2005 podipl za tisk - ijupf.si · PDF filegospodarsko pravo 50, rimsko pravo in pravna zgodovina 5, teorija prava in države 5 ter na programu delovno pravo in pravo socialne varnosti

SC

RIP

TA

Podiplomski Študijski programi

2005/2006

Littera Scripta Manet22. publikacija iz zbirke SCRIPTAProgram podiplomskega študija Pravne fakultete v Ljubljani Študijsko leto 2005/2006

Izdala in založilaPravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Izdajateljski svetPredsednik sveta prof. dr. Franjo Štiblar

Članiprof. dr. Borut Bohte, prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Peter Grilc, prof. dr. Albin Igličar, prof. dr. Igor Kaučič, prof. dr. Polonca Končar, prof. dr. Damjan Korošec, prof. dr. Marijan Pavčnik, prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik, prof. dr. Vladimir Simič, Mojca Seliškar Toš, univ. dipl. prav., prof. dr. Gorazd Trpin, doc. dr. Katarina Zajc

Uredniški odbor zbirke SCRIPTAprof. dr. Igor Kaučič, glavni in odgovorni urednikdoc. dr. Grega Strban, člandoc.dr. Erik Kerševan, člandoc. dr. Aleš Novak, član

© Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elek-tronski obliki.

UredilaMeta Pfeifer

Grafična pripravaGordan Čuka, DPI

TiskQPS, d.o.o., Ljubljana

Ljubljana 2005

Vsebina

Predgovor 9

I. Predstavitveni podatki Pravne fakultete v Ljubljani 13

1. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani 15

II. Podiplomski študij prava 19

1. Magistrski študij 21 1.1. Vpisni pogoji 21 1.2. Prehod z magistrskih študijev v preteklih letih 22 1.3. Način in trajanje študija 23 1.4. Izpitni red in kreditni sistem 23 1.4.1. Izpiti 24 1.4.2. Seminarske naloge in publikacije 24 1.4.3. Pravniški državni izpit 24 1.4.4. Druge oblike pridobivanja kreditnih točk 25 1.5. Magistrska naloga 25 1.6. Naziv po končanem magistrskem študiju 252. Doktorski študij 26 2.1. Doktorski študij po magistrski diplomi 26 2.2. Neposreden prehod na doktorski študij 26 2.3. Doktorska disertacija 273. Organizacija študija 284. Financiranje študija 295. Vpis 31

III. Podiplomski magistrski študijski programi 33

1. Ustavno pravo 35 1.1. Predstavitveni podatki Katedre za ustavno pravo 37 1.2. Predmetnik 39 1.3. Posebnosti izpitnega reda in kreditnega sistema 41 1.3.1. Izpiti 41 1.3.2. Seminarske naloge in publikacije 41 1.3.3. Pravniški državni izpit 41 1.4. Učni načrti 42 1.4.1. Obvezni predmeti 42 1.4.1.1. Ustavno pravo 42

1.4.1.2. Primerjalno ustavno pravo 57 1.4.1.3. Teorija države 59 1.4.2.Obvezni skupni predmet 62 1.4.2.1. Filozofija prava 62 1.4.3. Izbirni predmeti 67 1.4.3.1. Varstvo človekovih pravic 67 1.4.3.2. Parlamentarno pravo 71 1.4.3.3. Ustavno sodstvo 75 1.4.3.4. Volilno pravo 78 1.4.3.5. Lokalna samouprava 82 1.4.3.6. Neposredna demokracija 84 1.4.3.7. Zakonodajni proces 88 1.4.3.8. Odgovornost nosilcev javnih funkcij 92 1.4.3.9. Ustavno pravo Evropske unije 95 1.4.3.10. Evropsko pravo človekovih pravic 972. Javna uprava 101 2.1. Predstavitveni podatki Katedre za upravno pravo 103 2.2. Predmetnik 105 2.3. Posebnosti izpitnega reda in kreditnega sistema 107 2.3.1. Izpiti 107 2.3.2. Seminarske naloge, skupinski projekti in publikacije 107 2.3.3. Pravniški državni izpit 108 2.3.4. Druge oblike pridobivanja kreditnih točk 108 2.4. Učni načrti 109 2.4.1.Obvezni predmeti 109 2.4.1.1. Upravni sistemi 109 2.4.1.2. Upravno pravo 115 2.4.1.3. Upravni postopek in upravni spor 120 2.4.1.4. Uvod v upravno znanost 127 2.4.1.5. Razvoj javne uprave 129 2.4.1.6. Ustavno pravo 132 2.4.1.7. Uvod v pravo 136 2.4.1.8. Osnove civilnega prava 145 2.4.1.9. Osnove mednarodnega prava 147 2.4.2. Obvezni skupni predmet 150 2.4.2.1. Filozofija prava 150 2.4.3. Izbirni predmeti 151 2.4.3.1. Sistem državne uprave 151 2.4.3.2. Javne službe 153 2.4.3.3. Pravo javnih uslužbencev 155 2.4.3.4. Pravo okolja 157 2.4.3.5. Upravnopravne notranje zadeve 160

2.4.3.6. Lokalna samouprava 162 2.4.3.7. Pravo javnih financ 163 2.4.3.8. Institucionalno pravni vidiki EU 164 2.4.3.9. Oblikovanje normativnih aktov 166 3. Civilno in gospodarsko pravo 169 3.1. Predstavitveni podatki Katedre za civilno pravo 171 3.2. Predmetnik 174 3.3. Posebnosti izpitnega reda in kreditnega sistema 177 3.3.1. Izpiti 177 3.3.2. Seminarske naloge in publikacije 177 3.3.3. Pravniški državni izpit 177 3.4. Učni načrti 178 3.4.1. Obvezni predmet 178 3.4.1.1. Civilno pravo 178 3.4.2. Obvezni skupni predmet 188 3.4.2.1. Filozofija prava 188 3.4.3. Izbirni predmeti 189 3.4.3.1. Civilno procesno pravo 189 3.4.3.2. Potrošniško pravo 193 3.4.3.3. Prevozno pravo 195 3.4.3.4. Pravo gospodarskih družb 199 3.4.3.5. Pravo intelektualne lastnine 201 3.4.3.6. Arbitražno pravo 204 3.4.3.7. Odškodninsko pravo 206 3.4.3.8. Mednarodno zasebno pravo 208 3.4.3.9. Stečajno pravo 210 3.4.3.10. Pravo vrednostnih papirjev 212 3.4.3.11. Stvarno pravo 214 3.4.3.12. Medicinsko pravo 217 3.4.3.13. Družinsko pravo 222 3.4.3.14. Kontrakti 225 3.4.3.15. Pravo EU 228 3.4.3.16. Konkurenčno pravo 231 3.4.3.17. Dedno pravo 233 3.4.3.18. Osebnostno pravo 235 3.4.3.19. Šolsko pravo - civilnopravni vidik 238 3.4.3.20. Alternativno reševanje sporov 240 3.4.3.21. Medijsko pravo 243

4. Delovno pravo in pravo socialne varnosti 247 4.1. Predstavitveni podatki Katedre za delovno in socialno pravo 249 4.2. Predmetnik 251 4.3. Posebnosti izpitnega reda in kreditnega sistema 253 4.3.1. Izpiti 253 4.3.2. Publikacije in seminarske naloge 253 4.3.3. Pravniški državni izpit 253 4.4. Učni načrti 254 4.4.1. Obvezni predmeti 254 4.4.1.1.Delovno pravo 254 4.4.1.2. Pravo socialne varnosti 259 4.4.1.3. Filozofija prava 267 4.4.1.4. Postopek v individualnih in

kolektivnih delovnih sporih 268 4.4.1.5. Postopek uveljavljanja socialnih pravic in

reševanja socialnih sporov 272 4.4.2. Izbirni predmeti 276 4.4.2.1. Evropsko socialno pravo 276 4.4.2.2. Evropska socialna listina in

nadzor nad njenim izvajanjem 278 4.4.2.3. Pravice intelektualne lastnine v

delovnem razmerju 280 4.4.2.4. Stečajno pravo 282 4.4.2.5. Ekonomika socialne varnosti 2855. Rimsko pravo in pravna zgodovina 289 5.1. Predstavitveni podatki Katedre za pravno zgodovino 291 5.2. Predmetnik 292 5.3. Posebnosti izpitnega reda in kreditnega sistema 294 5.3.1. Izpiti 294 5.3.2. Seminarske naloge in publikacije 294 5.3.3. Pravniški državni izpit 294 5.4. Učni načrti 295 5.4.1. Obvezni predmeti 295 5.4.1.1. Rimsko premoženjsko pravo v razmerju do modernih prav 295 5.4.1.2. Analiza odlomkov rimskih pravnih tekstov 297 5.4.1.3. Razvoj rimske države s temelji rimskega javnega prava 298 5.4.1.4. Kontinuiteta in recepcija rimskega prava 299 5.4.1.5. Teorija in metode pravne zgodovine 300 5.4.1.6. Pravna zgodovina posameznega obdobja 302 5.4.1.7. Oris evropske pravne zgodovine 304 5.4.1.8. Pravno varstvo naravne in kulturne dediščine 306

5.4.2. Obvezni skupni predmet 307 5.4.2.1. Filozofija prava 307 5.4.3. Izbirni predmeti 308 5.4.3.1. Uvod v staroorientalska prava 308 5.4.3.2. Pregled antičnega grškega prava 311 5.4.3.3. Pregled rimskega kazenskega prava 313 5.4.3.4. Uvod v papirologijo 314 5.4.3.5. Uvod v bizantinsko pravo 315 5.4.3.6. Branje glosatorskih in postglosatorskih del 316 5.4.3.7. Staro kanonsko pravo 317 5.4.3.8. Uvod v šeriatsko pravo 318 5.4.3.9. Temeljna načela Common Law 319 5.4.3.10. Novejša orientalska prava 320 5.4.3.11. Latinska paleografija 321 5.4.3.12. Pravne prvine v rimskih literarnih in filozofskih spisih 3226. Teorija prava in države 325 6.1. Predstavitveni podatki Katedre za teorijo in sociologijo prava 327 6.2. Predmetnik 328 6.3. Posebnosti izpitnega reda in kreditnega sistema 330 6.3.1. Izpiti 330 6.3.2. Seminarske naloge in publikacije 330 6.3.3. Pravniški državni izpit 331 6.3.4. Druge oblike pridobivanja kreditnih točk 331 6.4. Učni načrti 332 6.4.1. Obvezni predmeti 332 6.4.1.1.Teorija prava (izbrane teme) 332 6.4.1.2. Teorija države 337 6.4.1.3. Sociologija prava 339 6.4.1.4. Izbrane teme iz primerjalnega prava 341 6.4.2.Obvezni skupni predmet 345 6.4.2.1. Filozofija prava 345 6.4.3. Izbirni predmeti 346 6.4.3.1. Ustavno pravo 346 6.4.3.2. Kazensko pravo 347 6.4.3.3. Civilno pravo (splošni del) 348 6.4.3.4. Upravno pravo 349 6.4.3.5. Mednarodno javno pravo 350 Priloga 1 - Učni načrti predmetov za diferencialne izpite 357Priloga 2 - Seznam revij za neposreden prehod na doktorski študij 406

Predgovorprof. dr. Igor KauËiË

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izvaja podiplomski πtudij za prido-bitev specializacije, magisterija in doktorata znanosti. Podiplomski πtudijski programi so namenjeni predvsem univerzitetnim diplomiranim pravnikom,

zato se neposredno povezujejo z dodiplomskim univerzitetnim programom prava. Vendar pa se ti programi povezujejo tudi z drugimi znanstvenimi podroËji, kar omogoËa tudi vpis diplomantom drugih fakultet. Kreditni sistem omogoËa tudi, da se v podiplomski πtudij vkljuËijo kandidati, ki so se izobraæevali v kakπni drugi univerzitetni obliki.

Podiplomski πtudij se praviloma izvaja na vseh pravnih in z njimi tesno poveza-nih podroËjih, ki jih znanstvenoraziskovalno in pedagoπko goji Pravna fakulteta. Te smeri podiplomskega πtudija prava so zlasti ustavno pravo, teorija dræave in prava, javna uprava, kazensko pravo, kriminologija, mednarodno pravo, civilno in gospodarsko pravo, delovno pravo in pravo socialne varnosti, rimsko pravo in pra-vna zgodovina ter podroËje pravnoekonomskih znanosti. ZnaËilnost podiplomskega πtudija prava je njegova naravnanost na mednarodno, zlasti evropsko raven, saj je Slovenija æe prevzela πtevilne mednarodnopravne dokumente, pri tem pa je zlasti pomembna njena vkljuËitev v Evropsko unijo in s tem v evropski pravni red.

Programi podiplomskega πtudija konceptualno v celoti temeljijo na kreditnem siste-mu, ki omogoËa veËjo gibljivost πtudija in pridobivanje kreditnih toËk tudi z drugimi oblikami znanstvenega in strokovnega dela πtudentov, ne samo z izpiti. Minimalno πtevilo obveznih predmetov in πtevilni izbirni predmeti πtudij v veliki meri prilago-dijo individualnim æeljam in interesom posameznim πtudentom. S tem, ko doloËeno πtevilo kreditnih toËk zagotavlja tudi opravljen pravniπki dræavni izpit, objava Ëlankov v strokovnih publikacijah in druge oblike pridobivanja stokovnih znanj doma in v tujini πtudentom omogoËa, da v okviru podiplomskega πtudija uveljavijo znanja pridobljena v praksi in drugih oblikah izpopolnjevanja in usposabljanja.

P

9

Podiplomski program daje tudi moænost neposrednega prehoda na doktorski πtudij, brez predhodne izdelave in obrambe magistrske naloge. ©tudent se zato vpiπe na magistrski πtudij, ki ga lahko zakljuËi z izdelavo in obrambo magistrske naloge ali (Ëe izpolni pogoje) doktorske disertacije.

V letoπnjem πtudijskem letu je Pravna fakulteta razpisala naslednje magistrske in doktorske podiplomske πtudijske programe: ustavno pravo, javna uprava, civilno in gospodarsko pravo, rimsko pravo in pravna zgodovina, teorija prava in dræave ter delovno pravo in pravo socialne varnosti. V okviru teh programov predvidevamo 189 sluπateljev, in sicer na programu ustavno pravo 9, javna uprava 90, civilno in gospodarsko pravo 50, rimsko pravo in pravna zgodovina 5, teorija prava in države 5 ter na programu delovno pravo in pravo socialne varnosti 30.

10Predgovor

Predstavitveni podatki Pravne fakultete v Ljubljani

15

Poljanski nasip 2,1000 Ljubljana, Slovenija

Telefoni: 01/ 42 03 100, 01/ 42 03 101, 01/ 42 03 113Telefaks: 01/ 42 03 115e-poπta: [email protected] stran: www.pf.uni-lj.si Transakcijski raËun: 01100-6030707313Reg. πt.: 5525430095Identifikacijska πtevilka: SI13125427MatiËna πtevilka: 1627104

Dekan: prof. dr. Franjo ©tiblarProdekan za πtudijske zadeve: prof. dr. Rajko PirnatProdekan za gospodarske zadeve: prof. dr. Igor KauËiËPredstojnik podiplomskega πtudija PF: prof. dr. Igor KauËiËTajnik fakultete: Mojca Seliπkar Toπ, univ. dipl. prav.

1.Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Referat za podiplomski študijVodja referata: Meta Pfeifer, telefon: 01/ 42 03 121Referentka: Majda AliË, telefon: 01/ 42 03 223e-poπta: [email protected] ure: od 10.00 do 12.00 ureReferentka za podiplomski πtudijski program javne uprave: Mihaela KmetiË, telefon: 01/ 42 03 179e-poπta: [email protected]

KnjižnicaTelefon: 01/ 42 03 231, 01/ 42 03 232

Fotokopirnicaje v pritliËju fakultete in je odprta med ponedeljkom in Ëetrtkom od 8.00 do 18.00 ure in v petek od 8.00 do 14.00 ure.

16

Prvi del - Predstavitveni

podatki Pravne fakultete

v Ljubljani

Podiplomski študij prava

21

1.1. Vpisni pogoji

V program podiplomskega magistrskega πtudija se lahko vpiπe, kdor je uspeπno konËal univer-zitetni dodiplomski πtudij in izpolnjuje druge pogoje, doloËene s tem programom.

a) DiplomaPogoj za vpis na podiplomski magistrski πtudij je uspeπno dokonËan univerzitetni dodi-plomski πtudij prava.

Za diplomante univerzitetnega dodiplomskega πtudija drugih fakultet, ki dajejo izobra-zbo, ki omogoËa kandidatom normalno vkljuËitev v podiplomski πtudij prava, je Komisija za πtudijske zadeve Pravne fakultete v Ljubljani predpisala diferencialne izpite iz predme-tov Ustavno pravo in Uvod v pravoznanstvo (po veljavnih uËnih naËrtih univerzitetnega dodiplomskega πtudija v celoti) ter Osnove kazenskega prava, Osnove civilnega prava in Osnove upravnega prava (po skrajπanih uËnih naËrtih).

Poleg navedenih diferencialnih izpitov mora πtudent podiplomskega πtudijskega progra-ma mednardno pravo opraviti izpit iz predmeta Mednarodno javno pravo (po veljavnem uËnem naËrtu univerzitetnega dodiplomskega πtudija v celoti), πtudent podiplomskega πtudijskega programa delovno pravo in pravo socialne varnosti pa izpit iz predmeta Osnove delovnega prava in prava socialne varnosti (po skrajπanem uËnem naËrtu).

Te izpite mora πtudent opraviti pred opravljanjem izpitov podiplomskega πtudija (uËni naËrti teh predmetov so objavljeni v prilogi 1). Kandidatom lahko Komisija za πtudijske zadeve Pravne fakultete v Ljubljani dovoli opravljanje diferencialnih izpitov pred vpisom na podiplomski magistrski πtudij.

1.Magistrski študij

©tudent magistrskega πtudijskega programa kazenskopravne znanosti in kriminologije - smer kriminologija ne opravlja diferencialnega izpita iz predmeta Osnove kazenskega prava.Pri magistrskem πtudijskem programu javna uprava - smer javna uprava so vsebine nave-denih diferencialnih izpitov vkljuËene v program obveznih predmetov.

b) Posebna sposobnost za podiplomski študij, ki se kaže zlasti v: g visokih izpitnih ocenah na dodiplomskem πtudiju ali g nadpovpreËni diplomski nalogi ali g nadpovpreËnih rezultatih raziskovalnega dela ali g opravljenem pravniπkem dræavnem izpitu ali g uspeπni praksi ali g posebnih priznanjih oziroma nagradah Pravne fakultete ali Univerze.

c) Aktivno znanje enega od naslednjih jezikov g angleπki, francoski, nemπki ali italijanski.

O izpolnjevanju pogojev iz toËke b) in c) odloËa posamezna katedra (v nadaljevanju: katedra).

Izbira kandidatov bo temeljila na uspehu pri dodiplomskem študiju in dosežkih iz toËk b) in c). Posamezni elementi za oceno bodo vrednoteni na naslednji naËin:

Element za oceno Število točkPovprečna ocena na dodiplomskem študiju (brez diplome) ocena x 10Diplomsko delo ocenjeno z oceno Cum laude (odlično) 4Znanstveni članek, točkovan po merilih habilatitacijske komisije UL (na avtorja) 2 - 8Opravljeni pravniški državni izpit 8Opravljeni državni izpit iz javne uprave 5Opravljeni strokovni upravni izpit 2Prešernova nagrada na UL 5Prešernova nagrada na fakulteti oziroma druge nagrade po presoji katedre 3

1.2. Prehod z magistrskih študijev v preteklih letih

©tudenti, ki so æe bili vpisani na podiplomski magistrski πtudij na Pravni fakulteti v Ljubljani, se lahko ponovno vpiπejo, Ëe æelijo πtudij nadaljevati po novem πtudijskem pro-gramu. V tem primeru jim lahko Komisija za πtudijske zadeve Pravne fakultete v Ljubljani na predlog katedre za æe opravljene izpite prizna doloËeno πtevilo toËk, Ëe gre za izpit iz predmeta, ki je bil opravljen po programu, primerljivim s sedanjim programom.

22

Podiplomski študij prava

1.3. Način in trajanje študija

©tudij je lahko redni ali izredni.

Pravna fakulteta v Ljubljani bo izvajala redni študij naslednjih programov magistrskega študija:

g Civilno in gospodarsko pravo g Delovno pravo in pravo socialne varnosti g Javna uprava.

Pravna fakulteta v Ljubljani bo izvajala izredni študij naslednjih programov magistrskega študija:

g Rimsko pravo in pravna zgodovina g Teorija prava in države g Ustavno pravo

Magistrski πtudij se bo priËel z zimskim semestrom πtudijskega leta 2005/2006 in bo trajal dve leti oziroma πtiri semestre. Prvi trije semestri obsegajo najmanj 200 in najveË 450 ur organiziranega pedagoπkega dela, Ëetrti semester pa je namenjen pripravi magistrske naloge. Pogoj za prehod iz prvega letnika magistrskega πtudija v drugi letnik so opravljene obveznosti v vrednosti najmanj 45 kreditnih toËk.

1.4. Izpitni red in kreditni sistem

Za pridobitev naziva magistra znanosti mora kandidat: g zbrati najmanj 100 kreditnih toËk in g izdelati in obraniti magistrsko delo.

Kreditne toËke se pridobivajo z: g izpiti g seminarskimi nalogami g publikacijami g pravniπkim dræavnim izpitom g drugimi oblikami pridobivanja znanja.

Magistrski študij

23

1.4.1. Izpiti©tudent mora opraviti izpite iz vseh obveznih predmetov in predpisanega πtevila izbirnih predmetov.

Izpiti se ocenjujejo z ocenami: odliËno (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5). Kandidat uspeπno opravi izpit, Ëe dobi oceno od zadostno (6) do odliËno (10).

Vsaka odliËna ocena (10) prinaπa posebne kreditne toËke v viπini 20 % kreditnih toËk posameznega izpita.

Z izpiti iz obveznih predmetov (kot skupinski magistrski izpit ali kot posamiËni izpiti), je mogoËe pridobiti najmanj 25 in najveË 60 kreditnih toËk.

Izpit iz izbirnega predmeta prinese najmanj 5 in najveË 20 kreditnih toËk. ©tevilo izbirnih predmetov in kreditnih toËk, ki jih je z njimi mogoËe pridobiti, ni omejeno.

Z opravljanjem izpitov iz predmetov drugih magistrskih πtudijskih programov, ki se izva-jajo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, lahko πtudent pridobi najmanj 5 in najveË 20 kreditnih toËk za posamezni izpit, vendar skupaj ne veË kot 25 kreditnih toËk. ©tevilo kreditnih toËk za posamezni izpit iz teh predmetov doloËa πtudijski program, v okviru katerega je πtudent opravil izpit.

1.4.2. Seminarske naloge in publikacijeSeminarska naloga je pisni izdelek πtudenta v obliki znanstvenega Ëlanka in v obsegu pribliæno ene avtorske pole. Temo naloge doloËi na predlog πtudenta mentor. Posamezna seminarska naloga prinaπa od 3 do 5 kreditnih toËk glede na njeno ocenjeno kvaliteto in glede na njeno predstavitev. ©tudent mora izdelati vsaj eno seminarsko nalogo.

Za objavo v strokovni reviji, ki je po merilih Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za izvolitev v nazive visokoπolskih uËiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev doloËena kot publikacija, pomembna za razvoj pravne znanosti lahko kandidat pridobi od 0 do 7 kreditnih toËk. ©tevilo kreditnih toËk doloËi posamezna katedra na predlog vodje njenega podiplomskega πtudijskega programa.

S seminarskimi nalogami oziroma publikacijami mora πtudent magistrskega πtudija prido-biti vsaj 10 kreditnih toËk. NajveË je na ta naËin mogoËe zbrati 20 kreditnih toËk.

1.4.3. Pravniški državni izpitOpravljen pravniπki dræavni izpit (ali izpit, ki je po zakonu z njim izenaËen) prinaπa od 15 do 25 kreditnih toËk.

24

Podiplomski Študij prava

1.4.4. Druge oblike pridobivanja kreditnih točkZa opravljene obveznosti na drugih fakultetah in za udeleæbo na drugih oblikah strokov-nega izpopolnjevanja in seminarjih lahko Komisija za πtudijske zadeve Pravne fakultete v Ljubljani prizna πtudentu najveË 20 kreditnih toËk.

Udeleæba in uspeπno opravljen zakljuËni izpit iz poletne πole z naslovom: Introduction générale au droit Français et Européen, ki jo organizirata Univerza v Ljubljani in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Francoskim kulturnim inπtitutom Charles Nodier iz Ljubljane in Univerzo v Poitiersu, se vrednotita z 8 kreditnimi toËkami.

Izpitni red in kreditni sistem razËlenjuje posamezni πtudijski program.

1.5. Magistrska naloga

Ko πtudent opravi vse druge πtudijske obveznosti in zbere 100 kreditnih toËk, lahko pri-javi magistrsko nalogo.

Temo magistrske naloge izbere πtudent, odobri pa jo katedra, ki πtudentu doloËi mentor-ja. Mentor je uËitelj s podroËja, s katerega je izbrana tema naloge.

Z magistrsko nalogo mora πtudent dokazati, da pozna teoretiËne temelje obravnavanih problemov, kakor tudi metode znanstvenega in raziskovalnega dela. V predloæeni magi-strski nalogi mora biti razviden tudi samostojen prispevek k obravnavani temi.

Nalogo oceni komisija treh Ëlanov, ki jo imenuje katedra. Mentor je Ëlan komisije. Predsednik komisije je eden od nosilcev predmetov magistrskega πtudija. »e komisija oceni, da naloga ne ustreza zahtevam, lahko doloËi, da se πtudentu vrne v popravo. »e naloga tudi po popravi ne ustreza, se zavrne.

Na predlog komisije za oceno naloge, sprejme nalogo Komisija za πtudijske zadeve Pravne fakultete v Ljubljani, ki obenem doloËi dan javne obrambe in imenuje komisijo za obrambo magistrske naloge.

1.6. Naziv po končanem magistrskem študiju

Kandidat oziroma kandidatka, ki je uspeπno obranil oziroma obranila magistrsko nalogo, doseæe naziv magister oziroma magistra znanosti (z moænostjo navedbe podroËja).

Magistrski ©tudij

25

V program podiplomskega doktorskega πtudija se lahko vkljuËi, kdor ima znanstveni naslov magistra znanosti, omogoËen pa je tudi neposreden prehod iz magistrskega na doktorski πtudij brez opravljene magistrske naloge.

2.1. Doktorski študij po magistrski diplomi

Za pridobitev naslova doktorja znanosti mora πtudent pridobiti naslov magistra znanosti ter izdelati in obraniti doktorsko disertacijo.

2.2. Neposreden prehod na doktorski študij

©tudentu, ki se vpiπe na podiplomski πtudijski program za pridobitev magisterija oziroma doktorata znanosti, se lahko v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani omogoËi nepo-sreden prehod na doktorski πtudij:

g Ëe se je posebej izkazal pri magistrskem πtudiju in v roku, ki ga doloËa πtudijski program opravil vse obveznosti magistrskega πtudija;

g Ëe je uspeπen pri raziskovalnem delu. Rezultate svojega dela mora izkazati z avtorstvom ali soavtorstvom Ëlanka v publikaciji, ki jo stroka oznaËuje kot mednarodno priznano (seznam revij je naveden v prilogi 2) in to pred zagovorom disertacije.

©tudent, ki zbere 100 kreditnih toËk in æeli nadaljevati doktorski πtudij brez predhodne izdelave in obrambe magistrske naloge, mora za izpolnitev meril iz toËke a) in b) zbrati dodatnih 50 kreditnih toËk, ki jih pridobi na naslednje naËine:

2.Doktorski študij

26

g z opravljenimi izpiti iz izbirnih predmetov in predmetov drugih magistrskih πtudijskih programov (toËka 1.4.1.) ter z drugimi oblikami strokovnega izpo-polnjevanja (toËka 1.4.4. ) lahko πtudent pridobi najveË 30 dodatnih kreditnih toËk,

g vsaka odliËna ocena (10) prinaπa posebne kreditne toËke v viπini dodatnih 20% kreditnih toËk posameznega izpita, pri Ëemer mora πtudent na ta naËin zbrati najmanj 6 kreditnih toËk,

g objavljene publikacije (ki niso bile upoπtevane za dosego 100 kreditnih toËk pod toËko 1.4.2..) prinaπajo glede na kvaliteto, obseg in prispevek znanosti od 0 do 7 posebnih kreditnih toËk, izjemoma (knjiga, mono-grafija, komentar) tudi do 10 kreditnih toËk. ©tudent mora na ta naËin pridobiti najmanj 10 posebnih kreditnih toËk.

Objavljeni Ëlanek oziroma Ëlanek sprejet v objavo mora biti s podroËja teme doktorske diser-tacije in je lahko smiselno vkljuËen v doktorsko disertacijo. »lani komisije za oceno doktor-ske disertacije morajo v svojem poroËilu posebej navesti, da je bil Ëlanek sprejet v objavo.

Predlog za neposreden prehod na doktorski πtudij poda kandidatov mentor, sprejme pa Senat Pravne fakultete v Ljubljani. Pred sprejemom teme doktorske disertacije mora kandidat opraviti vse obveznosti magistrskega πtudija, razen magistrskega dela.

2.3. Doktorska disertacija

Doktorska disertacija je pisno delo, ki pomeni samostojen in izviren prispevek na znan-stvenem podroËju, s katerega je tema disertacije. Izpolnjevanje pogojev za pridobitev doktorata znanosti in ustreznost predlagane teme doktorske disertacije ocenjuje tri-Ëlanska komisija, ki jo imenuje Senat Pravne fakultete v Ljubljani. Na podlagi poroËila komisije Senat Pravne fakultete v Ljubljani pripravi ustrezen predlog za Senat Univerze v Ljubljani, ki odloËa o tem predlogu. Mentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko oseba, ki ima naziv visokoπolskega uËitelja oziroma znanstvenega delavca, ki mu ga je podelila Univerza v Ljubljani, s podroËja teme doktorske disertacije. Kandidat mora naj-pozneje v πtirih letih od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije, predloæiti izdelano doktorsko disertacijo. Po predloæeni disertaciji Senat Pravne fakultete v Ljubljani imenuje najmanj tri poroËevalce za oceno disertacije izmed uËiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega podroËja, s katerega æeli kandidat pridobiti doktorat znanosti. En poroËevalec je praviloma uËitelj druge fakultete ali druge univerze. Senat Pravne fakultete v Ljubljani na temelju predloæenih poroËil doktorsko disertacijo sprejme, zavrne, ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni, in mu doloËi pri-meren rok. »e je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, doloËi Senat Pravne fakultete v Ljubljani komisijo za zagovor. Z uspeπno opravljenim zagovorom disertacije pridobi kandidat znanstveni naslov doktor oziroma doktorica znanosti.

Doktorski ©tudij

27

O razpisu podiplomskega magistrskega πtudija odloËa Senat Pravne fakultete v Ljubljani na predlog katedre in Komisije za πtudijske zadeve Pravne fakultete v Ljubljani ter po prido-bljenem mnenju Upravnega odbora Pravne fakultete v Ljubljani.

Za izvedbo podiplomskega πtudija so pristojne posamezne katedre, kolikor za posamezna vpraπanja ni izrecno predpisana pristojnost Komisije za πtudijske zadeve Pravne fakultete v Ljubljani, Upravnega odbora Pravne fakultete v Ljubljani ali Senata Pravne fakultete v Ljubljani oziroma Univerze v Ljubljani.

Podiplomski magistrski πtudij zajema predavanja in seminarje ter skupinske oblike pedago-πkega in znanstvenoraziskovalnega dela. Pedagoπko delo poteka po razporedu, ki ga izdela katedra. »e se na podiplomski magistrski πtudij vpiπe manj kot deset πtudentov, poteka πtudij individualno.

3.Organizacija študija

28

29

Podiplomski πtudij se financira s πolninami.

©olnina za celotni magistrski πtudij, ki vkljuËuje tudi magistrsko delo in njen zagovor, znaπa 980.000,00 SIT.

Pogodbo o financiranju podiplomskega magistrskega πtudija sklene kandidat ob vpisu v posamezni letnik podiplomskega πtudija. ©olnina za posamezni letnik znaπa 490.000,00 SIT. Ta znesek mora πtudent poravnati v roku 30 dni od izstavitve raËuna oziroma pla-Ëilnega naloga.

V primeru, da bo študij financiralo Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo (MVZT), je šolnina enaka normirani šolnini, doloËeni s strani MVZT, kandidat pa mora ob vpisu plaËati 25-odstotno akontacijo normirane šolnine.

V primeru, da slušatelj ne izpolnjuje pogojev za sofinanciranje, oz. da študij ni sofinan-ciran, velja šolnina, doloËena s cenikom Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki za študijsko leto 2005/2006 znaša 490.000,00 SIT za posamezni letnik.

O viπini πolnine za ponovno vpisane πtudente, ki so æe bili vpisani na magistrski πtudij na Pravni fakulteti v Ljubljani odloËa njen Upravni odbor na predlog katedre.

Za doktorsko delo brez vpisa v πtudijski program (doktorski πtudij po magistrski diplomi) je doloËena cena 900.000,00 SIT. Ta znesek πtudent doplaËa tudi, Ëe nadaljuje doktorski πtudij brez predhodne izdelave in obrambe magistrske naloge (neposreden prehod na doktorski πtudij).

4.Financiranje študija

30

Pogodbo o financiranju podiplomskega doktorskega πtudija sklene kandidat ob prijavi teme doktorske disertacije.

Upravni odbor lahko πtudentu odobri plaËilo πolnine v obrokih.

PlaËilo πolnine πtudent dokazuje s predloæitvijo kopije plaËilnega naloga.

Financiranje študija

Kandidati morajo prijavo s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za vpis na podi-plomski študij oddati do 10. septembra 2005.

Vpis bo potekal v referatu za podiplomski πtudij Pravne fakultete v Ljubljani med 15. septembrom in 14. oktobrom 2005, od 9.00 do 14.00, ob torkih pa tudi med 15.00 in 17.00 uro pri ga. Majdi AliË in ga. Meti Pfeifer.

Potrebni podatki in dokumenti, ki jih mora kandidat predložiti pri vpisu so: g osebna izkaznica; g izpolnjen vpisni list; g izpolnjena in podpisan izvoda pogodbe o financiranju podiplomskega

študija; g dve fotografiji (za indeks in vpisni list); g indeks (pri vpisu v 2. letnik).

Kandidat se vpisuje v posamezni letnik podiplomskega magistrskega πtudija. Ob vpisu vpiπe obvezne predmete in obvezni skupni predmet.

Vse informacije o vpisu in prijavah: ga. Meta Pfeifer, tel. πt. 01/ 42 03 121 in ga. Majda AliË, tel. πt. 01/ 42 03 223 (od 10. do 12. ure), e-poπta: [email protected].

Druge informacije o podiplomskem πtudiju Javne uprave: Mihaela KmetiË, tel. πt. 01/42 03 179, e-poπta: [email protected].

5.Vpis

31

Podiplomski magistrski študijski programi

I.Ustavno pravo

Podiplomski študijski programi2005/2006

37

Vodja podiplomskega πtudijskega programa: prof. dr. Franc GradTajnik podiplomskega πtudijskega programa: as. mag. Sebastian Nerad

Člani Katedre za ustavno pravodr. Ivan Kristan, zasluæni profesortel. πt. 01/ 42 03 157e-poπta: [email protected] πt. 303dr. Ciril Ribi»i», redni profesortel. πt. 01/ 42 03 162e-poπta: [email protected], [email protected] πt. 309dr. Franc Grad, redni profesortel. πt. 01/ 42 03 158e-poπta: [email protected] πt. 304dr. Igor Kau»i», izredni profesortel. πt. 01/ 42 03 161e-poπta: [email protected] πt. 308mag. Sebastian Nerad, asistenttel. πt. 01/ 42 03 163e-poπta: [email protected] πt. 310mag. SaŠa Zagorc, mladi raziskovalec, asistent,tel. πt. 01/ 42 03 163e-poπta: [email protected] πt. 310

1.1.Predstavitveni podatki Katedre za ustavno pravo

Sodelavci pri izvedbi podiplomskega študijskega programadr. Anton Pereni», upokojeni redni profesortel. πt. 01/ 42 03 211soba πt. 423 dr. Marijan Pav»nik, redni profesortel. πt. 01/ 42 03 197e-poπta: [email protected] πt. 416dr. Albin Igli»ar, redni profesortel. πt. 01/ 42 03 196e-poπta: [email protected] πt. 415

38Ustavno pravo

39

Predmeti Nosilci Štev. ur Štev. kred. točk

A. Obvezni predmetiUstavno pravo prof.dr. Ciril Ribičič prof.dr. Franc Grad prof.dr. Igor Kaučič 50 20Primerjalno ustavno pravo prof.dr. Franc Grad prof.dr. Ivan Kristan 35 15Teorija države prof.dr. Anton Perenič 25 10

B. Obvezni skupni predmetFilozofija prava prof.dr. Marijan Pavčnik 16 5

C. Izbirni predmetiVarstvo človekovih pravic prof.dr. Igor Kaučič 17 8Parlamentarno pravo prof.dr. Franc Grad 17 8Ustavno sodstvo prof.dr. Ivan Kristan prof.dr. Ciril Ribičič 17 8Volilno pravo prof.dr. Franc Grad 17 8Lokalna samouprava prof.dr. Ciril Ribičič 17 8Neposredna demokracija prof.dr. Igor Kaučič 17 8

1.2.Predmetnik


Zakonodajni proces prof.dr. Albin Igličar prof.dr. Igor Kaučič 17 8Odgovornost nosilcev javnih funkcij prof.dr. Igor Kaučič prof.dr. Ciril Ribičič 17 8Ustavno pravo Evropske unije prof.dr. Franc Grad 17 8Evropsko pravo človekovih pravic prof.dr. Ciril Ribičič 17 8

40Ustavno pravo

41

1.3.1. Izpiti

©tudent mora opraviti izpite iz vseh obveznih predmetov in izpit iz najmanj enega izbirnega predmeta. Izpiti iz obveznega skupnega predmeta in izbirnih predmetov se opravljajo posamiËno, izpit iz obveznih predmetov (Ustavno pravo, Primerjalno ustavno pravo in Teorija dræave) pa je skupinski (magistrski izpit). Skupinski izpit lahko πtudent opravlje πele, ko opravi vse druge predpisane πtudijske obveznosti.

Izpiti iz vseh predmetov se opravljajo ustno.

Opravljen izpit iz obveznega predmeta je ovrednoten od 5 do 20 kreditnih toËk, vsi skupaj pa 50 kreditnih toËk.

Opravljen izpit iz izbirnega predmeta je ovrednoten z 8 kreditnimi toËkami.

1.3.2. Seminarske naloge in publikacije

©tudent mora pod mentorstvom in zagovorom izdelati vsaj tri seminarske naloge, in sicer dve iz obveznih in eno iz izbirnih predmetov.

1.3.3. Pravniški državni izpit

Opravljen dræavni pravniπki izpit prinaπa 18 kreditnih toËk.

1.3.Posebnosti izpitnega reda in kreditnega sistema

42

1.4.Učni načrti1.4.1. Obvezni predmeti

1.4.1.1. Ustavno pravo

Nosilci: prof. dr. Ciril Ribi»i», prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Igor Kau»i»Vrsta predmeta: obvezni predmet©tevilo ur: 50 ur predavanj©tevilo toËk: 20 kreditnih toËk

Vsebina

Prvi del: Ustavno pravo, ustava in ustavnost1. Teorija ustavnega prava 1.1. Predmet, metode in ime ustavnega prava 1.2. Ustavno pravo kot pravna panoga 1.3. Viri ustavnega prava 1.4. Pojem ustave in njene lastnosti 1.4.1. RazliËna pojmovanja ustave 1.4.2. Pojem ustave v materialnem pomenu 1.4.3. Pojem ustave v formalnem pomenu 1.4.4. Temeljne lastnosti ustave 1.4.5. Razlikovanje med ustavo in zakoni 1.5. Vrste ustav 1.6. Zgradba in tvarina ustave 1.6.1. Zgradba ustave 1.6.2. Tvarina ustave - materiae constitutionis 1.7. Ustavnorevizijski postopek 1.7.1. Sprejemanje ustave

1.7.2. Spreminjanje ustave 1.7.3. Ustavnorevizijski postopki 1.7.4. Ustavnorevizijska tehnika2. Nastanek in razvoj ustavnosti 2.1. Nastanek ustav in razvoj ustavnosti v svetu 2.1.1. ZaËetki ustav in prve pisane ustave 2.1.2. Razvoj ustavnosti v prvi polovici 19. stol. in v zaËetku 20.

stol. 2.1.3. Ustavnost med obema vojnama 2.1.4. Ustavni razvoj po drugi svetovni vojni 2.1.5. Sodobni ustavni razvoj v svetu 2.2. Ustavni razvoj Slovenije 2.2.1. Razvoj ustavnosti med obema vojnama 2.2.2. Ustavnost po drugi svetovni vojni 2.3. Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije 2.3.1. Spremembe ustave iz leta 1989-1991 2.3.2. Osamosvojitveni dokumenti 2.4. Sprejem nove Ustave Republike Slovenije 2.5. Spremembe Ustave Republike Slovenije iz leta 1997, 2000, 2003 in 20043. Temeljne znaËilnosti in naËela slovenske ustave 3.1. Zgradba in tvarina Ustave Republike Slovenije 3.1.1. Zgradba Ustave RS 3.1.2. Materia constitutionis 3.2. Preambula 3.3. Normativni del 3.4. Ustavni zakoni 3.5. Temeljna naËela in sploπne doloËbe Ustave RS 3.6. Postopek za spremembo ustave 3.6.1. Temeljne znaËilnosti ustavnorevizijskega postopka 3.6.2. Predlog za spremembo ustave 3.6.3. Sprejem ustavne spremembe 3.6.4. Potrditev ustavne spremembe na referendumu4. Ustavnost in zakonitost 4.1. Ustavnost in pravna dræava (vladavina prava) 4.1.1. Sodobna pravna dræava 4.1.2. NaËelo ustavne dræave 4.1.3. NaËelo ustavnosti in delitev oblasti 4.2. NaËelo ustavnosti in zakonitosti 4.2.1. NaËelo ustavnosti 4.2.2. NaËelo zakonitosti 4.2.3. Varstvo ustavnosti in zakonitosti

U»ni na»rtObvezni predmeti

43

5. Temeljne znaËilnosti ustavne ureditve Evropske unije 5.1. Slovenija v Evropski uniji 5.2. Nastanek in razvoj Evropske unije 5.3. Pravna narava Evropske unije 5.3.1. Položaj držav Ëlanic Evropske unije 5.3.2. Zgradba Evropske unije 5.3.3. Pravni akti Evropske unije 5.4. Temelji ustavne ureditve Evropske unije 5.4.1. Viri ustavne ureditve Evropske unije 5.4.2. NaËela ustavne ureditve Evropske unije 5.4.3. Ureditev pristojnosti Evropske unije 5.4.4. DemokratiËnost delovanja Evropske unije 5.4.5. »lovekove pravice in svobošËine 5.4.6. Temeljne znaËilnosti Pogodbe o ustavi za Evropo 5.5. Organizacija Evropske unije 5.5.1. Evropski parlament 5.5.2. Evropski Svet 5.5.3. Svet Evropske unije 5.5.4. Evropska komisija 5.5.5. SodišËe Evropskih skupnosti 5.5.6. Drugi organi Evropske unije 5.6. Sprejemanje odloËitev v Evropski uniji 5.6.1. Zakonodajni postopki 5.6.2. NaËini sodelovanja držav Ëlanic

Drugi del: človekove pravice in svoboščine1. Sploπno o Ëlovekovih pravicah in svoboπËinah 1.1. Pojem Ëlovekovih pravic in svoboπËin 1.2. Izvor in klasifikacija Ëlovekovih pravic in svoboπËin 1.3. Razvoj pravne ureditve Ëlovekovih pravic in svoboπËin 1.3.1. Zgodovinski razvoj Ëlovekovih pravic in svoboπËin 1.3.2. SvoboπËine in pravice v ustavnem razvoju Slovenije 1.3.3. Ureditev svoboπËin in pravic v sodobnih ustavah 1.3.4. Mednarodnopravna ureditev pravic in svoboπËin2. »lovekove pravice in svoboπËine v slovenskem ustavnem sistemu 2.1. Temeljne znaËilnosti ustavne ureditve Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.2. UresniËevanje in omejevanje Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.2.1. UresniËevanje Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.2.2. Ustavne omejitve Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.2.3. Suspenz Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.3. Posamezne Ëlovekove pravice in temeljne svoboπËine 2.3.1. Razvrstitev Ëlovekovih pravic in svoboπËin

44Ustavno pravo

2.3.2. Temeljne in izhodiπËne pravice in svoboπËine 2.3.3. Osebnostne pravice in svoboπËine 2.3.4. PolitiËne pravice in svoboπËine 2.3.5. Ekonomske in socialne pravice 2.3.6. Pravice narodnih skupnosti 2.4. Pravno varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.4.1. Sodno varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.4.2. Ustavnosodno varstvo pravic in svoboπËin 2.4.3. Varuh Ëlovekovih pravic 2.4.4. Mednarodno varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin3. Gospodarska in socialna razmerja 3.1. Ustavna ureditev gospodarskih in socialnih razmerij 3.2. NaËela in pravice iz gospodarskih in socialnih razmerij 3.2.1. Delo in gospodarska dejavnost 3.2.2. Lastnina 3.2.3. Varstvo dobrin

Tretji del: Državna ureditev1. Temelji dræavne oblasti 1.1. NaËelo ljudske suverenosti 1.1.1. Pojem, nastanek in razvoj teorije o ljudski suverenosti 1.1.2. Oblike uresniËevanja ljudske suverenosti 1.1.3. NaËelo ljudske suverenosti v Ustavi RS 1.2. PolitiËno predstavniπtvo 1.2.1. Nastanek in razvoj politiËnega predstavniπtva 1.2.2. Poslanski mandat 1.2.3 PolitiËne stranke in politiËno predstavniπtvo2. Oblike neposredne demokracije 2.1. Neposredna in posredna demokracija 2.2. Pojem in oblike neposredne demokracije 2.3. Referendum 2.3.1. Pojem in razvoj referenduma 2.3.2. Vrste referenduma 2.3.3. Referendum v ustavni ureditvi RS 2.4. Ljudska iniciativa 2.4.1. Pojem in pravne ureditve ljudske iniciative 2.4.2. Ljudska iniciativa v RS 2.5. Pravica do peticije3. Volilni sistem 3.1. ZnaËilnosti in pomen volitev v sodobnih politiËnih sistemih 3.2. Pojem volilnega sistema 3.3. NaËela volilnega sistema


45

3.3.1. Sploπna volilna pravica 3.3.2. Enaka volilna pravica 3.3.3. Neposredna in posredna volilna pravica 3.3.4. Svobodna volilna pravica in tajnost glasovanja 3.4. Prvine volilnega sistema 3.4.1. Delitev mandatov 3.4.2. Volilne enote 3.4.3. Kandidiranje 3.4.4. Glasovanje 3.4.5. Organizacija volitev 3.4.6. Evidenca volilne pravice 3.4.7. Varstvo volilne pravice 3.5. Volilni postopek 3.6. Razvoj volilnega sistema v Sloveniji 3.7. Volitve poslancev Dræavnega zbora 3.7.1. Volilna pravica in njena evidenca 3.7.2. Razdelitev mandatov 3.7.3. Oblikovanje volilnih enot 3.7.4. NaËin kandidiranja 3.7.5. Glasovanje 3.7.6. Volilni organi 3.7.7. Varstvo volilne pravice 3.7.8. Volilni postopek 3.8. Volitve Ëlanov Dræavnega sveta 3.8.1. NaËin volitev 3.8.2. Volilna pravica 3.8.3. Sploπna naËela volilnih postopkov 3.9. Volitve predsednika republike 3.10. Lokalne volitve4. Temeljna vpraπanja organizacije dræavne oblasti 4.1. Dræavna oblast 4.1.1. Pojem in oblike dræavne oblasti 4.1.2. Funkcije dræave 4.2. NaËela organizacije oblasti 4.2.1. NaËelo enotnosti oblasti 4.2.2. NaËelo delitve oblasti 4.3. Sistemi organizacije dræavne oblasti 4.3.1. Predsedniπki sistem 4.3.2. Parlamentarni sistem 4.3.3. Parlamentarno-predsedniπki sistem 4.3.4. SkupπËinski sistem 4.3.5. Parlamentarni sistem v RS

46Ustavno pravo

4.4. Dræavne integracije 4.4.1. Federacija in konfederacija 4.4.2. Evropske in druge povezave 4.4.3. Evropska unija5. Organizacija oblasti v Republiki Sloveniji 5.1. Predstavniπko telo 5.1.1. Pojem in razvoj predstavniπkega telesa 5.1.2. Sestava predstavniπkega telesa 5.1.3. Funkcije predstavniπkega telesa 5.1.4. Oblikovanje predstavniπkega telesa 5.2. Dræavni zbor 5.2.1. Poloæaj in vloga 5.2.2. Sestava in mandatna doba 5.2.3. Pristojnosti Dræavnega zbora 5.2.4. Poslovnik 5.2.5. Vodstvo Dræavnega zbora, delovna telesa in poslanske skupine 5.2.6. NaËin dela in odloËanja Dræavnega zbora 5.2.7. Zakonodajni postopek 5.2.8. Parlamentarna preiskava 5.2.9. Poloæaj poslanca 5.3. Dræavni svet 5.3.1. Poloæaj Dræavnega sveta 5.3.2. Struktura in naËin oblikovanja Dræavnega sveta 5.3.3. Pristojnosti Dræavnega sveta 5.3.4. Organizacija in naËin dela Dræavnega sveta 5.3.5. Poloæaj Ëlana Dræavnega sveta 5.4. Predsednik republike 5.4.1. Pojem πefa dræave 5.4.2. Ustavni poloæaj predsednika republike 5.4.3. Funkcije in pristojnosti predsednika republike 5.4.4. Odgovornost predsednika republike 5.5. Vlada 5.5.1. Pojem in pomen 5.5.2. Sestava, funkcije in naËin delovanja vlade 5.5.3. Poloæaj in odgovornost ministrov 5.5.4. Oblikovanje vlade in njena odgovornost parlamentu 5.5.5. Razmerje med Vlado in Dræavnim zborom 5.5.6. Razmerje Vlade do Dræavnega sveta 5.6. Uprava 5.6.1. Pojem in funkcija dræavne uprave 5.6.2. Organizacija dræavne uprave 5.6.3. Sodni nadzor uprave


47

5.7. Pravosodni sistem 5.7.1. SodiπËa 5.7.2. Dræavno toæilstvo 5.7.3. Odvetniπtvo 5.7.4. Notariat 5.8. Obramba6. Ustavno sodstvo 6.1. Pojem in razvoj ustavnega sodstva 6.2. Sistemi kontrole ustavnosti 6.3. Oblike kontrole ustavnosti 6.4. Vrsta in pravna narava ustavnosodnih odloËitev 6.5. Ustavno sodiπËe Republike Slovenije 6.5.1. Poloæaj Ustavnega sodiπËa RS 6.5.2. Sestava Ustavnega sodiπËa RS 6.5.3. Organizacija in naËin dela Ustavnega sodiπËa RS 6.5.4. Pristojnosti Ustavnega sodiπËa RS 6.6. Postopek pred Ustavnim sodiπËem RS 6.6.1. Uvedba postopka pred Ustavnim sodiπËem RS 6.6.2. Ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov 6.6.3. Pravne posledice ustavnosodne odloËitve 6.6.4. Ustavnosodna tehnika 6.6.5. Ustavna pritoæba 6.6.6. Drugi postopki pred Ustavnim sodiπËem RS

Četrti del: Lokalna samouprava1. Lokalna skupnost in lokalna samouprava 1.1. Lokalna skupnost 1.2. Lokalna samouprava2. Funkcija in struktura lokalne samouprave 2.1. Funkcija lokalne samouprave 2.2. Struktura lokalne samouprave3. Temeljne znaËilnosti lokalne samouprave v Sloveniji 3.1. Razvoj lokalne samouprave v Sloveniji 3.2. Pravna ureditev lokalne samouprave 3.3. NaËela in izhodiπËa sistema lokalne samouprave4. ObËina 4.1. Ustanovitev in obmoËje obËine 4.2. Naloge obËine 4.3. Mestna obËina in obËina s posebnim statusom 4.4. Organi obËine 4.5. ObËinska uprava 4.6. Sploπni in posamiËni akti obËine

48Ustavno pravo

4.7. Premoæenje in financiranje obËine 4.8. ObËinske javne sluæbe 4.9. Nadzor dræavnih organov 4.10. Oæji deli obËine5. Pokrajina 5.1. Ustanovitev pokrajine 5.2. Naloge pokrajine 5.3. Organi pokrajine6. Varstvo lokalne samouprave

Peti del: Javne finance1. Ustavna izhodiπËa o javnih financah2. NaËini in viri financiranja dræave in lokalnih skupnosti3. ProraËun 3.1. Dræavni proraËun 3.2. ObËinski proraËun4. RaËunsko sodiπËe 4.1. Sestava in poloæaj 4.2. Pristojnosti in naËin dela5. Centralna banka

Literatura

g ADAMOVICH L.K., FUNK B.K.: Osterreichisches Verfassunsrecht, Wien - New York 1985.

g BLONDEL J.: An Introduction to Comparative Government, London 1969.

g BRADY H.E., KAPLAN C.S.: Eastern Europe and the Former Soviet Union, Referendums around the World, The Growing Use od Direct Democracy (zbirka razprav), Washington D.C. 1994.

g BU»AR F.: Demokracija in kriza naπih ustavnih institucij, Ljubljana 1998. g BUGARI» B.: Sodna kontrola ustavnosti v evropskih dræavah, Pravnik, πt.

1-3/1993, str. 3-11. BUGARI» B.: Sodna presoja ustavnosti v ZDA in Evropi: med pragma-

tizmom (realizmom) in ideologijo, Zbornik znanstvenih razprav, letnik LIV/1994, str. 35-55.

BUGARI» B.: Ustavno sodstvo in (ali) parlamentarna demokracija: o doktrinah pravnega interesa in politiËnih vpraπanj, Zbornik znanstvenih razprav, LV. letnik, str. 44-66.

g BUGIEL K.: Volkswille und representative Entscheidung, Baden-Baden 1991.


49

g BUTLER D.: Referendums around the World, 1994. g BUTLER D., RANNEY A.: Referendums - A Comparative Study of

Practice and Theory, Washington D.C. 1978. g CADOUX C.: Droit constitutionnel et institutions politiques, Theorie

generale des institutions politiques, Paris 1990. g CERAR M.: VeËrazseænost Ëlovekovih pravic in dolænosti, Ljubljana 1993. Imuniteta poslancev, Zbornik znanstvenih razprav, LIV. letnik, str.

57-79. Referendumsko odloËanje in predstavniπka demokracija, Pravna

praksa, πt. 14/1996, str. VIII-IX (priloga). Kje so meje ustave, zbornik referatov, V. Dnevi javnega prava,

Portoroæ 1999, str. 435-468. Razmerje med neposredno in posredno demokracijo v slovenski

ustavni ureditvi, Javna uprava, πt. 2/2001, str. 133-163. g CVIKL M., ZEMLJI» P.: Zakon o javnih financah s komentarjem, Ljubljana

2000. g »lovekove pravice: Zbirka temeljnih mednarodnih dokumentov,

Ljubljana 1988. g »lovekove pravice: Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni

dokumenti, Ljubljana 1995. g »OK V.: Ustanova predsednika republike u savremenim ustavima,

Zbornik radova o stranom i uporednom pravu, 1965, str. 41-63. g Demokracija in ustavna naËela, zbornik referatov VIII. Dnevi javnega

prava (okrogla miza), Portoroæ 2002, str. 381-411. g DJORDJEVI∆ J.: Ustavno pravo, Beograd 1986. g Dokumenti Ëlovekovih pravic z uvodnimi pojasnili (ur. M. Cerar, J.

Jamnikar in M. Smrkolj), Ljubljana 2002 (izbrana poglavja). g Dræava in cerkev - izbrani zgodovinski in pravni vidiki, zbornik refera-

tov SAZU (ustavnopravna vpraπanja), Ljubljana 2002, str. 55-203. g DUVERGER M.: Political Parties, University Paperbacks, London 1972. g FINÆGAR A.: Osebnostne pravice, Ljubljana 1985. g GALLAGHER M., ULERI P.V.: The Referendum Experience in Europe,

London 1996. g GICQUEL J., AVRIL P.: Droit parlamentarire, Paris 1988. g GOMIEN D.: Kratek vodiË po Evropski konvenciji o Ëlovekovih pravicah,

Ljubljana 1995. g GRAD F.: Volitve in volilni sistem, Ljubljana 1996. PolitiËna odgovornost ministra, Zbornik znanstvenih razprav, LIV.

letnik, str. 81-90. Razmerje med parlamentom in vlado z vidika naËela delitve obla-

sti, Javna uprava, πt. 3-4/1993, str. 71-80.

50Ustavno pravo

Poloæaj izvrπilne funkcije v sodobnih evropskih politiËnih siste-mih, Zbornik znanstvenih razprav, LVI. letnik, str. 81-96.

Poloæaj πefa dræave v ustavni ureditvi Ruske federacije, Zbornik znanstvenih razprav, LVIII. letnik, str. 57-70.

Lokalna demokracija - organizacija in volitve, Ljubljana 1998. Posebnosti parlamentarnega sistema v naπi ureditvi, zbornik refe-

ratov, VI. Dnevi slovenske uprave, Portoroæ 1999, str. 17-33. g GRAD F., KAU»I» I., RIBI»I» C., KRISTAN I.: Dræavna ureditev Slovenije,

Ljubljana 1999. g GRAD F., KAU»I» I., POGA»NIK M., TI»AR B.: The Constitutional System

of the Republic of Slovenia - Structural Survey, Ljubljana 2002. g GRILC P., ILEŠI» T.: Pravo Evropske unije, Ljubljana 2001 (izbrana poglavja) g HABJAN B.: Vloga RaËunskega sodiπËa, Javna uprava, πt. 1/2003, str. 67-89. g HARTLEY T. C.: Constitutional problems of the European Union,

Oxford 1999. g HAMON F.: Referendum - Primerjalna πtudija, Ljubljana 1998. g Human Rights, A compilation of international Instruments, New York

1988. g IGLI»AR A.: Zakonodajno odloËanje, Ljubljana 1994. Zakonodajna in ustavnosodna oblast, zbornik referatov, Politoloπki

dnevi '96, Portoroæ 1996, str. 87-101. Pravna in dejanska moË poslovnika parlamenta, Javna uprava, πt.

1/96, str. 7-14. Zakonodajna in ustavnosodna oblast, v: Slovenski parlament, zbor-

nik politoloπkega posveta, Portoroæ 1996, str. 87-102. Novi poslovniπki model zakonodajnega postopka, Pravna praksa

- priloga, πt. 42/2002, str. I-VIII. g Izzivi evropske ustave, zbornik referatov, IX. Dnevi javnega prava (ustav-

nopravna sekcija), Portoroæ 2003, str. 149-175. g JAMBREK P.: Ustavna demokracija, Ljubljana 1992. g JOVI»I∆ M.: O ustavu - Teorijsko-komparativna studija, Beograd 1977. Savremeni federalizam - Uporednopravna studija, Beograd 1973. Odgovornost nosilaca javnih funkcija - uporednopravna studija,

Beograd 1968. Veliki ustavni sistemi - elementi za jedno uporedno pravo,

Beograd 1984. g KAU»I» I.: Referendum in sprememba ustave, Ljubljana 1994. Postopek spreminjanja ustave v naπem in primerjalnem pravu,

Zbornik znanstvenih razprav, LI. letnik, str. 92-121. Ustavna zasnova referenduma, Pravnik, πt. 1-3/1994, str. 17-29


51

Obtoæba predsednika republike zaradi krπitve ustave ali hujπe krπitve zakona, Zbornik strokovno znanstvenih razprav V©NZ, πt. 4/1992, str. 164-155.

Poslanska imuniteta, Zbornik strokovno znanstvenih razprav V©NZ, πt. 5/1993, str. 78-88.

Zaupnica vladi, Zbornik strokovno znanstvenih razprav V©NZ, πt. 7/1994, str. 115-126.

Postopek parlamentarne preiskave, Zbornik strokovno znanstve-nih razprav V©NZ, πt. 8/1995, str. 29-44.

Poloæaj predsednika republike v izvrπilni oblasti, zbornik referatov, VI. Dnevi slovenske uprave, Portoroæ 1999, str. 53-61.

Zakonodajni referendum, Podjetje in delo, πt. 6-7/2001, str. 857-866.

Ustavni zakon v slovenskem ustavnem sistemu, Zbornik znanstve-nih razprav, LXI. letnik, str. 121-138.

Spremembe ustavne ureditve poslanske imunitete, zbornik refera-tov, VIII. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2002, str. 247-258.

Predsednik republike in sodstvo, Podjetje in delo, πt. 6-7/2002, str. 1249-1259.

Ustavna ureditev referenduma o mednarodnih povezavah, Zbornik znanstvenih razprav, LXIII. letnik, 2003, str. 221-249.

g KAU»I» I., GRAD F.: Ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 2003. g Komentar Ustave Republike Slovenije (ur. L. ©turm), Ljubljana 2002. g (Kon)federalizem; veËinsko odloËanje in konsenz, Zbornik, Ljubljana

1990. g KRBEK I.: Ustavno sudovanje, Zagreb 1960. g KRISTAN I.: Ustavno sodiπËe in parlament, Zbornik znanstvenih razprav,

LI. letnik, str. 175-188. razprav, razprav, , str. 92-121. Federalizem in ustavno sodstvo v Jugoslaviji, Zbornik znanstvenih

razprav, 1984. Promena ustava, Zbornik radova sa nauËnog skupa Dva veka sav-

remene ustavnosti, SANU 1990, str. 453-466. PolitiËna odgovornost, Zbornik znanstvenih razprav, XLIII. letnik,

str. 99- 111. Ustavno sodstvo in ustavna pritoæba, Zbornik znanstvenih razprav,

LII. letnik, str. 181-205. Ustavna pritoæba, Pravnik, πt. 6-8/1992, str. 207-215. Meje ustavnosodne kontrole, Zbornik znanstvenih razprav, LX.

letnik, str. 199-226.

52Ustavno pravo

g KRIVIC M.: Ali vlada more izsiliti predËasne volitve? Primerjalnopravni prikaz naπe in nemπke ureditve tega vpraπanja, zbornik referatov, VI. Dnevi slovenske uprave, Portoroæ 1999, str. 35-52.

g KRIVIC M., ZATLER S.: Svoboda tiska in pravice posameznika, Ljubljana 2000.

g KULI∆ D.: Ustavno sudstvo u svetu, Niπ 1969. g LAKEMAN E.: How Democracies Vote. A Study of Majority and

Proportional Electoral Systems, London 1970. g LENAERTS K., NUFFEL P. V.: Constitutional Law of the European Union,

London, 2005 g LIJPHART A.: Democracies (Patterns of Majoritarian and Consensus

Government in Twenty-One Countries), Yale University Press, Nev Haven and London 1984.

Electoral Systems and Party Systems, Oxford University Press, New York 1994.

g Lokalna samouprava, zbornik referetov III. sreËanja upravnih delavcev Portoroæ '96, VU© 1996.

g Lokalna samouprava, zbornik referatov s posvetovanja Dnevi slovenskih pravnikov Portoroæ '96, Podjetje in delo, πt. 5-6/1996.

g LUKI∆ R.: Ustavnost i zakonitost, Beograd 1966. Pojam ustava - Ustav kao najviπi pravni akt, Zbornik radova

Pravnog fakulteta u Novom Sadu, 1980, str. 17-25. g MACDONALD R., MATSCHER F., PETZOLD H.: The European System for

the Protection of Human Rights, Dordrecht/Boston/London 1993. g MATTEUCCI N.: Novoveπka dræava, Ljubljana 1999. g MATI∆ M.: PolitiËko predstavljanje, Beograd 1974. g MAV»I» A.: Slovenian constitutional review, Ljubljana 1995. Zakon o Ustavnem sodiπËu s pojasnili, Ljubljana 2000. Primerjalno ustavno pravo - pravo Ëlovekovih pravic, Ljubljana

2002. g Meje ustavnosodne kontrole - zbornik referatov VI. Dnevov javnega

prava, Portoroæ 2000. g MOCKLI S.: Instrument of Direct Democracy in the Member States of the

Council of Europe, Council od Europe, Parliamentary Assembly, 1992. g MOZETI» M.: Parlamentarna preiskava v pravnem sistemu Republike

Slovenije, Ljubljana 2000. g Nastajanje slovenske ustave - izbor gradiv Komisije za ustavna vpraπanja

(1990-1991) (UR. M. CERAR IN G. PERENI»), I-III zv., Ljubljana 2001. g Nezdruæljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo

ter etika izpostavljenih poklicev in funkcij, zbornik referatov, OtoËec 2002.


53

g NOHLEN D.: Izborno pravo i stranaËki sustav, ©kolska knjiga, Zagreb 1992.

g Nova ustavna ureditev slovenije, zbornik razprav, Ljubljana 1992. g NOVAK M.: Delitev oblasti - medigra prava in politike, Ljubljana 2003. g NOWAK J.E., ROTUNDA R.D., YOUNG J.N.: Constitutional Law, Illinois

1978. g Odgovornost nosilcev javnih funkcij - zbornik referatov, V. Dnevi javne-

ga prava (ustavnopravna sekcija) , Portoroæ 1999. g OdloËbe in sklepi Ustavnega sodiπËa - OdlUS (uradna zbirka), I-

XI/1992-2002 (izbrane odloËbe in sklepi). g Osnove italijanskega ustavnega sistema in Ustava Republike Italije,

Ljubljana 1998. g Parlamentarizem: dileme in perspektive, zbornik Politoloπki dnevi

Ankaran '91, Ljubljana 1991. g PAV»NIK M.: Pravni viri v jugoslovanskem pravu, Ljubljana 1983. g PESTALOZZA CH.: Verfassungsprozesrecht, Munchen 1991. g PITAMIC L.: Dræava, Celje 1927. g Pogodba o Ustavi za Evropo s komentarjem (ured. K. Vatovec in R.

Nusdorfer), Ljubljana 2005. g Pravni vidiki otrokovih pravic, zbornik (ur. A.©elih), Ljubljana 1992. g Predsednik republike, zbornik referatov, X. Dnevi javnega prava (ustav-

nopravna sekcija), Portoroæ 2004, str. 23-112. g Razlaga (razumevanje) ustave, zbornik referatov, IX. Dnevi javnega

prava (teoretiËnopravna sekcija), Portoroæ 2003, str. 11- 145. g Regionalizem v sloveniji, zbornik razprav (ur. C.RibiËiË), Ljubljana 1998. g RIBARI» M.: Odnosi med predsednikom republike Slovenije in vlado,

zbornik referatov, Politoloπki dnevi ’97, str. 39-53. g RIBI»I» C.: Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije, Ljubljana 1992. Razvoj skupπËinskega sistema v Jugoslaviji, Ljubljana 1978. Centralizem zoper Slovenijo, Ljubljana 1994. Ustava Republike Srbije in Ustava Republike Hrvatske, Zbornik

znanstvenih razprav, LI. letnik, str. 245-262. Mozaik ustavnih sprememb - od slovenske ustavnosti k evropski,

Ljubljana 2003. Interpretativna moË preambule, zbornik referatov, IX. Dnevi jav-

nega prava, Portoroæ 2003, str. 37- 51. g ROVŠEK J.: Varstvo Ëlovekovih pravic, Ljubljana 1994. g RUPNIK J., CIJAN R., GRAFENAUER B.: Ustavno pravo - sploπni del,

Maribor 1993. Ustavno pravo RS - posebni del, Maribor 1994.

54Ustavno pravo

g Slovenija in evropska konvencija o Ëlovekovih pravicah, zbornik refera-tov, Ljubljana 1993.

g Slovenski parlament - izkuπnje in perspektive, zbornik referatov Politoloπki dnevi '96, Portoroæ 1996.

g SOKOL S., SMERDEL B.: Organizacija vlasti, Zagreb 1988. Ustavno pravo, Zagreb 1998. g Spremembe ustave RS, zbornik referatov Dnevi slovenskih pravnikov

Portoroæ 2001, Podjetje in delo, πt. 6-7/2001, str. 843-900. g Spreminjanje ustave in konstitucionalizem, zbornik referatov VIII.

Dnevi javnega prava (ustavna sekcija), Portoroæ 2002, str. 193-333. g SRUK J.: Institucija πefa dræave u ustavnom uredjenju Jugoslavije,

Zbornik VU© u Zagrebu, 1977, πtev. 5-6, str. 13-40. g STEFANOVI∆ J.: Ustavno pravo Jugoslavije i komparativno pravo, I-II,

Zagreb 1965. g STROJIN T.: Eseji o ustavi, Ljubljana 1995. g SUKSI M.: Bringing in the People, A Comparison of Constitutional

Forms and Practices of the Referendum, 1993. g Survey Of Presidential Powers: Formal and Informal, East European

Constitutional Rewiew, vol. 2 n.4 in vol.3 n.1/1993-94, str. 58-94. g ©INKOVEC J.: Pravna, demokratiËna in socialna dræava, Ljubljana 1996. Pravice in svoboπËine, Ljubljana 1997. g ©MIDOVNIK J.: Lokalna samouprava, Ljubljana 1995. g ©TURM L.: Omejitev oblasti - ustavna izhodiπËa javnega prava, Ljubljana

1998. g Temeljne (Ëlovekove) pravice, zbornik referatov Dnevi slovenskih pra-

vnikov Portoroæ '94, Podjetje in delo, πt. 5-6/1994. g Temeljne pravice (UR. M. PAV»NIK, A. POLAJNAR-PAV»NIK, D. WEDAM-

LUKI∆), Ljubljana 1997. g TURPIN C.: British Government and the Constitution, London 1985. g UDE L., GRAD F., CERAR M.: Ustava Republike Slovenije z uvodnim

komentarjem, Ljubljana 1992. g Ustava in slovenska dræavnost, zbornik referatov, VII. Dnevi javnega

prava (ustavna sekcija), Portoroæ 2001. g Ustavno sodstvo, zbornik referatov, IV. Dnevi javnega prava (ustavna

sekcija), Portoroæ 1998. g Ustavno sodstvo (UR. M.PAV»NIK IN A.MAV»I»), Ljubljana 2000. g Ustavnopravni vidiki reforme pravosodja in uprave, zbornik referatov

Dnevi slovenskih pravnikov Portoroæ 2002, Podjetje in delo, πt. 6-7/20-02, str. 1249-1315.

g Ustavnopravni temelji politiËnega odloËanja, zbornik referatov, 2. strokov-no sreËanje pravnikov s podroËja javnega prava, Rogaπka Slatina 1996.


55

g Uveljavljanje ustavnega koncepta dræavne ureditve Slovenije, zbornik referatov, 1. strokovno sreËanje pravnikov s podroËja javnega prava, Portoroæ 1995.

g Uveljavljanje politiËnih, dræavljanskih, ekonomskih in socialnih pravic v pravnem sistemu Republike Slovenije, zbornik referatov (UR. J.ROVπEK IN D.ANTONIJEVI»), Ljubljana 1994.

g Varstvo Ëlovekovih pravic, zbornik razprav, esejev in dokumen-tov, Ljubljana 1988.

g Varstvo manjπin - uvodna pojasnila in dokumenti (UR. M. KOMAC IN D. ZAGORAC), Ljubljana 2002.

g VLAJ S.: Lokalna samouprava, Ljubljana 1998. g Volilni sistemi, zbornik, (UR. S.GABER), Ljubljana 1996. g VRA»AR S.: Osnovni problemi konstruisanja nauËne i pozitivnopravne

definicije ustava, Arhiv za pravne i druπtvene nauke, 1962, πtev. 3-4, str. 220-232.

g Vsebinska in postopkovna vpraπanja spremembe slovenske Ustave, zbor-nik referatov, III. strokovno sreËanje pravnikov javnega prava, Portoroæ 1997.

g WHEARE K.C.: Modern Constitutions, London 1966. g WEILER J.H.H.: Ustava Evrope, Ljubljana 2002. g ÆIVKOVI∆ M.: Merilo ustava, Beograd 1987.

Seznam πtudijske literature za predmet Ustavno pravo dopolnjuje tudi literatura, ki je navedena pri izbirnih predmetih.

56Ustavno pravo

1.4.1.2. Primerjalno ustavno pravo

Nosilca: prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Ivan KristanVrsta predmeta: obvezni predmet©tevilo ur: 35 ur predavanj©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Vsebina

1. Pojem primerjalnega ustavnega prava 1.1. Predmet 1.2. Metode 1.3. Razmerje do drugih pravnih panog 1.4. Klasifikacija ustavnih sistemov2. Institucije in druge prvine ustavnih sistemov3. Izbrani ustavni sistemi 3.1. Parlamentarni sistemi (Velika Britanija, Italija, Zvezna republika

NemËija) 3.2. Predsedniπki sistemi (ZDA) 3.3. Parlamentarno-predsedniπki sistemi (Francija) 3.4. SkupπËinski sistemi (©vica) 4. Ustavni sistemi bivπih socialistiËnih dræav 4.1. Razvoj ustavnih sistemov socialistiËnih dræav 4.2. Temeljne znaËilnosti postsocialistiËnih ustavnih sistemov 4.3. Ustavni sistem ruske federacije (Sovjetske zveze) 5. Ustavni sistemi dræav v razvoju (Indija) 6. Primerjalni pregled institucij obravnavanih ustavnih sistemov


57

Literatura

g BISCARETTI DI RUFFIA P.: Introduzione al diritto constituzionale com-parato, Milano 1974.

g BLONDEL J.: Comparative Political Systems, New York 1972. g BURDEAU G.,HAMON F., TROPER M.: Droit constititutionnel 24 ed.,

LGDJ, Paris 1995. g GRAD F.: Poloæaj πefa dræave v ustavni ureditvi Ruske federacije, ZZR,

LVIII. let., Ljubljana 1998. g GRAD F., KRISTAN I., PERENI» A.: Primerjalno ustavno pravo, Pravna

fakulteta, 2004. g GUCHET Y.: Les systemes politiques des pays de l'Union europeenne,

Paris 1994. g JOVI»I∆ M.: Savremeni politiËki sistemi, Beograd 1983. Veliki ustavni sistemi, Beograd 1984. g KUŠEJ G.: Primerjalno ustavno pravo (©tudijski material), Ljubljana 1959. g MAU»I» A.: Primerjalno ustavno pravo - pravo Ëlovekovih pravic,

Ljubljana 2002. g NGUYEN L.M.: Les systemes politiques democratiques, Paris 1978. g PAŠI∆ N.: Uporedni politiËki sistemi, Beograd 1978. g PRICE J.H.: Comparative Government, London 1970. g SOKOL S., SMERDEL B.: Organizacija vlasti, Zagreb 1988. g STEFANOVI∆ J.: Ustavno pravo Jugoslavije i komparativno pravo, 3. izd.,

Zagreb 1965. g WALES P.: The Elements of Comparative Constitution, London 1967. g WINKLER G.: Studien zum Verfassungrecht, Forschungen aus Staat und

Recht, Nr. 95, Wien 1991.

58Ustavno pravo

1.4.1.3. Teorija države

Nosilec: prof. dr. Anton Pereni»Vrsta predmeta: obvezni predmet©tevilo ur: 25 ur predavanj©tevilo toËk: 10 kreditnih toËk

Vsebina

1. Bistvene znaËilnosti moderne in postmoderne dræave 1.1. Vloga dræave v moderni in postmoderni druæbi 1.2. Razmerje med politiËnimi in pravnimi elementi dræave 1.3. Civilna druæba in dræava 1.4. Iskanje legitimnosti dræavne oblasti 1.5. Globalizacija in dræava: globalno pravo brez dræave 1.6. Postmoderna druæbena teorija in njeno sooËanje z dræavo2. Nacionalna dræava in njena suverenost 2.1. Bistvo suverenosti 2.2. Zgodovinski razvoj suverenosti 2.3. Absolutna, arbitrarna in omejena suverenost 2.4. Suverenost in sodobni civilizacijski standardi 2.5. Nadnacionalne skupnosti in suverenost dræave 2.6. Zaton suverenosti: od nacionalne k globalni dræavi3. Pravna dræava 3.1. Bistvene prvine teoretiËne zasnove pravne dræave 3.2. Zgodovinski razvoj pravne dræave 3.3. Oblast med politiko in pravom 3.4. Pravna dræava kot mit in resniËnost 3.5. Demokracija in pravna dræava 3.6. »lovekove pravice in dolænosti kot bistvena prvina pravne dræave 3.7. Moralna razseænost pravne dræave 3.8. Odgovornost sodne veje oblasti za kakovost pravne dræave 3.9. Vpliv globalizacije na pravno dræavo4. Socialna dræava 4.1. Opredelitev socialne dræave 4.2. Socialna dræava in druæba blaginje 4.3. Protislovja med liberalno in socialno dræavo 4.4. Kriza socialne dræave 4.5. Sociala v Ëasu globalizacije


59

5. Dræava in cerkev 5.1. Zgodovinski razvoj odnosov med dræavo in cerkvijo 5.2. Dualizem dræave in cerkve kot pogoj za razvoj dræavne suverenosti 5.3. Modeli odnosov med dræavo in cerkvijo v Evropi 5.4. LoËenost med dræavo in cerkvijo 5.5. LaiËnost dræave kot pomemben civilizacijski doseæek

Literatura

g BAGUENARD J.: L'Etat Une aventure incertaine, Paris 1998. g BASTA R.L.: Politika u granicama prava, Beograd 1984. g BLAÆEVI∆ R.: PolitiËka vladavina, Rijeka 1988. g BOSANQUET B.: The Philosophical Theory of the State and Related

Essays, South Bend 2001. g CERAR M: (I)racionalnost modernega prava, Ljubljana 2001. VeËrazseænost Ëlovekovih pravic in dolænosti (2.dopolnjena izda-

ja), Ljubljana 1996. g Cerkev in dræava (ur. L. ©turm), Ljubljana 2000. g CHEVALLIER J.: L'Etat, Paris 1999. L'Etat de droit, Paris 1994. L'Etat post-moderne, Paris 2003. g DIERKES M., ZIMMERMANN K.: Sozialstaat in der Krise, Frankfurt am

Main 1996. g Dræava in cerkev. Izbrani zgodovinski in pravni vidiki, Ljubljana 2002. g EDGEWORTH B.: Law, Modernity, Postmodernity, Hampshire 2002. g FLEINER-GERSTER T.: Theorie general de l'Etat, Paris 1986. g HABERMAS J.: Recht und Moral, Frankfurt am Main 1991. g Kaj je politika, (ur. BibiË, A.), Ljubljana 1997. g LUKI∆ R.: PolitiËka teorija dræave, Beograd 1979. g MAUS I.: Aspekti narodne suverenosti, Beograd 2001. g MATEUCCI: Novoveπka dræava, Ljubljana 1999. g MLINAR Z.: Individualizacija in globalizacija, Ljubljana 1994. g NOVAK M.: Delitev oblasti; Medigra prava in politike, Ljubljana 2003. g OFFE C.: Druæbena moË in politiËna oblast, Ljubljana 1985. g PERENI» A.: Relativna samostojnost prava, Ljubljana 1981. Must the Transition Necesarilly be an Uncritical Imitation,

Rechtstheorie, beiheft 17, 2000. Revolucija in iskanje demokratiËne legitimnosti oblasti, ZZR PF

v Ljubljani, 1990.

60Ustavno pravo

g PITAMIC, L.: Dræava, Ljubljana 1996. g POGGI G.: The State, Its Nature, Development and Prospects, Stanford

1991. g Pravo in druæba, (UR. IGLI»AR A.), Ljubljana 2000. g Pravo in politika, (UR. ©UMI»-RIHA J.), Ljubljana 2001. g PUSI∆ E.: Druπtvena regulacija, Zagreb 1989. g RUS V.: Socialna dræava in druæba blaginje, Ljubljana 1990. g SALECL R.: Zakaj ubogamo oblast?, Ljubljana 1993. g STACY M.H.: Postmodernism in Law, Aldershot 2001. g STRES A.: Oseba in druæba, Celje 1991. g ©INKOVEC J.: Pravna, demokratiËna in socialna dræava, Ljubljana 1996. g TRUBEK D.M.: Social Justice “after” Globalization, Madison 2001. g ZUPAN»I» B.M.: Prvine pravne kulture, Ljubljana 1995.


61

62Ustavno pravo

1.4.2.1. Filozofija prava

Nosilec: prof. dr. Marijan Pav»nikVrsta predmeta: obvezni skupni predmet©tevilo ur: 16 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Napotki za študij

Predpostavlja se znanje uvoda v pravoznanstvo in filozofije prava na stopnji dodi-plomskega πtudija. Obvezna literatura zajema sploπno temeljno delo [npr. Kaufmann 1994 skupaj s PavËnik (Teorija prava, 2. izd., 2001, pogl. X in XI) in z Radbruch 2001, pogl. 1, 4, 7, 15 in 26] in monografijo s podroËja argumentacije v pravu [npr. PavËnik (Argumentacija v pravu, 2. izd., 2004) skupaj s Cerar 2001, str. 207-236]. Kandidat izbere literaturo v dogovoru z nosilcem predmeta. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih. Vsak kandidat naj si izbere tudi ustrezno razpravo ali poglavje iz knjige glede na podroËje magistrskega πtudija (glej spodaj 2. 6.).

