3.12 Prihodki, 3.13 Odhodki Avtorji: Andreja Schwarzmann ...img.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/ppu/3_12_1.pdf · dotacije, regresi, kompenzacije, premije ...) (3) 500 966 – Prejete

3.12 Prihodki, 3.13 Odhodki

Avtorji: Andreja Schwarzmann, Jana Močnik

www.racunovodstvovpraksi.si

Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.Dunajska cesta 21

1000 Ljubljana

Brezplačna modra številka: 080 80 92

Urednik: Mihael Sket, [email protected]

mailto:[email protected]

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.

Računovodstvo v stroki in praksi

3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah

2

Kazalo

3.12 Prihodki 3

3.12.1 Razvrščanje prihodkov 4

3.12.2 Pripoznavanje prihodkov 21

3.12.3 Začetno računovodsko merjenje prihodkov 25

3.12.4 Prevrednotovanje prihodkov 26

3.13 Odhodki 29

3.13.1 Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida) - konti skupine 70 34

3.13.1.1 Vrednost prodanih poslovnih učinkov - konto 700 34

3.13.1.2 Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev - konto 701 36

3.13.1.3 Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga - konto 702 41

3.13.1.4 Drugi poslovni odhodki - konto 703 43

3.13.2 Poslovni odhodki (II. različica izkaza poslovnega izida) - konti skupine 71 46

3.13.3 Prevrednotovalni poslovni odhodki - konti skupine 72 47

3.13.3.1 Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi

osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami - konto 720

48

3.13.3.2 Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve v zvezi s

poslovnimi terjatvami - konto 722

51

3.13.4 Finančni odhodki iz finančnih naložb - konti skupine 74 55

3.13.5 Drugi finančni odhodki in ostali odhodki - konti skupine 75 62




3

3.12 Prihodki

Prihodki so obravnavani v Slovenskem računovodskem standardu številka 18 (SRS 18). Ta

standard se opira na:

mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 8, 11, 14, 17, 18 in 20 (2004)

ter 4. in 7. direktivo Evropske unije.

Povezan je predvsem s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 10, 12, 19 in 24.

Standard se nanaša na:

razvrščanje prihodkov

pripoznavanje prihodkov

začetno računovodsko merjenje prihodkov

prevrednotovanje prihodkov

uskupinjevanje prihodkov in

razkrivanje prihodkov

Prihodki se evidentirajo v skupinah 76, 77, 78 in 79 in se razporedijo na:

76 – Poslovni prihodki

760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu

761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu

762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu

763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu

765 – Prihodki od najemnin

766 – Prihodki od odprave rezervacij

767 – Prihodki od poslovnih združitev (presežek iz prevrednotenja – slabo ime)

768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi,

kompenza-cije, premije …)

769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki

77 – Finančni prihodki iz finančnih naložb

770 – Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini

771 – Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah in skupaj obvladovanih

družbah

772 – Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah

773 – Finančni prihodki iz drugih naložb

774 – Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini

775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim (tudi od depozitov)

776 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini

777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih




4

778 – Finančni prihodki iz finančnih sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek

poslov-nega izida

Prihodki na kontih od 774 do 777 vključujejo zlasti obresti in pozitivne tečajne razlike (tudi

če se pojavijo v zvezi z obveznostmi), pa tudi odpise finančnih obveznosti.

78 – Drugi finančni prihodki in ostali prihodki

780 – Prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti

781 – Prihodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti

785 – Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki

786 – Prejete odškodnine

787 – Prejete kazni

789 – Ostali prihodki

79 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

3.12.1 Razvrščanje prihodkov

Prihodki povečujejo gospodarske koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev

(na primer prilivov denarnih sredstev ali še neplačanih terjatev zaradi prodaje blaga). Prek

poslovnega izida pa vplivajo na velikost kapitala (SRS 18.1).

Prihodki se razčlenjujejo na:

poslovne prihodke, ki se obravnavajo kot redni prihodki,

finančne prihodke, ki se prav tako obravnavajo kot redni prihodki in

druge prihodke, ki jih sestavljajo neobičajne postavke (izredni prihodki) in ostali

prihodki, ki povečujejo poslovni izid (SRS 18.2).

Poslovni prihodki sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega

blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov

na tej podlagi). Delimo jih na:

prihodke od prodaje, ki se delijo na

prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev)

prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala .

druge poslovne prihodke, povezane s poslovnimi učinki, ki se deiljo na:

subvencije

dotacije

regrese

kompenzacije




5

premije in

podobne prihodke. (SRS 18.4)

Zneski, zbrani v korist tretjih oseb (npr. DURS), kot so obračunani davek na dodano vrednost

(DDV) in druge dajatve, niso sestavina prihodkov od prodaje.

Podjetje je izdalo račun za opravljeno storitev v višini 1.220 DE z DDV.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Kratkoročne terjatve do

domačih kupcev

1.220

120

Prihodki od prodaje proizvodov

in storitev na domačem trgu

1.000

760

Obveznosti za obračunani DDV

220

260

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

120 – Kratkoročne terjatve do

kupcev v državi

(1)

1.220

260 – Obveznosti za obračunani

DDV

(1)

220

760 – Prihodki od prodaje

proizvodov in storitev na

(1)

1.000




6

domačem trgu

Podjetje je izdalo račun za prodajo blaga iz lastnega skladišča v višini 2.440 DE z DDV.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ


domačih kupcev

2.440

120

Prihodki od prodaje trgovskega

blaga in materiala na domačem

trgu

2.000

762


440

260

4.

ODD

Nabavna vrednost prodanega

blaga

2.000

702

Blago v lastnem skladišču

2.000

660

2.

BI


domačih kupcev

2.440

120

Denarna sredstva na računih,

razen deviznih

2.440

110




7

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

110 – Denarna sredstva na

računih, razen deviznih

(3)

2.440


kupcev v državi

(1)

2.440

(3)

2.440


DDV

(1)

440

660 – Blago v lastnem skladišču

(2)

2.000

702 – Nabavna vrednost prodanih

materiala in blaga

(2)

2.000


trgovskega blaga in materiala na

domačem trgu

(1)

2.000

Podjetje je v poslovnem letu zaradi izplačila odpravnine ob upokojitvi svojih zaposlenih

porabilo del že oblikovanih rezervacij za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob

upokojitvi, v višini 100 DE. Višina odpravnine je izplačana v višini, do katere ni potrebno

obračunati prispevkov in davkov od izplačila.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade

in odpravnine ob upokojitvi

100

966




8

Prihodki od odprave rezervacij

100

766

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V

dobro

766 – Prihodki od

odprave rezervacij

(1)

100

966 – Prejete državne

podpore

(1)

100

Podjetje je pridobilo državno podporo za delno pokrivanje cene svojih opravljenih prevoznih

storitev in sicer v višini 610 DE. Končna cena mesečne vozovnice je 1.220 DE.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

BI


razen deviznih

610

110

Prejete državne podpore

610

120

Izdamo fakturo za obračun DDV

in je tudi dokument, ki ga

zajamemo v knjigi izdanih

računov

610

120


500

966




9

Obveznost za obračunani DDV

110

260

2.

IRAČ

Kratkoročne terjatve do domačih

kupcev

610

120



trgu

500

762


110

260

3.

TEM


500

966

Drugi prihodki, povezani s

poslovnimi učinki (subvencije,

dotacije, regresi, kompenzacije,

premije ...)

500

768

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro



(1)

610


kupcev v državi

(1)

610

(1)

610


kupcev v državi

(2)

610


DDV

(1)

110




10



domačem trgu

(2)

500

768 – Drugi prihodki, povezani s



premije ...)

(3)

500

966 – Prejete državne podpore

(3)

500

(1)

500

Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih

stroškov, ostajajo začasno med dolgoročno odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne

prihodke skladno z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma z nastajanjem

stroškov, za katerih pokrivanje so namenjene.

Podjetje se je prijavilo na projekt informatizacije proizvodnega procesa. Od države je podjetje

pridobilo dotacijo za nakup računalnikov v višini 600 DE. Pri računalniški opremi podjetje

uporablja 50 % amortizacijsko stopnjo letno.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

BI


razen deviznih

600

110


600

966

2.

PRAČ

Premoženjske pravice

1.000

040




11

Kratkoročne terjatve za odbitni

DDV

220

160

Kratkoročne obveznosti do

dobaviteljev doma

1.220

220

3.

OBR

Obračun amortizacije drugih

opredmetneih osnovnih sredstev

300

434

Popravek vrednosti opreme in

nadomestnih delov zaradi

amortiziranja

300

050

4.

TEM


300

966

Drugi prihodki, povezani s



premije ...)

300

768

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

040 – Oprema in nadomestni deli,

vrednoteni po modelu nabavne

vrednosti

(2)

1.000

050 – Popravek vrednosti opreme

in nadomestnih delov zaradi

amortiziranja

(3)

300



(1)

600




12

160 – Kratkoročne terjatve za

odbitni DDV

(2)

220

220 – Kratkoročne obveznosti

(dolgovi) do dobaviteljev v državi

(2)

1.220

434 – Amortizacija drugih

opredmetenih osnovnih sredstev

(3)

300

768 – Drugi prihodki, povezani s



premije ...)

(4)

300

966 – Prejete državne podpore

(4)

300

(1)

600

Prevrednotovalni poslovnih prihodki

Med poslovne prihodke spadajo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki. Pojavljajo se ob

odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove

prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo (SRS 18.6).

Finančni prihodki

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami

pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih:

obračunane obresti,

deleži v dobičku drugih pa tudi

prevrednotovalni finančni prihodki (SRS 18.7).

Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi finančnih naložb, ko se

povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več

v presežku iz prevrednotenja. Med prevrednotovalne prihodke evidentiramo tudi

presežek njihove prodajne cene nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za presežek

iz prevrednotenja zaradi predhodne okrepitve finančne naložbe (SRS 18.8).

