UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

8-DNEVNO POTOVANJE PRIMORSKIH

PRIDELOVALCEV OLJČNEGA OLJA IN

VINA S PARTNERJI PO TOSKANI

Junij, 2016 Danica Vegi

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

8-DNEVNO POTOVANJE PRIMORSKIH

PRIDELOVALCEV OLJČNEGA OLJA IN VINA S

PARTNERJI PO TOSKANI

8-DayTravel to Tuscany for Olive Oil and Wine Producers

and Their Partners from Primorska

Kandidatka: Danica Vegi

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Turizem

Mentorica: doc. dr. Sonja Sibila Lebe

Jezikovno pregledala: Karmen Strmšek, prof. slov.

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, junij 2016

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Sonji Sibili Lebe za vso podporo, pomoč in

vzpodbudo, še posebej takrat, ko sem s pisanjem zastala.

Hvala vsemu medicinskemu osebju, zdravnikom nevrologom, še posebej dr. Igorju

Riglerju v Splošni bolnišnici Izola, ki ste mi verjeli, čeprav je bilo skorajda nemogoče.

Nenazadnje hvala vsem dragim prijateljicam, prijateljem, sorodnikom in ostalim za vso

vašo pomoč in vzpodbudo!

Največja hvala pa dragi hčerki Manci. Čeprav te ni bilo ob meni, vedi, da to nalogo

posvečam tebi, ker si mi s svojo dobrosrčnostjo, otroško radoţivostjo in ljubeznijo dala

navdih, da to izpeljem do konca.

i

POVZETEK

V diplomskem delu obravnavamo 8-dnevno potovanje pridelovalcev olivnega olja in

vina ter njihovih partnerjev po Toskani, eni najlepših italijanskih pokrajin, z namenom,

da si naši pridelovalci obeh kultur ogledajo primere dobrih praks v načinu pridelave,

predelave in trţenja v naši sosednji drţavi, ki je glede uspešnosti prodaje,

prepoznavnosti in učinkovitosti promocije toliko pred nami.

Teoretični del naloge je namenjen segmentiranju, saj smo zdruţili dva delno različna

segmenta interesov – v 2. poglavju razloţimo razloge za tako odločitev.

Tretje poglavje je empirično: predstavljamo načrtovani potek potovanja in vse

strokovne in turistične poudarke v potovanju, saj smo izhajali iz predpostavke, da se

bodo partnerji vinarjev in oljkarjev odločali za potovanje predvsem zaradi privlačnega

prostočasnega programa.

Ključne besede: Toskana, olivno olje, vino, itinerar

ABSTRACT:

The work is presenting an 8-day excursion for olive oil and wine producers and their

partners to Tuscany, one of the most beautiful Italian provinces. The purpose of the

excursion is to be aquatinted with best practices in the field of production, processing

and marketing of these products in the nearby country, which is considerably more

effective in sales and more efficient in promotion than our country.

The theoretical part of the diploma theses is about segmentation: our aim is to merge

two segments with partly different interests into one travel group – in chapter 2, we list

our arguments for this decision.

The third chapter is empirical: we present the entire travel plan (itinerary) and explain in

detail all expert- and tourism- related highlights in it. We rooted this decision on the

assumption that spouses/partners would only be interested to participate in this

excursion in case it also offers an interesting leisure programme.

Keywords: Tuscany, olive oil, wine, itinerary

ii

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ___________________________________________________________________________ 1

1.1 Opredelitev problema _______________________________________________________ 1

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ________________________________________________ 1

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ____________________________________________ 2

1.4 Uporabljene raziskovalne metode _____________________________________________ 2

2 PARAMETRI PRI NAČRTOVANJU TURISTIČNEGA ARANŢMAJA ____________________ 3

2.1 Segmentacija trţišča ____________________________________________________________ 4

2.1.1 Geografska segmentacija ____________________________________________________ 5

2.1.2 Demografska segmentacija ___________________________________________________ 6

2.1.3 Vedenjska segmentacija _____________________________________________________ 6

2.1.4 Psihografska segmentacija ___________________________________________________ 6

2.2 Elementi načrtovanja potovanja __________________________________________________ 8

3 PRIPRAVA ITINERARJA _________________________________________________________ 10

3.1 Daljša varianta itinerarja _______________________________________________________ 10

3.1.1 1. dan – ponedeljek, 22. februar 2016 _______________________________________ 11

3.1.2 2. dan – torek, 23. februar 2016 ____________________________________________ 11

3.1.3 3. dan – sreda, 24. februar 2016 ____________________________________________ 13

3.1.4 4. dan – četrtek, 25. februar 2016 __________________________________________ 14

3.1.5 5. dan – petek, 26. februar 2016 ____________________________________________ 16

3.1.6 6. dan –sobota, 27. februar 2016 ___________________________________________ 17

3.1.7 7. dan – nedelja, 28. februar 2016 __________________________________________ 17

3.1.8 8. dan – ponedeljek, 29. februar 2016 _______________________________________ 18

3.2 Tehnični dokumenti pri sestavi potovanja _________________________________________ 18

3.2.1 Imena nastanitvenih in gostinskih objektov z vključenimi obroki __________________ 18

3.2.2 Dopis udeleţencem, vremenske razmere _______________________________________ 21

3.2.3Prikaz tehničnih podrobnosti ________________________________________________ 22

3.3 Krajša varianta itinerarja ______________________________________________________ 24

3.4 Kalkulacije __________________________________________________________________ 25

4 SKLEP _________________________________________________________________________ 29

LITERATURA IN VIRI _____________________________________________________________ 30

KAZALO TABEL

Tabela 1: Meni v Agriturismo Le Valli ....................................................................................... 18

Tabela 2: Meni v Agriturismo La Ferrozzola .............................................................................. 19

Tabela 3: Meni v Trattoria Da Ginone ........................................................................................ 20

iii

Tabela 4: Meni v TrattoriaChiribiri ............................................................................................. 20

Tabela 5: Izračun dnevno prevoţenih kilometrov ....................................................................... 22

Tabela 6: Krajša varianta itinerarja z izračunom dnevno prevoţenih kilometrov....................... 24

Tabela 7: Celotni stroški vstopnin ............................................................................................... 27

Tabela 8: Stroški dodatnih plačanih obrokov .............................................................................. 27

Tabela 9: Stroški ogleda La Castelline ........................................................................................ 27

Tabela 10: Stroški udeleţbe na Mercantoliu 2016 ...................................................................... 28

Tabela 11: Skupni stroški potovanja ........................................................................................... 28

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Diplomska naloga obsega 8-dnevno potovanje pridelovalcev vina in olivnega olja ter

njihovih partnerjev (v nadaljevanju potniki) iz juţne Primorske v enega izmed najbolj

znanih vinorodnih okolišev Italije, v vinorodni okoliš Toskane – Chianti.

Problem, ki ga ţelimo v nalogi rešiti, je zdruţitev dveh različnih vrst proizvajalcev

kmetijskih pridelkov v istem potovanju tako, da bodo imeli oboji strokovno zanimiv

program in prinesli domov novo znanje in spoznanja o tem, kako se prilagoditi stopnji

razvoja ene najbolj uspešnih pridelovalnih regij v Evropi.

Problem, ki ga moramo v sklopu naloge rešiti, je razen prirejanja programa za dve

skupini, ki smo ju zdruţili iz finančnih razlogov (niţja cena na udeleţenca), tudi

priprava turistično zanimivega spremljevalnega programa, saj je znano, da si človek

zapomni več, kadar poteka učenje v prijetnem in motivacijskem okolju. Oljkarje in

vinogradnike smo zdruţili zato, ker so cikli dela v oljčnikih in vinogradih primerljivi,

oboji pa svoje končne izdelke – vino in olivno olje – vse pogosteje ponujajo na trgu

skupaj in s ponudbo drugi druge dopolnjujejo.

Tretji izziv pri organizaciji potovanja je bil v izbiri ustreznega termina. Izbrali smo

konec februarja, ko so se dela na trtah ţe začela in je mogoče teoretično razlago

pokazati tudi v praksi.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen priprave načrta potovanja je potnikom iz juţne Primorske prikazati oţji oljčni in

vinorodni okoliš Toskane ter njihove pridelovalne in predelovalske postopke, hkrati pa

poskrbeti za prijetno vzdušje in motivacijsko okolje tako, da vključimo v delovni

program veliko elementov turistične ponudbe tega dela Italije.

Izhodišče našega potovanja je temeljilo na tem, da večina potnikov še ni bila v tistem

koncu Italije ter da poznajo predvsem imena vin in olivnih olj, ne pa tudi načina

pridelave in trţenja teh dveh kmetijskih pridelkov. Zaradi tega naše potovanje ne obsega

zgolj obiskov vinskih kleti in torkelj – stiskalnic oliv – ampak tudi spoznavanje okolice,

kulturnih ter zgodovinskih spomenikov Toskane, ki ima slednjega v izobilju.

Poleg tega Društvo oljkarjev Slovenske Istre, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 kot

civilnodruţbena organizacija ter zdruţuje pridelovalce in ljubitelje oljk iz treh drţav,

Slovenije, Hrvaške in Italije (v nadaljevanju DOSI), podpira izobraţevanje svojih

članov (povzeto po: http://www.dosi.si/). Program je sestavljen tako, da smo upoštevali

nizek proračun udeleţencev – temu smo prilagodili izbiro prenočevanja. Program

ogledov in pokušin pa je bogat, saj predpostavljamo, da je udeleţencem uspelo pridobiti

sponzorstvo podjetja Vinakoper, d.o.o. in Mestne občine Koper (v nadaljevanju MOK).

Potovanje zato poleg strokovnega dela obsega tudi kulinarično-enološke in kulturno-

zgodovinske vsebine.

2

Naše hipoteze temeljijo na sledečih dejstvih:

Toskanski okoliš nudi ugodne razmere za rast prvovrstnih kulturnih rastlin:

vinska trta, oljke, fige. Italija je namreč največja svetovna pridelovalka grozdja

in tretja največja pridelovalka vina (Natek, 2006, str. 80);

marketinško so bolj uspešni od naših pridelovalcev;

imajo sodobnejše naprave za pridelavo in predelavo določenih produktov.

Teza naše naloge je, da lahko na osnovi potovanja po itinerarju, ki je predmet te

diplomske naloge, udeleţenci spoznajo nove načine ter pripomočke za pridelavo in

predelavo oliv in grozdja, ki bodo pripomogli k večji konkurenčnosti ponudbe

slovenskih ponudnikov.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavljamo, da sta segmenta oljkarjev in vinarjev kot potnikov na istem potovanju

med sabo zdruţljiva, saj ju druţijo podobni interesi in podoben poklic, pogosto gre celo

za prepletanje gojenja obeh kultur.

Strokovno se omejujemo na pripravo strokovnega potovanja za natančno določen

segment potnikov.

Geografsko se omejujemo na eno samo drţavo, Italijo, in znotraj nje na Toskano.

Organizacijsko omejitev predstavljajo omejena finančna sredstva, ki bodo na voljo po

potniku, kar pomeni omejevanje pri izbiri kakovosti prenočišč in restavracij, v katerih

se bo skupina po poti prehranjevala. Izjeme bodo kulinarična doţivetja, ki sluţijo kot

primeri dobre prakse lokalno obarvane, a ekskluzivne kuhinje, za katero upamo, da jo

bodo udeleţenci znali vnesti v svojo ponudbo po vrnitvi s potovanja.

1.4 Uporabljene raziskovalne metode

Diplomsko delo je statična poslovna raziskava, saj je namenjena spoznavanju

podjetniških praks v danem trenutku.

Uvodni, teoretični del temelji na deskripciji – opisu tematike, ki jo obravnavamo

(segmentacija gostov) v praksi.

Jedrni del naloge je analiza ciljne destinacije ter njene kmetijske in turistične ponudbe.

Izvajamo jo s pomočjo potovalnih priročnikov (vodičev) ter podatkov, ki jih pridobimo

na spletu.

3

2 PARAMETRI PRI NAČRTOVANJU TURISTIČNEGA

ARANŢMAJA

Pri načrtovanju turističnega aranţmaja je tako kot pri vsaki poslovni ideji, zamisli in

udejanjenju: čeprav zveni morda malce nenavadno, je za izdelavo potreben (poslovni)

načrt. Dober potovalni načrt in pravilno izbrani segmenti, ki jih zdruţimo zaradi

doseganja učinkov ekonomije obsega, sta namreč bistvenega pomena za gladko izvedbo

in harmoničen potek načrtovanega potovanja.

