Embed Size (px)
Citation preview
Archive Material and My Doctoral DissertationArhivsko gradivo in moja doktorska disertacija
DOKTORSKI SEMINAR
11. in 12. december 2017
ODDELEK ZA ZGODOVINOFILOZOFSKA FAKULTETAUNIVERZA V LJUBLJANI
Archive Material and My Doctoral DissertationArhivsko gradivo in moja doktorska disertacija
DOKTORSKI SEMINAR
11. in 12. december 2017
ODDELEK ZA ZGODOVINOFILOZOFSKA FAKULTETAUNIVERZA V LJUBLJANI
knjižica povzetkovBOOK OF ABSTRACTS
12:15 – 12:30 Osobni i zvučni arhivski fondovi kao izvori za društveno-političku povijest socijalističke Jugoslavije Marino Badurina FILOZOFSKI FAKULTET SVEUČILIŠTA U ZAGREBU
12:30—12:45 Archival Research and the Historian of the 21st Century: Opportunities and Pitfalls Jasper Klomp ODDELEK ZA ZGODOVINO, FILOZOFSKA FAKULTETA, UNIVERZA V LJUBLJANI
12:45—13:00 Diskusija
13:00—14:00 PanelIII vodja: Maja Lukanc INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO LJUBLJANA
14:00—14:15 Medicinska dokumentacija u istraživanjima povijesti psihijatrije Vinko Drača FILOZOFSKI FAKULTET SVEUČILIŠTA U ZAGREBU
14:15—14:30 Problemi i stanje arhivske građe o zdravstvenim prilikama u Bosni i Hercegovini (1878—1941) Minela Radušić FILOZOFSKI FAKULTET U SARAJEVU
14:30—14:45 Raziskovanje spolne vzgoje na Slovenskem v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni na podlagi arhivskega gradiva Maja Vehar ODDELEK ZA ZGODOVINO, FILOZOFSKA FAKULTETA, UNIVERZA V LJUBLJANI
14:45—15:00 Muzej kot arhivska inštitucija: Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije Monika Močnik MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
15:00—15:15 Diskusija
17:00 ProjekcijafilmaHouston,imamoproblem! inpogovorzrežiserjemŽigoVircem vodja pogovora: doc. dr. Kornelija Ajlec
sodelujoči: Žiga Virc, režiser filma, red. prof. dr. Božo Repe, red. prof. dr. Tvrtko Jakovina
20:00 Večerjazaudeleženceseminarja
I. DAN11. 12. 2017
10:00—10:15 Uvodninagovor red. prof. dr. Božo Repe doc. dr. Bojan Balkovec
10:15—11:30 PanelI vodja: Monika Močnik MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
10:15–10:30 Primarni viri v znanstvenoraziskovalnem delu s področja zgodovine Nina Gostenčnik POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR
10:30–10:45 Združene države Amerike in slovenski izseljenci v primežu prve svetovne vojne David Hazemali ODDELEK ZA ZGODOVINO, FILOZOFSKA FAKULTETA, UNIVERZA V MARIBORU
10:45—11:00 Problemi istraživanja i stanje arhivske građe: Dravska banovina u aprilskom ratu 1941. godine Marko Miletić FILOZOFSKI FAKULTET, UNIVERZITET U BEOGRADU
11:00—11:15 Stanje arhivske gradje za grad Bihać, u II svjetskom ratu sa naglaskom na zločine Dino Dupanović FILOZOFSKI FAKULTET U SARAJEVU
11:15—11:30 Diskusija
11:45—13:00 PanelII vodja: Maja Vehar ODDELEK ZA ZGODOVINO, FILOZOFSKA FAKULTETA, UNIVERZA V LJUBLJANI
11:45—12:00 Problemi istraživanja i stanje arhivske građe: Funkcionisanje jugoslovenske industrije i rudarstva u periodu obnove zemlje (1945—1947) Aleksandar Rakonjac INSTITUT ZA NOVIJU ISTORIJU SRBIJE
12:00—12:15 Izzivi raziskovanja poljsko-jugoslovanskih odnosov v prvem desetletju po drugi svetovni vojni v poljskem arhivskem gradivu Maja Lukanc INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO LJUBLJANA
II. DAN12. 12. 2017
7:30 OdhodizpredKrižankvPivko
9:00 Ogledodprtihdepojevtrehnacionalnihmuzejev: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije in Tehniški muzej Slovenije.
