3/2 NAČRT ČRPALIŠČA Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 ... · Beton je potrebno po vgrajevanju zaščititi, da bi se zagotovila zadovoljiva hidratacija na njegovi površini,

Občina Železniki

OBJEKT : KANALIZACIJA ZA ODPADNE KOMUNALNE VODE – načrt črpališča STRAN 1 INVESTITOR: OBČINA ŽELEZNIKI ŠTEVILKA NAČRTA: 07-11/2014-03-2, DATUM: APRIL 2015

33 //22 ..11 -- NNAASSLLOOVVNNAA SSTTRRAANN ZZ OOSSNNOOVVNNIIMMII PPOODDAATTKKII NN AAČČRRTTAA

3/2 NAČRT ČRPALIŠČA

investitor: Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki

objekt: Kanalizacija za komunalne odpadne vode v Železnikih, Na Plavžu in Jesenovec – načrt črpališča

vrsta projektne dokumentacije:

PGD - PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

za gradnjo: NOVA GRADNJA

projektant: GRADBENI INŽENIRING, DAVID ROZMAN S.P. Starihova ulica 3 3000 CELJE odgovorni projektant: Boštjan REZAR dipl.inž.grad. IZS G - 2472

odgovorni vodja projekta: Boštjan REZAR dipl.inž.grad. IZS G - 2472

Številka projekta 07-11/2014

Številka načrta: 07-11/2014-03-2

Kraj in datum: Celje, april 2015

IZVOD 1 2 3 4 5 6 A

Občina Železniki


33 //22 ..22 -- KKAAZZAALLOO VVSSEEBBIINNEE NNAAČČRRTTAA ČČRRPP AALLIIŠŠČČ AA

šš tt .. 0077--1111 //22001144 --0033--22

3/2.1 Naslovna stran načrta

3/2.2 Kazalo vsebine načrta

3/2.3 Izjava odgovornega projektanta načrta

3/2.4 Tehnično poročilo

3/2.5 Risbe 3/2.5.1 Načrt črpališča 1200/DN40 M 1:25 3/2.5.2 Armaturni načrt črpališča 1200/DN40 M 1:25

Občina Železniki


33//22 ..33 –– IIZZJJ AAVV AA OODDGGOOVVOORRNNEEGG AA PPRROOJJEEKKTTAANNTTAA NNAAČČRRTTAA ČČRRPP AALLIIŠŠČČAA

šš tt .. 0077--1111 //22001144 --0033--22

Odgovorni vodja načrta črpališča št. 07-11/2014-03-2 Boštjan Rezar, d.i.g. IZJAVLJAM

1. da je načrt črpališča skladen s prostorskim aktom,

2. da je ta načrt skladen z gradbeni predpisi,

3. da je načrt skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasij za priključitev,

4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt

izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva,

5. da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov.

Št. projekta: 07-11/2014-03-2 Boštjan Rezar, dipl.inž.grad.,

IZS G-2472

Celje, APRIL 2015

………………………………………………………..

Občina Železniki


33//22 ..44 –– TTEEHHNNIIČČNNOO PPOORROOČČ IILLOO

OBJEKT: KANALIZACIJA ZA ODPADNE KOMUNALNE VODE – NAČRT ČRPALIŠČA Investitor: Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki

1.0 Osnove za projektiranje:

- Načrt vodilne mape, št. projekta: 07-11/2014-00, PGD, el. oblika, Gradbeni inženiring David Rozman s.p., nov. 2014 - Načrt kanalizacije, št. projekta: 07-11/2014-03-1, PGD, el. oblika, Gradbeni inženiring David Rozman s.p., nov. 2014

1.1 Splošno:

Načrt bo obsegal vgradnjo črpališča za komunalne odpadne vode z vsemi deli: zunanja ureditev, pripravljalna in zaključna dela, izkope in zasipe za črpališče, vsa potrebna gradbena dela za vgradnjo cevovodov, vsa potrebna gradbena dela za polaganje elektrokabelske kanalizacije (vključno z zaščitnimi PVC cevmi za polaganje kablov) in strelovodov (strelovodna inštalacija je upoštevana v načrtu elektro inštalacij). Črpališče je predvideno brez vodovodnega priključka, saj se bo čistilo preko mobilne čistilne enote. Geomehanske razmere gradbene jame na licu mesta mora obvezno preveriti geomehanik. Predviden je 40 cm debel peščen tampon TD0/32 mm pod črpališčem. Ustreznost debeline tamponskega nasutja mora preveriti še geomehanik. V primeru neustreznosti je o tem potrebno obvestiti projektanta, ki določi ustrezno rešitev. Tampon pod črpališčem se utrjuje do Me = 80MPa. Črpališče se nahaja na kanalu S2, na parceli št. 508, k.o. Železniki.

