ANALIZA GIBANJA IN KORELACIJE DELNIŠKIH, OBVEZNIŠKIHdiplomskega dela z naslovom Analiza gibanja in korelacije delniških, obvezniških in surovinskih borznih indeksov na svetovnih

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA GIBANJA IN KORELACIJE DELNIŠKIH, OBVEZNIŠKIH

IN SUROVINSKIH BORZNIH INDEKSOV NA SVETOVNIH TRGIH

V OBDOBJU 2002-2012

Ljubljana, september 2012 SIMON MAJC

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisani Simon Majc, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, izjavljam, da sem avtor

diplomskega dela z naslovom Analiza gibanja in korelacije delniških, obvezniških in surovinskih borznih

indeksov na svetovnih trgih v obdobju 2002-2012, pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem dr. Igorjem

Lončarskim.

Izrecno izjavljam, da v skladu z določili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/1995 s

spremembami) dovolim objavo zaključne strokovne naloge/diplomskega dela/specialističnega

dela/magistrskega dela/doktorske disertacije na fakultetnih spletnih straneh.

S svojim podpisom zagotavljam, da

je predloženo besedilo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

je predloženo besedilo jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo

zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem

o poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, citirana

oziroma navedena v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v

Ljubljani, in

o pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti (v pisni ali grafični obliki) uporabljena v

tekstu, in sem to v besedilu tudi jasno zapisal;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih –

kaznivo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/1995 s spremembami);

se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega diplomskega dela dokazano plagiatorstvo lahko

predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom.

V Ljubljani, dne _____________ Podpis avtorja:__________________

i

KAZALO UVOD .................................................................................................................................... 1

1 INDEKSI ............................................................................................................................ 2

1.1 Kaj je borzni indeks ......................................................................................................... 2

1.2 Vrste borznih indeksov .................................................................................................... 2

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH INDEKSOV ........................................................... 4

2.1 Delniški indeksi ............................................................................................................... 4

2.1.1 FTSE 100 Index ........................................................................................................... 4

2.1.2 Standard & Poor 500 .................................................................................................... 5

2.1.3 Nikkei 225 .................................................................................................................... 5

2.1.4 Russell Global Index .................................................................................................... 6

2.2 Obvezniški indeksi .......................................................................................................... 6

2.2.1 RDAX Index ................................................................................................................. 7

2.2.2 Dow Jones Corporate Bond Index ................................................................................ 7

2.2.3 Nikko Bond Performance Index ................................................................................... 8

2.2.4 Barclays Global Aggregate Bond Index ....................................................................... 8

2.3 Surovinski indeksi ........................................................................................................... 9

2.3.1 CX Commodity Index .................................................................................................. 9

2.3.2 Dow Jones UBS Commodity Index ............................................................................. 9

2.3.3 Nikkei-TOCOM Index ............................................................................................... 10

2.3.4 Thomson Reuters-Jefferies CRB index ...................................................................... 10

2.3.5 Surovinski indeksi Svetovne banke ............................................................................ 11

3 ANALIZA GIBANJA BORZNIH INDEKSOV .............................................................. 11

3.1 Obdobje od maja 2002 do maja 2007 ............................................................................ 11



4 KORELACIJA BORZNIH INDEKSOV ......................................................................... 24





SKLEP ................................................................................................................................. 40

ii

LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................... 42

KAZALO TABEL

Tabela 1: Korelacija globalnih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2007 .................. 25

Tabela 2: Korelacija ameriških borznih indeksov od maja 2002 do maja 2007.................. 26

Tabela 3: Korelacija japonskih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2007 .................. 27

Tabela 4: Korelacija evropskih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2007.................. 27


Tabela 6: Korelacija ameriških borznih indeksov od maja 2007 do maja 2009.................. 30

Tabela 7: Korelacija japonskih borznih indeksov od maja 2007 do maja 2009 .................. 30

Tabela 8: Korelacija evropskih borznih indeksov od maja 2007 do maja 2009.................. 31


Tabela 10: Korelacija ameriških borznih indeksov od maja 2009 do maja 2012................ 34

Tabela 11: Korelacija japonskih borznih indeksov od maja 2009 do maja 2012 ................ 34

Tabela 12: Korelacija evropskih borznih indeksov od maja 2009 do maja 2012................ 35

Tabela 13: Korelacija globalnih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2012 ................ 36

Tabela 14: Korelacija ameriških borznih indeksov od maja 2002 do maja 2012................ 37

Tabela 15: Korelacija japonskih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2012 ................ 38

Tabela 16: Korelacija evropskih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2012................ 39

KAZALO SLIK

Slika 1: Donosi delniških indeksov od maja 2002 do maja 2007 ........................................ 13

Slika 2: Donosi obvezniških indeksov od maja 2002 do maja 2007 ................................... 14

Slika 3: Donosi surovinskih indeksov od maja 2002 do maja 2007 .................................... 15







1

UVOD

Od začetka svetovne finančne krize leta 2007 so svetovni borzni indeksi eden osrednjih

indikatorjev, h kateremu vsi stremijo in jih bolj pozorno spremljajo. Pojavljajo se v časopisih,

na internetnih straneh pa lahko celo spremljamo, kako se spreminjajo vsakih nekaj sekund.

Znanje o borznih indeksih je lahko ljudem v veliko pomoč, saj jim razkrije veliko informacij.

Nepoznavalcem pa so to lahko le nerazumljive številke, ki lahko tudi zavedejo.

V diplomski nalogi bom razložil, kaj so borzni indeksi, kakšne vrste borznih indeksov

poznamo in kako si z njimi pomagamo. V nadaljevanju so hkrati z opisi indeksov

predstavljeni tudi nekateri pomembnejši predstavniki. Pomembno vprašanje, ki ga bom

poskušal razložiti je, kako so se borzni indeksi gibali pred oziroma med svetovno finančno in

gospodarsko krizo ter kakšne so bile njihove korelacije. Z diplomsko nalogo želim raziskati in

analizirati medsebojni vpliv borznih indeksov, saj lahko to pomembno vpliva na sestavo

portfelja, ki bi omogočil zmanjšanje vpliva krize ter borznih šokov.

Borzni indeksi predstavljajo hiter pregled dogajanja na trgu, ki se odziva tako na pozitivne,

kot tudi negativne novice, zato tema diplomske naloge hkrati poglablja znanje, ki ga lahko

uporabimo na trgu vrednostnih papirjev. Namen naloge je torej pregledati vrste indeksov,

analizirati njihovo gibanje med krizo in na podlagi tega izpeljati korelacije med njimi ter tako

dobiti informacije, s katerimi bi lahko v krizi zmanjšali tveganje. Cilj raziskave je ugotoviti,

kako borzni indeksi reagirajo na dogajanje na trgu, na krize in na pozitivne ter negativne

signale. Med drugim me zanima, ali krize vplivajo na vse indekse v enaki meri in kateri

indeksi so bili najbolj prizadeti med zadnjo svetovno finančno in gospodarsko krizo.

V prvem delu bom na kratko predstavil teorijo indeksov in razložil, katere borzne indekse

poznamo. Predstavil bom tudi borzne indekse, ki jih bom kasneje uporabil v analizi in so

geografsko locirani v Evropi, ZDA in na Japonskem. Za primerjavo gibanja indeksov bom

uporabil tudi globalne borzne indekse.

V drugem delu bom analiziral gibanje in korelacijo borznih indeksov. Podatke bom črpal s

spletnih strani posameznih borznih indeksov. Večino zgodovinskih vrednosti indeksov bom

pridobil z uradnih spletnih strani borznih indeksov, nekatere pa bom pridobil s komercialnih

finančnih spletnih strani, kot so Yahoo Finance (finance.yahoo.com).

V analizi bom uporabil mesečne donose, na podlagi katerih bom preučil gibanje in korelacijo.

Obdobje, ki ga bom analiziral, bo od maja 2002 do maja 2012, za bazno obdobje pa bom vzel

maj 2002 ter z njim primerjal donose ter uspešnost borznih indeksov. Obdobje bom razdelil

na tri podobdobja, ki bodo predstavljala čas pred, med in po svetovni finančni in gospodarski

krizi. Na podlagi teh podatkov bom razložil, kakšne so bile korelacije med posameznimi

2

obdobji, kakšne so bile korelacije v celotnem obdobju in kakšne so bile korelacije med

indeksi v Evropi, ZDA, na Japonskem in globalno.

1 INDEKSI

1.1 Kaj je borzni indeks

Indeksno število je vrednost, ki predstavlja relativno spremembo spremenljivke med dvema

določenima obdobjema (Dodge, 2008, str. 256).

V statistiki z indeksi razumemo relativna števila, s katerimi za pojav proučevanja primerjamo

dvoje ali več istovrstnih podatkov. Podatki, ki jih primerjamo, morajo biti izraženi v enakih

merskih enotah (Bregar, Ograjenšek & Bavdaž, 2002, str. 58).

Borzni indeks predstavlja tehtano povprečje tečajev določenih vrednostnih papirjev oz. tistega,

s čimer se na borzi trguje. Indeks v celoti prikazuje gibanje cen določenega trga vrednostnih

papirjev oziroma kaže na razvoj tečajev le nekaterih skupin vrednostnih papirjev.

Udeležencem na borzi (ponudnikom in kupcem) tečaji na borzi (cene in indeksi gibanj le-teh)

pomagajo presojati svoje poslovne odločitve, javnosti pa dajejo podatke o trendu oziroma

gibanju trga tistega, s čimer se na borzi trguje (Borzni indeks, 2012).

Glavni namen borznih indeksov je investitorju prikazati celovito sliko, kako se vrednosti in

tečaji vrednostnih papirjev gibljejo na borzi oziroma trgu. Dober borzni indeks bi moral

natančno prikazovati gibanje celotnega trga in različnih portfeljev, kar naj bi se doseglo z

razpršenostjo vrednostnih papirjev – s tem dosežemo neodvisnost od posamezne delnice,

posledično pa izboljšamo tudi njegovo reprezentativnost.

1.2 Vrste borznih indeksov

Različni borzni indeksi podajo uporabnikom različne informacije, zato je zelo pomembno, da

izberemo borzni indeks, ki nam poda informacije, ki jih potrebujemo. Nekdo, ki bo iskal

informacije o trgu v neki državi, bo uporabil drugačen indeks kot nekdo, ki ga bodo zanimale

informacije o posameznem sektorju znotraj države.

Obstaja ogromno različnih borznih indeksov, ki podajajo uporabnikom različne informacije o

trgih. V tem delu naloge bom opisal, kako delimo borzne indekse glede na:

geografsko delitev

3

panožno delitev,

načina tehtanja,

vrste vrednostnih papirjev.

Geografsko lahko indekse delimo na globalne (npr. Nasdaq Composite, MSCI World) in

lokalne oziroma nacionalne (npr. S&P 500, DAX). Globalni indeksi zajemajo vrednostne

papirje s celega sveta oziroma največjih podjetij na svetu in naj bi bili predstavniki gibanja

globalnega gospodarstva. Nacionalni borzni indeksi pa vključujejo delnice podjetij v neki

državi in naj bi bili pokazatelj gibanja gospodarstva te države (Bodie, Kane & Marcus, 2003,

str. 64).

Borzne indekse lahko prav tako delimo glede na panogo, ki jo predstavljajo, oziroma glede na

podjetja iz določene panoge, ki jih zajemajo. Tako so lahko indeksi zelo specifični, na primer

indeks, ki predstavlja zavarovalniški sektor (NASDAQ Insurance) ali pa manj specifični, na

primer indeks, ki izključuje finančni sektor (Market Sector Indices, 2012).

Delitev borznih indeksov lahko temelji tudi na načinu tehtanja oziroma na tipu uteži, ki je

uporabljena za tehtanje indeksa. Po Bodieju, Kaneu in Marcusu (2003, str. 57-64) poznamo

naslednje tipe indeksov:

cenovno obtežene indekse (angl. price-weighted average)

indekse obtežene s tržno vrednostjo (angl. market-value-weighted index)

enakomerno tehtane indekse (angl. equal weighted index).

Primer cenovno tehtanega indeksa je indeks Dow Jones, ki meri donose portfelja, ki vsebuje

po eno delnico vsakega podjetja. Vrednost investicije v vsako podjetje je enako vrednosti

delnice podjetja. Primer indeksa tehtanega s tržno kapitalizacijo je Standard & Poor's

Composite 500 (S&P 500), ki daje večjo težo podjetjem, ki imajo višjo tržno kapitalizacijo.

Primer enakomerno tehtanega indeksa je S&P 500 Equal Weight Index, ki daje vsem

podjetjem v indeksu enako težo, ne glede na višino kapitalizacije (Bodie et al., 2003, str. 57-

64).

Indeksi so lahko deljeni tudi glede na to, kateri tip vrednostnih papirjev predstavljajo. Tako

poznamo (Barclays, 2012, str. 45):

delniške indekse (angl. stock indices),

obvezniške indekse (angl. bond indices),

surovinske indekse (angl. commodity indices),

indeksi obrestnih mer (angl. credit indices),

valutni indeksi (angl. currency indices).

4

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH INDEKSOV

2.1 Delniški indeksi

Delniški indeksi so merilo, ki predstavljajo gibanje delnic določenih podjetij. Z uporabo

delniških indeksov si investitorji pomagajo pri ugotavljanju trendov gibanja delnic. Po vsem

svetu je veliko različnih delniških indeksov, ki lahko zajemajo podjetja z različno visoko

kapitalizacijo in lahko vključujejo velika podjetja angl. large cap), srednja podjetja (angl. mid

cap) ali majhna podjetja (angl. small cap) (Lott & Loosvelt, 2005, str. 20).

Nekateri najbolj spremljani delniški indeksi v ZDA so Dow Jones Averages, NASDAQ, S&P

500. V Evropi so najbolj spremljani FTSE 100, DAX, STOXX 50, CAC 40, v Aziji pa Nikkei

225, Topix, Hang Seng.

V analizo borznih indeksov bom zajel štiri delniške indekse, ki so geografsko opredeljeni na

Evropo, ZDA, Japonsko in globalno. To so:

FTSE 100 Index

Standard & Poor 500

Nikkei 225

Russell Global Index

2.1.1 FTSE 100 Index

FTSE 100 indeks je sestavljen iz 100 največjih podjetij, s katerimi se trguje na Londonski

borzi (angl. London Stock Exchange). Prvič je bil indeks objavljen 3. januarja 1984, bazno

oziroma začetno vrednost 1000 pa ima 30. decembra 1983. FTSE 100 je tehtan s tržno

kapitalizacijo »blue chip« podjetij v Veliki Britaniji (FTSE Group, 2012).

Podjetja, ki so zajeta v indeks, predstavljajo 81 % tržne kapitalizacije londonske borze, kar

znaša približno 1.549 milijard evrov. FTSE 100 je najbolj znan angleški indeks in se ga

velikokrat uporablja za predstavnika gibanja angleškega trga vrednostnih papirjev. Sestavljajo

ga podjetja, kot so HSBC Hidgs (bančni sektor), Vodafone Group (telekomunikacije), BP

(nafta in plin), British American Tobacco (tobačna industrija). Največjih deset podjetij

predstavlja skoraj polovico tržne kapitalizacije indeksa, najbolj zastopan po tržni kapitalizaciji

pa je naftni sektor (FTSE Group, 2012).

5

2.1.2 Standard & Poor 500

Standard & Poor 500 oziroma S&P 500 je ameriški borzni indeks, ki vključuje delnice 500

ameriških vodilnih podjetij. Bazna vrednost je 10 in bazno leto je 1941. Tehtan je izključno s

tržno kapitalizacijo, ki se nahaja v prostem prometu (angl. free-float capitalization-weighted)

javno dostopnih podjetij, ki imajo skupno tržno kapitalizacijo 5,58 trilijonov dolarjev in

pokrivajo 75 % ameriškega delniškega trga. Zaradi obsežnega pokritja delniškega trga je

indeks S&P 500 zelo dober pokazatelj stanja ameriškega trga in ga velikokrat skladi in ostali

investitorji uporabljajo za primerjavo oziroma »benchmarking« (S&P/Dow Jones Indices

LLC, 2012a).

V indeks so vključena podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje (Standard & Poor's Financial

Services LLC, 2012, str. 5-6):

podjetje je locirano v Združenih državah Amerike,

podjetje ima tržno kapitalizacijo nad 4 milijarde dolarjev,

imeti morajo vsaj 50 % javno likvidnost,

štiri zaporedna četrtletja morajo imeti pozitivna poročila o dohodkih,

imeti morajo zadostno likvidnost in primerno ceno,

morajo predstavljati sektor,

vključena so samo podjetja in ne skladi (nepremičninski, ETF itd.).

Indeks S&P 500 vključuje podjetja kot so Apple Inc., Exxon Mobil Corp., Microsoft Corp.,

Chevron Corp., Procter & Gamble itd. Največjih deset podjetij predstavlja 20 % tržne

kapitalizacije indeksa.

2.1.3 Nikkei 225

Nikkei 225 oziroma Nikkei indeks je sestavljen iz 225 japonskih podjetij in je globalno

uporabljen kot predstavnik gibanja japonskega trga. Prvič je bil izračunan 7. septembra 1950,

dnevno pa je indeks izračunan vsakih 15 sekund trgovalnega časa. Indeks je cenovno tehtano

povprečje, izračunano iz 225 delnic, s katerimi se trguje na Tokijski borzi. Vsa podjetja imajo

nominalno vrednost 50 jenov na delnico, kar pomeni, da podražitev katere koli delnice v

enakem deležu vpliva na povprečje. Podjetja v indeksu se ocenjuje enkrat letno, v mesecu

oktobru, in se jih izbira na podlagi likvidnosti in stanja v določenem sektorju. Indeks ne

vključuje ETF skladov, Reit skladov (Nikkei Inc., 2011).

