30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih …Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana marec 2019 | št. 01 30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana marec 2019 | št. 01

30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celicPrihranki kljub novim zaposlitvam

Ko so življenja ogrožena, je pomembno, da smo uigraniNov urgentni kirurški blok

Dober sluh kot osnova za kakovost življenja

3 UVODNIK: Strokovna dikektorica UKCL Jadranka Buturović Ponikvar

AKTUALNO

4 30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic5 Zaupanje naših bolnikov je neizmerno7 Prihranki kljub novim zaposlitvam8 Ko so življenja ogrožena, je pomembno, da smo uigrani10 Na področju varnostnih tveganj orjemo ledino11 Nov urgentni kirurški blok

UTRIP UKCL

12 Cepljenje proti okužbi s HPV tudi na Ginekološki kliniki UKCL12 Na Ginekološki kliniki nov, najsodobnejši CO2 laser

proizvajalca Lumenis, model AcuPulse DUO13 “Najtežje preizkušnje začinimo še s kakšnim zapletom”13 Delovi osebnosti leta 2018 sta prof. dr. Uroš Ahčan, specialist

plastične kirurgije, in asist. dr. Vojko Didanovič, specialist otorinolaringologije in maksilofacialne kirurgije

14 Drobljenje kamnov kot minimalno invazivni poseg15 Postajamo odvisniki od sladkorja, to je neke vrsta droga16 Ob zaključku leta podelili plakete za dosežke v letu 201817 Strokovni dosežki in pridobitve za bolj varno in kakovostno

obravnavo pacientov v letu 201818 UriVITA – prva slovenska mobilna aplikacija za vadbo mišic

medeničnega dna19 Dober sluh kot osnova za kakovost življenja20 Prvi odziv na ognjeno grožnjo21 Tokrat nekoliko drugačen obisk članov Sveta UKC Ljubljana21 Statistika Reševalne postaje v letu 201822 Hop na grad – tek za otroke na Pediatrični kliniki23 V Porodnišnici Ljubljana nov monitor za spremljanje

življenjskih funkcij nedonošenčkov24 Kako ukrepati ob množični nesreči?24 Zbiranje denarja za vzdrževanje parkirnih prostorov24 Na počitnice z UKC Ljubljana24 Kratke vesti UKC Ljubljana

26 KAJ MENIJO O NAS

27 SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja knjigo KDO JE TU NOR? 101 predlog, kako preživeti norosti na delovnem mestu

28 NAGRADNA KRIŽANKA

Meta in Jože sta pisala štorklji, naj jima prinese mlajšega bratca. Pošta Slovenije je pismo do-stavila na Ginekološko kliniko, kjer so bili veseli pisma in želja. Ker nimajo naslova Mete in Jo-žeta, jima tako sporočamo, da je pristajališče za štorkljo, ki bi prinesla bratca, pripravljeno za trenutek, ko bosta njuna starša naročila polet.

kazalo

UKCL skrbi za zdravje slovenskih šampionovV osrednji slovenski bolnišnici zagotavljamo Smu-čarski zvezi Slovenije strokovno zdravstveno oskr-bo. Prav tako je bilo tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu na Švedskem, od koder so nam naši vrhunski smučarji poslali lepo sporočilo.

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljanamarec 2019, številka 01Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik: Aleš Šabeder, univ. dipl. ekon.Uredniški odbor:• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,

višja svetnica• Jure Brankovič• Polona Križnar• mag. Lucija Mak UhanLektoriranje: Nina KrajncFotografije: Tina Roš, Matej Povše, Freepik, Istock, Thinkstock, Adobestock, 123 RFFotografija na naslovnici: Matej PovšeOblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Collegium Graphicum d.o.o., naklada: 3.000Glasilo v elektronski obliki na: www.kclj.si

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPISŽelimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2019 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri-spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne-je do 20. aprila 2019. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektori-ramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: [email protected]želena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije.

uvodnikPOT NAPREJ: MANJ OBTOŽEVANJA, VEČ SODELOVANJA, TRANSPARENTNOSTI IN PODJETNIŠKEGA DUHAPo dobrem letu dela na mestu strokovne direktorice UKCL me včasih sprašujejo, ali obžalujem, da sem sprejela to funkcijo. Nikakor ne. Naučila sem se veliko. Spo-znala sem izjemne ljudi, ki jih drugače ne bi. Dobila sem priložnost, da bolnišnico, v kateri delam polovico življenja, vidim v celoti, tudi z druge strani. In dobila sem priložnost narediti nekaj dobrega in preprečiti škodo.

Tudi v preteklem letu je imel od vsega izmučeni UKC Ljubljana poleg svojih šte-vilnih kroničnih problemov, tudi nove, akutne probleme. Poleg tega pa smo dobili še sanacijo.

Kako izvajati sanacijo v UKC Ljubljana, ki na mnogih področjih že leta deluje na robu ali čez rob zmogljivosti? Pazljivo, da krhkega ravnovesja ne bomo podrli, ven-dar hkrati tudi z odprtostjo do sprememb. S preprosto mislijo: ali bi enoto, v kateri delamo, vodili enako, če bi bila v naši zasebni lasti? Če bi sami nosili posledice ne-optimalne organizacije, stroškov nepotrebne diagnostike, razkošne uporabe ma-terialov, nakupa materialov po visokih cenah, preplačane obnove in novogradnje. Ali bi imeli na oddelkih velike zaloge artiklov, za katere je dobavni rok dan ali dva? Ali bi svojo zasebno enoto vodili tako ali bi način dela poskušali spremeniti? Če bi način dela spremenili v svoji enoti, spremenimo tudi v UKC Ljubljana.

Med organizacijo in vodenjem posameznih enot UKC Ljubljana so velike razlike. Nekatere enote so izkoristile praktično vse možnosti gospodarnega ravnanja z viri. Te enote so dokaz, da sta optimalna organizacija in vodenje mogoči tudi v našem Univerzitetnem kliničnem centru, kljub vsem omejitvam javnega sektor-ja. Zame je manj pomembno, ali so te enote nominalno “pozitivne” ali “negativ-ne”. Pomembno je, da so naredile vse, da se kadri, oprema in materiali optimalno uporabijo in izkoristijo. V takšne enote je vredno vlagati. Podobno kot v dobrem podjetju, saj veš, da se bo vloženo povrnilo. Pri nas se bo povrnilo bolnikom in tudi nam zaposlenim.

”Ne sprašuj, kaj bo država naredila zate, vprašaj se, kaj boš ti naredil za državo” je legendarna misel John F. Kennedija ob inavguracijskem govoru za predsednika ZDA. Misel, ki odraža vitalni ameriški duh. Zakaj tudi mi ne rečemo: “Ne sprašuj-mo, kaj bo UKCL naredil za nas, vprašajmo se, kaj bomo mi naredili za UKCL”. Za nas več kot 8300 zaposlenih. Zaposlenih po svoji izbiri. Nihče nas ne sili, da os-tanemo. Mi smo dokaz, da v bolnišnico verjamemo. Zato ne kritizirajmo naše bol-nišnice, češ vse je katastrofalno. Če je res v UKC Ljubljana vse tako slabo, lahko jutri odidemo. Seveda ni vse idealno, nikjer ni, je pa še vedno zelo veliko dobrega, veliko več dobrega kot slabega. Drugače ne bi bili tukaj. In tudi ne številni bolniki iz vse države.

Pomagajmo naši bolnišnici, da se izvije iz dolgoletne krize. Prej ali slej bomo bol-nišnico tudi sami potrebovali, zase in za svoje najbližje. Potrebuje jo slovenski narod. Ko se vsa vrata zaprejo, so naša odprta za vse, ki potrebujejo pomoč. Zato smo mi tukaj. Sami lahko veliko naredimo. Z manj obtoževanja kdo je kriv in kdo česa ni naredil. Z več sodelovanja in povezovanja. Z več transparentnosti, ki je nujna, da dobimo občutek pravičnosti in enakopravne obravnave. Tega občutka nam včasih primanjkuje. Z ustvarjalnim, okretnim, prilagodljivim, vitalnim podje-tniškim duhom. Samo tako bo naša bolnišnica preživela in zacvetela.

Jadranka Buturović Ponikvar

4

AKTU

ALN

O

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celicStrokovno srečanje pionirjev presajanja krvotvornih matičnih celic, njihovih naslednikov, vodstva klinike in predstavnikov vlade

“ Potrebni so duša, srce in volja. Predvsem pa je za opravljanja takega poslanstva

potrebno biti človek. Samo človek z veliko začetnico lahko rešuje življenja na račun

svojih prostih ur, družine in drugih odrekanj”Predsednik vlade RS Marjan Šarec ob obletnici prve presaditve

“ Ponosni ste lahko na vrhunske rezultate dela na tem področju tako pri odraslih kot otrocih. Vaši strokovni dosežki odmevajo

tako v Sloveniji kot tudi v tujini.”Generalni direktor UKCL Aleš Šabeder:

Presaditev krvotvornih matičnih celic je med najbolj razširjenimi in učinkovitimi oblikami celičnega zdravljenja. Danes lahko z rutinsko presaditvijo zdravimo več kot 70 malignih in nemalignih bolezni. Pri nekaterih hematoloških bolnikih je to še vedno glavna terapevtska in pogosto edina možnost za ozdravitev. Bolnikom lahko presadijo njihove lastne celice (avtologna presaditev) ali pa celice darovalca (alogenična presaditev).

KO za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana je primerljiv z najrazvitejšimi svetovnimi središči. Število bolnikov vsako leto narašča. V zadnjih letih v UKC Ljubljana na leto na Oddelku za hematologijo opravijo v povprečju 140 presaditev. V 30 letih so s presaditvijo rešili že več kot 2000 življenj, med njimi 150 otrok.

ZAČETKIPrve transplantacije so se začele leta 1957, ko so v ZDA bolniku z akutno levkemijo prvič presadili kostni mozeg njegovega brata dvojčka. Odmevnejše presaditev so bile tudi leta 1959. Po nesreči jedrskega reaktorja Vinči pri Beogradu so opravili presaditve ko-stnega mozga obsevanim tehnikom. V Sloveniji je prvo presaditev pri bolniku z akutno levkemijo opravil prof. Peter Černelč, dolgole-tni predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo, v zgodnjih 60. letih. Tako po svetu kot v Sloveniji pa so kmalu potem transplanta-cije za več kot desetletje zamrle zaradi prevelikih zapletov pri zdra-vljenju. V takratni Jugoslaviji so presaditve ponovno zaživele v 80. letih ob odprtju Nuklearne elektrarne Krško. Takrat je bila namreč ena od zahtev, da ima država, ki ima nuklearno elektrarno, tudi me-dicinsko podporo v primeru jedrske nesreče. Za prvi tak center sta se potegovala Ljubljana in Zagreb. Zagreb je zmagal. Ljubljana pa je center za presajanje krvotvornih matičnih celic dobila čez nekaj let na pobudo primarija Jožeta Pretnarja, ob podpori oddelka in v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino.

Generalni direktor UKV Ljubljana Aleš Šabeder, predsednik vlade Marjan Šarec in strokovno vodstvo UKC Ljubljana na ogledu klinike.

Polna predavalnica na slavnostnem strokovnem srečanju. V prvi vrsti od leve proti desni – prim. Jože Pretnar, predstojnik KO za hematologijo prof. dr. Samo Zver, minister za zdravje Samo Fakin, predsednik vlade Marjan Šarec, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, strokovna direktorica UKC

Ljubljana prof. dr. Jadranka Buturovič.Poglej video

Številka 1 | marec 2019 5

AKTUALN

O

prof. dr. Samo Zver

Zaupanje naših bolnikov je neizmerno

Kot pravita, je bilo naključje, da v Sloveniji že od konca 80. let presajamo krvotvorne matične celice. Usoden je bil študijski obisk prim. Pretnarja v Londonu, kjer so presaditve že opravljali: »Take sobe pa imamo tudi pri nas na oddelku, tak program lahko zastavimo tudi mi,« si je pred 35 leti mislil prim. Pretnar. In pripra-ve so se začele. Učili so se v Londonu, Zagrebu, veliko tudi sami. Decembra 1988 je bila ekipa strokovnjakov pripravljena, imeli so primernega pacienta in prvi postopek presaditve krvotvornih matičnih celic se je lahko začel.

ZVER: Po vaši zaslugi smo v Sloveniji začeli s presajanjem krvotvornih matičnih celic.

PRETNAR: Ja, čeprav sem imel takoj podporo tudi na oddelku; predstojnika, kolegi so bili za, podpora je bila tudi na Zavodu za transfuzijsko medicino. Leta 1983 sem šel na daljše izobraževa-nje v Veliko Britanijo v bolnišnico Royal Free Hospital. Namen mojega izobraževanja je bil sicer študij hemofilije. Tam sem spoznal prof. Grant Prentice, ki je vodil transplantacijsko enoto, in zanimivo je bilo, da niso uporabljali kompliciranih sistemov izolacije, ki so bili ne-kako conditio sine qua non za opravljanje tega programa, ampak so opravljali transplantacije v navadnih enoposteljnih sobah. Pa sem si mislil, take sobe imamo pa tudi pri nas na od-delku in tak program lahko zastavimo tudi mi.

ZVER: Vendar kakor razumem, če te ne bi to zanimalo, tega takrat ne bi bilo?

PRETNAR: Če me takrat to ne bi zanimalo, bi se stvar preložila. Zagotovo pa bi slej kot prej do tega prišlo.

ZVER: In potem ste konec leta 1988 odločili in pristopili k izvedbi. Kako je to izgledalo?

PRETNAR: Najprej smo seveda morali pripra-vit protokole, potem imeti bolnika s primerno indikacijo. To se je zgodilo leta 1988 in tako smo konec leta, 27. decembra, opravili prvi odvzem kostnega mozga. V ekipi smo bili prof. Černelč, dr. Lukič, dr. Lundrova s transfuzijske medicine in jaz; od sester pa Dragica Arnol in Marija Mauser ter sestra Nena Šmuc s transfuzije, ki je skrbela za tehnične stvari pri izvedbi.

Pogovor predstojnika KO za hematologijo, prof. dr. Sama Zvera, s pionirjem presajana krvotvornih matičnih celic v Sloveniji, nekdanjim predstojnikom oddelka, prim. Jožetom Pretnarjem.

“ Zaupanje naših bolnikov je neizmerno, kogar koli srečaš, slišiš, da takih

zdravnikov, takih sester, osebja, drugje ni. Veliko empatije in veliko strokovnosti je tu,

kar na žalost ni nujno pravilo.”

