of 41/41
abc.ed VEDENJE TAKO ALI DRUGAČE KRISTIJAN MUSEK LEŠNIK Osnovna šola na slovenskem Bled, 19.4.2013

abc.ed VEDENJE TAKO ALI DRUGAČE _2013_dr._Kristjan_Musek_Lesnik...abc.ed 22 Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače [email protected]

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of abc.ed VEDENJE TAKO ALI DRUGAČE _2013_dr._Kristjan_Musek_Lesnik...abc.ed 22 Osnovna šola na...

  • abc.ed

    VEDENJE TAKO ALI

    DRUGAČE

    K R I S T I J A N M U S E K L E Š N I K

    Osnovna šola na slovenskem

    Bled, 19.4.2013

  • abc.ed22

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    Ne že spet o vedenju!!!

    Vir: www.24ur.com

    Morda ne pomeni, da se moramo o vedenju pogovarjati več kot doslej.

    Vsekakor pa pomeni, da se moramo pogovarjati drugače, ker

    dosedanje govorjenje očitno ni imelo resnega učinka.

    Primerov vedenja 2 bo vedno več zaradi naraščajočih stisk in frustracij.

    Primerov vedenja 1 bo vedno več, ker velikokrat slabo razumemo

    njegove vzroke in zato neučinkovito ukrepamo.

    http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&docid=2O7QB5jbQSvQGM&tbnid=3D7n9jh2TzpNhM:&ved=0CAUQjRw&url=http://24ur.com/novice/slovenija/kaos-v-razredu-kam-je-izginila-avtoriteta-ucitelja.html&ei=H05uUaujE-_B0gXxqYH4AQ&bvm=bv.45368065,d.ZWU&psig=AFQjCNFdRcU18gbfrd27t2JZKsH1GYxsgA&ust=1366269850384005

  • abc.ed33

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    VEDENJE TAKO ALI DRUGAČE

    Kako je mogoče, da množice otrok in mladostnikov

    (ter njihovih staršev … pa tudi učiteljev) zmorejo

    razumeti in upoštevati sleherno pravilo nogometa …

    pri šolskih pravilih se jim pa zatakne?

    http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&docid=eE95cN5yibVX-M&tbnid=zFK1UfCVTtDGRM:&ved=0CAUQjRw&url=http://www.pickywallpapers.com/blackberry-playbook/sport/soccer/schematic-green-soccer-field-wallpaper/&ei=bzZlUdepBczHsgai0YGYBw&bvm=bv.44990110,d.bGE&psig=AFQjCNEGX1iI6ihYCZqQb6iwlKVqe9KbYA&ust=1365673961950316

  • abc.ed44

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    ZAKAJ (IN KDAJ) GOVORIMO O

    VEDENJU?

    Ponavadi takrat, kadar se soočimo s

    težavami, povezanimi z vedenjem.

    Zato bom danes govoril

    predvsem o neprimernem

    vedenju (ter njegovih vzrokih in

    soočanju z njim).

    Začeli bomo s tremi MITI (ne starogrškimi pač pa sodobnimi miti slovenskega šolskega

    prostora).

  • abc.ed55

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    Šola je IZOBRAŽEVALNA ustanova!

    MIT ŠT. 1

  • abc.ed66

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    Šola je IZOBRAŽEVALNA ustanova!

    Malo morgen … MIT št. 1 ne drži

    Šola je VZGOJNO-

    IZOBRAŽEVALNA ustanova … pa če s(m)o vzgojo še tako pometali iz nje

    MIT ŠT. 1

  • abc.ed77

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    Šola je IZOBRAŽEVALNA ustanova!

    Malo morgen … MIT št. 1 ne drži

    Šola je VZGOJNO-

    IZOBRAŽEVALNA ustanova … pa če s(m)o vzgojo še tako pometali iz nje

    MIT ŠT. 1

    Šola ni POLIGON za zadovoljevanje

    muh staršev in razvajenih mulcev … pa če nas apostoli brezmejnega pedocentrizma in hiperzaščitništva še

    tako prepričujejo v tovrstne zablode … prijazna šola ni razpuščena

    šola, pač pa zahtevna šola, ki otroku pomaga razviti vse potenciale

  • abc.ed88

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    Problem nikoli ni v otrocih!!!

    MIT ŠT. 2

  • abc.ed99

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    Problem nikoli ni v otrocih!!! Ne ga

    sr…!!!

