ANDREJ LENARČIČ - Slovenska zgodba

BESeDASLOVENSKA ZGODBA

1

Andrej Lenarãiã

Slovenskazgodba

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Andrej LenarãiãSLOVENSKA ZGODBA

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-117-7

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

UVOD

… Svojo zgodovino smo Slovenci ustvarjali sami. Pisali onjej pa so veãinoma drugi. Poveãini tisti, katerim je bil na‰narodni obstoj prepreka za njihove velikodrÏavne teÏnje.

(F. Buãar, Predgovor k: A. Lenarãiã, Îiga Herberstein,njegov prostor in ãas, Moskva, 2000)

Dejstvo je, da narod, ki sebe imenuje Slovenci, dan-dana‰nji naseljuje ozemlje drÏave Slovenije in ob-

mejne predele sosednjih drÏav. Dejstvo je tudi, da naj-starej‰i dokumenti, jezikovna arheologija in toponimipripovedujejo, da so ‰ir‰e obmoãje vzhodnih in jugo-vzhodnih Alp s predgorji in plodnim ravninskim obrob-jem do veãjih rek v vsej znani zgodovini poseljevali pravpripadniki tega istega ljudstva. Upraviãeno torej lahkoreãemo, da premi‰ljevati zgodovino Slovencev pomeniukvarjati se z zgodovinsko relevantnimi pojavi omenje-nega obmoãja in ljudstvom, ki na njem prebiva ‰e dan-dana‰nji.

Resniãno, Ïal ‰e preveã, je tudi dejstvo, da ãlove‰tvorazpolaga z vse manj verodostojnimi dokumenti in viri,bolj ko se z raziskovanjem vraãa v davnino. Kdor hoãe


4

raziskovati zgodnej‰o zgodovino Slovencev, pa celo —nenazadnje tudi iz razlogov, na katere opozarja v na za-ãetku citirani izjavi France Buãar — naleti na razoroÏu-joão praznino.

To pomanjkanje virov, v zadevi Slovencev pa tudi njihbolj ali manj namerno skrivanje, predrugaãevanje alicelo uniãevanje, premakne teÏi‰ãe obravnave nevarnodaleã v smeri ‰pekulacije in poljubne interpretacije. Tapoljubnost, okra‰ena z ble‰ãavo akademskih naslovov,bi navsezadnje lahko bila privlaãna, morebiti zanimivatudi za sociologe in psihologe, ali pa celo za psihiatre, ãebi ne bila odraz zelo natanãno doloãljivega namena, kipa je, preprosto reãeno, grd. Skoznjo namreã ‰trli zani-kovanje slovenske samobitnosti, odrekanje kulturne,gospodarske in politiãne samosvojosti, vra‰ãenosti vrodno grudo, zavidanja vrednih prednosti na vseh po-droãjih ãlovekovega udejstvovanja. O namenu ni kajugibati. Mogoãe je teÏava le v tem, da jih je preveã, kijim tak‰no po‰kodovanje slovenske (samo)zavesti koris-ti, pa se ni lahko odloãiti, odkod preti najhuj‰a nevar-nost.

Kaj potem sploh ‰e ostane od opevane znanstvenemetode in njene preverljive zanesljivosti, o kateri znaruski pisatelj Nikolaj Vasiljeviã Gogolj povedati takole:

… Da sta bili nazadnje obe dami brez najmanj‰ega dvo-ma prepriãani o tem, kar sta poprej izrekli kot golo domne-


5

vo, ni niã nenavadnega. Ljudje na‰e vrste, pametni ljudje,kakor paã sodimo sami o sebi, ravnajo skoraj ravno tako inza dokaz lahko sluÏijo na‰e uãene razprave. Spoãetka se ve-dejo uãenjaki v njih nenavadno tiholazno, pla‰no in umer-jeno. Priãenjajo s ãisto krotkimi vpra‰anji: morda pa od tam?morda je pa od tistega kota dobila deÏela svoje ime? ali pane spada ta dokument v poznej‰i ãas? ali: ali ni treba v temnarodu videti tega in tega naroda? Nato ti naglo navedetega in onega starodavnega pisatelja in ãe kje vidi le naj-manj‰i migljaj ali kaj, kar se mu samo zdi migljaj, Ïe dobisamozavest in pogum, da spregovori s starodavnim pisate-ljem ãisto po domaãe, mu zastavlja vpra‰anja in kar samodgovarja namesto njega ter popolnoma pozabi, da je priãelz bojeão domnevo; zdi se mu, da Ïe vse vidi jasno, da je vsenedvomno, in njegova razprava se konãa z besedami: taka jebila ta stvar, ta narod je treba videti v tem in tem narodu, stega stali‰ãa je treba tedaj gledati na predmet! Potem spre-govori vsej ‰iroki javnosti ex cathedra in nova resnica nas-topi svojo pot po svetu in si pridobiva uãence in obãudoval-ce. (Mrtve du‰e, 9. poglavje)

Zrno se utegne znajti v rokah tistega, ki najde pravomero med moÏnostmi in namenom, raziskovalna ner-voza pa mu ne zamegli pregleda nad zdavnaj znanimi inv stvarnosti preizku‰enimi dejstvi. ·e toliko veã plodne-ga zrnja pa utegne zbrati, ãe mu doktrina, akademski


6

naslovi in dnevna politika niso omejili svobode presoje,ãe zna in hoãe iz nenavadnosti, iz nepriãakovanegaumanjkanja dokumentov, presenetljive ignorance alioãitnega prenarejanja dejstev in vsiljevanja tendencioz-nih interpretacij sklepati na resniãno stanje stvari.

Bele lise, a hkrati cel mozaik vãasih Ïe kar umetni‰korazigranih poljubnosti, ki naj bi — ustrezno — zapolnilepraznino na slovenskem zgodovinskem zemljevidu,najdemo vse preveãkrat in v vseh dobah prav tam, kjerbi bilo mogoãe povedati besedo ali dve o Slovencih innjihovih prednikih. Îe omenjena, na prvi pogled teÏkorazumljiva ignoranca, se med drugim kaÏe v vztrajnemzatajevanju Venetov in njih pomena, dandana‰nji pa ‰eposebej v oãitnih teÏavah pi‰oãih, kadar bi bilo trebaomeniti Slovence in Slovenijo.


7

1 GEOGRAFSKE IN NEKATEREDRUGE STALNICE

DrÏava Slovenija meji na severu na Avstrijo, navzhodu na MadÏarsko, na jugu na Hrva‰ko in na

zahodu na Italijo in na Jadransko morje, s Slovenci str-njeno naseljeno obmoãje pa sega daleã prek drÏavnihmeja. Na severu obsega velik del Koro‰ke v Avstriji, nazahodu velik del Furlanije-Julijske krajine v Italiji, navzhodu pa del ozemlja ob reki Rabi na MadÏarskem.

Ozemlje, ki ga poseljujejo Slovenci, je zelo razgibano,saj leÏi na stiku ‰tirih zelo razliãnih pokrajinskih enot:Alp (na severu in severozahodu), Jadranskega primorja(na jugozahodu), Dinarskega gorstva (na jugu) in Pa-nonske niÏine (na vzhodu).

Slovenske Alpe se delijo na Julijske Alpe na severoza-hodu z najvi‰jim vrhom Triglav, ki je s svojimi 2864 me-tri nadmorske vi‰ine tudi najvi‰ji vrh drÏave, na Kara-vanke na severu, po katerih grebenu poteka drÏavnameja z Avstrijo (najvi‰ji vrh Karavank je Stol, 2236 m),ter na Kamni‰ke in Savinjske Alpe, katerih najvi‰ji vrh jeGrintovec (2558 m).

Najveãja gorska skupina so Julijske Alpe, ki prehaja-jo proti jugu preko predgorij, gozdnatih griãevij in raz-


8

gibanega, geolo‰kih posebnosti bogatega kra‰kega svetav gorsko verigo Dinaridov na zahodu Balkanskega po-lotoka. Karavanke ter Kamni‰ke in Savinjske Alpe so spredgorji nekoliko skromnej‰e. JuÏna in jugovzhodnaobmoãja drÏave so griãevnata, izstopajo le posameznigorski hrbti. Skrajni vzhodni del drÏave, rodovitnoPrekmurje, sega v Panonsko niÏino.

Ves ta razgibani relief prepredajo reãne doline, ki seponekod raz‰irijo v zaprta ravninska obmoãja. V Ja-dransko morje se izliva tipiãna alpska reka Soãa. Drugapomembnej‰a reka jadranskega povodja je kra‰ka poni-kalnica Reka, ki severno od Trsta privre iz podzemlja inse izlije v TrÏa‰ki zaliv. Ostale reke so pritoki ârnegamorja in preãkajo deÏelo v smeri proti jugovzhodu. Naj-dalj‰a je Sava, ki s svojim tokom deli drÏavo pribliÏno napol. V svojem toku seka Ljubljansko kotlino, osrednjoprostrano plodno ravnino. Njena glavna pritoka staKrka, ki je najpomembnej‰a vodna Ïila juÏne Slovenije,ter Savinja, ki priteãe severa. Dlje proti vzhodu sta rekaDrava, ki na svoji kratki poti skozi drÏavo namaka Drav-sko polje, in Mura, glavna vodna Ïila panonskega Po-murja.

Osnovna geografska znaãilnost Slovenije je torej raz-giban relief od visokogorja prek gorskih grebenov in gri-ãevja do obmejne ravnine na vzhodu. Ta razgibani reliefdopolnjujejo izolirane veãje ali manj‰e kotline, sekajo ga


9

moãno vodnate, hudourne alpske reke. Posebnost ob-moãja je zaprtost, oziroma teÏka prehodnost v vse sme-ri. Udobnega prehoda za prvobitni promet med sever-noitalsko ravnino in Balkanom preko obmoãja dana‰njeSlovenije sploh ni, saj ga onemogoãajo teÏko prehodnigorski grebeni. ZloÏnej‰a povezava med severnoitalskoravnino in Koro‰ko poteka izven meja dana‰nje Slove-nije, skozi prehod Megvarje-Vrata, ob severozahodnitromeji. Dostop od panonskih ‰irjav oteÏujejo ‰irokereke Drava in Mura z moãvirji, mnogimi rokavi in spre-minjajoão se strugo.

Mogoãe je reãi, da je bilo ozemlje Slovenije v staremveku moãno zaprto od vseh strani in izolirano. Glavnicivilizacijski in gospodarski tokovi, pomembni za ozem-lje, poseljeno s Slovenci, so v zgodovini potekali po Do-navi in Panonski niÏini na vzhodu in severu, ter po Ja-dranskem morju na jugozahodu in Padski niÏini na za-hodu. Na severozahodu je to obmoãje omejeval alpskilok, ki je s svojimi izrastki zapiral oziroma oteÏeval pre-hod med obema glavnima komunikacijama.

Druge, za razvoj kulture bivanja pomembne poseb-nosti najveãjega dela tega obmoãja so gozdnatost, raz-meroma visoka vlaÏnost in nizke temperature v zims-kem ãasu. Te okoli‰ãine so narekovale ustrezen naãingradnje bivali‰ã, prilagodila pa sta se jim tudi poljedel-stvo in Ïivinoreja. Prvo mesto med gradbenimi materi-


10

ali je prevzel les, ki je doloãal tudi naãin gradnje. Koli-ko, kje in na kak‰en naãin so davni predniki pri gradnjiuporabljali kamen, je teÏko ugotoviti, saj je bil kamennajhitreje Ïrtev tukaj‰njih podnebnih razmer. Nenazad-nje ni bil povsod pri roki, saj je bil veãinoma pokrit zdebelo plastjo humusa in zelenim rastlinskim pokro-vom. Ker so bile plodne povr‰ine dragocene, so bivali‰ãazrasla ãimbolj strnjeno, na obmoãjih, ki za poljedelstvoniso bila najbolj primerna. Vse te posebnosti so zahte-vale predvsem stalno naselitev, skrb za samozadostnost,strnjena va‰ka naselja in va‰ko samoupravo z organizi-rano samoobrambo.

Navezanost na lastne vire, potreba po samozadost-nosti, naãin gospodarjenja in obrambne zahteve so do-prinesli k znatnemu razvoju uporabe naravnih virov,predelave surovin, obrtnega znanja in raznovrstnostiproizvodnje. Zato nahajamo v vsem vzhodnoalpskemloku znaãilno visoko stopnjo razvoja na podroãju kovin,keramike, stekla in tkanin. Razvidna je koncentracijatovrstnih arheolo‰kih najdb od najstarej‰ih ãasov. Zna-menite so najdbe hal‰tatske, latenske in ketla‰ke kultu-re, osupljivo pa je tudi bogastvo novome‰kega nahaja-li‰ãa, kjer so mdr. na‰li ostaline iz obdobja kulture Ïar-nih grobi‰ã in hal‰tatske kulture. Skupno tem nahajali-‰ãem je, da se nahajajo na obmoãju, ki so ga naseljevalipredniki Slovencev.


11

Visoka stopnja razvoja proizvodnje kovin, stekla inkeramike, pa tudi bivanja in poljedelstva v tem okoljuima svoj razlog nenazadnje v neposrednem stiku z bo-gatimi, raznovrstnimi kulturnimi tokovi po prej ome-njenih dveh glavnih prometnih smereh v bliÏnji sose-‰ãini. V obdobjih, ko je v ‰ir‰em prostoru vladal mir, inta obdobja so bila v zgodnej‰ih ãasih pogostnej‰a, sajpritisk prebivalstva ‰e ni bil dejavnik vojne, je bil pretokljudi, vrednot in blaga Ïivahen. Menjava in drugi naãi-ni trgovanja so po obsegu in naãinu nihali skladno zrazmerami. Z nara‰ãanjem prebivalstva in obãasnimivdori tujih plemen so se obdobja miru vse bolj umika-la obdobjem poveãane ogroÏenosti, ko je bila moÏnostpreÏivetja omejena na teÏje dostopna alpska obmoãja,kamor so se prebivalci umikali pred nasiljem.

Reliefno razgibano, gozdnato in vodnato subalpskoobmoãje, kjer so bivali na‰i predniki, je bilo namreã na-ravno za‰ãiteno. Gozd, voda in moãvirja so bile v prete-klosti teÏko prehodne ovire. Ceste, poleg rek in morjaedine pomembne prometne poti, so le poãasi prepreda-le to ozemlje, njih gradnja je bila zahtevna, teÏko jih jebilo varovati in tujcem niso zagotavljale nemotenegagibanja po deÏeli. Ni nenavadno, da so tujci, vajeni me-diteranskega odprtega, preteÏno kamnitega in su‰nate-ga prostora, dojemali te pokrajine kot posebnost. Celopoimenovali so kraje in ljudi kot moãvirnike, prebival-


12

ce mokrotnih krajev. In v resnici so domaãini od nekdajznali naravne danosti v celoti izkoristiti za varnost svo-jih naselbin. Znamenita so prazgodovinska koli‰ãa v os-rednji zamoãvirjeni ravnini dana‰nje Slovenije, na Ljub-ljanskem barju.

Kar nekaj poglavij socio- in antropogeografije bi bilopotrebno povzeti, da bi razgrnili ‰tevilne interakcije, kiso doloãale tipike prebivalcev slovenskega teritorija. Todaleã presega ambicije tega besedovanja. Zado‰ãa ugo-tovitev, da so ti prebivalci, Slovenci, popolnoma vra-‰ãeni v to okolje, da so jih danosti naravnega okolja izo-blikovale, da pa so v tisoãletjih to okolje tudi sami izdat-no spremenili in mu udarili svoj peãat.


13

2 NAJSTAREJ·A DOBA— DO NA·EGA ·TETJA

Kolikor toliko razloãljive sledi iz pradavnine, za ka-tere moremo reãi, da priãajo o zaãetkih na‰e mo-

derne civilizacije, potrjujejo poselitev jugovzhodnegaalpskega obrobja, poreãja Donave, jadranskega bazenain poreãja reke Pad. Sorodnost kultur tega in ‰ir‰ega ob-moãja dokazuje moãan povezovalni kapilarni tok skoziteÏko prehodno osrednje naselitveno ozemlje sloven-skih prednikov. Bolj odprta Megvarje-Vrata, ki vodijoskozi ozek prehod med Karnijskimi Alpami in Karavan-kami na Koro‰ko, so omogoãile intenzivnej‰o povezavov smeri proti severu, nastanek t.i. jantarske poti medBaltikom (Vendskim morjem) in Jadranom. To je bilaena najpomembnej‰ih civilizacijskih povezav svojegaãasa. Okoli nje so nastale ‰tevilne kulture, o katerihmedsebojni povezanosti in visoki stopnji civiliziranos-ti priãajo ne‰tete ostaline.1 Obmoãje poselitve sloven-

1 Da je bila intenziteta stikov po vertikali — jantarski poti — veãja kotv smeri proti Balkanu, priãajo tudi razlike med prebivalci, ki so jihopazili celo tujci. Herodot je leta 420 pred na‰im ‰tetjem o prebival-cih osrednjega in vzhodnega Balkana zapisal: Drugi Traãani pa imajotele ‰ege in navade: Otroke prodajajo v izvoz. Nad dekleti ne ãuvajo, am-pak jim dovoljujejo, da se po mili volji parijo z mo‰kimi, paã pa drÏijo za-


14

skih prednikov, ki obsega velik del severnojadranskegabazena in jugovzhodnega alpskega obrobja in ga precejnatanãno doloãajo poimenovanja krajev in naravnihpojavov ter delno ali celoti razvozlani ohranjeni zgod-nji zapisi, se s temi ostalinami ‰e posebej odlikuje.

Mnoga geografska poimenovanja ‰irom po srednji inzahodni Evropi razkrivajo svoje slovensko-venetsko po-reklo. Nekaj rek ima v svojem imenu staro besedo ’iza-ro’ ali ’izer’, ki ‰e dandanes Ïivi v slovenskem nareãju inpomeni jezero. Najpomembnej‰a med njimi je Isere (vantiki imenovana Isara) v zahodnih Alpah v Franciji, kije dejansko reka jezernica. Enakega izvora je verjetnotudi ime bavarske reke Isar, ki izvira v Avstriji, ter imereke Jizere na âe‰kem. Tudi v sami Sloveniji se je ohra-nilo reãno ime Jezera. Gorski hrbet Visokih in NizkihTur v dana‰nji Avstriji je ‰e ena veliãastna priãa prvot-nega slovenskega poimenovanja (beseda Ture izhaja izslovenskega korena tur-, s katerim so poimenovane str-me vzpetine, v Sloveniji npr. Turjak in Turska gora).Razprostranjenost tovrstnih toponimov ‰irom Evropesledi prvotni vendski poselitvi.

konske Ïene pod kljuãem in zaklepom. Neveste kupujejo od star‰ev zadrag denar… Postavanje brez dela je stanu primerno, obdelovanje zemljenespodobno, Ïiveti od vojne in plena najveãja ãast. (Herodot, 5. knjiga,6. odstavek, prevod: Anton Sovré.)


15

Z Ljubljano se povezuje poljub

Napoved Otorepãevega prispevka na temo imena Ljubljana— „Liubilunaha” na prvi strani dana‰njega Dela vna‰a karprav‰njo mero dvoma. Po vsem, kar je mogoãe zaslediti vjavnih glasilih, je mogoãe reãi le to, da bomo na odgovorodkod ime Ljubljana morali poãakati.

Tistim, ki nismo znanstveniki, ostaja, da svoje pogrun-tacije ponujamo na ‰tantih „rinfusa” ali pa zavite v ãasopis-ni papir. Le zavidamo lahko »stroki«, ki ponuja svojo robo vble‰ãeãi embalaÏi metod in sistemov, ex cathedra, v marmor-ju in za ble‰ãeãimi fasadami akademskih naslovov. A vendarse utegne zgoditi, da znanstveni zidar s svojimi dragoceni-mi obdelanimi marmornatimi bloki namesto impozantnepalaãe sestavi vegasto latrino…

Zato ni treba kar takoj vreãi pu‰ke v koruzo.·e posebej zato ne, ker kaÏe, da imamo opraviti s fenome-

nom „zakaj preprosto, ãe lahko zapleteno”.Vse kaÏe, da so posledice »usmerjene« teorije o naselitvi

Slovencev kompleksnej‰e in huj‰e, kot se zdi na prvi pogled.âe bi se nam ne zdelo tako imenitno, da smo praktiãno edi-no Ijudstvo v Evropi, ki se je besno preseljevalo, potem bi bilo‰e takemu trotu jasno, kdo je koga spra‰eval po imenih kra-jev in naselij, da so potem nastala imena na -ach. Ko sonem‰ki in latinski pisarji (v drugih jezikih se dolgo ni »dalo«pisati) le-ta zapisovali, so jih na‰i kraji in ljudje Ïe zdavnajimeli. Seveda slovenska! Tako je tudi mogoãe razumeti, da


16

postane Ple‰ivec hrib, kjer se ple‰e, ãeprav vsako teslo ve, daje hrib ple‰ast. Tudi za Turjak je jasno, da je to kraj vrh str-mine, Strmec, da pomeni vzpon nanj pravo turo, tiste rogateÏivali, katerih ime se je nem‰kemu pisunu zapisalo za sloven-ski Turjak, pa je primerneje pustiti v njim prijazni ravnini.Dovoljeno je vsaj dvomiti, da bi te teÏke rastlinojedce vleklov hribe, ãe je na polju dovolj hrane… Kdor je kdaj sli‰al, kakosi tujec lomi jezik, ko sku‰a izgovoriti Ljubljana, ta ve, da mune preostane drugega, kot da spaca nekaj na Loj… ali Laj…Nobeno ãudo ni, ãe iz Ljubelja nastane Loibl. Zakaj bi bilopotem tako nemogoãe, da iz Ljubljane nastane Laibach?Zadeva se seveda zaplete, ãe sive eminence kot strela z jas-nega ukaÏejo, da se iz L’ub ne sme izvajati imena Ljubljane.Res bi bilo lepo, ãe bi kdo navedel nekaj argumentov. Do tak-rat pa bomo vedeli, da je po deÏelah, kjer Ïive Slovenci (tudiãe dandana‰nji govore druge jezike) brez ‰tevila krajev naL’ub. In kot zakleto, mnogi leÏe na temenu lobanjastega hri-ba ali pod njim, pod ãelom, ali pa so priljubljeni ob okljukreke.

