5. MEDNARODNI FESTIVALLIKOVNIH UMETNOSTI

KRANJ - ZDSLU 2016

DIGITALNA PODOBA & KLASIČNA SLIKA

5. INTERNATIONAL FINE ARTS FESTIVAL KRANJ- ZDSLU 2016

A DIGITAL IMAGE & A CLASSICAL PICTURE

5. MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ -ZDSLU 2016

DIGITALNA PODOBA & KLASIČNA SLIKA

5. INTERNATIONAL FINE ARTS FESTIVAL KRANJ - ZDSLU 2016

A DIGITAL IMAGE & A CLASSICAL PICTURE

Razstavišča mednarodne razstave:

GALERIJA MESTNE HIŠE GORENJSKEGA MUZEJA KRANJ

KLET MESTNE HIŠE

GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE

KLET PREŠERNOVE HIŠE

GALERIJA BALA JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI – JSKD OI KRANJ

MALA GALERIJA LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ – ZDSLU

4. oktober - 5. november 2016

Petemu mednarodnemu likovnemu festivalu na pot

Kranj zanesljivo stopa po poti mesta novih priložnosti. Ima jasno vizijo korakov trajnostnonaravnanega, naprednega in živahnega središča Gorenjske. Prisegamo na inovativno, akti-vno, gospodarsko uspešno in čisto mesto, ki je tudi generacijsko povezano. In kaj bolj po-vezuje ljudi kot kultura, ustvarjalnost? Zadovoljen sem, da je kakovost programov, ki seizvajajo v Kranju na kulturnem področju, izjemna. Med take dogodke vsekakor spada letosže 5. Mednarodni festival likovnih umetnosti ZDSLU – Kranj 2016, ki ga organizira mag.Klavdij Tutta ob nekaj likovnih entuziastih znotraj Likovnega društva Kranj. Prav njim gre zahvala, da se Kranj na likovnem področju tudi mednarodno uveljavlja inkomunicira z širšim svetom. Letošnja tema festivala Digitalna podoba in klasična slika je vsekakor zadosti dober motivza avtorje, ki bodo s svojimi deli napolnili vse možne razstavne prostore v starem mestnemjedru in okolici.Hkrati pozdravljam vseh 180 likovnih umetnikov, ki se bodo predstavili gorenjskemu, slo-venskemu in mednarodnemu občinstvu.Umetniška sporočila naj bodo prelepe podobe in hkrati kažipot do iskanja novih sporočilin odkrivanja novih kreativnih praks, ki tudi drugim kažejo pot v prihodnost. Zgovornostnagovorov pa naj nas obiskovalce oplaja tudi v bodoče.Vabim vas, da v čim večjem številu pridete na razstave v kranjskih galerijah in tako poča-stite ustvarjalnost in umetniški angažma sodelujočih avtorjev.

BOŠTJAN TRILARŽupan Mestne občine Kranj

Zadnjih nekaj let se v slovenski turistični javnosti krepi zavedanje, da posamezni turističniprodukti niso dovolj močni, da bi lahko konkurirali na svetovnem turističnem trgu in daje potrebno posamezne produkte povezovati med sabo v sestavljene oziroma integralneturistične produkte. Ustvarjalci Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj 2016 soto spoznali že pred petimi leti in tako si bodo obiskovalci Kranja v obdobju od 26. septem-bra do 5. novembra 2016 lahko ogledovali likovne razstave, ki jih je pripravilo stoosemdesetavtorjev na kar štiriindvajsetih lokacijah v starem Kranju in njegovi okolici. Tematika festivala Digitalna podoba & klasična slika obljublja odgovore na izzive sodob-nega časa in postavljanje novih vprašanj, obljublja ustvarjanje napetosti in njihovo sproš-čanje, obljublja razprave o tem ali sodobna tehnologija človeka osrečuje ali pa ga delanemirnega in postavlja vprašanje ali je sreča v ustvarjanju napetosti ali pa v sproščanju inmiru. Verjetno pa se bomo lahko vsi strinjali, da brez nemira tudi mir ne bi bil tako osre-čujoč.Zahvaljujem se vsem ustvarjalcem Mednarodnega likovnega festivala, še posebej pa Li-kovnemu društvu Kranj in umetniškemu vodji festivala mag. Klavdiju Tutti za organizacijoin izvedbo festivala. S takimi dogodki Kranj krepi svojo mednarodno prepoznavnost kotena izmed evropskih kulturnih prestolnic.

mag. TOMAŽ ŠTEFE, MBADirektor Zavoda za turizem in kulturo Kranj

Raziskovanje prostora in njegovih podob je eno temeljnih postulatov človekovega zave-danja in doumevanja sveta, ki smo mu zavezani tudi v muzejih. V Gorenjskem muzejusmo odprti tudi za ustvarjalno raziskovanje vizualnih umetnikov, ki nam prostor odkrivajopreko transformacij, ki nastajajo z različnimi kreativnimi procesi, postopki in tehnikami.Pridružujemo se tokratnemu Mednarodnemu likovnemu festivalu in se zahvaljujemo vsemorganizatorjem in sodelujočim z željo, da bi nas vaše ustvarjanje še naprej bogatilo in bi zgovorico podobe nagovorili širok krog občinstva.

mag. MARJANA ŽIBERT Direktorica Gorenjskega muzeja

2 NAGOVORI

5. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj

Avstrijski umetniki in umetnice že vrsto let sodelujejo na Mednarodnem festivalu likovnihumetnosti Kranj, kjer vsako leto predstavijo svoja dela z različnih področij, pa naj bo toslikarstvo, fotografija ali likovna umetnost. Festivala pa se ne udeležujejo zgolj avstrijskiumetniki in umetnice, ampak tudi umetniški ustvarjalci iz številnih drugih držav. Takobodo tudi tokrat v seriji razstav predstavljeni in razstavljeni različni pristopi do letošnjeteme: „Digitalne podobe in klasične slike“. S takšnimi skupnimi razstavami se podpira in krepi čezmejno kulturno sodelovanje medustvarjalci. Iz Avstrije se festivala letos udeležuje kar 23 različnih umetnikov – fotografov,kiparjev, grafikov, slikarjev in likovnih ustvarjalcev: Helga Cmelka, Wolfgang Daborer,Skip Grabner, Irmgard Hummitzsch, Ivan Klarič, Siegi Kleindienst, Renate Krammer, An-dres Klimbacher, Pamina Klimbacher, Ina Loitzl, Gisela Moritzer, Margit Nadrag, NežikaA. Novak, Valentin Oman, Tanja Prušnik, Fritz Rathke, Susanne Riegelnik, Sigrid Schnögl,Larissa Tomassetti, Helene Truschner, Inge Vavra, Gerhart Weihs in Klaus Zlattinger. Kotže rečeno, bodo ustvarjali na temo, ki je zelo aktualna, namreč o razliki med digitalno inklasični sliko v vseh njenih oblikah. S svojim delom bodo želeli pokazati, da si ti dve zvrstislik nista vedno v nasprotju, ampak se lahko tudi odlično dopolnjujeta.

mag. MARIE-THÉRÈSE HERMGES Direktorica Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani

Na 5. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU je letošnja tematika pos-večena odnosu med digitalno podobo in klasično sliko. Digitalna tehnologija, ki se mani-festira skozi različne nove oblike umetnosti, kot so internetna umetnost, umetnostdigitalnih instalacij in virtualna resničnost in ki so postale priznane umetniške prakse in-tenzivno vdira v tradicionalne oblike umetnosti. Ključna značilnost digitalne resničnostije, da se lahko pojavlja simultano, neomejeno, kjerkoli in kadarkoli to želimo, neomejenipubliki za razliko od klasične umetnosti, unikatnih, edinstvenih ter ročno izdelanih arte-faktov. Še ena pomembna razlika med digitalno podobo in klasično sliko je tudi v odnosumed gledalcem in sliko, v osebnem in intimnem dojemanju klasične umetnosti z vsemičutili in med sprehodom po neskončnem digitalnem prostoru.Aktualnost teme in kontinuiteta festivala samo kažeta na dejstvo, da je tovrstna likovnamanifestacija še kako potrebna in istočasno velik izziv za številne umetnike iz 15 držav,organizatorje in galerije na 24-tih lokacijah v Kranju. Festivalu želimo veliko uspehov.

ALEŠ SEDMAK Predsednik ZDSLU

Mednarodni del festivala, ki ga organiziramo skupaj z Gorenjskim muzejem Kranj in dru-gimi kulturnimi inštitucijami prinaša bogat razpon likovnih kreacij na temo Digitalna po-doba in klasična slika, Letošnji je še posebej velik izziv, saj smo morali avtorje izbrati v kontekstu določene temein jih hkrati tudi motivirati za izdelavo novih umetniških artefaktov.Umetniki so pristopili k izdelavi projekta z maksimalno resnostjo in odgovornostjo, takoda bo dobila celotna prireditev na kvaliteti. Likovni nagovori avtorjev so dosežki njihovihustvarjalnih praks in filozofskih razmišljan o času in prostoru, ki se nas dotikata. Čas, kiga živimo, je še posebej zahteven, ker se v mnogočem lomijo stari vzorci in veljavo dobi-vajo nove oblike ustvarjalnih procesov, ki dopuščajo nove poglede in nove kreacije.V pričakovanju, da bodo likovna dela nagovorila obiskovalce in ljubitelje umetnosti, vaspozdravljam in želim obilo umetniškega užitka ob ogledovanju umetniških del. Gorenjskametropola bo za mesec dni dihala likovno življenjeVsem, ki na tak ali drugačen način prispevajo, da bo projekt uspel, se srčno zahvaljujemza njihovo nesebično pomoč. V slogi je moč.

