of 95 /95

77antiupatstva za licna upotreba

Embed Size (px)

DESCRIPTION

 

Text of 77antiupatstva za licna upotreba

  • 1. Aleksandar Prokopiev 77 Antiupatstva
  • 2. 1. Ne postojat umetnosti od prv, vtor i nekoj drug red. Sovremenata umetnost bara presvrti, eksperimentatori i buntovnici. Literaturata treba da se nahrani so fotografijata, filmot, stripot, rok-muzikata, televizijata. ^itaweto erotska literatura i nau~na fantastika ja vra}a verbata vo ka`uvaweto. 2. Bidi pristrasen. Navivaj za svojata rabota. Izostri go vnatre{niot vid. Ne osiguruvaj go svojot uspeh. Ona {to vo opredelena aktivnost se ~ini periferno, vo nekoja druga aktivnost mo`e da bide klu~no. 3. Od pismata napravi brot~iwa. Dozvoli im da bidat odneseni od branovite. Seti se na prozorecot na gorniot kat na petkatnicata so izvalkana fasada od drugata strana na ulicata, rakata {to, sred razbudeniot grad, vnimatelno i ne~ujno ja poliva saksijata so belo cve}e. Seti se na denot, navidum kako i sekoj drug (ulicata sosem obi~na, malku kalliv sneg, zamis-leni minuva~i), koga spokojna ja navedna glavata vrz tvoeto ramo. Seti se na neboto, ozelenetoto nebo na tvoeto detstvo. Koga nemavme ni{to tu|o me|u sebe, vo carstvoto na malata proletna ti{ina. 4. Ne deklariraj se sekoga{ kako protivnik na obi~ai, pred nekoi od niv ponekoga{ treba da simne{ kapa. Li~nite odnosi za tvojata li~na kulturna politika se malku ili nimalku va`ni. MAGOR 3
  • 3. Sovladuvaj go stravot od mo`ni protivnici. Avtoritetot priznavaj go po buntovnosta, a ne po funkcijata. Zakotvi se pred yidinite na tajnata. 5. Otvoraj gi portite, pa makar potoa bil i porazen. Gledaj kako `enite gi predavaat tivko svoite tela na moreto, dodeka gi vpivaat poslednite rumeni solzi na denot, nepovratno sami vo svoeto mirno ~ekawe. Oslu{kuvaj kako na policata nad tvojot krevet budilnikot gi ot~ukuva ~ekorite na vre-meto. Vo nivniot topot minuvaat vozovi. Odnovo baraj go, na ra{irenite dlanki, staroto ~uvstvo na prva sredba so ~udoto. 6. Muzikata, gospodarka snena, neka te zaplenuva sekoj pat odnovo. I vo sonot oslu{nuvaj kako niz tebe strui. Zasramen lovec bidi, {to zdivot nejzin }e go seti, niz lakot {to treperi i strelata {to ~eka. Baraj da ima nasmevka na devoj~e i mekost na `ena vo belinata na qubovnata postela. Vtisni beleg vo nutrinite na nejzinata mekost. 7. Koga go zapoznava{ Gradot, imiwata, spomenicite i istorijata ostavi gi za kraj. Talkaj po tu|inata na Gradot, a topol. Ne ispu{taj ja `e{tinata od o~ite. Neka ostane vnatre da se razgoruva vo tebe. Pomini niz mol~alivite studeni predeli na senkata i za~uvaj ja svojata skapocena toplina. Zad svojata mol~alivost, i natamu tragaj. 8. Dali se raboti za nova avtorska vizija? Ili pobunata e pove}e na podra~jeto na izmenetiot senzibilitet, protiv eden vospostaven i priznat pejsa` {to ve}e nema odglasi. Izbegnuvaj go bremeto na preterana literarnost. Zo{to da doa|a formata nazad, a ne na-pred? 4 MAGOR
  • 4. Govorot neka bide vo slu`ba na upotrebata. Momentot e nepovtorliv. Ja zapirame kamerata i go gledame {totuku snimeniot kadar. Ima ne{to privle~no vo nego, duri plenuva~ko, no ve}e navleguvaat zvuci, imiwa, nekoj drug kadar, nekoe drugo vreme. 9. Navlezi vo tekot na vremeto - vnimavaj na signalot {to se javuva vo odredeni intervali, na simetriite i povtoruvawata, konektorite {to go vrzuvaat krajot na prethodniot so po~etokot na noviot ~in. Vnimavaj na vremenskata kompozicija. Raspolagaj so sopstven izbor vo priodot na sopstvenoto do`ivuvawe. Preobrazuva{ edna, sama po sebe neumetni~ka materija vo poetski oblik, vo konkretna slikovna pretstava. Po~etokot neka nosi naboj na navestuvawa. Podocna, samo zasiluvaj ja slikata. Sposobnosta da se pogodi vistinskata slika e sposobnost za pronao|awe vistinsko gorivo. Slikata e mnogukrak yvezdest organizam {to pulsira od vnatre{nosta kon nadvor. Slikata ne smee da bide samo likovna, setilna, taa pod svojata povr{ina mora da sodr`i ne{to# {to ja nadvladuva samodovolnosta. Pod svetloto, pod vpe~atokot, se nao|a dramati~noto - iskazot. 10. Bidi pristrasen ~itatel. Slu`i se so pro~itanoto kako so dokazen materijal. Vnimavaj na rasporedot, arhitektonskata postapka, instrumentalizacijata, no pleni se od vozbudlivosta i uverlivosta na napi{anoto. Zamisluvaj gi predelite {to gi ~ita{. Povrzi gi so onie {to neposredno si gi iskusil. Bidi ~itatel-sou~esnik. 11. Soo~uvawe so maskata: pretstavata e zaprena. Sekoe lice e gr~ okamenet pred posledniot izvik. Ma|epsani od mo}ta na nepodvi`noto, vo mig go razbirame nemirot {to se probiva niz tesnite procepi. Potseti se na toplite denovi. Sparni, te{ki denovi koga gi miluvavme telata so malku zborovi na ispotenite usni... kako ja kreva{e toga{ glavata kon Severot, ~ekaj}i go studeniot bran. Le`e{e vrz mene kako vrz kamen, so potkrenata glava, polna so netrpenie, goltaj}i go voz-duhot so celoto telo, a nozdrite se {irea vdi{uvaj}i go ostriot miris, mamliv i poznat... MAGOR 5
  • 5. Isku{enijata na neobi~niot tovar, za onie {to patuvaat so nego, ~esto se pregolemi. 12. Vidovit da bev, }e zamolknev pred tebe, no}, pred tvojata bezglasna sila, pred hodnicite tvoi {to go goltaat mojot nemir kako iljadnici drugi, i tajnata kako iljadnici tajni {to mol~at vo tebe. Slu{am - niz no}ta preleta pla~. Go vpivam osameniot vrisok. So telo prete{ko za odgovor. So race pla{livi za dopir. Gi zatvoram prozorcite i stutkan mrmoram - vremeto e lo{o. Piskotot vo mene s u{te e~i i treperi. Mo`ebi i nie sme izmameni brodari. Zarobeni od vodite. Nespokojni pred dale~inite i no}ta {to nadoa|a... 13. Ne e li poprivle~no taka? Samo prviot poteg - razigrano dete {to mudrosta ja pretopi vo nasmevka. Ne sakam koga oznakata nadrealno se upotrebuva kako klasifikacija. Zvu~i suvo, aptekar-ski. Migot, vistinskiot mig e sekoga{ i nadrealen. Negovoto registrirawe ne se zape~atuva vo {i{ence. Den, leto, godina - kratkove~ni posetiteli, sepak zaneseni od svetlinata na migot, od ne-dopirlivata prisutnost na fragmentite. Zagubata na naivnata slika, nejzinata zastarenost vo odnos na ironi~niot, intelektual-iziran stav verojatno go ozna~uva kone~niot prekin so ve}e dovolno pomestenata harmonija pri-rodadelo, no ne samo {to e premnogu rizi~no, tuku za pisatelot e umetni~ki neuspe{no tra-gaweto po izgubenata naivnost onakva kakva {to nekoga{ bila#. Mo`ebi eden od izlezite e novata fragmentacija. Principot na organizacija e inakov, pristapot isto taka, no novi se i iskustvoto# i prirodata#. Mesto kam~iwata da gi slo`uvame vo mozaik, gi ostavame tamu kade {to sme gi na{le - vo novata fragmentacija, navidum rascepkana i rasfrlana, materijata ja sledi svojata preobrazba od zvuk vo vibracija. Zarem toa ne e na{iot vistinski lik? Par~iwa sr~a, rasfrlani po trotoarot. Ne sme se ni vdomile vo sebe, a ve}e pogodeni, se razbivame vo del~iwa, vo mali odblesoci pod no}noto sonce. 6 MAGOR
  • 6. 14. Otsekoga{ sum me~tael da ja pretopam metafizikata vo igra, spontano, bez napor. No, izvedbata e ne{to sosem drugo. Deluva funkcionalno, ja razbiva intimnosta na nepos-rednata inspiracija. Tehnologijata na procesot - da se napi{at opredeleni situacii na opre-delen na~in, podrazbira preobrazba na tie situacii vo literatura. Kako da ja odbranam prvobitnata vibracija? Na zborot mu dozvoluvam prostor. Negovata ekspresivnost raste so negovata podzemnost. Povrzuvam tainstveno so ednostavno. Vnesuvam igra vo sivata ednonaso~nost na sekojdne-vieto. 15. Igrata kako molitva#. Krik po izgubeniot raj. Na scenata, tri bledi figuri - Majstorot, Mom~eto, @enata. Mo`na li e sintezata bez zaraza, bez virusi? Ili sme ostaveni trajno sekoj vo svojata ko-lipka. Zlatniot vek - skladnosta me|u bo`estvenoto i ~ove~koto, me|u zakonot i buntot, me|u sud-binata i slobodata - odamna e rasprsnat, od eksplozijata na Super-Novata, vo pomali ili pogo-lemi svetlosni branovi {to lutaat po prazninata. No, zo{to da ne se veruva vo povtorna kon-trakcija? Zarem toj ishod ne e barem isto tolku mo`en kolku i onoj so kone~noto raspa|awe. Koj demne zad agolot - angelot ili |avolot? 16. Dodeka se migolam po finite nitki na `ivotot, istovremeno pajak i `rtva, najsilno go ~uvstvuvam protestot kon Vremeto. Na samiot prag na otu|enosta, stanuvam priem~iv za sekoj nov detaq, za sekoja kapka zadovolstvo. Taa bolna intimnost, so ra|aweto i smrtta na migot, taa ot-vorenost kon najsitnata energija, kako da doa|a od nemo}ta pred postojanoto umirawe. Ja otkrivam slikata od perspektiva na detskata melanholija - dedo tivko se dvi`i niz so-bata, poglednuvaj}i me, potoa go raskriluva prozorecot, bu~avata od ulicata dopira do mene, postepeno, neumolivo gubej}i se, tie proyirni momenti {to postojat samo vo eden segment na na{eto minuvawe, a ~ii tragi se odblesoci, odzivi na na{ata taga. Zaedni~kata taga na kulturata {to izumira se rasprsnuva vo mali edine~ni tagi, vo par~enca semeen `ivot, vo mirisi na stariot mebel, vo krevki impresii za misterijata na individualnoto, vo pretopeni simboli na izgubenata sila, vo dekadentni bludni~ewa i idili~no-sentimentalni opisi na prirodata. Konfuzen, farsi~en, is~eznuva prestareniot ise~ok na kulturnata istorija. Vo sekoj slu~aj, vizuelizacijata na raspa|aweto e efektna. MAGOR 7
  • 7. 17. A sepak, kolku pove}e mi se slu~uva, s pomalku me privlekuva stati~kata mudrost. Ne mo`am da ne ja setam prazninata na zborot. Duri o`ivuvaweto na zamislenoto mi ja otkriva Janusovata priroda na zborot, negovata su{nost, negovata neophodnost. Se ottrga od lu{pata (du{ata na zborot si go otkriva de-monstvoto). Kako Gradot, taka i Zborot ima svoe detstvo. Prodol`enoto detstvo na Zborot opstojuva vo dvi`eweto. 18. Voop{to zemeno, razlikuvam dve grupi vernici. S u{te bogati i siroti. I grupa - gospo|i obvieni so krzno, }erki {to veselo crcorat. Nivnite mol~alivi pridru`nici za koi igrata pretstavuva re{avawe na krstozbor (so polunasmevka, sigurni vo svojata {ema). @enite vo igrata go nao|aat zadovolstvoto na flertot, navestuvaweto na zabranetoto ovo{je. Ironijata im e nezlobna, meka; tie, so {irum otvoreni o~i, gledaat nadvor kon `ivotot kako kon ubavo seni{te. II grupa - amorfniot bran ambiciozni, snaodlivi do{laci. Se odbiva od navidum neza-interesiranite karpi na gra|anite, no i natamu uporno bu~i i dlabi. Duri toga{ se zabele`uva deka nadmo}nosta na prvite e prividna. Tie se oddeleni ne od ramnodu{nosta, tuku otse~eni vo osamenosta - stravot. So gor~livi iluzii, pro{tavawa, mrtvite. Finiot gospodin so dolg, bel {al i mazno lice zali~uva na klo{ar, `enata vo godini, so pla{liva nasmevka, na zapla{ena stu-dentka. Sve~enata liturgija zapo~nuva. 19. Dali navistina postoela onaa samovilska atmosfera na igrata, so prekrasnite androgini igra~i, potpolno predadeni na migot, dodeka vol{ebniot prav se istura vrz glavite na zbunetite dvorjani, amateri, voajeri {to yirkaat od stranite, zaludeni od fantazmite na magijata i meta-morfozata? Kade se nekoga{nite magovi, tolku ume{ni vo igrite so maskite, erotikata, deliri-umite? Sovremeniot igra~, zarobenik na `estokoto tempo, go pla}a danokot na svojata al~nost i neblagodarnost. No qubovta pove}e se roni od vremeto otkolku od qubovnicite. Igrata sama se menuva, 8 MAGOR
