Embed Size (px)
Citation preview
264
Uvod
Izkuønje iz potresov na domaœih in øe posebej na tujih tlehdokazujejo, da ustrezno zasnovane in dobro grajene stavbez zadostno horizontalno odpornostjo in kakovostno projekti-ranimi in izvedenimi detajli veœinoma zelo dobro prenaøajomoœnejøe potrese, ne glede na leto gradnje in takrat uporab-ljane predpise o potresno odporni gradnji. Po drugi strani palahko opazimo tudi, da noben statik ne more zagotoviti, dase bo slabo zasnovana konstrukcija dobro obnaøala medmoœnimi potresi. To dokazujejo øtevilna katastrofalna ruøenjaneustrezno zasnovanih stavb, na primer stavb z mehkimietaæami (slika 1) ali izrazito nesimetriœnih stavb (slika 2), pripotresih v zadnjih letih.
Zato je treba pri projektiranju zgradb na potresnih obmoœjihposebno pozornost posvetiti prav dobri zasnovi konstrukcije.Ob tem se pojavita predvsem dve teæavi:a) Pojem dobro zasnovane konstrukcije je razmeroma
enostaven le, dokler ga razlagamo z enostavnimiin med seboj neodvisnimi opisnimi pravili za konstru-iranje stavb. Precej teæje pa je ta pravila izraziti v kon-sistentni numeriœni obliki in jih kot obvezna vkljuœitiv predpise. Zato se v predpisih za potresno odporno
gradnjo pravila veœinoma pojavljajo kot priporoœila, ka-terih izpolnjevanje je do precejønje mere prepuøœenopresoji in izkuønjam projektantov. Novi predpis Euro-code 8 podaja pravila za potresno odporno gradnjoveœinoma v obliki priporoœil, deloma pa tudi v oblikianalitiœnih izrazov, ki pa nemalokrat zahtevajo dodatnestatiœne izraœune. Predpis je v precejønji meri prilagojenpotrebam statikov projektantov in v precej manjøi meripotrebam in uporabi arhitektov.
b) Na dobro zasnovo konstrukcije je treba misliti æe v prvihfazah zasnove konstrukcije, ki je v najveœji meri odvisna odarhitekta projektanta zgradbe. V danaønji praksi v Slovenijije vkljuœevanje statika v fazo idejne zasnove konstrukcijeprej izjema kot pravilo. Zato je treba narediti predvsemnaslednje:– vkljuœiti statika konstruktorja v projekt v œim zgodnejøi
fazi zasnove konstrukcije, øe posebej pri projektiranjuzahtevnejøih konstrukcij,
– spodbujati sodelovanje med arhitektom in statikomv vseh fazah projekta – nove moænosti na tem pod-roœju nudijo sodobna orodja informacijske tehnologijeza sodelovanje na daljavo,
– razøiriti in poglobiti znanje arhitektov projektantovs podroœja potresno odporne gradnje in
AbstractPast experiences in connection with strong earth-quakes have proven that the initial conceptualdesign of a building is extremely important for itsbehavior during an earthquake. The responsibilityfor »good« conceptual design lies with the architect,as well as with the structural engineer performingnumerical verifications of the safety of a structure.Since the concept of good conceptual design israther complex, the architect should be familiarwith the basic rules of earthquake-resistant design.Furthermore, close cooperation with the structuralengineer is often necessary in all phases, especiallyin the initial phase of designing a building. Thepaper summarizes and analyzes the requirementsassociated with initial conceptual design as embo-died in the Eurocode 8, and combines them into aneasily understandable synopsis which may help thearchitect in all phases of design of a building.
PovzetekIzkuønje iz preteklih moœnih potresov so pokazale,da zasnova konstrukcije izredno pomembno vplivana obnaøanje konstrukcije med potresom. Za»dobro« zasnovo konstrukcije sta odgovorna takoarhitekt projektant kot statik konstruktor, ki izvajanumeriœni dokaz varnosti konstrukcije. Ker je pojemdobro zasnovane konstrukcije dokaj kompleksen,mora arhitekt dobro poznati in razumeti osnovnezakonitosti potresno odporne gradnje in po potrebiv vse, øe posebej v zaœetne faze projektiranjavkljuœiti tudi statika. Povzemamo in razlagamoglavne zahteve za dobro potresno odporno gradnjo,povezane z zasnovo konstrukcij. Predpis Eurocode8 jih zdruæuje v enostavno in pregledno celoto, kilahko sluæi arhitektu projektantu kot opora prinjegovem delu.
VPLIV ZASNOVE KONSTRUKCIJE NA POTRESNO ODPORNOST OBJEKTOV
Effect of Conceptual Design on the Earthquake-Resistance of Buildings
Vojko Kilar*,Tomaæ Slak** UDK 699.841:624
* doc. dr., Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, Ljubljana, [email protected]
** Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, Ljubljana, [email protected]
265
– pripraviti enostaven in razumljiv povzetek tistega delapredpisov, ki se nanaøa na dobro zasnovo konstruk-cij, in ga œim bolj prilagoditi potrebam arhitektov pro-jektantov.
Prav s slednjim se v zadnjem letu ukvarjamo v okviruraziskovalnega dela na Fakulteti za arhitekturo. Leta 2001je bil pripravljen prvi osnutek povzetka priporoœil iz stan-darda Eurocode 8 (SIST ENV 1998) za potresno odpornogradnjo armiranobetonskih konstrukcij (Slak in Kilar, 2001),ki je naletel na dober sprejem v praksi. Delo na razøiritvipripravljenega povzetka in priprava spremljajoœih nazornihpraktiœnih primerov øe poteka, izbrani glavni rezultati pa soprikazani v tem œlanku.
V øtudijskem letu 2000/2001 je bilo izvedeno tudi prvoposkusno sodelovanje med øtudenti IV. letnika arhitekturein gradbeniøtva pri delu na istem praktiœnem projektu.Potekalo je na daljavo prek videokonferenœnih povezavin interneta, ki omogoœa nove moænosti za bolj kakovostnointerdisciplinarno povezovanje med strokami tako pripedagoøkem delu kot tudi v praksi. Podrobnosti o potekuinterdisciplinarnega dela so navedene v delu Fischingerjain sodelavcev iz leta 2001.
Namen œlanka je sestaviti enostaven in razumljiv povzeteknajvaænejøih zahtev in priporoœil, ki bi bil arhitektomv pomoœ pri zasnovi armiranobetonskih konstrukcij napotresnih obmoœjih. Poudariti je treba, da namen izdelavepovzetka nikakor ni zbiranje vsega znanja, ki bi ga moralimeti arhitekt o gradnji objektov na potresnih obmoœjih, bilnaj bi mu le v pomoœ pri projektantskem delu. Pri izborunajvaænejøih zahtev smo izhajali iz zadnje sprejete verzijepredpisa Eurocode 8 za projektiranje konstrukcij na potres-nih obmoœjih (SIST ENV 1998). Zaradi øirokega obsegastandardov smo se zaenkrat omejili na konstrukcije iz armi-ranega betona in na gradnjo objektov na potresnihobmoœjih. Razøiritev podobnega povzetka za projektiranjejeklenih in zidanih konstrukcij øe poteka.
Nekateri izrazi in definicije
Duktilnost (µ): Je sposobnost materiala, da se poøkoduje(prevzame neelastiœne deformacije), a se pri tem neporuøi. Nasprotje duktilnosti je krhkost. Duktilnost je izraæe-na kot razmerje med deformacijo ob zaœetku poøkodbin mejno deformacijo in je veœja ali enaka 1,0. Za gradnjokonstrukcij je treba izbirati œim bolj duktilne materiale, npr.armirani beton, jeklo ali armirano zidovino.
Raœunske potresne sile: Potres je sicer precej nepred-vidljiva dinamiœna obremenitev konstrukcije, vendar pa soraœunske potresne sile doloœene v predpisih. Obnaøanje kon-strukcije pod vplivom raœunskih horizontalnih sil in vertikalneobteæbe mora biti brez poøkodb (elastiœno). Med dejanskimpotresom so lahko sile precej veœje od raœunskih in konstruk-cija se bo poøkodovala, ne bi pa se smela poruøiti. V neka-terih primerih (neregularne, posebej pomembne konstrukcijeipd.) predpisi zahtevajo natanœnejøi naœin raœuna (dinamiœniraœun). Izredno pomembno je razumeti, da so sile v predpisihreducirane, tj. zmanjøane, in prilagojene stavbams »povpreœno« dobro zasnovo, predpisani ukrepi pa zago-tavljajo le minimalno potresno odpornost. Zato zadostitevpredpisom za slabo zasnovano konstrukcijo øe ne pomenizagotovila, da je konstrukcija tudi potresno dovolj varna. Medmoœnimi potresi, ko so lahko dejanske sile, ki vnaprej sevedaniso znane, tudi nekajkrat veœje od raœunskih potresnih sil, jezato dodatna varnost, ki jo lahko zagotovimo le z ustreznodobro zasnovo, øe kako dobrodoøla.
Faktor obnaøanja (q): Je faktor redukcije potresnih sil. Œeje ta faktor enak 1,0, redukcije potresnih sil ni, konstrukcijamed moœnim potresom ostane elastiœna (nepoøkodovana).Faktor obnaøanja za AB-konstrukcije znaøa od 1,0 do najveœ5,0, pri œemer faktor 5 pomeni petkratno redukcijo elastiœnepotresne sile. Redukcija potresnih sil implicitno zajema duk-tilnost materiala in s tem poøkodbe konstrukcije (sipanjeenergije pri nelinearnem obnaøanju konstrukcije) in je odvis-na predvsem od konstrukcijskega sistema in kakovostiizvedbe konstrukcijskih detajlov, ki jo izbere projektant (glejstopnjo duktilnosti). Pri stavbah z medsebojno povezanimistenami in pri okvirjih znaøa 5,0, pri stavbah z jedri 3,5, pristavbah z mehkimi etaæami (konstrukcije, kjer ima ena etaæa
Vojko Kilar,Tomaæ Slak: VPLIV ZASNOVE KONSTRUKCIJE NA POTRESNO ODPORNOST OBJEKTOV
Slika 2. Poruøitev zaradi moœne tlorisne nesimetrije
Figure 2. Collapse due to significant ground plan asymmetry
Slika 1. Poruøitev konstrukcije z mehko etaæo
Figure 1. Collapse of a soft story building
266 UJMA, øtevilka 16, 2002
obœutno niæjo togost kot etaæe nad njo) pa le 2,0. To pomeni,da predpis glede na vrsto konstrukcijskega sistemain kakovost detajlov dopuøœa doloœen nivo poøkodb v stavbipo moœnem potresu.
