2 Geologija d.o.o. Idrija - Portal GOV.SI€¦ · 8 Geologija d.o.o. Idrija obratovanje, kot tudi njene tehnične značilnosti, v povezavi z obravnavanim posegom v okolje v ničemer

2 Geologija d.o.o. Idrija

2. VSEBINA ELABORATA 3251-103/2015-03

1 Naslovna stran

2 Kazalo vsebine elaborata

3 Poročilo

4 Priloge

Analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode 3

3. ANALIZA TVEGANJA ZA ONESNAŽENJE VODNEGA TELESA PODZEMNE VODE


VSEBINA

1. POVZETEK ............................................................................................................................... 6

2. OSNOVE ZA IZDELAVO ANALIZE TVEGANJA ............................................................................ 10

2.1 Zakonske osnove ............................................................................................................................ 10 2.2 Metodologija, Vsebina in obseg analize tveganja ........................................................................ 11

3. GEOGRAFSKI POLOŽAJ IN OPIS LOKACIJE ............................................................................... 12

3.1 Geografski opis širše okolice.......................................................................................................... 12 3.2 Morfološki opis širšega območja ................................................................................................... 13 3.3 Opredelitev lokacije obrata ........................................................................................................... 13 3.4 Prikaz namenske rabe prostora in okolice obrata ....................................................................... 13

4. GEOLOŠKE RAZMERE............................................................................................................. 15

4.1 Stratigrafsko litološke razmere ..................................................................................................... 15 4.2 Obstoječa raba tal .......................................................................................................................... 16

5. HIDROLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE RAZMERE .......................................................................... 17

5.1 Površinske vode ............................................................................................................................. 17 5.2 Površinske vode v neposredni okolici ........................................................................................... 18 5.3 Podzemne vode .............................................................................................................................. 19

5.3.1 Splošne hidrogeološke značilnosti ...................................................................................... 19 5.3.1.1 Obseg in velikost vodnega telesa .................................................................................... 19 5.3.1.2 Hidrodinamske meje vodnega telesa .............................................................................. 19 5.3.1.3 Vodonosniki ..................................................................................................................... 19 5.3.1.4 Izdatnost vodonosnega sloja ........................................................................................... 20 5.3.1.5 Razdelitev vodnega telesa v vodonosniku Dravskega polja ............................................ 20 5.3.1.6 Smer toka podzemne vode .............................................................................................. 21

5.3.2 Hidrogeološke značilnosti na obravnavani lokaciji ............................................................ 22 5.3.2.1 Hidrogeološka zgradba .................................................................................................... 22 5.3.2.2 Geološka sestava v starejših vrtinah ............................................................................... 22 5.3.2.3 Rezultati hidrogeoloških raziskav leta 1016 .................................................................... 23 5.3.2.4 Globina podzemne vode .................................................................................................. 24 5.3.2.5 Koeficient prepustnosti .................................................................................................... 25 5.3.2.6 Smer toka in hitrost podzemne vode ............................................................................... 27

5.4 Vodovarstvena območja in vodni viri ............................................................................................ 27 5.4.1 Vodovarstvena območja ..................................................................................................... 27 5.4.2 Dopustni posegi glede na veljavno zakonodajo ................................................................. 28 5.4.3 Vodni viri ............................................................................................................................. 29

5.4.3.1 Črpališče Dravski dvor ...................................................................................................... 30 5.4.3.2 Črpališče Dobrovce .......................................................................................................... 30 5.4.3.3 Črpališče Šikole ................................................................................................................ 31 5.4.3.4 Črpališče Skorba .............................................................................................................. 31 5.4.3.5 Smer toka podzemne vode in možnost onesnaženja črpališč pitne vode ........................ 32

5.5 Kakovost podzemne vode .............................................................................................................. 32

6. OPIS OBRAVNAVANIH DEJAVNOSTI ....................................................................................... 33

6.1 Opis proizvodnih in skladiščnih objektov ...................................................................................... 37 6.2 Opis načrtovanih sprememb ......................................................................................................... 45


6.3 DEJAVNOSTI, KI SE NE SPREMINJAJO ............................................................................................. 53 6.4 UKINITEV ODPADNE INDUSTRIJSKE VODE ..................................................................................... 55

7. DOLOČITEV IN OPREDELITEV ONESNAŽEVAL .......................................................................... 58

7.1 MONTAŽNA DELA ........................................................................................................................... 58 7.2 Obratovanje .................................................................................................................................... 58 7.3 Podrobnejši pregled vrste in količine potencialnih onesnaževal v in ob objektih ....................... 60 7.4 Toksikološke karakteristike kemikalij v uporabi ........................................................................... 62

8. OPREDELITEV SCENARIJEV RAZVOJA NEZGODNEGA DOGODKA .............................................. 64

8.1 Opredelitev scenarijev .................................................................................................................... 64 8.2 Razlitje onesnaževala v času izvedbe MONTAŽNIH DEL ............................................................... 64

8.2.1 Scenarij normalnega in alternativnega razvoja dogodkov ................................................ 64 8.2.2 Scenarij najslabše možnosti ................................................................................................ 65

8.3 Opredelitev scenarijev v času obratovanja ................................................................................... 65 8.3.1 Scenarij normalnega razvoja dogodkov .............................................................................. 65 8.3.2 Scenarij alternativnega razvoja dogodkov .......................................................................... 65 8.3.3 Scenarij najslabše možnosti - scenarij izjemnega dogodka ................................................ 66

8.3.3.1 Scenariji najslabše možnosti – možnost nastanka izjemnih dogodkov ............................ 66 8.3.4 Scenarij katastrofalne možnosti ......................................................................................... 73

9. OPREDELITEV TRANSPORTNIH POTI ONESNAŽEVAL ............................................................... 75

9.1 Izvor, opredelitev in mobilnost potencialnih onesnaževal ........................................................... 75 9.2 Mobilnost onesnaževal................................................................................................................... 76 9.3 Transport onesnaževal z lokacije ................................................................................................... 76 9.4 Opis ogroženosti podtalnice zaradi globine objektov ali izkopov ................................................ 77 9.5 Matematični model podzemne vode ............................................................................................. 77 9.6 Širjenje onesnaževala ..................................................................................................................... 77 9.7 Preverljivost in zanesljivost modela .............................................................................................. 78 9.8 Opredelitev ogroženih vodnih virov .............................................................................................. 78

10. VARSTVENI UKREPI ............................................................................................................... 80

10.1 Ukrepi, ki so že predvideni .................................................................................................. 80 10.1.1 Predvideni varstveni ukrepi v času del ............................................................................... 80 10.1.2 Predviden varstveni ukrepi v času obratovanja ................................................................. 80

10.2 Ukrepi določeni pri analizi tveganja .................................................................................... 83 10.2.1 Ukrepi v času posega ........................................................................................................... 83 10.2.2 Interventni ukrepi v času del ............................................................................................... 83 10.2.3 Omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja ................................................................ 83

10.2.3.1 Interventni ukrepi v času obratovanja ............................................................................. 85

11. MONITORING ....................................................................................................................... 86

12. SKLEPNA OCENA ................................................................................................................... 87

13. VIRI IN LITERATURA .............................................................................................................. 90


1. POVZETEK

Podjetje ALBAUGH tovarna kemičnih izdelkov, d.o.o., (s kratkim imenom ALBAUGH TKI d.o.o.), Grajski trg 21, 2327 Rače, ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-114/2006-38, z dne 19.05.2010 in spremembo dovoljenja št. 35406-17/2015-2, z dne 14.04.2015 za sežigalnico odpadkov in sintezo biocidov ter herbicida ter proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev in biocidov s t.i. formulacijskimi postopki (fizikalni postopki kot npr. redčenje, mešanje, mletje). V sklopu proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev se proizvajajo herbicidi, fungicidi in insekticidi, pri čemer je glavnina proizvodnje namenjena herbicidom. V zvezi s proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev namerava podjetje izvesti spremembo oziroma poseg v okolje po 50. čl. ZVO-1 in sicer se doda naslednje nove kemične postopke:

- sintezo emulgatorja, ki se uporablja pri proizvodnji fitofarmacevtskih proizvodov (tekočih herbicidov), z zmogljivostjo 1.424 ton na leto,

- proizvodnjo herbicidnih surovin s kemično reakcijo nevtralizacije, v kateri je kot eden od reaktantov vključena aktivna snov, z zmogljivostjo 21.600 ton na leto,

- in proizvodnjo enkapsuliranega herbicida s fizikalnim in kemijskim postopkom, pri čemer se

kemični postopek nanaša samo na proizvodnjo polimernih mikrokapsul, ki vsebujejo aktivno snov, z zmogljivostjo 224 ton na leto.

