Ars skozi čas · Ars skozi čas »Če že poslušam radio, potem Ars,« je tolikokrat slišan stavek iz ust marsikaterega izobraženca. To so mogoče večji pokloni,

Ars skozi čas

»Če že poslušam radio, potem Ars,« je tolikokrat slišan stavek iz ust marsikaterega izobraženca. To so mogoče večji pokloni, kot so lepše številke o poslušanosti preostalih dveh programov. Ars namreč posluša večina najbolj razgledanih in ustvarjalnih Slovencev, med katerimi ni malo tudi zelo vplivnih. In če je teh, stalnih in občasnih skupaj, pravijo, kakih dvajset tisoč, se pravi za dva nabito polna stadiona, kakršen je Plečnikov v prestolnici, je tudi to kar solidno število.Razumljivo je, da so pričakovanja poslušalcev Arsa sorazmerna z njihovo visoko izobrazbeno ravnijo, torej so tudi tej primerno zahtevni in kritični; tega ni občutiti samo bridko: ob jezikovnem spodrsljaju (»Kaj niti na Arsu ne veste, kako se izgovarja po francosko?«), ob neuspešnem brskanju (»Zakaj vendar Arsovih oddaj ni mogoče dobiti na spletu, če so že tam tudi vse sorte traparije?«), ob slabi slišnosti (»A mislite, da zato plačujemo naročnino, da ne moremo sprejemati Arsovega signala?«), ob premiku oddaj (»Kaj se greste, leta in leta smo bili navajeni na ta termin!«) itd.; ampak tudi sladko: kadar nas rotijo, da bi ponovili oddaje (»Tako čudovit koncert, a ni škoda, da ga ne bi ponovili?«), kadar prosijo za besedila oddaj ali za posnetke (»Plačam, kolikor boste rekli!«), kadar pišejo zahvalna pisma (»Prekrasen Literarni večer, kar mokroto sem dobila v oči!«) …V triinštiridesetih letih predvajanja programa Ars se je razpored njegovih oddaj precej širil, dopolnjeval in spreminjal. Zdaj se to z njim spet dogaja. Med drugim nameravamo nekoliko skrajšati predolge govorne oddaje ter opustiti oddaje s štirinajstdnevno in mesečno frekvenco. Zato pa bodo nekatere oddaje vsak teden (na primer Pogledi na sodobno umetnost vsako sredo ob 16.30, Enciklopedija Slovenije prav tako ob sredah ob 18.00, Izšlo je vsak četrtek ob 18.00), nekatere s prvega programa (S knjižnega trga, občasno Studio ob 17) pa bomo prenašali tudi na Arsu. Evropski klasični nokturno se bo po novem začenjal ob enih in bo trajal vse do sedmih zjutraj, tako da se bo jutro na Arsu začenjalo z Drugo jutranjo kroniko oziroma z Glasbeno jutranjico, katoliške maše in evangeličanska bogoslužja pa bi odslej prenašali ob 10. uri. Novi termin imata tudi Izbrana proza in Literarni portret (po novem ob nedeljah ob 10.30 in ob 22.05). Prepričani smo torej, da bomo z novim letom naredili program še privlačnejši, zato vabim, da bi ostali še naprej njegovi zvesti spremljevalci.

Andrej Arko,urednik uredništva III. programa

Programsk knjizica 12 2006 DTS.i1 1 19.12.2006 13:26:57

PREŠERNOV NAGRAJENEC

Dramski igralec Radko Polič

Letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo – dramski igralec RADKO POLIČ je ustvaril 133 vlog v radijskih igrah, ki sestavljajo arhiv Kulturno – umetniškega programa Radia Slovenija.

(D.Zajc LIKVIDACIJA, 1972, P.Zidar

ROMEO IN JULIJA, 1974; P.Lužan

TERCET, 1975; Ž.Petan PREHLAJENA

SNEGULJČICA, 1975; G.Kunaver MOJ

BOG DIEGO, 1978; U.Kalčič KO BOM

VELIK, BOM ŽABA, 1979; A. Hieng

KRVAVA PTICA; D.Rupel SANJE STAREGA

MURNA, 1982; P.Kozak DIALOGI, 1983;

I.Mrak ANDREJ CHENIER, 1985; VAN

GOGHOV VIDOV PLES, 1987; G. Gluvić

SMRT MAJAKOVSKEGA, 1990; D.Jovanović

ANTIGONA, 1994; V.Moederndorfer: NA MOLU SAN CARLO, 1998;

F. Lainšček PETELINJI ZAJTRK, 2000; D.Jančar HALŠTAT, 2002;

M.Jesih BEŽNO POPOTOVANJE, 2003; F.S.Finžgar-J.Vozny POD

SVOBODNIM SONCEM, 2004;) kakor pri slovenskih izvedbah del

tujih avtorjev

(n. pr. J. Hristić OREST, 1972; P.Handke PREROKBA, 1973; M.

Grzeschak STOPRVI SPEV BOŽANSKE KOMEDIJE, 1984; U.

Lauterbach OBISK OD ZUNAJ, 1985; A.Calveira SREČANJE KORUZE

IN ŽITA, 1988; B.Pekić KAKO ZABAVATI GOSPODA MARTINA,

1991; S. Šnajder DRAGA TILLA, 2000;) Seznam Poličevih vlog v

radijskih igrah se začne z vlogama v igri A. Marodića MINISTRANT,

1966, in v radijski igri za otroke S.Holgerja SEDEM SKODELIC

ČAJA, 1971. Za zdaj pa se končuje z vlogama v radijski igri za otroke

SMETARSKI AVTOMOBILČEK IN ZMAJ V. Klimačeka (2005) in v

radijski igri A. Kiviraehka SVETI GRAL (2005).

Izbrane vrhunske vloge Radka Poliča v radijskih igrah:

Wang-Ši - SEDEM SKODELIC ČAJA, 1971, S.Holger, režija Aleš Jan;

Andy - BEG V LEDFORD, 1972, H. Stewart – G. Jones, režija Hinko Košak;

Tip 2 - TAKA JE TA ZGODBA, 1975, P. Lužan, režija Dušan Mauser;

Jetnik - SREČANJE NA OTOKU, 1975, F. Xenakis, režija Dušan Mauser;

Moški - TERCET, 1975, P. Lužan, režija Dušan Mauser;

Lenz - POVRATEK IZGUBLJENEGA SINA JAKOBA MIHAELA

R.LENZA V RIGO, 1978, Gert Hofmann, režija Rosanda Sajko;

2

Radko Polič


3

Mladi junak, reporter - KO BOM VELIK, BOM ŽABA, 1979, U. Kalčič,

režija A. Jan;

Spovednik - KRVAVA PTICA, 1979, A. Hieng, režija Borut Trekman;

Munzer - JASNA BESEDA PISMA, 1983, E.F. Kratochwil, režija W.

Schonendorf.

Chenier - ANDREJ CHENIER, 1885, Ivan Mrak, režija Aleš Jan;

Carpeta - PRIZORI NEKE USMRTITVE, 1986, H. Baker, režija R. Sajko;

Kolumb - ADMIRAL KRIŠTOF KOLUMB, 1986, N. Fabrio, režija I. Likar;

Dr. Muavija - HAZARSKI BESEDNJAK, 1987, M. Pavić, režija A. Jovanović;

Van Gogh - VAN GOGHOV VIDOV PLES, 1987, I. Mrak, režija G. Tozon;

Režiser Cimerman - BRISANJE RESNIČNOSTI, 1988, avtor in režiser I. Likar

Dressler - PODZEMNE JAME, 1988, T. Weissenborn, režija I. Likar;

Xerxes - XERXES ALI STRAH, 1990, F. Rudolf, režija Aleš Jan;

Eli - IZ GLOBIN VODA, 1991, A. Mularczyk, režija Irena Glonar;

Fra Marko - VALDE CONFUSUS IN ANIMA, 1992, I. Andrić, režija K.

Čelan;

Prešeren - SPOVED LUČNIM BRATOM, 2000, I. Mrak, režija Igor Likar;

Oče - MRTVA IN ŽIVA, 2000, Milan Kleč, režija Igor Likar;

Profesor HALŠTAT, 2002, Drago Jančar, režija Igor Likar;

Gospod - BEŽNO POPOTOVANJE, 2003, Milan Jesih, režija Igor Likar;

Justinijan - POD SVOBODNIM SONCEM, 2004, F.S. Finžgar – J.

Vozny, režija I. Likar;

Galahad - SVETI GRAL, 2005, A. Kiviraehk, režija Boštjan Vrhovec;

Zaslužnemu umetniku Radku Poliču čestitamo za nagrado!Njegovim umetniškim dosežkom posvečamo tele večere ob radijski igri:I. program: v torek, 6. februarja, ob 21.05 Tercet, v soboto, 10. februarja, ob 23.30 Reka, v nedeljo, 11. februarja, ob 8.05 Sedem skodelic čaja, in ob 18.05 Bitka v šestem nadstropjuIII. program: v petek, 9. februarja, ob 22. 05 Spoved lučnim bratom


Slovenski klasiki v radijskih priredbah:

V prvem trimesečju leta 2007 smo vam pripravili ponovitve radijskih priredb literarnih del slovenskih klasikov. Na sporedu bodo v času, ki je že štiri desetletja namenjen poslušanju radijskih iger - ob torkih ob 21.05 uri.9. januarja: Juš Kozak – Mitja Mejak: Georgesova maska 16. januarja: Igor Torkar – Pavel Lužan: Balada o smehu23. januarja: Josip Jurčič – Aleš Jan: Tugomer30. januarja: Ciril Kosmač – Mitja Mejak: Balada o trobenti in oblaku13. februarja: Fran Škofič – Goran Schmidt: Gospod s Preseka20. februarja: Ivan Cankar – Jurij Souček: Veselica v Blatnem dolu27. februarja: Slavko Grum – Zarika Snoj Verbovšek: Dogodek v mestu Gogi 6. marca: Prežihov Voranc – Mitja Mejak: Judenburg20. marca: Fran Milčinski – Mitja Mejak: Butalci27. marca: Dominik Smole – Goran Schmidt: Antigona

Izjemi sta radijski igri, ki bosta na sporedu na programu Ars: 2. februarja, ob 22.05: Ivan Tavčar – Borut Trekman: Grajski pisar6. marca, ob 22.05: Dane Zajc – Pavel Lužan – Goran Schmidt: Grmače

Tri nove komedije Toneta Partljiča

Slovenski dramatik Tone Partljič je v minulih mesecih napisal nove komedije. Sredi slovesnosti ob 250. obletnici rojstva Antona T. Linharta pomeni njegovo delo uspešno nadaljevanje naše komediografske tradicije. Komedija na Slovenskem ni cenjena, vendar pa je trdoživa in kakovostna. Nove Partljičeve komedije bomo predstavili januarja in sicer ob nedeljah na I. programu:

7. januarja ob 18.05: Poroka čistilke Marije

Igrajo: Mojca Partljič (čistilka Marija), Ksenija Mišič (direktorica doma ostarelih), Irena Varga (socialna delavka), Milada Kalezić (čistilka Verica), Rado Pavalec (starec Frangež), Davor Herga (natakar), Irena Mihelič (soseda).