Tu je treba omeniti besedo, ki ima z imenom Ljubljaneveliko skupnega. Ta je poljub. Najpomembnej‰e dejanje, kiga ta beseda opisuje, je bilo poljub staroste plemena, ko jepoljubil pred odhodom v boj mladega vojskovodjo na ãelo.Ob takem razmi‰ljanju se hitro izostri podoba kraja, prilju-bljenega ob Ljubljanski Grad. ·e bolj jasno postane, ãe sespomnimo, da na Hrva‰kem ‰e danes pesni‰ko reãejo polju-


17

bu »cjelov«. Od tod je blizu do »ãela« in poljub je nekaj, karstorimo na ãelo. Kateri hrib ima lep‰e »ãelo« od Ljubljanske-ga Gradu?

Izvirni greh, ãigar posledica ‰o brezplodne razprave o iz-voru imena slovenskega glavnega me‰ta, je oãitno slepa verav preseljevalno obsedenost Slovencev. Na sreão prihaja tanem‰ka imperialistiãna spletka poãasi na dan. Lepe, obdela-ne in dragocene zidake, ki so jih s prizadevnim delom pripra-vili izvedenci razliãnih strok, bo slej ko prej mogoãe namestov pokveãeno latrino zloÏiti v skladno in ponosno zgradboslovenske nacionalne zgodovine. Mi pa bomo s ‰e veãjo lju-beznijo lepote svoje domovine klicali z imeni, ki jih nosijo odzdavnaj.

(Andrej Lenarãiã, KnjiÏevni listi, Ljubljana 28.6.1994)

Visoko stopnjo kulturnega in gospodarskega razvojapred rimsko dobo kaÏejo ‰tevilne najdbe iz osrednjegaobmoãja dana‰nje Slovenije. Tamkaj‰nji rudarsko-topilni‰ki bazen se pona‰a z znamenito Va‰ko situlo, kije najlep‰a od mnogih situl, najdenih v Ïarnih grobi‰ãih,posejanih ‰irom po slovenskem ozemlju. Novome‰konajdi‰ãe Kapiteljske njive slovi zaradi obilice najdrago-cenej‰ih arheolo‰kih ostalin, ki ume‰ãajo tamkaj‰njoprotokulturo v sam vrh. Pri gradnji avtocest prihajajo navseh krajih na dan dragocene nove najdbe, ki potrjuje-


18

jo poseljenost teh krajev v Ïelezni dobi in ‰e prej, terkontinuiteto v kulturnem razvoju prebivalcev.

Zapisana in v snovi oblikovana doslej odkrita dedi‰ãi-na v loku od Pada do Donave torej izpriãuje kulturnokontinuiteto. Poleg geografskih posebnosti, ki so zahte-vale prilagoditev v obliki stalne naselitve in organizira-nju manj‰ih, dokaj izoliranih in samostojnih enklav,hkrati pa so vpliv viharnih druÏbenih prekucij v ‰ir‰emokolju reducirale na manj ru‰ilen kapilarni pretok, izka-zuje to kontinuiteto zlasti dejstvo, da znanost ni znalarazvozlati v tem okolju ohranjenih zapisov iz tistih dob.Znanost, ki je praktiãno razbrala vse najbolj zamotanestarodavne zapise, je tavala v temi, kadarkoli se je do-taknila ‰tevilnih etru‰ãanskih, venetskih in runskih za-pisov. Pokazalo se je, da je mogoãe te zapise ustreznorazvozlati izkljuãno na osnovi jezika, ki ga ‰e danda-na‰nji govori tukaj‰nje prebivalstvo, imenovano Sloven-ci2 . Na ta naãin razumljivo in logiãno prebranim zapi-som ugovarjajo le ljudje, ki slovenskega jezika ne ob-vladajo, hkrati pa ne ponudijo nobene alternative. To jeseveda absurd.

Kulturno kontinuiteto izkazuje tudi nenapisana dedi-‰ãina, npr. izjemno bogastvo ljudskega pesni‰tva, v alp-

2 In seveda vsi ostali slovanski narodi, katerih jezik korenini v istem,s slovenskega aspekta paã venetskem humusu. (Prim. R. Pe‰iç:Vinãansko pismo, Beograd 1999)


19

ski svet ume‰ãenih bajk in legend3 , splo‰no raz‰irjenapradavna tradicija skupinskega veãglasnega petja, trd-no usidrana izku‰nja krajevne samouprave, pa tudi os-tanki poganstva, ki se kaÏejo v prastarih ljudskih ‰egahter v obliki petelina na kr‰ãanskih cerkvah. Vse to in ‰emarsikaj, kar nima primere v bliÏnjem in ‰ir‰em okolju,govori o stalnosti poselitve deÏele.4

Nekoliko onstran empirije, pa vseeno mogoãe ‰e naj-bolj trden dokaz, da so ta civilizacijski lok naseljevala odpradavnine sem ljudstva enega duha, se skriva v priãe-vanju ljudskega genija skozi arhitekturo in oblikovanje5 .Razvidnost tega dokaza je seveda omejena na posamez-nike, ki imajo posebej razvit ãut za govorico oblike insorazmerij, in nezmotljivo ugotovijo sorodnost oblik,arhitekture, obravnavanja prostora, doloãanja sorazme-rij in ãuta za lepo. Samo zase pove dovolj, ãe tak ãlovekv ãasu, ko ni bilo dobro javno govoriti o slovenskostitega prostora, izpove, da natanãno ãuti, kar so drugi

3 Npr. zgodbe o Zlatorogu, kozorogu z zlatimi rogovi, ter verovanje vPehtro babo, bajeslovno bitje ki nastopa v podobi hudobne ali pri-jazne starke.

4 Eden pomembnej‰ih razlogov za stalno poselitev je dovr‰en naãinkmetovanja. Osnovno orodje, ki to omogoãa, je plug, kateregaznaãilnost je, da so ralu dodana kolesa. Ta izbolj‰ava pa je plod ve-netskega naãina obdelovanja polj, ki ga je rimski kronist opisal sslovenskimi besedami plug in orati (Plaumorati).

5 Îe oblikovni svet slovenske kmeãke arhitekture in oblikovanja jepoln etru‰ãanske in venetske simbolike (valovnica, sonce, petelinitd.)


20

ugotovili z znanstvenimi metodami: da so bili Etru‰ãaniin Veneti slovansko ljudstvo — pod predpostavko, seve-da, da so Slovenci Slovani.6

Za antiãno dobo pred na‰im ‰tetjem je torej za slo-venske deÏele dovolj podatkov, da je mogoã sklep:Ljudstva, ki so tod prebivala, so bila enega duha, enegajezika. Zgodovina jim je dajala razliãna imena in jihume‰ãala glede na lastne politiãne interese v ustreznekombinacije, ne da bi se poglabljala v njihove bitnosti.Sami med seboj pa so se razumeli, med seboj so se po-govarjali, izmenjavali izku‰nje, blago in vrednote, ure-jali skupne zadeve, res publicae, skrbeli za uãinkovitoobrambo, ter se skladno s tem tudi poimenovali. To nji-hovo poimenovanje samih sebe so tujci sli‰ali in zapi-sovali razliãno, npr. Veneti, Ven(e)di, Sclavi(ni) . ·e naj-veãkrat pa so jim dajali opisna imena, temeljeãa nakrajinskih posebnostih ali drugih znaãilnostih. Tavriski7

in Karantanci sta le dve od ‰tevilnih poimenovanj.

6 “… Ïe od let sem zastopam skrivno: Etrurci so bili Slovani. – Moja du‰ame sili k temu. Vse moje hotenje je sorodno njih predstavam in formam…” JoÏe Pleãnik, najpomembnej‰i slovenski arhitekt v pismu prija-telju Janezu Jagru, slovenskemu arhitektu, ki je deloval v ZDA.

7 Z imenom Tavriski (latinsko Taurisci) so bili v antiki poimenovaniprebivalci hribovitega osrednjega dela dana‰nje Slovenije. Ime jemorda latinski prevod prastarega izraza za hribovce, ki se je zaãen-jal z Ïe omenjenim korenom tur-. Na podoben naãin je namreã nas-talo poimenovanje Karantanija oz. Karantanci. Z imenom Caranta-num so latinski pisci poimenovali Gorostan, gorato domovino slo-venskih prednikov severno od Karavank. Ime Gorostan lahko


21

BILANCA DO PRVEGA TISOâLETJA NA·E ERE

Vse prvotno slovensko poselitveno obmoãje, jugo-vzhodni podalpski lok med Donavo in Jadranskim mor-jem, je polno arheolo‰kih najdi‰ã. Ta razodevajo zgod-njo poselitev prostora in Ïivahen kulturnogospodarskirazvoj Ïe od pradavnine. Iz zgodnje bakrene dobe (2.tisoãletje pr. n. ‰t.) izvirajo odkrita koli‰ãa na Ljub-ljanskem barju. Îarna grobi‰ãa z dragocenimi grobnimidodatki, kneÏji grobovi, situle, gomile, gradi‰ãa iz mlaj-‰ih dob s svojim bogastvom preseneãajo arheologe.

Iz teh najstarej‰ih ãasov izvirajo ‰tevilni zapisi v ko-vini, kamnu in glini v runski in venetski pisavi, ki jih jemogoãe smiselno razvozlati le z uporabo slovenskegajezika.

Naravni pojavi in znaãilne oblike reliefa dobijo us-trezna slovenska imena. N. pr. reka, ki teãe proti jugu inse ble‰ãi v soncu in belini proda, dobi ime Soãa (ble‰ãa-va), deroãa, hudourni‰ka reka dobi ime Drava (deroãa),strme gorske verige dobe ime Turje (Visoke in nizkeTure), Strmec postane Turjak itn.

Narava v preteÏno hiboviti deÏeli zahteva skrbno go-spodarjenje. Plodne njive so rezultat skupnega teÏa‰-

izlu‰ãimo iz besede Korotan, starega slovenskega poimenovanja zaKoro‰ko, pokrajino, katere ozemlje predstavlja srce nekdanjeKarantanije.


22

kega dela, zato je zemlja dragocena in kmetovanje ce-njeno.

Rudarstvo, obdelava kovin na posebej visoki stopnji.Izmenjava dobrin in trgovina predvsem na relaciji

med Balti‰kim zalivom in Jadranskim morjem (Jantar-jeva pot).

Nori‰ko kraljestvo. Kralji. Lasten denar. Îivahna trgo-vina z Rimom.


23

3 PRVO TISOâLETJE— PREHOD IZ RIMSKEGAOBDOBJA V FEVDALIZEM

DruÏbeno vrenje v mediteranskem prostoru jepljuskalo v jugovzhodni podalpski lok iz dveh

smeri: iz severnoitalskih ravnin in iz Panonske niÏine(prodiranje germanskih barbarskih plemen od severaprek Donave je rimska voja‰ka sila zaustavila na lime-su). Pred pritiskom od jugozahoda in jugovzhoda so sena‰i predniki umikali v gorske tesni in zaprte kotline.Ravninske Etrurce in Venete na severu dana‰nje Italijeje rimski upravno-voja‰ki stroj vsrkal najprej, potem pase je pritisk upoãasnil ob teÏko prehodni alpsko-kra‰kibarieri.8 Prehodi prek gozdnatih gorskih hrbtov in skoziozke reãne tesni so bili sicer mogoãi in urejeni Ïe v pred-rimskem ãasu, a je bil prehod nevaren. Îe majhno ‰te-vilo domaãih brambovcev je z lahkoto ustavilo premikevelikih voja‰kih enot, ki so se morale zaradi terena pre-mikati v razvleãenih kolonah, v sluãaju napada pa ni

8 Da so bili prebivalci teh notranjih, goratih in hribovitih predelovtudi Veneti, oziroma, da so jih tako imenovali, dokazujejo viri, npr.omembi v Fredegarjevi kroniki (Fredegarii Chronicon): “Sclavos coi-nomento Vinedos” (Sloveni, imenovani Veneti), ali “Walucus dux Wi-nedorum” (Valuk, knez Venetov), ter omemba v Ïivljenjepisu sv. Ko-lumbana (Vita S. Columbani) iz leta 612: “Termini Venetiorum, qui etSclavi dicuntur” (deÏela Venetov, ki se imenujejo tudi Sklavi).


24

bilo mogoãe zavzeti poloÏaja za boj. Glavno povezavo zBalkanom in Vzhodnim Sredozemljem je zato Rim rajevzpostavil po morju. Tako je slovensko ozemlje, sedajomejeno na gorate in hribovite predele ter bliÏnje rav-nice, ostalo dalj ãasa nekak‰en otok.9 ·ele po zaãetkuna‰ega ‰tetja, ko je Rim Ïe presegel svoj zenit, je pri‰lodo sistematiãne voja‰ke zasedbe teh pokrajin in ustano-vitve provinc Norik in Panonija. Pa ‰e tedaj je bila rim-ska navzoãnost omejena na varovanje pomembnej‰ihprometnih povezav — cest, vodnih poti in mostov. Mre-Ïo komunikacij so opremili s postojankami oziroma pri-beÏali‰ãi, tako da je bilo mogoãe od enega do drugegazlahka pripotovati za dne. Domorodno prebivalstvo jeostajalo ob strani. Prav mreÏa za‰ãitnih postojank obkomunikacijah, zaporno zidovje10 in voja‰ka zasnovaveãjih naselbin kaÏe, da domaãe prebivalstvo okupator-ja ni priãakalo prijazno.11 Poãasi pa se je rimska nav-zoãnost v deÏeli ustalila in do propada imperija so semnoga rimska voja‰ka tabori‰ãa in postojanke razrasle

9 ·ele cesar Klavdij (41-45) je dokonãno prikljuãil k rimskemu impe-riju nori‰ko kraljestvo, ki je obsegalo ozemlje postrimske Karanta-nije.

10 Zaporno zidovje Claustra Alpium Iuliarum so Rimljani zgradili v 3.in 4. stoletju na razgibanem kra‰ko-alpskem svetu med Istro in Ju-lijskimi Alpami.

11 Znamenito “nori‰ko jeklo”, odliãni oroÏarski izdelki iz deÏele, je bilov rokah domaãinov prav gotovo stalna groÏnja Rimljanom.


25

in spremenile v trgovska sredi‰ãa.12 Vendar samosvojedomaãe prebivalstvo ni sprejelo rimske kulture.13 Niti nisprejelo nove vere, kr‰ãanstva, ki jo je prinesel v deÏe-lo rimski meã. Oboje je namreã zavrglo takoj, ko je moãRima oslabela, ko je padel limes in so barbarski najem-niki prevzeli oblast v nekdanjem imperiju.

Proces razpada rimske imperialne oblasti je potekalpoãasi. Kazal se je v nara‰ãajoãem ‰tevilu uporov v voj-ski. Najeti barbari so prevzemali vodstvene poloÏaje insegali po vzvodih oblasti. V tem boju za oblast je popu-stila obrambna sposobnost na limesu, tako da so v no-tranjost vedno pogosteje vdirale veãje ali manj‰e skupi-ne barbarov.

Nekatere teh skupin so vdrle v sredi‰ãe cesarstva tudiprek slovenskega ozemlja, dasi se tu niso ustavljale.Mikal jih je plen v prestolnici. So pa spotoma ru‰ili rim-ske postojanke, pri ãemer jih domorodno prebivalstvoprav gotovo ni oviralo. Tisto namreã, v ãemer vidi arhe-

12 Od zaãetka drugega stoletja so cesarji z odloki spreminjali voja‰kepostojanke v Noriku v civilno upravljana trgovska mesta. Trajan jenpr. najkasneje do leta 103 preselil legijo XIII. Gemino na severnomejo v Karnunt (Carnuntum) ob Donavi.

13 Prebivalci teh krajev, ki jih viri imenujejo Veneti, Vinedi, Sclavi inpodobno, so ves ãas govorili slovensko. Tako pi‰e sv. Hieronim,eden najpomembnej‰ih cerkvenih oãetov, rojen leta 347 v rimskiprovinci Panoniji, v komentarjih k Sv. Pismu: … Tychicus enim silensinterpretatur … (”Tihik, kar pomeni molãeã”). Tega bi ne mogel na-pisati, ãe bi ne znal slovenskega jezika in vedel, da beseda tih po-meni molãeã. Torej je bila sloven‰ãina jezik njegovega okolja.


26

ologija dokaz diskontinuitete, da namreã v onih razbur-kanih ãasih umanjkajo sledovi visokokvalitetne rimskekulture in se pojavi manj kvalitetna keramika, da izginekr‰ãanstvo, dokazuje prav nasprotno! Odhod osovra-Ïenih, tedaj Ïe pokristjanjenih tujcev, je namreã hkratipomenil vraãanje domaãega prebivalstva k starim obi-ãajem, navadam in predmetom vsakdanjega Ïivljenja,nemirni ãasi, polni spopadov in uniãevanja, so pa tudipustili svoje sledove. Vsekakor je domaãe ljudstvo zelohitro vzpostavilo nazaj svoj prej‰nji red in Ïivljenjskenavade. Le tako je mogoãe razloÏiti kr‰ãanske refugije vodroãnej‰ih krajih ter dejstvo, da so na novo vzpostav-ljene barbarske drÏavne tvorbe v severni Italiji in sever-no od Alp Ïe takoj na zaãetku trãile ob moãno, bogatoin za obrambo sposobno karantansko skupnost, Provin-cio Sclaborum, torej drÏavo, ki je po razpadu rimskegaimperija nastala na podroãju Norika in Panonije. Ozmagah karantanskih Slovencev v spopadih z roparski-mi barbari Bavarci pi‰e v svojem delu Zgodovina Lan-gobardov langobardski kronist Pavel Diakon, ki v zve-zi z obstojem slovenske drÏave navaja letnico 595.

Kasnej‰i pisni viri iz konca prvega in iz zaãetka dru-gega tisoãletja verodostojno osvetlijo razmere v sloven-ski Karantaniji po razpadu rimskega imperija. Navaja-jo namreã drÏavna opravila — izbiro in ustoliãevanjevojvode, potrjevanje privilegijev — kot prastaro tradici-


27

jo, pri tem pa posebej poudarjajo z vidika tujcev nena-vadno podrobnost, da se je vse dogajalo v slovenskemjeziku in da so ljudje prepevali »svoje kirielejsone«.14

Zaton antiãne druÏbene ureditve, kar je v bistvu bilpropad rimske oblasti v zahodni polovici imperija, jesproÏil nastanek novega reda, fevdalizma, ki je bil ustre-zen odgovor na zahteve ãasa. Spremenjen naãin gospo-darjenja in s tem povezane spremembe v lastni‰tvuzemlje, razmah pridvornega gospodarstva, razvoj obrtiin menjave, razvoj stanov in njih udeleÏba pri odloãanjuter mestna samouprava so v temelju predrugaãili Evro-po.15 Vrh ekspanzije je novi red dosegel z nastopomKarla Velikega. Ta je na‰el formulo, na podlagi katere jeharmoniziral interese posvetne in cerkvene oblasti. SpapeÏevim blagoslovom in s pomoãjo Cerkve je kot rim-ski cesar, legitimni nadaljevalec nekdanje absolutne ob-lasti, zlepa ali zgrda zdruÏil novonastale fevdalne tvor-be, razdrobljene kneÏevine, vojvodine in kraljestva podrimsko krono. Z rimskim cesarstvom se je izoblikovalanekak‰na zdruÏena Evropa, ki jo je doloãal enoten, fev-dalni druÏbeni red.