Stopnja duktilnosti: Glede na stavbo in zahteve investitorjalahko projektant izbira med tremi stopnjami ravnovesja meddopuøœeno redukcijo potresne obteæbe in zahtevnostjo pro-jektiranja ter izvedbe konstrukcijskih detajlov: nizko(DC/Low), srednjo (DC/Medium) in visoko (DC/High), priœemer nizka stopnja duktilnosti predpisuje veœje raœunskepotresne sile v kombinaciji z manj zahtevno izvedbo detaj-lov, visoka pa manjøe potresne sile v kombinaciji z visokokakovostjo izvedbe detajlov in uporabo natanœnejøih raœun-skih metod. Pri nizki stopnji duktilnosti se zgornje vrednostifaktorja obnaøanja delijo z 2,0 (redukcija potresnih sil jetorej manjøa), pri srednji pa z 1,33.
Pomembnost objekta: Je faktor zveœanja ali zmanjøanjapotresnih sil glede na pomembnost objekta in znaøa od 0,8do 1,4.
Metoda varovalke: Nezaæelenemu krhkemu obnaøanjukonstrukcije in poøkodbam kljuœnih elementov se lahkoizognemo z naœrtovanjem razmerja nosilnosti med posa-meznimi elementi (tj. ustreznim razmerjem dimenzij in arma-ture). Bistvo je, da nosilnost nekaterih izbranih duktilnih ele-mentov projektiramo tako, da pri velikih vsiljenih deformacijahkot varovalke varujejo druge kritiœne dele konstrukcije.Kritiœna obmoœja teh elementov, ki jih pogosto imenujemoplastiœni œlenki, se projektirajo za prevzem neelastiœnihupogibnih obremenitev, striæna poruøitev pa se prepreœiz ustreznim razmerjem nosilnosti. Vsi ostali elementi se natozaøœitijo pred preobremenitvami (poruøitvijo) tako, da se jimzagotovi nosilnost, ki je veœja od obremenitve, ki bi nastopilapri polni izkoriøœenosti nosilnosti plastiœnih œlenkov. Takolahko npr. s pravilno izbiro dimenzij in armature v gredahprepreœimo nezaæeleno striæno poruøitev grede in poøkodbev stebru, ki bi lahko vodile do poruøitve celotne konstrukcije.Zato je npr. treba pri izbiri dimenzij stebrov in gred stebre pro-jektirati tako, da bo njihova nosilnost veœja od nosilnostipreœk, ki so prikljuœene nanj.
Slika 3b. Popolna poruøitev AB-konstrukcije
Figure 3b. Complete collapse of RC structure
Slika 3a. Zdrs mostne konstrukcije z leæiøœa
Figure 3a. Unseating of bridge deck
Slika 4. Nepopravljivo poøkodovana konstrukcija
Figure 4. Damaged structure that cannot be repaired
Slika 5. Prevrnitev zaradi likvefakcije temeljnih tal
Figure 5. Global overturning due to soil liquefaction
267Vojko Kilar,Tomaæ Slak: VPLIV ZASNOVE KONSTRUKCIJE NA POTRESNO ODPORNOST OBJEKTOV
Osnovna pravila za dobro zasnovoAB-zgradb na potresnih obmoœjih(izvleœek iz EC8)
Sploøna pravila
Namen
Namen predpisov EC8 ob potresu je:– obvarovati œloveøka æivljenja,– omejiti økodo,– zagotoviti, da ostanejo pomembni objekti po potresu
uporabni.
Osnovne zahteve
Zahteva po neporuøitvi: Konstrukcija mora biti projektiranain zgrajena tako, da prenese projektni potresni vpliv, ne da bise pri tem poruøil njen del ali celota. Po projektnem potres-nem dogodku ne sme biti okrnjena integriteta konstrukcije aliustrezna preostala nosilnost konstrukcije (sliki 3a in 3b).
Zahteva po omejitvi poøkodb: Ob potresu, za kateregaobstaja velika verjetnost, da se bo pojavil v æivljenjski dobiobjekta, mora ostati konstrukcija brez veœjih poøkodbin z njimi povezanih omejitev uporabe, stroøki popravila pa
ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi s ceno kon-strukcije (slika 4).
Zahteva po globalni stabilnosti: Preverjati je treba tudi sta-bilnost celotne konstrukcije proti prevrnitvi in proti zdrsu.Prav tako je treba preverjati, ali so temelji in temeljna tlasposobni prenaøati potresne vplive, ne da bi priølo doveœjih stalnih deformacij (slika 5).
Sploøna pravila za AB-stavbe
Konstrukcija naj bo œim pravilneje zasnovanaPri zasnovi konstrukcije je treba paziti predvsem na naslednje:– vidik potresne nevarnosti mora biti upoøtevan v zgodnji
fazi snovanja stavbe, – konstrukcija naj bo enostavna,– prenos potresnih sil v temelje naj bo jasen in neposreden
(slika 6 a),– zagotoviti je treba uniformiranost (zveznost) in simetrijo,– konstrukcija naj bo statiœno nedoloœena,– nosilnost in togost je treba zagotoviti v dveh horizontalnih
smereh (slika 6 b),– zagotoviti je treba torzijsko nosilnost in togost (glavni
nosilni elementi naj bodo razporejeni simetriœno blizuoboda) (slika 6 c),
– treba je ustrezno povezati nosilne elemente z medetaæ-nimi ploøœami (toge ploøœe) in
– objekt naj ima ustrezne temelje.
Slika 6. Primeri nepravilnih in pravilnih zasnov objektov
Figure 6. Examples of irregular and regular conceptual layouts of buildings
Slika 7. Primeri nepravilne in pravilne razporeditve nosilnih elementov
Figure 7. Examples of irregular and regular distribution of load- resisting elements
a) b) c)
268
Konstrukcija naj bo œim bolj pravilna v tlorisu in po viøiniPri zasnovi konstrukcije je treba paziti na œim veœjo pravil-nost po viøini stavbe kot tudi v tlorisu posameznih etaæ. Merila za tlorisno pravilnost: – Pribliæna simetriœna razporeditev nosilnih elementov
in mase glede na dve pravokotni smeri, œim bliæe dvojnisimetriji (slika 7).
– Zgoøœenost tlorisne razporeditve. Dimenzija vdolbine v enismeri ni veœja od 25 % celotne tlorisne dimenzije v tejsmeri (kompakten tloris, ki ni oblike H, I ali X) (slika 8),
– Togost stropov v vodoravni ravnini mora biti dovolj velikaglede na horizontalno togost navpiœnih elementov kon-strukcije, tako da imajo deformacije stropov majhen vplivna razporeditev sil med navpiœne elemente. Medetaænekonstrukcije imajo glavno vlogo pri prenaøanju potresnihobremenitev na navpiœne elemente in zagotavljajo, da tisistemi sodelujejo pri prenaøanju vodoravnih vplivov.Posebej je to delovanje pomembno pri podolgovatihin razœlenjenih tlorisih ali tlorisih z veœjimi odprtinamiv stropu.
Merila za pravilnost po viøini:– Vsi sistemi za prenos obteæbe v vodoravni smeri, kot so
jedra, stene ali okvirji, naj potekajo neprekinjeno odtemeljev do vrha stavbe (sliki 6a in 9a).
– Mase in togosti posameznih etaæ se ne smejo naglospreminjati po viøini (sliki 9a in 9b).
– Œe se dimenzije stavbe spreminjajo po viøini (setbacks),velja:
Pravilne so stavbe, ki se zoæujejo proti vrhu simetriœno,vendar ne veœ kot za 20 % glede na prejønjo etaæo. Œe sene zoæujejo simetriœno, zoæenje v celoti ne sme preseœi30 % oz. 10 % glede na prejønjo etaæo (slika 10).
Druge (ne)pravilnosti:– Treba se je izogibati daljøim previsnim elementom.– Stebri naj potekajo do tal, kjer je to le mogoœe. Podpi-
ranju stebrov z gredami se je treba po moænosti izogniti.
Pri zasnovi konstrukcije se je treba œim bolj dræati zgornjih pri-poroœil. Po potrebi si pomagamo z deljenjem nepravilne kon-strukcije na pravilne samostojne dilatacijske enote (slika 11).Pri tem je pomembno, da je dilatacijska rega dovolj øiroka, dane pride do medsebojnega trkanja posameznih delov kon-strukcije, saj lahko v takem primeru z dilatacijo naredimo veœøkode kot koristi (øirina dilatacije se doloœi z raœunom za obedilatirani enoti, orientacijsko lahko njeno dimenzijo ocenimoglede na øtevilo etaæ – 2 do 3 cm na etaæo).
Predpisi sicer dopuøœajo gradnjo tudi popolnoma nepravilnihkonstrukcij (preœrtane sheme in skice), vendar pa se je trebazavedati, da æe neizpolnjevanje enega kriterija vnaøa zahtevepo natanœnejøem matematiœnem modelu, zahtevnejøih meto-dah analize in veœjih potresnih silah, kar lahko moœnozveœa konœno ceno nepravilno zasnovane konstrukcije. Kotje bilo æe omenjeno, predpisi glede na vrsto konstrukcij-skega sistema in kakovost detajlov dopuøœajo doloœen nivopoøkodb v stavbi po potresu. Pri dovolj pravilnih konstruk-cijah je ta obseg razmeroma dobro predvidljiv, pri neregular-nih konstrukcijah pa nas predpis sili, da z natanœnejøimimodeli dokaæemo varnost in obseg poøkodb. Ker je prinepravilnih konstrukcijah dosti teæje zagotoviti visok nivopotresne varnosti, so nepravilne konstrukcije (ne glede naveljaven raœunski dokaz v skladu s predpisom) v sploønemmanj varne. Zadnji osnutek EC8 (delovno gradivo) vkljuœujeprecej podrobnejøa doloœila o pravilnosti konstrukcijev tlorisu in po viøini (EC8, 2001).
UJMA, øtevilka 16, 2002
A3A
dilatacija (razdelilnica) dilatacija (razdelilnica)
3AA
3AA
Slika 9a. Pravilnost stavb po viøini
Figure 9a. Regularity of buildings in terms of height
stenatogostna os togostna os
stena
S
S
h89
h
H12
H12
H
H H
19
H
Slika 9b. Vpliv razliœne viøine stebrov
Figure 9b. Effect of varying column height
Slika 8. Primeri nepravilnih in pravilnih oblik tlorisov
Figure 8. Examples of irregular and regular floor plan layouts
269
Nekonstrukcijski elementi naj bodo pritrjeni na nosilno konstrukcijoNekonstrukcijski elementi (predelne stene, parapeti, zatrepi,antene, strojna oprema, ograje ipd.) morajo biti ustrezno pritr-jeni na nosilno konstrukcijo, tako da se med potresom ne pre-vrnejo ali kako drugaœe poøkodujejo ljudi, vsebino objekta alinosilno konstrukcijo. Polnila lahko pripomorejo k sipanjuenergije, œe so enakomerno razporejena po konstrukciji. Pre-preœiti pa je treba morebitne negativne vplive neenakomernerazporeditve polnil in vplive interakcije med konstrukcijskimiin nekonstrukcijskimi sistemi.