1.2 Črpališče- gradbeni del Črpališče bo izdelano PP- polipropilena, ter bo popolnoma tesno. Prav tako bo odporno na vse obremenitve, ki nastopajo med gradnjo in obratovanjem. Predvideva se, da bo celotno črpališče lahko popolnoma potopljeno (zaradi bližine reke Sore), zato je predvidena proti vzgonska obtežba z AB obročem, ki bo delovala nasproti vzgonu. Črpališče bo imelo AB povozno ploščo s prekritjem in vstopnim pokrovom. Za vgradnjo črpališča se izvede izkop ustrezne globine. Dno gradbene jame se poravna, vgradi tampon ter ustrezno utrdi, na utrjeni tampon se položi podložni beton C8/10 debeline 10 cm. Na podložni beton se vgradi 25 cm debela AB plošča C25/30 za sidranje črpališča. Nato se namesti tipsko polipropilensko posodo črpališča. Po namestitvi in centriranju črpališča se črpališče napolni z vodo do ustrezne višine, ki prepreči vzgon črpališča pri obbetoniranju in zasipavanju. Spodnji del črpališča se do ustrezne višine zalije z betonom C25/30. Na vrhu se izvede AB proti vzgonski obroč C 25/30 in AB plošča z revizijskim pokrovom. Višina AB obroča je odvisna od višine podtalnice. Ob črpališču se izvede zasip z drobljencem (0-16 mm), debelina plasti ob črpališču je najmanj 0,30 m. Ostali del se zasipa z izkopanim materialom. Zasip črpališča se izvaja v plasteh po 0,25 m in se sproti utrjuje. Na ustreznih višinah se ob črpališču vgradi in ustrezno zatesni dovodni kanal, tlačni kanal in elektrokabelsko kanalizacijo. Po končanem zasipu in utrditvi se nad črpališče namesti povozna AB plošča, ki je opremljena z vstopnim pokrovom in odprtinami za prezračevanje. Ob črpališču se namesti prefabriciran AB temelj elektro omarice, ki se poveže z elektrokabelsko kanalizacijo NN dovoda in črpališčem. V skladu s projektom električnih inštalacij in električne opreme se izdelajo izkopi za ozemljitvene valjance. Za potrebe servisiranja črpalk se ob črpališču izvede plato iz pranih betonskih plošč 50/50/5 cm. Plošče se vgradijo na cem. malto in podložni beton C8/10 v debelini 10 cm. Pod podložnim betonom se bo predhodno vgradilo tamponski drobljenec 0/32 mm v debelini 30 cm, ki se ga ustrezno utrdi (80 MPa). Plato bo imel predvidene

Občina Železniki


dimenzije 3.0 x 1.9 m, na njegovem območju pa se prav tako nahaja temelj elektro omarice. Rob platoja bo omejen z grednimi robniki 20/8 cm. Dovodna kanalizacija, tlačni cevovod odpadne vode, ki je nameščen zunaj črpališča in dovodni NN kabel niso predmet obdelave tega projekta. Vstop v črpališče je skozi revizijsko odprtino, ki je del AB plošče. Vstop v črpališče je zaščiten s pokrovom ustrezne nosilnosti in velikosti ter opremljen s ključavnico. Kvaliteta betonov in opažev: Navaden beton je uporabljen pri tistih elementih, ki niso izpostavljeni delovanju vode in zmrzovanju. Kriteriji za kakovost: Pri pripravi betonov bo skladno z standardom SIST EN 206-1 upoštevana naslednja kvaliteta betonov: kvaliteta betona

mesto uporabe

XS3/2 armiranobetonske konstrukcije v stiku z vodo in odpadno vodo,

XS1 armiranobetonske konstrukcije in betonske konstrukcije, ki niso v stiku z odpadno vodo, pokrivne plošče ki niso toplotno izolirane, vse ostale betonske konstrukcije, ki niso izpostavljene XS3/2

