of 43 /43
1 STRATEGIJA REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU MEDIJEV ZA OBDOBJE 2017–2025

84.39.218.20184.39.218.201/.../$FILE/med.strat.docx · Web viewGlede na dogajanje na področju medijev v zadnjih letih (primeri koncentracije lastništva, zloraba lastništva medijev

  • Author
    vuthuy

  • View
    220

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of 84.39.218.20184.39.218.201/.../$FILE/med.strat.docx · Web viewGlede na dogajanje na področju...

STRATEGIJA

REPUBLIKE SLOVENIJE

NA PODROJU MEDIJEV

ZA OBDOBJE 20172025

Ministrstvo za kulturo

22. marec 2017

15

KAZALO

3UVOD: Anton Perak

5KONTEKST

8POSTOPEK PRIPRAVLJANJA STRATEGIJE

12TEMELJNA POJMA

14CILJI MEDIJSKE STRATEGIJE

15SPLONI CILJI

23STRATEGIJA RTV SLOVENIJA

26STRATEKI ciljI RTV Slovenija

35Spremljanje uresnievanja Strategije

V strategiji uporabljeni in zapisani izrazi v slovnini obliki za moki spol se uporabljajo kot nevtralni za enski in moki spol.

UVOD

Anton Perak

minister za kulturo

Strategija Republike Slovenije na podroju medijev (v nadaljevanju: strategija) je dokument, ki pomeni uresniitev prvega cilja Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 na podroju medijev, izhaja pa iz zavedanja o bistvenem pomenu kakovostnih medijev za obveenost uporabnikov, dravljank in dravljanov Slovenije in s tem za stanje demokracije v dravi. Kakovost medijev, njihova pluralnost in dostopnost informacij sodijo med kljune pogoje in hkrati kazalce demokratinosti drube ter monosti za kompetentno in uinkovito vkljuevanje aktivnih dravljanov v procese oblikovanja pomembnih odloitev v drubi.

Slovenska medijska krajina je v 25 letih samostojne drave doivela bolje in slabe ase, v drugi polovici tega obdobja pa stopnjevanje krize: ta je bila do neke mere posledica zakonodaje, ki se zaradi vpliva razlinih interesov tevilnih delenikov ni odzivala na nakopiene izzive (vpraanja lastnitva, statusa novinarjev in njihovega dela, izvajanje nalog javnega servisa na RTV Slovenija), bolj ali manj razvidnega vpletanja politike v lastnitvo in vodenje (zlasti tiskanih) medijev, spolne neuravnoteenosti mnogih organov vodenja in upravljanja medijev in tevilnih administrativnih ovir ter e vsaj deset let tudi tehnolokih sprememb, ki medijsko krajino v svetovnem merilu radikalno in izjemno hitro spreminjajo. Vsaj deloma pa je do krize prilo tudi zaradi pomanjkanja vizije, kako urediti to podroje in kako se lotiti nujno potrebne posodobitve medijskega prostora. Ima pa kriza tevilne obraze, med katerimi kae izpostaviti:

- zapostavljenost in v doloenih vidikih celo izkljuevanje javnosti in njenega interesa za (objektivno) informiranost, kar predpostavlja pluralnost, dostopnost in verodostojnost informacij;

- razvrednotenje novinarskega poklica, odrekanje strokovne avtonomije urednikom in novinarjem ter stopnjevanje prekarizacije novinarskega dela;

- pretirano tevilo medijev, ki glede na platformo, izdajatelja in svoj namen ne ustrezajo opredelitvi medija, saj v preve primerih dejansko prihaja do instrumentalizacije medijev s strani politike oziroma kapitala;

- senzacionalizem in produkcijo afer oziroma komercializacijo medijskega prostora in podrejanje vplivu dnevne politike;

- zaostajanje na podroju digitalne preobrazbe medijev.

Potrebno je omeniti tudi nevarnosti, ki jih prinaa morebitna pretirana koncentracija lastnitva na podroju medijev v celoti ali po posameznih vrstah medijev. Ta pojav, ne le v obliki lastnitva medijev posamezne pravne ali fizine osebe, temve tudi v obliki lastnitva povezanih oseb, lahko pripelje do omejevanja pluralizma na podroju informiranja, do oblikovanja anrsko in slogovno enakih programov v okviru mre radijskih ali televizijskih postaj in seveda do visoke stopnje nelojalne konkurence. Te vrste zastranitve so v Sloveniji e zaznane.

Namen te strategije je nova definicija medija in iz nje izhajajoe osnovne usmeritve za uresnievanje javnega interesa ob doslednem upotevanju avtonomije in dostojanstva novinarskega dela.

Enako pomemben cilj strategije je dolgo zahtevana depolitizacija RTV Slovenija reorganizacija, ki mora omejiti neposreden vpliv politike na odloanje o strokovnih in drugih pomembnih vpraanjih RTV), tudi in predvsem zaradi tehnolokega razvoja, povezana s strukturno reorganizacijo.

Ne glede na predloge in pritiske na politine organe in javnost z zahtevami za ukinitev RTV-prispevka, ki je temelj evropskega javnega medijskega servisa, na tem mestu posebej poudarjam, da je to obliko financiranja javnega servisa kot enega kljunih pogojev za delovanje RTV vsekakor potrebno ohraniti.

KONTEKST

TEMELJNI DOKUMENTI

Dosedanje razprave o osnutku te strategije, zlasti javna razprava od 15. junija do 15. julija 2016, so prispevale veliko tehtnih pripomb, dodatnih predlogov in tudi zahtev, na katere je potrebno odgovoriti tudi naelno, in ne zgolj na nain morebitnih sprememb in prilagoditev besedila strategije. To e posebej velja za etudi manj opazne in manj kategorine pomisleke, zakaj je strategija sploh potrebna, e smo brez nje preiveli vse od osamosvojitve.

Naj spomnimo, da veljavni in zavezujoi Nacionalni program za kulturo 20142017 (NPK) na podroju medijev kot prvi in kljuni cilj postavlja Sprejem strategije Republike Slovenije na podroju medijev za obdobje 2015-2020 in kot najpomembneji pogoj, ki naj bi omogoil pripravo in sprejem strategije, navaja analizo stanja na podroju medijev v Republiki Sloveniji ter oboje skupaj pojasnjuje: Zaradi hitrih tehnolokih sprememb na podroju medijev in pojava novih platform za distribucijo vsebin je treba temeljito prenoviti medijsko zakonodajo. Prenova medijske zakonodaje pa zahteva sprejem nacionalne strategije stratekega dokumenta, ki bo na podlagi analize obstojeega stanja podal smernice za razvoj medijske krajine v Republiki Sloveniji. Dosedanji poskusi spreminjanja medijske zakonodaje so bili kljub temu, da so bili pripravljeni s irokim konsenzom zainteresirane in strokovne javnosti, neuspeni tudi zaradi neobstoja nacionalne strategije na tem podroju, saj je veina vplivnih delenikov skuala svoje parcialne interese prikazati kot javni interes in s tem pogojevati sprejem krovnega zakona na podroju medijev.

Prenovo medijske zakonodaje predvideva tudi Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 20142018, ki med desetimi tokami na podroju kulture pod tevilko 8 napoveduje prenovo medijske zakonodaje. V skladu s stalii Nacionalnega programa za kulturo, analizo Pregled medijske krajine Slovenije, razvojem stroke in informacijske tehnologije je potrebno definirati javni interes na podroju informiranja ter ga sistemsko podpreti. S spremembo medijske zakonodaje vzpostaviti okolje transparentnega lastnitva ter avtonomije novinarjev in urednikov.

Kar zadeva zavezanost Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za kulturo za pripravo in sprejem predloga strategije, dvomov potemtakem ni.

Da bi se izognili nenehni potrebi po prepogostem spreminjanju zakonodaje zaradi vrtoglavega tehnolokega razvoja v prihodnje, se strategija s temeljnimi pojmi osredotoa zlasti na osnove, ki so skupne vsem medijem, in se eli izogniti nevarnosti, da bi povzroala prenormiranost ali nezmonost regulacije morebitnih novih medijev.

Na podroju medijev se kriajo tri velike mnoice zelo razlinih interesov: posameznikov, razlinih vplivnih interesnih skupin in ne nazadnje skupnosti dravljank in dravljanov v celoti oziroma javni interes. Na eni strani so priakovanja dravljanov, da jim morajo mediji zagotoviti monosti za im bolj celovito in objektivno informiranost o vsem, kar se dogaja na vseh podrojih ivljenja skupnosti in na vseh ravneh od globalne do nacionalne in lokalne ravni. Tem priakovanjem so nemalokrat nasprotna priakovanja politike in gospodarstva, ki si elita tako oblikovane in selekcionirane informacije, da bi jim bile v neposredno korist.

Lastniki in izdajatelji medijev pa pogosto zahtevajo ureditev, ki bi temeljila na (popolni) svobodi gospodarske pobude in jim omogoala, da njihovi mediji posredujejo takne vsebine, ki v najveji moni meri zagotavljajo im veje obinstvo in s tem seveda dobiek. Drubeni uinki taknih vsebin jih praviloma ne zanimajo.

Zavezujoa izhodia javnega interesa na medijskem podroju vsebuje Ustava Republike Slovenije. Neposredno ali posredno se namre vpraanj informiranja, lovekovih pravic v zvezi z mediji in medijev dotika ve lenov Ustave: najbolj naravnost gotovo 39. len, ki govori o svobodi izraanja, in 40. len (pravica do popravka in odgovora), e ob upotevanju teh dveh lenov pa je nujno potrebno imeti v mislih tudi 38. len (varstvo osebnih podatkov), 21. len (varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva) in 27. len (domneva nedolnosti).

Pomembno je ob dolobi prvega odstavka 74. lena: Gospodarska pobuda je svobodna tudi doloilo v drugem odstavku istega lena: Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, torej ne v nasprotju z javnim interesom ali mimo naela drubene odgovornosti. Vsekakor pa je v prid dejavnosti potrebno upotevati tudi upraviena priakovanja in interese izdajateljev ter njihove izdajateljske pravice.