Prvi odvzem kostnega mozga v UKC Ljubljana 1988. Ekipa z leve: Urška Lunder, dr. med., Nena Šmuc, vms, Ljubiša Lukić, dr. med.,

prof. dr. Peter Černelč, dr. med., prim. Jože Pretnar, dr. med., Marija Mausar, vms, Dragica Arnol, vms (fotoarhiv prim. Jože Pretnar).

prim. Jože Pretnar

6

AKTU

ALN

O

ZVER: Na sliki, postopek takratnega odvzema, je meni padlo v oko, kako dr. Lukič nima rokavic.

PRETNAR: Takrat so bile stvari verjetno malo bolj po domače. HIV--a se še nismo tako bali oziroma smo komaj vedeli zanj. Tisti, ki smo delal samo kirurško delo, smo imeli rokavice, ostali pa ne.

ZVER: Mene fascinirata – v primerjavi z današnjimi okoliščina-mi – dva kratka protokola, ki sta jih s prof. Černelčem pripravila. Mislim, da imata okoli 20 strani, če ne še malo manj. Danes so protokoli debele knjige. Prav tako moramo pridobiti kup formal-nih dovoljenj. Kako je bilo s tem takrat?

PRETNAR: Konec 80. let še ni bilo zakonskih predpisov o tran-splantaciji; to se je začelo šele okoli leta 1990. Mi smo potrebovali soglasje Kliničnega centra o vzpostavitvi dejavnosti in soglasje zavarovalnice, da bo to dejavnost plačevala.

ZVER: Za nas, ki smo vajeni papirnatega dela, so takratni pro-tokoli nekaj nepredstavljivega. Takrat so se stvari res odvijale zaradi zanesenjakov, ki so verjeli, da delajo dobro.

PRETNAR: To so bili časi, ko se je to še dalo. Nas – razen financ – ni kaj dosti omejevalo. Glavni problem je bil, da sva morala z glavno sestro Rakovec izračunati praktično vse stroške.

ZVER: Prvi odvzem je bil konec leta 1988. Šlo je za bolnika z akutno levkemijo.

PRETNAR: To je bil prvi odvzem, te zbrane celice pri odvzemu so na Zavodu za transfuzijo koncentrirali, odstranili so rdeča krvna telesca in jih s posebnim temperaturnim postopkom globoko za-mrznil. Matične celice lahko preživijo 10–15 let, lahko še dlje, nihče še ne ve, koliko časa bi bile lahko še vitalne. Potem smo bolnika po novem letu sprejeli na oddelek, opravili postopke izredno in-tenzivnega zdravljenja z visokimi odmerki citostatikov, ki uničijo ves zdrav in seveda tudi bolan kostni mozeg, ter mu 21. januarja te celice vrnili. Celice pridejo zamrznjene, na oddelku so jih nepos-redno pred transfuzijo stalili v vodni kopeli in jih s transfuzijo vrnili bolniku nazaj.

ZVER: In prvo zdravljenje je bilo učinkovito.

PRETNAR: Zdravljenje je bilo učinkovito. To so bili res dnevi in te-dni, ko nismo spali, vsak dan čakali, ali se bodo pojavile kakšne ce-lice, nekje po 10, 12 dneh smo kontrolirali kostni mozeg. Zelo smo bili veseli, ko so se pojavile prve celice.

ZVER: To so bili tudi časi, ko nisi mogel poiskati nasveta v bližnji okolici, razen morda od kolegov iz Zagreba. Ni bilo elektronske pošte, imeli ste klasično pošto in stacionarni telefon.

PRETNAR: Vsa komunikacija je šla prek pošte, če je bilo kaj izred-no nujnega pa po telefonu. To ni primerljivo z današnjim časom, ko imaš lahko v petih minutah vse podatke o najmodernejših meto-dah zdravljenja na svetu in prek forumov komuniciraš z največjimi specialisti na svetu.

ZVER: Kmalu za tem je začelo število presaditev naraščati. Stroka se je seveda razvijala in se še. Kako nas, ki si nam predal delo, vidiš v prihodnje.

PRETNAR: Od leta 2014, ko smo se res iz mizernih prostorov pre-selili v pritličje, imamo modern center, kar potrjujejo tudi rezultati. Mladi kolegi so se uspešno vključili v EBMT, sodelujejo na kongre-sih, objavljajo članke v strokovnih revijah. Kot poznam kolege, sem to dejavnost prepustil dobrim rokam in lahko rečem, da sem eden tistih srečnih, ko so učenci prekosil učitelja. Zaupanje naših bolni-

“ Kot poznam kolege, sem to dejavnost prepustil dobrim rokam in lahko rečem,

da sem eden tistih srečnih, ko so učenci prekosili učitelja.”

kov je neizmerno, kogar koli srečaš, slišiš, da takih zdravnikov, takih sester, osebja, drugje ni. Veliko empatije in veliko strokovnosti je tu, kar na žalost ni nujno pravilo.

ZVER: Vse to moraš nekje videti. Kaj bi nam položil na srce in dušo?

PRETNAR: Ko sem začel, je bila hematologija klinična veda, dia-gnozo smo postavili z mikroskopom, danes imamo molekularne genetske preiskave, citogenetske preiskave, diagnostika je zaple-tena in temu sledijo tudi zdravljenja: imunoterapija, celična tera-pija, vse stvari, ki bodo najbrž do neke mere pri nekaterih boleznih nadomestile transplantacijo. To so izjemno drage metode, recimo ena nova terapija stane nekaj 100 tisoč evrov. Mislim sicer, da bo transplantacija ostala, verjetno se bodo indikacije spremenile, verjetno se bodo izboljšale podporne terapije z uvedbo novih an-tibiotikov, imunomodelatornih zdravljenj. Zdravljenje bo bolj varno in primerno tudi za starejše bolnike. Verjamem, da boste na klini-ki sledili stroki. Mislim, da je slovenska hematologija še vedno v evropski špici.

ZVER: Kjer bo tudi ostala.

PRTENAR: Nedvomno.

ZVER: Kaj bi naredil drugače? Ti je za kaj žal?

PRETNAR: Mislim, da ne. Izgleda, da je življenje veriga naključij: če ne bi šel takrat v London, če ne bi imeli takrat pri nas problemov z zdravljenjem akutne levkemije in če ne bi zdravnica, ki je to publici-rala, ravno takrat delala v Royal Free Hospitalu … vse se je odvrtelo slučajno. Pet ali deset let pozneje bi se zagotovo pokazala neob-hodna potreba po programu transplantacij tudi v Sloveniji, takrat pa je šlo res tudi za naključje.

ZVER: Hvala, bilo je pionirsko dejanje z velikim P in veseli smo, da nadaljujemo tvoje delo in te še vedno lahko vprašamo za mnenje.


AKTUALN

O

Sanacijska uprava

Prihranki kljub novim zaposlitvamZaposlovanje, poslovanje in sanacija v letu 2018Ocena poslovnih rezultatov poslovanja UKC Lju-bljana kaže, da smo v primerjavi s preteklim letom izgubo zmanjšali za skoraj tretjino. Čeprav smo to-rej v lanskem letu poslovali nekoliko bolje, pričako-vanj še vedno nismo dosegli. Od desetih milijonov evrov sanacijskih ukrepov je bilo izvedenih osem milijonov evrov.

Intenzivno smo začeli aktivnosti pri naših dobaviteljih na področju zniževanja cen, ker pa to ne bo dovolj, je sanacijska uprava konec januarja sprejela še dodatne nujne ukrepe.

V celotnem zavodu se vzpostavi spremljanje stroškov materiala in storitev na pacienta po modelu Ortopedske klinike in Ginekološke klinike. Glavni namen je vzpostavitev nadzora nad tokom materi-ala v UKC Ljubljana, saj tega trenutno nimamo zagotovljenega in posledično prihaja do prevelikih zalog. Ob tem ne moremo nadzi-rati smotrnosti uporabe in določiti polne lastne cene posamezne obravnave pacienta. Podatki nam bodo omogočili boljša pogajal-ska izhodišča v pogovorih z ZZZS.

Omejitev novega zaposlovanja in izplačil za nadomeščanje

Do potrditve kadrovskega načrta 2019 velja omejitev zaposlovanja, ki se nanaša na nezdravstvene delavce. V primerih, ko se dela ob odhodu zaposlenega ne more razporediti drugače, se izvede interni razpis ali interno preraz-poreditev. Omejitev se ne nanaša na zaposlitve za primere nado-meščanja porodniških ali daljših bolniških. Do nadaljnjega se prav tako ne izplačuje dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz na-slova prihrankov sredstev za pla-če, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela (daljša bolniška ali porodniška) ali neza-sedenih delovnih mest.

2016 2017* 2018**

Prihodek 467.984.920 483.064.647 527.258.831

Odhodek 493.469.502 516.560.836 549.703.367

Razlika -25.484.582 -33.496.189 -22.444.535

* brez nakazila po Zakonu o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov (79,8 milijona €)

** informativni izračun

32823413 3464

3653 3693 3706 3791 38573987 3993 4042

1318 1268 1204 1224 1197 1170 1177 1212 1245 1302 1351

20791929 1927 1969 1912 1895 1901 1910 1978 2022 2036

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Zaposleni v UKC Ljubljana ob koncu leta

Zdravstvena nega Zdravniki in zobozdravniki Nezdravstveni

Poleg vrste sanacijskih ukrepov, ki jih bomo izvedli znotraj zavoda, pričakujemo tudi posluh in pomoč zunanjih partnerjev. Dobavite-ljem smo posredovali poziv za znižanje cen materiala in storitev za desetino. V letu 2018 smo samo v drugem polletju uspeli pri cenah prihraniti več kot pol milijona evrov pri nabavi materiala, pri stori-tvah vzdrževanja medicinske opreme pa denimo še dodatnih prib-ližno 280 tisoč evrov. Ne glede na to so stroški porabe materiala in storitev večji, čeprav se skupno število pacientov ne povečuje.

Število zaposlenih v UKC Ljubljana je bilo ob koncu leta 2018 za 131 večje kot ob koncu prejšnjega leta. Slabo polovico so k tej šte-vilki prispevale nove zaposlitve v zdravstveni negi, kjer se je število osebja od leta 2008 do konca 2018 povečalo za preko 700. Števi-lo zdravnikov se je v tem času povečalo za 35, število nezdravstve-nega osebja pa se je v tem obdobju nekoliko zmanjšalo.

8

AKTU

ALN

O

Policisti in zdravstveno osebje so pogosto postavljeni pred skupno nalogo, kako ob nepredvidljivih dogodkih in nevarnih okoliščinah v bitki s časom poskrbeti za varnost in življenja ljudi. Reševalci in policisti Specialne enote so sodelovali v skupni vaji zajema talcev.

V gostinskem lokalu se zgodi strelski pohod. Ljubosumni partner zaposlene v lokalu se po njunem prepiru vrne, ustreli varnostnika in za talce vzame dvajset gostov. Policijski »specialci« prihitijo na kraj skupaj z reševalci. Ko onesposobijo napadalca, opravijo prvo triažo. Takoj za njimi vstopijo reševalci z zaščitno opremo, oskrbijo ranjene in prestrašene talce, najhuje poškodovane pa z rešilcem odpeljejo v UKC Ljubljana.

Izmenjujemo si znanja»Mi smo vstopali na območja, kamor običajno ne vstopamo in se teh stvari moramo naučiti. To nam specialna enota nudi. Mi pa njim obratno medicinsko znanje,« je po vaji povedal vodja Reševalne postaje Ljubljana Janez Kramar. »Upamo, da do velikih katastrof oziroma množice poškodovanih ne bo prišlo«, je povedal poveljnik Specialne enote policije Damjan Žagar. »Pa vendar si želimo biti pripravljeni za takšne primere,« je dodal Žagar.

Ko so življenja ogrožena, je pomembno, da smo uigrani


Policijski helikopterji za prevoz bolnikovTakšna vaja je le najbolj vidni del sodelovanja med policijo in UKC Ljubljana, ki redno poteka že dolga leta. Policija zagotavlja helikopterske prevoze kritično bolnih in inkubatorja, reševalci zagotavljajo nujno medicinsko pomoč ob dejavnostih polici-je na terenu. Sodelovanje poteka na področju preventive, kot je bila odmevna akcija opozarjanja pred uporabo pirotehničnih sredstev, pri izvedbi preverjanja usposobljenosti in usklajenosti v primerih izrednih dogodkov ter pri pripravi različnih protokolov delovanja.

Skupna vaja in podpis sporazuma s policijo

Načrt sodelovanja med Policijo in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, katerega namen je dodatno

okrepiti sicer dobro sodelovanje dveh služb ter spodbuditi tudi skupna usposabljanja, so podpisali minister za not-

ranje zadeve, Boštjan Poklukar, generalni direktor policije, mag. Tatjana Bobnar, in generalni direktor Univerzitetnega

kliničnega centra Ljubljana, Aleš Šabeder.

Poglej video


AKTUALN

O

Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana: »Policija sode-luje pri varovanju naše kritične infrastrukture UKC Ljubljana in usposabljanju pripadnikov nujne medicinske pomoči za uporabo osebne varovalne opreme. UKC Ljubljana usposablja policijske bolničarje. S takšnimi vajami že-limo uigrati ekipe, da se spoznajo in da usklajeno delujejo v primerih, ko je treba učinkovito in hitro reagirati na terenu. «

Tatjana Bobnar, generalna direktorica Policije:»Rezultat našega odličnega sodelovanja bodo občutili ljudje, za katere vsi skupaj delamo in ki zelo težko čakajo zvok siren, ko se znajdejo v stiski.«

Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve: »Danes ste videli eno od ekstremnih situacij, ki si jih ne želimo. Ampak vsak dan pote-kajo situacije, kjer so udeleženci tako policija kot reševalne službe. Dobro sodelovanje prispeva k temu, da svoje poslanstvo op-ravljamo za prebivalce Slovenije in njihovo varnost.«

Policija je v spremstvu reševalcev prispela do vročega območja z oklepnim vozilom in nevtralizirala storilca.

Ko je bila zagotovljena varnost, sta ob varovanju policistov na območje vstopila reševalca in oskrbela ranjeno osebo.

Eno poškodovano osebo je oskrbel usposobljen policist (levo), medtem ko sta za kritično ranjeno osebo poskrbela reševalca.

Celoten postopek je potekal z uporabo opreme, ki jo je Univerzitetni klinični center zagotovil reševalcem za uporabo ob izrednih dogodkih.

