Click here to load reader

Apoplexia cerebri Insultus cerebri - ЦЕНТАР ЗА ... · PDF fileHemoragi~na cerebro-vaskularna bolest koja {to mo`e da bide: - Cerebralna hemoragija i - Subarahnoidalna hemoragija

  • View
    219

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Apoplexia cerebri Insultus cerebri - ЦЕНТАР ЗА ... · PDF fileHemoragi~na...

Apoplexia cerebri

Insultus cerebri

MOZO^EN UDAR

Definicija

Mozo~niot udar, cerebro-vaskularen insult ili u{te poznat kako {log, pretstavuva sostojba na nagol

prestanok na funkcionirawe na odredeni mozo~ni

}elii (o{tetuvawe na mozo~niot parenhim), a

nastanuva kako rezultat na nedostatok na hranlivi

materii glikoza i kislorod.

Etiologija1. Tranzitorna ishemi~na ataka (TIA);

2. Stresni sostojbi, gri`ite, familijarnite i ekonomskite problemi;

3. Endogeni faktori na rizik: Zgolemen krven pritisok, arterioskleroza i ateroskleroza. [e}erna bolest Srcevi zaboluvawa; Hiperholesterinemija; Promeni vo koagulacija-viskoznost na krv; Pu{ewe, alkohol; Obeznost; Namalena fizi~ka aktivnost; Vozrast ; Klimatski faktori; AV malformacii-anevrizma; Genetski faktori

Patofiziologija

Spored patofiziologijata na nastanuvawe na mozo~niot insult ja imame slednava podelba:

Ishemi~na cerebro-vaskularna bolest koja {to pak mo`e da nastane na 2 na~ina:

- Cerebralna tromboza i

- Cerebralna embolija

Hemoragi~na cerebro-vaskularna bolest koja {to mo`e da bide:

- Cerebralna hemoragija i

- Subarahnoidalna hemoragija

Cerebralna tromboza

(Trombosis cerebri)

Cerebralna tromboza vsu{nost pretstavuvaat zatnuvawe na nekoj od krvenite sadovi naj~esto so aterosklerotski materijal ili krven koagulum koj poteknuva od izmenetata karotidnata arterija ili od drgo mesto.

Pri~ini za pojava na cerebralen

infarkt

arterioskleroti~ni zaboluvawa na intrakranijalniteili ektrakranijalnite krvni sadovi;

cerebralna embolija kaj revmatska srceva bolest;

miokarden infarkt;

atrijalna srceva fibrilacija;

subakuten bakteriski endokardit ili nebakteriskitromboti~en endokardit;

redukcija na cerebralniot krvotok od silnahipotenzija ili disritmija poradi srcevo zaboluvawe;

cerebralen arteriski spazam koj e pridru`na pojava kajsubarahnoidalna hemoragija;

generalizirana cerebralna hipoksija od kardio-pulmonalna insuficiencija;

pulmonalna embolija i truewe so jaglerod monoksid; cerebralna tromboza poradi arteritot, kolagenata

vaskularna bolest, arteritot na golemite arterii, bakteriskiot arterit, vklu~uvaj}i go i sifilisot;

cerebralna tromboza poradi policitemija ili ishemija, predizvikana od silna anemija;

cerebralna arteriska vazokontrikcija sledena so migrena;

disekantna anevrizma od aorta ili na golemite krvonosni sadovi na vratot.

Koga mozokot ima akutno ili kompletno prekinuvawwe na dovodot na kislorod, EEG

promenite se javuvaat vo narednite 10-12 sekundi a ve}e po 3-10 minuti nastanuva ireverzibilno

o{tetuvawe na nevronite vo mozo~nata hemisfera.

Cerebralna embolija

Cerebralna embolija pretstavuva okluzija nakrvniot sad so:

mali par~inja tromb,

tumor,

masni kapki,

vozduh i drugi supstancii,

delovi ili grupa bakterii.

Etiologija

1. Pri~ini od kardijalno poteklo:

Akutna fibrilacija i drugi aritmii;

Miokarden infarkt;

Akuten ili subakuten bakteriski endokardit;

Srcevo zaboluvawe bez aritmija ili muralna tromoza;

Komplikacii pri kardijalni operacii;

Protezi na valvuli;

Prolaps na mitralna valvula;

2. Pri~ini od nekardijalno poteklo:

Arterioskleroza na aorta i na karotidni arterii;

Arterioskleroza na cerebralni arterii, bazilarna, vertebralna, sredna cerebralna arterija;

Tromboza na pulmonalnite veni;

Trauma na belite drobozi so vozdu{na embolija;

Fraktura na koska so razvitok na masna embolija;

Tumorni embolusi;

Komplikacii pri hiru{ki intervencii na vrat i toraks.

