84.39.218.20184.39.218.201/.../$FILE/PFN_2020.docx · Web viewKot že zgoraj navedeno, je največje povpraševanje MSP po garancijah za zavarovanje bančnih kreditov, ki predstavlja

Poslovni in finančni načrt Javnega sklada RS za podjetništvo za leto 2020

1

POSLOVNI IN FINANČNI NAČRT JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA PODJETNIŠTVO ZA LETO 2019

POSLOVNI IN FINANČNI NAČRT JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE

SLOVENIJE ZA PODJETNIŠTVO

ZA LETO 2020


2


I. POSLOVNI NAČRT JAVNEGA SKLADA RS ZA PODJETNIŠTVO ZA LETO 2020 Z OBRAZLOŽITVAMI…………………………………………………………………………………….5

II. FINANČNI NAČRT JAVNEGA SKLADA RS ZA PODJETNIŠTVO ZA LETO 2020 Z OBRAZLOŽITVAMI…………………………………..…………………………………..…..…….113

III. PRILOGA 1: KADROVSKI NAČRT JAVNEGA SKLADA RS ZA PODJETNIŠTVO ZA LETO 2020 Z OBRAZLOŽITVAMI……………………….…………………………..……………..…...135

IV. PRILOGA 2: PODROBNEJŠE OBRAZLOŽITVE POGLAVJA 2: ZAZNANE TRŽNE VRZELI IN POTREBE PODJETNIŠKEGA SEKTORJA…………………………………………………...140

V. PRILOGA 3: OSNOVNE INFORMACIJE O JAVNEM SKLADU RS ZA PODJETNIŠTVO...153

3


4


Maribor, oktober 2019

5

I. POSLOVNI NAČRT JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA PODJETNIŠTVOZA LETO 2020


6


KAZALO – POSLOVNI NAČRT

0. UVOD................................................................................................................................................................9

1. POVZETEK..................................................................................................................................................13

2. ZAZNANE TRŽNE VRZELI IN POTREBE PO FINANČNIH SPODBUDAH....................212.1. Zaznane tržne vrzeli na področju financiranja MSP iz dostopnih strateških dokumentov....................232.2. Zaznane tržne vrzeli Sklada na podlagi povpraševanja MSP po finančnih sredstvih...........................25

3. STRATEŠKA IN OPERATIVNA RAVEN SKLADA V LETU 2020......................................273.1. Strateška raven Sklada.......................................................................................................................293.2. Operativna raven Sklada v letu 2020..................................................................................................30

3.2.1. Prva operativna vloga Sklada: Ponudnik garancij za bančne kredite s subvencijo obrestne mere31

3.2.1.1. Garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere...........................333.2.1.2. Garancije v sodelovanju s Skladom skladov.......................................................................40

3.2.2. Druga operativna vloga Sklada: Ponudnik mikrokreditov za MSP-je, samozaposlene, start-upe in scale-upe 41

3.2.2.1. Mikrokrediti za mikro in mala podjetja...............................................................................433.2.2.2. Mikrokrediti za podjetja na problemskih območjih.............................................................46

3.2.3. Tretja operativna vloga Sklada: Sokreator start-up ekosistema v Sloveniji za doseganje globalnega uspeha start-up podjetij in novonastalih podjetij na problemskih območjih z zagonskimi spodbudami................................................................................................................................................49

3.2.3.1. Spodbude za zagon inovativnih podjetij.............................................................................523.2.3.2. Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih 2020 - 2021 56

3.2.4. Četrta operativna vloga Sklada: Soinvestitor semenskega in tveganega kapitala kot lastniškega financiranja v Sloveniji v povezavi z vsebinsko podporo.............................................................................58

3.2.4.1. Semenski kapital.......................................................................................................................623.2.4.2. Vsebinska podpora mladim podjetjem.......................................................................................653.2.4.3. Tvegan kapital...........................................................................................................................68

3.2.5. Peta operativna vloga Sklada: Ponudnik sofinanciranja različnih poslovnih storitev preko vavčerjev, ki izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij in kvaliteto poslovanja............................................723.2.6. Šesta operativna vloga Sklada: Sokreator podjetniškega okolja za podjetniški sektor v Sloveniji

753.2.6.1. Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov..................................................773.2.6.2. Spodbude za digitalno transformacijo podjetij...................................................................793.2.6.3. Sodelovanje s SPIRIT..........................................................................................................81

3.2.7. Sedma operativna vloga Sklada: Povezovalec podjetniške mreže v mednarodnem okolju...............823.2.7.1. Sklepanje strateških partnerstev za koriščenje EU programov in ostale aktivnosti na ravni EU 843.2.7.2. Sklepanje ostalih strateških partnerstev s podjetniškimi mrežami v mednarodnem okolju87

3.2.8. Osma operativna vloga Sklada: Učinkovita javna finančna institucija........................................913.2.8.1. Delovanje po načelu učinkovitosti......................................................................................943.2.8.2. Delovanje po načelih enostavnosti, transparentnosti in preglednosti................................96

3.3. Izvajanje drugih posebnih projektov skladno z usmeritvami Vlade RS, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ali drugih državnih institucij..........................................................................................106

4. PREGLED POTREBNIH VIROV IZ PRORAČUNA RS ZA LETO 2020..........................108

7


8


0. UVOD

9


10


Poslovni in finančni načrt Slovenskega podjetniškega sklada (v nadaljevanju Sklad ali SPS) za leto 2020 je pripravljen v skladu s Pravilnikom Sklada o strateškem načrtovanju in temelji na poglobljenih interno načrtovanih aktivnostih po posameznih produktih in poslovnih procesih Sklada za leto 2020.

Poslovni in finančni načrt (v nadaljevanju PFN) temelji na obstoječih strateških dokumentih oz. zaznanih tržnih vrzelih, rezultatih izvedenih finančnih podpor in njihovih učinkov, upošteva trenutne razmere na trgu ter sledi mednarodnim dobrim praksam.

PFN vključuje:I. Poslovni načrt Javnega sklada RS za podjetništvo za 2020 z obrazložitvamiII. Finančni načrt Javnega sklada RS za podjetništvo za leto 2020 z obrazložitvamiIII. Priloga 1: Kadrovski načrt Javnega sklada RS za podjetništvo za leto 2020 z

obrazložitvamiIV. Priloga 2: Podrobnejše obrazložitve poglavja 2: Zaznane tržne vrzeli in potrebe

podjetniškega sektorjaV. Priloga 3: Osnovne informacije o Javnega skladu RS za podjetništvo

11


12


1. POVZETEK

13


14


Poslovni in finančni načrt Slovenskega podjetniškega sklada za leto 2020 (v nadaljevanju PFN) temelji na podlagi zastavljene strateške vloge in pripadajočih operativnih vlog v letu 2020:

STRATEŠKA VLOGA SKLADA

Sklad je nacionalni javni finančni sklad za podporo mikro, malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP), start-upov in scale upov

I. OPERATIVNA VLOGA SKLADA V LETU 2020

II. OPERATIVNA VLOGA SKLADA V LETU 2020

III. OPERATIVNA VLOGA SKLADA V LETU 2020

IV. OPERATIVNA VLOGA SKLADA V LETU 2020

Sklad je ponudnik garancij za bančne kredite s subvencijo obrestne mere in s tem spodbujanje posojilne aktivnosti MSP-jev, start-upov in scale-upov v Sloveniji.

Cilji za leto 2020:- zagotoviti 20,16 mio EUR virov sredstev EKP za zagotovitev

79,20 mio EUR finančnih spodbud v obliki garancij za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere

Sklad je ponudnik mikrokreditov za MSP-je, samozaposlene, start-upe in scale-upe.

Cilji za leto 2020:- zagotoviti 14,54 mio EUR EKP, javnih in lastnih virov

sredstev za zagotovitev 14,54 mio EUR finančnih spodbud v obliki mikrokreditov

Sklad je sokreator start-up ekosistema v Sloveniji za doseganje globalnega uspeha start-up podjetij in novonastalih podjetij na problemskih območjih z zagonskimi spodbudami.

Cilji za leto 2020:- zagotoviti 2,16 mio EUR EKP virov sredstev za zagotovitev

2,16 mio EUR finančnih spodbud v obliki zagonskih spodbud za start-up podjetja

Sklad je soinvestitor semenskega in tveganega kapitala kot lastniškega financiranja v Sloveniji v povezavi z vsebinsko podporo.

Cilji na področju semenskega kapitala za leto 2020: - zagotoviti 4,50 mio EUR virov sredstev EKP za zagotovitev

4,50 mio EUR finančnih spodbud v obliki semenskega kapitala, pod pogojem, da se zagotovi 3,75 mio EUR dodatnih privatnih virov, ki se bodo investirala v podjetja preko javno-zasebnega partnerstva (SI SK)

Cilji na področju tveganega kapitala za leto 2020:- zagotovljenih 8,00 mio EUR virov sredstev EKP do leta

2021 (z možnostjo dvakratnega podaljšanja za 1 leto) za izvajanje vzpostavljenega projekta CEFoF (Central Europe Fund of Funds, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad) za

15


V.OPERATIVNA VLOGA SKLADA V LETU 2020

VI. OPERATIVNA VLOGA SKLADA V LETU 2020

VII. OPERATIVNA VLOGA SKLADA V LETU 2020

celotno obdobje trajanja projekta, v okviru katerega bo po oceni slovenskim MSP-jem na razpolago cca 16 mio EUR oz. letno cca 4 mio EUR tveganega kapitala

- skrbno spremljanje poslovanja sodelujočih družb tveganega kapitala s katerimi je Sklad sklenil javno-zasebno partnersko v preteklih letih, še posebej njihove aktivnosti v povezavi s prodajo kapitalskih naložb

Cilji na področju vsebinskih spodbud za perspektivna hitrorastoča podjetja in inovativna start-up podjetja, podprta z zagonskimi spodbudami:

- zagotoviti 1,77 mio EUR virov EKP za oblikovanje ponudbe vsebinskih spodbud za perspektivna hitrorastoča podjetja in inovativna start-up podjetja, podprta z zagonskimi spodbudami in semenskim kapitalom

Sklad je ponudnik sofinanciranja različnih poslovnih storitev preko vavčerjev, ki izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij in kvaliteto poslovanja.

Cilji za leto 2020:- zagotoviti 7,30 mio EUR virov sredstev EKP za izvajanje

programa »Celovit vavčerski sistem spodbud za MSP«

Sklad je sokreator podjetniškega okolja za podjetniški sektor v Sloveniji

Cilji za leto 2020:- v sodelovanju z MGRT ponuditi MSP-jem posebne finančne

spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov in posebne spodbude za digitalno transformacijo podjetij

- vzpostavljati in nadgrajevati uspešna partnerstva / povezave z ostalimi domačimi partnerji, kot so odločevalci oz. oblikovalci politike, finančnimi partnerji, podporne in storitvene organizacije ter raziskovalne in izobraževalne organizacije (SID banka, SPIRIT, poslovne banke,…)

Sklad je povezovalec podjetniške mreže v mednarodnem okolju

Cilji za leto 2020:- sklepanje strateških partnerstev za koriščenje EU

programov in ostale aktivnosti na ravni EU- sklepanje ostalih strateških partnerstev s podjetniškimi

mrežami v mednarodnem okolju, da se zagotavlja MSP-jem pomoč pri internacionalizaciji – še zlasti povezovanje, spodbujanje k prenosu znanja in inovacij na tuje trge, iskanje novih razvojnih sodelovanj in razvoj skupnih projektov na mednarodni ravni

Sklad je učinkovita javna finančna institucija

16


VIII. OPERATIVNA VLOGA SKLADA V LETU 2020

Cilji za leto 2020: - racionalno poslovanje in upravljanje finančnih virov z

namenom pokrivanja vseh nastalih stroškov poslovanjaPregled bistvenih bilančnih postavk Sklada – plan za leto 2020:

o prihodki: 10.254.076 EURo odhodki: 10.501.060 EURo presežek odhodkov nad prihodki: 246.984 EUR -

rezultat je bil pričakovan, saj je Sklad iz naslova izvajanja instrumentov finančnega inženiringa do vključno leta 2016 prejemal upravljavsko provizijo, ki pa je namenjena tudi pokrivanju stroškov vodenja teh dolgoročnih finančnih instrumentov vse do njihovega izteka, torej vse do leta 2026. Po navodilih MF je Sklad tako ustvarjene presežke prihodkov nad odhodki v preteklih letih prenašal v presežke za porabo v naslednjih letih, koristil pa jih bo torej za pokrivanje izkazanih presežkov odhodkov nad prihodki v naslednjem srednjeročnem obdobju. Planiran presežek odhodkov nad prihodki za leto 2020 bo tako Sklad v celoti pokril z nastalimi presežki iz preteklih let.

o namensko premoženja – kapital: 59.353.000 EURo bilančna vsota: 353.929.631 EURo bilančna vsota po bančnem principu (skupaj z izven

bilančno evidenco): 741.769.631 EURo sredstva v upravljanju (PIFI, SID in druga sredstva

RS, ki niso v lasti Sklada: 252.941.869 EUR- vzdrževanje organizacijske in kadrovske strukture za

realizacijo letno zastavljenih ciljev z optimalno kadrovsko strukturo in optimalnimi stroški

- zagotavljanje enostavnih in preglednih rešitev delovanja Sklada z uporabo specialnih orodij

- zagotavljanje transparentnosti z javnimi objavami vseh pomembnih informacij

- striktno upoštevanje zakonodajnih predpisov in spremljava novosti na tem področju

- sprotni nadzor, analitika in upravljanje s tveganji, ki zagotavlja obvladovanje prevzetih tveganj

- naravnanost k uvajanju izboljšav na vseh področjih delovanja Sklada

17


Načrtovane finančne spodbude Sklada v letu 2020Načrtovane finančne spodbude Sklada v letu 20201

Oz. produkta

Produkt Sklada

Odobrena

sredstva v letu 2019 v

mio EUR2

Načrtovana višina

razpisanih sredstev

v mio EUR3

Načrtovano število podprtih projektov (glede na razpisana sredstva)

Načrtovana višina

ponujenih sredstev v mio EUR4

Načrtovano število podprtih projektov (glede na ponujena sredstva)

Načrtovana višina

odobrenih sredstev v mio EUR5

Načrtovano število podprtih projektov (glede na odobrena sredstva)

P1Garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere

79,206 79,20 430 79,20 430 79,20 430

P7

Mikrokrediti za posamezne ciljne skupine, od tega

34,98 14,54 582 14,54 582 12,50 500

Mikrokrediti za problemska območja 5,007 4,548 182 4,549 182 2,50 100

Mikrokrediti za mikro in mala podjetja 29,98 10,00 400 10,00 400 10,00 400

P2P2RP4LP4D

Posebne spodbude za ciljne skupine, od tega:

11,89 2,16 40 14,16 136 7,96 74

Zagonske spodbude za inovativna podjetja 2,16 2,16 40 2,16 40 2,16 40

Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih10

2,90 / / / / / /

Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov

3,73 / / 2,7011 3 2,70 3

Spodbude za digitalno transformacijo podjetij

3,10 / / 9,3012 93 3,10 31

SK Semenski kapital 2,00 4,50 19 4,50 19 3,50 17

1 Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih virov iz lastnih virov Sklada, virov proračuna RS, virov Sklada skladov ali drugih virov in glede na povpraševanje na trgu.2 Pri javnih razpisih, ki so v času priprave tega dokumenta še v teku, je podana ocena realizacije do konca leta 2019.3 Načrtovana višina razpisanih sredstev vključuje javne razpise, ki bodo na novo objavljeni v letu 2020.4 Načrtovana višina ponujenih sredstev vključuje sredstva, ki bodo na razpolago MSP v okviru dvo ali večletnih javnih razpisov (javni razpisi objavljeni v letu 2019 in so že v osnovi namenjeni dvo ali večletni podpori) in javnih razpisov objavljenih v letu 2020. 5 Načrtovana višina odobrenih sredstev zajema predvideno realizacijo v določenem letu in je lahko nižja / višja od razpisanih sredstev zaradi dvo ali več letnih razpisov.6 Zaradi velikega povpraševanja MSP po tem produktu, so sredstva v letu 2019 pošla že v mesecu septembru, zato Sklad skupaj z MGRT išče dodatne vire za izvajanje te linije, da bi zadovoljili povpraševanje MSP. Ocenjujemo, da bi lahko z 10 mio EUR dodatnih virov odobrili še dodatnih 40 mio EUR sredstev.7 Sklad je s preostankom sredstev iz preteklih razpisov mikrokreditne linije za problemska območja, omogočil dostop do mikrokreditov tudi podjetjem na obmejnih problemskih območjih.8 Razpis za mikrokredite za problemska območja P7R 2020 v višini 4,54 mio EUR bo objavljen predvidoma v mesecu decembru 2020, ocenjevanje vlog in izplačila sredstev so predvidena v letu 2021.9 Sklad bo razpis za mikrokredite za problemska območja P7R 2019 v višini 4,54 mio EUR objavil predvidoma v decembru 2019, ocenjevanje vlog in izplačila sredstev so predvidena v letu 2020. Višina sredstev se lahko spremeni, v kolikor bo Sklad skladno z navodili MGRT omogočil tudi podjetjem iz obmejnih problemskih območij dostop do sredstev, ki niso bila porabljena v preteklih razpisih.10 Razpis bo objavljen predvidoma konec leta 2019. V kolikor zaradi administrativnih postopkov razpis ne bo objavljen do konca leta 2019, se bo objavil v začetku leta 2020. Izplačila sredstev končnim prejemnikov so predvidena v letu 2020 in 2021.11 Sklad je razpis objavil že v letu 2019, sredstva pa bodo podjetjem na razpolago v letih 2019 in 2020.12 Sklad bo razpis objavil v letu 2019, sredstva pa bodo podjetjem na razpolago v obdobju 2020 – 2023.

18


SKUPAJ VSI PRODUKTI Sklada 128,07 100,40 1.071 112,40 1.167 103,16 1.021

Načrtovana vsebinska podpora MSP v letu 2020Vsebinska podpora Sklada v letu 2020

Vsebinska ponudba Sklada Načrtovana višina sredstev namenjenih celotnemu projektu

Načrtovano število podprtih podjetij

Vsebinska ponudba mlada podjetja 1,77 mio EUR 80Vavčerski sistem spodbud za MSP 7,30 mio EUR 1.53013

Usposabljanje v tujini 1,40 mio EUR 38

VSEBINSKA PODPORA SKUPAJ 10,47 mio EUR 1.648

13 Za vavčerje je planirana višina sredstev za leto 2020 4,520.000 EUR. Število podprtih podjetij smo izračunali na osnovi povprečnega zneska podpore na podjetje, odobrene v letu 2019 (v letu 2019 je odobrenih 1946 vavčerjev v skupnem znesku 9,282.000 EUR. Odobrena sredstva bistveno presegajo planirana sredstva za leto 2019.

19


20


2.ZAZNANE TRŽNE VRZELI IN POTREBE

PO FINANČNIH SPODBUDAH

21


22


2.1. Zaznane tržne vrzeli na področju financiranja MSP iz dostopnih strateških dokumentov

Na pripravo PFN 2020 so vplivali pomembni obstoječi strateški dokumenti, ki izkazujejo tržne vrzeli na področju financiranja MSP-jev, start-upov in scale-upov:

Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -202014, 3. sprememba 4.1. zadnja uradna verzija, potrjena s strani Evropske komisije,

Program izvajanja finančnih spodbud Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 2015–202015,

Strategija razvoja Slovenije 203016, Regionalni razvojni programi 2014-202017, Nacionalni reformni program2019-202018,

Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–202019,

Strategija pametne specializacije20.

Ostali dokumenti iz katerih Sklad črpa zaznane vrzeli: Letno poročilo Evropske komisije (ES) o malih in srednje velikih podjetjih Globalni podjetniški monitor Poročilo o svetovni konkurenčnosti 2018 Poročilo Evropske komisije za Slovenijo Raziskana Evropske komisije in Evropske centralne banke o dostopu do financiranja

podjetij Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2018 Poročilo OECD »Financing SMEs and Enterepreneurs 2018 Akcijski načrt »European SME-Action Programme« Študija AECM in KPMG »The importance of Financial Intermediaries in SME financing

and assessment of different economic effects especialy of EU Financial Instrumentv in light of Directz Guarantees vs. Counter-guarantee contract«

Študija EK in EIF »The economic Impact of EU Guarantees on Credit to SMEs – Evidence from CESEE Countries«

Poročilo EIF »European Small Business Finance Outlook Poročilo Eco Innovation observatorij »Poročilo EU Eco-Innovation Index 2018« Poročilo UMAR »Poročilo o razvoju« Anketa Evropske komisije »MSP, učinkovita raba virov in zeleni trgi« Poročilo »European Innovation Scoreboard« Poročilo EIF »The impact of EIF on the VC ecosystem -Volume I of The European

venture capital landscape: an EIF Perspective« Dokument EIF »Učinki EU garancij za kreditne sheme MSP« Naložbeni načrt za Evropo (EFSI) Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige14 Vir: https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/programme_2014si16maop001_4_1_sl.pdf15 Vir: www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/.../Program_MGRT_CISTOPIS_3.0.docx 16 Vir: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategija_razvoja_slovenije_2030/ 17 Vir: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/regionalni_razvoj/regionalna_politika/ regionalni_razvojni_programi_in_dogovori_za_razvoj_regij/18 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/DOKUMENTI/ekonomska-in-fiskalna-poltika/evropski-semester/497ea4e572/Nacionalni-reformni-program-2019-2020.pdf 19 Vir: http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/partnerski-sporazum-slovenska-verzija.pdf 20 Vir: http://www.svrk.gov.si/fileadmin/svrk.gov.si/pageuploads/Dokumenti_za_objavo_na_vstopni_strani/S4_dokument_potrjeno_na_VRS_150920.pdf

23

http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/partnerski-sporazum-slovenska-verzija.pdf

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/DOKUMENTI/ekonomska-in-fiskalna-poltika/evropski-semester/497ea4e572/Nacionalni-reformni-program-2019-2020.pdf


http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategija_razvoja_slovenije_2030/

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/.../Program_MGRT_CISTOPIS_3.0.docx


Programi spodbujanja konkurenčnosti Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike

Slovenije do leta 2030

Povzetki navedenih dokumentov so predstavljeni v prilogi 2: Podrobnejše obrazložitve poglavja 2: Zaznane vrzeli in potrebe podjetniškega sektorja

24


2.2. Zaznane tržne vrzeli Sklada na podlagi povpraševanja MSP po finančnih sredstvih

Sklad s svojimi finančnimi spodbudami sledi povpraševanju MSP in se skuša čim bolj približati njihovim potrebam po financiranju. Največje povpraševanje MSP po dolžniških virih financiranja se izkazuje na področju finančnih spodbud v obliki garancij za zavarovanje bančnih kreditov.

Že samo povpraševanje MSP po finančnih spodbudah Sklada izkazuje potrebo po nadaljnjem zagotavljanju ugodnih in potrebam MSP prilagojenim finančnim spodbudam. V zadnjih petih letih (2014 – 2018) je na Sklad prispelo nekaj manj kot 8.000 vlog, kar dokazuje, da je poleg tržnih in drugih možnostih pridobivanja potrebnih finančnih sredstev MSP-jev potrebna tudi vloga Sklada, da zapolni tiste vrzeli na trgu, ki jih tržna ponudba ne pokrije.

Kot že zgoraj navedeno, je največje povpraševanje MSP po garancijah za zavarovanje bančnih kreditov, ki predstavlja tudi največji delež odobrenih sredstev Sklada v zadnjih 10 letih. To potrjuje tudi podatek za leti 2018 in 2019, ko je bilo povpraševanje MSP po tovrstni finančni ponudbi tako visoko, da so razpoložljiva sredstva pošla že v mesecu septembru. Ocenjujemo, da bi lahko poleg že odobrenih 79 mio EUR sredstev letno, dodatno odobrili še cca 40 mio EUR sredstev letno, za kar bi letno potrebovali 10 mio EUR dodatnih virov, zato Sklad in MGRT že iščeta možnosti za pridobitev dodatnih virov za okrepitev te linije.

Povpraševanje po mikrokreditnih linijah, ki so na razpolago podjetjem na ravni celotne Slovenije absolutno presega letno ponudbo sredstev. V letu 2019 je zaradi izrednega povpraševanja Sklad objavil dva razpisa, ki sta se zaradi prevelikega povpraševanja tudi predčasno zaprla. Nekoliko bolj enakomerno povpraševanje po mikrokreditih je zaznano le pri tistih linijah, ki so namenjene le določenim regijam oz. območjem.

Tudi pri posebnih spodbudah (spodbude za zagon inovativnih podjetij, zagonske spodbude za podjetja iz problemskih območij) povpraševanje običajno presega ponudbo sredstev, kar dokazuje, da so finančne spodbude Sklada potrebne za zadovoljitev potreb MSP, ki jih tržna ponudba ne pokrije. Nekoliko manjše povpraševanje je bilo zaznano pri posebnih spodbudah za razvoj lesarstva na področju polproizvodov, vendar se je razpis v letu 2019 približal potrebam podjetij, zato predvidevamo, da bo povpraševanje tudi po tovrstni spodbudi v prihodnje višje.

25


26


3. STRATEŠKA IN OPERATIVNA RAVEN SKLADA V

LETU 2020

27


28


3.1. Strateška raven Sklada

Strateška vloga Sklada

VizijaSklada

PoslanstvoSklada Strateški cilji Sklada

Sklad je nacionalni javni finančni sklad za podporo MSP-jev, start-upov in scale-upov

Sklad želi ostati prepoznaven in ugleden nacionalni javni finančni sklad za podporo MSP-jev, start-upov in scale-upov

1. Zagotavljanje finančnih in vsebinskih spodbud za spodbujanje razvoja MSP-jev, start-upov in scale-upov zaradi različnih vrzeli, ki jo jih deležna podjetja na trgih

1. Zagotoviti ustrezne javne, EKP in druge vire za oblikovanje letne ponudbe finančnih spodbud v višini 140,00 mio EUR

2. Zagotoviti ustrezne EKP vire v skupni višini 10,47 mio EUR za oblikovanje letne ponudbe vsebinskih spodbud v višini 10,47 mio EUR

3. Zagotoviti multiplikacijo uporabljenih javnih / EKP / drugih virov v kombinaciji z bančnimi in ostalimi privatnimi viri v povprečnem razmerju 1 : 3 na investicijo podjetja

4. Prispevati k makroekonomskim učinkom – ustvariti vsaj 2 nova delovna mesta na podprt projekt in povprečno povečati dodano vrednost na zaposlenega v povprečju za 3% na podprt projekt po treh letih po izvedeni investiciji

5. Povečati konkurenčnost podjetij v vseh sektorjih, še posebej v tehnologijah prihodnosti: obnovljivi viri energije in zelene tehnologije; IKT in digitalizacija; robotika; umetna inteligenca; nanotehnologija, fotonika, napredni materiali; biotehnologija; napredne proizvodne in procesne tehnologije,…

2. Finančne in vsebinske spodbude usmerjati v zagotavljanje trajnostnega razvoja podjetniškega sektorja in posledično s tem prevzemanje višjih stopenj tveganj

6. Upravljanje finančnih virov na način, ki zagotavlja ugodnosti za končne prejemnike (MSP-je, start-upe in scale-upe) in ne donosa iz poslovanja

7. Upravljanje finančnih virov na način, ki zagotavlja obvladovanje prevzemanja višjih tveganj

3. Uresničevanje ciljev Evropske komisije v okviru politike razvoja

8. Pridobiti več kot 50% virov EKP in / ali drugih evropskih programov (kohezijski skladi, evropski programi za spodbujanje podjetništva,…)

9. Izvajanje vseh prioritetnih ukrepov in programov, vezanih na podporo

29


podjetništva podjetništva, ki izhajajo iz ukrepov in smernic Evropske komisije

30


3.2. Operativna raven Sklada v letu 2020

V okviru operativne ravni ima Sklad zastavljene naslednje vloge za doseganje zastavljenih ciljev:

1. VLOGA:Ponudnik garancij za bančne kredite s subvencijo obrestne mere in s tem spodbujanje posojilne aktivnosti MSP-jev, start-upov in scale-upov v Sloveniji

2. VLOGA:Ponudnik mikrokreditov za MSP, samozaposlene, start-upe in scale-upe

3. VLOGA:Sokreator start up ekosistema v Sloveniji za doseganje globalnega uspeha start-up podjetij in novoustanovljenih podjetij na problemskih območjih z zagonskimi spodbudami

4. VLOGA:So-investitor semenskega in tveganega kapitala kot lastniškega financiranja v Sloveniji v povezavi z vsebinsko podporo

5. VLOGA:Ponudnik sofinanciranja različnih poslovnih storitev preko vavčerjev, ki izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij in kvaliteto poslovanja

6. VLOGA:Sokreator podpornega okolja za podjetniški sektor v Sloveniji

7. VLOGA:Povezovalec podjetniške mreže v mednarodnem okolju

8. VLOGA:Učinkovita javna finančna institucija

31


Posamezne operativne vloge Sklada so podrobneje opredeljene v nadaljevanju tega dokumenta.

32


3.2.1. Prva operativna vloga Sklada: Ponudnik garancij za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Garancijska linija predstavlja najpomembnejšo finančno linijo Sklada, ki predstavlja povprečno več kot 80% vseh odobrenih sredstev letno. Pomembnost garancijskih linij Sklada je prepoznana tudi na mednarodni ravni, kjer je Sklad je tudi aktivni član organizacije AECM (European Association of Guarantee Institutions – Evropska zveza garancijskih institucij), v katerega je vključenih 49 članic iz 29 evropskih držav. Članice so imele konec leta 2018 v portfelju 130 mrd EUR garancij za 3,1 mio MSP. Poleg tega je Sklad v letu 2018 podpisal tudi pristopno izjavo k združenju GINGI (Global Network of Guarantee Institution), ki združuje garancijske institucije celega sveta.

Sklad sodeluje z vsemi slovenskimi poslovnimi bankami kot ponudnik garancij za bančne kredite MSP-jem. Bančni krediti so lahko namenjeni za večje investicijske projekte ali za financiranje obratnih sredstev. Garancije MSP-jem omogočajo hitrejše, lažje in cenejše pridobivanje bančnih kreditov (nižje obrestne mere, nižje zahteve po zavarovanju, daljša ročnost posojila itd.).

Od leta 2016 Sklad v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom uspešno koristi program COSME (Program za konkurenčnost podjetij), preko katerega je že v letu 2018 povečal pogodbeno kvoto portfelja izdanih garancij iz 180 mio EUR na 310 mio EUR, prav tako pa so v teku pogajanja za ponovno povečanje portfelja za izdane garancije za leti 2020 in 2021 v skupni višini 460 mio EUR. Sodelovanje z EIF-om se sicer nadaljuje od leta 2006, ko je Sklad pridobil prve pogarancije v okviru programa MAP oz. od leta 2009, ko je pridobil pogarancije v okviru programa CIP.

Načrtovane finančne spodbude Sklada v letu 2020 v okviru prve operativne vloge

Načrtovane finančne spodbude Sklada v letu 202021

Oz.

produkta

Produkt Sklada

Odobrena


mio EUR22

Načrtovana višina

razpisanih sredstev

v mio EUR23


Načrtovana višina



Načrtovana višina



P1

Garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere

79,2026 79,20 430 79,20 430 79,20 430

21 Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih virov iz lastnih virov Sklada, virov proračuna RS, virov Sklada skladov ali drugih virov in glede na povpraševanje na trgu.22 Pri javnih razpisih, ki so v času priprave tega dokumenta še v teku, je podana ocena realizacije do konca leta 2019.23 Načrtovana višina razpisanih sredstev vključuje javne razpise, ki bodo na novo objavljeni v letu 2020.24 Načrtovana višina ponujenih sredstev vključuje sredstva, ki bodo na razpolago MSP v okviru dvo ali večletnih javnih razpisov (javni razpisi objavljeni v letu 2019 in so že v osnovi namenjeni dvo ali večletni podpori) in javnih razpisov objavljenih v letu 2020. 25 Načrtovana višina odobrenih sredstev zajema predvideno realizacijo v določenem letu in je lahko nižja / višja od razpisanih sredstev zaradi dvo ali več letnih razpisov.26 Zaradi velikega povpraševanja MSP po tem produktu, so sredstva v letu 2019 pošla že v mesecu septembru, zato Sklad skupaj z MGRT išče dodatne vire za izvajanje te linije, da bi zadovoljili povpraševanje MSP. Ocenjujemo, da bi lahko z 10 mio EUR dodatnih virov odobrili še dodatnih 40 mio EUR sredstev.

33


Operativna vloga Sklada

Operativna vizija

SkladaOperativno poslanstvo

Sklada Operativni cilji Sklada

Ponudnik garancij za bančne kredite s subvencijo obrestne mere in s tem spodbujanje posojilne aktivnosti MSP-jev, start-upov in scale-upov

Ostati vodilni ponudnik garancij s subvencijo obrestne mere in s tem spodbujati posojilno aktivnosti MSP-jev, start-upov in scale-upov

1. Zapolnjevanje vrzeli na bančnem trgu pri pridobivanju bančnih kreditov za MSP-je, start-upe in scale-upe, z zniževanjem tveganj in zniževanjem stroškov financiranja

1. Zagotoviti 20,16 mio EUR virov EKP (ponovna uporaba sredstev v upravljanju) za zagotovitev 79,20 mio EUR garancij za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere

2. Zagotoviti multiplikacijo uporabljenih virov v kombinaciji z bančnimi in privatnimi viri v razmerju 1 : 7 na investicijo podjetja

3. Zagotoviti ugodne finančne spodbude v obliki garancij za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere do maksimalne višine 1,25 mio EUR za izvedbo investicijskih vlaganj podjetij

4. Prispevati k makroekonomskim učinkom – ustvariti povprečno 2 nova delovna mesta na podprt projekt, ter povprečno povečati dodano vrednost na zaposlenega za 3% na podprt projekt po 3 letih po izvedeni investiciji

5. Povečati konkurenčnost podjetij v klasičnih sektorjih: predelovalna dejavnost, trgovina, gostinstvo, promet, strokovne dejavnosti, gradbeništvo,…

2. Garancije za zavarovanje bančnih kreditov usmerjati v tiste projekte, ki prispevajo k trajnostnem razvoju podjetniškega sektorja in na ta način prevzemati višje stopnje tveganj in dosegati delitev tveganj med vključenimi institucijami

6. Upravljanje finančnih virov na način, ki zagotavlja ugodnosti za končne prejemnike (MSP-je, start-upe in scale-upe), predvsem na način zniževanja stroškov financiranja in znižanih zahtev po dodatnem zavarovanju bančnih kreditov

7. Upravljanje finančnih virov na način delitve tveganj med institucijami in obvladovanja prevzetih tveganj

3. Uresničevanje ciljev Evropske komisije v okviru politike razvoja podjetništva na področju garancijskih shem

8. Uporabiti 100% virov EKP (ponovna uporaba sredstev) in koristiti evropske programe, namenjene spodbujanju podjetništva (program COSME – Program za konkurenčnost podjetij)

V okviru te vloge bodo podjetjem na razpolago:1. Garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere2. Garancije v sodelovanju s Skladom skladov (potencialno)

34


35


3.2.1.1. Garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere

Izhodišča:

Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja 201827, se osredotoča na mala in srednja podjetja, ki težje kot velika dostopajo do zunanjih finančnih virov. Raziskava, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu podjetij, je med drugim pokazala, da se stanje na področju financiranja še naprej izboljšuje, vendar manj kot v letu 2017. Dostopnost do financiranja je bila eden najmanj pomembnih dejavnikov omejitve poslovanja. V 2018 so se mala in srednja podjetja večinoma financirala z bančnimi posojili in lizingom (39 %), zadržanimi dobički ali s prodajo sredstev (33 %) ter prekoračitvijo na tekočem računu, kreditno linijo ali z negativnim stanjem na kreditnih karticah (25 %). Mala in srednja podjetja za 2019 ocenjujejo, da se stanje na področju dostopnosti do virov financiranja ne bo bistveno spremenilo.

