Click here to load reader

Birma - iskanje poti

  • View
    237

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Iz vsebine: o razmerju med botri in birmanci – Klaus Einspie­ler: birma je povezana s krstom – Jože Marketz: Je birma potr­ditev ali slovo od vere? – Birmanski pouk kot izziv – Simon Čertov: postati odrasel, postati zrel

Text of Birma - iskanje poti

  • DNIXIV D R U I N E

    T I R I N A J S T

    P R I L O G A e n e o t r o c i

    BirmaIskanje poti

    kibicZ B A D L J I V I P R I G R I Z K I

    didDRUZ I N A i n DOMdDRU Z I N Aidin DOMm a r e c 1 1

  • XIV TIRINAJST DNI2

    Micka Opetniku r e d n i c a [email protected]

    uvodn I k

    Darilo za botra!

    ko sem se v zadnjih dneh pogovarjala z mladinci o njihovi pripravi na birmo, o veselih sreanjih pri birmanskem nauku, o uenju za izpit in tevilnih akcijah, pri katerih so sodelovali, je pogovor nanesel tudi na botre. Preseneena sem bila, po kaknih kriterijih so izbirali svoje botre. Skorajda vsi so izbrali botra, ki ga dobro poznajo, so e veliko asa preiveli z njim, se z njim pogovarjali in hodili na izlete. Vsa pripovedovanja birmancev so kroila okrog asa katerega bi radi preiveli skupaj z botrom; da bi birmanski boter imel as za pogovor in jim stal ob strani vedno, ko ga potrebujejo. Mladi niso govorili o darilih, ki jih bodo prav gotovo prejeli ob birmi, govorili so o asu, katerega bi radi preiveli z botrom, in o odnosu, ki ga imajo do botra in ga hoejo e utrditi. Iz pripovedovanja mladih je bilo utiti globoko hrepenenje po loveku, ki ima as za nje in za pogovor. V svetu raunalnikov, mobilnih telefonov in televizije ob emer postajajo mladi vedno bolj osamljeni si elijo ob sebi loveka, ki jim prisluhne. Pogovor pa je vedno obojestransko dejanje. Za dobre pogovore in zdrav medloveki odnos si morata vzeti as oba pogovorna partnerja. Tako bodo ob elji, da bi boter imel as zame, tudi birmanci posvetili svoj as botru. Mu tako podarili as in mu v pogovoru razkrili svoj svet.kof Alois Schwarz je v svoji knjigi Sorgt euch also nicht um morgen zapisal: Vas, dragi mladi, pa prosim, bodite dobri spremljevalci svojih botrov. Ne pustite jih samih. e imate mobilni telefon, spada telefonska tevilka botra v seznam. Lepo bo, e boste z dopusta pisali kartico botru ali pa ga poklicali. Vi imate sedaj dolnost ostati zvest svojemu botru. To je skupno spremstvo na poti ivljenja. e tega ne pozabite, boste ob birmi prejeli velik zaklad: odprto srce za soloveka, katero utrjujeta Bog in Sveti Duh.

    Slika na naslovnici Foto: Gotthardt

    po r t r e t

  • 3TIRINAJST DNI XIV

    po r t r e t

    Rozi in njeno sestro je peljala k birmi mama. Teta Greti pa jima je za praznik seila lepe dolge obleke. Zakrament sv. birme sta prejeli v kocjanski cerkvi, birmovalec pa je bil takratni kof Joef Kstner. Rozi Kruic se e dobro spominja lepega praznika, ki so ga sklenili z izletom na Djeke.

    Sedaj se na birmo pripravlja njena herka Mateja. In ne da bi se veliko pogovarjali, si je Mateja zaelela teto Greti za botro. Ni je ne moti, da je teta Greti e stareja. Ima jo zelo rada, velikokrat jo obie. Teta Greti pa si vzame as in skupaj gresta na izlet ali v muzej. Ko jo je Mateja s opkom ro v rokah vpraala, ali bi bila njena botra, se je teta Greti utila poaeno. Mama Rozi pa je bila srena: Moja elja se je uresniila

    Mateji.Ko primerja Rozi Kruic svoj birmanski nauk in ure, ki jih obiskuje herka Mateja, vidi velike razlike. Drugane razmere omogoajo otrokom danes, da se v okviru birmanskega nauka vkljuujejo v razne akcije in tako globlje spoznavajo ivljenje soloveka in fare. Obisk in sodelovanje pri nedeljskih maah pa je za Kruievo drui

    no as, ki spada k njihovemu ivljenju. Mama Rozi in oe Franci sta ivo vero posredovala otrokom in jo skupaj z njimi razvijala in ivela.

