Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov ......Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 6 I. Uvod v analizo Potreba

Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti

Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 2

KOLOFON Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti

Izdajatelj: Mladinski svet Slovenije

Za izdajatelja: Tea Jarc

Urednik: Miha Mohorko

Avtorji: Rozana Mužica, Borut Cink, Tadej Beočanin Leto izida: 2013

Kontakt: Mladinski svet Slovenije, [email protected]

mailto:[email protected]


V analizi sodelujoči MSLS

Sodelujoči MSLS V analizi so z izpolnjenim vprašalnikom sodelovali naslednji MSLS:

Mladinski svet Kamnik Mladinski svet občine Žalec Mladinski svet Lendava Celjski mladinski svet – svet mladih Mladinski svet Bele krajine Mladinski svet Mestne občine Ptuj Mladinski svet Ljutomer Mladinski svet Železniki Mladinski svet Ravne na Koroškem Mladinski svet Č'bela Mestni mladinski svet Maribor Mladinski svet Velenje Mladinski svet Jesenice Mladinski svet občine Slovenske Konjice Marenberški mladinski lokalni svet Mladinski svet Gornja Radgona Mladinski svet Domžale Mladinski svet Ajdovščina


Kazalo

V analizi sodelujoči MSLS......................................................................................................................... 2

Kazalo ...................................................................................................................................................... 4

I. Uvod v analizo ...................................................................................................................................... 6

I.1 Metodologija dela.......................................................................................................................... 7

II. Mladinski sveti lokalne skupnosti v slovenskem prostoru .................................................................. 8

III. Trenutno stanje na področju mladinskih svetov lokalnih skupnosti v Sloveniji ............................... 10

III.1 Pokritost Republike Slovenije z mladinskimi sveti lokalne skupnosti ........................................ 10

III.2 Mladinski svet lokalne skupnosti kot organ zastopanja mladih ................................................. 14

IV. Kadrovski in materialni položaj MSLS .............................................................................................. 16

IV.1 Notranja organiziranost MSLS .................................................................................................... 16

IV.2 Prostovoljstvo in zaposlenost v MSLS ........................................................................................ 16

IV.3 Honorarji funkcionarjev MSLS .................................................................................................... 18

IV.4 Prostovoljstvo v MSLS ................................................................................................................ 19

IV.5 Razpoložljiva materialna sredstva MSLS .................................................................................... 20

IV.6 Zaključek ..................................................................................................................................... 24

V. Vloga MSLS v lokalni skupnosti ......................................................................................................... 25

V.1 Naloge MSLS in njihov pomen..................................................................................................... 25

V.2 Glavne dejavnosti MSLS .............................................................................................................. 26

V.3 Sodelovanje MSLS z lokalno skupnostjo ..................................................................................... 29

V.4 Sodelovanje z lokalno skupnostjo - dajanje predlogov in pobud lokalni skupnosti .................... 39

VI. Participacija mladih .......................................................................................................................... 47

VI.1 Nekonvencionalne oblike participacije mladih .......................................................................... 49

VI.2 Zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih .................. 50

VI.3 Članstvo MSLS v drugih organih ................................................................................................. 52

VII. Podpora in vključevanje organizacij članic ...................................................................................... 54

VII.1 Finančna podpora ..................................................................................................................... 54

VII.2 Materialna podpora .................................................................................................................. 55

VII.3 Svetovanje in usposabljanje ...................................................................................................... 55

VII.4 Obveščanje ................................................................................................................................ 56

VIII. Projektno delo ................................................................................................................................ 59

VIII.1 Mednarodni projekti ................................................................................................................ 59

VIII.2 Nacionalni projekti ................................................................................................................... 60


VIII.3 Lokalni projekti ......................................................................................................................... 62

IX. Finančno poslovanje MSLS ............................................................................................................... 65

IX.1 Prihodki MSLS ............................................................................................................................. 65

X. Ocena delovanja MSLS ...................................................................................................................... 69

X.1 Samoocena delovanja MSLS ........................................................................................................ 69

X.2 Dosežki MSLS ............................................................................................................................... 72

XI. Medijska pokritost in informiranje MSLS ......................................................................................... 74

XII. Pomen aktivnosti na nacionalni ravni, k udeležbi na katerih so MSLS vabljeni .............................. 78

XIII. Identifikacija občin s potencialom za ustanovitev oz. ponovno vzpostavitev MSLS ...................... 79

XIII.1 Nacionalne mladinske organizacije .......................................................................................... 79

XIII.2 Identifikacija občin s potencialom za ustanovitev oz. ponovno vzpostavitev MSLS ................ 80

XIV. Zaključki in priporočila ................................................................................................................... 89

XIV.1 Pripročila .................................................................................................................................. 90

XV. Viri in literatura ............................................................................................................................... 91

Priloga: Vodstveni kadri v mladinski svetih lokalnih skupnosti ............................................................. 93

Priloga: Nacionalne enote mladinskih organizacij ................................................................................. 97

Priloga: Anketni vprašalnik .................................................................................................................. 103


I. Uvod v analizo

Potreba po izvedbi analize, namenjene preučitvi stanja, delovanja, razvoja in potencialov mladinskih

svetov lokalnih skupnosti (MSLS) pod imenom Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih

svetov lokalnih skupnosti, se je pojavila ob prenehanju financiranja MSLS s strani Urada RS za

mladino in delnemu prenosu sredstev na Mladinski svet Slovenije. Slednji naj bi s prenosom finančnih

sredstev, prvotno namenjenih MSLS, nudil večjo vsebinsko podporo MSLS in jim tako zapolnil vrzel,

nastalo zaradi nižjih razpoložljivih finančnih sredstev.

Namen analize je poglobljena raziskava o stanju, področju delovanja mladinskih svetov lokalnih

skupnosti in njihovih potrebah. Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih

skupnosti analizira naslednja področja:

I. Položaj MSLS v Sloveniji

število vseh registriranih MSLS

število delujočih MSLS

razpoložljivi kadri MSLS

organiziranost MSLS

razpoložljiva materialna sredstva

II. Vloga MSLS v lokalni skupnosti

poglavitne dejavnosti MSLS

sodelovanje MSLS z lokalno skupnostjo

sodelovanje MSLS z drugimi lokalnimi/regijskimi akterji v družbi

III. Participacija mladih v lokalnih skupnostih z aktivnimi MSLS

reprezentativna vloga MSLS v lokalni skupnosti

zagovorništvo mladih

vključevanje mladinskih organizacij v procese odločanja

vključevanje mladih v procese participacije v lokalni skupnosti

MSLS kot podporna organizacija lokalnih mladinskih organizacij

IV. Projektno delo MSLS

izvedba lokalno, nacionalno in mednarodno pomembnih projektov

izvedba projektov v sodelovanju s pomembnimi akterji družbe

mednarodna prepoznavnost MSLS

V. Financiranje MSLS

poglavitni viri financiranja MSLS

stroški MSLS

VI. Prostovoljsko delo v MSLS

obseg prostovoljstva v MSLS

promocija prostovoljskega dela v lokalni skupnosti


VII. Potrebe MSLS

kadrovske potrebe

potrebe po pridobivanju novih znanj in veščin

I.1 Metodologija dela

Vsebinska analiza dela in potencialov za rast mladinskih svetov lokalnih skupnosti temelji na metodi

kvantitativnega zbiranja podatkov:

― Zbiranje podatkov na podlagi obstoječih dokumentov o MSLS, s katerim ugotavljamo pokritost

Republike Slovenije z MSLS. Pridobljene podatke smo primerjali z registrom MSLS, ki ga vodi Urad

RS za mladino. Z raziskavo o pokritosti RS z MSLS ugotavljamo:

o število registriranih MSLS oz. število lokalnih skupnosti z registriranimi MSLS,

o število delujočih MSLS in lokalne skupnosti z delujočimi MSLS.

― Zbiranja podatkov na podlagi vprašalnika o delovanju MSLS. Namen tovrstne raziskave je med

drugim analiza vloge MSLS v lokalni skupnosti, njihove dejavnosti in njihovih potreb za razvoj.

Predstavitev vzorca in vzorčenje

Vzorčna enota: Ciljna populacija so v obdobju od leta 2010 do leta 2012 delujoči mladinski sveti

lokalnih skupnosti (MSLS) oz. v tem času v Sloveniji ustanovljeni MSLS. V času analize je bilo delujočih

29 MSLS.

Velikost vzorca: Namenski vzorec sestavlja 18 mladinskih svetov lokalnih skupnosti, ki delujejo na

območju Slovenije, in predstavljajo MSLS, ki so se odzvali na pobudo za izvedbo analize. Vzorec

predstavlja 78% vseh delujočih MSLS v Sloveniji.

Postopek vzorčenja: Vprašalniki so bili po pošti poslani 44 mladinskim svetom lokalnih skupnosti, ki

so bili marca 2013 vpisani v poslovni register Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

S priporočenim pošiljanjem vprašalnika smo dobili delno povratno informacijo o nedelujočih MSLS:

slednji namreč vprašalnika niso prevzeli.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti so morali v roku 14 dni vrniti izpolnjene vprašalnike na Mladinski

svet Ajdovščina, ki je izvajal analizo. Zaradi slabega odziva je bil rok večkrat podaljšan. Predstavniki

MSLS so bili tako preko elektronske pošte in telefonsko večkrat pozvani k sodelovanju pri izvedbi

analize (izpolnitvi vprašalnika), vendar je bilo do vključno 15. maja vrnjenih 181 veljavnih

vprašalnikov, ki so vključeni v analizo. MSLS, ki so vrnili nepopolno izpolnjene vprašalnike, so bili

pozvani k dopolnitvam.

Da bi se izognili poštnim stroškom, ki bi jih izvedba analize utegnila predstavljati za MSLS, so poleg

vprašalnika prejeli kuverto z naslovnikom in znamkami za vračilo vprašalnika.

1 Vzorec 18 MSLS predstavlja 100 % v analizi zajetih MSLS. Vsak mladinski svet predstavlja 5,5556 % celotnega

vzorca. Zaradi zaokroževanja se lahko v posameznih razpredelnicah vsota vseh odstotkov razlikuje od 100,00 %.


II. Mladinski sveti lokalne skupnosti v slovenskem prostoru

Mladinski svet lokalne skupnosti je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in

odgovornostmi, ki jih določata zakon (Zakon o mladinskih svetih) in njegov temeljni akt.

Mladinski svet lokalnih skupnosti (MSLS) je prostovoljno združenje lokalnih mladinskih organizacij. V

mladinski svet lokalne skupnosti se združujejo mladinske organizacije, ki imajo najmanj 90 odstotkov

članstva v starosti do 29 let in 70 odstotkov članov vodstva v starosti od 15. do dopolnjenega 29. leta

ter imajo sedež v neki samoupravni lokalni skupnosti. Članice mladinskega sveta lokalne skupnosti, ki

so hkrati združene v zvezo mladinskih organizacij na lokalni ravni, imajo lahko v mladinskem svetu

lokalne skupnosti le skupnega predstavnika. (ZMS, 2. člen)

Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mladinskih organizacij, ki so v njih včlanjene.

Združevanje v mladinske svete lokalnih skupnosti temelji na načelih svobodnega združevanja,

enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja avtonomnosti vsake mladinske organizacije.

Na področju delovanja mladinskih svetov lokalnih skupnosti se pomembno vlogo priznava tudi

Mladinskemu svetu Slovenije, ki pri svojem delu sodeluje tudi z mladinskimi sveti lokalnih skupnosti

ter drugimi organizacijami v mladinskem sektorju, ki niso njihove članice, oz. drugimi subjekti v

skladu z internimi in drugimi poslovnimi akti.

Položaj, delovanje, dejavnost ter financiranje Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov

lokalnih skupnosti ureja Zakon o mladinskih svetih (ZMS).

MSLS so ustanovljeni in delujejo na podlagi Zakona o mladinskih svetih.

Pooblastila in dejavnosti mladinskega sveta lokalne skupnosti

Mladinski svet lokalne skupnosti v skladu s temeljnim aktom:

izvaja dejavnosti s področja socialne politike otrok in mladine, vzgoje in izobraževanja,

prostočasnih dejavnosti, kulture, javnega obveščanja in mednarodnega sodelovanja;

zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih;

omogoča sodelovanje mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na

življenje in delo mladih;

opravlja druge naloge za uveljavljanje interesov mladih, opredeljenih s temeljnim aktom.

Pomen mladinskih svetov lokalne skupnosti:

mladinski svet lokalne skupnosti je prostor svobodnega izražanja mnenj mladih in

organizacija za vplivanje mladih na odločitve, ki so za njih pomembne;

usklajevanje in predstavljanje interesov sodelujočih članic;

spodbujanje vzajemnega razumevanja, izmenjave izkušenj in pripravljenosti za medsebojno

sodelovanje mladinskih organizacij;

spodbujanje razvoja mladinskih organizacij kot instrumenta mladih v družbi in aktivne

udeležbe mladih v javnem življenju in

spodbujanje javnega dialoga o družbenih vprašanjih.

Posebno pristojnost pa daje MSLS 6. člen Zakona o mladinskih svetih, ki se glasi: »Vlada, ministrstva

in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in

drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet

Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti.«


Sredstva za delovanje

Mladinski svet lokalne skupnosti lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje iz naslednjih naslovov:

iz proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih skupnosti na podlagi predloženega

programa,

s članarino,

iz naslova premoženjskih pravic,

z darili in volili,

s prispevki donatorjev,

iz lastne dejavnosti,

iz drugih virov.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti lahko neposredno opravljajo pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih

za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu

in mora biti povezana z nameni in nalogami mladinskih svetov lokalnih skupnosti ter se lahko opravlja

v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.

Prihodki iz pridobitnih dejavnosti ne smejo predstavljati pretežnega dela vseh prihodkov mladinskih

svetov lokalnih skupnosti.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki je dosežen z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti, se

sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog mladinskih svetov lokalnih skupnosti, v skladu s

temeljnim aktom. Vsaka delitev premoženja mladinskih svetov lokalnih skupnosti med njegove člane

je nična. (ZMS, 8. člen)

Delovanje mladinskih svetov v javnem interesu

V skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJMS, 15. člen) si mladinski sveti na

lokalni ravni pridobijo status organizacije, ki deluje v javnem interesu v mladinskem sektorju z

registracijo pri pristojnem organu.

Področja mladinskega sektorja se nanašajo na (ZJMS, 4. člen):

avtonomijo mladih,

neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,

dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,

skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,

prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,

mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,

zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,

dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih i

sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.

Javni interes na področju mladinskega sektorja se uresničuje z zagotavljanjem (ZJMS, 5. člen):

normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja

mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade in

finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, vključno s podporo

mladinski infrastrukturi.


III. Trenutno stanje na področju mladinskih svetov lokalnih skupnosti v Sloveniji

III.1 Pokritost Republike Slovenije z mladinskimi sveti lokalne skupnosti

Poslovni register Slovenije (PRS) je osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na

območju RS, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost.

V register Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je v marcu 2013 vpisanih 44

mladinskih svetov lokalne skupnosti. Največje število vpisov v register je zabeleženih leta 2003, ko se

je v Ajpes vpisalo 13 novih MSLS (30%) in leta 2002, ko je bilo vpisanih 10 novih MSLS (23%). K

velikemu številu novoustanovljenih MSLS v teh letih prispevata (1) novost v mladinskem sektorju

(zakon iz leta 2000) in (2) promocijska kampanja MSS, izvedena v tistem času. Z letom 2004 se je

ustanavljanje MSLS upočasnilo, kot kažeta spodnja graf in razpredelnica.

Graf 1: Število ustanovljenih MSLS v letih 2001 do 2013

Mladinski sveti, vpisani v Poslovni register Slovenije pri Ajpesu v marcu 2013:

MLADINSKI SVET LETO VPISA V REGISTER 1. MLADINSKI SVET LJUBLJANE 2001 2. MLADINSKI SVET DOMŽALE 2001 3. MLADINSKI SVET MARIBOR 2002 4. MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE PTUJ 2002 5. MLADINSKI SVET OBČINE ROGAŠKA SLATINA 2002 6. MLADINSKI SVET RADOVLJICA 2002 7. MLADINSKI SVET Č'BELA 2002 8. MLADINSKI SVET IZOLA 2002 9. MLADINSKI SVET KRANJ 2002 10. MLADINSKI SVET BELE KRAJINE 2002 11. MESTNI MLADINSKI SVET MARIBOR 2002 12. CELJSKI MLADINSKI SVET - SVET MLADIH 2002 13. MLADINSKI SVET LJUTOMER 2003 14. MLADINSKI SVET OBČINE SEVNICA 2003

2001

2002

2003

2004 2005

2006

2007

2009

2010

2011

2012

2013

0

2

4

6

8

10

12

14

Ustanavljanje MSLS


15. MLADINSKI SVET KRŠKO 2003 16. MLADINSKI SVET OBČINE KRŠKO 2003 17. MLADINSKI SVET KAMNIK 2003 18. MLADINSKI SVET AJDOVŠČINA 2003 19. MLADINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 2003 20. MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC 2003 21. MLADINSKI SVET NOVA GORICA 2003 22. MLADINSKI SVET LENDAVA 2003 23. MLADINSKI SVET MURSKA SOBOTA 2003 24. MLADINSKI SVET VELENJE 2003 25. MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE KOPER 2003 26. MLADINSKI SVET LIPA LJUTOMER 2004 27. MLADINSKI SVET OBČINE ŽALEC 2004 28. MLADINSKI SVET OBČINE POSTOJNA 2004 29. MLADINSKI SVET MORAVČE 2005 30. MLADINSKI SVET LOGATEC 2005 31. MLADINSKI SVET ZAGORJE OB SAVI 2005 32. MLADINSKI SVET ŽELEZNIKI 2006 33. MLADINSKI SVET ŠENTJUR 2006

34. MLADINSKI SVET VRHNIKA 2007 35. MLADINSKI SVET NOVO MESTO 2007 36. MLADINSKI SVET LOKALNE SKUPNOSTI OBČINE IVANČNA GORICA 2007 37. MLADINSKI SVET OBČINE LITIJA 2009 38. MLADINSKI SVET CERKNICA 2010 39. TREBANJSKI MLADINSKI SVET 2010 40. MLADINSKI SVET GORNJA RADGONA 2010 41. MLADINSKI SVET RAVNE NA KOROŠKEM 2011 42. MLADINSKI SVET JESENICE 2012 43. MARENBERŠKI MLADINSKI LOKALNI SVET 2012 44. MLADINSKI SVET KOBARID 2013

Razpredelnica 1: V Poslovni register vpisani MSLS z letom vpisa v register

Opozoriti pa velja tudi na zelo opazen trend ne-delovanja v letih 2002 in 2003 ustanovljenih MSLS.

Sama letnica ustanovitve MSLS oz. število obstoječih MSLS v določenem obdobju namreč ne

zagotavljata (ustreznega) delovanja MSLS. MSLS, ustanovljeni v letih od 2010 delujejo dobro (izjema

je Trebanjski mladinski svet, ki ga ne prištevamo več med delujoče MSLS). Pri tem ne gre zanemariti

dejstva, da so ti MSLS nastali z močno podporo Mladinskega sveta Ajdovščina v okviru projekta Mladi

odpiramo prostor, ki je tem novoustanovljenim MSLS nudil obsežno tehnično in vsebinsko podporo.

Število delujočih MSLS je torej manjše od števila vseh registriranih. Analiza je pokazala, da je

delujočih MSLS 52%.2

Delujoči MSLS po občinah in regijah

Glede na podatke, pridobljene s strani MSS, vprašalnika, telefonskih razgovorov in ob upoštevanju

finančnega poslovanja MSLS v letih od 2010 do 2012, objavljamo seznam delujočih MSLS:

MLADINSKI SVET Regija 1 MLADINSKI SVET LJUBLJANE Osrednjeslovenska 2 MLADINSKI SVET DOMŽALE Osrednjeslovenska 3 MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE PTUJ Podravska 4 MLADINSKI SVET Č'BELA RADOVLJICA Gorenjska 5 MLADINSKI SVET BELE KRAJINE Jugovzhodna Slovenija 6 MESTNI MLADINSKI SVET MARIBOR Podravska 7 CELJSKI MLADINSKI SVET - SVET MLADIH Savinjska

2 Podatek temelji na odzivnosti MSLS in raziskavi delovanja MSLS, ki temelji tudi na poročilih, oddanih na Ajpes.


8 MLADINSKI SVET LIPA (LJUTOMER) Pomurska 9 MLADINSKI SVET LJUTOMER Pomurska 10 MLADINSKI SVET AJDOVŠČINA Goriška 11 MLADINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE Savinjska 12 MLADINSKI SVET LENDAVA Pomurska 13 MLADINSKI SVET VELENJE Savinjska 14 MLADINSKI SVET OBČINE ŽALEC Savinjska 15 MLADINSKI SVET ŽELEZNIKI

3 Gorenjska

16 MLADINSKI SVET NOVO MESTO Jugovzhodna Slovenija 17 MLADINSKI SVET CERKNICA Notranjsko - kraška regija 18 MLADINSKI SVET GORNJA RADGONA Pomurska 19 MLADINSKI SVET RAVNE NA KOROŠKEM Koroška 20 MLADINSKI SVET JESENICE Gorenjska 21 MARENBERŠKI MLADINSKI LOKALNI SVET Koroška 22 MLADINSKI SVET OBČINE SEVNICA Spodnjeposavska 23 MLADINSKI SVET OBČINE ROGAŠKA SLATINA Savinjska Razpredelnica 2: Delujoči MSLS, maj 2013

V razpredelnici niso zajeti naslednji MSLS, pri katerih lahko domnevamo delovanje:

― v letu 2013 registriran Mladinski svet Kobarid (v razpredelnici ni zajet, ker v letu 2012 še ni bil

ustanovljen),

― v letu 2012 s strani URSM sofinanciran Mladinski svet občine Litija (v razpredelnici ni zajet,

ker za leto 2011 in 2012 v uradnih evidencah izkazuje po 0 EUR prihodkov),

― v letu 2013 potekajo pobude za oživitev Mladinskega sveta Izola (ni zajet v razpredelnici, ker

ne oddaja bilance stanja in izkaza uspeha na Ajpes oziroma ju ne oddaja v skladu z

zakonodajo),

― v letu 2013 se kaže nekaj indikatorjev delovanja Trebanjskega mladinskega sveta, ki pa ne

izpolnjuje pogojev delovanja, ki MSLS uvrstijo med nesporno delujoče.

Za potrebe sodelovanja z delujočimi MSLS gre torej uporabljati zgornjo razpredelnico, vključujoč

navedene 4 MSLS, ki ne izpolnjujejo pogojev za nedvomno delovanje v letu 2012-13.

Slika 1: Delujoči MSLS po občinah

3 Mladinskemu svetu Železniki v letih 2010, 2011 in 2012 upadajo finančni viri (z 9.844 EUR v letu 2010 na 775

EUR v letu 2012), kar dokazuje upadanje delovanja, a še vedno presegajo mejo 500 EUR, ki je določena za prištevanje MSLS med delujoče glede na finančni kriterij.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Notranjsko_-_kra%C5%A1ka_regija


Številčno največ delujočih MSLS je v Savinjski regiji, kjer deluje 5 MSLS. Sledita ji Pomurska regija s 4

MSLS v 3 občinah (v 1 občini sta 2 delujoča MSLS) in Gorenjska statistična regija s 3 delujočimi MSLS.

2 MSLS imajo Osrednjeslovenska, Koroška, Podravska regija in Jugovzhodna Slovenija. Pri tem velja

poudariti, da Mladinski svet Bele krajine pod svojim okriljem združuje mlade iz treh občin iz

Jugovzhodne Slovenije (Občina Črnomelj, Metlika in Semič). Po en MSLS imajo Notranjsko-kraška,

Goriška in Spodnjeposavska regija. Zasavska in Obalno-kraška statistična regija nimata delujočih

MSLS.

Regija Število MSLS/število

občin

Število občin v regiji Pokritost regije z MSLS

Osrednjeslovenska regija 2/2 26 8% Pomurska regija 4/3 27 11% Savinjska regija 5/5 31 16% Gorenjska regija 3/3 18 17% Koroška regija 2/2 12 17% Jugovzhodna Slovenija 2/4 21 20% Podravska regija 2/2 41 5% Zasavska regija 0/0 3 0% Spodnjeposavska regija 1/1 6 17% Notranjsko - kraška regija 1/1 6 17% Goriška regija 1/1 13 8% Obalno-kraška regija 0/0 7 (+1) 0% Razpredelnica 3: Pokritost statističnih regij z MSLS.

Glede na število občin v regiji, je največja regijska pokritost z MSLS v Jugovzhodni Sloveniji, kjer

delujeta 2 MSLS. Regija obsega 21 občin, Mladinski svet Bele krajine pa pokriva kar 3 občine. S 17%

pokritostjo ji sledijo Gorenjska statistična regija (3 MSLS in 18 občin), Koroška (2 MSLS in 12 občin),

Spodnjeposavska (1 MSLS in 6 občin) in Notranjsko-kraška regija (1 MSLS in 6 občin). Najmanjšo

pokritost z MSLS ima Podravska statistična regija, ki združuje kar 41 občin, vendar ima samo 2

delujoča MSLS. Obalno-kraška in Zasavska regija nimata delujočih MSLS. Pri tem velja izpostaviti

Mladinski svet Izola (Obalno-kraška regija), kjer po zadnjih podatkih potekajo poskusi ponovne

obuditve delovanja mladinskega sveta.

Graf 2: Pokritost regij z delujočimi MSLS

0%

5%

10%

15%

20%

25%

Pokritost regij z delujočimi MSLS

http://sl.wikipedia.org/wiki/Osrednjeslovenska_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomurska_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Savinjska_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gorenjska_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Koro%C5%A1ka_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jugovzhodna_Slovenija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Podravska_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zasavska_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Spodnjeposavska_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Notranjsko_-_kra%C5%A1ka_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gori%C5%A1ka_regija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Obalno-kra%C5%A1ka_regija


V letih 2010 do 2012 je URSM finančno podpiral le manjše število registriranih MSLS. Kot je razvidno

iz spodnje razpredelnice, je URSM leta 2010 sofinanciral 13 MSLS, leta 2011 15 MSLS in leta 2012 14

MSLS.

S STRANI URSM SOFINANCIRANI MSLS

2010 2011 2012

Mladinski svet Ajdovščina Mladinski svet Ajdovščina Mladinski svet Ajdovščina

Mladinski svet Ivančne gorice

Mladinski svet Novo mesto

Mladinski svet Domžale Mladinski svet Domžale

Mladinski svet Kranj

Mladinski svet Bele krajine Mladinski svet Bele krajine Mladinski svet Bele krajine

Mladinski svet Ljutomer Mladinski svet Ljutomer Mladinski svet Ljutomer

Mladinski svet Velenje Mladinski svet Velenje Mladinski svet Velenje

Mladinski svet Gornja Radgona Mladinski svet Gornja Radgona

Mladinski svet Rogaška Slatina Mladinski svet Rogaška Slatina Mladinski svet Rogaška Slatina

Mladinski svet občine Slovenske Konjice

Mladinski svet občine Slovenske Konjice

Mladinski svet občine Litija Mladinski svet občine Litija

Mladinski svet Ravne na Koroškem

Mestni mladinski svet Maribor

Mladinski svet Ljubljane Mladinski svet Ljubljane Mladinski svet Ljubljane

Mladinski svet Lendava Mladinski svet Lendava Mladinski svet Lendava

Mladinski svet Ptuj Mladinski svet Ptuj

Mladinski svet Krško Mladinski svet Krško

Mladinski svet Železniki Mladinski svet Železniki

Mladinski svet Kamnik

Mestni mladinski svet Č'bela

13 15 14 Razpredelnica 4: Sofinanciranje MSLS s strani URSM od 2010-2012

III.2 Mladinski svet lokalne skupnosti kot organ zastopanja mladih

Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mladih pri lokalnih (občinskih) oblasteh in se z

njimi dogovarjajo o aktivnostih, sredstvih ter infrastrukturi, ki bodo namenjeni mladim. Prav tako

imajo v skladu z zakonom pravico do dajanja mnenj v vseh zadevah, obravnavanih v občinskih

organih, ki zadevajo mlade. (Beočanin in Praprotnik 2012)

Zanimalo nas je, ali MSLS pod svojim okriljem dejansko združujejo tako množico mladih, ki upravičuje

zahtevno nalogo zastopanja mladih, ki se pripisuje MSLS.

Na Statističnem uradu RS smo pridobili informacijo o številu mladih (posamezniki med 15. in 29.

letom starosti) v posameznih občinah ter preverili, kolikšen delež mladih preko vključenosti v

organizacije članice vključuje posamezen MSLS.


Občina4 Število mladih v občini* Število mladih, članov

organizacij članic MSLS Odstotek zastopanja

Lendava 1.668 500 30%

Jesenice 3.601 625 17%

Bela krajina5 4.710 875 18%

Železniki 1.354 713 53%

Žalec 3.503 1.155 33%

Celje 7.776 ni podatka

Ajdovščina 3.296 1.057 32%

Domžale 6.141 998 16%

Kamnik 5256 970 18%

Radlje ob Dravi 1.078 412 38%

Ptuj 3.835 ni podatka

Maribor 19.560 730 4%

Ljutomer 1.879 ni podatka

Radovljica 3.209 315 10%

Gornja Radgona 1474 343 23%

Slovenske Konjice 2.636 1.817 69%

Ravne na Koroškem 1.921 315 16%

Velenje 5.933 1.215 20%

Razpredelnica 5: Delež mladih po občinah in mladih, združenih v MSLS.

* Vir: Statistični urad RS

MSLS, ki združujejo mladinske strukture v posamezni občini, predstavljajo v povprečju 27% mladih iz

posamezne lokalne skupnosti, pri čemer odstotek zastopanja mladih niha od 4% do kar 69%. Izračun

temelji na številu mladih, ki jih MSLS s svojimi organizacijami članicami združuje pod svoje okrilje, in

številu vseh mladih v lokalni skupnosti.

Iz podatka izhaja, da MSLS združujejo velik odstotek mladih v posameznih občinah. Pričakujemo, da

se bo delež še povečal, saj v posameznih občinah obstajajo mladinske organizacije, ki (še) niso članice

MSLS, poleg tega so mladinske strukture (potencialne članice MSLS) v nenehnem nastajanju. Ne gre

prezreti niti dejstva, da MSLS z različnimi pristopi v svoje delo (redno) vključujejo neorganizirano

mladino, ki tako dobi svoj glas v lokalni skupnosti (več v poglavju: Participacija mladih).

Glede na povprečno zastopanost števila mladih skozi MSLS lahko presodimo, da kaže povprečni

odstotek (27%) na zadostno reprezentativnost MSLS, da ti lahko zastopajo interese mladih v lokalnih

skupnostih. Seveda pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da vzorec mladih, združenih v nek MSLS ni

reprezentativen, saj vključuje izključno organizirano mladino. V kombinaciji z aktivnostmi, ki

vključujejo tudi neorganizirano mladino v procese odločanja v MSLS, pa MSLS dosegajo potrebno

reprezentativnost.

4 Upoštevane so občine v katerih delujejo MSLS, ki so sodelovali v analizi Delo in potenciali za rast in razvoj

MSLS 5 Občine Metlika, Črnomelj, Semič


IV. Kadrovski in materialni položaj MSLS

IV.1 Notranja organiziranost MSLS

Mladinski sveti lokalnih skupnosti imajo temeljni akt, s katerim med drugim urejajo organe MSLS,

njihovo sestavo, način volitev in razrešitev njihovih članov ter mandatno dobo in pristojnosti organov.