Akcijski načrt »European SME-Action Programme«28 kot priporočilo poudarja okrepitev garancijskih institucij pri lažjem dostopu MSP do finančnih sredstev. Ker se je izkazalo, da lahko omenjene institucije pomagajo odpraviti nepopolnosti na finančnih trgih, je treba okrepiti le te, pa tudi nacionalne promocijske ustanove, ki se osredotočajo na financiranje MSP (zagotavljanje garancij ali neposrednih posojil).

Tudi Evropsko združenje garancijskih institucij (v nadaljevanju AECM) za leto 2018 poroča o povečanju izdaje novih garancij29. AECM šteje 49 članic, ki prihajajo iz 29 evropskih držav. Po zadnjih podatkih je bil v letu 2018 skupen znesek aktivnih garancij 130,5 mlrd EUR, od tega 27,8 mlrd EUR novo odobrenih jamstev.

AECM je v letu 2016 v sodelovanju z znano svetovalno družbo KPMG izdelalo študijo na temo učinkov The importance of Financial Intermediaries in SME financing and assessment of different economic effects especially of EU Financial Instruments in light of Direct Guarantees vs. Counter-guarantee contracts” v kateri so bile jasno izpostavljene prednosti garancijskih institucij za MSP-je:o zmanjševanje informacijske asimetrije med strankami,o omejitev mehanizmov za »negativno selekcijo» (za visoko tvegane

posojilojemalce) in »moralni hazard« (za obstoječe posojilojemalce), s čimer je na voljo več posojil in z boljšimi pogoji,

o ponudba širšega nabora produktov za ustrezno podporo MSP-jem, tudi svetovalnih storitev,

o financiranje podjetij, ki so bolj osredotočena na inovativnosti in rast,o večje znižanje obrestnih mer,o nadaljevanje aktivnosti garancijskih institucij tudi v času krize,o zapolnitev finančne vrzeli.

Pomembnost garancijskih shem je bila potrjena v zadnji skupni študiji Evropska Komisije (EK) in Evropskega Investicijskega Sklada (EIF) iz leta 2015 z naslovom »The Economic Impact of EU Guarantees on Credit to SMEs - Evidence from CESEE

27 Vir: RAZISKAVA O DOSTOPNOSTI FINANČNIH VIROV ZA PODJETJA 2018, dostopno na: https://www.bsi.si/publikacije/rezultati-anket/raziskava-o-dostopnosti-financnih-virov-za-podjetja 28 Vir: European SME-Action Programme http://www.eurocommerce.eu/media/143276/European%20SME-Action%20Programme.pdf

36

http://www.eurocommerce.eu/media/143276/European%20SME-Action%20Programme.pdf



Countries«30. Instituciji sta izvedli oceno ekonomskega učinka EU garancij v okviru programa MAP31 na posojila MSP-jem (osredotočili so se na države Srednje, Vzhodne in Jugo-vzhodne Evrope - CESEE) in prišli do naslednjih zaključkov:o garancije imajo pozitiven učinek na zaposlenost podprtih podjetij, saj se je le ta

povečala za 17,3% v prvih 5 letih po odobritvi posojila z garancijo,o letni promet podprtih podjetij se je v okviru petih let po odobritvi povečal za

19,6%.zaključki študije kažejo, da so garancije uspešen instrument za podprta podjetja iz držav Srednje, Vzhodne in Jugo-Vzhodne Evrope (CESEE), ki zagotavlja zelo pomembne pozitivne učinke za podprta podjetja. Z razdelitvijo vzorca po državah, letu podpisa, velikosti, starosti, so avtorji ugotovili, da so največ pridobila prav mikro podjetja in mladi MSP-ji, predvsem na področju ekonomskih učinkov.

Poročilo EIF »European Small Business Finance Outlook32« navaja, da se je svetovna gospodarska rast v drugi polovici leta 2018 in v začetku leta 2019 znatno zmanjšala in so napovedi rasti za leto 2019 padle iz 3,7 % na 3,3 %. Tudi EU se sooča z novimi gospodarskimi izzivi, ki temeljijo na zunanjih dejavnikih, kot so trajajoči trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, ki negativno vpliva na zunanje povpraševanje po EU. Na področju dostopnosti MSP do finančnih virov, še vedno obstaja vrzel v financiranju, prav tako še vedno vsak četrti MSP poroča o težavah pri dostopu do financ. To kaže na znatne strukturne pomanjkljivosti na kreditnem trgu, kar preprečuje zadovoljevanje potreb po finančnih zahtevah MSP. Drugo področje so naložbe tveganega kapitala (VC), ki so pomembne za financiranje mladih inovativnih podjetij z visokim potencialom rasti in so se povečale za 13 % na 8,2 milijarde EUR. Tretje področje so kreditne garancije, ki ostajajo najbolj razširjen instrument, ki se uporablja v državah EU in poskuša olajšati dostop MSP do financiranja. V letu 2018 članice AECM v povprečju poročajo o rasti novo izdanih garancij pa je bila posebej močna v Grčiji, Luksemburgu in Bosni in Hercegovini. Najbolj pa se je število novih garancij zmanjšalo v Turčiji, na Irskem in v Sloveniji. Četrto področje je mikrofinanciranje, ki ga koristijo predvsem mikro podjetja in socialna podjetja, ki so pomemben dejavnik pri zaposlovanju in družbeni vrednosti, zlasti v državah z visoko brezposelnostjo. Na tem področju še vedno obstaja vrzel med mikro podjetji, ki se soočajo s problemom pridobivanja finančnih sredstev. Mikro podjetja v manjši meri uporabljajo bančna posojila, saj obstaja strah pred zavrnitvijo, nezadostnim zavarovanjem, visokimi obrestnimi merami in pretirano birokracijo. Taka podjetja nato pogosto zaprosijo za mikro kredit finančne institucije (kot je Sklad), ki praviloma zaračunavajo nižje obrestne mere in so glede zavarovanj manj zahtevne za uporabnika. Mikro kreditiranje je pomembno tako za obstoječa mikro podjetja, kot tudi za nova podjetja, s katerimi se ljudje želijo izogniti revščini in brezposelnosti, ter tako prispevati k ustvarjanju delovnih mest. Novi podjetniki tako potrebujejo tudi nefinančno podporo, kot je pridobivanje potrebnih veščin o podjetništvu, kar se v posameznih državah izvaja preko mentorskih programov.

29 Vir: https://aecm.eu/wp-content/uploads/2019/07/AECM-Annual-Report-2018.pdf 30 Vir: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/dp002_en_2.pdf 31 Vir: Večletni Program za podjetja in podjetništvo za obdobje 2001-2005 (Multiannual programme for entrepreneurship - MAP 2001-2005)32 Vir: https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2019_57

37

https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/dp002_en_2.pdf

https://aecm.eu/wp-content/uploads/2019/07/AECM-Annual-Report-2018.pdf


a) Tekoči razpis

Sklad bo v letu 2020 izvajal razpis za garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere - P1 plus 2020. Zavarovanje bančnih kreditov z garancijami Sklada omogoča podjetjem lažji ter ugodnejši najem bančnih kreditov za izvedbo projektov, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšan tržni položaj, širitev dejavnosti, izvedbo tehnološko zahtevnejših projektov in izboljšanje financiranja obratnih sredstev. Ugodna finančna sredstva omogočajo hitrejšo rast podjetja, ustvarjajo višjo dodano vrednost na zaposlenega, ohranjajo obstoječa delovna mesta in oblikujejo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ter hkrati zagotavljajo uspešen prenos razvojnih idej v tržno usmerjene podjeme.

Sklad za posamezno obdobje za izvajanje razpisov sklene pogodbo o medsebojnem sodelovanju z večino slovenskih bank, s katero se določijo tudi najustreznejši pogoji kreditiranja za podjetja (obrestna mera, doba kreditiranja, moratorij, itd.).

OSNOVNE INFORMACIJE O RAZPISU

Naziv produkta

GARANCIJE SKLADA ZA ZAVAROVANJE BANČNIH KREDITOV S SUBVENCIJO OBRESTNE MERE – P1 plus 2020

Shema državnih pomoči

Priglašena shema de minimis pomoči pri Ministrstvu za finance, Sektor za državne pomoči

Kratek opis produkta

Garancije Sklada za zavarovanje bančnih kreditov so namenjene financiranju materialnih, nematerialnih investicij in obratnih sredstev mikro, malih in srednje velikih podjetij. Podjetje najame kredit v eni od sodelujočih bank, Sklad pa za bančni kredit zniža stroške kreditiranja in izda 60% ali 80% zavarovanje kredita z garancijo Sklada.

Produkt predstavlja: a) Garancija za zavarovanje bančnega kredita

Sklad izda delno zavarovanje bančnih kreditov v obliki garancije, ki jih najamejo MSP-ji pri sodelujočih bankah za investicijska vlaganja in/ali za obratna sredstva.

b) Subvencija obrestne mere Kredit, zavarovan z garancijo Sklada, je prav tako upravičen do nižje obrestne mere, ker Sklad delno subvencionira tudi obrestno mero.

Namen produkta Namen produkta je hitrejše, lažje, predvsem pa ugodnejše pridobivanje bančnih kreditov MSP-jev za izvedbo tehnološko zahtevnejših projektov, ter tudi tehnološko manj zahtevnejših projektov, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšan tržni položaj ter širitev dejavnosti in izboljšanje financiranja obratnih sredstev.

Produkt je namenjen podjetjem: ki postopoma rastejo,

38


načrtujejo investicije, ki zagotavljajo rast podjetja, povečujejo dodano vrednost na zaposlenega, ohranjajo in/ali ustvarjajo nova delovna mesta, nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje kredita.

Cilji razpisa: Zagotavljanje ugodnih finančnih virov za MSP Krepitev ključnih konkurenčnih sposobnosti podjetij z ugodnimi

finančnimi sredstvi za realizacijo projektov, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšan tržni položaj ter širitev dejavnosti in izboljšanje financiranja obratnih sredstev

Spodbujanje zasebnih vlaganj

Skupina upravičencev

Mikro, mala in srednje velika podjetja skladno z definicijo opredeljeno v ZPOP-1B (Uradni list RS. Št. 82/2013).

Za opredelitev MSP se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 z dne 17.6.2014.

Na razpis se lahko prijavijo MSP, ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirane kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge in zavodi.

Dodatni pogoji: skupina upravičencev je lahko opredeljena še z dodatnimi pogoji, ki bodo definirani v javnem razpisu

Upravičeni stroški

stroški materialnih investicij, stroški nematerialnih investicij, stroški financiranja obratnih sredstev, stroški, skladni z opredelitvijo v posameznih garancijskih shemah.

Med upravičene stroške ne spada nakup cestno prevoznih sredstev.

Osnovni pogoji za zaprositev državne pomoči

podjetje mora imeti zaprto finančno konstrukcijo in zagotovljeno likvidnost za dobo trajanja kredita,

podjetje mora izboljšati opremljenost in delovne pogoje poslovanja z vidika zagotavljanja prihodka in dobička podjetja ali dodane vrednosti na zaposlenega.

Osnovni kreditni in garancijski pogoji:

garancije se odobravajo preko sheme de minimis, garancije se odobravajo preko javnega razpisa v skladu s

podpisanimi pogodbami ministrstev in ostalih institucij, ki zagotavljajo finančna sredstva ter ostalih uredb veljavnih za pomoč po pravilu de minimis.

Ostali kreditni in garancijski pogoji bodo določeni v besedilu javnega razpisa. Merila s točkovnikom so natančno določena v internih aktih Sklada in so obvezen del razpisne dokumentacije.

OPOMBA: Možnost popravkov v končnem besedilu javnega razpisa zaradi dodatnih usklajevanj s partnerskimi in kontrolnimi institucijami

39


Podroben pregled razpisa in finančnih virov za Garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere – P1 plus 2020

SKUPNA RAZPISANA SREDSTVA V LETU 2020: 79,20 mio EURV primeru dodatne zagotovitve dodatnih virov sredstev s strani resornega ministrstva v predvideni višini 10 mio EUR, se bo višina razpisanih sredstev povečala za cca 40 mio EUR.

*Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih sredstev iz lastnih virov Sklada, iz proračuna RS ali drugih virov ter glede na povpraševanje na trgu.**Dinamika izplačil iz proračuna RS bo določena v pogodbi med Skladom in sofinancerji (MGRT,…) prav tako se lahko spremenijo proračunske postavke glede na prerazporeditve v proračunu RS.*** Skladno s podpisanimi Sporazumi se lahko sredstva za izvajanje instrumentov finančnega inženiringa preko programa PIFI zagotavljajo tudi s prenosom sproščenih sredstev iz že oblikovanih garancijskih skladov Sklada.**** Sklad je na EIF naslovil vlogo za podaljšanje in povečanje pogodbenega portfelja v okviru programa COSME, ki sodelujočim institucijam omogočajo pozavarovanje izdanih garancij končnim upravičencem. V kolikor bo Sklad uspešen se bodo viri za kritje neto potencialne izgube delno krili tudi s pogarancijami EIFa.

40


b) Zaključevanje razpisov iz preteklih let – Garancije Sklada za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere

Sklad v praksi zaključi objavljene javne razpise za tekoče leto (sprejem, obdelava in ocenjevanje prejetih vlog), vendar pa to še ne pomeni dokončne zaključitve spremljajočih aktivnosti in finančnih posledic.

Objavljeni razpisi iz preteklih let, ki imajo finančne posledice tudi v letu 2020: Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere 2009 (P1A, P1B in P1C 2009), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere 2010 (P1 in P1B 2010), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere 2011 (P1 in P1B 2011), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere 2011 (P1 2012), Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte (P1 TIP 2011), Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte (P1 TIP 2012), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (P1 2013), Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte (P1 TIP 2013), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (P1 2014), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (P1B 2014), Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte (P1 TIP 2014), Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte (P1B TIP 2014), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (P1 2015), Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte (P1 TIP 2015), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (P1 plus 2016), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (P1 plus 2017), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (P1 plus 2018), Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (P1 plus 2019).

Tabela: Pregled izplačil po preteklih razpisih v letu 2020

Zap. št. Produkt Sklada

Viri sredstev Ocena izplačanih zneskov v EUR v

2020

1

Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (razpis P1A 2009)

Prihodki Sklada za subvencijo obrestne mere 60

Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (razpisi P1B in P1C 2009, P1 2010, P1B 2010 in delno P1 2011)

Pogodba št. SPS-09-6927,6965,9453,9454-MH PP 606410 290.000

2 Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere (razpisi P1 2011 delno, P1B 2011, P1 2012, P1 2013, P1 2014, P1B 2014, P1 2015, P1 plus 2016, P1 plus 2018, P1 plus 2019, P1plus 2020)

Program PIFI

Pogodba št. SPS-2009-9453/9454-AMN33

5.000.000

33 Sklad je sredstva za izvajanje produkta Garancije Sklada s subvencijo obrestne mere v okviru programa PIFI že prejel, tako da

41


Zap. št. Produkt Sklada

Viri sredstev Ocena izplačanih zneskov v EUR v

2020

Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte (razpisi P1 TIP 2011, P1 TIP 2012, P1 TIP 2013, P1 TIP 2014, P1B TIP 2014, P1 TIP 2015 in P1 plus 2017)

Program PIFI Pogodba št. 3211-10-00046934 2.500.000

SKUPAJ 7.790.060

izplačila po pogodbi št. SPS-2009-9453/9454-AMN ne bremenijo proračuna RS.34 Sklad je sredstva za izvajanje produkta Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte v okviru programa PIFI že prejel, tako da izplačila po pogodbi št. 3211-10-000469 ne bremenijo proračuna RS.

42


3.2.1.2. Garancije v sodelovanju s Skladom skladov

V primeru nadgradnje vzpostavljenega sodelovanja Sklada s Skladom skladov, katerega upravljalec je SID banka na področju izvajanja garancijskih shem, bo medsebojni sporazum med Skladom in SID banko potrdila Vlada RS, kar bo Skladu omogočalo takojšen pričetek izvajanja omenjenega finančnega instrumenta.

43


3.2.2. Druga operativna vloga Sklada: Ponudnik mikrokreditov za MSP-je, samozaposlene, start-upe in scale-upe

Mikroposojila predstavljajo mikrokrediti (do zneska 25.000 EUR) prilagojeni potrebam MSP-jev, samozaposlenim, start-upom in scale-upom, ki se soočajo s težavami pri dostopu do klasičnih bančnih storitev na trgu.

Trg mikrokreditov je mlad, zelo raznolik in hitro rastoč tržni segment v Sloveniji. Na tem področju igra Sklad pomembno vlogo kot mikro-kreditna institucija, katere namen je povečevanje kapacitet v obliki mikrokreditov. V okviru mikrokreditne linije sledi Sklad predvsem ključnim ciljem Evropske unije – podjetništvo, rast in ustvarjanje delovnih mest, poleg tega pa s pridobljenim certifikatom Evropske komisije sledi tudi globalnim standardom za klavzule, ki jih morajo implementirati ponudniki mikrokreditov za skladnost z Evropskim Kodeksom pravilnega ravnanja za ponudnike mikrokreditov (Kodeks).

Pri izvajanju kreditnih shem Sklad sodeluje z EIF-om preko programa EaSI (Program za zaposlovanje in inovacije), kar mu zagotavlja dodatno garancijo za izdane mikrokredite posameznim mikro podjetjem. V letu 2019 je v okviru omenjenega programa podpisal že drugo pogodbo za zavarovanje portfelja izdanih mikrokreditov mikro podjetjem v višini 40 mio EUR za obdobje 2019 – 2024.

Načrtovane finančne spodbude Sklada v letu 2020 v okviru druge operativne vloge


Oz. produkta

Produkt Sklada

Odobrena


mio EUR36

Načrtovana višina

razpisanih sredstev

v mio EUR37


Načrtovana višina



Načrtovana višina



P7R

P7

Mikrokrediti za problemska območja

5,0040 4,5441 182 4,5442 182 2,50 100

Mikrokrediti za mikro in mala podjetja

29,98 10,00 400 10,00 400 10,00 400

35 Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih virov iz lastnih virov Sklada, virov proračuna RS, virov Sklada skladov ali drugih virov in glede na povpraševanje na trgu.36 Pri javnih razpisih, ki so v času priprave tega dokumenta še v teku, je podana ocena realizacije do konca leta 2019.37 Načrtovana višina razpisanih sredstev vključuje javne razpise, ki bodo na novo objavljeni v letu 2020.38 Načrtovana višina ponujenih sredstev vključuje sredstva, ki bodo na razpolago MSP v okviru dvo ali večletnih javnih razpisov (javni razpisi objavljeni v letu 2019 in so že v osnovi namenjeni dvo ali večletni podpori) in javnih razpisov objavljenih v letu 2020. 39 Načrtovana višina odobrenih sredstev zajema predvideno realizacijo v določenem letu in je lahko nižja / višja od razpisanih sredstev zaradi dvo ali več letnih razpisov.40 Sklad je s preostankom sredstev iz preteklih razpisov mikrokreditne linije za problemska območja, omogočil dostop do mikrokreditov tudi podjetjem na obmejnih problemskih območjih.41 Razpis za mikrokredite za problemska območja P7R 2020 v višini 4,54 mio EUR bo objavljen predvidoma v mesecu decembru 2020, ocenjevanje vlog in izplačila sredstev so predvidena v letu 2021.42 Sklad bo razpis za mikrokredite za problemska območja P7R 2019 v višini 4,54 mio EUR objavil predvidoma v decembru 2019, ocenjevanje vlog in izplačila sredstev so predvidena v letu 2020. Višina sredstev se lahko spremeni, v kolikor bo Sklad skladno z navodili MGRT omogočil tudi podjetjem iz obmejnih problemskih območij dostop do sredstev, ki niso bila porabljena v preteklih razpisih.

44


45


Operativna vloga

Sklada

Operativna vizija

Sklada

Operativno poslanstvoSklada Operativni cilji Sklada

Ponudnik mikrokreditov za MSP-je, samozaposlene, start-upe in scale-upe

Ostati vodilni ponudnik mikrokreditov za MSP-je, samozaposlene, start-upe in scale-upe

1. Zapolnjevanje vrzeli za MSP-je, start-upe in scale-upe pri pridobivanju mikrokreditov

1. Zagotoviti 14,54 mio EUR virov EKP (viri Sklada skladov), lastnih virov (viri namenskega premoženja) in virov nacionalnega proračuna za zagotovitev 14,54 mio EUR mikrokreditov preko različnih javnih razpisov

2. Zagotoviti multiplikacijo uporabljenih virov v kombinaciji s privatnimi viri

3. Zagotoviti hitre in ugodne mikrokredite do maksimalne višine 25.000 EUR za tekoče poslovanje in manjša investicijska vlaganja

4. Prispevati k makroekonomskim učinkom – ohranjevanje obstoječih delovnih mest, ter povprečno povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega

5. Povečati konkurenčnost podjetij v klasičnih sektorjih: predelovalna dejavnost, gradbeništvo, trgovina, promet in skladiščenje, strokovne dejavnosti, gostinstvo,…

2. Mikrokredite usmerjati v tiste projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju podjetniškega sektorja in na ta način prevzemati višje stopnje tveganj in dosegati delitev tveganj med vključenimi institucijami

6. Upravljanje finančnih virov na način, ki zagotavlja ugodnosti za končne prejemnike (MSP-je, start-upe in scale-upe), predvsem na način zniževanja stroškov financiranja in znižanih zahtev po dodatnem zavarovanju mikrokreditov

7. Upravljanje finančnih virov na način delitve tveganj med institucijami in obvladovanja prevzetih tveganj

3. Uresničevanje ciljev Evropske komisije v okviru politike razvoja podjetništva na področju garancijskih

8. Pridobiti tudi vire EKP (viri Sklada skladov) pri izvajanju mikrokreditne linije

9. Sodelovanje v programih Evropskega investicijskega sklada vezanih na razvoj podjetništva na področju mikrokreditnih shem – EASI (Program EU za zaposlovanje in inovacije)

46


shemV okviru te vloge bodo podjetjem na razpolago:1. Mikrokrediti za mikro in mala podjetja2. Mikrokrediti za podjetja na problemskih območjih

47


3.2.2.1. Mikrokrediti za mikro in mala podjetja

IZHODIŠČA:



Poročilo EIF »European Small Business Finance Outlook45« navaja, da se je svetovna gospodarska rast v drugi polovici leta 2018 in v začetku leta 2019 znatno zmanjšala in so napovedi rasti za leto 2019 padle iz 3,7 % na 3,3 %. Tudi EU se sooča z novimi gospodarskimi izzivi, ki temeljijo na zunanjih dejavnikih, kot so trajajoči trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, ki negativno vpliva na zunanje povpraševanje po EU. Na področju dostopnosti MSP do finančnih virov, še vedno obstaja vrzel v financiranju, prav tako še vedno vsak četrti MSP poroča o težavah pri dostopu do financ. To kaže na znatne strukturne pomanjkljivosti na kreditnem trgu, kar preprečuje zadovoljevanje potreb po finančnih zahtevah MSP. Drugo področje so naložbe tveganega kapitala (VC), ki so pomembne za financiranje mladih inovativnih podjetij z visokim potencialom rasti in so se povečale za 13 % na 8,2 milijarde EUR. Tretje področje so kreditne garancije, ki ostajajo najbolj razširjen instrument, ki se uporablja v državah EU in poskuša olajšati dostop MSP do financiranja. V letu 2018 članice AECM v povprečju poročajo o rasti novo izdanih garancij pa je bila posebej močna v Grčiji, Luksemburgu in Bosni in Hercegovini. Najbolj pa se je število novih garancij zmanjšalo v Turčiji, na Irskem in v Sloveniji. Četrto področje je mikrofinanciranje, ki ga koristijo predvsem mikro podjetja in socialna podjetja, ki so pomemben dejavnik pri zaposlovanju in družbeni vrednosti, zlasti v državah z visoko brezposelnostjo. Na tem področju še vedno obstaja vrzel med mikro podjetji, ki se soočajo s problemom pridobivanja finančnih sredstev. Mikro podjetja v manjši meri uporabljajo bančna posojila, saj obstaja strah pred zavrnitvijo, nezadostnim zavarovanjem, visokimi obrestnimi merami in pretirano birokracijo. Taka podjetja nato pogosto zaprosijo za mikro kredit finančne institucije (kot je Sklad), ki praviloma zaračunavajo nižje obrestne mere in so glede zavarovanj manj zahtevne za uporabnika. Mikro kreditiranje je pomembno tako za obstoječa mikro podjetja, kot tudi za nova podjetja, s katerimi se ljudje želijo izogniti revščini in brezposelnosti, ter tako

43 Vir: RAZISKAVA O DOSTOPNOSTI FINANČNIH VIROV ZA PODJETJA 2018, dostopno na: https://www.bsi.si/publikacije/rezultati-anket/raziskava-o-dostopnosti-financnih-virov-za-podjetja 44 Vir: European SME-Action Programme http://www.eurocommerce.eu/media/143276/European%20SME-Action%20Programme.pdf 45 Vir: https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2019_57

48




prispevati k ustvarjanju delovnih mest. Novi podjetniki tako potrebujejo tudi nefinančno podporo, kot je pridobivanje potrebnih veščin o podjetništvu, kar se v posameznih državah izvaja preko mentorskih programov.

Z izvajanjem mikrokreditov, v sodelovanju s SID banko d.d. kot upravljavko Sklada skladov, bo mikro in malim podjetjem omogočen dostop do potrebnih finančnih sredstev za financiranje rasti in razvoja podjetij, investicij in tekočega poslovanja. V okviru sodelovanja Sklada s Skladom skladov bo v obdobju 2018 – 2023 predvidoma na razpolago cca 60,00 mio EUR sredstev za podporo podjetjem v obliki mikrokreditov, od tega bo Sklad v letu 2020 razpisal predvidoma 10,00 mio EUR. Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na zagotovitev dodatnih virov sredstev oz. spremembe dinamike pogodbenih tranš in glede na povpraševanje na trgu.

V okviru enega ali več razpisov se bodo zagotavljali mikrokrediti po ugodnih pogojih financiranja ter z omejitvijo izvajanja prekomernih postopkov odobritve mikrokredita (enostavnejši in hitrejši postopek odobritve kredita).


Naziv produkta

MIKROKREDITI ZA MIKRO IN MALA PODJETJA


Priglašena shema de minimis pomoči pri Ministrstvu za finance, Sektor za državne pomoči ali druga ustrezno priglašena shema državnih pomoči


Produkt predstavlja:Neposredni mikrokredit po ugodni pogodbeni obrestni meri

Namen produkta

Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro in malim podjetjem (vključno s start-up podjetji) z namenom kritja stroškov poslovnih procesov in/ali projekta

Cilji razpisa Ohranitev delovnih mestSpodbujanje nastanka novih delovnih mestFinanciranje projektov in poslovnih procesov gospodarstva


Mikro in mala podjetja (vključno s start-up podjetji) ter samostojni podjetniki

Za opredelitev MSP se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 z dne 17.6.2014

Dodatni pogoji: skupina upravičencev je lahko opredeljena še z dodatnimi pogoji, ki bodo definirani v javnem razpisu


Stroški poslovanja podjetja, ki se natančneje definirajo v besedilu javnega razpisa


Skladno s pravili državnih pomoči in določili pogodbe med Skladom in Skladom skladov

49


Ostali kreditni pogoji bodo določeni v besedilu javnega razpisa. Merila s točkovnikom so natančno določena v internih aktih Sklada in so obvezni del razpisne dokumentacije.


Podroben pregled razpisa in finančnih virov za Mikrokredite za mikro in mala podjetja

SKUPNA RAZPISANA SREDSTVA V LETU 2020: 10,00 mio EURVišina razpisanih sredstev se lahko spremeni, glede na zagotovitev dodatnih virov sredstev oz. spremembe dinamike pogodbenih tranš in glede na povpraševanje na trgu.

*Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih sredstev iz lastnih virov Sklada, virov Sklada skladov, proračuna RS ali drugih virov ter glede na povpraševanje na trgu.**Dinamika vplačanih sredstev je določena v pogodbi med Skladom in financerjem (SID banka d.d.,…).*** Sklad ima vzpostavljeno pogodbeno sodelovanje z EIF v okviru programa EaSI, ki sodelujočim institucijam omogoča pozavarovanje izdanih kreditov mikro podjetjem, zato se bodo viri za kritje neto potencialne izgube delno krili tudi z garancijami EIFa.

50


3.2.2.2. Mikrokrediti za podjetja na problemskih območjih

IZHODIŠČA:



Poročilo EIF »European Small Business Finance Outlook48« navaja, da se je svetovna gospodarska rast v drugi polovici leta 2018 in v začetku leta 2019 znatno zmanjšala in so napovedi rasti za leto 2019 padle iz 3,7 % na 3,3 %. Tudi EU se sooča z novimi gospodarskimi izzivi, ki temeljijo na zunanjih dejavnikih, kot so trajajoči trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, ki negativno vpliva na zunanje povpraševanje po EU. Na področju dostopnosti MSP do finančnih virov, še vedno obstaja vrzel v financiranju, prav tako še vedno vsak četrti MSP poroča o težavah pri dostopu do financ. To kaže na znatne strukturne pomanjkljivosti na kreditnem trgu, kar preprečuje zadovoljevanje potreb po finančnih zahtevah MSP. Drugo področje so naložbe tveganega kapitala (VC), ki so pomembne za financiranje mladih inovativnih podjetij z visokim potencialom rasti in so se povečale za 13 % na 8,2 milijarde EUR. Tretje področje so kreditne garancije, ki ostajajo najbolj razširjen instrument, ki se uporablja v državah EU in poskuša olajšati dostop MSP do financiranja. V letu 2018 članice AECM v povprečju poročajo o rasti novo izdanih garancij pa je bila posebej močna v Grčiji, Luksemburgu in Bosni in Hercegovini. Najbolj pa se je število novih garancij zmanjšalo v Turčiji, na Irskem in v Sloveniji. Četrto področje je mikrofinanciranje, ki ga koristijo predvsem mikro podjetja in socialna podjetja, ki so pomemben dejavnik pri zaposlovanju in družbeni vrednosti, zlasti v državah z visoko brezposelnostjo. Na tem področju še vedno obstaja vrzel med mikro podjetji, ki se soočajo s problemom pridobivanja finančnih sredstev. Mikro podjetja v manjši meri uporabljajo bančna posojila, saj obstaja strah pred zavrnitvijo, nezadostnim zavarovanjem, visokimi obrestnimi merami in pretirano birokracijo. Taka podjetja nato pogosto zaprosijo za mikro kredit finančne institucije (kot je Sklad), ki praviloma zaračunavajo nižje obrestne mere in so glede zavarovanj manj zahtevne za uporabnika. Mikro kreditiranje je pomembno tako za obstoječa mikro podjetja, kot tudi za nova podjetja, s katerimi se ljudje želijo izogniti revščini in brezposelnosti, ter tako

46 Vir: RAZISKAVA O DOSTOPNOSTI FINANČNIH VIROV ZA PODJETJA 2018, dostopno na: https://www.bsi.si/publikacije/rezultati-anket/raziskava-o-dostopnosti-financnih-virov-za-podjetja 47 Vir: European SME-Action Programme http://www.eurocommerce.eu/media/143276/European%20SME-Action%20Programme.pdf 48 Vir: https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2019_57

51




prispevati k ustvarjanju delovnih mest. Novi podjetniki tako potrebujejo tudi nefinančno podporo, kot je pridobivanje potrebnih veščin o podjetništvu, kar se v posameznih državah izvaja preko mentorskih programov.

52


Z izvajanjem neposrednih kreditov, bo specifičnim ciljnim skupinam podjetij iz problemskih območij (v primeru dodatnih usmeritev MGRT se lahko razširi geografska pokritost in zajame tudi podjetja na obmejnih problemskih območjih) omogočen dostop do potrebnih finančnih sredstev za financiranje rasti in razvoja podjetij, investicij in tekočega poslovanja, s ciljem ohranitve obstoječih delovnih mest, spodbujanja nastanka novih delovnih mest in posledično vplivati na konkurenčnost gospodarstva posamezne regije. V okviru enega ali več razpisov se bodo zagotavljali krediti za določene ciljne skupine po ugodnih pogojih financiranja ter z omejitvijo izvajanja prekomernih postopkov odobritve kredita (enostavnejši in hitrejši postopek pridobitev kredita).

Sklad bo v nadaljevanju predstavljen javni razpis v višini 4,54 mio EUR objavil predvidoma v mesecu decembru 2020, saj bodo tekom leta 2020 podjetjem na razpolago sredstva, ki jih bo Sklad razpisal konec leta 2019 in bodo predvidoma zadostovala do objave naslednjega razpisa. Skladno s pogodbenimi določili, bo namreč Sklad konec leta 2019 prejel 4,54 mio EUR sredstev v upravljanje s strani MGRT-DRR za izvajanje mikrokreditiranja na problemskih območjih, ki jih bodo podjetja lahko koristila do okvirno oktobra / novembra 202049.


Naziv produkta MIKROKREDITI ZA PODJETJA NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH


Priglašena shema de minimis pomoči pri Ministrstvu za finance, Sektor za državne pomoči ali druga ustrezno priglašena shema državnih pomoči


Produkt predstavlja: neposredni mikrokredit Sklada po ugodni pogodbeni obrestni

meri Namen produkta Namen produkta je omogočiti specifični ciljni skupini:

- lažji dostop do ugodnih virov financiranja,- financiranje zagona podjetij,- financiranje rasti in razvoja podjetij,- financiranje investicij in tekočega poslovanja.

Cilji razpisa: izboljšanje dostopa MSP do ugodnih virov dolžniškega financiranja, ki se kaže predvsem v:

- nižji obrestni meri,- nižjih zavarovalnih zahtevah,- ročnosti kredita,- možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kredita.

omogočiti MSP dostop do virov financiranja po ugodnih pogojih financiranja ter z omejitvijo izvajanja prekomernih postopkov odobritve kredita (enostavnejši in hitrejši postopek pridobitve kredita),

spodbujanje zasebnih vlaganj.


mikro, mala in srednje velika podjetja skladno z definicijo opredeljeno v ZPOP-1B;

49 Višina sredstev se lahko spremeni, v kolikor bo Sklad prejel dodatne usmeritve MGRT in tako preostanek sredstev iz preteklih razpisov ponudil podjetjem na obmejnih problemskih območjih.

53


za opredelitev MSP se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 z dne 17.6.2014

dodatni pogoji: skupina upravičencev je lahko opredeljena še z dodatnimi pogoji, ki bodo definirani v javnem razpisu


vsi stroški poslovanja podjetja, ki pa se natančneje definirajo v besedilu javnega razpisa


podjetje mora imeti zagotovljen trg, bonitetna ocena podjetja po bonitetnem modelu S.BON AJPES (na

podlagi zadnjih objavljenih računovodskih izkazov) mora dosegati oceno od SB1 do predvidoma SB8

Ostali kreditni pogoji bodo določeni v besedilu javnega razpisa. Merila s točkovnikom so natančno določena v internih aktih Sklada in so obvezen del razpisne dokumentacije.


Podroben pregled razpisa in finančnih virov za Mikrokredite za problemska območja – P7R 2020

SKUPNA RAZPISANA SREDSTVA V LETU 2020: 4,54 mio EURVišina razpisanih sredstev se lahko spremeni, prav tako se lahko spremeni geografska pokritost razpisa in se poleg problemskih območij sredstva namenijo tudi za obmejna problemska območja.

*Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih sredstev iz lastnih virov Sklada, iz proračuna RS ali drugih virov ter glede na povpraševanje na trgu.

**Dinamika izplačil iz proračuna RS bo določena v pogodbi med Skladom in sofinancerji (MGRT,…) prav tako se lahko spremenijo proračunske postavke glede na prerazporeditve v proračunu RS.*** Sklad ima vzpostavljeno pogodbeno sodelovanje z EIF v okviru programa EaSI, ki sodelujočim institucijam omogoča pozavarovanje izdanih kreditov mikro podjetjem, zato se bodo viri za kritje neto potencialne izgube delno krili tudi z garancijami EIFa.

54


3.2.3. Tretja operativna vloga Sklada: Sokreator start-up ekosistema v Sloveniji za doseganje globalnega uspeha start-up podjetij in novonastalih podjetij na problemskih območjih z zagonskimi spodbudami

Mladim inovativnim start-up podjetjem in novoustanovljenim podjetjem na problemskih območjih je v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo omogočen dostop do zagonskih spodbud v obliki nepovratnih sredstev.

Skupaj s poglavitnimi partnerji (inkubatorji, tehnološkimi parki, privatnimi investitorji, start up strokovnjaki iz podjetniškega sektorja itd.), je Sklad soustvaril močan in aktiven start up ekosistem, ki omogoča ne samo ugodno finančno podporo za inovativna zagonska in rastoča podjetja, temveč tudi mentoriranje, podjetniško svetovanje in druge ustrezne programe. Mentoriranja, podjetniška svetovanja in drugi programi namreč omogočajo boljše rezultate ponujenih finančnih spodbud.

Načrtovane finančne spodbude Sklada v letu 2020 v okviru tretje operativne vlogeNačrtovane finančne spodbude Sklada v letu 202050

Oz. produkta

Produkt Sklada

Odobrena


mio EUR51

Načrtovana višina

razpisanih sredstev

v mio EUR52


Načrtovana višina



Načrtovana višina



P2

P2R

Zagonske spodbude za inovativna podjetja

2,16 2,16 40 2,16 40 2,16 40

Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih55

2,90 / / / / / /

50 Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih virov iz lastnih virov Sklada, virov proračuna RS, virov Sklada skladov ali drugih virov in glede na povpraševanje na trgu.51 Pri javnih razpisih, ki so v času priprave tega dokumenta še v teku, je podana ocena realizacije do konca leta 2019.52 Načrtovana višina razpisanih sredstev vključuje javne razpise, ki bodo na novo objavljeni v letu 2020.53 Načrtovana višina ponujenih sredstev vključuje sredstva, ki bodo na razpolago MSP v okviru dvo ali večletnih javnih razpisov (javni razpisi objavljeni v letu 2019 in so že v osnovi namenjeni dvo ali večletni podpori) in javnih razpisov objavljenih v letu 2020. 54 Načrtovana višina odobrenih sredstev zajema predvideno realizacijo v določenem letu in je lahko nižja / višja od razpisanih sredstev zaradi dvo ali več letnih razpisov.55 Razpis bo objavljen predvidoma konec leta 2019. V kolikor zaradi administrativnih postopkov razpis ne bo objavljen do konca leta 2019, se bo objavil v začetku leta 2020. Izplačila sredstev končnim prejemnikov so predvidena v letu 2020 in 2021.

55


56



Operativna vizija

Sklada


Sokreator start-up ekosistema v Sloveniji za doseganje globalnega uspeha start-up podjetij in novoustanovljenih podjetij na problemskih območjih z zagonskimi spodbudami

Ohraniti vlogo osrednjega sokreatorja start-up ekosistema v Sloveniji za lažji zagon start-up podjetij in novoustanovljenih podjetij na problemskih območjih z:- ugodnimi

finančnimi spodbudami

- ugodnimi vsebinskimi spodbudami

1. Zapolnjevanje finančnih vrzeli pri zagonu start-up podjetij in novoustanovljenih podjetij na problemskih območjih

2. Zagonske spodbude usmerjati v tista start-up podjetja, ki izkazujejo potencial hitre rasti

1. Zagotoviti 2,16 mio EUR virov EKP (viri Evropskega sklada za regionalni razvoj) za zagotovitev 2,16 mio EUR zagonskih spodbud za finančno podporo start-up podjetjem

2. Zagotoviti finančne spodbude do maksimalne višine 54.000 EUR za start-up podjetja

3. Prispevati k makroekonomskim učinkom – ustvarjanje novih delovnih mest na podprt projekt in povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega

4. Povečati konkurenčnost start-up podjetij v sektorjih oz. dejavnostih prihodnosti: obnovljivi viri energije in zelene tehnologije; IKT in digitalizacija; tehnologije blokov (blockchain); robotika; umetna inteligenca; IOT (internet of things); 4D printing; povezani domovi; pametni roboti; pametna vozila; virtualna resničnost; SD printing; nanotehnologija; fotonika; napredni materiali; biotehnologija; napredne proizvodne in procesne tehnologije,…)

3. Uresničevanje ciljev Evropske komisije v okviru politike razvoja podjetništva na področju spodbujanja start-up podjetij

5. Pridobiti 100% virov EKP (viri Evropskega sklada za regionalni razvoj) pri izvajanju finančne podpore start-up podjetjem

Ohraniti vlogo ponudnika vsebinske podpore pri podprtih start-up podjetjih

4. Zapolnjevanje vsebinskih vrzeli pri zagonu start-up podjetij preko različnih programov (KorpoStart – povezovanje s korporacijami,; Next

6. Zagotoviti 1,52 mio EUR virov EKP (viri Evropskega sklada za regionalni razvoj) za zagotovitev 1,52 mio EUR vsebinske podpore za podprta mlada podjetja (prejemniki spodbud P2 in SK) – več o vsebinski podpori v poglavju 3.2.4.2. Vsebinska podpora mladim podjetjem

57


round – povezovanje z zasebnimi investitorji; pospeševalniški program P2/SK; podpora pri internacionalizaciji; vertikalni program za »hardware« podjetja; teambuildingi; in ostali…)

V okviru te vloge se bo izvajalo:- Dve obliki finančne podpore, in sicer:

o Spodbude za zagon inovativnih podjetijo Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (razpis bo objavljen predvidoma konec leta

2019 ali v začetku leta 2020)- Vsebinska podpora mladim podjetjem podprtim s semenskim kapitalom in s P2

58


3.2.3.1. Spodbude za zagon inovativnih podjetij

IZHODIŠČA Poročilo EIF »European Small Business Finance Outlook56« navaja, da se je

svetovna gospodarska rast v drugi polovici leta 2018 in v začetku leta 2019 znatno zmanjšala in so napovedi rasti za leto 2019 padle iz 3,7 % na 3,3 %. Tudi EU se sooča z novimi gospodarskimi izzivi, ki temeljijo na zunanjih dejavnikih, kot so trajajoči trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, ki negativno vpliva na zunanje povpraševanje po EU. Na področju dostopnosti MSP do finančnih virov, še vedno obstaja vrzel v financiranju, prav tako še vedno vsak četrti MSP poroča o težavah pri dostopu do financ. To kaže na znatne strukturne pomanjkljivosti na kreditnem trgu, kar preprečuje zadovoljevanje potreb po finančnih zahtevah MSP. Drugo področje so naložbe tveganega kapitala (VC), ki so pomembne za financiranje mladih inovativnih podjetij z visokim potencialom rasti in so se povečale za 13 % na 8,2 milijarde EUR. Tretje področje so kreditne garancije, ki ostajajo najbolj razširjen instrument, ki se uporablja v državah EU in poskuša olajšati dostop MSP do financiranja. V letu 2018 članice AECM v povprečju poročajo o rasti novo izdanih garancij pa je bila posebej močna v Grčiji, Luksemburgu in Bosni in Hercegovini. Najbolj pa se je število novih garancij zmanjšalo v Turčiji, na Irskem in v Sloveniji. Četrto področje je mikrofinanciranje, ki ga koristijo predvsem mikro podjetja in socialna podjetja, ki so pomemben dejavnik pri zaposlovanju in družbeni vrednosti, zlasti v državah z visoko brezposelnostjo. Na tem področju še vedno obstaja vrzel med mikro podjetji, ki se soočajo s problemom pridobivanja finančnih sredstev. Mikro podjetja v manjši meri uporabljajo bančna posojila, saj obstaja strah pred zavrnitvijo, nezadostnim zavarovanjem, visokimi obrestnimi merami in pretirano birokracijo. Taka podjetja nato pogosto zaprosijo za mikro kredit finančne institucije (kot je Sklad), ki praviloma zaračunavajo nižje obrestne mere in so glede zavarovanj manj zahtevne za uporabnika. Mikro kreditiranje je pomembno tako za obstoječa mikro podjetja, kot tudi za nova podjetja, s katerimi se ljudje želijo izogniti revščini in brezposelnosti, ter tako prispevati k ustvarjanju delovnih mest. Novi podjetniki tako potrebujejo tudi nefinančno podporo, kot je pridobivanje potrebnih veščin o podjetništvu, kar se v posameznih državah izvaja preko mentorskih programov.

Poročilo European Innovation Scoreboard 201957 navaja, da se inovacijska uspešnost EU še naprej izboljšuje. V primerjavi z letom 2018 se je izboljšanje uspešnosti inovacij v 24 državah EU izboljšalo in stopnja rasti slabše uspešnih držav v primerjavi z državami z večjimi uspehi, se je pospešila. Od leta 2011 se je povprečna učinkovitost v EU na področju inovacij povečala za 8,8 odstotnih točk. Uspešnost EU je prvič presegla ZDA in ima veliko prednost pred Brazilijo, Indijo, Rusijo in Južno Afriko. Kitajska dosega 3 kratno inovacijsko učinkovitost EU, Kanada, Avstralija in Japonska pa ohranjajo prednost pred EU. Znotraj EU se je učinkovitost inovacij od leta 2011 povečala v 25 državah. Švedska je vodilna v inovacijah leta 2019, sledijo ji Finska, Danska in Nizozemska. Litva, Grčija, Latvija, Malta, Združeno kraljestvo, Estonija in Nizozemska so najhitreje rastoči inovatorji. Uspešnost inovacijskih sistemov se meri s povprečno uspešnostjo na 27 kazalnikov Merilni okvir EIS razlikuje med štirimi glavnimi vrstami kazalnikov in desetimi

inovacijskimi dimenzijami, ki zajemajo skupno 27 različnih kazalnikov. Okvirni pogoji zajemajo glavne dejavnike inovacijskega učinka zunaj podjetja in pokrivajo tri inovacijske razsežnosti:

o Človeški viri, o Privlačni raziskovalni sistemi,

56 Vir: https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2019_57

59


o Okolju prijazna inovativnost. Naložbe zajemajo javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije ter zajemajo

dve dimenziji: o Financiranje in podporao Vlaganja podjetja.

Inovacijske dejavnosti zajemajo inovacijska prizadevanja na ravni podjetja, združene v treh inovacijskih dimenzijah:

o Inovatorji, o Povezave ino Intelektualna sredstva.

Vplivi zajemajo učinke inovacijskih dejavnosti podjetij v dveh inovacijskih dimenzijah:

o vpliv na zaposlovanje in o učinki prodaje.

Evropska Komisija58 je v svojih prizadevanjih opredelila ključne težave, s katerimi se soočijo mladi podjetniki in sicer je njihova največja težava dostop do financiranja, poleg tega pa obstajajo še mnoge zakonodajne in administrativne ovire, ki omejujejo enostavnost poslovanja. EK spodbuja, da si je treba vseeno močno prizadevati za rast in razvoj start-up podjetij, saj lahko kvalitetno poslovanje na evropskem trgu, ki šteje polovico milijarde, ključno za svetlo prihodnost Evrope. Številne inovativne ideje in močan podjetniški duh lahko prineseta nova delovna mesta, inovacije in večjo samostojnost državljanov EU, v seštevku pa večjo blaginjo.

a) Tekoči razpis

V letu 2020 bo Sklad ponovno zagotavljal finančna sredstva novoustanovljenim inovativnim podjetjem v prvi razvojni fazi.

Gre torej za zagonske spodbude novoustanovljenim inovativnim podjetjem (brez sodelovanja privatnih investitorjev), ki imajo potencial hitre rasti, so na začetku svoje poti in za širši trg razvijajo inovativne produkte, procese in storitve z visoko dodano vrednostjo. Gre za najširšo skupino novoustanovljenih inovativnih podjetij, ki imajo pozitivni gospodarski in družben pomen in na začetku svoje poti potrebujejo najugodnejša finančna sredstva.


Naziv produkta SPODBUDE ZA ZAGON INOVATIVNIH PODJETIJ


Priglašena shema de minimis pomoči pri Ministrstvu za finance, Sektor za državne pomoči


Produkt, namenjen finančnim spodbudam novoustanovljenim inovativnim podjetjem predstavlja:

nepovratna sredstva (subvencija)

Izplačila končnim upravičencem so predvidena v triletnem obdobju.57 Vir: https://ec.europa.eu/growth/industry/innovation/facts-figures/scoreboards_en58 Vir: SPOROČILO KOMISIJE: NASLEDNJI NA ČELU EVROPE: POBUDA ZA ZAGON IN RAZŠIRITEV PODJETIJ http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52016DC0733&from=EN

60

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52016DC0733&from=EN


Namen produkta Namen produkta je: finančna podpora podjetjem v prvi razvojni fazi – razvoj produkta uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin

v tržno uspešne podjeme ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom

rasti, s poudarkom na razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev.

S tem želi Sklad podpirati ciljno skupino podjetij, ki je v najbolj občutljivi razvojni fazi, njihov razvojni potencial je sicer velik, brez pravih finančnih sredstev pa je lahko hitro izgubljen. To so namreč podjetja v najzgodnejši fazi obstoja, zato še niso primerna za financiranje s privatnim kapitalom ali bančnim financiranjem.

Še posebej je razpis namenjen podjetjem za katere je značilna visoka vsebnost znanja v storitvah ali proizvodih, potencial hitre rasti, izobrazba in ekspertno znanje zaposlenih, višja dodana vrednost na zaposlenega in nastop v globalni tržni niši. Ugodna finančna sredstva omogočajo podjetjem, ki ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi hitrejši in intenzivnejši razvoj projekta in s tem izboljšanje finančnega položaja podjetij.

Cilji razpisa: spodbujanje nastajanja novih inovativnih podjetij hitrejši razvoj novih inovativnih idej, tehnoloških dosežkov,

izumov in patentov spodbujanje razvoja perspektivnih podjetij


mikro, mala in srednje velika podjetja (za opredelitev se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 z dne 17.6.2014),

podjetja, ki so se registrirala med 1.1.2019 in 15.3.202059 (upošteva se datum registracije podjetja na Sodišču oz. priglasitve pri pristojnem organu).

dodatni pogoji: skupina upravičencev je lahko opredeljena še z dodatnimi pogoji, ki bodo definirani v javnem razpisu.


vsi stroški namenjeni zagonu, razvoju in rasti podjetja v prvih mesecih obstoja podjetja

podrobneje bodo upravičeni stroški opredeljeni v javnem razpisu.


Ostali pogoji za zaprositev državne pomoči, vključno z merili ocenjevanja bodo definirani v besedilu javnega razpisa.

OPOMBA: možnost popravkov v končnem besedilu javnega razpisa zaradi dodatnih usklajevanj s partnerskimi in kontrolnimi institucijami.

59 Datum se lahko še spremeni, saj le-ta zavisi od usklajevanja s pristojnimi institucijami in datuma objave razpisa.

61


Podroben pregled razpisa in finančnih virov za Zagonske spodbude za inovativna podjetja – P2 2020

SKUPNA RAZPISANA SREDSTVA V LETU 2020: 2,16 mio EUR

*Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih sredstev iz lastnih virov Sklada, iz proračuna RS ali drugih virov ter glede na povpraševanje na trgu.

**Dinamika izplačil iz proračuna RS bo določena v pogodbi med Skladom in sofinancerji (MGRT,…) prav tako se lahko spremenijo proračunske postavke glede na prerazporeditve v proračunu RS.

*** Viri za izvajanje produkta se lahko spremenijo glede na proračunske zmožnosti za leto 2020.

Predvidena izplačila sredstev objavljenega razpisa P2 2020 upravičenim podjetjem po letih

Razpis P2 2020 – Spodbude za zagon inovativnih podjetij vključuje 3 letno financiranje upravičenim podjetjem, in sicer po naslednji dinamiki:Izplačila v letu 2020: 0,40 mio EURIzplačila v letu 2021: 0,48 mio EURIzplačila v letu 2022: 1,28 mio EUR

Kombinacija finančne in vsebinske podpore – vsebinska podpora za mlada podjetja

Zagonske spodbude za inovativna podjetja predstavljajo kombinacijo finančne in vsebinske podpore – vsebinska podpora za mlada podjetja. Več o izvajanju v poglavju 3.2.4.2. Vsebinska podpora mladim podjetjem

62


b) Zaključevanje razpisov iz preteklih let – zagonske spodbude za inovativna podjetja v letih 2018 in 2019

Sklad je v letu 2019 zaključil objavljen razpis za zagonske spodbude za inovativna podjetja, kljub temu pa to še ne pomeni dokončne zaključitve spremljajočih aktivnosti in finančnih posledic.

Objavljeni razpisi iz preteklih let, ki imajo finančne posledice tudi v letu 2020: Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2018 (P2 2018) Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2019 (P2 2019)

Tabela: Pregled izplačil po preteklih razpisih v letu 2020

Zap. št.

Produkt Sklada

Viri sredstev v mio EUR60

Ocena izplačanih zneskov v EUR v

202061

1

Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2018 (P2 2018)

PP160063 – Spodbujanje podjetništva-V-14-20-EU 480.000

PP160064 – Spodbujanje podjetništva-V-14-20-SLO 160.000

PP160065 – Spodbujanje podjetništva-Z-14-20-EU 448.000

PP160066 – Spodbujanje podjetništva-Z-14-20-SLO 192.000

2

Spodbude za zagon podjetij v letu 2019(P2 2019)

PP160063 – Spodbujanje podjetništva-V-14-20-EU 180.000

PP160064 – Spodbujanje podjetništva-V-14-20-SLO 60.000

PP160065 – Spodbujanje podjetništva-Z-14-20-EU 168.000

PP160066 – Spodbujanje podjetništva-Z-14-20-SLO 72.000

SKUPAJ 1.760.000

63


3.2.3.2. Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih 2020 - 2021

Sklad bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo v drugi polovici leta 2019 ponovno ponudil podporo z nepovratnimi sredstvi podjetjem na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo. V kolikor razpis zaradi daljših administrativnih postopkov ne bo objavljen v letu 2019, ga bo Sklad objavil v začetku leta 2020 (osnovne karakteristike razpisa so vključene v PFN 2019). S tovrstno podporo se izboljša poslovanje in realizacija razvojnih potencialov z namenom zniževanja stopnje umrljivosti v začetnem obdobju poslovanja ter izboljša konkurenčnost na domačih in tujih trgih.

a) Tekoči razpis

V letu 2020 Sklad ne bo objavil novega razpisa za spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih, temveč bo razpis in pripadajoče aktivnosti do izdaje sklepov izvedel že v letu 2019 (razen v primeru daljših administrativnih postopkov, ki lahko časovno zamaknejo objavo razpisa v leto 2020) medtem ko so izplačila sredstev predvidena v letih 2020 in 2021.

b) Nadaljevanje razpisov iz preteklih let

Sklad bo v letu 2019 objavil dvoletni razpis za Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo, kar pomeni, da je za uspešno zaključitev potrebno zagotoviti finančna sredstva in izvesti številne aktivnosti.

Objavljen razpis iz preteklih let, ki ima finančne posledice v letu 2020:- Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v

letih 2020 – 2021

Tabela: Pregled izplačil po preteklem razpisu v letu 2020Zap

. št.

Produkt Sklada Viri sredstev v mio EUR62


202063

1

Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih 2020 – 2021 (P2R)

PP190112 – Razvoj podjetij – P2R-14-20-V-EU 763.848,91

PP190115 – Razvoj podjetij – P2R-14-20-V-SLO 254.616,30

PP190020 – Razvoj podjetij – P2R-14-20-Z-EU 305.539,56

PP190021 – Razvoj podjetij – P2R-14-20-Z-SLO 130.945,53

62 Dinamika izplačil iz proračuna RS je določena v pogodbi med Skladom in sofinancerji (MGRT,…), vendar pa se lahko spremenijo proračunske postavke glede na prerazporeditev sredstev v proračunu RS, ki pa se lahko delno ali v celoti zagotovijo tudi iz drugih razpoložljivih virov.63 V primeru spremembe razpisanega zneska po objavi razpisa, ki je usklajen s pristojnimi institucijami ter resornim ministrstvom, se ta znesek lahko spremeni.

64


Zap.

št.Produkt Sklada Viri sredstev

v mio EUR


2020

SKUPAJ 1.454.950,30

Po zgoraj predstavljeni dinamiki je predvidena višina izplačil tudi v letu 2021.

3.2.4. Četrta operativna vloga Sklada: Soinvestitor semenskega in tveganega kapitala kot lastniškega financiranja v Sloveniji v povezavi z vsebinsko podporo

Od leta 2010 Sklad namenja poseben fokus podpori mladim inovativnim podjetjem z alternativnimi viri financiranja, ki so v Sloveniji šele v razvoju, tako da Sklad igra tudi pomembno vlogo pri oblikovanju in razvoju slovenskega trga semenskega in tveganega kapitala.

Preko investicij semenskega in tveganega kapitala se podpirajo mlada hitrorastoča inovativna podjetja, katerim je omogočen dostop do kapitala preko celotnega življenjskega cikla razvoja podjetja.

Z vložki v obliki semenskega in tveganega kapitala v sodelovanju s poslovnimi angeli, skladi semenskega in tveganega kapitala, se spodbujajo perspektivni MSP-ji od zgodnjih razvojnih faz, kot je razvoj in prenos intelektualne lastnine v tehnologijo, do rastočih razvojnih faz, katere spremlja predvsem hitra in globalna rast.

Poleg finančnih spodbud pa so podjetja, podprta s semenskim kapitalom in zagonskimi spodbudami za inovativna podjetja, deležna tudi vsebinsko podpore, ki se izvaja v sodelovanju z drugimi ključnimi deležniki podpornega podjetniškega ekosistema. Gre za dolgoročni projekt »Vsebinska podpora 2018 – 2023«, ki ga je Sklad pripravil v sodelovanju z MGRT.

Načrtovane finančne spodbude Sklada v okviru četrte operativne vlogeNačrtovane finančne spodbude Sklada v letu 202064

Oz.

produkta

Produkt Sklada

Odobrena sredstva v letu 2019 v mio EUR65

Načrtovana višina razpisani

h sredstev

v mio EUR66


Načrtovana višina ponujeni

h sredstev

v mio EUR67


Načrtovana višina odobreni

h sredstev

v mio EUR68


SK Semenski kapital 2,00 4,50 19 4,50 19 3,50 17

64 Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih virov iz lastnih virov Sklada, virov proračuna RS, virov Sklada skladov ali drugih virov in glede na povpraševanje na trgu.65 Pri javnih razpisih, ki so v času priprave tega dokumenta še v teku, je podana ocena realizacije do konca leta 2019.66 Načrtovana višina razpisanih sredstev vključuje javne razpise, ki bodo na novo objavljeni v letu 2020.67 Načrtovana višina ponujenih sredstev vključuje sredstva, ki bodo na razpolago MSP v okviru dvo ali večletnih javnih razpisov (javni razpisi objavljeni v letu 2019 in so že v osnovi namenjeni dvo ali večletni podpori) in javnih razpisov objavljenih v letu 2020. 68 Načrtovana višina odobrenih sredstev zajema predvideno realizacijo v določenem letu in je lahko nižja / višja od razpisanih sredstev zaradi dvo ali več letnih razpisov.

65


Načrtovana vsebinska ponudba Sklada v letu 2020 v okviru četrte operativne vlogeVsebinska podpora Sklada v letu 2020



Vsebinska ponudba mlada podjetja 1,77 mio EUR 80

66



Operativna vizija

SkladaOperativno poslanstvo

Sklada Operativni cilji Sklada

Soinvestitor semenskega in tveganega kapitala kot lastniškega financiranja v Sloveniji v povezavi z vsebinsko podporo

1. Ohraniti vlogo ključnega soinvestitorja semenskega kapitala kot lastniškega financiranja v Sloveniji v povezavi z vsebinsko podporo

1. Zapolnjevanje vrzeli na trgu semenskega kapitala

1. Zagotoviti skupno 4,5 mio EUR virov EKP (viri Sklada skladov) in virov ponovne uporabe sredstev v upravljanju za zagotovitev 4,5 mio EUR semenskega kapitala v obliki konvertibilnih posojil in v obliki so-investiranja z zasebnimi investitorji

2. Zagotoviti multiplikacijo uporabljenih virov v kombinaciji s poslovnimi angeli, skladi semenskega / tveganega kapitala in korporacijami, pod pogojem, da se zagotovi 3,75 mio EUR dodatnih privatnih virov, ki se bodo investirala v podjetja preko javno-zasebnega partnerstva (SI SK)

3. Zagotoviti finančne spodbude do maksimalne višine 600.000 EUR za mlada inovativna podjetja

4. Prispevati k makroekonomskim učinkom - ustvarjanje novih delovnih mestna ter povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega

5. Povečati konkurenčnost mladih perspektivnih hitrorastočih podjetij v sektorjih oz. dejavnostih prihodnosti: obnovljivi viri energije in zelene tehnologije; IKT in digitalizacija; tehnologije blokov (blockchain); robotika; umetna inteligenca; IOT (internet of things); 4D printing; povezani domovi; pametni roboti; pametna vozila; virtualna resničnost; SD printing; nanotehnologija; fotonika; napredni materiali; biotehnologija; napredne proizvodne in procesne tehnologije,…)

2. Semenski kapital usmerjati v tiste projekte, ki prispevajo k trajnostnem razvoju podjetniškega sektorja in na ta način prevzemati višje stopnje tveganj in delitev tveganj med vključenimi partnerji

6. Upravljanje finančnih virov na način delitve tveganj med partnerji in obvladovanja prevzetih tveganj

67


3. Uresničevanje ciljev evropske komisije v okviru politike razvoja podjetništva na področju spodbujanja mladih inovativnih podjetij

7. Pridobiti več kot 60% virov EKP (viri Sklada skladov) pri izvajanju linije semenskega kapitala

2. Ohraniti vlogo ponudnika vsebinske podpore pri projektih podprtih s semenskim kapitalom in P2

1. Zapolnjevanje vsebinskih vrzeli pri projektih podprtih s semenskim kapitalom preko različnih programov (KorpoStart – povezovanje s korporacijami,; Next round – povezovanje z zasebnimi investitorji; pospeševalniški program P2/SK; podpora pri internacionalizaciji; vertikalni program za »hardware« podjetja; teambuildingi; in drugi,…)

1. Zagotoviti 1,77 mio EUR virov EKP (viri Evropskega sklada za regionalni razvoj) za oblikovanje ponudbe vsebinskih spodbud za perspektivna hitrorastoča podjetja in inovativna start-up podjetja, podprta z zagonskimi spodbudami in semenskim kapitalom– več o vsebinski podpori v poglavju 3.2.4.2. Vsebinska podpora mladim podjetjem

3. Ohraniti vlogo ključnega soinvestitorja tveganega kapitala kot lastniškega financiranja v Sloveniji

1. Zapolnjevanje vrzeli na trgu tveganega kapitala

1. Zagotovljenih 8 mio EUR virov EKP do leta 2021 (z možnostjo dvakratnega podaljšanja za 1 leto) (ponovna uporaba sredstev v upravljanju) za izvajanje vzpostavljenega projekta CEFoF (Central Europe Fund of Funds, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad) za celotno obdobje trajanja projekta, v okviru katerega bo po oceni slovenskim MSP-jem na razpolago cca 16 mio EUR oz. cca 4 mio EUR tveganega kapitala

3. Skrbno spremljanje poslovanja sodelujočih družb tveganega kapitala s katerimi je Sklad sklenil javno-zasebno partnersko v preteklih letih, še posebej njihove aktivnosti v povezavi s prodajo kapitalskih naložb

68


5. Zagotoviti multiplikacijo pri podpori s tveganim kapitalom v razmerju 4X vloženih virov s privatnimi viri

4. Zagotoviti podporo s tveganim kapitalom v maksimalni višini 8 mio EUR v globalno usmerjena podjetja

5. Prispevati k makroekonomskim učinkom – ustvarjanje novih delovnih mest in povečati dodano vrednost na zaposlenega

6. Povečati konkurenčnost globalno usmerjenih podjetij v sektorjih oz. dejavnostih prihodnosti: obnovljivi viri energije in zelene tehnologije; IKT in digitalizacija; tehnologije blokov (blockchain); robotika; umetna inteligenca; IOT (internet of things); 4D printing; povezani domovi; pametni roboti; pametna vozila; virtualna resničnost; SD printing; nanotehnologija; fotonika; napredni materiali; biotehnologija; napredne proizvodne in procesne tehnologije,…)

2.Tvegan kapital usmerjati v tiste projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju podjetniškega sektorja in na ta način prevzemati višje stopnje tveganj in dosegati delitev tveganj med vključenimi partnerji

1. Upravljanje finančnih virov na način delitve tveganj med partnerji in obvladovanja prevzetih tveganj

3.Uresničevanje ciljev Evropske komisije v okviru politike razvoja podjetništva na področju spodbujanja globalno usmerjenih podjetij

1. Sklad je s podpisom Sporazuma o upravljanju vstopil v novo naložbeno pobudo imenovano srednjeevropski sklad skladov (CEFoF – Central Europe Fund of Funds), katerega upravlja Evropski investicijski sklad. CEFoF je bil zasnovan s strani EIF v tesnem sodelovanju z vladami in nacionalnimi agencijami Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske ter Mednarodne investicijske banke.

69


V okviru te vloge se bo izvajalo:- Semenski kapital:

o Konvertibilno posojiloo So-investiranje s poslovnimi angeli, korporacijami, skladi semenskega / tveganega kapitala

- Vsebinska podpora mladim podjetjem (prejemniki spodbud semenskega kapitala in P2)- Tvegan kapital:

o Spremljanje izvedenega razpisao Srednjeevropski sklad skladov - CEFoF

70


3.2.4.1. Semenski kapital

IZHODIŠČA:



69 Vir: https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2019_5770 Vir: SPOROČILO KOMISIJE: NASLEDNJI NA ČELU EVROPE: POBUDA ZA ZAGON IN RAZŠIRITEV PODJETIJ http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52016DC0733&from=EN

71



V letu 2020 bo Sklad mladim inovativnim hitrorastočim podjetjem omogočil dostop do finančnih spodbud v obliki semenskega kapitala (konvertibilno posojilo in/ali so-investiranje). Izvajanje tovrstne podpore se bo izvajalo v sodelovanju s Skladom skladov, ki ga upravlja SID banka, , v okviru sodelovanja pa bo podjetjem do leta 2023 na razpolago cca 13,00 mio EUR sredstev za podporo podjetjem v obliki semenskega kapitala, od tega bo Sklad v letu 2020 razpisal predvidoma 4,50 mio EUR.

a) Tekoči razpis

Razpis je namenjen financiranju 2 razvojne faze mladih inovativnih podjetij – nadaljevanje financiranja razvojnih aktivnostih pri projektih, v katerih sredstva P2 ne zadostujejo ali jih podjetja iz različnih razlogov niso koristila. Zato je podjetjem na razpolago semenski kapital v obliki konvertibilnega posojila in/ali soinvestiranja s poslovnimi angeli, korporacijami, skladi semenskega / tveganega kapitala.


Naziv produkta SEMENSKI KAPITAL


Priglašena shema pomoči pri Ministrstvu za finance


Produkt, namenjen finančnim spodbudam start up podjetij, se bo izvajal v dveh oblikah, in sicer:- konvertibilna posojila v višini (do) 75.000 EUR,- so-investiranje s poslovnimi angeli ali korporacijami ali skladi semenskega / tveganega kapitala v višini od 100.000 EUR do 600.000 EUR.

Namen produkta Namen produkta je spodbujanje: nastajanja novih MSP na način, da Sklad in/ali skupaj z

neodvisnimi zasebnimi investitorji neposredno so/investira v obliki lastniškega financiranja v začetno razvojno fazo MSP;

nastajanja novih podjetij in hitrejše uvajanje novih tehnoloških dosežkov, izumov in patentov v ekonomsko izkoriščanje (povezovanje znanstvenih institutov, mladih raziskovalcev, univerz, izumiteljev,… s podjetniško prakso);

razvoja začetnega koncepta poslovnega modela MSP in zagona podjetja v obliki navidezno lastniškega in/ali mezzanin financiranja;

mreženja deležnikov, ki tvorijo uspešen ekosistem za nastajanje uspešnih podjetij (povezovanje obstoječe infrastrukture v obliki podjetniških in univerzitetnih inkubatorjev, tehnoloških parkov, z uspešnimi podjetniki v smislu mentorstva za nastajajoča podjetja, poslovnimi angeli itd.).

Cilji razpisa: Cilj razpisa je širjenje koncepta inovacij v poslovanju ter razvoj uspešnih podjetij s pomočjo kapitalskih naložb v novo nastala podjetja (v semenski in zagonski fazi podjetij).

72



mikro in mala podjetja, ki so organizirana kot gospodarske družbe v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, ki imajo vsaj 1 zaposlenega (za opredelitev se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 z dne 17.6.2014,

upravičenci so specifično definirani v okviru na ravni posameznega razpisa


skladno s pravili državnih pomoči in določili pogodbe med Skladom in Skladom skladov


skladno s pravili državnih pomoči in določili pogodbe med Skladom in Skladom skladov

Ostali pogoji in merila bodo določeni v besedilu javnega razpisa.


Instrument semenski kapital je neposredno povezan z izvajanjem vsebinske podpore za mlada podjetja. Več o izvajanju vsebinske podpore mladim podjetjem v poglavju 3.2.4.2.

Podroben pregled razpisa in finančnih virov za izvajanje Semenskega kapitala

SKUPNA RAZPISANA SREDSTVA V LETU 2020: 4,50 mio EUR

*Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih sredstev iz lastnih virov Sklada, virov Sklada skladov, proračuna RS ali drugih virov ter glede na povpraševanje na trgu. Prav tako se lahko spremeni razmerje med razpisoma SK 75 in SK SI.

**Dinamika izplačil bo določena v pogodbi med Skladom in sofinancerji (SID banka,…)

***Glede na svetovno statistiko gre za najbolj tvegano skupino podjetij, ki ima sicer največji razvojni in inovacijski potencial, vendar pa je zaradi začetne razvojne faze to tudi najbolj tvegana skupina podjetij glede obstoja. Kljub vsemu pa preživela podjetja zaradi visoke donosnosti v povprečju pokrijejo izgubo neuspelih podjetij.

**** Skladno s podpisanimi sporazumi se lahko sredstva za izvajanje instrumentov finančnega inženiringa preko programa PIFI zagotavljajo tudi s prenosom sproščenih sredstev iz že oblikovanih garancijskih skladov Sklada.

73


3.2.4.2. Vsebinska podpora mladim podjetjem

Kombinacija finančne in vsebinske podpore pri finančnih spodbudah Sklada za zagotavljanje višjih sinergijskih učinkov posameznih ukrepov (SPS dvojček) pomeni, da so posamezna start-up podjetja, ki prejmejo finančno spodbudo, upravičena tudi do vsebinske podpore v obliki različnih podpornih storitev. V letu 2020 se bo nadaljevala že vpeljana kombinacija podpore pri prejemnikih zagonskih spodbud za inovativna podjetja (P2) in prejemnikih semenskega kapitala (SK).