Magister likovnih umetnosti KLAVDIJ TUTTAPredsednik umetniškega sveta LD Kranj - ZDSLU in umetniški vodja festivala

NAGOVORI 3

OLGA BUTINAR ČEH - SLIKA, EVOLUCIJA IN DIGITALIZACIJA

Na 5. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj– ZDSLU je letošnja tematika posvečena digitalizaciji vumetnosti. Kontinuiteta festivala samo kaže na dejstvo,da je tovrstna likovna manifestacija še kako potrebna. Po-vezovanje in predstavitev različnih, tako lokalnih kot tudimednarodnih skupin umetnikov, govori o pravilni poti,po kateri hodimo v ZDSLU in tudi v okviru kranjskegamednarodnega likovnega dogodka, ki je postal že tradi-cionalen. Verjetno je obdobje za raziskovanje sodobnihfenomenov vizualnega in njegove problematike dozorelo,da se jih pogosteje vključuje v likovne manifestacije. Pravje, da se umetniki iz 15 držav spoprimejo z enim osnovnihproblemov v sodobnem slikarstvu: Ali je slika še sploh vumetnosti potrebna? Izredno velik premik je bil v 60. letihprejšnjega stoletja, ko je klasično slikarstvo dobesednopobegnilo iz slikarskih platen. In ko je Yves Klein z barvopomazana gola ženska telesa valjal po beli površini innato nastale odtise obesil po galerijah po Parizu, tudi vSloveniji umetniki niso več ubirali starih prehojenih potiv likovnem svetu. V istem obdobju so člani umetniškeskupine OHO govorili o »verbi-voko-vizualizaciji« inumetniki so s premišljenim konceptualnim pristopomiskali nove možnosti umetniškega izražanja. Pod vprašajso postavili nujnost obstoja umetniškega artefakta kotsmisla, cilja in rezultata umetniškega delovanja in povečalse je obseg meja samostojnih likovnih zvrsti. Za obstoj sli-karstva ni bilo enostavno obdobje, ko so umetniki pozi-vali: »Nehajte slikat!« Kar je v resnici pomenilo:»Raziskujte in slikajte drugače!« Do kod smo prišli daness sliko in slikanjem, v obdobju vse prisotnosti interneta,vsesplošne telekomunikacijske prevlade, digitalizacije,virtualnega sveta in virtualnih galerij? Vemo, da je slikar-stvo v svoji osnovi izredno radoveden medij, ki gre radpo poti k novostim in je ravno zato trenutno na hudi pre-izkušnji. Seveda se slikarstvo ne predaja in se ne podrejanovotarijam, tehnologijam in trendom, temveč gre sčasom naprej, kot je šlo vedno do sedaj, in vključuje no-vosti, a le do tiste mere, da vprašanje: »Ali slika ostaja?«sploh ni na mestu. In odgovor je: »Seveda slika ostaja!«Kljub brezmejni poplavi in agresiji digitalnega okoli nasje internet le podkupljiv izziv in kar nam nudi, moramopodrobno spremljati, slediti je potrebno njegov razvoj vdigitalnem svetu in na vse skupaj je nujno gledati tudi izzgodovinskega zornega kota. Sporočilo je jasno in pomir-jujoče: »Slikarstvo bo preživelo in z njim tudi intimni tre-nutek, ki se porodi med sliko in gledalcem, ki se vednoznova podaja na pot odkrivanja in raziskovanja v poseb-nem svetu, v katerega ga postavlja umetnik, slikar.« Fe-stivalu in sliki želimo veliko uspehov.

OLGA BUTINAR ČEH prof. umetnostne zgodovine, kustosinja ZDSLU

.

This year's choice of topic at the 5th International FineArts Festival Kranj – ZDSLU is dedicated to digitalisa-tion in the arts. The continuity of the Festival itself onlypoints to the fact that this sort of art manifestation isvery much needed. The integration and presentation ofdifferent, both local and international groups of artists,confirms the correctness of the path we have been fol-lowing in the ZDSLU and, also, in the context of the in-ternational art event in Kranj, which has alreadybecome traditional. It is very likely that the period forthe exploration of the contemporary phenomena of thevisual and its problems has matured and, therefore,they are included more frequently into the art manifes-tations. It is right for the artists that come from 15 dif-ferent countries to take on one of the basic problems inthe contemporary painting: »Is the image in the art evenstill necessary?« An extremely big shift occurred in the1960's when the classical painting literally fled from thepainting canvases. And when Yves Klein started to rollthe naked and paint smeared female bodies across thewhite surface, which he later hung in Galleries aroundParis, the artists in Slovenia also decided to take the oldwalked paths in the world of the art no longer. In thesame period, the members of the OHO art group talkedabout the »verb-vocal-visualisation« and the artistssearched for new possibilities of artistic expression byusing a carefully-thought out conceptual approach. Thenecessity of the existence of an artistic artefact, as ameaning, purpose and result of artistic activity, wasbrought into question and, therefore, the range of inde-pendent art genres increased. This period was not aneasy period for the existence of painting, as artists sum-moned: “Stop painting!” But what that really meantwas: “Explore and paint somewhat differently!” Howfar have we come today with the image and painting, inthe period of all Internet presence, overall telecommu-nication dominance, digitalisation, virtual world, andvirtual galleries? It is known that painting is a very cu-rious media in its basics, which often loves to take theroad to novelties and is, thus, currently undergoing asevere test. Of course, painting does not surrender andsubordinate itself to gimmicks, technologies and trends,but moves with the times, as it always has up to now,and includes the novelties, but only to the extent thatthe question: “Does the image remain?” has become in-appropriate. And the answer is: »Of course, that imageremains!« Despite the immense flood and aggression ofdigital around us, the Internet is only a bribing chal-lenge and what is being offered to us by it has to bemonitored carefully. In addition to that, it is also neces-sary to follow its development in the digital world andto look at the whole thing from the historic point-of-view. However, the message is clear and reassuring:“Painting will survive, and with it also an intimate mo-ment in time, which arises between the image and theviewer, who is always on the path of discovery from theexploration in a special world, in which he/she is placedby an artist, a painter.” We wish every success to theFestival and the image.

OLGA BUTINAR ČEHProfessor of Art History, curator ZDSLU

4 OLGA BUTINAR ČEH - SLIKA, EVOLUCIJA IN DIGITALIZACIJA

PETER MAROLT - DIGITALNA PODOBA,SLIKA IN ALUZIJA OZIROMA ILUZIJA

Za precejšen del sodobnega oblikovanja, sodobne likovneprodukcije, pa tudi umetnosti sicer, velja, da so zavestnokaotični. Sodobnost je zaradi številnih medijev, hitre iz-menjave informacij, predvsem pa zaradi njihove poplave,že sama po sebi kaotična. Oblikovalci, oblikovalci pro-stora, režiserji in avtorji reklamnih sporočil, konec koncevpa tudi likovni ustvarjalci, pa tovrstni podobi sveta, lahkoda nehote, pa vendar, vsaj do neke mere sledijo. Kar jetudi logično in prav, če naj bi umetnost držala življenjuzrcalo. Kar se navideznega nereda tiče, gre v resnici zaurejenost, ki pa kot taka ni vidna na prvi pogled, mordatudi zato, ker gre včasih za relativno veliko število medseboj različnih si elementov, ki naj bi sestavljali celoto.Vsekakor gre za na prikrit način vzpostavljen notranji red,v katerem se odraža likovni smisel. V sodobnem svetu, stem pa tudi v sodobni likovni produkciji, ima red, kot be-sedo običajno razumemo, komaj kaj iskati. Kolaž in asem-blaž vsaj že stoletje vpeljujeta elemente, s katerimi iščetasozvočje, ki gradi na enakosti v različnosti. Kar lepo število desetletij je že od časa, odkar filmskamontaža do neke mere sovpada z montažo elementov naslikarski ploskvi. Po drugi strani je umetnost z dobo pla-kata postala dostopnejša, tako v smislu informacije, kakortudi same uporabe. Stvar je šla celo tako daleč, da je tudiumetnost sama postala potrošniško blago, k čemur je pri-pomogla tudi grafika, ki je omogočila, da so kar naenkratumetniške artefakte posedovali tudi manj premožni. Pod-obno je na primer s popularizacijo filma, ki je kar naenkratpostal dostopen vsakomur, pri čemer je iz umetniškegadejanja, vedno bolj postajal potrošniški produkt. Nastaja-joči produkti potrošniške družbe, so po drugi strani začelipostajati zaželen material likovnih ustvarjalcev. Masovnaprodukcija uporabnih elementov, embalaže, tiskovin, jekar naenkrat postala tudi možen material, s katerim se jemogoče likovno izraziti. Tako imenovani odpadki nisonujno neuporabni, saj je za ustvarjalca, v danem trenutku,lahko vsaka stvar povsem primerna.Sodobnost išče vedno nove izzive, le da je povsem mo-goče, da so ta obdobja med spremembami vedno krajša.Polagoma zavračamo stereotipe, predvsem tiste, ki so na-stali kot produkt uporabe visoke tehnologije. Uporaba le-te je zagotovo dobra. S to razliko, da je pomen kakršnegakoli likovnega dela v tem, da je! Niti lepo, niti grdo, po-membna sta njegova pomen in vsebina. Z vsakršno umetnostjo se ukvarjamo iz razloga, ker na tanačin lahko izrazimo svoja najgloblja čutenja. Tudi delsodobne likovne produkcije išče nove poti v smeri indi-vidualnosti in svobode likovnega izražanja, ki poenosta-vljeno rečeno, sledi ustvarjalčevi misli, tej pa ustvarjalčevaroka. Industrijski izdelki, reklame, uporaba sodobne teh-nologije, so za prave iskalce, ki pri svojem delu iščejo iz-ključno svojo resnico, svobodo, zanimive samo tolikočasa, dokler se v njih izraža resnična kreativnost in doklerjih takšno ustvarjanje ne omejuje. Celo material, ki seoprime prstov v času ustvarjalčevega zanosa, predstavljavidik otroškosti, čudeža raziskovanja. Ni nujno, da doti-kanje površine dlančnika ali katerega koli drugega za-slona visokotehnološkega produkta, omogoča ta

PETER MAROLT - A DIGITAL IMAGE, A PAINTING AND AN ALLUSION OR ILLUSION

A considerable part of contemporary design, contempo-rary artistic production, as well as art itself, is consid-ered to be consciously chaotic. Due to numerous media,fact-paced exchange of information and, in particular,their profusion, the contemporariness in itself is seenas chaotic. Designers and space designers, directors andauthors of promotional messages, and finally, also thefine art creators, follow such image of the world at leastto some extent, perhaps inadvertently, but nevertheless.This seems both logical and correct if the art is to holda mirror to life. As far as the virtual clutter is concernedit is, in fact, about the orderliness, which, as such, is notvisible at first sight. The reason for this may be seen inthe sometimes relatively large number of interactingdifferent elements, which are supposed to consist of awhole. In any case, this is certainly, in a covert manner,an established inner order, which mirrors the art sense.In the modern world and, thus, also in the contempo-rary artistic production, order, as we understand theword ordinarily, has hardly any place. For at least a cen-tury the collage and assemblage have both been intro-ducing the harmony-seeking elements which build onthe equality in diversity. Quite a number of decades have passed since the timewhen film editing began to correspond with the mon-tage of elements on a painting`s surface, at least to someextent. On the other hand, art became more accessiblewith the poster era, both in terms of information, aswell as in terms of the use itself. The whole thing haseven gone so far that the art itself became consumergoods, towards which the graphics also contributed,which has made it possible for less wealthy people sud-denly to own artistic artefacts. Similarly, for example,happened with the popularisation of the film, that hassuddenly become accessible to practically everyone, bywhich, in terms of an artistic act, the film has started tobecome increasingly more a consumer product. Theemerging products of the consumer society have, on theother hand, started becoming the desired material of theart creators. Mass production of useful elements, pack-aging, and printed materials has suddenly become apossible material which can be used in order to expressoneself artistically. The so-called waste is not necessar-ily useless, as practically anything can be entirely suit-able for the creator at a given moment.Contemporariness is always looking for new chal-lenges, yet it is very likely that the periods between thechanges are becoming shorter. Gradually, we are reject-ing the stereotypes, especially the ones, which formedas a result of the use of high technology. The use of thelatter can definitely be described as good, but with theexception that the meaning of any type of work of artcan be seen in the fact that it simply is! It is neitherbeautiful nor ugly; the only things that matter are itsmeaning and contents. The reason why people engage in any type of art is, be-cause in this way they can express their deepest feel-