Priprava turističnega potovanja kot poslovnega načrta

Levstek (2000, povzeto po Geršak 2000, str. 144) je zapisal: »Poslovni načrt je

največkrat neke vrste komunikacijsko orodje, ki poveţe podjetnika z njegovimi

bodočimi poslovnimi partnerji, obenem pa mu verodostojno prikaţe, kako bi njegovo

podjetje izpolnilo vsa, tudi finančna pričakovanja. Ni pa nujno, da nam bo posel zaradi

dobro narejenega in dobro predstavljenega poslovnega načrta uspel, saj nanj vplivajo

tudi dejavniki, na katere nimamo vpliva, prav gotovo pa bo uspel bolj, kot če ga ne bi

naredili.« Prav tam je zapisano tudi, da veljajo »tri zanimive misli, ob katerih se lahko

za hipec ustavimo in premislimo o njihovem pomenu:

- dobro opredeljen problem je pol rešitve;

- če ne načrtujemo, načrtujemo neuspeh;

- načrtuj, kaj se bo zgodilo, in potem to naredi.«

Nadaljeval je (ibidem, str. 147–148) z opozorilom na pomisleke, ki prav posebej veljajo

za področje organiziranja in vodenja potovanj, kjer je dogajanje pogosto bolj

nepredvidljivo kot predvidljivo: »Preden se zapletemo v dejavnosti, ki ne dopuščajo

nebolečega umika, preverimo, če imamo dovolj debelo koţo za vse nevšečnosti in

izzive:

● ali imamo močno ţeljo po tem, da se dokaţemo,

● ali smo čustveno dovolj pripravljeni na napore,

● ali smo pripravljeni na večkratne neuspehe – običajne spremljevalce podjetnikov,

● ali imamo razvit prefinjen občutek za tveganje,

● ali radi nosimo odgovornost,

● kakšen odnos imamo do nenehnih sprememb,

● ali znamo prepoznati priloţnosti in jih spremeniti v denar,

● ali nas razveseljuje moţnost, da damo ţivljenje novi ideji,

● ali znamo poslušati,

● ali znamo voditi team?«

Da pa do slabo izpeljanega oz. narejenega poslovnega načrta ne bi prišlo, je navedel še

sledeče nujne napotke, za dolgoročen uspeh (ibidem, str. 147–148):

● »zaupaj ljudem,

● govori resnico,

● bodi pošten,

● spoštuj vsakega posameznika,

● vzpodbujaj radovednost,

● neprestano se uči,

● ne bodi površen,

4

● ne podcenjuj nasprotnikov (konkurence)!«

Opozoril je še na sledeče:

» Glavne napake pri izdelavi poslovnega načrta:

● vstopanje v posel s premalo denarja, zaradi slabo narejenega finančnega dela

poslovnega načrta,

● slabo poznavanje trţnih zakonitosti,

● slabo izbrana lokacija,

● nerazumevanje potreb in ţelja kupcev,

● podcenjevanje konkurence,

● precenjevanje velikosti trga – slabo narejena trţna raziskava.« (ibidem, str. 154).

2.1 Segmentacija trţišča

Ključni del dobrega poslovnega načrta opredeljuje še pravilna segmentacija. Le-ta je

odvisna od tega, kaj, kako, zakaj in s čim se mislimo ukvarjati ter izpeljati oz. zaključiti

zadani cilj. Pri segmentaciji je zelo pomembno, kakšen bo končen vtis odjemalca,

kupca, turista, gosta ...

Pri segmentaciji gre za to, da določimo bistvene značilnosti naših sedanjih in tudi

prihodnjih potnikov. Obstaja več različnih dejavnikov, na podlagi katerih lahko

izvedemo segmentacijo.

Lebe je v svojem delu Marketing za turizem in gostinstvo. Preliminarno študijsko

gradivo za predmet v študijskem letu 2010/2011, str. 1) zapisala sledeče: »Na poti do

storitve, ki naj čim bolj ustreza kupcem poznamo 3 stopnje: izvedemo raziskavo trga, na

osnovi njenih rezultatov pa segmentiranje – to pomeni da določimo ciljne skupine in

oblikujemo v skladu z njihovimi ţeljami in potrebami ustrezno ponudbo in zanjo

izvedemo pozicioniranje.«

SEGMENTACIJA ZA TURISTIČNI ARANŢMA

Turistični aranţma je produkt, ki ga ponudimo na trgu. Da bi izvedli potovanje, na

katerem se bodo udeleţenci kot skupina ujeli in se med sabo povezali, moramo

poskrbeti za vsebine in način potovanja, ki bo nagovorilo pribliţno enako misleče in

enako delujoče turiste.

Trţna segmentacija obsega razdelitev trga v homogene skupine kupcev, ki se odzovejo

na drugačen način na promocijo, komunikacijo, cene in druge spremenljivke

marketinškega spleta. Trţni segmenti so oblikovani tako, da so razlike med vsemi člani

segmenta čim manjše. To omogoča, da lahko vsak segment obravnavamo bolj

poglobljeno (Recklies Management Project GmbH, 2007). Isti vir navaja, da to lahko

primerjamo z osvajanjem klinov, ko se kdo vzpenja po lestvi: z vsakim klinom se bolj

pribliţujemo cilju, to pa so zadovoljne stranke, kar je pogoj, da postanejo naše stalne

(lojalne) stranke. Začne se s stranko, ki še omahuje, nato se njen odnos do naše ponudbe

začne spreminjati v interes. Ta preraste, če smo pripravili pravo ponudbo, v stranko, ki

je doslej kupila naše storitve samo enkrat, morda naključno. Klin višje je ţe odjemalec,

ki kupuje naše storitve večkrat. Še stopnjo višje je ţe »naš podpornik«, nato ta preraste

ţe v prepričanca, ki nas priporoča drugim; na zadnjem klinu pa imamo, bi lahko rekli,

zvestega partnerja. K navedbam v viru bi lahko dodali, da so klini na lestvi simbol za

5

naše sistematično in trajno delo predvsem na dveh področjih, ki pa sta med sabo tesno

povezani: a) na striktni segmentaciji, ki sistematično spremlja razvoj trga in spremembe

v modi in trendih, ter b) vnašanje sprememb, ki temu razvoju na trgu sledijo, v naše

storitve. To je sočasno neke vrste pomlajevanje produkta, saj z dodajanjem novih vsebin

oziroma z modifikacijo obstoječih preprečujemo, da bi v ţivljenjskem ciklu produkta

prešli v fazo odmiranja (povzeto po Recklies Management Project GmbH, 2007).

Segmentacija trga

Segmentacijo trga bi najlaţje opredelili tako, da poskusimo razčleniti potencialne

odjemalce po določenih značilnostih z namenom, da bi dosegli neki cilj, bodisi povečali

prodajo, ustvarili bolj kakovosten izdelek – vse to pa z namenom, da udejanimo skupno

ţeljo določene skupine ljudi, ki razmišlja, ravna ali si ţeli pribliţno podobno: taki

skupini rečemo segment.

Čemu je torej segmentiranje sploh potrebno? Najprej nekaj oz. nekoga razčlenjujemo,

potem pa v drugem koraku poskušamo oz. te razčlenjene segmente ponovno

zdruţujemo (sestavljamo)?

Odgovor je dokaj preprost. Vsakdo ima svoje značilnosti, ki so različne in so ali niso

kompatibilne z drugimi. Preprosteje povedano, volk recimo ni kompatibilen (četudi si

nadane ovčjo koţo) s čredo ovac. Preprosto zato ne, ker so one del njegove

prehranjevalne verige. Kako oz. na podlagi česa izvesti segmentacijo, ko gre za ljudi, ki

se denimo nekam odpravljajo ali nameravajo dlje časa ostati skupaj. Uvodoma smo

omenili, da je za to najprimernejši dober poslovni načrt. Da pa vemo, da je res dober,

moramo upoštevati različne segmente, po katerih lahko razčlenjujemo.

Ti segmenti so sledeči, če jih naštejemo samo nekaj:

geografska segmentacija

demografska segmentacija

vedenjska segmentacija

psihografska segmentacija

občasna segmentacija

segmentacija, ki koristi

kulturna segmentacija

segmentacija Multi-spremenljivka račun

Za našo nalogo so najpomembnejše prve štiri segmentacije, zato jih bomo tudi malo

podrobneje opisali. Za laţje razumevanje smo se lotevali tudi metafor in pregovorov.

2.1.1 Geografska segmentacija

Recimo, da smo prodajalci in ţelimo prodati nek izdelek, segmentiramo pa po

geografski segmentaciji. To pomeni, da bomo dotični izdelek ponudili tistim, ki imajo

nekaj skupnega, npr. samo določenim drţavam, samo določenim regijam, mestom ali

soseskam, ker bi v nasprotnem primeru prišlo »do našega propada, če bi bili

prodajalci.« Vedeti moramo, kaj demografsko zdruţuje in kaj ločuje potencialne kupce.

Fantastično je prodajati hladilnike v krajih s tropskim podnebjem, kako se bo pa to isto

dejanje obneslo tam, kjer je polarno podnebje? Nikakor. Geografska segmentacija je

zelo pomembna oz. ena izmed najpomembnejših, celo sedaj, ko se globalni trg širi in je

na eni strani več prodajalcev, prav tako pa na drugi strani več kupcev. Lahko bi rekli, da

6

predstavlja velik korak k mednarodnemu prometu in s tem povezani trgovini (povzeto

po: Kotler, Philip, Keller in Lane, 2006).

2.1.2 Demografska segmentacija

Demografska segmentacija temelji na različnih spremenljivkah, kot so spol, starost,

veroizpoved, poklic, stopnja izobrazbe … Demografska segmentacija opredeljuje ljudi

na ta način, da ne zdruţujemo denimo verskih skrajneţev različnih veroizpovedi, da bi

skupaj kam potovali. Prej ali slej bi iz tega »milo rečeno nastal cirkus« in samo kakšnim

srečnim naključjem, bi se lahko zahvalili, če ne bi bilo ţrtev. Enako velja za

medgeneracijsko soţitje oz. nesoţitje. Ţelje starejših so drugačne kot ţelje mlajših

(hrana, znamenitosti, glasba, če naštejemo samo nekaj izmed njih). Če je geografska

segmentacija pomembna za globalni trg, lahko rečemo, da je demografska segmentacija

pomembna za oţje okolje, v katerem ţivimo oz. bolje rečeno tudi za širše okolje, če

prihaja do potovanj (poslovnih, druţinskih …). Vsekakor pa tudi ta segmentacija ni

zanemarljiva, celo v sedanjih nemirnih okoliščinah, ko divjajo vojne in se odvijajo

genocidi (povzeto po: Reid, Bojanic, David, 2009 ; Riley 2012).

2.1.3 Vedenjska segmentacija

Vedenjska segmentacija opredeljuje posameznika po tem, kakšno je njegovo obnašanje,

kultura, skratka bi lahko dejali: »Povej mi oz. pokaţi, kako se obnašaš, in povem ti, kdo

si«. Pri tej segmentaciji bi lahko rekli, da je najhitreje in najlaţje prepoznavna. Kulturen

človek bo uporabljen ţvečilni gumi zavil v papir in vrgel v koš, medtem ko ga bo nekdo

drug vrgel na tla ali prilepil na mizo, stol. Vedenjska segmentacija je na nek način odraz

demografske segmentacije. Po obnašanju, govorjenju, gestikuliranju in drugi neverbalni

komunikaciji lahko sklepamo, s kom imamo opravka oz. ali je to človek, ki je »vreden«

naše druţbe in časa. Najhitreje se opazi to, ko je sočlovek potreben pomoči. Je bo

deleţen od dotične osebe ali ne? Tu ne gre samo za vedenje ljudi, ampak za odnos do

vseh stvari nasploh. Po tem nas ocenjujejo tudi drugi: »Povej mi, s kom se druţiš, in

povem ti, kdo si.« (povzeto po Kotler in Armstrong, 2014).

2.1.4 Psihografska segmentacija

Psihografske segmentacije opredeljujejo ljudi kot posameznika, »spremljajo« njegov

slog in način ţivljenja na podlagi preučevanja, s čim se ukvarja, kakšne interese in

mnenja ima, kako preţivlja svoj prosti čas, kakšni so njegovi odzivi na nepričakovane

situacije, čemu oz. katerim vplivom je podvrţen. Čeprav bi tovrstna segmentacija naj

praktično ostala »človeška« oz. naj bi branila njegovo dostojanstvo, ga pravzaprav

razgali. Pokaţe njegovo notranjo stran, strahove, ki jih pred drugimi ţeli skriti. To znajo

temeljito izkoristiti dobri prodajalci, ki na podlagi njegovih značilnosti vedo, »če bodo

dobro prišli skozi ali ne«. Na primer trgovec, ki obišče starejšo ţensko, ki rada klepeta

in zasluti moţnost prodaje, se bo z njo spustil v pogovor, ker je velika verjetnost, da bo

zadani cilj dosegel, ker je ţenska starejša, osamljena in se morda ţeli komu potoţiti.

Praktično je psihografska segmentacija tista, ki opredeli osebne dejavnosti in ciljno plat

ţivljenja. To pa je vsekakor dobrodošla plat informacij tistim, ki se s tem ţelijo in znajo

okoristiti. (povzeto po: Market Segmentation and Targeting, 2011).

Razdelitev trga na segmente se izvaja z uporabo različnih podlag ali segmentacijskih

spremenljivk. Če na kratko povzamemo tisto, kar smo napisali v prejšnjih odstavkih,

zajemajo posamezne segmentacije različne spremenljivke.

7

Geografska segmentacija (ibidem):

geografsko območje,

prebivalstvo in

podnebje.

Sociodemografska segmentacija:

starost,

spol,

dohodek,

poklic,

kvalifikacije,

stopnja izobrazbe,

število druţinskih članov ter

religija oz. veroizpoved.

Psihografska segmentacija:

druţbeni razred,

način ţivljenja in

osebnost.

Vedenjska segmentacija:

odnos (pozitiven, negativen ...);

zavest (kulturno ali nekulturno vzgojen oz. ozaveščen ...);

lojalnost oz. nelojalnost ...

Kot smo videli pri opisovanju segmentacij, obstajajo še druge vrste segmentacij, ki so

narejene bodisi za potrebe določene organizacije in so lahko večletne oz. večkratne ali

pa enkratne, odvisno od potreb stranke oz. organizacije, ki jo potrebuje. V nadaljevanju

so našteti nekateri povzetki dr. Lebe izvzeti iz spodaj citiranega dela.

