ARHITEKTURNO IZVEDBENI VIDIKI: PROJEKT ATRIJSKE HIŠE · času, ko se je na Kreti razvila bogata stanovanjska kultura, pa je mikenska civilizacija na kopnem poznala tip stanovanjske

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Lea Žižek

ARHITEKTURNO IZVEDBENI VIDIKI: PROJEKT ATRIJSKE HIŠE

Diplomsko delo

Maribor, september 2011

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa


Študentka: Lea ŢIŢEK

Študijski program: univerzitetni, Arhitektura

Smer: /

Mentorica: doc. dr. Kaja POGAČAR

Somentor: /

Lektorica:

Alenka ŠALEJ, prof.

Maribor, september 2011

II

III

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Kaji

Pogačar za pomoč in vodenje pri nastanku

diplomskega dela.

Rada bi se zahvalila tudi svojim najbliţjim za pomoč

in podporo v času študija. Posebna zahvala tudi

fantu Tomaţu.

IV


Ključne besede: arhitektura, atrij, atrijska hiša, notranje dvorišče

UDK: 728.37.012.72(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo obravnava tematiko atrijske hiše. Na osnovi preučene literature je opisan nastanek

in razvoj atrijske hiše skozi različna obdobja do danes. Podane so tudi glavne značilnosti, prednosti

in slabosti atrijskih hiš po svetu in pri nas. V diplomskem delu so zbrani različni primeri atrijskih hiš in

naselij, ki so pripomogli k izdelavi idejne zasnove. V nadaljevanju je predstavljena idejna zasnova

enodružinske atrijske hiše, ki je umeščena na izbrano lokacijo. V prilogi so priloženi tlorisi, prerezi in

detajli zasnovane enodružinske atrijske hiše.

V

ARCHITECTURAL AND BUILDING ASPECTS: THE DESIGN OF ATRIUM HOUSE

Key words: architecture, atrium, atrium house, internal courtyard

UDK: 728.37.012.72(043.2)

Abstract

The subject matter of the diploma paper is the atrium house. The origin and development of atrium

houses through various periods of time until today are presented on the basis of researched

literature. The main characteristics, advantages and disadvantages of an atrium house around the

world and in Slovenia are presented together with various examples of atrium houses and

settlements, all of which contributed to the elaboration of this concept. Furthermore, a concept of

one-family atrium house placed in the selected location is presented. I enclose ground plans, cross-

sectional views and details of the designed one-family atrium house.

VI

VSEBINA

1 UVOD ......................................................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev vprašanja ......................................................................................................... 1

1.2 Namen in cilji naloge ........................................................................................................... 1

1.3 Predpostavke in omejitve .................................................................................................... 2

1.4 Predvidene metode ............................................................................................................. 2

2 ZGODOVINSKI PREGLED ATRIJSKE HIŠE ............................................................................. 3

2.1 Nastanek atrijske hiše ......................................................................................................... 3

2.2 Razvoj atrijske hiše skozi zgodovino ................................................................................... 4

3 ATRIJSKA HIŠA DANES ........................................................................................................... 9

3.1 Tipi atrijskih hiš ................................................................................................................... 9

3.2 Naselja atrijskih hiš ........................................................................................................... 12

4 ZNAČILNOSTI ATRIJSKE HIŠE .............................................................................................. 14

4.1 Velikost parcele in faktor izrabe ........................................................................................ 15

4.2 Gostota poselitve in število prebivalcev ............................................................................ 15

4.3 Orientacija ......................................................................................................................... 15

5 PRIMERI ATRIJSKIH HIŠ IN NASELIJ .................................................................................... 16

5.1 Primeri iz tujine ................................................................................................................. 16

5.2 Primeri iz Slovenije ........................................................................................................... 21

6 ZASNOVA ATRIJSKE HIŠE .................................................................................................... 25

6.1 Lokacija ............................................................................................................................. 25

6.2 Arhitekturna zasnova ........................................................................................................ 26

6.3 Funkcionalna zasnova ...................................................................................................... 27

6.4 Konstrukcijska zasnova .................................................................................................... 28

6.5 Materiali ............................................................................................................................ 28

7 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................ 29

VII

8 VIRI IN LITERATURA .............................................................................................................. 31

8.1 Internetni viri ..................................................................................................................... 32

9 SEZNAMI .................................................................................................................................. 34

9.1 Seznam slik....................................................................................................................... 34

10 PRILOGE .................................................................................................................................. 36

Arhitekturno izvedbeni vidiki: Projekt atrijske hiše Stran 1

1 UVOD

1.1 Opredelitev vprašanja

Hiša je stavba s svojevrstno obliko, ki v splošnem pomeni zatočišče in prostor za bivanje ljudi. Ljudje

si za svoj način oziroma slog ţivljenja izberejo tipologijo hiše, ki jim najbolj ustreza. Poznamo več

tipologij enodruţinskih hiš. Eno od tipologij enodruţinskih hiš predstavlja atrijska hiša, ki je

obravnavana kot predmet diplomskega dela.

Atrijska hiša je enodruţinska hiša z notranjim dvoriščem v obliki vrta, na katerega so orientirani vsi

bivalni in spalni prostori. Kot navaja Meyer-Bohe, stoji atrij na koncu tipološke razvojne vrste, ki se je

začela pri zaokroţeni ali kvadratni hiši, in vodi do oblik dolge hiše in mnogih izpeljav le-te. Hiša z

atrijem ima dolgo zgodovino ţe iz časa Mezopotamije in antičnega Rima, kot na primer z nastankom

atrijskih mest v Pompejih. Skozi zgodovino se je atrijska hiša močno spreminjala, od prvotne

pravokotne oblike z zaprtim atrijem na sredini do danes poznanih L- in U-oblik, vendar je kljub temu

obdrţala mero zasebnega prostora v atriju. V Sloveniji se atrijska hiša pojavi ţe v 60. letih, dandanes

pa so bolj aktualne vrstne hiše ali prostostoječe enodruţinske hiše.

1.2 Namen in cilji naloge

Izbrana tema diplomskega dela Arhitekturno izvedbeni vidiki: Projekt atrijske hiše se nanaša na

področje arhitekture. Naloga je razdeljena na dva sklopa.

V prvem sklopu diplomskega dela smo s pomočjo literature preučili nastanek ter razvoj atrijske hiše

skozi zgodovino do današnjih dni. Na osnovi razvoja smo nadalje preučili njene značilnosti, prednosti

in slabosti. Drugi sklop obravnava izdelavo idejne in izvedbene zasnove enodruţinske atrijske hiše z

namenom čim bolj prijetnega in udobnega bivanja. Tlorisna zasnova dopušča tudi moţnost nizanja

atrijskih hiš v naselje.


1.3 Predpostavke in omejitve

V diplomskem delu so obravnavani različni primeri atrijskih hiš in naselij. Ti primeri predstavljajo

podlago za izris tlorisne zasnove. Tlorisni zasnovi so priloţeni tudi vsi načrti in detajli, ki so značilni

za obravnavano atrijsko hišo.

1.4 Predvidene metode

Diplomsko delo je izdelano v dveh sklopih:

- analitični pregled obstoječe literature

- arhitekturno izvedbena zasnova atrijske hiše


2 ZGODOVINSKI PREGLED ATRIJSKE HIŠE

2.1 Nastanek atrijske hiše

O razvoju atrijske hiše pričajo ţe nekatera nomadska prebivališča kot tudi votline, uporabljene za

bivališča. Na predelih, kjer so bila tla iz puhlice ali lehnjaka, so nastali tako imenovani »trogloditi«,

podzemne votline, ki so bile od zgoraj osvetljene preko centralnih dvorišč. Tako lahko rečemo, da so

pripomogle k nadaljnjemu razvoju atrijske hiše. Poznejše kulture, ki so cvetele v klimatsko in

poljedelsko bolj naklonjenih področjih z večjimi porečji Srednjega vzhoda, ob Evfratu in Tigrisu v

današnjem Iraku, ob Nilu v Egiptu ali ob Indu v današnjem Pakistanu, so oblikovale najzgodnejšo

obliko nadzemeljskega dvorišča (Weidinger, 2002).

K zgodnjemu razvoju mestnih atrijskih hiš so prispevale naslednje značilnosti:

- centralno kurišče v atriju je učinkovito reševalo problem odvoda dima;

- ţe majhne velikosti dvorišča od 5 do 10 m² so sluţile osvetljevanju notranjih prostorov iz vseh

strani pozidanih hiš;

- dvorišča so sluţila tudi kot delovni prostor na prostem.