    Tako za otroke Dominika (14 let), Matejo (12 let), Sebastiana (10 let) in Ano Marijo (5 let) nikoli ni bilo vpraanje, ali bodo li k mai. Ministrantska sluba jih je e bolj povezala s farno skupnostjo; sin Dominik e 8 let ministrira in je prevzel e odgovorne naloge. Za mamo Rozi Kruic je vera sestavni del njenega ivljenja. Ni omejena na nedeljsko mao in veerno molitev. Ves dan skua biti v povezanosti z Bogom. e ob jutranji vonji v slubo prosi za sreen dan in dobro sodelovanje s kolegicami v domu za ostarele. Veerna molitev pa e tesneje povee druinske lane. Poleg vere pa skua Rozi Kruic posredovati svojim otrokom tudi vrednote: pomagati soloveku, e je v stiski, biti ustreljiv, imeti srce za blinjega. S svojim zgledom posredujeta to stara otrokom. In e je nekdaj oe Franci vedno dal okolado berau pred trgovino, to danes samoumevno stori najmlaja Ana Marija. e se peljemo na izlet, pa ata vedno z nami zmoli oena za dobro rajo, pripoveduje birmanka Mateja. Poleg ole se e 8 let ui klavir in prav tako 8 let trenira telovadbo. Tedenski treningi so ji omogoili, da je sodelovala na raznih tekmovanjih. Zdaj pa se pripravlja na izpit, katerega mora opraviti, da bo lahko la k birmi. Razne molitve, poznanje cerkvenega leta in e na vrsto drugih vpraanj mora znati odgovoriti. Zame to ni teko, smilijo se mi pa tisti, ki ne hodijo k mai in veliko stvari ne poznajo od doma, pravi Mateja, ki se e veseli birme, ki bo zanjo 11. junija pri Gospe Sveti. Morda mi bo pa teta Greti seila obleko, tiho razmilja Mateja.

    Roz i KRu i c i z Ve l i n j e Va s i s e e dobRo s pom in j a s Vo -j e b i Rme . po n ede l j sK i ma i j e o b i s KoVa la b i RmansK i

    n auK . za b i RmansKo b otRo s i j e e l e l a t eto GRet i . toda V d Ru i n i s o od lo i l i d RuGae .

    Botra za vse trenutkeRoz i Krui c

    K mali fotografiji Na fotografiji Rozi Kruic z mamo in sestro pri birmi

  • XIV TIRINAJST DNI4

    Polaganje rok in maziljenjeV prvih stoletjih je potekal razvoj obreda precej neenotno. Od nekdaj pa poznamo dve znamenji, ki nakazujeta dar Svetega Duha: polaganje rok in pa maziljenje z oljem. e v Stari zavezi zaznamuje polaganje rok, da je lovek obdarjen s posebnimi duhovnimi milostmi. Tudi maziljenje na elu je znamenje Svetega Duha, ki loveka obdaja in hrani kakor dragoceno olje. V prvih stoletjih kranstva je bila birma povezana s krstom. Ta obred je bil tako vaen, da se je zbralo vse obestvo. Po navadi so ga obhajali pri velikononi vigiliji. Kjer je bilo veliko novokrencev, je kof krstil samo nekaj ljudi sam. S krevanjem so potem nadaljevali duhovniki in diakoni. kof pa se je odpravil k

    zadnji postaji obreda. Poloil je na novokrence roke in nad njimi molil. Najstareje molitve poudarjajo, da so novokrenci v krstni kopeli prejeli odpuanje grehov, torej duha odpuanja in sprave. Tako so se lahko odpovedali dosedanjemu ivljenju. Zaenja se nova doba ivljenja v skupnosti Cerkve. Zato kof na tem mestu prosi, da bi prejeli Svetega Duha, ki jim bo pomagal, da bodo vztrajali v tem novem ivljenju, v katerem naj bi se usmerjali po Boji volji. Znamenje daru Svetega Duha je bilo maziljenje na elu. Ta del krstnega bogosluja je torej birma. Po njej so prejeli novokreni prvi sveto obhajilo. V pravoslavni Cerkvi je do danes v veljavi taken obred. Tam v zastopstvu kofa lahko podeli sveto birmo tudi duhovnik.

