Kulturno društvo »Mohorjan« Prevalje, številka: 2, maj 2012

KOROŠKI APZ MOHORJAN, PREVALJE JE POD VODSTVOM ZBOROVODKINJE HELENA BUHVALD GORENŠEK DNE 21. APRILA 2012 PRVIČ TEKMOVAL NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU

SREBRO IN ZLATO ZA MOHORJANEMOHORJANI PRVIČ TEKMOVALI NA NAŠI PESMI IN NA MEDNARODNEM

ZBOROVSKEM TEKMOVANJU SLOVAKIA CANTAT V BRATISLAVI

ZBOROV NAŠA PESEM 2012 V MARIBORU, KJER JE ZBOR OSVOJIL SREBRNO PLAKETO. PREJEL JE OCENO 87 TOČK OD 100 MOŽNIH.

POLEG TEGA JE ZBOR PREJEL PRIZNANJE IN DENARNO NAGRADO V VREDNOSTI 500 EUR ZA NAJBOLJŠI DEBUTANTSKI ZBOR. ZBOROVODKINJA HELENA BUHVALD GORENŠEK PA JE PREJELA PRIZNANJE ZA OBETAVNO ZBOROVODKINJO Z DENARNO NAGRADO 400 EVROV ZA IZOBRAŽEVANJE.

27. APRILA PA JE ZBOR NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU SLOVAKIA CANATAT V BRATISLAVI OSVOJIL ZLATO PLAKETO. ZA SVOJ TEKMOVALNI NASTOP SO PEVCI PREJELI 27.5 TOČK OD 30 MOŽNIH.

KOROŠKO ZBOROVSTVO JE S TEM STOPILO V SVET ODLIČNIH SLOVENSKIH IN EVROPSKIH ZBOROV.

VESELIMO SE NJIHOVIH USPEHOV IN ČESTITAMO ZBOROVODKINJI HELENI TER PEVKAM IN PEVCEM!

Naših petnajst let

Mohorjanu

S pesmijo v Maribor in Bratislavo

Letos jeseni bo minilo petnajst let od ustanovitve našega društva. Ime društva MOHORJAN že samo kaže na širino kulturnega delovanja, s katerim želimo ohranjati spomin na čase delovanja Mohorjeve na Prevaljah (1919–1927). Mohorjani smo v minulih letih ponudili občanom široko paleto kakovostnih prireditev v različnih programskih sklopih: v koncertnih sezonah oz. glasbenih abonmajih, v Sušnikovih dnevih, zborovskih festivalih, likovnih kolonijah in razstavah. S svojim delom smo prispevali h kulturni rasti občanov, tudi mladih. Veliko nam je bilo do glasbene vzgoje in rasti sodelavcev. Novost našega dela je tudi v tem, da smo ljudem ponudili tudi manjkajoče programe sakralne umetnosti. Mladim smo omogočili sodelovanje v programih. Stalnica v delu je vsakoletno sodelovanje s kulturniki iz zamejske Koroške. Z založniško dejavnostjo smo ohranjali spomin na obdobje Mohorjeve na Prevaljah in prispevali pomemben delež pri ohranjanju kulturne dediščine našega okolja. Izdajamo literarna, umetniška in znanstvena dela, predvsem domačih piscev. Medse smo vabili ugledne umetnike vseh zvrsti umetniškega ustvarjanja, predvsem glasbenike, predavatelje, znanstvenike. Domačemu kraju smo predstavili številno vrsto doktorjev znanosti s Prevalj. Mohorjani smo tudi pobudniki projekta Slovenska pevska značka, ki naj bi bila sestra prevaljski bralni znački. Organizirali smo romanja oz. kulturno-zgodovinska popotovanja po zamejskih pokrajinah od Podjune, Benečije do Porabja in v mesta Rim, Prago, Solnograd, Lurd, Oglej. Letos gremo v Srbijo in Vojvodino. Naročali smo nova glasbena dela: skladbe na Sušnikova, Ošlakova in Slomškova besedila, naročili kantato Razdvom, kantatno suito Je pa sobota večir in skladbe na tematiko ziljskih ljudskih pesmi.

Vsa ta dela smo tudi krstno izvedli. Poleg teh izvedb smo slišali krstne izvedbe del našega rojaka skladatelja akademika Lojzeta Lebiča.

Ponosni smo tudi na lastne izvedbe obsežnejših glasbenih del, v katerih so sodelovali domači zbori, solisti, instrumentalisti: na izvedbo Tomčeve kantate Marija, Slovencev kraljica, na Sattnerjev oratorij Assumptio, na veličastno kantato Razdvom, Ciganovo kantato Ustoličenje karantanskega kneza. Še posebej pa velja omeniti lanskoletno Vodopivčevo spevoigro Kovačev študent, ki je presenetila in navdušila številno občinstvo. Z njo so se mohorjanovi solisti in zbor pod vodstvom Helene Buhvald Gorenšek izkazali kot zreli interpreti tovrstnih glasbenih del. S temi kantatami smo mohorjani porajžali tudi v sosednje kraje, na Koroško prek meje in ponesli ime prevaljske kulturne dejavnosti v širše področje.

Prevaljsko kulturno ustvarjalnost poznajo mnogi po naši domovini. Spletli smo številne kulturne povezave med zbori, orkestri, umetniki, posebej skladatelji, uglednimi inštitucijami, velik je krog naših prijateljev in prav to nas navdihuje za delo tudi v prihodnje.

Veseli in ponosni smo na delo naših kulturnih skupin, še posebej na kakovostno rast našega Koroškega APZ MOHORJAN, ki ga uspešno vodi zborovodkinja Helena Buhvald Gorenšek.Pred njo je zbor šest let vodil zborovodja Marjan Berložnik, ki je postavil dober temelj za nadaljnjo zborovo rast. Prvič je letos zbor – po predhodnih treh »zlatih« nastopih na regijskih tekmovanjih Sozvočenja – stopil na tekmovalne stopnice NAŠE PESMI v Mariboru in na stopnice mednarodnega tekmovanja SLOVAKIA CANTAT v Bratislavi. Svoje zagnano delo so kronali s srebrom in zlatom.

Naši pevski solisti Mateja Potočnik, Klemen Gorenšek, Valentina Ovnič, Vanja Mori pa Nežka Pori, Nejc Polenik in vrsta drugih zborovskih solistov ter akademski glasbeniki - instrumentalisti Renata Mirkac,

Helena Buhvald Gorenšek, Jure Gradišnik, Jani Lorber, Nina Grošelj Bricman, Lucija Koležnik idr. - nam omogočajo izvedbe raznoterih glasbenih del.Pri Mohorjanu se dobro zavedamo, da so kadri največje bogastvo, da je to pogoj za uspešno delo in zagotovilo za razvoj.

Ob vsem naštetem pa moramo zapisati, žal tudi to, da prevaljska kultura kljub lepim in pomenljivim dosežkom še vedno ni ustrezno vrednotena v občinskih programih, ne po vsebinski, ne po finančni plati. Potenciali naših društev še niso izkoriščeni.

Na mladih svet stoji – tako pač radi rečemo. Pri Mohorjanu se tega dobro zavedamo. Zato smo še kako veseli uspehov mladih, zato tudi skrbno bdimo nad njimi. Podpirajmo jih in pomagamo jim, kolikor je v naši moči, da nam ta živahen kulturni utrip mladih ne bi usahnil.

Jožko Kert,

predsednik društva

Pogosto imam vtis, da za mnoge moje rojake poteka vzhodnokoroška meja takoj za Labotom in Libučami. Zgodovinski razvoj je pač imel tudi to posledico, da je zavest koroške enotnosti precej zbledela. To kljub dejstvu, da od nekdaj obstajajo izredno tesne vezi med koroško regijo in našim območjem, predvsem na kulturnem področju. Naj omenim le delovanje dr. Sušnika ali Luke Kramolca. Moški pevski zbor Vres je bil neštetokrat naš gost, prijateljstvo med Jožkom Kertom na eni in Krščansko kulturno zvez ter Lajkom Milisavljevičem na drugi strani je rodilo bogato kulturno izmenjavo. Z ustanovitvijo Mohorjana pred petnajstimi leti pa je dobilo sodelovanje prav s Prevaljami po zaslugi predsednika Kerta novo kvaliteto, predvsem v zahodni smeri. Njegova programska izjava v prvi številki glasila Mohorjan bi morala biti tudi za nas obvezna: „Posebno

pozornost posvečamo sodelovanju z zamejsko Koroško. Njihove umetniške skupine, kulturnike in razne strokovnjake vključujemo v naše programe in s tem ohranjamo in gradimo nove mostove kulturnega povezovanja znotraj narodnostno enovite koroške kulturne krajine.“ Priložnosti je nešteto, nekaj jih tudi koristimo. Sodelovanje naših zborov pri večjih projektih kot npr. Gallusa pri Ciganovi kantati Ustoličenje karantanskega kneza, MePZ Podjune pri Mariji, Slovencev kraljici, MePZ Danice pri Zborovskem festivalu ljudske pesmi, nastopi posameznikov na Sušnikovih dnevih, to je le nekaj vidnih priložnosti kooperacije. Veselilo nas je, da so Prevaljčani sodelovali pri spominski prireditvi ob stoletnici rojstva Antona Nageleta in da so izvajali njegovo Sveško mašo. Tudi Omanova razstava na Prevaljah dokazuje zanimanje za naše kulturne dosežke. Da je bil zbor Mohorjan pred kratkim odlikovan s srebrno plaketo v Mariboru in zlato v Bratislavi, seveda tudi nas veseli in iskreno čestitamo. Že zdaj pa ga vabimo, da bo marca 2013 bistveno sodeloval na naši zborovski reviji Koroška poje, ko bo Krščanska kulturna zveza obhajala 60-letnico svojega obstoja. Koristimo čim več priložnosti, da uresničujemo naše prijateljstvo in našo enotnost.

dr. Janko Zerzer,častni predsednik Krščansko kulturne

zveze v Celovcu

Trinajst uspešnih sezon je za nami. V teh letih se je zgodilo veliko prelomnic – od menjave zborovodje, menjave članov, diplomskega koncerta, prvega odhoda v tujino, prvega regijskega tekmovanja. Vsak prelom je za nas pomenil konec, a obenem tudi začetek nečesa novega – upamo, tudi boljšega.

