Aplikacija za vodenje Registra kmetijskih gospodarstevrkg.gov.si/GERK/documents/RKG_prirocnik_julij_2010.pdf · Aplikacija za vodenje Registra kmetijskih gospodarstev Priročnik za

Aplikacija za vodenje Registra kmetijskih gospodarstev

Priročnik za uporabo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, julij 2010

Priročnik za uporabo RKG aplikacije

1

1. REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (RKG) ................................... 2 1.1. Pravne podlage ................................................................................................. 2 1.2. Pomen izrazov.................................................................................................. 2

2. UVOD V APLIKACIJO ZA VODENJE RKG ................................................. 5 3. ORGANIZACIJA SESTANKOV ................................................................... 12 4. VPIS NOVEGA KMG .................................................................................... 16 5. SPREMINJANJE PODATKOV V RKG ........................................................ 22 6. UREJANJE PODATKOV O TRAJNIH NASADIH....................................... 27 7. GRAFIČNA APLIKACIJA............................................................................. 31

7.1. Urejanje GERK-ov......................................................................................... 40 8. PLANINE IN PAŠNIKI - POSEBNOSTI....................................................... 53 9. VPIS ZAHTEVKA ZA SPREMEMBO DEJANSKE RABE ......................... 55 10. PREKRIVANJA – VPIS IN REŠEVANJE..................................................... 60 11. OBNOVA VINOGRADA............................................................................... 64 12. GERK-I IZVEN SLOVENIJE......................................................................... 65 13. VPIS GERK-ov V RKG – DEFINICIJE, PODROBNEJŠA PRAVILA......... 66

13.1. Definicija GERK-a....................................................................................... 66 13.2. Podrobnejša obrazložitev pravil za določanje površine in dejanske rabe GERK-a................................................................................................................. 67 13.3. Vrste dejanske rabe GERK-a ....................................................................... 75 13.4. Opisi posameznih vrst dejanske rabe GERK-ov .......................................... 75 13.5. Druge kmetijske površine............................................................................. 82


2

KMG - skupni pašnik (v nadaljevanju: SKP) je oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se del leta izvaja paša živali in ki obsega enega ali več skupnih pašnikov. Skupni pašnik predstavlja zemljišča v skupni uporabi pašnih interesentov, namenjena

1. REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (RKG)

Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: RKG) je osrednja zbirka podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (v nadaljevanju: MKGP), ki se povezuje z vsemi ostalimi zbirkami podatkov, ki se navezujejo na kmetijsko gospodarstvo (npr. register pridelovalcev grozdja in vina, evidenca imetnikov rejnih živali itd.). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu (nosilec, namestnik, člani kmetije, zemljišča v uporabi – GERK …). Podatki iz RKG se uporabljajo za prijavo in kontrolo finančnih podpor ter drugih ukrepov kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva ter za načrtovanje kmetijske politike. V RKG se morajo vpisati kmetijska gospodarstva na območju Republike Slovenije, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih pogojev:

- so vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva po predpisih ministrstva; - uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali druge ukrepe

kmetijske politike; - so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence ali registre

po drugih predpisih; - imajo v uporabi:

- najmanj 1 ha zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali

- najmanj 0,1 ha hektar oljčnikov ali - najmanj 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali

lupinarja ali - hmeljišče.

- tržijo pridelke, ki jih pridelujejo. V RKG se lahko vpišejo tudi druga kmetijska gospodarstva, ki se jim po prejšnjem odstavku ni treba vpisati. Podatke za vpis in spremembe podatkov, vpisanih v RKG, mora nosilec sporočiti upravni enoti. Spremembe podatkov mora sporočiti najkasneje v tridesetih dneh od nastanka spremembe.

1.1. Pravne podlage Pravna podlaga za RKG so naslednji predpisi:

- Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), - Zakon o vinu (Uradni list RS, št. 105/06), - Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno

prečiščeno besedilo), - Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10), - Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni

list RS, št. 122/08, 4/10), - Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (Uradni list RS, št. 62/09).

1.2. Pomen izrazov Register kmetijskih gospodarstev (RKG) je osrednja zbirka podatkov MKGP, ki se povezuje z vsemi zbirkami podatkov, ki se navezujejo na kmetijsko gospodarstvo. Kmetijsko gospodarstvo (v nadaljevanju: KMG) je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:

- pravna oseba, - samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik (v

nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), - kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer

se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik,

- kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik, - kmetijsko gospodarstvo – planina.

KMG-MID je enolična in neponovljiva identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva.


3

skupni paši njihovih živali, ter poslopja in naprave na teh zemljiščih. KMG – planina (v nadaljevanju: IPL je individualna planina, SPL je planina v skupni rabi) je oblika kmetijskega gospodarstva, kjer pašni interesenti del leta izvajajo pašo živali in ki obsega eno ali več planin. Planina je tradicionalna oblika individualne ali skupne rabe zemljišč v alpskem, predalpskem ali dinarskem svetu Slovenije in ima naslednje značilnosti:

- predstavlja geografsko zaokrožena zemljišča in gozd v upravljanju; - na njej je organizirana sezonska paša živali brez vsakodnevnega vračanja

živali; - njena najnižja točka je na nadmorski višini najmanj 750 metrov ali na

nadmorski višini najmanj 400 metrov, kadar je to utemeljeno iz geografskih, zgodovinskih ali drugih razlogov;

- lahko ima gospodarske objekte ter objekte in naprave za oskrbo ljudi in živali.

Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Sedež oziroma naslov kmetijskega gospodarstva pomeni lokacijo, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oz. objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti. Naslov se opredeli z naslednjimi podatki: občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, pošta. Če se pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oz. objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti nahaja na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navede podatek o občini in naselju oziroma o geografskih koordinatah lokacije. Zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva so zemljišča, za katera ima nosilec pravico do uporabe. Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike oziroma sodeluje pri izvajanju ukrepov kmetijske politike in posreduje podatke v evidence z delovnega področja MKGP.

Namestnik nosilca kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju namestnik nosilca) je popolnoma poslovno sposobna fizična oseba, ki se v primeru smrti nosilca določi kot nov nosilec KMG. Gospodinjstvo je v skladu s predpisom, ki ureja prijavo prebivališča, skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb; Evidenca gospodinjstev je pregled gospodinjstev na območju pristojnega organa, za katerega se vodi evidenca stalno prijavljenih posameznikov na podlagi predpisov, ki urejajo prijavo prebivališča. Člani kmetije so fizične osebe, ki so člani gospodinjstev, pripisanih na kmetijo, in so starejši od 15 let. GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako dejansko rabo, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. GERK-PID je neponovljiva identifikacijska številka GERK-a. GERK-PID se uporablja v vseh zbirkah podatkov, ki se navezujejo na zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva.


DOLOČBE PREDPISOV V ZVEZI Z VPISOM NOSILCA, NAMESTNIKA NOSILCA, GOSPODINJSTEV IN ČLANOV KMETIJE

4

Vpis nosilca in namestnika nosilca Člani kmetije, ki so lastniki oz. solastniki kmetije, izmed članov kmetije določijo nosilca in njegovega namestnika in o tem obvestijo upravno enoto. Kmetijsko gospodarstvo ima enega nosilca. Subjekt je lahko nosilec samo enega kmetijskega gospodarstva oziroma enega ali več kmetijskih gospodarstev SKP oziroma IPL ali SPL. Izjemoma je subjekt, ki je že nosilec kmetijskega gospodarstva, lahko hkrati tudi nosilec kmetije, ki je v postopku izbrisa (za dokončanje postopkov v skladu s pravilnikom o RKG). Če kmetija nima več nosilca, postane nosilec njegov namestnik, ali če tudi tega ni, do določitve novega nosilca opravlja njegove naloge najstarejši član kmetije, ki je lastnik ali solastnik kmetije. Nosilec in namestnik nosilca morata biti popolnoma poslovno sposobni fizični osebi. Če je na kmetiji samo en član kmetije, ki je popolnoma poslovno sposoben, kmetija nima namestnika nosilca. V določenih primerih lahko nosilec KMG poda pisno izjavo, na podlagi katere vpis namestnika nosilca ni več obvezen, čeprav so na gospodinjstvih na KMG osebe, ki bi lahko bile namestnik nosilca. Pisno izjavo lahko nosilec KMG poda kadar:

- je nosilec KMG edini lastnik in nihče od preostalih članov kmetije noče biti namestnik nosilca;

- je nosilec KMG določen kot začasni skrbnik ali začasni zastopnik za kmetijo po odločitvi sodišča;

- so poleg nosilca na kmetiji le še onemogli oz. starejši člani kmetije. Nosilec je za vpis v RKG dolžan pridobiti soglasja vseh lastnikov in solastnikov za uporabo kmetijskih zemljišč, ki so sestavni del kmetijskega gospodarstva. V primeru kmetije se za izvajanje tega pravilnika soglasje, s katerim član kmetije soglaša, da je drug subjekt nosilec, šteje kot soglasje za uporabo kmetijskih zemljišč, ki so v lasti ali solasti tega člana kmetije.

Vpis gospodinjstev in članov kmetije Na kmetijo je lahko vpisano eno ali več gospodinjstev, na katerih se en ali več članov ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Polnoletne osebe, ki so v skladu s predpisom, ki ureja prijavo prebivališča, vpisane v evidenco gospodinjstev kot člani gospodinjstva, morajo soglašati z vpisom gospodinjstva na kmetijo. Posamezno gospodinjstvo je lahko vpisano le na eni kmetiji. Podatki o članih kmetije se prevzemajo iz evidence gospodinjstev na podlagi podatkov o gospodinjstvih, ki jih je na vlogi navedel nosilec in katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Kot člani kmetije se vpišejo vsi člani gospodinjstva nosilca kmetije in vsi člani gospodinjstva namestnika nosilca kmetije, ki so starejši od 15 let. Kot člani kmetije se vpišejo tudi vsi člani drugih gospodinjstev, ki so pripisana na kmetijo.

Namestnik nosilca (oz. izjeme) in gospodinjstva vpisujemo le na kmetije to je na KMG, katerih nosilec je fizična oseba.


5

2. UVOD V APLIKACIJO ZA VODENJE RKG V grobem lahko aplikacijo za vodenje RKG (v nadaljevanju RKG aplikacija) razdelimo na dva dela:

- aplikacijo, v okviru katere spreminjamo in vzdržujemo podatke o KMG, vpišemo nov KMG ter urejamo podatke o trajnih nasadih in planinah (poglavja 3 do 6 in 8 do 10),

- grafično aplikacijo, v kateri poteka grafično delo z GERK-i in urejanje atributov GERK-ov (poglavje 7).

PRIJAVA V RKG aplikacijo se prijavimo preko RKG portala: http://rkg.gov.si./GERK/ (Slika 1) Ko se prijavimo z uporabniškim imenom in geslom (Slika 1a) se v oknu ''Aplikacije'' pojavi povezava na ''Register kmetijskih gospodarstev'' (Slika 1b).

Slika 1: RKG portal.

Za vajo in testiranje je namenjena testna RKG aplikacija. Nahaja se na spletnem naslovu http://rkg.gov.si/GERKtest/. Od prave se razlikuje po barvi in ažurnosti podatkov (Slika 2), funkcije so v obeh aplikacijah enake.

Slika 2: Testni RKG portal.

Ob prijavi in izbiri povezave ''Register kmetijskih gospodarstev'' se odpre novo okno (Slika 3), v katerem sta ob prijavi dva razdelka (Slika 3a,b). Povezave levo od razdelkov (Slika 3č) so odvisne od stopnje pravic uporabnika.

Slika 3: Prva stran - podatki o uporabniku in odprtih sestankih.

Uporabnik ima lahko pravice za vpogled ali pravice za urejanje podatkov. Obseg pravic je dodeljen glede na uporabnikove potrebe za delo v aplikaciji. Ob prijavi so v prvem razdelku kontaktni ter nekateri drugi podatki o prijavljenem uporabniku

a

a

č

b

c

b

http://rkg.gov.si./GERK/

http://rkg.gov.si/GERKtest/


(Slika 3a). Tu se nahaja tudi gumb ''Spremeni geslo'' (Slika 3c). Geslo je priporočljivo občasno spremeniti, spremenimo pa ga tako, da po kliku na gumb za spremembo gesla v novem oknu ustrezno izpolnimo polja (Slika 4).

6

Slika 4: Sprememba gesla.

V razdelku ''Odprti sestanki'' (Slika 3b, Slika 5) so navedeni sestanki ki jih ima odprte uporabnik, ki se je prijavil v aplikacijo (Slika 3). Iz seznama odprtih sestankov je razvidno tudi njihovo stanje (Slika 5a):

- P planiran sestanek, - V vabljen, - O v obdelavi, - T topološko urejen in - Z zapisnik natisnjen.

Slika 5: Odprti sestanki uporabnika.

Na prvi strani se levo od zgoraj opisanih razdelkov nahaja tudi seznam povezav (Slika 3č):

- ''Prva stran'' – Prikaže se tudi ob prijavi v aplikacijo (Slika 3). Odpreta se zgoraj omenjena razdelka ''Podatki o uporabniku'' ter ''Odprti sestanki''.

- ''Moji sestanki'' – Prikažejo se uporabnikovi sestanki. Pregledujemo lahko opravljene in naročene sestanke, razporejeni so po mesecih za nazaj in naprej.

- ''Moja Organizacija'' – Prikažejo se osnovni podatki o uporabnikovi organizaciji ter seznam in povezave do podrejenih organizacij. Prikaže se

tudi seznam s povezavami do uporabnikov organizacije ter osnovna statistika za organizacijo. Uporabniki v organizaciji (npr. UE) so osebe, ki imajo dostop do aplikacije, ne glede na to ali imajo pravice za urejanje ali le za vpogled.

- ''Organizacije'' – Odpre se seznam organizacij s povezavami. - ''Dokumenti'' – Povezava do dokumentov (obvestila, RKG pravilnik, vabila

in osnutki dokumentov, uporabniški priročniki in navodila, itd.), razvrščenih po mapah.

- ''Izpisi'' – Iskalniki, s pomočjo katerih poiščemo npr. seznam KMG po občini/upravni enoti. Vsa iskanja se beležijo v bazo.

- ''Forum'' – Povezava na forum RKG, dostopen tudi preko RKG aplikacije V forumu so tekoča obvestila in odgovori na pogosta vprašanja glede RKG.

- ''Izvoz GERK-ov'' – Izvozimo lahko GERK-e v grafični obliki skupaj s pripadajočimi atributnimi podatki. Format grafične datoteke, v kateri so izvoženi GERK-i, je *.shp. Odpremo jo lahko v grafičnih in GIS programih, ki podpirajo ta tip datoteke. Format datoteke, v kateri so atributni podatki GERK-a je *.dbf.

- ''Šifranti'' – Povezava na šifrante (npr. šifrant rabe, šifrant KO, šifrant subjektov, šifrant sort, podlag …) in iskalnike za poizvedbe po posameznih šifrantih.

- ''Odjava'' – s klikom na povezavo se odjavimo iz aplikacije. Aplikacija prijavljenega uporabnika odjavi samodejno, če je neaktiven več kot 30 minut.

a ISKANJE KMG Da lahko začnemo sestanek, ali samo pregledamo GERK-e oz druge podatke določenega KMG, moramo ta KMG najprej poiskati. V iskalno polje vnesemo KMG-MID in kliknemo na gumb ''?'' (Slika 6a):


7

Slika 6: Iskanje KMG.

Slika 7: Napredno iskanje KMG.

Če nosilec svojega KMG-MID ne pozna, ga poiščemo s pomočjo naprednega iskanja. S klikom na gumb ''Napredno iskanje'' (Slika 6b) se odpre okno ''Iskanje kmetijskega gospodarstva'' (Slika 7). V polja vpišemo podatke o nosilcu KMG ali podatke o naslovu KMG in kliknemo ''Išči''. Pri iskanju je smiselno vpisati iskalne kriterije le v eno ali dve iskalni polji. Najpogosteje poizvedujemo po priimku in imenu ali po EMŠO nosilca KMG (Slika 7a). Aplikacija v novem oknu prikaže rezultate poizvedbe. Če aplikacija javi, da ni podatkov, ki bi ustrezali iskalnim pogojem, opravimo ponovno poizvedovanje in smo pri tem pozorni, da pravilno vpišemo vse podatke.

a

b PODATKI O KMG IN SESTANKIH - RAZDELKI V APLIKACIJI Ko izberemo KMG, se prikaže naslednjih pet razdelkov: Podatki o KMG (Slika 8a), Detajlni podatki (Slika 8b), Naslednji sestanek (Slika 8c), Grafična aplikacija (Slika 8d) ter Zadnji sestanek (Slika 8e). S klikom na Prikaži/Skrij poleg imena okna (Slika 8b,e), prikažemo oziroma skrijemo podrobnejše podatke v razdelku. Poizvedujemo lahko po vseh KMG in po vseh podatkih o KMG, ne da bi pred tem pričeli sestanek. Najpogosteje poizvedujemo po osnovnih ali detajlnih podatkih o KMG. Osnovni podatki o KMG so navedeni v razdelku ''Podatki o KMG'' (Slika 8a) ''Detajlni podatki'' pa v naslednjem razdelku (Slika 8b). V razdelku ''Naslednji sestanek'' (Slika 8c) urejamo sestanke za KMG. S klikom na gumb ''Vnesi nov sestanek'' (Slika 8č), določimo termin sestanka in nato tudi začnemo sestanek (glej poglavje 3).

a V razdelku ''Grafična aplikacija'' je, v primeru, da nimamo začetega sestanka, na voljo le povezava na ''Pregledovalnik'' (Slika 8d). Pregledovalnik je namenjen pregledovanju GERK-ov in vpisu v sloj Obnova vinogradov (glej poglavje 11). Če sestanek pričnemo, aplikacija na tem mestu ponudi tudi povezavo na grafično aplikacijo za urejanje GERK-ov, ''Urejevalnik'' (Slika 69b) (glej poglavje 7). V razdelku ''Zadnji sestanek'' (Slika 8e) so podrobnejši podatki o predhodnem sestanku za ta KMG (Slika 9). S klikom na gumb ''Spremeni SPIS vezo'' (Slika 9a) lahko spremenimo številko zadeve zadnjega sestanka za izbrani KMG. Številko zadeve lahko spremeni le uporabnik, ki je opravil zadnji sestanek. S klikom na gumb ''Izpis stanja na KMG'' aplikacija ustvari izpis stanja na KMG v *.pdf formatu.


Tiskanje izpisa stanja na KMG je omogočeno vsakemu uporabniku za vsak KMG, vendar pa za izpis stanja na KMG lahko zaprosi nosilec ali člani KMG, za katerega se tiska izpis. Na izpisu stanja na KMG so podatki o KMG (GERK-i, člani kmetije,…) z zadnjega sestanka. Za tiskanje izpisa stanja na KMG ne začnemo sestanka.

8

Slika 8: Podatki o KMG.

a a b

Slika 9: Podatki o zadnjem sestanku.

PRIMERI POIZVEDOVANJA OP APLIKACIJI IN KONTROLE

b Po podatkih poizvedujemo preko povezav, ki so označene tako, da je tekst obarvan z modro barvo, v nekaterih primerih pa je tudi podčrtan. S klikom na povezavo odpremo okno s podrobnejšimi podatki.

c

č SEZNAM SESTANKOV: Če v oknu z detajlnimi podatki kliknemo na povezavo ob tekstu ''Število sestankov'' (Slika 10a), se odpre novo okno ''Seznam sestankov'' v katerem so izpisani sestanki, ki so bili opravljeni za KMG (Slika 11).

d

e SEZNAM GERK-ov ZA POLJUBNI SESTANEK: V seznamu sestankov je več povezav. Tako nas povezava v stolpcu ''KMG-MID'' (Slika 11a) vrne na osnovno stran izbranega KMG. Povezava v stolpcu ''GERK-i'' (Slika 11b) prikaže seznam GERK-ov za tisti sestanek, pri katerem kliknemo na povezavo (Slika 12). V seznamu GERK-ov (Slika 12) so navedeni osnovni podatki o GERK-ih (Površina, Domače ime, itd. (Slika 7a)). S klikom na GERK-PID (Slika 12b), se grafično prikaže izbrani GERK (Slika 13). Če ima KMG več kot 50 GERK-ov, jih aplikacija v seznamu GERK-ov prikaže na več straneh. Med posameznimi stranmi se premikamo tako, da kliknemo ''Nazaj/Naprej'' (Slika 12č).


9

SEZNAM GERK-ov ZADNJEGA SESTANKA: Seznam GERK-ov z zadnjega sestanka torej GERK-ov, ki so trenutno na KMG, dobimo s klikom na povezavo ob tekstu ''Število/Površina GERK-ov'' (Slika 10a).

Slika 10: Detajlni podatki.

Slika 11: Seznam sestankov za KMG.

ZGODOVINA GERK-a: S klikom na povezavo v stolpcu ''Zgodovina'' (Slika 12c) v seznamu GERK-ov zadnjega sestanka vpogledamo v zgodovino GERK-a (Slika 14). Iz zgodovine GERK-a je razvidno, kdaj so bile na GERK-u izvedene spremembe (sprememba KMG, površine, domačega imena, rabe) ter kdo jih je izvajal (Slika 14).

cb a

a

č

Slika 12: Seznam GERK-ov na kmetijskem gospodarstvu.

b

Slika 13: Grafični prikaz GERK-a iz seznama GERK-ov.

Slika 14: Zgodovina GERK-a.

KONTROLE NA KMG: V oknu ''Detajlni podatki'' (Slika 10) je povezava na ''Seznam kontrol na KMG'' (Slika 10b). Poleg števila kontrol za KMG je zapisan tudi datum zadnje izvedbe kontrole. S klikom na povezavo odpremo okno s prikazom napak za KMG za ta datum (Slika 15). S klikom na povezavo (Slika 15a) aplikacija prikaže podatke v zvezi z napako, pri kateri smo izbrali povezavo. Kontrolo lahko ažuriramo sami. Na dnu razdelka z detajlnimi podatki kliknemo na gumb ''Izvedi kontrolo KMG'' (Slika 10c). Aplikacija odpre okno s prikazom napak, obenem pa

a b

cd


tudi osveži podatke v seznamu (Slika 15). Za izvedbo kontrole ni treba začeti sestanka.

10

Slika 15: Prikaz napak za KMG.

Ločimo tri tipe kontrol: - INFO: kontrole tega tipa so le informativnega značaja in ne vplivajo na

postopke v aplikaciji. Navadno se nanašajo na informacijo o vpisu v evidenco (npr. nosilec je vpisan v RPGV, KMG se nahaja v OMD …);

- WARN: kontrole tega tipa so le informativnega značaja in ne vplivajo na postopke v aplikaciji (npr. domače ime KMG ni določeno …), opozarjajo pa, da je nekaj morda narobe s podatki;

- ERR: kontrole tega tipa preprečijo zaključek sestanka, izjema so le sestanki začeti po uradni dolžnosti. Najpogosteje gre za neskladje z evidenco dejanske rabe, za napačne podatke o sadilnem materialu trajnih nasadov ali napake v zvezi z RKG.

Povezava na seznam kontrol v razdelku ''Detajlni podatki'' (Slika 10b) je vedno obarvana z barvo najvišjega tipa kontrole. Če je rdeče barve, sestanka ne bomo mogli zaključiti. Seznam vseh napak se nahaja v šifrantu napak (Slika 3č). ISKANJE PO IZPISIH V izpisih so na voljo poizvedbe po podatkih iz RKG. Vse poizvedbe, kjer ni mogoče vpisati povpraševanja po datumu, se izvedejo glede na trenutno stanje podatkov. Z izbiro povezave na izpise (Slika 3č) odpremo okno, v katerem izbiramo med izpisi (Slika 16). Izpisi so navedeni z imenom in kratkim opisom vsebine izpisa. S klikom na ustrezno povezavo odpremo iskalnik za izpis (Slika 17).

a

Slika 16: Izpisi v RKG – nabor je odvisen od stopnje uporabnikovih pravic.

Primer: Potrebujemo seznam KMG v upravni enoti Murska Sobota. Med pregledovanjem opisov izpisov ugotovimo, da našim potrebam ustreza izpis z opisom ''KMG po občinah, UE (glede na naslov KMG)''. S klikom na ime izpisa (v našem primeru je to ''KMG UE_1'') odpremo okno s tremi praznimi polji. Vpis v prvo polje ''Opomba izpisa'' ni obvezen, v drugo polje pa vpišemo ime UE za katero želimo izpis. V tretje polje vpišemo ime občine, če izpis potrebujemo le za eno občino. Če potrebujemo izpis za celotno UE, polje ''Ime občine'' izpolnimo s simbolom %.

Slika 17: Vpis kriterijev za izvedbo izpisa.

Aplikacija pripravi izpis in nas vrne na stran z izpisi. Ne tej strani lahko pregledujemo zadnjih 10 izpisov, po katerih smo poizvedovali (Slika 18). Želeni izpis prikažemo s klikom na ikono pri izpisu (Slika 18a). Izpisi so v *.csv formatu, katerega lahko odpremo s programom Microsoft Excel.


a

Slika 18: Do zadnjih izpisov lahko dostopimo tudi kasneje.

11

Podatki o izvedenih izpisih (vrsta izpisa, uporabnik …) se beležijo, tako da je morebitne zlorabe podatkov mogoče ugotoviti. V testni aplikaciji ni vpogleda v izpise.


12

3. ORGANIZACIJA SESTANKOV Za urejanje podatkov v RKG je treba začeti sestanek. VNOS NOVEGA SESTANKA Ko poiščemo KMG se odpre okno s podatki o KMG (Slika 8). V oknu ''Naslednji sestanek'' se nahaja gumb ''Vnesi nov sestanek'' (Slika 8c,č,Slika 19).

Slika 19: Gumb za vnos novega sestanka.

S klikom na gumb se odpre novo okno (Slika 20), v katerega moramo obvezno vpisati, na čigavo zahtevo bo sestanek začet, termin sestanka, predviden čas sestanka, razlog za sestanek ter kdo bo na sestanku prisoten (Slika 20a,b,c). Ostala polja izpolnimo po potrebi. V polju ''Zahteva'' (Slika 20a) s klikom na polje izberemo, na čigavo zahtevo bomo začeli sestanek. Na voljo sta dve možnosti:

- ''Nosilec'' izberemo, ko sestanek zahteva nosilec KMG, torej v primeru ko na sestanek pride nosilec osebno oz. njegov pooblaščenec ali ko vlogo dobimo po pošti;

- ''Po uradni dolžnosti'' izberemo v naslednjih primerih: sprememba nosilca KMG zaradi smrti, vnašanje sprememb na podlagi pravnomočnih odločb (npr. izbris, prepis GERK-a, vpis prekrivajočega GERK-a na podlagi odločbe).

V polju ''Datum sestanka'' (Slika 20a) s klikom na polja izberemo termin začetka sestanka. Če v naslednjem koraku natisnemo vabilo, se nanj natisneta izbrani datum in ura sestanka. V polje ''Predviden čas (min)'' (Slika 20a) vpišemo število minut, predvidenih za sestanek, kar je pomembno le, če sestanke naročamo za naprej. V tem primeru za ves čas, predviden za en sestanek, ne moremo naročiti drugega sestanka.

Slika 20: Določitev termina novega sestanka.

