8. PREGLED IN PREIZKUS NIZKONAPETOSTNIH …studentski.net/get/vis_scv_meh_tpp_sno_pregled_in_preizkus... · - izbire in nastavitve zaščitnih naprav (zaščitna motorska stikala,

8. PREGLED IN PREIZKUS NIZKONAPETOSTNIH INSTALACIJ

Vsaka električna instalacija mora biti med izvajanjem in - ali ko je končana, vendar še

pred izročitvijo uporabniku, pregledana in preizkušena v skladu s Pravilnikom o

tehničnih normativih za nizkonapetostne instalacije. Ta zahteva velja za nove in za

obnovljene instalacije. Občasno opravljamo preglede tudi med obratovanjem

(periodični pregledi) v smislu splošnih zahtev oziroma internih pravilnikov.

Osnovni postopek verifikacije električne instalacije prostora ali naprave je potrebno

realizirati pred funkcionalnim preizkusom naprave ali pred predajo naprave oz. objekta

uporabniku.

S preizkusi in meritvami moramo preveriti predvsem tiste elemente, ki služijo varnosti.

Rezultate preizkusov in meritev moramo dokumentirati in jih predložiti uporabniku

merjenega objekta

S preizkusi moramo dokazati, da predvidene zaščitne naprave zagotavljajo varnost.

Preizkusiti moramo delovanje tokovnih in napetostnih zaščitnih stikal; učinkovitost

stikal za zasilni izklop (STOP tipke) blokad in ostalih varnostnih stikal; delovanje

signalnih in kontrolnih naprav. Preizkusiti moramo tudi izolacijo naprav v zaščiti

razreda II.

Z meritvami ugotavljamo dejansko stanje električnih instalacij in naprav. Meritev

opravljamo z ustreznimi merilnimi instrumenti in metodami, pri čemer moramo

upoštevali merilne pogreške, ki nastajajo zaradi netočnosti merilnih instrumentov in

metod.

8.1 SPLOŠNI PREGLED IN PREIZKUS ELEKTRO-OPREME

Pri pregledih, preizkusih m meritvah električnih instalacij je potrebno posvetiti posebno

pozornost ukrepom za dosego čim večje varnosti oseb (uporabnikov elektro-opreme,

merilcev, ...) in zaščito električne in druge opreme pred poškodbami. Zato je zahtevano

in potrebno pri pregledih in meritvah upoštevati tudi pogoje iz pravilnikov za varstvo

pri delu.

Ločimo prva in periodična preverjanja. Preverjanja lahko opravljajo samo strokovno usposobljene osebe,

Celotni postopek preverjanja električnih instalacij se mora opraviti pri novih gradnjah,

strojegradnjah in pri rekonstrukcijah električnih instalacij. Pri vsaki spremembi lokacije

električne naprave pa moramo opraviti kontrolne meritve zaščite pred električnim

udarom.

Postopek preverjanja v osnovi zajema dve področji:

- preverjanje instalacij s pregledom elektro-opreme

- splošni preizkus elektro-opreme in izvedba meritev

a) preverjanje s pregledom vseh razdelilno - stikalnih mest pri izklopljenem stanju

električne instalacije, pri čemer je poseben poudarek na preverjanju:

- zaščite pred električnim udarom s pomočjo okrovov, pregrad in postavitvijo opreme

zunaj dosega rok (zaščita zbiralk, priključno spojnih mest);

- izbire in nastavitve zaščitnih naprav (zaščitna motorska stikala, bimetalni releji)

- prepoznavanja nevtralnega (mo) in zaščitnega vodnika (ru/ze)

- prepoznavanje tokokrogov, varovalk, stikal, sponk in druge opreme

- povezave vodnikov; standardni električni razvod je v električnih napravah in

strojih največkrat instaliran po TN-C-S sistemu, v samih običajih stanovanjskih in

gospodarskih objektih pa največkrat srečamo TN in TT napajalni sistem.

b) splošni preizkus elektro-opreme in izvedba meritev se morajo izvajati po naslednjem vrstnem redu:

1. preverjanje neprekinjenosti zaščitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika za izenačenje potenciala

2. meritev izolacijske upornosti električne instalacije (Ri)

3. kontrola in preizkušanje zaščit z avtomatskim odklopom tokokrogov od vira napajanja (preizkus FI stikal, merjenje zančne upornosti)

4. preverjanje funkcionalnosti naprav za izklop tokokrogov in ustavitev v sili (zasilni izklop)

5. funkcionalnost opreme

Pri meritvah se pojavljajo določeni pogreški zaradi netočnosti merilnih instrumentov.

