5. decembra 2008 Urednik: Cveto Zaplotnik

Vsaka minutka za ročno delo

ZZiimmsskkee ssaannjjee

V zimskih dneh, ko občudujemo vrt

iz toplega naslonjača, je pravi

trenutek za snovanje načrtov. Morda

vam na vrtu manjka vodni motiv?!

PPookkoojjnniinnee ""lloovviijjoo"" ppllaaččee

Novembra so z rastjo plač uskladili

pokojnine, januarja pa bodo z inflacijo

uskladili še dodatek za pomoč in

postrežbo in invalidnino.

Mariji ni žal za nobenominuto življenjaŽivljenje Marije VerčičValentine je ena sama zanimiva zgodba. Lani seje po 53 letih življenja vAmeriki vrnila v Slovenijoin v osemdesetem letustarosti zaživela povsemna novo.

2 petek, 5. decembra 2008

Najave

66..VVeeddnnoo jjee iimmeell ddvvee sslluužžbbiiVinko Hlebš iz Tržiča je peto leto v pokoju. Še zdaj se kotzdravstveni tehnik vrača v zdravstveni dom v Kranj in po-maga pri izdelovanju pripomočkov iz termične mase, veččasa pa ima za likovno ustvarjanje. Prvič je samostojno razs-tavljal leta 1969, lani je na osemdeseti razstavi predstavilciklus slik z naslovom Pota življenja. Vodi tudi likovnedelavnice za otroke, varovance varstveno delovnega centra inza odrasle.

88..SSiivveennjjee llaass,, ššaarrmmaannttnnoo aallii nnaaddlleežžnnooSivenje je lahko povsem normalen pojav, lahko pa je tudiposledica bolezni, pravi dermatologinja Božana Podrumaciz Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in dodaja, da prejin bolj izrazito osivijo ljudje z modrimi očmi in svetlimi lasmi. Danes tudi moškim ni več nerodno iti k frizerju in pobarvati sive lase.

77..SSttaarraa lleettaa ssoo tteežžkkaa,, aa ssppoommiinnii ssoo lleeppiiMarija Škofic, ki starost preživlja v domu starejših občanovv Kamniku, bo 30. avgusta prihodnje leto dopolnila sto let."Stara leta so težka, a spomini so lepi. Veliko jih je, tudigrenkih, a po isti poti bi šla še enkrat," pravi in dodaja, da jepošteno delo recept za dolgo življenje.

1122..SSaaddnnii vvrrtt ppoozziimmiiApneni premaz je še vedno eden najboljših načinov zaščitesadnega drevja pred mrazom. Pozimi je treba zaščititi mla-da drevesa tudi pred divjadjo, zlasti zajci in srne lahkopovzročijo veliko škode. Za zimsko rez sadnega drevja je šeprezgodaj, zdaj pa je tudi čas, da poskrbimo za ptice in jimv krmilnice nasujemo semena.

3petek, 5. decembra 2008

Uvodnik

Cveto Zaplotnik

novinar

Podatki ne kažejo ničesaralarmantnega

Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavaro-vanje Slovenije so pripravili poročilo o številuprejemnikov pokojnin ter o višini pokojnin indrugih dajatev. Na videz "rutinsko" poročilo jezanimivo predvsem zato, ker ne daje le vpo-gleda v trenutno stanje, ampak s podatki za

čas po letu 1999 omogoča tudi oceno o dosedanjih učinkihreforme obveznega pokojninskega zavarovanja. Ko je JožeKuhelj, namestnik generalnega direktorja zavoda in zanes-ljivo eden najboljših poznavalcev pokojninskega sistema vSloveniji, na nedavni seji sveta zavoda predstavil poročiločlanom sveta, je dejal: "Podatki ne kažejo ničesar alarmant-nega. Reforma daje pričakovane rezultate, ni pa še zaključe-na. Nova vladna koalicijska pogodba vključuje tudi moderni-zacijo pokojninskega sistema, a pod to je možno spravitimarsikaj, tudi reformo pokojninskega sistema."Reforma, ki se je začela leta 2000, se uresničuje postopnoin se odraža v spremenjenih pogojih za pridobitev in od-mero pokojnine pa tudi v spremenjenih pravilih za ohra-njanje njene vrednosti. Pogoji se bodo spreminjali še v na-slednjih letih, letos, v devetem letu uresničevanja reforme,se je končalo prehodno obdobje, v katerem se je vsako letoza eno leto podaljšalo obdobje za določitev pokojninskeosnove, tako da je zdaj osnova mesečno povprečje plač izkaterihkoli zaporednih osemnajstih let zavarovanja, ki soza zavarovanca najugodnejša. Usklajevanje pokojnin indrugih dajatev se je od uveljavitve reforme leta 2000 spre-menilo petkrat, nazadnje v letu 2005, ko naj bi zagotoviliskladnejšo rast pokojnin z gibanjem plač. Medtem ko pri-merjava pokojnin in bruto plač kaže na učinkovitost po-pravka zakona, primerjava med pokojninami in neto plača-mi tega ne odraža, ker je povprečna neto plača zaradi vpli-vov spremenjene davčne zakonodaje predvsem v letih2005 in 2007 rasla hitreje kot bruto plača. Na daljše obdo-bje je učinek reforme dobro viden: leta 1999 je dejanskoizplačana starostna pokojnina predstavljala 77,2 odstotkapovprečne mesečne neto plače, v letu 2005 je pokojnina šezadnjič presegla 70 odstotkov plače, v letu 2006 je pred-stavljala le še 67,1 odstotka plače, lani 67,3 odstotka, letospa (brez upoštevanja novembrske uskladitve pokojnin)65,5 odstotka plače. Na višino pokojnine pomembno vpli-va tudi dolžina pokojninske dobe, njen vpliv je največji pristarostni pokojnini in nekoliko manjši pri invalidski, vdov-ski in družinski pokojnini. Za ženske se minimalna pokoj-ninska doba, predpisana za upokojitev pri najnižji starosti,v prehodnem obdobju spreminja iz leta v leto, letos znaša36 let in devet mesecev, za moške je ta doba 40 let.Število prejemnikov pokojnin in nekaterih drugih dajatev izobveznega zavarovanja narašča in se bo v prihodnje, ob pri-čakovanem podaljševanju življenjske dobe, še povečevalo. Vletu 1999 jih je bilo 460 tisoč, v letu 2005 prvič več kot polmilijona (505 tisoč), oktobra letos jih je bilo že 527 tisoč.

VV

Anka Tominšek iz

Zveze društev

upokojencev

Slovenije: "Obvezno

pokojninsko

zavarovanje mora

ostati temelj

varnosti starejših.

Če bomo pokojnine

usklajevali z

različnimi odstotki,

bo pokojnina

postala socialna

dajatev. Revščine

med upokojenci

tudi ne moremo

reševati z

draginjskimi

dodatki, to ni

sistemska rešitev."