1.4.Učni načrti1.4.2. Obvezni skupni predmet

Vsebina

1. Splošni del 1.1. Pojem filozofije prava. Filozofija in teorija prava. Ontologija prava.

Gnoseologija prava. Aksiologija prava. Celovitost filozofije prava. Naloga filozofije prava v danaπnjem Ëasu.

1.2 Narava prava. Temeljni pravni pojmi. Naravnopravni pristop. Pravni pozi-tivizem. Nekateri tipiËni primeri (klasiËno naravnopravno pojmovanje, naravno pravo kot zgodovinsko pravo, od racionalistiËnega h kodificirane-mu pravu, zgodovinska πola prava, pravnodogmatiËno pojmovanje prava, pravni realizem, πola svobodnega prava, marksistiËna kritika prava, analiti-Ëna teorija prava). Onkraj naravnega prava in pravnega pozitivizma.

1.3. Problemski razvoj filozofije prava. Zgodovinska razseænost prava. Filozofija prava v antiki. Srednjeveπka filozofija prava. Novoveπka filo-zofija prava. Odzivi po drugi svetovni vojni in po padcu berlinskega zidu. Filozofija prava v postmoderni dobi.

2. Posebni del 2.1. Pravo in jezik. Pravo kot jezikovni pojav. Struktura jezika prava.

Normativni pravni akt, pravno sporoËilo, pravno pravilo. Modalnosti normativnih kvalifikacij. Sintaksa jezika prava. EkonomiËnost in redun-dandnost jezika prava. Formaliziranost jezika prava. Pravniπki slog.

2.2. PraviËnost in pravo. Jezik praviËnosti. Vrsta (merila) praviËnosti. Materialna in formalna praviËnost. PraviËnost in pozitivno pravo. Postopkovna pravi-Ënost. Socialna praviËnost. Krhkost (antinomiËnost) praviËnosti in prava.

2.3. Temeljne znaËilnosti modernega prava. Moderna dræava in moderno pravo. Vpraπanje individualizma. Priznavanje civilne druæbe. SpecifiËne lastnosti modernega prava (sploπnost, abstraktnost, formalizem, siste-matiËnost). Racionalizem. Sekularnost. Visoka stopnja avtonomnosti. Razseænosti pravne dræave.

2.4. Teorija argumentacije v pravu. Razseænosti argumentacije v pravu. Nastajanje in razumevanje formalnih pravnih virov. Pravno odloËanje v konkretnih primerih. Razumevanje dejstev in zakona. Razlaga (razume-vanje) ustave. Vrednostno gibanje med dejanskim in normativnim. Pravna odloËitev kot vrednostna sinteza. Pravna hermenevtika. Procesne razseæno-sti prava. Pomen silogistiËnega sklepanja. Argumenti v pravu. Ustavnosodni argumenti. PrepriËljiva utemeljitev pravne odloËitve. Odzivi v teoriji (od pojmovne prek interesne do vrednostne jurisprudence, Viehwegova topiËna jurisprudenca, Perelmanova nova retorika, Alexyjeva teorija racio-nalnega pravnega razpravljanja, Aarnijev pravnocivilizacijski racionalizem, normativna konkretizacija namesto "uporabljanja prava").

U»ni na»rtObvezni skupnipredmeti

63

2.5. Padec berlinskega zidu. Pravnikov odnos do (pol)pretekle zgodovine. OpazovalËev (npr. znanstvenikov) in igralËev (npr. sodnikov) pogled. Pomen pravne etike in njena poglavitna podroËja. Razpetost med zgodovinskim izroËilom, potrebami sedanjosti in odgovornostjo do pri-hodnjih rodov [prim. Marijan PavËnik: 1. Onkraj pravnega pozitivizma. Odziv na Antigonin izziv, v: ZZR, 58 (1998), str. 253-279 (ponatis v PavËnik: Argumentacija v pravu, znan. delo, str. 347-386) 2. TeoretiËna izhodiπËa za razpravo o pravnikovem odnosu do (pol)pretekle zgodovi-ne, v: Podjetje in delo, 24 (1998), str. 1027-1041].

2.6. Filozofija prava na posameznih pravnih podroËjih (npr. filozofija ustavne-ga, civilnega, javnega ali kazenskega prava). Izbor je odvisen od πtudijske usmeritve, njegova podrobnejπa razËlenitev pa bo pripravljena v sodelo-vanju z nosilci posameznih usmeritev in v dogovoru s πtudenti. Poudarek naj bo zlasti na seminarskem naËinu dela.

Pojasnilo: Za tiste, ki vpisujete magistrski πtudij ustavnega prava ali javne uprave, je dodatna tema lahko ustrezno poglavje iz Hofmann 2000 ali pa iz PavËnik, MavËiË (ur.) 2000 (glej sez-nam literature). Za vse usmeritve priporoËam tudi ustrezno pogl. iz Pitamic 2005 (v pripravi).

Literatura

g ALEXY, ROBERT: Theorie der juristischen Argumentation. Frankfurt am Main 1983. Delo je prevedeno tudi v anglešËino.

g BATIFFOL, HENRI: Problèmes de base de philosophie du droit. Paris 1979. g CERAR, MIRO, ML.: VeËrazseænost Ëlovekovih pravic in dolænosti. 2. izd.

Ljubljana 1996. (I)racionalnost modernega prava, Ljubljana 2001. g COING, HELMUT: Grundzüge der Rechtsphilosophie. 5. izd. Berlin 1993. g DWORKIN, RONALD: Law's Empire. London 1986. g ENGISCH, KARL: Einführung in das juristische Denken. 9. izd. Stuttgart-

Berlin-Köln-Mainz 1997 g FURLAN, BORIS: Problem realnosti prava, UR. M. PAVËNIK, Ljubljana 2002. g GRASMAN, DAVID (nosilca): Uvod v velike sodobne pravne sisteme. Prvi

del, Ljubljana 1998. Druge del, Ljubljana 1999. g HARRIS, J.W.: Legal Philosophies. London 1980. 2. izd.: 1997. g HART, H.L.A.: The Concept of Law. 2 izd. Oxford 1994 (prva izd. je

prevedena tudi v slovenπËino). g HOFMANN HASSO: Einführung in die Rechts - und Staatsphilosophie.

Darmstadt 2000.

64Ustavno pravo

g JACKSON, BERNARD S.: Semiotics and Legal Theory. London-Boston-Melbourne - Henley 1985.

g JAN»AR, VODOPIVEC (UR.): Slovenci v XX. Stoletju, Ljubljana 2001. g Jezik in pravo - delovna sekcija na Dnevih pravnikov (M. PAV»NIK, M.

KALIN GOLOB, A. IGLI»AR, B. ©INKOVEC, D. OGRIZEK, M. TRAMPUÆ, M. PAVLIHA, J. KRANJC), v: Podjetje in delo, 27 (2002) 6-7, str. 1041-1123.

g KAUFMANN, ARTHUR: Uvod v filozofijo prava. Ljubljana 1994. Ponatis: 1998.

Rechtsphilosophie. 2.izd. München 1997. g KAUFMANN, ARTHUR; HASSEMER, WINFRIED (UR.): Einführung in

Rechtsphilosophie und Rechtstheorie der Gegenwart. 6. izd. Heidelberg 1994. 7. izd.: 2004.

g KELLY J.M.: Western Legal Theory. Oxford 1993. g KELSEN, HANS: Reine Rechtslehre. 2. izd. Wien 1983. g KELSEN, HANS: »ista teorija prava. Ljubljana 2005 (v pripravi). g KENNEDY, DUNCAN: A Critique of Adjudication. Cambridge (etc.) 1998. g La philosophie du droit aujourdhui, v: Archives de philosophie du droit,

33 (1988) - tematska πtevilka. g LARENZ, KARL: Methodenlehre der Rechtswissenschaft. 5. izd. Berlin-

Heidelberg-New York-Tokyo 1983. 6. izd.: 1991. g LAMPE R.: Sistem pravice do zasebnosti, Ljubljana 2004. g MILI»I∆, VJEKOSLAV: OpÊa teorija prava i dræave. Zagreb 1999. 2. izd.: 2003. g NIDA-RÜMELIN, JULIAN (UR.): Angewandte Ethik. Stuttgart 1996. g NOVAK, ALEŠ: Narava in meje zavezujoËe moËi prava. Dokt. disertacija.

Ljubljana 2003. g PAV»NIK, MARIJAN: Teorija prava. 2. izd. Ljubljana 2001. (Ne)vrednost pravoznanstva, v: Slovenci v XX. Stoletju. UR. D.

JANËAR, P. VODOPIVEC. Ljubljana 2001, str. 77-88. Radbruchova filozofija prava, v: Pravnik, 57 (2002) 6-8, str. 385-

394. Argumentacija v pravu. 2. izd. Ljubljana 2004. g PAV»NIK, MARIJAN, MAV»I», ARNE (UR.): Ustavno sodstvo, Ljubljana 2000. g PERELMAN, CHAÏM: Logique juridique. Nouvelle rhétorique. Paris 1976. g PERENI», ANTON: Relativna samostojnost prava. Ljubljana 1981. g PITAMIC, LEONID: Pravo in revolucija. Ljubljana 1920. Dræava. Celje 1927. Ponatis: Ljubljana 1996. Na robovih Ëiste teorije prava. Uredil in spremna študija: M.

PAVËNIK. SAZU, Pravna fakulteta v Ljubljani: Ljubljana 2005 (v pripravi)

U»ni na»rtObvezni skupnipredmeti

65

g POSNER, RICHARD A.: The Problems of Jurisprudence. Cambridge (etc.) 1993.

Pravo in literatura. Ljubljana 2003. g Pravni terminoloπki slovar. Zaloæba ZRC (ZRC SAZU): Ljubljana

1999. g RADBRUCH, GUSTAV: Filozofija prava. Ljubljana 2001. g Revus - Revija za evropsko ustavnost, letnik 2004 in 2005 (izbrani pri-

spevki) g RIBI»I» C.: Nacionalno in evropsko pravo Ëlovekovih pravic, medsebojno

podrejanje in omejevanje ali sinergija, Javna uprava, št. 3/2003, str 322-323 g SAJOVIC, BOGOMIR: Osnove civilnega prava. Uvod. O metodologiji

vrednotenja v civilnem pravu. Ljubljana 1996. g SCHNEIDER, EGON: Logika za pravnike. Ljubljana 1995. g TADI∆, LJUBOMIR: Filozofija prava. Zagreb 1983. g TRAZEGNIEZ GRANDA, Fernando de: Pravda iz ljubezni. Ljubljana 2002. g VERDROSS,ALFRED:Abendlöndische Rechtsphilosophie. 2. izd.Wien 1963. g VILLEY, MICHEL: Philosophie du droit. I-II. Paris 1975, 1984. g VISKOVI∆, NIKOLA: Pojam prava. 2. izd. Split 1981. Jezik prava. Zagreb 1989. g Vocabulaire fondamental du droit, v: Archives de philosophie du droit,

35 (1990) - tematska πtevilka. g WIEACKER, FRANZ: Privatrechtsgeschichte der Neuzeit. 2.izd. Göttingen

1967. g WRÓBLEWSKI, JERZY: The Judicial Application of Law. Dordrecht

1992. g ZUPAN»I» M. BOŠTJAN: Pravo in prav. Ljubljana 1990.

66Ustavno pravo

1.4.3.1. Varstvo človekovih pravic

Nosilec: prof. dr. Igor Kau»i»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 17 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. »lovekove pravice in ustavno pravo 1.1. Pojem Ëlovekovih pravic in svoboπËin 1.2. Teorije o Ëlovekovih pravicah in svoboπËinah 1.3. »lovekove pravice in ustavno pravo 1.4. Pomen, vloga in mesto Ëlovekovih pravic v sodobnih ustavnih siste-

mih2. Razvoj svoboπËin in pravic Ëloveka in dræavljana 2.1. Zgodovinski razvoj Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.2. Temeljni zgodovinski dokumenti o pravicah Ëloveka in dræavljana 2.3. Mednarodni dokumenti o Ëlovekovih pravicah in svoboπËinah 2.4. Razvoj ustavnega koncepta Ëlovekovih pravic in svoboπËin3. Ustavna zasnova Ëlovekovih pravic in svoboπËin4. Pravice in svoboπËine v ustavnem razvoju slovenije5. »lovekove pravice in temeljne svoboπËine v Ustavi Republike Slovenije 5.1. Sploπne znaËilnosti 5.2. Subjekti pravic in svoboπËin

1.4.Učni načrti1.4.3. Izbirni predmeti

U»ni na»rtIzbirni predmeti

67

5.3. UresniËevanje pravic in svoboπËin 5.4. Omejevanje pravic in svoboπËin 5.5. Suspenz pravic in svoboπËin 6. Posamezne Ëlovekove pravice in temeljne svoboπËine 6.1. Razvrstitev Ëlovekovih pravic in svoboπËin 6.2. Skupne in sploπne doloËbe in naËela o pravicah in svoboπËinah 6.3. Osebnostne pravice in svoboπËine 6.4. PolitiËne pravice in svoboπËine 6.5. Socialne in ekonomske pravice in svoboπËine 6.6. Pravice narodnih skupnosti7. Varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin 7.1. Temeljna naËela in pravna sredstva za varstvo pravic in svoboπËin 7.2. Oblike in mehanizmi pravnega varstva pravic in svoboπËin8. Sodno varstvo pravic in svoboπËin 8.1. Kazenskopravno varstvo 8.2. Civilnopravno varstvo 8.3. Upravnopravno varstvo 8.4. Upravnokazensko varstvo9. Ustavnosodno varstvo pravic in svoboπËin 9.1. Sploπno o ustavnosodnem varstvu pravic in svoboπËin 9.2. Ustavna pritoæba 9.3. Varstvo pravic v okviru ustavnega spora10. Pritoæba varuhu Ëlovekovih pravic 10.1. Sploπno o ombudsmanu 10.2. Varuh Ëlovekovih pravic 11. Druge oblike pravnega varstva pravic in svoboπËin 12. Mednarodno varstvo pravic in svoboπËin 12.1. Pravna veljava mednarodnih norm o Ëlovekovih pravicah 12.2. Varstveni mehanizmi v okviru OZN 12.3. Varstveni mehanizmi v okviru Sveta Evrope

Literatura

g CERAR M.: VeËrazseænost Ëlovekovih pravic in dolænosti, Ljubljana 1993. g »lovekove pravice - zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni

dokumenti, Ljubljana 1995 (izbrana poglavja). g Dignitas - Revija za Ëlovekove pravice, letniki 1999/2002 (izbrani pri-

spevki). g DIMITRIJEVI∆ V., PAUNOVI∆ M.: Ljudska prava, Beograd 1997. g Dokumenti Ëlovekovih pravic z uvodnimi pojasnili (UR. M. CERAR, J.

JAMNIKAR IN M. SMRKOLJ), Ljubljana 2002 (izbrana poglavja).

68Ustavno pravo

g DWORKIN R.: Taking Rights Seriously, v: Taking Rights Seriously, Cambridge, Massachusetts 1977, str. 184-205.

What Rights Do We Have? v: Taking Rights Seriously, Cambridge, Massachusetts 1977, str. 266-278.

g FINNIS J.: Natural Law and Natural Rights, Oxford 1980, str. 198-230. g FINÆGAR A.: Osebnostne pravice, Ljubljana 1985. g GOMIEN D.: Kratek vodiË po Evropski konvenciji o Ëlovekovih pravicah,

Ljubljana 1995. g GRAD F., KAU»I» I., RIBI»I» C., KRISTAN I.: Dræavna ureditev Slovenije,

Ljubljana 1999 (izbrana poglavja). g Human Rights, a Compilation of International Instruments, New York

1988. g KAU»I» I., GRAD F.: Ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 2003 (izbrana

poglavja). g Komentar ustave republike slovenije (UR. L.©TURM), Ljubljana 2002

(izbrani Ëleni). g KRIVIC M., ZATLER S.: Svoboda tiska in pravice posameznika, Ljubljana

2000. g LAMPE R., Sistem pravice do zasebnosti, Ljubljana 2004. g MACDONALD R., MATSCHER F., PETZOLD H.: The European System for

the Protection of Human Rights, Dordrecht/Boston/London 1993. g MAV»I» A.: Zakon o Ustavnem sodiπËu s pojasnili, Ljubljana 2000

(izbrana poglavja). Primerjalno ustavno pravo - pravo Ëlovekovih pravic, Ljubljana 2002. g Nova ustavna ureditev slovenije, zbornik razprav, Ljubljana 1992 (izbrana

poglavja). g OdloËbe in sklepi Ustavnega sodiπËa - OdlUS (uradna zbirka), I-

XI/1992-2002 (izbrane odloËbe in sklepi). g PAINE T.: Prava Ëoveka, Beograd 1987. g PAV»NIK M.: Zloraba pravice, Ljubljana 1986. g Pravni vidiki otrokovih pravic, zbornik (UR. A.©ELIH), Ljubljana 1992. g Pravno varstvo osebnih podatkov kot element pravice do zasebnosti,

Podjetje in delo, πt. 5-6/1996, str. 894-935. g PREPELUH U.: Svoboda izraæanja in EK»P, Zbornik znanstvenih razprav,

LXI. letnik, str. 247-262. g Revus - revija za evropsko ustavnost, letnik 2004 in 2005 (izbrani pri-

spevki). g RIBI»I» C.: Nacionalno in evropsko pravo Ëlovekovih pravic, medsebojno

podrejanje in omejevanje ali sinergija, Javna uprava, št. 3/2003, str. 311-323. g RIBI»I» C.: Ustavnopravno varstvo manjπinskih narodnih skupnosti v

Sloveniji, Revus-revija za evropsko ustavnost, πt- 2/2004, str. 29-43.


69

g ROVŠEK J.: Varstvo Ëlovekovih pravic, Ljubljana 1994. Varuh Ëlovekovih pravic in posebni varuhi, zbornik referatov,

VIII. Dnevi slovenske uprave, Portoroæ 2001, str. 255-267. g RUPNIK J., CIJAN R., GRAFENAUER B.: Ustavno pravo RS - posebni del,

Maribor 1994. g Slovenija in evropska konvencija o Ëlovekovih pravicah, zbornik razprav

(UR. J.ROVπEK), Ljubljana 1993. g ©INKOVEC J.: Pravna, demokratiËna in socialna dræava, Ljubljana 1996. Pravice in svoboπËine, Ljubljana 1997. g ©TURM L.: Omejitev oblasti - ustavna izhodiπËa javnega prava, Ljubljana

1998 (izbrana poglavja). g Temeljne (Ëlovekove) pravice, v: zbornik referatov Dnevi slovenskih pra-

vnikov Portoroæ 1994, Podjetje in delo, πt. 5-6/1994. g Temeljne pravice (UR. M.PAV»NIK, A.POLAJNAR-PAV»NIK, D.WEDAM-

LUKI∆), Ljubljana 1997. g Ustavno sodstvo (UR. M. PAV»NIK IN A. MAV»I»), Ljubljana 2000 (izbra-

na poglavja). g Uveljavljanje politiËnih, dræavljanskih, ekonomskih in socialnih pravic v

pravnem sistemu Republike Slovenije, zbornik razprav (UR. J.ROVŠEK IN D.ANTONIJEVI∆), Ljubljana 1994.

g Varstvo Ëlovekovih pravic, zbornik razprav, esejev in dokumentov, Ljubljana 1988.

g Varstvo manjπin - uvodna pojasnila in dokumenti (UR. M. KOMAC IN D. ZAGORAC), Ljubljana 2002.

70Ustavno pravo

1.4.3.2. Parlamentarno pravo

Nosilec: prof. dr. Franc GradVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 17 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Sploπno o parlamentarnem pravu 1.1. Pojem in predmet parlamentarnega prava 1.2. Razmerje do drugih pravnih panog 1.3. Viri parlamentarnega prava2. Parlamentarna demokracija 2.1. Suverenost ljudstva in demokracija 2.2. Volitve 2.3. PolitiËne stranke 2.4. Interesne skupine3. NaËela organizacije dræavne oblasti 3.1. Funkcije dræave 3.2. Temeljna naËela organizacije dræavne oblasti 3.3. Sistemi organizacije dræavne oblasti 3.4. Organizacija dræavne oblasti v naπi ureditvi 4. Sploπno o predstavniπkem telesu 4.1. Pojem in poloæaj predstavniπkega telesa v organizaciji dræavne

oblasti 4.2. Pojem in razvoj predstavniπkega telesa 4.3. Poloæaj predstavniπkega telesa v organizaciji dræavne oblasti 4.4. Avtonomija predstavniπkega telesa (parlamentarna avtonomija) 5. Sestava in delovanje predstavniπkega telesa 5.1. »lanstvo in Ëasovna razseænost delovanja predstavniπkega telesa 5.2. Funkcije in naËin delovanja predstavniπkega telesa 5.3. Enodomno in dvodomno predstavniπko telo6. Poloæaj predstavniπkega telesa v naπi ureditvi 6.1. Temeljne znaËilnosti poloæaja predstavniπkega telesa v prejπnji in seda-

nji ureditvi 6.2. Pravna ureditev poloæaja predstavniπkega telesa7. Dræavni zbor 7.1. Volitve v Dræavni zbor


71

7.2. Sestava, mandatna doba in konstituiranje Dræavnega zbora 7.3. Pristojnosti Dræavnega zbora 7.4. Poslovnik in drugi akti notranje organizacije 7.5. Poslanske skupine 7.6. Notranja organizacija dela Dræavnega zbora 7.7. NaËin dela in odloËanja Dræavnega zbora 7.8. Zakonodajni postopek 7.9. Postopki sprejemanja drugih aktov 7.10. Postopek v zvezi z referendumom in ljudsko iniciativo 7.11. Postopek za spremembo ustave in drugi postopki v Dræavnem

zboru 7.12. Parlamentarna preiskava 7.13. Poloæaj poslanca8. Dræavni svet 8.1. Poloæaj in pravna ureditev Dræavnega sveta 8.2. Struktura in naËin oblikovanja Dræavnega sveta 8.3. Volitve Ëlanov Dræavnega sveta 8.4. Pristojnosti Dræavnega sveta 8.5. Konstituiranje, organizacija in naËin dela Dræavnega sveta 8.6. Poloæaj Ëlana Dræavnega sveta 8.7. Razmerje med Dræavnim svetom in vlado 9. Razmerje med Dræavnim zborom in Dræavnim svetom 10. Razmerje Dræavnega zbora do predsednika republike 11. Razmerje Dræavnega zbora do Ustavnega sodiπËa 12. Sploπno o vladi13. Vlada v naπi ureditvi 13.1. Razvoj in temeljne znaËilnosti izvrπilne funkcije v naπi ureditvi 13.2. Sestava Vlade in poloæaj njenih Ëlanov 13.3. Funkcije Vlade 13.4. Normativna dejavnost Vlade 13.5. NaËin dela Vlade 13.6. Odgovornost Ëlanov Vlade 14. Razmerje med Dræavnim zborom in Vlado 14.1. Oblikovanje Vlade in mandatna doba Vlade 14.2. Odgovornost Vlade Dræavnemu zboru 14.2.1. Sploπne znaËilnosti razmerja med Dræavnim zborom in

Vlado 14.2.2. Nezaupnica in zaupnica 14.2.3. Interpelacija in poslansko vpraπanje 14.3. Sodelovanje med Dræavnim zborom in Vlado

72Ustavno pravo

Literatura

g AVRIL P., GICQUEL J.: Droit parlementaire, Montchrestien, Paris 1988. g CERAR M.: Imuniteta poslancev, "Zbornik znanstvenih razprav", LIV,

Ljubljana 1994, str. 57-79. Obtoæba pred ustavnim sodiπËem (nekatera odprta vpraπanja

veljavne ureditve). Javna uprava, let. 35, πt. 2, Ljubljana 1999. g DOERING H. (EDITOR): Parliaments and Majority Rule in Western

Europe, Frankfurt; New York 1995. g GRAD F.: Nekateri vidiki poloæaja drugega doma predstavniπkega telesa,

Zbornik znanstvenih razprav, LI.let., PF, Ljubljana 1991. Razmerje med parlamentom in vlado z vidika naËela delitve obla-

sti, "Javna uprava", πt. 1-2/1993, str. 71-88. PolitiËna odgovornost ministra, "Zbornik znanstvenih razprav",

LIV, Ljubljana 1994, str. 81-90. g GRAD F.: Parlament in vlada, Ljubljana 2000. g GRAD F., KAU»I» I., RIBI»I» C., KRISTAN I.: Dræavna ureditev Slovenije,

tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana 1999. g GRIFFITH J.A.G., RYLE M.: Parliament, Practice and Procedures, London

1989. g GUCHET Y.: Droit parlamentaire, Paris 1996. g IGLI»AR A.: Zakonodajno odloËanje, Ljubljana 1994. Pravna in dejanska moË poslovnika parlamenta, 1. strokovno sre-

Ëanje pravnikov s podroËja javnega prava, Brdo pri Kranju, 28. in 29. november 1995.

g KAU»I» I.: Poslanska imuniteta, "Zbornik strokovno znanstvenih razprav V©NZ", V, Ljubljana 1993, str. 78-88.

Zaupnica vladi, "Zbornik strokovno znanstvenih razprav V©NZ", VII, Ljubljana 1994, str. 115-126.

IzkljuËitev in omejitev odgovornosti, V. Dnevi javnega prava, Portoroæ, 7.-9. junij 1999, Zbornik razprav.

g KRISTAN I.: Ustavno sodiπËe in parlament, "Zbornik znanstvenih raz-prav", LI, Ljubljana 1991, str. 175-188.

Dræavni svet in dvodomnost parlamenta, 2. strokovno sreËanje pravnikov s podroËja javnega prava, Rogaπka Slatina 26. in 27. november 1996, Zbornik razprav.

Odloæni veto Dræavnega sveta, III. Strokovno sreËanje pravnikov javnega prava Portoroæ, 3.-5. december 1997, Zbornik razprav.

g KRIVIC M.: Parlamentarni sistem z reprezentativno vlogo πefa dræave in s stabilno vlado, "Teorija in praksa", πt. 10-11/1990.

g MOZETI» M.: Parlamentarna preiskava v pravnem sistemu republike Slovenije, mag.delo (razmnoæeno), Ljubljana 1999.


73

g PITAMIC L.: Dræava, Ljubljana 1927. g RIBI»I» C.: Ustavnopravni poloæaj in medsebojna razmerja med

Dræavnim zborom, Dræavnim svetom in Vlado v zakonodajnem postop-ku, 3. strokovno sreËanje pravnikov javnega prava. Portoroæ, 3.-5. december 1997.

PolitiËna odgovornost Ëlanov parlamenta, V. Dnevi javnega prava, Portoroæ, 7.-9. junij 1999, Zbornik razprav.

Podoba parlamentarnega desetletja, Ljubljana 2000. g SOKOL S., SMERDEL B.: Organizacija vlasti, Zagreb 1988. g ZAJC D.: Delovna telesa v Dræavnem zboru (Primerjava vloge delovnih

teles v novih parlamentih) v: Slovenski parlament - izkuπnje in perspek-tive, Politoloπki dnevi, 1998.

Parlamentarno odloËanje, Ljubljana 2000.

74Ustavno pravo

1.4.3.3. Ustavno sodstvo

Nosilca: prof. dr. Ivan Kristan, prof. dr. Ciril Ribi»i»Vrsta predmeta: izbirni predmet ©tevilo ur: 17 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Pojem in funkcija2. Ustavno sodstvo in delitev oblasti3. Razvoj ustavnega sodstva4. Kontrola ustavnosti (judicial review) 4.1. Difuzni sitem 4.2. Koncentrirani sistem 4.3. Meπani sistem 4.4. Preventivna kontrola 4.5. Represivna kontrola 4.6. Odprava in razveljavitev aktov 4.7. LoËeno mnenje: odklonilno (dissenting opinion) in pritrdilno (con-

curring opinion) loËeno mnenje5. Ustavno sodiπËe Republike Slovenije 5.1. Funkcije 5.2. Organizacija6. Ocena ustavnosti in zakonitosti 6.1. Sproæitev postopka 6.2. OdloËanje 6.3. Pravne posledice odloËitev7. Ustavna pritoæba 7.1. Namen 7.2. Postopek 7.3. Primerjava slovenskega sistema z nemπkim8. Drugi postopki pred Ustavnim sodiπËem Republike Slovenije 8.1. Odgovornost predsednika republike, predsednika vlade in ministrov 8.2. Protiustavnost aktov in delovanja politiËnih strank 8.3. Potrditev poslanskih mandatov 8.4. Skladnost mednarodne pogodbe z ustavo


75

Literatura

g AUER A.: Die schweizerische Verfassungsgerichtsbarkeit, Basel 1984. g BREWER-CARIAS A.R.: Judicial Review in Comparative Law, Cambridge

1989. g BUGARI» B.: Ustavno sodstvo in (ali) parlamentarna demokracija - o

doktrinah pravnega interesa in politiËnih vpraπanj, Zbornik znanstvenih razprav, 1995.

g ERMACORA, KLECATSKY, MARCIC: Hundert Jahre Verfassungsgerichtsbarkeit, Fünfzig Jahre Verfassungsgerichtshof in Österreich, Wien 1986.

g GALI» A.: Meje preizkusa ustavne pritoæbe v civilnih zadevah, Pravnik, πt. 1-3/2003, str. 23-45.

g GRAD F., KAU»I» I., RIBI»I» C., KRISTAN I.: Dræavna ureditev Slovenije, 3. spremenjena in dopolnjena izd., Ljubljana 1999.

g HART E.J.: Democracy and Distrust, A theory of judicial review, Cambridge 1980.

g HARUTYNYAM G., MAV»I» A.: The Constitutional Review and its Development in the Modern World, Yerevan/Ljubljana 1999.

g KRBEK I.: Ustavno sudovanje, Zagreb 1960. g KRISTAN I.: Pravna dræava in ustavno sodstvo, Pravna praksa, πt. 17/1999. Ustavno sodiπËe in pravna dræava, Izobraæevanje in usposabljanje v

javni upravi, IJU, Ljubljana, πt. 1/2000. g KRIVIC M.: O moænostih izjemnega izpodbijanja najviπje in zadnje

sodne odloËitve, Pravna praksa, πt. 10/1999 in 11/1999. Vezanost ustavnih sodiπË na ustavo ali na lastne prejπnje odloËitve,

Izobraæevanje in usposabljanje v javni upravi, IJU, Ljubljana, πt. 1/2000.

g MAV»I» A.: Pristojnosti ustavnih sodiπË in drugih organov ustavnosodne kontrole, Pravna praksa, πt. 2/1993, 24/1993 in 25/1993.

Zakon o ustavnem sodiπËu s pojasnili, Ljubljana 2000. g MCWHINNEY E.: Supreme Courts and Judicial Law-making:

Constitutional Tribunal and Constitutional Review, Dordrecht 1986. g NERAD S.: Pravne posledice in narava odloËb Ustavnega sodiπËa v postopku

ustavnosodne presoje predpisov, magistrsko delo, Ljubljana 2003. g NOVAK M.: Delitev oblasti - medigra prava in politike, Ljubljana 2003. g Poslovnik Ustavnega sodiπËa RS, Uradni list RS, πt. 40/1998. g SCHLAICH K.: Das Bundesverfassungsgericht, 4. Aufl., München 1997. g SRZENTI∆ N.: Ustavno sudstvo u SFRJ, Beograd 1985. g STARK C., WEBER A.: Verfassungsgerichtsbarkeit in Westeuropa, Baden-

Baden 1986. g STROBL M., KRISTAN I., RIBI»I» C.: Ustavno pravo SFRJ, Ljubljana

1986.

76Ustavno pravo

g ©INKOVEC B: Nekateri teoretiËni problemi ustavnosodne presoje zako-nov, magistrsko delo, Ljubljana 2002.

g ©INKOVEC S.: Zahteva za varstvo zakonitosti ni izjemno pravno sredstvo zoper odloËbe ustavnega sodiπËa, Pravna praksa, πt. 8/1999.

g Uloga i mesto ustavnog sudstva u druπtveno-politiËkom sistemu, Beograd 1986.

g Ustava SFRJ in Ustava SRS iz leta 1974. g WEDAM-LUKI∆ D.: Poloæaj Ustavnega sodiπËa po vkljuËitvi v Evropsko

unijo, Mednarodna konferenca Slovensko pravo in gospodarstvo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2004, str. 93-98.

g WOLF CH.: The Rise of modern Judicial Review, 1994. g ZUCK R.: Das Recht der Verfassungsbeschwerde, 2. Aufl., München

1988.


77

1.4.3.4. Volilno pravo


Vsebina

1. Sploπno o volitvah in volilnih sistemih 1.1. Pomen in znaËilnosti volitev v sodobnih politiËnih sistemih 1.2. Volitve in referendum 1.3. Volitve in politiËne stranke2. Temeljne znaËilnosti in naËela volilnega sistema 2.1. Pojem in temeljne prvine 2.2. Volilni sistem in volilno pravo 2.3. Volilni postopek 2.4. NaËela volilnega sistema 2.4.1. Pojem in pomen volilne pravice 2.4.2. Sploπna volilna pravica 2.4.3. Enaka volilna pravica 2.4.4. Neposredna in posredna volilna pravica 2.4.5. Svobodna volilna pravica in tajnost glasovanja3. Prvine volilnega sistema 3.1. Volilne enote 3.2. Kandidiranje 3.3. NaËini in tehnika glasovanja4. Razdelitev mandatov (volilni sistem v oæjem pomenu) 4.1. VeËinski sistem 4.1.1. Sistem relativne veËine 4.1.2. Sistem absolutne veËine 4.1.3. Alternativno glasovanje 4.2. Proporcionalni (sorazmerni) sistem 4.2.1. Proporcionalni sistem (glasovanje o kandidatnih listah) 4.2.2. Sistem enega prenosljivega glasu 4.3. Polproporcionalni ali manjπinski sistemi 4.3.1. Sistem omejenega glasovanja 4.3.2. Sistem enega neprenosljivega glasu 4.3.3. Pomnoæeno glasovanje

78Ustavno pravo

4.7. Volilni prag 4.8. Personalizacija volitev 4.9. Vpliv naËina razdelitve mandatov na delovanje politiËnega sistema5. Pregled nekaterih tujih volilnih sistemov 5.1. Velika Britanija 5.2. Francija 5.3. ZR NemËija 5.4. Italija 5.5. Volilni sistemi pri volitvah Evropskega parlamenta 5.6. Volilni sistemi nekaterih bivπih socialistiËnih dræav srednje in vzhodne

Evrope 6. Temeljne znaËilnosti volilnega sistema Slovenije 6.1. Razvoj volitev in volilnega sistema pri nas 6.2. Temeljne znaËilnosti sedanjega volilnega sistema 6.3. Volilna pravica 6.4. Evidenca volilne pravice 6.5. Varstvo volilne pravice7. Volitve v Dræavni zbor 7.1. Poloæaj, sestava in mandatna doba Dræavnega zbora 7.2. PolitiËne stranke v Dræavnem zboru 7.3. Temeljna izhodiπËa zakonske ureditve volitev v Dræavni zbor 7.4. NaËin razdelitve poslanskih mandatov 7.5. Volilne enote in volilni okraji 7.6. Kandidiranje 7.7. Organizacija volitev 7.7.1. Poloæaj in pristojnosti volilnih organov 7.7.2. Sestava in naËin dela volilnih organov 7.8. Volilni postopek 7.8.1. Razpis volitev 7.8.2. Vlaganje kandidatur 7.8.3. Potrjevanje kandidatur 7.8.4. Glasovanje 7.8.5. Ugotavljanje volilnega izida 7.8.6. Nadomestne, naknadne in ponovne volitve 7.9. Volilna kampanja8. Volitve Ëlanov Dræavnega sveta 8.1. Poloæaj, sestava in naËin oblikovanja Dræavnega sveta 8.2. Posredne volitve 8.3. Volilna pravica 8.4. Sploπna naËela volilnih postopkov 8.5. Posebni volilni postopki 8.5.1. Volitve predstavnikov delodajalcev


79

8.5.2. Volitve predstavnikov delojemalcev 8.5.3. Volitve predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih

poklicev 8.5.4. Volitve predstavnikov negospodarskih dejavnosti 8.5.5. Volitve predstavnikov lokalnih interesov9. Volitve predsednika republike 9.1. Poloæaj in naËin volitev 9.2. Volilna pravica 9.3. Organizacija volitev 9.4. Kandidiranje 9.5. Glasovanje 9.6. Ugotavljanje volilnih izidov10. Lokalne volitve 10.1. Pojem in pomen lokalnih volitev 10.2. Prejπnja ureditev lokalnih volitev 10.3. Sedanja ureditev lokalnih volitev 10.3.1. Volitve Ëlanov obËinskih svetov 10.3.2. Druge lokalne volitve

Literatura

g BUGARI» B.: Volilni sistem in ustavni dualizem, Teorija in praksa, let. 33, πt. 3, Ljubljana 1996.

g DUVERGER M.: Influence des Systemes electoraux sur la vie politique, Paris 1950.

Political Parties, London 1972. g GRAD F.: Volitve v politiËnem pluralizmu, Ljubljana 1990. Novi volilni sistem, Ljubljana 1992. Volitve in volilni sistem, Ljubljana 1996. Volitve in volilni sistem, Ljubljana 2004. g GRAD F., KAU»I» I., RIBI»I» C., KRISTAN I.: Dræavna ureditev Slovenije,

tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana 1999. g KUŠEJ G.: Primerjalno ustavno pravo, Ljubljana 1960. g LAKEMAN E.: How democracies vote, A Study of Majority and

Proportional Electoral Systems, London 1970. g LANCHESTER F.: Sistemi elettorali e forma di governo, Bologna 1981. g LIJPHART A.: Electoral Systems and Party Systems, New York 1994. g MACKENZIE W.J.M.: Free Elections, London 1958. g MARTIN P.: Les systemes electoraux et les modes de scrutin, Paris 1994. g MASCLET J.C.: Le droit des elections politiques, Paris 1992. g NOHLEN D.: Izborno pravo i stranaËki sustav, Zagreb 1992.

80Ustavno pravo

g OGRIS A.: PolitiËne stranke, Ljubljana 1926. g PITAMIC L.: Dræava, Ljubljana 1927. g Predpisi o volitvah 2002 s komentarji in pojasnili F. Grada, M. GolobiËa

in P. Sveteta, Ljubljana 2002. g Predpisi o volitvah v Državni zbor 2004 z uvodnimi pojasnili in komen-

tarji, Ljubljana 20024 g PRODANOVI∆ D.: Izbori za centralna predstavniËka tela, Beograd 1968. g SARTORI G.: Comparative Constitutional Engineering (An Inquiry into

Structures, Incentives and Outcomes), New York 1994. g SOKOL S., SMERDEL B.: Ustavno pravo, Zagreb 1992. g STEFANOVI∆ J.: Ustavno pravo FNRJ i komparativno, Zagreb 1950; I-II,

Zagreb 1965. g STROBL M.: PolitiËni sistem Jugoslavije, Ljubljana 1966. g STROBL M., KRISTAN I., RIBI»I» C.: Ustavno pravo SFRJ, Ljubljana

1986. g TAAGAPERA R., SHUGART M.S.: Seats&Votes, The Effects &Determinants

of Electoral Systems, London 1989. g Volilni Sistemi (zbornik, UR. SLAVKO GABER), Ljubljana 1996. g Vpliv volilnih sistemov na sestavo in delovanje parlamentov (raziskoval-

no poroËilo, NOS. PROJ. DRAGO ZAJC - razmnoæeno), Ljubljana 1996.


81

1.4.3.5. Lokalna samouprava

Nosilec: prof. dr. Ciril Ribi»i»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 17 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Pojem in pomen2. Razvoj v Sloveniji 2.1. Razvoj do 1. svetovne vojne 2.2. Razvoj v okviru jugoslovanske dræave3. RazliËni modeli lokalne samouprave v svetu 3.1. Angleπki model 3.2. Nemπki model 3.3. Francoski model 3.4. Skandinavski model4. Evropska listina lokalne samouprave5. Reforma lokalne samouprave v Sloveniji 5.1. Ustavna ureditev 5.2. Nova mreæa obËin 5.3. Razmejitev pristojnosti med dræavo in lokalnimi skupnostmi 5.4. Organizacija obËin 5.5. Mestna obËina6. Regionalizem 6.1. Regionalizem v svetu 6.2. Ustavni model pokrajine 6.3. Predlog ustavnih sprememb 6.4. Zastopstvo regionalnih interesov na dræavni ravni

82Ustavno pravo

Literatura

g GRAFENAUER B.: Lokalna samouprava na Slovenskem, teritorialno-organizacijske strukture, Maribor 2000.

g KOCJAN»I», RIBI»I», GRAD, KAU»I»: Ustavno pravo Slovenije, VU©, Ljubljana 1998, str. 227-268.

g PIRNAT R., ©MIDOVNIK J., TRPIN G., IGLI»AR A., KAU»I» I., VLAJ S., BUGARI» B.: Referati za Dneve slovenskih pravnikov, Portoroæ, Podjetje in delo, Ljubljana 1996.

g Pokrajine v sloveniji, zbornik (UR. I. VRIŠER), Ljubljana 1999. g Regionalizem v Sloveniji, (UR. C. RIBI»I»), Ljubljana 1998. g RIBI»I» C.: Lokalna samouprava (πtudijsko gradivo, Upravna akademija),

Ljubljana 1997. Mozaik ustavnih sprememb, Ljubljana 2003. g ©MIDOVNIK J.: Lokalna samouprava, Ljubljana 1995. g VLAJ S.: Lokalna samouprava, Ljubljana, 2001. g Vodnik po slovenski lokalni samoupravi, Ljubljana 2001.


83

1.4.3.6. Neposredna demokracija

Nosilec: prof. dr. Igor Kau»i»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 17 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Pojem, pomen in vloga neposredne demokracije v sodobnih politiËnih sistemih2. Neposredna in posredna (predstavniπka) demokracija3. Razvoj neposredne demokracije4. Oblike (pol)neposredne demokracije 4.1. Zbor dræavljanov 4.2. Referendum 4.2.1. Pojem referenduma 4.2.2. Razvoj referenduma 4.2.3. Vrste referenduma 4.2.4. Funkcije referenduma 4.2.5. Organizacija referenduma 4.2.6. Plebiscit 4.3. Ljudska iniciativa 4.4. Pravica do peticije 4.5. Druge oblike neposredne demokracije5. Normativna ureditev oblik neposredne demokracije v svetu6. Razvoj neposredne demokracije v Sloveniji7. Referendum v pravnem sistemu Republike Slovenije 7.1. Ustavnorevizijski referendum 7.1.1. Opredelitev referenduma 7.1.2. Referendumska iniciativa 7.1.3. Referendumska odloËitev 7.2. Zakonodajni referendum 7.2.1. Predmet referendumskega odloËanja 7.2.2. Referendumska iniciativa 7.2.3. Predhodni in naknadni referendum 7.2.4. Referendumska odloËitev 7.3. Referendum o mednarodnih povezavah 7.4. Posvetovalni referendum

84Ustavno pravo

7.5. Referendumski postopek 7.6. Lokalni referendum 7.6.1. Referendum o sploπnem aktu obËine 7.6.2. Referendum o samoprispevku 7.6.3. Svetovalni referendum 7.6.4. Referendum o ustanovitvi in preoblikovanju obËine in

pokrajine 7.7. Ustavnosodna kontrola referenduma 7.8. Predlagane spremembe Ustave na podroËju referenduma8. Ljudska iniciativa v pravnem sistemu Republike Slovenije 8.1. Pojem in vrste ljudske iniciative 8.2. Ljudska ustavnorevizijska iniciativa 8.3. Ljudska zakonodajna iniciativa 8.4. Ljudska iniciativa v lokalni skupnosti 8.5. Postopek z ljudsko iniciativo9. Zbor obËanov10. Pravica do peticije

Literatura

g AVBELJ M.: Ustavni monizem in krËenje referndumskega odloËanja - KritiËna analiza doktrine zlorabe referenduma, Revus, št. 4/2005, str. 86-96.

g BRADY H.E., KAPLAN C.S.: Eastern Europe and the Former Soviet Union, Referendums around the World, The Growing Use od Direct Democracy (zbirka razprav), Washington D.C. 1994.

g BUGIEL K.: Volkswille und representative Entscheidung, Baden-Baden 1991. g BUTLER D., RANNEY A.: Referendums - A Comparative Study of

Practice and Theory, Washington D.C. 1978. Referendums around the World, 1994. g CERAR M.: Zakonodajni referendum in vloga dræavnega zbora, v:

Slovenski parlament - izkuπnje in perspektive (zbornik referatov), Ljubljana 1996, str. 299-322.

Referendumsko odloËanje in predstavniπka demokracija, Pravna praksa, πt. 14/1996, str. VIII-IX (priloga).

Zakonodajni referendum, Pravna praksa - priloga, πt. 14/1996, str. I-XIX.

Razmerje med neposredno in posredno demokracijo v slovenski ustavni ureditvi, Javna uprava, πt. 2/2001, str. 133-163.

g CERAR M.: Slovo od predhodnega zakonodajnega referenduma?, Pravna praksa, št. 9/2005, str. 8-10 in št. 14-15/2005, str. 17-19.


85

g CRONIN T.E.: Direct Democracy - The Politics of Initiative, Referendum, and Recall, Harvard 1989.

g DENQUIN J.M.: Referendum et Plebiscite, Paris 1976. g EULE N.J.: Judical Review of Direct Democracy, The Yale Law Journal,

πt. 7/1990, str. 1503-1590. g GALLAGHER M., ULERI P.V.: The Referendum Experience in Europe,

London 1996. g GASSER H.P.: Die Volksrechte in der Zuricher Verfassung, Zurich 1966. g GRISEL E.: Iniciative et referendums populaires - Traite de la democratie

directe en droit suisse, Lausanne 1987. g HAMON F.: Referendum - Primerjalna πtudija, Ljubljana 1998. g HELD D.: Modeli demokracije, Ljubljana 1989. g JURGENS G.: Directe Demokratie in den Bundeslandern, Stuttgart 1993. g Justice constitutionnelle et democratie referendaire, Commission europeen-

ne pour la democratie par le droit, Conseil de L’Europe, Strasbourg 1996. g KAU»I» I.: Referendum in sprememba ustave, Ljubljana 1994. Ustavna zasnova referenduma, Pravnik, πt. 1-3/1994, str. 17-29. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma, Zbornik znanstve-

nih razprav, letnik LIV/1994, str. 185-202. Neposredna demokracija v ustavnem sistemu Republike Slovenije,

Zbornik referatov 2. strokovnega sreËanja pravnikov s podroËja javnega prava, Rogaπka Slatina 1996, str. 43-61.

Zakonodajni referendum s suspenzivnim uËinkom - de lege ferenda, Zbornik znanstvenih razprav, LX. letnik, Ljubljana 2000, str. 159-178.

Neposredno sodelovanje obËanov pri odloËanju, Vodnik po lokal-ni samoupravi, πt. 3/2001, str. 60-72.

Zakonodajni referendum, Podjetje in delo, πt. 6-7/2001, str. 857-866.

Referendum kot norma in kot stvarnost, Zbornik referatov IX. Dnevi slovenske uprave, Portoroæ 2002, str. 131-144.

Ustavnopravna narava referenduma, Zbornik referatov IX. Dnevi javnega prava Portoroæ 2003, str. 133-145.

Ustavna ureditev referenduma o mednarodnih povezavah, ZZR, LXIII. letnik, 2003, str. 221-249.

g Komentar Ustave Republike Slovenije (UR. L.©TURM), Ljubljana 2002 (izbrani Ëleni).

g KRIVIC M.: Hudo zgrešena kritika odloËbe Ustavnega sodišËa. Pravna praksa, št. 10/2005, str. 6-8.

g LEWIS M.F.: Direct Democracy in Theory and Practice, v: Democracy in Urban America, 1969.

86Ustavno pravo

g Local Referendums, Local and Regional Authorities in Europa, No. 52, Council of Europa, Strasbourg 1993.

g MOCKLI S.: Instrument of Direct Democracy in the Member States of the Council of Europe, Council od Europe, Parliamentary Assembly - Committee on Parlamentary and Public Relations, 1995.

g NEIDHART L.: Plebiszit und Pluralitare Demokratie, Bern 1970. g OdloËbe in sklepi ustavnega sodiπËa - OdlUs (uradna zbirka), letniki I-

XIII/1992-2004. g PESTALOZZA CH.: Der Popularvorbehalt: direkte Demokratie in Deutsch-

land, Berlin-New York 1981. g Pravna ureditev referenduma in ljudske iniciative, Raziskovalni projekt

Inπtituta za primerjalno pravo pri PF v Ljubljani, Ljubljana 2000. g SUKSI M.: Bringing in the People, A Comparison of Constitutional

Forms and Practices of the Referendum, 1993. g TERŠEK A.: (Referendumske) meje in pasti ustavne demokracije: anali-

za in komentar sklepa Ustavnega sodiπËa RS, πt. U-II-3/03-15, Pravna praksa, πt. 1/2004, str. I-XII, XXI-XXXII.

g TERŠEK A.: O zlorabi referenduma, s primerom “votlosti” referendum-skega odloËanja, Revus, št. 4/2005, str. 75-82.


87

1.4.3.7. Zakonodajni proces

Nosilca: prof. dr. Albin Igli»ar, prof. dr. Igor Kau»i»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 17 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Zakonodajni proces 1.1. Proces pravnega normiranja druæbenih odnosov 1.1.1. Faze druæbenega odloËanja 1.1.2. Pravno odloËanje 1.1.3. ZnaËilnosti druæbenih odnosov, ki terjajo pravno normiranje 1.1.4. Druæbene determinante pravnega normiranja (ekonomske, soci-

alno- interesne, politiËne, kulturne) 1.2. Glavne metode normiranja (aksioloπka, pravnopolitiËna, sicoloπka, logiËna,

abstraktno in kazuistiËno normiranje) ter strukturne in jezikovne znaËil-nosti zakona

1.3. NaËela zakonodajnega postopka (javnost, stopnjevitost, samostojnost, ekono-miËnost, pisnost)

1.4. Primerjalni prikaz zakonodajnega postopka v razliËnih politiËnih sistemih 1.4.1. Italija 1.4.2. Avstrija 1.4.3. Velika Britanija 1.4.4. Evropska unija 1.5. Faze zakonodajnega postopka 1.5.1. Zakonodajna iniciativa 1.5.2. "Predzakonodajni postopek" v vladi 1.5.3. Predhodna obravnava 1.5.4. Vloga pravne sluæbe v zakonodajnem telesu 1.5.5. Prva, druga in tretja obravnava zakona 1.5.6. Amandmaji 1.5.7. Glasovanje o zakonu, suspenzivni veto 1.5.8. Nujni in skrajπani postopek 1.5.9. Postopek avtentiËne razlage, ratifikacija mednarodnih pogodb 1.5.10. Sprejem uradnega preËiπËenega besedila zakona 1.5.11. Promulgacija in publikacija zakona 1.6. Izvajanje zakona (podzakonski akti, razmerje med normativnim in stvar-

nim)

88Ustavno pravo

Literatura

g ATTILA A., GABRIELLA I. (ED): Parliament and Organised Interests - The Second Steps, Budapest 1996.

g BLAIR G.S.: American Legislatures, Structure & Proces, New York 1969. g GRAD F.: Parlament in vlada, Ljubljana 2000. g IGLI»AR A.: Zakonodajni proces z osnovami nomotehnike, Ljubljana 2004. g LACHMAYER F.: Aktualni problemi zakonodajne tehnike, Pravnik, πt. 3-

5/1991, str. 171-187. g MEZEY: Comparative Legislatures, Duke University Press, 1979. g MILI»I∆ V.: Metodologija prava - Nomotehnika, Zagreb 1998. g NIKLAS L.: Legitimacija kroz proceduru, Zagreb 1982. g NORTON PH.: Legislatures, Oxford 1990. g SCHNEIDER H.: Gesetzgebung, Heidelberg 1982. g VISKOVI∆ N.: Jezik prava, Zagreb 1989. g ZANDER M.: The Law-Making Process, Cambridge 2004. g ZAJC D.: Razvoj parlamentarizma, Ljubljana 2004.

2. Ustavnorevizijski postopek 2.1. Ustavodajna in ustavnorevizijska oblast 2.2. Sprejemanje ustave 2.2.1. Sprejemanje prve in nove ustave 2.2.2. NaËin sprejemanja ustave 2.3. Spreminjanje ustave 2.3.1. Dejanska in formalna revizija ustave 2.3.2. Spreminjanje gibke in toge ustave 2.3.3. Prepovedi in omejitve revizije ustave 2.3.4. Delna in popolna revizija ustave 2.3.5. Diferenciran naËin revizije ustave 2.4. Ustavnorevizijski postopek 2.4.1. Elementi ustavnorevizijskega postopka 2.4.2. Klasifikacija ustavnorevizijskih postopkov 2.4.3. Revizija ustave v zakonodajnem telesu 2.4.4. Ustavodajna skupπËina 2.4.5. Ustavnorevizijski referendum 2.4.6. Posebnost revizije federalnih ustav 2.5. Ustavnorevizijski postopek v Sloveniji 2.5.1. Ustavnorevizijska dinamika 2.5.2. Ustavnorevizijska tehnika 2.5.3. Temeljne znaËilnosti postopka za spremembo Ustave RS 2.5.4. Predlog za spremembo Ustave


89

2.5.5. Sprejem ustavne spremembe 2.5.6. Potrditev spremembe Ustave na referendumu 2.5.7. Razglasitev spremembe Ustave

Literatura

g CERAR M.: Postopek za spremembo ustave Republike Slovenije, zbor-nik referatov, II. strokovno sreËanje pravnikov s podroËja javnega prava, Rogaπka Slatina 1996, str. 19-33.

Ob prvi spremembi Ustave RS, Pravna praksa, πt. 14-15/1997, str. 1. g DUVERGER M.: Institutions politiques et droit constitutionnel, 8.ed.,

Paris 1965. g GRAD F.: Nekaj misli o postopkih in tehnikah ustavne revizije, Pravnik,

πt. 5-7/1989, str. 241-250. g GRAD F., KAU»I» I., RIBI»I» C., KRISTAN I.: Dræavna ureditev Slovenije,

Ljubljana 1999 (izbrana poglavja). g JOVI»I∆ M.: O ustavu, Beograd 1977. g KAU»I» I.: Postopek spreminjanja ustave v naπem in primerjalnem

pravu, Zbornik znanstvenih razprav, LI. letnik, str. 92-121. Prepovedi in omejitve revizije ustave, Zbornik znanstvenih raz-

prav, LII. letnik, str. 121-143. Referendum in sprememba ustave, Ljubljana 1994. Odprta vpraπanja postopka ustavne revizije, zbornik referatov, III. stro-

kovno sreËanje pravnikov javnega prava, Portoroæ 1997, str. 95-105. Ustavni zakon v slovenskem ustavnem sistemu, Zbornik znanstve-

nih razrav, LXI. letnik, str. 121-138. Temeljne znaËilnosti dosedanjega spreminjanja slovenske ustave,

zbornik referatov, VII. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2001, str. 61-72. g KAU»I» I., GRAD F.: Ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 2003 (izbrana

poglavja). g Komentar Ustave Republike Slovenije (UR. L.©TURM), Ljubljana 2002

(izbrani Ëleni). g KRISTAN I.: Spreminjanje jugoslovanske in ameriπke ustave, Zbornik

znanstvenih razprav, XLVIII. letnik, str. 65-81. g KRIVIC M.: O ustavi in njenem spreminjanju, Pravna praksa, πt. 8-9/20-

01, str. 46-47. g LIVINGSTON W.S.: Federalism and Constitutional Change, Oxford 1956. g PAV»NIK M.: Narava ustave in njeno vsebinsko dograjevanje, zbornik

referatov, VII. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2001, str. 97-104. g RIBI»I» C.: DelujoËa ustava æivi in se spreminja, Pravna praksa, πt.

26/2002, str. 4-5.

90Ustavno pravo

g ROBBERS G.: Die Anderungen des Grungesetzes, Neue Juristische Wochenschrift, πt. 21/1989, str. 1325-1332.

g ZAGORC S.: Odstop s funkcije, Pravna praksa, št. 3/2005, str. 6-7. g ZOBEC J.: Neposredna civilna odgovornost sodnikov, Pravna praksa, št.

19/2005, str. 6-7. g WHEARE K.C.: Modern Constitutions, London 1966.


91

1.4.3.8. Odgovornost nosilcev javnih funkcij

Nosilca: prof. dr. Igor Kau»i». prof. dr. Ciril Ribi»i»Vrsta predmeta: Izbirni predmet©tevilo ur: 17 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. NaËelo odgovornosti in naËelo ustavnosti in zakonitosti 1.1. Odgovornost in legitimnost politiËne oblasti 1.2. ”Odgovorna vlada" in pravna dræava2. Subjekti odgovornosti 2.1. Nosilci javnih funkcij 2.2. PolitiËni funkcionarji3. Pravne in politiËne predpostavke za uveljavitev odgovornosti 3.1. Javnost in obveπËenost 3.2. Omejitev izvolitve in imenovanja 3.3. Inkompatibilnost funkcij4. Oblike in mehanizmi odgovornosti nosilcev javnih funkcij 4.1. Individualna in kolektivna odgovornost 4.2. Pravna in politiËna odgovornost5. IzkljuËitev in omejitev odgovornosti 5.1. Imuniteta 5.2. Odstop6. PolitiËna odgovornost nosilcev javnih funkcij 6.1. Pojem, pomen in pravna narava politiËne odgovornosti 6.2. Pravna in nepravna politiËna odgovornost 6.3. Subjekti politiËne odgovornosti 6.4. PolitiËna odgovornost Ëlanov predstavniπih teles 6.4.1. Odgovornost Ëlanov parlamenta (odpoklic) 6.4.2. PolitiËna odgovornost poslancev in dræavnih svetnikov 6.4.3. PolitiËna odgovornost obËinskih svetnikov 6.5. PolitiËna odgovornost πefa dræave 6.5.1. Odgovornost πefa dræave v sistemih organizacije oblasti 6.5.2. PolitiËna odgovornost predsednika republike 6.6. PolitiËna odgovornost vlade in ministrov 6.6.1. Pojem in oblike politiËne odgovornosti vlade (nezaupnica in

zaupnica, interpelacija, odstop) 6.6.2. Pojem in oblike politiËne odgovornosti ministrov a) Poslanska vpraπanja b) Interpelacija o delu ministra

92Ustavno pravo

c) Razreπitev ministra d) Odstop ministra 6.7. Parlamentarna preiskava7. Obtoæba nosilcev javnih funkcij pred ustavnim sodiπËem 7.1. Obtoæba predsednika republike 7.2. Obtoæba predsednika vlade in ministrov8. Kazenska odgovornost nosilcev javnih funkcij 8.1. Pojem in oblike kazenske odgovornosti 8.2. Odgovornost Ëlanov parlamenta 8.3. Odgovornost predsednika republike 8.4. Odgovornost ministrov 8.5. Odgovornost drugih nosilcev javnih funkcij 8.6. Imuniteta9. Materialna (odπkodninska) odgovornost nosilcev javnih funkcij 9.1. Pojem in oblike materialne odgovornosti 9.2. Materialna odgovornost nosilcev javnih funkcij10. Disciplinska odgovornost nosilcev javnih funkcij

Literatura

g BA»I∆ A.: Impeachment kao konstitucionalni proces, Zbornik radova PF u Splitu, 1975, str. 175-180.

g BREZOVŠEK M.: Funkcija in oblike parlamentarnega nadzora nad vlado, v: Slovenski parlament - izkuπnje in perspektive (zbornik referatov), Ljubljana 1996, str. 137-156.

g BUGARI» B.: Ustavna ureditev vlade in njene odgovornosti do parla-menta (Francija, Italija, NemËija, Avstrija in V. Britanija), Vestnik za javno upravo, πt. 3-4/1992.

g CERAR M.: Imuniteta poslancev, Zbornik znanstvenih razprav, letnik LIV/1994, str. 57-79.

g GRAD F.: PolitiËna odgovornost ministra, Zbornik znanstvenih razprav, letnik LIV/1994, str. 81-90.

g GRAD F., KAU»I» I., RIBI»I» C., KRISTAN I.: Dræavna ureditev Slovenije, 3. izdaja, Ljubljana 1999.

g JOVANOVI∆ M.: Priroda imuniteta u parlamentarizmu, Arhiv za pravne i druπtvene nauke, πt. 1/1991, str. 29-38.

g JOVI»I∆ M.: Odgovornost nosilaca javnih funkcija - uporednopravna studija, Beograd 1968.

g KAU»I» I.: Obtoæba predsednika republike zaradi krπitve ustave ali hujπe krπitve zakona, Zbornik strokovno znanstvenih razprav V©NZ, πt. 4/19-92, str. 164-155.

Poslanska imuniteta, Zbornik strokovno znanstvenih razprav V©NZ, πt. 5/1993, str. 78-88.


93

Zaupnica vladi, Zbornik strokovno znanstvenih razprav V©NZ, πt. 7/1994, str. 115-126.

Postopek parlamentarne preiskave, Zbornik strokovno znanstve-nih razprav V©NZ, πt. 8/1995, str. 29-44.

Nezdruæljivost funkcije predsednika republike, v: Nezdruæljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo ter etika izpo-stavljenih poklicev in funkcij, zbornik referatov, OtoËec 2002.

Spremembe ustavne ureditve poslanske imunitete, zbornik refera-tov, VIII. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2002, str. 247-258.

g KAU»I» I., GRAD F.: Ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 2003 (izbrana pog.).

g Komentar Ustave Republike Slovenije (UR. L.©TURM), Ljubljana 2002 (izbrani Ëleni).

g KRISTAN I.: Ostavka, Glediπta, Beograd 1967, str. 199-216. PolitiËna odgovornost, Zbornik znanstvenih razprav, letnik XLIII/

1983, str. 99-111. g KURTOVI∆ ©.: Impeachment i politiËka odgovornost u Engleskoj, Zbornik

PF u Zagrebu, πt. 2-3/1977, str. 177-202 in πt. 4/1977, str. 285-327. g MOZETI» M.: Parlamentarna preiskava v pravnem sistemu Republike

Slovenije, Ljubljana 2000. g Nezdruæljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo ter

etika izpostavljenih poklicev in funkcij, zbornik referatov, OtoËec 2002. g Odgovornost nosilcev javnih funkcij, zbornik referatov, V. dnevi javnega

prava (ustavna sekcija), Portoroæ 1999: GRAD F.: Individualna in kolektivna (politiËna) odgovornostr

ministra, str. 347-366. KAU»I» I.: IzkljuËitev in omejitev odgovornosti, str. 297-310. KRISTAN I.: Pravne in politiËne predpostavke za uveljavljanje poli-

tiËne odgovornosti, str. 277-295. RIBARI» M.: Odgovornost predsednika republike, str. 325-345. RIBI»I» C.: PolitiËna odgovornost Ëlana parlamenta, str. 311-323. ©INKOVEC J.: Materialna odgovornost nosilcev javnih funkcij, str.

367-383. g RIBI»I» C.: Siva tipka 074, Ljubljana 1995, str. 17-19, 25-27, 43-46, 81-85,

111-113, 140-142, 144-147. Prednost, Ljubljana 1996, str. 12-19, 42-45, 202-219. Poslanci: privilegirani ali preganjani?, Pravna praksa, πt. 27/2002, str.

4-5. g SMERDEL B.: Pravne i politiËke znaËajke odgovornosti ministra pred par-

lamentom u engleskom sistemu parlamentarne vlade, Naπa zakonitost, πt. 7-8/1975, str. 20-25.

g ZAGORC S.: Odstop s funkcije, Pravna praksa, št. 3/2005, str 6-7. g ZOBEC J.: Neposredna civilna odgovornost sodnikov, Pravna praksa, št.

19/2005, str 6-7.

94Ustavno pravo

1.4.3.9. Ustavno pravo Evropske unije


Vsebina

1. Temelji ustavne ureditve in delovanja Evropske unije 1.1. Pojem Evropske unije 1.2. Temeljna naËela in cilji Evropske unije 1.3. Pravna narava Evropske unije 1.4. Razmerje med Evropsko unijo in njenimi Ëlanicami 1.5. Suverenost Ëlanic 1.6. Elementi konfederalizma in federalizma 1.7. »lovekove pravice in svoboπËine 1.8. Ustavna ureditev položaja Slovenije v Evropski uniji2. Nastanek in razvoj institucij Evropske unije3. Viri ustavnega prava Evropske unije 3.1. Pravna narava in izvor virov 3.2. Mednarodne pogodbe 3.3. Zakonodaja Evropske unije 3.4. Sodne odloËbe in druge odloËitve ter sodna doktrina 3.5. Pogodba o Ustavi za Evropo4. Temeljne znaËilnosti organizacije in delovanja institucij Evropske unije 4.1. Pravni sistem Evropske unije 4.2. Temeljna naËela za razmejitev pristojnosti med Evropsko unijo in

njenimi Ëlanicami 4.3. Vrste pristojnosti 4.4. Sodelovanje dræav Ëlanic pri delovanju institucij Evropske unije 4.5. Udeleæba dræavljanov pri delovanju institucij Evropske unije5. Organizacija Evropske unije6. Evropski parlament 6.1. Razvoj Evropskega parlamenta 6.2 Struktura Evropskega parlamenta 6.3. Volitve v Evropski parlament 6.4. Pristojnosti in funkcije Evropskega parlamenta 6.5. Organizacija in naËin delovanja Evropskega parlamenta


95

6.6 Postopki v Evropskem parlamentu 6.7. Poloæaj poslanca Evropskega parlamenta7. Evropski svet 8. Svet Evropske unije 8.1. Sestava 8.2. NaËin odloËanja9. Evropska komisija 9.1. Sestava in oblikovanje 9.2. Pristojnosti in naËin delovanja 9.3. Razmerje Evropske komisije do Evropskega parlamenta10. Evropsko sodiπËe11. Drugi organi Evropske unije

Literatura

g BLANCHARD D.: La constitutionalisation de l'Union Europeenne, Paris 2001.

g BOGDANDY A.: Europäisches Verfassungsrecht, Berlin, 2003. g CORBETT, JACOBS, SHACKLETON: The European Parliament, London 2003. g Croisat, Quermonne: L'Europe et le federalisme, Paris 1999. g DE BURCA, SCOTT: Constitutional Change in European Union, Oxford

2000. g GRILC P., ILEŠI» T.: Pravo Evropske unije, Ljubljana 2001. g HÄBERLE P.: Europäische Vertassungslehre, Baden-Baden 2005. g HARTLEY T.C.: Constitutional problems of the European Union, Oxford

1999. The foundations of European Community Law, Oxford 1998. g LENAERTS K., VAN NUFFEL P.: Constitutional Law of the European

Union, London 2005. g MAGNETTE P.: La constitution de l' Europe, Bruxelles 2000. g QUERMONNE J.L.: Le systeme politique de l’Union Europeenne, Paris

1994. g Pogodba o ustavi za Evropo, Ljubljana 2005. g RODIN S.: Europska integracija i ustavno pravo, Zagreb 1997. g VON BOGDANDY A.: Europäische Verfassungslehre, Baden-Baden 2005. g WEILER J.H.H.: The Constitution of Europe, Cambridge 1999. Ustava Evrope, Ljubljana 2002. g ZARKA J.C.: Les deputes europeens, Paris 1999.

96Ustavno pravo

1.4.3.10. Evropsko pravo človekovih pravic

Nosilec: prof. dr. Ciril Ribi»i»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 17 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Mednarodno varstvo Ëlovekovih pravic je posebej razvito v Evropi, kjer je z razπiritvijo Sveta Evrope po padcu Berlinskega zidu na praktiËno celotno evropsko celino, s spre-jemom Evropske konvencije o Ëlovekovih pravicah (EK»P) in Evropske socialne listine ter z judikaturo Evropskega sodiπËa za Ëlovekove pravice (EK»P), pred katerim lahko tudi vsak dræavljan RS sproæi postopek zoper dræavo, ki mu je domnevno krπila njego-ve pravice, vzpostavila delujoË sistem varstva pravic in svoboπËin. Z vkljuËitvijo Listine temeljnih pravic Evropske zveze v Evropsko ustavno pogodbo in sprejemom odloËitve, da bo Evropska zveza pristopila k EK»P, so zaËrtane temeljne smernice prihodnjega raz-voja varstva Ëlovekovih pravic v Evropi, katerega osrednja nosilna stebra bosta EK»P in judikatura ES»P. V zvezi s tem se odpirajo tudi zanimiva pravno teoretiËna vpraπanja o razmerjih med Evropsko zvezo in Svetom Evrope, med SodiπËem Evropskih skupnosti v Luxemburgu in ES»P v Strasbourgu ter o pravni moËi nacionalnega in evropskega prava Ëlovekovih pravic in o razreπevanju morebitnim medsebojnih konfliktov.

Vsebina

1. Uvodni pojmi 1.1. »lovekove pravice in svoboπËine 1.2. Mednarodno varstvo Ëlovekovih pravic 1.3. Evropsko pravo 1.4. Evropsko pravo Ëlovekovih pravic2. Razvoj 2.1. Varstvo Ëlovekovih pravic v okviru nacionalnih dræav 2.2. Mednarodno varstvo Ëlovekovih pravic 2.3. Varstvo Ëlovekovih pravic v okviru OZN 2.4. Varstvo Ëlovekovih pravic v okviru Sveta Evrope 2.4.1. Evropsko sodiπËe za Ëlovekove pravice 2.4.2. Komisar za Ëlovekove pravice3. Mednarodni dokumenti s podroËja Ëlovekovih pravic 3.1. Sploπna deklaracija Ëlovekovih pravic in pakti, sprejeti v okviru OZN 3.2. Evropska konvencija Ëlovekovih pravic 3.3. Evropska socialna listina 3.4. Listina temeljnih pravic Evropske zveze


97

4. Evropska ustavna pogodba in Ëlovekove pravice 4.1. Razmerje med Evropsko zvezo in Svetom Evrope 4.2. Razmerje med ES»P in SodiπËem Evropskih skupnosti 4.3. Evropski Ëlen in Ëlovekove pravice 4.4. Razmerje med EK»P in Ustavo RS5. Judikatura evropskega sodiπËa za Ëlovekove pravice 5.1. OdloËitve v zadevah, v katerih je bila toæena Slovenija 5.2. Druge vodilne odloËitve ES»P

Literatura

g »lovekove pravice - zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Ljubljana 1995 (izbrana poglavja).

g Dokumenti Ëlovekovih pravic z uvodnimi pojasnili (UR. M. CERAR, J. JAMNIKAR IN M. SMRKOLJ), Ljubljana 2002 (izbrana poglavja).

g GABER M.: Povezovanje Republike Slovenije z Evropsko unijo in spre-memba ustave, magistrsko delo, Ljubljana 2003.

g GALI» A.: Evropska konvencija Ëlovekovih pravic in Evropsko sodiπËe za Ëlovekove pravice, v: Ustavno sodstvo (UR. M. PAV»NIK, A. MAV»I»), Ljubljana 2000, str. 323-349.

g GOMIEN D.: Kratek vodiË po Evropski konvenciji o Ëlovekovih pravicah, Ljubljana 1995.

g FLANDER B.: Pozitivna diskriminacija, magistrsko delo, Ljubljana 2003. g JACOBS F.G., WHITE R.C.A.: The European Convention on Human

Rights, Oxford 2002. g JAMBREK P.: Slovensko ustavno sodiπËe pod okriljem evropskih standar-

dov in mehanizmov za varovanje Ëlovekovih pravic, v: Temeljne pravice (UR. M. PAV»NIK, A. POLAJNAR-PAV»NIK, D. WEDAM-LUKI∆), Ljubljana 1997, str. 330-362.

g Komentar Ustave Republike Slovenije (UR. L. ©TURM), Ljubljana 2002 (izbrani Ëleni).

g Konvencija o varstvu Ëlovekovih pravic s protokoli, zbirka Slovenija in Svet Evrope, Ljubljana 1999.

g MACDONALD R., MATSCHER F., PETZOLD H.: The European System for the Protection of Human Rights, Dordrecht/Boston/London 1993.

98Ustavno pravo

g RIBI»I» C.: Evropska ustavna pogodba in Ëlovekove pravice, Pravna praksa, πt. 25/2003, str. I-V (priloga).

Mozaik ustavnih sprememb, Ljubljana 2003. Zakaj podpiram reformiranje ES»P, Pravna praksa, πt. 12/2003, str.

I-III (priloga). Nacionalno in evropsko pravo Ëlovekovih pravic, Mednarodna

konferenca Slovensko pravo in gospodarstvo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2004, str. 213-226.

g TERŠEK A.: Med Strasbourgom in Ljubljano, Pravna praksa, πt. 6/7/20-03, str. 45.

g Ustavno kazensko procesno pravo (UR. B.M. ZUPAN»I»), Ljubljana 2000, str. 949- 1202.

g ZUPAN»I» B.M.: Spremna beseda, v: Z. DEÆMAN, A. ERBEÆNIK, Kazensko procesno pravo Republike Slovenije, Ljubljana 2003.

g ZUPAN»I» B.M.: O razlagi sodnih precedensov in sodb ter posebej sodb Evropskega sodiπËa za Ëlovekove pravice, Revus-revija za evropsko ustavnost, πt. 2/2004, str. 9-27.

g WEILER J.H.H.: Temeljne pravice in razmejitve: O konfliktu standar-dov in vrednot pri varstvu Ëlovekovih pravic v evropskem prostoru, v: WEILER J.H.H., Ustava Evrope, Ljubljana 2002.


99

II.Javna uprava


103

Vodja podiplomskega πtudijskega programa: prof. dr. Rajko PirnatTajnica podiplomskega πtudijskega programa: Sabina Kmeti»

Člani Katedre za upravno pravodr. Gorazd Trpin, izredni profesortel. πt. 01/ 42 03 171e- poπta: [email protected] πt. 316dr. Lovro Šturm, redni profesortel. πt. 01/ 42 03 168e- poπta: [email protected] πt. 314dr. Rajko Pirnat, redni profesortel. πt. 01/ 42 03 172e-poπta: [email protected] πt. 317dr. Tone JerovŠek, izredni profesortel. πt. 01/ 42 03 168e-poπta: [email protected] πt. 314dr. Senko Pli»ani», docenttel. πt. 01/ 42 03 169e-poπta: [email protected] πt. 315dr. Mitja Horvat, docenttel. πt. 01/ 42 03 174e-poπta: [email protected] πt. 323

2.1.Predstavitveni podatki Katedre za upravno pravo

dr. Bojan Bugari», docenttel. πt. 01/ 42 03 176e-poπta: [email protected] πt. 324dr. Erik KereŠevan, docenttel. πt. 01/ 42 03 177e-poπta: [email protected] πt. 325

Sodelavci pri izvedbi podiplomskega študijskega programadr. Marijan Pav»nik, redni profesortel. πt. 01/ 42 03 197e-poπta: marijan.pavË[email protected] πt. 416dr. Albin Igli»ar, redni profesortel. πt. 01/ 42 03 196e-poπta: [email protected] πt. 415dr. Franc Grad, redni profesortel. πt. 01/ 42 03 158e-poπta: [email protected] πt. 304dr. Igor Kau»i», izredni profesortel. πt. 01/ 42 03 161e-poπta: [email protected] πt. 308dr. Miha Juhart, izredni profesortel. πt. 01/42 03 144e-poπta: [email protected] πt. 213dr. Peter Grilc, redni profesortel. πt. 01/ 42 03 143e-poπta: [email protected] πt. 213dr. Marko Simoneti, izredni profesortel. πt. 01/ 42 03 138 ali 01/ 568-33-96e-poπta: [email protected] πt. 208dr. Miro Cerar, docenttel. πt. 01/ 42 03 194e-poπta: [email protected] πt. 414

104Javna uprava

105

Predmeti Nosilci Štev. ur Štev. kred.točk

A. Obvezni predmeti

Upravni sistemi prof. dr. Gorazd Trpin prof. dr. Rajko Pirnat doc. dr. Bojan Bugarič 50 14Upravno pravo prof. dr. Rajko Pirnat 50 14Upravni postopek in upravni spor prof. dr. Tone Jerovšek prof. dr. Gorazd Trpin doc. dr. Erik Kerševan 50 14

A.1. Smer Upravno pravoUvod v upravno znanost prof. dr. Gorazd Trpin doc. dr. Bojan Bugarič 25 9Razvoj javne uprave prof. dr. Rajko Pirnat 25 9

A.2. Smer Javna uprava Ustavno pravo prof. dr. Franc Grad prof. dr. Igor Kaučič 20 5Uvod v pravo prof. dr. Marijan Pavčnik doc. dr. Miro Cerar 20 5Osnove civilnega prava prof. dr. Miha Juhart prof. dr. Peter Grilc 20 5

2.2.Predmetnik


Osnove mednarodnega prava prof. dr. Borut Bohte 20 5

B. Obvezni skupni predmetFilozofija prava prof. dr. Marijan Pavčnik 16 5

C. Izbirni predmetiSistem državne uprave prof. dr. Gorazd Trpin doc. dr. Bojan Bugarič 15 8Javne službe prof. dr. Rajko Pirnat doc. dr. Senko Pličanič 15 8Pravo javnih uslužbencev prof. dr. Gorazd Trpin doc. dr. Bojan Bugarič 15 8Pravo okolja doc. dr. Senko Pličanič 15 8Upravnopravne notranje zadeve doc. dr. Mitja Horvat 15 8Lokalna samouprava prof. dr. Rajko Pirnat prof. dr. Franc Grad 15 8Pravo javnih financ prof. dr. Marko Simoneti 15 8Institucionalno pravni vidiki EU prof. dr. Franc Grad 15 8Oblikovanje normativnih aktov prof. dr. Albin Igličar 15 8

106Javna uprava

107

2.3.1 Izpiti

Izpit iz predmetov Upravni sistemi, Upravno pravo in Upravni postopek in upravni spor je skupinski (magistrski) izpit. Skupinski izpit lahko πtudent opravlja πele, ko opravi vse druge predpisane πtudijske obveznosti. ©tudent lahko namesto enega od navedenih pred-metov izbere za magistrski izpit predmet Ustavno pravo po podiplomskem πtudijskem programu Ustavnega prava.

Opravljen izpit iz izbirnega predmeta prinese 8 kreditnih toËk. ©tudent, ki je vpisal doloËen izbirni predmet, mora opraviti izpit iz tega predmeta ne glede na æe pridobljeno πtevilo kreditnih toËk, in sicer pred pristopom k magistrskemu izpitu.

2.3.2. Seminarske naloge, skupinski projekti in publikacije

©tudent mora s seminarskimi nalogami zbrati najmanj 10 kreditnih toËk.

Skupinski projekt je skupinsko raziskovalno delo s pisnim poroËilom, ki ga izdela naj-manj 3 in najveË 10 πtudentov zlasti na naslednjih tematskih podroËjih: mednarodno pravo, ustavno pravo, lokalna samouprava, pravo okolja, prostorsko pravo, upravne notranje zade-ve, kmetijsko pravo, zdravstveno pravo, πolsko pravo, energetsko pravo, transportno pravo, davËno pravo, obrambno pravo, informacijsko pravo in telekomunikacije, inπpekcijsko pravo, pravna ureditev kulture, pravna ureditev druæine in socialnega varstva in pokojnin-sko ter invalidsko pravo. Temo projekta na predlog skupine πtudentov doloËi mentor. Za uspeπno izdelavo projekta je treba predloæiti pisni izdelek v obliki elaborata znanstveno-raziskovalnega projekta. Delo na skupinskem projektu na izbranem tematskem podroËju prinaπa posameznemu πtudentu od 3 do 5 kreditnih toËk glede na ocenjeno kvaliteto in obseg prispevka tega πtudenta. »e πtudent sodeluje pri veËjem πtevilu skupinskih projek-tov, lahko iz tega naslova pridobi najveË 10 toËk.


S seminarskimi nalogami, skupinskim projektom oziroma publikacijami mora πtudent magistrskega πtudija pridobiti vsaj 10 kreditnih toËk. NajveË je na ta naËin mogoËe zbrati 20 kreditnih toËk.



2.3.4. Druge oblike pridobivanja kreditnih točk

Za opravljene obveznosti na drugih fakultetah in za udeleæbo na drugih oblikah strokov-nega izpopolnjevanja in seminarjih se lahko πtudentu prizna naslednje πtevilo kreditnih toËk: g za opravljen strokovni upravni izpit - 5 kreditnih toËk (Ëe πtudent nima

priznanih kreditnih toËk za državni izpit iz javne uprave ali za pravniπki dræavni izpit);

g za opravljen državni izpit iz javne uprave - 10 kreditnih toËk (Ëe študent nima priznanih kreditnih toËk za strokovni upravni izpit);

g za aktivno udeleæbo na Dnevnih slovenskih pravnikov (v organizaciji Zveze druπtev pravnikov Slovenije), Dnevih javnega prava ( v organizaciji Inπtituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Pravne fakul-tete v Ljubljani) ali Dnevih slovenske uprave (v organizaciji Univerze v Ljubljani, Fakultete za upravo) s pisnim prispevkom, ki je objavljen v gra-divu posveta - od 3 do 5 kreditnih toËk glede na njeno ocenjeno kvaliteto in predstavitev prispevka; za tako udeleæbo ne πteje predstavitev besedila, ki je predloæeno kot seminarska naloga ali kot del poroËila skupinskega projekta;

g za aktivno udeleæbo na drugih oblikah strokovnega izpopolnjevanja in seminarjih;

g opravljene obveznosti na drugih fakultetah; g za udeleæbo na znanstvenem ali strokovnem posvetu s podroËja prava ali

javne uprave po 1 toËko, vendar skupno najveË 5 toËk.