    Mit št. 2 (ne drži)

    MIT ŠT. 2

    Neprimerno vedenje otrok in mladostnikov – problem je

    vedno tudi v njih (vedenje je vedno interakcija osebe in

    okolja). Vzroki teh problemov ponavadi izvirajo iz družin, ožjega okolja in

    širše družbe. Vzroki teh problemov so velikokrat sistemski (šolski prostor).

    Pojavnost teh problemov v šolah je ponavadi premo

    sorazmerna s kompetentnostjo šol (učiteljev, svetovalne službe,

    vodstva) za soočanje s takšnimi vedenji (primer nasilje)…

  • abc.ed1010

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    MIT ŠT. 3

    Mit št. 3: Število vedenjskih problemov

    narašča, ker so današnji otroci (in

    njihovi starši) drugačni od otrok (in

    staršev), ki so včasih prihajali v šolo

  • abc.ed1111

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    MIT ŠT. 3

    Mit št. 3: Število vedenjskih problemov

    narašča, ker so današnji otroci (in

    njihovi starši) drugačni od otrok (in

    staršev), ki so včasih prihajali v šolo …

    ta mit PA DRŽI!!! (primer parkirišče)

  • abc.ed1212

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KAKO SE „ZDRAVI“ NEPRIMERNO

    VEDENJE?

    Tole bo samo prispodoba … da se ne bo kdo zgražal

    Kaj se zgodi, če imate v zaboju z jabolki gnilo jabolko?

    Zdrava jabolka sama od sebe ne morejo ozdraviti gnilega

    Gniloba se širi na zdrava jabolka

    Proaktivnost: ukvarjati se z okvarjenim jabolkom in ga zdraviti ob prvih znakih (če gre), v najslabšem primeru pa izločiti (da se zavaruje zdrava jabolka)

    Učenci seveda niso jabolka in niso zdravi ali gnili … je pa lahko njihovo vedenje bolj, ali pa manj primerno

    Začeti čim prej …

    BTW: velja za vedenje v kateri koli skupini

  • abc.ed1313

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    ČE ŽELIMO „ZDRAVITI“ NEPRIMERNO VEDENJE, GA

    MORAMO RAZUMETI IN OBENEM POZNATI NAŠE OMEJITVE

    • Vzroki neprilagojenega vedenja v

    šoli so skoraj vedno povezani z

    vzgojo v družini. Pa pika!

    • Vzroki neprilagojenega vedenja v

    šoli so velikokrat povezani z

    družbeno klimo, okoljem.

    • Pogostost teh vedenj v šoli je

    povezana z odzivanjem šole nanje.

    Lahko spreminjate

    neustrezne vzgojne

    vzorce v družinah?

    Lahko spreminjate

    stanje v družbi?

    Lahko vplivate na

    pojavljanje

    neprimernega vedenja v

    šoli?Najprej je treba razumeti različne vzroke

    takšnih vedenj, šele potem se lahko

    uspešno soočimo z njimi.

    Vsako vedenje je naučeno in ima neko funkcijo.

  • abc.ed1414

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    VSAKO VEDENJE JE NAUČENO

    Če se Janezek nauči, da:

    • je učiti se dobro, ker učenje prinese pozitivne posledice, se bo Janezek (in pozneje Janez) učil,

    • je pomagati drugim dobro, ker se (1) zato počuti bolje in (2) bo prej deležen pomoči, ko jo bo sam rabil, bo Janezek (in pozneje Janez) pomagal ljudem okrog sebe,

    • je lagati dobro, ker z lažjo prej in lažje doseže svoje, bo Janezek (in pozneje Janez) lagal,

    • je ustrahovati druge in zganjati nasilje dobro, ker tako lažje in prej doseže svoje, bo Janezek (in pozneje Janez) zganjal nasilje in ustrahoval …

    DOBRA NOVICA: Če je vsako vedenje naučeno, se da vsako neprimerno vedenje tudi „odučiti“ in nadomestiti s primernejšim

    SLABA NOVICA: To je velikokrat dosti lažje napisati kot narediti!!! Poleg tega ponavadi zahteva voljo otroka in podporo staršev.

