Upload
others
View
15
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija
Rok Murko
ANALIZA PODPORNEGA ZIDU NA REGIONALNI CESTIV KRAJU DESTRNIK
Projektna naloga
Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
Maribor, september 2014
I
Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
ANALIZA PODPORNEGA ZIDU NA REGIONALNI CESTI V KRAJU DESTRNIK
Študent: Rok MURKO
Študijski program: univerzitetni,gradbeništvo
Mentor: doc. dr. Borut Macuh, univ. dipl. inž. grad.
Maribor, september 2014
II
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, dr. Borutu Macuhu, za
pomoč in vodenje pri izdelavi projektne naloge.
Posebna zahvala gre tudi sodelavcem podjetja
Projekta Inženiring iz Ptuja.
Iskrena zahvala velja mojim najbližjim, ki so mi
omogočili študij.
III
ANALIZA PODPORNEGA ZIDU NA REGIONALNI CESTI V KRAJU DESTRNIK
Ključne besede: geotehnika, projektiranje, mejno stanje nosilnosti, mejno stanje uporabnosti; Evrokod
Povzetek
V projektni nalogi je izvedena zasnova in analiza armirano-betonskega podpornega
zidu na trasi regionalne ceste R3-739/6219 v kraju Destrnik. Pričujoče delo obsega
analizo vplivov in odporovna podporni zid med gradnjo in v eksploatacijski dobiter
dimenzioniranje zidu v skladu s SIST EN – Evrokod, evropskimi standardi za
projektiranje gradbenih konstrukcij.
IV
ANALYSIS OF RETAINING WALL ON REGIONAL ROAD IN DESTRNIK
Key words: geotechnics, design, ultimate limit state, serviceability limit state, Eurocode
Abstract
The project work contains design and analysis of retaining wall on reginal road in town
Destrnik. The entire work covers analysis of influences and resistances on retaining wall
during construction works and exploatation. Structural and geotechnical design is
performed in accordance with EN – Eurocode, European standards.
V
VSEBINA
1 UVOD ...................................................................................................................... 1
2 OSNOVE IZVEDBE SANACIJE ......................................................................... 2
2.1 OBSTOJEČE STANJE OBRAVNAVANEGA PODPORNEGA ZIDU ............................... 2
2.2 GEOLOŠKO – GEOMEHANSKE ZNAČILNOSTI TAL NA OBMOČJU IZVEDBE............. 2
3 VPLIVI NA KONSTRUKCIJO ............................................................................ 4
3.1 ZEMELJSKI PRITISKI ........................................................................................... 4
3.1.1 Mirni zemeljski pritisk .................................................................................. 5
3.1.2 Aktivni zemeljski pritisk ................................................................................ 5
3.1.3 Pasivni zemeljski pritisk ............................................................................... 6
3.1.4 Zemeljski pritisk po SIST EN 1997-1 ............................................................ 6
3.2 PROMETNA OBTEŽBA ......................................................................................... 7
3.2.1 Vrednost obtežbe .......................................................................................... 7
3.2.2 Vertikalne napetosti zaradi obtežbe prometa ............................................... 7
3.2.3 Horizontalne napetosti zaradi prometne obtežbe ......................................... 8
4 IZRAČUN PODPORNEGA ZIDU PO SIST EN 1997-1 .................................. 10
4.1 GEOMEHANSKI MODEL .................................................................................... 10
4.2 IZRAČUN PO MEJNEM STANJU NOSILNOSTI – MSN ........................................... 11
4.2.1 Projektne vrednosti parametrov zemljin .................................................... 11
4.2.2 Rezultanta aktivnega oz. pasivnega zemeljskega pritiska .......................... 11
4.2.3 Vpliv prometne obtežbe .............................................................................. 12
4.2.4 Lastna teža konstrukcije in zemljine ........................................................... 15
4.2.5 Preveritev na zdrs ....................................................................................... 15
4.2.6 Lega in naklon rezultante ........................................................................... 18
4.2.7 Nosilnost temeljnih tal ................................................................................ 19
4.3 DOLOČITEV NOTRANJIH STATIČNIH KOLIČIN – NSK ........................................ 21
4.3.1 NSK v prerezu 1-1 ...................................................................................... 21
4.3.2 NSK v prerezu 2-2 ...................................................................................... 24
4.3.3 NSK v prerezu 3-3 ...................................................................................... 27
5 DIMENZIONIRANJE PODPORNEGA ZIDU PO SIST EN 1992-1 .............. 31
VI
5.1 MATERIAL ....................................................................................................... 31
5.2 KROVNI (ZAŠČITNI) SLOJ ................................................................................. 31
5.3 STATIČNI SISTEM ............................................................................................. 32
5.4 DOLOČITEV USTREZNE ARMATURE V PREREZU 1-1 .......................................... 33
5.4.1 Statična višina d ......................................................................................... 33
5.4.2 Dimenzioniranje na upogib ........................................................................ 33
5.4.3 Dimenzioniranje na prečno silo po SIST EN 1992-1 ................................. 34
5.4.4 Detajliranje armature ................................................................................. 35
5.5 DOLOČITEV USTREZNE ARMATURE V PREREZU 2-2 .......................................... 37
5.5.1 Statična višina ............................................................................................ 37
5.5.2 Dimenzioniranje na upogib ........................................................................ 37
5.5.3 Dimenzioniranje na prečno silo po SIST EN 1992-1 ................................. 38
5.5.4 Detajliranje armature ................................................................................. 39