Posebna pravila za elemente armiranobetonskih zgradb
Potresno odporna betonska stavba mora imeti zagotovljenoustrezno sposobnost sipanja energije brez bistvene reduk-cije njene vertikalne in horizontalne nosilnosti. Globalnoduktilnost zagotovimo, œe je duktilnost zagotovljena povelikem øtevilu elementov in lokacij znotraj elementov.Duktilni naœini poruøitev (upogib) morajo zagotovo nastopitipred krhkimi naœini poruøitev (strig).
Najniæja dovoljena marka betona je C 20/25 (C 16/20 zanizko stopnjo duktilnosti). Dopuøœena je le uporaba rebrastearmature, razen za stremena. Armatura mora glede nastopnjo duktilnosti izpolnjevati razliœne dodatne zahteve.Tako mora biti npr. pri visoki stopnji duktilnosti nateznadeformacija jeklene armature pri maksimalni sili ≥ 9 %.Konstrukteriji ponekod æe opozarjajo na pomanjkljivokakovost cenejøih uvoæenih jekel.
Dimenzije gred naj bodo veœje od minimalnih predpisanih dimenzij
Minimalne dimenzije gred
Grede (visoka stopnja duktilnosti): Minimalna øirina gred(nosilcev) je 20 cm. Razmerje med øirino in viøino stojinemora ustrezati EC2/1-1, 4.3.5.7, kot sledi:
Vojko Kilar,Tomaæ Slak: VPLIV ZASNOVE KONSTRUKCIJE NA POTRESNO ODPORNOST OBJEKTOV
100%30%
10% 20% 20%
70%
dilatacija (razdelilnica) dilatacija (razdelilnica) dilatacija (razdelilnica)
3AA
bc + hw
bc + hw, 2bcbw
h w
h w
h w
bc
bc
bc
>> 2bc
greda
steber
12
Bw = min (bc + hw, 2bc)
Slika 12. Omejitev øirine grede
Figure 12. Limitation of beam width
Slika 10. Pravilnost stavb, ki se zoæujejo proti vrhu
Figure 10. Regularity of setback buildings
Slika 11. Deljenje nepravilnih konstrukcij na dilatacijske enote
Figure 11. Division of unregular plan layouts into individual regular units
270
h < 2,5 b (npr. 20 cm øiroka greda je lahko visoka max. 50 cm),
Lot < 50 b (npr. 10 m dolga greda je lahko øiroka min. 20 cm), sicer je potreben poseben dokazvarnosti.
Pri œemer je: Lot: dolæina tlaœene cone v gredi (dolæina grede)b: øirina gredeh: viøina grede
Grede (srednja stopnja duktilnosti): Minimalna øirina gred(nosilcev) je 20 cm. Viøina grede ne sme biti veœja od4-kratne øirine (razmerje b : h ⟨ 1 : 4).
Grede (nizka stopnja duktilnosti): S staliøœa arhitekture niposebnih zahtev
Kritiœnim conam gred je treba posvetiti posebno pozornostPredpis za posamezno stopnjo duktilnosti natanko doloœadolæino kritiœne cone grede, ki ji mora konstrukter pri armi-ranju posvetiti posebno pozornost (zgostitev stremen,ustrezen odstotek natezne armature, ustrezno razmerjemed tlaœno in natezno armaturo ipd.).
Øirina grede naj bo prilagojena øirini podpornih stebrovØirina grede ne sme biti veœja od dveh øirin stebra (oz.v skladu s sliko 12). To pomeni, da ni mogoœe poljubno øir-iti grede, zato da bi pridobili na svetli viøini etaæe.
Grede ne smejo biti ekscentriœno prikljuœene na stebreIzogibati se je treba ekscentriœnosti osi grede proti osi ste-bra, v katerega se greda vpenja. Razdalja med teæiøœnica-ma grede in stebra je lahko najveœ œetrtino øirine stebra(slika 13).
Stebri naj (razen izjemoma) segajo neprekinjeno do temeljevGrede in ploøœe ne smejo podpirati nosilnih sten.
Za grede, ki lahko le izjemoma podpirajo nosilne stebre,veljajo doloœila:– osi stebrov ne smejo biti ekscentriœne glede na osi gred, – gredo morata podpirati vsaj dve direktni podpori – stena
ali steber (slika 14),– stik grede in prekinjenega stebra mora biti obravnavan
kot kritiœna cona pri dimenzioniranju.
Zagotovljeni naj bodo globalni poruøni mehanizemiStebri in grede, ki tvorijo okvirne sisteme, morajo biti pro-jektirani tako, da poøkodbe nastanejo predvsem na koncehgred in ob vpetju stebrov v pritliœju. Tak poruøni mehanizemnajbolj enakomerno izkoristi nosilnost vseh elementovin ga imenujemo tudi globalni poruøni mehanizem (slika 15a, b). Lokalnim poruønim mehanizmom (slika 15 d, e, f) seje treba izogniti z ustreznim naœrtovanjem in armiranjemgred in stebrov okvirov. Sliki 15 e in 15 f predstavljata kon-strukcijo z eno mehko etaæo. Tipiœne poøkodbe konstrukci-je z mehko etaæo so prikazane na sliki 1. V eno- alidvoetaænih stavbah kot tudi v zgornji etaæi veœnadstropnihstavb pogosto ni mogoœe doseœi globalnega poruønegamehanizma po vseh gredah. Zato je v teh primerih dovol-jen tudi delni poruøni mehanizem po stebrih v vrhnji etaæi aliv etaæi pod njo (slika 15 c). V sploønem velja, da naj bodostebri konstruirani tako, da so moœnejøi od preœk (vpeljatiprincip øibkih gred in moœnih stebrov).
Dimenzije stebrov naj bodo veœje od minimalnih predpisanih dimenzijRazen v posebnih primerih1, je minimalna dimenzija preœne-ga prereza stebra pri visoki duktilnosti 30 cm oziroma 1/16viøine stebra. Pri srednji duktilnosti je min. 25 cm oziromapribliæno 1/20 viøine stebra in pri nizki duktilnosti pribliæno1/20 viøine stebra (1/10 daljøe razdalje med prevojno toœkoin krajiøœema stebra v obravnavani smeri upogiba).
UJMA, øtevilka 16, 2002
Slika 13. Ekscentriœnost med stebrom in gredo
Figure 13. Eccentricity between column and beam
e
e < øirina stebra 4
øirin
a st
ebra
øirin
a gr
ede
1 Poseben primer nastopi, ko je treba upoøtevati teorijo 2. reda (glej EC8/1–2, œlen 4.2.2 (2))
Slika 14. Prekinitev nosilnih stebrov
Figure 14. Interruption of load bearing columns.
271
Omejitev osne sile v stebrih:
visoka duktilnost: normirana projektna osna sila = Nsd/Ac fcd ≤ 0,55
srednja duktilnost: normirana projektna osna sila = Nsd/Ac fcd ≤ 0,65
nizka duktilnost: normirana projektna osna sila = Nsd/Ac fcd ≤ 0,75
Nsd = osna sila zaradi kombinacije vertikalne in potresne obteæbe
Ac = prerez stebrafcd = raœunska trdnost betona
Vojko Kilar,Tomaæ Slak: VPLIV ZASNOVE KONSTRUKCIJE NA POTRESNO ODPORNOST OBJEKTOV
Slika 15. Globalni (a, b, c) in lokalni poruøni mehanizmi (d, e, f)
Figure 15. Global (a, b, c) and local types (d, e, f) of failure modes of frames
(konstrukcijska)stena
(konstrukcijska)stena
preœka
Slika 16. Stena z odprtinami
Figure 16. Coupled wall
S S
l
α
b
h
Slika 17. Bidiagonalno armiranje preœke
Figure 17. Bidiagonal reinforcement of coupling beams
272
S pomoœjo gornjega izraza je mogoœe pribliæno doloœitizaœetne dimenzije stebrov. Osno silo se lahko pribliænodoloœi iz vplivnih povrøin, fcd pa je odvisen od marke betonain znaøa npr. za beton C25/30 pribliæno 2,0 kN/cm2.
Stene naj neprekinjeno segajo do temeljevArmiranobetonske stene morajo biti polno sidrane v temeljeali ustrezno kletno zidovje. Nosilne AB-stene, ki so podprtes ploøœami ali gredami, niso dovoljene.
Stene naj bodo ozke in visokePredpis loœi med vitkimi stenami, pri katerih prevladujeupogibno obnaøanje, in nizkimi stenami, pri katerih obstajanevarnost manj ugodne striæne poruøitve. Priporoœljivo je,da so stene ozke in visoke, toœneje, da je razmerje medviøino in øirino ≥ 2,0.
Kjer je mogoœe, naj bodo stene povezane s preœkami(stene z odprtinami)Posamezne stene so lahko med seboj povezane s preœka-mi. Œe so povezane samo z medetaænimi ploøœami, se takapovezava ne upoøteva kot nosilna. Œe je dolæina preœkeveœja ali enaka njeni trikratni viøini, se povezavo upoøtevakot nosilno, pri œemer se predpostavlja, da se preœka pri tejdolæini obravnava upogibno. Krajøe preœke sicer øe moœne-je povezujejo stene in dajejo veœjo nosilnost, vendar pa prinjih obstaja nevarnost striæne poruøitve, zato je priporoœlji-vo, da so preœke posebej armirane z bidiagonalnoarmaturo (slika 17), za katero je treba predvideti tudiustrezna sidrna mesta (razen pri nizki stopnji duktilnosti).Izogibati se je treba nakljuœni in nepravilni razporeditviodprtin v stenah, saj lahko z neustrezno razporeditvijoodprtin onemogoœimo sodelovanje stene pri prenosu hori-zontalne obteæbe.
Debeline sten naj bodo veœje od minimalnih predpisanihdimenzij, stene naj bodo ojaœane z robnimi stebri ali povezane s stenami v pravokotni smeriMoæna je izvedba sten z ali brez prirobnic. Moœnejøe sostene, ki imajo tudi robne stebre, za katere veljajo posebnageometrijska pravila. Minimalni pogoj za prepreœitev boœnenestabilnosti je, da øirina stojine bw0 ne sme biti manjøa od15 cm. Velja izraz: bw0 = min {150 mm; hs/20}, pri œemer jehs svetla etaæna viøina.
Predpis loœi med stenami z veœjimi (lc < 2 bw in lc < 0.2 lw)in manjøimi robnimi stebri (lc ≥ 2 bw in lc ≥ 0.2 lw). Pri prvihmora biti øirina robnega stebra bw enaka vsaj 1/10 etaæneviøine, pri drugih pa vsaj 1/15 etaæne viøine hs. Øirina robnegastebra stene mora biti v vsakem primeru veœja od 20 cm.Minimalna debelina stene brez robnih stebrov ali prirobnicje torej 20 cm, oziroma 1/15 etaæne viøine. Œe je stena pove-zana s preœno steno (prirobnico) debeline vsaj hs/15in dolæine vsaj hs/5, lahko minimalna dimenzija stene znaøanajmanj 15 cm, oz. hs/20.
