of 52 /52
VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K UNIVERZITETNEMU DVOPREDMETNEMU ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU PRVE STOPNJE ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST FILOZOFSKE FAKULTETE V MARIBORU AKREDITACIJA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 1. STOPNJE ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST Maribor, maj 2007

ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

  • Author
    phamnga

  • View
    232

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K UNIVERZITETNEMU DVOPREDMETNEMU TUDIJSKEMU

PROGRAMU PRVE STOPNJE

ANGLEKI JEZIK IN KNJIEVNOST

FILOZOFSKE FAKULTETE V MARIBORU

AKREDITACIJA UNIVERZITETNEGA TUDIJSKEGA PROGRAMA 1. STOPNJE ANGLEKI JEZIK IN KNJIEVNOST

Maribor, maj 2007

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

1

Sestavljalci programa: red. prof. dr. Nada abec red. prof. dr. Victor Kennedy red. prof. dr. Dunja Jutroni izr. prof. dr. Michelle Gadpaille doc. dr. Darja Hribar asist. dr. Toma Oni doc. dr. Klementina Jurani Petek doc. dr. Katja Plemenita asist. mag. Simon Zupan dr. Melita Kukovec mag. Kirsten Hempkin Barbara Majcenovi Kline Agata Krian

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

2

1. PREDLAGATELJ IN UTEMELJITEV VLOGE.................................................................................................. 3

1. 1. PODATKI O PREDLAGATELJU ...................................................................................................................................... 3 1. 2. KRATKA UTEMELJITEV VLOGE ................................................................................................................................... 6

2. SKLEP SENATA UNIVERZE OZ. SAMOSTOJNEGA VISOKOOLSKEGA ZAVODA K PREDLAGANEMU TUDIJSKEMU PROGRAMU ........................................................................................... 6

3. PODATKI O PRIDOBLJENIH PISNIH STROKOVNIH MNENJIH O TUDIJSKEMU PROGRAMU (INTERNO PRIDOBLJENA NEODVISNA EKSPERTNA MNENJA) .............................................................. 7

4. TUDIJSKI PROGRAM S SESTAVINAMI IZ 7. LENA MERIL ................................................................... 8

4. 1. SPLONI PODATKI O PROGRAMU ............................................................................................................................... 8 4. 2. OPREDELITEV TEMELJNIH CILJEV PROGRAMA OZ. SPLONIH IN PREDMETNOSPECIFINIH KOMPETENC ..................... 8 4. 3. PODATKI O MEDNARODNI PRIMERLJIVOSTI PROGRAMA .......................................................................................... 10 4. 4. PODATKI O MEDNARODNEM SODELOVANJU VISOKOOLSKEGA ZAVODA ................................................................ 16 4. 5. PREDMETNIK S KREDITNIM OVREDNOTENJEM TUDIJSKIH OBVEZNOSTI ................................................................. 21 4. 6. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA ........................................................................................ 32 4.7. DOLOBE O UPORABI OZ. KONKRETIZACIJI MERIL ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED

VPISOM V PROGRAM ................................................................................................................................................ 32 4. 8. NAINI OCENJEVANJA ............................................................................................................................................ 32 4. 9. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU ............................................................................................................. 33 4. 10. DOLOBE O PREHODIH MED PROGRAMI .................................................................................................................. 34 4. 11. PODATKI O NAINIH IN OBLIKAH IZVAJANJA TUDIJA ............................................................................................ 34 4. 12. POGOJI ZA DOKONANJE TUDIJA ........................................................................................................................... 34 4. 13. POGOJI ZA DOKONANJE POSAMEZNIH DELOV PROGRAMA, E JIH PROGRAM VSEBUJE ........................................... 34 4. 14. NAVEDBA STROKOVNEGA OZ. ZNANSTVENEGA NASLOVA ...................................................................................... 34

5. PODATKI O IZPOLNJENIH KADROVSKIH POGOJIH ZA IZVAJANJE PROGRAMA ......................... 35

5. 1. PODATKI O IZPOLNJENIH KADROVSKIH POGOJIH ZA IZVAJANJE TUDIJSKEGA PROGRAMA ....................................... 35 5. 2. PODATKI O IZPOLNJENIH MATERIALNIH POGOJIH ZA IZVAJANJE PROGRAMA ............................................................ 35

6. DOKAZILA O IZPOLNJENIH POGOJIH ZA IZVEDBO PRAKTINEGA USPOSABLJANJA .............. 35

7. ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV .................................................................................................................... 35

7. 1. PODATKI O MONOSTIH ZAPOSLOVANJA DIPLOMANTOV .......................................................................................... 35 7. 2. MNENJE PANONE, GOSPODARSKE ZBORNICE, RESORNEGA MINISTRSTVA, DRUGIH RELEVANTNIH ZDRUENJ

DELODAJALCEV O PREDLAGANEM TUDIJSKEM PROGRAMU .................................................................................... 39

8. PODATKI O SKUPNI NAJVIJI DOPUSTNI NEPOSREDNI IN DODATNI TEDENSKI PEDAGOKI OBVEZNOSTI ........................................................................................................................................................ 39

9. OCENA FINANNIH SREDSTEV, POTREBNIH ZA UVEDBO IN IZVAJANJE TUDIJSKEGA PROGRAMA, IN PREDVIDENI VIRI ................................................................................................................ 39

10. EVALVACIJSKI POSTOPKI PROGRAMA ...................................................................................................... 49

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

3

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K UNIVERZITETNEMU

DVOPREDMETNEMU TUDIJSKEMU PROGRAMU PRVE STOPNJE ANGLEKI JEZIK IN KNJIEVNOST

FILOZOFSKE FAKULTETE (FF) UNIVERZE V MARIBORU (AKREDITACIJA TUDIJSKEGA PROGRAMA)

1. Predlagatelj in utemeljitev vloge 1. 1. Podatki o predlagatelju

Predlagatelj:

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Koroka cesta 160 2000 Maribor

Leto ustanovitve:

1961: Pedagoka akademija

1986: Pedagoka fakulteta

2006: Filozofska fakulteta Kontaktna oseba in naslov: dr. Toma Oni Potna tevilka: 2000 Pota: Maribor

Telefon: 031 284 377 02 80 25 142

Faks: 02/2518-180 E-naslov: [email protected]

tevilo, ime in vrsta akreditiranih programov: V tabeli so navedeni akreditirani tudijski programi, ki jih razpisuje Filozofska fakulteta (v nadaljevanju FF). Dodiplomski tudijski programi

UNIV. ENOPREDMETNI: (pedagoki)

Nemki jezik s knjievnostjo

Slovenski jezik s knjievnostjo

UNIV. ENOPREDMETNI: (nepedagoki)

Zgodovina

UNIV. DVOPREDMETNI: (pedagoki)

Angleki jezik s knjievnostjo in ...

Filozofija in ...

Slovenski jezik s knjievnostjo in ...

Nemki jezik s knjievnostjo in ...

Madarski jezik s knjievnostjo in ...

Geografija in ...

Zgodovina in ...

Sociologija in ...

Pedagogika in ...

UNIV. DVOPREDMETNI: (nepedagoki)

Prevajanje in tolmaenje angleina in

Prevajanje in tolmaenje nemina in

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

4

Podiplomski tudijski programi

MAGISTRSKI TUDIJSKI PROGRAMI:

1. ANGLEKI JEZIK IN KNJIEVNOST 2. GEOGRAFIJA podroje izobraevanja 3. KULTURA, FILOZOFIJA IN IZOBRAEVANJE

V SREDNJI EVROPI 4. NEMKI JEZIK 5. PEDAGOGIKA 6. SLOVENSKI JEZIK IN KNJIEVNOST 7. SOCIOLOGIJA 8. ZGODOVINA

DOKTORSKI TUDIJSKI PROGRAMI:

Enovit doktorski tudij 1. ANGLEKI JEZIK IN KNJIEVNOST 2. PEDAGOGIKA

tevilo vpisanih tudentov po letnikih, tevilo diplomantov V tabeli pa je prikazano skupno stanje za vse programe, loeno za redni in izredni tudij. Vpis na dodiplomski tudij TUD. LETO

REDNI

IZREDNI

SKUPAJ: 14 + Absolv. REDNI IN IZREDNI

1 4 Absolv. Skupaj 1 4 Absolv. Skupaj 1 4 Absolv. Skupaj

2001/02 2652 767 3419 759 732 1491 3411 1499 4910 2002/03 2756 832 3588 651 738 1389 3407 1570 4977 2003/04 2738 881 3619 652 675 1327 3390 1556 4946 2004/05 2884 873 3757 575 663 1238 3459 1536 4995 2005/06 2918 879 3797 550 677 1227 3468 1556 5024 2006/07 (samo FF)

1390 481 1871 265 300 565 1655 781 2436

Na humanistine in druboslovne tudijske programe nekdanje Pedagoke fakultete, ki so se prenesli na FF, je bilo v obdobju 20012005 vpisanih v povpreju 460 tudentov na enopredmetnih pedagokih in nepedagokih tudijskih programih. Na dvopredmetnih pedagokih smereh lahko tevilo tudentov ocenimo kot skupno tevilo vpisanih tudentov, deljeno z 2. V tem primeru je tevilo tudentov v povpreju 707. Treba je poudariti, da je to manj od dejanskega tevila, saj ima veliko tudentov vezavo s programom, ki ga ne bodo izvajali oddelki na FF. V spodnji tabeli je skupno tevilo diplomantov (redni in izredni na vseh smereh) v zadnjih 5 letih na univerzitetnih tudijskih programih na vseh smereh. Dodano je e tevilo diplomantov na tudijskih programih, ki so se prenesli na FF (tevilo diplomantov na dvopredmetnih programih je tudi tukaj deljeno z dva): tevilo diplomantov 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Programi FF 257 346 373 244 315 262

Vpis na podiplomski tudij V obdobju od 1. 10. 2000 do 30. 9. 2006 je na podiplomskem tudiju na vseh tudijskih smereh skupaj magistriralo 57 kandidatov (podatki so podani skupaj za vpis na magistrski tudij in enovit doktorski tudij za leto 2005/06):

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

5

PODIPLOMSKI

TUDIJSKI PROGRAMI

2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007 Sku-paj

1. letnik

2. letnik

1. letnik

2. letnik

1. letnik

2. letnik

1. letnik

2. letnik

1. letnik

2. letnik

1. letnik

2. letnik

3. letnik

MAGISTRSKI TUDIJ

Angleki jezik in knjievnost - - - - - - 11 - 12 7 10 8 - 48 Geografija podroje izobraevanja

8

4

5

10

5

14

2

17

2

16

1

1

85

Kultura, filozofija in izobraevanje v Srednji Evropi

6

4

5

9

3

13

1

14

-

10

-

-

65

Nemki jezik 8 6 9 9 10 12 6 17 6 16 2 2 103 Pedagogika 12 - 17 12 13 28 10 34 9 39 13 9 196 Slovenski jezik in knjievnost 10 12 18 15 17 27 10 35 19 35 8 10 216 Sociologija 12 19 10 25 10 29 11 34 14 27 5 9 205 Zgodovina 5 9 6 11 11 11 7 16 3 22 7 2 110

SKUPAJ

61

54

70

91

69

134

58

167

65

172

46

41 -

1028

ENOVITI DOKTORSKI TUDIJ

Angleki jezik in knjievnost - - - - - - 3 - - 3 5 - 3 14

SKUPAJ

61

54

70

91

69

134

61

167

65

175

51

41

3

1042

SKUPAJ 1. in 2. letnik 115 161 203 228 240 95 1042

V obdobju 20012006 je na nekdanji Pedagoki fakulteti s podroja: zgodovine, filozofije, sociologije, jezikoslovja, geografije in pedagogike doktoriralo 15 kandidatov. tevilo in vrsta zaposlenih tevilo in vrsto redno zaposlenih na FF podajamo po podatkih z dne 28. 3. 2007. Podatki ne zajemajo tevila izvoljenih v znanstvene nazive, ampak tevilo razporejenih na delovnih mestih.