Ugotovitve iz raziskave kažejo, da so MSLS organizirani po vzoru društev. Njihovi organi so zelo

sorodni organom društev. Najpogostejši organi MSLS so naslednji:

― zbor

― upravni odbor / izvršni odbor (izvršni organ)

― predsednik

― podpredsedniki (za šport, kulturo in družabne dogodke; za program in izobraževanje; za

mednarodne izmenjave, prostovoljstvo, solidarnostne projekte; za finančno in materialno

poslovanje; za mladinske organizacije članice; za zdravje, ekologijo, informiranje, mladinsko

organiziranje; za stike z javnostmi)

― tajnik / sekretar / glavni tajnik

― blagajnik

― programski kolegij (neodločevalski, programski organ) s člani kolegija za področja dela

― nadzorna komisija / nadzorni odbor

― disciplinska komisija

― komisija za članstvo

Kot je razvidno v nadaljevanju raziskave, večina organov MSLS deluje prostovoljno (posamezniki v

organih MSLS za svoje delo ne prejemajo plačila), odgovornost in učinki dela pa so lahko veliki in

odmevni tudi izven meja lokalne skupnosti.

IV.2 Prostovoljstvo in zaposlenost v MSLS

Zakon o prostovoljstvu (ZProst, 2. člen) opredeljuje prostovoljstvo kot družbeno koristno brezplačno aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe.6 Mladinska organizacija zagotavlja okolje, ki je najbolj prilagojeno potrebam mladega človeka na

posameznem področju organiziranja. Prostovoljske dejavnosti prinašajo za mlade učno izkušnjo, jim

omogočajo razvoj družbenih veščin in spretnosti ter hkrati prispevajo k blaginji posameznika in

družbe. (Baumkirher, Modic, Mrak Merhar 2012)

Analiza je pokazala, da v MSLS prevladuje prostovoljsko delo, kar pomeni, da posamezniki največkrat ne prejemajo plačila za opravljeno delo. Število prostovoljcev je sicer zelo variabilno, in se giblje od 1 samega prostovoljca (Mladinski svet Kamnik, pri katerem je delovanje vprašljivo), do 160 prostovoljcev (pri čemer so verjetno zajeti tudi udeleženci na aktivnostih).

6 Zakon o prostovoljstvu (ZProst), Ur. l. RS št. 10/2011. Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/content?id=102198 (21. 5.

2013).


Kadri v MSLS Min. Max. vsi MSLS

skupaj

Število MSLS s kadrom

Skupno število zaposlenih: 1 2

Zaposleni za nedoločen čas: 1 1 1 1

Zaposleni za določen čas: 0 0 0 0

Zaposleni preko programa javnih del: 1 2 5 3

Zaposleni preko drugih ukrepov APZ: 0 0 0 0

Redni prostovoljni sodelavci v letu 2012 (redno

opravljajo vsaj 16 ur prostovoljnega dela v

mesecu):

2 20 86 14

Število vseh prostovoljcev v letu 2012 (redni in

občasni, vključno s člani organov MSLS):

1 160 450 17

Število študentov, ki delo opravljajo preko

študentske napotnice (le za redno delo MSLS):

1 10 29 6

Redni sodelavci preko avtorske pogodbe: 1 2 8 5

Redni sodelavci preko podjemne pogodbe: 1 2 3 2

Delo preko druge pogodbe: 1 1 1 1

Razpredelnica 6: Kadri v MSLS

Zaposlitve v MSLS so redkost: le ena oseba je na MSLS zaposlena za nedoločen čas (v Mladinskem

svetu Ajdovščina), medtem ko zaposlitev za določen čas ni. Nekoliko več je zaposlitev preko

programa javnih del (5 v treh MSLS), preko drugih programov aktivne politike zaposlovanja (APZ) pa v

MSLS trenutno ni zaposlen nihče. Ne-zaposlovanje na MSLS je mogoče razložiti s pomanjkanjem

sredstev za zaposlovanje: slednje nekateri MSLS delno rešujejo s pomočjo zaposlovanja preko javnih

del. Zavod za zaposlovanje namreč zagotavlja del sredstev za plače (od 55% do 85% II. bruto plače in

stroške prevoza ter malico za tako zaposleno osebo) udeležencem programov javnih del. Vsekakor je

lahko zaposlena oseba (redno ali preko programa aktivne politike zaposlovanja) MSLS-ju v veliko

pomoč, saj zapolni vrzeli, ki nastanejo zaradi pogoste odsotnosti prostovoljcev, ki študirajo izven

kraja delovanja MSLS, oz. pomanjkanja časa prostovoljcev ter v določeni meri razbremeni

prostovoljce. Zaposlitev MSLS-ju prinaša dodano vrednost, ki se lahko odraža predvsem v večjem

zagotavljanju kontinuitete dela in kakovostnejšem delu.

Pri tem se velja vprašati, ali MSLS poznajo prednosti (in slabosti oz. obremenitve), ki jih prinaša

zaposlitev preko programa APZ; dejanske stroške, ki jih tovrstna zaposlitev prinaša delodajalcu in

obveznosti, ki iz tega sledijo.

Iz rezultatov gre razbrati tudi odsotnost kontinuitete dela MSLS, ki jo lahko zagotavljajo zaposleni: ta

je zagotovljena le v enem MSLS. Ob predpostavki, da so potrebe v MSLS po zaposlenih kadrih

tehnične in vsebinske narave ugotovimo, da je le v 1 MSLS zaposlena oseba, ki pokriva strokovna

področja dela MSLS. Udeleženci v programih javnih del največkrat pokrivajo le tehnični del delovanja

MSLS, saj gre za kratkotrajne zaposlitve (do 1 leta).

Nekoliko več sodelavcev MSLS je rednih sodelavcev, ki prejemajo plačilo za svoje delo, in sicer bodisi

preko avtorske (8), podjemne (3) ali druge pogodbe (1). Največ sodelavcev, ki za svoje delo prejemajo

plačilo, je študentov, ki plačilo prejemajo preko študentske napotnice (29). Kot pričakovano je največ

seveda takih, ki svoje delo opravljajo popolnoma prostovoljno in za opravljeno delo ne prejemajo


nikakršnega honorarja. V letu 2012 je pod okriljem osemnajstih MSLS redno delalo 86 prostovoljcev,

skupno število v MSLS vključenih vseh prostovoljcev pa je doseglo 450.

Graf 3: Kadri MSLS

IV.3 Honorarji funkcionarjev MSLS

Večina funkcionarjev MSLS plačila za opravljeno delo ne prejema. Le nekateri funkcionarji

posameznih MSLS za svoje delo prejemajo manjše denarne zneske. 4 MSLS (23%) za delo (nekaterih)

svojih funkcionarjev predvidevajo denarno nadomestilo. Mladinski svet Domžale predvideva plačilo

(od 15 do 60 EUR) za predsednika, podpredsednika, člane izvršnega odbora in druge funkcionarje;

Mladinski svet Kamnik predvideva 100 EUR plačila za »druge funkcionarje«, prav tako je 100 EUR

predvidenih za predsednika Mladinskega sveta Bele krajine; 600 EUR pa za druge funkcionarje

Mladinskega sveta Ljutomer.

Funkcija

Ne prejema plačila za redno

delo v MSLS

Povprečni mesečni znesek

prejemnikov plačila7

predsednik 89% 80 EUR

podpredsedniki 95% 40 EUR

člani izvršnega organa 95% 15 EUR

člani nadzornega organa 100% /

drugi funkcionarji 83% 247 EUR8

Razpredelnica 7: Plačilo funkcionarjem za opravljeno delo v MSLS

7 Zneski so okvirni, saj ni opredeljeno, ali gre za bruto ali neto zneske.

8 3 MSLS drugim svojim funkcionarjem izplačujejo mesečne prejemke. Pri tem izstopa le honorar Mladinskega

sveta Ljutomer, pri katerem en funkcionar prejema 600 EUR neto. Pri ostalih dveh MSLS gre za simbolična zneska, in sicer 40 EUR oz. 100 EUR na mesec.

0%

0%

1% 0%

15%

77%

5%

1% 1%

0%

Kadri MSLS Zaposleni za nedoločen čas

Zaposleni za določen čas

Zaposleni preko javnih del

Zaposleni preko drugih ukrepov APZ

Redni prostovoljni sodelavci v letu 2012

Število vseh prostovoljcev v letu 2012

Število študentov, ki delo opravljajo prekoštudentske napotnice

Redni sodelavci preko avtorske pogodbe

Redni sodelavci preko podjemne pogodbe

Delo preko druge pogodbe


IV.4 Prostovoljstvo v MSLS

Povprečno število prostovoljnih ur, ki jih prostovoljci, vključeni v aktivnosti MSLS opravijo na letni

ravni, znaša 974 ur. Pri tem velja opozoriti, da je minimalno ocenjeno število prostovoljskih ur na

letni ravni 50, največje pa dosega 4.000 ur prostovoljnega dela. Številke niso zanemarljive in pričajo o

vloženemu delu in trudu, ki ga vsak MSLS vnaša za izboljšanje položaja mladih v svoji lokalni

skupnosti.

Žal pa le malo MSLS beleži znanja in veščine, ki jih posameznikom prostovoljno delo prinaša. Kar 13

(72%) vprašanih namreč priznava, da neformalno pridobljenega znanja in veščin ne beleži. 4 MSLS se

za beleženje tovrstnega znanja poslužujejo Nefiksa, 3 Youthpass-a (2 navajata, da za beleženje

uporabljata tako Nefiks kot Youthpass).

Graf 4: Beleženje neformalno pridobljenega znanja

Tudi v Vpisnik prostovoljskih organizacij9 sta vpisana le 2 MSLS (11%), in sicer Mladinski svet Lendava

in Mladinski svet Ajdovščina.

9 Več o Vpisniku prostovoljskih organizacij: http://www.skupine.si.

Prednosti, ki jih prinaša vpis v vpisnik prostovoljskih organizacij: - Prostovoljske organizacije pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih lahko ovrednotene prostovoljske ure uveljavljajo kot lastni materialni vložek pri sofinanciranju (vrednost ure je odvisna od vrste dela in je 6, 10 ali 13 EUR). - Na nacionalnih razpisih imajo prostovoljske organizacije določeno prednost , dodatne točke ali pa bodo deli razpisa namenjena samo prostovoljskim organizacijam (»Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, je izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva, namenjenih najmanj 10% razpisanih sredstev javnega razpisa.«) - Za boljšo preglednost delovanja, saj se tako izognete vprašanju o delu na črno. Vpis v Vpisnik prostovoljskih organizacij, na podlagi priglasitve prostovoljske organizacije, izvede AJPES. Po izveden vpisu v roku treh dni prostovoljski organizaciji izda potrdilo, ki vsebuje podatke o prostovoljski organizaciji in podatke o zaporedni številki ter datumu vpisa v vpisnik. (vir: http://www.skupine.si)

4

3

13

0

Beleženje neformalno pridobljenega znanja, veščin in kompetenc

Nefiks

Youthpass

Neformalno pridobljenegaznanja, veščin in kompetencne beležimo

drugo

http://www.skupine.si/


MSLS svoje prostovoljce pridobivajo z različnimi pristopi, vendar ostajajo tradicionalne metode

(vključevanje prostovoljcev preko organizacij članic, neposredno nagovarjanje mladih in vključevanje

v projekte) najbolj priljubljene. Pojavlja se pa tudi nagovarjanje mladih k prostovoljstvu preko spleta.

Graf 5: Pridobivanje novih prostovoljcev

MSLS sicer pogrešajo boljšo usposobljenost kadrov pri pridobivanju prostovoljcev. 34% MSLS

ocenjuje, da njihovim kadrom ta veščina primanjkuje, 33% MSLS pa je s pridobivanjem prostovoljcev

le delno zadovoljnih, 34% pa zadovoljnih (28%) oz. zelo zadovoljnih (6%). (Glej razpredelnico 31)

IV.5 Razpoložljiva materialna sredstva MSLS

Prostori MSLS

Infrastruktura zagotavlja krepitev dejavnosti mladih in jim omogoča aktivno preživljanje prostega

časa, predvsem pa omogoča redno delovanje mladinskih organizacij, ki se pogosto srečujejo s težavo

nezmožnosti plačevanja najemnin oz. pomanjkanja prostorov za izvajanje njihove dejavnosti.

Infrastruktura za MSLS pomeni omogočanje rednega delovanja. Za uspešno delovanje posamezne

organizacije so prostori, kjer se lahko člani organizacije zbirajo, delajo in uresničujejo svoje ideje

ključnega pomena. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za najem prostorov, imajo ključno vlogo

pri zagotavljanju infrastrukture za mlade oz. MSLS lokalne skupnosti. Praksa o brezplačnem oz.

ugodnem oddajanju poslovnih prostorov v občinski lasti v najem oz. uporabo mladinskim

organizacijam je v Sloveniji pogosta, koristijo pa jo tudi MSLS.

Raziskava je pokazala, da MSLS-ji nimajo v lasti svojih prostorov (nepremičnin). Večina (14, t.j. 78%)

ima v najemu pisarno po netržni ceni oz. brezplačno: 11 MSLS (61%) ima pisarno v najemu pri občini

oz. drugemu javnemu zavodu, 2 MSLS (11%) pa pri zasebniku. 4 MSLS (22%) si pisarno delijo z

drugimi organizacijami, en MSLS (6%) pa nima na razpolago prostorov za delovanje. Večina MSLS (11

oz. 61%) ima možnost najema sejne sobe po netržni ceni oz. brezplačno.

83%

78%

89%

11%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Neposredno nagovarjanje mladih

Vključevanje mladih v projekte

Preko organizacij članic

Drugo: splet

Na kakšen način pridobivate nove prostovoljce?


Povprečna velikost pisarn, s katerimi razpolagajo MSLS je 19,5 m2, povprečna velikost sejne sobe pa

39m2.10

Dejstvo, da 1 MSLS ne razpolaga s prostori za delo (bodisi samostojnimi, bodisi v skupnem najemu),

je zaskrbljujoče, saj onemogoča delovanje MSLS. Najbolj zaskrbljujoče je stanje Mladinskega sveta

Ravne na Koroškem, ki se je v letu 2012 moral prostorom odpovedati zaradi pomanjkanja finančnih

sredstev. Kot sami navajajo, so se morali pisarni v lasti lokalne skupnosti, ki so jo imeli v brezplačnem

najemu odpovedati, ker: »so bili stroški previsoki«. Del odgovornosti za tako stanje pripisujejo URSM,

ki je leta 2013 ukinil sofinanciranje MSLS.

Pisarna v najemu po netržni ceni oz.

brezplačno

Sejna soba v najemu po netržni ceni oz.

brezplačno

Nima na razpolago prostorov

Pisarno si deli z drugimi

organizacijami

11 13 1 2 Razpredelnica 8: infrastruktura, s katero razpolagajo MSLS.

Opozoriti velja na stanje Mladinskega sveta Č'bela, ki ima pisarno v skupnem najemu s stranko NSI

Radovljica, Mladinski svet Velenje pa ima od maja dalje v brezplačnem najemu pisalno mizo pri

Mladinskemu centu Velenje. Za Mladinski svet Č'bela najem ne predstavlja finančne obremenitve,

vendar se brezplačni najem kompenzira z raznimi oblikami pomoči. Kot izpostavljajo v Mladinskem

svetu Č'bela, si želijo svoje pisarne, vendar za to nimajo dovolj sredstev. Podobna situacija se pojavi

pri 2 drugih MSLS (Celjski mladinski svet in Mladinski svet Bele krajine), kjer si MSLS prostore deli oz.

uporablja prostore drugih mladinskih organizacij (v dotičnih primerih prostore mladinskega centra in

študentskega kluba).

Primer Mladinskega sveta Ravne na Koroškem je zaskrbljujoč, saj je lokalna skupnost MSLS omogočila

brezplačen najem pisarne, a si MSLS prostora kljub temu ne more privoščiti, saj ne more kriti

obratovalnih stroškov. Razlog za nastalo situacijo je mogoče iskati pri različnih akterjih: delno

odgovornost za nastalo situacijo nosi URSM, ki je v letu 2013 ukinil sofinanciranje MSLS in s tem

nekatere MSLS potisnil na rob; delno nosijo odgovornost lokalne skupnosti, ki bi morale sofinancirati

MSLS v višini, ki omogoča njihovo normalno delovanje; delno odgovornost pa lahko pripišemo tudi

samim MSLS, katerih interes mora postati pridobivanje različnih finančnih virov. Le z aktivnim

prijavljanjem na razpise in drugimi načini financiranja si lahko MSLS zagotovi sredstva za delovanje in

razvoj. Pri tem se MSLS nikakor ne morejo osredotočiti zgolj na občinske razpise, ampak morajo svoj

napor za pridobitev finančnih sredstev usmeriti tudi onkraj občinskih meja.

Vsekakor ne moremo spregledati dejstva, da, kot je navedeno na spletni strani URSM: »Eno ključnih

področij delovanja Urada je omogočanje mladinskega dela in vzpodbujanje razvoja mladinske politike

s podporo kvalitetnim mladinskim programom in programov za mlade, ki prispevajo k usposabljanju

in pridobivanju veščin ter socialnemu vključevanju mladih. Preko sofinanciranje programov za mlade

se vzpodbuja udejstvovanje mladih ter prispeva h koriščenju mladinske infrastrukture,« zato se ob

dejstvu, da je delovanje MSLS onemogočeno zaradi izpada sredstev, do katerih so bili MSLS

upravičeni na podlagi razpisa URSM, slednji ne bi smel sprenevedati o posledicah, ki jih tovrstna

odločitev povzroča v mladinskem sektorju.

10

glede na pridobljene podatke


Oprema MSLS

Oprema, s katero naj bi organizacija razpolagala, je seveda odvisna od potreb posamezne

organizacije oz. od primarnih aktivnosti, ki jih organizacija izvaja.

Nedvomno predstavljata računalnik in telefon osnovno opremo, ki omogoča nemoteno vsaj osnovno

delovanje vsake organizacije. Kot ostalo možno razpoložljivo opremo MSLS, s katero bi lahko MSLS-ji

na osnovi svojega delovanja razpolagali, smo identificirali:

Tehnična oprema v MSLS

Delež in število MSLS z opremo v lasti

Delež in število MSLS z opremo v najemu

Delež in število MSLS, ki opreme nima

Računalnik

33%

6

22% 4

44% 8

Telefon

45%

8

17% 3

39% 7

Fotokopirni stroj

17%

3

17% 3

56% 10

Tiskalnik

44%

8

17% 3

39% 7

Projektor

17%

3

17% 3

56% 10

Projekcijsko platno

17%

3

11% 2

59% 11

Oder

0 11% 2

72% 13

Razpredelnica 9: Oprema, s katero razpolagajo MSLS.

Poleg navedenega so nekateri MSLS-ji navajali, da razpolagajo še z naslednjo tehnično opremo:

wi-fi oprema

ozvočenje

fotoaparat

digitalna kamera

trdi disk

bobni

stereo mikrofon

diktafon

plastifikator

skener

reklamni pano

Čeprav so navidezno MSLS relativno zadostno opremljeni, je zaskrbljujoče dejstvo, da je še vedno

veliko MSLS-jev, ki nima lastne niti osnovne opreme (računalnik in telefon). 1 MSLS (6%) pa ne

razpolaga niti z opremo za svoje prostore. Najpogostejša oprema, ki jo MSLS-ji pogrešajo, je ravno:

oprema za pisarno in sejno sobo (pisarniška miza, omare, stoli)

računalnik

prenosni računalnik

telefon


projektor

CD predvajalnik prenosna tabla

fotoaparat digitalni fotoaparat večje zmogljivosti

tablični računalnik

ozvočenje

transparent

promocijska miza

Glede na navedbe predstavnikov MSLS, ima le 6 MSLS (35%) v lasti računalnik, medtem ko jih imajo 4

(24%) računalnike v najemu. V vseh primerih je najem brezplačen.


Ni potrebe Pomanjkanje finančnih sredstev

Računalnik

4 50%

4 50%

Telefon

4 67%

2 33%

Tiskalnik

3 43%

4 57%

Fotokopirni stroj

6 60%

4 40%

Projektor

3 30%

7 70%

Projekcijsko platno

4 36%

7 64%

Oder

6 46%

7 54%

Razpredelnica 10: Razlogi, zakaj MSLS z opremo ne razpolaga.

8 MSLS (44%) navaja, da računalnika nimajo oz. z njim ne razpolagajo: 4 MSLS-ji (22%) z računalnikom

ne razpolagajo, ker se še ni pojavila potreba po nakupu oz. najemu, pri 4 MSLS-jih pa je razlog, da

računalnika nimajo, finančne narave. Slednji namreč menijo, da MSLS računalnika nima, ker nima

sredstev za nakup oz. najem.

Telefona nima 6 MSLS (33%): v 4 primerih se za telefon niso odločil, ker se še ni pojavila potreba po

nakupu oz. najemu; pri 2 pa je ponovno razvidno, da telefona nimata zaradi pomanjkanja finančnih

sredstev.

Vsekakor lahko tiskalnik uvrstimo med osnovna sredstva za nemoteno delovanje vsake organizacije.

Iz vprašalnika je razvidno, da tiskalnika nima na razpolago kar 7 MSLS-jev (39%).

Iz navedenega lahko vendarle sklepamo, da aktivni člani MSLS za delovanje uporabljajo tehnično

oprem v zasebni lasti, zato jo ne pojmujejo kot »opreme v najemu«. Ponovno se pojavlja vprašanje

kontinuitete: oprema kot sta računalnik (in telefon), lahko predstavljata kontinuiteto oz. nemoten

prenos podatkov med posamezniki tudi ob menjavi vodstva (neučinkovita predaja med vodstvi oz.

pomanjkanje kontinuitete pa se je izkazala za veliko težavo MSLS). Poleg tega predstavlja uporaba

osebne tehnične opreme za lastnike najverjetneje nepovrnjen nastali strošek.


Vsekakor je tudi ostala tehnična oprema pomembna za delovanje MSLS. Ker pa gre v določenih

primerih za nekoliko bolj specifično opremo, je njen pomen za nemoteno delovanje MSLS odvisen od

aktivnosti, ki jo MSLS-ji izvajajo oz. lahko gre za delno pogrešljivo opremo. Izkušnje pa kažejo, da

lahko organizacija, ki ima v lasti določeno tehnično opremo, lažje izvaja posamezne tržne dejavnosti

(kot je npr. oddajanje opreme v najem) in si s tem zagotovi tudi del sredstev za delovanje.

IV.6 Zaključek

Začetni zagon pri ustanavljanju MSLS se je z leti umiril, česar pa ne moremo enostavno pripisati

manjši aktivnosti mladih v lokalni skupnosti. Tako razlogov za hitro ustanavljanje MSLS kot za njihovo

usihanje je lahko mnogo. Iz časovne analize je jasno, da porast števila ustanovljenih MSLS-jev

sovpada z načrtnimi akcijami oz. projekti, ki so usmerjeni na lokalno raven in katerih namen je

vzpodbuditi lokalno participacijo in sodelovanje mladih.

Posebno pozornost bi veljalo nameniti aktivnostim MSS, URSM in ostalih pomembnih akterjev, ki v

določenem obdobju spodbujajo delovanje MSLS oz. zagotavljajo za delovanje MSLS ustrezne pogoje

oz. na te pogoje pozabijo in delo MSLS posledično tudi otežijo. Uspešnost MSLS ni dejanje, ki se zgodi

z ustanovitvijo MSLS, ampak je proces, v katerega so vpleteni vsi pomembni akterji družbe, na čelu

katerih so posamezniki. Vlaganje v mlade posameznike se obrestuje dolgoročno. Če danes delovanje

MSLS morda ne dosega pričakovanih učinkov, je razlog mogoče poiskati tudi dlje od le ne-aktivnosti

mladih.

Čeprav ima večina MSLS na razpolago (največkrat brezplačno) možnost najema prostorov za

delovanje, se nekateri MSLS še spopadajo s pomanjkanjem prostora in tehnične opreme. Težavo

danes rešujejo z uporabo osebnih sredstev prostovoljcev, vendar se pojavlja vprašanje: Ali današnja

rešitev zagotavlja tudi varno prihodnost za razvoj MSLS? Kratkoročno je tovrstna rešitev dobra in

ugodna, vendar lahko dolgoročno postane ovira za kontinuirano in nemoteno delovanje MSLS.

Mladim kadrom MSLS, ki v svojem lokalnem okolju zagovarjajo interese mladih, je potrebno

zagotoviti strokovno podporo in prenos znanja, s pomočjo katerih bi si lahko izborili ne samo pogoje

za delovanje, ampak pogoje za nadaljnji razvoj tako lokalnega mladinskega sveta kot mladim

prijaznejšega lokalnega okolja.

Vsekakor je potrebno razmisliti o oblikovanju podporne strukture, ki bo kontinuirano nudila pomoč

pri ustanavljanju in razvoju lokalnih mladinskih svetov. Takšna struktura bo zagotovila trajnostni

razvoj MSLS-jev in bo predstavljala tudi bolj stalno vez med MSLS-ji in nacionalno ravnjo.


V. Vloga MSLS v lokalni skupnosti

V.1 Naloge MSLS in njihov pomen

Zakon o mladinskih svetih (ZMS), ki ureja položaj, delovanje in dejavnost mladinskih svetov lokalnih

skupnosti, kot poglavitne naloge MSLS navaja (ZMS, 5. člen):

Mladinski svet lokalne skupnosti v skladu s temeljnim aktom:

izvaja ali sodeluje pri izvajanju mladinskega dela in drugih dejavnosti na področjih mladinskega

sektorja v skladu z zakonom, ki ureja javni interes v mladinskem sektorju;

zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih;

omogoča sodelovanje mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov , ki vplivajo na

življenje in delo mladih;

opravlja druge naloge za uveljavljanje interesov mladih, opredeljenih s temeljnim aktom.

Na Posvetu Urada RS za mladino v Dobrni leta 2003, so se med mladinskimi sveti lokalnih skupnosti

izoblikovala načela delovanja MSLS in njihove osnovne naloge (Ustanavljanje MSLS):

skupno odkrivanje problemov in iskanje rešitev v lokalni skupnosti,

lobiranje za postavko (sredstva) v občinskem proračunu za MSLS in za aktivnosti mladinskih

organizacij,

motiviranje organizacij članic za aktivno sodelovanje v mladinskem svetu,

vplivanje na lokalno mladinsko politiko,

prizadevanje za krepitev položaja MSLS; da bo informiran o spremembah, ki vplivajo na življenje

mladih, z možnostjo soodločanja,

prizadevanje za ustanovitev odbora za mladinska vprašanja na občini,

izdelava letnega vsebinskega načrta dela in izdelava vizije razvoja mladinskega področja,

spodbujanje organizacij članic k izdelavi in predložitvi letnih programov dela,

usposabljanje in izobraževanje predstavnikov organizacij članic,

sodelovanje s mladinskimi centri, brez prekrivanja aktivnosti,

MSLS naj bo opora organizacijam, nikakor ne konkurenca.

Poudariti velja, da mladinski sveti niso nastali, da bi izpodrinili društva, mladinske organizacije in

mladinske centre. Zato njihova vloga ni v tem, da bi sami izvajali aktivnosti, ki so jih do ustanovitve

MSLS izvajale druge organizacije. Pač pa je pomen MSLS v povezovanju in spodbujanju mladinskih

organizacij, centrov in društev ter v ustvarjanju pogojev, da bodo ti v prihodnje delali lažje, boljše in

še aktivneje.

Slabo poznavanje namena in nalog MSLS, predvsem pa pomanjkanje sredstev za delovanje, lahko

mladinske svete usmeri k izvajanju aktivnosti, ki sicer niso v njihovi pristojnosti. Posledično lahko

MSLS posvečajo manjšo mero pozornosti aktivnostim, ki uresničujejo namen obstoja MSLS. Dobro

poznavanje nalog MSLS je torej ključnega pomena za ustrezno delovanje tako MSLS kot ostalih

mladinskih struktur.


V.2 Glavne dejavnosti MSLS

Med dejavnostmi oz. aktivnostmi, ki naj bi jih MSLS izvajali, smo identificirali nekaj najbolj značilnih za

MSLS in predstavnike MSLS prosili, da se opredelijo glede njihovega izvajanja:

Aktivnosti

Akt

ivn

ost

se

nam

za

de

lova

nje

MSL

S n

e z

di

po

me

mb

na

Ne

izva

jam

o, k

er

nim

am

o

ust

rezn

ega

zn

anja

/kad

rov

Ne

izva

jam

o, k

er

nim

am

o

do

volj

fin

ančn

ih s

red

ste

v

O iz

ved

bi š

e n

ism

o

razm

išlja

li

Akt

ivn

ost

izva

jam

o, v

kolik

or

nas

k iz

ved

bi

po

zove

jo

Akt

ivn

ost

izva

jam

o, k

o

oce

nim

o, d

a je

to

po

tre

bn

o

MSL

S ak

tivn

ost

re

dn

o iz

vaja

Spremlja delo občinskih organov in podaja mnenja o aktualnih zadevah za mlade.

0

0%

1

6%

0

0%

0

0%

0

0%

9

50%

8

44%

Lobira za sredstva za delovanje MSLS in podporo organizacijam članicam.

0

0%

1

6%

0

0%

0

0%

0

0%

8

44%

9

50%

Lobira za ureditev prostorov za mlade in za druge oblike nefinančne pomoči.

0

0%

1

6%

0

0%

1

6%

2

11%

3

17%

11

61%

Izvaja izobraževalne aktivnosti in usposabljanja za organizacije članice.

0

0%

2

11%

1

6%

0

0%

3

17%

7

39%

5

28%

Ozavešča javnost o mladinskih temah (lokalni časopis, internet…).

0

0%

1

6%

0

0%

1

6%

0

0%

10

56%

6

33%

Izvaja informiranje za mlade.

0

0%

2

11%

1

6%

0

0%

0

0%

7

39%

8

44%

Izvaja svetovanje za mlade.

0

0%

5

28%

0

0%

0

0%

2

11%

8

44%

3

17%

Spodbuja participacijo mladih.

0

0%

1

6%

0

0%

0

0%

0

0%

4

22%

13

72%

Spodbuja prostovoljno delo mladih.

0

0%

1

6%

0

0%

0

0%

0

0%

5

28%

12

67%

Spodbuja aktivno sodelovanje mladih v delu svojih organov in komisij.

0

0%

1

6%

0

0%

0

0%

0

0%

5

28%

12

67%

Ustvarja mehanizme za kvalitetno izvajanje mladinskih politik na lokalni ravni.

0

0%

2

11%

0

0%

1

6%

3

17%

6

33%

6

33%


Zagovarja mladinske organizacije na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh.

0

0%

1

6%

0

0%

0

0%

3

18%

3

18%

10

59%

Zagovarja mlade na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh.