Ploøœe naj bodo v svoji ravnini toge Medetaæne konstrukcije morajo biti v svoji ravnini dovoljtoge, da lahko raznesejo horizontalne sile na vertikalne ele-mente, kar je øe posebej pomembno pri veœjih spremem-bah togosti navpiœnih elementov nad in pod medetaænokonstrukcijo. Posebno preveritev (za nizko in srednjo duk-tilnost) zahtevajo ploøœe z nepravilno geometrijo, navzvenøtrleœimi vogali, niøami v tlorisu, nepravilnimi ali velikimiodprtinami v ploøœi, z nepravilno razporeditvijo mas in/alitogosti (navznoter umaknjene fasade, nadzidki, stolpi naddelom tlorisa) in ploøœe pri kleteh, kjer so stene samo nadelu oboda, ali pri delnih podkletitvah.
Sklepne misli
Prispevek na kratko povzema najvaænejøa doloœila standardaEurocode 8, ki bi morala biti arhitektu projektantu vodilo prizasnovi potresnovarne AB-konstrukcije. Delo øe poteka, zatoje izvleœek podan le v osnovnem najnujnejøem obsegu.Predvidene so podobne øtudije tudi za druge dele standar-dov. Med gradbeno in arhitekturno stroko je treba vzpostavitibolj dinamiœno sodelovanje in vkljuœevati konstruktorje tudiv kreativni idejni del projekta. Timsko delo veœ strok je danes(vsaj med mlajøimi kolegi) æe stalna praksa. Veœja speciali-zacija, tehniœne zmoænosti in predvsem zahtevnejøi, kom-pleksnejøi projekti pa bodo verjetno takøno sodelovanje øepoglobili. Medsebojno spoøtovanje bo, upamo, zgolj posledi-ca neizogibnega æivahnejøega in bolj odgovornega sodelo-vanja. Opismenjevanje arhitektov projektantov z znanjemzasnove konstrukcij bo s tem prispevkom morda izboljøano,vseeno pa si æelimo, da bi njihova izvirnost ostala.
UJMA, øtevilka 16, 2002
prirobnicaprirobnica
hsb w
b w
b w0
b w0 Lc
Lc
Lw
Lw
Slika 18. Stene, robni stebri, prirobnice
Figure 18. Walls, edge columns, flanges
273
Literatura
1. SIST ENV 1998, Eurocode 8 – projektiranje konstrukcij napotresnih podroœjih. Maj, 2000.
2. prEN 1998 – 1 (Eurocode 8), Draft No. 4, (Delovno gradivo –osnutek). December 2001.
3. Slak, T., Kilar, V., 2001. Arhitekt projektant in zasnova potresnovarnih konstrukcij po EC8. V: Saje, F., Lopatiœ, J. (urednika),23. Zborovanje gradbenih konstrukterjev Slovenije, Slovenskodruøtvo gradbenih konstrukterjev, Bled.
4. Fischinger, M., Isakoviå, T., Kilar, V., Slak, T., 2001. Sodelovanjeøtudentov arhitekture in gradbeniøtva v okviru predmeta raœunal-niøko projektiranje konstrukcij. V: Duhovnik, J., Turk, Æ., Cerov-øek, T. (uredniki), Gradbena informatika 2001, Fakulteta za grad-beniøtvo in geodezijo (FGG) – Inøtitut za konstrukcije, potresnoinæenirstvo in raœunalniøtvo (IKPIR), Ljubljana.
5. Tudi: http://ucilnica.fgg.uni-lj.si/sola/rpk/0001/ss/, <15. 06. 2002>6. Kilar, V. Povzetek predavanj pri Predmetu OGM na FA, primeri
raœunalniøko generiranih in preverjenih konstrukcij øtudentovFA. Skripta v pripravi.
7. Kilar, V., 2001. Uporaba raœunalniøkih simulacij v arhitekturi. V:Juvanec, B. (urednik), Arhitektura, raziskave 2001/2. Fakultetaza arhitekturo (FA), Ljubljana, 46-49.
8. Fischinger, M., 2001. Gradivo za Seminar o uporabi evropskihpredpisov za konstrukcije: Eurocode 8 – Armiranobetonskekonstrukcije. IKPIR - FGG, Ljubljana.
9. Fischinger, M., Cerovøek, T., Turk, Æ. EASY: a hyper medialearning tool. Electron. j. inf. tech. constr., Vol. 3, pp. 1–10,http://www.ikpir.fgg.uni-lj.si/easy/slo/index.htm, <15. 06. 2002>
10. Fajfar, Peter, 1999. Gradivo za Seminar o uporabi evropskihpredpisov za konstrukcije: Eurocode 8 – Sploøno in analiza,IKPIR – FGG, Ljubljana.
11. Fajfar, P., 1981. Zasnova potresnovarnih zgradb. PublikacijaIKPIR øt. 23, Ljubljana.
12. Paulay, T., Priestley, M. J. N., 1992. Seismic Design of Rein-forced Concrete and Masonry Buildings. Birkhauser-Verlag,ZDA.
Vojko Kilar,Tomaæ Slak: VPLIV ZASNOVE KONSTRUKCIJE NA POTRESNO ODPORNOST OBJEKTOV
274
Uvod
Slovenski center za avtomatsko lokalizacijo atmosferskihrazelektritev (SCALAR) deluje od leta 1997 in je v Slovenijinaøel øtevilne uporabnike informacij o strelah. Podroœjeuporabe podatkov sistema SCALAR je øiroko in sega odelektroenergetike do mobilnih telekomunikacij. Z razvojemsistema so se zaœele kazati potrebe po novih storitvah,vezanih ne samo na sistem SCALAR, ampak tudi na drugameteoroloøka opazovanja in prognostiœne podatke.
Slovenski meteoroloøki radar na Lisci je z uvedbo novihmodulov, ki na osnovi Dopplerjevega principa omogoœajododatne in podrobnejøe meritve, preøel v novo obdobjedelovanja.
V prvi fazi sodelovanja razliœnih strok je nastala metodo-logija za kombinirano uporabo radarsko izmerjenih koliœinpadavin in lokacij atmosferskih razelektritev. Vzporednos tem razvojem je potekal razvoj metodologije in pro-gramske opreme za kratkoroœno napovedovanje verjetnostiatmosferskih razelektritev – za dva dni vnaprej.
Tovrstne storitve in metode lahko uporabljamo pri naœrto-vanju in operativnem vodenju velikih sistemov, kakrøen jeelektroenergetski sistem.
Œasovne in prostorske razseænostiatmosferskih razelektritev
Razvoj neviht pogojujejo specifiœni procesi v ozraœju, kipotekajo v manjøih prostorskih in œasovnih razseænostih kotrazvoj »sploønega« vremena, saj imajo nevihte in nevihtnisistemi lokalne znaœilnosti in ponavadi potekajo razmeromahitro.
Pri atmosferskih razelektritvah moramo torej uporabitiposebne metode za opazovanje in napovedovanje neviht,saj so pogoji, v katerih nastajajo, v znaœilnih razseænostihod nekaj minut do nekaj ur in od nekaj sto metrov do nekajdeset kilometrov.
AbstractA composite visualization of radar measured pre-cipitation and atmospheric discharge locations wasdeveloped to support the control and operation ofelectric power and similar systems. The short-term12-48 hour forecasting of atmospheric dischargesbased on numerical simulations of the atmosphereis also presented. JAVA Servlet technology wasused for computer visualization in order to makethese products accessible via the Internet.
PovzetekPredstavljen je naœin kombiniranja radarsko izmer-jenih koliœin padavin in lokacij atmosferskih raz-elektritev za potrebe vodenja velikih sistemov,kakrøen je elektroenergetski. Prikazana je tudimoænost kratkoroœnega napovedovanja atmosfer-skih razelektritev za 12 do 48 ur, ki temelji nanumeriœnem simuliranju dogajanj v atmosferi. Zaraœunalniøko vizualizacijo rezultatov obeh metodje bila uporabljena tehnologija JAVA Servlet, kiomogoœa njihovo uporabo prek interneta.
KOMBINIRANA UPORABA RADARSKO IZMERJENIHKOLIŒIN PADAVIN IN LOKACIJ ATMOSFERSKIH
RAZELEKTRITEV TER MOÆNOST NAPOVEDOVANJAATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV
Composite Visualization of Radar MeasuredPrecipitation and Atmospheric Discharge Locations
and Forecasting of Atmospheric Discharges
Janko Kosmaœ*, Aleø Poredoø**, Jasna Vehovar***, UDK 551.50:004.94Uroø Strajnar****, Tone Zgonc*****
* dr., Elektroinøtitut Milan Vidmar, Hajdrihova 2, Ljubljana, [email protected]
** Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo, Vojkova 1 b, Ljubljana
*** Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo, Vojkova 1 b, Ljubljana
**** Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo, Vojkova 1 b, Ljubljana
***** Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo, Vojkova 1 b, Ljubljana
275
Napovedovanje in daljinske meritve
Kratkoroœno napovedovanje v meteoroloøki operativiobsega razvoj vremena v œasovnem obmoœju od 12 do48 ur vnaprej, osnovno orodje pa so raœunalniøki numeriœnimeteoroloøki modeli za simulacijo dogajanj v atmosferi.
Z numeriœnim meteoroloøkim modelom na osnovi zaœetnegastanja v atmosferi vnaprej izraœunamo predvideno stanjev ustreznih œasovnih korakih. Zaœetno stanje doloœamoz opazovanji, tako klasiœnimi prizemnimi in viøinskimi(balonske sonde), kot opazovanji na daljavo (predvsemmeteoroloøki sateliti).
Vkljuœevanje radarskih in razelektritvenih opazovanj v pro-ces doloœanja zaœetnega stanja za numeriœne modele je øenedodelano, zato ti dve vrsti opazovanj zaenkrat øe nimatavpliva na modelske napovedi. V operativi ju uporabljamo zaspremljanje trenutnega dogajanja, hkrati pa poskuøamorazviti posebne, predvsem ekstrapolacijske metode, ki biomogoœale napovedovanje premikov obstojeœih nevihtnihsistemov za nekaj deset minut vnaprej.– Meteoroloøki radarji so osnovno orodje za odkrivanje
in sledenje nevihtnih celic, ki delujejo z valovno dolæino1 do10 cm in zaznavajo odboje od padavinskih delcevv ozraœju. V Sloveniji je meteoroloøki radar nameøœen naLisci. Poleg odbojnosti od padavinskih delcev lahko radarjis t. i. Dopplerjevim modulom zaznavajo tudi hitrost pre-mikanja teh delcev, tako da lahko spremljamo vzgornikev nevihtnih celicah in njihovo relativno lego glede na naj-veœjo odbojnost (torej padavinsko jedro) ter tako doloœimorazvojno fazo celice, kar daje pomembno informacijoo verjetnem razvoju celice in razelektritvenem dogajanjuv naslednjih nekaj desetih minutah. V Sloveniji Dopplerjevradar øele uvajamo, zato omenjene metode øe niso zreleza operativno uporabo.
