UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Analiza poslovanja in poslovne uspešnosti družinskega podjetja S&V d.n.o.

Študentka: Vojka Smerdel Naslov: Ul.Roberta Kukovca 40, Maribor Redni študij Številka indeksa:81526857 Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Bobek Dušan

2

PREDGOVOR Za prva desetletja po drugi svetovni vojni je bila značilna masovna produkcija in razvoj velikih korporacij, ki so izkoriščale dotedanje iznajdbe in inovacije. Vloga nastajanja majhnih in srednje velikih podjetij ni bila pomembna. Tudi na Zahodu je pomen malih podjetij po drugi svetovni vojni padal. Preobrat je nastal v osemdesetih in devetdesetih letih, ki jih imenujejo tudi leta podjetništva (Žugelj et al. 2001, 11). Ta proces je značilen za vse dele sveta od razvitih držav Zahoda do držav v razvoju in nekdanjih socialističnih držav. Ne glede na to, da ima podjetništvo npr. na Zahodu, kar nekaj desetletij daljšo tradicijo, se je podjetništvo v Sloveniji po osamosvojitvi (torej po letu 1990) močno razmahnilo. Ustanovljenih je bilo nekaj deset tisoč novih podjetij, predvsem majhnih. Čedalje več ljudi je tudi zaposlenih v teh podjetjih in po mnenju Žugelja in soavtorjev (2001) takšen trend tudi nadaljeval. V Sloveniji so se podjetjem odprla vrata leta 1998, ko je bilo zakonsko omogočeno ustanavljanje zasebnih podjetij. Tega leta je tudi moj oče ustanovil majhno družinsko podjetje S&V d.n.o. Motiv za izbrano temo je bil torej, da je podjetje v družinski lasti in bo takšna naloga podjetju v korist. Diplomsko nalogo sem sestavila na osnovi podatkov družinskega podjetja. Zajela sem podatke od ustanovitve leta 1998 do leta 2002. Toliko poslovnih let sem se odločila obravnavati, ker je podjetje zelo majhno in informacije, ter podatki lahko dostopni. Razlog za to je tudi v tem, ker je s pomočjo daljšega obdobja proučevanja lažje ugotoviti dejanski razvoj in uspešnost poslovanja podjetja. Diplomsko nalogo sem razdelila na tri dele: teoretični del, praktični del in sklepe in predloge. V prvem delu teoretično razložim pojme s katerimi se v nadaljevanju srečam. V drugem delu podam podatke, ki sem jih zbrala iz bilanc stanja in bilanc uspeha podjetja, ter naredim izračune in analizo stanja. Zaradi primerljivosti podatkov sem jih popravila z indeksom cen življenjskih potrebščin. Tekoče cene, stalne cene in indeksi so podani v prilogi, v obeh bilancah. S pomočjo različnih analiz sem skušala ugotoviti stanje in razlike v poslovanju petih poslovnih let. Med seboj sem primerjala uspešnost dveh zaporednih poslovnih let in uspešnost posameznega poslovnega leta z letom 2002. Pučko (1998, 14) pravi, da z analizo poslovanja spoznamo poslovanje konkretnega podjetja. To nam služi za odločanje o izboljšanju ekonomske uspešnosti poslovanja tega podjetja z vidika uporabnika analize. Za cilj analize sem si torej zastavila ugotoviti prednosti in slabosti v poslovanju podjetja, predvsem pa najti področja, katera bi bilo potrebno izboljšati. Pri analizi podjetja sem prišla do določenih ugotovitev, na osnovi katerih sem na koncu diplomske naloge sestavila sklepe in predloge za izboljšanje poslovanja. Obstajajo pa tudi druge možnosti za izboljšanje poslovanja. Za bolj podrobno in natančno analizo bi bil potreben namreč strokovnjak. Menim, da za tako majhno podjetje, ki upravlja z zelo nizkimi finančnimi sredstvi in majhnim premoženjem strokovnjak ne bi bil potreben in da bo rezultat te diplomske naloge dovolj kvaliteten.

3

KAZALO

1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema kot predmeta raziskave 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.4 Predvidene metode raziskovanja

Stran5566

TEORETIČNI DEL 2. POJEM IN POMEN DRUŽINSKEGA PODJETJA 2.1 Družina in podjetje 2.2 Model treh krogov 2.3 Prednosti in slabosti družinskih podjetij 2.4 Model rasti in razvoja podjetja 2.5 Hitro rastoča družinska podjetja

88

10101113

TEORETIČNA PODLAGA ANALIZE USPEŠNOSTI 3.1 POMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 3.1.1 Bilanca stanja 3.1.2 Bilance uspeha 3.1.3 Izkaz finančnih tokov 3.2 POSLOVNA USPEŠNOST 3.2.1 Vloga in pomen analize uspešnosti poslovanja 3.2.2 Analiza uspeha poslovanja 3.2.2.1 Analiza prihodkov 3.2.2.2 Analiza odhodkov 3.2.2.3 Analiza poslovnega izida 3.2.3 Analiza uspešnosti poslovanja 3.2.3.1 Analiza produktivnosti 3.2.3.2 Analiza ekonomičnosti 3.2.3.3 Analiza rentabilnosti

14141618

19192021222224252526

PRAKTIČNI DEL

28

4.1. PREDSTAVITEV PODJETJA 4.2 ANALIZA USPEHA POSLOVANJA 4.2.1 Analiza prihodkov 4.2.2 Analiza odhodkov 4.2.3 Analiza poslovnega izida 4.3 ANALIZA SREDSTEV 4.3.1 Analiza stalnih sredstev 4.3.1.1 Obseg in struktura stalnih sredstev 4.3.1.2 Odpis osnovnih sredstev

30

30303233

34343536

4

4.3.1.3 Tehnična opremljenost dela 4.3.2 Analiza gibljivih sredstev 4.3.3 Hitrost obračanja obratnih sredstev

373839

4.4 ANALIZA USPEŠNOSTI S SPOMOČJO KAZALNIKOV 4.4.1 Analiza produktivnosti 4.4.2 Analiza ekonomičnosti 4.4.3 Analiza rentabilnosti 4.4.4 Kazalniki likvidnosti in plačilne sposobnosti

4041434445

5. UGOTOVITVE IN PREDLOGI 6. POVZETEK 7. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI

47

49

51

5

1. UVOD Živimo v nezavidljivih časih, kjer so spremembe naš vsakdanjik. Kar velja danes ni rečeno, da bo veljalo tudi jutri. Na delovanje podjetja vpliva veliko notranjih in zunanjih dejavnikov. Če želi biti podjetje uspešno, mora slediti osnovnemu ekonomskemu motivu – maksimirati dobiček. Zaradi nestanovitnosti in kompleksnosti tržnega sistema prihaja velikokrat do odstopanj od načrtovanega, kar otežuje doseganje zastavljenih ciljev. Na zunanje dejavnike podjetje nima velikega vpliva, zato pa lahko pogojuje notranje dejavnike. Podjetje bo uspešno ko bodo odločitve, ki jih bodo sprejeli znotraj podjetja smotrne. Osnovo za sprejemanje smotrnih odločitev predstavlja analiza poslovanja. Analiziranje poslovanja podjetja oz. podatkov o podjetju je v osnovi presojanje ugodnosti ali bonitete poslovnih procesov in stanj, ter možnosti njihove izboljšave (Turk in Melavc, 1992, 33). Sestavljena je iz več faz: določitev namena, predmeta in cilja analize. Sistematićno se zberejo podatki o poslovanju (dobiček, sredstva, rentabilnost,…), ki se nato obdelajo in medsebojno primerjajo. Nato se ugotovijo odstopanja, ter določijo možni vzroki za odstopanja. 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Predmet raziskave v diplomski nalogi je predstaviti majhno družinsko podjetje S&V d.n.o, ter na podlagi temeljnih računovodskih izkazov ugotoviti poslovno uspešnost. V nadaljevanju preko analize poslovnih funkcij ugotavljam uspešnost med poslovnimi obdobji. Diplomska naloga je razdeljena na uvod, kjer opišem področje diplomske naloge, namen in cilji, ter osnovne trditve predpostavke, omejitve, ter raziskovalne metode. V teoretičnem delu analize obrazložim kaj pomeni pojem družinskega podjetja, kaj pomeni voditi družinsko podjetje, kakšne so torej prednosti in slabosti. Razložim model rasti in razvoja takšnega podjetja,ter predstavim temeljne računovodske izkaze in njihov pomen pri analizi poslovanja. Teoretično podam pojem poslovne uspešnosti in kako se le-ta izračunava. Praktični del je namenjen izračunom in analizi poslovanja in poslovne uspešnosti podjetja S&V d.n.o. S pomočjo izračunov nato primerjam posamezna leta poslovanja. Diplomsko nalogo zaključim s predlogi in sklepi do katerih tekom naloge pridem. 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE Glavni namen raziskave je s pomočjo podatkov iz bilanc stanja in uspeha pridobiti takšne informacije, ki bodo omogočale sprejemanje smotrnih odločitev. Te lahko kasneje posledično vodijo do uspešnejšega poslovanja podjetja.Glavna naloga je predstaviti družinsko podjetje, ter s pomočjo računovodskih izkazov ugotoviti poslovno uspešnost in poslovanje podjetja. Z računovodskimi izkazi želim prikazati ekonomsko sliko podjetja, ter ugotoviti korist naloženega denarja in poslovnega napora. Tema mi je aktualna predvsem zaradi tega, ker je to podjetje v družinski lasti in bom z diplomsko nalogo imela možnost izdelati natančen in pregleden plan poslovanja. Poglobila se bom v analizo temeljnih finančnih izkazov s pomočjo katerih bom ugotavljala poslovno uspešnost podjetja.

6

Glavni cilji so torej: - analizirati poslovanje in poslovno uspešnost podjetja S&V d.n.o. - oceniti uspešnost podjetja v različnih letih poslovanja - primerjati uspešnost podjetja v različnih letih poslovanja Osnovna trditev: Podjetje S&V d.n.o. je finančno dobro stoječe podjetje. Poslovanje je dobro in pri večini elementov poslovanja kaže pozitivni trend. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE Podatki podjetja se nanašajo na različna obdobja in so izraženi vrednostno, ter tako izpostavljeni vplivom rasti cen. Da bi lahko podatke primerjala sem vrednostne podatke popravila z indeksom cen življenjskih potrebščin. Ob prisotnosti inflacije namreč nominalno povečanje vrednosti podatkov ni enako realnemu povečanju. S pomočjo indeksa cen življenjskih potrebščin izločimo vpliv inflacije. Podatke v bilanci uspeha sem popravila s pomočjo indeksa cen na drobno, podatke v bilanci stanja pa s pomočjo indeksa povprečne rasti cen na drobno (Bilten Slovenije 2003, 06-07, str.77). Za izračunane kazalnike ne moremo zmeraj pričakovati, da bodo pokazali pravo sliko o podjetju. Prikazala sem le temeljne in najvažnejše kazalnike, s katerimi si bo mogoče izdelati okvirno sliko o poslovanju in uspešnosti podjetja. Informacije, potrebne za izračune, sem uporabila iz finančnih poročil podjetja; iz bilance stanja za leta 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002, iz bilance uspeha teh let, ter internih dokumentov podjetja. Izhajala sem iz predpostavke, da so dobljeni računovodski podatki realni in obdelani v skladu z Računovodskimi standardi republike Slovenije. Vsi vrednostno izraženi podatki so v slovenskih tolarjih in izraženi nominalno. Naloga ima omejeno uporabno vrednost, saj je delo posameznika. Za bolj podrobno in predvsem bolj kakovostno analizo poslovanja je potrebno znanje in izkušnje različnih analitikov, ki analizirajo vsa področja podjetja; kadre, nabavno in prodajno funkcijo, informacijski sistem,… 1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE V tej diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo. Raziskava je statična. Ker primerjam stanja iz različnih časovnih obdobij, govorimo o komparativni statiki. Raziskava bo je dinamične narave, saj proučujem procese sprememb v podjetju. Uporabila sem analitičen pristop. Raziskujem vzroke ekonomskih pojavov. Pri analitičnih metodah uporabljam metodo razčlenjevanja, primerjave in strnjevanja. Prav tako lahko govorimo o deskriptivnem pristopu, saj na osnovi zbiranja podatkov ugotavljam probleme in možnosti za njihovo reševanje. Uporabila sem induktivno metodo sklepanja. Na osnovi opazovanja in analize posameznih dejstev s pomočjo odmišljanja nebistvenega, pridemo do splošne sodbe (metoda generalizacije in metoda sintez). Gre za sklepanje od posebnega k splošnemu.

7

TEORETIČNI DEL 2. POJEM IN POMEN DRUŽINSKEGA PODJETJA Pojem družinskega podjetja se vedno bolj kaže kot neizbežna oblika podjetja, ki deluje in uspeva v močno rastočem slovenskem privatnem sektorju. Slovensko gospodarstvo se je v desetih letih močno spremenilo, postaja namreč vedno bolj podobno zahodnoevropskim. V Združenih državah Amerike ocenjujejo, da je približno 95% vseh podjetij v lasti družin. Pripisujejo jim približno polovico ameriškega bruto domačega proizvoda in zaposlujejo približno polovico privatnega sektorja (Duh 1996, 393). Obstaja več definicij kaj je družinsko podjetje. Tako na primer definicija: » V podjetju so zaposleni večinoma družinski člani«, ne vključuje podjetja s 100 zaposlenimi, kjer je zaposlena manj kot polovica družinskih članov. V tem primeru je verjetno bolj na mestu definicija: »V družinskem podjetju zasedajo glavne upravljalske (managerske) funkcije družinski člani.« (Handler 1989, 259) Dunn Barbara za definicijo družinskega podjetja navaja značilnosti, ki družinsko podjetje loči od ostalih. Po njenem prepričanju v družinskem podjetju obstaja (Brecelj 1998, 3): - skrb za družine in zaposlenih - volja za ohranitev družinskih delovnih mest - interes za ohranitev dobrega imena družine in podjetja; družina mora skrbeti za

zaposlene po najboljših močeh, vzdrževati ustrezen nivo kakovosti in sodelovati z zunanjim okoljem

- vpliv sprememb v družini na upravljanje in vodenje družinskega podjetja Zadnja značilnost naj bi bila od vseh najpomembnejša. Družinski odnosi so v takih podjetjih pomembni, saj močno oblikujejo nadaljnji razvoj in odločitve. Definicij je zelo veliko, vendar sem izbrala Dunn Barbarinino, ker se mi zdi, da je najbližje dejanskemu pojmu družinskega podjetja. 2.1 DRUŽINA IN PODJETJE Družinsko podjetje je težko zajeti z eno samo definicijo. Ime je sestavljeno iz dveh besed: »družina« in »podjetje«; Družina je človekova osnovna celica. V njej se človek rodi, odrašča in postane samostojna oseba. Ko pride do določene stopnje razvoja, pa si oseba ustvari novo, lastno družino. Družina je tako neskončno zaporedje osebnih vezi, ki nas povezujejo v sedanjosti, prihodnosti in preteklosti. Podjetje je na drugi strani za človeka osnovna celica pridobivanja sredstev za življenje Ljudje porabijo za službo vse več časa, zato je delovno vzdušje pomemben dejavnik v človekovem vsakdanjem življenju. V podjetju se prepleta mnogo družinskih kultur, navad in običajev. Je prepleten sitem, ki deluje na osnovi prilagajanja, posnemanja in dobrih

8

odnosov. Podjetje je sistem, v katerem ljudje v procesu ustvarjalnega sodelovanja uresničujemo svoje zamisli v smeri večje duhovne in materialne blaginje (Vadnjal 1994, 40). V Sloveniji uradnih raziskav o deležu družinskih podjetij še nimamo. Eden od razlogov je gotovo prekratko obdobje od nastanka prvih pravih privatnih podjetij. Od osamosvojitve Slovenije do danes je bilo ustanovljenih veliko družinskih podjetij. Veliko jih je zaprlo vrata še preden so prav zaživeli. Ustanovitelji so imeli prevelika pričakovanja in premalo izkušenj. Prav tako je eden od razlogov odprtost trga in s tem velika konkurenca. V naslednjih letih lahko pričakujemo veliko število dedovanj, kar bo za slovenska podjetja velik izziv. S tem bo namreč moč ugotoviti koliko slovenskih družinskih podjetij preživi prehod nasledstva. Kot prva bodo to družinska podjetja, ki so se razvila iz družinske obrti. V socializmu je bila to edina možna oblika privatnega podjetništva. Slovenija je kot ena redkih socialističnih držav imela srečo z razmeroma liberalno zakonodajo, ki je z določenimi omejitvami dovoljevala zasebno podjetništvo. Ker je zakonodaja omejevala rast zasebne obrti, so to v veliki večini mala podjetja. (prav tam, 38). Družinska podjetja najdemo praktično v vseh sektorjih, Med najpomembnejše sodijo storitve (hoteli, osebne storitve, gradbeništvo), finančne storitve (banke, zavarovalnice), podjetja v tržnih nišah (svetovno znani butični izdelki). Zelo cenjena pa so družinska podjetja kot dobavitelji velikim koncernom (prav tam, 41). 2.2 MODEL TREH KROGOV Družinska podjetja pa niso le družina in podjetje. Z velikostjo podjetja se veča tudi število ostalih zaposlenih, ki niso družinski člani in vedno bolj tudi zunanji vlagatelji. Tako je možno sistem družinskega poslovnega sistema razširimo še s sistemom lastništva (Vadnjal 1996, 15). SLIKA 1: MODEL TREH KROGOV