Novi red je vdiral v slovensko Karantanijo tako od

14 Conversio Bagoariorum et Carantanorum, 870; Schwabenspiegel,nem‰ka pravna knjiga, ok. 1275;Österreichische Reimchronik, 1306-1308; Liber certarum historia-rum, 1340-1343.

15 Prim.: Kuli‰er, Splo‰na gospodarska zgodovina, Ljubljana 1959.


28

jugozahoda kot od severozahoda. JuÏno polovico deÏeleso obvladovali misijonarji iz novega centra Ogleja, se-verno pa veãinoma irski misijonarji, ki so delovali podokriljem Salzbur‰ke nad‰kofije.16 V tem ãasu je ‰e en-krat, poslednjiã, zaÏivela nekdaj pomembna slovenskacivilizacijska vertikala, jantarska pot, in sicer v oblikidrÏavne zveze — Samove drÏave. Trajala ni dolgo, saj niustrezala organizacijskim temeljem moderne fevdalneureditve. Nastajale so nove, manj‰e in trdnej‰e, gospo-darsko zaokroÏene in voja‰ko organizirane vojvodine inmejne krajine, civilizacijski in gospodarski tokovi so sev obmoãju nekdaj povezanih slovenskih deÏel preusme-rili na smer vzhod-zahod. Karantanska drÏava med Ja-dranom in Donavo je postajala bolj ali manj ohlapnakneÏevina — zveza voja‰kih obmejnih krajin in vojvo-din. Z novim redom so prihajali novi oblastniki, zlasti‰vabski in bavarski vojaki — vitezi, ki so z Ïenitvamivstopili v dedni red karantanskega plemstva.17 ZaradibliÏine in laÏje dostopnosti z bavarske strani je obmoãjeob Donavi kmalu postalo povsem nem‰ko,18 ·tajerska,Koro‰ka in Kranjska s Primorjem pa so ohranile sloven-

16 Ustanovna listina samostana v Innichnu ob izviru Drave v dana‰njiAvstriji (bavarski vojvoda Tasilo, 769), navaja Slovence kot meja‰e.

17 Posebnost karantanske druÏbene prakse je enakopravnost spolov.Dedno pravico so imele tudi Ïenske.

18 Leta 955 je bila ustanovljena Avstrijska Marka, cesar Oton III. pa jeleta 996 freisin‰kemu samostanu izroãil posesti v “Vzhodni deÏeli”— Ostarrichi. Takrat je bila Koro‰ka ‰e samostojna vojvodina.


29

ske znaãilnosti. Duh, ki je do sem prihajal od Ogleja, paãni bil tuj! Dihal je venetsko.

Za slovensko srednjeve‰ko zgodovino je najpomemb-nej‰e, najbolj ilustrativno in temeljito dokumentirano a)obdobje drugega vala pokristjanjevanja19 , b) ãas restav-racije kneÏje karantanske oblasti in c) prvi pisani doku-ment v slovenskem jeziku. Vse to se je dogajalo oziromaje nastalo v drugi polovici prvega tisoãletja na‰ega ‰te-tja.

a) Prvi val pokristjanjevanja Slovencev po koncu rim-ske okupacije se je ‰iril iz patriarhalnega sredi‰ãa v Og-leju. Za njim ni veã stala moãna drÏavnopolitiãna tvor-ba, niti ni bil italski prostor nosilec novega fevdalnegadruÏbenega reda. Zato, in pa ker je bil pravzaprav na-daljevanje Ïe obstojeãega, je ta val kmalu dosegel osred-nji prostor Karantanije, kjer so na kneÏjem kamnu predKrnskim gradom in na Gosposvetskem polju20 Sloven-ci slovesno ume‰ãali svoje kneze. Osrednje nacionalnosveti‰ãe na Svatnah je zagotovo nastalo ‰e v ãasu, ko jebil nosilec pokristjanjevanja Oglej, in to takrat, ko je bilpod vplivom Bizanca. Kot dokaz je mogoãe uporabiti

19 Prvi se je dogajal v ãasu rimske nadoblasti.20 Krnski grad s kneÏjim kamnom, Gosposvetsko polje s kneÏjim pre-

stolom in cerkev Gospe Svete se nahajajo v osrãju deÏele Koro‰ke,katere veãji del je danes v Republiki Avstriji. Od tamkaj‰njih 160000 Slovencev z zaãetka 20. stoletja, se jih danes javno izreka zaSlovence le ‰e nekaj desettisoã.


30

nem‰ko poimenovanje Maria Saal za cerkev Gospe Sve-te, ki izhaja iz latinskega imena Maria in Solio (Marijana prestolu).21 âe‰ãenje Marije na prestolu pa je bizan-tinska posebnost in je torej pri‰lo v te kraje, ko je bilametropolija v Ogleju podrejena Bizancu — torej kmalupo zlomu cesarstva. Od poimenovanja cerkve, ki so jokasneje fonetiãno ponemãili v Maria Saal, prihaja tudidana‰nje nem‰ko poimenovanje Gosposvetskega polja— Svaten: Zollfeld (iz Saalfeld).22

Val pokristjanjevanja, ki je prihajal s severozahoda,od Salzburga, je bil drugaãne vrste. Za njim je stalamoãna sila nove druÏbene ureditve in moã fevdalnihvladarjev, ki so bili najveãkrat tudi cerkveni gospodje. Vimenu Salzburga je pri‰el v osrednjo Karantanijo misijo-narit irski menih Modest s pomoãniki. Na novo je po-svetil veã cerkva, ki so se ohranile od rimskih ãasov23 ,med drugim tudi tisto pri Gospe Sveti, kjer naj bi bil po-kopan. Zgodbe v zvezi s ‰kofom Modestom nihajo medlegendami in slavilnimi spisi, s kakr‰nimi so salzbur‰ki

21 Tudi v slovenskem besedi‰ãu najdemo dokaze, da je nem‰ki,salzbur‰ki vpliv prodrl v sredi‰ãe Karantanije kasneje. Taka je slo-venska, ‰e danes Ïiva beseda razpelo, ki izhaja iz besedne zveze nakriÏ razpet. Nem‰ki izraz je Kreuz, ans Kreuz schlagen, kreuzigen —kriÏ, na kriÏ pribiti, kriÏan. Zgodnji slovenski pisani viri (Celov‰kirokopis) striktno uporabljajo izraz (na kriÏ) razpet. ·ele GutsmanovTa velki Katekismus (Celovec, 1790) prina‰a salzbur‰ki kriÏan bil!

22 Prim.: JoÏko ·avli, Slovenski svetniki, ZaloÏni‰tvo Humar 1999.23 Dokazano vsaj pri Gospe Sveti, v Teurniji in ob potoku Ingeringu

(Conversio Bagoariorum et Carantanorum)


31

cerkveni gospodje — in ne le oni — ponavadi hoteli uve-ljaviti ‰e druge, fevdalne in politiãne pravice na osnovisvojih zaslug pri pokristjanjenju Slovencev.24 Na ta na-ãin, kakr‰nega so se pogosto posluÏevali, so uspeli izri-niti Oglej, in dosegli so razdelitev med Salzburgom inOglejem po reki Dravi. V cerkvenem pogledu je karan-tansko ozemlje severno od Drave pripadlo Salzbur‰kinad‰kofiji, ozemlje juÏno od nje pa Ogleju. Taka razde-litev se je v grobem ohranila do najnovej‰ih ãasov.25

b) Ustoliãevanje slovenskih karantanskih knezov jebilo po priãevanju kronistov nadvse slovesen in nenava-den dogodek. Dogajal se je dokumentirano skozi vessrednji vek, skupaj veã kot sedem stoletij. V tem dolgemrazdobju se je iz stroge, po vsebini in obliki demokratiã-ne predaje oblasti preizku‰enemu in izpra‰anemu kan-didatu za kneza, preobrazil v simboliãno zakljuãno de-janje prevzema oblasti s strani dednega upraviãenca.Najstarej‰i pisani dokument o ustoliãevanju je Conver-sio Bagoariorum et Carantanorum (871), kjer je zapi-sano:… illi eum ducem fecerunt… (so ju napravili vojvodo).·tevilne zapise o sijajni slovesnosti ustoliãevanja na Go-sposvetskem polju kronajo najstarej‰a upodobitev tegaobreda iz leta 1479 ter knjigi Eneja Silvija Piccolomini-

24 Zato je slovensko ozemlje pod salzbur‰ko cerkveno upravo hitrodobivalo nem‰ki znaãaj.

25 Dogovor med oglejskim patriarhom Maksencijem in salzbur‰kimnad‰kofom Arnom, l. 811., pred cesarjem v Aachnu.


32

ja, kasnej‰ega papeÏa Pija II., Cosmographia Pii PapaeDe Europa (Pariz,1509) in francoskega pravnika JeanaBodina Les Six Livres de la République (Pariz, 1576).

O ustoliãevanju karantanskih slovenskih knezov invplivu te slovenske drÏavotvorne demokratiãne praksena odloãitev Ameriãanov za samostojnost oz. za Dekla-racijo o neodvisnosti, je 28. novembra 1967 v ameri‰-kem Kongresu govoril senator Frank Lausche:

Gospod Predsednik! Pravkar je iz‰la knjiga ”Geneza kon-traktualne teorije in ustoliãevanje koro‰kih vojvod” profesor-ja JoÏefa Felicijana, ãlana uãiteljskega zbora kolidÏa sv. Ja-neza v Clevelandu. V njej dr. Felicijan raziskuje vpliv zname-nite Bodinove Republike na oblikovanje kontraktualne teo-rije o vladanju na splo‰no, in posebej njen vpliv na nastanekJeffersonove Deklaracije o neodvisnosti.

V Jeffersonovem primerku Bodinove knjige je profesor Fe-licijan odkril, da je Jefferson posebej oznaãil s svojo inicial-ko dve strani. Na prvi je Bodinova definicija in opis tirana,ki je zelo podoben formulacijam v Deklaraciji. Na drugi oz-naãeni strani je opis ustoliãenja karantanskega vojvode, slo-venskega obreda, ki je verjetno veliko prispeval k ustanovitvina‰e velike deÏele. Dr. Felicijan pravi:

Jefferson je oãitno videl v pradavnem ustoliãevanjukarantanskega vojvode pravno osnovo in potrditevkontraktualne teorije, na kateri je utemeljil zahtevo poneodvisnosti ZdruÏenih drÏav.


33

Te tehtne ugotovitve profesorja Felicijana, ki so rezultattemeljitega ‰tudija, so vredne omembe tako zaradi svojegazgodovinskega pomena kot tudi zaradi praktiãnih uãinkov.

Dandana‰nji ‰tevilni sociologi in filozofi uporabljajo kon-traktualno teorijo kot orodje za razumevanje odnosa medvladajoãimi in vladanimi. Teorija izhaja iz veã predpostavk,predvsem iz te, da so vsi ljudje enaki v politiãnem smislu inna sklepu, ki sloni na tej predpostavki, da namreã nihãenima naravne pravice vladati drugemu. Pa vendar vsi vemo,da mora biti v druÏbi neka oblika vladavine.

Iz teh nasprotujoãih si spoznanj – zanikanja naravne pra-vice do vladanja in potrebo po njem – teorija povzame, daobstaja pogodba med tistimi, ki vladajo in tistimi, ki so vla-dani, ter da ima vsaka stran doloãene pravice in obveznos-ti, ki izhajajo iz te pogodbe. To je, gospod Predsednik, vosnovnih obrisih opis kontraktualne teorije. Ko obravnava-mo probleme vladanja in oblasti kot take, s tem pravzapravopisujemo doloãbe te pogodbe.

Mnogi so zanikovali to teorijo, tudi v ãasu ameri‰ke revo-lucije. Trdili so, da je to sicer zanimiva teorija, a je kveãjemusanjski svet filozofov. Nobena skupnost doslej ni sprejelakake take pogodbe. In res, tudi Jefferson je mogoãe misliltako tisti ãas. Toda na‰el je drugaãna dejstva.

Ko je Jefferson bral Bodinovo Republiko, je naletel na pra-stari slovenski ritual, znan kot ustoliãevanje karantanskihvojvod. Ta obiãaj, ki je bil znan ‰e v ãasu ameri‰ke revoluci-


34

je, je bil Ïiv dokaz obstoja te druÏbene pogodbe, vsaj medSlovenci.

Gospod Predsednik, prebral bom iz Felicijanove knjige od-stavek, kjer citira Bodinov opis tega izjemnega slovenskegaobiãaja:

Niãesar ni, kar bi bilo mogoãe primerjati z obiãajem, ki jebil v navadi v Karantaniji, kjer ‰e danes najdemo blizu kraja·entvid sredi travnikov marmornati kamen. ObkroÏen odmnoÏice, drÏeã z desnico na povodcu ãrno govedo in z levi-co lisasto kobilo, sede na ta kamen kmet. Ta pravica mu grepo rodu. Tisti, ki naj bi postal vojvoda, pristopi s ‰tevilnimspremstvom. Pred njim nosijo prapore. Vsi so praÏnje obleãe-ni v rdeãe, le vojvoda stopa obleãen kot ubog pastir. V rokidrÏi pastirsko palico. Kmet, ki sedi na kamnu, zakliãe v slo-venskem jeziku: ”Kdo je ta, ki se bliÏa tako hrupno?” Ljudst-vo mu odgovori, da je to njihov vojvoda. Nato kmet vpra‰a:”Ali zna prav razsojati? Ali ve, kaj je dobro za deÏelo? Je ro-jen svobodnjak? Prave vere?” Vsi mu odgovorijo: ”Tak je intak bo ostal!” Nato kmet lahno udari vojvodo po licu.

Potem, ko vojvoda zagotovi kmetu, da je odvezanjavnih obveznosti, se sam povzpne na kamen, zavihtisvoj meã in obljubi ljudstvu, da bo praviãen sodnik.

Vidimo moãan element demokratiãnosti in ameri‰kegarazumevanja oblasti, ki se javljata v tem obiãaju Slovencev,Ïiveãih v Karantaniji. Bodoãi vojvoda ne nosi dragocenihslavnostnih oblaãil; obleãen je preprosto, kot eden iz ljudstva.


35

Kmet, sedeã na kamnu, ne upo‰teva moãi bodoãega vojvodevse dokler dogovor ni sklenjen.

Poglejmo, kaj vpra‰uje kmet vojvodo: Ali zna prav razso-jati? Ali ve, kaj je dobro za deÏelo? Ne vpra‰a ga, ali je ple-menitega rodu, ali je bogat in slaven, niti komu namenjaposebno naklonjenost. Upo‰tevajte tudi, gospod Predsednik,kdo prvi priseÏe. Vojvoda! On mora prvi priseãi, da bo pra-viãen sodnik, preden mu ljudstvo obljubi zvestobo.

Slovenci so verjeli, da moã oblasti izhaja iz ljudstva, ki jevladano. Hoteli so, da so ljudje, ki jim vladajo, ljudje izljudstva. Prepriãani so bili, da mora biti bistvena lastnostvladajoãih sposobnost in pripravljenost. Vedeli so, da je ãast-na dolÏnost oblastnika, da je praviãen. In mi, Amerikanci,verjamemo v ta naãela ‰e danes. Verjel je tudi Thomas Jef-ferson v ãasu ameri‰ke revolucije.

Prav gotovo je bilo Jeffersonovo prepriãanje potrjeno, koje bral Bodinov opis prelepega slovenskega obredja, obred-ja, ki je staro prek tisoã let. Mogoãe je ameri‰ki naãin vla-danja dobil svojo utemeljitev prav v Jeffersonovem branju oustoliãevanju karantanskih vojvod. HvaleÏni smo, gospodPredsednik, profesorju Felicijanu s kolidÏa sv. Janeza v Cle-velandu za njegov prispevek pri odkrivanju te moÏnosti.


36

Najstarej‰a upodobitev ustoliãenja je nastala v letih1479/8026 , dobrih ‰estdeset let potem, ko je bil novi voj-voda poslednjiã ustoliãen na kneÏjem kamnu pri Krn-skem gradu27 . Nahaja se v dveh prepisih zgodovinske-ga dela Avstrijska kronika 95 gospostev28 . Zanimiva jepredvsem kot dovolj avtentiãen likovni prikaz obreda,manj zaradi opisa ustoliãenja, saj ta le povzema druge,primarne vire. Nenazadnje je bil glavni namen Kronikeoskrbeti znanstveni fond novoustanovljene dunajskeUniverze s primernim slavilnim zgodovinskim pregle-dom habsbur‰ke vladarske rodbine. Skozi to Ïe znanooptiko je treba motriti veãino tovrstnih dokumentov, sajso dragocena priãevanja o slovenski drÏavni tradicijispretno vkomponirana v naroãene hagiografije. Vedetije treba vsaj to, da bi nikoli ne uporabili teh sijajnih slo-venskih drÏavotvornih dejanj, ãe bi imeli pri roki kajdrugega.

Knjiga Eneja Silvija Piccolominija je dragoceno delozaradi priãevalske vloge avtorja. Kot tajnik Friderika III.Avstrijskega, vladarja slovenskih deÏel, se je dodobraspoznal z ljudmi in zgodovino nekdanje Karantanije.Kot drÏavnik je bil pozoren na posebnosti ustoliãeval-

26 Prim.: Peter ·tih, Najstarej‰a upodobitev ustoliãevanja koro‰kihvojvod, Ljubljana, 1999

27 Obred se je poslej vr‰il v Celovcu.28 Österreichische Chronik von den 95 Herrschaften, originalno Chro-

nica patriae.


37

skega obreda, ki ga je izpostavil kot »slovesnost, o kakr-‰ni se ne sli‰i nikjer drugje«29 . Seveda je navzoãe ple-miãe iz krajev, kjer je novi fevdalni red dosegal svojvrhunec, osupnil prizor, ko bodoãega kneza, obleãene-ga v kmeãko oblaãilo, spra‰uje in preizku‰a preprostkmet. ·e bolj so verjetno strmeli, ko je moral bodoãiknez obljubiti zavezo ljudstvu, namesto da bi ljudstvopriseglo zvestobo vladarju. In nenazadnje, komaj so ver-jeli svojim u‰esom, ko so sli‰ali, da se vse dogaja v slo-venskem jeziku ob prepevanju vsega ljudstva.

Znameniti francoski druÏboslovec Jean Bodin (1530-1596), utemeljitelj nauka o suvereniteti in raziskovaleckontraktualne teorije o prenosu oblasti na mandatarja,ki je pravzaprav bistvo prvotnega slovenskega razume-vanja urejenih odnosov v druÏbi, je povzel Piccolominij-eve opise ustoliãevanja v svojem obseÏnem delu Les SixLivres de la Republique. Tako je slovensko srednjeve‰koustoliãevanje knezov komaj sto let po zadnjem javnemustoliãenju na Gosposvetskem polju pomembno uãin-kovalo pri oblikovanju moderne demokratiãne misli.

c) Nastanek prvega znanega zapisa v slovenskem je-ziku je ‰e eno pomembno dejstvo, ki doloãa poloÏaj invlogo Slovencev v tedanjem svetu. Leta 1803 so v drÏav-no knjiÏnico v Münchenu prenesli iz bavarskega ‰kofij-skega mesta Freisinga rokopisni zbornik. V njem so leta

29 Prim.: Peter ·tih, o.c.


38

1807 odkrili tri zapise v slovenskem jeziku. Pokazalo seje, da gre za liturgiãna besedila iz zgodnjega srednjegaveka: dva spovedna obrazca in pridigo o pokori. Jeziko-slovec dr. Rudolf Kolariã je k dosedanjim znanstvenimanalizam dodal svoje ugotovitve, ki so povzete v nasled-njem odstavku.

Ko je bil ‰kof v Freisingu Abraham (u. 994), je cesarfreisin‰ki ‰kofiji podelil veã posesti v slovenski Karanta-niji, na Koro‰kem in Kranjskem. ·kofija je leta 973 po-deljene posesti prevzela, to pa se je lahko zgodilo le ta-ko, da je freisin‰ki ordinarij osebno pri‰el prevzeti nanovo pridobljeno posest in z oglejskim patriarhom ure-dil cerkvenopravne zadeve. Takrat so oãitno na sedeÏupatriarhata — takrat je bil v âedadu — v skriptoriju na-pisali prvi in drugi BriÏinski spomenik, kakor strokaimenuje te dokumente slovenske srednjeve‰ke pisme-nosti. Drugi spomenik, ki jasno kaÏe veãjo starost in jetreba njegov nastanek umestiti najkasneje v 8. stoletje,pa je torej prepis dve stoletji starej‰ega originala. Tadrugi spomenik je besedilo, ki ga je mogel napisati inuporabljati le ‰kof. Kolariã dodaja: »… in da je najver-jetnej‰i pisec morebitnega latinskega originala, ki pa ga ‰enismo na‰li, ako ne samega slovenskega teksta, oglejski pa-triarh Pavlin II. (787-802)«30

Posebnost BriÏinskih spomenikov je, da starej‰ega

30 Prim.: Kolariã, BriÏinski spomeniki II. dodatek, Novi Sad 1968.


39

oblikovanega funkcionalnega zapisa v danes ‰e Ïivemjeziku v Evropi ni.31

Drugi BriÏinski spomenik, preveden v modernosloven‰ãino (dr. Franc Grivec)

âe bi ded na‰ ne bil gre‰il, * bi v veke mu bilo Ïiveti, * starostbi ga ne prijela, * nikoli bi tuge ne imel * niti solznega tele-sa nikdar, * a v veke bi mu bilo Ïiveti. * Ko je po zavisti zlo-dejevi * izgnan bil od slave boÏ je, * potem so na rod ãlove‰ki* boleãine in tuge pri‰le * in bolezni — in naposled ‰e smrt.* Zopet pa, bratje, spomnimo se, * da i sinovi boÏji imenuje-mo se.