– Sistemi za lokalizacijo razelektritev so orodje za odkrivanjein sledenje elektriœno aktivnih nevihtnih celic. V Slovenijideluje sistem SCALAR (Kosmaœ, 1998).
Raziskave so pokazale (Jaeneke, 1998), da se talne streleponavadi pojavijo øele, ko je nevihta æe dobro razvita (v zrelifazi) in jo torej lahko s sistemom za lokalizacijo talnih strelopazimo kasneje kot z meteoroloøkim radarjem.
Ravno zato je lahko kombinacija radarskih in razelektritvenihpodatkov uporabno orodje za sledenje nevihtnih dogajanj,doloœanje njihovih znaœilnosti (tip, razvojna faza itd.) in na tejosnovi tudi za zelo kratkoroœno napovedovanje (nekajdeset minut vnaprej) njihovih premikov.
Kombiniranje podatkov z uporaboJAVA Servlet tehnologije
Za kombiniranje in operativno razpoøiljanje radarskihin razelektritvenih podatkov smo preizkusili veœ naœinov;v vseh je bila uporabljena t. i. tehnologija inter in intranetnihokolij. Pri operativni izvedbi smo na podlagi tehnoloøkihin organizacijskih znaœilnosti uporabnikovega odloœevalskegaprocesa izbrali pristop na podlagi tehnologije JAVA Servlet.
Bistvo te tehnologije je v tem, da je bil za prikaz radarskeslike in strel uporabljen protokol HTTP, ki je na veliki veœinipoæarnih pregrad dovoljen. Razlika med klasiœnimpristopom, kjer spletni brkljalnik izvaja zahtevke samo naspletnem streæniku, ki mu nazaj posreduje datotekes streæniøkega diskovja, je v tem, da sedaj streænik brkljal-nikove zahtevke posreduje tudi JAVA Servletu. JAVA Servletzahtevek HTTP sprejme, ga obdela in poølje rezultatstreæniku, ki ga posreduje brkljaniku.
Brkljalnik odgovor interpretira bodisi kot obiœajno htmldatoteko ali pa JAVA applet (znotraj brkljalnika) programskointerpretira prejete podatke.
Naloga programa z imenom FlashGateway je, da sprejemapodatke iz vira atmosferskih razelektritev v realnem œasuin jih na podlagi pravic posreduje doloœenemu uporabniku.
J. Kosmaœ, A. Poredoø, J. Vehovar, U. Strajnar, T. Zgonc: KOMBINIRANA UPORABA RADARSKO IZMERJENIH KOLIŒIN PADAVIN IN LOKACIJ ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV …
Servlet
WWWbrkljalnik WWW
streænik
Zahtevek
Odgovor
Slika 1. Shematiœni prikaz posredovanja zahtevka HTTP JAVA Servletu
Figure 1. Schematic presentation of transmission of HTTP request to JAVA Servlet
276
Podatke potem predela in jih prikaæe v ustrezni projekciji.CompositeDisplay lahko prikazuje do 36 slik (6 ur × 6 slik/uro),ki jih lahko tudi animira v neskonœni zanki. Na ta naœin dobiuporabnik vtis o premikih nevihtnih sistemov in o povezavimed koliœino padavin in øtevilom strel.
Produkti numeriœnih meteoroloøkih modelov
Numeriœni model ALADIN, je glavni mezo-meteoroloøkioperativni model slovenske meteoroloøke sluæbe. Poæene sega vsak dan dvakrat, izraœuna pa polja meteoroloøkih spre-menljivk v mreæi toœk z medsebojno razdaljo pribliæno 11 kmin v 31 vertikalnih nivojih (z zmogljivejøo raœunalniøko opremose bo loœljivost tovrstnih operativnih modelov poœasi poveœe-vala, vendar le do neke teoretiœne meje napovedljivosti vre-menskih sistemov). S pomoœjo prognostiœnih in diagnostiœnihmodelskih polj lahko npr. identificiramo obmoœja z veœjimiverjetnostmi za nastanek neviht.
Poudariti je treba, da je natanœnost modelskih izraœunovodvisna od natanœnosti vhodnih podatkov (to pa so zgorajomenjena lokalna in regionalna opazovanja redko, pomemb-nejøi so izraœuni drugih modelov, ki se uporabijo kot zaœetniin robni pogoji). Œe so vhodni podatki napaœni, bo sevedanapaœen tudi izraœun modela. Za napake pa so najboljobœutljive prav tiste spremenljivke, ki uporabnike najbolj zani-majo: padavine, oblaœnost, temperatura in vlaga pri tleh.
Pri napovedovanju moænosti za nevihte se zato zaenkratlahko øe najbolj zanesemo na modelsko polje vetra, ki gapotrebujemo za doloœitev tipa konvekcije, in na diagnostiœnekoliœine za stabilnost atmosfere, ki povezujejo razliœne para-metre proste atmosfere in s tem doloœajo za razvoj nevihtbolj ali manj ugodno okolje (npr. temperatura in vlaænost).
Raziskali smo nevihtne v letih 1998 in 1999, pri katerih smoiskali najprimernejøe modelske diagnostiœne koliœine, ki bi
UJMA, øtevilka 16, 2002
Podatke o strelah prejema prek interneta iz razelek-tritvenega procesnega sistema ALDIS (Dunaj) po protokoluTCP/IP, radarske slike v formatu gif pa prejema iz AgencijeRepublike Slovenije za okolje (ARSO) po protokolu HTTP(slika 2).
Program z imenom CompositeDisplay je JAVA-nskaaplikacija/applet, ki kombinira podatke o radarju in strelah.Glede na dejstvo, da se nove radarske slike pojavljajovsakih 10 minut, je program izdelan tako, da ob doloœenihterminih povpraøuje streænik po sveæih radarskih slikah.Vmes v 20-sekundnih intervalih povpraøuje po novih strelah.
poæarnapregrada
HTTPINTERNET
HTTP
brkljalnikaplikacija
FlashGateway
TCP/IP
TCP/IP
HTTP
TCP/IP
ALDIS
JavaSERVLET
STREÆNIK ODJEMALEC
CompositeDisplay
ARSO
HTTP
(radarske slike)(podatki o strelah)
Slika 2. Shematiœni prikaz pretoka informacij pri uporabitehnologije JAVA Servlet za prikaz kombinirane slikeradarja in strel
Figure 2. Schematic presentation of information flow for thecomposite presentation of a radar picture and atmosphericdischarges using JAVA Servlet technology
Slika 3. Prikaz kombinirane slike radarja in atmosferskih razelektritev
Figure 3. Composite presentation of radar picture and atmospheric discharges
a) z razelektrivami/with discharges b) brez razelektritev/without discharges
277J. Kosmaœ, A. Poredoø, J. Vehovar, U. Strajnar, T. Zgonc: KOMBINIRANA UPORABA RADARSKO IZMERJENIH KOLIŒIN PADAVIN IN LOKACIJ ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV …
identificirale moænosti za pojavljanje razelektritev v napove-dovanem obdobju. Merilo uspeønosti je bila prostorskakorelacija med opazovanimi polji (œasovno drseœe povpreœjegostote strel) in polji napovedanih indeksov (meteoroloøkekoliœine, npr. razpoloæljiva konvektivna potencialna energija,konvergenca vlage v niæjih atmosferskih plasteh, Showalterjevindeks, KO-indeks, razlika ekvipotencialnih temperatur medsrednjo in niæjo troposfero ipd.).
Med testiranimi modelskimi stabilnostnimi indeksi se jev povpreœju najbolje izkazal modificirani Showalterjev indeks(Bluestein, 1993), ki upoøteva temperaturne in vlaænostnerazmere v spodnji polovici troposfere. (Modificiran s pogo-jem zadostne vlaænosti zraka v niæji troposferi – upoøtevamoga namreœ le, kadar je relativna vlaænost zraka na ploskvi850 hPa, kar je pribl. 1500 m nadmorske viøine v prostiatmosferi, veœja od 70 %.)
Zaradi laæje uporabe smo se odloœili, da rezultate oblikuje-mo œim bolj preprosto – prikazuje le øtiri razrede verjetnos-ti za nevihte v œasovnem razponu pribliæno 6 ur okolinapovedanega termina.
Opisni razredi verjetnosti za strele so prikazani kot obarvanapolja:– brez barve – zelo majna verjetnost,– zelena – majhna verjetnost,– rumeno-oranæna – srednje velika verjetnost,– rdeœa – velika verjetnost.
Nekaj doslej ugotovljenih povezav med napovedanimin dejanskim nevihtnim dogajanjem (v letu 2001):– nevihte se skoraj nikoli ne pojavijo daleœ stran od obar-
vanih obmoœij, razen kadar gre za posamezne, izoliranevroœinske nevihte v hribovitem svetu;
– nevihte z intenzivnimi razelektritvami se redko pojavijov zelenem obmoœju, tu v glavnem prevladujejo le plohe;
– nevihte z zmerno gostoto razelektritev se pojavljajov rumenem in rdeœem obmoœju;
– intenzivne razelektritve se pojavljajo v rdeœih obmoœjihali zelo blizu njih;
– ker rezultati predstavljajo potencialno labilnost atmosferev izbranem terminu (torej bolj ali manj primerno okolje,v katerem se nevihta lahko razvije), so nekoliko boljøi, œenam øesturni interval okoli napovedanega termina pred-stavlja »uteæitev v œasu naprej«, torej [–2 h, termin, +4 h]ali celo [–1 h, termin, +5 h].
Pri operativnem delu mora uporabnik seveda uporabljatisvoje praktiœne izkuønje in razviti svoj naœin upoøtevanjanapovedi.
Seveda moramo pri tem znova poudariti, da so rezultatidobljeni na podlagi uporabe modelskih simulacij atmosferein torej æe po definiciji vsebujejo poenostavitve, napakev zaœetnih meritvah in ostale nedoloœenosti, zato so za upo-rabnika le orientacijsko, t. j. kvalitativno merilo pri naœrtovanjunjegovih dejavnosti.
Sklepne misli
Z metodologijo kombinacije radarskih in razelektritvenihpodatkov smo v proces operativnega spremljanja nevihtnegadogajanja uvedli moænost dodatne, komplementarne infor-macije, ki omogoœa boljøi nadzor nad dejanskim razvojempojavov in tudi kratkoroœno naœrtovanje morebitnih ukrepovna øtevilnih podroœjih delovanja (elektrogospodarstvo, tele-komunikacije, civilna zaøœita).
Z metodologijo objektivne kvalitativne napovedi verjetnostiza strele v tekoœem in naslednjem dnevu smo procesudnevnega naœrtovanja aktivnosti ponudili moænost racional-nejøega doloœanja œasovnega intervala in geografskihobmoœij, kjer bo verjetnost za nastanek økodljivih nevihtnihpojavov veœja.