5.6 DOLOČITEV USTREZNE ARMATURE V PREREZU 3-3 .......................................... 40
5.6.1 Statična višina ............................................................................................ 40
5.6.2 Dimenzioniranje na upogib ........................................................................ 40
5.6.3 Dimenzioniranje na prečno silo po SIST EN 1992-1 ................................. 41
5.6.4 Detajliranje armature ................................................................................. 42
6 KONTROLA POMIKOV PODPORNE KONSTRUKCIJE: .......................... 43
6.1 HORIZONTALNI POMIK ..................................................................................... 43
6.1.1 Togi zasuk ................................................................................................... 43
6.1.2 Deformacije armirano-betonske konstrukcije ............................................ 44
6.2 POSEDKI ....................................................................................................... 46
7 SKLEP ................................................................................................................... 47
8 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................... 48
9 PRILOGE .............................................................................................................. 49
9.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 49
9.2 SEZNAM TABEL ................................................................................................ 49
9.3 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 50
9.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 50
9.5 ARMATURNI NAČRT PODPORNEGA ZIDU .......................................................... 50
VII
UPORABLJENI SIMBOLI
… Strižnikot
… kohezija
… prostorninskatežazemljine
… modulelastičnosti
… koeficientzemeljskegapritiska
… naklon kritične porušnice
…masa
… prometna obtežba
… napetost
… rezultantazemeljskegapritiska
… lastnateža
… projektnaprečnasila
… projektnaosnasila
… projektniupogibnimoment
… projektniodpor
… površina
… posedek
VIII
UPORABLJENE KRATICE
PP – PROJEKTNI PRISTOP
MSN – MEJNO STANJE NOSILNOSTI
MSU – MEJNO STANJE UPORABNOSTI
NSK – NOTRANJE STATIČNE KOLIČINE
SIST EN 1990 – EVROKOD – OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ
SIST EN 1992-1 – EVROKOD 2: PROJEKTIRANJE BETOSNKIH KONSTRUKCIJ – 1-1 DEL:
PRAVILA ZA STAVBE
SIST EN 1997-1 – EVROKOD 7: GEOTEHNIČNO PROJEKTIRANJE – 1 DEL: SPLOŠNA
PRAVILA
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 1
1 UVOD1
Projektno delo diplomskega izpita obravnava sanacijo dotrajanega podpornega zidu na
cesti R3-739/6219 v kraju Destrnik, v istoimenski občini. Cilj projektnega dela je dokaz
mejnih stanj nosilnosti in uporabnosti in ustrezno dimenzioniranje podpornega zidu. Opisu
obstoječega stanja in pogojev izvedbe podporne zidu bo sledil opis analize vplivov na
podporno konstrukcijo s kratkim teoretičnim povzetkom posameznega vpliva. Izbrana
geometrija podpornega zidu se bo kasneje preverila po SIST EN 1997-1 po mejnem stanju
nosilnost, kjer bomo dokazali dovolj velik odpor temeljnih tal in konstrukcije kot celote.
Notranje statične količine bomo določili za obe mejni stanji in nato izbrali večje za
kasnejšo dimenzioniranje po SIST EN 1992-1, kjer bomo določili potrebno armaturo in
izvedli tudi detajliranje armature. Na koncu bomo analitično in s programskim orodjem
Tower 6 določili pomike konstrukcije.
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 2
2 OSNOVE IZVEDBE SANACIJE
2.1 Obstoječe stanje obravnavanega podpornega zidu
Projekt sanacije obravnava zamenjavo obstoječe konstrukcije z novim podpornim zidom.
Podporni zid se prilagodi cesti, katero podpira. Višina zidu linearno pada skladno s padcem
ceste. Na višji strani je višina podpiranja (višinska razlika med površjem na zgornji in
spodnji strani) , na spodnji pa . Dolžina zidu je . Naklon zidu je
2.5%. Obtežba na cesti ustreza težkemu mednarodnemu prometu. Obstoječe stanje
prikazuje naslednja slika:
Slika 2.1: Obstoječe stanje podpornega zidu
2.2 Geološko – geomehanske značilnosti tal na območju izvedbe [9]
Povzeto po: Geotehnično poročilo številka geo/p-29/2011, Božidar Janžekovič s.p.
Mikrolokacija objekta se nahaja na gričevnatem območju Slovenskih goric, katero
uvrščamo v geotektonsko enoto panonskega bazena.
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 3
Širše območje Slovenskih goric gradijo neogeni sedimenti, ki jih prekrivajo kvartarni
sedimenti. Med miocenske sklade uvrščamo helvetijski konglomerat, kateremu sledita
peščenjak in peščen lapor. Na helvetijskih plasteh ležijo tortonijske plasti, katere tvorijo
prod, konglomerat, pesek in lapor. V sarmatijskih plasteh, ki leže na tortonijskih, so
zastopani prod, pesek in peščen lapor.
Jugovzhodno območje Slovenskih goric gradijo pliocenski sedimenti, ki so nekoliko bolj
debelozrnati kot miocenski skladi. Zastopana sta prod in pesek, ki sta dominantna
pliocenska sedimenta, pojavljajo se tudi gline in glinast lapor. Prod je ponekod rahlo sprijet
v konglomerat. Za pliocenske plasti sta značilna navzkrižna in valovita plastovitost, zato
imajo pogosto lečast izgled.
Geomehanske karakteristike tal v območju izvedbe zidu so naslednje:
Prodno peščeno meljne zemljine GC/GP (AC klasifikacija)
Strižni kot
Kohezija
Prostorninska teža
Modul elastičnosti tal
Temelj zidu bo izveden na tleh z naslednjimi geomehanskimi karakteristikami:
Prodno peščene zemljine GP (AC klasifikacija)
Strižni kot
Kohezija
Prostorninska teža
Modul elastičnosti tal
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 4
3 VPLIVI NA KONSTRUKCIJO
V eksploatacijski dobi podporne konstrukcije se pojavi več vplivov na samo konstrukcijo,
ki jih moramo preveriti v skladu s standardi. V projektnem delu ne bomo upoštevali vpliva
seizmičnih sil, zanemarili pa bomo temperaturni vpliv. Prav tako bomo zanemarili
hidrostatični in hidrodinamični vpliv na podporni zid zaradi naslednjih dejstev:
• v skladu z geomehanskim poročilom na obravnavani globini tal ni zaznati
prisotnosti talne vode
• v zaledju je poskrbljeno za dobro odvodnjavanje padavinskih vod, zato ne bo prišlo
do strujanja vode in posledičnih hidrodinamičnih sil
• na zaledni strani podpornega zidu bo izvedena drenaža, kot je prikazano v prilogi.