  • 8. neminovno... A postojano neuspe{ni obidi da se doprat golemite majstori na igrata. I pokraj sovr{enata tehnika, novata verzija e neuverliva kopija, redewe sceni, virtuoznost bez op-sednatost, bez vqubeniot |avol. A tuka kopiraweto ne e dozvoleno, sekoj vo sebe go pu{ta roga-toto bo`estvo da `ivee, da se kikoti, da potskoknuva me|u bukvite na kirilicata i vo toj bezoby-iren, neodoliv samoubistvenik koj za igrata bi odel po se~iloto na bri~ot, go prepoznava sopstvenoto telo, sopstvenoto srce. 20. Muzikata se ~ini poneophodna od koga bilo. Vo svetot na Haosot i bu~avata, ~istiot signal na muzikata vo najminimalnoto sredstvo ja koncentrira najgolemata mo}. Sonot se preleva vo ~ista supstancija. Na rabot na setilnosta, na rabot na razumot, muzikata e isto taka na rabot na Vremeto. Taa najdolgo, najuspe{no si poigruva so nego, za{to i vo najorganskite momenti e idealizirana, nadmo}na nad materijata. Odnovo se opsednuvam od nesogledliviot trezor na sliki i poraki {to gi sodr`i kreativ-niot zvuk. Kolku i da im se potsmevame na nostalgijata i pateti~nosta, ne prestanuvame da se hra-nime so niv. No, dodeka vo zborot, tie ~esto se ~inat nesmasni, vo muzikata nivnata mo} e direktna, pred nea nemame odbrana. Tuka ironijata e bespomo{na. Muzikata strui, popravo treperi, religiozna kolku i paganska, kolektivna kolku i intimna. Pleni vo dopirot, vo `enstvenata mekost pri ra|aweto na novata forma. Mo}ta kon meta-morfozata - da se bide nasilen, drzok, potoa bez napor ranliv, krevok - vo muzikata e vrodena i poradi toa {to taa, vo seta svoja valentnost, ostanuva `enstvena, nejzinite vizii sonuvani. ^udoto na muzikata e {to kaj nea i raspa|aweto e celosno. Neophodnosta od dopirot proizleguva od nejzinata aktivna idealizacija. Kako zrak od svet-lina, ili kapkata do`d, muzikata se podava, se {iri vo protokot, ne dozvoluvaj}i mu na iskust-voto da ja zadr`i. Nitu sonot, nitu me~tata ne miruvaat. 21. Igrata navestuva postoewe na eden drug svet vo koj ne samo formata, tuku i bojata ima svoja nova aktivna melodija. Opti~kata pojava ja svlekuva sivata nametka, se otkriva vo svojata pul-sira~ka polifoni~nost. Dali toj mo}en, primamliv svet od koj ne mo`e da se oddeli pogledot (kako obzemeniot Nar-cis od svojot odraz vo vodata) }e go nare~eme ~udo, fantazija ili postoewe? Ako sekoj mig na igrata go prifatam kako supstitut na `ivotot vo koj e skoncentrirano soznanieto za minlivosta i nepovtorlivosta, mo`ebi }e uspeam, sovladuvaj}i gi razli~nite staMAGOR 9
  • 9. diumi na Igrata, mojata sopstvena igra vo isto vreme da e op{ta, i toa sosem spontano, prirodno. Poznavaj}i ja dvojnata priroda na igrata, fanati~no vquben vo preobrazbata, mo`ebi }e se oslobodam od lu{pata na vremeto i prostorot, za da se otkrivam, sekoga{ odnovo, vo oslobodeniot svet na imaginarnoto. Kako vo igra~ite da ima ne{to od nekoga{niot dvorski {ut vo najblagorodnata smisla na zborot. [utot e opa~ina na kralskata gordost, samoqubivost. So sve~en ton toj gi ukrasuva neva`nostite, a so {egovit najserioznite vistini, razbivaj}i ja so toa tvrdokornosta na kral-skoto mojata vistina e ve~na#. Igraj}i go zamisleniot `ivot, nekoga{nite, sega{nite i idnite majstori na Igrata, mu poka`uvaat na negovoto veli~estvo `ivot deka i prividot e negova sovest. 22. Otsekoga{ mi se ~inelo privle~no tolkuvaweto na stimulira~kata tvore~kata fantazija kako plodotvoren nadomest na izgubenata sloboda. Kamufliraj}i gi zabranetite izvori na svoite fantazii, igra~ot-begalec pred studot postignuva dvoen u~inok: uspeva za sebe da zdobie tolku zadovolstvo barem privremeno da ja sovlada potisnatosta i im ovozmo`uva na drugite sami od nesvesnoto da crpat uteha i olesnuvawe. Ubavinata na begstvoto pred studot e tokmu vo povtornoto vra}awe, koga studot, nemo}ta se premavnuvaat vo toplina, radost. Site ~ekaat ostareniot, mnogu star igra~ da zamine vo svetot na predcite. Toj samiot s po~esto ja sonuva smrtta. Taa se provlekuva niz sonot - tu riba, tu breza, tu `ena, tu tatko. Ponekoga{ prodira vo negoviot lik i toj se gleda kako mrtovec {to ~ekori. Na centralnata sve~enost, dodeka `drepcite potskoknuvaat po taktot na tapanite, vedna{ gi zabele`uvaat dvajcata prastari igra~i, obajcata bez maska, bez ukrasi, samo so zavitkano par~e belo platno vo racete. Se znae deka edniot e igra~ot, drugiot Smrtta. No koj e koj? Dvajcata starci pretpazlivo se pribli`uvaat eden kon drug, s dodeka vo sredinata na kru-got ne se doprat so platnata. Toga{, edniot go osloboduva srpot ~ie se~ilo bleska na sonceto - neumorniot Kosa~ nasekade go nosi svoeto oru`je. Drugiot vnimatelno ja odvitkuva svojata bov~a. Ja otkriva magi~nata igra~ka. Ishodot ne e poznat, duri e neva`en. Tuku ona, {to vo neizbe`nosta na ovoj sudir polujave-poluson, svesno-nesvesno, Eros-Tanatos, se pojavuva kako klu~ - magi~nata igra~ka. 23. Ako ~udesnite transformacii, koga, pred zakanuva~kata potera, frleniot ~e{el izrasnuva vo trwe kako korija, solta vo planina od pe{teri i karpi, vrapcite vo zmii i smokovi, kapkata 10 MAGOR
  • 10. maslo vo masleno ezero (vo koe gonitelot se udavuva) se do`iveat kako prekrasni poetski sliki, toa ne mi brani vo ovoj ubav bajkoviden detaq da go pobaram sopstvenoto tolkuvawe, ne samo zatoa {to poetikata ja sfa}am kako poetika, tuku za{to i samiot sum vo pozicija na frustriran begalec, progonet od vistinski ili od voobrazeni stra{ila. Za razlika od begstvoto koe, barem fizi~ki, e sekoga{ oddale~uvawe od nesakanoto, poterata opsednuva so postojanata svest za blizinata na gonitelot. Dodeka begstvoto opstojuva i po-radi mo`nosta da se dostigne do tamu, vo poterata edinstvenata cel e da se oslobodi{ od uni{tuva~kata vistina deka si loven, deka neumolivite lovci ti se zad petici... ...zatoa poterata e tolku podatliva za vmetnuvawe na mitskoto vo sekojdnevnoto. Nejzinata zakana e isto tolku vistinita vo Istorijata kako i vo sni{tata, vo qubovta kako i vo omrazata... ...vo poterata i plenot i gonitelot igraat spored obredno-magiskata logika - nivnata neizbe`na vrska e energetska - silata {to ja tro{i lovecot za da go dofati plenot, bara i bega-lecot da ja vnese barem istata sila i itrina za da se izmolkne. @rtvata, izlo`ena na postojan atak, odgovara, a vo toa e eti~kata uteha i ohrabruvawe, nadvi{uvaj}i ja realnata premo} na go-nitelot. Vo zbienite ~asovi na poterata, begalecot ja isfrla poslednata, i za sebe neo~ekuvana, karta... 24. Temnite igra~ki sudbini - nekolku neprovereni podatoci, imeto, smrtta i... Igrite. Otfrleni po }o{iwata na oficijalnite muzei, enciklopedii, istorii, tie opstojuvaat vo de-taqot, vo zrakot. Dodeka talkam po nepoznatite prostorii na nivnite li~ni drami, na nivnite neuspesi, na nivniot kopne` kon prepoznavaweto, bezimenoto star~e-epizodist me do~ekuva vo edna od perifernite galerii na Igrata. Uredno me provlekuva niz albumot so temnocrveni korici, ki~erski pozlateni, me|u koi neznajnite Majstori se smeat, se pregrnuvaat, razgovaraat, pijat so pro~uenite Majstori. Site tie sakaa od eksperimentot, od buntot, da napravat zakon. Sega, nekoi se institucija, nekoi zabo-raveni. No, veli star~eto, sekoja nova etapa go sledi istiot red. Samo {to ne sum siguren dali novata etapa navistina zapo~na? 25. Pi{uvam u{te edna prikazna, ili pismo, za qubovta. Pred mene, nabreknatoto kube na Dautpa{iniot amam go prepolnuva re~isi celiot prozorec. A vo restoranot na ~etvrtiot kat: kolku se nejasni ovie lu|e okolu masite so izmrseni ~ar{afi, kolku magli~esti, odminlivi nivnite glasovi nasproti polnata kamena dojka. Sepak, ova e edinstvenata prostorija vo zgradata {to ne MAGOR 11
  • 11. e prazna. Site ~etiri kata se gluvi, so pra{livi sali i kancelarii so pra{livi fotografii na po~inatiot pretsedatel, koj nabquduva od sredinata na valkaniot yid. Velat, tuka rabotele lu|e. Jas ne gledam nikogo. Skr{enite stakla na vratite se prekrieni so stari vesnici. Gi kinam: na masata pepelnik, vo pepelnikot dogor~e. I s drugo: uredno podvrzani dokumenti po policite, fotelja, tepih i dr. Sednuvaat na mojata masa trojca; napnati, ubavi, so kosi odzadi sobrani vo opav~iwa, so prazni lica. Nabrgu me napa|a nivniot ednoslo`en mrmor, prosleden od muzikata {to spiralno zaviva. Se obiduvam da im se nasmevnam, ne mi vozvra}aat. Eve go qubezniot Arapin - vo metalniot poslu`avnik mi nosi {olja `e`ok, temen, gust ~aj. Sepak, ne e tolku lo{o: mo`am da pi{uvam, krepej}i se odvreme navreme so ~ajot i so pogledot na amamot. A na sosedniot prozorec - mostot. Minuva~ite gi menuvaat licata. Samo dolgovlaknestiot {kotski ov~ar ostanuva ist. Sekoga{, {tom }e poglednam ozgora od restoranot, ku~eto e tamu. Neguvano ku~e, koe so ~udesna lesnotija se sprotina me|u tolpata. Lesi mi zali~uva na eden od onie porcelanski suveniri, a gledan od ~etvrtiot kat e u{te i pokrevok. Kako da pristignal od francuskata detska pesni~ka: Un tout petit chien, dans la vitrine, av, av, un tout petiit chien a loreille blanche, av, av. Taa figura taka gordelivo i bez strav {eta, pa ne izdr`uvam i na nam}orestite mom~aci im predlagam da ja vidat. Edniot so maka ja podiga glavata, potoa mrzlivo proceduva: Od kade ti pes vo onaa turkanica. Jasno e - mom~eto ne e sposobno da gleda. Lesi se slu~uva kako i site vidlivi pojavi: arapskiot restoran na ~etvrtiot kat vo ispraznetata zgrada, goltkite topol pijalak od {arenata {olja na izvalkaniot kafeanski ~ar{af, onaa `ena vo kafeavo palto i so dolg bel {al vrz nego, koja go pripila do sebe svoeto dete sred uli~niot mete`, trkaleznata ku-pola na amamot zaprena vo migot pred tresok. S e onaka kako {to mora da se slu~i, i moeto u~estvo e sosem predvidlivo: ostanuvam na masata, ja pi{uvam prikaznata za qubovta, a minuvam tamu, gerilec namalen do goleminata na vistinska porcelanska figurinka, razlean niz desetina prizmati~ni ogledala. 26. Indigo lu|e vleguvaat i izleguvaat od zgradite ~itaat isti vesnici gledaat ista programa spijat vo isto vreme jadat ista hrana so indigo deca vo indigo stanovi so indigo Novi Godin i rodendeni i `ivoti i smrt... 12 MAGOR