Kreditne toËke iz tretje in Ëetrte alinee se izkljuËujejo s kreditnimi toËkami iz šeste alinee.

108Javna uprava

109

2.4.1.1. Upravni sistemi

Nosilci: prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Rajko Pirnat, doc. dr. Bojan Bugari»Vrsta predmeta: obvezni predmet za smer upravno pravo in javna uprava©tevilo ur: 50 ur predavanj©tevilo toËk: 14 kreditnih toËk

Vsebina

I. Splošna vprašanja1. Pojem uprave in upravljanja.Terminoloπka vpraπanja. Negativne in pozitivne, formalne

in materialne opredelitve uprave in upravljanja. Organizacijski in funkcionalni vidik upravljanja. Posredna in neposredna uprava. Interna uprava. Upravljanje kot informa-cijski proces in kot druæbeni pojav.

2. Upravni proces. Faze upravnega procesa. Delitev dela na podroËju upravljanja. Prenaπanje pooblastil za odloËanje in izvrπevanje sploπnejπih odloËitev. Strokovno teh-niËna uprava in neposredno izvrπevanje odloËitev. Upravni ciklus.

3. Pojem javne uprave. Proces upravljanja v javnih zadevah. Javni interes, druæbene zadeve in druæbene potrebe. Temeljne funkcije javne uprave.

4. Pojem dræavne uprave. Nastanek in razvoj dræavne uprave. Druæbena vloga dræave in njene uprave. Razmerje dræave in njene uprave. Temeljne funkcije dræavne uprave.

5. Upravni sistemi in upravne organizacije. Pojem upravnega sistema in njegove vrste. Upravne organizacije kot elementi upravnih sistemov in njihova opredelitev. ZnaËilnosti teritorialnih, asociativnih in funkcionalnih upravnih sistemov. Oris razvoja upravnih sistemov. Diferenciacija in integracija upravnih sistemov. Pojem organizacije.


Pojem upravne organizacije. ZnaËilnosti upravne organizacije. Vrste upravnih organi-zacij in njih posebnosti. Tendence v razvoju upravnih organizacij: tendenca naraπËanja, diferenciacije, profesionalizacije in zmanjπevanja prisilnosti. Elementi organizacijske strukture: naloge, organizacijske vloge in organizacijske enote. Razmerja med elementi organizacijske strukture in naËini njihovega povezovanja. Resorno, funkcionalno in teritorialno naËelo organiziranja upravnih organizacij. AnalitiËni pristop k organizira-nju upravnih organizacij. Notranja organizacijska struktura upravnih organizacij.

6. Vloga javne uprave v druæbi. Opredelitev vloge javne uprave v druæbi. Funkcije in nalo-ge javne uprave. SintetiËni in analitiËni pristop pri ugotavljanju vloge uprave. Trojnost vloge uprave: uprava kot izvrπevalec oblasti (oblastvena vloga), uprava kot "sluæabnik ljudstva" (servisna vloga) in uprava kot pospeπevalec druæbenega razvoja (pospeπevalna vloga). Strukturni in funkcionalni vidik uprave. Temeljne funkcije uprave. Regulativna, servisna in kurativna funkcija. Temeljne institucionalne oblike uprave. Institucionalne oblike regulativne funkcije: parlament, vlada, ministrstva, organi v sestavi, upravne enote, regulatorne javne agencije, nosilci javnih pooblastil. Institucionalne oblike servisne funkcije: javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javna podjetja. Institucionalne oblike kurativne funkcije: javni skladi, javne pospeπevalne agencije.

7. Javna uprava in Evropska unija. Javna uprava med nacionalno dræavo in Evropsko unijo. NaËela evropskega upravnega prava. Evropska javna uprava in nove evropske upravne institucije (neodvisne agencije, komiteji).

II. Državna upravaA. Osrednja dræavna uprava1. Vlada. Zgodovinski izvor vlade. Poloæaj vlade ali vrha izvrπilne oblasti v nekaterih pri-

merjalnih sistemih: kanclerski model vlade (Avstrija, NemËija); vlada kot svet ministrov (Italija), kabinetni model (Anglija); predsedniπka izvrπilna oblast (Francija, ZDA). Sestava vlade in njeno oblikovanje; poloæaj predsednika vlade. Vladne sluæbe in njih naloge ter organizacija. Funkcije vlade: eksekutivna, kurativna, koordinativna in reprezentativna funkcija. Pravni akti vlade. Razmerje Vlade do Dræavnega zbora in do ministrstev.

2. Ministrstva in drugi osrednji upravni organi. Ustavne doloËbe o strukturi uprave. Ustanovitev upravnih organov. Ministrstva, upravni organi in organizacije v sestavi ministrstev. Drugi dræavni organi, ki opravljajo upravne naloge. Funkcije ministrstev. Eksekutivna funkcija: pravne oblike izvrπevanja zakonov. Upravni nadzor: sploπna vpra-πanja nadzora, nadzor nad zakonitostjo, inπpekcijski nadzor, upravna inπpekcija. Skrb za javne sluæbe. Strokovne naloge v zvezi z dræavnim premoæenjem. Medsebojna razmerja ministrstev. Razmerje ministrstev in organov ter organizacij v njih sestavi.

B. Lokalna uprava1. Pojem teritorializacije uprave. Osrednja in lokalna uprava. Problemi oblikovanja upra-

vnoteritorialnih enot: sploπne in posebne enote, naloge, obmoËje. Razmerja upravnih teritorialnih enot do lokalnih skupnosti. Vpliv prebivalcev in lokalnih interesov na lokal-no upravo. Lokalna uprava v nekaterih primerjalnih upravnih sistemih.

110Javna uprava

2. Lokalna organizacija dræavne uprave. Upravni okraji (sploπne upravne enote) in njihova notranja organiziranost. Naloge upravnih okrajev (enot). Vodenje upravnih okrajev (enot). Razmerje vlade ter ministrstev in upravnih okrajev Posebna upravna teritorial-na organiziranost: javna varnost, obramba, varstvo voda.

C. Sredstva dræavne uprave 1. Financiranje dræavne uprave. Sredstva dræavne uprave: viri in poraba. Problemi ekono-

miËnosti in uËinkovitosti uprave. Zgodovinski razvoj financiranja uprave. ProraËunski sistem. Sodobni poskusi uvajanja dohodkovnega sistema. Prednosti, pomanjkljivosti in omejitve. Pravna ureditev javnih financ. ProraËun dræave: pravni status, struktura, obli-kovanje. Pravni reæim dræavnega premoæenja: upravljanje, razpolaganje.

2. FinanËni nadzor uprave. Oblike in naËini finanËnega nadzora. ProraËunska inπpekcija. Nadzor raËunskega sodiπËa: sestava, pristojnost, postopek, akti in ukrepi.

3. Javna naroËila. Pojem javnega naroËila in pravna narava (akti poslovanja). Opredelitev naroËnika. Postopki oddaje javnega naroËila. Javna naroËila na nekaterih posebnih podroËjih. Revizija javnih naroËil.

III. Lokalna samoupravaPojem lokalne samouprave Zgodovinski izvori lokalne samouprave v Evropi. Razmerje med lokalno samoupravo in dræavo. Pravna narava lokalne samouprave. Lokalne skupnosti in njihove vrste. Lastnosti lokalnih skupnosti.

Upravni aspekt lokalne samoupraveTemeljni organi lokalnih skupnosti. Izvirne in preneπene naloge lokalnih skupnosti. Financiranje lokalnih skupnosti in njih nalog. Temelji lokalne samouprave v nekaterih primerjalnih upravnih sistemih.

Ureditev lokalne samouprave v SlovenijiObËina. Pogoji za ustanovitev obËine in postopek ustanovitve, vrste, podroËje delovanja (izvirna in preneπena pristojnost). Mestne obËine in njih posebne naloge. Organi obËi-ne in naËin njihovega oblikovanja. Financiranje obËin: viri, omejitve pri zadolæevanju. ObËinska uprava in naËin odloËanja. Pravni poloæaj delov obËin.

Vrste lokalnih skupnosti druge stopnje, naËin oblikovanja, podroËje delovanja (izvirna in preneπena pristojnost), organi.

Upravni in sodni nadzor nad lokalno samoupravo. Varstvo lokalne samouprave pred poseganjem dræave.


111

IV. Nedržavna uprava1. Sploπna vpraπanja g Parastatalne organizacije. Nevladne organizacije, Upravni aspekti nedræav-

ne uprave - javno pooblastilo. Samoregulacija in neodvisna regulacija.2. Javno pooblastilo g Pojem javnega pooblastila Ustavne opredelitve. Nosilci javnega poobla-

stila. NaËin zaupanja javnega pooblastila. Javno pooblastilo in posebne ali izkljuËne pravice.

g Vsebina javnega pooblastila. Izdajanje sploπnih aktov: problemi identifi-kacije, primeri, pravna narava in zakonitost. Izdajanje posamiËnih aktov: identifikacija, primeri, postopek odloËanja. Materialna dejanja: identifika-cija, primeri. Upravni nadzor: moænosti in zakonske omejitve.

3. Osebe javnega prava g Opredelitev oseb javnega prava. Pojem pravne osebe javnega prava.

Identifikacijski kriteriji: naËin ustanovitve, funkcije, financiranje, ingerence ustanovitelja. Sploπni pravni reæim oseb javnega prava.

g Vrste oseb javnega prava. Teritorialne in specializirane osebe javnega prava. Teritorialne: dræava in njih povezave, lokalne skupnosti in njih deli. Specializirane osebe javnega prava: javni zavodi, javna podjetja, javne agencije, javni skladi, “sui generis” osebe javnega prava.

4. Nedræavne upravne organizacije g Pojem - organizacije, ki opravljajo naloge nedræavne uprave. Pravni status

nedræavnih upravnih organizacij: osebe javnega in osebe zasebnega prava. Funkcije nedræavnih upravnih organizacij: regulatorne, servisne in prosto-voljne nedræavne upravne organizacije.

g Zbornice. Pojem zbornice. NaËin ustanovitve, Vrste zbornic: gospodarske in profesionalne. Organi zbornic. Financiranje zbornic. Javna pooblastila zbornic. Problematika obveznega Ëlanstva.

g Javne agencije. Razlogi za neodvisne regulatorne organizacije. Elementi neodvisnosti: statusni, personalni, funkcionalni, finanËni. Sploπna pravna ureditev javnih agencij: vrste, naËin ustanovitve, organi, upravljanje, naloge. Posebne javne agencije.

g Javni skladi. Opredelitev in razmerje do ustanov. Pravna ureditev javnih skladov: vrste, naËin ustanovitve, organi, upravljanje, namensko premoæe-nje, prenehanje. Posebni javni skladi.

V. Javne službe1. Sploπno o javnih sluæbah g Pojem javne sluæbe. Nastanek in razvoj javnih sluæb. Vrste javnih sluæb:

gospodarske in negospodarske javne sluæbe. Materialni kriteriji za opre-delitev javne sluæbe: netrænost in naravni monopoli, nujnost, kolektivna

112Javna uprava

narava dobrin, prisilnost. Javne sluæbe kot dejavnosti s posebnimi obvez-nostmi - obveznosti javne sluæbe.

g Liberalizacija javnih sluæb. Pojmi: liberalizacija, komercializacija, priva-tizacija. Posebne in izkljuËne pravice ter pravo EU: pojem, dopustnost podeljevanja. Pravni instrumenti liberalizacije: loËitev dejavnosti (“unbun-dling”), neodvisno upravljanje.

2. Gospodarske javne sluæbe g Opredelitev in vrste gospodarskih javnih sluæb. NaËin upravljanja: direk-

cija, javni holding, neodvisni regulatorji. Financiranje gospodarskih javnih sluæb. Poloæaj uporabnikov.

g Oblike izvajanja gospodarskih javnih sluæb. Reæijski obrat: pravni poloæaj, naËin delovanja. Gospodarski javni zavod: pravni poloæaj, sredstva, naËin upravljanja. Javno podjetje: ustanovitev in pooblastila ustanovitelja, raz-merje do pravne ureditve gospodarskih druæb. Koncesija: pojem in zgo-dovinski izvor, podelitev koncesije, pravna narava koncesijske pogodbe, oblike prenehanja koncesije (pogodbene in javnopravne). Vlaganje javnega kapitala: namen, postopek vlaganja.

3. Druge javne sluæbe g T.i. negospodarske ali socialne javne sluæbe. Javni zavod: pravni status,

organi, naËin upravljanja. Koncesija na podroËju socialnih javnih sluæb. Druge javne sluæbe.

VI. Ljudje v upravi1. Sploπna vpraπanja g PolitiËni funkcionarji, javni usluæbenci in uradniki. Razvojni pogled na

sluæbo v javni upravi. Poloæaj javnih usluæbencev in upravnih delavcev v nekaterih primerjalnih sistemih (Anglija, Avstrija, NemËija).

2. PolitiËni funkcionarji g Opredelitev funkcionarjev in njihove vloge. Poklicni in nepoklicni funk-

cionarji. Vrste funkcionarjev: lokalni in dræavni, funkcionarji dræavnega zbora in vlade. Nezdruæljivost opravljanja javne funkcije z zasebno dejavnostjo.

3. Uradniki g Status uradniπtva (“spolis system, merit system”). Karierni sistem in

sistem delovnih mest. Pozitivnopravna ureditev: delavci v dræavni upravi. Klasifikacijski sistem. Izobraæevanje in napredovanje. Zaposlovanje v upra-vi. Delovnopravni poloæaj upravnih delavcev. Vrste in obseg odgovornosti upravnih delavcev. Etika upravnih delavcev.

4. PlaËilni sistem v javni upravi g Zgodovinske oblike praËevanja uradniπtva. PlaËilni sistemi v upravi. Pozitivno-

pravna ureditev: obseg uporabe plaËilnega sistema, naËin oblikovanja plaËe.


113

Literatura

g BU»AR, FRANCE: Upravljanje, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana 1981. g BUGARI», BOJAN: Reforma javne uprave v dræavah v tranziciji, III. Dnevi

javnega prava, Portoroæ, 1997 (zbornik). g GODEC, RUPKO: O funkcijah in o naËelih dræavne uprave, Vestnik IJU

1-2/1979, Ljubljana 1979. g GODEC, RUPKO; HORVAT, MITJA; PIRNAT, RAJKO; ©TURM, LOVRO;

TRPIN, GORAZD: Upravni zbornik, Inπtitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 1993; str. 1-154.

g GRAD, FRANC: Lokalna demokracija, Uradni list RS, Ljubljana 1998, str. 97-131.

g PIRNAT, RAJKO: Komentar zakonov s podroËja uprave, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2004.

g PIRNAT, RAJKO: Osebe javnega prava : (prispevek k reinstituciji pojma v slovenskem pravu). Javna uprava, vol. 31, πt. 4 (1995), str. 477-492.

g PIRNAT, RAJKO: Problematika pravne ureditve koncesij. Javna uprava, 1999, let. 35, πt. 1, str. 7-26.

g PIRNAT, RAJKO: Neodvisne upravne institucije. Javna uprava, 1999, let. 35, πt. 3, str. 449-466.

g PLI»ANI», SENKO: Javne sluæbe, Javna uprava, 1995, letnik 31, πt. 4, str. 493-512.

g PLI»ANI», SENKO: Vloga dræave v gospodarskih druæbah, ki opravljajo gospodarske javne sluæbe, Zbornik posvetovanja VI. dnevi javnega prava, Inπtitut za javno upravo pri PF, Ljubljana 2000, str. 121-136.

g TRPIN, GORAZD: Pokrajine in upravna teritorializacija, Javna uprava, 1998, let. 34, str. 251-262.

g TRPIN, GORAZD: Javni skladi in javne agencije, Zbornik posvetovanja VI. dnevi javnega prava, Inπtitut za javno upravo pri PF, Ljubljana 2000, str. 175-190.

g TRPIN, GORAZD: Predpisi o dræavni upravi, vladi in ministrstvih - uvodna pojasnila, Uradni list RS, Ljubljana 1995, str. 7-52.

g VIRANT, GREGOR: Zbornice, Podjetje in delo, Letn. 25, 1999, πt. 6/7; Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999.

g VLAJ, STANE: Lokalna samouprava, FDV, Ljubljana 1998. g V obvezno πtudijsko literaturo spadajo tudi veljavni zakoni, ki urejajo

obravnavana podroËja.

114Javna uprava

2.4.1.2. Upravno pravo

Nosilec: prof. dr. Rajko PirnatVrsta predmeta: obvezni predmet za smer upravno pravo in javna uprava©tevilo ur: 50 ur predavanj©tevilo toËk: 14 kreditnih toËk

Vsebina

1. Uvod g Upravno pravo. Predmet upravnega prava. Nastanek in razvoj upravnega

prava. Razmerje upravnega prava do drugih pravnih vej in njegova raz-mejitev z njimi. Upravnopravna znanost. Viri upravnega prava. Sistem upravnega prava. DemokratiËna in pravna dræava. NaËelo delitve oblasti.

g Kratek primerjalnopravni pogled. Problemi primerjalne metode pri upra-vnem pravu. Kratek pregled francoskega, nemπkega in angleπkega sistema upravnega prava. Nastajanje pravnega prava EU.

2. Subjekti upravnopravnega razmerja g Upravnopravno razmerje: nastanek, oblikovanje in prenehanje. Javna

oblast in njeni nosilci: dræavni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil. Javno pooblastilo.

g Pravne osebe javnega prava. Identifikacijski kriteriji: naËin ustanovitve, funkcije, financiranje, ingerence ustanovitelja. Sploπni pravni reæim oseb javnega prava. Vrste oseb javnega prava: teritorialne in specializirane osebe javnega prava. Pravni reæim posameznih tipiËnih vrst pravnih oseb javnega prava - javna podjetja, javni zavodi, javne agencije, javni skladi, zbornice.

3. Pravne oblike delovanja uprave g Temeljni pojmi: pravna in materialna (realna) dejanja, enostranski in dvo-

stranski akti, akti oblasti in akti poslovanja, interni akti. Posledice delo-vanja uprave - odgovornost za πkodo. Abstraktni upravni akti. Pojem in znaËilnosti upravnega predpisa (abstraktna upravna norma). EksistenËna in vsebinska odvisnost upravnih predpisov. »asovna in krajevna veljavnost - prava in neprava retroaktivnost. Spontani in nespontani akti. Izvrπilna klavzula. Klasifikacija abstraktnih upravnih aktov. Vrste abstraktnih upra-vnih aktov. Postopek sprejemanja abstraktnih upravnih aktov.

g Konkretni upravni akti. Pojem in znaËilnosti konkretnega upravnega akta. Konstitutivni in deklarativni akti. Pozitivni akt. Molk uprave. Sestavljeni akti. OdloËbe in sklepi. Dodatek: pogoji, modusi, roki in pridræek veljavnosti.


115

»asovna veljavnost. Retroaktivnost. Problem pravnomoËnosti konkretnih upravnih aktov. Drugi enostranski akti: interni akti, akti poslovanja, materi-alni akti.

g Upravne pogodbe. Pojem upravne pogodbe. Pravna narava upravne pogodbe - meπani pravni akti. Upravne pogodbe kot nadomestilo upra-vnega akta. Interne in eksterne pogodbe (contracting in, contracting out). Opredelilni znaki upravne pogodbe: stranke, cilj, vsebina. Primeri upra-vnih pogodb v slovenske pravu: koncesijska pogodbe, pogodba o dodelitvi dræavne pomoËi, pogodbe o dodelitvi sredstev iz javnih financ,… Pravni reæim upravnih pogodb.

4. Javne sluæbe g Uvodni pojmi. Opredelitev javnih sluæb - formalna in materialna. Javna

sluæba kot nasprotje svobodne træne dejavnosti - resniËnost ali utvara. Meje in pogoji konkurence pri izvajanju javne sluæbe. Prednosti in slabosti konkurence pri izvajanju gospodarskih javnih sluæb. Evropsko pravo (86/2 Ëlen Pogodbe EU) in konkurenca na podroËju javnih sluæb.

g Pravna ureditev javnih sluæb. Socialne javne sluæbe. Gospodarske javne sluæbe. Oblike izvajanja javnih sluæb - javnopravne in zasebnopravne. Koncesija: opredelitev, obseg uporabe, podelitev in pravno varstvo, pogod-bene in javnopravne oblike prenehanja koncesije, prenos koncesije.

5. NaËela upravnega delovanja g NaËelo zakonitosti upravnega delovanja. Pojmi: Pravna pravilnost, ustav-

nost, zakonitost. Pravna pravilnost upravnih norm in aktov. Pravna pravil-nost pravnega in izvenpravnega delovanja upravnih organov. NaËelo zako-nitosti v pomembnejπih pravnih sistemih in v pravu EU. Razvoj naËela zakonitosti uprave. Ideja zakonitosti in pravo. NaËelo zakonitosti uprave v πirπem smislu in v oæjem smislu. Revolucija in pravni red - kratenje Ëlovekovih pravic in njihova poprava. Odstopanje od naËela zakonitosti. Izjemna stanja. NedoloËeni pojmi v upravnih normah. Prosti preudarek, popaËenje oblasti.

g Ustavnosodna presoja zakonitosti uprave. Testi za ustavnosodno presojo. Minimalna presoja, stroga presoja, vmesna presoja. Suspektna motivacija normodajalca.

g NaËelo sorazmernosti. Pojem naËela sorazmernosti. Zgodovinski izvor naËela sorazmernosti. NaËelo sorazmernosti v pomembnejπih pravnih sistemih in v pravu EU. NaËelo sorazmernosti pri sploπnem in posami-Ënem ravnanju uprave. Elementi preizkusa sorazmernosti: dopustnost jav-nih ciljev, primernost, nujnost, sorazmernost v oæjem pomenu. Uporaba naËela sorazmernosti na razliËnih podroËjih delovanja uprave.

g NaËelo enakosti. NaËelo enakosti pred zakonom: formalna in materialna enakost pri uporabi prava. NaËelo enakosti pred zakonom v pomemb-

116Javna uprava

nejπih pravnih sistemih in v pravu EU. Arbitrarnost delovanja uprave. Diskriminacija: enaka obravnava neenakih primerov, neenaka obravnava enakih primerov, skrita diskriminacija. Opustitev ravnanja uprave.

g Zanesljivost prava (naËelo zaupanja v pravo). Zanesljivost prava kot temeljno pravno naËelo. Pridobljene pravice. UpraviËena priËakovanja. Primerjalni pogled na naËelo zanesljivosti prava. Oblike krπitve naËela zanesljivosti prava s predpisi. Povezanost s Ëasovno veljavnostjo predpisov. Elementi dopustnosti posega v zanesljivost prava. Poseg v upraviËena pri-Ëakovanja pri materialnih aktih.

6. Odπkodninska odgovornost javnih oblasti g Sploπna odπkodninska odgovornost. Uporaba sploπnih pravil zasebnega

prava. Elementi odπkodninske odgovornosti: πkoda, protipravnost rav-nanja, vzroËna zveza, krivda. Kriterij zahtevane skrbnosti pri uradnikih. Odgovornost zaposlenih.

g Odπkodninska odgovornost za protipravno ravnanje. Temeljne znaËilno-sti te odπkodninske odgovornosti: protipravnost ravnanja, odgovornost brez krivde. Ustavne doloËbe o tej odgovornosti. Meje odπkodninske odgovornosti brez krivde - razliËna interpretacija prava. Posebna ureditev nekaterih primerov.

g Odπkodninska odgovornost za pravno pravilno ravnanje. Opredelitev te odπkodninske odgovornosti. Kriterij za nastanek odπkodninske odgovor-nosti: posebna πkoda, ki zadane le doloËen krog subjektov. Obseg odπkod-ninske odgovornosti. Posebni primeri ureditve te odgovornosti.

7. Javne stvari g Javno dobro. Opredelitev javnega dobra. Ustavne doloËbe o javnem

dobru. Pojem javnega dobra. Lastninski in nelastninski koncept javnega dobra. Naravno in grajeno javno dobro. Konstituiranje javnega dobra in prenehanje lastnosti javnega dobra.

g Pravni reæim javnega dobra. Sploπna raba javnega dobra in njene zna-Ëilnosti: svobodna, enaka, problem plaËila sploπne rabe. Posebna raba: znaËilnosti, naËin pridobitve. Javno dobro in pravni promet. Javno dobro in sluænosti. Izvrπba na javnem dobru. Javne ceste. LetaliπËa. Voda in vodna zemljiπËa. Gozdovi in druge naravne dobrine.

g Infrastruktura javnih sluæb. Opredelitev infrastrukture. Pojem infrastruk-ture. Lastnina infrastrukture. Nastanek infrastrukture. Pravni reæim infra-strukture. Uporaba infrastrukture za opravljanje javnih sluæb. Pravni promet z infrastrukturo. Uporaba infrastrukture za druge namene. Infrastruktura lokalnih javnih sluæb varstva okolja (komunalnih dejavnosti). Luke in luπka infrastruktura. Energetska infrastruktura. Telekomunikacijska infrastruktura. Vodnogospodarska infrastruktura.


117

g Lastnina oseb javnega prava. TeoretiËna vpraπanja - lastninska pravica oseb javnega prava. Zasebnopravni in javnopravni elementi lastnine oseb jav-nega prava. Razpolaganje lastnino oseb javnega prava. Spori, ki zadevajo lastnino oseb javnega prava.

g Pridobitev v lastnino oseb javnega prava. Razlastitev. Pojem razlastitve. Ustavni elementi razlastitve: nepremiËnina, javna korist, odπkodnina. Postopek razlastitve. Drugi razlaπËujoËi posegi. Druge oblike pridobitve v javno lastnino. Predkupna pravica v korist oseb javnega prava. Rekvizicija. Nacionalizacija. Denacionalizacija.

Literatura

Temeljna literatura g GODEC, HORVAT, PIRNAT, ©TURM, TRPIN: Upravni zbornik, Ljubljana

1993, str. 5 - 25, 155 - 277. g PIRNAT, RAJKO: Pravna narava internih aktov uprave z eksternim uËinko-

vanjem. Javna uprava, 1995, let. 31, πt. 3, str.str. 325-335. g PIRNAT, RAJKO: Razmiπljanje o postopku sprejemanja sploπnih upravnih

aktov. Zb. znan. razpr. - Prav. fak. Univ. Edvarda Kardelja Ljublj., vol.55 (1995), str. 241-252.

g PIRNAT, RAJKO: Upravna pogodba - ali jo slovensko pravo potrebuje, Zbornik posveta VI. dnevi javnega prava, Portoroæ 2000, str. 95 -110.

g PIRNAT, RAJKO: Nekaj vpraπanj javnega pooblastila kot ustavnega institu-ta, Zbornik posveta VII. dnevi javnega prava, Portoroæ 2001, str. 271-280.

g PIRNAT, RAJKO: Liberalizacija gospodarksih javnih sluæb, Zbornik posveta X. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2004, str.115-131.

g PLI»ANI», SENKO: Pravni poloæaj premoæenja Republike Slovenije - upra-vnopravni vidik, Javna uprava, 1996, let. 32, str. 493-498.

g PLI»ANI», SENKO: Razvoj pravnih razmerij med upravnimi in zasebno-pravnimi subjekti, Javna uprava, πt. 3-4/93, str. 225-251.

g ©TURM, LOVRO (URED.): Upravni zbornik 1996, Ljubljana 1996, str. 9-70, 87- 339.

g ©TURM, LOVRO: Omejitev oblasti, Nova revija, Ljubljana 1998. g ©TURM, LOVRO (UREDNIK): Varstvo zasebne lastnine kot temeljne

Ëlovekove pravice, zbornik, Ustanova za Ëlovekove trajne vrednote - Perennia, Ljubljana 1996.

g ©TURM, LOVRO: Zbirka primerov iz ustavnega upravnega prava I - Vezanost uprave na zakon, Uradni list RS, Ljubljana 1997.

g VIRANT, GREGOR: NaËelo zakonitosti delovanja uprave in πirina zakon-skih pooblastil, Javna uprava, 1999, letnik 35, πt. 3, str. 467-488.

118Javna uprava

g VIRANT, GREGOR: Lastninski koncept javnega dobra v primerjalnem pravu in pri nas, Javna uprava, 1995, letnik 31, πt. 3, str. 353-364.

g V obvezno πtudijsko literaturo spadajo tudi veljavni zakoni, ki urejajo obravnavana podroËja.

Priporočena literatura g ADAMOVICH, LUDVIG K. - FUNK, BERND-CHRISTIAN: Allgemeines

Verwaltungsrecht, Wien 1984. g CAPACCIOLI, ENZO: Manuale di diritto amministrativo, Cedan 1983. g CHAPUS, RENÉ: Droit administratif général, Pariz 1994. g CRAIG, P.P.: Administrative Law, London 1994. g GEORGES, PHILIPPE: Droit public, Concours administratif, Pariz 1994. g KELSEN, HANS: Allgemeine Staatslehre, Wien 1993 (ponatis izdaje iz

1925). g KRBEK, IVO: Upravno pravo, Zagreb 1929. g STRAUSS, PETER J.: An Introduction to Administrative Justice in the

United States, Durham 1989. g SCHWARZE, JÜRGEN: European Administrative Law, London 1992.


119

2.4.1.3. Upravni postopek in upravni spor

Nosilca: prof. dr. Tone JerovŠek, prof. dr. Gorazd TrpinVrsta predmeta: obvezni predmet za smer upravno pravo in javna uprava©tevilo ur: 50 ur predavanj©tevilo toËk: 14 kreditnih toËk

Pedagoški cilji in vsebinsko jedro programa

Cilj programa je, na temelju pozitivnopravne ureditve in sodnih judikatov spoznavati dovoljeno procesno odloËanja v upravnem procesnem pravu ter pravni poloæaj organa in staranke v nastali proceni situaciji.

©tudentje se seznanjajo zahtevnimi procesnimi situacijami, ki nastajajo pri odloËanju v upravnih stvareh. Celoten πtudij temelji na posameznih primerih, ki jih je v konËni inπ-tanci obravnavalo Upravno sodiπËe ali Vrhovno sodiπËe ali Ustavno sodiπËe Republike Slovenije. S tem se udeleæenci πtudija seznanijo s πe ali z nedovoljenim naËinom upra-vnega procesnega postopanja in s pravilno razlago procesnih institutov in procesnim varstvom v postopku uveljavljanja pravic in nalaganja obveznosti pred organi uprave in drugimi organi, ki odloËajo v upravnih stvareh. Program obravnava tudi dovoljen oblike procesne komunikacije med stranko in organom in se usposabljajo za razreπevanje naj-bolj zahtevnih postopkov odloËanja v upravnih stvareh. Drugi del predmeta upravni spor prouËuje sodno kontrolo zakonitosti dokonËnih upravnih aktov ter dejanj in aktov s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, prek judikatov sodiπË.

Doseæeno znanje naj omogoËi posameznemu πtudentu spoznavati moæne interpretacije procesnih pravic strank in obveznosti organov pri odloËanju v upravnih in upravno sodnih postopkih.

Vsebina

Prvi delUpravno procesno pravo g Opredelitev upravnega procesnega prava. Razvoj upravnega procesne-

ga prava. Primerjalni pregled v evropskem prostoru. Sploπni in posebni upravni postopki. Subsidiarna uporaba sploπnega upravnega postopka. Upravna stvar.

120Javna uprava

Temeljna naËela kot minimalni procesni standardi g Zakonitost kot temelj pravne varnosti g Zakonitost kot omejitev diskrecije g Legalitetno naËelo pri uporabi nedoloËenih pravnih pojmov g Javna korist v razmerju do individualne koristi g OdloËanje na podlagi najugodnejπega predpisa za stranko g Materialna resnica g Gotovost kot skladnost subjektivno ugotovljenega z dejanskim g OdloËanje na podlagi verjetnosti - nujni ukrepi g Zasliπanje stranke g Pravne posledice krπitve tega naËela g Kdaj gre za absolutno bistveno krπitev g Sodna praksa g Presoja dokazov g Prosta presoja in prosti preudarek g Pravne posledice krπitve naËela dolænost govoriti resnico g Razlog za obnovo in za izrek niËnosti odloËbe kot posledica krπitve tega

naËela g Pravica do pritoæbe g Ali je ugovor pri nosilcu javnega pooblastila πteti za pritoæbo g Ali lahko zakonodajalec s podzakonskimi predpisi izkljuËuje pritoæbo

Pristojnost g Dopustnost devolucije po novem ZUP g Stranka in njeno zastopanje g Izkazanost pravnega interesa g Zastopanje po pravni osebi kot posebnost ZUP g Obseg pooblastila za zastopanje g Pravne posledice dejanj opravljenih brez pooblastila g Kdaj se pooblastilo overi pri notarju g Komuniciranje organov in strank g Pomanjkljiva vloga kot razlog za zavræenje - kdaj to ni dopustno g Posebne vloge v davËnih, carinskih in lokacijskih stvareh g Posledice napak pri obveznem osebnem vroËanju g Kdo izkazuje pravico do vpogleda v spis - judikati g Pregled spisa v davËnih stvareh - podatki spisa kot davËna tajnost

Roki in prekluzija g ©tetje rokov g Posledice zamude inπtrukcijskega roka za organ g Pritoæba zaradi izteka inπtrukcijskega roka


121

Vrnitev v prejπnje stanje zaradi odsotnosti za veË kot tri mesece

Stroπki postopka - novosti v odnosu do starega ZUP

Postopek na prvi stopnji g ZaËetek postopka in zahtevki strank g Kdaj se postopek ne uvede g Zavræenje vloge zaradi materialne pravnomoËnosti upravne zadeve - izje-

me g Postopek do izdaje odloËbe g Ugotovitveni postopek - preiskovalno in razpravno naËelo g Ugotovitveni postopek in dokazovanje v davËnem postopku g Cenitev davËne osnove g Posledice odprave odloËbe o predhodnem vpraπanju g Pomen obravnave za zakonit postopek g »asovna veljavnost dokaznih sredstev - zlasti listin g Vrednotenje dokazov - izvedenskih mnenj- obvezna in neobvezna mnenja g Ali je dopustno dokazna sredstva omejevati samo na doloËena

Upravni akti g Posledice krπitve obliËnosti g Sklep kot materialni akt - izjeme g Posledice neobrazloæene odloËbe g Obrazloæitev diskrecijske odloËbe

Redna pravna sredstva g Pritoæba g Krog upraviËencev do pritoæbe, Ëe niso sodelovali v postopku na prvi

stopnji g Bistvene krπitve pravil postopka - posledice g Krπitve na katere organ pazi po uradni dolænosti g Molk drugostopnega organa

Izredna pravna sredstva g Obnova postopka brez izdaje pisnega sklepa o dovolitvi obnove g UËinek dovolitve obnove na izvrπbo odloËbe glede katere se obnova

dovoljuje g Kaj πtejemo za verjetno izkazan obnovitveni razlog g Kdaj se prejπnja odloËba v obnovljenem postopku pusti v veljavi, kdaj

odpravi in kdaj razveljavi

122Javna uprava

g Sprememba in odprava dokonËne odloËbe v zvezi z upravnim sporom g Do kdaj se lahko to pravno sredstvo uporabi g Odprava in razveljavitev dokonËne odloËbe po nadzorstveni pravici g Ali je dopustna, Ëe æe teËe pritoæbeni postopek g Nadzorstvena pravica v obËinskih upravnih stvareh g Izredna razveljavitev izvrπljive odloËbe g Je prizadeta stranka upraviËena do povrnitve dejanske πkode in izgublje-

nega dobiËka g NiËnost odloËbe g Pravne posledice izreka niËnosti

Izvrπba g NaËela izvrπilnega postopka g Izvrπilni naslov g Dovolitev izvrπbe g Prekinitev in ustavitev izvrπbe g Ali izvrπbo s prisilitvijo lahko izvaja policija g Upravna in sodna izvrπba g Izvrπba, Ëe nosilec javnega pooblastila nima tudi dovoljenja za izvrπbo g Zavarovanje izvrπbe po ZUP in ZIZ

Drugi delUpravno sodno varstvo g Novosti nove pravne ureditve upravnega sodnega varstva po ZUS in to: g Pojem in predmet upravnega spora g Upravni spor kot generalno sodno varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin g Spor o zakonitosti g Spor polne jurisdikcije g Stranke v upravnem sporu g Pristojnost za odloËanje v upravnih sporih g Postopek v upravnih sporih g Pravna sredstva g Pritoæba g Obnova postopka g Zahteva za varstvo zakonitosti g Obveznost sodb, izdanih v upravnem sporu.

Tretji delUstavno sodno varstvo g Ustavna pritoæba v upravnih stvareh - kdaj in glede katerih pravic je sploh

dopustna


123

Literatura

Temeljna literatura za splošni upravni postopek g JEROVŠEK, TONE IN TRPIN, GORAZD ET. AL.: Komentar Zakona o sploš-

nem upravnem postopku, Inštitut za javno upravo pri PF v Ljubljani, Ljubljana, 2004.

g BREZNIK, JANEZ. IN DRUGI: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, G V Založba, Ljubljana, 2002.

g GRAFENAUER, BOŽO: Upravni postopek in upravni spor, GV založba, Ljubljana, 2001.

g ANDROJNA, VILKO: Upravni postopek in upravni spor, Uradni list RS, Ljubljana, 1992.

g JEROVŠEK, TONE: Zakon o splošnem upravnem postopku z uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana, 2001.

g JEROVŠEK, TONE: Pomen naËel v upravnem postopku, IV. Dnevi javnega prava, Zbornik znanstvenih razprav, 1998.

g JEROVŠEK, TONE: PravnomoËnost konkretnih upravnih aktov, Ljubljana 1992.

g JEROVŠEK, TONE IN DRUGI: ZaËasne odredbe, GV Založba, Ljubljana 2001. g JEROVŠEK, TONE: Predpisi o upravnem sporu, Uradni list RS, Ljubljana,

2001. g KOVA», POLONA: Evropski upravni prostor - realnost ali mit, Uprava, št.

2, str. 16-33, Fakulteta za upravo, 2003. g KERŠEVAN, ERIK: Sodni nadzor nad upravo, PF, doktorska disertacija,

Ljubljana 2003. g PIRNAT, RAJKO: Ustavna pritožba s podroËja upravnega prava, Javna

uprava, 1994, št. 3. g MACHACEK, RUDOLF; MUELLER, RUDOLF; GROF, ALFRED: Verfaren vor dem

Verfassungsgerichthof und for dem vervaltungsgerichtshof, Wien 2000. g TRPIN, GORAZD: Oblike neformalnega varstva pravic državljanov, Vest-

nik inštituta za javno upravo, 1990, letnik 26, 1/2. g KRBEK, IVO: Upravni akt, PF Zagreb, 1957. g IVAN»EVI∆, VELIMIR: Institucije upravnega prava, I. knjiga, Zagreb, 1983

in nadaljnje izdaje. g STERN, KLAUS: Verwaltungsprocesssuale Probleme in der oefentlich-

rechtlihen Arbeit, 8. auflage, Beck, 2000. g GYGI, FRITZ.: Verwaltungsrechtspflege und Verwaltungsverfahren im

Bund, Bern 1974 in nadaljnje izdaje. g HERRNRITT, RUDOLF: Das Verwaltungsverfahren, Springer, Wien 1932

- temeljno delo in ponatisi.

124Javna uprava

Pravni predpisi g Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00,

52/02, 73/04. g Zakon o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00. g Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o splošnem up-

ravnem postopku (PoroËevalec Državnega zbora RS, 2004). g Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 83/03 - uradno preËišËeno

besedilo). g Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 s spremembami). g Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 40/04 - UPB). g Zakon elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list

RS, št. 57/00). g Zakon o dostopu do informacij javnega znaËaja (Uradni list RS, št. 24/03). g Uredba o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odloËanje

v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00).

g Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz upravnega postopka (Urad-ni list RS, št. 46/00, 63/03).

g Uredba o naËinu poslovanja organov javne uprave s strankami (Uradni list RS, št. 22/01, 81/03).

g Uredba o pridobivanju in posredovanju podatkov med organi javne up-rave za potrebe upravnih postopkov (Uradni list RS, št. 38/02, 129/03).

g Navodilo o obliki ovojnice za obvezno osebno vroËanje v splošnem up-ravnem postopku (Uradni list RS, št. 11/02).

g Pravilnik o vodenju evidence o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 18/03).

g Uredba o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 91/01).

Temeljna literatura za upravni spor g ANDROJNA, VILKO: Upravni postopek in upravni spor, Ëasopisni zavod

uradni list, Ljubljana, 1977 in kasnejši ponatisi. g JEROVŠEK, TONE: Predpisi o upravnem sporu z uvodnimi pojasnili, druga

dopolnjene izdaja,Uradni list RS, Ljubljana, 2001. g JEROVŠEK, TONE: Udeleženci upravnega spora glede na obseg sodne

kontrol, Javna uprava št. 1. let. 32, Ljubljana 1996, str. 33 do 51. g GRAFENAUER, BOŽO: Upravni postopek in upravni spor, GV založba,

Ljubljana, 2001. g KERŠEVAN, ERIK: Sodni nadzor nad upravo, PF, doktorska disertacija,

Ljubljana 2003. g TRATAR, BOŠTJAN: Intenziteta kontrole dejanskega stanja v upravnem

sporu, magistrska naloga, PF, Ljubljana 2000.


125

g TRATAR, BOŠTJAN: Splošna evropska naËela varstva pravic v upravnem sporu, Javna uprava, Ljubljana 1/2001.

g ŠIPEC, MIHA; JEROVŠEK, TONE ET. AL.: ZaËasne odredbe, tretji del, GV Založba, Ljubljana 2001.

g BREZNIK, JANEZ IN DRUGI: Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, GV založba, Ljubljana, 2001.

g JEROVŠEK, TONE: Zakon o splošnem upravnem postopku z uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana, 1999 in 2001.

g PIRNAT, RAJKO: Ustavna pritožba s podroËja upravnega prava, Javna up-rava, 1994, št. 3.

g AUERSPERG-MATI» A: Pritožba na Evropsko sodišËe za Ëlovekove pravice: kdaj, kako, Gospodarski vestnik, Pravna praksa, 2002, št. 6,

g JEROVŠEK, TONE: PravnomoËnost konkretnih upravnih aktov, Ljubljana, 1992.

g JEROVŠEK, TONE: Sodna kontrola posamiËnih neupravnih aktov v up-ravnem sporu, VIII. Dnevi javnega prava, Portorož 2002, Inštitut za javno upravo, Ljubljana, 2002.

g JEROVŠEK, TONE: Nekatera vprašanja nove ureditve upravnega spora, Javna uprava, Inštitut za javno upravo, letnik 30, 1994, št. 3.

g KRBEK, IVO: Upravni akt, Zagreb, 1957. g TRPIN, GORAZD: Oblike neformalnega varstva pravic državljanov, Vest-

nik inštituta za javno upravo, 1990, letnik 26, 1/2. g KRESAL ŠOLTES, KATARINA: Sodno varstvo v socialnih sporih, v Delovno

pravo in socialna varnost, Inštitut za primerjalno pravo in Inštitut za delo pri PF, Ljubljana, 2003.

g KRESAL ŠOLTES, KATARINA: Obsega pravice do sodnega varstva po 6. Ëlenu Evropske konvencije..., Podjetje in delo, št. 2, 2000.

g ZAKONJŠEK, MAJA: Pravne razlage o nekaterih vprašanjih v socialnih sporih, Pravosodni bilten št. 1, 2001.

g KNEZ, RAJKO ET. AL.: OdloËitve sodišËa evropskih skupnosti in sodišËa prve stopnje s pjasnili, Nebra d. o. o. Ljubljana, Ljubljana 20004.

Pravni predpisi g Zakon o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00. g Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 2/04, preËišËeno be-

sedilo št. 36/04. g Zakon o delovnih in socialnih sodišËih, Uradni list RS, št. 61/04. g Zakon o dostopu do informacij javnega znaËaja Uradni list RS, št. 24/03. g Zakon o ustavnem sodišËu, Uradni list RS, št. 15/94, 64/01.

126Javna uprava

2.4.1.4. Uvod v upravno znanost

Nosilca: prof. dr. Gorazd Trpin, doc. dr. Bojan Bugari»Vrsta predmeta: obvezni predmet za smer upravno pravo©tevilo ur: 25 ur predavanj©tevilo toËk: 9 kreditnih toËk

Vsebina

1. Znanost g Pojem znanosti. Nastanek in razvoj znanosti. Diferencijacija in integracija

znanosti. Cilji znanosti. Nova znanstvena spoznanja. Nova znanstvena paradigma.

g Predmet znanosti. Objekt znanosti. Viri znanosti. Znanstvene metode. Metodologija znanosti. Znanstvene teorije in znanstveni zakoni.

g Klasifikacija znanosti. Druæbene in prirodoslovne znanosti. Druæbene normativne in druæbene empiriËne znanosti. Ideografske znanosti.

2. Upravna znanost g Pojem upravne znanosti. Upravna znanost kot druæbena empiriËna zna-

nost. Predmet, objekt, viri in metode upravne znanosti. g Razmerja upravne znanosti do drugih znanstvenih disciplin. Razmerje

do politoloπkih in organizacijskih znanosti. Razmerje do upravno pravne znanosti. Medsebojna povezanost upravne in upravno pravne znanosti.

3. Nastanek in razvoj upravne znanosti g ZaËetki upravne znanosti. Kamerlaistika in Jacob von Sonnenfels. Upravno

pravna smer in Lorenz von Stein. Upravno tehniËna smer. Moderne smeri k prouËevanju uprave. Sistemski in kibernetski pristop k prouËevanju uprave. Ponovna integracija upravne znanosti.

4. Upravljanje in upravna organizacija kot predmet upravne znanosti g Pojem uprave in upravljanja. Sestavine upravljanja. Upravni proces.

Strukturiranost in hierarhiËnost upravnega procesa. Upravni proces in pravni sistem. Upravljanje kot zavestno usmerjanje sistemskih interakcij.

g Upravna organizacija. Pojem organizacije. Vrednote, norme in druæbene vloge. Struktura organizacije. Vrste organizacij. Pojem upravne organiza-cije. Upravna organizacija kot upravni sistem.


127

Literatura g BU»AR, FRANCE: Upravljanje, Ljubljana, Cankarjeva zaloæba, 1981. g PUSI∆, EUGEN: Nauka o upravi, 12. imijenjeno i dop. izd., Zagreb, ©kolska

knjiga, 2002.

128Javna uprava

2.4.1.5. Razvoj javne uprave

Nosilec: prof. dr. Rajko Pirnat Vrsta predmeta: obvezni predmet za smer upravno pravo©tevilo ur: 25 ur predavanj©tevilo toËk: 9 kreditnih toËk

Vsebina

1. Uvodni pojmi in okvirna opredelitev javne uprave: upravljanje in uprava, javna zadeva, javna uprava kot oblast in javna uprava kot sluæba, dræava in javna uprava, lokalna samo-uprava; pojem razvoja in druæbeni razvoj; sistematika predmeta - temeljni zgodovinski tipi dræav in druæbenih razmer v njih (preddræavno upravljanje, antiËne dræave, dræave zgodnjega in razvitega fevdalizma, absolutistiËne dræave, moderne dræave).

2. Temeljni trendi v razvoju javne uprave: elementi razvoja uprave, naraπËanje uprave in razlogi zanj, diferenciacija uprave in z njo zvezana integracija, profesionalizacija uprave in njene znaËilnosti, zmanjπevanje vloge prisile v upravi, lokacija upravnih nalog - cen-tralizacija, dekoncentracija, decentralizacija.

3. Preddræavne oblike upravljanja: prazgodovina in temeljne druæbene razmere v njej, problemi in oblike upravljanja druæbe v prazgodovini, postopna teritorializacija in pre-hod na dræavno upravljanje.

4. Dræave starega veka: razvoj dræave, magistratura kot prva oblika diferenciacije uprave, monarhiËna integracija; nekateri zgodovinski primeri - uprava starega Egipta, antiËna GrËija, rimski imperij.

5. Uprava zgodnjega in visokega fevdalizma: fevdalni partikularizem ob razpadu rimskega imperija, integracija skozi lastnino zemlje in fevdalna razmerja, povezava javne oblasti in zasebne lastine; zgodovinski primeri: Sveto rimsko cesarstvo, kitajski imperij, turπko cesarstvo, zgodnja doba habsburπke monarhije, Anglije in Francije.

6. AbsolutistiËne monarhije: zgodovinski razlogi za nastanek absolutistiËnih monarhij, stanovi in zasnove parlamenta, centralizacija, nastanek birokracije in profesionalizacije uprave; zgodovinski primeri: Francija, avstroogrsko cesarstvo, Velika Britanija.

7. Moderne dræave: znaËilnosti moderne dræave - demokracija in njen obËasen suspenz (avtokracija), pravna dræava, socialna dræava, delitev oblasti, javne finance.

7.1. Prvo obdobje moderne dræave: dræava kot varuh prava, nastanek klasiËnih resorjev, razcvet birokratske uprave, pojav federalizma; zgodovinski primeri: prusko cesarstvo, Francija in ZDA 19. stol.


129

7.2. IntervencionistiËna dræava: razlogi za πiritev javne sfere in pose-ganje dræave v klasiËni obseg zasebne sfere, nastanek in razvoj javnih sluæb; zgodovinski primeri: ZDA in zahodnoevropske dræave prve polovice 20. stol.

7.3. SocialistiËna dræava: socialna in socialistiËna dræava, enotnost oblasti in mimikrija institucij demokracije ter pravne dræave, podreditev zasebne sfere javni upravi - administrativni, realni in samoupravni socializem; zgodovinski primeri: Sovjetska zveza, SocialistiËna Jugoslavija.

7.4. Postindustrijska dræava: znaËilnosti te dræave in meddræavno povezovanje, informacijska druæba, liberalizacija javnih sluæb; problemi sodobne uprave in upravne reforme.

8. Razvoj lokalne samouprave: monistiËni in dualistiËni koncept lokalne samouprave, izvori lokalnih skupnosti in lokalne samouprave, regionalizem; zgodovinski primeri: razvoj angleπke, nemπke in francoske lokalne samouprave.

9. Razvoj uprave in lokalne samouprave na slovenskem: uprava v Avstroogrski monar-hiji, slovenske pokrajine in lokalna samouprava; ustanovitev jugoslovanske dræave in njena uprava (teritorialna organizacija, upravni organi, upravno sodstvo); socializem na slovenskem (administrativno obdobje, samoupravno obdobje), suzpens lokalne samo-uprave in komuna; ustanovitev slovenske dræave in problemi oblikovanja njene uprave ter lokalne samouprave.

Literatura

Temeljna literatura g BU»AR, FRANCE: Uvod v javno upravo, Ljubljana 1969, str. 11-351. g GODEC, RUPKO: Organizacija in razvoj upravnih organov, Zbornik

V©NZ, Ljubljana 1984, str. 91-116. g GODEC, RUPKO: Upravni organi v obdobju teritorialne nestabilnosti,

Vestnik IJU, 1982, πt. 3-4, str. 181-194. g PIRNAT, RAJKO: Reforma uprave v Sloveniji - zakaj, kam, kako, Javna

uprava 1-2/1993, str. 41-54. g PUSI∆, EUGEN: Nauka o upravi, Zagreb 1978, str. 39-134. g PUSI∆, EUGEN: Upravni sistemi, Zagreb 1985, str. 73-499. g RAMLJAK, MILAN: Centralna i lokalna uprava u razvoju, Zagreb 1982. g TRPIN, GORAZD: Nekateri problemi reorganizacije dræavne uprave ter uva-

janje lokalne samouprave v Sloveniji, Javna uprava 1-2/1993, str. 15-40. g ©MIDOVNIK, JANEZ: Lokalna samouprava, Ljubljana 1995. g VILFAN, SERGEJ: Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 425-

477.

130Javna uprava

Priporočena literaturaPoleg navedenih del v celoti priporoËamo πe naslednjo literaturo: g CAIDEN, GERALD: Administrative Reform, Chicago 1969. g GODEC, RUPKO: Sodni nadzor nad delovanjem uprave v Avstriji, Vestnik

IJU, 1981, πt. 3-4, str. 157-170. g GODEC, RUPKO: Razvoj in ureditev upravnega spora v stari Jugoslaviji,

Vestnik IJU, 1981, πt. 1-2, str. 5-14. g GODEC, RUPKO: Razvoj upravnega postopka v Sloveniji pred letom 1931,

Vestnik IJU, 1977, str. 181-205. g GODEC, RUPKO: Upravni postopek v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni,

Vestnik IJU, 1978, πt. 1-2, str. 37-59. g GODEC, RUPKO: Upravni organi v obdobju teritorialne nestabilnosti,

Vestnik IJU, 1982, πt. 3-4, str. 181-194. g GODEC, RUPKO: Upravni organi v obdobju od leta 1964 do leta 1974,

Vestnik IJU, 1983, πt. 1-2, str. 39-54. g GODEC, RUPKO: Zvezni upravni organi po letu 1974, Vestnik IJU, 1983,

πt. 3-4, str. 167-184. g GODEC, Organizacija republiπkih in obËinskih upravnih organov po letu

1974, Vestnik IJU, πt. 1-2, str. 57-72. g GODEC, RUPKO: Organizacijski vidiki preobrazbe dræavne uprave, Vestnik

IJU, 1985, πt. 3-4, str. 193-215. g HELD, DAVID: Modeli demokracije, Ljubljana 1989. g MORISON, HERBERT: Government and Parliament, London 1954. g WALDO, DWIGHT: Administrative State, New York 1948. g WEBER, MAX: On Charisma and Institution Building, Chicago 1968. g ZILLER, JAQUES: Administrations comparées, Paris 1993.


131


Nosilca: prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Igor Kau»i»Vrsta predmeta: obvezni predmet za smer javna uprava©tevilo ur: 20 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

I. Ustavno pravo, ustava in ustavnost1. Ustavno pravo 1.1. Predmet, metode in ime ustavnega prava 1.2. Ustavno pravo kot pravna panoga 1.3. Viri ustavnega prava2. Ustava 2.1. Pojem ustave in njene lastnosti 2.2. Zgradba in tvarina ustave 2.3. Sprejem in sprememba ustave3. Nastanek ustav in razvoj ustavnosti v svetu in v Sloveniji4. Temeljne znaËilnosti in naËela Ustave Republike Slovenije 4.1. Materia constitutionis 4.2. Postopek za spremembo Ustave Republike Slovenije 4.3. Sploπne doloËbe Ustave 4.4. NaËelo ustavnosti in zakonitosti5. Temeljne znaËilnosti ustavnega prava EU

II. Človekove pravice in svoboščine1. Sploπno o Ëlovekovih pravicah in svoboπËinah 1.1. Pojem Ëlovekovih pravic in svoboπËin 1.2. Razvoj pravne ureditve svoboπËin in pravic2. »lovekove pravice in svoboπËine v slovenskem ustavnem sistemu 2.1. Temeljne znaËilnosti ustavne ureditve Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.2. UresniËevanje in omejevanje Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.3. Klasifikacija Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.4. Temeljne in izhodiπËne pravice in svoboπËine 2.5. Osebnostne pravice in svoboπËine 2.6. PolitiËne pravice in svoboπËine 2.7. Ekonomske in socialne pravice 2.8. Pravice narodnih skupnosti

132Javna uprava

3. Gospodarska in socialna razmerja4. Varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin

III.Državna ureditev Slovenije1. Organizacija dræavne oblasti 1.1. Sploπno o dræavi 1.2. Oblike dræav 1.3. Sistem organizacije oblasti v Sloveniji2. Dræavni zbor in Dræavni svet 2.1. Sploπno o predstavniπkem telesu 2.2. Dræavni zbor 2.3. Dræavni svet 2.4. Razmerja Dræavnega zbora in Dræavnega sveta do drugih temeljnih dræav-

nih organov 2.5. Zakonodajni referendum 2.6. Parlamentarna preiskava 2.7. Poloæaj poslanca Dræavnega zbora in Ëlana Dræavnega sveta 2.8. Volitve poslancev Dræavnega zbora in Ëlanov Dræavnega sveta3. Predsednik republike 3.1. Sploπno o πefu dræave 3.2. Predsednik Republike Slovenije4. Vlada in uprava 4.1. Vlada 4.2. Uprava 4.3. Obramba dræave5. Pravosodni sistem 5.1. SodiπËa 5.2. Dræavno toæilstvo 5.3. Odvetniπtvo in notariat6. Ustavno sodiπËe 6.1. Sistemi in oblike kontrole ustavnosti 6.2. Ustavno sodiπËe Republike Slovenije

IV. Lokalna samouprava1. Temeljne znaËilnosti lokalne samouprave v Sloveniji2. ObËina3. Pokrajina4. Varstvo lokalne samouprave in pravic posameznikov ter organizacij5. Neposredna demokracija v lokalni samoupravi6. Lokalne volitve


133

V. Javne finance1. Ustavna izhodiπËa o javnih financah2. NaËini in viri financiranja dræave in lokalnih skupnosti3. ProraËun4. RaËunsko sodiπËe5. Centralna banka

Literatura:

Temeljna literatura g KAU»I» I., GRAD F.: Ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 2003. g GRAD F., KAU»I» I., RIBI»I» C., KRISTAN I.: Dræavna ureditev Slovenije,

Ljubljana 1999. g GRAD F., KAU»I» I.: Ustavno pravo, Ljubljana 2005. (v tisku) g Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, πt. 33/91, 42/9, 66/00 in

24/2003.

Priporočena literatura g BU»AR F.: Demokracija in kriza naπih ustavnih institucij, Ljubljana 1998. g GOMIEN D.: Kratek vodiË po Evropski konvenciji o Ëlovekovih pravicah,

Ljubljana 1995. g GRAD F.: Volitve in volilni sistem, Ljubljana 1996. Lokalna demokracija-organizacija in volitve, Ljubljana 1998. Parlament in vlada, Ljubljana 2000. g GRAD F., KRISTAN I., PERENI» A.: Primerjalno ustavno pravo, Pravna

fakulteta, Ljubljana 2004. g JAMBREK P.: Ustavna demokracija, Ljubljana 1992. g KAU»I» I.: Referendum in sprememba ustave, Ljubljana 1994. g Komentar Ustave Republike Slovenije (ur. L.©turm), Ljubljana 2002. g MAV»I» A.: Zakon o Ustavnem sodiπËu s pojasnili, Ljubljana 2000. g Nastajanje slovenske ustave - izbor gradiv Komisije za ustavna vpraπanja

(1990-1991) (UR. M. CERAR IN G. PERENI»), I-III zv., Ljubljana 2001. g OdloËbe in sklepi Ustavnega sodiπËa, zbirka, I-XI, Ljubljana 1992-2002

(izbrane odloËbe). g RIBI»I» C.: Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije, Ljubljana

1992. Mozaik ustavnih sprememb - od slovenske ustavnosti k evropski,

Ljubljana 2003. g RUPNIK J.,CIJAN R.,GRAFENAUER B.: Ustavno pravo-sploπni in posebni

del, Maribor 1994.

134Javna uprava

g ©INKOVEC J.: Pravna, demokratiËna in socialna dræava, Ljubljana 1996. Pravice in svoboπËine, Ljubljana 1997. g ©MIDOVNIK J.: Lokalna samouprava, Ljubljana 1995. g ©TURM L.: Omejitev oblasti-ustavna izhodiπËa javnega prava, Ljubljana

1998. g Temeljne pravice (UR. M.PAV»NIK, A.P. PAV»NIK IN D.W.LUKI∆), Ljubljana

1997. g Ustavno sodstvo (UR. M.PAV»NIK IN A.MAV»I»), Ljubljana 2000.


135

2.4.1.7. Uvod v pravo

Nosilca: prof. dr. Marijan Pav»nik, doc. dr. Miro CerarVrsta predmeta: obvezen predmet za smer javna uprava©tevilo ur: 20 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

Uvod1/ Teorija prava in dræave2/ Filozofija prava3/ Teorija prava in dræave kot pedagoπki predmet4/ Teorija prava in dræave ter filozofija prava v uËnem naËrtu Pravne fakultete v Ljubljani

Prvi del: druæba, dræava, pravoI/ Druæba 1/ »lovek in druæba 2/ Druæbena pravila in druæbene organizacije

II/ Dræava 1/ Pojem dræave 2/ Kratko o zgodovinskem razvoju moderne dræave 3/ Dræavna organizacija A/ Dræavna organizacija v πirπem in oæjem pomenu B/ Vpraπanja prvin dræave 4/ Oblike dræave A/ RazvrπËanje (klasifikacija) dræav B/ Oblike vladavine C/ Oblike dræavne oblasti a) Uvod b) NaËelo delitve oblasti ba) Parlamentarni sistem bb) Predsedniπki sistem bc) Parlamentarno-predsedniπki sistem c) NaËelo enotnosti oblasti Ë) Namesto sklepa

136Javna uprava

»/ Oblike politiËnega sistema D/ Oblike dræavne ureditve E/ Socialna dræava F/ Pravna dræava 5/ Padec berlinskega zidu. Dræavnopravne spremembe in odprta vpraπanja

v dræavah Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Vpraπanje dræavne suverenosti in Evropska unija.

6/ Temeljni pogledi na dræavo. Dræava kot manifestacija ideje. Dræava kot integrativna celota (dræava pred dræavljanom). Pogodbene teorije o dræavi (posameznik pred dræavo). Religiozni (krπËanski) pogledi na pojem dræave. Dræava kot (bioloπki) organizem. MarksistiËna kritika dræave. AnarhistiËni pogled na dræavo (dræava kot nujno zlo). Socioloπki in politoloπki pogledi na dræavo. Totalitarni pogledi na dræavo. Pravni pogledi na dræavo. Sodobni (moderni) solidaristiËni, pluralistiËni in neokorporativistiËni pogledi na dræavo. Vpraπanje pojma dræave.

III/ Pravo 1/ Pojem prava 2/ Zgodovinski razvoj prava A/ Sploπno B/ Zgodovinsko izoblikovani tipi prava

Drugi del: pravni redI/ Pojem pravnega reda in njegove sestavine

II/ Pravno pravilo 1/ Pojem pravnega pravila 1.1/ Pojem pravnega pravila 1.2/ Sestavine pravnega pravila 1.3/ Jezikovno in pravnotehniËno sporoËanje pravnih pravil 2/ Sestavine pravnega pravila 2.1/ Primarna hipoteza 2.2/ Primarna dispozicija 2.2.1/ Pojem primarne dispozicije 2.2.2/ Narava primarne dispozicije 2.2.3/ DoloËljivost primarne dispozicije 2.3/ Sekundarna hipoteza ali pravna krπitev 2.4/ Pravna sankcija 3/ Tipsko (sploπno in abstraktno) pravno pravilo 4/ Od tipskega k posamiËnemu in h konkretnemu pravnemu pravilu 5/ Primarna in sekundarna pravna pravila


137

6/ Pravilo o pristojnosti 7/ “Nepopolna” (“nesamostojna”) pravna pravila 8/ Pravno naËelo 8.1/ Pojem pravnega naËela 8.2/ Vrste pravnih naËel 8.3/ Pomen pravnih naËel

III/ Pravno razmerje 1/ Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih 2/ Pravni subjekt 2.1/ Pravni subjekt 2.2/ FiziËna oseba 2.2.1/ Posameznik kot pravni subjekt 2.2.2/ Pravna sposobnost 2.2.3/ Sposobnost za dejanja 2.2.3.1/ Pojmovno pojasnilo 2.2.3.2/ Poslovna sposobnost 2.2.3.3/ Odgovornost za pravne krπitve 2.3/ Pravna oseba 2.3.1/ Pojem pravne osebe 2.3.2/ Vrste pravnih oseb 2.3.3/ Sposobnost pravnih oseb 2.3.4/ Nekatera odprta vpraπanja 2.4/ Od tu dalje 3/ Pravica 3.1/ Pravica 3.2/ Abstraktna pravica 3.3/ Konkretna pravica 3.4/ Teorija o naravi pravice 4/ Dolænostno upraviËenje 5/ Pravna dolænost 5.1/ Pravna dolænost 5.2/ Abstraktna in konkretna pravna dolænost 5.3/ Korelativnost pravic in pravnih dolænosti 6/ Zloraba pravice 7/ Predmet pravnega razmerja

IV/ Normativni pravni akt 1/ Pojmovno pojasnilo. Normativni pravni akt kot pravno dejstvo 2/ Normativni pravni akt 3/ Sestavine normativnega pravnega akta

138Javna uprava

3.1/ Uvod 3.2/ Vsebina normativnega pravnega akta. Sploπni in posamiËni pra-

vni akt 3.3/ Oblike normativnega pravnega akta 3.3.1/ Pristojnost za sprejemanje normativnega pravnega akta 3.3.2/ Postopek za sprejemanje normativnega pravnega akta 3.3.3/ Zunanje izrazno sredstvo normativnega pravnega akta 3.4/ Materialni in formalni pojem normativnega pravnega akta 4/ Veljavnost sploπnih pravnih aktov 4.1/ Uvod 4.2/ Krajevna veljavnost sploπnih pravnih aktov 4.3/ Osebna (personalna) veljavnost sploπnih pravnih aktov 4.4/ »asovna veljavnost sploπnih pravnih aktov 4.4.1/ ZaËetek veljavnosti sploπnih pravnih aktov 4.4.2/ Konec veljavnosti sploπnih pravnih aktov 4.4.3/ Retroaktivna veljavnost sploπnih pravnih aktov 5/ Hierarhija normativnih pravnih aktov

V/ Pravni viri 1/ Pojem pravnih virov 2/ Predmet pravnega urejanja 3/ Vrste formalnih pravnih virov. “Spontano” in organizirano nastajanje for-

malnih pravnih virov 4/ Organizirano nastajanje formalnih pravnih virov 4.1/ Ustava in zakon kot pravna vira 4.1.1/ Pojem ustave in zakona 4.1.2/ Predmet pravnega urejanja kot merilo razloËevanja

med ustavo in zakonom 4.1.3/ Ustavno urejanje druæbenih razmerij 4.1.4/ Zakonsko urejanje druæbenih razmerij 4.2/ Uredba kot osrednji podzakonski akt 4.2.1/ Pojem uredbe 4.2.2/ Uredbodajno urejanje druæbenih razmerij 4.2.3/ Drugi podzakonski akti 4.3/ Avtonomno pravno urejanje 4.3.1/ Avtonomno in heteronomno pravno urejanje 4.3.2/ Merila razloËevanja 4.3.3/ Avtonomno pravno urejanje 5/ “Spontano” nastajanje formalnih pravnih virov 5.1/ Morala kot pravni vir 5.1.1/ Morala in pravo 5.1.2/ Morala kot pravni vir


139

5.2/ ObiËaj kot pravni vir 5.2.1/ ObiËaj in pravo 5.2.2/ ObiËaj kot pravni vir 6/ Sodba in enotna (enaka) uporaba formalnih pravnih virov 6.1/ Sodba kot formalni pravni vir 6.2/ Ustaljena sodna praksa 6.3/ Novejπi pogledi na precedenËno pravo in na ustaljeno sodno

prakso 7/ Spoznavni pravni vir

VI/ Pravne praznine 1/ Narava pravnih praznin 2/ Pravnost pravnih praznin 3/ KlasiËne pravne praznine 4/ Pravne praznine v πirπem pomenu besede

VII/ Uporabljanje (sploπnih) pravnih aktov 1/ Pojem uporabljanja normativnih pravnih aktov 2/ Potek uporabljanja (sploπnih) pravnih aktov 3/ Pomen pravnih dejstev 4/ PosamiËni pravni akti 4.1/ Uvod 4.2/ Upravni akt 4.3/ Sodni akt 4.4/ Pravni posel 5/ Konkretno pravno razmerje 6/ Zastaranje in priposestvovanje 7/ Varstvo pravnega razmerja 7.1/ Uvod 7.2/ SamozaπËita 7.3/ Dræavno varstvo 7.3.1/ Vrste dræavnega varstva 7.3.2/ Upravno, kazensko in civilnopravdno pravno varstvo 7.3.3/ Zbiranje procesnega gradiva (priprave za pravno

odloËitev) 7.3.4/ Pravovarstvena odloËba 7.3.5/ Pritoæbena (instanËna) pot 7.3.6/ PravnomoËnost sodnih in upravnih odloËb 7.3.7/ Izvrπba 7.4/ Ustavnosodno pravno varstvo

140Javna uprava

Tretji del: razlaga (razumevanje) normativnih pravnih aktov 1/ Pravno razumevanje in odloËanje v konkretnih primerih 1.1/ Razumevanje dejstev (beri: æivljenjskega primera): konkretni

dejanski stan 1.2/ Razumevanje pravnih besedil: zakonski dejanski stan 1.3/ Pravno vrednotenje in pravno odloËanje 2/ Pojem razlage (sploπnih) normativnih pravnih aktov 3/ Vrste razlage normativnih pravnih aktov 4/ Razlagalni argumenti 4.1/ Uvod 4.2/ Jezikovna razlaga 4.2.1/ Narava jezikovne razlage 4.2.2/ Zakonski jezik 4.3/ LogiËna razlaga 4.4/ SistematiËna razlaga 4.5/ Zgodovinska razlaga 4.6/ Argumentum a simili ad simile 4.6.1/ Pojem 4.6.2/ Analogija intra legem 4.6.3/ Zakonska analogija 4.6.4/ Pravna analogija 4.6.5/ Pomen zakonske in pravne analogije 4.6.6/ Posebnosti v kazenskem pravu 4.7/ Argument teleoloπke redukcije 4.8/ Argumentum a contrario 4.9/ Argumentum a fortiori (argumentum a maiori ad minus, argu-

mentum a minori ad maius) 4.10/ Argumentum a cohaerentia 4.11/ Argumentum a completudine 4.12/ Namenska (teleoloπka) razlaga 5/ (Besedni) rezultat razlage 6/ Razlaga ustave kot hierarhiËno najviπjega sploπnega pravnega akta 7/ Razlaga posamiËnih pravnih aktov 8/ Utemeljitev razlagalne odloËitve 9/ (Nekateri) teoretiËni pogledi na razlago normativnih pravnih aktov

»etrti del: sistemizacija prava 1/ Pojem in prvine sistemizacije prava 2/ KlasiËne pravne panoge 2.1/ Ustavno pravo 2.2/ Civilno pravo


141

2.3/ Druæinsko pravo 2.4/ Gospodarsko pravo 2.5/ Delovno in socialno pravo 2.6/ Upravno pravo 2.7/ FinanËno pravo 2.8/ Kazensko pravo 2.9/ Postopkovno pravo 2.10/ Mednarodno javno pravo 2.11/ Mednarodno zasebno pravo 3/ Temeljne skupine prava 3.1/ Notranje (dræavno) in mednarodno pravo 3.2/ Materialno in formalno pravo 3.3/ Javno in zasebno pravo 4/ Vpraπanje novih pravnih panog 5/ Veliki pravni sistemi. Razdelitev v pravne kroge (pravne druæine) 5.1/ Pojem pravne druæine 5.2/ Merila razdelitve v pravne kroge 5.3/ Celinskoevropski (rimsko-germanski pravni krog) 5.4/ Angloameriπki pravni krog 5.5/ Povezave med common law in celinskoevropskim pravom.

Meπani sistemi 5.6/ Pravna druæina nekdanjih socialistiËnih dræav 5.7/ Pravni sistemi Daljnega vzhoda, pravni sistemi, ki jih doloËata

religija in plemensko izroËilo 5.8/ Nekatera odprta vpraπanja poenotenja prava

Peti del: pravne znanosti in njihove metode 1/ Naloga pravnih znanosti 2/ Delitev pravnih znanosti 3/ Metode pravnih znanosti a) DogmatiËna metoda b) Socioloπka metoda c) Aksioloπka (deontoloπka) metoda Ë) Primerjalna metoda d) Zgodovinska metoda 4/ Pravne znanosti in πtudij prava

©esti del: pogledi na naravo prava 1/ Naravno pravo 1.1/ Uvod 1.2/ AntiËno (Aristotelovo) naravnopravno pojmovanje

142Javna uprava

1.3/ SholastiËno (Tomaæevo) naravnopravno pojmovanje 1.4/ RacionalistiËno naravno pravo 1.5/ Sklepno pojasnilo 2/ Pravni pozitivizem 2.1/ Uvod 2.2/ Zakonski pozitivizem 2.3/ »ista teorija prava 2.4/ Hartova analitiËna teorija prava 2.5/ Pravni realizem 2.6/ Odprta vpraπanja 2.6.1/ Vpraπanje zornega kota 2.6.2/ Vpraπanje zasnove 2.6.2.1/ Argument neprava 2.6.2.2/ Argument naËel 2.6.2.3/ Argument razumevanja pravnih pravil 3/ Zgodovinska πola prava 4/ Socioloπko pravoznanstvo 5/ MarksistiËna teorija prava 6/ SintetiËno (integralno) pojmovanje prava 7/ Poglavitne pravne vrednote. Pojem, vrste in pomen pravnih vrednot.

»lovek in pravo. OpazovalËev in igralËev pogled.

Literatura

Temeljena literatura g PAV»NIK: Teorija prava. 2. izd. Cankarjeva zaloæba: Ljubljana 2001 (razen

VIII.1., VIII.8., VIII.9. in XI. poglavja). g KUŠEJ, PAV»NIK, PERENI»: Uvod v pravoznanstvo 3. spremenjena in

dopolnjena izdaja. »Z Uradni list RS: Ljubljana 1992. Ponatis: Ljubljana 1996, str.19-57, 62-65, 233-245. Ti odlomki so v celoti ponatisnjeni v Praktikumu za uvod v pravoznanstvo (1998), str. 21-65, 315-319, 326-333.

g CERAR, NOVAK, PAV»NIK, PERENI»: Praktikum za uvod v pravoznanstvo. 3. spremenjena in dopolnjena izdaja. »Z Uradni list RS: Ljubljana 1998.

g CERAR: Nekaj temeljnih pogledov na pojem dræave (glej tË. 2 - zlasti Platon, 3, 4, 10, 11 in 12), v: Praktikum za uvod v pravoznanstvo (1998), str. 66-79, 94-114.

g CERAR, NOVAK, PAV»NIK: Praktikum za uvod v pravoznanstco. 4. bistveno spremenjena in dopolnjena izdaja. Uradni list RS: Ljubljana 2005 (v pripra-vi). Obseg, v katerem je to delo obvezno, bo javljen ob njegovem izidu.

g DAVID, GRASMANN (NOSILCA): Uvod v velike sodobne pravne sisteme. Prvi del. Cankarjeva zaloæba: Ljubljana 1998, tË. 22-30, str. 67-100.


143

Priporočena literatura g Tuja in domaËa priporoËena literatura je navedena v obvezni πtudijski

literaturi. g Kot uvod v pravno miπljenje glej: EGON SCHNEIDER: Logika za pravnike.

Cankarjeva zaloæba: Ljubljana 1995. g Med klasiËnimi domaËimi deli glej: LEONID PITAMIC: Dræava, Celje 1927.

Ponatis: Cankarjeva zaloæba: Ljubljana 1996. g Pravni terminoloπki slovar, Zaloæba ZRC (ZRC SAZU), Ljubljana

1999. g Leksikon Pravo. UREDIL M. PAVËNIK, 2.izd., Cankarjeva zaloæba 2003. g GUSTAV RADBRUCH: Filozofija prava. Cankarjeva zaloæba: Ljubljana

2001.

144Javna uprava

2.4.1.8. Osnove civilnega prava

Nosilca: prof. dr. Miha Juhart, prof. dr. Peter GrilcVrsta predmeta: obvezni predmet za smer javna uprava ©tevilo ur: 20 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

1. Pojem in sploπne znaËilnosti civilnopravnega podroËja. Pojem civilnega prava. Razmejitev med civilnim in javnim pravom. PodroËja civilnega prava. Viri civilnega prava. Temeljna naËela civilnega prava.

2. Civilnopravno razmerje. Opredelitev. Pravna razmerja erga omnes in inter partes. Pravica civilnega prava. Vrste pravic.

3. Pravni posel. Pojem in pomen. Vrste pravnih poslov. Pogoji za veljavnost pravnega posla. Sposobnost. Volja. Moænost in dopustnost. Oblika. Neveljavnost pravnih poslov. NiËnost. Izpodbojnost. Zastopanje.

4. Osnove obligacijskega prava. Vrste in znaËilnosti obligacij. Pogodbe. Odπkodninska obvez-nost. Elementi odπkodninske obveznosti. Krivdna odπkodninska obveznost. Objektivna odπkodninska obveznost. Posebej o odgovornosti dræave za delo njenih organov. Obogatitvene obveznosti. Utrditev in zavarovanje obveznosti. Utrditev denarnih obveznosti. Utrditev nedenarnih obveznosti. Prenehanje obveznosti. Izpolnitev. Pobotanje. Zastaranje in prekluzija. Drugi naËini prenehanja. Najpomembnejπe pogodbe obligacijskega prava. Prodaja. Pogodba o delu in iz nje izpeljane pogodbe. Mandatna pogodba in iz nje izpeljane pogodbe. Najemna in zakupna pogodba.

5. Osnove stvarnega prava. Opredelitev stvarnopravnih razmerij. Pojem stvari in stvar-nopravnih pravic. Posest. Zemljiπka knjiga. Lastninska pravica. Sluænost. Zastavna pravica.

6. Osnove dednega prava. Pojem in ureditev dedovanja. Zakonito dedovanje. OporoËno dedovanje.


145

Literatura

g PERENI», JUHART, GRILC, KUZMA, IGLI»AR: Uvod v pravo, DZS 2005, str. 107-202.

146Javna uprava

2.4.1.9. Osnove mednarodnega prava

Nosilec: prof. dr. Borut BohteVrsta predmeta: obvezni predmet za smer javna uprava©tevilo ur: 20 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

1. Pojem mednarodnega prava. Mednarodna skupnost - vloga mednarodnega prava v sodobni mednarodni skupnosti. Odnos med mednarodnim in notranjim pravom. Delitev mednarodnega prava. Pravna narava mednarodnega prava. Viri medna-rodnega prava. Zgodovina mednarodnega prava. Doktrina mednarodnega prava. Kodifikacija in progresivni razvoj mednarodnega prava.

2. Subjekti mednarodnega prava. Pojem subjekta mednarodnega prava. Pravna, poslovna in deliktna sposobnost. Sodobne teænje v razvoju subjektov mednarodnega prava. Dræave kot subjekti mednarodnega prava. Nastanek dræave. Prenehanje dræ-ave. Temeljne pravice in dolænosti dræav. Nasledstvo dræav s posebnim ozirom na poloæaj Republike Slovenije. Priznanje dræav. Priznanje vlade. Mednarodna odgo-vornost dræav. Sestavljene dræave. Trajna nevtralnost. Protektorati in druge oblike odvisnosti. Vstajniki, priznani kot vojskujoËa se stranka. ObmoËja s posebnim med-narodnopravnim poloæajem. Mednarodnopravni status Svetega sedeæa.

3. Posameznik v mednarodnem pravu. Posameznik - subjekt mednarodnega prava? Dvojno in veËkratno dræavljanstvo, brezdræavljanstvo. Dræavna pripadnost pravnih oseb. Mednarodnopravno varstvo posameznika; Ëlovekove pravice in temeljne svo-boπËine. Mednarodnopravno varstvo narodnih manjπin s posebnim ozirom na pra-vni poloæaj slovenskih manjπin v Italiji, Avstriji in na Madæarskem. Pravni poloæaj tujcev. Begunci. Kazenska odgovornost posameznika po mednarodnem pravu.

4. Objekti mednarodnega prava. Dræavno obmoËje - dræavni teritorij. Mednarodna obmoËja.

5. Organi za vzdræevanje mednarodnih odnosov. Pojem in vrste organov. Dræavni organi.

6. Mednarodnopravno relevantna dejstva. Pojem in vrste. Enostranski pravni posli. Mednarodne pogodbe.

7. Mednarodne organizacije


147

8. Mirno reπevanje mednarodnih sporov. Sploπno. Miroljubna sredstva.9. Vojno pravo. Vojna in drugi oboroæeni spopadi. Mednarodni oboroæeni spopadi in spo-

padi, ki nimajo mednarodnega znaËaja. Formalni viri vojnega prava. ZaËetek vojnega stanja. Osebe udeleæene v oboroæenih spopadih. BojiπËe. Vojna sredstva. Sporazumi med vojskujoËimi se strankami. Konec vojnega stanja. Posebne norme vojnega prava.

10. Nevtralnostno pravo.

Literatura

g ANDRASSY, J.: Med-unarodno pravo, deseto izdanje, ©kolska knjiga, Zagreb, 1990.