Poleg navedenega bo sestavni del opisane spremembe tudi povečanje obsega proizvodnje fitofarmacevtskih proizvodov tekočih herbicidov s formulacijo, to je s fizikalnimi postopki, kot so mešanje, redčenje, mletje itd. Omenjeni fizikalni postopki niso poseg v okolje po prilogi 1 Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17), zato se jih upošteva le v smislu kumulative vpliva cele lokacije. Za izvedbo opisanih sprememb se bo uporabila večinoma obstoječa tehnološka oprema, nekaj opreme pa bo nove. Za izvedbo predmetnega posega gradnja ne bo potrebna. V sklopu sprememb v obratovanju podjetja ALBAUGH TKI d.o.o. se je nosilec posega odločil, da zaenkrat ukine proizvodnjo insekticidov. Ukinja pa se tudi proizvodnjo biocidov in sicer tako sintezo osnovnih biocidnih aktivnih snovi kot tudi obstoječo proizvodnjo biocidov s postopkom formulacije iz že pripravljenih biocidnih aktivnih snovi, ki so proizvedene drugje. V obstoječem stanju je nosilcu posega dovoljeno sintetizirati osnovno aktivno herbicidno snov glifosat ali (že v predhodnem odstavku omenjene ) osnovne biocidne aktivne snovi, s posegom pa se navedeno sintezo obeh vrst aktivnih snovi ukinja, zato bo podjetje ves potrebni glifosat, ki ga potrebuje za svojo proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev, kupovalo na trgu. Uvaja pa se sinteza emulgatorja za namen njegove uporabe kot sestavine v lastnih končnih proizvodih z glifosatom. Oba navedena sintezna postopka (1-staro: glifosat in biocidi / 2-novo: emulgator) spadata med kemične postopke, ki se izvajajo v več kot enem kemijskem reaktorju, zato se uvrščata med posege v okolje po točki C.III.1.iv iz Priloge 1 Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17); v nadaljevanju podajamo prikaz obstoječega dovoljenega stanja ter prikaz stanja posega C.III.1.iv v okolje:


Tabela 1: Zmogljivost nameravanega posega v okolje glede na obstoječe stanje v Albaugh TKI

Enota s kemijskimi postopki

Integrirana naprava s kemijskimi procesi v več zaporedno postavljenih

in medsebojno funkcionalno povezanih enotah

Zmogljivost (ton/leto)

Pred posegom

Poseg

Sinteza biocidov in osnovne fitofarmacevtske učinkovine glifosat

DA (dva zaporedno vezana reaktorja, v obeh poteka kemijski postopek)

1.000 /

Sinteza emulgatorja DA (dva zaporedno vezana reaktorja, v obeh poteka kemijski postopek)

/ 1.424

SKUPNO 1.000 1.424

Sprememba posega v okolje z oznako C.III.1.iv po Prilogi 1 Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17) bo iz dosedanjih 1.000 ton na leto na 1.424 ton na leto, kar predstavlja povečanje za 424 ton na leto. Uvodoma omenjena proizvodnja herbicidnih surovin s kemično reakcijo nevtralizacije, v kateri je kot eden od reaktantov vključena aktivna snov in proizvodnja enkapsuliranega herbicida s fizikalnim in kemijskim postopkom, pri čemer se kemični postopek nanaša samo na proizvodnjo polimernih mikrokapsul, ki vsebujejo aktivno snov, se uvrščata med posege z oznako C.III.2.i po Prilogi 1 Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17); v nadaljevanju podajamo prikaz obstoječega stanja ter prikaz stanja posega C.III.2.i v okolje: Tabela 2: Zmogljivost s posegom v okolje povezanih dejavnosti ali dejavnosti, ki lahko potekajo neodvisno od posega – v obstoječem in bodočem stanju

Enota s kemijskimi postopki Neintegrirana naprava s kemijskim

procesom v enem samem samostojnem reaktorju

Zmogljivost (ton/leto)

Pred posegom

Poseg

Proizvodnja enkapsuliranega herbicida s fizikalnim in kemijskim postopkom

DA (kemijski postopek poteka samo v enem reaktorju)

/ 224

Proizvodnja herbicidnih surovin s kemično reakcijo nevtralizacije, v kateri je kot eden od reaktantov vključena aktivna snov

DA (kemijski postopek poteka samo v enem reaktorju)

/ 21.600*

SKUPNO: / 21.824

* Proizvedene herbicidne surovine bo Albaugh TKI uporabil za lastno uporabo v fizikalnih formulacijskih

postopkih, deloma pa jih bo lahko prodal tudi na trgu drugim proizvajalcem fitofarmacevtskih sredstev in sicer v količini do 7.100 ton letno od skupne možne proizvedene letne količine 21.600 ton. V kolikor bo na trgu surovin povpraševanje po predmetnih herbicidnih surovinah, jih bo nosilec posega torej proizvedel v količini do največ 7.100 ton letno, v kolikor pa tega povpraševanja po herbicidnih surovinah ne bo, bo obratoval z manjšo kapaciteto proizvodnje herbicidnih surovin, ki bo pokrivala zgolj lastne potrebe in bo torej posledično letno proizvedel le do 14.500 ton predmetnih herbicidnih surovin.

Sprememba posega v okolje z oznako C.III.2.i po Prilogi 1 Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17) bo iz dosedanjih 0 ton na leto na 21.824 ton na leto, kar predstavlja povečanje za 21.824 ton na leto. Na lokaciji posega obratuje tudi sežigalnica odpadkov, ki se glede zmogljivosti ter vrste obdelanih odpadkov ne spreminja, saj bo po obravnavanem posegu v okolje, ki se nanaša na fitofarmacevtska sredstva, obratovala z enako proizvodno zmogljivostjo kot sedaj ter skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem, z enakimi vrstami odpadkov in samim načinom sežiga, torej se njeno dejansko