Vrsta zaposlenih FF Redni profesorji 21 Izredni profesorji 18 Docenti 25 Viji predavatelji 0 Predavatelji 0 Uitelji 2 Lektorji 12 Strokovni sodelavci 1 Asistenti 20 Mladi raziskovalci 6 Raziskovalci 6 Nepedagoki 28

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

6

1. 2. Kratka utemeljitev vloge Dvopredmetni univerzitetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost sodi na podroje humanistinih ved. Glede na to, da vloga za njegovo akreditacijo asovno sovpada z ustanovitvijo nove Filozofske fakultete v Mariboru, je eden od pomembnih ciljev sestavljavcev programa, da z njim prispevajo k razvoju humanistike v regiji, dravi in ire. Pri pisanju vloge za akreditacijo novega tudijskega programa smo izhajali iz spremenjenih gospodarskih in razvojnih razmer v dravi. Ob splonih globalizacijskih tenjah na vseh podrojih in vedno intenzivnjeih mednarodnih integracijah se namre pojavlja potreba po novem profilu diplomanta na podroju anglistike, ki bo sposoben odgovoriti na izzive ase in se uspeno vkljuiti v trg delovne sile. Pri tem smo v celoti upotevali sodobne smernice bolonjske prenove tudijskih programov z diferenciacijo med obveznimi in izbirnimi vsebinami in e zlasti z monostmi mednarodnega sodelovanja in izmenjav. Program upoteva dejstvo, da je angleina postala v zadnjih desetletjih najpomembneje sredstvo mednarodnega sporazumevanja in da njen pomen in vloga v mednarodnem znanstvenem, kulturnem in gospodarskem sodelovanju e naraata. Prouevanje anglekega jezika, njegovih jezikoslovnih prvin in vsega, kar je povezano z njim (npr. branja in razumevanja knjievnih in drugih besedil, osnov ustnega in pisnega sporoanja, kreativnega pisanja v angleini, osnov retorike in javnega nastopanja ki jih predmetnik tega programa zajema), je izrednega pomena za bolj uravnoteen vsesploen razvoj mladega loveka, saj ga usposablja, da razume, ustvarjalno razmilja in uporablja domaa in tuja pisna in ustna besedila, s imer laje dosega svoje cilje, razvija svoja lastna znanja in se uinkovito vkljuuje v drubene aktivnosti. Program zato vkljuuje tako splona znanja o anglekem jezikovnem sistemu, o jezikovnem stiku med angleino in slovenino, o pogojih in razlinih okoliinah medkulturnega sporazumevanja, o kulturah in knjievnosti angleko govoreih skupnosti, kakor tudi znanja, ki omogoajo boljo funkcionalno pismenost tudentov v angleini. Veja zastopanost pragmatinih vidikov obravnave jezikoslovnih predmetov kot v dosedanjih programih kakor tudi vkljuitev medkulturnih kompoment bosta omogoili diplomantom Dvopredmetnega univerzitetnega tudijskega programa prve stopnje Angleki jezik in knjievnost po konanem tudiju monost samostojnega in kreativnega vkljuevanja v delovne procese in jih usposobili za uspeno delovanje na najrazlinejih podrojih tako v Sloveniji kot v EU in ire. Program ne uvaja diferenciacije na pedagoko in nepedagoko smer, ampak omogoa oje specializiran magistrski tudij razlinih usmeritev ele na drugi stopnji. 2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokoolskega zavoda k predlaganemu

tudijskemu programu

Sprejet na senatu univerze dne: 19. 6. 2007

Sprejet na senatu Filozofske fakultete dne: 24. 5. 2007

Sklepi senatov so v Prilogi 1.

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

7

3. Podatki o pridobljenih pisnih strokovnih mnenjih o tudijskemu programu (interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja)

Ekspertno mnenje so pripravili (ime in priimek, zavod, drava):

1. zasluni red. prof. dr. Damir Kalogjera, Univerza v Zagrebu, FF, Hrvaka 2. red. prof. dr. Duan Gabrovek, Univerza v Ljubljani, FF, Slovenija

Eksperta sta bila potrjena na senatu Filozofske Fakultete dne 23. 11. 2006. Oba zunanja ocenjevalca menita, da je vloga za akreditacijo novega tudijskega programa dobro utemeljena tako z vedno vejimi potrebami po novem profilu diplomantov kot z dejstvom, da bo novi program skupaj z drugimi na novoustanovljeni Filozofski fakulteti pomembno prispeval k razvoju humanistike v regiji, Sloveniji in ire. Kot prednost programa posebej izpostavljata njegovo mednarodno primerljivost, ki se kae tako v formalnem kot v vsebinskem pogledu. V formalnem pogledu gre predvsem za enako dolino tudija, ki traja na prvi stopnji tri leta, ter za kreditno ovrednotenje, kar omogoa vkljuevanje v mednarodno sodelovanje. V vsebinskem pogledu poudarjata strokovno utemeljen predmetnik, ki usposablja diplomante po zakljuku tudija za uinkovito vkljuitev na trg dela, tistim, ki elijo tudij nadaljevati na viji stopnji, pa daje dobro osnovo za nadaljnjo specializacijo. Tako cilji kot splone in predmetno-specifine kompetence so dobro premiljene in natanno opredeljene, novost v naem prostoru pa predstavlja velika ponudba izbirnih predmetov, ki poleg obveznih vsebin nudi tudentom monost, da razvijajo del kompetenc v skladu s svojimi specifinimi interesi. Razmerje med obveznimi in izbirnimi predmeti ustreza normativom, poskrbljeno je tudi za ustrezno horizontalno povezanost in vertikalno prehodnost predmetov. Ocenjevalca pohvalita e raznovrstne in sprotne oblike ocenjevanja, kar bo po njunem mnenju prispevalo k bolj uinkovitemu tudiju, opozorita pa na morda preveliko tevilo monih pristopov k opravljanju istega izpita (v primerjavi z referennimi tujimi tudijskimi programi), kar utegne biti vasih vzrok nepotrebnega podaljevanja trajanja tudija. al te pripombe, eprav se z njo strinjamo, nismo mogli upotevati, ker tovrstne spremembe niso v pristojnosti oddelka. Pripombo v zvezi s strokovnim naslovom smo upotevali, saj smo prvotno nartovani strokovni naslov diplomant/diplomantka anglekega jezika in knjievnosti zamenjali s priporoenim, to je diplomirani anglist/anglistka. Ta nanaslov je usklajen tusi s priporoili Sveta za visoko olstvo. Tudi vse druge pripombe smo upotevali. Zaradi spremembe v strukturi predmetnika, le-ta ve ne vsebuje modulov, ki sta jih oba eksperta sicer pohvalila. Obvezne module smo nadomestili z obveznimi predmeti, kar predstavlja zgolj oblikovni poseg v predmetnik, ne pa tudi vsebinskega. Mnenje obeh ekspertov o novem programu je izrazito pozitivno, saj menita, da je le-ta izdelan v skladu s sodobnimi evropskimi smernicami, da kot tak omogoa vkljuevanje v mednarodno sodelovanje, da je zaradi dvopredmetnosti tudi interdisciplinaren in da prinaa pomembne novosti, kakrne so npr. bolj raznolike oblike dela s tudenti in njihov veji angama v smislu bolj samostojnega in ustvarjalnega dela. Kot posebno prednost izpostavita dejstvo, da tudij na prvi stopnji ni opredeljen kot pedagoki ali nepedagoki, ampak da daje splono znanje, ki omogoa po zakljuenem programu tako zaposlitev kot tudi nadaljevanje tudija v smeri veje specializacije na drugi stopnji. V asu, ko je angleina prevzela v svetu vodilno vlogo pri mednarodnem sporazumevanju, je povpraevanje po diplomantih s kompetencami, kakrne ponuja predlagani program, vedno veje, zato ocenjevalca novi program podpirata in mu elita uspeno uveljavitev v praksi. Obe ekspertni mnenji v celoti sta podani v prilogi 2

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

8

4. tudijski program s sestavinami iz 7. lena Meril 4. 1. Sploni podatki o programu Naslov / ime tudijskega programa:

Angleki jezik in knjievnost

tudijski program je popolnoma nov in ne nadomea nobenega programa. tudijski program je nov in nadomea 'nebolonjski' tudijski program Angleki jezik s knjievnostjo in

Stopnja in vrsta tudijskega programa (oznaite):

dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski dodiplomski - visokoolski strokovni podiplomski - doktorski program za izpopolnjevanje dvojni interdisciplinarni

Program traja (oznaite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta

Smeri tudijskega programa: /

Moduli tudijskega programa /

Opredelitev tudijskega podroja po Iscedovi klasifikaciji (oznaite podroje):

(14) izobraevanje uiteljev in pedagoke vede (21) umetnost (22) humanistine vede (31) drubene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o ivi naravi (44) vede o neivi naravi (46) matematika in statistika (48) raunalnitvo

(52) tehnike vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbenitvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribitvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:

Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (oznaite discipline):

naravoslovno-matematine vede tehnike vede medicinske vede biotehnike vede

druboslovne vede humanistine vede druge vede

Utemeljitev:

4. 2. Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splonih in predmetnospecifinih kompetenc

4.2. a. Temeljni cilji programa Cilj univerzitetnega dvopredmetnega tudijskega programa Angleki jezik in knjievnost je, da diplomant dobi osnovno teoretsko in praktino znanje s podroja anglekega jezika in knjievnosti, ki je predpisano v obveznih predmetih, ter da zna pridobljena znanja in spretnosti uporabiti v praksi. Izbirni predmeti s podroja anglekega jezika in knjievnosti diplomantu omogoajo, da dobi dodatna specializirana znanja in veine s podroja novejih jezikoslovnih disciplin glede na lastni interes, izpopolni medkulturne jezikovne zmonosti in pridobi iri vpogled v anrsko raznovrstnost

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

9

knjievnosti v anglekem jeziku. Znanje, pridobljeno na tem programu, mu omogoa iroko paleto monosti zaposlovanja v gospodarstvu in negospodarstvu. To znanje pa lahko dopolni s smiselno izbrano vezavo z drugim predmetnim podrojem in se tako usposobi za kritino uporabo pridobljenih znanj in zmonosti v povezavi z drugim predmetom tudija ter obenem ustvari temeljna izhodia za interdisciplinarni pristop pri raziskovanju.