11:00 OgledrazstavinzbirkVojaškegaparkaPivka
13:30 OdhodizPivke
15:00 PrihodvLjubljano
Primarni viri v znanstvenoraziskovalnem delu s področja zgodovine
Nina Gostenčnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
Združene države Amerike in slovenski izseljenci v primežu prve svetovne vojne
David Hazemali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Problemi istraživanja i stanje arhivske građe: Dravska banovina u aprilskom ratu 1941. godine
Marko Miletić . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Stanje arhivske gradje za grad Bihać, u II. svjetskom ratu sa naglaskom na zločine
Dino Dupanović . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Problemi istraživanja i stanje arhivske građe: Funkcionisanje jugoslovenske industrije i rudarstva u periodu obnove zemlje (1945—1947)
Aleksandar Rakonjac . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Izzivi raziskovanja poljsko-jugoslovanskih odnosov v prvem desetletju po drugi svetovni vojni v poljskem arhivskem gradivu
Maja Lukanc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Osobni i zvučni arhivski fondovi kao izvori za društveno-političku povijest socijalističke Jugoslavije
Marino Badurina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Archival Research and the Historian of the 21st Century: Opportunities and Pitfalls
Jasper Klomp . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Medicinska dokumentacija u istraživanjima povijesti psihijatrije
Vinko Drača . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Problemi i stanje arhivske građe o zdravstvenim prilikama u Bosni i Hercegovini (1878—1941)
Minela Radušić . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Raziskovanje spolne vzgoje na Slovenskem v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni na podlagi arhivskega gradiva
Maja Vehar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Muzej kot arhivska inštitucija: Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije
Monika Močnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Vsebina
98
Primarni viri v znanstvenoraziskovalnem delu s področja zgodovine
Nina GostenčnikPOKRAJINSKI ARHIV MARIBOR
Znanstvenoraziskovalno delo na področju zgodovinske znanosti se v veliki meri opira na primarne vire, ki predstavljajo osnovo za proučevanje preteklih dogod-
kov in pojavov. Med najbolj zanesljivimi so viri, ki so nastajali pri ustvarjalcih arhivskega gradiva in jih hranijo pristojni arhivi. Ti skrbijo za varovanje in dostop do tega gradiva. Med njihovimi primarnimi nalogami je namreč popisovanje arhivskega gradiva in posredovanje informacij o arhivskem gradivu uporabnikom.
Avtorica bo v prispevku prikazala dejavnost arhivskih usta-nov v Sloveniji in možnost dostopanja do arhivskega gradiva. Namen predavanja je predstaviti različne dostope do informacij o arhivskem gradivu, ki ga v svojih depojih hranijo slovenski državni in regionalni arhivi. Poleg klasičnega osebnega prihoda v arhiv in poizvedovanja po telefonu ali e-pošti, ki je lahko zelo zamudno, bo predavateljica predstavila iskalnik po vzajemnem informacijskem sistemu slovenskih regionalnih arhivov, ki se na-haja na spletnem naslovu www.siranet.si, ter iskalnik po podat-kovni bazi Arhiva Republike Slovenije. Iskalnik za mnoge razis-kovalce predstavlja prvo seznanitev z informacijami o arhivskem gradivu, ki se hrani v posameznem arhivu.