10

AKTU

ALN

O

Matjaž Tavčar, Služba za korporativno varnost

Na področju varnostnih tveganj orjemo ledinoGlobalizacija je spremenila strukturo in dinamiko življenja in delovanja organizacij. Posegi v poslovanje organizacij niso omejeni z državnimi mejami in v sisteme je mogoče poseči s katerega koli dela sveta ter s tem ogroziti pre-moženje, poslovanje in tudi življenja. Še posebej, ko gre za ustanove, kot je bolnišnica.

S tem so tudi varnostna tveganja postala bolj kompleksna. Mno-ga tveganja, kot so terorizem, organizirani kriminal in informacij-ska varnost ostajajo zaradi svoje povezanosti težko obvladljiva in nadzorovana. Prepogosto smo mnenja, da ti trendi v Sloveniji ne predstavljajo tveganj oz. so ta tveganja majhna v primerjavi z dru-gimi državami. Dogodki v sosednjih državah in Evropi ter trendi, ki jih nakazujejo ZDA, Japonska in druge razvite države, kažejo, da je sistemu korporativne varnosti potrebno posvetiti bistveno večjo pozornost kot doslej.

Vaje kažejo na pomanjkljivostiNekateri dogodki, predvsem balonarska nesreča leta 2012, so vzpodbudili zavedanje glede organizacije dela v primeru množičnih nesreč. Tako je bilo na tem področju narejenih precej pomembnih korakov, ki pa niso v celoti odpravili pomanjkljivosti, ki jih ob vajah in množičnih nesrečah ugotavljamo. Predvsem ostajajo problemi vodenje in komunikacija različnih intervencijskih služb, ki vsaka na svojem področju obvladujejo dogajanje na terenu, ter usklajenost delovanja zdravstvenih in nezdravstvenih služb v bolnišnicah.

Na področju potencialnih terorističnih napadov in amok situacij (kljub dogodku v SB Izola 2017) ni bilo narejenih večjih premikov. Zahvaljujoč posameznim aktivnostim je bil vzpostavljen sistem izobraževanj zaposlenih za primer terorističnega napada ali amok situacije zlasti na izpostavljenih enotah (urgentne službe) ter je bila zagotovljena protibalistična oprema za ekipe NMP na terenu.

Zagotavljanje varnosti in nemotenega delovanjaTako je odločitev vodstva UKCL, da vzpostavi in organizacijsko umesti Službo za korporativno varnost (SKV) direktno pod gene-ralnega direktorja, izjemnega strateškega pomena za zagotavljanje varnosti, varovanja in nemotenega delovanja UKCL v izrednih raz-merah ter hkrati tudi konkreten poseg za izvajanje Zakona o kritični infrastrukturi (ZKI), v funkciji upravljavca kritične infrastrukture.

Organizacije, ki s sklepom Vlade Republike Slovenije sodijo med kritično infrastrukturo Republike Slovenije, večinoma imajo ume-ščene Službe za korporativno varnost med strateške poslov-ne funkcije, medtem ko zdravstvene ustanove (od zdravstvenih ustanov so med kritično infrastrukturo uvrščeni UKC Ljubljana, UKC Maribor in Zavod za transfuzijsko medicino RS) za to (še)

Nujno sodelovanje pri soočanju z množičnimi nesrečami in drugimi grožnjami

niso poskrbele. Tako bo UKCL tudi na tem področju oral ledino in vzpostavil model delovanja, ki bo v pomoč tudi drugim zdravstve-nim zavodom v Sloveniji.

Korporativna varnost je v najširšem pomenu besede dejavnost, ki identificira in izvaja vse potrebne sistemske ukrepe za obvla-dovanje varnostnih tveganj. Za obvladovanja tveganj, spremljanje odklonov in sprejemanje ukrepov imamo v UKCL različne službe, ki delujejo vsaka na svojem področju.

GLAVNE NALOGE SLUŽBE ZA KORPORATIVNO VARNOST: predlaga in izvaja sprejete ukrepe za obvladovanje varno-

stnih tveganj na področjih fizične, tehnične in informacijske varnosti procesov;

sodeluje pri upravljanju kritične infrastrukture UKCL (DTS, heliporta, informacijskega sistema, …);

sodeluje pri pripravi in izvajanju varnostnih politik v okviru UKCL;

sodeluje pri pripravi načrta usposabljanja zunanjih predstav-nikov MNZ, MO in drugih zainteresiranih institucij;

koordinira aktivnosti UKCL, ki izhajajo iz predpisov o kritični infrastrukturi;

koordinira aktivnosti (skupaj s Službo za varnost in zdravje pri delu) sodelovanja s policijo (vsakodnevno in v izrednih razmerah).(Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKCL z dne 24. 12. 2018)

Civilna zaščita

SLUŽBA ZA

KORPORATIVNO

VARNOST

Varovanje

Zdravstvo

Okolje

Informatika

Požarna varnost

Varstvo pri delu

Izredne razmere

Notranja revizija

Področja dela in prepletanja Službe za korporativno varnost:


AKTUALN

O


Nov urgentni kirurški blokV marcu se bo začela gradnja urgentnega kirurškega blokaUKC Ljubljana je z Ministr-stvom za zdravje in izbranim izvajalcem Medicoengineering podpisal pogodbo za tretjo fazo gradnje urgentnega kirurškega bloka v Univerzitetnem klinič-nem centru Ljubljana. Pripra-ve na gradnjo že potekajo in gradnja se bo pričela v marcu. Čeprav bo izvajalec gradbišče zaščitil, predvsem v prvih me-secih pričakujemo motnje, hrup, tresljaje. Strokovne zdra-vstvene ekipe UKC Ljubljana so storile vse potrebno, da bo zdravstvena oskrba v času gradnje nemotena. Prav tako bomo storili vse, da bo čakanje v skupni čakalnici z ostalimi urgentnimi pacienti kolikor je mogoče znosno. Če ne bo za-pletov, se bo gradnja tretje faze zaključila v treh letih.

»Pripravljeni smo na to, da bomo v tem času lahko spre-jeli in obravnavali enako števi-lo pacientov kot doslej,« pravi doc. dr. Anže Kristan, vodja Urgentnega kirurškega bloka in predsednik Komisije za ko-ordinacijo urgentne dejavnosti UKC Ljubljana. »Načrt, kako bomo delali, ko bo potekala gradnja osrednjega dela ur-gence, smo že pripravili. Delo

smo prilagodili tako, da bomo uporabili vse obstoječe in novo zgrajene ambulante in opera-cijske dvorane. Kar pomeni, da bomo še pred gradnjo pripravili in usposobili nove prostore, kjer so potrebne manjše prila-goditve. Ti novi prostori so zdaj bolj ali manj prazni. Za nemote-no delo bomo uporabljali tudi druge enote urgence: prostore internistične prve pomoči in prostore splošne nujne medi-cinske pomoči.«

V začetni fazi gradnje bo več hrupa in tresljajev, zato bo UKC Ljubljana z izvajalcem posku-šal uskladiti, da bo zahtevnejši del gradnje potekal tako, da bo čim manj moteč. Rušila dela bodo v prvih mesecih tik pod operacijskim blokom, kjer je delo kirurških ekip zelo zahtev-

no in natančno, prav tako so občutljive aparature, mikrosko-pi, robot, zato že manjši tresljaji lahko pomenijo veliko težavo in onemogočajo delo. »Precej bo motečih dejavnikov, ampak glede na to, da zdaj po vseh dolgih letih vidimo cilj, upam in sem prepričan, da bomo ne le tisti, ki delamo in pričakuje-mo novo zgradbo, temveč tudi ostali, to sprejeli z razumeva-

“ Pripravljeni smo na to, da bomo v tem času lahko sprejeli in obravnavali enako

število pacientov kot doslej. Precej bo motečih dejavnikov, ampak glede na to, da

zdaj po vseh dolgih letih vidimo cilj, upam in sem prepričan, da bomo ne le tisti, ki delamo

in pričakujemo novo zgradbo, temveč tudi ostali, to sprejeli z razumevanjem,”

njem,« pojasnjuje doc. dr. Anže Kristan. »S specifiko gradnje so seznanjeni tudi projektanti in investitorji in mislim, da smo pri tem razumljeni.«

Bolniki bodo imeli morda na začetku nekaj težav z orien-tacijo. Poti med ambulantami, poti do rentgenskega slikanja, do mavčarne, do male opera-cijske dvorane bodo nekoliko

daljše. Na UKC Ljubljana bomo poskrbeli, da bodo novi spreje-mni prostori, ambulante in poti dobro označene s kažipoti in tablami.

12

UTR

IP U

KCL

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Cepljenje proti okužbi s HPV tudi na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana

Na Ginekološki kliniki nov, najsodobnejši CO2 laser

V tednu boja proti raku na materničnem vratu na Gineko-loški kliniki UKC Ljubljana smo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana odprli novo cepilno mesto, kjer se izvaja cepljenje proti okužbi s HPV. S cepljenjem proti okužbi z virusi HPV lahko preprečimo nastanek raka materničnega vratu. Cep-ljenje je v Sloveniji na voljo že več kot 10 let. Od leta 2009 je vključeno v državni program cepljenja in se izvaja pri deklicah v 6. razredu osnovne šole. Do starosti 15 let je za cepljenje potrebna privolitev staršev. Ginekologi UKC LJ podpirajo cepljenje deklic, hkrati pa svetujejo, naj se cepi-jo tudi dečki. Aktivnosti za vključitev dečkov v državni pro-gram cepljenja proti HPV že potekajo.

V Sloveniji je »precepljenost« s cepivom proti HPV premajhna, opo-zarja izr. prof. dr. Špela Smrkolj z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. »Okužba z virusom HPV je prva dokazana povezava med virusom in nastankom raka. Najučinkovitejši ukrep proti okužbi z virusom HPV pa je prav cepljenje,« poudarja prof. Smrkolj. Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana bomo zato svojim bolnicam in tudi moškim omogo-čili cepljenje proti HPV. Za cepljenje je na voljo 9-valentno cepivo (Gardasil 9), ki ščiti pred okužbo s HPV 6, 11, 16, 18, 31, 33, 45, 52 in 58. Cepljenje bo potekalo v Specialističnih ginekoloških ambu-lantah Leonišča. Cepili bomo ženske in moške izven nacionalnega programa cepljenja, zato bo cepljenje samoplačniško. Cepljenje je najbolj smiselno do 26. leta starosti, pogojno pa tudi do 45. leta. Deklicam, ki so stare 12 let, in zamudnicam je omogočeno cepljenje na stroške ZZZS v pristojnih šolskih dispanzerjih.

Sodoben, računalniško voden laser omogoča uporabo povezo-valne roke ali upogljivega fibreoptičnega vodila, s katerim je mo-goče z metodo laserske vaporizacije zdraviti začetne spremembe materničnega vratu nizke stopnje, PIL-NS (CIN 1) ter že nastale predrakave spremembe materničnega vratu visoke stopnje, PIL--VS (CIN 2), ter tako uspešno zajeziti bolezen in preprečiti njeno napredovanje. Z laserjem izvajamo tako terapijo kontaktnih krvavi-tev ter vaginalno intraepitelijsko neoplazijo. Laser je tudi ustrezna metoda za odstranjevanje genitalnih bradavic, saj je malo invaziv-na in ni mutilantna.

Metoda laserske vaporizacije je najbolj priporočljiva metoda zdravljenja zgoraj navedenih bolezenskih sprememb, posebej pri mladih ženskah, ki še niso rodile. Pri njih z lasersko vaporizacijo zdravimo tudi predrakave spremembe materničnega vratu viso-ke stopnje (PIL-VS, CIN 2). Z lasersko tehniko lahko preprečimo skrajšanje materničnega vratu, ki bi sicer zaradi izrezanja spre-membe lahko predstavljajo povečano tveganje za prezgodnji po-rod. Laser je financirala Ginekološka klinika.

SPLETNE OBJAVE IN POHVALE


UTR

IP UKC

L


“Najtežje preizkušnje začinimo še s kakšnim zapletom”Podobno kot piloti ne trenirajo zasilnih pristankov s pravi-mi letali, se tudi zdravniki ne morejo učiti na najbolj zaple-tenih primerih. Zato se praksa preigravanja najtežjih stanj lahko uspešno preigrava v Medicinskem simulacijskem centru UKC Ljubljana. Tam od sredine februarja poteka tudi del specializacije za anesteziologijo, reanimatologijo in perioperativno intenzivno terapijo.

»Sam sem prve korake pred tridesetimi leti delal na pravem bolni-ku. Jaz sem na bolniku prvič intubiral, bolniku sem prvič zabodel kanal. Potem sem doma premišljeval, ali bi kaj lahko storil še bolje. Zdaj lahko vse najtežje možnosti večkrat na dan preigramo v simu-lacijskem centru. Vsak dan so na simulatorju opravili nekaj aneste-zij. In nato smo zadevo analizirali,« pojasnjuje vodja Simulacijskega centra primarij Dušan Vlahovič. Skoraj mesec dni bo kroženje v centru tako na teoretičnem kot praktičnem usposabljanju preži-velo 30 specializantov začetnikov, ki bodo predvidoma čez šest let nato postali specialisti.

Prednost simulacijskega centra je tudi ta, da lahko pedagogi leta izkušenj v kratkem času prenesejo na novo generacijo. »Včasih preizkušnje začinimo še s kakšnim nepredvidenim zapletom. Pred-vsem zato, da jim pokažemo, kako se te stvari rešujejo, ker se po vsaki zadevi potem o tem pogovarjamo. Poudarek je na delovanju ekipe,« dodaja Dušan Vlahovič.


Delovi osebnosti leta 2018 sta prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične kirurgije, in asist. dr. Vojko Didanovič, specialist otorinolaringologije in maksilofacialne kirurgije

»Zagnana entuziasta, predana zdravniškemu poklicu, z iz-rednim posluhom za paciente; ko operirata, se čas zanju ustavi. Nenehno sta na poti k novim idejam in ciljem,« je zapisano v utemeljitvi odločitve Delovega uredništva za tokratni naslov osebnosti leta.

»Z rekonstrukcijo, ki je mejnik v estetski kirurgiji v svetovnem me-rilu, sta bolnici vrnila življenje, kakršnega sicer ne bi imela. 'Iz teme sem prišla v svetlobo,« je povedala po šestih mesecih okrevanja. Garača, ki težita k popolnosti, kot pravijo njuni kolegi, pa sta v mis-lih že pri novi rekonstrukciji nosu.