4. 2. b. Splone kompetence na podroju anglekega jezika in knjievnosti, ki se pridobijo s programom:

- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v vejezikovnem in vekulturnem okolju, - sposobnost analize, sinteze in usmerjenost v kreativno reevanje problemov - obvladovanje raziskovalnih metod jezikoslovja in literarnih znanosti in kritinost pri njihovi

uporabi, - usposobljenost za samostojen tudij in strokovno delo, - usposobljenost za delo v skupini, - sposobnost uporabe znanja v praksi - usposobljenost za uinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije - sposobnost kritinega miljenja in samorefleksije - razvoj komunikacijskih sposobnosti za strpen strokovni diskurz - sposobnost za vseivljenjsko uenje

4. 2. c. Predmetnospecifine kompetence na podroju anglekega jezika in knjievnosti,, ki se pridobijo s programom

Predmetnospecifine kompetence obsegajo usposobljenost tudenta za strokovno svetovalno in samostojno delo na podroju jezika in knjievnosti in ga pripravljajo za nadaljnjo stopnjo tudija. tudenta usposobijo in motivirajo za samostojno vseivljenjsko uenje. Predmetnospecifine kompetence so opredeljene na podlagi celotnega programa v unih nartih predmetov kot spretnosti in lastnosti, ki usposabljajo diplomanta za opravljanje strokovnih del s podroja anglekega jezika in knjievnosti in ga usposabljajo za osnovno interdisciplinarno strokovno delo. Diplomant si pridobi naslednje specifine kompetence na podroju anglekega jezika:

- poznavanje anglekega jezikovnega sistema na vseh ravneh, - govorna in pisna sporazumevalna zmonost v anglekem jeziku - raba jezika v skladu s sociolingvistinimi, pragmatinimi, (med)kulturnimi in drugimi

kontekstualnimi zakonitostmi - sposobnost prenosa teoretinih opisov jezika v praktino delo z besedili - poznavanje in razumevanje zgodovine anglekega jezika in knjievnosti - obvladovanje pravopisa in pravoreja anglekega jezika - razumevanje leksikalnih in besedotvornih pojavov z vidika sodobnih teoretinih pristopov - poznavanje socialnih, kulturnih, etninih vidikov drube anglofonskega sveta (zgodovina,

geografija, politine vede, kultura in umetnost, itd.), - razumevanje angleine kot globalnega jezika in jezika medijev - poznavanje regionalnih in drubenih variant anglekega jezika, - spoznavanje angleine v stiku s slovenino - poznavanje znailnosti besedilnih sporazumevalnih procesov v odvisnosti od drubenega

konteksta in usvajanje zakonitosti uspenega sporazumevanja - sposobnost kritine analize knjievnih del v medkulturnem kontekstu

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

10

- sposobnost povezovanja spoznanj o jeziku in spoznanj literarne teorije pri vrednotenju knjievnih del

- sposobnost vrednotenja sodobnih jezikovno-knjievnih pojavov z vidika zgodovinskega jezikovno-knjievnega razvoja,

- sposobnost umeanja znanja o aktualnih jezikovnih in knjievnih pojavih v kontekst e pridobljenega znanja,

- poznavanje starejih in modernih tokov knjievnosti v anglekem jeziku - sposobnost uporabe sodobnih metod znanstveno-raziskovalnega dela - uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v komunikaciji in analizi jezikovnih

pojavov in besedil v specifinem drubenem kontekstu - uvajanje v samostojno raziskovalno delo.

4. 3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa

Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Univerze v Mariboru primerjamo s sorodnimi tudijskimi programi treh tujih univerz. To so: Univerza v Lausanni, Karlova Univerza in Univerza v Oslu. Zavod Ime programa Drava Spletni naslov Univerza v Lausanni Studies in

English vica http://www.unil.ch

http://www.unil.ch/angl/

Karlova Univerza (Univerziteta Karlova) Filozofska fakulteta (Faculty of Philosophy and Arts) Department of English and American Studies

English Language and Linguistics

eka http://www.cuni.cz/UK-1628.html www.cuni.cz

Univerza v Oslu Filozofska fakulteta (Faculty of Humanities) Odd. za knjievnost, podrone tudije in evropske jezike (Dept. of Literature, Area Studies and European Lang.)

Literature in English English language

Norveka http://www.uio.no http://www.uio.no/studier/emner/enheter/ilos-eng.html

Podrobni opisi tujih tudijskih programov (smiselni izvleki) so v Prilogi 3.

4. 3. a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti

Predlagani dodiplomski program Univerzitetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost smo primerjali s tudijskimi programi tujih univerz, uvrenih med prvih 200 najboljih svetovnih univerz. V predlaganem tudijskem programu Angleki jezik in knjievnost je tudij razdeljen na tri leta, oziroma 6 semestrov. V vsakem letniku so obveznih in izbirni predmeti. Predlagani program je dvopredmetni. V vsakem letniku je treba zbrati 60 ECTS (na dvopredmetnem tudijskem programu), torej skupno v treh letih 180 ECTS. V vseh primerjanih programih so osnova t.i. obvezni predmeti. Poleg obveznih predmetov vsi programi ponujajo irok spekter izbirnih predmetov, izmed katerih lahko tudent izbere manje ustrezno tevilo predmetov v posameznem letniku. Na Univerzi v Oslu imajo namesto letnikov stopnje predmetov: 0000 uvodni in ponavljalni 1000 osnovni predmeti za diplomirano stopnjo

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

11

2000-3000 viji predmeti za diplomirano stopnjo V prilogi so opisi predmetov za vse tri stopnje. V tudiju imajo samostojne predmete, ali predmetne skupine. Nekateri predmeti so obvezni za doloene programe, nekateri so izbirni. 80 kreditnih tok je treba dobiti pri 'najvejih' ali specializiranih predmetih. 40 kreditnih tok je najnije tevilo tok pri predmetu. V prilogi je opisan plan 2. semestra za tudenta v programu Angleki jezik (Oppbygging og Gjennomforing). Plan prikazuje natanno razdelitev semestrov in skupno doseenih 60 ECTS ob koncu leta. Izbor predmetov je irok: 11 predmetov v programu Jezik in knjievnost je na razpolago tudentom v 1. letniku. Nato lahko izbirajo med 25 predmeti v 2. in 3. letniku. Seveda pa lahko izbirajo tudi med izbirnimi predmeti z drugih podroij in celo z drugih fakultet. Na Univerzi v Lausanni poteka tudij na Oddelku za angleki jezik po modulih in ne po predmetih. Modul je sestavljen iz predavanj ali iz seminarjev in traja en semester. Vsak tudent obiskuje vsaj dva modula v enem semestru. V prvem letniku je 5 modulov. Vsak je ovrednoten s 5 kreditnimi tokami, kar znaa skupno 30 tok. Sem je vkljuen e en izbirni predmet. V drugem in tretjem letniku pa so tirje moduli. Na Karlovi univerzi imajo na nekaterih tudijskih programih vsebino razdeljeno po predmetih. Tako imajo na tudijskem programu Angleki jezik in jezikoslovje (English Language and Linguistics) sledee predmete: 1. leto: An Introduction to Theoretical Study of English Language and Linguistics 2. leto: Morphology, Syntax 3. leto: Syntax, History of English Language Temeljni koncept predlaganega dodiplomskega programa Univerzitetni tudij prve stopnje Angleki jezik in knjievnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru se sklada z osnovnimi koncepti referennih tudijskih programov. Vsi tudiji trajajo 3 leta, razen tistega na Karlovi Univerzi, kjer traja 3 ali 4 leta. V tem asu mora tudent zbrati 180 ECTS, torej 60 kreditnih tok v vsakem akademskem letu. tudenti tukaj izbirajo predmete glede na kreditne toke in ne glede na tevilo predmetov. Seminarji so obvezni. Po konanih treh letih se tudenti odloajo za nadaljevanje tudija na drugi stopnji, ki traja dve leti.

4. 3. b. Primerljivost monosti dostopa in pogojev za vpis v tudijski program

Pri primerjavi vpisnih pogojev smo naleteli na teavo, saj ima Univerza v Lausanni pogoje napisane samo v francoskem jeziku, vendar pa smo zasledili, da Univerza v Lausanni zahteva, da imajo tudenti, ki se elijo vpisati v program, opravljeno Stopnjo 4 (Level 4) na skupni referenni lestvici Evropskega sveta. Poleg tega pa je predlagano, da tudenti opravijo Oxford Quick Placement Test ('hiter preizkus znanja), ki ga opravijo v Jezikovnem laboratoriju t. 7. Na Karlovi Univerzi je treba imeti konano srednjo olo (high school) za vpis v tudij. Na Univerzi v Oslu je za vpis na program potrebno imeti dokonano 'upper secondary education' to je zgornja srednjeolska izobrazba (13 let uenja), ali druge podobne kvalifikacije (glej Prilogo Norvekega olskega sistema). Za vstop v Univerzitetni tudijski program Angleki jezik in knjievnosti na UM mora kandidat opraviti maturo oz. imeti konan katerikoli tiriletni srednjeolski program pred 1. 6. 1995.

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

12

4. 3. c. Primerljivost trajanja tudija, napredovanja, dokonanja tudija in pridobljenih

strokovnih naslovov Predlagani Univerzitetni tudijski program 1. stopnje Angleki jezik in knjievnost na Filozofski fakulteti v Mariboru traja 3 leta. tudent lahko letnik ponavlja samo enkrat. Strokovni naslovi po zakljuku tudija v referennih programih so usklajeni s smernicami Bolonjske deklaracije, tj. BA (Bachelor of Arts). V predlaganem tudijskem programu je strokovni naslov, ki ga pridobijo tudenti, diplomirani anglist. Po konanem tudiju se lahko diplomanti zaposlijo na podroju turizma, korespondence, zalonitva itd., lahko pa nadaljujejo tudij na 2. stopnji, ki traja 2 leti. Za prehod iz 1. v 2. letnik mora tudent zbrati najmanj 27 ECTS (od 30) za vsako tudijsko smer, kar je skupno najmanj 54 (od 60) ECTS. Iz 2. v 3. letnik pa mora zbrati vsaj 57 ECTS (od tega 30 ECTS z vsemi opravljenimi obveznostmi iz 1. letnika, ter 27 ECTS z vsemi opravljenimi obveznostmi iz 2. letnika, razen enega izbirnega predmet.). Strokovni naslov, ki ga tudent pridobi po dokonanem tudiju je: diplomirani anglist. Na Univerzi v Lausanni traja tudij 3 leta. Univerza v Lausanni ima jasno doloen sistem ocenjevanja in preverjanja znanja tudentov. Vsaka smer ima preverjanje znanja znotraj same smeri, kar je primerljivo z ostalimi referennimi smermi, vendar pa morajo tudenti ob koncu tudijskega programa opraviti e obsena fakultetna preverjanja. Njihov prvi letnik je sploen, ampak na koncu prvega leta tudenti izberejo t.i. komplementarno disciplino. V 2. letniku je ur manj kot v 1., a morajo tudenti na koncu drugega leta opravljati 2-urno preverjanje znanja (epreuve) s treh izbirnih podroij: Mediaevial literature, English linguistics ali Modern Literature. Na koncu tretjega leta tudenti ponovno opravljajo tri fakultetne izpite, e elijo pridobiti strokovni naslov Bachelor of Arts (BA). To pomeni 4-urni pisni izpit in dva ustna izpita iz vsaj dveh izbirnih modulov: Mediaeval literature, Modern English literature, American literature, English linguistics. To predstavlja poenotena standard kompetenc na celotni fakulteti. Poleg tega pa se zahteva, da tudenti pridobijo 30 kreditnih tok v letniku, e elijo napredovati v viji letnik. Univerza v Oslu ima podobno kot Univerza v Lausanni tudi specialne zahteve pri napredovanju tudentov skozi letnike. Na Karlovi Univerzi mora tudent zbrati 60 kreditnih tok v vsakem letniku. tudij (Bakaraska) traja 3 ali 4 leta. Za napredovanje iz 1. v 2. letnik na tej univerzi je treba zbrati 40 kreditnih tok. Strokovni naslov, ki ga tudent pridobi ob zakljuku tudija je BA (Bachelor of Arts). tevilo predmetov od prvega do tretjega letnika pada, a se zato od tudenta priakuje, da ve dela opravijo zunaj predavalnic. Prisotnost in aktivno sodelovanje pri urah je ena izmed pomembnih oblik vrednotenja in ocenjevanja tudenta. Na primer, na Karlovi Univerzi mora biti tudent prisoten 80 % in lahko manjka samo 3 krat v letu. Na vseh primerljivih programih potekajo, poleg ustnih in pisnih izpitov, razline oblike evalvacije: eseji, literarne analize, testi, govorni nastopi in pisni izdelki. Na Univerzi v Oslu traja tudij tri leta. tudenti lahko prehajajo iz semestra v semester, ne pa iz leta v leto. Pred vsakim semestrom tudenti izbiro elektronsko vpiejo v 'tudijski plan', v katerem prijavijo obvezne in izbirne predmete, ki jih nameravajo v doloenem semestru imeti. Poleg tega pa prijavijo tudi izpite, ki jih nameravajo delati v semestru. tevilo predmetov ni kriterij za napredovanje, pa pa tevilo kreditnih tok. tevilo predmetov tudi ni kriterij za dokonanje stopnje. Le-to sestavljajo ECTS, ki variirajo po tevilu glede na predmet (5 do 20 ECTS). To pomeni, da lahko dva tudenta, ki sta imela isto stopnjo v istem programu, a razlino tevilo

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

13

predmetov diplomirata, vse dokler izbor predmetov daje 180 ECTS. V prvem letu je treba zbrati 60 ECTS. Strokovni naslov, ki ga tudent pridobi ob zakljuku tudija je BA (Bachelor of Arts). Za dokonanje tudija na Univerzah v Oslu, Mariboru in Lausanni ni treba spisati zakljune naloge, na Karlovi univerzi pa se omenja pisanje teze na koncu treh let.