Drenaža nam preprečuje nabiranje talne vode za zidom in pojavitev pornih tlakov
Ostale vplive smo upoštevali in jih tudi definirali.
3.1 Zemeljski pritiski
Zemeljski pritisk je horizontalna komponenta napetosti v poljubni točki polprostora, ki je
posledica vpliva višje ležeče zemljine. V splošnem je odvisen od višine zemljine,
prostorninske teže in koeficienta zemeljskega pritiska. Zemeljski pritisk se spreminja
skladno s premiki zemljine v tleh. Delež zemeljskega pritiska podaja koeficient
zemeljskega pritiska, ki se za različne primere spreminja. [8]
Spodnji graf prikazuje, kako se koeficient zemeljskega pritiska spreminja skladno s
premiki zemljine v tleh:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 5
Slika 3.1: Funkcijski odnos koeficienta zemeljskega pritiska od pomika [7]
Zemeljski pritisk je v splošnem različen od več faktorjev [3]:
• fizikalnih lastnosti zemljine ( )
• interakcije (kontakt) med površino podporne konstrukcije in zemljino( )
• višine podpiranja zaledne zemljine ( )
• nagnjenosti zidu na zaledni strani ( )
• nagnjenosti zalednega pobočja ( )
• dodatne obtežbe v zaledju podporne konstrukcije ( )
3.1.1 Mirni zemeljski pritisk [7]
Mirni zemeljski pritisk je tisto stanje v tleh, kjer se zemljina ne premika. Po navadi je
takšno napetostno stanje prisotno pred gradbenim posegom. Teoretično bi se tudi zgodil ob
podporni konstrukciji, ki je izjemno toga in praktično nima deformabilnosti. Obstaja več
definicij za izračun mirnega zemeljskega pritiska. Podajmo tega, ki ga je leta 1948
predlagal Jaky, uporablja pa se za normalno konsolidirane zemljine, kakršna je tudi naša:
(3.1)
3.1.2 Aktivni zemeljski pritisk [7]
Aktivni zemeljski pritisk se aktivira, kadar se stena zaradi svoje elastičnosti odmika od
zemljine. Pri tem premiku, se v zaledju konstrukcije razvije telo, ki drsi proti konstrukciji.
Telo omejujejo konstrukcija, površje in pripadajoča porušna ploskev. Ob premikih, se v
drsni ploski aktivira strižna trdnost, ki zmanjšuje horizontalno napetost v zemljini. Odklon
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 6
od horizontale, oziroma naklon kritične porušnice, ima v našem primeru enostavno obliko,
saj je zid navpičen, zaledje vodoravno in ni trenja med zidom in zemljino:
(3.2)
Koeficient aktivnega zemeljskega pritiska doseže minimalno vrednost takrat, ko se v
porušni drsini izčrpa vsa razpoložljiva strižna trdnost. Izraz se v našem specialnem primeru
poenostavi v:
(3.3)
3.1.3 Pasivni zemeljski pritisk [7]
Pasivni pritisk se aktivira, kadar se stena pomika k zemljini. V primeru podpornih zidov se
aktivni pritisk aktivira na zaledni strani, pasivni pa na nogi temelja. Pasivni zemeljski
pritisk se aktivira, kadar se izčrpa vsa strižna trdnost na osnovi temelja in se temelj
translacijsko premakne. Ko pride do zdrsa konstrukcije, se v zemljini spet razvije telo, ki
se drsi pred konstrukcijo navzgor. V primeru primika konstrukcije k zemljini, se v porušni
ploskvi aktivira strižna sila, ki poveča zemeljske pritiske. Pripadajoča kritična porušnica
ima obliko:
(3.4)
Koeficient doseže maksimalno vrednost, kadar se izčrpa vsa strižna trdnost na drsni
ploskvi, zapiše pa se:
(3.5)
3.1.4 Zemeljski pritisk po SIST EN 1997-1 [6]
SIST EN 1997-1 priporoča izračun aktivnega in pasivnega zemeljskega pritiska in
pripadajočih kritičnih porušnic po naslednji enačbi:
(3.6)
(3.7)
Kjer so:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 7
… naklon zidu
… naklon zalednega pobočja
… kot notranjega trenja med konstrukcijo in zemljino na aktivni oz. pasivni strani
Za naš primer se enačbe po Evrokodu poenostavijo v zgoraj napisane enačbe.
Vpliv dodatne obtežbe na vrhu zidu q bomo analizirali v naslednjem podpoglavju.
3.2 Prometna obtežba [2]
3.2.1 Vrednost obtežbe
Na podporni zid deluje prometna obtežba – težki mednarodni promet. Za izračun vplivov
upoštevamo DIN 1072, ki predvideva 60 tonski tovornjak, dimenzij:
(3.8)
Slika 3.2: Obtežba SLW60
Izračunan vpliv bomo upoštevali kot pasovno obtežbo na vrhu zidu.
Za določitev vpliva prometa na podporni zid bomo uporabili Boussinesqove enačbe, ki
temeljijo na teoriji elastičnosti. Teorija elastičnosti temelji na predpostavki, da je razmerje
med deformacijami in napetostmi konstanto. [8]
3.2.2 Vertikalne napetosti zaradi obtežbe prometa
Za določitev vertikalnih napetosti zaradi prometne obtežbe bomo uporabili Boussinesqovo
enačbo za izračun dodatnih napetosti zaradi enakomerne pasovne obtežbe:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 8
Slika 3.3: Vertikalne napetosti po Boussinesqu
(3.9)
3.2.3 Horizontalne napetosti zaradi prometne obtežbe
Za določitev horizontalnih tlakov na podporni zid uporabimo enačbo, ki jo je leta 1962
objavil Teng, temelji pa na z eksperimenti modificirani Boussinesqovi metodi:
Slika 3.4: Horizontalne napetosti po Tengu
(3.10)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 9
Pri tem so:
… obtežba [kPa]
… vertikalna napetost zaradi q [kPa]
… horizontalna napetost zaradi q [kPa]
… kota [rad]
Rezultati po zgornjih enačbah nam dajo napetost v poljubni točki polprostora.