ANDRASSY, J.: Boæidar BakotiÊ, Budislav Vukas, Med-unarodno pravo, I. del, ©kolska knjiga, Zagreb, 1995.

g BOHTE, B.: Stalno arbitraæno sodiπËe, Pravnik, letnik 2001, let. 45, πt. 4-5, str. 223-235.

g BOHTE, B.: Sporazum o nasledstvu po SFRJ, Pravnik, 2001, πt. 9-10, str. 561-585.

g BOHTE, B./©KRK, M.: Pomen avstrijske dræavne pogodbe za Slovenijo in mednarodnopravni vidiki njenega nasledstva, Pravnik 1997, letnik 52, , πt. 11-12.

g BOHTE, B./©KRK, M.:Predgovor. V Pariπka mirovna pogodba. Ljubljana 1997: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, V-XII.

g BROWNLIE, I.: Principles of Public International Law, Fourth ed., Oxford, 1990.

g »lovekove pravice - Zbirka temeljnih dokumentov, I. in II. del, Druπtvo za Zdruæene narode za R. Slovenijo, Ljubljana, 1995 in 1996.

g JENNINGS, R. & WATTS, A. (EDS.): Oppenheim’s International Law, Oxford 1992.

g JOGAN, S.: Mednarodno vojno/humanitarno pravo, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Ljubljana, 1997.

g MERRILLS, J.G.: International Dispute Settlement, Grotius Publications Ltd, Cambridge, 1991.

g MRAK, M.(ED.): Succession of States, Martinus Njihoff Publications, The Hague/London/Boston, 1999.

g PELLET, A. & DAILLIER, P. & DINH, N.: Droit International Public, 4. ed., Paris, 1992.

g POGA»NIK, M.: Veljavnost mednarodnih pogodb v Republiki Sloveniji, Pravnik 1996, πt. 6-8, str. 361-373.

g POGA»NIK, M.: NaËelo mirnega reπevanja mednarodnih sporov v dobi Zdruæenih narodov; Pravnik 1995, πt. 6-8, str. 347-356.

Javna uprava

148

g SANCIN, V.: Pogled na poloæaj in vlogo Republike Slovenije kot Ëlanice EU in NATO skozi prizmo mednarodnega prava, Zbornik 10. Dnevov javnega prava, Portoroæ, junij 2004, str. 559-583.

g ©KRK, M.: Pojem virov v mednarodnem pravu, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 1985, str. 147-161.

g ©KRK, M.: Ustanovitev mednarodnega kazenskega sodiπËa in njegovi obeti za prihodnost, Pravnik, letnik 55 (2000), πt. 9-10, str. 637-662.

g ©KRK, M.: SodiπËe za spravo in arbitraæo v okviru OVSE, VIII. Dnevi javnega prava, Portoroæ, 10.-12. junij 2002, str. 435-453.

g ©KRK, M.: Pomorsko mednarodno pravo (uËbenik), v sodelovanju z: B. Bohte, S. PETERIN, M. ZGONEC ROÆEJ, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 2004.

g Ustanovna listina Zdruæenih narodov in Statut Meddræavnega sodiπËa, Druπtvo za Zdruæene narode za R. Slovenijo, Ljubljana, 1992.

g Ustava Republike Slovenije, Uradni list R. Slovenije, πt. 4/93. g Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije,

Uradni list R. Slovenije, πt. 1/91, 25. 6. 1991. g Zakon o zunanjih zadevah R. Slovenije, Uradni list R. Slovenije, πt. 45, 7. 6.

2001.


149

150



UËni naËrt Filozofije prava je objavljen na strani 62 - 66.

2.4.Učni načrti2.4.2 Obvezni skupni predmet

2.4.3.1. Sistem državne uprave

Nosilca: prof. dr. Gorazd Trpin, doc. dr. Bojan Bugari» Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Uvodni pojmi. Pojem dræavne uprave. Razmerje dræave in dræavne uprave. Dræavna uprava in javna uprava. Teritorialni upravni sistem. Razvojni in primerjalni pogled na dræavno upravo.

2. Dræavna uprava kot teritorialni upravni sistem. Upravni sistemi, njihove vrste in med-sebojna razmerja. Dræavna uprava kot teritorialni upravni sistem. Strukturni in funkci-onalni vidik teritorialnih upravnih sistemov.

3. Strukturni vidik teritorialnih upravnih sistemov. Sistemska struktura in elementi teritorialnih upravnih sistemov. Vlada, ministrstva, organi in organizacije v sestavi, teri-torialni upravni organi. Kriteriji oblikovanja in principi organiziranja dræavne uprave. Razmerja v teritorialnih upravnih sistemih. Razmerja v okviru naËela delitve oblasti. Razmerja teritorialnih upravnih sistemov do okolja.

4. Funkcionalni vidik teritorialnih upravnih sistemov. Eksekutivna, kurativna in servisna funkcija teritorialnih upravnih sistemov. Sistemske funkcije vlade. Sistemske funkcije ministrstev.


151

5. Nadzor nad dræavno upravo. Vrste nadzora. Zunanji in notranji nadzor. Sploπni in posebni nadzor. Sredstva politiËnega nadzora nad upravo. Sredstva za varstvo pravic posameznikov v razmerju do uprave.

6. Ljudje in sredstva v dræavni upravi. Poloæaj zaposlenih v dræavni upravi. Evropski standardi in naËela pravne ureditve javnih usluæbencev. Klasifikacijski sistem ter sistem zaposlovanja, usposabljanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih v dræavni upravi. Upravna etika. Vrste sredstev v dræavni upravi. Viri in naËin pridobivanja sredstev v dræavni upravi. NaËini upravljanja in razpolaganja s sredstvi dræavne uprave.

7. Vidiki preobrazbe dræavne uprave. Cilji preobrazbe dræavne uprave. Spremembe na podroËju razmerij med vlado in Dræavnim zborom, organizacije centralne in dekon-centrirane dræavne uprave ter na podroËju sistema javnih usluæbencev.

Literatura

g Predpisi o dræavni upravi, vladi in ministrstvih z uvodnimi pojasnili DR. GORAZDA TRPINa, Uradni list RS, Ljubljana 1995.

g Veljavni predpisi, ki urejajo podroËje sistema dræavne uprave. g Aktualne razprave in Ëlanki v periodiËnih publikacijah.152

Javna uprava


153

2.4.3.2. Javne službe

Nosilca: prof. dr. Rajko Pirnat, doc. dr. Senko Pli»ani»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

I. Splošno o javnih službah1. Pojem javne sluæbe. Nastanek in razvoj javnih sluæb. Javni interes. Poseben pravni

reæim. Kontinentalni in anglosaksonski pristop. Pristop EU. Vrste javnih sluæb: gospo-darske in negospodarske javne sluæbe. Materialni kriteriji za opredelitev javne sluæbe: netrænost in naravni monopoli, nujnost, kolektivna narava dobrin, prisilnost. Javne sluæbe kot dejavnosti s posebnimi obveznostmi - obveznosti javne sluæbe.

2. Temelji pravnega reæima javnih sluæb. Javne dobrine in njih obveznost. Cena javnih dobrin. Kontrahirna dolænost izvajalca javne sluæbe. Stvari, nujno potrebne za oprav-ljanje javnih sluæb (infrastruktura). Monopol ali posebne izkljuËne pravice. Javna pooblastila. Pravice uporabnikov javnih dobrin oziroma storitev. Financiranje javnih sluæb.

3. Liberalizacija javnih sluæb. Pojmi: liberalizacija, komercializacija, privatizacija. Javne sluæbe in konkurenca. Posebne in izkljuËne pravice ter pravo EU: pojem, dopustnost podeljevanja. Pravni instrumenti liberalizacije: loËitev dejavnosti (“unbundling”), neodvisno upravljanje.

II. Gospodarske javne službe1. Pojem teh sluæb in njih upravljanje. Opredelitev in vrste gospodarskih javnih sluæb.

NaËin upravljanja: direkcija, javni holding, neodvisni regulatorji. Financiranje gospo-darskih javnih sluæb. Poloæaj uporabnikov.

2. Oblike izvajanja gospodarskih javnih sluæb. Reæijski obrat: pravni poloæaj, naËin delo-vanja. Gospodarski javni zavod: pravni poloæaj, sredstva, naËin upravljanja. Javno pod-jetje: ustanovitev in pooblastila ustanovitelja, razmerje do pravne ureditve gospodarskih druæb. Koncesija: pojem in zgodovinski izvor, podelitev koncesije, pravna narava kon-cesijske pogodbe, oblike prenehanja koncesije (pogodbene in javnopravne). Vlaganje javnega kapitala: namen, postopek vlaganja.

III. Druge javne službe1. T.i. negospodarske ali socialne javne sluæbe. Javni zavod: pravni status, organi, naËin upravljanja. Koncesija na podroËju socialnih javnih sluæb. Druge javne sluæbe.

Literatura

g PIRNAT, RAJKO: Konkurenca in gospodarske javne sluæbe, III. Strokovno sreËanje pravnikov javnega prava, Inπtitut za javno upravo pri Pravni fakul-teti v Ljubljani, Portoroæ, 1997.



g PIRNAT, RAJKO: Upravna pogodba, VI. Dnevi javnega prava, Inπtitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Portoroæ, 2000.

g PLI»ANI», SENKO: Javne sluæbe, Javna uprava, 1995, letnik 31, πt. 4. g PLI»ANI», SENKO: Vloga dræave v gospodarskih druæbah, ki opravljajo

gospodarske javne sluæbe, Zbornik posvetovanja VI. Dnevi javnega prava, Inπtitut za javno upravo pri PF v Ljubljani, Portoroæ 2000, str. 121-136.

g Prestrukturiranje javnega sektorja v Sloveniji, zbornik posveta I. in II., Ministrstvo za okolje in prostor in Inπtitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Bled, 1993.

g Problematika nove ureditve gospodarskih javnih sluæb in koncesij, πtudija, Inπtitut za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani, 1998.

g Statusnopravni problemi oseb na podroËju javnega prava, znanstvena πtu-dija, Pravna fakulteta v Ljubljani, 1.6.1999.

g Upravni zbornik, Koncesija, Inπtitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 1996, str. 237-253.

g VIRANT, GREGA: Praksa Ustavnega sodiπËa na podroËju gospodarskih javnih sluæb, v zborniku Upravljanje in vodenje izvajalcev javnih sluæb, Zbornica gospodarskih javnih sluæb in varstva okolja, 17. in 18. november 1998, Portoroæ.

g Obvezno je poznavanje veljavnih zakonov in drugih predpisov s podroËja javnih sluæb ter poznavanje kljuËnih odloËb Ustavnega sodiπËa.

154Javna uprava

2.4.3.3. Pravo javnih uslužbencev

Nosilca: prof. dr. Gorazd Trpin, doc. dr. Bojan Bugari»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Uvodna vpraπanja. Pojem javnega usluæbenca. Opredelitev sistema javnih usluæbencev. Razvojni in primerjalni pogled na sistem javnih usluæbencev. Elementi sistema javnih usluæbencev in njihova medsebojna razmerja. Evropski standardi urejanja sistema javnih usluæbencev.

2. NaËela pravne ureditve sistema javnih usluæbencev. NaËelo zakonitosti. NaËelo enake dostopnosti do sluæbe v upravi. NaËelo strokovnosti. NaËelo politiËne nevtralnosti in nepristranosti. NaËelo nezdruæljivosti. NaËelo odprtosti in preglednosti. Etika javnih usluæbencev.

3. Strukturni vidik sistema javnih usluæbencev. Centraliziran in decentraliziran sistem javnih usluæbencev. Organi in organizacije za izvajanje sistema javnih usluæbencev ter njihova razmerja do drugih delov upravnega sistema. Delitev nalog in pristojnosti na podroËju izvajanja sistema javnih usluæbencev.

4. Pravna ureditev elementov sistema javnih usluæbencev. Sistem zaposlovanja. Sistem napredovanja. Klasifikacijski sistem. Sistem usposabljanja. Sistem nagrajevanja.

5. Pravice in obveznosti javnih usluæbencev. Pravice in obveznosti, ki izvirajo iz posebnega poloæaja javnih usluæbencev. Pravice javnih usluæbencev iz delovnega razmerja. Pravica do sindikalnega zdruæevanja in kolektivnega pogajanja. Pravica do stavke.

6. Mehanizmi pravnega varstva pravic javnih usluæbencev. Postopki za uveljavljanje pravic javnih usluæbencev. Postopki ugotavljanja usposobljenosti javnih usluæbencev. Postopki premeπËanja javnih usluæbencev. Disciplinski postopek. Sodno varstvo pravic javnih usluæbencev.


155

Literatura

g ZnaËilnosti usluæbenskih razmerij v javni sluæbi, knjiga 4, Inπtitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 1958.

g Veljavna zakonodaj s podroËja usluæbenskih razmerij ter gradiva za spre-jem novega Zakona o javnih usluæbencih.

Priporočljiva literatura g Civil Service Systems in Comparative Perspective, BEKKE, PERRY,

TOONEN (EDITORS). Indiana University Press, 1996.

156Javna uprava

2.4.3.4. Pravo okolja

Nosilec: doc. dr. Senko Pli»ani»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

Prvi del: (Etična) izhodišča sodobnega prava okolja - ekološkega prava

Drugi del: Sodobno pravo okolja - ekološko pravo 1. Sploπno o ekoloπkem pravu. Sploπna izhodiπËa in cilji ekoloπkega prava (ekolo-

πko pravo kot “uzakonitev zmernosti”). Nastajanje ekoloπkega prava (primerjalno). Interdisciplinarnost ekoloπkega prava.

2. Temeljno o slovenskem ekoloπkem pravu. Ustavna izhodiπËa ekoloπkega prava. Pravni status narave (naravnih dobrin). Kategorije naravnih dobrin (naravni viri, naravno javno dobro, naravne vrednote, naravno bogastvo). Pravni instrumenti varstva pred pretiranim obreme-njevanjem (pretiranim onesnaæevanjem in pretirano rabo). Instrumenti oblikovanja politike varstva okolja. Instrumenti prevencije. Instrumenti odgovornosti za pretirane obremenitve.

Tretji. del: Ekološko pravo po področjih1. Pravna ureditev naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Naravne vred-

note in biotska raznovrstnost. Naravno ravnovesje. Pravna ureditev ohranjanja biotske raznovrstnosti. Pravna ureditev varstva naravnih vrednot.. Programiranje in usmerjanje na podroËju varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Druga vpra-πanja prava naravnih vrednot.

2. Pravna ureditev upravljanja z vodami. Sploπne pravne kategorije vodnega prava. NaËrtovanje na podroËju voda. Pravna ureditev onesnaæevanja voda. Pravna ureditev posegov v vode (zaradi varstva pred vodami oziroma zaradi rabe in izkoriπËanja voda). Druga vpraπanja vodnega prava.

3. Pravna ureditev upravljanja z mineralnimi snovmi (neobnovljivimi naravnimi viri). Mineralne snovi in njihov pravni status. Pravna ureditev raziskovanja in izkoriπËanja mineralnih snovi. Pravna ureditev izvajanja rudarskih del. Programiranje in naËrtovanje na podroËju upravljanja z mineralnimi snovmi. Druga vpraπanja prava mineralnih snovi.

4. Pravna ureditev upravljanja z prostoæiveËimi æivalmi (lov in ribolov). ProstoæiveËe æivali in njihov pravni status. Pravna ureditev upravljanja z prostoæiveËimi æivalmi. Pravna ureditev lova in ribolova. Druga vpraπanja prava prostoæiveËih æivali.


157

5. Pravna ureditev upravljanja z gozdovi in “nerodovitnim svetom”. Gozd in njegov pra-vni status. Pravna ureditev upravljanja z gozdovi. NaËrtovanje upravljanja z gozdovi. Pravna ureditev varstva gozdov. Pravna ureditev gojenja in izkoriπËanja gozdov. Druga vpraπanja prava gozdov. Pravna ureditev upravljanja z “nerodovitnim svetom”.

Četrti del: Pravo okolja glede na vire onesnaževanja1. Pravna ureditev ravnanja z nevarnimi snovmi. Nevarne snovi. Pravna ureditev varstva pri

proizvodnji nevarnih snovi. Pravna ureditev varstva pri prevozu nevarnih snovi. Pravna ureditev varstva pri uporabi nevarnih snovi.

2. Pravna ureditev ravnanja z komunalnimi, industrijskimi in drugimi odpadki ter odpadnimi vodami. Opredelitev odpadkov. Pravna ureditev ravnanja z komunalnimi odpadki. Pravna ureditev ravnanja z industrijskimi odpadki. Pravna ureditev ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Pravna ureditev ravnanja z drugimi vrstami odpadkov. Pravna ureditev ravnanja z komunalnimi in industrijskimi odpadnimi vodami.

3. Pravna ureditev varstva pred jedrskim in drugimi ionizirajoËimi sevanji. Jedrsko in druga ionizirajoËa sevanja. Pravna ureditev varstva pred jedrskim in drugimi ionizira-joËimi sevanji.

4. Pravna ureditev varstva pred hrupom in pred svetlobnim obremenjevanjem.Vrste hrupa. NaËini svetlobnega obremenjevanja. Pravna ureditev varstva pred razliËnimi vrstami hrupa. Pravna ureditev varstva pred svetlobnim obremenjevanjem.

Literatura

Za prvi del: g CAPRA, FRITJOF: The Turning Point (Science, Society and the Rising

Culture), Bantam Books, New York, 1983 (str. 15-97). g CAPRA, FRITJOF: The Web of Life (A New Scientific Understanding of

Living Systems), Anchor Books, New York, 1996 (str. 3-13). g KIRN, ANDREJ: Ekoloπka (okoljska) etika, Aram, Maribor, 1992. g PONTING, CLIVE: A Green History of the World (The Environment and

the Collapse of Great Civilizations), Penguin Books, New York, 1993 (str. 141-160).

g PLI»ANI», SENKO: »lovek ali Narava? - novoveπko pravo narave: “anthro-peioi nomos” ali “nomos theios” (Razprava o razlogih “uniËenja narave” in o novoveπkem pravu kot pravu uniËevalcev narave), Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, 1999.

158Javna uprava

Za drugi, tretji in četrti del g BAKER, SUSAN, MARIA KOUSIS, DICK RICHARDSON AND STEPHEN

YOUNG (ED.): The Politics of Sustainable Development, Routledge, London, 1997 (str. 1-71).

g MACDONNELL, J. LAWRENCE&BATES, F. SARAH (ED.): Natural Resources Policy and Law (Trends and Directions), Island Press, Washington, D.C. and Covelo, California, 1993 (str. 162-192).

g PERCIVAL, V. ROBERT&ALEVIZATOS, C. DOROTHY (ED.): Law and the Environment, Temple University Press, Philadelphia, 1997 (str. 25-31).

g PLI»ANI», SENKO: Od varstva okolja (pred onesnaæevanjem) k ohranjanju naravnega ravnovesja (izhodiπËa novega prava narave, ali: “kako uzakoniti zmernost”), referat na mednarodnem znanstvenem simpoziju “Slovensko javno pravo na prehodu v novo tisoËletje” (V. Dnevi javnega prava), Inπtitut za javno upravo, 7. do 10.6.1999, Portoroæ, str. 129-157.

g ©INKOVEC, JANEZ: Pravo okolja (naËela in mednarodnopravni prikaz), Uradni list, Ljubljana, 1994.

g ©TURM, LOVRO (URED.): Upravni zbornik, 1996, str. 173 - 253 (273).

V obvezno študijsko literaturo spadajo tudi veljavni zakoni, ki urejajo obravnavana podroËja.


159

2.4.3.5. Upravnopravne notranje zadeve

Nosilec: doc. dr. Mitja HorvatVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Sploπno o upravnopravnih notranjih zadevah. ©tudent pridobi znanje o umeπËenosti in razvoju upravnopravnih notranjih zadev v pravnem redu in posebej v upravnem pravu. PodroËje obravnavanja temelji na osvetlitvi problematike pristojnosti in poob-lastil z vidika Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin, naËela enakosti pred zakonom in naËela sorazmernosti.

2. Zakonitost upravnopravnega delovanja. Obravnavanje se usmeri na obstojeËo ureditev s pravnimi akti in ponazori s praktiËnimi primeri odloËb upravnih organov in sodb pristojnih sodiπË. Na podlagi sploπnih spoznanj o zakonitosti upravnopravnega delo-vanja, se upravnopravne notranje zadeve osvetlijo z vidika ustavnosti in zakonitosti sploπnih predpisov, konkretnih pravnih aktov ter materialnih aktov.

3. Upravnopravne notranje zadeve. Po obravnavanju sploπnih vpraπanj in vpraπanj zako-nitosti, πtudentje pridobijo pregledno znanje o posameznih upravnopravnih notranjih zadevah, kot razmerjih z upravo, v katerih so udeleæeni kot posamezniki ter kot samo-stojni ali kolektivni nosilci pravic in obveznosti, po naslednjih podroËjih:

a.) osebno ime, osebna izkaznica, matiËni register, knjige, evidenca prebivalstva, b.) dræavljanstvo, tujci, begunci in azilanti, c.) javni red in mir d.) dræavna meja, e.) oroæje in strelivo, f.) druπtva, g.) javno zbiranje in shodi.

160Javna uprava

Literatura

g Ustava RS. g LOVRO ©TURM: Omejitev oblasti. Ljubljana: Nova revija, 1998. g Upravni zbornik 1996. Ljubljana: Inπtitut za javno upravo, 1996,

strani 87 - 172. g VASILIJ POLI»: Zbirka statusna vpraπanja Ëloveka in dræavljana v Republiki

Sloveniji (izbrani primeri). Ljubljana: Center marketing Internacional, 1997.

g Zbirka odloËb in sklepov Ustavnega sodiπËa RS (izbrani primeri). g Veljavni sploπni akti z obravnavanega podroËja.


161

2.4.3.6. Lokalna samouprava

Nosilca: prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Franc Grad Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Pojem lokalne skupnosti in lokalne samouprave. Opredelitev lokalne skupnosti in lokalne samouprave. Ustavne garancije lokalne samouprave.

2. Opredelitev lokalne samouprave kot antipoda dræavne uprave. Dræava in lokalna samo-uprava. Decentralizacija. Regionalizacija.

3. Struktura in organizacija lokalne samouprave. Oæje in πirπe lokalne samoupravne skup-nosti. Organi lokalnih skupnosti in njihovo oblikovanje.

4. Funkcije lokalnih skupnosti in financiranje lokalnih skupnosti. Izvirne in prenesene pristojnosti lokalnih skupnosti. Lokalne javne sluæbe. Mehanizmi financiranja lokalnih skupnosti.

5. Umestitev lokalne samouprave v upravne sisteme. Teritorialni in funkcionalni upra-vni sistemi na lokalni ravni ter njihova vpetost v teritorialne in funkcionalne upravne sisteme dræave.

6. Primerjalni pregled nekaterih evropskih ureditev lokalne samouprave. Francoski sistem. Nemπki sistem. Britanski sistem. ©vedski sistem.

7. Evropska listina lokalne samouprave. Pomen, vsebina in uresniËevanje. 8. Pravna ureditev lokalne samouprave v Sloveniji. Ustavna opredelitev. ObËine. Naloge

obËin. Organi obËine. ObËinske javne sluæbe. Premoæenje in financiranje obËin. Sploπni in posamiËni akti obËin. Pokrajina. Nadzor dræave. Lokalne volitve.

Literatura

g JANEZ ©MIDOVNIK: Lokalna samouprava, Ljubljana, 1995. g Obvezno je poznavanje veljavnih zakonov in drugih predpisov s podroËja

lokalne samouprave ter poznavanje relevantnih odloËb Ustavnega sodiπËa.

Priporočena literatura g BOÆO GRAFENAUER: Lokalna samouprava na Slovenskem, Univerza v

Mariboru, Maribor, 2000. g FRANC GRAD: Lokalna demokracija, »Z Uradni list, Ljubljana, 1998.

162Javna uprava

2.4.3.7. Pravo javnih financ

Nosilec: prof. dr. Marko SimonetiVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Uvod v javne finance. Predmet javnih financ.Vloga javnega sektorja v gospodarstvu.2. TeoretiËne osnove javnih izdatkov. Nepopolnost trga vs. nepopolnost dræave. Javne

dobrine in dobrine posebnega druæbenega pomena. NaËini intervencije dræave.3. TeoretiËne osnove javnih dajatev. Vrste davkov in prispevkov. Osnovni davËni pojmi.

Optimalna obdavËitev. DavËno prevaljevanje.4. Obseg in struktura javnega financiranja v Sloveniji.5. ProraËunsko financiranje v Sloveniji. ProraËunska naËela. Postopek sprejemanja pro-

raËuna. Izvajanje proraËuna. ProraËun RS in obËinski proraËuni. ProraËunski skladi in javni skladi.

6. Nadzor nad javnimi financami v Sloveniji. RazliËne oblike nadzora. Delovanje RaËunskega sodiπËa RS.

7. Javno in zasebno financiranje pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Razlogi za pokoj-ninsko reformo. Spremenjeni sistem obveznega zavarovanja preko ZPIZ. Sistem pros-tovoljnega dodatnega zavarovanja.

8. Javno in zasebno financiranje zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Razlogi za zdrav-stveno reformo. Sistem obveznega zavarovanja. Dodatno zdravstveno zavarovanje.

9. Sistem davkov v Sloveniji. DDV in troπarine. Dohodnina. Davek od dobiËka. Premoæenjski davki.

Literatura

g »OK, MITJA,, STANOVNIK, TINE, CIRMAN, ANDREJA, PREVOLNIK RUPEL, VALENTINA, MRAK, MOJIMIR: Javne finance v Sloveniji, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2005.

g STANOVNIK, TINE: Javne finance, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakul-teta, 2004.

g KRANJEC, MARKO: Davki in proraËun, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, 2003.


163

2.4.3.8. Institucionalno pravni vidiki EU


Vsebina

I. Nastanek in razvoj Evropske unijeII. Slovenija v Evropski unijiIII. Temeljne znaËilnosti Evropske unije 1. Razmerje med Evropsko unijo in njenimi Ëlanicami 1.1. Suverenost Ëlanic 1.2. Elementi konfederalizma in federalizma 1.3. NaËelo subsidiarnosti 2. Pravna narava Evropske unije 3. Zgradba Evropske unije 4. Pravni akti Evropske unije

IV. Temelji ustavne ureditve Evropske unije 1. Viri ustavne ureditve Evropske unije 2. NaËela ustavne ureditve 3. DemokratiËnost delovanja Evropske unije 4. Ëlovekove pravice in svobošËine 5. Temeljne znaËilnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo

V. Organizacija Evropske unije 1. Evropski parlament 1.1. Razvoj Evropskega parlamenta 1.2. Struktura Evropskega parlamenta 1.3. Volitve v Evropski parlament 1.4. Pristojnosti in funkcije Evropskega parlamenta 1.5. Organizacija in naËin delovanja Evropskega parlamenta 1.6. Položaj poslanca Evropskega parlamenta

164Javna uprava

VI. Evropski svet

VII. Svet Evropske unije 1. Sestava 2. NaËin odloËanja

VIII. Evropska komisija 1. Sestava in oblikovanje 2. Pristojnosti in naËin delovanja 3. Razmerje Evropske komisije do Evropskega parlamenta

IX. SodišËe Evropskih skupnosti

X. Drugi organi Evropske unije

Literatura

g LENAERTS K., NUFFEL P.V.: Constitutional Law of the European Uni-on, London 2005.

g DE BURCA, Scott: Constitutional Change in European Union, Oxford 2000.

g MAGNETTE P.: La constitution de l’Europe, Bruxelles 2000. g HARTLEY T.C.: Constitutional problems of the European Union,

Oxford 1999. g HARTLEY T.C.: The foundations of European Community Law, Oxford

1998. g FOSTER N.: EC Law, 1993. g WEILER J.H.H.: The Constitution of Europe, Cambridge 1999. g WEILER J.H.H.: Ustava Evrope, Ljubljana 2002. g ŠINKOVEC J.: Evropsko pravo , Ljubljana 1996. g GRILC P., ILEŠI» T.: Pravo Evropske unije, Ljubljana 2001.

Obveznosti študenta

Ustni izpit.


165

2.4.3.9. Oblikovanje normativnih aktov

Nosilec: prof. dr. Albin Igli»arVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1. Pojem in vrste sploπnih pravni aktov ter pravni sistem (dræavni: ustava, mednarodne pogodbe, zakon, uredba, pravilnik - materialni in postopkovni vidiki; avtonomni: statut, odlok pravilnik, kolektivna pogodba).

2. Metode oblikovanja normativnih aktov (sploπne: aksioloπka, pravno-politiËna, socio-loπka, dogmatska, primerjalna, zgodovinska, logiËna, lingvistiËna, line by line method, kodifikacija; posebne: abstraktno, naËelno, kazuistiËno, precedenËno normiranje).

3. Struktura sploπnih pravnih aktov in pravno pravilo - norma (zunanja: del, poglavje, oddelek, pododdelek, Ëlen; notranja: naslov, uvodne, centralne, kazenske, prehodne in konËne doloËbe).

4. Jezik v sploπnih pravnih aktih (vrste jezika, znaËilnosti: semantika, pojmi in definicije, sintaksa, stil, formalizem, ekonomiËnost in redundanca, preskriptivna in indikativna funkcija pravnega jezika, ideoloπka funkcija).

5. Zakonodajni postopek (predzakonodajni postopek v ministrstvih in vladi, postopek na vladi, zakonodajni postopek v predstavniπkem telesu - prva, druga tretja obravnava, posebni postopki, veto, razglasitev in objava, zakonodajni postopek v organih EU)

6. Zakonitost sploπnih pravnih aktov in usklajevanje z evropskim pravnim redom, pravno redigiranje.

Literatura

g VJEKOSLAV MILI»I∆: Metodologija prava - nomotehnika, Zagreb, 1998. g NIKOLA VISKOVI∆: Jezik prava, Zagreb, 1989. g FRIEDERICH LACHMAYER: Aktualni problemi zakonodajne tehnike,

Pravnik πt. 3-5, Ljubljana, 1991, str. 171 - 187. g HANS SCHNEIDER: Gesetzgebung, Heidelberg, 1982. g VUKOVI∆ MIHAJLO, DJURO VUKOVI∆: Znanost o izradi pravnih propisa

(nomotehnika) , Informator, Zagreb, 1997. g GATARI∆: Stvaranje prava, Zagreb, Banja Luka, 1991.

166Javna uprava

g DIZDAREVI∆ - PELEŠ MUBA: Normiranje, Sarajevo, 1986. g RAJKO PIRNAT: Razmiπljanje o postopku sprejemanja sploπnih upravnih

aktov, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 1995.

g ©INKOVEC BORUT: PreËiπËena besedila zakonov, Pravna praksa πt. 33-34, Ljubljana 2002.

g 1. nomotehniËni dnevi, Pravna fakulteta, Ljubljana, april 2003. g ALBIN IGLI»AR: Zakonodajni proces z osnovami nomotehnike, Pravna

fakulteta Ljubljana, Ljubljana 2004. g MERTENS BERNDT: Gesetgebungskunst im Zeitalter der Kodifikationen,

Mohr Siebek, Tübingen 2004. g Služba Vlade RS za zakonodajo: NomotehniËne smernice. Uradni list

Republike Slovenije, Ljubljana 2004. g ZANDER MICHAEL: The Law-Making Processes, Cambridge University

Press, Cambridge 2004. g 2. NomotehniËni dnevi, Pravna fakulteta Ljubljana, 2004. g 3. NomotehniËni dnevi, Pravna fakulteta Ljubljana, 2005.


167

III.Civilno in

gospodarsko pravo


171

Katedra za civilno pravo Pravne fakultete v Ljubljani je njena najπtevilËnejπa katedra in pokriva praktiËno vse pravne discipline s podroËja civilnega, gospodarskega, druæinskega in civilnega procesnega prava. V svojem raziskovalnem delu je odprta, kar potrjujejo πte-vilni projekti in ekspertna mnenja izdelana za zunanje naroËnike. Njeni Ëlani so ugledni slovenski pravni strokovnjaki, pisci πtevilnih znanstvenih del publiciranih doma in tujini, ki si prizadevajo nadaljevati tradicijo velikih imen slovenskega prava, kot so bili prof. dr. Stanko Lapajne, prof. dr. Jurij ©tempihar, prof. dr. Joæe Juhart, prof. dr. Stojan Cigoj, prof. dr. Alojzij Finægar in prof. dr. Stojan Pretnar.

Na dodiplomskem πtudiju pokrivajo predmeti katedre dobrπen del πtudijskega programa. Predmeti so razporejeni v drugi, tretji in Ëetrti letnik πtudija, saj je zaradi njihove zahtev-nosti nujno potrebno ustrezno predznanje sluπateljev. Jedro programa tvorijo klasiËni civilistiËni predmeti. V zadnjem letniku pa jih dopolnjujejo manj obseæni, vendar niË manj pomembni predmeti, ki se pobliæe lotevajo specializiranih tem. Njihova vsebina se z veliko mero posluha odziva aktualnim spremembam. Indikativen primer je predmet Pravo Evropskih skupnosti.

Program podiplomskega πtudija je namenjen poglobljenemu πtudiju temeljnih pred-metov. Sluπatelji bodo æe osvojeno znanje obogatili z vsestransko obravnavo posameznih aktualnih problemov, ki so prisotni v domaËem in mednarodnem prostoru. Ilustrativna je misel, ki jo je s tem v zvezi nekoË povedal prof. Cigoj: "Predmet predavanj na III. stopnji so teme, ki “ven πtrlijo”. To so tiste teme, ki so aktualne in jih predavatelji obvladajo v vseh njihovih podrobnostih." Ta misel nam je izhodiπËe pri pripravi ter izvedbi programa in trudili se bomo, da jo bomo uresniËili v vsej njeni vsebini. Zato bomo k izvedbi pro-grama povabili tudi druge pravne strokovnjake iz tujine.

Delo katedre vodi izredni profesor dr. Miha Juhart.

3.1.Predstavitveni podatki Katedre za civilno pravo

Vodja podiplomskega πtudijskega programa: prof. dr. Miha Juhart.Tajnici podiplomskega πtudijskega programa: as. dr. Špela Mežnar, as. Jerca Kramberger, LL.M

Člani Katedre za civilno pravo:dr. Bogomir Sajovic, zasluæni profesor (upokojeni redni profesor)tel. πt. 42 03 148soba πt. 216dr. Bojan Zabel, zasluæni profesor (upokojeni redni profesor)tel. πt. 42 03 148soba πt. 216dr. Karel Zupan»i», zasluæni profesor (upokojeni redni profesor)tel.πt. 42 03 149e-poπta: [email protected] πt. 217 dr. Lojze Ude, redni profesortel. πt. 42 03 147e-poπta: [email protected] πt. 215 dr. Ada Polajnar Pav»nik, redna profesoricatel. πt. 42 03 142e-poπta: [email protected] πt. 211dr. Dragica Wedam Luki∆, redna profesoricatel. πt. 42 03 149soba πt. 217dr. Marko IleŠi», izredni profesortel. πt. 42 03 147soba πt. 215dr. Peter Grilc, redni profesortel. πt. 42 03 145e-poπta: [email protected] πt. 213 dr. Miha Juhart, izredni profesortel. πt. 42 03 144e-poπta: [email protected] πt. 213 dr. AleŠ Gali», izredni profesortel. πt. 42 03 146e-poπta: ; [email protected] πt. 214

172

Civilno in gospodarsko pravo

dr. Barbara Novak, izredna profesoricatel. πt. 42 03 141e-poπta: [email protected] πt. 210 dr. Viktorija ŽnidarŠi» Skubic, docentkatel. πt. 42 03 152e-poπta: [email protected] πt. 223 dr. Klemen Podobnik, LL.M, docenttel. πt. 42 03 153e-poπta: [email protected] πt. 224dr. Špela Mežnar, asistentkatel. πt. 42 03 151e-poπta: [email protected] πt. 222 mag. Damjan Možina, asistenttel. πt. 42 03 150e-poπta: [email protected] πt. 225 Jerca Kramberger, LL.M, mlada raziskovalkatel. πt. 42 03 155e-poπta: [email protected] πt. 222 Ana Vlahek, mlada raziskovalkatel. πt. 42 03 154e-poπta: [email protected] πt. 225

Predstavitveni podatki Katedre za civilno pravo

173

Predmeti Nosilci Štev. ur Štev. kred.točk Pred. Sem. Skupaj

A. Obvezni predmetCivilno pravo prof. dr. Miha Juhart Sodelujoči: prof. dr. Dieter Henrich prof. dr. Marko Ilešič prof. dr. Karel Zupančič prof. dr. Bojan Zabel prof. dr. Bogomir Sajovic prof. dr. Lojze Ude prof. dr. Dragica Wedam-Lukić prof. dr. Peter Grilc prof. dr. Ada Polajnar-Pavčnik prof. dr. Aleš Galič prof. dr. Barbara Novak doc. dr. Viktorija Žnidaršič-Skubic doc. dr. Klemen Podobnik 64 - 64 25

B. Obvezni skupni predmetFilozofija Prava prof. dr. Marijan Pavčnik 16 - 16 5

C. Izbirni predmetiCivilno procesno pravo prof. dr. Lojze Ude prof. dr. Dragica Wedam-Lukić prof. dr. Aleš Galič Predvideni sodelujoči: prof. dr. Mihajlo Dika prof. dr. Paul Oberhammer prof. dr. Arsen Janevski 15 15 30 15

3.2.Predmetnik

174

Predmeti Nosilci Štev. ur Štev. kred.točk Pred. Sem. Skupaj Potrošniško pravo prof. dr. Aleš Galič Sodelujoči: prof. dr. Marko Ilešič as. dr. Špela Mežnar as. mag. Damjan Možina 10 10 20 8Prevozno pravo prof. dr. Marko Pavliha Predvideni sodelujoči: prof. dr. Marko Ilešič mag. Patrick Vlačič, višji pred. 10 10 20 8Pravo gospodarskih družb doc. dr. Klemen Podobnik Sodelujoči: prof. dr. Peter Grilc prof. dr. Miha Juhart prof. dr. Marko Ilešič 15 15 30 15Pravo intelektualne lastnine doc. dr. Miha Trampuž Sodelujoči: prof. dr. dr. h. c. Joseph Straus dr. Silke von Lewinski prof. dr. Marko Ilešič 10 10 20 8Arbitražno pravo prof. dr. Lojze Ude prof. dr. Dragica Wedam-Lukić 10 10 20 8Odškodninsko pravo prof. dr. Ada Polajnar-Pavčnik 10 10 20 8Mednarodno zasebno pravo prof. dr. Ada Polajnar-Pavčnik 15 15 30 15 Stečajno pravo prof. dr. Lojze Ude 10 10 20 8Pravo vrednostnih papirjev prof. dr. Miha Juhart Predvideni sodelujoči: prof. dr. Peter Grilc dr. Nina Plavšak 10 10 20 8Stvarno pravo prof. dr. Miha Juhart Predvideni sodelujoči: prof. dr. Matjaž Tratnik mag. Renato Vrenčur 15 15 30 15Medicinsko pravo prof. dr. Karel Zupančič prof. dr. Dragica Wedam-Lukić prof. dr. Ada Polajnar-Pavčnik Sodelujoči: prof. dr. Aleš Galič prof. dr. Barbara Novak doc. dr. Viktorija Žnidaršič - Skubic 10 10 20 8

Predmetnik

175

Predmeti Nosilci Štev. ur Štev. kred.točk Pred. Sem. Skupaj Družinsko pravo prof. dr. Karel Zupančič prof. dr. Barbara Novak Predvideni sodelujoči: dr. Mateja Končina Peternel doc. dr. Viktorija Žnidaršič - Skubic 15 15 30 15Kontrakti prof. dr. Peter Grilc Predvideni sodelujoči: prof. dr. Bojan Zabel prof. dr. Ada Polajnar-Pavčnik prof. dr. Miha Juhart 15 15 30 15Pravo EU prof. dr. Peter Grilc Predvideni sodelujoči: prof. dr. Frank Emmert Tomaž Ilešič, LL. M. doc. dr. Klemen Podobnik doc. dr. Rajko Knez 15 15 30 15 Konkurenčno pravo prof. dr. Bojan Zabel Predvideni sodelujoči: prof. dr. Peter Grilc 15 15 30 15Dedno pravo prof. dr. Karel Zupančič doc. dr. Viktorjija Žnidaršič-Skubic Predvideni sodelujoči: Dušan Ogrizek dr. Mateja Končina-Peternel 15 15 30 15Osebnostno pravo prof. dr. Karel Zupančič prof. dr. Barbara Novak Predvideni sodelujoči: doc. dr. Viktorija Žnidaršič - Skubic dr. Mateja Končina Peternel 10 10 20 8Šolsko pravo-civilnopravni vidik prof. dr. Karel Zupančič prof. dr. Barbara Novak 10 10 20 8 Alternativno reševanje sporov prof. dr. Aleš Galič Predvideni sodelujoči: dr. Mateja Končina-Peternel Aleš Zalar mag. Nina Betetto Gordana Ristin 10 10 20 8 Medijsko pravo prof. dr. Ada Polajnar-Pavčnik prof. dr. Dragica Wedam-Lukić Predvideni sodelujoči: prof. dr. Marko Ilešič prof. dr. Peter Grilc doc. dr. Klemen Podobnik 10 10 20 8

176


177

3.3.1. Izpiti

©tudent mora pred pristopom k izpitom iz izbirnih predmetov uspeπno opraviti izpit iz predmeta Civilno pravo in izpit iz obveznega skupnega predmeta Filozofija prava.

Opravljen izpit iz predmeta Civilno pravo prinese 25 kreditnih toËk, izpit iz predmeta Filozofija prava pa 5 kreditnih toËk.

Opravljen izpit iz izbirnega predmeta prinese 8 ali 15 kreditnih toËk.


©tudent mora izdelati vsaj dve seminarski nalogi, eno s podroËja civilnega in eno s podroËja gospodarskega prava. V seminarski nalogi mora kandidat izkazati znanje tujega jezika.


Opravljen pravniπki dræavni izpit prinaπa 18 kreditnih toËk.Opravljen izpit za izvolitev v naziv prinaša 3 kreditne toËke.


3.4.1.1. Civilno pravo

Nosilec: prof. dr. Miha JuhartSodelujoËi: prof. dr. Dieter Henrich (Regensburg, Nem»ija), prof. dr. Marko IleŠi»,

prof. dr. Karel Zupan»i», prof. dr. Bojan Zabel, prof. dr. Bogomir Sajovic, prof. dr. Lojze Ude, prof. dr. Dragica Wedam-Luki∆, prof. dr. Ada Polajnar-Pav»nik, prof. dr. Peter Grilc, prof. dr. AleŠ Gali», prof. dr. Barbara Novak, doc. dr Klemen Podobnik, doc. dr. Viktorija Žnidarši»-SKUBIC

Vrsta predmeta: obvezni predmet©tevilo ur: 64 ur predavanj©tevilo toËk: 25 kreditnih toËk

Napotki za študij

Predmet Civilno pravo je sestavljen iz izbranih tem pri predmetih: Uvod v civilno pravo, Obligacijsko pravo, Stvarno pravo, Dedno pravo, Druæinsko pravo, Gospodarsko pravo in Civilno procesno pravo.

Predpostavljamo popolno znanje navedenih predmetov na stopnji dodiplomskega πtudija, ki ga lahko uËitelj preveri.

Poleg navedene literature lahko predavatelj doloËi za posamezne teme tudi dodatno lite-raturo in ostalo gradivo.

3.4.Učni načrti3.4.1. Obvezni predmet

178

Vsebina

1. Teme iz uvoda v civilno pravo©tevilo ur: 8

1.1. Opcije kot oblikovalne pravice g Oblikovalne pravice in njihova pravna narava g Opcije kot oblika oblikovalnih pravic

1.2. Zavezovalni in razpolagalni pravni posli g Pojem g Oblike razpolagalnih poslov g Odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom

1.3. in 1.4. tema - po dogovoru z gostujoËim predavateljem, ki bo posredoval tudi ustrez-no literaturo

Obvezna literatura g JUHART/PLAVŠAK, Obligacijski zakonik s komentarjem (Sploπni del), GV

zaloæba, Ljubljana 2003, stran 150 -155. g TRATNIK/VREN»UR, O sistemu abstraktne in kavzalne tradicije, Pravnik,

πt. 6-8/1999. g JUHART M., Zavezovalni in razpolagalni posli - med abstraktnostjo in

kavzalnostjo, ZZR PF v Ljubljani, letnik 1995. g SAJOVIC B., Osnove civilnega prava - sploπni del, Uradni list, Ljubljana

1994, stran 69 do 73 in 131 do 134. g JUHART M., Oblikovalne pravice, ZZR PF v Ljubljani, letnik 1999. g Gradivo za sekcijo Opcijski posli na XXX. Dnevih slovenskih pravnikov,

Podjetje in delo 2004 .

2. Teme iz stvarnega prava©tevilo ur: 8

2.1. Pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe g NaËelo zaupanja v zemljiπko knjigo g Pridobitev lastninske pravice na podlagi 64. Ëlena SPZ

2.2. Zagotavljanje naËela soËasnosti izpolnitve pri prenosu lastninske pravice g Zemljiπkoknjiæni mehanizmi g Zakon o varstvu kupcev g Pridræek lastninske pravice


179

2.3. Nastanek etaæne lastnine g Razvoj etaæne lastnine v naπem pravu g Pravni temelj g Vpis v zemljiπko knjigo

Obvezna literatura g JUHART IN OSTALI, SPZ s komentarjem, GV zaloæba, Ljubljana 2004 (v

tisku), komentar 10., 23., 40., 49., 64., 107. do 111. Ëlena. g VREN»UR R., Pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne

osebe, Podjetje in delo, πt. 6-7/1998. g PLAVŠAK N., Nadzor nad omejitvami v zemljiπkoknjiænih postopkih,

Aktualna vpraπanja prometa z nepremiËninami, Codex iuris, april 2004. g TRATNIK M., Zagotavljanje naËela soËasnosti izpolnitve pri prenosu last-

ninske pravice na nepremiËninah, Codex iuris, april 2004. g JUHART M., Stvarnopravni zakonik z uvodnimi pojasnili, GV zaloæba,

Ljubljana 2002. g JUHART M., Stanovanjski zakon z uvodnimi pojasnili, GV zaloæba,

Ljubljana 2003. g PLAVŠAK N., Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb

z uvodnimi pojasnili, GV zaloæba, Ljubljana 2004. g TRATNIK IN OSTALI, Stvarnopravna zavarovanja, IARS, Maribor 2001,

stran 166 - 184. g JUHART M., Etaæna lastnina in njen vpis v zemljiπko knjigo, GV zaloæba,

Ljubljana 2001. g PLAVŠAK N., Zakon o zemljiπki knjigi z uvodnimi pojasnili, GV zaloæba,

Ljubljana 2003.

3. Teme iz obligacijskega prava©tevilo ur: 8

3.1.: Neveljavnost pogodb

Obvezna literatura g POLAJNAR PAV»NIK, Neveljavnost pogodb, Ljubljana 1982. g POLAJNAR PAV»NIK, Neveljavnost pogodb, Podjetje in delo 5-6/96, str.

587-592. g KRISPER- KRAMBERGER, ©e o uporabi drugega odstavka 104.Ëlena zor,

Pravnik 1-2/88. g SAJOVIC, Osnove civilnega prava (sploπni del), Ljubljana 1994 (str.125-204). g CIGOJ, Obligacije (Sistem sploπnega dela obligacijskega prava), Ljubljana

1976.

180


PriporoËena literatura g MALAURIE, L' ordre public et le contrat, Reims 1953. g PAWLOWSKI, Rechtgeschäftliche folgen nichtiger willenserklärungen,

Göttingen 1966. g PEROVI», Zabranjeni ugovori, Beograd 1975. g SAJOVIC, Volja in pravnoposlovno ravnanje, Ljubljana 1970. g SCHMIDT, Die Lehre von der Sittenwidrigkeit der Rechtsgeschäfte in

historischen Sicht, Berlin 1973.

3.2.: Civilnopravni aspekti varstva okolja

Obvezna literatura g CIGOJ, Pravica do prijaznega okolja, Ljubljana 1978. g POLAJNAR-PAV»NIK, Pravica do zdravega okolja, ZZR L (1990).

PriporoËena literatura g ARENSON, The doctrine of undue influence in angloamerican Law,

Leiden 1953. g BEGI», Obligaciono pravo i zaπtita Ëovjekove okoline, Godiπnjak PF

Sarajevo 1887. g LANG, Grundfragen des privatrechtlichen Immissionsschutzes in rechtver-

gleichender Sicht, AcP 1974. g PFEIFFER, Die bedeutung des privatrechtlichen immissionschutzes,

Frankfurt /Main 1987.

4. Teme iz dednega prava©tevilo ur: 8

4.1.: Omejitve svobode testiranja g omejitev svobode testiranja z ustanovo nujnega deleæa g fideikomisariËna substitucija g razlaga oporoke

4.2.: Dedna pogodba g dedna pogodba kot (tretji) pravni temelj dedovanja g dednopravne klavzule v æenitni pogodbi g odpoved neuvedenemu dedovanju


181

Obvezna literatura: g ŽNIDARŠI»-SKUBIC V., Dedna pogodba, ZZR, Letnik LXV (2005), v tisku. g ZUPAN»I» K., Dedno pravo, 2. sprem. in dop. izd., 1991. g ZUPAN»I» K., Uvodna pojasnila, v: Predpisi o dedovanju, 7. dop. izd.,

2002. g Izbrane odloËbe Ustavnega sodiπËa. g ZUPAN»I» K., Omejitev svobode testiranja z ustanovo nujnega deleæa,

Pravna praksa, πt. 19, 2003. g isti, FideikomisariËna substitucija, Pravna praksa, πt. 10, 2004. g ZUPAN»I» K., »len 81 ZDen in pravila o razlagi oporoke, Pravna praksa

1993/18, str. 8 - 9. g BROX, Erbrecht, 18. izd., 2003 (ali prejπnje izdaje).

PriporoËena literatura: g EBENROTH, Erbrecht,1992 (izbrana poglavja). g LANGE H. - KUCHINKE K., Lehrbuch des Erbrechts, 4.izd. 1995, str. 3 g HAAS, Ist das Pflichteilsrecht verfassungswidrig?, ZEV (Zeitschrift für

Erbrecht und Vermögensnachfolge), 7/2000, str. 249 - 260. g Odl. Erbrecht, ZEV 10/2000, str. 399 - 400. g RIJAVEC V., Pogodbe civilnega prava, ki niso bile uvršËene v ZOR, v

Pravna praksa 16 (1997)5, str. I-VII.

5. Teme iz družinskega prava©tevilo ur: 8

5.1.: Vzgoja in varstvo otrok

5.2.: Otrokovi stiki

5.3.: Preæivljanje med starπi in otroki ter med drugimi osebami

Obvezna literaturaPredpostavljamo znanje predmeta Druæinsko pravo na dodiplomskem πtudiju. Za osve-æitev znanja: g ZUPAN»I» K., Druæinsko pravo. Uradni list RS, Ljubljana, 1999. g ZUPAN»I» K., Predpisi o zakonski zvezi in druæinskih razmerjih. 6. spre-

menjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2001, Uvod, str. 13 - 84.

Druga obvezna literatura: g ZUPAN»I» K., NOVAK B., Predpisi o zakonski zvezi in druæinskih raz-

merjih s pojasnili. Uradni list RS, Ljubljana, 2004.

182


g ZUPAN»I» K., NOVAK B., ŽNIDARŠI»-SKUBIC V., KON»INA PETERNEL M., Reforma družinskega prava (predlog novih predpisov s komentarjem). Uradni list RS, Ljubljana, 2005 - v tisku.

g ZUPAN»I» K., Nekatere pravne posledice razveze zakonske zveze starπev v razmerju do njihovih otrok. Pravosodni bilten, 4/2000, str. 15-29.

g NOVAK B., Nekateri problemi pri odloËanju o vzgoji in varstvu otrok. Podjetje in delo 6-7/2002, str. 1222-1232.

g NOVAK B., Pravni položaj domnevnega oËeta. ZZR 2005 - v tisku. g NOVAK B., Posebni zastopnik otroka v postopku. ZZR 2001, str. 103-120. g NOVAK B., Sposobnost otroka za uveljavljanje pravic v postopkih druæin-

skega prava. Podjetje in delo 6-7/2003, str. 1791-1799.

PriporoËena literatura: g SCHWAB D. (IZDAJATELJ), Entwicklungen des europäischen Kindschaftsrechts.

2. izdaja, Gieseking, Bielefeld, 1996. g GOTTWALD P., HENRICH D., SCHWAB D. (IZDAJATELJI), Familiäre

Solidarität: die Begründung und die Grenzen der Unterhaltspflicht unter Verwandten im europäischen Vergleich. Gieseking, Bielefeld, 1997.

g LORENZEN - LINKE I., BALLOF R., Gemeinsame elterliche Sorge nach der Scheidung, FamRZ (Zeitschrift für das gesamte Familienrecht) 9/1993, str. 1032.

g HRABAR D., Djete - pravni subjekt u obitelji. Pravni fakultet u Zagrebu - Zavod za graanskopravne znanosti i obiteljsko pravo, Zagreb, 1994.

g GABRILO R., Preæivljanje otrok, Pravosodni bilten, XVII, 1-2/1996, str. 125. g SCHWAB D., Gemeinsame elterliche Verantwortung - ein Schuldverhältnis?

- Anmerkungen zur Entscheidung des BGH v. 19. 6. 2002- XII ZR 173/00 (FamRZ 2002, 1099). FamRZ (Zeitschrift für das gesamte Familienrecht) 19/2002, str. 1297-1303.

6. Teme iz civilnega procesnega prava©tevilo ur: 8

Ustavna procesna jamstva v pravdnem postopku6.1. Pravica do dostopa do sodiπËa oz. pravica do sodnega varstva g pravna narava g obseg g moænost uËinkovitega in dejanskega uresniËevanja g pravica do neodvisnega in nepristranskega sodnika

6.2. Fair trial (pravica do poπtenega obravnavanja) g pravica do enakopravnega obravnavanja g pravica do izjave v postopku (pravica do kontradiktornega postopka)


183

6.3. Pravica do sojenja v razumnem roku g vsebinski vidik g pravna sredstva za varstvo pravice

6.4. Pravica do pritoæbe

6.5. Temeljno o posebnih pravnih sredstvih za varstvo temeljnih procesnih jamstev g ustavna pritoæba g pritoæba na Evropsko sodiπËe za Ëlovekove pravice

Literatura:

Sistemi: g TRIVA, BELAJEC, DIKA, Gradjansko procesno parniËno pravo, Zagreb, 1986. g JUHART, Civilno procesno pravo Jugoslavije, Ljubljana, 1961. g UDE, Civilni pravdni postopek, Ljubljana, 2002 (tudi za znanje dodiplom-

ske ravni). g GALI», Ustavno civilno procesno pravo (Gospodarski vestnik, predvidoma

jeseni 2004) - poglavja, ki jih doloËi predavatelj.

Po izbiri Komentar ali uËbenik ali monografija glede EK»P (6. Ëlen); npr. g FROHWEIN, PEUKERT, EMRK Kommentar, Kehl, 1996. g GROTRIAN, Article 6 of the ECHR, Council of Europe press, 1994. g HARRIS, O'BOYLE, WARBRICK, Law of the ECHR, Butterworths,

London, 1995. g MACDONALD, MATSCHER, PETZOLD (ED.), The European system for the

protection of human rights, Dodrecht, 1993. g VILLIGER, Handbuch der Europaeischen Menschenrechtkonvention,

Zürich, 1993. g PETTITI, DECAUX, IMBERT, La convention europeenne des droits de

l'homme, 1995.

»lanki: g UDE, Reforma civilnega pravdnega postopka z vidika ustavnih pravic,

Podjetje in delo, 1998, πt. 6-7, str. 963-973. g UDE, Ustavna pritoæba v civilnih in delovno socialnih zadevah, v: PavËnik

(ur.), Ustavno sodstvo, Ljubljana, 2000. g WEDAM-LUKI∆, Vloga sodiπËa in strank pri zbiranju procesnega gradiva,

Podjetje in delo, 1998, πt. 6-7, str. 984-990.

184


g WEDAM-LUKI∆, Krπitev ustavnih pravic v civilnih sodnih postopkih, Podjetje in delo, 2000, πt. 6-7, str. 1139-1147.

g WEDAM-LUKI∆, Pravica do sodnega varstva civilnih pravic in obveznosti (EK»P in slovensko pravo), Zbornik znanstvenih razprav PF v Ljubljani, 1996.

g GALI», Oprostitev stroπkov in brezplaËna pravna pomoË v pravdnem postpoku kot izraz naËela socialne dræave, Pravnik, 1998, πt. 4-5, str. 193-209.

g GALI», Judikatura nemπkega ustavnega sodiπËa glede ustavnih proces-nih jamstev v pravdnem postopku, Zbornik znanstvenih razprav PF v Ljubljani, 1998, str. 29-55.

g BETETTO, Ustavna procesna jamstva v dokaznem postopku, Pravna prak-sa, 2003/21.

g BUTALA, Pravdni postopek brez nepotrebnega odlaπanja, Podjetje in delo, 1999, πt. 6-7, str. 1155-1165.

g ©IPEC, Med liberalnim in socialnim civilnim procesom, Podjetje in delo, 1999, πt. 6-7, str. 1200-1208.

g KOMAN-PERENI», Izpeljava ustavnih doloËil v civilnih procesnih zakonih, Podjetje in delo, 1997, πt. 6-7, str. 795-806.

g KRAMBERGER J., Dostop do sodiπËa kot element in predpostavka poπte-nega sojenja v praksi ES»P, Pravnik, 2002, πt. 9-10.

7. Teme iz gospodarskega prava©tevilo ur: 16

7.1.: Gospodarski pravni posli - opredelitev, viri, trendi

Obvezna literatura g HARTKAMP/HESSELINK/HONDIUS/DUPERRON/NRANKEN, Towards a

European Civil Code, Nijhoff 1994 (v obsegu, sporoËenem na predava-njih).

g HERDEGEN, Internationales Wirtschaftsrecht, 1-23. g ILEŠI», "Evropeizacija" slovenskega pravnega sistema: zakaj, kdaj, kako?,

PiD, 1996, 731 in nasl.. g ILEŠI», Internacionalizacija obligacijskega prava, ZZR 1990, 105 in nasl. g Podjetje in delo, zbornik referatov s Pravniπkih dnevov 2002;

Mednarodnopravna sekcija; referati. g SCHMITTHOFF, Commercial law in a changing economic climate, Sweet

& Maxwell, London, 1981.


185

g SCHMITTHOFF, Commercial law in action, Clive M. Schmitthoff's Select Essays on International Trade Law (ed. Chia-Jui Cheng), Nijhoff- Gra-ham&Trotman, 1988, 16-19.

g SCHMITTHOFF, Company and Commercial law in Europe, Clive M. Schmitthoff's Select Essays on International Trade Law (ed. Chia-Jui Cheng), Nijhoff-Graham&Trotman, 1988, 74-80.

g SCHMITTHOFF, The new Sources of the Law of International Trade, Clive M. Schmitthoff's Select Essays on International Trade Law (ed. Chia-Jui Cheng), Nijhoff-Graham &Trotman, 988,131-136.

g SCHMITTHOFF, The Unification and Harmonisation of Law by Means of Standard Contracts and General Conditions, Clive M. Schmitthoffs Select Essays on International Trade Law (ed. Chia-Jui Cheng), Nijhoff-Graham &Trotman,1988, 182-217.

g Schmitthoff's Export Trade, Stevens & Sons, London 1990. g SEIDL-HOHENVELDEM, International Economic Law, 2nd Ed., Martinus

Nijhoff Publishers, Dordrecht-Boston-London, 1992, 1-49. g TRATNIK, Mednarodno gospodarsko pravo, Maribor, 2002. g ZABEL, Pravo javnih naroËil - Zakon o javnih naroËilih s komentarjem,

GV, Ljubljana, 1997. g ZABEL, Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo, Ljubljana, 1987 (v obsegu,

sporoËenem na predavanjih). g Komentar OZ, I. in II. knjiga, GV Ljubljana 2003, 2004.

7.2.: Pojem trgovca, podjetnika in podjetja ter premoæenja

g trgovec in trgovinsko pravo - zgodovinski pregled (sistem Code de com-merce 1807, HGB 1897, razvoj v 20. stoletju)

g stanje (numerus clausus “trg” druæb, razmejitev do “malega” trgovca). pojem podjetja v teoriji in zakonodaji g dileme ob ZGD (GD po obliki, katere oblike G, “mali podjetnik”, pod-

jetje)

Literatura: g IVANJKO-KOCBEK: Korporacijsko pravo, Ljubljana 2003. g PRETNAR S.: Primerjalno trgovinsko pravo, I. knjiga, Ljubljana 1953; II.

Knjiga, Ljubljana 1955, reprint 1990. g ZABEL B.: Metodoloπka vpraπanja podjetniπkega prava, ZZR LI (1989). g Zakon o gospodarskih druæbah s komentarjem, Gospodarski vestnik,

Ljubljana 2002 (ustrezna poglavja). g Vsi Ëlanki o pravu gospodarskih druæb, objavljeni v revijah Pravnik,

Podjetje in delo (prej Zdruæeno delo) ter Pravna praksa od leta 1990 dalje, ki se nanaπajo na teme iz tega programa.

186


7. 3. tema: Trendi evropskega poenotenja prava druæb

IzhodiπËa: g 1. Evropske direktive in njihova implementacija v Sloveniji g 2. Societas Europaea, Evropsko gospodarsko interesno zdruæenje

Literatura bo posredovana na predavanjih.

7. 4. tema: Vpliv virov mednarodnega prava na nacionalno zakonodajo s podroËja gospo-darskega prava: primer konkurenËnega prava

Obvezna literatura(obseg bo sporoËen na predavanjih) g BALDI, DISTRIBUTORSHIP, Franchising, Agency - Community and

National Laws and Practice in the EEC, Kluwer, Denver itd., 1987. g BELLAMY & CHILD, Common Market Law of Competition, Sweet &

Maxwell, London, 2002. g FIKENTSCHER - DREXL, Der Draft International Antitrust Code, RIW

1994/40, H. 2, 93 - 99. g GRILC, JUHART, GALI», ZABEL, Zakon o prepreËevanju omejevanja kon-

kurence s komentarjem, Ljubljana 2000. g HAWK, United States, Common Market and International Antitrust, 2nd

Ed., Law & Business Inc., 1986. g ILEŠI», “Evropeizacija” slovenskega pravnega sistema...., PiD 1996 (22), 731

- 750; Reklama v pravu ES, PiD 1997 (23), 1239 - 1246. g ILEŠI», Varstvo konkurence v pravu ES, PiD 1992 (18), 615 - 626. g JUHART, Svoboda izraæanja in oglaπevanje, PiD 1997 (23), 1210 - 1217. g KRANJC, O pravnih standardih pogodbenega prava, P, 1996 (51), 493 - 512. g KRANJC, Poslovni obiËaj v mednarodnih pravilih gospodarskega pogodbene-

ga prava, PiD, l996 (22), 16 - 24. g Obligacijski zakonik s komentarjem, sploπni del - v tisku, GV 2002; izbrana

problematika, v obsegu, sporoËenem na predavanjih. g Podjetje in delo, zbornik referatov s Pravniπkih dnevov 2001; Mednarodno-

pravna sekcija; referati. g Podjetje in delo, zbornik referatov s Pravniπkih dnevov 2002; KonkurenËno-

pravna sekcija; referati. g Podjetje in delo, zbornik referatov s Pravniπkih dnevov 2002; Mednarodno-

pravna sekcija; referati. g ZABEL, Træno pravo, Ljubljana 2000.


187



UËni naËrt Filozofije prava je objavljen na strani 62 -66.


188

189

3.4.3.1. Civilno procesno pravo

Nosilci: prof. dr. Lojze Ude, prof. dr. Dragica Wedam-Luki∆, prof. dr. AleŠ Gali» SodelujoËi: prof. dr. Mihajlo Dika (Zagreb), prof. dr. Paul Oberhammer (Zuerich, Dunaj),

prof. dr. Arsen Janevski (Skopje)Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute civilnega pro-cesnega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih.

Vsebina

1. Vloga sodiπËa in strank pri zbiranju procesnega gradiva ter naËelo dispozitivnosti g razpravno in preiskovalno naËelo g razmejitev med pravnimi in dejanskimi vpraπanji g materialno procesno vodstvo g razmerje med naËelom dispozitivnosti in nekaterimi doloËbami OZ


2. Ugotovitvena toæba g pojem in predpostavke g vmesna ugotovitvena toæba

3. Toæbeni zahtevek ali predmet spora g pomen g teorije

4. PravnomoËnost g pojem in pravna narava g objektivne, subjektivne in Ëasovne meje pravnomoËnosti

5. ZaËasne odredbe g pogoji g postopek g mednarodna pristojnost in priznanje tujih ukrepov zavarovanja

Literatura:

Obvezna literaturaSistemi:(Kandidati naj v okviru programa podiplomskega πtudija preπtudirajo ustrezna poglavja.) g TRIVA-BELAJEC-DIKA, Gradjansko parniËno procesno pravo, Zagreb

1986. g JUHART, J., Civilno procesno pravo Jugoslavije, Ljubljana 1961. g UDE, L., Civilni pravdni postopek, Ljubljana 2002.

K temi 1 g JUHART, Zbiranje pravdnega gradiva, Pravnik 5-8/1957. g UDE, Dejanska in pravna vpraπanja, Referat za πolo civilnega procesnega

prava, Nebra, 2002. g WEDAM-LUKI∆, Vloga sodiπËa in strank pri zbiranju procesnega gradiva,

Podjetje in delo πt. 5-6/1998. g »ALIJA, Pravna i ËinjeniËna pitanja u procesu primjene prava, Godiπnjak

Sarajevo 1967. g GRUBIŠA, Rjeπenje problema razlikovanja i razgraniËenja ËinjeniËnih od

pravnih pitanja, Naπa zakonitost 1-2/1960. g WEDAM-LUKI∆, OdloËanje o viπini πkode, denarnega zneska in o koliËini

nadomestnih stvari po prostem preudarku (Ëlen 212 ZPP), Pravnik 4-6/1972.

190


g PAV»NIK, Okrog "pravnega silogizma", Pravnik 3-4/1990. g GALI», Sankcije za neaktivnost strank v pravdnem postopku, ZZR,

2004.

K temi 2: g JUHART, Vmesna ugotovitvena toæba, Pravnik 9-10/1958. g GALI», Pravni interes pri ugotovitveni toæbi, Zbornik znanstvenih razprav

PF v Ljubljani, LV ( 1995). g GALI», Vmesni ugotovitveni zahtevek v pravdnem postopku, Zbornik

znanstvenih razprav PF v Ljubljani, LVI (1996).

K temi 3: g WEDAM-LUKI∆, Sporni predmet v civilnem sporu, Zbornik znanstvenih

razprav Pravne fakultete v Ljubljani, LIII (1993).

K temi 4: g DIKA, O biti i granicama pravomoËnosti, Zagreb 1991 (obvezno: s. 235-

288). g WEDAM-LUKI∆, PravnomoËnost in dvakratno plaËilo dolga, Zbonik

Ljubljana l984. g GALI», Obseg vezanosti na vmesno sodbo, Pravnik 7-9/1994. g GALI», NaËelo kontradiktornosti in subjektivne meje pravnomoËnosti,

ZZR, 1999.

K temi 5: g ©IPEC ET AL., ZaËasne odredbe, GV, Ljubljana, 2001 (str. 17-130, 184-281) g GALI», ZaËasne odredbe v sporih iz druæinskopravnih razmerij, Pravosodni

bilten, 2000/4, str. 73-89. g ZIMA T., ZaËasne odredbe, Pravosodni bilten, 2002, πt. 3. g GALI», ZaËasne odredbe v evropskem civilnem procesnem pravu, Zbornik

znanstvenih raprav PF v Ljubljani, 2004.

Priporočena literaturaK temi 1: g »ALIJA, Pravna i ËinjeniËna pitanja u procesu primjene prava, Godiπnjak

Sarajevo 1967. g GRUBIŠA, Preruπavanje ËinjeniËnih u pravna pitanja, Naπa zakonitost 1-

2/1959. g GRUBIŠA, »injeniËno i pravno pitanje, Naπa zakonitost 9-10/1959. g GRUBIŠA, Rjeπenje problema razlikovanja i razgraniËenja ËinjeniËnih od

pravnih pitanja, Naπa zakonitost 1-2/1960.


191

g PAV»NIK, Okrog "pravnega silogizma", Pravnik 3-4/1990. g UDE, Revizija v naπem civilnem sporu, Pravnik 1972/7-9. g WEDAM-LUKI∆, Preiskus dejanskih ugotovitev na revizijski stopnji,

Pravnik 7- 9/1976. g BETETTO, Odprto sojenje, Pravosodni bilten, 2002, πt. 3.

K temi 2: g GORŠI», Prejudicialno ugotavljanje po zakonu o pravdnem postopku

oziroma de lege ferenda, Pravnik 9-10/1959. g JUHART, Vmesna ugotovitvena toæba, Pravnik 9-10/1958. g JUHART, Pobotanje v pravdi, Zbornik znanstvenih razprav l959.

K temi 3: g JUHART, Sprememba toæbe, Pravnik 1-2/ 1963. g WEDAM-LUKI∆, Identiteta toæbenega zahtevka, Pravosodni bilten l / 1983. g UDE, Pravna revizija lastninjenja, Podjetje in delo πt. 5-6/ 1993, (zlasti tË. 4). g JUHART, Sporni predmet v zakonskih pravdah, Zbornik Ljubljana 1962. g TESTEN, Pobot v pravdi, Pravnik 1 -2 / 1984.

K temi 4: g DIKA, Savremeno jugoslovensko uËenje o pravomoËnosti, Zbornik

Zagreb 2/1987. g WEDAM-LUKI∆, Kdaj pomeni pravnomoËna sodba oviro za novo sojenje,

Pravnik 4-6/ 1980. g JUHART, PravnomoËnost in procesno pobotanje, Pravnik 11-12/1958. g ZOBEC, Nekaj pogledov na vmesno sodbo, Pravnik l-2/1986. g POZNI», Medjupresuda, Pravni æivot πt.11-12/ 1989. g STANOVNIK, Vezanost pravdnega sodiπËa na pravnomoËen sklep o dedova-

nju, Pravnik 9- 10/1991.

192


3.4.3.2. Potrošniško pravo

Nosilec: prof. dr. AleŠ Gali»SodelujoËi: prof. dr. Marko IleŠi», as. dr. Špela Mežnar, as. mag. Damjan MožinaVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

1. Predhodna splošna znanjaPredpostavlja se, da kandidati dobro obvladajo predpisano snov iz predmetov Gospodarsko pravo, Obligacijsko pravo in Civilno procesno pravo na stopnji dodiplomskega πtudija na Pravni fakulteti v Ljubljani in da preπtudirajo zanj predpisano literaturo (glej programe za te predmete).

Vsebina

1. Osebna veljavnost zakona o varstvu potroπnikov 1.1 Pojem potroπnika 1.2 Pojem podjetja

2. Potroπniπki krediti 2.1 Opredelitev pojmov: potroπniπki kredit, posojilo, hipotekarni kredit 2.2. Praksa sodiπËa ES 2.3 Slovenska sodna praksa (v sporih s tujim elementom)

3. Potroπniπka prodaja 3.1 Direktiva 99/44 in slovensko pravo

4. Posebne oblike sklepanja pogodb 4.1 Pogodbe, sklenjene na daljavo 4.2 Pogodbe, sklenjene izven poslovnih prostorov

5. Procesnopravni vidiki varstva potroπnikov 5.1 Alternativno reπevanje potroπniπkih sporov 5.2 Posebne pravovarstvene oblike 5.3 Mednarodna pristojnost v potroπniπkih sporih


193

Temeljna literatura

g ILEŠI» M.: Pravno varstvo potroπnikov, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, 1980.

g GALI», Mednarodna pristojnost za reπevanje potroπniπkih sporov v pravu EU; Slovensko pravo in gospodarstvo ob vstopu Slovenije v EU, Zbornik referatov, Pravna fakulteta in IPP, Ljubljana, 2004.

g GALI», Procesni vidiki prava varstva potroπnikov, Podjetje in delo, 2000, πt. 3, str. 550-561.

g GALI», Pravna ureditev toæbe za varstvo skupinskih interesov potroπnikov v ZDA in Avstriji, Podjetje in delo, 1993, πt. 7, str. 877-887.

g MOÆINA, Varstvo potroπnikov pri nakupih prek interneta : (Direktiva EU o prodaji na daljavo in slovenska ureditev). Podjetje in delo, 2000, 26, 5, str. 803-821.

g MOÆINA, Potroπniπka prodajna pogodba v evropskem in slovenskem pogodbenem pravu. Podjetje in. delo, 2004, letn. 30, πt. 2, str. 310-330.

g DROBNIG, Varstvo potroπnikov in harmonizacija prava Evropske skupno-sti, Podjetje in delo, 2002, Letn. 28, πt. #6/7). - Str. 1021-1024.

g MEÆNAR, Osebna veljavnost OZ in ZVPot. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 10. okt. 2002, leto 21, 36.

Po izbiri ustrezen učbenik v tujem jeziku, npr. g HOWELLS, WEATHERHILL, Consumer Protection Law ali g LOWE, WOODROFFE, GERLIS, Consumer Law and Practice, Sweet &

Maxwell, 1999.

Dodatna literatura bo sporoËena na predavanjih.

194


3.4.3.3. Prevozno pravo

Nosilec: prof. dr. Marko Pavliha SodelujoËi: prof. dr. Marko IleŠi», mag. Patrick Vla»i»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute prevoznega (transportnega) prava. Predavanja obsegajo izbrane teme s poudarkom na novejπih, teo-retiËno zahtevnejπih in z vidika prakse aktualnejπih problemih. Morebitno dodatno lite-raturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, πtudenti pa jo lahko dobijo tudi od nosilca predmeta.

Vsebina

1. Mednarodne razseænosti prevoznega prava 1.1. Vloga mednarodnih organizacij (npr. IMO, CMI, UNCITRAL,

BIMCO, ICAO) 1.2. Prihodnost mednarodnega prevoznega prava2. Prevozno pravo EU 2.1. Primarni pravni viri 2.2. Sekundarna zakonodaja na podroËju notranjega (cestnega, æelezniπkega

in reËnega), letalskega in pomorskega prometa 2.3. Bela knjiga Evropske komisije o transportni politiki do leta 20103. Najnovejπi razvoj pomorskega prava 3.1. Prevozne pogodbe - po poteh nastajajoËe konvencije (CMI/

UNCITRAL) 3.2. Sploπne havarije 3.3. Problematika pristaniπË, ki sluæijo kot zatoËiπËa 3.4. Nekatere najnovejπe konvencije s podroËja odgovornosti za onesnaæeva-

nje morskega okolja (npr. CLC/FUND 1992, HNS 1996, BUNKERS 2001)

3.5. Prevoz potnikov in prtljage (Protokol iz leta 2002 k Atenski konvenciji)


195

4. Revolucionarne spremembe na podroËju odgovornosti letalskega prevoznika 4.1. Pravo EU na podroËju varstva letalskega potroπnika - potnika. 4.2. Montrealska konvencija iz leta 19995. Posebnosti æelezniπkega in cestnega prava 5.1. Protokol iz leta 1999 h konvenciji COTIF 5.2. Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu iz leta 20036. Pravni problemi multimodalnega prevoza 6.1. Prednosti in slabosti neveljavne konvencije iz leta 1980 6.2. Pravila UNCTAD in ICC 1991 ter nakladnica FIATA7. Problematika omejevanja viπine prevoznikove odgovornosti 7.1. Zgodovinski razlogi 7.2. (Ne)upraviËenost prevoznikove pravice do omejitve odgovornosti8. Temelji transportnega zavarovalnega prava 8.1. Sploπno o zavarovalni pogodbi 8.2. Osnove statusnega zavarovalnega prava 8.3. Pomorska zavarovanja 8.4. Letalska zavarovanja9. Zametki logistiËnega prava 9.1. ZnaËilnosti logistike 9.2. LogistiËna pogodba 9.3. LogistiËno pravo kot nova pravna (pod)panoga

Temeljna literatura

g CIGOJ S.: Transportno pravo, »asopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana, 1987.

g »I»EROV A.: Razvoj slovenskega letalskega prava, Podjetje in delo 6-7/20-00/XXVI, str. 918-928.

g GRABOVAC I.: Odgovornost prijevoznika, Knjiæevni krug, Split, 1989. g GRABOVAC I.: Temelj odgovornosti u prometnom pravu, Knjiæevni krug,

Split, 2000. g ILEŠI» M., PAVLIHA M.: Pomorski zakonik (PZ) z uvodnimi pojasnili,

Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2001. g ILEŠI» M.: Pravne posledice racionalizacije transporta (doktorska diserta-

cija), Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana, 1984. g JAKOMIN L.: Logistika - znanost prihodnosti, Podjetje in delo 6-7/2003/

XXIX, str. 1143-1147. g JERMAN B.: Mednarodna (ne)utemeljitev in poenotenje logistiËnega

prava, Podjetje in delo 6-7/2003/XXIX, str. 1164-1172. g PAVLIHA M.: LogistiËno pravo: utopija ali gospodarska nujnost?, Podjetje

in delo 6-7/2003/XXIX, str. 1157-1163.

196


g PAVLIHA M.: Poenotenje transportnega prava, Podjetje in delo 6-7/1998/XXIV, str. 724-747.

g PAVLIHA M.: Prometno pravo kot gibalo gospodarstva, Podjetje in delo 6-7/2000/XXVI, str. 901-910.

g PAVLIHA M.: Prevozno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2000. g PAVLIHA M.: Zavarovalno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2000, zlasti

strani 251-292 (pomorska zavarovanja) in 293-315 (letalska zavarovanja). g PAVLIHA M., VLA»I» P., KOS M.: Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem

prometu z uvodnimi pojasnili, GV Zaloæba, Ljubljana, 2004. g PIRŠ A.: Pravo kot kaæipot za pomorsko usmerjenost Slovenije, Podjetje in

delo 6-7/2000/XXVI, str. 911-917. g SIMONITI S.: Pogodba o multimodalnem prevozu blaga, Podjetje in delo

6-7/2000/XXVI, str. 942-951. g VLA»I» P.: LogistiËna pogodba, Podjetje in delo 6-7/2003/XXIX, str.

1148-1156. g VLA»I» P.: Razvoj æelezniπkega in cestnega prava, Podjetje in delo 6-

7/2000/XXVI, str. 929-936.

Priporočena literatura

g ASTLE W.E.: International Cargo Carriers' Liabilities - The determination of some current contractual problems arising from the international car-riage of goods, Fairplay Publications, London, 1983.

g CARI∆ S. et al: SaobraÊajno pravo, Privredna πtampa, Beograd, 1979. g CASHMORE C.: Parties to a Contract of Carriage - or who can sue on a

contract of Carriage of Goods?, Lloyd's of London Press, London, 1990. g CIGOJ S.: Pomorsko pravo Jugoslavije - sploπni pojmi, osebno, stvarno in

neposlovno obveznostno pravo, SAZU, Ljubljana, 1974. g CIGOJ S.: Pomorsko pravo Jugoslavije - posli pomorske plovbe, Univerza

v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana, 1975. g CLARKE M.A.: International Carriage of Goods by Road: CMR, Third

Edition, Sweet & Maxwell, London, 1997. g DE WIT R.: Multimodal Transport: Carrier Liability and Documentation,

Lloyd's of London Press Ltd., London, 1995. g –URÐEV D.: Odgovornost æelezniËkog prevozioca, NauÊna knjiga,

Beograd, 1987. g GLASS D.A.: Introduction to The Law of Carriage of Goods, Sweet &

Maxwell, London, 1989. g GRABOVAC I.: Prijevozno ugovorno pravo Republike Hrvatske, Knjiæevni

krug, Split, 1999.


197

g GREAVES R.: EC Transport Law, Longman, Pearson Education Limited, Harlow, 2000.

g HLA»A V.: Hrvatsko prometno pravo in meunarodne konvencije, Pravni fakultet SveuËiliπta u Rijeci, Rijeka, 2000.

g HODGES S.: Law of Marine Insurance, Cavendish Publishing Limited, London, 1996.

g HORVAT L.: Osnove cestovnog prava, Fakultet prometnih znanosti SveuËiliπta u Zagrebu, Zagreb, 1998.

g JAKOMIN L.: VkljuËevanje Slovenije v globalni logistiËni prometni sistem, Podjetje in delo 6-7/2000/XXVI, str. 937-941.

g KINDRED H.M., BROOKS M.R.: Multimodal Transport Rules, Kluwer Law International, The Hague, 1997.

g KOSTADINOVI∆ S.: Transportno pravo, “Grafo-æig”, Beograd, 1997. g MARGO R.D.: Aviation Insurance, Third Edition, Butterworths, London,

2000. g MESSENT A., GLASS D.A.: CMR: Contracts for the International Carriage

of Goods by Road, 3rd edition, Lloyd's of London Press Ltd., London, 2000.

g PAVLIHA M., GRBEC M.: Abeceda pomorskega prava in zaËasna zaustavi-tev ladje, Gyrus, Ljubljana, 2002.

g PAVLIHA M.: Implied Terms of Voyage Charters, Reinsurance Company Sava Limited, Ljubljana, 1993.

g PIRŠ A.: Transportno zavarovanje, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portoroæ, 2000.

g TETLEY W.: International Maritime and Admiralty Law, Les Éditions Yvon Blais Inc., Cowansville, 2002.

g VAN HOOYDONK E.(UREDNIK): English and Continental Maritime Law - After 115 Years of Maritime Law Unification: a Search for Differences between Common Law and Civil Law, European Institute of Maritime and Transport Law, Maklu, Antwerpen, 2003.

198


3.4.3.4. Pravo gospodarskih družb

Nosilec: doc. dr. Klemen PodobnikSodelujoËi: prof dr. Peter Grilc, prof dr. Miha Juhart, prof dr. Marko IleŠi»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Splošne informacije in napotki za študij

Predpostavlja se, da kandidati dobro obvladajo predpisano snov iz predmetov Gospodarsko pravo in Mednarodno gospodarsko pravo na stopnji dodiplomskega πtudija na Pravni fakulteti v Ljubljani in da preπtudirajo zanj predpisano literaturo (glej programe za te predmete).