0

0%

1

6%

0

0%

1

6%

2

11%

3

17%

11

61%

Izvaja prostočasne aktivnosti za mlade v občini (čistilne akcije, športni dogodki,

festivalne aktivnosti,…)

4

22%

1

6%

1

6%

0

0%

0

0%

3

17%

9

50%

Razpredelnica 11: Pogostost izvajanj posameznih dejavnosti/ aktivnosti

Poleg navedenega, MSLS izpostavljajo tudi druge aktivnosti, ki se jim redno posvečajo:

mednarodni projekti, posveti, tribune, delavnice, srečanja, mladinske izmenjave, sodelovanje z društvi

iz drugih sosednjih občin, delovni vikendi, izvajanje programa v mladinskem centru ter mladinsko-

kulturnem inkubatorju, spodbujanje kulturnega in multimedijskega ustvarjanja mladih, spodbujanje

raziskovalne in inovativne dejavnosti mladih; spodbujanje družbenega in strankarsko političnega

vključevanja mladih v lokalnem okolju, postavitev mladinske poti, promocija čistega parka, kino na

prostem, povezovanje mladinskih organizacije in njihovih aktivnih članov, ustvarjanje boljših pogojev

za aktivno delovanje mladinskih organizacij preko povezovanja kadrov in souporabe materialnih

sredstev.

Čeprav se MSLS-ji posvečajo tudi drugim dejavnostim, ki so bolj prostočasne narave, podatki kažejo,

da se njihovo delovanje v lokalni skupnosti razlikuje od delovanja klasičnih mladinskih organizacijah.

Iz vprašalnika lahko razberemo, da MSLS večinoma izvajajo aktivnosti, zaradi katerih so bili MSLS-ji

ustanovljeni. MSLS tako redno oz. ko oceni, da je potrebno:

spremlja delo občinskih organov in podaja mnenja o aktualnih zadevah za mlade

lobira za sredstva za delovanje MSLS in podporo organizacijam članicam

lobira za ureditev prostorov za mlade in za druge oblike nefinančne pomoči

izvaja izobraževalne aktivnosti in usposabljanja za organizacije članice

ozavešča javnost o mladinskih temah (lokalni časopis, internet…)

izvaja informiranje za mlade

izvaja svetovanje za mlade

spodbuja participacijo mladih

spodbuja prostovoljno delo mladih

spodbuja aktivno sodelovanje mladih v delu svojih organov in komisij

ustvarja mehanizme za kvalitetno izvajanje mladinskih politik na lokalni ravni

zagovarja mladinske organizacije na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh

zagovarja mlade na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh

izvaja prostočasne aktivnosti za mlade v občini (čistilne akcije, športni dogodki, festivalne

aktivnosti,…)

Izpostaviti velja 1 MSLS (Mladinski svet Kamnik), ki naštetih dejavnosti ne izvaja, ker nima za to

usposobljenega kadra. Gre za mladinski svet, ki od leta 2010 ni podal nobene pobude lokalni

skupnosti, izvedel je le 1 projekt in med kadre navaja enega samega prostovoljca. Njegovo delovanje

je torej vprašljivo oz., kot sam navaja, vsaj ogroženo.


Izkazalo se je, da imajo MSLS še najmanj tradicije pri svetovanju za mlade, kjer 28% vprašanih trdi, da

aktivnosti ne izvajajo zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, medtem ko 17% vprašanih aktivnost

izvaja, v kolikor jih k temu pozovejo. Podobno je pri izobraževalnih aktivnostih za organizacije članice,

kjer 11% MSLS navaja, da aktivnosti ne izvajajo zaradi pomanjkanja kadrov, 6% pa kot razlog navaja

pomanjkanje sredstev. 17% MSLS se aktivnosti posveča, ko ga k izvedbi izobraževanj oz. usposabljanj

pozovejo.

Tudi ustvarjanje mehanizmov za kvalitetno izvajanje mladinskih politik na lokalni ravni se zdi, da ni za

vse MSLS samoumevna aktivnost. 17% MSLS namreč aktivnosti s tega področja izvaja, če ga k temu

pozovejo, 17% MSLS pa primanjkuje kadra oz. finančnih sredstev za ustvarjanje mehanizmov za

izvajanje LMP.

Medtem ko 11% MSLS zagovarja mlade na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh le na poziv in 6%

MSLS (t.j. 1 MSLS) nima ustreznih kadrov za zagovarjanje mladih, 1 MSLS (6%) o tej aktivnosti še ni

razmišljal.

Visok je tudi delež MSLS (67%), ki izvajajo prostočasne aktivnosti za mlade v občini. 4 MSLS (22%)

navaja, da tega ne izvajajo, ker se jim aktivnost za delovanje MSLS ne zdi pomembna, 12% MSLS pa

nima kadra oz. finančnih sredstev za to, da bi se tovrstnim aktivnostim posvečali.

Čeprav MSLS, po lastni navedbi, izvajajo aktivnosti, ki smo jih za učinkovito delovanje MSLS

izpostavili, velja opozoriti, da je nekaj tudi takih, ki imajo težave z usposobljenostjo kadrov. Nadalje

verjamemo da bi tudi MSLS, ki omenjenim aktivnostim redno posvečajo zahtevani čas, koristilo

dodatno znanje z naštetih področij, saj učinkovitosti izvajanja aktivnosti nismo raziskali in je z

vprašalniki težko merljiva.

Na podlagi pridobljenih podatkov lahko ugotovimo, da večina aktivnih MSLS izvaja temeljne

aktivnosti oz. naloge, s katerimi MSLS-ji izpolnjujejo svoje poslanstvo. Podrobnejša analiza rezultatov

pa kaže, da vsaj polovica MSLS-jev dejavnosti, za katere menimo, da tvorijo temeljni nabor njihovih

aktivnosti izvaja reakcijsko oz. takrat, ko jih nekdo pozove. Primeri dobrih praks s področja delovanja

MSLS-jev (npr. Mladinski svet Ajdovščina) kažejo, da je za srednjeročno uspešno delovanje potrebno

kontinuirano in proaktivno izvajanje večine dejavnosti, po katerih smo jih spraševali.

Priporočila:

V bodočih komunikacijah in treningih oz. usposabljanjih MSLS je potrebno poudariti pomen rednega

in proaktivnega delovanja MSLS-jev pri uresničevanju njihovega temeljnega poslanstva.

MSLS-jem je potrebno v okviru usposabljanj in treningov poleg njihove vloge in poslanstva predstaviti

tudi nabor dejavnosti, ki naj bi jih MSLS-ji izvajali.

Posebno pozornost je potrebno nameniti usposobljenosti kadrov, ki izvajajo te dejavnosti, in kljub

temu, da večina MSLS-jev ni izrazila, da je pomanjkanje kompetentnih kadrov problem, okrepiti oz.

oblikovati usposabljanje za posameznike, ki skrbijo ali izvajajo temeljne dejavnosti MSLS.

Poskrbeti je potrebno za pretok dobrih praks med okolji, kjer se te dejavnosti opravljajo redno in kvalitetno s tistimi okolji, ki imajo pri tem težave. V ta namen predlagamo ureditev ustrezne spletne platforme oz. vsebinsko podobne rešitve, ki naj služi izmenjavi praks ter sprotno izmenjavo izkušenj in idej med koordinacijami MSLS.


V razmislek priporočamo tudi predlog povezovanja MSLS-jev pri različnih projektih. Trenutno so to

predvsem projekti strukturiranega dialoga, kjer pa je aktivnost MSLS-jev zelo nizka in v tem smislu

MSLS-ji ne izkoristijo priložnosti, ki so jim na voljo, kar kaže na to, da je na tem področju potreben

bolj proaktiven pristop tudi s strani MSS.

Zelo priporočljivi za izvajanje so skupni projekti MSLS v smislu konzorcijskih projektov, kjer sodelujejo

tako MSLS, ki predstavljajo primere dobrih praks, kot tudi tisti, katerih dejavnost se (delno ali v celoti)

odmika od pričakovane.

V.3 Sodelovanje MSLS z lokalno skupnostjo

Omogočanje sodelovanja mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na

življenje in delo mladih, je osnovna naloga mladinskega sveta lokalne skupnosti kot najbolj

reprezentativnega predstavnika glasu mladih v lokalni skupnosti. MSLS mora dobro poznati strukturo

sprejemanja političnih odločitev v lokalni skupnosti ter se na tej podlagi vključevati v procese

odločanja. MSLS se mora v odnosu do lokalnih oblasti vzpostaviti kot posvetovalno telo oz.

spodbuditi vzpostavitev druge formalne povezave z lokalno skupnostjo (komisija ali odbor v okviru

lokalnih političnih struktur). Prav tako naj bi MSLS redno spremljal razvoj politike v lokalnem okolju in

na drugi strani izvajal aktivnosti za pridobitev čim bolj legitimnih mnenj, idej in interesov mladih v

polju lokalnih mladinskih politik. (Kazalniki dobrega delovanja MSLS)

Iz analize vprašalnika izhaja, da se vsaj 1-krat na 3 mesece z občinskimi svetniki srečuje 67%

predstavnikov MSLS, medtem ko se predstavniki 3 MSLS (17%) z občinskimi svetniki ne srečujejo. 2

(11%) MSLS se bosta v bodoče potrudila vzpostaviti stik, 1 MSLS (6%) pa se sodelovanje z občinskimi

svetniki ne zdi pomembno.

Podobo stanje se odraža v odnosu do župana. 10 (56%) MSLS se z njim redno srečuje, 3 (17%) pa z

njim nimajo vzpostavljenega sodelovanja oz. se z županom sploh ne srečujejo. S podžupani se redno

srečuje 50% vprašanih MSLS. Največ sodelovanja je s predstavniki oddelka za družbene dejavnosti, s

katerimi se redno srečuje 78% MSLS.

Izpolnjevanje nalog in izvajanje aktivnosti MSLS, za katere iz vprašalnika izhaja, da jih MSLS-ji redno

izvajajo, je srečanje z navedenimi odločevalci neizogibno. Poraja se torej vprašanje, kako povečati

sodelovanje s ključnimi predstavniki lokalne skupnosti in kakšni so lahko učinki lobiranja pri

posameznih akterjih. Ali bi morda vzpostavitev sodelovanja z različnimi predstavniki oblasti pozitivno

vplivala na delovanje MSLS?


Predstavniki občine vs

aj 1

X n

a m

ese

c

1 X

na

3 m

ese

ce

1 X

6 m

ese

cev

1 X

na

leto

Sod

elo

van

ja n

i, ke

r se

nam

ne

zd

i po

tre

bn

o

Sod

elo

van

ja n

i, ke

r n

i

zan

iman

ja s

str

ani a

kte

rja

Nis

mo

še

so

de

lova

li, a

bo

mo

v b

od

oče

po

sku

šali

z n

jim

i

vzp

ost

avit

i sti

k

Občinski svetniki 9

50%

3

17%

2

11%

1

6%

1

6%

0

0%

2

11%

Župan

3

17%

7

39%

1

6%

4

22%

0

0%

1

6%

2

12%

Podžupan(i)

4

22%

5

28%

3

17%

3

17%

1

6%

2

11%

0

0%

Direktor občinske uprave

2

11%

5

28%

2

11%

5

28%

2

11%

2

11%

0

0%

Predstavnik(i) oddelka za družbene dejavnosti

11

61%

3

17%

2

11%

1

6%

1

6%

0

0%

0

0%

Drugi predstavniki občinske uprave11

4

40%

4

40%

1

10%

1

10%

0

0%

0

0%

0

0%

Razpredelnica 12: Srečanja med predstavniki MSLS in predstavniki lokalne skupnosti.

Anketa je pokazala, da je rednega sodelovanja oz. komunikacije med MSLS-ji in občinami bistveno

premalo. Glede na osnovno poslanstvo mladinskih svetov lokalnih skupnosti je namreč podatek, da

jih skoraj polovica nima rednega stika z županom in drugimi odločevalci, zaskrbljujoč.

MSLS-ji so delno nezadovoljni tudi s spoštovanjem 6. člena Zakona o mladinskih svetih, ki lokalnim

skupnostim nalaga, da: »Organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in

drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti mladinske svete

lokalnih skupnosti.«

49% MSLS trdi, da lokalna skupnost MSLS redno obvešča in se z njim posvetuje oz. da lokalna

skupnost MSLS obvešča in se z njim posvetuje v večini primerov, za katere sama oceni, da je mnenje

MSLS nujno.

11

Dani odgovori: predstavnik oddelka za okolje in prostor; direktor javnega zavoda za šport, kulturo, turizem in

mladino; predstavnik oddelka za proračun-finance, predstavniki oddelkov za kulturo, socialo, turizem;

predstavnik za odnose z javnostjo, predstavnik razvojno-informacijskega centra, predstavniki za mladino,

kulturo, negospodarski in gospodarski oddelek; predstavnik finančne službe, predstavnik referata za komunalno

in cestno gospodarstvo, višja svetovalka za mladino.


28% MSLS trdi, da občina za mnenje MSLS zaprosi le včasih in le ko to sama oceni, da je potrebno; 6%

MSLS pa navaja, da se občina na lastno pobudo še ni posvetovala z MSLS.

11% MSLS nadalje izpostavlja, da občina MSLS obvešča in se z njim posvetuje na pobudo MSLS.

V enem primeru MSLS navaja, da od ustanovitve komisije za mladinska vprašanja (10.2.2012) to

poteka preko komisije.

Graf 6: Ocenite, kako vaša lokalna skupnost spoštuje 6. člen Zakona o mladinskih svetih.

Sodelovanje z občino bi se torej lahko izboljšalo. O tem pričajo tudi projekti, ki so jih MSLS v letih od

2010 do 2012 izvedli skupaj z občino.

V letu 2010 štirje od anketiranih MSLS še niso bili ustanovljeni (Mladinski svet Gornja Radgona,

ustanovljen leta 2010; Mladinski svet Ravne na Koroškem, ustanovljen leta 2011, Mladinski svet

Jesenice, ustanovljen leta 2012 in Marenberški mladinski lokalni svet, ustanovljen leta 2012).

Poleg naštetih v letu 2010 ni deloval niti Mestni mladinski svet Maribor. 10 delujočih MSLS-jev je v

letu 2010 izvajalo projekte oz. aktivnosti v sodelovanju z občino. 12

12

Nekateri MSLS podatkov iz let 2010 in 2011 nimajo. Razlog, ki ga navajajo, je slabo sodelovanje s prejšnji vodstvom oz. neučinkovita predaja vodstva.

11%

38% 28%

6% 11% 6%

Kako lokalna skupnost spoštuje 6. člen Zakona o mladinskih svetih

a) Občina MSLS redno obvešča in se z njimposvetuje.

b) Občina MSLS obvešča in se z njimposvetuje v večini primerih, za katere samaoceni, da je mnenje MSLS nujno.

c) Občina za mnenje MSLS zaprosi le včasihin le ko to sama oceni, da je potrebno.

d) Občina se na lastno pobudo še niposvetovala z MSLS.

e) Občina MSLS obvešča in se z njimposvetuje na pobudo MSLS

f) Drugo (navedite):


Graf 7: Sodelovanje pri aktivnostih oz. projektih z občino, leto 2010.

V letu 201113 je delovalo 16 anketiranih MSLS, a jih 5 (28%) pri aktivnostih oz. projektih z občino ni

sodelovalo.


Leta 2012 pa z občino nista ustvarjala skupnih projektov in aktivnosti le še 2 MSLS (11%).

13

Nekateri MSLS podatkov iz let 2010 in 2011 niso imeli. Razlog, ki ga navajajo je slabo sodelovanje s prejšnji vodstvom oz. neučinkovita predaja poslov.

DA 85%

NE 15%

Sodelovanje MSLS pri aktivnostih oz. projektih z občino, leto 2010

DA 69%

NE 31%




Po letu 2011, ko je bilo sodelovanje z občino nekoliko manj pogosto, se je število MSLS, ki z občino

izvajajo projekte in aktivnosti, v letu 2012 ponovno povzpelo in preseglo odstotek, ki ga je doseglo že

leta 2010. Število MSLS, ki pri projektih in drugih aktivnostih sodelujejo z občino, je torej v zadnjih

treh letih visoko. Delno je tako stanje mogoče razložiti z boljšim delovanjem MSLS in prepoznavanjem

MSLS kot predstavnika mladih v občini. Z dobrim delovanjem in povečanjem prepoznavnosti MSLS se

lahko sodelovanje še okrepi.

Veljalo bi raziskati tudi vpliv, ki so ga imeli različni nacionalni projekti na prepoznavnost MSLS, na

njihovo delovanje in spodbujanje sodelovanja mladih in lokalnih skupnosti (Mladi odpiramo prostor,

Mladim prijazna občina, 16-starost za vključevanje, drugi projekti MSS).

Aktivnosti, ki so jih MSLS izvedli v sodelovanju z občino, so izjemno pestre. Projekte smo razdelili na

področja:

A. Participacija mladih

projekti 2010 projekti 2011 projekti 2012

okrogla miza okrogla miza okrogla miza soočenje predstavnikov list na lokalnih volitvah v občini

priprava vsebine za razvojni program občine Domžale za obdobje 2012-2025

srečanja s predstavniki lokalne skupnosti

ustanovitev komisije za mladinska vprašanja

predlog za oblikovanje in formiranje skupnega organa ljutomerske lokalne skupnosti in MSL

predlog za oblikovanje in formiranje skupnega organa ljutomerske lokalne skupnosti in MSL

Posvet o odloku za mladino Povej naglas: spodbujanje participacije mladih

Komisija za mladinska

DA 89%

NE 11%



vprašanja: 2 predstavnika MMSM

mednarodni demokratični projekt: Novska (HR) - Slovenske Konjice

Mladi so Celje - Mladi so Slavonski Brod

Seje komisije za mladinska vprašanja



B. Mladinske politike in sistemsko urejanje položaja mladih v občini


pomoč mladim družinam pomoč mladim družinam pomoč mladim družinam sestanki na teme, ki se tičejo

mladih sestanki na teme, ki se tičejo mladih

strategija za mlade v občini Ajdovščina

analiza položaja mladih v občini

raziskava o mladini

lokalni program mladih: delovna srečanja na teme zaposlovanja, stanovanjska problematika, izobraževanje, mobilnost

Razvoj lokalnega programa razvoja delovanja mladih 2010-2015

Lokalni program razvoja delovanja mladih 2010-2015

Lokalni program razvoja delovanja mladih 2010-2015

Odlok o mladini

C. Mladinsko organiziranje


projekt izgradnje novega mladinskega centra



ustanovitev MSLS ustanovitev MSLS ureditev začasnega financiranja

MSLS

priprava in sprejem pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov in projektov

pogajanja o vzpostavitvi in izgradnji mladinskega centra

delovni razgovori s posameznimi uslužbenci z namenom zagotovitve večjih finančnih donacij in siceršnje pomoči mladinskim strukturam na celotnem območju ljutomerske občine

pravilnik in program mladih:


ureditev financiranja

D. Usposabljanja


Usposabljanje za delo z mladimi

E. Druge aktivnosti


Očistimo Slovenijo v enem dnevu

Očistimo Slovenijo Očistimo Slovenijo

športni sejem Mestovanje

vzpostavljanje medgeneracijskega centra; projekt mladi starejšim (medgeneracijsko sodelovanje)

otvoritev Marenberškega MKC (organizacija in program)

akcija Očistimo park Tridnevni mladinski glasbeno-ustvarjalni festival

glasbeni večer za mlade v okviru Radeljskih srečanj 2012

športni dogodek ob občinskem prazniku

Town twinning: mednarodni dogodek za mlade.

Javni natečaj: Naj prostovoljec 2010

Javni natečaj: Naj prostovoljec 2011

Razpredelnica 13: Projekti v sodelovanju z občino, 2010-2012.

Vendar je, kot navajajo MSLS-ji, v letu 2010 le 73% MSLS podalo pobude za srečanje svoji občini.

Pobud niso dajali predvsem zaradi neaktivnosti MSLS. Nekateri pa kot razlog navajajo, da se z

odločevalci usklajujejo na neformalni ravni.

Pobude za srečanje so vključevale naslednje zadeve:

srečanja med mladimi in odločevalci

na temo stanja na mladinskem

področju v regiji

sistemska ureditev sofinanciranja

projektov programa Mladi v akciji

izboljšanje sofinanciranja

proračun 2009-2010

izboljšanje prostorskih kapacitet po

celotnem območju LS za mlade

reševanje problematike glede

koriščenja parka

sprejem za nominirance Slovenski naj

prostovoljec iz Prlekije

potrditev izvajanja javnega dela za

MSLS

problematika delovanja mladinskih

organizacij v občini

stanovanja in mladi


izgradnja igrišča za mlade

dosegljivost zunanjih igral

okoljevarstvo v lokalni skupnosti

Neuspešnih pobud za srečanje s strani MSLS v letu 2010 ni bilo.

Pričakovano so pobude za srečanje z MSLS s strani občin manj pogoste. Pobude občin MSLS-jem v

letu 2010 obsegajo naslednje zadeve:

Town twining – mednarodno srečanje mladih

podpora ustanovitvi MSLS: zagotovitev sredstev za mlade

združenje MSLS

reševanje problematike glede koriščenja parka (skupna pobuda MSLS)

očistimo Slovenijo

sprejem za nominirance Slovenski naj prostovoljec iz Prlekije reševanje: skupna pobuda

Leta 2011 je MSLS, ki so dajali pobude za srečanje z odločevalci, nekoliko manj (64%), kar sovpada

tudi z manjšim obsegom sodelovanja MSLS v skupnih aktivnostih z občinami (glej grafe 5, 6, 7).

Razlogi za ne-podajanje pobud za srečanje z odločevalci so predvsem ne-aktivnost MSLS in

usklajevanje na neformalni ravni. Pobude s strani MSLS v letu 2011 obsegajo naslednje zadeve:

sofinanciranje projekta v programu

Mladi v akciji

srečanje uporabnikov prostorov MC

srečanje z občinskim svetnikom

proračun 2011-2012

vzpostavitev mladinskega centra

sprejem nominirancev iz Prlekije za

naj prostovoljce v mestni hiši

pravilnik o sofinanciranju mladinskih

programov in projektov

financiranje MSLS

financiranje projektov članic

zaposlovanje mladih

srečanje predsednika MSS in mladih z

odločevalci

stanovanjska politika in mladi, posvet

o stanovanjski problematiki

razvoj podeželja in mesto mladih

gospodarski razvoj v regiji in občini

organiziranost mladih

inovativnost in raziskovalna dejavnost

mladih

kmetijstvo in mladi

V letu 2011 smo zabeležili le eno neuspešno pobudo za srečanje MSLS z občino. Namen srečanja bi

bilo povečanje višine financiranja MSLS.

Tudi v letu 2011 so občine podale manj pobud za srečanje s predstavniki MSLS. Pobude so se

nanašale na naslednje zadeve:

vpeljava razpisa za sredstva za programe mladine

predlog za ocenjevanje mladinskih programov-sofinanciranje

pomoč starejšim

sprejetje pravilnika za dodeljevanje sredstev mladinskim organizacijam

sistemsko urejanje odnosov med mladimi in občino


skupna realizacija in dogovor Občina –MSLS


projekt Očistimo Slovenijo

V letu 2012 se odstotek MSLS, ki so podali občini uspešne pobude za srečanje, spet poveča in doseže

76%. Ponovni razlog za to, da ni interesa za srečanje, je neaktivnost MSLS v enem primeru in

neformalna srečanja v drugem primeru. Uspešne pobude za srečanje se v letu 2012 nanašajo na

naslednje zadeve:

okrogla miza o mladih

mladi in turizem

sistemsko sofinanciranje programov Mladi v akciji

prijava na razpis Mladim prijazna občina

»Mladi so Celje - Mladi so Slavonski Brod«: sofinanciranje projekta MvA

regijsko srečanje med mladimi in odločevalci

okrogla miza na temo razvojnega programa

otvoritev Marenberškega MKC

dialog mladih

proračun

pobuda pravilnika o nagrajevanju študentov

projekt: "Skupaj na delu"

trim steza

razvojna pobuda: mobilnost mladih

predstavitev ankete Strategije za mlade

stanovanjske kooperative

Mladi in okolje

odlok o mladini

pravilnik o mladini

srečanje na temo komisije za mladinska vprašanja

barvanje sten v MKC

sprejem naj mladinske voditeljice in nominirancev iz Prlekije za naj prostovoljce v Mestni hiši

postavitev točilnega pulta

promocijska voda MMLS

dejavnost krajevnih skupnosti in mladih v njih

priprava ankete o mladih v občini

podelitev priznanj najboljšemu občinskemu uslužbencu v odnosu do pomoči mladinskim strukturam

socialni ogroženi in mladi

preventivni programi, aktivno

državljanstvo

medgeneracijska solidarnost

V letu 2012 je bilo nekaj več neuspešnih pobud, in sicer:

pobuda za ohranitev višine financiranja članic,

financiranje MSLS,

srečanje glede pokroviteljstva župana pri natečaju za naj mladinski projekt

Uspešne pobude za srečanje z MSLS s strani občine so obsegale naslednje zadeve:

lokalni program za mlade v sodelovanju z občino

pobuda pravilnika o nagrajevanju študentov (skupna pobuda)

vpeljava razpisa za sredstva za programe mladine

srečanje na temo učnih mobilnosti

radeljska srečanja

medgeneracijski center

raziskava o mladini



Očistimo Slovenijo

ustanovna seja KMP

Graf 8: Uspešne pobude MSLS za srečanje z občino 2010-2012

Kot je razvidno iz pobud, ki jih MSLS vse pogosteje predajo svojim lokalnim skupnostim, postajajo

MSLS vse pomembnejši akterji v družbi, v kateri delujejo. O tem pričajo tudi številni projekti, ki jih

MSLS vse pogosteje izvajajo v sodelovanju z občino in pobude za srečanja, ki jih občine same dajo

MSLS.

Graf 9: Uspešne pobude občin za srečanje z MSLS 2010-2012

Nekoliko nenavaden je le odgovor MSOSK, ki navaja: »Pobude za srečanje z odločevalci v glavnem

daje Mladinski center Dravinjske Doline – v Slovenskih Konjicah je MC precej močnejši, večji, starejši

od MS in zato tudi bolj upoštevan s strani občine. MSOSK sicer zmeraj sodeluje pri oblikovanju in

izvajanju.«

73%

64%

76%

58%

60%

62%

64%

66%

68%

70%

72%

74%

76%

78%

leto 2010 leto 2011 leto 2012

Uspešne pobude MSLS za srečanje z občino

6

8

10

0

2

4

6

8

10

12

leto 2010 leto 2011 leto 2012

Uspešne pobude občin za srečanje z MSLS


Gre za primer, ko vloge posameznih mladinskih struktur niso strogo začrtane. Zanimivo bi bilo

raziskati, kakšne pobude daje dotični MC občini: ali pobude segajo izključno v domene MC, ali se

osredotočajo tudi na druga področja lokalnih mladinskih politik, za razvoj katerih naj bi primarno

skrbel MSLS.

Skupni interes obeh akterjev (tako MC kot MSLS) bi moral biti razdelitev nalog z namenom, da vsak,

tudi z medsebojno podporo, čim bolje izvaja funkcijo, za katero je ustanovljen. Izobraževalne

delavnice, usposabljanja in druge oblike podpore MSLS in ostalim mladinskim strukturam so

nedvomno primeren način, kako izboljšati delovanje posameznih mladinskih struktur in jih utrditi ter

izpopolniti v lastnem delovanju.

Iz analize odgovorov je vidno, da je razpon aktivnosti in raven sodelovanja MSLS-jev z občinskimi

strukturami zelo raznolik. Večinoma je stopnja angažiranosti in tesnost sodelovanja z občino

povezana s kontinuiranim delovanjem lokalnega mladinskega sveta, pri čemer se ta razvija in

nadgrajuje svoje delovanje.

Pozitivno je, da se občine čedalje bolj zavedajo pomena MSLS in jih skušajo vključevati v svoje

pobude.

Priporočila:

V usposabljanje za predstavnike MSLS je potrebno uvrstiti izobraževanje o zastopništvu in lobiranju

za MSLS. Takšno izobraževanje mora vsebovati razlago opredelitev in nalog upravnih in političnih

organov v občini, ki so za delovanje MSLS najbolj pomembni, izobraževanje o postopkov sprejemanja

občinskih aktov in orodji, ki jih lahko MSLS-ji uporabljajo pri zagovorništvu in lobiranju.

Priporočamo tudi pripravo seznama uspešnih projektov in pobud, ki jih je moč implementirati v

kateremkoli lokalnem okolju in poskrbeti, da se ti stalno promovirajo in dopolnjujejo.

Predlagamo tudi, da se dodatno razišče odnos med MSLS-ji in mladinskimi centri in se ugotovi, kako

doseči sinergijo delovanja obeh struktur pri sodelovanju z lokalno skupnostjo.

V.4 Sodelovanje z lokalno skupnostjo - dajanje predlogov in pobud lokalni skupnosti

Mladinski svet lokalne skupnosti na podlagi mnenj, idej in interesov mladih ter mladinskih organizacij

v lokalnem okolju lokalnim političnim oblastem podaja predloge in pobude, ki naj bi izboljšale položaj

mladih oz. mladinskih organizacij v lokalni skupnosti.

Z namenom doseganja konkretnih rezultatov na tem področju, se mora MSLS posluževati različnih

tehnik zagovorništva in ustvarjanja ter krepitve vezi s predstavniki lokalnih političnih struktur.

Precej manj je takih mladinskih svetov, ki so v obdobju od 2010-2012 občini dale konkretne pobude s

področja lokalnih mladinskih politik.


Leta 2010 je kar 69% MSLS navedlo, da tovrstnih pobud ni dajalo. Vsi, ki pobud s področja LMP niso

dali, se zavedajo, da je tovrstna aktivnost za uspešno delovanje MSLS ključnega pomena, saj le tako

uresničuje svoje poslanstvo.

Graf 10: Vsebinske pobude s področja LMP, leto 2010.

Pobude MSLS s področja LMP:

zavod za mlade

sistemsko financiranje MVA

pravilnik o sofinanciranju mladinskih

in otroških programov, projektov in

letovanj v OA

sofinanciranje mladinskih struktur

(delno uspešno)

mladinski center

razpis za mladinske organizacije

Predlog spremembe statusa Zavoda za

šport

izboljšanje zaposljivosti mladih

okoljske aktivnosti in mladi

reorganizacija občinske uprave

sprememba statuta OL

stanovanjski problem mladih

Lokalni program razvoja delovanja v

MOV (Strategija)

V letu 2011 je pobude s področja LMP podalo 38% delujočih MSLS, medtem ko jih 62% pobud s

področja LMP občini ni podalo. Presenetljiv je odgovor enega MSLS, ki kot razlog navaja, da: »MSLS

občini ni podal nobene pobude, ker se nam to ne zdi pomembno za delovanje MSLS.« Ta izjava sicer

nikakor ne predstavlja mnenja MSLS, vendar priča o določeni meri nepoznavanja področja delovanja

MSLS oz. lokalnih mladinskih politik. Nekoliko več napora bi bilo torej smotrno posvetiti področju

spoznavanja delovanja MSLS in LMP in v ta namen za MSLS oz. mlade pripraviti primerna

usposabljanja. O delnem ne-poznavanju področja LMP namreč govori tudi dejstvo, da je kar 69%

MSLS navedlo, da v letu 2010 občini ni podalo pobud s področja LMP, čeprav so se sestanki z občino

pogosto odvijali ravno na teme LMP. (glej: V.3 Sodelovanje MSLS z lokalno skupnostjo)

0%

DA 31%

NE 69%

Ali ste v letu 2010 občini dali predloge/ vsebinske pobude s področja lokalnih mladinskih politik?