14. januarja ob 18.05: Partnerska poroka

Igrajo: Barbara Jakopič (mama Olga), Barbara Medvešček (njena hčerka), Mojca Partljič (čistilka Marija), Kristijan Ostanek

4

Od leve na desno: Jože Valentič (režiser), Dejan Guzelj in Ivo Smogavec (tonska mojstra)


(študent Peter, Davor Herga (državni podsekretar), Ivica Knez (nekdanji dijak), Viktor Meglič (Rok).

21. januarja: Poroka upokojenega profesorja

Igrajo Peter Ternovšek (upokojeni profesor), Milada Kalezić (njegova nekdanja žena), Vlado Novak (Vesnin mož), Mojca Partljič (snažilka Marija), Sašo Hribar (glas na radiu), Davor Herga (urednik).

Vse tri komedije imajo enako tematsko izhodišče – poroko kot obred, s katerim moški in ženska postaneta pred družbo priznana kot mož in žena. Ob domiselno izbranih temah in dramskih likih, karakterno umerjenih po sodobnih slovencih, vsebujejo komedije značilne kritične in satirične elemente, ki jih vodilni slovenski komediograf mojstrko prikazuje s svežimi domislicami in prijemi.

Radijsko izvedbo so pripravili: dramaturg Pavel Lužan, asistentka režije Bernarda Černe, glasbena opremljevalka Zdenka Majerič, tonska mojstra Ivo Smogavec in Dejan Guzelj, režiser Jože Valentič.Posneto v studiih regionalnega RTV centra Maribor v novembru in decembru 2006.

Ponedeljek, 1. januarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Peter Semolič: Letni časi duha

V novo leto nas bo z Literarnim nokturnom pospremil Peter Semolič, pesnik, ki v svojih zbirkah poetično opisuje realni svet in čustvovanje. Za zbirko Hiša brez besed je prejel Jenkovo nagrado, za Kroge na vodi nagrado Prešernovega sklada, njegova zadnja zbirka pa ima naslov Prostor zate. Pesmi v ciklu Letni časi duha so nastale v različnih obdobjih, pa vendar odsevajo enotno razpoloženje. Urednik oddaje je Vlado Motnikar.

Torek, 2. januarja, ob 20.00 na III. Programu – programu Ars

LITERARNI VEČER

Milan Jesih: Verzi

Milan Jesih se je s pesniškima zbirkama Soneti ter zadnjo zbirko Jambi vpisal med avtorje, ki so najmočneje zaznamovali slovensko poezijo in literaturo ob koncu 20.

5


stoletja. Priljubljenost med bralci si je brez dvoma pridobil s človeško širino, liričnostjo in bistroumno ironičnostjo svojih pesmi. V sedemdesetih in osemdesetih letih je pripadal skrajno modernistični usmeritvi v slovenski literaturi in upesnjeval alogičen miselni tok presenetljivih asociacij in besednih zvez. Proti koncu osemdesetih in v devetdesetih letih pa se je njegov izraz

formalno umiril. Izkazal se je za mojstra soneta kot klasične pesniške oblike in ga nadgradil s humorno in rahlo parodično držo. V oddaji, ki jo je pripravil Matej Juh, boste poleg izbora že znanih pesnikovih del slišali tudi nekaj novih pesmi.

Torek, 2. januarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Tone Peršak: Spuhljanci

Pisatelj, dramatik in publicist Tone Peršak je večino svojih literarnih del objavil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. To so bili Novelete in Ljubljanske novele, pa romani Prehod, Sledi, Vrh in Smer Hamburg–Altona. Pozneje se je posvetil političnemu delu, aktiven pa je tudi v pisateljskih organizacijah – bil je soavtor pisateljske ustave ter predsednik

Društva slovenskih pisateljev. Zdaj je predsednik Pena. Vendar še vedno tudi piše. Ob njegovi 60-letnici boste slišali odlomek iz še neobjavljene zgodbe Spuhljanci.Urednik oddaje je Vlado Motnikar.

Nedelja, 7. januarja, ob 14.05 na III. programu – programu Ars

HuMORESKA TEGA TEDNA

Svetlana Makarovič: Teta Magda

Kontroverzne, provokativne in sila uspešne pesnice in pisateljice Svetlane Makarovič najbrž ni treba posebej predstavljati. 67-letna dama je svojo literarno kariero začela kot pesnica, nadaljevala pa sila prodorno z mladinskimi zgodbami. V spomin vsakega Slovenca se je zapisala z dvema dogodkoma: ko je iznašla pridevek Slovenceljni in ko je zavrnila Prešernovo nagrado (2000). A na tem mestu je pomembno povedati tole: del njene literature je žanrsko prekompleksen in ga ne moremo kar

6

Milan Jesih

Tone Peršak


»spredalčkati«. Taka je tudi zgodba o »Teti Magdi«. To je v bistvu mladinska literatura, vendar napisana na tako nekonvencionalen način, da jo lahko uvrstimo med novele. Makarovičeva je odprla pot Frančičem, Mazzinijem in drugim postsodobnikom, ki so dobesedno pili njen slog, njeno literarno govorico. »Teto Magdo« vam ponujamo za tokratno Humoresko tega tedna. Zgodba, ki jo piše odraščajoča najstnica, ki živi s čudaško, rahlo odpiljeno, sicer pa na moč zabavno teto, je iskrena, iskriva in igriva.


SPOMINI, PISMA IN POTOPISI

Bojan Štih: Misli o arhitektih

Na dan, ko se spominjamo petdesete obletnice smrti slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, objavljamo del dnevniških zapisov Bojana Štiha. Na primer tistega, ki ga je Štih naslovil Žalujem za Žalami. V njem razmišlja o usodi ljubljanskih Žal sredi osemdesetih let: »Plečnikove Žale razpadajo in počasi izginjajo kot toliko drugih spomenikov naše pameti, nadarjenosti in sposobnosti. Razpadanje Žal pa je povzročila naša duhovna nemarnost, ki raste iz množičnega nihilizma in vsesplošne izgube zgodovinskega spomina.« Dvajset let po tem zapisu bi Bojan Štih, na žalost, lahko zapisal enako o Plečnikovem Stadionu, o vrtu poleg njegove hiše v Trnovem in še o čem … Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten.


LITERARNI PORTRET

Enrique Vila-Matas

Literatura španskega avtorja Enriqua Vila-Matasa (1948) je sugestivna, ekscentrična in neuvrstljiva, polna eksperimentiranja, žanrske hibridnosti in metaliterarne igre. Menjujejo se tekst in kontekst, bralec in pisec, lik in opazovalec, hkrati pa mu ne manjka berljivosti. Roman Bartleby & co. štejejo kritiki za "matrico" njegovega dela, za roman, ki je izšel na prelomu tisočletja in se hkrati sprašuje, kaj se je zgodilo

z literaturo ter kakšna bo literatura, ki šele pride. Oddajo je pripravil Gorazd Trušnovec, uredila pa Ingrid Kovač Brus.

7

Enrique Vila-Matas


8

Nedelja, 7. januarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Anna de Noailles: Srce, ne, brez števila src

V Parizu rojena Anna de Noailles, hči romunskega kneza in grške glasbenice, je leta 1901 objavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Srce, ne, brez števila src. Že v tej zbirki se je pesnica naslonila na francosko tradicijo, pa tudi na romunsko in grško kulturo, prisluhnila pa je tudi sodobni, pozneje tudi Nietzschejevi misli. S tako celostno poezijo je pesnica navdušila sodobnike, njen salon je postal središče kulturnega življenja, kot prva ženska

pa je dobila visoko odlikovanje komandanta Legije časti. V Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj poetesinih pesmi v prevodu Marije Javoršek. Nokturno je uredil Marko Golja.

Torek, 16. januarja, ob 18.05 na III. programu – programu Ars

SPOMINI, PISMA IN POTOPISI

Mario Puzo: Iz take smo snovi kot sanje

Sloviti Puzo (r. 1920) je sin revnih emigrantov iz Sicilije, ki so se naselili na začetku 20. stoletja v takrat razvpitem, danes pa modnem predelu New Yorka, imenovanem Hell's Kitchen ali Peklenska kuhinja. Ohranil je idilične spomine na otroštvo, ki jih čudovito naniza v memoarju »Izbira sanj: Italijani v Peklenski kuhinji«. Odlomek boste slišali v prevodu Lee Flis. Urednica oddaje je Tina Kozin.


LITERARNI VEČER

John Berendt: Roman na meji dokumentarne naracije

John Berendt (1939) je avtor romanov, ki mejijo na dokumentarno naracijo. Med njimi je verjetno najbolj znan

Anna de Noailles

Mario Puzo


9

Polnoč na vrtu dobrega in zlega. Temelji na resnični zgodbi o umoru, ki se je zgodil v kraju Savannah v ameriški državi Georgii. Berendt je kot raziskovalni novinar dodobra preučil ozadje umora. Drugačnega podviga se je lotil z delom Mesto padajočih angelov. Pripoved se začenja na večer strahovitega požara v Benetkah leta 1996. Avtor razišče zgodovino Benetk ter se hkrati dokoplje tudi do resnice o požaru. Avtorica oddaje je Lea Flis, urednica Tina Kozin.