XC3/2 vsi ostali betoni znotraj objektov

Beton je potrebno po vgrajevanju zaščititi, da bi se zagotovila zadovoljiva hidratacija na njegovi površini, in da bi preprečili poškodbe zaradi zgodnjega in hitrega krčenja. Nega betona mora trajati najmanj sedem dni, vendar ne manj od časa, ki je potreben, da beton doseže 60 procentov predvidene računske trdnosti betona. Opaži morajo biti konstruirani in izvedeni tako, da lahko brez škodljivih posedanj in deformacij prevzamejo obremenitve in vplive, ki nastanejo med izvajanjem del, ter da zagotovijo natančnost, predvideno s projektom konstrukcij. Opaži morajo biti stabilni, trdni, nepomični, čisti in dobro tesnjeni. Ne smejo biti umazani, na njih ne sme biti snega ali ledu, ter ne smejo biti vodovpojni. Olja za premaz opažev ne smejo kemično vplivati na beton in ga ne smejo obarvati. Razopaženje se lahko izvede, ko beton doseže 70 procentov projektne trdnosti. Če je element ob razopaženju delno ali popolnoma obremenjen, mora njegova trdnost ustrezati kriterijem za projektirano trdnost betona. Suhi pregled črpališča: Po vgradnji strojnih delov črpališča sledi suhi pregled, s katerim ugotavljamo kvaliteto vseh predhodnih del. Zelo pomembna je kvaliteta gradbenih del. Poseben pomen posvečamo sledečemu: po končanju gradbeno-obrtniških del preverimo, če je objekt očiščen raznega odpadnega gradbenega materiala, na koncu pregleda pa je potrebno vse ugotovitve zapisati in podpisati s strani investitorja, izvajalca gradbenih del in nadzora. Če vsa dela na objektih niso izdelana po predpisanih normativih, se pristopi k takojšnjemu odstranjevanju napak. Ko pa se le-te odpravijo,sledi ponovni pregled črpališča in zapis rezultata kontrole. Mokri pregled črpališča: Po suhem pregledu in pred pričetkom izvajanja mokrega preizkusnega zagona opreme je potrebno ugotoviti ali izvedena akumulacija ustreza zahtevani vodonepropustnosti. Prav tako pregledamo vse dele konstrukcij, ki vplivajo na tehnološki proces. Da pa lahko vse našteto ugotovimo, moramo črpališče napolniti s čisto vodo do delovne višine. Črpališče napolnimo do delovne višine s črpanjem vode v črpališče iz vodovodnega omrežja ali iz čistega vodotoka. Črpališče mora biti napolnjen z vodo dva dni, nato se dopolni z vodo in označi gladina (višina). Višina nivoja vode v bazenu se opazuje in če po 24 urah dodatek vode ne presega 1 l/m3 skupnega volumna vode, je vodotesnost črpališča v dovoljenih mejah.

Občina Železniki


Vse videno ugotovimo zapisniško v prisotnosti investitorja, izvajalca in nadzora. Če se ugotovi slaba vodotesnost objektov, se mora vodo takoj izprazniti in pristopiti k sanaciji mest, kjer konstrukcija ni izdelana po predpisih. Ukrepi in normativi za izvajanje varstva pri gradbenem delu Varstvo pri delu se mora izvajati skladno z veljavno zakonodajo v RS, predvsem z:

- Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD-1/, Ur.l. RS, št. 43/2/2011 - Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, Ur.l. RS, št.89/99 - Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu, Ur.l. RS, št.3/29/05 - Pravilnik o varnostnih znakih, Ur.l. RS, št.89/99 - Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Ur.l. RS, št.83/2/05 - Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, Ur.l. RS, št.3/20/00 - Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, Ur.l. RS, št.07/01 - Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem prenašanju bremen, Ur.l. RS, št.73/2/05 - Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, Ur.l. RS, št.101/04

Tolerance pri izvedbi gradbenih del na objektu Zaradi kasnejše montaže tehnološke opreme, je pri izvedbi del potrebno posebej paziti na točnost in izvesti objekt v mejah zahtevanih toleranc: 01 odstopanje od tlorisnih dimenzij pri odprtinah za prekritje ali

pohodne rešetke ± 1 cm

02 vodoravnost dna ± 2 cm

03/2 vodoravnost krone ± 2 cm

04 razdalja med dnom in krono stene ± 2 cm

05 vzporednost zidov v tlorisu ± 2 cm

06 vertikalnost sten ± 2 cm

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO5537.html

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201143&stevilka=2039

Občina Železniki


1.3 Črpališče- strojni del Splošno Predmet obdelave načrta je črpališče za potrebe na ločenem kanalizacijskem sistemu. V načrtu je obdelano črpališče premera 1,20 m z dotokom do 1,4 l/s in s premerom tlačnega cevovoda DN50. Tabela z osnovnimi podatki črpališča, ki ga določi projektant kanalizacijskega sistema; navedeni podatki se uporabijo za določitev glavnih dimenzij črpališča in izbor tehnološke opreme in inštalacij:

kratica opis opis parametri

Qdot l/s dotok vode na črpališče

Qč l/s izbrani pretok črpalke

hč m hidravlična višina črpanja

hg

m geodetska višina črpanja

hl m

linijske izgube v tlačnem cevovodu

Dč m premer črpališča

r m polmer črpališča =Dč/2=

KP m.n.m. kota pokrova črpališča =KT+0,20=

KT m.n.m. kota terena ob črpališču

KV m.n.m. kota vtoka v črpališče =alarm =Kvkl I+0,20= Kvkl II+0,10=

KI m.n.m.

kota iztoka tlačnega cevovoda iz črpališča

=KT-1.00=

KD m.n.m. kota dna črpališča = KV-∆H-A=

∆H m višina akumulacije črpališča glej izračun potrebne višine akumulacije črpališča v nadaljevanju

