2009 - moravce.si...Elektro Ljubljana, d.d., PE Elektro Ljubljana okolica 13. Geoplin d.o.o. 14. Telekom Slovenije d.d. 15. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. 16. Občina Moravče

URADNI VESTNIK

OBČINE MORAVČE (UV OM)

2009

UV OM stran (PDF) UV OM stran (PDF)

1/2009 2

2/2009 7

3/2009 61

4/2009 131

5/2009 193

6/2009 271

7/2009 303

8/2009 339

9/2009 341

10/2009 389

URADNI VESTNIK

OBČINE MORAVČE

Številka: 01/2009

Moravče, dne 22. januar 2009

Izdajatelj:

Občina Moravče, Trg svobode 4, tel.: 7231-098

Razmnoževanje in vezava: Marko Ravnikar, Domžale

ISSN 1408-6905

OBČINA MORAVČE Občinska uprava

T Trg svobode 4, 1251 Moravče

2

K A Z A L O

Vsebina Stran

SKLEP O PRIČETKU SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH

UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJA URBANISTIČNIH ZASNOV

DOMŢAL, MENGŠA, TRZINA IN MORAVČ TER DRUGIH

UREDITVENIH OBMOČIJ ZA OBMOČJE OBČINE MORAVČE

(DOPOLNITEV 2009)

3 - 5

3

Na podlagi določil 57. ter 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.

33/2007; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 10. in 17. člena statuta Občine Moravče (Uradni

Vestnik Občine Moravče št. 1/95) župan Občine Moravče, sprejme

SKLEP

O PRIČETKU SPREMEMB IN DOPOLNITEV

PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJA URBANISTIČNIH

ZASNOV DOMŢAL, MENGŠA, TRZINA IN MORAVČ TER DRUGIH

UREDITVENIH OBMOČIJ

ZA OBMOČJE OBČINE MORAVČE

(DOPOLNITEV 2009)

1. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območja urbanističnih zasnov Domţal, Mengša, Trzina in Moravč ter

drugih ureditvenih območij za območje občine Moravče (v nadaljnjem besedilu

PUP)

Zadnja sprememba PUP je bila izvršena v letu 2008. Spremembe in dopolnitve so potrebne

zaradi sprememb in dopolnitev podrobnejših meril in pogojev za gradnjo in varovanje

prostora na območju MO – M79 v Moravčah zaradi načrtovane izgradnje trgovskega objekta

Tuš. Poleg navedenega bo občina poskušala uskladiti merila za odmike objektov od parcelnih

mej in medsebojne odmike objektov ter merila in pogoje za gradnjo gospodarske javne

infrastrukture v skladu z novimi prostorskimi in gradbenimi predpisi.

2. Pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev PUP

Pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev PUP je 57. In 96. člen ZPNačrt.

Osnova za pripravo sprememb in dopolnitev PUP za območje občine Moravče je Odlok o

prostorskih ureditvenih pogojih za območja urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in

Moravč ter drugih ureditvenih območij za posege v prostor na območju občine Moravče

(Uradni vestnik občine Domžale, št. 18/92) in Odlok o spremembah in dopolnitvah

prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Moravče za obdobje 1986-2000 in

srednjeročnega družbenega plana občine Moravče za obdobje 1986-1990 za območje

Moravče – dopolnjen 2003 (Uradni Vestnik Občine Moravče št. 07/04,).

3. Program sprememb in dopolnitev PUP in območje obravnave

Predmet sprememb in dopolnitev PUP so:

- določitve meril in pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra,

- merila in pogoji za določitev odmikov zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju in graditvi

objektov,

- dopolnitve podrobnejših meril in pogojev za gradnjo in varovanje prostora na območju MO – M 79 v Moravčah.

4

Spremembe iz prvih dveh alinej se nanašajo na celotno območje občine,

spremembe iz tretje alineje pa za navedeno urejevalno enoto MO – M 79 v

Moravčah.

4. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve

Za izdelavo PUP se uporabijo strokovne rešitve oziroma podlage za poselitev, ter ostale

strokovne rešitve, ki so bile izdelane za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin

plana občine Moravče, ter strokovne rešitve ureditve obravnavanega območja MO – M 79.

5. Roki izdelave sprememb in dopolnitev PUP

AKTIVNOSTI ZAČETEK KONEC IZVAJALCI

1 Sprejem sklepa o pričetku priprave

sprememb in dopolnitev PUP

januar 2009 Pripravljalec

2 Obvestilo ministrstvu ter

sosednjim občinam

januar 2009 Pripravljalec

3 Priprava osnutka strokovnih podlag

sprememb in dopolnitev PUP

februar 2009 februar 2009 Pripravljalec

4 Pridobitev smernic s strani

pristojnih nosilcev urejanja

prostora

februar 2009 april 2009 Pripravljalec

5 Priprava dopolnjenega osnutka

PUP

april 2009 maj 2009 Izdelovalec

6 Javna razgrnitev in javna razprava maj 2009 junij 2009 Pripravljalec

7 Dopolnitev predloga sprememb in

dopolnitev PUP s stališči do

pripomb in predlogov, danih v

času javne razgrnitve

junij 2009 julij 2009 Izdelovalec

8 Pridobitev mnenj k dopolnjenemu

predlogu sprememb in dopolnitev

PUP s strani pristojnih nosilcev

urejanja prostora

julij 2009 avgust 2009 Pripravljalec

9 Odločitev ministrstva o

sprejemljivosti vplivov izvedbe

PUP skladno z zakonom

september

2009

september 2009 Pripravljalec

1

0

Sprejem sprememb in dopolnitev

PUP – občinski svet

oktober 2009 Občinski

svet

1

1

Objava odloka o spremembah in

dopolnitvah PUP

oktober 2009 pripravljalec

6. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleţenci, ki bodo sodelovali pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP

Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice na osnutek sprememb in dopolnitev PUP, k

dopolnjenemu predlogu akta pa mnenje, so:

5

1. RS, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ljubljana

2. RS, Ministrstvo za obrambo, Sektor za civilno obrambo 3. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, 4. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje 5. RS, Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za rudarstvo 6. RS, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo 7. RS, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste 8. RS, Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino 9. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj 10. Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Domžale 11. ELES, Elektro Slovenije d.o.o. 12. Elektro Ljubljana, d.d., PE Elektro Ljubljana okolica 13. Geoplin d.o.o. 14. Telekom Slovenije d.d. 15. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. 16. Občina Moravče 17. Druge občinske službe ter drugi organi in organizacije v kolikor bi se v postopku

priprave SD PUP izkazalo, da so njihove smernice in mnenja potrebni, oziroma rešitve

posegajo v njihovo delovno področje

7. Obveznosti financiranja priprave PUP

Občina Moravče zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter za izdelavo

prostorskega akta.

8. Veljavnost sklepa o pričetku postopka

Ta sklep se objavi v uradnem glasilu in svetovnem spletu, ter stopi v veljavo naslednji dan po

objavi v Uradnem vestniku Občine Moravče.

Številka: 350-0001/2009-1

Datum: 22.1.2009

Martin Rebolj, l.r.

Ţupan

1

URADNI VESTNIK

OBČINE MORAVČE

Številka: 02/2009, Leto XV

Moravče, dne 05. februar 2009

Izdajatelj:

Občina Moravče, Trg svobode 4, tel.: 7231-098

Razmnoţevanje in vezava: Marko Ravnikar, Domţale

ISSN 1408-6905

OBČINA MORAVČE Občinska uprava

T Trg svobode 4, 1251 Moravče

2

K A Z A L O

Sklep o nadaljevanju pogajanj ţupana Občine Moravče s Kmetijsko

zadrugo Cerklje

3

Sklep o delnem soglasju Občinskega sveta Občine Moravče z dodatno

sistemizacijo delovnih mest v vrtcu Vojke Napokoj pri OŠ Jurija Vege

Moravče v predloţenem besedilu. Potrdita se delovni mesti diplomirane

vzgojiteljice predšolskih otrok (1 delavec M/Ţ) in pomočnica vzgojiteljice

(1 delavec M/Ţ)

4

Sklep o soglasju Občinskega sveta Občine Moravče k predlogu spremembe

Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec

5

Sklep o razrešitvi člana Nadzornega odbora Občine Moravče Eda Veselka 6

Sklep o imenovanju Nuške Jerman Ben Amor za predstavnico občine

Moravče v Svetu OŠ Jurij Vega Moravče

7

Sklep o ugotovitvi, da je predlog Odloka o proračunu Občine Moravče za

leto 2009 primerna osnova za nadaljnjo obravnavo in se ga da v 30 dnevno

javno obravnavo.

Sklep o ugotovitvi, da je predlog Letnega programa prodaje občinskega

stvarnega premoţenja za leto 2009 primerna osnova za nadaljnjo

obravnavo in se ga da v 30 dnevno javno obravnavo

8

Odlok o proračunu Občine Moravče za leto 2009 9 - 13

Predlog plana proračuna Občine Moravče za leto 2009-prvo branje 14 - 54

3

Na podlagi 17. člena Statuta občine Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 1/95,

7/98) je Občinski Svet Občine Moravče na svoji 21. redni seji, dne 4.2.2009 sprejel

naslednje

SKLEPE

1. Občinski svet Občine Moravče sprejme sklep o nadaljevanju pogajanj ţupana Občine Moravče s Kmetijsko zadrugo Cerklje.

2. Ţupan Občine Moravče poroča o poteku pogajanj po končanih pogajanjih Občinskemu svetu Občine Moravče.

3. Sklep se objavi v Uradnem vestniku in začne veljati dan po objavi.

OBČINA MORAVČE

Občinski svet

Številka: 013-0001/2009-9

Datum: 05.02.2009

Martin Rebolj, l.r.

Ţupan

4

Na podlagi 41. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 100/05-UPB) in Pravilnika o

normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur. list

RS, št. 75/05, 82/05) in Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, drţavnih organih in v

organih lokalnih skupnosti (UR. list RS, št. 18/94, 13/95, 36/96, 20/97, 39/99, 86/99, 56/02,

72/03), je občinski svet Občine Moravče na 21. redni seji, dne 4.2.2009 sprejel naslednje

SKLEPE

1. Občinski svet Občine Moravče delno soglaša z dodatno sistemizacijo delovnih mest v vrtcu Vojke Napokoj pri OŠ Jurija Vege Moravče v predloţenem

besedilu. Potrdita se delovni mesti diplomirane vzgojiteljice predšolskih otrok (1

delavec M/Ţ) in pomočnica vzgojiteljice (1 delavec M/Ţ).

2. Sistemizacija začne veljati s 1.2.2009.

3. Ta sklep se objavi v Uradnem Vestniku Občine Moravče in začne veljati takoj.

OBČINA MORAVČE

Občinski svet

Številka: 013-0001/2009-10

Datum: 05.02.2009

Martin Rebolj, l.r.