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 10
4 IZRAČUN PODPORNEGA ZIDU PO SIST EN 1997-1 [1],[4],[6]
4.1 Geomehanski model
Glede na predvidene obtežbe, ki bodo delovale v času eksploatacijske dobe podpornega
zidu, geološke sestave tal, uporabnosti in ekonomičnosti, se odločimo za konzolni
podporni zid. Konzolni podporni zidovi so vitkejši od težnostnih zidov in se tudi drugače
obnašajo. Praviloma so sestavljeni iz temelja in zidu. Temelj je sestavljen iz noge, ki je
obrnjena na nezasuto stran in pete, ki je obrnjena na zasuto stran. Vse tri elemente (zid,
noga, peta) lahko poenostavljeno računamo kot statični sistem konzole, z eno vpeto
podporo. Na mestu, kjer se elementi združijo, pride do velikega upogibnega momenta, na
katerega ustrezno dimenzioniramo armaturo v natezni coni prereza. Prav tako se pojavi
velika strižna sila, na katero dimenzioniramo strižno armaturo. Izbrana geometrija je
sledeča:
Slika 4.1: Geomehanski model podpornega zidu
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 11
4.2 Izračun po mejnem stanju nosilnosti – MSN
Po mejnem stanju nosilnost bomo podporni zid preverili po projektnem pristopu 2, kjer so
delni količniki uporabljeni na vplivih (A1) in odporih tal (R2).
4.2.1 Projektne vrednosti parametrov zemljin
(4.1)
(4.2)
(4.3)
(4.4)
Kjer je:
… trenje na zamišljeni vertikali nad koncem pete zidu
4.2.2 Rezultanta aktivnega oz. pasivnega zemeljskega pritiska
Koeficient aktivnega oz. pasivnega zemeljskega pritiska bomo izračunali po Rankine-u.
Rankine upošteva naslednje poenostavitve:
• Interakcijska površina med zidom in zaledno zemljino je gladka – ne pojavi se
trenje
• Podprta zemljina je homogena in izotropična
• Kritična porušnica je ravna, z naklonom
(4.5)
(4.6)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 12
Komponenta aktivnega zemeljskega pritiska in oddaljenost od točke A:
Slika 4.2: Razporeditev aktivnega zemeljskega pritiska
(4.7)
(4.8)
Eventuelni pasivni odpor na nogi temelja:
(4.9)
4.2.3 Vpliv prometne obtežbe
Vpliv prometne obtežbe bomo določili s pomočjo zgoraj opisane metode po Boussinesq-u
in Teng-u, pri katerih bomo za obtežbo q uporabili vrednost po DIN-u.
Ker predpostavimo, da je zid gladek, zanemarimo vpliv vertikalnih napetosti na zidu in ga
določimo samo na peti temelja. Pri tem je dodatna vertikalna napetost zaradi obtežbe
prometa:
(4.10)
Koti α in β pa sta:
(4.11)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 13
(4.12)
Tabela 4.1Rezultati, sprogramirani v programskem orodju Excel:
2.3 3.1 -0.22208 0.8604017 16.486 2.9 3.1 -0.03225 0.7843240 13.957 3.5 3.1 0.15991 0.6860171 10.877
Za izračun rezultante vertikalnih napetosti zaradi prometne obtežbe, bomo integrirali
funkcijo, ki jo določajo točke, v katerih smo izračunali posamezne vertikalne napetosti .
Ker ne poznamo eksplicitnega zapisa funkcije, bomo uporabili Simpsonovo pravilo.
Simpsonovo pravilo je metoda za numerično integriranje, je numerični približek
določenega integrala. Napaka pri tem približku je za naš konkreten primer zanemarljiva.
Simpsonovo pravilo pravi:
(4.13)
Tako je skupna sila :
(4.14)
Predpostavimo, da deluje rezultanta na polovici dolžine pete, ročica do točke A je tako:
(4.15)
Horizontalne komponente napetosti zaradi prometne obtežbe na interakcijski površini med
podporno konstrukcijo in zaledno zemljino so:
(4.16)
Koti α in β do globine pete temelja podpornega zidu ( ):
(4.17)
(4.18)
Koti α in β v globini pete temelja podpornega zidu ( ):
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 14
(4.19)
(4.20)
Tabela 4.2Rezultati, sprogramirani v programskem orodju Excel:
0.0 1.5708 0 0 0.5 1.3258 0.6435 24.890 1.0 1.1071 0.82885 26.974 1.0 1.1071 0.82885 26.974 1.5 0.9273 0.84415 22.354 2.0 0.7854 0.80667 17.118 2.0 0.7854 0.80667 17.118
2.55 0.6651 0.74753 12.426 3.1 0.5730 0.68602 9.017 3.1 0.2526 0.86040 4.180 3.5 0.2247 0.77878 3.101 3.9 0.2023 0.71044 2.354
Kot smo že v tabeli nakazali, si razdelimo horizontalne pritiske na po dolžini približno
enake dele, ki jih nato vsakega posebej numerično integriramo po Simpsonovem pravilu:
(4.21)
(4.22)
(4.23)
(4.24)
Prijemališča posameznih rezultant horizontalnih napetosti predpostavimo, da delujejo v
sredini obravnavanega območja integriranja. Ročice do točke A so tako:
Rezultanta bočnih pritiskov in prijemališče rezultante:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 15
(4.25)
(4.26)
4.2.4 Lastna teža konstrukcije in zemljine
Teža temelja in prijemališče sile:
Teža zidu in prijemališče sile:
Teža zemljine nad peto in prijemališče sile:
Teža zemljine nad nogo in prijemališče sile:
Rezultanta lastnih tež in prijemališče rezultante:
(4.27)
4.2.5 Preveritev na zdrs
Po SIST EN 1997-1 mora biti zadoščeno osnovnemu pogoju:
(4.28)
Kjer sta:
… projektni odpor temeljnih tal na zdrs
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 16
… pasivni odpor na nogi temelja
Najprej bomo izračunali odpor brez upoštevanja pasivnega odpora na nogi temelja. Na
osnovi temelja se pojavi sila trenja, ki je produkt normale in koeficienta trenja. Ker imamo
osnovo temelja nagnjeno, bomo najprej razstavili sile na tiste, ki delujejo pravokotno na
osnovo in tiste, ki delujejo horizontalno na osnovo temelja.
