se izbegnuva vo grupata lz (> ly), sp. ²s»lya.Opstruentot /{/ ne moè da se najde vo grupa zad /p/ na po~etokot, sp.

p~e²nica.Soglaskata /v/ ne se javuva vo grupata vn (> mn), sp. g²lamna, p²l'emna,

²ramno, o²damna, mnuk, ug²lamnik, kako i vo sv (> sf) : sfat, sfet, s²fe{~a,s²fekoj.

2.2.4.5. Od zavr{nite konsonantski grupi ne e mo`na grupata -{~ (> {),sp. gl'u{, do{, ²polno{, ²pomo{, ~u{, i vo ograni~en broj slu~ai grupata -st,sp. plas, c²v»rs, ²àlos, ²rados (i taka naj~esto vo dvoslo`nite ipove}eslo`nite zborovi), no i: brest, g»rst, l'ist, most, p»rst, ~ist.

2.2.4.6. Od druga strana, pak, vo ovoj govor se javuvaat nekoi konsonantskigrupi, koi{to vo red drugi makedonski dijalekti deneska ne se mo`ni. Takvise grupite:

‡ str : ²sestra, st²rina, st²rana, st²r»nga, duri i: st²reda, st²rebro,st²reti;

‡ zdr : zd²raf, uzd²rave, i so sekundarno /d/: zdrak, zdrel;‡ `dr : `d²rebe, `d²repna;‡ sc na morfemskata granica vo slu~ai kako ²mesce, ²masca, ili kaj prefik-

siranite zboroformi od tipot ras²cuti;‡ tl : t²l'ee;‡ t~, tc na morfemskata granica vo slu~ai kako: g²rat~e, ²p»t~e, ²rit~e,

²ìtce.2.2.4.7. Grupi od dva isti konsonanta se retki. Imame primeri samo za ge-

minatata /jj/ na morfemskata granica vo ²najjak, naj²junak.2.2.5. Oddelni konsonanti.2.2.5.1. Fonemata /j/ ne moè da stoi: pred /i/ vo site pozicii na zborofor-

mite, sp. ²sabi (: sabja), ²no{i (: no{ja), pred /e/ na po~etokot i vo intervokalna

264

pozicija, sp. e{, e²òvi, g²ree{, gre²eme, ro²evi, ²pie{, no: se²eje, gre²eje i redovnotaka koga imame sekvenci od tri vokali.

2.2.5.2. /l/ ne moè da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp. bel, bela, belo(: bel'i), kol (: kol'ja).

2.2.5.3. /r/ ne se javuva vo grupite rC-, CrC.2.2.5.4. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ], sp. g²ra ka,

²ma gar.2.2.5.5. /y/ e retka fonema. Se javuva po pravilo vo grupata yv, sp. y²vezda,

y²vizar, zad n : ²benyin, vo mnoìnskite formi vo alternacija so /g/, sp. ²noyi,bub²reyite, di²reyi, v²rayi, pa²eyi, po²loyi (: noga, vrag, polog i dr.), vo oddelnislu~ai i pred vokal vo po~etokot ili vo druga pozicija, sp. ²yegvar, ²buya i dr.

2.2.5.6. I fonemata /x/ e isto taka retka. Osven vo tu|i leksemi i vosufiksot -xija, se sre}ava pred deminutivniot sufiks -e kaj imenkite kakoalternant so g, sp. ²noxe, po²loxe, ²roxe, s²toxe, k²nixe (: noga, polog, rog, stog,kniga), i vo nekoi oddelni slu~ai na po~etokot pred vokal, sp. xal²bini,xe²l'ezo, i vo grupa so r, sp. ²»rxa, »r²xosa, »r²xosva.

2.2.5.7. Fonemite /k', g'/ isto taka se retki vo ovoj govor. Se javuvaat, glav-no, vo tu|i leksemi, sp. ²k'el'af, ²k'il'im, be²k'ar~e, ²duk'an, k'or, k'o{, ²k'umur,g'ol', g'oks, ma²g'osnik, i vo nekolku slovenski zboroformi: k'e, ²vek'e.

2.3. Prozodija

2.3.1. Zborovniot akcent e ograni~eno sloboden, no ima tendencija da sestabilizira na penultima, odnosno na vtorata mora od krajot. Taa tendencijanajdobro moè da se sledi kaj imenskite zborovi vo neopredelenata forma,sp. ²dever ‡ de²veri, ²koùf ‡ ko²ùfi, si²roma ‡ siro²masi, z²mej ‡ zme²jovi, e{ ‡e²òvi, ²peja~ ‡ pe²ja~i, ²zel'en ‡ ze²l'ena ‡ ze²l'eni, ²visok ‡ vi²soko, ²g»rbaf ‡g»r²bava, ²lakom ‡ la²komi, i gotovo redovno taka kaj dvoslo`nite zboroformi.Me|utoa, vo opredelenite formi takvo pomestuvawe na akcentot ne se vr{i,sp. ²koùf : ²koùfo, ko²ùfi : ko²ùfite, e²òvi : e²òvite, ²zel'en : ²zel'enio// ²zel'en¹o, ze²l'eni : ze²l'enite. Na posledniot slog akcentot u{te se zadràlkaj nekoi pove}eslo`ni zboroformi ‡ imenki i pridavki {to zavr{uvaat na -ar : volo²var, goven²dar, -ok : ~epe²rok, -nik : armas²nik, -av : bolni²~af,bel'i²~af, zel'en²kaf, -l'iv : rabot²l'if, kamen²l'if, gor~²l'if, -it :zboro²vit ²~ovek, aste²l'it, l'eko²vit, i vo sloèni zborovi, sp. doma²zet,c»rno²ok, tv»rdog²laf. Nema slu~aj akcentot da stoi na posledniot otvorenslog.

Brojot na primerite so akcent na tretiot slog od krajot e isto taka ogra-ni~en, ako gi isklu~ime ~lenuvanite formi kaj imenkite i pridavkite. Kaj

265

imenkite akcent na antepenultima imaat deminutivnite obrazuvawa so su-fiksot -i~ka, sp. ²babi~ka, g²lavi~ka, kaj pridavkite obrazuvawata na -ov i -in,sp. ko²ko{kino meso, ²bipkino meso, kaj deseti~nite broevi, sp. ²pendese, ²{eese,o²somdese, de²vendese, i kaj glagolite vo prezentot i imperativot: ²igrame, ²ig-rate, ²pul'i ‡ ²pul'ite.

2.3.1.1. Vo slu~aite kako no²ò:¹, raz²bo:¹ (: edn. ²razboj), sla²ve:¹ (: edn. s²la-vej), i sl. akcentot pa|a na vtorata mora, bidej}i dolgite vokali nastanati sokompenzacija vo vakvi grupi imaat dve mori (v. 2.1.3.).

2.3.2. Akcentski celosti se obrazuvaat vo ramkite na akcentskiot zakon zavtoroslo`no akcentirawe, sp. ²na-ni, na-²m»{-mi, mu-s»-²kara, b²rat-mi : bra-²ta-mi, i dr.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : sin, ²riba< e so redukcija vo neakcentiran slog vo oddelni slu~ai, sp.

vija²vica, i²zero, si²deloe < *& : den, ²pal'ec, ²tesen

< *½ : ²l'eto, ²se ka, ²celo< *£ : ²ezik, ²zaek, ili vo grupa so m (pred labijalna soglaska), sp.

erem²bica, i so n (pred nelabijalen pregraden opstruent), sp. go²vendo,ogl'en²dalo, pren²deno, l'en²dina

< a zad palatalen konsonant vo oddelni slu~ai, sp. e²zovec (jazovec),e²rica (jarica), ²esen (jasen), eseno²vica, ²k»{ej, ²l'i{ej (l'i{aj), mra²velnik(mravjalnik), t²kae~ (: tka²ja~ka), ²~e{a, {~ef ‡ {~e²vo:¹, ²{aek (t. ayak). » < *† : ²k»{~a, ²m»ka, p»t, ²r»ka, i vo grupa so m (pred labijalen pregra-den konsonant), sp. ²g»mba, g»²l»mbi, d»mp, i so n (pred nelabijalen pregradenkonsonant), sp. k»n²del'a, kr»nk, g²r»ndi, ²m»ndro, ²v»ndak, èl»n²dek, ²s»ndi

< sekundarniot 2, sp. ²m»ngla, ²m»ska< *þ vo grupa so l : v»lk, ²v»lna, ²`»lta, ²p»lno< *¦ vo grupa so r : ²p»rsti, ²s»rce, ²c»rno, ²»rxa< a vo sosedstvo so nazalen sonant, sp. z²n»m, ²s»na, m»{²~eja, ²k»ntar,

²»mbar< turskoto , sp. ²az»r, ²k»smet

266

a < *† vo fleksivni morfemi i vo oddelni leksemi vo drugi pozicii,sp. ²bera (1 l. edn. prez.), ²padnat; ²obra~, ²poprak, ²edna{

< sekundarniot 2 pred sonantite l, n, r na krajot na zboroformite,sp. ²topal, ²ogan, ²vetar, ve²tar~e, ²itar

u < *w vo slu~ai kako ²cuti, }e ²osuni< o vo oddelni leksemi kako rezultat na redukcija vo neakcentiran

slog, sp. bu²rija, ²konup (: ko²nopja), ku²manda, ²nadvur, ²vidu, ²dojdu (1 l. edn. aori-st)

o < *% : do{, son, ²petok< sekundarniot 2 pred m : ²sedom, ²osom< *† vo oddelni leksemi, sp. ²vogl'en, vogl'e²nar, ²popok, ili vo grupa

so m : k²lomko

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od sood-vetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < w so dekompozicija na palatalniot element, sp. si²rejne, ja²dejne,i²majne

< h vo oddelni slu~ai na krajot zad /e/, sp. mej, zmej, ²orej< i zad vokal, sp. o²re:¹ (orei), pra²o:¹ (praovi), gra²do:¹ (gradovi)

(v. 2.1.3.) kako i vo pozicija pred vokalot o vo ~lenskata forma za ma{ki rodkaj pridavkite, sp. go²l'emjo (< gol'emio), ²lo{jo, s²l'epjo (v. 2.1.4.)

< e zad drug vokal vo broevite od tipot pet²najse, d²vajse (dvaese <dvadeset)

< hijatsko vo oddelni leksemi, sp. ²l'eja, st²reja, g²reeje, ²seeje, `²niejel < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *þ vo grupa so » : v»lk, ²`»ltnik, p»ln, ²»lskal' < *l´ : l'ut, kl'u~, ne²del'a

< * : ²mol'ba, àl', sol', ²zel'ka< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < *< *¦ vo grupa so » : ²p»rsti, ²s»rce, ²c»rno

m < *† vo grupa so » i o pred pregraden labijalen konsonant, sp. ²g»mba,d²l»mbok, ²d»mbja, t²r»mba, z»m²bica, k²lombe

< *£ vo grupa so e pred pregraden labijalen konsonant, sp. erem²bica,~emb²rica

< v vo sekvencata vn : mnuk, ug²lamnik, ²ramnon < * : kon, pen, se klani

267

< *† vo grupa so » pred pregraden nelabijalen konsonant, sp. d²r»ngo,g²r»ndi, ²m»ndro, s»n²dovi, ²p»ndar

< *£ vo grupa so e pred pregraden nelabijalen konsonant, sp.l'en²dina, go²vendo, ogl'en²dalo, pren²deno

f < hv : ²fatva, ²fal'~o, (se) ²fal'i, ²f»rgam (f»rl'am) < h na krajot na zboroformite i pred konsonant vo oddelni leksemi,sp. buf ‡ bu²fo:¹, ²koùf ‡ ko²ùfi, kaf²tica, ²nofti, ²lafti

< tu|o: ²fasul', fes, ²furna< v vo grupata sv : s²fe{~a, s²firi, s²fekoj

v < *w< kako proteza pred refleksot na po~etnoto *†, sp. v»²ìca // ve²ìca,

²vogl'en, ²v»ndak, ²v»tok < hijatsko: g²luvo, ²muva, pa²zuva, ²suvo, ²uvo

< h vo oddelni slu~ai, sp. ²kiva, ²b»lva< u kaj glagolite od tipot ²pu{vam, ²radvam, ²fatvam

t < sekundarno vo grupata sr : st²rebro, st²redad < sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, `d²rebec < s vo grupata ps, sp. p²calva, tep²cija, kako i vo grupata -sk kaj pri-

davkite: bi²volcko, e²sencko, s²kopcki (v. 2.2.4.4.)< * vo grupata * ¦- i vo * r½- vo oddelni primeri, sp. c»rn, ce²revo po-

kraj ~e²revo, ce²repnay < *• : ²noyi, po²loyi

< z vo grupite zv, nz, lz vo oddelni leksemi i pred vokal, sp. y²vezda,²m»lyi, ²benyin, k²l'enya, ²yevgar (v. 2.2.4.4., 2.2.5.5.)

z < *•~ < { vo grupata p{ : p~e²nica (v. 2.2.4.4.)

< *t´ vo grupa so {, sp. ²k»{~a, p²l'e{~i, s²fe{~a, s²no{~i, v²re{~e,²ga{~i, ²l'e{~a, go²re{~o, gre²de{~em

< *t´ vo sekvencata {t, sp. k²l'e{~i, og²ni{~ex < vo tu|i zborovi i vo morfemata -xija, sp. xep, ²xabe, ²xade

< ` pred deminutivniot sufiks -e kaj imenkite, sp. ²noxe, s²toxe, k²ni-xe, ²roxe, zad r : ²»rxa, »r²xosa, vo grupite `v, `b : x²vakam, x²burna, i vo oddelnislu~ai pred vokal: ²xurkam, xibi²rini

{ < *t´ vo grupa so ~, sp. ²ga{~i, p²l'e{~i, s²no{~i, ili samo: ²no{vi,²ga{nik, ²polno{, pomo{

< s pred ~ vo primeri kako: k²va{~e, ²ko{~e (: koska), ob²ra{~e(v. 2.2.4.4.) i vo grupata sl vo oddelni leksemi, sp. {²l'apej, {l'ap, {²l'iva, po-kraj s²l'iva, no redovno sl'ep

` < *d´ : ²veà, ²meà, ²saì, i od sekvencata *ž´d´ : do²òvi, g²l'uò

268

k' < vo tu|i zborofi, sp. k'ef, k'or, k'up, k'umur< *t´ vo nekolku leksemi, sp. k'erka, k'e, ²vek'e, do²mak'in

g' < vo tu|i zborovi, sp. g'ol', g'oks, ²g'akon, ²g'eris3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a


3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobieni i odsoodvetnite zvu~ni konsonanti.

3.3. Prozodija


3.3.2. Novi fonetski dolìni se dobieni so kontrakcija na vokalite(v. 2.1.5.) i so kompenzacija (v. 2.1.3.).


3.4.1. Gubewe na glasovi vo oddelni pozicii.3.4.1.1. Vokalite /i, e, a, o/ ponekoga{ se ispu{taat pred ~lenskata morfe-

ma vo pove}eslo`ni zboroformi, sp. aj²vante (ajvanite), b²ranta (branata),²kosta (kosata), ²rosta (rosata), v²remto (vremeto), ²~el'te (~el'ite).Poretko tie se ispu{taat i vo drugi pozicii, sp. Bogor²dica (Bogorodica),Kol'²tomu (Kol'etomu).

3.4.1.2. Vokalot /o/ se ispu{ta vo nekolku pove}eslo`ni zboroformi napo~etokot, sp. ²pa{ka (opa{ka), ²pinci (opinci), ²vaa // ²va: (ovaa).

3.4.1.3. Iako ne e ~esta pojava, sepak treba da se istakne i ispu{taweto navokalite vo prokliti~kite zborovi, koga slednata zboroforma po~nuva so vo-kal, sp. g-od²nese, g-²ubi, s-is²ka~i (go-, se-).

3.4.1.4. Od sonantite vo nekoi pozicii se zagubilo /j/. Redovno se gubi pred/e/ na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ²eno (edno), ²el'en, ²ela, ²esen,²see{, ²pie{, i na krajot zad /i/, sp. pi, spi, ²napi se. Isto taka toa se gubi vo od-delni slu~ai i vo nekoi sufiksi, sp. ²zema (zemja), ²sabi (sabji : ²sabja), ²no{i (:²no{ja).

3.4.1.5. Me|u opstruentite naj~esto na redukcija se podlo`ni /t, d/.Konsonantot /t/ redovno se gubi vo ~lenskata forma za ma{ki rod: ²mozo-

ko, do²mak'ino, go²l'emio, vi²sokio, potoa kaj broevite od 11‡19 i vo deseticitena krajot, sp. dva²naese, pet²najse, sedom²najse, d²vajse, ²pendese, ²{eese, kako i vokonsonantskite grupi stn, stj, stv : ²radosni, b²resja, ²l'isja, bo²gasvo, vo od-

269

delni slu~ai i vo grupata -st na krajot: ²àlos, ²rados (i taka e naj~esto vopove}eslo`nite zborovi), plas, cv»rs, no i: g»rst, p»rst, l'ist, ~ist (v.2.2.4.5.).

Soglaskata /d/ naj~esto se gubi pred n : ²ena, ²pana, da ²seni (sedni), i vo redslu~ai vo intervokalna pozicija, osobeno kaj glagolite, sp. ²ja¹{ (jadi{), ²se¹{(sedi{), g²re¹{ (gredi{), oj (odi), i kaj deseti~nite broevi: d²vajse, t²riese.

3.4.1.6. Vo primerite kako: ²veà, ²meà, ²saì, ili g²l'uò, ²doò ‡ do²òvi,treba da se pretpoloì uprostuvawe na grupata `x (> `` > `).

Vo slu~aite, pak, kako: gl'u{, do{, ²polno{, ~u{, se razbila grupata s~ sogubewe na ~.