Pri demografski segmentaciji smo omenili, da predstavlja trg za marketinške

strokovnjake poleg dejanskih tudi vse potencialne kupce sveta (globalno širjenje

trţišča – več kupcev oz. ponudnikov, več odjemalcev). Za vsako svojo storitev moramo

torej čim natančneje določiti, kdo so njeni sedanji in kdo potencialni kupci ter obojim

prilagoditi vse svoje marketinške aktivnosti.

Poznamo trg masovnih storitev – ENO SAMO storitev ponujamo kar povprek vsem

kupcem; edino sredstvo pridobivanja njihove naklonjenosti je ugodna cena.

Če ponudbo variiramo in ponudimo več velikosti (kvantiteta), več različnih kakovosti,

smo pokrili potrebe več različnih slojev kupcev, čeprav še vedno ostajamo na

homogenem masovnem trgu. Za našo dobrobit pa je primerno in ugodno, da uporabimo

čim manj napora.

Ciljno obravnavanje trţišča pomeni, da prodajalec natančno pozna segmente trga, se

osredotoči na enega ali na omejeno število segmentov ter razvije ponudbo, ki je ciljno

prilagojena zahtevam trţišča.

»Razvojne teţnje kaţejo, da klasičnega masovnega trga na področju turizma in

gostinstva skorajda več ni, saj se mora vsak ponudnik najkasneje takrat, ko se pojavi

8

konkurenca, začeti ukvarjati z mislijo na specializacijo, na oţjo usmerjenost in na izbor

ciljnih segmentov« je zapisala dr. Lebe v svojem delu Marketing za turizem in

gostinstvo. Preliminarno študijsko gradivo za predmet v študijskem letu 2010/2011, str.

1).

2.2 Elementi načrtovanja potovanja

a. Trţni obseg

Načrtovano število potnikov tega potovanja je 25 oseb, 13 moških in 12 ţensk.

Omejeno število udeleţencev smo morali določiti zaradi zakupa avtobusa in omejene

kapacitete prenočitvenih zmogljivosti v nekaterih gostiščih, ki se jim zaradi

edinstvenosti ponudbe v programu nismo ţeleli odpovedati. Zelo dobra pristna lokalna

hrana tekne še bolj, če je vzdušje prijetno in »domače«. To smo dosegli s tem, da smo

zdruţili med sabo potnike, ki se ţe poznajo in imajo bolj ali manj prave pristne odnose.

Znane ali neznane oz. nepričakovane situacije jih med sabo še bolj zdruţijo, ker je

mentaliteta naših potnikov zgolj iz ene regije.

b. Določitev turistične poti (sub-destinacije)

Cilje v destinaciji navajamo po abecednem redu, v itinerarju se bodo pojavljala

razkropljeno po programu:

1. Castellina in Chianti (Kmetijska zadruga La Castellina);

2. Firence (Du

3. omo, Palazzo Pitti, Ufizzi, Ponte Vechio …);

4. Mercantolio (predstavitev in seminar o olivnem olju);

5. Pisa (Piazza dei Miracoli);

6. Siena (Katedrala Santa Maria, Piazza del Campo);

7. Vinci (Leonardov rojstni kraj z muzejem) ter San Gimignano – mesto stolpov.

Kot lahko vidimo, je nekaj krajev, ki so svetovno znani in pod UNESCOVO zaščito,

medtem ko so nekateri neznani in jih je tudi na zemljevidu teţko najti, so pa zato

pristnejši in predstavljajo lokalno identiteto tistega kraja. Najprej zato, ker niso cilj

mnoţičnih obiskovalcev iz vsega sveta, drugič in prav iz istega razloga, ţelijo dokazati

svojo pristnost v pravi obliki, ki sega ţe stoletja nazaj.

c. Prevozne storitve

Prevozne storitve smo najeli pri podjetju Haloze prevozi d. o. o., Videm pri Ptuju, ki

ponuja manjši avtobus s 25 potniškimi sedeţi. Avtobus je opremljen z napravo GPS, ki

z določanjem poloţaja in shranjenimi zemljevidi pomaga vozniku najti najbolj smotrno

izmed ţelenih poti. Tako voznik kot sovoznik, ki je hkrati vodnik, tekoče govorita

italijanski jezik in se ne vozita prvič v te kraje. Seznanjena sta z lokalnimi pravili

okolišev, kamor smo namenjeni in obenem, kljub začrtani poti – poslovnemu načrtu,

pripravljena skreniti oz. spremeniti pot, cilj, če je takšna ţelja potnikov oz. vsaj večine

izmed njih.

9

d. Gostinske storitve

Potniki bodo prenočevali in zajtrkovali na turistični kmetiji. Vse dodatne obroke, razen

tistih, ki so vključeni v ceno, morajo potniki plačevati sami, imajo pa tudi moţnost, da

si večerni obrok skuhajo sami, kar dodatno poceni stroške potovanja na osebo.

Nočitveni objekt ustreza ţivljenjskemu slogu udeleţencev. Potnike pa predhodno

obvestimo o višjih cenah turističnih storitev v Italiji v primerjavi s Slovenijo.

Kulinarične storitve so prav tako ena izmed značilnosti naše zahodne sosede.

Vsepovsod po svetu, v večjih mestih imajo italijanske restavracije. Razlog za to je

preprost. Hrana je nasitna in bolj ali malo manj zdrava – odvisno od regije, iz katere

izhaja. Testenine (ravioli, tortelini, špageti), omake, npr. bolonjska, dišavnice in

začimbe, ki jih uporabljajo na veliko, in nenazadnje sladice, ki pritegnejo še tako

velikega izbirčneţa. Naj omenimo samo dejstvo, da je prvotna domovina sladoleda

Italija. Ţe samo to dejstvo pove dovolj, da vemo, kje bomo jedli najboljšega in najbolj

raznolikega. Omenili nismo še »slavne« italijanske kave – kapučino, stotine vrst vina in

olivnega olja. Dovolj, da si vsak gurman zaţeli še tovrstne hrane.

e. Organizacijske storitve

Poskrbeli bomo, da bodo vsi, ki nam bodo nudili turistične storitve, vnaprej obveščeni o

času nudenja slednjih, količini, trajanju in ostalih faktorjih, ki so potrebni za uspešno

opravljeno turistično storitev. Potnike bomo ustrezno pripravili na pot in jim

svetovali glede opreme, kaj bodo najverjetneje potrebovali in na koga naj se obrnejo v

primeru teţav. Potnike, voznika in vodnika bomo dodatno zdravstveno zavarovali.

Organizacija pa ne bo vsebovala samo prej naštetega, temveč tudi nenadejane situacije,

ki bi se utegnile pripetiti komu od potnikov. V primeru, da bi prišlo do zapletov ali

prepirov, tatvin, bomo poskrbeli, da se najprej razrešijo te teţave in šele nato nadaljevali

s predvidenim aranţmajem. Zadovoljstvo potnika oz. razrešitev njegove teţave bo imela

prednost pred vsem ostalim.

f.) Trajanje

Trajanje potovanja je osem koledarskih dni. Termin za potovanje je bil usklajen s

sejmom Mercantolio – njegov obisk tvori bistveni del programa. Večina potnikov se je

za potovanje odločila prav zaradi obiska sejma, vse ostalo, kar bodo videli in doţiveli,

pa jim predstavlja zgolj t.i. dodatno vrednost. Sejem je tisti, ki bo večini pridelovalcev

dal jasen vpogled v bistvo uspešnega marketinga, izboljšav in prodaje olivnega olja.

Novosti, ki bodo tam predstavljene, niso samo za domačine, ampak so namenjene

obiskovalcem vseh drţav, kjer se oljke gojijo, in tudi tistim obiskovalcem, kjer oljke ne

rastejo, so pa zainteresirani, da to vidijo in se s tem seznanijo.

4

10

3 PRIPRAVA ITINERARJA

Glede nato, da je Toskanski vinorodni okoliš razdeljen na več podokolišev, smo se

omejili na najbolj znani predel Toskane – pokrajino Chianti, ki je hkrati svetovno znana,

tako po istoimenskem vinu kot tudi po kuhinji, olivnem olju in bogati kulturno-

zgodovinski preteklosti.

Zaradi cene in dejavnikov, kot so mobilnost, zanesljivost in prilagodljivost ter relativna

bliţina obiskanega teritorija, smo izbrali avtobusni prevoz oziroma smo vzeli v najem

manjši avtobus od podjetja Haloze prevozi d.o.o., Videm pri Ptuju, ki nam je ponudilo

manjši avtobus z voznikom in sovoznikom – vodnikom ter s 25 potniškimi sedeţi (vir:

telefonski pogovor z g. Kristjanom dne 10. 01. 2016). Izbor manjšega avtobusa se je

izkazal za smotrnega tudi zaradi tega, ker je vozilo zaradi svojih omejenih mer najboljša

kompromisna rešitev za oţje in strme ceste pokrajine Chianti in laţje premaguje mestno

gnečo npr. Firenc, Siene in Pise od klasičnega avtobusa. Zanemariti pa ne smemo tudi

parkirišč, saj je to vozilo ravno še na meji ustrezne velikosti, tako da lahko uporablja

manjša parkirišča v bliţini mestnih jeder, s čimer se izognemo parkiranju na obrobju

mest in iskanju ustreznega prevoza za dosego središč mest.

Orientacijskih ogledov mest z avtobusom se bomo izogibali v večjih mestih, npr.

Firencah, zaradi gostote prometa; v manjših mestih, npr. San Gimignanu, pa to

preprosto ni mogoče, saj je to srednjeveško utrjeno mestece, kamor še malo širši avto ne

more. V obeh primerih je v strogem centru promet dovoljen vozilom s posebnimi

dovoljenji, pa še ta morajo večkrat obstati, saj občinske uprave večkrat prepovedo ves

motorni promet, ko se raven smoga ali ozona dvigne nad dovoljeno mejo. Prav tako

nismo mogli predvideti drugih vrst prevoznih sredstev, saj so potniki zahtevali določeno

udobje, npr. odhod iz izhodiščnega kraja pred 12.00 uro, krajše postanke za počitek in

fiziološke potrebe ter neposreden prevoz brez prestopanja do ciljnega mesta.

Proti uporabi ţelezniškega prevoza je govorilo dejstvo, da iz Kopra ni direktnega vlaka

do Firenc in da bi bilo potrebno večkrat prestopati, kot tudi dejstvo, da bi voţnja trajala

več kot 8 ur. Ladijski in letalski prevoz prav tako nista prišla v poštev, saj bi se prvi

časovno zelo zavlekel, drugi pa bi znatno povišal stroške poti.

Datum je bil fiksno določen, teţave pa so se pojavile pri cenah turističnih storitev

italijanskih ponudnikov. Ker je Toskana cilj mnoţičnega turizma, so cene ustrezno

visoke in predstavljajo eno od ključnih teţav. Temu smo se poskušali izogniti s tem, da

smo prenočišče izbrali izven velikih centrov, kot so Firence ali Siena, na manjši zasebni

turistični kmetiji, ki je glede cen elastičnejša od velikih ponudnikov, vendar je locirana

v središču Toskane, s čimer smo zmanjšali stroške prenočitve in prevoza. Nadalje smo v

povezavi z društvom pridelovalcev olja Chianti Classico del turističnih storitev

rezervirali pri njihovih članih in poslovnih partnerjih, s katerimi sodelujejo.

3.1 Daljša varianta itinerarja

Daljša varianta potovanja obsega podrobne opise poti za vsak dan posebej, vključno s

podrobnimi opisi ogledov krajev, kulturno-zgodovinskih znamenitosti in prireditev.

11

3.1.1 1. dan – ponedeljek, 22. februar 2016

Ob 11.00 uri je odhod iz glavne avtobusne postaje v Kopru (avtobus bo stal pred

kolesarnico). Sledi potovanje mimo Škocjana. Zavijemo na cesto, rezervirano za

motorna vozila A1, do mejnega prehoda Škofije. Sledi voţnja mimo Trsta–Benetk–

Padove–Ferrare-Bologne do Toskane (povzeto

po:http://www.viamichelin.com/web/Routes). Med voţnjo si bomo vzeli čas za dva

polurna postanka na avtocestnih Autogrilih, ki slovijo po dobri kavi in ekonomsko

ugodni »hitri« prehrani. Ker avtobus nima lastnega kemičnega stranišča in si

počivališča sledijo na vsaj 30 kilometrov, ne bo teţav s hitrimi postanki.

Ob prihodu na turistično kmetijo »Le Valli« nas bo pričakala prijazna lastnica, ga.

Andrea (vir: Agriturismo Le Valli, ga. Andrea. Telefonski pogovor z dne 01. 02. 2016),

ki je z moţem lastnica turistične kmetije. V štirih dvoetaţnih hišicah nudi turistična

kmetija »Le Valli« 32 leţišč. Najeli smo 12dvoposteljnih sob in 3 enoposteljne. Vsaka

hišica ima pribliţno 80 kvadratnih metrov na etaţo, vsaka spalnica pa ima lastno

kopalnico. Hišice so ogrevane in klimatizirane, imajo telefon, dostop do medmreţja in

televizijo ter večjo opremljeno kuhinjo, ki hkrati sluţi kot dnevni prostor. V ceno so

vračunani turistična taksa s kontinentalnim zajtrkom, 2 brisači dnevno, posteljnina in

uporaba kuhinje, dostop do medmreţja in končno čiščenje. Dodatno se zaračuna vsak

obrok, ki ga je potrebno naročiti dan prej, razen zajtrka.

Sama turistična kmetija je locirana v geometrični sredini Toskane, pod hribčkom vasi

Castelnuovo d’Élsa, od katerega je oddaljena 400 metrov (vir: Agrilandia.com.0201).