RADIJSKA IGRA

Igor Torkar – Pavel Lužan: Balada o smehu

Zdi se, da se je v Baladi o smehu dorekla Torkarjeva duhovna, literarna in izkušenjska geneza, ki je osupljivo blizu starim ljudskim verovanjem ter predstavam o večnem boju med dobrim in zlom, hkrati pa s svojim strnjenim sistematičnim spoznanjem odkriva novodobne dvome ter resignacije. Naša radijska izvedba je sledila Torkarjevi baladni formi z izraznimi sredstvi radijskega medija, zato smo glavno vlogo prepustili duetu "Duma", ki je odpel odlično Torkarjevo epiko o smehu, tej življenjsko usodni zadevi. Poleg dueta Duma (Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc) nastopajo Franc Markovčič (Ječar), Dario Varga (Pisar), Jurij Souček (Grof) in Damjana Grašič (Vračarka). Ton in montaža sta delo Jureta Culiberga, tehnični asistent je Martin Florjančič, asistentka režije Filipina Jerman, glasbeni opremljevalec Marko Stopar; izvirno glasbo je napisal Veno Dolenc, izvedel pa jo je duet “Duma”. Dramaturg: Pavel Lužan, režiserka Magda Lapajne.Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 1995.

Nedelja, 16. januarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Joachim du Bellay: Razvaline antičnega Rima

Francoski renesančni pesnik Joachim du Bellay je odlično znal latinsko, zanimal se je za latinsko poezijo in tudi za zgodovino Rima. Ko je leta 1553 odšel v Rim za tajnika k stricu, kardinalu

John Berendt


10

in diplomatu Jeanu du Bellayu, se je srečal s tisočletno zgodovino večnega mesta. Bližina in hkratna oddaljenost rimske kulture sta navdihnili cikel sonetov z naslovom Razvaline antičnega Rima. V teh sonetih, nekaj jih bomo slišali v literarnem nokturnu v prevodu Marije Javoršek, je du Bellay mnogo bolj oseben kot v zgodnejši poeziji, hkrati pa je temačen in zamišljen. Nokturno je uredil Marko Golja.

Četrtek, 18. januarja, ob 21.05 na I. programu

LITERARNI VEČER

Alojz Ihan: Ritem sveta

Alojz Ihan je uveljavljen in med slovenskimi bralci zelo priljubljen avtor. Po izobrazbi je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in imunologije, zaposlen pa kot profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. V njegovem literarnem delu, ki obsega šest pesniških zbirk, dva romana in dve zbirki esejev, je najbolj prepoznavna humorna drža, pri kateri vztraja ne glede na pomembnost

tem, ki jih v delih ubeseduje. V Literarnem večeru, ki smo ga napovedali že v prejšnji radijski knjižici, a je zaradi nepredvidenih dogodkov odpadel, boste slišali izbor pesmi iz vseh Ihanovih zbirk in odlomek iz zadnjega romana Romanje za dva ... in psa. Oddajo je pripravil Matej Juh.


IZBRANA PROZA

Beno Zupančič: Meglica

Pisatelj Beno Zupančič (1925 – 1980) je med slovenskim bralstvom najbolj poznan po romanu Sedmina, za katerega je prejel tudi Prešernovo nagrado (1958) in po katerem so posneli tudi celovečerec. Je izrazit predstavnik literatov, ki so po drugi svetovni vojni tako stilsko kot tudi s svojo poetiko spreminjali literarne tokove. Njegove zgodbe so prerez družbene stvarnosti, ki pa jo oriše na svoj način. Že s svojim prvim mladostnim delom, zbirko novel Štirje

Joachim du Bellay

Alojz Ihan


11

molčeči in druge zgodbe je opozoril nase. Pomembna so tudi njegova dela Grmada, Golobnjak, Potres, Noč in dan in nenazadnje Meglica, ki je zgolj pisateljev oris enega samega dne v Ljubljani. Slednjo smo izbrali za tokratno izbrano prozo, tudi zato, ker iz zgodbe dobesedno začutite razliko med življenjem v prestolnici takrat, ko je bil roman napisan (1962), in današnjim utripom Ljubljane.

Ponedeljek, 22. januarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Valentin Šparovec: Izpod Vreč

Valentin Šparovec se je rodil leta 1925 v Kamni Gorici na Gorenjskem. Kot dvajsetletnik je začel pisati prigodniške pesmi, s katerimi je razveseljeval svoje prijatelje, pozneje pa se je loteval mnogih tem. Doživljajski opisi rojstnega kraja s fužinarsko-žebljarsko preteklostjo in pokrajino Lipniške doline so slikoviti. Od nekdanjega žebljarskega kovaštva so ostali potočki, ki predvsem pozimi oživijo v pravljičnih barvah, in

Župančičeva pesem. Šparovčevi verzi in besede so preprosti, polni vedrine in nostalgije. Njegova navezanost na Kamno Gorico se je izrazito pokazala med bivanjem v tujem svetu, ki mu je vzbudilo domotožje in hrepenenje po domači hiši pod Vrečami. Šparovec je bil zaposlen kot mojster na Oddelku za stiskanje in vrezovanje matic v tovarni Plamen v Kropi. Zaradi ljubezni do rojstnega kraja je začel vestno pisati kroniko, ki nam jo je delno predstavil v knjigi Kamna Gorica na nakovalu časa. Urednik oddaje je Marjan Kovačevič Beltram.


LITERARNI VEČER

Tone Brulc - Vardevanje

Pisatelj Tone Brulc je od konca druge svetovne vojne živel v Argentini. Pisati je začel šele po upokojitvi in objavil novelistično zbirko Vardevanje angelčka in roman Judeževi groši. Roman Argentina pa je izšel šele po njegovi smrti. Ob 80. obletnici njegovega rojstva bomo znova predvajali literarni večer, ki ga je ob pisateljevi smrti pripravil Vlado Motnikar. Brali so Boris Juh, Zvone Hribar, Slavko Cerjak in Nadja Jarc, oddajo je režiral Jože Valentič.

Rojstna hiša Valentina Šparovca v Kamni Gorici


12

Sreda, 24. januarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Ferida Duraković: Pesmi

Pesnica Ferida Duraković se je rodila leta 1957 v Olovu v Bosni. Diplomirala je leta 1980 na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Doslej je objavila pesniške zbirke Ples v maskah (1977), za katero je prejela nagrado Književne omladine BIH in nagrado sarajevske založbe Svjetlost, Oči, ki me gledajo (1982), Mala nočna svetilka (1989), Selitev iz lepega kraja, kjer umirajo rože (1993), in Srce teme (1994). Prevedene pesmi so iz zadnje zbirke, naslovljene po romanu Josepha

Conrada. Izšla je med vojno v Sarajevu, »sredi srca teme«, kot avtoričin izbor pesmi iz štirih pesniških zbirk. Poleg poezije piše tudi pesmi in prozo za otroke. Zanje je izdala slikanico Še ena pravljica o vrtnici (1989) in knjigi proze Mikijeva abeceda (1994) in Amilina abeceda (1999). Njene pesmi so bile prevedene v angleščino, grščino, turščino, nemščino in finščino. Živi in ustvarja v Sarajevu. Pesmi za Literarni nokturno je izbrala in prevedla Jana Unuk, urednik Marjan Kovačevič Beltram.

Četrtek, 25. januarja, ob 21.05 na I. programu

LITERARNI VEČER

Smiljan Rozman – ob 80-letnici

Obsežni avtorjev ustvarjalni opus, ki ga skoraj enakovredno sestavljajo dela s področja otroške in mladinske literature kot ustvarjanje za odrasle, bo v oddaji ob pisateljevi osemdesetletnici predstavila Cvetka Bevc. Smiljan Rozman pa je deloval tudi kot poklicni glasbenik, filmski igralec, pedagog in slikar. Sam pravi, da je eden tistih, ki mu delo ni zoprna tlaka in da delovanje v treh smereh – pisanje, slikanje, glasba – bogati njegovo ustvarjalno paleto.

Urednica oddaje je Ingrid Kovač Brus.

Ferida Duraković

Smiljan Rozman


13

Nedelja, 28. januarja, ob 8.05 na I. programu PONOVITEV

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE

Smiljan Rozman: Čudežna popevka

V arhivu Radia Slovenija hranimo kar deset radijskih iger slovenskega pisatelja Smiljana Rozmana, ki prav zdaj praznuje osemdesetletnico. S prisrčnimi čestitkami in zahvalo za njegov prispevek tej posebni umetniški zvrsti uvrščamo v program njegovo igro Čudežna popevka z imenitno zasedbo: Majdo Potokar, Janezom Hočevarjem, Jurijem Součkom, Borisom Juhom in Andrejem Nahtigalom. Glasbena oprema: Marjan Vodopivec, tonski mojster: Bojan Stopar, dramaturginja Djurdja Flere in režiser Marjan Marinc.


LITERARNI VEČER

Andrej Medved - Pesnjenje kot igra in stvarjenje sveta

Andrej Medved sodi med najbolj svojevrstne sodobne slovenske pesnike. Njegovo poezijo zaznamujejo avantgarden pristop do vsebine, filozofska poglobljenost in precejšnja hermetičnost izraza, pa jedrnatost in zgoščenost oblike ter obilica slikovitih, nadrealističnih prispodob. Literarni večer ob Medvedovi 60-letnici pripravlja Uroš Črnigoj, urednik oddaje je Vlado Motnikar.


RADIJSKA IGRA

Ciril Kosmač – Mitja Mejak: Balada o trobenti in oblaku

Radijske dramatizacije Mitje Mejaka (Cankarjevih del Polikarp, Zgodba o Šimnu Sirotniku in Kosmačeve povesti Tantadruj) so bile izjemni umetniški dosežki in so v šestdesetih letih 20. stoletja afirmirale slovensko radijsko igro v nekdanjem jugoslovanskem prostoru, izvedli pa so jih tudi v številnih evropskih radijskih postajah. Kosmačeva Balada o trobenti in oblaku je bila prvikrat na sporedu 2. aprila 1963. Glasbo zanjo je napisal skladatelj Alojz Srebotnjak. Zasedba vlog je bila takale: Pisatelj – Saša Miklavc, Črnilogar – Aleksander Valič, Njegova žena – Mila Kačič, Stari Blažič – Pavle Kovič, Jankec – Lado Rabzelj. Temnikarjevo zgodbo je pripovedoval Stane Sever. Režiral je Hinko Košak.