  • abc.ed1515

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    VSAKO VEDENJE IMA NEKO

    FUNKCIJO – SLUŽI NEKEMU NAMENU

    DOBRA NOVICA: Če razumemo funkcijo nekega vedenja, ga laže razumemo

    SLABA NOVICA: Včasih je težko razumeti funkcijo vedenja, še posebno, če ga želimo razumeti skozi prizmo „normalnega“ vedenja

  • abc.ed1616

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    VSAKO VEDENJE IMA NEKO

    FUNKCIJO – SLUŽI NEKEMU NAMENU

    DOBRA NOVICA: Če razumemo funkcijo nekega vedenja, ga laže razumemo

    SLABA NOVICA: Včasih je težko razumeti funkcijo vedenja, še posebno, če ga želimo razumeti skozi prizmo „normalnega“ vedenja

    Pa smo nazaj pri 3. mitu: Otroci, starši

    (tudi učitelji) so drugačni, kot včasih.

    Vendar KAKO?

  • abc.ed1717

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KLINIČNI PSIHOLOGI:

    VČASIH VEČ „NEVROTSKIH“ TEŽAV

    Niz motenj in težav, pri katerih

    se čustveno nelagodje izraža

    skozi različne telesne,

    fiziološke in duševne težave;

    prevladujoči znak je

    anksioznost oziroma tesnoba.

  • abc.ed1818

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KLINIČNI PSIHOLOGI:

    DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI

    Motnja osebnosti: sklop patoloških osebnostnih potez, ki

    privedejo do pomembnih motenj delovanja v duševnosti

    in v odnosih z drugimi.

    Vzporedno se pojavljajo motnje v čustvovanju,

    doživljanju, odzivanju, vedenju ter težave v medosebnih

    odnosih.

    Osebnostne motnje so trajne duševne in vedenjske

    značilnosti, kar pomeni, da so nespremenljive ali bolje

    rečeno, slabo spremenljive.

    Diagnosticirajo se pri odraslih. Otroci in mladostniki

    lahko kažejo mnoge opozorilne znake (in imajo še nekaj

    možnosti za spreminanje).

  • abc.ed1919

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KLINIČNI PSIHOLOGI:

    DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI

    Vsak človek ima značilen način odzivanja na ljudi in okoliščine –

    obenem je zmožen spreminjati vzorce reagiranja, če se stari načini

    izkažejo za neučinkovite – pri os. motnjah pa poskušajo vzdrževati

    vzorce reagiranja, spreminjati pa okolje.

    Pri ljudeh z m. osebnosti namreč prevladujejo disfunkcionalna

    bazična prepričanja oziroma sheme (jaz sem center sveta, drugi so

    ničvredni), ki nastanejo na podlagi preteklih izkušenj in postanejo

    del vsakodnevnega procesiranja informacij.

    Sebe ne doživljajo kot osebnostno ali duševno motenega (ni

    moten on / moteni so vsi drugi), ne želijo sprememb, saj so

    njihove (čeprav neprimerne) strategije zanje funkcionalne v

    mnogih življenjskih okoliščinah.

  • abc.ed2020

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KLINIČNI PSIHOLOGI:

    DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI

    Nekatera disfunkcionalna bazična prepričanja:

    • Paranoidna - ljudje so sovražniki

    • Narcisistična - sem nekaj posebnega

    • Histrionična - moram narediti vtis na druge

    • Antisocialna - ljudi je potrebno izkoristiti

    (Beck in Freeman, 1990)

  • abc.ed2121

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KLINIČNI PSIHOLOGI:

    DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI

    Pogostost - podatki iz ZDA (mejna struktura osebnosti)

    • 2,0 % (2000)

    • 5,9 % (2010)

    Strokovne ocene: 10 do 20% populacije (vse vrste os.

    motenj).

    Z motnjami osebnosti se povezuje t.i. „mračna trojica

    osebnostnih lastnosti“, ki jih zaznamuje visoka

    manipulativnost: narcisizem (jaz sem središče sveta),

    machiavelizem (cilj opravičuje sredstva), psihopatija (požvižgam

    se na druge) in prepričanje, da so drugi in družba na svetu

    zato, da služijo mojim interesom – VEDNO VEČ ODRASLIH IN

    OTROK.

  • abc.ed2222

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    POSLEDICA

    Če raziskave držijo, imamo na šolah danes opraviti s približno:

    • 10 % staršev z resnimi motnjami osebnosti

    • 10 % učencev z vsemi nastavki za resne motnje osebnosti

    • 10 % sodelavci z resnimi motnjami osebnosti

    Velikokrat se zdi, da 90 % časa in energije porabimo za ukvarjanje s temi

    10 % (ker so ukrepi neučinkoviti). Medtem pa zanemarjamo tiho večino, ki

    je zaradi svoje „neproblematičnosti“ odrinjena ob stran.