JAVNI RTV SERVIS IN SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA

eprav gre na podroju medijev za gospodarsko dejavnost, ki v veliki meri poteka v okviru zasebnega sektorja, ni mogoe in ne dopustno spregledati visoke stopnje drubene odgovornosti nosilcev in izvajalcev te dejavnosti. Drava je zato med drugim dolna zagotavljati tudi neodvisno in svobodno delovanje javnega servisa na podroju informiranja in posredovanja kulturnih, izobraevalnih, razvedrilnih in drugih vsebin, kar je naloga javne RTV. Zagotavljanje javnega servisa pa ne pomeni, da se zakonodajalec lahko odpove zahtevi, da morajo tudi mediji v zasebni lasti ob programiranju in izvajanju svoje dejavnosti upotevati naelo drubene odgovornosti in javni interes.

RTV Slovenija je kot nacionalna radiotelevizija samostojna organizacija v slubi javnega interesa in najire javnosti in ima poseben kulturni in nacionalni pomen ter zagotovljen vir financiranja svoje dejavnosti v obsegu javne slube v obliki obveznega prispevka prebivalcev Republike Slovenije.

Radioteleviziji Slovenija je v drugem delu strategije namenjeno samostojno poglavje. To upraviujeta njen poloaj v medijski krajini in poslanstvo, ki ne obsega le zagotavljanja neodvisnega poroanja, saj je RTV Slovenija tudi najveji kulturni javni zavod v dravi in kot tak med drugim dolan skrbeti tudi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in za vkljuenost avtohtonih italijanske in madarske narodne skupnosti, romske skupnosti ter invalidov oz. ranljivih skupin na medijskem podroju. Delovanje RTV Slovenija bo zaradi vsega tega e vedno urejal poseben zakon.

Drava je stoodstotna lastnica Slovenske tiskovne agencije (STA), katere dejavnost ravno tako ureja poseben zakon. STA poleg zakonske obveznosti zagotavljanja javne informacijske slube izvaja tudi trne dejavnosti. 80 novinarjev na sedeu v Ljubljani ter v ve slovenskih in treh dopisnitvih v tujini pripravlja vsebine v vseh novinarskih anrih, pa tudi dodatne materiale, kot so kronologije pomembnejih dogajanj, tabele, infografike, seznami ipd. Arhiv STA ima po petindvajsetih letih dela ve kot 2 milijona novic, 500.000 fotografij in 70.000 tonskih posnetkov. STA s svojim delovanjem zagotavlja temelj za objektivno in aurno poroanje praktino vseh drugih medijev v Sloveniji. Zaveza drave je tudi v prihodnje zagotavljati razvoj, posodabljanje in ohranitev pomembne vloge STA v slovenski medijski krajini.

RAZVOJ NOVIH TEHNOLOGIJ

Posebej bi eleli izpostaviti razvoj novih tehnologij in z njimi povezane platforme, ki do neke mere in na svoj nain prevzemajo delovanje in nekatere funkcije medijev (posredovanje vsebin, komunikacija med viri informacij in uporabniki, vpliv na javno mnenje). To dejstvo je tem bolj pomembno, ker na teh platformah oziroma omrejih komunicira, sprejema informacije ter se nanje odziva vedno veji del prebivalstva, zlasti mlaji, zato s tem izrecnim vkljuevanjem tehnolokega razvoja naslavljamo uporabnike in soustvarjalce medijev v prihodnosti. To pomeni tudi razvijanje novih oblik informacij in drugih vsebin v javnem interesu, ki bodo prilagojene priakovanjem uporabnikov soasnih tehnologij nikakor pa ne gre za zanikanje pomena tiska, radia in televizije, ki vsak na svoj nain, tudi v povezavi z digitalno tehnologijo, e vedno pomembno soustvarjajo medijsko krajino.

Digitalna preobrazba medijskega podroja in dejstvo, da vse ve uporabnikov medijske vsebine uporablja preko interneta, zahtevata razmislek o monostih prenosa demokratinih medijskih standardov tudi v digitalni svet. Prav tako je jasno, da se morajo klasini mediji im prej digitalno preoblikovati, e si tudi v prihodnje e elijo dostop do uporabnikov.

Glede na dogajanje na podroju medijev v zadnjih letih (primeri koncentracije lastnitva, zloraba lastnitva medijev za doseganje drugih ciljev, spodbujanje nestrpnosti, nespotovanje kodeksa novinarske etike in celo zakonodaje), pa so vsa navedena izhodia hkrati v enaki meri prav tako razlogi, zakaj potrebujemo medijsko strategijo in tudi temeljito prenovo medijske zakonodaje.

POSTOPEK PRIPRAVLJANJA STRATEGIJE

Strokovna komisija

Z namenom priprave irih izhodi za pripravo strategije je bila 2. 9. 2015 imenovana Strokovna komisija za pomo pri pripravi medijske strategije. Sestavljali so jo ugledni strokovnjaki s podroja medijev oz. medijskega prava: Barbara Verdnik, predsednica, in lani dr. Sandra Bai Hrvatin, Darja Groznik, dr. Nataa Pirc Musar in dr. Jure Stojan.

Strokovna komisija je na podlagi javnih razprav (ve o njih spodaj), pridobljenih podatkov ter kvantitativne in kvalitativne analize medijev v Republiki Sloveniji (ve spodaj) pripravila Izhodia za osnutek medijske strategije, ki smo jih kar najbolj upotevali pri pripravi besedila strategije.[footnoteRef:1] [1: Izhodia so objavljena na spletni strani MK: http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_medije/javna_razprava_o_osnutku_medijske_strategije/]

Strokovna komisija je v poglavju Ocena stanja izpostavila, da so sedanje razmere v medijih v Sloveniji rezultat nartnega pomanjkanja ustrezne vizije, pomanjkanja uinkovitih mehanizmov prepreevanja opustoenja medijskega prostora z ad hoc spreminjanjem zakonodaje, preobilja napanih poskusov legalizacije obstojeega stanja, izkljuitve javnosti iz razprav o prihodnosti medijskega sektorja, izredno monega vpliva posameznih zasebnih interesov na sprejemanje regulative ter netransparentne in neuinkovite politike sofinanciranja programskih vsebin medijev.

Strokovna komisija je po izrpni analizi v smislu zagotavljanja javnega interesa predvsem zahtevala zavezo drave, da vsakemu posamezniku in posameznici zagotovi pravico do svobodnega izraanja, kot najpomembneji strukturni ukrep pa podrtala zagotavljanje ustreznih delovno-pravnih pogojev za delo novinarjev in novinark in podporo njihovemu izobraevanju, podporo neprofitnim medijskim pobudam, ki delujejo izkljuno v javnem interesu, umik drave iz javnega servisa in ustvarjanje javnih medijev na vseh platformah.

Komisija je v svojem poroilu poudarila: Javni interes je pomo pri sofinanciranju novinarskega dela, zaita profesionalnih standardov pri ustvarjanju programskih vsebin in ustvarjanje kvalitetnih novinarskih vsebin.

In e: Medijev verjetno ne bo mogoe 'reiti', kar pa je nujno treba zavarovati, je novinarstvo. Profesionalno novinarstvo, ki lahko proizvaja visoko kakovostne medijske vsebine v interesu javnosti.

V svojem Zakljuku je strokovna komisija natela pet stratekih premikov, ki bi jih Ministrstvo za kulturo (MK) moralo narediti v zelo kratkem asu:

1. Pripraviti strategijo, ki bo sledila stratekim ciljem, zapisanim v teh izhodiih.

2. Celovito spremeniti medijsko zakonodajo, ki bo varovala javni interes. Priprava novega Zakona o medijih mora biti prioriteta.

3. Sedanje stanje v medijih je mogoe spremeniti samo s sistemskimi ukrepi. Nova medijska politika je odgovornost celotne vlade in ne samo pristojnega ministrstva.

4. V im krajem asu je treba zagotoviti finanno preglednost vseh javnih virov financiranja medijev.

5. Pristojno ministrstvo mora zagotoviti ustrezen in uinkovit nadzor nad spotovanjem medijske zakonodaje.

Komisija je na koncu uvoda v svoje poroilo zapisala: Bistvena ugotovitev in priporoilo komisije je, da lahko Slovenija navedene strateke cilje dosee izkljuno s sistemskimi ukrepi na ravni celotne vladne politike in s sprejetjem zavez vseh politinih akterjev v dravi. Glede na trenutno stanje na medijskem podroju noben posamini ukrep (npr. sprememba posameznih lenov medijske zakonodaje) ne bo prinesel zadovoljivih, kaj ele dolgoronih uinkov. Naloga Ministrstva za kulturo je, da s svojo aktivno politiko na vladni ravni zagotovi zavezo vseh ostalih pristojnih ministrstev za doseganje soglasja o nujnosti izvajanja strateko zasnovane medijske politike. Zagotavljanje javnega interesa na podroju medijev v interesu dravljanov in dravljank ni stvar zasebnih in parcialnih interesov kateregakoli delenika v medijski sferi, temve je temelj uinkovite medijske politike v interesu javnosti.

JAVNE RAZPRAVE

Ministrstvo za kulturo je s strokovno komisijo v vseh dvanajstih statistinih regijah v Republiki Sloveniji pripravilo javne razprave o javnem interesu na podroju medijev. Poleg tega so se posamezne javne razprave nanaale na posamezna podroja delovanja ter poloaja medijev in novinarjev. Na javne razprave je bila vabljena najira javnost, torej tudi vsi deleniki.

Tabela 1: Seznam izvedenih javnih razprav s temami[footnoteRef:2] [2: Povzetki javnih razprav so objavljeni na spletni strani MK: http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_medije/javna_razprava_o_osnutku_medijske_strategije/]

Datum

Statistina regija (kraj)

Tema javne razprave

8. 12. 2015

Obalnokraka (Koper)

Javni interes in njegova zaita na podroju medijev

15. 1. 2016

Gorika (Nova Gorica)

Mediji danes in javni interes na podroju medijev

19. 1. 2016

Gorenjska (Kranj)

Novinarska oz. urednika avtonomija in javni interes

29. 1. 2016

Koroka (Slovenj Gradec)

Profesionalnost in odgovornost novinarjev, samoregulacija ter javni interes

2. 2. 2016

Podravska (Maribor)

Lastnike strukture v medijih in formalni vidik ustanavljanja medijev, javni interes

10. 2. 2016

Pomurska (Murska Sobota)

Socialni status novinarjev, javni interes

8. 3. 2016

Savinjska (Velenje)

Podeljevanje radijskih frekvenc, oglaevanje in odgovornost operaterjev v medijih, javni interes

15. 3. 2016

Zasavska (Trbovlje)

Zaita slovenskega jezika v medijih in naini, kako omejevati sovrani govor v njih, javni interes

22. 3. 2016

Spodnjeposavska (Krko)

Javni interes na lokalni ravni

30. 3. 2016

Jugovzhodna (Koevje)

RTV kot zastopnik javnega interesa uinkovitost, kakovost in programske vsebine

5. 4. 2016

Notranjsko-kraka (Cerknica)

Javni interes so medijsko pismeni in aktivni dravljani; vloga medijev, drave, ole in drugih delenikov

12. 4. 2016

Osrednjeslovenska (Ljubljana)

Predstavitev rezultatov javnih razprav

RAZISKAVA ODNOSA UPORABNIKOV DO MEDIJEV

Ministrstvo za kulturo je elelo ugotoviti, kakne so medijske potrebe in priakovanja ljudi, zato je naroilo raziskavo o tem, kako dravljani ocenjujejo delovanje slovenskih medijev.