obratovanje, kot tudi njene tehnične značilnosti, v povezavi z obravnavanim posegom v okolje v ničemer ne spreminjajo. Bo pa obravnavani poseg v okolje predstavljal posredno pozitivno spremembo v zvezi z odpadnimi vodami iz pralnika plinov emisij snovi iz sežigalnice, saj se te vode, ki nastajajo pri pranju plinov, ne bodo več odvajale iz naprave v javno kanalizacijo, pač pa se jih bo recirkuliralo v zaprtem krogu ter ostanke iz tega recikla oddajalo kot odpadek na obdelavo izven lokacije posega. V omenjeni recikel bo nosilec posega vključil obstoječo industrijsko čistilno napravo (IČN) za čiščenje odpadnih industrijskih vod, ki se s posegom spremeni v zaprto tehnološko enoto – krogotočno čistilno napravo (KČN), ki ne bo več odvajala odpadnih industrijskih vod v javno kanalizacijo, saj le-te ne bodo nastajale. Prav tako zaradi ukinitve sinteze glifosata in biocidnih aktivnih snovi posledično ne bo več nastajanja in odvajanja odpadnih industrijskih vod iz omenjene sinteze aktivnih učinkovin, medtem ko pa se bo vse nastale tekočine v ostalih postopkih fitofarmacetske proizvodnje oddajalo kot odpadek drugim pravnim osebam s pooblastilom za ravnanje s tovrstnimi odpadki, zato iz procesov celotne lokacije ne bo več nastajanja in odvajanja nobenih odpadnih industrijskih vod. Nosilec posega bo na slovenskem trgu prodal pod 0,5% svojih proizvodov, oz. na tujih trgih nad 99,5% fitofarmacevtskih sredstev, kar je tudi obstoječe razmerje. Glede na to, da v danem primeru ne gre za poseg v prostor, pač pa za poseg, ki ne vključuje gradnje (gradnje ne bo), analiza tveganja obravnava le azo obratovanja, t.j. proizvodnjo sestavin fitofarmacevtskih sredstev, pridobljenih s kemičnimi postopki, in z njo povezano proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Obravnava uporabe slednjih na kmetijskih zemljiščih je izključena iz pričujoče analize tveganja, saj jo bodo izvajali kupci proizvodov na svojih kmetijskih površinah, ki pa so dolžni navedena sredstva uporabljati na način, ki omogoča razvoj trajnostnega in konkurenčnega kmetijstva ter zagotavlja visoko raven varstva zdravja ljudi in živali ter varovanja okolja, pri čemer mora biti vključeno tudi integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi. Lokacija v Račah je znotraj širšega vodovarstvenega območja, ki je sprejeto z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, 24/07, 32/11, 22/13, 79/15), ki določa pogoje, ukrepe, prepovedi in omejitve za gradnjo. Glede na to, da pri predmetnem posegu v okolje ne gre hkrati tudi za poseg v prostor, saj gradnje ne bo, določila navedene Uredbe uporabljamo zgolj smiselno ter vsled izrecnega navodila iz poziva št. 35402-32/2017-33, ki ga je s strani Agencije RS za okolje prejel nosilec posega v okolje Albaugh TKI in ki za preverbo sprejemljivosti predmetnega posega v okolje zahteva analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa. Predmetni poseg v okolje smo za te potrebe in ob smiselni uporabi Uredbe, Priloga 3, Tabela 1.1., uvrstili med: Kompleksni industrijski objekti; CC.Si 23030 (3a) – Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

Analiza tveganja je izdelana upoštevaje Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16), ki v 50. členu določa obseg in vsebino analize tveganja za onesnaženje, zaradi gradnje objekta na vodovarstvenem območju. Kot že rečeno, se na citiran pravilnik oziramo smiselno, saj gradnje v okviru obravnavanega posega v okolje ne bo, ter na osnovi javno dostopnih podatkov o geološki in hidrogeološki zgradbi Dravskega polja, hidrogeoloških raziskav na sami lokaciji tovarne Albaugh TKI d.o.o., pregleda obširnega arhivskega gradiva, projektantskega pregleda objektov v podjetju in projektnega opisa posega, ki ga je pripravil naročnik. Analiza tveganja ni izdelana za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pač pa obravnava le proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Slednja predstavlja predmet obravnavanega posega v okolje (v smislu 50. čl. ZVO-1) ali fitofarmacevtske dejavnosti, ki bo s posegom povezana ali bo potekala neodvisno od njega, kar pa se upošteva v celoti ter v smislu kumulative posega.


V poglavju 2 smo navedli relevantne zakonske osnove ter zakonodajo, ki smo jo za izdelavo te analize tveganja smiselno uporabili glede na dejstvo, da ne gre za poseg v prostor z graditvijo objektov, pač pa za poseg v okolje v smislu 50. čl. ZVO-1. V poglavju 3 je podan opis geografskih razmer in v poglavju 4 opis geoloških razmer oziroma sestave tal. V poglavju 5 smo podali obširen pregled hidrogeoloških in hidroloških razmer: površinskih in podzemnih voda, vodovarstvenih območij, vodnih virov in kakovosti podzemne vode Dravskega polja. V poglavju 6 je podan obširen pregled objektov, proizvodnega procesa ter opis naprav in dejavnosti, ki se bodo spremenile v proizvodnem procesu podjetja Albaugh TKI d.o.o. Za čas obratovanja so v elaboratu v poglavju 7 podani podatki o načinu uporabe in nevarnih lastnostih potencialnih onesnaževal in toksikološka razvrstitev potencialnih onesnaževal. V poglavju 8 so obdelani scenariji razvoja dogodkov med obratovanjem posega in sicer scenarij normalnega razvoja dogodkov, alternativni scenarij in scenarij najslabše možnosti. Z matematičnim modelom toka podzemne vode in širjenja onesnaženja z obravnavane lokacije je v poglavju 9 pokazano, da zaradi obratovanja obravnavanih objektov ne bodo ogroženi vodni viri, ki so zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15) in Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko- ptujskega polja (Ur.l. RS, 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15). V poglavju 10 so navedeni obvezni varstveni ukrepi, tako tisti, ki so že predvideni z zakonskimi predpisi, internimi pravilniki podjetja ali dokumentacijo nameravanega posega v okolje, kot dodatni, predpisani s to analizo tveganja. Skladno z določili Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (UL RS, št. 57/15) - Priloga 1, se predmetni obrat uvršča med naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Glede na določila citiranega Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode je nujnost vzpostavitve monitoringa stanja podzemne vode obrazložena v poglavju 11. V sklepnem poglavju 12 je podana ocena, da je ob doslednemu zagotavljanju predpisanih zaščitnih ukrepov tveganje za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode pri izvajanju predmetnega posega v okolje za potrebe spremembe v proizvodnem procesu in samih sprememb v proizvodnem procesu (obratovanje) podjetja Albaugh TKI d.o.o., sprejemljivo.


2. OSNOVE ZA IZDELAVO ANALIZE TVEGANJA

2.1 ZAKONSKE OSNOVE

Pri izdelavi analize tveganja so upoštevani vsi relevantni veljavni okoljevarstveni predpisi. Zakonske, podzakonske in metodološke osnove za izdelavo in vsebino analize tveganja so naslednje: Splošno

− Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (UL RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-Odl.US, 112/06-Odl.US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08-ZVO-1B, 108/09-ZVO-1C, 48/12-ZVO-1D, 57/12-ZVO-1E, 92/13-ZVO-1F, 56/15-ZVO-1G, 102/15-ZVO-1H, 30/16-ZVO-1I, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE))

− Zakon o vodah /ZV-1, ZV-1A/ (UL RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12-ZV-1B, 100/13, 40/14, 56/15)

− Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17)

− Gradbeni zakon (GZ) (Uradni list RS, št. 61/17)

− Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/ (UR RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg)

− Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (UL RS, št. 51/14, 57/15, 26/17)

− Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (UL RS, št. 57/15)

− Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Ul RS, št. 22/16). Vode

− Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (UL RS, št. 24/07, 32/11, 22/13, 79/15)

− Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (UL RS, št. 59/07, 32/11, 24/13, 79/15)

− Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (UL RS, št. 64/04, 5/06, 58/11, 15/16)

− Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (UL RS, št. 63/05)

− Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (UL RS, 25/09)

− Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (UL RS, št. 64/12, 64/14, 98/15)

− Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev (UR RS, št. 84/99 in 41/04-ZV0-1)

− Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za pripravo vode (UL RS, št. 28/00, 41/04-ZVO-1)

− Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (UL RS št. 66/17 in 4/18)

− Pravilnik o pitni vodi (UL RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 25/09, 75/15, 51/17)

− Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (UL RS, št. 35/06, 33/07, 41/08, 28/11, 88/12) Tla

− Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (UL RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1)

− Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (UL RS, št. št. 66/17 in 4/18)


Odpadki

− Uredba o odpadkih (UL RS, št. 37/15, 69/15)

− Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov (UR RS, št. 8/16)

Kemikalije

− Zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – uradno prečiščeno besedilo, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZBioP, 16/08, 9/11 in 83/12 – ZFfS-1)

− Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), (UL RS, št. 23/08)

− Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS

− Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi, s spremembami (Izvedbenimi Uredbami Komisije)

− Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij (UL RS, št. 23/18)

− Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah (UL RS, št. 104/09, 29/10, 105/10)