ključne besede: zgodovina, znanstvenoraziskovalno delo,
primarni viri,arhivsko gradivo, baze podatkov
1110
Združene države Amerike in slovenski izseljenci v primežu prve svetovne vojne
David HazemaliODDELEK ZA ZGODOVINO,
FILOZOFSKA FAKULTETA, UNIVERZA V MARIBORU
Prispevek ponuja pogled v problematiko virov in lite-rature ter vrednotenje le-teh za kandidatovo načrto-vano doktorsko disertacijo, ki bo obravnavala zgodo-
vino Združenih držav Amerike v času prve svetovne vojne; njen vstop v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil, njene voja-ške operacije v Evropi, njeno diplomacijo z vodilnimi akterji voj-ne v Evropi ter odnos slovenskih priseljencev v Združenih drža-vah Amerike in njihovih organizacij do dogajanja v stari in novi domovini. Za predlagano doktorsko disertacijo, ki se ob svojem zgodovinskem, geografskem in etnično-demografskem jedru naslanja še na številne druge vede, kot so sociologija, literarne vede, operatika, logistika in druge, se predpostavlja obširen na-bor primarnih in sekundarnih virov. Glede na količino obstoječih virov in literature, ki obravnavajo širši aspekt zastavljene teme načrtovane doktorske disertacije, se predpostavlja, da bo naj-večja omejitev prav pregled vseh obstoječih virov in literature. S širšimi aspekti načrtovane teme doktorske disertacije se na-mreč ukvarja praktično ves svet, izvzemši slovensko zgodovino-pisje, ki je tukaj dokaj zadržano, kar pomeni, da obstajajo številni viri in literatura v jezikih, ki so kandidatu manj znani ali sploh nepoznani. Kandidat se bo primoran omejiti tudi pri pregledo-vanju obstoječega in dostopnega arhivskega gradiva v števil-nih arhivih doma in po svetu, saj zaradi golega obsega teh virov popolni pregled fizično ni mogoč, kar pa bo občutno vplivalo na znanstveno metodo dela, ki veleva, da se morajo upoštevati prav vsa dosedanja spoznanja.
ključne besede: Združene države Amerike, slovenski izseljenci,
prva svetovna vojna, Woodrow Wilson, 1917
1312
Marko MiletićFILOZOFSKI FAKULTET
UNIVERZITET U BEOGRADU
Problemi istraživanja i stanje arhivske građe: Dravska banovina u aprilskom ratu
1941. godine
Iako je trajao svega dvanaest dana, Aprilski rat je za sobom ostavio trajne posledice, pre svega zbog izvesne nedovršenosti, koju je prvi uočio Milovan Đilas. Ta ne-
dovršenost dovela je do krvavog verskog, nacionalnog i ideloš-kog građanskog rata (1941–1945). Upravo zbog toga, kao i zbog činjenice da je to bio poslednji čin u životu prve jugoslovenske države, temi Aprilskog rata, ali i godinama koje su mu neposred-no prethodile, trebalo bi pokloniti veću pažnja istraživača. Mada naslov sugeriše samo na april 1941. godine, hronološki okviri teme su nešto širi, pre svega jer je bilo neophodno odgovoriti na niz pitanja. Kakav je bio strategijski položaj Dravske bano-vine? Kakve su ratne pripreme izvršene na tom prostoru? Kako su tekle ratne operacije? Kakvo je bilo delovanje banskih civilnih vlasti u toku rata? Te, kakva je bila sudbina Dravske banovine po okončanju Arpilskog rata? Da bismo na što uspešniji način od-govorili na postavljena pitanja, svoju istraživačku pažnju usme-rili smo ka do sada neobjavljenoj arhivskoj građi pohranjenoj u fondovima Vojnog arhiva Ministarstva odbrane Republike Srbije u Beogradu, objavljenim dokumentima, relevantnoj memoarskoj i istoriografskoj literaturi.