Pobude s strani MSLS:

zavod za mlade

sistemsko financiranje programa MVA

MSLS kot samostojna proračunska postavka

mnenje za odlok o mladini

sofinanciranje mladinskih struktur

mladinski center

ustanovitev MSLS


povišanje sredstev mladinskemu sektorju

predlog spremembe pravilnika o

sofinanciranju mladinskih struktur

zagovorništvo mladih v občini

akcija park

odlok o mladini

izboljšanje zaposlovanja mladih

razprava o stanovanjski problematiki

začasno financiranje MSLS

sprememba statuta Občine Ljutomer

pisarna MSLS

mladi in šport

mladi na podeželju

Pobude s področja LMP, ki so jih MSLS predlagali svojim občinam, so se v letu 2012 še povečale. V

tem letu je namreč že 71% MSLS-jev že podalo tovrstno pobudo. Ponovno pa se en MSLS ne zaveda,

da je pomembna naloga MSLS ravno spremljanje delovanja občine na področju LMP in seveda

podajanje pobud s tega področja. En MSLS je namreč ponovno izpostavil misel, da se mu za delo

MSLS tovrstna aktivnost ne zdi pomembna.

NE 38%

DA 62%




Pobude v letu 2012:

zavod za mlade

mladinska strategija

sistemsko financiranje programov MVA

odlok o mladini

strategija za mlade

dopolnila k razvojnemu programu občine

certifikat Mladim prijazna občina

sprejem v mestni hiši, prostovoljstvo, medgeneracijsko sožitje, mladinske strukture


pravilnik za dodeljevanje sredstev in razpis

pobuda za ustanovitev KMP

lokalni program za mlade-srečanja

sofinanciranje ostalih mladinskih struktur-povečanje postavke

raziskava o mladih

sofinanciranje MCP-PV NVO, MSL

Dialog mladih, mladi in okolje

sprememba statuta OL

okoljevarstvo in mladi

Predlog za spremembo/ dopolnitev

razpisne dokumentacije

Predlog za prenovo pravilnika o obeh

mladinskih razpisih v MOV

Predlog za revidiranje strategije

Ureditev financiranja za mednarodno

mobilnost mladih

Iz odgovorov je razvidno, da se poznavanje lokalnih mladinskih politik in sodelovanje MSLS z občino

od leta 2010 do danes izboljšuje. Dejavnost MSLS bi morala ohraniti trend vse večjega posvečanja

pozornosti lokalnim mladinskim politikam v občini ter vzpostavljanju rednega dialoga z lokalno

skupnostjo z namenom izboljšanja položaja mladih v lokalni skupnosti. Razloge za slabše delovanje

nekaterih MSLS na področju LMP velja poiskati predvsem v slabšem poznavanju tega področja;

nepoznavanju možnosti vpliva na lokalne mladinke politike; finančnih težavah, ki MSLS silijo k

delovanju na področjih, kjer njihovo delovanje ni nepogrešljivo, idr. Podpora MSLS v obliki

predajanja novih znanj ter stabilno financiranje MSLS sta torej ključnega pomena za razvoj in dobro

delovanje MSLS.

DA 71%

NE 29%



Na vprašanje Ali MSLS sodeluje z občino pri razvoju politik, ki zadevajo mlade, je 72% MSLS

odgovorilo pritrdilno, 28% pa, da z občino ne sodeluje. 1 MSLS (Mladinski svet Velenje) navaja, da sta

MSLS in občina 5. aprila podpisala zavezo, da bo Mestna občina Velenje še bolj aktivno vključevala

mlade v procese odločanja v projekte, ki se tičejo mladih.

Graf 13: Sodelovanje z občino pri razvoju politik ki zadevajo mlade.

Pri tem navajajo, da sodelujejo pri razvoju naslednjih politik:

izobraževanje in usposabljanje

zaposlovanje

mobilnost

prosti čas

mladinsko organiziranje

informiranje

štipendiranje

sofinanciranje družbenih, kulturnih in

socialnih projektov iz proračuna

priprava odloka o mladini

varovanja okolja

prostočasnih in družbeno-kulturnih

dejavnostih

zaposlitvena

stanovanjska

izobrazbena

krepitev mladinskega sektorja,

vključevanje mladih v razvoj,

zaposlovanje mladih

ureditev prostorov za mlade in

športnih površin

večji proračun za mladinske

organizacije

komisija za mladinska vprašanja

razvojni plan

okoljevarstvo

zdravstvo

organiziranost in ostala področja

program mladine v občini

Občina pa ni edini akter v lokalni skupnosti, s katero se lahko MSLS za uspešnejše delovanje poveže.

Identificirali smo 15 možnih pomembnih akterjev v lokalni skupnosti in MSLS prosili, da navedejo,

kako pogosto z njimi sodelujejo.

DA 72%

NE 28%

Ali MSLS sodeluje z občino pri razvoju politik, ki zadevajo mlade?


Akter R

edn

o

(pri

vse

h z

adev

ah, k

jer

lah

ko k

ori

stim

o u

čin

ke)

Ob

časn

o

(pri

več

ini z

adev

, kje

r

lah

ko k

ori

stim

o u

čin

ke)

Le iz

jem

om

a

Sod

elo

van

ja n

i, ke

r se

nam

ne

zd

i po

treb

no

Sod

elo

van

ja n

i, ke

r n

i

zan

iman

ja s

str

ani

akte

rja

Nis

mo

še

sod

elo

vali,

a

bo

mo

v b

od

oče

po

sku

šali

z n

jimi

vzp

ost

avit

i sti

k

Akt

erja

v L

S n

i

Osnovna šola

1

6%

4

22%

8

44%

2

11%

2

11%

1

6%

0

0%

Srednja šola

2

11%

7

39%

5

28%

0

0%

1

6%

1

6%

2

11%

Univerza ali VŠ

1

6%

4

22%

4

22%

1

6%

2

11%

1

6%

5

28%

Ljudska univerza

1

6%

3

17%

5

28%

0

0%

2

11%

3

17%

4

22%

Razvojna agencija

1

6%

5

28%

2

11%

0

0%

0

0%

4

22%

6

33%

Zavod za zaposlovanje – lokalni urad za delo

1

6%

4

24%

3

18%

2

12%

1

6%

4

24%

2

12%

Center za socialno delo 1

6%

2

11%

4

22%

3

17%

2

11%

4

22%

2

11%

Zavod za zdravstveno zavarovanje

0

0%

1

6%

4

22%

4

22%

2

11%

4

22%

3

17%

Gospodarstvo /lokalna podjetja

1

6%

8

44%

5

28%

1

6%

1

6%

1

6%

1

6%

Podjetniški inkubator

0

0%

1

6%

4

22%

0

0%

1

6%

3

17%

9

50%

Regijsko stičišče NVO

3

17%

3

17%

4

22%

0

0%

1

6%

2

11%

5

28%

Mladinski center

12

67%

4

22%

0

0%

0

0%

0

0%

0

0%

2

11%

Kulturne organizacije oz. 8 6 2 1 0 1 0


ustanove v lokalni skupnosti/ regiji

44%

33%

11%

6%

0%

6%

0%

Športne organizacije oz. ustanove v lokalni skupnosti/ regiji

7

39%

5

28%

3

17%

0

0%

2

11%

1

6%

0

0%

Mladinske organizacije ne-članice MSLS

3

17%

7

39%

3

17%

1

6%

3

17%

0

0%

1

6%

Druge nevladne organizacije (navedite):

8

44%

2

11%

4

22%

0

0%

0

0%

2

11%

2

11%

Razpredelnica 14: Sodelovanje s pomembnimi akterji v družbi.

Druge identificirane organizacije oz. ustanove, s katerimi MSLS sodelujejo so:

Društvo Ozara

humanitarna društva

nacionalno-regionalna mreža NVO

turistična društva in agencije

organizacije članice MSLS

kolesarski klub

posamezni idejni vodje mladih

Pričakovano MSLS najpogosteje sodelujejo z mladinskimi centri. 89% z njimi redno oz. občasno

sodeluje, le 2 MSLS (11%) z mladinskim centrom ne sodelujeta, ker v lokalnem okolju mladinskega

centra ni.

Sledijo kulturne organizacije oz. ustanove v občini, s katerimi redno oz. občasno sodeluje 77% MSLS

in športne organizacije oz. ustanove, s katerimi sodeluje 67% MSLS. Z mladinskimi organizacijami, ki

niso članice MSLS, sodeluje le 56% MSLS, 50% pa jih sodeluje tudi z gospodarstvom oz. lokalnimi

podjetji in srednjimi šolami.

Slabše je sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, kot so osnovna šola, univerza oz. visoka šola in

ljudska univerza, s katerimi sicer redno oz. občasno sodeluje manjše število MSLS. Tudi z ostalimi

pomembnimi akterji MSLS nimajo vzpostavljenega rednega sodelovanja.

MSLS-jeva vloga presega delovanje organizacij, ki skrbijo za prostočasne aktivnosti za mlade. Naloga

MSLS bi lahko torej bila identifikacija pomembnih akterjev v lokalni skupnosti, katerih delovanje

vpliva oz. bi lahko vplivalo na mlade, z namenom povezovanja oz. sodelovanja v dobrobit lokalne

mladine in dotičnih pomembnih akterjev v družbi. Gre namreč za ustanove / organizacije, ki pod

svoje okrilje združujejo mlade, zato je sodelovanje z njimi lahko precej koristno tudi z vidika

pridobivanja mnenj mladih in seveda pridobivanja novih prostovoljcev.

Povezovanje z institucijami v lokalnem okolju je tudi povezano s stopnjo razvoja in kontinuiteto

delovanja.

Priporočilo:

V usposabljanje za MSLS-je vnesti vsebine, ki identificirajo potencialne partnerje na lokalni ravni in

MSLS-je pripraviti oz. opozoriti, da je takšno sodelovanje plodno in uspešno za vse sodelujoče, še

najbolj pa za mladino v lokalnem okolju.


Kot smo že priporočili v prejšnjem poglavju je potrebno predstavnike MSLS-jev ustrezno izobraziti na

področju zagovorništva in lobiranja, saj podatki, ki smo jih zbrali kažejo, da se MSLS-ji pomena

rednega komuniciranja in sodelovanja z občinskimi strukturami ne zavedajo oz. nimajo znanja, kako

to kontinuirano izvajati.

Potrebno je oblikovati stabilne sisteme financiranja MSLS-jev v takšni meri, da bodo MSLS-ji lahko

nemoteno opravljali svoje osnovno poslanstvo.

Zaključek

Iz analize izhaja, da se MSLS v veliki meri posvečajo sebi lastnim aktivnostim, vendar zasedajo tudi

polje aktivnosti, ki bi jih lahko opredelili kot »aktivnosti tipične za druge mladinske organizacije«.

Razlogov je lahko seveda več: od površnega poznavanje področij delovanja oz. vloge MSLS do

finančnih težav, ki MSLS pogosto vodijo do izvajanja razvedrilnih oz. prostočasnih aktivnosti.

Vsekakor je pomembno, da mladi, ki ustvarjajo MSLS, področje delovanja MSLS dobro poznajo, saj

lahko le poglobljeno znanje vloge MSLS v lokalnem prostoru omogoča uspešno delovanje MSLS.

Poznavanje dela in vloge MSLS pa mora tudi preseči sodelavce MSLS in seči do ostalih mladih, članov

mladinskih organizacij, ki morda predstavljajo bodoči kader MSLS.

Čeprav je pri izvajanju projektov sodelovanje MSLS z občino dobro, iz vprašalnika o delovanju MSLS

izhaja, da je rednega sodelovanja oz. komunikacije med MSLS-ji in občinami bistveno premalo. Glede

na osnovno poslanstvo mladinskih svetov lokalnih skupnosti je namreč podatek, da jih skoraj polovica

nima rednega stika z županom in odločevalci, zaskrbljujoč. Ravno tako ni spodbuden podatek, da kar

72% MSLS navaja, da v letu 2012 občini niso podali vsebinskih pobud s področja lokalnih mladinskih

politik. Vendar pa 72% MSLS z občino sodeluje pri razvoju politik, ki zadevajo mlade.

Tradicionalne predsodke mladih o (lokalni) politiki in odločevalcev o mladih je potrebno preseči, saj

primeri iz prakse kažejo, da mladi in odločevalci lahko skupaj izpeljejo izvrstne aktivnosti, ki so lahko v

ponos celotni lokalni skupnosti in katerih rezultati lahko premikajo meje ustaljenih praks.


VI. Participacija mladih

Enega glavnih ciljev evropske mladinske politike, ki je stalnica vseh evropskih strateških dokumentov

na področju mladine, predstavlja zagotavljanje možnosti za vključevanje mladih v procese odločanja

in njihovo motiviranje za aktivnejšo udeležbo v političnem, ekonomskem in družbenem življenju.

Aktivna participacija mladih na lokalni ravni omogoča mladim izražanje potreb in interesov ter

sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju politik, ki vplivajo tudi na njihovo življenje. Po drugi strani

omogoča dejavna participacija mladih lokalnim oblastem sprejem politik, s katerimi se mladi strinjajo,

so potrebne in se posledično lažje in učinkoviteje izvajajo.

Mladi se morajo zavedati družbenih in kulturnih sprememb, ki se dogajajo v skupnosti, skupnost pa

jih mora spodbujati pri njihovi aktivni udeležbi. Za slednje je neizogibno potrebno, da se lokalne

skupnosti zavedajo koristi, ki jih za njihove politike in demokracijo prinaša večja udeležba mladih pri

oblikovanju, sprejemanju in izvajanju lokalnih politik. (Praprotnik 2012)

Mladinski sveti lokalnih skupnosti s promocijo mladinskega organiziranja in prostovoljnega

udejstvovanja mladih v prostem času spodbujajo aktivno udeležbo mladih v družbi in na ta način

skrbijo za trajnostni razvoj lokalne skupnosti. Mladinski sveti lokalnih skupnosti poleg tega izvajajo

aktivnosti, ki krepijo kompetence sodelovanja mladih v procesih demokratičnega odločanja ter

spodbujajo njihovo izražanje mnenj, idej in interesov v odnosu do lokalnih oblasti, kar ustvarja

prostor, v katerem mladi sooblikujejo razvoj politik, ki posredno ali neposredno zadevajo njihovo

življenje in delovanje. Mladinski sveti lokalnih skupnosti nazadnje zagotavljajo demokratično

delovanje, prav tako pa z njim pogojujejo tudi delo svojih organizacij članic. (Kazalniki dobrega

delovanja MSLS) Na ta način se mladinske organizacije vzpostavljajo kot prostor za učenje

demokratičnih procesov med mladimi ter prostor za razvoj njihovega nadaljnjega odgovornega

družbeno-političnega državljanstva.

Zaradi pomembne vloge, ki jo imajo MSLS na področju participacije mladih, nas je zanimalo, kako

pogosto MSLS izvaja aktivnosti, povezane s participacijo mladih v lokalnem okolju.

Kako pogosto MSLS … ?

za v

se a

ktu

aln

e t

em

e

za v

se p

om

em

bn

ejš

e

tem

e, k

i vp

livaj

o n

a

mla

de

v L

S

le z

a iz

bra

ne

te

me

MSL

S te

ga n

e iz

vaja

Kako pogosto MSLS podaja mnenja mladih na teme, ki jih zadevajo (občini in drugim javnim subjektom, splošni javnosti…)?

5

28%

5

28%

6

33%

2

11%

Kako pogosto MSLS vključuje mladinske organizacije v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo?

3

17%

11

61%

3

17%

1

6%

Kako pogosto MSLS vključuje neorganizirano mladino v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo?

2

11%

8

44%

5

28%

3

17%

Razpredelnica 15: Aktivnosti s področja participacije mladih


Iz navedenega izhaja, da večina (56%) MSLS sicer podaja mnenja mladih na teme, ki jih zadevajo:

bodisi na vse teme, bodisi na vse pomembnejše teme, ki vplivajo na mlade v lokalni skupnosti.

Vendar 2 MSLS tega ne počneta, kar 6 MSLS (33%) pa to počne izključno za izbrane teme.

V izdelavo mnenj mladih, ki jih zadevajo, 78% MSLS vključuje mladinske organizacije, 24% MSLS pa je

takih, ki to počne le izjemoma (izbrane teme) oz. tega ne počne. Še večje pa je število MSLS (8 oz.

45%), ki v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo, ne vključujejo neorganizirane mladine oz.

jo vključujejo le izjemoma. 9 MSLS (55%) pa to počne relativno redno.

Na vprašanje, katere zagovorništvu namenjene podporne aktivnosti, povezane s participacijo mladih

uporabljate, je največ MSLS izbralo odgovore, kot navaja graf:

Graf 14: Uporabljene podporne aktivnosti, povezane s participacijo mladih.

Projekti so torej najbolj priljubljena podporne aktivnosti, s katerimi MSLS spodbujajo participacijo

mladih v lokalni skupnosti. Sledijo prispevki v medijih in lobiranje, udeležba na sejah organov ter

usklajevanje z drugimi interesnimi skupinami v lokalnem okolju. 1 MSLS se dejavnosti ne posveča.

(Gre za Mladinski svet Kamnik, ki ima zaradi neaktivnosti članov težave z delovanjem.)

Iz zgornje analize lahko sklepamo, da MSLS-ji sicer krepijo participacijo mladih na lokalni ravni,

vendar ne v polni meri, sploh glede na orodja in vzvode, ki so jim že na voljo (lokalni dogodki

nacionalnih projektov, lastni projekti namenjeni posvetovanju, oblikovanju ter posredovanju mnenj

mladih).

Priporočilo:

Oblikovati seznam projektov, katerih ključna dodana vrednost ali cilj je vključevanje mladih v procese

odločanja in jih posredovati MSLS preko usposabljanj in spletne strani. V usposabljanje za MSLS je

potrebno vključiti vsebine, ki poudarjajo pomen neorganizirane mladine in zajemanja njihovih mnenj

za pripravo stališč mladih, predvsem v luči zagotavljanje legitimnosti delovanja in stališč MSLS-jev. Pri

tem sklopu vsebin je potrebno predstaviti oz. priporočiti najbolj uporabna orodja za zbiranje stališč in

mnenj neorganizirane mladine.

89%

72%

61%

56%

44%

6%

projekti

objava prispevkov o določeni temi v medijih

lobiranje

udeležba na sejah organov

usklajevanje z drugimi interesnimi skupinami vlokalnem okolju

omenjenim aktivnostim se ne posvečamo

Katere zagovorništvu namenjene podporne aktivnosti, povezane s participacijo mladih, uporabljate?


Mladinskemu svetu Slovenije predlagamo, da še bolj aktivno pristopi k vključevanju MSLS-jev v

nacionalne projekte, ki se odvijajo na lokalnih ravneh in za MSLS-je, ki se priključijo tem projektom in

izrazijo željo nudi tudi večjo podporo pri izvedbi (v luči razvoja MSLS-ja), kot jo recimo ponuja drugim

partnerjem.

VI.1 Nekonvencionalne oblike participacije mladih

Če volilni proces ne more zadovoljivo posredovati nasprotujočih si želja državljanov, se lahko skupine, ki so v slabšem položaju, zatečejo k drugačnim in navadno bolj učinkovitim oblikam političnega delovanja, ki jih imenujemo nekonvencionalne oblike politične participacije. (Brezovšek, 1995: 200) Gre za močnejša participatorna dejanja, kot so: protesti, demonstracije, nemiri oz. pisma bralcev,

zasedba poslopij, podpisovanje peticij, stavke, izpisovanje grafitov, … Vsa ta kolektivna dejanja

krepijo občutke pripadnosti vseh sodelujočih in spreminjajo identiteto posameznikov. Znotraj

skupine se krepi čustvena pripadnost. (Pizzorno v Della Porta 2003: 72)

Za potrebe raziskave smo preverili, ali se MSLS poslužujejo nekonvencionalnih oblik participacije.

Analiza odgovorov je pokazala, da se večina MSLS nekonvencionalnih oblik participacije še ni

poslužila (50%), ker se potreba po tem še ni pojavila. Omenjeni odgovor nakazuje, da MSLS, z izjemo

enega, ne nasprotuje tovrstnim oblikam participacije.

MSLS, ki so se nekonvencionalnih oblik participacije že poslužili, navajajo, da so že:

podpisovali peticije (33%),

se udeležili shodov (11%)

sodelovali pri spletnih razpravah (22%)

se udeležili zakonitih demonstracij (6%)

protestno zasedli poslopje (6%)

Graf 15: Uporaba nekonvencionalnih oblik participacije.

33%

11%

22%

6%

6%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%

podpisovali peticije

se udeležili shodov

sodelovali pri spletnih razpravah

se udeležili zakonitih demonstracij

protestno zasedli poslopje

Katerih nekonvencionalnih oblik participacije ste se že poslužili?


VI.2 Zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih

Mladinski svet lokalne skupnosti je kot vezni člen med mladinskimi organizacijami in predstavniki

političnih oblasti v lokalnem okolju ključni akter v zagotavljanju pogojev za delovanje in razvoj

interesnih oblik združevanja mladih. Ker je v stalnem stiku z mladinskimi organizacijami, je dober

poznavalec realnega stanja in potreb za ugodno delovanje in razvoj mladinskih organizacij, na podlagi

katerih nato vodi pogajanja z lokalnimi oblastmi za njihovo izboljšanje.

Za zagotavljanje reprezentativnosti MSLS je torej pomembno, da MSLS v svoje delovanje oz. pripravo

mnenj vključuje organizacije članice. Iz odgovorov je razvidno, da pri pripravi mnenj vsi MSLS

vključujejo svoje organizacije članice.

Vključevanje organizacij članic odstotek

na sejah izvršnega organa MSLS 94% s posveti 72% z natečaji 17% z delavnicami 67% preko interneta - spletne ankete 22% preko interneta - družabna omrežja 56% okrogle mize, javne tribune 77% srečanja med mladimi in odločevalci 67% drugi načini (pogovori ob kavi, e-pošta, navadna pošta) 11% Razpredelnica 16: Načini vključevanja organizacij članic pri pripravi mnenj MSLS.

MSLS mnenja organizacij članic pridobivajo predvsem s tradicionalnimi metodami: na sejah izvršnega

odbora, s posveti, okroglimi mizami in javnimi tribunami. Vse več pa se jih odloča tudi za družabna

omrežja. Manj uporabne pa so spletne ankete in natečaji.

Časovni termin, kako pogosto MSLS sklicuje sestanke za usklajevanje interesov organizacij članic, pa

se med MSLS precej razlikuje.

Medtem ko se z organizacijami članicami z namenom usklajevanja interesov mesečno sklicuje le 1

MSLS (6%), se 1krat na dva meseca z njimi srečuje 44% vprašanih (t.j. 8 MSLS). 1 MSLS se z

organizacijami članicami srečuje 1krat na tri mesece, 1 MSLS pa sestankov ne sklicuje, ker se

usklajujejo preko drugih kanalov.

Pogostost sestankov z organizacijami članicami z namenom usklajevanja interesov

odstotek

vsaj 1krat mesečno 6% 1krat na dva meseca 44% 1krat na tri mesece 6% 1krat na štiri mesece 6% 1 krat na 6 mesecev 11% 1 krat na leto 11% sestankov ne sklicujemo, ker se usklajujemo preko drugih kanalov 6% sestankov ne sklicujemo, ker se nam usklajevanje interesov organizacij članic ne zdi pomembno

0%

drugo (navedite): ne sklicujemo redno. Sklicujemo po potrebi in na pobudo.

6%


Razpredelnica 17: Pogostost sestankov z organizacijami članicami z namenom usklajevanja interesov.

Za uspešno sodelovanje z organizacijami članicami in opravljanje zakonsko določene vloge MSLS je

usklajevanje interesov nujno potrebno. Srečanja, ki potekajo zgolj 3-krat na leto, težko ocenimo kot

zadostna.

Sicer je usklajevanje mogoče tudi prek drugih kanalov in ne le preko rednih sestankov, vendar

usklajevanja nikakor ne gre zanemarjati.

Razloge za ne-redna srečanja lahko najdemo v:

kraju študija, ki ne sovpada s krajem delovanja MSLS,

nizki udeležba na sestankih.

Tudi udeležba na sestankih z organizacijami članicami ni spodbudna. Le 1 MSLS je namreč navedel, da

je udeležba na sestankih zelo dobra (nad 80%). 53% MSLS je navedlo, da je udeležba dobra (nad 60%

do 80%), slabo udeležbo navaja kar 41% MSLS (od 40% do 60% predstavnikov organizacij članic

MSLS).

Razlog za relativno nizko udeležbo na sestankih je mogoče delno razložiti s pogosto odsotnostjo

članov mladinskih organizacij (MO), ki, kot omenjeno, pogosto študirajo izven kraja, kjer MO deluje.

Vsekakor pa velja preveriti, ali ni morda nizka udeležba na sestankih plod ne najboljšega sodelovanja

med MSLS in organizacijami članicami.

Večina MSLS (11 oz. 65%) navaja, da MO, članice MSLS na letni ravni podajo 1 do 3 pobude

mladinskemu svetu. 4 (24%) MSLS navajajo, da je takih pobud na letni ravni 4-9 in le 1 MSLS na letni

ravni prejme od organizacij članic več kot 9 pobud. 1 MSLS (Mladinski svet Kamnik) pa je tudi tak, ki

pobud s strani organizacij članic ne prejema.

Pobude se med seboj razlikujejo, najpogostejše pa so: sodelovanje pri projektih, finančna podpora,

pomoč pri razpisih, pobude s področja preživljanja prostega časa, mobilnosti (podaljšanje avtobusne

linije), prostori za mlade in financiranje projektov, predlogi s področja mestnega urbanizma,

promocija organizacij članic, večje sodelovanje med organizacijami v lokalni skupnosti, promocija

dogodkov in organizacija dogodkov organizacij članic v MKC-ju, povezovanje organizacij z občino,

skupni projekti, sprememba pravilnika za boljšo udeležbo in aktivnost, prostori za mlade, pobude za

organizacijo kulturnih dogodkov, boljši finančni pogoji s strani občine in finančna sredstva za projekte,

promocija na spletni strani MSLS, uporaba prostorov, pomoč pri mreženju, več posluha na občini,

pobude za povečanje zaposljivosti, ekonomsko-socialna pomoč individualnim članom, reševanje

stanovanjskih težave, težav v šoli, pobude s področja okoljevarstva, zaščite narave, kršenje človekovih

pravic in svoboščin, zloraba statusa uradne osebe, zloraba mladih, pobuda za srečanja z namenom

obveščanja o novostih, pobude/prošnje za pomoč pri pripravi dokumentacije, športni dogodki,

organizacija festivalov, izvajanje delavnic, sprememba statuta: izključiti neaktivne in neodzivne

članice.

1 MSLS (Mladinski svet Domžale) s strani organizacij članic pogreša pobude s področja lokalnih

mladinskih politik.

Priporočilo

Pripraviti tematski pogovor z nacionalnimi mladinskimi organizacijami o pomenu sodelovanja njihovih lokalnih članic pri delovanju lokalnih mladinskih svetov.


Na usposabljanju za MSLS-je poudariti pomen kontinuiranega posvetovanja z organizacijami članicami pri pripravi mnenj mladih in predstaviti modele delovanja, ki zagotavljajo takšno kontinuiteto. Izvesti poizvedbo oz. preveriti interes MSLS-jev za izvedbo team building delavnic in jih povezati z

Bazenom trenerjev, da se to tudi uresniči.

VI.3 Članstvo MSLS v drugih organih

Zanimalo nas je, ali je predstavnik MSLS član spodaj naštetih organov in kakšne oblike je članstvo.

Predstavniki MSLS večinoma niso člani drugih organov, ki pogosto delujejo v lokalni skupnosti in smo

jih identificirali v spodnji razpredelnici. Največ MSLS (8 oz. 47%) je članov različnih svetov zavoda.

Medtem ko v 10 lokalnih skupnostih, iz katerih izhajajo v analizo vključeni MSLS, ni komisije za

mladinska vprašanja, so 4 predstavniki MSLS (22%) sistemsko vključeni v komisijo za mladinska

vprašanja. V odbor za mladino sta vključena 2 (11%) predstavnika MSLS, prav toliko jih je vključenih

tudi v strokovni svet zavoda, razvojni svet regije in regijski svet NVO.

ORGAN DA, MSLS JE ČLAN NE, MSLS NI ČLAN

ORGAN V LS NE OBSTAJA SISTEMSKO SLUČAJNO

Odbor za mladino 0

0%

2

11%

8

44%

8

44%

Komisija za mladinska vprašanja 4

22%

0

0%

4

22%

10

56%

Svet zavoda:

javni zavod svet mladih mladinski center mladinsko-kulturni center

zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti

5

29%

3

18%

7

41%

2

12%

Strokovni svet zavoda (navedite kateri):

strokovni svet Zavoda za šport

drugi

3

19%

1

6%

9

56%

3

19%

Razvojni svet regije 1

6%

1

6%

14

82%

1

6%

Regijski svet NVO 1

6%

1

6%

14

78%

2

11%

drugi organi (navedite):

sosvet za varnost

komisija za izbor mladinskih

6

35%


programov in projektov

skupina za spremljanje strategije

delovne skupine za pripravo strategije razvoja občine 2014-2020

ocenjevalna komisija javnega razpisa za mlade

komisija za izbor mladinskih programov in projektov

Razpredelnica 18: Članstvo MSLS v drugih organih.

Članstvo v posameznih organih, ki delujejo v lokalni skupnosti, lahko pozitivno vpliva na delovanje in

razvoj tako MSLS kot področja, ki vpliva na mlade v občini. Poznavanje možnosti vključevanja v

tovrstne organe in prednosti, ki jih članstvo prinaša, lahko postane zanimiva tema na usposabljanjih

za MSLS.

Priporočilo:

Podoben pristop kot pri prejšnji priporočilih. Sestaviti seznam pomembnih odborov in organov ter

priporočila, da se MSLS-ji vključijo v njihovo delovanje. To je potrebno ustrezno predati MSLS na

usposabljanjih in koordinacijah.

Zaključek

Mladinske organizacije predstavljajo učno polje demokracije. Kot organ, ki zastopa interese mladih,

mora MSLS prisluhniti željam mladinskih organizacij in mladih. Od mladih, kot odgovornih članov te

demokratične družbe v mikrosistemu mladinskega organiziranja, pa se pričakuje participacija:

udeležba in sodelovanje. MSLS se, tako kot celotna družba, pogosto srečujejo s t.i. pomanjkanjem

participacije organizacij članic in mladih.

Za zagotavljanje reprezentativnosti MSLS je vključevanje organizacij članic v delovanje MSLS

ključnega pomena. Iz analize izhaja, da vsi MSLS vključujejo svoje organizacije članice pri pripravi

mnenj. Največkrat to s pomočjo tradicionalnih metod: sejami izvršnega odbora, posveti, okroglimi

mizami in javnimi tribunami. Pogostost MSLS sklicevanja sestankov za usklajevanje interesov

organizacij članic, pa se med MSLS precej razlikuje. Pri tem velja poudariti, da srečanja, ki potekajo

zgolj 3-krat na leto, težko ocenimo kot zadostna. Iz analize sicer izhaja, da 78% MSLS vključuje

mladinske organizacije v izdelavo mnenj mladih, vendar je 24% MSLS takih, ki to počne le izjemoma

(izbrane teme) oz. tega ne počne. Še večje pa je število MSLS (8 oz. 45%), ki v izdelavo mnenj mladih

na teme, ki jih zadevajo, ne vključujejo neorganizirane mladine oz. jo vključujejo le izjemoma.


VII. Podpora in vključevanje organizacij članic

VII.1 Finančna podpora

Zanimalo nas je, katere podporne aktivnosti MSLS vsaj enkrat letno nudi svojim organizacijam

članicam (OČ).