Različni tipi atrijskih hiš imajo dolgo zgodovino, ki se kaţe v mnogih podobah. Njihova skupna

značilnost je introvertiranost – obrnjenost navznoter. Introvertiranost atrijskih hiš je v arhaičnih časih

sluţila zaščiti pred sovraţniki, v ekstremnih klimatskih področjih pa pred vročimi ali sneţnimi viharji.

Zaprtost navzven je bila funkcionalna v skladu z odprtostjo hiše na notranje dvorišče. Tako so

pridobili dodaten zasebni prostor, t. i. »soba brez strehe« (Weidinger, 2002). Kot navaja Weidinger,

je atrijska hiša tesno povezana z evolucijo mesta, drugače rečeno, brez atrijske hiše ne bi bilo prvih

mest.


2.2 Razvoj atrijske hiše skozi zgodovino

Mezopotamija

V Mezopotamiji je bila najbolj razširjena oblika stanovanjske hiše atrijska hiša. Najbolj se je uveljavila

v mestu Ur, ki je nekaj tisočletij sodilo med najbogatejša in največja mesta. Proti cesti je bila atrijska

hiša obrnjena z masivno steno, ki je bila prebita z vhodnimi vrati, klasična okna so bila redkost.

Zračne odprtine in vhodi pa so bili obrnjeni na dvorišče. Na notranjem dvorišču se je odvijalo ţivljenje

druţine. Tlakovano dvorišče je med seboj povezovalo prostore ter hišno kapelo. Z dvorišča so vodile

lesene stopnice na galerijo v prvem nadstropju, kjer so bile razmeščene spalnice. Hiša v Uru je imela

do 15 prostorov (Brdnik in drugi, 1991).

Slika 2-1 Tloris atrijske hiše v Uru – Mezopotamija (vir: Brdnik in drugi, 1991)

Ind

Zelo podobno atrijsko hišo najdemo nekaj 1000 km stran proti vzhodu. Odnosi Mohenjo-Dara,

največjega mesta ob Indu, s Sumerci, najstarejšim kulturnim ljudstvom Mezopotamije, so morali biti

zelo tesni, o čemer priča tudi močna podoba tlorisov atrijske hiše (Brdnik in drugi, 1991).

Slika 2-2 Tloris atrijske hiše Mohenjo-Dara (vir: Brdnik in drugi, 1991)


Egipt

V Egiptu so meščanske hiše imele dvoje ali troje nadstropij. Dvorišče v središču hiše je nadomestila

dvorana, podprta s stebri, t. i. »hipostilna dvorana«. Osvetljena je bila od zgoraj. Tako ne moremo

govoriti o pravi atrijski hiši, ker je atrij nadomestila dvorana. Hiša je bila vezana na bogat vrt, ki se je

nahajal poleg nje (Brdnik in drugi, 1991).

Slika 2-3 Atrijska hiša v Egiptu (vir: Meyer-Bohe 1970)

Grčija - Kreta

Na Kreti je mogoče slediti razvoju druţinske hiše preko skromnejših začetkov, razkošnih vil do palač.

Kretski graditelji so dosegli izjemno soglasje med oblikovanjem notranjega in zunanjega prostora. V

času, ko se je na Kreti razvila bogata stanovanjska kultura, pa je mikenska civilizacija na kopnem

poznala tip stanovanjske hiše, ki mu pravimo »megaron«. Enocelično stanovanje z ognjiščem v

sredini smatrajo za začetno obliko, iz katere so se kasneje razvile atrijske hiše (Brdnik in drugi,

1991).

Slika 2-4 Tlorisi različnih atrijskih hiš v Grčiji (vir: Brdnik in drugi, 1991)


Rim

Splošni tip stanovanjske hiše v rimski gradnji je enodruţinska hiša z notranjim dvoriščem. Ta tip hiše

se je razvijal od skromnih oblik do tistih razkošnih, ki so se razvile pod vplivom Srednjega vzhoda.

Stanovanjski prostori so bili nanizani okoli odprtega, delno pokritega atrija. Zgradba je bila proti ulici

zaprta, razen če je bil njen sestavni del hiše trgovina ali delavnica. Bogatejše hiše so imele polega

atrija še enega ali celo več odprtih dvorišč in prostran vrt. Ta tip hiše je imel dve bistveni prednosti,

saj je bilo v notranjem dvorišču mogoče zbirati deţevnico. Prva prednost je bila ta, da je vodna

površina, imenovana »impluvij«, v vročih poletnih mesecih sluţila hlajenju, druga pa je bila ta, da so

lahko čisto filtrirano vodo zbirali v rezervoarjih. Tloris pritlične atrijske hiše je preprost. Z ulice se

vstopi v poglobljeno nišo, imenovano »vestibulum«, mimo vratom podobne zoţitve, imenovane

»ostium«, do ozke veţe, imenovane »fauces«, preko katere se je vstopilo v odprto dvorano s

srednjim »impluvijem«. Na obeh vzdolţnih straneh dvorane stojijo preproste spalnice, kuhinja in

shramba. Nasproti vhoda se nahaja s hrbtno stranjo proti vrtu stoječa soba »tablinum«, sprejemna

soba s hišnimi bogovi, poleg jedilnice »triclinium«. Od 2. stoletja pr. n. št. se kot uvoz iz grških

provinc pojavi nov tip hiše, t. i. »peristilna hiša«. Peristil je klasično dvorišče z vrtom. Ta prostor je z

vseh strani obdan s hodnikom, ki ga obdajajo stebri. Na sredini dvorišča je stal vrt z rastlinami,

drevesi ali vodnjakom, ki je bil namenjen izključno oddihu. Peristil je s prehodno sobo povezan z

atrijem. Prostor, namenjen za hišne bogove, se je imenoval »exedra« in se je nahajal na koncu

dvorišča. Proti koncu rimskega imperija so se razvili dvonadstropni tipi atrija in peristila za premoţne

občane in tudi manjše javne zgradbe (Weidinger, 2002).

Slika 2-5 Tloris atrijske hiše v Rimu (vir: spletna stran: http://www.roman-empire.net/)

V času rimskega imperija je potrebno omeniti tudi mesti Herkulanuma in Pompeji, ki ju je leta 79 n.

št. zalila lava ognjenika Vezuv. Pompeji sodijo k pompoznim mestom, v katerem so imeli bogati

svoje »palače«. Tu najdemo namreč zelo razvite oblike atrijskih hiš.

http://www.roman-empire.net/


Slika 2-6 Tlorisa atrijskih hiš v Pompejih (vir: Brdnik in drugi, 1991)

Arabski svet in Daljni vzhod

Po propadu rimskega imperija se je prevesilo teţišče mestne kulture iz sredozemskega prostora v

Azijo, predvsem na Kitajsko, Indijo in v islamski svet. Arabska hiša ima dve področji: odprto in

zaprto. Tekstilu podobni mreţasto vrezani vzorci iz lesa ali kamna ločujejo oba dela hiše. Arabski tip

hiše je dosegel svoj vrhunec v mnogih palačah in trgovskih stavbah.

Tako v Indiji kot tudi na Kitajskem so atrijske hiše nastale ţe zelo zgodaj zaradi napadov nomadskih

ljudstev. Organizacijski red hiše se da povezati z verovanjem. Dvorišče simbolizira središče sveta

Tao, medtem ko podzidek stavbe predstavlja temačen, zemeljski princip Jin, nebesni princip Jang pa

predstavljajo strehe. Mestna zgostitev se je na Kitajskem pojavila ţe tisočletje prej kot v Indiji.

Kitajske atrijske hiše so se v teku zgostitve znotraj mest morale umakniti stolpnicam, z izjemo tistih,

ki se uporabljajo za namene turizma (Weidinger, 2002).

Srednji vek

Po propadu rimskega imperija je v evropskih mestih iz ruševin poganjal plevel. Evropa se je v

naslednjih stoletjih z veliko teţavo dokopavala do tvorbe mesta. Mesta so ponovno začela rasti v 12.

stoletju. V tistem času bi teţko našli atrijsko hišo, vendar se je kljub temu stavbni kompleks z

notranjim dvoriščem ohranil. Objekti z notranjim dvoriščem tistega časa so gradovi. Vsi bivalni

prostori, servisni prostori, kapela, glavni grajski stolp so bili razporejeni okrog notranjega grajskega

dvorišča z vodnjakom (Brdnik in drugi, 1991).