V polje ''Razlog za sestanek'' (Slika 20b) vpišemo razlog za sestanek. Če sestanek začenjamo po uradni dolžnosti zaradi izvršitve odločbe, poleg razloga sestanka vpišemo tudi številko odločbe. V polju ''Prisotnost'' (Slika 20c) s klikom na polje izberemo:

- ''Nosilec'', ko je na sestanku prisoten nosilec KMG, za katerega bomo začeli sestanek;

- ''Pooblaščenec'', ko je na sestanku prisoten pooblaščenec. Pooblaščenec mora imeti veljavno pooblastilo nosilca KMG. V polje ''Pooblaščenec'' (Slika 20c) vpišemo pooblaščenčevo ime in priimek ter številko osebnega dokumenta. Pooblastilo shranimo (original);

- ''Zastopnik'' izberemo pri KMG, katerih nosilec je pravna oseba. V polje pooblaščenec vpišemo ime, priimek ter številko osebnega dokumenta prisotne osebe;

- ''Nihče'' izberemo, ko vnašamo vlogo prejeto po pošti. Če sestanek začnemo po uradni dolžnosti, aplikacija samodejno izbere prisotnost nihče. Ko je v aplikaciji izbrana ta možnost, se na koncu sestanka natisne le izpis iz RKG (v vseh ostalih primerih se natisne tudi zapisnik).

a

b

c

č


Izpolnitev ostalih polj: ''Dodaten tekst za vabilo'', Opomba nosilca'', ''Opomba strokovnega sodelavca'' ter ''Št. zadeve / zveza'' za začetek sestanka ni obvezna.

13

Vseeno je smiselno izpolniti polje ''Št. zadeve / zveza'' (Slika 20č), saj bo številka izpisana na zapisniku sestanka. Številko zadeve lahko vpišemo tudi pozneje, med sestankom, pa tudi po koncu sestanka (vendar le za zadnji sestanek). Izberemo ''Potrdi''. PLANIRANJE SESTANKA Za sestanek v stanju ''Planiran sestanek'' je na voljo več možnosti (Slika 21a-č).

Slika 21: Planiran sestanek.

Kadar želimo popraviti podatke ki smo jih vnesli v prejšnjem koraku (zahteva, prisotnost, razlog …), izberemo ''Popravi podatke sestanka'' (Slika 21a). Z izbiro ukaza odpremo okno, v katerem podatke popravimo in popravek potrdimo (Slika 24). Sestanek pričnemo s klikom na gumb ''Prični sestanek'' (Slika 21b). Šele s tem ukazom se sestanek tudi zabeleži v bazo podatkov. Ukaza ni mogoče preklicati.

S klikom na gumb ''Prekliči sestanek'' (Slika 21c) sestanek prekličemo. KMG se vrne v stanje ''Končan''. S klikom na gumb ''Natisni vabilo'' (Slika 21č) aplikacija zgenerira ''Vabilo na uskladitev podatkov v registru kmetijskih gospodarstev''. V oknu, ki se prikaže, izberemo aplikacijo Adobe Reader (nastavitev je navadno privzeta) in izberemo ''V redu'' (Slika 22) in vabilo natisnemo ali shranimo.

Slika 22: Odpiranje vabila, zapisnika.

Na vabilu sta med drugim izpisana razlog za sestanek ter termin sestanka, vpisana v predhodnem koraku. Če smo vpisali dodaten tekst za vabilo, je izpisan tudi ta. PRIČETEK SESTANKA Po kliku na gumb ''Prični sestanek'' (Slika 21b) se stanje sestanka spremeni iz ''Planiran sestanek'' v ''Topološko urejen''. Urejamo lahko: a b c č

- podatke o kmetijskem gospodarstvu (nosilec, naslov KMG …), - GERK-e (risanje, preoblikovanje, združevanje ...), - podatke o trajnih nasadih (sadilni material).

Poleg urejanja podatkov o KMG lahko po pričetku sestanka še vedno popravljamo tudi podatke sestanka. S klikom na gumb ''Popravi podatke sestanka'' (Slika 23a), aplikacija odpre okno, v katerem lahko spremenimo podatke o prisotnosti na sestanku, opombe nosilca in strokovnega sodelavca ter številko zadeve (Slika 24). Spremenimo lahko torej manj podatkov o sestanku, kot smo jih lahko, ko je bil sestanek še v stanju ''Planiran sestanek''.


14

Slika 23: Trenutni sestanek v stanju topološko urejen.

Slika 24: Sprememba podatkov sestanka.

TISKANJE ZAPISNIKA OZ. IZPISA IN ZAKLJUČEK SESTANKA Po vnosu sprememb v RKG aplikacijo natisnemo zapisnik oz. izpis in zaključimo sestanek. S klikom na gumb ''Natisni zapisnik'' v oknu ''Trenutni sestanek'' (Slika 23b) aplikacija ustvari zapisnik oziroma izpis. Po kliku na gumb ''Natisni zapisnik'', se prikaže okno, v katerem izberemo aplikacijo Adobe Reader (nastavitev je navadno privzeta) in izberemo ''V redu'' (Slika 22). S tem odpremo zapisnik/izpis v izbranem programu, od koder ga nato natisnemo. Lahko ga tudi shranimo na disk.

Izpis iz RKG vsebuje podatke o kmetijskem gospodarstvu, podatke o nosilcu kmetijskega gospodarstva, podatke o namestniku kmetijskega gospodarstva, podatke o ostalih članih kmetije, podatke o grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč – GERK-ih, podatke o trajnih nasadih in morebitne napake na kmetijskem gospodarstvu. Kadar je na sestanku prisoten nosilec ali njegov pooblaščenec, se natisne tudi zapisnik o ustni obravnavi. Zapisnik oz. izpis natisnemo v dveh izvodih. En izvod je namenjen stranki, drugi arhivu upravne enote. Zapisnik podpišeta uradna oseba in stranka, izpis samo uradna oseba. Zapisnik in izpis uradna oseba na zadnji strani tudi ožigosa. Potem ko zapisnik natisnemo, v oknu ''Potrditev tiska zapisnika'' izberemo ''Zapisnik JE bil natisnjen'' (Slika 25).

Slika 25: Potrditev tiska zapisnika v barvi ozadja iz testne aplikacije.

Stanje sestanka se po tem koraku spremeni v ''Zapisnik natisnjen''. Aplikacija nam v tej fazi sestanka ne nudi več gumbov za urejanje podatkov o KMG. V oknu ''Trenutni sestanek'' imamo na voljo več možnosti (Slika 26). S klikom na gumb ''Popravi podatke sestanka'' (Slika 26a) lahko spremenimo podatke o prisotnosti na sestanku, opombe nosilca in strokovnega sodelavca ter številko zadeve (Slika 24). Z izbiro ukaza se stanje sestanka spremeni iz ''Zapisnik natisnjen'' v ''Topološko urejen'', zato moramo zapisnik ponovno natisniti. S klikom na gumb ''Natisni zapisnik'' (Slika 26b) aplikacija ponovno ustvari zapisnik/izpis. S klikom na gumb ''Ponovno odpri sestanek'' (Slika 26c) sestanek vrnemo v stanje ''Topološko urejen'', v katerem lahko ponovno urejamo podatke o KMG. Preden lahko sestanek zaključimo, moramo ponovno natisniti zapisnik. Sestanek zaključimo šele s klikom na gumb ''Zaključi sestanek'' (Slika 26č). Pred tem je sestanek še vedno odprt, kar pomeni, da sestanka za ta KMG ne more začeti

a b


15

nobena druga uradna oseba, da nosilec KMG ne more oddati subvencijske vloge, ...

Slika 26: Trenutni sestanek v stanju zapisnik natisnjen.

Z zaključkom sestanka se stanje zadnjega sestanka spremeni v ''KONČAN''.

Če aplikacija ne ponudi gumba za tiskanje zapisnika, je to zaradi: 1. Grafično aplikacijo smo imeli dalj časa odprto. Rešitev: Osvežimo podatke s tipko F5 ali z ukazom za osvežitev podatkov v orodni vrstici internetnega brskalnika. 2. Grafične aplikacije nismo zapustili s klikom na gumb ''Končaj'' (Slika 116a). V tem primeru je stanje sestanka še vedno ''V obdelavi''. Rešitev: Ponovno zaženemo urejevalnik in v urejevalniku kliknemo na gumb ''Končaj''. 3. Aplikacija je pri preverjanju KMG odkrila napako, ki jo moramo popraviti, da lahko sestanek zaključimo. Gre za napako tipa ERR. Rešitev: S klikom na gumb ''Izvedi kontrolo na KMG'' v oknu ''Detajlni podatki'' (Slika 10) zaženemo kontrolo in pogledamo, za katero napako gre. S klikom na povezavo pri napaki (Slika 15a) nas aplikacija poveže na okno, v katerem nato napako odpravimo.

a b c č


16

4. VPIS NOVEGA KMG Pri vpisovanju novega KMG smo pozorni na določbe Pravilnika o RKG, ki se nanašajo na naslov KMG in na nosilca KMG. PREVERJANJE PRED VPISOM NOVEGA KMG Pred vnosom novega KMG moramo preveriti če KMG na tem naslovu že obstaja. S klikom na povezavo ''Napredno iskanje'' (Slika 27a) odpremo okno ''Iskanje kmetijskega gospodarstva'' (Slika 28).

Slika 27: Vpis novega KMG in napredno iskanje.

V zgornjem delu okna so polja za iskanje po naslovu KMG. Iskati je smiselno le po nekaterih podatkih, npr. po naselju, ulici in hišni številki (Slika 28a). V ustrezna polja vpišemo ustrezne podatke in pritisnemo gumb ''Išči'', ki se nahaja na dnu okna. Če na iskanem naslovu KMG že obstaja, aplikacija ta KMG prikaže v rezultatih iskanja. Če na iskanem naslovu KMG ne obstaja, nas aplikacija obvesti z ''Ni podatkov, ki bi ustrezali iskalnim pogojem''.

Pred vnosom novega KMG aplikacija samodejno preveri, če je oseba, ki jo izberemo za nosilca KMG, že nosilec oziroma član drugega KMG. Če je tako, aplikacija to javi kot napako in novega KMG ne ustvari.

Slika 28: Iskanje KMG po naslovu.

Oseba želi ustvariti nov KMG na naslovu, kjer KMG že obstaja. To je PRAVILNO, če gre tudi dejansko za dve ali več ločenih kmetijskih gospodarstev: 1. Oče je govedorejec, sin ima vrtnarstvo, nahajata se na istem naslovu in nista člana istega gospodinjstva.. Rešitev: Vnesemo nov KMG. To je NAPAČNO, če obstoj dveh KMG na istem naslovu ni upravičen: 1. Sin želi imeti KMG, vendar ima na istemu naslovu KMG že oče, ki se s kmetovanjem ne ukvarja več, saj ga je prepustil svojemu sinu. Rešitev: Spremenimo nosilca KMG iz očeta na sina. 2. Kmetovalec želi vnesti KMG na naslovu, kjer ima KMG že druga oseba (npr. družinski član). V praksi ne gre za dve kmetiji, ampak gre za eno zaokroženo kmetijo. Rešitev: Vpis novega KMG zavrnemo.

a

b

a


ZAČETEK VPISA NOVEGA KMG

17

S klikom na gumb ''Vpiši nov KMG'' (Slika 27b) odpremo okno ''Vnos novega KMG'' (Slika 29). Vnos v prva tri polja, ''Opomba nosilca'', ''Opomba strokovnega sodelavca'' in ''Št. zadeve / zveza'' ter v polje ''Domače ime'' ni obvezen.

Slika 29: Vnos novega KMG.

Vrsto kmetijskega gospodarstva izberemo s klikom na polje pri ''Vrsta'' (Slika 29a) in izbiro ene izmed ponujenih možnosti (Slika 30). Možnost ''Kmetijsko gospodarstvo'' izberemo kadar gre za kmetijsko gospodarstvo, katere nosilec je fizična ali pravna oseba. KMG - Individualna planina, KMG – Skupna planina in KMG – Skupni pašnik, so podrobneje opisane v poglavju 8. Če pri vpisu novega KMG izberemo katero izmed zadnjih treh možnosti, moramo v naslednjem koraku izbiro potrditi s klikom na ''V redu'' (Slika 31).

Slika 30: Izbira vrste KMG.

Slika 31: Dodatno obvestilo pri vpisu novega KMG za planino ali pašnik.

IZBIRA NASLOVA KMG S klikom na ikono pri polju ''Naslov'' (Slika 29b) odpremo okno ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Iskanje po naslovih'' (Slika 32).

aa

b

b

Slika 32: Izbira naslova KMG – Iskanje po naslovih.

V polja vnesemo ustrezne podatke (Slika 32a). S potrditvijo izbire aplikacija poišče naslov v registru prostorskih enot (RPE). Zadetek oziroma zadetke, ki ustrezajo iskalnim pogojem, aplikacija prikaže v novem oknu ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Seznam naslovov'' (Slika 33). Naslov izberemo s klikom na puščico, levo od naslova (Slika 33a). Če aplikacija naslova ne najde, smo se zmotili pri vnosu podatkov ali pa naslova ni v RPE.


18

Slika 33: Izbira naslova KMG – Seznam naslovov.

V RKG se vpisujejo tudi nekateri KMG, katerim ni mogoče vpisati naslova z ulico in hišno številko, npr. nekateri vinogradniki, ki poleg vinograda nimajo objekta s hišno številko, za čebelarje, itd. V takih primerih v oknu ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Iskanje po naslovih'' (Slika 32) izberemo povezavo ''Vnos fiktivnih naslovov'' (Slika 32b). Odpre se okno ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Iskanje po fiktivnih naslovih'' (Slika 34). Vpišemo šifre ali nazive upravne enote/občine/naselja lokacije, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč oziroma rejnih živali.

Slika 34: Iskanje po fiktivnih naslovih.

Slika 35: Izbira fiktivnega naslova.

Fiktivni naslov izberemo s klikom na povezavo ''izberi'' (Slika 35a) pri ustreznem naslovu. S tem določimo naselje, v katerem se nahaja sedež KMG. V naslednjem oknu ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Dodajanje fiktivnega naslova'', lahko fiktivnemu naslovu dodamo tudi koordinate (Slika 36). Y in X koordinate za posamezno lokacijo dobimo preko grafične aplikacije. S klikom na gumb ''Potrdi'', aplikacija odpre okno ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Seznam naslovov'' (Slika 37).

a

Slika 36: Dodajanje koordinat fiktivnega naslova.

a

Slika 37: Končna izbira fiktivnega naslova.

S klikom na puščico (Slika 37a) še enkrat potrdimo izbrani naslov in tako zaključimo postopek vnosa fiktivnega naslova. IZBIRA NOSILCA KMG Za vnos nosilca KMG kliknemo na ikono ob polju ''Nosilec'' v oknu ''Vnos novega KMG'' (Slika 29b) in s tem odpremo okno ''Izberite nosilca - subjektov'' (Slika 38). Preko iskalnika aplikacija išče nosilca med subjekti iz evidenc MKGP. Najhitrejše je iskanje po EMŠO ali priimku in imenu (nazivu za pravno osebo) (Slika 38a). Ko vpišemo ustrezne podatke in potrdimo izbiro, aplikacija prikaže okno z zadetki, ki

a

ustrezajo iskalnim pogojem (Slika 39). Za izbiro ustreznega nosilca kliknemo na puščico (Slika 39a).


19

Slika 38: Iskanje nosilca KMG po evidenci subjektov.

Slika 39: Izbira nosilca KMG.

Če osebe, ki jo želimo vpisati, aplikacija ne najde na ta način, oseba ni vpisana v evidenci MKGP. Podatke moramo zato prenesti iz Centralnega registra prebivalstva (CRP), če gre za fizično osebo, oziroma iz Poslovnega registra Slovenije (PRS), če gre za pravno osebo. S klikom na povezavo ''Vpogled v CRP'' (Slika 38b) odpremo okno, preko katerega vpogledamo v CRP (Slika 40).

Slika 40: Vpogled v CRP.

V prazni polji vpišemo EMŠO osebe, ki jo želimo vpisati kot nosilca KMG, in opravilno številko zadeve ter izvedemo povpraševanje. Odpre se okno s podatki prevzetimi iz CRP in praznimi polji pri kontaktnih podatkih (Slika 41). Vpis kontaktnih podatkov ni obvezen, je pa priporočljiv. Po (morebitnem) vpisu kontaktnih podatkov in kliku na ''Prenesi'', se odpre novo okno (Slika 42), v katerem izberemo puščico. Nato s klikom na ''Potrdi'', prenesemo subjekt in vpisane podatke v evidenco subjektov MKGP.

a

b

Slika 41: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu subjekta iz CRP.

Slika 42: Izbira subjekta za prenos iz CRP.

Če želimo kot nosilca KMG vpisati pravno osebo, ki je v evidenci subjektov ne najdemo z osnovnim iskanjem (Slika 38), jo moramo prenesti iz PRS. S klikom na povezavo ''Vpogled v PRS'' (Slika 38b) odpremo okno, preko katerega vpogledamo v PRS (Slika 43). Po vpisu iskalnih pogojev aplikacija izpiše zadetke (Slika 44). Ustrezno pravno osebo izberemo s klikom na povezavo ''prenesi'' (Slika 44a). S klikom na povezavo v naslednjem oknu (Slika 46a) izbrani subjekt izberemo tudi za nosilca KMG.

a


20

Slika 43: Vpogled v PRS.

Slika 44: Seznam subjektov iz PRS, ki ustrezajo iskalnim pogojem.

Slika 45: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu iz PRS.

Slika 46: Izbira subjekta iz PRS za nosilca KMG.

ZAKLJUČEK VPISA NOVEGA KMG Po izbiri nosilca in naslova novega KMG (Slika 47), izberemo ''Potrdi'', s čimer odpremo novo okno (Slika 48). V tem koraku ustrezno obkljukamo okenca oz. v prazen prostor vpišemo vrsto živali, če je ni na seznamu (Slika 48). Ko izberemo ''Potrdi'', zaključimo z vpisom novega KMG. Aplikacija nas postavi v odprt sestanek za nov KMG s stanjem sestanka ''Topološko urejen''.

a

a


21

Slika 47: Podatke o novem KMG moramo še potrditi.

Na tej stopnji je KMG sicer že vpisan v RKG, vendar kljub temu z vpisom novega KMG še nismo zaključili. Če so na KMG še kakšna gospodinjstva ali če so v okviru KMG kmetijska zemljišča v obdelavi, jih obvezno vpišemo še v okviru tega sestanka. V nasprotnem primeru le še natisnemo zapisnik in zaključimo sestanek.

Slika 48: KMG ima kmetijska zemljišča, govedo in člane kmetije.


22

5. SPREMINJANJE PODATKOV V RKG Za že obstoječi KMG lahko v RKG spremenimo naslov, nosilca, domače ime ter nekatere druge podatke. Pri kmetijah lahko poleg tega spremenimo tudi namestnika nosilca kmetije ter podatke o gospodinjstvih na kmetiji. Vse spremembe vnašamo v oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 8a, Slika 49). Ker so postopki spreminjanja podatkov v RKG enaki postopku vpisa podatkov pri vpisu novega KMG (poglavje 4), so v nadaljevanju le naštete in na kratko opisane možne spremembe. Izjema so urejanje subjektov, dokumentov in kontaktnih podatkov članov kmetije, ki so v celoti opisane v tem poglavju.

Slika 49: Urejanje podatkov o KMG.

SPREMEMBA PODATKOV O KMG Po izbiri gumba ''Podatki o KMG'' (Slika 49a) lahko v okviru spreminjanja podatkov o KMG (Slika 50) spreminjamo domače ime kmetijskega gospodarstva, opombe nosilca KMG in opombe strokovnega sodelavca (opombe se nanašajo na celotno kmetijsko gospodarstvo). Na dnu okna (Slika 50a) se nahaja drsnik, kjer lahko izbiramo med vrednostma DA in NE. Tu lahko preprečimo spremembe na KMG oz. odklenemo in zaklenemo KMG. Če je KMG zaklenjen, lahko nov sestanek začnemo le po uradni dolžnosti. Po vnosu sprememb in kliku na ''Potrdi'', se spremembe shranijo v RKG.

Slika 50: Spremenimo lahko domače ime, vpišemo opombe ter zaklenemo KMG.

SPREMEMBA NOSILCA KMG S klikom na ''Nosilca KMG'' (Slika 49b), odpremo okno namenjeno spreminjanju nosilca KMG. V oknu je izpisana številka subjekta, ki je trenutno vpisan kot nosilec KMG, poleg okna so vpisani podatki o nosilcu. Novega nosilca poiščemo in vpišemo na enak način, kot vpišemo nosilca pri vpisu novega KMG, do iskalnika pa pridemo s klikom na povezavo (Slika 51a). Po vnosu spremembe izberemo ''Potrdi''.

Slika 51: V okencu je vpisan subj_id (številka subjekta) nosilca KMG.

b

a

a

č

a b c d ef

g

h


23

SPREMEMBA NAMESTNIKA NOSILCA NA KMETIJI S klikom na ''Namestnika nosilca KMG'' (Slika 49f), odpremo okno namenjeno urejanju namestnika nosilca KMG. Če je namestnik vpisan je v oknu izpisana številka subjekta, poleg okna pa so vpisani podatki o namestniku. Če namestnik ni določen je okno prazno. Namestnika poiščemo in vpišemo na enak način, kot vpišemo nosilca pri vpisu novega KMG (poglavje 4), do iskalnika pa pridemo s klikom na povezavo (Slika 52a). Po vnosu spremembe in kliku na ''Potrdi'' se spremembe shranijo v RKG. Če želimo namestnika KMG izbrisati, izbrišemo številko subjekta v okencu (Slika 52a).

SPREMEMBA NOSILCA KMG V PRIMERU SMRTI NOSILCA, ČE NAMESTNIK NOSILCA NI DOLOČEN 1. Pri vnosu novega sestanka izberemo: Zahteva: Po uradni dolžnosti Razlog za sestanek: Sprememba nosilca KMG zaradi smrti (oz. podobno)Prisotnost: Nihče 2. Pričnemo sestanek in spremenimo nosilca KMG, kot je opisano zgoraj. 3. Kliknemo na gumb ''Podatke o KMG'' (Slika 49a) in spremenimo ''Prepreči spremembe na KMG'' iz DA v NE (Slika 50a). Izbrišemo besedilo v oknu ''Opombe strokovnega sodelavca'' (Slika 50b), ki se nanaša na neveljavnost trenutnega nosilca KMG. 4. Obvezno zaključimo sestanek. Ker smo sestanek začeli po uradni dolžnosti z razlogom spremembe pokojnega nosilca, ne smemo spreminjati nič drugega. Če želi nov nosilec narediti katerokoli spremembo na KMG, začnemo nov sestanek, tokrat na zahtevo nosilca, in vnesemo zahtevane spremembe.

a

b

Slika 52: Spreminjanje namestnika nosilca – namestnik ni določen.

Če želimo pri vpisu namestnika uveljavljati izjemo, obkljukamo okence ''Izjava'' (Slika 52b). V polje, ki se pojavi pod okencem, vpišemo razlog za izjemo, ki ga je nosilec kmetije navedel v vlogi. Vpis namestnika na kmetijo nato ni več obvezen. Povezava na izjavo, ki jo je podal nosilec je v oknu ''Podatki o KMG'' na mestu, kjer bi bil sicer vpisan ime in priimek namestnika nosilca. S klikom na to povezavo odpremo okno (Slika 53), preko katerega lahko izjavo uredimo. Da to lahko naredimo, s klikom (Slika 53a) odpremo novo okno, preko katerega omenjeno izjavo izbrišemo ali spremenimo.

a

Slika 53: Prikaz izklopljenih kontrol na KMG.

SPREMEMBA NASLOVA KMG Po kliku na ''Naslov KMG'' (Slika 49c) aplikacija prikaže okno ''Spreminjanje naslova kmetijskega gospodarstva''. S klikom na povezavo (Slika 54a) odpremo okno preko katerega iščemo naslove v registru prostorskih enot. Po vnosu spremembe in kliku na ''Potrdi'', se spremembe shranijo v RKG.


24

Slika 54: Spreminjanje naslova KMG.

VZDRŽEVANJE SUBJEKTOV NA KMETIJI V okviru vzdrževanja subjektov na kmetiji lahko subjekte dodajamo ali brišemo. Kot subjekta na kmetijo vpišemo osebo, ki je na kmetiji zaposlena. Na KMG kjer je nosilec pravna oseba, ta opcija ni mogoča. Subjekte dodajamo in brišemo na enak način kot namestnika nosilca, postopek je opisan v poglavju 5. UREJANJE GOSPODINJSTEV NA KMETIJI Gumb za urejanje gospodinjstev je na voljo le pri kmetijah (KMG, katerih nosilec je fizična oseba) (Slika 49g). Po kliku na gumb se v seznamu gospodinjstev izpiše seznam gospodinjstev na kmetiji in seznam članov kmetije (Slika 55). Gospodinjstvo dodamo tako, da v polje (Slika 55a) vpišemo EMŠO enega izmed članov tega gospodinjstva in kliknemo na gumb ''Dodaj''. Gospodinjstvo se pripiše na kmetijo, kot člani kmetije se vpišejo vsi člani gospodinjstva, starejši od 15 let. Da gospodinjstvo sploh lahko dodamo, mora biti na sestanku vpisana številka zadeve. Gospodinjstvo izbrišemo s klikom na povezavo ''Briši'' pri gospodinjstvu, katerega želimo izbrisati (Slika 55b).

a

b

a

Slika 55: Seznam gospodinjstev na kmetiji.

UKINJANJE KMG Za izvajanje 37. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10) je v RKG aplikaciji mogoč status kmetijskega gospodarstva ''KMG v postopku ukinjanja''. KMG postavimo v tak status s klikom na gumb ''Postavi KMG v ukinjanje'' (Slika 49e). Status omogoča, da kot nosilca na KMG vpišemo tudi osebo, ki je že na nekem drugem KMG vpisana kot član kmetije ali nosilec KMG (razlog je navadno dedovanje ali odločba sodišča). KMG, ki je postavljen v status ''KMG v postopku ukinjanja'' ni več mogoče postaviti nazaj v veljavno stanje, zato se pred izvedbo tega postopka dobro pogovorite s stranko, če je to res tisto, kar želi.


25

IZBRIS KMG Da KMG lahko izbrišemo, mora stranka oddati vlogo za izbris. Pred izbrisom KMG mora stranka v skladu z 39. členom Pravilnika o RKG poskrbeti za izbris podatkov, ki se navezujejo na KMG. KMG izbrišemo po naslednjem postopku: 1.Sestanek začnemo na zahtevo nosilca. 1.a. Izberemo ustrezno prisotnost. 1.b. Pod razlog za sestanek vpišemo kdo in kdaj je podal vlogo za izbris ter razlog za izbris. 2. V okviru sestanka sprostimo vse GERK-e in izbrišemo vsa gospodinjstva, ki so pripisana na KMG. 3. Kliknemo na gumb ''Postavi KMG v ukinjanje''. 4. Kliknemo na gumb ''Izvedi kontrolo na KMG''. Če smo v tem sestanku sproščali GERK-e, nadaljujemo s korakoma 4.a in 4.b. Če ob pričetku sestanka KMG ni imel GERK-ov, nadaljujemo s korakom 5. 4.a. Natisnemo zapisnik oz. izpis in zaključimo sestanek. 4.b. Odpremo nov sestanek in kot razlog za sestanek vpišemo ''Oddaja zahtevka za izbris KMG''. 5. Kliknemo na gumb ''Pošlji zahtevek za izbris KMG'' (Slika 49d).