ŠMePZ MOHORJAN je na pobudo KD Mohorjan letos "zrasel" v Koroški akademski pevski zbor MOHORJAN in v mesecu aprilu smo se podali na svoje prvo državno tekmovanje Naša pesem 2012 in prvo mednarodno tekmovanje Slovakia cantat 2012. Predstavili smo (za nas) kar zahteven program: 1. Claudio Monteverdi (1567–1643): CANTATE DOMINO2. György Orbán (1947): DAEMON IRREPIT CALLIDUS3. Katarina Pustinek Rakar (1979): NOCOJ JE EDNA LÜ ŠNA NOČ4. Tadeja Vulc (1978): V SLOVO5. Susanto Yohanes (1979): LUK LUK LUMBU Za nami je veliko truda, dela, učenja, prepevanja, odrekanja in veselja, dobre glasbe, užitkov, prijetnega druženja. Zadnje mesece smo dali vse od sebe in to tudi pokazali pred slovensko in mednarodno javnostjo. Nepopisen občutek je bil - vsaj zame, kot zborovodkinjo - stati na odru Naše pesmi v Mariboru, ki je bil še pred nekaj leti za nas oddaljen za "nismo vedeli koliko". Stati pred nasmejanimi mladimi obrazi, ki so vedeli, da se zmoremo in znamo kvalitetno predstaviti, ki so bili pripravljeni pokazati najboljše, kar znamo. Srebrna plaketa, 87,0 točk od 100, 7. mesto med vsemi tekmovalnimi zbori, priznanje in nagrada za najboljši debitantski zbor ter priznanje za obetvanega zborovodjo - vse to smo dosegli in s tem je bil naš trud poplačan, naše želje pa ne samo dosežene, ampak celo presežene. Sama sem bila na Naši pesmi na svoje pevce izjemno ponosna.Samo en teden po Naši pesmi je sledil odhod "v neznano". V Bratislavo smo kljub uspehu v

Sloveniji prispeli brez velikih pričakovanj, a vseeno odločeni, da tudi tu poskusimo dati najboljše. In uspelo je. V kar ostri mednarodni konkurenci odraslih mešanih zborov smo dosegli 27, 5 točk od 30 in zlato plaketo ter s tem zasedli 3. mesto v naši kategoriji. Lahko rečem samo, da ji bil ta uspeh za zbor pika na i, samo potovanje v Bratislavo pa nepozabno doživetje ter odlična priložnost za tkanje novih prijateljstev med pevci, ki bodo - tako upam - prispevala k še trdnejši povezanosti v zboru, s tem pa seveda k še bolj zagnanemu delu ter še večji želji po napredku, učenju in novih izzivih.Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki ste kakorkoli prispevali k temu, da smo lahko uresničili naše cilje. Našim staršem, ki so nam finančno pomagali, vsem donatorjem, ki so nam priskočili na pomoč, Kulturnemu društvu Mohorjan z gospodom Jožkom Kertom na čelu, Občini Prevalje, vsem, ki ste nam ob povratku iz Bratislave na Prevaljah pripravili nepozaben sprejem, sama pa se iskreno zahvaljujem mojim dragim pevcem za njihovo nesebično pomoč in mladostno zagnanost pri projektih, ki smo jih kljub svoji mladosti izpeljali "kot veliki". Na koncu pa naj še enkrat poudarim, kar sem dejala že pred tekmovanji:Prehojene poti in poti pred nami ne želimo ocenjevati le po barvah medalj, ampak po lepoti glasbe, po pomenu našega delovanja na področju kulture ter trdnosti vezi, ki smo jih stkali.

Helena Buhvald Gorenšek,

KAPZ Mohorjan

2/3

Naših petnajst let

Mohorjanu

S pesmijo v Maribor in Bratislavo

Letos jeseni bo minilo petnajst let od ustanovitve našega društva. Ime društva MOHORJAN že samo kaže na širino kulturnega delovanja, s katerim želimo ohranjati spomin na čase delovanja Mohorjeve na Prevaljah (1919–1927). Mohorjani smo v minulih letih ponudili občanom široko paleto kakovostnih prireditev v različnih programskih sklopih: v koncertnih sezonah oz. glasbenih abonmajih, v Sušnikovih dnevih, zborovskih festivalih, likovnih kolonijah in razstavah. S svojim delom smo prispevali h kulturni rasti občanov, tudi mladih. Veliko nam je bilo do glasbene vzgoje in rasti sodelavcev. Novost našega dela je tudi v tem, da smo ljudem ponudili tudi manjkajoče programe sakralne umetnosti. Mladim smo omogočili sodelovanje v programih. Stalnica v delu je vsakoletno sodelovanje s kulturniki iz zamejske Koroške. Z založniško dejavnostjo smo ohranjali spomin na obdobje Mohorjeve na Prevaljah in prispevali pomemben delež pri ohranjanju kulturne dediščine našega okolja. Izdajamo literarna, umetniška in znanstvena dela, predvsem domačih piscev. Medse smo vabili ugledne umetnike vseh zvrsti umetniškega ustvarjanja, predvsem glasbenike, predavatelje, znanstvenike. Domačemu kraju smo predstavili številno vrsto doktorjev znanosti s Prevalj. Mohorjani smo tudi pobudniki projekta Slovenska pevska značka, ki naj bi bila sestra prevaljski bralni znački. Organizirali smo romanja oz. kulturno-zgodovinska popotovanja po zamejskih pokrajinah od Podjune, Benečije do Porabja in v mesta Rim, Prago, Solnograd, Lurd, Oglej. Letos gremo v Srbijo in Vojvodino. Naročali smo nova glasbena dela: skladbe na Sušnikova, Ošlakova in Slomškova besedila, naročili kantato Razdvom, kantatno suito Je pa sobota večir in skladbe na tematiko ziljskih ljudskih pesmi.

Vsa ta dela smo tudi krstno izvedli. Poleg teh izvedb smo slišali krstne izvedbe del našega rojaka skladatelja akademika Lojzeta Lebiča.

Ponosni smo tudi na lastne izvedbe obsežnejših glasbenih del, v katerih so sodelovali domači zbori, solisti, instrumentalisti: na izvedbo Tomčeve kantate Marija, Slovencev kraljica, na Sattnerjev oratorij Assumptio, na veličastno kantato Razdvom, Ciganovo kantato Ustoličenje karantanskega kneza. Še posebej pa velja omeniti lanskoletno Vodopivčevo spevoigro Kovačev študent, ki je presenetila in navdušila številno občinstvo. Z njo so se mohorjanovi solisti in zbor pod vodstvom Helene Buhvald Gorenšek izkazali kot zreli interpreti tovrstnih glasbenih del. S temi kantatami smo mohorjani porajžali tudi v sosednje kraje, na Koroško prek meje in ponesli ime prevaljske kulturne dejavnosti v širše področje.

Prevaljsko kulturno ustvarjalnost poznajo mnogi po naši domovini. Spletli smo številne kulturne povezave med zbori, orkestri, umetniki, posebej skladatelji, uglednimi inštitucijami, velik je krog naših prijateljev in prav to nas navdihuje za delo tudi v prihodnje.

Veseli in ponosni smo na delo naših kulturnih skupin, še posebej na kakovostno rast našega Koroškega APZ MOHORJAN, ki ga uspešno vodi zborovodkinja Helena Buhvald Gorenšek.Pred njo je zbor šest let vodil zborovodja Marjan Berložnik, ki je postavil dober temelj za nadaljnjo zborovo rast. Prvič je letos zbor – po predhodnih treh »zlatih« nastopih na regijskih tekmovanjih Sozvočenja – stopil na tekmovalne stopnice NAŠE PESMI v Mariboru in na stopnice mednarodnega tekmovanja SLOVAKIA CANTAT v Bratislavi. Svoje zagnano delo so kronali s srebrom in zlatom.

Naši pevski solisti Mateja Potočnik, Klemen Gorenšek, Valentina Ovnič, Vanja Mori pa Nežka Pori, Nejc Polenik in vrsta drugih zborovskih solistov ter akademski glasbeniki - instrumentalisti Renata Mirkac,

Helena Buhvald Gorenšek, Jure Gradišnik, Jani Lorber, Nina Grošelj Bricman, Lucija Koležnik idr. - nam omogočajo izvedbe raznoterih glasbenih del.Pri Mohorjanu se dobro zavedamo, da so kadri največje bogastvo, da je to pogoj za uspešno delo in zagotovilo za razvoj.

Ob vsem naštetem pa moramo zapisati, žal tudi to, da prevaljska kultura kljub lepim in pomenljivim dosežkom še vedno ni ustrezno vrednotena v občinskih programih, ne po vsebinski, ne po finančni plati. Potenciali naših društev še niso izkoriščeni.

Na mladih svet stoji – tako pač radi rečemo. Pri Mohorjanu se tega dobro zavedamo. Zato smo še kako veseli uspehov mladih, zato tudi skrbno bdimo nad njimi. Podpirajmo jih in pomagamo jim, kolikor je v naši moči, da nam ta živahen kulturni utrip mladih ne bi usahnil.

Jožko Kert,

predsednik društva

Pogosto imam vtis, da za mnoge moje rojake poteka vzhodnokoroška meja takoj za Labotom in Libučami. Zgodovinski razvoj je pač imel tudi to posledico, da je zavest koroške enotnosti precej zbledela. To kljub dejstvu, da od nekdaj obstajajo izredno tesne vezi med koroško regijo in našim območjem, predvsem na kulturnem področju. Naj omenim le delovanje dr. Sušnika ali Luke Kramolca. Moški pevski zbor Vres je bil neštetokrat naš gost, prijateljstvo med Jožkom Kertom na eni in Krščansko kulturno zvez ter Lajkom Milisavljevičem na drugi strani je rodilo bogato kulturno izmenjavo. Z ustanovitvijo Mohorjana pred petnajstimi leti pa je dobilo sodelovanje prav s Prevaljami po zaslugi predsednika Kerta novo kvaliteto, predvsem v zahodni smeri. Njegova programska izjava v prvi številki glasila Mohorjan bi morala biti tudi za nas obvezna: „Posebno

pozornost posvečamo sodelovanju z zamejsko Koroško. Njihove umetniške skupine, kulturnike in razne strokovnjake vključujemo v naše programe in s tem ohranjamo in gradimo nove mostove kulturnega povezovanja znotraj narodnostno enovite koroške kulturne krajine.“ Priložnosti je nešteto, nekaj jih tudi koristimo. Sodelovanje naših zborov pri večjih projektih kot npr. Gallusa pri Ciganovi kantati Ustoličenje karantanskega kneza, MePZ Podjune pri Mariji, Slovencev kraljici, MePZ Danice pri Zborovskem festivalu ljudske pesmi, nastopi posameznikov na Sušnikovih dnevih, to je le nekaj vidnih priložnosti kooperacije. Veselilo nas je, da so Prevaljčani sodelovali pri spominski prireditvi ob stoletnici rojstva Antona Nageleta in da so izvajali njegovo Sveško mašo. Tudi Omanova razstava na Prevaljah dokazuje zanimanje za naše kulturne dosežke. Da je bil zbor Mohorjan pred kratkim odlikovan s srebrno plaketo v Mariboru in zlato v Bratislavi, seveda tudi nas veseli in iskreno čestitamo. Že zdaj pa ga vabimo, da bo marca 2013 bistveno sodeloval na naši zborovski reviji Koroška poje, ko bo Krščanska kulturna zveza obhajala 60-letnico svojega obstoja. Koristimo čim več priložnosti, da uresničujemo naše prijateljstvo in našo enotnost.

dr. Janko Zerzer,častni predsednik Krščansko kulturne

zveze v Celovcu

Trinajst uspešnih sezon je za nami. V teh letih se je zgodilo veliko prelomnic – od menjave zborovodje, menjave članov, diplomskega koncerta, prvega odhoda v tujino, prvega regijskega tekmovanja. Vsak prelom je za nas pomenil konec, a obenem tudi začetek nečesa novega – upamo, tudi boljšega.