Tudi v letu 2020 ostaja cilj Sklada nuditi podprtim inovativnim start-upom poleg finančne tudi dostop do vsebinske podpore, saj rast podjetij ni odvisna le od finančne podpore, temveč nanjo vpliva več različnih dejavnikov. Še posebej se potreba po vsebinskih programih izraža v zgodnejših fazah razvoja podjetja, kjer je tveganje največje, zato je nujno, da imajo mlada podjetja, predvsem inovativna, hitrorastoča in s potencialom prodora na globalni trg, na razpolago ustrezno okolje somišljenikov, najsodobnejše podjetniško znanje, pa tudi svetovalce in mentorje, ki jim pomagajo skozi najbolj kritične točke rasti mladega podjetja.

Zato je Sklad že v preteklih letih pri posameznih produktih za mlada podjetja že izvajal »SPS dvojček«, ki podjetjem poleg ustrezne finančne spodbude omogoča tudi dostop do potrebnih znanj in izkušenj mentorjev ali drugih svetovalcev in strokovnjakov in bo s tem predvidoma nadaljeval tudi v letu 2020. Na tak način želimo spodbuditi usposabljanje in razvoj podjetij, mentorstvo in ostale podporne storitve za omogočanje hitrejše rasti podjetij ter mreženje in povezovanja deležnikov, ki tvorijo uspešen ekosistem za nastajanje uspešnih podjetij (povezovanje obstoječe infrastrukture v obliki podjetniških in univerzitetnih inkubatorjev, tehnoloških parkov, pospeševalnikov, start-up šol, programov mentoriranja, mednarodnih dogodkov ter povezovanje z uspešnimi podjetniki, poslovnimi angeli ipd.).

Spodbude za zagon mladih inovativnih podjetij (P2) so povezane tudi z izvedbo več letnega projekta Start:up Slovenija, saj sodelovanje podjetij na tem tekmovanju oz. njihova uvrstitev na lestvico pomeni enega izmed vstopnih kvantitativnih meril, ki vplivajo na višino prejetih točk na razpisu oz. na možnost pridobitve spodbude. Zato Sklad tudi v prihodnje načrtuje sodelovanje v okviru omenjenega projekta. Projekt je namreč pomemben tudi z vidika celovitega spodbujanja razvoja inovativne podjetniške aktivnosti in podjetniške kulture v Republiki Sloveniji, hkrati pa je njegov namen v prepoznavanju najboljše podjetniške ekipe, najboljšega poslovnega načrta in start-up podjetja v slovenskem prostoru. Takšna podjetja, ki se jih s tem projektom poskuša čim bolj strokovno podpreti, povezati s potencialnimi investitorji oz. jih nagraditi in promovirati v širši javnosti, pa želi dodatno podpreti tudi Sklad v okviru instrumenta zagonske spodbude za inovativna podjetja, zato je aktivno sodelovanje Sklada pri projektu Start:up Slovenija, vključno z vsemi zaključnimi dejavnostmi projekta, še toliko pomembnejše.

Sklad vsebinske podpore ne bo izvajal sam, temveč bo samo koordiniral sodelujoče partnerske institucije oz. akterje v ekosistemu (GZS, OZS, fakultete, inkubatorji, tehnološki parki,…).

74


V letu 2020 bo nadaljevalo tudi izvajanje vsebinske pomoči prejemnikov semenskega kapitala v obliki administrativno strokovne podpore SK podjetij, pospeševalniških programov, mentorstev, programov povezovanja podjetij…

Celotna vrednost projekta »Vsebinska podpora 2018 – 2023«, ki ga je Sklad pripravil v sodelovanju z MGRT, za obdobje 2018 – 2023 znaša 7,85 mio EUR, od tega je za leto 2020 predvideno 1,52 mio EUR. Sklad predvideva, da bo sredstva koristilo cca 80 podjetij.

Tabela: Pregled izplačil za realizacijo vsebinske podpore v letu 2020

Produkt Sklada Viri sredstev v mio EUR

Ocena izplačanih zneskov v 2020 v EUR

Vsebinska podpora za obdobje 2018 - 2023

PP160063 661.880,99

PP160064 220.744,68

PP160065 617.749,71

PP160066 264.875,96

SKUPAJ 1.765.251,34

Predvidene aktivnosti za izvajanje projekta vsebinska podpora mladim podjetjem so predstavljene v spodnji tabeli:

Predvidene aktivnosti Izvajanje vsebinske podpore podjetjem v začetnih fazah razvojnega cikla

(prejemniki sredstev zagonskih spodbud za inovativna podjetja (P2) in semenskega kapitala (SK).

Zagotoviti izvedbo javnih razpisov, javnih naročil ter javnih pozivov s področja vsebinske podpore v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti.

Zagotoviti pravilne in pregledne postopke izvedbe javnih razpisov oz. naročil oz. pozivov za odobravanje vsebinske podpore.

Sodelovanje v projektu Start up Slovenija, v programskem odboru PODIM in na konferenci PODIM.

Izvedba in sodelovanje v predselekcijskem postopku (Forum 100% Start up, izvedba road showov po Sloveniji, Start up šole, demo dnevi…).

Administrativno strokovna podpora podjetjem podprtim s semenskim kapitalom, pospeševalniški programi, mentorstvo, programi povezovanja podjetij…

Sodelovanje prejemnikov zagonskih spodbud za inovativna podjetja (P2) v mentorskih programih ali z mentorji, ki jih podjetja sama izberejo.

Organizacija srečanja z mentorji, poslovnimi angeli in združenjem tehnoloških parkov in inkubatorjev.

Organizacija mreženja prejemnikov finančne podpore P2 in SK, Spremljanje izvajanja pogodbenim določil z izbranimi izvajalci vsebinske podpore

(administrativno strokovno podporo, pospeševalniški program, program mentoriranja, pomoč pri povezovanju, mreženje).

75


Enotna promocija vseh ključnih deležnikov, programov in dogodkov start-up ekosistema,

Izvedba ankete o vsebinski podpori med uporabniki. Realizacija predlogov za izboljšanje start up ekosistema, ki bi jih naj izvajal Sklad in

bodo izhajali iz vladnih programov in usmeritev. Vzpostaviti/nadgraditi enotno nacionalno povezovalno platformo, ki bo predstavljala

enotno stično in povezovalno točko za start-up podjetja, investitorje, podporno okolje ter raziskovalno sfero in bo združevala vse do sedaj vzpostavljene platforme.

Nadgradnja in izboljšava skupne platforme start up ekosistema. Obravnava vlog in vodenje »Registra inovativnih zagonskih podjetij« in »Registra

podjetij z visoko dodano vrednostjo«. Potencialna vzpostavitev aplikacije za Register inovativnih podjetij in Register

podjetij z visoko dodano vrednostjo. Ostale aktivnosti, skladno s sprejetim programom »Vsebinska podpora mladim

podjetjem«Vir financiranja za zgoraj navedene aktivnosti: sredstva projekta »Vsebinska podpora 2018 – 2023« in/ali PP172410 in/ali lastni viri

76


3.2.4.3. Tvegan kapital

V okviru tveganega kapitala se izvaja:- Spremljanje že izvedenega razpisa - Srednjeevropski sklad skladov - CEFoF (Central Europe Fund of Funds), ki ga

upravlja EIF

IZHODIŠČA: Po podatkih EIF71 je obseg financiranja s tveganim kapitalom v evropskih državah še

vedno prenizek. Največji izzivi tega področja so visokokakovostni strokovnjaki, ki jih na evropskem trgu primanjkuje. Druga največja težava je zavarovanje financiranja, tretja pa obseg regulativnih zahtev, ki se uporabljajo v evropskem poslovanju s tveganim kapitalom. Celoten trg in višina naložb tveganega kapitala bi naj bila v letu 2018 v porastu. Upravljalci trgov tveganega kapitala so prepričani v dolgoročno rast tveganega kapitala. Najbolj obetavne države so še vedno Nemčija, Velika Britanija in Francija, vendar bi Velika Britanija ta položaj lahko izgubila predvsem zaradi brexita. Za področje tveganega kapitala postajajo naložbe v informacijsko komunikacijske tehnologije najpomembnejše. V prihodnosti pa naj bi se povečali novejši sektorji, kot so kibernetska varnost, finančne tehnologije in »deep« tehnologija (tehnologija ki temelji na napredku znanosti in inovacijah visokotehnološkega inženiringa). Pomanjkanje sredstev perspektivnih družb je še vedno težava v EU, saj v svetovnih korporacijah evropski trg še vedno velja za nerazvitega in premalo dinamičnega. Predvsem veliki zasebni institucionalni vlagatelji niso pripravljeni vlagati v evropski trg tveganega kapitala. V Evropi je potrebno še veliko narediti v smeri ozaveščanja o družbenem in gospodarskem vplivu tveganega kapitala. Evropa potrebuje več zgodb o uspehu, prav tako pa mora trg pokazati, da so evropska podjetja uspešna in privlačna za vlagatelje tveganega kapitala.

EIF v svojem poročilu »The impact of EIF on the VC ecosystem - Volume I of The European venture capital landscape: an EIF perspective«72 predstavljajo rezultate aktivnosti na trgu tveganega kapitala v zadnjih 20 letih z namenom ocenitve ekonomskega vpliva na evropske start-upe kot tudi na celoten ekosistem tveganega kapitala. Naložbe tveganega kapitala EIF-a predstavljajo med 40 do 60% vseh kapitalskih naložb EIF-a v določenem letu. Te zaveze, ki se v povprečju petkrat povečajo zaradi tveganega kapitala zasebnih vlagateljev, predstavljajo 10,94milijard EUR naložb tveganega kapitala v obdobju 1996-2014. To pomeni naložbo v 3.400 semenskih in start-up podjetij, po vsej Evropi in svetu. Znotraj poročila pa EIF podaja tudi ekonomsko podlago za javno podporo na področju tveganega kapitala:o javni denar/podpora je še vedno absolutno ključnega pomena za evropski trg

tveganega kapitala in bo verjetno tako ostalo še naslednjih pet let, o javne sheme tveganega kapitala so bile bolj uspešne, če so delovale skupaj z

zasebnimi vlagatelji, kar še posebej podpira vzpostavitev javnega sklada skladov namesto neposrednih javnih naložb,

o obstaja tudi pozitivna povezava med mešanim javnim/zasebnim financiranjem in uspešnimi izstopi, merjeno glede na začetne javne ponudbe in prevzeme, kar je mogoče pripisati predvsem dodatnim naložbam,

o trg tveganega kapitala se po zadnjih podatkih Invest Europe (prej EVCA), opira na več kot 30% sredstev iz vladnih agencij in javnih institucij.

Raziskava, v katero je bilo vključenih 3.600 naložb tveganega kapitala (naložbe v 2.951 start upov s strani 355 skladov tveganega kapitala), izvedenih med leti 1996 in 2015, izkazuje ca 57% izstopov iz teh naložb. Ca. 70% izstopov je predstavljalo bodisi odpis bodisi prodajo pod vrednostjo začetne naložbe, 8% jih je bilo prodanih v vrednosti naložbe in 20% jih je bilo prodanih z dobičkom. Samo 4% vseh izstopov je bilo prodanih za več kot petkratnik začetne naložbe. V večini primerov t.j. ca 90% izstopov se govori o popolnem prevzemu (100% delež). Starost start-upov ob izstopu

71 Vir: https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2018_48.htm 72 Vir: The European venture capital landscape: an EIF perspective http://www.eif.org/news_centre/publications/eif_wp_34.pdf

77

http://www.eif.org/news_centre/publications/eif_wp_34.pdf

https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2018_48.htm


je bila med 7-9 let, trajanje naložbe ob izstopu pa je bilo od 5-6 let. Povprečna vrednost naložbe je bila od 2,6 do 3,3 mio EUR (vključno z follow on naložbami)73.

a) Spremljanje izvedenega razpisa

Sodelujoče družbe tveganega kapitala (DTK) in njihovi zakoniti zastopniki so se pogodbeno zavezali, da bodo izvajali kapitalske naložbe (naložbeno obdobje) največ do 05.08.2015. Po tem datumu družbenik Republika Slovenija in zasebni družbeniki nimajo več obveznosti iz naslova naknadnih vplačil za kapitalske naložbe DTK. Sodelujočim DTK je v tem naložbenem obdobju uspelo investirati v 29 perspektivnih hitro rastočih MSP v skupni višini 29.037.274,64 EUR.

Sodelujoče DTK imajo sedaj nalogo kapitalske naložbe prodati in se po desetih letih delovanja likvidirati. Vendar pa imajo DTK, ob soglasju skupščine, tudi možnost podaljšanja delovanja skladno z relevantno zakonodajo (Zakon o družbah tveganega kapitala), zato bo Sklad, skupaj s Slovenskim državnim holdingom, skrbno spremljal njihovo poslovanje, še posebej njihove aktivnosti v povezavi s prodajo kapitalskih naložb. Pri odločitvi glede trajanja delovanja posamezne DTK, bo Sklad skupaj s Slovenskim državnim holdingom odločal individualno, odločitve pa bodo izhajale tako iz specifike njihovih portfeljev in možne optimizacije teh vrednosti, kot tudi iz racionalnega zaključevanja programa oz. odprodaje kapitalskih naložb posameznih DTKjev tudi po zaključenih likvidacijah.

Predvidena ocena sredstev za izplačilo upravljavske provizije in morebitnih stroškov likvidacije sodelujočim DTK v letu 2020 znaša 0,35 mio EUR.

b) Srednjeevropski sklad skladov (Central Europe Fund of Funds - CEFoF)

Naziv produkta SREDNJEEVROPSKI SKLAD SKLADOV (CEFoF)


Sklad je s podpisom Sporazuma o upravljanju vstopil v novo naložbeno pobudo imenovano srednjeevropski sklad skladov (CEFoF – Central Europe Fund of Funds), katerega upravlja Evropski investicijski sklad (EIF). CEFoF je bil zasnovan s strani EIF v tesnem sodelovanju z vladami in nacionalnimi agencijami Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske z ciljem povečanja lastniških naložb v MSP v srednjeevropski regiji. Velikost sklada skladov znaša 97 milijonov EUR, ki bodo na voljo v naslednjih 4 letih (2017-2021) za naložbe v 8-10 skladov zasebnega in tveganega kapitala, ki se bodo osredotočali na naložbe v poznejših fazah razvoja in v fazi rasti. Izbrani skladi bodo z vložkom CEFoF in z dodatno vloženim zasebnim kapitalom imeli na voljo cca 200 milijonov EUR za naložbe v MSP-je z velikim potencialom rasti. Ta znesek se lahko ob dobrem sodelovanju institucionalnih in zasebnih vlagateljev tudi poveča. Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta projekt podprla, aktivno pa bo v projektu sodeloval Sklad, ki bo v srednjeevropski sklad skladov vložil 8 mio EUR.

73 Vir: https://www.eib.org/en/efsi/index.htm#

78

https://www.eib.org/en/efsi/index.htm


Načrtovani cilji produkta

Pričakovani cilji srednjeevropskega sklada zasebnega in tveganega kapitala so:

Povečati stopnjo kapitalskih naložb v rast usmerjena mala in srednje velika podjetja ter »midcaps«;

Vzpostaviti ustrezno tržno infrastrukturo financiranja tveganega kapitala za MSP-je v tej regiji (primerno število konkurenčnih zasebnih upravljavcev);

Zagotoviti pozitivne donose za vse vlagatelje v Sklad skladov sorazmerne razmeram na trgu;

Ustvariti najboljše pogoje za vstop institucionalnih in drugih zasebnih vlagateljev;

Pritegniti (tuje) investitorje in investicijske menedžerje v regijo.

Naložbena strategija CEFoF

CEFoF – Srednjeevropski sklad skladov

zasebnega in tveganega kapitalaVelikost sklada 97 mio EURNaložbeno obdobje sklada skladov 4 leta74

Finančni posredniki

Skladi tveganega ali zasebnega kapitala, ki jih upravljajo obstoječi ali nastajajoči timi s sedežem ali delovanjem v državah in regijah Srednje Evrope ali

Mednarodni skladi z naložbeno strategijo v države in regije Srednje Evrope

Sovlagateljski naložbeni nosilci z namenom sovlaganja v eno ali več podjetij v portfelju poleg investicijskih skladov, poslovnih angelov, družinskih podjetij ali institucionalnih investitorjev, ki jih upravljajo timi s sedežem ali delovanjem v tej regiji

Oblika naložb

Lastniške naložbe Hibridne dolžniško/lastniške naložbe oz.

druge oblike rizičnega kapitala ter Coinvestment s investicijskimi skladi in

institucionalnimi investitorji

Predvideno število podprtih finančnih posrednikov

8-10

Predviden delež zasebnih vlagateljev v posameznem finančnem posredniku

Min. 50%

Končni prejemnikiMikro, mala in srednje velika podjetja za opredelitev katerih se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 651/2014 z dne 17.6.2014 ter majhni Midcaps - podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo.

Ugodnosti za Podpora v obliki zasebnega in tveganega kapitala predstavlja:74 Z možnostjo dvakratnega podaljšanja za 1 leto;

79


končne prejemnike vstop v lastniško strukturo in upravljanje podjetja s kapitalskimi vložki (tvegan kapital in mezzanin kapital) in tako prevzem soodgovornosti za rast podjetja,

sodelovanje finančnega posrednika pri strateških usmeritvah rasti in razvoja,

pomoč na vseh področjih poslovanja (pravno, finančno, tržno pozicioniranje, …).

Posredniki med Skladom in končnimi prejemniki

Posrednik med Skladom in končnimi prejemniki (MSP-ji) je upravljavec srednjeevropskega sklada, ki skladno s svojo notranjo politiko, smernicami in postopki izbira finančne posrednike ter finančni posredniki (skladi/družbe tveganega kapitala), ki bodo podpisali pogodbo z upravljavcem srednjeevropskega sklada ter vložili sredstva v končnega prejemnika.

Pogoji za izbor posrednikov

Upravljavec srednjeevropskega sklada skladov je Evropski investicijski sklad, ki izbira finančne posrednike v skladu z odprtim pozivom.

OPOMBA: možnost popravkov zgornjega besedila zaradi dodatnih usklajevanj s sodelujočimi partnerskimi in kontrolnimi institucijami.

80


3.2.5. Peta operativna vloga Sklada: Ponudnik sofinanciranja različnih poslovnih storitev preko vavčerjev, ki izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij in kvaliteto poslovanja

Od leta 2019 Sklad izvaja dolgoročni projekt »Celovit vavčerski sistem spodbud za MSP« za obdobje 2018 – 2023, ki omogoča podjetjem sofinanciranje različnih poslovnih storitev (udeležba na mednarodnih forumih, gospodarskih delegacijam v tujino, certifikat kakovosti, zaščita intelektualne lastnine, tržne raziskave tujih trgov, digitalni marketing, dvig digitalnih kompetenc, priprava digitalne strategije, kibernetska varnost, statusno preoblikovanje družb itd.), ki izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij in kvaliteto poslovanja. Vsebine, ki jih posamezni vavčerji pokrivajo se določijo na ravni MGRT.

Gre za sistem, ki predvsem manjšim podjetjem omogoča bistveno poenostavljen dostop do spodbud manjših vrednosti, s pomočjo katerih krepijo svojo konkurenčnost in kompetence. Vavčerski sistem se izvaja in se bo izvajal preko javnih pozivov Sklada, kar za podjetje predstavlja poenostavljen, hitrejši in cenejši, predvsem pa olajšan postopek pridobitve sredstev, še posebej v primerih, ko gre za dodeljevanje sredstev manjših vrednosti.

Načrtovana vsebinska ponudba Sklada v letu 2020 v okviru pete operativne vlogeVsebinska podpora Sklada v letu 2020



Vavčerski sistem spodbud za MSP 7,30 mio EUR 1.53075

75 Za vavčerje je planirana višina sredstev za leto 2020 4,520.000 EUR. Število podprtih podjetij smo izračunali na osnovi povprečnega zneska podpore na podjetje, odobrene v letu 2019 (v letu 2019 je odobrenih 1946 vavčerjev v skupnem znesku 9,282.000 EUR. Odobrena sredstva bistveno presegajo planirana sredstva za leto 2019.

81



Operativna vizija

Sklada


Ponudnik sofinanciranja različnih poslovnih storitev preko vavčerjev, ki izboljšujejo konkurenčni položaj na trgu in kvaliteto poslovanja

Ohraniti vlogo edinega ponudnika vavčerjev, ki izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij in kvaliteto poslovanja

1. Zapolnjevanje vrzeli na področju zaznanih potreb po dodatnih vsebinah MSP-jev, start-upov in scale-upov

1. Zagotoviti 7,30 mio EUR virov EKP za izvajanje »Celovitega vavčerskega sistema spodbud za MSP« v letu 2020

82


Financiranje se bo izvajalo s sredstvi EKP 2014 – 2020. Ocenjena vrednost za obdobje 2018 – 2023 znaša cca 23,72 mio EUR, od tega je za leto 2020 predvidenih 7,30 mio EUR. Sklad predvideva, da bo sredstva v letu 2020 koristilo cca 1.530 podjetij76.

Tabela: Pregled izplačil za realizacijo Celovitega vavčerskega sistema spodbud za MSP v letu 2020

Podpora Sklada Viri sredstev v mio EUR

Ocena izplačanih sredstev v 2020 v EUR

Celovit vavčerski sistem spodbud za MSP

PP160063 4.979.900,00

PP160064 44.100,00

PP160065 2.244.920,00

PP160066 31.080,00

SKUPAJ 7.300.000,00

Predvidene aktivnosti v letu 2020:Predvidene aktivnosti

Izvajanje projekta Celovitega vavčerskega sistema spodbud za MSP, Zagotoviti izvedbo javnih pozivov s področja vavčerskega sistema v skladu z

veljavno zakonodajo in internimi akti, Obravnava prejetih vlog in izdaja vavčerjev Pregled namenskosti porabe pridobljenih vavčerjev, Sodelovanje s SPOT točkami, Spremljanje izvajanja pogodbenih določil pri prejemnikih sredstev Po potrebi nadgradnja obstoječega programa za spremljanje prejetih vlog, izdanih

vavčerjev Ostale aktivnosti, skladno s sprejetim programom »Celovit vavčerski sistem

spodbud za MSP«Vir financiranja za predstavljene aktivnosti: sredstva projekta »Celovit vavčerski sistem spodbud za MSP 2018 – 2023« oz. lastni viri

3.2.6. Šesta operativna vloga Sklada: Sokreator podjetniškega okolja za podjetniški sektor v Sloveniji

76 Število podprtih podjetij je izračunano na osnovi povprečnega zneska podpore na podjetje, odobrene v letu 2019 (v letu 2019 je odobrenih 1.946 vavčerjev, v skupnem znesku 9.282.000 EUR. Odobrena sredstva bistveno presegajo planirana sredstva za leto 2019).

83


Sklad je ena izmed pomembnejših javnih institucij v Sloveniji na podporo MSP-jev, start-upov in scale-upov, vendar pa brez sodelovanja z drugimi institucijami, poslovnimi bankami v okviru garancijskih shem, zasebnimi vlagatelji v okviru semenskega kapitala (poslovni angeli, zasebni skladi semenskega kapitala, korporacije, ki investirajo v mlada slovenska podjetja,…), SID banka pri izvajanju finančne podpore s sredstvi evropske kohezijske politike (sklad skladov), SPIRIT, skladi zasebnega in tveganega kapitala preko projekta CEFOF in drugimi akterji tako na slovenski kot tudi na EU ravni (Evropska komisija preko koriščenja evropskih sredstev, EIF preko koriščenja programov COSME in EASI, AECM – evropsko združenje garancijskih shem v okviru garancijske linije,…), svojih uspehov ne bi uspel doseči.

Sklad predstavlja močan element podporne mreže za 3S (SMEs, start-ups, scale-ups oz. MSP-ji, zagonska podjetja in hitrorastoča podjetja) v Sloveniji, ter nadaljuje in nadgrajuje uspešna partnerstva/povezave z ostalimi partnerji, kot so odločevalci oz. oblikovalci politike, finančni partnerji, podporne in storitvene organizacije ter raziskovalne in izobraževalne organizacije. Načrtovane finančne spodbude Sklada v letu 2020 v okviru šeste operativne vloge


Oz. produkta

Produkt Sklada

Odobrena

sredstva v letu

2019 v mio

EUR78

Načrtovana

višina razpisani

h sredstev

v mio EUR79

Načrtovano

število podprtih projektov (glede

na razpisan

a sredstva)

Načrtovana višina ponujeni

h sredstev

v mio EUR80

Načrtovano

število podprtih projektov (glede

na ponujena sredstva)

Načrtovana višina odobreni

h sredstev

v mio EUR81

Načrtovano

število podprtih projektov

(glede na

odobrena

sredstva)

P4L

P4D


3,73 / / 2,7082 3 2,70 3

Spodbude za digitalno transformacijo podjetij

3,10 / / 9,3083 93 3,10 31

77 Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih virov iz lastnih virov Sklada, virov proračuna RS, virov Sklada skladov ali drugih virov in glede na povpraševanje na trgu.78 Pri javnih razpisih, ki so v času priprave tega dokumenta še v teku, je podana ocena realizacije do konca leta 2019.79 Načrtovana višina razpisanih sredstev vključuje javne razpise, ki bodo na novo objavljeni v letu 2020.80 Načrtovana višina ponujenih sredstev vključuje sredstva, ki bodo na razpolago MSP v okviru dvo ali večletnih javnih razpisov (javni razpisi objavljeni v letu 2019 in so že v osnovi namenjeni dvo ali večletni podpori) in javnih razpisov objavljenih v letu 2020. 81 Načrtovana višina odobrenih sredstev zajema predvideno realizacijo v določenem letu in je lahko nižja / višja od razpisanih sredstev zaradi dvo ali več letnih razpisov.82 Sklad je razpis objavil že v letu 2019, sredstva pa bodo podjetjem na razpolago v letih 2019 in 2020.83 Sklad bo razpis objavil v letu 2019, sredstva pa bodo podjetjem na razpolago v obdobju 2020 – 2023.

84



Operativna vizija

Sklada


Sokreator podjetniškega okolja za podjetniški sektor v Sloveniji

Ostati pomemben osrednji sokreator podjetniškega okolja v Sloveniji

1. Učinkovito delovanje Sklada v slovenskem okolju z namenom iskanja sinergij

1. V sodelovanju z MGRT ponuditi MSP-jem posebne finančne spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov in posebne spodbude za digitalno transformacijo podjetij

2. vzpostavljati in nadgrajevati uspešna partnerstva / povezave z ostalimi domačimi partnerji, kot so odločevalci oz. oblikovalci politike, finančnimi partnerji, podporne in storitvene organizacije ter raziskovalne in izobraževalne organizacije (SID banka, SPIRIT, poslovne banke,…)

V okviru te vloge se bo izvajalo:- v sodelovanju z MGRT - posebne finančne spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov – razpis je bil objavljen v letu

2019 in je že v osnovi namenjen za leti 2019 in 2020- v sodelovanju z MGRT - posebne finančne spodbude za digitalno transformacijo podjetij – objava razpisa je predvidena v letu

2019, sredstva pa bodo podjetjem na razpolago do leta 2023- v sodelovanju s SPIRIT-om - vsebinska podpora mladim, ki je namenjena spodbujanju osnovnošolskih, dijaških in študentskih

podjetniških idej. Namenjena je razvoju kompetenc mladih (osnovne in srednje šole, fakultete), spodbujanju izvajanja različnih aktivnosti na področju ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi. V okviru projekta se izvede izbor najbolj perspektivnih idej, Sklad pa najboljšim idejam izplača nagrado. Ocenjena vrednost projekta za leto 2020 znaša 30.000 EUR. Potrebna sredstva za leto 2020 se zagotavljajo iz PP172410 ali lastnih virov ali drugih za te namene zagotovljenih virov.

- Potencialna ostala sodelovanja za izboljšanje podjetniškega okolja

85


3.2.6.1. Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov

Sklad je v sodelovanju z MGRT že v letu 2019 objavil javni razpis za Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov, na katerega se lahko podjetja prijavijo v letu 2019 in 2020.


Naziv produkta SPODBUDE ZA RAZVOJ LESARSTVA NA PODROČJU POLPROIZVODOV


Regionalna shema državnih pomoči priglašena pri Ministrstvu za finance, Sektor za državne pomoči


Produkt, namenjen finančnim spodbudam za razvoj lesarstva na področju polproizvodov predstavlja:

nepovratna sredstva (subvencija)

Namen produkta Namen javnega razpisa je spodbujanje uvajanja ali povečevanja proizvodnje polproizvodov na področju predelave in obdelave lesa in lesnih tvoriv (delež lesa več kot 75%), ter celovita izraba lesnih tvoriv in zapolnjevanje manjkajočih členov v gozdno-lesni verigi.

Cilji razpisa: Cilji javnega razpisa so: spodbujanje proizvodnih procesov za proizvodnjo

polproizvodov z namenom povezovanja členov gozdno-lesne verige;

povečanje dodane vrednosti na zaposlenega; spodbujanje podjetij na področju rabe lesa, ki bodo uvedla

ukrepe za učinkovito ravnanje z viri (material, voda, porabe energije, spodbujanje uporabe lesnih ostankov itd.), ki bodo prispevali prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo;

spodbuditi zasebne naložbe, ki dopolnjujejo javno podporo podjetjem.


Na javni razpis se lahko prijavijo mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: MSP), ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge. Za opredelitev MSP in določitev velikosti podjetja vlagatelji upoštevajo določila iz Priloge I Uredba Komisije 651/2014/EU.



upravičeni stroški morajo biti neposredno povezani s podprto operacijo

podrobneje bodo upravičeni stroški opredeljeni v javnem razpisu.


86


Iz pogojev za pridobitev sredstev je razvidno, da mora Operacija oz. rezultat operacije (polproizvod) mora prispevati k učinkovitejšemu ravnanju z viri (pri materialih, surovinah, porabi energije, spodbujanju uporabe lesnih odpadkov itd.). Pričakovan rezultat javnega razpisa je sofinanciranje operacij oz. podjetij, ki bodo uvedla ali povečala proizvodnjo polproizvodov, uvedla ukrepe za učinkovito ravnanje z viri ter povečala dodano vrednost na zaposlenega.

Ostali pogoji za zaprositev državne pomoči, vključno z merili ocenjevanja so definirani v besedilu javnega razpisa.


Podroben pregled razpisa in finančnih virov za Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov – P4L 2019

SKUPNA RAZPISANA SREDSTVA V LETU 2019: 8,40 mio EUR (sredstva so na razpolago v letu 2019 in 2020)

*Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih sredstev iz lastnih virov Sklada, iz proračuna RS ali drugih virov ter glede na povpraševanje na trgu.**Dinamika izplačil iz proračuna RS bo določena v pogodbi med Skladom in sofinancerji (MGRT,…) prav tako se lahko spremenijo proračunske postavke glede na prerazporeditve v proračunu RS.*** Viri za izvajanje produkta se lahko spremenijo glede na proračunske zmožnosti za leto 2020.

Predvidena višina izplačil v letu 2020 po razpisu Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov (objava razpisa v letu 2019)

Produkt Sklada Viri sredstev v mio EUR84


202085


PP160057 – Snovna in energetska učinkovitost – les -V-14-20-EU 8.369.659,68

84 Dinamika izplačil iz proračuna RS je določena v pogodbi med Skladom in sofinancerji (MGRT,…), vendar pa se lahko spremenijo proračunske postavke glede na prerazporeditev sredstev v proračunu RS, ki pa se lahko delno ali v celoti zagotovijo tudi iz drugih razpoložljivih virov.85 V primeru spremembe razpisanega zneska po objavi razpisa, ki je usklajen s pristojnimi institucijami ter resornim ministrstvom, se ta znesek lahko spremeni.

87


88


3.2.6.2. Spodbude za digitalno transformacijo podjetij

V letu 2019 bo Sklad ob sodelovanju z MGRT objavil javni razpis za spodbude za digitalno transformacijo podjetij v višini 12,40 mio EUR, ki jih bodo podjetja lahko koristila v obdobju 2020 – 2023. Vir sredstev predstavlja ESRR 2014 – 2020 in se bo zagotovil s medsebojno pogodbe med MGRT in Skladom.


Naziv produkta SPODBUDE ZA DIGITALNO TRANSFORMACIJO PODJETIJ


Priglašena shema de minimis oz. druga ustrezna shema državnih pomoči priglašena pri Ministrstvu za finance, Sektor za državne pomoči


Produkt, namenjen digitalni transformaciji podjetij predstavlja: nepovratna sredstva (subvencija)

Namen produkta Namen razpisa je rast in razvoj podprtih podjetij in spodbuditi MSP, da pričnejo z uporabo digitalnega poslovanja v svojih dobaviteljskih in/ali prodajnih verigah ter dvigniti upravljavske kapacitete v MSP ter izvesti investicije v proizvodnjo in poslovanje MSP.

Cilji razpisa: Cilji javnega razpisa doseženi po preteku treh let od odobritve so:- izvedba celovite digitalne transformacije MSP,- izboljšanje kompetenc zaposlenih, posebej vodstvenega kadra,- višja dodana vrednost v podprtih podjetjih,- povečanje prihodkov iz dejavnosti.


MSP, ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarja z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge.

za opredelitev MSP in določitev velikosti podjetja vlagatelji upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe 651/2014/EU.



stroški zunanjih strokovnjakov, plače zaposlenih, posredni stroški neopredmetene/opredmetene investicije

Podrobneje bodo upravičeni stroški definirani v javnem razpisuMed upravičene stroške ne spada nakup cestno prevoznih sredstev.

89


Ostali pogoji za zaprositev državne pomoči, vključno z merili ocenjevanja bodo definirani v besedilu javnega razpisa.


Podroben pregled razpisa in finančnih virov za Spodbude za digitalno transformacijo podjetij – P4D 2019

SKUPNA RAZPISANA SREDSTVA V LETU 2019 (sredstva bodo podjetjem na razpolago v obdobju 2020 – 2023): 12,40 mio EUR

*Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih sredstev iz lastnih virov Sklada, iz proračuna RS ali drugih virov ter glede na povpraševanje na trgu.**Dinamika izplačil iz proračuna RS bo določena v pogodbi med Skladom in sofinancerji (MGRT,…) prav tako se lahko spremenijo proračunske postavke glede na prerazporeditve v proračunu RS.*** Viri za izvajanje produkta se lahko spremenijo glede na proračunske zmožnosti za leta 2019 – 2023.**** Prikazana sredstva v tabeli pri produktu P4D – Spodbude za digitalno transformacijo podjetij so predvidena za obdobje 2020 – 2023, dinamika letnih razpisanih / ponujenih / odobrenih sredstev se bo določala v okviru medsebojnih pogodb med MGRT in Skladom.

Pri izvajanju javnega razpisa oz. ocenjevanju prejetih vlog za digitalno transformacijo podjetij lahko sodelujejo tudi zunanji člani komisije. Financiranje zunanjih članov komisije, članov komisije znotraj Sklada in drugih stroškov Sklada za izvajanje tega razpisa je predvideno iz sredstev PP172410.

90


3.2.6.3. Sodelovanje s SPIRIT

V sodelovanju s SPIRIT-om bo Sklad sodeloval pri izvajanju vsebinske podpore mladim, ki je namenjena spodbujanju osnovnošolskih, dijaških in študentskih podjetniških idej. Namenjena je razvoju kompetenc mladih (osnovne in srednje šole, fakultete), spodbujanju izvajanja različnih aktivnosti na področju ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi. V okviru projekta se izvede izbor najbolj perspektivnih idej, Sklad pa najboljšim idejam izplača nagrado.

Ocenjena vrednost projekta za leto 2020 znaša 30.000 EUR. Potrebna sredstva za leto 2020 se zagotavljajo iz PP172410 ali lastnih virov ali drugih za te namene zagotovljenih virov.