Pri instrumentih za kontrolo zaščite so pogreški razmeroma veliki in lahko dosegajo

tudi do 30% od izmerjene vrednosti. Pri navajanju merilnih rezultatov je potrebno

pogreške upoštevati. V splošnem velja pravilo, da rezultatov meritev ne popravljamo,

Če je pogrešek manjši od 5%.

8.2. Vrste zaščit pred električnim udarom in njihovo preverjanje

Po še veljavnem standardu N.B2.741 ločimo naslednje vrste zaščit pred električnim

udarom:

- hkratna zaščita pred neposrednim in posrednim dotikom, ki jo dosežemo z uporabo male napetosti;

- zaščita pred neposrednim dotikom, ki jo dosežemo z izoliranjem, namestitvijo ohišij, pregrad in preprek, postavljanjem električne opreme izven dosega rok ter kot dodatni ukrep uporaba zaščitne naprave na diferenčni tok;

- zaščita pred posrednim dotikom, ki jo dosežemo

a) s sistemom avtomatskega izklopa napajanja (sistem zaščite TN, TT, IT);

b) z uporabo naprav razreda II ali odgovarjajočo izolacijo;

c) s postavljanjem opreme v neprevodne prostore;

d) z lokalnim izenačevanjem potenciala brez povezave z zemljo;

e) z uporabo zaščite z električno ločitvijo.

Odvisno od izbrane vrste zaščite pred električnim udarom poznamo različne zahteve pri vizuelnih pregledih, preizkusih in merjenjih na elektro-opremi.

8.2.1 MALA NAPETOST

Vizuelni pregled obsega preverjanje:

- pravilnost izbire vira energije pravilnost izbire vtičnic in vtikačev (po obliki)

- ločenost (da ali ne) zaščitnega vodnika od izpostavljenih prevodnih delov

- ločenost položitve vodnikov male napetosti od drugih tokokrogov

Preizkusi in meritve:

- če je vrednost napetosti višja od 25 V AC oziroma 60 V DC, je potrebno zagotoviti

zaščito pred direktnim dotikom s pregradami oziroma ohišji z minimalno stopnjo

zaščite IP2x ali pa z izolacijo, ki vzdrži preizkusno napetost 500V (1500 V)

efektivne vrednosti AC v času trajanja 1 minute

- izmeriti velikost U< 25 V (ali 50 V) za AC in U< 60 V (ali 120 V) za DC

- izmeriti upornost vodnikov proti zemlji, pri čemer je potrebno dokazati, da so

prevodni deli povezani z zaščitnim vodnikom oziroma glavno zbiralko za

izravnavo potenciala

- izmeriti izolacijsko upornost vodnikov

8.2.2 IZOLIRANJE


- nepoškodovanosti izolirnega prekritja (ohišja, vodnikov)

- da niso izpostavljeni prevodni deli povezani z zaščitnim vodnikom

- da ni izvršen prehod izolirnega ohišja s prevodnim delom


- izvršiti napetostni preizkus izolacije, če ni dokazov (certifikat) o kvaliteti izolacije

8.2.3. ZAŠČITA S POSTAVLJANJEM V NEPREVODNE

PROSTORE


- da ni možen sočasen dotik ohišja električne naprave z ohišjem druge električne

naprave ali s katerimkoli drugim prevodnim delom


- izmeriti izolacijo tal oziroma sten

8.2.4. ZAŠČITA Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO


- ustreznosti vira (transformator, motor - generator)

- ločenosti tokokroga od drugih tokokrogov in od zemlje

- ustreznosti izbire zvijavih vodnikov in njihove nepoškodovanosti

- da so posamezne električne naprave, ki jih napaja vir, povezane z vodnikom za

izenačitev potenciala (zaščitni vodnik v kablu)


- izvršili napetostni preizkus, če ni dokazov o kvaliteti izolacije vira

- izmeriti je potrebno čas izklopa napajanja zaščitne naprave, če nastopi istočasno

dvojna napaka na izpostavljenih prevodnih delih (t < 0,2 s)