Slika 4. Primer poteka vrednosti prostorskih korelacij zarazliœne kombinacije stabilnostnih indeksov (en dan, zarazliœne termine napovedi)
Figure 4. Example of spatial correlation values for variouscombinations of stability indexes (one day, for differentforecast times)
Slika 5. Primer operativnega produkta – napoved ver-jetnosti strel za 18, 24 in 36 ur vnaprej, izdana na osnovizaœetnega stanja 11. 9. 2001 ob 00.00 po UTC (velja zaøesturne œasovne intervale okoli teh terminov).
Figure 5. Example of operative product – dischargeprobability forecasts for 18, 24 and 36 hours, calculated onthe basis of zero state on 11 September 2001 at 00.00 UTC(applies for six-hour time intervals around these times)
278
Delo na obeh sklopih se bo v prihodnosti nadaljevalo, pred-vsem z novimi raziskavami konkretnih primerov in statistiœnimiobdelavami uspeønosti razliœnih metod.
Na meteoroloøkem podroœju priœakujemo razvoj novih metodza kratkoroœno napovedovanje, ki bodo omogoœile napove-dovanje v zaenkrat kritiœnem œasovnem oknu – za nekajminut do pribliæno dvanajst ur vnaprej.
Literatura
1. Blanchard, D. O., 1998. Assessing the vertical distribution ofconvective available potential energy.
2. Bluestein, H. B., 1993. Synoptic-Dynamic meteorology inMidlatitudes. Volume II: Observations and theory of weathersystems.
3. Calas, C., 2000. Mesoscale analyses and diagnostic parame-ters for deep convection nowcasting.
4. Collier, C. G., 1994. Forecasting thunderstorm initiation innorth-west Europe using thermodynamic indices, satellite andradar data.
5. Direction-Finding System, Service Manual, Lightning Locationand Protection. Tucson, 1997.
6. Ducrocq, V., 1998. Diagnostic tools using a mesoscale NWPmodel for the early warning of convection.
7. Golde, R. H., 1979. Lightning. Volume 1. New York, AcademicPress, 1979.
8. Gregoriœ, G., Poredoø, A., 2000/2001. Napovedovanje neviht.Ujma,14–15, 325–329.
9. Jaeneke, M., Finke, U., 2001. Improvement of Nowcastingstorms combining radar and lightning data, COST78 –Improvement of nowcasting techniques. Final report, EUR 19544.Luxembourg, Office for Official Publ. of EC, 2001, 499 pp.,ISBN 92-828-6721-8.
10. Kosmaœ, J., 1998. Connection of Slovenian and Austrian Real-time Lightning Localization Systems. International Conferenceon Insulation Coordination, Conference proceeding. Zagreb,8.–12. september 1998, 35–39.
11. Kosmaœ, J., 1998. Connection of Slovenian and Austrian Real-time Lightning Localization Systems. International LightningDetection Conference. Tucson AZ, USA, 18.–19. november1998, p. p. XX.
12. Kosmaœ, J., 1998. Povezava slovenskega in avstrijskegasistema za lokalizacijo atmosferskih razelektritev v realnemœasu. Simpozij ob 50. letnici Elektroinøtituta Milan Vidmar,Ljubljana, 12. junija 1998, pp. 52–58.
13. Kosmaœ, J., 1997. Slovenski sistem za lokalizacijo atmosferskihrazelektritev v realnem œasu. Tretja konferenca slovenskegakomiteja CIGRÉ. Nova Gorica, 4.–6. junija 1997, 122–127.
14. Kosmaœ, J., 1998. Slovenski sistem za lokalizacijo atmosfer-skih razelektritev v realnem œasu. Delo, priloga Znanost, 13,14. oktober 1998.
15. Poredoø, A., Strajnar, U., 1999. Use of internet technology inmeteorological dissemination systems. European Conferenceon Applications of Meteorology, Proceedings. Norrkoeping,Sweden, 13.–17. september 1999.
16. Poredoø, A., 2001. Dissemination Systems and Warnings,COST78 – Improvement of nowcasting techniques. Final report,EUR 19544. Luxembourg, Office for Official Publ. of EC, 2001,499 pp., ISBN 92-828-6721-8.
17. Schulz, W., 1997. Performance Evaluation of Lightning LocationSystems. Dissertation, Mat. Nr. 8525284, Fakultät für Elektro-technik, Technischen Universität Wien.
18. Sekso, A., Kosmaœ, J., 1997. Uspostava daljinskog sustavapraœenja grmljavina u saradnji Slovenije i Hrvatske. HK Cigre.Tretja konferenca, Cavtat, 26.–30. oktober 1997, pn. R 33–05,pp. 51–60.
19. Strajnar, U., Æoræ, B., Poredoø, A., 2001. XML based visualizationof meteorological data. European Conference on Applicationsof Meteorology, Proceedings. Budapest, Hungary, 24.–28.september 2001.
UJMA, øtevilka 16, 2002
Slika 6. Primer dejansko izmerjenih strel v øesturnih œasovnihintervalih okoli napovedanih terminov (gl. prejønjo sliko).
Figure 6. Example of actually detected discharges in thesix-hour time intervals around the forecast times (seeprevious figure).
279
Uvod
Nacionalne organizacije za reøevanje v gorah (GRS) sopovezane v IKAR, ki je nastala pred 54 leti, ko so se v tanamen prviœ zbrali gorski reøevalci evropskih alpskih deæel.Naloga IKAR je od vsega zaœetka, da po najboljøih moœehpomaga ljudem, ki v gorah zaidejo v teæave, in da pre-preœuje nesreœe. Konec leta 2001 je bilo v IKAR vkljuœenih33 organizacij, ki zastopajo 21 dræav iz Evrope in SeverneAmerike. IKAR ima øtiri strokovna telesa: podkomisijo zaklasiœno reøevanje, za plazove, za letalsko reøevanjein zdravniøko podkomisijo.
Æe od samega zaœetka je bilo v IKAR œutiti veliko potrebo poizboljøanju kakovosti reøevanja ljudi, ki se ponesreœijo pozimioz. v zasneæenih gorah. Prednjaœile so nesreœe v plazovih,kjer je øe dosti bolj kot pri drugih nesreœah odloœilna hitraugotovitev nahajaliøœa pogreøenega. V ta namen je bilo trebasistematiœno razvijati metode in pripomoœke za iskanje.Danes vemo, da je med desetimi zasutimi kar devet takih, kisami sproæijo plaz. Odkar reøujemo v gorah, smo pri pripravipreventivnih in vzgojnih ukrepov posveœali veliko pozornosttako œasu iskanja kot œloveku – povzroœitelju plazu. Reøeval-cem se je kot izredni œlan IKAR æe v petdesetih letih pridruæiløvicarski Inøtitut za raziskave snega in plazov (EISLF). Fran-cosko Nacionalno zdruæenje za raziskave snega in plazov(ANENA) je sledilo v sedemdesetih, italijansko Nacionalnozdruæenje za sneg in plazove (AINEVA) in Norveøki geo-tehniøki inøtitut (NGI) pa v osemdesetih letih. Naloga
zadnjih øtirih organizacij ni reøevanje, so pa izjemnopomembne na podroœju koordinacije, raziskav in vzgoje.Da bi se zmanjøalo øtevilo nesreœ, sta v tem sodelovanjutesno povezana reøevanje in preventiva.
Opozarjanje
Prvi plazovni bilteni so priøli v javnost leta 1945 v Øvici.Zajeli so ves øvicarski alpski svet. V njih sta bila na kratkoprikazana trenutno stanje sneæne odeje in ogroæenostzaradi plazov. Leta 1953 so priœeli izdajati prva opozorilav avstrijski zvezni deæeli Vorarlberg, leta 1960 pa naTirolskem. Slovenija je priøla na vrsto leta 1967, od 1970dalje so opozoril deleæni Francozi, od 1977 naprej pa so navoljo poroœila o stanju sneæne odeje v pokrajinah Trentinoin Veneto ter na Juænem Tirolskem. Pribliæno v istem œasuso opozorila zaœeli izdajati v ZDA, Kanadi, v tedanji ŒSSR,na Økotskem in v Øpaniji.
Na pritisk IKAR je leta 1977 nastala enotna evropska lestvicanevarnosti plazov. Najprej so jo uvedle sluæbe za opozarjanjepred sneænimi plazovi (SSP) v evropskih alpskih deæelah, dveleti kasneje pa øe v ZDA in Kanadi. Po tej lestvici je trenutnanevarnost ocenjena z eno naslednjih stopenj: majhna,zmerna, znatna, velika in zelo velika. Nevarnost je opre-deljena glede na stabilnost sneæne odeje in verjetnost, dase bo sproæil plaz. Stopnji nevarnosti dodajajo ponekod øe
Abstract The International Commission for Alpine Rescue(ICAR) has played an important role in accident pre-vention over the last 50 years. As a result of theclose cooperation between search & rescue organi-sations and avalanche forecasters, the number ofpeople killed in avalanches did not increase in pro-portion to the growing use of alpine and recreationalareas, despite the fact that technology has madealpine and avalanche terrain accessible to the gen-eral public. In European »alpine-countries«, theoverall mean of avalanche fatalities each winter is109; in all member countries of ICAR, the average is160. A direct correlation can be found between pub-lic avalanche warning systems, avalanche preven-tion programs and rescue operations. This has beenattained through a co-ordinated and co-operativeapproach within the international community.
PovzetekMednarodna komisija za reøevanje v gorah (IKAR) jev preteklih 50 letih odigrala pomembno vlogov prepreœevanju nesreœ v sneænih plazovih. Da seøtevilo smrtno ponesreœenih v plazovih v zadnjihletih ni poveœalo sorazmerno z izredno poveœanimobiskom gora in krajev, ki jih ogroæajo plazovi, jepredvsem zasluga sodelovanja med svarilci, reøe-valci in preventivci. Tako je povpreœje mrtvihv evropskih alpskih deæelah okoli 109, œe upoøteva-mo vse deæele œlanice IKAR, pa 160 na leto. Upajmo,da tudi v prihodnje ne bo slabøe, gotovo pa brez ko-ordinacije na mednarodni ravni ne bo uspeha.
SNEÆNI PLAZOVI – OPOZARJANJE, REØEVANJEIN PREPREŒEVANJE
Avalanches – Warning, Rescue and Prevention
Roland Meister* UDK 556.12:614.8
* EISLF, Davos. Prevedel Pavle Øegula. Avtorju se zahvaljujemo za soglasje.
280
priporoœila za zadræevanje na zasneæenih strminah. Navoljo so podrobni pripomoœki za razlago opozoril (Meister,1999). Opozorila ne vsebujejo prepovedi, paœ pa sploønenapotke glede ogroæenih predelov, upoøtevajoœ nadmorskoviøino in lego poboœij. Upoøtevanje opozorila je stvarposameznika.