Potencialno lahko Sklad sodeluje tudi pri drugih projektih za izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji.

91


3.2.7. Sedma operativna vloga Sklada: Povezovalec podjetniške mreže v mednarodnem okolju

Zaradi majhnega domačega trga in ohlajanja oz. upočasnjene gospodarske rasti na trgih EU predstavlja internacionalizacija ključni element za rast podprtih podjetij. Pomoč pri internacionalizaciji postaja pomembne element pri izvajanju finančnih linij in pri vseh treh programih vsebinske podpore, ki jih izvaja Sklad, saj lahko preko lastnega aktivnega portfelja posredno prispeva k cilju Vlade RS, da se v naslednjih letih poveča delež izvoza, ustvarjenega s strani MSP-jev in se s tem približa povprečju ostalih evropskih držav.

V aktivnem portfelju Sklada je preko 6000 podjetij iz različnih sektorjev, od tega 34 % podjetij sodi med inovativno naravnana podjetja, delujoča v tako imenovanih novih propulzivnih razvojnih sektorjih kot so digitalizacija, bio-tehnologije, medi-tehnologije, fin-tehnologije, robotizacija in podobno. Za povečanje delovanja teh podjetij na mednarodnih trgih, bo moral Sklad usmeriti več individualne obravnave in ciljne usmerjenosti posameznih aktivnostih na tujih trgih. Več v poglavju 3.2.7.2.

Zato Sklad v okviru sedme operativne vloge prevzema nalogo povezovanja v mednarodnem okolju z dvema osnovnima namenoma:

a) sklepanje strateških partnerstev za koriščenje EU programov in ostale aktivnosti na ravni EU

b) sklepanje ostalih strateških partnerstev s podjetniškimi mrežami v mednarodnem okolju z namenom, da se zagotavlja MSP-jem pomoč pri internacionalizaciji

Načrtovana vsebinska ponudba Sklada v letu 2020 v okviru sedme operativne vlogeVsebinska podpora Sklada v letu 2020



Usposabljanje v tujini 1,40 mio EUR 38

92



Operativna vizija

Sklada


Povezovalec podjetniške mreže v mednarodnem okolju

Postati pomemben povezovalec slovenskih MSP-jev, start-upov in scale-upov s podjetniškimi mrežami v mednarodnem okolju

1. Omogočiti podjetjem povezovanje s podjetniškimi mrežami na evropskih in ostalih mednarodnih trgih in s tem prispevati k Vladnemu cilju, da se poveča delež izvoza s strani MSP

1. Sklepanje strateških partnerstev za koriščenje EU programov in ostale aktivnosti na ravni EU

2. Sklepanje ostalih strateških partnerstev s podjetniškimi mrežami v mednarodnem okolju z namenom, da se zagotavlja MSP-jem pomoč pri internacionalizaciji – še zlasti povezovanje, spodbujanje k prenosu znanja in inovacij na tuje trge, iskanje novih razvojnih sodelovanj in razvoj skupnih projektov na mednarodni ravni

93


3.2.7.1. Sklepanje strateških partnerstev za koriščenje EU programov in ostale aktivnosti na ravni EU

Sklad ima sklenjena posamezna strateška partnerstva za koriščenja EU programov in izvaja potrebne aktivnosti za uspešno realizacijo. Sklad sodeluje v:

a) Naložbenem načrtu za Evropo oz. t.i. Junckerjev načrt, ki vključuje: EFSI (Evropski sklad za strateške naložbe)

o COSME (Program EU za konkurenčnost podjetij in MSP)o EASI (Program za zaposlovanje in socialne inovacije)

ESIF (Evropski strukturni in investicijski skladi):o Sklad skladov

instrument mikrokrediti instrument semenski kapital

o Subvencijske linije Spodbude za zagon inovativnih podjetij Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih Posebne spodbude za lesarstvo Posebne spodbude za digitalno transformacijo podjetij

o Vsebinska podpora Vsebinska podpora za mlada podjetja Vavčerji Usposabljanje podjetij v tujini

CEFOF – Central Europe Fund of Fundsb) ostala združenja:

1. AECM2. EIF-NPI Equity Platform.

Slika: sodelovanje Sklada v EU programih / skladih

A) Naložbeni načrt za Evropo oz. t.i. Junkerjev načrt vključuje:

1. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI)

Program COSME (Program EU za konkurenčnost podjetij in MSP za obdobje 2014 - 2020), ki predstavlja del Naložbenega načrta za Evropo oz. sredstev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), je Sklad uspešno implementiral v svojo garancijsko shemo86. Program COSME sodelujočim institucijam omogoča pozavarovanje izdanih garancij končnim upravičencem. Cilj programa je zagotoviti boljši dostop do financiranja MSP v različnih fazah njihovega življenjskega cikla. Sklad je v letu 2018 povečal kvoto pogarancij portfelja izdanih garancij iz 180 mio EUR na 310 mio EUR, za obdobje 2020 - 2021 pa bo

86 Sodelovanje z EIFom v okviru garancijske linije se sicer nadaljuje že od leta 2006, ko je Sklad pridobil prve pogarancije.

94


povečal kvoto za dodatnih 150 mio EUR izdanih garancij. V okviru programa COSME je Sklad v obdobju 2015-06/2019 odobril 243 mio EUR garancij več kot 1.500 končnim prejemnikom.

Program EASI (Program za zaposlovanje in socialne inovacije), ki prav tako predstavlja del Naložbenega načrta za Evropo, je Sklad uspešno implementiral v svojo kreditno shemo. Od leta 2018 pri izvajanju kreditnih shem preko programa EaSi sodeluje z EIF, kar mu zagotavlja dodatno garancijo za nekatere mikro kreditne linije. Od leta 2016 je Sklad v okviru programa EASI pridobil garancijo EIF za mikrokreditno linijo za kvoto 13 mio EUR. V letu 2019 pa je Sklad z EIF podpisal novo pogodbo za obdobje 2019 – 2024 za kvoto 40 mio EUR garancij za mikrokredite mikro podjetjem.

Preko omenjenih programov Sklad aktivno prispeva h koriščenju sredstev EFSI na ravni RS. Prav tako s takšnim sodelovanjem uspešno in gospodarno kombinira vire, ki jih potrebuje za vsakoletno ponudbo finančnih spodbud ter vlaga sredstva v bolj tvegane naložbe in dosega višje multiplikacijske učinke pri plasiranju sredstev.

2. Evropski strukturni in investicijski skladi (ESIF)

Sklad z aktivnim sodelovanjem prispeva tudi h koriščenju evropskih sredstev iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), katerega namen je spodbuditi uravnotežen razvoj v različnih regijah EU. Sredstva ESRR so preko pogodb z MGRT uporabljena za financiranje subvencijskih linij za zagon inovativnih podjetij, podjetij na problemskih območjih, posebnih spodbud za lesarstvo in digitalno transformacijo podjetij ter za vsebinsko podporo za mlada podjetja, vavčerji, izobraževanja v tujini, …. V obdobju 2014 – 2019 so podjetja iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov preko Sklada koristila skoraj 42 mio EUR finančnih in vsebinskih spodbud87. V letu 2020 bo podjetjem iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov preko Sklada na razpolago skoraj 25 mio EUR88 finančnih in vsebinskih spodbud.

Prav tako Sklad iz virov strukturnih skladov, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) črpa sredstva za financiranje mikrokreditne linije in semenskega kapitala v okviru Sklada skladov, ki ga upravlja SID banka. V okviru mikrokreditne linije je za obdobje 2019 - 2023 s strani Sklada skladov na razpolago nekaj več kot 40 mio EUR virov strukturnih skladov, v okviru linije semenskega kapitala pa skoraj 10 mio EUR virov strukturnih skladov. Te vire pa Sklad še dodatno oplemeniti.

3. SREDNJEEVROPSKI SKLAD SKLADOV - CEFoF

CEFoF (Central Europe Fund of Funds), srednjeevropski sklad skladov, je program, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad (EIF) in preko katerega Sklad nudi podjetjem sredstva preko lastniške linije zasebnega in tveganega kapitala. CEFoF je bil zasnovan s strani EIF v tesnem sodelovanju z vladami in nacionalnimi agencijami Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske in mednarodne investicijske banke (International Investment Bank) z ciljem povečanja lastniških naložb v MSP v srednjeevropski regiji. Slovenskim MSP-jem je v okviru te linije na razpolago vsaj 16 mio EUR tveganega kapitala v naslednjem srednjeročnem obdobju. Velikost sklada skladov znaša 97 milijonov EUR, ki so na voljo v obdobju 2017-2021 za naložbe v 8-10 skladov zasebnega in tveganega kapitala. Z dodatno vloženim zasebnim kapitalom bo predvidoma na voljo 200 milijonov EUR za naložbe v MSP-je z velikim potencialom rasti. V okviru programa CEFOF je bilo do 87 Pri razpisih, ki so tekom priprave dokumenta še v teku, je podana ocena realizacije do konca leta 2019.88 Upoštevane so tudi posamezne spodbude, ki bodo podjetjem že v osnovi na razpolago za daljše časovno obdobje.

95


sedaj izvedenih 12 naložb v MSP-je z velikim potencialom rasti, 8 zasebnih skladov tveganega kapitala je do sedaj podpisalo zavezo za 72,5 mio EUR.

B) OSTALA ZDRUŽENJA

Sklad je polnopravni član Evropskega združenja garancijskih shem – AECM, v katerega je vključenih 49 članic iz 29 evropskih držav. Članstvo Skladu omogoča stalni stik in pretok informacij o izvajanju garancijskih shem na ravni evropskih držav, obenem pa odpira možnosti, da s predlogi in idejami sodelujejo pri kreiranju ekonomskih politik. Letna članarina se krije iz PP172410 ali iz lastnih sredstev Sklada.

Sklad je v letu 2016 kot eden izmed ustanovnih članov podpisal ustanovno listino za oblikovanje platforme za lastniško financiranje EIF-NPI Equity Platform, ki si bo prizadevala za olajšanje sodelovanja med EIF in nacionalnimi spodbujevalnimi institucijami ali bankami oz. med institucijami v državah članicah EU. Vzpostavitev platforme daje ustanovitvenim članom izredno priložnost za opredelitev novih možnosti za izmenjavo najboljših praks in tesnejšega sodelovanja pri vprašanjih s katerimi se sooča evropski trg tveganega in zasebnega kapitala, ter za iskanje novih rešitev za podporo MSP v Evropi s kapitalskimi naložbami. Članstvo se nadaljuje tudi v letu 2020.

Sodelovanje Sklada v posameznih iniciativah h katerim je oz. bo pozvan ali pa je že vključen zavisi od tematike posamezne iniciative.

Stroški sodelovanja v združenjih, platformah in iniciativah se krijejo iz PP172410 in / ali iz lastnih sredstev in / ali iz Programov vsebinske podpore in / ali iz programa Celovit vavčerski sistem spodbud za MSP in / ali iz programa Usposabljanje podjetij v tujini.

96


3.2.7.2. Sklepanje ostalih strateških partnerstev s podjetniškimi mrežami v mednarodnem okolju

Sklad sklepa strateška partnerstva s podjetniškimi mrežami v mednarodnem okolju z namenom, da se zagotavlja MSP-jem pomoč pri internacionalizaciji – še zlasti povezovanje, spodbujanje k prenosu znanja in inovacij na tuje trge, iskanje novih razvojnih sodelovanj in razvoj skupnih projektov na mednarodni ravni.

Sklad se intenzivno povezuje z drugimi nacionalnimi promocijskimi institucijami v državah članicah EU ali drugih evropskih regijah in širše, s pomočjo katerih lahko skupaj razvija in implementira učinkovite rešitve na področju financiranja MSP-jev. Sklad soustvarja »3S« (start-upi, scale-upi, MSP-ji) podporno mrežo, skupaj s podobnimi podpornimi institucijami v specifičnih regijah (Balkan, CEE regija in širše), obenem pa na ta način spodbuja mednarodno sodelovanje in mreženje med »3S« in povezanimi regijami. Povezave s tujimi partnerskimi institucijami, ki dobro poznajo zakonitosti trga in druge pogoje, so najprimernejše tudi za povezovanje MSP-jev, start-upov in scale-upov iz različnih regij.

Usmeritve Sklada za pomoč podjetjem pri internacionalizaciji so:1. spodbujanje vstopa MSP-jev na nove trge, vključno s tretjimi trgi, kjer slovenska

podjetja še niso prisotna, zaradi specifike posameznih panog ali regije pa so kljub temu zanimivi za manjše, a bolj ciljno usmerjene skupine podjetij, ki imajo interes za vstop na nove trge, a enostavno ne vedo, kako začeti s prvimi aktivnostmi in iščejo pomoč pri navezovanju stikov in organizaciji prvih srečanj. Za Sklad je izredno pomembno uspešno sodelovanje s potencialnimi partnerji, ki izvajajo aktivnosti za pospeševanje internacionalizacije (MZZ, MGRT, SPIRIT, GZS, OZS,...), in sicer:- organizacija mednarodnih forumov, mednarodnih konferenc in potencialnih

gospodarskih delegacij, sejemskih nastopov, ki bodo zanimivi predvsem za mala in srednje velika podjetja oziroma posebej za posamezne ciljne skupine v okviru portfelja Sklada (mednarodni forumi na področju bio-tech industrije, medi-tech, fin-tech,...)

- sodelovanje z institucijami za izvedbo kvalitetnih in ciljno usmerjenih tržnih raziskav in izvoznih načrtov.

- koriščenje vavčerjev iz skupine internacionalizacija, ki vključujejo:- Vavčerje za tržne raziskave- Vavčerje za gospodarske forume in delegacije v tujini, B2B sestanke v tujini- Vavčerje za sejemske nastope

2. Iskanje sinergijskih učinkov v segmentu posameznih panožnih povezav, (povezovanje skladov tveganega in early stage kapitala, povezovanje poslovnih angelov, povezovanje ostalih finančnih institucij za podporo podjetniških inovacij,...)

3. Usposabljanje visokotehnoloških podjetij (program usposabljanja high tech podjetij v tujini v najbolj inovativnih centrih v Evropi in širše (Silicijeva dolina,…), ter povezovanje in sodelovanje s tehnološkimi parki, inkubatorji, inštituti,...).

Večina aktivnosti je fazno usmerjenih. To pomeni, da se začenjajo s fazo spoznavanja, analiziranja in testiranja trgov ter navezovanja prvih poslovnih stikov (“screening faza”), temu sledi nadaljevalna faza prenosa informacij in znanja med zainteresiranimi strankami (“transfer faza”). V tretji fazi pa se vzpostavi konkretno sodelovanje (“business faza”).

Sklad ima že vzpostavljeno določeno mrežo mednarodnih povezav na nivoju inkubatorjev, pospeševalnikov in tehnoloških parkov in na nivoju združenj različnih investitorjev (skladi

97


tveganega kapitala, združenja poslovnih angelov, ostala finančna združenja). Za uspešno koriščenje različnih programov in finančnih spodbud Sklada za internacionalizacijo je pomembna tudi širitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji z referencami predvsem za tiste trge, ki so za slovenska podjetja še nerazviti in oddaljeni. Zato so različni partnerji na mednarodnem nivoju zelo dobrodošli. Med njimi je za povečanje izvozne usmerjenosti pomemben tudi UNIDO (United Nations Industrial Development Organization) – Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj, Evropska komisija – direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj,...).

Vse te aktivnosti je Sklad združil in povezal v internem “Programu Sklada za spodbujanje internacionalizacije MSP, še posebej za t.i. scale-upe v aktivnem portfelju Sklada”, ki se navezuje tudi na strateški dokument Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo »Mednarodni izzivi 2019-2020«. S tem bo Sklad preko lastnega aktivnega portfelja posredno prispeval k cilju Vlade RS, da se v naslednjih letih poveča delež izvoza, ustvarjenega s strani MSP-jev in se s tem približa povprečju ostalih evropskih držav.

V sled navedenega so dejavnosti Sklada v okviru cilja sklepanje ostalih strateških partnerstev s podjetniškimi mrežami v mednarodnem okolju usmerjene v aktivnosti, s katerimi bi podjetjem v portfelju Sklada, Sklad pomagal pri vstopu na tuje trge.

Tudi v letu 2020 bo Sklad nadaljeval z aktivnejšo podporo preko različnih dejavnosti in projektov, tudi v okviru treh različnih internih programov, povezanih z internacionalizacijo podjetij iz lastnega portfelja:

- vsebinska podpora mladim inovativnim podjetjem,- mednarodni program usposabljanja za visokotehnološka podjetja,- sistem vavčerjev, povezanih z internacionalizacijo.

Slika: Program Sklada za spodbujanje internacionalizacije podprtih malih in srednje velikih ter hitrorastočih podjetij v aktivnem portfelju 2019-2023

V vseh treh internih programih bodo vključene nekatere posebne aktivnosti za spodbujanje internacionalizacije MSP, ki jih skupaj z glavno strateško usmeritvijo; finančnimi spodbudami za MSP, Sklad vključuje v »Program Sklada za spodbujanje internacionalizacije MSP, še posebej za t. i. »scale- up« v aktivnem portfelju Sklada« in jih povezuje s finančnimi linijami z glavnimi cilji:

- vstopom na tuje trge,- prenosom njihovega znanja in inovacij na nove trge in- iskanju novih razvojnih sodelovanj in razvoja skupnih projektov na mednarodni

ravni.

98


a) Program usposabljanja podjetij v tujini

Sklad je v sodelovanju z MGRT pričel s pripravo dolgoročnega projekta »Usposabljanje podjetij v tujini« za obdobje 2019 – 2023, katerega vzpostavitev je predvidena v letu 2020. Projekt zajema podporo podjetjem, ki bodo npr. vključena v start-up hiše v tujini; pridobila mentorje v tujini; se bodo vključevala v pospeševalnike v tujini, pa tudi vsebinska podpora »scale-up« podjetjem pri internacionalizaciji. Vsebine projekta bodo natančno definirane tekom priprave dokumentacije ter na podlagi srečanj s podjetji in njihovih zaznanih potreb, podpornim okoljem in tujimi strokovnjaki.

Financiranje se bo izvajalo s sredstvi EKP 2014 – 2020. Ocenjena vrednost za obdobje 2020 – 2023 znaša cca 5,6 mio EUR (po potrebi se sredstva za posebne programe prenašajo iz sredstev za vavčerje), od tega je za leto 2020 predvidenih 1,4 mio EUR sredstev. Pričakuje se, da bo sredstva koristilo cca 38 podjetij (letno).

Projekt je bil predan v potrjevanje na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Potrditev projekta se pričakuje konec leta 2019 oz. v začetku leta 2020.

Tabela: Pregled izplačil za realizacijo projekta Usposabljanje v tujini v letu 2020

Podpora Sklada Viri sredstev v mio EUR

Ocena izplačanih zneskov v 2020 v EUR

Usposabljanje v tujini

PP160067 524.930

PP160068 175.070

PP160069 489.930

PP160070 210.070

SKUPAJ 1.400.000

b) Sodelovanje z UNIDOM

V letu 2020 bodo aktivnosti Sklada usmerjene tudi k pomoči podjetjem pri internacionalizaciji, na način, da bodo podjetja lažje in hitreje dostopala do informacij in stikov s sorodnimi podjetji in institucijami na posameznem trgu znotraj in zunaj EU. Zaradi upočasnjene gospodarske rasti na EU trgih pa Sklad upošteva tudi usmeritev Vlade RS, da se še bolj kot do zdaj izkoristijo že vzpostavljena članstva v mednarodnih združenjih, organizacijah in projektih in povečati tehnično pomoč pri vzpostavljanju ustrezne infrastrukture za podporo podjetništva ter se s tem pomaga pri internacionalizaciji slovenskih MSP-jev, kot tudi MSP-jev v bližnjih regijah in širše.

V okviru sodelovanja z UNIDOM (United Nations Industrial Development Organization) – Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj, se bodo koristile sinergije. Seveda pa ni namen Sklada le prva navezava stikov, temveč pomagati podjetjem, da v kasnejših

99


fazah pride tudi do tesnejših sodelovanj, kot so v začetnih fazah, na primer “study visits” za izmenjavo znanj in izkušenj med podjetji (transfer of know how,..), nekaj od teh bi se nadaljevalo v skupne razvojne projekte (ponovno možnost koriščenja različnih mednarodnih programov za pomoč pri skupnih razvojnih projektih, ali pa klasična poslovna sodelovanja med podjetji). Sklad je že v letu 2019 navezal konkretne stike z UNIDOM, ki bo eden od partnerjev, s katerim bo Sklad sodeloval v naslednjih letih.

Sodelovanje z UNIDOM bo temeljilo v okviru programa sodelovanja med UNIDOM in RS, ki ga bo potrdila Vlada RS. Ocenjen prispevek Sklada v letu 2020 znaša 80.000 EUR. Vir financiranja: PP172410 in / ali druga za te namene zagotovljena sredstva (npr. program vsebinske podpore, vavčerskega sistema, program usposabljanja podjetij v tujini, lastna sredstva …)

V letu 2020 bo Sklad v sodelovanju z UNIDOM intenzivno deloval na področju povezovanja podjetij v različnih sektorjih in državah. Že v preteklem letu je Sklad konkretno pripomogel k navezovanju stikov med slovenskimi in kubanskimi podjetji, (so)organiziral obisk slovenskih podjetij, ministrstev in vladnih organizacij na Kubi, kjer je bil izkazan interes medsebojnega sodelovanja v specifičnih sektorjih (biotehnologija, nanotehnologija,…).

Sklad je prve aktivnosti vezane na pomoč podjetjem pri internacionalizaciji s Kubo v sodelovanju z MGRT in Ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ) ter UNIDOM pričel izvajati že v letu 2019, ko je bil organiziran gospodarski forum v Havani, ki so se ga udeležil predstavniki MZZ in Sklada ter kubanskega ministrstva za trgovinsko menjavo, ministrstva za turizem, ministrstva za zunanje zadeve, kot tudi zainteresirana podjetja na slovenski in kubanski strani.

Prvi stiki in sestanki so bili izvedeni tudi s Srbijo. Srbske institucije in njihova podjetja so izkazale interes za sodelovanje s Skladom preko UNIDA. Predvidoma bi iz slovenske strani sodelovali Sklad, MGRT in Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenija), s strani Srbije pa razvojna agencija Srbije, ministrstvo za gospodarstvo in Inovacijski sklad. Aktivnosti se bodo intenzivno nadaljevale v letu 2020 in 2021.

V letu 2020 se tako načrtuje konkreten pričetek sodelovanja z UNIDOM v dveh regijah:- Kuba (sektorji bio-farma-agro tehnologije, merilne in regulacijske tehnologije,

medicinske in farmacevtske opreme, logistike, prehrane, metalurgije (nikelj), telekomunikacije in ostale IT tehnologije, fotovoltaike,…)

- Srbija (IOT, bio-tech, IT, robotika, digitalizacija, umetna inteligenca,…)- Potencialno tudi širitev na druge regije

Poleg izkazanega interesa podjetij za sodelovanje s Kubo in Srbijo se poraja tudi interes za sodelovanje s Kanado. Sklad je prve stike s kanadskim veleposlaništvom že navezal, v letu 2020 pa se načrtuje nadaljevanje oz. konkretno navezovanje stikov med slovenskimi in kanadskimi podjetji.

Glede na interes podjetij, se lahko izvedejo tudi aktivnosti v drugih državah oz. regijah.

c) Ostala partnerstva

V primeru dodatnih usmeritev Vlade RS ali MGRT-ja, MZZ-ja, SPIRIT-a, lahko Sklad že v letu 2020 vstopi še v ostala strateška partnerstva, ki bodo imela vpliv na internacionalizacijo MSP-jev, start-upov in scale-upov.

100


101


3.2.8. Osma operativna vloga Sklada: Učinkovita javna finančna institucija

Sklad pri svojem poslovanju deluje po:a) načelu učinkovitostiUčinkovito upravljanje – uspešnost poslovanja Sklada je odvisna od ustrezne

organizacijske in kadrovske strukture, ki se mora vseskozi prilagajati novim razvojnim in finančnim aktivnostim. Sklad ostaja institucija z močno kapitalsko osnovo in stabilno lastniško strukturo. Dobro strateško upravljanje in konstruktivno zastavljeni organizacijski procesi s poudarkom na obvladovanju tveganj, pa ohranjajo Skladov dobre likvidnostni položaj.

Za Sklad je pomembno spodbujanje in krepitev notranjega in zunanjega ugleda institucije. Pozitivna notranja kultura celotnega kolektiva je nujno potrebna za doseganje dobrih rezultatov.

b) načelih enostavnosti, preglednosti in transparentnostiDelovanje Sklada je vseskozi podvrženo iskanju hitrih, enostavnih in preglednih

rešitev, kar mu omogoča uporaba specialnih orodij. Posebno pozornost namenja tistim področjem, kjer lahko bližje pristopi potrebam potencialnih končnih prejemnikom (MSP-ji, start-upi, scale-upi) oz. jim omogoči lažji, hitrejši in tudi enostavnejši dostop do finančnih in drugih vsebinskih spodbud.

Sklad si prizadeva doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju z javnimi objavami vseh pomembnih informacij ter zagotavljanju informacij javnega značaja.

102



Operativna vizija

Sklada


Učinkovita javna finančna institucija

Ostati učinkovita javna finančna institucija

1. Delovanje po načelu učinkovitosti

1. Racionalno poslovanje in upravljanje finančnih virov z namenom pokrivanja vseh nastalih stroškov poslovanja Pregled bistvenih bilančnih postavk Sklada – plan za leto 2020:

o prihodki: 10.254.076 EURo odhodki: 10.501.060 EURo presežek odhodkov nad prihodki: 246.984 EUR - rezultat

je bil pričakovan, saj je Sklad iz naslova izvajanja instrumentov finančnega inženiringa do vključno leta 2016 prejemal upravljavsko provizijo, ki pa je namenjena tudi pokrivanju stroškov vodenja teh dolgoročnih finančnih instrumentov vse do njihovega izteka, torej vse do leta 2026. Po navodilih MF je Sklad tako ustvarjene presežke prihodkov nad odhodki v preteklih letih prenašal v presežke za porabo v naslednjih letih, koristil pa jih bo torej za pokrivanje izkazanih presežkov odhodkov nad prihodki v naslednjem srednjeročnem obdobju. Planiran presežek odhodkov nad prihodki za leto 2020 bo tako Sklad v celoti pokril z nastalimi presežki iz preteklih let.

o namensko premoženja – kapital: 59.353.000 EURo bilančna vsota: 353.929.631 EURo bilančna vsota po bančnem principu (skupaj z izven

bilančno evidenco): 741.769.631 EURo sredstva v upravljanju (PIFI, SID in druga sredstva RS, ki

niso v lasti Sklada: 252.941.869 EUR2. Vzdrževanja organizacijske in kadrovske strukture za realizacijo

letno zastavljenih ciljev z optimalno kadrovsko strukturo in optimalnimi stroški

103


2. Delovanje po načelih enostavnosti, transparentnosti in preglednosti

3. Zagotavljanje enostavnih in preglednih rešitev delovanja Sklada z uporabo specialnih orodij

4. Zagotavljanje transparentnosti z javnimi objavami vseh pomembnih informacij

5. Striktno upoštevanje zakonodajnih predpisov in spremljava novosti na tem področju

6. Sprotni nadzor, analitika in upravljanje s tveganji, ki zagotavlja obvladovanje prevzetih tveganj

7. Naravnanost k uvajanju izboljšav na vseh področjih delovanja Sklada

104


3.2.8.1. Delovanje po načelu učinkovitosti

3.2.8.1.1. Racionalno poslovanje in upravljanje finančnih virov

Ustvarjanje donosov iz poslovanja in zagotavljanje dividend za lastnike oz. investitorje ni osnovni namen delovanja Sklada – temveč upravljanje finančnih virov na način, ki zagotavlja ugodnosti za končne prejemnike.

V Izkazu prihodkov in odhodkov je Sklad za leto 2020 planiral 10.254.076 EUR skupnih prihodkov in 10.501.060 EUR skupnih odhodkov. Na podlagi tega je planiran presežek odhodkov nad prihodki v višini 246.984 EUR. Takšen rezultat je bil pričakovan, saj je Sklad iz naslova izvajanja instrumentov finančnega inženiringa do vključno leta 2016 prejemal upravljavsko provizijo, ki pa je namenjena tudi pokrivanju stroškov vodenja teh dolgoročnih finančnih instrumentov vse do njihovega izteka, torej vse do leta 2026. Po navodilih MF je Sklad tako ustvarjene presežke prihodkov nad odhodki v preteklih letih prenašal v presežke za porabo v naslednjih letih, koristil pa jih bo torej za pokrivanje izkazanih presežkov odhodkov nad prihodki v naslednjem srednjeročnem obdobju. Planiran presežek odhodkov nad prihodki za leto 2020 bo tako Sklad v celoti pokril z nastalimi presežki iz preteklih let.

Bistvene bilančne postavke – plan 2020:Bilančne postavke Plan 2020

Prihodki 10.254.076 EUROdhodki 10.501.060 EURPresežek odhodkov nad prihodki 246.984 EURNamensko premoženje - kapital 59.353.000 EURBilančna vsota 353.929.631 EURBilančna vsota po bančnem principu 741.769.631 EURSredstva v upravljanju (PIFI, SID in druga sredstva RS, ki niso v lasti Sklada) 252.941.869 EUR

3.2.8.1.2. Organizacijska in kadrovska struktura

Uspešnost poslovanje Sklada je odvisna od ustrezne organizacijske in kadrovske strukture, ki se mora vseskozi prilagajati novim razvojnim in finančnim aktivnostim. Sklad nenehno deluje tudi na področju izboljšanja upravljanja in poslovanja, predvsem z vidika zagotavljanja ustreznega upravljanja s tveganji.

Sklad se v svoji organizaciji drži načela učinkovitosti, kar pomeni, da želi z organizacijsko in kadrovsko strukturo za zastavljeno letno realizacijo v 2020 uporabiti najoptimalnejše število zaposlenih, racionalne časovne obremenitve in racionalne stroške.

Sklad naloge skrbno načrtuje, načrtuje postopke dela po poslovnih procesih in nenehno optimizira delovne procese in pretok informacij med njimi. Prav tako spremlja obremenitve zaposlenih. Okvirni standardi, po katerih Sklad iz preteklih let meri lastne obremenitve, ki še zagotavljajo obvladovanje tveganj in nadzorovano delo, so:

Standard89

Višina odobrenih sredstev 104 mio EUR / letno

89 Upoštevano obdobje 2009 – 2018 in število zaposlenih na dan 31.12.2018.

105


Višina odobrenih sredstev 3 mio EUR / zaposlenegaŠtevilo podprtih projektov 740 projektov / letnoŠtevilo podprtih projektov 20,5 projektov / zaposlenegaŠtevilo aktivnih pogodb 195 pogodb / zaposlenegaVišina aktivnega portfelja 19 mio EUR / zaposlenega

V letu 2020 Sklad načrtuje ohraniti kadrovsko strukturo, ki znaša 48 zaposlenih. Organizacijska struktura se bo v letu 2020 prilagajala izvajanju obstoječih in novih programov začetih v letu 2019 z obstoječimi 48 zaposlenimi, morebitne dodatne potrebe pa se bodo zapolnjevale z zunanjimi izvajalci (študentski servis) ali kot dodatno delo oz. dodatne obremenitve zaposlenih.

Sklad namenja tudi posebno pozornost učinkoviti notranji koordinaciji poslovnih procesov, ki zagotavlja hiter in tekoč prenos informacij in dokumentacije znotraj organizacije, kar predstavlja sistematično komuniciranje in sodelovanje z ostalimi organizacijskimi enotami za potrebe izvajanja skupne strategije in doseganje skupnih ciljev Sklada. Po potrebi se bo izvedla tudi nadgradnja sistema notranjega komuniciranja oz. se bo vzpostavil nov sistem.

106


3.2.8.2. Delovanje po načelih enostavnosti, transparentnosti in preglednosti

Tudi v letu 2020 bo Sklad pri svojem delovanju upošteval načela enostavnosti, preglednosti in transparentnosti z naravnanostjo k nenehnemu iskanju rešitev, ki vodijo k enostavnosti in dodani vrednosti tako za ciljne skupine (prejemnike finančnih in vsebinskih spodbud) kot tudi za zaposlene v okviru delovnih procesov.

3.2.8.2.1. Zagotavljanje enostavnih in preglednih rešitev delovanja Sklada z uporabo specialnih orodij

Delovanje Sklada je vseskozi podvrženo iskanju hitrih, enostavnih in preglednih rešitev, kar mu omogoča uporaba specialnih programskih orodij. Posebno pozornost namenja tistim področjem, kjer lahko pristopi bliže potrebam potencialnih končnih prejemnikov (MSP) oz. jim omogoči lažji, hitrejši in tudi enostavnejši dostop do finančnih sredstev. To pomeni, da bo Sklad tudi v letu 2020 nadgradil že obstoječa specializirana programska orodja in omogočal potencialnim končnim prejemnikom oz. vlagateljem uporabo le-teh. Gre za:

brezplačen pripomoček za pripravo poslovnega načrta, ki je del vloge brezplačen pripomoček za pripravo amortizacijskega načrta, ki je del vloge e-portal Sklada – namenjen vlagateljem na posameznih razpisih, da z uporabo e-

portala Sklada oddajo vlogo s prilogami v elektronski obliki elektronski obrazec za prijavo na razpise navodila za delo s prijavnimi obrazci in pripravo poslovnega in amortizacijskega

načrta sistem informiranja (e-novice o javnih razpisih, dogodkih, druge pomembnejše

informacije za podjetnike in potencialne podjetnike …)

Prav tako pa Sklad v okviru svojega delovanja uporablja specialna programska orodja, ki jih bo v letu 2020 posodabljal, nadgrajeval in po potrebi tudi vzpostavil nova programska orodja, s čimer bo nadaljeval postopno prehajanje na e-poslovanje, ter se približal potrebam sodobnega elektronskega poslovanja. Gre predvsem za:

programska orodja za obdelavo vlog, vključno s statističnim spremljanjem učinkov programsko orodje za spremljanje poslovanja in urejanje arhiva sodelujočih DTK programska orodja za načrtovanje delovnih procesov in spremljanje njihovega

izvajanja ter morebitnih odmikov (sistem i-novic, personificiran intranetni program, outlook orodja …)

ostala programska orodja za nemoteno poslovanje Sklada (obračun plač, registrator časa …)

….