4. 3. d. Primerljivost nainov in oblik tudija

Na Univerzi v Oslu lahko tudenti tudirajo redno. Ne plaujejo olnin. Izredni tudij je omenjen samo na magistrski stopnji, pa e tam je treba za tak nain tudija oddati pisno pronjo. Oblika tudija na Univerzi v Oslu: Pri nekaterih predmetih so predavanja (1 ura) in seminarji (2 uri delo v manjih skupinah). Pri nekaterih predmetih pa je samo delo v seminarskih skupinah in ni predavanj. Veina ur pri posameznem predmetu so tri ure na teden. Nimajo pa vaj ali prakse. Vsi predmeti so razporejeni po semestrih. Ocenjevanje in vrednotenje poteka z izpiti. Prisotnost je obvezna pri vseh predmetih (80%). Pri vseh predmetih se zahteva tudi individualno delo, raziskave in pisanje. V vsakem letu sta dva premora, v vsakem semestru eden, ki sta namenjena za individualni tudij ter pisanje esejev in poroil. Ne omenjajo posebej uporabe tehnine opreme, ki jo uporabljajo v predavalnicah ali za raziskave. Na Univerzi v Lausanni lahko tudenti tudirajo redno ali izredno. Oblike tudija v modulih so ali predavanja ali seminarji. Univerza je tudi zelo dobro opremljena z moderno tehnologijo, eprav je majhna. To se vidi predvsem v nainu tehnine podpore tudentu, predvsem v dostopu do elektronskih revij in slovarjev (npr. JSTOR). Na Karlovi univerzi poteka tudij redno po semestrih. Oblike tudija vkljuujejo predavanja in seminarje. Posebej ne omenjajo tehnine opreme, ki jo uporabljajo v predavalnicah ali za raziskave. Na vseh treh primerjanih univerzah uporabljajo kreditni sistem tudija, ki temelji na tokah ECTS. Na Univerzitetnem tudijskem programu 1. stopnje Angleki jezik in knjievnost na Filozofski fakulteti v Mariboru lahko tudenti tudirajo redno in izredno. Pri veini predmetov so oblike dela predavanja, katerim sledijo seminarske ali jezikovne vaje, ki so obvezne. Poleg obveznega dela v razredu pa mora tudent opraviti e doloeno samostojno delo (IRD). Na tej stopnji se ne izvaja delovna ali strokovna praksa. Uporablja se veino moderne tehnologije v razredih, kot so: prenosni raunalniki, DVD, fonolaboratorij, TV-sprejemniki, videorekorderji, kamere in podobno.

4. 3. e. Monosti za vkljuevanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski visokoolski prostor

Univerza v Lausanni nudi svojim tudentom velike monost za vkljuitev v mednarodno sodelovanje. V ta namen ponujajo tipendije in tudente vzpodbujajo, da preivijo doloen as v tujini, kjer se govori jezik, ki ga tudirajo. Tudi drugi dve primerljivi Univerzi sodelujeta v mednarodnih sodelovanjih kot, na primer, Erasmus Socrates. Prihaja tudi do obojestranske izmenjave tudentov. Predlagani program Univerzitetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost na Filozofski fakulteti v Mariboru je zasnovan po naelih Bolonjske deklaracije. Preglednost sistema omogoa kreditni sistem ECTS, ki olajuje prehodnost tudentov med posameznimi fakultetami v

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

14

okviru mednarodnih izmenjav. Zaradi tega so monosti vkljuevanja naega programa v t.i. BA-programe tujih fakultet velike in omogoajo naim tudentom tudij posameznih predmetov, semestrov ali letnikov v tujini. To je izvedljivo preko izmenjave tudentov v okviru programa Socrates-Erasmus, izmenjave predavateljev s pomojo posebnih programov medsebojnega sodelovanja s partnerskimi univerzami ter preko vkljuevanja predavateljev v mednarodne projekte. Prehajanje tudentov je lahko obojestransko. Univerza v Oslu sodeluje s 170 drugimi Evropskimi univerzami in drugimi univerzami po svetu. V mednarodno sodelovanje je vkljuena skozi programe: Erasmus, Erasmus Mundus, Socrates, Noma, Nordplus, Fullbright in Letni program mesta Oslo. Karlova univerza sodeluje z 177 univerzami po vsem svetu. Sodeluje v programih Erasmus Mundus in Socrates/Erasmus. Univerza ima zelo razvit program izmenjave tudentov CEEPUS.

4. 3. f. Razlike med predlaganim in tujimi programi

Formalno in vsebinsko so programi zastavljeni podobno. Nekatere razlike in podobnosti, ki se pojavljajo v primerjavi s predlaganim tudijskim programom Univerzitetni tudijski program 1. stopnje Angleki jezik in knjievnost na Filozofski fakulteti v Mariboru so naslednje: Univerza v Oslu Program je zastavljen tako, da je imbolj modularen. Vse sloni na majhnih sklopih, z namenom, da ima tudent lajo kontrolo nad izbiro predmetov in samim izobraevanjem ter da je hkrati imbolj mobilen. Program ponuja precej splono izobrazbo s posameznega podroja, tako da mora veina tudentov tudij nadaljevati, e se elijo specializirati ali pridobiti magistrski strokovni naslov s podroja pouevanja. Podobno je s predlaganim programom UM. Pravila na Univerzi v Oslu so urejena tako, da se preverjanja in ocenjevanja opravijo veinoma med predavanji ali takoj po izteku predavanj posameznega predmeta. Tako bi se naj zakljuni izpiti opravljali le v tekoem letu. Tako se zagotavlja sprotno delo in enakomeren prehod skozi premete in stopnje. Univerza v Lausanni Program te univerze se razlikuje s predlaganim na Univerzi v Mariboru po strukturi in po pojmovanju samega tudija angleine. Po strukturi se BA program deli na osnovne in dodatne discipline. tudenti zanejo v prvem letu z dvema disciplinama in dodajo eno v drugem, ki jo lahko izberejo izmed programov svoje fakultete ali celo z drugih fakultet. Tako pridobi tudent znanje treh disciplin in ne dveh kot na predlaganem programu Univerze v Mariboru (dvopredmetni tudij). Glede pojmovanja tudija angleine pa se daje veji poudarek knjievnosti kot jezikoslovju. tudenti posvetijo dvakrat ve asa knjievnosti in pridobivanju znanja kot vei bralci in razlagalci knjievnosti kot pa na pridobivanju znanja iz anglekega jezikoslovja. Verjetno je vzrok ta, da ta stopnja tudija ni predpriprava za bodoe uitelje anglekega jezika. Podobnost tega programa s predlaganim na Univerzi v Mariboru je ponudba osnovne strukture predmetov z vejo izbiro v vijih letnikih. Podobna je tudi razdelitev predmetov v predmetne skupine. Je pa mono na tem programu zbrati ECTS tudi v tako imenovanem nadaljevanju izobraevanja, kjer lahko odrasla populacija izpopolni veine ali raziskuje podroja, ki so jih prej zanemarili zaradi hitre kariere. Karlova univerza v Pragi Oddelek za angleke in amerike tudije na Karlovi univerzi v Pragi je precej veji kot Oddelek za anglistiko in amerikanistiko v Mariboru (imajo tudi veliko gostujoih profesorjev) in poleg

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

15

primerjanega ponuja tudi druge programe, ki posamino zajemajo vsebine, ki so zdrueno zaobjete v predlaganem Univerzitetnem tudijskem programu 1. stopnje Angleki jezik in knjievnost, to sta e programa Angleka knjievnost in Amerika knjievnost. Priakovano je, da so programi na Karlovi univerzi bolj specializirani (saj trije pokrivajo isto podroje kot tukaj predlagani sam). Ti programi so tudi bolj usmerjeni v raziskovanje oz. teoretino usmerjeni kot primerjani programi ostalih trieh univerz. So pa njihovi programi v nekaterih primerih zastareli, tako se, na primer, njihova bralna kompetenca enai s poznavanjem knjievnih avtorjev in njihovimi deli in ne z bralno in analitino kompetenco kot na Univerzi v Lausanni in na Univerzi v Mariboru. Nekatere strukture bolonjskega sistema na tej Univerzi so prevzete iz starega 5-letnega tudija. Tako uporabljajo e vedno uporabljajo indekse za zapisovanje ocen, esar nima nobena druga od treh primerjanih univerz. So pa nekateri predmeti na tem programu tudi zelo moderni kot na primer Kulturne tudije in tudije o razlikah in podobnostih uporabe anglekega jezika pri obeh spolih kot so na predlaganem programu na Univerzi v Mariboru. Povzetek: Vsi med seboj primerjani programi so triletni (6 semestrov), ki vodijo do strokovnega naslova BA. V vseh programih je treba zbrati 180 ECTS za dokonanje tudija. Tako vsi programi uporabljajo kreditni sistem. Vsi programi ponujajo tudij anglekega jezika, vendar nimajo vse primerjane univerze, ki ponujajo te programe, Oddelkov za angleki jezik. Tako imajo na Univerzi v Oslu Oddelek za knjievnost, podrone tudije in jezikovne tudije. V vseh primerjanih programih se daje poudarek na izbiri predmetov, najbolj pa na Univerzi v Oslu. Vsi primerjani programi imajo sploen triletni tudij kot pripravo na nadaljevanje tudija (manj na Karlovi univerzi). Nadaljevanje tudija je miljeno kot magisterij ali podobna stopnja na Pedagoki fakulteti. Vsi programi nudijo tudentom monost, da med triletnim obdobjem doloen as tudirajo na drugi instituciji ali celo v tujini. Vzpodbuja se torej mobilnost. V tudij angleine vsi programi vkljuujejo jezikoslovje, fonetiko, slovnico, knjievnost in kulturo. Vsi imajo posebne predmete za izboljanje veine pisanja. Vsi poudarjajo, da imajo tudenti, ki se v programe vpiejo, potrebno znanje iz anglekega jezika. (to je tuji jezik na Norvekem, v vici, na ekem in v Sloveniji). Zaposlitvene monosti po konanem 3-letnem tudiju niso velike ali jih sploh ni, saj veina primerjanih programov deluje bolj kot priprava za nadaljnji tudij. Primerjava predlaganega programa na Univerzi v Mariboru z zgoraj opisanimi tremi univerzami, ki ponujajo tudij anglekega jezika je pokazala, da so na oblikovanje posameznih programov vplivali naslednji faktorji:

zgodovinski faktorji znotraj in zunaj Oddelkov domneve o ciljih prvega kroga izobraevanja domneve o vrsti in kvaliteti tudenta, ki bo/je vpisan moderni trendi v Anglekem jezikoslovju, Literarnih tudijah in Kulturnih tudijah kapital in kader

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko na Univerzi v Mariboru je program, ki ga predlaga, oblikoval po podobnih principih ter slui kot ostali primerjani programi potrebam lastne drube.