Vrsta podpore Da Ne

Finančna sredstva MSLS nudi pomoč pri prijavah na lokalne razpise. 17

94%

1

6%

MSLS nudi pomoč pri prijavah na nacionalne razpise. 9

50%

9

50%

MSLS nudi pomoč pri prijavah na mednarodne razpise. 4

22%

14

78%

MSLS odpira OČ vrata do gospodarstvenikov (sponzorska sredstva ipd.) 3

18%

14

82%

MSLS organizacijam članicam nudi finančno pomoč. 8

44%

10

56%

Razpredelnica 19: Finančna podpora organizacijam članicam MSLS.

Večina MSLS (94% oz. 17 MSLS) svojim organizacijam članicam nudi pomoč pri prijavi na lokalne

razpise. Odstotek MSLS, ki svojim organizacijam članicam nudi pomoč na razpisih pada, ko gre za

pomembnejše razpise, in sicer na nacionalni oz. mednarodni ravni. Pomoč pri prijavah na nacionalne

razpise nudi 50% MSLS, pri mednarodnih razpisih pa ta odstotek pade na 22%. Vzroke je mogoče

poiskati v:

a) slabšem poznavanju nacionalnih in mednarodnih razpisov,

b) ne-prijavljanje na tovrstne razpise s strani mladinskih organizacij, članic MSLS.

Še nižji pa se je izkazal odstotek MSLS, ki organizacijam članicam pomagajo pri vzpostavljanju povezav

z lokalnimi gospodarstveniki. Le 18% MSLS (t.j. 3 MSLS) namreč organizacijam članicam nudi tovrstno

pomoč. Finančno pomoč organizacijam članicam pa nudi relativno visok odstotek MSLS (44%).

Zanimalo nas je, kako je tovrstna pomoč mogoča, saj neposredno financiranje organizacij članic ni

verjetno. Finančno podporo organizacijam članicam MSLS zagotavlja preko:

plačil računov organizacijam članicam oz nakupom / plačilom materialnih stroškov ali

prehrane,

vsaka OČ lahko prijavi do 2 projekta na interni razpis za vnaprej določeno višino finančne

pomoči,

posredno: preko razpisa za mladinske programe,

materialna sredstva, manjše donacije,

z zagotovitvijo sredstev iz svojih virov,


prijava na razpis.

VII.2 Materialna podpora

Materialno pomoč oz. podporo organizacijam članicam MSLS nudijo tudi preko naslednjih

identificiranih oblik pomoči:

Druga materialna podpora organizacijam članicam Da Ne

MSLS omogoča organizacijam članicam ugoden oz. brezplačen najem prostorov.

14

78%

4

22%

MSLS omogoča organizacijam članicam ugoden oz. brezplačen najem opreme. 10

56%

8

44%

MSLS omogoča organizacijam članicam ugodno oz. brezplačno izposojo strokovnega gradiva (knjižna, elektronska ipd.).

11

61%

7

39%

Razpredelnica 20: Druga materialna podpora organizacijam članicam MSLS.

Največ MSLS (78%) omogoča OČ ugoden oz. brezplačen najem prostorov. Seveda MSLS, ki s svojimi

postori ne razpolagajo, tega svojim članicam ne morejo nuditi. Ugodno oz. brezplačno izposojo

strokovnega gradiva omogoča 61% MSLS, najem opreme pa 56% MSLS. Seveda je tovrstna podpora

omejena z razpoložljivimi materialnimi sredstvi (prostor, oprema, gradiva), s katerimi MSLS

razpolagajo.

Poleg identificirane možne pomoči, ki jo MSLS lahko nudi svojim organizacijam članicam, MSLS

izpostavljajo tudi:

tisk, kopiranje,

brezplačna objava v časopisu,

udejstvovanje v zdravstvenih, preventivnih, družinskih programih,

zbiranje sredstev iz naslova 0,5% dohodnine,

udejstvovanje na kulturnem in multimedijskem področju,

razvoj in udejstvovanje na podeželju,

turizem,

rekreacija,

raziskovalna dejavnost,

medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost.

VII.3 Svetovanje in usposabljanje

Če visok odstotek MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanje s področja mladinskega

dela (78%) in lokalnih mladinskih politik (72%), pa so usposabljanja na to temo manj pogosta (61%

MSLS izvaja usposabljanja s področja mladinskega dela in 47% s področja lokalnih mladinskih politik).


Svetovanja in usposabljanja Da Ne

MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanja s področja mladinskega dela.

14

78%

4

22%

MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanja s področja lokalnih mladinskih politik.

13

72%

5

28%

MSLS organizira oz. izvaja usposabljanja za članice MSLS s področja mladinskega dela.

11

61%

7

39%

MSLS organizira oz. izvaja usposabljanja za članice MSLS s področja mladinskih politik.

8

47%

9

53%

Razpredelnica 21: Usposabljanja in svetovanja za organizacije članice MSLS.

Poleg navedenega, MSLS navajajo, da izvajajo tudi:

delovne vikende za skupno projektno delo,

financiranje,

delavnice za prijave v program mladi v akciji,

spremembe pravilnikov, ki se nanašajo na organizacije članice oz. MO.

Priporočilo:

Predlagamo, da se oceni potrebo po vključitvi vsebin, povezanih s prijavljanjem na mednarodne in

druge projekte, v usposabljanje za MSLS-je. Alternativa temu je, da se MSLS-je usmerja na druga

usposabljanja, ki jih organizirajo različne organizacije v Sloveniji (npr. CNVOS) in so namenjena

krepitvi kompetenc za prijavo projektov na razpise in samo pomoč pri prijavi.

VII.4 Obveščanje

MSLS posvečajo veliko pozornosti obveščanju svojih organizacij članic. Pri tem jim najpogosteje

posredujejo informacije z nacionalnega nivoja (94%), jih obveščajo o aktualnih usposabljanjih na

temo mladih, mladinskega dela, mladinskih politik oz. drugih za OČ zanimivih usposabljanjih (89%),

ter jih v veliki meri (89%) obveščajo o aktualnih razpisih ter o aktualnih temah v občini (83%).

Obveščanje Da Ne

MSLS obvešča organizacije članice o objavi razpisov, primernih za organizacije članice.

16

89%

2

11%

MSLS svoje organizacije članice obvešča o aktualnih usposabljanjih na temo mladih, mladinskega dela, mladinskih politik oz. drugih za OČ zanimivih usposabljanjih.

16

89%

2

11%


MSLS obvešča organizacije članice o aktualnih temah v občini. 15

83%

3

17%

MSLS OČ posreduje informacije z nacionalnega nivoja (URSM, MSS, …) 17

94%

1

6%

Razpredelnica 22: Obveščanje organizacij članic.

Poleg navedenega, MSLS organizacije članice obveščajo tudi o:

lastnih projektih,

lokalni razvojni fundaciji za nevladne organizacije,

splošnih obvestilih.

Pri obveščanju organizacij članic se je izkazalo, da MSLS, po svojih navedbah, dobro opravljajo svojo

nalogo. MSLS, ki svoje organizacije o navedenih temah ne informirajo, bi potrebno spodbuditi k

izvajanju tovrstnih aktivnosti.

Obveščanje organizacij članic najpogosteje poteka preko mailing liste, katere se poslužujejo vsi MSLS,

Facebook-a oz. drugih družabnih omrežij, preko katerih svoje članice obvešča 14 MSLS (78%),

spletnih strani (8 MSLS oz. 44%) in SMS (6 MSLS oz. 33%), samo 1 MSLS (6%) pa svoje članice obvešča

tudi po pošti.

Podobno poteka tudi informiranje mladih, kjer pa se MSLS najraje poslužujejo Facebook-a oz. drugih

družabnih omrežij (16 MSLS oz. 89%), dobro zastopana je tudi mailing lista (11 MSLS oz. 61%). Preko

tiskanih medijev obvešča 10 MSLS (56%), 9 (50%) pa jih preko svoje spletne strani oz. 7 (39%) preko

drugih spletnih strani. 4 MSLS (22%) pa navajajo, da obveščanje mladih poteka tudi preko letakov,

plakatov, tiskanega promocijskega materiala in preko SMS-ov.

Kljub dobro ocenjenemu obveščanju organizacij članic o aktualnih zadevah, se seje izvršnega odbora

(IO) v nekaterih MSLS ne sklicujejo redno. Večina MSLS (50%, t.j. 9 MSLS) seje IO sklicuje 1-krat

mesečno, je pa kar 23% (4 MSLS) takih, ki seje IO sklicuje le 1-krat do 2-krat letno.

1-krat mesečno 50%

1-krat na dva meseca

17%

1-krat na tri mesece

11%

2-krat letno 17%

1-krat letno 5%

Pogostost sej izvršnega odbora


Graf 16: Pogostost sklicevanja rednih sej izvršnega odbora.

Zaključek

Podpora mladinskim organizacijam članicam MSLS je zelo dobra. Največje pomanjkanje se je izkazalo

pri podpori organizacijam članicam pri prijavi na mednarodne razpise in zagotavljanju sponzorskih

sredstev oz. podpore gospodarstvenikov. Nizek odstotek (47%) MSLS pa svojim organizacijam

članicam nudi usposabljanja s področja lokalnih mladinskih politik.

Lokalne mladinske politike so področje MSLS; ne smemo pa pozabiti, da MSLS združujejo mladinske

organizacije iz posameznih občin, katerih člani (lahko) postanejo sodelavci MSLS. Zato je poznavanje

lokalnih mladinskih politik nujno za razvoj mladinskega sektorja in nenazadnje za povečanje

participacije mladih nasploh.


VIII. Projektno delo

VIII.1 Mednarodni projekti

Izvajanje dejavnosti s področja mednarodnega sodelovanja mladinskim svetom lokalnih skupnosti

predstavlja pomemben učni moment in hkrati možnosti za mednarodno izmenjavo dobrih praks, kar

bogati njihovo delovanje. (Kazalniki dobrega delovanja MSLS) Prav tako jim omogoča sodelovanje v

razvoju mednarodnih mladinskih politik, medtem ko njihovim organizacijam članicam ponuja

pridobitev novih izkušenj, perspektiv in priložnosti. Obsežna vpetost v mednarodni prostor na eni

strani prinaša mnogo priložnosti za mednarodno sodelovanje mladinskih organizacij, kar omogoča

izmenjavo dobrih praks, krepitev medkulturnega dialoga in v splošnem trajnostni razvoj v

mladinskem delu. Mednarodni programi, ki so na voljo, lahko organizacijam članicam MSLS

zagotovijo tudi dodatno financiranje in na ta način pomagajo mladinskim organizacijam pri krepitvi

kompetenc njihovih članic in članov ter hkrati pri izboljševanju kvalitete njihovega dela. Na drugi

strani pa je mednarodno okolje vir pomembnih smernic, ki v širšem političnem kontekstu usmerjajo

mladinsko delo in je zato njihovo poznavanje med mladinskimi organizacijami ključnega pomena.

Odstotek MSLS, ki so v letih od 2010 do 2012 izvajali mednarodne projekte je presenetljivo nizek in

ne dosega 30%.

Mednarodni projekti v letih Da Ne

2010 22 % 78%

2011 17% 83%

2012 28% 72%

Razpredelnica 23: Izvedba mednarodnih projektov 2010-2012.

Iz podatkov lahko vendarle razberemo trend večanja števila MSLS, ki mednarodne projekte izvajajo.

Delež MSLS, ki izvajajo mednarodne izmenjave, je kljub temu nizek. Razlog, zakaj se tako malo MSLS

odloča za mednarodne projekte, je mogoče poiskati v zahtevnejših razpisih. Iz vprašalnika smo

namreč ugotovili, da se večina MSLS prijavlja na razpise občine, delež MSLS, ki se prijavljajo tudi na

ostale razpise (med katerimi so razpisi, ki spodbujajo mednarodne izmenjave), pa je manjši. (Kot

razlog mnogi navajajo slabšo usposobljenost kadrov za prijavo na razpise). (Glej: Razpredelnica 31)

Delno je mogoče razlog poiskati v nepoznavanju razpisov, ki omogočajo tovrstno aktivnost, delno pa

tudi v usmerjenosti MSLS k izvajanju zanje specifične aktivnosti. Dejstvo pa je, da razpisi, ki

omogočajo mednarodne izmenjave, ne nujno izključujejo aktivnosti, ki so tipične za MSLS - ravno

nasprotno: tovrstne aktivnosti podpirajo, saj je izmenjava izkušenj dobrodošla.

Mednarodni projekti leta 2010 - 2012:

2010 Mreža organizacij ob Kolpi. Namen: mreženje s Hrvati Town twinning. Namen: povezovanje mladih Povej naglas. Namen: spodbujanje participacije mladih Mladinska izmenjava. Namen: povezovanje mladih

2011 Mreža organizacij ob Kolpi. Namen: mreženje s Hrvati Litle people big ideas. Namen: spodbujanje participacije mladih Mladi danes. Namen: raziskava o lokalnih mladinskih politikah


2012 Izmenjava Slovenija-Madžarska: Youth in action 1.1: Innovation and art in the

modernizing Europe. Namen: izmenjava Mreženje ob Kolpi: mreženje s Hrvati Mladi so Celje-Mladi so Slavonski Brod. Namen: študijski obisk-mladinski demokratični projekt Let`s the local voice be heard. Namen: vzpostavljanje mladinskih struktur Najdi svojo pot v lokalno skupnost. Namen: mladi in demokracija Strategija za mlade. Namen: izdelava strategije We are Europe. Namen: zviševanje zaposljivosti, Evropsko državljanstvo

Razpredelnica 24: Mednarodni projekti 2010-2012.

Če je bil v letu 2010 le 1 mednarodni projekt usmerjen v mladinske politike, in sicer participacijo

mladih, se je stanje v naslednjih letih spremenilo. V letu 2011 sta bila v mladinske politike usmerjena

2 projekta, leta 2012 pa vsaj 5.

Organizacije, s katerimi so MSLS izvedli projekt:

javni zavodi

mladinski centri

mladinske organizacije

mladinski svet

občine

Partnerstva z organizacijami iz tujine ima vzpostavljenih le 17% MSLS (3 MSLS), medtem ko 83% MSLS

tovrstnega partnerstva nima vzpostavljenega. MSLS z vzpostavljenimi partnerstvi kot poglavitni

prispevek, ki ga tovrstno partnerstvo prinaša, navajajo:

izmenjave dobrih praks

uspešno realizirani projekti v okviru programa MvA

trajno, uspešno sodelovanje

Priporočilo:

Poudariti pomen mednarodnega sodelovanja med lokalnimi ravnmi in priložnostmi, ki se na tem

področju ponujajo. Veliko takšnih sodelovanj je moč speljati skupaj z občinskimi strukturami, kar

olajša prijavo in organizacijo takšnih projektov ter obenem krepi sodelovanje med MSLS in občino.

VIII.2 Nacionalni projekti

Projekte na nacionalni ravni izvajajo (oz. sodelujejo pri njihovem izvajanju) MSLS nekoliko pogosteje,

vendar je odstotek MSLS, ki v letu 2012 niso izvajali projektov, še vedno zelo visok: 46%. Je pa iz

podatkov od leta 2010 do leta 2012 tudi na tem področju mogoče zaznati trend povečevanja števila

MSLS, ki izvajajo projekte na nacionalni ravni.

Nacionalni projekti v letih Da Ne

2010 29 % 71% 2011 41% 59% 2012 54% 46% Razpredelnica 25: Izvedba nacionalnih projektov 2010-2012.


Nacionalni projekti v letih 2010 - 2012:

2010 Mladi odpiramo prostor. Namen: vzpostavljanje in razvoj LMP Očistimo Slovenijo. Namen: ozaveščanje o pomenu čistega okolja Medgeneracijsko sodelovanje. Namen: spodbujanje medgeneracijske solidarnosti Mladinski delavec. Namen: promocija mladinskega dela

2011 Mladi odpiramo prostor. Namen: vzpostavljanje in razvoj LMP Kaj mi prinašajo volitve 2011. Namen: spodbujanje participacije mladih Očistimo Slovenijo. Namen: ozaveščanje o pomenu čistega okolja Sejem športnih dejavnosti. Namen: spodbujanje športnega udejstvovanja Medgeneracijsko sodelovanje. Namen: spodbujanje medgeneracijske solidarnosti Mladinski delavec. Namen: promocija mladinskega dela

2012 Mladi odpiramo prostor. Namen: vzpostavljanje in razvoj LMP

Očistimo Slovenijo. Namen: ozaveščanje o pomenu čistega okolja Mladi in okolje: Namen: ozaveščanje o pomenu okolja Dvodomni MSLS. Namen: preverjanje delovanja dvodomnega MSLS v slovenskem prostoru Mladinska pot. Namen: spodbujanje mladinskega turizma Medgeneracijsko sodelovanje. Namen: spodbujanje medgeneracijske solidarnosti Vote 16. Namen: razprava o znižanju starostne meje za mlade volivce Dialog mladih. Namen: spodbujanje zaposlovanja mladih Mladi starejšim. Namen: spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja Mladinski delavec. Namen: promocija mladinskega dela Mladi o okolju. Namen: ozaveščanje o pomenu čistega okolja Razvojna pobuda. Namen: priprava strategije za mlade

Razpredelnica 26: Nacionalni projekti 2010-2012.

V letu 2010 so bili vsi navedeni projekti izvedeni v partnerstvu, v letu 2011 sta bila 2 projekta

izvedena samostojno (MSLS kot edini izvajalec), v letu 2012 pa je bil MSLS edini izvajalec v treh

primerih. Povečanje sodelovanja oz. izvajanja nacionalnih projektov v letih od 2010 do 2012 je, glede

na podatke v veliki meri mogoče pripisati partnerstvu MSLS z ostalimi nosilci projektov (MSS, MSA,

ZTS in IRDO kot nosilci ESS; MSS; Društvo Ekologi brez meja, … ).

Problem nesodelovanja mladinskih svetov lokalnih skupnosti pri nacionalnih projektih ali pa njihova

manjša angažiranost direktno vplivata na MSS, saj je veliko več časa in energije potrebno vlagati v

kvalitetno izvedbo lokalnih dogodkov. V interesu MSS je, da MSLS prepoznajo pomen teh dogodkov

tako za njih, kot tudi za lokalno okolje, pri čemer mora MSS oblikovati strategijo pristopa in

privabljanja MSLSjev v te projekte, ker stanje kaže, da aktualni pristop ne deluje.

Še bolj realna slika se bi verjetno pokazala, če bi v analizo lahko vključili tudi leto 2013, ki bo prvo leto

po zaključku ESS projektov, ki je močno stimuliral MSLS-je za sodelovanje v nacionalnih projektih.

Priporočilo:


Pri tem poglavju ponavljamo priporočilo, ki smo ga dali v poglavju Participacija mladih, in sicer, da naj

Mladinski svet Slovenije bistveno bolj proaktivno sodeluje z MSLS-ji pri izvajanju lokalnih srečanj

nacionalnih projektov. S tem se krepi tako kapaciteta in ugled MSLS-jev, kot tudi legitimnost

nacionalnih projektov, ki jih izvaja MSS.

VIII.3 Lokalni projekti

Bistveno večjo stopnjo aktivnosti MSLS je mogoče zaznati na lokalnem nivoju.

Lokalni projekti v letih Da Ne

2010 57% 43% 2011 64% 36% 2012 86% 14% Razpredelnica 27: Izvedba lokalnih projektov 2010-2012.

Lokalni projekti v letih 2010 - 2012:

2010 Žalska noč mladih. Namen: zabava Regijsko srečanje med mladimi in odločevalci. Namen: vzpostavljanje in razvoj LMP, sodelovanje z lokalnimi oblastmi. MSD Aktivno poletje. Namen: izobraževanje, delavnice, prosti čas Mestovanje. Mladi in zaposlitev. Namen: zaposlovanje mladih Izobraževanje mladih. Grajska finača. Namen: festivalne aktivnosti Delovni vikend članic. MSD liga v malem nogometu. Namen: šport Usposabljanje za delo z mladimi. Namen: spodbujanje prostovoljstva Prostovoljstvo Kulturne prireditve mladih Športni vikend MSOŽ Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak – KAKO?. Namen: promocija varovanja okolja in ekologije Soočenje kandidatov na volitvah. Namen: spodbujanje participacije mladih. Stanovanjska problematika mladih Športne prireditve MGS izdaja publikacije Mladi in občina, sodelovanje generacij. Namen: spodbujanje participacije MSLS v občinski svet. Namen: spodbujanje participacije Festival Hiše mladih in mladinska tržnica. Namen: promocija mladinskih organizacij Kultura in mladi. Namen: promocija mladinske kulture Udeležba na festivalu LUPA. Namen: promocija delovanja MSLS Medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Namen: spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja Prvi festival nevladnih organizacij. Namen: promocija nevladnih organizacij. Promocija med mladimi za udeležbo na lokalnih volitvah. Namen: spodbujanje participacije mladih.


Soočenje županskih kandidatov. Namen: spodbujanje participacije mladih. Naj mlad prostovoljec in naj mladinski prostovoljski projekt. Namen: promocija prostovoljstva. Očistimo Slovenijo. Namen: ozaveščanje o okolju in ekologiji.

Strategija za mlade. Namen: priprava strategije za mlade Delovna brigada

Stop steklo. Namen: okoljevarstvo

2011 Žalska noč mladih. Namen: zabava Little people big ideas. Namen: spodbujanje participacije mladih. Izdaja zloženke o mladinskih organizacijah. Namen: promocija MO. Očistimo občino. Namen: ozaveščanje o ekologiji. Izobraževanje mladih. Postavitev scene za kulturne prireditve. Delovni vikend članic MGS – izvedba več izobraževanj na temo sodelovanja z oblastmi. MSD liga malega nogometa Zaposlitvena politika v regiji Kulturne prireditve mladih Izobraževanje o MSLS Športni vikend MSOŽ Mlade face MSD piknik Dialog z lokalno oblastjo Športne prireditve mladih Sejem športnih dejavnosti

Koncert Elvis Jackson. Namen: zabava. Naj mlad prostovoljec in naj mladinski prostovoljski projekt. Namen: promocija prostovoljstva med mladimi. Razvoj podeželja in mladi Zabava za noč čarovnic. Namen: zabava. Soočenja kandidatov za poslance. Namen: participacija mladih Mecenska podpora pri izdaji knjige za mlade Multimedijsko angažiranje Piknik MSOŽ Smo prosti in smo na voljo Soorganizacija projektov članic Vzpostavljanje javno dostopnega e-omrežja. Namen: IKT-inovativnost in raziskovalna dejavnost Svetovanja mladim, kako hitreje do službe Posvet skupnosti občin Slovenije Festival Hiše mladih Izobraževanje za mladinske organizacije v okviru projekta MOP Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak-KAKO? Udeležba na festivalu LUPA Stop steklo. Namen: okoljevarstvo Delovna brigada

2012 Okrogla miza o mladih. Namen: mladinsko organiziranje

Žalska noč mladih. Namen: zabava Izdajanje mesečnih vozovnic. Namen: informiranje. Otvoritev MMKS. Namen: zagotovitev prostora mladim


Mladim prijazno mesto. Namen: promocija LMP Članica, predstavi se. Namen: mreženje Sožitje. Namen: družinsko-mladinske aktivnosti, aktivno državljanstvo, sociala Izobraževanje mladih. Zaposlim se doma. Namen: zaposlovanje mladih. Grajska Finača. Namen: festival Delovni vikend MSOŽ. Namen: izobraževanje MSD Liga. Namen: promocija športnih aktivnosti Ustanovitev MMLS. Namen: povezovanje OČ Razstavi. Namen: promocija umetnost. Dialog z občino. Namen: participacija mladih. Kulturne prireditve mladih. Soining triatlon. Žalec Open. Namen: promocija športnih aktivnosti Natečaj za naj projekt. Namen: promocija prostovoljstva med mladimi Lokalni program mladih. Namen: Strategija z MOM Soorganizacija Lokalnega razvojnega forum. Namen: promocija podjetništva Žalec info žur. Namen: informiranje mladih Foto natečaj. Tematske delavnice. Delavnica: Potencialne priložnosti za prihodnost. Mladi in okolje. Tržnica društev. Namen: promocija MO Turnir v namiznem tenisu Žalec.info. Namen: promocija športnih aktivnosti Trening MMLS. Coatchinbg program 10/10. Dialog mladih. Delavnice (retorika fotografija). MSD piknik. Predstavitev društev. delavnica: Prijavi svoj projekt na JR strategije Stop steklo: Namen: okoljevarstvo

Delovne brigade Razpredelnica 28: Izvedba lokalnih projektov 2010-2012.

Lokalni projekti, ki jih izvajajo MSLS, segajo od preprostih projektov za zabavo do izobraževalnih,

promocijskih in družbeno zelo koristnih projektov, katerih namen je izboljšanje položaja mladih v

lokalni skupnosti. Na lokalnem nivoju je partnerstvo pri izvedbi projektov dokaj pogosta praksa. Pri

večini projektov namreč MSLS ne delujejo samostojno, ampak se povežejo z drugimi lokalnimi akterji.


IX. Finančno poslovanje MSLS

IX.1 Prihodki MSLS

V letih od 2010, 2011 in 2012 je na AJPES letna poročila oddalo skupaj 38 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Od teh jih je 7 v vseh treh letih oddalo poročilo, ki ne izkazuje delovanja (0 EUR prihodkov).

Prihodki MSLS v letih 2010, 2011, 2012 2010 2011 2012

Število MSLS, ki izkazuje prihodke 24 25 26

Število MSLS, ki izkazuje prihodke nad 400 EUR v vseh treh letih

16

Najnižji skupni prihodki MSLS 150 EUR 115 EUR 3 EUR

Najvišji skupni prihodki MSLS 111.672 EUR 87.635 EUR 137.897 EUR

Povprečni prihodek MSLS 13.577 EUR 13.031 EUR 16.114 EUR

Število MSLS z od 1 do 999 EUR prihodkov 4 3 5

Število MSLS z od 1.000 do 3.999 EUR prihodkov 3 7 4






Število MSLS z nad 50.000 EUR prihodkov 1 1 2

Razpredelnica 29: Prihodki MSLS v letih 2010-2012


Prihodki 2010: MSLS se večinsko financirajo iz proračunov lokalnih skupnosti (povprečno 61%

sredstev MSLS pridobijo iz lokalnega proračuna). Povprečni prihodek MSLS iz proračuna lokalne

skupnosti znaša 9.532 EUR. Delež prihodkov s strani lokalne skupnosti v skupnih prihodkih gre od 6 %

(Mladinski svet Ajdovščina) do 100% (Mladinski svet občine Žalec in Mladinski svet Lendava). Delež

financiranja lokalne skupnosti pri ostalih varira od 42% do 63 %.

Prihodki 2011: MSLS se večinsko financirajo iz proračunov lokalnih skupnosti. Povprečni prihodek

MSLS iz proračuna lokalne skupnosti znaša 9.218 EUR. Delež prihodkov s strani lokalne skupnosti v

skupnih prihodkih gre od 7 % (Mladinski svet Ajdovščina) oz. 11% (Mladinski svet občine Slovenske

Konjice) do 100% (Mladinski svet občine Žalec). Delež financiranja lokalne skupnosti pri ostalih varira

od 31% do 88% in je za vse MSLS v letu 2011 50%.

Prihodki 2012: MSLS se večinsko financirajo iz proračunov lokalnih skupnosti (47% vseh prihodkov).

Povprečni prihodek MSLS iz proračuna lokalne skupnosti znaša 5.756 EUR. Delež prihodkov s strani

lokalne skupnosti v skupnih prihodkih gre od 1 % (Mladinski svet občine Slovenske Konjice) do 99%

(Mladinski svet občine Žalec).

Graf 17: Število MSLS po razredih skupnih prihodkov v letih 2010, 2011 in 2012

Iz pridobljenih podatkov izhaja, da so glavni vir financiranja MSLS občinska sredstva, in sicer sredstva

namenjena izvedbi rednega programa MSLS, neposredno iz proračuna (proračunska postavka). Na

drugem mestu so sredstva, do katerih so bili upravičeni MSLS na razpisu URSM (Javni razpis za

sofinanciranje mladinskega dela).

Storitve trži izredno malo MSLS. Storitve, ki jih tržijo obsegajo:

oddaja prostorov in opreme

izvedba usposabljanja

prodaja vode

ŠteviloMSLS z od1 do 999

EURprihodkov

ŠteviloMSLS z od1.000 do

3.999 EURprihodkov


9.999 EURprihodkov


19.999EUR

prihodkov


29.999EUR

prihodkov


39.999EUR

prihodkov


49.999EUR

prihodkov

ŠteviloMSLS z

nad50.000

EURprihodkov

2010 4 3 10 4 1 0 1 1

2011 3 7 5 6 1 1 1 1

2012 5 4 6 6 1 1 1 2

0

2

4

6

8

10

12

Šte

vilo

MSL

S

Število MSLS po razredih skupnih prihodkov v letih 2010, 2011, 2012

http://www.google.it/url?sa=t&rct=j&q=razpis+ursm+mladinsko+delo+msls&source=web&cd=1&cad=rja&ved=0CCgQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.ursm.gov.si%2Ffileadmin%2Fursm.gov.si%2Fpageuploads%2FJR2012_16_12_2011.pdf&ei=9QGdUcDSGc3ltQbk1oCgBg&usg=AFQjCNH0J3m6usDpnZWoNepXEw38oRrKPQ&bvm=bv.46751780,d.Yms

http://www.google.it/url?sa=t&rct=j&q=razpis+ursm+mladinsko+delo+msls&source=web&cd=1&cad=rja&ved=0CCgQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.ursm.gov.si%2Ffileadmin%2Fursm.gov.si%2Fpageuploads%2FJR2012_16_12_2011.pdf&ei=9QGdUcDSGc3ltQbk1oCgBg&usg=AFQjCNH0J3m6usDpnZWoNepXEw38oRrKPQ&bvm=bv.46751780,d.Yms


Tudi donacij iz naslova 0,5% dohodnine se poslužujejo le redki MSLS, ravno tako je redkost

pridobivanje sredstev iz programov aktivne politike zaposlovanja (APZ).

Razpisi, na katerih MSLS pridobivajo sredstva:

javni razpis za sofinanciranje mladinskih in otroških programov, projektov, letovanj ter

dodelitev enkratnih nagrad

ESS projekt: Mladi odpiramo prostor

razpis za sofinanciranje mladinskih svetov občine

občinski razpis za društva v lokalni skupnosti za leto 2012

razpis za sredstva za mladinske programe

razpis Zavoda za šport

Evropska prestolnica mladih: 1.) stanovanjske kooperative (strukturirani dialog); 2. učenje za

življenje (strukturirani dialog)

sofinanciranje programov mladinskih struktur

razpis za sofinanciranje delovanja MSLS

razpis za mladinski projekt

javni razpis za mladinska društva

kulturni tolar

javna dela

program APZ

Nezadovoljiv odgovor MSLS je: »Na druge razpise (razen razpisa URSM) se nismo prijavljali. Vsa

sredstva so iz redne občinske postavke.«

Nezadostna finančna sredstva, na katera pogosto opozarjajo MSLS, so torej delno posledica

neučinkovitega črpanja finančnih sredstev, ki bi lahko bila MSLS dostopna preko različnih razpisov, ki

pogosto presegajo občinske razpise. Seveda enačba ni tako enostavna, saj so določena finančna

sredstva (in seveda znanje) potrebna za izpeljavo projekta. Veliko projektov je namreč takih, kjer so

upravičeni stroški naknadno povrnjeni, torej šele po izvedbi in ob ustreznih dokazilih.