Ţupan

5

Na podlagi 21. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 100/05, UPB2) in Pravilnika o

sprejemu otrok v vrtec, ter 17. člena Statuta Občine Moravče (Uradni vestnik Občine

Moravče št. 1/95 in 7/98), je občinski svet Občine Moravče na 21. redni seji, dne 4.2.2009

sprejel naslednja

SKLEPA

1. Občinski svet Občine Moravče daje soglasje k predlogu spremembe Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec.

2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku in začne veljati takoj.

OBČINA MORAVČE

Občinski svet

Številka: 013-0001/2009-11

Datum: 05.02.2009

Martin Rebolj, l.r.

Ţupan

6

Na podlagi 29. člena Statuta Občine Moravče (Ur. Vestnik 1/95, 7/98), in 8. in 11. člena

Poslovnika nadzornega odbora (Uradni vestnik št. 06/99, 02/07), je občinski svet Občine

Moravče na 21. redni seji, dne 4.2.2009 sprejel naslednje

SKLEPE

1. Občinski svet Občine Moravče razreši člana Nadzornega odbora Občine Moravče Eda Veselka.

2. Občinski svet imenuje za nadomestnega člana Nadzornega odbora Občine Moravče Francija Pera, stanujočega Detelova 8, 1251 Moravče.

3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Moravče in začne veljati takoj.

OBČINA MORAVČE

Občinski svet

Številka: 013-0001/2009-12

Datum: 05.02.2009

Martin Rebolj, l.r.

Ţupan

7

Na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraţevalnega zavoda OŠ Jurij Vega

Moravče (Uradni vestnik št. 03/1998), je občinski svet Občine Moravče na 21. redni seji,

dne 4.2.2009 sprejel naslednja

SKLEPA

1. Občinski svet Občine Moravče imenuje za predstavnico občine Moravče v Svetu OŠ Jurij Vega Moravče Nuško Jerman Ben Amor.

2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Moravče in začne veljati takoj.

OBČINA MORAVČE

Občinski svet

Številka: 013-0001/2009-13

Datum: 05.02.2009

Martin Rebolj, l.r.

Ţupan

8

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur. List RS št.72/93 in dopolnitve), Zakon o

javnih financah (Ur. list RS št. 79/99, 124/2000, 79/01, 30/02), Zakon o financiranju

občin (Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98, 123/06), Statut Občine Moravče (Uradni

vestnik Občine Moravče št. 1/95, 7/98), je občinski svet Občine Moravče na 21. redni

seji, dne 4.2.2009 sprejel naslednja

SKLEPA

1. Občinski svet Občine Moravče ugotavlja, da je predlog Odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2009 primerna osnova za nadaljnjo obravnavo in se ga da

v 30 dnevno javno obravnavo.

2. Občinski svet Občine Moravče ugotavlja, da je predlog Letnega programa prodaje občinskega stvarnega premoţenja za leto 2009 primerna osnova za

nadaljnjo obravnavo in se ga da v 30 dnevno javno obravnavo.

OBČINA MORAVČE

Občinski svet

Številka: 013-0001/2009-14

Datum: 05.02.2009

Martin Rebolj, l.r.

Ţupan

9

Prva obravnava

Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 in 60/07), 29.

člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU,

127/06 – ZJZP in 14/07-ZSPDPO) in 17.člena statuta Občine Moravče (Uradni vestnik

Občine Moravče, št.1/95 in 7/98) je Občinski svet Občine Moravče na 21. seji, dne 4.2.2009

sprejel

ODLOK O PRORAČUNU

OBČINE MORAVČE ZA LETO 2009

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen (vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Moravče za leto 2009 določajo proračun, postopki izvrševanja

proračuna ter obseg zadolţevanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v

nadaljnjem besedilu: proračun).

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA

PRORAČUNA

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do

ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih

_________________________________________________________________________

Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2009

___________________________________________________________________________

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.740.457

TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.359.794

70 DAVČNI PRIHODKI 3.079.073 700 Davki na dohodek in dobiček 2.769.468 703 Davki na premoţenje 200.185

704 Domači davki na blago in storitve 109.420

706 Drugi davki 0

71 NEDAVČNI PRIHODKI 280.721 710 Udeleţba na dobičku in dohodki od premoţenja 93.061 711 Takse in pristojbine 2.780

712 Denarne kazni 2.440

713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 8.190

714 Drugi nedavčni prihodki 174.250

10

72 KAPITALSKI PRIHODKI 154.547 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 63.236 721 Prihodki od prodaje zalog

722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmet. dolg.sred. 91.311

73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0

731 Prejete donacije iz tujine 0

74 TRANSFERNI PRIHODKI 226.116

740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 226.116

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.818.122

40 TEKOČI ODHODKI 881.373 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 271.141 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 43.567 402 Izdatki za blago in storitve 555.865

403 Plačila domačih obresti 0

409 Rezerve 10.800

41 TEKOČI TRANSFERI 1.131.455 410 Subvencije 20.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 659.442

412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 104.239

413 Drugi tekoči domači transferi 499.945

414 Tekoči transferi v tujino 0

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.617.252 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.617.252

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.035.871 431 Investicijski transferi transf.pravnim in fiz.osebam 895.752 432 Investicijski transferi javnim zavodom 140.119

III. PRORAČUNSKI PRESEŢEK (I.-II.)

(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) - 1.077.665

___________________________________________________________________________

B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŢB

___________________________________________________________________________

Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2009

___________________________________________________________________________

IV. PREJETA VRAČILA 980

DANIH POSOJIL IN

PRODAJA KAPITALSKIH

DELEŢEV (750+751+752)

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

750 Prejeta vračila danih posojil 980

751 Prodaja kapitalskih deleţev

752 Kupnine iz naslova privatizacije

V. DANA POSOJILA

IN POVEČANJE KAPITALSKIH

DELEŢEV (440+441+442+443)

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŢEV

440 Dana posojila

441 Povečanje kapitalskih deleţev in naloţb

442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije

11

443 Povečanje namenskega premoţenja v javnih skladih in drugih osebah

javnega prava, ki imajo premoţenje v svoji lasti

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA

IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŢEV

(IV.-V.)

___________________________________________________________________________

C.RAČUN FINANCIRANJA

__________________________________________________________________________

Skupina/Podskupina kontov/ Proračun leta 2009

___________________________________________________________________________

_____________________________________

VII. ZADOLŢEVANJE (500)

50 ZADOLŢEVANJE

500 Domače zadolţevanje

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)

55 ODPLAČILA DOLGA

550 Odplačila domačega dolga

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH

(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -1.076.685

X. NETO ZADOLŢEVANJE

(VII.-VIII.) 0

XI. NETO FINANCIRANJE 1.077.665

(VI.+VII-VIII.-IX.)

________________________________________________________________________

__________________

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA

9009 Splošni sklad za drugo 1.076.685

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na

naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme,

predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov, določene s predpisanim

kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov postavk - in načrt razvojnih

programov sta prilogi k temu odloku in se objavita v Uradnem vestniku Občine Moravče.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

2. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. člen

(izvrševanje proračuna)

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

12

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka

43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

- Okoljska dajatev za onesnaţevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,

- Okoljska dajatev za onesnaţevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov.

Navedeni okoljski dajatvi se porabljata namensko v skladu z veljavno področno zakonodajo.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali

rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu

neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe

odloča na predlog neposrednega uporabnika ţupan.

Ţupan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim

računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto2009 in njegovi realizaciji.

6. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost

projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na

proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v

prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 30%

pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1. v letu 2010 do 20% navedenih pravic porabe

2. v ostalih prihodnjih letih 10% navedenih pravic porabe.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v

prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 10% pravic

porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z

najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma

lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike,

telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje

neposrednih uporabnikov.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem

načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

13

7. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Ţupan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih

vrednost se spremeni za več kot 10% mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz

predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

8. člen

(proračunski skladi)

Proračunski skladi so:

poračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF,

Proračunska rezerva se v letu 2009 oblikuje v višini 10.800 EUR.

O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do

višine 2.500 eurov odloča ţupan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

9. člen

(začasno financiranje v letu 2010)

V obdobju začasnega financiranja Občine Moravče v letu 2010, če bo začasno financiranje

potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

10. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Moravče.

Številka: 013-0001/2009-15

Moravče: 05.02.2009

OBČINA MORAVČE

Martin Rebolj, l.r.

ţupan

PRILOGA:

Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov

URADNI VESTNIK Občine Moravče / 1

URADNI VESTNIK O b č i n e M o r a v č e

Številka: 03/2009 Leto XV Moravče, 20. 3. 2009 ISSN 1408-6905

1.

Sklep o soglasju k ceni za storitev »ugotavljanja upravičenosti do občinske socialne pomoči«

Na podlagi Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 24/2007 UPB2, 76/08), in 17. člena Statuta Občine Moravče (Uradni vestnik št. 01/95, 07/98) je Občin-ski Svet Občine Moravče na svoji 22. redni seji, dne 18.3.2009 sprejel naslednja

SKLEPA 1. Občinski svet Občine Moravče daje soglasje

k ceni za storitev »ugotavljanja upravičenosti do občinske socialne pomoči« v višini 3.594,92 EUR mesečno na enega strokovnega delavca oziroma 29,96 EUR na efektivno uro.

2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Obči-

ne Moravče in začne veljati takoj. Številka: 013-0003/2009-10 Datum: 18.3.2009

Martin Rebolj, l.r. Ţupan Občine Moravče

2. Sklep o potrditvi cene storitve programa pomoči

na domu Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS št. 3/2007 UPB2, 23/07, 41/07), Odloka o organizaciji pomoči na domu in merilih za določanje plačil stori-tev v občini Moravče (Ur. vestnik št. 9/01,2/08), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur.l. RS št. 87/06, 127/06, 8/07) ter 17. člen Statuta Občine Moravče (Uradni vestnik št. 01/95, 07/98) je Občinski Svet Občine Moravče na svoji 22. redni seji, dne 18.3.2009 sprejel naslednje

SKLEPE 1. Občinski svet Občine Moravče potrdi ceno

storitve programa pomoči na domu, ki znaša: - ekonomska cena storitve 17,23 EUR na efek-

tivno uro, - cena storitve za uporabnika 5,51 EUR na

efektivno uro, pri čemer Občina Moravče subvencionira

storitev v višini 11,72 EUR na efektivno uro. 2. Cena storitve programa pomoči na domu

začnejo veljati s 01.04.2009. 3. Ta dva sklepa se objavita v Uradnem vestniku

Občine Moravče in začneta veljati takoj. Številka: 013-0003/2009-11 Datum: 18.3.2009


3. Sklep o sprejemu spremembe in dopolnitve Odloka o Knjiţnici Domţale v skrajšanem

postopku Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. L. RS, št. 56/08), Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur.l. RS, št. 69/07 in 17/08), ter 17. člena Statuta Občine Moravče (Ur. vestnik Občine Moravče, št. 1/95, 7/98) je Občinski Svet Občine Moravče na svoji 22. redni seji, dne 18.3.2009 sprejel naslednja

SKLEPA 1. Občinski svet Občine Moravče sprejme

spremembe in dopolnitve Odloka o Knjiţnici Domţale v skrajšanem postopku.