- izmeriti izolacijsko upornost

8.2.5. GLAVNO IZENAČENJE POTENCIALA


- povezave glavnega vodnika za izenačenje potenciala, glavnega zaščitnega vodnika,

glavnega ozemljilnega vodnika, ozemljil (delovnega, strelovodnega, temeljnega),

plinovoda, vodovoda, cevi, klima naprave, centralnega ogrevanja in ostalih

kovinskih delov z glavno zbiralko za izenačenje potenciala

- zaščite glavne zbiralke za izravnavo potenciala in glavne ozemljitvene zbiralke pred

mehanskimi, termičnimi in kemičnimi poškodbami ustreznost preseka glavnega

vodnika za izravnavo potenciala


- so potrebne, če ni možno vizuelno ugotoviti povezav vseh prevodnih delov

8.2.6. DODATNO IZENAČENJE POTENCIALA


- da so vsi hkrati dostopni prevodni deli električnih naprav in ostali kovinski deli

medsebojno povezani


- so potrebne le, če ni možno vizuelno preveriti povezanosti vseh prevodnih delov

8.2.7. ZAŠČITA Z AVTOMATSKIM IZKLOPOM NAPAJANJA

TN sistem


- zahtev, podanih splošnih vizuelnih pregledih (točka 8.1.)

- ustreznosti presekov zaščitnega in ozemljilnega vodnika ter vodnikov za izenačevanje potenciala

- pravilnega polaganja zaščitnega in ozemljilnega vodnika ter vodnikov za izenačevanje potenciala

- ustreznosti spojev in barv izolacije vodnikov

- nepoškodovanosti zaščitnih kontaktov vtičnic in vtikačev

- da so zaščitne naprave velikostno pravilno izbrane

- da niso v PE in PEN vodnikih vezane pretokovne zaščitne naprave


- zahteve, podane v splošnih preizkusih (točka 8.1.)

- meritve ali izračun impedance okvarne zanke (N.B2.763) in pregled karakteristik pripadajoče zaščitne naprave

- če so v tokokrogih vgrajene zaščitne naprave na diferenčni tok, izmerimo njihovo delovanje po N.B2.764

- meritev faznih in medfaznih napetosti

TT sistem


- zahtev, podanih v splošnih vizuelnih pregledih (točka 8.1.) in za TN sistem

- ali imajo vsi hkrati dostopni prevodni deli isto ozemljilo



- meritev ozemljitvene upornosti izpostavljenih prevodnih delov RA in pregled

karakteristik pripadajoče zaščitne naprave za pretokovno zaščito

- če je pripadajoča zaščitna naprava na diferenčni tok, se preverja delovanje po

N.B2.764


- meritev notranje upornosti zanke

IT sistem


- zahtev, podanih v splošnih vizuelnih pregledih (točka 8.1.) in za TN sistem

- da niso prevodni deli naprav neposredno ozemljeni

- da niso prevodni deli povezani z zaščitnim vodnikom



- meritev se izvede s simulacijo okvare, če obstaja sum ali če niso znani parametri za

izračun toka prve okvare

- odvisno od IT sistema (ali se vodi nevtralni vodnik) izvedemo meritev kot pri TN

oziroma TT sistemu


8.3. NEPREKINJENOST ZAŠČITNEGA IN GLAVNEGA

VODNIKA TER DODATNEGA VODNIKA ZA IZENAČENJE

POTENCIALA

Kontrola neprekinjenosti zaščitnega vodnika in vodnikov za izenačenje potenciala se

mora opraviti z enosmerno ali izmenično napetostjo velikostnega reda 4 do 24 V.

Merilni tok naj doseže vrednost vsaj 0,2 A. Ta zahteva je določena z mednarodnimi

predpisi .

Orientacijska vrednost upornosti teh vodnikov je cca. 2 .

8.4. IZOLACIJSKA UPORNOST ELEKTRIČNE INSTALACIJE

Meritev je potrebno izvesti med vodniki pod napetostjo in med vsakim vodnikom pod

napetostjo in zemljo za vsak tokokrog posebej. Meritev se izvaja pri odklopljeni

elektro-opremi oziroma v breznapetostnem stanju. V TN-C sistemu se PEN vodnik ne

šteje za vodnik pod napetostjo.