6

V indeks Nikkei 225 so vključena podjetja, kot so Fanuc, Softbank, Kyocera, Canon, Honda

Motor itd. Največji sektor v indeksu predstavlja tehnološki sektor, ki je 30. decembra 2011

predstavljal 44,37 % skupne uteži podjetij. Drugi največji sektor je bil sektor proizvodnje

potrošniškega blaga z 19,51 %, sledijo mu sektor proizvodnje materialov s 17,63 %, sektor

investicijskega blaga z 10,90 %, prevoz in javne gospodarske družbe s 3,95 % in finančni

sektor s 3,64 % (Nikkei Inc., 2011).

2.1.4 Russell Global Index

Russell Global Index je tehtan s tržno kapitalizacijo, ki se prilagaja količini trgovanja z

delnicami. Sestavljen je iz dveh indeksov, in sicer Russell Global Large Cap Index in Russell

Global Small Cap Index. Prvi zajema približno 3000 največjih podjetij na svetu, drugi pa

približno 7000 manjših podjetji. Od skupno 10000 podjetij, ki jih Russell Global Index

zajema, je približno 30 % ameriških, preostala podjetja pa so iz 26 razvitih držav in 39 držav

v razvoju, torej skupno 65 držav. S tem indeks zajema približno 98 % globalnega

investicijskega trga (Russell Investments, 2012b, str. 8-13).

V indeks Russell Global Index so vključena vsa večja podjetja na svetu, kot na primer Apple

Inc., Microsoft Corp., General Electric Co., Nestle SA, AT&T Inc. itd. Najbolj zastopana so

podjetja iz Združenih držav Amerike, z Japonske, iz Velike Britanije, Kanade in Švice.

Največ podjetij je iz finančnega sektorja, sledijo mu potrošne dobrine, tehnološki sektor in

energetski sektor (Russell Investments, 2012a).

2.2 Obvezniški indeksi

Obvezniški indeksi so sestavljeni iz obveznic oziroma vrednostnih papirjev s fiksnimi

izplačilnimi obrestmi. Sestavljeni so lahko iz državnih obveznic, obveznic podjetja, bančnih

obveznic, hipotekarnih obveznic, visoko donosnih obveznic itd. (Fabozzi, 2002, str. 270-271).

Indeksi, sestavljeni iz obveznic, kažejo uporabniku, kako se giblje trg obveznic ter kako si s

tem lahko pomaga pri presoji donosnosti investicij v obveznice oziroma delnice. V diplomski

nalogi bom med drugim raziskal tudi, ali je bila v času gospodarske krize, ko so vrednosti

delnic padale, donosnost obveznic večja ali manjša. V nadaljevanju bom predstavil naslednje

obvezniške indekse:

RDAX Index,

Dow Jones Corporate Bond Index,

Nikko Bond Performance Index,

7

Barclays Global Aggregate Bond Index.

2.2.1 RDAX Index

RDAX Index je indeks podjetniških obveznic na nemškem trgu. Tehtan je s tržno

kapitalizacijo, izračunava pa ga Deutsche Börse Group. Vključuje 120 obveznic podjetij, ki so

vključena v delniški indeks DAX. Obveznice morajo imeti za vključitev v indeks

investicijsko oceno, vsaj eno leto do zapadlosti in nedospel znesek vsaj 500 milijonov evrov.

RDAX ima 31. decembra 1998 bazno oziroma začetno vrednost 100 (Deutsche Börse AG,

2005, str. 5-7).

Indeks RDAX vključuje obveznice bank in podjetji, kot naprimer Deutsche Bank AG,

Daimler AG, Deutsche Telekom, BMW US Capital Llc, Commerzbank AG, Volkswagen.

2.2.2 Dow Jones Corporate Bond Index

Indeks Dow Jones podjetniških obveznic prikazuje gibanje ameriškega trga obveznic s

pomočjo njihove celotne donosnosti, ki jih izdajo ameriška podjetja. Bazno oziroma začetno

vrednost 100 ima 31. decembra 1996. Indeks vključuje 96 obveznic iz finančnega sektorja, iz

gospodarskih javnih družb in industrije. Vse obveznice so enako obtežene (angl. equal-

weighted) in razporejene v razrede dospelosti, ki so 2 leti, 5 let, 10 let in 30 let (CME Group

Index Services LLC, 2012a)

Za vključitev v indeks morajo obveznice izpolnjevati naslednje pogoje (S&P/Dow Jones

Indices LLC, 2012b):

izdane morajo biti v ameriških dolarjih,

izdajatelj ima lahko največ štiri obveznice v indeksu, vendar morajo biti v različnih

razredih dospelosti,

vključene so samo obveznice z opcijo,

obveznice morajo obdržati bonitetno oceno, drugače se jih izključi.

Skupna vrednost obveznic v indeksu je bila 29. junija 2012, 189,83 milijard dolarjev v tržni

kapitalizaciji. Največ so k temu prispevale obveznice iz finančnega sektorja in sicer 78,98

milijard dolarjev. Malo manj so prispevale obveznice iz industrijskega sektorja in sicer 74,30

milijard dolarjev, javne gospodarske družbe pa so prispevale 36,56 milijard dolarjev. (CME

Group Index Services LLC, 2012a)

8

2.2.3 Nikko Bond Performance Index

Nikko Bond Performance Index ali Nikko BPI je japonski indeks obveznic. Prvič je bil

izračunan leta 1988 s strani podjetja Nikko Securities Co. Sestavljen je iz najbolj likvidnih

obveznic na japonskem trgu, tehtan pa je s tržno kapitalizacijo. V indeks so vključene

obveznice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje (Nikko Bond Performance Index, 2012):

so javno objavljene obveznice in imajo obresti,

imajo minimalno eno leto do zapadlosti,

izdana vrednost mora biti višja od milijarde jenov.

2.2.4 Barclays Global Aggregate Bond Index

Barclays sestavljeni globalni obvezniški indeks (Barclays Global Aggregate Bond Index)

izhaja iz propadlega Lehmanovega sestavljenega obvezniškega indeksa (Lehman Aggregate

Bond Index) in kaže gibanje obveznic na globalni ravni. Indeks je bil osnovan leta 1999 in je

tehtan s tržno kapitalizacijo. Zajema zelo širok spekter obveznic, saj je sestavljen iz treh

različnih indeksov, in sicer (Barclays Bank, 2008, str. 34):

ameriški sestavljeni indeks obveznic (U.S. Aggregate Index),

evropski sestavljeni indeks obveznic (Pan-European Aggregate Index),

azijski sestavljeni indeks obveznic (Asian-Pacific Aggregate Index).

Obveznica mora izpolnjevati naslednje pogoje za vključitev v indeks (Barclays Bank, 2008,

str. 35):

obveznica mora biti likvidna v skladu z minimalnimi kriteriji,

mora biti ocenjena vsaj z Baa3/BBB+/BBB- na bonitetnih agencijah Moody’s, S&P in

Fitch,

dospelost obveznice mora biti vsaj še eno leto od datuma ocenjevanja,

valuta trgovanja mora biti prosta za trgovanje in se jo da zavarovati pred tečajnim

tveganjem.

31. oktobra 2008 je bilo v indeks Barclays Global Aggregate Bond vključenih največ

državnih obveznic, in sicer 49 %, sledijo pa podjetniške obveznice s 15,3 %. Največ obveznic

v indeksu je bilo ocenjenih z Aaa in sicer 54,8 %. Sledi ocena Aa s 30,6 %, ocena A z 10,3 %

in ocena Baa s 4,3 % (Barclays Bank, 2008, str. 34).

9

2.3 Surovinski indeksi

Surovinski indeksi predstavljajo gibanje cen surovin in so pokazatelj dogajanja na trgu

surovin. Ranga (2004, str. 32) opredeljuje, da surovinski indeksi ponavadi zajemajo energente,

kovine (industrijske in dragocene), žita, živino, kavo, sladkor itd. Surovinskih indeksov je

manj kot delniških, saj ponavadi zajemajo skoraj vse surovine, s katerimi se trguje na borzah.

Po Rangi (2004, str. 33) so nekateri bolj znani surovinski indeksi Dow Jones UBS, S&P GSCI,

Rogers International Commodity Index in Thomson Reuters/Jefferies CRB Index.

Za svojo analizo bom uporabil naslednje surovinske indekse:

CX Commodity Index,

Dow Jones UBS Commodity Index,

Nikkei-TOCOM Index,

Tokyo Grain Exchange Index,

Thomson Reuters-Jefferies CRB index.

2.3.1 CX Commodity Index

CX Commodity Index je surovinski indeks, ki ga nemška borza Deutsche Börse izračunava od

leta 2006. Indeks vključuje le najbolj likvidne surovine, s katerimi se trguje na nemški borzi,

in je tudi tehtan na podlagi likvidnosti posameznih terminskih pogodb surovin. To pomeni, da

ima surovina, s katero se največ trguje, tudi največji vpliv na gibanje indeksa. Indeks CX

Commodity Index je sestavljen iz petih podindeksov: energija, industrijske kovine, kmetijstvo,

dragocene kovine in živina (Deutsche Börse AG, 2007, str. 5).

2.3.2 Dow Jones UBS Commodity Index

Dow Jones UBS Commodity Index oziroma DJ-UBSCI je surovinski indeks, ki predstavlja

gibanje surovin, s katerimi se trguje na ameriških borzah. Prvič je bil predstavljen 14. julija

1998 in je eden najpomembnejših in najbolj spremljanih surovinskih indeksov. Bazno

vrednost 100 ima 31. decembra 1990. V indeks DJ-UBSCI je vključenih 20 surovin, ki

predstavljajo sektorje energije, industrijskih kovin, živine in kmetijstva. Surovine so tehtane

na podlagi ekonomske pomembnosti in likvidnosti (CME Group Index Services LLC, 2012b)

10

V indeksu DJ-UBSCI so imeli sektorji 31. julija 2012 naslednje uteži: kmetijstvo 34,86 %,

energija 30,20 %, industrijske kovine 17,17 %, dragocene kovine 12,14 % in živina 5,63 %.

Najbolj zastopana surovina v indeksu je bil zemeljski plin z 10,85 %, sledijo pa mu zlato z

9,52 %, soja z 9,46 %, surova nafta z 8,16 % in koruza z 8,14 % (S&P/Dow Jones Indices

LLC, 2012c)

2.3.3 Nikkei-TOCOM Index

Nikkei-TOCOM Index je japonski surovinski indeks, ki predstavlja gibanje surovin, s

katerimi se trguje na Tokijski surovinski borzi (Tokyo Commodity Exchange, Inc.). Indeks je

bil prvič objavljen 24. julija 2006 z bazno vrednostjo 100 in baznim datumom 31. maj 2002.

Nikkei-TOCOM Index je sestavljen iz vseh surovin, s katerimi se trguje na TCE, in je tehtan

na podlagi relativne velikosti denarnega in terminskega trga vsake surovine (Nikkei Inc., 2012,

str. 1-2).

Surovine v indeksu Nikkei-TOCOM so od junija 2012 do maja 2013 tehtane z naslednjimi

utežmi: surova nafta 32,35 %, zlato 27,79 %, bencin 18,94 %, kerozin 8,34 %, platina 6,96 %,

guma 3,91 %, srebro 1,08 % in paladij z 0,63 % (Nikkei-TOCOM Commodity Index, 2012)

2.3.4 Thomson Reuters-Jefferies CRB index

Thomson Reuters-Jefferies CRB indeks je bil ustanovljen leta 1957 in je eden najstarejših in

najbolj spremljanih surovinskih indeksov med vlagatelji. V začetku je bilo v indeks

vključenih 28 surovin in je bil enakomerno tehtan, kar pomeni, da je bila vsaka surovina

zastopana z enako utežjo (Thomson Reuters/Jefferies CRB Fact Sheet, 2012).

Leta 2005, ko je bila deseta revizija indeksa, pa je bil spremenjen način tehtanja, tako da so

uvedli štiri skupine, in sicer: energija, ki je v indeksu zastopana z 39-% utežjo, kmetijstvo, ki

je zastopano z 41-% utežjo, industrijske kovine zastopane s 13-% utežjo in dragocene kovine

zastopane s 7-% utežjo. Z revizijo se je zmanjšalo število surovin v indeksu na 19, med

katerimi so: surova nafta z utežjo 23 %, sledijo kurilno olje (5 %), zemeljski plin (6 %),

RBOB (angl. Reformulated Gasoline Blendstock for Oxygen Blending) bencin (5 %), koruza

(6 %), soja (6 %), aluminij (6 %), baker (6 %), živo govedo (6 %), zlato (6 %), sladkor (5 %),

bombaž (5 %), kava (5 %), pšenica (1 %), nikelj (1 %), pomarančni sok (1 %), srebro (1 %),

pusto svinjsko meso (1 %), kakav (5 %) (Thomson Reuters/Jefferies CRB Fact Sheet, 2012).

11

2.3.5 Surovinski indeksi Svetovne banke

Svetovna banka spremlja gibanje svetovnih surovinskih trgov in objavlja cene za skoraj 70

surovin po vsem svetu. Mesečno izhajajo tudi poročila za pomembnejše spremembe cen in

njihove vzroke. Hkrati objavljajo tudi napovedi za gibanje cen surovin za prihodnjih 10 let

(Commodity Markets, 2012).

V analizo sem zajel tudi surovinske indekse Svetovne banke (angl. World Bank Commodity

Price Indices), in sicer za lažjo primerjavo gibanja surovinskih indeksov s cenami surovin.

Primerjal sem indekse energije, kmetijstva, kovin in materialov in dragocenih kovin. V indeks

energije so zajete tri surovine, in sicer premog (4,7 %), surova nafta (84,6 %) in zemeljski

plin (10,8 %). V indeks kmetijstva je vključenih več sektorjev: hrana (61,7 %), pijača (12,9 %)

in drugi kmetijski materiali (25,4 %), kot na primer les, bombaž, guma, tobak. Indeks kovin in

mineralov vključuje aluminij (26,7 %), baker (38,4 %), železova ruda (18,9 %), svinec

(1,8 %), nikelj (8,1 %), kositer (2,1 %), cink (4,1 %). Indeks dragocenih kovin pa sestavljajo

zlato (77,8 %), srebro (18,9 %) in platina (3,3 %) (Weights Used in the World Bank

Commodity Price Index, 2012).

3 ANALIZA GIBANJA BORZNIH INDEKSOV

Za namen analize gibanja borznih indeksov sem v diplomski nalogi preučeval 10-letno

gibanje indeksov, in sicer od 1. maja 2002 do 1. maja 2012. Daljše obdobje sem vzel zaradi

različnega gibanja indeksov pred svetovno finančno krizo in med njo ter posledično tudi

realnejših rezultatov, kot če bi preučeval samo obdobje med krizo. Kot že omenjeno, sem

analiziral mesečne vrednosti indeksov in mesečne donose indeksov. Pregledal bom nekatere

pomembnejše dogodke, ki so se zgodili v tem obdobju na svetovnih borzah in kako so se na te

dogodke odzvali posamezni indeksi. Tako bom prišel tudi do prvih rezultatov o podobnem

oziroma nasprotnem gibanju delniških, obvezniških in surovinskih indeksov.

Gibanje indeksov in njihovi donosi so odvisni od zelo veliko spremenljivk, ki jih je skoraj

nemogoče predvideti, zato je skoraj nemogoče napovedati, kako se bodo indeksi gibali v

prihodnosti. Pomagati si je mogoče s tehnično analizo indeksov, s katero se preučuje preteklo

gibanje in donose indeksov in na podlagi slednjih skušamo napovedovati prihodnje.

3.1 Obdobje od maja 2002 do maja 2007

Obdobje od maja 2002 do maja 2007 je bilo na finančnih trgih zelo zanimivo in

nepredvidljivo. Po mnenju Murraya (2009) je bilo leto 2002 zaznamovano z več negativnimi

12

napovedmi na finančnih trgih, ki so bili posledica dogodkov v letih 2000 in 2001. Velik vpliv

na negativne donose delniških indeksov so imela internetna podjetja, kot so Amazon, Ebay in

Yahoo, ki so izgubila velik del vrednosti, nekatera pa so tudi propadla, na primer WorldCom

in Pets.com. Internetna podjetja so bila pred letom 2002 glavni razlog za hitro rast delniških

indeksov, posledično so imela tudi velik vpliv na zmanjšanje njihove vrednosti. Na padec

vrednosti delnic je imel znaten vpliv tudi napad na Svetovni trgovinski center (angl. World

Trade Center), ki se je zgodil 11. septembra 2001. Tretji glavni razlog za negativne donose pa

je bilo nezaupanje v finančne trge, ki je bilo posledica škandalov in zavajanja vlagateljev s

strani podjetij, kot so Enron in ostali. Od leta 2003 so se trendi na finančnih trgih spremenili

in dogajanje na borzah je postalo bolj pozitivno. Leta 2003, natančneje 20. marca, se je začela

iraška vojna, kar je pomenilo veliko vlaganje v vojno industrijo in veliko zapravljanje s strani

držav vpletenih v vojno. Obdobje med letoma 2003 in 2007 se je nadaljevalo v tako

imenovanem »bikovskem trendu« (angl. bull trend), kar pomeni, da so se vrednosti indeksov

povečevale. Glavni razlog za veliko rast finančnih trgov je velika rast držav v razvoju (angl.

emerging markets), kot so na primer Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija (BRIC). Kitajska in

Indija sta začeli postajati svetovni finančni velesili, s tem pa se je povečevalo tudi

povpraševanje po surovinah in dvigovalo njihove cene.