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. sfe, s²fekoj, s²fi~ki,vo * z-, sp. zve ‘zede’, vo izvedenite oblici od ‘java’: v²ja: (vjaa), se v²jani,²v²jani go kono, potoa vo zborovite al²tica (latica), ²yegvar (yevgar), al²ti{~e(< lakti{~e ‘del na trkaloto na kola’), ²s»na (< sn»a < snaa).

270

28. GRATÊ

GRATÊ ( ) Kostursko, GrcijaJugoisto~no nare~je, kor~ansko-kosturski govori.Kostursko-beli~ki govor.MDA 374.Seloto Grat~e (Gra~e) se nao|a vo oblasta Nestram, jugozapadno od gradot

Kostur. Pred revolucijata 1949 god. toa imalo okolu 70 doma}instva raspre-deleni vo dve maala: Dolno i Gorno Maalo. Do 1950 god. seto naselenie bilomakedonsko. Po revolucijata pogolem del od naselenieto e raseleno.Glavnoto zanimawe na naselenieto vo minatoto bilo svrzano sozemjodelstvoto i sitnoto sto~arstvo. Pazarni centri bile Nestram i Kostur.

Mojot informator Kole Karaliev e roden vo seloto Grat~e (1920 god.),kade {to se rodeni i negovite roditeli, kako i negovata sopruga. Imazavr{eno gr~ko osnovno u~ili{te. Do 1949 god. postojano ìveel vo rodnotoselo. Od 1949‡1956 god. ìveel vo emigracija vo Albanija, Ungarija iSovetskiot Sojuz, a od 1956 postojano ìvee vo Skopje.

Opisot e prv pat pe~aten vo GZbF-lF 3, Skopje 1977.


1.1. Vokali

i u

e » o

a

predni (visoki) +

tesni (difuzni) +

labijalni (bemol.) -

271

1.2. Sonanti

m n

l l'j

r

nazalni +

kontinuirani +

periferni +

lateralni +

predni +

m n l j rl'

1.3. Opstruenti

b g d (|)

p k t (})

y x

c ~

v z `

f s {

periferni (gravisni) +

predni (dif.) +

zvu~ni +

pregradni (nekont.) +

afrikati (strid.) -

b p g k v f d t (|) (}) y c x ~ z s ` {

272

1.4. Prozodija

Dinami~niot akcent e ograni~eno sloboden. Nema kvantitetski razlikifonolo{ki relevantni.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokali

2.1.1. Vokalite /i, e, a, u, o/ poziciono ne se ograni~eni. Ne e ograni~enanivnata distribucija ni po odnos na konsonantite. Moàt da stojat pred i zadkonsonant.

2.1.2. Site ovie pet vokali moàt da stojat vo grupa so sekoj.2.1.3. Dva isti vokala vo neposreden kontakt, ako ne se na granica me|u

prefiks i korenska morfema, moàt da se kontraktiraat.2.1.4. Hijatot vo grupa so /u/ kako prv ~len obi~no se otklonuva so vmetnu-

vawe na /v/: gluvo, muva, suvo.2.1.5. /i/ > [¹] zad drug vokal, neregularno.2.1.6. /»/ poziciono e ograni~eno: ne moè da stoi na apsolutniot kraj na

zboroformite.

2.2. Sonanti

2.2.1. /n/ > [ ] pred velarnite /g, k/: ma gar, fra ga, gra ka, se ka.2.2.2. /l/ pred prednite vokali i pred /j/ e zameneto so l' : bol'en ‡ bolna,

bolni, gol'i ‡ gol, golo, bil'e ‡ bil, bila.2.2.3. /j/ ‡ poziciono e ograni~eno: ne moè da stoi pred /i/ vo site pozicii

na zborot, sp. moj ‡ moi, zad /i/ na krajot na zboroformite, sp. ~i si (~ij), pi(pij), izmi se, pred /e/ na po~etokot na zboroformite i vo vokalni grupi: ezik,esen, lae, moe, pie, ~l'ee (< tl'ee).

2.3. Opstruenti

2.3.1. Korelacijata po zvu~nost kaj {umnite konsonanti vr{i distinktiv-na funkcija pred vokal i pred sonant.

2.3.2. Zvu~nite konsonanti poziciono se ograni~eni: ne moàt da stojat naapsolutniot kraj na zboroformite i pred bezvu~en konsonant. Vo ovie dve po-zicii tie se obezvu~uvaat.

273

2.3.3. Bezvu~nite konsonanti ne moàt da stojat pred zvu~nite; vo ovaa po-zicija tie se ozvu~uvaat.

2.3.4. /k/ > [k'] pred preden vokal: ubetk'i, rak'i(j)a, k'isel'ina, smrek'i,pe{k'i, k'eku, {k'epar.

2.3.5. /d/ ‡ ne moè da stoi zad /`/ osven vo grupata -`dr-, sp. doò, doò-²var, meà.

2.3.6. /t/ ‡ ne moè da stoi zad /{/; vo taa pozicija ili se gubi, sp. {o, ilipreminuva vo /~/: pl'e{~i, kl'e{~i.

2.3.7. /|/ ‡ se javuva kako fakultativna fonema; se sre}ava vo tu|i zborovi.2.3.8. /}/ ‡ isto taka se javuva fakultativno ‡ vo tu|i zborovi i samo vo ne-

kolku slovenski leksemi i morfemi.

2.4. Prozodija

Akcentot ne moè da stoi na posledniot otvoren slog. Na posledniot za-tvoren slog se sre}ava samo vo ograni~en broj pove}eslo`ni zborovi, sp. go-ven²dar, doò²var, e~me²nik, masal²nik, sol'e²nik, mravajl²nik, vodov²rik,kulu²vos, asta²l'it, bol'e{²l'iv, rabot²l'if, ~akar²l'if, i dr. Vo najgolembroj slu~ai akcentot pa|a na pretposledniot slog, sp. ²mozuk ‡ mo²zuci,²obras ‡ ob²razi, ob²ra{~e, nos ‡ no²sovi, ²ezik ‡ e²zici, ²zel'en ‡ ze²l'eno,²jaden ‡ ja²deni, denes ‡ de²neska, itn. Poograni~en e brojot na slu~aite soakcent na tretiot slog (antepenultima). Redovno e kaj glagolite vo prezentot,imperfektot i imperativot, sp. prez. ²jadime, ²jadite, imperf. ²jademe, ²jadete,imper. ²jadite, ²zevajte go, i dr. Ponapred od tretiot slog akcentot ne odi.^lenskite morfemi ne vlijaat vrz mestoto na akcentot, sp. ²izvor ‡ ²izvoro,iz²vori ‡ iz²vorite, l'en²dina ‡ l'en²dinata, va²ìca ‡ va²ìcata. Zamenskiteklitiki vo postpozicija so imenkite ~inat akcentska celina: b²rat-mi,brat²ja-mi, maj²ka-mu.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokali

i < *i< *y : sin, k'isel, riba;< * : igla.

e < *e : selo, pol'e;< *& : den, pal'ec, tesen;

274

< *£ : ezik, ret, govendo;< *½ : l'eto, seno;(<) sekundarniot 2 pred krajnoto /r/ vo oddelni leksemi: veder, veter;(<) a so preglas zad /j/, /l'/, /~/, /`/, /{/ vo oddelni leksemi: ²esen

(jasen),e²zovec, ²{aek, ²~el'et, b»r{l'en, po²l'enka // pe²l'enka, ²~e{a, ²ko~en ‡ ko²~eni,{²~evej, d»r²èl'je, ²l'i{ej, ²ka{ej, ko²{era. » < *þ vo grupa so /l/: v»lk, v»lna, d»lgo, `»l~ka;

< *¦ vo grupa so /r/: »rà, v»r, g»rlo, d»rì;a < *a

< *† samo ili vo grupa so /n/ ili /m/: ka{~a, pat, granda, gamba< sekundarniot 2 vo korenska morfema: laì, maska, mangla;< sekundarniot 2 pred krajnoto /n/, sp. ogan, i pred /r/ vo

oddelnileksemi: vatar, ednar, itar;

(<) analo{ko pred /r/ mesto /e/: ²gazar ‡ ga²zari, gu{~ar, steàr;< so asimilacija: gasa²nici, ga²lambi, pata²rica;< vo oddelni leksemi po razli~en pat: pan²delnik, topal i dr.

u < *u< sekundarniot 2 pred krajnoto /m/: sedum, osum;< * preku × vo: cut / cuc, rascuti, se osuna;(<) o vo brojni slu~ai i na razli~ni na~ini: so redukcija vo

neakcentiran slog: bu²rina, gure{²~ina, gu²l'emo, kuko²vica, kulu²vos, ku²{ul'a,kup²riva (naj~esto zad k), u²dande, ²pesuk, pesuk²l'ava, ²poluk ‡ po²lozi, su²val'ka,²konup, u²zaden, ²nadur (nadvor), vo 1 l. edn. aor. ²dojdu, ²reku, pre²seku;morfolo{ki kaj prilozite: b²l'izu, ²dolu; vo drugi slu~ai: ²u{~e / e{~e, ²duri,²enu{;

(<) *† vo oddelni leksemi: gnusen, sut, strunga.o < *o

< *% : do{, son, petok, ~oveko;< *† vo oddelni leksemi: vogl'en, klomko, klo~ko, popok, tromba.

3.2. Sonanti

m < *m< v pred /n/: odamna, ramno, ramnina;< b pred /n/ vo oddelni slu~ai: dremno ìto;(<) *† vo grupata am pred zvu~en pregraden labijalen konsonant: dambo,

gamba;

275

(<) *£ vo grupata em pred zvu~en pregraden labijalen konsonant:jarembica, ~embrica; < sekundarno: fambrika.

n < *n< * : kon, koni, duna, pen, penu{ka, denja, tinja, sanja / sajna;(<) *† vo grupata an pred pregraden zvu~en nelabijalen konsonant:

grandi, pandar, krank;(<) *£ vo grupata en pred zvu~en pregraden nelabijalen konsonant:

govendo, l'endina.l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

< *þ vo grupa so /»/: k»lk, m»l~i, p»lno.l' < *l´ : l'uspa, l'uti, kl'u~ovi, gl'u~, nedel'a.

< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred jj < *j

(<) i zad vokal: da dojdi;(<) h na krajot pred konsonant vo oddelni leksemi: orej ‡ orej~e;< hijatsko: snaja;

r < *r< * : more;< *¦ vo grupa so /»/: s»rce, p»rsti, ~»rven.

3.3. Opstruenti

b < *b< vmetnato vo grupata -mr- vo oddelni slu~ai: umbri, umbreno.

p < *pv < *w

< kako proteza pred kontinuantot na *† vo po~etokot: vatok, vator,vogl'en;

< u pred vokal kaj glagolite: ka`vi, kupvi;< hijatsko vo vokalni grupi vo koi prvata komponenta e /u/: muva,

suvo, suvarka;(<) h pred konsonant i na krajot vo oddelni leksemi: zmevovi,

zmef(< zmev);

< analo{ko vo oddelni slu~ai: lava (lae).f < hv : fati, f»rl'i;

(<) h vo oddelni slu~ai: koùf ‡ koùfi, bufovi, glufec ‡ glufci;< onomatopejsko: fu~i, f»r~i;

276

< vo zborovi od tu|o poteklo: fes, fis, furna.g < *gk < *k

< t so disimilacija vo knok, kno~ko.d < *d

< sekundarno vo grupite zr i `r : zdrak, zdrel, `drebe.t < *t

< sekundarno vo grupata sr : strebro, streda.y < *• : noyi;

< z vo grupa so v, n, l, r : yvezda, yverovi, yvizdak, }unyi, ulyica, ipred

vokal vo oddelni slu~ai: yevgar, yiberki.c < *c : cena;

< * vo grupata * ¦ ‡ vo oddelni leksemi: c»rno;< c pred k vo sufiksot -sk(i) ako prethodi konsonant: esencko,

lancki.z < *z : z»rno;

< *• : blazi.s < *s : seno, selo;

< z po analogija vo oddelni slu~ai: nisok.| < vo zborovi od tu|o poteklo: |oks, |akon, |erdan.} < vo zborovi od tu|o poteklo: du}an ‡ du}ani, }o{, }ef, }elar;

(<) mesto *t´ vo oddelni leksemi: }e, ve}e, pove}e.x < vo zborovi i vo morfemi od tu|o poteklo: xabe, tepanxia;

(<) ` pred deminutivniot sufiks -e : vraxe, roxe, noxe;< ` vo drugi oddelni leksemi: gl'uxovi, xegl'ina, saxna (: saèn).

~ < * : ~are{a, ~»rvenik;< *t´, *stj, *skj vo grupa so /{/: vre{~e, ka{~a, pl'e{~i, {~erka,

kl'e{~i;< t pred /l/ vo ~l'ee (tl'ee).

` < *ž : àba;< *d´ : veà, meà, meù, ~uò, »rà;< *zdj : doòvi, doòva voda;< z pred /l/: i`l'egvi, i vo grupata zgl : `glop ‡ `globovi.

{ < *š< *t´, *stj, *skj vo grupa so /~/: l'e{~a, gore{~a voda, {~erka, kl'e{~i,

ogni{~e;< s pred /~/: l'i{~e (: l'ist), kla{~e, obra{~e;

277

< s pred /l/: ja{l'i, {l'iva, {l'et ‡ {l'edovi, {l'ep, {lapej ‡ {la-pei, mi{l'i, ma{l'ina;

< s pred /k/: {kamp, {k'epar, l'e{ka.

277

29. NESTRAM

NESTRAM ( ), Kostursko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori.Nestramski govor.OLA 108, MDA 373.Seloto Nestram se nao|a vo gorniot tek na rekata Belica, 25 km. jugoza-

padno od Kostur na nadmorska viso~ina od 870 m. Do 1949 god. seloto imalookolu 3.500 ìteli, pravoslavni Makedonci. Po 1949 god. golem del od nivemigrirale. Vo 1971 god. statistikata beleì samo 1.143 ìteli. Naselenietose zanimava so sto~arstvo i grade`ni{tvo. Ima gr~ko u~ili{te od 6 klasa.

Naselbata prv pat se spomnuva vo 1445 godina.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i u

e o

a å

1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/, koe fonetski se realizira kako [ …].

1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j

278

1.2.2. Opstruenti

p b f v

t d

c s z

~ { `

k' g'

k g

1.2.2.1. Konsonantite /~, {, `/ se izgovaraat pomeko otkolku vo litera-turniot jazik.

1.3. Prozodija

1.3.1. Site vokali moàt da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokalise izgovaraat pokratko od akcentiranite.

1.3.2. Dolìnite dobieni so kontrakcija (v. 2.1.3.) i so kompenzacija(v. 2.1.4.) ne se fonolo{ki relevantni.

1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.). Kako distinktiven priznakse javuva vo aoristot, sp. re²~e (3 l. edn. aor.) : ²re~e (3 l. edn. prez.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Site vokali vo princip moàt da stojat vo po~etokot, vo sredinata ina krajot na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok navokalot /å/, koj ne moè da stoi na po~etokot i na krajot.

2.1.2. Vokalite /i, e, a, u, o/ moàt da stojat vo grupa so sekoj, osven sonekoi ograni~uvawa na po~etokot na zboroformite.

2.1.3. Dva isti vokala vo neposreden kontakt, ako ne se na sostavot me|uprefiks i korenska morfema, vo oddelni slu~ai se kontrahiraat.

2.1.4. Vokalot /i/ vo neakcentiran slog zad drug vokal se realizira ~estokako [¹] pri {to prethodniot vokal ne{to malku se udolùva, sp. g²re·¹ (gredi),²se·¹me (sedime), ²ja·¹me (jadime), ²mo·¹ (moi).

2.1.5. Vo vokalnite grupi so /u/ kako prva komponenta zevot ~esto se otklo-nuva so vmetnuvawe na /v/, sp. ²muva, ²uvo, g²luva~, g²luvi, ²suvo.

279

2.1.6. Fonemata /o/ vo akcentiran slog se diftongizira [uo], sp. ²uobet,²uogan, ²uodi, ²uoko, ²uofca, ²kuoska, ²muoì.

2.1.7. Silabi~noto /…/ stoi me|u dva konsonanti i vo po~etokot na zboro-formite ako sledi konsonant, sp. ²v…ba, ²g…~i, ²…à, …ò²sano. Vo sosedstvo sovokal moè da stoi na morfemskata granica vo slu~ai od tipot za²…à.

2.2. Konsonantizam


2.2.2. Site opstruenti moàt da stojat vo po~etna i sredi{na pozicija.2.2.3. Na krajot na zboroformite moàt da stojat samo bezvu~nite op-

struenti.2.2.4. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~ni-

te ne moàt da stojat pred zvu~nite, osven vo nekoi slu~ai pred /v/.2.2.5. Konsonantski grupi.2.2.5.1. Konsonantot /v/ vo po~etnata grupa vn- naj~esto preminuva vo /m/, a

poretko se gubi, sp. mnuk, no ²nåtra ‘vnatre’.2.2.5.2. Dentalnite plozivi /t, d/ ne moàt da stojat pred afrikatite /c,

~/, sp. ²ìce, ²ri~e pokraj ²rit~e.2.2.5.3. Konsonantite /t, d/ ne moàt da stojat vo grupa so /{, `/. Grupata

{t > {~ : {~…k, {²~ica, ²ni{~o, a `d > `` > ` : do²òvi, ²~uò.2.2.5.4. Opstruentite /s, z/ ne moàt da stojat pred /l'/ i vo taa pozicija

s > {, z > ` : {l'ep, {l'et, {²l'iva, ma{²l'ina, se-²mi{l'i, i ²̀l'eva, i ²̀l'egva (3.2.).2.2.5.5. Konsonantot /s/ ne moè da stoi vo grupa so /~/ i so /k/; grupata s~ > {~

: po²ja{~e (: pojas), grupata sk > ck vo sufiksot -ski ako ne prethodi vokal, sp.²volcki, ²èncki, ²zimcko ìto (3.2.).