Glavni namen oziroma izhodie raziskave, ki jo je opravila druba Valicon, je bilo raziskati, kaj na podroju medijev (katere vsebine, kateri tip medijev in katere medijske prakse) uporabniki definirajo kot pomembno za svojo informiranost o dogodkih doma in po svetu. Pri tem ni lo za branost, gledanost ali posluanost posameznih medijev, temve za odnos ljudi do vsebin na medijskem trgu ter za vpraanje, esa po njihovem mnenju primanjkuje. Poseben sklop je bil namenjen tudi vlogi javnega servisa RTV Slovenija oziroma vpraanju, v kolikni meri opravlja svojo funkcijo na podroju medijev.

Kvantitativni del raziskave je bil izveden na reprezentativni velikosti vzorca n=1001 s kombinirano metodo CAWI (spletno anketo) in CAPI (terensko anketo), rezultati pa so bili obteeni po naslednjih spremenljivkah: spol in starost, regija in tip naselja, izobrazba.

V kvalitativnem delu so bili zbrani podatki na osnovi poglobljene razprave fokusnih skupin v srediih treh glavnih slovenskih pokrajin (zaradi kulturnih razlik) Kopru, Ljubljani in Mariboru. V vsakem mestu sta bili dve skupini zaradi znailnih razlik v uporabi medijev med mlajo in starejo populacijo.

Raziskava je opozorila na priakovanja dravljank in dravljanov oz. na vsebine in podroja, ki bi po njihovem mnenju morala biti bolj prisotna v poroanju in obravnavi medijev. To so:

- javno informativne vsebine, dostopne na celotnem obmoju Slovenije,

- izobraevalne vsebine, zlasti s podroij zgodovine, slovenske zgodovine, kulinarike, popotnitva,

- kultura v medijih,

- komercialne vsebine in zabava ve zabavnih programov za mladino in zavraanje resninostnih ovov, manj vojakih, religioznih in vsebin s podroja spolnosti.

Dravljani se, po raziskavi sode, zavzemajo za vijo (kulturno) raven programov ter za:

- manj senzacionalizma,

- objektivnost: vse strani naj imajo monost izraziti svoja stalia, uporabnik pa naj si sam ustvari svoje mnenje,

- diskusije naj bodo usmerjene k reevanju problemov, novinar naj zna prisluhniti in se pogovarjati o resnih temah in naj zahteva ukrepe ob krivicah,

- zastopanost vseh interesnih skupin,

- skrb za raven jezika.

Raziskava je tudi opozorila na vse bolj opazno uveljavljanje novih medijev (Google, Facebook, Twitter in druge spletne platforme), saj je iz rezultatov jasno vidno, da uporabniki dale najveji del informacij z doloenih podroij pridobijo s pomojo teh platform oziroma da klasini mediji le e v zelo majhni meri doseejo zlasti mlaje uporabnike.[footnoteRef:3] [3: Zakljuno poroilo raziskave v formatu Powerpoint je objavljeno na spletni strani MK:http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_medije/javna_razprava_o_osnutku_medijske_strategije/]

TEMELJNA POJMA

1. MEDIJ

Medij je sredstvo oziroma oblika mnoinega komuniciranja, katerega glavni namen je kontinuirano, praviloma periodino ustvarjanje in razirjanje uredniko oblikovanih medijskih (informativnih, izobraevalnih/kulturnih in razvedrilnih) vsebin, posredovanih iremu obinstvu z namenom obveanja in zadovoljevanja kulturnih, izobraevalnih ter drugih potreb javnosti, dostopnih na kateri koli nain in na kateri koli napravi ali nosilcu.

Delovanje medijev temelji na avtonomnosti urednikov in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin, v skladu s profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev in urednikov oziroma drugih avtorjev prispevkov za posledice njihovega dela.

Ne glede na platformo razirjanja medijskih vsebin za vsako obliko komuniciranja, dostopnega javnosti, veljajo najviji standardi spotovanja lovekovih pravic, zlasti nedotakljivosti in varstva lovekove osebnosti in dostojanstva.

Za zagotavljanje nujne kakovosti informativnih vsebin je kljunega pomena, da jih pripravljajo strokovno usposobljeni novinarji, kar navaja k predpostavki, da medij, ki deluje v javnem interesu, to lahko zagotovi samo z zaposlenostjo oziroma sodelovanjem zadostnega tevila ustrezno usposobljenih novinarjev; razen v primerih, ko zaradi narave medija (npr. tudentski radio) merilo zaposlenosti novinarjev po poklicu ne more biti pogoj za pridobitev statusa medija posebnega pomena.

Sporoila in vsebine, dostopne in v mnogih primerih namenjene javnosti, se pojavljajo tudi na platformah, ki ne ustrezajo opredelitvi medijev po vseh svojih znailnostih in osnovnem namenu (drubena omreja, portali, spletne strani in vedno pogosteje nove platforme), zato bo moral zakon, da bi se izognil monim posledicam (nespotovanje lovekovih pravic, nelojalna konkurenca medijem, nespotovanje avtorskih in izdajateljskih pravic ipd.), vsaj deloma urejati tudi ta vpraanja na nain, ki bo upoteval specifinosti spletnih platform, nevtralnost interneta in svobodo izraanja. To e posebej velja za zaito ustavno varovanih kategorij, zaito otrok, spotovanja lovekove zasebnosti, asti in dobrega imena, za prepoved sovranega govora, pravico do popravka itd. Enako velja za primere nespotovanja avtorskih pravic in pravic izdajateljev, ki investirajo v pridobivanje informacij in oblikovanje medijskih vsebin.

2. JAVNI INTERES

Nosilec javnega interesa je javnost v najirem pomenu besede, potemtakem skupnost dravljank in dravljanov RS ter drugih prebivalcev v dravi ter pripadnikov slovenskih manjin v sosednjih dravah ter Slovencev po svetu.

Izhodia in bistvo javnega interesa oziroma najpomembneja merila vsega, kar je v javnem interesu in se predstavlja kot uresnievanje javnega interesa, so:

- svoboda izraanja oziroma pravica in potreba po javnem obveanju in biti obveen;

- skrb in odgovornost za ohranjanje nacionalne identitete in ohranjanje ter razvoj slovenskega jezika,

- dostopnost informacij za vse lane skupnosti in

- ustrezna kakovost, raznolikost oziroma pluralnost ter verodostojnost informacij ter drugih medijskih vsebin.

Najpomembneji pogoji za uresnievanje javnega interesa so:

- stalna skrb za zagotavljanje kulturne, idejne in geografske pluralnosti ter raznolikosti medijskih vsebin,

- transparentnost lastnitva medijev, lastniki pluralizem in prepreevanje zlorab prevladujoega poloaja (previsoke ravni koncentracije lastnitva) na medijskem in oglaevalskem trgu,

- odgovornost novinarjev na podroju lovekovih pravic, zlasti z vidika zaite zasebnosti, dostojanstva in pravic otrok,

- izboljanje dostopnosti medijskih vsebin za invalide in senzorno ovirane,

- obstoj kakovostnih splonoinformativnih medijev,

- izboljanje socialnega poloaja novinarjev in

- zaita intelektualne lastnine novinarjev in izdajateljev medijev na zakonski ravni.

Nujni ukrepi kot dodatni pogoji za uresnievanje javnega interesa:

- spodbujanje in razvoj medijske pismenosti,

- spodbujanje produkcije kakovostnih in verodostojnih medijskih vsebin na podrojih kulture in umetnosti, kritine refleksije drube, izobraevanja, znanosti, varovanja okolja ipd.,

- spodbujanje produkcije kakovostnih medijskih vsebin, namenjenih otrokom in mladostnikom, zlasti na njim dostopnih platformah,

- spodbujanje preiskovalnega novinarstva ter drugih zahtevnejih in specifinih novinarskih anrov in vsebin in

- ustanovitev vsebinsko ustreznih kolektivnih organizacij za upravljanje avtorskih pravic s podroja medijskih vsebin, za katere kolektivne organizacije e ne obstajajo.

Medijev, ki ne posredujejo oz. ne zagotavljajo informativnih in izobraevalnih/kulturnih medijskih vsebin v zadostnem obsegu in na ustrezni kakovostni ravni, ni mogoe upotevati kot medije v javnem interesu.

CILJI MEDIJSKE STRATEGIJE

Vlada Republike Slovenije s to strategijo doloa naslednje cilje za vzpostavitev kakovostne medijske krajine, ki na visoki profesionalni ravni zagotavlja tako informativno kot kulturno ter izobraevalno funkcijo medijskih vsebin v javnem interesu, utemeljenem zlasti z uresnievanjem ustavno doloene svobode izraanja ter z obstojem nujno potrebne komunikacijske infrastrukture za delovanje demokratine skupnosti.

Sploni cilji:

1. vija raven medijske pismenosti;

2. pokritost vsega ozemlja Republike Slovenije z medijskimi vsebinami v javnem interesu oz. dostopnost teh vsebin za vse uporabnike, ne glede na njihovo lokacijo, socialni poloaj ali prenosno tehnologijo; velja tudi za najnoveje tehnologije oz. digitalno okolje, s katerimi se posebej nagovarja mlade uporabnike in omogoa dostop Slovencem po svetu;

3. novinarsko-urednika avtonomija, samo- ali koregulacija in transparentno lastnitvo medijev;

4. urejen delovnopravni in socialni poloaj novinarjev;

5. zagon novih poslovnih modelov za splonoinformativne medije ne glede na platformo razirjanja;

6. odprava nesorazmerij na oglaevalskem trgu.