Zatorej opustimo ta mrzka dela, ki so dela satanova …Morete torej, sinovi, videti in sami razumeti, da so bili

prej‰nji ljudje (svetniki) v obliãje taki, kakor smo mi, ter sodela zlodejeva zasovraÏili, a boÏja vzljubili.

Zato se jim zdaj v njih cerkvah klanjamo in k njim moli-mo …

Taki pa moremo tudi mi ‰e biti, ãe taka dela zaãnemo de-lati, kakor so jih oni delali.

Oni so namreã laãne nasiãevali, Ïejne napajali, bose obu-vali, nage odevali, bolnike v boÏjem imenu obiskavali, zmr-31 Italijanski dnevnik Il Piccolo z dne 10.1.1995 ugotavlja (v ãlanku ob

izidu italijanske izdaje BriÏinskih spomenikov), da so ti spomeniki vItaliji neznani in dodaja, da je jezik teh veã kot tisoã let starih zapi-sov, za razliko od italijanskih, ki so tudi sicer mlaj‰i, Ïe lepo obiko-van.


40

zlega ogrevali, tujca pod krove svoje sprejemali, v temnicahv Ïelezne verige vklenjene obiskovali in v boÏjem imenu to-laÏili.

S temi, s temi deli so se Bogu pribliÏali …

Konec prvega tisoãletja se je fevdalizem dokonãno kon-solidiral. Dedi‰ãina Karla Velikega je dobila svojo obli-ko za dolga stoletja32 . Mogoãne fevdalne rodovine soprevzele posamezne dele velikega Svetega rimskega ce-sarstva. Knezi in ‰kofje iz Porenja in nekdanje provinceGermanije33 , kamor sta sodili tudi Bavarska in Karan-tanija, so volili svojega kralja Germanije, pravilnejevzhodnofrankovske drÏave (Francia Orientalis), vzhod-ne tretjine razdeljenega Karlovega cesarstva, vsi skupajz vladarji ostalih delov Karlove Evrope pa so volili cesar-ja Svetega rimskega cesarstva. Pripadniki karantanskihvladarskih rodovin so sedali na prestol oglejskega patri-arhata, ustoliãeni so bili za karantanske vojvode, mednjimi je bil tudi papeÏ34 in cesar35 . Tako je bila sloven-

32 Karlovo cesarstvo se je razdelilo na tri dele: Na zahodu Francia Oc-cidentalis, t.j. pribliÏno dana‰nja Francija brez vzhodnega dela,Francia Media, dana‰nji Benelux, poreãje Rhone in Italija do vkljuã-no Rima, ter Francia Orientalis, zahodni del dana‰nje Nemãije, Ba-varska in Karantanija. To so bile deÏele, katerih vladarji so imelipravico voliti in biti izvoljeni za rimskega cesarja.

33 To je pomenilo “nem‰ko” ‰ele od ca. 15. stoletja naprej!34 Gregor V. (+999), s posvetnim imenom Bruno Koro‰ki. (Prim.: ·avli,

Slovenija, podoba evropskega naroda, str. 39-42)35 Konrad II. Salijec — cesar 1027 — (Prim. ibid.)


41

ska Karantanija scela vkljuãena v evropski red. Mimo sobili spopadi s tistimi, ki so hoteli ostati zvesti veri oãe-tov, minili so ãasi vpadov divjih hord z vzhoda, drÏavaje pripravljena za obrambo priãakala zapozneli vdorMadÏarov, ki jih je voja‰ki, predvsem pa slovenski civi-lizacijski blok na prelomu tisoãletij zaustavil in prisilil,da so prevzeli druÏbene in kulturne vrednote od staro-selcev36 .

36 Slovence so imenovali Vendi. Za mnoge pojme, ki jih prej niso po-znali, so uporabili besede ljudstva, na katerega so naleteli — to paso bili Slovenci. S slovensko besedo (”beszed”) je poimenovano tudinajstarej‰e madÏarsko pisano besedilo (Halotti beszed oz. Nagrobnigovor iz 13. stol.).


42

BILANCA PRVEGA TISOâLETJA

Prvo tisoãletje se je zaãelo v znamenju vkljuãevanjakraljestva Norik, kjer so Ïiveli slovenski predniki, v rim-ski upravni sistem. Po letu 41 postane rimska provinca.

Rimske legije zgradijo na strate‰kih toãkah med Ja-dranom in Donavo svoje stalne postojanke, od katerihse mnoge sãasoma razrastejo v mestne naselbine, zgra-jene v tipiãni rimski maniri.

Provinca doseÏe najveãji razcvet do 3. stoletja, potempa zaãne moã Rima nezadrÏno upadati. V 5. stoletju seje rimska uprava dokonãno umaknila v Italijo. Z njo sose umaknili mnogi, ki so prevzeli rimske navade inkr‰ãansko vero. Domaãe prebivalstvo se je pred divja-njem barbarov umikalo v teÏje dostopne doline in vvi‰je leÏeãe kraje.

Do 6. stoletja se znova vzpostavi domaãa ureditev inkronisti poroãajo o zmagah Slovencev nad napadalnimisosedi Bavarci in Langobardi.

Na Gosposvetskem polju znova ustoliãujejo sloven-ske kneze. V deÏeli znova vstane kr‰ãanstvo, iz Ogleja inod Salzburga prihajajo misijonarji.

OÏivijo samostani ·tivan pri Devinu v TrÏa‰kem za-livu in ·kocjan ob Soãi, sv. Pantelejmon v âedadu.

Izoblikuje se slovenska drÏava Karantanija, prihajaEvropa s fevdalno druÏbeno ureditvijo. Karantanija sevkljuãi v zdruÏeno Evropo Karla velikega. Na vzhodni


43

meji organizirane krajine za obrambo pred vpadi barba-rov.

Sveto rimsko cesarstvo.·kofija pri Gospe Sveti.Cerkveno se Karantanija razdeli med Salzburg in

Oglej (l. 811). Meja je reka Drava.Nastanejo BriÏinski spomeniki, prva besedila, zapi-

sana v domaãem jeziku, v Evropi.Prvi slovenski svetnik, vojvoda Domicijan.


44

4 DRUGO TISOâLETJE — ODFEVDALIZMA DO INDUSTRIJSKE

IN SOCIALNE REVOLUCIJE

Prehod iz prvega v drugo tisoãletje zaznamuje v za-hodni civilizaciji vrh fevdalnega druÏbenega reda in

njegov poãasen prehod v drÏavni absolutizem, ki so gaodkritja, iznajdbe ter s tem povezana industrijska in so-cialna revolucija prek imperialistiãnih svetovnih vojnpopeljala pred vrata tretjega tisoãletja — tisoãletja infor-macijske in globalne revolucije.

Vse se je zaãelo z odvi‰nimi, pre‰tevilnimi plemi‰kiminemaniãi, za katere ni bilo veã prostora ne na domaãemdvoru, ne v drÏavnih sluÏbah, niti v cesarjevem sprem-stvu. Neobvladljive trume teh, za voja‰ke avanture us-posobljenih in pripravljenih vitezov, ki so tavali podeÏeli od dvora do dvora, iskali avantur in delali sivelase gra‰ãakom in ‰kodo ljudstvu, so pri‰le prav, ko jezadonel prek deÏele papeÏev klic: ”Osvoboditi Sveto deÏe-lo!”.37 KriÏarske vojne, ki so sledile, so trajale dovolj dol-go, da se je Ïivljenje v Evropi spremenilo. Dokaj odvi‰-nih mladcev je vojska pogoltnila, tisti, ki so se vrnili, so

37 Govor papeÏa Urbana II. 18. novembra 1095 na koncilu v Clermon-tu.


45

prina‰ali s seboj nove ideje, spro‰ãene trgovske poti sonapolnile zatohle evropske dvore s spodbujajoãimi ori-entalskimi di‰avami in slastmi. Evropa je zacvetela vsvili, popru in renesansi. Trgovina, banke, umetnost,knjiga, so postale gonilo javnega Ïivljenja. Treba je bilole ‰e odkriti nove celine in morske poti, in odslej kro-glasti Zemlji se je zvrtelo… Niã ãudnega, da so se zama-jale veãne in edine resnice. Kar nenadoma si je ‰e kdodrug razen papeÏa upal kaj meritornega povedati o ver-skih stvareh. Cesarji in kralji so se morali sprijazniti, daima tudi kak dvorni uradnik besedo — ‰e zlasti pa de-nar! Spro‰ãeni, vrtajoãi ãlovekov um je odkrival iznajd-bo za iznajdbo. Kar iznenada se je splaãalo vreãi plug ingrablje za plot in se potopiti v hrum strojev. Ker drugaãeni ‰lo, je bilo potrebno opotekajoãe kolo zgodovine za-vrteti hitreje s pomoãjo mnoÏic, ki so se kdoveodkodnenadoma zna‰le na udobno udelanih potih velika‰ev.Tem so po potrebi kraj‰ale telesa, zaãen‰i od glav. Starisvet je tako dokonãno izgubil glavo. Poslej je ‰lo dru-gaãe. Manj besed in veã dejanj, ãeprav je zato pogoste-je tekla kri. Proizvodi so se kopiãili, denar, ki ga ni bilomogoãe obraãati, je izgubljal na vrednosti, in treba jebilo poiskati nova trÏi‰ãa, nove investicije. Nepriãako-vano se je pokazalo, da ljudje, ki naseljujejo Evropo nisovsi enako vredni. Kakor so v srednjem veku dvorni zgo-dovinarji prenarejali listine in pisali hagiografije po volji


46

gospodarjev, tako so se sedaj v ‰olah in na univerzah vuãbenikih od nekod zna‰li nekak‰ni nadljudje in onidrugi, ki so se pritepli od drugod, komaj dobri za suÏnje.Vse skupaj je pripeljalo do krvavega plesa v zadnjemstoletju drugega tisoãletja.

To burno tisoãletje je na‰lo Slovence trdno znotrajkarlmanske zdruÏene Evrope. Tik preden so moralizaãeti letnice zapisovati s ‰tirimi ‰tevilkami, je kraljOton I. Veliki ustanovil veliko vojvodino Karantanijo38 ,ki je svojo voja‰ko moã pokazala tako, da je leta 1043dokonãno dala vedeti MadÏarom, do kam smejo nekaz-novano jahati. Biti vojvoda, knez v tej nekoliko tajin-stveni vzhodni deÏeli, je veliko ‰telo. Lahko si postaltudi rimski cesar! Zato ugledne fevdalne rodbine nisopomi‰ljale, ko je bilo treba obleãi slovensko kmeãkoopravo in poniÏno sprejeti oblast v slovenskem jeziku39

iz rok slovenskega kmeta na Gosposvetskem polju. To jebilo obdobje, ko je ãvrsto organizirana obramba vzhod-nih meja40 zagotavljala deÏeli mir in varnost, cvetelo jegospodarstvo in kultura, ki so jo pospe‰eno ‰irili ‰tevil-

38 Obsegala je deÏele srednjeve‰ke Karantanije, torej Kranjsko,Koro‰ko in ·tajersko, brez Vzhodne krajine ob Donavi na severu,potem obmejne krajine na vzhodu in jugu: Ptujsko, Savinjsko inIstrsko, na zahodu Furlansko in Veronsko krajino.

39 Opat Janez Vetrinjski v delu Liber certarum historiarum (ca. 1342)navaja, da mora vojvoda odgovarjati v slovenskem jeziku.

40 Ta ãas se pojavi eno najstarej‰ih evropskih bojnih znamenj — grbov— karantanski panter (pred 1150)


47

ni, takrat ustanovljeni samostani novih, reformiranihmeni‰kih redov benediktincev, cistercijanov in kartuzi-janov.41 V samostanskih skriptorijih so nastajali ilumi-nirani kodeksi, in v knjiÏnice je na‰el pot tudi marsikakzapis v slovenskem jeziku.42

Pomen posedovanja deÏel, ki so bile nekdaj del slo-venske Karantanije43, se je pokazal v vsej jasnosti, ko stase na vrhuncu zrelega fevdalizma za to posest spopad-la dva potentata: âe‰ki kralj Otokar II. (ok. 1230 — 1278)in HabsburÏan Rudolf I. (1218 — 1291).

41 Samostani, nastali v 11./13. stoletju na ozemlju, strnjeno sloven-skem vse do 20. stoletja: Benediktinke: Sv. Jurij (St. Georgen) 1003-1018, Krka (Gurk) 1043; Benediktinci: Osoje (Ossiach) 1028, Ad-mont 1074, Millstadt 1086-1088, ·t. Pavel (St. Paul) 1090, St. Lam-brecht 1096/1103, RoÏac (Rosazzo) ok. 1100, obnovljeni ·tivan1084-1086, MoÏac (Moggio di sopra) 1118/1119, Podklo‰ter (Ar-noldstein) 1106, Gornji Grad 1140; Cistercijani: Îiãe 1164, Jurklo‰ter1164, Bistra 1260, Pleterje 1403; Cistercijani: Stiãna 1136, Vetrinj1142, Mono‰ter 1219, Kostanjevica 1234; Premonstratenci: Grebinj(Griffen) 1236; Ivanovci (kasneje Malte‰ki vitezi): Melje 1217, Ko-menda 1223, Polzela 1452; Nem‰ki vite‰ki red: Velika Nedelja 1217-1236, Metlika ok. 1256, Ljubljana pred 1263. MreÏa samostanov no-vih, bera‰kih in pridigarskih redov, je od 13. st. naprej skokovitonara‰ãala.

42 Npr. Sti‰ki, Starogorski in Rate‰ki rokopis iz 14. in 15. st.43 Karantansko plemstvo je v severnih predelih Karantanije od 14.

stoletja naprej Ïe navajalo nem‰ki jezik za svoj materni jezik (Prim.:Redovni‰tvo na Slovenskem, Ljubljana 1984, str. 19-20) To je mo-goãe razumeti tako, da je ljudstvo tamkaj v 14. stoletju ‰e vednogovorilo slovensko, sicer bi plemstvo ne navajalo nem‰ãine.Upo‰tevati je treba tudi, da je v uradovanje cesarstva takrat name-sto latin‰ãine priãela vstopati nem‰ãina.


48

V slovenskih deÏelah je fevdalna ureditev uveljavilaupravljanje z ljudmi, zemljo in dobrinami preko poseb-nega, plemi‰kega stanu, ki je — ne glede na etniãno po-reklo44 — zaradi svoje vloge postajal vse bolj nadnacio-nalen ter se z Ïenitvami in prevzemanjem posesti vupravljanje v raznih deÏelah ‰iril ‰irom cesarstva. Seve-da so plemiãi znali in razumeli jezike domaãega okolja.Poleg tega so govorili obvezno latinsko, kasneje pa tudinem‰ko, posebej, ko je v ãasu protestantizma nem‰kidel cesarstva za svoje obmoãje v pomanjkanju enotne-ga jezika uporabo nem‰kega jezika kar ukazal…

Fevdalna slovenska Karantanija je Ïivela svoje lastnoÏivljenje, skladno s tendencami nove dobe. Vite‰tvo,vite‰ke igre, trubadurji in minezengerji, so bile vsakda-njosti. Znameniti minezenger, pesnik Wolfram vonEschenbach, se je pogosto mudil v Karantaniji. PodobodeÏele je vnesel v svojo pesnitev Parsifal. Bilo je tudi veãkarantanskih domaãih pevcev. Stara karantanska slo-venska posebnost, da je bila Ïena deleÏna posebnih pra-vic in povsem enakopravna moÏu, se je izrazila tudi vvite‰kih igrah »sluÏenja gospem« (Frauendienst). Zna-na je pesnitev nem‰kega vite‰kega pesnika UlrichaLiechtensteinskega, ki opisuje eno takih iger in navaja

44 Novi druÏbeni red — fevdalizem — se je ‰iril po Evropi iz ger-manskega okolja, zato je res, da so bili tudi njegovi nosilci — ple-miãi, vitezi, baroni, v dokaj‰nji meri iz teh krajev, torej iz preteÏnonem‰ka nareãja govoreãega okolja.


49

slovensko besedilo45 , ki dokazuje, da je sloven‰ãina tak-rat imela na Koro‰kem vlogo deÏelnega jezika.

Grbi s panterjem… so znaãilni za nekdanje karantanskedeÏele. Samo nekaj primerov le-teh sreãamo tudi na Bavar-skem in ‰e ti so veãinoma povezani s Karantanijo, kot lah-ko ugotovimo iz zgodovinske raziskave, ki jo je na zaãetkutega stoletja objavil ‰tajerski grboslovec Alfred Ritter Antho-ny von Siegenfeld. V knjigi „Das Landeswappen der Steier-mark” (Gradec 1900) je temeljito obdelal simbol panterja, kise je vse do danes ohranil v ‰tajerskem grbu.

Vendar je v tem delu oznaãil karantansko obmoãje pan-terjevih grbov za „bavarsko-karantansko” skupino, predpos-tavljajoã, da je bila Karantanija kakih 50 let (do 976) podskupnim vojvodom z Bavarsko in da je slednja imela za bojniznak panterja. Ne da bi se mogel pri tej predpostavki opiratina karkoli. S tem, da v omenjeni knjigi redno uporablja zaobmoãje karantanskih deÏel naziv „Südostdeutschland”, s topreprosto zamenjavo naredi panterjev znak za bavarski oz.nem‰ki in niti ne za avstrijskega.

Oãitno je, da mu ãustva kot nem‰konacionalno vzdu‰je napragu 20. stoletja niso dopustila, da bi priznal zgodovinskoin drÏavnopravno veljavnost Karantanije nasproti drugim

45 Pozdrav “Buge waz primi, gralva Venus” (Bog vas sprejmi, kraljevskaVenera), s katerim je viteza ob prihodu na Koro‰ko sprejel koro‰kivojvoda Bernhard Spanheim.


50

vojvodinam in kneÏevinam, kar se med drugim tako jasnoodraÏa prav v samostojnem bojnem znaku, kasneje grbu.

Dognano je, da je imela Bavarska sprva druge znake, tudileva; tega sedanji plavo-belo karirasti ‰ãit ni mogel povsemspodriniti, saj ga na obeh straneh drÏita leva. In ‰e leta 1338oznaãuje cesar Ludvik bavarski ‰ãit z levom kot „arma nos-tri ducatus Bauarie”.

Odkod je panterjev znak pri‰el v Karantanijo, ni mogoãezanesljivo odgovoriti. ·ele s pokristjanjenjem gotovo ne, dasiima panter kot simbol posebno mesto v zgodnjekr‰ãanskihmitih (Fiziolog).

Ker so panterjeve podobe vklesane Ïe na razne kamne innagrobnike rimskega Norika in Panonije, lahko samo skle-pamo, da je ta simbol v Karantaniji starej‰i od ãasa pokrist-janjenja.

…Upodobitve panterjev, ki so se v Karantaniji ohranile ‰e iz

Norika, povsem ustrezajo panterjevim zgodbam iz Fiziolo-ga. Irski misijonarji s sv. Modestom na ãelu so jih pri ozna-njevanju kr‰ãanstva mogli samo uporabiti kot Ïe obstojeãeponazoritve simboliãne panterjeve zgodbe. Kamni oz. pan-terjev lik je na‰el svoje novo mesto v zgodnjem kr‰ãanstvuKarantanije.

Njegova simbolika pa je morala biti v Karantaniji nadvsepomembna, saj se relief s panterjema nahaja med samimvhodom v cerkev Gospe Svete. Torej v sveti‰ãe, ki ga je ok.


51

753 ustanovil sam sv. Modest. Tu je imel kot pokrajinski ‰kofsvoj sedeÏ in tako tudi njegovi nasledniki vse tja v 10. stol.Sedanja cerkev Gospe Svete je poznogotska (15. stol.), todarelief s panterjema nad njenim glavnim vhodom izhaja ne-dvomno ‰e od prvotne cerkve. âe ne bi bil Ïe prej, bi na vzvi-‰enem mestu nad vrati vzidali lik kakega svetnika, deÏelnegazavetnika ipd.