Osnova temelja je nagnjena za kot :
(4.30)
Razstavitev sil glede na osnovo temelja:
(4.31)
(4.32)
(4.33)
(4.34)
(4.35)
(4.36)
(4.37)
(4.38)
Kjer so:
… rezultanta zemeljskih pritiskov, ki delujejo vertikalno na osnovo temelja
… rezultanta zemeljskih pritiskov, ki delujejo horizontalno na osnovo temelja
… rezultanta bočnih pritiskov zaradi prometne obtežbe, ki delujejo vertikalno na
osnovo temelja
… rezultanta bočnih pritiskov zaradi prometne obtežbe, ki delujejo horizontalno
na osnovo temelja
… rezultanta vertikalnih pritiskov zaradi prometne obtežbe, ki delujejo vertikalno
na osnovo temelja
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 17
… rezultanta vertikalnih pritiskov zaradi prometne obtežbe, ki delujejo
horizontalno na osnovo temelja
Projektne vrednosti rezultantnih sil glede na osnovo temelja:
(4.39)
(4.40)
(4.41)
(4.42)
V dreniranem stanju, se odpornost na zdrs izračuna po enačbi:
(4.43)
Kjer sta:
… vertikalna projektna sila glede na osnovo temelja
… projektna vrednost količnika trenja
Količnik trenja se določi glede na kasnejšo tehnologijo grajenja podpornega zidu:
; za betonski temelj, izveden na mestu
; gladki montažni temelj
Torej je odpornost na zdrs:
(4.44)
Sila trenja med temeljem in zemljino, ki se pojavi na osnovi temelja, nudi zadostni odpor
na zdrs, zato se ne aktivirajo pasivni pritiski.
(4.45)
(4.46)
Pogoju je zadoščeno!
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 18
4.2.6 Lega in naklon rezultante
Najprej določimo vsoto vseh momentov na točko A:
(4.47)
(4.48)
Oddaljenost prijemališča rezultante od točke A:
(4.49)
Ekscentričnost e:
(4.50)
Jedro prereza j:
(4.51)
Naklon rezultante:
(4.52)
Pogoj pri temeljenju, kadar rezultanta leži izven jedra prereza:
(4.53)
(4.54)
Temeljenje je dopustno!
Ker rezultanta ne deluje v jedru prereza, se v desnem delu kontaktne površine ustvarijo
negativni tlaki – nategi, ki pa v teoriji geomehanike niso dopustni. Zato bomo
prerazporedili kontaktne napetosti tako, da ne bo več negativnih tlakov. V izračunu bomo
upoštevali izključitev natezne cone:
(4.55)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 19
Slika 4.3:Razporeditev kontaktnih tlakov pod osnovo temelja
4.2.7 Nosilnost temeljnih tal
Za dokaz nosilnosti temeljnih tal mora biti izpolnjena naslednja neenakost:
(4.56)
Računska nosilnost temeljnih tal se po SIST EN 1997-1 izračuna po naslednji enačbi:
(4.57)
Kjer so:
… efektivna širina. Efektivna širina temelja se izračuna po enačbi:
(4.58)
… efektivna površina:
(4.59)
… efektivna napetost v globini temelja:
(4.60)
In brezdimenzijski faktorji za:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 20
-nosilnost:
(4.61)
(4.62)
(4.63)
-naklon osnove temelja (kjer je α naklon osnove temelja):
(4.64)
(4.65)
-obliko temelja:
(4.66)
(4.67)
(4.68)
-nagib obtežbe zaradi horizontalne sile
(4.69)
(4.70)
(4.71)
(4.72)
Skupni odpor, ki ga nudijo temeljna tla:
(4.72)
(4.73)
(4.74)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 21
Pogoju je zadoščeno! .
4.3 Določitev notranjih statičnih količin – NSK
NSK bomo določili za mejni stanji nosilnosti in uporabnosti. Pri izračunu po MSN bomo
za določitev NSK karakteristične vrednosti pomnožili z delnimi količniki za vplive (A1).
Pri izračunu po MSN pa vplivov ne bomo povečali za delne količnike, vendar bomo
končne NSK pomnožili z varnostnim faktorjem 1.35.
4.3.1 NSK v prerezu 1-1
Slika 4.4: Prerez 1-1
4.3.1.1 Mejno stanje nosilnosti:
Rezultanta aktivnega zemeljskega pritiska in ročica do težišča prereza:
(4.75)
Rezultanta lastne teže konstrukcije in ročica do težišča prereza:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 22
Komponente horizontalnega vpliva prometne obtežbe in ročice do težišča prereza:
Osna sila v prerezu 1-1:
(4.76)
(4.77)
Prečna sila v prerezu 1-1:
(4.78)
(4.79)
Upogibni moment v prerezu 1-1:
(4.80)
(4.81)
(4.82)
4.3.1.2 Mejno stanje uporabnosti:
(4.83)
(4.84)
Osna sila v prerezu 1-1:
(4.85)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 23
(4.86)
Prečna sila v prerezu 1-1:
(4.87)
(4.88)
(4.89)
Upogibni moment v prerezu 1-1:
(4.90)
(4.91)
(4.92)
V prerezu 1-1 bomo dimenzionirali na MSU.