2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku in začne veljati dan po objavi.

Številka: 013-0003/2009-13 Datum: 18.3.2009


4. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o

Knjiţnici Domţale Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 - odl. US, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo in 56/08), 20. člena Zakona o knjiţničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 - ZUJIK), 17. člena Statuta Občine Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 1/95, 7/98), je Občinski svet Občine Moravče na svoji 22. redni seji dne 18.3.2009 sprejel

ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o Knjiţnici

Domţale

1. člen V Odloku o Knjiţnici Domţale (Uradni vestnik Občine Domţale št. 3/05, Uradni vestnik Občine Lukovica št. 3/04, Uradni vestnik Občine Mengeš št. 6/07, Uradni vestnik Občine Moravče št. 2/04, Ura-dni vestnik Občine Trzin št. 2/04) se v prvem odsta-vku 2. člena spremeni navedba sedeţa tako, da se glasi: »Sedeţ knjiţnice je: Cesta talcev 4, Domţale.« Drugi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »Knjiţnica ima organizacijske enote: - Krajevna knjiţnica Domţale, Cesta talcev 4, 1230 Domţale, - Krajevna knjiţnica Janeza Trdine Mengeš, Sloven-ska cesta 30, 1234 Mengeš, - Krajevna knjiţnica Daneta Zajca Moravče, Vegova cesta 9, 1251 Moravče, - Krajevna knjiţnica dr. Jakoba Zupana Šentvid pri Lukovici z mobilno knjiţnico, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica, - Krajevna knjiţnica Tineta Orla Trzin, Ljubljanska cesta 12 f, 1236 Trzin.«

2. člen V prvem odstavku 6. člena se šifro 92.511 nadomesti s šifro 91.011.

3. člen 7. člen se spremeni, tako da se glasi: »Poleg nalog iz 6. člena knjiţnica opravlja tudi druge dejavnosti , ki sluţijo izvajanju javne sluţbe in so skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene kot sledi: 18.120 Drugo tiskanje 18.130 Priprava za tisk in objavo 18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti 18.200 Razmnoţevanje posnetih nosilcev zapisa 47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rablje-nim blagom 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj proda-jaln,stojnic in trţnic 49.410 Cestni tovorni promet 58.110 Izdajanje knjig 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev 58.140 Izdajanje revij in druge periodike 58.190 Drugo zaloţništvo 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij 62.010 Računalniško programiranje 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in raču-nalniškimi storitvami povezane dejavnosti 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane deja-vnosti 63.990 Druge dejavnosti informacijskih storitev 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje 70.210 Dejavnost stikov z javnostjo 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na pod-ročju druţboslovja in humanistike 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti 77.220 Dajanje videokaset in plošč v najem 77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredme-tenih sredstev v najem in zakup 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastni-ne v zakup, razen avtorsko zaščitenih del 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj 85.520 Izobraţevanje, izpopolnjevanje in usposab-ljanje na področju kulture in umetnosti 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraţevanje, izpo-polnjevanje in usposabljanje 90.040 Obratovanje objektov za kulturne dejavnosti 91.012 Dejavnost arhivov


91.030 Varstvo kulturne dediščine

4. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Svet knjiţnice sestavljajo predstavniki ustanovitelja, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev imenujejo ustanovite-ljice, ter predstavnik delavcev knjiţnice. Svet knjiţnice šteje 10 članov in ga sestavlja: - pet predstavnikov Občine Domţale, - en predstavnik Občine Lukovica, - en predstavnik Občine Mengeš, - en predstavnik Občine Moravče, - en predstavnik Občine Trzin in - en predstavnik delavcev.«

5. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: »Predstavnike ustanoviteljic imenuje občinski svet posamezne občine ustanoviteljice. Občinski svet Občine Domţale imenuje tri predstavnike, dva pred-stavnika pa občinski svet imenuje na predlog ţupa-na/ţupanje. Predstavnika delavcev izvolijo delavci knjiţnice na neposrednih in tajnih volitvah. Mandat članov sveta traja pet (5) let. Za člana sveta knjiţnice je lahko ista oseba izvoljena največ dvakrat zapored.«

6. člen 21. člen se spremeni tako, da se za drugim odstavkom doda odstavek, kot sledi: »Občina Mengeš daje v upravljanje knjiţnične prosto-re in opremo v objektu, na naslovu Slovenska 30, Mengeš.«

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

7. člen Prve volitve predstavnika delavcev v svet knjiţnice razpiše svet najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.

8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnem glasilu občine ustanoviteljice. Številka: 013-0003/2009-14 Datum: 18.3.2009


5. Sklep o sprejemu Ocene varnostnih razmer v

Občini Moravče in Občinskega programa varnosti

Na podlagi 17. člena Statuta občine Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 1/95, 7/98) in prvega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006, ZORed) je Občinski Svet Občine Moravče na svoji 22. redni seji, dne 18.3.2009 sprejel naslednje

SKLEPE 1. Občinski svet Občine Moravče sprejme Oce-

no varnostnih razmer v Občini. Ocena var-nostnih razmer v Občini je priloga in sestavni del tega sklepa.

2. Občinski svet Občine Moravče sprejme

Občinski programa varnosti. Program varnos-ti Občine Moravče je priloga in sestavni del tega sklepa.

3. Sklepa se objavita v Uradnem vestniku in

začneta veljati dan po objavi. Številka: 013-0003/2009-12 Datum: 18.3.2009


6. Ocena varnostnih razmer v Občini Moravče

OBČINA MORAVČE OCENA VARNOSTNIH RAZMER V OBČINI Moravče, avgust 2008 VSEBINA:

1. UVOD

1.1. NORMATIVNA PODLAGA ZA IZDELAVO

OCENE VARNOSTNIH RAZMER V OBČINI:

1.2. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBČINE MORAVČE:

2. STANJE VARNOSTNIH RAZMER

GLEDE NA VRSTO OGROŽENOSTI

2.1. STANJE VARNOSTNIH RAZMER V CESTEN

PROMETU

2.2. STANJE VARNOSTNIH RAZMER NA

PODROČJU VAROVANJA OKOLJA:

2.3. STANJE VARNOSTNIH RAZMER NA JAVNIH

POVRŠINAH:



PODROČJU VAROVANJA JAVNEGA

PREMOŽENJA IN KULTURNE DEDIŠČINE


PODROČJU JAVNEGA REDA IN MIRU (JRM):


PODROČJU POŽARNE VARNOSTI:

3. ZAKLJUČNA OCENA

3.1. OCENA VARNOSTNIH RAZMER V LETU

2007

3.2. POVZETEK VARNOSTNE OCENE V OBDOBJU

2002 IN 2007:

4. RAZLAGA OKRAJŠAV

1. UVOD

1.1. Normativna podlaga za izdelavo ocene varnostnih razmer v občini:

Ocena varnostnih razmer v občini je izdelana na podlagi 6 . člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. List RS št. 139-2006). Zakon določa, da je občina dolţna izdelati Občinski program varnosti kateremu je podlaga Ocena varnostnih razmer v Občini. Predlog za izdelavo Ocene varnostnih razmer v Občini in za Občinski program varnosti poda ţupan, na njegov predlog pa oba dokumenta sprejme Občin-ski Svet. 35. člen istega zakona določa, da morajo vse občine do konca leta 2008 sprejeti Občinski program varnos-ti kateremu je podlaga Ocena varnostnih razmer v občini. Dokument bo podlaga za organizacijo, siste-matizacijo in profesionalizacijo občinskega redarstva.

1.2. Splošne značilnosti občine Moravče: Občina Moravče se razprostira na površini 61 kvad-ratnih kilometrov. Glede na svojo površino se uvršča med manjše občine. V občini je zdruţenih 51 naselji v petih krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti so: - KS Moravče, - KS Peče, - KS Vrhpolje, - KS Dešen, - KS Velika vas. Občina leţi v osrednji Sloveniji, v neposredni bliţini slovenskega geometrijskega Središča pri Vačah (GEOSS). Glede na konfiguracijo terena se uvršča v del slovenskega alpskega sveta. Na zahodu jo ločuje Posavsko hribovje na vzhodu pa predalpsko pogorje. Meji na sosednje občine Domţale, Lukovica, Litija, Zagorje ob Savi in Dol pri Ljubljani. Preko občine poteka drţavna cesta Domţale-Ţelodnik-Zagorje ob Savi, Območje občine pa je bogato tudi z lokalnimi cestnimi povezavami. Z neposredno bliţino Izvoza iz avtoceste Ljubljana – Maribor, se je dostopnost do občine povečala.

V primeru prometnih nesreč na glavnih cestah ki sicer obidejo občino, pa se promet močno poveča. Pove-čanje prometa se zazna tudi ob koncu delavnih dni, saj predstavlja drţavna cesta Domţale – Zagorje ob Savi eno od pomembnejših tranzitnih povezav z Ljubljano. Na območju občine prebiva 4.794 prebivalcev, kar znaša povprečno 78 prebivalcev na kvadratni kilome-ter površine občinskega ozemlja. V občini je 1307 gospodinjstev s povprečno 3 člani. Število prebival-cev v občini se veča, saj je letni prirastek prebivalstva 1,4% na letni ravni. Zaradi manjših zaposlitvenih moţnosti v občini, se delovno aktivni prebivalci dne-vno vozijo v sluţbo v sosednje občine in v Ljubljano. S kmetijstvom se prebivalci ukvarjajo predvsem dopolnilno in obdelovanje zemlje ne predstavlja glav-ni vir preţivetja. Vir: Statistični urad RS (z dne 11/02.2007) Občinsko območje je razmeroma gosto prepredeno s cestnimi povezavami različnih kategorij, ki so razdel-jene na ceste drţavnega in na ceste občinskega pome-na. Ceste drţavnega pomena so: GLAVNA CESTA II. reda je drţavna cesta, namen-jena prometnemu povezovanju med središči regio-nalnega pomena in navezovanju prometa na drţavne ceste enake ali višje kategorije, njen sestavni del so tudi posebni priključki. REGIONALNA CESTA I. Reda je drţavna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalne skupnosti in navezovanju prometa na drţavne ceste enake ali višje kategorije, njen sestavni del so tudi posebni priključki če se navezujejo nanjo. Ceste lokalnega pomena so: CESTE MED NASELJI v občini in ceste med naselji v občini ki mejijo na sosednje občine. CESTE V naselju MORAVČE z uvedenim uličnim sistemom razvrščene v podkategorije. JAVNE POTI v naseljih in med njimi. Oţje središče naselja Moravče je urejeno z uličnim sistemom razvrščanja, ki ga dopolnjuje Trg svobode ter ostale javne površine. Poleg javnih površin v nase-lju prevladujejo območja s poslovnimi zgradbami in privatnimi stanovanjskimi hišami. Območja stano-vanjskih površin se dopolnjujejo z prostori druţbene infrastrukture, gostinskimi objekti, objekti kulturne dediščine ter industrijskimi objekti namenjeni proiz-vodni dejavnosti. 2. STANJE VARNOSTNIH RAZMER GLEDE

NA VRSTO OGROŢENOSTI

2.1. Stanje varnostnih razmer v cesten prometu Osnova za ocenjevanje varnostnih razmer v cestnem prometu je statistika prometnih nesreč in kršitev cestno prometnih predpisov. Statistika zajema celole-


tna obdobja v letih med 2002 in 2006. Statistiko vodi in posreduje Generalna policijska uprava (GPU), pri Ministrstvu za notranje zadeve.