Njuno delo, njuna pot in osebnost pripovedujejo o tem, da so v družbenem podsistemu, za katerega imamo velikokrat občutek, da razpada, ljudje, ki jim lahko zaupamo svoja življenja. Ljudje, ki nas opogumljajo, da je vse mogoče, in nam dajejo zgled tudi po člo-veški plati. Vrhunska strokovnjaka sta namreč najprej človeka, ki želita pomagati – drugemu človeku. Tudi po njuni zaslugi slovenska medicina sodi v vrh svetovne stroke,« je še zapisano v utemeljitvi odločitve.

»Pomembno se je vprašati, kako izkoristiti čas, ki nam je vsem dan,« je ob prejemu nagrade povedal dr. Ahčan. Zahvalil se je star-šem, učiteljem, sodelavcem, tudi nasprotnikom, seveda tudi druži-ni in poleg tega vsem Slovencem, ki si postavljajo visoke cilje. Dr. Didanovič se je spomnil, da sta po predstavitvi operacije doživela nepričakovano pozitiven odziv javnosti. »Mislim, da ljudje želijo ve-deti, da imamo medicino, ki daje vrhunske rezultate.«

14

UTR

IP U

KCL


Drobljenje kamnov kot minimalno invazivni posegKlinični oddelek za prevzel sodoben sistem ESWL za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnovZunajtelesno drobljenje je najbolj prijazen način zdravlje-nja oziroma odstranjevanja ledvičnih kamnov. Za bolnike ima v primerjavi s klasičnim kirurškim posegom izjemne prednosti, saj omogoča minimalen invazivni poseg, v času posega so bolniki budni in gredo lahko še isti dan ali najka-sneje naslednje jutro domov.

S sistemom ESWL na monitorju vidimo lokacijo ledvičnega kamna. Bolnik med posegom leži na mizi, na vodni podlagi, in prejme nekaj tisoč zunajtelesnih udarnih valov za drobljenje. »S pomočjo udar-nih valov se kamni drobijo pod protibolečinsko terapijo in sedacijo. Postopek traja približno eno uro in je skoraj neboleč. Med pose-gom smo ob bolniku in ultrazvočno spremljamo proces drobljenja,« je ob prevzemu povedal predstojnik Kliničnega oddelka za urologi-jo Kirurške klinike doc. dr. Tomaž Smrkolj, ki dodaja, da lahko s tem aparatom bolniku odstranimo ledvične kamne, ne da bi posegali v njegovo telo in ne da bi bila potrebna anestezija.

Pomembno je, da so bolniki seznanjeni s posegomGlavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za urologijo Lučka Kočevar, je poudarila: »Pomembna je priprava bolnika, da so mirni in seznanjeni, kaj se bo med posegom dogajalo, saj imajo pogosto občutek anksioznosti. Če bolnik želi stalno prisotnost nadzorne medicinske sestre, jim to omogočimo.«

S sistemom za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov ne bodo pridobili le naši zaposleni, ki imajo znanje in sledijo sodobnim metodam zdravljenja. Pridobili bodo bolniki, saj sistem omogoča najbolj prijazen način odstranjevanja ledvičnih kamnov. Pri nas je bolnikov, ki potrebujejo takšno zdravljenje, od 300 do 500 na leto.

UKC: Naš seznam nujno potrebnih investicij je še dolgZato smo toliko bolj veseli, da nam je Ministrstvo za zdravje pris-luhnilo in omogočilo nakup tega sodobnega sistema za odstra-njevanje ledvičnih kamnov. »Seveda je naš seznam želja nujno potrebnih investicij še vedno dolg in lahko si le želimo, da nam bo Ministrstvo prisluhnilo tudi v prihodnje,« je ob uradni predaji sis-tema povedal Aleš Šabeder, generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Ob uradnem prevzemu so bili prisotni generalni direktor UKC Ljubljana, Aleš Šabeder, predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo Kirurške klini-ke, doc. dr. Tomaž Smrkolj, glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za urologijo, Lučka Kočevar in Smiljan Mekicar iz Ministrstva za zdravje.

Kako poteka preiskava, si

lahko ogledate na povezavi

Sredstva v višini 486.780 evrov z DDV za nakup sistema ESWL za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov je preko javne-ga naročila zagotovilo Ministrstvo za zdravje. Pogarancijsko preventivno vzdrževanje sistema za dobo 5 let v višini 46.970 evrov DDV bo zagotovil Univerzitetni klinični center Ljubljana. V zadnjem letu je Ministrstvo Univerzitetnemu kliničnemu cen-tru Ljubljana omogočilo nakupe moderne opreme v vrednosti skoraj sedmih milijonov evrov, letos se obeta še vsaj toliko, med drugim nakup treh CT aparatov in Spektralnega CT.


UTR

IP UKC

L


Postajamo odvisniki od sladkorja, to je neke vrsta drogaStroka UKC Ljubljana z javnimi opozorili proti nevarnostim oglaševanja in vsiljevanja prekomerne porabe hrane Hrano prevečkrat dojemamo kot nagrajevanje, predvsem otroci pa postajajo pravi mali odvisniki od sladkorja, opo-zarja stroka. “Proizvajalci in trgovci poznajo te potrebe, zato ciljajo prav na mladoletnike. Veliko študij o posledicah sladkih pijač je bilo že narejenih. Ljudje so neodgovorni in z nezdravim načinom življenja delajo škodo sebi in zdra-vstvenemu sistemu. Diabetes 2 bi v veliko primerih lahko preprečili z zdravo prehrano,” opozarja prof. dr. Tadej Batte-lino iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Hrana postaja zdravilo za stiskoZačnemo pri otrocih, nato s hrano nagrajujemo sebe. “Kar ni prav. Hrana postaja psihosedativ – zdravilo za stisko. Bolj kot smo ner-vozni, hitreje odpiramo hladilnik. Neodgovorni smo do svojih teles, trgovci in oglaševalci nam vsiljujejo porabo, ki je prekomerna in je ne potrebujemo,” dodaja dr. Marjeta Tomažič iz Interne klinike ter dodaja, da je nujen razmislek, ali res potrebujemo toliko hrane in kako škodujemo sami sebi.

Eden od ključnih načinov za zagotavljanje boljše prehrane je priprava obrokov doma. “V primerjavi s kupljeno hrano lahko pri do-mači pripravi sami vplivamo na količino sladkorja v prehrani. Doma pripravljena hrana je lahko boljša. Niso pomembni samo prazniki, pomembnih je vseh 365 dni. Pozorni moramo biti tudi pri otrocih, saj hitro dosežemo priporočeno količino dnevnega vnosa – lahko že zjutraj s kosom kruha z marmelado in sveže stisnjenim naravnim sokom,” dodaja vodja Službe za dietoterapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike Andreja Širca Čampa.

Dobro je slediti načelu manj je večGlede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni. Najpomembneje je, da poslušamo svoje telo in razum. »Pomembno je razumeti, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že prekomerno poln, zato se je treba s hranjenjem usta-viti že pred občutkom sitosti,« že nekaj časa opozarja gastroente-rolog Darko Siuka in dodaja »Dobro je slediti načelu manj je več; in načelu zmernosti. Obilni in zlasti mastni obroki podaljšajo čas zadrževanja hrane v želodcu, s tem pa tudi možnost poslabšanja refluksne simptomatike z zgago, bolečino v vratu, bolečino v žlički, spahovanjem ali celo bruhanjem.«

“ Trgovci in oglaševalci nam vsiljujejo porabo, ki je prekomerna in je ne

potrebujemo.”

Namesto obdavčitve sladkorja samoregulacija industrije

Živilska industrija je s pomočjo lobistov leta 2014 v celoti ustavila obdavčitev sladkorja v sladkih pijačah, ki ga je pod-pirala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Namesto omejitve oglaševanja, primerljivega s prodajo alkoholnih pijač in toba-ka, je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij začela projekt Zaveze odgovornosti. Kljub zavezi, da od leta 2016 ne bodo oglaševali sladkih pijač otrokom, mlajšim od 12 let, po treh letih ugotavljajo, da tega danes ne počne “velika večina pro-izvajalcev”. Podobno kljub Zavezi o odgovornem ravnanju v šolah danes “poskušajo spoštovati nekomercialni značaj šol.” Le majhen delež pijač ima označeno energijsko vrednost, ki bi lahko potrošnika opozorila na nevarnost prekomerne upora-be izdelka.

16

UTR

IP U

KCL


Ob zaključku leta podelili plakete za dosežke v letu 2018Vodstvo UKC Ljubljana je na novoletnem sprejemu podelilo plaketo za izjemne dosežke, izjemne strokovne dosežke in vrhunske znanstveno-raziskovalne dosežke v letu 2018Plaketo za izjemne dosežke v letu 2018: • Prof. dr. Marko Noč, dr. med., predstojnik Kliničnega

oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike. Leta 2018 je imel inavguracijsko predavanje na Slo-venski akademiji za znanost in umetnost, je prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju intenzivne interne medicine in je avtor člankov v najv-plivnejši reviji v medicini, New England Yournal of Me-dicine.

Plaketo za izjemni strokovni dosežek v letu 2018:• prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., predstojnik Kliničnega

oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirur-gijo in opekline, in prim. Vojko Didanovič, dr. med., s Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirur-gijo Kirurške klinike – ki sta združila znanje ter z upora-bo tridimenzionalnih posnetkov v mikrokirurški tehniki prva na svetu s pomočjo 3D-modela naredila nos na podlakti ter ga prenesla kot ožiljen in oživčen oblikovan del telesa na ob-raz. Za strokovni dosežek v mednarodnem merilu jima je pred-sednik Republike Slovenije podelil Jabolko navdiha.

• doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., predstojnik Kliničnega oddel-ka za torakalno kirurgijo Kirurške klinike – glavni operater pri prvi sočasni presaditvi obeh pljučnih kril v UKC Ljubljana.

• izr. prof. Saba Battelino, dr. med., s Klinike za otorinolaringolo-gijo in cervikofacialno kirurgijo, in prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo Kirurške klinike, ki sta prvič v Sloveniji izvedla vstavitev ABI slušnega vsadka in petletno deklico povrnila v svet zvočne zaznave.

• dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja Enote za inten-zivno nego in terapijo novorojenčkov na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike, ki že vrsto let skrbi za kako-vostno in varno oskrbo novorojenčkov in nedonošenčkov. Pred tremi leti je bil najlažji nedonošenček 370 gramov in je preživel brez posledic, v letu 2018 pa najlažji 400 gramov.

• prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., z Nevrološke klinike, pre-jemnik državnega odlikovanja reda za zasluge za izjemno pro-dorno, visoko strokovno in človekoljubno delovanje na področju demence. Postavlja mostove med osnovnimi raziskavami in zdravljenjem, med tujino in Slovenijo, med raziskavami in peda-goškim delom, med humanizmom in družbenim napredkom ter predvsem med zdravniki in med bolniki, med ljudmi.

• prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike – za evropski patent za labora-torijski test za detekcijo protiteles proti dvojnovijačni DNA.

Plaketo za vrhunski znanstveno raziskovalni dosežek v letu 2018:• asist. dr. Peter Radšel, dr. med., s Kliničnega oddelka za inten-

zivno interno medicino Interne klinike – za področje intenzivne interne medicine in pregledni članek Resuscitation cardiac ar-rest without STEMI: should we go immediately to the cath lab?

• dr. Alojzija Hočevar, dr. med., s Kliničnega oddelka za revma-tologijo Interne klinike – avtorica članka o ovrednotenju dia-gnostičnih kazalcev vnetnih miopatij, objavljenega v ugledni revmatološki reviji Annals of the Rheumatic Diseases.

• prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardi-ologijo Interne klinike – za znanstveno-raziskovalno delo na po-dročju repetitivne presaditve matičnih celic na delovanje srca pri bolnih s srčnim popuščanjem Cell therapy for nonischemic cardiomyopathy: current status and future perspectives.

• akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., s Klinike za infekcijske bo-lezni in vročinska stanja za izjemen raziskovalni članek v Jama dermatology in za editorial v FEMS microbiology reviews Lyme borreliosis-from tick bite to diagnosis and treatment.

• doc. dr. Daša Stupica, dr. med., s Klinike za infekcijske bolez-ni in vročinska stanja za izjemen raziskovalni članek v Jama dermatology Comparison of clinical course and treatment ou-tcome for patients with early disseminated or early localized lyme borreliosis.

• prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik za endokrinologi-jo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike, in prvi avtor članka Tine Tesovnik »Pospešeno biološko staranje pri bolnikih s slabo urejeno sladkorno boleznijo tipa 1 – o dolžini telomer v povezavi z glikemijo in stresom«, ki je objavljen v ugledni med-narodni strokovni reviji Jama Pediatrics.


UTR

IP UKC

L

1. Strokovnjaki UKC Ljubljana prvi na svetu s pomočjo 3D-modela napra-vili nos na podlakti - prva presaditev nosu iz lastnih tkiv po odstranitvi nosu zaradi invazivnega raka (KO za plastično, rekonstrukcijsko, estet-sko kirurgijo in opekline; KO za maksilofacialno kirurgijo Kirurške klinike).

2. Prva sočasna transplantacija obeh pljučnih kril v Sloveniji (KO torakal-no kirurgijo Kirurške klinike, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike, KO za pljučne bolezni in alergije Inter-ne klinike).

3. Najučinkovitejša molekularna slikovna diagnostika nevroendokrinih tu-morjev na voljo tudi v Sloveniji (Klinika za nuklearno medicino).

4. Nov dosežek otroške kirurgije in pediatrične endokrinologije – prva lapa-roskopska odstranitev tumorja nadledvičnice pri otroku (KO za urologijo in Oddelek za otroško kirurgijo KO za otroško kirurgijo in intenzivno tera-pijo Kirurške klinike).

5. Celovit program rehabilitacije slepih in slabovidnih ter vzpostavitev Na-cionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (Očesna klinika).

6. Vzpostavitev Nacionalnega programa presejanja novorojenčkov (KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike, Po-dročje za informatiko).

7. Odstranitev obsežnega Ewingovega sarkoma v 16-urni operaciji na Or-topedski kliniki.

8. Kakovostna in varna oskrba novorojenčkov, nedonošenčkov na Enoti za intenzivno nego in terapijo Kliničnega oddelka za perinatologijo Gine-kološke klinike. V Sloveniji se vsako leto prezgodaj rodi 1400 otrok, kar je sedem odstotkov vseh novorojenčkov. Med njimi je 100 takšnih, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram (najlažji 370 g, najlažji v 2018 400 g).