ključne reči: Kraljevina Jugoslavija, Dravska banovina,
Aprilski rat, Marko Natlačen, Dragiša Pandurović
1514
Stanje arhivske gradje za grad Bihać, u II svjetskom ratu sa naglaskom na
zločine
Dino DupanovićFILOZOFSKI FAKULTET U SARAJEVU
Pristup izvornoj historijskoj građi za temu doktorskoga rada pod nazivom Bihać u II svjetskom ratu sa nagla-skom na ratne zločine bi se mogao podijeliti na dvije
pristupne grupe. Prva grupa bi obuhvatala historijske izvore koji se tiču isključivo općih informacija u Bihaćkoj krajini za vrijeme II svjetskog rata i oni su dobrim dijelom sačuvani i u prihvatljivom stanju i drugi dio izvora koji se tiče isključivo ratnih zločina, i koji su teško dostupni. Osnovni problemi s kojima smo se susretali jeste nemogućnost dobijanja nekih arhivskih dokumenata, koji su ili još uvijek pod zaštitom, ili su tokom 80-ih godina nestali i nikada nisu pronađeni. Zanimljiv je slučaj sa fondom Okružnog komunističkog suda u Bihaću, gdje su fascikli optuženika se-lektivno vađeni i danas se ne nalaze u kutijama. Građa se do januara 2017. godine nalazila u Kantonalnom tužilaštvu USK-a, a na upit o ustupanju fascikala koji nedostaju nije odgovoreno. Pored toga, drugi problem jeste čuvanje arhivske građe u nea-dekvatnim uslovima, koji su s vremenom izgubili na kvaliteti pa je jedan dio i neupotrebljiv. U nekim arhivima, istraživač je pri-moran sam iznjeti građu, očistiti je, pa je zatim koristiti. Među-tim, u istraživačkog procesu postojali su i pozitivni primjeri gdje su historijski izvori ustupljivani bez administrativnih prepreka, u više nego i dobrom stanju.
ključne riječi: Zagreb, Bihać, Banja Luka, Sarajevo, vatra
1716
Problemi istraživanja i stanje arhivske građe: Funkcionisanje jugoslovenske industrije i
rudarstva u periodu obnove zemlje (1945—1947)
Aleksandar RakonjacINSTITUT ZA NOVIJU ISTORIJU SRBIJE
Ratne operacije koje su trajale do maja 1945. godine onemogućavale su prelazak privrede na mirnodop-ski kolosek. Završetak Drugog svetskog rata na pro-
storima Jugoslavije otvorio je niz pitanja vezanih za organiza-ciju ekonomije. U pogledu idejne koncepcije izgradnje privrede i društva jugoslovenski komunisti su još pre kraja rata imali jasnu misao budućeg ustrojstva. Snažan politički oslonac na Sovjet-ski Savez, determinisan ratnim savezništvom i ideološkom bli-skošću, kao i činjenica da je sovjetski privredni sistem položio test koji su pred njega stavili gigantski ratni napori, odlučno su uticali na odabir privrednog modela koji je trebalo da bude im-plementiran u Jugoslaviji. Prvi veliki zadatak koji je stajao pred državom pored pitanja organizacije privrede, bila je problema-tika vezana za obnovu porušene zemlje. Proces obnove bio je zamišljen kao integralni deo sveopšte tranzicije ka sovjetskom komandno-planskom ekonomskom modelu, sa ciljem ovlada-vanja i primene iskustava SSSR-a u jugoslovenskim uslovima. Industrija i rudarstvo su u novonastalim okolnostima viđeni kao dva noseća stuba razvoja zemlje i na njihovom slučaju prvo su testirane nove metode organizacije i upravljanja. Stoga ćemo u radu analizirati na koji način su tokom dvogodišnjeg perioda ob-nove, ove dve pretežno nacionalizovane grane privrede, pokušale i uspele da sprovedu u delo metode sovjetske privredne prakse.