2.2 METODOLOGIJA, VSEBINA IN OBSEG ANALIZE TVEGANJA

V elaboratu so obdelane hidrogeološke razmere območja, opis nameravanega posega v okolje in analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode. Analiza tveganja je izdelana s smiselno uporabo deterministične metode, ki jo za posege v prostor z graditvijo objektov (česar v okviru obravnavanega posega ni) predpisuje Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Pri izdelavi analize tveganja so bili uporabljeni podatki, ki jih je dostavil investitor, javni podatki o podzemni vodi in vodovarstvenih območjih ter podatki, ki so v arhivu izdelovalca analize. Za izdelavo analize tveganja so bili uporabljeni tudi vsi najnovejši razpoložljivi javni podatki državnih organov o stanju in kakovosti okolja in posebej podzemne vode na širšem območju lokacije obravnavanega posega ter najnovejši podatki o stanju podzemne vode na ožjem območju, kar zagotavlja visoko kakovost in časovno ažurnost podatkov v poročilu glede obstoječih obremenitev okolja in posebej podzemne vode. Podatki v zvezi z načrtovanim posegom so povzeti po dokumentaciji za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Vplivi, ki bodo posledica nameravanega posega, so bili zato ocenjeni na osnovi podatkov omenjene dokumentacije in podatkov nosilca posega, delno pa tudi na osnovi izkušenj izdelovalca analize tveganja. Ocenjujemo, da gre za realne in dovolj zanesljive podatke, ki nudijo zadostno podlago za oceno vplivov na podzemno vodo zaradi predmetnega posega v okolje. Kot viri podatkov so uporabljene tudi nekatere študije in drugi viri, ki smo jih, glede na namen, ocenili kot dovolj kakovostne in ažurne.


3. GEOGRAFSKI POLOŽAJ IN OPIS LOKACIJE

3.1 GEOGRAFSKI OPIS ŠIRŠE OKOLICE

Lokacija je v občini Rače-Fram in leži na zahodnem delu Dravskega polja, nad katerim se dviguje pobočje Pohorja. Nadmorska višina terena je okoli 260 m. Nekoliko nižji je južni del Dravskega polja, kjer je nadmorska višina med 200 in 250 m, ki se proti severu dvigne na 250 do 300 m. Na robovih polja se nadmorska višina že začne dvigovati proti Pohorju.

Slika 1: Pregledna karta (http://www.geopedia.si/)

S Pohorja pritekajo na Dravsko polje številni potoki, Pekrski, Radvanjski, Razvanjski, Pivolski, Hočki, Polanski, Rančki in Framski potok. Pohorski potoki ne dosežejo reke Drave, ki teče po severnem in severovzhodnem obrobju Dravskega polja, temveč prej poniknejo v produ. Na jugu Dravskega polja teče Polskava s pritoki. Dravsko polje ima zmerno celinsko podnebje. Za obdobje 1961-1990 so bile povprečne količine padavin med 900 in 1000 m (Zupančič, 1995). Povprečna temperatura zraka je bila v tem obdobju med 8 in 10°C (Mekinda Majaron, 1995). V pedološki sestavi prevladujejo rodovitne prsti. Večji del polja prekrivajo rankerji, rjave in izprane prsti na nekarbonatnem produ in pesku. Te prsti imajo ugodno fizikalne in kemijske lastnosti in so zelo ugodne za kmetijsko obdelovanje. Na Dravskem polju so akumulirane velike količine podzemne vode, ki jo črpajo tudi za pitno vodo. Obravnavani lokaciji v Račah je najbližje predvideno črpališče Dravski Dvor (4,5 km SV; črpališče še ni


uporabi). Črpališče Dobrovce je oddaljeno 5 km proti SV, črpališče Skorba 11,5 km proti JV in Šikole 5 km priti JV. Predmetna lokacija v Račah je del širšega vodovarstvenega območja črpališča Dravski dvor (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja; Ur. l. RS, št. 24/2007, 32/11, 22/13, 79/15).

3.2 MORFOLOŠKI OPIS ŠIRŠEGA OBMOČJA

Dravsko polje se razteza od Maribora proti vzhodu in jugovzhodu do Ptuja oziroma reke Drave, proti zahodu nekako do Pragerskega oziroma Pohorja in proti jugu do vznožja haloških gričev in ima obliko pravokotnega trikotnika s površino približno 260 km2. Ozemlje predstavlja geografsko in morfološko enoto. Površje je položno nagnjeno od severozahoda proti jugovzhodu; vrhnja plast sestoji iz holocenskih in pleistocenskih prodnih in glinastih naplavin. Najnižji del, ob sami dravski strugi, je holocenska ravnica, ki je v zgornjem — severnem delu polja najožja in se proti jugu vedno bolj razširja. Ravnica se na zahodu konča ob pet do deset metrov visoki ježi pleistocenske terase; razčlenjena je v nizke, komaj opazne holocenske terase, ki potekajo od zahoda proti vzhodu. Tudi ravninski del Dravskega polja ni raven, temveč je razčlenjen v nizke terase, ki ponekod prehajajo neopazno druga v drugo. Na zahodu meji Dravsko polje na Pohorje, zgrajeno iz metamorfnih kamenin, ki obdajajo tonalitni lakolit. Severni in vzhodni rob Pohorja sestoji iz terciarnih sedimentnih kamenin. Metamorfne kamenine nikjer ne segajo do dravske struge. Na južnem robu Dravskega polja se razprostira valovito terciarno gričevje Haloz, ki predstavljajo vzhodni podaljšek Karavank. Na severu se izgubijo pod Dravsko polje, na vzhodu pa pod pleistocensko Varaždinsko ravnino. Na severni, oziroma severovzhodni strani Dravskega polja se raztezajo Slovenske gorice, sestavljene iz terciarnih sedimentnih kamenin. Območje lahko glede na relief razdelimo na aluvialni pas ob reki Dravi in centralni del Dravskega polja, ki predstavlja prodnato območje nastalo kot vršaj v ledeni dobi. Aluvialni pas je prepreden z mrtvimi rokavi Drave in okljukami. Mikrorelief prodnatega območja je terasast, značilne pa so depresije antropogenega nastanka (opuščene ali še delujoče gramoznice). Zaradi podtalnice, ki je le nekaj metrov pod površino, so številne depresije stalno ali občasno poplavljene.

3.3 OPREDELITEV LOKACIJE OBRATA

Obrat se nahaja v naselju Rače ca 15 km južno od Maribora. Lokacija obrata je informativno prikazana na spodnji sliki v poglavju 3.4. Obrat se nahaja južno od regionalne ceste R3, odsek 9014 Rače oz. Ljubljanske ceste v Račah zahodno od Gradu Rače, v katerem so umeščeni prostori Občine Rače-Fram, različnih društev ter Krajevni Urad Rače UE Maribor. Severno od obrata se nahajata osnovna šola in vrtec. Nadmorska višina obravnavnih objektov je med 262,5 in 260,5 m.

3.4 PRIKAZ NAMENSKE RABE PROSTORA IN OKOLICE OBRATA

Posegi na zemljiščih obrata se urejajo v skladu z določili sledečih prostorskih aktov:

− Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Rače-Fram (Medobčinski Uradni vestnik, leto XXII, št. 19, z dne 29.06.2017, 34/17-teh. popr. in 14/18-teh. popr.)

− Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor za območje občine Rače-Fram (prostorski plan občine Rače – Fram), Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 26/04, 8/07, 6/12;


− Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor za območje Občine Rače – Fram (prečiščeno besedilo), Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 6/15, 15/15, 6/16.

Slika 2: Letalski posnetek obrata Albaugh Rače: Območje obrata je obkroženo z rdečo črto, z modro barvo so označeni objekti, kjer poteka proizvodnja, z rdečo objekti, kjer se izvaja skladiščenje. Sežigalnica je označena z oranžno barvo.

Osnovna namenska raba na območju obrata je stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja Rače, podrobnejša namenska raba je območje industrijskih in proizvodnih dejavnosti; območje za industrijo in proizvodnjo. Približno 400 m južno od tovarniškega kompleksa se razprostira Krajinski park Rački ribniki-Požeg, ki je varovan z varstvenim režimom za zoološko, botanično in hidrološko naravno dediščino.