ŠMePZ MOHORJAN je na pobudo KD Mohorjan letos "zrasel" v Koroški akademski pevski zbor MOHORJAN in v mesecu aprilu smo se podali na svoje prvo državno tekmovanje Naša pesem 2012 in prvo mednarodno tekmovanje Slovakia cantat 2012. Predstavili smo (za nas) kar zahteven program: 1. Claudio Monteverdi (1567–1643): CANTATE DOMINO2. György Orbán (1947): DAEMON IRREPIT CALLIDUS3. Katarina Pustinek Rakar (1979): NOCOJ JE EDNA LÜ ŠNA NOČ4. Tadeja Vulc (1978): V SLOVO5. Susanto Yohanes (1979): LUK LUK LUMBU Za nami je veliko truda, dela, učenja, prepevanja, odrekanja in veselja, dobre glasbe, užitkov, prijetnega druženja. Zadnje mesece smo dali vse od sebe in to tudi pokazali pred slovensko in mednarodno javnostjo. Nepopisen občutek je bil - vsaj zame, kot zborovodkinjo - stati na odru Naše pesmi v Mariboru, ki je bil še pred nekaj leti za nas oddaljen za "nismo vedeli koliko". Stati pred nasmejanimi mladimi obrazi, ki so vedeli, da se zmoremo in znamo kvalitetno predstaviti, ki so bili pripravljeni pokazati najboljše, kar znamo. Srebrna plaketa, 87,0 točk od 100, 7. mesto med vsemi tekmovalnimi zbori, priznanje in nagrada za najboljši debitantski zbor ter priznanje za obetvanega zborovodjo - vse to smo dosegli in s tem je bil naš trud poplačan, naše želje pa ne samo dosežene, ampak celo presežene. Sama sem bila na Naši pesmi na svoje pevce izjemno ponosna.Samo en teden po Naši pesmi je sledil odhod "v neznano". V Bratislavo smo kljub uspehu v

Sloveniji prispeli brez velikih pričakovanj, a vseeno odločeni, da tudi tu poskusimo dati najboljše. In uspelo je. V kar ostri mednarodni konkurenci odraslih mešanih zborov smo dosegli 27, 5 točk od 30 in zlato plaketo ter s tem zasedli 3. mesto v naši kategoriji. Lahko rečem samo, da ji bil ta uspeh za zbor pika na i, samo potovanje v Bratislavo pa nepozabno doživetje ter odlična priložnost za tkanje novih prijateljstev med pevci, ki bodo - tako upam - prispevala k še trdnejši povezanosti v zboru, s tem pa seveda k še bolj zagnanemu delu ter še večji želji po napredku, učenju in novih izzivih.Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki ste kakorkoli prispevali k temu, da smo lahko uresničili naše cilje. Našim staršem, ki so nam finančno pomagali, vsem donatorjem, ki so nam priskočili na pomoč, Kulturnemu društvu Mohorjan z gospodom Jožkom Kertom na čelu, Občini Prevalje, vsem, ki ste nam ob povratku iz Bratislave na Prevaljah pripravili nepozaben sprejem, sama pa se iskreno zahvaljujem mojim dragim pevcem za njihovo nesebično pomoč in mladostno zagnanost pri projektih, ki smo jih kljub svoji mladosti izpeljali "kot veliki". Na koncu pa naj še enkrat poudarim, kar sem dejala že pred tekmovanji:Prehojene poti in poti pred nami ne želimo ocenjevati le po barvah medalj, ampak po lepoti glasbe, po pomenu našega delovanja na področju kulture ter trdnosti vezi, ki smo jih stkali.

Helena Buhvald Gorenšek,

KAPZ Mohorjan

2/3

Vtisi z mednarodnega tekmovanja »Slovakia Cantat 2012«

Pevci Koroškega akademskega pevskega zbora Mohorjan smo se udeležili mednarodnega pevskega festivala Slovakia cantat 2012, ki ga že šesto leto zapored organizirajo v slovaškem mestu Bratislavi. To je bilo naše prvo tekmovanje na mednarodnem pevskem festivalu na katerega smo bili sprejeti na podlagi prijave in dosedanjih uspehov, kar nam je v veliko zadovoljstvo in čast. Ne nazadnje smo se odlično odrezali na tekmovanju Naša pesem v Mariboru.

Festival Slovakia cantat 2012 je trajal od 26. 4. do 29. 4. 2012. Tekmovali smo v kategoriji mešani pevski zbori, v katerem je tekmovalo tudi največ zborov. V tej kategoriji je tekmovalo devet zborov, od tega so bili še trije zbori iz Slovenije.

Na tekmovanju smo se odrezali odlično, saj smo zasedli 3. mesto v naši kategoriji s 27,5 točkami od 30 in prijeli zlato priznanje. Tako smo spoznali in potrdili naše kakovostno petje, ki ga pridno utrjujemo skozi celotno sezono ter se pokazali širšemu svetu.

Ti štirje dnevi, ki smo jih preživeli v Bratislavi, so bili prijetno

doživetje za vse nas. Poleg tekmovanja smo uživali še pri skupnem odkrivanju in spoznavanju mesta Bratislave. Pevci smo se med seboj še bolj povezali in spoprijateljili s pevci, ki so se zboru pridružili v tej sezoni.

Ob vrnitvi domov smo bili prijetno presenečeni nad sprejemom, ki so ga pripravili naši sorodniki, prijatelji, pevci Vresa, župan in predsednik KD Mohorjan Jožko Kert. Tako smo zapeli še nekaj pesmi in se skupaj poveselili naših doseženih rezultatov.

Ne nazadnje pa bi se rada zahvalila naši zborovodkinji Heleni, saj brez njej ne bi dosegli teh rezultatov. Hvala ti za ves tvoj trudi in znanje, ki ga nam daješ. Želimo si, da bi bile tudi naše prihajajoče sezone tako uspešne in plodovite, kot je bila ta, ki nam je prinesla toliko veselja, znanja, spodbude in upanja za prihodnost.

Vesna Gerkšič,predsednica Koroškega APZ Mohorjan

Moje prvo tekmovanje

Kot novi članici Akademskega pevskega zbora Mohorjan mi je bilo v čast, da sem lahko bila že v svojem prvem letu sodelovanja del tako pomembnega dogodka, kot je bilo tekmovanje v Bratislavi. Tam sem se super počutila ob dobri glasbi, hrani in seveda družbi. Trema je bila prisotna ravno toliko, da je bilo vznemirjenje še večje. Od odhoda v Bratislavo pa do prihoda nazaj na Prevalje smo bili ves čas dobre volje, tako da so štirje dnevi minili kot en sam dan. Še posebej pa me je prijetno presenetil sprejem ob vrnitvi na Prevalje. Lepo je biti član takega zbora.

Rina Repnik

Sama sem bila že na mnogih mednarodnih tekmovanjih, a z zborom je bilo to moje prvo. Zaradi tega je bilo še toliko bolj razburljivo. Težko je opisati občutke, ki sem jih doživljala pred tekmovanjem; lahko pa rečem, da so bili pozitivni občutki, ki so mi dali dovolj energije, da sem se sama še bolj potrudila. Občutek, stati tam na odru pred komisijo in peti v zboru, je bil res enkraten. Zavedala sem se, da pojemo "vsi za enega, eden za vse". Ko smo odpeli svoj program, smo se vsi zavedali, da smo dobro odpeli in da bo naš trud poplačan. Toliko večje je bilo veselje, ko smo izvedeli rezultate. Kot sem že enkrat dejala – eni so na to čakali 12 let, drugi nekaj let manj, tretji pa smo to doživeli na začetku. Hvala vsakemu pevcu in pevki posebej, še posebej pa hvala Heleni, da lahko sanjam te resnične sanje s KAPZ Mohorjan. V bodoče si pa želim še veliko takšnih tekmovanj in toliko zagona za delo znotraj zbora. S skupnimi močmi nam bo uspelo to in še več.

Špela Ramšak

Novinka med mohorjani

Gradivo, ki ga ima moj rojak v roki, je pripoved o naprezanjih za več in več kulturnega življenja v naselju – danes uradno razglašenem za mesto – ki je zraslo iz muhavosti kapitala. Ta se neprestano seli iz kraja v kraj, prek vseh možnih meja in daljav, zgolj glede na to, kar kapital po svoji naravi išče, namreč to, kar ima za dobiček. Občutek kulturnega primankljaja in zamude je v kraju, ki v svojem središču nima niti tega, kar ima vsaka najmanjša vas na Slovenskem, namreč cerkve; ki nima knjigarne, kakršno je v svojih skromnejših časih imel, ki nima niti policijske postaje, ki jo je tudi že imel, ko se je imel še za manj ko vas, človeško razumljiva. Tako je tudi za bahavo zamisel, da gradbeni in ureditveni spodrsljaj na mestu nekdanjega trgovinskega paviljona zapolni rimski lapidarij – no, ne čisto pravi, ampak v sestavi marmornih podstavkov in na njih nameščenih cenenih odlitkov tega, kar je bilo od rimske poti med Celejo in Virunumom izkopano iz obmežnih najdišč, mogoče najti nekaj razumevanja, četudi je tako sugerirana kontinuiteta med mogočnostjo rimskega orla in današnjimi Prevaljami privlečena za lase in bolj pričuje o duhovnem vakuumu krajevnih urejevalcev, ki v dragih materialih in impozantnih aranžmanih iščejo neko domnevno veličino, ki je sicer sama po sebi, kadar je resnično dana, vedno duhovne in nikoli materialne narave.

Kulturo, todi to, za katero si prizadevajo Prevaljčani, je mogoče razumeti na dva načina, iz dveh etimološko istovetnih, a vendar tako pomensko različnih latinskih besed: cultus agrorum (obdelovanje zemlje) in cultus deorum (čaščenje bogov). Iz prvega je Cicero izpeljal pojem cultus animi (negovanje duše), iz česar se je razvilo rimsko visoko pojmovanje kulture kot dela na lastni duši, ki je analogno delu na lastnem polju. Vsi ti pojmi pa