4 petek, 5. decembra 2008

Pokojnine

Cveto Zaplotnik

o zakonu o po-kojninskem ininva l idskemzavarovanju sep o k o j n i n eusklajujejo z

rastjo plač dvakrat na leto,prvič februarja in drugič no-vembra. Svet Zavoda za po-kojninsko in invalidsko za-varovanje Slovenije je v ok-viru novembrske uskladitvepokojnine od letošnjega 1. ja-nuarja dalje zvišal za 4,6 od-stotka, kar pomeni, da soupokojenci ob koncu novem-bra poleg višje pokojnine pre-jeli še poračun za prvih desetmesecev (v povprečju za 240evrov). Kot je na seji sveta za-voda pojasnil namestnik ge-neralnega direktorja Jože Ku-helj, so se pokojnine poveča-le za toliko odstotkov, za koli-kor se je povprečna bruto pla-ča v letošnjih prvih devetihmesecih povečala v primerja-vi s povprečno lansko plačo,pri tem pa mesečni povpre-čni porast najnižje pokojnin-ske osnove ne sme preseči zjesensko napovedjo gospo-darskih gibanj ocenjenegaporasta povprečne letošnjebruto plače. Po podatkih dr-žavnega statističnega urada

je povprečna bruto plača v le-tošnjih prvih devetih mese-cih znašala 1.363 evrov in jebila za 6,1 odstotka višja odlanskega mesečnega povpre-čja, tolikšnega porasta ni bilože vse od leta 2001 in je po-sledica reforme plačnega si-stema v javnem sektorju.Najnižja pokojninska osnovase je v prvih letošnjih desetihmesecih v primerjavi z lan-skim povprečjem zvišala za3,8 odstotka, ob upoštevanjucelotnega letošnjega porastapovprečne bruto plače pa bi

porasla za 10,1 odstotka. Pov-prečna letošnja bruto plačabo po oceni iz Jesenske napo-vedi gospodarskih gibanj po-rasla za 8,6 odstotka. Če bipri uskladitvi pokojnin upoš-tevali celotni porast bruto pla-če, bi najnižja pokojninskaosnova porasla za 10,1 odstot-ka, a ker bi s tem preseglaocenjeni letošnji porast brutoplače, so se pokojnine lahkozvišale le za 4,6 odstotka.Hkrati z uskladitvijo pokoj-nin so se zvišale tudi nekate-re pokojninske osnove, mej-ne vrednosti in posebne vrstepokojnin. Z uskladitvijo pokojnin seniso spremenili dodatki zapomoč in postrežbo, zneskiinvalidnin za telesne okvarein nadomestila iz invalidske-ga zavarovanja, priznana inodmerjena po predpisih, kiso se uporabljali do konca leta2002. Nižji dodatek za po-moč in postrežbo še naprejznaša 139,47 evra, višji278,94 evra in dodatek zanajtežje prizadete 398,48evra, invalidnina za telesne

okvare, ki so posledica po-škodbe pri delu ali poklicnebolezni, od 39,85 do 95,64evra, za telesne okvare, ki soposledica bolezni ali poškod-be izven dela, pa od 27,90 do66,95 evra. Tovrstni zneskise usklajujejo po določbah za-kona o usklajevanju transfer-jev posameznikom in gospo-dinjstvom in se bodo uskladi-li januarja prihodnje leto.Član sveta in nekdanji pred-sednik zveze društev upoko-jencev Vinko Gobec se nestrinja, da bi se v prihodnjepokojnine različno usklaje-vale - višje z manjšim in niž-je z večjim odstotkom. "Toje stvar socialne politike," jedejal in se zavzel za to, da bibil letni dodatek v prihodnjeenak za vse upokojence inda bi ga zvišali na raven 75do 80 odstotkov regresa zajavne uslužbence. Član sve-ta Franjo Krsnik pa je pred-lagal, da bi delavci imeli kar-tico, s katero bi lahko preve-rili, ali njihovi delodajalciplačujejo prispevke v pokoj-ninsko blagajno.

Pokojnine ”lovijo” plačeNovembra so z rastjo plač uskladili pokojnine, januarja bodo z gibanjem cen življenjskihpotrebščin (inflacijo) uskladili še dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnino zatelesne okvare.

PP

Najodgovornejša moža Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanjeSlovenije - predsednik sveta Ivan Sisinger in generalni direktor Marijan Papež

Pokojnine, pokojninske osnove in mejni zneski po novembrski uskladitvi pokojnin

Uskladitev pokojnin 4,6 %Najnižja pokojninska osnova 517,40 evraNajvišja pokojninska osnova 2.069,60 evraMejni znesek za pridobitev pravice do varstvenega dodatka 422,20 evraKmečka borčevska pokojnina 439,80 evraKmečka pokojnina 219,90 evraDržavna pokojnina 172,29 evraDel vdovske pokojnine največ 83,61 evraSkupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine največ 1.666,03 evra

5petek, 5. decembra 2008

Društva

Ana Hartman

udi letos jeProsvetno-kul-turna sekcijapri DU Žirovni-ca v Čopovihiši v Žirovnici

priredila Kulturni večer, to-krat že deseti po vrsti. Konecnovembra se je tako kot ževrsto let doslej predstavilaskupina upokojenk iz žirov-niške občine, ki jim pisanjepesmi predstavlja veliko ve-selje, delujejo pa pod ime-nom Ljudske pesnice. Svojepesmi o naravi, življenju indrugih tematikah so recitira-le Ivanka Pogačar, Mara Ko-kalj, Mila Mežek in AnkaMarzidovšek, prebrale pa sotudi nekaj pesmi AngeleNoč in Julijane Rejc.

"Vesele smo, da naše pesmilahko predstavimo tudi v do-mačem kraju. Takšnih veče-rov bi moralo biti še več, pravtako pa bi z recitacijami lah-ko obogatile vrsto priredi-tev," meni Ivanka Pogačar,vodja Ljudskih pesnic, ki sepodobnih srečanj redno ude-ležujejo tudi na Dovjem, Je-senicah, v Mojstrani ... Vrstolet že sodelujejo na razpisuza pisce seniorje, ki ga pri-pravlja Sklad za ljubiteljskein kulturne dejavnosti Ljub-ljana, letos pa je Pogačarjevana literarnem natečaju, ki gaje razpisala Lipa Domžale,prejela drugo nagrado za pe-sem Tisti čas. Kulturni večer so obogatilitudi citrar Valentin Kelbl, ig-ralska skupina s Slovenske-ga Javornika pod vodstvom

Francija Tušarja in FrancLegat, ki je pripovedoval oznamenjih in kapelicah naobmočju občine Žirovnica."Tudi letošnji kulturni večerje bil prijetno druženje predkoncem leta," je bila zado-

voljna Jana Lavrenčič, vodjaprosvetno-kulturne sekcije.Ta mesec za žirovniške upo-kojence načrtujejo še ogledmjuzikla Goslač na strehi vMestnem gledališču ljub-ljanskem.