6. V okno, ki se pojavi, vpišemo obrazložitev zahtevka, kot ga je nosilec navedel na vlogi za izbris KMG ter dodatno informacijo o ureditvi stanja v evidenci imetnikov rejnih živali (kdo bo imetnik živali in ali se lokacija ohrani), če je to potrebno in to informacijo imamo.

Nosilec KMG v postopku ukinjanja ima prav tako določene pravice in obveznosti: - če je prejšnji nosilec pokojni, lahko novi nosilec KMG v postopku ukinjanja pridobi sredstva za ukrepe kmetijske politike, za katere je vložil zahtevek prejšnji nosilec (v tem primeru mora javiti AKTRP svoj bančni račun); - če je prejšnji nosilec pokojni, in novi nosilec ne bo več izvajal ukrepov (OMD, KOP/SKOP) na tej kmetiji, mora AKTRP javiti višjo silo oziroma prenos izvajanja na svoj ali drug KMG (v takšnih primerih res dobro opozorite nosilca, da je s prevzemom vloge nosilca prevzel tudi te obveznosti in da je treba zadeve urediti na AKTRP); - nosilec lahko prenese plačilne pravice na drug KMG; - na KMG v postopku ukinjanja je dovoljeno le sproščanje GERK-ov, ni pa mogoče prevzemati ali spreminjati GERK-ov.

7. Natisnemo zapisnik in zaključimo sestanek. S klikom na gumb ''Pošlji zahtevek za izbris KMG'' (Slika 49d) aplikacija na e-naslov [email protected] samodejno pošlje zahtevek za izbris. O izbrisu KMG oz. morebitnih razlogih, zakaj se KMG ne more izbrisati, dobite obvestilo po elektronski pošti. Ko po e-pošti dobite obvestilo, da je KMG dejansko izbrisan, pošljete stranki dopis, s katerim jo o tem obvestite. DODAJANJE DOKUMENTOV NA KMG Obvezno je dodajanje odločb UE in odločb IRSKGH. Povezavo odpremo s klikom na gumb ''Dokumenti'' v oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 49h). Nov dokument dodamo s klikom na povezavo ''Dodaj zapis'' (Slika 56a). V novem oknu (Slika 57) izmed ponujenih možnosti izberemo ustrezno vrsto datoteke (Slika 57a) in v okno ''Opis datoteke'' (Slika 57b) vpišite vsaj številko dokumenta, lahko pa tudi na kratko opišete, kaj dokument vsebuje. Datoteko, ki jo želite dodati preko gumba ''Brskaj'' (Slika 57c), poiščite na svojem računalniku. Dokument odpremo s klikom na ime datoteke v seznamu dokumentov na KMG (Slika 56b). Dokument izbrišemo s klikom na povezavo ''Briši'' (Slika 56c). Dokumente na KMG lahko pregledujemo in dodajamo na enak način s klikom na gumb ''Dokumenti'' v oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 49h) ali preko povezave na dokumente iz detajlnih podatkov (Slika 10d).

ba c

Slika 56: Seznam dokumentov na KMG.


26

Slika 57: Dodajanje dokumenta na KMG.

UREJANJE KONTAKTNIH PODATKOV SUBJEKTOV Subjektom na KMG lahko urejamo kontaktne podatke – telefonsko številko in elektronski naslov. Za urejanje kontaktnih podatkov nosilca KMG kliknemo na podatke o nosilcu v oknu podatki o KMG (Slika 49b). Odpre se okno s podatki o subjektu, kjer s klikom na povezavo (Slika 58a) odpremo okno za vnašanje kontaktnih podatkov (Slika 59).

Slika 58: Podatki o subjektu.

Slika 59: Spreminjanje kontaktnih podatkov subjekta.

Pri kmetijah na enak način urejamo kontaktne podatke vseh subjektov (nosilca, namestnika nosilca in ostalih članov kmetije). Do povezave na okno s podatki o posameznem subjektu (Slika 58) za vse člane kmetije dostopimo preko povezave za urejanje gospodinjstev, ki se nahaja med ''Podatki o KMG'' (Slika 49g). Za vpis kontaktnih podatkov potrebujemo številko zadeve, ki jo vpišemo v oknu, kjer dodajamo kontaktne podatke (Slika 49). Kontaktne podatke lahko vpisujemo tudi izven sestanka.

a

b

c

a


6. UREJANJE PODATKOV O TRAJNIH NASADIH

27

V okviru aplikacije za vodenje RKG vodimo podatke o trajnih nasadih za vinograde, ekstenzivne sadovnjake, intenzivne sadovnjake, oljčnike in hmeljišča. Podatke o trajnih nasadih je potrebno vpisati za vse zgoraj navedene trajne nasade, če so nosilci KMG zavezanci za vpis v evidence pridelovalcev. Za vpis v evidence pridelovalcev so zavezani:

- pridelovalci oljk, ki imajo v uporabi najmanj 0,1 ha oljčnikov oziroma posameznih oljk,

- pridelovalci sadja v intenzivnih nasadih, ki imajo v uporabi najmanj 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov oziroma 0,1 ha jagodičja ali lupinarjev,

- pridelovalci hmelja, - pridelovalci sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih, ki

uveljavljajo podpore za ukrep kmetijsko okoljskih plačil oz. če izpolnjujejo pogoje za pridelovanje lupinarjev.

- pridelovalci ki pridelujejo grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode in obdelujejo najmanj 0,05 ha vinograda in

- pridelovalci ki pridelujejo grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode in obdelujejo manj od 0,05 ha vinogradov, če dajejo v promet grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode.

Podatki o vpisanih trajnih nasadih so razvidni iz razdelka ''Detajlni podatki'' (Slika 10, Slika 60a). Seznam trajnih nasadov v detajlnih podatkih služi tudi kot povezava za urejanje sadilnega materiala. Če se pri trajnem nasadu spremeni le sadilni material, podatke popravimo preko teh povezav. Če se spremeni oblika ali velikost trajnega nasada, ustrezno spremenimo tudi GERK. Vpis in urejanje sadilnega materiala poteka na podoben način za vse trajne nasade. V nadaljevanju je postopek opisan na primeru vinogradov.

Slika 60: Podatki o vpisanih trajnih nasadih se nahajajo v detajlnih podatkih.

VPIS PODATKOV O TRAJNEM NASADU Kadar so podatki o trajnem nasadu oz. sadilnem materialu že vpisani, jih lahko urejamo preko omenjenih povezav (Slika 60a, Slika 83) ali preko povezave Število/Površina GERK-ov (Slika 60b). Če podatki o trajnem nasadu še niso vpisani, jih najprej vpišemo preko povezave Število/Površina GERK-ov (Slika 60b). V seznamu GERK-ov na KMG (povezava na Slika 60b) so v stolpcu ''Uredi TNS'' (Slika 61a) povezave le za GERK-e z vrstami rabe trajnih nasadov. S klikom na povezavo pri ustreznem GERK-u, odpremo okno, v katerem vpisujemo osnovne podatke o trajnem nasadu. Za različne vrste trajnih nasadov so ponujena različna polja za vpis (Slika 62), sam način vpisa pa je pri vseh enak. Če trajne nasade urejamo s povezavo iz grafične aplikacije (glej poglavje 7), nas povezava poveže na okna iz tega koraka. S klikom na ''Izbriši zapis'' (Slika 62b) lahko zapis o trajnem nasadu tudi izbrišemo. Izbrišemo lahko le tiste zapise, ki nimajo podatkov o sadilnem materialu (opisano v naslednjem podpoglavju).

a

b


28

Slika 61: Preko seznama GERK na novo vpišemo podatke o trajnem nasadu.

Slika 62: Urejanje podatkov o trajnem nasadu - vinograd.

Pri vinogradih lahko urejamo tudi podatke o terasiranosti in zatravljenosti vinograda ter vpisujemo opombe. V seznamu vinogradov, do katerega pridemo s klikom na povezavo v oknu detajlni podatki (Slika 60a), so našteti vsi vinogradi na KMG. Pri vinogradu, katerega podatke bomo urejali, kliknemo na povezavo v stolpcu ''Uredi'' (Slika 67a) in odpremo okno s splošnimi podatki o vinogradu (Slika 68). Podatke ustrezno popravimo ali pa jih z izbiro ''Izbriši zapis'' (Slika 68a) izbrišemo. Če jih želimo izbrisati, moramo predhodno izbrisati ves sadilni material. VPIS PODATKOV O SADILNEM MATERIALU S klikom na povezavo v stolpcu ''sadike'' (Slika 61b) odpremo okno za urejanje podatkov o sadilnem materialu izbranega GERK-a (Slika 63) Vpis je obvezen v vsa polja. Sadilni material lahko za trajni nasad vpišemo tudi če trajni nasad ali KMG kriterijev za obvezen vpis (naštetih v začetku poglavja) ne izpolnjuje. V našem primeru (Slika 63) smo odprli podatke o sadilnem materialu za vinograd. V njem so že trije zapisi. Vpišemo lahko nov zapis sadilnega materiala, obstoječe zapise pa lahko spremenimo ali jih izbrišemo.

UREJANJE VINOGRADA Podatki o vinogradih se vodijo tudi v Registru pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) (pri ostalih trajnih nasadih se podatki vodijo le v okviru RKG). V RPGV je vsakemu vinogradu dodeljena identifikacijska številka (Vinograd MID). Pri urejanju vinograda je potrebno polje s to številko (Slika 62a) ustrezno izpolniti: Če vpisujemo podatke za vinograd, ki še ni vpisan v RPGV, polje pustimo prazno. Vinograd se bo v RPGV vpisal z novo identifikacijsko številko. Vpisati moramo še sadilni material. Če vpisujemo podatke za vinograd, ki je že vpisan v RPGV, v okno vpišemo njegov MID vinograda. Podatki o sadilnem materialu vinograda se iz RPGV prenesejo v RKG. Če so točni, jih ne popravljamo

a

b

a

b


29

Slika 63: Urejanje sadilnega materiala vinograda.

Za vpis novega zapisa sadilnega materiala izberemo ''Dodaj vpis'' (Slika 63a). Številske podatke o sadilnem materialu, npr. število trsov, medvrstno razdaljo ... vpisujemo v prazna okenca. Če je poleg okenca za vpis podatkov na voljo povezava (Slika 64a), kliknemo na povezavo in podatke o sadilnem materialu dodamo preko šifranta (Slika 65). V šifrantu (Slika 65) izberemo in prenesemo ustrezen zapis s klikom na puščico pred zapisom (Slika 65a). Če je pod šifrantom ''Naprej'' obarvan z modro barvo (Slika 65b), se zapisi iz šifranta nahajajo še na eni ali več straneh. Ko ustrezno izpolnimo vsa polja, vpis zaključimo z izbiro ''Potrdi'' (Slika 64a). Če smo z vnosom sadilnega materiala za izbrani GERK/trajni nasad zaključili, se nazaj na prvo stran KMG vrnemo s klikom na številko KMG (Slika 63c).

Slika 64: Dodajanje sadik vinograda.

Slika 65: Izbira sorte vinograda iz seznama sort v šifrantu.

SPREMINJANJE IN IZBRIS PODATKOV O SADILNEM MATERIALU Iz seznama GERK-ov na KMG pri izbranem GERK-u, kliknemo na ikono za urejanje sadilnega materiala (Slika 61b). Zapis izbrišemo s klikom na ''Izbriši zapis'' (Slika 66a). Zapis popravimo tako, da spremenimo vpisane številke v okencu ali ustrezno vrednost izberemo preko šifranta. Izberemo ''Potrdi''.

Sadilni material je podatek o trajnih rastlinah v nasadu in vsebuje zapise o številu, starosti, vrsti, sorti, itd. sadik. Če kot primer trajnega nasada izberemo vinograd, moramo v podatke o sadilnem materialu vpisati število trsov, podlago, gojitveno obliko, leto sajenja in sadilno razdaljo v vrsti ter med vrstama. Če se v istem vinogradu (isti GERK) del sadik razlikuje v kateremkoli od prej vpisanih podatkov, moramo zanj vpisati nov zapis o sadilnem materialu. Torej v primeru vinograda, ki ima zasajenih 200 trt s povsem enakim sadilnim materialom z izjemo letnice sajenja (ki je npr. pri polovici trt 2007, pri polovici pa 2008), moramo vpisati dva zapisa o sadilnem materialu. Sadilni material po enakem ključu vnašamo tudi za druge trajne nasade.

b

a

a

b

a b

c


30

Slika 66: Urejanje oz. brisanje sadik vinograda.

Slika 67: Seznam vinogradov.

Slika 68: Urejanje vinograda.

VPIS PODATKOV O PRIDELKU OLJK Nosilci morajo vsako leto posredovati podatke o pridelku oljk. Podatek vpišemo v okno, ki se odpre s klikom na povezavo pri ''Prijava pridelka oljk'' v detajlnih podatkih o KMG. Odpre se novo okno preko katerega vpišemo pridelek. Omenjene povezave imajo le KMG, ki imajo oljčnike. Za vpis pridelka oljk ni treba začeti sestanka.

Izbris sadilnega materiala in ostalih podatkov o trajnem nasadu je obvezen, če želimo GERK trajnega nasada v grafični aplikaciji združiti ali mu spremeniti rabo. Najhitreje to naredimo po naslednjem postopku:

- v detajlnih podatkih izberemo vrsto trajnega nasada (Slika 60a), - iz seznama trajnih nasadov (Slika 67) izberemo sadilni material trajnega

nasada, ki ga bomo izbrisali (Slika 67b), - če je na trajnem nasadu več sadilnih materialov (Slika 63b), moramo

izbrisati vsakega posebej (Slika 66a), - preko seznama trajnih nasadov izberemo urejanje trajnega nasada (Slika

67a) in izbrišemo zapis (Slika 68a). - GERK združimo ali mu spremenimo rabo.

a

a

a

b


31

7. GRAFIČNA APLIKACIJA Grafično aplikacijo uporabljamo za vpisovanje, spreminjanje in pregledovanje GERK-ov. Uporabljamo jo tudi za vpisovanje planov prekrivanja in obnove vinogradov, za vpis prekrivajočega GERK-a … Zaženemo jo preko več povezav (Slika 69).

Slika 69: Različni načini vstopa v grafično aplikacijo.

a) S klikom na povezavo ''Grafična aplikacija – Pregledovanje'' (Slika 69a) odpremo pregledni način. V grafični aplikaciji so vsi ukazi razen tistih za risanje in urejanje GERK-ov. Za dostop do naslednjih dveh načinov moramo predhodno izbrati KMG. b) S klikom na povezavo ''Pregledovalnik'' (Slika 69b) odpremo grafično aplikacijo v okviru izbranega KMG. Sestanka ni potrebno pričeti. V grafični aplikaciji so na voljo vsi ukazi, razen tistih za vpis in urejanje GERK-ov. Izjema so ukazi za risanje obnove vinogradov, katere lahko vpisujemo tudi izven sestanka. Ker smo

pregledovalnik zagnali v okviru določenega KMG, so v seznamu v grafiki navedeni GERK-i tega KMG. c) Tretji način dostopa do grafične aplikacije je dostop preko urejevalnika. Urejevalnik lahko zaženemo le v okviru sestanka. Tu GERK-e urejamo, torej vpisujemo, spreminjamo meje, domača imena, itd. Zaženemo ga le, kadar GERK-e želimo urejati. Če jih želimo le pregledati, zaženemo pregledovalnik. UVOD IN OSNOVE V nadaljevanju so opisani ukazi grafične aplikacije. Pri večini ukazov je za izbiro ukaza potreben klik z levo tipko na miški, če je drugače, je tako omenjeno v tekstu.

Slika 70: preklop med grafičnim in RKG delom aplikacije.

Vsakič, ko se preko spletnega brskalnika prijavimo v RKG, je v opravilni vrstici na dnu ekrana prikazan gumb s spletnim brskalnikom (na njem piše Ministrstvo za kmetijstvo…) (Slika 70a). Ko zaženemo grafično aplikacijo, se v opravilni vrstici pojavi nov gumb (na njem piše GERK2 …) (Slika 70b). Ko je grafična aplikacija odprta, lahko še vedno urejamo podatke v RKG aplikaciji (npr. poiščemo nosilca KMG, spreminjamo podatke …). Grafične aplikacije nam ni treba zapreti, le v opravilni vrstici moramo preklopiti med aplikacijama. Pri tem je pomembno, da pri preklapljanju nobene od aplikacij ne zaganjamo večkrat. Z odpiranjem novega okna z isto aplikacijo namreč upočasnimo delovanje računalnika. Kadar imamo grafično aplikacijo odprto in želimo vpogledati v RKG aplikacijo, v opravilni vrstici izberemo gumb ''Slika 70a'' ter tako aktiviramo RKG aplikacijo. Ko se želimo vrniti v grafično aplikacijo, v opravilni vrstici izberemo gumb ''Slika 70b''.

a

c

b

a b


SLOJI V GRAFIČNI APLIKACIJI

32

GERK po svoji definiciji odraža dejansko stanje v naravi. Letalski oziroma digitalni ortofoto posnetek (ORTOFOTO) prikazuje stanje v naravi na določen trenutek. Ker je namen grafične aplikacije vpisovanje GERK-ov, njen osrednji del zavzema okno z ORTOFOTO, na katerega vpisujemo GERK-e.

Slika 71: G2-Glavno okno, okno s sloji in statusna vrstica.

GLAVNO OKNO (Slika 71-2) V glavnem oknu je navadno prikazan ORTOFOTO in GERK-i. S spremembo merila lahko na več načinov sliko približamo ali oddaljimo.

Če zavrtimo kolešček na miški naprej oz. nazaj, približamo sliko na sredini. Če se z miško postavimo na sliko, pritisnemo in držimo levo tipko na miški in miško premaknemo (narišemo kvadrat) približamo območje, ki smo ga označili Merilo spremenimo tudi z ukazoma iz orodne vrstice, ki sta opisana v nadaljevanju. Premikanje slike. Ko se želimo po sliki premakniti, se z miško postavimo na sliko, pritisnemo in držimo desno tipko na miški ter miško premaknemo. Na ta način sliko ''primemo'' in jo prestavimo v želeno smer. Velikost glavnega okna, okna s sezamom GERK-ov in ostalih oken v aplikaciji je prednastavljena. Če želimo velikost oken spremeniti, se z miško postavimo na ''mejo'' med oknoma (pikčasta meja med vsemi okni, Slika 71b), pritisnemo in držimo tipko na miški ter mejo premaknemo. S klikom na ikono ''Maximize'' (Slika 71a), glavno okno povečamo čez celoten zaslon. Na prvotno velikost ga zmanjšamo s klikom na isto ikono, ki se v povečanem pogledu imenuje ''Restore''. OSNOVNE IKONE (Slika 71-1) Na zgornjem levem delu so najosnovnejše ikone za delo z aplikacijo (Slika 71-2)

''Osveži sliko'': Slika v glavnem oknu se ponovno izriše. Ukaz uporabimo po tem, ko npr. merimo razdaljo ali površino in v glavnem oknu na sliki ostane meritev.

''Celotno območje'': Na zaslonu se izriše celotno območje Republike Slovenije.

''Okno povečave'': Z oknom povečave na sliki označimo območje, ki ga želimo približati. Za razliko od običajnega povečevanja z oknom (opisanega zgoraj), lahko na ta način sliko povečamo tudi, ko smo v funkciji, npr. risanje GERK-a.

''Prejšnji pogled'': Sliko vrnemo na prejšnji pogled.

''Naslednji pogled'': Sliko vrnemo v stanje pred uporabo ukaza prejšnji pogled.

2

1

3

a

b


''Povečaj merilo'': Sliko oddaljimo, merilo povečamo za 100 %.

''Zmanjšaj merilo'': Sliko približamo, merilo zmanjšamo za 50 %. OKNO S SLOJI, MERILO (Slika 71-2) Sloje si je najlažje predstavljati kot prosojnice. V tej prispodobi je glavno okno tabla, kamor sloje projiciramo, okno s sloji pa grafoskop, na katerega sloje nalagamo. Tisti sloji, ki jih v oknu s sloji vklopimo (vklopljen sloj ima v okencu pred imenom sloja kljukico), se prikažejo v glavnem oknu oziroma na sliki. Na sliki lahko naenkrat prikažemo enega ali več slojev, odločimo se glede na potrebe dela. Z večanjem števila prikazanih slojev se zmanjšujeta preglednost slike in hitrost aplikacije. Ob vstopu v grafično aplikacijo sta prikazana dva sloja, DOF_5 in GERK_SDO. Sloj DOF_5 je najnovejši ORTOFOTO, sloj GERK_SDO pa sloj, v katerem so narisani GERK-i. Ta dva sloja sta za delo z GERK-i nujna in v večini primerov tudi edina potrebna. Sloj vklopimo in izklopimo s klikom v okence levo od imena sloja. Vklopljeni oziroma prikazani sloji imajo v tem okencu zeleno kljukico. Sloji so razvrščeni po skupinah. S klikom v okence pred imenom skupine slojev vklopimo oziroma izklopimo celo skupino slojev. Sloji imajo lahko prikazane tri vrste podatkov: črte, senčenje in tekst. Desno od imena sloja so tri ikone, s katerimi vklopimo prikaz črt, senčenje in izpisovanje teksta. Zelena kljukica na ikoni pomeni, da je nastavitev vklopljena, rdeč križec, da je izklopljena. Tudi tu velja, da se z večanjem števila vklopljenih nastavitev zmanjšuje preglednost slike in hitrost aplikacije. Na slikah Slika 72 in Slika 73 so prikazani nekateri izmed slojev v grafični aplikaciji. Na sliki Slika 72 je na prvem primeru prikazan le sloj ORTOFOTO, na drugem pa sta prikazana sloja ORTOFOTO in GERK. Na sliki Slika 73 sta na prvem primeru prikazana sloja ORTOFOTO in Raba, na drugem pa sloja ORTOFOTO in ZGS.

Slika 72: Prikaz slojev ORTOFOTO (levo) in ORTOFOTO + GERK (desno).

Občasno za delo potrebujemo tudi sloja RABA in ZGS. Sloj RABA prikazuje podatke iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Je kabinetna (po potrebi preverjena na terenu) interpretacija dejanske rabe tal, ki se ciklično (ko je nov ORTOFOTO) obnavlja. Sloj ZGS – Sestoji oziroma ''gozdna maska'' je podatek Zavoda za gozdove Slovenije o pokritosti z gozdom. Podatki ZGS se ciklično (vsakih 10 let) preverjajo na terenu. Vpis GEK-a na območju, kjer je gozdna maska, ni dovoljen, če nosilec nima dovoljenja za krčitev gozda (odločba izdana s stani območne enote ZGS). Pri nekaterih slojih je prikaz sloja omejen z merilom. Namen je hitrejše in bolj pregledno delo z aplikacijo. Za zgoraj omenjene sloje veljajo naslednje omejitve:

- ORTOFOTO: sloj je viden ne glede na merilo, - GERK: sloj je viden pri merilih, večjih od 1:15 000, - RABA: sloj je viden pri merilih, večjih od 1:50 000, - ZGS – Sestoji: sloj je viden pri merilih, večjih od 1:50 000.

33


Slika 73: Prikaz slojev ORTOFOTO + RABA (levo) in ORTOFOTO + ZGS - Sestoji (desno).

Nastavitev slojev Nastavitve slojev, ki so v aplikaciji ob naši prijavi, so prednastavljene tako, da naj bi kar najbolje služile čim lažjemu in preglednejšemu urejanju GERK-ov. Zahtevnejši uporabniki lahko nastavitve prilagodijo. Za podrobnejšo nastavitev sloja v seznamu slojev dvokliknemo na ime sloja, ki ga želimo nastaviti. Aplikacija odpre okno v katerem nastavimo črte, senčenje, tekst … sloja (Slika 74). Za vsak sloj lahko dodatno nastavimo prikaz črt, senčenja in teksta. Pri črtah lahko nastavimo barvo, stil, širino …, pri senčenju barvo, vzorec, prosojnost …, pri tekstu barvo, pisavo, vrednost, velikost … S klikom na ''OK'' ali ''Uporabi'' potrdimo spremembe nastavitev. Aplikacija nastavitev ne shrani, zato jih je potrebno ob vsakem zagonu znova nastaviti.

Slika 74: Nastavitev sloja.

Dodajanje novega sloja Med že obstoječe sloje lahko dodamo nov sloj. Da nov sloj sploh lahko naložimo, moramo imeti na računalniku v isti mapi shranjene datoteke, ki ta sloj vsebujejo. Gre za tri datoteke z istim imenom (ime sloja) in z različnimi končnicami, .shp, .shx, .dbf. Če katera izmed datotek manjka ali če niso shranjene skupaj, aplikacija sloja ne naloži. S klikom na ikono ''Možnosti'', aplikacija ponudi možnost dodajanja novega sloja (Slika 75).

Slika 75: Dodajanje novega sloja, prvi korak.

S klikom na ''Dodaj nov sloj'' odpremo okno (Slika 76), s pomočjo katerega poiščemo ustrezne datoteke.

34


35

Slika 76: Dodajanje novega sloja, drugi korak.

S klikom na ikono (Slika 76a) odpremo okno, preko katerega poiščemo datoteke, ki jih bomo naložili (Slika 77). Ko odpremo mapo, v kateri imamo datoteke shranjene, aplikacija prikaže le datoteko s končnico .shp. Datoteko označimo in izberemo ''Open''.

Slika 77: Dodajanje novega sloja, tretji korak – poiščemo datoteko in jo odpremo.

Aplikacija zdaj pozna povezavo do datotek, ki jih želimo naložiti. V tem koraku lahko preimenujemo ime sloja (Slika 78a), ki ga nalagamo. S klikom na gumb ''Add'' sloj dodamo v seznam slojev.

Slika 78: Dodajanje novega sloja, četrti korak.

Dodani sloj je v oknu s sloji vedno na dnu seznama slojev. Nastavimo ga lahko tako kot ostale sloje. Sloje, ki niso prednastavljeni, moramo ob vsaki novi prijavi v aplikacijo ponovno naložiti.

''Merilo'' Merilo lahko spremenimo tudi v oknu, ki ga prikazuje. S klikom na drsnik desno od merila lahko izbiramo med prednastavljenimi merili. Drug način je, da v okno vpišemo želeno merilo.

STATUSNA VRSTICA (Slika 71-3) Vsakič, ko premaknemo sliko, spremenimo merilo ali vklopimo katerega izmed slojev, se na naš računalnik prenesejo novi podatki. Na sredini statusne vrstice, na dnu okna z aplikacijo, je bodisi siva pika in napis ''V mirovanju'' bodisi rdeča pika in napis ''Nalaganje''. V prvem primeru so na naš računalnik naloženi vsi podatki potrebni za prikaz slike, v drugem primeru pa aplikacija nekatere izmed teh podatkov še prenaša. Smiselno je, da aplikaciji posredujemo nove ukaze le takrat, ko je stanje aplikacije ''V mirovanju'', saj sicer aplikacijo upočasnimo. Desno od prikaza stanja aplikacije so Y,X koordinate, ki predstavljajo koordinate točke, na kateri imamo postavljeno miško. Ko miško premikamo po sliki, se koordinate Y,X spreminjajo. V orodni vrstici je izpisano tudi merilo, v katerem je slika, ter skrajno desno aktivni sloj.