Prevalje med sionskim lesom in rimskim marmorjem

izvirajo iz latinskega glagola colere, ki preprosto pomeni obdelovati ali častiti. Zanimivo je, kako je poganski Rimljan povsem pravilno povezal navidez tako različna pomena, kakor sta obdelovanje zemlje in čaščenje boga ali bogov, saj je v prvi Mojzesovi knjigi obdelovanje in varovanje vrta ob pomnožitvi lastnega rodu in napolnitvi zemlje prvo Stvarnikovo naročilo človeku: „GOSPOD Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval” (1 Mz 2,15). Da je kakršno koli delo iz duha ljubezni do Boga in do bližnjega obenem tudi čaščenje in slavljenje Boga, potrjuje in drugače pove tudi Nova zaveza, kjer pravi apostol Pavel: „Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo” (1 Kor 10,31). Tako je tudi Ciceronovo, samo po sebi še pogansko razumevanje kulture kot obdelovanja lastne duše z namenom pridobitve plemenitega sadu, kakor kmet obdeluje njivo prav tako z namenom, da pridela poplemenitene vrste sadov, izpolnjeno šele z biblijskim Božjim naročilom. Kultura je tako v žlahtnem Ciceronovem pomenu resnična kultura šele tedaj, če delo, pa naj bo na njivi ali na lastni duši, velja slavi Boga! Vzporedno s tem pomenom, zoper katerega kristjan Pavlovega in kristjan današnjega časa nima pridržka, saj je to samo druga beseda za to, kar mu naroča Božja beseda, pa je evropski človek, za njim, v slepem in nespametnem posnemanju, pa tudi vsi drugi narodi sveta, razvil temu nasprotno razumevanje, ki mu danes pravimo tudi „kult”, namreč v smislu čaščenja samega sebe, svojih zmožnosti, moči in del. In prav to sprevrženo, nižje kakor še tako prapogansko, pojmovanje in prakticiranje kulture, je danes absolutno prevladujoče, kultura take vrste pa sodi med žalostne in škodljive pojave človekovega življenja in ravnanja, ki diametralno nasprotuje plemeniti Ciceronovi

zamisli o obdelovanju lastne duše, kaj šele Božjemu naročilu, kakor ga lahko razberemo iz Biblije. Do kakšnih popačenih in tudi nemoralnih oblik in artefaktov je tako pojmovanje kulture pripeljalo na Slovenskem, je našlo svoj komprimiran izraz v divjaškem kriku „kulturnikov” in „umetnikov” (resnične kulturnike in umetnike, vse bolj redke in potisnjene na rob, torej izvzemam) nad odločitvijo nove slovenske vlade, da odpravi položaj ministra za kulturo, kar jasno kaže, za kaj tem ljudem gre, namreč izključno le za pridobivanje subvencij po bližnjici in za utrjevanje svojih privilegijev. Duhovna praznina tem ljudem ne dovoljuje premisleka o tem, da je kultura mogoče le kaj drugega, kakor pa ministrovo razporejanje državnega denarja za zelo privatne interese samooklicasnih umetnikov in kulturnikov. Slovenska kultura, namreč v ciceronskem in biblijskem smislu pristna, je bila najvišja, ko Slovenci niso imeli niti najnižjega plačanega kulturnega uradnika, kaj šele ministra in ko so si Slovenci vso svojo kulturo plačevali iz lastnih žepov!

Kateremu od obeh pojmovanj pojma kulture gre pripisati to, kar se kulturnega in umetniškega dogaja na Prevaljah, tega mi bralcu tega sestavka ni treba šele sugerirati. Predpostavljam, da je obdarjen z razumom in vestjo in lahko to ugotovi in po potrebi izpove sam, brez moje pomoči ali prišepetavanja.

Mojega pridržka do današnjega kulturnega in umetniškega dogajanja nasploh in tako tudi na Prevaljah, ne kaže razumeti kot zavračanje ali podcenjevanje stoterih čudovitih posameznih izdelkov, izvedb in dogodkov, kakor so našteti tudi v tej publikaciji. Vedno pa gre za to, iz kakšnega duha je kaka stvar narejena. Zapisali smo, da je ključ v vprašanju, kdo je s takim izdelkom,

4/5

Vtisi z mednarodnega tekmovanja »Slovakia Cantat 2012«

Pevci Koroškega akademskega pevskega zbora Mohorjan smo se udeležili mednarodnega pevskega festivala Slovakia cantat 2012, ki ga že šesto leto zapored organizirajo v slovaškem mestu Bratislavi. To je bilo naše prvo tekmovanje na mednarodnem pevskem festivalu na katerega smo bili sprejeti na podlagi prijave in dosedanjih uspehov, kar nam je v veliko zadovoljstvo in čast. Ne nazadnje smo se odlično odrezali na tekmovanju Naša pesem v Mariboru.

Festival Slovakia cantat 2012 je trajal od 26. 4. do 29. 4. 2012. Tekmovali smo v kategoriji mešani pevski zbori, v katerem je tekmovalo tudi največ zborov. V tej kategoriji je tekmovalo devet zborov, od tega so bili še trije zbori iz Slovenije.

Na tekmovanju smo se odrezali odlično, saj smo zasedli 3. mesto v naši kategoriji s 27,5 točkami od 30 in prijeli zlato priznanje. Tako smo spoznali in potrdili naše kakovostno petje, ki ga pridno utrjujemo skozi celotno sezono ter se pokazali širšemu svetu.

Ti štirje dnevi, ki smo jih preživeli v Bratislavi, so bili prijetno

doživetje za vse nas. Poleg tekmovanja smo uživali še pri skupnem odkrivanju in spoznavanju mesta Bratislave. Pevci smo se med seboj še bolj povezali in spoprijateljili s pevci, ki so se zboru pridružili v tej sezoni.

Ob vrnitvi domov smo bili prijetno presenečeni nad sprejemom, ki so ga pripravili naši sorodniki, prijatelji, pevci Vresa, župan in predsednik KD Mohorjan Jožko Kert. Tako smo zapeli še nekaj pesmi in se skupaj poveselili naših doseženih rezultatov.

Ne nazadnje pa bi se rada zahvalila naši zborovodkinji Heleni, saj brez njej ne bi dosegli teh rezultatov. Hvala ti za ves tvoj trudi in znanje, ki ga nam daješ. Želimo si, da bi bile tudi naše prihajajoče sezone tako uspešne in plodovite, kot je bila ta, ki nam je prinesla toliko veselja, znanja, spodbude in upanja za prihodnost.

Vesna Gerkšič,predsednica Koroškega APZ Mohorjan

Moje prvo tekmovanje

Kot novi članici Akademskega pevskega zbora Mohorjan mi je bilo v čast, da sem lahko bila že v svojem prvem letu sodelovanja del tako pomembnega dogodka, kot je bilo tekmovanje v Bratislavi. Tam sem se super počutila ob dobri glasbi, hrani in seveda družbi. Trema je bila prisotna ravno toliko, da je bilo vznemirjenje še večje. Od odhoda v Bratislavo pa do prihoda nazaj na Prevalje smo bili ves čas dobre volje, tako da so štirje dnevi minili kot en sam dan. Še posebej pa me je prijetno presenetil sprejem ob vrnitvi na Prevalje. Lepo je biti član takega zbora.

Rina Repnik

Sama sem bila že na mnogih mednarodnih tekmovanjih, a z zborom je bilo to moje prvo. Zaradi tega je bilo še toliko bolj razburljivo. Težko je opisati občutke, ki sem jih doživljala pred tekmovanjem; lahko pa rečem, da so bili pozitivni občutki, ki so mi dali dovolj energije, da sem se sama še bolj potrudila. Občutek, stati tam na odru pred komisijo in peti v zboru, je bil res enkraten. Zavedala sem se, da pojemo "vsi za enega, eden za vse". Ko smo odpeli svoj program, smo se vsi zavedali, da smo dobro odpeli in da bo naš trud poplačan. Toliko večje je bilo veselje, ko smo izvedeli rezultate. Kot sem že enkrat dejala – eni so na to čakali 12 let, drugi nekaj let manj, tretji pa smo to doživeli na začetku. Hvala vsakemu pevcu in pevki posebej, še posebej pa hvala Heleni, da lahko sanjam te resnične sanje s KAPZ Mohorjan. V bodoče si pa želim še veliko takšnih tekmovanj in toliko zagona za delo znotraj zbora. S skupnimi močmi nam bo uspelo to in še več.

Špela Ramšak

Novinka med mohorjani

Gradivo, ki ga ima moj rojak v roki, je pripoved o naprezanjih za več in več kulturnega življenja v naselju – danes uradno razglašenem za mesto – ki je zraslo iz muhavosti kapitala. Ta se neprestano seli iz kraja v kraj, prek vseh možnih meja in daljav, zgolj glede na to, kar kapital po svoji naravi išče, namreč to, kar ima za dobiček. Občutek kulturnega primankljaja in zamude je v kraju, ki v svojem središču nima niti tega, kar ima vsaka najmanjša vas na Slovenskem, namreč cerkve; ki nima knjigarne, kakršno je v svojih skromnejših časih imel, ki nima niti policijske postaje, ki jo je tudi že imel, ko se je imel še za manj ko vas, človeško razumljiva. Tako je tudi za bahavo zamisel, da gradbeni in ureditveni spodrsljaj na mestu nekdanjega trgovinskega paviljona zapolni rimski lapidarij – no, ne čisto pravi, ampak v sestavi marmornih podstavkov in na njih nameščenih cenenih odlitkov tega, kar je bilo od rimske poti med Celejo in Virunumom izkopano iz obmežnih najdišč, mogoče najti nekaj razumevanja, četudi je tako sugerirana kontinuiteta med mogočnostjo rimskega orla in današnjimi Prevaljami privlečena za lase in bolj pričuje o duhovnem vakuumu krajevnih urejevalcev, ki v dragih materialih in impozantnih aranžmanih iščejo neko domnevno veličino, ki je sicer sama po sebi, kadar je resnično dana, vedno duhovne in nikoli materialne narave.

Kulturo, todi to, za katero si prizadevajo Prevaljčani, je mogoče razumeti na dva načina, iz dveh etimološko istovetnih, a vendar tako pomensko različnih latinskih besed: cultus agrorum (obdelovanje zemlje) in cultus deorum (čaščenje bogov). Iz prvega je Cicero izpeljal pojem cultus animi (negovanje duše), iz česar se je razvilo rimsko visoko pojmovanje kulture kot dela na lastni duši, ki je analogno delu na lastnem polju. Vsi ti pojmi pa

Prevalje med sionskim lesom in rimskim marmorjem

izvirajo iz latinskega glagola colere, ki preprosto pomeni obdelovati ali častiti. Zanimivo je, kako je poganski Rimljan povsem pravilno povezal navidez tako različna pomena, kakor sta obdelovanje zemlje in čaščenje boga ali bogov, saj je v prvi Mojzesovi knjigi obdelovanje in varovanje vrta ob pomnožitvi lastnega rodu in napolnitvi zemlje prvo Stvarnikovo naročilo človeku: „GOSPOD Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval” (1 Mz 2,15). Da je kakršno koli delo iz duha ljubezni do Boga in do bližnjega obenem tudi čaščenje in slavljenje Boga, potrjuje in drugače pove tudi Nova zaveza, kjer pravi apostol Pavel: „Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo” (1 Kor 10,31). Tako je tudi Ciceronovo, samo po sebi še pogansko razumevanje kulture kot obdelovanja lastne duše z namenom pridobitve plemenitega sadu, kakor kmet obdeluje njivo prav tako z namenom, da pridela poplemenitene vrste sadov, izpolnjeno šele z biblijskim Božjim naročilom. Kultura je tako v žlahtnem Ciceronovem pomenu resnična kultura šele tedaj, če delo, pa naj bo na njivi ali na lastni duši, velja slavi Boga! Vzporedno s tem pomenom, zoper katerega kristjan Pavlovega in kristjan današnjega časa nima pridržka, saj je to samo druga beseda za to, kar mu naroča Božja beseda, pa je evropski človek, za njim, v slepem in nespametnem posnemanju, pa tudi vsi drugi narodi sveta, razvil temu nasprotno razumevanje, ki mu danes pravimo tudi „kult”, namreč v smislu čaščenja samega sebe, svojih zmožnosti, moči in del. In prav to sprevrženo, nižje kakor še tako prapogansko, pojmovanje in prakticiranje kulture, je danes absolutno prevladujoče, kultura take vrste pa sodi med žalostne in škodljive pojave človekovega življenja in ravnanja, ki diametralno nasprotuje plemeniti Ciceronovi

zamisli o obdelovanju lastne duše, kaj šele Božjemu naročilu, kakor ga lahko razberemo iz Biblije. Do kakšnih popačenih in tudi nemoralnih oblik in artefaktov je tako pojmovanje kulture pripeljalo na Slovenskem, je našlo svoj komprimiran izraz v divjaškem kriku „kulturnikov” in „umetnikov” (resnične kulturnike in umetnike, vse bolj redke in potisnjene na rob, torej izvzemam) nad odločitvijo nove slovenske vlade, da odpravi položaj ministra za kulturo, kar jasno kaže, za kaj tem ljudem gre, namreč izključno le za pridobivanje subvencij po bližnjici in za utrjevanje svojih privilegijev. Duhovna praznina tem ljudem ne dovoljuje premisleka o tem, da je kultura mogoče le kaj drugega, kakor pa ministrovo razporejanje državnega denarja za zelo privatne interese samooklicasnih umetnikov in kulturnikov. Slovenska kultura, namreč v ciceronskem in biblijskem smislu pristna, je bila najvišja, ko Slovenci niso imeli niti najnižjega plačanega kulturnega uradnika, kaj šele ministra in ko so si Slovenci vso svojo kulturo plačevali iz lastnih žepov!