Ob prihodu bomo lastnici predali osebni dokument, da nas bo registrirala pri oblasteh,

odnesli prtljago v sobe in se zbrali v skupnem prostoru v njeni hiši, ki sluţi kot jedilnica

in prostor za druţenje. Tam bo sledila tradicionalna toskanska dobrodošlica s kozarcem

»Vin Santo« (svetega vina in Cantuccinov – trdo pecivo z mandeljni, ki se jih namaka v

vinu). Sledil bo ogled domače vinske kleti in prostora za shranjevanje olivnega olja, kjer

nam bo gospodar predstavil ter dal na pokušino merjaščev pršut in vino Chianti. Po

ogledu se bomo pripravili na skupno večerjo, ki nas bo ob 19.00 uri popeljala v domačo

kulinariko. Po večerji sledi spanje.

3.1.2 2. dan – torek, 23. februar 2016

Ob 7.30 uri bo zajtrk in ob 8.00 se odpeljemo v Castellino in Chianti. V slabo uro

trajajoči voţnji se bomo podali v srce gričevja Chianti mimo Castelfiorentina, Certalda

in Poggibonsija. Jutranje sonce nam bo pričaralo pravljični pogled na bistvo Toskane,

saj se nam bo ob poti odpiral pogled na gričevnato pokrajino, ki je kar do 1/5 poraščena

z gozdovi. Razlog za to gre iskati v zavesti tukajšnjih ljudi, ki visoko cenijo neokrnjeno

naravo, ter tudi zaradi dejstva, da je prisotnost divjačine in lov nanjo sestavni del

Toskane in je skoraj v vsaki druţini prisoten lovec.

Preostanek zemlje je izkoriščen za vinograde, oljčnike, sadovnjake in druge

gospodarske kulture, ki tvorijo hrbtenico toskanskega poljedelstva. Ker morski

mediteranski podnebni vpliv iz zahodne obale prodre vse do gričevja Chianti, je tukaj

podnebje izredno milo in primerno za vzgajanje vinske trte, oljk, fig ter drugih kulturnih

in gospodarskih rastlin. Če primerjamo na splošno Toskansko podnebje in specifično

podnebje toskanskega gričevja Chianti, lahko potegnemo vzporednico s podnebjem

slovenske obale, kar je tudi eden izmed razlogov, da smo se odločili za potovanje v te

12

kraje, saj je zelo podobno krajem, iz katerih prihajajo naši gostje, ki lahko tako vidijo

napredek Toskane v primerjavi z lastnimi kraji in na osnovi izkušenj, ki jih imajo

pridelovalci iz te regije, oplemenitijo lastno pridelavo in nastop na trgu.

Vas Castellina in Chianti je zelo stara. Antično etruščansko jedro, iz katerega se je

razvila Castellina in Chianti, je zraslo na griču nad vasjo, imenovanem Salivolpi, kjer je

še danes viden ostanek vodnjaka in obrambnega zidu. Grobovi, najdeni na vrhu Monte

Calvario, pričajo o pomembnosti kraja v VII. in VI. stoletju pred našim štetjem,

hipotezo pa podpira tudi najdba bliţnje nekropole Necropoli del Poggino. Castellina je

zrasla v času rimskega imperija in je kasneje, v XII. Stoletju, postala pomembna

strateško-vojaška utrdba na meji srednjeveških Firenc in Siene. Ravno slednja je večkrat

vdrla in oplenila Castellino, zato so jo bile Firence primorane v XV. stoletju večkrat

obnoviti in utrditi. Ko je nad Toskano končno trdno zavladal Cosimo I, je Castelllina

izgubila strateško pomembnost, tako da se je prebivalstvo posvetilo poljedelstvu. V času

II. svetovne vojne je bila Castellina bombardirana, kar je uničilo antična florentinska

vrata in cerkev, ki je bila po vojni ponovno zgrajena v duhu takratne arhitekture.

Po prihodu v Castellino in Chianti bo avtobus parkiral na parkirišču pred zadrugo »La

Castellina«. Zadrugo je ustanovila druţina Squarcialupi, ki je ţe v srednjem veku

obdelovala vinograde, ki so danes last kmetije La Castellina. Od 140 hektarjev lastne

zemlje je 30 hektarjev vinogradov vpisanih v seznam klasičnega Chiantija, 10 hektarjev

paje namenjenih oljčnikom.

Ob 9.30 uri se bomo odpravili peš preko same vasi, kjer si bomo ogledali samo vas in

zavili na vrh Monte Calvaria, kjer bomo videli etruščansko grobnico. Po 5 minutah hoje

(300 metrov) bomo dosegli samo grobnico, ki je vrh hriba, pod zemljo pa se nahajajo

štirje prostori, ki so sluţili kot grobovi. Kot dober poznavalec okoliša nas bo spremljal

agronom La Castelline, ki nas bo po 15 minutah hoje privedel na Ferrozzolo, kjer se

nahajajo vinogradi zadruge. Pokazal nam bo različne vrste trt in oljčnih dreves, opisal,

kako jih vzgajajo, obdelujejo in varujejo, skratka vse, kar se tiče same pridelave grozdja

in oljk ter njihovega (p)obiranja. Odgovarjal bo tudi na vprašanja in dajal nasvete. Na

koncu nas bo pripeljal ob 11.30 uri na turistično kmetijo La Ferrezzola, ki je v lasti

zadruge in nudi poleg odlične kuhinje tudi tri udobne apartmaje, obnovljene v

kmečkem slogu. Ogledali si bomo leta 1996 obnovljeno stavbo, ki je kljub prenovi

obdrţala slog 19. stoletja in daje pridih domačnosti, nudi pa udobje današnjega časa. Ob

12.30 uri bomo kosili. Kosilo je zajeto v ceno aranţmaja (povzeto po:

https://it.wikipedia.org/wiki/Castellina_in_Chianti).

Ob 14.00 uri nas bo pred turistično kmetijo prišel iskat avtobus, ki nas bo zapeljal nazaj

v zadrugo »La Castellina«. Tam nas bo sprejel g. Fabio, enolog zadruge, ki nas bo

popeljal po kleti. Ogledali si bomo prostore, namenjene mletju grozdja in vrenju

mošta,ter samo vinsko klet, kjer hranijo vina, predvsem vino Chianti. Slednji se deli na

Chianti Nuovo (mlado vino), Chianti Classico (starano vsaj 2 leti v lesenih sodih in

potem ustekleničeno) ter Chianti Riserva (starano več kot 3 leta v lesenih sodih in

potem ustekleničeno). Sledilo bo dvourno predavanje, kako so z nadzorom kakovosti in

s pomočjo strukturnih skladov Italije in EU uspeli zaščititi ter ustrezno promovirati

Chianti, ki je danes eno izmed najbolj prepoznavnih in uspešnih vin, ne samo v Italiji,

temveč v globalnem pomenu. Prav tako bomo vina lahko tudi preizkušali in po ţelji tudi

kakšnega kupili (povzeto po: Fattoria La Castellina,

13

https://www.google.si/search?q=agriturismo+la+ferrozzola&hl=sl&gbv=2&prmd=ivns

&ei=gfwbV_z9LYiCgAabwoSgBw&start=0&sa=N

Sledi ogled stiskalnice olja, kjer olje pridobivajo s centrifugiranjem zdrobljenih oljk, s

tako imenovanim hladnim stiskom, ki ohrani zdravilne sestavine in polnost okusa olja.

Ogledali si bomo tudi polnilnico in prodajalno olja ter zaključili ogled in se odpeljali

nazaj v »Le Valli«. Za večerjo gostje poskrbijo sami. Svetujemo krajši sprehod do

bliţnje vasice Castelnuovo d'Elsa, ki premore picerijo in gostilno s tipičnimi

toskanskimi jedmi.

3.1.3 3. dan – sreda, 24. februar 2016

Po zajtrku ob 7.30 uri se bomo ob 8.00 uri odpravili v bliţnje Firence, mesto kulture,

Leonarda, prelepe arhitekture in bogate zgodovine. Po poti mimo gostilne Osteria

Bianco in mesta Empoli bomo iz avtobusa ob pribliţno 9.00 uri izstopili na avtobusni

postaji Porta Romana. Avtobus bo parkiral na plačljivem parkirišču, ki je oddaljen le

200 metrov od kraja izstopa potnikov. V malem središču mest ob reki Arno so nekoč

najslavnejši in najbolj vneti umetniki tekmovali (ob podpori rodbine Medičejčev), kdo

bo ustvaril najlepšo sliko, kip, najveličastnejšo stavbo… Staro mestno jedro je zgrajeno

v gotskem in renesančnem slogu in je pravi ţivi muzej. Po ulici Via Romana se bomo

peš podali proti reki Arno.

Prevozu z javnimi sredstvi se bomo odpovedali ravno zato, da bi si lahko v miru

ogledali »muzej na prostem«. Ob pribliţno 9.30 uri bomo prišli pred staro zasebno

rezidenco Medičejcev, Palazzo Pitti. V njej je kar sedem muzejev, ogledali pa si bomo

galerijo Pitti s slikami iz obdobja med 15. in 18. stoletjem, galerijo moderne umetnosti

in zbirko umetnin iz srebra. Za staro rezidenco se razprostirajo vrtovi Boboli, ki so jih

uredili leta 1560.

Po ogledu bomo krenili po ulici Giucciardini proti staremu mostu (Ponte Vecchio).

Zgrajen je bil leta 1345 in je najstarejši most na reki Arno. Nadvojvoda Ferdinand I. je

leta 1593 iz hišk na mostu pregnal mesarje, kovače in predstavnike drugih starih cehov,

ki so tam stanovali in delali. Odtlej je bil most namenjen le še zlatarjem in draguljarjem.

Tako je v Firencah, kjer so ţe pred tem cenili modo in nakit, nastalo novo središče za

obdelavo dragih kovin (povzeto po Lotz in Veser, 1998, 254–267). Tudi danes je stari

most vreden ogleda, saj kar kipi od radovedneţev, ki naslajajo poglede ob zlatarskih in

draguljarskih izdelkih v vitrinah.

Še nekaj o Medičejcih (Bruschke in ostali, 2008, str. 268): z vplivom na politiko in

kulturo si je firenška bančna rodbina Medici pridobila velik ugled. Pod vplivom Cosima

sta se v Firence preselila genija Brunelleschi in Donatello. Ţal pa je leta 1737 rod

Medičejcev propadel in toskanska nadvojvodina je prešla pod oblast Habsburţanov.

Ob pribliţno 12.30 uri se bomo za eno uro in pol poslovili drug od drugega, saj je

trgovin in restavracij v bliţini za vsak okus dovolj. Kdor bo ţelel, se bo z vodnikom

prisedel v eno izmed kavarn/paninotek, ki jih je na tem koncu v izobilju (Lungarno

Acciaioli), in počakal na tiste, ki so bolj avanturističnega duha in bodo 90 minut

izkoristili za odkrivanje Firenc ali nakupovanje v lastni reţiji. Tu je tudi idealen kotiček

za nakup priloţnostnih spominkov in razglednic, ki jih lahko ob odlični kavi pošljemo v

14

domovino. Ob 14.00 uri se bomo zbrali na koncu starega mostu in nadaljevali sprehod

proti Duomu (v ravni liniji od starega mostu proti kupoli).

Ogled katedrale s kupolo Santa Maria del Fiore je obvezen del obiska v Firencah.

Katedralo so začeli graditi leta 1296, končali pa so jo šele več kot 150 let kasneje.

Največji čudeţ je kupola, plod genija Brunelleschija. Predstavlja neverjetni tehnični

doseţek, saj se 36 metrov visoka samonosna konstrukcija boči čez 40 metrov širok

prostor (Mega Review S.r.l., 2006). Čeprav vstopnina ni ravno poceni in zahteva vzpon

po ozkih notranjih hodnikih nekaj vztrajnosti, se napor izplača, najprej s sijajnimi

freskami v notranjosti kupole, potem pa s čudovitim pogledom na vrhu.

V primeru, da si nekateri ne bi upali ali si ne bi ţeleli ogledati Firenc »od zgoraj«, je na

voljo brezplačna moţnost ogleda notranjosti katedrale v umirjenem gotskem stilu brez

vzpona na kupolo. Tudi na Duomu pred katedralo se vedno kaj dogaja (potujoči

glasbeniki, stojnice s spominki, udobni sedeţi lokalov), tako da dolgčasa ne bo.

Ob 15.30 uri se zberemo pred katedralo in odpravimo po čevljarski ulici (Via dei

Cazaiuoli) do palače Ufizzi. To je bilo upravno poslopje za Medičejce in je danes (v

zgornjem nadstropju) ena največjih zbirk slik in kipov na svetu, ki obsega dela od

gotike do baroka. Ob 18.30 uri se odpravimo ob reki Arno (Lungarno Acciaioli) do

Goldonijevega trga, kjer prečkamo Arno po mostu »alla Carrara« in pridemo na ulico

dei Serragli. Na desni strani stoji gostilna »Da Ginone«, kjer streţejo vsako sredo sveţo

morsko hrano v skladu z domačo kuhinjo. Ker pa je lastnik hkrati tudi lastnik

mladinskega hotela v bliţini (Via Santa Monaca), je hrana primerna za študentske ţepe.

Povprečno stane celotna večerja od 7,00 EUR do 30,00 EUR, prostora pa je za 50 ljudi.

Po večerji se bomo odpravili po ulici dei Serragli, ki se po 300 metrih priključi na ulico

Via Romana, na koncu katere nas čaka avtobus, ki nas bo odpeljal nazaj na turistično

kmetijo »Le Valli«. Predviden prihod je ob 23.00 uri in nato sledi spanje.