2.2.5.6. Grupite sr, zr sekoga{ se popolnuvaat so soodveten dentalen plo-ziv, sp. st²reda, zdrak (3.2.).

2.2.5.7. Krajnite grupi -st, -{~ naj~esto se pazat vo ovoj govor, sp. brest,~ist, gost, ²gore{~, no ne se nepoznati i slu~ai so zaguben krajniot konso-nant, sp. ²bol'es, mos (3.4.5.).

2.2.5.8. Grupi od dva isti konsonanta se retki. Imame primer samo za so-nantite /j/ i /l'/, sp. ²naj²junak, kal'²l'ivo mesto.

2.2.6. Oddelni konsonanti.2.2.6.1. /j/ ne moè da stoi pred preden vokal na po~etokot na zboroformi-

te, sp. e²òvi, ²el'en, ²e~men, isto i zad /i/ na krajot vo imperativot, sp. pi (pij),²izmi-se (3.4.3.). Vo intervokalna pozicija pred /e/, kako i vo grupite -ia-, -ea-

280

se javuva fakultativno, a ~esto i napolno se gubi, sp. z²na(j)e, ²mo(j)e, z²ve(j)e,²ti(j)a, no i: za²pee, pi²ene, pose²ena niva.

2.2.6.2. /l/ ne moè da stoi pred preden vokal i pred /j/.2.2.6.3. Konsonantot /v/ pred po~etnoto /o/ se realizira kako [¡], sp. ²¡oda,

¡o²ìca, ²¡osok, ²¡o{ka.2.2.6.4. Zad frikativen bezvu~en opstruent /v/ se izgovara kako /f/:

s²fekni, s²fe{~a, tfoj.2.2.6.5. /z/ > /y/ vo grupata lz : ²molyi, ²solya.2.2.6.6. Konsonantite /k'/ i /g'/ se mnogu retki; se javuvaat glavno vo tu|i

leksemi, sp. k'ar, k'up, ²k'el'af, g'on, g'um (3.2.).

2.3. Prozodija

2.3.1. Zborovniot akcent ima tendencija da se stabilizira na vtoriot slog(mora) od krajot; sp. ²pajak ‡ pa²jaci, ²golup ‡ gu²lombi, ²orej ‡ o²resi, ²~ovek ‡ ~o-²veci, e{ ‡ e²òvi, ²pil'e ‡ pil'e²ni{~a, ²zel'en ‡ ze²l'ena ‡ ze²l'eni, ²dojde ‡ doj-²dome, ²nosen ‡ no²sena, vi²ka{~em, ja²denje, osu²natje. Od ova pravilo se isklu~u-vaat ~lenskite morfemi, sp. ²~ovek : ²~ovekot, ~o²veci : ~o²vecite, ze²l'ena :ze²l'enata.

2.3.2. Ima, me|utoa, u{te red zborovi {to ne podleàt na ova pravilo i seakcentiraat poinaku.

2.3.2.1. Na posledniot slog se akcentiraat edna grupa pove}eslo`ni imen-ki i pridavki od ma{ki rod, prete`no {to zavr{uvaat na -nik, -ok, -a~, -ar,-l'iv, sp. armas²nik, pija²nik, ma~a²rok, guven²dar, vodeni²~er, èlond²rec, bra-tu²~et, rabut²l'if, pesuk²l'if, i drugi oddelni leksemi.

2.3.2.2. Na tretiot slog akcentot se zadràl kaj eden broj pridavki obrazu-vani na -ov, sp. ²of~ovo meso, ²dåmbova ku²rija, potoa kaj broevite od tipot dva-²naeset, ²pendeset, kaj glagolite vo prezentot i imperfektot, sp. ²vikame, ²no-site, ²noseme, ²pee{i{, imperativ: ²jadite, ²rastite.

2.3.3. Akcentski celosti se obrazuvaat vo ramkite na akcentskiot zakon zavtoroslo`niot akcent, sp. ot-²koza m²l'eko, na-²petuk oti²doe, za-²nego, ²na-ni,mu-²re~e.

2.3.3.1. Vo negiranite akcentski grupi so kratka zamenska forma i pomo-{en glagol + glagol akcentot pa|a i na partikulata za negacija, sp. ²ne-go-²imum vi²deno.

3. ISTORISKI IZVOD

281

3.1. Vokalizam

Silabemite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovni-ot sistem. Osven toa:

i < *y < e vo neakcentiran slog vo red slu~ai: di²belo, ì²l'ezo, i²zero, ni-²vesta, ni²del'a

e < *& : den< *½ : ²cena, cel< *£ samo ili vo grupa so m (pred zvu~en labijalen opstruent) i so n

(pred zvu~en nelabijalen pregraden opstruent): ²e~men, ²jagne, bratu²~et ‡ bra-tu²~endi, ²endro, p²rendi, erem²bica

< a zad palataliziran konsonant vo oddelni slu~ai: ²èba, ²èlna(àlna), ²kå{ej, ²{eren, ²~e{a, ²esen (jasen), e²sika (jasika)

< sekundarno vo grupata ~ere- : ²~erep, ~e²revo, ~e²re{aa < *† vo fleksivni morfemi i vo oddelni leksemi vo drugi pozicii

samo ili vo grupa so nazalen sonant: ²obra~, ²pajak, kak²l'ica, kan²del'a< sekundarniot 2 pred n, vo oddelni slu~ai i pred r : ²uogan, ²dobar,

²vetaru < o vo neakcentiran slog dosta ~esto, no ne regularno: b²rakut, ²pe-

tuk, p²l'ituk, ku²pito, su²jovi, gu²dina, pulu²vina, ²izvur< *w vo slu~aite kako ²cutja, osu²natje

o < *% : do{, son< sekundarniot 2 pred krajnoto m : ²sedom, ²osom< *þ vo grupa so l : ²bola, volk, ²volna, ²golta, poln< *† vo pove}e oddelni slu~ai: go²lombi, k²lomko, èlond²rec

å < *† samo ili vo grupa so m (pred labijalen zvu~en opstruent) i n(pred nelabijalen pregraden zvu~en opstruent): vå²ìca, ²kåsni, ²kå{~a, påt,p²råtja, ²råka, ²gåmba, ²zåmbi : zåp, g²råndi, è²låndi, kån²del'a

< sekundarniot 2 vo korenska morfema vo grupa so n : ²mångla< a vo grupa so nazalen sonant: må{²~e(j)a, ²såna (< snaa)

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od sood-vetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:

j < w so dekompozicija vo grupa so n : ²denja< *x vo oddelni slu~ai: ²orej ‡ ²orejut, kaj²tica, ²lapuj, ²nejti

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j

282

< *þ vo grupa so o : ²polno, ²òlto (3.1.)l' < *l´ : kl'u~, kån²del'a

< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred jr < *m < v vo grupata vn : p²l'emna, mnuk

< *† so dekompozicija pred zvu~en labijalen opstruent vo grupa so å,o : ²gåmba, dåmbo²vica, gu²lombi (3.1.)

< *£ so dekompozicija pred zvu~en nelabijalen pregraden opstruentvo grupa so e : erem²bica

n < * : kon, ²pena, ²denja< *† so dekompozicija pred zvu~en pregraden nelabijalen opstruent

vo grupa so å : g²råndi, è²låndi, kån²del'a< *£ so dekompozicija pred zvu~en nelabijalen pregraden opstruent

vo grupa so e : g²rendi, l'en²dinaf < hv : ²f…l'i, ²fatvi

< h vo oddelni slu~ai: ²noftuk< tu|o: ²fasul', f²lorin< onomatopejsko: ²fu~i

v < *w< ø (kako proteza) pred kontinuantot na *† vo po~etokot na zboro-

formite: vå²ìca, ²våtuk, ²vogl'en < hijatsko vo vokalni grupi so /u/ kako prva komponenta: ²muva, ²uvo

< x na krajot vo pove}e oddelni slu~ai: g²luf ‡ g²luvi, gref ‡ gre ²ovi(< grev), mef ‡ meut (< mev), praf (< prav), suf ‡ ²suvo

t < sekundarno vo grupata sr : stram, st²rebrod < sekundarno vo grupata zr : zdrakc < s vo grupata ps vo oddelni zboroformi: pci, ²vapcvi

< s vo grupata sk vo sufiksot -ski : ²èncki, al²bancki i vo drugi od-delni slu~ai: cklo ‘staklo’, ²cenka ‘senka’, ²cekna ²vodata

z < *• : ²noze~ < *t´ vo grupa so { : {²~erka, ²kå{~a

< { vo grupata p{ : p~e²nica{ < *t´ samo ili vo grupa so ~ : ²pe{nik, ²no{ja, ²no{vite, s²fe{~a,

²kå{~a< s vo grupata sl : ²a{l'i (jasl'i), {²l'iva, ~e²re{la, se-{²l'ekvi,

{l'et, meri{²l'if, ma{²l'ina (2.2.5.4.)< s vo grupata {~ vo primeri kako pu²ja{~e (2.2.5.5.)

` < *d´ : ²meà, ²veà, ²saì, ²~uò< vo zaemki: àm, èp, ²oàk, tutun²ìja

283

< z vo grupata zl : i`²l'egva, i`²l'evak' < tu|o: ²k'o{e, k'org' < tu|o: g'on, g'ol'3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a


3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobieni od so-odvetnite zvu~ni opstruenti.

3.3. Prozodija


3.3.2. Novi fonetski dolìni nastanale so kontrakcija i so kompenzacija(2.1.3., 2.1.4.).


3.4.1. Vokalot /o/ se gubi vo po~eten neakcentiran slog vo nekoi pove}e-slo`ni zborovi, sp. ²pa{ka, ²pinci.

3.4.2. Vokalite poretko se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi, osobenovo brziot govor, ako slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. da s-iz²mie.

3.4.3. /j/ se gubi pred /e/ vo po~etokot i vo vokalni grupi, sp. e²òvi,pose²ena, pi²ena, na krajot zad /i/ vo zapovedniot na~in, sp. ²mi-se, ²napi-se.

3.4.4. /v/ se gubi vo grupata -stv(o), sp. ju²nasto.3.4.5. /t/ se gubi vo oddelni slu~ai vo sekvencata -st, sp. mas, pos, tes

(2.2.5.7.).3.4.6. /d/ se gubi pred n : ²pani, ²ena gu²dina, e²no{, p²la¹na (pladnina), vo od-

delni slu~ai i vo intervokalna pozicija: g²re¹ (gredi), ²se¹ (sedi), vo broeviteod tipot d²vajset (dvadeset).

3.4.7. /h/ se gubi redovno na po~etokot na zboroformite, sp. l'ep, ²rana,²oro, vo me|uvokalna pozicija: st²rea, g²raut, ~esto i na krajot na zborovite ipred konsonant: si²roma, vla, vla²inka, gra, ²~el'e, tata²bita, ²ela, done²some(aor.).

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena:‡ vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. sfe, s²fekoj,

284

‡ vo *w±z- : zve (zede),‡ i vo primerite: v²jani (javni), al²tica (latica), z²vegar (zevgar), ²laro

(ralo).

284

30. EZEREC

EZEREC ( ), Kostursko, Grcija.Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori.Kostursko-kostenariski govor.MDA 369.Seloto Ezerec se nao|a na krajniot jugozapad na kosturskata oblast Kos-

tenarija, okolu 25 kilometri jugozapadno od gradot Rupi{ta, vo podno`jetona planinata Odre, ogranok na Gramos. Leì na nadmorska viso~ina od 990metri. Naseleno e so makedonsko naselenie, koe e avtohtono. Spored popisotod 1940 god. toga{ toa broelo 310 ìteli. Po gra|anskata vojna vo 1949 godinadel od naselenieto emigriralo, taka {to vo 1971 god. vo nego ostanale 45ìteli. Glavno zanimawe na naselenieto e sto~arstvo i sitno zemjodelstvo(Todor Simovski, Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, I, Skopje 1978).@itelite na ova selo pokraj makedonskiot, koj im e maj~in jazik, go vladeatgr~kiot jazik, koj{to e za niv i slu`ben, a dobar del od niv govorat ialbanski, po nekoj i vla{ki (aromanski). Najsli~na nosija ezer~ani imaat soìtelite na najbliskite sela Sni~eni, Lovrade, Skomsko, a pazarni centri seNestram i Rupi{ta. Generaciite koi go reprezentiraat ovoj govor imaatzavr{eno osnovno obrazovanie na gr~ki jazik.

Najgolem del od dijalektniot materijal so koj{to raspolagame go imamzapi{ano vo 1963 godina od Atanas Tomov, toga{ 80-godi{en starec, po zani-mawe vodeni~ar, so zavr{eno osnovno obrazovanie na gr~ki jazik, roden voEzerec, kade {to postojano ìveel do gra|anskata vojna, a od 1952 godina epreselen vo Skopje.

Opisot e prv pat pe~aten vo Makedonski jazik XXXV, Skopje 1984.

285


1.1. Vokali

Ezere~kiot govor ima {est vokalni fonemi:

i u

e o

a å

Kako vaèn distinktiven beleg pokraj stepenot na otvorot se javuva zao-kruènosta. Spored ovoj priznak se izdeluvaat slednive tri korelativni pa-ra: /u : i/, /o : e/, /å : a/. Grafi~kata slika spored distinktivnite priznaci navokalite ni se pretstavuva vo sledniov vid:

i u e o a åniski ‡ ‡ ‡ ‡ + +

visoki + + ‡ ‡

zaokruèni ‡ + ‡ + ‡ +

1.1.1. Alofoni.Fonemata /i/ ima neregularen alofon [¹] koga se nao|a zad vokal, sp. mo¹

(moi), ~aka²re¹, l'e²bo¹, lu²po¹, ro²to¹.Vokalot /e/ se javuva vo dva alofona ‡ [¿] ‡ otvoreno e ‡ vo akcentiran

slog i [e] vo neakcentirana pozicija, sp. gu²l'¿mo, de²s¿ti, ²`¿tvar, ze²l'¿no,ku²l'¿no, ²l'¿bo, ²m¿sto, ²n¿koj, ²p¿suk, ²p¿ti, ²r¿ka, ²s¿lo, ²t¿àk, ²~¿stak, c¿l,{¿st; {irokiot izgovor osobeno e izrazen vo sekvencata [¿r]: ²b¿rzo, ²p¿rsti,²d¿rvo, ²t¿rnja, ²z¿rno, ²s¿rce.

Vo dva alofona se javuva i fonemata /o/ ‡ [o] i [«]. Vtoriov, zatvoreno o,se realizira vo neakcentiran slog, no ne kako regularna pojava. Naj~esto sejavuva zad zadnonep~enite konsonanti: sp. g«ven²dar, g«²dina, k«²l'¿nda, ²n¿k«j,²n¿g«f, ²pom«{, ²våt«r, ²kos«r, v«²lo¹.

Ovoj govor poznava poludolgi alofoni [i·, e·, a·, o·, u·] vo akcentiran slogpred zagubenoto /h/, sp. sta²na·me, doj²do·me, ²~u·me, ome²si·me.

1.2. Konsonanti

286

Konsonantskiot sistem go so~inuvaat 25 fonemi ‡ {est sonanti i devet-naeset {umni konsonanti (opstruenti).

1.2.1. Sonanti se:

m n

l l'

r

j

koi spored distinktivnite priznaci ja davaat slednava grafi~ka slika:

m n l l' r j

predni + ‡

periferni + ‡

lateralni + + ‡

nazalni + + ‡ ‡ ‡

glajd +

1.2.2. [umni konsonanti (opstruenti) se:

b d g' g

p t k' k

y x

c ~

v z `

f s { h

Relevantni distinktivni priznaci se: stepenot na ~ujnosta, na~inot imestoto na obrazuvaweto. Po priznakot zvu~nost konsonantite obrazuvaatdevet korelativni para. Nema svoj zvu~en parnik samo fonemata /h/. Sporedna~inot na obrazuvaweto se izdeluvaat dva distinktivni priznaci ‡kontinuiranost i afrikativnost. Po prviot priznak se obrazuvaat 11korelativni para, a po priznakot afrikativnost ~etiri. Spored mestoto naobrazuvaweto kako relevantni se javuvaat priznacite perifernost(periferni : centralni) i zadnost (zadni : predni). Vo dijagram privedenivekorelacii ni ja davaat slednava slika:

287

b p v f g k h d t y c z s g' k' x ~ ` {

zvu~ni + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡ + ‡

kontinuirani ‡ ‡ + + ‡ ‡ + ‡ ‡ ‡ ‡ + + ‡ ‡ ‡ ‡ + +

afrikati ‡ ‡ + + ‡ ‡ + +

zadni ‡ ‡ ‡ ‡ + + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ + + + + + +

periferni + + + + + + + ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡ ‡

1.2.3. Alofoni.Sonantot /j/ zad vokal na krajot pred pauza se realizira kako neslogovno

[¹], sp. mo¹ (moj) ~aka²re¹, a vo me|uvokalna pozicija pred /e/ se izgovaraneintenzivno [j], koe lesno moè i da se zagubi, sp. seje, pije, moje.

Nazalot /n/ pred /j/ se realizira kako leko palatalizirano [n']: ja²den'je,²t¿rn'ja, a pred velarnite /k, g/ ima alofon [ ]: g²ra ka, k²rå g«t, ²se ka,²ma gar.

Soglaskite /~, x/ i /{, `/ vo ezere~kiot govor, kako i na drugata kosturskateritorija, se realiziraat so naglasena palatalnost vo site pozicii vozboroformite, sp. ~e{a, {~ica, veà, ~uò, àr, noxe.