3. Neodredeni pri~initeli

Tranzitorna ishemi~na ataka (TIA)

od karotidniot arteriski sistem

TIA pretstavuva akutno nastanat fokalen deficit koj e lokaliziran vo odredena vaskularna

teritorija, a trae pokratko od 24 ~asa.

Simptomatologijata na TIA, od levata karotidnaarterija se manifestira so pojava na minlivadisfazija, desnostrana piramidalna slabost, kako naliceto taka i na ektremitetite, o{tetuvawe nalevoto oko i na desnoto vidno pole, parestezii nadesnata strana.

TIA od desnata karotidna arterija manifestirasli~ni simptomi, no disfazija e retka.

Spored simptomite i znacite imame 2 tipa na cerebralna tromboza:

Progresiven ishemi~en udar (stroke in progression) koj po~nuva momentalno, no so slabo izrazeni simptomi i znaci, koi vo tekot na nekolku ~asa retko vo tekot na eden den se zgolemuvaat za podocna da go dostignat svojot maksimum vo izrazenosta.

Kompleten ishemi~en mozo~en udar (completed stroke) koj nastanuva vo tekot na nekolku ~asa.

Dijagnoza

Anamneza

Nevrolo{ki pregled

Drugi ispituvawa

likvor

EEG

KTM

NMR

CT ili MRI angiografija

Terapija

antikoagulantna terapija,

vazoaktivna terapija,

centralni stimulansi,

metabolni aktivatori,

hemodilatatori,

kalcium blokatori,

antiedematozna terapija,

kardijalni glikozidi,

antiaritmici.

Tromboliza-na~in za lekuvawe na cerebralna tromboza

HEMORAGI^EN CEREBRALEN

SINDROM (HCS)

HCS gi opfa}a:

Intrakranijalnoto krvarewe i

Subarahnoidalnoto krvarewe

Nastanuvaat so izlevawe na krvta vo mozo~nototkivo ili vo prostorot me|u mozo~nite obvivki, pri{to se javuva te{ka klini~ka slika poradi pritisokna okolnoto mozo~no tkivo, otok i nepovolniteefekti od razgradenite produkti na krvta.

Etiologija

Arteriska anevrizma od kongenitalno ili

zdobieno;

AV malformacija;

Hipertenzivni vaskularni naru{uvawa;

Vaskularna lezija pridru`ena so primaren ili

metastatki tumor na mozokot;

Sistemski krvavi dijatezi

Subarahnoidalna hemoragija

(Haemorrhagia subarahnoidalis)

Subarahnoidalno krvarewe pretstavuva izlevawe na krvta vo subarahnoidalniot prostor, predizvikano od bilo koja pri~ina, so pojava na klini~ka slika na dramati~en apoplekti~en insult.

Subarahnoidalna hemoragija(simptomi)

Pojava na momentalna glavobolka, posebno izrazena pri fizi~ki ili emocionalen stres i napor so fotofobija i silen nagon za povra}awe;

Hemiptoza i pozitivni meningialni znaci;

Epilepti~ni napadi od fokalen tip;

Hemipareza so tendencija za podobruvawe, kako i za naru{uvawe na senzibilitetot.

Intracerebralna hemoragija

(simptomi)

intenzivna glavobolka;

gadewe i povra}awe;

dezorientiranost i konfuznost;

naru{uvawe na svest;

nevrolo{ki deficit.

Obi~no, vo komatozna sostojba glavata na bolniot e svrtena kon `ari{teto, negovoto lice e zacrveneto, podueno i ispoteno.

Poradi paraliza na facijalniot nerv od centralen tip se javuva mlitav obraz i fenomen na pu{ewe lule.

Pulsot na bolniot e poln, napnat i pravilen. Di{eweto e bu~no, dlaboko.

Zenicite se pro{ireni i ne reagiraat na svetlost.

Dijagnoza

Anamneza

Nevrolo{ki status

Drugi ispituvawa:

-likvor

-KTM

-CT i MRI angiografija

Terapija

Konzervtivna koja se prezema vedna{ po nastanuvawe na insultot i

Hiru{ka, neposredno otkako }e se utvrdi pri~initelot na hemoragijata.

Glavni znaci pri mozo~en udar

ACT F.A.S.T

Mozo~en udar

Search related