V statističnem pregledu so zajete kršitve cestno pro-metnih predpisov po dnevih v tednu ter kršitve po urnih intervalih. Iz njih lahko ugotovimo kateri dnevi v tednu in katere ure posameznega dne so najbolj obremenjene z kršitvami.

Kršitev cestno prometnih predpisov po urnih intervalih:

13.00-19.00 19.00-01.00 01.00-07.00 07.00-13.00

2002 86 70 16 106

2003 134 67 8 138

2004 177 173 9 127

2005 67 51 12 87

2006 99 61 13 42

Skupaj 563 422 58 500

Vir: GPU MNZ Glede na večletno povprečje v skupnem seštevku prevladuje leto 2004 (177) kršitev, medtem ko so bile kršitve v letih 2002, 2003, 2005 in 2006 razmeroma enakovredno porazdeljene.

Glede na pričakovanja je najmanj kršitev v nočnem času med 1.00 in 07.00 uro, največ pa v popoldan-skem času med 13.00 in 19.00 uro. V tem času je kršitev (563) primerov, kar predstavlja skupno 36,4 % od skupnega števila kršitev.

Kršitev cestno prometnih predpisov po dnevih v tednu:

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Skupaj

2002 40 33 76 26 51 34 18 278

2003 55 73 45 46 40 51 37 347

2004 77 72 62 81 83 54 57 486

2005 29 24 28 45 46 26 19 217

2006 58 33 14 19 51 13 27 215

Skupaj 259 235 225 217 271 178 158 1543

Vir: GPU MNZ V obravnavanem obdobju je bilo skupno zabeleţenih (1543) kršitev cestno prometnih predpisov. V letni statistiki izstopa leto 2004 z (486) kršitvami, kar pomeni v povprečju več kot ena kršitev dnevno. Pri dnevni statistiki pa odstopajo kršitve ki so bile povzročene ob petkih, saj je tek kršitev kar za 17,5 %, medtem ko so kršitve v ostalih dneh v tednu razme-roma enakomerno porazdeljene.

Prav tako predstavlja statistika o številu in posledicah prometnih nesreč nazorno predstavo o varnostnih razmerah v prometu na območju Občine Moravče. V naslednjih preglednicah so predstavljene prometne nesreče glede na kraj, vrsto naselja v občini in dina-miko prometnih nesreč glede na mesec v posamez-nem letu.

Prometne nesreče po opisu kraja:

Cesta Kriţišče Parkirišče Skupaj

2002 60 6 2 68

2003 48 6 / 54

2004 61 7 4 72

2005 37 7 2 46

2006 21 2 2 25

Skupaj 227 28 10 265

Vir: GPU MNZ


Prometne nesreče glede na vrsto ceste in vrsto naselja:

Cesta I.reda Cesta II.reda

Naselje brez Uličnega sistema

Naselje z uličnim Sistemom

Skupaj

2002 3 29 24 11 67

2003 / 38 14 2 54

2004 2 34 29 7 72

2005 / 21 12 13 46

2006 / 5 13 7 25

SKUPAJ 5 127 92 40 264

Vir: GPU MNZ Skupno je bilo v obdobju med letom 2002 in letom 2006 (264) prometnih nesreč. Glede na kategorijo ceste pa je bilo absolutno največ nesreč na cestah II. reda (127), medtem ko se je na cesti I. Reda zgodilo (5) nesreč.

Po številu nesreč sledijo naselja brez sistema ulic – območja razpršene gradnje in posameznih naselji z (92) nesrečami. Mestna jedra z uličnim sistemom in kriţišči pa so zahtevala (40) nesreč.

Prometne nesreče po mesecih v letih med 2002 in 2006 s telesnimi poškodbami in materialno škodo:

2002 2003 2004 2005 2006 Skupaj

Januar / 4 / / / 4

Februar / / 4 3 4 11

Marec / 1 / / / 1

April 2 1 3 / 1 7

Maj 3 7 8 1 3 22

Junij 3 3 1 4 4 15

Julij 1 / 3 2 / 6

Avgust 4 1 1 / / 6

September / / 3 5 / 8

Oktober 2 / 13 3 1 19

November 3 2 1 / / 6

December 3 4 3 1 / 11

Skupaj 21 23 40 19 13 116

Vir: GPU MNZ Prometne nesreče s telesnimi poškodbami in materi-alno škodo so v največjem obsegu zabeleţene v mesecu maju v katerem se je zgodilo (22) nezgod. Z (19) nesrečami sledi mesec oktober , nato junij (15) in februar (11). Gostitev nesreč v mesecu maju je posledica spremen-jenih voznih pogojev ter lepšega vremena, ki ga voz-niki izkoristijo za hitrejšo in manj previdno voţnjo. V tem času je na cestah tudi povečano število ostalih udeleţencev v prometu (kolesarji, motoristi, kmetijska mehanizacija…). V preglednici so zajete samo prometne nesreče z telesnimi poškodbami in nastalo materialno škodo. Črna statistika pa beleţi tudi smrtne primere. Na območju občine Moravče so se zgodile dve nesreči s smrtnim izidom. V letu 2003 je bila ena ţrtev, v letu 2006 pa dve smrtni ţrtvi.

2.2. Stanje varnostnih razmer na področju varovanja okolja:

V statistiki, ki beleţi nedovoljene posege v prostor po vrsti nevarnih snovi v obdobju med leti 2002 in 2006 ni podatkov ki bi dokazovali stopnjo in vrsto ogroţe-nosti. Kljub temu predstavlja varovanje cest in okolja v naseljih in izven njih posebno odgovornost in zah-tevno delo. Posamezne lokalne ceste in javne poti so še posebno izpostavljene glede črnih odlagališč. Neodgovorni posamezniki tja odlagajo odsluţene gospodinjske stroje, avtomobile in njihove sestavne dele, (akumula-torje, gume, steklo...), ter ostale škodljive odpadke iz gospodinjstev ali drugih dejavnosti. Kljub temu, da statistika ne beleţi tovrstne problema-tike, lahko ugotovimo, da obstajajo črna odlagališča ki se uporabljajo za odlaganje naravi škodljivih ali okolju neprijaznih odpadkov. Takšna odlagališča se nahajajo ob javnih poteh med Katarijo v smeri Planinskega doma na Ţerineku, v gozdu med naseljem Zgornje Koseze in Mošenik. Grob poseg v okolje in prostor z odmetavanjem


neuporabnih predmetov in okolju škodljivih odpad-kov je tudi ob gozdni poti v smeri proti Golčaju. Nekaj sto metrov od odcepa lokalne ceste Gabrje – Limbarska gora se nahaja prostor, ki ga neodgovorni posamezniki občasno koristijo za deponijo odpadkov.

2.3. Stanje varnostnih razmer na javnih površinah: Javna površina je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, (2.čl. Zakona o varstvu javnega reda in miru, Ur. List RS št. 70/2007).

Javne površine so namenjene rekreaciji, sprehodom in drugim oblikam zadrţevanja občanov na teh površi-nah. Poleg organiziranih oblik druţenja v primeru prireditev, shodov ali športnih prireditev, pa ti pros-tori sluţijo tudi spontanemu zbiranju naključnih ali organiziranih posameznikov ali večjih skupin ljudi. Javne površine v naselju Moravče in drugih krajih se občasno tudi izkoriščajo za aktivnosti, ki jih občasno zaznamujejo tudi elementi kršenja javnega reda in miru ali kršitve Zakona o prekrških in posameznih kaznivih dejanj.

Skupno število kršitev javnega reda in miru (JRM), v obdobju med letom 2002 in 2006 v Občini Moravče

glede na kraj storitve:

Vse kršitve JRM

Cesta, trg Gostinski lokali

Prireditve,shodi Poslovni prostori

Stanovanje

2002 74 29 15 / 2 22

2003 110 29 34 4 1 23

2004 66 13 21 3 / 29

2005 62 31 2 / / 25

2006 62 19 14 1 / 21

Skupaj 374 121 86 8 3 120

Vir: GPU MNZ Skupno je bilo v navedenem obdobju evidentiranih 374 prekrškov oziroma kršitev JRM. Po številu izsto-pa leto 2003 z (110) primeri, medtem ko je bilo v letih 2005 in 2006 najmanj in sicer po (62) primerov krši-tev. Glede na prostor pa je največ kršitev zaznanih v gostinskih lokalih, najmanj pa na raznih javnih prire-ditvah in shodih. Iz predstavljene statistike izhaja, da je v gostinskih lokalih (86) kršitev, največ pa za domačimi zidovi, in sicer (120) primerov. Skupna ugotovitev na podlagi teh prikazov je dejstvo, da so najmanj izpostavljene javne prireditve in poslo-vni prostori, medtem ko je najbolj problematično stanje v javnih prostorih (gostinski lokali ), na javnih površinah (Ceste, trgi) in v zasebnih stanovanjih.

2.4. Stanje varnostnih razmer na področju varovanja javnega premoţenja in kulturne dediščine

Varnostne razmere na področju varovanja javnega premoţenja se nanašajo predvsem na področje varo-vanja stvarnega javnega premoţenja, medtem ko predstavlja varovanje finančnega premoţenja vsebino nematerialnega poslovanja in mora upoštevati predv-sem načelo dobrega gospodarja in druge normativne ureditve, ki urejajo področje financ. Med najbolj ranljivo javno premoţenje spadajo pred-vsem objekti in naprave namenjene splošni rabi. Ti objekti so največkrat tudi tarča objestnega ali vandal-skega obnašanja posameznikov. Najbolj ogroţeni so objekti javne infrastrukture, kot so javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekrea-tivnih površinah, igrala, koši za odpadke, oglasni panoji in drugo.