4. 3. g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

Predlagani tudijski program ne izobrauje za reguliran poklic.

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

16

4. 4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visokoolskega zavoda Mednarodna dejavnost v obdobju zadnjih 5 let je povzeta v nadaljevanju. Navajamo mednarodne projekte, mree in bilateralna sodelovanja, v katere so vkljueni visokoolski uitelji in sodelavci na Filozofski fakulteti. Navajamo tudi podatke za mobilnost profesorjev in tudentov Socrates-Erasmus. Na koncu so dodana mednarodna sodelovanja sodelavcev Oddelka za anglistiko in amerikanistiko, ki potekajo preko FF. Mednarodna dejavnost 20002006

Naziv projekta Nosilec Oddelek, kjer se projekt izvaja

Trajanje projekta

koprofit International 2E0041I-B (INTERREG IIIC)

red. prof. dr. Ana Vovk Kore

Oddelek za geografijo junij 2004

september 2006

Partnerstvo fakultet in ol red. prof. dr. Ana

Vovk Kore Oddelek za geografijo

julij 2004 oktober 2005

Engeneering Emotional Design 6. OP EU

red. prof. dr. Norbert Jauovec

Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko

september 2004 februar 2007

Lingua Aktion 2 Entwicklung von Hilfsmitteln und Materialen

izr. prof. dr. Vida Jesenek

Oddelek za germanistiko

oktober 2004 oktober 2006

CLIOHRES.net CIT3-CT-2005-006164 6. OP EU

red. prof. dr. Matja Klemeni

Oddelek za zgodovino, Oddelek za filozofijo

junij 2005 junij 2010

CLILiH: State of the art und Entwicklungspotential in Europa

doc. dr. Alja Lipavic Otir

Oddelek za germanistiko

oktober 2005 september 2007

Competence Network Water Resources and Their Management

red. prof. dr. Ana Vovk Kore

Oddelek za geografijo julij 2005 junij 2008

Comenius 2.1 Frderung von Minderheitensprachen im mehrsprachigen

Raum in der Lehrerbildung

red. prof. dr. Ana Vovk Kore

Oddelek za geografijo september 2004junij

2007

SLANG MASTER red. prof. dr. Marko

Jesenek Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti

20052007

V letu 2005 je bila realizirana konferenca v okviru CLIOHnet Erasmus thematic Network Funds for a National Meeting z naslovom: Creating Links and Innovative Overviews to Enhance Historical Pespective in European Culture. Koordinator za izvedbo konference je bil prof. dr. Matja Klemeni. Bilateralna sodelovanja (financirajo se samo stroki bivanja in potovanja)

ifra projekta Naziv projekta Nosilec Sodelujoa

drava Trajanje projekta

SLO-HRV 33/2000

Druba in tehnologija izr. prof. dr. Darko

Fri Hrvaka 20002003

Bilaterala Hrvaka

Gospodarsko razvojna problematika obmoja ob slovensko hrvaki meji

doc. dr. Luka Lorber

Hrvaka 20012002

Bilaterala Hrvaka

Vpliv drubenoekonomskih sprememb na razvojne procese in transformacijo slovensko hrvakih obmejnih obmoij

doc. dr. Luka Lorber

Hrvaka 20002001

SLO-HUN 18/2001-2002

Skupna raunalnika baza v olah na Madarskem in v Sloveniji

dr. Varga Jozsef Madarska 2002

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

17

BI-US/04-05/19 Slovenska politina emigracija v ZDA izr. prof. dr. Darko

Fri ZDA 20042005

Bilaterala Hrvaka

Trg in zemljika gospostva ob rekah Dravi in Muri v zgodnjem novem veku

doc. dr. Andrej Hozjan

Hrvaka 20052006

Bilaterala Hrvaka

Slovensko hrvaki odnosi po prvi svetovni vojni

izr. prof. dr. Darko Fri

Hrvaka 20062007

BI-HR/06-07-030

Hrvaka in slovenska knjievnost kot sosednji knjievnosti

red. prof. dr. Miran tuhec

Hrvaka 20062007

BI-SK/05-07-012

Kontrastivna frazeologija in vejezina frazeologija. Lingvistini model za opis frazemov za slovarske in didaktine potrebe

izr. prof. dr. Vida Jesenek

Slovaka 20062008

Mobilnost tudentov tudentska mobilnost je intenzivno aktivna ele v zadnjih treh tudijskih letih. V tudijskem letu 2004/05 je znaala 21 (incoming) in 16 (outgoing) mobilnosti, v tudijskem letu 2005/06 49 (incoming) in 13 (outgoing), v tudijskem letu 2006/07 pa 40 (incoming) in 30 (outcoming). Podrobneji podatki mednarodne pisarne o tudentih za tudijsko leto 2006/07 so v spodnji tabeli. INCOMING tudentje OUTGOING tudentje

IZ DRAV: tev.: V DRAVE: tev.: Poljska 10 Avstrija 4 eka 10 eka 7 Portugalska 4 Portugalska 1 panija 2 Nemija 3 Slovaka 3 Velika Britanija 2 Madarska 2 Poljska 6 Hrvaka 1 Italija 2 Turija 4 panija 4 Avstrija 3 Finska 1 Romunija 1 SKUPAJ 40 SKUPAJ 30

Opomba: Podatki o mobilnosti tudentov niso razdeljeni glede na tudijske smeri. Mobilnost Socrates-Erasmus profesorjev in tudentov Profesorji in tudenti FF gostujejo na tujih univerzah v okviru mobilnosti profesorjev in tudentov Socrates-Erasmus. tevilo tovrstnih mobilnosti se iz leta v leto vea (podatki za profesorsko mobilnost: 2002/2003 = 5 mobilnosti; 2003/2004 = 8 mobilnosti; 2004/2005 = 18; tudentska mobilnost: 2002/2003 = 6 mobilnosti; 2003/2004 = 10 mobilnosti; 2004/2005 = 16). Z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko so v letih med 2002 in 2005 sodelovali po 2 oz. 3 tudentje letno. Sodelovanje v okviru tega programa poteka z naslednjimi institucijami:

- University of Loughborough, - University of Castilla-La Mancha - Universitt Klagenfurt, - Universitt Leipzig, - Berzsenyi Dniel Fiskola, Szombathely, - AKADEMIA TECHNICZNO-HUMANISTYCZNA, WYDZIAL HUMANISTYCZNO-

SPOLECZNY, Bielsko-Biala, - Karl-Franzens-Universitt Graz, - Karlova Univerza v Pragi - University of Cyprus,

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

18

- Philipps-Universitt Marburg, - Univerist degli Studi di Trieste, - Friedrich-Schiller-Universitt Jena, - Technische Universitt Chemnitz. - Univerzita Hradec Krlove, - Johan Wolfgang Goethe-Univeristt Frankfurt am Main, - Universitt Bayreuth, - Ludwig Maximilians Universitat Mnchen, - Univerza v Olomucu, - Masaryk University in Brno, - Univeristy of Patras, - Leopold-Franzens-Universit'at Innsbruck, - Berufspdagogische Akademie des Bundes in Wien, - Univerza v Valenciji, - Universidad de Alcal, - Univerza v Lizboni, - Univerza v Neaplju, - University of Bielsko-Biala, - University of Silesia (Polska), - Universit degli studi di Udine, - Universita di Pisa, - Universitt Paderborn, - Philipps-Universitt Marburg, - Universitt Salzburg, - Friedrich-Schiller-Universitt Jena

Mree CEEPUS V obdobju zadnjih petih let sodelujemo v mrei CEEPUS. CII-PL-0056-01-0506 Regional Development Network (REDENE). Nastopamo kot partnerska institucija (koordinator s strani bive PeF: prof. dr. Ana Vovk Kore). Mednarodno sodelovanje visokoolskih zavodov Biva PeF je sodelovala z institucijami iz tujine tudi v okviru mednarodnega sodelovanja visokoolskih zavodov (FF ta sodelovanja vzdruje):

- Univerza v Bayreuthu, - Berzsenyi Dniel Fiskola, Szombathely, - Sveuilite u Zagrebu, - Joanneum Research Institut, Graz, - Karl-Franzens-Universitt Graz - Evropska platforma za nizozemsko izobraevanje, - Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju, - Philipps-Universitt Marburg, - Johann Wolfgang Goethe Universitt Frankfurt am Main

Mednarodne konference z vabljenimi predavanji

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

19

Profesorji nekdanje Pedagoke fakultete se udeleujejo mednarodnih konferenc z vabljenimi predavanji, ki so sofinancirane s strani Agencije za raziskovalno dejavnost. tevilo udeleb na mednarodnih konferencah iz leta v leto naraa (v letu 2005 je bilo 25 taknih udeleb). Gostovanja tujih raziskovalcev v Sloveniji in naih v tujini tevilo tujih raziskovalcev, ki so obiskali nekdanjo PeF in tu delali 2004 2005 2006

Manj kot 1 teden

Ve kot 1 teden

Manj kot 1 teden

Ve kot 1 teden

Manj kot 1 teden

Ve kot 1 teden

t. tujih raziskovalcev 22 9 18 4 32 14 tevilo raziskovalcev z nekdanje PeF, ki so obiskali univerze ter zavode v tujini in tam delali 2004 2005 2006

Manj kot 1 teden

Ve kot 1 teden

Manj kot 1 teden

Ve kot 1 teden

Manj kot 1 teden

Ve kot 1 teden

t. raziskovalcev z nekdanje PeF

102 36 98 29 103 33

Mednarodna sodelovanja sodelavcev Oddelka za anglistiko in amerikanistiko Oddelek za anglistiko in amerikanistiko aktivno sodeluje v programu mobilnosti tudentov in profesorjev Socrates-Erasmus z naslednjimi univerzami: Univerza v Lizboni (Portugalska), Univerza v Valenciji (panija), Univerza Alcala (panija), Univerza Castilla-la-Mancha (panija), Univerza Loughborough (VB), Napier University (VB), Karlova Univerza (eka), Univerza v Paderbornu (Nemija), Univerza v Muenchnu (Nemija), Kafkas University (Turija). V letu 2006 je v okviru programa Socrates-Erasmus na oddelku teden dni gostoval prof. dr. Paul McNulty z Napier University (VB). V akademskem letu 2006/7 bo v okviru tega programa prila na enotedensko gostovanje prof. dr. Catherine Akca (Kafkas University, Turija). V letu 2006/07 na oddelku gostujejo 3 tudenti s tujih univerz v okviru programa Socrates-Erasmus. V okviru tudentske izmenjave Socrates-Erasmus tudenti naega oddelka redno gostujejo na partnerskih univerzah. V letu 2006/7 v tujini v okviru programa tudira 7 tudentov naega oddelka. Oddelek je vkljuen tudi v bilateralno sodelovanje z Univerzo Karla in Franca v Gradcu (Avstrija) z nazivom Joint Lecture Hall. S strani naega oddelka v tem programu sodelujejo prof. dr. Nada abec, prof. dr. Michelle Gadpaille in prof. dr. Victor Kennedy. Oddelek redno na dve ali tri leta organizira strokovna sreanja z Oddelkom za anglistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu (Avstrija). Zadnje sreanje z naslovom Expanding Circles, Transcending Disciplines and Multimodal Texts je bil organizirano leta 2002 v Retzhofu, Avstrija. Izdano je bilo pismo o nameri za projekt mobilnosti v okviru programa Leonardo da Vinci za akademska leta 20062008 v sodelovanju z Nauczycielskie Kolegium Jezykow Obcych (Foreign Language Teacher Training College), Poljska Creating a New Model of Pre-service Teaching Practice to Meet the Changing Needs of the European Labour Market. V tem projektu sodeluje dr. Melita Kukovec.