Znaãilno je tudi, da se panterjev kamen nahaja tudi vKrki, kjer je sv. Hema ustanovila samostan benediktink, izkaterega je leta 1072 nastala Kr‰ka ‰kofija.

Toda Gospa Sveta (Maria Saal), poznana iz zgodovinskihvirov kot ”Maria in Solio” (Marija na prestolu), je ohranilavsa stoletja dostojanstvo najbolj ãastitljivega sveti‰ãa Ka-rantanije. Stoletja se je tu vr‰ila osrednja slovesnost po usto-liãenju deÏelnih knezov, kar je pomenilo tudi priznanje no-vega vladarja s strani Cerkve. Potem ko je bil novi vladarizrekel zvestobo kr‰ãanski veri Ïe med samim ustoliãevalnimobredom.

Ob tak‰ni zgodovinski vlogi Gospe Svete bi bilo teÏko do-pustiti kako drugo moÏnost razen te, da pomeni kamen spanterjem nad vhodom v cerkev kaj drugega kot kneÏji oz.deÏelni znak, s prastaro mitolo‰ko kr‰ãansko vsebino.

Simbol panterja se je bil oãitno zelo raz‰iril med Karan-tanci. Njegov lik ni ravno redek tudi med upodobitvami, kise nahajajo na najdbah v grobovih ketla‰ke, t. j. karantanske,


52

tvarne kulture, od 8. do 11. stol. (JoÏko ·avli, Slovenska zna-menja, Gorica-Bilje 1994)

V zaãetku drugega tisoãletja je karantanske deÏele ob-vladovala karantanska dinastija46 , ki je dala ‰tevilnevojvode, mejne grofe in oglejske opate, kar so bili kljuã-ni poloÏaji v veliki vojvodini Karantaniji.

Severni deli Karantanije ob Donavi so po letu 876 pri-padli Bavarski. Dobili so ime vojvodina Avstrija. Tam sose povzpeli BabenberÏani, ki so se rodbinsko povezalitudi s karantansko dinastijo. Po smrti zadnjega Baben-berÏana Friderika II. je interregnum izkoristil ãe‰ki kral-jeviã Otokar II. Pæemisl, dotedaj mejni grof na Morav-skem. Dal se je izvoliti za vojvodo Avstrije. Da bi svojooblast dodatno utrdil, se je poroãil s potomko Baben-berÏanov — vedel je namreã, da gre po slovenskem ka-rantanskem pravu (slavica lex) dedna pravica tudi Ïen-skam.

Otokar ni bil edini Ïeljan posedovanja vabljive karan-tanske dedi‰ãine. Zanjo se je potegoval tudi ogrski kralj,a ga je Otokar premagal. To je pomenilo dokonãno slo-vo MadÏarov od nadaljnjega prodiranja v slovenskedeÏele. Otokar se je polastil vseh slovenskih deÏel in sedal tudi ustoliãiti po starodavnem slovenskem obiãaju.

46 Eppenstein — Spanheimi in Otokarji (Prim.: ·avli, Slovenija, podo-ba evropskega naroda


53

Tedaj se je pojavil nov, moãnej‰i kandidat. RudolfHabsburg47 je bil leta 1273 izvoljen za rimskega kralja,torej kralja nekdanje vzhodnofrankovske drÏave. Ker sobile karantanske deÏele drÏavni fevd, bi moral Otokarprositi Rudolfa za potrditev dednih pravic. Tega ni ho-tel storiti, zato ga je Rudolf po obiãajni vite‰ki navadi zvojsko prisilil, da mu je prepustil tako Avstrijo, kot os-tale karantanske deÏele48 . Vendar so naãrti potentataRudolfa segali dlje v prihodnost. Moral je popolnomaodstraniti nevarnega dediãa vabljive posesti, ki je pri-na‰ala ne le koristi49 , marveã tudi mnoge tradicionalneãasti in upraviãenja. Zato je znova napadel Otokarja inga 26. avgusta 1278 z madÏarsko50 pomoãjo v znamenitibitki na Moravskem polju pri Dürnkrutu potolkel. Zaãe-lo se je obdobje HabsburÏanov na karantanskem voj-vodskem prestolu in s tem dinastije, ki je s spretno po-

47 HabsburÏani so rodbina z gradu Habichtsburg (11. stol.) v ·vici.Poskusili so se uveljaviti v Porenju — potem so se obrnili na vzhod,v Ostarrichi.

48 Otokar se je moral po porazu in 21. novembra 1276 sklenjenemmiru pokloniti Habsburgu pri Dunaju. Rudolf ga je priãakal vkmeãki opravi! (Prim.: Vacha, HabsburÏani, Ljubljana 1994, str.45-46).

49 Samo v denarju 18 000 mark, veã kot vse prej‰nje Rudolfove posestiskupaj.(Prim.: Vacha op.cit.)

50 Dejansko so Rudolfu pomagali MadÏari in Kumani (Polovci) iz juÏ-ne Rusije, odkoder so se pred Mongoli umaknilli na Ogrsko. (Prim.:Vacha, op. cit.)


54

litiko zaznamovala tri ãetrtine drugega tisoãletja v Ev-ropi.51

Z nastopom HabsburÏanov so se docela spremeniletudi okoli‰ãine za Slovence. Fevdalni red je Ïe preÏivelsvoj zenit, deÏelna samouprava je dobila partnericodrÏavno administracijo, na obzorju so se kazali prosvet-ljeni absolutizem, gospodarske in finanãne reforme. Îekar takoj so se vezi med deÏelami razrahljale, okrepilapa se je vez z dvorom. Kranjska, ki je bila dotlej ‰e pove-zana s Koro‰ko, je postala povsem samostojna. DrÏav-na uprava, dvorna administracija, je dosegla vse, tudinajbolj oddaljene dele drÏave. Z uradniki je prihajalamed ljudi tudi nem‰ãina.52 Pisarji so bili bolj ve‰ãi pi-sanja v latin‰ãini in nem‰ãini, pa se je slovenska besedaumikala v zasebnost, v ljudsko, govorjeno literaturo,pesni‰tvo, obiãaje in obrede — Ïivela je ‰e v cerkvi, prijavnih razglasih oblasti in zasebnopravnih zadevah.53

A je slovenska zavest vendarle ‰e obstala v vseh sta-

51 Otokarjev konec in nastop HabsburÏana z njegovimi ‰vabskimi ple-miãi je razkril, da se je tuje in domaãe karantansko plemstvo v sto-letjih karlmanske zdruÏene Evrope povsem zlilo z deÏelo. Vsi povrsti so zmagovite tujce, Rudolfove ·vabe, obkladali z ostrimi, pravsurovimi pridevki. Oddaljena cesarska sredi‰ãa kot npr. Nürnberg,Frankfurt ob Majni ali Köln niso prevladala nad domaão, karantan-sko zavestjo. (Prim. Vacha, op. cit. str. 43-44)

52 Nem‰ãino je kljub nasprotovanju uvedel v urade na slovenskemozemlju JoÏef II. (1741-1790)

53 Glede jezika okolja je treba upo‰tevati, da je v drÏavni upravi in vi-sokem ‰olstvu tisti ãas prevladovala latin‰ãina, in da mnogi


55

novih. Naj je bil razlog kjerkoli Ïe, res je, da so bili Slo-venci vedno v ãislih. HabsburÏani so imeli Slovence radina dvoru. Zlasti kot vzgojitelje svojih otrok in dvornekaplane. Celo poslednji dvorni kaplan zadnjega cesarja,je bil Slovenec. Da pa je bil Slovenec Jurij Slatkonja tudiprvi dunajski ‰kof in da je ustvaril po nalogu svojegavladarja ‰e danes znameniti zbor Dunajske deãke, itakni niã nenavadnega. Posebej velik je bil deleÏ Slovencevkot ‰tudentov na novoustanovljeni dunajski univerzi.Ker so mnogi ‰tudirali tudi na drugih univerzah — v Pa-dovi ali v Pragi — je bil deleÏ intelektualcev slovenske-ga rodu nasploh velik.

Dunajska univerza, ustanovljena 1365, je bila dolgonajelitnej‰a univerza rimskega cesarstva. Skladno z zah-tevo ãetrtega lateranskega koncila so imele Ïe vse 13.stoletje Ïupnije v slovenskih deÏelah svoje ‰ole,54 zatone preseneãa veliko ‰tevilo ‰tudentov iz teh in drugihslovenskih krajev. Ker je bil vsepovsod po Evropi enakuniverzitetni red, jezik pa povsod latinski, so bili ‰tu-

ªnem‰ki´ plemiãi nem‰ãine niso dobro obvladali. Îiga Herberstein,znameniti slovenski diplomat iz ”nem‰ke” karantanske plemi‰kerodbine (1486-1566), je za prevajanje svoje knjige Moskovski za-piski v nem‰ãino moral poiskati pomoã slovenskega prevajalca(Luka iz Dobrepolja).

54 Piran (1290), Milje (1328), Koper (1423), Kranj, ·kofja loka (1430),Ljubljana (1418), Maribor (1273), Celovec (1325), Gorica (1471),Kamnik (1418), Vi‰nja gora (1496). Prim.: Dunaj in Slovenci, Ljublja-na 1994, str. 29.


56

dentje od vsepovsod v enakem izhodi‰ãnem poloÏaju.Slovenci so lahko pokazali svoje prednosti. Samo naDunaju jih je Ïe od zaãetka redno ‰tudiralo vedno veãstotin55. Potem so sedali na ‰kofijske trone po Evropi,sprejemali visoke sluÏbe na dvorih, v diplomaciji, vojski,‰olstvu.

Izjemen intelektualni potencial slovenskega prebi-valstva habsbur‰kih dednih deÏel56 je pri‰el do izraza,ko je z uveljavitvijo tiska nastopil protestantizem. Dobe-sedno iznenada je soãasno z ostalo Evropo nastal izje-men knjiÏni fond v sloven‰ãini od abecednikov in kate-kizmov do celotnega prevoda Stare in Nove zaveze Sve-tega pisma.57 Veãina velikih evropskih nacij takrat pre-voda celotnega Svetega pisma ‰e ni imela! Kolik‰ne nak-

55 V obdobju 1365-1518 jih je bilo vpisanih 2271, v obdobju 1518 —1609 pa 1325.

56 HabsburÏani so nekdanje slovenske karantanske deÏele, ki so jihtako trdovratno hoteli imeti v posesti, razglasili in organizirali kotsvoje “dedne deÏele” in so jih ljubosumno ãuvali — bile so temeljnjihovih legitimnostnih upraviãenj!

57 Na primer: PrimoÏ Trubar, Catechismus, Tübingen 1550, prva tis-kana knjiga v sloven‰ãini, Cathecismus, Tübingen 1555, Ta evangelisvetiga MatevÏa, Tübingen 1555, Ta pervi deil Tiga Noviga testa-menta, Tübingen 1557, Ta drugi deil Tiga Noviga testamenta, Tü-bingen 1560, Articuli oli deili te prav vere kersãanske, Tübingen1562, Ene duhovne peisni, Tübingen 1563, Cerkovna ordninga, Tü-bingen 1564, Ta celi Psalter Davidov, Tübingen 1566, in druge. Po-tem: Sebastijan Krelj, Otroãia biblia, Tübingen 1566, Postilla slo-venska, Regensburg 1567. Od ostalih avtorjev je najpomembnej‰iJurij Dalmatin, ki je prevedel celotno Biblijo in jo izdal leta 1584 vWittenbergu.


57

lade slovenskih knjig so tiskali protestanti, je mogoãesklepati iz podatka, da so protireformatorji, ko so ãisti-li slovenski protestantski knjiÏni zaklad, seÏgali cele vo-zove teh knjig. âe upo‰tevamo splo‰no veljavno ocenopismenosti takrat v Evropi, ki je bila manj kot 5%, po-tem si je mogoãe predstavljati kulturno raven tega ma-lo‰tevilnega naroda. Predvsem pa ob upo‰tevanju tegadejstva izgubi svojo vrednost pogosto ponavljana teza,da plemstvo in vi‰ji stanovi niso uporabljali slovenske-ga jezika, da niso bili Slovenci58 . Res je predvsem, da sepo te vrste identiteti niso posebej spra‰evali, govorilimed seboj in si dopisovali pa so pogosto v sloven‰ãini,kar dokazujejo ohranjena pisma in znanje jezika, na karso bili mnogi ponosni in so si z njim tudi veliko poma-gali, zlasti na diplomatskem polju59. In je seveda tudires, da so protestanti s svojimi tiski umestili sloven‰ãino

58 Plemi‰ki stan je v prvi vrsti dal sredstva za tisk, hkrati je vzdrÏevalljudi, ki so doma ali v emigraciji na tem delovali.

59 Npr. Îiga Herberstein pri svojih misijah v Rusiji in Turãiji. Osloven‰ãini (in latin‰ãini, ter jezikih sploh) pravi v predgovoru knem‰ki izdaji Komentarjev l. 1557: “… Zato sem vesel, da sem se vmladosti potrudil s sloven‰ãino. NevedneÏi so me zato zmerjali in tudizaradi latin‰ãine so zbadali z doktorjem …” Torej zmerjanje zaradi slo-ven‰ãine ni bilo prvenstveno iz nacionalnih razlogov. Omejenookolje je paã zavidalo vsako znanje, ki je presegalo njihov domet.


58

med moderne evropske knjiÏne jezike60 in zagotoviliSlovencem trdno nacionalno identiteto.

Protestantizem je bil v slovenskih deÏelah nasilnozatrt, z njim je ugasnila silna slovenska knjiÏevna Ïetev,a vendarle je slovenska zavest dobila spodbudo, ki jeostala61 . Tudi katoli‰ka prenova je morala upo‰tevatispremenjene okoli‰ãine in uporabljati slovensko tiska-no besedo. Na ta naãin so Slovenci dovolj pripravljenipriãakali pomlad narodov in jih izbruh nacionalizmov,ki ga je nosil industrijski imperializem, ni na‰el brezorodja. Sposobni, dobro izobraÏeni duhovi, so narodnozakladnico opremili z zgodovinskimi in umetni‰kimi

60 Npr. Hieronim Megiser, leksikograf in polihistor, upo‰teval sloven-ski jezik v slovarskih delih: Paroimiologia polyglottos, Graeci Stiriae1592, Dictionarium quattuor linguarum, Graeci Stiriae 1592, Speci-men quadraginta linguarum & dialectorum, Francoforti 1593, The-saurus polyglottus, Francoforti 1603. Okoli 10 000 slovenskih besdje obdelal enakopravno z besedi‰ãem vodilnih evropskih jezikov.

61 Slovenska intelektualna in umetni‰ka potenca je bila glede na naro-dovo malo‰tevilnost izjemna. Znameniti glasbeniki npr. niso delo-vali le na Dunaju (npr. Jurij Slatkonja) in v Pragi (npr. Jakob Gallus-Carniolus). Tudi v Mainzu, na dvoru volilnega kneza, arhivi z zaãet-ka 17. stoletja navajajo ugledne glasbenike iz slovenskih deÏel (npr.Ljubljanãana Gabrijela Plavca (Gabriel Blautz aus Laubach) in Go-riãana Janeza Tkalca (Johann Textor aus Gertz) — Prim. Kurmain-zer Bestallungs- und Akzidentalbuch, f. 16.


59

teksti. Tur‰ki vpadi62 , francoske vojne in okupacija,63

revolucionarno vrenje, so dali ljudstvu okusiti narodnosamozavest, sloven‰ãina v javni rabi ni bila veã tabu, na-rodov genij je spoãel sijajne pesnike in druge literate, kiso hodili v korak z ostalo Evropo. Raznarodovalni pri-tisk, posledica objestnega nem‰kega nacionalizma, ki jekoraãil z roko v roki s politiãnim nasiljem in ekonom-skim ekspazionizmom64, se je sooãil s trdno fronto na-rodnozavednih intelektualcev, duhovnikov in z nastaja-joãim slovenskim gospodarskim jedrom. Zlasti osem-

62 Obdobje tur‰kih vpadov od l. 1408 do konca 16. stoletja je ãas ne-prekinjene ogroÏenosti. Slovenske deÏele so bile na sami mejitur‰kega imperija. Veãje ali manj‰e oboroÏene enote, ki so vdiraleprek mejnih rek Kolpe in Sotle globoko v notranjost, in so se pogos-to iznenada planile na niã hudega sluteãe kmete na polju, so pobija-le, poÏigale, uniãevale polja in vasi, in jemale Ïenske in otroke vsuÏnost. ObseÏni predeli so opusteli, deÏela je obuboÏala. Ljudje sosi pomagali sami, tako da so si zgradili okoli cerkva na griãih utrje-ne tabore in organizirali obve‰ãanje o nevarnosti s pomoãjo kresovna razglednih vrhovih. Slovenski vojskovodje so vodili voja‰koobrambo v t.im. Vojni krajini onstran mejnih rek. Med najuspe‰-nej‰e spopade s Turki ‰teje znamenita Bitka pri Sisku (1593), ko soslovenske kranjske ãete pod vodstvom Andreja Turja‰kega odloãil-no premagale Turke.

63 Leta 1809 je Napoleon I. na okupiranem avstrijskem in bene‰kemozemlju ustanovil Ilirske province z glavnim mestom Ljubljano.Razpadle so Ïe leta 1813 ob ponovni avstrijski zasedbi. Slovencemso prinesle slovenski uãni jezik tudi v vi‰jih ‰olah in odpravljeni sobili mnogi stari privilegiji.

64 Îe leta 1925 je avtor knjige Prave nem‰ke meje znal zapisati: ”78milijonov strnjenih Nemcev odvraãa od Jadranskega morja mali sloven-ski narodiã.” Cit. po: Grafenauer, Slovensko narodno vpra‰anje inslovenski zgodovinski poloÏaj, str. 41.


60

najsto in devetnajsto stoletje je bogato znamenitih Slo-vencev.65 Kljub ostrim idejnim in programskim medse-bojnim spopadom, je moderna slovenska nacionalnamisel rasla in iskala izhod in Ïeleznega objema, ki je pri-tiskal tako s severa kot od zahoda.

Francoska okupacija v ãasu Napoleona je dodobraprezraãila slovensko druÏbo. Slovenska beseda in dru-gaãna drÏavna uprava sta na‰li svoj prostor. Francoskauprava je dovolila slovensko vi‰je ‰olstvo, profesor,uradnik, ãasopis in knjiga so nenadoma znali slovensko.V tem prelomnem obdobju so vzniknili poganjki, ki sose slabega pol stoletja kasneje, v revolucionarnem letu1848, razrasli v nacionalno samozavest Pre‰ernoveZdravljice in referendumsko podpisovanje zahteve pozedinjenju slovenskih deÏel v enotno drÏavno skup-nost66.

Poseben pomen najveãjega slovenskega pesnika,

65 Npr.: Slovenec Avgu‰tin Haller‰tajn (1703-1774), dvorni astronom vPekingu in mandarin, je prvi pre‰tel Kitajce, izvir Nila v Afriki jeodkril Slovenec Ignacij Knoblehar (1819-1858), JoÏef Stefan (1835-1893) je izraãunal temperaturo na povr‰ini sonca.

66 Matija Majar-Ziljski (1809-1892), duhovnik in narodni buditelj, jekot stolni kaplan v Celovcu pripravil marca 1848 Program Zedinje-ne Slovenije, v katerem je zapisal: … Da politiãko razkrojeni narodSlovencov na Kranjskim, ·tajerskim, Primorskim in Koro‰kim kakor edennarod se tudi v eno kraljestvo z imenom Slovenija sklene, in da ima za sesvoj zbor …

Mogoãe je komentirati: âesar niso znali politiãni, duhovni in go-spodarski slovenski veljaki, je zmogel ubogi kaplan …


61

mojstra klasiãnih pesni‰kih oblik, dr. Franceta Pre‰erna(1800-1849), pesnika Zdravljice, katere dve kitici sta da-nes besedilo slovenske nacionalne himne, je v tem, da jeznal uãinkovito nastopiti proti politiki, ki je iskala pot zauveljavitev Slovencev v zlitju z jugovzhodnimi sosedi, vzana‰anju na nekak‰no njihovo drÏavno pravo, in ki seje utapljala v panslavistiãnih fantazmah. Odloãno jezastavil svojo pesni‰ko besedo in bistveno pripomogel,da so Slovenci ohranili tako svoj jezik kot nacionalnosamobitnost v ãasu najhuj‰ih pritiskov, ki so izvirali iznem‰ke, pa tudi italijanske imperialistiãne politike 19.stoletja.

Ta politika je znala usmerjati slovensko nacionalnoenergijo — kolikor je ni posrkala vase — v nadomestke:samoomejevanje v kulturno dejavnost, v etniãno identi-teto, zagledanost v neke tuje ideale in pomoã, ob hkrat-nem odrekanju lastnim moãem in zgodovinskim upra-viãenjem. Namesto da bi Slovencem odkrivali resnico onjih samih, so jih pitali z izmi‰ljijami in jim tajili zgodo-vinska dejstva, s kakr‰nimi se ni mogel hvaliti nobendrug narod daleã naokoli. Namesto drÏavnosti so jimponujali vero, folkloro in etnijo.