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 24
4.3.2 NSK v prerezu 2-2
Slika 4.5: Prerez 2-2
Lastne teže konstrukcije in zemljine in ročice do težišča prereza:
Mejno stanje nosilnosti:
Vrednost kontaktnega tlaka pod prerezom :
(4.93)
(4.94)
Osna sila v prerezu 2-2:
(4.95)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 25
Prečna sila v prerezu 2-2:
(4.96)
(4.97)
(4.98)
Upogibni moment v prerezu 2-2:
(4.99)
(4.100)
(4.101)
4.3.2.1 Mejno stanje uporabnosti
V izračun vzamemo mirne zemeljske pritiske in drugačne delne količnike, kot pri izračunu
kontaktnih tlakov v MSN, zato se le-ti prerazporedijo.
Moment na točko A in vertikalna sila:
(4.102)
(4.103)
(4.104)
Oddaljenost prijemališča rezultante od točke A:
(4.105)
(4.106)
Ekscentričnost e:
(4.107)
(4.108)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 26
Pogoj pri temeljenju, kadar rezultanta leži izven jedra prereza:
(4.109)
(4.110)
Temeljenje je dopustno!
Kontaktne napetosti se razdelijo po naslednji enačbi:
(4.111)
(4.112)
Napetost znaša:
(4.113)
(4.114)
Osna sila v prerezu 2-2:
(4.115)
Prečna sila v prerezu 2-2:
(4.116)
(4.117)
(4.118)
Upogibni moment v prerezu 2-2:
(4.119)
(4.120)
(4.121)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 27
V prerezu 2-2 bomo dimenzionirali na MSU.
4.3.3 NSK v prerezu 3-3
Slika 4.6: Prerez 3-3
Lastne teže konstrukcije in zemljine in ročice do težišča prereza 3-3:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 28
4.3.3.1 Mejno stanje nosilnosti:
Napetost pod prerezom 3-3 znaša:
(4.122)
(4.123)
Napetosti in zaradi prometne obtežbe znašata:
Rezultanta aktivnega zemeljskega pritiska:
(4.124)
(4.125)
Osna sila v prerezu 3-3:
(4.126)
(4.127)
Prečna sila v prerezu 3-3:
(4.128)
(4.129)
Upogibni moment v prerezu 3-3:
(4.130)
(4.131)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 29
Mejno stanje uporabnosti:
Napetost pod prerezom 3-3 znaša:
(4.132)
(4.133)
Napetosti in zaradi prometne obtežbe znašata:
Rezultanta aktivnega zemeljskega pritiska:
(4.134)
(4.135)
Osna sila v prerezu 3-3:
(4.136)
(4.137)
Prečna sila v prerezu 3-3:
(4.138)
(4.139)
(4.140)
Upogibni moment v prerezu 3-3:
(4.141)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 30
(4.142)
(4.143)
V prerezu 3-3 bomo dimenzionirali na MSU.
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 31
5 DIMENZIONIRANJE PODPORNEGA ZIDU PO SIST EN 1992-1
[4],[5]
5.1 Material
V podporno konstrukcijo bomo vgradili beton kvalitete C 25/30 in jeklo za armiranje S-
500/A. Projektna življenjska doba konstrukcije je 50 let, spada v razred S4.
5.2 Krovni (zaščitni) sloj
Krovni sloj betona je razdalja od površine armature, ki je najbližja betonski površini
(vključno s stremeni, montažnimi palicami in površinsko armaturo), do te betonske
površine. Določi se na naslednji način:
(5.1)
(5.2)
Kjer so:
… najmanjša debelina krovnega sloja glede na zahteve sprijemnosti
… najmanjša debelina krovnega sloja glede na pogoje okolja
… dodatni varnostni sloj
… zmanjšanje debeline krovne plasti pri uporabi nerjavnega jekla
… zmanjšanje debeline krovne plasti pri uporabi dodatne zaščite
Da se zagotovi varen prenos sidrnih sil in ustrezna zgostitev betona, je vrednost
enaka premeru palice. Predvidimo palice Φ20, tako je:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 32
Konstrukcija spada v naslednje razrede izpostavljenosti:
Korozija zaradi karbonatizacije:
Korozija zaradi kloridov:
Zamrzovanje/tajanje
Izberemo najvišjo vrednost izmed posameznih kriterijev.
Po 4.4.1.2(11) dodamo še 5 mm zaradi neravne površine betoniranje oziroma izstopajočega
agregata. Torej je :
Izberemo
Da se upošteva odstopanje, je treba povečati za absolutno vrednost dopustnega
negativnega odstopanja . Vrednost je 10 mm in je podana v nacionalnem
dodatku. Nazivni krovni sloj je tako:
(5.3)
(5.4)
5.3 Statični sistem
Elemente podpornega zidu (zid, noga, peta) bomo analizirali kot konzole s skupnim
vpetjem v stičišču vseh elementov. Krovni sloj je v vseh elementih enak. Ustrezno
upogibno armaturo bomo dimenzionirali na podlagi tabel, strig pa bomo preverili po
enačbah iz SIST EN 1992-1. Dimenzionirali bomo na notranje statične količine, ki smo jih
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 33
določili v prejšnjem poglavju. Detajliranje armature bomo izvedli hkrati z določitvijo
ustrezne armature.
5.4 Določitev ustrezne armature v prerezu 1-1
5.4.1 Statična višina d
Statična višina d je razdalja od tlačenega roba prereza do težišča natezne armature:
(5.5)
(5.6)
Kjer so:
… širina prereza
… zaščitni sloj betona
… premer palic v mreži
… premer natezne armature
5.4.2 Dimenzioniranje na upogib
Dimenzioniranje bomo izvedli s pomočjo tabel. Najprej določimo brezdimenzijski
koeficient :
(5.7)
Kjer so:
… projektni upogibni moment
… projektna osna sila
… razdalja od težišča prereza do natezne armature
… koeficient, ki upošteva dolgotrajne učinke obtežbe in neugodne učinke nanosa
obtežbe na tlačno trdnost betona
… karakteristična tlačna trdnost betona
… varnostni faktor za material
(5.8)
(5.9)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 34
(5.10)
Mehanski koeficient armiranja, odčitan iz tabele:
Potrebna površina armature za prenos nateznih sil v prerezu:
(5.11)
(5.12)
Izberemo palice cm.