Za nemoteno poslovanje in uporabo programskih orodij so v letu 2020 predvidene naslednje aktivnosti:

Predvidene aktivnosti Prenova in vzdrževanje ustreznega in varnega informacijskega sistema za podporo

celotnega poslovanja Sklada - maksimalna prilagoditev zaradi postopnega prehoda na e-poslovanje (e-vloge…)

Zagotavljanje funkcionalnosti obstoječih računalniških programov ter programske, računalniške in strojne opreme (vzdrževanje, posodobitve, nadgradnje, nakup)

Nabava ali izgradnja novih računalniških programov in/ali aplikacij in/ali opreme Obdelava podatkov skladno s potrebami in obstoječo zakonodajo vzdrževanje in po potrebi nadgradnja oz. prenova spletne strani za učinkovito

informiranje podjetnikov in druge zainteresirane javnosti o javnih razpisih,

107


dogodkih, rezultatih, javnih naročilih …, omogočanje dostopov vlagateljev do pripomočkov za pripravo in oddajo vlog itd.

nadgradnja obstoječega programskega orodja ali po potrebi vzpostavitev novega programskega orodja za interno komuniciranje in koordiniranje vseh poslovnih procesov

arhiv – potencialne prilagoditve glede na zakonske zahteve posodobitev oz. po potrebi nadgradnja pripomočka, objavljenega na spletni strani

Sklada za potencialne prijavitelje na razpise Sklada dostop in uporaba baz podatkov in licenc zunanjih najustreznejših ponudnikov glede

na potrebe Sklada (ZZZS, IBON, Finplan, GVin, AJPES, BISNODE, IUS, SOPHOS …) za spremljanje bonitete poslovanja podjetij, njihovih finančnih podatkov, za potrebe poslovanja Sklada itd.

drugo pridobivanje podatkov iz zunanjih baz podatkov (nakup, naročnina, najem) skladno z usmeritvami MJU ter vzdrževanje povezave računalniškega omrežja HKOM za poročanje MJU po pravilu »de minimis«

potencialna vzpostavitev novih oblik oz. orodij za izvajanje aktivnosti spletnega marketinga

Vir financiranja: PP172410 in/ali sredstva projekta »Celovit vavčerski sistem spodbud za MSP 2018 – 2023« in/ali sredstva projekta »Vsebinska podpora 2018 – 2023 in/ali sredstva projekta »Usposabljanje podjetij v tujini« in/ali druga za te namene zagotovljena sredstva (npr. lastna sredstva)

108


3.2.8.2.2. Zagotavljanje transparentnosti z javnimi objavami vseh pomembnih informacij

Sklad si z namenom osredotočenosti na svoje ciljne skupine prizadeva doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju z javnimi objavami vseh pomembnih informacij ter zagotavljanju informacij javnega značaja. Gre predvsem za objave javnih razpisov, javnih pozivov in javnih naročil, prav tako pa Sklad organizira in soorganizira dogodke, delavnice in predavanja na temo financiranja in spodbujanja podjetništva, sodeluje na srečanjih, info točkah, okroglih mizah…

Sklad ima tudi v letu 2020 zastavljen cilj za doseganje čim večje obveščenosti ciljnih skupin in druge zainteresirane javnosti o svojem delovanju, kar bo dosegal z javnimi objavami vseh pomembnih informacij ter zagotavljanjem informacij javnega značaja.

Za učinkovito in pregledno informiranje javnosti o finančnih in vsebinskih spodbudah ter ostalih aktivnostih Sklada so predvidene naslednje aktivnosti:

Predvidene aktivnostia) koordiniranje spletne strani in ostalih aplikacij Sklada

o koordiniranje, urejanje, posodabljanje in vzdrževanje spletne strani in ostalih aplikacij Sklada (vzdrževanje pregledne spletne strani za večji in enostavnejši pregled nad oblikami državnih pomoči Sklada, učinkovito informiranje potencialnih prijaviteljev in ostale zainteresirane javnosti o javnih razpisih in rezultatih…),

o sprotno pošiljanje noveliranih podatkov objavljenih na skupnem portalu SPOT točk in morebitnih drugih spletnih straneh namenjenih informiranju potencialnim prijaviteljem na javne razpise Sklada

o vzdrževanje in po potrebi nadgradnja sistema e-novic, upravljanje s sistemom e-novic (obveščanje podjetnikov preko baze e-novic, pregled statistike …)

b) tiskovne konference in sporočila za javnosto organizacija, soorganizacija in/ali sodelovanje na tiskovnih konferencah

(organizacija lastnih in sodelovanje na organiziranih tiskovnih konferencah vezanih na finančno podporo Sklada),

o priprava in objava sporočil za javnost c) promocijski material

o priprava, oblikovanje, tiskanje in izdaja promocijskih materialov (zloženke, brošure, letaki, kratke objave, predstavitve Sklada v slovenskem in angleškem jeziku…)

o izdelava kratkih promocijskih filmov, vezanih na spodbude Skladao priprava gradiva za predstavitev Sklada v RS in v tujinio ostala gradiva za različne namene (opomniki, govori, kratke izjave…) o tekoče spremljanje, priprava pregleda in kataloga dobrih praks podjetij,

podprtih s spodbudami Skladad) info točke Sklada

o sodelovanje Sklada na info točkah, kjer se zainteresiranim podjetnikom in drugi zainteresirani javnosti podajo informacije o spodbudah Sklada

e) javne objaveo objave besedil javnih razpisov, sprememb in dopolnitev, ter obvestilo o

zaprtju javnih razpisov v Uradnih listih RSo objave javnih razpisov, promocijskih člankov… v tiskanih medijih z namenom

informiranja podjetnikov in druge zainteresirane javnostio sodelovanje z novinarji (priprava in posredovanje odgovorov na novinarska

109


vprašanja)f) svetovalni telefon

o proučitev možnosti za vzpostavitev svetovalnega telefona in morebitna vzpostavitev le-tega

g) organizacija in soorganizacija javnih dogodkov za zunanje uporabnikeo Dan odprtih vrat90

Dogodek »Dan odprtih vrat « bo organiziran pod pogojem, da sorodne podporne institucije podjetniškega okolja v Sloveniji izkažejo interes za sodelovanje (agencija SPIRIT Slovenija, Slovenska razvojna banka - SID, Javni ekološki sklad Republike Slovenije, Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo – MGRT, Ministrstva za kmetijstvo in okolje – MKO, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve – MDDSZ idr.). V primeru izkazanega interesa zgoraj navedenih institucij se bodo aktivnosti za izvedbo omenjenega dogodka v letu 2020 začele izvajati že konec leta 2019. V nasprotnem primeru bo Sklad predvidoma izvedel samostojen dogodek manjšega obsega, na katerem bo zainteresiranim podjetnikom in drugi javnosti predstavil možnosti financiranja preko Sklada.

o Podjetna Slovenija91

Dogodek »Podjetna Slovenija« bo Sklad predvidoma organiziral v sklopu Mednarodnega obrtnega sejma v Celju (MOS), kjer bo poleg predstavitev spodbud Sklada podjetnikom in drugi zainteresirani javnosti na razpolago tudi promocijski material in info točka Sklada

o INFO DAN – dogodek, ki bo realiziran v primeru dodatnega sodelovanja Sklada v okviru Sklada skladov, se bo izvedel v sodelovanju s SID banko. Predvideva se ločen dogodek za morebitno novo vzpostavljeno linijo finančnih instrumentov, ki bi jo Sklad izvajal v okviru Sklada skladov (npr. linija portfeljskih garancij).

o Izvedba road showov92 po različnih krajih po Sloveniji za vzpostavljene finančne linije, ki jih Sklad že izvajal in ki jih bo morebiti še dodatno izvajal v sklopu Sklada skladov, katerega upravljavec je SID banka

h) aktivno sodelovanje Sklada na drugih dogodkih (predstavitve finančnih spodbud, info točke, promocijski material, potencialno sofinanciranje oz. sponzorstvo…)

o Start up Slovenija 2020 in PODIMSpodbude za zagon inovativnih podjetij (P2), ki jih izvaja Sklad so povezane tudi

z izvedbo večletnega projekta Start:up Slovenija, saj sodelovanje podjetij na tem tekmovanju oz. njihova uvrstite na lestvico pomeni enega izmed vstopnih kvantitativnih meril, ki vplivajo na višino prejetih točk na razpisu oz. na možnost pridobitve spodbude, zato je aktivno sodelovanje Sklada pri tem projektu, vključno z vsemi zaključnimi dejavnostmi projekta, zelo pomembno.

o ZLATA GAZELA (DNEVNIK) - sodelovanje Sklada v okviru projekta, ki poskuša povečevati zavedanje širše javnosti o pomenu podjetništva pri razvoju slovenskega in evropskega gospodarstva,

o PODJETNIK LETA (revija Podjetnik) sodelovanje Sklada v okviru dogodka, ki promovira podjetništvo in pozitivno podjetniško klimo,

o MOS - pod okriljem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijoo ostali pomembnejši dogodki, delavnice, okrogle mize idr. na temo

90 Naziv dogodka se lahko spremeni.91 Naziv dogodka se lahko spremeni.92 Realizacija izvedbe je odvisna od sodelovanja Sklada s Skladom skladov.

110


podjetništva oz. drugih z dejavnostjo Sklada povezanih tem (npr. Podjetniški dan, MOS, Dan inovativnosti, ROSUS, MSP konferenca, Obrtnik / Podjetnik 2020, Vrh malega gospodarstva, Forum obrti in podjetništva, Vrh slovenskega gospodarstva, Podjetniški forum, Delove podjetniške zvezde, delavnice za žensko podjetništvo, delavnice z bankami, Evropski teden podjetništva…)

o sodelovanje Sklada v oddajah namenjenih podjetnikom in podjetništvu npr. oddaja Prava ideja, oddaja Izzivi – obrt in podjetništvo ali druge (sponzorstvo, studijski pogovori…)

VIR FINANCIRANJA ZA PREDVIDENE AKTIVNOSTI: projekt Vsebinske podpore mladim podjetjem in / ali projekt Celovit vavčerski sistem spodbud za MSP in / ali PP 172410 in / ali druga za te namene zagotovljena sredstva (npr. lastna sredstva) in / ali Projekt Usposabljanje podjetij v tujini

Poleg zagotavljanja učinkovitega in preglednega informiranja javnosti o finančnih in vsebinskih spodbudah in drugih aktivnostih Sklada, pa bo Sklad tudi v letu 2020 zagotavljal tudi:

- transparentno izvedbo javnih naročil- izvedbo javnih naročil skladno z Zakonom o javnem naročanju- zagotavljal oz. tekoče ažuriral informacije javnega značaja

Predvidene aktivnosti pridobivanje ponudb in sklepanje pogodb ali izvedba javnih naročil za nemoteno

celovito poslovanje Sklada (vzdrževanje računalniške in programske opreme; vzdrževanje informacijskega sistema Panteon; prenova informacijskega sistema za postopen prehod na e-poslovanje, e-vloge; vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje poslovanja DTK; vzdrževanje in po potrebi prenova programskega orodja za načrtovanje delovnih procesov in spremljanje njihovega izvajanja ter morebitnih odmikov; vzdrževanje oz. po potrebi prenova spletne strani in pripadajočih e-novic; izbor zunanjega izvajalca za izvedbo notranje in zunanje revizije; čiščenje; pisarniški material; varnost in zdravje pri delu; požarna varnost; izdelava, vpis in oddaja pošiljk…)

pridobivanje ponudb in sklepanje pogodb in/ali izvedba javnih pozivov in/ali izvedba javnih naročil za izvajanje vsebinske podpore mladim podjetjem; za izvedbo predselekcijskega postopka; za izvedbo administrativno strokovne podpore in vseh ostalih priključenih aktivnosti za podjetja podprta s semenskim kapitalom; za vzpostavitev spletne platforme – start up podjetja, vavčerji;…

urejanje premoženjskega in avtomobilskega zavarovanja tekoče ažuriranje informacij javnega značajaVIR FINANCIRANJA ZA PREDVIDENE AKTIVNOSTI: projekt Vsebinske podpore mladim podjetjem in / ali projekt Celovit vavčerski sistem spodbud za MSP in / ali PP 172410 in / ali druga za te namene zagotovljena sredstva (npr. lastna sredstva) in / ali Projekt Usposabljanje podjetij v tujini

111


3.2.8.2.3. Striktno upoštevanje zakonodajnih predpisov in spremljava novosti na tem področju

Sklad skrbno in gospodarno upravlja z razvojnimi sredstvi, ki jih različni investitorji namenijo izvajanju finančnih spodbud preko Sklada. Pri tem predvsem upošteva Zakon o javnih skladih, ter Zakon o podpornem okolju za podjetništvo, seveda pa pri poslovanju upošteva zakone in predpise, ki se navezujejo na poslovanje Sklada.

Sklad bo zagotavljal usklajenost internih aktov s krovnimi zakoni in predpisi na nacionalni in evropski ravni, sodeloval pri pripravi predlogov za morebitne spremembe krovnih zakonov, vezanih na delovanje Sklada in morebitnih spremembah Ustanovitvenega akta in Splošnih pogojev, koordiniral seje Nadzornega sveta in urejal vse pravno-formalne zadeve, vezane na Nadzorni svet, optimalno reševal vse pravno sporne zadeve in morebitne upravne spore Sklada,…

112


3.2.8.2.4. Sprotni nadzor, analitika in upravljanje s tveganji

Sklad bo tudi v letu 2020 izvajal sprotni nadzor in meril učinke s poudarkom na analizah stopnje izkoriščenosti javnih sredstev, nad uporabo sredstev in ustvarjenimi učinki, kjer pa se bo izkazala potreba, pa bo tudi sproti predlagal korektivne ukrepe.

Sklad ima vzpostavljen sistem notranjega upravljanja, ki temelji na: jasni organizacijski strukturi z natančno definiranimi poslovnimi procesi ter

aktivnostmi, ki skupaj omogočajo učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol;

učinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vključuje postopke ugotavljanja, merjenja oz. ocenjevanja, upravljanja in spremljanja tveganj, kot tudi notranje in zunanje poročanje o tveganjih;

ustreznem sistemu notranjih kontrol, ki vključuje učinkovito vzpostavljene kontrole, kontrolne postopke ter druge administrativne in računovodske postopke.

Upravljanje s tveganji je eden najpomembnejših notranjih procesov Sklada, saj je Sklad pri svojem delovanju izpostavljen različnim tveganjem. Posledično je Sklad vzpostavil sistem upravljanja s tveganji pri katerem je sledil praksam finančnih institucij, kar pomeni varno poslovanje in odgovorno upravljanje tveganj.

Funkcija upravljanja tveganj je organizirana centralizirano in ima zagotovljeno neodvisnost in težo pri odločanju na različnih nivojih odločanja. Področje upravljanja s tveganji tesno sodeluje z vsemi ostalimi poslovnimi področji Sklada z namenom zagotavljanja ustrezne ter sprejemljive ravni tveganj na vseh področjih delovanja Sklada.

Sklad bo v letu 2020 zagotavljal:- ustrezno upravljanje s tveganji in s tem vzdrževal izpostavljenost Sklada na

sprejemljivi ravni- prepoznavanje in ustrezno upravljanje pomembnih tveganj za Sklad- poročanje o tveganjih za potrebe in po pozivu državnih institucij- vzdrževanje vzpostavljen sistem kontrolinga za merjenje, analiziranje in prikaz

poslovne uspešnosti- sistematično spremljanje povratnih informacij in morebitno ugotovljenih odmikov

od zastavljenih ciljev- poslovanje Sklada, skladno s sprejetim letnim poslovnim načrtom za leto 2020.

Sklad ima močno kapitalsko osnovo v višini 60 mio EUR namenskega kapitala in bilančno vsoto v višini 675 mio EUR, ki vključuje stabilno strukturo virov, močan likvidnostni položaj in nezadolženost. To stanje vzdržuje z dobrim upravljanjem Sklada in preudarnim upravljanjem s tveganji.

Kontrolno okolje Sklada predstavlja celoto pravil, postopkov in struktur, ki zagotavljajo pogoje za izvajanje notranjih kontrol.

113


Slika: Kontrolno okolje Sklada

114


3.2.8.2.5. Naravnanost k uvajanju izboljšav in novosti na vseh področjih delovanja Sklada

Cilj Sklada v letu 2020 ostaja na enaki ravni kot v preteklih letih – ciljno vodeno upravljanje Sklada, kar pomeni, da se poslovanje načrtuje na način, da so cilji merljivi in da lahko vsak zaposleni deluje ciljno vodeno. Zaposleni Sklada uvajajo ideje in izboljšave, z namenom ponuditi celovite produkte za MSP-je, ki ustrezajo aktualnim potrebam trga in upoštevajo najboljša znanja, izkušnje in vire iz različnih držav.

Poleg že utečenih finančnih instrumentov se Sklad odziva tudi na zaznane potrebe trga. Nenehno spremljanje dogajanja v gospodarstvu in na ravni financiranja MSP omogoča Skladu ustrezno prilagajanje ponudbe finančnih in vsebinskih spodbud za MSP za krepitev prepoznavnosti Sklada, predvsem pa pripomore k odpravi vrzeli, s katerimi se soočajo MSP-ji, start-upi in scale-upi pri načrtovanju svojih razvojnih poti.

Predvidene aktivnosti za leto 2020:Predvidene aktivnosti

razvoj in nadgradnja učinkovitih, mednarodno primerljivih instrumentov finančnih spodbud in vsebinske podpore za hitrejši razvoj MSP-jev, start-upov in scale-upov

Postavitev konkretnih merljivih ciljev po poslovnih procesih za doseganje dolgoročnih strateških ciljev poslovanja in tekoča spremljava dosežene realizacije

Spremljanje mednarodnih institucij, ki izvajajo podporo podjetniškemu sektorju, njihovih gradiv, statistike…(AECM, Invest Europe, EVFIN…)

Sodelovanje oz. udeležba v delovnih skupinah, konferencah, srečanjih, kongresih organiziranih s strani Evropske komisije, AECM, EIF, EIB itd. za področje finančne podpore podjetniškemu sektorju z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja

Po potrebi zagotavljanje možnosti prevajanja v primeru sodelovanja s tujimi institucijami, eksperti, revizijami…

Spremljanje uredb, direktiv, priporočil Evropske komisije s področja državnih pomoči in po potrebi implementacija

Priprava internih in eksternih strateških dokumentov Sklada za zagotavljanje nemotenega poslovanja ob upoštevanju usmeritvami Vlade RS, MGRT, EK…

Zagotavljanje usklajenosti strateških načrtov Sklada z usmeritvami Vlade RS, MGRT, EK…

Spremljanje mednarodnih dobrih praks in po potrebi implementacija Prenos znanja in dobrih praks iz tujih institucij, od mednarodnih mentorjev in

ekspertov ter proučitev morebitne implementacije v produkte Sklada za doseganje učinkovitih mednarodno primerljivih instrumentov spodbud za MSP po vzoru najboljših praks

Sodelovanje pri vzpostavljanju podjetniških podpornih institucij v državah bivše Jugoslavije ter izmenjava dobrih praks

Študijski obiski, delavnice, coaching doma in v tujini, vsebinski programi strokovnih združenj, fakultet …za podporo MSP

Proučitev možnosti postopne implementacije vsebinske podpore »SPS dvojček« pri vseh produktih Sklada, ter morebitnih drugih dodatnih spodbud (npr. zaposlovanje mladih brezposelnih oseb) ob sodelovanju Sklada z drugimi ministrstvi

Proučitev možnosti vzpostavitve morebitnih novih ukrepov, npr. ukrep za financiranje zadrug in/ali drugih posebnih ciljnih skupin (žensko podjetništvo, kreativne industrije, družbeno koristni proizvodi in storitve…) – skladno z navodili MGRT

Po potrebi proučitev možnosti implementacije portfeljskih garancij Nadgradnja oz. modifikacija obstoječih finančnih instrumentov in/ali vsebinske

pomoči Sklada

115


Učinkovito in ažurno sodelovanje z EU institucijami, mednarodnimi združenji s področja finančnih spodbud in vsebinske pomoči in ostalimi tujimi partnerji

Postopno seznanjanje s programom InvestEU za prihodnjo finančno perspektivo 2021 - 2027 bo poseben poudarek ostal na implementaciji programa InvestEU, v okviru katerega Skald načrtuje izvajanje različnih garancijskih in kreditnih shem, shem semenskega in tveganega kapitala. Poleg tega Sklad načrtuje tudi nadaljnje sodelovanje v naslednikih obstoječih programov COSME, EaSI in morebitnih ostalih vzpostavljenih programih.

Vir financiranja: PP172410 ali druga za te namene zagotovljena sredstva (npr. sredstva Vsebinske podpore mladim podjetjem in/ali Celovitega vavčerskega sistema spodbud MSP in/ali lastna sredstva in/ali Program Usposabljanja podjetij v tujini)

116


3.3. Izvajanje drugih posebnih projektov skladno z usmeritvami Vlade RS, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ali drugih državnih institucij

V letu 2020 lahko Sklad izvaja še druge posebne projekte po naročilu in skladno s sprejetimi usmeritvami Vlade RS, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ali druge državne institucije, še posebej če so interventne narave in jih ni mogoče predvideti v okviru rednega poslovanja Sklada.

V takšnem primeru se natančnejši pogoji izvajanja ter projektov ter viri za njihovo izvajanje določijo v pogodbi, ki jo mora skleniti Sklad z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo oz. z drugo pristojno državno institucijo.

117


118


4. PREGLED POTREBNIH VIROV IZ

PRORAČUNA RS ZA LETO 2020

119


120


Za realizacijo Poslovnega in finančnega načrta za leto 2020 bo Sklad v manjši meri potreboval tudi sredstva iz proračuna RS. V spodnji tabeli so navedena sredstva, ki jih Sklad potrebuje za izvedbo vseh opisanih načrtovanih aktivnosti. Skladno s proračunskimi zmožnosti se višina sredstev lahko spremeni glede na višino razpoložljivih sredstev iz proračuna RS.

Tabela: Sistematični pregled virov iz proračuna RS po posameznih proračunskih postavkah za leto 202093

PP94 Višina sredstev Naziv / oznaka Namen

PP606410 290.000,00P1B 2009, P1C 2009,

P1 2010, P1B 2010, del P1 2011

Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne

merePP160224 4.540.000,00 P7R 2020 Mikrokrediti za problemska

območja

PP989110 418.400,00P7R 2016, P7R 2017, P7R 2018, P7R 2019,

P7R 2020Mikrokrediti za problemska

območja

PP160063 810.000,00 P2 2018, P2 2019, P2 2020

Spodbude za zagon inovativnih podjetij

PP160064 270.000,00 P2 2018, P2 2019, P2 2020


PP160065 756.000,00 P2 2018, P2 2019, P2 2020


PP160066 324.000,00 P2 2018, P2 2019, P2 2020


PP190112 763.848,91 P2R 2020-2021 Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih




PP160063 5.641.780,99 SPS dvojčekVsebinska podpora mlada podjetjaCelovit vavčerski sistem spodbud

za MSP

PP160064 264.844,68 SPS dvojčekVsebinska podpora mlada podjetjaCelovit vavčerski sistem spodbud

za MSP

PP160065 2.862.669,71 SPS dvojčekVsebinska podpora mlada podjetjaCelovit vavčerski sistem spodbud

za MSP

PP160066 295.955,96 SPS dvojčekVsebinska podpora mlada podjetjaCelovit vavčerski sistem spodbud

za MSPPP160067 524.930,00 Usposabljanje podjetij

v tujini Usposabljanje podjetij v tujini

PP160068 175.070,00 Usposabljanje podjetij v tujini Usposabljanje podjetij v tujini



PP172410 200.000,00 Uresničevanje ciljev po posameznih

operativnih vlogah

Četrta operativna vloga SkladaŠesta operativna vloga Sklada

Sedma operativna vloga Sklada93 Višina razpisanih sredstev v letu 2020 se lahko spremeni glede na višino razpoložljivih sredstev iz lastnih virov Sklada, iz proračuna RS ali drugih virov ter glede na povpraševanje in razmere na trgu94 Dinamika izplačil iz proračuna RS bo določena v pogodbi med Skladom in sofinancerji (MGRT,…), prav tako se lahko spremenijo proračunske postavke glede na prerazporeditev v proračunu RS.

121


Sklada Osma operativna vloga SkladaPP160079 32.928,99 Tehnična pomoč Sredstva za tehnično pomoč

PP160080 8.232,25 Tehnična pomoč Sredstva za tehnično pomoč



PP160057 8.369.659,68 P4L 2019 Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov

PP160063 3.100.000,0095 P4D 2019 Spodbude za digitalno transformacijo podjetij

Skupaj 31.048.317,55

95 Razpis P4D – Spodbude za digitalno transformacijo podjetij bo objavljen v letu 2019 v skupni višini 12,4 mio EUR, vendar bodo sredstva podjetjem na razpolago za obdobje 2019 – 2023, od tega je za leto 2020 predvideno 3,1 mio EUR.

122


123


Maribor, oktober 2019

124

II. FINANČNI NAČRT JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA PODJETNIŠTVOZA LETO 2020


125


K A Z A L O – FINANČNI NAČRT

1. FINANČNI NAČRT SKLADA ZA LETO 2020...............................................1201.1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV – DRUGIH UPORABNIKOV..............1201.2. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB..........................................................1231.3. IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA..........................................................................1241.4. BILANCA STANJA...............................................................................................125

2. POJASNILA K FINANČNEMU NAČRTU ZA LETO 2020.................................1302.1. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV................................................................130

2.1.1. Prihodki......................................................................................................1302.1.2. Odhodki......................................................................................................1312.1.3. Presežek odhodkov nad prihodki................................................................132

2.2. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB..........................................................1322.3. RAČUN FINANCIRANJA.......................................................................................1332.4. BILANCA STANJA...............................................................................................133

126


127


1. FINANČNI NAČRT SKLADA ZA LETO 2020

128


129


1. FINANČNI NAČRT SKLADA ZA LETO 2020

1.1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV – DRUGIH UPORABNIKOVzneski v EUR

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV SKLADA FINANČNI OCENA FINANČNI v obdobju od 01.01. do 31.12. REALIZACIJA NAČRT REALIZACIJE NAČRT FN2020/konto Naziv konta 2018 2019 2019 2020 OR2019

I. SKUPAJ PRIHODKI 2.216.262 8.948.968 7.058.410 10.254.076 145,

3

TEKOČI PRIHODKI 1.642.079 1.849.290 1.805.310 2.280.02

0 126,

3 70 DAVČNI PRIHODKI

71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.642.079 1.849.290 1.805.310 2.280.02

0 126,

3

710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 235.79

1 363.29

0 388.29

0 413.220 106,

4 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku - - - - -

7102 Prihodki od obresti 235.791 363.290 388.290 413.220 106,

496

7103 Prihodki od premoženja - - - - -

713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 1.237.658 1.486.000 1.417.020 1.866.80

0 131,

7

7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.237.658 1.486.000 1.417.020 1.866.800 131,

797

714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 168.63

0 - - - -7141 Drugi nedavčni prihodki 168.630 - - - -

72 KAPITALSKI PRIHODKI - - 10

0 4.00

0 4.000,0

720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV - - 10

0 4.00

0 4.000,

098

7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov - - - - -7201 Prihodki od prodaje prevoznih sredstev - 4.000 -7202 Prihodki od prodaje opreme - - 100 - -

73 PREJETE DONACIJE - - -

74 TRANSFERNI PRIHODKI 574.18

3 7.099.678 5.253.000 7.970.05

6 151,

799

96 Prihodki od obresti iz naslova naložb namenskega premoženja se v večjem delu nanašajo na obresti iz danih mikrokreditov, v manjšem delu pa na naložbe namenskih depozitov in vrednostnih papirjev. Naložbe v vloge na Zakladnico RS so obrestovane po nizki obrestni meri oziroma 0%.97 Sklad planira v letu 2020 izkazati med prihodki provizijo na podlagi sklenjenih pogodb in provizijo za upravljanje sredstev, namenjenih izvajanju javnih razpisov. V letu 2020 se bo delno za kritje stroškov oziroma za pokritje presežka odhodkov nad prihodki porabila provizija PIFI, katero je Sklad na podlagi preteklih let preko presežka prihranil za ta namen.98 Sklad planira v letu 2020 izvesti nakup novega in odprodajo starega osebnega avtomobila.

130


740TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFIN. INSTITUCIJ

158.000

270.000

170.000 200.000

117,6

7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 158.000 270.000 170.000 200.000 117,6 7403 Prejeta sredstva iz drugih javnih skladov - - - - -

741PREJETA SREDSTVA IZ DRŽ. PRORAČUNA IZ SREDSTEV EU

416.183 6.829.678 5.083.000

7.770.056

152,9

7412 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sred. EU za strukt.pol. -7413

Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sred. EU iz kohez sklada 2014-2020 416.183 6.829.678 5.083.000 7.770.056 152,9

II. SKUPAJ ODHODKI 2.298.877 9.325.115 7.255.650 10.501.060 144,

7

40 TEKOČI ODHODKI 2.176.874 4.604.695 2.807.650 5.226.20

0 186,

1

400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.013.694 1.380.790 1.203.000 1.502.43

0 124,

9100

4000 Plače in dodatki 890.332 1.273.770 1.050.000 1.373.390 130,8 4001 Regres za letni dopust 30.946 39.080 35.000 44.160 126,2 4002 Povračila in nadomestila 48.943 61.940 51.200 65.570 128,1 4003 Sredstva za delovno uspešnost 36.013 60.000 10.850 18,1 4004 Nadurno delo 921 800 - 4009 Drugi izdatki zaposlenim 6.539 6.000 6.000 8.460 141,0

401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 161.76

5 222.08

0 185.55

0 241.070 129,

9101

4010 Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 82.063 112.730 92.925 122.500 131,8 4011 Prispevki za zdravstveno zavarovanje 65.743 90.310 74.445 98.150 131,8 4012 Prispevki za zaposlovanje 622 770 630 830 131,7 4013 Prispevki za starševsko varstvo 919 1.270 1.050 1.380 131,4 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja 12.418 17.000 16.500 18.210 110,4

402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.001.415 3.001.825 1.419.100 3.482.70

0 245,

4102

4020 Pisarniški in splošni material in storitve 107.708 414.100 380.100 450.900 118,6 4021 Posebni material in storitve 658 8.000 8.500 8.500 100,0 4022 Energija, voda, komunalne storitve, komunikacije 59.227 83.500 84.500 90.500 107,1 4023 Prevozni stroški in storitve 5.458 10.000 8.000 9.500 118,8

99 Med transfernimi prihodki se planira priliv iz proračuna za izvedbo vsebinske podpore (vsebinske spodbude, vavčerji, usposabljanja v tujini), za zunanje komuniciranje in projekt tehnične pomoči.100 Plače so izračunane v skladu s sistemizacijo delovnih mest Sklada in kadrovskim načrtom Sklada. Povečanje stroškov za plače v letu 2020 v primerjavi z oceno realizacije 2019 je posledica nezasedenih delovnih mest v letu 2019 oziroma izvedenih zaposlitev v drugi polovici leta 2019. Sklad planira sredstva za plače zagotavljati iz prihodkov Sklada, transfernega prihodka iz proračuna za izvajanje vsebinske podpore, delno pa s sredstvi po projektu tehnične pomoči.101 Glejte zgornjo opombo.102 Izdatki za blago in storitve so za leto 2020 planirani v višjem obsegu, kar je predvsem posledica izvajanja vsebinske podpore, povečanega obsega poslovanja, povečanja stroškov, povezanih z zaposlenimi in izvajanja finančnih instrumentov. Izdatki za blago in storitve, ki so vezani na izvajanje vsebinske podpore in izvedbo zunanjega komuniciranja v skupnem znesku 2.738.475 EUR, se bodo Skladu povrnili iz proračuna.

131


4024 Izdatki za službena potovanja 13.222 40.000 33.500 38.000 113,4 4025 Tekoče vzdrževanje 145.632 98.000 101.500 136.500 134,5 4026 Najemnine in zakupnine (leasing) 60.628 136.500 88.000 100.500 114,2 4028 Davek na izplačane plače -4029 Drugi operativni odhodki 608.882 2.211.725 715.000 2.648.300 370,4 409 SREDSTVA IZLOČENA V REZERVE - - - - -4098 Rezervacije za kreditna tveganja v javnih skladih -

41 TEKOČI TRANSFERI 17.74

1 4.350.420 4.118.000 4.917.86

0 119,

4103

410 SUBVENCIJE 17.74

1 4.350.420 4.118.000 4.917.86

0 119,

4 4101 Subvencioniranje obresti finančnim institucijam - - - - -4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom 17.741 4.350.420 4.118.000 4.917.860 119,4 413 DRUGI DOMAČI TEKOČI TRANSFERI - - - - -4134 Tekoči transferi v državni proračun - - - - -

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 104.26

2 370.00

0 330.00

0 357.000 108,

2104

420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 104.26

2 370.00

0 330.00

0 357.000 108,

2 4200 Nakup zgradb in prostorov - - - - -4201 Nakup prevoznih sredstev 30.000 -4202 Nakup opreme 7.224 55.500 80.000 66.000 82,5 4203 Nakup drugih osnovnih sredstev -4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove -4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev -4207 Nakup nematerialnega premoženja 97.038 314.500 250.000 261.000 104,4

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI - - - - -

III/1 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI - 82.615 - 376.147 - 197.240 - 246.984 125,

2105

PORABA PRESEŽKOV IZ PRETEKLIH LET - PROVIZIJA PIFI

82.615

376.147

197.240 246.984

125,2

103 Pri izvedbi vsebinske podpore Sklad planira izplačilo vavčerjev in subvencij MSP za usposabljanje v tujini v skupni višini 4.917.800 EUR, kar bo Sklad dobil povrnjena iz proračuna. Iz sredstev Sklada se za leto 2020 planira izplačilo subvencije obrestne mere v znesku 60 EUR. 104 Sklad planira nadgradnjo računalniških programov, prehod na e-poslovanje, nakup računalniške strojne opreme, pisarniškega pohištva in zamenjavo osebnega avtomobila.105 Ker je Sklad iz naslova izvajanja instrumentov finančnega inženiringa do vključno leta 2016 prejemal upravljavsko provizijo, ki je bila namenjena tudi pokrivanju stroškov vodenja teh dolgoročnih finančnih instrumentov vse do njihovega izteka, torej vse do leta 2026, je presežek odhodkov nad prihodki bil pričakovan. Po navodilih MF je Sklad tako ustvarjene presežke prihodkov nad odhodki v preteklih letih prenašal v presežke za porabo v naslednjih letih, katere bo koristil za pokrivanje izkazanih presežkov odhodkov nad prihodki v naslednjem srednjeročnem obdobju. Planiran presežek odhodkov nad prihodki za leto 2020 bo tako Sklad v celoti pokril z nastalimi presežki iz preteklih let.

132


1.2. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽBzneski v eur

RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB FINANČNI OCENA FINANČNI v obdobju od 1.1. do 31.12. REALIZACIJA NAČRT REALIZACIJE NAČRT FN2020/konto naziv konta 2018 2019 2019 2020 OR2019

75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 4.141.678 3.995.01

0 4.441.00

0 4.429.10

0 99,7 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 4.141.678 3.995.01

0 4.441.00

0 4.429.10

0 99,7106

7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 246.752 296.700 350.000 608.340 173,87501 Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 762.548 243.190 291.000 - 0,07503 Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij 2.163.401 2.268.220 2.100.000 1.387.380 66,17504 Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 968.977 1.186.900 1.700.000 2.433.380 143,1751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV - - - - 0,0

7512Sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v privatnih podjetjih - - - - 0,0

752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE - - - - 0,0

44V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV

547

9.000.000 11.215.720

3.750.000 33,4107

440 DANA POSOJILA 54

7 9.000.00

0 11.215.720 3.750.00

0 33,44400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom - 1.800.000 2.243.140 750.000 33,44401 Dana posojila javnim skladom - - - - -4402 Dana posojila javnim podjetjem - - - - -4403 Dana posojila finančnim institucijam - - -4404 Dana posojila privatnim podjetjem 547 7.200.000 8.972.580 3.000.000 33,4441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB - - - - -

4410 Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih - - - - -4411 Povečanje kapitalskih deležev v finančnih institucijah - - - - -4412 Povečanje kapitalskih deležev v privatnih podjetjih - - - - -4413 Skupna vlaganja (joint ventures) - - - - -4414 Povečanje kapitalskih deležev v tujino - - - - -4415 Povečanje drugih finančnih naložb - - - - -

442PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE PODJETIJ - - - - -

106 Planira se vračilo namensko danih depozitov in vračila iz naslova mikrokreditov.107 Planira se le del nakazil mikrokreditov, ki se nakazuje iz namenskega premoženja.