9. Najboljši in najhitrejši na svetu v oskrbi hudo poškodovane hrbtenice na KO za travmatologijo.

10. Zdravljenje raka z znotraj-žilno aplikacijo radioaktivnega izotopa nepos-redno do tumorja (Klinični inštitut za radiologijo).

11. Vstavljanje najmanjših srčnih spodbujevalnikov na svetu in novih valja-stih žilnih opornic na KO za kardiologijo Interne klinike.

12. Vstavljanje srčne zaklopke z minimalnim rezom na KO za kardiologijo In-terne klinike.

13. Raziskava pri bolnikih s srčnim infarktom in posledičnim kardiogenim šokom, objavljena v najvplivnejši reviji v medicini New England Journal of Medicine (KO za intenzivno interno medicino Interne klinike).

14. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju intenzivne interne medicine prejel akademik prof. dr. Marko Noč.

15. Član akademije za znanost in umetnosti je postal prof. dr. Marko Noč.16. Pospešeno biološko staranje pri bolnikih s slabo urejeno sladkorno

boleznijo tipa 1 (KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike).

17. Vstavitev 540 aortne zaklopke v UKCL od leta 2009 in 110 v letu 2018 (KO za kardiologijo Interne klinike). KO za kardiologijo Interne klinike pomagal pri prvi uspešni izvedbi perkutane vstavitve aortne zaklopke v UKC Maribor oktobra 2018 in še naprej nudi strokovno pomoč pri izbiri bolnikov, pripravi na poseg ter njegovi izvedbi.

18. Uvedli novejši in bolje nadzorovan način za hipotermično shranjevanje odvzetih ledvic zunaj telesa do presaditve v prejemnika - Hipotermič-na strojna perfuzija ledvic umrlih darovalcev s transportnim sistemom LifePort je novejši, dinamičen in bolje nadzorovan način za hipotermič-no shranjevanje odvzetih ledvic zunaj telesa do presaditve v prejemni-ka. V primerjavi s statičnim shranjevanjem na ledu, izboljša delovanje presajene ledvice v zgodnjem obdobju po presaditvi, zmanjša potrebo po dializnem zdravljenju iz zato skrajša bolnišnično zdravljenje. Zaradi zmanjšanja neugodnih učinkov ishemično-reperfuzijske okvare v zgo-dnjem obdobju po presaditvi, hipotermična strojna perfuzija izboljša tudi dolgoročno preživetje presajenih ledvic (Center za transplantacijo led-vic KO za nefrologijo).

19. Za izjemno prodorno, visoko strokovno in človekoljubno delovanje na področju demence je prof. dr. Zvezdan Pirtošek prejel red za zasluge, pri-znanje, ki ga podeljuje Predsednik Slovenije (Nevrološka klinika).

20. Znanstveniki Inštituta Jožef Štefan v sodelovanju z UKC Ljubljana s kačjim strupom nad trombembolijo (Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike).

21. Prof. dr. Matej Cimerman že tretjič zapored vodja programa kirurgije me-denice na najprestižnejšem travmatološkem tečaju AOTrauma Masters Course, v Davosu, decembra 2018.

22. Podeljeni evropski patent za laboratorijski test za detekcijo protiteles proti dvojnovijačni DNA. Patentirana metoda nadomesti uporabo radi-oaktivnega označevalca s fluorescentnim barvilom in obdrži primerljive diagnostične lastnosti ter klinično uporabnost, zmanjša pa se ekološka obremenitev okolja, osebja, rezultati so na voljo v treh dneh (KO za rev-matologijo Interne klinike).

23. Opravili prvo implantacijo EDW zaklopke v okvarjeno biološko mitralno zaklopko (KO za kardiologijo Interne klinike).

24. Ekipa strokovnjakov UKC Ljubljana prvič v Sloveniji, ob navzočnos-ti tutorjev iz tujine, izvedla vstavitev ABI – slušni vsadek v možgansko deblo. Združili so znanost, visoke tehnologije, tehnike ter neprecenljiva znanja in izkušnje dosedanjega dela in 5-letno deklico po dveh letih gluhote povrnili v svet zvočne zaznave (Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo in KO za nevrokirurgijo Kirurške klinike).

25. Prvič v Sloveniji pri končni odpovedi srca mehanična podpora skozi dva minimalna reza brez prereza grodnice (KO za kirurgijo srca in ožilja Ki-rurške klinike).

26. Nova oblika zdravljenja fekalne inkontinence/retence - prvič v Sloveniji uvedli zdravljenje z metodo SNM (sakralna nevromodulacija) (KO za ab-dominalno kirurgijo Kirurške klinike).

27. Izdali strokovni priročnik Kako brati krvno sliko (KO za hematologijo In-terne klinike).

28. Izdali anesteziološko revijo Acta Anaesthesiologica Emonica – AAE (Kli-nični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike).

29. Izdali zbornik ob 50-letnici Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in in-tenzivno terapijo Kirurške klinike.

30. Odlični v znanosti 2018 za področje medicine: prof. dr. Nataša Ihan Hren, Spremembe obraza po kostnih ortognatskih premikih, KO za maksilofa-cialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike; prof. dr. Marko Hawlina, Iden-tifikacija podtipov dendritičnih celic v nativnem in gojenem roženično--limbalnem tkivu na amnijski membrani, Očesna klinike; prof. dr. Bojan Vrtovec, Vpliv repetitivne presaditve matičnih celic na delovanje srca pri bolnikih s srčnim popuščanjem, KO za kardiologijo Interne klinike.

31. Po poročilu Europeristat Slovenija ena najbolj varnih držav za rojevanje: Slovenija med vsemi evropskimi državami najvarnejša in najuspešnejša, saj ima najnižjo neonatalno umrljivost: zgolj 0,7 na 1000 živorojenih ot-rok, nizko umrljivost dojenčkov in skoraj nobene smrti med materami.

32. Dobili najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege.33. Prevzeli opremo za medbolnišnični transport kritično bolnih novorojen-

cev, dojenčkov in otrok.34. Na Oddelek za intenzivno terapijo otrok Kliničnega oddelka za otroško

kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana v težkem stanju sprejeli že tretjega otroka v tednu dni, ki je zaradi dokončne, hi-poksične dihalne odpovedi pljuč nujno potreboval dolgotrajno zunajte-lesno membransko oksigenacijo z aparaturo, ki to omogoča (ECMO).

35. Delovati je začela Dispečerska služba zdravstva UKCL.36. Dobili nov, sodoben angiografski aparat za intervencijsko radiologijo

(Klinični inštitut za radiologijo)37. Odprli prenovljen Oddelek za intenzivno nego in terapijo otročnic in no-

sečnic na KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.38. Odprli prenovljen, bolj funkcionalen KO za neonatologijo Pediatrične

klinike.

Praznovali smo: 50 let Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko 40 let Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo 20 let otroške hemodialize na Pediatrični kliniki 50 let Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 60 let Internistične prve pomoči Interne klinike

Leta 2018 smo posebej ponosni na strokovne dosežke in pridobitve za bolj varno in kakovostno obravnavo pacientov:

18

UTR

IP U

KCL

Mojca Rostohar, dipl. fiziot.

UriVITA – prva slovenska mobilna aplikacija za vadbo mišic medeničnega dnaAplikacija UriVITA je brezplačna in dosegljiva za sistem Android – Google Play.Aplikacija je namenjena širšemu krogu ljudi kot pripomoček za lažje izvajanje vadbe mišic medeničnega dna, saj šteje čas stiska in sprostitve mišic medeničnega dna. Je pre-gledna in preprosta za uporabo. Razvili so jo na naši Gine-kološki kliniki.

S problemom urinske inkontinence (tj. nehotenim uhajanjem uri-na) se tekom življenja srečuje kar 15–70 % populacije, tako žensk kot moških, predvsem pa nosečnic, mamic po porodih, starostnikov in tudi veliko otrok in mladostnikov. Po podatkih iz leta 2017 zaradi urinske inkontinence trpi več kot pol milijona Slovencev. Urinska inkontinenca negativno vpliva ne le na fizično plat življenja posa-meznika, ampak tudi na psihično, čustveno in socialno plat, torej zelo vpliva na slabšo kakovost življenja posameznika in njegove družine. Za to težavo pa je značilna tudi močna stigma. Stroški zdravljenja urinske inkontinence so primerljivi s stroški zdravljenja nekaterih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, osteoporoza, Alzhajmerjeva bolezen in artritis.

Z vadbo mišic medeničnega dna lahko v veliki meri preprečimo, odpravimo ali vsaj omilimo težave z uhajanjem urina in druge teža-ve v povezavi z disfunkijami mišic medeničnega dna, hkrati pa tudi izboljšamo spolno funkcijo vadečega. Vaje za mišice medeničnega dna pa niso priporočljive samo za zdravljenje, ampak se jih pripo-roča tudi za preprečevanje posledic nepravilnega delovanja mišic medeničnega dna.

Mišice medeničnega dna (od sramnice spredaj do trtice zadaj)

Te mišice:• vzdržujejo pravilno lego medeničnih organov, • sodelujejo pri zadrževanju urina in blata, • zagotavljajo podporo danki med iztrebljanjem blata, • prispevajo k stabilnosti hrbtenice in medeničnega obroča, • so pomembne tudi za spolno doživljanje tako žensk kot moških

Aplikacija je nastala v okviru diplomske naloge Mojce Rosto-har, dipl. fiziot., pod mentorstvom mag. Darije Šćepanović, viš. fiziot., in Ivana Škrleca, dipl. ing., na Zdravstveni fakulteti Uni-verze v Ljubljani. Programiranje aplikacije pa je potekalo v okvi-ru izobraževalne prakse na ŠC PET Višja strokovna šola. Pod mentorstvom Ivana Škrleca, dipl. ing., je aplikacijo programiral študent Nino Nikolič.aparatov in Spektralnega CT.

S pritiskom na sredino ekrana začnemo vadbo določene stopnje. Med časom stiskanja se krog enakomerno krči proti notranjosti, med pavzo pa se enakomerno razširi nazaj v prvotno stanje.

Med nastavitvami je možno poleg splošnih nastavitev (zvok, vibriranje, trije opomniki) nastaviti tudi parametre za vadbo po meri, kot četrto možnost vadbe.

V spodnjem delu zaslona lahko izbiramo med tremi prednastavljenimi težavnostnimi stopnjami vadbe mišic medeničnega dna.

Osrednji meni aplikacije

Možnosti nastavitve

VadbaZa uspeh vadbe je ključnega pomena, da krčimo prave mišice in da je to krčenje pravilno.

Predstavljajte si, da poskušate zaustaviti uhajanje vetrov iz čre-vesja in istočasno zaustaviti curek urina. Občutek je, kot da bi ho-teli »stisniti in dvigniti«, zapreti in potegniti navzgor področje okoli zadnjika, nožnice in sečnice. To je stisk mišic medeničnega dna.

Aplikacija se v osrednjem meniju, katerega osrednji del je vadba, razdeli na sedem podstrani (na sliki). Prehod med posameznimi podstranmi je zelo preprost, s klikom na posamezni predel ekrana.


UTR

IP UKC

L


Dober sluh kot osnova za kakovost življenjaDober sluh, dobra komunikacija in dobri medčloveški od-nosi so osnova za kakovostno življenje v zreli dobi. »Napre-dek medicine, napredek anestezijskih tehnik, pred in po-operativne priprave in nege ter razvoj sodobnih kirurških pristopov, predvsem pa lastne kirurške izkušnje so omogo-čile, da je vstavitev polževega vsadka precej varna opera-cija z malo zapleti – tudi za starejše bolnike,« pojasnjuje izr. prof. doc. dr. Saba Battelino.

Zaenkrat so vedenja o življenjski dobi notranjega dela polževega vsadka še nepopolna. V telesu delujejo že več kot 25 let – podobno vidimo tudi na lastnih bolnikih, seveda pa se po vseh teh letih de-lovanja »utrudijo«. Zamenjamo jih z novimi, modernejšimi, manjšimi notranjimi deli in njihovi uporabniki so z novejšimi, kljub novi ope-raciji, zelo zadovoljni. Sicer mehanično, glede rasti glave, ušes – je primeren isti vsadek, res »raste« z otrokom.

Vsadek je enak za desno in levo uho, za otroke in odrasle. Enakega lahko vsadimo v desno ali levo notranje uho. Za polžev vsadek za svojega gluhega otroka se odloči praktično večina staršev in sko-raj vse odrasle slabo slišne osebe, ki jim tudi najboljša in primerno nastavljena slušna aparata ne moreta zagotoviti ustreznega razu-mevanja govora. Seveda polžev vsadek ni primeren za odrasle ose-be, ki niso nikoli razvile govora, razen če jim ne peša vid. V primeru pešanja vida in grozeče slepote se za polžev vsadek odločajo tudi gluhe osebe, ki nimajo razvite dobre slušno-govorne komunikaci-je. Slednjim bo polžev vsadek ob dodatni izgubi vida omogočil po-memben kanal za sporazumevanje. Sicer ne bodo razumeli govora, se pa skoraj pri vseh doseže zaznava in prepoznava zunanjih zvo-kov (slišijo zvonec, avto, šumenje vode, pisk vlaka …).

Običajno v letu dni opravimo vse potrebne operacije – kandidati čakajo na vstavitev polževega vsadka nekaj mesecev. Otrokom običajno postavimo diagnozo in jih usmerimo v program za vsta-vitev polževih vsadkov nekje do 7 meseca starosti, nato še poča-kamo z operacijo do nekje teže 10 kg, kar je običajno okoli 10-11 mesecev starosti.

Rehabilitacijo krije ZZZS ali pa je rehabilitacija del dela z otroci s posebnimi potrebami, torej pod pristojnostjo Zavoda za šolstvo. V UKC Ljubljana nudimo le začetno rehabilitacijo, ki je vezana na nastavitve t. i. »fitting« govornih procesorjev. Nedvomno bi potre-bovali kadrovsko logopedsko ojačitev ter možnost rehabilitacije s pomočjo glasbe.

Enajstmesečni otrok po operaciji hitro ulovi normalen ritem span-ca, prehranjevanja in igre, večinoma je mati stalno ob njem in mu pomaga, da hitro po operaciji zaživi običajno življenje. Odrasli ima-jo zahtevnejši običajni način življenja, več skrbi z odsotnostjo od dela, skrbjo za družino, razmišljajo o možnih zapletih, moti jih del odstranjenih las. Starejši ljudje težko sprejmejo sprejem v bolnico, moti jih preveza na glavi, skrbi so večje. Obširni pogovori, kjer jim poskušamo čim bolj natančno opisati, kaj jih čaka med in po ope-raciji, jim olajša prenašanje težav, ki jih ima vsaka operacija. Sam proces celjenja ni različen glede na starost, kar smo potrdili s štu-dijo na naših bolnikih.