3.1.4 4. dan – četrtek, 25. februar 2016

Zajtrk ob 9.30 uri. Ob 10.00 uri se odpravimo v Piso. Pot nas bo peljala mimo Empolija

ob reki Arno do Pise. Ob 10.55 uri nas bo avtobus pustil na parkirišču Piazza dei

Miracoli. Voznik bo avtobus parkiral na parkirišču Porta a Mare, ki je brezplačno.

Odpravili se bomo po vstopnice za ogled poševnega stolpa in katedrale, saj smo

najavljeni za ogled stolpa ob 12.15 uri, naenkrat pa gre lahko zaradi varnosti na zvonik

le 30 obiskovalcev z obveznim lokalnim vodnikom in policistom, ki ga spremlja. Vse

osebne predmete (torbice, fotoaparate, daljnoglede, mobilne telefone…) je potrebno

pred vzponom na stolp pustiti v osebnih sefih, ki se nahajajo zraven prodajalne

vstopnic, cena zanje pa je vračunana v ceno vstopnice. Cena za ogled stolpa je 13,00

EUR, z dodatkom 3,00 EUR pa si bomo zagotovili tudi ogled katedrale in krstilnice.

Medtem ko bo vodnik čakal na vstopnice in ključe za sefe, bo imela skupina čas za

kapučino v eni od številnih kavarn ob trgu.

Točno ob 12.00 uri se bomo zbrali pred prodajalno vstopnic, vsak bo dobil svoj ključ

sefa ter pustil svoje osebne predmete, razen denarnic, v sefu. Ob 12.15 uri nas bodo

popeljali proti vrhu stolpa, nam tam dovolili uţivanje ob prekrasnem pogledu na trg

čudes in Piso celih 5 minut ter nas potem odgnali navzdol. Vzpon, ogled in sestop bo

tako trajal 20 minut, kar je posledica mnoţičnega turizma.

15

Najlepša stvar, ki je prisotna v Pisi in je zares vredna ogleda, je Campo dei Miracoli (trg

čudes). Čeprav ves svet pozna Piso le po poševnem stolpu, je trg čudes po pravici dobil

svoje ime, saj so poleg stolpa na trgu prisotni velikanska katedrala iz bleščečega belega

marmorja z dekorativnim romanskim okrasjem, ki je določal smeri nadaljnjega razvoja,

krstilnica, pokrita s kupolo, in pokopališče pravokotnega tlorisa Camposanto, obdano s

stebrišči, ki skupaj sestavljajo arhitekturno kompozicijo, ki je enkratna na svetu.

Marsikdo bo prvič izvedel, da je stolp v svojem bistvu samostojni zvonik (Campanile),

ki tehta 14.000 ton. Začeli so ga graditi leta 1173, po prvotnem načrtu pa naj bi bil visok

100 metrov, toda ţe po zgrajenih 11 metrih, torej na sredi tretjega nadstropja, so

ugotovili, da se rahlo nagiba proti jugu. Stavbenik Bonanno Pisano, ki ga je gradil, je

zato takoj povišal stebre na juţni strani. Ko so leta 1185 končali tretjo galerijo, stolp pa

se je še naprej nagibal, se je Bonanno vdal. Minilo je še 90 let, preden se je Giovanni di

Simone ponovno lotil dela in leta 1284 dokončal glavni del stolpa. Leta 1350 je Tomaso

Pisano zgradil še nadstropje z zvonovi. Naklon je medtem znašal ţe 1,43 metra, zato je

tla na juţni strani dvignil za 45 centimetrov in jih zravnal, tako da je bil stolp visok

54,73 metra. Galileo Galilei (1564–1642) naj bi medtem s pridihom izkoristil nagib

stolpa in na osnovi poskusov ovrgel Aristotelovo teorijo o pospešku pri prostem padu

ter tako ustvaril temelj za zakone o prostem padu. Oziroma, kot je zapisano v knjigi

Eyewitness Travel Guide: Italy, se je leta 1274 stolp po zgrajenem tretjem nadstropju

začel nagibati (Wild, 1996, str. 326).

Leta 1838 so odkopali talni zidec in naredili betonske temelje ter tako zmanjšali

nevarnost, da bi se ob povodnji stolp porušil. Leta 1956 je naklon znašal ţe več kot pet

metrov, zato so leta 1993 pod okriljem UNESCA začeli večjo prenovo. Temelje so

okrepili s 600 tonami svinca, spodnje nadstropje pa obdali z osemnajstimi močnimi

jeklenimi kabli, kar pa še vedno ni končna rešitev. Strokovnjaki še razmišljajo o končni

rešitvi, najbolj pa se nagibajo k temu, da bi stolp razstavili in ga ponovno sestavili,

medtem pa posmehljivci pravijo, da je največji čudeţ na trgu čudes ta, da se zvonik ni

zrušil in še danes kljubuje pravilom teţnosti.

Po prevzemu svojih osebnih stvari si bomo ogledali še stolnico, ki je zgrajena v obliki

latinskega kriţa in je z elegantnim pročeljem mojstrovina italijanske romantike. Pred

krstilnico bomo videli, zakaj ta pušča mešane okuse o slogu, ki je bil uporabljen za

njeno graditev, saj so jo gradili kar 250 let in je največja krstilnica v krščanskem svetu,

ki slovi po izjemni akustiki. Na severnem robu trga čudes so leta 1278 uredili

Camposanto, monumentalno pokopališče, za katerega je papeţev legat iz tretje

kriţarske vojne prinesel tovor zemlje iz Jeruzalema (povzeto po: Lotz in Veser, 1998,

246–253).

Sledi počasen obhod celotnega trga, kjer je ob lepem vremenu pravi uţitek leţati na

skrbno urejeni trati. Ob straneh trga je mnoštvo stojnic, kjer lahko najdemo priloţnostne

spominke in razglednice, poulični glasbeniki pa s svojo glasbo poskušajo izvabiti denar

mimoidočim.

Velja omeniti, da naj turisti, ki morajo na stranišče, raje gredo na kozarec vode ali kavo

v eno od bliţnjih kavarn in gredo na stranišče tam, raje kot na tistega, ki je urejen na

severnem robu trga, saj kozarec vode v kavarni stane 1,50 EUR, medtem ko vas bo

obisk na »urejenem WC-ju« olajšal za 3,00 EUR. Ob 15.00 uri se bomo vkrcali na

avtobus, ki nas bo prišel iskat, kjer nas je odloţil in se bomo odpravili do morja (11

16

kilometrov), kjer si bomo privoščili kratek sprehod ob morju in se ob 16.30 uri odpravili

nazaj v Le Valli, kamor bomo prišli ob 17.25 uri. Preostanek dneva prosto za počitek,

razne nakupe v bliţnji vasici Castelnuovo d'Elsa ali pa za kratek izlet v Castelfiorentino

z javnim prevozom, ki vozi ob vsaki polni uri do 22.00 ure (cena 1,00 EUR), postaja pa

je v Castelnuovo d'Elsa.

3.1.5 5. dan – petek, 26. februar 2016

Po zajtrku se ob 8.00 uri odpeljemo v Vinci, rojstno mesto Leonarda da Vincija. Spet

nas bo pot peljala mimo Osterie Biance in Empolija do Vincija, kamor bomo prispeli

ob pribliţno 8.22 uri, avtobus pa nas bo pustil ob vzhodnem delu obzidja, kjer se cesta

dviga v notranjost. Od tu pa do muzeja Leonarda da Vincija se bomo v 10 minutah

sprehodili po tesnih uličicah, hodnikih in stopniščih odlično obnovljenega Vincija. V

mestu sta sicer dva muzeja, posvečena Leonardu, vendar si bomo ogledali le Museo

Ideale Leonardo da Vinci, ki hrani poleg nekaj njegovih originalnih skic, risb in kipov

tudi nekaj, kar je širši javnosti manj znano: »stroje«, ki jih je Leonardo izdelal ali

projektiral v pomoč navadnim ljudem. Videli bomo dvobrazdni plug, ki ga je orač lahko

obračal, da mu ni bilo potrebno vračanje na začetek njive, kjer je začel orati; kamin, ki

si ga napolnil z drvmi in je lahko gorel brez ponovnega dolaganja dva dni; vodno

črpalko s pogonom na veter; stiskalnico grozdja, s katero je en človek stisnil toliko kot

prej štirje ljudje skupaj.

Svoja dela je ustvarjal povsod, kjer je ţivel (Milano, Firence, Rim…) in je bil za tiste

čase »čuden«, saj je poznal človeško anatomijo, znal je slikati, kipariti, konstruirati

stroje, bil je homoseksualec, kar je bilo za tiste čase kaznivo, a vsi so utihnili, ko je

prijel v roke čopič, dleto ali pisalo (povzeto po: Lotz in Veser, 1998, 215). Še danes

človeka obide veliko spoštovanje, ko mu stalna zbirka v muzeju predstavi njegovo

ţivljenje.

Ob 11.00 uri se bomo odpravili proti San Giminianu, mimo Castelfiorentina in

Poggibonsija, kjer nas bo avtobus odloţil na plačljivem parkirišču ob policijski postaji,

200 metrov pred mestnim vhodom. Glede stolpov je bilo napisano (citirano po: Lotz in

Veser, 1998, 276): »Če mestna vlada v 13. stoletju ne bi odločno ukrepala, bi

častihlepne patricijske druţine v San Giminianu tekmovanja med seboj gnala tako

daleč, da bi se njihovi stolpi zavrtali v nebo nad Toskano.« Skupščinski odlok je namreč

leta 1255 predpisal, da nobeden od druţinskih stolpov ne sme biti višji od 54 metrov,

kolikor meri Torre Grossa – stolp mestne palače. Danes je ohranjenih še 13 druţinskih

stolpov.

Cerkve in palače, zaščitene z mogočnim mestnim obzidjem, so priča o ponosni in bogati

skupnosti, ki je svoj gospodarski in kulturni razcvet doţivljala v visokem srednjem

veku. Samo mesto je utrjeno na vrhu hriba, bogastvo v srednjem veku pa je pridobilo pri

trgovini z vinom, oljem, volno in ţafranom – rastlino, ki se je uporabljala za izdelavo

barvila za svilo. Ker je ob robu ceste, ki se je imenovala Via Francigena, je bila to

naravnost idealna lega. Ker imamo v aranţmaju vključeno kosilo, bomo najprej odšli v

gostišče (Trattoria Chiribiri), kjer nam bodo postregli z imenitnim kosilom. Notranjost

je opremljena v slogu 14. stoletja, zato je atmosfera popolna. Je pa res, da hrana ni

poceni.

17

Po kosilu se bomo odpravili na ogled San Giminiana. Obhod mestnega obzidja, ki je

dolgo 2 kilometra, bo trajal 45 minut, kjer bomo uţivali ob prekrasnem pogledu na

okoliško naravo. Potem se bomo skozi okoliške ulice prebili na vrh griča na trg z

vodnjakom (Piazzadella Cisterna). Od tu se bomo odpravili po ulici Matteo, ki vodi do

romansko-gotske cerkve Sant'Agostino, ki je poslikana s prefinjenimi freskami (povzeto

po Lotz in Veser, 1998, 276–281). Po ogledu mesta se bomo odpravili proti izhodu, kjer

se bomo ob 17.00 uri odpeljali »domov«. Po prihodu nazaj ob 17.40 uri je prosto.

3.1.6 6. dan –sobota, 27. februar 2016

Zajtrk ob 7.30 uri, ob 8.00 uri odhod v Sieno (Castelfiorentino–Poggibonsi – izhod

Siena nord), kamor se bomo pripeljali malce pred 9.00 uro. Avtobus bo parkiral pred

Porta Cammollia, kjer je plačljivo parkirišče za avtobuse. Siena je sestavljena iz treh

delov, imenovanih terzieri. Tloris mesta se je prilagodil trem gričem, na katerih stoji, in

ima obliko črke Y. V preteklosti je bila Siena glavni tekmec Firenc, njeno bogastvo pa

je izviralo iz trgovine (via Fracigena) in rudnikov srebra pri Montieri. Najprej bomo

obiskali katedralo Santa Maria, ki ima najbogatejšo kiparsko okrasje iz belega, zelenega

in črnega marmorja od vseh gotskih cerkva v Italiji. Pomešali se bomo v mestni vrveţ in

se po slikovitih ulicah odpravili do mestnega središča, ki se imenuje Piazza del Campo.

Zaradi topografske značilnosti je ta trg v središču mesta školjkasto vbočen in ima

upognjene robove. Še najbolj spominja na starogrško gledališče. Na trgu priredijo vsako

leto 16. avgusta pisan spektakel, imenovan Palio. Začne se s sprevodom po četrti v

pisanih oblekah, nadaljuje pa s konjskimi dirkami.

Med lagodnim potovanjem po Sieni si bomo ogledali stavbo univerze, mestno hišo in

mestni vodnjak – Fonte Gaia, ki je bogato okrašen s skulpturami Jacopadella Quercie.

Ob 13.00 uri se bomo razšli in si bo vsak po svoje ogledal različne kraje v Sieni.

Moţnosti so mnogotere – ogled prirodoslovnega muzeja, nakupovanje po trgovinicah,

ogled enotek in nakup raznih spominkov so samo nekatere izmed moţnosti, ki jih nudi

Siena, vendar ima pomembno prednost pred denimo Firencami. Sama struktura mesta

skoraj povsem onemogoča promet po starem jedru, zato imajo tukaj pešci prevlado. Ob

16.00 uri se bomo spet dobili na Piazza del Campo, od koder se bomo odpravili počasi

do avtobusa in se ob 18.00 uri vrnili v »Le Valli«. Večer je prost, načeloma pa se lahko

z lastnico in lastnikom nastanitvenega objekta dan prej zmenimo za skupno večerjo.