Vir: Tagiuri, Davies 1992, 49

9

1. zaposleni družinski člani - lastniki 2. zaposleni družinski člani, ki nimajo lastništva 3. nedružinski uslužbenci 4. nedružinski uslužbenci, lastniki deležev 5. zunanji vlagatelji 6. družinski člani, ki niso zaposleni, vendar so lastniki deležev 7. družinski člani, ki niso vpleteni v posle Zadnjih petnajst let je model treh krogov osnovni model razmišljanj o družinskih podjetjih. Model obravnava družinsko podjetništvo kot kompleksen sistem, ki vsebuje tri prekrivajoče se podsisteme: družino, podjetje in lastništvo. Tri krožni model je izvrstno orodje za razumevanje dinamike na delovnem mestu v katerem koli družinskem podjetju in času. Model je zelo primeren za opazovanje razvoja družinskih podjetij skozi njihov življenjski cikel od enostavnega: lastnik – vodja podjetja, do bolj kompliciranih oblik. 2.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ Vsako podjetje se sooča s svojimi prednostmi in slabostmi. Vsak vodilni bi jih moral poznati, saj je na ta način delo bolj predvidljivo. Družinska podjetja so v osnovi drugačna podjetja od tistih, kjer vpliv družinskih odnosov ni tako močan. Ker je njihov delež v gospodarstvu zelo velik so predmet mnogih raziskav. V tabeli 1 sem podala prednosti in slabosti družinskih podjetij. TABELA 1. PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ

PREDNOSTI SLABOSTI 1. upogljivost v času 1. nasledstvo 2. upogljivost v delu 2. favoriziranje družinskih članov 3. upogljivost v denarju 3. družinski konflikti 4. veliko znanja 4. togost 5. dolgoročno razmišljanje 6. stabilna kultura 7. ustvarjanje delovnih mest 8. hitro sprejemanje odločitev 9. ponos 10. zanesljivost

Vir: Vadnjal, 1996,16 Upogljivost v času, delu in denarju: Če razmišljamo s predpostavko, da so v podjetju zaposleni le družinski člani, potem nam je lažje razumeti trditev, da je za družino povsem normalno, da se prepletata družinsko in poslovno življenje. Za družinske člane se delovni dan ne konča z iztekom delovnih ur, temveč so s podjetjem povezani ves čas. Podjetje je njihovo življenje. Če podjetje zapade v finančne težave so pripravljeni sprejeti zamik

10

plačila, saj vedo, da bodo sami pripomogli k temu, da bodo plačilo zares dobili, čeprav kasneje. Ker je za obstanek podjetja potrebno veliko izkušenj in trdega dela, se vsak zaposleni v takšnem podjetju zaveda koliko je takšno znanje vredno. Motiviran se je učiti in to znanje tudi posredovati ostalim družinskim članom in zaposlenim. Za vodenje podjetja je potrebno veliko organizacijskega in tehničnega znanja, ki ga je nemogoče pridobiti le iz knjig. Potrebne so izkušnje. Dolgoročno razmišljanje: Ker so družinski člani lastniki podjetja imajo interes, da podjetje ne samo preživi, temveč da se v prihodnosti tudi razvija in postane uspešnejše. Zavedajo se, da bodo z »zdravim« podjetjem pridobili na ugledu, moči, družbenem statusu, materialnih dobrinah,… Družino vežejo družinske vrednote in običaji, ki jim dajejo občutek pripadnosti. To kulturo gojijo in jo ohranjajo. S časoma tudi ostali zaposleni prevzamejo in sprejmejo takšno kulturo, ki je zelo stabilna. Glede na to, da raste število družinskih podjetij, ni težko priti do zaključka, da se s tem veča število zaposlitvenih mest. V kolikor so razmere v podjetju urejene, se zaposleni med seboj praviloma bolje razumejo, saj je kolektiv bolj enoten. Za sprejemanje odločitev je velikokrat odgovorna le ena oseba. V majhnih in srednje velikih družinskih podjetjih ni toliko hiearhije, kot v drugih družbah, zato se odločitve sprejemajo zelo hitro. Vsaka družina je na svoje podjetje ponosna, kar je v veliko prednost pri sklepanju poslovnih zavezništev. Vsak dobavitelj, kupec, bo dal prednost podjetju, kjer se lastniki ne menjavajo pogosto in je delovanje stabilno. Nasledstvo podjetje se izvede v času življenja ustanovitelja ali po smrti. Najugodneje je v času življenja ustanovitelja, ker je le-ta lahko svetovalec. Menjava v vrhu je za vso družino velika preizkušnja, saj velikokrat pripelje do konfliktov med člani. Prav ta problem v kratkem čaka Slovenijo. Favoriziranje zaposlenih – zaposlujejo se družinski člani, ki niso usposobljeni za takšna delovna mesta.V družinskem krogu prihaja tudi do konfliktov med člani, kar je ena od slabosti družinskih podjetij. Togost je predvsem slabost starejših generacij, ki dajo velik pomen tradicionalnemu vodenju. Velikokrat je takšno vodenje zastarelo in neprimerno času v katerem živimo. 2.4 MODEL RASTI IN RAZVOJA PODJETJA Za mnoge podjetnike je ohranitev podjetja njihova najpomembnejša naloga. Podjetje je v očeh lastnika tisto, kar družini zagotavlja določeno varnost. V mnogih družinskih podjetjih se družinske vezi oblikujejo tako, da si je težko predstavljati družino brez podjetja. V primeru propada podjetja si marsikje težko zamislimo nadaljnje življenje z najbližjimi. V podjetniški družini je gotovo prisotna velika želja tako po ohranitvi, kot tudi po rasti in razvoju podjetja.

11

Model rasti sem povzela po Churchillu in Lewisu. Model je namenjen novo nastalim podjetjem, ki so v začetnem obdobju rasti in razvoja. Avtorja menita, da gre podjetje skozi sedem faz, ki si sledijo, kot je prikazano v spodnji razpredelnici. Prva faza je faza obstoja. Podjetje naj bi prehajalo iz te faze prešlo v fazo preživetja, iz nje pa v fazo uspeha. Če se podjetje razvija in je uspešno, tej fazi sledi faza dezangažiranja ali rasti podjetja. Fazo rasti kasneje nadomesti faza poleta in končno pride podjetje še v fazo zrelosti (Pučko 1999, 49). TABELA 2: MODEL RASTI IN RAZVOJA PODJETJA1 Faza razvoja podjetja Glavne značilnosti razvojne faze OBSTOJ

Pridobiti je potrebno odjemalce in zagotoviti dobavitelje. Organizacijska struktura podjetja je enostavna. Lastnik je pravzaprav že tudi kar podjetje

PREŽIVETJE

Podjetje si je že zagotovilo dovolj odjemalcev za svoj obstoj. Ima enostavno organizacijsko obliko. Donosnost je še slaba. Podjetje v tej fazi »umre« s smrtjo ali upokojitvijo ustanovitelja.

USPEH

Podjetje že ustvari dovolj presežkov za reinvestiranje. Oblikovanje funkcijske organizacijske strukture, kjer lastnik obdrži v rokah vse ključne odločitve ali pa se podjetje proda.

DEZANGAŽIRANJA

V tej fazi prihaja do pretvorbe v družbeniško obliko. Funkcijski poslovodniki prevzamejo nekaj nalog od podjetnika. Podjetnik ima v rokah vso oblast.

RAST

Zavoljo financiranja rasti se podjetnik močno zadolži, uveljavlja se timsko delo in oblikuje organizacijska kultura. Poslovodstvo se že ukvarja z vprašanji prihodnosti podjetja

POLET

Vprašanja glede rasti in financiranja. Funkcijska organizacijska struktura je že utrjena, višje poslovodstvo ima že dodeljene pristojnosti. V tej fazi se vidi ali je lastnik zmožen poslovoditi prehajanje iz malega podjetja v veliko.

ZRELOST VIROV

Velika funkcijsko organizirana delniška družba. Problemi pri nadziranju dobička in pri ohranjanju gibkosti in podjetnosti.

Vir; Pučko 1999, 49

1 Povzeto po Pučko 1999, 50

12

2.5 HITRO RASTOČA DRUŽINSKA PODJETJA Hitro rastoča podjetja predstavljajo največjo moč v majhnem podjetništvu, kljub temu je bilo na to temo relativno malo raziskav. Takšna podjetja ustvarjajo največje dohodke, zagotavljajo največ delovnih mest, ter veliko sredstev porabijo za raziskave in razvoj. Večji poudarek dajejo namreč kvalitetnim izdelkov in storitev. Zakaj je temu tako, je moč razbrati v poglavju, kjer sem opisovala prednosti družinskega podjetja. Lastniki so namreč družinski člani, ki jim je podjetje življenje in glavno vodilo. So precej bolj motivirani, ker jim glavni cilj ni le dobiček. Hitro rastoča podjetja v večini pripravljajo formalne plane poslovanja. Večina od 65 preučevanih ameriških podjetij ima izdelane plane v podrobnosti. Tako lahko neprestano proučujejo odstopanja trenutnega poslovanja od planiranega. Večina teh družinskih podjetij sodeluje z zaposlenimi, z njimi delijo določene informacije in jim posredujejo odstopanja poslovanja od planiranega. S tem dajejo zaposlenim jasne signale, kaj od njih pričakujejo. Poslovodstva podjetij označujejo svoje poslovne strategije kot strategije visoko kvalitetne proizvodnje. Manj zanimive se jim zdijo poslovne strategije nizkih stroškov. (Upton 2001, str.63) Mnoge definicije družinskih podjetij, ki navajajo več pogojev, se osredotočajo na naslednje lastnosti, ki so vsem nekako enake: - družinsko lastništvo in vodenje - družinski vpliv na odločitve in namen prenosa lastništva na drugo generacijo V kolikor pa govorimo o hitro rastočih podjetjih so prisotni še naslednji pogoji: - pripravljenost sprejeti tveganje - inovativnost - sprejemati agresivne konkurenčne odločitve. Te značilnosti hitro rastočih podjetij so pogoj za ugotavljanje atraktivnih prodajnih možnosti in doseganje ugodnih finančnih kazalcev (Upton 2001, 67). Majhna podjetja V diplomski nalogi analiziram majhno družinsko podjetje, zato bi bilo prav, če podam še prednosti in slabosti majhnih podjetij; Prednosti: - vodstvene strukture so prožnejše in

enostavnejše - boljši socialni odnosi v podjetju - zaposlujejo najbolj občutljive skupine na

trgu delovne sile (ženske, mlade) - manjša občutljivost na mednarodno

konkurenco

Slabosti: - pomanjkanje usposobljenosti za vodenje - težave pri financiranju (dražja posojila) - težji dostop do potencialnih investitorjev - težave pri delovanju v zapletenem

administrativnem in pravnem okolju

13

3. TEORETIČNA PODLAGA ANALIZE USPEŠNOSTI 3.1 POMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Računovodski izkazi so: bilanca stanja (prikazuje finančni položaj podjetja na določen trenutek), izkaz uspeha (poslovni izid v poslovnem letu – obdobju), izkaz denarnih tokov (prejemke in izdatke v obdobju)2. Računovodski izkazi vsebujejo računovodske podatke, pridobljene v računovodstvu in izražajo nevtralna dejstva. V okviru računovodskih poročil so podatki deloma že obdelani Razvrščeni so v skupine vsebinsko povezanih kategorij, ki predstavljajo določeno informacijsko moč. Za kvalitetno odločanje na osnovi računovodskih poročil pa je potrebno njihovo nadaljnje analiziranje s pomočjo različnih analitičnih metod. Tu nastopi funkcija računovodskega analiziranja, ki ima za nalogo preoblikovati nevtralne računovodske podatke v problemsko usmerjene informacije in sicer tako, da so primerna podlaga za poslovno odločanje. 3.1.1 Bilanca stanja Beseda bilanca izvira iz latinske besede »bis lanx«, kasneje »bilancia«, kar pomeni tehtnica, ki simbolizira uravnoteženje dveh nasprotujočih si stvari (Koletnik, Kokotec-Novak 1994, 27). Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje višino in strukturo sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetja na določen dan (Hočevar, Igličar, Zaman 2000, 234). Kaže nam finančni položaj podjetja na točno določen dan, zato je statični računovodski izkaz. Če na bilanco gledamo s finančnega zornega kota, lahko sredstva opredelimo kot naložbe, obveznosti do virov sredstev pa kot financiranje teh naložb. Z bilanco stanja torej dobimo odgovor na vprašanje kakšna je višina in struktura sredstev in kakšna je višina in struktura obveznosti do virov sredstev, kako je podjetje do njih prišlo in kako je ta sredstva naložilo (Mramor 1993, 154). V bilanci stanja so vidne posledice preteklih poslovnih odločitev podjetja, kar jo uvršča med kumulativne računovodske izkaze. Kumulativnost bilance se odraža v tem, da je bilanca stanja, ki jo sestavimo na zadnji dan leta, enaka začetni bilanci stanja, sestavljeni na prvi dan naslednjega leta. V začetku vsakega obračunskega obdobja ima poslovni sistem sredstva in obveznosti do njihovih virov, ki so prikazani v začetni bilanci stanja. Ob koncu obračunskega obdobja nato v obračunski bilanci stanja prikaže končna sredstva in obveznosti do njihovih virov. Bilanca stanja ima dve strani, ki morata biti vrednostno izenačeni: aktivo in pasivo. Aktiva prikazuje sredstva, pasiva pa vire teh sredstev in naložbe lastnikov v podjetje. 2 Prvi trije predstavljajo temeljne računovodske izkaze, medtem ko zadnji služi za notranje potrebe podjetja

14

Ločujemo (Turk, Melavc 1992, 428): - statično bilančno teorijo - dinamično bilančno teorijo - organsko bilančno teorijo V strokovni literaturi ni enotne sistematizacije po kateri bi lahko opredelili bilanco stanja, zato jo opredeljujemo po različnih kriterijih. Najpogostejši kriteriji za razvrščanje bilanc stanja so (Čokelc 1994, 17-59): 1. glede na rednost sestavljanja (redne, posebne) 2. glede na podatke, na osnovi katerih so sestavljene (popisne, poskusne, predračunske

bilance) 3. glede na dolžino bilančnega obdobja (otvoritvene, vmesne, letne, zaključne ali totalne

bilance) 4. glede na pravne norme kot osnove njihovega sestavljanja (poslovne, davčne bilance) 5. glede na obliko (enostransko zaporedne, dvostransko vzporedne in stopenjske bilance) 6. glede na tehniko sestavljanja (bruto in neto bilance) 7. glede na število vključenih bilanc (bilance podjetja, zbirne, konsolidirane bilance) 8. glede na odnos med sredstvi in obveznostmi (bilance v katerih izkažemo čisto

premoženje, bilance v katerih prikažemo prezadolžitev) Zakon o gospodarskih družbah zahteva kot minimalne podatke pri razčlenjevanju postavk sredstev in obveznosti do virov sredstev naslednjo razčlenitev: I) SREDSTVA A. STALNA SREDSTVA

1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 2. Opredmetena osnovna sredstva 3. Dolgoročne finančne naložbe

B. GIBLJIVA SREDSTVA 1. Zaloge 2. Dolgoročne terjatve iz poslovanja 3. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 4. Kratkoročne finančne naložbe 5. Denar 6. Aktivne časovne omejitve

Sredstva so razporejena po načelu likvidnosti. Najprej so prikazana tista sredstva, ki so najbolj oddaljena od likvidnih sredstev, na koncu pa tista, ki so najbolj likvidna (Igličar, Hočevar 1997, 51).

II) OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL

1. Osnovni kapital 2. Rezerve

15

3. Preneseni čisti dobiček/izguba prejšnjih let 4. Revalorizacijski popravek kapitala 5. Nerazdeljeni čisti dobiček/izguba poslovnega leta

B. DOLGOROČNE REZERVACIJE C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI D. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI E. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Obveznosti do virov sredstev so razporejene po načelu naraščajoče zapadlosti. Najprej so prikazani tisti viri sredstev, ki imajo najdaljši rok zapadlosti in na koncu tisti, ki imajo najkrajši rok zapadlosti (Igličar, Hočevar 1997, 53). To je minimalni obseg podatkov, podjetja pa lahko posamezne postavke še podrobneje razčlenijo, bodisi v sami bilanci stanja ali v pojasnilih. Pojasnila k bilanci stanja podrobneje razčlenjujejo posamezne postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev. Podjetje se samo odloči, katere postavke bo podrobneje pojasnilo, obvezno pa morajo biti v pojasnilih prikazani podatki o nabavni vrednosti, popravku vrednosti in sedanji vrednosti stalnih sredstev. 3.1.2 Bilanca uspeha Bilanca uspeha je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje prihodke in odhodke podjetja v določenem obdobju, ter ustvarjen poslovni izid, dobljen na podlagi razlike med prihodki in odhodki (Hočevar, Igličar, Zaman 2000, 242). Izkaz uspeha nam kaže uspešnost poslovanja podjetja v določenem obdobju, zato ga uvršamo med dinamične računovodske izkaze. Ne moremo govoriti o tem, da je kumulativen izkaz, saj se v njem seštevajo zgolj prihodki in odhodki posameznega obdobja. To pomeni, da v letnem izkazu uspeha seštejemo vse prihodke in odhodke, dosežene v posameznem letu in ugotovimo poslovni izid. Naslednje poslovno leto prihodke in odhodke začnemo ponovno seštevati in začnemo iz »ničle«. Izkaz uspeha se torej sestavlja tako, da se seštevajo kategorije v določenem obdobju. Ne dela se presek, kot pri bilanci stanja. Izkaz uspeha nam prikazuje uspešnost poslovanja v obdobju skozi ustvarjene prihodke, nastale odhodke in doseženi poslovni izid. Sestavljen je lahko v eni od treh oblik, od katerih sta dve stopenjski, ena pa dvostranska bilanca uspeha. Podjetje si izbere tisto obliko, ki mu najbolje ustreza. Zakon o gospodarskih družbah opredeljuje minimalni obseg podatkov, ki jih morajo podjetja vključiti v njihov izkaz uspeha; I) PRIHODKI

Prihodki od poslovanja Prihodki od financiranja Izredni prihodki

16

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki:

povečanja sredstev (npr. denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) zmanjšanja dolgov (npr. zaradi opustitve njihove poravnave),

katerih posledico so povečanje kapitala, razen tistih, ki so povezana z novimi vplačili lastnikov. III) ODHODKI

Odhodki poslovanja

a) stroški materiala b) stroški storitev c) amortizacija d) stroški dela e) povečanje/ zmanjšanje zalog dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje f) nabavna vrednost prodanega blaga in materiala g) davki in prispevki, ki niso odvisni od poslovnega izida

Odhodki financiranja Te odhodke lahko razčlenimo na naslednji način (Turk, Melavc 1992, 74): a) odhodki zaradi danih obresti - odhodki zaradi danih obresti za posojila in kredite, prejete od drugih poslovnih

sistemov, skupnosti in občanov - odhodki zaradi danih obresti za posojila in kredite, prejete od povezanih poslovnih

sistemov b) drugi odhodki financiranja, npr. odpisi finančnih naložb

Izredni odhodki Razvrstimo jih na (Turk, Melavc 1992, 74): a) odhodke zaradi kasnejšega ali neobičajnega zmanjšanja kakih sredstev b) odhodki zaradi kasnejšega ali neobičajnega povečanja kakih obveznosti do virov

sredstev Odhodki so zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki:

zmanjšanja sredstev (npr. s prodajo zalog) povečanj dolgov (npr. zaradi zaračunanih obresti),

katerih posledica so zmanjšanje kapitala, razen tistih, kis o povezana z izplačili lastnikom. Za večino podjetij je minimalni obseg postavk premajhen, zato izkaz uspeha prikazujejo podrobneje, po potrebi pa mu dodajo še podrobnejša pojasnila posameznih postavk.

17

3.1.3 Izkaz finančnih tokov Finančni tok je sprememba sredstev, ne glede na to, ali je sprememba sredstev posledica denarne ali nedenarne spremembe sredstev (Hočevar, Igličar,Zaman 2000, 248). Izkaz finančnih tokov je tretji temeljni računovodski izkaz. Daje nam odgovor na vprašanje »kako so se v obdobju spreminjala sredstva podjetja«, ter »kaj je vplivalo na zmanjšanje oziroma povečanje denarnih sredstev v določenem obdobju«. Prikazuje nam finančne tokove v določenem časovnem obdobju, ki se običajno ujema z obdobjem, za katero se sestavlja izkaz uspeha. Je dinamičen računovodski izkaz, ker prikazuje finančne tokove v določenem obdobju. Razdelimo jih na pritoke in odtoke: Pritoki: povečanje obveznosti do virov sredstev – novo financiranje zmanjšanje nedenarnih sredstev – dezinvestiranje Odtoki: zmanjšanje obveznosti do virov sredstev – definanciranje Povečanje nedenarnih sredstev - investiranje Izkaz finančnih tokov je namenjen dolgoročni analizi finančnega položaja oziroma financiranja podjetja. Financiranje podjetja namreč vključuje novo financiranje, dezinvestiranje, definanciranje in investiranje. Te sestavine pa so vidne kot ustrezni pritoki in odtoki. Izkaz finančnih tokov je najpreprosteje sestaviti na podlagi sprememb posameznih postavk sredstev in obveznosti do virov sredstev iz dveh zaporednih bilanc stanja. Najprej se poiščejo razlike med začetnim in končnim stanjem posameznih postavk in nato se opredeli, ali gre pri spremembi posamezne postavke za odtok ali pritok sredstev. Vključiti je možno tudi podatke iz bilance uspeha, kjer prihodki pomenijo pritok, odhodki (razen amortizacije) pa odtok. (prav tam, 252). V podjetjih ga praviloma sestavljajo po nekoliko kompleksnejši metodi, pri kateri v izkaz vključujejo tako podatke iz bilance stanja kot iz izkaza uspeha. 3.2 POSLOVNA USPEŠNOST 3.2.1 Vloga in pomen analize uspešnosti poslovanja Analiza uspešnosti poslovanja je donos ali korist, ki jo želimo imeti z opravljanjem poslovne aktivnosti (Koletnik 1996, 187). Beseda analiza izhaja iz grške besede »analysis« (Koletnik 1995, 25) in pomeni razstavljanje celote na njene sestavne dele z namenom, da bi določili strukturo in pomembnost posameznega dela za celoto. Pomeni strokovno opravilo, s katerim lahko ocenimo učinkovitost, uspešnost, premoženje podjetja in njegovo finančno stabilnost (Koletnik 1995, 28). Kako uspešno je poslovanje podjetja je v odvisno od več dejavnikov – notranjih in zunanjih. Zagotovo pa ima največjo vlogo pri uspešnosti poslovanja poslovodstvo.

18

Uspešnost gospodarjenja je ključnega pomena v vsaki združbi. Pri vsaki odločitvi nastopa merilo izbire med možnostmi. Pri odločanju o celotnem poslovanju je to dobiček v primerjavi s sredstvi podjetja ali rentabilnost. Smotrna človeška dejavnost pomeni, da bo človek izbral dobrine tako, da bo s čim manj dela in s čim manj sredstvi zadovoljil svojo potrebo (Rozman 1995, 74-75). Pri tem velja splošno gospodarsko načelo, ki usmerja človekovo gospodarsko dejavnost - načelo »minimax«. To načelo govori, da je potrebno z danimi sredstvi doseči čim večji učinek (Stepko 1989, 1). S tem kriterijem merimo uspeh doseženega gospodarjenja. Pravimo mu tudi mera uspešnosti gospodarjenja. Izračunamo ga kot: cilj gospodarjenja

Uspešnost gospodarjenja = sredstvo za doseganje cilja Navedeni meri pravimo temeljno načelo in mera uspešnosti gospodarjenja. Omogoča nam primerjavo različnih možnostmi porabe sredstev. Vendar pa je opredelitev v zgornjem obrazcu preširoka, da bi lahko mero uspešnosti poslovanja na njeni osnovi opredelili enolično (Tekavčič 1995, 66-75). Cilj gospodarjenja (števec) in sredstva, potrebna za njegovo doseganje (imenovalec) lahko izrazimo na več načinov. Prav zaradi tega lahko izrazimo uspešnost z različnimi kazalci. Glede na dosedanji razvoj podjetij ločimo tri kriterije gospodarjenja: - načelo produktivnosti (proizvodnosti) - načelo ekonomičnosti (gospodarnosti) - načelo rentabilnosti (donosnosti) Po slovenskih računovodskih standardih so temeljni kazalniki donosnosti: - čista donosnost kapitala - čista donosnost kapitala in dolgoročnih dolgov - čista dobičkonosnost navadne delnice - delež dividend navadnih delnic v čistem dobičku Vsebinsko se našteti kazalniki pokrivajo s kriteriji gospodarjenja. Kazalnik čiste donosnosti kapitala je približno enak rentabilnosti, ekonomičnost pa je opredeljena kot gospodarnost ali kot celotna gospodarnost. Uspešnost podjetja pa je odvisna tudi od okolja, v katerem podjetje deluje. Podjetje se pogosto skuša prilagoditi okolju in njegovemu spreminjanju. Vendar prilagoditve zahtevajo čas in sredstva. Tudi podjetje vpliva na okolje in ga skuša spremeniti.

19

3.2.2 Analiza uspeha poslovanja Najpomembnejši razlog za obstoj podjetij, katerih cilj je ustvarjanje dobička, je doseganje ustreznega poslovnega izida, opredeljuje Bernstein (Kavčič 1995, 54). Poslovni izid je pomemben dejavnik vrednosti podjetja in njegove solventnosti. Tu pa naletimo na prvo oviro v okviru analize uspeha poslovanja. Analiza poslovnega uspeha se trudi ugotavljati ekonomski uspeh poslovanja, vendar ga je načeloma možno pravilno ugotoviti samo v poslovnem obdobju, ki se pokriva s celo življenjsko dobo in je enak razliki med končno vrednostjo lastnega kapitala in začetno vrednostjo vloženega kapitala (Pučko 1998, 93). Ker bi analiza poslovanja za tako dolgo obdobje povzročila previsoke stroške, je edina rešitev, da vzamemo za predmet analize računovodsko ugotovljen poslovni uspeh v izkazu uspeha, ki se nanaša na krajše obdobje. Poslovni uspeh proučimo tako, da najprej proučimo prihodke, nato odhodke in na koncu še poslovni izid. Tako dobimo dovolj širok vpogled v ugodnost uresničenega izida. 3.2.2.1 Analiza prihodkov Prihodki skupaj z odhodki oblikujejo poslovni izid v določenem obračunskem obdobju. Opredeljeni so s prodajno vrednostjo prodanih količin (brez DDV). Zajemajo tudi nekatere izredne postavke, ki prav tako povečujejo poslovni izid (Hočevar, Igličar, Zaman 2000, 107). Kot prihodke torej razumemo prodajne vrednosti poslovnih učinkov, dosežene v poslovnem letu. Prodajne vrednosti učinkov so enake zmnožku količin proizvodov in storitev s prodajnimi cenami. Tako pridobljene prihodke imenujemo poslovni prihodki. Poleg teh poznamo tudi prihodke od financiranja, ki so povezani s finančnim poslovanjem podjetja. Obe vrsti prihodkov uvrščamo med redne prihodke. Poleg rednih, poznamo še izredne prihodke, ki so posledica izrednih dejavnosti (Zadravec 1997, 65). Po SRS so prihodki v izkazu uspeha razdeljeni v tri skupine (Slovenki računovodski standardi, 1997, 18.1 – 18.33): • poslovni prihodki • prihodki od financiranja • izredni prihodki Poslovni prihodki; prihodki od prodaje poslovnih učinkov (proizvodov in storitev), prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala, ter druge prihodke, ki se nanašajo na pridobljene podpore za prodane količine. Prihodki od financiranja; pojavljajo se v povezavi s terjatvami iz prodaje proizvodov in storitev, ter z dolgoročnimi in kratkoročnimi naložbami . Izredni prihodki; so neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij, ki povečujejo poslovni izid iz rednega delovanja (Melavc, Turk 1996, 74 - 75). Prihodki se presojajo da lahko ugotovimo njihovo ugodnost. V analizi poslovne uspešnosti prihodke ugotavljamo z vidika obsega, strukture in dinamike. Z analizo želimo odgovoriti

20

kakšen obseg in sestavo prihodkov je poslovni sistem v preteklih letih ustvaril. Zanima nas ali je obseg prihodkov ostal isti, ali se je zmanjšal, ali povečal (Koletnik 1996, 158). Pri analiziranju obsega prihodkov uporabljamo različne kazalnike, odvisno od tega, kaj želimo izračunati. Uporabimo lahko naslednje kazalnike: poslovni prihodki

kazalnik primernosti = prihodkov uporabljena sredstva, število zaposlenih, obseg zmogljivosti ali količina prodanih učinkov Uporabimo lahko torej kazalnik, ki izkazuje velikost prihodkov na enoto uporabljenih sredstev, ali kazalnik, ki izkazuje velikost prihodkov na zaposlenega, na enoto zmogljivosti ali na količino prodanih proizvodov. Poznamo torej naslednje kazalnike za presojo prihodkov:

obračanje sredstev = P / povprečno uporabljena sredstva delež podjetja na tržišču = P / P v dejavnosti povprečna prodajna cena = P / Q prihodek na zaposlenega = P / N delež čistega denarnega toka v prihodkih = ČDT / P

pri čemer pomenijo: - P prihodki - ČDT čisti denarni tok - Q prodana količina učinkov - N število zaposlenih 3.2.2.2 Analiza odhodkov Odhodki skupaj z prihodki oblikujejo poslovni izid v določenem obračunskem obdobju. Nanašajo se na prodane količine. Iz tega sledi, da so odhodki sicer povezani s stroški, vendar jih ne smemo istovetiti z njimi. Zajemajo tudi nekatere druge postavke zunaj stroškov in nabavnih vrednosti, ki prav tako zmanjšujejo poslovni izid. Odhodki so tisti stroški, ki po odbitku od prihodkov soustvarjajo poslovni izid v določenem obračunskem razdobju. (Hočevar, Igličar, Zaman 2000, 98). Po SRS so odhodki v izkazu uspeha razdeljeni v tri skupine (Slovenki računovodski standardi 1997, 17.1 – 17.23):

21

• odhodki poslovanja • odhodki financiranja • izredni odhodki Odhodki od poslovanja so poslovni stroški, nastali v obračunskem obdobju, popravljeni za spremembo stroškov, ki so ostali zadržani v zalogah nedokončane in dokončane proizvodnje Odhodki od financiranja so stroški, ki se praviloma ne zadržujejo v vrednostih nedokončane proizvodnje in drugih zalogah, zato lahko rečemo, da je v tem primeru pojav stroškov in odhodkov istočasen. Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke in postavke preteklih obračunskih obdobij, ki v obračunskem obdobju zmanjšujejo celotni poslovni izid družbe. Izrednih odhodkov torej ni možno vračunati v vrednosti zalog poslovnih učinkov (Turk, Melavc, 1996, 68). Z analiziranjem odhodkov proučujemo primernost vseh ali posameznih vrst odhodkov. Analizo primernosti opravimo na podlagi podatkov iz izkaza uspeha, ki jih preoblikujemo v koeficiente, deleže ali druga relativna števila. 3.2.2.3 Analiza poslovnega izida Poslovni izid odraža uspešnost podjetja v določenem obdobju z razliko med prihodki in odhodki. Informacije o poslovnem izidu dobimo v izkazu uspeha podjetja. Poznamo temeljne in druge vrste poslovnega izida. SLIKA 2: VRSTE POSLOVNEGA IZIDA POSLOVNI IZID TEMELJNE VRSTE DRUGE VRSTE POSLOVNEGA IZIDA POSLOVNEGA IZIDA dobiček prispevek za kritje čisti dobiček kosmati dobiček izguba razlika v ceni dobiček,povečan za odhodke financiranja izguba, zmanjšana za odhodke financiranja dohodek Vir; Hočevar, Igličar, Zaman, 2000, 114

22

Temeljne vrste poslovnega izida 3; a) Dobiček je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju. Lahko ga

razčlenimo na: - dobiček iz poslovanja = prihodki iz poslovanja – odhodki poslovanja - dobiček iz financiranja = prihodki iz financiranja – odhodki financiranja - dobiček iz rednega delovanja = dobiček iz poslovanja + dobiček iz financiranja - izredni dobiček = izredni prihodek . izredni odhodek b) Čisti dobiček je dobiček, zmanjšan za davke iz dobička. Je pozitivni poslovni izid, ki

pripada zgolj podjetju in se razporeja na podlagi dela in kapitala. c) Izguba je razlika med (večjimi) odhodki in prihodki. Je negativen poslovni izid in se

prikazuje kot odbitni popravek vrednosti v skupini celotnega kapitala. Druge vrste poslovnega izida: a) Prispevek za kritje je razlika med prihodki od prodaje in spremenljivimi stroški

prodanih proizvodov in storitev. Je razširjeni poslovni izid iz prodaje, ki pokriva stalne stroške in dobiček.

b) Kosmati dobiček je razlika med prihodki od prodaje in proizvajalnimi stroški prodanih količin. Je razširjeni poslovni izid iz prodaje proizvodov in storitev, ki pokriva tako stroške uprave in prodaje kot tudi dobiček.

c) Razlika v ceni je razlika med prihodki od prodaje in nabavno vrednostjo trgovskega blaga. Je razširjeni poslovni izid iz prodaje, ki pokriva tako stroške trgovanja kot tudi dobiček.

d) Dobiček, povečan za odhodke financiranja je razširjeni poslovni izid, ki bi ga podjetje doseglo, če ne bi bilo financirano s posojili in krediti.

e) Izguba, zmanjšana za odhodke financiranja je zoženi poslovni izid, ki bi ga podjetje doseglo, če ne bi bilo financiranja s posojili in krediti.

f) Dohodek je seštevek čistega dobička, plač, davkov, prispevkov, ter obresti, zmanjšan za izgubo.