Posebni cilji za RTV Slovenija:

1. depolitizacija ter reorganizacija upravljanja in vodenja RTV Slovenija;

2. reorganizacija in delovanje RTV v skladu z javnim interesom in razvojem sodobne medijske krajine (nove tehnologije naj bodo statusno-organizacijsko enakovredne radiu in televiziji);

3. opredelitev pomena in obsega kulturnih in izobraevalnih programov v javnem interesu na vseh platformah;

4. izpolnjevanje zavez o vsebinah in dostopnosti za avtohtoni italijansko in madarsko narodno skupnost, romsko skupnost v Republiki Sloveniji in druge manjinske skupnosti ter invalide;

5. izpolnjevanje priakovanj in zahtev uporabnikov po objektivni informiranosti in drugih vsebinah v javnem interesu na vseh obmojih Republike Slovenije, kakor tudi Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Sploni cilji

1. Vija raven medijske pismenosti

Ukrepi:

analiza stanja medijske pismenosti (v vseh ivljenjskih obdobjih uporabnikov medijev)- v letu od zaetka veljavnosti strategije (nadgradnja in sinteza obstojeih raziskav FAME);

sprotno spremljanje stanja na podroju medijske pismenosti raziskava vsaki dve leti od zaetka veljavnosti strategije in ukrepi za izboljanje stanja;

uvedba programa medijska pismenost ali vkljuevanje vsebin s podroja medijske pismenosti v druge olske predmete;

podpora projektom s podroja medijske pismenosti z vkljuevanjem otrok in strokovnih delavcev na podrojih vzgoje in izobraevanja ter starev.

Kazalniki:

primerjava analize stanja medijske pismenosti iz leta 2016 s prihodnjimi analizami;

raven vkljuevanja vsebin s podroja medijske pismenosti v olske programe;

obseg vkljuevanja odraslih v programe medijskega opismenjevanja;

tevilo projektov za izboljanje ravni medijske pismenosti.

Drugi deleniki: MIZ, AKOS, izdajatelji medijev.

Medijsko opismenjevanje v povezavi z digitalnim opismenjevanjem se oblikuje kot nujna una vsebina, lahko kot del drugega obveznega predmeta (npr. dravljanske vzgoje), in ne ve kot izbirni predmet. Smiselno je vzpostaviti tudi sistem zagotavljanja medijskega opismenjevanja za odrasle uporabnike.

Zaradi razirjenosti medijev ali spletnih strani, ki posredujejo najrazlineje informacije, avdiovizualne medijske vsebine, avdiovizualna dela (v nadaljevanju: AV-dela) in druge vsebine, je potrebno zagotoviti, da uporabniki pridobijo svoji razvojni stopnji ustrezno znanje in sposobnosti za kritino sprejemanje medijskih vsebin.

Prav tako morajo programi medijske pismenosti predstavljati osveene podatke o pomenu medijev za delovanje demokratine drube, o uporabniki soodgovornosti za njihovo delovanje prek plaila za medijske vsebine ter o uporabi mehanizmov za odzivanje na medijska razkritja.

Analize stanja na podroju medijske pismenosti mora spremljati medresorska komisija, sestavljena iz predstavnikov ministrstev za kulturo in za izobraevanje ter medijskih strokovnjakov in civilne drube, ki bo poskrbela tudi za pripravo (ter nadaljnje spremljanje) akcijskega narta za izboljanje medijske pismenosti.

Republika Slovenija bo finanno podpirala projekte s podroja medijske pismenosti.

2. Pokritost vsega ozemlja Republike Slovenije z medijskimi vsebinami v javnem interesu oz. dostopnost teh vsebin za vse uporabnike, ne glede na njihovo lokacijo, socialni poloaj ali prenosno tehnologijo; velja tudi za najnoveje tehnologije oz. digitalno okolje, s katerimi se posebej nagovarja mlade uporabnike in omogoa dostop Slovencem po svetu

Ukrepi:

zagotavljanje dostopnosti do razlinih medijskih vsebin povsod na ozemlju RS vsem imetnikom elektrinih prikljukov (planikom RTV-naronine) zagotoviti spletni dostop;

nova opredelitev vloge in statusa medijev oziroma programov posebnega pomena, ki ne bodo ve odvisni od tehnoloke platforme in ne od pravnega statusa izdajatelja, temve od zakonsko doloenih obveznosti in javnega nadzora (tako kot v primeru javnega zavoda RTV Slovenija);

zagotavljanje vejega dostopa do evropskih in slovenskih AV-del ali monost finannega prispevka za vlaganje v razvoj slovenske AV-produkcije v skladu s predpisi EU;

spodbujanje deficitarnih medijskih vsebin, ki so v javnem interesu;

zaradi zagotavljanja dostopnosti informativnih vsebin Slovencem po svetu in mlajim uporabnikom bo RS posebej spodbujala in zagotavljala dostopnost medijskih vsebin v novih digitalnih medijih.

Kazalniki:

stopnja zadovoljstva javnosti z lokalnimi medijskimi vsebinami raziskave vsaki dve leti od zaetka veljavnosti strategije;

dele slovenskih AV-del in deficitarnih medijskih vsebin,ki so v javnem interesu;

dele uporabnikov medijev med mladimi (14-29), ne glede na platformo raziskave vsaki dve leti od zaetka veljavnosti strategije;

raven zadovoljstva Slovencev po svetu z dostopnostjo medijskih vsebin iz Slovenije zagotoviti je potrebno ustrezne redne raziskave.

Drugi deleniki: Vlada RS, MF, MDDSZ, UVSZS, MJU, AKOS.

V skladu s sodobnimi novinarskimi standardi pripravljene regionalne in lokalne vsebine so izjemnega pomena za udejanjanje dravljanskih pravic tako na lokalni kot na nacionalni ravni; za to so posebej dolni skrbeti RTV Slovenija in mediji posebnega pomena. Drava bo kot doslej spodbujala tudi druge lokalne medije, ki posredujejo lokalne informacije.

Drava aktivno podpira nastajanje in distribucijo deficitarnih vsebin (s podroij kulture, znanosti, izobraevanja, zdravstva ipd.) ter s sistemskimi ukrepi skrbi za pokrivanje celotnega obmoja Republike Slovenije s temi vsebinami, pri emer spodbude namenja predvsem za novinarsko delo, in ne za pokrivanje drugih strokov izdajateljev medijev.

Pojavljanje spletnih platform, na katerih se objavljajo tudi medijske vsebine (informativne in razvedrilne), lahko zaradi nereguliranostipredstavlja nelojalno konkurenco klasinim (reguliranim) medijem, to pa lahko vpliva na njihovo prihodnost in celo obstoj. Razmislek o morebitni regulaciji tovrstnih spletnih platform zahteva dodatne analize in usklajen pristop na ravni EU.

V skladu s potrebo po racionalni porabi javnih sredstev bo drava pri zagotavljanju pokrivanja vsega ozemlja Republike Slovenije spodbujala sodelovanje lokalnih in regionalnih medijev z javnim zavodom RTV Slovenija.

3. Novinarsko-urednika avtonomija, samo- ali koregulacija in transparentno lastnitvo medijev

Ukrepi:

zakonska ureditev osnovnih pogojev za zagotavljanje urednike in novinarske avtonomije;

zakonska zahteva po sprejetju in veljavnosti internih aktov izdajatelja (tudi t.i. statutov urednitev), ki opredelijo sodelovanje lanov urednitva pri pomembnih notranjih odloitvah, in nadzor nad spotovanjem te zahteve;

pobuda in spodbude za ustanovitev sveta za medije oz. primerljivega samoregulatornega organa, kot jih poznajo v primerljivih dravah;

usposabljanje urednikov in novinarjev na podroju strokovnih novinarskih znanj, profesionalnih in etinih standardov na podroju novinarskega dela in varstva lovekovih pravic, zlasti z vidika zaite pravic otrok in njihovih koristi, varstva zasebnosti in spotovanja lovekega dostojanstva;

zakonska ureditev omejitev, spremljanja in zaostritev nadzora in prepreevanja kodljive koncentracije lastnitva medijev;

razvid medijev bo javno navajal vse podatke o lastnikih medijev.

Kazalniki:

tevilo veljavnih internih aktov izdajateljev in njihovo dosledno upotevanje;

delujo samoregulativni organ, v katerem so enotno zastopani predstavniki novinarjev, izdajateljev medijev in javnosti;

veje zaupanje javnosti v medije v zasebni lasti glede na raziskavo iz leta 2016;

tevilo izvedenih usposabljanj urednikov in novinarjev.

Drugi deleniki: DNS, ZNPS, SNS, GZS.

Strokovna komisija je v svojem poroilu zapisala: Sedanja medijska zakonodaja s tevilnimi leni zagotavlja avtonomijo medijev, urednikov in novinarjev. Smo ena redkih drav, ki novinarjem z zakonom zagotavlja pravico do ugovora vesti. al pa kot pri marsikaterem drugem lenu zakon ne predvideva ustreznih ukrepov v primerih, ko pride do kritve avtonomije v praksi. To je treba spremeniti in v zakonu opredeliti sankcije za nespotovanje tovrstnih dolob.

Soglasje urednitva s pomembnimi odloitvami izdajatelja je seveda pomembno, a to zahtevati v pogojih zasebnega lastnitva medijev ni primerno. Je pa treba zahtevati transparentne notranje akte z jasno opredeljenimi razmerji, ki naj zavezujejo tako izdajatelja kot urednitvo. Zakon mora doloiti pravila za sprejemanje in veljavnost teh aktov.

Kot je poudarjeno v zakljukih poroila strokovne komisije, mora pristojno ministrstvo zagotoviti ustrezen in uinkovit nadzor nad spotovanjem medijske zakonodaje, kot tudi vse ostale zakonodaje, ki zadeva novinarsko delo in delovanje medijev, zlasti delovnopravne in tiste, ki ureja mehanizme konkurence.