Kp m.n.m. kota podtalnice =KT- nivo podtalnice od terena=

Hp m.n.m. višina potopljenega dela črp. =Kp- KD=

Kvkl I m.n.m. kota vklopa črpalke I =Kizkl+∆H

Kvkl II m.n.m. kota vklopa dodatne črpalke II =Kvkl I+0,10=

Kizkl m.n.m. kota izklopa črpalke =KD+A =

Hč m višina poliestrske posode =KP-KD-0,45 =

L m skupna dolžina tlačnega cevovoda znotraj črpališča

=[2*(Hč-O-0,65+0,65)]+0,20+0,70 =

HAB m višina betona za obtežbo =VAB/PAB=

LAB m širina betona za obtežbo =0,4

PAB

m2 tlorisna ploščina betona za obtežbo =π*[(r+ LAB)2-r2] =π*(0,8*r+0,16)=

VAB m3/2 volumen betona za obtežbo =Fvzg/ρAB=

ρAB kg/m3/2 specifična gostota arm. bet. =2400

ρH2O kg/m3/2 specifična gostota vode =1000

g m/s2 težnostni pospešek =9,81

Fvzg kg sila vzgona zaradi podtalnice = [ρH2O*g*( π* r2*Hp)*100]/1000=

DN 1)

m priključna prirobnica črpalke

A 1) m skupna višina črpalke

O 1) m višina od tal do prirobnice črpalke

tip izbrani tip črpalke

1) glej dokumentacijo potopnih črpalk

Občina Železniki


Določitev potrebne višine (volumna) akumulacije črpališča:

Qdot 5,04 m3

Vmin. potr = -------- = ---------------- = 0,25 m3 2 x s 2 x 10

število vklopov s = 10 x /uro 2 črpalki kjer pomeni: s…. maksimalno dovoljeno število vklopov ene črpalke (1/h)

Vmin. potr Vmin. potr ∆Hrač. = ---------------- = ---------------- = 0,22 m A πx r2

Zahtevana minimalna razdalja med nivojem vklopa in izklopa H = 1m!, zato: če ∆Hrač.+0,20*> 1m potem ∆H=∆Hrač.; če ∆Hrač.+0,20*< 1m potem ∆H=1m *0,20 m je rezerva v akumulaciji za izvedbo in ustrezno delovanje vseh stikalnih nivojev (vklop I, vklop II in alarm)! Tabela črpališča za določitev potrebne akumulacije črpanja (∆H in V):

Oznaka tipskega črpališča

Premer črpališča [mm]

Tip črpalke

Pretok v črpališče [l/s]

Višina črpanja [m]

Dolžina tl. voda [m]

Premer tlačne cevi [mm]

Nazivna moč črpalke [kW; A]

Teža črpalke [kg]

V min. potr. [m3]

s maks. št. vklopov za eno črp.[1/h]

∆Hmin. potr. [m]

Rezerva [m]

Skupaj ∆Hmin. dol. [m], min. 1m

V dol. [m3]

Č1 1200 20/2 M

plus 1,4 2,5 38 52 2,4; 10 29 0,25 10 0,22 0,20 0,42 1,00 1,13

IZRAČUN ČRPALIŠČA: Vhodni podatki (pridobljeni z ustreznimi meritvam in predhodnim računom hidravlične obremenitve- dotoka): Kota terena KT=467.64 m.n.m. Kota vtoka KV=465,37 m.n.m. Maksimalni dotok: 1,4 l/s Višina črpanja: 2.5 m Dolžina tlačnega voda: 38 m Nivo podtalnice od terena: 0 m od KT Empirično in tabelarično določljivi podatki (po katalogu Jung-a):

- Določi se premer posode (po seznamu izbire črpališča in črpalk): - Črpališče oznaka Č1, premera 1200 mm - Izberemo črpalko UF20/2 M plus:

A=0.44 m (pridobljeno iz Jung kataloga) O=0.23 m (pridobljeno iz Jung kataloga) DN=32 mm (pridobljeno iz Jung kataloga)

- Določi se premer tlačnih cevi v črpališču (po tabeli črpališč): DN40

Občina Železniki


Računi: KP=KT+0.20=467.84 m.n.m. KI=KP-1.20=KT-1.00=466.64 m.n.m. ∆Hrač. = [(5.04 m3/20)/1.13 m2]+0.20 m=0.44 m