Razčlenjujejo se na:

1. finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete

obresti) in




13

2. finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete

dividende) (SRS 18.7).

Poslovni prihodki in finančni prihodki se razčlenjujejo tudi na tiste, ki se pojavljajo v

razmerjih do:

uskupinjenih podjetij ter

drugih (SRS 18.9).

Skupščina sprejme sklep o nakazilu dobička lastnikom deleža v višini 5.000 DE. Podjetje je

davčni zavezanec in je izplačevalcu sporočil svojo davčno številko. Tako podjetju, ki je

nakazalo dividende, ni bilo potrebno obračunati davčnega odtegljaja.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Kratkoročne terjatve za delež v

dobičku

5.000

151

Finančni prihodki iz finančnih

naložb v družbah v skupini

5.000

770

2.

BI

Kratkoročne terjatve za delež v

dobičku

5.000

151


razen deviznih

5.000

110

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro




14



(2)

5.000


dividende

(1)

5.000

(2)

5.000

770 – Finančni prihodki iz

deležev v družbah v skupini

(1)

5.000

Podjetje sklene s svojo hčerinsko družb pogodbo, ki je sklenjena za obdobje 5 let. Obresti se

ne pripisujejo glavnici. Ob zapadlosti se vrne celotno glavnico s pripadajočimi obrestmi.

Obresti se obračunavajo v skladu s Pravilnikom o priznani obrestni meri za povezane osebe in

so izračunane konec leta v višini 100 DE. Variabilni del obrestne mere je sicer objavljen na

spletnih straneh DURS, glede na ročnost in glede na kreditno oceno pa je potrebno ta

varjabilni del obresti povišati.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Kratkoročne terjatve za obresti

100

150

Finančni prihodki iz posojil,

danih družbam v skupini

100

774

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


obresti

(1)

100




15

774 – Finančni prihodki iz posojil,

danih družbam v skupini

(1)

100

Pri preračunu terjatev izraženih v tuji valuti se uporablja referenčni tečaj ECB. Na presečni

dan je podjetje ugotovilo pozitivne tečajne razlike do kupcev v tujini in sicer v višini 150 DE.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Kratkoročne terjatve do kupcev

v tujini

150

121

Finančni prihodki iz poslovnih

terjatev do drugih

150

777

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap. št.

V

dobro


kupcev v tujini

(1)

150

777 – Finančni prihodki iz

poslovnih terjatev do drugih

(1)

150




16

Podjetje kupi delnice na borzi. Razporejene in izmerjene so po pošteni vrednosti preko

poslovnega izida. Na bilančni presečni dan je bila vrednost kupljene delnice višja od vrednosti

ob nakupu, in sicer za 300 DE.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V dobro

1.

TEM

Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini

300

061

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do

drugih

300

778

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

061 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb

v skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek

poslovnega izida

(1)

300

778 – Finančni prihodki iz finančnih sredstev, razporejenih

po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

(1)

300

Podjetje kupi delnice na borzi, katerih vrednost je 1.000 DE. Delnice ne kupi za trgovanje,

temveč jih namerava posedovati daljše obdobje. Na bilančni presečni dan je bila vrednost

kupljene delnice višja od vrednosti ob nakupu in sicer za 300 DE. Podjetje že kupljene

dolgoročne finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti preko kapitala proda po višji

vrednosti, kot je bila vrednost delnic na presečni dan. Prodajna vrednost delnic je bila 1.500

DE.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro




17

1.

TEM

Dolgoročne finančne naložbe v delnice

1.000

062

Druge kratkoročne finančne obveznosti

1.000

279

2.

BI

Druge kratkoročne finančne obveznosti

1.000

279

Denarna sredstva na računih, razen deviznih

1.000

110

3.

TEM


300

062

Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih

naložb

300

954

4.

IRAČ

Ostale kratkoročne terjatve

1.500

165

Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih

naložb

300

954


1.300

062

Finančni prihodki iz finančnih naložb

200

773

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro



kapitala

(1)

1.000

(4)

1.300




18



kapitala

(3)

300

110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih

(2)

1.000

165 – Ostale kratkoročne terjatve

(4)

1.500

279 – Druge kratkoročne finančne obveznosti

(2)

1.000

(1)

1.000

773 – Finančni prihodki iz drugih naložb

(4)

200

954 – Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih

naložb

(4)

300

(3)

300

Drugi finančni prihodki

Druge finančne prihodke sestavljajo:

1. prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti

2. prihodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti

3. subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki

4. prejete odškodnine

5. prejete kazni

6. ostali prihodki

Podjetje se je odločilo, da bo zgradilo nepremičnino, ki jo bo oddajalo v najem. Lastna

izgradnja je vezana na nakup zemljišča od fizične osebe v višini 60.000 DE in izgradnja po

prejetih situacijah izvajalca v skupni višini 140.000 DE. Ko je podjetje dokončalo izgradnjo

nepremičnine, ki jo bo vrednotilo po modelu poštene vrednosti, je na podlagi dobljenega

cenitvenega poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin nastala razlika, saj je

bila nepremičnina ocenjena v višini 220.000 DE. Razliko med pošteno vrednostjo

nepremičnine na datum prenosa in njeno knjigovodsko vrednostjo izkaže v poslovnem izidu.




19

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Nakup zemljišča od fizične

osebe

60.000

027

285

2.

PRAČ

Prejete situacije s strani

izvajalca

140.000

027

220

3.

TEM

Razvrstitev nepremičnine med

naložbene nepremičnine

220.000

011

Naložbene nepremičnine v

gradnji oziroma izdelavi

200.000

027

Prihodki iz vrednotenja

naložbenih nepremičnin po

pošteni vrednosti

20.000

780

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

011 – Naložbene nepremičnine,

vrednotene po modelu poštene

vrednosti

(3)

220.000

027 – Nepremičnine v gradnji

oziroma izdelavi

(1)

60.000

(3)

200.000

027 – Nepremičnine v gradnji

oziroma izdelavi

(2)

140.000




20



(2 )

140.000

285 – Ostale kratkoročne

poslovne obveznosti

(1)

60.000

780 – Prihodki iz vrednotenja

naložbenih nepremičnin po

pošteni vrednosti

(3)

20.000

Vremenske razmere so povzročile zalitje kletnih prostorov v nepremičnini podjetja. Ocenjena

škoda s strani zavarovalnice je bila v višini 12.000 DE. Prav toliko je podjetje tudi plačalo

izvajalcu, ki je moral popraviti nastalo škodo v kletnih prostorih.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Škoda ocenjena po zapisniku

zavarovalnice

12.200

165

786

2.

BA

Nakazilo denarnih sredstev s

strani zavarovalnice izvajalca

12.200

110

165

3.

PRAČ

Stroški obnove kletnih

prostorov

10.000

412

Obveznost do dobavitelja

12.200

220

Odbitni DDV 2.200 160




21

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro



(2)

12.200


odbitni DDV

(3)

2.200

165 – Ostale kratkoročne terjatve

(1)

12.200

(2)

12.200



(3)

12.200

412 – Stroški storitev v zvezi z

vzdrževanjem

(3)

10.000

786 – Prejete odškodnine

(1)

12.200

3.12.2 Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju

povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče

zanesljivo izmeriti (SRS 18.11). Prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanja dolgov

se torej pripoznavajo hkrati. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo

vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku (SRS 18.12).

Prihodki od prodaje se torej izkazujejo, če;

podjetje prenese na kupca vsa pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva;

podjetje ne sodeluje pri poslovodenju niti toliko, kolikor je običajno zaradi lastništva,

niti dejansko ne odloča o prodanih proizvodih;

je mogoče znesek prihodkov zanesljivo oceniti




22

je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom, pritekale v podjetje in

je stroške, ki so nastali ali bodo nastali v zvezi s poslom, mogoče zanesljivo izmeriti

(SRS 18.11).

Dani popusti

Prihodki od prodaje se v trenutku prodaje zmanjšajo za dane popuste, ki so razvidni iz

računov ali drugih listin, kasneje pa za prodajno vrednost vrnjenih količin in pozneje

odobrenih popustov (SRS 18.13).

Družba Janez d. o. o. je pri izdanem računu za prodajo blaga priznala 1 % popust, zaradi

nepravočasne dobave blaga. Kupec je prejeti dobropis potrdil in na njem dopisal datum

odbitka DDV.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

DBP


domačih kupcev

24

120



trgu

-20

762


-4

260

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


kupcev v državi

(1)

24




23


DDV

(1)

-4



domačem trgu

(1)

-20

Odložena dobava blaga

V kolikor kupec prevzame lastništvo nad kupljenim blagom in sprejme račun, dobava blaga

pa je na njegovo zahtevo odložena, se prodajalcu lahko pripoznajo prihodki, če kaže, da bo

blago izročeno ter če je v trenutku pripoznanja prihodkov že na razpolago in pripravljeno za

izročitev (SRS 18.35). V primeru, da je nastanek terjatve za poslano blago vezan na kupčev

prevzem, se prodajalcu pripoznajo prihodki, ko kupec uradno prevzame pošiljko oziroma ko

poteče rok za njeno zavrnitev (SRS 18.36).

V kolikor ima pri prodaji na malo kupec neomejeno pravico do vračila blaga, se poslovni

prihodki ob prodaji sicer pripoznajo, vendar se v breme poslovnih odhodkov oblikuje

namenska rezervacija v skladu s SRS 10 (SRS 18.37).

Podjetje je prodalo opremo skupaj z vračunanim DDV za 2.440 DE. Kupcu je izdalo

garancijo za odpravo napak v roku 2 let. Glede na pretekle izkušnje je zato namenilo 3 %

ustvarjenih prihodkov za pokrivanje morebitnih stroškov popravil.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Kratkoročne terjatve do kupcev v

državi

2.440

120



trgu

2.000

760




24

Obveznosti za obračuniani DDV

440

260

2.

OBR

Nabavna vrednost prodanega

materiala in blaga

1.000

711

Blago v lastnem skladišču

1.000

660

3.