*

Republika Slovenija samoregulacijo razume kot trajno in javno prizadevanje medijskih delavcev oziroma vseh dejavnikov na podroju medijev za dialog in za sprejemanje ter delovanje vseh elementov podrone regulative. S tem neodvisni mediji sprejmejo svoj dele odgovornosti za kvaliteto javnega diskurza v dravi in spotovanje profesionalnih in etinih standardov na podroju novinarskega dela ter varstva lovekovih pravic, ob tem pa v celoti ohranijo uredniko avtonomijo. Gre za strokovno in neodvisno analizo vsebin in poslovanja medijev in za notranji nadzor ter obravnavo morebitnih kritev oz. anomalij.

Ministrstvo za kulturo ugotavlja, da samoregulacija medijev, kot jo poznajo v drugih dravah, v Republiki Sloveniji ne obstaja na nobenem podroju medijev. Zato je med pripravo strategije pozorno prisluhnilo argumentom za zakonsko zahtevo po samoregulativni organizaciji in seveda tudi nasprotnim staliem.

Tema je obutljiva, saj odpira vpraanje, ali gre e za samoregulacijo, e to ureja zakon (etudi bi ta dal zgolj ogrodje, ki bi ga deleniki lahko zapolnili ali pa ne).

MK je na podlagi javnih razprav zaznalo, da si vsaj novinarji sicer elijo samoregulacije, vendar ne na nain, da to predpisuje drava.

Zaradi pomembnosti podroja za delovanje demokratine drave si je vseeno treba prizadevati, da deleniki doseejo soglasje in poskrbijo za ustanovitev in delovanje ustreznega telesa, organa samoregulacije, primerljivega z ureditvijo v drugih dravah. Drava bo z zakonom omogoila ustanovitev in oblikovanje taknega organa, ki se ustanovi na pobudo in po volji izdajateljev ter novinarjev, in prenos ustreznih pooblastil nanj.[footnoteRef:4] [4: Gl. http://www.aipce.net/members.html]

*

Republika Slovenija bo zahtevala transparentno lastnitvo medijev. Izdajatelj medija bo moral aurno sporoiti vsako spremembo lastnitva do konkretne fizine osebe in povezanih oseb ter vse druge podatke, pomembne za ugotavljanje koncentracije in prepreevanje njene zlorabe. Podatki bodo na ustrezen nain javno objavljeni v razvidu medijev.

Drava mora na ravni zakona tudi bolj uinkovito regulirati prepreevanje kodljive koncentracije lastnitva medijev.

Po zgledu nekaterih drugih drav se bo preuila monost, da si ministrstvo, pristojno za medije, v primeru dvoma pridri pravico do testa javnega interesa, s katerim bi poskrbelo za pluralnost ter s tem za ustavno zajameno svobodo izraanja.

Zagotoviti je potrebno monost preverjanja sprememb v lastnitvu medijev po bolj zaostrenih in formaliziranih merilih. Finanna konstrukcija vsakega posla bo morala biti pregledna, nedvoumni bodo morali biti vsi viri financiranja ter razkriti vse morebitne opcijske pogodbe, tihi drubeniki in delnika parkiria.

4. Urejen delovnopravni in socialni poloaj novinarjev

Ukrepi:

zagotovitev in nadzor nad izvajanjem specifinih normativov in meril za plailo novinarskega dela v kolektivnih pogodbah;

mediju ustrezno tevilo zaposlenih novinarjev kot pogoj za prijave na javne razpise Ministrstva za kulturo;

opredelitev mladih novinarjev kot ranljive skupine, kakor jo opredeljuje Zakon o socialnem podjetnitvu;

finanne spodbude izdajateljem za zaposlovanje mladih novinarjev do 30. leta in pomo mladim samozaposlenim novinarjem.

Kazalniki:

tevilo podpisanih kolektivnih pogodb ter njihovo spotovanje;

tevilo izvedenih inpekcijskih nadzorov s podroja dela;

obseg spodbud izdajateljem za zaposlovanje mladih novinarjev.

Drugi deleniki: DNS, ZNPS, SNS, MGRT, MDDSZ.

Novinarji svojo pomembno vlogo etrte veje oblasti lahko opravljajo le v urejenem okolju, tako glede svojega socialnega statusa kot urejenih avtorskih pravic in drugih temeljnih elementov novinarskega dela. Minimalni zakonski sploni okvir obstaja, vendar je zaradi razmer na tem specifinem trgu dela potrebno zagotoviti dodatne specifine varovalke v kolektivnih pogodbah.

Ker se drava zaveda, da so delujoi mediji ne le v javnem interesu, temve ivljenjskega pomena za delovanje demokratine skupnosti, temu podroju posvea e posebno skrb, zlasti v asu, ko medijska industrija zaradi tehnolokih sprememb doivlja zelo daljnoseno transformacijo. Tudi e se bo zaradi tehnolokih in drugih sprememb tevilo aktivnih novinarjev zmanjalo, je potrebno zagotoviti, da aktivni novinarji uivajo vso potrebno delovnopravno zaito za opravljanje svojega dela to je enako pomembno kot njihova strokovna avtonomija.

Tudi zaradi hitrega tehnolokega razvoja na podroju medijev, ki mu mlaji uporabniki praviloma sledijo hitreje, se kot ustrezna spodbuda pri odloanju za novinarski poklic kaejo tudi spodbude medijem za zaposlovanje iz dravnega prorauna kot oblika lajanja socialnih stisk mladih novinarjev.

5. Zagon novih poslovnih modelov za splonoinformativne medije

Ukrepi:

projekt Spodbujanje razvoja socialnega podjetnitva, zadrunitva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije je potrebno dopolniti glede na podroje medijev;

v dokumentu Strategija razvoja socialne ekonomije in ekonomske demokracije od 2017 do 2027 se doda poglavje o medijskih zadrugah;

v tudijske programe za usposabljanje novinarjev in medijskih ustvarjalcev je potrebno vkljuiti temeljne informacije o monostih delovanja v kooperativah ali socialnih podjetjih oziroma kako lahko z lastno ustvarjalnostjo in iniciativo poskrbijo za svojo poklicno prihodnost;

finanne spodbude pri delovanju novih lastninsko-upravljavskih modelov medijev (socialna podjetja in zadruge).

Kazalniki:

tevilo neprofitno organiziranih medijev (zadrug, socialnih podjetij);

stopnja lastnike pluralnosti medijske krajine;

tevilo prvih zaposlitev na novinarska delovna mesta.

Drugi deleniki: MGRT, MDDSZ, MIZ.

Pregled medijske krajine iz leta 2014, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo, in razvid medijev kaeta, da v Republiki Sloveniji obstajata praktino le dve obliki lastninsko-upravljavskega modela medijev, dravni (RTV Slovenija) in zasebni, kar vsekakor ne govori v prid pluralnosti medijske krajine. Obstojeim modelom je zato treba ponuditi alternativo v obliki novih poslovnih modelov, med katerimi kae izpostaviti poslovne prakse zadrug in medijskih kooperativ.

Republika Slovenija mora predvsem spodbuditi vlaganje v razvoj novih poslovnih modelov medijev, ne glede na platformo razirjanja vsebin (kot izhaja iz NPK 2014-2017).

Za zadruno obliko medijev obstaja veliko razlogov, ki jih v naslednjih tokah povzema strokovna komisija:

1. Kooperativa ali zadruga je samostojno zdruenje ali skupnost posameznikov, ki so se prostovoljno povezali, da bi zadovoljili svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge potrebe ali tenje.

2. Zadruga je podjetje in kot pri vsakem drugem poslovnem subjektu je dobiek temelj uspenosti. Bistvena razlika je v tem, da zadruge ne zasledujejo interesa dobika, temve je ves morebitni dobiek namenjen razvoju.

3. Zadruge delujejo na temelju vrednot, ki jih morajo imeti zapisane v temeljnih aktih: samoodgovornost, demokratinost, enotnost, enakopravnost in solidarnost. lani kooperativ nadaljujejo tradicijo svojih ustanoviteljev in verjamejo v etine vrednote potenja, odprtosti, socialne odgovornosti in obe skrbi za druge.

4. Prav te vrednote je treba vrniti v novinarstvo, saj je eden bistvenih razlogov krize medijev prav izguba zaupanja javnosti v njihovo verodostojnost.

6. Odpraviti nesorazmerja na oglaevalskem trgu

Ukrepi:

bolj uinkovito in skrbno izvajanje konkurenne zakonodaje na podroju zakupa oglasnega prostora in asa;

prilagoditev pravil oglaevanja zahtevam Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah EU;

uinkovita regulacija na podroju oglaevanja pri distribuciji tujih programov s slovenskimi oglasi na ozemlju Republike Slovenije;

aktivno sodelovanje v dogovorih o pripravi usklajene reitve na ravni EU za dogovor z globalnimi ponudniki spletnih platform, ki so hkrati tudi najveji posredniki oglasov (npr. Google, Facebook ipd.), da del dobika, ustvarjenega na ozemlju posameznih drav, namenijo za financiranje programov medijskega opismenjevanja in AV-produkcijo ali drugae promovirajo AV-vsebine.

Kazalniki:

konkurenno okolje za oglasni zakup vstopanje novih ponudnikov;

sprejem predpisov za regulacijo na podroju oglaevanja pri distribuciji tujih programov s slovenskimi oglasi na ozemlju Republike Slovenije, harmoniziranih z zakonodajo EU;

sprejeta politika na ravni EU za obdavevanje globalnih korporacij na medijskem podroju.

Drugi deleniki: MGRT, MJU, AKOS, EU.

Ker so oglaevalska sredstva (lahko) pomemben vir prihodkov tevilnih medijev, pri nekaterih pa celo glavni, bi morali temeljna pravila za oglaevanje v tradicionalnih medijih uveljaviti tudi za celotno digitalno okolje. Pomembno je, da je oglaevalska vsebina jasno loena od uredniko oblikovane vsebine.

Posebno vpraanje so tuji tematski televizijski programi, ki s slovenskimi oglasi naslavljajo slovensko obinstvo, pri emer pa ti programi ne razirjajo slovenskih avdiovizualnih del niti kako drugae ne prispevajo h kulturni raznolikosti v Republiki Sloveniji. Na tem podroju, na katerem se razvoj medijskega podroja tesno stika s tehnolokim razvojem, je trenutno pravna praznina, zato bo minimalni pravni okvir ele potrebno vzpostaviti, seveda v skladu z evropskimi predpisi.