Po mnenju Goodharta (2008, str. 332, 342) je bil v tem obdobju pomemben dejavnik rasti

indeksov Fedovo (angl. Federal Reserve System) znižanje obrestne mere. Slednje je bilo v

skladu z ekspanzivno monetarno politiko v Združenih državah Amerike. Z njo so želeli

ponovno zagnati gospodarstvo, prizadeto zaradi poka tehnološkega mehurčka. Rast obrestne

mere je sledila v letih 2005 in 2006, ko se je obrestna mera približala normalni vrednosti.

Posledično so začele padati vrednosti nepremičnin v začetku leta 2007.

Pomemben dejavnik rasti vrednosti indeksov in povečevanja njihovih donosov pa je tudi

kasnejši razlog za začetek svetovne finančne krize. Štiblar (2008, str. 92-94) govori o razlogih

za nastanek hipotekarnega balona, kjer omenja nastanek novih finančnih inštrumentov, kot so

hipotekarne obveznice, zadolžnice in zavarovanja (MBS, CDO in CDF). Trgovanje s krediti z

veliko posredniki je bil pred letom 2007 donosen posel, v katerem so sodelovale tudi

evropske banke in druge finančne inštitucije.

Med spremljanjem celotnega obdobja petih let bi lahko rekli, da so delnice, obveznice in

surovine v povprečju rasle v vrednostih in imele pozitivne donose.

Na spodnjih grafih so prikazani donosi, ki so jih imeli delniški, obvezniški in surovinski

indeksi v obdobju od maja 2002 do maja 2007.

13

Kot je razvidno s Slike 1, so imeli vsi v analizo zajeti delniški indeksi v letu 2002 negativne

donose, med njimi je imel največje negativne donose japonski indeks Nikkei 225, saj so na

najnižji točki znašali -33 % začetne vrednosti maja 2002. Tudi ostali delniški indeksi so imeli

v letu 2002 negativne donose, britanski indeks FTSE 100 je imel na najnižji točki -29 %

začetne vrednosti v maju 2002, najbolje sta se izkazala ameriški indeks S&P 500 z -23 % in

globalni indeks Russell Global Index z -20 % začetne vrednosti v maju 2002. Delniški indeksi

so v letu 2002 izgubili zelo velik delež vrednosti, saj zgoraj omenjene številke predstavljajo

zmanjšanje vrednosti za petino oziroma tretjino. Vendar so z začetkom iraške vojne vsi

delniški indeksi spremenili trend in od takrat naprej beležili pozitivne donose. Od marca 2003

do maja 2003 se je ameriškemu indeksu povečala vrednost za 14 %. Ostali delniški indeksi so

imeli podobne rasti, angleški FTSE 100 je zrasel za 12 %, japonski NIKKEI 225 za 6 % in

globalni Russell Global za 8 %.

Slika 1: Donosi delniških indeksov od maja 2002 do maja 2007

Septembra 2005 je japonski Nikkei 225, v primerjavi z letom 2002, po donosnosti prvič

prehitel ameriški S&P 500. Kot ugotavlja Droke (2011), je bil padec posledica hurikana

Katrina na vzhodni obali Amerike. Poleg velike škode, ki jo je hurikan povzročil prebivalcem

mesta New Orleans, je uničil tudi veliko naftnih in plinskih ploščadi, kemičnih tovarn in

ostalih industrijskih obratov, s čimer je povzročil zmanjšano rast indeksa S&P500. Tako je

imel indeks Nikkei 225 v januarju 2006 142 % začetne vrednosti, S&P 500 je imel 135 %

začetne vrednosti, FTSE 100 113 % začetne vrednosti ter Russell Global 120 % začetne

vrednosti.

Delniški indeksi so z rastjo donosov nadaljevali do konca obdobja. V maju 2007 je imel S&P

500 za 43,4 % večjo vrednost kot v letu 2002, FTSE 100 je imel za 30,2 % večjo vrednost,

-40

-20

0

20

40

60

80

maj.02 maj.03 maj.04 maj.05 maj.06 maj.07

FTSE 100

NIKKEI 225

S&P 500

Russell Global

14

Nikkei 225 je imel za 52 % večjo vrednost in Russell Global je imel za 73,1 % večjo vrednost.

Na sliki 4 je tudi vidno, da so prvo leto vsi delniški indeksi izgubili vsaj 10 %, nato pa so rasli

v povprečju s skoraj 10 % donosi.

V istem obdobju so bili donosi pri obvezniških indeksih drugačni. Kot je razvidno s Slike 2,

so imeli v letu 2002 obravnavani obvezniški indeksi pozitivne donose. Ameriški indeks

podjetniških obveznic Dow Jones Corporate Bond Index (DJ-CBI) je imel v maju 2003 18-%

donose v primerjavi z majem 2002. V istem obdobju je japonski indeks Nikko BPI pridobil le

4 %, globalni indeks Barclays Global Aggregate Bond Index pa 19 %.

Večina obvezniških indeksov je dosegla najvišje donose ravno konec obdobja. DJ-CBI je

pridobil v primerjavi z letom 2002 40,2 %, Barclays Global AGG pa je pridobil 46,4 %

vrednosti. Nemški RDAX je imel najvišjo donosnost v primerjavi z majem 2005 v februarju

2007, ko je pridobil 2,8 % vrednosti, nato pa je v maju 2007 v primerjavi z letom 2002 padel

za 0,8 odstotne točke, torej na vrednost 102.

Slika 2: Donosi obvezniških indeksov od maja 2002 do maja 2007

Surovinski trgi so imeli v obdobju med majem 2002 in majem 2007 povsem drugačno smer

gibanja, saj so z velikim pozitivnim trendom in ogromnimi donosi prednjačili pred delnicami

in obveznicami. Tako velike rasti surovinskih indeksov so bile kot rečeno posledica velikega

povpraševanja po surovinah v državah v razvoju, še posebej na Kitajskem in v Indiji. S tako

velikimi donosi pa so privabile tudi veliko novih špekulativnih investitorjev, ki so v rasti

videli možne hitre zaslužke.

-10

0

10

20

30

40

50


RDAX

Dow Jones

Nikko BPI

Barclays Global AGG

Obrestna mera FED

15

S Slike 3 je razvidno, da je večina surovinskih indeksov od maja 2002 naprej imela pozitivne

donose. Izjema je bil le japonski Nikkei TOCOM, ki je imel v juliju 2002 za 1,5 % manjšo

vrednost kot v maju 2002. Prvi letni donosi, razvidni v Prilogi 1, se pravi v maju 2003, nam

pokažejo, da je imel globalni indeks Thomson Reuters-Jefferies CRB (TRJ CRB) 24-% letno

donosnost, kar je največja donosnost med analiziranimi indeksi v prvem letu analize. V

enakem obdobju je imel japonski surovinski indeks precej manjšo donosnost, saj je pridobil

4 %, ameriški Dow Jones-UBS pa je imel 16-% donose. Tudi indeksi surovin so rasli, vendar

z povprečnimi donosi. Tako sta indeksa energije ter kovin in mineralov pridobila 6 %, indeksa

kmetijstva in dragocenih kovin pa 11 %.

V naslednjih letih so surovinski indeksi strmo rasli. Avgusta 2005 je imela večina indeksov že

podvojeno vrednost, kar pomeni, da so donosi narasli na več kot 100 %. Ameriški DJ-UBS je

imel v tem mesecu 172,4 % vrednosti iz maja 2002, japonski Nikkei TOCOM je imel 226 %

vrednosti iz maja 2002, globalni TRJ CRB je imel 201,6 % vrednosti iz maja 2002. Drugi

indeksi surovin so se do avgusta 2005 odrezali bolje, saj je indeks dragocenih kovin pridobil

41,9 %, indeks kovin in mineralov 93,0 %, indeks energije pa 138,3 %, kar je mogoče

razložiti z velikimi rastmi cen nafte in drugih energentov.

Slika 3: Donosi surovinskih indeksov od maja 2002 do maja 2007

Najvišji donos sta indeksa Nikkei TOCOM (+189,3 %) in TRJ CRB (+134,7 %) dosegla v

maju 2006. Naslednjih nekaj mesecev so donosi indeksov padali, nato pa so se proti koncu

obdobja ponovno dvignili in so obdobje do maja 2007 končali s še vedno visokimi donosi,

DJ-UBS (+100,8 %), Nikkei TOCOM (+178,5 %) in TRJ CRB (+116,4 %). Podobno kot prvi

trije surovinski indeksi je tudi indeks energije dosegel vrh julija 2006 z +172,4 % višjo

-50

0

50

100

150

200

250

300


DJ-UBS

Nikkei TOCOM

CX commodity index

TRJ CRB

Energija

Kmetijstvo

Kovine in minerali

Dragocene kovine

16

vrednostjo kot je začel v maju 2002. Ostali indeksi kmetijstva (+64,6 %), dragocenih kovin

(+130,1 %) ter kovin in mineralov (+278,3 %) pa so dosegli najvišjo vrednost konec obdobja.

V Prilogi 1 je sistematičen pregled letnih donosov, ki so jih analizirani indeksi dosegli v

obdobju od maja 2002 do maja 2007. Posebej velja omeniti razliko med donosi v letu 2002,

kjer lahko vidimo, da so imeli le delniški indeksi negativne donose. V naslednjih letih pa so

vsi indeksi nadaljevali z pozitivnimi donosi, med katerimi so prednjačili delniški indeksi in še

posebej surovinski indeksi. Tako lahko vidimo, da je japonski Nikkei TOCOM pridobil od

maja 2005 do maja 2006 kar 54 % vrednosti, Nikkei 225 pa v istem obdobju 37 % vrednosti

iz leta 2005. V istem letu je imel indeks kovin in mineralov letni donos 81 %.


V letih med 2006 in 2007 so cene nepremičnin na ameriškem trgu že dosegle vrhove, banke

ter ostale finančne institucije pa so že napovedovale prihajajočo finančno krizo. Slednja se je

začela v prvi polovici leta 2007 s pokom »hipotekarnega balona« v ZDA, ki je nastal zaradi

prevelikih cen nepremičnin in prevelikega izdajanja t. i. drugorazrednih kreditov. Hitra rast

cen nepremičnin je bila eden glavnih razlogov za veliko rast borznih indeksov pred letom

2007. Kasneje je postala glavni razlog za začetek svetovne recesije, ki se je po podatkih

Državnega urada za ekonomske raziskave ZDA (angl. NBER - National Bureau of Economic

Research) začela decembra 2007 (National Bureau of Economic Research, 2010, str. 1).

Prvi znaki krize so se razkrili že v drugi polovici leta 2007, ko je angleška banka Northern

Rock znižala napovedi dobička kljub velikim rastem v prejšnjih obdobjih. Kmalu zatem se je

med njenimi komitenti izgubilo zaupanje v banko, kar je povzročilo velik naval na dvig

gotovine z banke. Banka je kmalu zaprosila za pomoč centralno banko, vendar jo je ta

zavrnila. Končalo se je z nacionalizacijo banke 22. februarja 2008 (Bruni & Llewellyn, 2009,

str. 13-15).

V začetku leta 2008 so se nadaljevale posledice krize v bančnem sistemu, saj je ameriška

investicijska banka Bear Stearns objavila, da ima težave z likvidnostjo v dveh »hedge«

skladih. Kmalu za tem so objavili prve izgube. Posredovati sta morala FED (angl. Federal

Reserve System) in banka JP Morgan. FED je preko banke JP Morgan odobril 28-dnevno

posojilo, kar je za Bear Stearns pomenilo kratkoročen odlog težav. Kljub temu je vrednost

banke padala še naprej in tudi nezaupanje vlagateljev ter komitentov se je nadaljevalo. Banka

JP Morgan je zato ponudila odkup delnic banke Bear Stearns po ceni 2 dolarja na delnico, s

čimer se lastniki niso strinjali, šele ko je banka JP Morgan ponudila 10 dolarjev na delnico, so

uspeli z nakupom banke Bear Stearns (Shorter, 2008, str. 3-5).

17

Kot opisuje Mamudi (2008), je septembra 2008 svetovna finančna kriza dosegla nove

razsežnosti, saj se je z bankrotom banke Lehman Brothers zgodil največji bankrot v zgodovini

ZDA. Banka je zaradi nepremičninske krize imela velike izgube, ki so se zaradi nezaupanja

ljudi v bančni sistem samo še kopičile in so na koncu znašale 613 milijard dolarjev. Kljub

pogovorom o prevzemu z Bank of America in britansko banko Barclays je banka Lehmans

Brother razglasila bankrot 15. septembra 2008.

Propad banke Lehman Brothers je poglobil krizo in opozoril, da brez pomoči države finančni

sistem ne bo možno rešiti. Sledila je pomoč nekaterim finančnim ustanovam, ki bi brez nje

propadle. Tako je kongres v oktobru 2008 ustanovil tako imenovani TARP (angl. Troubled

Asset Relief Program), iz katerega naj bi razdelili 700 milijard dolarjev pomoči. V septembru

je tako največja svetovna zavarovalnica AIG dobila 85 milijard dolarjev pomoči. Sledile so

tudi finančne pomoči bankam Citigroup in Bank of America ter avtomobilski industriji, na

primer podjetjema General Motors in Chrysler (Congressional Budget Office, 2012).

Konec leta 2008 se je finančna kriza preselila tudi v Evropo. Najbolj so jo čutili na Islandiji,

kjer so zaradi nezaupanja v bančni sitem in padca vrednosti króne nacionalizirali tri največje

banke v državi in jih s tem rešili pred propadom. Glavni razlog, da banke niso reševali z

posojanjem denarja kot v drugih državah, ampak z nacionalizacijo, je bil v tem, da so bili

dolgovi bank v višini desetkratnika islandskega BDP-ja (Thorhallsson & Kirby, 2011, str. 13-

15).

Junija 2009 je NBER razglasil konec recesije in razglasil ekspanzijo. Po NBER je recesija

trajala 18 mesecev, kar je najdaljša recesija po 2. svetovni vojni. Hkrati je komite razglasil, da

to ne pomeni, da so se ekonomski pogoji izboljšali, ampak da je to začetek okrevanja

(National Bureau of Economic Research, 2010, str. 1)

S Slike 4 je razvidno, da so v obdobju od maja 2007 do maja 2009 vsi delniški indeksi

izgubili začetno vrednost in končali z negativnimi donosi v primerjavi z enakim obdobjem

maja 2002. Maja 2007 so imeli delniški indeksi naslednje donose v primerjavi z majem 2002:

FTSE 100 je imel za 30,2 % višjo vrednost, Nikkei 225 za 52 %, S&P 500 za 43,4 % in

Russell Global za 73,1 %.

Z uradnim začetkom recesije so se donosi za FTSE 100 od decembra 2007 (+27 %) do

januarja 2008 znižali na +15,6 %, za indeks Nikkei 225 iz +30,1 % na +15,5 %, za S&P 500

iz +37,6 % na +29,2 % in Russell Global iz +79,4 % na +77,9 %.

Na vrhuncu krize po septembru 2008 pa so imeli delniški indeksi prvič v analiziranem

obdobju negativne donose, in sicer FTSE 100 (-13,9 %), Nikkei (-27,1 %), S&P 500 (-9,2 %).

18

Le globalni indeks Russell Global je imel pozitivne donose (29,4 %), ki pa so v decembru

2008 prvič postali negativni (-10,9 %). Kot je razvidno s Priloge 2, so imeli delniški indeksi v

obdobju od avgusta 2008 do novembra 2008 najvišje negativne tromesečne donose, in sicer

FTSE 100 (-24 %), Nikkei (-35 %), S&P 500 (-30 %) in Russell Global (-31 %).


Vsi analizirani delniški indeksi so imeli konec obdobja negativne donose v primerjavi z

majem 2002, in sicer FTSE 100 (-13,1 %), Nikkei (-19,1 %), S&P 500 (-13,9 %) in Russell

Global (-0,8 %). Vendar kot je razvidno s Priloge 2, so analizirani delniški indeksi imeli

najvišje pozitivne tromesečne donose v obdobju od februarja 2009 do maja 2009.

Slika 5 prikazuje donose obvezniških indeksov v obdobju od maja 2007 do maja 2009. Za

razliko od delniških indeksov obvezniški indeksi v tem obdobju niso imeli tako izrazitih

negativnih donosov. Kot je razvidno s slike, so kljub svetovni finančni krizi končali obdobje

na približno istih donosih, kot so jih imeli v začetku obdobja. Padec donosov je zaznati le na

vrhuncu krize po septembru 2008.

Obvezniški indeksi so imeli v maju 2007 v primerjavi z majem 2002 naslednje donose, Dow

Jones Corporate Bond Index (+40,2 %), Nikko BPI (+5,2 %), Barclays Global Aggregate

Bond Index (+46,4 %). RDAX je imel v primerjavi z majem 2005 +2 %. Za primerjavo so

imele grške državne obveznice +4,51 % in italijanske državne obveznice +4,49 %.