GERK-e rišemo v merilu 1:1000, vendar pa velikost slike na monitorju ni odvisna le od merila, ampak tudi od velikosti monitorja. Če imamo velik monitor (npr. 19''), je torej smiselno risati v merilu, manjšem od 1:1000.

a

a


ISKANJE IN POIZVEDOVANJE PO GRAFIČNI APLIKACIJI

36

Vsi sloji, ki jih lahko prikažemo v grafični aplikaciji, imajo določene atributne podatke, ki jih vpogledamo s poizvedovanjem po aplikaciji.

Slika 79: Ukazi za iskanje in poizvedovanje po aplikaciji.

ISKANJE PO GRAFIČNI APLIKACIJI (Slika 79-1)

''Nastavi center'': Po izbiri ukaza kliknemo na želeno točko na sliki, ki se nato postavi v središče slike.

''Nastavi center XY'': Po izbiri ukaza se pojavi okno, v katerem sta vpisani X in Y koordinati središča slike. Če želimo sliko premakniti drugam, v polje vpišemo novi X in Y koordinati (morata biti ločeni z vejico). Slika se prestavi, merilo pa ostane v enaki velikosti.

''Nastavi okvir pogleda'': Aplikacija v oknu prikaže koordinate oglišč trenutno prikazane slike. Če želimo sliko premakniti na določene koordinate v določenem merilu, v polja vpišemo nove X in Y koordinate.

''Nastavi center ID'': V polje vpišemo številko GERK-a, ki ga želimo poiskati. Med rezultati poizvedbe se izpišejo podatki o GERK-u. Aktiven moramo imeti GERK sloj (glej poglavje 10). ISKANJE PO PARCELAH DIGIRALNEGA KATASTRSKEGA NAČRTA (Slika 79-2) Digitalni katastrski načrt (DKN) so zemljiško katastrski načrti v vektorski digitalni obliki. Aplikacija omogoča iskanje po parcelah DKN. V polje ''Šifra KO'' vpišemo številko katastrske občine, v kateri se nahaja parcela, ki jo želimo poiskati. V polje ''Številka'' vpišemo številko parcele. Če ima parcela več delov, v okno vpišemo število parcelo na način: 123/4. POIZVEDOVANJE PO APLIKACIJI (Slika 79-3)

''Merjenje razdalje'': Z miško se postavimo na točko na sliki, kjer želimo začeti meriti razdaljo. Kliknemo na levo tipko. Ko premikamo miško za seboj ''vlečemo'' daljico, ki se začne v točki, kjer smo začeli meriti. Z miško se postavimo na točko, do katere želimo izmeriti razdaljo, nato spet kliknemo na levo tipko. Merjenje zaključimo s klikom na desno tipko. Na sliki se z rdečo črto izriše izmerjena daljica, v rezultatih poizvedbe se izpiše izmerjena razdalja. Merimo lahko tudi nelinearne razdalje. Za začetek merjenja kliknemo na levo tipko, nato vsakič, ko se smer merjenja spremeni kliknemo levo tipko. Ko izrišemo celotno razdaljo, kliknemo na desno tipko. Tokrat je v rezultatih poizvedbe poleg celotne izmerjene razdalje tudi razdalja po posameznih segmentih meritve.

''Merjenje površine'': Z miško se postavimo na obrobje površine, ki jo želimo izmeriti. Z levim klikom začnemo z meritvijo in nato z levimi kliki obklikamo površino, ki jo želimo izmeriti. Meritev zaključimo z desni klikom. Izmerjena površina se obarva rdeče, v rezultatih poizvedbe pa se izpišeta površina in obseg izmerjenega lika.

1 3

2


''Informacije o aktivnem sloju'': V aplikaciji lahko prikažemo več slojev, vendar pa je aktiven sloj lahko samo en (glej poglavje 10). Po izbiri ukaza aplikacija poizveduje po sloju, ki je aktiven. Izbrani poligon se intenzivneje obarva, podatki o poligonu pa se izpišejo v rezultatih poizvedbe.

37

''Informacije o aplikaciji'': Po kliku na ikono se v rezultatih izpišejo podatki o trenutni seji. Med njimi je povsem na dnu izpisana tudi uporabniška številka uporabnika.

''Poizvedba'': Z vpisom kriterijev poizvedujemo po aktivnem sloju. Funkcija je namenjena zahtevnejšim uporabnikom. REZULTATI POIZVEDBE, TRAJNI NASADI, PREKRIVAJOČI IN SPROŠČENI GERK-i Na dnu grafične aplikacije sta okni, v katerih so podatki o trajnih nasadih, prekrivajočih in sproščenih GERK-ih (če KMG katere izmed teh vsebuje) ter podatki o rezultatih zadnje poizvedbe. Vsako okno ima dva zavihka (Slika 80), med katerima preklapljamo s klikom na zavihek.

PREKRITI GERK / SPROŠČENI GERK (Slika 80-1) Eden izmed zavihkov v levem oknu prikazuje prekrivajoče GERK-e za odprti KMG, če jih KMG ima. V tem primeru so poleg seznama prekritih GERK-ov poleg njih še ikone, ki jih uporabljamo za reševanje prekrivanj. Drugi zavihek v levem oknu prikazuje sproščene GERK-e za odprti KMG, če jih KMG ima. V tem primeru sta poleg seznama sproščenih GERK-ov poleg njih še ikoni, ki ju uporabljamo pri prevzemanju GERK-ov, opisani v nadaljevanju.

Slika 80: Rezultati poizvedbe, trajni nasadi, prekriti in sproščeni GERK-i.

REZULTATI POIZVEDBE / TRAJNI NASADI (Slika 80-2) Pri poizvedovanju po aplikaciji, bodisi po GERK-ih bodisi po katerem drugem sloju, se rezultati poizvedbe izpišejo v oknu ''Rezultati poizvedbe''. Prikazani so v dveh stolpcih: v prvem je ime atributa (oz. njegova okrajšava), v drugem pa njegova vrednost. Rezultati se razlikujejo glede na sloj po katerem poizvedujemo; če poizvedujemo po sloju GERK bodo drugačni kot če poizvedujemo npr. po sloju KO ali RABA.

V večini primerov nas zanimajo podatki o GERK-ih, ki so avtomatsko nastavljeni kot aktivni sloj. V tem primeru nam torej aktivnega sloja pred poizvedovanjem ni potrebno nastavljati. Če nas zanima kak drug podatek (npr. v kateri KO se nahaja določen GERK), pa moramo pred tem ustrezno nastaviti aktivni sloj. Sloj KO prikažemo (obkljukamo okence pred imenom sloja) ter aktiviramo (kliknemo na ime sloja). Ker smo aktivirali sloj KO, aplikacija ve, da nas bodo pri poizvedovanju zanimali podatki o KO. Po izbiri ukaza ''Informacije o aktivnem sloju'', kliknemo na GERK, za katerega bi radi izvedeli, v kateri KO se nahaja. Tokrat se ne bo intenzivneje obarval GERK, temveč (v večini primerov) kar celotna slika. Območje, ki se na sliki potemni, spada v KO, za katero se nam podatki izpišejo v rezultatih poizvedbe. Postopek smiselno uporabljamo tudi za ostale sloje.

1 2


Glede na to, da največkrat poizvedujemo po sloju GERK, so spodaj našteti najpomembnejši atributi te poizvedbe (Slika 81):

38

- GERK_PID - KMG_MID in RABA_ID (šifra vrste dejanske rabe GERK-a) - OPIS (vrsta rabe) in DOMAČE IME (domače ime GERK-a) - OPM_KMET (opomba kmetovalca), OPM_VNOS (opomba strokovnega

sodelavca), OPM_MKGP (opomba MKGP) in AREA (površina GERK-a) - D_OD (datum zadnje spremembe na GERK-u – odklepanje GERK-a) - USER_ID (uporabniška številka strokovnega sodelavca, ki je naredil zadnjo

spremembo na GERK-u)

Slika 81: Informacije o GERK-u, okno smo povečali.

V oknu kjer aplikacija prikazuje rezultate poizvedbe, se nahaja tudi zavihek ''Trajni nasadi''. Kadar so na KMG pripisani trajni nasadi, lahko v grafični aplikaciji pregledujemo tudi osnovne podatke o trajnih nasadih (ni pa podatkov o sadilnem materialu). OKNO S SEZNAMOM GERK-ov V seznamu so podatki o GERK-ih za KMG, v okviru katerega smo vstopili v grafično aplikacijo, in gumbi z ukazi, pomembnimi za sam potek sestanka.

Slika 82: Okno s seznamom GERK-ov.

SEZNAM GERK-ov V seznamu so osnovni podatki o GERK-ih: GERK-PID, domače ime, raba ter površina (Slika 83). Na desni strani seznama so pri vsakem GERK-u tri ikone in okence. S klikom na prvo ikono GERK približamo. S klikom na drugo ikono

1

2

3

4

5 6

32

4

5


GERK intenzivneje obarvamo. S klikom na tretjo ikono se odpre okno s podatki o GERK-u, kjer lahko podatke tudi urejamo. Ta ukaz je na voljo tudi v orodni vrstici in je podrobneje opisan v naslednjem poglavju. S klikom v okence skrajno desno posamezni GERK odklenemo oz. zaklenemo.

Slika 83: GERK-i iz seznama, trajni nasad ima številko obarvano (povezava).

Če v grafično aplikacijo vstopimo preko povezave ''grafična aplikacija – pregledovanje'' (Slika 69a), v oknu ni seznama GERK-ov, saj vanjo nismo vstopili preko KMG. UREJANJE PODATKOV O TRAJNIH NASADIH Dostop do povezav za vpisovanje podatkov o trajnih nasadih (nahajajo se v RKG aplikaciji) je mogoč preko številke GERK-a, ki je v seznamu GERK-ov obarvana z modro barvo (Slika 83). Ko smo v grafični aplikaciji, imamo torej dve možnosti za dodajanje ali spreminjanje podatkov o trajnem nasadu in sadilnega materiala. Prva možnost. Zaključimo z vpisom GERK-ov in zapustimo urejevalnik. Podatke o trajnem nasadu in sadilnem materialu vpišemo kot je opisano v poglavju 6. Druga možnost. V seznamu GERK-ov kliknemo na številko GERK-a trajnega nasada in tako odpremo okno za urejanje tistega trajnega nasada, na katerega smo kliknili v seznamu GERK-ov. Okna za urejanje podatkov o trajnem nasadu in sadilnem materialu so enaka, kot če bi podatke vpisovali iz RKG aplikacije. Ko vpišemo podatke o trajnem nasadu, se v grafično aplikacijo vrnemo tako, da v statusni vrstici izberemo gumb grafične aplikacije (Slika 70b).

39

OSTALI UKAZI V OKNU S SEZNAMOM GERK-ov

Skrajno desno zgoraj se nahajajo tri ikone (Slika 82-2.). S klikom na prvo ikono postavimo sliko v merilo, v katerem so na letalskem posnetku v glavnem oknu zaobjeti vsi GERK-i KMG. Merilo je enako merilu, v katerem je slika prikazana ob prijavi v grafično aplikacijo. Z drugo ikono obarvamo oz. razbarvamo GERK-e, ki spadajo pod KMG. Ob vstopu v grafično aplikacijo je ta ukaz vklopljen. Z zadnjo ikono postavimo okno v stanje, v katerem ga lahko premikamo preko ostalih oken. S ponovnim klikom na ikono se okno postavi nazaj na prejšnje mesto.

''Osveži podatke'' (Slika 82-3): Podatki v seznamu GERK-ov se po vsaki grafični spremembi GERK-ov samodejno osvežijo. Izjema so spremembe na GERK-ih narejene s strani klicnega centra, zato je takrat potrebno podatke osvežiti.

''Preverjanje GERK-ov'' (Slika 82-3): S preverjanjem aplikacija preveri tehnično pravilnost GERK-ov. V primeru napak se te izpišejo v rezultatih poizvedbe, za njihovo reševanje je potrebna pomoč klicnega centra.

''Pomoč'' (Slika 82-4): Povezava na forum za pomoč uporabnikom.

''Končaj'' (Slika 82-5): Z ukazom zaključimo delo v grafični aplikaciji. Ikona se aktivira, ko zaklenemo vse GERK-e v seznamu. S klikom na gumb končaj aplikacija preveri topološko pravilnost GERK-ov (Slika 84). S klikom na OK se okno z grafično aplikacijo zapre.

Slika 84: Izhod iz grafične aplikacije.

Če smo v grafično aplikacijo vstopili preko pregledovalnika, je ikona ''Končaj'' vedno neaktivna, zato iz grafične aplikacije izstopimo z zapiranjem celotnega okna (kot pri ostalih oknih v okolju Windows).


7.1. Urejanje GERK-ov

40

Glavni namen grafične aplikacije je urejanje GERK-ov. Urejamo jih lahko le, če pred tem začnemo sestanek in vstopimo v grafično aplikacijo preko urejevalnika. Spreminjamo lahko le GERK-e tistega KMG, v okviru katerega smo sestanek začeli. Da lahko GERK urejamo, ga moramo predhodno odkleniti.

Slika 85: Ukazi za urejanje GERK-ov.

UKAZI ZA POVEZAVE (Slika 85-1) Kadar se kmetijska zemljišča v naravi stikajo, moramo tudi GERK narisati tako, da uporabimo stranice in točke že obstoječih sosednjih GERK-ov (seveda le kadar so ti vpisani pravilno). Pri tem uporabljamo ukaze za povezave (Slika 85-1). Z ukazi za povezave izbiramo način povezave GERK-a s sosednjimi GERK-i. Če želimo, da se GERK sosednjega dotika na točki ali stranici, v aplikaciji izberemo ustrezno

povezavo. Prav tako moramo izbrati ustrezno povezavo, če želimo, da se GERK ne dotika nobenega izmed sosednjih GERK-ov. Izbiramo med tremi vrstami povezav.

''Povezava na vozlišče'': Ukaz izberemo, kadar se pri risanju novega ali preoblikovanju obstoječega GERK-a želimo povezati na vozlišče katerega izmed sosednjih GERK-ov.

''Povezava na linijo'': Ukaz izberemo, kadar se pri risanju novega ali preoblikovanju obstoječega GERK-a želimo povezati na linijo katerega izmed sosednjih GERK-ov.

''Brez povezave'': Ukaz izberemo, kadar se pri risanju novega ali preoblikovanju obstoječega GERK-a, ne želimo povezati s sosednjimi GERK-i. Ukaz uporabimo tudi, kadar znotraj obstoječega GERK-a rišemo nov GERK, ki se ne bo dotikal stranic GERK-a, znotraj katerega bo nastal.

Slika 86: Nastavitev sloja za povezavo: GERK in obnova vinogradov.

1 2

3


''Nastavitev sloja za povezavo'' (Slika 86): V nekaterih primerih se moramo pri risanju GERK-ov povezati tudi na kak drug sloj (npr. obnova vinogradov, plan prekrivanja). V takem primeru kliknemo na ikono za nastavitev sloja za povezavo. V seznamu slojev je predhodno izbran le en (trenutno aktiven) sloj, navadno torej GERK. Če se želimo pri risanju povezati na vozlišča ali linije katerega izmed ostalih slojev, ga v seznamu označimo. Izbranih imamo lahko tudi več slojev naenkrat, vendar trenutno aktivnega sloja nikdar ne moremo izklopiti. Zgoraj opisane povezave bodo torej delovale na vse sloje, ki jih bomo tu označili.

41

UKAZI ZA UREJANJE GERK-ov (Slika 85-2) Pri uporabi vseh ukazov za urejanje GERK-ov sledimo korakom:

- izberemo ukaz, - na letalskem posnetku s klikom izberemo območje, točko ali linijo, na

katero se bo ukaz nanašal, - ukaz izvršimo.

GERK-e urejamo pri merilu 1:1000.

Na slikah, ki v nadaljevanju priročnika prikazujejo postopke urejanja GERK-ov, je zaradi boljše preglednosti prikazan le GERK sloj. NOV GERK

Nov GERK lahko narišemo v prazen prostor ali v že obstoječi GERK istega KMG. V slednjem primeru moramo obstoječi GERK v seznamu GERK-ov predhodno odkleniti. Pri risanju moramo biti pozorni na ustrezne povezave. NOV GERK BREZ POVEZAV NA SOSEDNJE GERK-e GERK je najlažje vpisati tako, da se ne dotika nobenega izmed sosednjih GERK-ov.

Slika 87: Stanje pred vpisom novega GERK-a.

Slika 88: Centroid postavimo znotraj območja novega GERK-a.

Med izvrševanjem ukaza aplikacija v statusni vrstici sproti sporoča naslednji korak, ki ga moramo narediti za uspešno izvršitev ukaza (Slika 85-3).

Že pred vpisom moramo vedeti, kje se bo nahajal in kakšne oblike bo nov GERK. V našem primeru se ne bo dotikal sosednjih GERK-ov, vpisali ga bomo v večji prazen prostor na spodnjem delu slike (1). Izberemo ukaz ''Nov GERK''.

Po izbiri ukaza ''Nov GERK'' kliknemo v prazen prostor znotraj območja, kjer bomo GERK vpisali. S tem narišemo ''centrioid'' (1), ki predstavlja točko znotraj GERK-a. S postavitvijo centroida, se na sosednjih GERK-ih obarvajo stranice in točke (2).

1

12

2

2

2


42

Slika 89: Prvo točko postavimo kjerkoli na obodu GERK-a.

Slika 90: Vrišemo obod novega GERK-a.

Slika 91: Vpis podatkov o GERK-u.

Z vpisom smo podali podatke o velikosti in obliki GERK-a. V oknu, ki se pojavi po vpisu GERK-a (Slika 91), izberemo še vrsto rabe (Slika 91a) ter domače ime (Slika 91b). Vpišemo lahko tudi opombo nosilca ali pooblaščenca ter opombo strokovnega sodelavca. Vnos teh opomb ni obvezen, razen kadar se raba ali oblika GERK-a razlikuje od stanja, vidnega na ORTOFOTO. V tem primeru naj opomba nosilca ali pooblaščenca pojasnjuje zakaj GERK odstopa od stanja vidnega na letalskem posnetku. V primeru oddaje zahtevka za spremembo rabe (poglavje 9), vpis opombe za del na katerem je zahtevek ni obvezen. Z določitvijo vrste rabe ter vpisom domačega imena smo zaključili vpis GERK-a. Obliko ter podatke GERK-a lahko popravljamo tudi pozneje.

Vrišemo ostale točke. Pri tem smo pozorni, da vrišemo le točke, ki so nujno potrebne, ker število točk vpliva na hitrost aplikacije. Ko vrišemo vse točke, v statusni vrstici (Slika 85_3) izberemo OK, s čimer vpis GERK-a zaključimo.

Po postavitvi centroida nastavimo ustrezno povezavo (Slika 85-1). Ker se pri postavitvi prve točke ne želimo povezati na nobeno obstoječo točko ali daljico, izberemo ''Brez povezave''. Prvo točko postavimo nekje na obodu novega GERK-a (1). Ker se nov GERK sosednjih GERK-ov ne bo dotikal, je vseeno kje ga začnemo risati.

b

a

1


43

Slika 92: Nov GERK v praznem prostoru.

NOV GERK OB OBSTOJEČEM GERK-u Kadar GERK rišemo ob obstoječih GERK-ih, moramo biti pozorni na povezave. Ker bomo pri novem GERK-u uporabili eno ali več meja obstoječih GERK-ov, moramo pri povezovanju nanje ustrezno izbrati ali se povezujemo na vozlišče ali na linijo.

Slika 93: GERK bomo vpisali ob obstoječih GERK-ih.

Slika 94: Vpis prvih dveh točk ustvari prvo stranico.

Kadar se vpisani GERK razlikuje od stanja na ORTOFOTO, je obvezen vnos ''opombe nosilca ali pooblaščenca'', ki pojasnjuje odstopanje. Če je na ORTOFOTO vidna ena vrste kmetijske rabe, GERK pa je vrisan za drugo kmetijsko vrsto kmetijske rabe, vpišemo opombo na GERK. Če je na ORTOFOTO kjer vpisujemo GERK vidna nekmetijska raba, opombo vpišemo v okviru oddajanja zahtevka za spremembo rabe (poglavje 9). Vnos ''opombe nosilca ali pooblaščenca'' je obvezen tudi kadar so na GERK-u jagode. Jagode so trajni nasad, čeprav jih vpišemo na GERK-u z rabo tal 1100 –Njive in vrtovi. Ko v opombo vpišemo ''jagod (-e, -a, …)'' se njiva v aplikaciji zavede kot trajni nasad, zato lahko vpisujemo tudi podatke o trajnih nasadih.

Po vpisu GERK-a ter določitvi obveznih atriburnih podatkov je vnos zaključen. V seznamu se pojavi nov GERK, ki je odklenjen (Slika 82 in Slika 83). Odklenjeni GERK-i se od zaklenjenih razlikujejo po črtasti šrafuri.

Nov GERK pravokotne oblike bomo vpisali ob obstoječih GERK-ih, na območju kjer smo postavili centroid (1). Po dolžini bo na levi in desni strani segal do konca rumenega GERK-a (2). Po širini bo ožji od dolžine zelenega GERK-a (3). Ker sta na spodnji in desni strani že GERK-a, bomo uporabili njuni stranici in na novo vpisali le preostali stranici GERK-a.

Pri povezavah smo izbrali ''povezavo na vozlišče'' in kliknili v bližino tistega vozlišča, na katerega se želimo povezati (1). Naslednjo točko smo naredili ''brez povezave'' (2), ker se v tem koraku ne želimo povezati na noben obstoječi GERK. V naslednjem koraku se bomo povezali na zeleni GERK (3), vendar tam, kjer se želimo povezati, ni točke. Pri povezavah bomo zato izbrali ''povezavo na linijo'' in kliknili na linijo tam, kjer želimo GERK zaključiti (3).

1

2

3

1

2

3


44

Slika 95: Nov GERK ob obstoječih GERK-ih.

NOV GERK MED OBSTOJEČIMI GERKI Podobno kot pri zadnjem primeru, moramo biti tudi tu posebej pozorni na povezave, saj uporabljamo točke ali linije obstoječih GERK-ov. Vpis GERK-a med obstoječe GERK-e poteka v dveh ali več korakih.

Slika 96: Postavitev centroida in prve točke.

Slika 97: Manjka še zadnja od štirih stranic GERK-a.

S povezavo na linijo smo na obstoječi liniji ustvarili novo točko in tako zaključili z vpisom novega GERK-a (1). Za risanje bi lahko v podobnem primeru izbrali tudi obraten vrstni red, pomembno pa je, da GERK začnemo risati na obstoječi točki ali liniji.

V celoten prazen prostor med GERK-oma rjave barve želimo vpisati nov GERK (1). Za daljši stranici novega GERK-a bomo uporabili stranici obstoječih rjavih GERK-ov, na novo bomo vpisali le krajši stranici na spodnji in zgornji strani (2). Po postavitvi centroida (1), smo izbrali povezavo na vozlišče in GERK začeli risati na točki spodaj desno (3).

Po izbiri prve točke spodaj desno (1), smo spet izbrali povezavo na vozlišče in izbrali točko spodaj levo, tokrat na drugem GERK-u (2). S tem smo na spodnji strani vpisali eno izmed štirih stranic GERK-a. Ker sta bili dve vpisani že pred tem, imamo zdaj vpisane tri stranice. Po vpisu stranice se nekatere točke in linije obarvajo zeleno (3), druge rdeče (4).

11

2

2

3

2

1

3 4

3

4

4


Slika 98: Za dokončanje GERK-a moramo vpisati še vsaj eno stranico.

Ko pri risanju GERK-a med obstoječimi GERK-i vrišemo prvo stranico, z vpisom še nismo zaključili, saj takrat vnesene stranice še ne tvorijo GERK-a. V primeru ki ga prikazujeta Slika 96 in Slika 97, smo imeli predhodno vpisani dve stranici GERK-a, mi pa smo v prvih dveh korakih vpisali še tretjo. Aplikacija nas na to, da vpisane stranice še ne tvorijo GERK-a, obvesti z obvestilom (Slika 98). Po kliku na ''OK'' vrišemo naslednjo stranico.

45

V bolj kompleksnih primerih risanja GERK-a med obstoječimi GERK-i nam aplikacija lahko takšno obvestilo med risanjem prikaže tudi večkrat.

Slika 99: Vpis zadnje stranice moramo začeti na pravi točki.

NOV GERK ZNOTRAJ OBSTOJEČEGA GERK-a GERK lahko vrišemo v prazen prostor ali v že obstoječi odklenjen GERK. GERK lahko vrišemo tako, da se ne dotika že obstoječih stranic (npr. vpis vrta v travnik) ali tako da že obstoječi GERK razdelimo (npr. kadar se del njive spremeni v travnik). Ker je postopek risanja v prvem primeru enak zgoraj opisanemu postopku risanja GERK-a v prazen prostor, je spodaj opisan le postopek za drugi primer.

Slika 100: GERK bomo razdelili na zgornji in spodnji del.

Risanje naslednje stranice moramo vedno začeti na eni izmed zeleno obarvanih točk ali linij (1). V našem primeru z risanjem nadaljujemo na zgornji točki levega (2) in zaključimo na skrajni zgornji točki desnega rjavega GERK-a (3).

1

1

2 3

Zgornjemu delu GERK-a želimo spremeniti vrsto rabe. To naredimo z vpisom novega GERK-a v obstoječega. Po postavitvi centroida (1), na eni izmed stranic postavimo točko kjer bomo začeli risati mejo novega GERK-a (2). Ostale stranice bo nov GERK prevzel od obstoječega. Rdeči plus (3), ki predstavlja centroid obstoječega GERK-a, nas pri risanju ne ovira. Če ga vključimo v novi GERK, se samodejno premakne nazaj na stari del GERK-a.

1

23


46

Slika 101: Novemu, zgornjemu delu GERK-a smo določili drugačno rabo.

PREOBLIKUJ MEJO GERK-a

Preoblikujemo že obstoječe meje GERK-ov. Mejo GERK-a lahko naenkrat preoblikujemo le od enega do drugega stičišča (točka, kjer se sekajo najmanj tri daljice). Po kliku na ikono kliknemo v bližino tistega odseka meje, ki jo želimo preoblikovati. Aplikacija aktivira odsek meje, ki je najbližji mestu klika. Mejo preoblikujemo tako, da najprej z enkratnim levim klikom izberemo točko. Nato pritisnemo in držimo levo tipko na miški (tako točko ''primemo'') in točko premaknemo na želeno mesto. Ko GERK ustrezno preoblikujemo, v statusni vrstici pritisnemo ''OK'', če želimo preoblikovanje prekiniti, v statusni vrstici pritisnemo ''Cancel'' (Slika 85-3). Pri preoblikovanju meje moramo občasno dodati novo ali izbrisati obstoječo točko. Z dvoklikom na linijo dodamo novo točko. Če želimo obstoječo točko izbrisati, jo najprej s klikom izberemo in nato pritisnemo tipko ''Delete'' na tipkovnici.

PREOBLIKOVANJE ZUNANJE MEJE GERK-a Najpogosteje preoblikujemo zunanjo mejo GERK-a.

Slika 102: Osnovno preoblikovanje meje.

PREOBLIKOVANJE MEJE MED ODKLENJENIM IN ZAKLENJENIM GERK-om Zaklenjeni GERK našega KMG in vsi GERK-i ostalih KMG, se pri preoblikovanju meje obnašajo enako. GERK, ki ga spreminjamo, lahko na skupni meji le zmanjšamo. Aplikacija nas na to v obeh primerih obvesti (Slika 103).