3.1.7 7. dan – nedelja, 28. februar 2016

Zajtrk ob 7.30 uri, ob 8.00 uri odhod v Marcatale in Val di Pesa (Osteria Bianca–

Empoli–Montelupo Fiorentino – izhod Ginestra F. NA), prihod tja ob 8.45 uri. Avtobus

bo parkiral na parkirišču pred sejmiščem. Sejem Mercantolio 2016 je razdeljen na več

prostorov, vsi pa so namenjeni olivnemu olju na splošno in specifično ekstra deviškemu

olivnemu olju klasičnega Chiantija z zaščitenim poreklom (olioextrad'oliva del Chianti

Classico; denominazione d'origine protetta – DOP). Srce sejma bo na trgu Vittorio

Veneto v Mercatalu, ki je eden od najbolj ohranjenih tipičnih »sejmov« v Chiantiju,

obkroţen s stavbami 15. in 16. stoletja. Na sejmu bo mogoče spoznati najnovejše

doseţke v industriji olivnega olja, njegovi promociji, zaščiti pred škodljivci… Spoznali

bomo najmodernejšo mehanizacijo, okusili razna olivna olja, poskusili kulinarične

specialitete, pripravljene z olivnim oljem, ter navezali stike in izmenjavali izkušnje z

drugimi oljkarji.

18

Udeleţili se bomo tudi treh predavanj, in sicer:

11.00: Olje DOP klasični Chianti: točka več za ohranjanje zdravja (prof. Publio

Viola, primarij bolnišnice San Giovanni iz Rima).

13.00: Olje DOP klasični Chianti pri obnavljanju (dr. Nereo Pederzolli,

publicist).

14.00: Novosti pri zatiranju škodljivcev oljčnih dreves s feromonskimi vabami

in integrirano varstvo oljčnih dreves.

V programu sejma je organiziran ogled bliţnje oljarne, gostje pa si bodo lahko lakoto

potešili v jedilnici, ki jo bodo organizatorji sejma postavili za to priloţnost. Kosilo ob

15.00 uri, ki je vključeno v kotizacijo sejma, je zaenkrat še skrivnost, organizatorji pa

obljubljajo, da ne bomo razočarani. Ob 18.30 uri se bomo poslovili in odpeljali na

turistična kmetijo »Le Valli«. Prihod bo ob 19.15. uri, potem prosto za počitek oz. ţe

morebitno pakiranje prtljage.

3.1.8 8. dan – ponedeljek, 29. februar 2016

Zajtrk ob 7.30 uri; sobe bomo izpraznili do 9.00 ure in se ob 10.00 odpravili proti

Kopru. Vmesno uro po izpraznitvi sob do predvidenega odhoda lahko gostje izkoristijo

za krajši sprehod po bliţnji okolici ali pa počakajo v skupnem prostoru, ki sluţi kot

jedilnica in sprejemnica. Z dvema daljšima postankoma na avtocesti bomo mimo

Firenc, Bologne, Padove, Benetk in Trsta predvidoma prišli v Koper na avtobusno

postajo (enako mesto kot ob vkrcanju) ob 15.15 uri.

3.2 Tehnični dokumenti pri sestavi potovanja

3.2.1 Imena nastanitvenih in gostinskih objektov z vključenimi obroki

1.) Agriturismo Le Valli

Via di Broccolino n 4

50051 Castelflorentino (Firence)

Tel.: +39 0571 673213 - 673907

E-pošta: info@agriturismolevalli.it

http://www.agrilandia.com/agriturismo-le-valli/

Tabela 1: Meni v Agriturismo Le Valli

Antipasto/

hladna predjed

Prosciutto nostrano con pane Toscano/domači pršut

z (neslanim) Toskanskim kruhom

2,00 EUR

Minestrone/juha Zupa di verdure/zelenjavna juha 2.00 EUR

Primopiatto/

topla predjed

Tortelloni di Ricotta al Tartufo/torteloni, polnjeni s

skuto in tartufi

3,00 EUR

Secondopiatto/gla-

vna jed

Bisteccaalla Fiorentina/Florentinski zrezek 4,00 EUR

Dolce/sladica Cantuccini di Prato/cantucinni (piškoti) iz Prata 2,00 EUR

Bevande/pijača Caffe/kava

Acqua minerale frizzante o non gassata 0,5 litro/

1,50 EUR

19

mineralna voda z ali brez CO2 0,5 litra

SKUPAJ 14,50 EUR

Dodatno –

Bevande/pijača

Chianti 1 litro 6,00 EUR

Grappa/ţganje 2,50 EUR

Navedeni meni je samo eden izmed mnogih, ki pa je pri ostalih gostih te turistične

kmetije najbolj zaţelen, ker vključuje okuse Toskane: neslani kruh, prašičje meso, vino

in tradicionalne Cantuccine.

2.) La Castellina

Wine tasting vendita

Via Ferruccio, 26

53011 Castellina in Chianti (SIENA)

Tel.: +39 0577 740459

Faks: +39 0577 741882

E-pošta: info@lacastellina.it

http//www.lacastellina.it/

3.) Fattoria La Castellina

Agriturismo »La Ferrozzola«

LocalitaFerrozzola 1

53011 Castellina in Chianti (SIENA)

Tel.: +39 0577 741186

https://www.google.si/search?q=agriturismo+la+ferrozzola&hl=sl&gbv=2&prm

d=ivns&ei=gfwbV_z9LYiCgAabwoSgBw&start=0&sa=N

Tabela 2: Meni v Agriturismo La Ferrozzola

Antipasto/predjed SalumiMisti/raznovrstne salame 1,50 EUR

Minestrone/juha Minestrone con Pasta/juha s testeninami 1,00 EUR

Primopiatto/

topla predjed

Risotto ai Funghi/riţota z gobami 2,50 EUR

Secondopiatto/

glavna jed

Scaloppine di Vitella ai Funghi/telečje meso z

gobami

5,00 EUR

Formaggio/sir Mozzarella/Mocarela 1,00 EUR

Dolce/sladica Affogato di Cremaal Caffe/kavin kremni sladoled 1,50 EUR

Skupaj 12,50 EUR

Dodatno –

Bevande/pijača

Chianti La Castelina 0,75l 10,00 EUR

Caffe/kava 1,00 EUR

Acqua minerale frizzante o non gassata 0,5 litro/

mineralna voda z ali brez CO2 0,5 litra

1,00 EUR

Grappadistilato di Chianti Classico/ţganje, destilat

klasičnega Chiantija

2,50 EUR

Tudi ta meni izpričuje bogastvo toskanske kuhinje. Obvezne mesnine (salame in telečje

meso) se odlično ujemajo z ambientom samega prostora in vinom, ki ima obseţno

zgodovino.

20

4.) Trattoria »da Ginone«

Via de' Serragli 35/r

50124 Firence

Tel.: +39 055 218758

https://www.google.si/search?q=via+de+serragli+35&hl=sl&gbv=2&oq=via+de+serrag

li+35&gs_l=heirloom-

serp.3..0i22i10i30.45297.66687.0.67281.45.27.3.5.0.2.188.3371.0j23.23.0....0...1ac.1.34

.heirloom-serp..23.22.2996.pz446ovEUXk

Tabela 3: Meni v Trattoria Da Ginone

Primopiatto/

predjed

Zuppa di verdura o pasta al pomodoro o pasta al

ragu/zelenjavna juha ali testenine s paradiţnikom ali

mesnim ragujem

5,00 EUR

Secondopiatto/

glavna jed

Roastbeef o arosto di maiale o vitellaarrosto o petto di

pollo allagriglia con contorno di stagione o piatto

vegetariano/roastbeef ali svinjska pečenka ali piščančje

prsi na ţaru s sezonskim dodatkom ali vegetarijanski

kroţnik

7,50 EUR

V ceno vseh jedi je vključena neomejena količina kruha 3,00 EUR

Skupaj 15,50 EUR

Dodatno –

bevande/pijača

Chianti 1 l 8,00 EUR

Caffe/kava 0,80 EUR

Acqua minerale frizzante o non gassata 0,5 litro/

mineralna voda z ali brez CO2 0,5 litra

0,80 EUR

Sladica ni vključena v ceno menija, ker je obrok količinsko in kakovostno zelo bogat.

Imajo pa veliko izbiro dnevno sveţih sladic v vitrini (cene od pribliţno 1,50 EUR

naprej).

5.) Trattoria Chiribiri

Piazzadella Madonna. 1

53037 San Gimignano (SIENA)

Tel.: +39 0577 941 948

https://www.tripadvisor.com/Restaurant_Review-g187901-d896750-Reviews-

Trattoria_Chiribiri-San_Gimignano_Tuscany.html

Tabela 4: Meni v Trattoria Chiribiri

Antipasto/

prva predjed

Bruscette con Vin Santo/bruskete s svetim vinom 2,00EUR

Primopiatto/

topla predjed

Fagioli con cinghiale/fiţol z divjim prašičem (podobno

pasulju)

5,00 EUR

Secondopiatto/

glavna jed

Cinghialeallespezie con patate/divji prašič z

začimbami in krompirjem

8,50 EUR

Dolce/sladica Mandorle ala miele/mandeljni z medom 1,80 EUR

21

Skupaj 17,30 EUR

Dodatno –

Bevande/pijača

Chianti Ruffino 0,75l 15,00 EUR

Vernaccia di San Giminiano 0,75 l 10,00 EUR

Acqua minerale frizzante o non gassata 0,5 litro/

mineralna voda z ali brez CO2 0,5 litra

1,50 EUR

Caffe/kava 1,50 EUR

Grappa/ţganje 3,00 EUR

Mesto San Giminiano je ţe samo po sebi tako rekoč edinstveno mesto, kakršnega ni

nikjer drugje. Deloma je k temu pripomogla njegova zgodovina nastanka, deloma pa

večji modni ustvarjalci, ki so v omenjenem mestu postavili svoje butike in s tem

posredno vplivali na dvig cen vseh storitev in artiklov, tudi hrane.

3.2.2 Dopis udeleţencem, vremenske razmere

Spoštovani!

Pred vami je osemdnevno potovanje v Toskano, deţelo bogate zgodovinske in kulturne

dediščine, dobre hrane in pijače. V šestih dneh bomo obiskali najbolj znane turistične

privlačnosti, ogledali si bomo oljčnike in vinograde Chiantija in poskusili tipične

toskanske jedi.

Podnebje je milo zaradi močnega sredozemskega vpliva, zato pričakujemo temperature

od 10 do 20 ˚C. Moţne so kratkotrajne padavine, vendar prevladuje v tem času suho

vreme.

Priporočamo vam, da se oblečete v srednje topla in udobna oblačila, predvsem vzemite

s seboj udobne čevlje, s katerimi se boste lahko sprehajali po Firencah, Sieni in Pisi.

Ker bomo obiskali tudi oljčnike in vinograde, temu prilagodite tudi čevlje in oblačila.

Na turistični kmetiji »Le Valli«, kjer bomo prenočevali, imajo vtičnice euro, zato ne bo

teţav s priklopom raznih aparatov na električno omreţje; posteljnino in brisače dobite v

sami nastanitvi.

Nadalje vas opozarjamo na značilnost v Toskani, ki je sicer prisotna tudi drugod po

Italiji. Gostišča (tudi picerije), ki nudijo kosila in večerje, le-te streţejo po točno

določenem urniku. S kosilom vam bodo postregli od 11.00 ure pa do najdlje 14.00 ure,

potem pa vse do 17.00 ure (raje 18.00 ure) nič, ko spet začnejo streči z večerjo vse tja

do 22.00 ure. Vmes si lahko privoščite kakšen sendvič, kaj drugega pa boste teţko

dobili. Trgovine so odprte od 8.30 do 12.30 ure in od 15.30 ure pa do 19.00 ure. Banke

so dopoldne večinoma odprte od 8.30 do 12.30 ure, popoldne pa od 14.30 ure do 17.00

ure. Pošte odprejo svoja vrata ob 8.00 uri zjutraj, zaprejo pa ob 17.00 uri.

Seznam stvari, ki jih nikakor ne smete pozabiti:

osebna izkaznica in/ali potni list,

zdravstvena izkaznica,

izkaznica dodanega zavarovanja (dobite jo pri vodniku na dan odhoda) in

članska izkaznica DOSI.

Seznam priporočene osebne opreme:

22

udobni čevlji za hojo po mestih,

udobni čevlji za hojo po gričevnatem terenu,

sobni copati,

srednje topla oblačila (in bunda oz. vetrovka za vsak primer),

deţni plašč oz. deţnik,

spalna srajca oz. piţama in

stvari za osebno higieno in zdravila, če jih jemljete.

Priporočamo cca. 450,00 EUR gotovine za obroke, ki niso vključeni v aranţma,

spominke, vstopnice za individualne oglede določenih znamenitosti po lasti

izbiri. Pri plačevanju s karticami (Maestro, Visa, Activa) ni teţav, saj jih

sprejemajo povsod, moţen pa je tudi dvig gotovine na bankomatu.

Vse ostale stvari, brez katerih ne morete oz. jih potrebujete (GSM aparati,

polnilci, fotoaparati).

Prosimo, opozorite vodnika na svoje bolezni, če menite, da bi vam določene aktivnosti

lahko škodovale, in na kakšen način naj ukrepa v primeru, da pride do naslednjega:

alergije na določeno vrsto hrane oz. njihove sestavine, strah pred višino itd.