Dejanska površina armature je:
(5.13)
5.4.3 Dimenzioniranje na prečno silo po SIST EN 1992-1
Projektna vrednost strižne odpornosti betonskega prereza brez strižne armature je:
(5.14)
Kjer so:
(5.15)
(5.16)
(5.17)
(5.18)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 35
(5.19)
(5.20)
Projektna strižna odpornost prereza brez strižne armature mora biti večja od projektne
prečne sile:
(5.21)
(5.22)
Strižna odpornost prereza je zadostna!
5.4.4 Detajliranje armature
5.4.4.1 Sidranje vzdolžne armature
Armaturne palice morajo biti sidrane tako, da se njihove sile varno prenesejo na beton ter
se preprečita vzdolžno razpokanje in cepljenje elementa.
Mejna sprijemna napetost :
(5.23)
Kjer so :
… koeficient, ki je odvisen od pogojev sidranja
… koeficient, ki je odvisen od premera palice
… projektna vrednost natezne trdnosti betona
(5.24)
Osnovna sidrna dolžina :
(5.25)
(5.26)
Projektna sidrna dolžina :
(5.27)
Pri tem so koeficienti odvisni od oblike palice, krovnega sloja, objetja s
prečno armaturo in objetja s prečnimi tlaki.
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 36
(5.28)
Izbrana sidrna dolžina za palice .
5.4.4.2 Minimalna strižna armatura
Minimalna strižna armatura je določena z izrazom:
(5.29)
Pri čem se minimalna stopnja armiranja s strižno armaturo izračuna:
(5.30)
(5.31)
(5.32)
(5.33)
Za doseganje minimalne strižne armature bomo položili dve mreži:
v tegnjenem delu prereza
v tlačenem delu prereza
(5.34)
(5.35)
(5.36)
Strižna armatura je ustrezna!
Ker smo zaradi zahteve po minimalni strižni armaturi vgradili mrežo Q503 v natezno cono
prereza, lahko povečamo razmak med palicami iz 15 na 20 cm.
5.4.4.3 Vzdolžna armatura
Armatura v vzdolžni smeri mora biti večja od naslednjih dveh vrednosti:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 37
(5.37)
(5.38)
In
(5.39)
(5.40)
Vendar manjša od:
(5.41)
(5.42)
(5.43)
(5.44)
Prerez je ustrezno armiran!
5.5 Določitev ustrezne armature v prerezu 2-2
5.5.1 Statična višina
Statična višina d:
(5.45)
5.5.2 Dimenzioniranje na upogib
Dimenzioniranje bomo izvedli s pomočjo tabel:
Brezdimenzijski koeficient :
(5.46)
Mehanski koeficient armiranja, odčitan iz tabele:
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 38
Potrebna površina armature za prenos nateznih sil v prerezu:
(5.47)
Izberemo mrežo Q503!
Dejanska površina armature je:
5.5.3 Dimenzioniranje na prečno silo po SIST EN 1992-1
Projektna vrednost strižne odpornosti betonskega prereza brez strižne armature je:
(5.48)
Kjer so:
(5.49)
(5.50)
(5.51)
(5.52)
(5.53)
(5.54)
(5.55)
Strižna odpornost prereza ni zadostna!
Potrebna strižna armatura:
(5.56)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 39
(5.57)
(5.58)
Maksimalna strižna odpornost prereza znaša:
(5.59)
(5.60)
(5.61)
(5.62)
Strižna odpornost prereza je zadostna!
Za prevzem striga položimo še eno mrežo Q503 na zgornjo stran temelja. Skupna površina
strižne armature je tako:
(5.63)
(5.64)
Strižna odpornost armiranega prereza je zadostna
5.5.4 Detajliranje armature
5.5.4.1 Strižna armatura
Minimalna strižna armatura je določena z izrazom:
(5.65)
(5.66)
(5.67)
(5.68)
(5.69)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 40
(5.70)
Strižna armatura je ustrezna!
5.5.4.2 Vzdolžna armatura
Kontrola ustrezne vzdolžne armature:
(5.71)
(5.72)
(5.73)
(5.74)
(5.75)
Prerez je ustrezno armiran
5.6 Določitev ustrezne armature v prerezu 3-3
5.6.1 Statična višina
Statična višina d je razdalja od tlačenega roba prereza do težišča natezne armature:
(5.76)
5.6.2 Dimenzioniranje na upogib
Dimenzioniranje bomo izvedli s pomočjo tabel:
Brezdimenzijski koeficient :
(5.77)
(5.78)
(5.79)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 41
Mehanski koeficient armiranja :
Potrebna površina armature za prenos nateznih sil v prerezu:
(5.80
(5.81)
Mreža Q503, ki jo vlečemo iz prereza 2-2 zaradi zahteve po strižni armaturi, zadošča za
prevzem upogibnega momenta v prerezu 3-3.
Dejanska površina armature je:
5.6.3 Dimenzioniranje na prečno silo po SIST EN 1992-1
Projektna vrednost strižne odpornosti betonskega prereza brez strižne armature je:
(5.81)
Kjer so:
(5.82)
(5.83)
(5.84)
(5.85)
(5.86)
(5.87)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 42
(5.88)
(5.89)
Strižna odpornost prereza je zadostna!
5.6.4 Detajliranje armature
5.6.4.1 Strižna armatura
Minimalna strižna armatura je določena z izrazom:
(5.90)
(5.91)
(5.92)
(5.93)
(5.94)
Strižna armatura je ustrezna!
5.6.4.2 Vzdolžna armatura
Kontrola ustrezne vzdolžne armature:
(5.95)
(5.96)
(5.97)
(5.98)
(5.99)
Prerez je ustrezno armiran!