Slika 103: Sporočilo pri preoblikovanju meje GERK-a.

Na delu obstoječega GERK-a smo ustvarili nov GERK z drugačno vrsto rabe. Pri risanju smo bili pozorni, da smo pri navezovanju na sosednji GERK in na notranjo mejo našega GERK-a izbirali ustrezni povezavi.

Kadar želimo preoblikovati zunanjo mejo obstoječega GERK-a, moramo izbrati odsek meje, ki ga želimo preoblikovati. Na odseku, ki smo ga izbrali na sliki (1), lahko premikamo samo točke, ki ležijo med enim (2) in drugim stičiščem (3). V našem primeru bi lahko ''prijeli'' katero izmed vmesnih točk in jo premaknili na drugo mesto v praznem prostoru. Skrajnih točk (2 in 3) s tem načinom preoblikovanja meje ne moremo premakniti.

1

2

3


47

Slika 104: Preoblikovanje meje med GERK-oma.

PREOBLIKOVANJE MEJE MED ODKLENJENIMA GERK-oma Kadar sta sosednja GERK-a odklenjena, s preoblikovanjem meje med njima preoblikujemo mejo obeh GERK-ov naenkrat. Ko povečamo enega, se drugi zmanjša in obratno. Navadno tako preoblikujemo sosednje GERK-e istega KMG, s tem načinom preoblikovanja pa lahko naenkrat spreminjamo tudi skupno mejo GERK-ov, ki pripadata različnima KMG. To lahko naredimo, kadar imamo naenkrat odprta sestanka za oba KMG (odprta morata biti pri istem uporabniku) in kadar sta sosednja GERK-a odklenjena. ZDRUŽI GERK-a

Da lahko GERK-a združimo, morata: - pripadati istemu KMG - imeti isto vrsto rabe - biti odklenjena.

Pri združevanju smo pozorni na vrstni red združevanja. Po kliku na ikono za združevanje, najprej izberemo GERK ki bo izginil, nato GERK, ki se bo razširil. Aplikacija nas obvesti, katera dva GERK-a smo izbrali za združitev (Slika 105). V seznamu GERK-ov se ohranijo atributi (GERK-PID in domače ime GERK-a) tistega GERK-a, katerega smo pri združevanju izbrali kot drugega.

Slika 105: Za združitev GERK-ov kliknemo na ''Yes''.

Na problem naletimo, če želimo združiti dva GERK-a, katerih raba je isti trajni nasad. V takem primeru moramo pred združitvijo GERK-ov izbrisati podatke o trajnem nasadu in sadilni material tistega GERK-a, katerega atributi bodo pri združevanju izginili. RAZDELI GERK NA DVA DELA

Funkcija ''Razdeli GERK na dva dela'' je podobna funkciji ''Nov GERK'', kadar nov GERK vpisujemo v že obstoječi GERK. Po izbiri ukaza, kliknemo na GERK na delu, kjer želimo ustvariti nov GERK. Z uporabo ustreznih povezav razdelimo GERK. Obstoječi GERK lahko razdelimo na dva različno ali enako velika dela ali tako, da znotraj GERK-a narišemo novega. V zadnjem primeru moramo za zaključek vpisa v statusni vrstici klikniti na ''OK''. Po vpisu se v seznamu izpiše nov GERK, ki ima enako vrsto rabe ter isto domače ime kot prvotni GERK. Podatke ustrezno spremenimo s spodnjim ukazom.

GERK-a vedno združimo tako, da ohranimo atribute starejšega. Kadar združujemo GERK-a, ki sta bila vpisana v približno istem času, ju združimo tako, da ohranimo atribute večjega. Združevanje GERK-ov v pravilnem vrstnem redu je zelo pomembno zaradi shranjevanja podatkov v zgodovini zapisov.

Stanje pred preoblikovanjem meje je bilo enako kot prikazuje Slika 102. Tokrat smo za preoblikovanje izbrali mejo med našim in sosednjim GERK-om (1). Po izbiri meje, nas je aplikacija opozorila na omejitve pri preoblikovanju (Slika 103). Mejo smo od sosednjega zaklenjenega GERK-a lahko odmaknili v celoti, vključno s skrajnima točkama (2 in 3), lahko pa bi jo umaknili tudi le deloma.

1

3

2


SPREMENI ATRIBUTE GERK-a

48

Ikona za spreminjanje GERK-a se nahaja tako v orodni vrstici, kot v seznamu pri vsakem GERK-u (Slika 106a).

Slika 106: Ker je GERK odklenjen so aktivne vse ikone.

Po izbiri ukaza iz orodne vrstice in kliku na GERK se pojavi okno, v katerem spreminjamo atribute GERK-a. Če ukaz izberemo iz seznama GERK-ov, se odpre okno za spreminjanje atributov za izbrani GERK. V obeh primerih spreminjamo atribute GERK-a na enak način kot pri vpisu novega GERK-a (Slika 91). GERK-u trajnega nasada, ki ima vpisan sadilni material, ne moremo spremeniti rabe dokler sadilnega materiala ne izbrišemo. ZAPOLNI LUKNJO V GERK-u

Luknjo v GERK-u ali med GERK-oma zapolnimo z ukazom ''Zapolni luknjo v GERK-u''. V praznem prostoru nastane nov GERK, ki pridobi enake podatke kot obstoječi GERK. GERK-a lahko združimo. Če prostor, ki ga s tem ukazom želimo zapolniti, ni luknja, ukaz ne deluje. V takem primeru v prazen prostor vrišemo nov GERK in ga združimo s sosednjim.

Slika 107: Različna primera lukenj v GERK-u.

NAREDI LUKNJO V GERK-u

Z ukazom naredimo luknjo v GERK-u kot prikazuje Slika 107-1. Po izbiri ikone v orodni vrstici na sliki kliknemo na mesto, kjer bo luknja. S tem postavimo navidezni centroid (aplikacija ga ne prikaže). Določimo ostale točke luknje in s klikom na ''OK'' v statusni vrstici (Slika 85_3) zaključimo vpis. Če smo centroid postavili zunaj območja, ki smo ga potem vpisali kot luknjo, nas aplikacija na to opozori (Slika 108). Izberemo ''OK'' in kliknemo v luknjo.

Slika 108: Obvestilo pri napačni postavitvi centroida pri risanju luknje.

a

Z dvoklikom v luknjo na njenem mestu ustvarimo nov GERK, ki prevzame podatke sosednjega GERK-a. Ukaz deluje enako ne glede na to ali je luknja znotraj GERK-a (1) ali med GERK-i (2). Pri drugem primeru nov GERK prevzame podatke GERK-a, ki pripada našemu KMG.

1

2


Če želimo vpisati luknjo med GERK-oma (Slika 107-2), jo vrišemo tako, da s spreminjanjem meje odmaknemo mejo enega izmed GERK-ov.

49

UNDO (RAZVELJAVI)

Z izbiro ukaza razveljavimo večje število ukazov za nazaj. REDO (PONOVNO UVELJAVI)

Ukaz je obraten od ukaza ''Undo''. Z njim stanje GERK-a vrnemo v stanje pred uporabo ''Undo''. Tudi ''Redo'' deluje za več ukazov za nazaj. PREVZEMI SPROŠČENI GERK

Ukaz je namenjen prevzemanju GERK-ov, sproščenih na KMG-MID 0. Po kliku na ikono in nato na sproščen GERK, se ta pripiše na KMG. Če nosilca ''čakajo'' GERK-i, ki jih je drug nosilec sprostil na njegov KMG-MID, so ti navedeni v zavihku ''Sproščeni GERK'' (Slika 80-1, Slika 109) v grafični aplikaciji ter pri detajlnih podatkih v RKG (Slika 60). GERK-e sproščene na določen KMG-MID vedno prevzemamo preko ikone v omenjenem zavihku (Slika 109). Zavihek vsebuje podatek o identifikacijski številki GERK-a (GERK-PID) ter ikoni za prevzem ter približanje GERK-a, ki se nahajata skrajno desno v zavihku.

Slika 109: V seznamu sproščenih GERK je le en GERK – testna aplikacija.

Za operiranje z GERK-om za prevzem uporabimo ikoni iz zavihka (Slika 109a). Preden GERK prevzamemo, ga je smiselno približati, da se prepričamo, če je pravi. Po kliku na ikono ''prevzemi GERK'' se GERK pripiše KMG. SPROSTI GERK

Če se spremeni oseba, ki obdeluje kmetijsko zemljišče, je v RKG potrebno vnesti spremembo. GERK prenesemo iz enega KMG na drugega tako, da ga pri prvem KMG ''sprostimo'' in pri drugem ''prevzamemo''. Po kliku na ikono in izbiri GERK-a ki ga želimo sprostiti, aplikacija ponudi okno kamor vpišemo številko KMG, ki bo GERK prevzel (Slika 110). Če nosilec ne pozna številke KMG, ki bo GERK prevzel, pozna pa podatke o nosilcu KMG, lahko številko KMG poiščemo s pomočjo naprednega iskanja (Slika 7). Če nosilec ne pozna niti KMG-MID niti podatkov o nosilcu, ki bo zemljišče prevzel, v okno vpišemo številko 0. Razlika je v tem, da lahko GERK-e, katerim smo vpisali KMG-MID prevzemnika, prevzame le vpisani KMG. GERK-e, katerim smo vpisali KMG-MID 0, lahko prevzame vsak KMG.

Slika 110: Vpis prevzemnika pri sproščanju GERK.

Kadar v okno vpišemo številko KMG, kateremu GERK sproščamo, aplikacija v novem oknu prikaže podatke o vpisanem KMG (Slika 111). Ko preverimo, če sta številka in nosilec KMG prava, izberemo ''Yes''. Ko potrdimo izbiro prevzemnika za sproščeni GERK, se ta samodejno zaklene in v seznamu obarva (Slika 112). Da bo GERK dokončno sproščen, moramo sestanek zaključiti (najprej v grafiki, nato izven grafike). Na zapisniku, ki ga aplikacija zgenerira pred zaključkom sestanka, sproščenega GERK-a ni več na seznamu GERK-ov. Prevzemnik lahko GERK prevzame šele takrat, ko je sestanek pri KMG, ki GERK sprošča, končan. Sproščeni GERK se na novega prevzemnika ne prenese samodejno, ampak je potrebno za prevzem odpreti sestanek pri KMG prevzemnika in GERK prevzeti.

a


50

Slika 111: Podatki o prevzemniku GERK-a.

Slika 112: Obarvani sproščeni GERK v seznamu GERK-ov.

Če želimo sprostiti le del GERK-a, ga najprej razdelimo, nato pa na sprostimo le tisti del, ki je predviden za sproščanje. Drugi del GERK-a tako ostane na KMG. GERK sprostimo tudi kadar ga želimo ''izbrisati''. Po izbiri ukaza in kliku na GERK, v ponujeno okno (Slika 110) vpišemo številko 0 ali ga pustimo praznega. GERK se v tabeli obarva in samodejno zaklene. GERK-i sproščeni na KMG-MID 0 se po enem letu izbrišejo iz baze podatkov.

NAREDI PREKRIVANJE

Sestanek začnemo pri KMG, katerega GERK bomo prekrili. Če GERK želimo prekriti delno, ga najprej razdelimo na dva dela. GERK, ki ni sporen zaklenemo, sporni nov GERK pustimo odklenjen. V nadaljevanju je opisan le tehnični potek vpisa prekrivanja. Vsebinski del glede vpisa in reševanja prekrivanj ter vpis plana prekrivanja so opisani v poglavju 10. Po kliku na ikono ''Naredi prekrivanje'' kliknemo na GERK, ki je predviden za prekrivanje. Aplikacija ponudi okno, v katerega vpišemo KMG-MID nosilca, ki bo izbrani GERK prekril (Slika 113).

Slika 113: Vpis številke KMG, ki bo GERK prekril.

Aplikacija v novem oknu prikaže podatke o vpisanem KMG (Slika 114). Po preveritvi podatkov s klikom na ''Yes'' potrdimo izbiro KMG, ki bo GERK prekril. Odpre se novo okno (Slika 115), kamor vpišemo številko odločbe, s katero smo odločili o vpisu prekrivanja. Vpišemo tudi opombo z najpomembnejšimi informacijami gleda prekrivanja ali postopka v zvezi s prekrivanjem. S klikom na ''OK'' postopek prekrivanja zaključimo. GERK izgine iz seznama GERK-ov in se

Če se pri vnosu KMG-MID za prevzem (Slika 110) zmotimo, lahko napako popravimo le, če sestanka še nismo zaključili. V seznamu GERK-ov odklenemo sproščeni GERK (Slika 112 in Slika 116), izberemo ukaz ''sprosti GERK'' ter na sliki kliknemo na GERK, pri katerem smo se zmotili. V okno (Slika 110) vpišemo številko KMG, za katerega imamo odprt sestanek ter potrdimo izbiro. Po kliku na ''Yes'' v naslednjem koraku (Slika 111), se GERK pripiše nazaj na KMG ter v seznamu razbarva.


vpiše v zavihek ''Prekriti GERK'' spodaj levo. Če namesto ''OK'' izberemo ''Cancel'', postopek prekrivanja prekinemo. Sestanek moramo obvezno zaključiti.

51

Slika 114: Potrditev KMG pri vpisu prekrivanja.

Slika 115: Vpis številke odločbe je obvezen, vpis opombe priporočljiv.

BLIŽNJICE V GRAFIČNI APLIKACIJI Pri urejanju GERK-ov lahko uporabljamo nekatere bližnjice, ki jih aktiviramo s tipko ali tipkami na tipkovnici ali s kombinacijo tipk na tipkovnici in miški. Bližnjice za navezovanje na sloje:

- V povezava na vozlišče, - M povezava na linijo, - N brez povezave.

Bližnjice pri vpisu in preoblikovanju GERK-ov:

- Tipka ''Esc'' prekliči vnos, - Držimo tipko ''Shift'' in s klikom na levo tipko na miški kliknemo v okno z

zemljevidom brisanje zadnje točke med vpisom GERK-a, - Držimo tipko ''Ctrl'' in kliknemo na levo tipko na miški izbris vseh

vnesenih točk GERK-a, ki ga vpisujemo, ostane le centroid, - Držimo tipko ''Ctrl'' in kliknem na desno tipko na miški zaključimo vpis

GERK-a oz. povežemo prvo in zadnjo narisano točko, - Držimo tipko ''Shift'', postavimo se na točko, kliknemo na levo tipko na

miški in jo vlečemo po liniji sosednjega poligona premik točke po liniji sosednjega poligona.

IZHOD IZ GRAFIČNE APLIKACIJE Grafično aplikacijo zapremo na dva načina: Kadar grafični del aplikacije zaženemo v preglednem načinu, ga zapremo s klikom na rdeč križec v oknu zgoraj desno, tako kot ostale aplikacije v okolju Windows. Ko v grafično aplikacijo vstopimo v načinu za urejanje GERK-ov, moramo urejanje v grafični aplikaciji končati s klikom na gumb ''Končaj'', ki se nahaja na dnu seznama GERK-ov (Slika 82_5). Pred tem moramo zakleniti vse GERK-e. Če je v seznamu kateri izmed GERK-ov odklenjen, gumb ''Končaj'' ni aktiven (Slika 116a). GERK zaklenemo s klikom na okence, skrajno desno v seznamu GERK-ov.

Slika 116: Gumb končaj ni aktiven, ker je eden izmed GERK-ov odklenjen.

Po kliku na ''Končaj'' se prikaže sporočilo, v katerem nas aplikacija obvešča, da so GERK-i vpisani tehnično pravilno (Slika 117). Po kliku na ''OK'' se grafična aplikacija zapre.

a


Slika 117: Zadnji klik v grafični aplikaciji.

52


53

8. PLANINE IN PAŠNIKI - POSEBNOSTI Za KMG individualna planina (IPL), skupna planina (SPL) in skupni pašnik (SKP) se v RKG vodijo dodatni podatki. Posebnost pri vpisu novega tovrstnega KMG smo že spoznali (Slika 31), posebnosti pri urejanju KMG so opisane spodaj. POSEBNOSTI V RKG APLIKACIJI PODATKI O PAŠNIKIH / PLANINAH V oknu ''podatki o KMG'' (Slika 8, Slika 118) je dodaten gumb (Slika 118a), ki služi dodajanju podatkov o planini/pašniku. S klikom na gumb odpremo okno s seznamom planin/pašnikov (Slika 119).

Slika 118: Dodatna gumba za urejanje planin/pašnikov pri podatkih o KMG.

V okviru istega KMG (IPL, SPL ali SKP) je navadno več v naravi ločenih planin oz. pašnikov, saj se živali pogosto pasejo na več območjih, ki imajo različne lastnosti. Ta

območja v RKG vodimo tako, da so za vsako vpisani podatki o nazivu planine, št. hlevov, vodni oskrbi … V seznamu planin/pašnikov (Slika 119) lahko dodajamo novo planino/pašnik (Slika 119a) ali urejamo že obstoječi zapis (Slika 119b). V obeh primerih to počnemo v oknu ''Dodajanje planine'' (Slika 120).

Slika 119: Seznam planin/pašnikov na KMG.

Slika 120: Dodajanje podatkov o planini/pašniku.

V okno ''Dodajanje planine'' (Slika 120) vpišemo ustrezne podatke. Poleg naziva planine vtipkamo še število hlevov, koč, drugih objektov, pastirjev ter sirarjev ter G-MID. Če na planini ni katere izmed teh oseb ali objektov, v polje vpišemo vrednost 0. Vpis je obvezen v vsa polja. Za vpis podatkov o elektriki, vodni oskrbi, dostopu, električnem pastirju ter vrsti planine je na voljo predizbor atributov, med katerimi izbiramo s klikom na polje. Pri podatku o dostopu izberemo najboljšo izmed ponujenih možnosti (kamion, terensko vozilo, traktor …, peš), s katero še lahko dostopimo do planine/pašnika. Pri podatku o vrsti planine/pašnika pri IPL in SPL izberemo ustrezen tip planine (predplanina,

a

b

a

c

b


planina, visokogorska planina), pri SKP je na voljo le izbira ''pašnik''. Vsak GERK, vpisan na KMG IPL, SPL, SKP mora imeti določeno, katero izmed planin/pašnikov sodi. ČE na novo odpiramo katerega izmed teh vrst KMG, moramo zato najprej vpisati podatke o planinah/pašnikih (Slika 119, Slika 120) in šele nato vpisati GERK-e. Na enem KMG je lahko več planin/pašnikov in na vsaki planini/pašniku več GERK-ov. S klikom na povezavo ''naprej '' (Slika 119c) vpogledamo v seznam GERK-ov, ki pripadajo k planini/pašniku (Slika 121).

Slika 121: Seznam GERK-ov na planini/pašniku.

PODATKI O SUBJEKTIH NA KMG Pri določanju subjektov na KMG (Slika 49č) je na voljo dodatna možnost, ''Pastir'' (Slika 122), ki jo izberemo, kadar subjekt pase živali.

Slika 122: Določanje vloge subjekta na KMG tipa SPL in SKP.

POOBLASTILO ZA NOSILCA SPL/SKP

54

Za KMG SPL in SKP se v RKG v primeru, da nosilec ni registrirana agrarna ali pašna skupnost, vpiše podatke o uporabnikih planine oz. skupnega pašnika. Kot uporabniki planine v skupni rabi oz. skupnega pašnika se lahko vpišejo KMG, ki so vpisana v RKG in ki imajo pravico uporabe skupnega pašnika oz. planine in jih tudi dejansko uporabljajo. S pooblastilom nosilci teh KMG pooblaščajo nosilca SPL/SKP

za urejanje podatkov v RKG in prejem izplačil iz naslova ukrepov kmetijske politike. Pooblaščeni nosilec mora, če so se uporabniki planine spremenili, vsako leto pred prigonom živali na pašo javiti spremembe v RKG (prijaviti nove pooblastitelje oz. odjaviti tiste, ki to več niso). Pooblastitelja dodajamo preko gumba pri podatkih o KMG (Slika 118b). S klikom na omenjeni gumb aplikacija odpre seznam pooblastil na KMG, preko katerega lahko pooblastila dodajamo ali brišemo (Slika 123)

Slika 123: Dodajanje in brisanje pooblastil.

POSEBNOSTI V GRAFIČNI APLIKACIJI Pri vpisu atributnih podatkov o GERK-ih na KMG – Individualna planina, KMG – Skupna planina in KMG – Skupni pašnik, sta dve posebnosti: V oknu za vpis atributnih podatkov o GERK-u, je pri teh vrstah KMG na voljo dodatno polje v katerem izberemo h kateri planini/pašniku (Slika 119) spada GERK. Ta podatek je potrebno določiti vsakemu GERK-u. V oknu za vpis atributnih podatkov o GERK-u je omejen izbor vrst rabe, ki jih lahko GERK-om na tem tipu KMG določimo. Pri KMG IPL in SPL lahko izbiramo med rabami trajni travnik (1300) in kmetijske površine, porasle z gozdnim drevjem (1800). Pri KMG SKP lahko poleg zgoraj naštetih vrst rabe, izbiramo tudi med rabama ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (1222) in barjanski travnik (1321).


55

Pri vlaganju NRP na GERK-ih z rabo 1600 je pomembno, kdaj bo na GERK-u vzpostavljena ena od upravičenih kmetijskih rab (travnik, njiva, trajni nasad idr.). Ker se v skladu s pravilnikom NRP na isti površini lahko vloži največ enkrat letno, naj nosilec vriše GERK z rabo 1600 in na njem vloži NRP le v primerih, ko bo

9. VPIS ZAHTEVKA ZA SPREMEMBO DEJANSKE RABE

V skladu s petim odstavkom 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10) lahko nosilec kmetijskega gospodarstva ob vpisu GERK-a vloži predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju: NRP = neskladje raba poligon) le v naslednjih primerih:

- če se je stanje v naravi spremenilo od zadnjega snemanja ortofotov in še ni razvidno v evidenci dejanske rabe ali

- če podatka v evidenci dejanske rabe ni mogoče spremeniti brez predhodne preveritve na terenu.

OSNOVE Nosilec lahko NRP za isto površino vloži največ enkrat letno. Nosilec lahko vriše GERK in vloži NRP šele, ko je v naravi že vzpostavljena ustrezna kmetijska raba (izkrčeno drevje in grmovje, preorano zemljišče, zasejana trava ipd.). Praktični primeri, kdaj se vloži NRP:

- krčitev gozda oziroma zarasti, - prestavitev ceste v naravi, - rušenje stavbe in vzpostavitev kmetijske rabe, - stanje v naravi ni bilo spremenjeno, na ortofotu pa ni natančno videti, da gre

za kmetijsko rabo (npr. prehodne faze med zaraščanjem in travnikom). NRP se ne vlaga v primerih, ko je dejansko stanje v naravi razvidno iz ortofota in sicer:

- če je mogoče glede na ortofoto evidenco dejanske rabe popraviti že iz pisarne v tem primeru pokličite v klicni center, da evidenco dejanske rabe popravimo in bo vpis GERK-a mogoč takoj;

- če se dejansko stanje v naravi ni spremenilo in je evidenca dejanske rabe pravilno zajeta v tem primeru popravite GERK.

Praktični primeri, kdaj se ne vloži NRP:

- gozdni rob - rob zaraščanja, - rob ceste, - kmetijske površine znotraj ali na robu pozidanih zemljišč.

NRP navadno ni potrebno vlagati v primerih, ko gre za zelo majhne površine, pri katerih je velika verjetnost, da so bile le začasno v nekmetijski rabi (npr. skladovnice drv, manjši izkopi ipd.) oziroma je zelo velika verjetnost, da nosilčeve izjave držijo (npr. prehod med drevesi, posamezna drevesa ob gozdu ipd.). V teh primerih pokličemo v klicni center, kjer presodijo, ali je mogoče evidenco dejanske rabe popraviti brez predhodnega ogleda na terenu. POSEBNI PRIMERI - NRP na gozdnem robu: Največ nepravilno vloženih NRP je na gozdnem robu. V takšnih primerih obvezno pogledamo, ali gre za napačno zajeto evidenco dejanske rabe ali pa je potrebno zmanjšati GERK in ustrezno ukrepamo (pokličemo v klicni center ali zmanjšmo GERK). Dlje kot do sredine krošenj pri gozdnem robu GERK ne sme biti vrisan. Večina nosilcev želi imeti GERK vrisan prav do sredine krošenj. V takšnih primerih obvezno zapišemo na GERK njihovo izjavo, da se obdeluje tudi pod drevesom. Vendar je v praksi nemogoče orati do debla dreves oziroma do sredine krošenj, zato smo pri njivah še posebej pozorni, do kam vrišemo GERK. NRP torej v primeru odstopanj na gozdnem robu ne smemo sprejeti (razen če ni prišlo tudi do krčitve dreves)! - NRP na GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče:


takšno stanje trajalo dlje časa (npr. celo leto). Če nosilec namerava v kratkem času že imeti ustrezno kmetijsko rabo (npr. 1300, 1100), priporočamo, da za takšno površino počaka z vpisom GERK-a do vzpostavitve ustrezne rabe in šele potem vloži NRP na GERK-u, ki bo že imel eno od upravičenih kmetijskih rab. - NRP na GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik: NRP na GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik ni mogoče vložiti. Razloga sta v tem, da gre za GERK z mešano rabo in da se delež upravičenih rab (1300, 1800) znotraj GERK-a, ki je pomemben za uveljavljanje ukrepa, izračuna le ob vpisu ali spremembi GERK-a. To pomeni, da mora nosilec po morebitni spremembi v evidenci dejanske rabe na upravni enoti naknadno urediti GERK (če gre za spremembo znotraj GERK-a, ga mora samo odkleniti in zakleniti nazaj), da se na novo izračuna delež upravičenih rab. Nosilca, ki želi spremembo v evidenci dejanske rabe na območju svojega pašnika najprej opozorimo, da spremembo rabe lahko zahteva le, če so bile v naravi dejansko izvedene spremembe, ki bi lahko pomembno vplivale na površino oziroma upravičenost GERK-a. Pokažemo mu tudi slikovne primere upravičenih in neupravičenih rab, da se bo lažje odločil, ali do sedaj izvedene spremembe že pomenijo spremembo rabe (npr. če je nosilec drevje samo posekal, ni pa še očistil površine in je zatravil, to še ni kmetijska raba). Slikovni primeri različnih vrst dejanske rabe so dostopni na http://rkg.gov.si/GERK/SlikeZOpisom/index.html. Kadar bo nosilec v postopku vpisa GERK-a 1430 želel spremembo v evidenci dejanske rabe, bo večinoma prišlo do dveh situacij:

56

- sprememba iz gozda v kmetijsko: v tem primeru naj nosilec na MKGP (po pošti ali elektronsko na naslov: [email protected] posreduje krčitveno dovoljenje z obrazložitvijo, kakšne spremembe so se zgodile. Navede naj tudi GERK-PID, ki bi ga želel povečati na površino, ki je v evidenci dejanske rabe zajeta pod gozd. Če površina, ki je predmet krčitvenega dovoljenja, še ni v celoti v kmetijski rabi naj navede, za katere katastrske parcele želi spremembo oz. še bolje, naj predloži skico s predlaganimi spremembami (lahko print screen iz aplikacije za vodenje RKG ali pregledovalnika). V sodelovanju z ZGS bo opravljen terenski ogled in glede na ugotovitve spremenjena evidenca dejanske rabe. O ugotovitvah bo obveščen neposredno nosilec;

- sprememba znotraj GERK-a (ki lahko vpliva na razmerje med rabama 1300 in 1800 na eni strani in rabami 1410, 1500 in 1600 na drugi strani): v tem primeru naj nosilec po pošti ali elektronsko na naslov: [email protected] posreduje GERK-PID, po možnosti pa tudi RABA-PID, na katerem želi spremembo, vključno z obrazložitvijo, kakšne spremembe so bile izvedene.