2. DISTRIBUCIJA NA FONEMITE

2.1. Vokali

Po odnos na mestoto na akcentot nema ograni~uvawe vo distribucijata navokalite. Site vokali moàt da stojat kako vo akcentiran, taka i vo neakcen-tiran slog. Samo vo oddelni slu~ai alternira vokalot /o/ so /u/, sp. kus²teni :²kosten, ost²rovi : ²ostruf, vol : vu²lo¹, no i: rot : ro²to¹.

Vo odnos na pozicijata vo zboroformite izvesno ograni~uvawe pokaùvasamo fonemata /å/. Taa ne se javuva vo inicijalna i vo finalna pozicija. Sitedrugi fonemi moàt da stojat vo site pozicii.

Site vokali vo princip moàt da stojat vo grupa so sekoj. Nemame potvrdasamo za vokalot /å/, i, verojatno, toj ne se javuva vo grupa so drug vokal, sp./ie/: tie, pokraj tije, /ia/: zmia i zmija, /io/: stariot pokraj star¹ot /star¹ut, /iu/: zmi²ul'~e, /ei/: l'ei, /ea/: nea, l'ea, /eo/: l'e²onka, /ai/: Vla²inka,/ae/: zaek, znae, pae²ìna, iska²eno, /ao/: snao, /au/: paun, /oi/: l'e²boi i l'e²bo¹,moi, /oe/: broe i broje, /ui/: la²pui, mui, /ua/: mua, glua, /uo/: gluo, gluo²tina.

288

Samo vo oddelni slu~ai vokalot /i/ vo grupa zad drug vokal se konsonanti-zira vo [¹], sp. l'e²bo¹, lu²po¹ ‡ lu²po¹te, no i: raz²boi, mui, la²pui, snai. Vo ~len-skata forma kaj pridavkite /i/ isto taka preminuva vo [¹], no tuka ima drugapozicija i pri~inite se od morfolo{ki karakter, sp. star¹ot, cel'¹ot.

Vo ovoj govor se mo`ni sekvenci od dva isti vokali, no tie ne se taka~esti kako vo posevernite na{i dijalekti. Sp. /ii/: ge²mii, zmii, z²miina koà,/ee/: teen, see, see²nica (niva), sme²e{~em, ²se~ee, /aa/: taa, snaa.

Grupi od tri vokali se mnogu retki; vo na{iot materijal ja konstatiravmeformata k'e²ai (: k'e²aja).

2.2. Konsonanti

2.2.1. Sonanti. ‡ Sonantite moàt da stojat vo site pozicii na zborofor-mite ‡ vo inicijalna, finalna pozicija i vo sredinata.

Po odnos na vokalite ograni~uvawa pokaùvaat samo fonemite /j/ i /l/.Fonemata /j/ ne se javuva vo doma{ni zborovi pred vokalot /i/ vo inicijal-

na i vo intervokalna pozicija, sp. zmii (: zmija), raz²boi (: razboj), po²voi, l'i-²{ei. Na krajot zad /i/ isto taka vo princip taa ne se sre}ava, sp. ~i (~ij), pi,napi se, so{i go (zap. na~in). Pred vokalot /e/ na po~etokot i vo intervokalnapozicija /j/ se javuva fakultativno, sp. (j)e{ : e²òvi, (j)e²sika, (j)ela, (j)esen,ko(j)e, ~i(j)e, se ²mi(j)e, tka(j)e, pajen (: pae²ìna). Tamu kade {to /j/ vr{i funk-cija na zboroobrazuva~ka morfema dobro se pazi, sp. grobje, snopja, kravjo,jastje, ka²menja, ja²denje. Po odnos na konsonantskoto sosedstvo nema ograni~u-vawa, moè da stoi zad site konsonanti, sp. {krapja, zglavje, kaf²jav¹ot, ludje,djavol, `natje, {estje, jastje, brestje, cutja, bratja, sl'esja, kozje, no{ja,o²ru`je, gluhjot, mekjot, dolgjot, zad sonantite: drenja, ka²menja, ja²denje,pogre²benje, der²àl'je, zel'je, borja, perja, go²l'emjot. Vo zema ‘zemja’ moèbi/j/ i ne se razvilo!

Fonemata /l/ ne moè da stoi pred prednite vokali /i, e/. Vo taa pozicijataa se neutralizira so izgovorot na /l'/. Isto taka /l'/ se izgovara i pred /j/,sp. kol'je (: kol, kolot).

Alveolarniot lateral /l'/ vo ovoj govor ima {iroka distribucija, moèda stoi pred vokal, pred konsonant i na krajot, sp. l'ut, ne²del'a, se²l'ani,bol'a, i²l'ada, misl'a, sol'a, Il'o, kradl'o, sekel', àl', sol', sol'ta, l'ul'ka,zel'ka, su²val'ka.

Vibrantot /r/ ima sekoga{ vo sosedstvo vokal.Od bifonemnite sonantski grupi za ovoj govor se karakteristi~ni sekven-

cite /nj/ i /mr/.

289

Prvata ‡ /nj/ e dosta ~esta na morfemska granica, sp. ka²menja, ja²denje, ze-²l'enjot (< zel'eniot).

Grupata /mr/ vo oddelni leksemi se popolnuva so /b/, sp. da ²umbri (< umri),umb²renje.

Vo na{iot materijal ja konstatiravme samo geminatata /jj/ na morfemskagranica, sp. najjak (naj:ak).

2.2.2. [umni konsonanti.Od opstruentite pozicioni ograni~uvawa pokaùvaat, glavno, zvu~nite.

Tie ne moàt da stojat na krajot na zboroformite pred pauza. Vo taa pozicija,kako i vo drugite makedonski dijalekti, tie se neutraliziraat so soodvetnitebezvu~ni korelati, sp. grop, kerf, rit, ~u{, må{, blak.

Po odnos na vokalite ograni~uvawe vo upotrebata pokaùvaat samo vela-rite /k, g/. Tie ne se javuvaat pred prednite vokali /i, e/, bidej}i vo taa pozi-cija nivniot izgovor se neutralizira so /k', g'/: blag'i, mlak'i, {k'epar.

Palataliziranite /k', g'/ vo ezere~kiot govor se retki. Tie se javuvaat,glavno, vo tu|i leksemi i morfemi i samo vo nekolku doma{ni zborovi, sp.k'e, vek'e, domak'in, pokraj stopan, ako gi isklu~ime slu~aite kade {to sejavuvaat tie pred /i/ i /e/ mesto /k/ i /g/. Ograni~ena e i nivnata distribucija.

Fonemata /h/ vo inicijalna pozicija e konstatirana samo vo leksemata hu-²l'era. Mnogu e retka i me|u dva vokala. Naj~esto se javuva na krajot na zboro-formite, sp. Vlah, grah, prah, greh, zmeh, meh, oreh, gluh, suh, moh, poh. Od ovieleksemi /h/ se pazi i koga }e se najde vo intervokalna pozicija, sp. grehot ‡gre²hovi, meh ‡ mehot ‡ me²hovi, moh ‡ mohot, zmeh ‡ zme²hovi, oreh ‡ o²rehovodervo, sp. u{te uho pokraj uo, mu{²~eha, krehak, pro²haf, pred konsonant:og²luhna, gruhti, oh²tika, pl'ihtar, krehko, bolha, tahta²bita.

Vo ezere~kiot govor fonemata /y/ e ne{to pofrekventna po odnos na dru-gite kosturski govori. Taa redovno se javuva pred mnoìnskata nastavka -i kajimenkite kako alternant na /g/, sp. be²l'eyi, bel²uyi, noyi, po²loyi, vo cela seri-ja zborovi na po~etokot pred vokal: yit, yibi, yevgar / yegvar, yer²yala, vo gru-pa so /v/ i so sonantite /l, n, r/: yvezda, yviska, molyi, solyi, anya, berya, veryi,nayri, i dr.

Fonemata /x/ isto taka ovde relativno e ~esta, bidej}i osven vo tu|i lek-semi redovno se javuva mesto /`/ pred deminutivniot sufiks -e kako korelatso /g/, sp. noga ‡ noxe, bexe, brexe, poloxe, roxe, snexe, stoxe, vo grupa sosonantite /l, r/: ol²xi~ka, erxi, arxi, ar²xosan, der²xava, vo sekvencata `g :xguri pokraj xuri, i vo nekolku oddelni slu~ai vo pozicija pred vokal:xi²l'ezo, si²l'exe, saxi.

Vo grupi na opstruenti i sonanti zabeleàni se slednive ograni~uvawa.Vo inicijalna pozicija nema grupi od /k', g'/ i /y/ + sonant.

290

Dentalite /t, d/ pred /l/ vo po~etokot na zboroformite vo red slu~ai seodbegnuvaat so disimilacija: tl > kl : kl'ee, klanik, tn > kn : knok, dl > gl :gl'eto, ili pak /g/ se gubi: ²lambok, lambo²~ina.

Pred /l/ i soglaskata /s/ se odbegnuva (sl > {l) : {l'ep, {l'epo oko, dao{²l'epi, {l'et ‡ {l'e²dovi, {l'iva, ~e²re{lo, der{²l'iva, {l'iva.

Frikativite /z/ i /`/ zad sonantite /n, l, r/ po pravilo se afrikatiziraat:/nz > ny/ munya, /lz > ly/ molyi, solyi, /zr > yr/ meyre, nayri, /rz > ry/ berya,veryi, /l` > lx/ ol²xica, /r` > rx/ arxi, arxa, ar²xosan, derxi, der²xava.

Zvu~nite labijali /b, v/ pred /n/ vo medijalna pozicija vo pove}e slu~ai seasimiliraat po nazalnost, sp. dremno ìto, za²g'imna, k'e za²g'imni, ‡ ramno,pl'emna, temni (= tevni < tehni), no vnuk (na po~etokot).

Ezere~kiot govor ne gi trpi grupite od centralen kontinuiran opstruent/s, z, `/ + /r/; tie se otklonuvaat so vmetnuvawe na pregraden dental: (sr >str, zr > zdr, `r > `dr) stram, strada, zdrel, `drebe.

Vo grupa so dva {umni konsonanti vo ezere~kiot govor postojat sledniveograni~uvawa:

‡ Ne se mo`ni grupi od zvu~en i bezvu~en, odnosno bezvu~en i zvu~en kon-sonant; vo takvi slu~ai se vr{i regresivna asimilacija po zvu~nost, kako i vosite drugi makedonski dijalekti. Isklu~ok pretstavuvaat samo grupite so /v/,kade {to se vr{i progresivna asimilacija, sp. sfe, kfas, tfoj.

‡ Kaj drugite bifonemni grupi }e gi istakneme samo onie {to se javuvaatkako diferencijalni me|u oddelni makedonski dijalekti.

Vo inicijalna pozicija se sre}avaat slednive ograni~uvawa:‡ Ne se mo`ni sekvenci od dva labijala i dva velara.‡ Grupite /p + s, {/ se otklonuvaat na toj na~in {to strujnata komponenta

preminuva vo soodvetniot po mesto na obrazuvawe afrikat: /ps/ > /pc/, /p{/ >/p~/: pcalvi, p~e²nica. Grupata /ps/ po ist na~in se izbegnuva i vo drugipozicii na zboroformite: apc pokraj ap²sana, tep²cija pokraj tep²si~e.

‡ Neobi~na e na po~etokot i konsonantskata grupa /zv/. Po pravilo /z/ votaa pozicija se afrikatizira: yviska, yver, yvonec.

Vo finalna pozicija ima tendencija da se otkloni grupata -st, i toj pro-ces gi zafatil delumno samo zboroformite so dva i pove}e slogovi, sp. ka-ra²xes, àlos, rados, no: gerst, grost, most, perst, {est, prost, ~ist.

Grupata -{~ na krajot po pravilo se pazi, sp.: do{~, gore{~, gl'u{~, po-retko i gl'u~ ‡ gl'u²~ovi.

Vo medijalna pozicija kaj bifonemnite grupi se javuvaat slednive ogra-ni~uvawa:

‡ Nema grupi od po dva afrikata.

291

‡ Ne se mo`ni isto taka grupi od alveolaren frikativ i alveolaren plo-ziv.

‡ Grupite /{t/ i /`d/ po pravilo ne se javuvaat; /{t/ se otklonuva so asi-milacija vo /{~/: gu{~er, kl'e{~i, og²ni{~e; isto taka na po~etokot: {~o,{~ica, kako i na krajot: pri{~; /`d/ se asimilira vo /`` > `/: doòt, do²ò-vi.

Ovie dve grupi se mo`ni samo koga se pridruèni so sonantot, sp. `drebe.Na granicata me|u dve morfemi se odbegnuva neposrednosta na grupite

/s~/, /ts/, /dz/, /t{/ i /d`/; /s~/ se asimilira vo /{~/: kla{~e, mi{~e, mo{~e(: most), ob²ra{~e, po²ja{~e; /ts/ > /tc/: da go ot²cee bra{noto (otsee), ot²ce-ga (otsega); /dz/ > /dy/: od²yadi; /t{/ > /t~/: ot²~ie (ot{ie); /d`/ > /dx/:nadxi²vee.

Grupata /sc/ vo ovoj govor ne podleì na promena: mesce, ras²cuti.Vo ezere~kiot govor ne se mo`ni ni grupite so /t/ + afrikatite /c, ~/. Tie

se otklonuvaat so ispu{tawe na plozivot /t/: ìce, ri~e, på~e, kro²mi~e (<ìtce, rit~e...).

Grupi od dve isti soglaski se retki; zabeleàni se samo primeri so /tt/i /dd/, koi se realiziraat i kako dolgi [t:] i [d:]: ot²tamo, p²rol'etta,odda²l'eku.

Grupi od tri i pove}e konsonanti se javuvaat po pravilo na morfemskitegranici me|u dve leksi~ki morfemi ‡ prefiks + korenska morfema i leksi~-ka morfema + sufiks. Naj~esto vo nivniot sostav se sodrì nekoj sonant, sp.{trela, stram, zdrel, `drebe, zimcki, selcki, kos ²turcki, brestja.

Grupi od po tri opstruenti se poretki. Vo ovoj govor takvi se javuvaat po-~esto na morfemskata granica so sufiksite -sk- i -stv-, sp. skopcki, be-gofcki, ropsvo ‡ ropsto. Me|u poslednive se odbegnuvaat ili voop{to ne semo`ni slednive: /tsk/ na morfemskata granica so sufiksot -sk(i) se otklonu-va so slevawe na grupata /ts/ vo afrikatot /c/: bracki (bratski), decki, grac-ki. Preminot na /s/ vo /c/ moè da se sledi i vo drugi grupi so sufiksot -sk(i),sp. kos²turcki, nest²ramcki, zimcki, èncki, selcki, be²gofcko mesto, skopc-ki.

Ne se mo`ni ni grupi od frikativen centralen konsonant /s‡z, {‡`/ ipregradnite dentali /t, d/ ako sledi konsonant; vo takvi slu~aineposrednosta na konsonantite se otklonuva so ispu{tawe na pregradniotploziv, sp. posno (: post), po²mo{nik, no{fi.

Tri~lenite grupi /str, zdr, `dr/, vidovme, ovde se pazat neizmeneti: ses-tra, zdravje.

êtiri~lenata grupa /tstv/ se uprostuva so eliminirawe na eden od op-struentite, sp. ropsvo ‡ ropsto.

292

3. POTEKLO NA FONEMITE

3.1. Vokali

i < *i : l'ipa< *y : k'isel, k'itka, riba, sin< e vo neakcentiran slog vo oddelni leksemi: xi²l'ezo

e < *e : pol'e, sedlo< *& : den, oves, pal'ec, tesen< *½ : brek ‡ bre²govi, sl'epo, cel, cena, ce²dilo< *£ : ezik ‡ e²zici, e~men, i vo sekvencite /en/: endar, ~endo, i /em/

(pred labijalen konsonant): erem²bica, ~emb²rika< *¦ vo sekvencata /er/: dervo, serce, tern, ~er²nica< sekundarniot 2 vo: veter ‡ vet²rovi< sekundarno vo: evdo²vica< a zad palatalen konsonant vo pove}e leksemi, sp. jesen, je²sika, go-

ren²~eni, ezer²~eni, zagori²~enec, l'i{ej, ~el'et (3.1.1.)a < *a : jagne, èna

< *† vo korenski morfemi vo slu~aite: gase²nica, kak²l'ica, ka²pina,obra~ ‡ ob²ra~i, i vo sekvencite /an/: èlan²dek, kan²del'ka, i /am/: lambok,lambo²~ina, man²gurec

< sekundarniot 2 vo leksemite: ogan, vepar, dobar, endar, itar,ostar

< *£ vo nekoi slu~ai i vo sekvencata /an/ vo nekolku leksemi: a²terva,anya, an²gul'a, an²gul'~e

< *¦ vo sekvencata /ar/ vo leksemite: arxa, ar²xosan< mesto *% vo zavr{ocite -ak, -al vo leksemite: vetak, vo²taci (: ²vå-

tok), dol²ga~ak, krehak, mozak, petak, ~et²vertak, pinak, teàk; buhal,kobal, kotal, kutal, oral, petal, pupal ‘klun’, topal

< o vo sokal (po analogija)u < *u : u(h)o

< *w vo: osuni, cuti< *† vo leksemite: o²ru`je, trudna< o vo neakcentiran slog vo pove}e leksemi, sp. vu²ìca, ²izvur, ku-

²l'eno, mu~e²ri{~e, ²otruf, ²ostruf, ²pesuk, hu²l'era (3.1.1.) i redovno vo 1 l.edn. aorist kaj glagolite od o-razdel: ²reku, ²dojdu, i²zedu itn.

o < *o : oko, selo

293

< *% : do{, son, ²pesok, ²teòk< *þ vo sekvencata /ol/: volk, volna, golta, òlto, polno< *¦ vo sekvencata /or/ vo bor²dilo ‡ bor²dila< sekundarniot 2 pred /m/: sedom, osom, osom²najset

å < *† vo korenskite morfemi: vågl'en, dåp, zåbi, måì, kå{~a, i vogrupa so nazalnite sonanti vo sekvencite /an, am/: krånk, påndar, dåmbja, gåm-ba, tråmba

< sekundarniot 2 vo korenska morfema: måska, må{~a i vosekvencata /ån/ vo mångla, mång²l'avo vreme

< a vo sosedstvo so nazalen sonant vo leksemite : snåga, må{²~eha po-kraj mu{²~eha

3.1.1. Vokalni promeni.a > e ‡ Zna~itelen broj primeri nao|ame so zamena na /a/ vo /e/. Po pra-

vilo taa se vr{i zad palataliziranite konsonanti, no ne e avtomatska pojava,sp. ²jesen, je²sika, ²~e{a, ven²~ejne, ku²~eni, {~e²vejka, mol~e²l'if, goren²~eni,ezer²~eni, zagori²~enec, ²l'i{ej, ko²{era, po²l'ena, ²~el'et, gre²{ina

a > o so asimilacija vo: losto²vi~kae > a vo primerite: voda²nica, topa²nica, avdo²vica, pokraj evdo²vicao > a vo leksemite: ba²silak, la²pua ‘lopuh’, mota²vilo, ma²tika, pan²del-

nik, sla²boda, ta²polai > e vo: ve²l'ica, l'eve²~ar, l'e²sica, ²me{ka ‘mi{ka’, ²pel'en (pel'in)o > u ‡ Brojot na primerite so zamena na /o/ vo /u/ vo ezere~kiot govor

e zna~itelen vo odnos na drugite kosturski oblasti. Toa doa|a ottamu {to vonego vo red slu~ai se leksikaliziralo /u/ dobieno porano so redukcija na ne-akcentiranoto /o/, kako vo leksemite: ku²bila, ku²ko{ka, ku²rija, kus²teni, kup-²riva, ku²l'eno, ku²{ul'a, ku²rito, bu²rina, mu~e²ri{~e, su²val'ka, hu²l'era,²ostruf, ²pesuk, pesuk²l'avo, ²izvur, ²konup, p²resul, ²mitruf, ²nikul', ~esto vo~lenskata morfema za m.r.: ²l'ebut, s²tisut, ²ognut, p²lamenut, i dr., pokraj²l'eb«t, ²ogn«t...