Deseti Kulturni večer

TTLjudskim pesnicam še ni zmanjkalo navdiha.

Foto

: K

aja

Pog

ačar

6 petek, 5. decembra 2008

Umetniki

Stojan Saje

hod v Vinkovatelje je nazadnji stranihiše v Spod-nji Bistrici 2.Tam je nasta-

jala nova slika, ko me jesprejel. Takoj je dejal, da jeimel vedno dve službi. Obeje imel - oziroma ima - ena-ko rad. V pokoju je peto leto,a se še vrača v Zdravstvenidom Kranj. Tam je delal 38let v ambulanti ortopedske-ga oddelka, vmes pa dve letiv Ljubljani. Izdeloval jemavčne obloge in ortoped-ske pripomočke. Ker ni ni-kogar za izdelovanje pripo-močkov iz termične mase, jepriskočil na pomoč. Čepravgre za uporabne izdelke, jetudi v njihovo oblikovanjevtkan Vinkov čut za umet-nost. Slednjega je odkril žezelo zgodaj."Obiskoval sem likovne teča-je, kjer sta me učila slikar-stva Milan Batista in StaneKregar. Na moj umetniškirazvoj je največ vplival slikar

in pedagog dr. Milan Butina.Leta 1969 sem imel svojoprvo samostojno slikarskorazstavo. Lani sem v Tržičuna osemdeseti samostojnirazstavi predstavil ciklus slikz naslovom Pota življenja.Vmes sem sodeloval na večkot 150 skupinskih razstavahin dobil več priznanj, leta

1985 tudi Prešernovo nagra-do Gorenjske. Februarjabom v domačem mestu pri-pravil jubilejno razstavo ob40-letnici prve javne pred-stavitve mojih del. Tam bona ogled okrog trideset del izzadnjega ciklusa," je povedalVinko Hlebš, ki je pri 65 le-tih poln ustvarjalne energije.Življenjsko moč črpa iz na-rave, v katero rad zahaja injo opazuje. Motivi krajine aliportreti ljudi so pri njemvseeno redki. Na njegovihvelikih platnih povečini kra-ljujejo povečani detajli ras-tlinskega sveta. Lišaji, ma-hovi, travniške in gojenerastline, cvetovi in plodoviso elementi, s katerimi sli-kar gradi svoj izvirni likovnisvet. Potopljene v temno ze-lena in temno modra pro-stranstva ali samo z nekajkrajinskimi silnicami naka-zano pokrajino se mogočnerastline spreminjajo v svoje-vrstne znanilce človeka, na-šega časa in civilizacije, jezapisal Damir Globočnik vkatalogu za Hlebševo raz-

stavo leta 2001 v Kranju."Naravo želim prikazati nadrug način, v povezavi z živ-ljenjem človeka. Že nekajčasa se posvečam simboliki,ki skozi kompozicijo, oblikoin barve ponazarja naše biva-nje od rojstva do smrti in po-smrtnega življenja. Ustvar-jam po navdihu, ne po naro-čilu. Moje slike imajo zbiral-ci umetnin od Slovenije indržav bivše Jugoslavije do Ev-rope in celo Argentine. Naj-večji uspeh sem imel na tu-jem, zlasti na Dunaju," je za-upal član Dunajskega druš-tva prijateljev umetnosti,Društva tržiških likovnihumetnikov in Zveze društevslovenskih likovnih umetni-kov. Posebna zgodba jeHlebševo pedagoško delo.Vodi likovne delavnice zapredšolske otroke, varovanceVDC Kranj v Tržiču in odra-sle. Za slednje že tretje letopripravlja tečaje slikanja naLjudski univerzi Tržič. Okto-bra so se njegovi tečajnikipredstavili domačinom naprvi skupinski razstavi.

Vedno je imel dve službiTržičan Vinko Hlebš je bil zdravstveni tehnik v Kranju, še bolj pa je znan kot slikar. Po upokojitvi je več v ateljeju.

VV

Vinko Hlebš simbolizira poti življenja z motivi iz narave.

Tržiški umetnik je v štirih desetletjih ustvarilmnogo slik.

7petek, 5. decembra 2008

Stoletniki

Jasna Paladin

arija Ško-fic, katereživljenjskazgodba jepredstav-ljena tudi v

Knjižici receptov za dolgoživljenje Skupnosti socialnihzavodov Slovenije, v Domustarejših občanov Kamnikstanuje že sedemnajst let."Zelo lepo skrbijo zame indobro se počutim tukaj. Naj-bolj zadovoljna sem v svojisobi, kjer sem že od vsega za-četka sama, družbe ne pogre-

šam. Ostali stanovalci domaprav nič drugače ne gledajoname, ker sem že tako stara -tukaj smo namreč vsi enaki.Tudi hrana je dobra, drugegapa v teh letih zares ne potre-bujem," pove v SlovenskihKonjicah rojena Marija Ško-fic, ki bo 30. avgusta prihod-nje leto praznovala stoti rojst-ni dan. S svojo drobno posta-vo zakriva pogum in izkuš-nje, ki ji jih je prineslo težkoživljenje, ki ga ima za sabo. Spostelje in vozička, kjer pre-življa dneve, odkar ji noge neslužijo več dobro, rada, a tudis posebno grenkobo v glasu,

pripoveduje, kako je moralaz osmimi leti, ko ji je umrlamama, s trebuhom za kru-hom. Večino življenja je pre-živela v Kranju, kjer je služilapri družini Bitenc, in delala vtekstilni industriji. Vsi njenisorodniki so bili razseljeni posvetu, zato ji je ljubezenomenjene družine zelo veli-ko pomenila. "Imeli so me zasvojo in bili so zelo pošteni.Bila sem njihova kuharica,sobarica, varuška, skratka de-klica za vse, a rada sem bilapri njih in na ta čas me veže-jo zelo lepi spomini," pripo-veduje in doda, da so s člani

družine do nedavnega šeimeli stike.Poročila se je pozno, pri 45letih, z možem Janezom, kije živel na Duplici. Kupila inobnovila sta hišo na Zapri-cah, kjer sta skupaj živela donjegove smrti. Njeno sobicov kamniškem domu starej-ših občanov še vedno krasinjuna poročna fotografija inslike nekaterih sorodnikov.V življenju je zelo rada šiva-la in brala, svoj čas tudi Go-renjski glas in še danes,kljub 99 letom rada preberekakšno revijo - in to brezočal. Pogleda tudi kakšnooddajo na televiziji in na ra-diu posluša poročila, pred-vsem prva jutranja. In kak-šen je njen recept za dolgoživljenje? "Delo, poštenodelo. In vsako delo, lepo aligrdo, vsega se mora človeklotiti, da ugotovi, kaj mu za-res leži v življenju.""Stara leta so težka, a spomi-ni so lepi. Veliko jih je, tudigrenkih, a po isti življenjskipoti bi stopila še enkrat,"pravi. "Za dneve, ki so miostali, si želim le miru,"skromno zaključi.