Prekrški zoper JRM glede na vsebino kršitve:

Pretepi, vpitje in kaljenje nočnega miru

Vandalizem Prekrški glede prepovedanih drog

2002 8 12 6

2003 10 14 8

2004 9 22 2

2005 16 25 2

2006 11 22 /

Skupaj 54 95 18

Vir: GPU MNZ


Iz preglednice izhaja, da je daleč največ kršitev s področja vandalizma (95), medtem ko je ostalih pre-krškov s področja kršitve javnega reda in miru (prete-pi, vpitje, kričanje...) (54), kar pomeni skorja za polo-vico manj. Na letni ravni se dogodki zvrstijo v primerih ki pred-stavljajo nekaj posameznih kršitev mesečno. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da prekrški s področja prepo-vedanih drog ne predstavljajo večje nevarnosti, saj je opazen trend zmanjševanja. Od skupno zaznanih (18) primerov jih je največ v letih 2002 in 2003. Področje varovanja kulturne dediščine predstavlja odgovorno in zahtevno nalogo, saj so ostanki zgodo-vine v posameznem okolju tudi odraz širše skupnosti do preteklosti. V občini Moravče predstavljajo objekti kulturne dediščine bogato tradicijo. V občini je kar tretjina objektov zgrajenih pred letom 1970, med njimi pa je veliko tudi takih ki se lahko uvrščajo v sam vrh zgodovinskih ali kulturnih vrednot. Največ teh objektov je posejanih po okoliških gričih. Ob slabem vremenu pa je do njih zelo oteţen dostop, saj do njih vodijo le gozdne poti ali cestne povezave niţje kategorije. Tovrstni objekti so predvsem sakralnega ali zgodo-vinskega značaja. Sakralni objekti so cerkve in njihovi pomoţni ali dodatni objekti kot so kapelice, znamenja in kriţi. Ti objekti so v občini tudi najštevilnejši in po tej plati predstavljajo tudi največjo stopnjo ogroţeno-sti. Največji tovrsten objekt se nahaja v središču naselja Moravče, medtem ko so ostali objekti nekoliko manj-ši. Poleg osrednje Moravške cerkve se cerkveni ozi-roma sakralni objekti nahajajo skoraj v vsaki vasi; Limbrska gora, Sveti Mohor, Drtija, Sveti Andrej, Sveti Miklavţ, Vrhpolje in drugod. Poleg osrednje zgradbe sestavljajo zaključeno celoto tudi ostali pomoţni cerkveni objekti, ki lahko postanejo pred-met vandalizma, prekrška ali celo kaznivega dejanja, (vlomi, ropi...). Poleg objektov bogatega sakralnega izročila je v obči-ni tudi več objektov ki predstavljajo del kulturne dediščine zaradi svoje bogate zgodovinske preteklosti.

To so objekti ki so v preteklosti predstavljali pomem-ben mejnik in so se ohranili vse do današnjih dni. Med slednje uvrščamo tudi objekte novejšega datuma izgradnje, (spomeniki, obeleţja...), ki so bili zgrajeni kot pomnik nedavnih časov. Med objekte zgodovin-ske vrednosti lahko v prvi vrsti uvrstimo grad Tuš-tanj, rojstno hišo znanega Moravčana Jurija Vege v Zagorici ter dolino potoka Rače z ostanki starih vod-nih mlinov Med objekte bogatega zgodovinskega izročila uvrš-čamo tudi pomnike in spomenike, ki lahko predstav-ljajo tarčo objestnega napada neodgovornih posame-znikov. Ti objekti se nahajajo v osrednjem Morav-škem parku, na Svetem Mohorju ter v gozdu nad Češnjicami.

2.5. Stanje varnostnih razmer na področju javnega reda in miru (JRM):

Javni red in mir (JRM), je stanje v katerem je zagotov-ljeno neovirano izvrševanje pravic in dolţnosti dolo-čenih v ustavi in zakonih. Za vzdrţevanje javnega reda in miru je zadolţena skupnost, ki s predpisi in drugimi ukrepi drţavnih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanje, ki ogroţa varnost ter javni red in mir. Med najhujše kršitve javnega reda in miru, ki pogosto mejijo ţe na KD spadajo: - nasilno in drzno ravnanje, - uporaba nevarnih predmetov, - vandalizem, - beračenje. Med blaţja, vendar prav tako prepovedana ravnanja pa uvrščamo: - povzročanje hrupa, - nedovoljeno prenočevanje na javnem kraju, - pisanje po objektih (grafiti), - nedovoljeno kampiranje, - mučenje ţivali. Na območju občine Moravče so bili v obdobju med letom 2002 in 2006 zabeleţeni le posamezni primer, ki so sankcionirani po Zakonu o varstvu JRM. Dne-vna dinamika prekrškov zoper JRM je prikazana v naslednji preglednici.

Število kršitev zoper javni red in mir po dnevih v tednu:

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja

2002 7 12 8 3 13 14 17

2003 8 13 8 16 25 18 22

2004 4 6 7 8 10 22 9

2005 10 4 8 2 6 20 12

2006 8 2 15 2 7 18 10

Skupaj 37 37 46 31 61 92 70

Vir: GPU MNZ


Po pričakovanjih je največ kršitev s področja javnega reda in miru zaznanih ob koncu tedna. V tabeli pred-stavljeno obdobje opozarja na dejstvo, da je teh krši-tev največ ob sobotah, in sicer (92) ter ob nedeljah

(70) primerov. Najmanj kritični so četrtki (31) ter ponedeljki in torki (37) primerov kršitev. Statistični pregled kršitev odraţa dejstvo, da so dnevi ob vikendih najbolj izpostavljeni in predstavljajo največjo potencialno moţnost kršitev.

Kršitve javnega reda in miru glede na starostno skupino kršiteljev:

14-16 let 16-18 let 18-24 let 24-34 let 34-44 let 44-54 let 54-64 let

2002 / 2 12 17 12 15 13

2003 / / 21 26 30 18 11

2004 / 2 7 18 18 15 5

2005 / / 2 24 10 15 4

2006 / 1 3 18 14 14 5

Skupaj / 5 45 103 84 77 38

Vir: GPU MNZ Največ kršitev predstavlja starostna skupina med 24 in 34 leti, saj je razvidno, da so bile zaznane (103) kršitve. Ostale starostne skupine so zastopane razme-roma enakomerno, in sicer med (45) in (84) primeri. Skupina mladoletnih kršiteljev med 16 in 18 leti staro-sti pa je zastopana z (5) primeri, medtem ko otroci oziroma starejši mladoletniki, (skupina 14 do 16 let), ne beleţijo kršitev.

2.6. Stanje varnostnih razmer na področju poţarne varnosti:

Poţarno ogroţenost v občini Moravče lahko razdeli-mo na ogroţenost v urbanem središču naselja Morav-če, ter na ogroţenost ostalih zaselkov in vasi ter na ogroţenost širšega območja, v obliki poţarov v nara-vnem okolju. Vire poţarne ogroţenosti v občini lahko razdelimo na vire ki izhajajo iz industrijskega, gospodinjskega, prometnega ali naravnega okolja. Na letni ravni je v občini zaznanih od 10 do 15 poţa-rov, kar ne predstavlja hujše ogroţenosti prebivalstva, ţivali ali lastnine. Poţarna ogroţenost, ki izvira iz urbanih središč lahko nastane na naslednjih objektih: - Termit d.d., Drtija 51, - IMP Promont montaţa d.o.o., Moravče, - Nissan-Krulc, Servis in prodaja Nissan d.o.o., Moravče, - Petrol d.d. Ljubljana, Bencinski servis Moravče, - Suzuki servis Vesel, Češnjice pri Moravčah, - Elektrovod Ljubljana, Obrat plastika, Dole pri Kra-šcah, - Avtoservis Planinc d.o.o. Vrhpolje pri Moravčah, - Plinska postaja Drtija, - Mizarstvo d.d., Moravče, - Mlin Rotar, Ples 2, Moravče, - Elektrovod plastika – Dvorje, Krašce, - TP na območju občine Moravče.

Poleg poţarne ogroţenosti naštetih objektov, obstaja večja nevarnost za nastanek poţarov tudi na ostalih, predvsem tistih v katerih se redno ali občasno zadrţu-je večje število ljudi, ti objekti so: - Osnovna šola Jurij Vega Moravče, - Vrtec Vojke Napokoj, Moravče, - Kulturni dom Moravče, - Zdravstveni dom Domţale - Zdravstvena postaja Moravče, -Center Resnik Trgovina Moravče, - Osnovna šola Jurij Vega Moravče, Podruţnična šola Vrhpolje pri Moravčah, - Market, Trg svobode, Moravče, - Poslovno stanovanjski objekt, Vegova 1, Moravče, - Stanovanjski blok, Vegova 13, Moravče, - Urankar, Limbarska gora, - Trgovsko poslovni objekt, Vegova 7, Moravče, - Ţupnijski urad Moravče, Trg svobode, Moravče, - Gasilski dom, Šlandrova 7, Moravče, - Gostilna nad Logom, C. heroja Vasje 13, Moravče, - Gostišče Jurka-Deteljica, Trg svobode 15, Moravče, - Občina Moravče, Trg svobode 4, Moravče, - KZ Moravče, Vegova 7, Moravče, - Manjši blok Vrhpolje, - Trgovina Spina Krašce, - Stanovanjski blok v Krašcah, - Gostilna Frfrav Krašce, - Imenje - Kmetija odprtih vrat, Krašce, - Cerkve in gradovi na območju občine Moravče, - Gasilski dom Peče, - PD Moravče, Drtija, - Turistična kmetija Katarija, Ti objekti so poţarno ogroţeni, ker se v njih stalno ali občasno zbira ali nahaja večje število oseb in zaradi tega nekoliko teţja izvedba evakuacije v primeru poţara. Dodaten problem pri tem so manjši otroci, starejši in bolni ter invalidne osebe. Vsi ti objekti morajo imeti izdelan načrt evakuacije, s katerim mora-jo biti seznanjene vse sile za zaščito reševanje in pomoč, ki bi sodelovale pri izvedbi evakuacije.


Objektivna nevarnost nastanka poţara pa obstaja tudi v stanovanjskih oziroma gospodinjskih in gospodar-skih objektih. Stanovanjske hiše, stanovanja, gospo-darska poslopja, garaţe, kleti, hlevi so izpostavljeni nevarnosti poţara zaradi tehničnega vzroka (kratek stik, napačna izvedba ali montaţa, nepravilna upora-ba...), ali pa zaradi subjektivnega oziroma človeškega faktorja (malomarnost, nepazljivost, ali namernega poţiga...). Poţarni ogroţenosti v naravnem okolju pa so lahko izpostavljene večje travnate ali gozdne površine v sušnem obdobju. Vir teh poţarov je lahko naravnega izvora (samovţig, neurja, strele..), ali pa je lahko sub-jektivno pogojen (nesrečni primeri, poţigi...).