Slovenija se (po zgledu in v sodelovanju z drugimi evropskimi dravami, najbolje kar enotno kot EU ali celo ire) dogovori z najvejimi globalnimi posredniki oglasov, kot sta trenutno zlasti Google in Facebook, da del dobika, ki ga ustvarijo z oglaevanjem na obmoju Slovenije, namenijo za financiranje programov iz te medijske strategije.

STRATEGIJA RTV SLOVENIJA

Medtem ko glavni televizijski zasloni ostajajo pomembno orodje za izmenjavo avdiovizualnih izkuenj, so mnogi gledalci zaeli uporabljati druge, prenosne naprave za gledanje avdiovizualnih vsebin. Tradicionalne televizijske vsebine e vedno predstavljajo velik dele povprenega dnevnega asa gledanja televizije. Vendar so nove vrste vsebin, na primer kratki videi ali vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, vedno pomembneje, novi udeleenci na trgu, vkljuno s ponudniki storitev videa na zahtevo in platform za izmenjavo videov, pa so zdaj e uveljavljeni.

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Evropskega sveta

o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov drav lanic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoe se trne razmere.

Izhodia in vizija

Radiotelevizija Slovenija (v nadaljevanju RTV) kot najveja medijska hia ter hkrati najveji kulturni javni zavod v skladu z javnim interesom in zakonodajo na podroju informiranja in medijev izvaja javno slubo na podroju informiranja in kulture.

V skladu s svojim poslanstvom in obveznostmi do vseh dravljank in dravljanov Republike Slovenije, slovenskih manjin v sosednjih dravah ter Slovencev po svetu RTV zagotavlja objektivne informacije o vseh pomembnih dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu s posebnim poudarkom na svobodi izraanja in praviciuporabnikov zahtevati objektivne informacije o dogodkih.

Skrbi tudi za ustvarjanje in posredovanje kakovostnih in raznolikih izobraevalnih in kulturnih vsebin, e posebej s podroij glasbe, avdiovizualnih umetnosti ter radiu in televiziji ustreznih dramskih in sorodnih vsebin. Pri tem RTV posebej skrbi za razvoj in zgledno rabo slovenskega jezika in ustvarjalni dialog z uporabniki (obinstvom).

RTV posebej skrbi tudi za informiranje in druge vsebine z vseh pomembnih podroij drubenega ivljenja, e posebej s podroij gospodarstva, znanosti, zdravstva, socialne politike in socialnega varstva, porta idr.

RTV je z ustanovitvijo in dosedanjim delovanjem Multimedijskega centra (MMC) zaela in bo v prihodnje e stopnjevala digitalno transformacijo svoje dejavnosti in vsebin, tako informativnih kot kulturnih in izobraevalnih. To je bistveno za uresnievanje poslanstva javnega servisa, tako zaradi tehnolokega razvoja kot zaradi priakovanj in celo zahtev uporabnikov, e posebej mladih, ki se pri iskanju in uporabi informativnih in kulturnih vsebin vedno bolj osredotoajo na digitalne platforme.

RTV bo v okviru izvajanja javne slube na podroju informiranja, izobraevanja in kulture v enaki meri kot doslej zagotavljala tudi delovanje regionalnih centrov v Mariboru in Kopru ter si v skladu z novimi tehnolokimi monostmi prizadevala za optimalno izvajanje dejavnosti. Na dosedanjih in novih platformah bo zagotavljala programe za avtohtoni italijansko in madarsko narodno skupnost ter za romsko skupnost v Republiki Sloveniji in programske vsebine za druge manjinske skupnosti, ki ivijo v Republiki Sloveniji, kakor tudi za zadovoljevanje medijskih potreb slovenske manjine v sosednjih dravah in Slovencev po svetu, informativne programe za tuje javnosti, za invalide ter verske skupnosti. RTV bo razvijala tudi programe, ki omogoajo sodelovanje in neposredno vkljuevanje v izobraevalne procese, zlasti na ravni osnovne ole, in tako med drugim aktivno prispevala k izboljevanju medijske pismenosti.

RTV Slovenija z vsemi naini distribucije in z vsemi programi razvija in posreduje informativne, kulturne, razvedrilne, portne in druge vsebine v skladu z javnim interesom in potrebami razlinih javnosti ter skrbi za razvoj v skladu s tehnolokim razvojem in potrebami uporabnikov.

V delu poslovanja in distribucije, ki ne sodita v javno slubo, RTV nastopa na trgu, pri tem pa dosledno louje financiranje javne slube in trno dejavnost. Preseke prihodkov s trnega dela poslovanja RTV vlaga v bogatenje programskih vsebin v okviru javne slube, izguba iz trnega dela pa se ne sme pokrivati iz virov, ki so namenjeni javni slubi.

RTV Slovenija bo tudi v prihodnje e doslej doloeni dele sredstev iz RTV-prispevka namenjala za sofinanciranje izvirne slovenske produkcije AV-del neodvisnih producentov, ki mora po vseh parametrih ustrezati pogojem za predvajanje v okviru programov RTV v ustreznem programskem asu.

Zakon bo RTV Slovenija omogoil tudi koprodukcije s tujimi, zlasti evropskimi javnimi televizijami in radijskimi postajami.

Obseg javne slube

Javna sluba RTV Slovenija, ki se financira iz javnih sredstev, obsega:[footnoteRef:5] [5: Minimalni obseg vsebin, opredeljenih v 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. alineji tega odstavka,doloi zakon. ]

informativne vsebine, ki zadevajo vsa podroja ivljenja v dravi in svetu;

kakovostne kulturne in umetnike vsebine, zlasti izvirni glasbeni, igrani, dokumentarni itd. program (pomemben del v lastni produkciji) ter kritino refleksijo vseh podroij kulture v Republiki Sloveniji in ire;

izobraevalne programe in vsebine s podroja znanosti ter aktivno sodelovanje z izobraevalnim sistemom;

produkcijo in distribucijo informativnih, kulturnih in razvedrilnih vsebin za mladino in otroke (tudi kot del prizadevanj za izboljanje medijske pismenosti);

predvajanje z zakonom doloenih kvot slovenskih in evropskih AV- in glasbenih del;

prenose sej dravnega zbora, dravnega sveta, pristojnih delovnih organov in pomembnejih organov EU ter informacije o dogajanju v vseh teh organih;

vsebine in programe za slovenske manjine v sosednjih dravah in Slovence po svetu;

vsebine in programe za avtohtoni italijansko in madarsko narodno skupnost ter za romsko skupnost v Republiki Sloveniji;

programske vsebine za druge manjinske skupnosti in invalide v Republiki Sloveniji;

kakovostne razvedrilne vsebine;

pomembneje portne vsebine;

ustvarjanje, produkcijo in arhiviranje prej navedenih vsebin ter skrb za njihovo im vejo dostopnost v skladu s sodobnimi tehnolokimi monostmi;

sodelovanje s slovenskimi producenti pri produkciji prej navedenih vsebin;

posredovanje navedenih vsebin v okviru uredniko oblikovanih programov ali na zahtevo;

storitev oddajnikov in zvez.[footnoteRef:6] [6: Med uresnievanjem te strategije bo predvidoma treba razmisliti o monosti in smiselnosti izloitve Oddajnikov in zvez iz okvira RTV, saj gre za sektor in dejavnost, ki po spremembi drubenega in gospodarskega sistema verjetno ne sodi ve v sistem RTV. ]

Vsebine so organizirane na nain posameznih programov in programskih sklopov ob upotevanju razvoja tehnologij in veinskega vira financiranja. Zakon bo podrobneje opredelil minimalni obseg vsebin v javnem interesu v programih RTV, ne glede na to pa RTV zlasti na podroju kulture, znanosti ter izobraevanja skrbi za razvoj vsebin in formatov, s katerimi ta podroja predstavlja in pribliuje iri javnosti.

RTV v okviru javne slube in ne glede na nain distribucije ali tehnoloko platformo distribucije posvea posebno skrb lastni produkciji kulturnih vsebin in v ta namen omogoa delovanje in kakovostno rast simfoninega orkestra RTV in drugih glasbenih zasedb, produkcijo novih skladb razlinih glasbenih anrov ter lastno avdiovizualno, dramsko, publicistino in drugo izvirno produkcijo.

Vpraanje obsega in meril kakovosti javne slube podrobneje ureja zakon.

Javna sluba se financira z RTV-prispevkom, ki se redno usklajuje z inflacijo, ter s proraunskimi sredstvi za posebne, z zakonom doloene dodatne naloge in iz trne dejavnosti, zato bi bilo oddaje oziroma celovite programske enote (filme, reportae, epizode nadaljevank, intervjuje, pogovorne oddaje ipd.) iz okvira javne slube nedostojno prekinjati z oglasi in podobnimi sporoili.

Program RTV Slovenija in programsko shemo za vsako leto vsak zase potrjujeta programski svet in nadzorni svet RTV Slovenija; smiselno bi bilo, da sveta program in programsko shemo obravnavata in potrjujeta na skupni seji in im bolj usklajeno, tako z vsebinskega kakor tudi s finannega vidika, eprav je edino primerno, da oba dokumenta podpre veina v vsakem od obeh svetov.

Strateki cilji RTV Slovenija

1. Depolitizacija ter reorganizacija upravljanja in vodenja RTV Slovenija

Ukrepi:

sprememba sestave programskega sveta in naina imenovanja lanov;

sprememba sestave in naina imenovanja lanov nadzornega sveta;

zagotovitev po spolu uravnoteene sestave v organih upravljanja in vodenja;

zakonska ureditev strokovne avtonomije urednitev in mandatov odgovornih urednikov;

ureditev podrobnejih vpraanj strokovne avtonomije urednitev in novinarjev z internimi akti RTV.

Kazalniki:

zmanjanje tevila pritob na raun pristranskosti;

stopnja zadovoljstva posameznih javnosti z uresnievanjem javnega interesa (raziskava vsaki dve leti po uveljavitvi strategije);

raven urejenosti strokovne avtonomije urednitev in novinarjev z internimi akti RTV.

Drugi deleniki: RTV SLO, DZ.

Glede na rezultate javnih razprav, ki jih je Ministrstvo za kulturo organiziralo konec leta 2015 in v zaetku leta 2016, ter glede na raziskavo o odnosu uporabnikov medijev je ena glavnih nalog te strategije depolitizacija programskega sveta. Nesporno pa je tudi dejstvo, da mora Republika Slovenija kot ustanoviteljica RTV Slovenija imeti doloen vpliv nad izvajanjem javne slube a ne tako, da bi bil prek politinih stali in nadzora ta vpliv zaznaven v vsebinah RTV Slovenija, temve predvsem z vidika nadzora nad poslovanjem in spotovanjem zakonodaje.

V skladu z navedenim se je MK oprlo na predlog strokovne komisije za pomo pri pripravi medijske zakonodaje: zmanjanje tevila lanov programskega sveta ter omejitev vpliva drave (politike) kot ustanoviteljice na izkljuno poslovno in strateko ter zakonito delovanje javnega zavoda prek nadzornega sveta.

Programski svet

Pristojnosti programskega sveta so: oblikovanje in sprejemanje programske politike RTV, sodelovanje pri snovanju strategij razvoja programskih vsebin v okviru javne slube in v okviru trne dejavnosti RTV, ki mora predstavljati dodatni vir sredstev za podporo javni slubi, nadzor nad uresnievanjem teh strategij in uresnievanjem vsebin v obsegu javne slube in razprave o kakovosti ter predlogi za izboljanje programskega dela v smislu izpolnjevanja ali izboljanja javne slube.

V postopku imenovanja generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja, pristojnega za program, nadzorni svet oz. generalni direktor zaprosi programski svet za soglasje k imenovanju izbranega kandidata; soglasje oz. nenasprotovanje programskega sveta je za imenovanje obvezen pogoj, v nasprotnem primeru mora nadzorni svet oz. generalni direktor izbrati drugega kandidata.

Programski svet spremlja in posebej bdi nad uravnoteenostjo programov ter razpravlja o potrebi in nainih doseganja ustrezne ravni uravnoteenosti, spremlja kakovost posameznih programov in sodeluje z varuhom poslualcev, gledalcev in uporabnikov drugih platform za distribucijo programskih vsebin.

Zakon bo opredelil pristojnosti in nain imenovanja varuha.

Programski svet se glede na dosedanjo sestavo zmanja, sestavljajo ga ugledni dravljani in strokovnjaki na podroju medijev, izobraevanja, kulture, umetnosti, znanosti ter varstva lovekovih pravic. lane predlagajo predstavniki ustvarjalcev programskih vsebin, civilna druba, novinarske organizacije, avtohtoni italijanska in madarska narodna skupnost in predstavniki invalidov, ki ob imenovanju svojih predstavnikov upotevajo tudi nujno poznavanje medijev in vloge javne RTV.

lane programskega sveta neposredno imenujejo organizacije ali koordinacije organizacij, ki imajo pravico biti zastopane v programskem svetu (vsaka svojega predstavnika). Imenovanje lanov je torej v pristojnosti organizacij, ki bodo zastopane v programskem svetu. Predstavnike v programskem svetu imenujejo:

novinarske organizacije v RS, 2 lana;

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1 lan;

organizacija gluhih in naglunih, 1 lan;

organizacija slepih in slabovidnih, 1 lan;

nevladne organizacije, 1 lan;

varuh lovekovih pravic, 1 lan;

avtohtona italijanska narodnostna skupnost v RS, 1 lan;

avtohtona madarska narodnostna skupnost v RS, 1 lan;

predstavniki verskih skupnosti, 1 lan;

predstavniki zdruenj ustvarjalcev - DSP, 1 lan;

predstavniki zdruenj ustvarjalcev - ZDUS, 1 lan;

predstavniki zdruenj ustvarjalcev - organizacije slovenskih glasbenikov, 1 lan;

predstavniki zdruenj s podroja filma in AV-produkcije, 1 lan;

zdruenja obin, 1 lan;

zaposleni na RTV Slovenija, 2 lana.

Nadzorni svet

Nadzorni svet nadzira delo uprave, smotrnost in zakonitost porabe javnih in trno pridobljenih sredstev ter njihovo uporabo za zagotavljanje javne slube in uspenost uprave glede doseganja zastavljenih ciljev RTV Slovenija. Zastavljeni cilji so del pogodbe o zaposlitvi generalnega direktorja in lanov uprave.

Nadzorni svet ima poleg pristojnosti imenovanja generalnega direktorja (ob obveznem soglasju programskega sveta) dostop do vse dokumentacije RTV Slovenija. Nadzorni svet namenja posebno skrb ustrezni porabi sredstev iz RTV-prispevka, sredstev iz prorauna RS in sredstev, pridobljenih s trno dejavnostjo.

Nadzorni svet RTV ima pet lanov, po enega imenujejo:

-zaposleni na RTV Slovenija,

-ministrstvo, pristojno za medije (predstavnik ustanovitelja in sofinancerja),

-Dravni zbor (predstavnik javnosti),

-Gospodarska zbornica Slovenije (strokovnjak za finanno poslovanje ter korporativno upravljanje in nadzor le-tega),

-Rektorska konferenca Republike Slovenije (strokovnjak za medijsko podroje oz. za vpraanja uresnievanja javnega interesa).

Mandat lanov traja pet let.

Generalni direktor

Generalnega direktorja imenuje nadzorni svet. Pred imenovanjem pridobi stalie programskega sveta o kandidatu, ki ga namerava imenovati.

Generalni direktor takoj po prevzemu dolnosti imenuje svojega namestnika, pristojnega za program oziroma za poslovanje.

Uprava

Dodatne lane uprave, tudi direktorja radia, televizije in digitalne platforme, izbere in ob predhodnem soglasju nadzornega sveta imenuje generalni direktor. Mandat lanov uprave je vezan na mandat generalnega direktorja. Generalni direktor je odgovoren za delo uprave. Pred imenovanjem lanov uprave generalni direktor pridobi mnenje programskega in nadzornega sveta o kandidatih, ki jih namerava imenovati.

Odgovorni uredniki

Generalni direktor na podlagi javnih razpisov imenuje tudi odgovorne urednike, pri emer pred imenovanjem posameznega odgovornega urednika pridobi mnenje lanov urednitva o kandidatu in programskega sveta. Mandat odgovornih urednikov je pet let in ni vezan na mandat generalnega direktorja.

2. Reorganizacija in delovanje RTV v skladu z javnim interesom in razvojem sodobne medijske krajine

Ukrepi:

kot enakovreden tretji kanal oziroma nain distribucije informativnih vsebin v okviru javne slube se poleg radia in televizije vzpostavi digitalna platforma kot samostojni komunikacijski kanal za distribucijo platformi primerno oblikovanih informativnih vsebin, ki omogoa nenehno sprotno informiranje o dogajanju v RS in svetu;

sistem razporejanja, oblikovanja in distribucije vsebin se prilagodi potrebam uporabnikov, tj. javnemu interesu, in specifikam platform (radio, televizija, digitalna platforma), kar (lahko) pomeni tudi prehod na skupna podrona urednitva, ki so neodvisna od tehnologije/platform;

razvoj DAB+ radia in premislek o morebitni smiselnosti izkljuitve FM radia v prihodnosti glede na dostopnost DAB+ radia;

vzpostavitev tematskih programov.

Kazalniki:

sprememba aktov RTV Slovenija, med drugim tudi smiselno preimenovanje in repozicioniranje MMC RTV, ki ga (po podatkih iz raziskave) tevilni uporabniki ne prepoznavajo kot del javne RTV;

stopnja zadovoljstva javnosti z vsebinami v javnem interesu na posameznih platformah (glede na raziskavo iz 2016) - na osnovi raziskave vsaki dve leti po uveljavitvi strategije;

ocene strokovne javnosti v zvezi z doseganjem profesionalnih standardov v okviru posameznih platform oz. formatov;

uspenost tematskih programov, ki se v doloeni meri financirajo tudi iz lastnih prihodkov (oglaevanje, vsebine na zahtevo) - na osnovi raziskave vsaki dve leti po uveljavitvi strategije.

Drugi deleniki: RTV SLO, novinarske organizacije, FDV.

RTV Slovenija mora tudi in predvsem v javnem interesu slediti tehnolokemu razvoju na podroju priprave in razirjanja programov.

Programi in storitve RTV Slovenija morajo omogoati irok nabor vsebin, ki zagotavljajo uresnievanje temeljnega poslanstva RTV Slovenija, ki je v zadovoljevanju demokratinih, socialnih in kulturnih potreb prebivalcev Republike Slovenije. RTV zato poleg splonih programov pripravlja in oddaja tudi posebne tematske programe, s katerimi se priblia potrebam in eljam specifinih skupin gledalcev in poslualcev ter razlinih generacij.

3. Opredelitev pomena in obsega kulturnih in izobraevalnih programov v javnem interesu na vseh platformah

Ukrepi:

RTV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim svetom za kulturo v 6 mesecih po sprejetju te strategije pripravi iroko zasnovano razpravo in v nadaljevanju tudijo o uresnievanju javnega interesa za kulturo v okviru RTV, o nujnih sestavinah kulturnih programov RTV in potrebnih resursih;

RTV Slovenija v sodelovanju z MIZ in Zavodom RS za olstvo v 6 mesecih po sprejetju te strategije pripravi tudijo o monostih sodelovanja med RTV in olskim sistemom ter nalogah RTV na podroju izobraevanja in potrebnih resursih;

usklajeni predlogi se na ustrezen nain vkljuijo v strategijo in delovni program RTV ter v potrebnem obsegu v novi Zakon o RTV Slovenija;

prilagoditev izobraevalnih programov na RTV Slovenija in po potrebi na AGRFT in drugih ustreznih ustanovah.

Kazalniki:

ustrezen dele vseh vrst kulturnih vsebin v javnem interesu na RTV Slovenija, smiselno porazdeljenih po vseh platformah;

ustrezen dele vseh vrst izobraevalnih vsebin v javnem interesu na RTV Slovenija, smiselno porazdeljenih po vseh platformah;

stopnja zadovoljstva javnosti s kulturnimi in izobraevalnimi vsebinami na vseh platformah RTV Slovenija - na osnovi raziskave vsaki dve leti po uveljavitvi strategije.

Drugi deleniki: RTV SLO,NSK,MIZ, Zavod za olstvo, SFC, AGRFT.

RTV Slovenija je po vrsti kazalnikov najveja kulturna ustanova v dravi (predvsem na podroju glasbe in AV-produkcije), glede na svoj potencial in dogajanje v medijski krajini pa to lahko postane e bolj. Smiselno je razmiljati o tesnejih povezavah s SFC in drugimi deleniki ter o tevilnih monostih za posredovanje kulturnih vsebin v javnem interesu, ki jih ponujajo nove medijske platforme.

Nedvomnoje v javnem interesu, da se RTV e bolj dejavno loti AV-produkcije, v kateri je v preteklosti e dosegala vidne uspehe, tudi v sodelovanju z drugimi producenti. Glede na svoje potenciale in vlogo bi morala RTV kot osrednja kulturna ustanova pogosteje ponujati premiere izvirnih dolgometranih AV-izdelkov (pomemben del v lastni produkciji) in tudi ve anrsko razlinih izvirnih nanizank ali nadaljevank. Takna produkcija bi zagotavljala tudi kakovostno rast ustreznih kadrov od piscev, reiserjev in igralcev do tehninih poklicev. Enako velja za mediju primerne radijske umetnike vsebine.

Z racionalizacijo, ki jo omogoa tehnoloki razvoj, in optimizacijo poslovanja ter na druge naine je mogoe zagotoviti tudi ve sredstev za tovrstne programe, saj gre nedvomno za dejavnost v javnem interesu. Taken pristop omogoa tudi zagotavljanje predpisane kvote slovenskih in evropskih AV-del.

Tudi drugim vrstam umetnosti mora RTV Slovenija v javnem interesu namenjati zadostno in predvsem sistematino pozornost, prav tako tudi refleksiji soasne umetnike produkcije in stanju kulturne dediine. Pri tem je pomembno, da so tovrstne vsebine umeene v solidno gledane programske termine, pripravljene po sodobnih produkcijskih standardih in namenjene sorazmerno irokemu krogu poslualcev, gledalcev in uporabnikov programov RTV v digitalnem okolju. Mona je tudi vzpostavitev tematskega kulturno-umetnikega televizijskega programa, a tudi na osrednjih kanalih in v najbolj gledanih terminih je potrebno zagotoviti doloeno koliino (seveda programski umestitvi primernih) kulturnih vsebin.

Izobraevalne vsebine je prav tako e mogoe pomembno nadgraditi in poveati njihov obseg, pri emer gre za dvojno poslanstvo: poleg atraktivnega posredovanja doloenih unih vsebin so izobraevalne vsebine dodatno namenjene medijskemu opismenjevanju, tudi in e posebej na digitalnih platformah. Doslej ne dovolj izkorien je tudi potencial RTV pri izvajanju izobraevalnih programov v okviru olskega sistema.

V ta namen je zelo pomembno povezovanje z MIZ in strokovnimi ustanovami s tega podroja ter s olskim sistemom in z ustvarjalci, ki morajo poskrbeti, da so vsebine oblikovane na sodoben in atraktiven nain.

4. Izpolnjevanje zavez o vsebinah in dostopnosti za avtohtoni italijansko in madarsko narodno skupnost, romsko skupnost v Republiki Sloveniji in druge manjinske skupnosti ter za invalide, optimiziranih glede na nove platforme

Ukrepi:

ustrezna oblika racionalizacije in reorganizacije urednitev in produkcijskih enot RTV Slovenija, ne da bi to kakorkoli vplivalo na obseg in kakovost programov, tudi programov za avtohtoniitalijansko in madarsko narodno skupnost, glede na tehnoloki razvoj in nove tehnoloke monosti;

raziritev njihovega podroja dela na poroanje o dogajanju v sosednjih dravah ter v zvezi s tem okrepljeno sodelovanje z urednitvom informativnega programa, ne glede na platformo;

znakovni jezik postane uradni jezik RTV Slovenija, zato se zagotovi tolmaenje oziroma prevod ustrezne koliine vsebin, ne glede na izvorno platformo prevod pa upoteva ranljivi skupini najbolj dostopno platformo;

poveevanje delea vsebin s tolmaenjem oz. drugimi ustreznimi prilagoditvami za ranljive skupine;

monost tematskega programa za ranljive skupine kot pilotski projekt uvajanja tematskih kanalov;

okrepljeno sodelovanje z infrastrukturo ranljivih skupin, zlasti z izobraevalnimi ustanovami in prostovoljnimi drutvi.

Kazalniki:

poveana koliina vsebin s podroja avtohtonih italijanske in madarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjinskih skupnosti tudi na novih platformah glede na stanje leta 2016;

poveana koliina vsebin iz manjinskega okolja in sosednjih drav v okviru informativnih programov, ne glede na platformo, glede na stanje leta 2016;

obseg prevedenih oz. opisanih vsebin za ranljive skupine, ki naj se postopoma poveuje: ciljna vrednost je vsakoletno poveanje vsebin javne slube za 3 %, ne glede na platformo, glede na stanje leta 2016.

Drugi deleniki: RTV SLO, javni mediji sosednjih drav, MIZ, MDDSZ.

Javni servis za avtohtoni italijansko in madarsko narodno skupnost je doslej deloval zelo dobro, pomembno pa je zagotoviti, da tako ostane tudi z uveljavljanjem novih platform. Tozadevna reorganizacija RTV Slovenija je prilonost tudi za optimiziranje delovanja manjinskih redakcij za pokrivanje informativnih vsebin v javnem interesu iz sosednjih drav, saj s tem lahko pomembno obogatijo poroanje tudi za slovensko javnost. RTV je e doslej izvajala tudi radijski program za romsko skupnost in prav je, da tudi v prihodnje zagotovi ustrezne programske vsebine, namenjene romski skupnosti, v vseh treh nainih distribucije. Enako velja za programske vsebine, namenjene razlinim manjinskim etninim skupnostim, ki ivijo v Sloveniji.

Nove platforme so prilonost za obogatitev vsebin za senzorne invalide, pri emer je treba e vedno skrbeti tudi za prilagajanje vsebin na radiu in televiziji.

Uvedba tematskih kanalov je v primeru senzornih invalidov e posebej v javnem interesu, zato je treba k temu projektu pristopiti prednostno in izkunje nato uporabiti pri uvajanju drugih tematskih kanalov. V zvezi s kadri se kae tesneje povezati z izobraevalnimi ustanovami in drutvi, ki povezujejo senzorne invalide in njihove svojce.

5. Izpolnjevanje priakovanj in zahtev uporabnikov po objektivni informiranosti in drugih vsebinah v javnem interesu na vseh obmojih Slovenije, kakor tudi Slovencev v zamejstvu in po svetu

Ukrepi:

v programsko produkcijskih nartih RTV Slovenija zagotoviti, da so v tedenskem intervalu vsa obmoja Republike Slovenije in zamejstva ustrezno predstavljena v programih RTV Slovenija;

raziritev programskega asa in prostora za lokalne tematike, po potrebi tudi s tematskim programom, neodvisno od platforme;

sodelovanje RTV Slovenija z lokalnimi mediji oz. mediji posebnega pomena v okviru pridobivanja informativnih vsebin lokalnega izvora;

zadostno tevilo dopisnikih mest (oziroma drugih ustreznih virov) za informacije o ivljenju Slovencev po svetu, vkljuno z morebitnim tematskim programom, neodvisno od platforme.

Kazalniki:

rast tevila in obsega lokalnih vsebin in informacij iz zamejstva ter o Slovencih po svetu, ne glede na platformo, glede na leto 2016;

stopnja zadovoljstva uporabnikov v zvezi s poroanjem o lokalnem dogajanju - na osnovi raziskave vsaki dve leti po uveljavitvi strategije;

izboljevanje sodelovanja s slovenskimi manjinami v sosednjih dravah in Slovenci po svetu test zadovoljstva ob vsakoletnih sreanjih s predstavniki Slovencev v diaspori in vkljuevanje manjin v sosednjih dravah v raziskavo vsaki dve leti.

Drugi deleniki: RTV SLO, UVSZS.

Na javnih razpravah po statistinih regijah je bila pogosta opazka, da so lokalna obmoja izredno slabo pokrita z dopisniki RTV Slovenija oziroma da kot so se plastino izrazili prebivalci posameznih lokalnih obmoij novica iz njihovih krajev pride na nacionalni nivo samo, e kaken portnik iz teh krajev zmaga ali e koga umorijo. Po drugi strani pa je v trenutnem sistemu enostavno nemogoe, da bi RTV Slovenija lahko vsakodnevno poroala prav iz vseh krajev Slovenije, saj za to ni dovolj programskih kapacitet.

Zato je javni interes na podroju vsebinskega dela RTV Slovenija in znotraj definicije javne slube (v delu informativnih vsebin) enakopravno in celovito pokrivanje vseh lokalnih obmoij v Republiki Sloveniji, kakor tudi obmoij, kjer ivijo slovenske manjine (v to je treba vkljuiti tudi informacije o Slovencih po svetu).

Te vsebine lahko na pomemben nain pomenijo tudi spodbude za poslovne prilonosti v Sloveniji ali po svetu, zato je smiselno tudi v tej smeri razmiljati o ustrezni zasedbi urednitev.

Obstaja tudi monost povezovanja z lokalnimi mediji oz. mediji posebnega pomena a to ne bi smelo vplivati na pluralnost poroanja s posameznih obmoij.

Spremljanje uresnievanja Strategije

Direktorat za medije na Ministrstvu za kulturo bo sproti spremljal in vrednotil uresnievanje strategije, tako v neposrednih stikih z mediji kakor tudi s spremljanjem odmevov na dogajanje na podroju medijev v javnosti.

Ministrstvo za kulturo bo vsaki dve leti v zaetku leta naroilo raziskavo, izvedeno na obmoju celotne Slovenije in na obmojih, kjer ivijo slovenske manjine v sosednjih dravah, s katero bo ugotavljalo raven zadovoljstva uporabnikov z mediji in vse druge pokazatelje, kot jih je ugotavljala raziskava iz leta 2016 in kot jih narekujejo kazalniki, navedeni ob posameznih ukrepih v strategiji.

Ministrstvo za kulturo bo vsaki dve leti po pridobljenih rezultatih raziskav iz prejnjega odstavka pripravilo Poroilo o uresnievanju Strategije Republike Slovenije na podroju medijev za Vlado RS in to poroilo na njegovo eljo predstavilo tudi Odboru Dravnega zbora za kulturo in na njegovo eljo tudi Dravnemu svetu RS. Poroilo bo predloilo v obravnavo tudi Nacionalnemu svetu za kulturo.