Pri ugotavljanju pravilnosti (verifikacijo) stopnje nevarnostiplazov, ki je bila navedena v izdanih plazovnih biltenih –opozorilih so SSP med drugim odvisne od œim podrobnej-øih opisov in poroœil o nesreœah. Dolgoroœno tridesetletnopovpreœje je 109 mrtvih v plazu na leto (Avstrija 27,Francija 30, Italija 29, Liechtenstein < 1, Nemœija 3, Slo-venija 2 in Øvica 27). Za œlanice IKAR kot celoto jepovpreœje smrtnih ærtev na leto 160.
Pozornost zbujajo velika letna nihanja. Hkrati ugotavljamo, daje dogajanje v nekaterih alpskih deæelah potekalo skorajenako, kar opozarja na podobne vremenske razmere.Podobni podatki so na voljo za ZDA (Atkins in Williams,2000), Kanado (Jamieson, Geldsetzer, 1996) in Norveøko(Kristensen, 1998). Tudi Japonci premorejo podrobne analizenesreœ (Shinji in sod., 2000).
V zadnjih treh desetletjih sta se promet in s tem mobilnostljudi poveœala za 80 odstotkov, vendar se øtevilo umrlihv plazovih ni poveœalo.
V oceni nevarnosti plazu imajo pomembno vlogo novozapadlisneg, veter, temperatura in sestav sneæne odeje. Odnosi soseveda zapleteni. V povpreœju je vsak tretji dan moænost, dase bodo trgali plazovi. Ni nujno, da bo v moœno sneænatihzimah veliko smrtnih nesreœ. Prav nasprotno, v zimah, ko jepadlo veliko snega (1974/75 in 1981/82), je bilo nesreœs smrtnimi ærtvami celo manj. Ko pa je bilo pozimi 1984/85,1990/91 in 1995/96 v vsem alpskem obmoœju malo snega, jebilo zabeleæenih zelo veliko nesreœ s smrtnim izidom. Takratje igral odloœilno vlogo neugoden sestav sneæne odeje.
Poglejmo nekaj moœno plazovitih zim v Alpah, ko se jezgodilo nekaj velikih nesreœ: zima 1960/70 – med drugiminesreœi v naseljenih obmoœjih v Val d’Isère v Francijiin Reckingen v Øvici; 1981/82 – huda nesreœa turistov s 13mrtvimi v Werfenwengu v Avstriji; 1984/85 – mnogo manjøihnesreœ, med drugim 11 mrtvih zaradi plazu, ki je zasul cestov Täschu v Øvici; 1985/86 – preteæno plazovi na juæni straniAlp, izven Alp pa velik plaz na Norveøkem s 16 mrtvimi;1990/91 – med drugim plaz v Courmayeurju v Italiji, kjer jeumrlo 12 ljudi; 1999/2000 – dve veliki nesreœi turistovv Avstriji: Galtür in Kaprun z 21 mrtvimi.
Z vidika vloge snega je izredno zanimiv pojav, da so sev doloœenih dneh skoraj hkrati in v celotnem alpskem pro-storu sproæili plazovi, ki so povzroœili nesreœe. To se je npr.dogodilo 17. januarja 1977, 21. marca 1987, 17. februarja1991 ter 15. in 16. februarja 1997. Œeprav ni padlo mnogonovega snega, je odloœilno vlogo odigrala nestabilnosttanke stare sneæne odeje, ki je bila veœ tednov izpostavlje-na nizkim temperaturam. Zanimiva so skoraj identiœnaobdobja izdatnih sneænih padavin in trganja plazov v kata-
strofalni zimi, januarja in februarja 1999, na Savojskem,v Øvici in v Avstriji.
V zimi 2000/2001 je od oktobra 2000 do februarja 2001zaradi sedmih zajezitev zraœnih gmot na juæni strani Alp odVal d’Aoste prek gora v Tessinu in Engadinu do Dolomitovskoraj neprestano sneæilo. Viøina sneæne odeje je ponekodpresegla dotedanjo petdesetletno maksimalno viøino. V juæ-nih pokrajinah se je utrgalo mnogo plazov, vendar predhodneocene kljub temu ne kaæejo nadpovpreœnega øtevila nesreœ.
Take in podobne analize lahko izvedemo tudi glede na drugestalnice, ki zadevajo sneæno odejo in vreme. Kadar razglab-ljamo o tveganjih, ne gre pozabiti, da igrajo pomembno vlogotudi drugi viri nevarnosti, npr. veter in temperatura. Velja patudi upoøtevati, da se med moœnim sneæenjem, v viharjuin v veliki nevarnosti plazov na ogroæenih terenih navadno nezadræuje veliko ljudi, zato se zaradi viøje sile ne poveœaøtevilo smrtnih ærtev.
Prepreœevanje økode zaradi plazov
Ko gre za prepreœevanje nesreœ v plazovih imamo pred-vsem opravka z zaøœito naseljenih krajev, kjer bi zgradbemorali graditi na terenih, ki jih ne ogroæajo plazovi. Trajnovarstvo predstavljajo protiplazna zgradba v obmoœju trganjaplazov ali naprave za zaøœito zgradb. V zgradbah se primeripribliæno 15 odstotkov nesreœ s smrtnim izidom. Øtevilomrtvih trenutno nazaduje, tveganje pa vendarle obstaja, kotse je tragiœno izkazalo pozimi 1998/99. V prometu, na ces-tah in æeleznici je nesreœ, ki se konœajo s smrtjo, 20 odstot-kov. Tu si marsikje pomagajo z obœasnim varstvom. Kjerdopuøœa zakon, proæijo plazove umetno, da bi bil zastojprometa krajøi. Plazove proæijo izøolani minerji plazov, ki sopogosto tudi aktivni œlani reøevalnih organizacij. Œedaljepogosteje se v IKAR pojavlja vpraøanje profesionalizacijereøevanja v gorah. Za to nevarno delo je v Øvici znaœilno, dase opravki za varstvo pred sneænimi plazovi povpreœnoenkrat letno konœajo s smrtjo reøevalca.
Moænost nesreœe je najveœja v nedotaknjeni gorski divjinizunaj nadzorovanega sveta. Tu se utrga 65 odstotkov plazov,ki povzroœijo smrtne ærtve, øtevilo mrtvih rahlo raste. Pre-preœevanje nesreœ med turisti je tesno povezano z vzgojoin pojasnjevanjem, kar najbolj velja za smuœarje zunajzavarovanih, organiziranih smuœiøœ. Turni smuœarji dobijopotrebno znanje na teœajih, pri œemer nosijo veliko odgo-vornost vzgojitelji, uœitelji smuœanja in gorski vodniki.V nemøko govoreœih deæelah dandanes ponekod æe naletimona predpise, ki temeljijo »standardih«, ali celo na »omejitve«ustrezno stopnji nevarnosti plazov v plazovnem biltenu.Z vidika opozarjanja pred plazovi taki podrobni predpisi nisoprimerni; v angloameriøkem in romanskem jezikovnemobmoœju jih ne uvajajo.
Nasprotno pa vsepovsod priznavajo potrebo po dosledniuporabi pripomoœkov, ki prepreœujejo zasutje ali pomagajo,da se zasuti v plazu hitro najdejo.
UJMA, øtevilka 16, 2002
281
poiskala in reøila zasute. Odkar vemo, da pri reøevanju izplazu odloœa sleherna minuta, sta v ospredju premiøljenaorganizacija in hitra pomoœ. Velik je pomen helikopterja,radijske zveze, sodobnih pripomoœkov za iskanje zasutihin reøevanje, plazovnih psov ter, seveda, temeljito izøolanihreøevalcev.
Ugotoviti moramo, da so organizacije za obveøœanjev razliœnih gorskih predelih razliœno pripravljene, izhajajopa poveœini iz prostovoljskih reøevalnih organizacij. Prireøevanju iz plazov so sodelovala planinska druøtva, Rdeœikriæ, vojska, tudi obœinski organi in varnostne sluæbe.Postopki so danes usklajeni. Zelo pomembno je vodenjereøevanja na kraju nesreœe. Œutijo se teænje, da bi deloprostovoljnih gorskih reøevalcev prevzela poklicna reøe-valna moøtva, marsikje opravlja to delo policija. Bistvenegapomena je dobro premiøljeno sodelovanje reøevalcev,predvsem v klasiœnih akcijah, ko zaradi vremenskih razmerne pridejo v poøtev druge moænosti.
IKAR je na podroœju klasiœnega (talnega) reøevanja tudiv zimskih akcijah opravila pionirsko delo. Prva reøitevæivega ponesreœenca iz plazu s øolanim plazovnim psom jeuspela leta 1954. Teæiøœe prizadevanj je bilo vselej optimalnoiskanje.
Kmalu se je pokazalo, da je sleherna reøevalna akcijaenkratna. Zelo pomembno je, da ukrepe prilagodimo raz-meram na terenu in se uœimo na izkuønjah. Sœasoma je napodlagi nekaterih bistvenih izkuøenj priølo do izboljøavin napredka ter do uspeønejøih reøevanj.
Predpogoj za uvedbo sploøno veljavnih pravil je temeljitaanaliza nesreœ. Podlaga so natanœni zapisniki akcij. Nizadosti, da je prepoznaven œasovni potek reøevanja; razvidnomora biti tudi, œe je kaj potekalo napaœno. Øele nato sledijopriporoœila IKAR, kot so npr. navodila za vodnike plazovnihpsov in njihove æivali iz leta 1995.
Roland Meister: SNEÆNI PLAZOVI – OPOZARJANJE, REØEVANJE IN PREPREŒEVANJE
IKAR je leta 1989 priporoœila poenotenje oddajne frek-vence plazovnih æoln. Po nekajletnih pogajanjih s proiz-vajalci so se pod patronatom Fondazione InternazionaleVanni Eigenmann (FIVE) zedinili za 457 kHz.
Po obseænem primerjalnem testu novih digitalnih plazovnihæoln (Krüsi in sod., 1998) je IKAR leta 1998 ugotovila, dadoseæena kakovost æoln z optiœnimi iskali øe ne ustrezaglede na nekatere pomembne vidike. Kasneje so napraveizboljøali, œe pa naj jih uspeøno uporabimo, kadar grezares, moramo obvladati delo z njimi. Do podobnih rezulta-tov so priøli z nedavno opravljenimi preizkusi v Franciji(Sivardière, 2000). Doseœi je treba najugodnejøe stanjemed uspeøno uporabo in maksimalnim dosegom, ki morabiti uporabniku znan. Iz najnovejøih statistik (Schweizerin Lütschg, 2000) o plazovih, ki so zasuli ljudi (dolæina –øirina – napoka – prostornina plazovine) bi se dalo izpeljatioptimalni postopek iskanja, v katerem je najpomembnejøidejavnik œas.