Kateremu od obeh pojmovanj pojma kulture gre pripisati to, kar se kulturnega in umetniškega dogaja na Prevaljah, tega mi bralcu tega sestavka ni treba šele sugerirati. Predpostavljam, da je obdarjen z razumom in vestjo in lahko to ugotovi in po potrebi izpove sam, brez moje pomoči ali prišepetavanja.

Mojega pridržka do današnjega kulturnega in umetniškega dogajanja nasploh in tako tudi na Prevaljah, ne kaže razumeti kot zavračanje ali podcenjevanje stoterih čudovitih posameznih izdelkov, izvedb in dogodkov, kakor so našteti tudi v tej publikaciji. Vedno pa gre za to, iz kakšnega duha je kaka stvar narejena. Zapisali smo, da je ključ v vprašanju, kdo je s takim izdelkom,

4/5

izvedbo ali dogodkom oslavljen: Bog ali človek. Tudi če se človek kdaj skrije za naslovom kraja ali ustanove ali naroda in podobno, še vedno gre za čaščenje človeka. Zgolj umetniška ali tehnična kvaliteta kakega artefakta še ne zagotavlja njegove kulturne pozitivnosti v ciceronskem in bibličnem smislu. Wagnerjeva glasba je gotovo v zgolj muzikalnem smislu vrhunska glasba – a njen duh, ki je tako globoko prevzel in navdihoval tudi Hitlerja, ni duh ciceronsko in biblično pojmovane kulture, ampak strahovite antikulture, kakor je pokazala zgodovina. Samurajski meči so bili izdelani z neprekosljivo tehnično perfekcijo in rafineso; njihova okrašenost je zadoščala najvišjim umetniškim merilom – a duh, ki je to mučilno in morilsko orodje navdihoval, ni duh

ciceronsko in biblično pojmovane kulture, ampak duh strahovite antikulture.V imenu kraja, iz katerega sam prihajam in mu tako res ne morem želeti nič drugega, kakor le najboljše, je skrita beseda „prevaliti” ali „prevaliti se”. Ne vem, če je to tudi resnična etimologija za krajevno ime Prevalje, saj obstaja zanj več razlag. Vsekakor pa bi kraju, ki je imel v času, ko se še ni skušal bahavo postavljati z nekakšno rimsko slavo, več pomembnih skupnih stvari kakor danes, ko bi ga nekateri radi prenaredili kar v nekakšen „Virunum” ob Meži, dobro delo, ko bi se tisti, ki zanj skrbe in odgovarjajo, zamislili v pomen besede „prevaliti”. Če je kraj danes žalostno in hkrati smešno prizorišče človeškega kulta, bi se iz tega nesrečnega stanja kazalo

prevaliti s slabe strani na dobro stran, da bi Prevalje postale prizorišče čaščenja Stvarnika, ki mu čaščenje edinemu gre. Da bi se Prevalje poslovile od mrtve in iluzorne slave rimskega marmorja in se prevalile k resnični slavi sionskega lesa, na katerem je na veliki petek pred dva tisoč leti potekalo ključno dejanje človeške zgodovine. Mestne očete lahko pomirim, da bi taka prevalitev, ki ji Biblija pravi spreobrnitev, ne stala niti zneska, ki ga je treba plačati za kavo. Resnična kultura, ki poganja iz sionskega lesa, lesa, na katerem je Jezus odreševal človeštvo, ne stane nič, vredna pa je vsakršne odpovedi in človekove pritrditve in izpolnitve.

Vinko Ošlak

Pred nami je ponudba letošnjega glasbenega abonmaja dvaindvajsete koncertne sezone.Tudi v tem letu se bomo srečevali ob glasbi, glasbenikih, pevcih, baletnikih … in s prijatelji. Minula leta so bila polna lepih glasbenih doživetij, število obiskovalcev koncertov se je iz leta v leto povečevalo. Med nas so prihajali odlični orkestri, zbori, solisti, med njimi tudi naši domači izvajalci, na katere smo še posebej ponosni in veseli. Zaradi vse večjih denarnih težav je bilo letošnje glasbeno leto težko načrtovati. Veseli smo, da Vam bomo kljub težavam lahko vnovič ponudili kakovosten in zanimiv glasbeni program. Prepričani smo, da ga boste z veseljem sprejeli in se udeleževali napovedanih koncertov, ki nam zagotavljajo pestro in kakovostno ponudbo vseh glasbenih zvrsti. Še posebej pa nas veseli, da Vam bomo tudi letos ponudili krstne izvedbe del, ki smo jih mohorjani naročili pri naših skladateljih: kantatno suito JE PA SOBOTA VEČIR skladatelja VLADIMIRJA HROVATA, ki jo bodo izvedli solisti, pevci Koroškega APZ Mohorjan pov vodstvom zborovodkinje Helene Buhvald Gorenšek ter instrumentalisti komornega orkestra. Poleg te novitete bomo slišali tudi krstne izvedbe SKLADB PO MOTIVIH ZILJSKIH LJUDSKIH PESMI, ki jim bomo prisluhnili na Četrtem zborovskem festivalu ljudske pesmi. Kar dvanajst skladateljev bo prispevalo skladbe po motivih ziljskih ljudskih pesmi.

Prisrčno vabljeni na mohorjanove glasbene večere .Veselimo se srečanj z Vami.

CENA GLASBENEGA OBONMAJA ZNAŠA 50 EUR. ZA MLADINO IN UPOKOJENCE 40 EUR. NUDIMO TUDI MOŽNOST PLAČILA V DVEH OBROKIH. PRODAJNA MESTA: PRI MOHORJANIH

IN V DARILNEM BUTIKU NA PREVALJAH.

GLASBENI ABONMA 2012 SOFINANCIRATA MINISTRSTVO ZA KULTURO IN OBČINA PREVALJE.

Mohorjanov glasbeni abonma 2012

Spoštovani ljubitelji glasbe!

KONCERT DVEH TEKMOVALNIH ZBOROV Petek, 20. 4. 2012, ob 19. uri – DD,ZBOR OREYA IZ UKRAJINE IN KOROŠKI APZ MOHORJAN

DUNAJSKI SAKSOFONSKI KVARTET MOBILIS Petek, 18. 5. 2012, ob 20. uri – DD

OPERNA PREDSTAVA - ENGELBERT HUMPERDINCK: JANKO IN METKA, Glasbena in baletna šole A. M. Petek, 9. 6. 2012, ob 19. uri – DD

ZVOKI KOROŠKIH TROBENTSeptember – FC S. ARNOLD, J. GRADIŠNIK - TROBENTA, M. STRMČNIK - ORGLE

MePZ HRAST DOBERDOB – dirigent Hilarij LavrenčičSobota, 22. 9. 2012, ob 20. uri – FC

KOROŠKI APZ MOHORJAN – TRINAJSTI LETNI KONCERT Sobota, 13. 10. 2012, ob 20. uri – DD VLADIMIR HROVAT - JE PA SOBOTA VEČIR, kantatna suita za zbor, soliste in komorni orkester, dirigentka Helena Buhvald Gorenšek, krstna izvedba

ČETRTI ZBOROVSKI FESTIVAL LJUDSKE PESMISobota, 20. 10. 2012, ob 19. uri – DD

ALOJZIJ GERŽINIČ – ORATORIJ IRENEJ FRIDERIK BARAGANedelja, 28. 10. 2012, ob 19. uri – FCJANI GOLOB, ORKESTRACIJA, ORATORIJ ZA SOLISTE, ZBOR IN ORKESTER

PEVSKI RECITAL DOMAČIH SOLISTOV November – DDMateja Potočnik - Valentina Ovnič Klemen Gorenšek - Luka Ortar

GALA BALETNI VEČER Z MILKOM ŠPAREMBLEKOMNedelja, 2. 12. 2012, ob 19. uri – DD Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Mohorjanov glasbeni abonma 2012

Teden knjige - berite z Mohorjevo!

Mohorjanov program v Slomškovem letu 2012

V dneh od 16. do 20. aprila smo v avli Družbenega doma priredili prodajo knjig vseh treh Mohorjevih založb iz Celja, Celovca in Gorice ter Mohorjanovih knjig. Prodaja ni bila ravno finančno uspešna, so si pa obiskovalci lahko ogledali pestro ponudbo kakovostnih knjig. Ob tej akciji se sprašujemo:KDAJ BOMO NA PREVALJAH ZOPET IMELI KNJIGARNO?

6/7

Številke tudi nekaj povedo

Četrti zborovski festival ljudske pesmi

PREVALJE SOBOTA, 20. OKTOBER 2012

PROGRAMSREČANJE IN POGOVOR S

SKLADATELJIPREDAVANJE - AKADEMIK LOJZE LEBIČ: SKLADATELJ IN LJUDSKA

PESEMPREDSTAVITEV NOTNE

EDICIJE ZILJSKE LJUDSKE PESMI

KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU, SNI URBAN JARNIK CELOVEC, EGI GAŠPERŠIČ

ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE – TOMO WEISS – CERKVE V ZILJSKI DOLINI

KONCERT ŠESTIH POVABLJENIH ZBOROV:

ŽENSKI ZBOR ČARNICE LJUBLJANA, MEŠANI ZBOR SV.

NIKOLAJ LITIJA, MEŠANI ZBOR J. P. GALLUS CELOVEC, KOROŠKI DEŽELNI MLADINSKI ZBOR

CELOVEC, MOŠKI ZBOR VRES in KOROŠKI APZ MOHORJAN

PREVALJE.

Slomškova pot vodi skozi Prevalje

Letošnje leto je Slomškovo leto. Prevalje in mohorjani smo prek Mohorjeve povezani s Slomškom in njegovim pomembnim delom za slovenstvo in našo kulturo. Slomškova pot, ki se pričenja v KRKI (GURK), teče skozi Celovec, peta etapa te poti vstopa na v našo faro na Holmcu, na Brinjevi gori vstopa v ravensko faro, nadaljuje se do Vuzenice, Maribora in konča v

V MINULIH ŠTIRINAJSTIH LETIH OD 1998 DO 2011 SMO

MOHORJANI IZVEDLI 386 PRIREDITEV. POVPREČNO,

28 PRIREDITEV LETNO.

MOHORJANI SMO LANI (2011) PRIREDILI 40 KULTURNIH

DOGODKOV.OD TEGA 27 NA PREVALJAH

(68 %), 9 PO SLOVENIJI (22 %), 4 V ZAMEJSTVU (10 %).