TEM

Rezervacije za dana jamstva

60

441


60

964

4.

PRAČ


60

964

Stroški podizvajalca za odprave

napake

60

220

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


kupcev v državi

(1)

2.440


(dolgovi) do dobaviteljev v

državi

(4)

60


DDV

(1)

440




25

441 – Rezervacije za dana

jamstva

(3)

60

660 – Blago v lastnem skladišču

(2)

1.000

711 – Nabavna vrednost

prodanih materiala in blaga

(2)

1.000



domačem trgu

(1)

2.000

964 – Rezervacije za dana

jamstva

(4)

60

(3)

60

V primeru, da prodajalec vnaprej prejme plačilo za blago, ki ga nima v zalogi, se mu prihodki

pripoznajo, ko izroči blago kupcu (SRS 18.40).

Pri prodaji blaga na obroke se prihodki od prodaje pripoznajo samo v velikosti prodajne cene

v trenutku prodaje. Obresti, vštete v posamezne obroke, se vštevajo med finančne prihodke v

sorazmerju s poravnanimi obveznostmi kupca do prodajalca (SRS 18.41).

3.12.3 Začetno računovodsko merjenje prihodkov

Poslovni prihodki se merijo:

od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali

drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi predčasnega plačila

(SRS 18.13).

od opravljenih storitev (ne pa od opravljenih storitev, ki imajo za posledico finančne prihodke), po

prodajnih cenah dokončanih storitev ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev, glede na stopnjo

njihove dokončanosti, navedeno v računih ali drugih listinah. Na podlagi prodajnih cen nedokončanih

storitev, se določa velikost prihodkov od opravljenih storitev, ki so vezane na izvedbo, tako da se lahko

prihodki priznavajo sorazmerno z njihovim dokončevanjem (SRS 18.15).

Pri pogodbah o gradbenih delih se prihodki (in odhodki) pripoznavajo na podlagi stopnje dokončanosti

pogodbenih dejavnosti na dan bilance stanja, če je mogoče izid pogodbe zanesljivo oceniti (SRS 18.16).

Izid pogodbe po stalnih cenah je mogoče zanesljivo oceniti, če:




26

je mogoče zanesljivo izmeriti vse pogodbene prihodke;

je mogoče zanesljivo izmeriti stroške izpolnitve pogodbe na dan bilance stanja;

je mogoče zanesljivo izmeriti stopnjo izpolnjenosti pogodbe na dan bilance stanja;

je mogoče jasno opredeliti stroške pogodbe, tako da se dejansko stanje lahko primerja s prejšnjimi

ocenami in

je verjetno, da bodo v podjetje pritekale gospodarske koristi, povezane s pogodbo (SRS 18.16).

Izid pogodbe o gradbenih delih s stroški in dodatkom je mogoče zanesljivo oceniti, če:

je mogoče nedvoumno ugotoviti stroške po pogodbi in

je verjetno, da bodo gospodarske koristi pritekale v podjetje (SRS 18.16).

Stroški, zajeti v pogodbeni znesek, morajo vsebovati stroške, ki se nanašajo na pogodbo neposredno ter stroške,

ki se nanašajo na pogodbo posredno in se lahko razporedijo na več pogodb. Izvajalec del mora take stroške

razporejati na posamezne pogodbe, sklenjene na podlagi enakih sodil po isti metodi razporejanja (SRS 18.16).

Poslovni prihodki, ki se nanašajo na dobljene subvencije, dotacije, regrese, kompenzacije, premije in podobno,

se upoštevajo, če:

obstaja razumna gotovost, da bo podjetje izpolnilo pogoje v zvezi z njimi in jih bo tudi prejelo, ali pa

jih je že prejelo in razmejilo med dolgoročno odloženimi prihodki ter je že nastala potreba po njihovem

prenosu zaradi pokrivanja ustreznih stroškov.

3.12.4 Prevrednotovanje prihodkov

Prevrednotenje prihodkov je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Praviloma se opravi

na koncu poslovnega leta (SRS 18.19). Pojavi se kot prevrednotenje prihodkov zaradi

spremembe ocen. Prevrednotujejo se lahko poslovni prihodki in finančni prihodki (SRS

18.20).

Poslovni prihodki

Poslovni prihodki se prevrednotijo redko. Pripoznajo se ob odpravi popravka vrednosti

terjatev ali ob odpisu dolga (SRS 18.21).

Podjetje ima evedentiranih 200 DE zamudnih obresti. V skladu z dogovorom je Podjetje

odpisalo 50 % prejetih zamudnih obresti.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1. TEM Kratkoročne obveznosti za

100 280




27

obresti

Prevrednotovalni poslovni

prihodki

100

769

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap. št.

V

dobro

280 – Kratkoročne obveznosti za

obresti

(1)

100

769 – Prevrednotovalni poslovni

prihodki

(1)

100

Finančni prihodki

Finančni prihodki se prevrednotijo v zvezi s prodajo ali drugačno odtujitvijo finančnih naložb

(če so bile pred odtujitvijo okrepljene in je bil iz tega naslova oblikovan presežek iz

prevrednotenja) (SRS 18.22).

Presežki prodajne vrednosti prodanih opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovo

knjigovodsko vrednostjo so prevrednotovalni poslovni prihodki.

Podjetje je kupilo licenco 1.000 DE brez DDV. Vsako leto je obračunalo amortizacijo v višini

600 DE. Po 5 letih neopredmeteno sredstvo proda za 1.200 DE. Čisti donos znaša 600 DE.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1. PRAČ Premoženjske pravice 1.000 003




28

Kratkoročne terjatve za odbitni

DDV

220

160

Kratkoročne obveznosti do

dobaviteljev doma

1.220

220

2.

OBR

Amortizacija neopredmetenih

sredstev

600

430

Popravek vrednosti

neopredmetenih sredstev zaradi

amortiziranja

600

008

3.

IRAČ

Premoženjske pravice

1.000

003

Popravek vrednosti


amortiziranja

600

008

Kratkoročne terjatve do kupcev

v državi

1.220

120


220

260


prihodki

600

769

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

003 – Premoženjske pravice (1) 1.000 (3) 1.000




29

008 – Popravek vrednosti


amortiziranja

(3)

600

(2)

600


kupcev v državi

(3)

1.220


odbitni DDV

(1)

220



(1)

1.220


DDV

(3)

220

430 – Amortizacija

neopredmetenih sredstev

(2)

600

769 – Prevrednotovalni poslovni

prihodki

(3)

600

3.13 Odhodki

Odhodke opredeljujejo SRS 17.

Ta standard se opira predvsem na:

Mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 2, 8, 11, 14, 17 in 19 (2004)

in 7. direktivo Evropske unije

Povezan je s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 10, od 1 do 16, 9 in 25.




30

Odhodki predstavljajo tisti del stroškov poslovanja, ki v poslovnem procesu vplivajo na

poslovni izid in se ne zadržujejo v zalogah (realizirali so se v prodanih poslovnih učinkih).

Povečujejo jih še odhodki financiranja in drugi odhodki oziroma nenavadni odhodki. Odhodki

sodijo med dinamične ekonomske kategorije, ki jih izkazujemo v izkazu poslovnega izida.

Odhodke razvrščamo na:

poslovne odhodke,

finančne odhodke in

druge odhodke.

Poslovni in finančni odhodki sodijo med redne odhodke, saj jih lahko vnaprej načrtujemo in

njihovo vrednost realno predvidevamo v računovodskih predračunih.

To ne velja za druge odhodke, ki predstavljajo neobičajne postavke in jih vnaprej ni mogoče

realno predvideti.

SRS nas napotijo na obvezno uporabo kontnega okvirja. Na podlagi uporabe kontnega okvirja

so odhodki razdeljeni v kontne skupine. Razdelitev odhodkov na kontne skupine omogoča

enotno izdelavo izkaza poslovnega izida.

Odhodke evidentiramo v okviru kontnega razreda 7. Odhodkom so namenjene kontne skupine

od 70 do 75, preostali del razreda 7 pa je namenjen prihodkom.

Odhodkom so namenjene naslednje skupine kontov:

70 - Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida)

71 - Poslovni odhodki (II. različica izkaza poslovnega izida)

72 - Prevrednotovalni poslovni odhodi

74 - Finančni odhodki iz finančnih naložb

75 - Drugi finančni odhodki in ostal odhodki

Obdavčitev

Odhodki podjetja predstavljajo v načelu davčno priznane odhodke poslovanja, razen v

primeru, ko je na podlagi ZDDPO2 to drugače opredeljeno. Osnovno pravilo je, da

predstavljajo odhodki poslovanja tudi davčno priznane odhodke, če so le ti potrebni za

pridobitev prihodkov. Davčno nepriznani pa so tisti odhodki, ki niso povezani z ustvarjenimi

poslovnimi učinki. Sem sodijo odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso, imajo

značaj privatnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti oziroma niso pogoj za opravljane

dejavnosti. To je navedeno v 29. členu ZDDPO2.

29. člen

(splošno)

(1) Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so

obdavčeni po tem zakonu.




31

(2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva

in okoliščine izhaja, da:

niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja

dejavnosti;

imajo značaj privatnosti;

niso skladni z običajno poslovno prakso.

(3) Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v

posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi

ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov,

kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.

Nadrobneje odhodke, ki predstavljajo davčno nepriznane odhodke opredeljuje 30. člen

ZDDPO2, ki pravi, da predstavljajo davčno nepriznane odhodke stroški, podobni dividendam,

vključno s prikritim izplačilom dobička; se ne nanašajo na privatno življenje; niso stroški

prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev; niso kazni pristojnih organov; ne predstavljajo

davkov, ki bi jih moral plačati družbenik podjetja kot fizična oseba; ne predstavljajo davka na

dodano vrednost, za katerega je imelo podjetje pravico do odbitka, vendar te pravice ni

uveljavilo; ne predstavljajo danih donacij, podkupnin; davčno nepriznane odhodke

predstavljajo tudi obresti od nepravočasno plačanih davkov in drugih dajatev, obresti od

posojil prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja ali prebivališča v državah s

splošno nominalno stopnjo obdavčitve dobička, nižjo od 12,5 %.