14

Sreda 31. januarja, ob 22.05 na III. programu – programu Ars

NOVE POETIKE

Zmago Frece: Plasti

Zmago Frece živi z zvokom. Pa ne zato, ker kot asistent montažer na Radiu Slovenija skrbi za zvok v umetniških oddajah. Ne, Zmago Frece ve, da svet obstaja kot zvok. Kjer ni zvoka, je tišina, je nič. Tudi zato v svojih avtorskih projektih podeljuje svetu smisel z zvokom, šumi, besedami, težko opisljivimi zvočnimi učinki. Tak značilen

Frecetov projekt z naslovom Plasti je zato brez najmanjšega dvoma idealen program za novo oddajo na III. programu – programu Ars. Njen naslov Nove poetike obljublja, da bodo poslušalci slišali in spoznali nove umetniške prakse. Frecetove Plasti to obljubo izpolnjujejo.

Četrtek, 1. februarja ob 21.05 na I. programu

LITERARNI VEČER

Hrabroslav Lokošek – ob 60-letnici

Hrabroslav Lokošek je psevdonim. Za njim se skriva velik ljubitelj slovenske besede in književnosti ter zelo vsestranski ustvarjalec. Piše eseje, literarnozgodovinske študije, radijske igre, prozo, poezijo, pomemben pa je tudi njegov prevajalski opus. V oddaji (pripravlja jo Marko Golja) bomo spoznali jubilanta kot pripovednika, pisca radijskih iger, pesnika in prevajalca. Slišali pa bomo (seveda) tudi njegov odgovor na vprašanje, zakaj se je odločil za psevdonim.

Petek, 2. februarja, ob 22. 05 na III. programu – programu Ars

RADIJSKA IGRA

Ivan Tavčar – Borut Trekman: Grajski pisar

V pripovedi o Joštu Tolmajnarju, grajskem pisarju na graščini na Visokem, nam Tavčar v pestrem zgodovinskem okviru slika pretresljivo in tragično zgodbo dveh mladih ljudi, ki stojita vsak na svojem bregu, a jima gre v bistvu za isto stvar. Mimo plastičnih figur se kaže pisateljska občutljivost tudi v izjemnem občutku za jezik, ki se navdihuje ob starih kroniških zapisih in daje celotni pripovedi še poseben čar.


15

V igri nastopajo najpomembnejši slovenski gledališki interpreti iz sedemdesetih let 20. stoletja: Kronist – Boris Juh, Jošt Tolmajnar – Rudi Kosmač, Vitez Shohenburga – Vladimir Skrbinšek, Grofica Suzana – Majda Potokar, Grofica Agata – Iva Zupančič, Grof Herbert – Janez Albreht, Oče Dobničan – Jože Zupan, Mati Dobničanka – Elvira Kralj, Franica – Mojca Ribič, Jurij Knafelj – Danilo Benedičič, župnik Mrcina – France Presetnik, Vrban Wurtzer – Boris Cavazza, Jerom Stopistan – Polde Bibič, Mati Medudka – Duša Počkaj, Uršula – Alja Tkačev, Hlapec Miha – Tone Gogala, Jurij izpod hriba – Marjan Hlastec, Luka s Podgozda – Dare Valič, Mica z Delnic – Mina Jeraj, Loški ribič – Tone Homar, Kmetje – Slavo Švajger, Ludvik Pečar, Silva Danilo, Štefka Vendarmin, Mara Černe, Pavle Jakopič, Andrej Šmuc in Filipina Jerman.Ton in montaža: Metka Rojc, glasba: Dane Škerl, asistentka režije: Filipina Jerman, dramaturgija: Borut Trekman, režija: Rosanda Sajko.

Sreda, 7. februarja, ob 11.05 na III. programu – programu Ars

LITERARNA MATINEJA

Dante Alighieri: Zgodnje pesmi

V Literarni matineji začenjamo niz oddaj o italijanski književnosti. Najprej bomo predstavili pesnika Danteja Alighierija, avtorja, ki s svojo ustvarjalnostjo sodi v vrh srednjeveške poezije. Njegovo poezijo boste slišali v izvirniku in slovenskih prepesnitvah akademika Cirila Zlobca. Oddaja je posvečena »mlademu« Danteju,

preden je ta velikan poezije začel pisati svojo veliko pesnitev – Božansko komedijo. Naš spominski vzgib ob Dantejevem imenu je prav njegova Komedija, vendar je pesnik začel kot lirik, pripadnik in nadaljevalec znamenite italijanske šole, znane kot »dolce stil nuovo« - sladki novi slog. Ta je v marsičem podoben takratni provansalski poeziji. Hkrati je Dante že napovedal, kot ugotavlja literarna zgodovina, bližnjo renesanso, ki je v Italiji dosegla svoj najvišji vrh s štirideset let mlajšim Francescom Petrarco. Urednik Literarnih matinej je Marjan Kovačevič Beltram.

Dante Alighieri


16

Torek, 8. februarja, ob 21.05 na I. programu

LITERARNI VEČER

Suzana Tratnik: Podobe, ki te ujamejo vase

Pisateljica, prevajalka in publicistka Suzana Tratnik se je v našem literarnem prostoru uveljavila z izrazitim, individualno obarvanim slogom, značilnim tako za njene kratke zgodbe kot tudi za roman z naslovom Ime mi je Damjan. V nazornem, živem, a skrajno minimalističnem jeziku pred bralcem vstajajo podobe napetih, nerazčiščenih odnosov med posameznikom in okolico – podobe, katerih bistvo je iskanje in sprejetje samoidentitete junakov. Avtorica oddaje je Tina Kozin.

Nedelja, 11. februarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Herman Vogel: Obiski

V Literarnem nokturnu lahko slišite poezijo slovenskega pesnika Hermana Vogla. Letos bo minilo osemnajst let od njegove prezgodnje smrti. Rodil se je leta 1941 na Lomu nad Mežico na Koroškem. Po maturi na ravenski gimnaziji je diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Napisal je pet pesniških zbirk. Za to oddajo smo izbrali nekaj najznačilnejših pesmi iz njegove druge pesniške zbirke Ko bom bog postal, ki je izšla leta 1970. Razdeljene so na tri cikle: Opisi, Ko bom bog postal in Iskrice domorodne. Naslovno Ko bom bog postal in pesem

Obiski bomo slišali v pesnikovi interpretaciji. Posnetka sta iz leta 1971 in sta nastala v studiih RTV Ljubljana.Oddajo je uredil Zdravko Erjavec.

Suzana Tratnik

Herman Vogel


17

Torek, 13. februarja, ob 20.00 na III. programu – programu Ars

LITERARNI VEČER

Vladimir Kovačič

Z besedo in glasbo

Pisatelj, glasbenik, atlet in popotnik Vladimir Kovačič se je s svojim literarnim opusom potrdil kot ustvarjalec tako imenovane »nove proze«. Po začetnih številnih objavah v slovenskih literarnih glasilih so v nekaj letih drugo za drugim izšla dela Tvoji Obrazi (1977), Bele noči in nekoliko črni dnevi (1979), Pregrada (1984) in Življenje v glavi (1984). Njegovo pisanje odlikuje tako gostota kot izredna jezikovna natančnost pripovednega toka, ekspresivna simbolika in poigravanje s kompozicijskimi načeli glasbe. Za romanom Vlak (1990) je Kovačič presenetil z romanom Leteti in živeti (1995). V njem je pokazal izreden smisel za sodobno medijsko senzibilnost; v svoje naslednje delo Imperij pripovedovanja (1996) pa je vključil izkušnjo popotnika po daljnih svetovih in perujskih gorah. Avtorica oddaje je Cvetka Bevc, urednica pa Ingrid Kovač Brus.

Torek, 13. februarja, ob 21.05 na I. programu PONOVITEV

RADIJSKA IGRA

Fran Skofič/Goran Schmidt: Gospod s Preseka

Okoli leta 1880 je danes malo znani slovenski dramatik Fran Skofič napisal gledališko igro, vendar je zaradi prevratniške vsebine več let ostala neobjavljena in je bila šele leta 1886 natisnjena v reviji Ljubljanski zvon. Prvič je bila uprizorjena leta 1975 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, za radio pa jo je pred nekaj leti priredil dramaturg Goran Schmidt.Fran Skofič se je rodil v revolucionarnem letu 1848, in sicer 25. novembra, v Zgornjem Kašlju. Iz prava je promoviral na Dunaju, služboval pa v več krajih današnje Slovenije, nazadnje kot okrajni sodnik v Škofji Loki; tam je 7. julija 1892 tudi umrl. Pisal je tudi politična, družbenokritična in narodnoprebudna besedila. Za njegovo dramatiko so značilni radikalnost, uporništvo in ironija. Znano je, da so v novomeški dijaški knjižnici odpovedali Ljubljanski zvon prav zaradi te objave, Anton Aškerc pa je menil, da je ta drama več vredna kot Levstikov Tugomer.Dogajanje v igri Gospod s Preseka je postavljeno v čas na prelomu 16. in 17. stoletja, čas kmečkih puntov in protireformacije. Skoraj ne moremo verjeti, da igra ni bila vsaj spodbuda Ivanu Cankarju za njegove Hlapce leta 1910, čeprav te misli ni zapisal še noben literarni ali dramski zgodovinar.