ključne reči: Jugoslavija, SSSR, privreda,
industrija, rudarstvo
1918
Izzivi raziskovanja poljsko-jugoslovanskih odnosov v prvem desetletju po drugi svetovni
vojni v poljskem arhivskem gradivu
Maja LukancINŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO V LJUBLJANI
Poljsko in Jugoslavijo je zaznamovala podobno uniču-joča izkušnja druge svetovne vojne, ki je prelomila s kontinuiteto predvojnega obdobja in odprla vrata no-
vim političnim silam. Kljub številnim analogijam je komunističen prevzem oblasti v obeh državah potekal po precej različnih po-teh, saj se je na eni strani moral prilagajati številnim notranjim specifikam lastnim vsaki od držav, kot tudi novi geopolitični po-dobi sveta. Tem dejavnikom se je prilagajala tudi zunanja politi-ka obeh držav. Jugoslovanski komunisti so imeli za seboj izku-šnjo samostojne revolucije in temu primerno samozavestno držo na mednarodnem parketu, medtem ko je bila nova poljska oblast močno odvisna od Sovjetske zveze, zato v obravnavanem ob-dobju skoraj ni mogoče govoriti o poljski zunanji politiki kot taki.
Osnovo za raziskovanje poljskih bilateralnih odnosov z Jugoslavijo predstavlja gradivo Arhiva ministrstva za zunanje zadeve (Archiwum Ministerstwa Spaw Zagranicznych), ki ga je zaradi prevlade ene stranke v sicer navidezno večstrankarskem sistemu potrebno dopolnjevati s partijskim gradivom, ki ga hrani Arhiv novejših dokumentov v Varšavi (Arhiwum Akt Nowych). Pri proučevanju arhivskega materiala za prvo povojno desetletje ni formalnih zunanjih omejitev, težave izhajajo predvsem iz vsebin-ske narave samega gradiva. Čeprav le-to nikoli ni bilo izpostavl-jeno plamenom vojne, večjim selitvam ali reorganizacijam, v njem vladajo precejšne praznine, zaradi katerih ni mogoče razbrati in razvozlati mehanizmov odločanja, ki so zaznamovali poljsko zu-nanjo politiko v obravnavanem obdobju. Na vprašanje, kje so vz-roki za takšno situacijo, je težko odgovoriti. Pričujoči prispevek bo izpostavil nekaj možnih predpostavk za obstoječe stanje in predstavil nekaj reprezentativnih primerov.
ključne besede: Poljska, Jugoslavija, arhivsko gradivo,
bilateralni odnosi, zunanja politika
2120
Osobni i zvučni arhivski fondovi kao izvori za društveno-političku povijest
socijalističke Jugoslavije
Marino BadurinaFILOZOFSKI FAKULTET, SVEUČILIŠTE U ZAGREBU
C ilj prezentacije je predstaviti kraći pregled dostupnih osobnih i zvučnih arhivskih fondova iskoristivih za pisanje povijesti socijalističke Jugoslavije u periodu
60-ih i 70-ih godina prošlog stoljeća, te posebno socijalističkog tretiranja tada reaktualiziranog nacionalnog pitanja i međuna-cionalnih odnosa (uz analiziranje elemenata kontinuiteta i dis-kontinuiteta u široj povijesnoj perspektivi). Primjeri takvih zbirki i fondova su: Arhiv Jugoslavije (Osobni fond Josipa Broza Tita i Kabinet Predsjednika Republike), Istorijski arhiv Beograda (Le-gat Konstantina Koče Popovića i Lepe Perović), Arhiv Slovenije (Fond Edvarda Kardelja, Zbirka srpskog liberalizma 1969-1972., Fond Staneta Dolanca, Fond obitelji Dedijer), Hrvatski državni arhiv (Fond Vladimira Bakarića), Centar za demokraciju i pravo Miko Tripalo (Arhiv Miko Tripalo), Nacionalna i sveučilišna knji-žnica (Rukopisna ostavština Miroslava Krleže) itd. Od zvučnih fondova u obzir može doći primjerice Hrvatski filmski arhiv (ma-gnetofonske vrpce s presnimljenim zvučnim zapisima sjednica CK SKH 1960. – 1980.), kao i Fonoteka Hrvatskog radija (sa 70% digitaliziranog materijala).