    Ker se pretirano ukvarjamo z manjšino motenih in jim namenjamo izjemno

    pozornost, v mnogih primerih s tem celo utrjujemo njihove motene

    vedenjske vzorce (v primerih motenj osebnosti s tem utrjujemo

    prepričanja o njihovi izjemnosti in patološke vzorce).

    Pri delu z osebnostnimi motnjami odpovejo

    tradicionalni pristopi in „zdrava pamet“ (policija).

  • abc.ed2323

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    RAZLIKA MED „NEVROTSKO“ OSEBNOSTJO

    IN OSEBNOSTNIMI MOTNJAMI„Nevrotska“ osebnost Osebe z motnjami osebnosti (motenim značajem)

    Imajo razvito (celo pretirano) vest Imajo manj razvito in okrnjeno vest

    Imajo močan občutek za „prav“ in „narobe“ in

    vedno želijo početi „prav“

    Ni„glasu“, ki spodbuja „delati prav“ in kara, ko

    „počne narobe“; želi početi, kar mu/ji ustreza

    Občutijo krivdo, če čutijo, da so ravnali „narobe“;

    se trpinčijo zaradi občutkov krivde

    Ne čutijo krivde; trpinčijo tiste, ki opozorijo na

    njihove napake in neprimerno vedenje

    Se sramujejo, če storijo kaj neprimernega Nimajo občutkov sramu

    Trpijo če prizadanejo druge Trpinčijo druge, da dosežejo svoje

    Si zastavljajo previsoke standarde vedenja, ki jih

    ne morejo vedno uresničiti, zato doživljajo

    močan stres

    Se ne obremenjujejo z odgovornostjo in niso

    kritični do sebe, ko naredijo nekaj, česar ne bi

    smeli

    So pretirano kritični do sebe, kadar ne uresničijo

    pričakovanj

    Kadar ne uresničijo pričakovanj, najdejo krivce

    zunaj sebe

    Ko gre nekaj narobe, čutijo tesnobo, ki jih žene k

    temu, da poskušajo izboljšati situacijo

    Ko gre nekaj narobe, bodo storili vse, da se

    izognejo odgovornosti

    Motiv: izboljšati sebe in svoje ravnanjeMotiv: ohraniti neprilagojene vzorce in

    odstraniti vse, kar jih ogroža

  • abc.ed2424

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    ZAKAJ JE OSEBNOSTNE (ZNAČAJSKE)

    MOTNJE TEŽKO SPREMINJATI

    • Ker so del človekove osebnostne strukture

    • Ker se ta na vse kriplje brani pred vsem, kar jo ogroža

    • Ker so izjemno manipulativni; namesto, da bi se prilagajali

    okolju, skušajo okolje prilagoditi sebi

    • Dokler bodo čutili, da obvladujejo okolje, bodo manipulirali z

    njim, ko začutijo, da ne gre več, se ne bodo soočili s svojimi

    težavami in odgovornostjo, pač pa se bodo umaknili iz okolja, ki

    ogroža njihovo strukturo in šli tja, kjer bodo lahko naprej

    manipulirali

    • Ker tradiconalni psihološki/terapevstski pristopi ne delujejo.

    • Ker imajo učinkovite strategije izmikanja.

  • abc.ed2525

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    STRATEGIJE IZMIKANJA PRI OSEBNOSTNIH

    (ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - EKSTERNALIZACIJA

    Za svoje neprimerno vedenje / ravnanje vedno krivijo

    druge (spretni manipulanti vas znajo na koncu

    prepričati, da ste sami krivi za njihovo početje)

    Cilj: izogniti se odgovornosti

    „Zdrava“ osebnostOsebe z motnjemi osebnosti (motenim

    značajem)

    Podzavesten mehanizem, ker bi bilo

    soočenje s svojo odgovornostjo preveč

    boleče, vir tesnobe

    Načrtna manipulacija: ve, da je naredil

    nekaj neprimernega, vendar „hoče, da ga

    drugi vidijo takšnega, kot se želi

    prikazati“, ker bo tako lažje uresničeval

    svoje cilje

  • abc.ed2626

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    STRATEGIJE IZMIKANJA PRI OSEBNOSTNIH

    (ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - ZANIKANJE

    Ne priznajo svojih napak in se upirajo soočenju s

    svojo odgovornostjo za težave v življenju; lažejo sebi

    in drugim o svojih dejanjih in namenih, zato, da jim

    damo mir (ne muči jih vest, pač pa naše najedanje)

    „Zdrava“ osebnostOsebe z motnjemi osebnosti (motenim

    značajem)