30. člen

(nepriznani odhodki)

(1) Davčno nepriznani odhodki so:

dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička;

odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;

stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in

rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost;

stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;

kazni, ki jih izreče pristojni organ;

davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;

davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek na

dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico

po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost;

obresti:

od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;

od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva

ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma

povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 % in je država

objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;

donacije;




32

podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam

zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da

se hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.

(2) Stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena so:

stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov oziroma povezanih oseb iz 16. in

17. člena tega zakona, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se

nanašajo na privatno življenje teh oseb;

stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v

lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb, razen

stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so

obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se stroški iz 3. točke prvega odstavka tega

člena priznajo, če gre za odplačno uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila.

Stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje, nastali v

času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo sorazmerno takšni rabi.

Nekateri odhodki se v skladu z ZDDPO2 samo delno priznavajo kot davčno priznani odhodki,

glede na to, da se to nanaša na posamezne skupine odhodkov, bomo o tem opozorili pri vsaki

posamezni skupini odhodkov.

Razvrščanje odhodkov

Odhodki predstavljajo zmanjšanje gospodarskih koristi podjetja v obračunskem obdobju kot

zmanjšanje sredstev zaradi njihove prodaje ali povečanja dolgov zaradi prejetih zaračunanih

obresti ali zaračunanih oziroma terjanih neobičajni obveznosti, ki se preko poslovnega izida

izkazujejo v povečanju kapitala (pozitiven poslovni izid) oziroma v zmanjšanju kapitala

(negativen poslovni izid).

Skladno s SRS 17.2 se odhodki razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge

odhodke.

Poslovni odhodki se po namenu razvrščajo na proizvajalne stroške prodanih količin in v

trgovskih podjetjih na nabavno vrednost prodanih količin ter na posredne stroške nabavljanja

in prodajanja, posredne stroške skupnih služb in prevrednotovalne poslovne odhodke, ki niso

stroški. (SRS 17.4)

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z oslabitvami opredmetenih

osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in obratnih sredstev, v primeru, ko zmanjšanje

njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala iz njihove predhodne

okrepitve. (SRS 17.5)

Skladno s SRS 17.6 se finančni odhodki pojavljajo v zvezi s financiranjem podjetja, kot

obresti krediterjem in dobaviteljem ali pa z njegovim naložbenjem kot prevrednotovalni

finančni odhodki.




33

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke (izredni odhodki) in ostali odhodki, ki

zmanjšujejo poslovni izid. (SRS 17.9)

Pripoznavanje odhodkov

Odhodki se pripoznajo, kadar se pripoznajo zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov in

je to mogoče zanesljivo izmeriti.

Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v zalogah, temveč zaradi

prodaje vplivajo na poslovni izid, enako velja tudi za trgovsko blago. Tisti stroški, ki se ne

morejo zadrževati v zalogah, so že ob svojem nastanku pripoznani kot odhodki.

Prevrednotovalni odhodki se pripoznajo ob ustreznem prevrednotenju (sem ne sodi

prevrednotenje, ki ga izkazujemo med presežki iz prevredotenja v okviru kapitala!).

Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu in to neodvisno od tega, ali so plačani ali ne!

Začetno računovodsko merjenje odhodov

Začetno računovodsko merjenje odhodkov zalog gotovih proizvodov in nedokončanih

proizvodov je odvisno predvsem od izbrane metode vrednotenja zalog.

Vrednotenje zalog gotovih proizvodov in nedokončnih proizvodov opredeljuje SRS 17.13,

SRS 17.14, SRS 17.15 in SRS 17.16. Podjetje tako lahko izbere vrednotenje zalog in

nedokončanih proizvodov po proizvajalnih stroških, zoženi lastni ceni, spremenljivih

proizvajalnih stroških. Najbolj običajno je vrednotenje po proizvajalnih stroških.

Podjetje zaradi primerljivosti podatkov uporablja izbran način vrednotenja zalog iz leta v leto

in ga zaradi davčnih omejitev ne spreminja pet let.

Pri prenosu stroškov iz zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje med prodane količine

podjetje izbere eno od metod vrednotenja, in sicer lahko izbira med metodami tehtanih

povprečnih cen, drsečih povprečnih cen in zaporednih cen (FIFO).

Tudi to metodo izbere podjetje prosto in jo dosledno upošteva vsaj pet let.

Obresti se pojavljajo v odhodkih v znesku, ki je obračunan v poslovnem letu oziroma

obračunskem obdobju, to pa ne velja za obresti, ki jih podjetje zajema med opredmetenimi

osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi ali zalogami. Obresti izkazujemo med

finančnimi odhodki.

Prevrednotovanje odhodkov

Prevrednotenje odhodkov je sprememba njihove knjigovodske vrednosti; kot prevrednotenje

se ne šteje sprememba njihove knjigovodske vrednosti pri uporabi običajnih metod

obračunavanja. Praviloma se opravi na koncu poslovnega leta. Pojavi se kot prevrednotenje

odhodkov zaradi spremenjenih ocen. (SRS 17.22)




34

Prevrednotenje poslovnih odhodkov že na temeljnem kontu odhodkov v zvezi s prodanimi

proizvodi in opravljenimi storitvami zajema posledice prevrednotenja stroškov amortizacije,

stroškov materiala in stroškov dela, skupaj z deleži v zvezi z opravljenim delom v razširjenem

dobičku. Prevrednotovalni poslovni odhodki pa se dodatno pojavljajo v zvezi z oslabitvijo

opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, zalog in poslovnih terjatev. (SRS

17.24)

Prevrednotenje finančnih odhodkov zajema prevrednotovalne finančne odhodke v zvezi z

oslabitvijo finančnih naložb.

Razkrivanje odhodkov

Podjetja, ki niso zavezana reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in

podatke, preostala podjetja pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s tem

standardom. Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo

pomembnosti opredeli podjetje v svojih aktih. (SRS 17.36)

Posebej je treba razkriti metodo merjenja odhodkov. (SRS 17.37)

3.13.1 Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida) - konti skupine 70

Skupina kontov 70 je namenjena izkazovanju vrednosti prodanih poslovnih učinkov,

vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, nabavni vrednosti prodanega materiala

in trgovskega blaga ter drugih poslovnih učinkov.

Konte skupine 70 uporabljajo tista podjetja, ki pri izdelavi izkaza poslovnega izida

uporabljajo I. različico. Glede na to, da morajo vsa podjetja oddati izkaz poslovnega izida za

statistične namene AJPES-u v tej različici, se navadno odločijo za izbiro skupine kontov 70 in

ne 71. Zaradi tega bomo to skupino bolj opisali kot pa skupino 71.

Poslovni odhodki se dalje delijo na konte:

700 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov

701 – Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev

702 – Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga

703 – Drugi poslovni odhodki

704 – Odhodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve kmetijskih pridelkov

3.13.1.1 Vrednost prodanih poslovnih učinkov - konto 700




35

Vrednost prodanih poslovnih učinkov zajema vrednost prodanih zalog proizvodov in

nedokončane proizvodnje. Porabo vrednotimo po eni izmed izbranih metod vrednotenja

zalog, ki nam jih dopuščajo SRS. Podjetje se lahko odloči za metodo zaporednih cen (FIFO),

metodo tehtanih povprečnih cen ali pa metodo drsečih povprečnih cen. Izbrano metodo mora

podjetje uporabljati tudi v naslednjih letih. V primeru ko podjetje spremeni izbrano metodo

vrednotenja zalog, mora to tudi razkriti, skupaj z učinkom. Odhodke evidentiramo na podlagi

notranje knjigovodske listine o prodaji proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje. V

okviru konta 700 se evidentirajo tudi popisne razlike zalog proizvodov in nedokončane

proizvodnje. Ravno tako se tu evidentira ugotovljeni kalo.

Stopnjo običajnega kala določi podjetje samo glede na svoje poslovanje v svojih aktih, pri

tem pa se lahko sklicuje na pravilnik o davčno priznani stopnji kala za vsako posamezno

panogo.

Kalo, ki presega stopnjo, določeno v pravilniku o davčno priznani stopnji kala za našo

panogo, predstavlja davčno nepriznan odhodek. Podjetje je dolžno od zneska, ki presega

dopustni kalo, obračunati in plačati DDV, ki tudi predstavlja davčno nepriznane odhodke.

Davčno nepriznane odhodke predstavlja tudi inventurni primanjkljaj in DDV, ki ga je

potrebno obračunati in plačati od primanjkljaja.

Podjetje proda gotove proizvode v vrednosti 900 DE. Kupcu za to izstavi račun v višini 1.220

DE skupaj z DDV.

Ob prodaji skladiščnik ugotovi, da je nekaj proizvodov v skladišču poškodovanih in jih ni več

mogoče prodati. O tem obvesti komisijo, ki naredi zapisnik o ugotovljenem kalu in zapisnik

posreduje v knjiženje. Vrednost kala znaša 100 DE in je v okviru dopustnega kala.

Podjetje izvede tudi inventurni popis in ugotovi, da je prišlo do inventurnega manka

proizvodov v višini 200 DE. Na podlagi inventurnega elaborata se evidentira tudi inventurni

primanjkljaj. Od inventurnega primanjkljaja se obračuna tudi 22 % DDV v višini 44 DE.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ


domačih kupcev

1.220

120




36

Prihodki od prodaje proizvodov

in storitev na domačem trgu

1.000

760


220

260

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


kupcev v državi

(1)

1.220


DDV

(1)

1.000



domačem trgu

(1)

1.000

V našem primeru imamo evidentirano povečanje terjatev do kupca v višini 1.220 DE (konto

120), povečanje prihodkov od prodaje proizvodov v višini 1.000 DE (konto 760) in povečano

obveznost do države za DDV v viši 220 DE (konto 260).

Ker smo prodali proizvode, moramo zmanjšati tudi zaloge gotovih proizvodov. Lastna cena

prodanih proizvodov znaša 900 DE (konto 630), za to vrednost zmanjšamo zaloge gotovih

proizvodov in povečamo odhodke od prodaje proizvodov (konto 700).

Ugotovljeni kalo je v celoti davčno priznan in ga evidentiramo kot manjšanje zalog

proizvodov na kontu 630 (100 DE) in kot povečanje odhodkov od prodanih proizvodov na

kontu 700 (100 DE).

3.13.1.2 Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev - konto 701

Na tem kontu izkazujemo vrednost sredstev oziroma storitev, ki jih podjetje izdela oziroma

opravi z namenom lastne uporabe v poslovne namene in ne z namenom prodaje. Navadno




37

pride do izdelave usredstevenih lastnih proizvodov in storitev zaradi optimiranja stroškov in

tudi izdatkov ali pa predvsem izdatkov.

Podjetje za namene poslovanja izdela delovni pult za recepcijo podjetja. Za to porabi material

iz zalog v vrednost 250 DE, za ta namen kupi rezalko, katere vrednost z DDV je 98 DE in

pomožni material v vrednosti 24 DE skupaj z DDV. Za to delo podjetje zadolži dva delavca,

ki delo opravita v enem delovnem dnevu. Njuna bruto plača za delovni dan znaša 100 DE.

Vrednost lastnega proizvoda znaša 450 DE. Podoben pult bi ob nakupu imel vrednost 700

DE. Ker bi bila kupna cena višja od lastne, podjetje v svojih poslovnih knjigah evidentira po

vrednosti 450 DE.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Zmanjšanje zalog materiala

250

310

Stroški porabljenega

materiala

250

400

2.

PRAČ


rezalke

98

220

Terjatev za vstopni DDV

18

160

Stroški drobnega inventarja

80

404

3.

PRAČ


pomožni material

24

220




38

Terjatev za vstopni DDV

4

160

Stroški pomožnega

materiala

20

401

4.

OBR

Obračun stroškov izdelave

pulta

450

490

Stroški materiala

250

400

Stroški drobnega inventarja

80

404

Stroški pomožnega

materiala

20

401

Stroški bruto plač dveh

delavcev

100

470

5.

TEM

Prenos stroškov v zaloge

450

490

Zaloge usredstvenih lastnih

proizvodov

450

630

6.

TEM

Prenos usredstvenih lastnih

proizvodov v uporabo

450

040

Prihodki od usredtvenih

lastnih proizvodov

450

79

Zmanjšanje zalog

usredstvenih lastnih

450

630




39

proizvodov

Odhodki od usredstvenih

lastnih proizvodov

450

701

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

040 – Oprema in nadomestni deli,

vrednoteni po modelu nabavne

vrednosti

(6)

450

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni

DDV

(2)

18

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni

DDV

(3)

4



(2)

98



(3)

24

310 – Zaloge surovin in materiala v

skladišču

ZSt

(1)

250

400 – Stroški materiala

(1)

250

(4)

250

401 – Stroški materiala pomožnega

(3)

20

(4)

20




40

404 – Stroški inventarja drobnega

(2)

80

(4)

80

470 – Plače zaposlencev

ZSt

(4)

100

490 – Prenos stroškov v zaloge

(4)

250

(5)

450


(4)

80


(4)

20


(4)

100

630 – Proizvodi v lastnem skladišču

(5)

450

(6)

450

701 – Vrednost usredstvenih lastnih

proizvodov in storitev

(6)

450

79 – Usredstveni lastni proizvodi in

lastne storitve

(6)

450

Podjetje evidentira zmanjšanje zalog materiala in povečanje stroškov materiala. Material

vzame iz zalog. Evidentira se v dobro zalog materiala na kontu 310 in v breme stroškov

materiala na konto 400. Podjetje nato evidentira prejeti račun za rezalko kot povečanje

obveznosti do dobavitelja na konto 220 v višini 98 DE, za višino DDV izkaže terjatev do

države na kontu 160, vrednost 80 DE pa predstavlja stroške drobnega inventarja z življenjsko

dobo, krajšo od enega leta na kontu 404. Ravno tako evidentira prejeti račun dobavitelja za

pomožni material, vrednost pomožnega materiala v višini 20 DE pa evidentira na konto

stroškov pomožnega materiala 401.

Ko je pult izdelan, naredi podjetje obračun stroškov izdelave usredstvenih lastnih proizvodov,

in sicer tako, da prenese posamezne stroške z vknjižbo v dobro vsakega posameznega stroška

in v breme konta prenos stroškov v zaloge (490). Tu se upošteva tudi del stroškov dela iz

konta 470, ki so obračunani za celoten mesec!




41

Podjetje po obračunu prenese obračunane stroške na zaloge gotovih proizvodov z vknjižbo v

dobro konta 490 in v breme zalog konta 630.

Ker pult tudi prične uporabljati, se zmanjšajo zaloge usredstvenih lastnih proizvodov in

povečajo odhodki za vrednost usredstvenh lastnih proizvodov. Te zaloge sedaj podjetje

uporablja kot svoje opredmeteno osnovno sredstvo, zato se poveča oprema, vrednotena po

modelu nabavne vrednosti na kontu 040 in istočasno izkaže še prihodke od usredstvenih

lastnih proizvodov na kontu 79.

Glede na vrednost bi lahko podjetje pult evidentiralo tudi kot drobni inventar in ga

evidentiralo na konto 041(drobni inventar z dobo koristnosti, daljšo od enega leta).

V kolikor pa ima podjetje v svojih aktih opredeljeno, da med drobni inventar sodi vsa oprema,

katere kupna cena na enoto ne presega 500 DE in se s prenosom v uporabo smatra, da je ta

oprema tudi izrabljena, pa bi lahko pult evidentirali tudi na konto stroškov drobnega

inventarja 404.

3.13.1.3 Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga - konto 702

Na tem kontu izkazujemo odhodke v nabavni vrednosti prodanega materiala in blaga. Ravno

tako izkazujemo na tem kontu kalo, ki nastane pri blagu in materialu, ki je namenjen prodaji

ter popisne razlike.

Trgovsko podjetje proda v mesecu aprila trgovsko blago v maloprodajni vrednosti 1.220 DE,

prodajna vrednost blaga znaša 1.000 DE, obračunani DDV pa 220 DE. Vračunana razlika v

ceni znaša 300 DE, nabavna vrednost prodanega blaga pa znaša 700 DE.

Št.

Dok

Beedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Terjatev do kupca

1.220

120


blaga

1.000

762

Obveznosti do države za 22

DDV

220

260




42

2.

TEM

Zmanjšanje zalog trgovskega

blaga po maloprodajni

vrednosti

1.220

663

Zmanjšanje vračunanega DDV

220

664

Zmanjšane vračunane razlike v

ceni

300

669

Odhodki v nabavni vrednosti

od prodanega blaga

700

702

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro


kupcev v državi

(1)

1.220


DDV

(1)

220

663 – Blago v lastni prodajalni

ZSt

(2)

1.220

664 – DDV, vračunan v zalogah

blaga

(2)

220

ZSt

669 – Vračunana razlika v cenah

zalog blaga

(2)

300

ZSt

702 – Nabavna vrednost prodanih

materiala in blaga

(2)

700




43



domačem trgu

(1)

1.000

Podjetje vodi zaloge trgovskega blaga po maloprodajnih cenah, zato mora ločeno izkazovati

vračunan DDV in vračunano razliko v ceni, ki jo ustvari s prodajo trgovskega blaga in za

razliko med maloprodajno vrednostjo, zmanjšano za vračunan DDV in vračunano razliko v

ceni poveča odhodke od prodaje trgovskega blaga po nabavni vrednosti na kontu 703.

3.13.1.4 Drugi poslovni odhodki - konto 703

Drugi poslovni odhodki predstavljajo vse tiste poslovne stroške, ki se ne nahajajo v zalogah,

nastajajo v zvezi s poslovnim procesom in vplivajo na poslovni izid. Če bi poslovanje

posplošili in bi vzeli za primer storitveno podjetje, ki opravlja za poslovne partnerje le

storitve, ki jih tekoče svojim kupcem tudi zaračuna, bi vsi stroški predstavljali druge poslovne

odhodke. Odvisno od pogostosti izdelave računovodskih obračunov v obliki izkazov,

nastajajo drugi poslovni odhodki. Najpogosteje nastajajo konec poslovnega leta ob izdelavi

temeljnih računovodskih izkazov kot posledica saldiranja stroškov.

Podjetje je v poslovnem letu izkazalo stroške v naslednjih vrednostih:

Stroški energije 1.200 DE (konto 402)

Stroški pisarniškega materiala 600 DE (konto 406)

Stroški najemnin 2.400 DE (konto 413)

Stroški drugih storitev 240 DE (konto 419)

Amortizacija opreme 60 DE (konto 432)

Plače zaposlenih 12.000 DE (konto 470)

Delodajalčevi prispevki od plač 1.932 DE (konto 474)

Regres, prehrana in prevoz 2.000 DE (konto 473)

Konec poslovnega leta podjetje stroške saldira in jih izkaže kot druge poslovne odhodke, ki

skupaj z ostalimi odhodki in prihodki oblikujejo poslovni izid. To storimo preko konta 491

prenos stroškov neposredno v odhodke.




44

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Saldiranje stroškov energije

1.200

402

Saldiranje stroškov pisarniškega materiala

600

406

Saldiranje stroškov najemnin

2.400

413

Saldiranje drugih stroškov

240

419

Saldiranje stroškov amortizacije

60

432

Saldiranje stroškov bruto plač

12.000

470

Saldiranje stroškov regres, prehrane in

prevoza

2.000

473

Saldiranje stroškov prispevkov od plač

1.932

474

Prenos stroškov neposredno v odhodke

20.432

491

Prenos stroškov neposredno v odhodke

20.432

491

Drugi poslovni odhodki

20.432

703

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro




45

402 – Stroški energije

ZSt

(1)

1.200

406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature

ZSt

(1)

600

413 – Najemnine

ZSt

(1)

2.400

419 – Stroški drugih storitev

ZSt

(1)

240

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov

ZSt

(1)

60

470 – Plače zaposlencev

ZSt

(1)

12.000

473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz

na delo in z njega, za prehrano, za ločeno življenje) in drugi

prejemki zaposlencev

ZSt

(1)

2.000

474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač,

bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev

ZSt

(1)

1.932

491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke

(1)

1.200

(1)

20.432


(1)

600


(1)

2.400


(1)

240


(1)

60




46


(1)

12.000


(1)

2.000


(1)

1.932

703 – Drugi poslovni odhodki

(1)

20.432

3.13.2 Poslovni odhodki (II. različica izkaza poslovnega izida) - konti skupine 71

V tej skupini se izkazujejo vrednost prodanih poslovnih učinkov, nabavna vrednost prodanih

materialov in blaga, stroški prodajanja, stroški splošnih dejavnosti (nabave in uprave) ter

drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah.

Skupino kontov 71 uporabljajo tista podjetja, ki so se odločila, da bodo svoje računovodske

izkaze poslovnega izida izdelovale po II. različici tega izkaza. To različico največkrat

uporabljajo podjetja, ki zaradi svojega poslovanja, predvsem s poslovnimi partnerji,

potrebujejo izkazovanje poslovnega izida po namenu.

Kot smo že povedali, pri nas zaradi oddaje izkazov poslovnega izida AJPESu večina podjetij

izdeluje izkaze poslovnega izida po I. različici.

Izkazujemo jih na kontih:

710 - Vrednost prodanih poslovnih učinkov

711 - Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga

712 - Stroški prodajanja

713 - Stroški splošnih dejavnosti (nabave in uprave)

714 - Drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah

Vrednost prodanih poslovnih učinkov - konto 710

Vrednost prodanih poslovnih učinkov zajema vrednost prodanih zalog proizvodov in

nedokončane proizvodnje. Porabo vrednotimo po eni izmed izbranih metod vrednotenja

zalog, ki nam jih dopuščajo SRS. Podjetje se lahko odloči za metodo zaporednih cen (FIFO),

metodo tehtanih povprečnih cen ali pa metodo drsečih povprečnih cen. Izbrano metodo mora

podjetje uporabljati tudi v naslednjih letih. V primeru, ko podjetje spremeni izbrano metodo

vrednotenja zalog mora to tudi razkriti, skupaj z učinkom. Odhodke evidentiramo na podlagi

notranje knjigovodske listine o prodaji proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje. V




47

okviru konta 710 se evidentirajo tudi popisne razlike zalog proizvodov in nedokončane

proizvodnje. Ravno tako se tu evidentira ugotovljeni kalo.

Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga - konto 711

Ta konto zajema odhodke nabavnih vrednosti prodanega materiala in blaga. Tako kot smo že

povedali pri kontu 702, tudi na kontu 711 izkazujemo odhodke zaradi kala in popisih razlik.

Stroški prodajanja - konto 712

Ta konto zajema stroške, ki so povezani s prodajo poslovnih učinkov in ne bi nastali, če do

prodaje ne bi prišlo. Sem sodijo tako stroški porabljenega materiala, kot storitev, plače

zapolencev, amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.

Podjetje mora zato vse stroške, ki nastajajo v poslovnem procesu razdeliti na stroškovna

mesta glede na to, v zvezi s katerim namenom so nastali.

Stroški splošnih dejavnosti (nabave in uprave) - konto 713

Stroški splošnih dejavnosti, kamor sodijo nabava in uprava, morajo biti tudi predhodno

vodeni preko stroškovnih mest in, kot smo rekli pri stroških prodaje, lahko zajemajo vse vrste

stroškov, od materiala, storitev, amortizacije, dela.

Drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah - konto 714

Drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah, ki jih izkazujemo na tem kontu, predstavljajo tisti

del stroškov, ki jih nismo mogli razporediti na ostale odhodke skupine 71.

3.13.3 Prevrednotovalni poslovni odhodki - konti skupine 72

V tej skupini kontov izkazujemo vrednosti prevrednotovalnih vrednosti v zvezi z neopredmetenimi sredstvi,

opredmetenimi osnovni sredstvi, naložbenimi nepremičninami razporejenimi in izmerjenimi po modelu nabavne

vrednosti. Sem sodijo tudi prevrednotovalni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi (sem ne sodijo finančne

naložbe!) in prevrednotovalni odhodki v zvezi s stroški dela.

Izkazujemo jih na kontih:

720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi

sredstvi in naložbenimi nepremičninami

721 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami

722 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi

terjatvami

723 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami

724 – Drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami

725 – Prevrednotovani poslovni odhodki v zvezi s stroški dela




48

3.13.3.1 Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi

sredstvi in naložbenimi nepremičninami - konto 720

Prevrednotovalni poslovni odhodki v vezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi

osnovnimi sredstvi in naloženimi nepremičninami se izkazujejo zaradi oslabitev le teh v

primeru, ko je izbrana računovodska usmeritev nabavne vrednosti pri neopredmetenih,

opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenih nepreičninah. Ravno tako se izkazujejo pri

oslabitvah v primeru izbrane računovodske usmeritve modela prevrednotenja pri

neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih, v primeru, ko pred tem podjetje ni

izvajalo okrepitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, oziroma je že

črpalo predhodno oblikovane presežke iz prevrednotovaja.

Pri izbrani računovodski usmeritvi poštene vrednosti za naložbene nepremičnine se uporablja

konto 750 –Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti.

Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi

osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami (računovodska usmeritev modela nabavne

vrednosti) nastanejo tudi ob njihovi prodaji v primeru, ko je njihova prodajna vrednost nižja

od tedanje knjigovodske vrednosti.

V primeru odtujitve naložbene nepremičnine merjene po računovodski usmeritvi modela

poštene vrednosti, v kolikor je prodajna vrednost nižja od knjigovodske vrednosti, se

uporablja konto 751 – odhodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni

vrednosti!

V zvezi z dobrim imenom nastajajo le prevrednotovalni poslovni odhodki!

Do konca poslovnega leta 2012 se odhodki v zvezi z oslabitvijo naložbenih nepremičnin

izkazujejo na kontih 751- odhodki iz oslabitve naložbenih nepremičnin, 752 – odhodki iz

vrednotenja naložbeni nepremičnin po modelu poštene vrednosti in na kontu 753 – odhodki iz

odtujitve naložbenih nepremičnin

Podjetje proda delovni stroj.

Knjigovodska vrednost na dan prodaje, potem ko je bil izvršen obračun amortizacije, do

meseca prodaje znaša:

Nabavna vrednost 14.000 DE.

Nabrani popravki vrednosti 7.000 DE.

Delovni stroj prodan za 6.100 DE skupaj z DDV 22 %.




49

Delovni stroj ni bil prevrednotovan, izbrana pa je bila računovodska usmeritev modela

nabavne vrednosti!

št

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Terjatev do kupca za

delovni stroj

6.100

120

Povečanje popravka

vrednosti zaradi prodaje

delovnega stroja

5.000

050

Obveznost za 22% DDV

1.100

260

2.

TEM


odhodki od prodaje

poslovnega prostora

2.000

720

Povečanje popravka

vrednosti zaradi prodaje

delovnega stroja

2.000

050

3.

TEM

Izločitev iz evidenc

delovnega stroja

14.000

040

Izločitev iz evidenc

delovnega stroja

14.000

050

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

040 – Oprema in nadomestni deli, ZSt 14.000 (3) 14.000




50

vrednoteni po modelu nabavne vrednosti

050 – Popravek vrednosti opreme in

nadomestnih delov zaradi amortiziranja

(3)

14.000

ZSt

7.000



(1)

5.000



(2)

2.000

120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v

državi

(1)

6.100

260 – Obveznosti za obračunani DDV

(1)

1.100

720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki

v zvezi z neopredmetenimi sredstvi,

opredmetenimi osnovnimi sredstvi in

naložbenimi nepremičninami

(2)

2.000

Podjetje evidentira izdan račun za prodajo delovnega stroja! Tu ne evidentira prihodkov od

prodaje, temveč za prodajno vrednost poveča nabrane popravke vrednosti tega opredmetenega

osnovnega sredstva. V kolikor bi bila kupnina večja od neodpisane vednosti, bi razliko

evidentirali na prevrednotovalne poslovne prihodke. V našem primeru, je bila prodajna

vrednost nižja od knjigovodske vrednosti delovnega stroja, zato moramo za razliko do

knjigovodske vrednosti povečati nabrane popravke vrednosti na kontu 050 in izkazati

prevrednotovalne poslovne odhodke na kontu 720 v višini 2.000 DE.

Podjetje oslabi vrednost zemljišča

Kupna cena zemljišča je znašala 17.000 DE, trenutna vrednost zemljišča je 20.000 DE.

Podjetje ugotovi, da je tržna vrednost padla na 15.000 DE.

št Dok Besedilo Znesek V

V dobro




51

breme

1.

TEM

Oslabitev zemljišča

5.000

031

Črpanje presežka iz prevrednotenja

zemljšč

3.000

950

Poslovni odhodki za oslabitev

zemljišča

2.000

720

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

031 – Oslabitev vrednosti zemljišč

(1)

5.000

720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z

neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi

in naložbenimi nepremičninami

(1)

2.000

950 – Presežek iz prevrednotenja zemljišč

(1)

3.000

ZSt.

3.000

Ker je podjetje v preteklosti zemljišče okrepilo, mora pri oslabitvi najprej črpati okrepitve iz

preteklosti vknjižbo v breme konta 950 presežek iz prevrednotenja zemljišč (3.000 DE), za

razliko pa obremeniti poslovne prevrednotovalne odhodke zemljišč na kontu 720 (2.000 DE).

Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami – konto 721

V okviru konta 721 evidentiramo oslabitve zalog. Najpogosteje sem sodijo oslabitve zalog, ki

jih podjetje ne more več prodati ali porabiti po njihovi knjigovodski vrednosti.

3.13.3.2 Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi

oslabitve v zvezi s poslovnimi terjatvami - konto 722




52

V okviru konta 722 izkazujemo oslabitve terjatev, za katere obstaja dvom, da bodo poravnane

ali pa v zvezi z njimi že poteka spor na sodišču. Oslabite za dvomljive terjatve se največkrat

izvajajo na podlagi izkušenj v odstotku od ustvarjenih terjatev poslovnega leta. Za to je

potrebno narediti analizo preteklih obdobji in jo z leta v leto popravljati.

Podjetje oslabitve lahko izvaja na podlagi števila dni, ki so pretekli od dne zapadlosti

posamezne terjatve. Podjetje ima to navedeno v svojem aktu o računovodstvu, ali pa so za to

sprejeti sklepi podjetja.

Oslabitve zaradi spornih terjatev podjetje izvaja takrat, ko v zvezi s terjatvijo že poteka spor.

V primeru oslabitve poslovnih terjatev zaradi prevrednotenja podjetje v svoji poslovnih

terjatvah še vedno izkazuje terjatev do posameznega kupca, oslabitev pa prikaže kot popravek

vrednosti terjatev na kontu 129.

Do konca poslovnega leta 2012, se namesto konta 722 uporablja konto 721- Prevrednotovalni

poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih naložb in naložbenih

nepremičnin.

Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami

– konto 723

Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami se

izkazujejo takrat, ko podjetje iz svojih poslovnih knjig terjatev tudi dejansko odpiše in je ne

izkazuje več – torej kupca več ne terja. Odpisi terjatev so največkrat posledica absolutnega

zastaranja terjatev, negativne rešite spora, stečaja, prisilne poravnav in drugo. Tu se izkažejo

le tisi odpisi poslovnih terjatev, ki predhodno niso bili izkazani na kontu 722 –

prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitev v zvezi s

poslovnimi terjatvami in tako še niso bili izkazani med odhodki!

Do konca poslovnega leta 2012, se namesto konta 723 uporablja konto 721- Prevrednotovalni

poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih naložb in naložbenih

nepremičnin.

Podjetje konec poslovnega leta ugotovi na podlagi popisa terjatev, da ima v evidenci terjatve

do poslovnih partnerjev v zvezi s katerimi je že vložilo tožbo v višini 15.267 DE. Med

terjatvami ima izkazane tudi terjatve v višini 186 DE, za katere je že potekel absolutni rok

zastaranja. Med terjatvami ima tudi terjatve v višini 27.680 DE, pri katerih je od poteka roka

zapadlosti preteklo že več kot 90 dni. V svojem akt ima navedeno, da so vse terjatve, ki so

neporavnane več kot 90 dni od dneva zapadlosti, dvomljive.

Podjetje na podlagi sklepa oslabi terjatve za vse sporne in dvomljive terjatve, odpiše pa

terjatve, ki jim je že potekel absolutni rok zastaranja in zanje v preteklih obdobjih ni izvedlo

oslabitve.




53

št

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1

TEM

Oslabitev spornih terjatev

15.267

129

Odhodki za oslabitev spornih

terjatev

15.267

722

Oslabitev dvomljivih terjatev

27.680

129

Odhodki za oslabitev dvomljivih

terjatev

27.680

722

Odpis terjatev

186

120

Odhodki za odpis terjatev

186

723

Obračun odloženega davka

8.589

810

Obveznost za odloženi davek

8.589

264

Terjatve za odložene davke

8.589

090

Prihodki iz odloženih davkov

8.589

813

Konto

Zap.

št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

090 – Terjatve za odloženi davek iz odbitnih začasnih razlik (1) 8.589




54

120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi

(13)

186

129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev

(1)

15.267

129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev

(2)

27.680

264 – Obveznosti za davek od dohodkov

(4)

8.589

722 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica

prevrednotovanja zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi

terjatvami

(1)

15.267


prevrednotovanja zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi

terjatvami

(2)

27.680


odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami

(3)

186

810 – Davek od dohodka

(4)

8.589

813 – Prihodki (odhodki) iz naslova odloženega davka

(5)

8.589

Pri odloženih davkih je upoštevana davčna stopnja 20%!

Organizacija na podlagi sklepa oslabi terjatve za vse sporne in dvomljive terjatve, odpiše pa

terjatve, ki jim je že potekel absolutni rok zastaranja in ima iz preteklih obdobji že izkazane

oslabitve .

Drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s

finančnimi naložbami – konto 724




55

Drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi

naložbami se pojavijo tudi kot posledica okrepitve kratkoročnih obveznosti.

Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela – konto 725

Prevrednotovalni odhodki v zvezi s stroški dela se največkrat pojavljajo zaradi obračunanih

vendar neizplačanih stroškov dela, ki se izplačajo v kasnejših obdobjih.

3.13.4 Finančni odhodki iz finančnih naložb - konti skupine 74

V tej skupini izkazujemo finančne odhodke iz posojil, iz izdanih obveznic, iz drugih finančnih

obveznosti, iz poslovnih obveznosti in iz odprave pripoznanja finančnih naložb. Ločeno je

potrebno izkazovati odhodke iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega

izida. Med finančnimi naložbami iz finančnih naložb se izkazujejo negativne tečajne razlike v

zvezi s sredstvi in obveznostmi.

Izkazujemo jih na naslednjih kontih:

740 - Odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini

741 - Odhodki iz posojil, prejetih od bank

742 - Odhodki iz izdanih obveznic

743 - Odhodki iz drugih finančnih obveznosti

744 - Odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini

745 - Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti

746 - Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

747 - Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

748 - Odhodki iz oslabitve finančnih naložb

749 - Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb

Odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini - konto 740

Na tem kontu izkazujemo obresti od prejetih posojil povezanih oseb.

Stroški obresti, ki jih obračunavajo nepovezane osebe v celoti predstavljajo tudi davčno

priznane odhodke. V primeru, ko podjetje prejme posojilo od povezane osebe pa obrestna

mera ne sme presegati zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne

mere. To je navedeno v 2. točki 19. člena ZDDPO2, vendar ta člen pravi tudi, da v primeru,

ko posojilodajalec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po višji

obrestni meri tudi od nepovezanih oseb. Pri davčnem priznavanju odhodkov za obresti med

povezanimi osebami moramo upoštevati tudi 32. člen ZDDPO2 o višini prejetih posojil.

19. člen

(obresti med povezanimi osebami)




56

(1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim

osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane

priznane obrestne mere, razen če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih

okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere po tem

odstavku, tudi posojilojemalcu - nepovezani osebi.

(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od

povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane

priznane obrestne mere, razen če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih

okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem

odstavku, tudi od posojilodajalca - nepovezane osebe.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec pri ugotavljanju prihodkov

in odhodkov po prvem in drugem odstavku tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega

in drugega odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane

priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna

obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti

obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše

od enega leta.

(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot

navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za

katerega se obresti obračunavajo.

(5) Priznano obrestno mero iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi in objavi

minister, pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo

uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah

doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.

(6) Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med rezidentoma, ki sta

povezani osebi po 17. členu tega zakona, se davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša razen

če eden od rezidentov:

v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje

nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij ali

plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0 % oziroma po posebej določeni stopnji, nižji

od splošne stopnje po 60. členu tega zakona ali

je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.

32. člen

(obresti od presežka posojil)

(1) Kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in

zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem

obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali

glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo

štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (v

nadaljnjem besedilu: presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja




57

presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko

dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.

(2) Za posojila delničarja oziroma družbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi

posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik,

oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v

tej osebi oziroma banki.

(3) Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za

davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega

dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.

Podjetje prejme obračun obresti za posojilo, najeto za vzdrževanje likvidnosti v višini 1.300

DE. Posojilo je prejelo od družb v skupini.

Št.

Dok

Vsebina

Znesek

V breme

V dobro

1.

OBR

Obveznost za obresti

280

1.300

Odhodki iz posojil družb v skupini

740

1.300

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

280 - Kratkoročne obveznosti

(1)

1.300

740 – Odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini

(1)

1.300

Odhodki iz posojil, prejetih od bank - konto 741

Odhodki za obresti od posojil bank so v celoti davčno priznani odhodki. Med odhodki jih

izkazujemo, kadar prejeta posojila ne vplivajo na povečanje vrednosti zalog, opredmetenih

osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev.




58

Podjetje prejme obračun obresti za posojilo, najeto pri banki za vzdrževanje likvidnosti v

višini 840 DE.

Št.

Dok

Vsebina

Znesek

V breme

V dobro

1.

OBR

Obveznost za obresti

280

840

Odhodki iz posojil prejetih od bank

741

840

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

280 - Kratkoročne obveznosti

(1)

840

741 - Odhodki iz posojil, prejetih od bank

(1)

840

Odhodki iz izdanih obveznic - konto 742

Odhodki iz izdanih obveznic se pojavljajo v podjetjih, ki izdajajo obveznice z namenom

financiranja svojega podjetja. Zaradi zapletenosti postopka se s tem ukvarjajo le večja

podjetja, pa še to je pri nas prej izjema!

Odhodki iz drugih finančnih obveznosti - konto 743

V okviru tega konta evidentiramo druge finančne odhodke, ki niso povezani s finančnimi

sredstvi.

Odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini - konto 744

Med odhodke iz poslovnih obveznosti sodijo razne negativne tečajne razlike in zamudne

obresti, ki nam jih zaradi nepravočasnega plačila obračunajo poslovni partnerji, ki so družbe v

skupini.