18

Lik revolucionarnega kovača, besede o "hlapcih hlapcev", so vzporednica Cankarjevemu liku kovača Kalandra, njegovim znamenitim stavkom o hlapcih; prav tako tudi znamenita replika, da so bili zadnji nehlapčevski Slovenci pobiti ali pregnani v obdobju protirefomacije - torej v obdobju, ki je neposredno sledilo dejanju v Skofičevem delu. Razlika je le v tem, da Skofič namenja te jezne in sarkastične besede takratnemu nemškemu gospodarju, Cankar pa bolj Slovencem samim, njihovi neproduktivni in samouničevalski politični razdeljenosti. Priredba Gospoda s Preseka v celoti ohranja avtorjev dramaturški tloris, v katerem brezčutna graščakova ljubezenska spletka pahne v sramoto lahkoverno dekle. Nasilje gospodarja sproži narodnostno in moralno ozaveščanje njegovih žrtev. Po stodvajsetih letih postaja Skofičeva igra na nov način aktualna.V glavnih vlogah nastopajo Uroš Smolej, Boris Ostan in Polona Juh, ton in montaža Staš Janež, režiser Aleš Jan.

Torek, 13. februarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Susan Minot: Poželenje in druge zgodbe

Avtorica Susan Minot je na ameriškem literarnem prizorišču zasijala z romanom Monkeys (Opice), ki pripoveduje o družini iz Nove Anglije. Vanj je vtkala veliko avtobiografskih prvin. Svoje prispevke je objavljala tudi v prestižnem New Yorkerju. Sodelovala je z Bernardom Bertoluccijem pri pisanju scenarija za film »Stealing Beauty«, uspeh pa je doživela tudi s svojo zbirko kratkih

zgodb Lust and Other Stories (Poželenje in druge zgodbe), v kateri slika utrip New Yorka z očmi umetnikov in žurnalistov. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomek zgodbe iz te zbirke v prevodu Lee Flis. Oddajo je uredila Tina Kozin

Četrtek, 15. februarja, ob 21.05 na I. programu

LITERARNI VEČER

Marijan Tršar - ob 85-letnici

Skoraj petinosemdesetletni slikar, grafik, pesnik, pisatelj in teoretik Marijan Tršar se zadnja leta z vso vnemo predaja slikanju – kot bi hotel nadomestiti čase, ko se mu zaradi tega ali onega vzroka ni bilo mogoče postaviti pred slikarsko platno. O tem

Susan Minot


19

»izbruhu« pričajo tudi številne razstave povsod po Sloveniji, vendar pa Marijan Tršar ob slikanju ni zanemaril pisanja. Pravkar je izšla njegova knjiga kratke proze z naslovom Razsevki podob. V oddaji, ki jo posvečamo njegovemu jubileju in jo je pripravila Tadeja Krečič Scholten, pa bo slišati tudi njegove pesmi, zapis o razstavi Vena Pilona, spominsko prozo – tudi na strašne čase

treh taborišč, ki jih je Marijan Tršar čudežno preživel. Avtorica oddaje je tudi urednica oddaje.

Petek, 16. februarja, ob 22. 05 na III. programu – programu Ars

RADIJSKA IGRA

Dane Zajc: Grmače

Pripovedko o Zlatorogu je pesnik Dane Zajc uporabil za prikaz sodobne zgodbe o domu, ki je obsojen na propad zaradi spora med očetom in sinom, saj se mladenič hoče otresti očeta, da bi s posestvom pridobil kapital za podjetje. Zajčevo pretresljivo dramo o človekovem iskanju smisla na blodnem svetu sta za radio priredila dramaturga Pavel Lužan in Goran Schmidt, v

glavnih vlogah pa nastopata Polde Bibič in Jernej Šugman.Izvirna glasba Lojze Lebič, režija Gregor Tozon.

Petek, 16. februarja, ob 22.05 na III. programu – programu Ars

RADIJSKA IGRA PREMIERA

Matjaž Zupančič: Hodnik

Na našem programu prvikrat predstavljamo uspešnega režiserja in dramatika Matjaža Zupančiča. Igro je krstno uprizorila Drama SNG Ljubljana lani in jo z uspehom predstavila tudi v tujini. Za radijsko izvedbo sta jo priredila dramaturg Pavel Lužan in režiserka Irena Glonar. Igra Hodnik prikazuje televizijski tako imenovani reality show kot cinično, brezdušno in nemoralno manipulacijo z ljudmi s socialnega dna. "Lahko obogatiš, ne da bi v življenju sploh kaj znal," utemelji eden od udeležencev svoje sodelovanje. Ko "igralci" uvidijo, da je vse manipulacija, pravi eden: "Nekdo

Dane Zajc

Dane Zajc


20

se nekje igra boga." Vse, kar nam posredujejo mediji, tudi "realnost", je navidezno in zrežirano - za ceno človeškega življenja.

Igrajo: Max – Borut Veselko, Tamala – Saša Mihelčič, Nena – Vesna Pernarčič Žunić, Jana – Jana Zupančič, Nikson – Marko Mandić, Kišta – Primož Bezjak, Adrian – Bojan Emeršič, Dorian – Uroš Smolej.Radijsko izvedbo so pripravili: tehnični asistent Martin Florjančič, asistentka režije Bernarda Černe, glasbena

opremljevalka Darja Hlavka, tonski mojster Jure Culiberg, dramaturg Pavel Lužan in režiserka Irena Glonar.

Sobota, 17. februarja, ob 13.05 na III. programu – programu Ars

LITERARNI VEČER

Wystan Hugh Auden – ob stoti obletnici rojstva

Prevajalec Uroš Mozetič je pripravil oddajo o angleškem pesniku Wystanu Hughu Audnu, ki sodi med največja, pa tudi najznačilnejša imena angleške poezije v obdobju med obema vojnama in v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni. Svojo generacijo, pa tudi obdobje angleške literarne zgodovine je zaznamoval s svojevrstno pesniško govorico, ki je hkrati jedka in intelektualno izbrušena, skeptična in zavezana veri. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Nedelja, 18. februarja, ob 22.05 na III. programu – programu Ars

LITERARNI PORTRET

Barica Smole

Leta 1948 rojena pisateljica se je v začetku devetdesetih let minulega stoletja s svojimi zgodbami najprej uveljavila v revijah, nato je opozorila nase z osvojitvijo nagrade na anonimnem natečaju za dokončanje

okrnjene Jurčičeve povesti Janez Gremčič. Do danes je izdala tri zbirke kratke proze. Literarni portret je pripravila Vida Curk.

Barica Smole

Matjaž Zupančič


21


LITERARNI VEČER

Jože Hudeček – ob pisateljevi sedemdesetletnici

Jože Hudeček je eden izmed tistih televizijskih komentatorjev – novinarjev, ki se ga še vedno spomni večina Slovencev, čeprav pušča za sabo veliko trajnejšo sled – knjige romanov in kratkih zgodb. Rodil se je 24. februarja 1937 v Ljubljani. Študiral je umetnostno zgodovino in primerjalno književnost. Prvim sadovom Hudečkovega pisateljevanja, ki so bili med letoma 1955 in 1959 objavljeni v revijah Beseda in Revija 57, je sledil dolg literarni

premolk. V zadnjih letih preteklega stoletja se je zgodil izrazit premik: Jože Hudeček je v nekaj letih podaril bralkam in bralcem niz novel in romanov – Vonj po gori, Zgodbe iz pozabe, Gospodična, Golobar, Ulice mojega predmestja, Na počitnicah, Klic z jezera, Moje hiše, Gluhota ... "Pravi rog obilja", kot je zapisal Kajetan Kovič. Skupaj z avtorjem ga bo v oddaji predstavil pesnik Jaka Košir. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Četrtek, 22. februarja, ob 21.05 na I. programu

LITERARNI VEČER

Carlo Goldoni - ob 300. obletnici rojstva

Slovitega italijanskega dramatika Carla Goldonija današnja literarna zgodovina uvršča med največje predstavnike evropskega gledališča 18. stoletja. Tedanje občinstvo je občudovalo njegove igre zaradi posrečene mešanice duhovitosti in iskrenosti. V njih je Goldoni prikazoval življenje, vrednote in spore nastajajočega srednjega razreda. Pisal je v francoščini in italijanščini ter pogosto uporabljal beneško narečno in pogovorno izrazje. Zgledoval se je predvsem pri Molieru in nadgradil commedio dell'arte. Ob 300. obletnici rojstva Carla Goldonija vam bo avtor oddaje Gašper Troha predstavil dramatikovo življenje in nekaj odlomkov iz njegovih znanih in manj znanih iger.Urednik oddaje je Matej Juh.

Jože Hudeček


22

Petek, 23. februarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Jonathan Littell: Dobrohotnice

Eno izmed presenečenj lanske literarne jeseni je bila prestižna Goncourtova nagrada, ki jo je dobil Jonathan Littell za svoj roman na 900 straneh z naslovom Dobrohotnice (Les Bienveillantes). Osemintridesetletni avtor se je rodil v New Yorku v judovski družini s poljskimi koreninami, vendar se je šolal v Franciji in roman napisal v francoščini. Gre za zgodbo o nacističnem oficirju in Littell sam pravi: »V junaku je veliko mene, številne poteze pa niso moje. On je verjel v nacizem tako iskreno, kot jaz verjamem v humanitarno delo. V tem je delno tudi pomen knjige. Vendar to ne pomeni, da mu pripisujem nedolžnost.« Za pokušino bomo v Literarnem nokturnu slišali odlomek romana v prevodu Nadje Dobnik. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Nedelja, 25. februarja, ob 22.05 na III. Programu – programu Ars

LITERARNI PORTRET

Vanja Pegan

Primorskega pisatelja Vanja Pegana je močno zaznamoval Piran, v katerem je preživel svoje otroštvo in mladost. O njem je zapisal: "Vso resničnost, ki jo zaobjemam širše od suhoparne pojavnosti, sem v magičnih letih svojega otroštva posrkal iz starega lepotca, iz ljudi, ki so v njem živeli svoj drugačen, vzporedni čas." Doslej je napisal dve knjigi za otroke, Citronček in Giovanin ter Mesto 2000, zbirko kratkih zgodb Kopanje mornarjev v topli vodi ter

romana Čoln in Pisatelj, Adam in pilot. Poleg odlomkov iz nekaterih njegovih del vam bomo v oddaji predstavili tudi pisateljev še neobjavljeni roman Potovanje na začetek poti.Urednik oddaje je Matej Juh.