Vsebina

1. Sploπni pojmi 1.1. Faze pri ustanavljanju druæbe 1.2. Spregled pravne osebnosti 2. Firmsko pravo3. Izbrane teme o posameznih druæbah 3.1. Komanditna druæba 3.1.1. Sploπne znaËilnosti 3.1.2. "Dvojna" druæba (GmbH&Co. KG) 3.2. Druæba z omejenim jamstvom 3.2.1. Sploπne znaËilnosti 3.2.2. Stvarni vloæki 3.2.3. Prenos deleæa 3.2.4. Druæba z enim druæbenikom 3.3. Delniπka druæba 3.3.1. Sploπne znaËilnosti 3.3.2. Sistemi upravljanja 3.3.3. Pravice manjπinskih delniËarjev 3.3.4. Delnice (vsebina pravic, prenos, javnopravni nadzor) 3.3.5. Kapitalska razmerja


199

4. Prodaja podjetja (izven steËaja in v steËaju)5. Mednarodni vidiki trgovinskih druæb 5.1. Kolizijskopravna vpraπanja 5.2. Druæbe v evropskem pravu

Posebna literatura

g DROBNIG U.: Der Durchgriff durch eine juristische Person, Zbornik VP© Maribor 1985.

g ILEŠI» M.: Pravna oseba v mednarodnem zasebnem pravu, Zdruæeno delo 6/82.

g IVANJKO-KOCBEK: Korporacijsko pravo, Ljubljana 2003. g KOCBEK M.: Delnice in delniπka druæba, Ljubljana 1995. g PIVKA H.M.: Pravna ureditev kapitalskih druæb in povezanih podjetij po

nemπkem pravu, Ljubljana 1991. g PIVKA H.M.: Spremembe ultra vires teorije v angleπkem pravu, ZD

5/89. g PRETNAR S.: Da li jugoslovensko pravo poznaje fonds de commerce,

Zbornik radova Instituta za uporedno pravo, Beograd 1966. g PRETNAR S.: Primerjalno trgovinsko pravo, I. knjiga, Ljubljana 1953; II.

knjiga, Ljubljana 1955, reprint 1990. g ZABEL B.: Druæba z omejenim jamstvom , Pravna fakulteta, 1990. g ZABEL B.: Metodoloπka vpraπanja podjetniπkega prava, ZZR LI (1989). g ZABEL B.: Novejπi razvoj spregleda pravne osebnosti, ZZR L (1990). g Zakon o gospodarskih druæbah s komentarjem, Gospodarski vestnik,

Ljubljana 2002. g Vsi Ëlanki o pravu gospodarskih druæb, objavljeni v revijah Pravnik,

Podjetje in delo ter Pravna praksa od leta 1990 dalje, ki se nanaπajo na teme iz tega programa.

Dodatna literatura bo posredovana na predavanjih.

200


3.4.3.5. Pravo intelektualne lastnine

Nosilec: doc. dr. Miha TrampužSodelujoËi: prof. dr. dr.h.c. Joseph Straus, direktor Inπtituta Max Planck za intelek-

tualno lastnino ter konkurenËno in davËno pravo, München, dr. Silke von Lewinski, vodja referata pri Inπtitutu Max Planck za intelektualno lastnino ter konkurenËno in davËno pravo, München, prof. dr. Marko IleŠi»

Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

Predpostavlja se znanje iz predmetov Pravo intelektualne lastnine na ravni dodiplomskega πtudija po veljavnih programih PF s tam navedeno literaturo.

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne izbrane institute prava intelektualne lastnine, s poudarkom na aktualnih problemih. Morebitno dodatno lite-raturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih.

Vsebina

1. Pojem in vsebina prava intelektualne lastnine 2. Pravice intelektualne lastnine kot ustavne pravice3. Izbrana vpraπanja patentnega prava 3.1. Izumi s podroËja biotehnologije 3.2. RaËunalniπko izvedeni izumi4. Izbrana vpraπanja avtorskega prava 4.1. Opredelitev avtorskega dela 4.2. Avtorska in sorodne pravice v informacijski druæbi 4.3. Pogodba o naroËilu avtorskega dela 4.4. Kolektivno uveljavljanje pravic5. Izbrana vpraπanja varstva pravic 5.1. Ponarejanje in piratstvo 5.2. Civilnopravni zahtevki za varstvo pravic 5.3. Carinski ukrepi za varstvo pravic


201

6. Mednarodni vidiki prava intelektualne lastnine 6.1. TRIPS 6.2. Pogodbi WIPO (1996) 6.3. Avtorsko pravo Evropskih skupnosti 6.4. Pravo industrijske lastnine Evropskih skupnosti

Literatura

Temeljna literatura g JADEK PENSA, The enforcement of Industrial Property rights in Slovenia,

IIC 2001, 8, s. 963. g FICSOR, Collective management of Copyright and related rights, WIPO

Pub. No. 855, Geneva 2002. g MEÆNAR, Izbrani problemi ameriπke sodne prakse s podroËja avtorskega

prava, Pravnik 2002, str. 81. g MEÆNAR, Pogodba o naroËilu avtorskega dela: nekateri obligacijski pravni

vidiki, ZZRPF 2002, str. 193. g REINBOTHE/VON LEWINSKI, The WIPO Treaties 1996, Butterworths 2002 g STRAUS, Biotehnologija in patenti, Acta Chimica Slovenica 2001, 48 (2),

s.8-24 (Junij 2001). g STRAUS, Produktpatente auf DNA-Sequenzen - Eine aktuelle Heraus-

forderung des Patentrechts, 2001 GRUR, s. 1016-1021. g ©IPEC, Sodno varstvo industrijske lastnine, Gospodarski vestnik, Ljubljana

1998. g TRAMPUÆ, Avtorsko pravo, CZ, Ljubljana 2000. g TRAMPUÆ, Examples and Problems of Copyright Enforcement,

International Company and Commercial Law Review (I.C.C.L.R.) 2002, str. 174-178.

g TRAMPUÆ, Komentar 60. Ëlena Ustave RS, v ©turm (ur.), Komentar Ustave RS, Fakulteta za podiplomske dræavne in evropske πtudije, 2002, s. 598.

Priporočena literatura g PRETNAR BOJAN, Intelektualna lastnina v sodobni konkurenci in poslo-

vanju, Ljubljana 2002. g PUHARI», Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1-UPB1) s komentarjem,

izvedbenimi predpisi, mednarodnimi konvencijami ter pogodbami in spo-razumi, Ljubljana : GV zaloæba, 2003.

g STRAUS, A Critical Look at the System of Protection for Patents in Europe, Fordham Intellectual Property, Media &Entertainment Law Journal, Vol. IV, pp. 23.1-23.22, 2000.

202


g STRAUS ET AL., Europäisches Patentübereinkommen, Münchner Gemein-schaftskommentar, 24. Lieferung (Edited in coll. with F.K. Beier, K. Haertel, G. Schricker), Carl Heymanns Verlag, Köln etc. 2000.

g STRAUS, Der Schutz des geistigen Eigentums in der Welthandelsorganisa-tion: Konsequenzen des TRIPS für die EG und ihre Mitgliedsstaaten, in: Müller-Graff (Ed.), Die Europäische Gemeinschaft in der Welt-handelsorganisation Globalisierung und Weltmarktrecht als Herausforde-rung für Europa, Baden-Baden 2000, pp. 157-176.

g STRAUS, Ethical Aspects in Intellectual Property Rights, in: Smelser, N.J. and Baltes, P.B. (eds.), International Encyclopedia of the Social & Behavioural Sciences, Amsterdam, Paris, New York, Oxford, Shannon, Singapore, Tokyo 2001, pp. 7621-7624.

g ©TEMPIHAR, Avtorsko pravo, Ljubljana 1960. g TRAMPUÆ: Avtorsko pravo in likovna umetnost, Ljubljana 1996. g TRAMPUÆ: Das neue Urheberrecht in Slowenien - eine europäische

Landschaft stellt sich vor, GRUR International 10/95. g TRAMPUÆ, La voie d’une réglementation entierement nouvelle, en par-

ticulier en Europe centrale et orientale-l’exemple dela Slovénie, ALAI Berlin 1999, str. 339-354.

g TRAMPUÆ/OMAN/ZUPAN»I», Komentar ZASP, Ljubljana 1997. g VON LEWINSKI, Europäisches Urheberrecht. Kommentar (izd.: M.

Walter), z avtorji Walter, Blocher, Dreier, Daum, Dillenz), SpringerVerlag Wien et al. 2001.

g VON LEWINSKI, Internationales Urheberrecht: Mehrseitige internationale Abkommen, v Loewenheim, Ulrich (Hg.), Handbuch des Urheberrechts, München 2003, S.890 - 922.

g VON LEWINSKI, The WIPO Treaties 1996: Ready to come into force (z Reinbothe). EIPR 2002, 4, 199-208.

g WIPO, WIPO Intellectual Property Handbook: Policy, Law and Use, WIPO Pub. No. 489(E), Geneva 2001.

Revije: GRUR Int, EIPR, RIDA, UFITA, ZUM, IICDodatna literatura bo predloæena na predavanjih.


203

3.4.3.6. Arbitražno pravo

Nosilca: prof. dr. Lojze Ude, prof. dr. Dragica Wedam-Luki∆Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute arbitraænega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posa-mezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih.

Vsebina

1. Pravna narava arbitraæe2. Pristojnost arbitraæe3. Postopek pred arbitraæo4. Izpodbijanje arbitraænih odloËb5. Priznanje in izvrπitev tujih arbitraænih odloËb

Literatura

Temeljna literatura g TRIVA-BELAJEC-DIKA, Gradjansko parniËno procesno pravo, Zagreb

1986, s. 684-709. g WEDAM-LUKI∆, Pristojnost arbitraæe, Podjetje in delo 3/1994, s. 240. g MIRKO ILEŠI», Arbitraæni sporazum, Privreda i pravo 3-4/1994, s. 200. g UDE, Pobijanje arbitraæne odluke, Privreda i pravo 3-4/1994, s. 245. g DIKA, Priznanje i izvrπenje stranih arbitraænih odluka po hrvatskom i

slovenskom pravu, Privreda i pravo 3-4/ 1994, s. 279. g WEDAM-LUKI∆, Reforma arbitraænega prava v Republiki Sloveniji,

Podjetje in delo 4/1995, s. 416.

204


Priporočena literatura g UDE, Civilni pravdni postopek, Ljubljana 1988. g CIGOJ, Mednarodno pravo osebnih in premoæenjskih razmerij, Ljubljana

1984. g GOLDŠTAJN-TRIVA, Medjunarodna trgovaËka arbitraæa, Zagreb 1987. g CIGOJ, ZaËilnosti in viri mednarodne trgovinske arbitraæe, Zdruæeno delo

1/ 1987. g CIGOJ, Mednarodna trgovinska arbitraæa, Zdruæeno delo 3/ 1987, 5/ 1987,

7/ 1987, 2/1988 in 4/ 1988.

»lanki, objavljeni v Privreda i pravo πtev. 3-4/1994 ter Pravo u gospodarstvu 1-2/1995 in 3-4/1996, oziroma v Croatian Arbitration Yearbook 1, 2 in 3.


205

3.4.3.7. Odškodninsko pravo

Nosilka: prof. dr. Ada Polajnar- Pav»nikVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8

Napotki za študij

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute odπkodnin-skega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih.

Vsebina

1. Uvodno: Funkcije odπkodninskega prava2. Pravnorelevantana vzroËnost 2.1. Teorije o pravni vzroËnosti 2.2. Konkurenca vzrokov 2.3. Skupna povzroËitev posledice 2.4. Alternativna vzroËnost 2.5. Kumulativna vzroËnost 2.6. HipotetiËna vzroËnost 2.7. Market share liability3. Odπkodninsko varstvo zasebnosti 3.1. Sploπno o osebnostnih pravicah 3.2. Zasebnost kot temeljna osebnostna pravica 3.3. Svoboda izraæanja in civilnopravno varstvo zasebnosti 3.3.1. Pravica do zasebnosti 3.3.2. Svoboda izraæanja 3.3.3. Kolizija med pravico do zasebnosti in svobodo izraæanja 3.4. Civilnopravno varstvo

206


Literatura

Temeljna literatura g CIGOJ, Kavzalni neksus v teoriji in judikaturi, ZZR XXXII (1968). g POLAJNAR- PAV»NIK, VzroËnost kot pravnovrednostni pojem, ZZR LIII

(1993). g POLAJNAR- PAV»NIK, Funkcija odπkodninskega prava in njeno uresniËe-

vanje, Podjetje in delo 6-7/1999, str. 1254-1259. g POLAJNAR- PAV»NIK, The freedom of expression and civil law protection

of privacy, v Legal problems of the functioning of media in democratic society, Ljubljana 1985.

g SAJOVIC, O pravni naravi osebnostnih pravic, Ljubljana 1986. g NOVAK, VzroËna zveza, protipravnost in krivda pri odπkodninski odgo-

vornosti, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, letnik LVII, Ljubljana 1997, str. 271-294.

Priporočena literatura g CIGOJ, Ali novo obligacijsko pravo priznava samo boleËine kot nepremo-

æenjsko πkodo? ZZR 1978. g CIGOJ, Komentar obligacijskih razmerij, II, Ljubljana 1984. g CIGOJ, Odπkodninsko pravo Jugoslavije, Ljubljana 1972. g FENYVES-WEYERS (UR.), Multikausale Schaden in modernem

Haftungsrechten, Frankfurt 1988. g FINÆGAR, Osebnostne pravice, Ljubljana, 1985. g FINÆGAR, Varstvo osebnostnih pravic po Zakonu o obligacijskih razmer-

jih, Pravnik 10-12/80. g KRIVIC, Od svobode tiska do svobode informiranja, v : Varstvo Ëlovekovih

pravic, Ljubljana 1988. g LARENZ, Allgemeiner Teil des deutschen Bürgerlichen Rechts, München

1983. g OBRADOVI∆-BEGI∆, Odgovornost za πtetu prouzrokovanu od strane viπe

lica, Beograd 1983. g POP-GEORGIJEV v Komentar Zakona o obligacionim odnosima (rEDAK-

CIJA PEROVIÊ-STOJANOVIÊ) I, Novi Sad 1980. g RADOLOVI∆, Prava liËnosti u Zakonu o obveznim odnosima v Zakon o

obligacionim odnosima, Pravni æivot I, Beograd 1988. g STROHSACK, Odπkodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti

(Obligacijska razmerja II), Ljubljana 1990. g TOROMAN v komentarju Zakona o obligacionim odnosima (REDAKCIJA

BLAGOJEVIÊ- KRULJ). g VODENILI∆, Obligacionopravna zaπËita liËnosti v Zakon o obligacionim

odnosima (REDAKCIJA BLAGOJEVIÊ- KRULJ).


207

3.4.3.8. Mednarodno zasebno pravo

Nosilka: prof. dr. Ada Polajnar-Pav»nikVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute mednarodnega zasebnega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoreti-Ëno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih.

Vsebina

1. NaËela mednarodnega zasebnega prava 1.1. Pojem in pomen sploπnih naËel 1.2. ©ola statutov in norme neposredne uporabe 1.3. Savigny in sedeæ pravnega razmerja 1.4. AprioristiËna in posterioristiËna metoda 1.5. Posamezna pravna naËela2. Avtonomija v mednarodnem zasebnem pravu 2.1. Pojem, pomen in razvoj 2.2. Ureditev v novem slovenskem zakonu 2.2.1. Omejitve 2.2.2. Nesamostojne kolizijske norme in avtonomija 2.2.3. NaËin izbire prava 2.2.4. Presoja navezne pogodbe3. Odπkodninski statut 3.1. Pojem in elementi deliktnega statuta 3.2. Lex loci delicti comissi in odstopi od njega 3.3. Vpliv legis fori 3.4. Ureditev v haaπkih konvencijah 3.5. Ureditev v novem slovenskem zakonu

208


4. Nesamostojne kolizijske norme 4.1. Javni red 4.2. ZavraËanje 4.3. Kolizija kvalifikacij 4.4. Izigravanje zakona 4.5. Predhodno vpraπanje

Literatura

Temeljna literatura g CIGOJ, Mednarodno pravo osebnih in premoæenjskih razmerij, I, sploπni

nauki, Ljubljana 1984. g ILEŠI», POLAJNAR-PAV»NIK, WEDAM-LUKI∆, Mednarodno zasebno pravo

(zakon s komentarjem), 2. izd., Ljubljana 1992. g POLAJNAR-PAV»NIK, Odπkodninska razmerja v MZP, Zdruæeno delo 2/84. g POLAJNAR-PAV»NIK, Avtonomija strank v mednarodnem zasebnem pravu

Slovenije, Pravnik, 9-10/93. g POLAJNAR-PAV»NIK, Pravna naËela v mednarodnem zasebnem pravu,

Podjetje in delo 6/91.

Priporočena literatura g BAJI∆, Navezna pogodba, ZZR XIX. g BATIFFOL, Lagarde, Traite de droit international prive, Paris 1993. g BINDER, Zur Auflockerung des Deliktstatus, RabelZ 1955. g GE» - KOROŠEC, Mednarodno zasebno pravo, I. knjiga, Sploπni del,

Ljubljana 1994. g GUTZWILLER, Der Einfluss Savignys auf die Entwiklungs International-

privatrechts, Freiburg 1923. g JOERG, Zur Bedeutung der Rechtswahl, RabelsZ 1977. g KAHN-FREUD, Delictual Liability and the conflicts of laws, RdC 1968. g KATI»I∆, O privatnoj osnovi autonomije stranaka u meunarodnom pri-

vatnom pravu, Ogledi u mmp, Zagreb 1971. g KROPHOLLER, Internationales Privatrecht. Tubingen 1990. g LOUSSOUARN, Bourel, Droit international prive, Paris 1993. g RO»KOMANOVI∆, Meunarodno privatno pravo, Niπ 1988. g SCHWIND, Die Rechtswahl im IPR-Gesetz und nach der resolution des

Instituts de droit International von 1991, ZfR 1992. g SCOLES, Hay, Conflicts of Laws, St. Paul, Minn., 1992. g VARADY, Meunarodno privatno pravo, Novi Sad 1986. g WORTLEY, The general principles of Private International Law, RdC 1958. g YASEEN, Principes generaux de droit international prive, RdC 1965.


209

3.4.3.9. Stečajno pravo

Nosilec: prof. dr. Lojze UdeVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute steËajnega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih preda-vanjih.

Vsebina

1. Pojem steËajnega dolænika in posebnosti steËaja razliËnih steËajnih dolænikov (gospo-darskih druæb, podjetnika-posameznika, zadruge, zavoda, javnega gospodarskega zavo-da, banke, zavarovalne organizacije)

2. Avtonomija upnikov v steËajnem postopku in postopku prisilne poravnave3. FinanËna reorganizacija4. Pravna in poslovna sposobnost steËajnega dolænika

Literatura

g PLAVŠAK, PRELI», Zakon o prisilni poravnavi, steËaju in likvidaciji s komentarjem, Ljubljana, 2000, str. 78-81, 101, 115-118, 155-164, 176-181, 190-213, 230-275, 280-290, 346-359, 380, 503-516, in 595-599.

g DOUGAN, PLAVŠAK, UDE, Zakon o prisilni poravnavi, steËaju in likvidaciji s komentarjem, Ljubljana, 1994, str. 7-30.

g BARBI∆., Preustroj duænika u steËaju, Pravo u gospodarstvu, Zagreb, 1996/ 7-8.

210


g DIKA, Razlozi za reformu hrvatskog insolvencijskog prava i neke temeljne novine toga prava, Zbornik Novo ovrπno i steËajno pravo, Zagreb, 1996.

g IVANJKO, Kriza podjetja, Podjetje in delo, Ljubljana, 1997/6-7. g KOCBEK, Prodaja dolænika kot pravne osebe - relikt tranzicijskega steËaj-

nega prava, Podjetje in delo, Ljubljana, 1997/5. g PLAUŠTAJNER, Spregled pravne osebnosti in steËaj, Pravna praksa, 1995/13. g PLAVŠAK, FinanËna reorganizacija s konverzijo terjatev v delnice, Podjetje

in delo, Ljubljana, 1997/6-7. g PRELI», SteËajno pravo, Maribor, 1999, str. 40-45, 54-58, 69, 99-101, 113-

121, 164-165, 175-188, 191-193. g ©KERGET, Poloæaj in vloga upniπkega odbora v steËajnem postopku,

Podjetje in delo, Ljubljana, 1997/6-7. g UDE, Osebni steËaj (steËaj nad premoæenjem fiziËnih oseb - nepodjetni-

kov), Podjetje in delo, Ljubljana, 1997/8.


211

3.4.3.10. Pravo vrednostnih papirjev

Nosilec: prof. dr. Miha JuhartSodelujoËi: prof. dr. Peter Grilc, dr. Nina PlavŠakVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute prava vrednost-nih papirjev. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih.

Vsebina

1. Sploπni del 1. 1. Opredelitev in bistvene sestavine vrednostnega papirja 1.1.1. Pojem vrednostnega papirja 1.1.2. Bistvene sestavine vrednostnega papirja 1.1.3. Bistvene znaËilnosti vrednostnih papirjev 1.1.4. Numerus clausus vrednostnih papirjev 1. 2. Vrste vrednostnih papirjev 1. 3. Teorije o vrednostnih papirjih (nastanek zapisane pravice) 1.3.1. Kreacijska teorija 1.3.2. Emisijska teorija 1.3.3. Pogodbena teorija 1.3.4. Nastanek obveznosti iz vrednostnih papirjev v naπem pravu 1. 4. Razpolaganje z vrednostnim papirjem 1.4.1. Prenos vrednostnih papirjev 1.4.2. Zastavna pravica na vrednostnem papirju2. Posebni del 2. 1. Posebne oblike obveznic 2.1.1. Hipotekarne in komunalne obveznice

212


2. 2. Meπanje korporacijskih in premoæenjskih upraviËenj v zamenljivih in dividendnih obveznicah ter delniπkih opcijah

2.2.1. Zamenljive obveznice in zamenljive delnice 2.2.2. Obveznice z opcijo 2.2.3. Dividendne (participativne) in dohodkovne obveznice3. Trg vrednostnih papirjev 3. 1. Dematerializacija vrednostnih papirjev 3. 2. Trgovanje z vrednostnimi papirji 3.2.1. Javna ponudba vrednostnih papirjev 3.2.2. PooblaπËeni udeleæenci trga vrednostnih papirjev 3.2.3. Borza vrednostnih papirjev in trgovanje z vrednostnimi papirji

izven borze

Literatura

Temeljna literatura g GRILC - JUHART, Pravo vrednostnih papirjev, GV, Ljubljana 1996, 123-

161,183-192. g ZOLLNER, Wertpapierrecht, Beck, München 1987, str. 8-42.

Priporočena literatura g CIGOJ, Komentar obligacijskih razmerij I-IV, Uradni list, Ljubljana 1984-

86. g HOLZHAMMER, Östereichisches Handelsrecht I, Springer, Wien-New

York 1982. g KOCBEK, Delnice in delniπka druæba, Gospodarski vestnik, Ljubljana

1985. g KOCBEK, Hibridni vrednostni papirji in osnovni kapital delniπke druæbe,

PiD 5-6/1994. g KOCBEK, Pravna razmerja pri hipotekarnih obveznicah in hipotekarnih

posojilih, PiD,1994/8. g ZIRKOUNIG / EICHLER / SCHMIT, Handbuch fur Wertpapiere, Hypo,

Dunaj 1991.


213

3.4.3.11. Stvarno pravo

Nosilec: prof. dr. Miha JuhartSodelujoËi: prof. dr. Matjaž Tratnik, mag. Renato Vren»urVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute stvarnega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih preda-vanjih.

Vsebina

1. Omejitve lastninske pravice v javnem interesu g O podlagah omejevanja lastninske pravice g Omejitve pridobivanja lastninske pravice g Omejitve raba g Omejitve razpolaganja g Razlastitev in sluænost v javno korist

Obvezna literatura g JUHART M., Omejitev lastninske pravice zaradi doseganja prostorskih

ciljev, Podjetje in delo, 6, 2003. g JUHART M., Javnopravne omejitve prenosa lastninske pravice na nepremi-

Ëninah, Aktualna vpraπanja prometa z nepremiËninami, Codex iuris, april 2004.

g ©TURM IN OSTALI, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske dræavne in evropske πtudije, Ljubljana 2002, komentar 67. - 71. Ëlena.

214


2. Neposestna zastavna pravica na nepremičninah g Razvoj in oblike neposestne zastavne pravice g Fiduciarni prenos lastninske pravice g Zastavna pravica na podlagi sporazuma g Registrska neposestna zastavna pravica


tisku), komentar 170. do 177. Ëlena. g TRATNIK IN OSTALI, Stvarnopravna zavarovanja, IARS, Maribor 2001,

stran 147-165. g BERDEN IN OSTALI, Novo stvarno pravo, Codex iuris, Maribor 2002, stran

193-206.

3. Oblikovanje pravnih razmerij na skupnih delih v etažni lastnini g Pojem in pomen skupnih delov g Evidentiranje skupnih delov g Pravna razmerja na skupnih delih g Posebni skupni deli kot naËin oblikovanja razmerja

Obvezna literatura g JUHART M., Etaæna lastnina in njen vpis v zemljiπko knjigo, GV zaloæba,

Ljubljana 2001. g JUHART IN OSTALI, SPZ s komentarjem, GV zaloæba, Ljubljana 2004 (v

tisku), komentar 115 do 127. Ëlena. g JUHART M., Stanovanjski zakon z uvodnimi pojasnili, GV zaloæba,

Ljubljana 2003.

4. Temeljna načela in pojmi stvarnega prava g Pomen temeljnih naËel za sistem stvarnega prava g NaËelo specialnosti lastnine g Prepoved zlorabe lastninske pravice g Javno dobro


tisku), komentar 2. do 12. Ëlena, komentar 19. Ëlena. g BERDEN A., Javnopravni elementi lastninske pravice, Pravnik, 9/10, 2002. g BERDEN A., Temeljni pojmi stvarnega prava, serija Ëlankov PP 2003. g BERDEN A., Temeljna naËela stvarnega prava, serija Ëlankov PP 2003.


215

5. Nepremičninska zavarovanje - hipoteka in zemljiški dolg g NaËela in oblike hipoteke g Zemljiπki dolg g Razmerje med hipoteko in zemljiπkim dolgom

Obvezna literatura g VREN»UR R., Zemljiπki dolg kot neakcesorna zemljiπka zastava - nemπki

model, Podjetje in delo, πt. 5/2000, str. 708-716. g JUHART in ostali, SPZ s komentarjem, GV zaloæba, Ljubljana 2004 (v

tisku), komentar 138. do 154. Ëlena, komentar 192. do 200. Ëlena. g TRATNIK in ostali, Stvarnopravna zavarovanja, IARS, Maribor 2001, stran

71- 130, 137-146. g BERDEN in ostali, Novo stvarno pravo, Codex iuris, Maribor 2002, stran

153-193.

6. Stavbna pravica g Razvoj in pomen g Pojem g Odprti problemi g Primerjalnopravni pregled

Obvezna literatura g JUHART in ostali, SPZ s komentarjem, GV zaloæba, Ljubljana 2004 (v

tisku), komentar 256. do 265. Ëlena, komentar 271. Ëlena. g JUHART, Stvarnopravni zakonik, Uvodna pojasnila, 1. natis, GV Zaloæba,

Ljubljana 2002, strani 81 do 90. g BERDEN, A., TRATNIK, M., VREN»UR, R., RIJAVEC, V., FRANTAR, T.,

KERESTEŠ, T., JUHART, M.: Novo stvarno pravo, Codex Iuris, Maribor 2000, strani 209 do 220 .

g GAVELLA, Stvarno pravo, Informator, Zagreb 1998, strani 692 do 709. g BÖTCHER, Praktische Fragen des Erbbaurechts, 2., neubearbeitete Auflage,

RWS Verlag Kommunikationsforum, Köln 1998. g MÜLLER, Sachenrecht, 4., neue bearbeitete Auflage, Carl Heymans Verlag

KG, Köln, Berlin, Bonn, München 1997, strani 657 do 681. g HOFMEISTER, RECHBERGER, ZITTA, Bauten auf fremden Grund, Manz

Verlag Wien, Wien 1996, strani 22 do 74. g FRANÇOIS TERRÉ, PHILIPPE SIMLER, Droit civil Les biens, 5e édition,

Dalloz, Paris 1998, strani 710 do 717.

216


3.4.3.12. Medicinsko pravo

Nosilci: prof. dr. Karel Zupan»i», prof. dr. Dragica Wedam-Luki∆, prof. dr. Ada Polajnar-Pav»nik

SodelujoËi: prof. dr. AleŠ Gali», prof. dr. Barbara Novak, doc. dr. Viktorija ŽnidarŠi» Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute medicinskega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posa-mezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih.

Vsebina

1. Pravna ureditev oploditve z biomedicinsko pomočjo: g Pojem in postopki oploditve z biomedicinsko pomoËjo g UpraviËenci in izvajalci g Oploditev z biomedicinsko pomoËjo s spolnimi celicami darovalca ali

darovalke g Ravnanje s spolnimi celicami in zarodki, shranjevanje spolnih celic in

zgodnjih zarodkov; raziskave na spolnih celicah in zarodkih g Nadzor nad izvajanjem oploditve z biomedicinsko pomoËjo

2. Pravna ureditev prekinitve nosečnosti: g Prekinitev noseËnosti in pravo v svetu - pregled g ZnaËilnosti obstojeËe pravne ureditve prekinitve noseËnosti pri nas g Pogoji in omejitve za uresniËevanje pravice do prekinitve noseËnosti

3. Pravni problemi transplantacije g Pojem in naËela g Privolitev prejemnika


217

g Odvzem dela telesa æivega dajalca g Odvzem dela telesa umrle osebe

4. Prisilna hospitalizacija v psihiatričnih zdravstvenih ustanovah g Ustavnopravna izhodiπËa in Evropska konvencija o Ëlovekovih pravicah g Pogoji za pridræanje g Pristojnost in postopek g Poloæaj bolnika v psihiatriËni bolniπnici

5. Odgovornost za škodo v zdravstvu g Pravni temelj in elementi odgovornosti g Deliktna in pogodbena odgovornost g Napaka v postopku zdravljenja g Dokazno breme g Privolitev oπkodovanca - informed consent

6. Zdravniška skrivnost g Pojem in pomen zdravniπke skrivnosti g Varstvo interesov tretjih oseb g Varstvo zdravniπke skrivnosti v sodnih postopkih

7. Kloniranje g Pojem in pravna ureditev v Republiki Sloveniji g Mednarodnopravna ureditev g Ureditev v primerjalnem pravu g Temeljne pravne in moralno-etiËne dileme

Literatura

K temi 1:Obvezna literatura g FINÆGAR, Svobodno odloËanje o rojstvih otrok in umetno omogoËanje

rojstev, Pravnik 1992/9-l0, str. 353. g ZUPAN»I» K., Pravna ureditev biomedicinske pomoËi pri spoËetju,

Medicina in pravo IV, Maribor, 2001. g ZUPAN»I» K., ÆNIDARŠI» V., Dva vidika svobode odloËanja o rojstvu

otrok, v: Pravo in medicina, uredili: Ada Polajnar-PavËnik, Dragica Wedam-LukiÊ, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1998, str. 215 - 249.

g ZUPAN»I» K., Biomedicinska pomoË pri oploditvi, Podjetje in delo 1998, (XXIV)/6-7 (Dnevi slovenskih pravnikov od 15. do 17. oktobra 1998 v Portoroæu), str. 1276-1284.

218


g ZUPAN»I» K., Biomedicinska pomoË pri oploditvi, Pravna praksa 1998/22, priloga, str. V-VI.

g ZUPAN»I» K., Uvodni komentar, v: - Druæinska pravna razmerja, Zbirka predpisov z uvodnim komentarjem, 7. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ur.l. RS, Ljubljana 2003.

g ZUPAN»I» K., SpoËetje z biomedicinsko pomoËjo in pravo, Pravna praksa 2001/18, str. 5-9.

PriporoËena literatura g ALIN»I», Regulacija medicinski potpomognute prokreacije, v: Obiteljsko

pravo I, Suvremene tendencije, 1992, str. 21. g SCHWIMANN, Neues Fortpflanzungsmedizinrecht in Österreich, Das

Standesamt, 1993/6, str. 169. g KAMPS, Das Recht der Reproduktionsmedizin - Ein Überblick,

Medizinrecht, 1994/9, str. 339. g ZUPAN»I» K., MEDEN - VRTOVEC H., TOMAÆEVI» T., ÆNIDARŠI» V.,

Biomedically Assisted Reproduction in Slovenia, Journal of Assisted Reproduction and Genetics, Vol. 17, No. 9, 2000, Kluwer Academic/Plenum Publishers, New York, str. 496, 497.

K temi 2:Obvezna literatura g ZUPAN»I» K., Pravna ureditev prekinitve noseËnosti kot zdravstvenega

ukrepa za uresniËevanje svobode odloËanja o rojstvih, Zbornik znanstve-nih razprav PF v Lj., LIV, 1994, str. 276.

g ZUPAN»I» K., ÆNIDARŠI» V., Dva vidika svobode odloËanja o rojstvu otrok, v: Pravo in medicina, uredili: Ada Polajnar-PavËnik, Dragica Wedam-LukiÊ, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1998, str. 195 - 214.

PriporoËena literatura g ZUPAN»I» K., Pravica æenske do umetne prekinitve noseËnosti, Pravnik

1990/ 10-12, str. 439. g ZUPAN»I» K., Prekinitev noseËnosti in pravica do æivljenja, Pravnik

1993/9-10, str. 437. g CONFALONE, Abortion Legislation in Europe, Choices, Vol. 28, No 2,

Autumn 2000. g COHEN, Abortion Politics and U. S. Population Aid: Coping with a

Complex New Law, International Family Planning Perspectives, Vol. 26, No 3, Sept. 2000.

g FIALA, Medical Abortion, Where we are in Europe, Entre nous, No 46 - 48, Autumn 2000.


219

K temi 3:Obvezna literatura g WEDAM-LUKI∆, Spremembe hrvaπkega zakona o odvzemu in presaditvi

delov Ëloveπkega telesa zaradi zdravljenja, Pravnik πt. 5-7/1989. g POLAJNAR-PAV»NIK, WEDAM-LUKI∆: Nova ureditev presaditve delov

Ëloveπkega telesa zaradi zdravljenja, Zdravniπki vestnik 4-5/1996.

PriporoËena literatura g FINÆGAR, Razpolaganje z deli Ëlovekovega telesa kot s stvarmi, Pravnik

πt. 1-3/1975 Finægar, Pravni problemi transplantacije, XVIII. memorialni sestanek profesorja Janeza PleËnika, Medicinski razgledi, Suppl 3, decem-ber 1988.

g WEDAM-LUKI∆, Primerjalni pregled ureditev presaditve, XVIII. memo-rialni sestanek profesorja Janeza PleËnika, Medicinski razgledi, Suppl 3, december 1988.

K temi 4:Obvezna literatura g WEDAM-LUKI∆, Prisilna hospitalizacija psihiatrijskih bolesnika, Zbornik

PF Zagreb, πt. 4-5/1989 (suppl). g GALI», Prisilna hospitalizacija duπevnih bolnikov, Pravnik 6-8/1996.

PriporoËena literatura g TRIVA, Hospitalizacija psihiatrijskih bolesnika, Civilnopravni status i pro-

blemi zaπtite psihiatrijskih belesnika, II. savjetovanje o forenziËnoj psihia-triji, Zagreb 1966.

K temi 5:Obvezna literatura g CIGOJ, TeoretiËne obravnave napak v zdravstvu, Pravnik 11-12/1988. g POLAJNAR-PAV»NIK, Od zdravniπke napake do "informed consent" v

Medicina in pravo II, Maribor 1994. g NOVAK B., KOROŠEC D., Kirurπki posegi brez klasiËne medicinske indika-

cije ter Ëlovekove pravice, ”ISIS” - Glasilo zdravniπke zbornice Slovenije 6/1995, str. 24-28.

g NOVAK B., Osebnostnopravni vidik razmerja zdravnik-duπevni bolnik pri motnjah hranjenja, Zbornik Lokarjevih dnevov, 2002, str. 13-26.

g NOVAK B., Pravni vidiki pojasnilne dolænosti v Medicina in pravo, Maribor, 2002.

220


PriporoËena literatura g EHLERS, Die arztliche Aufklarung vor medizinischer Eingriffen, Koln,

Berlin, Bonn, Munchen, 1987. g GIESEN, International medical malpractice Law, Tubingen 1988. g SAVATIER, La responsabilite medicale en France, RTDC 1976.

K temi 6:Obvezna literatura g WEDAM-LUKI∆, Uporaba zdravstvene dokumentacije v sodnih postop-

kih, Pravnik 1-3/1994.

PriporoËena literatura g JOVANOVI», Lekarska tajna, Beograd 1959.

K temi 7: Obvezna literatura g ÆNIDARŠI», Konvencija sveta Evrope o varovanju Ëlovekovih pravic

in Ëlovekovega dostojanstva v zvezi z uporabo biologije in medicine: Konvencija o Ëlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 1998, let. 17, πt. 22, str. 17-21.

PriporoËena literatura g RODOTA, Making the Right Use of Law: The Cloning Dilemma, v: Ethics

and Law in Biological Research, (edited by Mazzoni C. M.), Kluwer Law International, London, 2002, str. 153 - 161.

g FINNIS, Some Fundamental Evils in Generating Human Embryos by Cloning, v: Ethics and Law in Biological Research, (edited by Mazzoni C. M.), Kluwer Law International, London, 2002, str. 99 - 106.

g DE CRUZ, Comparative Healthcare Law, Cavendish Publishing, London, 2001, str. 647-652.

Skupna priporoËena literatura g FINÆGAR, Osebnostne pravice, Ljubljana 1985. g ©EPAROVI», Granice rizika, Zagreb 1985. g BRAZIER, Medicine, patients and law, Penguin books 1987. g ROGERS, DURAND DE BOUSINGEN, Bioethics in Europe, Council of

Europe Press 1995 Medicina in pravo I ( 1993), II ( 1994) in III ( 1995), Maribor.

g VeË avtorjev, Pravo in medicina, uredili: A. POLAJNAR-PAV»NIK, D. WEDAM-LUKI∆, CZ, Ljubljana 1998.


221

3.4.3.13. Družinsko pravo

Nosilca: prof. dr. Karel Zupan»i», prof. dr. Barbara NovakSodelujoËi: dr. Mateja Kon»ina Peternel, doc. dr. Viktorija ŽnidarŠi»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Napotki za študij:

V okviru predmeta poglobljeno obravnavamo posamezne institute in razmerja druæin-skega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na aktualnih problemih. Morebitna dodatna literatura in ostalo gradivo za posamezne teme bo sporoËeno na predavanjih.

Vsebina

I. Zakonska zveza - potrebne zakonske spremembe

1. Sploπno2. Sklenitev zakonske zveze3. Preæivljanje med zakonci4. Premoæenjska razmerja med zakonci g Zakoniti premoæenjski reæim g Æenitna pogodba5. Stanovanjsko varstvo zakoncev6. Svetovalni razgovor in druæinsko svetovanje (mediacija)

Literatura

Obvezna literaturaPredpostavljamo popolno znanje predmeta druæinsko pravo na stopnji dodiplomskega πtudija. Za osveæitev znanja sluæijo: g ZUPAN»I» K., Druæinsko pravo. Uradni list RS, Ljubljana, 1999.

222


g ZUPAN»I» K., Predpisi o zakonski zvezi in druæinskih razmerjih. 6. spre-menjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2001, Uvod, str. 13 - 84.

g ZUPAN»I» K., NOVAK B., ŽNIDARŠI»-SKUBIC V., KON»INA PETERNEL M., Reforma družinskega prava (predlog novih predpisov s komentarjem). Uradni list RS, Ljubljana, 2005 - v tisku.

Druga obvezna literatura g ZUPAN»I» K., NOVAK B., Zakon o zakonski zvezi in druæinskih razmerjih

s pojasnili in predlogom sprememb. Uradni list RS, Ljubljana, 2003. g ZUPAN»I» K., Reforma druæinskega prava, Pravna praksa, 2002/31,

Priloga, str. I-XI. g ZUPAN»I» K., Nekatere pravne posledice razveze zakonske zveze starπev

v razmerju do njihovih otrok, Pravosodni bilten 4/2000, str. 15 - 29.

Priporočena literatura g GERNHUBER J. IN COESTER-WALTJEN D., Lehrbuch des Familienrechts.

4. spremenjena izdaja. C. H. Beck, München, 1994. g PROBERT R., Cretney’s Family law. 5. izdaja, Sweet & Maxwell, London,

2003. g ALIN»I∆ M., Obiteljsko pravo. Narodne novine, Zagreb, 2001.

Literatura za vse posamezne teme

Obvezna literatura g ZUPAN»I» K., NOVAK B., Predpisi o zakonski zvezi in druæinskih raz-

merjih s pojasnili. Uradni list RS, Ljubljana, 2004. g ZUPAN»I» K., NOVAK B., ŽNIDARŠI»-SKUBIC V., KON»INA PETERNEL

M., Reforma družinskega prava (predlog novih predpisov s komentarjem). Uradni list RS, Ljubljana, 2005 - v tisku.

g NOVAK B., Preæivninski dogovori med zakonci. ZZR 2002, str. 229-253. g NOVAK B., Stanovanje zakoncev kot predmet posebnega pravnega varstva?

Pravnik 1-3/2001; str. 31-46. g ÆNIDARŠI» V., Premoæenjska razmerja med zakoncema, Bonex, Ljubljana,

2002, str. 447-523. g KON»INA PETERNEL M., Pilotski projekt druæinske mediacije - posredo-

vanja, Pravna praksa 2/2003, str. 6-9. g KON»INA PETERNEL M., Reπevanje druæinskopravnih sporov s pomoËjo

mediacije - v: KonËar P., Perspektive alternativnega reπevanja civilnoprav-nih in delovnih sporov kot naËina razbremenjevanja sodiπË v Republiki Sloveniji. Pravna fakulteta, Ljubljana, 1999, str. 68-74.


223

Priporočena literatura g MARTINY D., Is Unification of Family Law Feasible or Even Desirable?

Towards a European Civil Code. 2. izdaja. Hardkamp, Kluwer Law International, The Hague, London, Boston, 1998.

g HOFER S., Henrich D., Schwab, D., Scheidung und nachehelicher Unterhalt im europäischen Vergleich. Gieseking, Bielefeld, 2003.

g SCHUMACHER S., ULRIKE J., Gewalt in der Familie. Gieseking, Bielefeld, 2003.

g NASHERI H., Prenuptial Agreements In the United States: A Need For Closer Control?, International Journal of Law, Policy and the Family, Volume 12, No. 3, December 1998.

g HRABAR D., Reæim stjecanja i diobe imovine braËnih drugova u hrvatskom i poredbenom pravu, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu 3/1994.

g HENRICH D., Schwab D. (izdajatelja), Eheliche Gemeinschaft, Partnerschaft und Vermögen im europäischen Vergleich. Gieseking, Bielefeld, 1999.

g MANTLE G., Silverwood - Cope E., Helping parents in dispute: child-centered mediation at county court. Ashgate, Aldershot, 2001.

g ROBERTS M., Mediation in family disputes: principles of practice. 2. izda-ja, Arena, Aldershot, 1997.

g Family mediation in Europe: proceedings. Council of Europe, Strasbourg, 2000.

224


3.4.3.14. Kontrakti

Nosilec: prof. dr. Peter GrilcSodelujoËi: prof. dr. Bojan Zabel, prof. dr. Ada Polajnar Pav»nik,

prof. dr. Miha JuhartVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Napotki za študij

Predpostavlja se znanje predmetov Obligacijsko pravo - posebni del in Obligacijsko pravo - sploπni del v skladu s programi za dodiplomski πtudij. V teh programih navedena literatura v programu za podiplomski πtudij ni ponovno omenjena (npr. Cigoj, Teorija obligacij,1980; Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, 1984-1986). V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute obligacijskega pogodbenega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na preda-vanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih.

Vsebina

1. Sploπni del 1.1. Viri obligacijskega prava 1.1.1. Viri po nacionalnih pravnih redih 1.1.2. ObiËaji, uzance 1.1.3. Kodifikacije obligacijskega prava na mednarodni ravni - unifi-

kacija, harmonizacija 1.2 Pojem in razvoj pogodb ter tipologija pogodb 1.2.1. Pogodbe, tuje normativno urejenim tipom 1.2.2. Temeljni tipi pogodb 1.2.3. Povezane (povezane sestavljene in zloæene pogodbe) 1.2.4. Meπane pogodbe 1.2.5. Kvalifikacijski in klasifikacijski problemi zakonsko neurejenih

pogodb 1.2.6. Pravna narava novih pogodbenih tipov pravnega prometa


225

1.2.7. Razvoj pogodbenega razmerja od preliminarnih kontaktov do sklenitve pogodbe

1.3 Sklepanje pogodb 1.3.1. Faze sklepanja pogodbe 1.3.2. Pogajanja 1.3.3. Ponudba 1.3.4. Pismo o namerah 1.3.5. Tender 1.3.6. Boniteta, country risk, drugi vidiki zavarovanja 1.4. Cesija 1.4.1. Terjatev kot predmet pravnega prometa 1.4.2. Razpolagalni posel obligacijskega prava 1.4.3. Odnos med cesijo in zavezovalnim poslom 1.4.4. Razmerje med cedentom in cesionarjem2. Posebni del 2.1. Pogodba o trgovskem zastopanju 2.1.1. Pojem, gospodarski pomen 2.1.2. Pravna narava 2.1.3. Primerjalni prikaz 2.1.4. Sploπne znaËilnosti v slovenskem pravu 2.1.5. Dolænosti strank 2.1.6. Nastanek in prenehanje pogodbe 2.1.7. KonkurenËna vpraπanja 2.2. Distribucijske pogodbe 2.2.1. Pojavne oblike in izpeljanke 2.2.2. Elementi za klasifikacijo 2.2.3. Pravna narava 2.2.4. Kavza 2.3. Pogodba o franchisingu 2.3.1. Pojavne oblike in izpeljanke 2.3.2. Elementi za klasifikacijo 2.3.3. Pravna narava 2.3.4. Kavza 2.4. Pogodba o leasingu 2.4.1. Pojavne oblike in izpeljanke 2.4.2. Elementi za klasifikacijo pogodbe o leasingu 2.4.3. Kavza 2.4.4. Pravna narava 2.5. Sklepanje pogodb na podlagi javnih naroËil 2.5.1. Pojem 2.5.2. Smotri in naËela pravnega urejanja javnih naroËil

226


2.5.3. Pravno urejanje naroËil 2.5.4. Javna naroËila v pravnem sistemu 2.5.5. Vrste postopkov javnih naroËil 2.5.6. Nekatera pravna vpraπanja javnih naroËil 2.5.7. Varstvo ponudnikov 2.6. Zavarovanje terjatev

Literatura

Obvezna literatura g CIGOJ, Obligacije (sistem sploπnega dela obligacijskega prava), Ljubljana

1976, 38-56. g Komentar OZ, I. in II. knjiga, GV, Ljubljana 2003, 2004. g GRILC, Moderni tipi pogodb avtonomnega gospodarskega prava, GV,

Ljubljana 1996,11- 121,199-242. g GRILC, Pogodba o leasingu, ZZR PF v Ljubljani, LIII. g GRILC, Pravna narava in kavza pogodbe o franchisingu, ZZR PF LJ, LI,

43-66 . g ILEŠI», Zastopanje tujih podjetij, Univerzum, Ljubljana 1980 (v obsegu,

sporoËenem na predavanjih). g JUHART, Cesija, GV, Ljubljana 1996 (v obsegu sporoËenem na predava-

njih). g Komentar Zakona o javnih naroËilih (v obsegu, sporoËenem na preda-

vanjih). g SAJOVIC, Sprememba pogodbenega temelja, Ljubljana 1982. g ZABEL, Akreditivni kup, Pravnik,1990, 303-313. g ZABEL, Javna naroËila, GV 1999 (v obsegu, sporoËenem na predavanjih). g ZABEL, Konsignacija v zunanji trgovini, Pravnik 1983, 269-288.


227

3.4.3.15 Pravo EU

Nosilec: prof. dr. Peter GrilcSodelujoËi: prof. Frank Emmert, Tomaž IleŠi», LL.M, doc. dr. Klemen Podobnik,

doc. dr. Rajko KnezVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Napotki za študij

Predpostavlja se znanje predmetov Gospodarski pravni posli, Mednarodno gospodarsko pravo, Mednarodno (javno) pravo in Gospodarsko pravo (status, konkurenca)na stopnji dodiplomskega πtudija v skladu s programi za dodiplomski πtudij. V teh programih nave-dena literatura v programu za podiplomski πtudij praviloma ni ponovno omenjena. V okviru predmeta æelimo poglobljeno obravnavati posamezne institute prava evropskih skupnosti. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtevnih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih.

Vsebina

1. Razvoj evropske gospodarske integracije in institucije skupnosti 1.1. Uvodno; oblike gospodarske integracije 1.2. Komisija 1.3. Svet 1.4. Evropski parlament 1.5. Evropsko sodiπËe in sodiπËe prve stopnje 1.6. Medinstitucionalna dimenzija: proraËun2. Sodno varstvo v ES 2.1. Sestava (sodniki, advocates general) 2.2. SodiπËe prve stopnje 2.3. Funkcija sodiπËa in jurisdikcija 2.3.1. Preliminary Rulings in izgrajevanje evropskega pravnega sistema

228


2.3.2. Postopki proti dræavam Ëlanicam; sodna revizija aktov Skupnosti, I'exception d'illegalite plea of illegality; plenarna jurisdikcija / recours de pleine jurisdiction

3. Narava prava skupnosti: neposredni in posredni uËinek; uporaba prava ES: sredstva pred nacionalnimi sodiπËi; razmerje med supranacionalnim pravom in nacionalnim pravom: prevlada

4. Sploπna naËela 4.1. Temeljne pravice (temeljne pravice in sploπni principi kot standardi, ki

veæejo skupnost; viri; tipi pravic in njihova uporaba s strani sodiπËa) 4.2. Proporcionalnost, legitimna priËakovanja, nediskriminacija5. Prosto gibanje blaga 5.1. Dajatve, davki (struktura in doloËila, ki se nanaπajo na prosto gibanje

blaga) 5.2. KoliËinske omejitve 6. Prosto gibanje zaposlenih 6.1. Prepoved diskriminacije na podlagi dræavljanstva 6.2. Pravice druæinskih Ëlanov7. Prosto ustanavljanje sedeæa in ponujanja storitev 7.1. Novejπa praksa in usmeritev SodiπËa ES 7.1.1. Überseering, Inspire Art 8. KonkurenËno pravo 8.1. Pomen konkurenËne politike in konkurenËnega prava v EU 8.2. Prepovedana dejanja in regulatorni okvir 8.2.1. Sporazumi, usklajena ravnanja, sklepi podjetniπkih zdruæenj

(PES 81) 8.2.2. Zloraba prevladujoËega poloæaja (PES 82) 8.3. Koncentracije 8.4. Reforma evropskega konkurenËnega prava 8.4.1. Uredba 1/2003 in njeno udejanjanje v dræavah Ëlanicah 8.4.2. Presoja “evropskih” koncentracij pred organi dræav Ëlanic (Uredba

139/2004)9. Dræava in skupni trg 9.1. Dræava in udeleæba na trgu: temeljna naËela 9.2. Javna podjetja 9.3. Dræava 9.4. Dræavne subvencije 9.5. Enotni trg: dokonËanje ideje

10. Pogodba o ustavi za Evropo


229

Literatura

Monografije g GRILC, ILEŠI», Pravo Evropske unije, CZ, Ljubljana 2001. g CRAIG/DE BURCA, EC Law, Clarendon, London 2001 (v obsegu, sporoËe-

nem na predavanjih) ali g druga ustrezna monografija.

Posamezni tematski sklopi g Nabor Ëlankov bo sporoËen v teku πtudija.

230


3.4.3.16. Konkurenčno pravo

Nosilec: prof. dr. Bojan ZabelSodelujoËi: prof. dr. Peter GrilcVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Napotki za študij

Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejπih, teoretiËno bolj zahtev-nih, praktiËno bolj aktualnih problemih. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi na seznamu po konËanih predavanjih. Predpostavlja se popolno znanje predmetov Gospodarski pravni posli in Mednarodno gospodarsko pravo na stopnji dodiplomskega πtudija v skladu s programi za dodiplomski πtudij.

Vsebina

1. Pojem, sestava in mesto v pravnem sistemu; razvoj; pojem trga; ustavna naËela2. Zatiranje nelojalne konkurence Sploπno Generalna klavzula in njen znaËaj Kazuistika - znaËilna dejanja3. Omejevanje konkurence Sploπno Omejevanje na temelju dogovora Posredne omejitve Zloraba prevladujoËega poloæaja Zdruæevanja Izjeme (oblike dovoljenega omejevanja)4. Novejπi trendi v pravu konkurence Vpliv ekonomske teorije na presojo protikonkurenËnih dejanj “Nova” ekonomija/ “nove” industrije in konkurenËno pravo5. Mednarodno konkurenËno pravo Mednarodna mreæa za konkurenco (International Competition Network) Presoja globalnih koncentracij


231

Literatura

g BELLAMY / CHILD, Common Market Law on Competition, 45,192, 388-430 ali

g GRILC, Meje konkurence, konkurenËne politike in konkurenËnega prava, Pravnik 9-10/1996 .

g GRILC, ©okantna reklama - med etiko in komercialnostjo, ZZR PF 1996.

g GRILC, in soavtorji, Zakon o prepreËevanju omejevanja konkurence s komentarjem, GV, Ljubljana 2000.

g ILEŠI», MIRKO, Pravna ureditev EGS, 241-258. g PRETNAR, Nedopustna konkurenca. g RITTNER, Einfuehrung in das Wettbewerbs in Kartellrecht,179-204, 204-

244, 251-305. g ROSINA, Pravni reæim omejitve konkurence, 21-203. g KATZ IN SHAPIRO, Network Externalities, Competition, and Compatibility,

75 Am. Econ. Rev. 424, 1985. g LEMLEY IN MCGOWAN, Legal Implications of Network Economic

Effects, 86 Calif. L. Rev. 479, 1998. g SCHMALENSEE, Another Look at Market Power, 95 Harvard Law Review

1989. g EVANS IN SCHMALENSEE, A Guide to the Antitrust Economics of

Networks, Antitrust (Spring 1996). g POSNER, Antitrust And The New Economy, University of Chicago

School of Law, 2000. g VAN MIERT, International Cooperation in the Field of Competition A

View from the EC,1997 Fordham Corp. L. Inst. 13. g FOX, International Antitrust: Cosmopolitan Principles For An Open

World, 1998 Fordham Corp. L. Inst. 17. g TRIFKOVI», Nelojalna utakmica, 26-63. g TROMM, Introduction to Community Law on Competition and External

Trade, 37-41, 254-268. g ZABEL, Industrijska lastnina v konkurenËnem pravu, v: Zakon o industrij-

ski lastnini, Uradni list RS, Ljubljana 1994. g veË avtorjev, Zakon o varstvu konkurence - zakon o trgovini; Komentar,

GV, Ljubljana 1993. g ZABEL, Træno pravo, GV, Ljubljana, 1999 in tam citirana literatura, kot bo

sporoËena na predavanjih.

232


3.4.3.17. Dedno pravo

Nosilca: prof. dr. Karel Zupan»i», doc. dr. Viktorija ŽnidarŠi»-Skubic Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja©tevilo toËk: 15 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta poglobljeno obravnavamo posamezne institute in razmerja dednega prava. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na aktualnih pojavih. Literaturo in ostalo gradivo za posamezne teme lahko doloËi tudi predavatelj.

Vsebina

1. Dedovanje kmetijskih gospodarstev g namen posebne ureditve g zakonito dedovanje g oporoËno dedovanje

2. Dedovanje podjetniškega premoženja g primerjalnopravni pregled g dedovanje premoæenja samostojnega podjetnika - posameznika g dedovanje premoæenja druæbenika

3. Skupna oporoka g razmejitev z dedno pogodbo g primerjalno pravo g slovenska ureditev in sodna praksa

4. Zapuščinski postopek g vloga notarja pri urejanju dednopravnih zadev g nekatera odprta vprašanja (revizije, napotitev na pravdo) g slovenska ureditev in sodna praksa

5. Evropsko (mednarodno) dedno pravo


233

Literatura

Obvezna literatura g UDE L., Pristojnost notarjev v zapušËinskih zadevah,Pravna fakulteta, 2005. g ZUPAN»I» K., Dedno pravo, 2. izd., 1991. g ZUPAN»I» K., Uvodna pojasnila, v: Predpisi o dedovanju, 7. dop. izd.,

2002. g ZUPAN»I» K., Dedovanje podjetja podjetnika posameznika, Podjetje in

delo 1999/2000, str. 1061-1068. g ZUPAN»I» K., Dedovanje podjetniškega premoženja, Pravna fakulteta,

2005. g Odl. Ustavnega sodiπËa. RS z dne 3. nov. 1994, Odl. US, 117/III (1994), str.

519. g ŽNIDARŠI» SKUBIC V., Skupna (simultana) oporoka, Pravna fakulteta,

2005. g Obrazloæitev predloga Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev,

PoroËevalec DZ RS, XXI, 1995/50, 24.11.1995, str. 25.

Priporočena literatura g EBENROTH, Erbrecht, 1992. g RUMMEL, Kommentar zum ABGB, l. zv., 1990. g GAVELLA, Nasljedno pravo, Zagreb 1986. g BLAGOJEVI∆ - ANTI», Nasledno pravo, Beograd 1986 (ali BlagojeviÊ, pre-

jπnje izdaje). g KRE» - PAVI∆, Komentar zakona o nasljeivanju, Zagreb 1964. g BROX, Erbrecht, 1998 (ali prejπnje izdaje). g LANGE H. - KUCHINKE K., Lehrbuch des Erbrechts, 4.izd. 1995, str. 3 g ZUPAN»I» K., - Die Vererbung des Unternehmens eines Einzelnunter-

nehmers in Slowenien im Vergleich zum deutschen Recht, v: Festschrift für Dieter Henrich zum 70. Geburtstag; herausgegeben von P. Gottwald, E. Jayme, D. Schwab; Verlag Gieseking, 2000, str. 712-724.

g RIJAVEC V., Urejanje dednih zadev - prenos pristojnosti na notarje, Pravna praksa, πt. 13/2000, str. 19 - 30.

g RIJAVEC V., Dedovanje premoæenja gospodarskih druæb in premoæenja podjetja podjetnika posameznika, Pravnik 11-12/1997, str. 652-664.

g Les successions Internationales dans I’UE, Institut National Allemand, Bruxelles, 2004.

234


3.4.3.18. Osebnostno pravo

Nosilca: prof. dr. Karel Zupan»i», prof. dr. Barbara NovakSodelujoËi: doc. dr. Viktorija ŽnidarŠi» - Skubic, dr. Mateja Kon»ina PeternelVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

Namen predmeta je poglobljeno seznaniti πtudenta s teoretiËnimi problemi fenomena in sistematike osebnostnih pravic in z nekaterimi primeri varovanja osebnostnih poloæajev. Predavanja obsegajo izbrane teme. Literaturo in ostalo gradivo za posamezne teme lahko doloËi tudi predavatelj.

Vsebina

I. O pravni naravi osebnostnih pravic g Sploπno g Razmerje med temeljnimi in osebnostnimi pravicami g Nastop in prenehanje varstva osebnosti

II. Nekateri primeri varovanih osebnostnih položajev:1. Pravica do odloËanja o samem sebi g Osebnostnopravni problemi skrbniπtva za odrasle in podaljπanja roditeljske

pravice g Osebnostne pravice in motnje hranjenja g Obvezno cepljenje2. Svoboda odloËanja o rojstvih otrok3. Druæinske osebnostne pravice g Starπevstvo g Pravice otrok g Pravica do druæinskega æivljenja4. Pravica do zasebnosti5. Svoboda izraæanja

III. Varstvo osebnostnih pravic


235

Literatura

Obvezna literaturaPredpostavljamo znanje predmeta Osebnostno pravo na dodiplomskem πtudiju. Za osveæitev znanja sluæi: g FINÆGAR A., Osebnostne pravice. Slovenska akademija znanosti in umet-

nosti, Ljubljana, 1985.

Druga obvezna literatura g SAJOVIC B., O pravni naravi osebnostnih pravic, »asopisni zavod Uradni

list RS, Ljubljana, 1996. g NOVAK B., Posmrtno varstvo osebnosti, ZZR 2000, πt. 2, str. 107-128. g NOVAK B., Civilnopravni poloæaj polnoletne osebe z omejeno sposo-

bnostjo za samostojno odloËanje. Pravnik 9-12/ 2003, str. 579-592. g NOVAK B., Osebnostnopravni vidik razmerja zdravnik-duπevni bolnik

pri motnjah hranjenja. Lokarjevi dnevi. Zbornik 2002. PsihiatriËna kli-nika Ljubljana - Zdruæenje sodnih izvedencev Slovenije za psihiatrijo, str. 13-26.

g FINÆGAR A., Svobodno odloËanje o rojstvih otrok (mednarodni doku-menti), Pravnik 3-5/1992, str. 107-111.

g ZUPAN»I» K., Varstvo æivljenja pred rojstvom in osebnostne pravice, Podjetje in delo 5-6/1994, str. 596-604.

g ZUPAN»I» K., Pravna ureditev prekinitve noseËnosti kot zdravstvenega ukrepa za uresniËevanje svobode odloËanja o rojstvih, ZZR 1994, str. 275-293.

g ZUPAN»I» K., ÆNIDARŠI» V., Dva vidika svobode odloËanja o rojstvu otrok, v: Pravo in medicina, uredili: Ada Polajnar-PavËnik, Dragica Wedam-LukiÊ, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1998, str. 195-249.

g VeË avtorjev (©ELIH A., UR.), Pravni vidiki otrokovih pravic. »asopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992, prispevki ©elih A., ZupanËiË K., KonËina M..

g NOVAK B., Videonadzor in snemanje ter osebnostne pravice - Video nad-zor in snemanje prostorov, delov in naprav v veËstanovanjski hiπi. Pravnik 9-10/1999, str. 531-545.

g NOVAK B., Odπkodnina za duπevne boleËine zaradi krπitve pravic osebno-sti. ZZR 1998, str. 227-225.

g Izbrane odloËbe Ustavnega sodiπËa: OdloËba πt. U-I-127/01-27 z dne 19. februarja 2004, Uradni list RS, πt. 25/2004 in OdloËba πt. U-I-346/02-13, z dne 10. julija 2003, Uradni list RS, πt. 73/2003.

236


Priporočena literatura g SACHSEN GESSAPHE K. A. VON, Der Betreuer als gesetzlicher Vertreter

für eingeschränkt Selbstbestimmungsfähige: Modell einer mehrstufigen Eingangsschwelle der Betreuung und des Einwilligungsvorbehalts. Mohr Siebeck, Tübingen, 1999.

g LIPP V., Freiheit und Fürsorge: der Mensch als Rechtsperson: zu Funktion und Stellung der rechtlichen Betreuung im Privatrecht. Mohr Siebeck, Tübingen, 2000.

g ZUPAN»I» K., Sposobnost za uresniËevanje pravice do svobodnega odlo-Ëanja o rojstvu otrok s pomoËjo zdravstvenih naËinov in sredstev, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, god. XXVIII, πt. 1-2/1978, str. 139-153.

g ALIN»I∆ M., Regulacija medicinski potpomognute prokreacije, v: Obiteljsko pravo, I, Suvremene tendencije, 1992, str. 21 in nasl..

g HELLE J., Besondere Persönlichkeitsrechte im Privatrecht. J. C. B. Mohr, Tübingen, 1991.

g FREUWEIN J. ABR. IN PEUKER W., Europäische Menschenrechtskonvention. N. P. Engel Verlag, Kehl, Straßburg, Arlington, 1996 ali

g MACDONALD R. ST. J. IN DRUGI (UR.), European System for the Protection of Human Rights. Kluwer Academic Publishers, Netherlands, 1993.


237

3.4.3.19. Šolsko pravo - civilnopravni vidik

Nosilca: prof. dr. Karel Zupan»i», prof. dr. Barbara NovakVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

Namen predmeta je seznaniti πtudenta s potencialnimi posegi πole (dræave) v temeljne pravice otrok in njihovih starπev ter s civilnopravnimi sredstvi za zavarovanje temeljnih pravic na podroËju πole. Predavanja obsegajo izbrane teme. Predavatelj lahko za posamez-ne teme doloËi tudi morebitno dodatno literaturo.

Vsebina

1. Opredelitev razmerja otrok-starπi-πola-dræava2. Cilji izobraæevanja in vzgoje v luËi temeljnih osebnostnih pravic3. Pravice in dolænosti πolskih razmerij 3.1. Pravica do izobrazbe sploπno o pravici izobraæevanje otrok s posebnimi potrebami πolska obveznost 3.2. Pravica do telesne nedotakljivosti otroka v πoli prepoved telesnega kaznovanja zagotavljanje pravice do varnosti 3.3. Svoboda vesti gojenje posebnega duha in stila πole oprostitev od pouka telesne vzgoje pouk spolne vzgoje in versko/filozofsko prepriËanje verski simboli v πoli molitev in sorodna dejanja pedagoπka svoboda in nevtralnost πole 3.4. Pravica do zasebnosti diagnostiËni postopki (inteligenËni testi kot pogoj za diferenciacijo) krπitve v zvezi z obveznimi zdravniπkimi pregledi 3.5. Pravica do druæinskega æivljenja uËencev in njihovih starπev

238


3.6. Svoboda izraæanja s slogani s konkludentnimi dejanji preko stila oblaËenja4. Civilnopravna sredstva za varovanje pravic udeleæencev πolskih razmerij 4.1. Prepovedni, opustitveni, odstranitveni zahtevek 4.2. Odπkodninska odgovornost πole zaradi posegov v osebnostne pravice zaradi opustitve nadzorne dolænosti zaradi neustreznega izobraæevanja

Literatura:

Obvezna literatura g NOVAK BARBARA: ©ola in otrokove pravice. Cankarjeva zaloæba. Pravna

obzorja 26, Ljubljana, 2004. g NOVAK BARBARA: Zastopanje otroka v πoli. Pravnik 1-3/98, str. 104-116. g NOVAK BARBARA: Nacionalni cilji izobraæevanja in vzgoje z vidika

evropskega zdruæevanja in temeljnih Ëlovekovih pravic v: TiËar B. (ured-nik), Slovenska nacionalna identiteta in evropsko zdruæevanje - nekateri pravni vidiki. Inπtitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2002.

g ZUPAN»I» KAREL: Posegi v izvrπevanje roditeljske pravice. Zbornik znan-stvenih razprav - XLV. letnik (1985), str. 181-195.

g ©ELIH ALENKA V: ©ELIH A. IN DRUGI, Integracija vËeraj, danes, jutri. Zveza Soæitje- zveza druπtev za pomoË duπevno prizadetim Slovenije, Slovenija, 2003, str. 5-12.

Priporočena literatura g HECKEL HANS; HERMANN AVENARIUS: Schulrechtskunde. Hermann

Luchterhand Verlag, Neuwied und Darmstaadt, 1986. g ZGONC BOŠTJAN: Pravice otrok v izobraæevanju v: VeË avtorjev (©elih A.,

ur.): Pravni vidiki otrokovih pravic. »asopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992.

g ROSENBERGER M. (IZDAJATELJ), Schule ohne Aussonderung - Idee, Konzepte, Zukunftschancen. Luchterhand, Neuwied, Berlin, 1998.


239

3.4.3.20. Alternativno reševanje sporov

Nosilec: prof. dr. AleŠ Gali»SodelujoËi: dr. Mateja Kon»ina Peternel, AleŠ Zalar, mag. Nina Betetto, Gordana

RistinVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

Oblike alternativnega reπevanja sporov lahko pripomorejo k razbremenitvi sodiπË, ob tem pa tudi strankam omogoËijo cenejπe, hitrejπe, primernejπe, v doloËenih primerih pa tudi edino praktiËno uresniËljivo sredstvo za pravno varstvo pravic iz zasebnopravnih razmerij. V okviru predmeta æelimo tudi ob predstavitvi izkuπenj iz tujih pravnih ureditev in prava EU poglobljeno obravnavati naËelna izhodiπËa, pomen in ureditev posameznih oblik ARS. V okviru tega predmeta izmed oblik ARS ne obravnavamo klasiËne (gospodarske) arbi-traæe, saj gre za zaokroæeno in razvito pravno podroËje, ki mu je tudi v okviru tega πtudija namenjen poseben predmet. Dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih.

Vsebina

1. Pomen ARS v sistemu pravnega varstva civilnih pravic 1.1. Mirna reπitev spora kot vrednota 1.2. UËinek razbremenitve sodiπË 1.3. Ustreznejπa oblika pravnega varstva individualnih pravic 2. Razvoj ARS v Sloveniji 2.1. Poravnalni sveti 2.2. Konciliacija v okviru Stalne arbitraæe pri GZS 2.3. Spodbujanje sodnih poravnav po ZPP (poravnalni narok) 2.4. Poskusni projekti mirnega reπevanja sporov pri sodiπËih v Sloveniji 3. Dileme glede bodoËe ureditve 3.1. PrivatistiËni ali intervencionistiËni model 3.2. Obveznost ali prostovoljnost 3.3. Stroπki postopka, uËinek reπitve 3.4. Usposabljanje, izbor in etiËni standardi za osebe, ki vodijo postopke ARS

240


4. SodiπËem pridruæene oblike ARS po ameriπkem vzoru5. Posamezne oblike ARS 5.1. Vrste in postopek mediacije 5.2. Druge oblike ARS (Nevtralna ocena, sodiπËem pridruæena arbitraæa,

poravnalni naroki) 6. Alternativno reπevanje potroπniπkih sporov 6.1. Procesne posebnosti v potroπniπkih sporih 6.2. Ureditev v pravu EU 6.3.Moæne reπitve de lege ferenda7. Alternativno reπevanje sporov iz druæinskopravnih razmerij

Literatura

Obvezna literatura g WEDAM-LUKI∆ D., GALI» A., Perspektive alternativnega reπevanja civilnih

sporov v Sloveniji, Pravna praksa, 2000, πt. 29-30, Priloga. g GALI» A., SodiπËem pridruæene oblike alternativnega reπevanja sporov v

ZDA, Odvetnik, 2000, πt. 8, str. 6-10. g GALI» A., Procesni vidiki prava varstva potroπnikov, Podjetje in delo, 2000,

πt. 3-4, str. 550-562. g GALI» A., Vloga sodnika pri spodbujanju sodnih poravnav, ZZR, 2002. g TRAMPUÆ Z., Materialno procesno vodstvo in sodna poravnava, Podjetje

in delo, 2002, πt. 6-7. g BETETTO N., Poravnalni narok, Podjetje in delo, 2002, πt. 6-7. g ZALAR A., Naslednja generacija mediatorjev, Pravna praksa 18/2003. g BETETTO, Sodnemu postopku pridruæena mediacija, Podjetje in delo,

2001, πt. 6-7. g ZALAR A., Normativni okviri mediacije v gospodarskih sporih, Zbornik:

Arbitraæa in druge oblike alternativnega reπevanja sporov, IPP, Ljubljana, 2003.

Priporočena literatura g ©ETINC TEKAVC M., Mediacija, Ljubljana, 2002. g KUKEC B.,Vloga odvetnika pri ARS, Odvetnik, 2000, πt. 8, str. 11-12. g BETETTO N., ADR - quo vadis, Pravna praksa, 2000, πt. 1, str. 7-8. g LAVREN»I» J., Izvensodno reπevanje potroπniπkih sporov, Podjetje in delo,

2000, πt. 6-7, str. 1417-1428. g PRIMOÆI» K., Alternativne oblike reπevanja sporov - italijanska stvarnost

in perspektive, Podjetje in delo, 2000, πt. 6-7, str. 1429-1435. g KOCIPER, OZIMEK, Odvetnik in mediacija, Odvetnik, 17/2002.


241

g ADR - a discussion paper, Lord Chancellor’s department, London, 1999, obj. na: www.open.gov.uk.

g Lord Wolf interim report to the Lord Chancellor on teh civil justice system in England and Wales, Lord Chancellor’s dept., London, 1995 (dostopno na internetu - www.open.gov.uk).

g BEVAN, ADR - a lawyer’s guide to Mediation and other forms of dispute resolution, Sweet&Maxwell, London, 1992.

g EICHELE, Obligatorische vorgerichtliche Schlichtung, Zeitschrift fuer Rechtspolitik, 1997, πt. 10, str. 393.

g DOUKOFF N., TeoretiËni in praktiËni problemi sodne poravnave (Theoretical and practical aspects of a settlement in court), Pravna praksa, 21 (2002), 1-2, pp. V-IX.

g SHUKER N. SHUKER NAN, Zmanjπevanje sodnih zaostankov v civilno-pravnih zadevah v ZDA, Pravna praksa, 21 (2002) 1-2, pp. XIV-XVI.

g ZALAR A., Temeljna naËela alternativnega reπevanja sporov, Podjetje in delo 27 (2001) 6-7, pp. 1228-1240.

g Materiali s konference: Southeast European Regional Conference on ADR, Ljubljana, 5-7 Nov. 2002.

242


3.4.3.21. Medijsko pravo

Nosilki: prof. dr. Ada Polajnar-Pav»nik, prof. dr. Dragica Wedam-Luki∆SodelujoËi: prof. dr. Marko IleŠi», prof. dr. Peter Grilc, doc. dr. Klemen PodobnikVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 10 ur predavanj, 10 ur seminarja©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Vsebina

1.Tehnoloπki temelji 1.1. Telekomunikacijski pregled 1.1.1. Radiodifuzija 1.1.2. Telefon 1.1.3. Internet 1.2. Mediji kot del (tele)komunikacijske strukture 1.3. Uvodno o konvergenci 1.3.1. Tehnoloπka konvergenca 1.3.2. Regulatorna konvergenca2. Javnopravni temelji 2.1. Ustavnopravne kategorije 2.1.1. Svoboda izraæanja 2.1.2. Svoboda do informacij 2.1.3. Svoboda do popravka in odgovora3. Civilnopravni in gospodarskopravni vidik 1 3.1. KonkurenËnopravna vpraπanja 3.2. Pluralnost medijev4. Civilnopravni in gospodarskopravni vidik 2 4.1. Pravice intelektualne lastnine 4.1.1. Avdio-vizualna dela 4.1.2. Programska oprema5. Civilnopravni in gospodarskopravni vidik 3 5.1. Osebnostne pravice 5.1.1. Pravica do zasebnosti 5.1.2. Obrekovanje


243

Literatura

K temi 1: g Green Paper On Radio Spectrum Policy, COM (1998) 596 final. g Green Paper On The Convergence Of The Telecommunications,

Media And Information Technology Sectors, And The Implicatons For Regulation, COM (97) 623.

g T. KRATTENMAKER IN L. A. POWE, Converging First Amendment Principles for Converging Communications Media, 104 Yale L. J. 1710 (1995).

g ANDREAS VON BONIN, The Sondersituation of Broadcasting in German and American Law.

g ANDREAS VON BONIN, Die Kontrolle digitaler Kommunikationsinhalte-Grenzen staatlicher Regelung und Möglichkeiten kooperativer Kontrolle.

g Zakon o javnih glasilih, UL RS, πt. 18/94. g S. BAŠI∆-HRVATIN IN S. SPLICHAL, Slovenia: Where Is The Beauty And

Who Is The Beast?. g OWEN FISS, In Search of a New Paradigm, 104, Yale L. J. 1613 (1996).

K temi 2: g RACHEL C. SMITH, Broadcasting Law and Fundamental Rights, Claredon

Press, Oxford, 1997. g ERIC BARENDT, Freedom of Speech, 3rd edition, Claredon Press, Oxford,

1989. g ERIC BARENDT, Broadcasting Law: A Comparative Study, Claredon Press,

Oxford, 1993. g WOLFGANG HOFFAN-REIM, Regulating Media, The Guilford Press, New

York, 1996. g JANEZ ©INKOVEC, Javna glasila in svoboda izraæanja, Pravna praksa 5, 1992,

str. 243. g ARNE MAV»I», Zakon o Ustavnem sodiπËu s pojasnili, Zaloæba Nova

revija, Ljubljana, 2000. g LIDIJA KOMAN-PERENI», Uporaba mednarodnega prava v notranjem

pravu RS, Pravna praksa 9, 1996, str. 342. g MATEVÆ KRIVIC, Javna glasila: Zanimiv ustavnopravni problem - Soglasje

ali mnenje k imenovanju odgovornih urednikov, Pravna praksa 446, 1999, str. 37.

g Cass Sunstein, The First Amendment in Cyberspace, Yale L. J., 1995. g Cass Sunstein, Television and the Public Interest, Cal. L. Rev. 2000.

244


K temi 3: g PETER GRILC, Statusno preoblikovanje: Zdruæitve in konkurenËno pravo,

Podjetje in delo 6, str. 1128, 1999. g KLEMEN PODOBNIK, Framing a new competition legislation for Slovenia,

Global competition Review Aug/Sept 1999. g Zakon o javnih glasilih, UL RS 18/94. g Zakon o prepreËevanju omejevanja konkurence s komentarjem. g S. BAŠI∆-HRVATIN IN S. SPLICHAL, Slovenia: Where Is The Beauty And

Who Is The Beast?. g OdloËba Urada za varstvo konkurence RS πt. 3071-20/00-19, 28. avgust

2000. g EBEN MOGLEN, Microsoft’s Fatal Error, The Nation, november 11, 1999. g United States v. Microsoft Corporation, finding of fact, 5. november

1999.

K temi 4: g Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem. g EBEN MOGLEN, AnarchismTriumphant: FreeSoftware and The Death of

Copyright, First Monday, avgust 1999. g Interview with Linus Torvalds, First Monday, marec, 1998. g WILLIAM BUTLER O’CONNOR, Create or be Created: How the Internet

Cultural Ranaissance is Turning Audience Members into Artists, First Monday, oktober 1997.

g DAVID R. SEWELL, The Internet Oracle: Virtual Authors and Network Community, First Monday, June 1997.

K temi 5:Literatura bo posredovana na predavanjih.


245

IV.Delovno pravo in

pravo socialne varnosti


249

Vodja podiplomskega πtudijskega programa: prof. dr. Polonca Kon»arTajnik podiplomskega πtudijskega programa: as. Luka Ti»ar

Člani Katedre za delovno in socialno pravo

prof. dr. Polonca Kon»ar, redna profesoricatel. št. 01/42 03 124e-pošta: [email protected] št. 118dr. Anjuta Bubnov - Škoberne, upokojena izredna profesoricatel. št. 01/42 03 123e-pošta: [email protected] št. 117 dr. Grega strban, docenttel. št. 01/42 03 122e-pošta: [email protected] št. 116Luka Ti»ar, asistentTel. št. 01/42 03 135e-pošta: luka [email protected] št. 116

Sodelavci pri izvedbi podiplomskega študijskega programa:dr. Marijan Pav»nik, redni profesortel. št. 01/42 03 197e-pošta: [email protected]: 416

4.1.Predstavitveni podatki Katedre za delovno in socialno pravo

250

dr. Janez Novak, redni profesore-pošta: [email protected]. Aleš Gali», izredni profesor tel. št. 01/42 03 146e-pošta: [email protected]: 214 dr. Miha Trampuž, docente-pošta: [email protected]. Barbara Kresal, docentkae-pošta: [email protected]. Špela Mežnar, asistentkatel. št. 01/42 03 151 e-pošta: spela [email protected]: 222mag. Katarina Kresal Šoltestel. št. 01/42 03 167e-pošta: [email protected]: 313mag. Irena Žagare-pošta: [email protected]

Delovno pravoin pravo socialne

varnosti

251


A. Obvezni predmetiDelovno pravo prof. dr. Polonca Končar 50 18 Predvideni sodelujoči: vabljeni domači in tuji predavatelji Pravo socialne varnosti doc. dr. Grega Strban 50 18

Predvideni sodelujoči: Prof. dr. Anjuta Bubnov-Škoberne

drugi vabljeni domači in tuji predavateljiFilozofija prava prof. dr. Marijan Pavčnik 16 5Postopek v individualnih in kolektivnih delovnih sporih Prof. dr. Janez Novak Prof. dr. Aleš Galič 30 8Postopek uveljavljanja socialnih pravic in reševanja socialnih sporov Doc. dr. Grega Strban 30 8

Predvideni sodelujoči: Mag. Katarina Kresal Šoltes Mag. Irena Žagar

4.2.Predmetnik

252


B. izbirni predmetiEvropsko socialno pravo Prof. dr. Polonca Končar Predvideni sodelujoči: Prof. dr. Anjuta Bubnov Škoberne Doc. dr. Grega Strban 20 10Evropska socialna listina in nadzor nad njenim izvajanjem Prof. dr. Polonca Končar 15 5

Predvideni sodelujoči: Prof. dr. Anjuta Bubnov Škoberne Doc. dr. Grega StrbanPravice intelektualne lastnine v delovnem razmerju Doc. dr. Miha Trampuž 10 5Predvideni sodelujoči: As. dr. Špela MežnarStečajno pravo Prof. dr. Lojze Ude 10 5Predvideni sodelujoči: Doc.dr. Barbara KresalEkonomika socialne varnosti Prof. dr. Tine Stanovnik 10 5


varnosti

253

4.3.1. Izpiti

Študent mora opraviti izpite iz vseh obveznih predmetov ter izpit iz najmanj enega izbirnega predmeta. Izpiti iz obveznih in izbirnih predmetov se opravljajo posamiËno. Izpiti iz vseh predmetov se opravljajo ustno.