PETER MAROLT - DIGITALNA PODOBA, SLIKA IN ALUZIJA OZIROMA ILUZIJA 5

privilegij. Peščica slikarjev, ki še vedno vztraja pri upo-rabi oljnih barv, ve, da je treba dati času čas in da stvari,kljub nenehnim spremembam, ko se svet vrti menda hi-treje kot kadarkoli, zahtevajo umiritev in poglobljeno ti-šino. Uporaba visoke tehnologije omogoča marsikaj,lahko pa da do neke mere ovira individualnost posamez-nika. Ustvarjalnost namreč zahteva resnično živost, ta pani nujno vezana na visokotehnološki medij. Tišina in no-tranja mirnost, vedno že vsebujeta tisti vidik ustvarjal-nega, ki vključuje notranje gibanje. Notranje čutenje jenamreč tisto, kar stvari požene v tek. Ustvarjalni nemir jetisti, ki notranje podobe in s tem svet, požene v gibanje.Če te slike na vsakovrstnih zaslonih predstavljajo isto res-nico, potem je pač vseeno kakšen medij ustvarjalec upo-rabi, da skozenj steče ustvarjalna energija, ki rojeva lenajboljše. Pomembno je le, da se ta v pravem trenutku iz-razi na najboljši možen način.

doc. dr. PETER MAROLTuniv. dipl. inž. arh.

ings. A part of contemporary artistic production is alsosearching for new paths in terms of individuality andfreedom of artistic expression which, to put it simply,follows the creator's thought that is later followed bythe creator’s hand. The authentic seekers who search fortheir truth and freedom in their work find industrialproducts, commercials, and the use of modern technol-ogy interesting only as long as the real creativity is re-flected in them and until such creation does not limitthem. Even the material which sticks onto the fingersduring the creator's zeal, presents a perspective ofpuerility and a miracle of exploration. It is not necessarythat such privilege can be achieved by touching the sur-face of a palmtop or any other type of high technologyproduct's screen. Only a handful of painters who stillinsist on the use of oil paints know that it is necessaryto let things run their course, and that things, despitethe on-going changes, when the world revolves arounditself faster than ever before, demand assuagement andan in-depth silence. The use of high technology enablesmany things but, to a certain extent, it may also hinderthe individual’s individuality. Namely, creativeness de-mands a real vivacity, which is not necessarily boundonto the high-technology media. Silence and internalserenity always already encompass the creative perspec-tive that includes the inner movement. The inner sen-tience is actually the one which sets things in motion,while the creative disorder propels the inner imagesand, therefore, the world, into movement. If these paint-ings in manifold frames present the same truth, then itdoes not matter what kind of media is used by the cre-ator in order to make the creative energy which pro-duces only the best flow through it. It is only importantfor it to express itself in the best possible way at theright moment.

doc. dr. PETER MAROLTuniv. dipl. inž. arh.

6 PETER MAROLT - A DIGITAL IMAGE, A PAINTING AND AN ALLUSION OR ILLUSION

ANGLIJABANKSY

CRABTREE JOHN

AVSTRIJAGRABNER SKIPKLARIČ IVAN

KLIMBACHER ANDRESKLIMBACHER PAMINA

OMAN VALENTINVAVRA INGE

HRVAŠKAHRGOVIĆ LUKA in MEDIĆ DUJE

MILIĆ ZDRAVKOŠUMONJA BOJAN

VARZIĆ EUGEN

INDIJA JAYADIRI JOY PAUL

ITALIJACISCO GIORGIO

PALLI MARIO

JAPONSKAKIOHARA SUMIKO

KANADAMLINAR ANA

KITAJSKAWANG HUIQIN

MADŽARSKACZETO BEATY

GERŐ AMBRUSZÓKA GYULA

NEMČIJAEISENREICH JANETENGELS CHRISTINE

NIZOZEMSKAVIEGEN FRANS VAN

WEIJERS RON

SLOVENIJA- izbrani gostje

BERKOBOVCON NARVIKA in VAUPOTIČ ALEŠ

BRUN KLEMENFRELIH ČRTOMIR

GOLOB FRANCGREGORČIČ MILENA

GRUDEN ALEKSANDRA SAŠKAHOJNIK CVETKAJAGODIČ STANEJALOVEC IZIDOR

JUREČIČ BOŠTJANJURKOVŠEK BARBARA

KASTELIC SIMONKOBAL ALEKSIJ

KUGLER EMAMRŠNIK IVOORAČ JANKO

PAVLIČ ANDREJPETEK POLONA

PETRIČ EVAPLESTENJAK MATEJ

SEDMAK ALEŠTAHIR HELENATOMAN URŠA TROBEC JOŽE

VREZEC ŽARKO VRŠČAJ JOŽEF

ZDRAVIČ ANDREJ- izbrani na natečajuERŽEN ANDREJA

GOLIJA KLEMENTINAKALINŠEK LOJZEMAROLT PETER

PERČIČ MIHAPUHAR ZMAGO

SLAPAR NEJČSRDIĆ JANEŽIČ ZORAN

STRAŽAR JOŽEŠMAJS MUNI IZTOK

ŠOLAR METATUTTA KLAVDIJ

URH KAJAVOZELJ FRANCZLATE CVETO

SRBIJAGAJIĆ MILENAILIC SVETLANA

ŠVEDSKA KODA ELLINOR

KODA KAMPEL EDDIESVANTENSON BIRGER

ZDAHEYWARD CARL

RAZSTAVLJALCI:

RAZSTAVLJALCI 7

ANGLIJA

BANKSY je angleški grafitar, politični aktivistin filmski režiser, katerega prava identiteta je ne-znana, poznamo ga samo pod psevdonimomBanksy. Njegovo delo združuje satirično uličnoumetnost in subverzivne epigrame v povezavi sčrnim humorjem in grafitiranje z značilno uporabošablon. Vključuje politične in družbeno-kritične gra-fite, narisane na ulicah, zidovih in mostovih pocelem svetu.

BENKSY, TOXIC MARY PRINTdigitalni tisk

CRABTREE JOHN se izraža s pomočjomešanih tehnik. Prepričan je, da je nastajanje slikepot do lastne realizacije. V okviru svojega dela pogo-sto išče vzporednice z ustvarjalno prakso in medita-tivnimi in kontemplativnimi tradicijami. Rednosodeluje z umetniki in pri projektih, kot so: Co-lab inGAP. Razstavlja doma in v tujini. Živi in dela v HighWycombe, Buckinghamshire / UK. E: johncrab-tree11@hotmail.co.uk

JOHN CRABTREE, BREZ NASLOVAlitho print na aluminiju, 41 × 59 cm

GRABNER SKIP je rojen v Gradcu. Za-ključil je mojstrsko šolo za izdelovanje medalj inmale plastike pri prof. Franz Xaver Ölzantu na Aka-demiji za likovno umetnost na Dunaju. Do sedaj jeimel številne razstave. Živi in dela na Dunaju.

SKIP GRABNER, LEŽEČI AKTIobjekt, digitalni tisk na karton, 24 × 30 cm

AVSTRIJA

8 ANGLIJA, AVSTRIJA

AN

GL

IJAA

VS

TR

IJA

KLARIČ IVAN se je rodil 6. decembra1953 v Kočevju. Leta 1988 se preseli na Koroško.Poklicno se ukvarja s filmsko produkcijo kot sne-malec, režiser in scenarist. Za svojo filmsko dejav-nost je prejel že številna mednarodna priznanja. Vsvojem stremljenju po odprtem, notranjem izrazu,se poslužuje različnih umetniških načinov izraža-nja in se ne omejuje na tehniko in ne na zvrst.Zato je nepredvidljiv, do neke mere celo provoka-tiven ter vzbudi različna razmišljanja in komen-tarje.

IVAN KLARIČ, POPOTNICAfotografija, 70,5 × 50,5 cm, 2016

KLIMBACHER ANDRES je rojenleta 1963 v Baslu / Švici. Leta 1991 - državno pri-znanje ministrstva za izobraževanje in kulturo zakiparstvo. Med drugim je član: Berufsvereinigungbildender Künstler na Koroškem (od leta 2010 vsvetu - Kärntner Kunstverein), od 2014 član kul-turnega odbora Koroške. Organiziral je številnekiparske simpozije. Imel je več kot 80 samostojnihin skupinskih razstav. Mnogo del se nahaja v jav-nem prostoru. Živi in ustvarja v Miedling / Lie-benfels (Koroška) Avstrija. W:www.klimbacherandres.at

ANDRES KLIMBACHER, FAUSTaluminij

KLIMBACHER PAMINA se je ro-dila 25. aprila 1987 v Korneuburgu, Spodnja Av-strija. Med leti 2007-2014 je študirala krajinskonačrtovanje in krajinsko arhitekturo na BOKU /Dunaj. Med leti 2011-2013 je študirala na fotograf-ski šoli Prager v Avstriji. Leta 2014 je sprejeta vKärnter Kunstverein.

PAMINA KLIMBACHER, LOSLASSEN

AVSTRIJA 9

OMAN VALENTIN je rojen 14. decembra1935 v Štebenu (St. Stefan) pri Beljaku. Študiral je naALU na Dunaju, kjer je leta 1962 diplomiral pri prof.Hildi Schmidt-Jesser. Specialko je opravil na ALU vLjubljani pri prof. Riku Debenjaku. Sodeloval je naštevilnih samostojnih in skupinskih razstavah posvetu. Poleg številnih mednarodnih nagrad, je v Slo-veniji prejel nagrado Prešernovega sklada in Jakopi-čevo nagrado. Živi in dela na Dunaju.