3.2. Konsonanti

3.2.1. Sonantim < *m : more

< *£ vo sekvencata /em/ pred labijalen zvu~en konsonant: erem²bica,~emb²rika

< *† vo sekvencata /åm/ pred labijalen zvu~en konsonant: gåmba,go²låmbi, dåmbja, dåm²bica, zåmbi, såmba, tråmba

294

< b vo grupata bn: dremno ìto, za²g'imni< v vo grupata /vn/ vo leksemite: pl'emna, temni

n < *n : na{, son< * : bana, kon< *£ vo sekvencata /en/ pred zvu~nite pregradni soglaski: goven²dar,

gl'endi²solce, endar, de²vendeset, ²pendeset, penda, l'en²dina, ~endo< *† vo sekvencite /ån, an/ pred zvu~nite pregradni soglaski (nelabi-

jalni): lå k ‡ lå ²govi, påndar, påndar²nica, krå go, kan²del'a< sekundarniot 2 vo mångla, mang²lu{~e

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j : glava,lo{o

l' < *l´ : l'ut, bl'udo, bol'a, se²l'ani, misl'a< * : sol', àl', zel'ka, su²val'ka< *l pred prednite vokali i pred j : l'ice, l'eto

r < *r : råka, re~e< * : more< *¦ vo sekvencite /er, ar/: serce, persti, arxa

j < *j : razboj, moj< *l´ epentetsko: zemja< h vo oddelni leksemi: kaj²tica, tejno< e vo deseti~nite broevi: d²vajset< i vo grupa zad vokal vo oddelni slu~ai, sp. oj (< oi < odi), grej

(< grei), gluhjot (< gluhiot) (1.2.3.)

3.2.2. [umni konsonanti.b < *b : bregot, baba

< sekundarno vo grupata mbr: umbrip < *p : pårstiv < *w : voda

< ø (kako proteza pred kontinuantot na *†): vågl'en, våtok, våtor,vu²ìca

f < tu|o: fasul'< hv: se fal'i, fatvi< h vo nofti, noftik, pod²noftik< onomatopejsko: fu~i< v so progresivna asimilacija po zvu~nost: kfas, tfoj

d < *d´ : den, dojdi< sekundarno vo grupata zr : zdrak

t < *t : ti

295

< sekundarno vo grupata sr : stram, strebroy < *• : anya, noyi, po²loyi, be²l'eyi, bub²reyi

< z vo grupa so sonantite /l, r, m, n/: solya, molyi{, berya, veryi, mey-re, munya, vo grupata zv : yviska, yvezda, pred vokal vo oddelni leksemi: yidi,yer²yala (2.2.2.)

< dz na morfemska granica: od²yadi / o²yadic < *c : cel, cedi, cena

< s vo grupite sk zad konsonant vo sufiksot -sk(i) : al²bancki, bi-²volcki, zimcko, ps vo oddelni primeri: pcalvi, ap²cana (2.2.2.) i mesto ts voslu~ai od tipot decki (detski), gracki, o²cega (otsega), o²cee (otsee)

< s vo: cekna (vodata)< ~ vo leksemata cerga (< ~erga) (so disimilacija)

z < *z : zem(j)a< *• : kne²zovi

s < *s : seno, selok' < tu|o: k'ar, k'or, k'o{

< k pred prednite vokali: mak'e²donec, k'ini, sak'e (: saka), k'itka< mesto *t´ vo leksemite: k'e, do²mak'in

g' < tu|o: g'ok, g'oks, g'um, g'ubre, g'erdan< g pred prednite vokali: blag'i (: blago), strung'i (: strunga), za-

²g'imnix < tu|o: xam, a²xija

< ` pred deminutivnata nastavka -e : noxe, noxe²ni{~a, brexe, snexe,si²l'exe

< ` vo grupite `g : xgura i d` : nadxi²vee< ` zad sonantite l, r : ol²xi~ka, derxa, arxa, ar²xosa, erxi, der²xava,

kako i vo drugi pozicii vo oddelni slu~ai, sp. gl'uxot, xi²l'ezo, bla²xina~ < * : ~ern, ~e²revo, ~endo

< *t´ vo sekvencata {~: kå{~a, ga{~i, pl'e{~i, {~erka< t vo grupata {~: kl'e{~i, og²ni{~e< t so disimilacija vo ~uò, ~u²ìnec< { vo grupata p{: p~e²nica< t{ na morfemska granica: ot²~ie / o~ie, pot²~ini

` < *ž : àba< *d´ : veà, meà, saì, ~uò

{ < *š : du{a, na{, {ie< *t´ vo sekvencata {~ : ga{~i, pl'e{~i, {~erka< s so asimilacija vo grupata s~ : ko{~e (: koska), ob²ra{~e, fe{~e,

mo{~e, po²ja{~e

296

< s so disimilacija vo sekvencata sl > {l : {l'et ‡ {l'e²dovi, {l'i-va, i vo drugi oddelni slu~ai vo drugi fonetski pozicii, sp. {anja (sawa),{trela (strela)

g < *g : gol, gl'eda< d vo: gl'eto (so disimilacija)

k < *k : koj, kon< t vo sekvencata tl so disimilacija vo leksemite: knok (< tnok),

kl'eje (< tl'ee)h < *x : u(h)o, greh, meh, prah3.2.2.1. Osven vo spomenative slu~ai bezvu~nite opstruenti moàt da se

dobijat od soodvetnite zvu~ni parnici so regresivna asimilacija i vofinalna pozicija, sp. gerp, kerf, brek, grat, mras, no{ (: gerbot, bregot,gradot, mrazot, noòt). Zvu~nite isto taka moàt da se dobijat odbezvu~nite so regresivna asimilacija.

3.2.3. Konsonantski promeni.3.2.3.1. Asimilacija.Asimilacija po zvu~nost. ‡ Na regresivna asimilacija po zvu~nost podle-

àt site opstruenti. Taa se vr{i kako vo oddelni zboroformi, taka i na zbo-rovnata granica, sp. zad-v²rata, pret-²kå{~ata, {ez-g²ro{a.

Progresivna asimilacija po zvu~nost moè da se sledi samo kaj glasot /v/,sp. sfe, tfoj, tikfa.

Asimilacija po nazalnost ‡ se vr{i vo grupite /bn, vn/ > /mn/: d²remna, si-pa²nica, dremno ìto, za²g'imna, ramno, o²damna, nimnin, temni, glam²nica,pl'emna, no i: vnuk, vnuka (vo inicijalna pozicija).

Asimilacija po lokalni priznaci ‡ e izvr{ena vo slednite slu~ai:‡ s~ > {~: ob²ra{~e, ko{~e, kla{~e, po²ja{~e, mo{~e, mi{~e (: misk),

fe{~e;‡ {t > {~ : {~ica, ni{~o;‡ sl > {l : {l'ep, da o{²l'epi, {l'et ‡ {l'e²dovi, {l'ivi;‡ `g > xg : xguri.Asimilacija po modalni priznaci ‡ e konstatirana vo grupite:‡ ps > pc : pcal'i,‡ lz > ly : solyi, molyi,‡ r` > rx : derxi{, der²xava, ar²xosa, erxi,‡ l` > lx : ol²xi~ka,‡ p{ > p~ : p~e²nica.

297

3.2.3.2. Disimilacija ‡ e izvr{ena vo grupite:‡ tn > kn : knok, kno~ko, kl'eje,‡ tl > gl : gl'eto,‡ `‡` > x‡` : xeòk,‡ t‡` > ~‡` : ~uò, ~u²ìna,‡ ~‡r > c‡r : cerga,‡ st > {t : {trela,‡ {‡x > s‡x : si²l'exe,‡ r‡r > r‡l : verve²l'ica.3.2.3.3. Metateza ‡ redovno se vr{i vo zamenskiot koren *wÞs- : sfe, sfi~-

ki, sfi²kakfi, i vo oddelni slu~ai, sp. vz > zv : zve, zev > zve : zvegar, l‡r > r‡l: laro, v‡r > r‡v : o²torvi pokraj o²tori; avjar, al²tica, vjani, ver²teno, k'er-²talo, k'elar.

3.2.3.4. Zamena na glasovi ‡ e konstatirana vo primerite: man²gurec (v‡m),cekna (s‡c), {anja (s‡{), xi²l'ezo (`‡x), so analogija vo vrapec (b‡p).

3.3. Ispu{tawe na oddelni glasovi.

3.3.1. Vokali.Vokalite vo ovoj govor imaat relativno stabilna pozicija vo zborofor-

mite. Tie ovde poretko se ispu{taat vo brziot govor vo sporedba so drugitedijalekti vo jugozapadna Makedonija. Vo na{iot materijal gi konstatiravmeslednive primeri so ispu{ten vokal, sp. da-s-iz²mie (se-), dva bivl'i (analognoobrazuvawe na mnoìnskata forma spored drugi sli~ni leksemi), biv²l'ica,pan²delnik, pred ~lenskata morfema: parti²zante, topa²nicta, xig²l'inte, ina po~etokot vo leksemite: pinci, pa{ka (< opinci, opa{ka).

3.3.2. Konsonanti.Od sonantite najnestabilna e fonemata /j/. Pred po~etnoto /e/ se sre}ava

fakultativno, no naj~esto otsustvuva, sp. (j)e{, (j)ela, (j)esen, no e²òvi, e²seni.Vo pove}e primeri taa otsustvuva i pred vokalot /a/, sp. asl'i, anya, a²terva,an²gul'a. Vo intervokalna pozicija pred prednite vokali po pravilo /j/ se is-pu{ta: raz²boi, po²voi, tfoi (: razboj, tfoj), se mie, trie, trae, iska²eno. Naj-~esto se ispu{ta zad /i/ na krajot vo imperativot, sp. napi se, izmi se, spi.

Vo oddelni leksemi se ispu{taat i dentalnite /n, l/, sp. sonce (< solnce)pokraj solce, teku ‘tolku’.

298

Kaj opstruentite najra{irena e zagubata na /h/. Ovoj glas napolno se za-gubil vo inicijalna pozicija, sp. l'ep, ladno, rani, aro, oxa, osven vo hu²l'era.Vo drugite pozicii toj se ispu{ta isto taka ~esto, no pojavata ne e avto-matska, sp. (vo intervokalna pozicija) glua, suo ‡ sui, mua, o²rei (: oreh),strea, rea, teen, (pred konsonant) mul'a, mul'²josan, ~el'i, (na krajot) ver, ni,siro²ma.

Drugite opstruenti do kolku se ispu{taat, toa se slu~uva vo konsonantskigrupi, poretko vo intervokalna pozicija.

Vo intervokalna pozicija vo oddelni leksemi se ispu{taat /v/ i /d/. /v/ seispu{ta vo nekoi slu~ai vo mnoìnskata nastavka -ovi, sp. l'e²boi, lu²boi, ro-²toi. /d/ redovno otsustvuva vo deseti~nite broevi, sp. dvajset, {ejset, i kajnekoi glagoli, sp. o¹, gre¹, do¹, o¹me, o¹{e, se¹me, ja¹me, gre¹te (: oda, jada, greda,seda ‡ ode, grede, sede).

Na po~etokot /v/ se zagubilo vo leksemata ime (vime), vo predlogot o (vo),pred konsonant vo nåtre. Redovno se ispu{ta isto taka vo sufiksot -(v)ski voprezimiwata: Ni²noski, [u²moski, vo sekvencata /tv/ vo oddelni primeri: za-²tori, za²toren, o²tori, pokraj o²torvi, no zatvor, i vo leksemata sosem.

Vo pove}e slu~ai se ispu{ta /t/: pred afrikatite /c, ~/: ìce, ri~e, på~e,kro²mi~e (: ìto, påt), inae²~ija, vo sekvencite /st/, /{t/ + konsonant, sp.posno (: post), radosno, ga{nik, no{no, no{fi, no{ja, pe{nik, vo grupata/tsv/: bo²gasvo, vo oddelni slu~ai vo grupata /tk/: iska²eno (: tkae). Na krajotse ispu{ta vo oddelni primeri vo grupata /st/, sp. rados, àl'os, bol'es,kara²xes (glavno vo dvoslo`ni i vo pove}eslo`ni leksemi), no i: grost,kerst, most, perst, prost, ~ist, {est.

Soglaskata /d/ se ispu{ta na po~etokot vo grupata /dl/ vo lambok, lambo-²~ina, vo medijalna pozicija se ispu{ta pred /n/: eno, pana, plajna (pladnina),sena (sedna) i pred /l/ vo sferl'e, no sferdal.

Od drugite konsonanti vo oddelni leksemi se ispu{taat: /g/ vo sea, koapokraj koga, ve²l'iden (vo grupata -gd-); /s/ se zagubilo na po~etokot vo glago-lite triì, truì (vo grupata str-, no taa ne e regularna fonetska pojava,sp. streda, strana).

3.4. Epenteza e konstatirana vo nekolku slu~ai. Regularna pojava e vmet-nuvaweto na pregradnite /t, d/ vo grupite /sr, zr, `r/: strebro, streda, stre-den, zdrak, zdra~i, `drebe. Vo grupata /mr/ se vmetnuva vo oddelni slu~ai /b/,sp. umbren, umbri; sp. i gl'istra, pambuk.

Od sekundarno poteklo e i /t/ vo klastja (: klas), verojatno po analogijana primerite od tipot cvetja, l'istja i drugi sli~ni obrazuvawa. Analo{koe i /z/ vo brazda²vica.

299

4. PROZODIJA

4.1. Prozodiski edinici

Od prozodiskite sredstva ezere~kiot govor go poznava samo dinami~kiotakcent. Fonolo{ko-distinktivna funkcija toj ispolnuva so svoeto mesto kajnekoi glagolski formi, sp. ²imame, ²imate (1 i 2 l. mn. prez.) : i²mame, i²mate(1 i 2 l. mn. aorist).

Vo 1 i 2 l. mn. na aoristot akcentiraniot slog (vokal) po pravilo se izgo-vara ne{to podolgo vo sporedba so akcentiranite vokali vo drugi pozicii,me|utoa, ovaa kompenzaciona dolìna {to nastanala po zagubata na soglaska-ta /h/ ne vr{i distinktivna funkcija, sp. re²kome, re²kote, done²some ‡ done²so-te, pad²name ‡ pad²nate.

4.2. Mestoto na akcentot

Akcentot vo princip moè da stoi na site slogovi vo zboroformite, no sonekoi ograni~uvawa.

Ogromno mnozinstvo leksemi imaat akcent na penultima.4.3. Akcentski celosti. ‡ Izdeluvame dva vida akcentski celosti ‡ so

imenki i so glagoli.Imenkite obrazuvaat akcentska grupa so kratkite dativni zamenski for-

mi upotrebeni so posesivno zna~ewe, so predlozite, so partikulite za stepe-nuvawe (po-, naj-) i so nekoi svrznici. Me|utoa, od ovie pridru`ni zborovivrz mestoto na akcentot moàt da vlijaat samo zamenskite klitiki. Voakcentski pogled tie se odnesuvaat kako sufiksi do kolku vo sintagmatskatacelost akcentot bi se na{ol na ~etvrtiot slog. Vo takvi celosti se javuvasekundaren akcent, sp. ²dete³to-ni za²g'imna. [~erka²ta-mu ²caro³tom os²l'epe.Isto taka i koga e zamenskata klitika pridru`nik na atributot, sp.Go²l'ema³ta-mu {²~erka iz²bega. Vo primerite kako: (ojde) ²doma-mu, (mu re~e)na-²vujko-mu, ²majka-mu ²esti ²bolna ‡ imame druga akcentska situacija ‡acentot pa|a na tretiot slog vo celosta.