Pri proučevanju sestave poslovnega izida nas zanimata izvor in delitev izida. 3.2.3 Analiza uspešnosti poslovanja V preteklosti in še danes se za ocenjevanje uspešnosti poslovanja nekega podjetja najpogosteje uporablja analiza finančnik rezultatov. Tradicionalni pogled na uspešnost poslovanja vidi bistvo obstoja podjetja v ustvarjanju dobička. Da lahko lastniki podjetja spremljajo uspešnost poslovanja, poskrbi sistem finančnega računovodstva, ki jih oskrbuje s podatki katere potrebujejo. Na podlagi teh podatkov odgovorni sestavijo računovodska poročila, ki so pomembna za okolje; predvsem za lastnike, upnike, dobavitelje in državo. Za vodstvo podjetja pa so bolj pomembni podatki poslovodnega računovodstva , katerega naloga je priskrbeti zanesljive podatke o stroških poslovnih učinkov. Ti podatki so pomembni za nadzor in planiranje poslovanja. 3 Povzeto po Hočevar, Igličar, Zaman, 2000, 119

23

Pri ugotavljanju poslovne uspešnosti podjetja nas ne zanima absolutna velikost poslovnega učinka, temveč velikost učinka v primerjavi z velikostjo sredstev, ki so bila potrebna za njegovo uresničitev. Da bi izločili vpliv obsega poslovanja na poslovni učinek računamo relativne kazalce uspešnosti. Ključni kazalnik uspešnosti je rentabilnost. Pravo sliko o uspešnosti določenega poslovnega sistema dobimo šele s primerjavo dobljenih kazalnikov z drugimi ustreznimi kazalci. Glede na sedanji razvoj podjetij ločimo tri kriterije gospodarjenja. Rentabilnost je cilj celotnega podjetja in predstavlja družbeno-ekonomsko mero uspešnega podjetja. V rentabilnost sta vključena tudi kriterija produktivnosti in ekonomičnosti. Rentabilnost je funkcija ekonomičnosti in obračanja kapitala, ekonomičnost pa vključuje vpliv produktivnosti. 3.2.3.1 Analiza produktivnosti Mer učinkovitosti gospodarjenja je v teoriji in praksi več. Ena izmed teh je produktivnost dela. Pojavila se je z razvojem naturalnega gospodarstva, ko so bili ljudje bolj učinkoviti, če so z enakim delom ali v enakem času proizvedli večjo količino proizvodov ali storitev. Izračunamo jo z razmerjem med proizvedenimi poslovnimi učinki, izraženimi količinsko ali vrednostno, in vloženo količino dela, izraženo z urami (dnevi, meseci, leti) oz. številom zaposlenih (Tekavčič 1995, 69); količina poslovnih učinkov

Celotna produktivnost dela = povprečno število zaposlenih ali ure dela celotni prihodki

Celotna produktivnost dela = povprečno število zaposlenih ali ure dela Načelo produktivnosti zahteva doseganje čim večje količine poslovnih učinkov v enoti delovnega časa. Lahko torej rečemo, da je produktivnost naturalno merilo uspešnosti poslovanja. Pove nam, da je poslovanje tem bolj učinkovito, čim večjo količino poslovnih učinkov dosežemo na zaposlenega v obračunskem obdobju. Lahko jo opredelimo tudi kot razmerje med poslovnimi prihodki in številom zaposlenih (poslovna produktivnost); poslovni prihodki

Poslovna produktivnost = število zaposlenih Na produktivnost vplivajo številni dejavniki, katere razvrstimo v pet skupin (Pučko, Rozman 1995, 265-266):

24

1) tehnično tehnološki dejavniki (so pri produktivnosti najpomembnejši) 2) organizacijski dejavniki 3) človeški dejavniki 4) naravni dejavniki 5) družbeni dejavniki 3.2.3.2 Analiza ekonomičnosti Ko se je razvilo blagovno gospodarstvo (poleg potrošnje in proizvodnje se vključi tudi menjava), se kaže učinkovitost gospodarjenja takole (ibid., 253) : količina

Ekonomičnost = stroški Ekonomičnost opredelimo kot razmerje med ustvarjeno količino poslovnih učinkov in vsemi porabljenimi prvinami poslovnega procesa. Porabljene prvine poslovnega procesa izrazimo vrednostno kot stroške. Ekonomičnost nam torej pove, koliko poslovnih učinkov proizvede 1 SIT proizvodnih tvorcev, recipročni kazalec pa pove, kakšni so stroški na enoto poslovnega učinka (ibid., 275). V primeru, da podjetje proizvaja heterogen proizvodni program, je omenjena opredelitev ekonomičnosti neustrezna. V praksi jo zato izračunavamo z razmerjem med prihodki in odhodki. Za večjo preglednost analize pa lahko izračunavamo tudi t.i. delne ekonomičnosti. To je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, med rednimi prihodki in rednimi odhodki, med prihodki od financiranja in odhodki od financiranja (Tekavčič 1995, 70). 3.2.3.3 Analiza rentabilnosti V kapitalistični obliki gospodarjenja obstajajo lastniki sredstev in lastniki delovne sile. Kot lastnina podjetja se smatrajo sredstva. Lastniki sredstev so torej lastniki podjetja. Lastniki delovne sile prodajajo svoje delo lastnikom sredstev. Podjetje na osnovi ekonomskega načela želi ustvariti čim več, želi doseči vsaj enostavno, če že ne razširjeno reprodukcijo. To pa pomeni, da ustvari več, kot pa potroši, da ustvari novo vrednost. Kot mera učinkovitosti se v tem gospodarstvu pojavi profitna stopnja, stopnja dobička, rentabilnost ali donosnost (Pučko, Rozman 1992, 255). Rentabilnost oziroma dobičkonosnost na splošno opredelimo kot razmerje med doseženim čistim rezultatom poslovanja podjetja in vloženimi sredstvi v poslovanje (Tekavčič 1995, 72). Z vidika lastnika kapitala je zanimiva primerjava poslovnega rezultata z vloženim kapitalom. Donosnost kapitala namreč pove vlagateljem, koliko je podjetje ustvarilo z njihovim kapitalom. Zanje je to ključni kazalnik uspešnosti in kakovosti managementa.

25

Preko DuPontovega sistema povezanih kazalcev vidimo, da je rentabilnost sredstev odvisna od ekonomičnosti in obračanja sredstev (Pučko 1995, 68): R = dobiček / sredstva = = prihodki / sredstva x dobiček / prihodki = = prihodki / sredstva * (1 – 1 / E) Če razstavljamo dalje, dobimo: Dobiček / prihodki = (prihodki – odhodki) / prihodki = = 1 - (odhodki – prihodki ) = = 1 – (1 / ekonomičnost) Kazalec rentabilnosti je torej pod vplivom ekonomičnosti , to je vpliva trošenja sredstev in vpliv obračanja sredstev na poslovno uspešnost. Če pa še izraz obračanja poslovnih sredstev (tretji kazalec) razčlenimo takole, prihodki prihodki povprečno št. zaposlenih = * povprečna poslovna sredstva povprečno št. zaposlenih povprečna poslovna sredstva dobimo povezavo med rentabilnostjo, produktivnostjo dela, opremljenostjo dela s sredstvi, ter ekonomičnostjo. Na ta način sta povezani obe osnovni meri učinkovitosti gospodarjenja, produktivnosti in ekonomičnosti. Tako vidimo, da večjo rentabilnost lahko dosežemo npr. z višanjem produktivnosti dela ali pa z večanjem ekonomičnosti, kar pomeni, da ustvarimo večji prihodek z enakimi sredstvi (Pučko 1995, 98). Rentabilnost je torej opredeljena z razmerjem med čistim dobičkom in zanj vloženim povprečnim kapitalom. Z vidika podjetja kot celote je ustrezneje izračunavati rentabilnost sredstev, ki je opredeljena kot razmerje med celotnim dobičkom in povprečno vloženimi poslovnimi sredstvi. Celotni dobiček je enak čistemu dobičku, povečanemu za dobljene obresti, ki jih je treba šteti kot zaslužek podjetja. Načelo rentabilnosti je doseganje čim večjega rezultata (dobička) po enoti angažiranega kapitala (Pučko 1995, 70). V praksi podjetja pogosto izračunavajo rentabilnost sredstev (ROA), rentabilnost kapitala (ROE) in donosnost sredstev pri investicijah (ROI). Kazalnik ROA kaže koliko čistega dobička oz. čiste izgube je podjetje ugotovilo na vsakih 100 SIT obstoječih sredstev, ne glede na to, kako so financirana. Čim večja je vrednost tega kazalca, uspešneje družba posluje. Kazalnik ROE je najpomembnejši za lastnike kapitala. Pojasnjuje namreč kako poslovodstvo upravlja z njihovim premoženjem. Čim večja je torej vrednost kazalca, bolj uspešna je družba. Višja vrednost kazalnika pa pomeni tudi večje tveganje na račun zadolževanja.

26

Kazalnik ROI je podoben kazalniku ROA. Razlika je v tem, da pri ROI v števcu poleg dobička upoštevamo tudi amortizacijo, ki se lahko dolgoročno smatra kot notranji vir financiranja (Finančni podatki, URL:http://www.gvestnik.si) Na rentabilnost vplivata dve vrsti dejavnikov: - dejavniki, ki vplivajo na hitrost obračanja sredstev - dejavniki, ki vplivajo na znižanje stroškov na enoto poslovnega učinka (ekonomičnost)

27

PRAKTIČNI DEL 4.1 PREDSTAVITEV PODJETJA S&V d.n.o Ljudje ustanavljajo podjetja iz različnih vzrokov; nekatere zanimajo različne obrti, drugi želijo zaposliti sebe in ostale družinske člane, spet drugi izberejo panogo na podlagi ocene o morebitni rasti in možnem dobičku. Nekateri pa ustanovijo podjetje iz konjičkov, ki so jih pred tem imeli le za »hoby«. Tako je nastalo tudi podjetje S&V d.n.o. Naziv družbe z neomejeno odgovornostjo je: Smerdel & Viki d.n.o Skrajšan naziv: S&V d.n.o Sedež družbe: Ul.Roberta Kukovca 40, Maribor Družbo predstavljata naslednja družbenika: - Viktor Smerdel, izobrazba: finomehanik - Jožica Smerdel, izobrazba: gimnazijska maturantka Ustanovni kapital družbe znaša: denarna sredstva v višini 4.000,00 SIT V začetku leta 1996 je oče, ki je pred tem imel samostojno podjetje iz področja tekstilne industrije, pristal na zavodu za zaposlovanje. Dvajset let se je ljubiteljsko ukvarjal s kinologijo in si tako pridobil image poštenega kinologa. Opravil je izpite za kinološkega sodnika in inštruktorja psov, ter registriral psarno »Črna perla«. Na podlagi bogatih izkušenj in grobe analize tržišča je ustanovil in registriral podjetje, kjer se tržijo izključno izdelki za pse in opravljajo storitve v zvezi s kinologijo. Dejavnosti podjetja: - maloprodaja in veleprodaja pasje in mačje hrane Belcando - maloprodaja in veleprodaja opreme in kozmetičnih izdelkov za pse in mačke - proizvodnja opreme za pse - nega psov, priprave na razstave in svetovanja - šolanje psov - storitve kinološkim društvom kot zunanji sodelavec pri organizaciji razstav, izpitov,

pripravi protokolov - storitve varovanja poslovnih in stanovanjskih objektov, ter zemljišč Tržišče, ki ga podjetje pokriva z distribucijo in prodajo je celotna Slovenija. Storitve se izvajajo tudi v tujini: Avstriji. Ciljni kupci so kinologi, aktivni in ljubiteljski člani kinoloških društev v Sloveniji in Avstriji, vzreditelji, razstavljalci in ostali, ki želijo dati svojemu ljubljenčku več. Viri financiranja za ustanovitev in opravljanje dejavnosti (podatki so vzeti iz poslovnega načrta podjetja):

28

- lastna sredstva t.j. osnovna sredstva v višini 19.000,00 EUR4. - tuji viri so predstavljali sofinanciranje Zavoda za zaposlovanje v višini 1.000,00 EUR

in kredit v višini 12.500,00 EUR. - Poslovni prostori so se uredili v stanovanjski hiši, kjer je stalno prebivališče staršev.

Ocenjeni so bili na 15.500,00 EUR. - Oprema za zagon dejavnosti je bila ocenjena na 3.200,00 EUR. Leta 1998 se je

dokupila oprema za 29.000,00 EUR. TABELA 3: PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKEGA PODJETJA S&V d.n.o.

PREDNOSTI SLABOSTI 1. upogljivost v času, delu in denarju 1. nasledstvo 2. dolgoročno razmišljanje 2. družinski konflikti 3. ustvarjanje delovnih mest 3. pomanjkanje prodajnih prostorov 4. hitro sprejemanje odločitev 4. prevelike kratkoročne terjatve 5. zanesljivost 5. zaostanki plačil kupcev 6. znanje 6. nizka likvidnost 7. kakovost 8. enakomerna prodaja 9. naraščanje produktivnosti 10. širitev obsega prodaje 11. investicije

V tabelo 3 sem vpisala prednosti in slabosti družinskega podjetja S&V d.n.o. Opirala sem se na prednosti in slabosti družinskih podjetij, podanih po Vadnjalu. Podjetju S&V je moč pripisati zraven podanih teoretičnih prednosti še nekaj ostalih. To so; kakovost prodajnih artiklov in opravljanja storitev, enakomerno prodajo, ki ni sezonsko pogojena, naraščanje produktivnosti, vlaganja v investicije, ter širitev obsega prodaje. V vseh ostalih točkah se prednosti skladajo z »Vadnjalovo teorijo«. Pri slabostih podjetja pa lahko izključim »togost«, saj podjetje posluje kolikor je mogoče napredno. Dodala pa bi zaostanke plačil kupcev, ter nizko likvidnost podjetja. Podjetje S&V d.n.o je uvrščeno med majhna podjetja, saj ustreza vsaj dvema naslednjim predpostavkama, ki morata veljati, da se podjetje uvrsti med za majhna podjetja; 1. povprečno število zaposlenih ne sme presegati 50 2. letni prihodki morajo biti manjši od 280,000.000 SIT 3. povprečna vrednost aktive na začetku in na koncu poslovnega leta ne sme presegati 140.000.000 SIT (Žugelj et al. 2001, 22). Podjetja pa lahko ločimo tudi z drugačnega vidika – z upoštevanjem značilnosti, ki ločijo mala in srednja podjetja od velikih (ibid., 23);

4 Pretvorba tujih valut: podatki so v poslovnem načrtu podani v nemških markah. Ker so danes v uporabi euri, sem valute pretvorila v razmerju 1:2; 19.000,00 EUR = 38.000,00 DEM

29

1. osebnost podjetnika, ki je tudi manager in lastnik podjetja vpliva na podjetje 2. podjetnik (lastnik) ima tesne osebne stike s kupci, dobavitelji in zanj pomembnim

delom javnosti 3. podjetje proizvaja (nabavlja) po naročilih in željah kupcev 4. odnosi med lastnikom in sodelavci so neformalni in tesni 5. podjetje se hitro odziva na spremembe v okolju 6. formaliziranost organizacije je majhna Podjetje S&V d.n.o. ustreza prav vsem pogojem, ki so navedeni za majhno podjetje. Pučko (1998) v osnovi opredeljuje podjetje kot gospodarsko tvorbo, ki se mora zato ravnati po ekonomskih motivih. Vsako podjetje je enota, ki je samostojna v pravnem, ekonomskem, operativnem, eksternem in internem pogledu glede razvoja, odločanja o delu in organiziranju, razdeljevanju dobička, zastavljanju in doseganju ciljev,… Čeprav ima podjetje mnogo ciljev, izstopa tisti, ki je v osnovi opredeljen med vrednostjo rezultata in vrednostjo vlaganj v poslovanje (ibid., 23). 4.2 ANALIZA USPEHA POSLOVANJA 4.2.1 Analiza prihodkov Vsako podjetje s svojim delovanjem ustvarja prihodke. Ko kupec prevzame blago, je proizvod ali storitev zabeležena s prodajno vrednostjo. Izstavi se račun, zato govorimo o zaračunani ali fakturirani prodaji v obračunskem obdobju. Prodajna vrednost pa ni edina, ki jo podjetje pridobiva. Podjetje lahko pridobi tudi obresti za dana posojila, lahko pridobi različna nadomestila ali podporo. Zato govorimo o širšem pojmu od prodajne vrednosti: o prihodkih (Rozman 1995, 76). V tabeli 4 sem podala tri vrste prihodkov podjetja S&V, ki so nastali v petih letih poslovanja; poslovne, izredne prihodke in prihodke od financiranja. TABELA 4: OBSEG IN STRUKTURA PRIHODKOV V PODJETJU S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT in v %) PRIHODKI 1998 % 1999 % 2000 % 2001 % 2002 % I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

Poslovni prihodki

9017 99,8 9384 100 9878 100 9950 91,2 10644 79,6 104,1 105,2 101 107

Prihodki od financ

- - - - - - 153 1,4 1197 8,9 - - - 782

Izredni prihodki

117 0,2 - - - - 809 7,4 1536 11,5 - - - 190

SKUPAJ 9134 100 9384 100 9878 100 10912 100 13377 100 104,1 105,2 110 123Vir: Bilanca uspeha podjetja S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002. Največji delež v strukturi prihodkov predstavljajo poslovni prihodki. Iz leta v leto naraščajo, kar je rezultat povečane prodaje pasje hrane in artiklov za pse, ter širitev opravljanja storitev. Podjetje je v letih poslovanja zelo pridobilo na image-u, kar se pozna

30

v povečanju števila strank in s tem povečane prodaje in opravljenih storitev. V petih letih poslovanja so prihodki narasli za približno 48%, kar se sklada z razmeroma enakim obsegom povečanja prodaje. Iz tabele 2 je razvidno, da so celotni prihodki podjetja znašali največ v letu 2002 in sicer 13,377.000 SIT, ter najmanj v letu 1998 – 9,134.000 SIT. Razlog so povečani poslovni prihodki, ki predstavljajo v petletnem povprečju kar 94 % vseh prihodkov. Od leta 1998 do 2002 so le-ti narasli za skupno 18 %. Leta 2001 in 2002 so prihodki od financiranja zabeleženi na račun prikolice za prevoz psov, ki je bila dana v najem društvu reševalnih psov Slovenije. Leta 2002 so narasli šest krat v primerjavi z letom 2001, prav zaradi najemnin. Nizek delež prihodkov od financiranja zanemarljivo vpliva na gibanje celotnih prihodkov. Kako nizek je ta delež se lepo vidi na sliki 1. Izredni prihodki močno narastejo leta 2001 in 2002. Iz nič narastejo na 809.000 SIT v letu 2001. Leto kasneje narastejo še za 90%. Izredni prihodki so namreč rezultat že odpisanih terjatev iz leta 2000. SLIKA 3: STRUKTURA (v %) PRIHODKOV V PODJETJU S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002

Vir; Tabela 4 4.2.2 Analiza odhodkov V tabeli 5 sem podala tri vrste odhodkov podjetja S&V, ki so nastali v petih letih poslovanja; poslovne, izredne odhodke in odhodke od financiranja.