VALENTIN OMAN, BREZ NASLOVAkombinirana tehnika na papirju, 70 × 50 cm

VAVRA INGE je rojena 1942 v Augsburgu /Nemčija. Leta 1965 je diplomirala iz grafike, slikar-stva in likovne vzgoje na Akademiji za likovno umet-nost na Dunaju. Od 1962 razstavlja, od leta 1993 pa seukvarja še z kuratorsko dejavnostjo. Področja dela:grafika, risba, umetnost in intervencije v javnem pro-storu, fotografija in video. Leta 2005 je dobila drža-vno nagrado dežele Koroške za likovno umetnost.Živi in dela v Krumpendorf in na Dunaju.

INGE VAVRA, SEHSCHNITT 4risba s tušem, digitalni tisk, 70 × 50 cm, 2016

MEDIĆ DUJE se je rodil 28. marca 1986 vMakarski. Leta 2010 je diplomiral na grafičnem od-delku Akademije za likovno umetnost v Zagrebu, vrazredu prof. Nevenke Arbanas. Je član HDLU-a,HULU-a, HULULK-a in HZSU-a.Za seboj ima ženekaj samostojnih in skupinskih razstav. Živi in delav Zagrebu. W: www.dujemedic.com

HRGOVIĆ LUKA se je rodil 14. avgusta1986 v Zagrebu. Diplomiral je na Šoli uporabnihumetnosti in oblikovanja v Zagrebu in na oddelku zaanimacijo in nove medije na Akademiji za likovnoumetnost v Zagrebu. Ukvarja se z animacijo in krat-kimi filmi. Sodeluje na številnih filmskih predstavahin festivalih ter razstavlja v galerijah. Prejel je številnenagrade, med drugim nagrado rektorja za film"Etida" leta 2011.

LUKA HRGOVIĆ in DUJE MEDIĆ, BREZ NASLOVA, fotografija, 50 × 70 cm, 2015

10 AVSTRIJA, HRVAŠKA

HRVAŠKA

HR

VA

ŠK

A

HRVAŠKA 11

MILIĆ ZDRAVKO je rojen leta 1953v Labinu. Leta 1977 je diplomiral iz slikar-stva na Accademia di Belle Arti v Benetkah.Leta 1988 je študiral mozaik na Ecole Natio-nale Supérieure des Beaux - Arts v Parizu.Kot izredni profesor uči na Akademiji prim-jenjenih umjetnosti sveučilišta v Reki. Je članHDLU v Reki in v Zagrebu, Le Venezie vTrevisu (I). Prejel je več nagrad. Razstavljal jena več kot 80 samostojnih in številnih sku-pinskih razstavah doma in v tujini.

ZDRAVKO MILIĆ, LUNADROM IVakril na platnu, 70 × 100 cm, 2016

ŠUMONJA BOJAN je rojen 29. okt-obra 1960 v Puli. Zaključil je srednjo umetni-ško šolo v Puli. Leta 1984 je na oddelku zakiparstvo pri prof. Tramontinu zaključil liko-vno akademijo v Benetkah. Od 1987. leta ječlan Hrvaškega društva likovnih umetnikovIstre in Hrvaškega združenja samostalnihumetnikov. Do sedaj je imel preko 200 skup-nih in 90 samostojnih razstav doma in v tu-jini.

BOJAN ŠUMONJA, BREZ NASLOVAolje in emajl na platnu, 90 × 90 cm

VARZIĆ EUGEN je leta 1999 diplomi-ral na oddelku za slikarstvo na FF / Reka.Razstavljal je na številnih samostojnih in naveč kot sto skupinskih razstavah doma in vtujini. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen.Njegove slike so v številnih javnih in zaseb-nih zbirkah po Hrvaški in svetu. Ukvarja setudi z oblikovanjem, kratkimi filmi, ilustraci-jami in vodi likovne delavnice. Kot svobodniumetnik živi in dela v Kufcih, Istra, HR. W: http://eugenvarzic.com

EUGEN VARZIĆ, MATERADAkombinirana tehnika, 70 × 50 cm, 2014

12 INDIJA, ITALIJA

INDIJA

ITALIJA

JAYADIRI JOY PAUL je rojen leta 1961v Kerali, Indija. Študiral je slikarstvo in umetnost nasledečih univerzah in fakultetah: B.F.A. College ofFine Arts - Kerala University / Trivandrum; M.F.A.Faculty of Fine Arts (slikarstvo) / Baroda in M.S.Uni-versity Kanoria Centre for Arts / Ahemdabad. Raz-stavljal in sodeloval je na pomembnih razstavah vGenevi, Barodi, New Delhiju in Mumbaju. Trenutnoživi in ustvarja v Beas Valley, Himachal v Indiji.

JOY PAUL JAYADIRIakril na platnu, 50 × 60 cm

CISCO GIORGIO se je rodil 20. januarja1950. Po zaključenem šolanju na srednji umetniškišoli v Trstu je nadaljeval likovno izobraževanje naAkademiji lepih umetnosti v Benetkah pri profesorjuEmiliu Vedovi. Študijsko veliko potuje po evropskihdržavah in v New York. Sodeluje na mnogih po-membnih razstavah doma in v tujini. Pripravil jevelik mednarodni simpozij UNA na katerem je sode-lovalo več kot 170 ustvarjalcev iz tridesetih državsveta. Za umetniško delovanje je prejel več pomemb-nih nagrad in priznanj.

GIORGIO CISCO, OBJEKT, digitalni tisk na plastični foliji, 30 × 30 cm

PALLI MARIO je rojen 1946 leta v Gorici /Italija. Svojo pot je začel na Šoli za oblikovanje v Go-rici. Diplomiral na Inštitutu za likovno umetnost vBenetkah, v razredu za fresko slikarstvo. Od leta 1967poučuje na Oblikovni šoli v Gorici, kot profesor za ri-sanje in slikanje. Leta 1979 se je specializiral za izde-lavo ročno izdelanega papirja in se posveti umetniškigrafiki. Sodeluje na vseh pomembnih mednarodnihrazstavah grafike in slikarstva po svetu. Prejel je po-membne mednarodne nagrade v Krakowu (PL), Bielli(I), Banska Bystrica (SK), Katowice (PL), Solun (GR).

MARIO PALLI, SINOPIA COPERTA DI BLUslika na lesu, akrilna tempera, 90 × 60 cm

IND

IJAIT

AL

IJA

JAPONSKA, KANADA, KITAJSKA 13

JAPONSKA

KITAJSKA

KANADA

KIYOHARA SUMIKO je rojena leta1951 v Komaganu na Japonskem. Zaključila je študijna Fakulteti za sociologijo v Tokiu (1970-1974). Odleta 1974 živi v Stockholmu. Na Švedskem se je v li-kovni umetnosti izpopolnjevala s študijem na priva-tni umetniški šoli, dodatno pa se je izobraževala šepri umetnici - akvarelistki Rii Roes Schwarts v Stock-holmu in s popotovanjem po Provansi. Imela je večsamostojnih in skupinskih razstava doma in v tujini.

SUMIKO KIYOHARA, DAYDREAMERakvarel, photoshop, digitalni print

MLINAR ANA je bila rojena v Ljubljani,sedaj pa že dobrih 8 let prebiva v Montrealu / Ka-nadi, kjer opravlja poklic oblikovalke spletnih strani.V prostem času se ukvarja s fotografijo zapuščenihzgradb, oblikovanjem nakita in izdelavo digitalnihmontaž, kot sta izbrani deli.

ANA MLINAR, LITTLE RED, digitalna montaža

WANG HUIQIN se je rodila 23. oktobra1955 v Nantong, provinci Jiangsu, Kitajska. Leta 1982je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost naUniverzi Normal v Nanjingu. Leta 1986 je na Akade-miji za likovno umetnost v Ljubljani zaključila podi-plomski študij grafike pri profesorju ZvestuApolloniu, leta 1989 - 1991 še slikarstvo pri profe-sorju Emeriku Bernardu. Leta 1991 se je udeležilaprograma izmenjave - Minerva akademija v Groenin-genu / NL. Živi in dela v Ljubljani.

HUIQIN WANG, NEOTIPLJIVA BITJAinox, 70 × 70 × 4 cm, 2006

KA

NA

DA

KIT

AJS

KA

JAP

ON

SK

A

14 MADŽARSKA

MADŽARSKA

CZETO BEATY se je rodila leta 1958 vNyíregyháza na Madžarskem. Trenutno živi indela na Nizozemskem. Je vizualna umetnica, ki seukvarja s slikarstvom, risbo in umetniško grafiko.Poučuje na Akademiji Vlaardingen in ima "team-building" delavnice. Sodeluje na številnih razsta-vah na Madžarskem in na Nizozemskem, npr.:Budimpešta / H - FMK Galerija, Galerija IX, Va-sarely Muzej; NL - Galerie Vlaardingen, GalerijaDutch-Art Rotterdam, Muzej Rijswijk. W: www.beatyczeto.nl

BEATY CZETO, MOVINGelecrographique, C-print on paper, 70 x 50 cm

GERŐ AMBRUS je rojen 24. marca1986 leta v Budimpešti. Med leti 2005 – 2011 ještudiral slikarstvo na umetniški fakulteti / uni-verzi v Pécs. Med leti 2005 – 2006 je študiral gra-fiko in film na Novus Art School pri JózsefSzurcsik. Razstavlja na samostojnih in skupinskihrazstavah doma in po svetu. Njegova dela so vjavnih zbirkah.

AMBRUS GERŐ, TINDER BOY No.2akril na platnu, 100 x 70 cm, 2016

ZÓKA GYULA se je rodil leta 1947 v Za-laegerszegu. S fotografijo se ukvarja od otroštva.Delal je kot fotograf v gradbenem podjetju, kas-neje pa je vodil dokumentarni center v Zalaegers-zegu. Za svoje delo kot snemalec na madžarskiteleviziji (MTV) tiskovne agencije je prejel trikratnagrado Nívó-prize. Istočasno dela za madžarskitelegrafski urad (MTI). Sodeloval je na številnihmednarodnih in domačih razstavah.