Opravljeni izpiti iz obveznih predmetov prinesejo od 5 do 18 kreditnih toËk, vsi skupaj pa 57 kreditnih toËk.

Opravljen izpit iz izbirnega predmeta je ovrednoten od 5 do10 kreditnih toËk.

4.3.2. Publikacije in seminarske naloge

Študent mora do zakljuËka drugega semestra pod mentorstvom izdelati vsaj eno seminarsko nalogo pri predmetu Delovno pravo in vsaj eno seminarsko nalogo pri predmetu Pravo socialne varnosti, ter ju v dogovoru z mentorjem predstaviti v letniku.

S seminarskimi nalogami oziroma publikacijami mora študent pridobiti vsaj 10 toËk. NajveË je na ta naËin mogoËe zbrati 20 kreditnih toËk.


Opravljen državni pravniški izpit prinaša 20 kreditnih toËk.


4.4.1.1. Delovno pravo

Nosilka: Prof. dr. Polonca Kon»arPredvideni sodelujoËi: vabljeni domaËi in tuji predavateljiVrsta predmeta: obvezni predmetObseg ur: 50 (35 ur predavanj, 15 ur seminarja)©tevilo toËk: 18 kreditnih toËk

Napotki za študij

Pri predmetu Delovno pravo bomo poglobljeno obravnavali izbrane teme s podroËja in-dividualnega in kolektivnega delovnega prava. V okviru individualnega delovnega prava bo dan poudarek novi ureditvi pogodbe o zaposlitvi in teoretiËnim vprašanjem v zvezi s posledicami te ureditve za nekatere doslej znane delovnopravne institute. V okviru kolektivnega delovnega prava bodo obravnavana vprašanja, ki sodijo v sklop sindikalne-ga prava, kot so npr. sindikalna svoboda, aktualna vprašanja v zvezi s kolektivnimi po-godbami, omejevanje pravice do stavke in delavsko predstavništvo v podjetju. V okviru seminarja bodo predavali vabljeni tuji predavatelji.

Učni načrtI.Individualno delovno pravo1. O primerjalnem delovnem pravu2. O pogodbi o zaposlitvi g pravice in obveznosti pogodbenih strank s poudarkom na t.i. dodatnih

pravicah in obveznostih g varstvo delavËeve zasebnosti


254

g sklenitev pogodbe o zaposlitvi g sprememba pogodbe o zaposlitvi in odpoved s ponudbo nove pogodbe o

zaposlitvi g sprememba delodajalca g prenehanje pogodbe o zaposlitvi3. Pravica do plaËe4. Pravico do omejenega delovnega Ëasa in razporejanje delovnega Ëasa5. Varstvo invalidov

II.Kolektivno delovno pravo1. Sindikalna svoboda- njeno bistvo glede na ureditev v mednarodnih normah2. Sindikalni pluralizem in reprezentativnost3. Kolektivno pogajanje- kolektivne pogodbe g splošno o kolektivnem pogajanju v svetu g obvezno in neposredno uËinkovanje kolektivne pogodbe g zaËetek in konec uËinkovanja kolektivne pogodbe g osebna stvarna in krajevna veljavnost kolektivne pogodbe g reševanje konfliktov med kolektivnimi pogodbami g razširitev kolektivne pogodbe g socialni mir4. Omejevanje pravice delavcev do stavke5. O kolektivnem predstavništvu delavcev v podjetju

Literatura:1/ Obvezna:A.Študent naj obvezno preštudira ustrezna poglavja v vsaj enem od navedenih del:

g J. PÉLISSIER, A. SUPIOT, A. TEAMMAND, Droit du travail, Dalloz, 2000, g T. MAYER-MALY, F. MARHOLD, Österreichisches Arbeitsrecht, Band I in

II, Springer-Verlag, 1987, g L. GALATINO, Diritto del lavoro, G. Giappichelli Ed., 1991, g G. HALBACH, N. PALAND, R. SCHWEDES, O. WLOTZKE, Labour Law in

Germany: an Overview, Der Bundesminister für Arbeit und Sozialord-nung, 1994,

g W. DÜTZ, Arbeitsrecht, 3.Auflage,Verlag C.H. Beck, München 1997, g G. SCHAUB, Arbeitsrechts- Handbuch, C. H. Beck’sche Verlagsbuchhan-

dlung, München 1996, g S. DEAKIN, G. S. MORRIS, Labour Law, Butterworths, 1998,

U»ni na»rtiObvezni predmeti

255

256

B. g Special Issue: Perspectives on the Nature and the Future of Work, Inter-

national Labour Review, Vol. 135, No 6, 1996, g R. DAVID, G. GRASMANN, Uvod v velike sodobne pravne sisteme, Prva

knjiga, Cankarjeva založba, 1998, str. 51-60, g J. SCHREGLE, Comparative industrial relations: pitfalls and potentials ( v

fr.: L’ étude comparée des relations professionnelles: écueils et promesses ), International Labour Review, Vol. 120, No 1, Jan.-Febr. 1981, str. 15-30 ( Révue internationale du Travail, vol. 120, No 1, jan.-févr. 1981, str. 17-33),

g R. BLANPAIN, Methods of Comparative Labour Law, General report, 1 st. European Regional Congressof Labour Law and Social Security, Vol. 1, Akadémiai Kiadó, Budapest 1987, str. 29-45 ( fakultativno: nacionalna poroËila drugih avtorjev, objavljena v istem delu ),

g AMÉRICO PLÁ RODRIGUEZ, The protection of workers’ privacy: The si-tuation in the Americas, International Labour Review, Vol. 134, 1995, No 3, str.297-313,

g ALEKSEJ CVETKO, Varstvo delavËeve zasebnosti, Podjetje in delo, 5-6/19-96/XXII, str. 962-970,

g D. MEŽNAR, Pogodba o zaposlitvi, GV, 1998, g D. MEŽNAR, Pogodbeni naËini spremembe pogodbe o zaposlitvi, Pravnik,

let. 50 (1995 ), 11-12, str.619-628, g N. TINTI∆, Radno i socialno pravo, Knjiga I ( Zagreb 1969) in II (Zagreb

1972) (ustrezna poglavja glede na uËni naËrt), g B. VENEZIANI, The Evolution of the Contract of Employment, V: The Ma-

king of Labour Law in Europe, Ed. B. Hepple, Mansell Publishing Lim., 1986, str. 31-72,

g B. KRESAL, Pravna ureditev plaËe, Bonex, Ljubljana 2001 g Négotiation collective dans les pays industrialisés a économie de marché:

un réexamen, Bureau international du Travail, Geneve, 1989, str. 3-123, g F. GAMILLSCHEG, Kollektives Arbeitsrecht, C.H. Beck’ sche Verlagsbuch-

handlung, Munchen 1997 (ustrezna poglavja), g L. BETTEN, International Labour Law, Selected Issues, Kluwer, 1993, str.

65-124, g P KON»AR, UresniËevanje sindikalne svobode in pravice do stavke javnih

uslužbencev, V: M. PavËnik et al., Temeljne pravice (Zbirka Pravna obzor-ja), CZ, Ljubljana, 1997, str. 277-304,

g M. BIAGI, Forms of Employee Representation at the Workplace, V: Com-parative Labour Law and Industrial Relations in Industrialised Market Economies, Ed. R. Blanpain, Kluwer 1990, str. 197-239

g NOVAK, KYOVSKY, JURAN»I», Sindikalno pravo, ËZ Uradni list, Ljubljana 1992,


varnosti

257

g Freedom of association and collective bargaining, General Survey of the Committe of Experts on the Application of Conventions and Recom-mendations, ILO, Geneva 1983,

g Freedom of assosiation, Digest of decisions and principles of the Freedom Assosiation Comittee of the governing body of the ILO (4th ed.), ILO, Geneve, 1996,

g G. GUIGNI, Diritto sindacale, Cacucci editore, Bari 1997,

2/ PriporoËena: g TADEUSZ ZIELINSKI, Les problemes methodologiques dans la science du

droit du travail, Bulletin de droit comparé du travail et de la sécurité so-ciale, Université de Bordeaux I., COMPTRASEC 1982/2, str. 363-386,

g JOHANNES SCHREGLE, Explaining Labour Law and Labour Relations to Foreigners: Some Reflections about International Comparison, V: J.R.Bellace, M.G.Rood, Labour Law at Crossroads: Changing Employment Relationships, Kluwer Law International, 1997, str. 155-164,

g R. KYOVSKY, Delovna razmerja ali delovna pogodba, Pravnik, 1967, str. 466-472,

g G. H. CAMERLYNCK, Traité de Droit du Travail, Contrat de Travail, Dalloz, 1968 (ustrezna poglavja),

g C. ASSANTI, La subordinazione, Reflessioni da tre libri e da una relazione recenti, Rivista italiana di diritto del lavoro, 1990, parte III,

g R. STRASSER, Abhängiger Arbeitsvertrag oder freier Dienstvertrag, Das Recht der Arbeit, 42.Jahr/ Nr. 2, April 1992,str. 93-104,

g A. GARDIN, Une illustration de l’ insubordination du salarié: le refus d’ exécuter une tâche, Droit social, No 4, Avril 1996, str. 363-373,

g E. DOCKES, La détermination de l’ objet des obligations nées du contrat de travail, Droit social, No 2, Fevr. 1997, str. 140-151,

g G. BELIER, Temps de travail effectif et permanence du lien de subordina-tion, Droit social, No 6, Juin 1998, str. 523-528,

g D. VINCENT, La promesse faite par un salarié d’etre fidele a son employeur apres son départ est-elle licite?, Droit social, No 2, Fevr. 1997, str. 152-157,

g R. VATINET, Les principes mis en oeuvre par la jurisprudence rélative aux clauses de non.concurence en droit du travail, Droit social, No 6, Juin 1998, str. 534-546,

g M.-C. AMAUGER-LATTES, Modification du contrat de travail et droit dis-ciplinaire, Droit social, No 2, Fevr. 1998, str. 120-126,

g W. DÄUBLER, Arbeits- und Sozialrecht Band 10, Tarifvertragsrecht, No-mos Verlagsgeselschaft, Baden-Baden 1993 (ustrezna poglavja),


258

g M. NOVAK, Pravna ureditev splošnih, posebnih in posamiËnih kolektivnih pogodb, Podjetje in delo 5-6/1993/XIX, str. 624-631,

g S. BAJI∆, Razširitev kolektivne pogodbe, Ponatis Slovenskega Pravnika št. 7-8, l. 1938,

g C. ROY-LOUSTANAU, La convention collective ne peut déroger aux cas de recours au contrat de travail a durée déterminée, Droit social, No 2, Fevr. 1998, str. 110-112,

g A. FEINER, R. HYMAN (ED.), Changing Industrial Relations in Europe, Blackwell Business, 1998

g K. SUGENO, Les syndicats, institutions sociales dans les pays démocratiques a économie de marché, Revue internationale du Travail, Vol. 133, 1994, No 4 (tudi v anglešËini),

g G. ADAM, Vers un nouveau syndicalisme, Droit social, No 2, Fevr. 1998, str. 107-109,


varnosti

259

4.4.1.2. Pravo socialne varnosti

Nosilec: doc. dr. Grega StrbanPredvideni sodelujoËi: prof dr. Anjuta Bubnov Škoberne, drugi vabljeni domaËi in tuji predavateljiVrsta predmeta: obvezni predmetŠtevilo ur: 50 (35 ur predavanj, 15 ur seminarja)©tevilo toËk: 18 kreditnih toËk

Napotki za študij

Namen predmeta je poglobitev znanja o nekaterih pravnih inštitutih, povezanih z ures-niËevanjem pravice do socialne varnosti ob nastanku posameznih socialnih primerov. Obravnavane bodo zlasti naslednje teme: pravna narava socialnih pravic doloËenih v sistemih socialne varnosti; dolžnosti države pri ustvarjanju možnosti za uresniËevanje socialnih pravic; posebnosti upraviËenj do denarnih, storitvenih in stvarnih dajatev; po-goji za nastanek, ohranitev in prenehanje pravic; varstvo pridobljenih in priËakovanih pravic v razliËnih sistemih socialne varnosti. V dogovoru z udeleženci študija bo doloËena obvezna in priporoËena literatura ob upoštevanju znanja tujih jezikov. Predpostavlja se poznavanje pozitivnopravne ureditve sistemov socialnih zavarovanj, socialne pomoËi in družinskih prejemkov.

Vsebina

1/ Pravica do socialne varnosti 1.2. Pravni viri 1.2. Vrsta, vsebina in subjekti pravice 1.3. Zakonsko vezane pravice 1.4. Diskrecijske pravice 1.5. Pogoji za nastanek, ohranitev in prenehanje pravic 1.6. Varstvo pridobljenih in priËakovanih pravic

2/ Socialna država 2.1. Opredelitev-evropska socialna država 2.2. Ameriški sistem države blaginje 2.3. Slovenska socialna država-temeljne dileme 2.4. Odgovornost države, delodajalcev in posameznikov za zagotavljanje social-

ne varnosti


260

3/ Sistemi socialne varnosti 3.1. Bismarckov sistem socialnih zavarovanj 3.2. Beveridgov sistem socialne varnosti 3.3. Skandinavski nacionalni sistemi 3.4. Slovenski sistem socialne varnosti 3.5. Temeljne dileme za bodoËnost

4/ Mednarodni pravni akti 4.1. Konvencije in priporoËila MOD 4.2. Akti Sveta Evrope 4.3. Pravni akti ES in EU5/ Sistemi socialnih zavarovanj - temeljne znaËilnosti in dileme 5.1. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 5.2. Zdravstveno zavarovanje 5.3. Zavarovanje za brezposelnost 5.4. Pravni položaj zavarovane osebe

6/ Sistemi socialnih pomoËi in družinske dajatve 6.1. Sistemi socialnih pomoËi v denarju in v naravi 6.2. Sistemi družinskih prejemkov 6.3. Pravni položaj upraviËencev

Literatura:

Obvezna

aa) Knjige g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravni vidiki socialne varnosti za brezpo-

selne, »Z Uradni list RS, Ljubljana, 1997. g BEVERIDGE, WILLIAM: Social Insurance and Allied Services, London, His

Majesty’s Stationary office, 1942, str. 1-20, 120-153. g KRBEK, IVO: Diskreciona ocjena, Jugoslavenska akademija znanosti i um-

jetnosti, Zagreb, 1937, str. 1-25, 187-193, 230-245, 333-337, 341-351, 397-403.

g LA FRANCE, A.B.: Welfare Law: structure and entitlement, Minn., West Publishing Co, 1979.

g MING-CHENG KUO, HANS F. ZACHER, HOU-SHENG CHAN (UR.): Re-form and Perspectives on Social Insurance: Lessons from the East and West, Kluwer Law International, The Hague, London, New York, 2002.


varnosti

261

g PIETERS, DANNY: Introduction into the Basic Principles of Social Securi-ty, Kluwer, Deventer, 1993.

g PIETERS, DANNY (UR.): Confidence and Changes, Managing Social Pro-tection in the New Millenium, EISS Yearbook 2000, Kluwer Law Inter-national, The Hague, 2001.

g PIETERS, DANNY (UR.): European Social Security and Global Politics, EISS Yearbook 2001, Kluwer Law International, The Hague, 2003.

g PIETERS, DANNY, NICKLESS, JASON ALAN: Pathways for social protection in Europe, Ministryof SocialAffairs and Health, Helsinki, 1998.

g RUS, VELJKO: Socialna država in družba blaginje, Domus, Ljubljana, 1990. g STRBAN, GREGA: Temelji obveznega zdravstvenega zavarovanja, Zbirka

Scientia/Iustitia, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005, v tisku. g Zbornik: Economic, Social and Cultural Rights, Martinus Nijkoff Pu-

blishers-Kluwer Academic Publishers, 1995, Netherlands: Asbjorn Eide: Economic, Social and Cultural Rights as Human Rights; Martin Sche-inin: Economic and Social Rights as Legal Rights, The Right to Social Security; Allom Rosas & Martin Scheinin: Implementation Mechanismus and Remedies; Katarina Tomaševski: Health Rights.

g Zbornik: The Transformation of Social Security Sistems, Peeters Press, Leuven, 1994; Gerhard Igl: The Contingencies Covered by Social Securi-ty Sistems; Peter Trenk-Hinterberger: The Range of Persons Covered by Social Security Schemes, Bernd Schulte: Types of Benefits and Services.

g Zbornik esejev: Ëlovekove pravice in invalidi, Zveza delovnih invalidov Slovenije, Inštitut RS za rehabilitacijo, Ljubljana, 1997.

bb) Ëlanki g ANDRIETTI, VINCENZO: Portability of supplementary pension rights in the

European Union, International Social Security Review, št. 1/2001, str. 59-83. g BEATTIE, ROGER: McGillivray, Warren, A risky strategy: Reflections on

the World Bank Report Averting the old age crisis, International Social Security Review, št. 3-4/1995.

g BERGHMAN, JOS: The resurgence of poverty and the struggle against exc-lusion: A new challenge for social security in Europe, International Social Security Review, št. 1/1997, str. 3-21.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Definicije pojmov: socialna varnost, social-no zavarovanje, socialno varstvo, socialna zašËita, Pravna praksa, št. 44/20-02, str. 31-33.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravica do socialne varnosti, Pravnik, št. 1-3/1997, str. 61-83.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravica do socialne varnosti v ustavah dr-žav EGS, Pravnik, št. 11-12/1991, str. 483-486.


262

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Temeljne socialne pravice in pravna uredi-tev v Evropi, Podjetje in delo, št. 6-7/2000, str. 1329-1339.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Socialni, zaposlovalni in pravni vidiki ob-sega socialne varnosti, Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete v Ljubljani, 1999, str. 5-25.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Varstvo priËakovanih pravic v sistemih so-cialnih zavarovanj, Podjetje in delo, št. 5-6/1995, str. 821-828.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: UresniËevanje Uredbe 1408/71/EEC in slovenski sistem socialne varnosti, Znanstvena monografija, Delovno pra-vo in socialna varnost, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2003, str. 9-23.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Socialna varnost za delavce migrante v Ev-ropski skupnosti, Pravna praksa, št. 10/1999, str. I-IV.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravice delavcev - državljanov držav Ëlanic Evropske unije v slovenskih sistemih socialnih varnosti, Slovensko pravo in gospodarstvo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2004, str. 323-336.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravice zavarovancev do starostne pokojni-ne po starem in novem ZPIZ-Pravni vidiki, Pravosodni bilten, št. 1/2001, str. 147-161.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Primerjalni pregled sistemov pokojninske-ga varstva, Podjetje in delo, št. 8/1992. str. 926-940.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Sistem pokojninskega varstva-pravni vidi-ki, Podjetje in delo, št. 1/1994, str. 69-85.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Ustavna pravica do pokojnine?, Izobraže-vanje in usposabljanje v javni upravi, Inštitut za javno upravo, št. 3/2002, str. 235-246.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravica do zdravstvenega varstva in pravica do zdravstvenih storitev, Pravnik, št. 1-3/2002, str. 51-79.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravno-organizacijski vidiki zdravstvenega varstva, Zbornik Pravo in medicina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1998, str. 16-55.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravni vidiki zdravstvene reforme, PP, št. 41/2003, str. 4-5.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravice zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev v obveznem zdravstvenem zavarovanju, Delavci in delodajalci, št. 2/2003, str. 349-371.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravica do zdravstvenega varstva in pravica do zdravstvenih storitev, Pravnik, št. 1-3/2002, str. 51-79.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Obvezna in prostovoljna zdravstvena za-varovanja, Delavci in delodajalci, št. 1/2005, str. 5-18.


varnosti

263

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravica do socialne varnosti v primeru brezposelnosti, Zbornik znanstvenih razprav, Ljubljana, 1996, str. 1-33.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Zavarovanje za brezposelnost za osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost-samozaposlene osebe, Podjetje in delo, št. 2/1995, str. 183-197.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Pravice otroka v sistemu socialnega in zdravstvenega varstva, v BelopavloviË et.al., Pravni vidiki otrokovih pra-vic, Uradni list RS, Ljubljana, 1992, str. 156-179.

g BUBNOV-ŠKOBERNE, ANJUTA: Predpisi o socialnem varstvu, uvodna po-jasnila, Uradni list RS, Ljubljana, 1993, str. 9-51.

g Editorial: The alpha and the omega: Social security and the family, Inter-national Social Security Review, št. 3-4/1994, str. 3-9.

g GÖBEL, MARKUS: The Open method of Coordination, the Lawywer’s Po-int of View, v Jorens, Yves (Ed.) Open Method of Coordination, Objectives of European Health Care Policy, Nomos. Baden-Baden, 2003, str. 11-19.

g GRAY, ANNE: Integrating citizen’s income with social insurance, Inter-national Social Security Review, 3/1992.

g GROTRIAN, ANDREW: Article 6 of the European Convention on Human Rights, The Right to a fair trail, Human rights files No. 13, Council of Europe Publishing, 1996.

g HUTSEBAUT, MARTIN, Social Protection in Europe: A European trade union perspective, International Social Security Review, št. 1/2003, str. 53-74.

g JEROVŠEK, TONE, Zapolnjevanje nedoloËnih pravnih pojmov v upravnem pravu, Podjetje in delo, št. 6/1992, str. 609-705.

g KLOSSE, SASKIA, Flexibility and Security: A Feasible Combination?, Euro-pean Journal of Social Security, št. 3/2003, str. 191-213.

g KRESAL-ŠOLTES, KATARINA: Normativna funkcija nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja in naËelo zakonitosti, Podjetje in delo, št. 2/19-99, str. 311-327.

g KUHELJ, JOŽE: uvodna pojasnila k Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, Ljubljana, 2002.

g LAROQUE, MICHEL: Family benefit systems: Changing policies?, Inter-national Social Security Association, Second Technical Conference, Social security as an instrument for social cohesion: Possibilities and limitations, Naples, 25-27 March 1998, str. 1-18.

g VON MAYDELL, BERND BARON: Human Rights and Social Security, Zbornik, Kongres Buenos Aires, 1998.

g VON MAYDELL, BERND BARON: Individuelle und kollektive Elemente im Gesundheitssystem, Privatisierung versus staatliches Gesundheitssystem, v Normativa perspektiv, Festskrift till Anna Christensen, Saertryck, Juristfo-erlaget i Lund, Lund, 2000, str. 247-259.


264

g NAHTIGAL, MATJAŽ: Primerjalni pregled modernih pokojninskih ureditev (pokojninski sistemi, ekonomska rast in socialna praviËnost), Zbornik znan-stvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 1998, str. 189-225,

g PIETERS, DANNY: Freedom of Choice in Europe’s Social Security Law, European Journal of Social Security, št. 4/2003, str. 287-304.

g PIETERS, DANNY: Toward a radical simplification of the social security co—ordination, v Schoukens, Paul (ed.), Prospects of Social Security Co-ordination, Leuven, Acco, 1997, str. 177-223.

g SCHEIWE, KIRSTEN: Who is supported? Social security for families with children between family law and social security regulations in Belgium, Germany and the United Kingdom, International Social Security Revi-ew, št. 3-4/1994, str. 45-67.

g SCHOUKENS, PAUL: How the European Union Keeps the Social Welfare De-bate on Track: A Lawyer’s View on the EU Instruments Aimed at Combating Social Exclusion, European Journal of Social Security, št. 2/2002, str. 117-150.

g SCHOUKENS, PAUL: Introduction to social security co-ordination, v Pi-eters, Danny, Schoukens Paul, (eds.), European social security law, 2004-2005, Institute of Social Law, Leuven, 103-165.

g SCHULTE, BERND: The New European “Buzzword”: “Open Method of Co-ordination”, European Journal of Social Security, št. 4/2002, str. 343-356.

g SCHULTE, BERND: The Welfare State and European Integration, European Journal of Social Security, št. 1/1999, str. 7-61.

g SILVER, HILARY: Social exclusion and social solidarity: Three paradigms, International Labour Review, št. 5-6/1994.

g STANDING, G.; VAUGHAN-WHITEHEAD, D. (UR.), Minimum Wages in Central and Eastern Europe: from protection to destitution (CEU, 1995).

g STEINER, JOSEPHINE: The principle of equal treatment for men and wo-men in social security, Zbornik: Sex Equality Law in the European Uni-on, John Wiley & Sons, Chichester-New York, 1996, str. 111-139.

g STRBAN, GREGA: Pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, Podjetje in delo, št. 2/1999, str. 328-336.

g STRBAN, GREGA: Vrste dodatnih pokojninskih zavarovanj ter vrste in uËinki davËnih ugodnosti, Delavci in delodajalci, št. 3/2001, str. 131-150.

g STRBAN, GREGA: Pravne pomanjkljivosti obveznega zdravstvenega zava-rovanja, Pravna praksa, št. 10/2004, str. 5-8.

g STRBAN, GREGA: Pravna razmerja v obveznem zdravstvenem zavarovanju, Znanstvena monografija,Delovno pravo in socialna varnost, Inštitut za pri-merjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2003, str. 25-44.

g STRBAN, GREGA: Pravica do izbire osebnega zdravnika. Delavci in delo-dajalci, št. 1/2004, str. 27-48.


varnosti

265

g STRBAN, GREGA: Pravica do zdravil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, Zbornik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2004, str. 393-418.

g STRBAN, GREGA: Pravna razmerja med ZZZS in izvajalci zdravstvene de-javnosti, Delavci in delodajalci, št. 2/2003, str. 373-392.

g STRBAN, GREGA: Krog vkljuËenih oseb v obvezno zdravstveno zavaro-vanje-sistem nacionalnega varstva ali socialnega zavarovanja, Delavci in delodajalci, št. 3-4/2002, str. 485-498.

g STRBAN, GREGA: Prednosti in pomanjkljivosti širokega kroga obvezno zdravstveno zavarovanih oseb, Delavci in delodajalci, št. 4/2004, str. 617-634.

g STRBAN, GREGA: Odškodninska odgovornost v obveznem zdravstvenem zavarovanju, Delavci in delodajalci št. 2-3/2004, str. 303-329.

g STRBAN, GREGA: Socialna varnost in posebnosti pravnega položaja dolgo-trajno brezposelnih oseb, Podjetje in delo, št. 8/2000, str. 1645-1664.

g ŠINKOVEC, JANEZ: Pridobljene pravice, Pravnik, Ljubljana, 1-3/1994, str. str. 3-15.

g ŠTURM, LOVRO: NaËelo sorazmernosti kot splošno ustavno naËelo, Javna uprava, št. 2/1995, str. 127-161.

g TI»AR, LUKA: Struktura slovenskega sistema prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, Delavci in delodajalci, št. 3/2001, str. 151-169.

g TÜRK, DANILO, Neka aktuelna pitanja ostvarivanja ekonomskih, socijal-nih i kulturnih prava Ëovjeka u svetlu rasprava u organima UN, 8 str.

g VERSCHUEREN, HERWIG, The relationship between Regulation (EEC) 1612/68 and Regulation (EEC) 1408/71 analysed through the ECJ Case Law on Frontier Workers, European Journal of Social Security, št. 1/2004, str. 7-32.

g WHITEFORD, PETER, BRADSHAW, JONATHAN: Benefits and incentives for lone parents: A comparative analysis, International Social Security Revi-ew, št. 3-4/1994, str. 69-89.

g ŽAGAR, IRENA: Nadomestilo plaËe za Ëas zaËasne odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov, Delavci in delodajalci, št. 2/2003, str. 393-410.

PriporoËena g BECKER, ULRICH: Uninonsbürgenschaft und Soziale Rechte, ZESAR, št.

1/2002, str. 8-12. g BELOPAVLOVI», NATAŠA ET. AL.: Zakon o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju (ZPIZ-I) s komentarjem in podzakonskimi akti, Gospodarski vestnik, Inštitut za delovna razmerja, Ljubljana, 2000.

g BUTZER, HERMANN: Fremdlasten in der Sozialversicherung, Zugleich ein Beitrag zu den verfassungsrechtlichen Vorgaben für die Sozialversiche-rung, Mohr Siebeck, Tübingen, 2001.


266

g DEJAN, VLADIMIR: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez-poselnosti (ZZZPB): neuradno preËišËeno besedilo s komentarjem in podzakonskimi akti, Gospodarski vestnik, 1999.

g DUPEYROUX, JEAN-JACQUES: Droit de la securite sociale, Dalloz, Paris, 1998. g EICHENHOFER, EBERHARD: Sozialrecht, Tübingen, 5. bearbeitete Aufl.

Mohr Seibeck, 2004. g EICHENHOFER, EBERHARD: Sozialrecht der Europäischen Union, 2., ak-

tualisierte Auflage, Erich SchmidtVerlag, Berlin, 2003. g ESPING-ANDERSEN, GOSTA: Welfare States in Transition, Sage 1996. g ESPING-ANDERSEN, GOSTA: The three Worlds of Welfare Capitalism,

Cambridge Polity Press, 1990. g HANDLER, JOEL: The Poverty of Welfare Reform, Yale, 1995. g KREJCI, HEINZ: Das Sozialversicherungsverhaltnis, Wien, Orac, 1977. g Les problemes juridiques de la reglementation et de la mise en oeuvre

d’un revenue minimum pour chacun, XIII Congres Mondial de Droit du Travail et de la Securité Sociale, Athens, 1991.

g V. MAYDELL, BERND BARON, RULAND, FRANZ (UR.): Sozialrechtshand-buch (SRH), Nomos, Baden-Baden, 2003.

g NICKLESS, JASON: The Consequences of European Competition Law for Social Health Care Providers, Maklu, 1998.

g OGUS, A. I.; BARENDT, E. M.; BUCK, T. G.; LYNST, T.: The Law of Social Security, London, Butterworths, 2002.

g PENNINGS, FRANS: Introduction to European Social Security Law, Inter-sentia, Antwerp, Oxford, New York, 2003.

g PENNINGS, FRANS: Benefits of Doubt, Comparative Study of the Legal aspects of employment and unemployment schemes in Great Britain, Germany, France and the Netherlands, doktorska disertacija, 1990.

g PIETERS, DANNY (UR.): The Social Security systems of the Member States of the European Union, Intersentia, Antwerp, Oxford, New York, 2002.

g PIETERS, DANNY (UR.): The Social Security systems of the States Ap-plying for Membership of the European Union, Intersentia, Antwerp, Oxford, New York, 2003.

g REJDA, G. E.: Social insurance and economic security, Prentice Hall, En-gelwood Cliffs, New Jersy, 1991.

g SCHULIN, BERTRAM, IGL, GERHARD: Sozialrecht, Dusseldorf, Werner-Verlag, 2002.

g ŠTROVS, MARKO: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s komentarjem, Oziris, Lesce, 2000.

Na predavanjih bo navedena dodatna obvezna in priporoËena študijska literatura!


varnosti

267


Nosilec: prof. dr. Marijan Pav»nikVrsta predmeta: obvezni skupni predmetŠtevilo ur: 16 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

UËni naËrt Filozofije prava je objavljen na strani 62-66.


268

4.4.1.4. Postopek v individualnih in kolektivnih delovnih sporih

Nosilca: prof. dr. Janez Novak, prof. dr. Aleš Gali»Vrsta predmeta: obvezni predmetObseg ur: 30 (15 ur predavanj, 15 ur seminarja) ©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

Program je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu bomo obravnavali ustavna procesna jamstva v civilnih sodnih postopkih, drugi del pa je posveËen podrobnejši obravnavi nekaterih vprašanj postopka v delovnih sporih. Poseben poudarek je dan primerjavi temeljnih naËel in najpomembnejših procesnih institutov s temeljnimi naËeli in instituti pravdnega postopka.

Učni načrt

1. Ustavna procesna jamstva v pravdnem postopku

1. Pravica do dostopa do sodišËa oz. pravica do sodnega varstva 1.1. Pravna narava 1.2. Obseg 1.3. Možnost uËinkovitega in dejanskega uresniËevanja 1.4. Pravica do neodvisnega in nepristranskega sodnika2. Fair trial (pravica do poštenega obravnavanja) 2.1. Pravica do enakopravnega obravnavanja 2.2. Pravica do izjave v postopku (pravica do kontradiktornega postopka)3. Pravica do sojenja v razumnem roku 3.1. Vsebinski vidik 3.2. Pravna sredstva za varstvo pravice4. Pravica do pravnega sredstva5. Temeljno o posebnih pravnih sredstvih za varstvo temeljnih procesnih jamstev 5.1. Ustavna pritožba 5.2. Ppritožba na Evropsko sodišËe za Ëlovekove pravice


varnosti

269

II. ZnaËilnosti postopka v individualnih in kolektivnih delovnih sporih1. ZnaËilnosti postopkov pred delovnimi in socialnimi sodišËi 1.1. Pojem individualnega in kolektivnega delovnega spora 1.2. Razvoj delovnega sodstva v RS 1.3. Pristojnost in organizacija delovnih in socialnih sodišË v RS 1.4. Stranke in udeleženci postopka2. Postopek v individualnih delovnih sporih 2.1. NaËelo dispozitivnosti in oficialnosti 2.2. Razpravno in preiskovalno naËelo 2.3. Nekatera posebna pravila postopka 2.4. Sodne odloËbe 2.5. Pravna sredstva 2.6. Alternativne oblike reševanja delovnih sporov3. Postopek v kolektivnih delovnih sporih 3.1. Pojem 3.2. Stranke 3.3. Predmet spora 3.4. Postopek 3.4.1. Organi 3.4.2. Predhodni postopek / mirna rešitev spora 3.4.3. Sodni postopek 3.5. Rešitve spora 3.6. Primeri iz prakse4. Razmerje med kolektivnimi, individualnimi in skupinskimi spori

Literatura:

1/ Obvezna:Sistemi:Predpostavlja se znanje na dodiplomski stopnji za predmet civilno procesno pravo v 3. letniku Pravne fakultete v Ljubljani in poznavanje nekaterih temeljnih institutov ne-pravdnega postopka.Za obnovitev znanja priporoËamo: g Civilno procesno pravo, Ljubljana, 2002 g POLAJNAR-PAV»NIK ADA, WEDAM-LUKI∆ DRAGICA: Nepravdni posto-

pek, zakon s komentarjem (za seznanitev s temeljnimi instituti nepravdne-ga prava).

g KLAMPFER: Bistvene novosti procesnih pravil v individualnih delovnih sporih, DiD, 2004/2-3


270

Knjige: g NOVAK, GALI», CVETKO, KRALJ, BRUS: Komentar ZDSS-1, (v tisku) GV,

Ljubljana 2005 g GALI»: Ustavno civilno procesno pravo, GV, Ljubljana 2004

g JANEZ NOVAK: Delovni spori, GV Založba, Ljubljana, 2002

Ëlanki: I. g GALI»: Arbitražni sporazum in pristojnosti sodišËa v zvezi z arbitražo,

DiD, 2004/4 g GALI»: Arbitraža v individualnih delovnih sporih, DiD, 2004, 2-3 g WEDAM-LUKI∆, Kršitev ustavnih pravic v civilnih sodnih postopkih, Pod-

jetje in delo, 2000, št. 6-7, str. 1139-1147. g WEDAM-LUKI∆, Pravica do sodnega varstva civilnih pravic in obveznosti

(EK»P in slovensko pravo), Zbornik znanstvenih razprav PF v Ljubljani, 1996

g BUTALA, Pravdni postopek brez nepotrebnega odlašanja, Podjetje in delo, 1999, št. 6-7, str. 1155-1165.

II. g WEDAM-LUKI∆ DRAGICA: Temeljna izhodišËa za ureditev postopka pred

delovnimi in socialnimi sodišËi, Podjetje in delo, št. 4/1994, g VODOVNIK ZVONE: Volja strank delovnega razmerja in reševanje indivi-

dualnih delovnih sporov, Podjetje in delo, št. 3/1994, g NOVAK JANEZ: Zakon o delovnih in socialnih sodišËih v praksi, Podjetje

in delo, št. 3/1994, g ŽUŽEK IVAN: Kolektivni delovni spori, Podjetje in delo, št. 3/1994, g NOVAK JANEZ: Kolektivni delovni spori-primerjalna analiza, Podjetje in

delo, št. 7/1995, g KORPI»-HORVAT ETELKA: Kolektivni delovni spori, Pravosodni bilten, št.

5-6/1996, g WEDAM-LUKI∆ DRAGICA: Pristojnost arbitraže, Podjetje in delo, št. 3/1994, g NOVAK JANEZ: Posebnosti delovnih sodišË v nekaterih evropskih državah,

Podjetje in delo, št. 8/2000/XXVI, s. 1631 do 1644, g NOVAK JANEZ: Nekateri naËini zunajsodnega reševanja kolektivnih delo-

vnih sporov v primerjalnem pravu, Podjetje in delo, št. 1/2000/XXVI, s. 62 do 77.


varnosti

271

2/ Priporočena g UDE LOJZE: Nekatera teoretiËna izhodišËa za oblikovanje postopka pred

sodišËi združenega dela, posebni zvezek, št. 2/1982, g RAKI∆-VODINELI∆ VESNA: Problemi odredjivanja predmeta spora u po-

stupku pred sudovima udruženog rada, Privreda i pravo, št. 11-12/1982, g XIII World Congress of Labour Law and Social Security, National Re-

ports, Theme II, Athens, 19-21 September 1991, g KOUKIADIS IOANNIS: Methods of Settlement of Collective Interest Di-

sputes, XIII World Congress of Labour Law and Social Security, Athens, 19-21 September 1991,

g SUPIOT ALAIN: Droit du travail, Les juridictions du travail, Tome 9, Dalloz, Paris 1987,

g DE ROO ANNIE, JAGTENBERG ROB: Settling Labour Disputes in Europe, Rotterdam 1994,

g BERNARD GERNIGON, ALBERT ODERO, HORATIO GUIDO: ILO princi-ples concerning the right to strike, International Labour Review, zv. 137, št. 4, 1998/4, s. 441 do 481,

g Should Labour Courts maintain separateness from other Courts of Law, Eight Meeting of European Labour Court Judges, Jeruzalem, 3. septem-ber 2000, Under the auspices of the International Labour Organization (ILO), s 20 do 131.


272

4.4.1.5. Postopek uveljavljanja socialnih pravic in reševanja socialnih sporov

Nosilec: doc. dr. Grega StrbanPredvideni sodelujoËi: mag. Katarina Kresal Šoltes, mag. Irena ŽagarVrsta predmeta: obvezni predmetObseg ur: 30 ur predavanj©tevilo toËk: 8 kreditnih toËk

Napotki za študij

Namen predmeta je poglobiti znanja o postopkih uveljavljanja pravic iz razliËnih siste-mov socialne varnosti, torej socialnih zavarovanj, socialnih pomoËi (socialnega varstva) in družinskih prejemkov. Obravnavano bo zlasti razmerje med splošnim in posebnimi upravnimi postopki, uveljavljanje pravic v upravnem postopku glede na posebno naravo socialnih pravic, varstvo javne koristi, odloËanje v primeru prostega preudarka, organi odloËanja, pravna sredstva in izvršba odloËb. Posebna pozornost bo namenjena varstvu pravic iz sistemov socialne varnosti pred specializiranimi sodišËi.

Učni načrt

1/Ustavna izhodišËa procesnega prava, tudi na podroËju socialne varnosti 1.1. Ustavna izhodišËa minimalnih procesnih standardov v postopkih na sploh

in pri uveljavljanju pravic 1.2. Pomen ustavne opredelitve o demokratiËni, pravni in socialni državi v

postopkih 1.3. UresniËevanje in omejevanje pravic 1.4. Varstvo Ëlovekove osebnosti in dostojanstva v vseh postopkih 1.5. Enako varstvo pravic 1.6. NaËelo sorazmernosti 1.7. Enakost pred zakonom 1.8. Varstvo osebnih podatkov 1.9. Pravica do pravnega sredstva 1.10. Pravica do sodnega varstva 1.11. Neformalne oblike pravnega varstva (pravice varuhov) 1.12. Ustavnosodno varstvo z ustavno pritožbo


varnosti

273

2/ Postopek uveljavljanja pravic na podroËju socialne varnosti: 2.1. Socialno upravna stvar 2.2. NaËela upravnega postopka 2.3. Razmerje med posebnimi postopki in splošnim upravnim postopkom 2.4. Zakonitost in prosti preudarek 2.5. Varstvo javnih koristi 2.6. IzkljuËitev javnosti pri obravnavanju 2.7. Pristojnost za odloËanje o posameznih socialnih pravicah, ugotavljanje

lastnosti upraviËenca oziroma zavarovanca 2.8. Izvedenski organi - fakultativna in obvezna izvedenska mnenja 2.9. Pridobitev in odmera pravic 2.10. Izguba pravic

3/ Pravna sredstva: 3.1. Redna pravna sredstva 3.2. Izredna pravna sredstva

4/ Izvršitev odloËbe: 4.1. Samoizvršitev izdajatelja odloËbe 4.2. Upiranje izvršitvi in prisilna izvršitev

5/ Sodno varstvo: 5.1. Organizacija socialnih sodišË 5.2. Temeljna procesna naËela v socialnem sporu 5.3. Posamezni pravni instituti v socialnem sporu 5.4. Pritožbeni postopek 5.5. Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi 5.6. Ustavnosodno varstvo 5.7. Varstvu v skladu z Evropsko konvencijo o Ëlovekovih pravicah

Literatura:

g ANDROJNA V.: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, »Z Uradni list, 1985.

g BELOPAVLOVI» N. ET. AL.: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavaro-vanju (ZPIZ-I): s komentarjem in podzakonski akti, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2000.

g CVETKO, A.: Ustanovitev socialnega sodišËa, Podjetje in delo, št. 3/1994 str. 290-298.


274

g CVETKO, A.: Socialna sodišËa, v Nova pravna ureditev reševanja delovnih in socialnih sporov, Inštitut za delo, Ljubljana, 1994, str. 32-37.

g CVETKO A, NOVAK J.: Zakon o delovnih in socialnih sodišËih (ZDSS-I), uvodna pojasnila, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2004.

g DEJAN, V.: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB): neuradno preËišËeno besedilo s komentarjem in podzakonski-mi akti, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999.

g FRIEDL, L.: Nekatera vprašanja sodnega varstva socialnih pravic, Pravo-sodni bilten, št. 3/1995 str. 5-31.

g GALI»,. A.: Ustavno civilno procesno pravo Ljubljana : GV založba, 2004.

g JEROVŠEK, T: O delovanju upravnega sodstva in o upravnem sporu v luËi Evropske konvencije, Podjetje in delo št. 5-6/1995, str. 718-725.

g JEROVŠEK, T: Postopek uveljavljanja pravic v zdravstvenem zavarovanju, Podjetje in delo, št. 6-7/1999, str. 1443-1451.

g JEROVŠEK, T: Pomen pravnih naËel, Podjetje in delo, št. 6/1991, str. 653-657.

g JEROVŠEK, T: PravnomoËnost konkretnih upravnih aktov, »Z Uradni list, Ljubljana, 1992.

g JEROVŠEK, T: PravnomoËnost kot institut pravne varnosti, Zbornik znan-stvenih razprav, Pravne fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 1992, str. 73-103.

g JEROVŠEK, T: Udeleženci upravnega spora glede na obseg sodne kontrole, Javna uprava št. 1/1996, str. 33-49.

g JEROVŠEK, T: Zakonitost dela uprave v okviru prostega preudarka, Pravna praksa, št. 18/1995, uvodnik.

g JEROVŠEK, T. ET.AL.: Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) s ko-mentarjem, Nebra, 2004.

g JEROVŠEK, T: Zakon o upravnem sporu z uvodnimi pojasnili, »Z Uradni list, Ljubljana, 2000.

g KRASNEY, O.E., Udsching, P.: Handbuch des sozialgerichtlichen Verfah-rens, Erich Schmidt Verlag, Berlin, 2005.

g KRESAL-ŠOLTES, K.: Obseg pravice do sodnega varstva po 6. Ëlenu Evrop-ske konvencije o Ëlovekovih pravicah (EK»P) s podroËja socialne varno-sti, Podjetje in delo, št. 2/2000, str. 303-323.

g KRESAL-ŠOLTES, K.: Pravna narava socialnih sporov in nekatera aktualna vprašanja glede njihovega reševanja, Pravosodni bilten, št. 1/2002, str. 177-187.

g KRESAL-ŠOLTES, K.: Sodno varstvo v socialnih sporih “de lege ferenda”, Znanstvena monografija,Delovno pravo in socialna varnost, Inštitut za pri-merjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2003, str. 79-92.


varnosti

275

g KRESAL-ŠOLTES, K.: Temeljna procesna naËela v socialnem sporu, Delavci in delodajalci, št. 2/2003, str. 445-459.

g KRESAL-ŠOLTES, K.: ZnaËilnosti ureditve socialnih sodišË glede na pravno naravo socialnega spora Delavci in delodajalci, št. 3-4/2002, str. 441-458.

g KRESAL-ŠOLTES, K.: Postopki za uveljavljanje in varstvo pravic iz socialne varnosti, Pravna Praksa, št. 8/2000, str. 19-23.

g KRESAL-ŠOLTES, K.: Upravnoprocesni vidik reševanja socialnih sporov, magistrska naloga, Ljubljana, 1999.

g PERI»-VLAJ, N.: O izrekih prvostopnih sodnih odloËb v socialnih sporih, Pravosodni bilten, št. 1-2/1996, str. 149-162.

g STRBAN, G.: Postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za brezposelnost in pravice do vkljuËitve v program APZ, Podjetje in delo, št. 6-7/1999, str. 1452-1464.

g STRBAN, G.: Pravica do izbire osebnega zdravnika, Delavci in delodajalci, št. 1/2004, str. 27-48.

g STRBAN, G.: Pravica do zdravil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, 2004, str. 393-418.

g ŠTURM, L.: Ustavno naËelo enakosti, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, 1995.

g ŠTURM, L.: Vezanost uprave pri prostem preudarku, Javna uprava, št. 2/19-96, str. 135-207.

g ŠTURM, L. ET.AL.: Komentar Ustave RS, Fakulteta za podiplomske držav-ne in evropske študije, Ljubljana, 2002.

g WEDAM-LUKI», D.: Nova delovna in socialna sodišËa ter postopek, v Nova pravna ureditev reševanja delovnih in socialnih sporov, Inštitut za delo, Ljubljana, 1994, str. 1-6.

g ZAKONJŠEK, M.: Ali predstavlja nova ureditev socialnega spora zavarovan-cu prijaznejši sodni postopek, Delavci in delodajalci, št. 2/2003, str. 461-473.

g ZAKONJŠEK, M.: Metode racionalnega vodenja postopka v socialnih spo-rih, Pravosodni bilten, št. 3-4/1998.

g ZAKONJŠEK, M.: Nekatere posebnosti sodnega postopka v socialnih spo-rih. Pravosodni bilten, št. 3-4/1997.

g ŽAGAR, I.: Stroški postopka s poudarkom na ureditvi stroškov postopka v socialnih sporih, Delavci in delodajalci, št. 1/2003, str. 43-60.

Na predavanjih bo navedena dodatna študijska literatura!


4.4.2.1. Evropsko socialno pravo

Nosilka: prof. dr. Polonca Kon»arVrsta predmeta: izbirni predmetPredvideni sodelujoËi: prof. dr. Anjuta Bubnov Škobrne, doc. dr. Grega StrbanŠtevilo ur: 20 ur predavanj©tevilo toËk: 10 kreditnih toËk

Napotki za študij

Namen predmeta je poglobitev znanj o pravu Evropske skupnosti, ki je aktualno z vidika delovnega prava in prava socialne varnosti. Obravnavana bo pravna ureditev in sodna praksa glede prostega gibanja delavcev znotraj ES ter njihove socialne varnosti. V okviru t.i. social-ne politike bo dan poudarek direktivam, v zvezi s katerimi obstaja tudi že sodna praksa.

Učni načrt

1. O virih prava ES in nekaterih vidikih njihovega uËinkovanja2. Prosto gibanje delavcev3. O socialni razsežnosti in njenem razvoju v ES4. Enako obravnavanje moških in žensk: g pri zaposlovanju in delu, g na podroËju socialne varnosti


276

5. Pravice delavcev v primeru prestrukturiranja podjetij s poudarkom na varstvu prido-bljenih pravic v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov obratov

6. Direktive o posameznih vprašanjih s podroËja delovnih razmer7. Socialni mir

Literatura:

g P. KON»AR, Mednarodno delovno pravo, »ZP Uradni list, Ljubljana 1993, g Pravo Evropske skupnosti, Praktikum, UR. DR. MIRKO ILEŠIË, PF v Mari-

boru, 1996, str. A/21-A/46, g P. KON»AR, Varstvo pridobljenih pravic delavcev po direktivi 77/187 o

zbliževanju zakonov držav Ëlanic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov obratov, Podjetje in delo 5/1997/XXI-II, str. 499-518,

g P. KON»AR, Starševski dopust v Evropski skupnosti, Podjetje in delo 3-4/1998/XXIV, str. 311-318,

g B. KRESAL, Informiranje in posvetovanje delavcev v transnacionalnih podjetjih v Evropski uniji, Podjetje in delo 4/1996/XXII, str. 483-501,

g Social security in Europe-Equality between nationals and non-nationals, European conference, Opporto, Nov. 1994.

Študenti naj teme s predavanj preštudirajo tudi po enem od naslednjih del: g R. BLANPAIN, C. ENGELS, European Labour Law, 5 th ed. Kluwer 1998, g C. BARNARD, EC Employment Law, Wiley, Second Edition, Oxford EC

Law Library, Oxford University Press, 2000 g D. KRIMPHOVE, Europäisches Arbeitsrecht, Verlag Vahlen, München 1996, g W. DÄUBLER ET AL., Internationale Arbeits- und Sozialordnung, Bund

Verlag, 1994, g D. SCHICK, Europäisches Arbeitsrecht, Nomos 1997, g M. ROCCELLA, T. TREU, Diritto del lavoro della Comunita Europea, 2.ed.,

CEDAM 1995, g G. LYON-CAEN, A. LYON-CAEN, Droit social international et europeen,-

Dalloz 1991.

U»ni na»rtiIzbirni predmeti

277

278

4.4.2.2. Evropska socialna listina in nadzor nad njenim izvajanjem

Nosilka: prof. dr. Polonca Kon»arPredvideni sodelujoËi: prof. dr. Anjuta Bubnov Škobrne, doc. dr. Grega StrbanVrsta predmeta: izbirni predmetŠtevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Napotki za študij

Namen predmeta je podrobneje vsebinsko obravnavati Evropsko socialno listino (spre-menjeno), njen pomen in znaËilnosti sistema nadzora nad njenim izvajanjem. Poseben poudarek bo dan tistim njenim doloËbam, v katerih so doloËene t.i. “hard-core” pravi-ce.

Učni načrt

1. Temeljno o Evropski socialni listini in Revidirani Evropski socialni listini2. Sistem nadzora nad izvajanjem obeh listin3. Postopki kolektivnih pritožb4. Pravica do dela5. Pravica do organiziranja6. Pravica do kolektivnega pogajanja7. Pravica otrok in mladostnikov do varstva8. Pravica do socialne varnosti9. Pravica do socialne in zdravstvene pomoËi10. Pravica družine do socialnega, pravnega in ekonomskega varstva11. Pravica zdomskih delavcev in njihovih družin do varstva in pomoËi12. Pravica do enakih možnosti in enakega obravnavanja v zadevah v zvezi z zaposlitvijo in poklicem brez razlikovanja na podlagi spola


varnosti

279

Literatura:

g European Social Charter, Collected texts (3rd edition), Council of Euro-pe Publishing 2004,

g European Social Charter, Short guide, Council of Europe Publishing 2000,

g D. GOMIEN, D. HARRIS, L. ZWAAK, Law and practice of the European Convention on Human Rights and the European Social Charter, Coun-cil of Europe Publishing 1996 (ustrezna poglavja),

g L. SAMUEL, Fundamental social rights, Council of Europe Publishing 1997,

g La Charte sociale du XXI siecle (The Social Charter of the 21st Centu-ry), Council of Europe Publishing 1997,

g The right to organise and to bargain collectively (2nd edition), Human rights-Social Charter monographs-No 5, Council of Europe Publishing 2001,

g Socialno varstvo v Evropski socialni listini, Ëlovekove pravice, Monografi-je socialne listine-št.7, Založništvo Sveta Evrope 1999,

g Conditions of employment guaranted under the European Social Char-ter, Human rights-Social Charter monographs-No 6, Council of Europe Publishing 1997,

g P. KON»AR, Mednarodno delovno pravo, ËZP Uradni list, Ljubljana 1993,

g Uveljavljanje politiËnih, državljanskih, ekonomskih in socialnih pravic v pravnem sistemu Republike Slovenije, Zbornik razprav, Svet za varstvo Ëlo-vekovih pravi in temeljnih svobošËin, Ljubljana 1994 (ustrezna poglavja),

g F. VANDAMME, La révision de la Charte sociale européenne , Revue inter-nationale du Travail, Vol. 133, 1994, No 5-6, str. 697-717 (tudi v anglešËini).

g A. EIDE, C. KRAUSE, A. ROSAS: Economic, social and cultural rights, Mar-tinus Nijkoff Publishers, Dordrecht, Netherlands, 1995,

g Zbirka: “Conclusions 2002”, “Conclusions 2003”, “Conclusions 2004”.


4.4.2.3. Pravice intelektualne lastnine v delovnem razmerju

Nosilec: doc. dr. Miha TrampužPredvideni sodelujoËi: as. dr. Špela MežnarVrsta predmeta: izbirni predmetŠtevilo ur: 10 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Napotki za študij

Namen predmeta je na eni strani poglobiti razumevanje temeljnih pravnih problemov intelektualne lastnine (avtorskega prava in industrijske lastnine), zlasti s primerjalnoprav-nega in mednarodnega vidika, po drugi strani pa obravnavati posebnosti pravnega polo-žaja avtorja, izumitelja ali imetnikov drugih pravic in interesov, ki svojo stvaritev ustvarijo v zvezi s svojim delovnim razmerjem. Podrobneje bo predstavljena problematika izumov, ustvarjenih v delovnih razmerjih, ki je v Sloveniji urejena v posebnem zakonu. Med aktualnimi temami bo posebna pozornost namenjena sprejemanju in vsebini direktive o raËunalniško izvedenih izumih.

Učni načrt

1. Pojem intelektualne lastnine in njen ekonomski pomen g Pravice intelektualne lastnine g Zgodovinski razvoj g Mednarodno in nacionalno varstvo 2. Temeljni pojmi in pravice avtorskega prava3. Avtorsko pravo in delovno razmerje g Avtorska pravica g Sorodne pravice4. Temeljni pojmi in pravice industrijske lastnine5. Industrijska lastnina in delovno razmerje g Patenti g Modeli g TehniËne izboljšave6. Izumi, ustvarjeni v delovnem razmerju g Posredni in neposredni službeni izumi g Popolni in delni prevzem


varnosti

280

7. Posebej o pravicah intelektualne lastnine v delovnih razmerjih na univerzi8. Izbrani temi g Avtorska dela v novi davËni zakonodaji g RaËunalniško izvedeni izumi

Literatura:

g TRAMPUŽ, MIHA: Avtorska dela, ki nastanejo na univerzi. Podjetje in delo, 2000, 26, 6/7, str. 1283-1292;

g TRAMPUŽ, MIHA, OMAN, BRANKO, ZUPAN»I», ANDREJ. Zakon o avtor-ski in sorodnih pravicah : (ZASP) : s komentarjem, (Zbirka Nova sloven-ska zakonodaja). 1. natis. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1997;

g MEŽNAR, ŠPELA. Pravno varstvo izumov na univerzah. Podjetje in. delo, 2001, 27, 3/4, str. 444-462;

g MEŽNAR, ŠPELA. Avtorska dela, ustvarjena v “odvisnih” razmerjih, v luËi nove davËne zakonodaje. Delavci in delodajalci, 2005, letn. 5, št. 1, str. 19-35;

g PUHARI», KREŠO (JUREN, PETER- UR.): Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1-UPB1) : s komentarjem, izvedbenimi predpisi, mednarodnimi konvencijami ter pogodbami in sporazumi, Ljubljana : GV založba, 2003;

g Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (uradno preËišËeno besedilo ZASP-UPB1, Uradni list RS, št. 94-4203/2004);

g Zakon o industrijski lastnini; ZIL-1 (Ur. l. RS 45/2001); g Zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja (uradno pre-

ËišËeno besedilo ZPILDR-UPB1, Uradni list RS, št. 7-244/2003).

Literatura za zadnjo temo bo sporoËena naknadno na predavanjih.


281

4.4.2.4. Stečajno pravo

Nosilec: prof. dr. Lojze UdePredvideni sodelujoËi: doc. dr. Barbara KresalVrsta predmeta: izbirni predmetŠtevilo ur: 10 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Napotki za študij

V okviru predmeta želimo poglobljeno obravnavati posamezne inštitute steËajnega pra-va. Predavanja obsegajo le izbrane teme s poudarkom na novejših, teoretiËno bolj zahtev-nih, praktiËno bolj aktualnih problemih, vkljuËno z delovnopravnimi vidiki. Morebitno dodatno literaturo za posamezno temo doloËi predavatelj na predavanjih, na voljo pa bo tudi seznam po konËanih predavanjih.

Učni načrt

1/ Pojem steËaja in prisilne poravnave ter negativne posledice steËaja2/ Aktivna in pasivna legitimacija v steËajnem postopku3/ NaËelo sorazmernega poplaËila v steËaju4/ FinanËna reorganizacija v postopku prisilne poravnave5/ Omejitve dolžnikove pravne in poslovne sposobnosti ter omejitve na podroËju uprav-

ljanja6/ Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v steËaju in prisilni poravnavi7/ Varstvo terjatev delavcev

Literatura:

g DOUGAN, PLAVŠAK, UDE: Zakon o prisilni poravnavi steËaju in likvidaciji s komentarjem, Ljubljana, 1994, komentar k Ëlenom 1-5, 8, 10, 103, 105-107, 133-136, 158-168,

g PLAVŠAK, PRELI»: Zakon o prisilni poravnavi steËaju in likvidaciji s ko-mentarjem, Ljubljana 20000, komentar k Ëlenom 46-52,

g UDE: Osnovne znaËilnosti in koncept nove steËajne zakonodaje, podjetje in delo, št.6/1992,


varnosti

282

g IVANJKO: SteËaj steËaja, Podjetje in delo, št. 6/1991, g PLAVŠAK: Pravne možnosti prestrukturiranja podjetja v steËaju, Podjetje in

delo, št. 6/1992, g DOBRIN, T.: Insolventnost delodajalca in prenehanje delovnega razmerja,

Podjetje in delo, št. 4/1995, str.449-462, g KON»AR, P.: Varstvo pridobljenih pravic delavcev po direktivi 77/187 o

zbliževanju zakonov držav Ëlanic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov obratov, Podjetje in delo, št. 5/1997, str. 499-518,

g KRESAL, B.: Prenehanje delovnega razmerja v primeru steËaja, Podjetje in delo, št. 1/1998, str. 16-42.,

g KRESAL, B.: (Ne)ustreznost ureditve prenehanja delovnega razmerja v ste-Ëajni zakonodaji, Pravna praksa, št. 22/98, str. 11-14,

g KRESAL ŠOLTES, K.: Novosti pri varstvu delavskih terjatev v primeru in-solventnosti delodajalca, Podjetje in delo, št. 5/1997, str.519-528,

g MEŽNAR, D.: Varstvo delavskih terjatev v primeru delodajalËeve insol-ventnosti, Podjetje in delo, št. 5/1992, str. 418-425,

g TRSTENJAK, V.: Statusne oblike za zagotavljanje nekaterih pravic delavcev, zlasti v primerih insolventnosti delodajalca, Podjetje in delo, št.8/1995, str. 1103-1116,

g THURNER, M.: Razvoj insolvenËnega prava v tranzicijskih državah Sred-nje in Vzhodne Evrope (razprava o insolvenËni tradiciji v kontinentalni Evropi), Podjetje in delo, št. 5/1997, str. 463-471,

g BETTEN, L.: International Labour Law, selected issues, kluwer, 1993, str. 225-229.

Študent naj obravnavane teme iz programa preštudira tudi po eni od spodaj navedenih skupin del:

g BROX, H./RUTHERS, B.: Arbeitsrecht, 12. izdaja, Kohlhammer, 1995, str. 165,

g DUTZ, W.: Arbeitsrecht, 3. izdaja, Beck, Munchen, 1997, str. 75-77, 123, 136, g LAKIES, T.: Zu den seit 1.10.1996 geltenden arbeitsrechlichen Vorschriften

der Insolvenzordnung, Recht der Arbeit, št. 3/97, Beck, Munchen, 1997, str. 145-155,

ali:

g GRIESSER, G.: Die wesentlichen arbeitsrechtlichen Anderungen des IRAG 1997, Zeitschtift fur Arbeitsrecht und Sozialrecht, št 1/98, Wien, 1998, str.1-9,


283

g LIEBEG, P.: Insolvenz-Entgeltsicherungsgesezt-Praxiskommentar, Orac, Wien, 1995,

g SCHWARZ, W.: Die Rechte des Arbeitnehmers bei Insolvenz, Verlag des OGB, Wien, 1995

g TOMANDL, T.: Arbeitsrecht 2-Sachprobleme, Braumuller, Wien, 1995, str. 320-329,

g WEBER, R.: Arbeitsverhaltnisse in Insolvenzverfahren, Orac, Wien, 1998,ali: g SLADE, E. A.: Tolleys Employment Handbook, Tolley Publishing Compa-

ny Limited, Croydon Surrey, 1993, str. 180-186, g SMITH, I. T.: Woodm J. C.: Industrial Law, Butterworths, London, 1993, str.

179-180, 249-252,ali: g BEZIAN, B.: la garantie des creances salariales dans le cadre d’un procedure

de redressement judiciare: quelques decisions recentes, Droit social, št. 9-10/91, Paris, 1991, str. 678-684,

g METEYE, T.: Les conditions d’intervention de l’AGS, Droit social, št.12/87, Paris 1987, str, 827-835,

g SAINT-ALARY-HOUIN, C: L’efficacite des suretes garantissant les creances salariales, Droit social, št. 12/87, Paris 1987, str. 842-851,

g SPORTOUCH, J.-M.: Les licenciements en cas de redressement ou de liqui-dation judicaires, Droit Social, št. 9-10/92, Paris, 1992, str. 787-795.


varnosti

284

4.4.2.5. Ekonomika socialne varnosti

Nosilec: prof.dr.Tine StanovnikVrsta predmeta: izbirni predmetŠtevilo ur: 10 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Napotki za študij

podati osnove ekonomske analize socialne varnosti. Ovrednotiti vzroke za krizo teh sistemov ter prikazati in analizirati reformne trende v evropskih državah, vkljuËno s Slovenijo.

Slušateljem bi prikazali, kako ekonomisti zaznavajo in razumejo to podroËje in s kakšni-mi orodji ekonomske analize ekonomisti to podroËje prouËujejo.

Učni načrt

1. Kaj obsega pojem “socialna varnost”;2. Socialna varnost in tipi držav blaginje;3. Vzroki za intervencionizem države na podroËju socialne varnosti;4. Socialno zavarovanje, privatno zavarovanje in nepopolnost trga;5. UËinkovitost in praviËnost v sistemih socialne varnosti;6. Ekonomska analiza podsistemov sistema socialne varnosti, vkljuËno z analizo vzrokov za “krizo” teh sistemov in prikazom sodobnih reform v: g pokojninskih sistemih g zdravstvenih sistemih;7. RevšËina, socialna izkljuËenost in vloga sistemov socialne varnosti.

Literatura:

g NICHOLAS BARR, DAVID WHYNES: Current issues in the economics of welfare, Macmillan, London, 1993.

g NICHOLAS BARR: The economics of the welfare state, Oxford University Press, Oxford, 2004


285

g GAVIN MOONEY: Key issues in health economics, Harvester/Wheatsheaf, New York, 1994.

g KATHARINA MULLER: The political economy of pension reform in Cen-tral-Eastern Europe, Edward Elgar, Cheltenham, UK, 1999.

g ROBERT HOLZMANN, JOSEPH E. STIGLITZ, UREDNIKA: New ideas about old age security, The World Bank, Washington, D.C., 2001

g PETER ROSNER, The Economics of Social Policy, Edward Elgar, Chelter-ham, UK, (2003)

g RICHARD DISNEY, Paul Johnson, urednika: Pension systems and retire-ment incomes across OECD countries, Edward Elgar, Cheltenham, UK,-2001.

g TINE STANOVNIK, Nada Stropnik, Christopher Prinz, uredniki: Economic well-being of the elderly: a comparison across five European countries,Ashgate, Aldershot, UK, 2000.

g TINE STANOVNIK: Javne finance, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2002. Dodatna literatura bo sporoËena na predavanjih !Delovno pravo

in pravo socialne varnosti

286

V.Rimsko pravo

in pravna zgodovina


291

Vodja podiplomskega πtudijskega programa: prof. dr. Vladimir Simi»Tajnik podiplomskega πtudijskega programa: doc. dr. Katja Škrubej

Člani Katedre za pravno zgodovino:dr. Janez Kranjc, redni profesortel. πt. 42 03 198e-poπta: [email protected] πt. 417dr. Vladimir Simi», izredni profesortel. πt. 42 03 184e-poπta: [email protected]@hotmail.comsoba πt. 404dr. Katja Škrubej, docentkatel. πt. 42 03 186e-poπta: [email protected] πt. 407mag. Marko Kambi», asistenttel. πt. 42 03 183e-poπta: [email protected] πt. 405

5.1.Predstavitveni podatki Katedre za pravno zgodovino


A. Obvezni predmeti

A.1. Smer rimsko pravo Rimsko premoženjsko pravo v razmerju do modernih prav prof. dr. Janez Krajnc 25 7Analiza odlomkov rimskih pravnih tekstov prof. dr. Janez Krajnc 45 18Razvoj rimske države s temelji rimskega javnega prava prof. dr. Rajko Bratož 45 18Kontinuiteta in recepcija rimskega prava prof. dr. Janez Krajnc 25 7

A.2. Smer pravna zgodovina Teorija in metode pravne zgodovine prof. dr. Vladimir Simič 15 5Pravna zgodovina posameznega obdobja prof. dr. Vladimir Simič 60 20Oris evropske pravne zgodovine prof. dr. Vladimir Simič 60 20Pravno varstvo naravne in kulturne dediščine prof. dr. Jože Žontar 15 5

5.2.Predmetnik

292


B. Obvezni skupni predmetFilozofija prava prof. dr. Marijan Pavčnik 16 5

C. Izbirni predmeti Uvod v staroorientalska prava doc. dr. Katja Škrubej 15 5Pregled antičnega grškega prava prof. dr. Vladimir Simič 15 5Pregled rimskega kazenskega prava prof. dr. Janez Krajnc 15 5Uvod v papirologijo prof. dr. Peter Pieler 15 5Uvod v bizantinsko pravo prof. dr. Peter Pieler 15 5Branje glosatorskih in postglosatorskih del prof. dr. Janez Krajnc 15 5Staro kanonsko pravo prof. dr. Borut Košir 15 5Uvod v šeriatsko pravo prof. dr. Vladimir Simič 15 5Temeljna načela Common Law prof. dr. Vladimir Simič 15 5Novejša orientalska prava prof. dr. Vladimir Simič 15 5Latinska paleografija prof. dr. Dušan Kos 15 5Pravne prvine v rimskih literarnih in filozofskih spisih prof. dr. Janez Krajnc 15 5

©tudijski program se izvaja samostojno, lahko pa je povezan s πtudijem na kaki drugi fakulteti. Pri tem pride v poπtev predvsem πtudij na Filozofski fakulteti npr. iz nekaterih starejπih jezikov (latinπËina, grπËina, starocerkvenoslovanπËina) in pomoænih zgodovinskih ved (latinska paleografija), za πtudente rimskega prava pa πe predmet zgodovina rimske dræave z rimskim javnim pravom. Kot izbirni predmeti so ti odvisni predvsem od usme-ritve in interesov kandidata. ©tudenti lahko izberejo, kar Filozofska fakulteta ali kaka druga fakulteta nudi v rednem programu.

Predmetnik

293

5.3.1. Izpiti

©tudent mora opraviti izpite iz vseh obveznih predmetov, ki skupno prinesejo 55 kredit-nih toËk. Opravljen izpit iz predmeta, ki ga lahko πtudent izbira med predmeti podiplom-skega πtudija in drugih fakultet, je ovrednoten s 5 kreditnimi toËkami.


©tudent mora izdelati vsaj eno seminarsko nalogo iz obveznih predmetov iz smeri podi plomskega πtudijskega programa, v katerega je vpisan.


Opravljen pravniπki dræavni izpit prinaπa 18 kreditnih toËk.

5.3.4.

Delo s kandidatom/ko poteka naËeloma individualno.


294

295

5.4.1.1. Rimsko premoženjsko pravo v razmerju do modernih prav

Nosilec: prof. dr. Janez KrajncVrsta predmeta: obvezni predmet za smer rimsko pravo©tevilo ur: 25 ur predavanj©tevilo toËk: 7 kreditnih toËk

Vsebina

Predmet je zamiπljen kot poglobljen pregled izbranih institutov rimskega civilnega prava, ki so imeli poseben vpliv na razvoj modernih prav. Pri tem naj bi dobil πtudent tako vpogled v rimsko pravno ureditev v teku njenega nastajanja in veljave, kot tudi vpogled v ureditev pomembnejπih sodobnih pravnih sistemov, ki so pri svojem nastajanju (posred-no ali neposredno) Ërpali iz rimskega prava. S tem je miπljen tako OZ kot tudi velike evropske kodifikacije civilnega prava (Code civil, BGB, ODZ itd.) ali anglosaπki pravni sistem v svojih temeljnih potezah. Zaradi Ëim veËje uporabe izvirnih besedil je potrebno za πtudij tega predmeta primerno znanje tujih jezikov.

Temeljna literatura

g M. KASER: Das römische Privatrecht, I. Das altrömische, das vorklassische und klassische Recht, 2. Aufl. München 1971.

g M. KASER: Das römische Privatrecht, I. Das altrömische, das vorklassiche und klassische Recht, 2. Aufl. München 1971.


g M. KASER: Das römische Privatrecht, II. Die nachklassischen Entwic-klungen, 2. Aufl. München 1975.

g M. KASER: Das römische Zivilprozessrecht, 2. Aufl. bearb. von K. Hackl,1996.

g R. ZIMMERMANN: The Law of Obligations, Roman Foundations of the Civilian Tradition, Oxford 1996.

g B. ALBANESE, Gli atti negoziali nel diritto private romano, Palermo 1982.

296

Rimsko pravo in pravna zgodovina

5.4.1.2. Analiza odlomkov rimskih pravnih tekstov


Vsebina

Cilj predmeta je seznaniti πtudenta z glavnimi rimskimi pravnimi teksti v izvimiku in ga usposobiti za samostojno delo z edicijami rimskih pravnih virov.

Glavni poudarek πtudija bo na tekstih Justinjanove kodifikacije (zlasti Digest in Kodeksa), vendar pa naj bi kandidat v okviru tega predmeta spoznal tudi najznaËilnejπe odlomke ohranjenih predjustinijanskih pravnih tekstov (npr. zakonika XII ploπË, civilnih zakonov, senatovih sklepov, ediktov, obrazcev pogodb in toæbenih formul itd.).

Temeljna literatura

g RICCOBONO, BAVIERA, FERRINI, FURIANI, ARANGIO-RUIZ: Fontes iuris romani anteiustiniani, I.Leges, II. Auctores, III. Negotia. 2. izd., ponatis 1968


297

5.4.1.3. Razvoj rimske države s temelji rimskega javnega prava

Nosilec: prof. dr. Rajko BratožVrsta predmeta: obvezni predmet za smer rimsko pravo©tevilo ur: 45 ur predavanj©tevilo toËk: 18 kreditnih toËk

Vsebina

Cilj predmeta je seznaniti kandidata z glavnimi znaËilnostmi rimske ustavnopravne ure-ditve v posameznih historiËnih obdobjih rimske dræave. V okviru tega predmeta naj bi se kandidat sreËal tudi s temeljnimi pravniini viri tega podro‹ja. Poseben poudarek bo na javnopravnemu poloæaju naπih pokrajin v Ëasu oz. okviru rimskega imperija.

Temeljna literatura

g K. CHRIST: Geschichte der römischen Kaiserzeit von Augustus bis Konstantin, München 1988.

g A. DEMANDT: Die spätantike (Römische Geschichte von Diocletian bis Justinian), München 1989.

g M. KASER: Römische Rechtsquellen und angewandte Juristenmethode: ausgew., zum Teil grundlegend erneuerte Abh., Wien ; Köln ; Graz , 1986.

298


5.4.1.4. Kontinuiteta in recepcija rimskega prava


Vsebina

Predmet je zamiπljen dvodelno. Predvsem naj omogoËi kandidatu poglobljen vpogled v to, kar obiËajno imenujemo razvoj sistema rimskega prava, t.j. oblikovanje evropske pra-vne teorije ob uporabi in prouËevanju rimskih pravnih virov od glosatorjev naprej. Temu, sploπnejπemu delu bo sledilo prouËevanje konkretnih primerov in problemov kontinui-tete in recepcije na naπem ozemlju in v naπih pravnih spomenikih.

Temeljna literatura

g H. BERMAN: Law and Revolution, Cambridge, London 1983. g T. WEACKER: Privatrechtgeschichte der Neuzeit, Göttingen 1967. g F. WIEACKER: Privatrechtsgeschichte der Neuzeit (unter besonderer Be-

rücksichtigung der deutschen Entwicklung) - 2., neubearb. Aufl. von1967, 2. unveränd. Nachdr. - Göttingen, 1996 ali angleška izdaja

g F. WIEACKER: A history of private law in Europe (with particular referen-ce to Germany), Transl. by Tony Weir, Oxford, 1995.

g H. J. BERMAN, Law and revolution : the formation of the Western legal tradition, Cambridge-London, 1983.

g F. CALASSO: Introduzione al diritto comune, Milano 1970 g H. COING: Europäisches Privatrecht, Band I, Älteres Gemeines Recht

(1500-1800), München, 1985. g M. BELLOMO, L’Europa del diritto comune, Roma 1989 ali angleška iz-

daja g M. BELLOMO, The Common Legal Past of Europe 1000 - 1800, Washing-

ton, 1995.


299

5.4.1.5. Teorija in metode pravne zgodovine

Nosilec: prof. dr. Vladimir Simi»Vrsta predmeta: obvezni predmet za smer pravna zgodovina©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

1. Mesto pravne zgodovine2. VzroËnost3. Materialni viri prava4. Pojmovanja o izvoru prava a. teokratsko pojmovanje izvora prava b. naravno pravo c. historiËna pravna šola 5. Metode a. razloËevanje med pravno normo in prakso b. spoznavni viri prava c. pomožne vede 6. Periodizacija a. pravo rodovno plemenske družbe b. pravo sužnjelastniške družbe c. fevdalno pravo d. pravo mešËanske družbe e. socialistiËno pravo

Temeljna literatura

g B.GRAFENAUER: Struktura in tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1972. g S. VILFAN: Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1962. g B. GRAFENAUER, Struktura in tehnika zgodovinske vede, Ljubljana, 1972. g O. LUTHAR, Med kronologijo in fikcijo. Znanstveno in publicistiËno

središËe, 1993. g S. VILFAN, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci, Ljubljana, 1996. g K.-S. BADER, Aufgaben und Methoden des Rechtshistorikers, 1951 ali

pozneje.

300


g BRANDT, Verkzeug des Historikers, veË izdaj. g A. WATSON, Legal Origins and Legal Change, London 1991.

Priporočena literatura:

g E. SPEKTORSKI, Zgodovina socialne filozofije, Ljubljana 1937. g Poglavje “Histoire du droit” v Encyclopaedie de la Pleiade. g D. WILLOWEIT (UR.), Die Begründung des Rechts als historisches Pro-

blem. München: Oldenburg Verlag, 2000.


301

5.4.1.6. Pravna zgodovina posameznega obdobja


Vsebina

Pravna zgodovina posameznega obdobja obsega poglobljeno obravnavo snovi rednega pravnozgodovinskega kurza. Pri tem se predmet prilagodi izbrani tematiki magistrskega dela. Za izbiro prihajajo v poπtev naslednja obdobja: antika, srednji vek, XV. - XVIII. stol., 1800 - 1918, obdobje po prvi svetovni vojni.

Temeljna literatura

1. Splošno: g S. VILFAN: Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica, 1961. g U. WESEL: Geschichte des Rechts: von den Frühformen bis zur Gegenwart.

München: Beck, 2001.

2. Antika: g J. GAUDEMET: Institutions de l’Antiquité. Paris: Sirey, 1967. g M. I. FINLEY: Politics in the ancient world. Cambridge University Press,

1996. g S. AVRAMOVI∆: Opšta pravna istorija (stari i srednji vek). Beograd, 1999. g W. SELLERT (UR): Das Gesetz in Spätantike und frühem Mittelalter. Göt-

tingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1992. g Glej tudi literaturo pri Pregled antiËnega grškega prava in Uvod v stara

orientalna prava.

3. Srednji vek: g W. DAVIS, P. FOURACRE: The Settlement of disputes in Early Medieval

Europe. Cambridge University Press, 1986. g D. JENKINS: The Law of Hywel Dda (Law Texts from medieval Wales).

Gomer Press, 1986. g F. KELLY: A Guide to Early Irish Law. Early Irish Law Series, Dublin In-

stitute for advanced Studies. Dublin: Mount Salus Press Ltd, 1988.

302


g G. KÖBLER: Das Recht im frühen Mittelalter. Köln, Wien: Böhlau Verlag. g M. LUPOI: The Origins of the European Legal Order. Cambridge Uni-

versity Press, 2000. g L. MARGETI∆: Antika i srednji vijek: studije. Zagreb: Hrvatska akademija

znanosti i umjetnosti, Pravni fakultet: Rijeka, 1995. g A. MUSSON: Medieval law in context. Manchaster University Press, 2001. g S. REYNOLDS: Kingdom and communities in Western Europe 900-1300.

Oxford: Clarendon Press, 1997. g P. WORMALD: The Making of English Law (King Alfred to the Twelfth

Century). Blackwell, 2000.

4. XV. – XVIII. stol. g B. DIESTELKAMP: Recht und Gericht im Heiligen Römischen Reich.

Klostermann, Frankfurt/Main, 1999. g A. KAUFMANN: Die peinliche Gerichtsordnung Kaiser Karls V. von 1532

(Carolina). Stuttgart : Reclam, 1996 g F. WALTER: Österreichische Verfassungs und Verwaltungsgeschichte von

1500-1955. Vienna, Cologne, Graz, 1971. g W. BRAUNDER, F. LACHMAYER: Österreichische Verfassungsgeschichte.

Manzsche Verlan, Wien, 1989. g M STOLLEIS, K. HÄRTER, L.SCHILLING: Policey im Europa der frühen

Neuzeit. Frankfurt/Main: V. Klostermann, 1996.

5. 1800 – 1918 g A. WANDRUSZKA AND P. URBANITSCH: Die Habsburgermonarchie 1848-

1918. Vienna, 1975. g J. ŽONTAR: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem (od srede 18.

stoletja do leta 1848). Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 1998.

6. obdobje po prvi svetovni vojni g M. STIPLOVŠEK: Slovenski parlamentarizem 1927-1929. Ljubljana: Filo-

zofska fakulteta, 2000. g S. VILFAN: Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica, 1961. g U. WESEL: Geschichte des Rechts: von den Frühformen bis zur Gegen-

wart. München: Beck, 2001.


303

5.4.1.7. Oris evropske pravne zgodovine


I. Starejša doba1. AntiËna prava a: Grško pravo b: Rimsko pravo c. Barbari2. PoznoantiËna prava a: KršËanstvo b: Razpad rimske države in velike selitve narodov

II. Srednji vek1. Frankovska država in njene naslednice in njihovo pravo2. Bizantinska država in njene naslednice in njihovo pravo3. Partikularna prava a: Vojvodine in dežele b: Mesta in trgovsko pravo c: Podeželje in obiËajno pravo

III.Novi Vek1. Recepcija rimskega prava in obËe pravo2. Absolutizem in razvoj upravnega aparata3. Naravno pravo in prosvetljenstvo4. Velike kodifikacije5. Razvoj ustavnega prava6. Trgovsko, gospodarsko in delovno pravo7. Pravo Ëlovekovih pravic

Temeljna literatura

g H. HATTENHAUER: Europäische Rechtsgeschichte, Müller, Heidelberg 1994.

g ©. KURTOVI∆: OpÊa historija dræave i prava, Informator, Zagreb 1987-1989.

304


g W. SEAGLE: The Quest for Law, A. Knopf, New York, 1941. g O.F. ROBINSON, T. D. FERGUS, W. M. GORDON: European legal histo-

ry: sources and institutions. London, Edinburgh, Dublin : Butterworths, 2000.

g A. WATSON, Legal transplants. Edinburgh: Scottish academic press, 1993.

Priporočena literatura:

Sistemi pravne zgodovine nekaterih najpomembnejših evropskih držav, odvisno od znanja jezikov kandidata (Francije, NemËije, Italije, Anglije), npr.:

g F. OLIVIER-MARTIN, Histoire du droit français des origines a la révoluti-on. Paris veË izdaj.

g R. HOKE, Österreichische und deutsche Rechtsgeschichte. Böhlau: Wien 1992.

g H. CONRAD, Deutsche Rechtsgeschichte. Karlsruhe 1962-1966. g Storia del diritto italiano. Edizioni guiridiche Simone, 1999.