0

20

40

60

80

100

1998 1999 2000 2001 2002

poslovni prihodkiprihodki od financiranjaizredni prihodki

31

TABELA 5: OBSEG IN STRUKTURA ODHODKOV V PODJETJU S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 ODHOD. 1998 % 1999 % 2000 % 2001 % 2002 % I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

Poslovni odhodki

8721 98,4 9050 100 9287 95,8 12418 95,5 12231 94,7 103,7 102,6 133,7 98,4

Odhodki od financ

122 1,4 - - 253 2,6 495 3,8 682 5,3 - - 146,1 138

Izredni odhodki

22 0,2 - - 155 1,6 87 0,6 - - - - 37,5 -

SKUPAJ 8865 100 9050 100 9695 100 13000 100 12913 100 103,7 102,6 134 99,3Vir: Bilanca uspeha podjetja S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002. Iz tabele se lahko razbere, da podobno kot pri prihodkih podjetja največjo vlogo v strukturi odhodkov igrajo poslovni odhodki. To so stroški nabave blaga, materiala in storitev, stroški dela (plače) in amortizacija. Leta 2001 močno narastejo, za kar 33,7 % glede na leto 2000. Razlog je v povečanju obsega nabave proizvodov za prodajo in opravljanje storitev. Leta 2002 so zabeleženi poslovni odhodki v znesku 12,231.000 SIT, kar je le za 0,7 odstotkov manj kot leta 2001. Tako veliki odhodki so za tako majhno podjetje velika vsota. Prihodki leta 2001 so za 20% nižji od odhodkov tega leta. Stanje se je malo popravilo v letu 2002. Prihodki so nižji od odhodkov še za 13%. Negativno poslovanje podjetja beležimo le v letu 2001. Odhodki od financiranja in izredni odhodki vseh let so zanemarljivi in ne vplivajo na gibanje celotnih odhodkov v podjetju. Nekoliko se povečajo v letu 2001 in 2002, zaradi bančnih obresti najetih kreditov. SLIKA 4: STRUKTURA (v %) ODHODKOV V PODJETJU S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002

Vir: Tabela 5 4.2.3 Analiza poslovnega izida Proizvodi in storitve same po sebi niso rezultat podjetja, to postanejo šele, ko se prodajo in podjetje zanje dobi plačilo. Razlika med prodajno vrednostjo izdelkov ali storitev in za njihovo proizvodnjo porabljenimi surovinami ali stroški (oz. stroški za nakup izdelkov), je

0

20

40

60

80

100

1998 1999 2000 2001 2002

poslovni odhodkiodhodki od financiranjaizredni odhodki

32

poslovni izid. Večja kot je prodajna vrednost in manjši kot so stroški, boljši je izid poslovanja (Rozman 1995, 75). V tabeli 6 sem podala poslovni izid podjetja S&V, ki rezultat petletnega poslovanja podjetja. TABELA 6: POSLOVNI IZID PODJETJA S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT in v %)

S&V POSTAVKA 1998 % 1999 % 2000 % 2001 % 2002 % I99/9 I00/99 I01/00 I02/01

Posl. prihodki 9017 99,8 9384 100 9878 100 9950 - 10644 79,6 104 105,2 101,1 106,9 Posl. odhodki 8721 98,4 9050 100 9287 95,8 12418 - 12231 94,7 103 102,6 133,7 297,6

Dobiček iz posl. 296 175,1 334 100 591 322,9 -2468 - -1587 113 176,9 - - Prih od financ. - - - - - - 153 - 1197 8,9 - - - 782,4 Odh. od financ. 122 1,4 - - 253 2,6 495 - 682 5,3 - - 195,6 137,8

Dob. iz financ. -122 - - - -253 - -342 - 515 110,9 - - 135 - Izredni prih- 117 0,2 - - - - 809 - 1536 11,5 - 189,9 Izredni odh. 22 0,2 - - 155 1,6 87 - - - - - 56,1 - Izredni dob. 95 - - - - - 722 - 1536 331 - - - 212,7 Celotni prih. 9133 100 9384 100 9878 100 10912 - 13377 100 104 105,2 110,5 122,6 Celotni odh. 8865 100 9050 100 9695 100 13000 - 12913 100 101 102,6 48,4 275,2 Celotni dob. 268 100 334 100 183 100 -2092 - 464 100 198 54,8 - 7,5 Davek iz dob. - - - - - - 70 - - - - - - - Čisti dobič. 268 100 334 100 183 100 -2162 - 464 100 198 54,8 - 7,5

Vir: : Bilanca uspeha podjetja S&V v letih 1998. 1999, 2000, 2001 in 2002 Iz tabele 6 je razvidno, da je podjetje skozi vsa leta poslovalo uspešno, razen leta 2001, ko je izkazalo za 2,162.000 SIT izgube. Izguba je posledica zelo velikih poslovnih odhodkov (investicije v prodajni salon) in visokih odhodkov od financiranja (dane obresti). Velikost celotnega dobička v letih poslovnih letih od 1998 – 2000 je posledica visokega dobička iz poslovanja in izrednega dobička, saj je na ostalih ravneh podjetja izkazovalo izgubo. Negativen dobiček iz poslovanja je zabeležen tudi v letu 2002. Razlog so povečane investicije in povečani stroški dela. Zaradi visokih izrednih prihodkov in prihodkov iz financiranja je podjetje kljub temu poslovalo pozitivno in na koncu leta izkazalo 464.000 SIT čistega dobička. Na ravni dejavnosti iz financiranja je potrebno poudariti, da je bila v vseh letih (razen v letu 2002) izkazana izguba, ki se je iz leta v leto povečevala in leta 2001 znašala 342.000 SIT. Rast izgube je mogoče pripisati naraščajočim obrestim kreditov, s katerimi je podjetje financiralo obratne naložbe. Izredni dogodki so v letu 2001 podjetju ustvarili 722.000 SIT dobička, ki je leto kasneje zrasel za 112,7% na 1,536.000 SIT. V vseh letih (razen v letu 2001) je podjetje koristilo olajšave za investicijska vlaganja in tako ni imelo osnove za dohodninsko obdavčitev. Čisti dobiček je tako v vseh teh letih enak celotnemu dobičku.

33

4.3 ANALIZA SREDSTEV Podjetje za uresničevanje svojega gospodarskega cilja potrebuje sredstva. S pojmom sredstva označujemo tisto, kar poslovni subjekt v določenem trenutku ima , kar je v njegovi lasti, česa se poslovni subjekt poslužuje pri uresničevanju svojih poslovnih ciljev (Turk, Melavc 1992, 40). Ta sredstva so premoženje podjetja, ki se lahko pojavlja v obliki denarja, stvari in pravic. Izkazujejo se na aktivni strani bilance stanja. V začetku poslovanja podjetje praviloma razpolaga z denarnimi sredstvi, s katerimi nato nabavi delovna sredstva, predmete dela in delovno silo. S prodajo proizvodov oz. storitev ima podjetje terjatev do kupca, ki se ob plačilo znova spremenijo v denarna sredstva. V tabeli 7 sem podala obseg in strukturo sredstev, ki jih je podjetje S&V uporabljalo v poslovanju. TABELA 7: OBSEG IN STRUKTURA SREDSTEV PODJETJA S&V d.n.o po stalnih cenah v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT in v %)

1998 1999 2000 2001 2002 ELEMENT Vre-

dnost % Vre-

dnost % Vre-

dnost% Vre-

dnost % Vre-

dnost%

I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1.Stalna sredstva

469 13 680 46,2 3.391 65,8 2763 60,7 1430 24,8 145 498,6 81,5 51,8

2.Gibljiva sredst.

3.137 87 789 53,7 1.761 34,2 1787 39,3 4342 75,2 25,1 223,2 101,5 243

SKUPAJ SREDSTVA

3.606 100 1.469 100 5.152 100 4550 100 5772 100 40,7 350,7 88,3 127

Vir: Bilanca stanja podjetja S&V na dan 31.12. v letih 1998. 1999, 2000, 2001 in 2002 S pomočjo tabele 7 sem analizirala sredstva v podjetju S&V d.n.o v obdobju od leta 1998 do leta 2002. Največjo vrednost so sredstva dosegla v letu 2002, ko so znašala 5,772.000 SIT in bila za 26,8 % večja kot leta 2001. Naraščanje sredstev je moč pripisati širitvi poslovanja. Povečan obseg poslovanja se kaže predvsem v povečanih poslovnih prihodkih (tj. prihodkih od prodaje pasje hrane), kar je posledica menjave blagovne znamke in s tem povečanja kakovosti pasje hrane. Struktura se z leti spremeni v prid deleža gibljivih sredstev, ki so se iz leta v leto povečevala. Leta 2000 so narasle za 23%, leto kasneje za 1% in leta 2002 za 43%, kar je posledica povečane prodaje in opravljenih storitev. Stalna sredstva so se leta 2001 zmanjšala za 18,5 % in leto kasneje za 48,2 %, kar je posledica prodaje prikolice in amortizacije. Slika 5 prikazuje strukturo sredstev v obliki grafa. V grafu se lepo vidi prvotni upad gibljivih sredstev, ki se leta 2002 ponovno dvigne (naraščanje prihodkov) in prvotno naraščanje stalnih sredstev (nabava službenega vozila in pripomočkov za opravljanje storitev), ki začno leta 2001 upadati (prodaja prikolice in odpis amortizacije).

34

SLIKA 5: OBSEG IN STRUKTURA SREDSTEV PODJETJA S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002

Vir: Tabela 7 Stalna in gibljiva sredstva so podrobneje analizirana v naslednjem poglavju. 4.3.1 Analiza stalnih sredstev Stalna sredstva so enaka vsoti neopredmetenih dolgoročnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, ter dolgoročnih finančnih naložb. Osnovna sredstva vodijo do prihodkov od poslovanja saj neposredno sodelujejo v poslovanju, medtem ko dolgoročne finančne naložbe vodijo do prihodkov od financiranja. Za stalna sredstva je značilno, da je koeficient obračanja manjši od 1 (Zadravec 1997, 21). V okviru analize stalnih sredstev sem najprej analizirala obseg in strukturo, nato pa še odpisanost osnovnih sredstev in tehnično opremljenost dela. 4.3.1.1 Obseg in struktura stalnih sredstev TABELA 8: OBSEG IN STRUKTURA STALNIH SREDSTEV PODJETJA S&V d.n.o po stalnih cenah v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 Sit in v %)

1998 1999 2000 2001 2002 POSTAVKA % % % % %

I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1. Neopredmetena dolgoročna sred.

- - - - - - - - - - - - -

2.Opredmetena osnov.na sredstva

469 100 680 100 3.391 100 2763 100 1430 100 144,9 498,7 81,4 51,8

- nepremičnine - - - - - - - - - - - - - - oprema, drugo 469 100 680 100 3.391 100 2763 100 1430 100 144,9 498,7 81,4 51,8 3.Dolgoročne fin. naložbe

- - - - - - - - - - - - - -

4.Popravek kapit. - - - - - - - - - - - - - SKUPAJ 469 100 680 100 3.391 100 2763 100 1430 100 144,9 498,7 81,4 51,8 Vir: Bilanca stanja podjetja S&V na dan 31.12. v letih 1998. 1999, 2000, 2001 in 2002

0

20

40

60

80

100

1998 1999 2000 2001 2002

STALNA SREDSTVAGIBLJIVA SREDSTAV

35

V tabeli 8 se vidi, da stalna sredstva podjetja pravzaprav predstavljajo le opredmetena osnovna sredstva. Da je podjetje lahko pričelo poslovati, je bila potrebna nabava osnovnih sredstev za opravljanje storitev. Leta 1998 zato podjetje beleži za 469.000 SIT stalnih sredstev (škarje, glavniki, sušile, mizi, stol,…). V letu 1999 narastejo za 45% (investicije v opremo salona) in leto kasneje je moč zabeležiti za 3,391.000 SIT stalnih sredstev, kar je posledica nakupa službenega vozila in prikolic. V letu 2002 se sredstva zmanjšajo za 48,2%, kar je posledica odpisov amortizacije. Podjetje bo moralo ponovno začeti investirati v opredmetena osnovna sredstva saj analiza v nadaljevanju pokaže, da je stopnja odpisanosti že čez 90%. 4.3.1.2 Odpis osnovnih sredstev Odpisana vrednost osnovnih sredstev nam nakaže zastarevanje osnovnih sredstev. Zavedati se moramo, da zaradi subjektivnega vpliva na izračune in različnih politik amortiziranja osnovnih sredstev, pri teh izračunih ne dobimo natančnih rezultatov (Pučko 1998, 31). Zastarevanje izražamo z odpisanostjo opredmetenih osnovnih sredstev. Odpisana vrednost osnovnih sredstev je enaka kumulativni dejanski ali revalorizirani vrednosti osnovnih sredstev, ki je kot amortizacija prešla med stroške ali kot izredni odpis med izredne odhodke (Žnidaršič – Kranjc 1995, 84). Iz tega je razvidno, da je odpisanost osnovnih sredstev pogojena s politiko amortiziranja teh sredstev, zato obstaja večja ali manjša razlika med stopnjo odpisanosti in zastarelostjo osnovnih sredstev (Pučko 1998, 31). Odpisano vrednost osnovnih sredstev spremljamo s pomočjo stopnje odpisanosti, ki jo izračunamo tako (Pučko 1998, 60) odpisana vrednost OS

Stopnja odpisanosti = * 100 nabavna vrednost OS Pri čemer je: - OS osnovna sredstva TABELA 9: IZRAČUN STOPENJ ODPISANOSTI OSNOVNIH SREDSTEV v podjetju S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT)

ELEMENT 1998 1999 2000 2001 2002 I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1. Odpisana vrednost OS

381 116 227 1223 1336 30,4 195,7 538,8 110

2. Neodpisana vrednost OS

469 680 3391 2763 1430 144,9 498,7 81,5 51,8

St. odpisanosti (1:2 * 100 (v %)

81,2 17,1 6,7 44,3 93,4 21,1 39,2 661,2 211

St. neodpisanosti 18,8 82,9 93,3 55,7 6,6 440,9 112,5 59,7 11,8 Vir: Interni podatki in podatki iz bilanc stanja na dan 31.12 v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002

36

SLIKA 6: STOPNJE ODPISANOSTI IN NEODPISANOSTI OSNOVNIH SREDSTEV podjetja S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002