- NRP na gozdu Za NRP na gozdu velja, da mora nosilec predložiti krčitveno dovoljenje oz. če le tega ni mogoče izdati, načelno soglasje, da gozdarji ne bodo zahtevali vzpostavitve prvotnega stanja, o čemer nosilec poda izjavo na upravni enoti. TEHNIČNO NAVODILO NRP se vloži v postopku vpisa GERK-a. Ko želimo GERK zakleniti s klikom na

, se izvede kontrola GERK-a z evidenco dejanske rabe. V primeru ugotovljenih odstopanj se odpre okno z različnimi možnostmi (Slika 124). Kontrola GERK-a z evidenco dejanske rabe se izvaja, kadar vrišemo nov GERK ali ko v seznamu odklenemo že obstoječi GERK. Če je GERK vpisan na kmetijski rabi, ga lahko zaklenemo ne glede na to, katera kmetijska raba je na območju GERK-a določena v evidenci dejanske rabe. Če je GERK delno ali v celoti vpisan na nekmetijski rabi (gozd, pozidano, vode, močvirja …) je potrebna prilagoditev GERK-a glede na evidenco dejanske rabe, sprememba dejanske rabe ali oddaja zahtevka.

Slika 124:Okno, ki se odpre, če GERK ni v skladu z evidenco dejanske rabe

http://rkg.gov.si/GERK/SlikeZOpisom/index.html

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]


Možnost 'Prekliči' izberemo, če želimo z nosilcem pregledati GERK, ga po potrebi sami popraviti. Po pregledu se lahko ponovno odločimo za vložitev NRP ali za uporabo funkcije 'Prilagodi RABI'. Možnost 'Prilagodi RABI' izberemo, če nosilec ne namerava vložiti NRP in se strinja, da se GERK poreže glede na evidenco dejanske rabe. Možnost 'Predlagaj spremembo' pomeni začetek postopka za vložitev NRP na konkretnem GERK-u. V spodnjem levem kotu se odpre okno s predlaganimi NRP za konkretni GERK (Slika 125). NRP je lahko tudi več (v primeru na Slika 125 so štirje). Izpišejo se samo tisti, ki so večji od 25 m2. Delčki GERK-a, ki so neskladni z evidenco dejanske rabe in so manjši od 25 m2, se v tem koraku samodejno izločijo iz GERK-a.

Slika 125: Okno s predlaganimi NRP na konkretnem GERK-u.

Pri potrjevanju posameznih NRP, si pomagamo z grafičnim prikazom NRP.

S klikom na ikono se posamezni NRP na GERK-u obarva, s klikom na ikono

pa se posamezni NRP približa. Z uporabe ene ali druge funkcije ali kombinacije obeh z nosilcem obvezno pregledamo vsak NRP posebej in se šele nato odločimo, ali je res potrebno oddati NRP (ali so bile res izvedene spremembe in vzpostavljena ustrezna raba) ali pa je potrebno popraviti GERK oziroma evidenco dejanske rabe.

Če se nosilec odloči za vložitev NRP, s klikom na odpremo okno za vpis izjave nosilca in svoje opombe (Slika 126). Po vpisu opombe v zgornjem polju obvezno potrdimo oddajo NRP ('NE' spremenimo v 'DA'), sicer se predlog ne bo oddal in bo GERK na tem delu zmanjšan glede na evidenco dejanske rabe. Če se nosilec premisli in za določen del GERK-a ne želi oddati NRP, v okenčku izberemo možnost 'NE'. Prav tako izberemo možnost 'NE', če ugotovimo, da je evidenca dejanske rabe pravilno zajeta in zato ni potrebno vložiti NRP. Na ta način obvezno pregledamo vse NRP iz seznama. V zgornjem primeru (Slika 125), je torej treba pregledati štiri.

Slika 126: Okno za vpis izjave nosilca in opombe uradne osebe za posamezen NRP.

57

S klikom na 'Končaj' (Slika 127) zaključimo vse predloge za spremembo rabe na določenem GERK-u. Če smo na posameznem NRP označili, da predloga NE potrjujemo ali smo pozabili označiti DA predlog potrjujemo, postopka ne bomo mogli zaključiti.


85

S klikom na gumb 'Prekliči' (Slika 127) izbrišemo vse NRP, tudi če smo prej označili, da NRP potrjujemo. Gumb 'Prekliči' uporabimo le, če želimo GERK popravljati ali ga zmanjšati z uporabo funkcije 'Prilagodi rabi'.

Slika 127: Zaključek postopka za oddajo NRP na konkretnem GERK-u.

Dokler NRP za posamezni GERK ne zaključimo, ostalih GERK-ov ne moremo urejati, prav tako ne moremo vrisovati novih. IZJAVA IN ZAPISNIK O NRP - Vpis izjave nosilca in opombe uradne osebe: Vpis izjave nosilca in naše opombe je obvezen. Izjavo nosilca obvezno zapišemo v prvi osebi. Iz izjave nosilca mora izhajati, da je bilo dejansko stanje v naravi spremenjeno in kakšno je zdaj dejansko stanje. Npr. če je na površini zajeta raba 1500 – drevesa in grmičevje, iz ortofota pa je videti skupino dreves, kjer je pokrovnost drevesnih krošenj 100 %, izjava nosilca »Pod drevesi kosim« ni ustrezna, ker iz nje ne izhaja da je nosilec dejansko izkrčil nekaj dreves in površina zdaj izpolnjuje kriterije za 1300 – trajni travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Kot svojo opombo vpišemo npr. »Stranko sem seznanila s pogoji za rabo 1800« ali »Stranko sem opozoril na pravilen vpis GERK-a ter da površine s pokrovnostjo drevesnih krošenj > 75 % niso upravičene« ali »Stranki sem pokazal slike in pojasnil, da morajo bite veje obvezno odstranjene, površina pa zatravljena« … Pod svojo opombo ne vpisujemo ponovljene izjave stranke, npr. »Stranka je izjavila, da je drevesa odstranila«.

- Zapisnik o vložitvi predloga: Nosilec ob vložitvi NRP podpiše poseben zapisnik, ki za vse vložene predloge na konkretnem sestanku vsebuje:

- številko predloga in povezavo z GERK-PID, na katerem je predlog vložen, - izjavo nosilca o izvedenih spremembah oziroma dejanskem stanju v naravi, - izjavo nosilca, da je seznanjen s pravili za vpis GERK-ov ter posledicami v

primeru nepravilne prijave, - navedbo posledic v primeru nepravilne prijave.

Zapisnik obvezno stranki preberemo, preden ga podpišemo. Predvsem je pomembno da mu preberemo tudi opozorilo o posledicah, če se na terenu ugotovi, da dejansko stanje ni enako prijavljenemu (Slika 128).

Slika 128: Opozorilo na zapisniku ob vložitvi NRP

Poseben zapisnik s seznamom predlogov za spremembo rabe aplikacija kreira ob zaključku sestanka, v okviru katerega so bili podani zahtevki. Zapisnik je v istem .pdf dokumentu kot zapisnik za sestanek. NADALJNJI POSTOPEK V ZVEZI Z NRP Zahtevek za spremembo dejanske rabe bo na MKGP oziroma na Zavodu za gozdove Slovenije (če bo zahtevek vezan na gozd) preverjen s terenskim ogledom, na


podlagi ugotovitev pa bo ustrezno spremenjena evidenca dejanske rabe, o čemer bo MKGP obvestil UE. Fazo obravnave predloga za spremembo v evidenci dejanske rabe lahko preverimo tako, da za posamezen KMG v oknu 'Detajlni podatki' (Slika 10) kliknemo na številko v vrstici 'Število vpisov v NESKLADJA RABA'. Izpišejo se podrobni podatki o predlogih za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe (Slika 129). V stolpcu 'Stanje' (Slika 129a) so izpisane črke, ki pomenijo naslednje:

- K = ugodeno (predlog je bil odobren), - D = delno ugodeno (predlog je bil delno odobren), - Z = zavrnjeno (predlogu ni bilo odobreno), - C = čaka na preverjanje (MKGP predloga še ni obravnaval), - I = v postopku (predlog je v obravnavi na MKGP ali ZGS), - T = terenska kontrola (predlog čaka na terenski ogled).

Slika 129: Predlog za spremembo v evidenci dejanske rabe.

Ko so rešeni vsi NRP določenega KMG, referent dobi obvestilo po e-pošti. Če so vsi NRP na KMG ugodeni (stanje K), o tem le obvestimo nosilca z dopisom ali preko telefona, saj aplikacija sestanka ne odpre. V primeru obveščanja preko telefona, naredimo uradni zaznamek. Če je vsaj en izmed NRP na KMG zavrnjen (stanje Z) ali delno ugoden (stanje D), aplikacija samodejno odpre sestanek po uradni dolžnosti in ustrezno zmanjša GERK (-e). Sestanek moramo zaključiti in enega izmed zapisnikov skupaj z dopisom poslati nosilcu.

a b

59


Če nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima že vpisan GERK, dokazil ne predloži oz. predloži neustrezna dokazila, odločimo o izbrisu spornega GERK-a iz njegovega kmetijskega gospodarstva in o pripisu GERK-a na kmetijsko gospodarstvo nosilca, ki je izkazal pravico do uporabe zemljišča. Po dokončnosti odločbe o izbrisu in pripisu GERK-a izvedemo spremembo v RKG.

60

10. PREKRIVANJA – VPIS IN REŠEVANJE Do problema pri vpisu GERK-a lahko pride v primeru sporov glede obdelave ali lastništva zemljišč. Če se lastnik zemljišča ne strinja s tem, kdo ima na njegovem zemljišču vpisan GERK, lahko začne postopek vpisa prekrivanja. Če stranka nima informacije o tem, kdo ima vpisan GERK na njegovem zemljišču, mu to informacijo kot lastniku ali solastniku zemljišča posredujemo. Postopek lahko začne tudi solastnik oz. lastnik zemljišča na le delu GERK-a. V vsakem primeri najprej svetujemo stranki naj se namesto začetka postopka raje poskusi z drugo stranko dogovoriti o rešitvi spora. Če se stranki o umiku ali delitvi GERK-a ne moreta dogovoriti sami, lahko razpišemo ustno obravnavo in problem poskusimo rešiti z mediacijo. Postopek prekrivanja torej začnemo šele če se stranki o spornem GERK-u ne moreta dogovoriti sami. POSTOPEK VPISA NAMERE O PREKRIVANJU IN PREKRIVANJA Stranko, ki želi GERK vpisati na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, pozovemo, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišča. Če stranka ustreznih dokazil ne predloži, mu vpis GERK-a z odločbo zavrnemo (stranka ne izpolnjuje pogojev za vpis). Če stranka predloži ustrezna dokazila za vpis GERK-a, začnemo ugotovitveni postopek. Za izris namere o prekrivanju začnemo sestanek na zahtevo nosilca in v sloj plan prekrivanj vrišemo namero o prekrivanju. Namera o prekrivanju je zgolj informacija, kje je sporna površina GERK-a. Izrisana namera o prekrivanju lahko kasneje služi kot osnova za izris popravljenega GERK-a (sproščanje dela GERK-a) ali GERK-a v prekrivanju. Na osnovi vloge stranke pozovemo nosilca, ki že ima na spornem zemljišču vpisan GERK, da predloži dokazila, s katerimi izkaže pravico do uporabe.

Če za zemljišče, kjer je že vpisan GERK, izkažeta pravico do uporabe tako nosilec, ki že ima vpisan GERK, kot stranka, ki je oddala vlogo za vpis GERK-a na tem zemljišču, odločimo, da se GERK ali del GERK-a na spornem zemljišču spremeni v prekrivajoči GERK. Po dokončnosti odločbe izvedemo spremembo v RKG. Sestanek začnemo po uradni dolžnosti. Če je v prekrivanju le del GERK-a, GERK razdelimo tako, da na osnovi namere o prekrivanju nastane nov GERK, katerega potem v celoti spremenimo v prekrivanje. GERK ostane v prekrivanju, dokler katera od strank ne predloži soglasja vseh lastnikov ali pravnomočne odločitve sodišča. Če upravna enota dobi vlogo ali je na kakšen drug način obveščena, da nosilec določenega kmetijskega gospodarstva nima pravice do uporabe zemljišč, pripisanih h kmetijskemu gospodarstvu, na podlagi tega obvestila sproži upravni postopek preverjanja upravičenosti vpisa GERK-a. V primeru, ko pravico do vpisa GERK-a izkaže stranka, ki nima KMG-MID-a in se tudi ne namerava vpisati v RKG ali ko nobena od strank ne izkaže pravice do vpisa GERK-a, GERK sprostimo na KMG-MID s številko 100000000 (fiktivni MKGP). GERK-i sproščeni na KMG-MID 100000000 se bodo lahko pripisali na katerikoli KMG-MID, vendar bo za to potreben klic v klicni center in obrazložitev situacije. Podatki o prekritih GERK-ih in o vpisanih namerah o prekrivanju so razvidni iz detajlnih podatkov za KMG (Slika 10). Ne glede na način rešitve postopka po končanem postopku namero o prekrivanju izbrišemo. Ločimo dva tipa postopkov v zvezi s prekrivanji:

- postopek sproži oseba, ki JE nosilec KMG - postopek sproži oseba, ki NI nosilec KMG

V prvem primeru postopek vodimo kot je opisano zgoraj. Tudi v drugem primeru postopek vodimo kot je opisno zgoraj, vendar med postopkom ne vrisujemo plana prekrivanja (to sploh ni mogoče, saj stranka ki je začela postopek sploh nima KMG). Namesto vrisa plana prekrivanja zato sporni GERK natisnemo in nato na papir vrišemo sporno zemljišče (lahko si pomagamo s parcelami). Tak grafični prikaz skupaj s pozivom o predložitvi dokazil za uporabo zemljišča, pošljemo nasprotni stranki v postopku.


VPIS NAMERE O PREKRIVANJU – TEHNIČNO

61

Namen namere o prekrivanju je grafični prikaz sporne površine. GERK-a na spornem območju namreč ne smemo spreminjati dokler ne pridobimo izjav obeh strank v postopku. Namere o prekrivanju ne rišemo v sloju GERK, ampak v poseben sloj, namenjen le vpisu namer o prekrivanju. Preden aktiviramo sloj ''Plan prekrivanja'', v sliki dvakrat kliknemo na GERK na katerem bomo vpisali namero o prekrivanju. Z dvoklikom se točke in linije izbranega GERK-a obarvajo močneje, kar nam je v pomoč pri vpisu namere. V seznamu slojev vklopimo prikazovanje sloja ''Plan prekrivanja''. S klikom na besedilo ''Plan prekrivanja'', sloj aktiviramo. Besedilo imena sloja mora biti zdaj izpisano s krepkimi črkami, obkljukana morata biti sloja ''GERK_SDO'' in ''Plan prekrivanja'' (Slika 130).

Slika 130: Sloj plan prekrivanja je vklopljen in aktiven.

Povezave (na vozlišče, na linijo, brez povezave) navadno delujejo le za aktivni sloj. V predhodnem koraku smo aktivni sloj nastavili na ''Plan prekrivanja'', torej se trenutno s povezavami lahko navezujemo le na ta sloj. Ker želimo namero o prekrivanju vpisati natančno, povezave nastavimo tako, da se bomo lahko povezovali tudi na linije in točke GERK-ov. Kliknemo na ikono ''Izberi sloj za povezavo'' (Slika 85-1). Trenutno je kljukica le pred ''Plan prekrivanja'', zato kliknemo na prazno okence pred ''GERK_SDO'' (Slika 131).

Slika 131: Nastavitev povezav na sloja GERK in Plan prekrivanja.

Desno od slike se v seznamu slojev z miško postavimo na ime sloja ''Plan prekrivanja'' in s klikom na desno tipko odpremo okno z ukazi (Slika 132). Ikone in njihove funkcije so enake tistim za vpis GERK-ov. Za vpis in urejanje namere o prekrivanju uporabljamo ukaze iz tega okna.

Slika 132: Meni v sloju Plan prekrivanja je enak kot v sloju Obnova vinograda.

Slika 133: Tako kot pri vpisu GERK-a v prvem koraku postavimo centroid.

Ko z grafičnim vpisom zaključimo, aplikacija ponudi okno za vpis opombe o nameri o prekrivanju (Slika 136). Po vpisu razloga in kliku na ''OK'' je vpis zaključen (Slika 137). Obliko in opombe namere o prekrivanju lahko z ikonami iz menija ''Plan prekrivanja'' (Slika 132) spreminjamo tudi po tem, ko smo jo že vpisali.

Pred vpisom namere o prekrivanju nastavimo sloje, kot je opisano v zgornjem tekstu. Namero o prekrivanju bomo vpisali na območje med gozdom in mejico in našim GERK-om (1). V meniju pri sloju ''Plan prekrivanja'' izberemo ukaz ''Nov poligon'' in na spornem območju postavimo centroid. Izberemo povezavo na vozlišče in začnemo z vpisom s klikom na spodnjo točko (2). Z vpisom bi lahko začeli tudi kjerkoli drugje, saj rišemo v posebnem sloju.

1

2


62

Slika 134: Vpis namere o prekrivanju.

Slika 135: Točke GERK-a se vidijo veliko bolje, če izklopimo ORTOFOTO.

Slika 136: Kot opombo navadno vpišemo razlog ali navedemo dokazila.

Slika 137: Namera o prekrivanju močno izstopa.

Tehnični postopek vpisa namere o prekrivanju je povsem enak vpisu obnove vinograda. Bistveni razliki med njima sta dve: - Namero o prekrivanju vpišemo v okviru sestanka, medtem ko lahko obnovo vinogradov vpišemo tudi v preglednem načinu. - Po odločitvi o upravičenosti namere o prekrivanju namero izbrišemo, medtem ko obnove vinogradov ne brišemo.

Potem, ko smo se s prvo točko povezali na vozlišče (1), med povezavami izberemo ''Brez povezave'' in na mejici naredimo toliko točk, kolikor jih potrebujemo za natančen vpis (2). Na zgornji strani mejice, ob gozdni meji, izberemo ''povezavo na linijo'', saj na GERK-u, kjer se želimo nanj navezati, ni točke (3). Namere o prekrivanju nikoli ne vpišemo preko meje GERK-a. Na območju, kjer lahko vpišemo GERK, ne vpisujemo namere o prekrivanju, ampak vpišemo GERK.

Ker bomo površino namere o prekrivanju navedli v odločbi, smo pri vpisu natančni. Ko jo vpisujemo na mejah spornega GERK-a, se navežemo na vse mejne točke (1). Če izklopimo ORTOFOTO (sloj DOF_5), so te točke bolje vidne. V našem primeru smo vpisali nekaj točk na zunanji meji GERK-a, vpisati pa jih moramo še na meji med našim in spornim GERK-om. Ko vpišemo vse točke, v statusni vrstici izberemo ''OK'' in tako povežemo zadnjo in prvo točko.

Namera o prekrivanju je obarvana rdeče in ima identifikacijsko številko. Površino namere o prekrivanju vpogledamo tako, da kliknemo na ''Informacija o aktivnem sloju'' in izberemo poligon namere o prekrivanju. Aktivni sloj mora biti še vedno nastavljen na ''Plan prekrivanja''. Površino razberemo iz rezultatov poizvedbe.

1

3

2

1


IZBRIS NAMERE O PREKRIVANJU

V meniju za sloj ''Plan prekrivanja'' (Slika 132) je ikona za izbris poligona. Da namero o prekrivanju sploh lahko izbrišemo, moramo imeti sestanek odprt v okviru KMG, ki je namero o prekrivanju vpisal. Sloj ''Plan prekrivanja'' mora biti vklopljen in aktiven. V meniju za sloj ''Plan prekrivanja'' izberemo ukaz ''Izbriši poligon'' ter v sliki kliknemo na namero o prekrivanju, ki jo želimo izbrisati. V oknu izberemo ''Yes'' (Slika 138).

63

Slika 138: S klikom na ''Yes'' namerO o prekrivanju izbrišemo iz baze.

Namero o prekrivanju po končanem postopku odločanja o upravičenosti namere izbrišemo, ne glede na to kako smo v postopku odločili.

VPIS PREKRIVAJOČEGA GERK-a Vpis prekrivajočega GERK-a je opisan v poglavju 7. REŠEVANJE OBSTOJEČEGA PREKRIVANJA Zavihek ''Prekriti GERK'' (Slika 139) se nahaja pod seznamom GERK-ov (Slika 80-1). Če ima KMG prekrivajoče GERK-e, so tu izpisani številke prekrivajočih GERK-ov in številke GERK-ov in KMG, ki se prekrivajo. Z ikonami iz zavihka lahko prekrivajoči GERK približamo ter rešimo prekrivanje na dva načina (Slika 139a).

Slika 139: V seznamu so trije prekriti GERK-i.

Z ukazom ''Umik s prekrivanja'' se prekrivajoči GERK odstopi drugemu KMG. Ukaz uporabimo, ko prekrivanje rešimo z odločbo ali takrat, ko se eden od nosilcev odloči za umik. V obeh primerih ikono ''Umik s prekrivanja'' uporabimo v sestanku za KMG, ki od prekrivanja odstopa. Po kliku na ikono nas aplikacija obvesti o umiku s prekrivanja (Slika 140). Razrešeni prekrivajoči GERK se na drug KMG ne pripiše samodejno, ampak ga je potrebno v okviru drugega KMG prevzeti.

Slika 140: Sporni GERK se po izbiri ''Yes'' sprosti na drug KMG.

Ukaz ''Razreši prekrivanje'' je namenjen reševanju prekrivanja ob prisotnosti obeh nosilcev KMG. Uporabimo ga lahko, ko imamo naenkrat odprta sestanka za oba KMG. Ukaz izbriše prekrivajoči GERK in tako omogoči ponoven vpis GERK-ov na spornem območju (Slika 141).

Slika 141: Po izbrisu prekrivanja moramo vpisati nova GERK-a za oba KMG.

Poligonov v sloju ''Obnova vinogradov'' ne brišemo.

a


11. OBNOVA VINOGRADA Možnost vpisa obnove vinograda (vpis GERK-a v obnovi) imajo uporabniki na tistih upravnih enotah, ki vodijo Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV). Z vpisom GERK-a v obnovi nosilec KMG grafično prikaže območje, na katerem bo obnovil ali na novo zasadil vinograd ali del vinograda. Vpis GERK-a v obnovi je sestavni del dovoljenja za obnovo vinograda, ki ga mora predhodno pridobiti vsak, ki želi obnoviti ali na novo zasaditi vinograd. Ker so dovoljenja za obnovo skupaj z GERK-i v obnovi tudi sestavni del vlog za podporo prestrukturiranju, moramo biti pri vpisu natančni. GERK v obnovi lahko vpišemo v urejevalniku ali v pregledovalniku, torej tako v okviru sestanka kot izven sestanka. V primeru, da želi nosilec poleg vpisa GERK-a v obnovi urediti še druge stvari, obnovo vpišemo v okviru sestanka. Če nosilec razen vpisa GERK-a v obnovi ne ureja ničesar drugega, ne začenjamo novega sestanka samo za vpis obnove vinograda (ostale podatke za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda vpisujemo v RPGV). V RKG aplikaciji poiščemo KMG-MID in v okviru tega KMG-MID odpremo pregledovalnik, v katerem vrišemo GERK v obnovi. Tehnični postopek vpisa tu ni opisan, ker je enak postopku vpisa namere o prekrivanju, opisane v poglavju 10. GERK v obnovi lahko torej vrišemo na območje, kjer vinograd že obstaja, ali na območje, kjer vinograda še ni. Če je površina, na katero vpisujemo GERK v obnovi začasno neobdelana, oziroma je v pripravi za zasaditev novega vinograda, mora imeti GERK na tem območju rabo 1600 (začasno neobdelana kmetijska zemljišča). GERK v obnovi vrišemo na površini celotnega GERK-a ali le na delu GERK-a.

Slika 142: Obnova vinograda je vpisana le na delu vinograda.

64


12. GERK-I IZVEN SLOVENIJE Skladno s 17 členom Pravilnika o RKG mora nosilec v RKG prijaviti tudi zemljišča v uporabi izven ozemlja Republike Slovenije. GERK-u se v RKG pripiše tudi podatek o državi in sicer po naslednjih pravilih:

- GERK-u se pripiše država, v kateri leži vsaj 80 % njegove površine oz. - če je GERK manjši od 1 ha, se pripiše državi, v kateri ga leži več kot

polovica. Aplikacija sproti izvaja kontrole zgornjih pogojev. GERK-a, večjega od 1 ha, katerega npr. 40 % leži v eni državi, 60 % pa v drugi, ne moremo vpisati. V tem primeru bomo morali vpisati dva GERK-a, tako da bo izpolnjen pogoj 80 % površine v eni državi. Prav tako GERK-a ne moremo preoblikovati tako, da bi bil večji od 1 ha in da bi ga bilo kateri izmed držav več kot 20 %. Rešitev v takem primeru je vpis novega GERK-a za eno izmed držav.

Slika 143: GERK-i delno in v celoti izven Slovenije.