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 43
6 KONTROLA POMIKOV PODPORNE KONSTRUKCIJE:
6.1 Horizontalni pomik
Kontrolirali bomo horizontalni pomik na vrhu zidu. Horizontalni pomik je sestavljen iz
togega zasuka podporne konstrukcije zaradi momenta, ki deluje na osnovo temelja in
deformacije armirano-betonskih konstrukcijskih elementov.
6.1.1 Togi zasuk [2]
Togi zasuk bomo določili analitično:
(6.1)
Kjer so :
… zasuk konstrukcije
… moment, ki deluje na konstrukcijo
… širina konstrukcije
… modul elastičnosti tal
(6.2)
(6.3)
Iz diagrama odčitamo :
6.1.1.1 Mejno stanje nosilnosti:
(6.4)
(6.5)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 44
Pomik na vrhu zaradi togega zasuka znaša:
(6.6)
6.1.1.2 Mejno stanje uporabnosti:
(6.7)
(6.8)
Pomik na vrhu zaradi togega zasuka znaša:
(6.9)
6.1.2 Deformacije armirano-betonske konstrukcije
S programskim orodjem Tower 6 preverimo pomike konstrukcije. Računski model
predstavlja konzola širine 1 m, s spremenljivim prerezom, identičnim našemu:
Slika 6.1:Prikaz računskega modela
Izometrija
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 45
Obtežbe smo modelirali na naslednji
način:
Slika 6.2:Zemeljski pritiski (teža tal) Slika 6.3: Zemeljski pritiski (obtežba prometa)
Slika 6.4: Horizontalni pomik konstrukcije
p=34.38~0.00
Obt. 2: zemeljski_pritiski
p=9
.02~
17.1
2p=
17.1
2~22
.35
p=22
.35~
26.9
7
p=26.97~0.00
Obt. 3: prometna_obt
-1.55
Obt. 4: I+II+III
HORIZONTALNI POMIK Vplivi v gredi: max N1= -0.00 / min N1= -33.00 kN
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 46
Skupni pomik na vrhu tako znaša:
(6.10)
6.2 POSEDKI
Konstrukcija se posede zaradi deformabilnosti temeljnih tal. Posedek določimo analitično
[2]:
(6.11)
(6.12)
(6.13)
Iz diagrama odčitamo :
Posedek je tako:
(6.14)
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 47
7 SKLEP
V projektni nalogi smo izvedli zasnovo in analizo armirano-betonskega podpornega zidu.
Veliko pozornost smo namenili določitvi obtežbe prometa, saj je podporni zid del
regionalne ceste, katera je namenjena težkemu tovornemu prometu.Standardi, ki so
predpisani za uporabo pri nas, ne navajajo smernic za analizo takšnih obtežb zato so bili
uporabljeni nemški predpisi. V analizi niso upoštevani seizmični vplivi in temperaturni
vplivi. V analizi smo dokazali, da izbrana podporna konstrukcija prenese vse upoštevane
vplive.Pomiki in posedki konstrukcije so v skladu s pričakovanji in so pod mejo dovoljenih
vrednosti.
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 48
8 VIRI IN LITERATURA
[1] Macuh, B: Zemeljska dela in temeljenje, tretja izd., Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2011
[2] Macuh, B: Zbirka enačb, diagramov in tabel s področja geotehnike, tretja izd., Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2011
[3] Macuh, B: Mehanika tal, tretja izd., Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2011 [4] SIST EN 1990:2000, Evrokod – Osnove projektiranja [5] SIST EN 1992-1-1:2005, Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij – 1.1 del:
Splošna pravila in pravila za stavbe [6] SIST EN 1997-1:2005, Evrokod 7: Geotehnično projektiranje – 1. del: Splošna
pravila [7] Logar, J: Zemeljski pritiski, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
Dostopno na :<http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-gradiva/Gradiva%20za%20vec%20predmetov/Skripta%20Janko%20Logar/zemeljski%20pritiski.pdf> [5.9.2014]
[8] K. Terzaghi, R.P. Peck: Soilmechanics in engineering practice, John WileyandSons, New York, 1962
[9] Geotehnično poročilo številka geo/p-29/2011, Božidar Janžekovič s.p.
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 49
9 PRILOGE
9.1 Seznam slik
Slika 2.1: Obstoječe stanje podpornega zidu ......................................................................... 2
Slika 3.1: Funkcijski odnos koeficienta zemeljskega pritiska od pomika ............................. 5
Slika 3.2: Obtežba SLW60 .................................................................................................... 7
Slika 3.3: Vertikalne napetosti po Boussinesqu .................................................................... 8
Slika 3.4: Horizontalne napetosti po Tengu .......................................................................... 8
Slika 4.1: Geomehanski model podpornega zidu ................................................................ 10
Slika 4.2: Razporeditev aktivnega zemeljskega pritiska ..................................................... 12
Slika 4.3: Razporeditev kontaktnih tlakov pod osnovo temelja .......................................... 19
Slika 4.4: Prerez 1-1 ............................................................................................................ 21
Slika 4.5: Prerez 2-2 ............................................................................................................ 24
Slika 4.6: Prerez 3-3 ............................................................................................................ 27
Slika 6.1: Prikaz računskega modela ................................................................................... 44
Slika 6.2: Zemeljski pritiski (teža tal) ................................................................................. 45
Slika 6.3: Zemeljski pritiski (obtežba prometa) .................................................................. 45
Slika 6.4: Horizontalni pomik konstrukcije ......................................................................... 45
9.2 Seznam tabel
Tabela 4.1 Rezultati, sprogramirani v programskem orodju Excel: .................................... 13
Tabela 4.2 Rezultati, sprogramirani v programskem orodju Excel: .................................... 14
Analiza podpornega zidu na regionalni cesti v kraju Destrnik Stran 50
9.3 Naslov študenta
Rok Murko
Trnovski Vrh 26 A
2254 Trnovska vas
Tel: 031-754-757
e-pošta: [email protected]
9.4 Kratek življenjepis
Rojen: 25.10.1992, Ptuj
Šolanje: 1999-2007 Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas
2007-2011 Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor
2011- Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru
9.5 Armaturni načrt podpornega zidu