Skokovito napredujoãi druÏbenopolitiãni razvoj Slo-vencev v drugi polovici 19. stoletja je bil trn v peti moã-nim, od industrijsko-trÏnega ekspanzionizma obsede-nim sosedom. Bilo bi tudi ãudno in nelogiãno, ãe bi im-


62

perializmi, ki so krãevito grabili kolonialne posesti, za-nemarili najbliÏjo sose‰ãino, celo veã, da bi si ne zago-tovili prostih kljuãnih komunikacij. Trst je postal osmopristani‰ãe na svetu. Na Balkanu se je bliÏal obraãun indelitev plena. Poti zlasti nem‰kega in italijanskega, atudi ‰e katerega drugega kapitala so vodile prek sloven-skega ozemlja, kolikor ga je po tisoãletju prisvajanja ‰eostalo. In prav tu, na seãi‰ãu kljuãnih prometnih pove-zav, se je vse dotlej varno skrit v nedrja dednih deÏelpriãel ekonomsko in politiãno prebujati dediã Karanta-nije, slovenski narod. Bilo bi naravno in vsekakor poli-tiãno nujno, da bi se njegovi voditelji sklicevali na de-di‰ãino, na slovenska drÏavnostna upraviãenja, na tisoã-letno drÏavno in kulturno zgodovino, dobesedno vkle-sano v kamen67 in v evropsko kulturo68, da bi zahtevalile svoje in niãesar drugega. A to se ni zgodilo. Nasprot-no! Prav niã ni raziskano, po kak‰ni poti so se v na-rodovo vodilno plast vtihotapile ideje destrukcije,samoodpovedi in zana‰anja na tujo berglo. Niti za tre-

67 KneÏji kamen pri Krnskem gradu, kraj ustoliãevanja slovenskihkarantanskih vojvod — knezov od pradavnih ãasov. V kamen, iz ka-terega je sestavljen vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, pa sovklesane besede iz rimskih ãasov, ki jih je mogoãe po slovenskobrati: MASVETIVERI in VERI. Pri obredu ustoliãevanja so namreãkandidata za vojvodo povpra‰ali: Ali ima sveto vero?

68 Obred ustoliãevanja izpriãuje ‰tevilne posebnosti slovenske drÏav-nostne ideje. Posebej enakopravnost spolov, enako pravico dedo-vanja Ïensk in mo‰kih, in — kar je najpomembnej‰e — knez je mo-ral obljubiti zvestobo ljudstvu, preden ga je ljudstvo sprejelo.


63

nutek ni stopila v ospredje lastna drÏavotvorna misel.Vsi so stavili na karto neke tuje drÏavnosti, neke drugekulture, neke fantazmiãne nacionalne identitete. Vega-ve, zgodovinsko neupraviãene, navidezne, neplodne.Lastnemu narodu so odrekali njegovo ble‰ãeão zgodo-vinsko drÏavnostno izku‰njo, voja‰ko, politiãno, gospo-darsko in kulturno samobitnost in organsko vra‰ãenostv samo srãiko evropske civilizacije. Kako razdiralno jeuãinkovala ta, kdo (ne) ve odkod podtaknjena politikaslovenskih nacionalnih voditeljev, kriãijo dejstva 20.stoletja69 in sto let zamude pri razglasitvi moderne su-verene drÏave Slovenije. Moã kapitala je bila velika! Inkako dosledna, do zadnje podrobnosti izdelana je bila tastrategija demontaÏe slovenskega drÏavotvornega sa-mozavedanja, pokaÏe Ïe droben detajl, da je slovenskikoro‰ki renegat70 TomaÏ Ko‰at (1845-1914) prastarimslovenskim koro‰kim ljudskim pesmim podloÏil nem-‰ko besedilo in s pomoãjo nem‰kutarskega drÏavnega

69 Politiãne odloãitve z zaãetka 20. stoletja so imele za posledico: izgu-ba skoraj polovice nacionalnega ozemlja, veã kot eno tretjino prebi-valstva in skoraj dve tretjini nacionalnega bogastva. Okupacija meddrugo svetovno vojno in komunistiãna revolucija sta znova terjalistrahoten davek. Prim.: Neven Borak, Îarko Lazareviã, Prevrati inslovensko gospodarstvo v XX. stoletju, Ljubljana 1996.

70 Renegat: Renegata imenujemo tistega, ki se udinja tujcu za svojo innjegovo korist brez ozira na ‰kodo, ki jo s tem prizadene svoji na-rodni skupnosti. Prim.: Kos M., Okrogla miza o vplivu geopolitiãne-ga poloÏaja Slovenije na strategijo razvoja Slovenije, Ljubljana,1992, SSK.


64

aparata s svojim pevskim zborom po vsem svetu delalreklamo za nem‰ko Koro‰ko. U‰es, ki niso hotele sli‰ati,seveda ni motilo niti to, da so morali pevci tam, kjer jev nem‰ãini zmanjkalo zlogov, mrmrati.

Drug detajl pa je iz ãasa po velikem ljubljanskem po-tresu leta 1895. Znamenito, umetnostnozgodovinsko, ‰eneskonãno bolj pa politiãnozgodovinsko nadvse po-memben KneÏji dvorec v sredi‰ãu Ljubljane so podrli inzbrisali z obliãja zemlje, ãetudi stavba ni bila moãno po-‰kodovana. Simboli lastne drÏavnosti so morali izgini-ti, kleãeplazni politiki so morali narediti prostor tujimsimbolom.

Odlomek iz knjige slovenskega pisatelja BratkaKrefta Priãevanja, (Ljubljana 1984, str. 47):

… Tu na tem mestu pa moram pribiti pomembno dejstvo, daje kroÏek Ivan Cankar stal z vsemi svojimi ãlani ves ãas nasamobitnem slovenskem stali‰ãu in da je odklanjal tako po-litiãno kakor jezikovno »jugoslovajnarstvo«, kakor smo iro-niãno imenovali politiko obeh glavnih me‰ãanskih strank:klerikalne SLS in liberalno-demokratiãne. S Cankarjem innjegovim ãlankom »Slovenci in Jugoslovani« pa smo hkratinasprotovali tudi znani predvojni tivolski resoluciji Jugo-slovanske socialdemokratske stranke, ki jo je odklonil tudiCankar, ãeprav je bil njen ãlan. Nihãe doslej ‰e ni dovolj


65

znanstveno natanãno, zgodovinarsko, politiãno, sociolo‰ko,psiholo‰ko itd. razãlenil, odkod in zakaj je sploh nastalotak‰no »jugoslovanstvo«, zaradi katerega naj bi se Sloven-ci odrekli svojemu izvirnemu jeziku in vsej na‰i knjiÏevnosti:od trdnega pionirskega dela na‰ih protestantov na ãelu sPrimoÏem Trubarjem, Jurijem Dalmatinom in njegovim pre-vodom celotne biblije v slovenski jezik, Bohoriãeve slovnicein konãno tudi Trubarjeve »Cerkovne ordnunge«, v katerijasno zahteva tudi ustanovitev ljudskega ‰olstva, prek raz-svetljencev do Pre‰erna, Levstika in Cankarja, ki je prvi za-pisal besedo o jugoslovanski federaciji.

Kataklizma prve svetovne vojne, zaãinjena s Sloven-cem sovraÏnimi zahrbtnimi dogovori zahodnih zma-govalcev o predaji zgodovinskih slovenskih ozemeljprevarantski kraljevini Italiji71 in nepraviãno zasnovan

71 Londonski pakt. MeddrÏavna tajna pogodba, sklenjena med Italijo,ki je obrnila hrbet dotedanjima zaveznicama Avstro-Ogrski inNemãiji, in drÏavami antante (Francija, Rusija, Velika Britanija) 26.4. 1915 v Londonu. Revolucionarna sovjetska vlada jo je objavila!Umazana, genocidna trgovina nadutih imperialistov. Z njo si je Ita-lija prisvojila skoraj eno tretjino slovenskega nacionalnega ozemlja,tudi najveãje slovensko mesto Trst, ãetudi je bila na boji‰ãu kata-strofalno, sramotno poraÏena. Njene, v zadnji veliki bitki na so‰kifronti razbite ãete so paniãno, v popolnem razsulu beÏale veã kotsto kilometrov daleã vse do reke Piave. Londonska trgovina naraãun slovenskega naroda je ena najveãjih sramot zahodne civiliza-cije v dvajsetem stoletju.


66

referendum72 v tisoãletni srãiki slovenstva, Koro‰ki, jestrahovito prizadela slovenski nacionalni potencial. Akljub izgubi skoraj polovice takrat ‰e slovenskega naci-onalnega ozemlja, vsaj ene tretjine prebivalstva in dvehtretjin nacionalnega bogastva73 , se je Slovencem po-sreãila emancipacija v drÏavi JuÏnih Slovanov, skupaj sSrbi in Hrvati.74 Seveda to ni bila re‰itev, ki bi odgovo-rila na vsa eksistenãna, predvsem pa kulturna vpra‰anjaprastare evropske nacije, trdno usidrane v ãisto drug ci-vilizacijski kozmos, vendar, etapa, ãe Ïe ni bila najboljprijetna, je bila oãitno nujna, da je narod po strahotahdruge svetovne vojne, revolucije75 in skoraj polstoletnepreizku‰nje v komunistiãnem samoupravnem eksperi-

72 Koro‰ki plebiscit 10. 10. 1920. Mirovna konferenca ni upo‰tevalasplo‰nega naãela zaveznikov o skladnosti drÏavnih mej z jezikovni-mi. Tako je Avstrija na referendumu dobila veãinoma slovenskoozemlje Koro‰ke (59,04 za Avstrijo, 40.96 za Kaljevino SHS). PrecejSlovencev je namreã glasovalo za avstrijsko republiko, ker med dru-gim niso hoteli pod srbske kralje.

73 Prim.: Neven Borak, Îarko Lazareviã, n.d.74 Jugoslavija. Unitaristiãna, nerazvita zaostala kraljevina. ·e leta 1924

je beograjska oblast drÏavljanom nalagala obvezno drÏavno tlakopo fevdalnem tur‰kem vzoru! Slovenci so dobili navsezadnje svojouniverzo (1919/1920) in tik pred drugo svetovno vojno tudi Akade-mijo znanosti, ki pa ni smela nositi imena Slovenska …

75 Ob napadu sil Osi, 6. aprila 1941, je Jugoslovanska armada praktiã-no brez strela zapustila slovensko ozemlje in prepustila Slovence namilost in nemilost trem okupatorjem, ki so si vzeli vsak svoj del inna njem izvajali genocidni teror. Legalne slovenske oblastne struk-ture so pustile dovolj manevrskega prostora malo‰tevilni komunis-tiãni partiji, da je prevzela iniciativo in po svoje organizirala obo-


67

mentu, na‰el ob pravem ãasu dovolj energije in motiva-cije, da je prestopil svoj Rubikon in po tisoãletju tavanjana prelomu drugega in tretjega tisoãletja znova vzposta-vil svojo lastno suvereno drÏavo Slovenijo — NovoKarantanijo.

Drugo tisoãletje je torej na‰lo Slovence v veliki Ka-rantaniji. Vzhodna meja se je nekoliko umirila, Habs-burÏani so se polastili vojvodstva slovenskih deÏel in iznjih naredili druÏinsko dragotino: Notranjo Avstrijo,Dedne deÏele. Konsolidacija habsbur‰ke oblasti je po-menila dragocen, prepotreben predah za kulturno ingospodarsko reanimacijo. Geopolitiãna situacija deÏel jebila taka, da so jih kriÏarski pohodi manj zadevali76 . Bilaje to zlata doba arhitekture in knjiÏevnosti. Novi samo-stani so bili gradbi‰ãa, kjer so vznikale mojstrovine vromanskem slogu. Danes barokizirana bazilika v Sti‰-kem samostanu na Dolenjskem skriva pod streho po-polnoma ohranjeno prvotno romansko zidovje. Ostanki

roÏen odpor, prepovedala in s smrtjo kaznovala vsako drugodejavnost proti okupatorju, hkrati izvajala vse faze revolucije kom-internskega tipa in na koncu, ko so zavezniki premagali Hitlerja,prevzela v dogovoru z zavezniki v Sloveniji in Jugoslaviji absolutnooblast ter uveljavila komunistiãno diktaturo proletariata po sovjet-skem vzoru.

76 Glavni tok kriÏarskih pohodov je ‰el po morju in po dolini Donaveter skozi MadÏarsko. Le prvi pohod 1096 se je nekoliko dotaknil za-hodnih slovenskih deÏel: Francoz Raimond de Toulouse se je s svo-jo skupino vitezov in romarjev premikal mimo Ogleja, skozi Istro inDalmacijo, ki je zelo trpela zaradi tega pohoda.


68

v 19. stoletju zapu‰ãene cerkve v Îiãki kartuziji na ·ta-jerskem priãajo o vrhunski romanski evropski arhi-tekturi. Samostanski skriptoriji so producirali sijajne ilu-minirane kodekse. V Îiãki kartuziji so nastala dela ev-ropskega pomena.

Habsbur‰ki dunajski dvor je svoje ambiciozne naãrteuresniãeval tudi tako, da je odpiral novo povezavo pre-stolnice z jugozahodom, z dostopom do morja v TrÏa‰-kem zalivu. Stara cestna povezava skozi osrednje slo-vensko ozemlje na trasi skozi Koro‰ko in prek Vrat vFurlanijo, se je z obnovo in dograditvijo stare predrims-ke povezave, najprej s cesto in potem z Ïeleznico, pre-maknila proti jugu na ãrto Postojna — Ljubljana — Tro-jane — Celje — Gradec in naprej proti Dunaju. Tako jedana‰nja osrednja Slovenja, tedanja Kranjska, prevzelaprimat med slovenskimi deÏelami. JoÏef II. (1741-1790)je v uradovanje uvedel nem‰ãino in s tem sproÏil valgermanizacije, ki jo je nosila industrijska revolucija, bojza trge, kolonialna ekspanzija. To vrenje je doseglo svojvrhunec na prehodu v zadnje stoletje drugega tisoãlet-ja, v stoletje svetovnih vojn.

Slovenci so se krãevito upirali nasilju. Toda ogroÏeniso bili tudi od znotraj. Drugo polovico 19. stoletja je za-znamovala mnoÏiãna emigracija »s trebuhom za kru-hom«, saj doma ni bilo dela. Orodje raznarodovalne po-litike obeh imperializmov, katere namen je bil krãenje


69

etniãnega prostora, je bila tudi depopularizacija in deru-ralizacija. Velike investicije, zlasti v prometne objekte,so privabile delavce iz kmetijskih podroãij. Ko so biliprojekti konãani, so ostali brez dela, in re‰itev je bila potv tujino. Na ta naãin in zaradi splo‰nega pomanjkanjadela je v sto letih od srede 19. stoletja vse do sedem-desetih let 20. stoletja zapustilo oÏji slovenski prostorveã kot pol milijona Slovencev v najbolj‰i ustvarjalni inreproduktivni moãi. Zahodnoevropske drÏave so jihvsrkale dobrih 100.000, ZDA in Kanada veã kot 300.000,JuÏna Amerika dobrih 30.000 in Avstralija nekaj manjkot toliko. Za komaj dvomilijonski narod strahoten da-vek. In negativna bilanca izseljevanja je trajala do naj-novej‰ih ãasov. ·tevilãnost prebivalstva se je ohranjalapredvsem na raãun priseljevanja iz juÏnih jugoslovan-skih pokrajin.

Poleg emigracijske katastrofe so Slovence v zadnjemstoletju drugega tisoãletja doletele ‰e vojne in revolucija,ki so tudi pobrale svoj davek, populacijski in gospodar-ski. Îrtve prve in druge svetovne vojne in komunistiã-ne revolucije 1941-1945 niti niso natanãno pre‰tete, gre-do pa v deset in desettisoãe. Na rova‰ revolucije gre tudizadnji izselitveni val v sedemdesetih letih 20. stoletja.


70

Prva svetovna vojna in italijanska protislovenskaimperialistiãna zarota

Vse doslej je bila Italija v vsaki vojni, ki jo je zaãela, voja‰kopotolãena, na koncu pa je z diplomatsko zvijaãnostjo kljubvsemu iztrÏila maksimum.

Na zaãetku prve svetovne vojne je kraljevina Italija sta-la ob strani, hkrati pa se je tajno intenzivno pogajala z obe-ma vojskujoãima stranema, da bi si na raãun vojskovanjadrugih prigrabila ãimveã tujega ozemlja. Ta zarota je ‰lapredvsem na raãun Slovencev, saj je bil namen Italije zase-sti velik del slovenskega nacionalnega ozemlja.

Po preigranju vseh moÏnosti je Italija sklenila 26. aprila1915 z Anglijo, Francijo in Rusijo tajen dogovor, Londonskipakt, ki ji je kot plaãilo za zahrbten napad na prijateljskodrÏavo prepu‰ãal JuÏno Tirolsko, Gori‰ko-Gradi‰ãansko,Trst, Istro in Dalmacijo do Neretve z otoki.

Za Slovence je to pomenilo izgubo skoraj tretjine ozemljain prebivalstva. Zato je bilo razumljivo, da so se slovenskivojaki tako krãevito in uspe‰no upirali italijanski osvajalskiagresiji, ko je Italija 23. maja 1915 uradno napovedala Av-striji vojno in zaãela z operacijami na treh frontah — naSoãi, na Koro‰kem in na Tirolskem.

Spopad na Soãi je poleg zahodne fronte najhuj‰i obraãunvojskujoãih se strani med prvo svetovno vojno. Italijani so znekajkratno premoãjo — na Soãi celo z veã desetkratno pre-


71

moãjo — obupno posku‰ali predreti fronto. Avstrijske ãete,med katerimi je bilo prav zaradi patriotizma najveã Sloven-cev in drugih Slovanov (67%), so pod vodstvom feldmar‰alaBoroeviãa vzdrÏale in pred koncem vojne do tal potolkle ita-lijansko vojsko, da je paniãno v razsulu beÏala vse do rekePiave. Kljub porazu pa so Italijani uveljavili doloãila tajne-ga Londonskega pakta in po koncu vojne zasedli ozemlje, kiso ga zahtevali. Pote‰itev italijanskega imperialistiãnegaapetita je zahtevala milijon in pol Ïrtev na italijanski stra-ni in pol milijona na avstrijski.

Boji na Soãi med prvo svetovno vojno in okupatorskonasilje in komunistiãna revolucija med drugo vojno, sta naj-veãji katastrofi slovenskega naroda v dvajsetem stoletju.Tako strahoten krvni davek in gmotno ‰kodo so od Sloven-cev zahtevali le ‰e s tur‰ki vpadi na zaãetku novega veka.


72

BILANCA DRUGEGA TISOâLETJA

Konsolidacija fevdalizma.Vpadi MadÏarov prenehajo.Slovenske deÏele kot vojvodine trdno v evropskem

politiãnem sistemu. Domaãi knezi enakopravno sodelu-jejo pri vladarskih opravilih v Svetem rimskem cesar-stvu.

Tudi v notranjosti rastejo novi samostani (Ïe l. 1003Sv. Jurij ob jezeru na Koro‰kem). Eno pomembnih slo-venskih kulturnih sredi‰ã postane cistercijanski samo-stan Stiãna, ustanovljen leta 1136. Skriptoriji, iluminira-ni kodeksi, inkunabule.

V 13. stoletju si slovenske deÏele pridobijo v trajnoposest HabsburÏani in na karantanski drÏavnostni legi-timiteti zgradijo svoj tisoãletni rodbinski svetovni impe-rij.

Slovenske vojvodine kot Notranja Avstrija vkljuãenev habsbur‰ke dedne deÏele, ki jih dinastija skrbno ãuva.

Vojne z Beneãani, tur‰ki vpadi, francoska okupacija inrevolucije pretresajo Slovenske deÏele. Vendar nastanesoãasno z ostalo Evropo slovenska knjiÏevnost (prvaknjiga l. 1555), ‰olstvo (jezuitske vi‰je ‰ole od l. 1597),kulturna dejavnost (ena prvih filharmonij sploh, leta1701 v Ljubljani, ãastni ãlani Paganini, Haydn, Beetho-ven in drugi.).


73

Nacionalno prebujenje v 19. stoletju. Odpor germa-nizaciji. Program Zedinjene Slovenije.

Zaãetek razkosavanja preostanka s Slovenci pose-ljenih deÏel. S plebiscitom leta 1866 je Italija odtrgala odmatiãne deÏele Bene‰ko Slovenijo. Po kataklizmi prvesvetovne vojne je umazana politika zahodnih zavezni-kov najprej vzela slovensko Istro, Primorsko, Gori‰ko invelik del Kranjske. Plebiscitna ma‰inerija ja potem vzela‰e slovensko Koro‰ko.