LITERARNI VEČER

Anthony Burgess

Anthony Burgess (1917 – 1993), najbolj znan kot kritik in romanopisec, je bil vsestranski umetnik, saj je poleg proze pisal

Vanja Pegan


23

še poezijo, dramske igre, scenarije, librete (aktiven je bil tudi kot skladatelj), eseje, … V našem literarnem prostoru ga poznamo predvsem kot avtorja romana Peklenska pomaranča, po katerem je bil posnet film Stanleya Kubricka. Burgessovi romani so polni črnega humorja in satire ter prežeti z grotesknimi prvinami. Prerez njegovega ustvarjanja je pripravila

Nina Grahek-Križnar. Redaktorica oddaje je Tina Kozin.

Torek, 27. februarja, ob 21.05 na I. programu PONOVITEV

RADIJSKA IGRA

Slavko Grum, Zarika Snoj Verbovšek: Dogodek v mestu Gogi

Delo slovenskega dramatika Slavka Gruma z naslovom »Dogodek v mestu Gogi« je nastalo leta 1929 in je značilno ekspresionistično, s številnimi elementi, ki kažejo Grumov avantgardizem. Grum se je namreč zgledoval pri ruskem gledališkem avantgardističnem režiserju Aleksandru Tairovu, ki je skušal uveljaviti tako imenovano avtonomno oziroma osvobojeno gledališče, v katerem naj bi potekalo več prizorov hkrati, ne pa v logičnem kavzalnem zaporedju; igralci naj bi učinkovali zgolj kot marionete. To je želel uresničiti Grum, zato se je odrekel tradicionalni dramski zgradbi in je v slovensko dramatiko uvedel popolnoma novo dramsko tehniko. Razbil je osrednjo zgodbo in jo nadomestil z montažo različnih fragmentov, izmed katerih je poglavitna zgodba protagonistke Hane, vse preostale dramske osebe so le različne popačene in patološke projekcije njene seksualne travme. Te značilnosti je poudarila tudi radijska priredba Zarike Snoj Verbovšek.V glavni vlogi Hane nastopa Mojca Fatur, izvirno glasbo je napisala Larisa Vrhunc, tonski mojster je bil Miro Marinšek, dramaturg Goran Schmidt in režiser Jože Valentič

Nedelja, 27. februarja, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Henry Wadsworth Longfellow – ob 200. obletnici rojstva

Največji ameriški pesnik devetnajstega stoletja Henry Wadsworth Longfellow, sopotnik romantike in

Anthony Burgess


24

transcendentalizma, se je rodil 27. februarja 1807 v Portlandu v zvezni državi Maine v Novi Angliji. Njegov oče je bil odvetnik in član ameriškega Kongresa, mati pa potomka enega najznamenitejših prvih ameriških priseljencev z ladje Mayflower. Književnik je študiral tudi v Evropi in postal profesor modernih jezikov na harvardski univerzi. Umrl je zelo čaščen v Cambridgeu, 24. marca 1882. Najbolj znane so njegove Zgodbe o krčmi Wayside in pripovedni pesnitvi

Pesem o Hiawathi ter Snubljenje Milesa Standisha. V oddaji boste lahko slišali pesmi Moja izgubljena mladost in Otroci. Pesmi govorita o njegovi mladosti in otrocih (imel jih je šest). Sicer pa Longfellow predvsem zaradi izbire običajne snovi in lahkotne pesniške govorice še vedno velja za najbolj priljubljenega ameriškega pesnika, ki že poldrugo stoletje zaseda stalno mesto tudi v šolskih berilih. Pesmi je – za nokturno ob 200. obletnici pesnikovega rojstva – prevedel Andrej Arko, urednik oddaje pa je Marko Golja.

Nedelja, 11. marca, ob 8.05 na I. programu PREMIERA

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE

Miha Remec: Lučkov let

Slovenski pisatelj Miha Remec je najbolj znan po svojih znanstvenofantastičnih delih, v katerih se čutnost prepleta s politično satiro in tako imenovano negativno utopijo. Tokrat je za otroke napisal lirično in duhovito igro o popotovanju regratovega semena po vesolju. To ni le igra o otrokovi osamljenosti, v kateri išče zase primeren svet, marveč,

mimogrede, tudi mali leksikon najznačilnejših vesoljskih teles in pojavov. Remec je vsakemu dal značaj in čustveno vsebino in jih tako po eni strani stvarno, po drugi pa literarno predstavil mlademu poslušalcu. Izvirno glasbo je napisal Mitja Reichenberg, dramaturg je bil Goran Schmidt, režiser pa Igor Likar.

Henry Wadsworth Longfellow

Miha Remec


25

Ponedeljek, 12. marca, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Robert Simonišek: Dubrovnik

Mladi slovenski avtor Robert Simonišek je doslej objavil pesniško zbirko Potopljeni katalog (2003). Druga zbirka je v pripravi. Je pesnik pozornega pogleda in se potaplja v vse fragmente resničnosti, ki vzbudijo njegovo pozornost. Svoje vtise zapisuje zdaj v povzdignjenem, zdaj v prozaičnem jeziku, ki vedno izdaja senzibilnega posameznika. V oddaji se vam bo predstavil z izborom nove poezije z dalmatinsko motiviko.Redaktorica je Tina Kozin

Torek, 13. marca, ob 20.00 na III. programu – programu Ars

LITERARNI VEČER

Miklavž Komelj, Jenkov nagrajenec

Pesnik Miklavž Komelj, rojen leta 1973, se je že s svojo prvo pesniško zbirko Luč delfina predstavil kot subtilen lirik, ki nenehno išče nove izpovedne oblike. V svojih naslednjih zbirkah Jantar časa (1995) in Rosa (2002) kleše svojo poetiko v spopadu in poklonu večnostnim kategorijam in vedno znova in na novo odpira svoja videnja sveta. Tako v pesmi Neskončnost zapiše: »Popolnoma pozabljen prostor; a spomnim se, v katere smeri se odpira.« Lani je izšla njegova zadnja pesniška zbirka z naslovom Hipodrom.

Oddajo pripravlja Cvetka Bevc, ureja pa Ingrid Kovač Brus.

Četrtek, 15. marca, ob 21.05 na I. programu

LITERARNI VEČER

Carlo Cassola – ob 90. obletnici rojstva

Carlo Cassola se je rodil v Rimu leta 1917, umrl pa je leta 1987. Književnosti se je posvetil v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je revijalno objavil vrsto krajših pripovedi. Med vojno, ko se je pridružil odporniškemu gibanju, ni pisal. Po osvoboditvi se je Cassola težko uveljavil v italijanski književnosti, saj založbe sprva niso bile naklonjene njegovim delom Baba (1946), Faust in Ana (1952), Stari tovariši (1953). Vsa ta dela so imela partizanstvo

Miklavž Komelj


26

kot skupno temo in so bila precej ideološko obarvana. Cassola pa je uspel z deli Sekanje gozda, Vojak, Hiša v ulici Valadier, Bubejevo dekle. Med zadnje velike uspehe sodi tudi roman Človek in pes. S temi romani se je pisatelj oddaljil od zgodovinskih tem. V Literarnem večeru, ki ga pripravlja Tone Frelih, bomo ob odlomku iz Bubejevega dekleta v prevodu Marije Skaza - Zlobec spoznali tudi odlomke

iz romanov Sekanje gozda, Hiša v ulici Valadier ter Človek in pes, ki jih je posebej za oddajo prevedla Irena Trenc - Frelih.

Ponedeljek, 19. marca, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Primož Oberžan: Otok

Ponedeljkovi večeri na I. programu so že od jeseni naprej namenjeni tudi (ali predvsem) novemu branju; avtorjem, ki imajo svojo literarno pot še pred seboj, ali pa so se iz druge umetnosti prelevili v pisatelje oziroma pesnike. Primož Oberžan ni izjema. Diplomirani filozof, glasbenik po poklicu, je vodja ene (vizualno) privlačnejših skupin pri nas, tolkalske zasedbe The Stroj. Malo

pa jih ve, da Primož že nekaj let piše, in da njegove kratke zgodbe čakajo v predalu, da jih bo dovolj za zbirko novel. Njegov slog je moderen in intelektualističen, tematika pa vseobsegajoča in kar se le da prevprašujoča. Nekaterim modernim izrazom se ni moč izogniti. Konec koncev – ali si sploh sme kdo drzniti poseči v avtorjevo svobodo izražanja? V Literarnem nokturno (pripravlja ga Tomaž Simon) vam bomo privoščili kratko zgodbo »Otok«, namišljeno resničnost v poplavljenem mestu, kjer je vse mogoče; tudi biti zlit z vsemi vodami tega sveta.

Četrtek, 20. marca, ob 20.00 na III. programu – programu ARS

LITERARNI VEČER

Pascal Mercier: Skrivnost človeškega bivanja

Pascal Mercier je psevdonim švicarskega filozofa in pisatelja Petra Bierija, rojenega leta 1944 v Bernu. Peter Bieri je študiral

Carlo Cassola

Primož Oberžan


27

filozofijo, indologijo, grščino in anglistiko v Heidelbergu, potem pa se je študijsko izpolnjeval še v Berkeleyu in na Harvardu. Od leta 1993 je profesor na oddelku za analitično in jezikovno filozofijo v Berlinu (Freie Universität Berlin). Peter Bieri je avtor številnih znanstvenih prispevkov, svoje filozofske nazore pa je najbolje opisal v knjigi Svobodno početje. O odkrivanju svoje lastne volje, 2001, napisal pa je tudi tri pomemebne romane: leta 1995 je objavil roman Perlmannovo molčanje, sledil je roman Uglaševalec klavirjev, 2004 pa je izšel roman Večerni vlak za

Lizbono. Prevedeni so v številne tuje jezike. V njih se seveda močno odslikavajo tudi njegove filozofske teze in mišljenje. Oddajo pripravlja Slavo Šerc, njen urednik pa je Marko Golja.

Torek, 20. marca, ob 23.05 na I. programu

LITERARNI NOKTuRNO

Milena Merlak-Detela: Svitanja

Oddajo bomo posvetili lani preminuli pesnici Mileni Merlak-Detela. Študirala je primerjalno književnost in psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1960 se je preselila v Avstrijo in nadaljevala študij na dunajski univerzi. Pisala je tudi v nemščini in angleščini ter skupaj z možem Levom Detelo ves čas delovala kot posrednica med avstrijsko in slovensko

literaturo na področju prevajanja in kritike. V svoji liriki je upesnjevala predvsem zdomska in bivanjska vprašanja in deloma uporabljala avantgardna izrazna sredstva. Leta 1997 so v Celovcu izšle njene pesmi in lirična proza z naslovom Svet svitanja.Urednik oddaje je Matej Juh.