65


66

12. v GERK se ne uvršča letališč v delu, kjer se raba ne izvaja za potrebe pridelave krme oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom

13. VPIS GERK-ov V RKG – DEFINICIJE, PODROBNEJŠA PRAVILA

13.1. Definicija GERK-a Definicijo GERK-a določa 144. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08): GERK (grafična enota rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva) je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Podrobnejša pravila za vpis GERK-ov so določena v 5. do 15. členu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10) in sicer:

1. najmanjša površina GERK-a je 25 m2; 2. vrste dejanske rabe so opredeljene v Pravilniku o evidenci dejanske rabe

kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08, 4/10); 3. ne glede na pravilo št. 2 se na območju ekstenzivnih kraških pašnikov

(določeno v predpisu, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013), lahko določi GERK ekstenzivni kraški pašnik s šifro 1430. GERK 1430 – ekstenzivni kraški pašnik lahko vsebuje površine, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče. GERK 1430 se ne riše na KMG – planina in KMG – skupni pašnik:

4. v površino GERK-a se lahko vštejejo tudi vetrozaščitni pasovi, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse in če njihova širina ne presega dveh metrov;

5. pri določenih GERK-ih se v površino GERK-a lahko vključijo tudi obračališča, ki niso del ceste v javni uporabi in katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:

a. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – Njiva, 1160 – hmeljišče v premeni ter 1180 – Trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,

b. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – Hmeljišče v obdelavi: 8 m,

c. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1221 – Intenzivni sadovnjak, 1211 – Vinograd ter 1212 – Matičnjak: 6 m, oziroma največ 10 m, če so zasajeni v terasah;

6. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – Hmeljišče, 1221 – Intenzivni sadovnjak, 1211 – Vinograd ter 1212 – Matičnjak se v površino GERK-a lahko všteje tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni medvrstni razdalji znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi;

7. v primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vštejejo tudi brežine. Brežini na robu GERK-a (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji, oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne medvrstne razdalje od zadnje vrste nasada, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji;

8. iz GERK-a se izloči površine z drugačno vrsto kmetijske rabe oziroma vse površine, ki niso v kmetijski rabi, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK-a se mora takšne površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2, ter jih je v GERK-u več in skupaj predstavljajo pomembno površino GERK-a. Za pomembno površino GERK-a se šteje površina, ki je večja ali enaka tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz ortofotov v skladu s pravilnikom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance meritev, ali je večja od 1 ha;

9. ne glede na pravilo št. 8 se iz GERK-a izključijo pozidana zemljišča in vode, ki merijo več kot 25 m2;

10. ne glede na pravilo št. 8 se iz GERK 1430 – ekstenzivni kraški pašnik ne izločijo površine, ki sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče;

11. v GERK se ne uvršča travnatih površin okoli objektov, ki se ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost, ter rekreacijskih površin (golf igrišča, parki, zelenice, travnata igrišča, hipodromi ipd.), razen smučišč, če se uporabljajo za kmetijsko dejavnost;


67

Ne glede na točko 2 se na območju ekstenzivnih kraških pašnikov v RKG lahko vpisujejo tudi GERK-i s šifro 1430 – ekstenzivni kraški pašnik. Ti GERK-i običajno ne vsebujejo le ene vrste dejanske rabe, temveč se na njih prepletajo travniške površine (1300 in 1800) z drugimi kmetijskimi površinami (1410, 1500 in 1600). Ob vpisu GERK-a se izvede administrativna kontrola z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, na podlagi katere se izločijo ostale površine, ki v GERK 1430 ne smejo biti vključene. Poleg tega se že ob vpisu GERK-a izračuna delež travniških površin (1300 in 1800), ki je pomemben za uveljavljanje KOP

vzdrževanja okolice oziroma funkcionalnosti letališča; 13. gozda se ne uvršča v GERK, ne glede na to, če se uporablja za pašo živali

ter ima nosilec dovoljenje za pašo v gozdu; 14. Iz GERK-a ni potrebno izločiti trajnih rastlin (sadne rastline, vinska trta

ipd.), ki so posajene v eni vrsti znotraj druge vrste dejanske rabe. 15. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – Njiva in 1190 – Rastlinjak se

določi ločen GERK za površine, ki so zasajene z jagodami, če jih je na kmetijskem gospodarstvu skupaj več kot 0,1 ha;

16. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – Hmeljišče se določi ločen GERK za hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni;

17. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1211 – Vinograd se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot treh vrst trsov. Kadar preko strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK;

18. v enem GERK-u z vrsto dejanske rabe 1221 – Intenzivni sadovnjak je lahko vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v primerih mešanega nasada breskev in nektarin;

19. če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino ne presega 50 dreves na ha, skupine sadnih dreves z gostoto več kot 50 dreves na ha obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak le, če je površina pod temi drevesi večja od 0,3 ha;

20. če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino presega 50 dreves na ha, se površine, na katerih ni sadnih dreves, obvezno izločijo kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha;

21. če gre za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino ne presega 50/ha, se skupine dreves oziroma grmov obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, le če je površina pod temi drevesi oziroma grmi večja od 0,3:

22. če za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino presega 50/ha, se površine, na katerih ni dreves oziroma grmov,

obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha, sicer se za celotno površino določi raba 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

13.2. Podrobnejša obrazložitev pravil za določanje površine in dejanske rabe GERK-a V nadaljevanju so podrobneje obrazložena predpisana pravila za vpis GERK-ov. 1. Najmanjša površina GERK-a je 25 m2. Pravilnik določa najmanjšo površino GERK-a, ki ga je še mogoče vpisati v RKG. Zato nikoli vpisujemo GERK-a ali izločamo nekmetijskih površin oz. površin z drugačno kmetijsko rabo, ki so manjše od 25 m2. Podrobneje je izločanje površin iz GERK-ov opredeljeno v pravilu št. 7. 2. Vrste dejanske rabe so opredeljene v Pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08, 4/10). Vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč so podrobneje opisane v naslednjem podpoglavju. 3. GERK 1430 – ekstenzivni kraški pašnik lahko vsebuje površine, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče.


podukrepa ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov (upravičeni so GERK-i, ki imajo več kot 20 % travniških površin). 4. V površino GERK-a se lahko vštejejo tudi vetrozaščitni pasovi, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse, in če njihova širina ne presega dveh metrov.

- Vetrozaščitni pas je površina, porasla z drevjem oz. grmovjem z namenom zaščite pred vetrom.

- Živa meja je vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za ograditev oz. razmejitev.

- Omejek je nezoran, travnat pas med njivami. - Mejica je pas lesnate vegetacije (grmovja oziroma drevja) v pretežno odprti

kulturni krajini, širok do 10 metrov, pestre botanične sestave in pomemben življenjski ter varovalni prostor za živali in rastline. Večinoma poteka ob mejah GERK-ov, vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih ipd.

- Jarki se večinoma pojavljajo na melioracijskih območjih z namenom odvajanja odvečne vode.

Slika 144: Jarki (tekst: pravilna meja GERK-a).

Slika 144: Levo - jarek širine do 4 m se razdeli med sosednja GERK-a; v sredini in desno - jarek širine do 2 m znotraj GERK-a se vključi v GERK. Suhozidi in kamnite ograje so predvsem v kraškem svetu iz kamenja sestavljene pregrade, večinoma z namenom ograditve oz. razmejitve.

Slika 145: Suhozid.

Sušila (kozolci, ostrvi) so objekti, namenjeni sušenju krme. Najpogosteje se pojavlja kozolec, pri čemer se dvojni kozolec (topler) obvezno izključi iz GERK-a, saj presega širino 2 m. Ostrv je tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se prav tako uporablja za sušenje krme.

Slika 146: Kozolec (tekst: dvojni kozolec izločimo iz GERK-a).

Kolovozi so običajno neutrjene poti med njivami in drugimi obdelovalnimi zemljišči, namenjene izključno dostopu do teh površin.

68


69

Slika 147: Kolovozi.

Slika 147: Če je kolovoz na fotografiji na levi strani slike širok manj kot 2 m, je lahko del GERK-a. Na letalskem posnetku na desni strani slike so iz GERK-ov pravilno izločene ceste v javni uporabi.

Slika 148: Kolovoz širši od 2m izločimo (tekst: 2,3m).

Slika 149: Mejice (tekst: 16m).

Slika 149: Mejica iz ortofota na desni strani slike iz zraka izgleda široka celo do 16 m. Iz fotografije posnete na terenu (levo) je razvidno da travna ruša sega vse do debel dreves. Takšna mejica je lahko del GERK-a. 5. Pri določenih GERK-ih se v površino GERK-a lahko vključijo tudi obračališča, ki niso del ceste v javni uporabi in katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:

- pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva, 1160 – hmeljišče v premeni ter 1180 – trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,

- pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče v obdelavi : 8 m, - pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, 1211 –

vinograd ter 1212 – matičnjak 6 m, oziroma največ 10 m, če so zasajeni v terasah.

Obračališče je, gledano v smeri obdelave, zemljišče na koncu njivskih površin ali trajnih nasadov, namenjeno manevriranju kmetijske mehanizacije in ne vključuje ceste v javni uporabi. Običajno gre za površino, poraslo s travinjem, ali neobdelano zemljišče. Travniške površine na robu njivskih površin (vzdolž smeri oranja) ne predstavljajo obračališč in se ne vključujejo v GERK, razen če ne predstavljajo omejka. V praksi ima veliko njiv in trajnih nasadov obračališča, ki so širša od predpisanih največjih dovoljenih širin in so običajno zatravljena. V takšnem primeru te površine izločimo iz GERK-ov. Če se izločene površine uporabljajo za pridelavo krme (košnja in spravilo krme, se ne mulčijo), jih uvrstimo v vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik.

Če so navedene površine znotraj GERK-a širše od 2 m, jih v celoti izključimo iz GERK-a. Če so te površine na robu GERK-a in široke do 4 m, jih lahko razdelimo med sosednja GERK-a, pri čemer se vsakemu dodeli pas širine do 2 m. Če pa je širina teh površin na robu GERK-a več kot 4 m, se v celoti izključi iz GERK-ov.


70

Slika 150: Obračališče pri njivi (tekst: pravilna meja GERK-a; največ 2m)

Slika 150: Na sliki levo je travnat pas vzdolž njive ki ni del GERK-a, na sliki desno je obračališče na koncu njive, ki ga do širine 2 m lahko vključimo v GERK. 6. Pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 - hmeljišče, 1221 - intenzivni sadovnjak, 1211 - vinograd ter 1212 - matičnjak se v površino GERK-a lahko všteje tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni medvrstni razdalji znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi. Kadar je površina vzdolž zadnje vrste v nasadu širša od povprečne medvrstne razdalje znotraj nasada, ravnamo enako, kot je opisano pri obračališčih.

Slika 151: Meja intenzivnega sadovnjaka (tekst: pravilna meja GERK-a).

Slika 151: Na levi strani slike je fotografija s terena, na desni strani pa letalski posnetek. V GERK je lahko vključeno obračališče največ do širine 6 m in na robovih največ ena povprečna medvrstna razdalja.

Slika 152: Pripombe na vpis intenzivnega sadovnjaka.

Slika 152: (1) - V intenzivnem sadovnjaku je med vrstami 15 m širok travnat pas, ki se obvezno izloči kot ločen GERK travnik oz. njiva, če je v njivski rabi. Na vsakem robu se v GERK intenzivni sadovnjak lahko namreč vključi največ ena medvrstna razdalja; (2) - Če je del obračališča pot v javni uporabi, se ta površina izključi iz GERK-a; (3) - v GERK intenzivnega sadovnjaka se lahko vključi obračališče do širine največ 6 m. 7. V primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vštejejo tudi brežine. Brežini na robu GERK-a (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji, oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne medvrstne razdalje od zadnje vrste nasada, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji. Brežina je ozek pas zemljišča s strmim nagibom, ki se na pobočjih, urejenih v terasah, pojavlja z namenom zmanjšanja nagiba in erozije obdelovalnih zemljišč. Najpogosteje jih najdemo pri vinogradih in oljčnikih. Če so brežine zaraščene (kanele na Primorskem ali drugo grmičevje), so lahko del GERK-a, če zarast preprečuje erozijo tal na brežini. Brežine, ki so del jarkov, se v GERK vključujejo skladno s pravilom št. 3.

13

2


71

Slika 153: Brežina pri trajnem nasadu (tekst: maksimalna povprečna medvrstna razdalja).

Slika 153: Brežina pri trajnem nasadu je v GERK lahko vključena do ene povprečne medvrstne razdalje od zadnje vrste trajnega nasada. 8. Iz GERK-a se izloči površine z drugačno vrsto kmetijske rabe oziroma vse površine, ki niso v kmetijski rabi, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK-a se mora takšne površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2, ter jih je v GERK-u več in skupaj predstavljajo pomembno površino GERK-a. Za pomembno površino GERK-a se šteje površina, ki je večja ali enaka tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz ortofotov v skladu s pravilnikom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance meritev, ali je večja od 1 ha. Tako moramo iz GERK-a ob upoštevanju tega pravila obvezno izločiti:

- površine z drugo kmetijsko rabo (v večini primerov gre za majhne njive za pridelavo vrtnin za lastno porabo sredi travnikov)

- gozd, - sklenjene zarasti grmovja oziroma drevja, - skalnate površine in melišča ter - druge površine, ki niso v kmetijski rabi.

Slika 154: Zaraščeno površino večjo od 100 m2 obvezno izločimo.

Pri izločanju neupravičenih površin je treba upoštevati še pravila št. 4-7, ki dovoljujejo, da so določene površine z drugačno rabo lahko del GERK-a, četudi so večje od 100 m2 (linijski objekti, obračališča, brežine…) ter pravila št. 19 do 22, ki določajo izjeme za površine z dvonamensko rabo, pridelavo sadja in košnjo oz. pašo ter za površine, na katerih se izmenjavata rabi 1300 in 1800. 9. Ne glede na pravilo št. 8 se iz GERK-a izključijo pozidana zemljišča in vode, ki merijo več kot 25 m2. Stavbe, ceste, dvorišča ter druga pozidana zemljišča in vode, se izločijo, če so večje od 25 m2 , razen kolovozi, ožji od 2 m, in enojni kozolci (pravilo št. 3). 10. Ne glede na pravilo št. 8 se iz GERK 1430 – ekstenzivni kraški pašnik ne izločijo površine, ki sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče. Navedeno pravilo je povezano s pravilom št. 3, ki v GERK 1430 dovoljuje navedene vrste dejanske rabe, zato jih iz GERK-a 1430 ni potrebno izločati.


72

11. V GERK se ne uvršča travnatih površin okoli objektov, ki se ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost, ter rekreacijskih površin (golf igrišča, parki, zelenice, travnata igrišča, hipodromi ipd.), razen smučišč, če se uporabljajo za kmetijsko dejavnost. Iz GERK-a je potrebno izločiti vse zelenice okoli stanovanjskih hiš oz. gospodarskih poslopij, ki se kosijo zaradi vzdrževanja okolice, ne pa zaradi pridelave krme. Prav tako je potrebno iz GERK-a izločiti travnate površine ob cestah, ki jih vzdržujejo cestna podjetja in se ne kosijo za pridelavo krme. Smučišča, ki se kosijo oziroma se na njih pase živina, so lahko vključena v GERK. 12. V GERK se ne uvršča letališč v delu, kjer se raba ne izvaja za potrebe pridelave krme oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom vzdrževanja okolice oziroma funkcionalnosti letališča. Pri travnatih letališčih se vzletna oziroma pristajalna steza običajno kosi z namenom zagotavljanja funkcionalnosti letališča. V takšnem primeru jo obvezno izločimo iz GERK-a. 13. Gozda se ne uvršča v GERK, ne glede na to, če se uporablja za pašo živali ter ima nosilec dovoljenje za pašo v gozdu. Kot je navedeno že pri opisu dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, gozd ni kmetijsko zemljišče, ne glede na to, če se živina v njem pase oziroma je pod drevesi zelo velika pokrovnost s travo (tudi prek 90 %). Gozd torej v nobenem primeru ne more biti del GERK-a. Pri odločanju o tem, ali je neka površina gozd in jo je zato potrebno izločiti kot neupravičeno površino, si lahko pomagamo s t.i. gozdno masko Zavoda za gozdove Slovenije (v grafični aplikaciji sloj ZGS – Sestoji), v kateri so grafično prikazane vse gozdne površine, določene na podlagi predpisov. Kljub temu pa velja opozoriti, da se gozdna maska obnavlja na cca. 10 let, zato je mogoče, da nekatere krčitve gozda, ki so bile opravljene z dovoljenjem gozdarjev, še niso upoštevane. V tem primeru je potrebno upoštevati dejansko stanje v naravi. 14. Iz GERK-a ni potrebno izločiti trajnih rastlin (sadne rastline, vinska trta ipd.), ki so posajene v eni vrsti znotraj druge vrste dejanske rabe.

Prav tako pa velja tudi nasprotno: če je znotraj trajnega nasada (v medvrstnem prostoru) površina v njivski rabi, se lahko priključi k trajnemu nasadu, če ta medvrstna razdalja ne odstopa od povprečne medvrstne razdalje v nasadu. Če je ta medvrstna razdalja zaradi njivske rabe bistveno večja od ostalih v trajnem nasadu, se ta površina izloči kot samostojen GERK z vrsto dejanske rabe 1100 – Njiva. Ne glede na to se njivska površina znotraj oljčnika lahko vključi v GERK z vrsto dejanske rabe 1230 - Oljčnik, če je, kakor izhaja iz definicije oljčnika, razdalja med oljkami manjša kot 20 m.

Slika 155: Oljčnik z njivsko površino.

Slika 155: Če je razdalja med oljkami manjša od 20 m, je lahko med njimi tudi druga kmetijska raba, ki se vriše kot oljčnik. V našem primeru gre za njivo. 15. – 18. Razdelitev zemljišča z isto vrsto dejanske rabe na več GERK-ov. V skladu s Pravilnikom o RKG se v določenih primerih na strnjeni površini z isto vrsto dejanske rabe vpiše več ločenih GERK-ov in sicer:

- pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva oz. 1190 – rastlinjak, če gre za površine, zasajene z jagodami, in jih je na kmetijskem gospodarstvu skupaj več kot 0,1 ha;

- pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče: ločeni GERK-i za hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni;

- pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1211 – vinograd za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot treh vrst trsov. Kadar preko strnjene površine vinograda poteka


meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK;

- pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak je v enem GERK-u lahko vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v primerih mešanega nasada breskev in nektarin ter mešanega nasada lupinarjev.

Poleg tega se v skladu s Pravilnikom o RKG strnjeno zemljišče z isto vrsto dejanske rabe v uporabi enega KMG lahko razdeli na dva GERK-a tudi, če ga predeli državna meja. 19. Če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino ne presega 50 dreves na ha, skupine sadnih dreves z gostoto več kot 50 dreves na ha obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak le, če je površina pod temi drevesi večja od 0,3 ha. Ta določba torej omogoča nosilcem kmetijskih gospodarstev, da se pri skupinah sadnega drevja, ki ležijo na površini manjši od 0,3 ha, sami odločijo, ali bodo drevesa izločili kot samostojen GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, ali pa bodo celotno površino vrisali kot GERK trajni travnik. Seveda pa pri tem ne sme biti kršeno pravilo glede gostote sadnega drevja na celoten GERK in sicer: gostota sadnega drevja na dejanski rabi 1300 – trajni travnik je največ 50 dreves na ha, na dejanski rabi 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak pa mora biti več kot 50 dreves na ha. Primeri na Slika 156 prikazujejo različne možnosti vrisa GERK-ov glede na zgoraj opisana pravila.

Slika 156: Primeri pravilnega vrisa GERK-ov pri kombinirani rabi (pridelava sadja in košnja oz. paša).

Primer A: Celotna površina (A+A1) 1 ha 11 ar Površina, porasla s sadnimi drevesi (A1) 26 ar Število dreves 28 Gostota dreves na celotno površino (A+A1)

25/ha

Gostota dreves v delu GERK-a (A1) 108/ha Komentar: Celoten GERK je lahko prijavljen kot 1300 – trajni travnik, saj je gostota dreves na celoten GERK manjša od 50/ha, površina, porasla s sadnimi drevesi pa je manjša od 30 ar. Nosilec pa lahko, če želi, izloči površino poraslo s sadnimi drevesi (A1) kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oz. travniški sadovnjak, saj gostota dreves zadostuje kriterijem za to vrsto rabe (> 50/ha).

73


74

Primer B: Celotna površina (B+B1+B2) 1 ha 90 ar Površina, porasla s sadnimi drevesi (B1) 34 ar Površina, porasla s sadnimi drevesi (B2) 65 ar Število dreves na celotno površino (B + B1 + B2)

83

Število dreves na B1 46 Število dreves na B2 32 Gostota dreves na celotno površino (B + B1 + B2)

44/ha

Gostota dreves na B1 135/ha Gostota dreves na B2 49/ha Gostota dreves na B1+B2 79/ha Komentar: Celoten GERK ne sme biti prijavljen niti kot 1300 – Trajni travnik (zaradi skupine dreves, večje od 0,3 ha), niti kot 1222 – Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (zaradi premajhne skupne gostote sadnih dreves). Nosilec mora obvezno kot 1222 – ekstenzivni oz. travniški sadovnjak izločiti vsaj površino B1, po želji pa lahko kot sadovnjak izloči tudi površino B2 (obe površini, B1 in B2, skupaj kot en sadovnjak). Primer C: Celotna površina 24 ar Število dreves > 30 Gostota dreves na celotno površino > 125/ha Komentar: Praviloma mora biti celotna površina prijavljena kot GERK 1222 – ekstenzivni oz. travniški sadovnjak, saj je gostota dreves na celotno površino prevelika, da bi GERK lahko bil trajni travnik. Načeloma se sicer zgornji in spodnji del GERK-a (C1 in C2) lahko izločita kot 1300 – trajni travnik, vendar pa s tem GERK razdrobimo na tri manjše enote, od katerih je le osrednji del večji od 0,1 ha in s tem upravičen do sredstev. 20. Če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino presega 50 dreves na ha, se površine, na katerih ni sadnih dreves, obvezno izločijo kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha.

Pravilo nasprotno od pravila št. 19 določa, kdaj se morajo travniške površine brez sadnih dreves obvezno izločiti iz ekstenzivnega oziroma travniškega sadovnjaka. 21. Če gre za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino ne presega 50/ha, se skupine dreves oziroma grmov obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, le če je površina pod temi drevesi oziroma grmi večja od 0,3 ha; Prav tako kakor pri ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih je v praksi prišlo tudi do vprašanja, kdaj naj se na travinju skupina dreves oz. grmov izloči pod 1800. Sprejeta je bila odločitev, da pri izločanju 1800 iz 1300 in obratno velja enako pravilo kot pri izločanju ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakov iz trajnih travnikov: površine z drugačno vrsto dejanske rabe je treba obvezno izločiti le, če so večje od 0,3 ha, sicer se glede na gostoto drevja na celotno površino določi ustrezna vrsta dejanske rabe (Slika 157). 22. Če za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino presega 50/ha, se površine, na katerih ni dreves oziroma grmov, obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha, sicer se za celotno površino določi raba 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Pravilo nasprotno od pravila št. 21 določa, kdaj se morajo travniške površine brez dreves oz. grmovja obvezno izločiti iz rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.


75

Slika 157: Obvezno in neobvezno izločevanje površin 1300 in 1800

13.3. Vrste dejanske rabe GERK-a Vrste dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč določa Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08, 4/10). Vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč, na katerih je mogoče vrisati GERK-e, so prikazane v tabeli 1. Zopet velja omeniti posebnost glede rabe 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, saj te vrste rabe ni v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08, 4/10). Pogoji za vpis GERK-a s to vrsto dejanske rabe so omenjeni v prejšnjih podpoglavjih

Podroben opis vrst dejanske rabe, vključno s slikovnim gradivom, je objavljen v Interpretacijskem ključu na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://rkg.gov.si/GERK/. Za vpis GERK-ov v RKG se uporabljajo vse vrste dejanske rabe, navedene v spodnji tabeli. SKUPINA DEJANSKE RABE ŠIFRA VRSTA DEJANSKE

RABE 1100 Njiva 1160 Hmeljišče 1180 Trajne rastline na njivskih površinah

NJIVE IN VRTOVI

1190 Rastlinjak 1211 Vinograd 1212 Matičnjak 1221 Intenzivni sadovnjak 1222 Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak 1230 Oljčnik

TRAJNI NASADI

1240 Ostali trajni nasadi 1300 Trajni travnik 1321 Barjanski travnik TRAVNIŠKE

POVRŠINE 1800 Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem DRUGE KMETIJSKE POVRŠINE

1600 Neobdelano kmetijsko zemljišče

OSTALO 1430 Ekstenzivni kraški pašnik

Preglednica 1: Šifrant dejanske rabe GERK-ov.

13.4. Opisi posameznih vrst dejanske rabe GERK-ov 1100 - njiva Površina, ki jo orjemo ali drugače obdelujemo in obračališča, namenjena obdelavi te površine (širine do 2 m). Na tej površini pridelujemo enoletne in nekatere večletne kmetijske rastline (žita, krompir, krmne rastline, oljnice, predivnice, sladkorno peso, zelenjadnice, vrtnine,

http://rkg.gov.si/GERK/


okrasne rastline, zelišča, jagode itd.). Sem sodi tudi zemljišče v prahi in ukorenišče hmeljnih sadik. V ta razred uvrščamo tudi zemljišče, ki je začasno zasejano s travo ali drugimi krmnimi rastlinami (za obdobje manj kot 5 let) in se uporablja za košnjo ali pašo večkrat na leto. Če je površina porasla s travno rušo in ni preorana v obdobju pet ali več let, jo uvrstimo v trajni travnik. V dejansko rabo 1100 – njiva uvrščamo tudi nasade jagod, ki jih izločimo kot samostojen GERK, če jih je na kmetijskem gospodarstvu več kot 0,1 ha. V takšnem primeru mora nosilec KMG v RKG posredovati podatke o nasadu. V dejansko rabo 1100 – njiva sodijo tudi ukorenišča hmeljnih sadik. To so njivske površine, na katerih dve leti niso rasle hmeljne rastline in ležijo na neokuženem mestu ali enoti pridelave skladno s predpisi, ki urejajo preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti. V ukorenišču se certificirane sadike A in certificirane sadike B donegujejo in sicer eno leto pred sajenjem v proizvodno hmeljišče.

Slika 158: njiva (1100).

1160 - hmeljišče Površina, na kateri so žičnica ter obračališča in poti, potrebne za obdelavo hmeljišča. Vključuje površino hmeljišča v obdelavi oziroma v premeni. Pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče, se določi ločen GERK za hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni.

76

GERK hmeljišče v obdelavi sestavlja ena ali več enot hmeljišča v obdelavi. Enota hmeljišča v obdelavi predstavlja strnjeno površino znotraj GERK-a, na kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte ter kategorije in stopnje sadik hmelja, v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil. Hmeljišče v premeni je površina pod vzdrževano žičnico, ki začasno ni zasajena s hmeljem.

Slika 159: Hmeljišče (1160).

1180 - trajne rastline na njivskih površinah Drevesnica, trsnica, zarodišče podlag, nasad matičnih rastlin, nasad okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja, trajna zelišča, trajne zelenjadniceGERK-u se obvezno pripiše vrsto rastline (možna tudi kombinacija več vrst). Drevesnica je površina za vzgojo sadik sadnega, okrasnega ali gozdnega drevja. Trsnica je njivska površina, na kateri se vzgaja trsne cepljenke žlahtne vinske trte. Zarodišče podlag je njivska površina, kjer se gojijo matični grmi, iz katerih pridobivamo podlage. Nasad matičnih rastlin je njivska površina, kjer se gojijo matične rastline, iz katerih se jemlje material za vegetativno razmnoževanje rastlin.


Nasad okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja je njivska površina, kjer rastejo vrtnice, sivka in druge trajne rastline za vzgojo rezanega cvetja. Trajna zelišča in trajne zelenjadnice so njivske površine, na katerih rastejo trajna zelišča in trajne zelenjadnice, kot npr.: beluši, artičoke, kardij, rabarbara, hren itd. ...

Slika 160: Trajne rastline na njivskih (1180); levo – špargljišče, desno - trsnica.

1190 - rastlinjaki Steklenjaki in plastenjaki z močnejšo konstrukcijo in daljšo življenjsko dobo, v katerih se vzgaja okrasne rastline, rezano cvetje, zelenjavo, zelišča, matične rastline, podlage, sadike, jagode itd. GERK-u se obvezno pripiše vrsto rastline (možna tudi kombinacija več vrst). V en GERK se lahko vključuje več rastlinjakov, če je razdalja med njimi manjša od 2 m, pri čemer pa se nasadi jagod v rastlinjaku vedno izločijo kot samostojen GERK. Njivskih površin, ki so začasno zaščitene s premičnimi plastičnimi tuneli, ne uvrščamo v GERK s to vrsto rabe, ampak v GERK z vrsto rabe 1100 – Njiva.

Slika 161: Rastlinjak (1190) je na levi, desno (pomični tuneli) je njiva (1100).