Stara leta so težka, a spomini so lepi Marija Škofic iz Doma starejših občanov Kamnik pogumno stopa svojemu stotemu rojstnemu dnevu naproti.

MM

Marija Škofic je ena najstarejših stanovalk Doma starejših občanovKamnik.

"Delo, pošteno delo.

In vsako delo, lepo

ali grdo, vsega se

mora človek lotiti,

da ugotovi, kaj mu

zares leži v

življenju."

8 petek, 5. decembra 2008

Sivi lasje

Suzana P. Kovačič

akaj nam začne-jo siveti lasje?"Za to je velikovzrokov. Če ječlovek zdrav,temu običajno

botruje genetska preddispo-zicija, kar pomeni, da je veli-ka verjetnost, da bo nekdozačel siveti v letih, ko sta za-čela siveti tudi njegovamama ali oče. To fiziološkosivenje se najpogosteje za-čne med štiridesetim in pet-desetim letom starosti. Sivenje je lahko tudi simpto-matsko, do tega pride pri

hujših boleznih, kot so en-dokrine motnje, zlasti bolez-ni ščitnice, slabokrvnost,maligni tumorji, kemotera-pija, vročična stanja. Zelopomemben dejavnik je hudpsihični stres; saj poznatestavek "osivel je čez noč".Predčasno lahko osivimotudi v primeru, ko uživamoantimalarike pred potovanjiv eksotične dežele, kjer raz-saja malarija. Nekateri paosivijo še pred svojim dvaj-setim letom, to imenujemocanities praecox; na to po-membno vpliva genskapreddispozicija oziroma nag-njenost."

Ali hitreje sivijo ženske alimoški?"Kakšnih posebnih razlikmed spoloma ni. Prej in boljizrazito osivijo ljudje z mo-drimi očmi in svetlimi las-mi. Nekaj dobrega pri temvendarle je, saj se pri njih nevidi tako očitno, da so osive-li, kot pri temnolasih lju-deh."

Imate paciente, ki se jim zdisivenje huda nadloga?"Veliko več je tistih, ki meobiščejo zaradi izpadanja las,kot zaradi sivih las. Danestudi moškim ni več nerodnoiti k frizerju in pobarvati sive

lase, če se jim zdi to moteče.Plešasti pa res nočejo biti, česo že, vidim, da se postrižejozelo na kratko ali celo pobri-jejo po glavi. S preparati, kijih oglašujejo na trgu, je patako: če bi bili ti tako dobri,potem jaz ne bi več imela pa-cientov s plešavostjo."

Sta sivenje in plešavost ka-korkoli povezana?"Ne, tega nisem zasledila."

Kako je z barvanjem las inmorebitnimi alergijami?"Na sivenje las lahko vpliva-jo tudi zunanji dejavniki,kot so barvanje las z barva-mi, ki vsebujejo kemikalije.Pred dnevi me je obiskalastarejša pacientka, ki jo jesrbelo po lasišču, lasje so jiizpadali. Testiranje je poka-zalo alergijo na določenobarvo. Preden preizkusitenovo barvo na lasišču, si ka-nite nekaj kapljic na zapest-je in opazujte, ali je prišlodo kakšne spremembe nakoži (rdečina, ...). Če vasbarva frizer, se obvezno po-svetujte z njim, preden vamjo nanese na lase. Nikakorpa vas barvanje ne sme peči.Reakcije na barve so lahkonealergijske, pojavijo se privsakem posamezniku, ki jeizpostavljen škodljivemuvplivu barv, vendar pri temni potrebna predhodna sen-zibilizacija na barvo. Reakci-je so lahko tudi alergijske,kjer pa je potrebna prehod-na senzibilizacija posamez-nika na določeno barvo. Ve-likokrat so alergijske reakci-je na snovi, katere same posebi niso škodljive. "

Sivenje las, šarmantno ali nadležnoPrej osivijo ljudje z modrimi očmi in svetlimi lasmi. Sivenje je lahko povsem normalenpojav, lahko pa je tudi posledica bolezni. O tem smo se pogovarjali z dermatologinjo, primarijka mag. Božano Podrumac, dr. med., z Dermatovenerološke klinike v Ljubljani.

Primarijka mag. Božana Podrumac, dr. med. / Foto: Tina Dokl

ZZ

9petek, 5. decembra 2008

Sivi lasje

Cveto Zaplotnik

ako kot se jetudi meni, kibom do upoko-jitve po sedanjihzakonskih po-

gojih delal še najmanj dva-najst let, ob novi pokojninskireformi pa bržkone še kakoleto dlje.Zgodba je čisto osebna, pavendarle: povem jo tudi vam.Prve sive lase sem opazil v štu-dentskih letih, pri vojakih semimel že siva pramena. S sivinolas in kot stara "bajta" - vojaš-čino sem služil po končanemštudiju - sem navzven delovalsila resno in zbujal pri svojemmladem, devetnajst let staremin peresno lahnem desetarjuveliko avtoriteto. Pogosto je"brenčal" okrog mene, mi gro-zil s kaznimi, ukrepati pa niupal, tudi tedaj ne, ko so dru-gi čistili stranišča, jaz pa semv vojaški kantini jemal svojvsakodnevni posladek: kavico sčokolado.Z leti je bilo tudi sivih las naglavi vse več, vse več pa tudirazličnih pripetljajev. Ko semše pred srečanjem z Abraha-mom kot novinar spremljalsrečanje gorenjskih upokojen-cev na Pokljuki, sem se enemuod udeležencev očitno zasmi-lil. "Ja, koliko pa imate vi šedo penziona?! Leto, dve ...?"me je vprašujoče pogledal. Kosem mu pojasnil, da sem let-nik 1957 in da me čaka še dol-ga pot do upokojitve, mu jebilo kajpak zelo nerodno. Šebolj je bilo gospe, ki me je lekako leto pozneje na podo-bnem srečanju upokojencevvprašala, če zdaj, po upokojit-