3. ZAKLJUČNA OCENA

3.1. Ocena varnostnih razmer v letu 2007 Stanje na področju kriminalitete: V letu 2007 je bilo na območju občine obravnavanih 52 kaznivih dejanj (v letu 2006 je bilo obravnavanih 71 KD). Raziskanih je bilo nekoliko manj kot polovi-ca 42,41 %. Največ je bilo KD s področja premoţenj-skih deliktov; tatvine, velike tatvine, vendar je tovrst-na problematika v upadanju, saj je bilo teh kaznivih dejanj v letu 2007 (9), medtem ko je bilo v letu 2006 obravnavanih (14) primerov tatvine. Raziskanost teh kaznivih dejanj pa je 34,28 %, medtem ko je skupna raziskanost kaznivih dejanj 42,41 %. (Vir PP Domţa-le). Stanje na področju prometne varnosti: V letu 2007 je bilo na območju občine Moravče obravnavanih 31 prometnih nesreč z udeleţbo 17 oseb. Tri osebe so se huje telesno poškodovale, med-tem ko je bilo 14 oseb laţje poškodovanih. V letu 2007 se je zgodila tudi nesreča s smrtnim izidom. Zaradi trendov, ki kaţejo na stalno rast prometa po drţavni cesti Ţelodnik-Moravče-Izlake, bo na tem cestnem odseku tudi povečana prisotnost policije zaradi umirjanja prometa in zmanjšanja voţnje pod vplivom alkohola. Mirujoči promet (parkiranje) sicer ne predstavlja večje ogroţenosti udeleţencev v cestnem prometu, vendar je predvsem v središču Moravč pogosto moteč. Neodgovorni vozniki puščajo svoja vozila na mestih ki to prepovedujejo. Kljub temu, da je čas parkiranja oziroma ustavitve vozila razmeroma kratek, to lahko povzroči oviranje ali ogroţanje pešcev, kolesarjev ali drugih udeleţencev. Predvsem na pločniku drţavne ceste skozi Moravče v bliţini lokalov ali prodajaln. Stanje na področju javnega reda in miru (JRM):

V letu 2007 je bilo obravnavanih 27 kršitev JRM, največ v zasebnih prostorih – stanovanjih. Enaki trendi so prisotni tudi pri analizi varnostnih razmer v obdobje med leti 2002 in 2006. Kršitev JRM na javnih površinah je bilo (8), policisti pa so podali tudi dva obdolţilna predloga sodniku za prekrške. (Vir PP Domţale). Kljub zaznanim kršitvam je stanje na tem področju razmeroma ugodno. Največji problem predstavlja vandalizem med mladimi, saj se to odraţa na poško-dovanih objektih javne lastnine (park, avtobusna postaja...).

3.2. Povzetek varnostne ocene v obdobju 2002 in 2007:

Splošno mnenje o stanju varnostnih razmer na območju občine Moravče, glede na problematiko in trende na območje celotne Republike Slovenije je dobro. Če stanje primerjamo s sosednjimi občinami ki spadajo pod krajevno pristojnost PP Domţale, pa lahko ugotovimo, da je stanje zelo ugodno. Ugodna ocena temelji na dejstvu, da je trend števila velikih tatvin v upadanju. Poleg ugodnega stanja na področju kriminalitete so tudi varnostne razmere na drugih področjih varnosti ugodne. Ocena razmer v cestnem prometu: Kljub zelo dinamičnemu prometu na drţavni cesti, ki poteka preko občine, je stanje na področju varnosti v prometu ugodno. Na ugodne trende vpliva tudi akti-vna vloga Policije ki s svojo prisotnostjo preventivno vpliva na umirjanje prometa. Nedvomno pa temu pripomore tudi kaznovalna politika, saj je bilo v letu 2007 denarno kaznovanih 10 % več voznikov kot v letu 2006, (Vir PP Domţale). Poleg po glavni cesti, pa je vse pogostejši promet tudi po ostalih cestnih povezavah niţjih kategorij. Na teh cestah predstavljajo glavno oviro oziroma nevarnost tudi vzniki kmetijske ali gradbene mehanizacije. Posebno nevarnost predstavljajo tudi vozniki (predv-sem mladi), ki izkoriščajo te cestne povezave za voţ-njo brez vozniškega dovoljenja ali z uporabo neustre-znih motornih vozil, (brez reg. tablic, hrup, hitrost...). Ocena varnostnih razmer pri varovanju okolja: Okolje v katerem bivamo in ţivimo predstavlja osno-vne pogoje za delo in razvoj posameznika in širše druţbe. Kljub dejstvu, ki statistično ne izkazuje pos-ledic večje ogroţenosti območja občine, moramo skrbeti za še boljše stanje na tem področju. Tudi manjši izpusti škodljivih snovi v podtalnico ali v ozračje lahko vplivajo na naravno ravnovesje širšega pomena. Na mikro nivoju je okolje najbolj ranljivo zaradi kopičenja škodljivih odpadkov, ter zaradi vse bolj


agresivnega kmetovanja ki narekuje uporabo škodlji-vih pesticidov in drugih kemikalij. Tudi nepremišljeni posegi v prostor zaradi novogra-denj stanovanjskih in industrijskih objektov lahko trajno zaznamujejo okolje in prostor. Pri načrtovanju novih stanovanjskih sosesk ali industrijskih območji se morajo upoštevati naravne danosti ki so še sposo-bne prenesti tovrstne posege. Ilegalna ali občasna odlagališča nevarnih odpadkov in druge neuporabne opreme pa bodo morala biti pod-vrţena rednim nadzorom. Ocena varnostnih razmer na javnih površinah: Javne površine, kot skupno dobro, ki je namenjeno vsem občanom morajo zagotavljati svojo namem-bnost in uporabnost. Najbolj občutljive in ranljive so površine in naprave na njih zaradi svoje dostopnosti ob vsakem času. Posamezni objestneţi to danost izkoriščajo ter načrt-no ali spontano uničujejo skupno imetje. Ta lastnina je najbolj ogroţena v nočnem ali večernem času, medtem, ko so v dnevne času taki primeri zelo redki. Vzpodbudno je dejstvo, da so ugodne varnostne razmere tudi v času zbiranja večjega števila ljudi. V času javnih prireditev (shodi, srečanja, proslave, špor-tne ali druţabne prireditve...), je ugodne varnostne razmere moč pripisati tudi organizatorjem, saj morajo poskrbeti za ustrezno varnost z zadostnim številom varnostnikov ali redarjev. Ocena varnostnih razmer na področju varovanja javnega premoţenja in kulturne dediščine; Javno premoţenje je v tesni povezavi z dobrinami na področju kulturne dediščine. Vendar je javno premo-ţenje bolj izpostavljeno vandalizmu in drugim obli-kam poškodovanja, medtem ko kulturna dediščina ni brezpogojno dostopna vsakomur. Med kulturne vre-dnote uvrščamo tudi navade, izročila ali običaje, zato je ta oblika kulturne dediščine dobro zavarovana pri posameznikih ki jo gojijo in ohranjajo. Kulturna dediščina v materialnem pomenu pa je podvrţena enakim kriterijem kot ostalo javno premo-ţenje. Za varovanje objektov in predmetov s predz-nakom kulturne dediščine mora biti poskrbljeno z enakimi merili ki veljajo tudi za varovanje ostalih javnih površin oziroma javnega premoţenja. Ocena varnostnih razmer na področju javnega reda in miru: Pri pregledu stanja na področju JRM, smo spoznali, da je največ kršitev sicer za zaprtimi vrati zasebnih prostorov – stanovanj. Zaradi omejenih pristojnosti, ki se nanašajo na osebno svobodo in nedotakljivost, zato, ţal stanje v tem kontekstu ne moremo podrob-neje obravnavati. Z vidika stanja JRM na javnih povr-

šinah, pa lahko ugotovimo, da je stanje razmeroma ugodno. Posamezne kršitve, ki na letni ravni ne pred-stavljajo večje ogroţenosti, pa lahko pripišemo spon-tanim izpadom posameznikov. Kljub dejstvu da pred-stavljajo gostinski in drugi javni lokali zbirališča več-jemu številu ljudi, tudi v tem okolju ne prihaja do hujših in številčnejših kršitev. Kaljenje nočnega miru, ki se izraţa v razgrajanju ali vpitju pa je na letni ravni skorajda zanemarljivo z nekaj posameznimi primeri. V kontekstu kršitev javnega reda in miru so najbolj izpostavljena dejanja z znaki vandalizma, zato bo potrebno tem prekrškom posvetiti največ pozornosti. Ocena varnostnih razmer na področju poţarne var-nosti: Stanje na področju poţarne varnosti predstavlja eno od najbolj nepredvidljivih področji. Zaradi široke palete moţnih vzrokov za poţarno ogroţenost je teţko predvideti posledice. Na podlagi statističnih kazalcev je sicer tovrstna ogroţenost zelo majhna, vendar lahko le en primer večjih razseţnosti popolnoma spremeni ugodno stanje na tem področju. Pri tem mora odigrati največ-jo vlogo preventivno osveščanje prebivalcev ter učin-kovita protipoţarna zaščita. Zaradi kopičenja najrazličnejših električnih naprav in strojev lahko pride do preobremenitve zastarele elek-trične napeljave, kar lahko predstavlja potencialno nevarnost za nastanek poţara. Prav tako lahko dotra-jana ali poškodovana strešna kritina predstavlja vzrok poţara – samovţig. Opisani pogoji predstavljajo predvsem objektivno poţarno ogroţenost, medtem ko bo potrebno na subjektivnih okoliščinah poţarne ogroţenosti vzpos-taviti stanje ki bo odpravljalo moţnosti poţarne nevarnosti. Subjektivno pogojeni vzroki za poţarno ogroţenost izhajajo predvsem iz posameznikov, ki lahko z neod-govornim posegom omogočijo nastanek poţara. Jesensko ali spomladansko čiščenje in kurjenje na prostem, uporaba dotrajane in poškodovane dimne napeljave, spravilo neprimerne krme in drugih kmetij-skih pridelkov, nestrokovno in neodgovorno ravnanje z plinsko ali drugo napeljavo...