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

20

Prof. dr. Nada abec sodeluje v dveh mednarodnih projektih: Pravni i lingvistiki aspekti viejezinosti u kontekstu pridruivanja Hrvatske EU na Hrvaki Akademiji Znanosti in Umetnosti (vodja projekta prof. dr. Lelija Soanac) in Neurolinguistic Aspects of Bilingualism na Univerzi v Zagrebu (vodja projekta prof. dr. Vesna Mildner). Prof. dr. Nada abec sodeluje tudi v slovenskem projektu Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi as in prostor (J6-6284, vodja projekta prof. dr. Marko Jesenek). Prof dr. Nada abec je bila prejemnica postdoktorske raziskovalne Fulbrightove tipendije v letu 2004 (Georgetown University, Washington, D.C., ZDA) Prof. dr. Dunja Jutroni sodeluje z Univerzo v Rijeki. Je tudi direktorica dveh programov, ki se izvajata v Dubrovniku na meduniverzitetnem centru Dubrovnik Interuniversity Center (Filozofija znanosti in Filozofija jezikoslovja) Sodelavci oddelka gostujejo s predavanji na tujih univerzah. Prof. dr. Nada abec je gostovala s predavanji na ve tujih univerzah, npr.Univerzi v Oxfordu (VB), University of Sheffield (VB), University of Toronto (Kanada), University of Kansas (ZDA), Univerza v Zagrebu (Hrvaka), Georgetown University (ZDA), Miami University, Ohio (USA), California State University Northridge (USA), Univerza Karla in Franca v Gradcu (Avstrija) itd. Prof. dr. Michelle Gadpaille je gostovala s predavanji na Karoli University v Budimpeti (Madarska), the University of the North v Baia-Mare (Romunija) in na Univerzi Karla in Franca (Avstrija). Doc. dr. Darja Hribar je gostovala na Univerzi v rni gori (rna gora). Prof. dr. Victor Kennedy je s predavanji gostoval na Univerzi Karla in Franca v Gradcu (Avstrija). V obdobju zadnjih petih let je oddelek gostil dva profesorja, ki sta bila prejemnika Fulbrightove tipendije. To sta bila prof. dr. Steve Wilson s Texas State University (ZDA) in prof. dr. Rick van Noy z Redford University (ZDA). V tem obdobju so na oddelku s predavanjem gostovali profesorji s tujih univerz, kot so prof. dr. Damir Kalogjera z Univerze v Zagrebu (Hrvaka), prof. dr. Satiam Murti z University of Utah (ZDA), prof. dr. Bernhard Ketteman z Univerze Karla in Franca (Avstrija), prof. dr. Mark Madigan z Nazareth Collegea (ZDA), prof. dr. Danica kara z Univerze v Zadru (Hrvaka), prof. dr. Alfred Pletsch z Univerze v Marburgu (Nemija), doc. dr. Gordan Matas z Univerze v Splitu (Hrvaka). Za akademsko leto 2006/07 je planirano ve takih gostovanj npr. prof. dr. Johna Mateerja iz Sydneyja (Avstralija), prof. dr. Bernharda Kettemana z Univerze v Gradcu (Hrvaka) in prof. dr. Ann Brewster iz Sydneya (Avstralija). Junija 2005 je na oddelku potekala dvotedenska mednarodna poletna ola o amerikem jezika in literaturi. V poletni oli so sodelovali naslednji profesorji s tujih univerz: prof. dr. Marc L. Greenberg z University of Kansas (ZDA), prof. dr. Mark Bernheim z Miami University, Ohio (ZDA), prof. dr. Damir Kalogjera z Univerze v Zagrebu (Hrvaka), prof. dr. Bernhard Ketteman z Univerze Karla in Franca (Avstrija). Na podiplomskem programu sodelujeta prof. dr. Marija Bratani z Univerze v Zagrebu (Hrvaka) in prof. dr. Walter Hoelbling z Univerze Karla in Franca (Avstrija).

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

21

4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem tudijskih obveznosti

4. 5. a. tevilo in poimenska navedba unih enot Seznam predmetov Zap. t. t. ECTS Obvezni predmeti

1. Glasoslovje anglekega jezika 3 2. Razvijanje jezikovne zmonosti 1a 3 3. Uvod v knjievnosti v angleini 3 4. Vodeno pisanje v angleini 3 5. Oblikoslovje anglekega jezika 3 6. Razvijanje jezikovne zmonosti 1b 3 7. Branje in razumevanje knjievnih in drugih besedil v angleini 3 8. Osnove ustnega sporoanja v angleini 3

9. Skladnja anglekega jezika 3 10. Razvijanje jezikovne zmonosti 2a 3 11. Knjievnosti v angleini 3 12. Esej in kreativno pisanje v angleini 3 13. Angleki glagol 3 14. Razvijanje jezikovne zmonosti 2b 3 15. Branje in interpretacija knjievnih in drugih besedil v angleini 3 16. Osnove retorika in javnega nastopanja v angleini 3

17. Besedotvorje anglekega jezika 3 18. Razvijanje jezikovne zmonosti 3a 3 19. Sodobni angleki literarni tokovi 3 20. Osnove funkcionalne pismenosti v angleini 3 21. Izbrana poglavja iz jezikoslovja 3 22. Razvijanje jezikovne zmonosti 3b 3 23. Kritino branje knjievnih in drugih besedil v angleini 3 24. Argumentiranje in debatiranje v angleini 3

Izbirni predmeti

1. Zgodovina anglekega jezika 3 2. Amerika angleina 3 3. Britanski dialekti 3 4. Jezik in spol 3 5. Raba angleine v sodobnih medijih 3 6. Jezikovne spremembe 3 7. Uvod v otroko knjievnost 3 8. Knjievnost in fantastika 3 9. Afroamerika knjievnost 3 10. Sodobna amerika drama 3 11. Knjievnost severnoamerikih Indijancev 3 12. Vrste proznih pripovednih besedil 3

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

22

Izbirni predmet se bo izvajal, e ga bo izbralo minimalno 10 tudentov. Omejitev tevila tudentov pri posameznem izbirnem predmetu je 20. Kreditno vrednotenje celotnega programa in posameznih unih enot je podrobno prikazano v predmetniku s predmeti podanimi skupaj glede na letnik, s setevkom in tipom organiziranih oz. kontaktnih ur, samostojnim delom tudenta in oznaenim tevilom ECTS. Tukaj podajamo e enkrat skupno letno tevilo ur predavanj, seminarja, seminarskih vaj, laboratorijskih, terenskih vaj in IDU ter samostojno delo tudenta.

tevilo ur

Letnik

Kontaktne ure

Predavanja Seminarji Seminarske vaje

Lektorske vaje

Samost. delo tudenta

Skupaj (ure)

1. letnik 345 135 0 120 90 555 900

2. letnik 360 165 0 105 90 540 900

3. letnik 345 135 0 120 90 555 900

Skupaj 1050 435 0 345 270 1650 2700

4. 5. b. Vrsta in dele unih enot glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa

Predmeti v prvostopenjskem dvopredmetnem programu Angleki jezik in knjievnost so po vkljuenosti v strukturo programa razdeljeni v dve skupini: obvezni in izbirni predmeti. V spodnji preglednici so une enote loene na obvezne in izbirne predmete, podani so delei za posamezno skupino unih enot po letniku in za celotni tudijski program glede na skupno tevilo tok ECTS. Razvidno je tudi, da si tudent z izbirnimi predmeti 20 % programa oblikuje po lastnih interesih.

Obvezni predmeti Izbirni predmeti Skupaj ECTS

tevilo predmetov tevilo ur

na tudenta ECTS %

tevilo predmetov

tevilo ur na tudenta

ECTS %

1. letnik 8 720 24 26.66 2 180 6 6.66 30

2. letnik 8 720 24 26.66 2 180 6 6.66 30

3. letnik 8 720 24 26.66 2 180 6 6.66 30

Skupaj 24 2160 72 80 6 540 18 20 90

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

23

Predmetnik s predmeti podanimi skupaj glede na semester, s setevkom in tipom kontaktnih ur, samostojnim delom tudenta in oznaenim tevilom ECTS: 1. letnik, 1. semester

P SE SV LV Skupaj org. ur

Delo tudenta

Skupaj ur / ECTS

Predmeti iz anglekega jezika 30 15 30 75 105 180/6

Glasoslovje anglekega jezika 30 15 45 45 90/3

Razvijanje jezikovne zmonosti 1a 30 30 60 90/3

Predmeti iz angleke knjievnosti in sporoanja 30 45 75 105 180/6

Uvod v knjievnosti v angleini 15 30 45 45 90/3

Vodeno pisanje v angleini 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmeti 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmet 1 15 15 30 60 90/3

1. letnik, 2. semester

P SE SV LV Skupaj org. ur

Delo tudenta

Skupaj ur / ECTS

Predmeti iz anglekega jezika 30 15 30 75 105 180/6

Oblikoslovje anglekega jezika 30 15 45 45 90/3

Razvijanje jezikovne zmonosti 1b 30 30 60 90/3

Predmeti iz angleke knjievnosti in sporoanja 15 15 30 60 120 180/6 Branje in razumevanje knjievnih in drugih

besedil v angleini 15 15 75 90/3

Osnove ustnega sporoanja v angleini 15 30 45 45 90/3

Izbirni predmeti 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmet 2 15 15 30 60 90/3

2. letnik, 3. semester

P SE SV LV Skupaj org. ur

Delo tudenta

Skupaj ur / ECTS

Predmeti iz anglekega jezika 30 15 30 75 105 180/6

Skladnja anglekega jezika 30 15 45 45 90/3

Razvijanje jezikovne zmonosti 2a 30 30 60 90/3

Predmeti iz angleke knjievnosti in sporoanja 45 30 75 105 180/6

Knjievnosti v angleini 30 15 45 45 90/3

Esej in kreativno pisanje v angleini 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmeti 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmet 3 15 15 30 60 90/3

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

24

2. letnik, 4. semester

P SE SV LV Skupaj org. ur

Delo tudenta

Skupaj ur / ECTS

Predmeti iz anglekega jezika 30 15 30 75 105 180/6

Angleki glagol 30 15 45 45 90/3

Razvijanje jezikovne zmonosti 2b 30 30 60 90/3

Predmeti iz angleke knjievnosti in sporoanja 30 15 30 75 105 180/6 Branje in interpretacija knjievnih in drugih

besedil v angleini 15 15 30 60 90/3

Osnove retorike in javnega nastopanja v angleini

15 30 45 45 90/3

Izbirni predmeti 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmet 4 15 15 30 60 90/3

3. letnik, 5. semester

P SE SV LV Skupaj org. ur

Delo tudenta

Skupaj ur / ECTS

Predmeti iz anglekega jezika 30 15 30 75 105 180/6

Besedotvorje anglekega jezika 30 15 45 45 90/3

Razvijanje jezikovne zmonosti 3a 30 30 60 90/3

Predmeti iz angleke knjievnosti in sporoanja 45 30 75 105 180/6

Sodobni angleki literarni tokovi 30 15 45 45 90/3

Osnove funkcionalne pismenosti v angleini 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmeti 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmet 5 15 15 30 60 90/3

3. letnik, 6. semester

P SE SV LV Skupaj org. ur

Delo tudenta

Skupaj ur / ECTS

Predmeti iz anglekega jezika 15 15 30 60 120 180/6

Izbrana poglavja iz jezikoslovja 15 15 30 60 90/3

Razvijanje jezikovne zmonosti 3b 30 30 60 90/3

Predmeti iz angleke knjievnosti in sporoanja 15 30 30 75 105 180/6 Kritino branje knjievnih in drugih besedil v

angleini 30 30 60 90/3

Argumentiranje in debatiranje v angleini 15 30 45 45 90/3

Izbirni predmeti 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmet 6 15 15 30 60 90/3