Stječe se dojam kako je, izuzev Titova fonda, dobar dio ovih fondova još uvijek podistražen i podiskorišten, dok su zvučni fon-dovi, naročito u odnosu na vizualne izvore, posebno zanemareni.
ključne riječi: arhiv, osobni fondovi, zvučni fondovi,
socijalistička Jugoslavija, nacionalno pitanje
2322
Archival Research and the Historian of the 21st Century: Opportunities and Pitfalls
Jasper KlompODDELEK ZA ZGODOVINO,
FILOZOFSKA FAKULTETA, UNIVERZA V LJUBLJANI
Reflecting on what to expect from performing archival research is in essence highly related to the epistemo-logical and methodological questions every historian
should confront her-/himself with. Concerning archival research, the indefinite deconstruction by postmodern historiographers of Rankean assumptions is of crucial importance. Critical reading of sources will not lead to any form of direct connection between the historian and the past as such. However, it is argued that the postmodern new categorisation of the division between primary and secondary sources is overdone. This will be clarified by using my dissertation’s topic—the ‘Jugoslawienpolitik’ of the German Democratic Republic – as a case study. For the kind of political history which is dealt with, ‘traditional’ primary sources remain indispensable. Interpreting such archival records should be com-bined with those valuable aspects postmodern historical and hi-storiographical works undoubtedly have, by creating a routine of continuous self-reflection. Being aware of one’s national and political embeddedness is mandatory. It is thereby argued that (political) historians on the one hand should focus on structures, and on the other on how these emerged, disappeared, and were dealt with. The combined outcome of these processes should be less a report on the past than an account on the traces that past has left behind.
key words: archival research, documents, methodology,
epistemology, self-reflexivity
2524
Medicinska dokumentacija u istraživanjima povijesti psihijatrije
Vinko DračaFILOZOFSKI FAKULTET, SVEUČILIŠTE U ZAGREBU
Prilikom rada na građi Arhiva Klinike za psihijatriju “Vrapče” koju provodim u svrhu istraživanja za svoju doktorsku disertaciju postalo mi je jasno da histo-
rijski pristup medicinskim dokumentima iziskuje specifičan pri-stup. Prvenstveno, kako bismo razumjeli psihijatrijsku povijest bolesti moramo vladati medicinskom terminologijom vremena koje proučavamo, a zatim uklopiti medicinski diskurs u širi kon-tekst intelektualnog i društvenom miljea razdoblja koje prouča-vamo. Drugi izazov odnosi se na razlučivanje glasova koji se u medicinskom dokumentu javljaju, dok treći izazov predstavljaju potencijalne etičke dvojbe povezane uz pristup takvim doku-mentima.
Što se tiče glasova stenjevačke povijesti bolesti su spe-cifične po tome što sadrže doslovne iskaze pacijenata, bilo u obliku pisama ili u obliku posredovanog govora. No pri analizi tih glasova moramo biti svjesni da se oni u povjestima bolesti nala-ze kako bi poslužili drugim liječnicima da prepoznaju karakteri-stične oblike i naslute uzroke duševnih bolesti. Njihova vrijednost nije samo u tome: sami za sebe oni mogu pružiti malen dio uvida u emotivni svijet ljudi koji su podlegli nekom obliku patologije, no osim tog uvida oni daju uvid u kompleksnost međuljudskih i međuinstitucionalnih odnosa.