GYULA ZÓKA, LAHKOTNO LEBDENJEfotografija, 2011

MA

DŽ

AR

SK

A

NEMČIJA, NIZOZEMSKA 15

NEMČIJA

NIZOZEMSKA

EISENREICH JANET je med leti 2002 -2008 je študirala na Akademiji za likovno umetnost vNürnbergu pri prof. Christine Colditz in OttmarjuHörlu. Pri slednjem je leta 2006 proglašena za naj-boljšo učenko, leta 2007 pa prejme nagrado akade-mije. Abstraktne likovne podobe ustvarja s pomočjoračunalniških programov. Sodeluje na razstavah inumetniških sejmih. Njena dela se nahajajo v javnihzbirkah. Od leta 2016 je umetniška svetovalka likov-nega društva Erlangen.

JANET EISENREICH, AI 1računalniško generirano slikarstvo digitalni tisk na papir, 50 × 50 cm, 2009

ENGELS CHRIS je rojena 1961 v Nemčiji.Diplomirala je na Evropski umetniški akademiji vTrierju. Med leti 2002 - 2006 je bila gostujoča štu-dentka na Akademiji za likovno umetnost v Nürn-bergu. Je članica Berufsverbandes Bildender Künstler(BBK) ter mednarodnega umetniškega združenja. So-delovala je na številnih likovnih simpozijih, delavni-cah ter samostojnih in skupinskih razstavah doma inv tujini.

CHRIS ENGELS, o.T.digitalno obdelana fotografija in risba60 × 80 cm, 2015

VIEGEN FRANS VAN je z odliko diplo-mirala iz fotografije na akademiji v Amsterdamu.Poleg fotografskih projektov se ukvarja z interaktiv-nimi avdio-vizualnimi projeki, ki pogosto vključujejokombinacije podobe, gibanja in zvoka. Njegova delaso na ogled v domačem in mednarodnem prostoru.Živi in dela v Hilversumu na Nizozemskem. W: www.fransvanviegen.nl

FRANS VAN VIEGEN, SPECIAL PLACES 3fine art print Di-Bond, 90 × 90 cm

NIZ

OZ

EM

SK

AN

EM

ČIJ

A

16 NIZOZEMSKA, SLOVENIJA - izbrani gostje

SLOVENIJA - izbrani gostje

WEIJERS RON je rojen leta 1960 v Nuth na Nizo-zemskem. Dela kot profesionalni glasbenik, tekstopisec, foto-graf, kreativni direktor in grafični oblikovalec. V preteklihletih je s svojim 10dence umetniškim združenjem organiziralin kuriral veliko razstav. Član več umetniških združenj in ini-ciativ (Arti et Amicitiae v Amsterdamu in Pictura v Dor-drecht). Zastopajo ga galerije na Nizozemskem, Belgiji,Nemčiji in Španiji. Njegovo delo je v številnih umetniških zbir-kah. Živi v bližini Rotterdama (NL). W: www.ronweijers.net

RON WEIJERS, SF 001Amešana tehnika na papirju, 50 × 40 cm, 2016

BERKO s pravim imenom France Berčič je rojen 8. marca1946 v Ljubljani. Obiskoval je SŠOF v Ljubljani. Leta 1965 in1966 je bil na študijskem potovanju po Grčiji in Italiji. Študij-sko pot je nadaljeval na Pedagoški akademiji Univerze v Lju-bljani, kjer je leta 1968 diplomiral pri prof. Zoranu Didku. Leta1973 je nadaljeval študijska potovanja po Nemčiji, Nizozem-ski, Franciji in Švici. Leta 1974 je dobil status samostojnegaumetnika. Živi in dela v Škofji Loki.

BERKO, NIKOLI NISTE DALEČ OD BERKOVE ZVEZDE…CHARING CROSSgrafika, 70 × 100 cm, 2016

BOVCON NARVIKA je doktorirala na ALUO vLjubljani iz teorije novih medijev in teorije oblikovanja. Predtem je diplomirala iz oblikovanja vizualnih komunikacij inmagistrirala iz videa pri prof. Sreču Draganu. Zaposlena je naFakulteti za računalništvo in informatiko kot izredna profeso-rica za grafično oblikovanje in novomedijsko umetnost ter kotraziskovalka na področju vizualizacije podatkov v fakultet-nem Laboratoriju za računalniški vid. Od 2015 je podpredsed-nica ZDSLU in od 2016 glavna in odgovorna urednicaLikovnih besed.

VAUPOTIČ ALEŠ je novomedijski umetnik in li-terarni komparativist. Magistriral je na ALU pri prof. SrečuDraganu in doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz pri-merjalne književnosti in literarne teorije. Je vodja Raziskoval-nega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici, kjerdeluje na področjih literarne vede, raziskav novih medijev indigitalne humanistike. Med 2005 in 2016 je bil predsednikDruštva za povezovanje umetnosti in znanosti ArtNetLab.

NARVIKA BOVCON in ALEŠ VAUPOTIČ, v sodelovanju zSAIM EMIN (priprava vzorca) in MATTIA FANETT, VOL-FRAMOV TRIOKSID/WO3, production: Univerza v Novi Go-rici in projekt SUNGREEN, digitalna grafika, steklo, okvir, 136× 136 cm, 2014

SL

OV

EN

IJA

SLOVENIJA - izbrani gostje 17

BRUN KLEMEN je rojen 25. aprila 1974 vŠempetru pri Gorici. Po zaključku italijanske srednješole Istituto Statale d'Arte Max Fabiani v Gorici. Leta2001 je diplomiral iz slikarstva pri prof. Rosselli Pier-gallini na beneški akademiji lepih umetnosti. Orga-nizira in udeležuje se različnih umetniških kolonij terrazstavlja doma in v tujini. Živi in ustvarja v NoviGorici.

KLEMEN BRUNIz serije BIOMETRIČNI URBANIZEMjedkana cinkova plošča in tiskano vezje, 40 × 40 cm,2009

FRELIH ČRTOMIR je rojen leta 1960(Nomenj, Bohinj). 1985 diploma ALU Ljubljana, 1990zaključil specialistični študij grafike ALU Ljubljana,1997 magisterij znanosti iz likovne didaktike, pravtam. Je redni profesor za grafiko na Oddelku zalikovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta, Univerza vLjubljani. Področja delovanja: grafika, slika, risba,likovna pedagogika, likovna teorija.

ČRTOMIR FRELIHKADAR MISLIM NATE, VEDNO MISLIM NASEdigitalni tisk + kolagrafija + intervencija, 75 × 57 cm,2016

GOLOB FRANC je rojen leta 1941 v Celju.Študiral je pri prof. Mariju Preglju in MaksimuSedeju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.Leta 1970 je diplomiral iz slikarstva na temo"Izložbeno okno kot likovni prostor" . Je slikar, fo-tograf in grafični oblikovalec. Imel je 56 samostojnihrazstav.

FRANC GOLOB, SIMULACRIS SEKVENCEdigitalni tisk, triptih (3) × 70 × 70 cm, 2016

18 SLOVENIJA - izbrani gostje

GREGORČIČ MILENA se je rodila leta1952 v Ljubljani. Leta 1976 je diplomirala na Akade-miji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku zaslikarstvo, magistrirala je leta 1978. Ukvarja se s sli-karstvom, grafiko in oblikovanjem. Svoja dela jepredstavila na 65 samostojnih razstavah in na preko370 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svojedelo je prejela 20 nagrad in priznanj. Od leta 1976 ječlanica Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Živi indela v Ljubljani.

MILENA GREGORČIČ, LINIJE 3računalniški tisk na paus papirju, 21 × 21 cm, 2016

GRUDEN ALEKSANDRASAŠKA je bila rojena v Mariboru. Diplomirala jeiz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost inoblikovanje v Ljubljani. Ima status samostojne ustvar-jalke na področju kulture. Dela na področjih kipar-stva, instalacije, videa in performansa. Predstavlja ses samostojnimi in skupinskimi razstavami doma in vtujini. Za razstavljene fotografije je prejela 2.nagradoEMZIN, (Slovenska fotografija leta 2006).

ALEKSANDRA SAŠKA GRUDEN, TOK, TOKfotografija z mobilnim aparatom, kaširana na kappaploščo, 40 × 30 cm , 2006/07

HOJNIK CVETKA je magistra likovnihumetnosti. Rojena je v Murski Soboti. Aktivno razsta-vlja doma in v tujini že več kot 20 let. Pripravila je čez70 samostojnih razstav doma in v tujini ter sodelovalana številnih mednarodnih projektih. Za svoje delo jeprejela več različnih nagrad in priznanj. Živi inustvarja v Lendavi, Slovenija.

CVETKA HOJNIK, POVELIČEVANJEakril/tekstil, 90 × 120 cm, 2007

SLOVENIJA - izbrani gostje 19

JAGODIČ STANE (rojen leta 1943) Leta1970 je diplomiral na ALU v Ljubljani. Je so-ustanovi-telj in konceptualni vodja Grupe Junij, ki je aktivnodelovala med leti 1970 in 1985. Deluje na področjih:slikarstva, grafike, karikature, fotomontaže, objektmontaže, asemblaža in kot publicist. Sodeloval je naveč kot 50 samostojnih in preko 200 skupinskih raz-stavah v domačem in mednarodnem prostoru. Zasvoje delo je prejel preko 50 nagrad in priznanj, prete-žno v tujini.

STANE JAGODIČ, TEHNO VZPONasemblaž, 24 × 46,5 × 10 cm, 2007

JALOVEC IZIDOR je bil rojen leta 1953 vLjubljani in je umrl leta 2011. Izobraževal se je priVladimirju Tomiću v Vukovarju, na tečaju prof. Sto-jana Čelića na Fakulteti likovne umetnosti v Beo-gradu in pri grafiku Štefanu Simoniču v Centru zaestetsko vzgojo Kranj. Od leta 1984 je bil član ZDSLUin LD Kranj. Kontinuirano je razstavljal od leta 1977.Kot samostojni slikar in grafik je večji del življenjapreživel in deloval v Kranju.

IZIDOR JALOVEC, CVETOČI ZAHODdigitalna grafika, originalni sitotisk, 70 × 50 cm, 1997

JUREČIČ BOŠTJAN se je rodil v Lju-bljani leta 1969. Diplomiral je na višji stopnji Eko-nomske fakultete v Ljubljani, se potem posvetilslikarstvu in leta 1998 diplomiral na ljubljanskiALUO pri profesorju Gnamušu. Od leta 1996 je zapo-slen na TV Slovenija, kjer dela v Uredništvu oddaj okulturi ter pripravlja prispevke. Od konca 2012 pišekolumne za Multimedijski center RTV in se ukvarjateorijo o umetnosti.