Vo predlo{kite sintagmi i vo spoevite so svrznici akcentot sekoga{stoi na imenskiot del bez ogled na brojot na slogovite, sp. (otide) na-²niva,na-²påt (zastana), na-²dåp (se ka~i); i-²tatko i-²sin oj²doe na-²Kostur. Vostepenuvanite imenski formi ima dvoen akcent, za{to se akcentiraat ipartikulite: B²rat-mi ²esti ²po²majstor, ²pora²botnik.

300

Kaj glagolskite celosti so zamenska klitika, so partikulite }e i za i sosvrznici akcentot redovno pa|a vrz glagolskiot del od sintagmata, sp. Mu-²re~e na-²brat-mu. Go-²vide ²Petreto. Mu-i-iz²vade ²o~ite. Da-go-²nosi ²doma-mu.²Ojde da-se-iz²mie. ]e-mu-²nosi ²l'ep.

Koga e glagolot negiran so partikulata ne, toga{ akcentskata celost imadvoen akcent ‡ na glagolot i na negacijata, sp.: ²Ne-ra²boti, ²ne-go-²zeva, ²ne-se-²jade. Isto taka i vo pra{alni iskazi redovno se akcentiraat i glagolot ipra{alniot zbor, sp. [²~o-ra²boti{? ²Koj-te-²vide? Sa-²kogo-²be{e?

300

31. [LEGOVO

[LEGOVO, op{tina Kratovo.Severni govori, isto~na grupa.Kratovski govor.OLA 98, MDA 10.Seloto se nao|a na patot Kratovo ‡ Probi{tip. Vo 1961 god. toa imalo

846 ìteli, pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimava sozemjodelstvo, sto~arstvo, zanaeti. Ekonomski centar e Kratovo. Vo selotoima osnovno u~ili{te do 4 oddelenie.

Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV v.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o


1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

v m

l

l' r n

j w

301

1.2.2. Opstruenti

p b

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani.1.3.2. Akcentot e sloboden i morfolo{ki stabiliziran.1.3.3. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi kaj glagolite vo ao-

ristot i prezentot, sp. (on) i²ma (3 l. edn. aor.) : (on) ²ima (3 l. edn. prez.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ moàt da stojat vo site pozicii na zborofor-mite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.

Vokalot /»/ ne moè da stoi na po~etokot i na krajot na zboroformite.2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip moàt da stojat vo grupa sekoj so

site, sp. s²nai, o²}oi, ²mui, tru²ica, ²pie, d²vaese, ²lae, s²toe, ku²pue, st²rea, vi²doa,do²a|a, ²mua, s²viok, g²reove, ²buove, ²meur, la²usa.

Vokalot /»/ ne se javuva vo grupa so drug vokal.2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala ne se kontrahiraat, sp. /ii/: z²mii, tep-

²sii, /ee/: s²mee se, se²dee}e, /aa/: ²maa, vik²naa, /oo/: c…no²ok.2.1.4. Dolgite vokali dobieni so kompenzacija po zagubata na /h/ pred kon-

sonant se ras~lenuvaat na dva kratki vokala, sp. mee²l'em (< me:l'em <mehl'em), ²boo~a (< bo:~a < boh~a), duu²na (< du:na < duhna).

2.1.5. Sekvenci od tri vokali vo doma{ni zborovi se neobi~ni. Vo 3 l. mn.na imperfektot kaj glagolite od tipot ‘pie, see, znae, broe, ~ue’ me|u posled-nite vokali ima /j/, sp. ²pieja, ²seeja, z²naeja, b²roeja, ²~ueja.

302

2.1.6. Silabi~noto /…/ se javuva vo grupite ¦C-, C¦C, sp. ²…|a, ²…àn, ²c…no,²p…sti. Vo sosedstvo so vokal moè da se sretne samo vo slu~ai so zagubeno /h/,sp. ²v…o, ²v…ove, i na morfemskata granica so prefiks, sp. ²za…|a.

Vo po~etokot na zboroformite /…/ se realizira kako [ …]: ² …|a, ² …ska.

2.2. Konsonantizam


2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat na krajot i pred bezvu~nisoglaski, a bezvu~nite ne moàt da stojat pred zvu~nite.

2.2.2.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot me|u prefiks i ko-renska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo edna akcentska edinica.

2.2.3. Konsonantski grupi.2.2.3.1. Konsonantski grupi od dva isti konsonanta se retki. Na morfem-

skata granica se konstatirani samo slednive geminati: /jj/: ²naj:ak (najjak),/tt/: p²rol'et:a (prol'etta), od:e²l'il'e se (oddel'il'e).

2.2.3.2. Po~etna grupa od dva sonanti e mo`na samo koga e prv nejzin ~len/m/, sp. m²lado, m²ramor.

2.2.3.3. Sonantite, so isklu~ok na /r/, na po~etokot na zboroformite ne sesre}avaat vo grupa so opstruent.

2.2.3.4. Od opstruentite na po~etokot se odbegnuvaat grupite: p~- vo pove-}eslo`ni zborovi, sp. ~e²nica, ~e²ni~en l'ep, no: p²~ela, v~- i vn- vo oddelnislu~ai, sp. ²~era, ²nogu. Grupata ps se odbegnuva vo site pozicii nazboroformite kade {to nema fonetsko-semanti~ki pre~ki, sp. pci, p²ceto,p²cue, pco²visa, s²tipca.

2.2.3.5. Soglaskata /s/ ne moè da stoi isto taka i pred /~/ na morfemskatagranica, sp. k²la{~e, ²l'i{~e, ²mo{~e, ob²ra{~e, i{²~e{a.

2.2.3.6. Grupata {t po pravilo ne se javuva, mesto nea redovno stoi {~, sp.²gu{~er, k²l'e{~i, ²ni{~o, og²ni{~e, ²pu{~a, {²~avej.

2.2.3.7. Se odbegnuva i sekvencata vn, do kolku ne se javat fonetsko-seman-ti~ki pre~ki, sp. o²damna, ²ramno, ram²nica, glam²nica, os»m²nalo.

2.2.3.8. Na krajot na zboroformite ne moè da stoi /t/ zad /s, {/, sp. gos,l'is, mas, ²rados, d»{, ve{, pri{.

2.2.3.9. Od trislo`nite i pove}eslo`nite konsonantski grupi ne se mo`nionie {to se sostaveni od fonemite /s, {/ + ploziv, sp. ocp²redi, b²racki,²posno.

2.2.3.10. No isto taka treba da istakneme deka vo ovoj govor se mo`ni kon-sonantski grupi sostaveni od plozivot /t/ i afrikatite /c, ~/: b²rat~e,

303

²ìtce, grupata -sc- na morfemskata granica vo slu~ai kako: ²masca, ²mesce,p²rasci, is²cede, kako i grupite sr, zr i str, zdr, sp. s²reda, z²relo ‡ st²raà,zd²ravje, no `d²rebe.

2.2.4. Oddelni konsonanti.2.2.4.1. Sonantot /j/ ne se javuva pred preden vokal na po~etokot na zboro-

formite, sp. ²eden, ²ezero, ²esen.2.2.4.2. Fonemata /l/ ne moè da stoi pred preden vokal i pred /j/. Vo tie

pozicii nejziniot izgovor se neutralizira so izgovorot na /l'/, sp. ²kola ‡²kol'i (mn.), ²bela ‡ ²bel'i (mn.) : ²bel'i (mn. od ²bel'a, tur. ar. belâ ‘beda’). Predkonsonant i na krajot /l/ se realizira kako bilabijalno [×], sp. ka× ‡ ²ka×ta,²bivo× ‡ ²bivol'i, di²be× ‡ di²bela, ²z»×va, ²ze×nik, ²ma×ku.

2.2.4.3. Sonantot /r/ sekoga{ ima sosedstvo so barem eden vokal.2.2.4.4. Soglaskata /v/ na krajot, pred bezvu~en ploziv i zad /{/ se

realizira kako poluzvu~en frikat, sp. ²m…t»ª, sªat, sªe, ²oªca.2.2.4.5. Fonemata /y/ e retka; se javuva naj~esto vo sekvencata yv : y²vono,

y²viska, yver, poretko i vo grupa so sonantite /n, r/, sp. ²g»nya, ob²y…ne, i predvokal: yit, yev²gar, ²yunica.

2.2.4.6. Fonemata /x/ isto taka ne e ~esta i se sre}ava, glavno, vo tu|ileksemi i morfemi.

2.3. Prozodija

2.3.1. Akcentot moè da stoi na site slogovi so nekoi ograni~uvawa na po-sledniot otvoren slog, sp. ka²zan, d…²var, o²ra~, ru²kav, sla²vej, slabu²wav, bratu-²~et, ‡ ²kutwak, ²mu~nik, ²ut»k, ²pete×, ro²dite×, u²dov»c, e²t…va, kop²riva, ~ub-²rika, pe²l'ena, sl'e²po}a, l»²ìca, ko²l'eno, loj²ziwa, ‡ ²jazov»c, ²zadruga, ²loboda,²babi~ka, s²l»bica, ²juìca, k²l'epalo, ²ezero, ‡ ²lastavi~ka, ²majkovina,²zaednica, ²erebica, ²c…kvi~e, ²erebicite, ²c…kvi~eto.

2.3.1.1. Na posledniot otvoren slog vo doma{ni zborovi akcentot se javuvavo edninskata forma na aoristot, sp. (ja, ti, on) ka²à, kaù²va, no²si, um²re,(ja) doj²do, re²ko, vo formite za ènski i sreden rod od zamenkite koj, ~ij,ka²k»v, sp. ko²ja (²èna ul'eg²na), ~i²ja (e o²vaj krava), ~i²jo (je o²voj dete), kak²va,kak²vo, ed²na, ed²no, vo nekoi prilozi, na pr. bla²ze-ti, ov²de, kako i kajimenkite od m.r. so zagubeno /h/: o²ra, siro²ma, ko²ù.

2.3.2. Druga osobina na akcentot vo ovoj govor e negovataparadigmati~nost (toj e morfolo{ki stabiliziran na eden slog vo celataparadigma), sp. e²zik ‡ e²ziko ‡ e²zici ‡ e²zicite ‡ (dva) e²zika, sin ‡ ²sino ‡²sinove ‡ ²sinoveto, ²ulav ‡ ²ulava ‡ ²ulavo ‡ ²ulavi ‡ ²ulavio ‡ ²ulavata ‡²ulavite, ²torbi~ka ‡ ²torbi~ki ‡ ²torbi~kata ‡ ²torbi~kite, kaj glagolite:

304

(prez.) ²begam ‡ ²bega{ ‡ ²begamo ‡ ²begate ‡ ²begat, (aor.) be²ga (1‡3 l. edn.) ‡be²gamo ‡ be²gate ‡ be²gaa.

2.3.2.1. Od prethodnovo pravilo otstapuvaat samo imenkite ‘vol, pop’ koivo mnoìnskite formi imaat akcent na fleksivnata morfema, sp. vo× ‡ ²volo: vo²love ‡ vo²loveto, brojnata imenka i²l'ado : (tri) ²il'adi, zamenkite koj, ~ij: ko²ja ‡ ko²jo ‡ ko²i, ~i²ja ‡ ~i²jo.

2.3.2.2. Tendencijata za zadrùvawe na akcentot na eden ist slog vo para-digmata e sprovedena i vo akcentskite grupi (celosti). Taka vo imenskitesintagmi so predlog predlogot e sekoga{ vo prokliza, sp. (ide) od ²doma(projde) preko ²reka (ostana) bez ²noga. Vo glagolskite sintagmi redovno stoina glagolot, sp. }e ²pojde{, }e ga ²zemu, (ja) mu-re²ko, odne²so-si. Ako esintagmata negirana, toga{ i negacijata se akcentira, sp. ²ne-te-poz²nava, ²ne-mi-se-s²pie, no: ne-vi²do, ne-²moù da-²idu.

2.3.3. Stepenuvanite i negiranite pridavki imaat dvoen akcent, sp. ²po-vi²sok, ²najgo²l'em, ²neve²se×, ²nerabot²l'iv.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : sin, sit< sekundarniot 2 vo ²ogin< e vo neakcentiran slog vo nekolku slu~ai: di²be×, ~i²kija, {i²}er

e < *½ : e²zik, ²eza, e²t…va, ²ed»r, e~²men, ²ètva< *£ : ²celo, ²cel'ina< a zad /j/ vo e²r»m (jarem), ere²bica< i (so asimilacija) vo ~e²terese

» < *& : d»n, l»k, ²l»s»n, ²s»ga, ²t»n»k, o²p»nci, ²kot»×, ²pet»×, e²d»n, ²è-d»n, ²put»c, u²dov»c, o²c»t, e²r»m

< *% : d»{, ²b»~va, ²b»ze×, ²v»{ka, ²z»×va, k»t, ²s»pka, ta²k»v, na²p…st»k,²ru~»k, o²n»j

< 2 sekundarno: ja²g»nca, ²b»dnik, l»²ìca, ²m»gla, ²m»ska, os»m²nalo,²c»vte; ²os»m, ²sed»m, se²d»mdese, ²bist»r, ²dob»r, ²ed»r, ²it»r, ²mok»r, ²mud»r, ²os-t»r, ²vet»r, ²vep»r

< *† vo primerite: ²g»ze~ki, g²n»s»n, ²g»nya se, dl»²bok, ²edn»{, ²k»drav

305

< *þ vo primerite: ²g»ta, `»²tar, `»²tica, ²k»ca ili vo grupa so/l/:

z²l»~ka, s²l»za, s²l»nce, d²l»gi, ²l»cna< turskoto : ba×²d»za, ²v»stan, ²z»mba, z»²ban

a < *† vo: sa (*s† ), suf. -na : pad²nal'e, vo nastavkite za 3 l. mn. prez. iimperf.: ²berat, ²se~at, ²vikaa

< *½ vo: o²ra ‡ o²rasi, s²vakak»v< *£ vo ²zajak

o < *% vo ~lenskata morfema za m.r.: ²l'ebo, ~o²veko< sekundarniot 2 pred krajnoto /l/: ²reko×, ²seko×

u < *† : dup, ²zubi, go²lubi, guse²nica, gus²tak, è²lud»c, ²juè, ju²ìca, ku-²dela, k²lup~e, ²mud»r, ²muka, ²mu`je, ²mut»n, mu²}»k i dr.

< *þ vo oddelni slu~ai: ²bugarin, vuk, ²vuna, ²jabuka, kuk, ²muze, muz²nica,pun, pu²à×ka, ~un

< *w&/% : u, uz, ude²nue, u²dov»c, u²laga, ul'eg²na, u²nuk, u²nutra< o vo oddelni slu~ai: ²bumba, ²pumpa, ²puzder, ku²manda, ku²misija, ²jagu-

da, ²duri, ²doktur, ²pampur, ²u{~e pokraj ²o{~e… < *¦ primarno i sekundarno

< sekvencite ar, ra, re po redukcijata na vokalniot segment, sp. b…²da-ci (bardaci), b…da²vica (bradavica), v…²teno (vreteno).

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od so-odvetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < mesto epentetsko *l´ : ²zemja

< i pred ~lenskata morfema za m.r. -o, sp. g²lujo (gluio < gluhio), di-²bel'jo (dibel'io), ne²govjo (negovio), s²kupjo, ²cel'jo

< e zad vokal vo broevite: idi²najse, dva²najse, i vo glag. prilog:se²dej}e pokraj se²dee}e < *x vo: mej²l'em pokraj mee²l'em, ²nijni, ²zadij, ²kijne (naj~esto vo pozi-cija zad vokalot i)

< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *† vo: ²juè, ju²ì-ca, ²jut»k pokraj ²ut»k

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j< *l´ vo red slu~ai i vo site pozicii, sp. klun, ku²dela, ²~e{la se, pri-

²jate×, u²~ite×, ²~e{»×, ro²di×ka, stu²pa×ka, i dr.< *þ vo grupa so /»/ vo oddelni slu~ai, sp. d²l»gi, s²l»za, s²l»nce, z²l»~ka

306

l' < *l´ : ko²{ul'a, ne²vol'a, ²g…kl'an, ²~el'at, b²l'ue, kl'u~, vi²l'u{ka, v…-²zal'ka, neves²tul'ka

< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j< tu|o: vi²til'

r < * : ²morev < *w

< kako proteza vo: ²vujko, ²vujna< hijatsko vo: ²pavuk, ²java, su²var, ²~iva, ²~ivo< *x vo: ²muvla, muv²losan, ²ovtika, ²pavne, tav²taba< tu|o f : vi²til', ves, ²vurna

m < v vo sekvencata vn : o²damna, p²l'emna, ²ramno, o²s»mna (2.2.3.7.)n < * vo oddelni slu~ai, sp. ²negov, ²ninw < *nÞj : ja²dewe, ko²rewa, ²t…wa

< n po analogija vo oddelni slu~ai, sp. d…²mowc < * vo grupite * ¦-, * r½-, * v¦-, sp. c…n, ²c…ven, c²revo, crep, c²v…sto

< s vo sekvencata ps : pci, p²cue (2.2.3.4.)< grupata -ts- vo slu~ai kako: ocpredi, bracki (2.2.3.9.)

y < z vo grupite zv, nz i pred vokal vo oddelni slu~ai, sp. y²viska, yver,²g»nya, ob²y…ne, yit, ²yivri, yu²nica (2.2.4.5.)

~ < mesto t vo sekvencata {t (> {~), sp. {²~ukna, {~…k, ²gu{~er, ²ni{-~o, è²ni{~e, a²l'i{~a, og²ni{~e (2.2.3.6.) x < tu|o: xa²mija, xep, xi²ger

{ < s vo sekvencata -s~- na morfemskata granica, sp. ²ko{~e (: koska),k²va{~e, ²l'i{~e, po²ja{~e (2.2.3.5.)