Torek, 27. marca, ob 20.00 na III. Programu – programu Ars

LITERARNI VEČER

Brane Mozetič: Banalije

Brane Mozetič se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Diplomiral je iz primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti in se potem študijsko izpopolnjeval na

Pascal Mercier

Milena Merlak-Detela


28

pariški Sorboni. Objavil je deset pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja, Pesmi za umrlimi sanjami, Metulji in Banalije, knjigo kratkih zgodb Pasijon ter romana Angeli in Zgubljena zgodba. Bil je urednik dveh antologij homoerotične literature in nekaj izborov sodobne slovenske poezije v angleščini, francoščini in španščini. Prevedel je številne znane francoske avtorje, kot so Arthur Rimbaud, Jean Genet in Michel Foucault. Dolga leta je bil pomemben akter gejevskega gibanja, trenutno pa dela kot urednik

dveh knjižnih zbirk in promotor slovenske literature v tujini.Urednik oddaje je Matej Juh.

Torek, 27. marca, ob 21.05 na I. programu

RADIJSKA IGRA

Dominik Smole/Goran Schmidt: Antigona

Antigona je brez dvoma mitsko besedilo slovenske povojne dramatike; napisano je bilo v pozni jeseni leta 1959, spomladi naslednjega leta pa je doživelo krstno izvedbo na eksperimentalnem odru – Odru 57 – v režiji Francija Križaja. V drugi polovici leta ga je uprizorila še mariborska drama v režija Mirana Herzoga, tik pred novim letom pa še ljubljanska drama v režiji Slavka Jana.

Fabula je povzeta natanko po starogrškem mitu: v bratomorni vojni padeta Polinejk in Eteokles. Prvi velja za izdajalca, drugi za junaka. Novi tebanski kralj Kreon v skladu z običaji ukaže, naj izdajalčevo truplo zgnije pred obzidjem, junakovo pa naj bo pokopano z vsemi častmi. Temu se upreta Antigona in Ismena, sestri Polinejka in Eteokla, sklicujoč se na še starejši zakon, po katerem morajo biti pokopani vsi mrtvi. Bo obveljal moralni zakon ali zakon države? To je že izhodišče Sofoklejeve inačice in je tudi Smoletove, le da je Smole obogatil svojo igro še z izjemno dramaturško iznajdbo: naslovna junakinja, Antigona, v drami sploh ne nastopi, o njenih mislih in dejanjih govorijo le drugi, vendar ni zato njena misel nič manj navzoča.Kot Ismena nastopa Maša Derganc-Veselko, kot Kreon Ivo Ban, Hajmon Jurij Zrnec, Tejrezijs Vlado Novak, Paž Uroš Smolej, Stražnik Aleš Valič in Glasnik Zvone Hribar. Glasbena opremljevalka je bila Darja Hlavka, tonski mojster Jure Culiberg, prireditelj in dramaturg Goran Schmidt, režiserka Irena Glonar.

Brane Mozetič


29

Uredništvo za resno glasbo

Radia Slovenija bo v novem letu 2007 v svoj program vtkalo posebne dneve in ure, posvečene izvirni slovenski glasbi in slovenskim interpretom. Po novem zakonu je glasbeni program dolžan predvajati 40 % slovenske glasbe in to bo seveda tudi močno vplivalo na potek dnevne sheme in programa. Program Ars bo še vedno imel svoj samostojni nočni program, ki na široko odpira vrata v svet. V Evropskem klasičnem nokturnu namreč sodeluje dvanajst evropskih držav, izbor glasbe pa po predlogih vseh stalnih in pridruženih članic Evropske zveze radijskih postaj (EBU) pripravi glasbeno uredništvo na Radiu BBC v Londonu. Na odstotke slovenske glasbe v nočnem programu evropskih radijskih postaj ni moč vplivat, lahko pa nas le veseli, da so v program uvrščeni vsaj eno slovensko delo in številni slovenski interpreti. To glasbeno ponudbo spremlja nekaj milijonov poslušalcev po Evropi, prek interneta pa so redni poslušalci evropskega nokturna tudi ameriški radijski poslušalci. Slovenski delež na programu Ars bo tako zaživel v dnevnem programu in podaljšanem večernem terminu. Evropski klasični nokturno se bo v letu 2007 začel ob enih zjutraj in bo trajal vse do sedmih, tako da se jutranji 3. program začenja z Drugo jutranjo kroniko, sledi Glasbena jutranjica.

Slovenski dan: na programu Ars vsak mesec od glasbene jutranjice do slovenskega nokturna.

Petek, 19. januarja, od 7.20 do 23.00:Parada slovenskih solistov in ansamblov

Na temo komorne glasbe bo ubran prvi posebni dan glasbenega programa v letu 2007. Glasbeni uredniki bodo v prvi jutranji oddaji /Glasbeni jutranjici/ pripravili retrospektivo slovenskih solistov in ansamblov. Glasbeno kukalo bo razkrilo, zakaj je med mladimi glasbeniki komorna glasba vedno bolj priljubljena in kdo vse pri nas skrbi za kakovostno rast komornega muziciranja. Namesto portreta skladatelja tedna bo na sporedu raziskovalna ura o godalnem kvartetu pri nas na Slovenskem. Concertino narodov bo predstavil slovenske pevce svetovnega slovesa in njihova posebna nagnjenja do ljudske glasbe. Arsove spominčice bodo razkrile legendarne slovenske interprete in stare zvočne zapise iz radijskega arhiva. Za najnovejšo produkcijo najmlajših


30

solistov pa bo poskrbela oddaja Zborovski kotiček za mlade. Popoldanski koncert bo namenjen predstavitvi dosežkov s slovenskih festivalov, na osrednjem koncertu komornih glasbenikov bodo gostovali naši priznani instrumentalisti in pevci. Posebni dan na temo komorne glasbe bodo pospremile anekdote o izvoru komorne glasbe, reportaže o svetovnih koncertnih prizoriščih, na katerih so že nastopili slovenski umetniki, ter še številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob obisku komornega koncerta. Ustvarjalci posebnega dne komorne

glasbe: Mihael Paš, dr. Franc Križnar, Gregor Pirš in Anuša Volovšek.Urednica dneva Veronika Brvar.

Četrtek, 8. februarja: Dan kulture Glasbeni program Radia Slovenija že po tradiciji osrednji slovenski kulturni praznik obarva na temo uglasbitev Prešernovih poezij. Od jutra do večera bo v glasbenih oddajah zvenela poezija. Slišali jo bomo v preprostih pesmih slovenskih glasbenih romantikov, pa tudi v sodobnejših različicah za velike vokalno-instrumentalne zasedbe. Redaktorica posebnega dne Luisa Antoni.

Ponedeljek, 12. marca: Dan mladih glasbenikov Dan bo v celoti posvečen mladim glasbenikom in njihovih vzornikom, ponujena pa jim bo tudi možnost izbire glasbe za 3. program. V oddajah na programu Ars bomo predstavili

mlade glasbenike iz vse Slovenije; pri izboru bosta sodelovali tudi uredništvi iz Radia Koper in Radia Maribor. Osrednji večerni koncert z mladimi virtuozi, nagrajenci svetovnih tekmovanj, pa bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani in ga bo v več kot dvajset držav neposredno prenašala Evropska zveza radijskih postaj. Osrednji skladateljski portret bo posvečen štirim skladateljicam (Nani Forte, Tadeji Vulc, Urški Orešič, Nini Šenk) najmlajše generacije. Redaktorica dneva mladih Nataša Cetinski.

Veronika Brvar

Nataša Cetinski


31

Sreda, 17. januarja, od 20.30 do 22.40 Ars Acustica – rojstni dan radia

Neposredni prenosi iz Antwerpna, Beograda in z Dunaja. Pogovor o temi Ars Acustica bo živo na programu vodil Gregor Pirš.

Karneval na programu Ars: Na pustni torek, 20. februarja, bo program Ars karnevalsko razpoložen. Med številnimi maskami in podobami bodo najbolj prepoznavne živalske podobe v glasbi, slikarstvu, literaturi, pa tudi v poučni uri izobraževalnega programa.

Glasbeni program Ars bo ob posebnih dnevih obdržal tudi široko programsko ponudbo in svetovljansko raven. Z neposrednimi prenosi koncertov in oper z domačih in tujih prizorišč, predvsem pa s sočnimi komentarji in raziskovalnimi glasbenimi oddajami želimo razširiti zvesti krog poslušalcev.

LJUBITELJEM OPERE bomo v letu 2007 ponudili širok spekter oddaj – od glasbenoinformativnega sredinega opernega Kukala do osrednje prireditve tedna – neposrednega prenosa opere iz svetovne operne hiše. Urnik poslušanj za ljubitelje opere: Arsove spominčice – vsak ponedeljek od 12.05 do 13.00 – vas bodo razveseljevale z znanimi in priljubljenimi opernimi arijami in instrumentalnimi opernimi uspešnicami. Slovenski concertino – vsak torek ob 19.30 – bo radovednim poslušalcem odkrival slovensko operno ustvarjalnost. Glasbeno kukalo – vsako sredo ob 10.05 in 16.15 – bo približalo vsa svetovna operna dogajanja ter napovedalo vse slovenske operne premiere. Oddaja Z našimi opernimi umetniki – vsak četrtek ob 18.20 – bo predstavila nekdanje slovenske operne soliste, predvsem pa utrla poti mlajši generaciji pevcev.Sobotni operni večer bodo požlahtnili zanimivi pogovori in reportaže o slovenskih opernih pevcih in opernih zvezdnikih v odmorih neposrednih prenosov iz svetovno znanih opernih hiš, za poglobljeno predstavitev zmožnosti pevcev pa bo že ob 17. uri v glasbenem ciklu poskrbel veliki poznavalec opernega življenja pri nas. Enkrat na mesec bo nedeljski večer popestila oddaja iz studia Radia Maribor Nove operne plošče.