BOŠTJAN JUREČIČ, KLIK 1 akril na platnu, 25 × 20 cm, 2014

20 SLOVENIJA - izbrani gostje

JURKOVŠEK BARBARA je rojena1981 leta v Ljubljani. Leta 2006 je diplomirala izslikarstva in likovne teorije na Akademiji za liko-vno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2008študira slikarstvo na Akademiji lepih umetnostiLecce, Italija. Leta 2009 je magistrirala iz slikarstvana Akademiji za likovno umetnost in oblikovanjev Ljubljani. Od leta 2009 je samozaposlena v kul-turi.

BARBARA JURKOVŠEK, TETA SEVERAmešana tehnika, keramika, 27 × 24 × 15 cm, 2016

KASTELIC SIMON je rojen 1. aprila1977 v Postojni. Leta 2005 je diplomiral iz slikar-stva pri prof. Eugeniu Comenciniju na Accademiadi Belle Arti v Benetkah, leta 2008 pa je magistriraliz slikarstva na ALUO v Ljubljani pri profesorjih:B. Vogelniku, dr. T. Brejcu, S. Draganu. Doslej jesodeloval na preko 50 skupinskih in 30 samostoj-nih razstavah doma in v tujini. Redno se udele-žuje likovnih simpozijev. Prejel je več nagrad (leta2013 priznanje ZDSLU za inovativnost v slikar-stvu.

SIMON KASTELIC, ZLATI ČOLN(slikarska inštalacija posvečena Srečku Kosovelu)akril na platnu, pritrjeno na leseno podlago90 × 122 cm, v - valja cca. 120 cm, 2015

KOBAL ALEKSIJ je rojen 23. oktobra1962 v Kopru. Leta 1986 je diplomiral na ALU vLjubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podi-plomski študij iz slikarstva je zaključil leta 1993pri profesorici Metki Krašovec. Imel je številne sa-mostojne in skupinske razstave. Za likovno udej-stvovanje je prejel več priznanj in nagrad, meddrugim: 1977, Plečnikovo nagrado za grafičnooblikovanje na srednji šoli; 1995, veliko nagradomajskega salona in nagrado Prešernovega sklada2016. Živi in dela v Ljubljani, kot svobodni umet-nik.

ALEKSIJ KOBAL, GORSKE LANTERNEakril, olje na platnu, 100 × 90 cm, 2016

SLOVENIJA - izbrani gostje 21

KUGLER EMA se je rodila 9. marca v Celju.Leta 1980 je diplomirala na Ekonomski fakulteti vLjubljani. Ukvarja se z perfomensom, inštalacijami,videom in oblikovanjem kostumov. Za svoje delo jeprejela številne nagrade doma in po svetu, mednjimi: 2008, nagrado Prešernovega sklada za film LeGrand Macabre in performans Introitus, pred krat-kim pa je prejela še ameriško filmsko nagrado v kate-goriji eksperimentalnega filma za celovečerni filmOdmevi časa.

EMA KUGLER, LE GRAND MACABRE,eksperimentalni video film, produkcija ZANK Ljudmila, 101 min, 2005

MRŠNIK IVO je rojen 20. junija 1939 v Kne-žaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je diplomiral iz sli-karstva na ALU v Ljubljani. Leta 1970 nadaljuje sštudijem slikarske specialke pri prof. Maksimu Se-deju ter grafične specialke pri prof. Riku Debenjakuin prof. Marjanu Pogačniku. Na grafični specialki jediplomiral leta 1972, na slikarski pa leta 1975 pri prof.Gabrijelu Stupici. Zaposlen je bil na Pedagoški fakul-teti v Ljubljani, kot redni profesor za risanje in gra-fiko z metodiko. Za seboj ima številne samostojne inskupinske razstave.

IVO MRŠNIKrisbe z grafitom na računalniškem neskončnem papirju

ORAČ JANKO je rojen leta 1958 v Celju.Šolal se je na grafični šoli v Ljubljani. Leta 1997 je di-plomiral na Šoli za risanje in slikanje, visoki stroko-vni šoli v Ljubljani pri prof. Dušanu Kirbišu.Zaključuje podiplomski študij grafike na Akademijiza likovno umetnost v Zagrebu. Za svoja dela je pre-jel številna priznanja doma in tujini. Ima status svo-bodnega likovnega ustvarjalca, ukvarja se sslikarstvom, risbo, grafiko in prostorskimi postavit-vami. Je avtor in vodja likovnih simpozijev.

JANKO ORAČ, PONOTRANJENI SVETOVIakril, kolaž na platnu, 60 × 80 cm, 2016

22 SLOVENIJA - izbrani gostje

PAVLIČ ANDREJ se je rodil 18. maja 1957v Ljubljani. Leta 1981 je diplomiral iz slikarstva naALU v Ljubljani. Od leta 1982 je član DSLU, od leta1984 pa je samostojni likovni umetnik. Leta 1994, 2010in 2013 se je študijsko izpopolnjeval v Cité Internatio-nal des Arts v Parizu. Do sedaj je imel preko 100 sa-mostojnih razstav in več kot 250 skupinskih razstavdoma in v tujini. Udeležil se je številnih likovnih ko-lonij in simpozijev. Za svoja dela je prejel več nagraddoma in v tujini. W: www.andrejpavlic.com

ANDREJ PAVLIČ, "TEMPUS NON EST DIGITALIS"olje na platno, 90 × 70 cm, 2016

PETEK POLONA se je rodila 1970 v Frei-burgu v Nemčiji. Leta 1994 je diplomirala iz slikar-stva na ALU v Ljubljani. Med letoma 1997 in 2000 ještudira računalništvo na Fakulteti za elektrotehniko,računalništvo in informatiko v Mariboru. Kasneje naALUO v Ljubljani zaključi še magistrski študij umet-nosti iz slikarstva pri prof. Metki Kraševec. Od leta1999 se redno predstavlja na skupinskih in samostoj-nih razstavah v Sloveniji in tujini. Živi v Zlatoličju priMariboru.

POLONA PETEK, DEKLE V MODREMkombinirana tehnika, 80 × 100 cm, 2009

PETRIČ EVA Leta 2005 je diplomirala iz psi-hologije in vizualne umetnosti na Univerzi Websterna Dunaju. Leta 2010 je opravila magisterij iz novihmedijev na Transart Institute Berlin/Danube Univer-sity Krems. Njena dela so bila med drugim izbrana zaBIAB bienale 2012 in 2015 na Kitajskem, za 2013Hongkong Art Walk, za 2011 IPC New York, in za Di-splay of the century v ACF New York za 2015. Tre-nutno samostojna razstava IN between UNIVERSESv Butler Institute of American Art/Youngstownu vZDA.

EVA PETRIČ, SHADOWS & PUPPETS no. 7kombinacija digitalne in analogne fotografijelambda tisk na aludubond in C tisk na pleksi steklo84 × 63 × 5 cm, 2010

SLOVENIJA - izbrani gostje 23

PLESTENJAK MATEJ je rojen 12.decembra 1966. Študiral je na oddelku za kipar-stvo na ALUO, kjer je 1991 diplomiral pri prof.Slavku Tihcu. Vzporedno je študiral še likovnopedagogiko. Ukvarja se s kiparstvom, slikar-stvom, riše, tiska ter vodi likovne tečaje in delav-nice. Je član Združenja umetnikov Škofje Loke.Občasno se predstavlja s samostojnimi, bolj po-gosto pa sodeluje na skupinskih razstavah takodoma kot v tujini.

MATEJ PLESTENJAK, DA. NE, DA NEDA NEDA modeliran mavec z deli osebnega računal-nika (matične plošče in rami), 100 × 60 × 50 cm, 2016

SEDMAK ALEŠ je rojen 6. januarja1952 v Postojni. Leta 1980 je diplomiral iz slikar-stva na ALU. Leta 1974 je bil ustanovitelj in vodjadelavnice SOG (od leta 1975 - 1978) pri študent-skem društvu FORUM. Od 1983 - 1987 je bilpredsednik Društva likovnih umetnikov sloven-ske obale. Leta 1987 je po njegovi zaslugi v Izoliustanovljena galerija primorskih likovnih ustvar-jalcev Insula. Od leta 2011 je predsednik ZDSLU.

ALEŠ SEDMAK, MIHČEV DOMakril na platnu, 60 × 80 cm, 2014

TAHIR HELENA je rojena leta 1992.Na fakulteti za likovno umetnost v Portu/Portu-galska je zaključila zadnji letnik dodiplomskegaštudija. Septembra 2015 je z odliko diplomirala izslikarstva in umetniške grafike na ALUO v Lju-bljani. Zanimajo jo grafika, slikarstvo, risba in fo-tografija. Sodelovala je na številnih razstavah inumetniških revijah (Art Reveal Magazine, TheFix photography magazine…).

HELENA TAHIR, FACES SERIESdigitalni print na papir, 50 × 70 cm, 2016

24 SLOVENIJA - izbrani gostje

TOMAN URŠA je rojena leta 1972. Leta1998 je zaključila študij kiparstva na Akademiji za li-kovno umetnost v Ljubljani. Leta 1999 je pridobilastatus samostojne ustvarjalke na področju kiparstvapri Ministrstvu za kulturo. Od leta 1993 razstavljasvoja dela po Sloveniji in v tujini na skupinskih in sa-mostojnih razstavah. Njeno zanimanje umestitveskulpture v okolje se kaže na številnih sodelovanjihna kiparskih simpozijih in forma vivah v Sloveniji intujini.

URŠA TOMAN, DOLGA RIBAčešnja, 110 × 36 × 72 cm, 2016

TROBEC JOŽE se je rodil 7. februarja 1948leta v Kranju. Diplomiral na ALU v Ljubljani pri prof.Gabrijelu Stupici in Maksimu Sedeju. Od leta 1982dela kot samostojni kulturni delavec. Ukvarja se s sli-karstvom, ilustracijo, oblikovanjem ter riše karika-ture. Sodeloval je na mnogih razstavah tako doma kotv tujini. Za svoje delo je prejel več nacionalnih inmednarodnih nagrad. Poznan je po izdelavi maskote“Vučkota“ za zimske olimpijske igre v Sarajevu.

JOŽE TROBEC, LAJNAR RASTKO70 × 50 cm, digitalna tehnika

VREZEC ŽARKO je rojen 18. avgusta 1950v Ljubljani. Končal je Šolo za oblikovanje v Ljubljani(1965-1969). Študiral je na Akademiji za likovnoumetnost v Ljubljani (1970-1974). Razstavljal je na šte-vilnih samostojnih in skupinskih razstavah, na razsta-vah slovenske umetnosti in na mednarodnihrazstavah doma in na tujem.