Obvezniški indeksi so imeli v maju 2007 v primerjavi z majem 2002 naslednje donose: Dow

Jones Corporate Bond Index (+40,2 %), Nikko BPI (+5,2 %), Barclays Global Aggregate

-60

-40

-20

0

20

40

60

80

100

maj.07 avg.07 nov.07 feb.08 maj.08 avg.08 nov.08 feb.09 maj.09

FTSE 100

NIKKEI 225

S&P 500

Russell Global

19

Bond Index (+46,4 %). RDAX je imel v primerjavi z majem 2005 +2 %. Za primerjavo so

imele grške državne obveznice +4,51 % in italijanske državne obveznice +4,49 %.

Kot je razvidno s Priloge 2, so imeli obvezniški indeksi od avgusta 2008 do novembra 2008

večinoma nizke tromesečne donose med -2 % in +5 %, v omenjenem obdobju pa so donosi

izraziteje padli. Indeks Dow Jones Corporate Bond Index je izgubil -10 %, prav tako RDAX

(-2 %), Barclays Global Aggregate Bond Index (-8 %), le japonski Nikko BPI je imel

pozitivne tromesečne donose (+1 %).


Konec obdobja, maja 2009, pa so imeli v primerjavi z majem 2002 naslednje donose: Dow

Jones Corporate Bond Index +48,2 %, Nikko BPI +9,8 %, Barclays Global Aggregate Bond

Index +60,0 %, RDAX pa je imel v primerjavi z majem 2005 +10,5 %. V maju 2009 se je

dvignila tudi donosnost italijanskih državnih obveznic na +5,22 %, grške državne obveznice

pa so imele +4,42 %.

Slika 6 prikazuje dogajanje na surovinskih trgih v obdobju od maja 2007 do maja 2009.

Večina surovinskih indeksov je začela obdobje z visokimi donosi, ki so v maju 2007 v

primerjavi z majem 2002 znašali: Dow Jones-UBS (+100,8 %), Nikkei TOCOM (+178,5 %),

Thomson Reuters-Jefferies CRB index (+116,4 %). CX commoditiy index pa je imel v

primerjavi z novembrom 2006 negativne donose (-2,0 %). V istem obdobju so imeli visoke

donose tudi indeksi surovin, energetski indeks (+150,1 %), indeks kmetijstva (+64,6 %),

indeks dragocenih kovin (+125,0 %) in indeks kovin in mineralov (+278,3 %).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

RDAX

Dow Jones

Nikko BPI

Barclays Global AGG

Obrestna mera FED

20

Kot je razvidno s Priloge 2, so imeli surovinski indeksi od avgusta 2008 do novembra 2008

večinoma pozitivne trimesečne donose. Izjema je le nemški CX indeks, ki je imel v trimesečju

od maja 2008 do avgusta 2008 izrazite negativne donose (-24 %), ki so bili korekcija izrazitih

pozitivnih donosov v obdobju od novembra 2007 do februarja 2008 (+28 %).


V trimesečju od avgusta 2008 do novembra 2008 so imeli surovinski indeksi visoke negativne

trimesečne donose, in sicer Dow Jones-UBS (-36 %), Nikkei TOCOM (-45 %), Thomson

Reuters-Jefferies CRB index (-36 %), CX commodity index (-12 %). Tudi indeksi surovin so

imeli v tem obdobju negativne donose, energetski indeks (-48 %), indeks kmetijstva (-25 %),

indeks dragocenih kovin (-15 %) ter indeks kovin in mineralov (-49 %).

Kljub visokim negativnim donosom v posameznih trimesečjih so imeli surovinski indeksi

konec obdobja, maja 2009, večinoma pozitivne donose v primerjavi z majem 2002: Dow

Jones-UBS (+38,3 %), Nikkei TOCOM (+104,2 %), Thomson Reuters-Jefferies CRB index

(+66,2 %), le CX commodity index je imel v primerjavi z novembrom 2006 negativne donose

(-32,8 %). Tudi indeksi surovin so večinoma podvojili vrednosti v primerjavi z letom 2002 in

so imeli naslednje donose: energetski indeks (+123,8 %), indeks kmetijstva (+96,4 %), indeks

kovin in mineralov (+100,5 %), le indeks dragocenih kovin je potrojil vrednost z +193,3-%

donosnostjo.

S Priloge 2 je razvidno, da so vsi indeksi v obdobju od maja 2007 do avgusta 2008 imeli tako

pozitivne, kot negativne trimesečne donose, kar pomeni, da so bili finančni trgi v tem obdobju

zelo negotovi.

-100

-50

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

maj.07 sep.07 jan.08 maj.08 sep.08 jan.09 maj.09

DJ-UBS

Nikkei TOCOM

CX commodity index

TRJ CRB

Energija

Kmetijstvo

Kovine in minerali

Dragocene kovine

21

Obdobje z najvišjimi negativnimi donosi je bilo od avgusta 2008 do novembra 2008, ko se je

svetovna finančna kriza poglobila. V tem trimesečju so imeli vsi indeksi negativne trimesečne

donose, razen japonskega obvezniškega indeksa Nikko BPI, ki je pridobil v tem obdobju

+1 %. Najvišje negativne donose so imeli v tem obdobju surovinski indeksi, ki so imeli v

večini okoli -40 %.

V celotnem obdobju od maja 2007 do maja 2009 je imela večina indeksov v povprečju

negativne trimesečne donose. Kot lahko vidimo, so imeli vsi delniški in vsi surovinski indeksi

v povprečju negativne trimesečne donose. V nasprotju pa so imeli vsi obvezniški indeksi v

istem obdobju pozitivne povprečne trimesečne donose, ki so znašali le +1 %.


V maju 2009 se je stanje na ameriških finančnih trgih izboljšalo, saj so finančni paketi, ki jih

je pripravil kongres, ponovno zagnali gospodarstvo. Tudi stanje na borzah se je izboljšalo in

borzni indeksi so se ponovno začeli vzpenjati.

Evropa je bila po letu 2009 v slabšem stanju. Posledice krize iz leta 2007 in 2008 so se

nadaljevale in nezaupanje v bančni sistem ter strah pred nezmožnostjo izplačil prihrankov s

strani bank se je stopnjeval. Stanje so poslabšale tudi nekatere države, ki so razglasile visoke

deficite v plačilnih bilancah in njihovo nezmožnost odplačevanja. Posledično se so se krediti

podražili in obrestne mere za državne obveznice so zelo narasle.

Najbolj prizadete države v Evropi po letu 2008 so bile Grčija, Irska, Portugalska, Italija in

Španija, t. i. države PIIGS (angl. Portugal, Ireland, Italy, Greece, Spain). Problem je nastal,

ker se je po krizi rast gospodarstva v mnogih državah upočasnjevala, države pa so si v

namene zagona gospodarstva izposojale in trošile več denarja. Po Evropski centralni banki

(European central bank, 2012) so imele države članice Evropske unije v povprečju javni dolg

v višini 85,2 % BDP, kar je občutno višje, kot je dogovorjeno z Maastrichtsko pogodbo, ki

zahteva javni dolg manjši od 60 % BDP. Najvišji dolg je imela Grčija, in sicer v višini 145 %

BDP, sledijo Italija s 118,6 % BDP, Belgija s 96,0 % BDP, Portugalska s 93,3 % BPD, Irska z

92,5 % BPD, Nemčija s 83,0 % BDP. Višina proračunskega primanjkljaja je bila na Irskem -

31,2 % BDP, v Grčiji -10,3 % BDP, na Portugalskem -9,8 % BDP, v Španiji -9,3 % BDP in v

Italiji -4,6 % BDP. Z Maastrichtsko pogodbo pa je zahtevano, da je proračunski primanjkljaj

manjši od 3 % BDP (Government Finance in the euro area, 2012).

Reševanje dolžniške krize so se evropske države lotile z mehanizmom EFSM (angl. European

Financial Stabilisation Mechanism), ki je bil ustanovljen maja 2010 in je sestavljen iz EFSM

in EFSF (angl. European Financial Stability Facility). Gre za mehanizem, ki zagotavlja

22

finančno pomoč državam članicam evro območja v obliki posojila ali kreditne linije. EFSM je

trenutno aktiven pri pomoči Irski in Portugalski, katerima je zagotovil približno 48,5 milijard

evrov (Pogosta vprašanja, 2012).

Pomemben korak pri reševanju evropske dolžniške krize je bila tudi finančna pomoč Grčiji, ki

so jo maja 2010 zagotovile države Evropske unije in mednarodni denarni sklad (angl. IMF –

International Monetary Fund) v višini 110 milijard evrov, s pogojem reformiranja grških

javnih financ in gospodarske politike. Sklep o drugi finančni pomoči pa je bil sprejet 14.

marca 2012 in zagotavlja dodatno pomoč grškemu gospodarstvu v višini 39,4 milijarde evrov

(Pomoč Grčiji, 2012).

Maja 2009 so imeli delniški indeksi v primerjavi z majem 2002 še vedno negativne donose.

Vendar pa se je trend iz prejšnjega obdobja obrnil. Kot je razvidno s Slike 7, so delniški

indeksi ponovno začeli pridobivati na vrednosti. Prvi delniški indeks, ki je imel v primerjavi z

majem 2002 pozitivne donose, je bil globalni Russell Global, ki mu je to uspelo v juniju 2009

(+11,5 %). Novembra 2009 sta mu sledila FTSE 100 (+2,1 %) in S&P 500 (+2,7 %), le

japonski Nikkei 225 je imel čez celotno obdobje od maja 2009 do maja 2012 negativne

donose v primerjavi z majem 2002.


V juniju 2010 so se donosi indeksa FTSE 100 (-3,3 %) in S&P 500 (-3,4 %) obarvali rdeče, v

istem mesecu so tudi globalnemu indeksu Russell Global padli donosi s +37,8 % na +22,7 %,

nato pa so se ponovno začeli dvigovati do aprila 2011, ko sta bila na Japonskem potres in

cunami. Po tem dogodku so se donosi ponovno začeli zmanjševati do septembra, ko so

dosegli naslednje donose v primerjavi z majem 2002: FTSE 100 (+0,9 %), S&P 500 (+6,0 %),

Russell Global (+39,1 %) in japonski Nikkei 225 (-26 %).

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

maj.09 maj.10 maj.11 maj.12

FTSE 100

NIKKEI 225

S&P 500

Russell Global

23

Najvišje donose v analiziranem obdobju od maja 2009 do maja 2012 sta imela FTSE 100

(+19,4 %) in Russell Global (+61,5 %) v aprilu 2011 oziroma v maju 2011. S&P 500 pa je

imel najvišje donose (32 %) v marcu 2012. Nikkei 225 je imel najnižje negativne donose (-

5,7 %) v marcu 2010.

Kot je razvidno s Slike 8, so imeli obvezniški indeksi v preučevanem obdobju od maja 2009

do maja 2012 pozitivne donose in trend rasti. Nobeden od obvezniških indeksov pa ni končal

obdobja z nižjo vrednostjo, kot jo je imel na začetku obdobja.

Najvišje vrednosti so imeli obvezniški indeksi konec obdobja, v maju 2012, ko so imeli

naslednje donose v primerjavi z letom 2002: Dow Jones Corporate Bond Index (+111,4 %),

Nikko BPI (+18,1 %), Barclays Global Aggregate Bond Index (+99,5 %). RDAX je imel v

primerjavi z majem 2005 +33,8 % večjo vrednost.


Slika 9 prikazuje gibanje surovinskih indeksov v obdobju od maja 2009 do maja 2012. Vsi

surovinski indeksi so v analiziranem obdobju povečali vrednost. Najvišje donose v primerjavi

z majem 2002 so imeli surovinski indeksi proti koncu analiziranega obdobja: Dow Jones-UBS

(+111,7 %) in Thomson Reuters-Jefferies CRB index (+167,9 %) sta vrh dosegla v maju 2011,

Nikkei TOCOM (234,2 %) je vrh dosegel v aprilu 2012, CX commodity index pa je imel

najvišje donose v primerjavi z novembrom 2006 (+0,2 %) v maju 2012.

Konec obdobja, v maju 2012, so imeli surovinski indeksi naslednje donose v primerjavi z

majem 2002: Dow Jones-UBS (+72,1 %), Nikkei TOCOM (+215,2 %), Thomson Reuters-

0

20

40

60

80

100

120


RDAX

Dow Jones

Nikko BPI

Barclays Global AGG

Obrestna mera FED

24

Jefferies CRB index (+124,1 %), energetski indeks (+287,4 %), indeks kmetijstva (+147,4 %),

indeks kovin in mineralov (+237,3 %) in indeks dragocenih kovin (+417,4 %).

V obdobju od maja 2011 do maja 2012 je imela večina indeksov negativne letne donose,

razen obvezniških indeksov, ki so imeli vsi pozitivne letne donose. V povprečju so imeli skozi

celotno obdobje od maja 2009 do maja 2012 skoraj vsi indeksi pozitivne letne donose, razen

japonskega delniškega indeksa Nikkei 225, ki je imel v povprečju -1-% letne donose.


4 KORELACIJA BORZNIH INDEKSOV

Po Achelisu (2003, str. 108) korelacijska analiza meri razmerje med dvema spremenljivkama.

Rezultat je korelacijski koeficient, ki nam pove, za koliko bo sprememba ene spremenljivke

vplivala na spremembo druge spremenljivke. Korelacijski koeficient ima rang med -1,0 in

+1,0. Koeficient, ki ima vrednost +1,0 (popolna pozitivna korelacija), pomeni, da bo

sprememba prve spremenljivke pomenila identično spremembo druge spremenljivke.

Koeficient, ki ima vrednost -1,0 (popolna negativna korelacija), pomeni, da bo sprememba

prve spremenljivke pomenila identično spremembo druge spremenljivke, vendar v nasprotno

smer. Koeficient, ki ima vrednost 0, pomeni, da spremenljivki nimata nobene povezave in da

sprememba prve spremenljivke ne vpliva na spremembo druge spremenljivke.

-100

0

100

200

300

400

500

600


DJ-UBS

Nikkei TOCOM

CX commodity index

TRJ CRB

Energija

Kmetijstvo

Kovine in minerali

Dragocene kovine

25


Priloga 4 prikazuje korelacije med svetovnimi borznimi indeksi v obdobju od maja 2002 do

maja 2007. V obdobju pred krizo so imeli delniški indeksi srednje močno pozitivno korelacijo

z obvezniškimi indeksi. Najmočnejša korelacija je bila med S&P 500 in Dow Jones Corporate

Bond in Barclays Global Aggregate Bond, ki je znašala 0,888 oziroma 0,887.

Delniški indeksi so imeli v istem obdobju močno pozitivno korelacijo s surovinskimi indeksi,

le z indeksom CX commodity index je bila šibka in v nekaterih primerih negativna.

Presenetljivo je bila korelacija med indeksom FTSE 100 in Nikkei TOCOM (0,930) močnejša

kot med Nikkei 225 in Nikkei TOCOM (0,919).

Surovinski indeksi in obvezniški indeksi pa so pred krizo različne korelacije. Dow Jones

Corporate Bond in Barclays Aggregate Bond sta imela pozitivno močno korelacijo z indeksi

Dow Jones UBS, Thomson Reuters-Jefferies CRB indeks in Nikkei TOCOM. Z indeksom CX

CI pa sta imela šibko negativno korelacijo.

Tabela 1: Korelacija globalnih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2007

Russell

Global

Barclays

Global TRJ CRB

Russell

Global

Pearsonova korelacija 1,000 0,867 0,906

Stopnja značilnosti

(2-stranska) 0,000 0,000

N 61 61 61

Barclays

Global



(2-stranska) 0,000

0,000

N 61 61 61

TRJ CRB



(2-stranska) 0,000 0,000

N 61 61 61

Legenda: Krepko označeni - statistično pomembni korelacijski koeficienti na ravni 0,01.

26

V Tabeli 1 so prikazane korelacije globalnih borznih indeksov v obdobju od maja 2002 do

maja 2007. Kot lahko vidimo, so bile korelacije med vsemi globalnimi indeksi pozitivne in

močne. Najmočnejša korelacija je bila med globalnim obvezniškim indeksom Barclays

Global Aggregate Bond in surovinskim indeksom Thomson Reuters-Jefferies CRB, ki je

znašala 0,915. Najšibkejša korelacija pa je bila med globalnim obvezniškim indeksom in

globalnim delniškim indeksom, znašala pa je 0,867.

Tabela 2: Korelacija ameriških borznih indeksov od maja 2002 do maja 2007

S&P 500 Dow Jones DJ-UBS

S&P 500


Stopnja značilnosti (2-

stranska) 0,000 0,000

N 61 61 61

Dow Jones



stranska) 0,000

0,000

N 61 61 61

DJ-UBS



stranska) 0,000 0,000

N 61 61 61


S Tabele 2 so razvidne korelacije med ameriškimi borznimi indeksi v obdobju od maja 2002

do maja 2007. Kot lahko vidimo, so bile korelacije med delniškim indeksom S&P 500,

obvezniškim indeksom Dow Jones Corporate Bond in surovinskim indeksom Dow Jones-

UBS pozitivne in močne. Iz tega lahko sklepamo, da so se indeksi gibali v isti smeri in da so

bile spremembe mesečnih donosov pri vseh treh približno iste. Najmočnejša je bila korelacija

med obvezniškim in surovinskim indeksom, najšibkejša pa med delniškim in obvezniškim

indeksom. Ameriški borzni indeksi so imeli podobne korelacije kot globalni indeksi, se pravi

pozitivne in močne med 0,888 in 0,917.