    Podzavesten mehanizem, ker bi bilo

    soočenje s resnico preveč boleče,

    nevzdržno

    Ne gre za stanje nezavedanja zaradi

    globoke notranje bolečine, pač pa

    načrtno manipulacijo: hlinjenje

    nedolžnosti in ohranjanje vtisa pred

    drugimi

  • abc.ed2727

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    STRATEGIJE IZMIKANJA PRI OSEBNOSTNIH

    (ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - MINIMALIZIRANJE

    Skušajo zminimalizirati pomembne stvari. Kot del taktike

    lahko priznajo kak del svojega ravnanja, ponavadi manj

    pomembno stvar (cilj: upravljanje vtisa, ki ga imajo drugi

    o njih; ohranjati dober vtis o sebi).

    „Zdrava“ osebnostOsebe z motnjemi osebnosti (motenim

    značajem)

    Celo pretiravajo in katastrofizirajo

    posledice svojih ravnanj, zaradi pretirane

    vesti svoje drobne napake povečujejo v

    katastrofe

    Načrtna manipulacija za izogibanje pred

    odgovornostjo v situacijah, ko so njihova

    ravnanja tako očitna, da jih ne morejo

    povsem prikriti; z lažnim prevzemanjem

    odgovornosti skušajo „polirati“ svojo

    podobo in zmanjšati posledice svojih

    ravnanj

  • abc.ed2828

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    DOSEGANJE CILJEV PRI OSEBNOSTNIH

    MOTNJAH – MANIPULIRANJE, LAGANJE

    Lažejo, ker to postane del njihovega vzorca vedenja:

    z manipuliranjem ohranjajo moč in prednost.

    (Enakovreden položaj jim ne ustreza; želijo prednost

    pred drugimi in izkoriščati njihove slabosti, zato se

    vedno skušajo postaviti stopničko višje - lažejo celo

    takrat, ko laž na videz nima nikakršne funkcije.)

    „Zdrava“ osebnostOsebe z motnjemi osebnosti (motenim

    značajem)

    Lažejo nezavedno ali hote, cilj je

    zmanjšanje napetosti, tesnobe

    Lažejo načrtno, cilj je vzpostavitev

    prednosti, pozicije moči

  • abc.ed2929

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    DOSEGANJE CILJEV PRI OSEBNOSTNIH

    (ZNAČAJSKIH) MOTNJAH – PRIKRITE GROŽNJE

    Mnogi spretni manipulanti ne grozijo neposredno,

    pač pa znajo s prikritimi grožnjami prisiliti druge, da

    igrajo po njihovih pravilih. Če se že zatečejo k

    neposrednemu nasilju, so ponavadi njegovi

    pobudniki in vlečejo niti iz ozadja, medtem ko drugi

    opravijo njihovo umazano delo.

    Cilj: doseči svoje s prikritimi namigi, da se bo zgodila

    cela apokalipsa, če ne bo po njihovo, ali če jih bo kdo

    poskušal soočiti z njihovim neprilagojenim vedenjem

  • abc.ed3030

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    DOSEGANJE CILJEV PRI OSEBNOSTNIH

    MOTNJAH – NASILNIŠTVO / NASILJE

    Nekateri manipulanti grozijo neposredno in z

    nasiljem vzpostavljajo nadrejeni odnos. Strah

    uporabljajo kot orožje.

    Cilj: vzpostaviti okolje, v katerem drugi ne bodo upali

    nasprotovati njihovim interesom (pri tem včasih celo

    hlinijo jezo in bes, z namenom preventivnega

    ustrahovanja žrtev)

    Posledica: ohranjanje neprilagojenih vzorcev, ki so

    izrazito trdni, ker (1) gre za zelo uspešno taktiko

    manipuliranja in (2) gre za učinkovito upiranje

    avtoritetam in standardom vedenja.

  • abc.ed3131

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    VZROKI OSEBNOSTNIH MOTENJ

    VZGOJA

    • Patološki vzorci v družinah

    • Patološki vzorci v družbi

    (pedocentrizem, pravicološko

    svetobolje …)

  • abc.ed3232

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    SPODBUJANJE PATOLOŠKIH

    VZORCEV NA RAVNI DRUŽINE

    MOJ OTROK PA ŽE NI TAK

  • abc.ed3333

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    SPODBUJANJE PATOLOŠKIH

    VZORCEV NA RAVNI DRUŽINE

    MOJ OTROK PA ŽE NI TAK

  • abc.ed3434

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    SPODBUJANJE PATOLOŠKIH

    VZORCEV NA SISTEMSKI RAVNI

    NERAZUMEVANJE, KAJ POMENI

    POJEM „OTROKOVE PRAVICE“ (PRIMER ODLOČBE)

  • abc.ed3535

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    SPODBUJANJE PATOLOŠKIH

    VZORCEV NA SISTEMSKI RAVNI

    NERAZUMEVANJE, KAJ POMENI

    POJEM OTROKOVE PRAVICE (PRIMER ODLOČBE, SODIŠČA)

  • abc.ed3636

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KJE GA NAJBOLJ POLOMIMO V ŠOLAH?