74

ITALIJANSKA OKUPACIJA TRSTA l. 1918

Dne 30. oktobra 1918 je dobil trÏa‰ki namestnik Fries-Skeneod centralne dunajske vlade odredbo, naj zapusti mesto inpreda celokupno upravo legalno konstituirani vladi. Istegadne se je ustanovil v Trstu »Odbor za javni blagor«, ki je bilspoãetka sestavljen iz samih Italijanov, in sicer 12 naciona-listov, 12 socialistov, pozneje pa se je izpopolnil na zahtevoSlovencev s ‰tirimi slovenskimi delegati, ki so bili 2 narod-njaka in 2 socialista. Ta odbor je predstavljal legalno konsti-tuirano vlado za Trst in prevzel naslednii dan od namest-nika, ki je nato od‰el, celotno javno upravo.

Isti dan — 31. oktobra 1918 — je imenovalo Narodno veãev Zagrebu dr. Otokarja Rybara za predsednika Narodnegasveta v Trstu. Poveljni‰tvo mornari‰kega bataljona, koman-da min in narodne garde revolucionarnega odbora za javniblagor je pre‰lo v zanesljive roke pomorskega kapetana PetraPavla Vuãetiãa. Biv‰i poveljnik Trsta, kapetan bojne ladjePurschka je poveril ves mornari‰ki material (arsenal, usta-nove itd.) nadinÏenirju Dvoraku, kapetan prof. âiro Cariã jepa poveljeval lagunski flotilji.

Îe 30. oktobra so se zaãeli v Trstu veliki nemiri, ki so ogra-Ïali varnost Ïivljenja in imetja. Narodna bramba, ustanov-ljena od Narodnega sveta in Odbora za javni blagor, ni mo-gla zdaleka zmagovati nevarnosti, ki so jo povzroãili plenilci,pobijaãi in sestradana, ogorãena masa, ki je ograÏala javni


75

mir in red, ko ni bilo za aprovizacijo prav niã poskrbljeno inje bilo prebivalstvo izroãeno najveãji bedi.

Radi teh okolnosti je zaprosil Odbor za javni blagor na‰Narodni svet v Trstu dne 31. oktobra, da bi mu dal na razpo-lago eno torpedovko, s katero bi odpluli v Benetke in zapro-sili antantine sile, da bi okupirale Trst in mu z aprovizacijopomagale.

Narodni svet v Trstu je razpravljal o tej vlogi pri seji 31.okt. 1918 ob treh popoldne. Seji so prisostvovali tudi zastop-niki jugoslovanske vojne mornarice, veãinoma rezervni ãast-niki jugoslovanske pehote in ãe‰koslova‰ke garde. Soglasnose je sklenilo, da se da Odboru za javni blagor na razpola-go torpedovka ‰t. 3 pod sledeãimi pogoji:

1. Na torpedovko se vkrcajo trije parlamentarci Odbora zajavni blagor, in sicer po en zastopnik italijanske nacionalis-tiãne stranke, italijanske socialistiãne in Narodnega sveta vTrstu.

2. Poleg teh delegatov se vkrca ‰e en ãlan Narodnega svetav Trstu kot zastopnik brodolastnika, t. j. Narodnega veãa vZagrebu.

3. Za pomoã in akupacijo se mora zaprositi antanta, a nesama Italija, in v tem zmislu poveri revolucionarni Odbor zajavni blagor parlamentarce s pismenim mandatom.

4. Kot zastopnika-delegata za Narodni svet v Trstu jeimenoval Odbor za javni blagor dr. Josipa Ferfolja, dr. Lju-bomir Toma‰iã je bil imenovan kot zastopnik brodolastnika,


76

a vodstvo ekspedicije se je poverilo kapetanu Petru PavluVuãetiãu.

âlan Narodnega sveta v Trstu Rudolf Golouh se je po-oblastil, da predloÏi te pogoje Odboru za javni blagor, ki jihje v celoti sprejel. ltalijanska nacionalna stranka je imeno-vala za svojega zastopnika Marka Samaja, italijanski soci-alisti pa Alfreda Callinija.

Odbor za javni blagor je izroãil nato svojim trem zastop-nikom parlamentarcem pismen mandat v italijanskem jezi-ku, ki se glasi v prevodu:

Odbor za javni blagor v Trstu po‰ilja potom ene torpedov-ke, ki je bila stavljena na razpolago od Jugoslovanskega Na-rodnega sveta, tri svoje delegate, in sicer me‰ãane MarkaSamaja, Alfreda Callinija in Josipa Ferfoljo, v svrho, da po-zovejo antanto za hitro pomoã mestu Trstu, ki mu grozi ve-lika nevarnost. Trst, 21, oktobra 1918. Predsednik: Valerio l.r., podpredsednik: dr. Puecher l. r., za Jugoslovanski Narod-ni svet v Trstu: Rudolf Golouh l. r.

Parlamentarci — Marko Samaja, Alfred Callini in dr. Jo-sip Ferfolja ter ‰e zastopnik brodolastnika dr. Ljubomir To-ma‰iã — so se ‰e isti veãer 31. oktobra 1918 vkrcali na jugo-slovansko torpedovko ‰t. 3; katero je hitro a z veliko teÏavopripravil kapetan Vuãetiã; odstraniti je moral in energiãnoudu‰iti sabotaÏo nezanesljivih avstrofilskih elementov, ki somu grozili s smrtjo.


77

Zveãer 31. oktobra ob ‰estih in pol je odposlal Vuãetiã sle-deão radio-depe‰o v italijanskem jeziku:

”Poveljstvo antantinega brodovja, Benetke. Odbor za jav-ni blagor v Trstu namerava z ozirom na zelo teÏko situacijov Trstu poslati v petek 1. novembra torpedovko Jugoslovan-skega Narodnega veãa, da se dogovori z antantinim bro-dovjem. Prosimo, da nam pridete naproti do Caorle. Odborza javni blagor v Trstu. Odgovorite, ste li sprejeli radio-de-pe‰o. Priãakujemo odgovor. Ker imamo samo eno osebo vradiotelegrafski sluÏbi, vljudno prosimo, da nam odgovori-te nocoj ob deveti uri.

Odgovor se je glasil: »Sta benissimo, sta benissimo, bene,bene”. Ob 9. uri zveãer pa je pri‰el odgovor: »Odboru za jav-ni blagor v Trstu. Dobro, jutri zjutraj od devete dalje. Vrhov-ni komandant Benetk.«

Drugo jutro — 1. nov. 1918 — Ïe ob 5.20 so odpluli iz Trstav smeri proti Benetkam. Okoli 7. ure zjutraj so pri‰li v vi‰inoGradeÏa, odkoder so otvorile avstro-ogrske tako zvane 8 cmRuso-baterije ogenj, ko so opazile na torpedovki srbsko zas-tavo, dasi je bila na njej tudi bela. Kliub temu ognju in opo-minu baterije z rta Salvore, naj se torpedovka ustavi in vrne,je kapetan Vuãetiã odredil, naj vozi z vso moãjo dalje in pre-ide vse avstrijske in italijanske mine, ki so bile 3 metre podvodo, medtem ko je gaz torpedovke zna‰ala 2.80 m. Vuãetiãusta pomagala prvi oficir kapetan Gebauer in drugi oficirAnte Raãiã z 10 zanesljivimi mornarji Dalmatinci, ki so se


78

prostovoljno javili za to pot. — Okoli 9. ure so pripluli nadoloãeno mesto, kjer so jih sprejeli italijanski aeroplani —pet po ‰tevilu in kmalu potem ‰tiri italijanske torpedovke,urejene v bojni ãrti. Ko so si izmenjala dokumente, so itali-janske torpedovke spremljale na‰o do Benetk, kjer se je mo-rala ustaviti pred luko in je bila vedno pod nadzorstvomostalih edinic.

Ob 12.30 je odvedel delegate-parlamentarce italijanskikapetan bojne ladje Ettore Rotta po parlamentarnem obiãa-ju z zavezanimi oãmi na motornem ãolnu v Benetke predadmirala P. Marzolo,

O svoji intervenciji so izdali parlamentarci Odboru zajavni blagor v Trstu uradno poroãiio v italijanskem jeziku. Vporoãilu je ugotovljen odhod in njegova svrha ter prihod vBenetke, nato izvajanja posameznih delegatov. DelegatMarko Samaga je orisal stanje in razmere v Trstu, omenil,da so avstrijske oblasti zapustile Trst, izroãiv‰i vso oblastOdboru za javni blagor, v katerem so zastopane vse stran-ke v Trstu, italijanska in slovenska. V oãigled temu, da seavstrijske oblasti pred odhodom niso pobrigale za aproviza-cijo, Odbor za javni blagor ni kos nalogi, ãeprav je organi-ziral varnostno sluÏbo, ki jo vr‰e obãinski straÏniki, dobro-voljci in majhno ‰tevilo zanesljivih slovenskih vojakov.»Mesto je obsojeno na glad in konãni propad, ako ne dospehitra pomoã,« je zakljuãil in ‰e dodal: »Radi tega sem od‰elv Benetke, da bi o tem obvestil svoje brate in jih zaprosil v


79

imenu italijanske narodne zveze v Trstu, da pride Italija inokupira Trst ter ga preskrbi s hrano.«

Alfredo Callini je izpopolnil sliko razmer v Trstu, pokazalna potrebo hitre pomoãi in prosil v zmislu svoje misije zainter vencijo antante ali Italije v sporazumu z antanto.

Dr. Josip Ferfolja se je pridruÏil izvajanjem obeh delega-tov in njunih zahtev, v kolikor se tiãejo ekonomskih in var-nostnih okolnosti v Trstu, medtem ko v politiãnem pravcu inv stvari okupacije Trsta kot delegat Odbora za javni blagorin na podlagi pismenega mandata in pooblastila prosi zaintervencijo antante, a ne Italije same, kakor je to prosildelegat Samaja. V svojstvu zastopnika JugoslovanskegaNarodnega Veãa ne more pristati na provizorno okupacijoTrsta po Italiji, izvzem‰i sluãaj, da bi Italija dobila nalog odantante, to zato, ker gre za pokrajine, o katerih bo odloãalamirovna konferenca,.

Komandant Benetk je vzel na znanje poroãilo in Ïelje indrugo jutro sporoãil delegatom na torpedovko, da je o nji-hovih zahtevah obvestil prizadete vlade; ob 11.30 istega dne(2. XI. 1918) je dospel delegatom pismen odgovor, podpisanod ‰efa glavnega ‰taba italijanske vrhovne komande gene-rala A. Diaza; »Po‰ljem hitro pomoã v Trst.«

Zjutraj 3. novembra 1918 ob sedmih so odpluli delegati ssvojo torpedovko v Trst in sestavili poroãilo »pisano in pod-pisano na palubi torpedovke ‰t. 3 dne 3. novembra 1918«.

V ãasu, ko je pomoãnik admirala Marzola kapetan bojne


80

ladje Conte Dentice di Frasso izroãil delegatom odgovor ge-nerala Diaza na palubi torpedovke, so Vuãetiã in njegovaoficirja admiralovemu pomoãniku na njegovo zahtevo oz-naãili na karti svobodno prekomorsko pot od Tagliamentado Trsta in mu dali potrebna pojasnila. O tem je izdalo Po-veljstvo jugaslovanske torpedovke ‰t. 3 uradno »Izjavo«.Zastopnik brodolastnika Narodnega veãa dr. Ljubomir To-ma‰iã je poslal iz Benetk potom admirala Marzola Jugo-slovanskemu odboru v Pariz poroãilo, da je oddelek za mor-narico avstroogrskega vojnega ministrstva izroãil jugoslo-vanskemu Narodnemu veãu vse bojno brodovje in obalneutrdbe in da je brodovje razvilo jugoslovanske trobojnice,ãastniki in mornarji pa so prisegli za Jugoslavijo. Nemci,Madjari in Italijani da so odpu‰ãeni. Dalje ‰e poroãa o raz-bitju avstro-italijanske fronte, o Trstu in poti v Benetke tero rezultatu.

Torpedovka z delegati se je vrnila v Trst ob dveh popoldne.Dve uri kasneje so dospele v Trst prve italijanske torpedov-ke pod poveljstvom generala Carla Petitti di Roreto, ki se jevozil s torpedovko »Audace« in izjavil, da je pri‰el v Trst —kot osvajalec v svrho okupacije (per diritto di conquista e dioccupazione).

Odbor za javni blagor je imel zveãer ‰e sejo — zadnjo —,na kateri se je preãitalo poroãilo delegatov-parlamentarcev,nakar je predsednik Valerio proglasil, da je odbor po odredbigenerala Petitti razpu‰ãen.


81

Omembe vredno je, da so Italijani okupirali Trst 3. nov.1918 ob ‰tirih popoldne, to je po uradni ustavitvi sovraÏnostina italijanski fronti, ki se je izvr‰ila 3. novembra 1918 ob trehzjutraj.

Tako so Italijani zavzeli in okupirali Trst. (J. Mal, Slovenciv desetletju 1918-1928, Ljubljana 1928, str. 70-74)

Preostanek Slovenije Ïivotari v kraljevini Jugoslaviji dodruge svetovne vojne.

Druga svetovna vojna. Okupatorji divjajo, morijo invodijo ljudi v tabori‰ãa smrti. Komunistiãna partija pre-vzame monopol nad odporom, vodi partizansko vojsko-vanje in hkrati izvaja komunistiãno revolucijo. Svoj bojza oblast legitimira pred zavezniki in po njihovi zmagiprevzame v Sloveniji absolutno oblast. Pridobi del obkoncu prve svetovne vojne odvzetega ozemlja na za-hodni meji, ne dobi pa Trsta in Gorice zaradi strahu za-hodnih zaveznikov pred komunizmom in Stalinom. Iz-vaja revolucionarni teror. Îrtve vojne in revolucije sostrahotne. Se‰tevek padlih, pomorjenih, izgnanih in po-beglih gre v stotisoãe.

Do konca tisoãletja propadeta tako jugoslovanskiprojekt kot socialistiãni druÏbeni eksperiment. V krat-ki a krãeviti »Vojni za Slovenijo« si Slovenci leta 1991izborijo suvereno drÏavo Slovenijo.


82

5 PREHOD V TRETJE TISOâLETJEIN INFORMACIJSKA REVOLUCIJA

Malo‰tevilni, a starodavni narodiã je na bornemostanku svojega nekdanjega ozemlja doãakal

konec drugega tisoãletja, izjemno dinamiãnega in pol-nega zgodovinskih prelomnic, dobesedno na tleh. Stra-hoviti krvni davek obeh svetovnih vojn in revolucije,druÏbeni pretresi, emigracija, uniãenje velikega delakulturne dedi‰ãine77 in nasilno brisanje zgodovinskegaspomina so pospremili Slovence v zadnje, odloãilno de-setletje drugega tisoãletja, v desetletje, ko se je sesulaPotemkinova karikatura socializma na bolj‰evistiãninaãin in ko so izginili ‰e zadnji nami‰ljeni ali podtak-njeni razlogi za nadaljnji obstoj juÏnoslovanskega fede-rativnega eksperimenta.

·ok zaradi dotlej nepojmljivih zloãinov in mnoÏiãnihpobojev, ki so zaznamovali obdobje druge svetovne voj-ne in leta komunistiãne strahovlade po njej, je trajal

77 Vrh uniãevanja slovenske nacionalne dedi‰ãine je mogoãe videti vsplo‰nem, nesmiselnem uniãenju mnogih srednjeve‰kih gradovskupaj z opremo in dragocenimi arhivi. Medtem, ko so v dobi reka-tolizacije vrgli v ogenj skoraj vso protestantsko slovensko knjiÏnodedi‰ãino, so znali revolucionarji med drugo vojno vreãi v ogenj karÏivega slovenskega pesnika…


83

med Slovenci skoraj pol stoletja. In skoraj neverjetno je,da je ostalo med ljudmi vseeno ‰e dovolj energije, dovoljupanja, da so se odzvali edinstveni priloÏnosti v zaãetkudevetdesetih let ob sesutju komunistiãne diktature injuÏnoslovanske velikosrbske kvazifederacije, ter se nareferendumu enoglasno odloãili za samostojnost, zasuvereno drÏavo Slovenijo, ki so jo potem v sicer krat-ki, a krãeviti vojni s srbsko JLA78 z zmago na boji‰ãuuresniãili.

Prvo priloÏnost za samostojnost ob koncu prve sve-tovne vojne so od nekdanjih narodov Avstro-Ogrske iz-koristili le âehi skupaj s Slovaki. Slovenskim politikomtisti trenutek oãitno kaj takega ni pri‰lo niti na misel.Potem, ko je sledilo globoko razoãaranje nad unitarnomonarhijo treh plemen79 , je agresija sil Osi — 2. svetov-na vojna — odprla novo moÏnost, da bi slovenska poli-tika konãno stopila na mednarodni parket in se predzahodnimi zavezniki legitimirala kot partner v antifa-‰istiãnem boju za jasno opredeljen cilj: zmaga nad naci-fa‰izmom in suverena zedinjena drÏava Slovenija nacelotnem slovenskem nacionalnem ozemlju, kolikor gaje ‰e ostalo. A niã takega se ni zgodilo, ãeprav je Jugosla-

78 JLA — Jugoslovanska ljudska armada.79 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila razgla‰ena 1. 12. 1918

na podlagi poklonitve ãlanov Narodnega sveta iz Zagreba srbske-mu kralju, ãeprav za to dejanje niso imeli mandata. Volja narodovni bila nikoli preizku‰ena na legitimen naãin.


84

vija s kapitulacijo kraljeve vojske sramotno izginila s po-litiãnega zemljevida Evrope.80 Me‰ãanske stranke povsem sodeã niso opazile moÏnosti, iskale so izhod poliniji najmanj‰ega odpora, s tem pa prepustile politiãniprostor in iniciativo malo‰tevilni komunistiãni partiji, kije po preizku‰eni ljudskofrontovski metodi81 izkoristilaokoli‰ãine, in sproÏila v t.i. narodnoosvobodilni boj82

preobleãeno revolucijo. Ker je izostala priãakovana hi-tra zmaga Sovjetske zveze in svetovne revolucije83, se jevse skupaj sfiÏilo v grozovito medsebojno obraãunava-nje v okoli‰ãinah, ki so bile v zgodovini Slovencev posvojih znaãilnostih brez primere. Na eni strani teror, nadrugi okupator, Ïrtev obeh civilno prebivalstvo. Etabli-rane me‰ãanske politiãne stranke niso videle dlje kot doz okupatorjem dogovorjene oboroÏene samoza‰ãite, karje revolucionarjem dokonãno omogoãilo pred zaveznikilegitimirati njihovo nasilje kot boj proti okupatorju in80 Napad Nemãije, Italije, MadÏarske in Bolgarije 6. aprila 1941. Kapi-

tulacija 17. aprila t.l., kralj in vlada pobegnila preko Egipta v Lon-don.

81 27. aprila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistiãna fronta, ponapadu dotedanjega Stalinovega zaveznika Hitlerja na Sovjetskozvezo preimenovana v Osvobodilno fronto.

82 Za prebivalstvo neka dotlej povsem neznana sintagma.83 Revolucionarji — voditelji partizanskega boja — so Ïe leta 1942,

sredi vojne, sproÏili drugo fazo revolucije — karkoli naj bi Ïe pome-nila ta, dotlej neznana sintagma — in povzroãili mnoÏiãne likvidaci-je ªkulakov´, malih trgovcev, intelektualcev in drugih moÏnih nas-protnikov revolucije, natanãno po zgledu oktobrske revolucije vRusiji.


85

po zmagi zaveznikov skupaj z njimi stopiti na zmago-valne stopniãke.

Prvotno priãakovanje slovenskih komunistov, da boSovjetska zveza hitro premagala sile Osi in bo Sloveni-ja ena od republik Sovjetske zveze, se ni uresniãilo inproti koncu vojne so se zavezniki nasploh dogovorili zarestavracijo Jugoslavije84. Voditelj komunistiãne revolu-cije in partizanskih ãet v nekdanji Jugoslaviji, JosipBroz-Tito, spoãetka ni mogel zagotoviti sodelovanjaSrbov v projektu obnove Jugoslavije85. Iz razliãnih raz-logov je bilo namreã na obmoãju Srbije partizanstvo sla-bo razvito. Kljub Brozovemu pritisku in voja‰kim akci-jam je v Srbiji prevladovala Kraljeva vojska v domovini,t.i. ãetniki, pod vodstvom kraljevega obrambnega mi-nistra, generala DraÏe Mihajloviãa. Veliko Srbov je Ïive-lo tudi na podroãju Hrva‰ke in v Hercegovini, zato sotudi tam imeli Mihajloviãevi ãetniki moãne enote. Ko jebilo Ïe jasno, da je nacistiãni projekt propadel, se je Brozdogovoril z zahodnimi zavezniki, da sprejme veãinosrbskih ãetnikov v novo jugoslovansko armado pod svo-jim poveljstvom in jih vkljuãi v konãne operacije naozemlju Jugoslavije. Zato so prevzeli nalogo likvidiratihrva‰ke in slovenske domobranske enote in kolaboran-te, kar je bila hkrati priloÏnost ustrahovati in za dalj‰o84 Teheran (november 1943), Jalta (februar 1945).85 Vse do zadnjega je bila v Mihajloviãevi politiki, ki je odraÏala veãin-

sko voljo v Srbiji, oãitna velikosrbska opcija.