} < *t´ : v²re}a, ²ve}e, vru}, vru²}ina, ²ga}i, ²vo}ka, do²ma}in, ²ku}a, ²l'e}a,mu²}»k, ²mu}e²nica, me²}ava, mo}, nemo}an, ²n»}ve, ²ne}u, no}, o²bu}a, p²l'e}i,²pomo}, p²ra}a, p²la}a, s²ve}a, s²ve}nik, ²sino}e, s²re}a, ²}erka, }e, }ut, ²}ute

< *tÞj : b²ra}a, c²ve}e< tu|o: bu²ba}, du²}an, }i²l'im, ²}o{e, }u²mur< mesto ~ vo pe²}urka

| < *d´ : ²va|a, ²ve|a, ²vi|a, g²ra|a, ²gospo|a, gra²|anin, do²a|a, k²ra|a, ²me|a,²me|wik, p²re|a, p²re|e, ²…|a, ta²koj|ere, ²~a|i

< *dÞj : ²la|a, ²lu|e< tu|o: ²|avo×, |er²dan, |on, ²|ubre, ma²|esnik


3.2.2. Bezvu~nite konsonanti se dobieni od zvu~nite na krajot.

307

3.2.3. Vo oddelni slu~ai (naj~esto kaj pridavkite) bezvu~nite se dobieni ipo analogija, sp. ²nis»k, ²ret»k, s²lat»k, ²te{»k (: niska, retka, slatka, te{-ka).

3.3. Prozodija

Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki promeni,no se izvr{ile zna~itelni morfolo{ki izmeni (v. 2.3.).


3.4.1. Od pojdovniot konsonantski sistem ovoj govor ne ja poznavafonemata /h/. Taa se zagubila napolno gotovo vo site pozicii, sp. l'ep, ²rana,i²l'ado, s²naa, s²taor, ²l'ea, ²buove, ²mua, ²uo, ²sui, ²ela, nin, ²jane, oglu²na, vi²dote,v…, vla, vra, gra, o²ra, siro²ma, gre, me, ²o}o, bu : ²buo, glu, ko²ù, su, vi²do.

3.4.2. Od drugite konsonanti vo oddelni pozicii po~esto se gubi sonantot/j/. Redovno toj se gubi na po~etokot pred prednite vokali, sp. ²ezero, ²ela, adosta ~esto i vo me|uvokalna pozicija isto taka pred preden vokal, sp. po²voi,²razboi, ²moi, ²lae, ²pie.

3.4.3. Od opstruentite vo pove}e slu~ai se zagubil plozivot /t/. Redovnotoj se gubi na krajot vo ~lenskata morfema za m.r., sp. e²ziko, ²muò, ²l'ebo,²lo{jo // ²lo{io, vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. idi²najse, d²vaese,²peese, vo konsonantskite grupi -stj-, -tstv- : ²k…sje, ²l'isja, bo²gastvo, i vokrajnite grupi -st, -{t, sp. k…s, l'is, ²bol'es, d»{, pri{, ve{.

3.4.4. Soglaskata /d/ se zagubila vo deseticite od 20‡90 : d²vaese, ²peese,de²veese.

3.4.5. Po nekolku primeri nao|ame so zagubeni: m (nogu), v (²~era, ²tornik,²site, ²zeme), | (p²reeska), p (~e²nica, ~e²ni~ka, ~e²ni~en l'ep).

3.5. Metateza

Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs- : sve, svi, s²vakak»v, ²s»vio,vo grupata -zj- (> jz) : g²rojze, ²lojze, i vo nekolku drugi oddelni primeri, sp.ta²run.

308

32. QUBANCI

QUBANCI, porano op{tina Skopje, denes âir.Severni govori, skopsko-crnogorski govor.OLA 95, MDA 37.Seloto e oddale~eno od Skopje okolu 15 km. Vo 1961 god. toa imalo 1.312

ìteli, od koi 1.298 pravoslavni Makedonci. Glavno zanimawe e zemjodel-stvoto. Vo seloto ima osmoletka.

Seloto prv pat se spomnuva vo polovinata na XV v.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o


1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

v m

l r n

j q w

309

1.2.2. Opstruenti

p b

t d

c y s z

~ x { `

} |

k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani i neakcentirani.1.3.2. Nema distinktivni prozodiski priznaci.

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Distribucijata na vokalite e relativno slobodna: sekoj vokal moèda se javi vo princip vo po~etokot, vo sredinata i na krajot na zboroformite,pred i zad pooddelni konsonanti.

Od ova se isklu~uva vokalot /»/, koj ne moè da stoi na apsolutniot po~e-tok i na krajot.

2.1.2. Site vokali, osven /»/, moàt da stojat vo grupa so sekoj, so isklu~okna po~etokot na zboroformite.

2.1.3. Silabemata /…/ obi~no se javuva vo sredi{na pozicija, poretko na po-~etokot i na krajot na zboroformite, sp. …²|a, …²ti, v….

2.1.3.1. Silabemata /…/ po pravilo se javuva vo konsonantsko sosedstvo (¦C-,C¦C, -C¦). Vo sosedstvo so vokal moè da se javi samo na morfemskata granicavo slu~ai od tipot ²za…|a, ²pre…ti, ili ²v…»t, ²v…»n, ²v…ovi.

2.1.4. Vo vokalskite grupi so /i/ kako vtora komponenta ponekoga{ /i/ > [¹]so udolùvawe na prethodniot vokal, sp. d²va·¹ca, sa²ba·¹l'e, tru²do·¹na. Po tojna~in [¹] so prethodniot vokal obrazuva diftong (2.3.1.).

2.1.5. Ednoslo`na difton{ka grupa od dve mori so prethodniot vokal ob-razuva i vokalot /u/ vo 3 l. mn. na prezentot i imperfektot, sp. ²vikau > ²vika×,vi²ka{e× (2.3.1.).

310

2.1.6. Hijatot vo vokalskite grupi se otklonuva naj~esto so vmetnuvawe na/v/, sp. s²nava, ²savat, ²sova, st²reva, ²muva.

2.2. Konsonantizam


2.2.2. Site opstruenti moàt da stojat vo po~etna i vo sredna pozicija.2.2.3. Na krajot na zboroformite moàt da se javat samo bezvu~nite op-

struenti.2.2.4. Zvu~nite opstruenti ne moàt da stojat i pred bezvu~nite, a bezvu~-

nite ne moàt da stojat pred zvu~nite, so isklu~ok na /v/.2.2.5. Sonantot /l/ pred prednite vokali i pred /j/ ima alofon [l'].2.2.6. Konsonantski grupi.2.2.6.1. Dentalnite plozivi /t, d/ ne moàt da stojat pred afrikatite, sp.

²b…ce, ²ìce (: b…do, ìto) (3.4.4.).2.2.6.2. Opstruentite /s, z/ ne moàt da stojat pred palatalnite konsonanti

(so isklu~ok na j) i vo taa pozicija tie se asimiliraat, sp. ²uga{wu, t²re{wu,s»{²wega, ²miri{qiv, ²go{}u, ²u`wu, p²rika`wa (: ugasne{, rasne{, gosti{,uzne{) (3.2.).

2.2.6.3. Konsonantot /s/ ne moè da stoi i vo grupata s~ : ²k…{~e, ²l'i{~e(3.2.).

2.2.6.4. Ne se trpi ni grupata ps : p²cuje, ²l'ipcalo, ²tepcija (3.2.).2.2.6.5. Vo doma{ni zborovi ne se mo`ni na krajot konsonantskite grupi

-st, -{t, sp. ²bol'es, k…s, pri{ (3.4.4.).2.2.6.6. Grupi od dva isti konsonanta osven so /j/, sp. ²najjak > ²naj:ak, ne se

konstatirani.2.2.7. Oddelni konsonanti.2.2.7.1. /j/ vo intervokalna pozicija pred /e/ se javuva fakultativno, a moè

i napolno da se zagubi, sp. ²pi(j)e, za²ka~u(j)e, z²na(j)e, ²po(j)e, z²re(j)e, no i: iz²mi-ena, se²dee}i.

2.2.7.2. /r/ se realizira vo sosedstvo so vokal.2.2.7.3. Konsonantot /y/ ne e ~est; se javuva naj~esto vo grupa so /v/ i so so-

nantite /n/ i /r/ (3.2.).2.2.7.4. Konsonantot /}/ pred prednite vokali, osobeno pred /e/, se izgovara

so zna~itelno namalena frikacija, sp. ²k'erka, k'e.

2.3. Prozodija

311

2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi pa|a na po~etniot slog, a natrislo`nite i pove}eslo`nite e fiksiran na tretiot slog (mora) od krajot,so mali isklu~oci, sp. ²ko{uqa ‡ ko²{uqata, ku²}etina ‡ ku}e ²tinava ‡ ku}e-²tinete, se²dee}i.

I vo slu~aite kako: tru²do¹na (trudovina), og²luve×, nase²que× (3 l. mn.prez.), vi²ka{e×, no²se{e× (3 l. mn. imperf.) akcentot stoi na tretata mora odkrajot, bidej}i diftonzite o¹ i e× sodràt po dve mori (2.1.4., 2.1.5.).

2.3.2. Od prethodnoto akcentsko pravilo otstapuvaat nekoi prilo{ki ob-razuvawa i oddelni zamenski zborovi, sp. u²nutra, ov²dekac, tak²voja, ovo²l'ikii dr.

2.3.3. Praviloto za tretoslo`noto akcentirawe se odnesuva i za akcent-skite celosti od atribut + imenka, sp. go²l'em-koù, dru²ge-ène, ot sta²ro-vreme, d²va-d»na, no i: mumuru²zan-l'ep, wo²jan-mu`, sva²ki-d»n ‡ koga e imenkataednoslo`na.

2.3.3.1. Vo predlo{kite sintagmi akcentot ne preminuva vrz predlogot:}-²ide na-²pazar, na-²gosti.

2.3.3.2. Akcentsko edinstvo ~inat i glagolite so kliti~kite zborovi, sp.do²nesi-ga, done²sete-gi, mu-²re~e, a koga se so negacija i pra{alen zbor ak-centot se upravuva po praviloto za tretoslo`no akcentirawe: ne-²ga-vide,{to-²mi-ide{?

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam

Silabemite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite silabemi vo pojdov-niot sistem. Osven toa:

i < *y : sine < *£ : ²(j)ezik

< *½ : ²l'eto » < *% : d»{, ²pet»k, ²s»{ije

< *& : d»n, ²ov»s< sekundarniot 2 vo site pozicii: ²m»gla, ²ost»r, ²og»w, ²sed»m, ²s»mne< turskoto : ²m»zdrak, ²k»na

a < *† vo sufiksot -na- : ²sednat< *½ vo: ²ora, ²orasi< *& vo ²wojan, mu²muruzan

u < *† : gu²senica, ²udica, ²se~u

312

< * / : uz, ²uze, ²udov»c< *þ samo ili vo grupa so l : ²buva, ²vuna, s²luba, s²luza

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, l, q, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaatod soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < ø vo ²juè, ²juìca, ²jut»k, ju²~era

< i zad drug vokal (2.1.4.)l < *þ vo grupata lu : s²luza, s²lunceq < *lÞj : ²zeqer < *w < *nÞj : ²t…we

< n analo{ki: ²sedwu, ²l'egwu< n vo grupata nk : g²rawka, ²sewka

v < *w< f : ²va}a, ²vurna, ²vener< u zad drug vokal vo 3 l. mn. prez. i imperf.: ²vikav, vi²ka{ev< ø vo hijat, pred s# mesto nekoga{noto /h/: s²nava, ²sova, ²~iva, ²ruvo,

²suvo, analo{ki posle i vo suvc < * vo * ¦- i * r½ : c…n, c²revo

< s vo grupata ps : p²cuje, ²l'ipca (2.2.6.4.)< ts vo grupata tsk : b²racki, ar²naucki

y < z vo grupite zv, nz, zr : yver, ²nayre, poretko i vo drugi pozicii:²yebe, ²yidar, o²y»t, ²ya|an

z < *• x < (vo zaemki): ²xade, ²oxa

{ < s vo grupite s + palatalen konsonant: ²ga{wu, ²miri{qiv (2.2.6.2.),i {~ : b²re{~e (2.2.6.3.)

` < z vo grupa so palatalen konsonant: be`-²wega (2.2.6.2.)} < *t´ : ²ku}a

< *tÞj : c²ve}e, b²ra}a< t analo{ki: ²me}u, p²l'e}u (: mete{, pl'ete{), kako p²la}u< vo zaemki: }or, ²}u{e

| < *d´ : ²ve|a, ²me|a< *dÞj : ²la|a< d analo{ki: ²i|u (: ide{), kako vo ²vi|u (: vidi{)< vo zaemki: |on, ²|erdan

313

3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, abezvu~nite od soodvetnite zvu~ni, kako rezultat na regresivna asimilacijapo zvu~nost.

3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite moèle da se do-bijat i od soodvetnite zvu~ni opstruenti.

3.3. Prozodija


3.3.2. Novi dolìni nastanale so kontrakcija i so kompenzacija (2.1.4.).


3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednatazboroforma po~nuva so vokal, sp. }-²ispe~e, d-²idemo, s-²oèni, g-²udri (}e-, da-,se-, ga-).

3.4.1.1. Vo brziot govor kaj slu`benite zborovi krajniot vokal se ispu{tai vo drugi slu~ai, sp. }e{-da-²padwu (}e{e-), al-da-ga-²u`wu (al'i-), ²za{-²ne-dojde.

3.4.1.2. I kaj mnogu prilozi posledniot vokal moè da se ispu{ti, sp. ²ju-~er, t»k, s»k, odo²vut, oz²dol, pokraj ju²~era, s»ga, oz²dola.

3.4.2. Fonemata /h/ se zagubila napolno vo site pozicii: gra, me, v…, ²wino,is»²nalo, ²uzomo. Zevot {to nastanal po gubeweto na /h/ vo najgolem broj slu~aie popolnet so vmetnuvawe na /v/, poretko so /j/: ²l'eva, ²p…vut, ²beva, di²janija(3.2.).

3.4.3. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo po~etnata grupa vl- : ²ladika, las,²lakno, ²la~i vunu, poretko i vo grupata stv : ²ubisto. Moè da se sretne po ne-koj primer i so zagubeno /v/ vo intervokalna pozicija, sp. za²goorka, las²to¹ca,{to-²da-praim, s²taeno i dr.

3.4.4. Konsonantot /t/ se gubi redovno pred afrikatite /c, ~/: ²b…ce (b…do),²kori~e (korito) (2.2.6.1.),

‡ vo grupite -st, -{t : p…s, mas, do{ (2.2.6.5.),‡ vo konsonantskata grupa stn : ²radosna, ²posno,‡ i na krajot vo deseti~nite broevi: dva²naese, d²vaese, ²pedese, de²vedese.3.4.5. Konsonantot /p/ se gubi vo po~etnata grupa p~ : ²~enica.

3.5. Metateza

314

Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. s²vaki, s²vakoj, s²vite,sve, s²vakakav,

‡ vo grupata zj, sp. g²rojze, ²lojza,‡ kako i vo primerite: ²rila (l'ira), p²rokaj (pokraj), ²garvan, ²z»vla (z»lva).

314

33. TEARCE

TEARCE, op{tina Tetovo.Severni govori.Vratni~ki govor.OLA 93, MDA 43.Seloto se nao|a vo Dolni Polog, od Tetovo e oddale~eno okolu 10 km. Vo

1961 god. seloto imalo 2.883 ìteli, od koi 1.353 Makedonci, 805 Albanci, 652Turci, 14 Srbi. Naselenieto se zanimava glavno so zemjodelstvo. Od 1944 god.vo seloto ima osmoletka.

Naselbata prv pat se spomnuva vo vtorata polovina na XV v.

1. INVENTAR

1.1. Vokalizam

i » u

e a o


1.2. Konsonantizam

1.2.1. Sonanti

m

l

l' r n

j w

315

1.2.2. Opstruenti

p b f vt dc y s z~ x { `} |k g

1.3. Prozodija

1.3.1. Site silabemi moàt da bidat akcentirani i neakcentirani.1.3.2. Nema distinktivni prozodiski priznaci, osven ako mu se priznae na

kvantitetot fonolo{ki status (v. 2.1.3.1.).

2. DISTRIBUCIJA

2.1. Vokalizam

2.1.1. Distribucijata na vokalite e relativno slobodna; sekoj vokal moèda se javi vo princip vo po~etokot, vo sredinata i na krajot na zboroformite,pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok na vokalot /»/, koj ne moè dastoi na po~etokot i na krajot na zboroformite.


2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala se mo`ni na sostavot me|u prefiks ikorenska morfema, kako i vo sloèni zborovi me|u dve korenski morfemi, sp.}e ²zaaka, ²poodi, c…²nooka.

2.1.3.1. Vo drugite pozicii dva isti vokali se stegaat vo fonetski dolg vo-kal, sp. ²ne:sta (< neesta < nevesta), s²na: (snaa), ²buko: (< bukoo < bukovo),²{ami: ({amii).

2.1.4. Silabemata /…/ obi~no se javuva vo sredi{na pozicija, poretko na po-~etokot. Po pravilo taa se javuva vo konsonantsko sosedstvo (¦C-, C¦C). Vo so-sedstvo so vokal moè da se sretne samo na morfemskata granica kaj prefik-siranite zboroformi, sp. ²za…|a, vo ~lenuvani zboroformi od tipot ²v…ot, ilivo slu~ai kako ²top…a (top…va).

2.1.5. Vokalot /i/ kako vtora komponenta vo vokalni grupi se realizira ka-ko [¹], sp. ²jalo¹ca (< jaloica < jalovica), ²polo¹na (< poloina < polovina), b²ra-

316

da¹ca (< bradaica < bradavica), ²val'a¹ca (< val'avica). Po toj na~in [¹] soprethodniot vokal obrazuva diftongoid (ai > a¹, oi > o¹, ei > e¹).