  • 12. (^arls Bukovski) Ne gi podiga roletnite, za{to dnevnata svetlina ja pravi nervozna. Naj~esto, vrz pi`amata navlekuva xemper. Ja pali sobnata lamba, postavena vrz edna debela enciklopedija. Mojata psi-hoterapija mo`e da po~ne. Vakov den e neophoden barem edna{ mese~no: go slu{a edinstveno tivkiot zvuk od nekolkute kaseti so stari, dobri hitovi. Koga }e ja ugasi lambata, nadvor e ve}e no}. Toj kopne` po najmale~koto, no sopstveno par~e prostor, e vroden kaj sekoj od nas! Kako deca, n {tite{e zakrilata na ku}ata-{ator, vsu{nost }ebe prefrleno preku trpezariskata masa. Vo taa, samo na{a ku}a, gi vnesuvavme svoite najsakani igra~ki. Kolku lesno male~kiot bu-kvalen prostor se preobrazuva{e vo beskrajno, a za{titeno metafizi~ko kat~e. Migovno, dolgo patuvawe niz zemjata Fantazija. Sli~no na prepolnetata soba na Rej Bredberi vo no}nata TV serija, kade {to predmetite, predmet~iwata i prikaznite izniknuvaat od sekoj kuben santimetar vozduh. Vo TV serijata, pisatelot doa|a vo sobata po potreba - da pi{uva. Sosema amerikanski, se iska~uva so lift do sobata i po zavr{enata rabota, otkako na starinskata ma{ina }e go is~uka raskazot, si zaminuva, pak so liftot. Figurinkata na dinosaurusot mo`e slobodno da rikne i da pojde vo potraga po vozbudi niz nepredvidlivata, misteriozna soba. Vo taa soba, kako i pod det-skiot {ator, Sonceto stanuva kocka, Mese~inata jajcevidna... ^udesnoto e efikasna za{tita od kjerkegorovskiot strav pred is~eznuvaweto vo bezdu{noto mno{tvo. ^udesnoto vo nedelnata po~inka vo sopstvenata soba-oaza e retka mo`nost povtorno da tragame po na{ite fioki, knigi, po sebe vo toplite otpe~atoci na predmetite i ~uvstvata. I {ansa, barem za den, barem za ~as, da ja ispereme od sebe zakanuva~kata indigo-inficiranost od kolektivnoto i ednonaso~no vospriemawe na ne{tata {to `ivot zna~at. A `ivotot, so toa site se sudirame, kako petnaeset ili sedumdesetgodi{nici, ne e samo onoj odnad-vor, po koj slepo i pokorno odime, `ivotot e vo nas, i za nas. 27. Otsekoga{ me fascinirala fizi~kata i du{evnata raznoobraznost na prijatelite na tatko mi: i flegmati~ni debelkovci, i borbeni xinki, i {trklesti osamenici, i krotki i crvulci, drdorkovci i mol~alivci, frustrirani intelektualci i slavoqubivci, mom~aci i penzioneri. Fakt e - site se dru`ea so nego. Veruvam, tatko mi umee{e so lu|eto i poradi toa {to be{e xentlmenski {irokograd ala Gari Kuper vo To~no na pladne# ili vo Za kogo bijat kambanite#. No, ne retko, inaet~iski }e gi stisne{e usnite i uporno go tera{e svoeto. Ne{to drugo be{e vo pra{awe: poseduva{e darba za sozdavawe prikazni. Postoe{e nekoja ritmi~na bodrost vo negovoto ka`uvawe, poigruvawe so sopstveniot somne`. Pa, i edna igriva naivnost. Ponekoga{, zali~uva{e na moj razbu{aven vrsnik, ponekoga{ na melanholi~en Prustovski juMAGOR 13
  • 13. nak so ogromno me~tatelsko iskustvo. A umee{e najvozvi{enata ili najzakanuva~kata tema da ja osve`i so anegdota. Pa, da aterirame toga{, ima{e obi~aj da ka`e. ]e ja smene{e napregnatosta so nasmevka... U{te od mojot prv raskaz, go vovedov likot na Majstorot na Igrata, pri`elkuvan igra~ od visok kvalitet, koj, normalno, poprimi nekoi od tatkovite osobini. No, po tretata kniga, Plovidba kon Jug#, koga ostareniot, besku}en Majstor zaminuva, vo topla prikve~er, po kejot na beskone~nata Reka, znaev deka pove}e ne }e mo`am da pi{uvam za takov, premnogu tvrdoglav, nam}orest i beznade`no uporen igra~. Tatko mi po~ina; negoviot nemiren duh spontano i mo}no navleguva{e vo moite raskazi za detstvoto, za qubovta, za tagata. Sepak, iako se povle~e od stranicite na idnite knigi, Majstorot na Igrata ostavi o~evidno prazen prostor za sebe... Prostor za sogovornikot. Za eden aktiven, ~ove~en, duhovit sogovornik. Za eden rasprika`an, no umen Votson, mo`en i sakan prijatel, i za tatko mi, i za mene. [armanten drdorko so {irok vkus za zemnite zadovolstva, no i so neosporna prirodna ot-menost. Taka se sozdade Horacio Cvikalo, akterot. Ma|epsan od tajnite na srcevite lavirinti i nepredvidlivosta na prikaznite koi se oploduvaat vo potraga po izlezot. Toj izlez e nekoga{ nedofatliv, nekoga{ sosem ednostaven, {to voop{to ne go naru{uva zadovolstvoto vo pri-kaznata, koja za raska`uva~ot Horacio ita beskrajno. Za nego, i Gradot, i Igrata se prikazni, nevini vo svojata grozomora, bla`eni vo svojata plodnost. Nalik na bajkata, koja tato tolku ja saka{e, seta predadena na sopstvenoto slu~uvawe... 28. Dodeka od kasetofonot se izviva opivniot zvuk na gitarata na Rej Kuder od Vendersoviot Pariz - Teksas, gi povrzuvam prethodnite dve bele{ki, zapi{ani popladnevo, vo delovi od edna ista prikazna. Ete, nekolku stihovi od Bukovski, kogo inaku premnogu ne go sakam, najdeni na stranicite na edno pravlivo spisanie, stanaa nenadeen, no o~ekuvan zavr{etok na knigata koja{to sega ~eka vo fiokata na izdava~ot. Vo Vendersoviot film, osamenikot, po dolga potraga, }e ja pronajde prekrasnata blondinka, za nekolku zbieni migovi ti{ina. Prijatelkata ja odbra sobata so spu{teni roletni. Tatko mi - knigite i prijatelite. Hora-cio Cvikalo - muabetite i patuvawata. Site tie se gerilci protiv indigo - svetot. Jas samo zapi{uva~, makar delumen, na nivnite prikazni. Kaj Dante, du{ite na onie na koi strasta im go zapletkala razumot, na zabranetite qubov-nici (Semiramida, Didona, Kleopatra, Elena i Paris, Fran~eska i Paolo - izvonredno dru{tvo!) plovat kako ~apji. Let na nevidlivite krilja: zborot, ~apjata - ardea, ka`an, pod pesok i knigi, kojznae koga, vo ne~ie strastno qubovno kre{endo ili vo vnatre{niot monolog na nepoznatiot, 14 MAGOR
  • 14. doletuva, po misterioznata, muzi~ka analogija, vo ona {to go zapi{uvam. S drugo e belina. 29. - A zo{to tigarot? - Stra{no potsetuva na orientalen gospodar. Na Xingis-han ili na nekoj hunski po-glavar. Navidum ohola nadmo}, zad nea neproyirnost. Ima i u{te ne{to posilno. Toj dominira otsutno, bez dopir so drugo telo - ako toa ne mu poslu`i za hrana ili za parewe. I ednoto i drugoto gi vr{i bez pompa, za razlika od nametliviot, predvidliv lav. Nedostapen e i koga go gledame na TV ekranot ili vo zoolo{kata gradina (eden kuc posetitel glupavo besno treska{e po re{etkite, obiduvaj}i se so stapot da go nadrazni tigarot, koj so prezirno polur`ewe, ramnodu{no se povle~e vo agolot na kafezot, do kade stapot ne mo`e{e da stigne). Dvaeset godini po ova, ~itav vo Dreamtigers#: Obi~no beskrajno dolgo se zadr`uvav pred eden kafez vo zoolo{kata gradina#. Poetot, bilo da se imenuva Blejk, Valeri, Borhes, zar ne e opsednat od tigrovata samodovolnost, i poradi sopstveniot neostvarliv kopne` - gospodstveno da se izdvoi od prevrtlivite, povr{ni ~ove~ki merila? 30. Yvonlivite kapki na ti{inata, taa treperliva vedrina na protokot: vo pre~isteno eho, cikli~no patuvawe na zdivot niz dve spoeni tela koi ne stareat. Patem, eden zbor zaskitan, min-liv, krevok - povlekuva u{te eden: no}ni peperutki vo nostalgi~no letno intermeco (ve}e potkrepen so temniot tembr na violon~eloto). Bavno odlepuvaj}i se, naslu{nuvame, s u{te razne`eni, nekakov spoj na glasovi rodeni od sintisajzer i detska smea. Mo`ebi toa sme se nas-meale nie, zdogleduvaj}i go drvenoto kaj~e, naedna{ vidlivo, vo koe adolescentnite qubovnici go pu{taat tranzistorot. Luznikavo pulsirawe na tapanite. Ekspresivna vertikala na solo-gitarata. Temnooka, temnove|a `ena ja navlekuva bluzata; zad nea, na sprotivniot breg od ezeroto, svetilkite na gradot yirkaat vo mene, kako sekoga{ budnite o~i na Argus. 31. Sosem mo`no: gnevnite gra|ani na Kroton, koi vo 501 godina pr. n.e. go zapalile Pitagoro-voto u~ili{te, bile nemuzikalni. Kako i razbesnetite Majnadi: nivnata kasapska histerija kon onoj {to so zvucite na svojata lira gi razdvi`uva i najzakotvenite (karpite, drvjata), a gi razne`uva i MAGOR 15
  • 15. najneumolivite (yverovite, kone~no i nepotkupliviot Ad) e instinktivna odmazda na izmamenata `enka kon muzikalnata anima, koja vo po`elnoto ma{ko telo gi usoglasila kosmosot i metamorfozata. I obratno - Orfejevata okrvavena glava peej}i doplivala do Lezbos, kade {to podocna Safo im ja osoznavala qubovta na svoite {titeni~ki preku igrata, solo peeweto, hor-skoto peewe i harmonijata na lirata. 32. Zo{to qubovni pisma pi{uvame naj~esto no}e? Toga{, poseano so `oltenikavata ma-gli~avost od no}nata lamba, i par~enceto od na{ata dobro poznata soba zali~uva na ostrov, a predmetite gi obviva misterioznata aura na toplata osamenost. Krevetot - galija, bibliotekata - riznica na drevni rakopisi, fikusot vo agolot - ~udnikav izdanok od neispitana tropska gradina. Vovle~eni sme vo spiralata na pol`avot, na{eto di{ewe dobiva eho, se oslu{nuvame, ubeduvaj}i se deka zborot zapi{an vo ova carstvo na posvetenata ti{ina, dragite usni }e go izgo-vorat kako svoj... A nadvor: Terra incognita. No, za razlika od sobata, iako arsenalot na maniristi~ki motivi e o~ekuvan: no}, dvojnik, lavirint, son... nakitenata baroknost e izbegnata, pa tainstvenite i nepredvidlivi nastani se ka`uvaat ednostavno, kako mali prikazni. Svetilkite dol` sokakot se kako bukvi od proret~ena reklama. ^istata studena svetlina na Mese~inata e vpiena vo trepetlivite krugovi okolu metalnite stebla. Temnicata, navidum neispitana, se stopluva od novootkrienite detali: padnatoto lisje po trotoarot, {arenata izdi{ana topka i tamu, na rabot na osvetleniot krug pod svetilkata otsprotiva - gu{nata dvojka (a ne ona poluslepo star~e koe, pomagaj}i se so stap, pretpazlivo ja minuva ulicata). Naedna{ vozdi{ka, sitno romorewe. Kapka po kapka. Devojkata i mladi~ot, ne razdeluvaj}i se od pregratkata, poglednuvaat kon neboto, pa za~ekoruvaat von svetlosniot krug, vo temninata. Po nekolku miga, sega pozabrzani, se vo sledniot krug, pak vo temninata, i taka, s dodeka ne se izgubat, von pogledot, zad levata ramka na prozorecot. Na listot hartija, otrgnat od tetratka, molivot meandrira me|u toplinata i neizvesnosta. Pi{uvam novo qubovno pismo. 33. Velat, bebeto naslu{nuva u{te vo maj~inata utroba - mo`ebi ottamu telefonot e me|u najomilenite i najkorisni igra~ki na tehni~kata civilizacija. Nekoga{, neophoden: glasot izdivnat direktno, po ne`nata ko`i~ka na u{nata {kolka, ja izleva spontano iskrenata ~ove~na pelte~avost na vqubeniot. No, i pokraj seta svoja poroznost, toj e ~esto presilen za telefons16 MAGOR