Parcelne

meje

obrata


4. GEOLOŠKE RAZMERE

4.1 STRATIGRAFSKO LITOLOŠKE RAZMERE

Obravnavano območje gradijo kvartarne rečne naplavine reke Drave, na katere so površinske vode iz Pohorja odložile še peščeno glino in druge drobnozrnate sedimente. Južno od Rač dobimo tudi barjanske sedimente. V podlagi kvartarnim naplavinam so paleozojske metamorfne kamnine (Žnidarčič, Mioč, 1989). Te so zastopane kot muskovitno-biotitni gnajsi in amfiboliti (oznaka Gbm; glej spodnjo sliko). Izdanjajo na Pohorju okoli 3 km zahodno od obravnavane lokacije. Ob obronkih Pohorja je poleg nanosov reke Drave vse večji vpliv potokov iz Pohorja. Ob vznožju pobočja so v podlagi pliokvartarni peski, peščene gline in glinasti prodi ter deluvialni material (oznaka Pl,Q; glej spodnjo sliko 3), ki so v glavnem iz delcev metamorfnih kamnin. Z oddaljevanjem od Pohorja so na površini odložene kvartarne peščene gline (oznaka g; glej spodnjo sliko), ki je debela do 10 m (Žnidarčič, Mioč, 1989). Glina je v podlagi tudi na obravnavanem območju, kjer je debela okoli 4 m (Žlebnik, Kokol, 1991; Muhič, 2007). Glina je sive do sivorjave barve (Žlebnik, Kokol, 1991), z vložki peščene gline in peščenega melja s peski (Muhič, 2007). Južno od obravnavane lokacije v Račah najdemo še barjanske sedimente (oznaka b; glej spodnjo sliko), ki so zastopani kot melji in gline (Žnidarčič, Mioč, 1989). Najdemo jih v tistih predelih dolin, kjer je bila hitrost vodnega toka počasna in kjer prihaja do občasnih poplav. Na ta način voda prinaša in odlaga droben meljasto glinasti material, ki je transportiran iz obrobja. Debelina barjanskih sedimentov doseže debelino do 3 m (Žnidarčič, Mioč, 1989).

Slika 3: Geološka karta širšega območja (Žnidarčič, Mioč, 1987). Legenda: t = kvartarni sedimenti v terasah, b – barjanski sedimenti, g – glina, d – deluvij, Pl,Q – peščena glina, pesek, glinast prod; Gbm – muskovitno biotitni gnajs

Vzhodno od obravnavane lokacije se prične visoka rečna terasa reke Drave (oznaka t; glej spodnjo sliko). Reka Drava je namreč v geološki preteklosti postopno vrezovala strugo v terciarni relief in ga zasula s prodnimi naplavinami. Med terasnimi sedimenti prevladujejo prod (70 %), pesek (20 %) in peščena glina (10 %) (Žnidarčič, Mioč, 1989). Prodniki so predvsem iz metamorfnih in magmatskih kamnin, v manjši meri tudi iz karbonatnih kamnin. Debelina prodnega zasipa na Dravskem polju je do 28 m (Brenčič, 2004, Žlebnik, 1982). Najtanjša prodna plast je bila ugotovljena na zahodnem obrobju Dravskega polja pri Bohovi in Račah, kjer je debela manj kot 7 m (Žlebnik, 1982). Pri Hotinji vasi in Slivnici se vodonosna


plast že odebeli na 13 m (Žlebnik, 1982). Podlago kvartarnim rečnim sedimentom predstavljajo neprepustne paleocenske metamorfne kamnine.

4.2 OBSTOJEČA RABA TAL

Ožja obravnavana lokacija predstavlja industrijsko območje.


5. HIDROLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE RAZMERE

5.1 POVRŠINSKE VODE

Iz območja Pohorja se stekajo števili potoki in sicer Pekrski, Radvanjski, Razvanjski, Pivolski, Hočki, Polanski, Rančki in Framski potok. Nekatere površinske vode severnega dela se združujejo v Hočki potok, ki se pod Miklavžem na Dravskem polju izliva v kanal hidroelektrarne Zlatoličje. Radizelski potok ponika v prepustne terasne sedimente reke Drave pod Hotinjo vasjo. Potoki z območja Rač in južneje (Črnec, Reka, Glina, Mlinski potok, Trojšnica), spadajo v površinsko zaledje reke Polskave oziroma Dravinje. Kjer so v podlagi slabo prepustni zaglinjeni sedimenti (severno, zahodno in južno od Rač), se površinske vode stekajo proti jugu, kjer deloma ponikajo v prepustnejša prodnata tla, deloma pa površinsko odtekajo proti Šikolam v potok Reko. Potok Reka se južno od Lovrenca na Dravskem polju izliva v Polskavo. Največji vodotok na Dravskem polju je reka Drava, ki teče okoli 7,6 km od tod, kanal HE Zlatoličje pa je od predmetne lokacije oddaljen okoli 5,6 km severovzhodno. Površinske vode imajo velik pomen pri napajanju vodonosnika Dravskega polja. Ugotovljeno je, da se vodonosnik napaja z dotokom pohorskih potokov in direktno z infiltracijo padavin na samem polju. Glede na opravljene analize bilance podzemne vode Dravskega polja prispevajo pohorski potoki okoli dve tretjini vode, infiltracija pa okoli ene tretjine (Žlebnik, 1982).

Slika 4: Hidrografska mreža v širši okolici (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja)


5.2 POVRŠINSKE VODE V NEPOSREDNI OKOLICI

Obravnavano območje je v zgornjem delu pokrito z glinenimi sedimenti debeline do 4 m (Žlebnik, Kokol, 1991; Muhič, 2007), zato padavinska voda odteka površinsko. Tovarniški kompleks je iz vseh strani obdan s površinskimi vodami. Iz območja Frama tečeta proti Račam Rački in Framski potok. Del vode Račkega potoka je speljan proti akumulaciji pri Hotinjski Agrarni (severno od Rač), del Framskega potoka pa v akumulacijo Požeg (jugozahodno od Rač). Ostala voda iz obeh potokov teče proti Račam mimo Račkih ribnikov. V okolici Rač je namreč šest ribnikov, kjer poteka intenzivno ribogojništvo krapov od drstitve do vzreje. Območje Račkih ribnikov in Požega je zavarovano kot krajinski park (Krajinski park Rački ribniki – Požeg).

Slika 5: Površinski vodotoki v okolici Rač. (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja)

Slika 6: Potok na jugozahodni strani tovarniškega kompleksa (Foto: B. Zagoda, 10.1.08)

Slika 7: Potok SV od Velikega ribnika (Foto: B. Zagoda, 10.1.08)


Slika 8: Rački ribniki (Foto: B. Zagoda, 10.1.08)

Slika 9: Potok ob cesti Rače-Brezula (Foto: B. Zagoda, 10.1.08)

5.3 PODZEMNE VODE

5.3.1 Splošne hidrogeološke značilnosti Obravnavo območje je del vodnega telesa podzemne vode 3012 - Dravska kotlina. 5.3.1.1 Obseg in velikost vodnega telesa Vodno telo podzemne vode se nahaja na območju aluvialnega prodnega zasipa reke Drave med Selnico ob Dravi in Ormožem, do Središča ob Dravi ob meji s Hrvaško. Površina tega območja znaša 429,0 km2. Največja dolžina telesa znaša približno 67 km, največja širina pa približno 13,8 km (MOP ARSO, 2007). 5.3.1.2 Hidrodinamske meje vodnega telesa Zunanja meja vodnega telesa podzemne vode Dravske kotline je določena po stiku aluvialnega nanosa s predkvartarnim obrobjem. Stik predstavlja praktično neprepustno hidravlično mejo, mestoma pa veliko razliko v prepustnosti (več redov velikosti), razen v delu toka Polskave v aluvialnih nanosih do izliva v Dravo. 5.3.1.3 Vodonosniki Vodno telo se nahaja v treh vodonosnikih. Prvi, aluvialni vodonosnik je kvartarne starosti. Nahaja se v prodno peščenem zasipu Drave. Je srednje do visoko izdaten. Podzemni dotoki iz sosednjih vodonosnikov se pričakujejo v glavnem z območja Polskave med Pragerskim in Pleterjem. Določeno mejo napajanja predstavljajo tudi pomembni dotoki površinskih voda s Pohorja med Rušami in območjem Polskave. Neposredno podlago prvega, kvartarnega aluvialnega vodonosnika tvorijo geološke plasti terciarne starosti. Ponekod imajo vlogo neprepustne podlage, ponekod pa v tej podlagi nastopajo prodno peščene plasti, ki tvorijo lokalne in tudi regionalne vodonosnike (drugi vodonosnik).