Vir: Tabela 8 Stopnja odpisanosti od leta 1998 do leta 2000 močno pade. Vsa leta so bile namreč velike investicije v opremo salona in leta 2000 kupi podjetje službeno vozilo in prikolici za prevoz psov. Leta 1998 je bilo odpisanih 81,2% amortizirljivih osnovnih sredstev, leta 1999 pa le 17,1%. Leta 2001 stopnja odpisanosti naraste za 561,2%. Tega leta se v celoti odpišeta obe prikolici. Če pogledamo v tabelo 8 vidimo da je v letu 2002 stopnja odpisanosti sredstev najvišja, kar delno vpliva na poslabšanje poslovnega rezultata. S tem se namreč povišajo poslovni stroški, po drugi strani pa to zagotavlja večja sredstva za nabavo novih osnovnih sredstev. Stopnja odpisanosti je zelo visoka, kar pomeni, da podjetje potrebuje nove investicije. Ker stopnja odpisanosti ne poda realne slike o dejanskem zastarevanju osnovnih sredstev, sem v nadaljevanju analizirala še učinkovitost osnovnih sredstev Učinkovitost osnovnih sredstev Učinkovitost osnovnih sredstev je razmerje med razpoložljivim obsegom zmogljivosti osnovnih sredstev in nabavno vrednostjo tega sredstva (Pučko 1998, 34). Višji kot je kazalec učinkovitosti osnovnih sredstev, boljše bi naj bilo poslovanje podjetja. Vendar v realnosti temu ni čisto tako. Prihaja namreč do popačenj zaradi različnih odpisov osnovnih sredstev ali različne delovne intenzivnosti poslovanja podjetja. Tako velja, da je vrednost kazalca nižja pri podjetjih, ki beležijo visoko vrednost osnovnih sredstev ( npr. avtomobilska industrija), višja pa npr. v svetovalnih podjetjih (Mramor 1993, 167). TABELA 10: UČINKOVITOST OSNOVNIH SREDSTEV V PODJETJU S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT)

ELEMENT 1998 1999 2000 2001 2002 I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1.Poslovni prihodki 9017 9384 9878 9950 10644 104 105,2 101,1 106,9 2.Povpr.sedanja vrednost OS

447 679 3516 2689 1502 151,9 517,8 76,5 55,9

Učinkovitost OS (1.2)

20,2 13,8 2,8 3,7 7,1 68,3 20,3 132,1 191,9

Vir: Bilanca stanja na dan 31.12. in bilanca uspeha podjetja S&V na dan 31.12. v petih poslovnih letih

0

20

40

60

80

100

1998 1999 2000 2001 2002

stopnja odpisanostistopnja neodpisanosti

37

Kazalec učinkovitosti podjetja S&V d.n.o kaže da je bilo podjetje najbolj učinkovito leta 1998. Na vsakih 100 SIT vloženih osnovnih sredstev je ustvarilo 2020 SIT prihodkov iz poslovanja. Naslednje leto je podjetje ustvarilo z vloženimi osnovnimi sredstvi le 138 SIT prihodkov, kar je za celih 79,7% manj kot leto prej. Padec učinkovitosti je povzročilo neenakomerna rast poslovnih prihodkov z vloženimi investicijami v osnovna sredstva. Če pogledamo tabelo vidimo, da so se prihodki povečevali le za povprečno 4,3% letno, medtem ko investicije za povprečno 100,5 % letno. Investicije so bile namreč glede na prihodke zelo velike. Leta 2002 je povečanje poslovnih prihodkov za 6,9 % in zmanjšanje povprečne sedanje vrednosti osnovnih sredstev za 44,1 % rezultiralo v 91,9% povečanju učinkovitosti osnovnih sredstev. 4.3.1.3 Tehnična opremljenost dela Tehnična opremljenost dela nam kaže dejansko opremljenost dela s sredstvi. Le – ta ima zelo pomemben vpliv na produktivnost dela. Večja kot je opremljenost dela s sredstvi, večja je produktivnost dela v podjetju. Boljša tehnična opremljenost dela torej pomeni, da podjetje uporablja novejša sredstva , zaradi česar je lahko uspešnost podjetja večja, zlasti skozi večjo produktivnost dela. Izračunamo jo s pomočjo koeficienta tehnične opremljenosti dela (Rozman 1995, 268); vrednost osnovnih sredstev po nabavni vrednosti

T.O.D = povprečno število zaposlenih Tehnična opremljenost dela, prikazana v tabeli 10, prikazuje razmerje med stalnimi sredstvi in povprečnim številom zaposlenih. TABELA 11: TEHNIČNA OPREMLJENOST DELA v podjetju S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT) ELEMENT 1998 1999 2000 2001 2002 I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1. Povprečna osnovna sredstva

469 680 3391 2763 1430 144,9 498,7 81,5 51,8

2. Povprečno število zaposlenih

3 3 3 2 2 100 100 200 200

3.Tehnična opremljenost dela (1:2)

156,3 226,7 1130,3 1381,5 715 145 498,6 122,2 51,8

Vir: Podatki iz bilanc stanja na dan 31.12 v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 Najvišja je tehnična opremljenost dela v letu 2001 in znaša 1,381.500 SIT na zaposlenega. Je za 22,2 % višja kot leta 2000, kljub zmanjšanju povprečne vrednosti osnovnih sredstev. Vzrok je zmanjšanje števila zaposlenih za 33%, kar je na kazalec tehnične opremljenosti vplivalo pozitivno. T.O.D. je najnižja leta 1998, ko znaša le 156.300 SIT na zaposlenega. To je povsem razumljivo, saj je podjetje tega leta šele začelo s poslovanjem. Padec tehnične opremljenosti dela leta 2002 za 48,2% je posledica procentualno enakega znižanja obsega osnovnih sredstev.

38

4.3.2 Analiza gibljivih sredstev Gibljiva sredstva so širši pojem od obratnih sredstev, saj vsebujejo tudi kratkoročne finančne naložbe. So pa tudi širši pojem od kratkoročnih sredstev, saj jih sestavljajo tudi dolgoročne terjatve iz poslovanja. Z gibljivimi sredstvi razumemo stvari, pravice in denar, ki se zaradi sodelovanja v poslovnem procesu porabijo, prehajajo iz ene pojavne oblike v drugo in se v prvotno pojavno obliko vračajo praviloma v obdobju krajšem od enega leta (Igličar, Hočevar 1997,47). V tabeli 12 sem podala vrednost in strukturo gibljivih sredstev, ki jih je podjetje S&V uporabljalo v poslovanju. TABELA 12: VREDNOST IN STRUKTURA GIBLJIVIH SREDSTEV PODJETJA S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT in v %)

1998 1999 2000 2001 2002 POSTAVKA % % % % %

I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1.Zaloge blaga 414 13,3 245 31,1 1.555 88,3 1301 72,8 2349 54,1 59,1 634,6 83,7 181

2.Dolgoročne terjatve iz posl.

- - - - - - - - - - - - - -

3.Kratkoročne terjatve iz posl.

713 22,7 385 48,9 173 9,8 - - 627 14,4 53,9 44,9 - -

4.Kratkoročne finanč. naložbe

- - - - - - - - - - - - - -

5.Denarna sreds. 408 13 158 20 32 1,9 486 27,2 1366 31,5 38,7 20,2 15,2 281

6. AČR 1.601 - - - - - - - - - - - - -

GIBLJIVA SREDSTVA (1+2+3+4+5+6)

3137 100 789 100 1761 100 1787 100 4342 100 25,2 223 101,5 243

Vir: Bilanca stanja podjetja S&V na dan 31.12. v letih 1998. 1999, 2000, 2001 in 2002 V tabeli 11 so podana gibljiva sredstva podjetja S&V d.n.o. na dan 31.12 danih poslovnih let. Obseg gibljivih sredstev je konec leta 1999 najnižji. Znašal je le 789.000 SIT, kar je za 74,8% manj kot leto prej in je kar 5,5 krat manj kot leta 2002, ko je podjetje zabeležilo največji obseg gibljivih sredstev. Razlog za 143% povečanje obsega gibljivih sredstev leta 2002 glede na leto 201 je 81% povečanje zalog blaga, nastanek kratkoročnih terjatev, ter 181% povečanje denarnih sredstev. Razvidno je zmanjšanje kratkoročni terjatev in denarnih sredstev od leta 1998 do leta 2000. V začetku poslovanja je potrebno pridobiti odjemalce. Eden od načinov je zamik plačila. Podjetje ima v začetnih letih tako velike kratkoročne terjatve zaradi odobritve večjega števila zamikov plačil. Takšen način pridobivanja novih strank se je izkazal za učinkovitega. Dolgoročnih terjatev iz poslovanja podjetje nima, saj jih ni sposobno financirati. Od leta 2000 naprej je moč zaslediti porast v zalogah. Zaradi širitve obsega prodaje in večjega števila prodajnih artiklov mora podjetje vsako leto dvigniti obseg zalog. Ker je konkurenca na trgu zelo velika, si namreč ne more privoščiti, da stranki ne ponudi želenega. Zaloge so leta 2002 kar 5,7 krat višje kot v začetku delovanja podjetja. Prav zaloge so razlog za višanje gibljivih sredstev.

39

4.3.3 Hitrost obračanja obratnih sredstev Obratna sredstva so del gibljivih sredstev, če le-ta pojmujemo kot celoto obratnih sredstev in kratkoročnih naložb. Obratna sredstva so tista poslovna sredstva, ki hitro spreminjajo svojo obliko. Ob zaključku procesa se ponovno spremenijo v svojo začetno obliko. Hitrost obračanja sredstev vpliva na poslovni uspeh podjetja. Večja kot je hitrost obračanja sredstev, večji poslovni uspeh bo podjetje ustvarilo z obstoječimi sredstvi (Pučko 1998, 76-77). Hitrost obračanja spremljamo na dva načina (Pučko 1998, 79);

s koeficientom obračanja: ki je enak razmerju med prometom v obdobju in povprečnim stanjem obratnih sredstev. Pove nam kolikokrat se v določenem obdobju obrnejo obratna sredstva.

s trajanjem enega obrata: ki je razmerje med številom dni v letu (360 dni) in koeficientom obračanja obratnih sredstev

TABELA 13: HITROST OBRAČANJA OSNOVNIH SREDSTEV, KRATKOROČNIH TERJATEV IN ZALOG PODJETJA S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 POSTAVKA 1998 1999 2000 2001 2002 I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1.Poslovni prihodki (v 000 SIT)

9017 9384 9878 9950 10644 104 105,2 101,1 106,9

2.Povprečna obratna sredstva (v 000 SIT)

459 737 3588 2700 1459 160,6 486,8 75,2 54,0

3.Povprečne kratkor. terjatve (v 000 SIT)

684 383 151 - 614 55,9 39,4 - -

4.Povprečne zaloge (v 000 SIT)

401 287 1378 1354 2489 71,5 343,6 98,3 183,8

5.Koeficient obračanja osnovnih sredstev (1:2)

19,6 12,7 2,7 3,7 7,3 64,8 21,3 137,0 197,3

6.Trajanje obrata obratnih sredstev 360: 5 (dni)

18 28 133 97 49 155,6 475,0 72,9 50,5

7.Koeficient obračanja kratkoročnih terjatev (1:3)

13,1 24,5 65,4 - 17,3 187,0 266,9 - -

8.Trajanje obrata kratkoročnih terjatev 360:7 (dni)

27 15 5,5 - 21 55,6 36,7 - -

9.Koeficient obračanja zalog (1:4)

22,5 32,7 7,2 7,3 4,3 145,3 22,0 101,4 58,9

10.Trajanje obrata zalog 360: 9 (dni)

16 11 50 49 84 68,8 454,5 98 171,4

Vir:Bilanca uspeha in bilance stanja na dan 31.12 podjetja S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002

40

Večja kot je hitrost obračanja sredstev, večji poslovni uspeh podjetje z obstoječimi sredstvi ustvari. Če se najprej osredotočim na osnovna sredstva je najvišji koeficient obračanja osnovnih sredstev leta 1998 in sicer 19,6. To pomeni da so se tega leta osnovna sredstva obrnila približno 19 krat, kar je zelo veliko. Naslednja leta je moč razbrati zmanjšanje koeficienta. V prvem obdobju za 35 %, v naslednjem celo za 78,7 %, kar daje negativen prizvok poslovanju podjetja. V letih 2001 in 2002 se hitrost obračanja osnovnih sredstev ponovno poveča, kar pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja. Skozi obravnavano obdobje so se obratna sredstva obrnila v povprečju devetkrat, en obrat pa je v povprečju trajal 65 dni. K takšnemu gibanju obratnih sredstev so največ pripomogle zaloge. Hitrost obračanja zalog se je v letu 1999 glede na leto 1998 povečala za 45,3 %, čigar razlog je povečanje poslovnih prihodkov tega leta za 5,2 % in hkratno zmanjšanje povprečnih zalog za 28,5%. Leto kasneje pade hitrost obračanja zalog za 88%. Razlog je veliko povečanje zalog v letu 2000 (za 243,6 %) ob sorazmerno majhnem porastu poslovnih prihodkov (za 5,2 %). Obrat kratkoročnih terjatev je leta 1998 v povprečju trajal 27 dni, naslednja leta je padel. Obračanje terjatev skozi obravnavano obdobje se je sprva izboljšalo, od leta 2000 pa koeficient pada kar negativno vpliva na uspešnost poslovanja. 4.4 ANALIZA USPEŠNOSTI S SPOMOČJO KAZALNIKOV Kazalniki so relativna števila, dobljena z delitvijo določene ekonomske kategorije s kako drugo (Turk, Melavc 1992, 505). Označimo jih lahko s stopnjo udeležbe, indeksom ali koeficientom. Stopnjo udeležbe sestavnega dela v celoti dobimo, če podatek za sestavni del delimo s podatkom za celoto. Dobljen količnik, pomnožen s 100, nam da odstotek udeležbe sestavnega dela v celotnem delu. Indeks dobimo, če primerjamo istovrstna podatke, ki zrcalijo različne, toda med seboj sorodne procese ali stanja. Koeficient pa dobimo, če primerjamo raznovrstne podatke, ki zrcalijo med seboj primerljive procese ali stanja. 4.4.1 Analiza produktivnosti Načelo produktivnosti zahteva doseganje čim večje količine poslovnih učinkov v enoti delovnega časa. Produktivnost dela predstavlja razmerje med proizvedeno količino proizvodov ali storitev in zanje vloženim delovnim časom ( Pučko, Rozman 1998, 256)

Produktivnost dela = Q / L Pri čemer je: - Q količina proizvodov ali storitev - L količina vloženega delovnega časa

41

Pri ugotavljanju produktivnosti se pojavita dve težavi. Prvič v zvezi z določanjem količine proizvodov ali storitev v števcu in drugič v zvezi z izražanjem delovnega časa v imenovalcu. Proizvodi podjetja se med seboj razlikujejo, tako da ne moremo uporabiti pri izračunu produktivnosti preračuna dejanskih količin v količine pogojnih enot ali izražanja produktov z normiranim potrebnim časom. Količino proizvodov sem določila tako, da sem enostavno podala število vseh artiklov, ki so bili v določenem letu prodani, ne glede na njihovo prodajno ceno. Obstajajo različni kazalci produktivnosti. Katerega bomo uporabili je odvisno od namena izračuna. Sama bom produktivnost izračunala na več dva načina in sicer kot razmerje; število urejenih psov

produktivnost dela = število delavcev poslovni prihodki

produktivnost dela = število delavcev S prvima dvema kazalcema sem izračunala produktivnost delavca pri opravljanju storitev podjetja. število prodanih artiklov

produktivnost dela = število delavcev poslovni prihodki prodaje

produktivnost dela = število delavcev Z drugima dvema kazalcema pa bom izračunala produktivnost pri prodaji.

42

TABELA 14: IZRAČUN PRODUKTIVNOTI PODJETJA S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 ELEMENT

1998 1999

2000

2001

2002

I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1.Število urejenih psov

490 500 600 640 650 102,0 120,0 106,7 102

2.Poslovni prihodki storitev

1470 1500 1800 1920 1950 102,0 120 106,7 102

3.Število delavcev pri storitvah

3 3 3 2 2 100,0 100,0 66,6 66,6

4.Število prodanih artiklov

Ni podatkov

Ni podatkov

4780 5500 5800 - - 115,1 105,4

5.Poslovni prihodki prodanih artiklov

7547 7884 8078 8030 8694 104,4 102,5 99,4 108,3

6.Število delavcev pri prodaji

1 1 1 1 2 100,0 100,0 100,0 200

Produktivnost dela delavcev v št. urejenih psov / delavca (1:3)

163,3 166,7 200 320 325 102,1 119,9 160,0 101,5

Produktivnost dela delavcev v 000 SIT / delavca (2:3)

490 500 600 960 975 102,0 120,0 160,0 101,5

Produktivnost dela delavcev v številu prodanih artiklov / delavca (4:6)

- - 4780 5500 2900 - - 115,1 52,7

Produktivnost dela delavcev v 000 SIT / delavca (5:6)

7547 7884 8078 8030 4347 104,5 102,5 99,4 54,1

Vir:Bilanca uspeha podjetja S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 Produktivnost dela pri opravljanju storitev: Iz tabele 14 je razvidno, da produktivnost iz leta v leto narašča. Sorazmerno z večanjem števila urejenih psov se večajo poslovni prihodki podjetja. Leta 1998 je vsak delavec v povprečju »uredil« 163 psov, kar je zneslo 490.000 SIT prihodkov. Leto kasneje se število urejenih psov poveča za 2,1 % in sorazmerno s tem se povečajo poslovni prihodki za 4%. Leta 2002 se je v primerjavi z letom 1998 uredilo za kar 99% več psov in sorazmerno s tem narastejo tudi prihodki. Produktivnost dela pri prodaji: Ker za leto 1998 in 1999 ne obstajajo podatki o količini prodanih artiklov, produktivnosti dela nisem mogla izračunati. V letu 2000 je bila produktivnost delavca pri prodaji 8,078.000 SIT. Leto kasneje naraste za 15,1 %, kar je posledica povečanega obsega prodaje in poslovnih prihodkov. Leta 2002 produktivnost pade na 4,347.000 SIT, kar je razlog redne zaposlitve drugega delavca. Produktivnost je bila do leta 2002 tako visoka, ker je v prodaji sodeloval le oče. Leta 2002 je zaposlil še sina. Produktivnost je v petih letih narasla, kar je posledica velike angažiranosti in motivacije vseh družinskih članov. Kot sem zapisala v teoretičnem delu diplomske naloge, je največja razlika med družinskimi in ostalimi podjetji v osebni motivaciji.