Znanje na področju pridobivanja sredstev je torej za MSLS ključnega pomena, da ne postane odvisen

samo od občine.

Prihodki MSLS iz programa Mladi v akciji: Sredstva iz programa Mladi v akciji črpa izredno malo

MSLS. Le 5 MSLS (28%) je namreč navedlo, da so se uspešno prijavili v program Mladi v akciji (akcija

1.1: 1 projekt; akcija 1.2: 4 projekti; akcija 1.3: 2 projekta; akcija 3.1: 2 projekta; akcija 5.1: 1 projekt;

akcija 3.4: 1 projekt).

Le 3 MSLS navajajo, da so se prijavili še na druge razpise, vendar neuspešno.

Neuspešni razpisi, na katere so se MSLS prijavljali: Ministrstvo za zdravje, Zavarovalnica Triglav,

program MVA: Mladinske pobude, Socialno podjetništvo, Si.mobil, Razpis Ministrstva za

izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Kot razloge za neuspeh MSLS navajajo: premalo sredstev na koncu leta, nezadostno število točk,

premalo finančnih sredstev, neustrezna finančna konstrukcija, neustrezno partnerstvo.


Povzetek:

Prihodki MSLS se večinsko gibljejo med 1.000 in 20.000 evri, od česar je največji del prihodek iz občinskega proračuna. Razen nekaj izjem so MSLS zelo neuspešni pri pridobivanju sredstev iz drugih javnih (nacionalnih programov in programov Evropske skupnosti) ali zasebnih virov (pridobitna dejavnost, donacije iz naslova 0,5% dohodnine, idr.).

Priporočilo

Predstavnike MSLS je potrebno ustrezno usposobiti za pridobivanje sredstev. Glede na opažanja predstavljajo sredstva, s katerimi je URSM podpiral delovanje MSLS, pomemben dodatni vir in gre ponovno vzpostaviti sistem sofinanciranja delovanja MSLS s strani URSM.


X. Ocena delovanja MSLS

X.1 Samoocena delovanja MSLS

Samoocena delovanja MSLS je pokazala, da so MSLS zadovoljni s svojim delovanjem na lokalnem

nivoju. 1 MSLS (t.j. 6%) je svoje delovanje v lokalnem okolju ocenil kot odlično, 6 MSLS (33%) koz zelo

dobro in 5 MSLS kot dobro delovanje. 4 (28%) MSLS svoje delovanje ocenjujejo kot zadovoljivo, 2

(11%) pa kot nezadovoljivo.

Graf 18: Ocena delovanja MSLS v lokalnem okolju.

Pri tem seveda ocene nihajo glede na področja, katerim MSLS posveča bolj ali manj pozornosti.

Pri analizi smo se dotaknili tako zadovoljstva MSLS s finančnim poslovanjem, sodelovanjem s

posameznimi akterji, kadrovske strukturo oz. usposobljenostjo kadrov za posamezne aktivnosti ipd.

Rezultate navajamo v razpredelnicah.

področje ze

lo

zad

ovo

ljen

/a

zad

ovo

ljen

/a

del

no

za

do

volje

n/a

nis

em

zad

ovo

ljen

/a

splo

h n

isem

za

do

volje

n/a

po

dro

čje

se m

i

ne

zdi

po

mem

bn

o

Finančno poslovanje MSLS

1

6%

6

33%

9

50%

2

11%

0

0%

0

0%

Sodelovanje z občino 3

18%

7

41%

6

35%

0

0%

1

6%

0

0%

Sodelovanje z MSS 3

17%

9

50%

5

28%

0

0%

1

6%

0

0%

odlično 6%

zelo dobro 33%

dobro 28%

zadovoljivo 22%

nezadovoljivo 11%

ne znam oceniti

0%

Ocena delovanja MSLS v lokalnem okolju


Vključevanje mladih v delo in aktivnosti MSLS

0

0%

5

28%

6

33%

4

22%

3

17%

0

0%

Prepoznavnost MSLS v lokalnem okolju

0

0%

2

11%

12

67%

4

22%

0

0%

0

0%

Razpredelnica 30: Zadovoljstvo MSLS z identificiranimi področji.

Najbolj so MSLS zadovoljni s sodelovanjem z MSS, kjer svoje zadovoljstvo z oceno zelo zadovoljen oz.

zadovoljen izraža 67% sodelujočih MSLS. 28% je s sodelovanjem delno zadovoljnih in le 1 (6%) s

sodelovanjem sploh ni zadovoljen.

Tudi zadovoljstvo s sodelovanjem z občino je relativno visoko: 59% MSLS je s sodelovanjem z občino

zadovoljnih, 35% delno zadovoljnih in le 6% (t.j. 1 MSLS) s sodelovanjem sploh ni zadovoljnih.

Manj zadovoljni so MSLS s finančnim poslovanjem, kjer je zadovoljnih le 39% MSLS, delno zadovoljnih

50%, nezadovoljnih pa 11%. Tudi s prepoznavnostjo MSLS je zadovoljnih le 11% MSLS, delno

zadovoljnih visokih 67%, nezadovoljnih pa 22%. Zdi se, da imajo MSLS še največ težav z vključevanjem

mladih v delo in aktivnosti MSLS, saj 39% MSLS navaja, da s tem ni zadovoljnih oz. sploh ni

zadovoljnih.

področje ze

lo

zad

ovo

ljen

/a

zad

ovo

ljen

/a

del

no

zad

ovo

ljen

/a

nis

em

zad

ovo

ljen

/a

splo

h n

isem

zad

ovo

ljen

/a

po

dro

čje

se m

i n

e zd

i p

om

emb

no

usposobljenost kadrov MSLS na področju: mladinskega dela

3

17%

6

33%

8

44%

1

6%

0

0%

0

0%

pridobivanja sredstev

1

6%

5

28%

10

56%

2

11%

0

0%

0

0%

prijava na razpise

2

11%

6

33%

5

28%

5

28%

0

0%

0

0%

iskanje virov financiranja

0

0%

4

22%

7

39%

7

39%

0

0%

0

0%

lobiranje

1

6%

5

28%

7

39%

3

17%

2

11%

0

0%


sodelovanje z lokalno skupnostjo

2

11%

8

44%

6

33%

2

11%

0

0%

0

0%

poznavanje področja delovanja MSLS

3

17%

5

28%

10

56%

0

0%

0

0%

0

0%

poznavanje področja lokalne mladinske politike

2

11%

9

50%

6

33%

1

6%

0

0%

0

0%

zakonodaje

0

0%

7

39%

8

44%

3

17%

0

0%

0

0%

računovodstva

0

0%

7

39%

4

22%

6

33%

0

0%

1

6%

pridobivanja za mlade pomembnih informacij

0

0%

11

61%

7

39%

0

0%

0

0%

0

0%

pridobivanje prostovoljcev

1

6%

5

28%

6

33%

5

28%

1

6%

0

0%

komunikacijske veščine-nastopanje v javnosti

2

11%

5

28%

10

56%

0

0%

1

6%

0

0%

obveščanje javnosti - PR

1

6%

6

33%

7

39%

3

17%

1

6%

0

0%

Razpredelnica 31: Zadovoljstvo MSLS z identificiranimi področji.

Najmanj zadovoljni so MSLS z usposobljenostjo kadrov za iskanje virov financiranja, kjer je 39 %

vprašanih nezadovoljnih in prav toliko delno zadovoljnih. Le 22% (t.j. 4 MSLS) je z usposobljenostjo

kadrov za iskanje virov financiranja zadovoljnih. Nekoliko boljše stanje na področju financ se kaže pri

samem pridobivanju sredstev, kjer je večina MSLS sicer le delno zadovoljnih (56%), je pa manjši

odstotek tistih, ki s pridobivanjem sredstev svojih kadrov niso zadovoljni (11%). 34% pa je s

sposobnostjo kadrov za pridobivanje sredstev zadovoljnih. Ravno tako je s prijavami na razpise, kjer

je z rezultati zadovoljnih le 44% vprašanih. Opozoriti velja, da je ta odstotek lahko tudi (pre)visok, če

upoštevamo, da se večina MSLS prijavlja predvsem na razpise lokalne skupnosti in URSM, ki so manj

zahtevni. V kolikor bi imeli izkušnje z zahtevnejšimi razpisi, bi se utegnil ta odstotek povišati.

Tudi na področju lobiranja se pričakuje, da bi posamezniki pridobili še več znanja in veščin. 28%

vprašanih namreč z usposobljenostjo kadrov MSLS za lobiranje ni zadovoljnih (17%) oz. sploh ni

zadovoljnih (11%), medtem ko jih je 39% le delno zadovoljnih s to veščino. 56% vprašanih je delno

zadovoljnih s komunikacijskimi veščinami svojih sodelavcev, 39% jih je zadovoljnih (33%) oz. zelo

zadovoljnih (6%). Delno zadovoljstvo s kadrom se kaže tudi pri obveščanju javnosti (33% vprašanih je

z obveščanjem javnosti zadovoljnih, 39% delno zadovoljnih, 17% ni zadovoljnih in 6% sploh ni

zadovoljnih). Iz tega lahko sklepamo, da komunikacijske veščine kadrov MSLS so sicer zadovoljive,


svojih veščin pa ne znajo učinkovito prenesti oz. uporabiti na področju obveščanja javnosti. Morda je

potrebno znanje razširiti tudi na področje PR.

MSLS precej pogrešajo tudi več usposobljenosti pri pridobivanju prostovoljcev. 34% ocenjuje, da jim

ta veščina primanjkuje, 33% pa je s pridobivanjem prostovoljcev le delno zadovoljnih.

Tudi poznavanje področja MSLS bi se lahko izboljšalo, saj je s tem delno zadovoljnih 56% MSLS. Za

dobro delovanje MSLS pa je dobro poznavanje pristojnosti in področja dela MSLS nujno pomembno.

50% MSLS je zadovoljnih s poznavanjem področja mladinskega dela, medtem ko je 61% zadovoljnih s

poznavanjem področja mladinskih politik. S poznavanjem zakonodaje je zadovoljnih 39% vprašanih,

44% pa jih je tudi delno zadovoljnih, medtem ko je nezadovoljnih na tem področju le 17% vprašanih.

Veščine s področja računovodstva bi se po mnenju nekaterih lahko izboljšale: 39% s poznavanjem

področja računovodstva namreč ni zadovoljnih, 22% pa je le delno zadovoljnih.

Še najbolj zadovoljni so MSLS z usposobljenostjo kadrov za pridobivanje za mlade pomembnih

informacij, kjer je 61% vprašanih s to veščino zadovoljnih, preostalih 39% pa delno zadovoljnih.

Glede na to, da se kadri na MSLS relativno pogosto menjujejo, je ohranjanje kontinuitete pri

poznavanju ključnih področij za uspešno delovanje MSLS nujno. Nezadovoljni moramo namreč biti z

oceno, kjer poznavanje mladinskega dela, mladinskih politik, področja delovanja MSLS,… ne dosega

pozitivne ocene.

Priporočilo:

Dejstvo relativno nizke samoocene nakazuje zavedanje pomanjkljivosti, s katerimi se MSLS soočajo.

Podporne institucije (Inštitut za mladinsko politiko, Mladinski svet Slovenije, tudi Urad RS za

mladino) bi morale odgovoriti na to stanje z organizacijo in izvedbo usposabljanj za predstavnike

MSLS. Priporoča se tudi rednejše srečevanje vseh MSLS, kjer naj se v obliki brifingov prenesejo

izkušnje med MSLS.

Za področja, ki so jih MSLS-ji izpostavili, da z njimi niso zadovoljni, je potrebno oceniti ali

usposabljanja za ta področja vključiti v usposabljanje za MSLS-je ali na drugačen način zagotoviti

pridobivanje in ohranjanje teh znanj v MSLS-jih. Takšno dilemo izpostavljamo za to, ker so določena

znanja oz. profili, ki so jih MSLS-ji izpostavili tako specifični, da se postavlja vprašanje, ali se splača

organizirati takšna izobraževanja za vse, ali pa poiskati drugačno pot, da se izboljša situacijo na

izpostavljenih področjih. Prav tako bi bilo smiselno oceniti, ali bi MSLS-je bolj ciljno vabili tudi na

usposabljanja, ki jih za organizacije članice organizira MSS, saj po svoji vsebini ta ponujajo veliko

relevantnih vsebin za MSLS-je.

X.2 Dosežki MSLS

V raziskavi nas je zanimalo tudi, na katere dosežke so MSLS najbolj ponosni. Odgovori so pestri,

razlogov za ponos pa veliko. MSLS kot največje uspehe svojega delovanja navajajo:


strategija za mlade

razvoj certifikata Mladim prijazna

občina

sistemska podpora občinam

izgradnja mladinskega centra

partnerstvo z občino

ustanovitev komisije za mladinska

vprašanja in s tem večje sodelovanje z

lokalno skupnostjo in odločevalci

večja prepoznavnost MSLS med

mladimi in večji pomen MSLS med

članicami

vpeljana tradicija za naj mladinski

projekt in s tem spodbujanje

inovativnih dejavnosti

festival Mestovanje 2010

lobiranje za vzpostavitev in

ustanovitev MC

izpeljava projekta mladi danes

začetek dobrega sodelovanja z

mladimi iz sosednjega avstrijskega

mesta Bad Radkerzburg

ustanovitev MMLS v letu 2012

otvoritev novih prostorov v letu 2012

sistematizacija dela in postopkov

spletni informator www.zalec.info

pojavljanje v medijih

uspešno vplivanje na lokalno skupnost

za večji posluh mladim: zavod za

mlade, strategija (v nastajanju)

novo vodstvo, pripravljeno na delo

izvedba projektov in prijave na razpise

izkazan interes občine glede zadev, ki

se tičejo mladih

članice so ustanovile 2 mladinska

centra, ki delujeta kot NVO

poplačilo dolga

prepoznavnost v občini, regiji,

Sloveniji;

uspešnost sodelovanja z ZRSZ Murska

Sobota, občino Ljutomer in

mladinskimi strukturami v lokalni

skupnosti

uspešno realizacijo projektov, kljub

nizki finančni strukturi

vzpostavitev novega mladinskega

centra

vzpostavitev organizacije (odlok,

financiranje), postavitev mladinske

poti

sodelovanje na projektu Mladi

odpiramo prostor

izvajanje projekta We are Europe

sodelovanje v projektu: Najdi svojo

pot v lokalno skupnost

vzajemno sodelovanje glavnih akterjev

v občini


XI. Medijska pokritost in informiranje MSLS

Pomembno je, da organizacija izbere tako kombinacijo komunikacijskih orodij, ki je za vsako situacijo najbolj primerna. Izbira je odvisna prvotno od načina dela in vizije organizacije ter želje po pozornosti v javnosti. Zanimalo nas je, kako pogosto se informacije o dejavnosti MSLS pojavijo v posameznih medijih oz. kako MSLS skrbijo za svojo podobo v javnosti. Osredotočili smo se tako na lokalno kot na regionalno in nacionalno raven.

Medij

Red

no

(o

bve

ščam

o o

vse

h

po

mem

bn

ih a

ktiv

no

stih

MSL

S)

Ob

časn

o

(ob

vešč

amo

le

izje

mo

ma)

Nik

oli,

ker

se

nam

ne

zdi

po

treb

no

Nik

oli,

ker

se

med

iju

naš

e d

elo

van

je n

e zd

i

zan

imiv

o

O t

em š

e n

ism

o

razm

išlja

li, a

bo

mo

v

pri

ho

dn

je p

osk

rbel

i za

ob

javo

Ne

ob

staj

a

lokalna raven Lokalni časopis/tiskani medij

7

39%

10

56%

0

0%

1

6%

0

0%

0

0%

Lokalni radio 2

12%

8

47%

1

6%

0

0%

0

0%

6

35%

Splošne lokalne spletne strani informativne narave

5

28%

9

50%

1

6%

1

6%

1

6%

1

6%

Lokalne spletne strani za mlade

7

39%

7

39%

0

0%

0

0%

0

0%

4

22%

Lokalna TV 2

11%

8

44%

0

0%

1

6%

0

0%

7

39%

Drugi lokalni mediji:

1

20%

2

40%

0

0%

0

0%

0

0%

2

40%

Razpredelnica 32: Pokritost MSLS v lokalnih medijih.

Na lokalni ravni večina MSLS občasno oz. redno obvešča o svojih dejavnostih tako lokalne tiskane

medije kot lokalni radio, splošne lokalne spletne strani informativne narave in spletne strani za mlade

kot tudi lokalno televizijo. 1 MSLS se sicer objave na lokalnih spletnih straneh informativne narave in

na lokalnem radiu ne zdijo potrebne, 1 MSLS pa v lokalnem časopisu oz. tiskanih medijih ne objavlja,

ker ocenjuje, da se mediju njihovo delovanje ne zdi zanimivo. Dejstvo je, da je delovanje MSLS

osredotočeno na lokalno raven, zato so lokalni mediji prvi, katerih bi informacija o delovanju MSLS

morala doseči.


Medij

Red

no

(ob

vešč

amo

o v

seh

po

mem

bn

ih

akti

vno

stih

MSL

S)

Ob

časn

o

(ob

vešč

amo

le

izje

mo

ma)

Nik

oli,

ker

se

nam

ne

zdi p

otr

ebn

o

Nik

oli,

ker

se

med

iju

naš

e d

elo

van

je n

e zd

i

zan

imiv

o

O t

em š

e n

ism

o

razm

išlja

li, a

bo

mo

v

pri

ho

dn

je p

osk

rbel

i

za o

bja

vo

Ne

ob

staj

a

regionalna raven Regionalni časopis/tiskani medij

0

0%

12

67%

3

17%

1

6%

2

11%

0

0%

Regionalni radio 0

0%

8

44%

5

28%

2

11%

3

17%

0

0%

Regionalne spletne strani informativne narave

1

6%

6

33%

4

22%

1

6%

6

33%

0

0%

Regionalne spletne strani za mlade

0

0%

7

39%

3

17%

1

6%

5

28%

2

11%

Razpredelnica 33: Pokritost MSLS v regionalnih medijih.

Na regionalni ravni so objave v medijih manj pogoste kot v lokalnih medijih, kar je seveda

pričakovano. V regionalnih tiskanih medijih se tako občasno pojavlja 67% (t.j. 12) MSLS, medtem ko

se 17% MSLS (3) pojavljanje v tovrstnih medijih ne zdi pomembno, 1 MSLS (6%) pa meni, da se

regionalnim medijem njihovo delovanje ne zdi zanimivo. 2 MSLS (11%) o objavah v regionalnih

medijih še nista razmišljala.

Na regionalnem radiu se informacije MSLS pojavljajo redkeje kot v tiskanih medijih. Le 44% MSLS

navaja, da o njihovem delovanju regionalni radio obvešča le občasno, medtem ko se 56% MSLS na

regionalnem radiu ne pojavlja. Podobno je z regionalnimi spletnimi stranmi informativne narave, na

katerih se pojavlja le 39% MSLS (t.j. 7); ravno toliko MSLS svoje prispevke objavlja na regionalnih

spletnih straneh, namenjenih mladim.


Medij

Red

no

(ob

vešč

amo

o v

seh

po

mem

bn

ih a

ktiv

no

stih

MSL

S)

Ob

časn

o

(ob

vešč

amo

le

izje

mo

ma)

Nik

oli,

ker

se

nam

ne

zdi

po

treb

no

Nik

oli,

ker

se

med

iju

naš

e d

elo

van

je n

e zd

i

zan

imiv

o

O t

em š

e n

ism

o

razm

išlja

li, a

bo

mo

v

pri

ho

dn

je p

osk

rbel

i za

ob

javo

Ne

ob

staj

a

nacionalna raven Nacionalni časopis/tiskani medij

0

0%

6

33%

7

39%

3

17%

2

11%

0

0%

Nacionalni radio 0

0%

1

6%

6

33%

6

33%

5

28%

0

0%

Nacionalne spletne strani informativne narave

0

0%

5

29%

5

29%

3

18%

4

24%

0

0%

Nacionalne spletne strani za mlade

0

0%

5

29%

5

29%

3

18%

4

24%

0

0%

Nacionalna TV 0

0%

1

6%

4

24%

7

41%

4

24%

1

6%

Drugi nacionalni mediji (navedite):

0

0%

0

0%

4

67%

1

17%

1

17%

0

0%

Razpredelnica 34: Pokritost MSLS v nacionalnih medijih.

Pričakovano se v nacionalnih medijih MSLS še redkeje pojavljajo: Občasno se od 29%-33% MSLS

pojavi v nacionalnih tiskanih medijih in nacionalnih spletnih straneh informativne narave oz. spletnih

straneh za mlade, medtem ko se na nacionalnem radiu pojavlja le 1 MSLS (6%). Nacionalna televizija

se zdi zanimiva le 24% MSLS, ki so navedli, da nacionalne TV sicer ne obveščajo o svojih aktivnostih,

bodo pa v bodoče o navedeni možnosti razmislili. 65% MSLS na nacionalni TV se ne pojavlja, ker

meni, da to ni potrebno oz., da se omenjenemu mediju lokalna zgodba MSLS ne bi zdela zanimiva.


Medij

Red

no

(ob

vešč

amo

o v

seh

po

mem

bn

ih a

ktiv

no

stih

MSL

S)

Ob

časn

o

(ob

vešč

amo

le

izje

mo

ma)

Nik

oli,

ker

se

nam

ne

zdi

po

treb

no

Nik

oli,

ker

se

med

iju

naš

e d

elo

van

je n

e zd

i

zan

imiv

o

O t

em š

e n

ism

o

razm

išlja

li, a

bo

mo

v

pri

ho

dn

je p

osk

rbel

i za

ob

javo

Ne

ob

staj

a

drugo Facebook in druga družabna omrežja

11

65%

3

18%

0

0%

2

12%

0

0%

1

6%

Twitter 0

0%

2

12%

1

6%

2

12%

6

35%

6

35%

spletna stran MSLS 6

35%

3

18%

0

0%

2

12%

2

12%

4

24%

Razpredelnica 35: Pokritost MSLS v drugih medijih.

Na spletnem družbenem omrežju Facebook svoje aktivnosti redno objavlja 65% MSLS (t.j. 11 MSLS),

18% (3 MSLS) pa le občasno. Nekoliko presenečajo preostali MSLS (2), katerim se zdi, da aktivnosti, ki

jih izvajajo niso dovolj zanimive za objavo oz. nimajo svoje Facebook strani.

Twitter je med MSLS manj zanimiv oz. ga MSLS v promocijske namene ne izkoriščajo tako, kot bi

lahko, saj na Twitterju objavljata le 2 MSLS (12%), preostali ali ga nimajo (35% t.j. 5 MSLS), ali o

objavi na Twitterju še niso razmišljali (35% oz. 6 MSLS). 3 MSLS (19%) pa se objave na Twitterju ne

zdijo potrebne oz. se jim zdi, da niso primerne za dotični medij.

Po navedbah le 53% MSLS razpolaga s svojo spletno stranjo, kjer 35% MSLS redno objavlja svoje

aktivnosti, medtem ko 18% to počne le občasno. 24% MSLS svoje spletne strani sploh nima.

Priporočila:

MSS MSLS-jem ponudi pomoč pri promociji njihovih dogodkov preko svojih adrem in redno poziva MSLS-je, da svoje novice posredujejo tudi MSS-ju, da jih lahko razširi po svojih komunikacijskih kanalih. MSS skupaj z MSLSji pripravi lokalne in regionalne medijske adreme, kar bo v korist obeh sodelujočih. MSS izrecno povabi predstavnike MSLS-jev, da se udeležijo treningov in delavnic komuniciranja, ki jih v okviru svojih dejavnosti organizira MSS.


XII. Pomen aktivnosti na nacionalni ravni, k udeležbi na katerih so MSLS vabljeni

Za potrebe raziskave smo identificirali nekaj nacionalnih dogodkov, na katere so MSLS (redno)

vabljeni. Zanima nas, kako ocenjujejo tovrstne aktivnosti oz. kakšen je njihov pomen za MSLS.

aktivnosti

zelo

po

me

mb

no

po

mem

bn

o

ne

vem

se

od

loči

ti

nep

om

em

bn

o

po

vsem

od

več

ne

po

znam

Koordinacija MSLS v organizaciji MSS 7

39%

10

56%

1

6%

0

0%

0

0%

0

0%

Posveti URSM 4

22%

7

39%

6

33%

1

6%

0

0%

0

0%

Usposabljanja in podelitve certifikatov Mladim prijazna občina

6

33%

7

39%

4

22%

0

0%

0

0%

1

6%

Dogodki strukturiranega dialoga 4

22%

9

50%

3

17%

1

6%

0

0%

1

6%

Usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah

4

22%

9

50%

4

22%

0

0%

0

0%

1

6%

Usposabljanje za trenerje mladinskih organizacij 5

28%

11

61%

2

11%

0

0%

0

0%

0

0%

Drugi nacionalni dogodki 0

0%

8

73%

0

0%

0

0%

0

0%

3

27%

Razpredelnica 36: Pomen identificiranih nacionalnih dogodkov za MSLS.

Dogodki na nacionalni ravni, na katere so MSLS vabljeni, so večinoma dobro sprejeti, saj jih MSLS

pozitivno ocenjujejo. Najbolj so MSLS naklonjeni usposabljanju za trenerje mladinskih organizacij

(89% MSLS ocenjuje dogodek kot pomemben oz. zelo pomemben) in koordinaciji MSLS v organizaciji

MSS (95% MSLS ocenjuje dogodek kot pomemben oz. zelo pomemben). Pomembna so tudi

usposabljanja za menedžerje v mladinskih organizacijah (72% ocenjuje dogodek kot zelo pomemben

oz. pomemben) in dogodki strukturiranega dialoga (72% ocenjuje kot pomembne oz. zelo

pomembne) ter usposabljanje za podelitev certifikatov Mladim prijazna občina (72% ocenjuje kot

pomemben oz. zelo pomemben dogodek). Zdi se, da so predvsem usposabljanja s področja

mladinskega dela dobro ocenjeni predvsem zato, ker, kot izhaja iz navedb MSLS, bi se lahko znanje na

tem področju sodelavcem MSLS izboljšalo. Čeprav se zdijo posveti URSM 61% MSLS pomembni oz.

zelo pomembni, se 33% MSLS o pomembnosti ni opredelilo.


XIII. Identifikacija občin s potencialom za ustanovitev oz. ponovno vzpostavitev MSLS

XIII.1 Nacionalne mladinske organizacije

Nacionalne mladinske organizacije so prostovoljne organizacije, katerih večino vodstva in članstva predstavljajo mladi v starosti od 14 do 29 let in so organizirane ter delujejo na nacionalnem nivoju, medtem ko imajo večje število članov, organizirano v lokalnih enotah organizacije. Namen nacionalnih mladinskih organizacij je predstavljanje in razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in spodbujanje mladih k združevanju in participaciji v družbi. (Murn 2011) Med prednostna področja izvajanja programov nacionalnih mladinskih organizacij se uvrščajo:

neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih za mladinsko delo, prostovoljno mladinsko delo, informiranje in svetovanje za mlade, participacija, aktivno državljanstvo, človekove pravice, mednarodno mladinsko delo, mobilnost mladih, raziskovalno delo mladih.

Nacionalne mladinske organizacije

Slovenska demokratska mladina

Gasilska zveza Slovenije

Zveza študentskih klubov Slovenije

Mlada liberalna demokracija

Zveza tabornikov Slovenije

Mlada Slovenija - podmladek NSi

Planinska zveza Slovenije – mladinska komisija

Slovenska ljudska stranka – nova generacija SLS

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

Društvo mladinski ceh

Zveza slovenske podeželske mladine

Mladi forum socialnih demokratov

Društvo SKAM - skupnost katoliške mladine

Zares aktivni, podmladek Zares

Razpredelnica 37: Seznam nacionalnih mladinskih organizacij

V letu 2013 je v evidenci URSM zabeleženih 14 nacionalnih mladinskih organizacij, vse s sedežem v

Ljubljani.

Po vsebini jih lahko delimo na:

1. Mladinske organizacije z verskimi oziroma katoliškimi načeli:

Skupnost katoliške mladine




Mladinske organizacije z verskimi oz. katoliškimi načeli v svojem programu poudarjajo delo po

krščanskih in verskih vrednotah.

2. Mladinske organizacije s političnimi načeli:

Mlada Slovenija – NSi

Nova generacija SLS

Klub mladih ZARES aktivnih

Mladi forum SD


Slovenska demokratska mladina

Mladinske organizacije s političnimi načeli so podmladki političnih strank, ki izvajajo program

političnih strank s poudarkom na mladih.

3. Mladinske organizacije z različnimi tematskimi usmeritvami


Zveza tabornikov Slovenije


Zveza slovenske podeželske mladine

Zveza študentskih klubov Slovenije. (Povzeto po Murn 2010)

Mladinske organizacije z različnimi tematskimi usmeritvami so interesne organizacije, za katere je

značilno, da so se opredelile kot nepolitične organizacije in da niso opredeljene kot organizacije s

krščanskimi načeli. S svojo dejavnostjo so usmerjene v točno določen del populacije, kot so študenti,

podeželska mladina, taborniki in skavti. Organizacije, katerih interes so študenti, podeželska mladina,

taborniki in skavti, se že v osnovi osredotočajo zgolj na mladino, medtem ko je delovanje gasilcev

bistveno manj mladinsko.

XIII.2 Identifikacija občin s potencialom za ustanovitev oz. ponovno vzpostavitev MSLS

Na podlagi podatka o občinah z lokalnimi enotami nacionalnih mladinskih organizacij14 in mladinskih

struktur, objavljenih na spletni strani www.mladi-in-obcina.si15, smo identificirali občine z vsaj 3

mladinskimi organizacijami.

Analiza je pokazala, da je v Sloveniji cca. 45 občin z vsaj 3 mladinskimi organizacijami v katerih MSLS

ne deluje. 13 občin je takih, v katerih je MSLS registriran, a ne deluje (več); v 32 občinah pa MSLS

sploh ne obstaja.

14

Pri analizi smo upoštevali podatke, ki smo jih prejeli neposredno od nacionalnih mladinskih organizacij oz. podatke, objavljene na njihovih spletnih straneh. Nekatere nacionalne mladinske organizacije se na poziv k posredovanju informacije o svojih lokalnih enotah niso odzvale, druge so se s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov posredovanju informacije izognile. Omenjene nacionalne mladinske organizacije torej v raziskavo niso vključene. 15

Seznam je nastal na podlagi raziskave o mladinskih organizacijah po občinah leta 2009, v okviru projekta Mladi odpiramo prostor: »Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik«.

http://www.mladi-in-obcina.si/


Slika 2: Občina z vsaj 3 mladinskimi organizacijami, kjer MSLS ne deluje.16

Občina Lokalne enote nacionalnih mladinskih

organizacij17

Društva, vpisana v PIMO

Dravograd Društvo SKAM

Slovenska demokratska

mladina

16 Legenda:

rdeče obarvane občine: občine z vsaj 3 mladinskimi organizacijami, v katerih ni registriranega MSLS

modro obarvane občine: občine z vsaj 3 mladinskimi organizacijami, v katerih je MSLS registriran, a ne

deluje.