  • 16. kata slu{alka. Zborot podzapira vo grloto, se presvrtuva vo banalna {ega. Telefonot dozvoluva ras-kop~uvawe na ko`ata samo so dve-tri kop~iwa, pove}e bi bilo pateti~no, odnosno, spored ak-tuelnata terminologija, neprimerno na kodot. Vo pauzite, pak, me|u dvete qubovni pisma, me|u dvata dopira na vqubeniot napi{an zbor, vo toa napregnato otsustvo, e onaa neophodna nadmo} na pismoto nad telefonot. Posveteno, predadeno na Drugiot, qubovnoto pismo e i samopredavawe i samopro~istuvawe. Ponekoga{, toa stanuva retka mo`nost da se ispi{uva belinata {to, podatliva za slobodno budewe na zborot, mo`e da se preobrazi vo zakanuva~ka osamenost, pred koja zborovite se spa-sonosna `rtva. Da se pi{uvaat pisma zna~i da se razgoluva pred duhovite. Napi{anite bakne`i nikoga{ ne stigaat na svoite mesta, tuku po patot gi ispivaat duhovite o~ajuvaat poslednite re~enici od zavr{enoto poglavje na epistolarniot roman na Kafka Pismata do Milena#. Rezigniranosta e razbirliva: Milena Jesenska so gordeliv aris-tokratski ~ekor go ostava hipersenzibilniot qubovnik vo negoviot lavirinten zamok (inaku Kafka, koj i na Maks Brod mu se `alel poradi nedovolnosta na pismoto, gi pi{uval po tri na den). Interesna e za~estenosta na dvojkata: toj osamen - taa, pomalku nesre}no, oma`ena ([arlota fon [tajn, Eva Hanska, Tereza Gvi~oli, @or` Sand, Lujza Kole, Lu Salome, Milena Jesenska, Lili Brik, Lu de Koliwi [atijon...). Zlobnikava zabele{ka: po~ituvanite sopruzi-rogonosci se naj~esto imotni grofovi, baroni, industrijalci i sli~no. I u{te pozlobnikavo: qubenata e naj~esto povozrasna od vqubeniot. No, ...eve go cvetot od sneg i mraz. Kako mojata qubov od mrazot i burite na `ivotot (Gete do [arlota). Kakva e bojata na tvojot son? (Flober do Lujza). Niz tebe da go gledam svetot, za{to taka }e vidam, no ne tolku svetot, tuku samo tebe, tebe, tebe (Rilke do Lu). Na kraj, tebe odnekade te zafati ogan, se setiv deka plamenot se gu{i so krpi, dofativ nekoj star kaput i te udirav so nego. No, preobrazbite povtorno zapo~naa... ni ti ve}e ne be{e tuka, tuku jas bev toj koj gori i toj koj se udira so kaputot (Kafka do Milena). Molkum, prepro~ituvaj}i gi po`oltenite stranici od tie slavni prepiski, ja do`ivuvame istata neobi~na obi~nost na qubovta, isto kako koga ~itame nekoe bezimeno qubovno pismo pre-danost na ve~niot Mig, vla`ni tragi od dopi{uvawata (bakne`ite), melanholi~ni vibracii. Qubovnicite srodno go ~uvstvuvaat minuvaweto niz predvorjata i odaite na qubovta, so nade` deka toa patuvawe }e bide dolgo i prekrasno is~ekuvawe, kako kaj golemite isto~ni Majstori na Erotikata. Izlezot od carskata palata e nevidliv, i se osmeluvam da ka`am, nesakan, kako vo beskone~noto talkawe niz stranicite na Knigata. A mudruvawata? Tie, i koga doa|aat, se s u{te topli od {totuku ispraznetoto gnezdo, a zborot, i onoj najumniot, e zaskitana ptica, vo potraga po svojata pridru`ni~ka. Pa zarem nekoj mo`e da dade kone~en odgovor, da donese pravila, dodeka qubi, dodeka protekuva niz qubovta? [to s ~inevme nie, sive ovie meseci so belite i sini pisma, koi go prebroduvaa patot od Venecija do Pariz, od Pariz do Venecija, tie pisma koi n soedinuvaa, go soedinuvaa tvoeto telo so moeto, tvoite usni so moite, tvoite kosi so moite kosi, tie pisma koi tolku gi bara{e, tie zborovi koi povtorno n vrzuvaa i n razdeluvaa? Ah, site tie pisma, site tie pisma. Dal siot svoj `ivot }e go mineme vo pismata? Ti, Alfrede, da, ti si sozMAGOR 17
  • 17. daden za toa, jas ne, jas sum `ena (@or` Sand do Alfred Mise). Budeweto, sepak, se slu~uva. No, magijata e zabele`ana vo sonot. Vo lavirintot bleskoti i bla`enstvoto i strad-aweto. Ubeden sum vo no}nosta na qubovnite pisma, i koga se tie sozdadeni pod trepetlivoto pla~ewe na petrolejkata, i u{te porano, na sve}ata. I koga se pi{uvani nautro, qubovnite pisma se isto tolku no}ni: skri{ni, tainstveni, ispolneti so kopne`! 34. Za razlika od prethodniot, ovoj tip vqubenik samo ponekoga{ se manifestira niz pi{uvaweto. Sosem uspe{no mu le`i ulogata kavaler (spored Erik Bern vo popularnoto, du-hovito kni`e Koja igra ja igra{#: {armanten, so merka za dobar vkus, nikoga{ vulgaren). No, vo tie ramki, toj im prepu{ta na svojata fantazija, originalnost i razigranost... Vna-tre{nata socijalna prednost le`i vo zadovolstvoto koe go ima `enata od ova nevino umeewe i od po~itta {to ja uka`uva kon ve{tinata na kavalerot. Vo osobeno povolni situacii koga obajcata dobro ja ~uvstvuvaat prirodata na igrata, tie mo`at da ja rastegnat, na zaemno zadovolstvo, do to~ka koga ve}e preo|a vo ekstravagantnost#. Zavidlivcite, ~esto i zad grb, go nabeduvaat kavalerot deka e la`go - bezobyirna laga kon negovata magiska mo} da go transformira iskustvoto vo vpe~atlivi prikazni, preku koi posto-jano se sre}avame so nepredvidliviot Eros. Sepak, prikaznite na kavalerot samo uslovno mo`at da se nare~at erotski, za{to nivnoto senzualno otkrivawe na svetot e samo edna, makar prili~no efikasna, mo`nost za opstanok vo minlivosta. Svesen deka qubovta korodira, ako ne se hrani od prikaznite, kavalerot spontano gi splotuva pasusite od sakanite kni`evni dela ili scenite od filmovite so `ivotnite anegdoti, {to postojat ili postoele vo negovoto retko i edinstveno iskustvo. Mo`ebi paradoksalno: na vqubeniot kavaler, koj ~esto oddava vpe~atok na odlepen so-ben sonuva~, prikaznite vo `ivotot obilno mu se slu~uvale. Ovde bi se soglasil so Bern, deka kavalerot e naj~esto povozrasna li~nost, no ne zatoa {to elegantno se povlekol vo monogamija ili celibat, tuku zatoa {to ubeden vo minlivosta na sekoe do`ivuvawe, duhovno ili telesno, ako se ostavi samo na sebe, ima neophodna potreba od riznicata fascinacii da sozdava prikazni vo zavodlivo ruvo. Kako prodol`en quboven ~in. Vo mladosta, toj mo`ebi bil nalik na Kanetieviot Maestrozo, koj vo sekoj hram zad sebe ostava po edna `ena koja go ~eka; kako vo dobrite, stari vremiwa#. No, spored Kaneti, Maestrozo znae deka }e ostari, toj e svesen za svoite godini#. Zatoa, vo esenta, toj mo`e da nalikuva na bajkoka`uva~ ili duri na sokratovec. Negoviot izlez e vo nemerlivosta: i najgolemata kniga, i najstrastvenata qubov se - nedovr{eni. Re~isi oralnoto zadovolstvo, koga knigata se golta od prvata do poslednata stranica, se intenzivira, koga koricite }e se zaklopat, i prikaznite i natamu izviraat (vakviot vqubenik, ni malku ~udno, ~esto e filmofil: u`iva koga tekstot isfrla sceni, kadri, se vizuelizira). 18 MAGOR
  • 18. Toj bi mo`el da se poistoveti so re`iser, isto tolku uspe{no kako so eseist ili so kozer. Vo isku{enie sum ponekoga{ da go sporedam so monta`er, ili duri so kamera. Iako e lesno da se zamisli zad masata prenatrupana so knigi, zgu`vani rakopisi, {i{e retka marka viski ili bom-boniera Mocart# (tuka se i prazniot list hartija, starinskoto naliv pero i ma{inata za ~ukawe), sepak }e nedostasuva najva`noto: sogovornikot ili podobro, sogovorni~kata. Vo dene{nive matni, vol~i vremiwa, koga nespokojot navleguva niz site na{i pori kako crniot tu{ razlean po porozniot list hartija, se zagaduva prostorot za fantazirawe, prostorot za iluzija. Neophodnosta toj da se so~uva e pra{awe na opstanok za vqubeniot kavaler, ottamu vo posledno vreme, tolku vpe~atlivi knigi esei. Kavalerite, da ne se zaboravi, ponekoga{ i pi{uvaat. Zamoreni od preciznite nau~ni studii {to literaturnoto delo ~esto go tretiraat kako ne~uvstvitelnata elektronika filigranskata rakotvorba, sme za`eleni za su{tinska afirmacija na ~itaweto kako dinami~en, primordijalen ~in na qubopitniot, nezavisen duh. Da go soslu{ame kavalerot za kogo knigata vo isto vreme e praznik na logosot i bajkovidna igra, vqubenikot so otvoreni o~i, bdea~ot sposoben za samopreobrazbi koj ne samo {to vo zborot ja do`ivuva slasta, tuku ne ostanuva sebi~no, za sebe so ona {to go ~ita ili go ispi{uva. Kako vis-tinski kavaler, toj go pregrnuva sogovornikot, voveduvaj}i go vo skapocenite svetovi na Drugosta kade {to na najzavodliv na~in se afirmira nesobirlivosta, no i kreativnata osmoza, a mno{tvo li~nosti se prepletuvaat vo edno do`ivuvawe. 35. Po smrtta, ka`uvaat Eskimite, kaznetite moraat da kle~at, so obeseni race, vo glad i zdo-devnost i samo koga nekoja peperutka }e proleta, tie gi podigaat glavite (kako {to mladite ptici beskorisno gi otvoraat rozenikavite usti pred komarecot) i koga }e ~krapnat so zabite, oblaci pra{ina izleguvaat od nivnite suvi grla#. Go nema ~udovi{niot stud, go nema duri ni snegot. Peperutka, komarec, prav... stravot se {iri od opozitnoto, od ona {to ne mo`e da se vidi, ne mo`e da se opipa, od ona {to i vo sonot e neulovlivo. Ve~nata, poznatata zima zna~i i vkusna hrana, dar vo lik na foka, {to iznurnuva od vodata, zbivtaj}i uf, uf, vaka, uf, uf#, zna~i i qubovna slast vo igloto, so podatlivi, topli tela pod `ivotinskite krzna, zna~i so`iveanost, prepoznatlivost vo prirodata (i koga e najne-gostoqubiva), vo klimata (i koga e najsurova). Zamisluvaj}i go vremeto {to najmalku se poznava, ona po smrtta, ponekoga{ i snaodliviot Eskim i u~eniot filozof go konkretiziraat, vo na-jdale~noto, vo najnedostapnoto. U{te ne{to za eskimskite prikazni - nema tolku ~udesni elementi, kolku edno posebno vol{epstvo na situacijata: sjajot na neboto {to ~ini da se zaboravi s, pa i onoj {to neposredno pomognal toj sjaj da se do`ivee; sinot koj davej}i ja majka si, samiot se udavuva; strastvenata qubov na nerodilkata kon larvata; snegot {to gori vo lambite i ku}ata {to se dvi`i niz vozduMAGOR 19
  • 19. hot ...pojavi navidum nadrealni, a voop{to ne begaat od prirodniot tek na ka`uvaweto - ~udesnoto ne kako ramka vo koja se odviva dejstvieto, tuku stvarnost {to pleni niz toa dejstvie. Prijatelot koj, vo seta svoja pijana pristrasnost na za~adenata kafeanska masa, me nare~e Eskim, a potoa vedna{ mi se izvini, ne ni pretpostavuva{e kolkav kompliment mi dodelil. 36. Vo vrvnoto haiku se ~uvstvuva spontanoto nomadstvo na duhot, {to ne bega od lucidnoto nabquduvawe na predmetniot svet, a uspeva da dojde do Apsolutot. Svesen sum za iskustvenata ve{tina na haiku poetite, a ne mo`am, soo~en so sublimnite trosti{ja, da se odbranam od vpe~atokot za prirodnosta so koja tragikata na minlivosta se voobli~uva vo ubavina na ve~niot protok. Poezija na preminot, na patuvaweto, vo sloga so oblacite, haikuto im se predava na za-konite na lisjata i pticite preselnici, ~inej}i go bez napor vistinskiot napor - i vo najslo-bodoumniot mig ne se zaborava deka site ne{ta mu pripa|aat na Univerzumot, ~ija harmonija ne smee da se uni{ti# (Hokusai). Koegzistencijata na privatnoto i op{toto, na neposrednoto i nevidlivoto, koncizno go sugerira neminovnoto dvi`ewe po stranicite na `ivotot; {u{kaweto na ~ekorite po padnatite lisje ja zasiluva razdelbata, koga zdivot mirisa na esen, a racete, zatskrieni vo kaputot, se ved-nat kako bledi senki kon po~vata. Si odam ti ostanuva{ Dve eseni ([iki) Kolkav samo pat se izminuva vo haikuto za vreme od 17 ili ne{to pove}e slogovi (on|i, ja-ponski zvu~ni simboli, rasporedeni vo tri stiha 5/7/5)! Do sekoja porta proletta stasuva so kal na nalanite (Isa) Nekoga{, patuvaweto e so vremeplov: Dodeka vrne esenski do`d sega{nosta kako da minala odamna 20 MAGOR
  • 20. (Buson) Vo haikuto veli~inata na zamislata nikoga{ ne povlekuva prenaglasuvawe na emociite. Izrazot ne e samo zbien, tuku otmen. Ne zaboravaj go nikoga{ samotniot vkus na belata rosa (Ba{o) Bleskotna Mese~ina! A deteto posega: Daj mi ja! Daj!... (Isa) U{te vo ednostavnosta na prvi~niot poteg, neposreden i izve`ban vo istiot tren, mudrecot se integrira vo dete so {irum otvoren vnatre{en vid. Ako okoto i gi zabele`uva granicite, toga{ mislata bleskotno gi premavnuva. Mese~ino nad srtot, osvetli go, te kolnam, onoj {to krade cve}e! (Isa) Pra{aweto kade (komu) jas pripa|am? ne se postavuva so romanti~arski patos, no sonot e prisuten, vpien vo ubavinata i tu|inata na `ivotot. Prekusoto `ivotno patuvawe e sepak do-volno dolgo da se prifatat najraznovidnite vizuelni pottici i tie da se pretopat vo mentalna energija. Vidovitost? Poetski probiv vo misterioznata, beskone~na sfera na preselbite? Ne e ~udo {to golemite haiku majstori se patnici ili slikari (Ba{o, Isa, Buson). Vo haiku patuvaweto, stapalata se pomalku va`ni od glavata, geografijata od geopoetikata. Lesno e da se odrekne{ od ~ekoreweto, mnogu pote{ko e da ~ekori{ bez da ja dopre{ po~vata#, veli edna taoisti~ka izreka. Toa e retkiot, inicijaciski kvalitet na haikuto - svetot da se nabquduva vnimatelno, no oddeleno, bez direkno da se u~estvuva vo negovite akcii, no, da se sploti, lebdeej}i, vo negovoto dvi`ewe. Vo Kjoto sum, no so pesnata od kukavicata sonuvam za Kjoto (Ba{o) MAGOR 21
  • 21. 37. Od bolni~kata postela, me|u dve dijalizi, tato ni podava{e liv~iwa, ispi{ani so negoviot poznat, a s u{te voedna~en i razigran rakopis. Vo ednoto, upateno kon mene: Moram da ti preraska`am ne{to za Pasternak. Koga padnal vo nemilost, nekoj Bezimenski (kakvo neslu~ajno prezime!) go obvinil deka ne im se pridru`uva na javnite ~itawa. Tie#, odnosno trudo-qubivite sovetski pisateli, toga{, vo 36-ta, patuvale, taka bilo pravilno, po celata zemja i ~itale svoi tvorbi na brojnite kni`evni priredbi. Pasternak odgovoril vaka nekako: A {to ako jas - sprotivno na Bezimenski - gledam vo toa svoja zasluga. A {to ako mene me osvojuva kako patuvale i prodol`ile da patuvaat Pu{kin i Tjut~ev vo svoite dela, i ako site du{evni sili sum gi koncentriral na te{kotiite na takvite patuvawa, za smetka na lesnotijata na es-tradnite izleti?#. Ete, takov bil Pasternak, za kogo mnogumina smetaat deka se upla{il. I lirikata go otslikuva, otvorena, produhovena, stroga kon sebe si. Vo porakite {to gi dobivav za vreme na vizitite, podolgi i redovni - koga mu be{e podobro, kusi i lakonski - koga mu be{e te{ko, mislata ne mu dozvoluva{e na bolnoto telo da ja optovari: Vo salata za dijaliza, dvajca bledi kom{ii#, legnati na krevetite, burno go komentiraa poka~uvaweto na cenata na benzinot. Zlobnikavo si pomisliv: Nie go kritikuvame vremeto, a toa n zakopuva#. No dvajcata voobra`enkovci si go prodol`ija razgovorot so nesmalena strast (i me nateraa da gi na~ulam u{ite), pa po izvesno vreme se po~ustvuvav zasrameno... Do-bro, mo`ebi ne sum ba{ najzdrav no inaku sum spokoen i smiren. Ti najmnogu pridonesuva{ za toa. Bilo da ja nosi{ mai~kata Alan Ford#, bilo da si oble~en vo braon kompleg, so novi ~evli, braon ~orapi, vo sivite pantoloni i somotskoto palto - deluva{ i seriozno i vedro. I vo des-niot agol na liv~eto zbieno: ne gri`i se za knigata. ]e bide. Najsigurno! Plovidba kon Jug# ve}e vtora godina ~eka{e kaj izdava~ot. Tatko mi gi znae{e site ras-kazi od rakopisot i vo sekoj od niv be{e vgnezdena po nekoja negova sugestija. Mu gi ~itav vo onie beskone~ni esenski popladniwa vo dnevnata, dodeka na prozorcite kon trite strani na svetot, `oltiot den bavno rumenee{e. Zapadot be{e skrien od Manastirskata vrata# na Mazev i najneispitaniot del od bibliotekata, onoj od U do [. Tatko mi pedantno gi podreduva{e knigite po azbu~en red i vo kartoteka uredena za primer, no zatoa pak Igra~ot vo nego ja podeli bibliotekata vo nekolku sobi. Vo male~kata rabotna be{e D-L, na koja mojot spiritualen elan be{e skoncentriran po vra}aweto od studiite: Darel, Direnmat, Diras, Egziperi, Erenburg, @id, Zam-jatin, Zvevo, Jursenar, Kalvino, Kastaneda, Ki{, Kjerkegor, Konfu~ij, Landolfi, Lorens... U-[ be{e nekako zapostaveno par~e lektira, so isklu~ok na onie zadol`itelnite#, koi po~nav da gi ~itam mnogu porano: ^ehov, [ekspir, [olohov. No, toga{, poslednata esen pred da go napadne bolesta, tato i jas minuvavme dolgi, razvle~eni ~asovi vo dnevnata (toj vo foteljata, nagrnat so doma{noto palto, s u{te bez potreba da se odmora po naporniot raboten den iako zenicite po~naa da mu patuvaat kon gore, {to na pogledot mu dava{e nekoja zamislena otsutnost) i glavno - ~itavme. Prvata kniga {to, bez razmisluvawe, ja izvlekov od bibliotekata be{e ^udnikavata 22 MAGOR
  • 22. istorija na Peter [lemil#, {to pred desetina godini, kako samoubeden gimnazijalec, ja pretr~av brzaj}i kon Lolita i Raskoqnikov. - Koja ja zede? - Bajkata za Peter [lemil. - Za odzemenata senka? Si pomislil li nekoga{ deka senkata, na{iot temen pridru`nik, najdobro `ivee na sonce. I deka nekoi mladoqubivi Petarpanovci si ja brkaat za da si go pov-ratat vitalniot transfer so svetlinata. [lemil ja trampi za da se vturne vo temnata, zgusnata magla na tajnoto soznanie, {to, kako i sekoj neskrotliv faustovski traga~, bolno go kopka. A tamu, nitu na senkata ne treba senka. Toj, pak, mislam, si ja ~uva{e sopstvenata senka. Ne samo zatoa {to poslednata molba mu be{e da ja podignam roletnata. Toj ne mo`e{e bez zrakot na komunikacijata. Nasproti besko-risni zborovi, zborovi {to nosat qubopitstvo, zborovi {to dejstvuvaat. I ottamu, tolku negovi `ivi fragmenti vo mene. Vtisnati a rastr~ani poraki, dofrleni so polunasmevnatiot bariton-ski tembr. Neuni{tiviot duh na tatko mi, zamisleniot son~ev ~ovek. I kolku da zvu~i sentimen-talno, ja imav sudbinskata sre}a {to me odbra ne samo da mi bide roditel, tuku i patron. Vo onaa najneophodna smisla koja ja istaknuva i Virxinija Vulf: Nikade patronot ne mo`e pokorisno da dejstvuva otkolku koga go ohrabruva pisatelot protiv sentimentalnosta od edna strana, i kukavi~kiot strav od izrazuvaweto na sopstvenite ~uvstva, od druga#. 38. Zapi{ano e: gi krasi gradinite na Eden, Vavilon, Persija; gi omekna gri`ite na umnite ~ela na kalifite omeidski i abasidski, a s u{te e tajna kako so negibnata sve`ina gi prebrodi dolgite plovidbi vo korabite na vol~ite, marsovski osvojuva~i, za da im gi oblagorodi pobedni~kite orgii i gozbi. Tatkovinata e sepak kaj padnatite Amonovi sinovi, ~ii la`ni bradi, svetiot ureus, vladetelskite `ezla so glavata na semo}niot Set se ve}e plen na snaodlivite kradci. A tokmu vo postela od iljadnici nejzini mirisni latici, poslednata princeza od ptolomejskata dinastija mu go razotkri srceto na Mark Avrelij, gordeliviot pravnuk na vol~icata. Ricerite, pak, na Lankaster i Jork, me|u sebe nepomirlivi i surovi megdanxii, pokorno slu`ea, sprotivstavuvaj}i samo dve najpredvidlivi i najjasni od nejzinite brojni koloristi~ki varijanti. Prepletena niz mrazot na Aljaska, okolu so~nite tela na kama-tancuva~ite, taa ne se pot~inuva duri ni na voshitot na Maliot Princ, koj ja pripitomi i Lisicata, a nea, sprotivno na seta netrpelivost na svoite godini i karakter, pokorno ja is~ekuva - da raspupi. No, taa ne se brza. Ars amatoria#: nikako da go dovr{i razubavuvaweto vo zasolni{teto na svojata ze-lena soba. Zarem da bide stutkana kako bulkata? A koga }e si dozvoli da se razbudi, elegantno prozevaj}i se: Ah! [totuku se razbudiv...prostete, ve molam, u{te ne sum ~e{lana#, zamelu{eniot princ mo`e samo da propelte~i: Kolku ste ubavi!#, za da bide udostoen so MAGOR 23
  • 23. non{alanten odgovor: Zarem ne... rodena sum vo isto vreme kako i sonceto. No, dali Rozata sekade mo`e da go koristi svoeto vrodeno pravo na kapric? Kaj Japoncite - sigurno ne! Za niv ne va`i onaa zgodna latinska izreka sub rosa dictum za doverlivoto {epkawe pod senkata na rozite. Za Japonecot e te{ko sfatliva predadenosta na Evropeecot kon Rozata, za{to: taa ne pa|a od stebloto dodeka s u{te e vo svojata polna ubavina, tuku prethodno }e svene i }e se isu{i na nego, odlagaj}i go zaminuvaweto, borej}i se (zaludno) protiv smrtta, kako klasi~niot ~ovek na Zapad koj, potsvesno, mo`ebi, zatoa tolku istrajno ja saka# (Vladi-mir Devide: Japonija - minato i idnina vo sega{nosta#). Minatoto e s u{te pred nas, pi{uva Cvetaeva na marginata od pismoto do Rilke na umirawe - magi~na re~enica {to mo`e slobodno da se prifati vo poimaweto na celovitosta na Vremeto {to isto~niot duh go napoilo so prekrasna verba vo reinkarnacijata. Rosa aeterna, sepak premnogu samoubedena i svoja, ostanuva nadvor od mo}nata isto~na simbolika na povlastenite rastenija od Prijatelskoto Trojstvo: bambusot (go pretstavuva Buda, Budniot), slivata (oznaka na Konfu~ij) i borot (obele`je na Lao Ce). Izborot na cvetot go potvrduva izborot na svetot. 39. Koga pi{uvam za tato, naj~esto e stutkan vo foteljata, vo ku}noto palto, ili, pokrien, le`i vo postelata - od smalenoto, pod jorganot, re~isi nevidlivo telo, izniknuvaat kon nadvor kov~estite prsti na racete, iskriveni od revmatizmot. Zo{to mnogu poretko go opi{uvam vo ne-miren od, vitok, so zdrava nasmevka, koga e o~igledno (saka{e da fotografira i da bide foto-grafiran) deka, osven vo poslednite pet godini na `ivotot, bil tokmu takov? Kako {to bolesta nagrizuva{e del po del od organizmot, fotografiite se proret~uvaa, a nepomirlivo qubopit-niot, pameten i duhovit postar brat se preobrazuva{e vo starec, nena~nat vo `ivosta na inteli-gencijata i ironijata, no s ponepodvi`en i pomol~aliv. Be{e ograni~en na zatemnetata spalna, so `oltenikava, bolna boja na liceto i proret~ena kosa so ra{trkani prameni (kako oskubana koko{ka, se {eguva{e). Nalik na nekoj prustovski Noe vo svojot kov~eg, koj gleda vo beskrajniot, voden horizont, pod koj, potonat, po~iva negoviot nekoga{en svet. Pred sebe ima{e samo u{te edna listopadna promena na brezata, drvoto {to, vo ramkata na prozorecot, edinstveno iznurnuva{e od taa is~eznata, vozbudliva i brza~ka realnost, vo koja nekoga{ tolku dobro se snao|a{e. Znaev deka zad zatvorenite klepki negovata memorija `ivo pulsira, no {tom }e zabele`e{e deka go nabquduvam, toj bavno go vrte{e zbr~kanoto, `olto lice kon mene, gi otvara{e o~ite so podignati zenici i se obiduva{e, skoro zbuneto, da mi se nasmevne. Vo ku}ata prepolna so prozorci, toj za svoja posledna soba ja odbra onaa so samo eden pro-zorec - slika, kako da saka{e iznemo{tenoto telo, oslobodeno od nadvore{noto dvi`ewe, da ne go optovaruva so gletki pobrzi od niknuvaweto, trepetot, `olteeweto i pa|aweto na lisjata. Po-gledot 24 MAGOR
  • 24. kone~no be{e naso~en kon vnatre{noto telo, kade {to patuvawata ne zavisat od materi-jata, a curriculum vitae, kako kaj uroborot, so zavr{etokot na prethodnata, zapo~nuva nova kru`na etapa. Takov e tatko mi za kogo pi{uvam, ~ovek koj po intenzivnoto ~itawe na knigite i `ivotot, pojde, bestelesen i oddale~en, da se soo~i so Golemata Tajna. Tatkoto zaminuva{e, no U~itelot, toj {to re~isi tri decenii me napojuva{e so intelektualna energija i qubopitstvo, ostana da mi ja odr`i poslednata lekcija - onaa za neophodnosta na Patot. 40. Bi sakal da ja prezemam gletkata od Devojkata so raspleteni kosi# na Renoar, so onaa tivka, senzualna otmenost na poluaktot pri utrinska toaleta, prosledena so vedra, no zabavena igra na svetlinata (preku filtrite na reflektorot) - `olta, zelena, bela. Kako i na platnoto, nedostasuva karakteristi~nata Renoarovska, violetova. Devojkata sedi na obi~no, drveno stol~e; vo polusenka, se nayira profilot na dolgokosiot flejtist: Popladneto na eden faun#. Pomisluvam na slikarot: navistina, tuka e, na ~ekor od modelot, prili~no pomlad od ~etirieset i petgodi{niot Renoar. Neprikrieno vozbuden, nani{anuva so ~etki~kata kon razgolenata devojka: {lap, po svet-kaviot krepsaten na svle~eniot kombinezon, pod desnata pazuva, se razleva violetova damka. Za ~udo, taa ne reagira, tuku mirno prodol`uva da si ja ureduva pletenkata. [lap, {lap, u{te dva violetovi bakne`i se vtisnuvaat me|u naborite na kombinezonot - edniot kaj samiot papok, vto-riot od nazad, tokmu vo to~kata kade {to strukot se izviva vo cvrstiot, ispaknat zadnik. Nekoj od publikata {epnuva deka ramnodu{nata devojka e moderniziran eksponat od muzejot na Mme Tisaut. Duri i koga slikarot po~nuva da ja prema~kuva so violetovi linii, ne samo po tkaeninata, tuku i po teloto, taa i natamu e nepodvi`na, so podignati race, obvitkani okolu pletenkata gusta, ogneno crvena kosa so zlatest otsjaj. Slikarot go iscrtuva liceto, no kosata ne ja dopira - taka, taa s pove}e zali~uva na neskrotliv vulkanski potok. Odvreme navreme, vo rastreperenata melodija na flejtata, se vmetnuva blag odek na yvono, kako od vrvot na nekoj oddale~en hram. Najposle, s stivnuva. I slikarot e zaminat zad scenata. Pod difuznoto svetlo od pravec na publikata, devojkata bavno go svlekuva islikaniot kombine-zon i zaedno so nego, od glavata nadolu, i ko`ata. Postepeno, se otkriva nova, bela i mazna ko`a, vrz koja se vtisnati znaci. Na ~eloto - P, na vratot - Q, kaj napupenite gradi se zbile KQBA i S, dol` racete R, kaj papo~eto U, podolu, nad temnata {umi~ka na seksot W, pod kolenata Z i najdolu, na polni~kite stopala a. Sle~ena, no ne i gola, devojkata sosem non{alantno ja otfrla ne-koga{nata ko`a i go vrti grbot kon publikata: V dol` rbetot, X na butovite, a na ispaknatoto gaze, blizu anusot - . Nasproti ostanatite nedvi`ni znaci, okolu teloto kru`at iskri~avi L. A nad scenata, lesno kako meur od sapunica, lebdee, lebdee I. MAGOR 25
  • 25. 41. Slikarot, vnimatelno, vo crveniot krug iscrtuva rozov kvadrat. Potoa, kako niz prozorec, se vovlekuva vo kvadratot i is~eznuva. Regtajm pijano. Na scenata e Dunivetre, ve}e uredno spastren vo crna ko{ula, krem-kostum~e i isto takva vratovrska, so potkastreni musta~iwa i `ivi o~i, so koi postojano se podglednuva vo pana|urskoto ogledalce. Na zadnata strana na ogledalceto e prilepena retu{irana fotografija na ciclesta `ena, potprena vrz haubata na crn mercedes. Bleskaviot, metalen amblem na avtomobilot e ispr~en me|u nabreknatite dojki. Detaqot e, sepak, premnogu siten vo odnos na nametlivata rastr~anost na Dunivetre - iskle{ten, gragorliv, zabrzan, ner-vozno si gi podmaznuva musta~iwata i zulufite, se ~e{ka, podripnuva. Onaka, po pat, ne{to }e potkasne, ve{to zadr`uvaj}i ja nasmevkata i koga xvaka (zamisluvam kako nepokanet se ufrlil na nekoja promocija so bogata zakuska). Gradot, po navika, bu~i. Eksplozija: dupnata guma na prepolnetiot GSP avtobus ili male~ka pekolna ma{ina vo pretstavni{tvoto na Air France? Na Dunivetre o~igledno ne mu e gajle, pa nitu zavivaweto na kolata za brza pomo{ ne mu na{tetuva na zabestata nasmevka. So kle{tewe, tr~kawe i ~e{kawe stiga do platnoto so crveniot krug i rozoviot kvadrat. Raseano go poglednuva i ita natamu, no, po nekolku brzi ~ekori, se sepnuva i s u{te ozaben, se vra}a pred slikata. Ne minuva ni mig, a usnite po~nuvaat da mu se krivat, da se ~epatat i poroj osakateni zborovi, {to toj trevo`no se obiduva da go spre~i, navaluva od nego. Dunivetre se trese, drdori, vika kako izbezumen TV izvestuva~, koj r`i i lae na kamerata. Zmijolika devojka, vo stegnata kaki# uniforma, so svetnati ~izmi do kolena, re{itelno mu prio|a, ve{to mu stava lisici na racete i go sproveduva zad scenata, od kade {to se slu{aat u{te nekolku otkinati samoglaski od negovoto nekontrolirano vikawe. 42. Vo {totuku zapo~natite do`dlivi minuti na edno oktomvrisko popladne, godina po zavr{uvaweto na Taa go saka ^ehov#, gi pronao|am imiwata na glavnite junaci Ida i Valentin vo La vie des prenoms, tvrdo vkori~ena, zatskriena kniga, na gorniot kat na Francuskiot kulturen centar. Se odr`uva promocija, edinstven sloboden agol pred turkanicata e tokmu onoj kade {to e policata so leksikonot. ^itam: Ida (Ide, Idchen, Iken, Ita, Itchen, Itte) boja: sina etimologija: od germ. idis, `ena broj: 5 Slavni: edna svetica, majka na sv. 26 MAGOR
  • 26. pridru`en horoskopski Gertruda i sv. Be` i sopruga na Pepen znak: Oven de Landen: ruskata za{titni~ka na praznik: 13 april tancot Ida Rubin{tajn (so koja, pi{uva [agal vo Ma vie:...D Anuncio, mal po rast, so fini musta~iwa, milno flertuva). Da se odbegnuva prezime {to po~nuva na A ili D, ili Da. Boja: sina Broj: 7 i 3 Pridru`en horoskopski znak: Terezija Praznici: 13 fevruari, 25 juli Valentin, Valentina (Bailintin, Balint, Lalensia, Val, Valeda, Valence, Valens, Valensia, Valente, Valentia, Valentik, Vallentina, Valentino, Valention, Valika, Vallatina, Vallie, Valtin, Valti) Etimologija: od lat. valens, silen Slavni: egipetskiot gnostik Valentin; eden papa, Valentin (@an de Bulow), francuski slikar od XVII vek; Valentin Haj (1745-1822), koj go formira{e zavodot za mladi slepi i gi izmisli ispaknatite bukvi za da mo`at da ~itaat, pisatelkata Valentina Igo, vnukata na Viktor; astrologot Valentina Tesie. Da se odbegnuva prezime {to po~nuva na In, Tin, N, Ti. Vo dopolnitelnite tolkuvawa, karakterot na Valentin (ima 14 svetci so toa ime, od koi ne se znae to~no koj i kako stanal pokrovitel na vqubenite) se opredeluva kako ne`en i ~uvstvitelen, edno su{testvo svrteno kon sebe i hiperintuitivno {to nekoga{ deluva neodlu~no, zo{to tolku gi premeruva za# i protiv# pravilnoto i pravednoto. Ida, pak, vo isto vreme e gorda i velikodu{na, suetna i blagorodna. @enskata strana kaj nea mo`ebi e skriena vo edna druga terminologija, onaa na jogata: ida go ozna~uva mese~evoto di{ewe, niz levata nozdra (na-sproti pinMAGOR 27
  • 27. gala, son~evoto di{ewe niz desnata). Energijata {to te~e po ida-nasokata e anaboli~na, odvodna i inhibitorna, a koga di{eweto prodol`uva samo niz mese~evata nozdra, metaboli~kata aktivnost na teloto se namaluva, predizvikuvaj}i letargija i soni{ta. Otsekoga{ sum ~uvstvuval izvesna pla{livost pri imenuvaweto na likovite od svojata proza. Toj, likot, e ve}e vo tekstot (bez ogled kolku formalno e zapi{an) i ottamu e prili~no neprilagodliv (baraweto po telefonski imenici bi bilo nategnato, i u{te pove}e, vo odnosot kon literaturata za koja se zalagam, poeti~ki neadekvatno). Ida i Valentin, kako i prezimeto Aleksandrov, me|utoa, gi prifativ lesno, duri spontano. Osobeno Ida. U{te od prvata stranica, toa ime ja emancipira{e potisnatata `estokost na likot, zasolneta pred banalizira~koto urbane tribe vo tajnata odaja so Anton Pavlovi~. Zad letargi~nata (etim. - otsutna, nemarna) pojavnost, naslu{nuvav povredena, strasna `ena, sposobna da ja potisne stvarnosta vo polza na metaforata. Edno od su{tinskite obele`ja na Idinata heroinska svest, kolku e mo`no pove}e, e kopne`ot do svojot ^ehonte, do svojot arhetipski junak. Kade e tuka mestoto na Valentin? La vrai vie des pren-oms# povtorno me potkrepuva: nasproti ~estata, pottiknuva~ka opozicija na astrolo{kata oska `ena Oven - ma` Terezija, prezimeto Aleksandrov e od onie {to, poradi prvata azbu~na bukva, Ida treba da gi izbegnuva. Kaj ^ehov, takvata pretpazlivost e nepotrebna: vo sferata na ideal-noto, odgovorite se dadeni u{te tamu, vo selceto Melihovo i na Jalta, kade {to ovaa misti~na vrska e edinstvena, realna. Valentin, za `al, ne pi{uva pisma (epistolarnata nedofatlivost e dobra oaza za Idinata neskrotliva `ed po otmenata predadenost), pa mu preostanuva edinstveno ona vo {to barem za malku mu se pribli`il na ^ehov - pi{uvaweto. Mo`ebi zatoa novelata zavr{uva so Idinoto pismo do izdava~ot za nezavr{eniot raskaz na Valentin. Nasproti znalecot, epistemonot ^ehov, koj blagata ironija na mudrosta ja prepletuva so {armantna pravednost, Valentin za Ida ostanuva nedovolen, neskladen, nezavr{en. Ako na ovoj obid za reinterpretacija na sopstven rakopis mu se odzeme o~ekuvanata i na-glasena nota na pretencioznost, toa ne go namaluva mojot voshit kon vnatre{niot, podzemen, mis-teriozen identitet na imeto, kon negovata ezoteri~na vrzanost za idejata na razlikuvawe i pre-poznavawe. 43. Za bolnoto dete, sepak zasega ne mo`am da pi{uvam. Ne{to e zapo~nato, na dva prili~no is~krtani lista: imeto na deteto - Borjan, negovata kadrava smea, hobito na tatkoto (biv{ rokenroler) - smisluvawe haiku, no... Literaturata ne mo`e da bide pofantasti~na od `ivotot, no mo`e da bide popateti~na. Vo prikaznite za Ida i Mutter, privatnoto be{e samo posakuvan, neophoden pottik (malku li~i, no mnogu ne li~i, bi re-kol Borjan). No, vo nenapi{aniot raskaz, intimniot tovar e s u{te prete`ok. Zborovite nemo}ni da go sovladaat. 28 MAGOR
  • 28. Eden star, sega ve}e po~inat, kom{ija, na site vo maaloto sekojdnevno i nastoj~ivo ni zboruva{e za }erkata i vnu~kite koi `iveeja vo stranstvo. A koga na leto tie }e go posetea, pris-tignuvaj}i vo golemata, crvena limuzina, {to zafa}a{e polovina od {iro~inata na uli~kata i }e se istovarea so mnogu kuferi, glasna vreva i smea, star~eto zamolknuva{e. Od dvorot nadoa|aa, yvonlivi i preglasni, stranskite zborovi, {to, niz detska igra, gi nadglasuvaa inaku drdorlivite konverzacii na }erkata i nejzinite drugarki od mladosta. Stariot ne se slu{a{e. Samo pone-koga{, glasno }e si go izbri{e{e nosot. Dedo Trajko, pa zo{to pla~e{ koga ti dojdoa? - go pra{uvavme, - podnasmeani kako i negovite vnu~iwa. - Za{to znam deka }e si zaminat. Ne uspeav da ja zavr{am nitu prvata glava od prikaznata za Borjan, no sepak mi ostana mo-toto pozajmeniot pasus od Lavengro#, gospodar na ognot od Xorx Borou, pametniot ~udak so pedigre, za kogo pi{uva Kenet Vajt vo Lesprit nomade#: - [to mislite za smrtta, gospodine Petulengro? - Moeto mislewe za smrtta e sli~no na ona, brate, od starata pesna na Faraonot {to ja pee{e baba mi: Canna marel o manus chivios andre puo Ta rovel pa leste o chavo ta romi Koga nekoj ~ovek }e umre, go frlaat vo zemja, a `enata i deteto pla~at nad nego. Ako nema ni `ena ni dete, toga{, pretpostavuvam, pla~at tatko mu i majka mu. A ako e sosem sam na sve-tot, e toga{ go frlaat vo zemja i tolku. - Mislite li deka e toa kraj za ~ovekot? - Toa e kraj za ~ovekot, brate, i navistina e {teta. - Zo{to go velite toa? - @ivotot e mil, brate. - Navistina mislite taka? - Dali mislam! Tuka se no}ta i denot, brate, mili ne{ta se i dvete; tuka se sonceto, mese~inata, yvezdite, brate, site mnogu mili ne{ta; a tuka e i vetrot {to duva po pusta-rata. @ivotot e mnogu mil, brate, koj bi sakal da umre?... - Duri i ako e bolen? - Tuka se sonceto i yvezdite, brate. - Duri i ako e slep? - Tuka e vetrot {to duva po pustarata, brate. Koga bi mo`el da go po~uvstvuvam toa, bi sakal da `iveam ve~no. 44. MAGOR 29
  • 29. - Mene mi li~i na ne{to ne`no. Mo`e i na srni~ka, so tie slabnikavi granki kako no`iwata na Bambi - re~e mladata `ena. - A mene na zebra! - se ufrli devoj~eto... Po nekolku dena, edno drugo devoj~e, obzemeno od prikaznata za elenite {to nekoga{ odamna `iveele na Elen kamen#, dodeka ottamu ne gi isterale lovcite, vozbudeno me dopra{uva: - Volcite? Iako belo-crnata igra na ko`ite# na zebrata i brezata nasproti, na primer, nivnata geografska oddale~enost, e sosem nejasen komparativen argument za eden seriozen, vozrasen analiti~ar, prvi~nata bliskost po zvu~nost na ovaa spontano spoena dvojka, povikuva, kako i kaj lovci - volci#, na poskriena, podlaboka i povozbudliva srodnost me|u pojavite i vpe~atocite. Asocijativnata dvobrojnost na zna~ewata ne izgleda voop{to nasilna, ne samo zatoa {to niedna bukva ne se zapostavuva (a kamoli da se poni{tuva), tuku pred s, za{to ja ka`uva dete. Ne-govoto glas~e, detski smelo i bezgri`no, povtorno gi sostavuva rasklopenite par~enca - bukvite vo nova slagalka - zborot, a pritoa da se za~udi, mo`ebi, samo od na{ata za~udenost. Ovaa igra, so nesomnen {arm, ja praktikuvaat i nekoi inteligentni vozrasni, no nivnata kombinatorika - obmislena, tendenciozna - kako da go izabila prostorot na spontanoto detsko vkrstuvawe na zborovite, vo koe, v~udonevideni, gi otkrivame destini incrociati. Bez namera da gi naluti ve}e namurtenite lingvisti, eden ba{larovski sonuva~ tuka, vo detskata lucidnost, sigurno bi go prona{ol preminot kon carstvoto na izme~taenite mo`nosti. ^itatelot-talka~ posakuva da patuva niz predelite na Knigata so predadenosta i zanesenosta na deteto, za razlika od objektivniot ~itatel-kriti~ar koj nastojuva da ja zadr`i racionalnata procenka na neu-tralen nabquduva~ (iako neutralnosta ~esto mo`e da bide prividna, eden vid alibi {to pod maskata na proklamiranata objektivnost go {titi ~itateloviot tvrd# stav). Deteto veli - Smrtta smrdi - radikalna, dlaboka eliptika za eden mra~en# poet; deteto si potpevnuva - Makedoncite se borat za svoite praznici - ubistven aforizam spored satiri~arot. No, deteto ne e ni mra~no, nitu ironi~no i ne podlegnuva na smislenata kontrola na vozras-nata fantazija ili dosetlivost. Toa, za razlika od ba{larovskiot ~itatel, duri nema ni potreba da go neguva deteto vo sebe - toa e dete! 45. Ovie gradovi ja nemaat privilegijata na golemite svetski metropoli: Pariz, London, Wu-jork ili Rim - da bidat inspirativen predizvik za mnogubrojni, pove}e ili pomalku uspe{ni, kni`evni ambicii. Tie ne pripa|aat nitu na onie sela i grat~iwa kako Markesovoto Makondo, Foknerovata Joknapatavla ili Kukulino na Janevski, {to, duri i koga bi im go videle imeto na nekoja detalno zgole30 MAGOR
  • 30. mena geografska karta, ni se ~inat izmisleni. Ne, ovie gradovi imaat svoja jasna, pre-poznatliva topografija. Sepak, samo koga se vo knigata na eden ~ovek, razotkrieni vo ogledaloto na li~noto vreme, tie stanuvaat Dablin na Xojs, Trst na Zvevo, Aleksandrija i Aviwon na Darel Lisabon na Pesoa. Gradot mu pripa|a# na pisatelot, no ne onaka neprikosnoveno kako {to toj go poseduva imaginarnoto mesto; tuku, blagodarenie na umetnikovata predadenost, postoe~kiot grad stanuva poslo`en, potajnovit, poedinstven. Vo slu~ajot na Skopje, pretopuvaweto na factum-ot vo oazata na fantazijata, i sprotivno prase}avaweto za Atlantida transplantirano vo neopolisot od neboderi i smog, izdol`eni niz desetina kilometri, ima svoja retka potkrepa: gradot na detstvoto, poradi is~eznuvaweto vo zem-jotresot (to~no po prvata dekada od mojot `ivot), prerasnuva vo nevidliv, kalvinovski grad - ba-jka. Tekstot za Skopje mo`e da bide sozdavan preku nekoj vid animograf, koga sredbite i zbogu-vawata na dvata grada - onoj nekoga{niot na deteto i ovoj sega{niot na vozrasniot - se oddol`uvaat, imaginiziraat ili ironiziraat niz nepredvidlivite meandrirawa i rast na du{ata. Tamu kade ku}ata preminuva, se pripojuva so druga ku}a, mostot so drug most, ulicata so druga ulica - memorijata, kako kaj Zvevo, Pesoa, Darel ili Xojs, }e bide samo pomo{en svedok. Sosem e mo`no, vo seto ~uvstveno talo`ewe, ona za {to se pi{uva - nekoga{ da se slu~ilo. Ako pak ne, Gradot e tuka, opipliv i dvosmislen vo svojata minata idnina - skriptor ante portas. 46. Maki so jajceglaviot# - voobi~aeno duhovit naslov vo nedelnikot na tuku{to odr`anata trkalezna masa na tema odnosot intelektualec-vlast. Ottoga{, svedo~at za toa i iskinatite stranici na vesnikot, minati se pove}e od ~etiri meseci. Diskusijata ja zapo~nav so navra}awe na Platonovata dr`ava: politeia e od `enski rod, nasproti ma{kiot polis - Gradot. Platonovata dr`ava mo`e da se sogleda i niz parabola za `enata, koja, gri`ej}i se za svoeto potomstvo, se gri`i za sebe. Potoa, podednostaveno, gi potenciram glavnite Sokratovi na~ela za upravuvaweto so dr`avata od mudrite znalci - onie {to imaat stav i se oslobodeni od `estokost. Sokratoviot prv protivnik, Trazimah, kako {to mu ka`uva i imeto, e surov ~ovek, za kogo silata e edinstvena pravda, a zdobienata vlast - edinstvena mudrost. Sokratovite protivargumenti se indikativni: pravednosta pretpostavuva znaewe, a neznaeweto e ve}e samo po sebe nepravedno (Kamo sre}a tolpata da znae {to e zlo. Toga{ bi mo`ela da znae {to e dobro#). Predvidlivo e deka zdru`uvaweto na lu|e koi ne znaat, odnosno - na nepravednite, spored Sokrat, rezultira so obraten proces od blagosostojbata - so paraliza na dr`avata. Vtoriot Sokratov oponent vo diskusijata, Glaukon, inaku eden od negovite privrzani prijateli (u{te eden dokaz za neophod-nosta na borben srodnik vo kristalizacijata na mislata), vistinskata opasnost ja sogleduva vo... prividnata pravednost. Hipokritot e pozol od despotot, za{to beskrupuloznosta ja zamagluva so nasmevka, al~nosta so blagore~ivost. MAGOR 31
  • 31. Porano vo literaturata me interesiraa slu~kite, sega mnogu pove}e situaciite. Pone-koga{, najromanti~no, posakuvam da se zasolnam vo nekoe osameno, skri{no mesto, so mnogu slo-boden prostor naokolu, oddale~en od `ivotnata bu~ava i nemir. Ednostavno, za da pi{uvam. Toga{, ubeden sum, ne e samo poelasti~en, tuku i su{tinski poblizok dopirot so vistinata. No, isto taka sum svesen deka prakti~niot eksperiment mo`e da bide poguben za osameniot pisatel, barem za onoj so karakter sli~en na mojot. Baraweto na Drugiot vo sebe, ako potragata se vlee vo literatura, podrazbira druga misla, drug govor. Idealnata sfera, i koga e pogalena od misti~niot zdiv, trpi, no i se hrani od stvarnosta. Zna~i, Sokratovite sogledbi za pravednosta, stavot i `estokosta, ostanuvaat mo`nosti za izbor - nametliv ili prikrien (so mol~alivo zaminuvawe kon nekoj svoj Nepal). Vo taa smisla, najgrubo re~eno, intelektualecot pripa|a na dva osnovni tipa: javen i alter-nativen. Javniot intelektualec e pragmati~no snaodliv, racionalen, po potreba relativist ili sprotivno, demago{ki ubedliv. Stavot go prilagoduva, nagonot za vlast go poka`uva, so pravednosta ne se optovaruva, iako ima oset koga i kako da ja obrazlo`i, ako mu pritreba. Alternativniot intelektualec e anksiozen, potisnat, koketira so tajnosta kako javniot so vlasta. Subjektiven e, adogmati~en; kriti~en, a konfuzen. Saka da ima stav, nagonot za vlast go mimikrira vo protest, stepenot na pravednost varira (vo osnova, sepak e povisok od onoj kaj jav-niot). Bez ogled dali e javen ili alternativen, intelektualecot stanuva opasen, za drugite i za sebe, koga }e se ubedi deka e Avtoritet. Avtoritetniot intelektualec se ~uvstvuva dol`en da deli lekcii, da dr`i monolozi, da se rasfrla so kovanici, neologizmi i velelepizmi. Nabrgu, poradi avtoritetot, prestanuva da bide intelektualen. Intelektualcite po~nuvaat da mu pre~at. Gi vrednuva na onie {to go po~ituvaat negoviot Avtoritet i negovite avtoriteti (mentalnite sposobnosti se aktiviraat za uslu`ni dejstva) i na onie drugite - mlaki, nepotrebni i po mo`nost - gilotinirani. Periklovata misla kaj Tukidit, parafrazirana i od Moris Meterlink vo @ivotot na p~elite#: Poedinecot, duri i koga strada, e posre}en vo zakrilata na dr`avata koja napre-duva, otkolku koga toj samiot napreduva, a dr`avata propa|a#, bi mo`ela da se varira i niz dvata ekstrema. Prviot - utopiski (kaj Platon ili vo carstvoto na p~elite, sosema nesre}nite trutovi): dr`avata + poedinecot - intelektualec vzaemno si napreduvaat. Vtoriot, prili~no ~est vo sovremenata praktikaa: dr`avata propa|a, a odvoeno od nea, propa|a intelektualecot. Kako ubeden eskimofil, na kogo dr`avata ne mu obrnuva vnimanie, a ni toj na nea, mi preo-stanuva ponekoga{ da glumam avtoritet pred sakanata `ena. No, za sre}a, nabrgu sfa}am deka namesto cvrstite ledeni blokovi na igloto, okolu nas ima trevki, koi, ba{larovski do`iveano, go prisvoile svojot oblik preku dopirite na gradite, preku dopirite na srceto. 32 MAGOR
  • 32. 47. Nekoga{, spored mitovite i bajkite - mnogu odamna, koga zborovite s u{te bea edinstveni i poseduvaa magiska mo} da gi pridr`uvaat predmetite i koga bea zaedni~ki vo govorot na lu|eto i `ivotnite - nekoga{ koga imenuvaweto be{e s u{te sakralen ~in, postoeja golemite U~iteli. Onie koi denes gi narekuvame `reci, vol{ebnici, ma|epsnici, onie na koi im be{e dovereno da gi neguvaat zborovite. Zborovite se sozdavaa od prvata glina, od koja bea sozdadeni i o~ite, i u{ite, i ustata... Rakuvaweto so zborovite se u~e{e najli~no, od eden u~itel na eden u~enik, i na-jtajno, spored zakonite na kosmi~kata energija. U~itelot, golemiot majstor, ja koncentrira{e energijata vo bogatata nevidliva stvarnost na zborot (~esto najprvin ~ujna vo sonot) i ottamu ja naso~uva{e kon nadvor. Denes sme opsednati od negovata smisla za iluzija, od alhemiskata sposobnost so koja gi spojuval sprotivnite elementi, za{to sme ja zaboravile spiritualnata mo} na transmutacijata i ni se ~ini ~udo ona {to nekoga{ be{e o~ekuvano. No, spored neumolivite zakonitosti na rodnata planeta Zemja, lu|eto, zborovite i jazicite se mno`ea progresivno, a `recite se proret~uvaa i snemo`uvaa. Knigite {to gi ostavija zad sebe bea namerno misteriozni - da se spre~i zloupotrebata na primamlivite mo`nosti. Postepeno, nekoga{nite magovi ostanaa osameni i malubrojni vo tesnite periferii na civilizaciite, vo rasisti~ki opredelenite, primitivni zaednici. Sepak, i me|u prenaselenite veni na golemite gradovi, vo nekoja skri{na arterija s u{te }e se sretne ponekoj ~udnikav, marginalen lovec na nevidlivoto, koj na svoite sogra|ani im izgleda kako otpadnik ili kako Aborixin. ^esto, toj e onoj naludni~av pisatel#, onoj {to go tro{i vremeto povtorno da ja razotkriva ~ustvenosta na zborovite, {to, spored negovite nebulozni izjavi, zatapila vo izvetvenoto ruvo na pre~estata upotreba. Lovecot na nevidlivoto, i me|u svoite realisti~ni kolegi, e naj~esto ozna~uvan kako fantast, nerazbirliv drdorko, a podvi`nosta, zatr~anosta na negovata imaginacija se kvalifikuva kako anarhisti~ka vo odnos na dominantniot (diktatorski) diskurs - kni`even, eti~ki, politi~ki. Sepak, knigite na ovie traga~i po izgubenata energija na zborot go dopiraat qubopitstvoto na nekoi mladi ~itateli vo senka#, mo`ebi idni lovci na nevidlivoto. Pisatelot - lovec na nevidlivoto postojano se soo~uva so iznemo{tuvaweto na univerzal-nite supstancii vo disharmoni~ni smesi, rasfrleni nasekade po materijalniot svet. Tolku neso-glasnosti, tolku kompromisi, tolku strav! Zanesen talka~ po dale~ni iskustva, lovecot na nevidlivoto ne mo`e da ja otfrli svojata vidliva, valkana urbana Xungla. I koga bi ja ignoriral so najdlaboka joga-meditacija, taa }e mu se vovle~e vo sonot. Begstvoto e mo`en odgovor, no toj, sepak, ja odbira knigata, prifa}aj}i ja Paracelzusovata maksima - Idninata mo`e da se predvidi samo so pomo{ta na knigite od minatoto#. Znaeweto samo po sebe ne e dovolno da se postigne vidovitosta, no knigata nudi pove}e od znaewe. Taa ja pridvi`uva imaginarnata potkrepa, neophodna za sekoj lovec na nevidlivoto. Navistina, nesonliviot sonuva~ ~ita so otvoreni, budni o~i, i od pismoto na prethodniot sonuva~ ja vcicuva toplinata za svoite idni plovidbi niz nevidlivoto. Kako {to na `icata e MAGOR 33
  • 33. potrebno da zatreperi za da go sozdade tonot, taka i na lovecot na nevidlivoto kopne`ot mu e najdobriot traga~ i - knigite: tie {to mu pomagaat da zatreperi. 48. Gradeweto na Vavilonskata kula, mitskata prikazna za heteroglosijata, za mete`ot na jazicite kako bo`ja kazna poradi teomahijata na gordite Nimrodovi podanici, koga Jahve go po-brka jazikot na celiot rod ~ove~ki i podeli eden narod na sedumdeset#, e mo`ebi u{te vo Stariot Vek i izraz na podozrenijata, so koi se gledalo na onie {to zboruvaat na tu| jazik. Ot-tamu, vo svoeto provokativno delo, Pofalba na disharmonijata#, Xilo Dorfles ja istaknuva zabele{kata na [eling za analogijata na korenot na zborot barbados so balbus balbutiens, babeln, babiller - draori, zboruva nerazbirlivo. Tu|osta na varvarinot, zakanuva~ka i opasna, proizleguva poradi nemo`nosta da se komunicira so nego, a prokletstvoto na neprijatelstvoto e za~nato tokmu od nemo`nosta toj da se vdomi vo na{iot, maj~in jazik. Mo`ebi ottamu inteligentnite ko-lonizatori, po~nuvaj}i od najgolemiot, Aleksandar, ja poddr`uvale utopijata za ednojazi~nata Imperija. Koin glossa bila efikasna, ostvarliva mo`nost za `itelot na elinisti~kite carstva, bez ogled dali bil podanik na Ptolomejcite, Selevkidite ili Antigonidite, bez ogled dali bil Makedonec, Grk, Persiec, Egip}anec ili Evrein - bez problem da komunicira so nekoj, oddale~en iljadnici kilometri, kako da e ~ovek od negovoto rodno mesto. Vo taa smisla, denes, vo dobata na planetarnata heteroglosija, merkurovskata uloga na preveduva~ot se zdobiva so ne{to pove}e od transmisionata izvedba. Koga se raboti za Knigata, vo ~inot na preveduvaweto se sodr`i i ona za {to pee Vitman: ...ne e ova samo kniga / Koj ja dopre, go doprel ~ovekot. Vo prevodot na knigata e vtkaen i kopne`ot kon homoglosijata, kon mitskiot period na op{tata soglasnost, koga ne samo lu|eto, tuku i bilkite i karpite, neboto peele i raska`uvale. 49. Ponekoga{ od prepolnetata gorna fioka na rabotnata masa, }e ispadne liv~e so zapi{an telefonski broj, za koj ne mo`am da se setam na kogo mu pripa|a, ili so nekolku zabrevtani polure~enici, {to vo kusiot mig na voobli~uvaweto, me|usebno se natprevaruvale za predimstvo, pa nemo`ej}i da se odlu~at, na hartijata ostanale sudreni i osakateni, ili so sepak voobli~ena misla, {to, pokraj seta svoja povr{ina mo`e i sega da zaintrigira (kako onaa od 80-tata, vo vremeto koga po~nav da gi bele`am Anti-upatstvata: ...taka i }e gi sre}avam - zaneseni devoj~iwa, izgubeni sestri, tainstveni qubovni~ki, koi znaat, pove}e od mene, deka nikoga{ ne sme bile zaedno, i gledaat, pojasno od mene, vo nevidlivoto, a me pozdravuvaat beglo, iako so simpatija; ili zabele{kata za Ibis, onoj {to prv go opi{al kopne`liviot pogled kako posrednik me|u qubov34 MAGOR
  • 34. nicite i koj, iako sogra|anin, `itelite na Regija, sakale da go izberat za tiranin, zami-nal od gradot i talkal niz Elada, dodeka ne go ubile razbojnici. Umiraj}i, gi povikal `eravite da go osvetat i kako {to ka`uva i [iler vo Ibikovite `eravi#, taka i se slu~ilo: dodeka ubijcite podocna gledale nekoja negova pretstava, odedna{ sletalo golemo jato `eravi i upla{enite razbojnici brzo bile fateni; ili aforizmot, verojatno prezemen od nekoja kniga: Vo prirodata na `enata e da ra|a sinovi, no mnogu ~esto odnosot majka - sin e nepriroden.... Se nao|aat i istrgnati stranici od pisma, {to tokmu poradi svojata nekone~nost, predizvi-kuvaat reakcii. Na primer, mi pi{uva mojot prijatel Bugarin: Ne znam dali sm prav, no na-starite pisateli svsem sa se skapali. Estestveno, ~e takava literatura ne mo`e da se ~ete. Kakto niko ne iska da gleda selskite baladi v kino, taka i niko ne iska da ~ete edni takiva bbrivi, bavni mudni, liri~ni tekstove. Zabravih da dopln i slzlivi#!? Privrzanik sum na Muzilovoto mislewe deka za pisatelot ne e po`elno da se natprevaruva so realnosta. Otsekoga{ mi bilo pretenciozno i tu|o preslikuvaweto na `ivotot# - i vo slikarstvoto, i vo literaturata. Gogen i Munk, vo seta me|usebna razli~nost, gi ~uvstvuvam najbliski vo nivnata svest za senkata - vo najv`e{tenata boja vme{ana e senkata na vnatre{niot zastra{uva~ki, potisnat, nijansiran svet. Kle, pak, mi e neodolivo simpati~en vo duhovitoto po-digruvawe so detaqot, no ona {to kaj nego navistina me privlekuva e smislata za stilizacija i suptilnoto prepoznavawe na nijansite. A kade e tuka, Bahtinovski re~eno `iviot `ivot#, grmoglasno bi se vklu~il cenetiot akademik i prosleduva~ na makedonskite kni`evni dostoin-stva. Vo takvi momenti pomisluvam deka ona privatno ~uvstvo na Nessie the Loch Ness monster {to mnogu retko go ima me|u nekoi kolegi pisateli go opravda stavaweto na kolegite pod navodnici. Sepak, za razlika od mojot prijatel Bugarin, ubeden sum deka poeti~kite razminuvawa se pomalku generaciski, a pove}e - karakterni. 50. - Kolku godini ima{, nano? - se {eguvam ponekoga{ so baba mi Nevena. - Eden den pove}e od v~era, eden den pomalku od utre. Vo 1924 ili 25, nana Nevena be{e proglasena za mis na [tip. Nejzinata pobedni~ka fotografija, so buketot beli rozi, s u{te go krasi yidot nad krevetot vo nejzinata soba. Prikaznata za izborot na mis, kako i sekoja va`na `ivotna storija, ima{e svoe prodol`enie vo koe idealiziranoto i realnoto ostro se sudiraat. Nana kako sve`a, blagonade`na mis, dobila grst pokani od golemiot svet, me|u koi i najvpe~atlivata, od poznatata pariska fabrika za kozmetika i sapuni. No qubovta kon dedo mi bila posilna: ne dozvolila da pojde po patot na slavata i bo-gatstvoto, tuku bez razmisluvawe da go prifati makotrpniot `ivot kraj sakaniot ~ovek. Me|u moite najrani spomeni od dedovata ku}a (na nekoga{nata ulica Mara Josifovska broj 6, vo nekoga{noto Pajko-maalo), se vre`ani muabetite {to nana so ~asovi gi vode{e vo kujnata MAGOR 35
  • 35. so svoite prijatelki. Tie `enski razgovori so sosetkite i rodninite poseduvaat, vo moeto magli~esto se}avawe, jasno kalokagatsko nastroenie - ne samo {to vospitanite i blagorodnite moraat da bidat ubavi lu|e (a dedo i tato bea o~igledno takvi, a tuka, bez la`na skromnost, nana na sebe si oddava{e visoko mesto), tuku postoi i edna sudbinska vistina - dobrite i pravednite, po site do`iveani nepravdi, izleguvaat u{te popravedni i po~isti (mojot pacifisti~ki dedo po vojnata odle`a izvesno vreme vo zatvor, a tatko mi, poradi verbalniot delikt#, be{e isfrlen od gimnazija). Poluzapametenite starovremski filxan-razgovori na nana mi i na nejzinite prijatelki za nepravdite vo zemniot, valkan `ivot i nasproti toa, za onaa drugata, povisoka pravda, so vremeto dobija kaj mene mo`ebi najsilna potvrda tokmu vo `ivotot na mojot tatko. Sudirot so bespogovornata tapost na politi~kata pragma, i pokraj seta najdirektna suro-vost, a mo`ebi i tokmu poradi nea, be{e za tatko mi inicijalno isku{enie - s u{te golobradoto mom~e stana izop{tenik, kaznet, i so toa, prinuden da se soo~i so posu{tinskiot del od sebe si, i podocna, po pretrpenoto iskustvo, da stane poprecizen, potemelen vo misleweto i dejstvuvaweto. I {to e u{te pointeresno, taa promena voop{to ne mu na{tetuva{e na negovoto vrodeno u`ivawe vo fantaziraweto. Najdetski se vnesuva{e vo sakaniot film ili kniga. Poznatata isto~na parabola na gospodarot i slugata koi preku no}ta, vo sonot, si gi menuvaat ulogite, vo negoviot brz i bogat `ivot si ja zdobi svojata najblagodarna opravdanost - dvete polovinki na zemnoto postoewe, dnevnoto i no}noto, se vklopija vo edno za da ja otkrijat negovata kvintesen-cija. 51. Prvite pedeset! Pi{uvani neredovno, neplanski, popatno, najprvin otstrana vo odnos na raskazite i eseite, potoa s poizvesni i popotrebni kako posakuvan sou~esnik vo patuvaweto. Vo Mladiot majstor na Igrata# imaa funkcija na poeti~ka najava, so namera da bidat manifestno gnevni, za potoa postepeno da minat vo nekoj vid dnevnik, patuva~ka ko{nica vo koja spontano se sobiraa i vo seta formalna hibridnost, se talo`ea fragmenti, me|usebno oddale~eni i bliski kakvi {to se epizodite, pomalku ili pove}e va`ni, na eden zabrzan, a nepovtorliv ~ove~ki `ivot. Osobeno vo podocne`nite zapi{uvawa, tie pokraj toa {to go bele`at aktuelniot stav ili sostojba, ostavaat mesto za koavtorot, onoj {to }e go doraboti, }e go doukrasi, }e go fermentira tekstot. Nekoi toa so pravo go narekuvaat avtorska samosvest. Kolku i staromodno da zvu~i, ovie marginalii nastanale od nekoja odgovornost kon sopstveniot zanaet, kon praktikata na pi{uvaweto. Vo mentalniot sklad na sekoj ~ovek se natrupuvaat misli - nekoga{ za~udni, nekoga{ razmetlivi, nekoga{ s u{te sklop~ani vo sebe