    Na zahodu smo ubrali drugano pot. Ko se je Cerkev zaela iriti tudi na podeelje, ni bilo ve mogoe, da bi kof bil navzo pri vsakem krstu. Zadnji del krsta birmo so torej opravili, ko je kof priel na obisk. To je lahko trajalo nekaj let. Tako sta se zakrament krsta in birme asovno vedno bolj oddaljila. e v prvi polovici 20. stoletja so otroke birmovali okoli sedmega leta. Po cerkvenem pravu je to tudi danes mogoe. Pri nas je kofovska konferenca iz pastoralnih razlogov doloila vijo starost birmancev.

    Obred svete birmeOglejmo si zdaj e obred svete birme. Obred nam po navadi lahko marsikaj pove o vsebini zakramenta. Po nagovoru kof birmance povabi, da obnovijo krstne obljube. Pri

    Zakrament svete birme je tesno povezan s krstom. Apostolska dela nam poroajo, da so apostoli poslali Petra in Janeza v Samarijo. Tam so iveli ljudje, ki so bili kreni v imenu Gospoda Jezusa. Ko sta Peter in Janez prispela tja, sta molila zanje. Polagala sta nanje roke, tako da so prejeli Svetega Duha (Apd 8,1417). Na to besedilo se Cerkev do danes sklicuje, e je treba najti svetopisemski temelj za zakrament svete birme.

    K l a u s E i n s p i E l E r

    potrditev in okrepitev za kransko ivljenje

    v A r I u

  • XIV 5TIRINAJST DNI

    birmi se torej nadaljuje, kar se je zaelo pri svetem krstu. Nato kof povabi obestvo, da prosi Boga, da bi razlil svojega Duha nad birmance. Cerkev je duhovna zgradba. Apostol Pavel v svojih pismih opisuje, kako isti Duh na razline naine deluje v Cerkvi in po Cerkvi. Po tihi molitvi vernikov kof stegne svoje roke nad vsemi birmanci. To naj izraa polaganje rok, staro znamenje posredovanja duhovnih darov. Nato moli nad birmanci. Besedilo ima stare korenine, ki segajo v tretje stoletje. Najprej se spominjamo, da je Bog zbrane birmance pri krstu iz vode in Svetega Duha prerodil in jih reil greha. Potem ga prosimo, da jim polje Svetega Duha Tolanika. Od zgodnjega srednjega veka naprej ta molitev na tem mestu citira besedilo iz knjige prero

    ka Izaija, ki nam govori o sedmerih darovih Svetega Duha (Iz 11,2). Dar modrosti in umnosti, svta in moi, vednosti in pobonosti ter strahu Bojega v Izaijevi knjigi odlikujejo mesijanskega vladarja. Po krstu smo bili povezani s Kristusom in s Cerkvijo, ki je njegovo skrivnostno telo. V njej naj bi se nadaljevalo delovanje Kristusa, Bojega Maziljenca. Zato birmanci po molitvi stopijo pred kofa, ki jih mazili z besedami Prejmi potrditev dar Svetega Duha na elu. Nato sledi znamenje miru: Mir s teboj In s tvojim Duhom. V liturgiji svetega krsta je bil ta pozdrav od nekdaj zelo pomemben. Zaznamuje, da imamo v Cerkvi vsi isto dostojansto, saj smo po krstu postali Boji otroci in kot takni bratje in sestre. Zakrament svete birme nas utrjuje, da v tem duhu lahko ivimo.

    Sprejmi potrditev dar svetega Duha! Ve stokrat sem te besede e izrekel ob zaznamovanju mladih fantov in deklet s krizmenim oljem. Pred tem osred njim obredom zakramenta sv. birme pa dvakrat molim nad birmanci. Najprej nad vsemi skupaj s stegnjenimi rokami: Polji jim Svetega Duha Tolanika; podeli ji

Search related