NA LANSKIH PRIREDITVAH NA PREVALJAH JE SODELOVALO

1000 NASTOPAJOČIH, PRIREDITVE PA JE OBISKALO OKROG 4.250 POSLUŠALCEV.

V DOSEDANJIH 21. KONCERTNIH CIKLIH JE NA PREVALJAH NASTOPILO:

74 ZBOROV, 7 ORKESTROV, 34 KOMORNIH SKUPIN,

74 SOLISTOV INSTRUMENATLISTOV,

24 KONCERTNIH PEVCEV, 9 BALETNIH PREDSTAV IN 4 FOLKLORNE PRIREDITVE.

izvedbo ali dogodkom oslavljen: Bog ali človek. Tudi če se človek kdaj skrije za naslovom kraja ali ustanove ali naroda in podobno, še vedno gre za čaščenje človeka. Zgolj umetniška ali tehnična kvaliteta kakega artefakta še ne zagotavlja njegove kulturne pozitivnosti v ciceronskem in bibličnem smislu. Wagnerjeva glasba je gotovo v zgolj muzikalnem smislu vrhunska glasba – a njen duh, ki je tako globoko prevzel in navdihoval tudi Hitlerja, ni duh ciceronsko in biblično pojmovane kulture, ampak strahovite antikulture, kakor je pokazala zgodovina. Samurajski meči so bili izdelani z neprekosljivo tehnično perfekcijo in rafineso; njihova okrašenost je zadoščala najvišjim umetniškim merilom – a duh, ki je to mučilno in morilsko orodje navdihoval, ni duh

ciceronsko in biblično pojmovane kulture, ampak duh strahovite antikulture.V imenu kraja, iz katerega sam prihajam in mu tako res ne morem želeti nič drugega, kakor le najboljše, je skrita beseda „prevaliti” ali „prevaliti se”. Ne vem, če je to tudi resnična etimologija za krajevno ime Prevalje, saj obstaja zanj več razlag. Vsekakor pa bi kraju, ki je imel v času, ko se še ni skušal bahavo postavljati z nekakšno rimsko slavo, več pomembnih skupnih stvari kakor danes, ko bi ga nekateri radi prenaredili kar v nekakšen „Virunum” ob Meži, dobro delo, ko bi se tisti, ki zanj skrbe in odgovarjajo, zamislili v pomen besede „prevaliti”. Če je kraj danes žalostno in hkrati smešno prizorišče človeškega kulta, bi se iz tega nesrečnega stanja kazalo

prevaliti s slabe strani na dobro stran, da bi Prevalje postale prizorišče čaščenja Stvarnika, ki mu čaščenje edinemu gre. Da bi se Prevalje poslovile od mrtve in iluzorne slave rimskega marmorja in se prevalile k resnični slavi sionskega lesa, na katerem je na veliki petek pred dva tisoč leti potekalo ključno dejanje človeške zgodovine. Mestne očete lahko pomirim, da bi taka prevalitev, ki ji Biblija pravi spreobrnitev, ne stala niti zneska, ki ga je treba plačati za kavo. Resnična kultura, ki poganja iz sionskega lesa, lesa, na katerem je Jezus odreševal človeštvo, ne stane nič, vredna pa je vsakršne odpovedi in človekove pritrditve in izpolnitve.

Vinko Ošlak

Pred nami je ponudba letošnjega glasbenega abonmaja dvaindvajsete koncertne sezone.Tudi v tem letu se bomo srečevali ob glasbi, glasbenikih, pevcih, baletnikih … in s prijatelji. Minula leta so bila polna lepih glasbenih doživetij, število obiskovalcev koncertov se je iz leta v leto povečevalo. Med nas so prihajali odlični orkestri, zbori, solisti, med njimi tudi naši domači izvajalci, na katere smo še posebej ponosni in veseli. Zaradi vse večjih denarnih težav je bilo letošnje glasbeno leto težko načrtovati. Veseli smo, da Vam bomo kljub težavam lahko vnovič ponudili kakovosten in zanimiv glasbeni program. Prepričani smo, da ga boste z veseljem sprejeli in se udeleževali napovedanih koncertov, ki nam zagotavljajo pestro in kakovostno ponudbo vseh glasbenih zvrsti. Še posebej pa nas veseli, da Vam bomo tudi letos ponudili krstne izvedbe del, ki smo jih mohorjani naročili pri naših skladateljih: kantatno suito JE PA SOBOTA VEČIR skladatelja VLADIMIRJA HROVATA, ki jo bodo izvedli solisti, pevci Koroškega APZ Mohorjan pov vodstvom zborovodkinje Helene Buhvald Gorenšek ter instrumentalisti komornega orkestra. Poleg te novitete bomo slišali tudi krstne izvedbe SKLADB PO MOTIVIH ZILJSKIH LJUDSKIH PESMI, ki jim bomo prisluhnili na Četrtem zborovskem festivalu ljudske pesmi. Kar dvanajst skladateljev bo prispevalo skladbe po motivih ziljskih ljudskih pesmi.

Prisrčno vabljeni na mohorjanove glasbene večere .Veselimo se srečanj z Vami.

CENA GLASBENEGA OBONMAJA ZNAŠA 50 EUR. ZA MLADINO IN UPOKOJENCE 40 EUR. NUDIMO TUDI MOŽNOST PLAČILA V DVEH OBROKIH. PRODAJNA MESTA: PRI MOHORJANIH

IN V DARILNEM BUTIKU NA PREVALJAH.

GLASBENI ABONMA 2012 SOFINANCIRATA MINISTRSTVO ZA KULTURO IN OBČINA PREVALJE.

Mohorjanov glasbeni abonma 2012

Spoštovani ljubitelji glasbe!

KONCERT DVEH TEKMOVALNIH ZBOROV Petek, 20. 4. 2012, ob 19. uri – DD,ZBOR OREYA IZ UKRAJINE IN KOROŠKI APZ MOHORJAN

DUNAJSKI SAKSOFONSKI KVARTET MOBILIS Petek, 18. 5. 2012, ob 20. uri – DD

OPERNA PREDSTAVA - ENGELBERT HUMPERDINCK: JANKO IN METKA, Glasbena in baletna šole A. M. Petek, 9. 6. 2012, ob 19. uri – DD

ZVOKI KOROŠKIH TROBENTSeptember – FC S. ARNOLD, J. GRADIŠNIK - TROBENTA, M. STRMČNIK - ORGLE

MePZ HRAST DOBERDOB – dirigent Hilarij LavrenčičSobota, 22. 9. 2012, ob 20. uri – FC

KOROŠKI APZ MOHORJAN – TRINAJSTI LETNI KONCERT Sobota, 13. 10. 2012, ob 20. uri – DD VLADIMIR HROVAT - JE PA SOBOTA VEČIR, kantatna suita za zbor, soliste in komorni orkester, dirigentka Helena Buhvald Gorenšek, krstna izvedba

ČETRTI ZBOROVSKI FESTIVAL LJUDSKE PESMISobota, 20. 10. 2012, ob 19. uri – DD

ALOJZIJ GERŽINIČ – ORATORIJ IRENEJ FRIDERIK BARAGANedelja, 28. 10. 2012, ob 19. uri – FCJANI GOLOB, ORKESTRACIJA, ORATORIJ ZA SOLISTE, ZBOR IN ORKESTER

PEVSKI RECITAL DOMAČIH SOLISTOV November – DDMateja Potočnik - Valentina Ovnič Klemen Gorenšek - Luka Ortar

GALA BALETNI VEČER Z MILKOM ŠPAREMBLEKOMNedelja, 2. 12. 2012, ob 19. uri – DD Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Mohorjanov glasbeni abonma 2012

Teden knjige - berite z Mohorjevo!

Mohorjanov program v Slomškovem letu 2012

V dneh od 16. do 20. aprila smo v avli Družbenega doma priredili prodajo knjig vseh treh Mohorjevih založb iz Celja, Celovca in Gorice ter Mohorjanovih knjig. Prodaja ni bila ravno finančno uspešna, so si pa obiskovalci lahko ogledali pestro ponudbo kakovostnih knjig. Ob tej akciji se sprašujemo:KDAJ BOMO NA PREVALJAH ZOPET IMELI KNJIGARNO?

6/7

Številke tudi nekaj povedo

Četrti zborovski festival ljudske pesmi

PREVALJE SOBOTA, 20. OKTOBER 2012

PROGRAMSREČANJE IN POGOVOR S

SKLADATELJIPREDAVANJE - AKADEMIK LOJZE LEBIČ: SKLADATELJ IN LJUDSKA

PESEMPREDSTAVITEV NOTNE

EDICIJE ZILJSKE LJUDSKE PESMI

KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU, SNI URBAN JARNIK CELOVEC, EGI GAŠPERŠIČ

ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE – TOMO WEISS – CERKVE V ZILJSKI DOLINI

KONCERT ŠESTIH POVABLJENIH ZBOROV:

ŽENSKI ZBOR ČARNICE LJUBLJANA, MEŠANI ZBOR SV.

NIKOLAJ LITIJA, MEŠANI ZBOR J. P. GALLUS CELOVEC, KOROŠKI DEŽELNI MLADINSKI ZBOR

CELOVEC, MOŠKI ZBOR VRES in KOROŠKI APZ MOHORJAN

PREVALJE.

Slomškova pot vodi skozi Prevalje

Letošnje leto je Slomškovo leto. Prevalje in mohorjani smo prek Mohorjeve povezani s Slomškom in njegovim pomembnim delom za slovenstvo in našo kulturo. Slomškova pot, ki se pričenja v KRKI (GURK), teče skozi Celovec, peta etapa te poti vstopa na v našo faro na Holmcu, na Brinjevi gori vstopa v ravensko faro, nadaljuje se do Vuzenice, Maribora in konča v

V MINULIH ŠTIRINAJSTIH LETIH OD 1998 DO 2011 SMO

MOHORJANI IZVEDLI 386 PRIREDITEV. POVPREČNO,

28 PRIREDITEV LETNO.

MOHORJANI SMO LANI (2011) PRIREDILI 40 KULTURNIH

DOGODKOV.OD TEGA 27 NA PREVALJAH

(68 %), 9 PO SLOVENIJI (22 %), 4 V ZAMEJSTVU (10 %).

NA LANSKIH PRIREDITVAH NA PREVALJAH JE SODELOVALO

1000 NASTOPAJOČIH, PRIREDITVE PA JE OBISKALO OKROG 4.250 POSLUŠALCEV.

V DOSEDANJIH 21. KONCERTNIH CIKLIH JE NA PREVALJAH NASTOPILO:

74 ZBOROV, 7 ORKESTROV, 34 KOMORNIH SKUPIN,

74 SOLISTOV INSTRUMENATLISTOV,

24 KONCERTNIH PEVCEV, 9 BALETNIH PREDSTAV IN 4 FOLKLORNE PRIREDITVE.

8/9

Slomškovi Ponikvi. V septembru se bomo podali prvič na to pot in jo označili. Povabili bomo vse ljudi dobre volje na pohod po tej poti. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite.