Reka Drava je najpomembnejši tok površinske vode na tem območju in predstavlja pomembno hidrodinamsko mejo v aluvialnem vodonosniku. Reka deluje v večjem delu svojega toka kot drenažna meja. Vzdolž njene struge se mestoma pojavljajo tudi izviri podzemne vode iz aluvialnega nanosa. Vzporedno z Dravo med Mariborom in Ptujskim jezerom poteka še umetni kanal HE Zlatoličje, ki ima izrazit vpliv na smer toka podzemne vode v jugovzhodnem delu Dravskega polja, nizvodno od strojnice. Drugi, medzrnski vodonosnik v plasteh terciarne starosti v podlagi aluvialnega zasipa je nizko do srednje izdaten. Sestavljen je iz tanjših, srednje prepustnih peščeno prodnih plasti pliocenske starosti, ki se začenjajo na globini nekaj deset metrov in segajo v globino 200 do 300 m. Pliocenski sedimenti izdanjajo nad Vurberkom pri Ptuju ter v Dravinjskih goricah med Medvedcami in Slovensko Bistrico. Na Dravsko-Ptujskem polju so na debelo pokriti s kvartarnimi naplavinami. Podzemna voda iz pliokvartarnih nanosov in pliocenskih plasti, ki že pripadajo Murski formaciji, se izkorišča kot pitna voda, največ na območju med Slovensko Bistrico in Ptujem. Tretji termalni vodonosnik se nahaja v globljih terciarnih sedimentih in predterciarni podlagi. Glede na poroznost je medzrnski in razpoklinski, po izdatnosti je nizko do srednje izdaten. V vrhnjem delu tretjega vodonosnika se nahajajo praktično iste plasti kot v drugem vodonosniku, le da so tu v večji globini. To so tanjše srednje prepustne peščeno prodne plasti, pliokvartarne in terciarne starosti, ki se nadaljujejo do globine preko 1000 m in ležijo na predterciarni podlagi. V podlagi so zastopane metamorfne in mestoma tudi karbonatne kamnine mezozoiske do paleozoiske starosti. 5.3.1.4 Izdatnost vodonosnega sloja Omočena plast prvega, aluvialnega vodonosnika na Dravskem polju je debela med 12 in 22 m. Kot značilna je privzeta vrednost 12 m za celotno Dravsko kotlino (Žlebnik, 1982). Prodni zasip, ki sestavlja aluvialni vodonosnik, je dobro do zelo dobro prepusten, vendar prepustnost ni enakomerna niti v vodoravni niti v navpični smeri. Koeficient prepustnosti niha med 2,99*10-2 m/s (Cirkovce) in 8,08*10-4 m/s (Pleterje) na Dravskem polju (Žlebnik, 1982). Značilen koeficient prepustnosti prvega vodonosnika je 5*10-3 m/s, značilna debelina njegovega omočenega dela pa znaša 12 m. Prepustnost omočenega dela vodonosnika Dravskega polja je reda velikosti 10-3 m/s. V vrtini P-0, ki je okoli 2,3 km severovzhodno od predvidene lokacije v Račah v bližini Dravskega Dvora, je bil koeficient prepustnosti določen na 2,06*10-3 m/s (Brenčič, 2004). Ocenjena efektivna poroznost (n) vodonosnika Dravskega polja se giblje v intervalu 0,1 do 0,2 (Brenčič, 2004). Značilen koeficient prepustnosti drugega vodonosnika se giblje med 1*10-6 in 1*10-5 m/s, značilna debelina njegovega omočenega dela pa znaša več kot 400 m. Značilen koeficient prepustnosti tretjega vodonosnika se giblje med 1*10-7 in 1*10-6 m/s, značilna debelina njegovega omočenega dela pa znaša več kot 200 m. 5.3.1.5 Razdelitev vodnega telesa v vodonosniku Dravskega polja Vodno telo v vodonosniku Dravskega polja ni enotno, temveč je razdeljeno s podzemnima razvodnicama v tri hidrogeološke enote. Vsaka od teh enot ima svoje lastno padavinsko zaledje ter poseben režim napajanja, odtekanja in dreniranja podtalnice (Žlebnik, 1982). Prva enota obsega severozahodni del Dravskega polja, ki je v glavnem urbaniziran.


Druga hidrogeološka enota obsega del Dravskega polja med Bohovo in Dogošami na severu in Hotinjo vasjo, Dravskim Dvorom in Staršami na jugu. Poleg tega zajema hribovito zaledje Pivolskega, Hočkega in Polanskega potoka. Podzemna voda se tu napaja s ponikovanjem potokov in infiltracijo padavin.

Slika 10: Pregledna hidrogeološka karta z vrisanimi hidrogeološkimi enotami (Žlebnik, 1982). Predmetna lokacija je prikazana z rumenim kvadratom

Tretja hidrogeološka enota je največja in obsega hribovito zaledje Rančkega potoka ter osrednji del dravske ravnine od obrobja Pohorja na zahodu, do Drave na severozahodu in Reke oz. Polskave na jugu. Na Pohorju jo omejuje površinska severna razvodnica Rančkega potoka, na dravski prodni ravnici pa na severu podzemeljska razvodnica Hotinja vas-Dravski dvor-Starše. Na jugu poteka meja te enote vzdolž potokov Reke in Polskave ter med povodjem Drosarice in Polskave. Podzemna voda odteka od obrobja Pohorja proti odvodnemu kanalu HE Zlatoličje in v Hajdinsko ter Podbreško studenčnico (Žlebnik, 1982). Reka in Polskava vsaj pri nizkem in srednjem vodnem stanju ne napajata podzemne vode (Žlebnik, 1982). Obravnavan lokacija v Račah je uvrščena v tretjo hidrogeološko enoto (slika 10). 5.3.1.6 Smer toka podzemne vode Generalna smer toka podzemne vode je po vseh znanih hidrogeoloških modelih od zahoda proti vzhodu k reki Dravi. Lokalno lahko smer podzemne vode nekoliko povija, kar je posledica nepravilnosti v podlagi vodonosnika. Spodnja slika 11 kaže, da je iz območja Rač tok podzemne vode usmerjen nekoliko proti jugovzhodu in se odklanja stran od predvidenega črpališča Dravski Dvor.


Slika 11: Hidroizohipse in smer toka podzemne vode (Brenčič, 2005) z lokacijo tovarne Albaugh in predvidenega črpališča Dravski dvor

5.3.2 Hidrogeološke značilnosti na obravnavani lokaciji 5.3.2.1 Hidrogeološka zgradba Na širšem območju Rač je tok podzemne vode usmerjen od obrobja Pohorja proti osrednjemu delu Dravskega polja. Na ravninskem območju med Račami in Pohorjem pa prekriva površje plast gline, ki preprečuje infiltracijo padavin in pohorskih potokov v podzemlje, s tem pa je skoraj onemogočeno napajanje podzemne vode na tem območju. Prodne naplavine imajo močno primes melja, zaradi česar je njihova prepustnost in s tem izdatnost veliko manjša kot na ostalem delu Dravskega polja (Žlebnik, Kokol, 1991; Muhič, 2007). 5.3.2.2 Geološka sestava v starejših vrtinah Znotraj tovarniškega kompleksa je bil leta 1991 izdelan vodnjak VP-1/91 globine 18 m (Žlebnik, Kokol, 1991) iz katerega naj bi črpali tehnološko vodo, vendar zaradi nizke izdatnosti ni bil nikoli v uporabi. Geološki profil vodnjaka VP-1/91 je:

− 0,0 – 0,2 m: humus, umetni nasip

− 0,2 – 4,0 m: siva, rjava trda glina

− 4,0 – 9,0 m: rjav kremenov prod s peskom in meljem

− 9,0 – 11,0 m: glina (siva peščena glina od globine 9 - 9,3 m; siva glina od globine 9,3 - 10 m; pesek, melj in meljna glina od globine 10 - 11 m)

− 11,0 – 15,0 m: kremenov prod s peskom in meljem


− 15,0 – 17,0 m: pesek, peščen melj

− 17,0 – 18,0 m: rjav sljudnati meljevec z vložki peščenjaka. V okviru geomehanskih raziskav je bilo na JZ tovarniškega kompleksa na lokaciji objektov za proizvodnjo biodizelskega goriva v septembru 2007 izdelanih 24 sondažnih vrtin globine od 2 m do 8 m (Muhič, 2007). Glede na opravljene raziskave je bila ugotovljena naslednja sestava tal:

− 0,0 – 0,7 m: humus, umetni nasip

− 0,7 – 4,0 m: vezani (kohezivni) sedimenti: pusta in peščena glina, peščeni melji s peski

− 4,0 – 8,0 m (najgloblje vrtine so bile globoke 8m): nevezani (nekohezivni) sedimenti: peski in prodno-peščeni-glinasti-meljasti ter prodno-peščeni sedimenti.