∆Hmin.=1 m< ∆Hrač.=0.44 m ∆H=1.00 m KD= 465.37-1.00-0.44= 463.93 m.n.m. Hč=467.84-463.93-0.45= 3.46 m Kp=467.64 m.n.m. Hp=467.64-46.93=3.71 m Kizkl=463.93+0.44=464.37 m.n.m. Kvkl I=464.37+0.22= 464.59 m.n.m. Kvkl II=464.59+0.10=464.69 m.n.m. Alarm=464.69+0.10=464.79 m.n.m. L=[2*(3.62-0.23-0.65+0.65)]+0.2+0.7= 7.68 m PAB=3,14*(1-0,36)=2,01 m2 Fvzg=[1000*9,81*(3,14*0,36*3,71)*100]/1000=4114,10 kg VAB=4114.10/2400=1,7 m3 HAB=1.7/2,01=0,85 m Določitev armature (glej izvleček armature na načrtih): Spremenljivi del S500B: Ozn. 4, 4 kosi, fi 10 mm, skupaj 26.60 m Ozn. 4a, 4 kosi, fi 10 mm, skupaj 19.20 m Ozn. 5, 16 kosov, fi 10 mm, L=2.58m, skupaj 41.28 m Vijaki M16: 21 kosov Vse skupaj- spremenljivi del S500B: 53.34 kg Vse skupaj nespremenljivi del S500B: 115,71 kg; ±Q335: 70 kg Vsota teže armature: 239.09 kg PP- polipropilensko črpališče Tipsko črpališče bo izdelano PP- polipropilena. Črpališče bo popolnoma tesno. Prav tako bo odporno na vse obremenitve, ki nastopajo med gradnjo in obratovanjem. Predvideva se, da bo del črpališča stalno potopljen ( nivo podtalnice je običajno višji od dna črpališča ), zato je predvidena protivzgonska obtežba z AB obročem, ki bo učinkovala nasprotno od vzgona. Na ohišje polipropilenskega črpališča sta pritrjeni dve nerjaveči jekleni plošči za pritrditev montažne pete črpalk, zaščita natoka, nosilec nivojskih sond, nosilec za konzole cevovoda, cevni nastavki za dotočni cevovod, cevovodi zračnikov, sidranje protivzgonskega AB obroča in tlačni cevovod ter odprtine za dovod kablov za elektro priklop. Za pritrditev montažne pete črpalke se na dno črpališča z vijačnimi spoji pritrdi nerjavna montažna jeklena plošča, ki ima izvedene izvrtine v skladu z izbranim tipom črpalke. Vijačni spoji, ki so izvedeni skozi polipropilensko ohišje se po montaži zaplastificirajo, tako da se doseže popolna vodotesnost. Polipropilensko črpališče se v betonsko konstrukcijo sidra s sidrnimi PP nastavki. Sidrni nastavki so s spodnje strani vstavljeni v AB peto črpališča.

Občina Železniki


V delavnici se v črpalno posodo zmontira vsa tehnološka oprema in instalacije. Izvede se vsa pomožna oprema, ki je pritrjena na ohišje črpališča. Vijačni spoji, ki so izvedeni skozi polipropilensko ohišje se po montaži zaplastificirajo, tako da se doseže popolna vodotesnost:

- zaščita natoka na črpalke: je sestavljena iz polkrožne 3 mm debele nerjaveče pločevine, ki je vijačena v steno črpališča z min. 4 vijaki M 16 mm - glej detajl

- podest: je sestavljen iz podpornih U profilov širine 50 mm in osnovnih U profilov širine 20 mm, globine 30 mm, razmik med profili znaša 40 mm, podest je na obod črpališča pritrjen s kotnikom, ki se ga zaplastificira v polipropilensko posodo in tako tvori nosilni obroč, podest ima predvidene odprtine za tlačne cevi, prezračevalno cev, izvlek črpalk, izvlek zaščite natoka in nivojsko sondo

- lestev: je sestavljena iz prečk širine 350 mm in maksimalnim razmikom med njimi 280 mm, pritrjena bo z sidrišči, na vrhu ima izvlečni del višine 1,0 m (nad pokrov črpališča), po potrebi se jo lahko odstrani, sestavni del opreme za vstop v črpališče so tudi varovalni pas in sklopka za pritrditev pasu

- pokrov: sestavljajo profilirana pločevina (topo pobrušena), sistem tečajev za dvig s pnevmatskimi blažilniki, varnostna ključavnica, dimenzije pokrovov so različne za različne premere črpališča

- prezračevanje: je dvonivojsko, v pokrovu direktno preko zračnika in na mestu podesta z PEHD DN 100 cevjo

- za upravljanje z šiber zasuni črpališča: je predvidena uporaba nastavnih vreten, ki se jih lahko s pokrova, preko za to predvidenih odprtin, natakne na sama zasuna, dolžina vretena znaša 1700 mm

Vsa predvidena oprema mora biti iz nerjavečega jekla AISI 316. AB protivzgonski obroč se izvede na licu mesta, ko je črpališče dovolj zasuto. Sidranje z M16 vijaki se izdela po betoniranju obroča. Vsi vijačni spoji, ki so izvedeni skozi poliestrsko ohišje se po montaži zaplastificirajo, tako da se doseže popolna vodotesnost. Ob črpališču zunaj povoznih površin je izdelan AB temelj za namestitev elektro omarice. V AB temelju bodo vgrajene dovodne in odvodne cevi za elektro kabelske instalacije. Vsi priključki cevovodov se izvedejo na licu mesta takoj po postavitvi črpališča, tako se izognemo napakam, ki bi lahko nastale pri spremembi lege cevovodov. Potopne črpalke Črpalke so potopne in se dobavijo z ustreznim podstavkom s cevnim kolenom, zaklepom, verigo, vodilom, ki omogočajo demontažo in dvig potopne črpalke iz črpališča, tudi v primeru, ko je nivo odpadne vode višji od same potopne črpalke. Potopna črpalka je opremljena z dvema zaščitnima sistemoma in sicer s sistemom, ki ščiti, izklopi in alarmira ob vdoru vode v oljni del črpalke in sistemom, ki ščiti črpalko ob pregretju elektromotorja. Točni višinski nivoji vklopov, izklopov in alarma so določeni v načrtih in hidravlični situaciji. Predvideni črpalki imata hidravlični del oblikovan tako, da se doseže nemoteno delovanje in preprečevanje mašenja- izvedba z odprtim enokanalnim rotorjem.