V Tabeli 3 so vidne korelacije borznih indeksov na Japonskem v obdobju od maja 2002 do

maja 2007. Vidimo lahko, da je korelacija med japonskim delniškim in obvezniškim

indeksom šibkejša (0,424) kot med ameriškima indeksoma. Ravno tako je korelacija med

27

japonskim obvezniškim in surovinskim indeksom šibkejša, in znaša 0,424. V primerjavi z

globalnimi indeksi so imeli japonski borzni indeksi šibkejše korelacije, izjema je le korelacija

med Nikkei 225 in Nikkei TOCOM, ki je bila 0,919.

Tabela 3: Korelacija japonskih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2007

NIKKEI 225 Nikko BPI Nikkei TOCOM

NIKKEI 225



stranska) 0,001 0,000

N 61 61 61

Nikko BPI



stranska) 0,001

0,000

N 61 61 61

Nikkei TOCOM



stranska) 0,000 0,000

N 61 61 61


V Tabeli 4 so prikazane korelacije med evropskimi borznimi indeksi v obdobju od maja 2002

do maja 2007. Vidimo lahko, da so korelacije med delniškim, obvezniškim in surovinskim

indeksom pozitivne in šibke, najmočnejša pa je med indeksom RDAX in CX CI (0,728).

Rezultati so lahko posledica premalo podatkov, saj za indeksa RDAX in CX CI podatki

segajo le do leta 2005 oziroma leta 2006.

Tabela 4: Korelacija evropskih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2007

FTSE 100 RDAX CX CI

FTSE 100



(2-stranska) 0,026 0,903

N 61 25 7

Se nadaljuje

28

nadaljevanje

FTSE 100 RDAX CX CI

RDAX



(2-stranska) 0,026

0,063

N 25 25 7

CX CI



(2-stranska) 0,903 0,063

N 7 7 7



Priloga 5 prikazuje korelacije med svetovnimi borznimi indeksi v obdobju med majem 2007

in majem 2009. V obdobju, ko je svet zajela globalna finančna in gospodarska kriza, so se

začeli delniški in obvezniški indeksi gibati vsak v svojo smer, saj so bile korelacije večinoma

negativne. Najmočnejša negativna korelacije je bila med indeksoma Nikkei 225 in Nikkei BPI

(-0,921). Indeks Nikkei BPI je imel z vsemi indeksi najmočnejše negativne korelacije, ostali

pa so imeli srednje ali nižje negativne korelacije.

V istem obdobju so se indeksi delnic in surovin gibali v isti smeri, saj so bile korelacije med

indeksi pozitivne, vendar srednje močne. Najmočnejše pozitivne korelacije z surovinskimi

indeksi je imel globalni indeks Russell Global. Šibke negativne korelacije z delniškimi

indeksi najdemo samo pri indeksu dragocenih kovin, ki se gibljejo od -0,128 in -0,336.

Zanimivo je bilo v istem obdobju gibanje med obvezniškimi in surovinskimi indeksi.

Korelacija med indeksoma RDAX in Nikko BPI s surovinskimi indeksi je srednje močna in

negativna, prav tako korelacija med grškimi državnimi obveznicami in surovinskimi indeksi.

Indeksa Dow Jones Corporate Bond in Barclays Global Aggregate Bond pa sta s

surovinskimi indeksi korelirala šibko in pozitivno.

Tabela 5 prikazuje korelacijo med globalnimi borznimi indeksi v obdobju od maja 2007 do

maja 2009. Razvidno je, da je bila negativna korelacija le med globalnim delniškim in

29

globalnim obvezniškim indeksom. Vidimo lahko tudi, da je bila najmočnejša korelacija med

indeksoma Russell Global in Thomson Reuters-Jefferies CRB, in sicer je znašala 0,692.

Najšibkejša korelacija pa je bila med globalnim delniškim indeksom Russell Global in

globalnim obvezniškim indeksom Barclays Global Aggregate Bond, ki je znašala -0,232.


Russell

Global

Barclays

Global TRJ CRB

Russell

Global

Pearsonova korelacija 1,000 -0,232 0,692


(2-stranska) 0,264 0,000

N 25 25 25

Barclays

Global

Pearsonova korelacija -0,232 1,000 0,353


(2-stranska) 0,264

0,083

N 25 25 25

TRJ CRB



(2-stranska) 0,000 0,083

N 25 25 25


Tabela 6 prikazuje korelacije med ameriškimi borznimi indeksi v obdobju med majem 2007

in majem 2009. Vidimo lahko, da sta imela indeksa S&P 500 in Dow Jones Corporate Bond

različne donose in smer gibanja z medsebojno šibko in negativno korelacijo(-0,009). V istem

obdobju sta imela ameriški delniški in surovinski indeks srednje močno in pozitivno

korelacijo, ki je znašala 0,697. Tudi ameriški obvezniški in surovinski indeks sta imela

pozitivno, a šibkejšo korelacijo (0,186). V primerjavi z globalnimi borznimi indeksi so

ameriški indeksi korelirali podobne, vendar šibkejše. Le korelacija med ameriškim delniškim

in surovinskim indeksom (0,697) je bila podobno močna kot med globalnim delniškim in

surovinskim indeksom (0,692).

30



S&P 500



(2-stranska) 0,965 0,000

N 25 25 25

Dow Jones

Pearsonova korelacija -0,009 1,000 0,185


(2-stranska) 0,965

0,374

N 25 25 25

DJ-UBS



(2-stranska) 0,000 0,374

N 25 25 25


V Tabeli 7 je prikazana korelacija med japonskimi borznimi indeksi v istem obdobju. Izstopa

močna negativna korelacija med delniškim indeksom Nikkei 225 in obvezniškim indeksom

Nikko BPI. Vidimo lahko, da je korelacija med japonskim obvezniškim in surovinskim

indeksom negativna, kar je razlika v primerjavi z globalnim obvezniškim in surovinskim

indeksom, ki imata pozitivno korelacijo. Pozitivna korelacija med japonskimi indeksi je bila

le med Nikki 225 in Nikkei TOCOM, ki je bila šibkejša kot med delniškimi in surovinskimi

indeksi v Ameriki, Evropi in globalno.



NIKKEI 225

Pearsonova

korelacija 1,000 -0,921 0,481


(2-stranska) 0,000 0,015

N 25 25 25

Se nadaljuje

31

nadaljevanje


Nikko BPI

Pearsonova

korelacija -0,921 1,000 -0,467


(2-stranska) 0,000 0,018

N 25 25 25

Nikkei

TOCOM

Pearsonova

korelacija 0,481 -0,467 1,000


(2-stranska) 0,015 0,018

N 25 25 25


Ležeče označeni - statistično pomembni korelacijski koeficienti na ravni 0,05.

Podobno kot na Japonskem, so bile korelacije večinoma negativne tudi v Evropi. Kot lahko

vidimo v Tabeli 8, je bila korelacija med evropskim delniškim in obvezniškim indeksom

močnejša kot med globalnima indeksoma. Korelacija je bila močnejša tudi med obvezniškim

in surovinskim indeksom, vendar je bila podobno kot na Japonskem, negativna. Najmočnejša

korelacija je bila med evropskim delniškim in surovinskim indeksom (0,712), ki je presegla

tudi korelacijo med ameriškim in globalnim delniškim in surovinskim indeksom. Najšibkejša

korelacija pa je bila med evropskim obvezniškim indeksom RDAX in evropskim surovinskim

indeksom CX CI, ki je znašala -0,417.


FTSE 100 RDAX CX CI

FTSE 100



(2-stranska) 0,003 0,000

N 25 25 25

Se nadaljuje

32

nadaljevanje

FTSE 100 RDAX CX CI

RDAX

Pearsonova korelacija -0,568 1,000 -0,417


(2-stranska) 0,003 0,038

N 25 25 25

CX CI



(2-stranska) 0,000 0,038

N 25 25 25


Ležeče označeni - statistično pomembni korelacijski koeficienti na ravni 0,05.


Kot je razvidno s Priloge 6 so se, v obdobju po krizi, med majem 2009 in majem 2012,

delniški in obvezniški indeksi ponovno začelo gibati v isto smer, kar potrjuje tudi pozitivna in

srednje močna korelacija med njimi, ki je med 0,60 in 0,85. Zanimivo je, da je le indeks

Nikkei 225 imel z vsemi obvezniškimi indeksi srednje močno negativno korelacijo in celo

šibko negativno korelacijo z indeksoma S&P 500 in Russell Global.

Podobno kot gibanje med delniški in obvezniškimi indeksi, je bilo tudi med delniškimi in

surovinskimi indeksi. Korelacije med njimi so bile srednje močne in pozitivne, med 0,7 in 0,9,

le indeks Nikkei 225 je imel z večino surovinskih indeksov šibko negativno korelacijo.

Najmočnejšo pozitivno korelacijo sta imela indeksa Russell Global in Thomson Reuters-

Jefferies CRB indeks.

V istem obdobju so obvezniški in surovinski indeksi imeli isti trend gibanja. Korelacije med

indeksi so bile pozitivne in srednje močne ter so znašale med 0,5 in 0,9. Najmočnejša

pozitivna korelacija je bila med indeksoma Nikko BPI in CX surovinskim indeksom, ki je

znašala 0,920.

33

V Tabeli 9 lahko vidimo, da so globalni borzni indeski v obdobju po krizi korelirali pozitivno.

Korelacije med njimi so bile močne in so znašale med 0,7 in 0,9. Najmočnejša korelacije je

bila med globalnim delniškim indeksom Russell Global in surovinskim indeksom Thomson

Reuters-Jefferies CRB, ki je znašala 0,904.


Russell

Global

Barclays

Global TRJ CRB

Russell

Global

Pearsonova

korelacija 1,000 0,738 0,904


(2-stranska) 0,000 0,000

N 37 37 37

Barclays

Global

Pearsonova

korelacija 0,738 1,000 0,776


(2-stranska) 0,000 0,000

N 37 37 37

TRJ CRB

Pearsonova

korelacija 0,904 0,776 1,000


(2-stranska) 0,000 0,000

N 37 37 37


Tabela 10 prikazuje korelacije med ameriškimi borznimi indeksi v obdobju med majem 2009

in majem 2012. V tem obdobju so bile vse korelacije ponovno pozitivne. Najmočnejša je bila

med delniškim indeksom S&P 500 in obvezniškim indeksom Dow Jones Corporate Bond in

je znašala 0,848. Korelacija med ameriškim delniškim in surovinskim indeksom je bila v tem

obdobju šibkejša kot med globalnima indeksoma. Ravno tako je bila šibkejša korelacija med

ameriškim obvezniškim in surovinskim indeksom, v primerjavi z globalnima indeksoma.

34



S&P 500



(2-stranska) 0,000 0,000

N 37 37 37

Dow Jones



(2-stranska) 0,000 0,000

N 37 37 37

DJ-UBS



(2-stranska) 0,000 0,000

N 37 37 37


V obravnavanem obdobju so imeli le japonski indeksi negativne korelacije. Kot je razvidno iz

Tabele 11, je bila negativna korelacija med japonskim delniškim in obvezniškim indeksom ter

med delniškim in surovinskim indeksom. V primerjavi z globalnimi indeksi, so bile korelacije

šibkejše, le v primeru korelacije med indeksom Nikko BPI in Nikkei TOCOM je bila

korelacija (0,739) podobno močna kot med globalnim obvezniškim in surovinskim indeksom

(0,776).



Pearsonova

korelacija 1,000 -0,541 -0,254

NIKKEI 225 Stopnja značilnosti

(2-stranska) 0,001 0,129

N 37 37 37

Se nadaljuje

35

nadaljevanje


Pearsonova

korelacija -0,541 1 0,739

Nikko BPI Stopnja značilnosti

(2-stranska) 0,001 0,000

N 37 37 37

Pearsonova

korelacija -0,254 0,739 1,000

Nikkei TOCOM Stopnja značilnosti

(2-stranska) 0,129 0,000

N 37 37 37


Evropski borzni indeksi so imeli podobne korelacije kot globalni in ameriški indeksi. Iz

Tabele 12 je razvidno, da je bila korelacija med evropskim delniškim in surovinskim

indeksom šibkejša kot med globalnimi. Nasprotno je bila korelacija med obvezniškim

indeksom RDAX in surovinskim indeksom CX CI močnejša kot med globalnima indeksoma

in je znašala 0,889. Najšibkejša korelacija je bila med evropskim delniškim indeksom FTSE

100 in obvezniškim indeksom RDAX, in sicer 0,747.


FTSE 100 RDAX CX CI

FTSE 100



stranska) 0,000 0,000

N 37 37 37

RDAX



stranska) 0,000 0,000

N 37 37 37

Se nadaljuje

36

nadaljevanje

FTSE 100 RDAX CX CI

CX CI



stranska) 0,000 0,000

N 37 37 37



V obdobju od maja 2002 do maja 2012 so imeli delniški indeksi S&P 500, FTSE 100 in

Russell Global med seboj močne pozitivne korelacije med 0,933 in 0,944. Isti trije indeksi so

imeli z delniškim indeksom Nikkei 225 pozitivno a šibkejšo korelacijo med 0,669 in 0,729.

Zanimivo je, da so imeli S&P 500, FTSE 100 in Russell Global šibko, a pozitivno korelacijo z

obvezniškimi indeksi, le Nikkei 225 je imel z vsemi obvezniškimi indeksi šibko negativno

korelacijo. Med obvezniškimi indeksi je imel le nemški RDAX šibko negativno korelacijo z

vsemi delniškimi indeksi, ostali obvezniški indeksi pa so imeli šibko pozitivno korelacijo z

delniškimi indeksi.

Surovinski indeksi so imeli z delniškimi indeksi šibko pozitivno korelacijo, ki je znašala

približno med 0,5 do 0,8, le z indeksom Nikkei 225 so imeli šibkejšo korelacijo, ki je znašala

med 0,3 do 0,5. Surovinski indeksi so imeli z obvezniškimi indeksi šibko korelacijo, ki je

znašala med -0,5 do 0,7. Se pravi, korelacija med surovinskimi indeksi je bila močnejša kot

med obvezniškimi in surovinskimi, vendar v obeh primerih večinoma pozitivna. Najšibkejša

korelacija je bila med obvezniškimi in surovinskimi indeksi.


Russell

Global

Barclays

Global TRJ CRB

Russell

Global

Pearsonova

korelacija 1,000 0,496 0,856


(2-stranska) 0,000 0,000

N 121 121 121

Se nadaljuje

37

nadaljevanje

Russell

Global

Barclays

Global TRJ CRB

Barclays

Global

Pearsonova

korelacija 0,496 1,000 0,650


(2-stranska) 0,000 0,000

N 121 121 121

TRJ CRB

Pearsonova

korelacija 0,856 0,650 1,000


(2-stranska) 0,000 0,000

N 121 121 121

Legenda: Krepko označeni – statistično pomembni korelacijski koeficienti na ravni 0,01.

Tabela 13 prikazuje korelacije med globalnimi indeksi v celotnem preučevanem obdobju.

Vidimo lahko, da so bile korelacije med indeksi v obdobju desetih let pozitivne. Najmočnejša

korelacija je bila med globalnim delniškim indeksom in globalnim surovinskim indeksom,

znašala pa je 0,856. Najšibkejša korelacija je bila med globalnim delniškim indeksom in

globalnim obvezniškim indeksom, znašala je namreč le 0,496.

V Tabeli 14 je prikazana korelacija med ameriškimi borznimi indeksi v celotnem

preučevanem obdobju. Kot lahko vidimo, so bile korelacije med indeksi pozitivne in različno

močne. Najmočnejša korelacija je bila med delniškim in surovinskim indeksom. Korelacije so

bile med ameriškimi indeksi šibkejše kot med globalnimi indeksi. Največja razlika v moči

korelacije je vidna med ameriškim obvezniškim in surovinskim indeksom (0,382) in med

globalnim obvezniškim in surovinskim indeksom (0,650).



S&P 500



stranska) 0,000 0,000

Se nadaljuje

38

nadaljevanje


S&P 500 N 121 121 121

Dow Jones



stranska) 0,000

0,000

N 121 121 121

DJ-UBS



stranska) 0,000 0,000

N 121 121 121


Japonski borzni indeksi so v celotnem proučevanem obdobju imeli šibkejše korelacije kot

globalni indeksi. Medtem ko je bila korelacija med globalnim delniškim in surovinskim

indeksom v celotnem obdobju močna (0,856), je bila med japonskim delniškim in

surovinskim indeksom šibkejša (0,359). V Tabeli 15 je tudi vidno, da je bila korelacija med

indeksom Nikko BPI in indeksom Nikkei 225 v obdobju 10 let negativna (-0,403).

Najmočnejša korelacija med japonskimi indeksi je bila med obvezniškim indeksom Nikko

BPI in surovinskim indeksom Nikkei TOCOM, in sicer je znašala 0,579.



NIKKEI 225

Pearsonova

korelacija 1,000 -0,403 0,359


(2-stranska) 0,000 0,000

N 121 121 121

Nikko BPI

Pearsonova

korelacija -0,403 1,000 0,579


(2-stranska) 0,000 0,000

Se nadaljuje

39

nadaljevanje


Nikko BPI N 121 121 121

Nikkei TOCOM

Pearsonova

korelacija 0,359 0,579 1,000


(2-stranska) 0,000 0,000

N 121 121 121


V Tabeli 16 lahko vidimo korelacijo med evropskimi borznimi indeksi v istem obdobju.