Iz podatkov geomehanskih vrtin in vrtine VP1/91 smo na spodnji sliki rekonstruirali hidrogeološki profil.

Slika 12: Hidrogeološki profil na območju kompleksa Albaugh (neprepustne plasti-zelena barva, prepustne

plasti- modra barva)

Vzhodno in severovzhodno od obravnavanega območja se sestava rečnih sedimentov spremeni (gline in zaglinjenih sedimentov je precej manj). Geološki profil vodnjaka VP-2/92, ki je okoli 700 m SV od vhoda v tovarniški kompleks, je (Žlebnik, Kokol, 1991):

− 0,0 – 0,2 m: humus

− 0,2 – 2,0 m: glina, peščena glina

− 2,0 – 17,2 m: kremenov prod s peskom in glino, pesek na globini 6-8 m in 12-13 m

− 17,2 – 18,5 m: rjav sljudnati melj, pesek z meljem, meljna glina

− 18,5 – 20,5 m: pesek z meljem. Vodnjak VP-2/92 je bil izdelan leta 1992 kot nadomestna vrtina za VP-1/91 in leži 850 m severovzhodno od VP-1/91. Iz vodnjaka se črpa tehnološko vodo v količini do 10 l/s (ARSO, vodno dovoljenje, št. 35536-28/2006-2, z dne 5.7.07).

5.3.2.3 Rezultati hidrogeoloških raziskav leta 1016 Leta 2016, od 14. 6 - 23. 6. 2016, je Geologija d.o.o. Idrija izdelala na območju tovarniškega kompleksa Albaugh 6 piezometrskih vrtin za obratovalni monitoring podzemne vode.

Tabela 3: Hidrogeološke vrtine na območju kompleksa Albaugh

Ime vrtine Parcela GKx Gky z Globina

V1-G 3269/1, k.o. Rače 145677 552339 262,46 18

V2-G 3267/6, k.o. Rače 145554 552209 262,74 18

V3-G 3271/5, k.o. Rače 145329 552227 262,18 18

V1-D 3267/6, k.o. Rače 145702 552445 261,88 19

V2-D 3267/6, k.o. Rače 145572 552413 262,1 21

V3-D 3271/15, k.o. Rače 145226 552448 260,50 18


Geološki profili vrtin so: V1-G 0,0 – 3,5 m: rjava glina 3,5 – 7,0 m: pesek, prod in melj 7,0 – 11 m: rjava meljna glina 11 – 15 m: pesek, prod, melj 15 – 17 m: melj, pesek, prod (KVARTAR) 17 – 18 m: siva meljna glina (PLIOCEN) V1-D 0,0 – 1,0 m: prod, pesek, melj 1,0 – 2,5 m: črn peščen melj 2,5 – 18 m: melj, pesek, prod (KVARTAR) 18 – 19 m: siv melj (PLIOCEN) V2-G 0,0 – 2,5 m: rjava glina 2,5 – 9,0 m: rjav zaglinjen prod 9,0 – 10 m: rjava meljna glina 10 – 12 m: rjav zaglinjen prod in pesek 12 – 17 m: melj, pesek, prod (KVARTAR) 17 – 18 m: siv in rjav melj (PLIOCEN) V2-D 0,0 – 4,5 m: menjavanje rjave in črne gline 4,5 – 16 m: pesek, prod, melj 16 – 19 m: rjav melj s prodniki (KVARTAR) 19 – 21 m: siv melj (PLIOCEN) V3-G 0,0 – 3,5 m: rjava glina s prodniki 3,5 – 6,0 m rjav zaglinjen pesek, melj, prod 6,0 – 9,0 m: pesek, prod 9,0 – 11 m: glina, melj, pesek, prod 11 – 17 m: prod, pesek, melj (KVARTAR) 17 – 18 m: rjav in siv melj (PLIOCEN) V3-D 0,0 – 4,0 m: rjava glina s prodniki 4,0 – 5,5 m: rjav zaglinjen prod 5,5 – 8,0 m: pesek, prod 8,0 – 10 m: rjava meljna glina 10 – 17 m: melj, pesek, prod (KVARTAR) 17 – 18 m: črna, siva in rjava glina, melj (PLIOCEN) 5.3.2.4 Globina podzemne vode a) Globina podzemne vode v vrtini VP-1/91 je bila dne 12.12.1991 8,7 m pod terenom oziroma na koti

252,9 m (Žlebnik, Kokol, 1991). b) V vrtinah, izdelanih leta 2016 (Janež, Hočevar, 2016) so bili izmerjeni naslednji nivoji podzemne

vode:


Tabela 4: Gladina podzemne vode v hidrogeoloških vrtinah na območju Albaugh TKI (Janež, Hočevar, 2016)

Vrtina NPV 25.6.2016

V1-G -8, 67 m / 253,79 m nmv

V1-D -8,69 m / 253,19 m nmv

V2-G -8,39 m / 254,35 m nmv

V2-D -8,99 m / 253,11 m nmv

V3-G -8,09 m / 254,09 m nmv

V3-D -8,19 m / 252,13 m nmv

c) V Račah ima ARSO dva opazovalna piezometra, kjer se zvezno merijo nivoji podzemne vode.

Piezometer 1250 Rače je ob Mariborski cesti, severno od obravnavanih parcel, piezometer Rač 1/11 pa je 500 m SV od piezometra 1250 Rače. Lokaciji piezometrov sta vrisani na prilogi 2, v tabeli 5 pa so zbrani podatki o globinah podzemne vode.

Tabela 5: Kote podzemne vode v piezometrih 1250 Rače v letu 2012 in Rač 1/11 v letu 2013 (http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pod_arhiv_tab.php?p_vodotok=Dravsko%20polje)

vrtina Kota terena (m)

Minimalni nivo (m) Maksimalni novo (m)

Leto meritve

1250 Rače 261,8 253,21 253,62 Leto 2012*

Rač 1/11 260,0 254,18 256,32 Leto 2013 **

*v letu 2013 v piezometru ni bilo stalnih meritev ** monitoring v piezometru se je vzpostavil v drugi polovici leta 2012

d) Glede na karto hidroizohips Dravskega polja (Brenčič, Krivic, 2005), je ob nizkih vodostajih podzemna

voda na zahodni strani kompleksa Albaugh TKI na koti med 253 in 254 m, na vzhodni strani pa na koti 252 m. Karta hidroizohips za nizkovodnostanje je na sliki 13. Smer toka podzemne vode ob nizkih vodah je iz lokacije Albaugh TKI Rače proti vzhodu z rahlim odklonom proti jugovzhodu.

e) Iz karte visokovodnega stanja (slika 14) je razvidno, da je kota podzemne vode zelo podobna kot pri

nizkem vodnem stanju. Nihanje podzemne vode med nizkim in visokim vodnim stanjem je majhno in ne doseže 1 m.