133


VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA 4.141.131 - 5.004.990 - 6.774.720 679.100 -

KAPITALSKIH DELEŽEV

134


1.3. IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA

zneski v EURRAČUN FINANCIRANJA FINANČNI OCENA FINANČNI v obdobju od 1.1. do 31.12. REALIZACIJA NAČRT REALIZACIJE NAČRT FN2020/kont

o naziv konta 2018 2019 2019 2020 OR2019

50 VII. ZADOLŽEVANJE - - - - -

500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE - - - - - 5000 Najeti krediti pri Banki Slovenije - - - - - 5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah - - - - - 5002 Najeti krediti pri drugih finančnih intitucijah - - - - - 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih - - - - - 5004

Sredstva, pridobljena z izdajo vrednostnih papirjev na domačem trgu - - - - -

501 ZADOLŽEVANJE V TUJINI - - - - - 5010 Najeti krediti pri mednarodnih finančnih institucijah - - - - - 5011 Najeti krediti pri tujih vladah - - - - - 5012 Najeti krediti pri tujih poslovnih bankah in finančnih institucijah - - - - - 5013 Najeti krediti pri drugih tujih kreditodajalcih - - - - - 5014 Sredstva, pridobljena z izdajo vrednostnih papirjev v tujini - - - - -

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA - - - - -

550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA - - - - -

5500 Odplačila kreditov Banki Slovenije - - - - - 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam - - - - - 5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam - - - - - 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem - - - - - 5504

Odplačila glavnice vrednostnih papirjev izdanih na domačem trgu - - - - -

551 ODPLAČILA DOLGA V TUJINO - - - - - 5510 Odplačila dolga mednarodnim finančnim institucijam - - - - - 5511 Odplačila dolga tujim vladam - - - - - 5512 Odplačila dolga tujim bankam in finančnim institucijam - - - - - 5513 Odplačila dolga drugim tujim kreditodajalcem - - - - - 5514 Odplačila glavnice vrednostnih papirjev izdanih na tujih trgih - - - - -

IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE - - - - - IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA X POVEČANJE/ZMANJŠANJE SREDSTEV NA 4.058.516 - 5.381.137 - 6.971.960 432.116 -

135


RAČUNIH

1.4. BILANCA STANJAzneski v EUR

BILANCA STANJA NA DAN 31.12. FINANČNI OCENA FINANČNI REALIZACIJA NAČRT REALIZACIJE NAČRT FN2020/Kont

o Naziv konta 2018 2019 2019 2020 OR2019 SREDSTVA

DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU 56.009.550 59.419.309 65.850.869 45.999.869 69,9

00 NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AČR 536.267 940.874 785.000 1.040.000 132,5 01 POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV 394.985 450.000 450.000 600.000 133,3 02 NEPREMIČNINE 1.338.369 1.338.369 1.338.369 1.338.369 100,0 03 POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN 240.906 281.000 281.000 320.000 113,9 04 OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 405.500 479.466 485.500 581.500 119,8 05 POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OS 316.114 390.000 390.000 430.000 110,3 06 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 549.921 1.000.000 550.000 2.000.000 363,6 07 DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI 53.650.419 56.781.600 62.813.000 40.390.000 64,3 08 DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA 481.079 - 1.000.000 2.000.000 200,0

KRATKOROČNA SREDSTVA , RAZEN ZALOG IN AČR 269.954.823 278.174.504 285.343.112 307.929.762 107,9

10 DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČJIVE VREDNOSTNICE 22 30 50 50 100,0 11 DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH 22.104 50.000 50.000 50.000 100,0 12 KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV 23.097.690 29.200.000 24.500.000 25.500.000 104,1

14KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA N. 211.627.139 203.905.674 212.433.062 227.169.712 106,9

15 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 27.597.833 37.288.800 40.400.000 47.570.000 117,7 16 KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA 514.614 550.000 560.000 540.000 96,4 17 DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE 2.650.056 2.500.000 2.700.000 2.800.000 103,7 18 NEPLAČANI ODHODKI 173.016 180.000 200.000 200.000 100,0 19 AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 4.272.349 4.500.000 4.500.000 4.100.000 91,1 ZALOGE - - - - -

36 ZALOGA BLAGA - - - - -

136


AKTIVA SKUPAJ 325.964.373 337.593.813 351.193.981 353.929.631 100,8 99 AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 349.255.327 408.825.500 374.030.000 387.840.000 103,7

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PČR 31.662.059 33.650.000 32.850.000 34.025.000 103,6

21 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH 82.667 100.000 100.000 125.000 125,0 22 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV 75.815 50.000 100.000 150.000 150,0 23 DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 4.286.912 4.500.000 4.550.000 4.150.000 91,2 24 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA K.N. 2.609.856 2.400.000 2.600.000 2.600.000 100,0 28 NEPLAČANI PRIHODKI 24.606.809 26.600.000 25.500.000 27.000.000 105,9 29 PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE - - - - -

LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 294.302.314 303.943.813 318.343.981 319.904.631 100,5

90 SPLOŠNI SKLAD 91 REZERVNI SKLAD 131.638.865 136.138.900 141.350.000 140.550.000 99,4 92 DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE -

940 SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH 59.297.589 58.921.442 59.300.350 59.353.000 100,1 9412 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI -9413 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI -

96 DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI 10.329.629 10.130.500 10.300.000 10.300.000 100,0 97 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 89.271.732 94.682.500 103.476.000 105.662.000 102,1

980 OBVEZNOSTI ZA NEOPR. SREDSTVA IN OPREDM. OSN.SREDSTVA 1.328.131 1.637.709 1.487.869 1.609.869 108,2981 OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 1.672.771 1.675.000 1.672.000 1.672.000 112,4 985 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 763.597 757.762 757.762 757.762 100,0 986 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI

PASIVA SKUPAJ 325.964.373 337.593.813 351.193.981 353.929.631 100,8

99 PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 349.255.327 408.825.500 374.030.000 387.840.000 103,7

137


138


2. POJASNILA K FINANČNEMU NAČRTU ZA LETO 2020

139


140


2. POJASNILA K FINANČNEMU NAČRTU ZA LETO 2020

Finančni načrt Sklada za leto 2020 upošteva program dela Sklada za leto 2020, ki je podrobneje obrazložen v poslovnem načrtu Sklada. Za izvedbo novih javnih razpisov bo Sklad sredstva zagotavljal iz lastnih sredstev, iz sredstev, ki bodo na Sklad prenesena v planiranem letu in s sredstvi, so bila na Sklad namensko prenesena v prejšnjih letih (sredstva za oblikovanje garancijskih in posojilnih skladov, sredstva PIFI in sredstva sklada skladov).

Kot posredni proračunski uporabnik Sklad za svoje tekoče delovanje ni neposredno financiran iz proračuna RS. Za leto 2020 je za ta namen predvideno financiranje s prihodki iz tekočega poslovanja, iz provizije, ki jo bo prejel za upravljanje sredstev in izvajanje javnih razpisov ter s sredstvi, ki jih bo prejel za izvajanje vsebinske podpore in po projektu tehnične pomoči. Razlika, torej presežek planiranih odhodkov nad prihodki, se bo krila iz presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let (iz naslova prejete provizije v preteklih letih).

Sklad zagotavlja ločene knjigovodske evidence za sredstva, ki so v njegovi lasti ter posebej za sredstva, ki jih je po pogodbah prejel v upravljanje. V finančnem načrtu za leto 2020 se vsi prilivi in odlivi, ki se nanašajo na sredstva, prejeta v upravljanje, planirajo kot neposredno povečanje oziroma zmanjšanje ustreznega dolgoročnega vira (samo konti bilance stanja).

Podrobnejše obrazložitve bilančnih postavk so v nadaljevanju.

2.1. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

2.1.1. Prihodki

V izkazu prihodkov in odhodkov za leto 2020 Sklad planira 10.254.076 EUR prihodkov, kar je za 45,3% več kot po oceni realizacije za leto 2019. Razlog za povečanje prihodkov je povečanje provizij za upravljanje sredstev in za izvajanje razpisov, predvsem pa transferni prihodki, ki jih bo Sklad prejel za izvajanje vsebinske podpore (vsebinska ponudba, izvedba vavčerjev, usposabljanje v tujini) in za projekt tehnične pomoči. V letu 2019 je Sklad že pričel z izvajanjem vsebinske podpore, vendar se v letu 2020 planira večja realizacija, s tem pa tudi večji transferi iz proračuna.

V izkazu prihodkov in odhodkov Sklad za leto 2020 med prihodki planira prihodke iz naslova obresti, ki jih bo dosegel z naložbami dolgoročnih namenskih depozitov pri bankah, z neposrednimi krediti MSP in z naložbami prostega namenskega premoženja. Skupni prihodki od obresti so za leto 2020 planirani v višini 413.220 EUR, kar je več od ocene realizacije za leto 2019. Sklad je v letu 2019 pričel z izvajanjem mikrokreditov v sodelovanju s skladom skladov, kar bo nadaljeval tudi v letu 2020, to pa je tudi glavni razlog za povečanje prihodkov od obresti. Še vedno pa se Sklad sooča z nizkimi obrestnimi merami pri naložbah prostega premoženja na banke in predvsem pri naložbah v vloge na Zakladnico RS, kjer znašajo obrestne mere 0%. Obresti od mikrokreditov, ki so financirani iz sredstev, prejetih v upravljanje in obresti od dolgoročnih namenskih depozitov iz sredstev, prejetih v upravljanje, se pripisujejo tem sredstvom in se ne izkazujejo med prihodki Sklada.

141


Prihodki od prodaje blaga in storitev so za leto 2020 planirani v višini 1.866.800 EUR, kar je dobrih 30% več kot znaša ocena realizacije za leto 2019. Med temi prihodki se izkazujejo provizije za upravljanje sredstev, ki niso v lasti Sklada, provizije za izvajanje razpisov na podlagi sklenjenih pogodb z ministrstvom in dodatno provizija, ki Skladu pripada na podlagi sporazumov, sklenjenih s skladom skladov za izvedbo razpisov za mikrokredite in semenski kapital.

Skladu je na podlagi sklenjenih sporazumov z ministrstvom pripadala provizija za upravljanje holdinškega sklada PIFI do zaključka leta 2016. Zato je Sklad vso pripadajočo provizijo PIFI (prva poraba sredstev) izkazal med prihodki od leta 2010 do vključno 2016 in na podlagi tega je izkazoval presežek prihodkov nad odhodki. Ker je provizija bila namenjena upravljanju dolgoročnih pogodb (z ročnostjo do 10 let), je Sklad, upoštevajoč navodila MF, del provizije, ki je bila izkazana med prihodki, preko presežkov prenašal v porabo za naslednja leta. V letu 2018 je Sklad prvič izkazal delno porabo tega presežka, poraba presežka bo glede na oceno realizacije tudi v letu 2019, za leto 2020 pa Sklad planira porabo tega presežka v znesku 246.984 EUR. Glede na portfelj garancij, mikrokreditov, semenskega kapitala in naložb RS v DTK, na Skladu ugotavljamo, da bo sredstva za upravljanje le tega potrebno zagotavljati vsaj do leta 2026.

Med kapitalskimi prihodki Sklad planira prihodke od prodaje osebnega avtomobila.

Transferni prihodki so za leto 2020 planirani v višini 7.970.056 EUR. Ker Sklad izvaja programe vsebinske podpore, se vsi stroški in odhodki, ki jih bo imel pri izvajanju le te, pokrivajo s prejetimi transferi iz proračuna. Sklad prav tako planira transferne prihodke za izvedbo zunanjega komuniciranja in za delno pokrivanje stroškov zaposlenih po projektu tehnične pomoči.

2.1.2. Odhodki

Skupni odhodki Sklada za leto 2020 so planirani v višini 10.501.060 EUR, kar je skoraj 45 % več kot znaša ocena realizacije za leto 2019. Razlog za takšno povečanje odhodkov je izvajanje vsebinske podpore (vsebinska ponudba, izvedba vavčerjev, usposabljanje v tujini), kar je Sklad delno že izvajal v letu 2019, vendar se v letu 2020 planira še večja realizacija. Vse odhodke, nastale pri izvedbi vsebinske podpore, bo Sklad pokril s prejetimi transferji iz proračuna.

Odhodki za plače in prispevke delodajalcev so za leto 2020 planirani v skupnem znesku 1.743.500 EUR, kar je dobrih 25 % več kot znaša ocena realizacije za leto 2019. Planirani odhodki za plače so izračunani, upoštevajoč predvideno število zaposlenih po kadrovskem načrtu Sklada. Ker v letu 2019 niso bila zasedena vsa delovna mesta glede na potrjen kadrovski načrt oziroma so se nove zaposlitve izvajale v drugi polovici leta, prihaja do večjega porasta teh planiranih odhodkov za leto 2020 v primerjavi z oceno realizacije za leto 2019. Izračun odhodkov za plače upošteva Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ter z njim povezane podzakonske določbe in sprejete varčevalne ukrepe ter predvidene spremembe na tem področju. Povračila in nadomestila vključujejo povračilo stroškov za prehrano in prevoz zaposlenim za polni delovni čas.

V primeru zakonskih sprememb in nadaljnjih ukrepih Vlade RS na področju plač bo Sklad obračunal plače glede na veljavno zakonodajo in navodila. Vir za financiranje plač so sredstva Sklada, sredstva po projektu tehnične pomoči in delno sredstva za izvajanje vsebinske podpore.

142


Izdatki za blago in storitve so za leto 2020 planirani na podlagi planiranih aktivnostih za leto 2020 v skupnem znesku 3.482.700 EUR, ker je bistveno višje od ocene realizacije za leto 2019. Izdatki za blago in storitve, ki so vezani na izvajanje vsebinske podpore in izvedbo zunanjega komuniciranja v skupnem znesku 2.738.475 EUR, se bodo Skladu povrnili iz proračuna. Tako so določeni izdatki za leto 2020 planirani v višjem obsegu kot znaša ocena realizacije za leto 2019, kar je predvsem posledica izvajanja vsebinske podpore, povečanega obsega poslovanja, povečanja stroškov, povezanih z zaposlenimi in izvajanja finančnih instrumentov.

V skladu s pravili in navodili o obvladovanju kreditnih tveganj mora Sklad za rizične naložbe oblikovati rezervacije za kreditna tveganja. Za oblikovanje rezervacij se bodo koristila sredstva garancijskih skladov, ki so bila na Sklad prenesena namensko za izvajanje rizičnih naložb in ne predstavljajo namenskega premoženja Sklada. Vse oblikovane rezervacije se bodo prikazovale le preko kontov bilance stanja.

Za leto 2020 Sklad planira izplačilo subvencije obrestne mere v skupni višini 4.917.860 EUR. Pri izvedbi vsebinske podpore Sklad planira izplačilo vavčerjev in subvencij MSP za usposabljanje v tujini v skupni višini 4.917.800 EUR. Ta sredstva bo Sklad dobil povrnjena iz proračuna preko transfernih prihodkov. Iz sredstev Sklada se za leto 2020 planira izplačilo subvencije obrestne mere v znesku 60 EUR. Izplačila subvencij obrestnih mer po ostalih razpisih se bodo nakazala iz prejetih sredstev iz proračuna oziroma direktno iz holdinškega sklada in zmanjševala ustrezen vir.

Investicijski odhodki so za leto 2020 planirani v višini 357.000 EUR. Sklad planira nadgradnjo računalniških programov, vezanih na upravljanje velikega portfelja kreditnih, garancijskih in drugih pogodb, vezanih na sodelovanje s skladom skladov in na poročanje zunanjim institucijam. Planirano je tudi nadaljevanje prehajanja na e-poslovanje. Planira se tudi nakup računalniške strojne opreme (računalniki, tiskalniki, server), pisarniškega pohištva in zamenjava osebnega avtomobila. Za nakup osnovnih sredstev bo Sklad porabil lastna sredstva.

2.1.3. Presežek odhodkov nad prihodki

Za leto 2020 je planiranih 10.254.076 EUR skupnih prihodkov in 10.501.060 EUR skupnih odhodkov. Na podlagi tega je planiran presežek odhodkov nad prihodki v višini 246.984 EUR. Primanjkljaj bo Sklad pokril s presežki iz preteklih let.

Sklad že od leta 2018 izkazuje presežek odhodkov nad prihodki. To je bilo pričakovano, saj je Sklad iz naslova izvajanja instrumentov finančnega inženiringa do vključno leta 2016 prejemal upravljavsko provizijo, ki pa je namenjena tudi pokrivanju stroškov vodenja teh dolgoročnih finančnih instrumentov vse do njihovega izteka, torej vse do leta 2026. Po navodilih MF je Sklad tako ustvarjene presežke prihodkov nad odhodki v preteklih letih prenašal v presežke za porabo v naslednjih letih, koristil pa jih bo torej za pokrivanje izkazanih presežkov odhodkov nad prihodki v naslednjem srednjeročnem obdobju. Planiran presežek odhodkov nad prihodki za leto 2020 bo tako Sklad v celoti pokril z nastalimi presežki iz preteklih let.

2.2. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

143


Za leto 2020 Sklad planira prejeti 4.429.100 EUR vračil iz naslova dolgoročno danih depozitov in danih posojil, kar je nekoliko manj kot ocena realizacije za leto 2019. Planira se vračilo namensko danih depozitov v znesku 1.387.380 EUR ter 3.041.720 EUR vračil mikrokreditov s strani MSP.

Sklad za leto 2020 planira 3.750.000 EUR danih posojil – mikrokreditov iz namenskih sredstev. Nakazila mikrokreditov iz sredstev, prejetih v upravljanje, se ne izkazujejo v tem izkazu, temveč le v bilanci stanja, kajti vir za izvedbo predstavljajo sredstva, s katerimi Sklad upravlja in niso v njegovi lasti.

Sklad v izkazu finančnih terjatev in naložb za leto 2020 planira razliko med prejetimi vračili danih posojil in danimi posojili v višini 679.100 EUR.

2.3. RAČUN FINANCIRANJA

V računu financiranja Sklad za leto 2020 ne planira nobenega zadolževanja.

Skupno povečanje sredstev na računih Sklada je za leto 2020 planirano v višini 432.116 EUR.

2.4. BILANCA STANJA

Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju so za leto 2020 planirana v višini 45.999.869 EUR, kar je dobrih 30 % manj kot znaša ocena realizacije za leto 2019. Planirana je nabava računalniške strojne ter programske opreme, pisarniškega pohištva in osebnega avtomobila, zato se skupna vrednost opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev povečuje. Zaradi izvedbe razpisa SI (semenski kapital) se planira povečanje dolgoročnih finančnih naložb. Dolgoročno dana posojila in depoziti se v letu 2020 zmanjšujejo predvsem zaradi zmanjšanja dolgoročnih namenskih depozitov, ki so bili v prejšnjih letih dani na banke v povezavi s produktom P1 in zaradi kratkoročne zapadlosti, ko se le-ti izkazujejo med kratkoročnimi finančnimi naložbami. Mikrokrediti se bodo na podjetja nakazovali po izvedenih javnih razpisih, vračila le teh pa bodo potekala skladno s sklenjenimi kreditnimi pogodbami.

Kratkoročna sredstva so za leto 2020 planirana v znesku 307.929.762 EUR, kar je skoraj 8 % več kot znaša ocena realizacije za leto 2019. Med kratkoročnimi terjatvami do kupcev se izkazujejo tudi terjatve do MSP iz naslova unovčenih garancij. Le te se povečujejo glede na planirano povečanje unovčenih garancij. Sklad planira v letu 2020 glede na določbe Zakona o javnih skladih (ZJS-1) prosto namensko premoženje naložiti v depozite na banke oziroma v vloge na Zakladnico RS, vse skladno z določili Pravilnika o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter ožjih delov občin, ki so pravne osebe. Po enakem načelu in v skladu z določbami pogodb se bodo izvajale tudi naložbe prostih sredstev, ki jih je Sklad prejel v upravljanje in ne predstavljajo namenskega premoženja Sklada (sredstva garancijskih in posojilnih skladov, sredstva PIFI ter sredstva sklada skladov).

Kratkoročne obveznosti so za leto 2020 planirane v višini 34.025.000 EUR, kar je 3,6 % več kot znaša ocena realizacije za leto 2019. Planirane kratkoročne obveznosti vključujejo kratkoročne obveznosti do zaposlenih, do dobaviteljev, obveznosti Sklada do MGRT iz naslova terjatve do MSP zaradi nenamenske porabe subvencij in obveznosti

144


Sklada za plačilo subvencij MSP oziroma subvencije obrestne mere bankam. Neplačani prihodki za leto 2020 se glede na oceno realizacije za leto 2019 povečujejo in sicer iz naslova unovčenih garancij, katere so plačane iz virov, ki ne predstavljajo namenskega premoženja Sklada.

Lastni viri in dolgoročne obveznosti so za leto 2020 planirani v višini 319.904.631 EUR, kar je 0,5 % več kot znaša ocena realizacije za leto 2019.

Na rezervnem skladu se izkazujejo sredstva lastnega rezervnega sklada, garancijskega sklada EU (GS EU 04 in GS EU 09), sredstva garancijskega sklada PIFI iz sredstev holdinškega sklada ter evidenčne rezervacije. V letu 2020 se planira povečanje rezervnega sklada zaradi novo oblikovanih evidenčnih rezervacij za mikrokredite, prejetih obresti ter izterjav in zmanjšanje rezervnega sklada zaradi unovčitev garancij.

Namensko premoženje se zmanjšuje za planirani presežek odhodkov nad prihodki (za kritje le tega se porabljajo presežki iz preteklih let iz naslova provizije PIFI), povečuje pa se za prilive namenskega premoženja iz proračuna.

Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi se izkazujejo prejeta sredstva od MVZT za oblikovanje garancijskega sklada GS TP. Vse poslovne dogodke (prejete obresti, oblikovani garancijski skladi, unovčitve, provizija, obveznosti iz naslova unovčenih garancij,…) bo Sklad izkazoval na posebnih kontih le v bilanci stanja.

Planiran znesek drugih dolgoročnih obveznosti se v letu 2020 povečuje. Sklad tu izkazuje prejeta sredstva za izvajanje instrumentov lastniškega in dolžniškega financiranja PIFI – holdinški sklad ter sredstva sklada skladov. Glede na poslovni načrt za leto 2020 se planira, da se bodo iz holdinških skladov izplačevale subvencije obrestne mere po razpisih od leta 2011 dalje. Sredstva holdinškega sklada bodo povečevali prilivi od obresti iz upravljanja z naložbami prostih sredstev holdinškega sklada, sredstva pa se bodo zmanjšala za priznano provizijo Skladu. Sredstva sklada skladov se bodo delno vodila tudi na rezervnem skladu in sicer za oblikovane evidenčne rezervacije za mikrokredite in semenski kapital. Sredstva sklada skladov se bodo zmanjšala za upravljavsko provizijo Skladu, povečala pa za priliv za izvajanje SK. Prav tako se med drugimi dolgoročnimi obveznostmi vodijo sredstva, prejeta za izvajanje mikrokreditov na problemskih območjih, priliv le teh je predviden tudi v letu 2020. Vsi poslovni dogodki se izkazujejo na posebnih kontih le v bilanci stanja.

Med obveznostmi za sredstva, prejeta v upravljanje, se izkazujejo namensko prejeta sredstva za oblikovanje posebnega garancijskega sklada TO.

Izven bilančna evidenca vključuje podatke o odobrenih in izdanih garancijah Sklada, o garanciji/pogaranciji EIF, naložbe države v družbe tveganega kapitala iz holdinškega sklada, odpisane terjatve in drugo. Za leto 2020 je izven bilančna evidenca planirana v višini 387.840.000 EUR, kar je za 3,7 % več kot znaša ocena realizacije za leto 2019.

Planirana bilančna vsota za leto 2020 je nekoliko višja od ocene realizacije za leto 2019, predvsem zaradi prilivov sredstev za izvajanje javnih razpisov.

145


146


PRILOGA 1:

KADROVSKI NAČRTJAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA PODJETNIŠTVO ZA LETO 2020

147


148


KADROVSKI NAČRTJavnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo za leto 2020

Pravna podlaga: Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019 (Ur. l. RS št. 03/18 in 7/19).

Vir financiranja Št. zaposlenih na dan1. 1. 2019

Dovoljeno oz. ocenjeno št. zaposlenih na dan 1.1.2020

1. Državni proračun2. Proračun občin3. ZZZS in ZPIZ4. Druga javna sredstva za opravljanje javne službe (npr. takse, pristojbine, koncesnine, RTV prispevek)5. Sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu6. Nejavna sredstva za opravljanje javne službe in sredstva prejetih donacij 34

(ZKN 16 + PZ 18)46

(ZKN 16 + PZ 30)7. Sredstva EU ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna

2 2

8. Sredstva ZZZS za zdravnike sekundarija, zdravnike in doktorje dentalne medicine, specializante, zdravstvene delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce pripravnike; sredstva raziskovalnih projektov in programov ter sredstva za projekte in programe namenjene internacionalizaciji ter kakovosti izobraževanja in znanosti (namenska sredstva)9. Sredstva iz sistema javnih del10. Sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14 in 14/15)Skupno število vseh zaposlenih (od 1. do 10. točke)

36 48

Skupno število zaposlenih pod točkami 1,2,3 in 4

0 0

Skupno število zaposlenih pod točkami 5, 6, 7, 8, 9 in 10

36 48

149


OBRAZLOŽITEV KADROVSKEGA NAČRTA

NEJAVNA SREDSTVA ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE:

ZAPOSLITVE PO ZBIRNEM KADROVSKEM NAČRTUDovoljeno število zaposlenih po zbirnem kadrovskem načrtu za Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo znaša 16 zaposlenih.

Podlaga: sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 100-2/2017/118 z dne 11.10.2017.

PROJEKTNE ZAPOSLITVENačrtovano oz. ocenjeno število zaposlenih za izvedbo projektov in izvajanje večletnih programov vsebinske podpore za mlada podjetja, vavčerskega sistema spodbud in programa usposabljanja v tujini, za katere ima sklad zagotovljene prihodke (provizije za opravljene posle, drugi prihodki oziroma lastna sredstva sklada), znaša 30 zaposlenih.

SREDSTVA EU ALI DRUGIH MEDNARODNIH VIROV, VKLJUČNO S SREDSTVI SOFINANCIRANJA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA

ZAPOSLITVE ZA IZVEDBO PROJEKTA TEHNIČNE POMOČIV finančni perspektivi 2014 – 2020 Sklad preko nepovratnih sredstev zagotavlja spodbude za zagon podjetij, zato mu je MGRT prenesel kvoto zaposlitev iz projekta Tehnične pomoči Operativnega programa za izvajanje EKP 2014 – 2020.

Podlaga: Spremenjena odločitev o podpori št. TP ESRR-SPS-OP 2014-2020/3 za operacijo Tehnična pomoč Evropski sklad za regionalni razvoj – SPS – Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (dokument št. 3032-28/2016/9 z dne 24.01.2019).

150


151


PRILOGA 2:

Podrobnejše obrazložitve poglavja 2:

ZAZNANE TRŽNE VRZELI IN

POTREBE PODJETNIŠKEGA SEKTORJA

152


153


Na pripravo PFN 2020 so vplivali pomembni obstoječi strateški dokumenti, ki izkazujejo tržne vrzeli na področju financiranja MSP-jev, start-upov in scale-upov:

Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020108, 3. sprememba 4.1. zadnja uradna verzija, potrjena s strani Evropske komisije,

Program izvajanja finančnih spodbud Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 2015–2020109, katerega glavni namen je povezati finančne spodbude MGRT, jih osredotočiti na ključne razvojne cilje in s tem dosegati sinergije pri spodbujanju razvoja, dolgoročno gospodarsko rast ter novo zaposlovanje.

Strategija razvoja Slovenije 2030110

Strategija razvoja Slovenije 2030, katere osrednji cilje je zagotoviti kakovostno življenje za vse, je Vlada RS sprejela v letu 2017 in vključuje 5 strateških usmeritev države za doseganje kakovostnega življenja, od katerih se dve še posebej navezujeta tudi na gospodarsko področje oz. poslovanje podjetij:1) vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, 2) učenje za in skozi vse življenje, 3) visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, 4) ohranjeno zdravo naravno okolje in 5) visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.Vse strateške usmeritve za dosego osrednjega cilja strategije se bodo uresničevale z delovanjem na različnih medsebojno povezanih in soodvisnih področjih, ki so zaokrožena v dvanajstih ciljih Strategije, od katerih sta predvsem dva cilja povezana tudi z gospodarsko sfero: Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor (cilj 6) in Nizkoogljično krožno gospodarstvo (cilj 8).

Regionalni razvojni programi 2014-2020111;

Nacionalni reformni program2019-2020112, je vladni dokument, ki vključuje načrtovane prednostne naloge dela vlade in vključuje ukrepe za doseganje specifičnih priporočil ter glavnih ciljev Strategije Evropa 2020. Eno izmed prednostnih področij Strategije Evropa 2020 je vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije, v okviru katerega bo več kot miljarda evrov namenjena spodbujanju podjetništva, zagonu novih podjetij, internacionalizaciji ter razvoju novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja;

Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020113, ki vključuje 11 tematski ciljev za različna področja. Tematski cilj 3 vključuje povečanje konkurenčnosti MSP.

108 Vir: https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/programme_2014si16maop001_4_1_sl.pdf109 Vir: www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/.../Program_MGRT_CISTOPIS_3.0.docx 110 Vir: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategija_razvoja_slovenije_2030/ 111 Vir: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/regionalni_razvoj/regionalna_politika/ regionalni_razvojni_programi_in_dogovori_za_razvoj_regij/112 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/DOKUMENTI/ekonomska-in-fiskalna-poltika/evropski-semester/497ea4e572/Nacionalni-reformni-program-2019-2020.pdf 113 Vir: http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/partnerski-sporazum-slovenska-verzija.pdf

154

http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/partnerski-sporazum-slovenska-verzija.pdf



http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategija_razvoja_slovenije_2030/

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/.../Program_MGRT_CISTOPIS_3.0.docx


Strategija pametne specializacije114; ki predstavlja strateški in izvedbeni načrt za razvojno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in družbe s podporo EU sredstev v obdobju 2014-2020.

Zadosten dostop do zunanjega financiranja za MSP je ključnega pomena za doseganje gospodarskega razvoja, ustvarjanja delovnih mest in konkurenčnosti podjetij. Za izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja, Sklad ponuja paleto posojilnih, garancijskih, lastniških instrumentov in drugih finančnih in vsebinskih spodbud za ublažitev tržnih nepopolnosti pri financiranju MSP.

Vse aktivnosti Sklada temeljijo na zgornjih strateških dokumentih, predvsem pa temeljijo na definiranih tržnih vrzelih in izhajajočih potrebah podjetniškega sektorja, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. MSP-ji podpirajo gospodarstvo EU ter prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in

gospodarske rasti. Po najnovejšem Letnem poročilu Evropske komisije (ES) o malih in srednje velikih podjetjih115 je bilo v EU dobrih 24 milijonov MSP Ta podjetja zaposlujejo dobrih 94 milijonov ljudi, kar pomeni dve tretjini vseh zaposlitev in ustvarijo 4,1 bilijona EUR dodane vrednosti ( 56 % celotne dodane vrednosti). Večino MSP predstavljajo mikro podjetja.

Globalni podjetniški monitor (Global Entrepreneurship Monitor-GEM)116

predstavlja največjo svetovno raziskavo na področju podjetništva, ki v letu 2019 obhaja svoj 20. cikel.117 Omogoča temeljit vpogled v svet podjetništva. Slovenija sodeluje v svetovnem timu Globalnega podjetniškega monitorja118 že vse od leta 2002. Podatki raziskave za leto 2018 kažejo, da je Slovenija glede podjetniške zmogljivosti in odnosa družbe do podjetništva zelo pozitivno naravnana, saj 42,2 % ljudi v svojem okolju zaznava obetavne poslovne priložnosti, kar je izjemno pozitiven rezultat za Slovenijo. Ta delež se iz leta v leto vztrajno veča, še vedno pa Slovenija ostaja nekoliko pod povprečjem evropskih držav. V letu 2018 je v Sloveniji kar 51 % ljudi menilo, da imajo potrebno znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo, kar nas uvršča na tretje mesto na lestvici evropskih držav (za Hrvaško in Slovaško).

Slovenija je v letu 2018 v sklopu Poročila o svetovni konkurenčnosti 2018119, ki ga je objavil Svetovni gospodarski forum zasedla 35 mesto od 140 vključenih držav na lestvici globalne konkurenčnosti.

Vse raziskave in ankete kažejo, da je dostopnost do virov financiranja ena najtežje premostljivih ovir za vsa podjetja, še posebej za MSP, zato so ukrepi za financiranje podjetij nujno potrebni. Usmeritve za podporo120:o Podpora rasti in razvoju podjetij ter širitvi na tuje trge, preko dolžniških virov

financiranja

114 Vir: http://www.svrk.gov.si/fileadmin/svrk.gov.si/pageuploads/Dokumenti_za_objavo_na_vstopni_strani/S4_dokument_potrjeno_na_VRS_150920.pdf 115 Vir: Annual Report on European SMEs 2015/2016 https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/a435b6ed-e888-11e8-b690-01aa75ed71a1 5 116 Vir: Globalni podjetniški monitor 2018 file:///C:/Users/Scernel/Downloads/Neizkori%C5%A1%C4%8Den%20podjetni%C5%A1ki%20potencial_%20GEM%20Slovenija%202018.pdf 117 Prva raziskava je stekla leta 1999. Če vsa ta leta opišemo s številkami, potem to pomeni 20 let podatkov, s proučevanjem že 2,9 milijona odraslih prebivalcev v 112 gospodarstvih. 118 Vir: GEM Slovenija 2018, file:///C:/Users/Scernel/Downloads/Neizkori%C5%A1%C4%8Den%20podjetni%C5%A1ki%20potencial_%20GEM%20Slovenija%202018.pdf119 Vir: Global Competitiveness Report http://www3.weforum.org/docs/GCR2018/05FullReport/TheGlobalCompetitivenessReport2018.pdf 120 Vir: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/SIP/SIP_-_vladni_dokument.pdf

155

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/SIP/SIP_-_vladni_dokument.pdf

https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/a435b6ed-e888-11e8-b690-01aa75ed71a1

https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/a435b6ed-e888-11e8-b690-01aa75ed71a1


o Nadaljnji razvoj lastniški virov financiranja (krepitev in učinkovito delovanje skladov semenskega in tveganega kapitala), ter razvoj drugih oblik financiranja, vključno z javno-zasebnim partnerstvom.

o Spodbujanje podjetništva za mlade/mikropodjetnike.

Poročilo Evropske Komisije za Slovenije121 poudarja, da je Slovenija pri izvajanju priporočil iz leta 2017 dosegla napredek. Veliko dela je bilo opravljenega za doseganje trajnega reševanja slabih posojil. V zadnjem času so bili ob podpori skladov EU in Evropskega sklada za strateške naložbe razviti novi alternativni viri financiranja. Prav tako se je okrepil bančni sektor, kar je pozitivno za napredek MSP, v katerih se zdi razdolževanje zaključeno, naložbe pa so se začele povečevati. Rast zasebnih naložb se je v letu 2016 povečala za 5 %, kaj je bila večinoma posledica neposrednih tujih naložb. Splošno sta se izboljšala poslovno okolje in dostop do financiranja za podjetja, vendar izzivi na tem področju še vedno ostajajo.