V UKC Ljubljana v zadnjih osmih letih povprečno vsadimo 25 polževih vsadkov letno, od tega eno tretjino otrokom in dve tretjini odraslim slabo slišnim osebam. Operiramo otroke od 10 meseca naprej. Za polžev vsadek je primeren vsak, ki ima dane primerne anatomske razmere v srednjem in notra-njem ušesu, ki ima razumevanje enozložnih besed pod 50 % z najboljšim klasičnim ojačenjem s slušnima aparatoma, ki je sposoben učenja poslušanja s polževim vsadkom, ki je spo-soben 2–3 urne operacije v splošni anesteziji ter ki ima real-na pričakovanja glede slušne zaznave in razumevanja govora s polževim vsadkom. Pripravljen mora biti na doživljenjsko učenje poslušanja s polževim vsadkom, potrebni sta tudi podpora in pomoč okolice.


25. februar – mednarodni dan polževega vsadka

20

UTR

IP U

KCL


Sebastjan Šenk, vodja Gasilske enote UKCL

Prvi odziv na ognjeno grožnjoPredstavitev sistemov aktivne požarne zaščite (1. del)Naprave za odkrivanje, javljanje in alarmiranje požara so t. i. oči sistemov aktivne požarne zaščite. Osnovna naloga teh naprav je čim prejšnje odkrivanje požara oz. zaznavanje zgorevalnih produktov, ki nastanejo med oksidacijo (tle-njem ali gorenjem s plamenom).

Odkrivanju požarov mora slediti informiranje uporabnikov objek-ta, gasilcev itd. o nastalem požaru. Odkrivanju požarov lahko sledi tudi aktiviranje avtomatskih naprav za gašenje, odpiranje naprav za odvod dima in toplote, krmiljenje, odblokada vrat na evakuacij-skih poteh, zapiranje avtomatskih požarnih vrat, zapiranje požarnih loput v prezračevalnih sistemih, prenehanje delovanja dvigal ipd. v skladu s projektno dokumentacijo.

Javljaniki zaznajo dim, toploto in plineNajpomembnejši elementi sis-tema javljanja požara so javljal-niki, ki jih delimo glede na način delovanja in vir, ki ga zaznavajo (dim, toplota, svetloba, plini). Po načinu delovanja ločimo ročne in avtomatske javljalnike, po viru zaznavanja pa dimne, toplotne, plamenske, javljalnike isker ter javljalnike nekaterih plinov, kot je npr. javljalnik ogljikovega mono-ksida. Pomemben del sistema za odkrivanje, javljanje in alarmiranje

Gasilska enota je locirana v novem Centralnem komandnem prostoru, ki se nahaja v 1. kleti objekta na Zaloški cesti 7 in je organizirana v okviru Službe za varnost in zdravje pri delu. Sestavlja jo devet gasilcev, razporejenih v štiri izmene. Ga-silska enota je dosegljiva 24 ur na dan, vse dni v letu na tel.: 01 522 32-32, 522 35-35 (klic sprejme dežurni dispečer).

je tudi požarna centrala. Ta vrši osrednji nadzor sistema za odkri-vanje, javljanje in alarmiranje. Osnovne naloge centrale so nadzor delovanja sistema, sprejem in prikaz signala iz javljalnikov, krmilje-nje na centralo priključenih komponent, prenos signala do stalno zasedenega mesta in oskrba z električno energijo.

Proženje tipke se vedno obravnava kot zanesljiv alarmRočni javljalnik omogoča proženje alar-ma, ko človek s svojimi čutili zazna po-žar. Alarm z ročnega javljalnika se vedno obravnava kot zanesljiv alarm in takoj sproži ukrepe za preprečevanje širjenja požara (vklop gašenja, zapiranje po-žarnih vrat …). Pri ročnih javljalnikih se največ lažnih alarmov sproži zaradi ob-jestnosti in vandalizma.

Optični dimni javljalniki so občutljivi na vidne produkte gorenja, svetel odbojen dim in gorenje plastičnih materialov. Zaznavajo zelo začetne faze požara – tleče stanje. Optični dimni javljalnik z absorpcijo svetlobe odkriva vse delce, ki slabijo signal (svetel in temen dim, veliki in majhni delci).

Požarni red UKCL je objavljen Intranetu UKCL v okencu Dejav-nost skupnega pomena/Služba za varnost in zdravje pri delu/Varstvo pred požarom. Izredno pomembna priloga požarnega reda je izvleček požarnega reda, ki je izobešen je na vidnem mestu po objektih UKCL.


UTR

IP UKC

L

Statistika Reševalne postajev letu 2018

Tokrat nekoliko drugačen obisk članov Sveta UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi UKC LjubljanaSlužba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana


Februarja smo člane Sveta UKC Ljubljana povabili na obisk po kliničnem centru. Vabilu so se z veseljem odzvali, saj je bila to v primerjavi s sejami Sveta zanje zelo drugačna iz-kušnja. Tako so se lahko »na terenu« še dodatno seznanili s posameznimi klinikami, inštituti ter službami, ki so jih člani Sveta sicer že obravnavali na preteklih sejah.

Obisk smo začeli na Kliničnem inštitutu za radiologijo, nadaljeva-li z ogledom centralnega operacijskega bloka Kirurške klinike ter Lekarno UKC Ljubljana. Predstavili smo jim Heliport ter jih pelja-li na gradbišče ljubljanske urgence. Nato smo jim pokazali tudi, s kakšnimi težavami se soočajo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Kliničnem oddelku za gastroenterologijo In-terne klinike. Velik vtis nanje pa sta zagotovo naredila tudi Oddelek otroške intenzivne terapije Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike ter Enota intenzivne nege in terapije novorojenčkov Kliničnega oddelka za perinatologijo Gine-kološke klinike. Med enim in drugim obiskom pa smo jim pokaza-li še objekt ZVD ter možnosti za gradbeno in vsebinsko prenovo objekta. Štiriurni obisk smo končali v Službi bolniške prehrane in dietoterapije UKC Ljubljana, kjer so nam pripravili odlično kosilo.

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim sodelavcem in sodelavkam za topel sprejem ter odlične predstavitve.

22

UTR

IP U

KCL

Letos bo že 3. leto zapored potekal dobrodelni tek Hop na grad, ki smo ga na podlagi idejne zasnove doc. dr. Damjana Osredkarja in s sopobudo dr. Nine Battelino iz Pediatrič-ne klinike v Ljubljani prvič organizirali pred dvema letoma. Takrat so mali in veliki tekači dokazali, da če tečeš za dober namen, je grajski grič mala malica.

»Ob vedno hitrejšem razvoju medicine, kjer stroški diagnostičnih preiskav in zdravljenja z dragimi zdravili nemalokrat zrastejo do neznanskih razsežnosti, je ni države, ki je ti ne bi spravili na kole-na,« pogosto komentira dr. Damjan Osredkar. Zato se nam je po vzoru velikih svetovnih bolnišnic v začetku leta 2017 porodila ideja o projektu, ki bi združil zdravnike, sestre, ostale zdravstvene delav-ce, male in velike bolnike ter njihove družine na poti k skupnemu cilju. Odločili smo se, da organiziramo dobrodelni tek in s skupnimi močmi nekaj vrnemo v skupnost, iz katere izhajamo.

Več kot 700 tekačev “priteklo” otroški gastroskopTako smo pod pokroviteljstvom in z generalno pomočjo Založbe Rokus-Klett ter z Društvom Povodni mož maja 2017 pod streho spravili 1. Hop na grad. S tekom za malčke, ki so lahko pretekli 200, 400 ali 600 m, ter dvema 'pravima' tekaškima razdaljama, na ka-terih merimo tudi čas – 2 km brez vzpona na grajski grič in 6 km z vzponom na grajski grič – smo prebili led, zbrali del kupnine za otroški gastroskop za najmlajše in dobili krila za nadaljevanje. Že prvo leto se je teku pridružilo več kot 700 tekačev.

Na drugem teku Hop na grad lansko leto smo zunanjo podobo teka uspeli okititi še z enotnimi majicami, vsi udeleženci skupaj s pro-stovoljci in voditelji na odru pa so poskrbeli za vrhunski dogodek in dokazali, da slabo vreme ni ovira, kadar ni prostora za negativ-na čustva in je dobra volja naše vodilo. Zbrali smo denar za nakup naprave za vektorsko bioimpedančno analizo sestave telesa ter ultrazvočno sondo.

Trenutno smo v polnem razmahu organizacije 3. Hop na grad, ki se bo zgodil 7. aprila 2019 s štartom pred Pediatrično kliniko. Pri-čakujemo še večjo udeležbo, želimo pa si predvsem veliko dobre volje, ki je do zdaj še nikoli ni manjkalo. Več informacij o tem, kako lahko sodelujete ali donirate ter prijavni obrazec lahko najdete na http://hopnagrad.si/.

LETOS ZA POMOČ DOJENČKOM Z MOTNJAMI ZAVESTI

Ves zbran denar od štartnin in dobrodelnih prispevkov bomo z nakupom naprave (če bomo zbrali dovolj sredstev, pa več takih naprav) podarili Pediatrični kliniki v Ljubljani. Na 3. Hop na grad bomo zbirali denar za napravo za kontinuirano spremljanje srč-no-dihalne funkcije. Otroški možgani posredno nadzirajo tako dihanje kot bitje srca. Nadzor nad dihanjem je neločljivo povezan z nadzorom nad srč-no-žilnim sistemom. Nepravilno delovanje enega izmed sistemov lahko vpliva na delovanje drugega in obratno. Pri novorojenčkih in dojenčkih za ocenjevanje motenj dihanja pogosto uporabljamo kontinuirano spremljanje srčno-dihalnih funkcij. To obsega nepre-kinjeno beleženje naslednjih parametrov: gibanja prsnega koša in/ali trebušne stene, pretoka zraka skozi nos, nasičenosti krvi s kisi-kom in srčne frekvence. S to napravo bomo pomagali predvsem dojenčkom, ki imajo težave z dihanjem in nepojasnjenimi motnjami zavesti. Napravo sicer upo-rabljamo na nevrološkem, pulmološkem in neonatalnem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani.

Prijave in dodatne

informacije

Nina Battelino, Damjan Osredkar

S skupnimi močmi na pomoč naši skupnostiHop na grad – tek za otroke na Pediatrični kliniki


UTR

IP UKC

L



V Porodnišnici Ljubljana nov monitor za spremljanje življenjskih funkcij nedonošenčkovMonitor za spremljanje ži-vljenjskih funkcij nedono-šenčkov sodi med najsodob-nejše aparate za spremljanje življenjskih funkcij. S 15-inč-nim zaslonom omogoča na-tančno sprotno spremljanje delovanja srca, dihanja, vred-nosti krvnega pritiska in na-sičenosti krvi s kisikom, preko shranjenih podatkov pa ana-lizo trendov, ki nam pomagajo pri ocenjevanju poteka bolez-ni in uspešnosti zdravljenja. Prilagojen je najbolj nezre-lim nedonošenčkom, tako z “majhnostjo" senzorjev kot s programi, ki pri ocenjevanju funkcij upoštevajo posebno-sti fiziologije “za dlan velikih” nedonošenčkov, kar pogosto vključuje tudi prilagajanje na njihovo živahno premikanje. Obenem je skladen z monitor-ji, ki so že na oddelku, kar daje možnost centralnega nadzo-ra, pa tudi povezave z drugimi aparati v zdravljenju nedono-šenčkov (npr. z respiratorji). Monitor v vrednosti 15.000 € je doniralo podjetje C&A.

»V ljubljanski Porod-nišnici se rodi tretjina slovenskih novoro-jenčkov. Med njimi je vsako leto tudi okrog dvesto nedonošenčk-ov, ki ob rojstvu tehtajo manj kot poldrugi kilo-gram. Najmanjših, veli-kih komaj za dlan in tež-kih manj kot kilogram, pa je več kot 80; naj-manjša deklica, sedaj že 3-letna Erin, je ob rojstvu tehtala samo 370 gramov. Ker so za oskrbo teh drobiž-kov pomembni odlična opremljenost oddelka z aparaturami ter izobraženo in izkušeno me-dicinsko osebje, v Sloveniji že več kot 30 let izvajamo »transport in utero« − kar pomeni, da se v Ljubljano premešča iz vseh slovenskih porodnišnic tiste nosečnice, ki jim grozi zelo prezgodnji porod. Na ta način je mesto rojstva za njih hkrati tudi najbolj varen kraj, kjer prebi-vajo prve tedne ali mesece po rojstvu. V zadnjih letih se vse bolj zavedamo, kako je za te ranljive nedonošenčke pomembna čim manj agresivna oskrba. Zagotavljanje sodobne opremljenosti je velik zalogaj za vsak zdravstveni sistem – in tudi v Sloveniji je z državnimi sredstvi ni mo-goče zagotoviti. Denar, ki ga za našo opremo lahko nameni Univerzitetni klinični center, po-

gosto ne zadošča niti za nadomestitev starih, že odsluženih aparatov. Zato smo zelo hva-ležni donatorjem, ki prepoznajo našo stisko in so pripravljeni pomagati, da imajo najmanjši slovenski novorojenčki varnejšo pot v življe-nje. V imenu osebja na oddelku se najlepše zahvaljujem C&A Foundation, da so prisluhnili našim željam ter tako novorojenčkom omogo-čili varnejšo prihodnost, osebju pa lažje in bolj enostavno delo,« je povedala dr. Lilijana Korn-hauser Cerar, dr. med., vodja Enote intenzivne nege in terapije novorojenčkov KO za perina-tologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana in predsednica Društva za pomoč prezgodaj ro-jenim otrokom.

24

UTR

IP U

KCL

Kako ukrepati ob množični nesreči?Skupna vaja različnih služb v vojašnici Novo mesto


Letno imamo v Sloveniji povprečno vsaj en dogodek, ki preseže zmogljivosti lokalnega zdravstvenega sistema. Pristop in način re-ševanja se v takih okoliščinah spremeni, saj je potrebno s pravilno razporeditvijo razpoložljivih virov, ki so omejeni, narediti čim več za čim večje število ljudi. Tak dogodek vedno preseže utečene zmo-gljivosti predbolnišničnih reševalnih služb in najbližje bolnišnice, zato sta potrebna hitra reorganizacija dela in pomoč sosednjih enot in drugih bolnišnic. Ob takem dogodku sta nujna pravilen odziv in organizacija dela, zato so vaje in načrtovanje primernega odziva tudi del standardov kakovosti za vse bolnišnice.