ŽARKO VREZEC, DIGITALIJEdigitalni tisk in montaža, 5 × (15 × 6,7) cm, 2006

SLOVENIJA - izbrani gostje, izbrani na natečaju - BESEDE ŽIRIJE 25

SLOVENIJA - izbrani na natečaju

VRŠČAJ JOŽEF je rojen leta 1950 v Črnom-lju. Diplomiral je leta 1977 na ALU v Ljubljani priprof. Slavku Tihcu. V študijskem obdobju se je izpo-polnjeval v Parizu, kjer je odkril takrat novo tehnolo-ško pridobitev - pleksi steklo, ki vse do današnjih dnizaznamuje njegov kiparski opus. Dela kot svobodniumetnik v Ljubljani in Črnomlju. Imel je veliko samo-stojnih in številne skupinske razstave doma in v tu-jini. Za svoja dela je prejel veliko nagrad.

JOŽEF VRŠČAJ, Digi-Talija, kemijska romanca, 70 ×80 cm, 2016

ZDRAVIČ ANDREJ se je rodil 2. fe-bruarja 1952 v Ljubljani. Film in zvok je študiral naState University of New York - Buffalo v ZDA, kjer jeleta 1980 opravil magistrski študij. Nagrado Prešer-novega sklada je prejel leta 1999 za video V steklureke - Balet reke v štirih letnih časih (Riverglass - ARiver Ballet in Four Seasons).

ANDREJ ZDRAVIČ, V STEKLU REKE – BALETREKE V ŠTIRIH LETNIH ČASIH (Riverglass - A River Ballet in Four Seasons)film, 41 min, 1997

BESEDE ŽIRIJE…

Strokovna žirija, ki so jo zastopali člani umetniškega sveta DLU Kranj ter zunanji član in hkrati predsednik žirijeDejan Mehmedovič, si je ogledala 67 likovnih del 30-ih avtorjev, članov DLU Kranj. Naše delo se je izvajalo skozi točkovanje posameznih članov žirije, pri čemer je imel predsednik (zunanji član) dvaglasova. Delo je temeljilo na podlagi kriterijev likovne stroke s tem, da sta bila izpostavljena dva parametra: likovniaspekt in kakovost izvedbe v kontekstu izhodiščne vsebine. Na podlagi omenjenega načina dela je strokovna žirija iz-brala in razvrstila člane v tri galerije. Člani umetniškega sveta, ki so sodelovali v žiriranju niso v konkorenci za prizna-nja in nagrade.

Predsednik žirije DEJAN MEHMEDOVIČ likovni kritik, galerist in publicist

26 SLOVENIJA - izbrani na natečaju

ERŽEN ANDREJA je rojena 1969 letav Ljubljani. Leta 2009 je diplomirala iz slikarstvain likovne teorije na ALUO v Ljubljani. Deluje napodročju slikarstva, instalacije, grafike, ilustracije,animacije in grafičnega oblikovanja. Prejela je pri-znanje za kvaliteto likovnih del na Festivalu li-kovnih umetnosti Kranj 2013 - ZDSLU. Do sedajje imela več samostojnih in skupinskih razstav. Ječlanica ZDSLU in ima status samostojne ustvar-jalke na področju kulture.

ANDREJA ERŽEN, VIDEO BOX, lesena šatulja,

video display, ogledalo, 7 × 17 × 8,5 cm, 2016

KLEMENTINA GOLIJA je rojena26. marca 1966 na Jesenicah. Slikarstvo je študi-rala na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu,kjer je leta 1990 diplomirala. Podiplomski študijslikarstva in grafike je opravila na ALUO v Lju-bljani. Doslej je imela 93 samostojnih razstav in jesodelovala na več kot 200 skupinskih predstavit-vah doma in v tujini. Prejela je 15 nacionalnih pri-znanj in eno mednarodno nagrado. Leta 2007 jeprejela nagrado Mestne občine Kranj. Leta 2016 jije univerza v Ljubljani podelila priznanje umetni-ških del za slikarstvo.

KLEMENTINA GOLIJAIz cikla POTOVANJE SKOZI ČASakril in kolaž na platnu, 70 × 100 cm, 2016

KALINŠEK LOJZE je rojen leta 1956.Leta 1977 je diplomiral na Pedagoški akademiji vLjubljani. Po končanem študiju se redno udele-žuje vsakovrstnih likovnih kolonij, simpozijev insrečanj doma in v tujini. Ukvarja se tudi z ilustra-cijo, fotografijo in oblikovanjem na grafičnem intehničnem področju. Za seboj ima več kot 70 sa-mostojnih in več kot 200 skupinskih razstav domain v tujini.

LOJZE KALINŠEK, SPET PRIHAJAMO II. digitalna grafika na platnu, 100 × 80 cm, 2016

SLOVENIJA - izbrani na natečaju 27

MAROLT PETER je doktoriral s temoPomen likovnosti za arhitekturni prostor. Pripravil jesedemindvajset samostojnih likovnih razstav, od tegaje dvakrat samostojno razstavljal na Madžarskem in vFederaciji BiH, na skupinskih predstavitivah pa tudiv Avstriji in na Hrvaškem, v nekdanji ZRJ, Franciji,Španiji in Angliji, ter v Galeriji ZDSLU. Med drugimje prejel tudi Priznanje za kvaliteto likovnih del namednarodnem festivalu Srečanja 2013 Kranj -ZDSLU.

PETER MAROLT, BIG BLUE

akril na papir na les, 33,5 × 43,5 cm, 2016

PERČIČ MIHA je rojen leta 1972 v Kranju.Diplomiral je leta 1997 na ALUO v Ljubljani smer vi-zualne komunikacije. Leta 2002 je končal podiplom-ski študij grafike, pri prof. Branku Suhyju in sipridobil naziv magister likovnih umetnosti. Sodelujena samostojnih in skupinskih razstavah doma in posvetu. Na Festivalu likovnih umetnosti v Kranju 2013,je prejel priznanje ZDSLU za kakovost likovnih del.Dela kot samostojni kulturni delavec.

MIHA PERČIČ, DIGITALNE EMOCIJEvisoki tisk na platnu, 55 × 89 cm, 2016

PUHAR ZMAGO je rojen leta 1952 v Kra-nju. Na ALUO v Ljubljani je leta 1977 diplomiral izslikarstva. Njegov opus obsega več kot 60 samostoj-nih razstav po Sloveniji in v evropskih državah, ter vNew Yorku. Poleg tega je sodeloval na številnih sku-pinskih likovnih projektih doma in v tujini. Od marca2007 se v lastnem ateljeju v okviru družinskega pod-jetja Puhart v Kranju posveča samostojnemu ustvarja-nju in likovnemu izobraževanju vseh generacij.

ZMAGO PUHAR, DIKSI PIKSIakril in kolaž na platnu, 120 × 100 cm, 2016

28 SLOVENIJA - izbrani na natečaju

SLAPAR NEJČ je rojen 10. marca1945 v Stražišču pri Kranju. Po končanigimnaziji se je najprej odločil za študijgradbeništva, nato pa se je preusmeril vgrafično industrijo. Kasneje se je kot grafikpopolnoma predal likovni umetnosti,vmes je nekaj časa deloval kot svobodniumetnik. Imel je preko sto samostojnih inokoli petdeset skupinskih razstav pri nasin v tujini. Udeležil se je več likovnih kolo-nij in ex-temporov. Živi in ustvarja v Stra-žišču pri Kranju.

NEJČ SLAPAR, POGLED V PROSTORtuš na papirju, 50 × 50 cm, 2016

SRDIĆ JANEŽIČ ZORANje rojen 4. septembra 1974 v Kranju. Študi-ral na ALUO v Ljubljani, smer kiparstvo,kjer je diplomiral leta 2004 pri prof. SrečuDraganu. Po končanem študiju se je zapo-slil v delavnici Lutkovnega gledališča Lju-bljana kot oblikovalec lutk - kipar.Študijsko se izpopolnjuje na raznih mojstr-skih delavnicah obdelave različnih mate-rialov. Ukvarja se z risbo, kiparstvom inperformansom. Živi in ustvarja v Ljubljani.

ZORAN SRDIĆ JANEŽIČTHE SHINNINGinstalacija, 10 × 10 × 15 cm, 2016

STRAŽAR KIYOHARAJOŽE je rojen 1940 v Sloveniji. Umetni-ško se izraža v kiparstvu, slikarstvu in gra-fiki. Akademsko se je izobraževal vSloveniji in na Švedskem. Živi in ustvarjaod leta 1965 v Stockholmu. Imel je prekodvesto samostojnih in skupinskih razstavna Švedskem in drugod po Evropi, Japon-ski in Dominikanski republiki. W: www.js.skulptorforbundet.se

JOŽE STRAŽARPRVI TRAMVAJ V STOCKHOLMUfotografija, 29 × 20 cm

SLOVENIJA - izbrani na natečaju 29

ŠMAJS MUNI IZTOK je rojen 22. julija1953 v Velenju. V letih 1973-1977 je obiskoval Peda-goško akademijo v Ljubljani. Šolal se je tudi v tujini,med drugim na mednarodni univerzi Verbano v Ita-liji in po programu ICCP v Santa Barbari v ZDA. VVerbanu se je kasneje zaposlil kot akademski profe-sor in bil imenovan za častnega profesorja. Od 1980 jesamozaposlen v kulturi in deluje na področju vizual-nih umetnosti, glasbe, filozofije, poezije in fotografije.Imel je številne razstave v tujini in bil štipendist sim-pozija novega slikarstva v Kanadi.