Sušnikovi dnevi v novembru 2012

Letošnji petnajsti Sušnikovi dnevi bodo potekali sredi novembra. Če bomo uspeli na razpisih Ministrstva za kulturo in JSKD, se nam obeta bogat kulturni program.

Založništvo

Ob letošnji stoti obletnici postavitev koče na Uršlji gori pripravljamo izdajo zbornika NAŠA GORA. Knjiga bo izšla v septembru 2012.

Brata BENKO – DAVORIN, dr. med in DRAGOMIR, prof., – pripravljata knjigo PREVALJE SKOZI ČAS. Izdajo in predstavitev tega kulturnozgodovinskega orisa Prevalj, opremljenega s številnimi fotografijami našega kraja, načrtujemo za letošnje Sušnikove dneve, v novembru tega leta.

Izobraževalni program

Povabili smo etnologinjo dr. HERTO MAURER LAUSSEGER s celovške univerze, da nambo spregovorila o pokristjanjevanju Slovanov in začetkih slovanske pismene kulture. Tri zanimiva

predavanja bodo v septembru in oktobru 2012. Vljudno vabljeni!

Romanje mohorjanov

V dneh od 22. do 25. avgusta bomo mohorjani poromali v Srbijo in Vojvodino.Obetajo se nam lepa doživetja in nova spoznanja.

Letošnje sodelovanje z zamejsko Koroško

Tudi v tem letu bomo sodelovali s koroškimi kulturniki. Na zborovskem festivalu bosta nastopila dva zamejska zbora, med nami bo predavateljica dr. Herta Maurer Lausseger, sodelavci Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca bodo predstavili bogato glasbeno edicijo ziljskih ljudskih pesmi, pisateljica Maja Haderlap pa bo predstavila svoj uspešni roman Angel pozabe (slovenski prevod). Fotograf Tomo Weiss bo imel razstavo Cerkve v Ziljski dolini. Koroški skladatelj Edi Oraže je prispeval skladbo – noviteto - za letošnji zborovski festival. V prodaji smo imeli knjige Celovške Mohorjeve.

Nova glasbena dela

Mohorjani smo letos naročili pri skladatelju Vladu Hrovatu novo glasbeno delo za KAPZ MOHORJAN. Skladatelj je na

motive koroških ljudskih pesmi zložil obsežno delo JE PA SOBOTA VEČIR, kantatno suito za soliste, mešani zbor in mali orkester. Krstna izvedba dela bo na zborovem letnem koncertu 13. oktobra 2012.

Slovenske skladatelje smo povabili k pisanju zborovskih skladb na teme ziljskih ljudskih pesmi za letošnji Četrti zborovski festival. Vabilu se je odzvalo kar dvanajst skladateljev:akademik Lojze Lebič, Ambrož Čopi, Damijan Močnik, Janez Močnik, Andrej Misson, Hilarij Lavrenčič, Egi Gašperšič, Katarina Pustinek Rakar, Mojca Prus, Edi Oraže, Maks Feguš in Ivan Florjanc. Tako številnega odziva skladateljev smo zelo veseli. Obeta se nam zanimiv zborovski festival.

Likovna dejavnost

V Grošljevi galeriji v Družbenem domu načrtujemo letos naslednje štiri razstave:

- v juniju/juliju - fotografska razstava prof. Cirila Velkovrha - ZNAMENJA KOT MARKACIJE OB SLOVENSKI PLANINSKI POTI, - v septembru - fotografska razstava Vlada Jeharta – BOGASTVO KOROŠKE KRAJINE,- v oktobru - fotografska razstava Toma Weissa – CERKVE V ZILJSKI DOLINI, - v novembru - razstava PETNAJST MOHORJANOVIH LET

O razpisih v letu 2012

Mohorjani pridobivamo denarna sredstva na vsakoletnih razpisih Ministrstva za kulturo,

JSKD in občine Prevalje. Zaradi kakovostnih kulturnih projektov smo bili v preteklosti deležni

sofinanciranja naših programov. Zaradi vse težjih finančnih razmer letošnji rezultati razpisov še

niso znani. To nam tudi povzroča težave pri izdelavi programa za letošnje leto. Upamo na njihov

uspešen izid. Sponzorskih in donatorskih pomoči pa je tudi iz leta v leto manj.

Uspehi naših glasbenikov

AKADEMSKI GLASBENIK

JURE GRADIŠNIK, -

TROBENTAČ, JE BIL NA

AKADEMIJI ZA GLASBO V

LJUBLJANI V LETOŠNJEM

ŠTUDIJSKEM LETU

IMENOVAN ZA ASISTENTA

PRI PROF. STANKU ARNOLDU.

ČESTITAMO!

MATEJA POTOČNIK, sopran,

študentka solopetja v Celovcu, nam je zapisala nekaj svojih vidnejših pevskih uspehov:- Tekmovanje Prima la musica 2010 -Landeswettbewerb- zlato priznanje, - solo nastop na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Majstra,- uspešno opravljena avdicija za "junge solisten" in s tem solo

nastop s sinfoničnim orkestrom KSO(2011),- novoletna solo turneja z SFK orkestrom-dirigent: Ernest Hoetzl, operetni program, (Celovec, Bled, Udine) in nastop s celjskim godalnim orkestrom- dirigent: Nenad Firšt(2012),- debi v opernem študiju-operna produkcija, glavna sopranska vloga, Salon Pitzelberger, Offenbach, mentorstvo: prof. Ronald Pries (2011),- opravljena avdicija in aktivni master kurs s Krassimiro Stoyanovo,- te dni pa sem opravila avdicijo in bom pela celo sopransko partijo v Haydnovem oratoriju Letni časi (za zbor soliste in orkester) Orchester der Camerata Carinthia,- lani sem z mohorjani sodelovala v Vodpivčevi spevoigri Kovačev študent.

Lep pozdrav!

KLEMEN GORENŠEK, basbaritonist, študent solopetja v Gradcu, je v aprilu 2012 tekmoval na mednarodnem pevskem tekmovanju Ferruccio Tagliavini v Deutschlandsbergu ( Avstrija), kjer je prišel v finale 7 najboljših solo pevcev in dobil posebno nagrado žirije za najboljšo interpretacijo Mozarta.

KLAVIRSKI DUO TADEJ IN

LUCIJA MIRKAC V BEOGRADU

22. 2. 2012 je bil pomemben dan za družino Mirkac, saj sta se Tadej in Lucija Mirkac pod mentorstvom Renate Mirkac udeležila Mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko 2012 v Beogradu. Tekmovala sta v disciplini klavirski duo in sicer v C kategoriji. Osvojila sta bronasto plaketo. 23. 5. 2012 pa sta na Koroškem klavirskem tekmovanju v Radljah ob Dravi, kjer je tekmovalo okrog 200 nastopajočih, dobila srebrno nagrado.

Mateja

8/9

Slomškovi Ponikvi. V septembru se bomo podali prvič na to pot in jo označili. Povabili bomo vse ljudi dobre volje na pohod po tej poti. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite.

Sušnikovi dnevi v novembru 2012

Letošnji petnajsti Sušnikovi dnevi bodo potekali sredi novembra. Če bomo uspeli na razpisih Ministrstva za kulturo in JSKD, se nam obeta bogat kulturni program.

Založništvo

Ob letošnji stoti obletnici postavitev koče na Uršlji gori pripravljamo izdajo zbornika NAŠA GORA. Knjiga bo izšla v septembru 2012.

Brata BENKO – DAVORIN, dr. med in DRAGOMIR, prof., – pripravljata knjigo PREVALJE SKOZI ČAS. Izdajo in predstavitev tega kulturnozgodovinskega orisa Prevalj, opremljenega s številnimi fotografijami našega kraja, načrtujemo za letošnje Sušnikove dneve, v novembru tega leta.

Izobraževalni program

Povabili smo etnologinjo dr. HERTO MAURER LAUSSEGER s celovške univerze, da nambo spregovorila o pokristjanjevanju Slovanov in začetkih slovanske pismene kulture. Tri zanimiva

predavanja bodo v septembru in oktobru 2012. Vljudno vabljeni!

Romanje mohorjanov

V dneh od 22. do 25. avgusta bomo mohorjani poromali v Srbijo in Vojvodino.Obetajo se nam lepa doživetja in nova spoznanja.

Letošnje sodelovanje z zamejsko Koroško

Tudi v tem letu bomo sodelovali s koroškimi kulturniki. Na zborovskem festivalu bosta nastopila dva zamejska zbora, med nami bo predavateljica dr. Herta Maurer Lausseger, sodelavci Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca bodo predstavili bogato glasbeno edicijo ziljskih ljudskih pesmi, pisateljica Maja Haderlap pa bo predstavila svoj uspešni roman Angel pozabe (slovenski prevod). Fotograf Tomo Weiss bo imel razstavo Cerkve v Ziljski dolini. Koroški skladatelj Edi Oraže je prispeval skladbo – noviteto - za letošnji zborovski festival. V prodaji smo imeli knjige Celovške Mohorjeve.

Nova glasbena dela

Mohorjani smo letos naročili pri skladatelju Vladu Hrovatu novo glasbeno delo za KAPZ MOHORJAN. Skladatelj je na

motive koroških ljudskih pesmi zložil obsežno delo JE PA SOBOTA VEČIR, kantatno suito za soliste, mešani zbor in mali orkester. Krstna izvedba dela bo na zborovem letnem koncertu 13. oktobra 2012.

Slovenske skladatelje smo povabili k pisanju zborovskih skladb na teme ziljskih ljudskih pesmi za letošnji Četrti zborovski festival. Vabilu se je odzvalo kar dvanajst skladateljev:akademik Lojze Lebič, Ambrož Čopi, Damijan Močnik, Janez Močnik, Andrej Misson, Hilarij Lavrenčič, Egi Gašperšič, Katarina Pustinek Rakar, Mojca Prus, Edi Oraže, Maks Feguš in Ivan Florjanc. Tako številnega odziva skladateljev smo zelo veseli. Obeta se nam zanimiv zborovski festival.

Likovna dejavnost

V Grošljevi galeriji v Družbenem domu načrtujemo letos naslednje štiri razstave:

- v juniju/juliju - fotografska razstava prof. Cirila Velkovrha - ZNAMENJA KOT MARKACIJE OB SLOVENSKI PLANINSKI POTI, - v septembru - fotografska razstava Vlada Jeharta – BOGASTVO KOROŠKE KRAJINE,- v oktobru - fotografska razstava Toma Weissa – CERKVE V ZILJSKI DOLINI, - v novembru - razstava PETNAJST MOHORJANOVIH LET

O razpisih v letu 2012

Mohorjani pridobivamo denarna sredstva na vsakoletnih razpisih Ministrstva za kulturo,

JSKD in občine Prevalje. Zaradi kakovostnih kulturnih projektov smo bili v preteklosti deležni

sofinanciranja naših programov. Zaradi vse težjih finančnih razmer letošnji rezultati razpisov še

niso znani. To nam tudi povzroča težave pri izdelavi programa za letošnje leto. Upamo na njihov

uspešen izid. Sponzorskih in donatorskih pomoči pa je tudi iz leta v leto manj.