305

5.4.1.8. Pravno varstvo naravne in kulturne dediščine

Nosilec: prof. dr. Jože ŽontarVrsta predmeta: obvezni predmet za smer pravna zgodovina©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

I. Terminologija in pojmiII. Razmerje med varstvom okolja in varstvom naravne in kulturne dedišËineIII. Razvoj zakonodajeIV. Slovenska zakonodaja in primerjavaV. 1. Naravna dedišËina 2. Arhivi 3. Muzeji in galerije 4. NepremiËni kulturni spomeniki 5. KnjižniceVI. Mednarodno varstvo

Temeljna literatura

g S. VILFAN, J. ŽONTAR, Arhivi: od pisarne do zakladnice zgodovine, Ljub-ljana 1987.

g S. VILFAN, J. ŽONTAR, Arhivi v Sloveniji, Ljubljana 1970. g Novo delo prof. J. ŽONTARJA v tisku. g Spomeniško varstvo, izbrani Ëlanki, zlasti letnik XX. g Veljavna zakonodaja.

306




Nosilec: prof. dr. Marijan PavËnikVrsta predmeta: obvezni skupni predmet©tevilo ur: 16 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk


307

5.4.3.1. Uvod v staroorientalska prava

Nosilec: doc. dr. Katja ŠkrubejVrsta predmeta: izbirni predmet za smer rimsko pravo in pravna zgodovina©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

Poudarek je na spoznavanju z najstarejšimi zapisi prava stare Mezopotamije, tudi ime-novanih klinopisna prava, in sicer v prvi vrsti s pravnimi knjigami starih Sumercev, Babiloncev, Asircev, Hetitov itd. (Ur-Nammujev zakonik, Lipit-Ištarjev zakonik, Ham-murabijev zakonik, Asirska pravna knjiga, Hetitska zbirka prava itd.), pa tudi zasebnih in mednarodnih pogodb, poleg tega pa tudi z nekaterimi ohranjenimi pravnimi priËevanji iz starega Egipta in Izraela.

Na podlagi temeljne literature se od kandidata(ke) priËakuje, da bo osvojil(a) splošne znaËilnosti, ki so bile obravnavanim pravom skupne, na podlagi priporoËene literature pa osredotoËenje na ožjo tematiko, ki jo bova izbrala/i skupaj (npr. bodisi primerjalna obravnava ustavnopravne, kazenskopravne, gospodarskopravne itd. ureditve izbranih dr-žav, bodisi študij razvoja prava skozi razliËna obdobja v eni od izbranih ureditev itd.)


308

Temeljna literatura

g V. KOROŠEC: Keilschriftrecht. V Handbuch der Orientalistik, Leiden 1964.

g M. ROTH: Law Collections from Mesopotamia and Asia Minor. Atlanta, 1995.

g R. WESTBOOK: A History of Ancient Near Eastern Law. Brill, 2003 (Vol.I.in II.)

g C. WILCKE: Early ancient Near Eastern law: the Early Dinastic and Sar-gonic periods. München: Bayerische Akademie der Wissenschaften, C. H. Beck, 2003

Priporočeni viri in literatura: g M. AVSENAK: Ep o Gilgamešu. Ljubljana: MK, 1963. g P. BARMASH: “Blood Feud and State Control. Differing legal institutions

for the remedy of homicide during the first and second millenia B.C.E.” Journal of Near Eastern Studies, Jul 2004, Vol. 63 Issue 3, str. 183-199.

g G. BECKMAN: Hittite Diplomatic Texts. Atlanta. 1996. g R. BORGER, Rechtsbücher. Gütersloh.1982. g R. COHEN, R. WESTBROOK: Amarna Diplomacy (The Beginnings of In-

ternational Relations). John Hopkins UP, 2000. g C. DIETHELM: Dokumente zum Rechts- und Wirtschaftsleben. Güters-

loh.1983 g A. FIRZPATRICK-MCKINLEY: The Transformation of Torah form Scribal

Advice to Law. Sheffield Academic Press, 1999. g S. J. GARFINKLE: “Sheperds, Merchants and Credit: some observations on

lending practices in Ur III Mesopotamia.” Journal of the Economic and Social History of Orient. Vol. 47, No.1 (Mar 2004), str. 1-30.

g R. F. HARPER: The Code of Hammurabi, King of Babylon (autographed text, transliteration, translation, glossary, itd.) Union, N.J. : Lawbook Exc-hange, 1999.

g H. HOFFNER: The Laws of the Hittites (A critical edition). Brill, 1997. g C.H. W. JOHNS: Babylonian and Assyrian laws, contracts, and letters. Uni-

on, N.J. : Lawbook Exchange, 1999. g V. KOROŠEC: Slovenski prevod doloËb Hammurabijevega zakonika. ZZR

PF, let. XXIV, 1954. g V. KOROŠEC: Zakonik mesta Ešnunne in Lipit-Ištarjev zakonik. SAZU,

1953. g V. KOROŠEC: Hethitische Staatsverträge. Leipzig, 1931.


309

g S. KOŠAK: Kralj boja (iz hetitske pismenosti). Ljubljana: MK, 1971. g M. SILVER: “Karel Polanyi and Markets in the Ancient Near East.” V The

Journal of Economic History. Vol. XLIII, No. 4 (Dec. 1983), str. 795-829.

g G. VISICATO: The Power and the Writing. The Early Scribes of Mesopo-tamia. CDL Press, 2000.

g R. WESTBROOK: “Evidentiary Procedure in the Middle Assyrian Laws.” Journal of Cuneiform Studies, 2003, Vol. 55, str. 87-97.

g Ostali Ëlanki V. KOROŠCA, objavljeni v razliËnih revijah. g »lanki, objavljeni v Journal of Cuneiform Studies, Journal of American

Oriental g Society, Journal of Near Eastern Studies, dostopni preko sistema CO-

BISS NUK-a.

310


5.4.3.2. Pregled antičnega grškega prava

Nosilec: prof. dr. Vladimir Simi»Vrsta predmeta: izbirni predmet za smer rimsko pravo in pravna zgodovina©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

Kandidata naj seznani z glavnimi doseπki grπke pravne misli, ki so na doloËen naËin vpli-vali na oblikovanje rimskega prava in prek tega tudi na oblikovanje sodobnega prava. V teku πtudija naj se kandidat seznani z glavnimi razvojnimi oblikami grπke polis, z glavnimi spomeniki grπkega prava in z najznaËilnejπimi pravno relevantnimi teksti grπkih filozofov (v prevodu).

Temeljna literatura

g E.BERNEKER, Zur griechischen Rechtsgeschichte, Darmstadt 1968. g L.GERNET: Droit et societe dans la Grece ancienne, Paris 1964. g M. GAGARIN, D. COHEN: Cambridge companion to Ancient Greek law.

Cambridge UP, 2005 g E. BERNEKER: Zur griechischen Rechtsgeschichte. Darmstadt, 1986. g L. GERNET: Droit et societe dans la Grece ancienne. Paris, 1964.

Priporočeni viri in literatura:

g S. AGER: Interstate arbitrations in the Greek Word. 337-90 B.C. Berkeley: University of Kalifornia Press, 1996.

g I. ARNAOUTOGLOU: Ancien Greek laws: a sourcebook. London, New York: Routledge, 1998

g D.J. COHEN: Theft In Athenian Law. München: C.H. Beck, 1983. g M.H. HANSEN: Eisangelia: the sovereignty of the people’s Court in Ath-

ens in the fourth century B.C. and the impeachment of generals and politicians. Odense UP, 1975.


311

g E. M. HARRIS, L. RUBINSTEIN (UR.): The law and the courts in ancien Grece. London: Duckworth, 2004.

g E. HEITSCH: Aidesis in attischen Strafrecht. Maisz, Akademie der Wis-senschaften und der Literatur, Wiesbaden: F. Steinem, 1984.

g R. STROUD: Drakon’s law on Homicide. Berkeley: University of Kalifor-nia Press, 1968.

g J. TRIANTAPHYLLOPOULOS: Das Rechtsdenken der Griechen. München: C.H. Beck, 1985.

312


5.4.3.3. Pregled rimskega kazenskega prava

Nosilec: prof. dr. Janez KrajncVrsta predmeta: izbirni predmet za smer rimsko pravo in pravna zgodovina©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

Kandidat naj v okviru tega predmeta spozna glavne vire in institute rimskega kazenskega prava. Seznani naj se s specifiËno naravo rimskega kazenskega prava, z glavnimi nosilci kazenskega procesnega in s procesom samim, spozna naj glavne delikte in zanje zagroæene kazni. Tudi pri tem predmetu bo dan poseben poudarek na primerjavi kazenskega prava s civilnim oz. (v temeljnih potezah) rimskega kazenskega prava s sodobnim kazenskim pravom.

Temeljna literatura

g THEODOR MOMMSEN: Römisches Strafrecht, Leipzig 1899. g W. KUNKEL: Prinzipien des romischen Strafverfahrens, Symbolae David I,

Leiden 1968. g J. L. STRACHAN-DAVIDSON: Problems of the Roman Criminal Law,Vol.

1.2. [in 1 Bd.], Amsterdam, Rodopi, 1969.


313

5.4.3.4. Uvod v papirologijo

Nosilec: prof. dr. Peter PielerVrsta predmeta: izbirni predmet za smer rimsko pravo in pravna zgodovina©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

Uvod v grπko-rimsko pravno papirologijo naj seznani kandidata s pomenom te panoge za antiËno, zlasti rimsko pravno zgodovino in z njenim razvojem. Poleg tega pa naj ga uvede v branje posameznih znaËilnih papirov s podroËja zakonskega prava, oporok, stvamega in obligacijskega prava oz. ga seznani s pojmom in pomenom strakov.

Temeljna literatura

g L.MITTEIS, U.WILCKEN: Grundzüge und Chrestomatie der Papyruskunde, Leipzig 1912.

g E.G.TUMER: Greek Papyri, An Introduction, Oxford 1968.

314


5.4.3.5. Uvod v bizantinsko pravo

Nosilec: prof. dr. Peter PielerVrsta predmeta: izbirni predmet za smer rimsko pravo in pravna zgodovina©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

Kandidat naj se v okviru tega predmeta seznani s formalnimi viri bizantinskega prava in z njihovim vplivom na razvoj kasnejπih prav, zlasti prav balkanskih narodov. Vrh tega naj kandidat spozna nekatere glavne institute bizantinskega prava (npr. kolonat in bizantin-sko agrarno pravo, iztoæljivost pogodb in znaËilnosti posameznih pogodb, premoæenjsko pravo zakoncev, kazniva dejanja in sislem kazni po Eklogi itd.)

Temeljna literatura

g C.E.ZACHARIAE VON LINGENTHAL: Geschichte des griechisch-romisc-hen Recht, 3. Aufl., Berlin 1892.

g H.J. SCHELTEMA, N.VAN DER WAL: Basilicorum libri LK, Gravenhage 1933.


315

5.4.3.6. Branje glosatorskih in postglosatorskih del


Vsebina

Branje glosatorskih in postglosatorskih del je za poglobljen πtudij rimskega prava in za razumevanje sodobne pravne teorije in celo kodifikacij neobhodno potrebno. Izredno minuciozno razlaganje tekstov Justinijanove kodifikacije, ki je znaËilno za glosatorje in postglosatorje, v mnogoËem omogoËi pravilno razumevanje rimskih virov, hkrati pa pomenijo njihove posploπitve (procedere ad similia) prve korake v oblikovanju sistema rimskega prava in oblikovanju evropske pravne teorije.

Temeljna literatura

g Faksimilirane izdaje zbirke Corpus glossatorum iuris civilis, Augustae Taurinorum in Opera iuridica rariera, Bologna.

g IACOBI CUIACII opera ad Parisiensem Fabrotianam editionem diligentissi-me exacta in tomos XI distributa auctiora atque emendatiora, izd. Venetiis 1738-1983.

g F. CALASSO, Medio evo del diritto: I. Le fonti, Milano, 1954 g H. KANTOROWICZ, Studies in the Glossators of the Roman, Newly dis-

covered writings of the 12th century. Ed. and explained with the col-laboration of William Warwick Buckland, Repr. of the ed. Cambridge 1938. With add. et corr. by Peter Weimer, Aalen, Scientia-Verl., 1969.

316


5.4.3.7. Staro kanonsko pravo

Nosilec: prof. dr. Borut KoŠirVrsta predmeta: izbirni predmet za smer rimsko pravo in pravna zgodovina©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

Predmet obravnava razvoj enega od najpomembnejπih prav v evropski zgodovini, ki je odigralo vËasih odloËilno vlogo v razvoju od plemenskih prav k dræavnemu pravu. Poudarek je na razvoju virov kanonskega prava in razmerju med cerkvijo in dræavo.

Temeljna literatura

g R. KUŠEJ: Cerkveno pravo, Ljubljana, 1926. g Ena od πtevilnih cerkvenih zgodovin.


317

5.4.3.8. Uvod v šeriatsko pravo


Vsebina

Predmet obravnava glavne vire πeriatskega prava v luËi njihove odvisnosti od zunanjih vplivov, glavne karakteristike pravne ureditve, razmerje med πeriatskim pravom kot ver-skim pravom in dræavo.

Temeljna literatura

g J. SCHACHT: An Introduction to Islamic Law, Oxford, veË izdaj. g P. HITTI: Arabska zgodovina, veË izdaj in prevodov.

318


5.4.3.9. Temeljna načela Common Law


Vsebina

1. Pojem Common Law2. Zgodovinski razvoj angleškega prava3. Anglosaško obdobje4. Nastanek sistema Common Law (1066- 1485) a. kraljeva sodišËa b. Westminsterski statut c. prevlada postopka d. general immemorial custom 5. Rivalstvo Common Law in Equity (1485- 1832)6. Reforme v 19. stol. 7. Razširjenost sistema

Temeljna literatura

g R. DAVID: Les grands systemes de droit contemporain. Paris 1964. g R. DAVID, G. GRASSMAN: Uvod v velike pravne sisteme I. Ljubljana

1997. g S. F. CH. MILSOM: A natural history of the common law. New York: Co-

lumbia UP, 2003 g R. POUND: The spirit of the common law. New Brunswick, N.J., Lon-

don: Transaction publishers, 1999. g R. J. WALKER: The English Legal System. London 1976.


319

5.4.3.10. Novejša orientalska prava


Vsebina

Predmet v okviru dostopnih priroËnikov obravnava vpraπanja o povezavi med tradicio-nalnimi in sodobnimi pravi. Poudarek na osnovnih znaËilnostih pravnega razvoja nekate-rih najpomembnejπih azijskih dræav kot so Indija, Kitajska, Japonska, Indonezija.

Temeljna literatura

g R. DAVID: Les grands systemes de droit contemporains, Paris, 1964. g G. GRASMANN: Uvod v velike sodobne pravne sisteme. Ljubljana, 1998. g Handbuch der Orientalistik, Orientalische Rechte Leiden 1964.

320


5.4.3.11. Latinska paleografija

Nosilec: prof. dr. DuŠan KosVrsta predmeta: izbirni predmet za smer rimsko pravo in pravna zgodovina©tevilo ur: 15 ur predavanj©tevilo toËk: 5 kreditnih toËk

Vsebina

V okviru tega predmeta naj se kandidat spozna z glavnimi znaËilnostmi razvoja latinske pisave v Rimu in v srednjem veku. Poseben poudarek naj bo na okrajπavah, katerih razu-mevanje bo omogo‹ilo kandidatu zlasti branje glosatorskih in postglosatorskih tekstov.

Temeljna literatura

g V. NOVAK: Latinska paleografija, Zagreb 1980 (2. izdaja).


321

5.4.3.12. Pravne prvine v rimskih literarnih in filozofskih spisih


Vsebina

Pomen branja rimskih filozofskih spisov, ki obravnavajo pravno tematiko ni samo v tem, da pogosto citirajo odlomke zakonov in drugih norm ter toæbenih in drugih obrazcev, marveË tudi v sami pravni misli, ki je nedvomno vplivala na pravno teorijo in prakso rimskih juristov. Poleg Seneke, Gelija, Vara, Katona, Kvintilijana in πe nekaterih drugih, gre pri tem zlasti za Ciceronova filozofska dela (De officiis, De re publica, De legibus itd.) in govore (In Verrem, Pro Murena, Pro Roscio itd.)

Temeljna literatura

g W.S. TEUFFEL: Geschichte der römischen Literatur, bearb. von W.Kroll, F. Skutsch, I-III, Leipzig-Berlin 1920 (7. Aufl.)

g F. LANFRANCHI: II diritto nei retori romani, Milano 1938. g E. COSTA: Cicerone giureconsulto, Nuova ed. riveduta ed ampl.

dall’autore e in parte postuma, Bologna, 1927

322


VI. Teorija prava in države


327

Vodja podiplomskega πtudijskega programa: prof.dr. Marijan Pav»nikTajnik podiplomskega πtudijskega programa: as. dr. AleŠ Novak

Člani Katedre za teorijo in sociologijo prava:dr. Albin Igli»ar, redni profesortel. πt. 42 03 196e-poπta: [email protected] πt. 415dr. Marijan Pav»nik, redni profesortel. πt. 42 03 197e-poπta: [email protected] πt. 416dr. Miro Cerar, docenttel. πt. 42 03 194e-poπta: [email protected] πt. 414dr. AleŠ Novak, docenttel. πt. 42 03 199e-poπta: aleπ[email protected] πt. 422mag. Andraž TerŠek, asistenttel. πt. 42 03 195e-poπta: [email protected] πt. 422mag. Polona Pi»MAN ŠTEFAN»I», mlada raziskovakatel. πt. 42 03 222e-poπta: [email protected] πt. 425

6.1.Predstavitveni podatki Katedre za teorijo in sociologijo prava


A. Obvezni predmetiTeorija prava (izbrana poglavja) prof.dr. Marijan Pavčnik 40 15Teorija države prof.dr. Marijan Pavčnik (sodelavec doc. dr. M. Cerar) 40 13

Sociologija prava prof.dr. Albin Igličar 40 12Izbrane teme iz primerjalnega prava doc. dr. Miro Cerar 20 10

B. Obvezni skupni predmetFilozofija prava prof. dr. Marjan Pavčnik 16 5

C. Izbirni predmetiUstavno pravo prof. dr. Ciril Ribičič prof. dr. Franc Grad prof. dr. Igor Kaučič 50 20Kazensko pravo prof. dr. Alenka Šelih prof. dr. Vid Jakulin prof. dr. Damjan Korošec 32 10

6.2.Predmetnik

328


Civilno pravo (splošni del) prof. dr. Miha Juhart Sodelujoči: prof. dr. Dieter Henrich prof. dr. Marko Ilešič prof. dr. Karel Zupančič prof. dr. Bojan Zabel prof. dr. Bogomir Sajovic prof. dr. Lojze Ude prof. dr. Dragica Wedam-Lukić prof. dr. Ada Polajnar-Pavčnik prof. dr. Peter Grilc prof. dr. Aleš Galič prof. dr. Barbara Novak doc. dr. Viktorija Žnidaršič - Skubic doc. dr Klemen Podobnik 64 25Upravno pravo prof. dr. Rajko Pirnat 50 14Mednarodno javno pravo prof. dr. Borut Bohte prof. dr. Mirjam Škrk prof. dr. Danilo Türk 60 13

Predmetnik

329

6.3.1. Izpiti

©tudent mora opraviti izpite iz vseh obveznih predmetov ter izpit iz najmanj enega izbirnega predmeta.

Skupinski izpit iz predmetov Teorija prava, Teorija dræava in Sociologija prava se lahko opravlja πele, ko se opravijo vse druge predpisane πtudijske obveznosti. Izpit iz predmetov skupinskega izpita se opravlja hkrati. Izpit je opravljen uspeπno, Ëe πtudent uspeπno opravi vse tri izpite.

©tudenet mora izbrati enega izmed naslednjih predmetov iz drugih podiplomskih πtu-dijskih programov: Ustavno pravo, Kazensko pravo, Civilno pravo (sploπni del), Upravno pravo ali Mednarodno javno pravo.

Izpiti iz vseh predmetov se opravljajo ustno, Ëe ni pri posameznem predmetu doloËeno drugaËe. Vsaj teden dni pred izpitom mora πtudent izpraπevalcu predloæiti seznam litera-ture, po kateri se je na izpit pripravljal.

Kadar πtudijski naËrt posameznega predmeta doloËa, da mora πtudent izdelati seminar-sko nalogo, sme πtudent k izpitu pristopiti πele, ko izdela in zagovarja takπno seminarsko nalogo.


©tudent mora izdelati vsaj tri seminarske naloge.

Seminarska naloga obsega od ene do dveh avtorskih pol in mora biti opremljena z znan-stvenim aparatom in podprta s primernim obsegom strokovne literature.


330

Objavljene publikacije prinaπajo glede na kvaliteto, obseg in prispevek znanosti do 5 kreditnih toËk. Katedra priznava toËke le za objave v tistih revijah, ki so uvrπËene na seznam revij, ki ga fakulteta uporablja pri habilitacijskih postopkih.

Za objavo v strokovni reviji, ki je po Merilih Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za izvolitve v nazive visokoπolskih uËiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev doloËena kot publikacija, pomembna za razvoj pravne znanosti ali uveljavljeni tuji reviji, lahko katedra glede na kakovost prizna veËje πtevilo toËk, vendar ne veË kot 7. Podobno se vrednoti tudi objavljeno monografsko delo ali druga primerljiva publikacija.

Katedra priznava kreditne toËke le za seminarske naloge in za objave s podroËij obveznih predmetov podiplomskega πtudijskega programa in pod pogojem, da isti ali v bistvenem enak prispevek ni bil æe upoπtevan kot diplomsko delo ali ovrednoten kot seminarska naloga ali drug pisni izdelek oziroma æe drugaËe upoπtevan v okviru dodiplomskega ali podiplomskega πtudijskega programa.

S publikacijami lahko πtudent pridobi najveË 15 toËk.



6.3.4. Druge oblike pridobivanja kreditnih točk

Za opravljene πtudijske obveznosti na drugih fakultetah lahko katedra prizna πtudentu najveË 20 kreditnih toËk, Ëe so opravljene obveznosti v povezavi z enim ali veË obvezni-mi predmeti podiplomskega πtudija, vendar πtevilo priznanih toËk za posamezen izpit ne sme presegati 10 toËk.

Za aktivno udeleæbo na kongresih, simpozijih, seminarjih in podobnih oblikah stro-kovnega izpopolnjevanja s podroËij obveznih predmetov podiplomskega πtudija lahko katedra prizna od 3 do 5 toËk. Za aktivno udeleæbo se πteje sodelovanje s pisnim pri-spevkom, ki je objavljen v gradivu posveta. Katedra kreditnih toËk ne prizna, Ëe je bil isti ali v bistvenem enak prispevek æe upoπtevan kot diplomsko delo ali ovrednoten kot seminarska naloga ali drug pisni izdelek oziroma æe drugaËe upoπtevan v okviru dodi-plomskega ali podiplomskega πtudijskega programa.

Za udeleæbo na znanstvenem posvetu s podroËja obveznih predmetov podiplomskega πtudijskega programa lahko katedra prizna 1 kreditno toËko, vendar skupno ne veË kot 5 kreditnih toËk.

Posebnosti izpitnega reda in kreditnega sistema

331

6.4.1.1. Teorija prava (izbrana poglavja)

Nosilca: prof. dr. Marijan Pav»nikVrsta predmeta: obvezni predmet©tevilo ur: 40 ur predavanj©tevilo toËk: del skupinskega izpita, ki prinese 15 toËk

Vsebina

I. Pojem teorije prava. Teorija in filozofija prava. Zgodovinski pregled pomembnejπih teorij prava.

II. Druæbeno razmerje kot sestavina prava. Prednormativno pravno razmerje. Pojem in struktura pravnega razmerja. Odziv v teoriji prava.

III. Vrednote kot sestavina prava. Vrednostno merilo pravnosti. Vrste vrednot v pravu. Pomen vrednotenja pri ustvarjanju, razumevanju in uporabljanju normativnih pra-vnih aktov. Odziv v teoriji prava.

IV. Pravna naËela in pravna pravila kot sestavina prava. Pojem pravnega naËela in pra-vnega pravila. Pravno pravilo kot merilo pravnosti. LogiËno-semantiËna struktura pravnega pravila. Teorija normativnega pravnega akta. Teorija formalnih pravnih virov. Narava pravnih praznin. Veljavnost in uËinkovitost (normativnih) pravnih aktov. Odziv v teoriji.

V. Pojem prava. Temeljni pravni pojmi. Pravni subjekt, pravica, pravna dolænost, dolænost-no upraviËenje. Korelativnost (soodvisnost) pravic in pravnih dolænosti. Pomen pravil, dejstev in vrednot za pojmovanje prava. Razmerje med temi sestavinami in pomen teh razmerij za pojmovanje prava.


332

VI. Pravo in dræava. Vpliv prava na dræavo. Dræavnopravni red. Dræava in pravo kot rela-tivno samostojna druæbena pojava. Vladavina prava kot poglavitna znaËilnost pravne dræave. Pravo in politika. Pravna in socialna dræava.

VII. Sistemizacija prava. Ustaljena (klasiËna) sistemizacija prava. Vpraπanje sistemizacije slovenskega prava. Sodobni pravni sistemi.

VIII. Novejπe smeri v teoriji prava (filozofija pozitivnega prava, renesansa naravnega prava v povojni teoriji prava, marksistiËna kritika prava, analitiËna teorija prava, pravna her-menevtika, teorija argumentacije, pravna logika, pravna informatika, novejπe smeri v severnoameriπki teoriji prava, pravo in literatura, ipd.).

IX. Padec berlinskega zidu. Vloga prava v dræavah na prehodu. Pravnikov odnos do (pol)pretekle zgodovine. »lovek in pravo. OpazovalËev in igralËev pogled. Onkraj pravnega pozitivizma. Pravo in etika.

(Izbrana) literatura

g ARISTOTELES: Nikomahova etika. Ljubljana 1994. g ARNAUD, ANDRÉ-JEAN: Dictionnaire encyclopédique de théorie et de

sociologie du droit. 2. izd. Paris 1993. g ALEXY, ROBERT: Begriff und Geltung des Rechts. München 1992. g BERGEL, JEAN-LOUIS: Théorie générale du droit. 2. izd. Paris 1989. g BOBBIO, NORBERTO: Eseji iz teorije prava. Split 1988. g CERAR, MIRO, ML.: VeËrazseænost Ëlovekovih pravic in dolænosti. 2. izd.

Ljubljana 1996. g CERAR, MIRO, ML.: (I)racionalnost modernega prava, Ljubljana 2001. g CHRISTI, GEORGE C.-MARTIN, PATRIC H. (UR.): Jurisprudence. Text and

Readings on the Philosophy of Law. St. Paul, Minn. 1995. g COING, HELMUT: Grundzüge der Rechtsphilosophie. 2. izd. Berlin

1969. g DAVID, RENÉ-GRASMANN, GÜNTHER (NOSILCA): Uvod v velike sodobne

pravne sisteme. I in II. Ljubljana 1998 - 1999. g DREIER, RALF: Recht-Moral-Ideologie. Studien zur Rechtstheorie 1.

Frankfurt am Main 1981. g DREIER, RALF: Recht-Staat-Vernunft. Studien zur Rechtstheorie 2.

Frankfurt am Main 1991. g DWORKIN, RONALD: Law's Empire. London 1986. g ENGISCH, KARL: Einführung in das juristische Denken. 9. izd. Stuttgart-

Berlin-Köln-Mainz 1997. g FIKENTSCHER, WOLFGANG: Methoden des Rechts. I-IV. Tübingen 1975-

1977. g FURLAN, BORIS: Problem realnosti prava, ur. M. PavËnik, Ljubljana 2002. g HABERMAS, JÜRGEN: Faktizität und Geltung. Frankfurt am Main 1993

(delo je prevedeno tudi v angleπËino).


333

g LORD LLOYD OF HAMPSTEAD-FREEMAN, M.D.A.: Lloyd's Introduction to Jurisprudence. 5. izd. London 1985.

g FURLAN, BORIS: Problem realnosti prava, v: ZZR, 9 (1932-33), str. 41 - 84. g HART, H.L.A.: The Concept of Law. 2. izd. Oxford 1994 (prva izdaja je

prevedena tudi v slovenπËino). g KANT, IMMANUEL: Die Methaphysik der Sitten. Reclam izdaja. Stuttgart

1990 (delo je prevedeno tudi v srbπËino). g KAUFMANN, ARTHUR-HASSEMER, WINFRIED (UR.): Einführung in Rechts-

philosophie und Rechtstheorie der Gegenwart. 6. izd. Heidelberg 1994. 7. izd.: 2004.

g KAUFMANN ARTHUR: Rechtsphilosophie. 2. izd. München 1994. g KELLY, J.M.: Western Legal Theory. Oxford 1993. g KELSEN HANS: Hauptprobleme der Staatsrechtslehre. Tübingen 1923. g KELSEN, HANS: General Theory of Law and State. Cambridge-

Massachusetts 1945 (delo je prevedeno tudi v srbrπËino). g KELSEN, HANS: Reine Rechtslehre. 2. izd. Wien 1983. g KELSEN, HANS: »ista teorija prava. Ljubljana 2005 (v pripravi). g KOLLER PETER: Theorie des Rechts. Wien 1992. g KRANJC, JANEZ: Latinski pravni reki. Ljubljana 1994. g KRBEK, IVO: Prilog teoriji o pojmu prava. Zagreb 1952. g KUŠEJ, GORAZD: Razprave o pojmu in naravi prava: Objektivna vred-

nost - tvoriteljica prava, Razmerje med pozitivnim in naravnim pravom, Socijalna volja in pojem prava, Sodobno prirodno in pozitivno pravo (s posebnim ozirom na francoski pravni objektivizem) in Teorija L. Duguita o objektivnem pravu. Glej revija »as, 26 (1931-32), str. 54 - 62, str. 118 - 132, str. 206 - 213, str. 265 - 273, str. 391 - 405.

g KUŠEJ, GORAZD-PAV»NIK, MARIJAN-PERENI», ANTON: Uvod v pravo-znanstvo. 3. izd. Ljubljana 1992 (ponatis 1995).

g LARENZ, KARL: Methodenlehre der Rechtswissenschaft. 5. izd. Berlin-Heidelberg-New York-Tokyo 1983. 6. izd.: 1991.

g LUKI∆, RADOMIR: Metodologija prava. Beograd 1977. g LUKI∆, RADOMIR: Sistem filozofije prava. Beograd 1992. g MATULOVI∆, MIOMIR: Jezik, pravo i moral. Rijeka 1986. g MAZEAUD-CHABAS: Introduction à l'étude du droit. 10. izd. Paris 1991. g MILI»I∆, VJEKOSLAV: Pravo i metodologija prava. Zagreb 1992. g MILI»I∆, VJEKOSLAV: OpÊa teorija prava i dræave. Zagreb 1999. 2. izd.:

2003. g NOVAK ALEŠ: Narava in meje zavezujoËe moËi prava. Dokt disertacija.

Ljubljana 2003. g OLIVECRONA, KARL: Law as Fact. London 1971. g PADJEN, IVAN: (Ne)Êudorednost (medjunarodnog) prava. Rijeka 1988.

334

Teorija prava in države

g PAŠUKANIS, J.B.: Opπta teorija prava i marksizam. Sarajevo 1958. Objavljeno tudi v Firdus DæiniÊ (ur.): Sovjetske teorije prava. Zagreb 1984, str. 169 - 292.

g PAV»NIK, MARIJAN: Zloraba pravice. Ljubljana 1986. g PAV»NIK, MARIJAN: Onkraj pravnega pozitivizma, v: ZZR, 58 (1998), str.

253-279. g PAV»NIK, MARIJAN: Teorija prava, v: Enciklopedija Slovenije, 13 (1999),

str. 77-88. g PAV»NIK, MARIJAN: (Ne)vrednost pravoznanstva, v: JanËar, Vodopivec

(ur.): Slovenci v XX. stoletju. Ljubljana 2001, str. 77-88. g PAV»NIK, MARIJAN: Teorija prava. 2. izd. Ljubljana 2001. g PAV»NIK, MARIJAN: Argumentacija v pravu. 2. izd.: Ljubljana 2004. g PAV»NIK MARIJAN, MAV»I» ARNE (UR.): Ustavno sodstvo. Ljubljana

2000. g PERELMAN, CHAÏM: Kraljestvo retorike. Ljubljana 1993. g PERENI», ANTON: Relativna samostojnost prava. Ljubljana 1981. g PERI∆, BERISLAV: Pravna znanost i dijalektika. Zagreb 1969. g PITAMIC, LEONID: Dræava. Celje 1927. Ponatis: Ljubljana 1995. g PITAMIC, LEONID: Prispevki k Ëisti teoriji prava. Glej zlasti razprave, ki so

zajete v delu: 33 Beiträge zur Reinen Rechtslehre. Wien 1974, str. 297 - 359.

g PITAMIC, LEONID: Na robovih Ëiste teorije prava. Uredil in spremna bese-da študija: M. PavËnik. SAZU, Pravna fakulteta v Ljubljani: Ljubljana 2005 (v pripravi).

g POKROVAC, ZORAN (UR.): Gradjansko druπtvo i dræava. Zagreb 1981. g POSNER, RICHARD A.: The Problems of Jurisprudence. London 1993. g POSNER, RICHARD A.: Pravo in literatura. Ljubljana 2003. g Pravni terminoloπki slovar. Zaloæba ZRC (ZRC SAZU): Ljubljana

1999. g RADBRUCH, GUSTAV: Filozofija prava. Ljubljana 2001. g RAWLS, JOHN: A Theory of Justice. New York 1973. g RAZ, JOSEPH: The Authority of Law. Oxford 1986. g RAZ, JOSEPH: Ethics in the Public Domain. Oxford 1994. g ROSS, ALF: On Law and Justice. Berkeley-Los Angeles 1959. g ©UMI», JELICA-RIHA, Rado: Pravo in razsodna moË. Ljubljana 1993. g SCHNEIDER, EGON: Logika za pravnike. Ljubljana 1994. g TASI∆, DJORDJE: Izbor rasprava i Ëlanaka iz teorije prava. Beograd 1984. g UNGER, ROBERTO MANGABEIRA: Law in Modern Society. New York 1976. g VILLEY, MICHEL: Philosophie du droit. I-II. Paris 1975, 1984. g VISKOVI∆ NIKOLA: Pojam prava. Prilog integralnoj teoriji prava. Split

1981.


335

g VISKOVI∆, NIKOLA: Pravo kao kultura. Rijeka 1990. g Vocabulaire fondamental du droit. Glej: Archives de philosophie du droit,

35 (1990) - tematska πtevilka. g VRA»AR, STEVAN: Socijalna sadræina funkcije dræavnopravnog poretka.

Beograd 1965. g WEINREB, L. LLOYD: Natural Law and Justice. Cambridge (etc.) 1987. g WELZEL, HANS: Naturrecht und materiale Gerechtigkeit. 4. izd. Göttingen

1980. g WINKLER, GÜNTHER: Rechtstheorie und Erkenntnislehre. Wien 1990. g WINKLER, GÜNTHER: Zeit und Recht. Wien 1995.

(Glej tudi pregled literature, ki ga navaja Marijan PavËnik: Teorija prava. 2. izd. Ljubljana 2001, str. 527-531 in str. 573-580). Pojasnilo: obvezna literatura zajema dve do tri temeljna sploπna dela in πtiri do pet kla-siËnih monografij (v dogovoru z nosilcem predmeta).

336


6.4.1.2. Teorija države

Nosilec: prof. dr. Marijan Pav»nikSodelujoËi: doc.dr. Miro CerarVrsta predmeta: obvezni predmet©tevilo ur: 40 ur predavanj©tevilo toËk: del skupinskega izpita, ki prinese 13 toËk

Vsebina

Predmet je sestavljen in sploπnega in posebnega dela. V sploπnem delu se πtudent poglob-ljeno seznani s temeljnimi pojmi teorije dræave (dræava, dræavni organi, dræavno ozemlje, suverenost), se na viπji zahtevnostni ravni spozna z zgodovinskim razvojem pravnopo-litiËne misli o dræavi in njeni naravi (dræava v antiki, srednjem veku, sprememba narave dræavne oblasti v obdobju racionalizma, moderna dræava: pravna in socialna dræava) ter z razliËnimi klasifikacijami dræav po razliËnih kriterijih (oblika vladavine, oblika dræavne oblasti, oblika politiËnega sistema, oblika dræavne ureditve). V posebnem delu se πtuden-ti osredotoËeno ukvarjajo z izbranimi tematskimi sklopi, kot so problem opredelitve dræave, politiËna filozofija liberalizma, nacionalna dræava, pravna dræava, socialna dræava, demokratiËna dræava, problem pravnikovega odnosa do polpretekle zgodovine (pravo v totalitarni dræavi), pravica do upora ter temeljne pravice in dræava.

Literatura

g PITAMIC L.: Dræava, Celje 1927; ponatis: Ljubljana 1995. g KELSEN H.: General Theory of Law and State, Cambridge, Massachusetts

1945. g ZIPPELIUS R.: Geschichte der Staatsideen, München, 1994. g ZIPPELIUS R.: Allgemeine Staatslehre (Politikwissenschaft), München,

1994. g JELLINEK G.: Allgemeine Staatslehre, Berlin 1922 (ali kasnejπi ponatisi). g DICEY A.V.: Introduction to the Study of the Law of the Constitution,

London 1915 (ali kasnejπi ponatisi). g TROPER M.: Pour une théorie juridique de l'état, Paris 1994. g HELD D.: Modeli demokracije, Ljubljana 1989.


337

g POGGI G.: The State, Its Nature, Development and Prospects, Standford 1992.

g HELD D.: Modeli demokracije, Knjiæna zbirka Krt, Ljubljana 1989. g KEANE J.: Despotizem in demokracija, Civilna druæba od zgodnje

moderne do poznega socializma, Knjiæna zbirka Krt, Ljubljana 1990. g LUKŠI» I.: Liberalizem versus korporativizem, Znanstveno in publicisti-

Ëno srediπËe, Ljubljana 1994. g NEUMANN F.: Demokratska i autoritarna dræava, Naprijed, Zagreb 1992. g KELLY J.M.: A Short History of Western Legal Theory, Oxford University

Press 1993. g RUS V.: Socialna dræava in druæba blaginje, Domus, Ljubljana 1990. g PLATON: Dræava, Zaloæba Mihela, Ljubljana 1995. g ARISTOTLE: The Politics, translated by T.A. Sinclair, Penguine Books,

1992. g CICERO M.T.: Dræava, Demetra, Zagreb, 1995. g LOCKE J.: Two Treaties of Government (edited with introduction and

notes by P. Laslett), Cambridge University Press, Cambridge 1993. g ROUSSEAU J.J.: Druæbena pogodba, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana 1960. g HOBBES TH.: Leviathan or the Matter, Forme and Power of a

Commonwealth Ecclesiastical and Civil, Basil Blackwell, Oxford, 1946.

in druga dela po dogovoru z nosilcem predmeta.

338


6.4.1.3. Sociologija prava

Nosilec: prof. dr. Albin Igli»arVrsta predmeta: obvezni predmet©tevilo ur: 40 ur predavanj©tevilo toËk: del skupinskega izpita, ki prinese 12 toËk

Smoter predmeta

Predmet sociologija prava ima za cilj doseËi razumevanje druæbene pogojenosti pravnih norm pri njihovem oblikovanju in sprejemanju ter pri njihovem izvrπevanju. SrediπËni del predmeta tvori prouËevanje razmerja med globalno druæbo in njeno pravno sfero ter med posameznimi segmenti druæbe in pravnimi odnosi. Z raziskovanjem pravne kulture in pravne socializacije, navezuje sociologija prava na druge pravnoteoretiËne in pozitiv-nopravne predmete, zlasti na teorijo in filozofijo prava in na ustavno pravo.

Vsebina

Vsebina predmeta je zajeta v desetih tematskih sklopih. Prvi obravnava predmet in metode sociologije prava. Tod je dan poudarek sploπni metodologiji prava in πe pose-bej specifiËnim raziskovalnim tehnikam empiriËnega raziskovanja pravnih pojavov. Naslednji tematski sklop prikazuje razvoj sociologije prava in poglobljeno predstavlja dela Ehrlicha, Gurvitcha, Webra, Pounda, Luhmanna in Habermasa. Naslednje teme se nanaπajo na razËlenjevanje genetiËne in operacionalne ter mikro in makro sociologije prava. Sledijo sklopi o ekonomski, interesni, politiËni in kulturni podstati prava v katerih so prikazani socialni izvori in socialni uËinki pravnih redov. StatiËni in dinamiËni vidik prava je prikazan skozi analizo pravnih institucij ter funkcij prava kot vzrokov in posle-dic druæbenih sprememb. Razpravljanje o pravni kulturi, pravni socializaciji, pravniπkih poklicih in skupinah tvori zakljuËni tematski sklop na podiplomskem magistrskem πudiju predmeta sociologija prava.


339

Temeljna literatura

g EHRLICH EUGEN: Grundlegung der Soziologie des Rechts, Munchen - Leipzig, 1913 (in kasnejπe izdaje, npr. Duncker&Humblot, Berlin,1989).

g WEBER MAX: Wirtschaft und Gesellschaft, Tubingen 1922 (ali npr. Privreda i druπtvo, Prosveta, Beograd 1976, poglavje VII ).

g GURVITCH GEORGES: Grundzüge der Soziologie des Rechts, Neuwied 1960 (ali npr.: Gurvitch, Sociologija II, Zagreb 1966).

g LUHMANN NIKLAS: Rechtssoziologie, Reinbeck, Rowolt , 1972. g HABERMAS JURGEN: Betwen Facts and Norms, Polity Press 1996. g UNGER R.M.: Law in Modern Society, New York , 1976. g PUSI∆ EUGEN: Druπtvena regulacija, Zagreb 1989. g IGLI»AR ALBIN: Pravo in druæba, CZ, Ljubljana, 2000. g IGLI»AR ALBIN: Sociologija prava, CZ, Ljubljana, 2004. g Developing Sociology of Law, ED. VINZENZO FERRARI, Milano 1990. g The Autonomy of Law, ED. ROBERT P. GEORGE, Clarendon Press,

Oxford, 1996. g TREVINO A. JAVIER: The Sociology of Law - Classical and Contemporary

Perspectives -St. Martin s Press, New York , 1996. g RAISER THOMAS: Das lebende Recht - Rectssoziologie in Deutschland

- Nomos, Baden-Baden, 1999. g SHANIN L. ROACH ANLEU: Law and Social Change, Sage Publications,

London-Thousand Oaks-New Delhi, 2000. g COTTRELL ROGER: Sociological Perspectives on Law, Vol. I, II. Ashgate,

Dartmouth, 2001.

340


6.4.1.4. Izbrane teme iz primerjalnega prava

Nosilec: doc. dr. Miro CerarVrsta predmeta: obvezni predmet©tevilo ur: 20 ur predavanj©tevilo toËk: 10 kreditnih toËk

Smoter predmeta

Predmet je namenjen spoznavanju temeljnih znaËilnosti razliËnih pravnih kultur in ure-ditev, ki se dandanes v svetu vedno bolj povezujejo oziroma prepletajo, pri Ëemer pa πe vedno v veliki meri ohranjajo svoje posebnosti. Gre predvsem za tiste πirπe svetove prava, ki jih oznaËujemo kot velike pravne sisteme (druæine), med katere uvrπËamo predvsem rimsko-germanske pravne sisteme, angloameriπko (obËe) pravo ("common law") ter razliËna vplivnejπa tradicionalna in religiozna prava (npr. islamsko pravo ali tradicionalno kitajsko pravo). Spoznavanje velikih pravnih sistemov ter nekaterih njihovih temeljnih znaËilnosti in ustanov je v veliki meri pogojeno z metodo primerjalno pravnega pre-uËevanja, zato je posebna pozornost namenjena tudi seznanitvi πtudentov z ustrezno metodologijo, ki na eni strani neizogibno odraæa zorni kot in kulturno vmeπËenost naπega (pravno - kontinentalnega) pravnega okolja, na drugi strani pa se mora prilagajati tudi razliËnim posebnostim posameznih okolij, ki so predmet preuËevanja. V tem smislu je naslovni predmet obnovitev in nadgradnja oziroma poglobitev tistega znanja, ki ga v okviru dodiplomskega πtudija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (v 4. letniku) zajema skupni izbirni predmet Uvod v primerjalno pravo, pri Ëemer je predmet Izbrane teme iz primerjalnega prava namenjen ne le dodatni osvetlitvi (in problematizaciji) æe pridobljenega znanja s podroËja pravne zgodovine, pravne teorije (filozofije) in pri-merjalnega prava, marveË predvsem tudi podrobnejπemu πtudiju nekaterih posameznih pravnih ureditev ter njihovih znaËilnih pravnih ustanov.

Vsebina

Izbrane teme iz primerjalnega prava obsegajo obvezni πtudij temeljnih znaËilnosti pri-merjalnega prava (v nadaljevanju toËka I.) ter pomena primerjalnopravne analize (toËka VIII.), v okviru obveznega πtudija pa se lahko πtudent ob temeljnem poznavanju vseh velikih pravnih druæin (pravnih sistemov oziroma ureditev) posebej osredotoËi na neka-tere izmed njih (toËke II.- VII). UËni naËrt zajema naslednje teme:


341

g I. Temeljne znaËilnosti primerjalnega prava: 1. RazliËnost prava (poznava-nje tujega prava in primerjalno pravo, pravna razdrobljenost in zbliæevanje prava); 2. Zgodovina in sodobni razvoj primerjalnega prava; 3. Razmerje med primerjalnim pravom in drugimi pravnimi panogami (razmerje do zgodovine prava, filozofije prava, pravne sociologije ter do mednarodne-ga javnega in zasebnega prava); 4. Metodologija in naloge primerjalnega prava; 5. Delitev prava v velike pravne druæine (sisteme) in moænosti oziroma perspektive prihodnjega poenotenja prava.

g II. Rimsko-germanska pravna druæina: 1. Zgodovinski razvoj (obdobje obiËajnega prava, obdobje razvoja javnega prava, kodifikacije, vpliv na druga (neevropska) svetovna okolja); 2. Sodobne znaËilnosti rimsko-ger-manske pravne druæine (pravni viri in pomembnejπe pravne ustanove, vloga ustavodajnega in zakonodajnega urejanja, vloga sodne in upravne prakse, obiËajno pravo, skupne znaËilnosti in razlike med posameznimi pravnimi redi, pravna teorija, pravna dræava (Rechtsstaat), nekatere poseb-nosti prava evropskih dræav v tranziciji).

g III. Angloameriπko (obËe) pravo - common law: 1. Angleπko pravo (zgo-dovinski razvoj, razmerje med common law in equity, pravna sistematika in pomembnejπe pravne ustanove, pregled pravnih virov, angleπko razu-mevanje ustavnosti, vloga sodne prakse, vloga zakonodaje, obiËajno pravo, pravna teorija, naËelo vladavine prava - rule of law); 2. Pravo Zdruæenih dræav Amerike (zgodovinski razvoj, ustavnost in federalizem, pravna sistematika in pomembnejπe pravne ustanove, pregled pravnih virov, vloga sodne prakse, vloga zakonodaje, pravna teorija).

g IV. Kitajsko pravo: 1. Tradicionalno kitajsko pravo (pomen naravne ozi-roma vesoljne ureditve, pomen in funkcija zakona, Konfucijanstvo, πola legalistov, prvenstvo kazenskega prava, vpliv na sodobno kitajsko (dræav-no) pravo); 2. Pravo Ljudske Republike Kitajske (obdobje 1911 - 1949, obdobje od 1949 dalje, ohranitev tradicionalnega pravnega miπljenja, sodobni pravni pomen konfucijanstva, sodobne gospodarske reforme in pravo, tradicionalni in sodobni pravni viri, tuji vplivi na kitajsko pravo, temeljne znaËilnosti posameznih pravnih panog).

g V. Japonsko pravo: 1. Zgodovinski razvoj (fevdalni sistem in tradicionalni pravni viri, obdobje Meiji in postopna evropeizacija japonskega prava, vpliv evropskega prava in prava ZDA po drugi svetovni vojni); 2. Sodobno japon-sko pravo (vpliv tradicionalnega prava na sodobno japonsko pravo, pravni viri, vloga zakonodaje in sodne prakse, sploπna primerjava japonskega in zahodnega prava, temeljne znaËilnosti posameznih pravnih panog).

342


g VI. Islamsko pravo: zgodovinski razvoj in pravni viri, nastanek islamskega prava, enotnost in raznolikost islamskega prava, pravni pomen Korana, ©eriat in fiqh, pravni viri (Koran, Sunna, Idæma, Kijas), temeljne znaËilnosti posameznih pravnih panog, pravna teorija, razmerje med islamskim pravom in dræavo.

g VII. Druge religiozne in tradicionalne pravne ureditve: 1. HinduistiËno pravo (zgodovinski razvoj hinduistiËnega prava, pravni viri, dharma kot osrednji pojem indijskega tradicionalnega prava, recepcija angleπkega prava (common law) v Indiji, razmerje med hinduistiËnim pravom in common law v zakonodajni in sodni praksi, razmerje med hinduistiËnim tradicionalnim pravom in sodobnim dræavnim pravom Indije, temeljne znaËilnosti posameznih pravnih panog); 2. Pravne ureditve Afrike in Madagaskarja (raznolikost afriπkih vrst obiËajnega prava, temeljne zna-Ëilnosti afriπkega tradicionalnega prava, vpliv krπËanstva in islama, vpliv kolonialnega prava, uveljavljanje modernega (dræavnega) prava v posa-meznih delih Afrike, nekateri sploπni vidiki razmerja med tradicionalnim in dræavnim pravom v zakonodajni in sodni praksi).

g VIII. Pomen primerjalnopravne analize: 1. Povzetek temeljnih razlik in podobnosti med velikimi pravnimi druæinami (sistemi); 2. Pravna dræava (vladavina prava) v primerjalni perspektivi; 3. Uveljavljanje temeljnih (Ëlovekovih) pravic v razliËnih pravnih sistemih; 4. Podobnosti in razlike v razliËnih pravnih kulturah (kulturni in miπljenjski okviri ter predpostavke oblikovanja pravnih virov in njihovih razlag, razlike v pravnem vredno-tenju in vedenju itd.); 5. Pomen primerjalnopravnega πtudija za slovensko pravno teorijo in prakso (tuji vplivi na slovensko pravo, moænosti in pogoji za upoπtevanje posameznih vidikov tujih ureditev v slovenskem pravu, pomen ugotovitev za pravna razmerja s tujino).

Literatura

Seznam domaËe in tuje πtudijske literature bo sporoËen naknadno in prilagojen posa-meznim temam iz primerjalnega prava. IzhodiπËe za πtudij predstavlja delo: g RÉNE DAVID, GÜNTHER GRASSMANN (NOSILCA): Uvod v velike sodo-

bne pravne sisteme, Prva knjiga, Ljubljana 1998 in Druga knjiga, Ljubljana 1999.


343

Izpit

Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela, ki se najprej loËeno ovrednotita v razponu od 1 do 50%, konËna izpitna ocena pa se nato doloËi na podlagi seπtevka obeh delov izpita.©tudent mora najprej opraviti pisni del izpita, ki zajema pripravo krajπe pisne πtudije posamezne teme oziroma problema s podroËja primerjalnega prava (πtudija ne πteje kot seminarska naloga in ne prinaπa kreditnih toËk). Pisna πtudija mora obsegati eno do dve avtorski poli (32.000 do 64.000 znakov ali cca. 16 do 32 strani po 30 vrstic ob dvoj-nem razmiku - odstopanja so moæna ob izrecni odobritvi nosilca predmeta) ter mora biti sistematiËno razËlenjena in opremljena z ustreznim znanstvenim instrumentarijem. Naslov in okvirno vsebino πtudije doloËi nosilec predmeta na predlog in v dogovoru s πtudentom.

Ustni del izpita obsega izpitni razgovor o nekaterih sploπnih vidikih oziroma temah pri-merjalnega prava. Obvezna literatura za ustni del izpita je:

g RÉNE DAVID, GÜNTHER GRASSMANN (NOSILCA): Uvod v velike sodo-bne pravne sisteme, Prva knjiga, Ljubljana 1998 in Druga knjiga, Ljubljana 1999.

g πe eno tuje pregledno delo (se doloËi v dogovoru z nosilcem predmeta). g 3 monografije s posameznih podroËij primerjalnega prava (se doloËijo v

dogovoru z nosilcem predmeta).


344

345






Nosilci: prof. dr. Ciril Ribi»i», prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Igor Kau»i»Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 50 ur predavanj©tevilo toËk: 20 kreditnih toËk

UËni naËrt je objavljen na strani 42 - 56.


346

6.4.3.2. Kazensko pravo

Nosilca: prof. dr. Vid Jakulin, prof. dr. Damjan KoroŠecVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 32 ur predavanj©tevilo toËk: 10 kreditnih toËk

Vsebina

I. Sodobne teænje v gibanjih kriminalne politike in kazenskega pravaII. Sistem kaznivih ravnanjIII. Struktura sploπnega pojma kaznivega dejanjaIV. Kazenska odgovornostV. Nekateri primeri kolizije kazenskopravno varovanih vrednotVI. Sistem in odmera kazenskih sankcij

Obvezna literatura

g BAVCON, L., ©ELIH, A., FILIP»I» K., JAKULIN V., KOROŠEC D.: Kazensko pravo. Sploπni del. Uradni list 2004.

g BELE I.: Kazenski zakonik s komentarjem - sploπni del. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2001.

g DEISINGER M.: Kazenski zakonik s komentarjem - posebni del. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2002.

g NOVOSELEC P.: OpÊi dio kaznenog prava. Zagreb: Samozaložba, 2004.

Priporočena literatura

g C. ROXIN: Strafrecht. Algemeiner Teil, 1997. g JESCHECK H.-H., WEIGEND T.: Lehrbuch des Strafrechts - Allgemeiner

Teil. Berlin: Duncker und Humblot Verlag, 1996. g KOROŠEC, D.: Medicinsko kazensko pravo. CZ, Ljubljana 2004. g PAV»NIK, M.: Argumentacija v pravu. CZ, Ljubljana 1991. g Zbornik: Criminal Law in action. Arnhem, 1987.

Na monografije in razprave v zvezi s posameznimi temami bodo predavatelji opozarjali na predavanjih.


347

6.4.3.3. Civilno pravo (splošni del)

Nosilec: prof. dr. Miha JuhartSodelujoËi: prof. dr. Dieter Henrich (Regensburg, Nem»ija), prof. dr. M. IleŠi»,

prof. dr. K. Zupan»i», prof. dr. B. Zabel, prof. dr. B. Sajovic, prof. dr. L. Ude, prof. dr. D. Wedam-Luki∆, prof. dr. Ada Polajnar-Pav»nik, prof. dr. P. Grilc, prof. dr. A. Gali», prof. dr. B. Novak, doc. dr. V. Žnidarši» - Skubic, doc. dr. K. Podobnik

Vrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 64 ur predavanj©tevilo toËk: 25 kreditnih toËk


348


6.4.3.4. Upravno pravo

Nosilec: prof. dr. Rajko PirnatVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 50 ur predavanj©tevilo toËk: 14 kreditnih toËk



349

6.4.3.5. Mednarodno javno pravo

Nosilca: prof. dr. Borut Bohte, prof. dr. Mirjam Škrk, prof. dr. Danilo TürkVrsta predmeta: izbirni predmet©tevilo ur: 60 ur predavanj©tevilo toËk: 13 kreditnih toËk

Vsebina

1. Uvod 1.1. Pojem mednarodnega prava 1.2. Mednarodna skupnost in vloga mednarodnega prava v sodobni medna-

rodni skupnosti 1.3. Odnos med mednarodnim in notranjim pravom 1.4. Delitev mednarodnega prava 1.5. Pravna narava mednarodnega prava 1.6. Viri mednarodnega prava 1.7. Zgodovina mednarodnega prava 1.8. Doktrina mednarodnega prava 1.9. Kodifikacija in progresivni razvoj mednarodnega prava2. Subjekti mednarodnega prava 2.1. Pojem subjekta mednarodnega prava 2.2. Pravna, poslovna in deliktna sposobnost 2.3. Sodobne teænje v razvoju subjektov mednarodnega prava 2.4. Dræave kot subjekti mednarodnega prava 2.5. Nastanek dræave 2.6. Prenehanje dræave 2.7. Temeljne pravice in dolænosti dræav 2.8. Nasledstvo dræav s posebnim ozirom na poloæaj Republike Slovenije 2.9. Priznanje dræav 2.10. Mednarodna odgovornost dræav 2.11. Sestavljene dræave 2.12. Trajna nevtralnost 2.13. Protektorati in druge oblike neodvisnosti 2.14. Nesamoupravna obmoËja 2.15. Vstajniki, priznani kot vojskujoËa se stranka 2.16. ObmoËja s posebnim mednarodnim poloæajem 2.17. Mednarodnopravni status Svetega sedeæa


350

3. Posameznik v mednarodnem pravu 3.1. Posameznik - subjekt mednarodnega prava? 3.2. Dvojno in veËkratno dræavljanstvo, brezdræavljanstvo 3.3. Dræavna pripadnost pravnih oseb 3.4. Mednarodnopravno varstvo posameznika; Ëlovekove pravice in temeljne

svoboπËine 3.5. Mednarodnopravno varstvo narodnih manjπin s posebnim ozirom na

pravni poloæaj slovenskih manjπin v Italiji, Avstriji in na Madæarskem 3.6. Pravni poloæaj tujcev 3.7. Begunci 3.8. Kazenska odgovornost posameznika po mednarodnem pravu4. Objekti mednarodnega prava 4.1. Dræavno obmoËje - dræavni teritorij 4.2. Mednarodna obmoËja5. Organi za vzdræevanje mednarodnih odnosov 5.1. Pojem in vrste organov 5.2. Dræavni organi6. Mednarodnopravno relevantna dejstva 6.1. Pojem in vrste 6.2. Enostranski pravni posli 6.3. Mednarodne pogodbe7. Mednarodne organizacije8. Mirno reπevanje mednarodnih sporov 8.1. Sploπno 8.2. Miroljubna sredstva9. Vojno pravo 9.1. Vojna in drugi oboroæeni spopadi 9.2. Mednarodni oboroæeni spopadi in spopadi, ki nimajo mednarodnega

znaËaja 9.3. Formalni viri vojnega prava 9.4. ZaËetek vojnega stanja 9.5. Osebe udeleæene v oboroæenih spopadih 9.6. BojiπËe 9.7. Vojna sredstva 9.8. Sporazumi med vojskujoËimi se stranmi 9.9. Konec vojnega stanja 9.10. Posebne norme vojnega prava10. Nevtralnostno pravo


351


352

Literatura

g ANDRASSY, J.: Meunarodno pravo, deseto izdanje, ©kolska knjiga, Zagreb, 1990.

g ANDRASSY, J., BAKOTI», B., VUKAS, B.: Meunarodno pravo, I. del, ©kolska knjiga, Zagreb, 1995.

g BOHTE, B.: Status ZRJ v OZN, Pravnik, letnik 2000, πt. 11 - 12, str. 801 - 821.

g BOHTE, B.:Mednarodnopravni vidiki nasledovanja dræav v luËi novejπih primerov nasledovanja dræav, I. del, Pravnik, letnik 54, πt. 9 - 10 str. 553 - 576 in II. del, Pravnik, πt. 11 - 12, str. 671 - 713, Ljubljana, 1999.


g BOHTE, B.: Stalno arbitraæno sodiπËe, Pravnik, letnik 2001, let. 45 πt. 4 - 5, str. 223 - 235.

g BOHTE, B., ©KRK, M.: Pomen avstrijske dræavne pogodbe za Slovenijo in mednarodnopravni vidiki njenega nasledstva, Pravnik, letnik 52, πt. 11 - 12, Ljubljana, 1997.

g BOHTE, B., ©KRK, M.: Predgovor, Pariπka mirovna pogodba, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Ljubljana, 1997.

g BOHTE, B., MITROVI∆, T.: BeÊka konvencija o pravu ugovora izmeu dræava i meunarodnih organizacija ili izmeu meunarodnih organizacija, Jugoslovenska revija za meunarodno pravo, πt. 1, Beograd 1986, let. xxxiii, str. 18-45.

g BROWNLIE, I.: Principles of Public International Law, 5th ed., Oxford, 1995.

g CELAR, B.: Slovenija in njene meje, Ljubljana, 2002. g DAILLIER, P., PELLET. A., DINH, N.: Droit international public, 6e édition,

Paris, 1999. g V. –. DEGAN: Meunarodno pravo, Pravni fakultet, Rijeka, 2000 g DUPUY, P. M.: Droit international public, 4e édition, Paris, 1998. g JENNINGS, R., WATTS, A. (EDS.): Oppenheim's International Law, Oxford,

1992. g JOGAN, S.: Mednarodno vojno/humanitarno pravo, Ministrstvo za obram-

bo RS, Ljubljana, 1997. g MERILLS, J. G.: International Dispute Settlement, 3rd ed., Cambridge,

1998. g MRAK, M.: Successon of States, Martinus Nijhoff Publications, The

Hague, London, Boston, 1999. g POGA»NIK, M.: Neposredna uporabnost mednarodnih pogodb, Podjetje

in delo 2000, πt. 6 - 7, str. 858 - 869.


353

g POGA»NIK, M.: Mednarodne pogodbe kot vir notranjega dræavnega prava, Zbornik V. Dnevov javnega prava, Portoroæ, 1999, str. 469 - 484.

g POGA»NIK, M.: Veljavnost mednarodnih pogodb v Republiki Sloveniji, Pravnik, 1996, πt. 6 - 8, str. 361 - 373.

g POGA»NIK, M.: Vloga in uËinki jus cogens v pravu mednarodnih pogodb, Zbornik znanstvenih razprav, letnik LIX, Pravna fakulteta v Ljubljani, 1999, str. 321 - 349.

g POGA»NIK, M.: Imperativne norme obËega mednarodnega prava, Zbornik znanstvenih razprav, letnik LVIII, Pravna fakulteta v Ljubljani, 1998, str. 295 - 322.

g POGA»NIK, M.: Koncept obveznosti erga omnes v sodobnem mednarod-nem pravu, Zbornik znanstvenih razprav, letnik LVII, Pravna fakulteta v Ljubljani, 1997, str. 295 - 322.

g POGA»NIK, M.: Mednarodna kazenska odgovornost dræav?, Pravnik, letnik 52, πt. 6 - 8, 1997, str. 396 - 411.

g ©KRK, M.: Pojem virov v mednarodnem pravu, Zbornik znanstvenih raz-prav, Pravna fakulteta v Ljubljani, str. 147 - 161.

g ©KRK, M.: Slovenski pogledi na nasledstvo dræav, Pravnik, let. 51, πt. 1 - 3, Ljubljana, 1996.

g TÜRK, D.: NaËelo neintervencije v mednarodnih odnosih in v mednarod-nem pravu, MK, Ljubljana, 1984.

g WEINGERL, A.: Uveljavitev mednarodnega prava v dræavnem pravu, Pravnik, let. 57, πt. 6/8, 2002, str. 347-361.

g »lovekove pravice - Zbirka temeljnih dokumentov, I. in II. del, Druπtvo za Zdruæene narode za RS, Ljubljana, 1995 in 1996.

g Rm 1/97 (UL Rs, πt. 40/97 in OdlUS VI, 86) g Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS, UL RS, πt.

1/91, 25. 6. 1991. g Ustanovna listina ZN in Statut meddræavnega sodiπËa, Druπtvo za ZN za

RS, Ljubljana, 1992. g Ustava RS, UL RS, πt. 4/93. g Zakon o zunanjih zadevah RS, UL RS, πt. 1/91, 25. 6. 1991 in UL RS

45/2001, 7. 6. 2001.

Prilogi


Ustavno pravo

Nosilca: prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Igor Kau»i»

Vsebina:

Prvi del: Ustavno pravo in ustava

I. Teorija ustavnega prava 1. Predmet, metode in ime ustavnega prava 2. Ustavno pravo kot pravna panoga 3. Viri ustavnega prava 3.1. Tipologija izvorov ustavnega prava 3.2. Viri ustavnega prava v Sloveniji 4. Pojem ustave in njene lastnosti 4.1. RazliËna pojmovanja ustave 4.2. Pojem ustave v materialnem smislu 4.3. Pojem ustave v formalnem smislu 4.4. Temeljne lastnosti ustave 4.5. Razlikovanje med ustavo in zakoni 5. RazvrπËanje ustav 5.1. Temeljne razvrstitve ustav 5.2. Novejπe klasifikacije ustav 6. Zgradba in tvarina ustave 6.1. Zgradba ustave 6.2. Tvarina ustave - materia constitutionis

357

Priloga 1Učni načrti predmetov za diferencialne izpite

7. Sprejem in sprememba ustave 7.1. Pojem 7.2. Sprejem ustave 7.3. Sprememba ustave 7.4. Delna, popolna in diferencirana revizija ustave 7.5. Prepovedi in omejitve revizije ustave 7.6. Vrste ustavnorevizijskih postopkov

II. Nastanek in razvoj ustavnosti 1. Nastanek ustav in razvoj ustavnosti v svetu 1.1. ZaËetki ustav in prve pisane ustave 1.2. Razvoj ustavnosti do druge svetovne vojne 1.3. Ustavni razvoj po drugi svetovni vojni 1.4. Sodobni ustavni razvoj v svetu 2. Ustavni razvoj Slovenije 2.1. Razvoj ustavnosti do nastanka jugoslovanske dræave 2.2. Ustava Kraljevine SHS in ustava Kraljevine Jugoslavije 2.3. Razvoj ustavnosti do sprejema prve slovenske ustave 2.4. Ustava LR Slovenije iz leta 1947 2.5. Ustavni zakon iz leta 1953 2.6. Ustava SR Slovenije iz leta 1963 2.7. Ustava SR Slovenije iz leta 1974 3. Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije 3.1. Spremembe Ustave (S)RS iz leta 1989, 1990 in 1991 3.2. Osamosvojitveni dokumenti 3.3. Sprejem nove Ustave Republike Slovenije leta 1991 4. Spremembe Ustave Republike Slovenije 4.1. Ustavni zakon o spremembi 68. Ëlena Ustave RS iz leta 1997 4.2. Ustavni zakon o dopolnitvi 80. Ëlena Ustave RS iz leta 2000 4.3. Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. Ëlena

Ustave RS iz leta 2003 4.4. Ustavni zakon o spremembah 14., 43. in 50 Ëlena ustave RS iz leta

2004.

III. Temeljne znaËilnosti in naËela Ustave Republike Slovenije 1. Tvarina in zgradba Ustave Republike Slovenije 1.1. Tvarina ustave 1.2. Zgradba ustave 2. Postopek za spremembo Ustave Republike Slovenije 2.1. Ustavnorevizijska tehnika 2.2. Predlog za zaËetek postopka za spremembo ustave 2.3. Sprejem ustavne spremembe 2.4. Potrditev spremembe ustave na referendumu

358Prilogi

3. Sploπne doloËbe Ustave Republike Slovenije 3.1. DemokratiËna pravna in socialna dræava 3.2. Pravica do samoodloËbe in izvrπevanje oblasti 3.3. Unitarna dræava in dræavne meje 3.4. »lovekove pravice in svoboπËine, dræavljani in tujci 3.5. Dræavni simboli 3.6. Uradni jezik 3.7. Dræava in verske skupnosti 3.8. NaËela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe 4. Ustavnost in zakonitost 4.1. Sploπno 4.2. Sodobna pravna dræava 4.3. NaËelo ustavne dræave 4.4. NaËelo ustavnosti in delitev oblasti 4.5. NaËelo ustavnosti 4.6. NaËelo zakonitosti 4.7. Varstvo ustavnosti in zakonitosti

IV. Temeljne znaËilnosti ustavne ureditve Evropske unije 1. Slovenija v Evropski uniji 2. Nastanek in razvoj Evropske unije 3. Pravna narava Evropske unije 3.1. Položaj držav Ëlanic Evropske unije 3.2. Zgradba Evropske unije 3.3. Pravni akti Evropske unije 4. Temelji ustavne ureditve Evropske unije 4.1. Viri ustavne ureditve Evropske unije 4.2. NaËela ustavne ureditve Evropske unije 4.3. Ureditev pristojnosti Evropske unije 4.4. DemokratiËnost delovanja Evropske unije 4.5. »lovekove pravice in svobošËine 4.6. Temeljne znaËilnosti Pogodbe o ustavi za Evropo 5. Organizacija Evropske unije 5.1. Evropski parlament 5.2. Evropski Svet 5.3. Svet Evropske unije 5.4. Evropska komisija 5.5. SodišËe Evropskih skupnosti 5.6. Drugi organi Evropske unije 6. Sprejemanje odloËitev v Evropski uniji 6.1. Zakonodajni postopki 6.2. NaËini sodelovanja držav Ëlanic

Priloga 1U»ni na»rti predmetov za diferencialne izpite

359

Drugi del: človekove pravice in svoboščineI. Sploπno o pravicah in svoboπËinah Ëloveka in dræavljana 1. Pojem Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2. Razvoj pravne ureditve svoboπËin in pravic 2.1. Zgodovinski razvoj svoboπËin in pravic 2.2. Mednarodnopravna ureditev svoboπËin in pravic 2.3. Evropska konvencija o varstvu Ëlovekovih pravicah in temeljnih

svoboπËin

II. »lovekove pravice in svoboπËine v slovenskem ustavnem sistemu 1. Temeljne znaËilnosti ustavne ureditve Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2. UresniËevanje in omejevanje Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.1. UresniËevanje Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.2. Ustavne omejitve Ëlovekovih pravic in svoboπËin 2.3. Suspenz Ëlovekovih pravic in svoboπËin 3. Razvrstitev Ëlovekovih pravic in svoboπËin 4. Temeljne in izhodiπËne pravice in svoboπËine 4.1. NaËelo enakosti 4.2. Dostojanstvo osebnosti 4.3. Pravica do pravnega sredstva, sodnega varstva in povraËila πkode 5. Osebnostne pravice in svoboπËine 5.1. Nedotakljivost Ëlovekove telesne celovitosti 5.2. Pravice (procesna jamstva) v kazenskem postopku 5.3. Nedotakljivost Ëlovekove zasebnosti 5.4. Svoboda izraæanja in opredeljevanja 6. PolitiËne pravice in svoboπËine 6.1. Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev 6.2. Pravica do zbiranja in zdruæevanja 6.3. Volilna pravica 6.4. Pravica do pribeæaliπËa 7. Ekonomske in socialne pravice 7.1. Ekonomske pravice 7.2. Socialne pravice 7.3. Druæinske pravice 7.4. Pravice v zvezi z izobraæevanjem, znanostjo in umetnostjo 8. Pravice narodnih skupnosti

III. Gospodarska in socialna razmerja 1. Ustavna ureditev gospodarskih in socialnih razmerij 2. NaËela in pravice s podroËja gospodarskih in socialnih razmerij 2.1. Delo in gospodarska dejavnost

360Prilogi

2.2. Lastnina 2.3. Varstvo dobrin

IV. Varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin 1. Sploπno 2. Sodno varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin 3. Ustavnosodno varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin 4. Varuh Ëlovekovih pravic 4.1. Opredelitev in poloæaj varuha 4.2. NaËela delovanja in pristojnosti varuha 4.3. Postopek pri varuhu 5. Mednarodno varstvo Ëlovekovih pravic in svoboπËin 5.1. Pravno varstvo v okviru OZN 5.2. Pravno varstvo v okviru Sveta Evrope 5.3. Evropsko sodiπËe za Ëlovekove pravice 5.4. Postopek pred Evropskim sodiπËem za Ëlovekove pravice

Tretji del: Državna ureditevI. Temelji dræavne oblasti 1. NaËelo ljudske suverenosti 1.1. Pojem, nastanek in razvoj teorije o ljudski suverenosti 1.2. Oblike uresniËevanja ljudske suverenosti 1.3. NaËelo ljudske suverenosti v Ustavi Republike Slovenije 2. PolitiËno predstavniπtvo 2.1. Nastanek in razvoj politiËnega predstavniπtva 2.2. Poslanski mandat 2.3. PolitiËne stranke in politiËno predstavniπtvo

II. Oblike neposredne demokracije 1. Pojem in oblike neposredne demokracije 2. Referendum 2.1. Pojem in razvoj referenduma 2.2. Vrste referenduma 2.3. Pravna ureditev referenduma v Sloveniji 3. Ljudska iniciativa 3.1. Pojem 3.2. Ureditev ljudske iniciative 3.3. Ljudska iniciativa v Sloveniji 4. Pravica do peticije 5. Neposredna demokracija v lokalni skupnosti


361

III. Volilni sistem 1. ZnaËilnosti in pomen volitev v sodobnih politiËnih sistemih 2. Pojem in naËela volilnega sistema 2.1. Delitev mandatov 2.2. Volilne enote 2.3. Kandidiranje 2.4. Glasovanje 3. Prvine volilnega sistema 4. Volitve poslancev Dræavnega zbora 4.1. Volilna pravica in njena evidenca 4.2. Organizacija volitev 4.3. Volilni postopek 5. Volitve Ëlanov Dræavnega sveta 6. Volitve predsednika republike 7. Lokalne volitve

IV. Temeljna vpraπanja organizacije dræavne oblasti 1. Dræavna oblast 1.1. Pojem in oblike dræavne oblasti 1.2. Funkcije dræave 2. NaËela organizacije dræavne oblasti 2.1. NaËelo enotnosti oblasti 2.2. NaËelo delitve oblasti 3. Sistemi organizacije dræavne oblasti 3.1. Predsedniπki sistem 3.2. Parlamentrani sistem 3.3. Parlamentarno-predsedniπki sistem 3.4. SkupπËinski sistem 3.5. Parlamentarni sistem v slovenski ustavni ureditvi 4. Dræavne integracije 4.1. Federacija in konfederacija 4.2. Evropske in druge dræavne povezave 4.3 Evropska unija

V. Organizacija oblasti v Republiki Sloveniji 1. Predstavniπko telo 1.1. Pojem in razvoj predstavniπkega telesa 1.2. Sestava predstavniπkega telesa 1.3. Funkcije predstavniπkega telesa 1.4. Oblikovanje predstavniπkega telesa 2. Dræavni zbor 2.1. Poloæaj in vloga

362Prilogi

2.2. Sestava in mandatna doba 2.3. Pristojnosti Dræavnega zbora 2.4. Poslovnik 2.5. Vodstvo Dræavnega zbora, delovna telesa in poslanske skupine 2.6. NaËin dela in odloËanja Dræavnega zbora 2.7. Zakonodajni postopek 2.8. Parlamentarna preiskava 2.9. Poloæaj poslanca 3. Dræavni svet 3.1. Poloæaj Dræavnega sveta 3.2. Struktura in naËin oblikovanja Dræavnega sveta 3.3. Pristojnosti Dræavnega sveta 3.4. Organizacija in naËin dela Dræavnega sveta 3.5. Poloæaj Ëlana Dræavnega sveta 4. Predsednik republike 4.1. Pojem πefa dræave 4.2. Ustavni poloæaj predsednika republike 4.3. Funkcije in pristojnosti predsednika republike 4.4. Odgovornost predsednika republike 5. Vlada 5.1. Pojem in pomen 5.2. Sestava, funkcije in naËin delovanja vlade 5.3. Poloæaj in odgovornost ministrov 5.4. Oblikovanje vlade in njena odgovornost parlamentu 5.5. Razmerje med vlado in Dræavnim zborom 5.6. Razmerje vlade do Dræavnega sveta 6. Uprava 6.1. Pojem in funkcije dræavne uprave 6.2. Organizacija dræavne uprave 6.3. Sodni nadzor uprave 7. Obramba 8. Pravosodni sistem 8.1. SodiπËa 8.2. Dræavno toæilstvo 8.3. Odvetniπtvo 8.4. Notariat

VI. Ustavno sodstvo 1. Pojem in razvoj kontrole ustavnosti 2. Sistemi kontrole ustavnosti 2.1. Izvensodni sistem 2.2. Sodni sistem


363

3. Oblike kontrole ustavnosti 3.1. Preventivna in represivna kontrola ustavnosti 3.2. Konkretna in abstraktna kontrola ustavnosti 3.3. Razveljavitev in odprava pravnega akta 4. Sodobno (evropsko) ustavno sodstvo 5. Ustavno sodiπËe Republike Slovenije 5.1. Poloæaj Ustavnega sodiπËa 5.2. Sestava Ustavnega sodiπËa 5.3. Pristojnosti Ustavnega sodiπËa 6. Postopek pred Ustavnim sodiπËem 6.1. Uvedba postopka pred Ustavnim sodiπËem 6.2. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov 6.3. Pravne posledice ustavnosodne odloËitve 6.4. Ustavna pritoæba 6.5. Drugi posebni postopki pred Ustavnim sodiπËem

VII. Lokalna samouprava 1. Lokalna skupnost in lokalna samouprava 1.1. Lokalna skupnost 1.2. Lokalna samouprava 2. Temeljne znaËilnosti lokalne samouprave v Sloveniji 2.1. Razvoj lokalne samouprave 2.2. Pravna ureditev lokalne samouprave 2.3. NaËela in izhodiπËa sistema lokalne samouprave 3. ObËina 3.1. Ustanovitev in obmoËje obËine 3.2. Vrste obËin 3.3. Naloge obËine 3.4. ObËinski organi in obËinska uprava 3.5. Sploπni in posamiËni akti obËine 3.6. Premoæenje in financiranje obËine 3.7. ObËinske javne sluæbe 3.8. Nadzor dræavnih organov 3.9. Oæji deli obËine 4. Pokrajina in druge πirπe samoupravne lokalne skupnosti 4.1. Ustanovitev pokrajine 4.2. Naloge pokrajine 4.3. Organi pokrajine 5. Varstvo lokalne samouprave in pravic posameznikov ter organizacij

VIII. Javne finance 1. Ustavna izhodiπËa o javnih financah

364Prilogi

2. NaËini in viri financiranje dræave in lokalnih skupnosti 3. ProraËun 3.1. Dræavni proraËun 3.2. ProraËun obËine 3.3. ProraËun pokrajine 4. RaËunsko sodiπËe 5. Centralna banka

Literatura:

Obvezna literatura g KAU»I» I., GRAD F.: Ustavna ureditev Slovenije, 3. spremenjena in dopol-

njena izd., Ljubljana 2003. g GRAD F., KAU»I» I., RIBI»I» C., KRISTAN I.: Dræavna ureditev Slovenije,

3. spremenjena in dopolnjena izd., Ljubljana 1999. g GRAD F., KAU»I» I.: Ustavno pravo, Ljubljana 2005 (v tisku). g Ustava Republike Slovenije z dne 23.12.1991, Uradni list RS, πtev. 33/91,

42/97, 66/00, 24/03 in 69/04.

Priporočena literatura g GOMIEN D.: Kratek vodiË po Evropski konvenciji o Ëlovekovih pravicah,

Ljubljana 1995. g GRAD F.: Volitve in volilni sistem, Ljubljana 1996. g GRAD F.: Lokalna demokracija-organizacija in volitve, Ljubljana 1998. g JAMBREK P.: Ustavna demokracija - graditev slovenske demokracije, drža-

ve in ustave, Ljubljana 1992. g KAU»I» I.: Referendum in sprememba ustave, Ljubljana 1994. g MAV»I» A.: Zakon o Ustavnem sodiπËu s pojasnili, Ljubljana 2000. g RIBI»I» C.: Podoba parlamentarnega desetletja, Ljubljana 2000. g RUPNIK J.,CIJAN R.,GRAFENAUER B.: Ustavno pravo-sploπni in posebni

del, Maribor 1994. g ©INKOVEC J.: Pravice in svobošËine, Ljubljana 1997. g ©MIDOVNIK J.: Lokalna samouprava, Ljubljana 1995. g ©TURM L.: Komentar ustave Republike Slovenije, Ljubljana 2002. g ©TURM L.: Omejitev oblasti-ustavna izhodiπËa javnega prava, Ljubljana

1998. g Temeljne pravice (UR. M. PAV»NIK, A. P. PAV»NIK in D. W. LUKI∆),

Ljubljana 1997. g Ustavno sodstvo (UR. M. PAV»NIK in A. MAV»I»), Ljubljana 2000.


365

Uvod v pravoznanstvo

Nosilca: prof. dr. Marijan Pav»nik, doc. dr. Miro Cerar

Vsebina

Uvod g 1/ Teorija prava in dræave g 2/ Filozofija prava g 3/ Teorija prava in dræave kot pedagoπki predmet g 4/ Teorija prava in dræave ter filozofija prava v uËnem naËrtu Pravne fakul-

tete v Ljubljani

Prvi del: Družba, država, pravo g I/ Druæba 1/ »lovek in druæba 2/ Druæbena pravila in druæbene organizacije

g II/ Dræava 1/ Pojem dræave 2/ Kratko o zgodovinskem razvoju moderne dræave 3/ Dræavna organizacija A/ Dræavna organizacija v πirπem in oæjem pomenu B/ Vpraπanja prvin dræave 4/ Oblike dræave A/ RazvrπËanje (klasifikacija) dræav B/ Oblike vladavine C/ Oblike dræavne oblasti a) Uvod b) NaËelo delitve oblasti ba) Parlamentarni sistem bb) Predsedniπki sistem bc) Parlamentarno-predsedniπki sistem c) NaËelo enotnosti oblasti Ë) Namesto sklepa »/ Oblike politiËnega sistema D/ Oblike dræavne ureditve E/ Socialna dræava F/ Pravna dræava

366Prilogi

5/ Padec berlinskega zidu. Dræavnopravne spremembe in odprta vpraπanja v dræavah Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Vpraπanje dræavne suverenosti in Evropska unija.