Raziskava Evropske Komisije in Evropske Centralne Banke (ECB) o dostopu do financiranja podjetij (Survey on the Access to Finance of Enterprises (SAFE)) 122

je pokazala, da je pomanjkanje dostopa do javno podprtih finančnih instrumentov in splošno težjih gospodarskih obetov, negativno vplivalo na razpoložljivost zunanjega financiranja za MSP. Dostop do financiranja za mala in srednje velika podjetja se lahko izboljša z instrumenti, ki bodisi povečujejo posojilno sposobnost bank bodisi zagotavljajo dopolnilne vire financiranja, kot so kreditna jamstva, listinjenje, mikrofinanciranje in zasebni kapital / tvegani kapital ter druga nebančna finančna sredstva. V poročilu o Sloveniji poudarja, da bančna posojila ostajajo pomembna oblika zunanjega financiranja za kar 62% vseh MSP v Sloveniji (v primerjavi z 50% na ravni EU). V letu 2016 je bilo zavrnjenih približno 9% vlog MSP za posojila (v primerjavi z 7% na ravni EU). 10 % podjetij je dobilo manjši znesek kot so želeli 5% podjetij je zavrnilo ponudbo banke zaradi nesprejemljivih stroškov financiranja. Glede na zgoraj omenjeno, kar 24% MSP v Sloveniji v letu 2016 ni dobilo želenega financiranja (v primerjavi z 18% na ravni EU).123 Težave pri dostopu do financiranja so bile zlasti pomembne za mikro podjetja in druge mikrofinančne ciljne skupine. V skladu z raziskavo so mikropodjetja najpogosteje navedla dostop do finančnih sredstev kot njihovo največjo skrb. Mikrofinanciranje lahko zapolni to finančno vrzel, s tem pa služi tako gospodarskim kot socialnim ciljem in koristi številnim ciljnim skupinam. Evropski mikrofinančni sektor je v preteklih letih izkazal izjemno rast in ima velik potencial. Zato je pomembno, da se tovrstno financiranje še naprej podpira.

Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2018124, se osredotoča na mala in srednja podjetja, ki težje kot velika dostopajo do zunanjih finančnih virov. Raziskava, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu podjetij, je med drugim pokazala, da se stanje na področju financiranja še naprej izboljšuje, vendar manj kot v letu 2017. Dostopnost do financiranja je bila eden najmanj pomembnih dejavnikov omejitve poslovanja. V 2018 so se mala in srednja podjetja večinoma financirala z bančnimi posojili in lizingom (39 %), zadržanimi dobički ali s prodajo sredstev (33 %) ter prekoračitvijo na tekočem računu, kreditno linijo ali z negativnim stanjem na

121 Vir: Evropski Semester - Poročilo o državi - Slovenija 2018 https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2018-european-semester-country-report-slovenia-sl.pdf 122 Vir: EC DG Growth – http://ec.europa.eu/growth/access-to-finance/data-surveys_en (objavljena v novembru 2016); Raziskava je bila opravljena v 12.144 podjetjih.123 Vir: SME Access to finance Country Fact Sheet 2017 SAFE results - Slovenia https://ec.europa.eu/docsroom/documents/24481 124 Vir: RAZISKAVA O DOSTOPNOSTI FINANČNIH VIROV ZA PODJETJA 2018, dostopno na: https://www.bsi.si/publikacije/rezultati-anket/raziskava-o-dostopnosti-financnih-virov-za-podjetja

156

https://ec.europa.eu/docsroom/documents/24481

http://ec.europa.eu/growth/access-to-finance/data-surveys_en


kreditnih karticah (25 %). Mala in srednja podjetja za 2019 ocenjujejo, da se stanje na področju dostopnosti do virov financiranja ne bo bistveno spremenilo.

Poročilo OECD »Financing SMEs and Entrepreneurs 2018125« poudarja, da MSP igrajo ključno vlogo pri gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest, regionalnem in lokalnem razvoju in socialni koheziji. Skoraj vsa podjetja na območju OECD so majhna ali srednje velika, ustvarijo približno 60% celotne zaposlenosti in od 50% do 60% dodane vrednosti. Dostop do finančnih sredstev je ključni pogoj za razvoj in ustvarjanje MSP. Poročilo OECD temelji na letnih poročilih MSP 2018 in izpostavlja ključne dogodke na področju financiranja MSP in podjetništva, ponuja pregled trendov vladnih politik in opisuje metodološke izboljšave 43 držav po vsem svetu. Poročilo kaže, da so se posojila MSP-jev v večini držav po letu 2016 zmanjšala, prav tako pa so se začeli alternativni viri financiranja širše uporabljati.


Tudi Evropsko združenje garancijskih institucij (v nadaljevanju AECM) za leto 2018 poroča o povečanju izdaje novih garancij127. AECM šteje 49 članic, ki prihajajo iz 29 evropskih držav. Po zadnjih podatkih je bil v letu 2018 skupen znesek aktivnih garancij 130,5 mlrd EUR, od tega 27,8 mlrd EUR novo odobrenih jamstev.

AECM je v letu 2016 v sodelovanju z znano svetovalno družbo KPMG izdelalo študijo na temo učinkov The importance of Financial Intermediaries in SME financing and assessment of different economic effects especially of EU Financial Instruments in light of Direct Guarantees vs. Counter-guarantee contracts” v kateri so bile jasno izpostavljene prednosti garancijskih institucij za MSP-je:o zmanjševanje informacijske asimetrije med strankami,o omejitev mehanizmov za »negativno selekcijo» (za visoko tvegane

posojilojemalce) in »moralni hazard« (za obstoječe posojilojemalce), s čimer je na voljo več posojil in z boljšimi pogoji,

o ponudba širšega nabora produktov za ustrezno podporo MSP-jem, tudi svetovalnih storitev,

o financiranje podjetij, ki so bolj osredotočena na inovativnosti in rast,o večje znižanje obrestnih mer,o nadaljevanje aktivnosti garancijskih institucij tudi v času krize,o zapolnitev finančne vrzeli.

Pomembnost garancijskih shem je bila potrjena v zadnji skupni študiji Evropska Komisije (EK) in Evropskega Investicijskega Sklada (EIF) iz leta 2015 z naslovom »The Economic Impact of EU Guarantees on Credit to SMEs - Evidence from CESEE Countries«128. Instituciji sta izvedli oceno ekonomskega učinka EU garancij v okviru

125 Vir: OECD - Financing SMEs and Entrepreneurs 2018 https://www.oecd.org/cfe/smes/Highlights-Financing-SMEs-and-Entrepreneurs-2018.pdf 126 Vir: European SME-Action Programme http://www.eurocommerce.eu/media/143276/European%20SME-Action%20Programme.pdf 127 Vir: https://aecm.eu/wp-content/uploads/2019/07/AECM-Annual-Report-2018.pdf 128 Vir: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/dp002_en_2.pdf

157

https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/dp002_en_2.pdf

https://aecm.eu/wp-content/uploads/2019/07/AECM-Annual-Report-2018.pdf




programa MAP129 na posojila MSP-jem (osredotočili so se na države Srednje, Vzhodne in Jugo-vzhodne Evrope - CESEE) in prišli do naslednjih zaključkov:o garancije imajo pozitiven učinek na zaposlenost podprtih podjetij, saj se je le ta

povečala za 17,3% v prvih 5 letih po odobritvi posojila z garancijo,o letni promet podprtih podjetij se je v okviru petih let po odobritvi povečal za

19,6%.zaključki študije kažejo, da so garancije uspešen instrument za podprta podjetja iz držav Srednje, Vzhodne in Jugo-Vzhodne Evrope (CESEE), ki zagotavlja zelo pomembne pozitivne učinke za podprta podjetja. Z razdelitvijo vzorca po državah, letu podpisa, velikosti, starosti, so avtorji ugotovili, da so največ pridobila prav mikro podjetja in mladi MSP-ji, predvsem na področju ekonomskih učinkov.


Poročilo EU Eco-Innovation Index 2018131, ki ga je izdelal Eco Innovation observatorij, je države članice EU razvrščalo na podlagi indeksa ekoloških inovacij, ki so ga ocenili na podlagi različnih vidikov ekoloških inovacij z uporabo 16 kazalnikov, razvrščenih v pet tematskih področij. Tematska področja so zajemala: 1. inputi za ekoinovacije, ki so bile podkrepljene z naslednjimi podkazalniki (1)

vložena sredstva v raziskave in razvoj na področju okolja in energije; (2) število

129 Vir: Večletni Program za podjetja in podjetništvo za obdobje 2001-2005 (Multiannual programme for entrepreneurship - MAP 2001-2005)130 Vir: https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2019_57131 Vir: https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/index_en

158


oseb, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem ter raziskovalci; (3) skupna vrednost zelenih naložb v zgodnji fazi.

2. aktivnosti na področju ekoinovacij z naslednjimi podkazalniki (1) podjetja, ki so izvedla investicijo koristno okolju znotraj podjetja (2) podjetja, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi, ki jih je dosegel končni uporabnik (3) podjetja, ki so registrirala certifikat ISO 14001;

3. rezultati ekoinovacij z naslednjimi podkazalniki (1) patenti, povezani z ekološkimi inovacijami (2) akademske publikacije povezane z ekološkimi inovacijami (3) medijska pokritost v zvezi z ekološkimi inovacijami

4. učinkovitost uporabe virov z naslednjimi podkazalniki (1) materialna produktivnost (2) vodna produktivnost (3) energijska produktivnost (4) intenzivnost emisij toplogrednih plinov

5. družbeno-ekonomski vplivi z naslednjimi podkazalniki (1) izvoz izdelkov iz eko-industrij (2) zaposlovanje v eko-industriji in krožnem gospodarstvu (3) prihodki v eko-industriji in krožnem gospodarstvu

Na podlagi zgoraj navedenih kazalnikov so države članice EU razvrstili v tri kategorije:6. voditelji eko inovacij ( ‘Eco-innovation (EI) leaders’), 7. povprečni proizvajalci eko inovacij ( Average eco-innovation (EI) performers ) in 8. države, ki še morajo nadoknaditi/nadgraditi eko inovacije ( ‘Countries catching up

in eco-innovation (EI)’).

Slovenija se je leta 2018 uvrstila na 10 mesto od 28 držav, s skupnim število 107 točk, kar našo državo uvršča med povprečnega proizvajalca eko inovacij.

Poročilo o razvoju132, ki ga je pripravil UMAR prinaša pregled izhodiščnega stanja na področju strateških usmeritev Strategije razvoja Slovenija 2030, ki jo je Vlada RS sprejela konec leta 2017. V poročilu se ugotavlja, da se je Slovenija v preteklih letih vrnila na pot razvojnega dohitevanja, ki je potekalo v smeri vključujoče družbe, narejeni so bili tudi premiki glede zmanjšanja obremenitve okolja. Vendar pa so na nekaterih področjih gibanja precej odstopala od načel vzdržnega razvoja in predstavljajo tveganje za uresničitev osrednjega cilja Strategije razvoja Slovenije, zato Poročilo o razvoju vsebuje tudi štiri priporočila razvojnih politik:

4. Pospešitev rasti produktivnosti z (i) vlaganji v raziskave in razvoj, ki bodo omogočala kakovostno raziskovalno delo ter dolgoročnost ukrepov za povečanje inovacij in pospešitev digitalizacije gospodarstva in družbe ter (ii) s hitrejšim prilagajanjem izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in tehnološkim spremembam.

5. Prilagoditev demografski razmeram s poudarkom na (i) reformah sistemov socialne zaščite, (ii) okrepitvi vseživljenjskega učenja, (iii) spodbujanju zdravega načina življenja ter (iv) prilagoditvi delovnega in življenjskega okolja.

6. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo za zmanjšanje obremenjevanja okolja in povečanje konkurenčnosti gospodarstva. To zahteva spremembo današnjih načinov proizvodnje in potrošnje v bolj trajnostne oblike, zlasti z (i) bolj trajnostnim in učinkovitejšim izkoriščanjem naravnih virov, (ii) bolj trajnostno mobilnostjo ter (iii) z izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalstva o nujnih spremembah v smeri trajnosti

7. Dvig učinkovitosti delovanja države in njenih institucij za podporo in spodbujanje razvoja z (i) izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij, (ii) izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja ter (iii) s prestrukturiranjem javnofinančnih

132 http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2018/POR_2018.pdf

159


prihodkov in izdatkov, tako da bodo upoštevani razvojni izzivi, še zlasti tisti povezani z vplivi demografskih sprememb.

Evropska komisija je v mesecu septembru 2017 izvajala anketo "MSP, učinkovita raba virov in zeleni trgi133" znotraj držav članic. V Sloveniji se je na anketo odzvalo 500 anketirancev, na ravni EU pa 12.902 anketirancev. Rezultati ankete so pokazali, da so slovenska podjetja v primerjavi s podjetji EU v povprečju manj dejavna pri izvajanju ukrepov na področju snovne in energetske učinkovitosti. Na vprašanje kaj bi MSP pomagalo pri učinkovitejši rabi virov, pa so podjetja na prvem mestu navedla nepovratna sredstva li subvencije (SI:45%, EU28: 36%), sledi potreba po svetovanju, kako izboljšati učinkovito rabo virov (SI:26%, EU28: 23%), predstavitev novih tehnologij ali postopkov (SI:29%, EU28:22%, svetovanje o možnih vrstah financiranja in finančno načrtovanje za naložbe v učinkovito rabo virov (SI: 21%, EU28: 22%), boljše sodelovanje med podjetji v različnih panogah za razvoj novih postopkov za ponovno uporab odpadkov in stranskih proizvodov (SI: 23%, EU 20%), ostali odgovori so predstavljali manj kot 20% odgovorov. Na vprašanje kakšne vrste podpore bi najbolj pomagala za začetek ponudbe zelenih izdelkov ali storitev, so anketiranci odgovorili, da so to finančne spodbude za razvoj izdelkov, storitev ali novih proizvodnih postopkov (SI: 44&, EU28: 28%), tehnična pomoč in svetovalne storitev za razvoj izdelkov, storitev ali proizvodnih postopkov (SI:25, EU28: 18%), pomoč pri prepoznavanju potencialnih trgov ali strank (SI: 14%, EU28: 17%), ter svetovalne storitve za trženje ali distribucijo (SI: 14%, EU28: 12%)

Poročilo European Innovation Scoreboard 2019134 navaja, da se inovacijska uspešnost EU še naprej izboljšuje. V primerjavi z letom 2018 se je izboljšanje uspešnosti inovacij v 24 državah EU izboljšalo in stopnja rasti slabše uspešnih držav v primerjavi z državami z večjimi uspehi, se je pospešila. Od leta 2011 se je povprečna učinkovitost v EU na področju inovacij povečala za 8,8 odstotnih točk. Uspešnost EU je prvič presegla ZDA in ima veliko prednost pred Brazilijo, Indijo, Rusijo in Južno Afriko. Kitajska dosega 3 kratno inovacijsko učinkovitost EU, Kanada, Avstralija in Japonska pa ohranjajo prednost pred EU. Znotraj EU se je učinkovitost inovacij od leta 2011 povečala v 25 državah. Švedska je vodilna v inovacijah leta 2019, sledijo ji Finska, Danska in Nizozemska. Litva, Grčija, Latvija, Malta, Združeno kraljestvo, Estonija in Nizozemska so najhitreje rastoči inovatorji. Uspešnost inovacijskih sistemov se meri s povprečno uspešnostjo na 27 kazalnikov Merilni okvir EIS razlikuje med štirimi glavnimi vrstami kazalnikov in desetimi

inovacijskimi dimenzijami, ki zajemajo skupno 27 različnih kazalnikov. Okvirni pogoji zajemajo glavne dejavnike inovacijskega učinka zunaj podjetja in pokrivajo tri inovacijske razsežnosti:

o Človeški viri, o Privlačni raziskovalni sistemi, o Okolju prijazna inovativnost.

Naložbe zajemajo javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije ter zajemajo dve dimenziji:

o Financiranje in podporao Vlaganja podjetja.

Inovacijske dejavnosti zajemajo inovacijska prizadevanja na ravni podjetja, združene v treh inovacijskih dimenzijah:

o Inovatorji,

133 http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/FLASH/surveyKy/2151134 Vir: https://ec.europa.eu/growth/industry/innovation/facts-figures/scoreboards_en

160


o Povezave ino Intelektualna sredstva.

Vplivi zajemajo učinke inovacijskih dejavnosti podjetij v dveh inovacijskih dimenzijah:

o vpliv na zaposlovanje in o učinki prodaje.


Po podatkih EIF136 je obseg financiranja s tveganim kapitalom v evropskih državah še vedno prenizek. Največji izzivi tega področja so visokokakovostni strokovnjaki, ki jih na evropskem trgu primanjkuje. Druga največja težava je zavarovanje financiranja, tretja pa obseg regulativnih zahtev, ki se uporabljajo v evropskem poslovanju s tveganim kapitalom. Celoten trg in višina naložb tveganega kapitala bi naj bila v letu 2018 v porastu. Upravljalci trgov tveganega kapitala so prepričani v dolgoročno rast tveganega kapitala. Najbolj obetavne države so še vedno Nemčija, Velika Britanija in Francija, vendar bi Velika Britanija ta položaj lahko izgubila predvsem zaradi brexita. Za področje tveganega kapitala postajajo naložbe v informacijsko komunikacijske tehnologije najpomembnejše. V prihodnosti pa naj bi se povečali novejši sektorji, kot so kibernetska varnost, finančne tehnologije in »deep« tehnologija (tehnologija ki temelji na napredku znanosti in inovacijah visokotehnološkega inženiringa). Pomanjkanje sredstev perspektivnih družb je še vedno težava v EU, saj v svetovnih korporacijah evropski trg še vedno velja za nerazvitega in premalo dinamičnega. Predvsem veliki zasebni institucionalni vlagatelji niso pripravljeni vlagati v evropski trg tveganega kapitala. V Evropi je potrebno še veliko narediti v smeri ozaveščanja o družbenem in gospodarskem vplivu tveganega kapitala. Evropa potrebuje več zgodb o uspehu, prav tako pa mora trg pokazati, da so evropska podjetja uspešna in privlačna za vlagatelje tveganega kapitala.

EIF v svojem poročilu »The impact of EIF on the VC ecosystem - Volume I of The European venture capital landscape: an EIF perspective«137 predstavljajo rezultate aktivnosti na trgu tveganega kapitala v zadnjih 20 letih z namenom ocenitve ekonomskega vpliva na evropske start-upe kot tudi na celoten ekosistem tveganega kapitala. Naložbe tveganega kapitala EIF-a predstavljajo med 40 do 60% vseh kapitalskih naložb EIF-a v določenem letu. Te zaveze, ki se v povprečju petkrat povečajo zaradi tveganega kapitala zasebnih vlagateljev, predstavljajo 10,94milijard EUR naložb tveganega kapitala v obdobju 1996-2014. To pomeni naložbo v 3.400 semenskih in start-up podjetij, po vsej Evropi in svetu. Znotraj poročila pa EIF podaja tudi ekonomsko podlago za javno podporo na področju tveganega kapitala:o javni denar/podpora je še vedno absolutno ključnega pomena za evropski trg

tveganega kapitala in bo verjetno tako ostalo še naslednjih pet let, 135 Vir: SPOROČILO KOMISIJE: NASLEDNJI NA ČELU EVROPE: POBUDA ZA ZAGON IN RAZŠIRITEV PODJETIJ http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52016DC0733&from=EN 136 Vir: https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2018_48.htm 137 Vir: The European venture capital landscape: an EIF perspective http://www.eif.org/news_centre/publications/eif_wp_34.pdf

161

http://www.eif.org/news_centre/publications/eif_wp_34.pdf

https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2018_48.htm




o javne sheme tveganega kapitala so bile bolj uspešne, če so delovale skupaj z zasebnimi vlagatelji, kar še posebej podpira vzpostavitev javnega sklada skladov namesto neposrednih javnih naložb,

o obstaja tudi pozitivna povezava med mešanim javnim/zasebnim financiranjem in uspešnimi izstopi, merjeno glede na začetne javne ponudbe in prevzeme, kar je mogoče pripisati predvsem dodatnim naložbam,

o trg tveganega kapitala se po zadnjih podatkih Invest Europe (prej EVCA), opira na več kot 30% sredstev iz vladnih agencij in javnih institucij.

Raziskava, v katero je bilo vključenih 3.600 naložb tveganega kapitala (naložbe v 2.951 start upov s strani 355 skladov tveganega kapitala), izvedenih med leti 1996 in 2015, izkazuje ca 57% izstopov iz teh naložb. Ca. 70% izstopov je predstavljalo bodisi odpis bodisi prodajo pod vrednostjo začetne naložbe, 8% jih je bilo prodanih v vrednosti naložbe in 20% jih je bilo prodanih z dobičkom. Samo 4% vseh izstopov je bilo prodanih za več kot petkratnik začetne naložbe. V večini primerov t.j. ca 90% izstopov se govori o popolnem prevzemu (100% delež). Starost start-upov ob izstopu je bila med 7-9 let, trajanje naložbe ob izstopu pa je bilo od 5-6 let. Povprečna vrednost naložbe je bila od 2,6 do 3,3 mio EUR (vključno z follow on naložbami)138.

Dokument EIF-a – Učinki EU garancij za kreditne sheme MSP139 povzema prejšnje raziskave, ki preučujejo učinke rasti MSP, ki so koristila posojila, odobrena med 2002-2016 v okviru MAP in CIP finančnih instrumentov. Študija se osredotoča na 19 evropskih držav, ki jih upravlja EIF: Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Švedska. Empirična strategijaV prispevku je obravnavanih 360.867 zajamčenih posojil v skupni višini 22,18 milijarde EUR, ki kažejo sledeče rezultate:

o Po prejemu posojila so upravičenci hitreje rasli kot ne upravičenci glede na celotno premoženje, prihodke in zaposlenost. Dodatni učinek rasti se je gibal med 7 in 35 odstotkov glede premoženja, 6 – 35 odstotkov glede prometa in 8 – 30 % glede zaposlenosti.

o Pri podjetjih, ki so upravičenci posojil, je večja verjetnost, a bodo preživela na trgu, v primerjavi z neupravičeni.

o Učinek posojil je večji pri manjših in mlajših podjetij, saj so ta podjetja na trgu najbolj izpostavljena finančnim omejitvam.

o Posojila z garancijo javnih finančnih institucij nimajo bistvenega vpliva na dobičkonosnost podjetij. Imajo pa različne gospodarske učinke glede na geografsko območje. Te razlike so predvsem posledica industrijskih pokrajin različnih držav in značilnosti bazena upravičencev, vendar je te značilnosti težko združiti v smiselno celoto predstavljivih kriterijev.

Analiza je v splošnem zaključku ugotovila, da so garancije v okviru MAP in CIP programov učinkovito spodbudile rast podjetij in povečale možnosti za preživetje upravičencev. Pozitivni učinki so vidni predvsem v mikro in malih podjetjih, ki se teoretično srečujejo z največjimi finančnimi omejitvami.

Naložbeni načrt za Evropo (EFSI)140 se je v času trajanja 3 leta izkazal za uspešnega. EFSI program oz. sanacijski načrt Evrope po najhujši finančni krizi, znan tudi kot Junckerjev načrt, je obljublja dodatne naložbe. Julija 2018 je minilo tri leta od

138 Vir: https://www.eib.org/en/efsi/index.htm# 139 Vir: https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2019_56.pdf140 Vir: European Fund for Strategic Investments - EFSI http://europa.eu/rapid/midday-express-24-07-2017.htm

162

http://europa.eu/rapid/midday-express-24-07-2017.htm

https://www.eif.org/news_centre/publications/EIF_Working_Paper_2019_56.pdf

https://www.eib.org/en/efsi/index.htm


nastanka EFSI, s katerim je skupina EIB presegla prvotni cilj. V tem času je bilo mobiliziranih 424 milijard EUR naložb, odobrenega financiranja 76,9 milijarde EUR v več kot 1.100 operacijah in v korist 967.000 malih in srednje velikih podjetij.

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige141 v Sloveniji do leta 2020, s promocijskim sloganom »Les je lep « izpostavlja les kot strateško surovino Slovenije, ki ima še veliko neizkoriščenega potenciala, saj je Slovenija za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država EU, kjer letno priraste več kot 9 milijonov m3 lesa, obnovljive surovine. Zaradi neurejene in celo prekinjene gozdno-lesne predelovalne verige se slovenskega lesa ne izkorišča v zadostni meri, slovenski les se izvaža, hkrati pa domača lesnopredelovalna panoga propada.

Problemska območja z visoko brezposelnostjo so območja na katerih so se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšale, da je stopnja registrirane brezposelnosti dosegla kritično mejo 17 %. Za problemska območja z visoko brezposelnostjo se sprejme program spodbujanja konkurenčnosti, ki je namenjen podjetjem in brezposelnim osebam na takšnem območju. Programi spodbujanja konkurenčnosti, so se oz. se bodo izvajali za območje Pomurske regije, Maribor s širšo okolico, Pokolpje ter za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Gre za projekte in dejavnosti, ki jih izvajajo ministrstva na tem območju in so ključni za odstranitev razvojnih ovir in/ali spodbuditev razvojnih potencialov območja. Glavni cilj programov je ohranitev delovnih mest v obstoječih podjetjih, povečanje zaposlenosti in znižanje stopnje registrirane brezposelnosti na posameznem problemskem območju.

Po navedbah MGRT je Slovenija glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je na petnajstem mestu v evropskem povprečju, zato je MGRT zastavil ukrepe in cilje za izvajanje podpore za cilje za digitalizacijo in digitalno transformacijo MSP:

Večja konkurenčnosti in prilagodljivosti podjetij Višja dodana vrednost v podprtih podjetjih Povečanje števila podjetij, ki izvedejo digitalno transformacijo Povečanje prihodkov iz dejavnosti podjetij Uvedba celovite digitalne transformacije podjetja Uvedba Industrije 4.0 (kar vključuje avtomatizacijo in robotizacijo, BigData,

umetno inteligenco (AI) in strojno učenje (ML) v podjetja, navidezna (VR), izboljšana (AR) in mešana resničnost (MR), uvajanje pametnih registrov in pogodb, zmanjšanje papirne dokumentacije in fizičnih premikanj v in med podjetji ter zagotavljanje informacijske varnosti)

Izboljšanje digitalnih kompetenc zaposlenih na vseh nivojih, posebej vodstvenega kadra

Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030 (v nadaljevanju Strategija) opredeljuje usmeritve za aktivno delovanje Slovenije na mednarodni ravni. Ena izmed štirih glavnih tem mednarodnega razvojnega sodelovanja je zavzemanje za trajnostni in vključujoči gospodarski razvoj v partnerskih državah, spodbujanje zaposlitvenih možnosti za ženske in mlade ter razvoj MSP. Skladno s tem želi Sklad, izhajajoč iz dobrega strokovnega znanja in izkušenj prav s področja podpore MSP, hitrorastočih in novoustanovljenih podjetij, okrepiti gospodarsko sodelovanje z manj razvitimi državami, državami tretjega sveta, spodbuditi sodelovanje med podjetji ter pomagati vzpostaviti podporno okolje za digitalizacijo industrije in spodbujanja inovacij (MSP).

141 Vir: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/Akcijski_nacrt_Les_je_lep.pdf

163

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/Akcijski_nacrt_Les_je_lep.pdf


164


PRILOGA 3:

OSNOVNE INFORMACIJE O

JAVNEM SKLADU RS ZA PODJETNIŠTVO

165


166


Osebna izkaznica

NAZIV Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvoKRATEK NAZIV Slovenski podjetniški sklad (Sklad ali SPS)SEDEŽ MariborPOSLOVNI NASLOV Ulica kneza Koclja 22MATIČNA ŠTEVILKA 5523362DAVČNA ŠTEVILKA 58045473PRAVNOORGANIZACIJSKA OBLIKA Javni finančni skladLASTNIŠTVO Republika SlovenijaLETO USTANOVITVE 1992

STATUT Statut Sklada predstavlja Ustanovitveni akt Javnega sklada RS za podjetništvo (Ur.l. št. 112/2004, 11/2007, 43/2008, 71/2009 in 4/2019).

ZAKONSKA PODLAGA ZA DELOVANJE

Zakon o javnih skladih ZJS-1 (Ur.l. RS št. 77/2008 in 8/2010 - ZSKZ-B) Zakon o podpornem okolju za podjetništvo ZPOP–1 (Ur. l. št. 102/2007, 57/2012, 82/2013, 17/2015 in 27/2017)Zakon o družbah tveganega kapitala ZDTK-A (Ur.l. RS št. 92/2007, 57/2009)

GLAVNA DEJAVNOST Izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja.

DEJAVNOSTI SKLADA PO STANDARDNI KLASIFIKACIJI

84.130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje,64.910 Dejavnost finančnega zakupa,64.920 Drugo kreditiranje,64.300 Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov.

PODATKI O REGISTRACIJI 23.1.1992 na osnovi Zakona o razvoju malega gospodarstvaELEKTRONSKA POŠTA [email protected] 02/234 12 60FAX 02/234 12 82SPLETNA STRAN www.podjetniskisklad.siDIREKTORICA mag. Maja Tomanič Vidovič

ČLANI NADZORNEGA SVETA

do 03.07.2018Branko Meh (predsednik nadzornega sveta), Obrtna podjetniška zbornica SlovenijeJernej Tovšak, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijoMarko Drofenik, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijoDr. Katja Lutar, Ministrstvo za financeMag. Simona Hočevar, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politikoDr. Flora Cvetka Tinauer, Gospodarska zbornica SlovenijeMag. Kristijan Hvala, Združenje bank Slovenije

od 03.07.2018Jernej Tovšak (predsednik nadzornega sveta), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijoMag. Kristijan Hvala, združenje bank SlovenijeMarko Drofenik, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijoAleška Korenčič, SVRKMag. Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica SlovenijeGoran Kitić, MFDrago Delalut, Obrtna zbornica Slovenije

FINANČNI PODATKI NA DAN 31.12.2018NAMENSKO PREMOŽENJE - KAPITAL 59,30 mio EUR

BILANČNA VSOTA /bančni princip/ =AKTIVNI PORTFELJ

675,22 mio EUR

STRUKTURA AKTIVNEGA PORTFELJA

Število aktivnih pogodb: 7.012 Višina aktivnih pogodb: 675,22 EUR

167

http://www.podjetniskisklad.si/

mailto:[email protected]


na dan 31.12.2018

VIRI

Lastni viri: 69,01 mio EUR (10 %) Sredstva v upravljanju: 250,79 mio EUR (37 %) Potencialne obveznosti in obveznosti iz virov drugih institucij: 355,41 mio

EUR (53 %)ZUNANJA REVIZIJA 2018 VALUTA, družba za revizijo d.o.o.NOTRANJA REVIZIJA 2018 AUDIT IN d.o.o.

Splošne informacije o Skladu

168


STRATEŠKA VLOGA SKLADA

Sklad je: - Nacionalni javni finančni sklad za podpor MSP-jev, start-upov

in scale-upov

POSLANSTVO SKLADA

Poslanstvo Sklada:- Zagotavljanje finančnih in vsebinskih spodbud za spodbujanje

razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP), start-upov in scale-upov zaradi različnih vrzeli, ki so jih deležna podjetja na trgih

- Finančne in vsebinske spodbude usmerjati v zagotavljanje trajnostnega razvoja podjetniškega sektorja in posledično s tem prevzemanje višjih stopenj tveganj

- Uresničevanje ciljev Evropske komisije v okviru politike razvoja podjetništva

NAMEN DELOVANJA

Namen delovanja je izboljšanje dostopa do ugodnih finančnih virov na trgu.

Slika: Namen delovanja Sklada

V tej vlogi Sklad prispeva k zastavljenim ciljem Slovenije in Evropske unije za podporo inovacij, raziskav in razvoja, podjetništva, rasti ter zaposlovanja.

OBLIKA FINANČNE PODPORE

Sklad oblikuje in ponuja finančne spodbude prilagojene potrebam v različnih fazah razvoja MSP v obliki::

1. Dolžniškega financiranja: 1.1 garancijske linije, 1.2 kreditne linije

2. Lastniškega financiranja:2.1 Semenski kapital2.2 Zasebni in tvegan kapital v okviru srednjeevropskega sklada skladov CEFoF

3 Nepovratnih sredstev:3.1 zagonske spodbude za inovativna podjetja3.2 zagonske spodbude za podjetja na problemskih območjih

169


3.3 spodbude za podjetja na področju rabe lesa 3.4 spodbude za digitalno transformacijo podjetij

Slika: Finančne spodbude Sklada po razvojnih fazah

SPLOŠNECILJNE SKUPINE

Sklad ponuja oblike finančne podpore prilagojene posameznim fazam razvoja podjetja in ciljnim skupinam:

1. MSP-ji, pri katerih obstaja tržna vrzel in izkazujejo veliko povpraševanje po ugodnih finančnih produktih prilagojenih njihovim potrebam,

2. Posebne skupine MSP-jev in ostalih podjetij, ki potrebujejo posebne finančne spodbude za prodor na trg ali rast na določenem ranljivem trgu, kot so inovativna start-up podjetja (zagonske spodbude, semenski kapital, tvegani kapital), podjetja na manj razvitih območjih (zagonske spodbude, mikrokrediti), podjetja, ki se ukvarjajo z družbeno-koristnim podjetništvom (mikrokrediti)…

SPLOŠNI NAMENI FINANCIRANJA

Finančni produkti Sklada so lahko namenjeni financiranju (odvisno od javnega razpisa):

novih investicij za obstoj in rast na obstoječih trgih; novih investicij za prodor ali rast in razvoj na novih

trgih; razvojnih investicij v hitro globalno rast; tekočemu mikrofinanciranju za zagotavljanje tekočih

likvidnih sredstev za podjetja; zagona podjetij (visokotehnološka podjetja, podjetja na

problemskih območjih, družbeno koristno podjetništvo); lastnega razvoja in inovativnosti in s tem prenos

tehnoloških rešitev iz institucij znanja v MSP-je; vpeljavi družbeno-koristnih dejavnosti v podjetniški

sektor; vpeljavi kreativnih industrij v podjetniški sektor

(povezovanje med industrijskimi oblikovalci in MSP-ji); prenovi poslovnega modela; prenosu lastništva med generacijami; izboljšanju snovne in energetske učinkovitosti podjetij,

170


izdelkov, storitev, poslovnih modelov; ostalo.

DISTRIBUCIJSKI KANALI

Sklad ponuja finančne spodbude preko javnih razpisov (v skladu z določili Zakona o podpornem okolju za podjetništvo) na dva načina:- direktno (kreditne linije, zagonske spodbude)- posredno preko: bank (garancijske linije) ostalih finančnih posrednikov - družbe ali skladi tveganega

kapitala (lastniške linije – tvegan kapital), …

Slika: Distribucijski kanali

ELEMENTI DRŽAVNIH POMOČI V FINANČNIH

INSTRUMENTIH

Vsi finančni instrumenti so ponujeni pod ugodnejšimi pogoji, kot jih ponuja trg, ker vključujejo elemente državnih pomoči in zato predstavljajo cenejši finančni vir za končne koristnike kot bi jih prejeli na trgu. Zato morajo biti vsi finančni instrumenti skladni s pravili državnih pomoči, ki veljajo za Slovenijo in vse ostale članice Evropske unije.

SPODBUDE V OBLIKI VSEBINSKIH PODPOR

Sklad finančno podporo pri posameznih produktih še nadgrajuje s programom vsebinske podpore. Gre za »coaching« podporo in druge vsebinske programe, ki se izvajajo v sodelovanju z drugimi ključnimi deležniki podpornega podjetniškega ekosistema.

171


SKLADA

Slika: Program vsebinske podpore po modulih

Cilj vsebinske podpore je povečevati uspešnost izvedenih investicij oz. samih finančnih spodbud in na ta način zmanjšati tveganje propada podprtih podjetij.

Program vsebinske podpore je vsebinsko razdeljen na module, ki zajemajo sklope aktivnosti informiranja, mreženja, mentoriranja, izobraževanja in svetovanja, tujih programov in ostalih storitev za podporo MSP-jem.

172

Documents

84.39.218.20184.39.218.201/.../$FILE/PFN_2020.docx · Web viewKot že zgoraj navedeno, je največje povpraševanje MSP po garancijah za zavarovanje bančnih kreditov, ki predstavlja