Tip atrijske stanovanjske hiše se spet pojavi v obdobju renesanse. Gre za dvonadstropne palače, ki

po tlorisni zasnovi ne presegajo velikosti atrijskih hiš v Pompejih. Razvijejo se v Italiji, najbolj v


cvetočem mestu 15. stoletja Firencah in z nekaj zaostanka v Benetkah. Italijanski izraz za notranje

dvorišče je »cortile«. Notranje dvorišče je bilo v pritličju popolnoma obkroţeno z arkadnim hodnikom.

V nadstropjih pa je »cortile« obdajala mogočna stavbna masa s poudarjenimi okenskimi ograjami

(Bednar, 1986).

Slika 2-7 Tloris Palazzo Farnese v Rimu z notranjim dvoriščem (vir: http://www.lib.washington.edu/)

http://www.lib.washington.edu/


3 ATRIJSKA HIŠA DANES

Atrijska hiša je enodruţinska hiša z notranjim dvoriščem v obliki vrta, na katerega so lahko orientirani

bivalni in spalni prostori. Ponavadi vso parcelo, razen ozkega predvrta, zavzemata hiša in atrij. Ta je

na vseh štirih straneh omejen bodisi z zidovi svoje ali sosednje hiše bodisi z ograjo, ki meji na

sosednje atrije. Tloris hiše je lahko v obliki črk L, U, Z ali O. Med vrstne in atrijske hiše sodi tudi

sodoben tip tako imenovane vagonske hiše, ki je zgrajen med dvema prečnima zidovoma na ozki in

dolgi parceli, tako da potrebuje za osvetlitev več atrijev (Azinović in drugi, 2009).

Atrijska hiša predstavlja enega bolj racionalnih načinov individualne stanovanjske gradnje. Ponovno

je postala popularna po 2. svetovni vojni. Od nekdaj velja, da so atrijske hiše predvsem pritlične,

ponekod tudi nadstropne. Mesta rastejo v višino, zato najdejo zazidave atrijskih hiš prostor predvsem

na obrobju mest. Prav tako kot nekoč pa nudijo stanovalcem kvalitetne bivalne pogoje, ki se ne dajo

primerjati s tistimi v večstanovanjskih kolosih (Brdnik in drugi, 1991). Atrijska hiša lahko pomeni

kompromis med samostoječo enodruţinsko hišo, ki je zelo zaţelena in popularna oblika bivanja pri

nas, ter manjšimi strnjenimi večstanovanjskimi zazidavami.

3.1 Tipi atrijskih hiš

Od začetnih atrijskih hiš so se oblike le-teh do danes spremenile. Tako danes poznamo veliko

različnih tipov atrijskih hiš. V nadaljevanju bomo predstavili različne tipe, ki so se razvili skozi

zgodovino in so najbolj uveljavljeni v današnjem času.


Atrijska hiša oblike O

Prvotna atrijska hiša, ki je imela obliko črke O, danes skorajda ne obstaja več. Notranje dvorišče je v

tistem času obdajal pokrit hodnik, ki se je danes umaknil prostorom, ki mejijo direktno na atrij. Danes

je v večini dvorišče z zasteklitvijo ločeno od bivalnega dela hiše. Kljub temu se še vedno uporablja

izraz atrij. Tudi funkcija atrija ni več enaka tisti v preteklosti (Weidinger, 2002). Notranje dvorišče

dandanes nudi stanovalcem pomemben privaten odprti prostor – vrt znotraj hiše, ki preteţno sluţi

preţivljanju prostega časa in obenem ustvarja zanimive arhitekturne ambiente.

Slika 3-1 Primer atrijske hiše oblike O (Vir: Weidinger, 2002)

Atrijska hiša oblike U

Drugi tip atrijske hiše je oblike U. Ta tip hiše ima dvorišče zaprto s treh strani. Pomanjkljivost pri tem

je, da dvorišče in obdajajoče odseke stavb zapira le zid ali zidu podobna konstrukcija, kot so rešetke

ali poltransparentna zasteklitev. Zaradi tega so lahko atrij in bivalni prostori izpostavljeni hrupu, v

nasprotju z atrijsko hišo tipa O, ki je zaprta z vseh strani. Za razliko od atrijske hiše, kjer stoji

dvorišče v centru stavbe, se da postaviti atrijsko hišo oblike U v katerikoli smeri neba in se tako

pridobi boljši razgled kot tudi moţnost lovljenja ţelene sončne svetlobe (Weidinger, 2002).

Slika 3-2 Primer atrijske hiše oblike U (Vir: Weidinger, 2002)


Atrijska hiša oblike L

Atrijska hiša oblike L je zelo primerna za ozke gradbene parcele, katerih velikost ne presega 300 m²,

saj zanjo zadostuje dvoriščna velikost 30–40 m², kljub temu pa so na dvorišče orientirani prostori

dovolj osvetljeni. Danes so takšni tipi atrijske hiše najbolj razširjeni. Kotne atrijske hiše je moţno

kombinirati v veriţna atrijska naselja. Pri tej postavitvi se priporoča, da se fasadi, ki gledata na

notranje dvorišče, orientirata na JV ali JZ (Weidinger, 2002).

Slika 3-3 Primer atrijske hiše oblike L (Vir: Weidinger, 2002)

Atrijska hiša z dvema dvoriščema oblike H

Ta tip hiše pride v poštev le, če vhod leţi nasproti majhnega vrta. Zaradi prečnega krila sta dve

dvorišči ločeni drug od drugega. Obe dvorišči imata različni funkciji. Prednje dvorišče – vhodno

dvorišče daje svetlobo prostorom, orientiranim na cestno stran, drugo pa ima funkcijo zasebnega,

intimnega dvorišča. Prečno krilo ščiti notranje dvorišče in bivalne prostore pred hrupom. Dimenzije

stavbe so odvisne od strani neba in višine stavbe (Weidinger, 2002).

Slika 3-4 Primer atrijske hiše oblike H (Vir: Weidinger, 2002)

Atrijska hiša z dvema dvoriščema oblike T

Tip atrijske hiše oblike T za razliko od kotne hiše ni namenjen gradnji na majhnih zemljiščih in prav

tako ni primeren za povezovanje v večje komplekse, saj bi bil vpliv hrupa preko zidov dvorišča

prevelik. Na večjih zemljiščih pa nudi ta tip atrijske hiše dve različni funkcionalni območja. Tako bi


lahko bilo eno dvorišče namenjeno za spalne prostore, drugo pa za dnevne prostore, ali pa eno za

otroke, drugo za odrasle (Weidinger, 2002).

Slika 3-5 Primer atrijske hiše oblike T (Vir: Weidinger, 2002)

3.2 Naselja atrijskih hiš

Zaradi specifične tipologije atrijskih hiš je le-te mogoče zdruţevati v naselja. Kot navaja A. Pogačnik,

jih lahko povezujemo v t. i. preproge ali grozde, med katerimi puščamo večje zelene površine za

lokacijo parkov, vrtcev, igrišč, parkirišč in drugega spremljajočega programa. S kombinacijo ozkih

ulic in centralnih parkirišč ter vrtov bi se dalo zasnovati naselja brez avtomobilov. Z atrijskimi hišami

O–oblike (slika 3-6) bi se dalo ustvariti zgoščena naselja, v katerih bi se po štiri hiše zdruţevale v

eno enoto. S tem bi vsaka hiša imela prosti le dve zunanji fasadi. Problematika bi lahko nastala

zaradi osvetlitve nekaterih bivalnih prostorov ali orientacije. Najpogosteje se v naselja zdruţujejo

kotne atrijske hiše (slika 3-7); hiše postavimo tako, kot bi črke L zlagali eno poleg druge, s tem pa

dobimo lamelo vrstnih atrijskih hiš. Z dodajanjem veriţne postavitve hrbet ob hrbet lahko nastanejo

zaprte ulične fronte kot tudi bolj intimna bivanjska dvorišča.

Slika 3-6 in 3-7 Primera zdruţevanje atrijskih hiš v naselja (Vir: Weidinger, 2002)


Če imajo stavbe dve ali več nadstropij, se da naselje obogatiti s stopnjevanjem hiš v višino.

Najpreprostejša oblika gradnje terasastih atrijskih hiš je mogoča na nagnjenih juţnih pobočjih, na

katerih se dvorišča razprostirajo stopničasto po pobočju navzdol, medtem ko nadstropje nudi odprt

razgled na dolino. Poznamo tudi atrijske hiše, kjer dvorišča nastanejo kot posledica posega v samo

stavbo. S tem dobimo strešna dvorišča ali polzaprte strešne terase (slika 3-8). Njihova prednost je v

boljši osvetljenosti ter razgledom na okolico. Pod strešnim atrijem pa pogosto leţijo servisni prostori

ali garaţa. Drugi tip posega predstavlja nizko leţeče dvorišče pod koto terena (slika 3-9). S tem

ustvarjajo mirne tamponske cone v zelo gosto naseljenih območjih, kjer se da izkoristiti kletne etaţe

kot stanovanjske prostore in so lahko primerno osvetljeni. Vendar ta tip atrijske hiše ni priporočljiv v

bliţini cest, saj se teţke kovine iz izpušnih plinov lahko naberejo v zraku, če ni prezračevalnega

sistema (Weidinger, 2002).