Zanimivo je, da je bila pozitivna korelacija samo med delniškim in surovinskim indeksom in

je bila približno tako močna kot med globalnima indeksoma. Med indeksoma FTSE 100 in

RDAX je bila korelacija negativna in zelo šibka (-0,087). Ravno tako je bila šibka in

negativna korelacija med evropskim obvezniškim in surovinskim indeksom (-0,178). V

primerjavi s globalnimi indeksi lahko rečemo, da so evropski indeksi šibko korelirali med

seboj.

Tabela 16: Korelacija evropskih borznih indeksov od maja 2002 do maja 2012.

FTSE 100 RDAX CX CI

FTSE 100



(2-stranska) 0,429 0,000

N 121 85 67

RDAX

Pearsonova korelacija -0,086 1,000 -0,178


(2-stranska) 0,429 0,149

N 85 85 67

CX CI



(2-stranska) 0,000 0,149

N 67 67 67


40

SKLEP

V diplomskem delu sem analiziral gibanje in korelacijo med delniškimi, obvezniškimi in

surovinskimi borznimi indeksi v obdobju od maja 2002 do maja 2012. Z analizo sem želel

ugotoviti, kako se indeksi gibljejo v času rasti in času krize in s tem znanjem zmanjšati

izpostavljenost tveganju.

Pri rezultatih analize je potrebno upoštevati, da so bili uporabljeni mesečni donosi, kar nam

daje širšo in manj natančno sliko, kot bi bila z dnevnimi donosi. Največje težave pri

diplomski nalogi sem imel z pridobivanjem zgodovinskih podatkov o obvezniških in

surovinskih indeksih.

V obdobju od maja 2002 do maja 2007, ko je bilo obdobje rasti, so borzni indeksi imeli

močan pozitiven trend, tako imenovani »bikovski trend«. Delniški in surovinski indeksi so

bili za vlagatelje zelo privlačni, saj so imeli visoke donose, in nekateri so skoraj potrojili

začetno vrednost iz maja 2002. V tem obdobju so bile tudi korelacije med indeksi pozitivne in

srednje močne ter močne.

V obdobju med majem 2007 in majem 2009 je svet zajela globalna finančna kriza, kar se je

odražalo na borznih indeksih v obliki strmih padcev vrednosti in visokih negativnih donosov.

Največje padce so delniški in surovinski indeksi dosegli v obdobju od avgusta 2008 do

novembra 2008, ko se je svetovna finančna kriza še poglobila. Finančne institucije so začele

objavljati visoke izgube in doživeli smo nekatere najdražje bankrote bank v zgodovini. V tem

tromesečju so bili tudi najvišji negativni donosi surovinskih indeksov, ki so imeli v večini

okoli -40 %. V celotnem obdobju so imeli povprečne pozitivne donose le obvezniški indeksi.

Tudi gibanje indeksov in korelacije so prikazale, da so, medtem ko so delniški in surovinski

indeksi padali, obvezniški indeksi rastli.

V obdobju med majem 2009 in majem 2012 se je trend na borzah obrnil in indeksi so

ponovno postali donosni. Največje donose so imeli surovinski indeksi, ki so dosegli okoli

+100 % vrednosti iz maja 2002. V tem obdobju so imeli najvišje donose indeksi surovin, pri

katerih je prednjačil indeks dragocenih kovin, ki je celo presegel petkratno vrednost baznega

obdobja.

Delniški indeksi so v obdobju od maja 2007 do maja 2009 imeli visok negativen trend, ki je

dosegel, da so se donosi v primerjavi z majem 2002 spustili z okoli +70 % na skoraj -40 %.

Vendar pa so kljub temu, da so v omenjenem obdobju edini dosegli negativne donose v

primerjavi z majem 2002, tudi donosi surovinskih indeksov s približno +250 % padli le na

41

+50 %. Surovinski indeksi so v tem obdobju doživeli največji padec v donosih. Kljub temu so

imeli v tem obdobju le delniški indeksi negativne donose. Menim, da so bili delniški indeksi

med finančno krizo veliko bolj prizadeti kot surovinski indeksi, še posebej, če upoštevamo

visoko rast surovinskih indeksov od leta 2009 naprej.

Negativna korelacija med borznimi indeksi je bila najbolj izrazita v obdobju med majem 2007

in majem 2009. V tem obdobju so se borzni indeksi različno gibali, vendar pa so bile

negativne korelacije med delniškimi in obvezniškimi indeksi v povprečju višje kot med

obvezniškimi in surovinskimi indeksi. Najvišja negativna korelacija je bila med delniškim

indeksom Nikkei 225 in obvezniškim indeksom Nikkei TOCOM (-0,921), medtem ko je bila

med obvezniškimi in surovinskimi indeksi najvišja negativna korelacija med Dow Jones UBS

in Nikko BPI (-0,527). Med obvezniškimi in surovinskimi indeksi so bile v omenjenem

obdobju celo šibke pozitivne korelacije med Dow Jones Corporate Bond in Barclays Global

Aggregate Bond ter vsemi surovinskimi indeksi.

42

LITERATURA IN VIRI

1. Achelis, S. B. (2003). Technical Analysis from A to Z. ZDA: The McGraw−Hill

Companies, Inc.

2. Barclays Bank. (2008). The Benchmark In Fixed Income: Barclays Capital Indices.

Najdeno 30. aprila 2012 na spletnem naslovu

https://ecommerce.barcap.com/indices/download?rebrandingDoc

3. Barclays. (2012). Bringing clarity to the investment process. Najdeno 21. avgusta 2012 na

spletnem naslovu

https://ecommerce.barcap.com/indices/action/indexDownload?id=1ad85988e118712fe258

d43284f5759b&pageId=1

4. Bodie, Z., Kane, A., & Marcus, A. (2003). Investments, ( ed.) ZDA: The McGraw−Hill

Companies, Inc.

5. Borzni indeks. Najdeno 1. julija 2012 na spletnem naslovu http://www.gbkr.si/poslovne-

finance/pripomocki/slovar/borzni-indeks/

6. Bregar, L., Ograjenšek, I., & Bavdaž, M. (2002). Ekonomska statistika 2000. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

7. Bruni, F. & Llewellyn, D. T. (2009). The Failure Of Northern Rock: A Multi-Dimensional

Case Study. Najdeno 15. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://www.suerf.org/download/studies/study20091.pdf

8. CME Group Index Services LLC. (2012a). Dow Jones Corporate Bond Index Factsheet.

Najdeno 1. junija 2012 na spletnem naslovu

http://www.djindexes.com/mdsidx/downloads/fact_info/Dow_Jones_Corporate_Bond_Ind

ex_Fact_Sheet.pdf

9. CME Group Index Services LLC. (2012b). Dow Jones-UBS Commodity Index :

Methodology. Najdeno 5. avgust 2012 na spletnem naslovu

http://www.djindexes.com/mdsidx/downloads/meth_info/Dow_Jones_UBS_Commodity_I

ndex_Methodology.pdf

10. Commodity Markets. Najdeno 12. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://econ.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/EXTDEC/EXTDECPROSPECTS/0,,con

tentMDK:21574907~menuPK:7859231~pagePK:64165401~piPK:64165026~theSitePK:4

76883,00.html

11. Congressional Budget Office. (2012) Report on the Troubled Asset Relief Program –

March 2012. Congressional Budget Office. Najdeno 1. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://www.cbo.gov/sites/default/files/cbofiles/attachments/03-28-2012TARP.pdf

12. Deutsche Börse AG. (2005). Guide to the RDAX Index. Najdeno 15. julija 2012 na

spletnem naslovu http://www.dax-

indices.com/EN/MediaLibrary/Document/RDAX_L_1_0_e.pdf

http://www.gbkr.si/poslovne-finance/pripomocki/slovar/borzni-indeks/

http://www.gbkr.si/poslovne-finance/pripomocki/slovar/borzni-indeks/

http://www.suerf.org/download/studies/study20091.pdf

http://www.djindexes.com/mdsidx/downloads/meth_info/Dow_Jones_UBS_Commodity_Index_Methodology.pdf

http://www.djindexes.com/mdsidx/downloads/meth_info/Dow_Jones_UBS_Commodity_Index_Methodology.pdf

http://www.cbo.gov/sites/default/files/cbofiles/attachments/03-28-2012TARP.pdf

http://www.dax-indices.com/EN/MediaLibrary/Document/RDAX_L_1_0_e.pdf

http://www.dax-indices.com/EN/MediaLibrary/Document/RDAX_L_1_0_e.pdf

43

13. Deutsche Börse AG. (2007). Guide to the CX Commodity Indices of Deutsche Börse.

Najdeno 20. julija 2012 na spletnem naslovu http://www.dax-

indices.com/EN/MediaLibrary/Document/Commodity_L_1_2_e.pdf

14. Dodge, Y. (2008). The Concise Encyclopedia of Statistics. ZDA: Springer Science +

Business Media, LLC.

15. Droke, C. (2011). Hurricanes And The Stock Market. Najdeno 8. julija 2012 na spletnem

naslovu http://seekingalpha.com/article/290389-hurricanes-and-the-stock-market

16. Fabozzi, F. (2002). The Handbook of financial instruments. ZDA: John Wiley & Sons, Inc.

17. FTSE Group. (2012). FTSE 100 Index, Factsheet. Najdeno 19. maja na spletnem naslovu

http://www.ftse.com/Indices/UK_Indices/Downloads/UKX_20120430.pdf

18. Goodhart, C. A. E. (2008). The background to the 2007 financial crisis. Najdeno 10.8.2012

na spletnem naslovu

http://www.econ.tuwien.ac.at/hanappi/Lehre/BA2010/Goodhart_2008.pdf

19. Government Finance in the euro area. Najdeno 5. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://www.ecb.int/stats/gov/html/dashboard.en.html

20. Lott, T., & Loosvelt, D. (2005). Vault Career Guide to Investment Banking. ZDA: Vault

Inc.

21. Mamudi, S. (2008). Lehman folds with record $613 billion debt. Najdeno 8. avgust 2012

na spletni strani http://www.marketwatch.com/story/lehman-folds-with-record-613-billion-

debt?siteid=rss

22. Market Sector Indices. Najdeno 14. avgust 2012 na spletnem naslovu

http://www.nasdaq.com/markets/indices/sector-indices.aspx

23. Murray, A. (2009). A 10-Year Dose of Reality. Najdeno 7. julija 2012 na spletni strani

http://online.wsj.com/article/SB126135763087499527.html

24. National Bureau of Economic Research. (2010). Business Cycle Dating Committee.

Najdeno 10. avgusta 2012 na spletni strani http://www.nber.org/cycles/sept2010.pdf

25. Nikkei Inc. (2011). Nikkei Stock Avarage FactSheet. Najdeno 4. maja 2012 na spletnem

naslovu

http://indexes.nikkei.co.jp/nkave/archives/file/nikkei_stock_average_factsheet_en.pdf

26. Nikkei Inc. (2012). Nikkei-TOCOM Commodity Index Guidebook. Najdeno 5. avgusta

2012 na spletnem naslovu http://www.tocom.or.jp/souba/tocom_index/documents/Nikkei-

TOCOM_Commodity_Index_Guidebook_JUNE2012_E.pdf

27. Nikkei-TOCOM Commodity Index. Najdeno 5. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://www.tocom.or.jp/souba/tocom_index/index.html

28. Nikko Bond Performance Index. Najdeno 20. julija 2012 na spletnem naslovu

http://www.nikko-fi.co.jp/Nindex/bond/index_e.html#s1

http://www.dax-indices.com/EN/MediaLibrary/Document/Commodity_L_1_2_e.pdf

http://www.dax-indices.com/EN/MediaLibrary/Document/Commodity_L_1_2_e.pdf

http://www.econ.tuwien.ac.at/hanappi/Lehre/BA2010/Goodhart_2008.pdf

http://www.ecb.int/stats/gov/html/dashboard.en.html

http://www.nasdaq.com/markets/indices/sector-indices.aspx

http://online.wsj.com/article/SB126135763087499527.html

http://www.nber.org/cycles/sept2010.pdf

http://www.tocom.or.jp/souba/tocom_index/documents/Nikkei-TOCOM_Commodity_Index_Guidebook_JUNE2012_E.pdf

http://www.tocom.or.jp/souba/tocom_index/documents/Nikkei-TOCOM_Commodity_Index_Guidebook_JUNE2012_E.pdf

http://www.nikko-fi.co.jp/Nindex/bond/index_e.html#s1

44

29. Pogosta vprašanja. Najdeno 10. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogosta-

vprasanja/news/5f46ff2ec6/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=892

30. Pomoč Grčiji. Najdeno 10. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/news/economy/120319_sl.htm

31. Ranga, N. (2004). A Review Of Commodity Indexe. Seeking Exposure In An Asset Class

That May Be Poised For Continuing Strength. Najdeno 28. julija 2012 na spletnem naslovu

http://www.intercontilimited.com/mfutsarchive/reviewofcommodityindexes.pdf

32. Russell Investments. (2012a). Russell Global Index Fact Sheet. Najdeno 18. julija 2012 na

spletnem naslovu http://www.russell.com/indexes/PDF/fact_sheets/global/global.pdf

33. Russell Investments. (2012b). Russell Global Indexes: Construction and Methodology.

Najdeno 18. julija 2012 na spletnem naslovu

http://www.russell.com/indexes/documents/Global_Indexes_Methodology.pdf

34. S&P/Dow Jones Indices LCC. (2012a). S&P 500 Equity Indices. Najdeno 20. avgusta

2012 na spletnem naslovu

http://www.standardandpoors.com/servlet/BlobServer?blobheadername3=MDT-

Type&blobcol=urldata&blobtable=MungoBlobs&blobheadervalue2=inline%3B+filename

%3Dfs-sp-500-ltr.pdf&blobheadername2=Content-

Disposition&blobheadervalue1=application%2Fpdf&blobkey=id&blobheadername1=cont

ent-type&blobwhere=1244142397091&blobheadervalue3=UTF-8

35. S&P/Dow Jones Indices LLC. (2012b). Dow Jones Corporate Bond Index Methodology.

Najdeno 1. julija 2012 na spletnem naslovu

http://www.djindexes.com/mdsidx/downloads/meth_info/Dow_Jones_Corporate_Bond_In

dex_Methodology.pdf

36. S&P/Dow Jones Indices LLC. (2012c). Dow Jones-UBS Commodity Index : Fact Sheet.

Najdeno 5. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://www.djindexes.com/mdsidx/downloads/fact_info/Dow_Jones-

UBS_Commodity_Index_Fact_Sheet.pdf

37. Shorter, G. (2008). Bear Stearns: Crisis and »Rescue« for a Major Provider of Mortgage-

Related Products. CRS Report for Congress. Najdeno 4. avgusta 2012 na spletnem naslovu

http://assets.opencrs.com/rpts/RL34420_20080326.pdf

38. Standard & Poor's Financial Services LCC. (2012). Najdeno 20. avgusta 2012 na spletnem

naslovu http://www.standardandpoors.com/servlet/BlobServer?blobheadername3=MDT-

Type&blobcol=urldata&blobtable=MungoBlobs&blobheadervalue2=inline%3B+filename

%3Dmethodology-sp-us-indices.pdf&blobheadername2=Content-

Disposition&blobheadervalue1=application%2Fpdf&blobkey=id&blobheadername1=cont

ent-type&blobwhere=1244125623286&blobheadervalue3=UTF-8

39. Štiblar, F. (2008). Svetovna kriza in Slovenci. Kako jo preživeti? Ljubljana: ZRC, ZRC

SAZU.

http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogosta-vprasanja/news/5f46ff2ec6/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=892

http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogosta-vprasanja/news/5f46ff2ec6/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=892

http://ec.europa.eu/news/economy/120319_sl.htm

http://www.intercontilimited.com/mfutsarchive/reviewofcommodityindexes.pdf

http://www.russell.com/indexes/PDF/fact_sheets/global/global.pdf

http://www.russell.com/indexes/documents/Global_Indexes_Methodology.pdf

http://www.standardandpoors.com/servlet/BlobServer?blobheadername3=MDT-Type&blobcol=urldata&blobtable=MungoBlobs&blobheadervalue2=inline%3B+filename%3Dfs-sp-500-ltr.pdf&blobheadername2=Content-Disposition&blobheadervalue1=application%2Fpdf&blobkey=id&blobheadername1=content-type&blobwhere=1244142397091&blobheadervalue3=UTF-8





http://www.djindexes.com/mdsidx/downloads/fact_info/Dow_Jones-UBS_Commodity_Index_Fact_Sheet.pdf

http://www.djindexes.com/mdsidx/downloads/fact_info/Dow_Jones-UBS_Commodity_Index_Fact_Sheet.pdf

http://assets.opencrs.com/rpts/RL34420_20080326.pdf

http://www.standardandpoors.com/servlet/BlobServer?blobheadername3=MDT-Type&blobcol=urldata&blobtable=MungoBlobs&blobheadervalue2=inline%3B+filename%3Dmethodology-sp-us-indices.pdf&blobheadername2=Content-Disposition&blobheadervalue1=application%2Fpdf&blobkey=id&blobheadername1=content-type&blobwhere=1244125623286&blobheadervalue3=UTF-8





45

40. Thomson Reuters/Jefferies CRB Fact Sheet. Najdeno 8. julija 2012 na spletnem naslovu

http://thomsonreuters.com/content/financial/pdf/i_and_a/indices/trj_crb.pdf

41. Thorhallsson, B., & Kirby, P. (2011, november). Financial crises in Iceland and

Ireland:Does EU and Euro membership matter? Najdeno 10. avgusta 2012 na spletnem

naslovu http://www.tascnet.ie/upload/file/Iceland-Ireland-Report%20final%20version.pdf