43

4.4.2 Analiza ekonomičnosti Načelo ekonomičnosti zahteva doseganje čim nižjih stroškov na enoto poslovnega učinka (Hočevar, Igličar, Zaman 2000, 421). količina ustvarjenih proizvodov

Ekonomičnost = stroški Zaradi heterogenosto proizvodnje se v praksi ekonomičnost izračunava z razmerjem med prihodki in odhodki. Če se koeficient poveča, pomeni da je podjetje večje prihodke ustvarilo z enakimi odhodki, oziroma je enake prihodke ustvarilo z manj odhodki (Hočevar, Igličar, Zaman 2000, 421) prihodki

Ekonomičnost = odhodki TABELA 15: IZRAČUN EKONOMIČNOSTI PODJETJA S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 POSTAVKA 1998 1999 2000 2001 2002 I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1.Število urejenih psov

490 500 600 640 650 102,0 120,0 106,7 102,0

2 Število prodanih artiklov

Ni podatkov

Ni podatkov

4780 5500 5800 - - 115,1 105,4

3.Celotni prihodki ad1

1470 1500 1800 1920 1950 102,0 120 106,7 102

4.Celotni prihodki ad2

7547 7884 8078 8030 8694 104,5 102,5 99,4 108,3

5. Celotni odhodki ad1

1289 705 643 358 253 54,7 91,2 55,6 70,6

6. Celotni odhodki ad2

7432 8345 7998 12642 11978 112,3 95,8 158,1 94,7

7.Ekonomičnost 1 ad1 (3:5)

1,14 2,13 2,79 5,36 7,71 186,8 130,9 192,1 143,8

8.Ekonomičnost 2 ad2 (4:6)

1,02 0,95 1,01 0,64 0,73 93,1 106,3 63,4 114,1

Vir: Bilanca uspeha podjetja S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002, ter notranji dokumenti podjetja Kazalec ekonomičnosti 1 prikazuje razmerje med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki opravljanja storitev. Iz tabele 15 je moč razbrati, da je z leti naraščal, kar kaže na zelo dobro gospodarjenje pri opravljanju storitev. Leta 1999 je glede na leto 1998 zrasel za 86,8%. Razlog je predvsem v znižanju celotnih odhodkov leta 1999. Od leta 1998 do leta 2002 je kazalec ekonomičnosti zrasel za šest krat.

44

Kazalec ekonomičnosti 2 nam pokaže razmerje med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki pri prodaji. Vrednost tega kazalca z leti niha. Najprej se je leta 1999 glede na 1998 zmanjšal za slabih 7%, nato je v naslednjem letu nekoliko narasel ( za približno 6 %), ter naslednji leti ponovno padel. Vzrok so naraščajoči odhodki – nabavi blaga. Podjetje pri prodaji torej ne gospodari najbolje. 4.4.3 Analiza rentabilnosti Rentabilnost je trajna mera uspešnosti poslovanja. Rentabilnost imenujemo tudi donosnost. Izračun donosnosti nam torej predstavlja osnovo za kontrolo uspešnosti. Donosnost lahko izrazimo kot razmerje med dobičkom in sredstvi ali kot razmerje med dobičkom in lastnim kapitalom (Pučko 1995, 68). V tabeli 16 sem podala izračun rentabilnosti oz. donosnosti podjetja S&V v petih poslovnih letih. TABELA 16: IZRAČUN RENTABILNOSTI (DONOSNOSTI) PODJETJA S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 POSTAVKA 1998 1999 2000 2001 2002 I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1.Čisti dobiček (v 000 SIT)

268 162 337 -2162 464 60,4 208 - -

2.Amortizacija (v 000 SIT)

381 116 227 1223 1336 30,5 195,7 538,8 109,2

3.Povprečna vrednost kapitala (v 000 SIT)

241 364 626 -1367 -851 151 171,9 - 62,3

4.Povprečna sredst. (v 000 SIT)

441 639 3188 2597 1344 144,9 498,9 81,5 51,8

ROE (1/3) v % 111,2 44,5 53,8 - - 0,4 120,9 - - ROA (1/4) v % 60,8 25,4 16 - 34,5 41,8 41,7 - - ROI v % 147,2 43,5 17,7 - 133,9 29,2 40,7 - - Vir:Bilanca uspeha in bilance stanja na dan 31.12 podjetja S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 Donosnost lastnega kapitala (Return On Equity) je v letu 1998 znašala 111,2%, kar pomeni, da je podjetje na vsak tolar povprečnega lastnega kapitala ustvarilo en tolar in enajst stotinov dobička. Leta 1999 je ROE padla za 66,7 odstotnih točk, kar je posledica manjšega dobička in povečanja vrednosti kapitala. Leta 2002 je glede na leto 1999 narasla za 8,5 odstotnih točk, kar pa je predvsem posledica višjega čistega dobička tega leta. Donosnost sredstev (ROA) se je leta 1999 gleda na leto 1998 zmanjšala za 58,2%, na račun povečanja osnovnih sredstev. Povečanje osnovnih sredstev pa je botrovalo padcu ROA-e tudi v letu 2000. Zaradi višjega dobička in nižje vrednosti sredstev zraste leta 2002 ROA na 34,5%. Od leta 1999 so 2001 pa se je močno zmanjševala tudi donosnost sredstev pri investicijah (ROI). Leta 1998 je znašala donosnost investicij 147%, leto kasneje je padla za 70,8% in

45

leto kasneje še za 59,3%. Razlogi so enaki kot pri ROA. Leta 2002 zaradi amortizacije ponovno naraste na 133,9%. 4.4.4 Kazalniki likvidnosti in plačilne sposobnosti Podjetje je plačilno sposobno, če ima več ali vsaj enako denarja, kot so zapadle obveznosti (Turk, 1989, 303). Na plačilno sposobnost vpliva tako denar, kot tudi zapadle obveznosti. Plačilna sposobnost je temeljni cilj finančne funkcije. Ker so sredstva bolj ali manj oddaljena od denarne oblike ločimo tri različne kazalce plačilne sposobnosti (Pučko, 1997, 90-91)

Kazalec trenutne plačilne sposobnosti (kazalec denarne likvidnosti ali hitri koeficient),. Pove nam koliko kratkoročnih obveznosti lahko podjetje na določen dan poravna s svojimi likvidnimi sredstvi (denarjem in vrednostnimi papirji) denarna sredstva + kratkoročni vrednostni papirji TPS = kratkoročne obveznosti Priporočljiva minimalna vrednost kazalca je 0,5.

Kazalec tekoče plačilne sposobnosti (količnik hitrega preizkusa ali pospešeni koeficient).

Opredeljen je kot razmerje med obratnimi sredstvi, zmanjšanimi zalogami in kratkoročnimi obveznostmi. obratna sredstva – zaloge Tekoča plačilna sposobnost = kratkoročne obveznosti Priporočljiva minimalna vrednost kazalca je 1.

Kazalec splošne plačilne sposobnosti (količnik obratne likvidnosti ali kratkoročni koeficient). Opredeljen je kot razmerje med obratnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi.

obratna sredstva Splošna plačilna sposobnost = kratkoročne obveznosti Priporočljiva minimalna vrednost kazalca je 2.

46

Plačilno sposobnost lahko podjetje popravi tako, da pospeši obračanje svojih sredstev ali pa ji poveča ob takih obveznosti do virov sredstev, ki ne zapadejo hitro (Turk 1989, 303): TABELA 17: IZRAČUN KOLIČNIKOV STATIČNE LIKVIDNOSTI PODJETJA S&V na dan 31.12. v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 POSTAVKA 1998 1999 2000 2001 2002 I99/98 I00/99 I01/00 I02/01

1.Obratna sredstva - zaloge

2723 544 206 486 1993 199,8 37,9 235,9 410,1

2. Obratna sredstva 3137 789 1761 1787 4342 25,2 223,2 669,3 242,9 3.Denarna sredstva + likv.vred.papirji

408 158 32 486 1366 38,7 20,3 151,9 281,1

4.Kratkoročne obveznosti

3338 1064 4455 - - 31,9 418,7 - -

Kazalec tekoče plačilne spos. (1:4)

0,82 0,51 0,05 - - 62,2 9,8 - -

K. trenutne plačilne sposobnosti (3:4)

0,12 0,15 0,0072 - - 125 4,8 - -

K. splošne plačilne sposobnosti (2:4)

0,94 0,74 0,4 - - 78,7 0,54

Vir: Bilance stanja na dan 31.12 podjetja S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 Iz tabele 17 je razvidno, da podjetje v poslovnih letih 1998,1999 in 2000 ni doseglo priporočljive minimalne vrednosti količnika pospešene likvidnosti, tj.1, ne minimalne vrednosti kazalca trenutne plačilne sposobnosti, tj. 0,5, ter prav tako ne minimalne vrednosti kazalca splošne plačilne sposobnosti, tj.2. To pomeni, da je imelo podjetje v teh letih težave v plačilno sposobnosti. Leta 2001 in 2002 se je znebilo vseh kratkoročnih obveznosti in je plačilno sposobno. Potrebno je povedati, da bi potrebovali za presojanje povprečne podatke in ne podatkov na določen dan. Podjetje je lahko namreč v določenem trenutku likvidno, v naslednjem trenutku, ko zapade v plačilo kakšen večji račun, pa postane nelikvidno. Kljub nizkim vrednostim kazalcev plačilne sposobnosti podjetje v roku poravnava svoje obveznosti, potrebna finančna sredstva si zagotovi z redno in enakomerno prodajo, ter z najemanjem kratkoročnih kreditov.

47

5. UGOTOVITVE IN PREDLOGI Podjetje S&V d.n.o, ki je v tej diplomski nalogi predmet analize, je mlado in za današnje razmere stabilno stoječe družinsko podjetje. Poslovanje podjetja v letih od 1998 do 2002 je zaznamovala stabilna in enakomerna prodaja in storitve. Panoga s katero se ukvarja trgovinsko podjetje S&V (kinologija), je zadnja leta hitro rastoča in s tem narašča tudi konkurenca. Želela sem prikazati poglavitne ekonomske kazalce majhnega družinskega podjetja, ki se trudi ne le obstati, temveč tudi razvijati. Upoštevati je potrebno, da je naloga omejena z razpoložljivostjo in relevantnostjo podatkov o poslovanju in seveda tudi z obsegom same diplomske naloge. Velika omejitev je tudi »majhnost« podjetja in nezadostno razčlenjeni podatki iz bilanc stanja in bilanc uspeha. Zaradi teh omejitev nisem mogla opraviti določenih analiz s pomočjo katerih bi izboljšala analizo in s tem dobila jasnejši vpogled v dejansko poslovanje podjetja. Kljub temu pa je analiza dala določene podatke o uspešnosti poslovanja podjetja in razkrila pomanjkljivosti na katere mora biti podjetje v prihodnje bolj pozorno. V letu 2002, ko so bile prodaja in storitve najvišje, je podjetje zaključilo s prav tako najvišjim dobičkom. Ustvarjen je bil dobiček v višini 464.000,00 SIT, kar je za 73,1% več kot leta 1998, ko je podjetje pričelo poslovati. Izguba je zabeležena le v letu 2001, kar gre na račun večjih odhodkov tega leta. Podjetje je namreč vlagalo v investicije zaradi širitve prodajnih zmožnosti. Med odhodki zavzemajo največjo vrednost poslovni odhodki, ki jih predstavljajo stroški nabave zalog, materiala za opravljanje storitev in stroški plač. Izgubo iz financiranja podjetje pokriva sproti z izrednimi prihodki (vračilo že odpisanih terjatev). Prihodki so se v petih letih povečali za 46,5%. Največjo vrednost jim dajejo poslovni prihodki, ki so v celoti le prihodki od prodaje in opravljanja storitev. Drugih poslovnih prihodkov podjetje nima. Na podlagi analize sem ugotovila da so od leta 2001 stroški naraščali relativno hitreje kot prihodki. To je za novo nastalo podjetje sicer razumljivo, vendar je potrebno da se tega zaposleni zavedajo. Analiza sredstev je pokazala, da so sredstva od leta 1998 do leta 2002 narasla za 60%. Naraščanje sredstev je moč pripisati širitvi poslovanja in menjavi blagovne znamke, le-ta pa da rezultat višjih poslovnih prihodkov. Struktura sredstev se z leti spremeni v prid deleža gibljivih sredstev, ki so se od leta 1998 do leta 2002 povečala za 38,4%. Vzrok za upad obsega stalnih sredstev je amortizacija. Podjetje je v namreč petih letih odpisalo 93,4% amortizirljivih osnovnih sredstev. Tako velika stopnja odpisanosti vpliva na poslabšanje poslovnega rezultata. Stopnja odpisanosti je zelo visoka, kar pomeni, da podjetje potrebuje nove investicije. Analiza likvidnosti podjetja je pokazala, da je imelo podjetje težave z plačilno sposobnostjo. Težave podjetje odpravi leta 2002 z zmanjšanjem terjatev. Obveznosti plačuje v roku, vendar kapitala za nadaljne investicije ni. Zaradi nižje vrednosti osnovnih sredstev se je poslabšala tudi tehnična opremljenost dela. Opozoriti bi veljalo na visok delež denarnih sredstev med gibljivimi sredstvi. Postavka denarnih sredstev v bilanci narašča in leta 2002 predstavlja že 31,5% vseh gibljivih sredstev. Potrebna bi bila pozornost zaposlenih, da ugotovijo ali gre za naključno stanje, ali za dejansko “zastajanje”. Ta sredstva se lahko namreč mnogo bolj donosno naložijo. Glede

48

kratkoročnih terjatev je do leta 2000 zaslediti pozitiven premik, vendar leta 2002 močno narastejo. Hitrost obračanja obratnih sredstev se je poslabšala, kar je negativno vplivalo na uspešnost poslovanja. Negativni vpliv na uspešnost poslovanja imajo tudi zaloge. Podjetje ima namreč prevelik obseg zalog, ki se prepočasi obračajo. Koeficient obračanja kratkoročnih terjatev je zadovoljiv. V povprečju se le-te obrnejo po sedemnajstih dnevih. Velik problem predstavljajo za podjetje še neodpisane terjatve, ki so glavni krivec poslabšane likvidnosti. Rentabilnost poslovanja se je poslabšala, tako z vidika kapitala, kot z vidika sredstev in investicij. Na poslabšanje donosnosti je vplival padec ekonomičnosti prodaje, ekonomičnost opravljanja storitev je sicer močno narastla, vendar je delež storitev v celotnih poslovnih prihodkih podjetji premajhna, da bi lahko pozitivno vplivala na celotno ekonomičnost. Vzrok poslabšanja donosnosti je tudi padec produktivnosti pri prodaji, vzrok padcu produktivnosti je zaposlitev novega delavca in premajhno obračanje zalog. Uspešnost poslovanja se je z vidika donosnosti v letu 2002 v primerjavi z letom 1998 poslabšala. Prodaja in storitve sicer naraščajo, vendar je problem v prevelikih stroških podjetja in premajhni vrednosti osnovnih sredstev. Podjetje S&V d.n.o je tipičen šolski primer podjetja, ki se »vrti v začaranem krogu dolgov«. Analiza prihodkov, odhodkov in poslovnega izida sicer kaže na dobro in pozitivno poslovanje, kar pogojuje stabilna prodaja in storitve. Prodajani izdelki in storitve so zelo kakovostni, kar kaže na povečanje števila kupcev in strank (analizo kupcev in prodaje nisem opravljala zaradi nezadostnih ali neobstoječih podatkov). Takšen rezultat je po mojem mnenju le začasen. Zaradi velike konkurence je namreč podjetje primorano prodajati na odlog. Potrebne so večje zaloge blaga in s tem nastajajo večji stroški. Prihaja do nerednih plačil ali celo do neplačil. Za nabavo novih zalog podjetje uporablja denarna sredstva, ki jih pridobi s storitvami (zaradi tega tako velik delež denarnih sredstev v gibljivih sredstvih), saj se terjatve od prodanih izdelkov ne obrnejo dovolj hitro. Osnovna sredstva so zastarala in denarnih sredstev za nadaljnje investicije ni – donosnost kapitala, sredstev in investicij, ter ekonomičnost prodaje strmo padajo. Vodstvu bi svetovala, da naj ne ocenjuje uspešnosti podjetja po količini prodanih artiklov in opravljenih storitev. Firma ima trenutno težave drugje – premajhno vrednost osnovnih sredstev, prevelike zaloge in terjatve, ter predrag kapital. Denarna sredstva, ki se »skrivajo« v gibljivih sredstvih, naj naloži v donosnejša področja Zmanjša naj terjatve, pa čeprav bi to pomenilo potencialno zmanjšanje določenega števila kupcev. Trenutno velikih finančnih težav še ni, vendar bodo nastopila, če se tega zaposleni ne bodo zavedli.