86

dobo onemogoãiti teÏnje teh dveh narodov k samostoj-nosti86 . S tem mnoÏiãnim pokolom na ozemlju Sloveni-je zajetih ali iz begunstva vrnjenih pripadnikov neko-munistiãnih voja‰kih enot Slovencev in Hrvatov inubeÏnih civilistov so si nekdanji ãetniki kupili varnost inhkrati, ker so bili velika veãina v novi JLA, zagotavljalisvojemu mar‰alu zvestobo vojske. To je JLA tudi v resni-ci poãela vse do mar‰alove smrti! Omogoãala mu je ne-omejeno izvr‰evanje oblasti v na silo skrpani federa-ciji.87 Ves ãas jugoslovanskega socialistiãnega reÏima povojni je bil zaznamovan s tem zloãinom88 . Le tako jemogoãe razloÏiti splo‰no navdu‰enje ob kolapsu samo-upravnega socialistiãnega sistema in razpadu federaci-je. Rezultat referenduma za osamosvojitev Slovenije jepresegel vsa optimistiãna priãakovanja in razgalil kata-strofalno in uniãujoãe napaãno politiko vodilnih politi-

86 Na ozemlju Slovenije so bile pri tej dejavnosti najbolj izpostavljeneenote II. in III. kraji‰ke brigade (preteÏno Srbi z obmoãja Krajine nameji med Hrva‰ko in Bosno, ter pripadniki Hercegovske brigade,preteÏno Srbi iz Hercegovine). Na razliãne naãine je bilo na ozem-lju Slovenije tisti ãas likvidiranih veã kot stotisoã oseb raznih na-rodnosti, med njimi tudi civilisti, otroci, starci Ïenske.

87 Veã o tem: Philip J. Cohen in David Riesman: Serbia’s Secret War,Propaganda and the Deceit of History, Texas A&M UniversityPress, 1996

88 Veã desettisoã Slovencev se je re‰ilo v emigracijo. Ta beg seje pokoncu vojne ‰e nadaljeval, kasneje, ko je Jugoslavija zapadla v rece-sijo in fiktivne zaposlenosti ni bilo mogoãe veã vzdrÏevati, pa se jekazal kot ekonomska emigracija.


87

kov v preteklosti.89 Samostojna Republika Slovenija jebila slovesno razgla‰ena 25. junija 1991. Vlada v Beogra-du, spodbujena iz tujine,90 je takoj napadla novo drÏa-vo. Toda pripravljenost in sposobnost slovenskih obo-roÏenih sil je presenetila vse. Pokazalo se je, da JLA, vkateri so vodilne poloÏaje imeli Srbi, ne more uãinkovitodelovati. Slovenci so zaustavili in bokirali njene moto-rizirane oklepne enote, voja‰nice so bile obkoljene, brezvode, hrane in elektrike, vsak poskus napada je bil za-vrnjen. Pripadniki JLA so mnoÏiãno dezertirali in se pre-dajali slovenski policiji in vojski91 . Nesmiselna agresijaunitaristiãne armade se je sesula ‰e preden je pri‰lo dotragedije katastrofalnih razseÏnosti.92 ·e 5. julija je jugo-slovanski general Blagoje AdÏiã imel hujska‰ki govor nabeograjski televiziji. Grozil je s totalnim uniãenjem Slo-venije. Toda Ïe 7. julija zveãer je bilo vsega konec. Kon-ferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi je ugotovila,da je Slovenija zavarovala svojo plebiscitarno odloãitev.

89 Izid referenduma 23. decembra 1990: UdeleÏba 93,2%, za sa-mostojnost 88,2%

90 DrÏavni sekretar ZDA Baker pride 21. junija 1991 v Beograd. 25. ju-nija ob 02.00 jugoslovanska vojska napade Slovenijo.

91 TO — teritorialna obramba, ki se je kasneje reorganizirala v Sloven-sko vojsko.

92 Do 7. julija 1991: Ujeti vojaki JLA 2.405, ujeti zvezni miliãniki 131,ujeti civilisti 3, ranjeni vojaki JLA 163, ranjeni slovenski vojaki 89,ranjeni slovenski miliãniki 22, ranjeni civilisti 38, ranjeni tujci 1,mrtvi vojaki JLA 39, mrtvi slovenski vojaki 4, mrtvi slovenski miliã-niki 4, mrtvi civilisti 5, mrtvi tujci 10.


88

Pri‰lo je do prekinitve ognja in na Brionih je bil sprejetdogovor, ki je zagotovil Sloveniji neodvisnost in medna-rodno priznanje.93

Mednarodno priznana Republika Slovenija postane22. maja 1992 ãlanica Organizacije zdruÏenih narodov.

93 7. julija 1991 na Brionih podpisana Deklaracija. Uveljavljanje sa-mostojnosti se zaustavi do 8. oktobra 1991. 25. oktobra JLA zapustiozemlje Slovenije. Do konca leta prizna Slovenijo Ïe 10 drÏav, janu-arja 1992 pa Ïe 33, med njimi vse ãlanice EU.


89

Mednarodnopravni akti,ki so utemeljili samostojnost

in omogoãili mednarodnopriznanje Republike Slovenije

BRIONSKA DEKLARACIJA

Na povabilo jugoslovanske vlade se je dne 7. 7. 1991 mi-nistrska trojka Evropske skupnosti na Brionih sestala spredstavniki vseh strani, ki so neposredno vpletene vjugoslovansko krizo. Cilj misije treh ministrov je bil, dabi ustvarili ustrezne pogoje za mirna pogajanja medvsemi stranmi. Vse vpletene strani so vzele na znanjedeklaracijo Evropske skupnosti in njenih drÏav ãlanic,sprejeto 5. 7. 1991, in ponovno potrdile njihovo polnozavzetost za uresniãevanje predlogov Evropske skup-nosti z dne 30. 6. 1991, da bi zagotovili prekinitev ognjain omogoãili pogajanja o prihodnosti Jugoslavije.

V zvezi z omenjenimi predlogi je bil doseÏen spora-zum o oblikah in naãinih uresniãevanja, ki jih vsebujePriloga I.

Strani so se strinjale, da morajo — z namenom, da bizagotovile mirno re‰itev — v celoti spo‰tovati naslednjanaãela:

— le narodi Jugoslavije in zgolj oni sami lahko odloãa-jo o svoji prihodnosti,


90

— v Jugoslaviji je nastala nova situacija, ki zahteva na-tanãen nadzor in pogajanja med razliãnimi stranmi,

— nujno, vendar ne kasneje kot 1. 8. 1991, se morajozaãeti pogajanja o vseh vidikih prihodnosti Jugoslavije,brez vnaprej‰njih pogojev in na osnovi naãel Sklepnelistine KEVS iz Helsinkov in Pari‰ke listine za novo Ev-ropo (zlasti v zvezi s spo‰tovanjem ãlovekovih pravic,vkljuãno s pravico narodov do samoodloãbe v skladu zUstanovno listino ZdruÏenih narodov, ter v skladu zustreznimi naãeli mednarodnega prava, vkljuãno s tis-timi, ki se nana‰ajo na ozemeljsko celovitost drÏav),

— kolektivno predsedstvo mora vzpostaviti polno av-toriteto in odigrati svojo politiãno in ustavno vlogo, zla-

sti glede na zvezne oboroÏene sile,— vse vpletene strani se bodo vzdrÏevale slehernih

enostranskih, zlasti nasilnih dejanj. Skupnost in njenedrÏave ãlanice po svoji strani bodo pomagale pri dose-ganju mirnih in trajnih re‰itev sedanje krize, pod pogo-jem in tako dolgo, dokler ne bodo zgoraj na‰tete obvez-nosti v celoti spo‰tovane.

V tem kontekstu Evropska skupnost in njene drÏaveãlanice sprejemajo pro‰njo ostalih strani za pomoã inpospe‰evanje procesa pogajanj.

Njhova pomoã lahko obsega tudi opazovanje potekapogajanj, strokovno pomoã delovnim skupinam, ki bijih ustanovile vpletene strani, in se med drugim nana‰a


91

na pravna vpra‰anja, vpra‰anja ãlovekovih pravic,vkljuãno s pravicami manj‰in, kot tudi na gospodarska,trgovinska in varnostna vpra‰anja.

Glede na odloãitev, sprejeto v Pragi v okviru KEVS, sose dogovorile, naj bi ãimprej zaãela delovati opazoval-na misija, da bi pomagala pri ustalitvi prekinitve ognjain pri nadzoru nad uresniãevanjem preostalih elemen-tov sporazuma, ki so ga ob pomoãi Evropske skupnostimed seboj sprejele jugoslovanske strani. Smernice, ki senana‰ajo na pripravljalno misijo, so na‰tete v Prilogi II.

Pozdravljajo priãakovan prihod pripravljalne misijevisokih funkcionarjev, naãrtovan za 9. 7. 1991.

Vse jugoslovanske strani so se obvezale, da bodo na-ãrtovani opazovalni misiji nudile podporo s tem, da bo-do med drugim njenim ãlanom nudile polno za‰ãito injim zagotovile svobodo gibanja.

Vse so se strinjale s tem, da je za‰ãita manj‰in bistve-nega pomena za uspe‰en izid pogajanj. Poleg tega soponovno zagotovile, da bodo polno spo‰tovale s tem vzvezi sprejete obveze, v skladu z mednarodnim pravom.

Evropska trojka je pripravljena obvestiti drÏave, ude-leÏenke KEVS o poteku procesa pogajanj.


92

PRILOGA I

I — ReÏim na meji:Nadzor mejnih prehodov bo v rokah slovenske polici-je. Delovala bo v skladu z zveznimi predpisi.

II — Carine:Sporazum, ki so ga podpisali predstavniki zvezne vladein vlada Republike Slovenije 20. 6. 1991, je ponovnopotrjen in bo uresniãen. Carine ostajajo zvezni priho-dek, carine pa bodo pobirali slovenski carinski uradni-ki, ki jo bodo nakazali na skupni raãun, ta pa bo podnadzorom zveznih in republi‰kih ministrov za financein enega ali dveh zunanjih nadzornikov.

III — Nadzor zraãnega prometa:Za celotno Jugoslavijo obstaja enoten nadzor zraãnegaprometa. Notranji in mednarodni zraãni promet nadJugoslavijo nadzorujejo in zagotavljajo poobla‰ãenezvezne oblasti.

IV — Varnost meja:Ponovno se vzpostavi stanje, ki je veljajo pred 25. 6.1991. V obdobju suspenza (treh mesecev) bodo zaklju-ãena pogajanja, da se zagotovi urejen prenos kompe-


93

tenc JLA na tem podroãju. Mejni reÏim, zasnovan naevropskih normah, ostaja trden cilj.

V — Nadaljnje oblike in naãini izvajanja prekinitveognja:

— odstranitev blokad enot in objektov JLA,— brezpogojna vrnitev enot JLA v njihove kasarne,— voznost vseh cest,— vrnitev vseh objektov in opreme JLA,— deaktiviranje enot TO in vrnitev v prostore nasta-

nitve.Vsi na‰teti ukrepi zaãnejo veljati ãimprej, vendar ne

kasneje kot 8. 7. 1991 ob 24. uri.

VI — Ujetniki:Vse ujetnike, ki so bili zajeti v zvezi s sovraÏnostmi od25. 6. 1991, je treba izpustiti ãimprej, vendar ne kasne-je kot 8. 7. 1991 ob 24. uri. Mednarodni Rdeãi kriÏ bosodeloval pri izvajanju te odloãitve.


94

PRILOGA II

UvodVse drÏave ãlanice KEVS so zaskrbljene zaradi razmerv Jugoslaviji. Odbor visokih funkcionarjev je na sestan-ku v Pragi razpravljal o odpo‰iljanju veãnarodne opazo-valne misije v Jugoslavijo. Oãitno je, da lahko tak‰naopazovalna misija deluje le s polno privolitvijo vsehvpletenih strani. Da bi zagotovili, da misija opazovalcevlahko v celoti uresniãi svoje naloge, je potrebno defini-rati njen mandat oz. pooblastila in doloãiti njene pravicein dolÏnosti. Potrebno je sprejeti odloãitve o financiran-ju njene dejavnosti in o ‰tevilnih praktiãnih vidikih. V tanamen so predloÏeni naslednji elementi:

MandatOpazovalna misija bo ustanovljena s ciljem, da nadzirarazmere v Jugoslaviji, ‰e zlasti s tem, da nadzira dejav-nosti v Sloveniji — po moÏnosti tudi na Hrva‰kem. Ciljtega dela je nadzor nad uresniãevanjem preostalih ele-mentov iz sporazuma, ki je bil doseÏen med jugoslovan-skimi stranmi ob sodelovanju Evropske skupnosti.

Trajanje mandataOpazovalna misija bi morala biti sposobna ãimprej za-ãeti s svojim delom. Opazovalna misija bi lahko delala


95

toliko ãasa, dokler bodo vse vpletene strani menile, daje to potrebno.

Obmoãje delovanjaV sedanjih razmerah bi Opazovalna misija geografskoomejila svoje dejavnosti na Slovenijo in po moÏnosti naHrva‰ko. âe se pojavi potreba, bi lahko obmoãje delo-vanja na novo doloãili v sporazumu med vsemi vplete-nimi stranmi.

Sestava in delovanjeMisija opazovalcev bi lahko imela me‰ano sestavo, to je,sestavljena bi lahko bila iz voja‰kih in civilnih oseb.

Misijo bi lahko sestavljalo 30-50 oseb. Glede na to, daje pomembno ãimprej zaãeti z delom, izbiranje ãlanovOpazovalne misije ne bi smelo odloÏiti zaãetka njenegadelovanja. Praktiãna re‰itev bi lahko bilo rekrutiranjeopazovalcev iz vrst civilnih in voja‰kih ãlanov dunajskihdelegacij v CSBM, kjer je na voljo ustrezno strokovnoznanje o procesu KEVS. Dopolnjena bi lahko bila z dru-gimi civilnimi ali voja‰kimi uradniki.

Misija bi v Jugoslaviji ustanovila Koordinacijski cen-ter. Iz tega centra bi na razliãne sektorje po‰iljali manj‰eenote — na primer s po dvema ãlanoma. Vsaka od nas-protnih strani bi doloãila oficirja za zvezo, ki bo ves ãasdodeljen v spremstvo omenjenim opazovalnim enotam.


96

Struktura vodenja in nadzoraOpazovalne enote bi delovale pod nadzorom vodje opa-zovalne misije. Vodja opazovalne misije bi dnevno lah-ko poroãal odboru visokih funkcionarjev preko sekreta-riata KEVS v Pragi. Odbor visokih funkcionarjev bi lah-ko bil prvo mesto za evidentiranje informacij o dejav-nosti opazovalne misije in za odloãanje glede mandataoz. pooblastil misije, ãe bi to bilo potrebno.

Pravna vpra‰anjaDa bi zagotovili opazovalni misiji moÏnosti za oprav-ljanje njenih nalog, bi bilo potrebno re‰iti nekaterapravna vpra‰anja. Dogovori v zvezi s temi vpra‰anjivkljuãujejo tudi doloãila, ki se nana‰ajo na diplomatskoimuniteto, kot tudi svobodo potovanja in komuniciran-ja v Jugoslaviji, med drugim tudi s koordinacijskim cent-rom in veleposlani‰tvi.

Praktiãna vpra‰anjaMed ‰tevilnimi praktiãnimi vpra‰anji, o katerih se je tre-ba dogovoriti, se nekatera nana‰ajo na transport in pre-vajalske storitve tolmaãenja oz. prevajanja, ki jih bo tre-ba zagotoviti opazovalnim enotam, kot tudi na naãinidentificiranja opazovalcev in njihovo medsebojno obe-leÏitev kot ãlanov opazovalne komisije KEVS.


97

Glede na to, da opazovalna misija ni enota, zadolÏe-na za ohranjanje miru, opazovalci ne bi nosili oroÏja.


98

TEMELJNA USTAVNA LISTINAO SAMOSTOJNOSTI IN

NEODVISNOSTI REPUBLIKESLOVENIJE

Izhajajoã iz volje slovenskega naroda in prebivalcevRepublike Slovenije, izraÏene na plebiscitu o samo-

stojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23.decembra 1990,

upo‰tevajoã dejstvo, da je bila Republika SlovenijadrÏava Ïe po doslej veljavni ustavni ureditvi in je le delsvojih suverenih pravic uresniãevala v Socialistiãni fede-rativni republiki Jugoslaviji,

ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejenadrÏava in se v njej hudo kr‰ijo ãlovekove pravice, naci-onalne pravice in pravice republik in avtonomnih po-krajin,

ob dejstvu, da federativna ureditev Jugoslavije neomogoãa re‰itve politiãne in gospodarske krize, in damed jugoslovanskimi republikami ni pri‰lo do sporazu-ma, ki bi omogoãil osamosvojitev republik ob soãasnempreoblikovanju jugoslovanske zvezne drÏave v zvezosuverenih drÏav,

ob trdni odloãenosti, da Republika Slovenija spo‰tujeenake pravice drugih jugoslovanskih republik ter z nji-


99

mi enakopravno, demokratiãno in po mirni poti postop-no ureja vsa vpra‰anja iz dosedanjega skupnega Ïivljen-ja, spo‰tuje njihovo suverenost in ozemeljsko celovitost,

ter ob pripravljenosti, da se bo z drugimi jugoslovan-skimi republikami kot samostojna in neodvisna drÏavatudi v prihodnje dogovarjala o institucionalnih in dru-gih povezavah,

sprejema

Skup‰ãina Republike Slovenije na skupni seji vsehzborov dne 25. junija 1991 na podlagi ustavnih amand-majev LXVIII, LXXII in XCIX k ustavi Republike Slove-nije ter v skladu s 4. ãlenom zakona o plebiscitu o sa-mostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije

TEMELJNO USTAVNO LISTINO OSAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKESLOVENIJE94

IRepublika Slovenija je samostojna in neodvisna drÏa-

va.Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ.Republika Slovenija prevzema vse pravice in dolÏno-

94 Uradni list RS, ‰t. 1-4/91-I z dne 25. julija 1991


100

sti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJprenesene na organe SFRJ.

Prevzem izvr‰evanja teh pravic in dolÏnosti se urediz ustavnim zakonom.

IIDrÏavne meje Republike Slovenije so mednarodno

priznane drÏavne meje dosedanje SFRJ z Republiko Av-strijo, z Republiko Italijo in Republiko MadÏarsko vdelu, v katerem te drÏave mejijo na Republiko Sloveni-jo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hr-vatsko v okviru dosedanje SFRJ.

IIIRepublika Slovenija zagotavlja varstvo ãlovekovih

pravic in temeljnih svobo‰ãin vsem osebam na ozemljuRepublike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pri-padnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavoRepublike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi po-godbami.

Italijanski in madÏarski narodni skupnosti v Repu-bliki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljenevse pravice iz ustave Republike Slovenije in veljavnihmednarodnih pogodb.


101

IVTa ustavni akt zaãne veljati z razglasitvijo na skupni

seji vseh zborov Skup‰ãine Republike Slovenije.

*

V tretje tisoãletje je Republika Slovenija stopila kot su-verena ãlanica svetovne druÏine narodov, z moãnimekonomskim nabojem, pripravljena na mednarodnopovezovanje na varnostnem gospodarskem in kultur-nem podroãju, sposobna za sooãenje z moderno infor-macijsko druÏbo in izzivi globalizacije. S svojimi izjem-nimi naravnimi lepotami, burno zgodovino, bogato kul-turno, gospodarsko in politiãno dedi‰ãino krasi sred-njeevropski civilizacijski prostor.


102

Vsebina

Uvod 3

1 Geografske in nekatere druge stalnice 7

2 Najstarej‰a doba — do na‰ega ‰tetja 13

3 Prvo tisoãletje — prehod iz rimskega obdobjav fevdalizem 23

4 Drugo tisoãletje — od fevdalizma doindustrijske in socialne revolucije 44

5 Prehod v tretje tisoãletje in informacijskarevolucija 82

Mednarodnopravni akti, ki so utemeljilisamostojnost in omogoãili mednarodnopriznanje Republike Slovenije 89

Temeljna ustavna listina o samostojnostiin neodvisnosti Republike Slovenije 98


103

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-117-7

Documents

ANDREJ LENARČIČ - Slovenska zgodba