vi, delam še malo honorarno.Hudič babji, ta me je očitno žeupokojil! Ko sem v stavbi pokojninskegazavoda v Kranju iskal direk-torja za pogovor o pokojninskiproblematiki na Gorenjskem,me je "prestregel" vratar (var-nostnik) in me vljudno vpra-šal: "Koga pa iščete? Ali se za-nimate za upokojitev?" "Ne,ne!" sem bentil sam pri sebi,jezen na vse, ki me niti malone spodbujajo, da bi ob vseh"malusih" in "bonusih" delalčim dlje, kot priporočajo tudievropski svetovalci in mladiekonomisti.Še hujši udarec je bila zgodbaz znanim gorenjskim glasbe-nikom. Kdo že poje tisto: sivapot, vodi me...?! Po vljudnost-nem spoznavanju me še boljvljudno vpraša, če je tista go-spa iz tistega podjetja mojahčerka. "Kakšna hčerka?! Toje moja žena, ki je le malomlajša od mene," mu odgovo-rim in se že naslednji hip za-lotim pri razmišljanju, ali jazizgledam tako star ali mordažena tako mlada. Težko vpra-šanje ... Poleti so se moji domači od-pravili v terme Snovik. Kersem tisti dan želel narediti kajkoristnega zase, sem se na potodpravil s kolesom. Potiskalsem pedala, "grizel" v klanec... Ko sem po poldrugi uri vož-nje zadovoljen nad kolesar-skim dosežkom in ves mlados-tno razpoložen stal pred bla-gajno v termah, me blagajni-čarka "pribije" na realna tla:"Boste navadno ali upokojen-sko karto?" "Gospodična, koli-ko pa jih izgledam?!" sem bilprovokativen. Odgovora nisem

dobil, zagato sem rešil z bese-dami: "Čez dvanajst let bompa morebiti res že upokojen."Blagajničarki je bilo nerodno,domači so se zgodbi od srcanasmejali. Pa to ni bila edina takšnazgodba. Ko sem pred dnevi na-kupoval v eni od kranjskih tr-govin, me je prodajalka nakoncu vljudno vprašala: "Alilahko dam kaj upokojenskegapopusta?" "Vi ga kar dajte,upokojen pa še nisem," sem sesmejal, prodajalka pa se je hi-tela opravičevati in se izmota-vati iz zagate, češ: "Oh, ressem vas slabo pogledala!"

Sivolasi pripravnik za upokojencaČe ima človek že pri petdesetih letih sive lase in s svojo zunanjo podobo kaže, kot da jeupokojenec ali vsaj pripravnik za upokojenca, se mu v življenju zgodi marsikaj zanimivega, zabavnega ali smešnega.

TT

Ko sem po poldru-

gi uri vožnje zado-

voljen nad kolesar-

skim dosežkom

stal pred blagajno

v termah, me

blagajničarka "pri-

bije" na realna tla:

"Boste navadno ali

upokojensko

karto?"

10 petek, 5. decembra 2008

Ročna dela

Suzana P. Kovačič

Domu upo-k o j e n c e vKranj soimeli pred-zadnji vi-kend v no-

vembru tradicionalno raz-stavo ročnih del. "Letošnjaje bila že osemindvajseta povrsti. To je priložnost, dastanovalci pokažejo obisko-valcem, svojcem, prijate-ljem, kaj so naredili čez celoleto," je povedala delovna te-rapevtka Vida Globočnik.Na ogled so bile pletenine,gobelini, klekljani, šivani,vezeni in glineni izdelki, ...pa tudi punčke iz cunj, sajso se v domu že pred leti pri-družili Unicefovi akciji Po-svoji punčko in reši otroka.Kotiček na razstavi so imeletudi članice Sekcije ročnihdel pri Društvu upokojencev

Kranj. Dogajanje so popes-trili z razstavo fotografij Ja-neza Pipana z naslovomUtrinki iz Brazilije.Lucija Brce je imela na raz-

stavi vezene prtičke, copatkeza dojenčke, šopke rož. Po-vedala je: "Z ročnimi deli seukvarjam približno tri leta.Za to me je navdušila stano-valka Viktorija Švab, gospa,ki je v devetindevetdesetemletu starosti. Verjetno pa mileži tudi šivanka. Povprečnodelam po tri ure na dan, ve-čino izdelkov podarim, ne-kaj jih pa tudi prodam zažepnino (smeh)." Marija Za-ložnik v Dom upokojencevKranj hodi v dnevno varstvo,s katerim je zelo zadovoljna.Za razstavo je pripravila ve-zene in klekljane izdelke;klekljati zna že od otroškihlet, kasneje je zaradi druži-ne in službe ta hobi dalamalce na stran, ob upokojit-

vi pa je kleklje spet vzela vroke in upa, da bo za to nav-dušila še koga v svoji druži-ni. Frančiška Mencin se jena razstavi predstavila skvačkanimi in vezenimi iz-delki. "Ko sem sama v sobi,predvsem kvačkam, beremin gledam televizijo. Takomi zagotovo ni dolgčas," jepovedala Mencinova. Stano-valka Francka Sekne je po-vedala, da je z življenjem vdomu zadovoljna. Na razsta-vi je imela pletene rokavice,nogavice, copate, vezene pr-tičke. "Že svojih otrokomsem veliko oblačil nakvačka-la ali spletla. Včasih semtudi klekljala. Danes vsakominuto izkoristim za ročnodelo in znam porabiti pravvsak konec volne. Udeležu-jem se tudi srečanj Sekcijeročnih del pri Društvu upo-kojencev Kranj," je povedalaSeknetova.

Vsaka minutka za ročno deloV Domu upokojencev Kranj so imeli stanovalci konec novembra tradicionalno razstavoročnih del. Na ogled so bile pletenine, gobelini, klekljani, šivani, vezeni in glineni izdelki, ... pa tudi punčke iz cunj, saj so se v domu že pred leti pridružili Unicefovi akcijiPosvoji punčko in reši otroka.

VV

Frančiška Mencin Marija Založnik Lucija Brce Francka Sekne

"Že svojim otrokom

sem veliko oblačil

nakvačkala ali

spletla. Včasih sem

tudi klekljala.

Danes vsako minu-

to izkoristim za

ročno delo in znam

porabiti prav vsak

konec volne."

11petek, 5. decembra 2008

Novice

1 pon. Marijan2 tor. Blanka3 sre. Franc4 čet. Barbara5 pet. savo6 sob. Miklavž7 ned. Ambrož8 pon. Marija9 tor. Valerija10 sre. Smiljan11 čet. Danijel12 pet. Aljoša13 sob. Lucija14 ned. Dušan15 pon. Kristina16 tor. Albina17 sre. Lazar18 čet. Toe19 pet. Urban20 sob. Julij21 ned. Tomaž22 pon. Mitja23 tor. Viktorija24 sre. Eva25 čet. Božič26 pet. Štefan,27 sob. Janez28 ned. Živko29 pon. David30 tor. Evgen31 sre. Silvester

Dansamostojnosti

Legenda:

korenina,

plod,

cvet,

neugodno,

list,

presajanje

mlaj ščip začetek časa za obiranje

začetek časaza presajanje

Setveni koledarDDEECCEEMMBBEERR -- GGRRUUDDEENN

Cerklje

Vabijo v krožek ročnih del in na ogled jaslic

V okviru Društva upokojencev Cerklje deluje tudi krožek roč-nih del. Udeleženci se srečujejo vsak ponedeljek od 18. do 20.ure v osnovni šoli (vhod v učilnico iz avle pred športno dvora-no). Na krožku vezejo s križci, delajo rišelje, kvačkajo in plete-jo, letošnja novost je klekljanje. Vse, ki jih veselijo ročna dela,tudi tiste, ki niso upokojenci, vabijo, da se jim pridružijo. Druš-tvo bo ob koncu decembra organiziralo tudi ogled živih jaslicv Mojstrani, pogoj je vsaj štirideset prijavljenih. Poverjenikibodo sprejemali prijave v drugi polovici meseca, za vstopnicobo treba odšteti deset evrov, za prevoz pa štiri. C. Z.