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

25

Nabor izbirnih predmetov

P SE SV LV Skupaj org. ur

Delo tudenta

Skupaj ur / ECTS

Zgodovina anglekega jezika 15 15 30 60 90/3

Amerika angleina 15 15 30 60 90/3

Britanski dialekti 15 15 30 60 90/3

Jezik in spol 15 15 30 60 90/3

Raba angleine v sodobnih medijih 15 15 30 60 90/3

Jezikovne spremembe 15 15 30 60 90/3

Uvod v otroko knjievnost 15 15 30 60 90/3

Knjievnost in fantastika 15 15 30 60 90/3

Afroamerika knjievnost 15 15 30 60 90/3

Sodobna amerika drama 15 15 30 60 90/3

Knjievnost severnoamerikih Indijancev 15 15 30 60 90/3

Vrste proznih pripovednih besedil 15 15 30 60 90/3

Izbirni predmet se bo izvajal, e ga bo izbralo minimalno 20 tudentov. V nasprotnem primeru se predmet ne bo izvedel. tudent bo imel monost, da najmanj 10 ECTS iz obveznih ali izbirnih enot programa prenese iz enega tudijskega programa v drugega Predvideni nosilci in izvajalci predmetov Preglednica: Podatki o predvidenih nosilcih in izvajalcih predmetov Predmet Nosilec Glasoslovje anglekega jezika Doc. dr. Klementina Jurani Petek

Razvijanje jezikovne zmonosti 1a Barbara Majcenovi Kline

Uvod v knjievnosti v angleini Red. prof. dr. Victor Kennedy

Vodeno pisanje v angleini Izr. prof. dr. Michelle Gadpaille

Oblikoslovje anglekega jezika Doc. dr. Katja Plemenita

Razvijanje jezikovne zmonosti 1b Agata Krian

Branje in razumevanje knjievnih in drugih besedil v angleini Izr. prof. dr. Michelle Gadpaille

Osnove ustnega sporoanja v angleini Red. prof. dr. Victor Kennedy

Skladnja anglekega jezika Red. prof. dr. Dunja Jutroni

Razvijanje jezikovne zmonosti 2a Dr. Melita Kukovec

Knjievnosti v angleini Izr. prof. dr. Michelle Gadpaille

Esej in kreativno pisanje v angleini Red. prof. dr. Victor Kennedy

Angleki glagol Doc. dr. Klementina Jurani Petek

Razvijanje jezikovne zmonosti 2b Mag. Kirsten Hempkin

Branje in interpretacija knjievnih in drugih besedil v angleini Red. prof. dr. Victor Kennedy

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

26

Osnove retorika in javnega nastopanja v angleini Izr. prof. dr. Michelle Gadpaille

Besedotvorje anglekega jezika Red. prof. dr. Nada abec

Razvijanje jezikovne zmonosti 3a Barbara Majcenovi Kline

Sodobni angleki literarni tokovi Red. prof. dr. Victor Kennedy

Osnove funkcionalne pismenosti v angleini Izr. prof. dr. Michelle Gadpaille

Izbrana poglavja iz jezikoslovja Red. prof. dr. Nada abec Red. prof. dr. Dunja Jutroni

Razvijanje jezikovne zmonosti 3b Agata Krian

Kritino branje knjievnih in drugih besedil v angleini Red. prof. dr. Victor Kennedy

Argumentiranje in debatiranje v angleini Red. prof. dr. Victor Kennedy

Izbirni predmeti

Zgodovina anglekega jezika Red. prof. dr. Dunja Jutroni

Amerika angleina Red. prof. dr. Nada abec

Britanski dialekti Doc. dr. Klementina Jurani Petek

Jezik in spol Doc. dr. Katja Plemenita

Raba angleine v sodobnih medijih Red. prof. dr. Nada abec

Jezikovne spremembe Red. prof. dr. Dunja Jutroni

Uvod v otroko knjievnost Izr. prof. dr. Michelle Gadpaille

Knjievnost in fantastika Red. prof. dr. Victor Kennedy

Afroamerika knjievnost Izr. prof. dr. Michelle Gadpaille

Sodobna amerika dramatika Doc. dr. Darja Hribar

Knjievnost severnoamerikih Indijancev Izr. prof. dr. Michelle Gadpaille

Vrste proznih pripovednih besedil Red. prof. dr. Victor Kennedy

4. 5. c. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik tudija tudijski program predvideva naslednje tudijske oblike: predavanja, seminarje, seminarske vaje in lektorske vaje. V preglednici 2 so podatki o tevilu predavanj, seminarjev, seminarskih vaj in lektorskih ur po predmetih, po letnikih ter za celotni tudijski program. Razmerja po letnikih in za celoten tudijski program so izraena tudi v procentih. Preglednica s podatki o razmerju med predavanji, seminarji, seminarskimi vajami in lektorskimi vajami v urah/procentih po letnikih in za celotni tudijski program ja v toki 4. 5. f.

4. 5. d. Dele praktinega usposabljanja v programu, nain izvedbe Praktino usposabljanje v programu ni predvideno.

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

27

4. 5. e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov Vertikalna povezanost med predmeti v predmetniku tudijskega programa prve stopnje Angleki jezik in knjievnost Vertikalna povezanost predmetov iz anglekega jezika: 1. letnik 2. letnik 3. letnik 1. letnik 2. letnik 3. letnik Vertikalna povezanost predmetov iz angleke knjievnosti: 1. letnik 2. letnik 3. letnik

Besedotvorje anglekega jezika Izbrana poglavja iz jezikoslovja

Skladnja anglekega jezika Angleki glagol

Glasoslovje anglekega jezika Oblikoslovje anglekega jezika

Razvijanje jezikovne zmonosti 3

Razvijanje jezikovne zmonosti 2

Razvijanje jezikovne zmonosti 1

Sodobni angleki literarni tokovi

Knjievnosti v angleini

Uvod v knjievnosti v angleini

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

28

Vertikalna povezanost predmetov iz branja besedil: 1. letnik 2. letnik 3. letnik Vertikalna povezanost predmetov iz ustnega sporoanja: 1. letnik 2. letnik 3. letnik Horizontalna povezanost med predmeti v predmetniku tudijskega programa prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

Kritino branje knjievnih in drugih besedil v angleini

Branje in interpretacija knjievnih in drugih besedil v angleini

Branje in razumevanje knjievnih in drugih besedil v angleini

Argumentiranje in debatiranje v angleini

Osnove retorike in javnega nastopanja v angleini

Osnove ustnega sporoanja v angleini

Glasoslovje anglekega jezika

Razvijanje jezikovne zmonosti

angleki jezik

Uvod v knjievnosti v angleini

Vodeno pisanje v angleini

angleka knjievnost in sporoanje

1. semester

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

29

Oblikoslovje anglekega jezika

Razvijanje jezikovne zmonosti

angleki jezik

Branje in razumevanje knj. in drugih bes. v angl

Osnove ustnega sporoanja v angleini

angleka knjievnost in sporoanje

2. semester

Skladnja anglekega jezika

Razvijanje jezikovne zmonosti

angleki jezik

Knjievnosti v angleini

Esej in kreativno pisanje v angleini

angleka knjievnost in sporoanje

3. semester

Branje in interpret. knj. in drugih bes. v angl.

Angleki glagol

Razvijanje jezikovne zmonosti

angleki jezik

Osnove retorike in javnega nastopa. v angl.

angleka knjievnost in sporoanje

4. semester

Besedotvorje anglekega jezika

Razvijanje jezikovne zmonosti

angleki jezik

Sodobni angleki literarni tokovi

Osnove funkcionalne pismenosti v angl.

angleka knjievnost in sporoanje

5. semester

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

30

Predmetnik je sestavljen iz obveznih in izbirnih predmetov, ki so med seboj vertikalno in horizontalno povezani. Z obveznimi daje temeljna znanja iz jezika, knjievnosti in sporoanja, medtem ko izbirni predmeti iz knjievnosti in jezika omogoajo tudentu irjenje in poglabljanje temeljnih jezikovnih ali literarnovednih vsebin, obenem pa mu s premiljeno izbiro od prvega letnika naprej omogoajo bolj poglobljen tudij tistih predmetnih vsebin, ki ga bolj zanimajo.

4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih unih enot, letno in celotno tevilo ur tudijskih obveznosti tudenta ter letno in celotno tevilo organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa

Obvezni predmeti Izbirni predmeti Skupaj

ECTS % ECTS % ECTS %

1. letnik 24 26.66 6 6.66 30 33.33

2. letnik 24 26.66 6 6.66 30 33.33

3. letnik 24 26.66 6 6.66 30 33.33

Skupaj 72 80 18 20 90 100

Preglednica: Dele za posamezno uno enoto glede na skupno tevilo ECTS.

t. kontaktnih ur t. ur samostojnega dela

tudentov t. ur skupaj ECTS

ure % ure % ure %

1. letnik 345 12,78 555 20,55 900 33,33 30

2. letnik 360 13,34 540 20,00 900 33,33 30

3. letnik 345 12,78 555 20,55 900 33,33 30

Skupaj 1050 38,90 1650 61,10 2700 100 90

Preglednica: tevilo kontaktnih ur in tevilo ur samostojnega dela tudentov na letnik in v celotnem programu, ter delei teh ur glede na skupno tevilo ur v programu.

Predmet PR/% SE/% SV/% LV/% ID/% Skupaj Ure/%

1. letnik 135/ 5,00

0/ 0

120/ 4,45

90/ 3,33

555/ 20,55

900/ 33.33

Glasoslovje anglekega jezika 30 15 45 Razvijanje jez. zmonosti 1a 30 60 Uvod v knjievnosti v angleini 15 30 45 Vodeno pisanje v angleini 15 15 60

Kritino branje knji. in drugih besedil v angl.

Izbrana poglavja iz jezikoslovja

Razvijanje jezikovne zmonosti

angleki jezik

Argumentiranje in debatiranje v angleini

angleka knjievnost in sporoanje

6. semester

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

31

Izbirni predmet 15 15 60 Oblikoslovje anglekega jezika 30 15 45 Razvijanje jez. zmonosti 1b 30 60 Branje in razumevanje knji. in drugih besedil v angl. 15 75 Osnove ustnega sporoanja v angleini 15 30 45 Izbirni predmet 15 15 60

2. letnik 165/ 6,11

0/ 0

105/ 3,89

90/ 3,33

540/ 20,00

900/ 33.33

Skladnja anglekega jezika 30 15 45 Razvijanje jez. zmonosti 2a 30 60 Knjievnosti v angleini 30 15 45 Esej in kreativno pisanje v angleini 15 15 60 Izbirni predmet 15 15 60 Angleki glagol 30 15 45 Razvijanje jez. zmonosti 2b 30 60 Branje in interpret. knji. in drugih besedil v angleini 15 15 60 Osnove retorike in javnega nastopanja v angleini 15 30 45 Izbirni predmet 15 15 60

3. letnik 135/ 5,00

0/ 0

120/ 4,45

90/ 3,33

555/ 20,55

900/ 33.33

Besedotvorje anglekega jezika 30 15 45 Razvijanje jez. zmonosti 3a 30 60 Sodobni angleki literarni tokovi 30 15 45 Osnove funkcionalne pismenosti v angleini 15 15 60 Izbirni predmet 15 15 60 Izbrana poglavja iz jezikoslovja 15 15 60 Razvijanje jez. zmonosti 3b 30 60 Kritino branje knji. in drugih besedil v angleini 30 60 Argumentiranje in debatiranje v angleini 15 30 45 Izbirni predmet 15 15 60

Skupaj ure/% 435/ 16,11

0/ 0

345/ 12,78

270/ 10,00

1650/ 61,11

2700/ 100

Preglednica: Zbirni podatki o razmerju med predavanji (PR), seminarji (SE), seminarskimi vajami (SV) in lektorskimi vajami (LV) v urah/procentih po letnikih in za celotni tudijski program. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih unih enot je podano v toki 4.5.b.