Da bi preverili in usposobili čim več osebja iz vseh slovenskih bolnišnic, je sekcija za ukrepanje zdravstva ob velikih nesrečah pripravila že 9. vajo v vojašnici v Novem mestu. »Večja nesreča je bila pri Razdrtem 2016. Takrat je bilo treba razviti sektorsko oskr-bo. Prav takšen sistem, ki presega običajno delo bolnišnice, pre-verjamo na takšnih vajah,« je povedal vodja vaje Simon Herman. Namen tečaja je preveriti sposobnost odzivanja na pritok večjega števila ponesrečenih v krajšem času.

Dogodek poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje ter v sodelovanju in ob pomoči Ministrstva za obrambo – Slovenske vojske. »Sodobne oblike ogrožanja so take, da država mora zago-toviti združen nastop vseh deležnikov obrambno-varnostnega sis-tem. In sodelovanje med vojaškim in zdravstvenim delom je ključ-nega pomena,« je povedal poveljnik sil Slovenske vojske, brigadir Miha Škerbinc. Na vaji so sodelovali tudi policisti, gasilci in tuji predstavniki, ki že imajo izkušnje s terorističnimi napadi in so po-hvalili sistem vaj, kot ga imamo pri nas.

Služba za varnost in zdravje pri delu

Zbiranje denarja za vzdrževanje parkirnih prostorovNa podlagi popisa parkirnih prostorov in njihovih uporabnikov smo pripravili podlage za uvedbo uporabnine oziroma vzdrževalnine uporabnikom parkirnih mest v UKC Ljubljana. Uporabnina oziroma vzdrževalnina bo znašala 15 evrov z DDV za urejeno zunanje parkir-no mesto. Cena urejenega pokritega parkirnega mesta (garaža) pa je določena v višini 20 evrov z DDV.

Plačevanje parkirnine se je za prvi sklop parkirišč pričelo izvajati s plačo za december 2018, izplačano v januarju 2019. Prvi sklop parkirišč se nanaša na parkirišča na naslednjih lokacijah: Zaloš-ka cesta 2 (uprava), Zaloška cesta 7 (parkirišče ob ploščadi UKC Ljubljana), Zaloška cesta 7B (kuhinja UKC Ljubljana), Vrazov trg 1, Zaloška cesta 14, Pediatrična klinika (garaža), Nevrološka klinika (garaža). Iz drugega sklopa pa bo glede na urejenost parkirišča pri Polikliniki UKC Ljubljana pričel zaračunavati za januar pri plači v mesecu februarju 2019.

Za drugi in tretji sklop bomo uporabnino oziroma vzdrževalnino za-čeli upoštevati takrat, ko bodo parkirišča ustrezno urejena (ustre-zna infrastruktura, označbe, daljinski upravljalci, dovolilnice ipd.). Vsa sredstva, ki jih bomo zbirali za dovoljenje parkiranja, bomo namenili za vzdrževanje in urejanje parkirnih mest UKC Ljublja-na (gradbena dela, kontrola dostopa do parkirišč, talne oznake, vzdrževanje, čiščenje ipd.).

Seveda bomo z naše strani (Služba za varnost in zdravje pri delu) v skladu z našimi možnostmi poskrbeli, da bodo lahko uporabniki nemoteno uporabljali parkirna mesta, ki so jim dodeljena v uporabo in za njih plačujejo parkirnino. V kolikor bi pri tem imeli kakršne koli težave, se lahko obrnejo na nadzorno službo po tel. 33-60 ali pa to sporočijo na mail [email protected].


UTR

IP UKC

L

Suzana Šeruga, Služba za upravljanje z nepremičninami

Na počitnice z UKC Ljubljana

UKC Ljubljana ima v Termah Čatež dve leseni brunarici, ki za-poslenim nudita oddih za 4+2 člansko druži-no. Kopalne karte so vštete v ceno, vsaka prijavljena oseba je upravičena do k opal-ne karte – max. št. 6. Brunarica ima skup-ni prostor s kuhinjo, v kateri je dodatno ležišče za dve osebi, kopalnico in WC. V prvem nadstropju je spalni prostor, kjer so zakonska postelja ter dve posamezni ležišči. Možnost parkiranja je pred brunarico. Oddaljenost od kopalnega kompleksa je cca. 5−10 min. Cena najema je 48 evrov na dan.

Apartma v Bovcu ima možnost letovanja 8 oseb (7+1 ležišče). Ima predsobo, kopalnico, kuhinjo z dnevnim prostorom, tri ločene spal-nice in shrambo za smuči. Možnost parkiranja pred apartmajem. Cena najema je 48 evrov na dan.

Barbariga in Mareda na HrvaškemApartma v Barbarigi ima spalnico z zakonsko posteljo, dnevni pros-tor z dvosedom – skupno število ležišč je 2+2, ter kuhinjo, kopalnico/WC ter posebej jedilni prostor. Naselje je primerno za male otroke. V naselju so trgovine, pošta, slaščičarna in otroško igrišče. Plaža je prodnata, delno skalnata ali obdana z drobnimi kamenčki ter je od-daljena 5−10 minut hoje od apartmaja. Najem je 50 evrov na dan.

Mareda je turistično apartmajsko naselje med Umagom in No-vigradom. Apartma je urejen z bivalnim prostorom z ležišči 2+2. Apartma zajema predsobo, spalni prostor z zakonsko posteljo, ku-hinjo z dnevnim prostorom, kjer je dodatno ležišče (dvosed), ko-palnico/WC, balkon. Naselje je primerno za majhne otroke. Plaža: Obala je oddaljena 7 minut hoje od apartmaja. Plaža je skalnata, betonirana, zaliv s kamenčki. Naselje se nahaja 500 m od morja. Najem je 50 evrov na dan.

Kako se prijaviti in kakšne so možnosti za dopust v zmogljivostih UKC Ljubljana

ČATEŽ

PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE

Prijave se lahko oddajo: po pošti na Vrazov trg 1, Služba za upravljanje z nepremičninami; osebno na Vrazov trg 1; po elektronski pošti na naslov: [email protected] ne vsebujejo turistične takse. Sezona na Hrvaškem se začne 30. marca in konča 2. novembra. Vse dodatne informaci-je dobite na številki 01/522 94 25.


Kratke vesti UKC LjubljanaSeznanitev s prepovedjo kajenjaUniverzitetni klinični center Ljubljana je po prijavi domnevnih kršitev prepovedi kajenja v javnih prostorih 15. 1. 2019 obiskal inšpektor za delo. Inšpektor ni odkril kršitev med obiskom, je pa Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana odredil, naj vse svo-je zaposlene seznani z spremembami zakona, ki urejajo prepoved kajenja oziroma uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v zaprtih javnih in delovnih prostorih. Zaposlene tako obveščamo, da je v skladu z 39. členom Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov: Prepovedano je kajenje oziroma uporaba tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov, razen tobaka za žvečenje in tobaka za njuhanje, v vseh za-prtih javnih in delovnih prostorih ter v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let.

Preverite podatke za povrnitev stroškovPozivamo vse zaposlene, da preverite podatke, ki ste jih dali z na-menom povrnitve stroškov prevoza na delo. Predvsem preverite, ali so vpisani pravilni naslovi in ali je izbran pravilen (tj.j. najcenej-ši) način prevoza. Naj spomnimo, da ste vsako spremembo dolžni sporočiti najkasneje v osmih dneh od njenega nastanka.

Zagrebški kolegi na obisku v Ljubljani V UKC Ljubljana smo gostili delegacijo iz Kliničnega centra Za-greb. Obiskali so nas predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca profesor dr. Bojan Biočina s sodelavci. Skupaj z vodstvom UKC Ljubljana so si ogledali Službo za kardiologijo Pediatrične klinike in Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike. Izmenjali so izkušnje in poglede na zdravljenje bol-nikov s prirojenimi srčnimi napakami.

Ime tedna: prof. dr. Samo ZverIme tedna na Valu 202 je postal prof. dr. Samo Zver, dr. med., pred-stojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, na ka-terem smo pred natanko 30 leti opravili prvo zdravljenje s presa-ditvijo krvotvornih matičnih celic pri nas. S presaditvijo kostnega mozga smo do takrat neozdravljive bolezni začeli uspešno zdraviti, do zdaj pa smo skupaj pomagali več kot 2000 bolnikom.»Ko vidim, da ima nekdo svojo družino, da ima možnost živeti iz tis-te krvne bolezni, ki je res divja, normalno življenje. Zame je to nekaj neprecenljivega kar lahko ponudimo. In to delamo,« prof. dr. Samo Zver, dr. med. "Naš oddelek, naše osebje, mašinerija je vrhunska, ni pa vrhunska naša ambulanta, ker so zidovi pretesni."

Iskreno čestitamo prof. dr. Samu Zveru in celotni ekipi!

Simpozij o ranahStrokovno javnost vljudno vabimo na 14. Simpozij o ranah z naslovom Kirurške okužbe mehkih tkiv in mišično-skeletnega sistema z medna-rodno udeležbo. Letošnji simpozij bo potekal 18. do 19. aprila 2019 v Kongresnem centru Portus hotela Slovenija v Portorožu. Udeležite se lahko plenarne seje, učnih delavnic in praktičnega tečaja.

Klinični oddelek za kirurške okužbe Kirurška klinika, UKCL V Klinič-nem centru smo prevzeli 135 novih postelj, ki bodo po razkuževanju in pripravi pomladile naš posteljni fond.

26

KAJ

MEN

IJO

O N

AS

Pred dnevi, v času epidemije gripe, sta bila na

Pediatrično kliniko, na Oddelku za alergologijo,

revmatologijo in klinično imunologijo, sprejeta

moja osemtedenska dvojčka – ne skupaj, temveč z

enodnevnim razmakom. V obeh primerih so nas na

vseh stopnjah obravnavali strokovno, hitro in s pravim

občutkom za otroka.

V času bivanja na oddelku pa je bilo celotno osebje

izjemno prijazno, človeško, strokovno, ustrežljivo,

hitro in odzivno, po potrebi resno ali duhovito, polno

spodbudnih besed in uporabnih nasvetov, tako

podnevi kot tudi ponoči.

Hvala vsem na oddelku, ki so poskrbeli za otroka in

nam olajšali stresne dneve. Erik

Pozdravljeni,z dvoletnim sinom T. sva bila v začetku tega leta sprejeta na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja zaradi virusne pljučnice in dihalne stiske. Že ob sprejemu sva bila deležna temeljite, predvsem pa hitre obravnave ter čudovitega odnosa zdravnice in medi-cinske sestre. Zaradi slabega stanja sina sva bila tudi hospitalizirana na otroškem oddelku I. Ko se je stanje popravilo, sva po nekaj dneh odšla domov z vsemi navodili. Sedaj je ponovno nagajiv in zdrav fantek, ki lepo okreva v domači oskrbi.Skratka, ne morem prehvaliti strokovnih in čudovitih zdravnikov, ki so hodili na vizito in skrbno beležili vse zadeve v zvezi s sinovim zdravjem. Prav tako medicin-ske sestre, ki so budno spremljale vse dogajanje pri sinu, ponoči dežurale in mi kadar koli sem potrebovala pomoč, vedno s prijaznostjo pristopile in pomagale.Prav tako hvala pridnim čistilkam in strežnicam, ki so pomemben člen na kliniki. Vsem dobro in lep pozdrav,

Romana

Rada bi zelo lepo pohvalila celotno ekipo Kliničnega oddelka C za abdominalno kirurgijo in se vsem medicinskim sestram, tehnikom in zdravnikom z omenjenega oddelka zelo lepo zahvalila za vsako prijazno in spodbudno besedo, prijazen pozdrav in nasmeh, predvsem pa pomoč in skrb, zaradi česar so moji spomini na okrevanje po več operacijah v oktobru in decembru 2018 veliko veliko lepši in prijetnejši. Še posebej bi želela pohvaliti glavno sestro z abdominalnega kliničnega

oddelka C, Mirjano Klemenčič, katero bom imela v čudovitem spomi-nu, predvsem zaradi njene iskrene prijaznosti, optimističnosti, topline, pomoči in izstopajoče profesionalnosti. Najlepša in največja iskrena pohvala in zahvala pa gre najboljšemu zdravniku in odličnemu kirurgu, predvsem pa človeku z ogromnim srcem,

dr. Mihi Petriču, kateremu bom večno hvaležna za čisto vse, kar je naredil zame, za moje zdravje, počutje in za pomirjenost moje skrbeče mami . Za vedno mu bom hvaležna, da me je toplo sprejel in odlično popravil, kar so drugi zdravniki zašuštrali. Zaradi njega sem po prvotni negativni izkušnji ponovno pridobila zaupanje v UKC in njihove zdravnike. Med celotnim zdravljenjem in okrevanjem je s svojo profesionalnostjo, znanjem, iskre-nim, prijaznim in spoštljivim odnosom, spodbudnimi besedami, humorjem na pravem mestu, pozitivnim razmišljanjem in zavzeto skrbjo občutno največ prispeval k pozitivnim vtisom moje hospitalizacije v UKC Ljublja-na. Odkar sem bila v njegovi oskrbi, sem se prvič in od takrat vselej poču-tila 100 % zares varno. Resnično je človek na mestu in vreden vsakega zaupanja, predvsem pa ogromnega spoštovanja.Lepo pozdravljeni,

Eva

Spoštovani,

v četrtek, 3. 1., sem se hudo opekla in ker vožnje z avtomobilom do

bolnišnice nisem zdržala sama zaradi precej hude opekline, sem

poklicala reševalno vozilo. Ne morem se dovolj zahvaliti reševalki in

reševalcu, ki sta mi s svojimi vzpodbudami in prvo pomočjo (name-

stitev hladnih oblog) močno olajšala pot do UKC, saj so bile bolečine

neznosne. Reševalka mi je razložila, da mi na poti do bolnišnice ne

sme dati analgetikov, zato pa me je celo pot bodrila, sočustvovala z

menoj in mi tako krajšala pot ter se trudila prenesti fokus stran od

bolečine. Že med potjo sta mi reševalca zagotovila takojšnji spre-

jem, kjer me je zdravnik takoj pregledal in odredil protibolečinska

sredstva. Veliko osebja je bilo prisotnega v roku dveh ur, ki sem jih

prebila na UKC in prav vsem od prvega do zadnjega sem izjemno

hvaležna, predvsem za tople in sočutne besede, saj je, poleg strokov-

ne oskrbe, to tisto, kar v trenutkih nemoči resnično potrebujemo.