59

Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti - konto 745

Na kontu 745 izkazujemo obresti, ki nam jih obračunajo prejemniki izdanih menic, zaradi

odloga plačila, zamudne obresti od nepravočasno plačanih obveznosti in tudi negativne

tečajne razlike za plačila v tuji valuti. Priporočljivo je, da vsak odhodek izkažemo ločeno.

Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti -konto 746

Odhodke iz drugih poslovnih obveznosti predstavljajo tudi odhodki za obračunane zamudne

obresti iz nepravočasno plačanih davščin, ki nam jih obračuna DURS. Ti odhodki so v celoti

davčno nepriznani!

Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida - konto

747

Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida predstavljajo

oslabitve naših finančnih naložb, ki jih podjetje razporedi na sredstva, merjena po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida. Odmiki od knjigovodske vrednosti se ugotavljajo pri izdelavi

izkaza poslovnega izida - najmanj enkrat letno.

Podjetje kupi na trgu vrednostnih papirjev 20 delnic Podjetja "C". Vrednost ene delnice na

organiziranem trgu znaša 125 DE. Delnice razporedi po pošteni vrednosti prek poslovnega

izida in jih ima namen prodati v primeru likvidnostnih težav. Stroški posla znašajo 4 %

vrednosti posla. Konec poslovnega leta je vrednost delnice na organiziranem trgu 123 DE.

Kratkoročne finančne naložbe v delnice organizacije v skupini, razporejene in izmerjene po

pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

št

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

OBR

Obveznost za nakup delnic

20x125EUR

2.500

285

Kratkoročna finančna naložba

2.500

177




60

2.

BI

Plačilo delnic

2.500

110

Zmanjšanje obveznosti za

delnice

2.500

285

3.

BI

Plačilo stroškov posla 4% od

2.500 EUR

100

110

Stroški posla 4% od 2.500

EUR

100

419

4.

TEM

Oslabitev kratkoročne finančne

naložbe

40

179

Odhodki iz sredstev

razporejenih po pošteni

vrednosti prek poslovnega

izida

40

747

Konto

Zap. št.

V

breme

Zap.

št.

V

dobro

110 – Denarna sredstva na računih,

razen deviznih

(2)

2.500

110 – Denarna sredstva na računih,

razen deviznih

(3)

100

177 – Druge kratkoročne finančne

naložbe, razporejene in izmerjene po

pošteni vrednosti prek

(1)

2.500




61

179 – Oslabitev vrednosti

kratkoročnih finančnih naložb

(4)

40

285 – Ostale kratkoročne poslovne

obveznosti

(2)

2.500

(1)

2.500

419 – Stroški drugih storitev

(3)

100

747 – Odhodki iz sredstev,

razporejenih po pošteni vrednosti

prek poslovnega izida

(4)

40

Odhodki iz oslabitve finančnih naložb - konto 748

V okviru tega konta izkazujemo oslabitve finančnih naložb, merjenih po nabavni vrednosti,

merjenih po odplačni vrednosti in tistih, razpoložljivih za prodajo.

Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb - konto 749

V okviru konta 749 se evidentirajo odpisi finančnih naložb, ki jih ne bomo mogli več unovčiti

iz najrazličnejših vzrokov! Po odpisu oziroma odpravi sledi tudi izbris iz poslovnih

knjig.

Podjetje je dalo posojilo podjetju X, zaradi nelikvidnosti pa podjetje X prejetega posojila ni

vrnilo v dogovorjenem roku. Podjetje pri pregledu javnih evidenc podjetja X ugotovi, da je

podjetje v stečajnem postopku. Ob zaključku stečajnega postopka, se finančna naložba zaradi

nezadostnega premoženja podjetja X odpiše, saj ne bo poplačana! Vrednost kratkoročnega

posojila je znašala 90.000 DE.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1

TEM

Odhodki iz odprave finančnih naložb

90.000

749




62

Odprava finančnih naložb

90.000

182

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro

182 – Kratkoročna posojila, dana drugim

ZSt

90.000

(1)

90.000

749 – Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb

(1)

90.000

3.13.5 Drugi finančni odhodki in ostali odhodki - konti skupine 75

V tej skupini izkazujemo odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene

vrednosti, poleg tega pa neobičajne postavke kot so denarne kazni, odškodnine in ostale

neobičajne odhodke.

Razporejeni so na sledeče konte:

750 – Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti

751 – Odhodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti

752 – Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki

753 – Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki

754 – Donacije

755 – Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki.

758 – Negativne evrske izravnave

759 – Ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki

Sem sodijo predvsem neobičajni odhodki, ki jih v naprej ne moremo predvideti, pojavijo pa se

v poslovnem letu!

Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti – konto

750

Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti se izkažejo

zaradi oslabitev naložbene nepremičnine v primeru, ko je tržna vrednost bistveno nižja od




63

knjigovodske vrednosti te nepremičnine. Knjigovodska vrednost se vsako leto spremeni

zaradi izrabe za katero podjetje ne obračuna amortizacije, zaradi izbrane računovodske

usmeritve.

Odhodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti – konto

751

Odhodki iz odtujitve naložbene nepremičnine, izmerjene po pošteni vrednosti nastanejo in se

izkažejo, če v primeru prodaje te naložbene nepremičnine kupnina ne dosega knjigovodske

vrednosti nepremičnine. Podobno pri naložbenih nepremičninah izmerjenih po nabavni

vrednosti izkažemo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z takšno naložbeno

nepremičnino na kontu 720.

Do konca poslovnega leta 2012 se na kontu 751 izkazuje odhodki iz oslabitve veh naložbenih

nepremičnin, tako tistih izmerjenih po nabavni vrednosti, kot tudi izmerjenih po pošteni

vrednosti!

Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki – konto 752

Denarne kazni so navadno posledica preteklih poslovnih dogodkov, ki jih v trenutku

poslovanja nismo mogli predvideti in niso del danih jamstev. Sem sodijo tudi kazni raznih

državnih organov, ki predstavljajo v celoti davčno nepriznane odhodke (tudi kazni za

prometne prekrške!).

Do konca poslovnega leta 2012 jih izkazujemo na kontu 756 – denarne kazni in

odškodnine.

Podjetje je s strani delovne inšpekcije pregled kadrovske dokumentacije, inšpektor je

ugotovil, da vse evidence niso pravilno vodene in naloži podjetju kazen v višini 400 DE.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

ODL

Obveznost po odločbi

400

285

Odhodki za denarne kazni

400

752

2. BI Plačilo obveznosti po odločbi iz TRR 400

110




64

Zmanjšanje obveznosti po odločbi

400

285

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro


(1)

400

285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti

(1)

400

(1)

400

752 – Denarne kazni

(1)

400

Odškodnine – konto 753

Odškodnine so navadno posledica preteklih poslovnih dogodkov, ki jih v trenutku poslovanja

nismo mogli predvideti in niso del danih jamstev. Odškodnine predstavljajo povrnitev škod

zaradi povzročene škode poslovnim partnerjem zaradi našega delovanja.

Do konca poslovnega leta 2012 jih izkazujemo na kontu 756 – denarne kazni in odškodnine!

Podjetje je imelo s strani kupca prejelo zahtevek za povrnitev škode, ki je nastala zaradi

poškodovanja vozila na parkirnem metu podjetja. Odškodnina je zahtevana na podlagi računa

za odpravo škode v višini 360 DE. Podjetje parkirnega mesta v ta namen nima zavarovanega.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

ODL

Obveznost po zahtevku

360

285

Odhodki za odškodnino 360 753




65

2.

BI

Plačilo obveznosti po zahtevku iz TRR

360

110

Zmanjšanje obveznosti po zahtevku

360

285

Konto

Zap. št.

V breme

Zap. št.

V dobro


(1)

360

285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti

(1)

360

(1)

360

753 – Odškodnine

(1)

360

Donacije – konto 754

Donacije predstavljajo odhodke, ki imajo značaj humanitarnosti, saj zanje ne prejmemo neke

izmerljive koristi in niso vezne na poslovanje. Zaradi tega predstavljajo davčno nepriznane

odhodke, za katere pa podjetje lahko uveljavlja olajšavo po ZDDPO-2 (do višine 0,3 % od

obdavčenega prihodka davčnega zavezanca 1. točka 59. člena in dodatno do višine 0,2 % za

kulturne namene in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 2 točka 59. člena) Olajšavo

lahko uveljavlja tudi za donacijo političnih strank največ do višine, ki je enaka trikratni

povprečni plači na zaposlenega v podjetju – 3. točka 59. člena.

Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki – konto

755

Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, nastajajo v

podjetju predvsem v zvezi z nakazili denarnih sredstev, za katera podjetje ne izstavi računa in

nima direktnih poslovnih koristi. To so na primer dotacije za izobraževanja poslovnih

partnerjev, subvencije za nakup osnovnih sredstev poslovnih partnerjev in podobno. V zvez s

tem podjetje nima merljivih koristi, ima pa boljšega poslovnega partnerja ali pa si s tem

zagotovi ustreznega poslovnega partnerja za razne razpise. To niso običajni odhodki in zato

niso davčno priznani!

Negativne evrske izravnave – konto 758




66

Negativne evrske izravnave predstavljajo odpise terjatev zaradi zaokrožitve zneskov –

zahtevek po plačilu takšnih terjatev bi predstavljal nesorazmerne stroške v primerjavi s to

negativno izravnavo. Ravno tako lahko sem uvrščamo odpise obveznosti zaradi zaokrožitve.

Ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki – konto 759

Med ostale odhodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki sodijo druge neobičajne postavke,

ki jih do sedaj še nismo navedli.

Do konca poslovnega leta 2012 evidentiramo vsebino kontov 754 – donacije, 755 –

subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, 758 –

negativne evrske izravnave in 759 – ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki na

en konto in sicer 757 –drugi odhodki.

Documents

3.12 Prihodki, 3.13 Odhodki Avtorji: Andreja Schwarzmann ...img.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/ppu/3_12_1.pdf · dotacije, regresi, kompenzacije, premije ...) (3) 500 966 – Prejete