4. 5. g. Priloeni uni narti po posameznih unih enotah

Uni narti so v Prilogi 10. 4. 5. h. Dokazilo o doloitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS;

Obrazci (predstavitveni zbornik, tudentova pronja / prijava, sporoilo o opravljenih tudijskih obveznostih, tudijska pogodba) (Priloga 4)

Vsa dokazila in obrazci so v Prilogi 4.

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

32

4. 6. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa Vpisni pogoji V tudijski program se lahko vpie

a) kdor je opravil maturo, b) kdor je pred 1. 6. 1995 konal katerikoli tiriletni srednjeolski program.

Ob programu Angleki jezik in knjievnost tudent za dvopredmetno vezavo ne more izbrati programa Medjezikovne tudije angleina. e bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

- sploni uspeh pri maturi oziroma zakljunem izpitu 40 % tok, - uspeh iz angleine pri maturi oz. zakljunem izpitu 40 % tok - sploni uspeh v 3.letniku in 4.letniku 20 % tok

Za vpis na izredni tudij veljajo enaki vpisni pogoji kot za redni tudij. Vpisna mesta Redni tudij: 90 mest Izredni tudij: 30 mest, izredni tudij se bo izvajal pri najmanj 15 vpisanih kandidatih. 4.7. Dolobe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti,

pridobljenih pred vpisom v program tudentom se v procesu izobraevanja na 1. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v razlinih oblikah formalnega izobraevanja, ki jih tudent izkae s sprievali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloenega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do najve 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti po predvidenem univerzitetnem dvopredmetnem tudijskem programu 1. stopnje Angleki jezik in knjievnost. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za tudijske zadeve fakultete. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za anglistiko in amerikanistiko in nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom Oddelka za anglistiko in amerikanistiko.

4. 8. Naini ocenjevanja Naini ocenjevanja so: ustni in pisni izpiti; pisni in ustni kolokviji; pisne naloge; ocena izdelave in predstavitve domaih nalog, seminarskih nalog, seminarskih vaj in referatov. Sklepne oblike preverjanja znanja so doloene s tudijskim programom, in sicer v unih nartih posameznih predmetov. Preverjanje in ocenjevanje znanja tudentov bo potekalo na naslednje naine:

- pisni izpiti, - ustni izpiti, - kolokviji, - eseji oz. seminarske naloge, - projekti, - reevanje odprtih nalog/problemov, - vrstniko ocenjevanje, - portfolio, - domae naloge,

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

33

- ustni nastopi, - aktivno sodelovanje na predavanjih, seminarjih, seminarskih vajah in drugih oblikah tudija.

Pri ocenjevanju upotevajo visokoolski uitelji splona pravila ocenjevanja, ki jih doloi Senat Filozofske fakultete in druge pravilnike Univerze v Mariboru.

4. 9. Pogoji za napredovanje po programu

tudent mora za prehod v drugi letnik zbrati najmanj 27 ECTS z opravljenimi obveznostmi prvega letnika predlaganega tudijskega programa in doloeno tevilo kreditnih tok ECTS, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega tudijskega programa. Komisija za tudijske zadeve lahko na predlog oddelka omogoi napredovanje tudi tudentu, ki ima opravljenih ve kot polovico obveznosti, e manjkajoih obveznosti ni mogel izpolniti iz upravienih razlogov. tudent lahko v asu tudija enkrat ponavlja letnik ali spremeni tudijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejnjem tudijskem programu. Ponavljanje letnika je mono, e tudent opravi vsaj polovico tudijskih obveznosti, predpisanih s programom, tj. zbere vsaj 15 ECTS na vsakem delu dvopredmetnega tudijskega programa in tako zbere skupno najmanj 30 ECTS. Komisija za tudijske zadeve lahko na predlog oddelka ponavljanje letnika omogoi tudi tudentu, ki je iz upravienih razlogov opravil manj kot polovico tudijskih obveznosti. tudent mora za prehod v tretji letnik zbrati vseh 30 ECTS z opravljenimi obveznostmi prvega letnika na predlaganem tudijskem programu in najmanj 27 ECTS z opravljenimi obveznostmi drugega letnika na predlaganem tudijskem programu; zbrati mora tudi tevilo kreditnih tok ECTS, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega tudijskega programa. S prepisom na nov tudijski program mora tudent opraviti vse obveznosti, ki jih doloa program, v katerega se je vpisal. tudent lahko tudira hkrati na ve tudijskih programih (vzporedni tudij na Filozofski fakulteti ali drugih visokoolskih zavodih), e dosega na vpisanem programu povpreno oceno tudija najmanj 8. V kolikor na razlinih tudijskih programih opravlja isti predmet, ga lahko opravi le na enem programu, na drugem pa uveljavlja priznanje. tudent lahko tudi hitreje napreduje, e izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v Statutu UM. tudentu se lahko ob soglasju oddelka odobri podaljanje statusa, seveda v skladu z doloili Statuta UM. Svetovanje in usmerjanje med tudijem Oddelek za anglistiko in amerikanistiko razvija sistem tutorstva in tudentskega medgeneracijskega tutorstva, s katerim eli svojim tudentom pomagati pri napredovanju v vije letnike. Posebno pozornost namenja tudentom prvih letnikov. Sistem tutorjev in tutorskega vodenja, svetovanja in usmerjanja tudentov nameravamo formalizirati ter ga s pomojo ustaljenih in preizkuenih postopkov samoevalvacije izboljevati in razvijati tudi v prihodnje.

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

34

4. 10. Dolobe o prehodih med programi Prehodi iz univerzitetnih tudijskih programov (akreditirani pred 11. 6. 2004) in iz (bolonjskih) univerzitetnih tudijskih programov prve stopnje. tudentom univerzitetnih tudijskih programov FF in sorodnih univerzitetnih tudijskih programov prve stopnje predvsem s podroja humanistike in druboslovja, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v nov tudijski program Angleki jezik in knjievnost, se doloijo manjkajoe obveznosti, ki jih morajo opraviti, e elijo diplomirati v novem programu. Prehodi iz visokoolskih strokovnih tudijskih programov (akreditirani pred 11. 6. 2004) in iz (bolonjskih)in visokoolskih strokovnih tudijskih programov prve stopnje tudenti visokoolskih strokovnih programov FF in sorodnih visokoolskih strokovnih tudijskih programov prve stopnje s podroja humanistike in druboslovja, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost, lahko na podlagi predloenih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnega tudijskega programa Angleki jezik in knjievnost. Doloijo se jim manjkajoe obveznosti, ki jih morajo opraviti, e elijo diplomirati v novem programu. 4. 11. Podatki o nainih in oblikah izvajanja tudija

Naini in oblike izvajanja tudija (izberite):

redni tudij izredni tudij tudij na daljavo

Redni in izredni tudij se bosta izvajala na Filozofski fakulteti. Na rednem tudiju predvidevamo 90 vpisanih tudentov, na izrednem pa 30. Izredni tudij se bo izvajal, e bo prijavljenih najmanj 15 tudentov. Izredni tudij se izvaja v naslednjem obsegu rednega tudija: tretjinska (1/3) izvedba predavanj in seminarjev ter dvotretjinska (2/3) izvedba vaj. 4. 12. Pogoji za dokonanje tudija

tudent zakljui dvopredmetni tudijski program, ko opravi vse s tudijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega tudijskega programa in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS, in sicer 90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem delu dvopredmetnega tudijskega programa.

4. 13. Pogoji za dokonanje posameznih delov programa, e jih program vsebuje /

4. 14. Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova

Diplomirani anglist oz. diplomirana anglistka (UN),

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

35

diplom. angl. (UN)

5. Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje programa 5. 1. Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje tudijskega programa Priloga 5 vsebuje: - izpolnjen Obrazec 4, ki se ujema z izjavami izvajalcev in sklepi o izvolitvah v naziv, - izjave izvajalcev, iz katerih je razvidno novo delovno razmerje, - sklepi o izvolitvah v naziv, - reference nosilcev predmetov - soglasje delodajalca

5. 2. Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje programa Priloga 6 vsebuje: - uporabno dovoljenje, - izpis iz zemljike knjige, - opis prostorov iz katerega je razvidno, da zavod razpolaga z ustreznimi prostori in opremo. 6. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktinega usposabljanja Predlagani program ne predvideva praktinega usposabljanja. 7. Zaposljivost diplomantov 7. 1. Podatki o monostih zaposlovanja diplomantov Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost ponuja diplomantom iroke monosti zaposlitve, sploh v povezavi s e enim tudijskim predmetom.

Diplomanti bodo lahko opravljali razlina dela v medijih (korespondenca s tujino, urednitva tujih oddaj ...), v zalobah (uredniki za tujejezino literaturo ), v turizmu (turistini predstavniki ...) lahko bodo sodelovali v oglaevanju, lahko bodo predstavniki za javnosti (komunikacijske kompetence, retorika ) v ustanovah znotraj drubenih in gospodarskih dejavnosti (korespondenca s tujino ...), v zasebnem in javnem sektorju, svetovalci za jezikovno politiko v agencijah, podjetjih ipd.

Raznolikost znanja, ki ga ponuja program, kae, da bodo diplomanti lahko uspeni v poklicni karieri v dravnih in zasebnih slubah. Za pridobitev znanj in formalne izobrazbe za opravljanje bolj specifinih poklicev, ki zahtevajo dobro jezikovno podlago (npr. uitelji jezika, prevajalci in tolmai ...), imajo diplomanti monost pridobljeno praktino in teoretino znanje in jezika ter jezikovnih vein nadgraditi na programih druge bolonjske stopnje. Sledijo podatki o povpraevanju na trgu dela po nazivu strokovne izobrazbe univerzitetni diplomirani anglist v obdobju 200306, in sicer po posameznih letih ter glede na poklic. V pregledu so prikazane potrebe po delavcih glede na izbran naziv strokovne izobrazbe (ifrant nazivov poklicne in strokovne izobrazbe, ZRSZ) in glede na naziv ter opis del in nalog prostega delovnega

FF UM, Univerzitetni dvopredmetni tudijski program prve stopnje Angleki jezik in knjievnost

36

mesta (Standardna klasifikacija poklicev). Podatki so za Slovenijo in Podravsko regijo (OS Maribor in OS Ptuj). Omeniti velja e to, da gre pri novem programu za profil, ki ga do zdaj na trgu delovne sile sicer ni bilo, in po njem tudi ni moglo biti povpraevanja, vsekakor pa gre za sorodne poklice.

SKP

78221 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI

ANGLIST

78221 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI

ANGLIST

78221 UNIVERZITETNI

DIPLOMIRANI ANGLIST

78221 UNIVERZITETNI

DIPLOMIRANI ANGLIST

2003 2004 2005 2006

Administrator 1 2

Banni asistent 2

Banni uradnik pri okencu 3

Jezikoslovec 2 1

Knjiniar 1 2

Komercialist za prodajo

Korespondent

Lektor 1

Meneder enote za odnose z javnostmi v drubi

Meneder enote za prodajo v drubi 1

Meneder enote za splone zadeve v drubi 1

Meneder enote za trenje v drubi

Meneder manje drube v gradbenitvu

Meneder razvojne enote drube Menederji kadrovske enote, enote za splone zadeve in odnose z delodajalci v drubi

Nabavni referent

Nabavno-prodajni refe