Nagel napredek na træiøœu naprav za iskanje zasutih jes plazovno æolno, odsevnikom RECCO, plazovnimbalonom – in jopiœem spodbudil IKAR, da je leta 1999ponovno pripravila resolucijo in opozorila, da je trebaupoøtevati plazovni bilten in osebne izkuønje ter se izogi-bati moænosti, da bi sproæili plaz. Zapomniti si velja, da jeuspeøna uporaba pripomoœkov odvisna od dobrega znanja,najbolj pa od njihove aktivne uporabe. V tem smislu soobseæne øtudije o delovanju naprav (Kern, 2000) daleproizvajalcem teoretsko podlago in tudi marsikateri prak-tiœni napotek.
Reøevanje iz plazov
Nekoœ, marsikje pa øe danes, je bila za nesreœo v plazuznaœilna dolga kolona reøevalcev, ki odhaja v akcijo, da bi
Preglednica 1. Øtevilo preæivelih in moænost preæivetja (%) povsem zasutih v nenadzorovanem svetu glede nanaœin, kako so jih naøli. Izhodiøœe: 689 plazov v Øvici v œasu 1980–1990Table 1. Number of survivors and survival rate (%) of persons completely buried under snow in unsupervisedareas according to the manner in which they were found. Source: 689 avalanches in Switzerland in the periodfrom 1980–1990
Naœin iskanja Tovariøka pomoœ(333 zasutih)
Organizirano reøevanje (356 zasutih)
Skupaj (689 zasutih)
na sluh in pogled 32 (100%) 5 (100 %) 37 (100 %)
RECCO — 1 (100 %) 1 (100 %)
opazni so deli ærtve 125 (84 %) 11 (26 %) 136 (71 %)
sondiranje 10 (71 %) 10 (19 %) 20 (29 %)
plazovni pes — 30 (18 %) 30 (18 %)
plazovna æolna 70 (51 %) 6 (11 %) 76 (39 %)
izkop jarkov, okopnitev snega — 0 (0 %) 0 (0 %)
skupaj 237 (71 %) 63 (18 %) 300 (44 %)
282 UJMA, øtevilka 16, 2002
Delovna skupina IKAR je izdala obseæen 6-jeziœni slovar(Øegula, 1995). Znaœilno je, da se strokovnemu znanjus podroœja vede o plazovih pripisuje osrednji in velik pomen.
Iz najnovejøih statistik o nesreœah, ki jih je zelo prizadevnoopravil Frank Tschirky (EISLF) kot eno zadnjih del predsvojo smrtjo (Tschirky in sod., 2000), sledi ugodna ugotovi-tev, da se veœa øtevilo reøenih, ki so v zadnjih letih preæivelizasutje v plazu. Ugotovitev velja tako za tovariøko kot zaorganizirano pomoœ.
Pozoren ogled preglednice razodene, da iz plazu ne pride æivniti vsak drugi reøeni. Moænost preæivetja je 4-krat veœja, koreøujejo tovariøi, kot tedaj, ko iøœe organizirano moøtvo!
Bistveni so torej pojasnjevanje, preventiva in premiøljenastrategija ob medsebojnem obveøœanju med prehodoms tovariøke na organizirano pomoœ. Preizkusiti je treba tudiuœinkovitost novih naprav za reøevanje iz plazov (Kernin sod., 2001).
V osrednjem predelu Alp je s helikopterjem v lepem vre-menu v pribliæno œetrt ure dosegljivo poljubno mesto.Helikopter ni uporaben, kadar razsaja vihar in ko iøœemov manj dosegljivih predelih Alp.
Z medicinskega vidika je treba upoøtevati nove podatke(Weymann, 1999). 25 % ljudi, ki jih odnese plaz, umre zaradimehanskih poøkodb. Dodatno naj omenim, da sta vpliva vot-line za dihanje in uœinek lastnosti snega na dihanje zasutegaøe nezadostno raziskana (Brugger in sod., 1887).
Kaj obeta prihodnost
Obetavno zimsko reøevanje temelji na tesnem medsebojnemsouœinkovanju opozoril, preventive in reøevanja.
Œe naj bo plazovni bilten v œasu nevarnosti plazov uœinkovi-tejøi, so poleg dobre vremenske napovedi øe naprej potreb-ne temeljite raziskave nastanka plazov in razvoja sneæneodeje. Na mednarodni ravni so potrebne dodatne raziskavenaœina ugotavljanja ustreznosti stopenj nevarnosti plazov.Veœ bo treba storiti za opozarjanje o nevarnostih v gorahnasploh. Da bodo opozorila uspeønejøa, naj svarilcempomagajo reøevalci.
V preventivi je na prvem mestu osveøœanje mladih øport-nikov. Na nacionalni in mednarodni ravni potrebujemopouœne filme, predavanja z diapozitivi, priroœnike in pisnanavodila. Vzgoja mora zajeti tudi øolanje reøevalcev in opti-malno uporabo naprav za iskanje zasutih v plazu – plazovnihæoln in balonov. Razmiøljanje o tveganju prav tako lahkopripomore, da sebi in tovariøem predstavimo øe neznanenevarnosti, ki preæijo v gorah.
Poroœila gorskih reøevalcev o reøevanju iz plazov pomagajopri naknadni analizi nesreœ v plazovih. Kakøna je bila velikostplazu? Kako globoko so bili zasuti ponesreœenci? Kako dolgo
so bili zasuti? V kakønem stanju je bil ponesreœenec, ko so gareøili iz plazovine? Kakøna prva ali medicinska pomoœ je bilapotrebna? Ti podatki lahko pripomorejo k izboljøanju postop-kov iskanja in reøevanja, hkrati so koristni za preventivo.Vodstvom akcij so v pomoœ, da uspeøneje poskrbijo zavarnost moøtva. Ne bo odveœ, œe vemo, da so v Øvici plazoviv preteklih 65 letih med reøevanjem ugonobili 16 gorskihreøevalcev.
Veliko zaslug za vse veœjo mobilnost ima sodobna tehnikazvez, ki skoraj ne pozna meja. Moænosti informiranja bimorale priti do polne veljave pri opozarjanju in niœ manj prireøevanju iz plazov. Tak razvoj je s pretokom izkuøenj medreøevalci in nosilci opozarjanja jamstvo, da øtevilo ljudi, kizaradi plazov zabredejo v teæave, ne bo prekomernonaraøœalo.
IKAR zagotavlja mednarodno sodelovanje na podroœju reøe-vanja iz plazov. Treba pa si je naœrtno prizadevati, da ne bibile odrinjene dræave angleøkega in romanskega govornegaobmoœja. Reøevanje jezikovnih problemov z ustvarjanjemregionalnih zvez ne bi bila prava pot. Nasprotno – v IKAR bise morale razen Severne Amerike vkljuœiti tudi druge preko-morske dræave: Japonska, Avstralija in Juæna Amerika.
Organizacijska oblika IKAR je podrejenega pomena.Pomemben je neposreden stik med strokovnjaki za reøe-vanje in izbranimi strokovnjaki. Øe naprej bi morala zagotav-ljati moænost izmenjave mnenj med raziskovalci in proizvajalciopreme, kar bo omogoœalo tudi zgleden razvoj preventive.
Literatura
1. Atkins, D., Williams, W., 2000. 50 Years of Avalanche Deathsin the United States (50 let umiranja v sneænih plazovih v ZDA).ISSW 2000 Proceedings, American Avalanche Association,Bozeman, MT 59771, USA.
2. Brugger, H., Falk, M., Adler Kastner, L., 1997. Der Lawinen-notfall, Neue Aspekte zur Pathophysiologie und Therapie vonLawinenverschütteten (Zasutje v plazu, novi vidiki patofizio-logije in zdravljenja zasutih v plazu). Wiener klinische Wochen-schrift, 109, 145–159.
3. Jamieson, J. B., in Geldsetzer, T., 1996. Avalanche accidentsin Canada (Nesreœe v plazovih v Kanadi) – Vol. 4: 1984–1996.Canadian Avalanche Association. Revelstoke BC, Canada.
4. Kern, M., 2000. Inverse grading in granular snow. Doktorskadisertacija. EPF, Lausanne.
5. Kern, M., Tschirky, F., Schweizer, J., 2001. Feldversuche zurWirksamheit einiger neuer Lawinen-Rettungsgeräte (Terenskopreizkuøanje uœinkovitosti nekaterih novih naprav za reøevanjeiz plazov). Zbornik. Österreichische Gesellschaft für Alpin- undHöhenmedizin, Innsbruck.
6. Kristensen, K., 1998. A survey of Avalanche Accidents in Norway(Pregled nesreœ v plazovih na Norveøkem). NGI Publication:25 years of Snow Avalanche Research, Oslo.
7. Krüsi, G. P., Weilenmann, Tschirky F., 1998. Lawinen-verschütteten-Suchgeräte Vergleichstest »LVS-98« (Primerjal-no testiranje plazovnih æoln »LVS-98«). Mitteilungen Nr. 57,SLF, Davos.
283Roland Meister: SNEÆNI PLAZOVI – OPOZARJANJE, REØEVANJE IN PREPREŒEVANJE
8. Meister, R., 1998. Interpretationshilfe zum nationalen Bulletindes Eidgenösischen Institutes für Schnee- und Lawinen-forschung, Davos (Priroœnik za razlago øvicarskega plazovnegabiltena EISLF Davos). Mitteilung Nr. 50, zweite Auflage, SLF,Davos.
9. Schweizer, J., Lütschg, M., 2000. Measurements of human-triggered avalanches (Meritve v plazovih, ki so jih sproæili ljudje).ISSW 2000 Proceedings, American Avalanche Association,Bozeman, MT 59771, USA.
10. Øegula, P., 1995. Sneg in plazovi – veœjziœni slovar. Slovenskaizdaja. Gorska reøevalna sluæba Slovenije, Ljubljana.
11. Shinji, I., Maehara, T., Nitta, R., Enright, D., 2000. A study of4 avalanche accidents in Japan during ‘99–00’ season (Øtudijao øtirih nesreœah v plazovih na Japonskem v zimi ‘99–00’).ISSW 2000 American Avalanche Association, Bozeman, MT59771, USA.
12. Sivardière, F., 2000. Que penser d’ARVA de l’an 2000 (Kaj najreœemo o plazovih v letu 2000)? Neige et Avalanches (ANENA),No. 92, decembre 2000.
13. Tschirky, F., Brabec B., Kern, M., 2000. Lawinenunfälle in denSchweizer Alpen – eine statistische Zusammenstellung mitden Schwerpukten Verschüttung, Rettungsmethoden und Ret-tungsgeräte (Nesreœe v Øvicarskih Alpah – statistiœni prikazs teæiøœem na zasutju, reøevalnih metodah in napravah).Jahrbuch 2000 Sicherheit im Bergland, Ö. Kurazorium füralpine Sicherheit.
14. Weymann, A., 1999. Lawinenunfälle in den Schweizer Alpen.Prospektive Erfassung der Todesursachen und Verletzungs-muster von 1991 bis 1996 (Nesreœe v plazovih v ØvicarskihAlpah. Obdelava vzrokov nesreœ in vzorec poøkodb za œas od1991 do 1996). Dissertation. Medizinische Fakultät, Universitäts-bibliothek, Schweiz, 47 s.