Izolacijsko upornost moramo meriti med:

- vsakim faznim vodnikom (L1, L2, L3) in zaščitnim vodnikom (PE)

- nevtralnim vodnikom (N) in zaščitnim vodnikom (PE) posameznimi faznimi vodniki

(L1, L2, L3)

- vsakim faznim vodnikom (L1, L2, L3) in nevtralnim vodnikom (N)

8.4.1. DOVOLJENE VREDNOSTI IZOLACIJSKE UPORNOSTI

Meritve se izvajajo z enosmernim tokom in napetostmi, ki niso manjše od vrednosti iz

tabele. Rezultati so zadovoljivi, če ima vsak tokokrog vrednost, ki ni manjša od

vrednosti, ki so navedene v spodnji tabeli.

Nazivna napetost tokokroga

Un(V)

Preizkusna DC napetost

Up(V)

Izolacijska

upornost

Ri(M) Varnostna mala napetost in mala

obratovalna napetost, ko se tokokrog

varnostno napaja iz varnost. ločilnega

transformatorja pod pogojem, da

izpolnjujeta pogoje za to zaščito po

N.B2.741

250 V DC

> 0,250 M

Do vštetih 500 V z izjemo predpisanih

primerov

500 VDC >0,5M

Nad 500 V

1000 V DC

>l,0M

8.5. IMPEDANCA OKVARNE ZANKE ZS

Meritve upornosti okvarne zanke izvajamo v TN in TT sistemu (N.B2.741) pri nazivni

frekvenci. Upornost, ki jo merimo, je upornost tokovne zanke pri stiku: izvor napetosti

fazni vodnik - zaščitni vodnik. Ta upornost nam določa velikost kratkostičnega toka,

kar je glavni pogoj za aktiviranje zaščitnega elementa za avtomatski odklop uporabnika

od napajanja.

8.6. PREIZKUS DELOVANJA TOKOVNEGA ZAŠČITNEGA

STIKALA (FI ZAŠČITNO STIKALO)

Preizkus FI stikal je potrebno izvajati v:

- TT napajalnem sistemu, ko ga uporabljamo za zaščito od indirektnega dotika,

- IT napajalnem sistemu, kjer je zaščitni vodnik vezan na ozemljilo vira napetosti v

primeru druge napake,

- v TN-S sistemu

- v primeru, če ga uporabljamo za zaščito pred neposrednim dotikom, ko se FI stikalo

uporablja kot dodatna zaščita (N.B2.741)

9. STANDARDIZACIJA

Pomen standardizacije postaja nepogrešljiv na vseh področjih življenja. Če je bila

beseda standard včasih izključna domena tehnoloških procesov, se danes le-ta vpleta v

organizacijo, ekonomijo, ekologijo, kvaliteto življenja, izobraževanje,... Bistvo

standardizacije je izdelava standardov in uporaba v okolju, kjer to zahteva zakonodaja,

tehnologija, sporazumi, poslovniki in druga regulativa z omenjenih področij.

Vsebina standarda:

- Ime standarda, številčna oznaka,

- povzetek standarda,

- opis standarda,

- povezava z drugimi standardi,

- posebnosti, omejitve.

Primer: (Ex standard)

Postopek nastanka standarda ni definiran z zakonodajo ali drugo regulativo. Običajno je

le-ta posledica želj in procesov v družbi, ki želi določene postopke, tehnologijo,

organizacijo in druge življenjske procese poenotit - standardizirat v smislu

optimiziranja, poenostavljanja oziroma izboljšanja kvalitete življenja na vseh področjih.

Formirajo se delovne skupine v okviru podjetij, inštitutov, izobraževalnih ustanov,

državnih organov in drugih inštitucij zainteresiranih za nastanek nekega standarda.

Delovna skupina se registrira v okviru odgovornega ministrstva in urada (običajno

MZT in USM ) zaradi verodostojnosti dela skupine. Po izdelavi standarda se ta

verificira na ustreznem uradu ( v Sloveniji USM ) in objavi v uradnih sporočilih urada

(lahko tudi v Ur. listu RS ).

STANDARDI SO NEOBVEZNI. Obvezna uporaba je določena z zakonodajo in

drugo regulativo.

Primer: EN 45000. ISO 9000, opis standarda ISO 9001 - sistemi kakovosti Poslovnik kakovosti - ISO 900. Vsebina:

- odgovornost vodstva,

- sistem kakovosti,

- pregled pogodb,

- obvladovanje razvoja in projektiranja,

- obvladovanje dokumentov in podatkov,

- nabava,

- oprema dostavljena od proizvajalca,

- prepoznavanje in sledljivost,

- obvladovanje proizvodnega procesa,

- nadzor in preizkušanje,

- kontrolna merilna in preizkusna oprema,

- status kontroliranja in preizkušanja,

- obvladovanje neskladnosti v procesu,

- korektivni ukrepi,

- skladiščenje, transport,

- zapisi,

- notranje presoje,

- izobraževanje in usposabljanje,

- servisiranje,

- statistične metode

Pomembna funkcija USM je akreditacija podjetij, inštitutov, labolatorijev, servisnih

delavnic in drugih ustanov. Z akreditacijo omenjene organizacije dobijo pooblastila za

izvajanje posameznih dejavnosti, ki so obvezne v okviru zakonodaje na posameznih

področjih.

Akreditacije se izdajajo za:

- certificiranje (laboratoriji),

- proizvodnjo,

- servisiranje,

- nadzor.

10. AKREDITACIJA

Organizacije morajo za pridobitev akreditacije izpolnjevati naslednje zahteve:

- dokumentacija (poslovnik dejavnosti),

- ustrezna kadrovska struktura,

- ustrezna oprema,

- ustrezno okolje.

Podane zahteve so običajno določene s standardi. Postopek akreditacije zahteva

naslednji protokol:

- vloga na USM RS,

- formiranje komisije na USM,

- ogled organizacije po navedenih zahtevah,

- obravnava ogleda na USM (poz., neg., korekcije, odgovor organizacije, ponoven

ogled),

- podelitev akreditacije (pooblastila za izvajanje prijavljene dejavnosti.

Primer: elektro remontna delavnica RLV - akreditacija za popravila, servisiranje in

proizvodnjo Ex opreme.

Spremna dokumentacija izdelkov, največkrat opreme, je lahko v obliki atestov,

homologacij. spričeval o varnosti, strokovnih ocen, certiflkatov,..., če govorimo seveda

po zakonodaji predpisani dokumentaciji. Odvisno od zahtevnosti področja uporabe se

privzemajo omenjeni tipi dokumentacije. V skladu s harmonizacijo z EU navodili, se

vse več proizvajalcev odloča za certificiranje svoje proizvodnje oziroma izdelkov. To je

najvisja oblika spremne dokumentacije. ker je certfikat izdan s strani akreditiranega

laboratorija oz. inštitucije. Certifikat pomeni potrdilo o ustreznosti. Laboratorij izda na

podlagi pregleda izdelka potrdilo o ustreznosti - certfikat, da je izdelek izdelan v skladu

z zahtevanimi standardi oziroma drugo predpisano regulativo s tega področja. V

primeru plasiranja izdelka izven meja SLO se običajno laboratoriji akreditirajo pri

priznanih tujih laboratorijih oziroma sklenejo medsebojne sporazume o priznavanju. Na

ta način običajno ni več omejitev pri prodaji izdelka na tujih trgih. Če pri pregledu

izdelka ni predpisane regulative na domačem področju se privzamejo tuji standardi in

normativi. Ce pa ni možno upoštevati niti teh, potem se izda strokovna ocena o

uporabnosti izdelka oziroma usklajenosti s področjem uporabe izdelka.

11. CERTIFICIRANJE

V skladu s harmonizacijo z EU se delo USM s področja certificiranja prenaša na

akreditirane laboratorije (SIQ). Za status laboratorijev je izrednega pomena neodvisna

opredeljenost -samostojnost.

Pomen certifikata:

- kvaliteta izdelka,

- zaščita kupca,

- usklajenost z mednarodnimi standardi,

- varnost,

- arhiviranje,

- trajnost.

Documents

8. PREGLED IN PREIZKUS NIZKONAPETOSTNIH …studentski.net/get/vis_scv_meh_tpp_sno_pregled_in_preizkus... · - izbire in nastavitve zaščitnih naprav (zaščitna motorska stikala,