Uspehi naših glasbenikov

AKADEMSKI GLASBENIK

JURE GRADIŠNIK, -

TROBENTAČ, JE BIL NA

AKADEMIJI ZA GLASBO V

LJUBLJANI V LETOŠNJEM

ŠTUDIJSKEM LETU

IMENOVAN ZA ASISTENTA

PRI PROF. STANKU ARNOLDU.

ČESTITAMO!

MATEJA POTOČNIK, sopran,

študentka solopetja v Celovcu, nam je zapisala nekaj svojih vidnejših pevskih uspehov:- Tekmovanje Prima la musica 2010 -Landeswettbewerb- zlato priznanje, - solo nastop na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Majstra,- uspešno opravljena avdicija za "junge solisten" in s tem solo

nastop s sinfoničnim orkestrom KSO(2011),- novoletna solo turneja z SFK orkestrom-dirigent: Ernest Hoetzl, operetni program, (Celovec, Bled, Udine) in nastop s celjskim godalnim orkestrom- dirigent: Nenad Firšt(2012),- debi v opernem študiju-operna produkcija, glavna sopranska vloga, Salon Pitzelberger, Offenbach, mentorstvo: prof. Ronald Pries (2011),- opravljena avdicija in aktivni master kurs s Krassimiro Stoyanovo,- te dni pa sem opravila avdicijo in bom pela celo sopransko partijo v Haydnovem oratoriju Letni časi (za zbor soliste in orkester) Orchester der Camerata Carinthia,- lani sem z mohorjani sodelovala v Vodpivčevi spevoigri Kovačev študent.

Lep pozdrav!

KLEMEN GORENŠEK, basbaritonist, študent solopetja v Gradcu, je v aprilu 2012 tekmoval na mednarodnem pevskem tekmovanju Ferruccio Tagliavini v Deutschlandsbergu ( Avstrija), kjer je prišel v finale 7 najboljših solo pevcev in dobil posebno nagrado žirije za najboljšo interpretacijo Mozarta.

KLAVIRSKI DUO TADEJ IN

LUCIJA MIRKAC V BEOGRADU

22. 2. 2012 je bil pomemben dan za družino Mirkac, saj sta se Tadej in Lucija Mirkac pod mentorstvom Renate Mirkac udeležila Mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko 2012 v Beogradu. Tekmovala sta v disciplini klavirski duo in sicer v C kategoriji. Osvojila sta bronasto plaketo. 23. 5. 2012 pa sta na Koroškem klavirskem tekmovanju v Radljah ob Dravi, kjer je tekmovalo okrog 200 nastopajočih, dobila srebrno nagrado.

Mateja

10/11

USPEH MLADE PISATELJICE LUCIJE MIRKAC

Za Lucijo pa je bil še en poseben dan in sicer 8.5.2012, ko je v Vrhniki potekala podelitev nagrad za natečaj Z domišljijo na potep. Razpisuje ga založba Smar- team, ki daje mladim ustvarjalcem možnost, da si priborijo lastno knjigo. Letošnje leto je sodelovala z dvema knjigama. To sta bili Borka in Kaj je svoboda. Že prejšnje leto se je udeležila in osvojila četrto mesto s knjigo

Po poti sreče, ki je bila jeseni izdana. Tokrat pa je bilo še bolj uspešno, saj ji bodo izdali obe deli. Poleg tega pa je s knjigo Borka osvojila tretjo nagrado v svoji kategoriji.

Leto je prineslo veliko uspehov, novih izkušenj in uspešno opravljenih nalog. Za naprej upamo, da se bomo naučili graditi na tem, kar že imamo in se izpopolnjevati. Nenazadnje se celo življenje učimo.

ZAHVALA

Zahvaljujemo se Občini Prevalje za sofinanciranje mohorjanove kulturne dejavnosti in podporo našim kulturnim projektom. Hvala tudi JSKD in Ministrstvu za kulturo za

podporo našemu delu.

Mohorjani

KAPZ Mohorjan

Vinko Vodopivec

10/11

USPEH MLADE PISATELJICE LUCIJE MIRKAC

Za Lucijo pa je bil še en poseben dan in sicer 8.5.2012, ko je v Vrhniki potekala podelitev nagrad za natečaj Z domišljijo na potep. Razpisuje ga založba Smar- team, ki daje mladim ustvarjalcem možnost, da si priborijo lastno knjigo. Letošnje leto je sodelovala z dvema knjigama. To sta bili Borka in Kaj je svoboda. Že prejšnje leto se je udeležila in osvojila četrto mesto s knjigo

Po poti sreče, ki je bila jeseni izdana. Tokrat pa je bilo še bolj uspešno, saj ji bodo izdali obe deli. Poleg tega pa je s knjigo Borka osvojila tretjo nagrado v svoji kategoriji.

Leto je prineslo veliko uspehov, novih izkušenj in uspešno opravljenih nalog. Za naprej upamo, da se bomo naučili graditi na tem, kar že imamo in se izpopolnjevati. Nenazadnje se celo življenje učimo.

ZAHVALA

Zahvaljujemo se Občini Prevalje za sofinanciranje mohorjanove kulturne dejavnosti in podporo našim kulturnim projektom. Hvala tudi JSKD in Ministrstvu za kulturo za

podporo našemu delu.

Mohorjani

KAPZ Mohorjan

Vinko Vodopivec

12

MAREC 8 – 11. 3., KAPZ MOHORJAN – SEMINARSKE VAJE V PORTOROŽU17. 3., ROMANJE V MARIBORSKO STOLNICO 24. 3., AKADEMIJA ZA MATERINSKI DAN

APRIL 1. 4., CVETNA NEDELJA – KRIŽEV POT - BRINJEVA GORA16. - 20. 4., BERITE Z MOHORJEVO - UGODNA PRODAJA KNJIG V AVLI DRUŽBENEGA DOMA 20. 4., KONCERT DVEH TEKMOVALNIH ZBOROV – NAŠA PESEM 2012 – DD OB 20. URI ZBOR OREYA IZ UKRAJINE IN DOMAČI KOROŠKI APZ MOHORJAN21. 4., KAPZ MOHORJAN TEKMUJE NA NAŠI PESMI V MARIBORU27. 4., KAPZ MOHORJAN TEKMUJE NA MEDNARODNEM ZBOROVSKEM TEKMOVANJU SLOVAKIA CANTAT V BRATISLAVI

MAJ 12. 5., MARIJANSKA SLOVESNOST – PREVALJE – FC OB 20. URI12. 5., MOHORJANI POJO V LJUBLJANI – MAŠA ZA ČLANE DRUŠTVA ZA SAMOPOMOČ ŽENA PO OPERACIJI DOJKE18. 5., KONCERT –DUNAJSKI SAKSOFONSKI KVARTET MOBILIS - DD OB 20. URI JUNIJ 2. 6., OTROŠKI ZBOR NAŠE ŽUPNIJE POJE NA DEKANIJSKEM SREČANJU OTROŠKIH ZBOROV NA PREVALJAH – FC OB 16. URI9. 6., OPERNA PREDSTAVA ZA MLADE -ENGELBERT HUMPERDINCK: JANKO IN METKA, Glasbena in baletna šole A. M. Slomšek Maribor 16. 6., ZBOR ŽUPNIJE PREVALJE POJE NA DEKANIJSKEM SREČANJU ZBOROV V DRAVOGRADU – OB 18. URI22. 6., ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE CIRILA VELKOVRHA – ZNAMENJA KOT MARKACIJE OB SLOVENSKI PLANINSKI POTI - GROŠLJEVA GALERIJA – DD PREVALJE OB 18. URI AVGUST 11. 8., KONCERT ZA FARNI PRAZNIK - FC OB 20. URI 22. - 25. 8., MOHORJANOVO ROMANJE V SRBIJO IN VOJVODINO

SEPTEMBER POHOD PO SLOMŠKOVI POTI SKOZINAŠO FARO ZVOKI KOROŠKIH TROBENT-S. Arnold, J. Gradišnik, ... trobente, M. Strmčnik-orgle, FC ob 20. URI 2. 9., PREDSTAVITEV KNJIGE NAŠA GORA - na Uršlji gori 22. 9., MePZ HRAST DOBERDOB, dirigent Hilarij Lavrenčič, FC OB 20. URI

OKTOBER 13. 10., 13. LETNI KONCERT KAPZ MOHORJAN – KRSTNA IZVEDBA – VLADIMIR HORVAT – JE PA SOBOTA VEČIR, kantatna suita za soliste, mešani zbor in mali orkester – DD ob 20. uri20. 10., ČETRTI ZBOROVSKI FESTIVAL LJUDSKE PESMI, DD OB 19. URI POPOLDAN: PREDAVANJE – AKADEMIK LOJZE LEBIČ: SKLADATELJ IN LJUDSKA PESEM – POGOVOR S SKLADATELJI – ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE – TOMO WEISS – CERKVE V ZILJSKI DOLINI – PREDSTAVITEV EDICIJE – ZILJSKE LJUDSKE PESMI8. 10., ALOJZIJ GERŽINIČ - ORKESTRACIJA JANI GOLOB - ORATORIJ IRENEJ FRIDERIK BARAGA, oratorij za zbor, soliste in orkester, izvajalci konservatorij Novo mesto – sodeluje okrog sto izvajalcev

NOVEMBER 15. - 18. 11., PETNAJSTI SUŠNIKOVI DNEVI, RAZSTAVA PETNAJST MOHORJANOVIH LET - PEVSKI RECITAL DOMAČIH SOLISTOV- AKADEMIJA 15 LET KDM – POGOVORI Z DR. ZNANOSTI

DECEMBER 2. 12., GALA BALETNA PREDSTAVA Z GOSTOM MILKOM ŠPAREMBLEKOM26. 12., MOHORJANOV BOŽIČNI KONCERT Z GOSTI

OPOMBA: PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO SPREMEMBE PROGRAMA IN TERMINOV PRIREDITEV. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE.

Program dela in prireditev 2012

Izdalo in založilo: KD MOHORJAN PREVALJE

Fotografije:Ožbej Pori, Klemen Gorenšek, Simon Rekanovič, Miha Kolar

Oblikovanje: Unigraf – Igor Senekovič, s. p.

Tisk:

Forma film – Marjanca Žaže, s. p.

Leto:maj 2012

Donatorji in podporniki

za Bratislavo 2012

Miran Kos

Občina Prevalje

Klub koroških študentov

Nova KBM d.d.

Tus KO-SI d.d.

Kulturno društvo Libeliče

TeHIT d.o.o. - PRiNTiNK.si

Jožef Čas

Rotary klub Slovenj Gradec

Simon P. Bryceson

Kopa d.d.

Sardoniks d.o.o.

Koratur d.d.

Občina Črna

Eltroming d.o.o.

Lekarna Dren, Nežka Petek s.p.

Potel d.o.o.

Optika Paradiž

Grammer d.o.o.

Viptronik d.o.o.

Vladimir Petrič s.p.

Anka Maklin

Koring d.o.o.

Hermina Osojnik

Gostilna Brančurnik

Medicinski center Gorjanc

Mehanizacija Miler d.o.o.

Relax trans d.o.o.

Jeans shop, Irena Sterže s.p.

Bert, Bernhard Pušnik s.p.

Pristar d.o.o.

JKP Log d.o.o.

Spletna agencija Si-TEAM

In vsi ostali.

Hvala!