Pomembne številke:

POLICIJA/CARABINIERI, tel.: 112

PRVA POMOČ / PRONTO INTERVENTO, tel.: 113

POMOČ NA CESTI/SOCCORSO STRADALE, tel.: +39 803116

GASILCI/VIGILI DEL FUOCO, tel.: 115

Naslov objekta, kjer bomo nastanjeni, za dosegljivost vašim domačim:

6.) Agriturismo Le Valli

Via di Broccolino n 4

50051 Castelflorentino (Firence)

Tel.: +39 0571 673213 - 673907

E-pošta: info@agriturismolevalli.it

http://www.agrilandia.com/agriturismo-le-valli/

Ravnajte se po načelu: »Če lahko s spraševanjem kaj pridobite in hkrati ne morete

ničesar izgubiti, vsekakor vprašajte!«, ki ga je izrekel W. Clement Stone (povzeto po

Canfield in Hansen, 2001, str. 7).

3.2.3 Prikaz tehničnih podrobnosti

V povprečju bomo na dan prevozili pribliţno 190,5 kilometrov, kar znaša pribliţno dve

uri voţnje. Voznim šokom gostje – potniki ne bodo izpostavljeni, kar nenazadnje

izpričuje tudi dejstvo, da imamo samo enega voznika (po potrebi oz. po preveč

prevoţenih kilometrih bo mesto voznika prevzel vodnik) in ţe prvi dan pridemo do

ciljne destinacije.

Tabela 5: Izračun dnevno prevoţenih kilometrov

Dnevi Prevoţeni km

1. dan 453

23

2. dan 66

3. dan 94

4. dan 144

5. dan 106

6. dan 140

7. dan 68

8. dan 453

Skupaj: 1524

V dveh dneh (1. dan in 8. dan) bomo naredili 906 km, kar znaša 59,45 % vseh

prevoţenih kilometrov, preostanek 618 km oz. 40,55% prevoţene poti pa je porazdeljen

skorajda enakomerno na šest dni.

Seznam ogledov in poslovnih srečanj

Ogledali si bomo:

dan, 22.02.2016: Kmetija Le Valli

dan, 23.02.2016: Castellina in Chianti in zadruga La Castellina

dan, 24.02.2016: Firence (Duomo, katedrala Santa Maria del Fiore, Palazzo

Pitti, Ufizzi, Ponte Vecchio…)

dan, 25.02.2016: Pisa – Campo dei miracoli

dan, 26.02.2016: Vinci (muzej Leonarda da Vincija in njegov rojstni kraj), San

Giminiano (mesto stolpov)

dan, 27.02.2016: Siena (Duomo, katedrala Santa Maria, Piazza del Campo …)

dan, 28.02.2016: Mercatale in Val di Pesa – razstavni sejem s tremi predavanji

in ogledom torklje)

dan, 29.02.2016: Pokrajino, po kateri se bomo vozili na poti proti domu

Večerni program

Zavedati se moramo, da odhajamo v Toskano na deloma strokovno ekskurzijo, kjer je

za naše goste primarnega pomena ogled sejma in kmetijske zadruge, ne pa nočno

veseljačenje. Razlogi proti pretiranemu veseljačenju so tudi: zgodnje jutranje vstajanje,

dnevi, polni različnih aktivnosti, npr. ogledi večjih mest, kar pomeni tudi precej

pešačenja, zato razen dveh skupnih večerij v programu ni ogledov nočnega ţivljenja

Toskane. Razen tega pa je v času našega obiska tudi nizka sezona, zato večernih

prireditev in veselic ni na pretek.

Alokacija prostega časa

Gostje zaradi natrpanega urnika med dnevom resda nimajo prostega časa, vendar je

vsak dan med ogledi pribliţno ena do dve uri namenjenih počitku, ko lahko vsak

posameznik počne, kar ţeli. Je pa prosti čas razporejen tako, da ga je več v

»napornejših« dnevih. Teţili smo tudi k temu, da smo se na turistično kmetijo vrnili do

20.00 ure zvečer, tako da so imeli gostje dovolj časa za počitek in morebitno lastno

pripravo večernega obroka.

Časovna rezerva

Časovna rezerva je prisotna v vseh časih voţenj, in razen v enem primeru (ogled stolpa

v Pisi, časovna rezerva dobro uro), je pribliţno pol ure. Če bi zaradi okoliščin prišlo do

zamude (nesreča, okvara…) pa preko mobilnega telefona sporočimo našo zamudo. Ker

bodo vsi gostje imeli mobilne telefone, je moţnost, da bi se kdo izgubil, manjša, v

24

vsakem primeru pa gostje vedo, kje je naše zbirno mesto v določenem kraju, tako da se

lahko tam najdemo.

Kulturne razlike

Kulturnih razlik v širšem pojmu gostje ne bodo občutili, saj se podajamo v teritorij, ki je

zelo podoben domačemu, ni jezikovne pregrade, saj vsi gostje – udeleţenci obvladajo

italijanski jezik, ni časovnega zamika, pa tudi oddaljenost od doma ni prevelika. Kot

smo omenili zgoraj (Milič in drugi, 1996, str. 108–109), je teritorij zelo podoben

domačemu; zelo so razviti ţivinoreja, ribe, ki so za primorsko področje značilne, in

vinarstvo, k kateremu vsaka pokrajina prispeva s svojim pridelkom k skupni količini

pribliţno od 4000 do 5000 različnih vrst vina.

Moţen dodatni program

Kar zahteva alternative v programu, smo vezani le na ogled sejma in stolpa v Pisi, ostali

dnevi pa nam puščajo nekaj fleksibilnosti, saj lahko v primeru slabega vremena ogled

zadruge prestavimo recimo na kakšen drug dan, ko bo vreme ugodnejše, torej so dnevi z

izjemo četrtka, 25.02.2016 in nedelje, 29.02.2016, med seboj zamenljivi. Kar pa zadeva

alternative v Toskani, ni teţav, saj bo strokovno usposobljen strokovni vodnik imel

rezervne oglede muzejev v Pisi, Firencah, Sieni, Vinciju, San Giminianu,

Castelfiorentinu in Greve in Chiantiju. V glavnem so to muzeji, vendar obisk npr.

(dragih) term naših gostov ne zanima.

3.3 Krajša varianta itinerarja

Program poteka od ponedeljka, 22. 2. 2016, do ponedeljka, 29. 2. 2016, prikazujemo

tudi strnjeno v eni sami tabeli – ta program je orientacijski, da ga lahko vtaknete v ţep

in ga imate pri roki predvsem zato, da ne bi zamujali pri odhodih, saj to slabo vpliva na

vzdušje v skupini.

Tabela 6: Krajša varianta itinerarja z izračunom dnevno prevoţenih kilometrov

Dan Kraj Odhod/

prihod

Voţnja

do cilja

v km

Št. km

do

nasta-

nitve

Število

km

skupaj

na dan

PROGRAM

Po

ned

elje

k Koper 11.00 Odhod z avtobusne postaje Koper.

Castelnuovo

d' Elsa

16.15 0 0 453 Prihod in nastanitev na turistični kmetiji

Le Valli, ogled njihove vinske kleti in

dobrodošlica z vključeno večerjo.

To

rek

Castelnuovo

d' Elsa

8.00

Zajtrk ob 7.30 uri, ogled La Castelline ob

9.00 uri, kosilo ob 12.30 uri.

Castellina in

Chianti

18.30 33 33 66 Odhod ob 17.00, vrnitev po isti poti ob

18.30 uri v Le Valli.

Sre

da

Castelnuovo

d' Elsa

8.00 Zajtrk ob 7.30 uri, ogled Firenc ob 9.00

uri, vključena večerja ob 20. 00 uri.

Firence 23.15 47 47 94 Odhod ob 22.30, vrnitev po isti poti ob

23.15 v Le Valli.

Čet

rtek

Castelnuovo

d' Elsa

10.00

Zajtrk ob 9.30 uri, Pisa ob 11 uri, sprehod

ob morski obali, popoldne prosto.

25

Pisa

17.25 72 72 144 Odhod ob 16.30, vrnitev po isti poti ob

17.25 uri v Le Valli.

Pet

ek

Castelnuovo

d' Elsa

8.00

Zajtrk ob 7.30 uri, ogled Vincija in

Leonardovega muzeja ob 8.30.

Vinci

8.30 -

11.00

21

Odhod v San Giminiano ob 11.00 uri.

San

Giminiano

11.00 -

17.00

53 Prihod in kosilo ob 12.30 uri, ogled San

Giminiana, odhod ob 17.00 uri, vrnitev v

Le Valli.

Castelnuovo

d' Elsa

32 106

So

bo

ta Castelnuovo

d' Elsa

8.00 Zajtrk ob 7.30 uri, ogled Siene ob 9.30 uri.

Siena 18.30

70 70 140 Odhod ob 17.00, vrnitev po isti poti ob

18.30 uri v Le Valli.

Ned

elja

Castelnuovo

d' Elsa

7.30 Zajtrk ob 7.00, ogled sejma Mercantolio

2016 ob 8.30, z vključenim kosilom.

Mercatale in

val di Pesa

19.30 34 34

68 Odhod ob 18.30 uri, vrnitev po isti poti v

Le Valli ob 19.30 uri.

Po

ned

elje

k Castelnuovo

d' Elsa

10.00 Zajtrk ob 8.30 uri, odhod v Koper ob 10.00

uri.

Koper

15.15 453 Prihod na koprsko avtobusno postajo ob

15.15 uri.

Vir za izračun kilometrov: http://www.viamichelin.com/web/Routes

Kot je razvidno iz tabele, potniki ne bodo doţivljali voznih šokov, saj je povprečno

število prevoţenih kilometrov na dan 190,5 km (vsi prevoţeni kilometri skupaj deljeno

s številom dni). Prav tako ne bodo imeli teţav z zgodnjim bujenjem in poznimi nočnimi

prihodi.

3.4 Kalkulacije

Celotni stroški prevoza

V telefonskem pogovoru s prevozništvom Haloze prevozi d. o. o. smo se dogovorili, da

nas bo 8-dnevni najem njihovega avtobusa stal 2.000,00 EUR. V tej ceni so vključene

vse pristojbine, najemnine, takse in parkirnine, ki niso omenjene v predhodnem delu te

naloge. Prav tako bodo dali na razpolago voznika in vodnika. Cena za vse dni skupaj za

vsakega izmed njiju znaša 400,00 EUR. Po tem izračunu nas bodo prevozniške storitve

stale natančno 2.800,00 EUR. DDV je ţe vključen v ceno.

Celotni stroški dodatnega zavarovanja

Celotni stroški dodatnega zavarovanja bremenijo vsakega udeleţenca posebej, po

dogovoru s prevoznikom pa smo se dogovorili, da bodo udeleţenci stroške za voznika

in vodnika sorazmerno porazdelili med sabo.

Sklenili smo Turistično zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav d., d., Miklošičeva 19,

1000 Ljubljana.

Pri načinu zavarovanja smo izbrali paket A, ki za 8 dni znaša 12,59 EUR na udeleţenca.

26

Torej glede na to, da vodniku in vozniku plačajo stroške dodatnega zavarovanja

udeleţenci potovanja, je izračun naveden v nadaljevanju:

Prištet strošek dodatnega zavarovanja vsakemu udeleţencu:

2*12,95 EUR je 25,9 EUR,

Število udeleţencev je 25, iz česar sledi: 25,9 deljeno s 25 je 1,036 EUR.

Skupni strošek dodatnega zavarovanja znaša za vsakega udeleţenca posebej 25,9 EUR

+ 1,036 EUR = 26,936 EUR oz. 26,94 EUR.

Citirano:http://www.triglav.si/zavarovanja/posamezniki/zavarovanja_na_potovanjih/turi

sticno_zavarovanje:«

Paket A vključuje:

Zavarovanje Paket A

Višina

zavarovalnega

kritja v EUR

Zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco

• stroški potrebne zdravniške oskrbe do 25.000

– od tega za stroške prevoza do 5.000

Zavarovanje bolnišničnega dne v tujini 50 na dan,

skupaj največ do

1.000

Zavarovanje za primer nezgodne smrti /

Zavarovanje povrnitve stroškov za pravno pomoč v tujini /

Zavarovanje odgovornosti do 25.000

Zavarovanje prtljage in osebnih stvari , razen za: /

• denar, vrednostne papirje, dragocenosti ipd. /

– če pa so v zaklenjenem hranišču /

• prtljago in osebne stvari proti nevarnosti tatvine /

Zavarovanje prekinitve potovanja ali poznejše vrnitve z njega /

Zavarovanje zlorabe plačilnih in kreditnih kartic do 150

Zavarovanje stroškov izdelave novih dokumentov do 50

Zavarovanje stroškov zaradi zamude oz. odpovedi letalskega leta /

Zavarovanje velja na območju celega sveta, razen na ozemlju Slovenije in drţave, kjer

ima zavarovanec stalno ali začasno prebivališče.«

Celotni stroški nastanitve

Na turistični kmetiji »Le Valli« so bili tako prijazni, da so nam nastanitev z vsem

ostalim, česar so bili deleţni ostali obiskovalci, za voznika in vodnika ponudili

brezplačno. Dvomimo, da bi imeli takšne moţnosti, če bi tja prišli v času največje gneče

oz. sezonskem obdobju.

Nočitev z zajtrkom za 1 dan za eno osebo je znašala 35,20 EUR, kar pomeni, da smo za

vse stroške (7 nočitev) za vseh 25 oseb, upoštevaje 2 brezplačni nastanitvi, skupaj

plačali 880,00 EUR.