42. Weights Used in the World Bank Commodity Price Index. Najdeno 12. avgusta 2012 na

spletnem naslovu http://siteresources.worldbank.org/INTPROSPECTS/Resources/334934-

1304428586133/PINK_DATA.xlsx

http://thomsonreuters.com/content/financial/pdf/i_and_a/indices/trj_crb.pdf

http://www.tascnet.ie/upload/file/Iceland-Ireland-Report%20final%20version.pdf

PRILOGE

i

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: Izračun letnih donosov indeksov v obdobju od maja 2002 do maja 2007 (v

%) .......................................................................................................................................... 1

PRILOGA 2: Izračun tromesečnih donosov indeksov v obdobju od maja 2007 do maja

2009 (v %) ............................................................................................................................. 2

PRILOGA 3: Izračun letnih donosov indeksov v obdobju od maja 2009 do maja 2012 (v

%) .......................................................................................................................................... 3

PRILOGA 4: Izračun mesečnih donosi delniških in obvezniških indeksov od maja 2002 do

maja 2012 .............................................................................................................................. 4

PRILOGA 5: Izračun mesečnih donosi surovinskih indeksov od maja 2002 do maja 2012 8

1

PRILOGA 1

Izračun letnih donosov indeksov v obdobju od maja 2002 do maja 2007 (v %)

Indeks maj 02 –

maj 03

maj 03 –

maj 04

maj 04 –

maj 05

maj 05-

maj 06

maj 06-

maj 07 Povprečje

FTSE 100 -20 9 12 15 16 6

NIKKEI 225 -28 33 0 37 16 12

S&P 500 -10 16 6 7 21 8

Russell Global -16 31 9 26 15 13

RDAX 2 2

Dow Jones 18 3 6 0 8 7

Nikko BPI 4 -2 3 -2 3 1

Barclays Global AGG 19 6 10 -2 7 8

DJ-UBS 16 35 3 21 2 16

Nikkei TOCOM 4 35 33 54 -4 25

CX commodity index -2 -2

TRJ CRB 24 36 13 24 -8 18

Energija 6 43 24 39 -4 22

Kmetijstvo 11 17 -2 13 13 11

Kovine in minerali 6 37 25 81 15 33

Dragocene kovine 11 11 12 65 -1 20

2

PRILOGA 2

Izračun tromesečnih donosov indeksov v obdobju od maja 2007 do maja 2009 (v %)

Indeks maj.07-

avg.07

avg.07-

nov.07

nov.07-

feb.08

feb.08-

maj.08

maj.08-

avg.08

avg.08-

nov.08

nov.08-

feb.09

feb.09-

maj.09

Povp-

rečje

FTSE 100 -5 2 -9 3 -7 -24 -11 15 -4

NIKKEI 225 -7 -5 -13 5 -9 -35 -11 26 -6

S&P 500 -4 0 -10 5 -8 -30 -18 25 -5

Russell

Global 0 8 -11 2 -11 -31 -14 11 -6

RDAX 1 1 2 -1 1 -2 3 4 1

Dow Jones -1 3 3 0 -2 -10 14 0 1

Nikko BPI 0 2 1 -1 1 1 1 0 1

Barclays

Global AGG 0 5 4 2 -1 -8 6 1 1

DJ-UBS 0 8 5 8 1 -36 -17 4 -3

Nikkei

TOCOM -1 15 -1 9 11 -45 -12 11 -2

CX comm.

index -2 3 28 -4 -24 -12 -7 -10 -4

TRJ CRB 4 10 5 10 4 -36 -18 6 -2

Energija 7 29 6 28 -5 -48 -23 26 2

Kmetijstvo 5 11 18 7 -6 -25 3 10 3

Kovine in

minerali -7 9 4 4 -10 -49 -10 17 -5

Dragocene

kovine -2 21 16 -3 -8 -15 26 0 4

3

PRILOGA 3

Izračun letnih donosov indeksov v obdobju od maja 2009 do maja 2012 (v %)

Indeks maj.09-maj.10 maj.10-maj.11 maj.11-maj.12 Povprečje

FTSE 100 17 15 -3 10

NIKKEI 225 3 -1 -4 -1

S&P 500 19 23 5 16

Russell Global 39 17 -8 16

RDAX 11 3 6 7

Dow Jones 21 7 11 13

Nikko BPI 3 1 3 2

Barclays 9 10 3 8

DJUBS 18 29 -19 10

Nikkei TOCOM 35 17 -3 17

CX commodity index 21 16 6 14

TRJ CRB 22 33 -16 13

Energija 29 40 -4 22

Kmetijstvo 2 36 -10 10

Kovine in minerali 66 23 -18 24

Dragocene kovine 30 39 -3 22

4

PRILOGA 4

Izračun mesečnih donosi delniških in obvezniških indeksov od maja 2002 do maja 2012