Občina Železniki


Vgrajeni sta dve črpalki, ki se vklapljata izmenično, da se omogoči enakomerno obrabo. Ena črpalka je delovna druga pa rezerva. Črpalki se vklapljata in izklapljata samodejno glede na nivo komunalne odpadne vode v črpališču. Višino nivoja spremlja nivojska sonda, ki preko elektro elementov v elektro omarici krmili vklapljanje potopnih črpalk. Črpalki morata imeti omogočen mehki zagon in zaustavite, ki bosta nastavljena z električno avtomatiko. V času mehkega zagona in zaustavitve deluje črpalka ocenjeno z 80 % zmogljivostjo v trajanju predvidoma 20 sekund. Režim vklopa in izklopa črpalk v črpališču V odvisnosti od programiranega zaporedja in delovnih ur posamezne črpalke, se na nivoju VKLOP I oziroma VKLOP II se izmenično vklapljata črpalki 1 oziroma 2. Za nastavitev nivojev avtomatskega delovanja črpališča so predvideni sledeči nivoji: Vklop I Vklop črpalke I, ki ima najmanjše št. delovnih ur = Kvkl I Vklop II Vklop dodatne črpalke II za pomoč prvi = Kvkl II Izklop Izklop črpalk = Kizkl Alarm Vključitev alarma = Kvkl II+0.10 Izklop hruška Izklop ob odpovedi prejšnjega sistema upravljanja = Kizkl- 0,15 Navedeni nivoji avtomatskega delovanja se nastavijo na UZ merilniku nivojev (Prosonic ali podobno), varnostni nivo pa je mehansko plovno stikalo (hruška). Električne inštalacije in oprema so obdelani v ločenem načrtu in niso predmet obdelave tega načrta! Čiščenje zaščite natoka Občasno je potrebno nabrane večje delce, po potrebi dvigniti iz črpališča in ga očistiti. Dno se očisti tudi z vakuumskim sesalcem komunalnega vozila. Odpadki se odlagajo v zabojnike na komunalnem vozilu. Tako zbrani odpadki se odvažajo na organizirano deponijo komunalnih odpadkov. Tlačni cevovod z armaturo Vsaka potopna črpalka je opremljena s tlačnim cevovodom v katerem je vgrajena protipovratna loputa s kroglo, demontažni element in zaporni ˝šiber˝ zasun. Vsi zasuni bodo opremljeni z podaljšanim in/ali snemljivim vretenom z možnostjo upravljanja z vrha jaškov ali črpališča, brez vstopanja v podzemni del. Opcijsko se lahko na tlačni vod doda tudi čistilni T-kos, ki služi spiranju tlačnega voda in pumpe. Oba cevovoda se združita v enega, ki se priključi na tlačni cevovod po katerem bo komunalna odpadna voda odteka na predvideno lokacijo. Kompleten cevovod znotraj črpališča je izveden iz nerjavečega jekla AISI 316, zaporni elementi so iz litega jekla s protikorozijsko zaščito. Opcijsko prenosno dvigalo Ročno ali elektromotorno dvigalo služi za dvigovanje težjih delov črpališča na koto nivoja terena (potopni črpalki, podest, zaščita natoka...). Dvigalo je sestavljeno iz:

- inox vložne cevi z distančniki, ki predstavlja temelj konzolnemu nosilcu dvigala z pokrovom, ki se ga namesti, ko nosilec ni vstavljen

- konzolni nosilec dvigala z možnostjo nastavitve naklona izdelan iz jeklene pločevine min. debeline 5 mm, profili so lahko kvadratni ali okrogli, min. nosilnosti 5 kN na ročici min. 1 m!

- ročno ali elektromotorno dvigalo nosilnosti 5 kN Dvigalo je prenosljivo in se postavi samo v primeru potrebe dviganja težjih delov iz črpališča. Dvigalo se postavi v zato postavljen cevni nosilec ( fiksni del na vsakem črpališču ) na vrhu črpališča, v katerem je vrtljiv okoli navpične osi. Namesto prenosnega dvigala, ki se ga lahko namesti na vsako črpališče se lahko uporablja servisno vozilo, ki je opremljeno z dvigalom kapacitete vsaj 5 kN na ročici vsaj 3/2 m (avtodvigalo, Hiab- kamionsko dvigalo,...).