4. RAZLAGA OKRAJŠAV GEOSS - Geometrijsko središče Slovenije GPU - Generalna policijska uprava, JRM - javni red in mir, KD - Kazniva dejanja


7. Občinski program varnosti

OBČINA MORAVČE

OBČINSKI PROGRAM VARNOSTI

UVOD Občinski program varnosti, v nadaljevanju OPV predstavlja podlago za organizacijo in delovanje občinskega redarstva. Vsebina OPV je narejena na podlagi Varnostne ocene v občini Moravče. V njej so zajeta področja ki pred-stavljajo pogoj za varno in kvalitetno delo in ţivljenje prebivalcev občine. OPV ponuja temeljna izhodišča za delo občinskega redarstva, hkrati pa bo lahko osnova za kasnejšo nadgradnjo redarstva vi druge oblike varnostnih sub-jektov. Je temeljni in strateški dokument ki zagotavlja varno ter kvalitetno ţivljenje v občini. Javna varnost, kot dobrina se lahko koristi in uţiva le v organizirani druţbi, ki mora zagotoviti pogoje za temeljne člove-kove pravice in svoboščine OPV kot strateški dokument omogoča tudi sodelo-vanje z drugimi organi ki v občini zagotavljajo dolo-čeno stopnjo varnosti. V primeru uresničevanja OPV bo mogoče vrednotiti tudi kvaliteto njihovega dela v kontekstu splošne varnosti. Osnoven namen Občinskega programa varnosti je zagotoviti kvalitetno in načrtno uporabo in koriščenje javnega prostora v občini. OPV zasleduje tudi konkretne operativne cilje ki se nanašajo na stanje varnosti v občini. Z tvornim in vsebinskim sodelovanjem ter uresničevanjem zastav-ljenih varnostnih ciljev , se bodo ideje in predlogi laţje in učinkoviteje reševali. To se nanaša predvsem na spremljanje in prilagajanje varnostnih standardov v cestnem prometu, na področju varovanja javnega reda in miru, varovanju okolja in kulturne dediščine. Konkretizacija ukrepov pa bo najbolj vidna na terenu. Na kritičnih točkah v prometu ali na področju javne varnosti bo po potrebi spremenjena prometna uredi-tev, ali pa bodo vzpostavljeni ostali dodatni varnostni elementi kot so ograde, podpore ali pa zagotoviti povečan obseg delovanja redarske sluţbe. Poleg ostalega je namen OPV tudi vzpostavitev part-nerskega odnosa s Policijo pri zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti ob upoštevanju pristoj-nosti občinskih redarjev skladno z 3. členom Zakona o občinskem redarstvu.

1. IZHODIŠČA IN NORMATIVNE PODLAGE ZA IZDELAVO OPV

Temeljna podlaga za izdelavo Občinskega programa varnosti je opredeljena v 6. čl. Zakona o občinskem redarstvu, (Ur. list RS št. 139/2006). Pri izdelavi OPV so bile upoštevane Smernice za izdelavo Občinskega programa varnosti, ki jih je

izdelalo Ministrstvo za notranje zadeve v februarju 2007. Zakon določa, da Občinski svet na predlog ţupana sprejme Občinski program varnosti. OPV predstavlja podlago za ustanovitev in delo občinskega redarstva. Vsebinska podlaga za izdelavo OPV predstavlja Oce-na varnostnih razmer v občini. Ocena varnostnih razmer v občini je narejena na podlagi analitične obdelave statističnih podatkov s področja varnosti ter na podlagi spremljanja dejan-skega stanja. Iz Ocene varnostnih razmer izhaja, da je splošno stanje na področju varnostnih razmer v občini Moravče razmeroma ugodno, še posebno v primerja-vi s sosednjimi lokalnimi skupnostmi oziroma v širši regiji. Kvaliteto varnostnih razmer v občini zagotavljajo javno-pravni in zasebni subjekti, predvsem pa: - Policija, - Inšpekcijske sluţbe, - Občinska redarska sluţba, - Gasilci, - Sluţbe za zaščito in reševanje, - Podjetja za zasebno varovanje.

2. OCENE OGROŢENOSTI, NAMEN DELOVANJA, METODE DELA TER SREDSTVA IN POOBLASTILA PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI NA

POSAMEZNIH PODROČJIH DELOVANJA REDARSKE SLUŢBE

2.1. POVZETEK OCENE OGROŢENOSTI V

PROMETU Prometna varnost predstavlja tudi sicer v druţbi problem, ki ga z resnim pristopom poskuša ublaţiti drţava na nacionalni ravni, (sprejem novega Zakona o varnosti v cestnem prometu). Na lokalni ravni pa ostane, da poskuša zagotoviti čim bolj dosledno izva-janje tega zakona in ostalih podzakonskih aktov. Iz Ocene varnostnih razmer v občini Moravče izhaja, da predstavljajo posebno nevarnost vozniki ki izko-riščajo lokalne cestne povezave za voţnjo, ki ogroţa ostale udeleţence v prometu, pogosto nimajo urejenih dokumentov ali pa uporabljajo tehnično sporna motorna vozila. Nemoten potek prometa in varnost udeleţencev pa sezonsko ogroţa tudi kmetijska mehanizacija. Zaradi voţnje ki odstopa od dinamike ostalih udele-ţencev v prometu in zaradi nanosa umazanije, (blato, hlevski gnoj…), prihaja do povečane ogroţenosti cestnega prometa.

2. 2. METODE DELA NA PODROČJU VARNOSTI V CESTNE PROMETU

Delavci Občinskega redarstva bodo svoje naloge morali prilagoditi delu Policije.


Zaradi izogibanja podvojene prisotnosti pri opravljan-ju nalog bodo opravljali naloge predvsem na lokacijah in ob časovnih okvirjih izven delavcev policije. V prvi vrsti pa bodo morali s svojo prisotnostjo vpli-vati na prometno varnost na izpostavljenih lokalnih cestnih povezavah, manjših naseljih in izpostavljenih kriţiščih. Prisotnost bo potrebno prilagoditi časovni dinamiki dogodkov in drugih okoliščin, kot so razne prireditve, srečanja ali praznovanja… Svoje delo in prisotnost pa bo potrebno prilagajati tudi dnevni dinamiki prometa in rednih povečanjih (prometne konice), ali izrednih dogodkov, (prometne nesreče, zastoji…). Skladno z pooblastili, ki jih imajo po zakonu bodo morali ukrepati na represivni ravni, oziroma z svojo prisotnostjo zagotavljati preventivno poslanstvo. Potrebna bo mobilnost, saj bo potrebno zagotoviti njihovo prisotnost po celotnem območju občine. Za učinkovito delo na področju prometne varnosti bodo redarji izvajali naslednja pooblastila: - Opozorilo, - Ustno odredbo - Ugotavljanje istovetnosti, - Zadrţanje storilca prekrška in kaznivega dejanja.

2.3. NAMEN DELOVANJA NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTI

Na področju prometne varnosti bodo redarji delovali preventivno in skladno z svojimi pooblastili tudi represivno obliko dela. Prisotnost na območjih, ki so do sedaj veljala za »var-na« s strani cestnoprometnih kršiteljev bo vplivala na to, da bodo potencialni kršitelji vozili previdneje oziroma se bolj dosledno ravnali po določilih Zakona o varnosti v cestnem prometu. Poleg zmanjšanja prekrškov na področju mobilnega prometa je namen večje prisotnosti redarjev zagotovi-ti tudi boljšo urejenost mirujočega prometa. Predv-sem v naselju Moravče predstavljajo nepravilno parki-rana oziroma ustavljena vozila nevarnost za ostale udeleţence v prometu. Poleg rednih nalog, ki se bodo prilagajale trenutni dinamika prometa, bo njihova pomembna naloga tudi delovanje v času izrednih dogodkov ki lahko močno zaznamujejo trenutno prometno dinamiko ali uredi-tev. Takšni dogodki so predvsem začetek novega šolskega leta, športne ali druge prireditve na prostem, izredne vremenske razmere, (močno sneţenje, deţni nali-vi…). V teh ali podobnih primerih bo vloga redarstva pred-vsem pri vzpostavljanju pogojev za nemoten in varen potek prometa ter vzdrţevanju stanja, ki zagotavlja varnost za vse udeleţence v prometu. 2.4. OBLIKE DELA NA PODROČJU VARNOSTI

V CESTNEM PROMETU Območje Občine Moravče je razmeroma obseţno in razgibano. Prepleteno je z razvejano mreţo cestnih povezav različnih kategorij.

Zaradi učinkovitega dela bodo morali redarji dosled-no upoštevati ukrepe za racionalizacijo svojega dela in prisotnosti na terenu. Prisotno bodo morali biti tako na glavni cesti, kakor tudi na regionalnih cestah, cestah med naselji ali na javnih poteh. Zaradi razpršene sestave posameznih naseljenih območji bo potrebno dosledno načrtovanje in planiranja gibanja oziroma zadrţevanja na posame-znih relacijah ali zaselkih. Poleg ustrezne osebne opreme bo potrebna tudi uporaba ustreznih prevoz-nih sredstev – osebno vozilo in ustrezno motorno kolo. Za zagotavljanje prometne varnosti, je pomemben dejavnih prevelika hitrost v cestnem prometu. Zaradi ublaţitve posledic zaradi prekoračitve hitrosti bodo redarji uporabljali tudi tehnična sredstva – radarje za kontrolo in nadzor hitrosti v prometu. Zaradi zagota-vljanja partnerskega odnosa s Policijo, bodo redarju nadzorovali hitrost predvsem na regionalnih in občin-skih cestah, medtem ko bo Policija nadzirala hitrost na regionalni cesti II. reda ki poteka preko občine.

2.5. SREDSTVA IN OPREMA ZA DELO NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTI

Za zagotavljanje kvalitetnega preventivnega in repre-sivnega dela na področju varnosti v cestnem prometu je potrebna primerna oprema in ustrezen pristop. Stalna ali občasna prisotnost redarjev na izpostavlje-nih prometnih povezavah ali na kriţiščih cest različ-nih kategorij, glede na vsebino ocene varnostnih razmer . Za uresničevanje teh kriterijev morajo biti zagotovlje-na ustrezna prevozna sredstva. Za delo v patruljah sestavljenih iz dveh delavcev redarstva se uporablja osebno vozilo, za patruljo v kateri je lahko samo en delavec redarstva pa se uporablja motorno kolo, ki ustreza kriterijem voţnje po lokalnih cestah ali poteh z delovno prostornino med 250 in 350 prostorskih cm. Za delo na področju prometne varnosti pa se uporab-lja tudi dodatna oprema za varno delo. Med to opre-mo spadajo ustrezna odsevna oblačila, svetilke in druga oprema, ki jo skladno z 27. čl. Zakona o občin-skem redarstvu, predpiše pristojen minister za notran-je zadeve. Med to opremo pa spadajo tudi naprave za nadzor hitrosti – radarji, oprema za osebno varnost redarjev (odsevni brezrokavniki, čelada za uporabo motornega kolesa, zaščitne rokavice in obleka), oprema za ustavljanje kot so loparčki in svetilke. Represivna vloga na področju prometne varnosti pa se odraţa predvsem pri izvajanju pooblastil občinske-ga redarja. Za učinkovito in kvalitetno delo redarjev na področju prometne varnosti bo potrebno racionalno razporejati delo, ki bo potekalo v obliki patrulj. V primeru, ko bo potrebno zagotoviti večjo prisotnost na različnih lokacijah, pa bi se patrulja ločila. Vsak član bi lahko ločeno opravljal svoje delo. Pri tem bi bilo potrebno


glede na potrebe na terenu poskrbeti za logično in učinkovito razporejanje. Kombinacije so lahko naslednje: - Osebno vozilo in dva člana patrulje, - Osebno vozilo in en član patrulje, - Osebno vozilo z enim članom patrulje ter voznik motornega kolesa, - Peš in en član patrulje z osebnim vozilom, - -Peš in voznik motornega kolesa, - V primeru opravljanja nalog v naselju Moravče pa se lahko naloge izvajajo samo peš. 3.1. POVZETEK OCENE OGROŢENOSTI PRI

VAROVANJU OKOLJA Program temelji na vzpostavljanju pogojev in osveš-čanju posameznika kakor tudi ostalih subjektov za bolj odgovoren odnos do varovanja naravne dedišči-ne. Kljub temu, da na območju občine Moravče ni pose-bno izpostavljenih ali grozečih ţarišč ogroţanja okol-ja, pa posamezni primeri narekujejo povečano bud-nost na tem področju. Predvsem manjša in razpršena nenadzorovana odlagališča lahko prispevajo znaten deleţ pri ogroţanju podtalnice in ozračja.