27

Celotni stroški vstopnin

Tabela 7: Celotni stroški vstopnin

Cena vstopnice

(v EUR)

Cena 25 vstopnic s 15 %

skupinskim popustom (v EUR)

Galerija Pitti 12,00 EUR 45,00 EUR

Vrtovi Boboli 10,00 EUR 37,50 EUR

Kupola S. Maria del fiore 8,00 EUR 30,00 EUR

Ufizzi 8,00 EUR 30,00 EUR

CampodeiMiracoli Pisa 16,00 EUR 60,00 EUR

Museo L. Da Vinci 4,00 EUR 15,00 EUR

Skupaj 58,00 EUR 217,50 EUR

Voznik in vodnik se navedenih ogledov nista udeleţila, ker to ni bila njuna prva voţnja

v Toskanski okoliš in sta si tovrstne znamenitosti ţe ogledala. Zmeraj sta nas počakala v

bliţini avtobusa, v kavarni ali slaščičarni.

Stroški, povezani s turističnim vodnikom

Stroški turističnega vodnika so konstantni, ne glede na obseg njegovih nalog v

posameznem dnevu.

Stroški dodatnih plačanih obrokov

Tabela 8: Stroški dodatnih plačanih obrokov

Za 1 osebo

(v EUR)

Cena za 27 oseb s 5 %

skupinskim popustom (EUR)

Večerja na turistični kmetiji Le Vali 14,50 EUR 371,92 EUR

Večerja v Bar Trattoria »da Ginone« 15,50 EUR 397,57 EUR

Kosilo Trattoria Chiribiri 17,30 EUR 443,50 EUR

Skupaj 47,30 EUR 1.212,99 EUR

Spet lahko razberemo prednost potovanja v skupinah pred individualnim potovanjem.

Namreč, skupine z določenim številom oseb dobijo popuste, če je skupina še večja, kot

naša, npr. čez 50 oseb, pa se običajno vodniku omogoči brezplačen obrok, česar se

najpogosteje posluţujejo gostinci, ki si hočejo s to gesto zagotoviti goste tudi v

prihodnje.

Stroški ogleda La Castelline

Tabela 9: Stroški ogleda La Castelline

Za 1 osebo (v EUR) Cena za 27 vstopnic (v

EUR)

Ogled La Castelline 5,00 EUR 135,00 EUR

Ogled Ferozzole 4,50 EUR 121,50 EUR

Kosilo 20,00 EUR 540,00 EUR

Skupaj 29,50 EUR 796,50 EUR

28

Stroški ogleda La Castelline ne bremenijo udeleţencev potovanja, ampak jih pokriva

podjetje Vinakoper, d.d., zato so specificirani posebej in se od celotnih stroškov, ki

bremenijo posameznega udeleţenca, odštejejo.

Stroški udeleţbe na Mercantoliu 2016

Tabela 10: Stroški udeleţbe na Mercantoliu 2016

Za 1 osebo (v EUR) Cena za 25 vstopnic (v EUR)

Ogled Marcentolia 10,00 EUR 250,00 EUR

Udeleţba na predavanjih 15,00 EUR 375,00 EUR

Kosilo 15,60 EUR 390,00 EUR

Skupaj 40,60 EUR 1.015,00 EUR

Tudi ti stroški ne bremenijo udeleţencev, ker jih plača DOSI. Voznik in vodnik se

tovrstne izkušnje ne bosta udeleţila. Prosti čas bosta izkoristila po svoje.

Skupni stroški potovanja

Tabela 11: Skupni stroški potovanja

1. Celotni stroški prevoza 2.400,00 EUR

2. Celotni stroški dodatnega zavarovanja 673,50 EUR

3. Celotni stroški nastanitve 880,00 EUR

4. Celotni stroški vstopnin 217,50 EUR

5. Stroški za turističnega vodnika 400,00 EUR

6. Stroški dodatnih plačanih obrokov 1.212,99 EUR

7. Stroški ogleda La Castelline 796,50 EUR

8. Stroški udeleţbe na Mercantoliu 2016 1.015,00 EUR

9. Reţijski stroški in stroški priprave programa 975,00 EUR

10. Cena celotnega izleta (neupoštevaje sponzorstvo) 8.570,49 EUR

11. Cena izleta za gosta (neupoštevaje sponzorstvo) 342,82 EUR

12. Sponzorstvo Vinakoper d.d. – ogled La Castellne –796,50 EUR

13. Sponzorstvo DOSI – ogled Mercantolia –1.015,00 EUR

14. Sponzorstvo Mestne občine Koper – kritje stroškov

prevoza v Toskano in nazaj

–2.800,00 EUR

15. Cena Celotnega izleta (upoštevaje sponzorstvo)

Cena izleta za gosta upoštevaje sponzorstvo)

4.268,68 EUR

170,74 EUR

V ceni je všteto: avtobusni prevoz, gostinske storitve z nastanitvijo v sobah, 7

zajtrkov in 1 večerja na turistični kmetiji Le Valli, kosilo na turistični kmetiji La

Ferrozola, večerja v gostišču »da Ginone«, kosilo v gostišču Chiribiri, dodatno

nezgodno zavarovanje – turistično zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav, vse

vstopnice, strokovno vodstvo ter organizacija potovanja. Ob prijavi najkasneje 30

dni pred odhodom je potrebno izpolniti prijavnico in plačati varščino, 30 % cene

potovanja, preostali del pa najkasneje 8 dni pred odhodom. Plačilo varščine

zagotavlja in potrjuje sprejem rezervacije.

Program je pripravljen po pogojih, veljavnih 10.2.2016.

29

4 SKLEP

Ţe pred dobrim desetletjem, v razvitih drţavah pa ţe pred več desetletji, so minili časi,

ko je lahko potovalna agencija obvladovala turistično trţišče in »vsiljevala« svojo

ponudbo, ne upoštevaje ţelja povpraševalcev. Konkurenca ter višja izobrazbena raven

povpraševalcev ter mnogi drugi dejavniki, kot denimo višji ţivljenjski standard, so

odločilno vplivali na obnašanje turističnih agencij in organizatorjev potovanj.

Če so prej ravnali po načelu »ponudimo kar nekaj, saj bomo vse zagotovo prodali«, ker

druge ponudbe na trţišču ni bilo, je dandanes slika popolnoma drugačna. Trţišče

organizatorjev potovanj je v Sloveniji zasičeno, zato je potrebna pri izdelavi itinerarjev

velika skrbnost in servisiranje odjemalcev predvsem pri malenkostih, v katerih se lahko

ločimo od številne konkurence. Ena takih malenkosti je izdelava preglednic in napotkov

za goste. To pomeni, da moramo poskusiti pri prav vsakem načrtu potovanja izstopati v

pozitivnem pomenu besede in upoštevati, da bodo odjemalci zadovoljni, če bodo

njihove ţelje in pričakovanja v celoti izpolnjena in morda celo malenkost preseţena.

Ključna za izdelavo odličnih itinerarjev, narejenih po meri, je zato dobra segmentacija

kot podlaga vsake odločitve o točkah programa, ki jih nameravamo vključiti med obiske

in oglede. Profil potencialnega odjemalca, njegove ţelje, pričakovanja in nenazadnje

tudi njegove finančne zmoţnosti moramo upoštevati pri vsaki odločitvi, kaj vključiti v

program, kako dolgo naj točka traja in koliko sme stati.

Najenostavnejši način, da ugotovimo njihove ţelje, potrebe in pričakovanja, je ta, da se

jim čim bolj posvetimo. Za to pa potrebujemo strokovno usposobljeno osebje, ki ve, na

kakšen način pristopiti k potencialnemu gostu – potniku, da bo iz potencialnega postal

dejanski gost – in seveda tudi, da se bo po uspešno izvedeni storitvi k nam rad vračal.

Bistveni del zadovoljstva, ki ga brez uspešne segmentacije ne moremo pričakovati, pa je

tudi vedenje osebja v času izvajanja storitev: na vodniku je izjemna odgovornost, saj z

njim potovanje »stoji ali pade«, vzporedno s tem pa tudi priloţnost, da smo si pridobili

ali navdušenega in posledično zvestega odjemalca, ali pa smo osebo razočarali in bo

širila o nas negativno ustno propagando.

Vodnik je za organizatorja izjemno pomemben vir informacij o tem, kako je potovanje

potekalo in s čim so bili goste izjemno, s čim pa manj zadovoljni – a ob skrbnem

načrtovanju slednjega ne bi smelo biti. Da pa damo gostom priloţnost, da svoj vtise zelo

natančno podajo, je primerno ob sklepu potovanja (v avtobusu na poti nazaj domov)

izvesti med njimi še anketo. Pridobljeni podatki so ključni za potovalne agencije, ki se

zavedajo pomena spremembe trţišča s trga ponudnika v trg kupca, saj jim povedo, kam

naj usmerijo svoje sile, da bodo dosegali in celo presegali pričakovanja gostov

potnikov, kajti le-to nenazadnje pogojuje njihov dolgoročni obstoj.

V nalogi smo dosegli vse zadane cilje, prav tako pa smo potrdili trditev, da lahko

udeleţenci na osnovi študija dobrih praks, ki poteka v sproščenem in delno počitniškem

vzdušju (spremljevalni turistični program) spoznajo pomembne nove načine poslovanja,

ki lahko pripomorejo k njihovi večji konkurenčnosti v prihodnje.

30

LITERATURA IN VIRI

1. Agriturismo Le Valli, http://www.agrilandia.com/agriturismo-le-valli/.

Pridobljeno dne 10. februarja 2016

2. Bruschke, G., Egghard, H., Gsanger, C., Horbas, W., Ites, R., Maier, D.,

Moczynski, R., Schomann, M., Vasold, M., Vestner, H. & Weiss, V. M. (2008).

Sanjske poti po Evropi. Ljubljana: Mladinska knjiga Zaloţba d.d.

3. Canfield, J. & Hansen, M. V. (2001). Zgodba o Aladinu. Kako vprašati, da bi

dobili, kar hočemo? Ljubljana: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti.

4. Drustvo oljkarjev slovenske Istre (1992). http://www.dosi.si/. Pridobljeno dne

25. januarja 2016.

5. Kotler, Philip in Keller, Kevin Lane (2006). What is geographic segmentation.

Marketing Management. Prentice Hall. ISBN 978-0-13-145757

6. Kotler, Philip in Armstrong, Gary (2014). Principles of Marketing. Pearson

Education Limited.

7. Lebe, Sonja Sibila: Marketing za turizem in gostinstvo. Preliminarno študijsko

gradivo za predmet v študijskem letu 2010/2011.

8. Levstek, M. (2000). Poslovni načrt. V M. Geršak (Ured.), Podjetništvo (str. 143-

198). Ljubljana: Zveza lesarjev Slovenije, Lesarska zaloţba.

9. Lotz, J. & Veser, T. (1998). Naravna in kulturna dediščina. Jugozahodna

Evropa. Ljubljana: DZS.

10. Market Segmentation and Targeting. Academic.brooklyn.cuny.edu. 2011.

Pridobljeno Retrieved 15 July 2014

11. Milić, S. & Natek, K. (1995). Dežele in ljudje. Jugozahodna in južna Evropa.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

12. Natek, K. & Natek, M. (2006) Države sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga

Zaloţba d.d.

13. Recklies Management Project GmbH (2007). Dostopno na:

http://www.managementportal.de/Ressources/Marktsegmentierung.htm

14. Reid, Robert D., Bojanic, David C. (2009). Hospitality Marketing

Management (5 ed.). John Wiley and Sons, str. 139. ISBN 9780470088586.

Pridobljeno dne 8. junija 2013.

31

15. Riley, Jim (2012). Market Segmentation - Demographics. Tutor2u.net.

Pridobljeno dne 15. junija 2014.

16. Telefonski pogovor z g. Kristjanom. Št. tel: 031 434

966).http://www.najdiprevoz.si/si/ponudniki/prikaz/prevozi-z-mini-busi-in-

avtobusi-od-9-do-36-sedezev/2614/ .Pridobljeno 10. januarja 2016.

17. Wild, F. (1996, 2006) EyewitnessTravel. Italy. London: Dorling Kindersley

Limited. A Penguin Company.

18. Dostopno na: http://www.viamichelin.com/web/Routes

19. Dostopno na: https://it.wikipedia.org/wiki/Castellina_in_Chianti

20. Zavarovalnica Triglav d.d. (2016).

http://www.triglav.si/zavarovanja/posamezniki/zavarovanja_na_potovanjih/turis

ticno_zavarovanje. Pridobljeno dne 10. februarja 2016.

21. La Castellina, http//www.lacastellina.it/ . Pridobljeno dne 01. februarja 2016.

22. Agriturismo La Ferrozzola,

https://www.google.si/search?q=agriturismo+la+ferrozzola&hl=sl&gbv=2&prm

d=ivns&ei=gfwbV_z9LYiCgAabwoSgBw&start=0&sa=N. Pridobljeno dne 13.

februarja 2016.

23. Trattoria »da Ginone«,

https://www.google.si/search?q=via+de+serragli+35&hl=sl&gbv=2&oq=via+de

+serragli+35&gs_l=heirloom-

serp.3..0i22i10i30.45297.66687.0.67281.45.27.3.5.0.2.188.3371.0j23.23.0....0...

1ac.1.34.heirloom-serp..23.22.2996.pz446ovEUXk .Pridobljeno 30. januarja

2016.

24. Trattoria Chiribiri, https://www.tripadvisor.com/Restaurant_Review-g187901-

d896750-Reviews-Trattoria_Chiribiri-San_Gimignano_Tuscany.html

Pridobljeno 30. januarja 2016.