Komenda

Božično-novoletni koncert upokojencev

Društv0 upokojencev Komenda vabi 27. decembra ob 19.30na božično novoletni večer, hkrati bo tudi proslava ob dnevusamostojnosti. Na prireditvi v dvorani Dom v Komendibodo sodelovali plesalci otroške folklorne skupine Avrikelj,folklorna skupina DU Komenda, moški pevski zbor Kulturne-ga društva Komenda ter gostje večera - pevci mešanega pev-skega zbora DU Mirna - Lanšprež na Dolenjskem. J. P.

Kranj

Sodelovanje upokojencev in hranilnice

Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske je z De-lavsko hranilnico podpisala pogodbo o poslovnem sodelo-vanju. Člani društev upokojencev bodo na podlagi pogodbelahko najemali v hranilnici posojila in plačevali položnicepod ugodnimi pogoji ter imeli brezplačni osebni račun. C. Z.

Škofja Loka

Zakonca Pretnar praznovala zlato poroko

Zakonca Jožefa in Adolf Pretnar iz Škofje Loke sta pred krat-kim praznovala zlato poroko. Najprej sta na praznovanjepovabila družino, nato še najboljše prijatelje. Jožefa, ki jebila rojena v Sovodnju, je službovala v Škofji Loki in tamtudi spoznala Adolfa. Poročila sta se 5. novembra 1958. V za-konu sta se jima rodila dva otroka, zdaj imata že tudi štirivnuke. Sorodniki in prijatelji so jima zaželeli še mnogozdravja in lepih trenutkov na skupni poti. Zakonca Pretnarže več kot trideset let prebirata Gorenjski glas, nanj pa sobili naročeni že tudi Adolfovi starši. G. F.

12 petek, 5. decembra 2008

V sadnem vrtu

Valentina Schmitzer*

imski mraz je žepritisnil, še ved-no pa je čas dazaščitite pred-vsem mlade ras-tline, ki pri niz-

kih temperaturah pogostodelno ali popolnoma poze-bejo. Mlada drevesa so na-mreč še izredno elastična,tako da se deblo podnevirazteza, ob nizkih tempera-turah pa krči, kar povzročipokanje lubja in odmiranjetkiva. Apneni premaz je ševedno eden najboljših nači-nov zaščite sadnega drevja.V razmerju dveh kilogra-mov žganega apna na desetlitrov vode dobimo zmes, skatero premažemo debla.Poleg preprečevanja segre-vanja ima apneni premaztudi funkcijo zaščite prednekaterimi škodljivci, kiprezimujejo na deblu sad-nih rastlin, hkrati pa zakas-nimo odganjanje brstov spo-mladi in s tem omilimomožnost spomladanske po-zebe. Mlada sadna drevesalahko pred mrazom zaščiti-mo tudi s slamo ali rogozni-

co, pogosto uporabljamotudi smrekove veje, koruzni-co ali lepenko.V zimskem času je polegvarstva pred mrazom po-trebno zaščititi drevesa preddivjadjo. V ruralnih okoljihse pogosto zgodi, da v sadov-njak zaidejo zajci in srne, kinaredijo veliko škode. Obje-dajo mlada drevesa in po-ganjke ter tako lahko popol-noma uničijo nasad. Najbo-lje je celoten vrt obdati zograjo, posamezna drevesapa še dodatno zaščititi z žič-nato mrežo. Na trgu so tudikemična sredstva, ki odvra-čajo divjad, vendar pa je me-hanska zaščita bolj priporoč-ljiva in v duhu ohranjanjazdravega bivalnega okoljatudi primernejša. Za zimsko rez sadnega drev-ja je tem času še prezgodaj,počakajmo raje na konec fe-bruarja. Predvsem pri košči-čarjih (breskvi, marelici, sli-vi) v primeru zimskih tem-peratur, nižjih od minus 20stopinj, lahko odprta reznarana pomeni veliko tveganjepozebe. Morebitne poškodo-vane veje pa vseeno odstra-nimo, če obstaja nevarnost,

da se ob velikih količinahsnega zalomijo. Pazimo, daiz drevja otresemo moker intežak sneg, ki pogosto po-lomi posamezne veje ali več-ji del krošnje. Snežna odejapod drevjem pa je celo ko-ristna, saj zadržuje toplotoin hkrati rastlino dodatnooskrbi z vodo. Sušni stres jetudi pozimi namreč pogostpojav, ki je prisoten pred-vsem v zimah brez snega.

Zdaj je tudi čas, da poskrbi-mo za ptice in jim v krmilni-ce in hišice nasujemo seme-na. V času vegetacije jimbomo namreč lahko hvalež-ni, saj bodo radi poskrbeli zazmanjšanje populacije škod-ljivcev.

*Valentina Schmitzer, uni. dipl. ing. kraj. arh.,dipl. ing agr.

Sadni vrt pozimiV zimskem vrtu je enako kot za okrasne rastline treba poskrbeti tudi za sadne.

ZZ

Zimska idila

Zajčje sledi

Zaščita z apnom

13petek, 5. decembra 2008

Na vrtu

Valentina Schmitzer*

revesa sogola, prvisneg je že po-belil trato inna ribniku se

nabira ledena mreža. Spolz-ke poti niso prav nič vabljivein odcvetele so zadnje jesen-ske cvetlice. Zimski vrt je po-gosto zapuščen in prezrt,vendar pa skrbna izbira ras-tlin in vrtnih dodatkov lahkotudi pozimi okrasi in pope-stri našo okolico. Dobro obli-kovan in premišljeno zasajenvrt je namreč zanimiv v vsehletnih časih. Iglavci in druge zimzelenerastline so ena izmed mož-nosti. Nekateri predstavnikiiglavcev so večini že znani,pogosto so na vrtovih zasaje-ne srebrne smreke, cipreseali različni bori, ki so čudo-viti, ko jih pobeli sneg. Tudistrižene oblike iglavcev sopozimi v naših vrtovih zani-miv okras, lepo se obnesetatisa (Taxus baccata) in pritli-kave sorte bora. Manj pogo-sti iglavci, ki si zaslužijo ne-koliko več pozornosti v na-