Mesec FTSE 100

NIKKEI

225 S&P 500

Russell

Global RDAX

Dow

Jones

Nikko

BPI

Barclays

Global

AGG

Obrestna

mera

FED

maj.02 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 1,7500

jun.02 -8,4305 -9,7066 -7,2455 -2,2606 1,5443 0,2004 2,2430 1,7500

jul.02 -16,4972 -16,0303 -14,5735 -8,1442 0,2935 0,7281 5,8027 1,7300

avg.02 -16,8689 -18,2290 -14,1565 -17,2398 0,0070 0,8086 6,7547 1,7400

sep.02 -26,8097 -20,2352 -23,6014 -15,3593 3,4868 1,6590 8,4968 1,7500

okt.02 -20,5581 -26,5496 -16,9968 -22,5613 3,2213 1,6228 9,6957 1,7500

nov.02 -18,0075 -21,6610 -12,2599 -18,4141 3,6406 2,3907 9,3832 1,3400

dec.02 -22,5109 -27,0727 -17,5535 -14,8717 8,2384 2,4063 9,6694 1,2400

jan.03 -29,8460 -29,1044 -19,8137 -18,6989 10,1181 2,7136 14,1146 1,2400

feb.03 -28,1115 -28,9081 -21,1772 -20,3490 11,6833 3,2388 15,3971 1,2600

mar.03 -28,9434 -32,2262 -20,5184 -22,5421 14,4504 3,4262 16,8894 1,2500

apr.03 -22,7940 -33,4272 -14,0769 -22,1810 15,1701 3,8601 17,1813 1,2600

maj.03 -20,3929 -28,3855 -9,7035 -16,2017 18,2377 4,3865 18,6844 1,2600

jun.03 -20,7253 -22,7870 -8,6811 -10,3928 22,1508 4,7630 22,9030 1,2200

jul.03 -18,2514 -18,7058 -7,1996 -9,1810 21,0817 3,5169 21,5703 1,0100

avg.03 -18,1707 -12,0723 -5,5410 -8,1047 16,3371 3,2485 18,0282 1,0300

sep.03 -19,5434 -13,1306 -6,6692 -4,6099 17,9093 1,0918 17,7581 1,0100

okt.03 -15,6831 -10,2358 -1,5396 -2,7338 19,7470 1,3698 23,4178 1,0100

nov.03 -14,6015 -14,1378 -0,8378 1,8474 20,0615 1,3549 22,7294 1,0000

dec.03 -11,9604 -9,2408 4,1963 4,1919 21,9482 2,0880 24,3284 0,9800

jan.04 -13,6556 -8,3315 5,9964 8,8098 21,4870 2,0444 28,3903 1,0000

feb.04 -11,6596 -6,1357 7,2905 11,2462 23,7859 2,4490 28,8696 1,0100

mar.04 -13,7539 -0,4107 5,5354 14,4017 26,0709 2,8450 29,5336 1,0000

apr.04 -11,7087 -0,0162 3,7633 13,3561 24,2750 2,1280 30,9683 1,0000

maj.04 -12,8690 -4,4827 5,0171 9,8348 22,0669 1,8174 26,1796 1,0000

Se nadaljuje

5

nadaljevanje

Mesec FTSE 100

NIKKEI

225 S&P 500

Russell

Global RDAX

Dow

Jones

Nikko

BPI

Barclays

Global

AGG

Obrestna

mera

FED

jun.04 -12,2121 0,8090 6,9063 9,7671 20,0685 1,9988 26,7980 1,0300

jul.04 -13,2151 -3,7226 3,2404 11,2831 22,8775 1,1561 27,1685 1,2600

avg.04 -12,3065 -5,7967 3,4766 8,2226 23,3457 0,8885 27,1421 1,4300

sep.04 -10,1139 -7,9918 4,4455 8,9795 25,5887 2,2551 29,9249 1,6100

okt.04 -9,0637 -8,4351 5,9093 12,4503 27,0910 2,8670 31,4602 1,7600

nov.04 -7,5102 -7,3485 9,9968 13,8143 28,9498 2,8588 34,6093 1,9300

dec.04 -5,3254 -2,3372 13,5671 21,1760 28,4886 3,1489 38,1760 2,1600

jan.05 -4,5781 -3,1972 10,6949 23,6602 29,8861 3,3852 40,2931 2,2800

feb.05 -2,2930 -0,1964 12,7875 22,4708 31,9754 3,9590 38,8166 2,5000

mar.05 -3,7502 -0,8054 10,6312 26,3454 30,6897 3,4062 39,0809 2,6300

apr.05 -5,5731 -6,4163 8,4066 22,8247 28,3348 4,2252 37,3982 2,7900

maj.05 -2,3815 -4,1408 11,6536 20,0237 0,0000 28,9498 4,7223 39,1963 3,0000

jun.05 0,5526 -1,5275 11,6376 22,8214 1,1088 32,7021 4,7558 37,3315 3,0400

jul.05 3,8780 1,1552 15,6531 23,3981 0,8747 32,4366 5,2779 36,7156 3,2600

avg.05 4,1651 5,5246 14,3552 28,7173 1,7906 30,9133 4,6321 35,6210 3,5000

sep.05 7,7206 15,3914 15,1498 30,1147 1,7287 33,8760 4,5274 37,8532 3,6200

okt.05 4,5663 15,6651 13,1070 32,0947 0,7713 31,3535 3,9136 35,6585 3,7800

nov.05 6,6488 26,4241 17,0868 28,7994 0,6680 28,5375 3,6225 33,6391 4,0000

dec.05 10,4954 36,9589 16,9753 34,4749 1,1501 29,7883 4,2433 32,6905 4,1600

jan.06 13,2780 41,5356 19,9543 36,4996 0,7576 31,6190 4,1357 34,0004 4,2900

feb.06 13,8916 37,7579 20,0086 43,5568 0,7851 31,5492 3,8548 35,6907 4,4900

mar.06 17,2956 45,0195 21,3402 43,9355 -0,2204 31,1648 3,5111 35,2094 4,5900

apr.06 18,4460 43,7152 22,8152 47,0844 -0,5303 30,1027 2,7823 33,8691 4,7900

maj.06 12,5602 31,4835 19,0181 50,7505 -0,2204 29,4808 2,2245 36,4031 4,9400

jun.06 14,7155 31,8053 19,0284 45,1700 -0,7163 30,1097 2,6017 38,1624 4,9900

jul.06 16,5818 31,3941 19,6338 44,5136 0,3099 28,4676 2,2433 37,0647 5,2400

Se nadaljuje

6

nadaljevanje

Mesec FTSE 100

NIKKEI

225 S&P 500

Russell

Global RDAX

Dow

Jones

Nikko

BPI

Barclays

Global

AGG

Obrestna

mera

FED

avg.06 16,1452 37,2082 22,1789 42,9588 1,2948 31,3046 2,3174 38,4301 5,2500

sep.06 17,2209 37,0962 25,1804 48,1262 1,6391 33,2611 4,0400 40,0297 5,2500

okt.06 20,5325 39,4067 29,1246 49,1433 2,0248 34,3232 4,0636 40,0193 5,2500

nov.06 18,9514 38,3436 31,2508 54,2116 2,6240 35,3434 3,9435 41,3737 5,2500

dec.06 22,3339 46,4321 32,9066 58,9256 1,7700 38,4949 4,2843 44,8168 5,2400

jan.07 21,9858 47,7717 34,7752 62,4185 1,8457 37,2790 4,3861 42,8971 5,2500

feb.07 21,3644 49,6478 31,8309 65,6776 2,8237 36,9506 4,5773 41,4926 5,2600

mar.07 24,0487 46,9576 33,1465 62,1197 2,6102 40,0531 4,9207 44,4043 5,2600

apr.07 26,8254 47,9161 38,9105 66,6132 2,6722 38,6765 5,0237 44,7457 5,2500

maj.07 30,2118 51,9569 43,4320 73,0712 2,0179 40,2348 5,2007 46,3817 5,2500

jun.07 29,9463 54,1892 40,8765 79,2457 1,6873 38,0127 4,6825 44,0992 5,2500

jul.07 25,0733 46,6281 36,3710 79,0366 2,0386 37,8939 4,1861 43,4601 5,2600

avg.07 23,9563 40,8493 38,1253 72,8815 2,5689 39,0050 4,7063 46,3735 5,0200

sep.07 27,1715 42,6906 43,0693 73,3670 2,5964 39,7596 5,8089 48,1758 4,9400

okt.07 32,1823 42,2820 45,1899 83,6677 3,3058 40,7309 5,7515 51,5014 4,7600

nov.07 26,4970 33,2971 38,7953 86,0391 3,2645 43,0788 6,3045 53,9708 4,4900

dec.07 26,9769 30,1273 37,5977 79,4117 2,8857 43,1207 6,9511 56,9132 4,2400

jan.08 15,6280 15,5459 29,1817 77,9530 4,7658 45,0493 7,1621 56,4454 3,9400

feb.08 15,7165 15,6356 24,6912 65,7685 5,2204 46,6844 7,6555 60,7913 2,9800

mar.08 12,1335 6,4762 23,9481 61,8467 4,0771 45,4825 8,1830 63,4809 2,6100

apr.08 19,7086 17,7350 29,8414 63,5906 4,5455 45,5524 8,5187 66,8159 2,2800

maj.08 19,0439 21,8880 31,2274 69,4117 3,7741 46,1673 6,8515 63,6318 1,9800

jun.08 10,6350 14,6015 19,9468 69,8738 2,7961 44,6300 6,0571 61,8224 2,0000

jul.08 6,4266 13,7126 18,7642 55,1245 4,2493 43,5958 7,1476 61,9602 2,0100

avg.08 10,8454 11,1289 20,2120 50,7951 5,0275 43,4840 7,5048 62,1833 2,0000

sep.08 -3,5909 -4,2830 9,2977 47,6387 3,2094 44,5811 8,4615 59,5026 1,8100

Se nadaljuje

7

nadaljevanje

Mesec FTSE 100

NIKKEI

225 S&P 500

Russell

Global RDAX

Dow

Jones

Nikko

BPI

Barclays

Global

AGG

Obrestna

mera

FED

okt.08 -13,9191 -27,0894 -9,2200 29,4372 0,4890 35,5391 8,0578 55,7499 0,9700

nov.08 -15,6752 -27,6395 -16,0148 3,4914 3,1887 28,8449 8,4953 50,0086 0,3900

dec.08 -12,8001 -24,6873 -15,3579 -10,9225 5,3030 36,9506 8,8351 54,3461 0,1600

jan.09 -18,3969 -32,0448 -22,6081 -0,9353 5,7645 45,0702 10,6144 63,9358 0,1500

feb.09 -24,6799 -35,6629 -31,1159 -10,4969 6,3430 47,5089 9,9714 58,5749 0,2200

mar.09 -22,7921 -31,0631 -25,2329 -22,4143 6,4532 43,0159 10,2259 55,0324 0,1800

apr.09 -16,5464 -24,9534 -18,2104 -10,4701 8,9945 43,3792 9,9242 58,6002 0,1500

maj.09 -13,1207 -19,0518 -13,8688 -0,8246 10,4545 48,1518 9,7937 60,0269 0,1800

jun.09 -16,4382 -15,3460 -13,8520 11,5445 12,1143 53,4694 9,6104 65,7382 0,2100

jul.09 -9,3744 -11,9594 -7,4648 9,0235 15,0620 58,8918 10,6525 66,4239 0,1600

avg.09 -3,4650 -10,8059 -4,3593 19,7415 15,6887 65,6768 10,5071 70,1093 0,1600

sep.09 0,9597 -13,8602 -0,9427 19,7235 16,7769 67,6612 11,2383 73,0974 0,1500

okt.09 -0,7984 -14,6974 -2,9003 24,8824 17,6240 71,0712 11,5766 76,7966 0,1200

nov.09 2,0767 -20,5560 2,6698 25,2093 18,7397 71,3367 11,1189 77,6272 0,1200

dec.09 6,4463 -10,3476 4,4943 32,3187 18,6364 72,0145 12,0623 82,1503 0,1200

jan.10 2,0334 -13,3092 0,6307 32,7248 20,1102 72,5176 12,2227 75,2965 0,1100

feb.10 5,2978 -13,9214 3,5000 28,1347 21,2328 74,6279 12,2121 76,0207 0,1300

mar.10 11,6910 -5,7274 9,5854 29,6662 21,9697 74,9214 12,3652 76,1517 0,1600

apr.10 9,2073 -6,0041 11,2028 38,3623 22,9063 75,7110 12,1730 74,8203 0,2000

maj.10 2,0314 -16,9589 2,0869 37,8075 22,4862 78,7925 13,1420 74,8484 0,2000

jun.10 -3,3077 -20,2407 -3,4138 22,6751 23,3196 78,4641 13,4249 72,1153 0,1800

jul.10 3,4001 -18,9260 3,2292 19,3254 24,3802 81,2172 14,6930 74,7515 0,1800

avg.10 2,7551 -24,9891 -1,6689 32,5839 26,2741 85,5216 15,0595 80,6896 0,1900

sep.10 9,1149 -20,3537 6,9400 28,1769 25,6061 87,0938 15,8120 83,2043 0,1900

okt.10 11,6045 -21,7725 10,8814 37,5662 25,5096 89,9867 15,9099 87,5037 0,1900

nov.10 8,7157 -15,5279 10,6275 42,1466 24,7245 90,9370 15,5342 89,8582 0,1900

Se nadaljuje

8

nadaljevanje

Mesec FTSE 100

NIKKEI

225 S&P 500

Russell

Global RDAX

Dow

Jones

Nikko

BPI

Barclays

Global

AGG

Obrestna

mera

FED

dec.10 16,0233 -13,0467 17,8515 41,5488 24,8967 86,5977 14,2719 82,6309 0,1800

jan.11 15,2957 -12,9702 20,5203 50,3085 23,8499 87,2476 14,9732 85,0159 0,1700

feb.11 17,8738 -9,6875 24,3717 53,6090 24,3664 84,8438 14,3440 85,3488 0,1600

mar.11 16,1983 -17,0746 24,2414 54,3836 23,7741 87,4572 14,1819 86,4400 0,1400

apr.11 19,3664 -16,2701 27,7817 56,1809 24,6281 88,0092 14,2550 87,3181 0,1000

maj.11 17,7951 -17,5962 26,0566 61,5360 25,7713 91,2724 14,6242 93,1241 0,0900

jun.11 16,9240 -16,5561 23,7551 55,3494 25,5028 94,1374 15,1201 92,9726 0,0900

jul.11 14,3576 -16,4121 21,0975 55,8729 27,3347 92,3346 15,4816 93,1189 0,0700

avg.11 6,0844 -23,8743 14,2203 51,0257 26,5358 99,6646 15,8783 97,1053 0,1000

sep.11 0,8535 -26,0412 6,0236 39,1475 26,1157 100,5660 16,2350 99,6122 0,0800

okt.11 9,0283 -23,5922 17,4448 22,2388 28,2369 98,4138 16,6739 94,9997 0,0700

nov.11 8,2653 -28,2997 16,8506 34,6591 26,1983 103,6056 16,4364 97,5953 0,0800

dec.11 9,5809 -28,1234 17,8477 35,2946 28,4573 99,8602 16,4002 94,1470 0,0700

jan.12 11,7303 -25,1723 22,9839 34,5269 30,6405 103,2283 17,1027 95,4562 0,0800

feb.12 15,4648 -17,3454 27,9757 44,3800 32,3278 107,1553 17,3012 98,7277 0,1000

mar.12 13,4393 -14,2824 31,9855 49,8349 32,4174 110,6631 17,4398 98,5925 0,1300

apr.12 12,8355 -19,0655 30,9959 51,1180 33,1887 108,4411 17,4972 97,1625 0,1400

maj.12 14,2986 -20,5101 31,7372 48,0851 33,8017 111,4108 18,1178 99,4891 0,1600

PRILOGA 5

Izračun mesečnih donosi surovinskih indeksov od maja 2002 do maja 2012

Mesec DJ-UBS

Nikkei

TOCOM

CX

commodity

index TRJ CRB Energija Kmetijstvo

Kovine

in

minerali

Dragocene

kovine

maj.02 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000

jun.02 -0,5802 -0,1500 0,6880 -4,5695 4,0258 1,7248 2,5719

jul.02 2,1603 -1,5500 3,9568 -0,8739 7,5569 0,3578 0,4782

Se nadaljuje

9

nadaljevanje

Mesec DJ-UBS

Nikkei

TOCOM

CX

commodity


Kovine

in

minerali

Dragocene

kovine

avg.02 -0,0232 -0,4000 2,8173 2,4987 9,4298 -4,1726 -1,6075

sep.02 3,5241 8,0000 7,0112 8,3377 13,0557 -3,9002 0,7497

okt.02 9,1152 12,5200 12,8661 7,2601 13,4519 -3,2384 -0,3474

nov.02 7,4690 5,5600 11,2429 -2,6181 12,0930 1,0783 0,7397

dec.02 9,0885 6,2700 13,7067 9,4066 14,1399 1,4900 4,4811

jan.03 16,2068 13,6000 22,0436 20,2342 15,0720 4,9882 11,6178

feb.03 21,9189 19,8400 29,0257 30,6459 15,5614 7,7316 11,8703

mar.03 25,5191 18,7500 34,4414 19,7774 13,3301 6,0718 6,6960

apr.03 15,4779 9,1300 24,4959 3,2359 12,0695 2,3019 3,1734

maj.03 16,1772 3,6500 23,9839 5,6332 11,2313 6,0649 11,1959

jun.03 24,1515 11,4200 31,1063 11,8479 10,1679 7,7893 10,6189

jul.03 20,2503 15,1200 29,8184 13,0712 8,4024 9,2871 10,3898

avg.03 22,3753 18,7700 33,7622 16,7007 10,0197 11,3512 13,3802

sep.03 22,9119 19,8300 33,0560 7,2617 13,5119 11,6210 18,9811

okt.03 25,4470 12,3700 34,9613 14,3535 20,1149 17,8368 18,4871

nov.03 29,7217 14,8200 37,4041 15,1096 22,9743 22,8445 22,0728

dec.03 33,8384 18,2500 42,4641 21,0086 23,5404 30,1972 28,3220

jan.04 45,7685 22,9600 53,3500 26,2096 26,6134 41,2854 32,7956

feb.04 43,8389 19,8900 54,1259 25,9810 29,8126 50,9403 31,0474

mar.04 54,5791 32,2100 66,1040 35,1556 34,4641 54,2526 34,7239

apr.04 56,0232 29,6100 64,3507 36,7128 33,5647 53,9756 33,4730

maj.04 56,6281 40,4300 68,0726 50,9515 30,6539 45,4044 23,3682

jun.04 61,5231 45,3200 77,2386 44,9581 26,7541 48,5146 25,5093

jul.04 52,0481 36,7000 66,8240 53,0179 23,4109 53,3461 28,6615

avg.04 52,4996 55,1600 70,8099 65,8206 22,0940 52,0825 30,7770

sep.04 52,0340 56,6900 73,0861 63,2377 21,3775 53,5240 31,0167

Se nadaljuje

10

nadaljevanje

Mesec DJ-UBS

Nikkei

TOCOM

CX

commodity


Kovine

in

minerali

Dragocene

kovine

okt.04 60,5589 72,4700 81,6972 83,2962 19,6677 60,1773 37,4171

nov.04 60,7332 74,7500 80,0551 66,5301 20,6796 62,1781 43,7602

dec.04 57,4707 62,0200 79,2254 57,0032 21,3304 63,5175 42,8841

jan.05 50,8564 50,1100 72,6789 70,1645 22,0300 79,3506 36,6287

feb.05 53,5034 63,1800 78,6625 75,6892 25,7245 83,9580 38,0248

mar.05 64,6298 75,8600 91,9729 97,2921 32,4138 90,5159 41,4373

apr.05 72,0231 98,8600 101,5686 97,1097 29,2576 87,8377 39,8488

maj.05 62,0116 87,3400 89,1571 86,9612 28,6041 81,3588 37,6327

jun.05 63,7221 93,7300 90,0327 107,9143 28,7578 85,6312 41,0081

jul.05 65,0325 112,5700 94,1451 117,4748 29,1812 85,8931 38,3018

avg.05 72,3563 125,9600 101,6399 138,3143 27,0972 93,0263 41,9067

sep.05 86,7868 136,8800 116,0491 141,3172 28,4742 93,2831 47,0266

okt.05 92,4966 141,6700 114,7968 131,0633 30,6150 98,3886 52,5544

nov.05 78,9047 123,5500 104,1961 115,8909 29,1856 106,1858 55,1909

dec.05 84,0932 132,1600 108,0315 123,7599 32,3799 120,9274 66,5503

jan.06 86,8074 154,3600 118,9718 139,7201 37,3550 132,1973 78,7920

feb.06 86,9859 170,9700 125,0871 130,1004 42,3171 139,8280 81,6552

mar.06 77,7075 157,6800 112,9250 133,7852 39,5806 143,1709 85,3652

apr.06 83,1050 176,9700 120,8968 158,3117 40,5139 181,8965 107,5802

maj.06 96,5642 189,3100 134,6472 159,4369 45,4381 227,6778 127,6755

jun.06 93,8007 178,8200 127,5829 158,1735 43,4689 197,8891 97,5718

jul.06 93,6025 186,5600 133,1135 172,4099 45,3221 217,2175 108,9226

avg.06 98,1631 186,5100 133,7847 171,2151 44,3913 219,9591 112,2439

sep.06 89,9238 180,8000 118,5813 135,7535 41,9888 219,1070 101,3618

okt.06 78,8124 156,6500 103,2725 122,8515 45,4889 229,0650 97,2445

nov.06 89,4869 149,2600 0,0000 107,4904 126,0494 50,5372 224,9611 113,5579

Se nadaljuje

11

nadaljevanje

Mesec DJ-UBS

Nikkei

TOCOM

CX

commodity


Kovine

in

minerali

Dragocene

kovine

dec.06 98,2979 158,8300 -4,4668 118,4722 135,0007 53,3111 224,5060 115,0300

jan.07 83,8854 148,4200 -5,0865 103,9190 110,0903 55,5227 205,5747 113,8737

feb.07 88,8046 153,9600 -2,7240 105,2404 125,5454 59,8636 211,9674 126,6805

mar.07 95,2323 162,3400 -1,0457 115,0114 134,6725 59,5999 235,1148 121,5441

apr.07 98,0718 170,2500 -1,6266 117,9276 149,7201 61,1436 270,6002 130,0575

maj.07 100,7571 178,5400 -1,9881 116,3677 150,0676 64,5560 278,2617 124,9816

jun.07 102,6647 178,8200 -1,4072 119,0293 160,8480 70,2519 260,4743 121,9448

jul.07 99,3285 182,5800 1,1361 121,7208 178,6263 72,6303 267,2142 123,6120

avg.07 100,5405 174,5500 -3,9892 124,8471 167,9428 73,4593 253,5958 121,2564

sep.07 96,9041 162,2600 -1,8978 119,6533 189,9350 80,8808 268,0503 135,3122

okt.07 110,5585 184,0700 3,4082 135,2668 210,3662 86,6073 291,9445 149,6072

nov.07 116,5544 214,4800 -0,7359 148,0543 244,3762 92,8144 283,8469 166,7387

dec.07 110,0768 199,3800 3,4082 142,2154 239,7294 99,4590 261,3407 164,7105

jan.08 126,2015 223,9600 6,8552 162,0890 246,7914 110,5734 276,1750 193,0616

feb.08 127,0673 212,7100 26,6202 160,9211 264,9922 127,7936 300,6598 209,7602

mar.08 161,1893 235,7100 38,0067 199,0139 291,6826 140,0408 329,0548 228,1198

apr.08 139,4169 210,9500 23,3798 176,4997 318,2156 142,9836 328,4560 206,2561

maj.08 145,0101 242,0900 21,3013 187,7135 367,9331 144,4515 314,7820 199,6226

jun.08 159,4296 278,9000 13,5941 206,6483 405,1268 153,3691 301,4902 199,4203

jul.08 183,3078 318,6700 -2,0914 237,2681 414,0282 149,6200 303,7578 215,4193

avg.08 146,5443 279,9800 -7,7201 200,5331 346,0345 129,2307 275,0373 174,9763

sep.08 122,0766 251,6900 -22,9796 173,8926 294,9226 118,3139 231,6382 162,8101

okt.08 102,6273 212,6100 -16,0857 148,6332 197,6615 83,2988 138,8868 148,0291

nov.08 59,0011 110,7400 -19,0679 91,4595 132,3667 72,4285 90,6839 133,9114

dec.08 43,1465 87,1800 -28,5954 69,2035 85,8847 66,4046 66,9259 149,4567

jan.09 45,0945 86,1500 -29,4733 69,6253 91,0610 79,2295 72,1025 164,4858

Se nadaljuje

12

nadaljevanje

Mesec DJ-UBS

Nikkei

TOCOM

CX

commodity


Kovine

in

minerali

Dragocene

kovine

feb.09 32,5537 84,4000 -24,9935 56,8516 78,0343 78,1354 71,8013 194,3060

mar.09 23,5725 101,5100 -30,2350 45,3221 89,7190 75,9994 74,3980 188,7168

apr.09 31,7025 109,1300 -30,6739 58,0238 97,9202 84,0252 91,0444 178,1503

maj.09 38,3168 104,2000 -32,7653 66,2015 123,7903 96,4273 100,4511 193,3203

jun.09 56,5447 129,9900 -31,5001 89,2814 161,2308 97,1989 121,7947 200,6124

jul.09 49,8366 134,5200 -29,5120 82,3102 144,6685 89,3851 135,9363 192,5791

avg.09 59,1373 137,7300 -28,5438 93,3132 167,4908 96,4941 176,2940 200,5758

sep.09 49,7485 129,0700 -24,6708 80,7773 155,8766 94,8856 163,9187 220,3729

okt.09 52,1434 123,0100 -27,0075 85,5689 177,7920 98,5285 172,7215 235,5603

nov.09 61,5044 139,7300 -23,8058 98,6183 190,6948 104,4705 188,6505 259,3328

dec.09 66,8717 147,7800 -24,3093 102,8696 185,4497 107,7406 205,7852 260,8016

jan.10 72,6154 162,0200 -19,5843 110,1462 197,4532 110,9348 230,0104 257,5987

feb.10 58,5016 138,6400 -18,5902 94,6389 188,5947 104,9793 212,5514 244,6644

mar.10 61,3088 150,4500 -17,2218 98,0947 202,3687 100,3011 241,0815 254,2388

apr.10 62,4116 170,1100 -18,1384 100,8181 217,4839 103,7434 273,2490 267,3537

maj.10 63,8884 176,4900 -18,9001 102,0566 189,1483 101,2979 232,9225 282,6472

jun.10 50,4480 153,1200 -18,7710 83,4171 187,0646 101,2787 208,5003 289,3024

jul.10 51,3648 144,5000 -16,9765 86,1980 186,5588 107,4366 206,7971 277,1956

avg.10 64,6069 146,5400 -10,5216 101,2210 189,5501 117,1041 237,2791 284,6554

sep.10 60,8203 138,1000 -6,1193 95,1916 190,7021 126,9833 247,7312 306,9858

okt.10 68,9454 155,0000 -4,4539 107,7020 209,1419 139,6384 273,9492 336,1297

nov.10 78,8530 147,6400 -3,3049 119,2467 221,1588 151,9004 279,5368 354,9964

dec.10 83,0567 164,5500 -3,9246 124,6311 242,3770 164,7311 299,1979 370,7567

jan.11 97,3198 179,3300 -5,8353 142,2038 255,8955 178,2682 322,2716 360,4764

feb.11 99,9431 182,1300 -6,3129 148,8863 271,5589 192,0148 340,2844 372,7949

mar.11 102,8808 204,7400 -9,2435 158,3765 306,5652 180,3794 321,6114 403,6599

Se nadaljuje

13

nadaljevanje

Mesec DJ-UBS

Nikkei

TOCOM

CX

commodity


Kovine

in

minerali

Dragocene

kovine

apr.11 106,5832 213,8500 -5,9644 162,5523 332,7788 183,7034 331,3126 444,1771

maj.11 111,6700 224,3100 -5,6545 167,8654 305,1392 174,0015 310,7710 432,0494

jun.11 100,4876 209,7400 -9,4759 151,6832 298,4952 172,2950 305,5211 430,4243

jul.11 90,6293 198,2500 -9,0498 144,9956 306,7925 170,5863 321,5390 449,3084

avg.11 97,4622 206,3500 -7,6168 148,4208 281,4523 171,4306 301,0090 505,7163

sep.11 97,9891 207,8200 -6,1580 147,8742 282,9954 167,1612 281,0060 500,5806

okt.11 70,5093 170,9800 -4,8412 115,6688 279,4667 152,9477 240,7454 449,5505

nov.11 78,9398 192,6100 -4,1312 129,3873 296,2749 145,3683 232,4138 472,3858

dec.11 77,3180 196,3200 -6,2355 127,9931 291,6565 137,8431 230,3092 436,1651

jan.12 75,2081 183,1500 -6,7777 128,0401 301,6267 142,9135 248,7925 441,2670

feb.12 75,4087 196,3800 -8,5593 126,7049 319,1536 148,8818 261,2880 478,1476

mar.12 80,5736 229,3100 -7,5781 136,0297 334,7424 151,5558 260,7221 456,2619

apr.12 74,7608 234,1600 -0,6326 127,2587 319,5022 151,7101 253,7841 443,7755

maj.12 72,0540 215,1700 0,2453 124,1445 287,4335 147,3630 237,3169 417,4306

Documents

ANALIZA GIBANJA IN KORELACIJE DELNIŠKIH, OBVEZNIŠKIHdiplomskega dela z naslovom Analiza gibanja in korelacije delniških, obvezniških in surovinskih borznih indeksov na svetovnih