    Pri soočanju z (odraslimi ali otroki) z osebnostnimi motnjami (ali motnjami značaja), ga najbolj polomimo …

    … kadar pristanemo na njihovo igro, ali celo vstopimo vanjo ...

    … kadar se (zaradi pomanjkanja samozavesti) v strahu umaknemo grožnjam in navideznim avtoritetam.

  • abc.ed3737

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    ZAKAJ GA LOMIMO V ŠOLAH?

    • Lomimo ga, ker od odraslih in otrok, ki imajo motnje

    osebnosti, ali imajo nastavke tovrstnih motenj,

    pričakujemo običajne vzorce vedenja in običajne odzive.

    • Lomimo ga, ker ljudi vidimo podobne sebi in

    predpostavljamo, da razmišljajo, skrbijo in čutijo

    podobno kot mi – ljudje z motnjami osebnosti so v

    resnici zelo drugačni.

    • Lomimo ga, kadar sprejmemo njihova pravila igre in se

    spustimo na njihov parket (kjer bomo nujno poraženi –

    njihova igra namreč nima pravil, pa tudi če jih ima, jih

    bodo spremenili takoj, ko jim ne bodo šla v prid).

  • abc.ed3838

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KJE GA LOMIMO V ŠOLAH?

    • Lomimo ga pri pouku in pri svetovalnem delu, ker večina učiteljev in svetovalnih delavcev izhaja iz tradicionalnih modelov, ki so lahko bili učinkoviti pri delu z drugačnimi težavami in motnjami – pri osebnostnih (značajskih) motnjah pa odpovejo.

    • (Namesto, da bi učili otroka novih, bolj prilagojenih vzorcev in ga silili v soočenje z odgovornostjo, velikokrat sprejmejo njegovo igro in ne razumejo, da ne upravljajo več oni z otrokom, pač pa on – in njegovi starši – z njimi).

  • abc.ed3939

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KAJ POMAGA PRI SOOČANJU Z VEDENJI KI SO (LAHKO)

    POSLEDICA OSEBNOSTNIH (ZNAČAJSKIH) MOTENJ

    Jasna pravila (tudi vzgojni načrt)

    Doslednost pri uveljavljanju jasnih pravil

    Vztrajanje pri pravilih igre (ne pustiti, da nas potegnejo v njihovo igro)

    Pedagoška integriteta

    Zdrava pamet

    //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fc/Vienna-convention-sign-B2a.svg

  • abc.ed4040

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    KAJ POČETI• Učencev ne moremo vzgajati namesto staršev –

    lahko jih pa jim (vsaj poskušamo) pomagamo

    razvijati konstruktivne vedenjske vzorce („to je stvar staršev“ je slab izgovor za sedenje križem rok).

    • Lahko postavimo jasna pravila in jih dosledno

    uveljavljamo (otrok ima pravico do odkrite povratne informacije tudi takrat, ko ta ni prijetna).

    • Lahko razumemo, da je šola vzgojno-izobraževalna,

    ne zgolj izobraževalna ustanova.

    • Lahko razumemo, da prijazna šola ni nezahtevna,

    pač pa tista, ki je na vseh področjih tako zahtevna,

    da otroku pomaga razviti vse potenciale.

    • Včasih za otroka naredimo največ, če mu pustimo,

    da pade in ga podpiramo pri pobiranju.

  • abc.ed4141

    Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače

    [email protected]

    Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas.

    Afriški pregovor

    Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših, so jih pa vedno zvesto posnemali.

    James Baldwin

    Ni dovolj dati vse od sebe; najprej morate vedeti, kaj početi, in potem dati vse od sebe.

    W. Edwards Deming

    Če je vaš cilj ugajati, morate biti pripravljeni na kompromis glede vsega in vsak trenutek, dosegli pa ne boste ničesar.

    Margaret Thatcher

    HVALA ZA POZORNOST