ših vrtovih, so, na primer,srebrni plazeči brin (Junipe-rus horizontalis 'Ice Blue'),kitajski brin (Juniperus chi-nensis 'Blue Alpes') in pritli-kava srebrna smreka (Piceapungens 'Glauca Globosa').Z izrazito modrikasto srebr-no barvo iglic so čudoviti vmrzlih jutrih, prekriti s sne-gom in diskretno osvetljeni.Med vedno zelenimi grmov-nicami so v vrtovih najpogo-steje zasajeni ameriški klek(Thuja occidentalis), lovori-kovec (Prunus laurocerasus),grbavolistna brogovita (Vi-burnum rhytidophyllum) inrazlični rododendroni (Rho-dodendron sp.). Striženi pu-špani in druge manjše gr-movnice v zimskem časupritegnejo poglede, v božič-nem času jih lahko še dodat-no okrasimo z girlandami inpisanimi okraski. V zimskem vrtu so pogostoprezrte listopadne rastline,saj so odvrgle listje in že dol-go več ne cvetijo. Vendar paso tudi nekatere listopadnegrmovnice lepe celo leto. Nanjih se bohotijo zanimiviplodovi, imajo izrazito raz-pokano ali obarvano lubjeali posebno obliko rasti. Iz-bira rastlin z jesenskimi plo-dovi, ki se ohranijo čezzimo, je izjemno pestra,tako da vsak vrt lahko oboga-timo tudi s takimi, ki ga obar-vajo v mrzlem letnem času.Šipek, ognjeni trn in trdole-sko poznamo vsi, manj po-gosto pa na vrtovih srečamogrmovnice s pisanimi plo-dovi, kot so kalikarpa (Calli-carpa bodinieri), razni biser-niki (Symphoricarpos sp.) inameriška zimska jagodični-ca. Občudovati lubje breze,platane in nekaterih javorjev

si ne moremo privoščiti tistiz majhnimi vrtovi, lahko pazasadimo rdeči dren (Cor-nus sanguinea) ali izberemomed številnimi vrstami insortami bambusa ter pravtako popestrimo zimsko be-lino z rdečimi, zelenimi incelo progastimi različicami. Advent in božič nam dovoli-ta spet začutiti otroško pri-čakovanje, ko se veselimobarv in okrasimo naše do-

move. Tudi vrt si zasluži ne-kaj naše pozornosti in bliš-ča. Polepšajmo vhod, okrasi-mo nekaj kotičkov v vrtu inna vrtno mizo postavimo pi-sane krogle in sveče. Takomalo je treba, da sebi in obis-kovalcem polepšate zimskičas.

*Valentina Schmitzer, uni. dipl. ing. kraj. arh.,dipl. ing agr.

Vrt je lahko zanimivtudi pozimiDobro oblikovan in premišljeno zasajen vrt je zanimiv v vseh letnih časih, tudi pozimi.

Prvi sneg na vrtovih

Zimski pozdrav pred vhodom

Vijoličasti plodovi kalikarpe

DD

14 petek, 5. decembra 2008

Na vrtu

Ruth Podgornik Reš

astniki vrtov seob koncu letaozremo nazajin naredimo in-venturo. Raz-

mišljamo, kaj so nam pri-nesli letni časi in kakouspešno smo v skladu z nji-mi vrtnarili. Narava se je po-leti pogosto razbesnela nadnašimi kraji in sipala točo.Kotiček, v katerega smo vlo-žili toliko truda in smo nanjupravičeno ponosni, je ujmav trenutku opustošila. Števil-ne rastline so si kmalu opo-mogle, nekatere pa je bilotreba posaditi znova. K srečivztrajnosti nam, vrtičkar-jem, nikoli ne zmanjka. V dneh, ko je narava prekri-ta z blagodejno snežno ko-preno in okrog vogalov brijemrzel veter, vrt občudujemopredvsem iz toplega nasla-njača. In sedaj je pravi tre-nutek za kovanje načrtov. Sevam dozdeva, da v vašemvrtu nekaj manjka, pa nemorete ugotoviti kaj? Po-mislite. Morda je to vodnimotiv! Zakaj ga ne bi v praz-

ničnem decembru uvrstilina seznam želja?Dobro vemo - voda delujekot magnet za živa bitja.Pravimo, da umestitev vod-nega motiva na vrtu pomenipiko na i gredicam, grmov-nicam in trati ter živi meji.A pozabimo, da se najlepšezgodi kar samo od sebe.Kmalu zatem, ko v kotanjonalijemo vodo, že lahko pri-čakujemo prve obiskovalce.Naše vodno zrcalo kar breznašega povabila postaneshajališče ali tudi prebivališ-če živali iz bližnje in daljneokolice. Ne moremo se na-čuditi, od kod prihajajo.Ko končamo z ureditvijo vod-nega vrta in posadimo zadnerastline na vodni rob, je naj-bolje, da se čim prej spreme-nimo v pozornega opazoval-ca. Kajti pred našimi očmi sebodo odvijale čudovite zgod-be. Že v šoli so nas učili, da jemed predstavniki žuželkmnožica takšnih, katerih živ-ljenjska pot se začne v vodi.Najbolj vpadljivi med žužel-kami so vsekakor kačji pastir-ji, barviti akrobati letenja, kioživijo v toplih in sončnih

poletnih dneh. Kar nekaj vrstjih premore naša deželica.Nekateri se pojavijo spomla-di, drugi malce kasneje, obnjihovi predstavi uživamovse do pozne jeseni. Takratlahko prisluhnemo obotavlji-vemu prasketanju modro ze-lene deve, ki jo bo ugonobilšele prvi mraz. Saj veste -kačji pastirji kljub svojemimenu ljudem niso niti malonevarni. Večino svojega živ-ljenja preživijo pod vodo, karnekaj let, ko se kot ličinkeplenilsko preživljajo z lovompodvodnih živali. Potem kose preobrazijo v letalce leske-tajočih se barv, jim ostane dokonca življenja le še nekajtednov. V tem obdobju po-skrbijo za vrsto in nas razve-seljujejo s svojo pojavnostjo. Dvoživke so tista skupina ži-vali, ki jih je človekovo vme-šavanje v okolje še najboljprizadelo. Na domačem vrtuse razveselimo številnih vrstžab, ki se hitro odzovejo nanašo ponudbo. To ima tudipovsem praktične posledice.Če gostimo krastačo, ta po-spravi številne nadležne pol-že. Ptiči so redni obiskovalci

našega potočka ali odmrznje-nega dela ribnika tudi v zim-skih dneh. Opazujemo jihmed urejanjem perja in na-pajanjem. Tako se zavemo,kako v urbanem okolju pri-manjkuje varnih napajališč. V poletnih nočeh vodo obis-kujejo tudi netopirji, ki lovijokomarje in se odžejajo karmed letom. Tudi jež se pogo-sto zateče k našemu ribniku.Zato ne pozabimo na uredi-tev plitvine, saj bo ta omogo-čila izhod živalim, ki bodo ponesreči zdrknile v vodo. Če še vedno kolebate o odlo-čitvi za vodni motiv, naj vasspomnim na ribe. In na vese-lje, ki ga imamo z njimi.Kako smo ponosni, da naszlate ribice ali japonski krapispoznajo že po glasu in secelo pustijo razvajati. Samajih pred hranjenjem vednomalce pobožam. Naj zaključim zimsko sa-njarjenje na realnih tleh. Čebomo veliko fizičnega delaopravili sami, postavitevvodnega motiva ne bo pred-stavljala večjega finančnegazalogaja. Zato - čim prej odsanj k dejanjem!