2.1.6. Vokalot /a/ vo sosedstvo so /j/ vo pove}eslo`ni zboroformi dosta~esto se realizira kako zatvoreno napred povle~eno [ƒ], sp. ²kukƒ¹ca, b²radƒ¹ca,jƒ²banxija, jƒg²l'i~ica, ²jƒlo¹ca.

2.1.7. I vokalot /o/ pred /j/ vo oddelni slu~ai se realizira kako zatvoreno[«], sp. ²last«¹ca, ²g«jdo, ²l«¹ca, bo²gor«jca.

2.1.8. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na konsonantite /j, v/,sp. ²~ujek (~ovek), ²juva, ²suvo.

2.2. Konsonantizam


2.2.2. Site opstruenti moàt da stojat vo po~etna i vo sredi{na pozicija.2.2.3. Na krajot na zboroformite moàt da se javat samo bezvu~nite op-

struenti.2.2.4. Nema konsonantski grupi vo koi bi se na{le vo neposreden kontakt

zvu~en i bezvu~en opstruent.2.2.5. Konsonantski grupi.2.2.5.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len

/m/, sp. m²jaukat, m²lado, m²l'eko, m²rava.2.2.5.2. Sonantite na po~etokot na zboroformite ne se javuvaat vo grupa so

opstruent, so isklu~ok na /r/.2.2.5.3. Kaj opstruentite od dijalekten aspekt interes pretstavuvaat sled-

nite ograni~uvawa.Na po~etokot ne moàt da stojat grupite ps i p{, odn. p~, sp. ²cojsa, ²cojsan

(psovisan), ²caltir (psaltir), ²~enca (< p~enica < p{enica). Grupata ps se iz-begnuva i vo drugi pozicii, sp. ²vapca, p²repca, ²papca, s²tipca, ²tepcija, a vospuje (< psuje) neposrednosta na /p/ i /s/ se izbegnuva so metateza (v. 3.5.).

2.2.5.4. Soglaskata /s/ ne moè da se javi vo grupa pred /~/ na morfemskatagranica, sp. ²vo{~e, k²va{~e, ²mo{~e (voz, kvas, most), dodeka pred afrikatot/c/ taa stoi, sp. ²mesce.

2.2.5.5. Na po~etokot se izbegnuva i grupata zv, sp. y²viska, y²vere, y²voni.Osven toa /z/ ne moè da se javi vo grupa pred /r/ i zad /n/, sp. ²nayre, ²obyre, ²jan-ya, ²benyin.

2.2.5.6. Vo pove}e slu~ai se odbegnuva i grupata vn : ²ramno, p²l'emwa (<pl'emna), dodeka grupata bn se zadràla, sp. ²debne.

317

2.2.5.7. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st, -{t : ²bol'es,k…s, pos, mas, mos, d»{ (d»`d), pri{ (pri{t) (v. 3.4.6.1.).

2.2.5.8. Kaj trislo`nite i pove}eslo`nite konsonantski grupi ne semo`ni onie {to se sostaveni od frikativnite konsonanti /s, {/ + t +pregraden konsonant: ²posna, ²radosno (: post, radost), vo grupite stj, zdj :²l'isje, g²rozje (: l'ist, grozd), kako i -`dn- i -tstv- : ²nu`no (: nu`da),b²rasto // b²ractvo // b²racvo.

2.2.5.9. Ne moàt da stojat isto taka i tri~lenite grupi str, zdr, `dr, sp.²bisro, ²osro, ²sesra, s²rana, s²raà, zraf, z²ravje, `²riga (v. 3.4.6.).

2.2.5.10. Sekvenci od dva ednakvi konsonanta ovoj govor ne poznava, sp.²najak, o²sumina.

2.2.5.11. Dentalnite plozivi, koi vo mnogu makedonski dijalekti pred af-rikatite /c, ~/ se zagubile, ovde se pazat, no so oslabnata artikulacija, sp.²ìtce, ²l'ivat~e.

2.2.6. Oddelni konsonanti.2.2.6.1. Sonantot /j/ vo me|uvokalna pozicija ne moè da se javi vo grupata

-oa-, sp. ²moa, t²voa, ²koa, ²poas. Vo vokalnite grupi so /e/ se javuva fakultativ-no, sp. z²na(j)e{, ²po(j)e, ²mo(j)e. Na po~etokot pred /e/ po pravilo se javuva, sp.je{, ²je~men, ²jegul'a, ²jezik, ²jedro, ²je~i, ²jet…va, ²jepir, ²jela.

2.2.6.2. Lateralot /l/ ne moè da se javi pred preden vokal i pred /j/. Voovie pozicii doa|a do neutralizacija so izgovorot na fonemata /l'/, sp. ²kol'je(: kol, kolot), ²bel'i (: bel, bela, belo, belko).

2.2.6.3. /r/ se realizira vo sosedstvo so vokal.2.2.6.4. Opstruentot /t/ pred /w/ se realizira kako [t'], sp. ²kut'wi zubi.2.2.6.5. Afrikatot /y/ se javuva vo grupite yv, yr, ny : y²viska, ²janya, ²nayre

(v. 2.2.5.5.), vo ograni~en broj slu~ai i na po~etokot pred vokal.2.2.6.6. /x/ se javuva, glavno, vo tu|i leksemi i vo sufiksot -xija (xabe, xep,

²lovxija), sekoga{ pred vokal ili vo me|uvokalna pozicija.2.2.6.7. Fonemata /}/ ima dosta ograni~ena distribucija po odnos na konso-

nantite. Moè da stoi vo grupa so /j/ vo glagolskiot prilog (²sedej}i) i vo ²poj-}e, so nazalite /n/ i /w/ na morfemskata granica: ²boì}ni, ²pomo}nik, s²re}no,²ga}wik, i so /k/ vo literaturnata forma s²re}ka, me|utoa: ²sinojka (sino}),²ovojka.

2.2.6.8. Isto taka i fonemata /|/ samo vo nekolku slu~ai moè da se javi vogrupa so konsonant, sp. ²me|wik, ²dun|er, ²sun|er, ²…|a i izvedenkite ²za…|a,²…|osa, i vo grupa so /v/ i /z/ vo prefiksiranite glagoli v²|aol'i, z²|aol'i.

2.2.6.9. Zadnonep~enite /k, g/ pred prednite vokali se realiziraat kako [k',g'], sp. ²k'itka, ²sek'ira, ²jabuk'e, ²ruk'e, ²tak'e, ²og'in, ²nog'e.

318

2.3. Prozodija

2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi e fiksiran na po~etniotslog, a vo trislo`nite i pove}eslo`nite na tretiot slog, odnosno tretatamora od krajot, sp. ²ruka, p²lanina, s²vek…va ‡ sve²k…vata, u²denua{,prok²l'e{tiwa.

2.3.1.1. Istoto pravilo vaì i za slu~aite so diftonzi od tipot: p²la~ej}i,²sedej}i, ²lastojca, b²radajca, ²~enkojna, ²l'ebojte, ²ostajl'e.

2.3.2. Akcentot pa|a na tretiot slog (mora) i vo predlo{kite i atribut-skite sintagmi, koga tie pretstavuvaat edinstvena (semanti~ka) akcentska ce-lost, sp. ²pod-noga, ²za-ruka, na-²kol'iba, u sta²ro-vreme, i posl'e tri-²nedel'e,od dru²g'i-sela.

2.3.3. Praviloto za tretoslo`noto akcentirawe vaì i za glagolskitesintagmi so negacijata ‘ne’ i so pra{alen zbor, sp. ²ne-odi, ²ne-nosi, ne-²nosimo,ne-²ga-vide, ne-smo-ga-²videl'e, ili: ²koj-dojde? koga-²dojdoja? koga-}e-ra²botate?

2.3.3.1. Ova pravilo vaì i za sintagmite koga kratkite zamenski formise nao|aat zad glagolot, sp. ²kupi-ga-{a²mijata, kupite g'i-²ku}ete.

2.3.4. Vo akcentskite celosti sostaveni od kratka zamenska forma, po-mo{niot glagol ‘sum’, glagolskite partikuli ‘}e’ i ‘bi’, nekoi svrznici +glagolska forma akcentot redovno pa|a na glagolskata forma bez ogled nabrojot na slogovite na odnosnata zboroforma, sp. me-²vide, te-²odnese, smo-²rekl'e, }e-²dojde, da-²dojde.

3. ISTORISKI IZVOD

3.1. Vokalizam


i < *y : sine < *& vo nekoi sufiksi (-en, -ec) i vo drugi oddelni slu~ai, sp. ²je~men,

²raèw, ²konec, ²pal'ec, ²jarem, ²oves, ²ocet, ²sega, ²penu{ka< *£ : ²jedro, ²je~i, ²jet…va, ²~edo< *½ : ²vera, ²l'eto, ²seno

» < *% naj~esto vo korenska morfema i prefiksi, poretko vo sufiksnimorfemi, sp. ²b»~va, d»{, ²z»lva, s»n, ²t»ga // ²t»gaja, ²z»vre, ²s»pka, se ²s»bral'o

319

< *& naj~esto vo korenska morfema i vo sufiksot -»l : d»n, l»n, ²l»ko,²p»k»l, ²p»sjo, ²t»mnica, se s²t»mni, ²op»nci, ²or»l, ²pet»l

< sekundarniot 2, sp. ²t»nko, ²c»fti, ²b»dnik, ²l»è, ²m»gla, ²m»ska< *† vo oddelni slu~ai, sp. g²r»di, d²l»boko, g²n»sno, ²k»de, da ²k»sne, s»

(< *s† )< *þ vo grupite »l // l» (zad dentalen konsonant), sp. v»lk, ²v»lna,

²g»lta, ²k»lne, ²m»lze, ²`»lto; d²l»go, s²l»za, s²l»nce, t²l»~nik< turskoto : ²azg»n

a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi, sp. ²dignal, ²berat< *& vo oddelni sufiksni obrazuvawa, sp. ²bolan, ²ostaw, ²udoac,

²m…toac< sekundarniot 2 pred krajnite /l, r/, sp. ²rekal, ²dotekal, ²osar,

²vetar< *½ vo slu~aite ²oraf, mn. ²orae, s²vaki

u < *† vo korenska morfema: ²dubica, ²zubi, ²kupina, ²kut'wi ²zubi, ²kude-l'a, ²mutno, rup, put, prut, ²ruka, ²rukaf, ²ponudje, ²obru~, ²subota, s²kupo, ²tuga,trut, ²ugl'ew, ²udica, ²juè, ²jutok

< *þ zad labijalen konsonant vo oddelni slu~ai, sp. ²bua, ²jabuka, puf< *w&/% : uz, ²unuk, ²udoac, ²udojca, ²unese, u²denua{< o vo oddelni slu~ai, sp. ²guvee, ²kumita, ta²ku|ere, ²}u{e, ²ugul, ²~uek

o < *% vo ~lenskata morfema -ot : ²~uekot, sufiksot -ok : ²op»nok, s²ni-sok, ²t»nok, ²~etv…tok, vo predlogot so : so wega, i vo oddelni slu~ai vokorenska morfema: ²bozojna, ²sosema

< sekundarniot 2 pred krajnoto /m/, sp. ²osom, ²sedom, som pokraj s»m

3.2. Konsonantizam

Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od so-odvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa: j < i zad drug vokal: ²lo¹ca, ²polo¹na, t²ro¹ca (v. 2.1.5.)

< e zad drug vokal vo oddelni slu~ai, sp. ²poj}e, ²gojdar, ²vikaj}i< ø (kako proteza) vo oddelni slu~ai: ²juè, ²juàr, ²jutok, ²juìca< hijatsko: s²meja, s²reja< analo{ko: ²vikaja (3 l. mn. aor.-imperf.)

l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j< *þ vo grupa so /»/, sp. v»lk, s²l»za

l' < *l´ : l'ut, ²l'udi, ²pol'ak, ²sel'anin, ²~e{el'< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j

r < *

320

m < v vo sekvencata vn : ²odamna, ²ramno, g²lamwaw < *nÞj : ²t…we, ²sirewe, ²pil'iwa

< j vo grupata mj : ²zemwa, ²lamwa< n po analogija vo slu~aite kako: t…w, ²ko{taw, ²ostaw (: t…we,

ko{tawe)f < hv : ²fa}a, ²f…l'a

< tu|o: fes, ²fanela< onomatopejsko: ²fu~i

v < *w< *x na krajot na zboroformite i pred konsonant, sp. ²duvna, ²mavna,

²vetvo, ²bevmo, v…v, ²orav // ²oraf< kako proteza vo: ²vujko, ²vujna< hijatsko vo: ²suvo, ²juva< analo{ko vo: ²~ivo, ²~ivi

t < *t´ vo sekvencata {t : k²l'e{ti, ²ogwi{ted < *d´ vo sekvencata `d : ²d»`dot, g²l'u`do¹c < vo grupite * ¦-, * r½- : c…n, ²c…vec, c²repna

< s vo grupata ps : ²cojsan (< psojsan)< tsk : b²racki (< bratski)

y < z vo grupite zv, zr, nz, sp. yver, y²vezda, ²nayre, ²janya, i pred vokal vooddelni slu~ai: ²yidar, ²yevgar

z < *•~ < { vo grupata p{, sp. ²~enka, ²~enca (< p~enica < p{enica, v. 2.2.5.3.)

x < tu|o: xam, ²xamija, bo²zaxija< ` vo grupata `v : x²vaka, x²vi`dal'en

{ < s vo sekvencata s~, sp. ²mo{~e (v. 2.2.5.4.)} < *t´ : v²re}a, p²l'e}i, vru}, ²sino}a, no}, ²boì}, ²vikaj}i, ²~isto}a,

p²la}a< *tÞj : b²ra}a, c²ve}e, ²rabo}e< tu|o: }or, }up

| < *d´ : ²ve|a, ²me|a, ²me|wik, p²re|a, ²…|a, ²tu|ina, ²tu|o, ²sa|i pokraj²~a|e, ta²ku|ere, g²ra|anin, ²ga|a, ²ra|a

< *dÞj : ²l'iva|e pokraj ²l'ivade, ²la|a< tu|o, sp. ²|erdan, ma|ija, ²|aur

3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, abezvu~nite od soodvetnite zvu~ni.

3.2.2. Bezvu~nite opstruenti se dobile od zvu~nite i na krajot na zboro-formite (v. 2.2.3.)

321

3.3. Prozodija


3.3.2. Novi fonetski dolìni se dobile so kontrakcija na dva ednakvi vo-kali (v. 2.1.3.1.).


3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednatazboroforma po~nuva so vokal, sp. ²}-ide{ (}e-), s-i²su{il'e (se-), ²m-ostaj (me-),²t-utepa (te-), ²d-ide (da-).

3.4.2. Vokalot /i/ se ispu{ta vo sufiksot -nica vo pove}eslo`ni zboro-formi, sp. ²vodenca, ²lubenca, ²mu}enca (vodenica, lubenica, mu}enica).

3.4.3. Konsonantot /p/ se gubi vo po~etnite grupi pc, p~ vo oddelni slu~ai,sp. ²cojsa (pcovisa), ²~enca, ²~enkojna (p~enica) (v. 2.2.5.3.).

3.4.4. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo intervokalna pozicija, osobeno vopove}eslo`ni zborovi i vo sosedstvo so vokalot /o/, sp. ²udoac, ²toar, ²nego:(negovo), ²poj}e (pove}e), ²lasto¹~e (lastovi~e), ²polo¹na (polovina), ²jalo¹na(jalovina), ²jalo¹ca (jalovica), ²osnoa, ²ne:sta (nevesta), ²jazoec, ²~uek (~ovek).Isto taka /v/ se gubi pred /~/ vo po~etokot, sp. ²~era (v~era), vo grupata stv vosufiksot -stv(o), sp. ²bogatsto, ²junasto, kako i vo grupata vsk vo sufiksot -vsk(i) : ²Markoski, ²tetoski.

3.4.5. Vo intervokalna pozicija vo oddelni slu~ai se gubat i drugi konso-nanti, no brojot na primerite e zna~itelno pomal, sp. /`/ vo: ²lo¹ca (loìca),²lo¹~arnik (loì~arnik), ²ne-moe{ (moè{), /g/ vo: ²koa (koga), ²nekoa{, /d/ vo:bo²gor«jca (bogorodica), ²vo¹ca (vodica), d²vaese, i dr.

3.4.6. Plozivite /t, d/ redovno se gubat vo starite grupi str, zdr, sp.²sesra, s²rana, s²rina (sestra, strana, strina), s²raà, ²jasrep, zraf, z²ravec (v.2.2.5.9.).

3.4.6.1. Osven toa /t/ redovno otsustvuva na krajot vo grupite -st, -{t, sp.²bol'es, ²koris, g…s, p…s, ve{, d»{, pri{ (ve{t, pri{t), kako i vo broevite od1‡19 i vo deseticite, sp. dva²naese, d²vaese, t²riese, ²pedese, itn.

3.4.7. Fonemata /h/ napolno se zagubila na po~etokot na zboroformite i vointervokalna pozicija, sp. l'ep, ²rana, s²na: (snaa), ²bua, ²mua, ²l'ea (pokraj l'eja ‡so hijatsko /j/), vo oddelni slu~ai i na krajot, sp. vra, gra, sra, ²siroma, ponegdei pred konsonant, sp. ²mel'em, ²mulosan, ²mana pokraj ²mavna.

3.5. Metateza

322

Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. sve, s²vaki, s²vakakaf,kako i vo zborot s²puje (< psuje) (v. 2.2.5.3.).

Documents

Bo`idar Vidoeski FONOLO[KI BAZI NA GOVORITE NA