6/ Temeljni pogledi na dræavo. Dræava kot manifestacija ideje. Dræava kot integrativna celota (dræava pred dræavljanom). Pogodbene teori-je o dræavi (posameznik pred dræavo). Religiozni (krπËanski) pogle-di na pojem dræave. Dræava kot (bioloπki) organizem. MarksistiËna kritika dræave. AnarhistiËni pogled na dræavo (dræava kot nujno zlo). Socioloπki in politoloπki pogledi na dræavo. Totalitarni pogledi na dræavo. Pravni pogledi na dræavo. Sodobni (moderni) solidaristiËni, pluralistiËni in neokorporativistiËni pogledi na dræavo. Vpraπanje poj-ma dræave.

g III/ Pravo 1/ Pojem prava 2/ Zgodovinski razvoj prava A/ Sploπno B/ Zgodovinsko izoblikovani tipi prava

Drugi del: Pravni red g I/ Pojem pravnega reda in njegove sestavine

g II/ Pravno pravilo 1/ Pojem pravnega pravila 1.1/ Pojem pravnega pravila 1.2/ Sestavine pravnega pravila 1.3/ Jezikovno in pravnotehniËno sporoËanje pravnih pravil 2/ Sestavine pravnega pravila 2.1/ Primarna hipoteza 2.2/ Primarna dispozicija 2.2.1/ Pojem primarne dispozicije 2.2.2/ Narava primarne dispozicije 2.2.3/ DoloËljivost primarne dispozicije 2.3/ Sekundarna hipoteza ali pravna krπitev 2.4/ Pravna sankcija 3/ Tipsko (sploπno in abstraktno) pravno pravilo 4/ Od tipskega k posamiËnemu in h konkretnemu pravnemu pravilu 5/ Primarna in sekundarna pravna pravila 6/ Pravilo o pristojnosti 7/ “Nepopolna” (“nesamostojna”) pravna pravila 8/ Pravno naËelo 8.1/ Pojem pravnega naËela


367

8.2/ Vrste pravnih naËel 8.3/ Pomen pravnih naËel g III/ Pravno razmerje 1/ Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih 2/ Pravni subjekt 2.1/ Pravni subjekt 2.2/ FiziËna oseba 2.2.1/ Posameznik kot pravni subjekt 2.2.2/ Pravna sposobnost 2.2.3/ Sposobnost za dejanja 2.2.3.1/ Pojmovno pojasnilo 2.2.3.2/ Poslovna sposobnost 2.2.3.3/ Odgovornost za pravne krπitve 2.3/ Pravna oseba 2.3.1/ Pojem pravne osebe 2.3.2/ Vrste pravnih oseb 2.3.3/ Sposobnost pravnih oseb 2.3.4/ Nekatera odprta vpraπanja 2.4/ Od tu dalje 3/ Pravica 3.1/ Pravica 3.2/ Abstraktna pravica 3.3/ Konkretna pravica 3.4/ Teorija o naravi pravice 4/ Dolænostno upraviËenje 5/ Pravna dolænost 5.1/ Pravna dolænost 5.2/ Abstraktna in konkretna pravna dolænost 5.3/ Korelativnost pravic in pravnih dolænosti 6/ Zloraba pravice 7/ Predmet pravnega razmerja g IV/ Normativni pravni akt 1/ Pojmovno pojasnilo. Normativni pravni akt kot pravno dejstvo 2/ Normativni pravni akt 3/ Sestavine normativnega pravnega akta 3.1/ Uvod 3.2/ Vsebina normativnega pravnega akta. Sploπni in posa-

miËni pravni akt 3.3/ Oblike normativnega pravnega akta 3.3.1/ Pristojnost za sprejemanje normativnega prav-

nega akta 3.3.2/ Postopek za sprejemanje normativnega pravne-

ga akta

368Prilogi

3.3.3/ Zunanje izrazno sredstvo normativnega prav-nega akta

3.4/ Materialni in formalni pojem normativnega pravnega akta

4/ Veljavnost sploπnih pravnih aktov 4.1/ Uvod 4.2/ Krajevna veljavnost sploπnih pravnih aktov 4.3/ Osebna (personalna) veljavnost sploπnih pravnih aktov 4.4/ »asovna veljavnost sploπnih pravnih aktov 4.4.1/ ZaËetek veljavnosti sploπnih pravnih aktov 4.4.2/ Konec veljavnosti sploπnih pravnih aktov 4.4.3/ Retroaktivna veljavnost sploπnih pravnih

aktov 5/ Hierarhija normativnih pravnih aktov

g V/ Pravni viri 1/ Pojem pravnih virov 2/ Predmet pravnega urejanja 3/ Vrste formalnih pravnih virov. “Spontano” in organizirano nasta-

janje formalnih pravnih virov 4/ Organizirano nastajanje formalnih pravnih virov 4.1/ Ustava in zakon kot pravna vira 4.1.1/ Pojem ustave in zakona 4.1.2/ Predmet pravnega urejanja kot merilo razloËe-

vanja med ustavo in zakonom 4.1.3/ Ustavno urejanje druæbenih razmerij 4.1.4/ Zakonsko urejanje druæbenih razmerij 4.2/ Uredba kot osrednji podzakonski akt 4.2.1/ Pojem uredbe 4.2.2/ Uredbodajno urejanje druæbenih razmerij 4.2.3/ Drugi podzakonski akti 4.3/ Avtonomno pravno urejanje 4.3.1/ Avtonomno in heteronomno pravno urejanje 4.3.2/ Merila razloËevanja 4.3.3/ Avtonomno pravno urejanje 5/ “Spontano” nastajanje formalnih pravnih virov 5.1/ Morala kot pravni vir 5.1.1/ Morala in pravo 5.1.2/ Morala kot pravni vir 5.2/ ObiËaj kot pravni vir 5.2.1/ ObiËaj in pravo 5.2.2/ ObiËaj kot pravni vir 6/ Sodba in enotna (enaka) uporaba formalnih pravnih virov 6.1/ Sodba kot formalni pravni vir


369

6.2/ Ustaljena sodna praksa 6.3/ Novejπi pogledi na precedenËno pravo in na ustaljeno

sodno prakso 7/ Spoznavni pravni vir g VI/ Pravne praznine 1/ Narava pravnih praznin 2/ Pravnost pravnih praznin 3/ KlasiËne pravne praznine 4/ Pravne praznine v πirπem pomenu besede

g VII/ Uporabljanje (sploπnih) pravnih aktov 1/ Pojem uporabljanja normativnih pravnih aktov 2/ Potek uporabljanja (sploπnih) pravnih aktov 3/ Pomen pravnih dejstev 4/ PosamiËni pravni akti 4.1/ Uvod 4.2/ Upravni akt 4.3/ Sodni akt 4.4/ Pravni posel 5/ Konkretno pravno razmerje 6/ Zastaranje in priposestvovanje 7/ Varstvo pravnega razmerja 7.1/ Uvod 7.2/ SamozaπËita 7.3/ Dræavno varstvo 7.3.1/ Vrste dræavnega varstva 7.3.2/ Upravno, kazensko in civilnopravdno pravno

varstvo 7.3.3/ Zbiranje procesnega gradiva (priprave za prav-

no odloËitev) 7.3.4/ Pravovarstvena odloËba 7.3.5/ Pritoæbena (instanËna) pot 7.3.6/ PravnomoËnost sodnih in upravnih odloËb 7.3.7/ Izvrπba 7.4/ Ustavnosodno pravno varstvo

Tretji del: Razlaga (razumevanje) normativnih pravnih aktov 1/ Pravno razumevanje in odloËanje v konkretnih primerih 1.1/ Razumevanje dejstev (beri: æivljenjskega primera): kon-

kretni dejanski stan 1.2/ Razumevanje pravnih besedil: zakonski dejanski stan 1.3/ Pravno vrednotenje in pravno odloËanje

370Prilogi

2/ Pojem razlage (sploπnih) normativnih pravnih aktov 3/ Vrste razlage normativnih pravnih aktov 4/ Razlagalni argumenti 4.1/ Uvod 4.2/ Jezikovna razlaga 4.2.1/ Narava jezikovne razlage 4.2.2/ Zakonski jezik 4.3/ LogiËna razlaga 4.4/ SistematiËna razlaga 4.5/ Zgodovinska razlaga 4.6/ Argumentum a simili ad simile 4.6.1/ Pojem 4.6.2/ Analogija intra legem 4.6.3/ Zakonska analogija 4.6.4/ Pravna analogija 4.6.5/ Pomen zakonske in pravne analogije 4.6.6/ Posebnosti v kazenskem pravu 4.7/ Argument teleoloπke redukcije 4.8/ Argumentum a contrario 4.9/ Argumentum a fortiori (argumentum a maiori ad

minus, argumentum a minori ad maius) 4.10/ Argumentum a cohaerentia 4.11/ Argumentum a completudine 4.12/ Namenska (teleoloπka) razlaga 5/ (Besedni) rezultat razlage 6/ Razlaga ustave kot hierarhiËno najviπjega sploπnega pravnega

akta 7/ Razlaga posamiËnih pravnih aktov 8/ Utemeljitev razlagalne odloËitve 9/ (Nekateri) teoretiËni pogledi na razlago normativnih pravnih

aktov

Četrti del: Sistematizacija prava 1/ Pojem in prvine sistemizacije prava 2/ KlasiËne pravne panoge 2.1/ Ustavno pravo 2.2/ Civilno pravo 2.3/ Druæinsko pravo 2.4/ Gospodarsko pravo 2.5/ Delovno in socialno pravo 2.6/ Upravno pravo 2.7/ FinanËno pravo


371

2.8/ Kazensko pravo 2.9/ Postopkovno pravo 2.10/ Mednarodno javno pravo 2.11/ Mednarodno zasebno pravo 3/ Temeljne skupine prava 3.1/ Notranje (dræavno) in mednarodno pravo 3.2/ Materialno in formalno pravo 3.3/ Javno in zasebno pravo 4/ Vpraπanje novih pravnih panog 5/ Veliki pravni sistemi. Razdelitev v pravne kroge (pravne druæine) 5.1/ Pojem pravne druæine 5.2/ Merila razdelitve v pravne kroge 5.3/ Celinskoevropski (rimsko-germanski pravni krog) 5.4/ Angloameriπki pravni krog 5.5/ Povezave med common law in celinskoevropskim pra-

vom. Meπani sistemi 5.6/ Pravna druæina nekdanjih socialistiËnih dræav 5.7/ Pravni sistemi Daljnega vzhoda, pravni sistemi, ki jih

doloËata religija in plemensko izroËilo 5.8/ Nekatera odprta vpraπanja poenotenja prava

Peti del: Pravne znanosti in njihove metode 1/ Naloga pravnih znanosti 2/ Delitev pravnih znanosti 3/ Metode pravnih znanosti a) DogmatiËna metoda b) Socioloπka metoda c) Aksioloπka (deontoloπka) metoda Ë) Primerjalna metoda d) Zgodovinska metoda 4/ Pravne znanosti in πtudij prava

Šesti del: Pogledi na naravo prava 1/ Naravno pravo 1.1/ Uvod 1.2/ AntiËno (Aristotelovo) naravnopravno pojmovanje 1.3/ SholastiËno (Tomaæevo) naravnopravno pojmovanje 1.4/ RacionalistiËno naravno pravo 1.5/ Sklepno pojasnilo 2/ Pravni pozitivizem 2.1/ Uvod 2.2/ Zakonski pozitivizem

372Prilogi

2.3/ »ista teorija prava 2.4/ Hartova analitiËna teorija prava 2.5/ Pravni realizem 2.6/ Odprta vpraπanja 2.6.1/ Vpraπanje zornega kota 2.6.2/ Vpraπanje zasnove 2.6.2.1/ Argument neprava 2.6.2.2/ Argument naËel 2.6.2.3/ Argument razumevanja pravnih pravil 3/ Zgodovinska πola prava 4/ Socioloπko pravoznanstvo 5/ MarksistiËna teorija prava 6/ SintetiËno (integralno) pojmovanje prava 7/ Poglavitne pravne vrednote. Pojem, vrste in pomen pravnih vre-

dnot. »lovek in pravo. OpazovalËev in igralËev pogled.

Študijska literatura

Obvezna literatura g PAV»NIK: Teorija prava. 2. izd. Cankarjeva zaloæba: Ljubljana 2001 (razen

VIII.1., VIII.8., VIII.9. in XI. poglavja). g KUŠEJ, PAV»NIK, PERENI»: Uvod v pravoznanstvo 3. spremenjena in

dopolnjena izdaja. »Z Uradni list RS: Ljubljana 1992. Ponatis: Ljubljana 1996, str.19-57, 62-65, 233-245. Ti odlomki so v celoti ponatisnjeni v Prak-tikumu za uvod v pravoznanstvo (1998), str. 21-65, 315-319, 326-333.

g CERAR, NOVAK, PAV»NIK, PERENI»: Praktikum za uvod v pravoznanstvo. 3. spremenjena in dopolnjena izdaja. »Z Uradni list RS: Ljubljana 1998.

g CERAR, NOVAK, PAV»NIK: Praktikum za uvod v pravoznanstvo. 4. bistveno spremenjena in dopolnjena izdaja. Uradni list RS: Ljubljana 2005 (v pripra-vi). Obseg, v katerem je to delo obvezno, bo javljen ob njegovem izidu.

g CERAR: Nekaj temeljnih pogledov na pojem dræave (glej tË. 2 - zlasti Pla-ton, 3, 4, 10, 11 in 12), v: Praktikum za uvod v pravoznanstvo (1998), str. 66-79, 94-114.

g DAVID, GRASMANN (NOSILCA): Uvod v velike sodobne pravne sisteme. Prvi del. Cankarjeva zaloæba: Ljubljana 1998, tË. 22-30, str. 67-100.

Priporočena literatura g Tuja in domaËa priporoËena literatura je navedena v obvezni πtudijski

literaturi. g Kot uvod v pravno miπljenje glej: EGON SCHNEIDER: Logika za pravnike.

Cankarjeva zaloæba: Ljubljana 1995.


373

g Med klasiËnimi domaËimi deli glej: LEONID PITAMIC: Dræava, Celje 1927. Ponatis: Cankarjeva zaloæba: Ljubljana 1996.

g Pravni terminoloπki slovar, Zaloæba ZRC (ZRC SAZU), Ljubljana 1999.

g Leksikon Pravo. UREDIL M. PAVËNIK, 2.izd., Cankarjeva zaloæba : Ljubljana 2003.

g GUSTAV RADBRUCH: Filozofija prava. Cankarjeva zaloæba: Ljubljana 2001.

374Prilogi

Osnove kazenskega prava

Nosilci: prof. dr. Vid Jakulin, prof. dr. Damjan KoroŠec, doc. dr. Katja Filip»i», prof. dr. Zvonko FiŠer, doc. dr. Katja G. Šugman

Vsebina

Prvi del: Kazensko pravo

I. Kriminaliteta in kazensko pravoDeviantna ravnanja in socialnopatoloπki pojavi Deviantna ravnanja Kazniva ravnanja Kriminaliteta Domneve o druæbenih in individualnih vzrokih kriminalitete Druæbeno reagiranje zoper kriminaliteto

Kaznovalno pravo Sistem in klasifikacija kaznivih ravnanj ZnaËilnosti posameznih kategorij kaznivih ravnanj Razmerje med posameznimi kategorijami kaznivih ravnanj

Kazensko pravo Pojem kazenskega prava Druæbene funkcije kazenskega prava Dræavna kazenskopravna represija in njene meje Razmerje med moralo in kazenskim pravom Delitev kazenskega prava

II. Kazenski zakonik in kazenska zakonodajaKazenski zakon Kazenskopravna norma ali kazenski zakon Sploπni in posebni del kazenskega zakona Veljavnost kazenskega zakona

Temeljna naËela veljavne kazenske zakonodaje NaËelo zakonitosti NaËelo legitimnosti in omejenosti represije NaËelo humanosti NaËelo subjektivne ali krivdne odgovornosti NaËelo individualizacije kazenskih sankcij


375

III. Kaznivo dejanje in kazenska odgovornostPojem in definicija kaznivega dejanja Socialni in moralnoetiËni pojem kaznivega dejanja Pravni pojem in koncepcije kaznivega dejanja Pomen in mesto kaznivega dejanja v sistemu kazenskega prava

»lovekovo voljno ravnanje Storitev in opustitev Posledica

Protipravnost Pojem protipravnosti Silobran Skrajna sila Sila in groænja

Kazenska odgovornost Priπtevnost, nepriπtevnost, bistveno zmanjπana priπtevnost Actio libera in causa Pojem krivde in poglavitna staliπËa o njeni vsebini Naklep, malomarnost Zmota

Pripravljalna dejanja in poskus Poskus Neprimeren poskus Prostovoljni odstop

Udeležba Sostorilstvo Napeljevanje PomoË IV. Kazenske sankcijePojem kazenskih sankcij Kazenske sankcije kot ena izmed oblik druæbene reakcije proti kriminaliteti Sodobni pogledi na kazenske sankcije Sistemi kazenskih sankcij

376Prilogi

Kazni Teorije o kazni Sistem kazni Vrste kazni in pogoji za njihovo izrekanje

Varnostni ukrepi Varnostni ukrepi v sistemu kazenskih sankcij Sistematika in vrste varnostnih ukrepov

Drugi del: Kazensko procesno pravo I. Uvod Temeljna naËela kazenskega procesnega prava Pomen temeljnih naËel NaËelo oficialnosti in legalitete pregona NaËelo iskanja materialne resnice in proste presoje dokazovNaËelo akuzatornosti NaËelo kontradiktornosti NaËelo neposrednosti NaËelo ustnosti NaËelo javnosti

II. Subjekti kazenskega postopkaSploπno o subjektih kazenskega postopka Poglavitne procesne funkcije (pregon, obramba, sojenje) Glavni in stranski subjekti kazenskega postopka Stranke v kazenskem postopku Obdolæenec Poloæaj obdolæenca v postopku Pravica do obrambe Privilegij zoper samoobtoæbo Pravica do sojenja v razumnem roku Omejevalni ukrepi III. Potek kazenskega postopkaSploπno o stadijih kazenskega postopka Predkazenski postopek Delo in naloge organov odkrivanja Razlogi za sum


377

Osumljenec in njegov pravni poloæaj Posebne operativne metode in sredstva

Preiskava Utemeljen sum Preiskovalni sodnik Potek in konec preiskave

Glavna obravnava Potek glavne obravnave Sodba

Pravna sredstva Pritoæba Izredna pravna sredstva

Literatura

g L. BAVCON, A. ©ELIH, K. FILIP»I», V. JAKULIN, D. KOROŠEC, Kazensko pravo, sploπni del, Uradni list RS, Ljubljana 2003.

g K. FILIP»I», V. JAKULIN, A. KARAKAŠ, D. KOROŠEC, Praktikum za kazen-sko materialno pravo, Uradni list RS, Ljubljana 1995.

g Kazenski zakonik RS, Uradni list RS, Ljubljana 2004. g Z. DEŽMAN, A. ERBEŽNIK, Kazensko procesno pravo Republike Slovenije,

GV, Ljubljana, 2003. g Z. FIŠER, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV, Ljubljana,

2004. g B. M. ZUPAN»I», Kazensko procesno pravo - odloËbe in razprave (3.

izdaja), Ur. list, Ljubljana, 1991. g Z. DEŽMAN, A. ERBEŽNIK, Kazensko procesno pravo Republike

Slovenije, GV, Ljubljana, 2003. g Z. FIŠER, Zakon o kazenskem postopku (uvodno besedilo), Ur. list RS,

Ljubljana, 2002. g B. M. ZUPAN»I», Kazensko procesno pravo - odloËbe in razprave (3.

izdaja), Ur. list, Ljubljana, 1991.

378Prilogi

Osnove civilnega prava

Nosilec: prof. dr. Miha Juhart

Vsebina:

g 1. Temeljni pojmi civilnega prava (znaËilnosti, naËela, podroËja) g 2. Osnove stvarnega prava 2.1. Pojem stvarnega prava 2.2. Stvar 2.3. Posest 2.4. Lastninska pravica 2.5. Sluænosti 2.6. Zastavna pravica 2.7. Zemljiπka knjiga g 3. Obligacijsko pravo 3.1. Pojem viri in temelji obligacij 3.2. Nastanek obveznosti 3.3. Prenehanje obveznosti 3.4. Pravni posli 3.5. Odπkodninske obveznosti 3.6. Nekatere tipiËne pogodbe g 4. Dedno pravo 4.1. Zakonito dedovanje 4.2. OporoËno dedovanje 4.3. Nujno dedovanje

Literatura:

g PERENI», JUHART, GRILC, KUZMA, IGLI»AR: Uvod v pravo, DZS 2002 (108 - 201).


379

Osnove upravnega prava

Nosilci: prof.dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Tone JerovŠek, doc. dr. Bojan Bugari», doc. dr. Senko Pli»ani» in doc. dr. Mitja Horvat

Vsebina:

I. Uvodni pojmi Opredelitev predmetov javne uprave, upravnega prava in upravnega

postopka in njihova medsebojna povezanost.

II. ProuËevanje uprave in vloga javne uprave v druæbi. Upravna znanost in njen razvoj. Upravni sistemi. Vloga, funkcije in naloge

javne uprave. Razvoj. Javna uprava in tranzicija. Funkcionalni in organi-zacijski vidik sistema javne uprave. Dræavna uprava. Lokalna samouprava. Javne sluæbe. Para dræavne organizacije. Varstvo pravic posameznikov v razmerju do uprave. Javni usluæbenci. Javne finance. Razmerja med upravo in dræavljani pri odloËanju o njihovih pravicah ter v medsebojnih stikih. Razmerja v sistemu javne uprave in poloæaj zaposlenih. Pravna ureditev poloæaja organizacij, ki izvajajo funkcije javne uprave.

III. Javna uprava in Evropska Unija Struktura evropske izvrπilne veje oblasti. Komisija in Svet: dualna izvrπ-

ilna oblast. Javna uprava med nacionalno dræavo in Evropsko Unijo. Evropski upravni prostor. NaËela evropskega upravega prava. Evropska javna uprava in nove evropske upravne institucije (neodvisne agencije, komiteji - sistem komitologije). Moderni principi delovanja javne uprave. NaËelo odprtosti javne uprave. Dostop do informacij javnega znaËaja. Sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov ("notice and comment" postopek). Analiza uËinkov predpisov (RIA). Druge oblike sodelovanja pri sprejemanju predpisov. Odprta javna uprava in EU.

IV. Sistem dræavne uprave. 1. Vlada. Sestava vlade in njeno oblikovanje; poloæaj predsednika vlade.

Vladne sluæbe in njih naloge ter organizacija. Funkcije vlade: eksekutiv-na, kurativna, koordinativna in reprezentativna funkcija. Pravni akti vlade. Razmerje vlade do Dræavnega zbora in do ministrstev.

2. Ministrstva in drugi osrednji upravni organi. Ustavne doloËbe o struk-turi uprave. Ustanovitev upravnih organov. Ministrstva, upravni organi

380Prilogi

in organizacije v sestavi ministrstev. Drugi dræavni organi, ki opravljajo upravne naloge. Funkcije ministrstev. Eksekutivna funkcija: pravne oblike izvrπevanja zakonov. Upravni nadzor: sploπna vpraπanja nadzora, nadzor nad zakonitostjo, inπpekcijski nadzor, upravna inπpekcija. Skrb za javne sluæbe. Strokovne naloge v zvezi z dræavnim premoæenjem. Medsebojna razmerja ministrstev. Razmerje ministrstev in organov ter organizacij v njih sestavi.

V. Lokalna uprava 1. Osrednja in lokalna uprava. Problemi oblikovanja upravnoterito-

rialnih enot: sploπne in posebne enote, naloge, obmoËje. Razmerja upravnih teritorialnih enot do lokalnih skupnosti. Vpliv prebi-valcev in lokalnih interesov na lokalno upravo. Lokalna uprava v nekaterih primerjalnih upravnih sistemih.

2. Lokalna organizacija dræavne uprave Upravni okraji (sploπne upravne enote) in njihova notranja orga-

niziranost. Naloge upravnih okrajev (enot). Vodenje upravnih okrajev (enot). Razmerje vlade ter ministrstev in upravnih okrajev Posebna upravna teritorialna organiziranost: javna varnost, obram-ba, varstvo voda.

VI. Sredstva dræavne uprave 1. Financiranje, viri in poraba. Problemi ekonomiËnosti in uËinkovitosti

uprave. Razvoj. ProraËunski sistem. Sodobni poskusi uvajanja dohodkov-nega sistema. Pravna ureditev javnih financ. FinanËni nadzor uprave.

VII. Lokalna samouprava 1. Pojem lokalne samouprave in njena vsebina. Zgodovinski izvori lokal-

ne samouprave v Evropi. Razmerje med lokalno samoupravo in dræ-avo. Pravna narava lokalne samouprave. Lokalne skupnosti in njihove vrste. Lastnosti lokalnih skupnosti. Temeljni organi lokalnih skupnosti. Izvirne in preneπene naloge lokalnih skupnosti. Financiranje lokalnih skupnosti in njihovih nalog. Temelji lokalne samouprave v nekaterih primerjalnih upravnih sistemih.

2. Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji. ObËina. Pogoji za ustano-vitev obËine in postopek ustanovitve, vrste, podroËje delovanja (izvir-na in preneπena pristojnost). Mestne obËine in njih posebne naloge. Organi obËine in naËin njihovega oblikovanja. Financiranje obËin: viri, omejitve pri zadolæevanju. ObËinska uprava in naËin odloËanja. Pravni poloæaj delov obËin. Vrste lokalnih skupnosti druge stopnje, naËin obli-kovanja, podroËje delovanja (izvirna in preneπena pristojnost), organi.


381

VIII. Nedræavna uprava Parastatalne organizacije. Nevladne organizacije, Upravni aspekti nedræ-

avne uprave - javno pooblastilo. Samoregulacija in neodvisna regulacija.

IX. Javno pooblastilo Pojem. Ustavne opredelitve. Nosilci. NaËin zaupanja javnega pooblastila.

Javno pooblastilo in posebne ali izkljuËne pravice. Vsebina javnega poob-lastila.

X. Osebe javnega prava Opredelitev. Identifikacijski kriteriji: naËin ustanovitve, funkcije, finan-

ciranje, ingerence ustanovitelja. Sploπni pravni reæim oseb javnega prava. Vrste oseb javnega prava.

XI. Nedræavne upravne organizacije Sploπna vpraπanja. Zbornice. Javne agencije. Javni skladi.

XII. Javne sluæbe 1. Pojem. Nastanek in razvoj javnih sluæb. Vrste javnih sluæb. Materialni

kriteriji za opredelitev javne sluæbe: netrænost in naravni monopoli, nujnost, kolektivna narava dobrin, prisilnost. Javne sluæbe kot dejavno-sti s posebnimi obveznostmi - obveznosti javne sluæbe.

2. Liberalizacija, komercializacija in privatizacija javnih sluæb. Posebne in izkljuËne pravice ter pravo EU: pojem, dopustnost podeljevanja. Pravni instrumenti liberalizacije: loËitev dejavnosti (“unbundling”), neodvisno upravljanje.

3. Gospodarske javne sluæbe Pojem. Opredelitev in vrste gospodarskih javnih sluæb. NaËin upravlja-

nja. Financiranje. Poloæaj uporabnikov. Oblike izvajanja gospodarskih javnih sluæb.

4. Druge javne sluæbe. T.i. negospodarske ali socialne javne sluæbe. Javni zavod: pravni status, organi, naËin upravljanja. Koncesija na podroËju socialnih javnih sluæb. Druge javne sluæbe.

382Prilogi

XIII. Ljudje v upravi PolitiËni funkcionarji, javni usluæbenci in uradniki. Razvojni pogled na

sluæbo v javni upravi. Poloæaj javnih usluæbencev in upravnih delavcev v nekaterih primerjelnih sistemih (Anglija, Avstrija, NemËija). Ureditev v Republiki Sloveniji. Moderni naËini upravljanja s kadrovskimi viri v javni upravi.

XIV. Temelji upravnega prava Predmet. Nastanek in razvoj upravnega prava. Razmerje upravnega prava do

drugih pravnih vej in njegova razmejitev z njimi. Upravnopravna znanost. Viri upravnega prava. Sistem upravnega prava. Ustavna in filozofska izho-diπËa upravnega prava. Varovanje Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin na podroËju javne uprave. DemokratiËna in pravna dræava. NaËelo delitve oblasti. Razmerja med vejami oblasti in uprava.

XV. Pravne oblike delovanja uprave. Temeljni pojmi: pravna in materialna (realna) dejanja, enostranski in dvostranski akti, akti oblasti in akti poslovanja, interni akti. Posledice delovanja uprave - odgovornost za πkodo.

1. Upravne norme in upravni akti Upravnopravno razmerje. Pravica in pravni interes. Pravni akti in materialna dejanja. Upravne norme in upravni akti. Hierarhija pravnih norm in pravnih aktov. Objavljanje pravnih aktov.

2. Upravni predpisi in abstraktni upravni akti. Klasifikacija abstraktnih upravnih aktov. Vrste abstraktnih upravnih aktov. Postopek sprejema-nja abstraktnih upravnih aktov - sodelovanje javnosti. Sodno varstvo. Temeljni kriteriji ustavnosti in zakonitosti.

3. Konkretni upravni akti. Konstitutivni in deklarativni akti. Molk uprave. Sestavljeni akti. OdloËbe in sklepi. Dodatek: pogoji, modusi, roki in pridræek veljavnosti. »asovna veljavnost. Retroaktivnost. Konkretni akti v obliki predpisa. Dolænost obrazloæitve. Bistvene in nebistvene napake. NeobstojeËi akti, niËnost in niËni akti. Izpodbojnost in izpod-bojni akti. Odprava in razveljavitev. Sodno varstvo. Ustavni temelji. PravnomoËnost konkretnih upravnih aktov (formalna, materialna).

4. Interni akti uprave. Opredelitev. Primeri internih aktov. Interpretativni in konstitutivni interni akti. Pravna narava internih aktov uprave: dejan-sko uËinkovanje z moËjo predpisa. Formalno in materialno staliπËe o pravni naravi internih aktov. Pravno varstvo pred internimi akti uprave.

5. Akti poslovanja. Pojem in izvor. Akti poslovanja kot enostranski in veËstranski akti. Identifikacija aktov poslovanja v slovenskem pravu - kriteriji, primeri, ustavnosodna praksa.


383

6. Materialna dejanja upravnih organov. ObveπËanje udeleæencev, spreje-manje izjav za potrebe upravnih organov. Dejanska materialna dejanja. Drugi realni akti.

7. Upravne pogodbe. Pojem. Pravna narava. Upravne pogodbe kot nado-mestilo upravnega akta. Interne in eksterne pogodbe (contracting in, contracting out). Opredelitev upravne pogodbe v slovenskem pravu. Primeri: koncesijska pogodba, pogodba o dodelitvi dræavne pomoËi, pogodbe o dodelitvi sredstev iz javnih financ,…. Pravni reæim upravnih pogodb. Neenak poloæaj strank. Omejitev naËela pacta sunt servanda. Pooblastila javnopravne strani za enostransko poseganje v pogodbo: spreminjanje pogodbe, nalaganje dodatnih obveznosti, nalaganje sank-cij. Enostransko razdrtje pogodbe. Posledice enostranskega posega v pogodbo: finanËno nadomestilo, nepredvidljive okoliπËine.

XVI. Koncesija Opredelitev koncesije in koncesijskega razmerja. Vrste koncesij. Postopek

podelitve koncesije. Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja. Objekti in naprave koncesije - BOT posli. Posebnosti pogodbenega prava pri koncesijski pogodbi (prenos koncesije, spremenjene okoliπËine, viπja sila, razdrtje pogodbe, nadzor koncedenta). Enostranska sprememba koncesijske pogodbe. Prenehanje koncesijskega razmerja - prenehanje pogodbe, prenehanje koncesionarja, steËaj koncesionarja, odvzem konce-sije, odkup koncesije, prevzem v reæijo.

XVII. Odπkodninska odgovornost javnih oblasti Sploπna odπkodninska odgovornost. Uporaba sploπnih pravil zasebnega

prava. Elementi odπkodninske odgovornosti: πkoda, protipravnost rav-nanja, vzroËna zveza, krivda. Kriterij zahtevane skrbnosti pri uradnikih. Odgovornost zaposlenih. Odπkodninska odgovornost za protipravno rav-nanje. Temeljne znaËilnosti te odπkodninske odgovornosti: protipravnost ravnanja, odgovornost brez krivde. Ustavne doloËbe o tej odgovornosti. Meje odπkodninske odgovornosti brez krivde - razliËna interpretacija prava. Posebna ureditev nekaterih primerov. Odπkodninska odgovornost za pravno pravilno ravnanje. Opredelitev te odπkodninske odgovornosti. Kriterij za nastanek odπkodninske odgovornosti: posebna πkoda, ki zada-ne le doloËen krog subjektov. Obseg odπkodninske odgovornosti. Posebni primeri ureditve te odgovornosti.

384Prilogi

XVIII. Temeljna naËela upravnega delovanja. Pomen. Medsebojna povezanost temeljnih naËel. Temeljna naËela in ustava - naËelo pravne dræave.

1. NaËelo zakonitosti upravnega delovanja. Pravna pravilnost uprave, ustavnost, zakonitost. Pravna pravilnost upravnih norm in aktov. Pravna pravilnost pravnega in izvenpravnega delovanja upravnih organov. NaËelo zakonitosti v pomembnejπih pravnih sistemih in v pravu EU. Razvoj. Posebni problemi zakonitosti uprave. Odstopanje od naËela zakonitosti. Izjemna stanja. NedoloËeni pojmi v upravnih normah. Prosti preudarek, popaËenje oblasti. Ustavnosodna presoja zakonitosti delovanja uprave. Testi za ustavnosodno presojo. Minimalna presoja, stroga presoja, vmesna presoja. Suspektna motivacija normodajalca.

2. NaËelo sorazmernosti. Zgodovinski izvor naËela sorazmernosti. NaËelo sorazmernosti v pomembnejπih pravnih sistemih in v pravu EU. Vsebina naËela sorazmernosti. NaËelo sorazmernosti pri sploπnem in posamiËnem ravnanju uprave. Elementi preizkusa sorazmernosti: dopustnost javnih ciljev, primernost, nujnost, sorazmernost v oæjem pomenu. Uporaba naËela sorazmernosti na razliËnih podroËjih delovanja uprave.

3. NaËelo enakosti. NaËelo enakosti pred zakonom: formalna in materialna enakost pri uporabi prava. NaËelo enakosti pred zakonom v pomembne-jπih pravnih sistemih in v pravu EU. Krπitve naËela enakosti. Arbitrarnost delovanja uprave. Diskriminacija: enaka obravnava neenakih primerov, neenaka obravnava enakih primerov, skrita diskriminacija. Opustitev ravnanja uprave. Testi ustavnosodne presoje naËela enakosti.

4. Zanesljivost prava. Zanesljivost prava kot temeljno pravno naËelo. Pridobljene pravice. UpraviËena priËakovanja. Primerjalni pogled na naËelo zanesljivosti prava. NaËelo zanesljivosti prava pri upravnih pred-pisih. Oblike krπitve naËela zanesljivosti prava s predpisi. Povezanost s Ëasovno veljavnostjo predpisov. Elementi dopustnosti posega v zaneslji-vost prava. NaËelo zanesljivosti prava pri posamiËnih aktih in materialnih dejanjih. Oblike prenehanje veljavnosti posamiËnih aktov ex tunc in ex nunc. Posledice pri konstitutivnih in deklarativnih aktih. Posledice prenehanja veljavnosti pri aktih, ki dajejo pravice od tistih, ki nalagajo obveznosti. Poseg v upraviËena priËakovanja pri materialnih aktih.

XIX. Upravnopravni aspekti javnih sluæb. Posebne in izkljuËne pravice. Obveznosti javne sluæbe. NaËin doloËitve javne sluæbe - razlogi, kriteriji, pravni akt, ustavno-sodna presoja doloËitve javne sluæbe.

XX. Javne stvari. Pojem. Posamezne kategorije javnih stvari. Javno dobro in infrastruktura javnih sluæb. Lastnina oseb javnega prava. Pridobitev v lastnino oseb javnega prava. Upravljanje in razpolaganje z javno lastnino. Prisilna pridobitev v javno lastnino.


385

Razlastitev. Ustavni elementi razlastitve: nepremiËnina, javna korist, odπkodnina. Postopek razlastitve. Sluænost v javno korist. Drugi razlaπËujoËi posegi. Druge oblike prisilne pridobitve v javno lastnino. Predkupna pravica v korist oseb javnega prava. Rekvizicija. Nacionalizacija. Denacionalizacija.

XXI. Upravnopravne institucije 1. Pravna ureditev dræavljanstva in osebnih stanj. Tujci: zaËasno in stalno

bivanje. Azil. Ilegalni migranti. Schengenski sporazum kot del domaËe-ga prava. ZaËasno zatoËiπËe kot poseben institut.

2. Pravna ureditev interesnega in politiËnega zdruæevanja, javnih zboro-vanj in shodov. Ustanove. Evropska listina o nevladnih organizacijah. Druπtva in politiËne stranke. Pravna ureditev javnih zborovanj in sho-dov. Ugovor vesti.

3. Dostop do informacij javnega znaËaja. Ustavnopravna opredelitev pra-vice dostopa do informacij javnega znaËaja. Sploπnost pravice dostopa in izjeme. Postopek uveljavitve dostopa. Pravno varstvo pravice dosto-pa.

4 Varstvo osebnih podatkov. Ustavnopravna opredelitev informacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov. NaËela varstva osebnih poda-tkov. Obveznosti in omejitve upravljalcev zbirk podatkov. Sodno varstvo informacijske zasebnosti. Katalog zbirk podatkov. Inπpekcijski nadzor.

XXII. Upravni postopek 1. Pojem upravnega postopka. Zgodovinski pregled. Kdo je dolæan posto-

pati po ZUP. Javno pooblastilo. Terminologija zakona in problemi. Faze postopka.

2. Temeljna naËela. Pomen, namen in cilj naËel ZUP. Pomen izraza “organ” in “uradna oseba”. NaËelo zakonitosti. Zakonitost in pro-sti preudarek. Podeljeni prosti preudarek in preudarek iz nedoloËnih pravnih pojmov. Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi. NaËelo materialne resnice. NaËelo zasliπanja stranke. Prosta presoja dokazov. Dolænost govoriti resnico in poπtena uporaba pravic. Samostojnost pri odloËanju. Pravica pritoæbe. EkonomiËnost postopka. 3. Pristojnosti za odloËanje v upravnem postopku. Pristojnost v upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti dræavne uprave. Pristojnost v upravnih stvareh lokalnih skupnosti. Stvarna in krajevna pristojnost. Prepoved prevzema in prenosa pristojnosti. Stranke z diplomatsko imuniteto. Prostorska omejitev pristojnosti. Spor o pristojnosti. Uradna oseba, pooblaπËena za postopek in za odloËanje. Pravna pomoË. IzloËitev uradne osebe.

386Prilogi

3. Stranka in njeno zastopanje v upravnem postopku. Poloæaj stranke. Procesna sposobnost. Nujni, morebitni in sluËajni udeleæenci. Ostali udeleæenci. Zakoniti zastopnik. ZaËasni zastopnik. Skupni predstavnik. PooblaπËenec. Strokovni pomoËnik.

4. Jezik v postopku. Uporaba jezika v postopku. Pravice italijanske in madæarske narodne skupnosti.

5. ObËevanje organov in strank. Vloge. Postopek sprejemanja vlog. Vabila. Zapisnik. Zaznamek. Pregled spisov in obvestila o poteku postopka.

6. VroËanje spisov v upravnem postopku. NaËin vroËanja. Posredno vro-Ëanje. Obvezno osebno vroËanje. Posebni primeri vroËanja. VroËilnica. Pomote pri vroËanju.

7. Roki in naroki v upravnem postopku in vrnitev v prejπnje stanje. Opredelitev rokov. Vrste rokov. RaËunanje rokov za opravo dejanj v upravnem postopku. Naroki v upravnem postopku. Vrnitev v prejπnje stanje. Postopek odloËanja za vrnitev v prejπnje stanje.

8. Vzdræevanje reda v upravnem postopku. Opomini in odstranitev tiste-ga, ki moti delo. Denarna kazen.

9. Stroπki upravnega postopka. Stroπki organov in strank. Oprostitev pla-Ëila stroπkov postopka.

10. Postopek na prvi stopnji. ZaËetek postopka in zahtevki strank. Zdruæitev stvari v en postopek. Sprememba zahtevka. Umik zahte-ve. Poravnava. Sploπna naËela ugotovitvenega postopka. Skrajπani ugotovitveni postopek. Posebni ugotovitveni postopek. Predhodno vpraπanje in identiËno dejansko stanje. Prekinitev postopka. Ustna obravnava. Dokazovanje. Sploπna naËela dokazovanja. Dokazna sred-stva. Zavarovanje dokazov. Upravni akt. OdloËba. Kateri organ izda odloËbo. Oblika in sestavni deli odloËbe. Delna, dopolnilna in zaËasna odloËba. Rok za odloËbo. Popravljanje pomot v odloËbi. DokonËnost in pravnomoËnost odloËbe. Sklep.

11. Redna pravna sredstva. Pravni uËinek pravnega sredstva na izdani upravni akt. Pravica pritoæbe. Pristojnosti organov za odloËanje o pritoæbi. Rok za pritoæbo. Razlogi za pritoæbo. Oblika in vsebina pri-toæbe. IzroËitev pritoæbe. Delo organa prve stopnje v zvezi s pritoæbo. OdloËanje organa druge stopnje o pritoæbi. Pritoæba, Ëe odloËba prve stopnje ni bila izdana. Pritoæba ob molku organa. Rok za odloËbo o pritoæbi. VroËitev odloËbe druge stopnje. Pritoæba zoper sklep.

12. Izredna pravna sredstva. Obnova postopka. Sprememba in odprava odloËbe v zvezi z upravnim sporom. Odprava in razveljavitev odloËbe po nadzorstveni pravici. Izredna razveljavitev. NiËnost odloËbe. Pravne posledice odprave, spremembe, razveljavitve in niËnosti.


387

13. Izvrπba. Pojem. Vrste izvrπbe. Oblike upravne izvrπbe. Izvrπba po dru-gih osebah. Izvrπba s prisilitvijo. Izvrπba v zavarovanje. ZaËasni sklep o zavarovanju.

14. Nadzor nad izvajanjem Zakona o sploπnem upravnem postopku in posebnim upravnim postopkom. Nadzor ministrstva, pristojnega za upravo. Upravna inπpekcija. Dolænosti, odgovornosti in pooblastila upravnih inπpektorjev. Ukrepi upravnih inπpektorjev.

XXIII. Posebni upravni postopki. DavËni postopek. Pokojninski postopek. Carinski postopek.

XXIV. Upravni spor. Teorija upravnega spora. Kaj je upravni spor. Vrste upravnega spora. Pravna narava naπega upravnega spora. Zgodovinski pregled. Udeleæenci upravnosodnega postopka. SodiπËa. Pristojnost. Toæba. Vloæitev, roki, vsebina in oblika toæbe. Umik. OdloËanje sodiπËa. Sodba ali sklep. Pritoæba. Izredna pravna sredstva. Obnova. Zahteva za varstvo zakonitosti. Obveznost sodb. Sankcije zaradi nespoπtovanja sodb v upravnih sporih. Varstvo z ustavo zajamËenih svoboπËin in pravic v upravnem sporu. Upravni spor po 158. Ëlenu Ustave.

XXV. Varstvo pravic po Evropski konvenciji o Ëlovekovih pravicah pred Evropskim sodiπËem zaradi krπitve teh pravic z upravnimi akti.. Pritoæba. IzËrpanost pravnih sredstev po notranjem dræavnem pravu. Pravica do odπkodnine. Obveznost dræave izpolniti odloËbo Evropskega sodiπËa.

XXVI. Varuh Ëlovekovih pravic.Vloga varuha Ëlovekovih pravic po ustavnem redu Republike Slovenije. Pristojnosti varuha Ëlovekovih pravic. Delovanje varuha Ëlovekovih pravic. Ugotovitve varuha Ëlovekovih pravic o delovanju upravnih organov, kadar odloËajo o pravicah in obveznostih strank.

Literatura:

g ANDROJNA, VILKO: Upravni postopek in upravni spor, Ëasopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1985.

g BU»AR, FRANCE: Upravljanje, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana 1981. g BUGARI», BOJAN: Reforma javne uprave v dræavah v tranziciji, III. Dnevi

javnega prava, Portoroæ, 1997 (zbornik). g BUGARI», BOJAN: Od hierarhiËne k odprti javni upravi, Dnevi slovenske

uprave, Visoka upravna πola, Portoroæ 2002 (zbornik). g GODEC, RUPKO: O funkcijah in o naËelih dræavne uprave, Vestnik IJU

1-2/1979, Ljubljana 1979.

388Prilogi

g GODEC, RUPKO; HORVAT, MITJA; PIRNAT, RAJKO; ©TURM, LOVRO; TRPIN, GORAZD: Upravni zbornik, Inπtitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 1993; str. 1-277.

g GRAD, FRANC: Lokalna demokracija, Uradni list RS, Ljubljana 1998, str. 97-131.

g GRAD, FRANC: Parlament in vlada, Uradni list RS, Ljubljana 2000, str. 119 -136 in 279 - 317.

g JEROVŠEK, TONE: Zakon o sploπnem upravnem postopku z uvodnimi pojasnili. »Z, Uradni list RS, 2001.

g JEROVŠEK, TONE: Predpisi o upravnem sporu, z uvodnimi pojasnili. »Z, Uradni list RS, 1998.

g PIRNAT, RAJKO: Osebe javnega prava : (prispevek k reinstituciji pojma v slovenskem pravu). Javna uprava, vol. 31, πt. 4 (1995), str. 477-492.

g PIRNAT, RAJKO: Pravna narava internih aktov uprave z eksternim uËin-kovanjem. Javna uprava, 1995, let. 31, πt. 3, str.str. 325-335.

g PIRNAT, RAJKO: Razmiπljanje o postopku sprejemanja sploπnih upravnih aktov. Zb. znan. razpr. - Prav. fak. Univ. Edvarda Kardelja Ljublj., vol.55 (1995), str. 241-252.

g PIRNAT, RAJKO: Zakonitost internih aktov uprave. 2. strokovno sreËanje pravnikov s podroËja javnega prava : Rogaπka Slatina, 26. in 27. november 1996, Ljubljana: Inπtitut za javno upravo, 1996, str. 279-294.

g PIRNAT, RAJKO: Konkurenca in gospodarske javne sluæbe. 3. strokov-no sreËanje pravnikov javnega prava. Portoroæ, 3.-5. december 1997. Ljubljana: Inπtitut za javno upravo, 1997, str.193-207.



g PIRNAT, RAJKO: Upravna pogodba - ali jo slovensko pravo potrebuje, Zbornik posveta VI. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2000, Ljubljana: Inπtitut za javno upravo, 2000, str. 95-110.

g PIRNAT, RAJKO: Nekaj vpraπanj javnega pooblastila kot ustavnega insti-tuta, Zbornik posveta VII. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2001, Ljubljana: Inπtitut za javno upravo, 2001, str. 271-280.

g PIRNAT, RAJKO: Koncesijska pogodba de lege ferenda, Zbornik posveta VIII. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2002, Ljubljana: Inπtitut za javno upravo, 2002, str. 65-78.

g PIRNAT, RAJKO: Akti poslovanja dræavnih organov, Zbornik posveta IX. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2003, Ljubljana: Inπtitut za javno upravo, 2003, str. 187-197.

g PLI»ANI», SENKO: Razvoj pravnih razmerij med upravnimi in zasebno-pravnimi subjekti, Javna uprava, πt. 3-4/93, str. 225-251.


389

g PLI»ANI», SENKO: Javne sluæbe, Javna uprava, 1995, letnik 31, πt. 4, str. 493-512.

g PLI»ANI», SENKO: Pravni poloæaj premoæenja Republike Slovenije - upravnopravni vidik, Javna uprava, 1996, let. 32, str. 493-498.

g PLI»ANI», SENKO: Vloga dræave v gospodarskih druæbah, ki opravljajo gospodarske javne sluæbe, Zbornik posvetovanja VI. dnevi javnega prava, Inπtitut za javno upravo pri PF, Ljubljana 2000, str. 121-136.

g PLI»ANI», SENKO: Pravica do informacij javnega znaËaja, Zbornik posve-ta VIII. Dnevi javnega prava, Portoroæ 2002, str. 97-104.

g ©TURM, LOVRO (URED.): Upravni zbornik 1996, Ljubljana 1996, str. 9-70, 87- 339.

g ©TURM, LOVRO: Omejitev oblasti, Nova revija, Ljubljana 1998. g ©TURM, LOVRO (UREDNIK): Varstvo zasebne lastnine kot temeljne

Ëlovekove pravice, zbornik, Ustanova za Ëlovekove trajne vrednote - Perennia, Ljubljana 1996.

g ©TURM, LOVRO: Zbirka primerov iz ustavnega upravnega prava I - Vezanost uprave na zakon, Uradni list RS, Ljubljana 1997.

g ©TURM, LOVRO (UREDNIK): Komentar ustave Republike Slovenije, Ljubljana 2002; obvezno πtudijsko gradivo je komentar k Ëlenom 1, 2, 3, 8, 9, 12, 14, 15, 16, 22, 23, 25, 26, 38, 39, 44, 45, 69, 70, 120, 121, 146 - 151, 153 - 158.

g TRPIN, GORAZD: Pokrajine in upravna teritorializacija, Javna uprava, 1998, let. 34, str. 251-262.

g TRPIN, GORAZD: Javni skladi in javne agencije, Zbornik posvetovanja VI. dnevi javnega prava, Inπtitut za javno upravo pri PF, Ljubljana 2000, str. 175-190.

g TRPIN, GORAZD: Predpisi o dræavni upravi, vladi in ministrstvih - uvodna pojasnila, Uradni list RS, Ljubljana 1995, str. 7-52.

g TRPIN, GORAZD: NaËelo odprtosti javne uprave. Javna uprava, 2000, let. 36, πt. 4, str. 409-419.

g TRPIN, GORAZD: Dræavna uprava edest let po sprejemu ustave, Zbornik posvetovanja VII. Dnevi javnega prava, IJU, Ljubljana 2001, str. 257-271.

g VIRANT, GREGOR: Lastninski koncept javnega dobra v primerjalnem pravu in pri nas, Javna uprava, 1995, letnik 31, πt. 3, str. 353-364.

g VIRANT, GREGOR: Zbornice, Podjetje in delo, Letn. 25, 1999, πt. 6/7; Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999.

g VIRANT, GREGOR: NaËelo zakonitosti delovanja uprave in πirina zakon-skih pooblastil, Javna uprava, 1999, letnik 35, πt. 3, str. 467-488.

g VLAJ, STANE: Lokalna samouprava, FDV, Ljubljana 1998. g ZUP z uvodnimi pojasnili, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana

1999.

390Prilogi

g Zakon o upravnih sporih, Uradni list RS, πt. 50/97 in 65/97-popravek. g Konvencija o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin z dne 4.

novembra 1950, Uradni list Republike Slovenije, πt. 33/94, mednarodne pogodbe πt. 7.

Obvezno je poznavanje veljavnih zakonov in drugih predpisov s podroËja javne uprave, upravnega prava, upravnega postopka in upravnega spora in posameznih upravnopravnih institucij ter poznavanje relevantnih odloËb Ustavnega sodiπËa.


391

Mednarodno javno pravo

Nosilci: prof. dr. Borut Bohte, prof. dr. Mirjam Škrk, prof. dr. Danilo Türk

Vsebina

1. Uvod 1.1. Pojem mednarodnega prava 1.2. Mednarodna skupnost - vloga mednarodnega prava v sodobni

mednarodni skupnosti 1.3. Odnos med mednarodnim in notranjim pravom 1.4. Delitev mednarodnega prava 1.5. Pravna narava mednarodnega prava 1.6. Viri mednarodnega prava 1.6.1. Pojem virov 1.6.2. Mednarodne pogodbe 1.6.3. Mednarodnopravni obiËaji 1.6.4. Sploπna pravna naËela 1.6.5. Mednarodna judikatura in doktrina kot pomoæni sred-

stvi za ugotavljanje pravnih pravil 1.6.6. PraviËnost 1.6.7. Pravila kurtoazije 1.7. Zgodovina mednarodnega prava 1.8. Doktrina mednarodnega prava 1.9. Kodifikacija in progresivni razvoj mednarodnega prava2. Subjekti mednarodnega prava 2.1. Pojem subjekta mednarodnega prava 2.2. Pravna, poslovna in deliktna sposobnost 2.3. Sodobne teænje v razvoju subjektov mednarodnega prava 2.4. Dræave kot subjekti mednarodnega prava 2.5. Nastanek dræave 2.6. Prenehanje dræave 2.7. Temeljne pravice in dolænosti dræav 2.8. Nasledstvo dræav s posebnim ozirom na poloæaj Republike Slo-

venije 2.9. Priznanje dræav 2.10. Priznanje vlade 2.11. Mednarodna odgovornost dræav

392Prilogi

2.11.1. Mednarodni delikt 2.11.2 ZloËini po mednarodnem pravu 2.12. Sestavljene dræave 2.13. Trajna nevtralnost 2.14. Protektorat in druge oblike odvisnosti 2.15. Subjekti mednarodnega prava, ki niso dræave 2.15.1. Mednarodni organizmi 2.15.2. Nesamoupravna obmoËja 2.15.3. Vstajniki, priznani kot vojskujoËa se stranka 2.15.4. Mednarodnopravni poloæaj papeæa 2.16. ObmoËja s posebnim mednarodnopravnim poloæajem 2.16.1. Svobodno træaπko ozemlje (STO) 2.16.2. Druga obmoËja3. Posameznik v mednarodnem pravu 3.1. Posameznik - subjekt mednarodnega prava? 3.2. Dvojno in veËkratno dræavljanstvo, brezdræavljanstvo 3.3. Dræavna pripadnost pravnih oseb 3.4. Mednarodnopravno varstvo posameznika; Ëlovekove pravice in

temeljne svoboπËine 3.5. Mednarodnopravno varstvo narodnih manjπin s posebnim ozi-

rom na pravni poloæaj slovenskih manjπin v Italiji, Avstriji in na Madæarskem

3.6. Pravni poloæaj tujcev 3.7. Begunci 3.8. Kazenska odgovornost posameznika po mednarodnem pravu4. Objekti mednarodnega prava 4.1. Dræavno obmoËje - dræavni teritorij 4.1.1. Kopensko obmoËje dræave 4.1.2. Vodno obmoËje dræave 4.1.2.1. Reke 4.1.2.2. Jezera 4.1.2.3. Morje 4.1.3. ZraËno obmoËje dræave 4.1.4. Dræavne meje 4.1.5. Pridobivanje in izguba dræavnega teritorija 4.1.6. Plebiscit 4.1.7. Omejitve ozemeljske suverenosti 4.1.8. Meddræavne sluænosti 4.1.9. Meddræavno sosedsko pravo s posebnim ozirom na

Republiko Slovenijo 4.1.10. Ladje in letala 4.2. Mednarodna obmoËja


393

4.2.1. Odprto morje 4.2.2. Morsko dno in podzemlje zunaj dræavne jurisdikcije

(mednarodna cona) 4.2.3. Polarna obmoËja 4.2.4. NadzraËni prostor (vesolje)5. Organi za vzdræevanje mednarodnih odnosov 5.1. Pojem in vrste organov 5.2. Dræavni organi 5.2.1. Dræavni poglavar 5.2.2. Predsednik vlade 5.2.3. Minister za zunanje zadeve 5.2.4. Diplomatski predstavniki 5.2.5. Konzuli 5.2.6. Vojaπki poveljniki 5.2.7. Parlamentarci 5.3. Mednarodni usluæbenci6. Mednarodnopravno relevantna dejstva 6.1. Pojem in vrste 6.2. Enostranski pravni posli 6.3. Mednarodne pogodbe 6.3.1. Pojem in vrste mednarodnih pogodb 6.3.2. Nastanek mednarodne pogodbe 6.3.3. Sklepanje in uveljavljanje mednarodnih pogodb po

notranjem pravu Republike Slovenije 6.3.4. Registracija mednarodnih pogodb 6.3.5. Mednarodne pogodbe in tretje dræave 6.3.6. Razlaga mednarodnih pogodb 6.3.7. UËinkovanje mednarodnih pogodb 6.3.8. Prenehanje mednarodnih pogodb 6.3.9. Nasledstvo mednarodnih pogodb in R. Slovenja7. Mednarodne organizacije 7.1. Pojem in vrste 7.2. Druπtvo narodov 7.3. Zdruæeni narodi (OZN) 7.3.1. Nastanek OZN 7.3.2. Pravo OZN 7.3.3. Ureditev OZN 7.3.3.1. »lanstvo 7.3.3.2. Poloæaj dræav neËlanic 7.3.3.3. Organi OZN 7.3.3.3.1. Generalna skupπËina 7.3.3.3.2. Varnostni svet

394Prilogi

7.3.3.3.3. Ekonomski in socialni svet 7.3.3.3.4. Skrbniπki svet 7.3.3.3.5. Meddræavno sodiπËe 7.3.3.3.6. Sekretariat 7.3.4. Dejavnost OZN 7.3.4.1. Ohranitev mednarodnega miru in varnosti 7.3.4.2. Reπevanje mednarodnih sporov 7.3.4.3. Kolektivni ukrepi 7.3.4.4. Razoroæitev 7.3.4.5. Definicija agresije 7.3.4.6. Druga sredstva za vzdræevanje mednarodnega

miru in varnosti 7.3.4.7. Dekolonizacija 7.3.4.8. Ekonomska in socialna dejavnost 7.3.4.8.1. PomoË deæelam v razvoju 7.3.4.8.2. Okolje in razvoj 7.3.4.8.3. Varstvo Ëlovekovih pravic 7.3.4.9. Druge dejavnosti 7.4. Specializirane agencije in druge medvladne organizacije 7.4.1. Pojem in vrste 7.4.2. Mednarodna organizacija za delo (ILO) 7.4.3. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) 7.4.4. Organizacija ZN za izobraæevanje, znanost in kulturo

(UNESCO) 7.4.5. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 7.4.6. Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD) 7.4.7. Mednarodni monetarni sklad (IMF) 7.4.8. Mednarodna zveza za razvoj (IDA) 7.4.9. Mednarodna finanËna korporacija (IFC) 7.4.10. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) 7.4.11. Svetovna poπtna zveza (IPU) 7.4.12. Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) 7.4.13. Svetovna meteoroloπka organizacija (WMO) 7.4.14. Medvladna pomorska organizacija (IMO) 7.4.15. Organizacija ZN za industrijski razvoj (UNIDO) 7.4.16. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino

(WIPO) 7.4.17. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) 7.4.18. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) 7.5. Mednarodne organizacije, ki nimajo univerzalnega znaËaja 7.5.1. Pojem in vrste 7.5.2. Organizacija ameriπkih dræav (OAS)


395

7.5.3. Organizacija afriπke enotnosti (OAU) 7.5.4. Arabska liga 7.5.5. Severnoatlantski pakt (NATO) 7.5.6. Zahodnoevropska zveza (WEU) 7.5.7. Svet Evrope (CE) 7.5.8. Evropske skupnosti (ECs) 7.5.9. Evropska skupnost za premog in jeklo (ECSC) 7.5.10. Evropska skupnost za jedrsko energijo (EURA-

TOM) 7.5.11. Evropska unija (EU) 7.5.12. Evropsko obmoËje proste trgovine (EFTA) 7.5.13. Evropsko gospodarsko obmoËje (EEA) 7.5.14. Severnoameriπko obmoËje proste trgovine (NAFTA) 7.5.15. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

(OECD) 7.6. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)8. Mirno reπevanje mednarodnih sporov 8.1. Sploπno 8.1.1. Temeljni vzroki in znaËaj meddræavnih sporov 8.2. Miroljubna sredstva 8.2.1. Pogajanja (diplomatska pot) 8.2.2. Prijateljske usluge 8.2.3. Posredovanje 8.2.4. Anketne komisije 8.2.5. Sprava 8.2.6. Poravnava 8.2.7. Arbitraæa 8.2.8. Meddræavno sodstvo 8.3. Regionalni mehanizmi 8.4. Institucionalni vidiki urejanja razmer na obmoËju bivπe SFRJ 8.5. SamopomoË9. Vojno pravo 9.1. Vojna in drugi oboroæeni spopadi 9.2. Mednarodni oboroæeni spopadi in spopadi, ki nimajo mednaro-

dnega znaËaja 9.3. Formalni viri vojnega prava 9.4. ZaËetek vojnega stanja 9.5. Osebe 9.5.1. Oboroæena sila 9.5.2. Pripadniki odporniπkih in narodnoosvobodilnih gibanj 9.5.3. Civilno prebivalstvo 9.5.4. Mednarodnopravna zaπËita ærtev vojne

396Prilogi

9.6 BojiπËe 9.6.1. BojiπËe v πirπem smislu 9.6.2. ObmoËje vojnih operacij 9.7. Vojna sredstva 9.7.1. Dovoljena in izrecno prepovedana vojna sredstva 9.7.2. Nova vojna sredstva 9.7.3. Sredstva mnoæiËnega ubijanja, nuklearna in termonu-

klearna sredstva 9.7.4. Teænja humaniziranja naËina vojskovanja 9.7.5. Varstvo kulturnih dobrin 9.8. Sporazumi med vojskujoËimi se strankami 9.8.1. Sploπno 9.8.2. Specialni vojni sporazumi 9.8.3. Vdaja (kapitulacija) 9.8.4. Prekinitev bojevanja 9.8.5. Premirje 9.9. Konec vojnega stanja 9.10. Posebne norme vojnega prava 9.10.1. Kopensko vojno pravo 9.10.1.1. Vojaπka zasedba (okupacija) 9.10.1.2. Omejitev oblasti okupanta 9.10.2. Pomorsko vojno pravo 9.10.2.1. Vojno obmoËje 9.10.2.2. Pomorske bojne sile 9.10.2.3. Sredstva za bojevanje na morju 9.10.2.4. Morska blokada 9.10.2.5. Vojni morski zaseg in vojni plen 9.10.3. ZraËno vojno pravo 9.10.3.1. Vojno obmoËje 9.10.3.2. ZraËne bojne sile 9.10.3.3. Sredstva za vojskovanje v zraku10. Nevtralnostno pravo 10.1. Pojem nevtralnosti 10.2. Formalni viri nevtralnostnega prava 10.3. PriËetek in konec nevtralnosti 10.4. Dolænosti in pravice nevtralnih dræav 10.5. Pravni poloæaj dræavljanov nevtralnih dræav 10.6. Svoboda trgovanja 10.7. Vojni kontrabant 10.8. PomoË, ki nasprotuje nevtralnosti 10.8.1 Kvazikontrabant


397

10.8.2. Udeleæba pri sovraænostih 10.8.3. Pridræana plovba 10.9. Nevtralnost v pogojih sploπne vojne in v sistemu UL OZN11. Mednarodno zaseæno pravo v vojni na morju in v zraku 11.1. Pojem in viri zaseænega prava 11.2.Teritorialno zaseæno pravo 11.3. Formalno zaseæno pravo

Študijska literatura

Obvezna g ANDRASSY, J.: Med-unarodno pravo, deseto izdanje, ©kolska knjiga,

Zagreb, 1990. g ANDRASSY, J. BOÆIDAR BAKOTI∆, BUDISLAV VUKAS.: Meunarodno pra-

vo, I. del, ©kolska knjiga, Zagreb, 1995. g Ustanovna listina Zdruæenih narodov in Statut Meddræavnega sodiπËa,

Druπtvo za Zdruæene narode za R. Slovenijo, Ljubljana, 1992. g Ustava Republike Slovenije, Uradni list R. Slovenije, πt. 4/93. g Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slove-

nije, Uradni list R. Slovenije, πt. 1/91, 25. 6. 1991. g Zakon o zunanjih zadevah Republike Slovenije, Ur. l. RS, πt. 45/2001, 7.

6. 2001. g V. –. DEGAN: Meunarodno pravo, Pravni fakultet, Rijeka, 2000. g BOHTE, B., MITROVI∆, T.: BeÊka konvencija o pravu ugovora izmed-u

dræava i med-unarodnih organizacija, Jugoslovenska revija za med-unaro-dno pravo, πt. 1, Beograd 1986, let. xxxiii, str. 18-45.

g BOHTE, B.: Mednarodnopravni vidiki nasledovanja dræav v luËi novejπih primerov nasledovanja dræav, I. del, Pravnik, letnik 54, πt. 9-10 str. 553-576 in II. del, Pravnik, πt. 11-12, str. 671-713, Ljubljana, 1999.

g BOHTE, B.: Status ZRJ v OZN, Pravnik, letnik 2000, πt. 11-12, str. 801-802.

g BOHTE, B.: Stalno arbitraæno sodiπËe, Pravnik, letnik 2001, let. 45, πt. 4-5, str. 223-235.


g CELAR, B.: Slovenija in njene meje, Ljubljana, 2002. g ©KRK, M.: Ustanovitev mednarodnega kazenskega sodiπËa in njegovi obe-

ti za prihodnost, Pravnik, letnik 55 (2000), πt. 9-10, str. 637-662.

398Prilogi

Priporočena g BOHTE, B.: Mednarodno varstvo temeljnih pravic; v: Temeljne pravice

(ured. PavËnik, M. & Polajnar-PavËnik, A. & Wedam-LukiÊ, D.) Ljubljana 1997, str. 440 - 481.

g BROWNLIE, I.: Principles of Public International Law, Fourth ed., Oxford, 1990.

g JENNINGS, R. & WATTS, A. (EDS.): Oppenheim’s International Law, Oxford 1992.

g JOGAN, S.: Mednarodno vojno/humanitarno pravo, Ministrstvo za obram-bo Republike Slovenije, Ljubljana, 1997.

g PELLET, A. & DAILLIER, P. & DINH, N.: Droit International Public, 4. ed., Paris, 1992.

g POGA»NIK, M.: Veljavnost mednarodnih pogodb v Republiki Sloveniji, Pravnik 1996, πt. 6-8, str. 361-373.

g POGA»NIK, M.: NaËelo mirnega reπevanja mednarodnih sporov v dobi Zdruæenih narodov; Pravnik 1995, πt. 6-8, str. 347-356.

g POGA»NIK, M.: Imperativne norme obËega mednarodnega prava; Zbor-nik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta v Ljubljani 1998, letnik LVIII, str. 281 - 308.

g ©KRK, M.: Pojem virov v mednarodnem pravu, Zbornik znanstvenih raz-prav Pravne fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 1985, str. 147-161.

g ©KRK, M.: Stalnemu mednarodnemu kazenskemu sodiπËu naproti?, Prav-nik 1995, πt. 6 - 8, str. 325 - 345.

g ©KRK, M.: SodiπËe za spravo in arbitraæo v okviru OVSE, VIII. Dnevi jav-nega prava, Portoroæ, 10.-12. junij 2002, str. 435-453.

g TÜRK, D.: NaËelo neintervencije v mednarodnih odnosih in v mednaro-dnem pravu, Ljubljana 1984.

g »lovekove pravice - Zbirka temeljnih dokumentov, I. in II. del, Druπtvo za Zdruæene narode za R. Slovenijo, Ljubljana, 1995 in 1996.

g BOHTE, B./©KRK, M.: Pomen avstrijske dræavne pogodbe za Slovenijo in mednarodnopravni vidiki njenega nasledstva, Pravnik 1997, letnik 52, , πt. 11-12.

g BOHTE, B./©KRK, M.: Predgovor. V Pariπka mirovna pogodba. Ljubljana 1997: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, V-XII.

g MRAK, M.(ED.): Succession of States, Martinus Njihoff Publications, The Hague/London/Boston, 1999.

g POGA»NIK, M.: Arbitraæa kot sredstvo mirnega reπevanja mednarodnih sporov, Pravnik 1995, letnik 50, πt. 4-5, str. 239-249.

g MERRILLS, J.G.: International Dispute Settlement, Grotius Publications Limited, Cambridge, 1991.

g Shaw, M.: International Law, Fifth Edition, Cambridge, 2003. g TOMŠI», I.: Vojno in nevtralnostno pravo, Ljubljana, 1942.


399

g TÜRK, D.: NaËelo neintervencije v mednarodnih odnosih in v mednaro-dnem pravu, Ljubljana, 1984.

g JOGAN, S.: Mednarodno vojno/humanitarno pravo, Ministrstvo za obram-bo Republike Slovenije, Ljubljana, 1997.

g Æenevske konvencije: g Æenevska konvencija za izboljπanje poloæaja ranjencev in bolnikov obo-

roæenih sil v vojni. g Æenevska konvencija za izboljπanje poloæaja ranjencev, bolnikov in brodo-

lomcev oboroæenih sil na morju. g Æenevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki. g Æenevska konvencija za zaπËito civilnih oseb med vojno. g Dopolnilni protokol k Æenevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o

zaπËiti ærtev mednarodnih oboroæenih spopadov (Protokol 1). g Dopolnilni protokol k Æenevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o

zaπËiti ærtev nemednarodnih oboroæenih spopadov (Protokol 2). g Vse v: »lovekove pravice-Zbirka mednarodnih dokumentov, II. del,

Druπtvo za Zdruæene narode za Republiko Slovenijo, 1996, str. 610-868.

400Prilogi

Osnove delovnega prava in prava socialne varnosti

Nosilca: prof. dr. Polonca Kon»ar, doc. dr. Grega Strban

Vsebina

I . Delovno pravoPrvi del: Temeljna vprašanja1. Institucije in viri delovnega prava2. Delo in Ëlovekove pravice

Drugi del: Individualno delovno pravo1. Pogodba o zaposlitvi kot temelj za nastanek delovnega razmerja2. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi3. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja 3.1. Pravica do plaËe 3.2. Delovni Ëas ( polni; nadurno delo, dopolnilno delo, razporejanje) 3.3. NoËno delo 3.4. Odmori in poËitki 3.5. Letni dopust 3.6. Izobraževanje 3.7. Disciplinska odgovornost 3.8. Odškodninska odgovornost 3.9. Varstvo nekaterih kategorij delavcev 3.10. Delo otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov4. Uveljavljanje in varstvo pravic in obveznosti iz delovnega razmerja

Tretji del: Kolektivno delovno pravo1. Bistvo sindikalne svobode2. Kolektivno pogajanje in sklepanje kolektivnih pogodb3. Tristransko sodelovanje socialnih partnerjev in države 3.1. Oblike in intenzivnost sodelovanja 3.2. Ekonomsko-socialni svet 3.3. Socialni sporazum4. Kolektivni delovni spori 4.1. Sodno in izvensodno reševanje sporov 4.2. NaËini mirnega reševanja sporov 4.3. Stavka kot borbeni naËin reševanja sporov5. Sodelovanje delavcev pri upravljanju


401

Literatura

g Komentar Zakona o delovnih razmerjih, GV založba, Ljubljana 2003, g P. KON»AR, Delo in Ëlovekove pravice, Zbornik znanstvenih razprav,

Pravna fakulteta 1990, str. 131-140; g P. KON»AR, UresniËevanje sindikalne svobode in pravica do stavke javnih

uslužbencev, Pravnik 6-8/1996, str. 309-328; g B. KRESAL, PlaËa kot ena temeljnih pravic in obveznosti pogodbenih strank

v delovnem razmerju, Podjetje in delo, 8/1999/XXV, str. 1001-1014; g Skupina avtorjev, Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju s komen-

tarjem, GV, Inštitut ta delo pri PF, Ljubljana 1993;

Študijsko literaturo za podroËje kolektivnega pogajanja in sklepanja kolektivnih pogodb uporabi študent v dogovoru z nosilko predmeta.

II. Pravo socialne varnosti I. Uvod v pravo socialne varnosti1. Temeljni sistemi in temeljni pojmi: g socialna država g socialna politika g socialni primeri, zavarovani primeri g socialna zašËita g socialna varnost g socialno zavarovanje in dodatno zavarovanje g socialno varstvo g socialne vzpodbude in ugodnosti

2. Pravni viri g mednarodni (sprejeti v OZN, MOD, Svetu Evrope, ES/EU) g notranji (ustava, zakoni in drugi pravni akti)

II. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje1. Sistemi varstva za primer starosti 2. Zavarovanje za primer starosti g temeljni pojmi g vrste in obseg zavarovanj (obvezno, prostovoljno) g krog zavarovancev g vrste in vsebina pravic

402Prilogi

3. Zavarovanje za primer delne ali popolne nezmožnosti za delo (invalidsko zavarovanje) in za telesno okvaro g temeljni pojmi g krog zavarovancev g vrsta in vsebina pravic invalidov g pravice oseb s telesno okvaro4. Zavarovanje za primer smrti zavarovanca (družinsko in vdovsko zavarovanje) g krog upraviËencev g vrsta in vsebina pravic5. Pravice, ki imajo naravo socialnih pomoËi 6. Pridobitev, uživanje in izguba upraviËenj7. Postopek uveljavljanja in varstva pravic

III. Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje1. Temeljni pojmi in sistemi zdravstvenega varstva2. Zdravstveno zavarovanje g obvezno, prostovoljno g krog zavarovanih oseb g vrsta in vsebina pravic g uveljavljanje in varstvo pravic3. Organizacija zdravstvene dejavnosti g pristojnosti zavoda za zdravstveno zavarovanje g javna in zasebna zdravstvena dejavnost g pravice in obveznosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev g pravice zavarovanih oseb g nadzor nad zdravstveno dejavnostjo

IV. Zavarovanje za primer brezposelnosti1. Temeljni pojmi in sistemi varstva v primeru brezposelnosti2. Vrsta, obseg in pogoji za nastanek pravic iz zavarovanja za brezposelnost3. Postopek uveljavljanja in varstva pravic

V. Socialno varstvo1. Temeljni pojmi in sistemi socialnega varstva2. Krog upraviËencev3. Sistem socialnovarstvenih storitev4. Sistem socialnovarstvenih denarnih dajatev5. Organizacija, financiranje in izvajanje dejavnosti6. Postopki uveljavljanja in varstva pravic


403

VI. Varstvo otroka in družine1. Sistem varstva otroka in družine2. Pravice ob rojstvu otroka3. Pravice v zvezi z preživljanjem otrok4. Pravice invalidnih otrok

Literatura

A. Bubnov-Škoberne: g Pravo socialne varnosti - uËni pripomoËek, Pravna fakulteta, Ljubljana

1999. g Definicje pojmov: socialna varnost, socialno zavarovanje, socialno varstvo,

socialna zašËita, Pravna praksa, št. 44/2002, str. 31 - 33. g Pravica do socialne varnosti v ustavah držav EGS, Pravnik, št. 11-12/1991,

str. 483-485. g Pravice delavcev-državljanov držav Ëlanic Evropske unije v slovenskih

sistemih socialne varnosti, Slovensko pravo in gospodarstvo ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, Mednarodna konferenca, Portorož, 21.23. april 2004, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2004, str. 323-336.

g Pravica do zdravstvenega varstva in pravica do zdravstvenih storitev, Pravnik, št. 1-3/2002, str. 51-79.

g Sistemi pokojninskega varstva - pravni vidiki, Podjetje in delo, št. 1/1994, str. 69-84.

g Socialna varnost za otroke, mladino in družino, Zbornik: Prestopniško in odklonsko vedenje mladih: vzroki, pojavi, odzivanje (ur. dr. Alenka Šelih), Ljubljana, Bonex, 2000, str. 57-76.

g Temeljne socialne pravice in pravna ureditev v Evropi, Podjetje in delo, št. 6-7/2000/, str. 1329-1339.

g Ustavna pravica do pokojnine?, Inštitut za javno upravo, Izobraževanje in usposabljanje v javni upravi, št. 3/2003, str. 235 - 258.

P. Kon»ar g Vpliv norm Mednarodne organizacije dela, Združeno delo, št. 6/1983, str.

808-816.

K. Kresal-Šoltes: g Obseg pravice do sodnega varstva po 6. Ëlenu EK»P na podroËju social-

ne varnosti, Podjetje in delo, št. 2/2000, str. 303-323.

404Prilogi

J. Kuhelj: g Uvodna pojasnila k Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

Uradni list RS, Ljubljana 2000.

Grega Strban: g Postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za brezposelnost in pravice do

vkljuËitve v program APZ, Podjetje in delo, 1999/6-7. g Pravna razmerja v obveznem zdravstvenem zavarovanju, Znanstvena

monografija, Delovno pravo in socialna varnost, Inštitut za primerjalno pravo pri pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, marec 2003, str. 25-44.

g Socialna varnost in posebnosti pravnega položaja dolgotrajno brezposel-nih oseb, Podjetje in delo, 2000/8.

g Konvencija MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti (v uËnem pripomoËku),

g Evropska socialna listina - spremenjena (v uËnem pripomoËku), g Veljavni zakoni z novelami, in sicer: g Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), g Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), g Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), g Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

(ZZZPB), g Zakon o socialnem varstvu (ZSV), g Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP).


405

406Prilogi

Priloga 2Seznam revij za neposreden prehod na doktorski študij

A. Revije a) Vse revije, ki jih indeksirata SCI in SSCI b) DomaËe 1. Javna uprava 2. Podjetje in delo, revija za gospodarsko, delovno in socialno

pravo (Prej Zdruzeno delo) 3. Pravnik 4. Revija za kriminalistiko in kriminologijo 5. Zbornik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta v Ljubljani c) Tuje: 1. American Journal of Comparative Law 2. American Journal of International Law 3. Anali Pravnog fakulteta u Beogradu 4. Annuaire Francais de Droit International (AFD) 5. Annuaire international de jurisprudence constitutionnelle 6. Annuaire Suisse de Droit International 7. Archiv für Rechts und Sozialphilosophie 8. Archives de philosopie du droit 9. Arhiv za pravne i druπtvene nauke 10. Austrian Journal of International Law 11. Bulletino dell'istituto di diritto romano 12. Columbia Law Review 13. Common Market Law Review 14. Consumer Law Journal

15. Cornell Law Review 16. Die Verwaltung 17. Diritto delle relazioni industriali 18. East European Constitutional Review 19. Ecology Law Quarterly U.C. Berkeley School of Law 20. European Bussiness Law Review 21. European journal of crime criminal law and criminal justi-

ce 22. European Journal of Industrial Relations 23. European Journal of International Law 24. European Law Review 25. GRUR International 26. Harvard International Law Journal 27. Harvard Law Review 28. International and Comparative Law Quarterly 29. International Journal of the Sociology of Law 30. International Labour Review 31. International Review of Administrative Sciences 32. International Social Security Review 33. Ius Rivista di scienze giuridiche 34. Jahrbuch für Ostrecht 35. Journal of Law and Society 36. Jugoslovenska revija za med-unarodno pravo (JRMP) 37. Juristische Schulung 38. Labeo Rassegna di diritto romano 39. Law and Society Review 40. Leiden Journal of International Law 4l. Monatsschrift für

Kriminologie und Strafrechtsreform 41. Nasa zakonitost 42. Neue juristische Wochenschrift 43. Ocean Development and International Law 44. Orbis iuris Romani Journal of Ancient Law Studies 45. Pravo u gospodarstvu (Prej Privreda i pravo) 46. Praxis des Internationalen Privat- und Verfahrensrechts

(IPRAX) 47. Public Administration 48. Rabetszeitschrift 49. Ratio iuris 50. Rechtstheorie 51. Revue critique de droit international privé 52. Revue d'histoire de droit

Priloga 2Seznam revij za neposreden prehod za doktorski Študij

407

408

53. Revue de droit penal et de criminologie 54. Revue de droit public et de la scienc�e politique en

France et a I'etranger 55. Revue francaise d'administration publique 56. Revue francaise de droit administratif 57. Revue francaise de droit constitutionnel 58. Revue generale de droit international public 59. Revue international de droit penal 60. Revue internationale des droits de I'antiquité 61. Revue trimestrielle de droit civil 62. Revue trimestrielle de droit commercial 63. Rivista internazionale di filosofia del diritto 64. Sociologia del diritto 65. Stanford Law Review 66. Studia et documenta historiae et iuris 67. UCLA Law Review 68. University of Chicago Law Review 69. WGO Monatshefte 70. Wisconsin Law Review 71. Yale Law Journal 72. Zbornik Pravnog fakulteta u Rijeci 73. Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu 74. Zeitschrift der Savigny Stiftung für Rechtsgeschichte 75. Zeitschrift für auslandishes und Internationales Arbeits-

und Sozialrecht 76. Zeitschrift für das gesamte Familienrecht (FamRZ) 77. Zeitschrift für die gesamte Strafrechtswissenschaft 78. Zeitschrift für öffentliches Recht 79. Zeitschrift für Rechtssoziologie 80. Zeitschrift für Rechtsvergleichung (ZfR)

B. Spominski zborniki, izdani v tujem jeziku in z mednarodno udeleæbo

C. Zborniki kongresov, simpozijev ipd., izdani v tujem jeziku in z mednarodno ude-leæbo

Prilogi

Documents

2005 podipl za tisk - ijupf.si · PDF filegospodarsko pravo 50, rimsko pravo in pravna zgodovina 5, teorija prava in države 5 ter na programu delovno pravo in pravo socialne varnosti