LL

Zimske sanjeV zimskih dneh občudujemo vrt predvsem iz toplega naslanjača. Takrat je pravitrenutek za kovanje načrtov.

Julija je podoba ribnika spremenjena, saj večinovodne površine prekrivajo listi lokvanja. Nanjih se v sončnih dneh grejejo zelene žabe.

Konec aprila je ob vodnem motivu v središčupozornosti zvezdasta magnolija, prebuja pa setudi živalski svet.

15petek, 5. decembra 2008

Na vrtu

Prvi novembrski sneg prekriva okolico ribnika, vodo pa je objela kot las tanka ledenakoprena.

Gorski urhi niso prav nič plašne žabice. V vrtse naselijo kmalu zatem, ko si omislimo plitevvodni motiv.

Ne mislite, da je ribnik pozimi dolgočasen.Drži, da življenje usahne, se pa zato pred namiodvija predstava zamrzovanja vodne gladine.

Ribnik zasadimo posebej skrbno, le tako bomouživali ob odsevih. Na sončen zimski dan se vvodi spogledujeta okrasna jablana in miskat.

Poleti se v ribniku preobrazbe kačjih pastirjevkar vrstijo. Iz nimfe je pravkar pokukala modro zelena deva.

Ribnik je najlepši, ko pride v "zrela leta" in začne dobivati naravno podobo. Takrat začutimo, da se je z vrtom zlil v celoto.

16 petek, 5. decembra 2008

Zanimivost

Danica Zavrl Žlebir

iti na misel jine pride, dabi se zakopa-la med štiristene. Včla-nila se je v

škofjeloško društvo upoko-jencev, se vpisala v računal-niški tečaj, kajti želela je potej poti ostati povezana s pri-jatelji, ki jih ima v Ameriki,vsak teden dela kot prosto-voljka v Loškem muzeju."Dokler bom zdrava, doklerbom imela moč in pamet, sebom ukvarjala s stvarmi, kime veselijo. Človek se moranavaditi na starost in josprejeti takšno, kot je," praviMarija. Prav za nobeno mi-nuto življenja ji ni žal, če-prav je bilo včasih zelo tež-ko. Marija je doma iz Leskovice,iz revne družine, kjer so bilisrečni, če je bil za božič belkruh. Imeli so ga po zaslugistrica, ki jim je za praznikepošiljal denar iz Amerike.Nekoč je družini ponudil, dabo podprl nekoga iz druži-ne, če je pripravljen priti ži-vet v Ameriko. Mariji je bilože 25 let, izučena je bila zabolničarko in je delala v Kra-nju z doktorjem Hriberni-kom. Zelo je bila navezanana sestro, zato je ni nič vle-klo v tujino. Naposled se jevendar odločila, češ gremsamo za eno leto. Toda odšlaje za 53 let. Najprej je živelapri stricu v Illinoisu, kjer joje njegov sosed navduševal,naj gre v šole. Res se je vpi-sala v gimnazijo. Nato jo jeteta povabila v Pensilvanijo,kjer je končala gimnazijo,preživljala pa se je tako, daje ob večerih delala v bolniš-

nični kuhinji. Želela je na-daljevati šolanje na šoli zasestre, a je bila brez denarja,obleke, ni imela za šolnino... Pravi, da jo je tedaj ravna-teljica šole spodbudila, najse le vpiše, in ji omogočila,da je nekaj zaslužila z varo-vanjem otrok, po njeni za-slugi pa je dobila tudi polnkovček oblek žene nekegagenerala.

Odprl se ji je svet

Ko je leta 1960 končalašolo, je najprej iskala službov vojaški bolnišnici v Pitts-burgu, vendar tam ni bilomesta in so ji ponudili delov Bronxu v New Yorku. Ta-krat se ji je odprl svet. S pri-jateljico sta se udeleževaliplesov, zabav, videli sta vsebroadwayske predstave. Vpi-sala se je tudi na univerzo.Leta 1962 je šla prvič domovv Slovenijo, nato še večkrat.

Zaposlila se je kot glavna ses-tra pri prijatelju zdravniku,ki je imel kliniko za dializo.Pravi, da se je tu veliko na-učila, v tej službi je tudi veli-ko potovala po Ameriki.Tudi pozneje, ko je spoznalamoža Johna in se leta 1970poročila, je imela lepo življe-nje. Dokončala je univerzoin se zaposlila v industriji,kjer so se ukvarjali z razvo-jem v zdravstvu, v poznejšidružbi Bayer. "To je bilomojih najlepših dvajset let.Podjetje je bilo izredno pri-jazno do uslužbencev, omo-gočali so nam ukvarjanje sšportom in z velikim vese-ljem sem igrala tenis," pri-poveduje Marija. Tu je leta1994 dočakala upokojitev.Pozneje je mož začel bole-hati in leta 2002 je umrl.Najprej se ni imela namenavrniti v Slovenijo, še lep časje svojo hišo oddajala štu-dentom iz Kitajske in Japon-

ske. Toda sčasoma so se po-javile zdravstvene težave,vse težje je vzdrževala hišo.Sestra, s katero sta bili zelonavezani (v desetletjih sta siizmenjali za vagon pisem),jo je nagovarjala, naj sevrne. No, pa se je odločila,da se vrne za leto dni ..."Toda verjetno je kar za vse-lej, saj se tu počutim varno,"razmišlja Marija, ki se je povrnitvi iz Amerike naselila vŠkofji Loki. Na sestrino pri-poročilo se je včlanila v tam-kajšnje društvo upokojen-cev, ker ponuja veliko izle-tov in dejavnosti. Zelo uživa,ko se vsako soboto odpravina Škofjeloški grad, kjerdela skupaj s še desetimiprostovoljkami. Opravila jetudi računalniški tečaj in na-merava se vpisati še na kakš-nega, saj želi prek sodobnetehnologije ohraniti stike sprijatelji, sosedi, otroki, kijih je varovala ...

Mariji ni žal za nobenominuto življenjaŽivljenje Marije Verčič Valentine je ena sama zanimiva zgodba. Lani se je po 53 letihživljenja v Ameriki vrnila v Slovenijo in v 80. letu starosti zaživela povsem na novo.

NN

Marija Verčič, v ozadju fotografija iz njene sestrske kariere v ZDA