IZTOK ŠMAJS MUNIFROM DXOM/L SERIES

akril na platno, 70 × 50 cm

ŠOLAR META je rojena leta 1989, je študi-rala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost inoblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2014 tudi diplomi-rala. Je članica Zveze društev slovenskih likovnihumetnikov in Likovnega društva Kranj. Sodelovalaje na več skupinskih in samostojnih razstavah po Slo-veniji in Evropi. Živi in ustvarja v Radovljici. W:www.metasolar.si

META ŠOLAR, LIKE, FOLLOW, SHAREtriptih, olje na platnu, (3 ×) 30 × 25 cm, 2016

TUTTA KLAVDIJ je rojen 1958 v Postojni.Dodiplomski in podiplomski študij grafike je opravilna Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Imel jepreko 200 samostojnih razstav, sodeloval pa na več350 skupinskih, doma in po svetu. Za svoje delo jeprejel 61 domačih in mednarodnih priznanj. Med na-gradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarod-nih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaqes,Villachu. Za dosedanje delo je prejel nagrado Zvezedruštev likovnih umetnikov Slovenije – Hypo AlpeAdria Bank, Bevkovo nagrado za življenjsko delo napodročju slikarstva. V Kranju je prejel veliko Prešer-novo plaketo za področje kulture. W: http://klavdij-tutta.weebly.com

KLAVDIJ TUTTAIz cikla MEDITERANSKA PLOVILAslika in likovni objekt, akril kolaž, les na platnu80 × 60 cm, 21 × 21 × 39 cm, 2016

30 SLOVENIJA - izbrani na natečaju

URH KAJA je rojena leta 1988 v Kranju. Študij-sko pot je začela na ALUO v Ljubljani, smer slikar-stvo, kjer je leta 2012 diplomirala. Trenutno zaključujemagistrski študij na isti inštituciji. Je članica Zvezedruštev slovenskih likovnih umetnikov in LD Kranj.Prejela je nagrado Grand Prix ZUŠL (Ex-temporeIveta Šubica, 2014) in Nagrado Fo.Vi (Ex-temporePtuj, 2015). Svoja dela pa predstavlja na samostojnihin skupinskih razstavah. W: www.kajaurh.com

KAJA URH, RINGA ROSES VI.akril na platno, 40 × 50 cm, 2016

VOZELJ FRANC je rojen 28. marca 1954leta v Kranju. Po končani šoli za oblikovanje se je vpi-sal na ALUO v Ljubljani, kjer je leta 1979 diplomiralna oddelku za slikarstvo. Leta 1981 je končal podi-plomski študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku.Doslej je imel preko 80 samostojnih razstav doma in vtujini, sodeloval pa je na več kot 100 skupinskih raz-stavah. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, jevelika Prešernova plaketa mesta Kranja za leto 1999.

FRANC VOZELJ, KOMPOZICIJA I.mešana tehnika na platnu, 100 × 50 cm, 2016

ZLATE CVETO je rojen leta 1955 v Vogljahpri Kranju. Leta 1977 je diplomiral na Akademiji za li-kovno umetnost v Ljubljani, diplomo tretje stopnje jeopravil 1980 pri prof. Janezu Berniku. Ukvarja se s sli-karstvom, grafiko, fotografijo in uporabno grafiko.Imel je 20 samostojnih razstav in 97 skupinskih raz-stav. Je član ZDSLU in LD Kranj.

CVETO ZLATE, BREZ NASLOVAakril na platnu in kolaž, 120 × 90 cm

SRBIJA, ŠVEDSKA 31

GAJIĆ MILENA je rojena 1985 v Nego-tinu v Srbiji. Leta 2010 je diplomirala na oddelkuza zidno slikarstvo na Fakulteti primenjenihumetnosti v Beogradu. Kasneje pa si je na isti fa-kulteti pridobila še naziv magistra umetnosti zaprimenjeno slikarstvo. Od marca 2012 v Avstrijinadaljuje doktorski študij na Akademie der bil-denden Künste Wien. V letih 2012 in 2013 je bilaprejemnica Dositeja štipendije iz sklada za mlade talente Vlade Republike Srbije.

MILENA GAJIĆ, (IN)VISIBLE FENCE

50 × 70 cm, print na foliji, 2016

ILIC SVETLANA je rojena 1983 leta,fotografinja iz Beograda. Dodiplomski študij jezaključila na Fakulteti uporabnih umetnosti Uni-verze za umetnost v Beogradu / Srbija. Magisterijje opravila iz dokumentarne fotografije na uni-verzi v Walesu / Newport. Najnovejša dela sobila razstavljena na Fotogallery, Cardiffu in GettyImage Gallery v Londonu.

SVETLANA ILIC, THE WELSH RUNSfotografija

KODA ELLINOR se je rodila leta 1992v Stockholmu. Že starša sta bila umetnika in takoje tudi sama pristala v umetniških vodah. Trajaloje 15 let (petja, slikarstva, kiparstva, igranja kla-virja), da je našla tisto, kar jo resnično zanima. Dosedaj je pripravila dve razstavi, delala za številnestranke ter posnela celovečerni film. Dela kot svo-bodna fotografinja na področju uredniške foto-grafije, portretov ter pokrajinske in mestnefotografije. W: www.ellinorkoda.com

ELLINOR KODA, THUMBELINAprint, 2014

SRBIJA

ŠVEDSKAS

RB

IJA

ŠV

ED

SK

A

32 ŠVEDSKA, ZDA

KODA KAMPEL EDDIE se je rodilaleta 1982 v Stockholmu na Švedskem. Obiskovala jesrednjo šolo z umetniškim programom - umetnost inoblikovanje s fotografijo in kasneje študirala "Digi-talno sliko" in "3D modeliranje in animacijo" na šved-ski univerzi. Pripravlja material za knjige in revije. W: https://about.me/eddie.k

EDDIE KODA KAMPEL, SWIRL OF LIFE

print, 2007

SVANTESON BIRGER se s fotografijoukvarja že 40 let. Inspiracijo išče v Gotska Sandön(2009/ DVD, 2012 objavi knjigo) in Baltskem jezeru.Njegove fotografije temeljijo na avtodidaktičnih štu-dijah fotografiranja kot umetnosti, akademskem štu-diju in drugih tečajih. Prva razstavo je imel 1984 oZDA v črni in beli barvi in je bila na ogled v Södertä-lje, Motala, Nykvarn in Lund. Živi in dela v Södertä-lje, v bližini Stockholmu. W: www.birsva.se

BIRGER SVANTESON, ABSTRACT NATURE črno in belo, print, 50 × 70 cm

HEYWARD CARL se ukvarja z različnimitehnikami likovnega izražanja in pisanjem. Je edenizmed ustanoviteljev GAP (globalni Art Project) /mednarodni, multi-kulturni, multi-nacionalni, pan-etno konglomerat. Njegova dela so bila razstavljenaali so v zbirkah npr: The New Museum of Art / NY,SF Museum of Modern Art, Art Institute / SF, SFAkademiji za umetnost, Univerze Yale University,Avstralska Narodna galerija in Sonoma County Mu-seum of Modern Art. Živi in dela v San Franciscu,ZDA. E: artspeak2020@gmail.com

CARL HEYWARD, BREZ NASLOVAmešana tehnika, akvarel na papirju, 60 × 50 cm

ZDA

ZD

A

STROKOVNI SODELAVCI, LIKOVNI KRITIKI IN UMETNOSTNI ZGODOVINARJI FESTIVALA 33 MEDNARODNA ŽIRIJA

STROKOVNI SODELAVCI, LIKOVNI KRITIKI IN UMETNOSTNI ZGODOVINARJI FESTIVALA

ALEKSANDER BASSIN, umetnostni zgodovinar, likovni kritik - AICA in publicist ddr. DAMIR GLOBOČNIK, umetnostni zgodovinar, likovni kritik - AICA in muzejski svetnikdr. JERICA ZIHERL (CRO), umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarka - AICA

mag. MILENA KOREN-BOŽIČEK, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka - AICANATAŠA KOVŠCA, umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarka

MELITA AŽMAN, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarkaMONIKA IVANČIČ FAJFAR, samostojna likovna kritičarka, kustosinja in kuratorka

PETRA VENCELJ, samostojna likovna kritičarka - AICA in kustosinjaNUŠA PODGORNIK, samostojna likovna kritičarka, kuratorka in publicistka

DEJAN MEHMEDOVIČ, likovni kritik, galerist in publicistSANDA BAJZEK (CRO), umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarka

OLGA BUTINAR ČEH, prof. umetnostne zgodovine, kustosinja ZDSLUKARL VOUK (A), podpredsednik društva likovnih umetnosti Koroške / Celovec

MAJA MEDJA, absolventka umetnostne zgodovinemag. BOGE DIMOVSKI, muzejski svetnik in likovni kritik

DUBRAVKO BAUMGARTNER, kustos Galerije - Muzeja Lendave

MEDNARODNA ŽIRIJA

predsednica žirije: mag. MILENA KOREN-BOŽIČEK, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka - AICA

člani:SANDA BAJZEK (CRO), umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarka

NATAŠA KOVŠCA, umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarkaKARL VOUK (A), podpredsednik društva likovnih umetnosti Koroške / Celovec

OLGA BUTINAR ČEH, prof. umetnostne zgodovine, kustosinja ZDSLUmag. KLAVDIJ TUTTA, predsednik umetniškega sveta LD Kranj - ZDSLU, umetniški vodja festivala

34 ZEMLJEVID PRIZORIŠČ V STAREM MESTNEM JEDRU KRANJA

Razstavišča

- PREŠERNOVA HIŠA- KLET PREŠERNOVE HIŠE

- MALA GALERIJA LIKOVNEGA DRUŠTVA KRANJ – ZDSLU

- GALERIJA MESTNE HIŠE, GORENJSKEGA MUZEJA KRANJ- KLET MESTNE HIŠE

- GALERIJA JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI – JSKD OI KRANJ

GL

AV

NI

TR

G

MA

IST

RO

V T

RG

PU

NG

ER

T

PRIREDITELJI, PODPORNIKI 35

5. MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ - ZDSLU 2016DIGITALNA PODOBA & KLASIČNA SLIKA4. oktober - 5. november 2016

PrirediteljiLIKOVNO DRUŠTVO KRANJ - ZDSLUGORENJSKI MUZEJ KRANJZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO KRANJZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV in mag. likovnih umetnosti KLAVDIJ TUTTA

Izdal in založil: Zavod za turizem in kulturo Kranj, Gorenjski muzej, Likovno društvo KranjZanj: mag. Tomaž Štefe, direktor; mag. Marjana Žibert, direktorica; Cveto Zlate, predsednik

Zasnova in umetniško vodenje PROJEKTA 2016: mag. Klavdij Tutta

Urednik: mag. Klavdij Tutta

Nagovori: Boštjan TrilarTomaž Štefemag. Marjana Žibertmag. Marie-Thérèse Hermges Aleš Sedmakmag. Klavdij Tutta

Uvodni tekst: Olga Butinar Čehdr. Peter Marolt

Tekst: Dejan Mehmedovič

Prevod teksta v angleški jezik: Sabina Gregorin

Fotografije: arhiv avtorjev, Cveto Zlate

Biografski podatki: avtorji, Melita Ažman

Obdelava fotografij:Trajanus, d.o.o., Melita Ažman, Brut Carniollus

Oblikovanje logotipa 2016: Melita Ažman

Oblikovanje tiskovin: Melita Ažman

Tisk: Pro Grafika, Žabnica

Naklada: 600

Kranj, september 2016

Vse informacije na:

http://likovnodrustvo-kranj.weebly.com/festival-2016.html