Hvala lepa za sočutje in strokovno pomoč.

Lepo pozdravljeni, Tanja

Prvi dan v novem letu nam je na sprehodu hčerka s

posebnimi potrebami nesrečno padla z invalidskega

vozička. S krvavečim noskom smo odhiteli na urgenco,

kjer smo doživeli nadvse ustrežljivo, hitro in učinkovito

obravnavo. V eni uri je bila hči pregledana, z rentgensko

sliko in z zašito rano. Z možem se zahvaljujeva vsemu udeleženemu osebju

tako v sprejemni pisarni kot v ambulanti in v mali opera-

cijski sobi, še posebej operaterju Joštu Janša, dr. med. Romana


SPON

ZOR

KRIŽAN

KE

Vsi smo pred-programirani založba Chiara

AvtopilotŽe spet ste to storili, pa čeprav ste si obljubili, da ne boste. Kaj je bilo tokrat? Ste rekli da, čeprav bi morali reči ne? Vam je iz ust izletelo več, kot ste hoteli, ker ste bili jezni? Ali pa ste zadržali v sebi tisto, kar bi moralo biti izrečeno, zdaj pa je že prepozno, da bi povedali? Grizete se, saj bi do sedaj res že lah-ko prišli k pameti. Upate, da boste naslednjič ravnali drugače, vendar vas je strah, da boste iste napake ponavljali znova in znova.

Četudi bi mi bilo všeč, če bi mislili, da ste bili pravkar priča spektakularnemu branju misli, se bom zadržal. Petintrideset let terapevtskega dela me je nauči-lo, da se v vseh nas odvijajo taki dialogi in da bomo kljub trenutnemu glasnemu zmerjanju samega sebe v podobni situaciji večinoma ponovili iste napake. Ne gre za to, da bi bili neumni ali moralno sprevrženi; gre za to, da je avtopilot, ki nas vodi skozi življenje, napačno programiran.O večini stvari, ki jih počnemo, ne razmišljamo, temveč jih preprosto storimo. Do takrat, ko odrastemo, je naš avtopilot že povsem izdelan, z vsemi utrjeni-mi načini dojemanja in delovanja, ki jih ali dobimo v paketu skupaj z našimi možgani ali pa smo jih pridobili z izkušnjami. Avtopilot je večinoma koristen, še posebej pri znanih domačih opravilih. Avta ne bi mogli voziti brez miselne šablone, ki nam omogoča, da nam ni treba vsakič znova, ko sedemo za volan, odkrivati Amerike.Težave nastopijo v čustvenih situacijah, saj prav zaradi samodejnih nastavitev avtopilota največkrat sprejemamo zelo slabe odločitve. Večja ko je stopnja vznemirjenja, bolj je verjetno, da se bomo vrnili k našim najstarejšim, najbolj utrjenim naučenim odzivom. V stresnih situacijah se nagibamo k temu, da se vedemo kot otroci ali celo kot bitja, ki so precej nižje na evolucijski lestvici, razen če prvotnih nastavitev sami ročno ne spremenimo. Učinke napačnega programiranja boste lahko opazili pri ljudeh v mnogih primerih v tej knjigi. Se-daj je čas za kritičen razmislek o tem, kako se v stresnih situacijah obnese vaš avtopilot. Temeljno pravilo, ki vam bo pomagalo, da ne boste vedno znova delali istih napak, je preprosto: V čustvenih situacijah ničesar ne storite na podlagi prve reakcije, ki se sproži v vas. Čeprav to pravilo velja za vse situacije, je na delovnem mestu še posebej nujno.

Kako prevzeti krmilo v svoje rokeMnogo naših zamisli, kako ravnati v čustvenih situacijah, je v naše možgane vtisnjenih že od rojstva ali pa smo se jih naučili v otroštvu. Našim prednikom so bile morda res v pomoč, da so lahko preživeli v prvobitni džungli, ali pa so nam samim pomagale, da nas v primarni družini niso žive požrli. Vendar obstaja velika verjetnost, da nam bodo ti stari vzorci na delovnem mestu v napoto ali pa nas bodo spravili v težave, če ne bomo sposobni presedlati na nove in bolj odrasle vedenjske vzorce. Da bi dosegli ta premik, moramo znati izključiti avto-pilota, še preden se raztreščimo in zgorimo. Tu je opisano, kako.Razvrstite čustvene situacije glede na stopnjo vznemirjenosti. Da bi se izognili takojšnemu odzivu, morate najprej prepoznati, da gre za čustveno si-tuacijo. Najbolj zanesljiv znak je fizično vznemirjenje. Kadar vam srce divje raz-bija ali so vaše mišice napete, ste lahko prepričani, da je nekaj sprožilo alarm. Vedeti morate, za kaj gre, še preden spregovorite ali kaj storite. Drug zanesljiv znak so ponavljajoče se misli. Če se vam v glavi vedno znova ponavljajo ene in iste misli, veste, da vam skušajo vaša čustva dopovedati, kaj bi morali storiti. Bolj kot se ponavljajo, večja je verjetnost, da jih boste ubogali.Še eden od zanesljivih znakov čustvenega vznemirjenja je, da otrpnete. Če veste, da je neka situacija pomembna, vendar o njej ne morete razmišljati, je to znak, da vas je vaš avtopilot izklopil. Takrat si ne dovolite dejavnosti, ob katerih vam ni treba razmišljati, kot so na primer hranjenje, gledanje televizi-je, brskanje po internetu ali igranje računalniških igric. Takšen odklop ne bo zmanjšal stresa, temveč ga bo le odložil. Če ne morete razmišljati, počnite ne-kaj aktivnega, kar bo zmanjšalo vašo stopnjo vznemirjenja, in nato poskušajte s ponovnim zagonom.Upočasnite se. Večina avtopilotov je ustvarjena zato, da z begom ali s preu-smeritvijo pozornosti čim hitreje zmanjša jakost našega vznemirjenja. Razen v primeru, da se vam res približuje tiger, bo takšen odziv na situacijo po vsej ver-jetnosti napačen. Vedno je dovolj časa, da se ustavite in razmislite, še posebej

takrat, ko mislite, da ga ni. Preden se odločite, kaj boste storili, ne-kajkrat globoko vdihnite, se spre-hodite okoli bloka, da pokurite višek adrenalina, ali pa se o vsem skupaj pogovorite s kakšnim ra-zumevajočim prijateljem.Prepričajte se, da so vaši ci-lji uresničljivi. Vsak učinkovit odziv temelji na tem, da veste, kaj hočete, da se zgodi, in ali bo to dejansko izboljšalo si-tuacijo. Ko se enkrat umirite, se vprašajte, kakšen je vaš cilj. Če je vaš odgovor nekaj takega kot »rad bi ubil tega prasca« ali pa »uiti moram« ali »rad bi se zgolj počutil bolje«, si ponovno zastavite vprašanje. Sprašujte se to-liko časa, dokler ne boste našli cilja, ki je uresničljiv, razumen in s pomočjo katerega boste lahko stori- l i še kaj več kot zgolj ubežali težavnim okoliščinam.Pazite se pasti navad. Določeni programi v avtopilotu poskušajo povoziti vaše nove nastavitve s prepričevanjem, da je bil pravilen vaš prvi čustveni odziv. Vaš avtopilot zna biti zelo prepričljiv, še posebej, če pri tem v vas vbriz-gava snovi za izboljšanje učinkovitosti. Pazite se vzorcev razmišljanja, ki se vam bodo sicer zdeli upravičeni, vendar vas bodo odpeljali v smer, ki si je ne želite. To so:Obtoževanje. Iskanje krivca vodi zgolj h kaznovanju krivca in ne k reševanju problema. Če boste svojemu umu dopustili, da vas vidi zgolj kot žrtev, boste žrtev tudi ostali.Jeza. Jeza vas pripravi do tega, da se borite zaradi borbe same, namesto da bi se borili za svoj cilj. Kadar imate cilj, jeza običajno ni najboljši način za njegovo uresničitev. Večina oblik jeze izvira iz iracionalnega odklanjanja, da bi sprejeli realnost takšno, kot je. Življenje ni pravično, ljudje se ne vedejo tako, kot bi se morali, nesposobni menedžerji vam lahko ukazujejo in na cestah je polno tepcev, ki ne znajo voziti. Sprejmite to, če pa se že odločite za boj, izberite tiste bitke, ki jih lahko dobite.Izogibanje. Vaš avtopilot vam bo govoril, da se izogibajte stvarem, ki se jih bo-jite in ki jih ne želite početi. Ne ubogajte ga. Z obvladovanjem tistega, kar nam je težko in česar se bojimo, odraščamo. Če pred takšnimi situacijami bežite, bodo vaši strahovi postali tako veliki, da bodo prevzeli nadzor nad vašim živ-ljenjem. Vendar je vsak uspeh odvisen od naše sposobnosti, da naredimo, kar je potrebno, pa če nam je to všeč ali ne. Ni lažjih poti, ne glede na to, kaj vam morda prišepetava vaš avtopilot.Pretirana prijaznost. Vaš avtopilot vas bo morda poskušal prepričati, da se lahko izognete konfliktom tako, da ste nezahtevni in pripravljeni storiti vse, kar drugi od vas pričakujejo, saj ste prepričani, da bo vaša velikodušnost slej ko prej poplačana. To nikoli ne deluje. Če ne boste zahtevali, kar želite, tega ne boste nikoli dobili, in če ne boste rekli ne, vam bodo še naprej nalagali preveč dela. Na koncu bo vaša zamera zastrupila vaše odnose in ustvarila dosti večji konflikt, kot bi bil tisti, ki ste se mu skušali izogniti.Perfekcionizem je slabost, preoblečena v krepost. Nič ne zamegli celostnega pogleda hitreje kot obsesivna skrb za droben detajl, ki ni na svojem mestu, in z ničemer ne morete bolj učinkovito ohladiti odnosov z ljudmi, ki jih želite navdu-šiti, kot prav s perfekcionizmom.

Založba Chiara podarja 3 knjige KDO JE TU NOR? 101 PREDLOG, KAKO PREŽIVETI NOROSTI NA DELOVNEM MESTU, dr. Albert J. Bernstein.

Odlomek iz knjige KDO JE TU NOR? 101 PREDLOG, KAKO PREŽIVETI NOROSTI NA DELOVNEM MESTU, avtor dr. Albert J. Bernstein

Kana

ro d

.o.o

., Lj

ublja

na

ITALIJANSKI PUSTOLOVEC IN PISATELJ

BIVALIŠČE GRŠKIH BOGOV

DRUGO NAJVEČJE

KANADSKO MESTO

IVO VAJGL

STARI GERMANI

IZVRŠNI SVET

PREMI-KANJE Z

NERODNIMI, OKORNIMI

KORAKI

OČE (BELO-

KRANJ.)

SLOVENSKI PESNIK IN NOVINAR BABAČIĆ

PROSTOR, KJER SE KOPLJE ILOVICA

MELODIJA, SAMOSPEV

POSTAVA

PODREDNI VEZNIK

GLASEN POLJUB

FRANCOSKI SLIKAR

MATISSE

OČE (STAR.)SLOVENSKI

KLUB LJUBITELJEV

RASTLIN

ÐMIRNO SOŽITJE

ŽENSKA VESELE NARAVE

VOJSKA NEKDANJE

SFRJ

RAZVOJNA STOPNJA

DAKOTA FANNING

ENOTA MERE

PREBIVALEC ROVT

KOS BLAGAUGOVOR, KI

SE MORA UPOŠTEVATI

MANJŠAL-NICA OD

KAVA

RADIKAL OCETNE KISLINE

LEDENA SNOV NA DREVJU

KRAJ NA KRŠKEM

POLJUALEKSAN-

DAR

SMUČARKA ŠTUHEC

ZELO NEGA- TIV. ODNOS

DO KOGAAM. AKCIJ-

SKI FILM (C. NORRIS, L. MARVIN)

IGRAČA, KI PREDSTAV-LJA KLOVNAPAS ZEMLJE OB MORJU

AMERIŠKI BIOKEMIK

ASIMOV

POPOTNIK (LAT.)

NAJVIŠJI VRH KARAVANK

STARO-RIMSKI

POZDRAV

LISA EDELSTEIN

ZANKA

PREVARA (POG.)

DEL STANOVANJA

ZADEVA BREZ KONCA

KOS SUKANCA

NAJPOGOS-TEJŠI VEZNIK

PRVA ČRKA GRŠKE

ABECEDE

RTV-VODIT. ZUCCATO

AVTO S PO- DALJŠANIM ZAD. DELOM

PREBIVALCI AZIJE

JOSIP IPAVECPLANET NAŠEGA

OSONČJA

ISLAMSKO SV. PISMO

ALPINISTIČNI PRIPO- MOČEK

RAVNILO

NASELJE PRI NOVIGRADU

ZIMZELENO DREVO, KI IZVIRA IZ

INDIJE

BOŽJE-POTNIK

NEKDANJI SLOVENSKI

TOLAR

UST-VARJALEC

SLOVENSKA REKA

ORJAŠKA KAČA

NATRIJEV KARBONAT

NEKDANJA PAPEŽEVA

KRONA

PLANETOID, ODKRIT L. 1949

NEM. KNJIŽ. SEIDEL

ZDRUŽENI NARODI (ANG.)

RAZLIČICA IMENA EVA

ANA KLAŠNJA

NEKD. IME TOKIA

EDVARD GRIEG

RUSKO MESTO OB REKI OKA

MESTO V ITALIJI

SLAB NAMEN, NAČRT

ALOJI PODOBNA RASTLINA

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najpozneje do 20. aprila 2019 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov: [email protected], s pripisom ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado.

1., 2. in 3. nagrada (založba Chiara): knjiga KDO JE TU NOR? 101 predlog, kako preživeti norosti na delovnem mestu, dr. Albert J. Bernstein

Izžrebanci iz prejšnje številke, 1., 2. in 3. nagrada knjiga Osebnostni plus, Florence Littauer: 1. nagrada: Žiga Leskovšek2. nagrada: Peter Podgorelec3. nagrada: Andrej Kirn

nagradna križanka

Documents

30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih …Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana marec 2019 | št. 01 30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih