Click here to load reader
Author
tina-lipovec
View
65
Download
7
Embed Size (px)
DESCRIPTION
patologija stara vprasanja
1. DEZMOSOMI in poveano izloanje keratina so znailni za:a) Ploatocelini karcinomb) (samo 1 pravilen) 2. Bazalnocelini karcinom:a) Izjemoma zasevab) Razvije se v koic) Razvije se v sluznicahd) Je benigene) Je maligen 3. Glioblastom:a) Nekroze in psevdopalisadenjeb) Huda polimorfija jeder in celicc) Zaseva v regionalne bezgavked) Dihotomo razvejane ile 4. Meningiom:a) Raste ekspanzivnob) Raste infiltrativnoc) Razvije se iz dured) Razvije se iz meningotelijskih celice) Najpogosteje v pontocerebralnem kotu 5. Nezreli teratom:a) Je benigenb) Pojavi se v gonadah in mediani liniji telesac) Pogosto zasevad) Tkiva so malignega videzae) Je iz nezrelih tkiv 6. GIST kateri dve trditvi ne veljata?:a) Prognoza ni odvisna od velikosti 7. Kateri dve trditvi ne veljata za maligni limfom?a) Najpogosteje iz T-celicb) Najpogosteje iz B-celicc) Iz hemapoetskih celicd) Lahko ekstranodalnoe) Najpogosteje nodalno 8. Osteosarkom:a) Otroci in mladi odraslib) Tvori osteoidc) Pri polovici ob kolenud) Starejie) Znailni so lipoblasti 9. Intraepitelijski karcinom:a) Sinonim je in situb) Iz leznega epitelijac) Je invazivend) Lahko zasevae) Iz ploatocelinega epitelija 10. Adenom debelega revesa kateri trditvi sta napani?:a) Omejen na tunico mucosob) Vedno je prisotna displazijac) Lahko je irokobaziend) Je invazivene) Je v submukozi 1. Amiloid lahko dokazemo z vsem RAZEN z: [b] a) Kongo rdecemb) Sudan IIIc) fluorescentnim barvilom tioflavin Td) s pomocjo polarizacijskega mikroksopae) s pomocjo monoklonskih teles 2. Amiloid je: [a] a) fibrilarna, kongofilna beljakovinab) vedno se nalaga generalizirano c) ne nastane nikoli na familiarni osnovi kot genetska motnja d) sestavlja ga krobe) se nikoli ne odlaga v srcu 3. Primarna amiloidoza: [a, c] a) povezana je z multiplim mielomomb) pod elektronskim mikroskopom jo lahko locimo od sekundarnec) amiloid se odlaga v srcu mono bi blo (je sistemska amiloid.) d) je posledica revmatoidnega artiritisa sekund. amiloid. je povezana s kroni. vnetji e) ne prizadane ledvic e sam multipli mielom povzroi odpoved ledvic; amiloiodoza sama tudi (nefrot. sindr.) organi, ki so pri sist. amiloidozi najbolj prizadeti, so ledvice, srce, vranica, jetra, jezik (predvsem pri AL), periferni ivci, prebavila, koa, bezgavke, nadledvinica, itnica. skratka skoraj vse 4. oznaci, kaj je 1.tip preobcutljivosti: [a, b, c]a) urtikarija (koprivnica) b) senen nahodc) astmad) kontaktni dermatitis 4. tip e) glomerulonefritis 2. oz. 3. tip 5. Pasivna hiperemija: [d, e] a) je pogost pojav v jetrih in vranicib) nastane zaradi simpaticne nevrogene stimulacijec) je vedno sistemski bolezenski proces lahko tudi lokalno d) se pojavi v pljucih pri dekompenzaciji levega prekatae) je povezan z lokalnim edemom 6. Z nastankom tromboze so povezani: [a, b, c, e] a) aktivacija koagulacijskega mehanizmab) enodotelna okvarac) oblikovanje trombocitnih agregatovd) trombocitopenijae) zastoj krvi 7. najpogost.izvor sist.tromboembolij[c] a) globoke vene nog ponavadi se ustavi v pljuih b) vena safena magna podkona/povrhnja vena na nogi c) aurikuled) vene prostaticnega pleteae) sp.vena kava 8. Glomerulonefritis: [d] a) je vnetje omejeno na ledvicne zile b) nastane zaradi bakterijske infekcije iz secnih potic) ni nikoli povezan z imunskimi mehanizmi veina 2. oz. 3 tip preob. d) najpogosteje nastane zaradi patoloskega odlaganja imunskega kompleksae) ne povzroci nikoli nefrotskega sindroma skoraj sigurno ga povzroi 9. Akutni postinfekcijski glomerulonefritis: [b, e] a) nastane zaradi neposrednega uinka bakterij na glomeruleb) nastane najpogosteje kot posledica streptokokne infekcijec) hemoliticni streptokok direktno napade glomeruld) je neozdravljiva bolezen otroci akutno (2-3mes. prebolijo); odrasli bolj kronino e) histomorfolosko ga oznacuje glomerulno endokapilarni proliferacijski eksudat Ta tip glomerulo nefritisa nastane1-4 tedne po okubi pride do odlaganja imunskih kompleksov v ledvicah (predvsem ob bazal. membr.) to sproi aktivacijo komplementa ta pa vnetje 10. Oznaci bolezen, katere nastanek je povezan s kasno celicno preobcutljivostjo: [b, c] a) Goodpasterjev sindrom 2. tip b) Akutna zavrnitev presadka 2. (humoralna zavrn.)in 4. tip (cel. zavrn.) c) Kontaktni dermitis 4. tip d) Gnojna anginae) Glomerulonefritis 2. in/ali 3. tip Jst bi rekla tut b), zato ker pride do zavrnitve nekaj mesecev po presaditvi (eprav je akutna) 11. Ekstrakapilarni proliferacijski glomerolnefritis : [a, b, c, d] a) oznacuje ga polmesecasti kapsulni proliferatb) nastane kot posledica hude glomerulne poskodbe huda nekroza in nato eksud. fibrina c) je lahko imunokompleksne narave npr. Goodpasturjev sindrom d) bolezen se ponavadi naglo konca z ledvicno odpovedjo lahko v nekaj dneh/tednih e) nikoli ne nastane zaradi delovanja avtoprotiteles proti antigenom v glomerulni bazalni membrani 12.Kateri so podtipi klasinega Hodgkinovega limfoma: [a, b, c] a) meanocelinib) limfocitna deplecijac) nodularna sklerozad) in se en nepravilen odgovor4. podtipi: nodularna skleroza, Hodgk. Limfom s tevilnimi limfociti, meano celini tip, limfocitna deplecija 13.Kaj velja za lipom: [a, b] a) po veini gre za inkapsuliran ne-podkoni so bolj redki in niso inkapsulirani b) je najpogostejsi lipom pri odraslihc) ... 14. Kaj velja za tubulo-vilozni adenom sirokega revesa: [a, c] a) lahko je pecljati ali sirokobaznib) mucinska sekrecija je poveana ne je zmanjana c) vedno je nakazana epiteljiska displazija 15.Kaj velja za celiakijo: [a, b] a) znailna je atrofija resicb) v vrhnjem delu resic so prisotni pomnozeni limfociti cd8+, ki so znailni za celiakijo (pravilno-kljub temu da gre za atrofijo resic) => bolj bi blo, e bi pisal vrhnji epit. c) se pojavi pri uzivanju psenice, prosa in riza ri, koruza, proso nimajo glutena (r pa ja!) 16.Za amiloidozo ledvice je znailno: [narobe] a) najpogosteje gre za odlaganje amiloida aa prim. amiloid.je najpogost. (AL) b) odlaganje amiloida je omejeno le na glomerule tudi baz. lamina tubulov 17. Gastrointestinalni stromalni tumor: [b] a) znailen je vretenasti kolesasti vzorec rasti to je za dermatofibrom b) ponavadi vznikne v zelodcu 50-60% c) ponavadi vznikne v debelem revesju/kolonu 5%vretenast (70%; epiteloidni 20% in meani 20%), 18.Kronina peptina razjeda zelodca: [ni ni prav] a) dno razjede je sestavljeno iz dveh plasti ve plasti b) lahko sega v subserozo masevja mislim, da je to malo narobe napisano -plasti ulkusa: fibrinski eksudat z levkociti, eozinof. plast nekroze, granulacijsko tkivo, brazgotina (gosto vezivo) -ulkus preko muskularis mukoze; lahko je perforanten (cela stena) 19. Polmeseasti glomerulonefritis v sklopu G. sindroma:-20. Postinfekcijski glomerulonefritis: [a] a) imunofluorescenna preiskava pokaze zrniaste imunske depozite v steni kapilarb) imunofluorescenna preiskava pokaze trakaste imunske depozite v steni kapilarc) razvije se 4-8 tednov po okuzbi 1-4 tedne 21. Multipli mielom: [tuki bi verjetno dala oba odg.;a, b] a) nekaj v kontekstu: Znailni so kronini zlomi kosti ali kaj ze... lahko pomisl prej na osteoporozo; sam je osteolitien tumor (zdroblejna vretenca) b) znailna je zvisana raven IgG v serumu v 99% je zviana raven Ig (navadno G) in/ali lahke verige v urinu (60-80% mieloina ledvica) 22. Maligni melanom: [e] a) vretenaste celice b) nastane vecinoma iz nevusov le v 15-25% primerov c) nastane iz keratocitov itak . nastane iz melanocitov seveda(v baz. sloju epiderm.) d) na koi ima pravilno obliko in je enakomerno pigmentiran ravno nasprotno e) nastane lahko v koi in meningah leptomeninge 23. Meningiom: NI ZA TA KOLOKVIJ!!! a) Verocayeva telescab) psamomska telesac) cebulasto orientirane celice 24.GOODPASTUREJEV SINDROM [b, d, e] a) III. tip preobutljivosti ne je 2. tipb) anti-GBM se najde v serumuc) dokaemo zrniaste depozite linearni depoziti (ob bazal. membr.) d) avtoimunska bolezen plju in ledvic 3-alfa veriga kolag. IV je v baz. membr. ledvic in plju e) v polmesecih najdemo parietalne celice Bowm. kapsule, makrofage, nevtrofilce in fibrin 25.AMILOIDOZA [c, d, e] a) prizadeti organi vedno makroskopsko spremenjeni mislm da ne predvsem v za. stadijub) vedno je pridobljena ne, tudi familiarne (dedne)c) tioflavin T se vee na amiloid rumeno zelena fluorescenca d) TTR se nalaga v srcu pri senilni amiloidozie) vzrok nalaganja beljakovine AL je monoklonska proliferacija limf. B ali plazmatk primarna amiloidoza 26.KRONINA PEPTINA RAZJEDA[a, b, c, d, e] a) dno razjede je iz tirih plasti b) sega prek muskularis mukozec) najpogosteje v elodcu in dvanajstniku antrum, mala krivina, za. del duodenuma d) vzrok lahko H. Pylori e) celi se z regeneracijo in reparacijo regeneracija epitela ob robu ulkusa, reparacija na dnu 27.ATEROSKLEROZA[a, c] a) ateroembolija je lahko zaplet ateroskleroze b) holesterolni kristali so vidni v penastih makrofagih penasti makrofagi TAG in holesterol, a ne kot kristali c) prizadeta je intima zaradi pokodbe endotelija d) media nikoli ni prizadeta e pride ma. jedro skozi elastiko interno, potem pokoduje lahko tudi medio e) prsna aorta prizadeta vekrat kot trebuna ne, trebuna aorta je vekrat prizadeta (ateroskleroza, anevrizme) kot prsna (spomni se na AAA anevrizma abdominalne aorte) 28.LIPOM[a, b, d, e] a) najpogosteje v podkoju je inkapsuliran b) celice so enake zrelim maobnim celicam c) znailna miksoidna stroma in razvejane ile to je miskoidni liposarkomd) lahko nastane v miici ni inkapsuliran e) ponavadi je solitaren(str. 117) pri klininem pregledu je angiolipom v primerjavi z obiajnim lipomom vrst, bole in pogosto multifokalen. 29.GIST [a, d] a) je ostro razmejen ni pa inkapsuliran b) lahko v podkoju c) v 20% se pojavi v analnem predelu e e v 5% ali manj (5% vseh GIST v kolonu)d) napoved je odvisna od velikosti in t. mitoze) e je mitoz manj kot 5 (na neko enoto), potem je benigen samo manj nevaren