Gregor Pirš


32

LJuBITELJEM SIMFONIČNE GLASBE so vsak dan namenjene Glasbene jutranjice, za posebna doživetja pa skrbijo neposredni prenosi koncertov orkestra Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV Slovenija.

Nedelja, 21. januarja, ob 11.05: Mozartine J. M. Sperger: Sinfonia PrihodJ. K. Novak: Godovna kantata in Figaro Pevski solisti: Andreja Zakonjšek, Alenka Gotar, Mojca Vedernjak, Matjaž Robavs, Jože VidicDirigent: Uroš Lajovic

Petek, 16. februarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija Blaž Arnič: Memento moriL. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58R. Strauss: Junakovo življenje, op. 40Solista: Dubravka Tomšič - Srebotnjak, klavir, in Miran Kolbl, violina Dirigent: George Pehlivanian

Nedelja, 18. februarja ob 11.05: Mozartine Program: Myslivecek, StamitzSolista: Milan Hudnik, violončelo, Klemen Golner, klavirDirigent: Uroš Lajovic

Četrtek, 22. februarja: Simfoniki RTV Slovenija Program: Richard Strauss: Don Juan, simfonična pesnitev op. 20R. Strauss: Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11M. Haydn: Koncert za rog in alt.pozavnoR. Strauss. Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla, op. 28Solista: Branimir Slokar, pozavna, in Zora Slokar, rogDirigent: Uroš Lajovic

Petek, 2. marca, ob 19.30 Slovenska filharmonija 5. koncert za oranžni abonma T. Takemitsu: GreenF. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21L. van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92Solistka: Hisako Kawamura, klavirDirigent: Junichi Hirokami

Ponedeljek, 12. marca, ob 20.00: Zvezde prihodnosti in Simfoniki RTV Slovenija Program: P. Čajkovski: Koncert za violino in orkester, op. 35 v D-duruČrt Sojar - Voglar: Koncert za violončelo in orkesterJoseph Haydn: Koncert za trobento v Es-duruSergej Rahmaninov: Rapsodija na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43Dirigent: En Shao


33

Petek, 16. marca: 6. koncert za modri abonma Slovenska filharmonija Program: E. Rautavaara. Cantus Arcticus, op. 61H. Tomasi: koncert za trobento in oreksterJ. Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43Solist. Tibor Kerekes, trobentaDirigent: Ari Rasilainen

Petek, 30. marca: 6. koncert za oranžni abonma Slovenska filharmonija Program: M. Bravničar. Belokranjska rapsodijal. Petrič: Koncert za marimbo in orkester (novo delo)J. Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68 Solist: Nebojša Živkovič, marimbaDirigent: Marko Letonja

RAZISKOVALCEM SODOBNE GLASBE je namenjena oddaja Glasba našega časa vsak torek ob 22.05. Urednik oddaj je Mihael Paš. Obzorja po sodobni umetnosti pa bo razširila nova oddaja z naslovom Nove poetike. Na sporedu bo vsako sredo ob 22.05, pripravljali pa jo bodo izmenično uredništva glasbenega programa, igranega programa in literarnih oddaj. Redaktorica oddaj Veronika Brvar.

Vodnik po ZBOROVSKI GLASBI na tretjem programu – programu Ars Svetovna in slovenska zborovska glasba – oddaja na sporedu vsak torek ob 18.20. Januarja in februarja bo ciklus oddaj posvečen 80 letnici APZ Tone Tomšič. Avtorica cikla: mag. Simona Moličnik Oddaja, posvečena svetovni zborovski glasbi, vabi k poslušanju vrhunskih vokalnih zasedb. Posnetke Radiu Slovenija pošilja Evropska zveza radijskih postaj. Urednica oddaj: Brigita RovšekZborovski panoptikum vsako soboto ob 10.05 odkriva aktualnosti iz zborovskega sveta doma in v tujini. Oddajo pripravljajo urednice Branka Kljun, Lea Hedžet z Radia Koper, Urška Čop Šmajgert z Radia Maribor in Brigita Rovšek in Anuša Volovšek z Radia Slovenija. Ponovitev oddaje je vsak ponedeljek ob 22.15. Nedeljski večeri so posvečeni velikim vokalno-instrumentalnim partituram. Izbor iz svetovne in slovenske literature bo v letu 2007 pripravljala urednica Brigita Rovšek.

MLADIM TALENTOM sta v letu 2007 na tretjem programu Radia Slovenija namenjeni dve oddaji, z mladimi glasbeniki pa se bomo srečevali tudi v okviru drugih oddaj.

Ari Rasilainen


34

Nove glasbene generacije se predstavljajo vsak ponedeljek ob 18.20, Veliki koncert mladih glasbenikov pa bo v letu 2007 na sporedu vsako soboto opoldne. Posnetki vrhunskih mladih umetnikov, zmagovalcev svetovnih tekmovanj, bodo tudi v novem letu popestrili oddajo Musica noster Amor.

POSNETKI EVRORADIA in neposredni prenosi koncertov na programu Ars razširjajo obzorja. V prvih treh mesecih leta se bomo z glasbo preselili v tri svetovne prestolnice. Washington bo na programu Ars izbrano mesto glasbe od 8. do 14. januarja. Posnetki koncertov so nastali ob izteku leta 2006. Bukarešta se bo kot mesto glasbe izkazala med 12. in 16. februarjem. Romunski temi bo sledil tudi izbrani skladatelj tedna, glasbeni uredniki pa bodo skušali najti posebne povezave med slovensko in romunsko ustvarjalnostjo. Pet koncertov živo, neposredni prenos opere bodo med 19. in 25. marcem potrdili, da je Berlin prava kulturna prestolnica sveta. Glasbeno življenje Berlina bodo v posebnih oddajah predstavili naši dopisniki, v osrednjem Kukalu pa bo slovenski utrip v nemškem glavnem mestu predstavila kulturna atašejka Republike Slovenije mag. Monika Kartin.

Ponedeljkovi koncertni večeri so po tradiciji namenjeni neposrednim prenosom evroradijskih ciklov. Zadnji ponedeljek v januarju se začenja ciklus, zasnovan na temo Vplivi ljudske glasbe na umetno. Prvemu prenosu iz Irske, bodo sledili še prenosi iz Španije, Norveške, Madžarske in Romunije.

Med najbolj poslušane prenose prav gotovo sodijo neposredni prenosi oper iz svetovno znanih opernih hiš. Prvi trije meseci leta bodo v znamenju prenosov iz Metropolitanske opere v New Yorku.

Sobota, 6. januarja, ob 19.30V. Bellini: Puritanci Anna Netrebko, sopran – Elvira Eric Cutler, tenor – ArturoFranco Vassalo, baritone – Riccardo Dirigent: Patrick Summers

Sobota, 13. januarja, ob 19.30 Tan Dun: Prvi kitajski cesar (svetovna krstna izvedba)Placido Domingo , tenor – cesar ChinElisabeth Fztral – Princesa Yue yangPaulg Groves – Gao Jian-liDirigent: Tan Dun

Patrick Summers, Conductor


35

Sobota, 3. februarja, ob 19.30Giacomo Puccini: La BohemeChristina Gallardo - Domas, sopran - MimiMarcello Giordani, tenor – RodolfoDwayn Croft, bariton – MarcelloDirigent: Carlo Rizzi

Sobota, 10. februarja, ob 19.30 Pietro Mascagni: Cavalleria rusticana Dolora Zajick, sopran – SantuzzaFrank Poretta, tenor – Turridu

Ruggero Leoncavallo: Glumači Krassimira Stoyanova, sopran – NedaSalvatore Licitra, tenor – CanioLado Atanelli, bariton- Tonio Dirigent: Marco Armiliato

Sobota, 17. februarja, ob 19.30 Leoš Janaček: JenufaKarita Mattila, sopran – JenufaDirigent: Jirži Belohlavek

Sobota, 24. februarja, ob 19.30 Peter Čajkovski: Jevgenij Onjegin Renee Fleming, sopran – Tatjana Elena Zaremba, kontraalt – OlgaRamon Vargas, tenor – Lenski Dmitrij Hvorostovski, bariton – Onjegin Dirigent: Valerij Gergijev

Sobota, 10. marca, ob 19.00Richard Wagner: Mojstri pevciHei Kyung Hong, sopran – EvaMaria Zifchak, sopran – Magdalena Johan Botha, tenor – Walterh von StolzingJames Morris, bas bariton – Hans SachsDirigent: James Levine

Sobota, 17. marca, ob 19,30Charles Gounod: FaustRuth Ann Swenson, sopran – MargaretaKarine Desayes, sopran – Siebel Ramon Vargas, tenor – FaustDirigent: Maurizio Benini

Sobota, 31. marca, ob 19.30 Richard Strauss: Egiptovska Helena Deborah Voigt, sopran – HelenaDiana Damrau, sopran – AithraDirigent: Fabio Luisi

Valery Gergiev

Maurizio Benini, Conductor


36

Sobota, 3. marca, ob 19.30 Dunajska državna opera: Jules Massenet: Manon Ana Netrebko, sopran – Manon Roberto Alagna, tenor – Des GrieuxDirigent: Bertrand de Billy

Sobota, 24. marca, ob 20.00Nemška opera iz Berlina:Carl Maria von Weber: ČarostrelecManuela Uhl, sopran – AgataWill Hartmann, tenor – MaksSimon Pauly, bariton – Otokar Tiziano Bracci, bas – Cuno Dirigent: Renato Palumbo

Manuela uhl

RTV Slovenija - Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, Ljubljana

III. program

v. d. odgovornega urednika: Vlado Senica

Lektoriranje: radijske lektorice

Idejna oblikovna zasnova: Darja Spanring Marčina

Prelom in filmi: Studio DTS

Tisk: Tiskarna Simpro d.o.o.

Naklada: 1200 izvodov

Ljubljana, 2006


Documents

Ars skozi čas · Ars skozi čas »Če že poslušam radio, potem Ars,« je tolikokrat slišan stavek iz ust marsikaterega izobraženca. To so mogoče večji pokloni,