Občina Železniki


Servisni podest Je sestavljen iz podpornih U profilov širine 50 mm in osnovnih U profilov širine 20 mm, globine 30 mm, razmik med profili znaša 40 mm, podest je na obod črpališča pritrjen s kotnikom, ki se ga zaplastificira v polipropilensko posodo in tako tvori nosilni obroč, podest ima predvidene odprtine za tlačne cevi, prezračevalno cev, izvlek črpalk, izvlek zaščite natoka in nivojsko sondo. Površinska obdelava Materiali izpostavljeni koroziji se zaščitijo kot sledi: a) zunanji premazi

- odstranjevanje rje po DIN 55928 del 4, izhodiščno stanje A-B, stopnja sledenja normi SA 2 - enkratni osnovni premaz z zelo pigmentirano dvokomponentno osnovo cinkov prah/epoksidna smola (debelina

plasti suhe barve: ca. 50 m) - dvakratni osnovni premaz z dvokomponetno osnovo epoksidna smola/železov sijajnik (hematit) (debelina plasti

suhe barve: ca. 80 m na en sloj premaza) - enkratni prekrivni premaz obstojen na barvo iz dveh komponent poliuretan ikozit EG6, enakomerno, ton barve:

RAL 5015 (debelina plasti suhe barve: ca. 80 m) b) notranji premazi

- odstranjevanje rje po DIN 55928 del 4, izhodiščno stanje A-B, stopnja sledenja normi SA 2 - štirikratni innertolpoxytar premaz v alternirajočih barvah rdeča/črna/rdeča/črna. (debelina plasti suhe barve: min

125m na en sloj premaza) c) pocinkani materiali: cinkanje materialov se izvede po DIN 50975 in DIN 50976. Obdelava nerjavnega jekla Pri nabavi, dobavi in obdelavi nerjavnega jekla naj se upoštevajo naslednji standardi: 1. DIN 17440 Nerjaveča jekla, tehnični dobavni pogoji za pločevino, jekleno žico, za palice, za polizdelke in jeklene trakove. 2. DIN 17441 Nerjaveče jeklo, tehnični dobavni pogoji za hladno vlečene trakove, kot tudi za kose rezane iz teh trakov. 3. DIN 17455 Varjene cevi (okrogle oblike) iz nerjavečega jekla za splošne zahteve - tehnični dobavni pogoji. 4. DIN 17457 Varjene cevi (okrogle oblike) iz nerjavečega avstenitnega jekla za posebne zahteve - tehnični dobavni pogoji. Elektro omarica Zunanje krmilne naprave se namestijo v ohišje elektro omarice iz nerjavnega jekla odpornega na vremenske pojave in korozijo, tip zaščite IP 65. Elektro omarica je nameščena na AB podnožju ob črpališču. Električne inštalacije in oprema so obdelani v ločenem načrtu in niso predmet obdelave tega načrta! Kanalizacijski cevovodi Podzemno položeni kanalizacijski cevovodi so vsi predvideni iz PVC cevi za dovodne gravitacijske kanale in iz PEHD za odvodne tlačne cevovode. Stroški gradbenih del za vgradnjo cevovodov so upoštevani v projektu javne kanalizacije (št. projekta: 07-11/2014-03-1, PGD, el. oblika, Gradbeni inženiring David Rozman s.p., april 2015) in niso predmet obdelave tega projekta.

Občina Železniki


Pohodne rešetke in nosilne konstrukcije Pohodne rešetke, standardne nosilnosti so izdelane iz ekspandirane pločevine ali pločevine s solzasto površino iz nerjavečega jekla AISI3/216. Nosilnost prekritja je predvidena 2.500 N/m2 (250 kg/m2) brez trajnih deformacij ne glede na čas trajanja obremenitve. Alternativno se namesto rešetk iz nerjavnega jekla lahko ponudijo tudi rešetke iz armiranega poliestra. Preizkus vodotesnosti Preizkus vodotesnosti se izvede po standardu SIST EN 1610, Pravilnik za gradnjo kanalizacije:

1. Postopek z vodo ˝W˝: Polnjenje preizkušanega odseka z nadpritiskom 10kPa na gornjem delu. Pripravljalni čas običajno znaša cca. 1 uro. Preizkus traja 30 min. Količina dodane vode ne sme biti večja od 0,2l/m2 za cevovod in jaške ali 0,4 l/m2 za jaške in revizijske komore pri posameznem preizkušanju.

2. Postopek z zrakom ˝L˝: Čas preizkušanja se jemlje po tabeli podani v normah glede na dimenzijo cevi in tip preizkusa. Uporablja se zrakotesne zaporne čepe. Začetni tlak preizkušanja, ki je nekaj večji od tlaka preizkusa se vzpostavi za 5 min., nato se uravnava na vrednost po tabeli. Beleži se padec tlaka ∆P in se ga primerja z dopustnim.

Tabela za mokre betonske cevi in cevi ostalih materialov- težnostni kanali:

Postopek P(kPa) ∆P(kPa) DN125 DN200 DN300 DN400 DN600 DN800

LA 10 (1)

2,5 (0,25) 5 5 7 10 14 19

LB 100 (10)

15 (1,5) 3 3 4 5 8 11

LC 300 (30)

50 (5) 3 3 5 6 9 12

čas preizkušanja (min.)