17

Planinska zveza Slovenije - mladinski odseki in Gasilska zveza Slovenije se po delovanju nekoliko razlikujete

od ostalih mladinskih organizacijah. Članstvo Mladinske komisije PZS predstavljajo mladinski odseki. Mladinski

odseki planinskih društev so povezani v pokrajinske odbore mladinskih odsekov (PO MO), katerih naloga je

spodbujanje in usklajevanje medsebojnih dejavnosti znotraj posameznega meddruštvenega odbora planinskih

društev. Načelniki PO MO so po funkciji člani upravnega odbora Mladinske komisije.

Gasilska zveza Slovenije: Narava dela gasilskih društev mladim onemogoča, da bi bili organizirani v samostojne

mladinske organizacije. Vsekakor so mladi gasilci pomembna dodana vrednost gasilskim društvom, zato vanje

vlagajo in jih podpirajo. Kot so nam posredovali z Gasilske zveze Slovenije, je v 120 gasilskih zvez vključenih

preko 1300 prostovoljnih gasilskih društev. Vsaka gasilska zveza ima tudi mladinske komisije, ki se ukvarjajo z

vzgojo, učenjem in usposabljanjem gasilskih pionirjev in mladine.



Grosuplje

Društvo SKAM


mladina

Skavtska lokalna enota

Študentski klub

Idrija Društvo SKAM

Mladi forum socialnih

demokratov

Študentski klub

Društvo tabornikov

Slovenska podeželska mladina

Mladinski


Cerkno Društvo SKAM


demokratov


Društvo tabornikov

Cerkljanski mladinski

alternativni klub

BOKSS Cerkno

KUD Cerkno

Ilirska Bistrica

Društvo SKAM


demokratov


mladina


Študentski klub

Društvo tabornikov


Mladinski klub Nade Žagar

Ilirska Bistrica

Kočevje

Društvo SKAM

Društvo tabornikov


demokratov


Študentski klub

Klub mladih Kočevje

Koper Društvo SKAM


Študentski klub

Društvo tabornikov


Primorski informacijski

atelje PINA Koper

Društvo prijateljev

zmernega napredka Koper

http://www.mladi-in-obcina.si/index.php/mladinske-organizacije/mladinske-organizacije-v-obinah/133-demo-tabela







Laško


demokratov

Študentski klub


Laški akademski klub (LAK)

Vojnik Društvo SKAM

(Nova Cerkev)



Nova Generacija SLS

Mladinsko društvo

Frankolovo

Nova Gorica

Društvo SKAM

Mladega foruma socialnih

demokratov


mladina



Študentski klub

Društvo tabornikov


Postojna Društvo SKAM


mladina



Študentski klub (postojna in

pivka)

Društvo tabornikov

Ribnica Društvo SKAM


mladina


Študentski klub

Slovenska Bistrica

Društvo SKAM


demokratov


mladina


Študentski klub

Društvo tabornikov

Škofja loka Društvo SKAM




mladina

Študentski klub


Društvo tabornikov


Šmarje pri Jelšah

Društvo SKAM


mladina

Študentski klub


Tolmin Društvo SKAM


Študentski klub

Društvo tabornikov

Zveza tolminskih

mladinskih društev Tolmin

Tržič Društvo SKAM


mladina


Študentski klub

Ormož

Društvo SKAM

Študentski klub




mladina

Študentski klub

Krško Društvo SKAM

Slovenska demokratka

mladina



Študentski klub


Društvo tabornikov

Vrhnika Društvo SKAM


mladina




Študentski klub

Slo podeželska mladina

Društvo tabornikov

Zagorje (ob Savi) Društvo SKAM



demokratov

Študentski klub

Društvo tabornikov

Lenart


demokratov

Društvo SKAM (Sv. Lenart v Slo

goricah)


Študentski klub


Kulturno društvo razvoja

kulture mladih Lenart

Moravske Toplice


demokratov


mladina


Piran Mladi forum socialnih

demokratov


Študentski klub

Društvo tabornikov

Ruše Mladi forum socialnih

demokratov


Študentski klub

Slovenj Gradec Mladi forum socialnih

demokratov


Študentski klub

Društvo tabornikov

Trbovlje


demokratov


mladina




Študentski klub

Brežice


mladina



Študentski klub

Podeželska mladina

Mladinsko društvo Krokar

Mladinsko društvo Pečice

Mladinsko društvo Zajla

Multimedijsko društvo

Ideja

Brezovica Slovenska demokratska

mladina



Podeželska mladina


Hrastnik Slovenska demokratska

mladina


Študentski klub

Logatec Slovenska demokratska

mladina


Društvo tabornikov


Študentski klub

Mislinja Društvo tabornikov


mladina

Društvo podeželske mladine

Mladinsko alternativno

društvo Mislinja -MAD

Sežana Društvo tabornikov

Študentski klub


Šentjur Društvo tabornikov


Študentski klub




mladina

Študentski klub mladih

Šentjur

Klub mladih Planina

Športno in mladinsko

društvo Blagovna

Mladinska sekcija

Športnega društva

Grobelno

Mladinska sekcija

Turističnega društva Dolga




Gora

Mladinsko društvo Ponikva

Mladinska sekcija

Športnega društva Šedina

Dramlje

Mladinska sekcija

Športnega društva

Montpreis na Planini

Šoštanj Društvo tabornikov


mladina

Mladinsko društvo

Gaberke

Zreče Društvo tabornikov





mladina

Žiri Društvo tabornikov

Študentski klub



mladina

Sevnica Študentski klub


mladina




Društvo kmečke mladine

Zabukovje

Mladinsko društvo

Šentjanž

Mladinsko umetniško

kulturno in socialno

društvo PTZ

Športno kulturno društvo

Mladi boštanj

Mladinska sekcija Krmelj

Šentjernej Študentski klub




Komenda Skavtska lokalna enota Mladinsko društvo

Komenda

Društvo skupina aktivnih

Klančanov



http://mladi-in-obcina.si/index.php/mladinske-organizacije/mladinske-organizacije-v-obinah/187-demo-tabela

http://mladi-in-obcina.si/index.php/mladinske-organizacije/mladinske-organizacije-v-obinah/187-demo-tabela


Moravče Skavtska lokalna enota



Škofljica Skavtska lokalna enota


mladina


Šmarješke Toplice Mlada liberalna demokracija


Mladinski klub Šmarjeta

Škocjan Mlada liberalna demokracija



Rogaška Slatina Mlada liberalna demokracija


mladina

Mladinsko društvo

Kostrivnica

Razpredelnica 38: Občine z vsaj 3 mladinskimi organizacijami

Analiza je pokazala, da je potencial za nastanek novih oz. obuditev nedelujočih MSLS velik. V

navedenih občinah je smiselno preveriti možnost vzpostavitve oz. ponovne obuditve MSLS.


XIV. Zaključki in priporočila

Po začetnem množičnem ustanavljanju MSLS, se je trend ustanavljanja MSLS umiril. Ta podatek ne

kaže na manjšo aktivnost mladih oz. mladinskih organizacij, ampak je lahko pokazatelj bolj

premišljenega in ciljno usmerjenega delovanja mladinskih struktur, ki z ustanovitvijo MSLS stopijo

stopničko bliže do partnerstva z lokalno skupnostjo z namenom ustvarjanja mladim prijaznejšega

okolja.

MSLS namreč v povprečju zastopajo 27% vseh mladih med 15. in 29. letom starosti (gre za mlade, ki

se združujejo v mladinskih organizacijah, članicah MSLS). Težko torej najdemo organizacijo, ki bi v

lokalni skupnosti zastopala interese večjega števila mladih.

Povprečno 974 ur v posameznem MSLS opravljenega prostovoljskega dela letno ni zanemarljiva

številka, vendar večina znanja, kompetenc in veščin, ki jih prostovoljci s prostovoljskim delom

pridobijo, ni nikjer zabeleženih. Kljub temu pa MSLS pogosto navajajo, da je prostovoljcev »vedno

premalo«, sami pa zanesljivega recepta, kako pridobiti nove prostovoljce, nimajo.

Za delovanje tako prostovoljcev kot ostalega kadra, MSLS potrebuje ustrezno infrastrukturo in

materialna sredstva za nemoteno izvajanje svojih aktivnosti. Še vedno pa se nekateri MSLS spopadajo

s težavo pomanjkanja prostora in opreme za osnovno delovanje. Medtem ko prostorsko težavo

nekateri rešujejo z delitvijo prostorov MSLS z drugimi MO, težavo pomanjkanja tehnične opreme

omilijo z uporabo lastne (osebne) opreme. Kratkoročno je tovrstna rešitev dobra in ugodna, vendar

lahko dolgoročno postane ovira za kontinuirano in nemoteno delovanje MSLS.

Iz vprašalnika, s pomočjo katerega smo pripravili analizo stanja na področju delovanja MSLS, je

mogoče razbrati, za katera znanja, veščine in kompetence se pričakuje, da jih sodelavci MSLS imajo za

uspešno delovanje in razvoj MSLS. Tovrstne kompetence, ki se od sodelavcev MSLS pričakujejo

največkrat presegajo kompetence, s katerimi razpolagajo člani posameznih MO, ki MSLS ustanavljajo.

MSLS torej potrebujejo podporo pri usposabljanju kadra.

Iz navedenega izhaja, da MSLS potrebujejo poglabljanje znanja na področju:

beleženja neformalno pridobljenega znanja, veščin in kompetenc

pridobivanje novih prostovoljcev

iskanja ustreznih razpisov in priprava uspešne prijave na razpis

lobiranje z lokalno skupnostjo in ostalimi akterji družbe

pomen kontinuiranega delovanja MSLS

možnosti zaposlovanja oz. pridobivanja novega kadra

drugi viri financiranja (0,5% dohodnine, tržna dejavnost)

delo z mediji (PR)


XIV.1 Pripročila

Priporočila oblikujemo na podlagi ugotovitev v analizi in naj služijo akterjem, ki lahko doprinesejo k

vzpostavitvi kvalitetnejšega in množičnejšega delovanja MSLS v slovenskih občinah. Priporočila smo

mestoma že vključili v besedilo analize, na tem mestu pa podajamo povzetek priporočil glede na

akterje, ki lahko doprinesejo k izboljšanju delovanja MSLS.

Akter Priporočila akterju

Mladinski sveti

lokalnih skupnosti

zagotavljati kontinuiteto delovanja z ustreznim kadrovanjem in

pravočasnim vzgajanjem naslednikov ključnih kadrov MSLS

usposobiti ključne kadre MSLS na usposabljanjih po prioritetah o (1)

vsebini dela MSLS; (2) poslovanju MSLS s pridobivanjem finančnih virov in

(3) drugih usposabljanjih

vključevanje v projekte mreženja med MSLS

ustanovitev skupne podporne organizacije za MSLS (npr. zveze MSLS), ki

bo skrbela za podporo posameznim MSLS

okrepiti primarno dejavnost MSLS, kjer še ni zadovoljiva

Mladinski svet

Slovenije

ohraniti kontinuirano izvajanje koordinacij MSLS

ohraniti podpredsednika, ki pokriva področje MSLS

izvajati redno letno usposabljanje za predstavnike MSLS s področja

vsebine dela MSLS (usposabljanje v obsegu vsaj 25 pedagoških ur)

izvajati modularna usposabljanja za MSLS (krajša popoldanska modularna

usposabljanja) na več lokacijah po državi

vzpostaviti portal za izmenjavo dobrih praks MSLS

izdati priročnik za delo MSLS

spodbuditi organizacije članice k vključevanju v delo MSLS ter k

ustanavljanju MSLS v občinah, kjer obstaja potencial

Inštitut za

mladinsko politiko

izvajati usposabljanja za predstavnike MSLS s področja vsebine dela MSLS

izvajati modularna usposabljanja za MSLS (krajša popoldanska modularna

usposabljanja) na več lokacijah po državi

izdelati priporočene strukture notranjega organiziranja MSLS

nadaljevati z izdelavo orodij in pripomočkov za delo MSLS na področju

lokalnih mladinskih politik

Urad RS za

mladino

ponovno vzpostaviti sistem sofinanciranja MSLS

MSLS-jem omogočiti možnosti koriščenja sredstev iz evropskih programov

razviti mehanizme v podporo rasti MSLS

okrepiti delo podpornih organizacij za delo MSLS

Občine okrepiti financiranje MSLS

vključevati MSLS v občinske pobude in projekte

nuditi kadrovsko in vsebinsko podporo pri izvajanju aktivnosti

zagovorništva mladih v občinah

spodbujati delovanje MSLS

Razpredelnica 39: Priporočila


XV. Viri in literatura

Bakovnik N., Beočanin T., Berglez S., Dadič K., Lebar L., Lebič T., Mesec S., Mužica R., Praprotnik L.,

Ranc I., Straus M. (2012). Lokalna mladinska politika. Ljubljana: Zveza Škis. Ajdovščina: Mladinski svet

Ajdovščina.

Baumkirher T., Modic J., Mrak Merhar I. (2012) Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

Prostovoljstvo mladih. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije.

Baumkirher T., Bakovnik N., Beočanin T., Džidič S. (2012) Programski dokument Mladinskega sveta

Slovenije Participacija mladih. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije.

Beočanin T., Praprotnik L. (2012). Participacija mladih. V Ranc I. (ur.) Lokalna mladinska politika (str.

41-48). Ljubljana: Zveza Škis. Ajdovščina: Mladinski svet Ajdovščina.

Brezovšek M. (1997). Politična participacija: prispevek k analizi participativne demokracije. Teorija in

praksa 32 (3-4): 199-202.

Della Porta D. (2003). Temelji politične znanosti. Ljubljana: Založba Sophia.

Lavrič M., Flere S., Tavčar Krajnc M., Klanjšek R., Musil B., Naterer A., Kirbiš A., Divjak M., Lešek P.

2011. Mladina 2010. Družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad

RS za mladino. Maribor: Založba Aristej.

Murn K. (2011). Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport, Urad Republike Slovenije za mladino.

Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Dostopno preko: http://www.ajpes.si

Kazalniki dobrega delovanja MSLS.

Dostopno preko: http://mladi-in-obcina.si/index.php/gradivagradiva/publikacijemop/549-kazalniki-

dobrega-delovanja-mladinskih-svetov-lokalnih-skupnosti

Mladinske organizacije po občinah. Dostopno preko: www.mladi-in-obcina.si (15.4.2013).

Nacionalni program za mladino 2012-2021 (Delovni osnutek).

Dostopno preko:

http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Knjiznica_PDF/nacionalni_program

_za_mladino.pdf (15.4.2013).

Statistični urad RS. Dostopno preko: www.stat.si (15. April 2013).

Urad RS za mladino. Ustanavljanje MSLS.

Dostopno preko: http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/usta_msls.pdf

(15.4.2013).

http://www.ajpes.si/prs/default.asp

http://mladi-in-obcina.si/index.php/gradivagradiva/publikacijemop/549-kazalniki-dobrega-delovanja-mladinskih-svetov-lokalnih-skupnosti

http://mladi-in-obcina.si/index.php/gradivagradiva/publikacijemop/549-kazalniki-dobrega-delovanja-mladinskih-svetov-lokalnih-skupnosti

http://www.mladi-in-obcina.si/

http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Knjiznica_PDF/nacionalni_program_za_mladino.pdf

http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Knjiznica_PDF/nacionalni_program_za_mladino.pdf

http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/usta_msls.pdf


Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju. Ur. l. RS. 42/2010.

Dostopno preko: http://www.uradni-list.si/1/content?id=97951 (15.4.2013).

Zakon o mladinskih svetih (ZMS). 2010. Ur. l. RS 70/2000, 42/2010.

Dostopno preko: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO2614.html (15. april 2013).

Zakon o prostovoljstvu (ZProst). 2011. Ur.l. RS. 10/2011.

Dostopno preko: http://www.uradni-list.si/1/content?id=102198

http://www.uradni-list.si/1/content?id=97951

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO2614.html%20(15

http://www.uradni-list.si/1/content?id=102198


Priloga: Vodstveni kadri v mladinski svetih lokalnih skupnosti

Vodstveni kadri MSLS v letu 2013 prihajajo iz naslednjih lokalnih mladinskih organizacij.18

Mladinski svet Ajdovščina

Organi MSLS Organizacija, iz katere prihaja funkcionar

Predsednik/ca Društvo tabornikov Rod mladi bori

Ajdovščina

Podpredsedniki/ce Rod Mladi bori, Krajevna enota Mladinskega

ceha Budanje

blagajnik Rod Mladi bori

Mladinski svet Celje


Predsednik/ca Mladi forum SD

Podpredsedniki/ce Slovenska demokratska mladina

Tajnik/ sekretar Klub študentov Občine Celje

blagajnik Mlada Slovenija

18

Podatki zajemajo 12 MSLS, ki so odgovorili na naknadno zastavljeno vprašanje.


Mladinski svet Č'bela


Predsednik Ms č'bela (predhodno delujoč v »društvu

prijateljev mladine Srednja Dobrava«)

Podpredsedniki/ce Mladinska skupina Ljubno

Tajnik/ sekretar Mladinsko društvo Podnart

blagajnik Društvo prijateljev mladine Sr. Dobrava

Mladinski svet Domžale


Predsednik/ca Društvo mladih Jarše

Podpredsedniki/ce Taborniki

Tajnik/ sekretar Športno društvo EZ3X

Mladinski svet Gornja Radgona


Predsednik/ca Študentsko mladinski klub Klinka

Podpredsedniki/ce Študentsko mladinski klub Klinka

Tajnik/ sekretar ZSKSS, skavti Stega Gornja Radgona 1


Mladinski svet Jesenice


Predsednik/ca Kljub jeseniških študentov

Podpredsedniki/ce SDM

Tajnik/ sekretar MF SD

blagajnik SDM

Mladinski svet Lendava


Predsednik/ca Društvo za napredek kulture

Podpredsedniki/ce Klub študentov Lendava

Tajnik/ sekretar Klub študentov Lendava

blagajnik Klub študentov Lendava

Marenberški mladinski lokalni svet (Radlje ob Dravi)


Predsednik/ca Društvo za razvedrilne dejavnosti LUDO

Radlje ob Dravi

Podpredsedniki/ce Nova Generacija SLS

Podpredsedniki/ce Kulturno društvo Radlje, sekcija dekliški

pevski zbor

Podpredsedniki/ce Kulturno društvo Remšnik, sekcija vokalna

skupina

Tajnik/ blagajnik Društvo za razvedrilne dejavnosti LUDO

Radlje ob Dravi


Mladinski svet Ravne na Koroškem


Predsednik/ca Mladi forum SD Mežiška dolina

Podpredsedniki/ce Mladi forum SD Mežiška dolina

Tajnik/ sekretar Hokejski klub Fužinar Ravne

Mladinski svet Velenje


Predsednik/ca Rod Jezerski zmaj Velenje

Podpredsedniki/ce Šaleški študentski klub

Tajnik/ sekretar Šaleški študentski klub

Mladinski svet Železniki


Predsednik/ca Zavod SNOP

Podpredsedniki/ce Klub študentov Selške doline

Tajnik/ sekretar Zavod SNOP

blagajnik Društvo mladih občine Železniki

Mladinski svet Občine Slovenske Konjice


Predsednik/ca Leo klub Konjice


Priloga: Nacionalne enote mladinskih organizacij

Nacionalne mladinske organizacije imajo svoje lokalne enote.

1. Lokalne enote Društva SKAM – Skupnosti katoliške mladine:

LE Braslovče

LE Celje

LE Cerknica

LE Črnomelj

LE Dekani

LE Domžale

LE Dravograd - Mežiška dolina

LE Dravsko polje

LE Gornji Grad

LE Grosuplje

LE Idrija-Cerkno

LE Ilirska Bistrica

LE Jarenina

LE Kamnik

LE Kobarid

LE Kočevje

LE Koper

LE Kozje

LE Kranj

LE Kraška dekanija

LE Laško

LE Lendava

LE Leskovec

LE Litija

LE Ljubljana-Center

LE Ljubljana-Moste

LE Ljubljana-Šentvid

LE Ljubljana-Vič/Rudnik

LE Ljutomer

LE Maribor

LE Murska Sobota

LE Nova Cerkev

LE Nova Gorica

LE Novo mesto

LE Postojna

LE Ptuj

LE Radlje - Vuzenica

LE Radovljica

LE Ribnica

LE Rogatec

LE Slovenska Bistrica

LE Slovenske Konjice

LE Stari trg

LE Sv. Lenart v Slovenskih Goricah

LE Šaleška dolina

LE Šempeter

LE Šenčur

LE Škofja Loka

LE Šmarje pri Jelšah

LE Tolmin

LE Trebnje

LE Tržič

LE Velika Nedelja

LE Videm ob Savi

LE Vipavska dekanija

LE Vrhnika

LE Zagorje

LE Zavrč

LE Žalec

LE Žužemberk


2. Krajevne enote mladinskega ceha

Krajevna enota Feniks

Krajevna enota Kresnička

Krajevna enota Budanje

Krajevna enota Stonoga

Mladinska skupina Škofljica

Krajevna enota Svetilnik

Krajevna enota Platički

Mladinska skupina SMC Želimlje

Mladinska skupina Frankolovo

Mladinska skupina Nova Gorica

Mladinska skupina Škocjan

Krajevna enota Podaj roko

Mladinska skupina Koroška Bela

Mladinska skupina Hrpelje

Mladinska skupina Grgar

Mladinska skupina Šentjošt

Mladinska skupina Brezovica

Krajevna enota Preserje pod Krimom

Mladinska skupina Kras

Krajevna enota Davča

Krajevna enota Študentska skupina Janeza Vodičarja

Krajevna enota SMC Sevnica

Krajevna enota Godovič-Zavratec

Krajevna enota Maribor

Krajevna enota Kodeljevo

3. Lokalne enote Mladega foruma socialnih demokratov

Puconci

Moravske Toplice

Maribor

Slovenska Bistrica

Sveta Trojica

Lenart

Ptuj

Ruše

Ravne na Koroškem

Slovenj Gradec

Laško

Celje

Slovenske Konjice

Velenje

Trbovlje

Zagorje

Ilirska Bistrica

Idrija - Cerkno

Nova Gorica

Piran

Kočevje

Novo Mesto

Ljubljana

Kamnik

Domžale

Radovljica

Kranj

3. Lokalni odbori Slovenske demokratske mladine Ljubljana

Maribor

Kranj

Bled

Gorje

Gorenja vas-Poljane

Jesenice

Kamnik

Kranjska gora

Škofja loka

Tržič

Železniki

Žiri

Novo mesto

Črnomelj

Dolenjske toplice

Trebnje

Brežice

Krško

Sevnica

Murska sobota

Moravske toplice

Veržej

Slovenska Bistrica

Hoče-Slivnica

Lovrenc na Pohorju

Makole

Oplotnica

Pesnica

Poljčane

Rače-Fram

Selnica ob Dravi

Starše

Šentilj

Ptuj

Destrnik

Dornava

Gorišnica

Ljutomer

Majšperk

Markovci

Ormož

Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Trnovska vas

Videm

Zavrč

Dravograd

Vuzenica

Mislinja

Podvelka

Ravne

Celje

Rogaška Slatina


Slovenske Konjice

Šentjur pri Celju

Šmarje pri Jelšah

Zreče

Braslovče

Šoštanj

Nova gorica

Ilirska Bistrica

Postojna

Brezovica

Grosuplje

Ig

Ivančna gorica

Logatec

Ribnica

Škofljica

Vrhnika

Hrastnik

Litija

Šmartno pri Litiji

Trbovlje

Zagorje ob Savi

3. Lokalne enote Mlade liberalne demokracije

Apače

Bled

Brda

Brezovica

Brežice

Celje

Cerknica

Črnomelj

Dobrovnik

Dolenjske

Toplice

Domžale

Dravograd

Gornja

Radgona

Hrastnik

Kamnik

Kobilje

Kočevje

Koper

Kranj

Krško

Lendava

Ljubljana

Ljutomer

Maribor

Moravče

Moravske

Toplice

Nova Gorica

Novo mesto

Odranci

Ormož

Piran

Postojna

Prevalje

Ptuj

Radenci

Radlje ob

Dravi

Radovljica

Ravne na

Koroškem

Razkrižje

Rogaška

Slatina

Ruše

Slovenj

Gradec

Slovenske

Konjice

Šempeter

Vrtojba

Šentilj

Šentjernej

Šentjur

Škocjan

Šmarješke

Toplice

Trbovlje

Trebnje

Tržič

Turnišče

Velenje

Velika Polana

Vrhnika

Zreče

Žalec

4. Lokalne enote Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

Ajdovščina-Šturje

Ankaran

Beltinci

Bovec

Bovec - Kobarid

Breznica

Breznica - Jesenice

Brezovica

Brežice

Celje

Celje

Cerknica

Cerkno

Črenšovci

Črenšovci - Lendava

Črnomelj

Dobrepolje

Dol-Dolsko

Domžale

Domžale - Vir

Dornberk

Gornja Radgona

Grosuplje

Homec

Ilirska Bistrica

Kamnik


Komenda

Koroška

Koroška

Kranj

Križevci

Krško

Litija

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Logatec

Loška dolina

Maribor

Maribor

Moravče

Mozirje

Nova Gorica

Novo mesto

Postojna

Prebold-Polzela

Ptuj

Radovljica

Rakova Steza

Ribnica

Sežana

Slovenska Bistrica

Slovenske gorice

Slovenske Konjice

Šentjernej

Šentjur

Škocjan-Turjak

Škofije

Škofja Loka

Škofja Loka - Gorenja vas

Škofljica

Tolmin

Tržišče

Velenje

Vrhnika

Zagorje

Zreče

Železniki

Žiri

5. Študentski klubi po občinah - Zveza študentskih klubov Slovenije

Maribor

Lendava

Slovenske gorice

Ljtomer

Ravne na Koroške

Ptuj

Slovenska Bistrica

Murska Sobota

Ormož

Gornja Radgona

Ruš, Selnice in Lovrenc

Trbovlje

Slovenske Konjice

Celje

Šmarje pri Jelšah

Ljubno ob Savinji

Laško

Šentjur

Žalec

Hrastnik

Velenje

Šmartno ob Paki

Novo mesto

Brežice

Črnomelj

Kočevje

Krško

Trebnje

Ribnica

Sevnica

Šentjernej

Žiri

Jesenice

Gorenja vas

Radovljica

Kranj

Železniki

Tržič

Škofja Loka

Grosuplje

Litija

Logatec

Vrhnika

Cerknica

Domžale

Kamnik

Zagorje ob Savi

Ajdovščina

Nova gorica

Idrija

Izola

Ilirska Bistrica

Koper

Piran

Postojna in Pivka

Sežana

Tolmim

6. Rodovi Zveze tabornikov Slovenije

Celje

Nazarje

Zreče

Šentjur pri Celju

Zagorje ob Savi

Šempeter

Krško

Novo mesto

Mirna

Trebnje

Kranj

Zgornje Gorje


Škofja loka

Žiri

Železniki

Cerknica

Ilirska Bistrica

Izola

Prade

Koper

Portorož

Piran

Postojna

Sežana

Pesje

Velenje

Šoštanj

Polzela

Prebold

Topolšica

Šmartno ob Paki

Muta

Ravne na Koroškem

Žerjav

Mislinja

Slovenj Gradec

Maribor

Ptuj

Selnica ob Dravi

Slovenska Bistrica

Ljubljana

Zalog

Radomlje

Domžale

Mengeš

7. Zveza slovenske podeželske mladine

Črnomelj

Metlika

Poljanska dolina

ob Kolpi

Semič

Celje

Laško - Radeče

Velenje

Šentjur

Slovenske Konjice

Šmarje pri Jelšah

Šmihel nad

Mozirjem

Žalec

Zreče

Škocjan

Mirna Peč

Novo mesto

Šentjernej

Žužemberk

Trebelno

Trebnje

Šmarješke Toplice

Kranj

Škofja Loka

Jesenice

Radlje ob Dravi

Slovenj Gradec

Prevalje

Blagovica

Vrhnika

Brezovica

Dole pri Litiji

Ivančna Gorica

Kamnik

Litija

Moravče

Rovte

Ljubljana - Dobrunje

Velike Lašče

Spodnja Idrija

Domžale

Maribor

Ormož

Ptuj

Lenart v Slovenskih

Goricah

Bodonci

Križevci pri Ljutomeru

Sveti Jurij ob Ščavnici

Brežice

Krško

Tržišče

Zabukovje

Knežak

Planinska zveza Slovenije (Mladinska komisija) - mladinski odseki

Članstvo Mladinske komisije PZS predstavljajo mladinski odseki. Mladinski odseki planinskih društev

so povezani v pokrajinske odbore mladinskih odsekov (PO MO), katerih naloga je spodbujanje in

usklajevanje medsebojnih dejavnosti znotraj posameznega meddruštvenega odbora planinskih

društev. Načelniki PO MO so po funkciji člani upravnega odbora Mladinske komisije.

Ajdovščina

Bled

Bohinjska Bistrica

Borovnica

Bovec

Braslovče

Brežice

Celje

Cerkno

http://www.zspm.si/sl/drustva/bela-krajina/dpm-crnomelj/56

http://www.zspm.si/sl/drustva/bela-krajina/dpm-metlika/57

http://www.zspm.si/sl/drustva/bela-krajina/dpm-poljanska-dolina-ob-kolpi/108

http://www.zspm.si/sl/drustva/bela-krajina/dpm-poljanska-dolina-ob-kolpi/108

http://www.zspm.si/sl/drustva/bela-krajina/dpm-semic/109

http://www.zspm.si/sl/drustva/celje/dpm-celje-dobrna-store-vojnik/117

http://www.zspm.si/sl/drustva/celje/dpm-lasko-radece/118

http://www.zspm.si/sl/drustva/celje/dpm-saleska-dolina/121

http://www.zspm.si/sl/drustva/celje/dpm-sentjur/122

http://www.zspm.si/sl/drustva/celje/dpm-slovenske-konjice/119

http://www.zspm.si/sl/drustva/celje/dpm-smarje-pri-jelsah/123

http://www.zspm.si/sl/drustva/celje/dpm-smihel-nad-mozirjem/125

http://www.zspm.si/sl/drustva/celje/dpm-smihel-nad-mozirjem/125

http://www.zspm.si/sl/drustva/dolenjska/dpm-mirna-pec/130

http://www.zspm.si/sl/drustva/dolenjska/dpm-novo-mesto/129

http://www.zspm.si/sl/drustva/dolenjska/dpm-sentjernej/127

http://www.zspm.si/sl/drustva/dolenjska/dpm-trebelno/46

http://www.zspm.si/sl/drustva/dolenjska/dpm-trebnje/126

http://www.zspm.si/sl/drustva/gorenjska/dpm-skofja-loka/111

http://www.zspm.si/sl/drustva/ljubljana-z-zasavjem/dpm-brezovica/143


Črna na Koroškem

Črnomelj

Dobrova

Domžale

Dravograd

Gorje

Gornja Radgona

Gornji Grad

Hrastnik

Idrija

Ilirska Bistrica

Jesenice

Jezersko

Kamnik

Kobarid

Kočevje

Komenda

Koper

Kranj

Kranjska Gora

Krško

Krško

Laško

Litija

Ljubljana

Ljubno ob Savinji

Logatec

Loka

Loški potok

Lovrenc na Pohorju

Luče

Majšperk

Maribor

Medvode

Mengeš

Metlika

Mežica

Mislinja

Moravče

Mozirje

Murska Sobota

Muta

Nazarje

Nova gorica

Novo mesto

Oplotnica

Ormož

Piran

Podbrdo

Podnanos

Polhov Gradec

Poljčane

Polzela

Postojna

Prebold

Prevalje

Ptuj

Rače-Fram

Radeče

Radlje ob Dravi

Radovljica

Rašica

Ravne na Koroškem

Rečica ob Savinji

Ribnica na

Dolenjskem

Rimske Toplice

Rogaška Slatina

Rogatec

Rovte

Ruše

Sevnica

Sežana

Slovenska Bistrica

Sveta Trojica

Škofja

Šoštanj

Štore

Tolmin

Trbovlje

Trbovlje

Trebnje

Trzin

Tržič

Velenje

Velike Lašče

Videm

Vipava

Vitanje

Vojnik

Vransko

Vrhnika

Vuzenica.