1211 - vinograd Površina, zasajena z vinsko trto (Vitis vinifera), vključno z obračališči in potmi v vinogradu ter brežinami pri vinogradu na terasah. Pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1211 – Vinograd se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot treh vrst trsov. Kadar preko strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK Pridelovalec se mora vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina, če obdeluje najmanj 0,05 ha vinogradov oziroma manj, če daje v promet grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode. V tem primeru mora v RKG posredovati podatke o vinogradu in sadilnem materialu.

77Slika 162: Vinograd (1211).


1212 - matičnjak Površina, zasajena z matičnimi rastlinami, namenjena za pridelavo ključev podlag vinske trte, vključno z obračališči in potmi. Matičnjak je zemljišče, na katerem pridelujemo ključe podlag vinske trte (razrezane dozorele olesenele rozge), največkrat ameriških vrst iz rodu Vitis ali njihovih križancev, ki jih uporabljamo za cepljenje. V njem ne pridelujemo grozdja. Tudi če se matičnjak nahaja poleg vinograda, sta to dva ločena GERK-a. 1221 – intenzivni sadovnjak Površina, zasajena s sadnimi vrstami, pri katere obdelavi se uporabljajo sodobne intenzivne tehnologije. Intenzivni sadovnjak zajema površino nasada skupaj z obračališči in potmi ter brežinami, če je nasad zasajen v terasah. Nasade jagod uvrščamo v vrsto dejanske rabe njiva. V enem GERK-u z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak je lahko vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v primerih mešanega nasada breskev in nektarin.

V GERK intenzivni sadovnjak se uvrščajo tudi nasadi ameriških borovnic, malin, robid, kosmulj in nasadi ostalega jagodičevja. Nasade jagod uvrščamo v vrsto dejanske rabe 1100 – njiva oz. 1190 - rastlinjak. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v RKG posredovati podatke o intenzivnem sadovnjaku, če ima v uporabi 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov oz. 0,1 ha jagodičja ali lupinarjev.

Slika 163: Intenzivni sadovnjak (1221).

1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki Sadovnjak, ki ni primeren za intenzivno pridelavo. To je običajno nasad visokodebelnih dreves sadnih vrst, vzgojenih na bujni podlagi ali iz semena, z gostoto več kot 50 dreves na hektar. V ekstenzivnem oziroma travniškem sadovnjaku lahko raste ena ali več različnih sadnih vrst. Drevesa v ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih so lahko zasajena posamič ali v vrstah, vendar je razdalja med posameznimi drevesi in medvrstna razdalja praviloma večja kot v intenzivnih sadovnjakih. Podatke o ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih mora nosilec kmetijskega gospodarstva posredovati v RKG, kadar za ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak uveljavlja podporo za ukrep kmetijsko okoljskih plačil v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe razvoja podeželja. Podatke mora posredovati tudi nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v ekstenzivnem oziroma travniškem sadovnjaku prideluje lupinarje in izpolnjuje pogoje za pridobitev podpore za pridelovanje lupinarjev v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu.

78


Slika 164: Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (1222).

1230 - oljčnik Površina zasajena z oljkami, ki so med seboj oddaljene največ 20 metrov, povečana za širino oziroma dolžino največ 10-ih metrov od debel oljk, zasajenih na zunanjih robovih oljčnika, ki je namenjena za obračališča in pomožne poti. Podatke o oljčniku morajo v RKG posredovati nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi 0,1 ha ali več oljčnikov.

Slika 165: Oljčnik (1230).

1240 – ostali trajni nasadi

79Površina zasajena z eno ali več vrstami trajnih rastlin. V vrsto dejanske rabe 1240 – ostale trajni nasadi uvrščamo samorodnico.

1300 – trajni travnik Površina porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi rastlinami, ki se jo redno kosi oziroma pase. Takšna površina ni v kolobarju in se ne orje. Kot trajni travnik se šteje tudi površina, porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves/ha. V trajni travnik nikoli NE uvrščamo:

- travnatih površin, na katerih je gostota drevja več kot 50 dreves/ha, - površin, poraslih s sklenjeno zarastjo grmovja, - rekreacijskih površin (golf igrišča, parki, zelenice, travnata igrišča,

hipodromi ipd.), razen smučišč (smučišča so lahko del GERK-a), - travnatih površin in zelenic okoli stavb in infrastrukturnih objektov, ki se ne

uporabljajo za kmetijsko dejavnost, - ter letališč v delu, kjer se košnja ne izvaja za potrebe pridelave krme

oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom vzdrževanja okolice. Gozdnih in zaraščenih površin se NE uvršča v GERK z rabo 1300 – trajni travnik, tudi če so ograjene in se uporabljajo za pašo živali ter ima nosilec kmetijskega gospodarstva dovoljenje za pašo v gozdu. Travnate površine, na katerih je več kot 50 sadnih dreves na ha, praviloma uvrščamo v vrsto dejanske rabe 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak. Izjeme so opredeljene pri pravilih št.17 in 18.

Travniške površine, na katerih je več kot 50 gozdnih dreves na ha, uvrščamo v dejansko rabo 1800 – Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Če se med drevesi pojavlja mlado olesenelo rastje, se takšna površina uvrsti v vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, ki pa je ne uvrščamo v GERK, razen v primeru kraških pašnikov.

V vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik uvrščamo tudi praprotišča, ki se redno, vsaj enkrat letno, pokosijo. Če je gostota dreves na redno pokošenih praprotiščih večja od 50/ha, jih uvrstimo v rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Če so na praprotišču vidni znaki zaraščanja (mlado grmičevje), jih izločimo iz GERK-ov (sodijo v vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju). Če so praprotišča v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določena kot gozd, jih obvezno izločimo iz GERK-ov.


Slika 166: Trajni travnik (1300).

1321 – barjanski travnik S travinjem, šašem in močvirsko preslico poraslo zemljišče na organskih ali mineralno-organskih tleh, na katerem nivo talne vode med letom pogosto doseže površino tal. Praviloma so na teh površinah prisotni jarki za izsuševanje in odvodnjavanje vode. Barjanski travniki so izključno na območju Ljubljanskega barja in visokega barja na Pohorju. Kljub mokrotnim tlom na območju Cerkniškega jezera travnike na tem območju uvrščamo pod šifro dejanske rabe 1300 – trajni travnik.

Slika 167: Barjanski travnik (1321); vidni so jarki za odvodnjavanje.

80

1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa oziroma grmi in se redno, vsaj enkrat letno, popase oziroma pokosi. Pokrovnost travinja je vsaj 80 %, pokrovnost drevesnih krošenj oz. grmov pa je manjša od 75 %.

Slika 168: Kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem (1800).

Slika 169: 1800 – primer z grmovjem.

V to vrsto dejanske rabe ne uvrščamo travniških površin, kjer je gostota posamičnih dreves ali grmov 50 ali manj na hektar. Te površine uvrščamo v razred 1300 – trajni travnik oziroma 1321 – barjanski travnik.


81

Slika 170: Travnik ni 1800.

Slika 170: Primer travnika na Krasu. Ker je grmovje redko in posamično, se površina uvrsti v vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik. V ta razred ne uvrščamo površin, kjer se na travinju poleg posamičnih dreves oziroma grmov pojavlja mlado olesenelo rastje. Te površine iz GERK-a izločimo.

Slika 171: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju ni 1800.

Slika 171: Površina ne ustreza rabi 1800 zaradi mlade zarasti, ki se na ortofotu vidi kot bolj groba struktura v primerjavi s čistim travinjem na desni strani. Tako površino izločimo (uvršča se v vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju).

V vrsto dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, nikoli ne uvrščamo gozdnih površin, četudi je pod drevjem travinje in se površina uporablja

za pašo živali. Prav tako v rabo 1800 ne uvrščamo pogozdenih površin, čeprav so drevesa še majhna in je med njimi veliko travinja.

Slika 172: Gozd ni 1800.

Slika 172: Čeprav je pokrovnost travinja ustrezna (več kot 80 %), je pokrovnost drevesnih krošenj, kot je razvidna iz ortofota, prevelika (večja od 75 %), zato se površina ne uvršča v GERK z dejansko rabo 1800. Površina v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, spada pod gozd.

1600 – Neobdelano kmetijsko zemljišče Površina, ki je npr. rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov. Kmetijsko zemljišče, ki se začasno ne uporablja zaradi gradnje infrastrukture, ali je začasno neobdelano zaradi socialnih ali drugih razlogov. Kmetijsko zemljišče, na katerem je ograda za konje, prašiče ali druge živali in ki ni poraslo s travinjem. Če je zaradi neobdelave zemljišč že prišlo do zaraščanja (značilno je mlado olesenelo rastje), takšne površine ne sodijo v 1600 (uvrščajo se v rabo 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju).

Pri določanju dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, pazimo, da ne povprečimo gostote drevja na celotno površino, temveč površino razdelimo glede na strnjeno površino posamezne dejanske rabe.


Slika 173: Neobdelano kmetijsko zemljišče (1600), ortofoto.

Slika 173: Na levem ortofotu je izkop, na desnem je rigolano zemljišče, oboje pa uvrščamo med neobdelana kmetijska zemljišče.

Slika 174: Tudi površine ki niso vsaj enkrat letno obdelane uvrščamo v 1600.

1430 – Ekstenzivni kraški pašnik*

82

Na območju kraških pašnikov v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 se lahko določi GERK ekstenzivni kraški pašnik s šifro 1430. GERK 1430 - ekstenzivni kraški pašnik lahko vsebuje površine, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 - trajni travnik, 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500

- drevesa in grmičevje ter 1600 - neobdelano kmetijsko zemljišče. Iz GERK-a 1430 se morajo izločiti ceste, stavbe, njive, gozdovi ipd. GERK z rabo 1430 se ne more vrisati na KMG - planina in KMG - skupni pašnik. Na zbirno vlogo se prenesejo le tisti GERK-i s šifro 1430, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov (so večji od 1 ha in katerih vsaj 20 % površine leži na površinah, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v rabi 1300 – trajni travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem)

Slika 175: Ekstenzivni kraški pašnik (1430)

Slika 173: V GERK ekstenzivni kraški pašnik se lahko vključujejo tako travniške površine kot tudi bolj zaraščene površine ter drevesa in grmičevje, če se na njih izvaja paša živali.

13.5. Druge kmetijske površine Spodaj so opisane druge kmetijske površine, za katere ni mogoče vrisati in izbrati rabe GERK-ov.


1410 – Kmetijsko zemljišče v zaraščanju Zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja ali preskromne kmetijske rabe. Pokrovnost dreves je 20-75 %. Če se takšno zemljišče 20 ali več let ne uporablja za kmetijske namene, če pokrovnost dreves preseže 75 % in če je premer debel več kot 10 cm, preide v gozd. Pod to vrsto dejanske rabe se uvrščajo tudi kanele. V vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju uvrstimo tudi vse površine, na katerih se sicer izvaja paša živali, vendar zaradi prenizke obremenitve (premalo živali na določeno površino) prihaja do pojava zaraščanja, za katerega je značilno mlado olesenelo rastje (grmičevje, robidovje …).

Slika 176: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410)

Slika 174: 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju; levo – fotografija, desno – ortofoto (čeprav se živali na tem zemljišču pasejo, je zaradi prenizke obremenitve in odsotnosti fizičnega odstranjevanja grmovja s strani nosilca opazno napredujoče zaraščanje).

Slika 177: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju; levo – fotografija, desno - ortofoto

1420 – Plantaža gozdnega drevja Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi takšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja Med plantaže gozdnega drevja ne uvrščamo površin, pogozdenih z mladimi smrekami oz. drugimi gozdnimi drevesi, ki so namenjene obnovi gozda.

Slika 178: Plantaža gozdnega drevja; levo – fotografija, desno - ortofoto

83


1500 – Drevesa in grmičevje Površina, porasla z drevesi in grmičevjem. Sem uvrščamo tudi obvodno zarast, če so obrečni pasovi porasli z drevjem oziroma grmovjem ter mejice iz gozdnih dreves oziroma grmičevja. V to vrsto dejanske rabe uvrščamo tudi sklenjeno zarast drevja in grmovja, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, še ne uvršča v gozd.

Slika 179: Drevesa in grmičevje; levo – fotografija, desno - ortofoto

84


85

Slika 73: Prikaz slojev ORTOFOTO + RABA (levo) in ORTOFOTO + ZGS - Sestoji (desno). .............................................................................................................. 34

Kazalo slik: Slika 1: RKG portal..................................................................................................... 5 Slika 2: Testni RKG portal.......................................................................................... 5 Slika 3: Prva stran - podatki o uporabniku in odprtih sestankih.................................. 5 Slika 4: Sprememba gesla. .......................................................................................... 6 Slika 5: Odprti sestanki uporabnika. ........................................................................... 6 Slika 6: Iskanje KMG.................................................................................................. 7 Slika 7: Napredno iskanje KMG. ................................................................................ 7 Slika 8: Podatki o KMG. ............................................................................................. 8 Slika 9: Podatki o zadnjem sestanku. .......................................................................... 8 Slika 10: Detajlni podatki............................................................................................ 9 Slika 11: Seznam sestankov za KMG. ........................................................................ 9 Slika 12: Seznam GERK-ov na kmetijskem gospodarstvu. ........................................ 9 Slika 13: Grafični prikaz GERK-a iz seznama GERK-ov........................................... 9 Slika 14: Zgodovina GERK-a. .................................................................................... 9 Slika 15: Prikaz napak za KMG. ............................................................................... 10 Slika 16: Izpisi v RKG – nabor je odvisen od stopnje uporabnikovih pravic............ 10 Slika 17: Vpis kriterijev za izvedbo izpisa. ............................................................... 10 Slika 18: Do zadnjih izpisov lahko dostopimo tudi kasneje...................................... 11 Slika 19: Gumb za vnos novega sestanka.................................................................. 12 Slika 20: Določitev termina novega sestanka............................................................ 12 Slika 21: Planiran sestanek........................................................................................ 13 Slika 22: Odpiranje vabila, zapisnika........................................................................ 13 Slika 23: Trenutni sestanek v stanju topološko urejen. ............................................. 14 Slika 24: Sprememba podatkov sestanka. ................................................................. 14 Slika 25: Potrditev tiska zapisnika v barvi ozadja iz testne aplikacije. ..................... 14 Slika 26: Trenutni sestanek v stanju zapisnik natisnjen. ........................................... 15 Slika 27: Vpis novega KMG in napredno iskanje. .................................................... 16 Slika 28: Iskanje KMG po naslovu. .......................................................................... 16 Slika 29: Vnos novega KMG. ................................................................................... 17 Slika 30: Izbira vrste KMG. ...................................................................................... 17 Slika 31: Dodatno obvestilo pri vpisu novega KMG za planino ali pašnik............... 17 Slika 32: Izbira naslova KMG – Iskanje po naslovih. ............................................... 17 Slika 33: Izbira naslova KMG – Seznam naslovov................................................... 18 Slika 34: Iskanje po fiktivnih naslovih...................................................................... 18 Slika 35: Izbira fiktivnega naslova. ........................................................................... 18 Slika 36: Dodajanje koordinat fiktivnega naslova..................................................... 18

Slika 37: Končna izbira fiktivnega naslova. .............................................................. 18 Slika 38: Iskanje nosilca KMG po evidenci subjektov.............................................. 19 Slika 39: Izbira nosilca KMG.................................................................................... 19 Slika 40: Vpogled v CRP. ......................................................................................... 19 Slika 41: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu subjekta iz CRP. ................... 19 Slika 42: Izbira subjekta za prenos iz CRP................................................................ 19 Slika 43: Vpogled v PRS........................................................................................... 20 Slika 44: Seznam subjektov iz PRS, ki ustrezajo iskalnim pogojem......................... 20 Slika 45: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu iz PRS................................... 20 Slika 46: Izbira subjekta iz PRS za nosilca KMG. .................................................... 20 Slika 47: Podatke o novem KMG moramo še potrditi. ............................................. 21 Slika 48: KMG ima kmetijska zemljišča, govedo in člane kmetije. .......................... 21 Slika 49: Urejanje podatkov o KMG......................................................................... 22 Slika 50: Spremenimo lahko domače ime, vpišemo opombe ter zaklenemo KMG. .22 Slika 51: V okencu je vpisan subj_id (številka subjekta) nosilca KMG.................... 22 Slika 52: Spreminjanje namestnika nosilca – namestnik ni določen. ........................ 23 Slika 53: Prikaz izklopljenih kontrol na KMG.......................................................... 23 Slika 54: Spreminjanje naslova KMG....................................................................... 24 Slika 55: Seznam gospodinjstev na kmetiji. .............................................................. 24 Slika 56: Seznam dokumentov na KMG. .................................................................. 25 Slika 57: Dodajanje dokumenta na KMG.................................................................. 26 Slika 58: Podatki o subjektu. ..................................................................................... 26 Slika 59: Spreminjanje kontaktnih podatkov subjekta. ............................................. 26 Slika 60: Podatki o vpisanih trajnih nasadih se nahajajo v detajlnih podatkih. ......... 27 Slika 61: Preko seznama GERK na novo vpišemo podatke o trajnem nasadu. ......... 28 Slika 62: Urejanje podatkov o trajnem nasadu - vinograd......................................... 28 Slika 63: Urejanje sadilnega materiala vinograda. .................................................... 29 Slika 64: Dodajanje sadik vinograda. ........................................................................ 29 Slika 65: Izbira sorte vinograda iz seznama sort v šifrantu. ...................................... 29 Slika 66: Urejanje oz. brisanje sadik vinograda. ....................................................... 30 Slika 67: Seznam vinogradov.................................................................................... 30 Slika 68: Urejanje vinograda. .................................................................................... 30 Slika 69: Različni načini vstopa v grafično aplikacijo. ............................................. 31 Slika 70: preklop med grafičnim in RKG delom aplikacije. ..................................... 31 Slika 71: G2-Glavno okno, okno s sloji in statusna vrstica. ...................................... 32 Slika 72: Prikaz slojev ORTOFOTO (levo) in ORTOFOTO + GERK (desno). ....... 33


86Slika 148: Kolovoz širši od 2m izločimo (tekst: 2,3m). ............................................ 69

Slika 74: Nastavitev sloja. ......................................................................................... 34 Slika 75: Dodajanje novega sloja, prvi korak............................................................ 34 Slika 76: Dodajanje novega sloja, drugi korak.......................................................... 35 Slika 77: Dodajanje novega sloja, tretji korak – poiščemo datoteko in jo odpremo.. 35 Slika 78: Dodajanje novega sloja, četrti korak. ......................................................... 35 Slika 79: Ukazi za iskanje in poizvedovanje po aplikaciji. ....................................... 36 Slika 80: Rezultati poizvedbe, trajni nasadi, prekriti in sproščeni GERK-i. ............. 37 Slika 81: Informacije o GERK-u, okno smo povečali............................................... 38 Slika 82: Okno s seznamom GERK-ov. .................................................................... 38 Slika 83: GERK-i iz seznama, trajni nasad ima številko obarvano (povezava). ....... 39 Slika 84: Izhod iz grafične aplikacije. ....................................................................... 39 Slika 85: Ukazi za urejanje GERK-ov....................................................................... 40 Slika 86: Nastavitev sloja za povezavo: GERK in obnova vinogradov. ................... 40 Slika 87: Stanje pred vpisom novega GERK-a. ........................................................ 41 Slika 88: Centroid postavimo znotraj območja novega GERK-a. ............................. 41 Slika 89: Prvo točko postavimo kjerkoli na obodu GERK-a..................................... 42 Slika 90: Vrišemo obod novega GERK-a. ................................................................ 42 Slika 91: Vpis podatkov o GERK-u. ......................................................................... 42 Slika 92: Nov GERK v praznem prostoru................................................................. 43 Slika 93: GERK bomo vpisali ob obstoječih GERK-ih............................................. 43 Slika 94: Vpis prvih dveh točk ustvari prvo stranico. ............................................... 43 Slika 95: Nov GERK ob obstoječih GERK-ih. ......................................................... 44 Slika 96: Postavitev centroida in prve točke. ............................................................ 44 Slika 97: Manjka še zadnja od štirih stranic GERK-a. .............................................. 44 Slika 98: Za dokončanje GERK-a moramo vpisati še vsaj eno stranico. .................. 45 Slika 99: Vpis zadnje stranice moramo začeti na pravi točki. ................................... 45 Slika 100: GERK bomo razdelili na zgornji in spodnji del. ...................................... 45 Slika 101: Novemu, zgornjemu delu GERK-a smo določili drugačno rabo.............. 46 Slika 102: Osnovno preoblikovanje meje.................................................................. 46 Slika 103: Sporočilo pri preoblikovanju meje GERK-a. ........................................... 46 Slika 104: Preoblikovanje meje med GERK-oma..................................................... 47 Slika 105: Za združitev GERK-ov kliknemo na ''Yes''.............................................. 47 Slika 106: Ker je GERK odklenjen so aktivne vse ikone.......................................... 48 Slika 107: Različna primera lukenj v GERK-u. ........................................................ 48 Slika 108: Obvestilo pri napačni postavitvi centroida pri risanju luknje................... 48 Slika 109: V seznamu sproščenih GERK je le en GERK – testna aplikacija. ........... 49 Slika 110: Vpis prevzemnika pri sproščanju GERK. ................................................ 49 Slika 111: Podatki o prevzemniku GERK-a.............................................................. 50

Slika 112: Obarvani sproščeni GERK v seznamu GERK-ov. ................................... 50 Slika 113: Vpis številke KMG, ki bo GERK prekril. ................................................ 50 Slika 114: Potrditev KMG pri vpisu prekrivanja....................................................... 51 Slika 115: Vpis številke odločbe je obvezen, vpis opombe priporočljiv. .................. 51 Slika 116: Gumb končaj ni aktiven, ker je eden izmed GERK-ov odklenjen. .......... 51 Slika 117: Zadnji klik v grafični aplikaciji. ............................................................... 52 Slika 118: Dodatna gumba za urejanje planin/pašnikov pri podatkih o KMG. ......... 53 Slika 119: Seznam planin/pašnikov na KMG............................................................ 53 Slika 120: Dodajanje podatkov o planini/pašniku. .................................................... 53 Slika 121: Seznam GERK-ov na planini/pašniku...................................................... 54 Slika 122: Določanje vloge subjekta na KMG tipa SPL in SKP. .............................. 54 Slika 123: Dodajanje in brisanje pooblastil. .............................................................. 54 Slika 124:Okno, ki se odpre, če GERK ni v skladu z evidenco dejanske rabe.......... 56 Slika 125: Okno s predlaganimi NRP na konkretnem GERK-u................................ 57 Slika 126: Okno za vpis izjave nosilca in opombe uradne osebe za posamezen NRP.

........................................................................................................................... 57 Slika 127: Zaključek postopka za oddajo NRP na konkretnem GERK-u. ................ 58 Slika 128: Opozorilo na zapisniku ob vložitvi NRP.................................................. 58 Slika 129: Predlog za spremembo v evidenci dejanske rabe. .................................... 59 Slika 130: Sloj plan prekrivanja je vklopljen in aktiven............................................ 61 Slika 131: Nastavitev povezav na sloja GERK in Plan prekrivanja. ......................... 61 Slika 132: Meni v sloju Plan prekrivanja je enak kot v sloju Obnova vinograda...... 61 Slika 133: Tako kot pri vpisu GERK-a v prvem koraku postavimo centroid............ 61 Slika 134: Vpis namere o prekrivanju. ...................................................................... 62 Slika 135: Točke GERK-a se vidijo veliko bolje, če izklopimo ORTOFOTO.......... 62 Slika 136: Kot opombo navadno vpišemo razlog ali navedemo dokazila. ................ 62 Slika 137: Namera o prekrivanju močno izstopa....................................................... 62 Slika 138: S klikom na ''Yes'' namerO o prekrivanju izbrišemo iz baze.................... 63 Slika 139: V seznamu so trije prekriti GERK-i. ........................................................ 63 Slika 140: Sporni GERK se po izbiri ''Yes'' sprosti na drug KMG............................ 63 Slika 141: Po izbrisu prekrivanja moramo vpisati nova GERK-a za oba KMG........ 63 Slika 142: Obnova vinograda je vpisana le na delu vinograda.................................. 64 Slika 143: GERK-i delno in v celoti izven Slovenije. ............................................... 65 Slika 144: Jarki (tekst: pravilna meja GERK-a). ....................................................... 68 Slika 145: Suhozid. ................................................................................................... 68 Slika 146: Kozolec (tekst: dvojni kozolec izločimo iz GERK-a). ............................. 68 Slika 147: Kolovozi................................................................................................... 69


87

Slika 149: Mejice (tekst: 16m). ................................................................................. 69 Slika 150: Obračališče pri njivi (tekst: pravilna meja GERK-a; največ 2m)............. 70 Slika 151: Meja intenzivnega sadovnjaka (tekst: pravilna meja GERK-a). .............. 70 Slika 152: Pripombe na vpis intenzivnega sadovnjaka. ............................................ 70 Slika 153: Brežina pri trajnem nasadu (tekst: maksimalna povprečna medvrstna

razdalja)............................................................................................................. 71 Slika 154: Zaraščeno površino večjo od 100 m2 obvezno izločimo. ......................... 71 Slika 155: Oljčnik z njivsko površino. ...................................................................... 72 Slika 156: Primeri pravilnega vrisa GERK-ov pri kombinirani rabi (pridelava sadja

in košnja oz. paša). ............................................................................................ 73 Slika 157: Obvezno in neobvezno izločevanje površin 1300 in 1800....................... 75 Slika 158: njiva (1100).............................................................................................. 76 Slika 159: Hmeljišče (1160)...................................................................................... 76 Slika 160: Trajne rastline na njivskih (1180); levo – špargljišče, desno - trsnica. .... 77 Slika 161: Rastlinjak (1190) je na levi, desno (pomični tuneli) je njiva (1100). ....... 77 Slika 162: Vinograd (1211)....................................................................................... 77 Slika 163: Intenzivni sadovnjak (1221)..................................................................... 78 Slika 164: Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (1222). ............................................ 79 Slika 165: Oljčnik (1230). ......................................................................................... 79 Slika 166: Trajni travnik (1300)................................................................................ 80 Slika 167: Barjanski travnik (1321); vidni so jarki za odvodnjavanje. ..................... 80 Slika 168: Kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem (1800). ........................ 80 Slika 169: 1800 – primer z grmovjem....................................................................... 80 Slika 170: Travnik ni 1800........................................................................................ 81 Slika 171: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju ni 1800. .............................................. 81 Slika 172: Gozd ni 1800............................................................................................ 81 Slika 173: Neobdelano kmetijsko zemljišče (1600), ortofoto. .................................. 82 Slika 174: Tudi površine ki niso vsaj enkrat letno obdelane uvrščamo v 1600......... 82 Slika 175: Ekstenzivni kraški pašnik (1430) ............................................................. 82 Slika 176: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410)................................................. 83 Slika 177: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju; levo – fotografija, desno - ortofoto ... 83 Slika 178: Plantaža gozdnega drevja; levo – fotografija, desno - ortofoto................ 83 Slika 179: Drevesa in grmičevje; levo – fotografija, desno - ortofoto ...................... 84

Kazalo preglednic: Preglednica 1: Šifrant dejanske rabe GERK-ov. ....................................................... 75 Pripravila: Mojca Rozman, Miran Tisu

Documents

Aplikacija za vodenje Registra kmetijskih gospodarstevrkg.gov.si/GERK/documents/RKG_prirocnik_julij_2010.pdf · Aplikacija za vodenje Registra kmetijskih gospodarstev Priročnik za