3.2. METODE DELA PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI OKOLJA

Za nadzor večjih-industrijskih onesnaţevalcev okolja bo potrebno vzpostaviti sodelovanje z strokovnimi inštitucijami ki so usposobljene in ustrezno opremlje-ne za zahtevne in odgovorne naloge v zvezi nedovol-jenih in škodljivih posegov v naravno okolje. V primerih »fizičnega« onesnaţevanja v obliki odvr-ţenih odsluţenih ali drugače neuporabnih gospodinj-skih odpadkov, (hladilniki, tv, računalni-ki,akumulatorji, gumami ali odpadnimi olji…), pa bo morala redarska sluţba zagotavljati učinkovit nadzor. Z svojo prisotnostjo v bliţini znanih črnih odlagališč bodo predvsem z preventivno obliko dela odvračali potencialne onesnaţevalce od svojih namenov. V primeru zaznane kršitve pa bodo morali ukrepati skladno s svojimi pooblastili. Za delo na področju preprečevanja onesnaţevanja okolja bodo uporabljali naslednja pooblastila: - Opozorilo, - Ustno odredbo, - Ugotavljanje istovetnosti.

3.3. NAMEN DELOVANJA NA PODROČJU VAROVANJA OKOLJA

Osnoven namen delovanja redarske sluţbe na podro-čju varovanja okolja, je predvsem preprečiti nedovol-jene in škodljive posege posameznikov ali drugih subjektov v naravo oziroma širše okolje. Poleg neposrednega preprečevanja škodljivih in nedovoljenih posegov v prostor pa bo potrebno veliko pozornosti posvetiti osveščanju ljudi. Pri njih bo potrebno doseči bolj odgovoren in prijazen odnos

do okolja, saj je prostor v katerem ţivimo omejen in ţe do skrajnosti obremenjen z naravi neprijaznimi odpadki. Preventivno delo mara biti, še posebno na tem pod-ročju, zelo učinkovito in prepričljivo, saj tudi visoke denarne kazni ne morejo odtehtati ţe povzročene škode v obliki onesnaţevanja osnovnih ţivljenjskih pogojev, kot so vodna zajetja, zemlja in ozračje.

3.4. OBLIKE DELA NA PODROČJU ONESNAŢEVANJA OKOLJA

Za uspešno in učinkovito varovanje okolja bo potre-bno zagotoviti prisotnost redarjev povsod kjer se lahko pričakuje nedovoljene oziroma škodljive posege v prostor. Pri tem bodo v prvi vrsti ţe znana črna odlagališča gospodinjskih in drugih odpadkov. Delo na področju varovanja okolja bo naravnano predvsem na preventivno preprečevanje onesnaţenj. Uspešno odklanjanje nevarnosti zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti tega področja. Z zagotavljanjem občasne in nepredvidljive prisotnosti redarske sluţbe na vitalnih točkah bo to predstavljalo pri potencialnih onesnaţevalcih oviro in odvrnitev od namernega odlaganja nevarnih predmetov ali škodljivih odpad-kov.

3.5. SREDSTVA IN OPREMA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI NA PODROČJU

ONESNAŢENJA OKOLJA Zaradi preteţno preventivne oblike dela na tem pod-ročju, bodo potrebna minimalna sredstva in oprema. Za učinkovito delo bo potrebno predvsem zagotoviti ustrezno mobilnost redarske sluţbe. Zaradi odročnih predelov ki so lahko potencialna ţarišča onesnaţenja, bodo morali biti na razpolago predvsem terenska prevozna sredstva. Ustrezna prevozna sredstva, ki bi bila primerna za opravljanje teh oblik dela so: Osebno motorno vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa, Motorno kolo primerno za terensko voţnjo z opremo za foto ali video dokumentiranje, Delo bo potekalo kombinirano, kar pomeni da se bo lahko patrulja redarjev razdvojila ter ločeno opravljala delo na različnih lokacijah. Glede na sestavo patrulje in vrsto prevoznega sredstva bo delo potekalo v naslednjih kombinacijah: - Osebno vozilo in dva člana patrulje, - Osebno vozilo in en član patrulje - Osebno vozilo z enim članom patrulje in voznik motornega kolesa. Motorno kolo se uporablja v primeru ugodnih vre-menskih razmer za nadzor terena, ki ni dostopen z motornim vozilom.

4.1. POVZETEK OCENE VARNOSTNIH RAZMER NA JAVNIH POVRŠINAH

Javne površine predstavljajo skupne dobrine, ki so namenjene najširšemu krogu uporabnikov. Zaradi


svoje namembnosti predstavljajo specifično obliko lastnine, vzdrţevanja in financiranja. Zaradi svoje vloge pa so te dobrine pogosto tarča neodgovornih posameznikov, ki s svojim neodgovor-nim ravnanjem namerno ali zaradi malomarnosti povzročajo škodo na njih. Med najbolj ogroţene objekte spadajo igrala na igriš-čih, prometni znaki in druga signalizacija ter razni obvestilni panoji in druga oprema ki sluţi za ugodno počutje in bivanje v nekem okolju. 4.2. METODE DELA PRI VAROVANJU JAVNIH

POVRŠIN Javne površine na katerih se nahajajo objekti in oprema za skupno rabo in uporabo morajo biti izpos-tavljena trajni obliki nadzora redarske sluţbe. Pri tem se bodo naloge prepletale, saj bo prisotnost redarjev, ne glede na njihovo trenutno nalogo, vpli-vala na potencialne kršitelje, ter njim preprečila nedo-voljene ali škodljive posege. Glede na izhodišča podana v Oceni varnostnih raz-mer, bo potrebno prilagoditi prisotnost redarjev na izpostavljenih območjih predvsem v večernem ali nočnem času. V večernem času: V tem času bodo redarji lahko svojo prisotnost na teh površinah dopolnjevali z ostalimi oblikami dela. To je delo na področju prometne varnosti, delo na področ-ju varovanja okolja ali delo na področju varovanja kulturne dediščine. To je čas, ko se na vitalnih povr-šinah na obrobji vasi ali naselji druţijo predvsem mlajši. V nočnem času: V poznih nočnih urah, pa bodo morali biti redarji prisotni predvsem v času raznih prireditev na pros-tem. Po končani prireditvi se obiskovalci po končani prireditvi vračajo domov. Zaradi alkoholiziranosti pa se lahko takšna pot sprevrţe v objestno obnašanje in povzročanje škode na objektih javnega pomena. V tem času bodo redarji s svojo prisotnostjo v prvi vrsti skrbeli za varnost naprav in objektov, medtem ko bodo druge naloge opravljali le izjemoma. Za učinkovito delo na področju varovanja dobrin na javnih površinah bodo redarji izvajali naslednja poob-lastila: - Opozorilo, - Ustna odredba, - Ugotavljanje istovetnosti, - Zaseg predmetov, - Zadrţanje storilca prekrška ali kaznivega dejanja.

4.3. NAMEN DELOVANJA NA PODROČJU VAROVANJA JAVNIH POVRŠIN

Temeljni namen delovanja redarske sluţbe na javnih površinah je čuvanje in zaščita objektov in naprav javnega pomena. V primerih ko pa pride do poško-dovanja ali uničenja pa je ob strokovni in zakoniti

uporabi pooblastil ki jih določa Zakon o občinskem redarstvu, identificirati povzročitelja ter posredovati njegove podatke Policiji.

4.4. OBLIKE DELA NA PODROČJU VAROVANJA JAVNIH POVRŠIN

Zaradi razgibanega in razmeroma obseţnega območja bo potrebno obliko dela prilagoditi območju delovan-ja. Na področju varovanja javnih površin bo delo pote-kalo predvsem po ustaljenih oblikah ki sicer veljajo za ostala področja. V primeru ko pa se bo pričakovalo ogroţanje javnega premoţenja večjih razseţnosti (prireditve, shodi, demonstracije...), pa bo potrebno zagotoviti prisotnost večjega števila redarjev. Ustrez-no okrepljene patrulje se bodo morale dosledno zadr-ţevati na ţariščih dogajanja. V primeru da se bodo razmere umirile oziroma ne bodo prešle okvira normalnega stanja, pa se bodo redarji premaknili na drugo lokacijo oziroma opravlja-li svoje delo nemoteno naprej. V primeru znanih kršiteljev pa morajo redarji poskr-beti za ustrezne podatke, ki jih morajo skladno d svojimi pooblastili posredovati Policiji. Poleg podatkov o kršitelju oziroma storilcu kaznivega dejanja, pa morajo Policiji posredovati tudi ostale podatke ki se nanašajo na dejanje in so pomembni za nadaljnji postopek. Ti podatki pa morajo vsebovati naslednja dejstva: - Kraj in čas storjenega dejanja (prekršek ali kaznivo dejanje), - Vrsta kaznivega dejanja oziroma prekrška, - Način storitve, - Število udeleţencev oziroma povzročiteljev, - Opis poškodb na napadenem objektu oziroma sredstvih, - Fotografsko ali video dokumentiranje zatečenega stanja.

4.5. SREDSTVA IN OPREMA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTNIH RAZMER

NA JAVNIH POVRŠINAH Za zagotavljanje ustreznih razmer na javnih površi-nah bodo zadostovala sredstva, ki so sicer namenjena redni dejavnosti redarske sluţbe. V primeru povečanega obsega dela izven rednega dela bo potrebno poskrbeti za dodatno plačilo oprav-ljenega dela, oziroma le tega nadomestiti s prostim časom. Poleg neposrednih finančnih sredstev, ki so vezana na delovni čas bo potrebno zagotoviti tudi dodatno opremo za dokumentiranje (fotoaparat oziroma kamera). Redarji bodo svoje naloge s tega področja opravljali v naslednjih kombinacijah: - Osebno vozilo in dva člana patrulje, - Osebno vozilo in en član patrulje, - Osebno vozilo z enim članom patrulje in voznik motornega kolesa, - Peš v naselju Moravče.


5.1. POVZETEK PROGRAMA VA

Documents

2009 - moravce.si...Elektro Ljubljana, d.d., PE Elektro Ljubljana okolica 13. Geoplin d.o.o. 14. Telekom Slovenije d.d. 15. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. 16. Občina Moravče