Slika 3-8 in 3-9 Primeri posegov v stavbo (Vir: Weidinger, 2002)

Skupno vsem opisanim variantam je, da je moţno doseči veliko stopnjo naseljenosti na majhnih

površinah, vendar se da kljub temu z notranjimi dvorišči ustreči ţelji po zasebnosti. Kot stranski

učinek se pojavi tudi moţnost mnogo manjše potrebe po prometnih površinah (Weidinger, 2002).


4 ZNAČILNOSTI ATRIJSKE HIŠE

Z vsemi različnimi tipi atrijske hiše, se da ustvariti veliko variant, ki pa morajo imeti skupno eno

načelo: atrijske hiše potrebujejo ustrezno osončenost, saj le-ta definira optimalno velikost dvorišča

(slika 4-1). Osvetljenost dvorišča je odvisna tudi od okolice. Obkroţajoče gradnje ali krila stavb lahko

mečejo senco na atrijsko dvorišče in posledično so tako neosvetljeni tudi prostori, ki so nanizani okoli

njega. Bolj strm, kot je kot padanja ţarkov, globlje mora biti dvorišče, da sonce doseţe tudi podzidek

dvorišča. To velja le tam, kjer sončni ţarki prispevajo k dobremu počutju. V juţnih deţelah sluţijo

dvorišča bolj klimatski regulaciji kot osvetlitvi. Tam gradijo dosti manjša dvorišča kot v severnih

deţelah in uporabljajo dodatna sredstva za ustvarjanje sence. Lahko bi celo rekli, da bolj juţno, kot

stoji atrijska hiša, toliko manjša je lahko površina dvorišča (Weidinger, 2002).

Slika 4-1 Odvisna velikost dvorišča od kota padanja sončnih ţarkov (Vir: Weidinger, 2002)

Drugo pomembno načelo, ki se kaţe poleg osončenosti, je to, da ima večina atrijskih hiš ravno

streho. Pri podrobnem opazovanju se da opaziti, da za to ni razlog le osvetlitev, ki jo nudijo, ampak

preprostost in ekonomičnost, ki ni prisotna pri naklonskih strehah. Jasna prednost naklonskih streh

pa je ta, da navznoter obrnjene strehe v deţelah z malo padavinami uporabljajo za zbirališče vode.

Voda steče s strehe v »impluvij« in se tako shrani v rezervoarjih za sušna obdobja.

Ena od prednosti atrijske hiše je tudi njena moţnost povezovanja enot med seboj. Kot je bilo

omenjeno ţe v prejšnjem poglavju, se da različne tipe atrijskih hiš med seboj povezati v različne tipe

naselij. Tako atrijska hiša s svojo zaprtostjo nudi zelen kotiček za sprostitev in s tem ustvarja


kvalitetne bivalne pogoje. Kljub temu, da je atrij zaprt s štirih ali treh strani, daje občutek popolne

zasebnosti in miru, vendar še vedno ponuja dovolj odprtosti za dogajanje v okolici.

4.1 Velikost parcele in faktor izrabe

Velikost parcele je pomemben faktor pri zasnovi enodruţinske atrijske hiše. Obstajajo priporočila

velikosti parcel za atrijsko hišo, ki se razlikujejo glede na literaturo. A. Pogačnik v učbeniku

Urbanistično planiranje navaja gabarite zemljišč od 12 x 12 m do 15 x 15 m. Zaradi majhnih

gabaritov posamezne stanovanjske enote lahko tako zazidavo zlahka prilagajamo razpoloţljivemu

stavbnemu zemljišču in vanjo vključimo ţe obstoječe zgradbe. Neufert pa priporočamvelikosti

zemljišča – med 200 in 250 m². Faktor izrabe parcele, ki je količnik med bruto etaţno površino

objekta nad terenom in površino parcele, je 0,6–0,8. Tretji podatki v knjigi Tipologija

večstanovanjskih stavb pa navajajo podatek manjših velikosti parcel, med 110–220 m².

4.2 Gostota poselitve in število prebivalcev

Kakovostna ocena gostote naseljenosti je zapletena in odvisna od številnih dejavnikov. Neufert

navaja število prebivalcev od 150 do 180/ha. A. Pogačnik pa je zapisal, da sodi atrijska hiša med

najracionalnejše individualne zazidave, saj z njo lahko dosegamo gostote, ki so skoraj enake

zazidavi z nizkimi bloki, torej do 300 prebivalcev/ha bruto. Zato so primerne tudi za pozidavo

osrednjih mestnih naselitvenih predelov.

4.3 Orientacija

Najugodnejša orientacija atrijske hiše je SV-JZ, ki omogoča minimalno osenčenje ter primarno

osončen atrij. Kakovost hiše je orientacija vseh bivalnih prostorov na atrij, kar omogoča popolno

zasebnost bivanja tako v notranjosti kot na prostem (Azinović in drugi, 2009).


5 PRIMERI ATRIJSKIH HIŠ IN NASELIJ

5.1 Primeri iz tujine

Vrstne atrijske hiše v Gradcu

Arhitektura: Wolfgang Köck, (Pentaplan)

Leto izgradnje: 1996–1999

Lokacija: Gradec, Avstrija

Slika 5-1 Atrijske hiše v Gradcu (vir: http://www.nextroom.at)

Visoke, goste vrstne atrijske hiše so zasnovane v predmestju mesta Gradec. Atrijskih hiš, ki se med

seboj povezujejo s hrbtno stranjo, je 28. Zasnovane so v treh nadstropjih. V pritličju se nahaja

garaţa, v prvem nadstropju so spalni prostori in servisni prostori, ki so osvetljeni preko atrija, ta pa

se nahaja v zgornjem nadstropju. V drugem nadstropju se poleg atrija nahajajo še dnevni prostori s

kuhinjo. Za te atrijske hiše velja, da so zasnovane med urbano gostoto, vendar popolnoma zaprt atrij

ponuja zasebnost pred okolico.

Slika 5-2 Atrijske hiše v Gradcu; shematski tloris in prerez (vir: http://www.nextroom.at)

http://www.nextroom.at/actor.php?id=18022&inc=bauwerk

http://www.nextroom.at/actor.php?id=781&inc=bauwerk


Hiša X

Arhitektura: Netzwerk Architekten

Leto izgradnje: 2005

Lokacija: Nürnberg, Nemčija

Slika 5-3 Hiša X – atrij in fasada (vir: http://www.heinze.de)

Atrijska hiša X je nadstropna in ima obliko črke U. V pritličju je atrij skoraj v celoti zastekljen, zaradi

česar so dnevni prostori še bolj povezani med seboj. Zgornje nadstropje, kjer se nahajajo spalni

prostori, je bolj zaprto. Na severovzhodni strani objekta je še majhno dvorišče in bazen z vodo. Atrij

na juţni strani je pred okolico zaprt z velikimi zloţljivimi lesenimi paneli, ki se dajo odpreti. Zunanja

fasada je iz obešenih vertikalnih letev iz macesnovega lesa, po katerih se prepleta rastlinje.

Slika 5-4 Hiša X – shematska tlorisa (vir: http://www4.architektur.tu-darmstadt.de)

http://www.netzwerk-architekten.de/


Bergman – Werntoft House

Arhitektura: Johan Sundberg


Lokacija: Ljunghusen, Švedska

Slika 5-5 Atrijska hiša Bergman - Werntoft House (vir: http://www.archdaily.com)

Švedski arhitekt Johan Sundberg se je zgledoval po tipičnih danskih atrijskih hišah iz 60. in 70. let

prejšnjega stoletja. Arhitektura temelji na steklu in lesu, zato ustvarja domačnost in povezanost z

naravo. Na zunanji strani prevladuje les, ki stanovalcem zagotavlja zasebnost pred radovednimi

pogledi, na strani, ki je obrnjena proti notranjemu dvorišču, pa prevladuje steklena fasada, ki se

lahko odpira in hiša tako postane pravzaprav terasa z velikanskim vrtom.

Slika 5-6 Atrijska hiša Bergman - Werntoft House; shematski tloris (vir: http://www.archdaily.com)

http://www.archdaily.com/



Aatrial House

Arhitektura: Robert Konieczny (KWK PROMES)


Lokacija: Opole, Poljska

Slika 5-7 Atrijska hiša Aatrial (vir: http://www.archdaily.com)

V enodruţinski hiši Aatrial je funkcija dostopa in vhoda na glavo obrnila koncept rimskega atrija. S

tem je atrij postal hkrati dostop in glavni vhod. Dovoz poteka delno pod hišo in se v atriju dvigne v

osrčje objekta. Tradicionalna funkcija atrija je tako zamenjana s funkcijo dostopa in vhoda. Hiša se

na zunanji strani z velikimi steklenimi površinami odpira na pokrajino, atrij pa je zaradi funkcije

dovoza in dostopa bolj zaprt.

Slika 5-8 Atrijska hiša Aatrial; shematski tloris (vir: http://www.archdaily.com)




Stanovanjska soseska Witbrand Oost

Arhitektura: Jacq. de Brouwer


Lokacija: Tilburg, Nizozemska

Slika 5-9 Stanovanjska soseska atrijskih hiš Witbrand Oost (vir: http://www.architectenweb.nl)

Stanovanjska soseska Witbrand Oost se nahaja ob gozdnatem območju, nekoliko oddaljenem od

mesta. Okroţje je sestavljeno iz elegantnega pravokotnega vzorca ozkih stanovanjskih ulic, dvorišč

in teras. Stanovanjsko sosesko sestavlja pribliţno 400 vrstnih atrijskih hiš, ki imajo različne tipe

atrijskih tlorisov.

Slika 5-10 Stanovanjska soseska atrijskih hiš Witbrand Oost; shematski tlorisi (vir: http://www.architectenweb.nl)


5.2 Primeri iz Slovenije

Atrijske hiše v Trnovem

Arhitektura: Stanko Kristl


Kraj: Trnovo, Ljubljana

Slika 5-11 Atrijska hiša v Trnovem (vir: http://www.arhitekturni-vodnik.org)

Manjšo stanovanjsko sosesko v bliţini Opekarske ceste sestavlja pet atrijskih hiš v obliki črke L.

Zasnoval jih je arhitekt Stanko Kristl. V opeki zasnovana gradnja dveh tipov hiš predstavlja prvo

moderno atrijsko zazidavo v Sloveniji. Hiše so razdeljene na nočni in dnevni del, ki jima sledi

oblikovanje fasad v atriju. Zaradi močvirnatih barjanskih tal so hiše nekoliko dvignjene nad teren.

Podobno so od njihovih opečnih teles dvignjene dvokapne strehe, ki omogočajo ugodno bivanjsko

klimo.

Slika 5-12 Atrijska hiša v Trnovem; shematski tloris (vir: http://www.arhitekturni-vodnik.org)

http://www.arhitekturni-vodnik.org/


Atrijska hiša v Kosezah

Arhitektura: Blaţ Slapšak; prenova Dominika Batista


Lokacija: Koseze, Ljubljana

Slika 5-13 Prenovljena atrijska hiša v Kosezah (vir: http://www.arhivo.com)

Slovenska arhitektka dr. Dominika Batista je zasnovala popolno prenovo vrstne hiše v Kosezah, ki

ima sodobno zasnovo ţe iz leta 1969, ko jo je zasnoval arhitekt Blaţ Slapšak.

V tesni povezavi z zunanjim atrijem in vrtom so notranji prostori zasnovani popolnoma pretočno in

fluidno. Hiša nima sob, ima samo funkcionalno razmejene, zastrte prostore. Velike drsne zasteklitve

atrija omogočijo, da se hiša v toplih mesecih popolnoma spoji s pripadajočo naravo. Vsi prostori v

hiši so zasnovani kot dobro organiziran labirint brez slepih ulic.


Hiša D

Arhitektura: bevk-perović arhitekti


Lokacija: Roţna dolina, Ljubljana

Slika 5-14 Hiša D v Roţni dolini (vir: http://www.arhitektmagazin.si)

Velik del hiše D je skrit pod nivojem ulice in oblikuje introvertiran svet, ki je popolnoma ločen od

svoje okolice. Vsako nadstropje hiše zagotavlja različno stopnjo zasebnosti in specifične odnose z

zunanjostjo. Volumen prebadajo atriji, ki ustvarjajo neprekinjene odnose med zunanjostjo in

notranjostjo.

Slika 5-15 Hiša D v Roţni dolini; shematska tlorisa (vir: http://www.arhitektmagazin.si)

http://www.arhitektmagazin.si/


Naselje Murgle

Arhitektura: France Ivanšek, Marta Ivanšek


Kraj: Murgle, Ljubljana

Slika 5-16 Naselje Murgle (vir: http://www.rtvslo.si)

Naselje atrijskih hiš Murgle je nastalo v času gradnje večine velikih ljubljanskih sosesk v 60. letih –

od njih se razlikuje po nizko-gosti zazidavi in izključni uporabi tipa enodruţinske hiše. Soseska je bila

zgrajena v različnih fazah od 1965 do 1980, nekateri deli pa so bili dodani še kasneje. V sicer

poenoteni zidavi so bile zgrajene različne atrijske hiše – od začetnih pritličnih montaţnih (1965-70),

pritličnih zidanih (1970-80) in do končnih mansardnih. Urbanistična zasnova naselja je pravokotna

ulična mreţa, ki jo obrobljajo različna drevesa, med ulicami so stavbni otoki velikosti pribljiţno 100 x

100 m, v notranjosti katerih je med 30-35 hiš. Promet je omejen na ulice, ob katerih so garaţe – do

hiš vodijo le peš poti, ob katerih se nizajo manjši parki in igralni otoki.

Slika 5-17 Naselje Murgle; shematska tlorisa (vir: http://www.arhitekturni-vodnik.org)

http://www.arhitekturni-vodnik.org/


6 ZASNOVA ATRIJSKE HIŠE

Diplomsko delo z naslovom Arhitekturno izvedbeni vidik: Projekt atrijske hiše zahteva izdelavo idejne

in izvedbene zasnove enodruţinske atrijske hiše z moţnostjo razširitve v naselje. Zaradi laţje

tlorisne zasnove je bilo potrebno izbrati lokacijo, ki bi bila primerna za naselje vrstnih atrijskih hiš.

Tako bo najprej obravnavano naselje vrstnih atrijskih hiš glede na izbrano lokacijo, v nadaljevanju pa

bo podrobneje obravnavana ena atrijska hiša iz niza vrstnih atrijskih hiš, umeščenih na lokacijo.

6.1 Lokacija

Zasnova enodruţinske atrijske hiše je bila izdelana za izbrano lokacijo v naselju Limbuš, ki leţi

zahodno od mesta Maribor. Zemljišče leţi juţno od glavne ceste Maribor–Limbuš. Izbrana lokacija je

primerna za postavitev vrstnih atrijskih hiš, saj nadaljuje niz ţe obstoječih vrstnih hiš na zahodnem

delu. Proti jugu se pogled odpira na Pohorje.

Slika 6-1 Limbuš - izbrana lokacija


Na lokacijo smo umestili tri sklope po tri atrijske hiše, skupno devet atrijskih hiš. Orientacija ţe

obstoječih vrstnih hiš je v smeri S-J. Vhodi so orientirani na sever, juţna stran pa je rezervirana za

dnevne prostore in vrt.

Slika 6-2 Niz atrijskih hiš (označena atrijska hiša za nadaljnjo obdelavo)

6.2 Arhitekturna zasnova

Enodruţinska atrijska hiša je zasnovana za štiričlansko druţino. Zasnovana je kot atrijska hiša tipa

O, kvadratne oblike, z atrijem na sredini, okoli katerega so orientirani bivalni prostori. Kljub temu da

gre za koncept zaprtega atrija, je tej zasnovi dodan še vrt na juţni strani objekta. Atrijska hiša je

zasnovana kot pritlični objekt z ravno streho. Zunanja in notranja podoba hiše je sodobna. Atrij in

bivalne prostore ločujejo velike steklene stene. Tudi fasada na juţni strani stavbe je skoraj v celoti

zastekljena. Z ogromnimi količinami zasteklitve atrija in juţne fasade smo ţeleli doseči povezanost

atrija z zunanjo okolico.


6.3 Funkcionalna zasnova

Orientacija zasnovane enodruţinske atrijske hiše je v smeri S-J. Vhod v objekt je orientiran na

severni strani z dostopne ceste ter parkirišča. Atrijska hiša je zasnovana funkcionalno in odprto. Vsi

dnevni in spalni prostori imajo pogled in izhod na notranji atrij. Iz dnevne sobe je mogoč izhod še na

ograjen vrt na juţni strani stavbe.

Slika 6-3 Funkcionalna zasnova – tloris in prerez (siva: komunikacije in dnevni prostori, rumena: spalni prostori, modra:

servisni/mokri prostori)

Skozi vhodna vrata stopimo v predsobo. Vzdolţ hodnika so ob atriju nanizani servisni prostori

(sanitarije, utility in shramba). Hodnik se na koncu razširi v kuhinjo, ki ima pogled na atrij in vrt

umeščen na juţni strani objekta. Skozi kuhinjo in jedilnico pridemo do dnevnega prostora, ki lahko

ima hkrati tudi funkcijo delovnega prostora. Na zahodni strani atrija se nahajata otroški sobi z

izhodom na atrij. Otroški sobi imata svojo kopalnico. Na severno stran atrija je umeščena spalnica z

garderobno sobo ter kopalnico.


6.4 Konstrukcijska zasnova

Atrijska hiša stoji na armiranobetonskih pasovnih temeljih. Obodne stene so iz 30-centimetrske

toplotnoizolacijske opeke, ki je na zunanji strani obdana s toplotno izolacijo in UV odporno

paroprepustno folijo za fasade z reţami. Zasnovana hiša ima leseno fasado, ki je pritrjena na jekleno

konstrukcijo, tako da omogoča neovirano kroţenje zraka, le-ta pa je pritrjena na leseno

podkonstrukcijo med toplotno izolacijo. Streha atrijske hiše je ravna, nepohodna. Stropna

konstrukcija je prav tako armiranobetonska, streha je dobro toplotno izolirana in prekrita s prodcem

in hidroizolacijo na osnovi PVC-ja. Odvodnjavanje meteorne vode s strehe je zasnovano z notranjimi

poţiralniki.

Slika 6-4 Lesena fasada iz vertikalnih letev; severna (zgoraj) in juţna (spodaj) fasada

6.5 Materiali

Fasado objekta prekrivajo lesene vertikalne letve, postavljene v različnih odmikih. Lesene letve

zastirajo tudi zastekljene dele fasade in tako so notranji prostori nekako ločeni od atrija. Notranje

prostore pred sončnimi ţarki ščitijo notranja senčila, t. i. screen roloji. Predvideni notranji tlak je tikov

les, v vlaţnih prostorih (sanitarije, kopalnica, utility) pa keramične ploščice. Atrij je v celoti tlakovan s

tlakovci. Pridih narave mu daje zelenje na sredini atrija, ki deluje kot oaza. Vrt na jugu je ograjen z

leseno ograjo iz cedre, po tleh pa je prav tako poloţen tikov les.


7 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu smo predstavili arhitekturno izvedbeni vidik atrijske hiše. Najprej smo s pomočjo

literature raziskali razvoj in značilnosti atrijske hiše. Nato smo na osnovi znanja iz teorije zasnovali

funkcionalno ter bivanju primerno atrijsko hišo. Enodruţinska atrijska hiša je zasnovana tudi tako, da

nudi moţnost razvoja naselja atrijskih vrstnih hiš. Naj omenimo še, da predmet diplomskega dela ni

bilo urbanistično načrtovanje prostora temveč projekt individualne atrijske hiše. Konkretno lokacijo

smo izbrali le zaradi laţje nadaljnje zasnove enodruţinske hiše, ki ponuja moţnost širjenja v naselje.

Zasnovana atrijska hiša ima obliko črke O. To pomeni, da je atrij zaprt z vseh strani z bivalnimi

prostori. To je prvotni tip atrija, ki je bil zelo razširjen ţe v času Mezopotamije in kasneje tudi v

srednjem veku. Danes je tip atrijske hiše O kar malo zapostavljen, saj so ga nasledile atrijske hiše L-

in U-oblik. Tako kot po svetu sta tudi v Sloveniji prevladali ti dve tipologiji. Kljub temu da se tipologija

z zaprtim atrijem danes uporablja v manj primerih, se kaţe kot zelo zanimiva, zato bi ji v prihodnje

lahko namenili več pozornosti. Ponuja nam veliko različnih moţnosti zasnove. Lahko je kvadratna

atrijska hiša z notranjim dvoriščem, ki je na zunaj čisto zaprta in tako prostori dobivajo svetlobo skozi

atrij. Druga moţnost pa je z dodatnim vrtom, ki ponuja večjo povezanost z okolico. Tipologija atrijske

hiše oblike O je lahko zasnovana kot individualna gradnja, daje pa tudi moţnost zasnove

zgoščenega naselja in s tem porabe manjših zemljišč. Predvsem je primerna za primestne lokacije.

Z diplomskim delom smo predstavili atrijsko hišo tako v teoriji kot tudi v praksi. Pri sami zasnovi

atrijske hiše nam je pomagalo teoretično znanje, ki smo ga pridobili iz literature. Kot rezultat se v

diplomskem delu kaţe projekt atrijske hiše. Projekt je iz idejne zasnove prerasel v načrte v merilu

1 : 50, ki so priloţeni v prilogi. Veliko dela je bilo tudi z izvedbenimi detajli, ki so priloţeni v merilu

1 : 10 in so značilni za zasnovo te atrijske hiše. Pri zasnovi atrijske hiše se je pojavila teţava zaradi

nosilnosti. Teţavo so povzročali veliki razponi, kjer je atrij zastekljen. Po dogovoru s statikom stropno

konstrukcijo podpirajo obodne stene s t. i. »obrnjenim nosilcem«. Tako teţav glede nosilnosti stropne

konstrukcije ni več.


V diplomskem delu smo prišli do zaključka, da je bivanje v enodruţinski atrijski hiši kvalitetno, saj

nam daje zadostno mero svobode ter zasebnosti. Zasnova atrijske hiše in s tem atrija je zelo

pomembna, saj je atrij sinonim za mir, koncentracijo, zaprtost in intimnost, osvobojenost človeka.

Dejstvo, da je atrij odprt in s tem povezan z naravo, čeprav je ločen od nje z zidom, daje le-temu

poseben status v arhitekturi.


8 VIRI IN LITERATURA

- Weidinger, H., 2002. Atriumhäuser - Hofhäuser - Wohnhöfe: aktuelle Beispiele aus Europa,

Deutsche Verlags-Anstalt, München

- Weidinger, H., 2007. Atriumhäuser Hofhäuser: neue Beispiele, Deutsche Verlags-Anstalt,

München

- Meyer-Bohe, W., 1970. Neue Wohnformen: Hang-, Atrium- und Terassenhäuser, E. Wasmuth,

Tübingen

- Azinović, D., Kregar, P., Marn, T., Sajovic, P., Vujović, A., 2009. Tipologija večstanovanjskih

stavb, In obs medicus, Ptujska gora

- Brdnik, D., Poročnik, I., Korez, M., Ferk, R., 1991. Atrijska hiša skozi zgodovino, raziskovalna

naloga

- Pogačnik, A., 1999. Urbanistično planiranje, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

- Neufert, E., 2008. Projektiranje v stavbarstvu, Tehniška zaloţba Slovenije

- Koch, W., 1999. Umetnost stavbarstva, Zaloţba Mladinska knjiga, Ljubljana

- Bednar, M.J., 1986. The new atrium, McGraw-Hill, New York

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=2233525714931696&PF=AU&term=%22Weidinger,%20Hans%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=2233525714931696&PF=AU&term=%22Weidinger,%20Hans%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1831416987626137&PF=AU&term=%22Brdnik,%20Damjan,%201974-%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1831416987626137&PF=AU&term=%22Porocnik,%20Ivan,%201974-%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1831416987626137&PF=AU&term=%22Korez,%20Marko,%201974-%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1831416987626137&PF=AU&term=%22Ferk,%20Rastko,%201974-%22


8.1 Internetni viri

- Stanovanjsko naselje Murgle, Arhitekturni vodnik. Dostopno na: http://www.arhitekturni-

vodnik.org/?object=147 [30. 8. 2011]

- Atrijske hiše v Trnovem, Arhitekturni vodnik. Dostopno na: http://www.arhitekturni-

vodnik.org/?object=98&mode=2 [30. 8. 2011]

- Atrijske hiše v Mostecu, Arhitekturni vodnik. Dostopno na: http://www.arhitekturni-

vodnik.org/?object=104&mode=3 [30. 8. 2011]

- Atrijska hiša v Kosezah Atrij_a, Arhivo lifestyle portal. Dostopno na:

http://www.arhivo.com/?gallery&g=292&single=4825 [30. 8. 2011]

- Stanovanjsko naselje Murgle, RTV SLO. Dostopno na:

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/murgle-svoboda-v-uniformnosti-naselja-in-dobrem-

tlorisu/227998 [30. 8 .2011]

- Bergman – Werntoft House, Archdaily. Dostopno na:

http://www.archdaily.com/88422/bergman-%E2%80%93-werntoft-house-johan-sundberg/

[02.09.2011]

- Aatrial House, Archdaily. Dostopno na: http://www.archdaily.com/8262/aatrial-house-kwk-

promes/ [2. 9. 2011]

- Atrial House, KWK PROMES. Dostopno na: http://www.kwkpromes.pl/ [02.09.2011]

- Witbrand Oost, Van Sambeek Architects. Dostopno na:

http://www.vsvv.nl/project.php?p=26&tab=projLink&cat=c3&pro=c13&b=0 [2. 9. 2011]

- House D, dezeen magazine. Dostopno na: http://www.dezeen.com/2009/05/12/house-d-by-

bevk-perovic-architects/ [3. 9. 2011]

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=104&mode=3

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=104&mode=3

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/murgle-svoboda-v-uniformnosti-naselja-in-dobrem-tlorisu/227998

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/murgle-svoboda-v-uniformnosti-naselja-in-dobrem-tlorisu/227998

http://www.vsvv.nl/project.php?p=26&tab=projLink&cat=c3&pro=c13&b=0

http://www.dezeen.com/2009/05/12/house-d-by-bevk-perovic-architects/

http://www.dezeen.com/2009/05/12/house-d-by-bevk-perovic-architects/


- Das tiefe Haus in Graz-Mariatrost, nextroom. Dostopno na:

http://www.nextroom.at/building.php?id=18811 [10. 9. 2011]

- Haus X, Heinze. Dostopno na: http://www.heinze.de/architekturobjekt/haus-x-

nuernberg/9626576 [10. 9. 2011]

http://www.nextroom.at/building.php?id=18811

http://www.heinze.de/architekturobjekt/haus-x-nuernberg/9626576%20%5b10

http://www.heinze.de/architekturobjekt/haus-x-nuernberg/9626576%20%5b10


9 SEZNAMI

9.1 Seznam slik

Slika 2-1 Tloris atrijske hiše v Uru – Mezopotamija ............................................................................. 4

Slika 2-4 Tlorisi različnih atrijskih hiš v Grčiji ....................................................................................... 5

Slika 2-6 Tlorisa atrijskih hiš v Pompejih ............................................................................................. 7

Slika 2-7 Tloris Palazzo Farnese v Rimu z notranjim dvoriščem ......................................................... 8

Slika 3-2 Primer atrijske hiše oblike U ............................................................................................... 10

Slika 3-4 Primer atrijske hiše oblike H .............................................................................................. 11

Slika 3-5 Primer atrijske hiše oblike T .............................................................................................. 12

Slika 3-6 in 3-7 Primera zdruţevanje atrijskih hiš v naselja............................................................... 12

Slika 3-8 in 3-9 Primeri posegov v stavbo ......................................................................................... 13

Slika 4-1 Odvisna velikost dvorišča od kota padanja sončnih ţarkov ............................................... 14

Slika 5-2 Atrijske hiše v Gradcu; shematski tloris in prerez ............................................................... 16

Slika 5-4 Hiša X – shematska tlorisa ................................................................................................. 17

Slika 5-6 Atrijska hiša Bergman - Werntoft House; shematski tloris .................................................. 18

Slika 5-8 Atrijska hiša Aatrial; shematski tloris .................................................................................. 19

Slika 5-10 Stanovanjska soseska atrijskih hiš Witbrand Oost; shematski tlorisi ................................ 20

Slika 5-11 Atrijska hiša v Trnovem .................................................................................................... 21

Slika 5-12 Atrijska hiša v Trnovem; shematski tloris ......................................................................... 21

Slika 5-15 Hiša D v Roţni dolini; shematska tlorisa .......................................................................... 23

Slika 5-17 Naselje Murgle; shematska tlorisa ................................................................................... 24


Slika 6-1 Limbuš - izbrana lokacija .................................................................................................... 25

Slika 6-2 Niz atrijskih hiš (označena atrijska hiša za nadaljnjo obdelavo) ......................................... 26

Slika 6-3 Funkcionalna zasnova – tloris in prerez (siva: komunikacije in dnevni prostori, rumena:

spalni prostori, modra: servisni/mokri prostori) ......................................................................... 27

Slika 6-4 Lesena fasada iz vertikalnih letev; severna (zgoraj) in juţna (spodaj) fasada .................... 28


10 PRILOGE

Priloga 1: Tehnični podatki

Priloga 2: Situacija M 1 : 200

Priloga 3: Tloris temeljev M 1 : 50

Priloga 4: Tloris pritličja M 1 : 50

Priloga 5: Tloris strehe M 1 : 50

Priloga 6: Prerez M 1 : 50

Priloga 7: Fasade M 1 : 50

Priloga 8: Fasadni prerez - vhodna vrata M 1 : 10

Priloga 9: Fasadni prerez - fasada M 1 : 10

Priloga 10: Fasadni prerez - zasteklitev M 1 : 10

Priloga 11: Fotografije makete M 1 : 100

P O P I S P R O S T O R O V

Priloga 1

001 Predsoba 6,5 m²

002 Sanitarije 2,7 m²

003 Utility 4,1 m²

004 Shramba 3,1 m²

005 Kuhinja 11,5 m²

006 Jedilnica 11,0 m²

007 Dnevna soba 35,8 m²

008 Soba 12,7 m²

009 Soba 12,7 m ²

010 Spalnica 10,6 m²

011 Garderoba 6,0 m²

012 Kopalnica 6,9 m²

013 Kopalnica 6,7 m²

Skupaj: 130,3 m²

014 Atrij 41,5 m²

015 Vrt 59,8 m²

Skupaj: 231,6 m²

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

2 %

S I T U A C I J A M 1 : 2 0 0

Priloga 2

1230

1234

612

3012

516

1230

1244

810

3012

5434

654

516

5444

852

1.524

12 30 12 321 12 30 12 711 12 30 12 276 12 30 12

54 321 54 711 54 276 54

1.524

1230

1234

612

3012

516

1230

1244

612

3012

5434

654

516

5444

654

1.524

12 30 12 321 12 30 12 711 12 30 12 276 12 30 12

54 321 54 711 54 276 54

1.524

2 % 2 %

2 %

kanalizacija

peskolov d = 300mm

ponikovalnik d = 800mm

priklop na javnokanalizacijo d = 600mm

- 0,15 - 0,18

- 0,30

- 1,05

+/- 0,00

1 2 3 4

A

B

C

D

B

A

A

B

C

D

B

1 2 3 4A

Priloga 3

T L O R I S T E M E L J E V M 1 : 5 0

400

570

500

1.500

375 765 330

1.500

1.524

1.532

4294

054

2

1630

940

530

12

16 1.500 16

1.528

1.524

1.532

1623

016

069

090

130

9011

012

1.528

1.500

400

570

500

375 765 330

30 345 30 735 30 300 30

1.500

3047

030

940

30

30 345 30 735 30 300 30

16 1.500 16

3047

030

540

3037

030

122

9013

090

690

100

1050

242

±0,00

- 0,02

±0,00±0,00

±0,00

±0,00

±0,00

±0,00 ±0,00

- 0,02

- 0,02

±0,00

±0,00

- 0,02- 0,02

1 2 3 4

A

B

C

D

B

A

FVP

90FV

P 90

86146

86146

92210

82210

72 210

82 210

82210

90278

90 278

180278

182228

Z1

Z1 sestava ziduzunanji ometmehka toplotna izolacijaopečni zidnotranji omet

skupna debelina

2 cm10 cm30 cm1,5 cm

43,5 cm

opečni zid

AB vezi

mehka toplotna izolacija

A

B

C

D

B

1 2 3 4A

FVP 0 46

202

72 21072 210

82 210

82 21082 210

90 278

PREDSOBA001

A: 6,5 m2les

SANITARIJE002

A: 2,7 m2keramika

UTILITY003

A: 4,1 m2keramika

SHRAMBA004

A: 3,1 m2keramika

KUHINJA005

A: 11,5 m2lesJEDILNICA

006A: 11,0 m2

les

DNEVNA SOBA007

A: 35,8 m2les

SOBA008

A: 12,7 m2les

SOBA009

A: 12,7 m2les

SPALNICA010

A: 10,6 m2les

GARDEROBA011

A: 6,0 m2les

KOPALNICA012

A: 6,9 m2keramika

KOPALNICA013

A: 6,7 m2keramika

ATRIJ014

A: 41,5 m2tlak

VRT015

A: 59,8 m2les

T L O R I S P R I T L I Č J A M 1 : 5 0

Priloga 4

3037

030

540

3047

030

400

570

500

1.524

30 345 30 735 30 300 30

1.524

1.524

30 345 30 735 30 300 30

3037

030

540

3047

030

400

570

500

1230

1234

612

3012

516

1230

1244

612

3012

1.524

14 28 12 319 212

30 12 711 12 30 12 276 12 30 12

1230

1234

612

3012

516

1230

1244

612

3012

12 30 12 321 12 30 12 711 12 30 12 276 12 30 12

375 765 330

375 765 330

2 %

2 %

linijs

ki po

žiraln

ik AC

O

linijski požiralnik ACO

2 %

2 %

2 %

linijski požiralnik ACO

1 2 3 4

A

B

C

D

B

A

A

B

C

D

B

1 2 3 4A

T L O R I S S T R E H E M 1 : 5 0

Priloga 5

1335

4

367

3028

050

1229

820

1128

274

354

354

367

1229

820

1229

820

3027

952

3027

957

- 0,18

- 0,30

- 1,05

- 0,02 +/- 0,00 +/- 0,00 - 0,02- 0,18

- 0,30

- 1,05

+ 3,50

+ 3,27

+ 3,50

+ 3,30

+ 2,80

+ 3,00

+ 2,80

+ 3,00

- 0,18

- 0,30

- 1,05

+/- 0,00

- 0,18

- 0,30

- 1,05

+/- 0,00- 0,15

+ 3,50

+ 2,80

+ 3,00

+ 3,50

+ 2,80

+ 3,00

2,0 cm

11,0 cm30,0 cm

S1finalni tlak (tikov les)plavajoči estrihPE folijatrda toplotna izolacijamehka zvočna izolacijahidroizolacija (1x sloj)podložni betonutrjen gramozni tampongeotekstilzemljina

2,0 cm5,0 cm

8,0 cm3,0 cm

12,0 cm30,0 cm

trda toplotna izolacijahidroizolacija (1x sloj)AB pasovni temelj

12,0 cm

30,0 cm

lesene vertikalne letvezračni slojjekleni nosilecvetrna zaporalesena podkonstrukcijamehka toplotna izolacijaAB zidnotranji omet

3,0 cm3,0 cm3,0 cm

5,0 x 10,0 cm12,0 cm

30 cm1,5 cm

lesene deskelesena podkonstrukcijanaklonski podbetonutrjen gramozni tampongeotekstilzemljina

2,0 cm4,0 - 6,0 cm8,0 - 4,0 cm

30,0 cm

S1 S3 S4

S2

S2

tlakovciPE folijaposteljica iz mivkeutrjen gramozni tampongeotekstilzemljina

S3

S4

6,0 cm0,5 cm

15,0 cm

4,0 - 15,0 cm20,0 cm1,5 cm

prodec (granul. 4 - 8mm)filc (zaščita)toplotna izolacija XPShidroizolacija (2x sloj)naklonski estrih (2%)AB ploščanotranji omet

Z4

Z1

Z3

Z4

Z1

Z3

Z2

Z1

Z3

S1

S2

- 0,04

lesene vertikalne letvezračni slojjekleni nosilecvetrna zaporalesena podkonstrukcijamehka toplotna izolacijaAB zidtrda toplotna izolacijahidroizolacija (2x sloj)

3,0 cm3,0 cm3,0 cm

5,0 x 10,0 cm12,0 cm30,0 cm12,0 cm

lesene vertikalne letvezračni slojjekleni nosilecvetrna zaporalesena podkonstrukcijamehka toplotna izolacijaopečni zidnotranji omet

3,0 cm3,0 cm3,0 cm

5,0 x 10,0 cm12,0 cm30,0 cm1,5 cm

Z2

1128

274

- 0,02

- 0,02S3

Prerez AA

Prerez BB

P R E R E Z M 1 : 5 0

Priloga 6

Fasada SEVER

Fasada JUG

F A S A D E M 1 : 5 0

Priloga 7

- 0,02 +/- 0,00

- 0,18

- 1,05

-0,30

+ 2,80

+ 3,00

+ 3,50

2 %

2 %

Z4

Z1

S1

drenažna cevd = 100 mm

geotekstil

tlakovci

lesenaposteljica

pločevina

sidra

S2

betonskipodstavek


2,0 cm5,0 cm

8,0 cm3,0 cm

12,0 cm30,0 cm


12,0 cm

30,0 cm

lesene vertikalne letvezračni slojjekleni nosilecvetrna zaporalesena podkonstrukcijamehka toplotna izolacijaAB zidnotranji omet

3,0 cm3,0 cm3,0 cm

5,0 x 10,0 cm12,0 cm30,0 cm1,5 cm

S26,0 cm0,5 cm

15,0 cm

4,0 - 15,0 cm20,0 cm1,5 cm


Z1

Z4

Z3

Z3

lesene vertikalne letvezračni slojjekleni nosilecvetrna zaporalesena podkonstrukcijamehka toplotna izolacijaAB zidtrda toplotna izolacijahidroizolacija (2x sloj)

3,0 cm3,0 cm3,0 cm

5,0 x 10,0 cm12,0 cm30,0 cm12,0 cm

stekleninadstrešek

kovinskakonstrukcija

vhodnaalu vrata

F A S A D N I P R E R E Z - v r a t a M 1 : 1 0

Priloga 8

- 0,15

+ 3,50

+/- 0,00

- 0,18

- 1,05

-0,30

+ 2,80

+ 3,00

2 %

2 %

Z2

Z1

S1


geotekstil

lesenaposteljica

pločevina

sidra

S2

S2

Z2


2,0 cm5,0 cm

8,0 cm3,0 cm

12,0 cm30,0 cm


6,0 cm0,5 cm

15,0 cm

4,0 - 15,0 cm20,0 cm1,5 cm

Z3

lesene vertikalne letvezračni slojjekleni nosilecvetrna zaporalesena podkonstrukcijamehka toplotna izolacijaopečni zidnotranji omet

3,0 cm3,0 cm3,0 cm

5,0 x 10,0 cm12,0 cm30,0 cm1,5 cm

kovinskirobnik


12,0 cm

30,0 cm

Z1

Z3lesene vertikalne letvezračni slojjekleni nosilecvetrna zaporalesena podkonstrukcijamehka toplotna izolacijaAB zidtrda toplotna izolacijahidroizolacija (2x sloj)

3,0 cm3,0 cm3,0 cm

5,0 x 10,0 cm12,0 cm30,0 cm12,0 cm

jeklenakonstrukcija

lesenapodkonstrukcija

lesene vertikalnedeske iz cedre

UV odporna folijaza fasade srežami

F A S A D N I P R E R E Z - f a s a d a M 1 : 1 0

Priloga 9

- 0,02

+ 3,50

+/- 0,00

- 0,18

- 1,05

-0,30

+ 2,80

+ 3,00

2 %

2 %

Z1

S1


geotekstil

lesenaposteljica

pločevina

sidra

S2

S2


2,0 cm5,0 cm

8,0 cm3,0 cm

12,0 cm30,0 cm


6,0 cm0,5 cm

15,0 cm

4,0 - 15,0 cm20,0 cm1,5 cm

Z3

2 %

S3

notranja senčila screenrolo

zasteklitev

alu okno

tlakovciposteljica izmivke

S3tlakovciPE folijaposteljica iz mivkeutrjen gramozni tampongeotekstilzemljina

2,0 cm

9,0 - 11,0 cm30,0 cm

Z3lesene vertikalne letvezračni slojjekleni nosilecvetrna zaporalesena podkonstrukcijamehka toplotna izolacijaAB zidtrda toplotna izolacijahidroizolacija (2x sloj)

3,0 cm3,0 cm3,0 cm

5,0 x 10,0 cm12,0 cm30,0 cm12,0 cm


12,0 cm

30,0 cm

Z1

F A S A D N I P R E R E Z - z a s t e k l i t e v M 1 : 1 0

Priloga 10

F O T O G R A F I J E M A K E T E

Priloga 11

Documents

ARHITEKTURNO IZVEDBENI VIDIKI: PROJEKT ATRIJSKE HIŠE · času, ko se je na Kreti razvila bogata stanovanjska kultura, pa je mikenska civilizacija na kopnem poznala tip stanovanjske