Po predpisanem času je preizkus pozitiven, če je padec tlaka manjši od predpisanega (navedeno v tabeli, npr. P0=300 mbar → ∆P=max. 50 mbar). Tlačni preizkus za tlačne kanale: se izvaja kot za vodovod, le tlak je lahko ustrezno manjši, ker je sistemski tlak manjši. Do izvajanja predpreizkusa mora biti cevovod (tlačni vod) napolnjen z vodo in pod tlakom 6 bar-ov. Predpreizkus traja 24 ur pod tlakom 6 bar-ov. Predpreizkusu sledi glavni preizkus po standardu EN 805, del 1v. Glavni preizkus mora trajati min. 3 ure (za obravnavani premer cevi). Da je preizkus pri preizkusnem tlaku 8 bar veljaven, lahko pade pritisk na koncu preizkusa maksimalno za 0,2 bar-a. Zapisnik mora biti oblikovan po EN 805, poglavje 9. Čas trajanja glavnega preizkusa je odvisen od nazivnega premera cevovoda: Tabela 1: trajanje preizkusa v odvisnosti od nazivnega premera cevi

Nazivni premer DN Trajanje preizkusa h

50 3

Občina Železniki


Preizkusni tlak cevovoda: STP=MDPa+500kPa=[100kPa+200kPa]+500kPa=800kPa= 8 bar MDPa- obratovalni sistemski tlak + določena vrednost tlaka pri vodnem udaru, ki pa ne sme biti manjša od 200kPa. Preizkusni pogoji so izpolnjeni, če na koncu preizkusa ni ugotovljen večji padec tlaka od vrednosti po tabeli 2: Tabela 2: dovoljen padec tlaka pri tlačnem preizkusu

Nazivni tlak bar Preizkusni tlak bar Padec tlaka bar

1 8 0,2

Preizkus lahko izvaja le pooblaščena organizacija, ki o preizkusu izda pisno poročilo. Suhi preizkusni zagon Po vgradnji vse opreme in montaži elektroinštalacij je potrebno preizkusiti delovanje vse vgrajene opreme. Potrebno je prekontrolirati ali je vsa oprema vgrajena po priloženih navodilih proizvajalcev. Na vseh vgrajenih napravah, se kontrolira kvaliteta in količina medija, ki je potreben napravi za normalno obratovanje (olje, voda, hladilne tekočine), po pismenih navodilih proizvajalcev, priloženim dostavljenim napravam. Kontrolira se pravilnost vrtenja vseh elektromotorjev na posamezni vgrajeni opremi in s tem pravilnost delovanja vsake posamezne naprave. Ugotavlja se vsako nepravilno delovanje posameznih elementov hidromehanske opreme in poskrbi za takojšnje odpravljanje napak v delovanju. Kontrolira se višina vseh vgrajenih prelivov in cevovodov. Po opravljenem suhem preizkusnem pogonu se izdela zapisnik. Mokri preizkusni zagon Vsi bazeni se napolnijo s čisto vodo do obratovalne višine. Postopno se vključujejo vse naprave, na način kot ga je predvidel proizvajalec opreme in je priložen kot spremna dokumentacija vsaki opremi. Neprestano se kontrolira delovanje vse opreme. Kontrolira se vklapljanje in izklapljanje posameznih naprav pod režimom "avtomatsko" in "ročno". Vse naprave naj obratujejo neprekinjeno 24 do 48 ur. Kontrolira se tesnost vseh zapornih organov. Po opravljenem mokrem poizkusnem pogonu se izdela zapisnik. Dokumentacija Dokumentacija se preda v 3 izvodih v slovenskem jeziku in 1 izvod v angleškem ali nemškem jeziku, če gre za tujega dobavitelja in naj obsega popolna obratovalna navodila za vso vgrajeno opremo kot sledi: - risbe detajlov, sheme, montažne risbe - opis funkcij - obratovalna navodila za vklop in izklop in daljša obdobja neobratovanja - navodila za servisiranje s podatki o potrebnih pripomočkih (orodja, olja, maščobe, preizkuševalna in merilna

oprema) in časovnih intervalih servisiranja - navodila za iskanje in odpravljanje napak - seznam nadomestnih delov in podatki o tipskih elementih celotne opreme, motorjev, agregatov, krmilne in

stikalne opreme - naslovi servisov s telefonskimi številkami - podatki o obremenitvah, seznami elektromotorjev in porabnikov, - tehnološka shema Celje, april 2015 Sestavil: Anže Rezar, u.d.i.g.

Občina Železniki


33//22 ..55 –– RRIISSBBEE 3/2.5.1 Načrt črpališča 1200/DN40 M 1:25 3/2.5.2 Armaturni načrt črpališča 1200/DN40 M 1:25

Documents

3/2 NAČRT ČRPALIŠČA Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 ... · Beton je potrebno po vgrajevanju zaščititi, da bi se zagotovila zadovoljiva hidratacija na njegovi površini,