49

6. POVZETEK s ključnimi besedami Pučko (1998, 14) pravi, da z analizo poslovanja spoznamo poslovanje konkretnega podjetja. To nam služi za odločanje o izboljšanju ekonomske uspešnosti poslovanja tega podjetja z vidika uporabnika analize. Za cilj analize sem si torej zastavila ugotoviti prednosti in slabosti v poslovanju podjetja, predvsem pa najti področja, katera bi bilo potrebno izboljšati. V Sloveniji so se podjetjem odprla vrata leta 1998, ko je bilo zakonsko omogočeno ustanavljanje zasebnih podjetij. Tega leta je tudi moj oče ustanovil majhno družinsko podjetje S&V d.n.o. Motiv za izbrano temo je bil torej, da je podjetje v družinski lasti in bo takšna naloga podjetju v korist. Diplomsko nalogo sem sestavila na osnovi podatkov družinskega podjetja. Zajela sem podatke od ustanovitve leta 1998 do leta 2002. Diplomsko nalogo sem razdelila na tri dela: Teoretični del, kjer so razloženi pojmi s katerimi se tekom naloge srečujem. Teoretično so podani pojmi družine in podjetja, bilance stanja in uspeha, izkaza finančnih tokov, prihodkov, odhodkov, poslovnega izida, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. V praktičnem delu je predstavljeno majhno družinsko podjetje S&V d.n.o, ter narejene različne analize (analiza prihodkov, odhodkov in poslovnega izida, analiza sredstev, analiza produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti), s pomočjo katerih sem prišla do določenih zaključkov, ki so podani v tretjem – sklepnem delu naloge. Analiziranje poslovanja podjetja oz. podatkov o podjetju je v osnovi presojanje ugodnosti ali bonitete poslovnih procesov in stanj, ter možnosti njihove izboljšave (Turk in Melavc, 1992, 33). Sestavljena je iz več faz: določitev namena, predmeta in cilja analize. Sistematično se zberejo podatki o poslovanju (dobiček, sredstva, rentabilnost,…), ki se nato obdelajo in medsebojno primerjajo. Nato se ugotovijo odstopanja, ter določijo možni vzroki za odstopanja.

50

SUMMARY with the key words Pučko (1998, 14) says that when analysing a Company´s economic dealings we must consider the dealings of some enterprise. This is useful when deciding about any improvements in economic dealings from the point of view of the assessors of the analysis. The purpose of my analysis is to discover (to find) the advantages and disadvantages of this company´s dealings. I wanted to find the domains and realms used when dealing where the company needs to make some improvements. According to the Law it has been possible to establish a private company in Slovenia since 1998. My father was amongst those who established private companies in 1998. This is a small family business called S&V d.n.o. I decided to do this analysis becouse it is a family business and the results could be very useful. My assignment was written on the basis of data taken from our family company. The data used date back to the following years: 1998, 1999, 2000, 2001 and 2002. There are three parts of the assignment: The theoretical part containing the vocabulary used: family and companies, balance of financial accounts, incomes and outlays, productivity, rentability, outcomes and some others. The second part of this assignment contains concrete data connected with the S&V d.n.o. family company. There are also some analyses (analyses of the funds, analyses of the outlays and incomes, rentability and productivity and some sdditional analyses are presented). The final part of this assignment contains some results of the analyses mentioned above. The analyses of company dealing and data are actually an evaluation of the benefits and possibilities for their improvement (Turk and Melavc 1992, 33). There are some phasrs: determination of purpose, subject matter and objective of the analyses. The company data are collected systematically (funds, incomes, rentability,---). These data are processed and compared. The results are determinated and discussed.

51

7. UPORABLJENA LITERATURA

1. Bergant, Živko. 1993. Sistem kompleksne analize finančnega položaja podjetja. Ljubljana: ITEO . Institut za trženje, ekonomiko in organizacijo, d.o.o.

2. Čokelc, Stanko. 1994. Bilanciranje premoženja in kapitala, poslovno-izidni, finančni in

denarni tokovi. Maribor: IGEA 3. Glen, Arnold. 1998 Corporate Financial Management. London, UK: Financial Times

Professional Limited 4. Hočevar, Marko in Aleksander Igličar. 1998. Osnove računovodstva. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 5. Igličar, Aleksander in Marko Hočevar. 1997. Računovodstvo za managerje. Ljubljana:

Gospodarski vestnik. 6. Jurejevčič, Tonka. 1990. Kompleksna analiza poslovanja. Maribor. Ekonomsko-

poslovna fakulteta 7. Kavčič, Slavka. 1995. Analiza poslovnega izida. Zbornik referatov 1. strokovnega

posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije, 53 –65

8. Kokotec-Novak, M., B. Korošec in D. Melavc. 1997. Osnove računovodstva z

bilanciranjem. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta 9. Koletnik, Franc in Kokotec-Novak Majda. 1994. Bilanciranje in bilančna politika.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 10. Koletnik, Franc. 1995. Analiziranje računovodskih izkazov (bilanc). Maribor:

Ekonomsko.poslovna fakulteta. 11. Koletnik, Franc. 1996. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana:

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 12. Lipovec, Filip. 1983. Analiza in planiranje poslovanja. Ljubljana: ČGP Delo–

Gospodarski vestnik. 13. Mramor, Dušan. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 14. Pučko, Danijel in Rozman Rudi. 1998. Ekonomika podjetja. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. 15. Pučko, Danijel in Rozman Rudi. 1995. Ekonomika in organizacija podjetja 1. knjiga:

Ekonomika podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Ljubljana

52

16. Pučko, Danijel. 1995. Aktualnost analize poslovanja danes. Zbornik referatov I. strokovnega posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije, 1995, 25-38.

17. Pučko, Danijel. 1998. Analiza poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakluteta Ljubljana. 18. Rees, Bill. 1995. Financial Analysis. London, UK: Prentice Hall International Limited. 19. Rozman, Rudi. 1995. Analiza uspešnosti poslovanja gospodarskih družb. Gospodarski

vestnik, 19, 75-77 20. Stepko, Draga. 1989. Ekonomika podjetja IV. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 21. Tekavčič, Metka. 1995. Nekateri vidiki analize uspešnosti poslovanja. Zbornik

referatov strokovnega posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije, 1995, 66-75

22. Turk, Ivan in Dane Melavc. 1992. Računovodstvo. Kranj: Založba Moderna

organizacija Kranj. 23. Turk, Ivan, Slavka Kavčič in Majda Kokotec-Novak. 1994. Upravljalno

računovodstvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta 24. Turk, Ivan. 1989. Uvod v ekonomiko poslovnega sistema. Ljubljana: Zveza

računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 25. Turk, Ivan. 1993. Uvod v ekonomiko gospodarske družbe. Ljubljana: Zveza

računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 26. Turk, Ivan. 1996. Računovodski kazalniki. Revizor, 1, 28 27. Vadnjal, Jaka. Družinsko podjetništvo v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta 28. Vadnjal, Jaka. Družinska podjetja – iz generacije v generacijo. Podjetnik. 1997, 2, 25-

30. 29. Zadravec, Rajko. 1997. Zaključni račun z analizo. Ljubljana: Primath. 30. Žnidaršič – Krajnc, Alenka. 1995. Ekonomika podjetja. Postojna: Dej 31. Žugelj, Damjan, Penca Primož, Lavnič Niko, Žunec Branko in Vadnjal Jaka. 2001.

Tvegani kapital. Ljubljana: Lisac & Lisac d.o.o.

53

UPORABLJENI VIRI 1. Načrt poslovanja podjetja S&V d.n.o. 1998. Maribor: S&V d.n.o 2. Bilanca stanja podjetja S&V d.n.o na dan 31.12.1998. Maribor: S&V d.n.o 3. Bilanca uspeha podjetja S&V d.n.o za leto 1998. Maribor: S&V d.n.o 4. Bilanca stanja podjetja S&V d.n.o na dan 31.12.1999. Maribor: S&V d.n.o 5. Bilanca uspeha podjetja S&V d.n.o za leto 1999. Maribor: S&V d.n.o 6. Bilanca stanja podjetja S&V d.n.o na dan 31.12.2000. Maribor: S&V d.n.o 7. Bilanca uspeha podjetja S&V d.n.o za leto 2000. Maribor: S&V d.n.o 8. Bilanca stanja podjetja S&V d.n.o na dan 31.12.2001. Maribor: S&V d.n.o 9. Bilanca uspeha podjetja S&V d.n.o za leto 2001. Maribor: S&V d.n.o

54

SEZNAM SLIK: SLIKA 1: MODEL TREH KROGOV SLIKA 2: VRSTE POSLOVNEGA IZIDA SLIKA 3: STRUKTURA (v %) PRIHODKOV V PODJETJU S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 SLIKA 4: STRUKTURA (v %) ODHODKOV V PODJETJU S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 SLIKA 5: OBSEG IN STRUKTURA SREDSTEV PODJETJA S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 SLIKA 6: STOPNJE ODPISANOSTI IN NEODPISANOSTI OSNOVNIH SREDSTEV podjetja S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 SEZNAM TABEL TABELA 1. PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ TABELA 2: MODEL RASTI IN RAZVOJA PODJETJA TABELA 3: PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKEGA PODJETJA S&V d.n.o. TABELA 4: OBSEG IN STRUKTURA PRIHODKOV V PODJETJU S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT in v %) TABELA 5: OBSEG IN STRUKTURA ODHODKOV V PODJETJU S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 TABELA 6: POSLOVNI IZID PODJETJA S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT in v %) TABELA 7: OBSEG IN STRUKTURA SREDSTEV PODJETJA S&V d.n.o po stalnih cenah v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT in v %) TABELA 8: OBSEG IN STRUKTURA STALNIH SREDSTEV PODJETJA S&V d.n.o po stalnih cenah v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 Sit in v %) TABELA 9: IZRAČUN STOPENJ ODPISANOSTI OSNOVNIH SREDSTEV v podjetju S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT) TABELA 10: UČINKOVITOST OSNOVNIH SREDSTEV V PODJETJU S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 TABELA 11: TEHNIČNA OPREMLJENOST DELA v podjetju S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT) TABELA 12: VREDNOST IN STRUKTURA GIBLJIVIH SREDSTEV PODJETJA S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 (v 000 SIT in v %) TABELA 13: HITROST OBRAČANJA OSNOVNIH SREDSTEV, KRATKOROČNIH TERJATEV IN ZALOG PODJETJA S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 TABELA 14: IZRAČUN PRODUKTIVNOTI PODJETJA S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 TABELA 15: IZRAČUN EKONOMIČNOSTI PODJETJA S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 TABELA 16: IZRAČUN RENTABILNOSTI (DONOSNOSTI) PODJETJA S&V d.n.o v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 TABELA 17: IZRAČUN KOLIČNIKOV STATIČNE LIKVIDNOSTI PODJETJA S&V na dan 31.12. v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002

55

PRILOGE

56

PRILOGE Priloga 1: Podatki iz bilance uspeha podjetja S&V v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 v tekočih cenah in stalnih cenah iz leta 2002 (v 000 SIT)

1998 1999 2000 2001 2002SREDSTVA TC I SC T. C. I S.C. T.C. I S.C T.C. I S.C. SC

čisti prihodki od prodaje

6492 138,9 9017 7202 130,3 9384 8237 117,5 9878 8892 107,4 9950 10644

prihodki od prodaje na domačem trgu

6492 138,9 9017 7202 130,3 9384 8237 117,5 9878 8892 107,4 9950 10644

prihodki od prodaje na tujem trgu

sprememba vrednost zalog

vred. usreds. la. pr. in stor.

Drugi p. prih. Kosmati donos iz posl.

6492 138,9 9017 7202 130,3 9384 8237 117,5 9878 8892 107,4 9950 10644

stroški blaga, mat in storitev

4953 138,9 6880 5845 130,3 7616 6164 117,5 7243 8607 107,4 9244 9210

NV prodanega blaga

2937 138,9 4079 4665 130,3 6. 78 2159 117,5 2537 5581 107,4 5994 6433

str. materiala 598 138,9 831 176 130,3 229 285 117,5 335 1244 107,4 1336 623 str. storitev 1418 138,9 1970 1004 130,3 1308 3720 117,5 4371 1782 107,4 1913 2154 stroški dela 934 138,9 1297 998 130,3 1300 1277 117,5 1500 1386 107,4 1489 1635 stroški plač 727 138,9 1010 861 130,3 1122 959 117,5 1127 1061 107,4 1140 1311 str.soc.in pokojn. zavar.

116 138,9 161 137 130,3 179 162 117,5 190 169 107,4 182 211

drugi str. dela 91 138,9 126 156 117,5 183 156 107,4 167 113 amortizacija 274 138,9 381 89 130,3 116 193 117,5 227 1139 107,4 1223 1336 odpisi obr. sr. 274 138,9 381 89 130,3 116 193 117,5 227 1139 107,4 1223 1336 rezervacije drugi poslovni odhodki

119 138,9 165 14 130,3 18 100 117,5 118 58 107,4 62 50

Dobiček (izguba) iz poslovanja

213 138,9 296 256 130,3 334 503 117,5 591 -2298 107,4 -2468 -1587

prih. od financ 142 107,4 153 1197 odpisi fin.nal. -str.obresti in drugi odh. iz financ.

88 138,9 122 216 117,5 253 461 107,4 495 682

Dobiček (izguba) iz rednega delov

125 138,9 174 256 130,3 334 287 117,5 337 -2617 107,4 -2811 -1072

izredni prih 84 138,9 117 750 107,4 809 1536 izredni odh. 16 138,9 22 132 117,5 155 81 107,4 87 =Celotni dob. (izguba)

193 138,9 268 256 130,3 334 155 117,5 183 -1948 107,4 -2092 464

davek iz dob 65 107,4 70 Čisti dobiček (izguba)

193

138,9 268 256 130,3 334 155 117,5 183 -2013 107,4 -2162 464

Vir: Bilanca uspeha podjetja S&V za leto 1998, 2000, 2001 in 2002

57

Priloga 2: Podatki iz bilanc stanja podjetja S&V na dan 31.12 v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 v tekočih cenah in stalnih cenah iz leta 2002

1998 1999 2000 2001 2002SREDSTVA TC I SC T. C. I S.C. T.C. I S.C T.C. I S.C. SC

A. Stalna sredstva

338 138,8 469 533 127,6 680 2.941 115,3 3.391 2563 107,8 2763 1430

neopredmetendolg.sredstva

opredm. OS 338 138,8 469 533 127,6 680 2.941 115,3 3.391 2563 107,8 2763 1430 nepremičnine oprema in druga OS

338 138,8 469 533 127,6 680 2.941 115,3 3.391 1430

dolgoročne fin.naložbe

popravek kapitala

B.Gibljiva sredstva

2.260 138,8 3.137 618 127,6 789 1.527 115,3 1.761 1658 107,8 1787 4342

zaloge 298 138,8 414 192 127,6 245 1.349 115,3 1.555 1207 107,8 1301 2349 material nedokončana proizvodnja

proizvodi Blago 298 138,8 414 192 127,6 245 1.349 115,3 1.555

dolg. terjatve iz poslovanja

kratk. terjatve iz poslovanja

514 138,8 713 302 127,6 385 150 115,3 173 627

Kratk.finančne kaložbe

denarna sred. 294 138,8 408 124 127,6 158 28 115,3 32 451 107,8 486 1366 AČR 1.154 138,8 1.601 AKTIVA 2.598 138,8 3.606 1.151 127,6 1.469 4.468 115,3 5.152 4221 107,8 4550 5772 kapital 193 138,8 268 317 127,6 405 604 115,3 696 -1409 107,8 -1519 -945 osn. kapital rezerve preneseni čisti dobiček

193 127,6 246 317 115,3 366 604 107,8 651 -1409

rev. popravek kapitala

Nerazdeljen čisti dobiček

193 138,8 268 124 127,6 158 287 115,3 331 -2013 107,8 -2170 464

dolgor. reze. dolg. obvez. kratk. obvez. 2.405 138,8 3.338 834 127,6 1.064 3.864 115,3 4.455 kratk. obve. iz financiranja

2.350 138,8 3.262 834 127,6 1.064 3.752 115,3 4.326 5630 107,8 6069 6717

kratk. obvez. iz poslovanja

55 138,8 76 112 115,3 129

PČR PASIVA 2.598 138,8 3.606 1.151 127,6 1.469 1.151 115,3 1.327 4221 107,8 4550 5772 Vir: Bilance stanja podjetja S&V na dan 31.12 v letih 1998, 1999, 2000, 2002

58