Zabukovica,

Zagorje ob Savi

Žalec


Narava dela gasilskih društev mladim onemogoča, da bi bili organizirani v samostojne mladinske

organizacije. Vsekakor so mladi gasilci pomembna dodana vrednost gasilskim društvom, zato vanje

vlagajo in jih podpirajo.

Kot so nam posredovali z Gasilske zveze Slovenije, je v 120 gasilskih zvez vključenih preko 1300

prostovoljnih gasilskih društev. Vsaka gasilska zveza ima tudi mladinske komisije, ki se ukvarjajo z

vzgojo, učenjem in usposabljanjem gasilskih pionirjev in mladine.


Priloga: Anketni vprašalnik

I. SPLOŠNI DEL

A. Podatki MSLS (podatki za potrebe obveščanja MSS)

1. Izpolnite:

Naziv MSLS:

Sedež MSLS:

Predsednik/ca:

Splošni kontaktni elektronski

naslov:

Telefon predsednika/ce:

Elektronski naslov

predsednika/ce:

Druga kontaktna oseba:

Telefon kontaktne osebe:

Elektronski naslov kontaktne

osebe:

Spletna stran MSLS:

Elektronski naslovi za bazo MSS ([email protected]) - vsa pošta, namenjena mladinskim svetom kot organizacijam in ostale informacije, namenjene širšemu krogu mladih in mladinskih organizacij

Elektronski naslovi za bazo MSS ([email protected]) - vse ostale informacije, namenjene širšemu krogu mladih in mladinskih organizacij




II. DELOVANJE MSLS

A. Razpoložljivi kadri MSLS

1. Izpolnite s podatki kadrov MSLS

Oblika sodelovanja z MSLS Število:

Skupno število zaposlenih

Zaposleni za nedoločen čas

Zaposleni za določen čas

Zaposleni preko javnih del

Zaposleni preko drugih ukrepov APZ

Redni prostovoljni sodelavci v letu 2012

Število vseh prostovoljcev v letu 2012

Število študentov, ki delo opravljajo preko študentske napotnice

Sodelavci preko avtorske pogodbe

Sodelavci preko podjemne pogodbe

delo preko druge pogodbe (navedite)

B. Organiziranost MSLS

1. Naštejte organe vašega MSLS in opredelite njihove funkcije:

Organ Funkcija


C. Razpoložljiva materialna sredstva MSLS

1. Označite, s kakšnimi prostori za redno delovanje razpolaga MSLS?

V kolikor imate prostore v najemu, navedite ceno in lastnika objekta.

Prostori za redno delovanje kvadratura Cena /m2 Kdo je lastnik prostora (ustrezno označi)

a. Pisarna v lasti MSLS

občina zasebnik

b. Sejna soba v lasti MSLS

občina zasebnik

c. Pisarna v najemu po tržni ceni

občina zasebnik

d. Sejna soba v najemu po tržni ceni

občina zasebnik

e. Pisarna po netržni ceni oz. brezplačno

občina zasebnik

f. Sejna soba po netržni ceni oz. brezplačno

občina zasebnik

g. Nima na razpolago prostorov (navedite razlog):

h. Drugo:

2. Označite, s katero tehnično opremo razpolaga MSLS ter kdo je lastnik opreme.


v lasti MSLS

v najemu (navedite znesek mesečnega najema)

MSLS s to opremo ne razpolaga, ker se še ni pojavila potreba po nakupu oz. dolgoročnem najemu.

MSLS opreme nima, ker nima sredstev za nakup/najem.

Računalnik

Telefon

Fotokopirni stroj

Tiskalnik

Projektor


Projekcijsko platno

Oder

Druga tehnična oprema (navedite):




Ostale morebitne potrebe po tehnični opremi MSLS, za katere nimate sredstev za nakup/najem:

III. VLOGA MSLS V LOKALNI SKUPNOSTI IN DIALOG Z OBČINO

1. Opredelite vaše izvajanje naštetih dejavnosti/aktivnosti MSLS

Aktivnosti

Akt

ivn

ost

se

na

m z

a

del

ova

nje

MSL

S n

e zd

i

po

mem

bn

a

Ne

izva

jam

o, k

er n

ima

mo

ust

rezn

ega

zn

an

ja/k

ad

rov

Ne

izva

jam

o, k

er n

ima

mo

do

volj

fin

an

čnih

sre

dst

ev

O iz

ved

bi š

e n

ism

o

razm

išlja

li.

Akt

ivn

ost

izva

jam

o, v

ko

liko

r

na

s k

izve

db

i po

zove

jo

Akt

ivn

ost

izva

jam

o, k

o

oce

nim

o, d

a je

to

po

treb

no

MSL

S a

ktiv

no

st r

edn

o

izva

ja

Oro

dje

za

izva

jan

je

akt

ivn

ost

i/ n

a k

akš

en n

ači

n

izva

jate

akt

ivn

ost

? Spremlja delo občinskih organov in podaja mnenja o aktualnih zadevah za mlade.

Lobira za sredstva za delovanje MSLS in podporo organizacijam članicam.

Lobira za ureditev prostorov za mlade in za druge oblike nefinančne pomoči.

Izvaja izobraževalne aktivnosti in usposabljanja za organizacije članice.

Ozavešča javnost o mladinskih temah (lokalni časopis, internet…)

Izvaja informiranje za mlade.


Izvaja svetovanje za mlade.

Spodbuja participacijo mladih.

Spodbuja prostovoljno delo mladih.

Spodbuja aktivno sodelovanje mladih v delu svojih organov in komisij.

Ustvarja mehanizme za kvalitetno izvajanje mladinskih politik na lokalni ravni.

Zagovarja mladinske organizacije na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh.

Zagovarja mlade na lokalnem nivoju pri lokalnih oblasteh.

Izvaja prostočasne aktivnosti za mlade v občini.

Izvaja projektne aktivnosti za mlade.

Izvaja mednarodne aktivnosti, kot so npr. mladinske izmenjave.

2. Ocenite, kako pogosto MSLS sodeluje z navedenimi predstavniki občine?

Predstavniki občine

vsa

j 1X

na

mes

ec

1 X

na

3 m

esec

e

1 X

6 m

esec

ev

1 X

na

leto

Sod

elo

van

ja n

i, ke

r se

na

m n

e zd

i po

treb

no

Sod

elo

van

ja n

i, ke

r n

i

zan

ima

nja

s s

tra

ni a

kter

ja

Nis

mo

še

sod

elo

vali,

a

bo

mo

v b

od

oče

po

sku

šali

z n

jimi v

zpo

sta

viti

sti

k

Občinski svetniki

Župan

Podžupan(i)

Direktor občinske uprave

Predstavnik(i) oddelka za družbene dejavnosti


Drugi predstavniki občinske uprave (navedite, kateri):

3. Ocenite, kako vaša lokalna skupnost spoštuje 6. člen Zakon o mladinskih svetih, ki lokalnim skupnostim nalaga, da: »Organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti mladinske svete lokalnih skupnosti.«

a) Redno (občina MSLS redno obvešča in se z njim posvetuje), zato smo v dialogu z občino

enakovredni partner. b) Pogosto (občina MSLS obvešča in se z njim posvetuje v večini primerih, za katere sama oceni, da

je mnenje MSLS nujno ali na pobudo MSLS ).

c) Včasih (občina za mnenje MSLS zaprosi le včasih in le ko to sama oceni, da je potrebno).

d) Nikoli (občina se na lastno pobudo še ni posvetovala z MSLS).

e) Občina MSLS obvešča in se z njim posvetuje izključno na pobudo MSLS

4. Opredelite aktivnosti in projekte, ki ste jih v letih 2010-2012 izvedli v sodelovanju z vašo

občino?

Obdobje Aktivnost (kratek opis)

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

5. a) Koliko uspešnih (izraz »uspešno« pomeni, da je bilo srečanje tudi izvedeno) srečanj med

mladimi in lokalnimi odločevalci ste izvedli v obdobju 2010-2012, kdo je bil pobudnik za

srečanje in kakšen je bil namen srečanja?

LETO 2010

Uspešne pobude s strani MSLS v letu 2010

Uspešne pobude s strani občine v letu 2010

Namen srečanja

1

2

3

4


5

6

7

8

9

10

Nismo dali pobude (navedite razlog):

LETO 2011



Namen srečanja

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10


LETO 2012



Namen srečanja

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10


6. a) Koliko neuspešnih pobud za srečanje (izraz »neuspešno« pomeni, da je bila pobuda dana, do

srečanja pa ni nikoli prišlo) med mladimi in odločevalci ste izvedli v obdobju 2010 - 2012, kdo je bil

pobudnik za srečanje in kakšen bi bil namen srečanja?

LETO 2010

Neuspešne pobude s strani MSLS v letu 2010

Neuspešne pobude s strani občine v letu 2010

Namen srečanja

1

2


3

4

5

6


LETO 2011



Namen srečanja

1

2

3

4

5

6


LETO 2012



Namen srečanja

1

2

3

4

5

6


7. Katere predloge, vsebinske pobude s področja lokalnih mladinskih politik oz. mladih (npr.

odlok o mladini, ukrepi s področja mladinskih organizacij idr. ukrepi, strategija za mlade v LS,

…) ste v obdobju 2010 - 2012 podali vaši občini? Katere je občina izvedla / jo začela izvajati oz.

pri katerih ste bili s pobudo uspešni?

LETO 2010

Pobuda v letu 2010 Uspešnost

1. DA NE

2. DA NE

3. DA NE

4. DA NE

5. DA NE

6. DA NE

MSLS občini ni podala nobene pobude, čeprav se nam to zdi pomembno za delovanje MSLS.

MSLS občini ni podala nobene pobude, ker se nam to ne zdi pomembno za delovanje MSLS.


LETO 2011


1. DA NE

2. DA NE

3. DA NE

4. DA NE

5. DA NE

6. DA NE



LETO 2012


1. DA NE

2. DA NE

3. DA NE

4. DA NE

5. DA NE

6. DA NE



8. Ocenite, kako pogosto MSLS sodeluje z navedenimi akterji v lokalni skupnosti?

Akter

Red

no

(pri

vse

h z

ad

eva

h, k

jer

lah

ko k

ori

stim

o u

čin

ke)

Ob

časn

o

(pri

več

ini z

ad

ev, k

jer

lah

ko k

ori

stim

o u

čin

ke)

Le iz

jem

om

a

Sod

elo

van

ja n

i, ke

r se

na

m n

e z

di p

otr

ebn

o

Sod

elo

van

ja n

i, ke

r n

i

zan

ima

nja

s s

tra

ni a

kter

ja

Nis

mo

še

sod

elo

vali,

a b

om

o

v b

od

oče

po

sku

šali

z n

jimi

vzp

ost

avi

ti s

tik

Akt

erja

v L

S n

i

Osnovna šola

Srednja šola

Univerza ali VŠ

Ljudska univerza

Razvojna agencija


Zavod za zaposlovanje – lokalni urad za delo

Center za socialno delo

Zavod za zdravstveno zavarovanje

Gospodarstvo /lokalna podjetja

Podjetniški inkubator

Regijsko stičišče NVO

Mladinski center

Kulturne organizacije oz. ustanove v lokalni skupnosti/ regiji

Športne organizacije oz. ustanove v lokalni skupnosti/ regiji

Mladinske organizacije ne-članice MSLS

Druge nevladne organizacije (navedite):

Druge organizacije/ustanove (navedite):

IV. PARTICIPACIJA MLADIH

1. Kako pogosto MSLS … ?

red

no

(za

vse

akt

ual

ne

tem

e)

včas

ih (

za v

se

po

mem

bn

ejše

tem

e, k

i

vpliv

ajo

na

mla

de

v LS

)

red

ko (

le z

a iz

bra

ne

tem

e)

nik

oli

Kako pogosto MSLS podaja mnenja mladih na teme, ki jih zadevajo (občini in drugim javnim subjektom, splošni javnosti…)?

Kako pogosto MSLS vključuje mladinske organizacije v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo?


Kako pogosto MSLS vključuje neorganizirano mladino v izdelavo mnenj mladih na teme, ki jih zadevajo?

2. Ali MSLS sodeluje z občino pri razvoju politik, ki zadevajo mlade?

DA NE

Če da, pri razvoju katerih politik:

3. Katere zagovorništvu namenjene podporne aktivnosti povezane s participacijo mladih

uporabljate?

a) usklajevanje z drugimi interesnimi skupinami v lokalnem okolju (npr. upokojenci, športniki)

b) objava prispevkov o določeni temi v medijih

a) lobiranje

b) drugo (navedite):

c) omenjenim aktivnostim se ne posvečamo

4. Katerih nekonvencionalnih oblik participacije se je MSLS že poslužil (MSLS je bil pobudnik)?

a) podpisovanje peticij

b) shodi

c) spletne razprave

d) zakonite demonstracije

e) protestna zasedba poslopij

f) drugo (navedite): __________________________________________________

g) MSLS se nekonvencionalnih oblik participacije še ni poslužil (ni bil pobudnik), ker se

potreba po tem še ni pojavila.

h) MSLS se nekonvencionalnih oblik participacije ni poslužila, ker tovrstnim oblikam

participacije nasprotuje oz. se mu ne zdijo koristne.

5. Na kakšen način vključujete organizacije članice/mladinske organizacije v pripravo mnenj

MSLS?

a) na sejah izvršnega organa MSLS

b) s posveti

c) z natečaji

d) z delavnicami

e) preko interneta - spletne ankete

f) preko interneta - družabna omrežja

g) okrogle mize, javne tribune

h) drugi načini (navedi): ________________________________________

i) jih ne vključujemo

6. Na kakšen način vključujete neorganizirano mladino v pripravo mnenj MSLS?

a) preko organizacij članic MSLS


b) na sejah izvršnega organa MSLS

c) s posveti, namenjenimi vsem mladim v lokalni skupnosti

d) z natečaji, namenjenimi vsem mladim v lokalni skupnosti

e) z delavnicami, namenjenimi vsem mladim v lokalni skupnosti

f) preko interneta - spletne ankete

g) preko interneta - družabna omrežja

h) okrogle mize, javne tribune namenjene vsem mladim v lokalni skupnosti

i) drugi načini, namenjenimi vsem mladim v lokalni skupnosti

________________________________________

j) jih ne vključujemo

7. Kako pogosto sklicujete sestanke, namenjene usklajevanju interesov organizacij članic? (!Pozor:

ne upoštevajte sej izvršnega odbora ipd., ki niso namenjene usklajevanju interesov OČ)

a) vsaj 1krat mesečno

b) 1krat na dva meseca

c) 1krat na tri mesece

d) 1krat na štiri mesece

e) 1 krat na 6 mesecev

f) 1 krat na leto

g) sestankov ne sklicujemo, ker se usklajujemo preko drugih kanalov

h) sestankov ne sklicujemo, ker se nam usklajevanje interesov organizacij članic ne zdi

pomembno

i) drugo (navedi): ______________________________________________________

8. Kako bi ocenili udeležbo na teh sestankih? (Upoštevajte povprečje na letni ravni)

a) Zelo dobra udeležba. Sestanka se redno udeležuje vsaj 80% predstavnikov organizacij članic

MSLS.

b) Dobra udeležba. Sestanka se redno udeležuje 60% - 79% predstavnikov organizacij članic

MSLS.

c) Slaba udeležba. Sestanka se udeležuje 40% - 59% predstavnikov organizacij članic MSLS.

d) Nezadovoljiva udeležba. Sestanka se udeležuje manj kot 40% predstavnikov organizacij

članic.

9. Koliko pobud ste prejeli v letu 2010 s strani organizacij članic?

a) 0

b) 1 do 3

c) 4-9

d) Več kot 9


e) 0

f) 1 do 3

g) 4-9

h) Več kot 9



i) 0

j) 1 do 3

k) 4-9

l) Več kot 9

12. Katere pobude so s strani organizacij članic najpogostejše?

13. Katere potrebe organizacij članic se najpogosteje pojavljajo?

14. Katere od naštetih podpornih aktivnosti nudi MSLS svojim organizacijam članicam?

(ustrezno označite)

Vrsta podpore redno pogosto včasih redko nikoli Ne, MSLS nima znanja/ sredstev na tem področju

Ne. O tem še nismo razmišljali

Finančna sredstva

MSLS nudi pomoč pri prijavah na lokalne razpise.

MSLS nudi pomoč pri prijavah na nacionalne razpise.

MSLS nudi pomoč pri prijavah na mednarodne razpise.

MSLS odpira OČ vrata do gospodarstvenikov (sponzorska sredstva ipd.)

MSLS organizacijam članicam nudi finančno pomoč.

Kako j OČ zagotavlja to neposredno finančno podporo? (veza na prejšnjo trditev)

Drugo (navedite):

Druga materialna podpora organizacijam članicam

MSLS omogoča organizacijam članicam ugoden oz. brezplačen najem prostorov.

MSLS omogoča organizacijam članicam ugoden oz. brezplačen najem opreme.

MSLS omogoča organizacijam članicam ugodno oz. brezplačno izposojo strokovnega gradiva (knjižna,


elektronska ipd.).

Drugo (navedite):

Svetovanja in usposabljanja

MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanja s področja mladinskega dela.

MSLS organizacijam članicam nudi strokovno svetovanja s področja lokalnih mladinskih politik.

MSLS organizira oz. izvaja usposabljanja za članice MSLS s področja mladinskega dela.

MSLS organizira oz. izvaja usposabljanja za članice MSLS s področja mladinskih politik.

MSLS organizira druga usposabljanja (navedite katera):

Obveščanje

MSLS obvešča organizacije članice o objavi razpisov, primernih za organizacije članice.

MSLS svoje organizacije članice obvešča o aktualnih usposabljanjih na temo mladih, mladinskega dela, mladinskih politik oz. drugih za OČ zanimivih usposabljanjih.

MSLS obvešča organizacije članice o aktualnih temah v občini.

MSLS OČ posreduje informacije z nacionalnega nivoja (URSM, MSS, …)

Obveščanje o drugih temah (navedite):

MSLS organizacijam članicam nudi druge vrste podpore (navedite):

15. Ali ste člani spodaj naštetih organov in kakšne oblike je članstvo?

V kolikor je MSLS član organa navedite, ali je članstvo sistemsko uvrščeno (članstvo je opredeljeno

z akti oz. je z akti določeno, da MSLS imenuje ali predlaga člane), ali je članstvo slučajno (ni v aktih


določeno in je zgolj slučaj, da je predstavnik MSLS tudi član organa oziroma je bil tja izvoljen kot

predstavnik MSLS)?

ORGAN DA, MSLS JE ČLAN NE, MSLS NI ČLAN

ORGAN V LS NE OBSTAJA

Odbora za mladino SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA

Komisije za mladinska vprašanja SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA

Svetov zavodov (navedi, kateri): SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA

Strokovnih svetov zavodov (navedi, kateri): SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA

Razvojni svet regije SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA

Regijski svet NVO SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA

drugi organi(navedite, katera): SISTEMSKO SLUČAJNO NE NI ORGANA

V. PROJEKTNO DELO

A. Dobre prakse

1. Navedite primere dobrih praks projektov MSLS (največ 2 vsako leto)

Leto Naziv projekta Partnerji v projektu

Krajši opis Vrsta projekta: lokalni, nacionalni, mednarodni

2010/1

2010/2

2011/1

2011/2

2012/1

2012/2

B. Projekti oz. aktivnosti na mednarodni ravni

A) 1. Koliko mednarodnih projektov/aktivnosti ste v letu 2010 izvedli?

mednarodni projekt 2010 Področje, namen projekta

a) Nismo izvedli projektov na mednarodni ravni

2. S katerimi tipi organizacij iz tujine ste sodelovali?


_____________________________________________________

B) 1. Koliko mednarodnih projektov/aktivnosti ste v letu 2011 izvedli?

mednarodni projekt 2011 področje, namen projekta

a) Nismo izvedli projektov na mednarodni ravni


_____________________________________________________

C) 1. Koliko mednarodnih projektov/aktivnosti ste v letu 2012 izvedli?

mednarodni projekt 2012 področje, namen projekta

b) Nismo izvedli projektov na mednarodni ravni


_____________________________________________________


C. Projekti oz. aktivnosti na nacionalni ravni

1. Koliko projektov/aktivnosti na nacionalni ravni ste v letu 2010 izvedli?

nacionalni projekt področje edini izvajalec/ v partnerstvu

edini izvajalec v partnerstvu






c) Nismo izvedli projektov na nacionalni ravni

2. Koliko projektov/aktivnost na nacionalni ravni ste v letu 2011 izvedli?








d) Nismo izvedli projektov na nacionalni ravni

3. Koliko projektov/aktivnost na nacionalni ravni ste v letu 2012 izvedli?








e) Nismo izvedli projektov na nacionalni ravni

D. Projekti oz. aktivnosti na lokalni ravni

1. Koliko projektov /aktivnosti na lokalni ravni ste letih 2010-2012 izvedli?

LETO 2010

lokalni projekt področje edini izvajalec/ v partnerstvu








a) Nismo izvedli projektov na lokalni ravni

LETO 2011









LETO 2012









VI. MEDNARODNO SODELOVANJE

1. a) Ali imate s kom v tujini vzpostavljeno trajno partnerstvo? (S pojmom »trajno partnerstvo«

opredeljujemo sodelovanje na vsaj dveh različnih skupnih projektih)

a) DA (pojdi na vprašanje 1b) b) NE (preskoči vprašanji 1b in 1c )

b) S katero organizacijo imate vzpostavljeno partnerstvo v tujini?

_________________________________________________________

c) Opišite učinke partnerstva

________________________________________________________________________________

____________________________________________________________________________

VII. FINANCE MSLS

A. Razpoložljiva finančna sredstva MSLS v letih 2010, 2011 in 2012.


1. Navedite vire financiranja MSLS v letih 2010-2012 in v kakšen namen ste sredstva porabili (npr.

za izvedbo projekta, najemnina, pisarniški material, sprotno delovanje MSLS ipd.).

Leto 2010

Vir Znesek Večinski namen porabe sredstev (npr. redno delo, funkcionalni.) stroški ipd)

Urad RS za mladino

Občinska sredstva namenjena izvedbi rednega programa MSLS neposredno iz proračuna

Druga občinska sredstva neposredno iz proračuna

Članarina

Sponzorstvo

Trženje storitev MSLS (pridobitna dejavnost)

Navedite, s katerimi pridobitnimi dejavnosti se MSLS ukvarja:

Donacije iz naslova 0,5% dohodnine

Druge donacije:

Prihodki iz kotizacij, vstopnin, prispevki uporabnikov za usposabljanja idr. aktivnosti?

Druga sredstva iz razpisov

Sredstva-javna dela:

Programi APZ:

Drugo:

Skupaj:

Leto 2011


Urad RS za mladino

Občinska sredstva namenjena izvedbi rednega programa MSLS neposredno


iz proračuna


Članarina

Sponzorstvo




Druge donacije:




Programi APZ:

Drugo:

Skupaj:

Leto 2012


Urad RS za mladino

Občinska sredstva namenjena izvedbi rednega programa MSLS neposredno iz proračuna


Članarina

Sponzorstvo





Druge donacije:




Programi APZ:

Drugo:

Skupaj:

2. Na katerih razpisih ste pridobili občinska sredstva? (navedite naziv in namen razpisa)

3. Na katerih akcijah programa Mladi v akciji ste pridobili sredstva in koliko projektov ste

uspešno prijavili?

4. Na katerih drugih razpisih ste še bili uspešni?

5. Na katere druge razpise ste se še prijavili in kaj je bil razlog za neuspeh?

razpis Razlog za neuspeh

6. Ocenite višino in vrsto stroškov MSLS v letih 2010-2012

a) Višina in vrsta stroškov MSLS v letu 2010

Stroški rednega delovanja izven projektov Znesek

Stroški rednega delovanja (najem prostora, opreme, stroški telefona, računovodske storitve, elektrika, voda, ogrevanje, stroški vzdrževanja prostorov, vodenje TRR itd.)

Plače (redna zaposlitev) in drugi stroški iz zaposlitve (potni stroški, stroški prevoza na delo, malica, regres, …)

Študentsko delo

Drugo pogodbeno delo (avtorske, podjemne, …)

Promocija MSLS in spletna stran


Nakup knjig, priročnikov

Udeležba na usposabljanju/ izobraževanju/ delavnici

Vračilo stroškov prostovoljcem

Stroški aktivnosti (stroški izvedbe usposabljanj, posvetov, okroglih miz, javnih tribun, natečajev – izven projektnega dela)

Stroški projektne aktivnosti – Naziv projekta Višina stroškov projekta

Skupaj

b. Višina in vrsta stroškov MSLS v letu 2011




Študentsko delo









Skupaj

c. Višina in vrsta stroškov MSLS v letu 2012




Študentsko delo








Skupaj

VIII. FUNKCIONARJI IN PROSTOVOLJSTVO V MSLS


A. FUNKCIONARJI MSLS

1. Navedite, ali funkcionarji MSLS prejemajo plačilo za opravljeno delo.

Funkcija Ne prejema plačila za redno delo v MSLS

Prejema plačilo za redno delo v MSLS (če da, navedite mesečni znesek)

Predsednik

Podpredsedniki

Člani izvršnega organa

Člani nadzornega organa

Drugi funkcionarji

B. PROSTOVOLJSTVO V MSLS

2. Ocenite število prostovoljnih ur, ki jih na letni ravni opravite na MSLS:

___________________________ ur/leto

3. Ali ste vpisani v RAZVID prostovoljskih organizacij (vodi AJPES)?

DA NE

4. Katera orodja za beleženje neformalno pridobljenega znanja, veščin in kompetenc

uporabljate?

a) Nefix b) Youthpass c) drugo (navedite)_________________ d) Neformalno pridobljenega znanja, veščin in kompetenc ne beležimo.

5. Na kakšen način pridobivate nove prostovoljce?

a) Neposredno nagovarjanje mladih

b) Vključevanje mladih v projekte

c) Preko organizacij članic

d) Drugo: ____________________________________

IX. ČLANSTVO IN PROCESI ODLOČANJA V MSLS

1. Katere organizacije članice vključuje MSLS? Koliko članov od 15-29 let imajo vaše

organizacije članice?

organizacije članice število članov


2. Ali obstajajo v lokalni skupnosti še kakšne organizacije, ki niso članice MSLS, pa vendar bi

izpolnjevale pogoje za članstvo?

Da

(Katere?)__________________________________________

Zakaj niso včlanjene? _______________________________________________

Ne

Ne vem

3. Kako pogosto sklicujete seje izvršnega odbora?

______________________________________

4. Kako ocenjujete delo vašega MSLS v lokalnem okolju?

a) Odlično

b) Zelo dobro

c) Dobro

d) Zadovoljivo

e) Nezadovoljivo

f) Ne znam oceniti

X. OCENA DELOVANJA MSLS

1. Kako ste zadovoljni z:

področje zelo zadovoljen/a

zadovoljen/a delno zadovoljen/a

nisem zadovoljen/a

sploh nisem zadovoljen/a

področje se mi ne zdi pomembno

Finančnim poslovanjem MSLS

Sodelovanje z občino

Sodelovanje z MSS

Vključevanjem mladih v delo in aktivnosti MSLS

Prepoznavnostjo MSLS v lokalnem okolju

usposobljenost kadrov na področju :

mladinskega dela

pridobivanja sredstev


prijava na razpise

iskanje virov financiranja

lobiranje

sodelovanje z lokalno skupnostjo

poznavanje področja delovanja MSLS

poznavanje področja lokalne mladinske politike

zakonodaje

računovodstva

pridobivanja za mlade pomembnih informacij

pridobivanje prostovoljcev

komunikacijske veščine-nastopanje v javnosti

obveščanje javnosti - PR

2. Kaj ocenjujete kot največji uspeh (do 3) vašega MSLS v zadnjih letih?

3. Katere potrebe MSLS ste zaznali in bi jih radi izpostavili?

XI. MEDIJSKA POKRITOST, INFORMIRANJE IN ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST MSLS

A. Medijska pokritost

1. Kako skrbite za podobo MSLS v javnosti?(Navedite, kako pogosto skrbite za objave v …)

Medij Redno (obveščamo o vseh pomembnih aktivnostih MSLS)

Občasno (obveščamo le izjemoma)

Nikoli, ker se nam ne zdi potrebno

Nikoli, ker se mediju naše delovanje ne zdi zanimivo

O tem še nismo razmišljali, a bomo v prihodnje poskrbeli za objavo.

Ne obstaja

lokalna raven

Lokalni časopis/tiskani medij


Lokalni radio

Splošne lokalne spletne strani informativne narave

Lokalne spletne strani za mlade

Lokalna TV

Drugi lokalni mediji (navedite):

regionalna raven

Regionalni časopis/tiskani medij

Regionalni radio

Regionalne spletne strani informativne narave

Regionalne spletne strani za mlade

Drugi regionalni mediji (navedite):

nacionalna raven

Nacionalni časopis/tiskani medij

Nacionalni radio

Nacionalne spletne strani informativne narave

Nacionalne spletne strani za mlade

Nacionalna TV

Drugi nacionalni mediji (navedite):

drugo

Facebook in druga družabna omrežja

Twitter

spletna stran MSLS

B. Informiranje

2. Preko katerih kanalov informirate organizacije članice MSLS?

a) Mailing lista

b) Spletna stran

c) SMS

d) Facebook idr. družabna omrežja

e) Drugo (navedite):

3. Preko katerih kanalov informirate mlade v lokalni skupnosti?

a) Mailing lista

b) Spletna stran MSLS


c) Druge spletne strani

d) Tiskanih medijih

e) Spletna družabna omrežja (facebook, idr.)

f) Drugo (navedite):

C. Založniška dejavnost

1. Naštejte publikacije, ki jih je vaš MSLS izdal:

Publikacija Avtorji

B. POVEZOVANJE NACIONALNE IN LOKALNE RAVNI

1. Ocenite pomen naslednjih aktivnosti na nacionalni ravni, k udeležbi na katerih ste vabljeni:

zelo

po

me

mb

no

po

me

mb

no

ne

ve

m s

e

od

loči

ti

ne

po

me

mb

no

po

vse

m o

dve

č

ne

po

znam

Koordinacija MSLS v organizaciji MSS

Posveti URSM

Usposabljanja in podelitve certifikatov Mladim prijazna občina

Dogodki strukturiranega dialoga

Usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah

Usposabljanje za trenerje mladinskih organizacij

Drugi nacionalni dogodki

2. Katere mladinske organizacije iz sosednjih občin poznate?

Občina: Mladinske organizacije v občini

1.

2.

3.

4.

5.

(…)


1.

2.

3.

4.

5.

(…)

1.

2.

3.

4.

5.

(…)

1.

2.

3.

4.

5.

(…)

Documents

Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov ......Analiza dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti 6 I. Uvod v analizo Potreba