ključne riječi: medicina, povijest, psihijatrija,
19. stoljeće, duševne bolesti
2726
Problemi i stanje arhivske građe o zdravstvenim prilikama u
Bosni i Hercegovini (1878—1941)
Minela RadušićFILOZOFSKI FAKULTET U SARAJEVU
Na osnovu ostvarenog uvida u zdravstvene prilike u Bosni i Hercegovini (1878-1941) zaključuje se da su nepotpuna i neselektovana arhivska građa osnovni
problemi pri istraživanju ove tematike. Nedostaju dijelovi građe iz Arhiva Bosne i Hercegovine za austrougarski period, kao i di-jelovi fonda Ministarstva socijalne politike i narodnog zdravlja iz Arhiva Jugoslavije za period 1918-1941. To u velikoj mjeri otežava istraživanje, te posebno onemogućava stvaranje cjelovite i zao-kružene slike o temi. Poteškoću predstavlja i činjenica da je od dostupne građe koja je izuzetno obilna, veliki dio je neselekto-van, što otežava snalaženje i u velikoj mjeri usporava istraživački put. Tako se u arhivskim kutijama, može pronaći dosta materijala koji je istovrsnog ili sličnoga sadržaja. Budući da su dokumenti koji se odnose na austrougarski period, većinom pisani goticom, ručno, i vrlo često nečitko, detaljnije čitanje i „dešifriranje“, osim što zahtjeva ogroman istraživački napor, nerijetko je i dodatni posao jer se kasnijom analizom utvrdi da sadržaj dokumenta ne odgovara naslovu pod kojim je zaveden u analitičkom inventa-ru. Skladištenje arhivske građe je u neprimjerenim uvjetima, i u nedostatka adekvatne zaštite dovelo je do toga da je dio građe izgubivši na kvaliteti, u izuzetno lošem stanju ili je posve neupo-trebljiv.
ključne riječi: arhivska građa, zdravstvo, Bosna i Hercegovina,
Austro-Ugarska monarhija, Kraljevina Jugoslavija
2928
Raziskovanje spolne vzgoje na Slovenskem v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni
na podlagi arhivskega gradiva
Maja VeharODDELEK ZA ZGODOVINO,
FILOZOFSKA FAKULTETA, UNIVERZA V LJUBLJANI
Spolna vzgoja je ena od pomembnih določilnic, ki pre-naša oz. spreminja vzorce ženskosti in moškosti ter s tem ali ohranja ali ruši družbeno strukturo. Tako zaje-
ma široko področje – od vrednostnih sistemov do odnosov med spoloma – ter z njim povezane vzgojne dejavnike (družina, šolski sistem, religija, politična ureditev, mediji itd.). Le-ti omogočajo prenašanje vedenjskih vzorcev, zahtev, norm in vrednot na na-daljnje generacije oziroma vnašanje novosti. Do vidnejših spre-memb je na Slovenskem prišlo po koncu druge svetovne vojne z uveljavitvijo novega političnega sistema – socializma. Tako so se do konca 60. let pojavili premiki na področju kontracepcije, zakonodaje splava, poučevanja o spolnosti ter odnosih med spo-loma itd. Vpogled v dogajanje ponujajo takratni (tiskani) mediji (strokovne, poljudne revije, knjige, časopisi) ter arhivsko gradivo, v zvezi s katerim pa veljajo določene omejitve. Spolnost in s tem povezana vzgoja je področje intimne sfere posameznika, posle-dično se raziskovalec tega področja v Sloveniji sreča s težjo (ne)dostopnostjo arhivskega gradiva, če vsebuje občutljive osebne podatke v skladu z zakonom o varovanju le-teh. Gradivo, ki pri-kazuje potek urejanja obravnavanega področja v okviru organov oblasti, organizacij, društev itd., je večinoma dostopno takoj oz. preko določenih komisijskih postopkov. Nedostopni pa ostajajo predvsem dokumenti, ki se nanašajo na posameznikovo osebno izkušnjo. Tako je le-te potrebno iskati drugje – npr. pisma bral-cev, ustni viri zbrani v predhodnih raziskavah itd.
ključne besede: spolna vzgoja, socializem, arhivsko gradivo,
varovanje občutljivih osebnih podatkov, Slovenija
3130
Muzej kot arhivska inštitucija: Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije
Monika MočnikMUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE
Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije je nasta-la leta 1952 in je danes največji nacionalni fotograf-ski arhiv z neprecenljivo kulturno dediščino. Prikazu-
je vse pomembne dogodke in vsakdanje življenje Slovencev iz celotnega 20. ter začetka 21. stoletja. Fototeka hrani okoli 2,4 milijona posnetkov na različnih nosilcih, fotografsko gradivo pa je glede na provenienco razdeljeno v fonde in zbirke. V zbirkah se hrani gradivo, ki so ga ustvarili različni fotografi, v fondih pa gradivo, ki ga je ustvaril posamezen fotograf. Sem spada tudi fond Marjana Cigliča, ki je osrednji zgodovinski vir pri izdelavi kandidatkine doktorske disertacije, pisala bo namreč o življe-nju in delu omenjenega fotoreporterja, ki je med letoma 1958 in 1997 delal za Časopisno hišo Dnevnik. Cigličev fond spada med največje v Fototeki in se ponaša s kar 300.000, večinoma črno--belimi negativi. Tematika njegovih fotografij je izredno pestra in zajema vse od najbolj pomembnih političnih dogodkov in slav-nih osebnosti do preprostega človeka in na videz nepomemb-nih dogodkov vsakdanjika, zato imajo neprecenljivo vrednost za presojo in vrednotenje tega časa. Ker je kandidatka zaposlena v Muzeju in hkrati skrbnica tega fonda, ima veliko prednost, saj ji je fotografsko gradivo dostopno vsak dan. Kljub temu pa se pri proučevanju dnevno sooča z različnimi izzivi, ki zahtevajo potr-pežljivost, iznajdljivost in včasih pravo detektivsko raziskovanje, zato bo predstavitev le-teh tudi glavna tema prispevka na dok-torskem seminarju.
ključne besede: fotografski arhiv, fotografski fond,
proučevanje, izzivi, zgodovina
Arhivsko gradivo in moja doktorska disertacijaARCHIVE MATERIAL AND MY DOCTORAL DISSERTATION
UredileMaja Lukanc,Monika Močnik,in Maja Vehar
RecenzentiKornelija Ajlec,Bojan Balkovec,in Božo Repe
OblikovanjeJure Stušek
© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017Vse pravice pridržane
Založila:Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
IzdalOddelek za zgodovino
Za založboRoman Kuhar DEKAN FILOZOFSKE FAKULTETE
TiskDID d. o. o.
Ljubljana, 2017Prva izdaja
Naklada50 izvodov
Publikacija je brezplačna
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
930.25:001.89(082)
ARHIVSKO gradivo in moja doktorska disertacija = Archive ma-terial and my doctoral dissertation : doktorski seminar, 11. in 12. 2017 : knjižica povzetkov = book of abstracts / [uredile Maja Lukanc, Monika Močnik in Maja Vehar]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filo-zofske fakultete, 2017
ISBN 978-961-237-985-8 1. Vzp. stv. nasl. 2. Lukanc, Maja 292869888
Dogodek so omogočili
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Raziskovalni program Slovenska zgodovina
in Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS),Študentski svet Filozofske fakultete,Muzej novejše zgodovine Slovenije,
Park vojaške zgodovine Pivka, Republika Slovenija
in Evropski strukturni in investicijski skladi.
F O T O G R A F I J A | O B L I K O VA N J E
Jure Stušek
JURE STUŠEK
F O T O G R A F I J A | O B L I KO VA N J E
Izdajo publikacije so omogočili
9 7 8 9 6 1 2 3 7 9 8 5 8
ISBN 978-961-237-985-8