Smer toka podzemne vode ob visokih vodah je iz lokacije Albaugh TKI Rače nekoliko drugačna kot pri nizkih vodah in sicer teče podzemna voda proti jugovzhodu. 5.3.2.5 Koeficient prepustnosti V vrtini VP-1/91 je vodonosna plast v globini 11,0 – 15,0 m s podzemno vodo pod pritiskom. Podzemna vode je bila 12.12.1991 8,7 m pod površjem (Žlebnik, Kokol, 1991). Ob črpalnem poskusu se je iz vrtine črpalo nekaj l/s vode, vendar se je vodnjak v nekaj minutah skoraj izpraznil (Žlebnik, Kokol, 1991). Podzemna voda se je nato v vodnjak dvigala izredno počasi, tako da je bil ocenjeni dotok v vodnjak okoli 0,1 l/s vode. V sondažnih izkopih na JZ tovarniškega kompleksa je bil koeficient prepustnosti (k) ocenjen na podlagi zrnavosti sedimentov. Vrednosti prepustnosti za posamezni vodonosni sloj so (Muhič, 2007):

− peščene zemljine: k = 6,0 * 10-4 m/s (v horizontalni smeri) in k = 9,0 * 10-4 m/s (v vertikalni smeri)

− prodno peščeno meljne zemljine: k = 4,0 * 10-4 m/s (v horizontalni smeri) in k = 7,0 * 10-4 m/s (v vertikalni smeri)

− prodno peščene zemljine: k = 2,0 * 10-2 do 7,0 * 10-3 m/s (v horizontalni smeri) in k = 1,9 * 10-3

m/s (v vertikalni smeri).


Slika 13: Karta nivojev podzemne vode - nizkovodno stanje v avgustu 2003 (Brenčič, Krivic, 2005)

Slika 14: Karta nivojev podzemne vode - visokovodno stanje v septembru 2005 (Brenčič, Krivic, 2005)


V hidrogeoloških vrtinah iz leta 2016 so bile s črpalnimi poskusi določene naslednje vrednosti koeficienta prepustnosti:

Tabela 6: Koeficient prepustnosti v hidrogeoloških vrtinah na območju Albaugh TKI (Janež, Hočevar, 2016)

Vrtina K (m/s)

V1-G 1,61*10-5

V1-D 5,42*10-5

V2-G 3,45*10-5

V2-D 3,29*10-5

V3-G 1,46*10-5

V3-D 1,24*10-5

5.3.2.6 Smer toka in hitrost podzemne vode Ker so v podlagi terena neprepustne gline, je odtok padavinske vode površinski. Pod okoli 4 m debelim neprepustnim slojem so prepustni sedimenti, v katerih je podzemna voda. Smer toka podzemne vode je proti vzhodu-jugovzhodu k reki Dravi. Karta hidroizohips je prilogi 1. Hitrost podzemne vode (v) v prodnih sedimentih na lokaciji Albaugh v Račah dobimo iz podatkov koeficienta prepustnosti (2,74* 10-5 m/s – povprečje v vrtinah iz 2016), povprečnega gradienta podzemne vode (i =0,005; določen iz karte hidroizohips) ter ocenjene efektivne poroznosti (n= 0,2) po enačbi: v = k* i /n =0,059 m/dan. V večjem delu Dravskega polja, vzhodneje od Rač so vrednosti koeficienta prepustnosti in hitrosti podzemne vode večje. V vrtini P-0, ki je okoli 2,3 km severovzhodno od predvidene lokacije v Račah v bližini Dravskega Dvora, je bil koeficient prepustnosti določen na 2,06 x 10-3 m/s. Povprečna hitrost podzemne vode na tem delu Dravskega polja je 4,45 m/dan.

5.4 VODOVARSTVENA OBMOČJA IN VODNI VIRI

5.4.1 Vodovarstvena območja

Vodovarstvena območja so bila sprejeta z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja. Vodovarstveno območje je razdeljeno na:

− Območje zajetja – cona 0

− Najožje območje – VVO I

− Ožje območje - VVO II

− Širše območje - VVO III.


Slika 15: Karta vodovarstvenih območij (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja) z označeno lokacijo tovarne Albaugh

5.4.2 Dopustni posegi glede na veljavno zakonodajo

Zakon o vodah (ZV-1) v 150. členu določa, da se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Definicija posega v prostor je podana v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), ki navaja, da »poseg v prostor pomeni izvedbo del za gradnjo objekta ter druga dela, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora«. Ker v obravnavanem primeru posega v okolje ne gre hkrati tudi za poseg v prostor (saj se na lokaciji ne bo zgradil noben objekt in tudi ne bo šlo za kakršnokoli drugačno trajno spreminjanje podobe ali rabe prostora), ne gre za primer posega iz 150. člena ZV-1. Ne glede na to, skladno z izrecno zahtevo iz poziva št. 35402-32/2017-33, ki ga je s strani Agencije RS za okolje prejel nosilec posega v okolje Albaugh TKI in ki v postopku presoje vplivov predmetnega posega na okolje zahteva preverbo sprejemljivosti predmetnega posega v okolje s pomočjo analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa, v nadaljevanju smiselno preverimo pogoje posegov na območju Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (UL RS št. 24/07, 32/11, 22/13, 79/15). Lokacija kompleksa Albaugh TKI, se, glede na določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (UL RS št. 24/07, 32/11, 22/13, 79/15) nahaja na širšem vodovarstvenem območju (VVO III). Navedena Uredba med drugim določa:


Tabela 7: Pogoji za ožje vodovarstveno območje (VVO III) iz navedene uredbe, ki veljajo za obravnavani poseg

CC.Si Objekti / izvajanje del

Predvideni objekti, ki sodijo pod navedeni CC.Si

VVO III omejitev

Pojasnilo

CC.Si 23030 (3a)

Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razen naprav iz 5, 5a, 5b in 5c v CC.Si 24203

Obrat Albaugh TKI, Rače

pp3

"pp" pomeni, da gre za izjemoma dovoljeno gradnjo objektov ter izvajanje gradbenih del in se zanje izda vodno soglasje, če je k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v postopku pridobitve vodnega soglasja izvedena analiza tveganja za onesnaženje in je iz rezultatov te analize razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo in če se zaradi njegovega vpliva na vodni režim in stanje vodnega telesa izvedejo zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje izhaja, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo.

CC.Si 23030 (3b)

Obrati, ki pomenijo vir tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja

Obrat Albaugh TKI, Rače

pp3

Legenda: pp (dobesedni prepis pomena omejitve pp iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (UL RS št. 24/07, 32/11, 22/13, 79/15): »Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.« 3Če sta gradnja objektov in izvajanje gradbenih del na širšem vodovarstvenem območju dovoljeni, je treba graditi

nad srednjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%, je gradnja izjemoma dovoljena tudi globlje. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno vodno soglasje. 6Izkopi na širšem vodovarstvenem območju so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, razen v primerih,

kadar je izjemoma dovoljena gradnja v skladu z opombo 3 priloge 3 Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja.

Glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre za poseg v prostor z gradnjo in izvajanjem gradbenih del, navedeno zanemarimo ter na izrecno zahtevo iz poziva št. 35402-32/2017-33, ki ga je s strani Agencije RS za okolje prejel nosilec posega v okolje Albaugh TKI in ki v postopku presoje vplivov predmetnega posega na okolje zahteva preverbo sprejemljivosti predmetnega posega v okolje s pomočjo analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa, smiselno upoštevamo le zahtevo iz zgornjih pogojev, ki navajajo, da je poseg dopusten, če je iz rezultatov analize razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi posega sprejemljivo in če se zaradi njegovega vpliva na vodni režim in stanje vodnega telesa izvedejo zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje izhaja, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo. 5.4.3 Vodni viri

V nadaljevanju je prikazana lokacija najbližjih vodnih virov glede na lokacijo obrata Albaugh TKI.


Slika 16: Karta s črpališči pitne vode glede na lokacijo Albaugh TKI ter s po Prilogi 1 iz te Analize tveganja okvirno povzeto smerjo glavnega toka podzemne vode (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja)

5.4.3.1 Črpališče Dravski dvor

Črpališče Dravski Dvori je od predmetne lokacije oddaljeno 4,6 km vzhodno-severovzhodno. Črpališče še ni v uporabi, v strokovnih podlagah pa je predvideno črpanje okoli 150 l/s (Brenčič, 2004). 5.4.3.2 Črpališče Dobrovce

Okoli 4,7 km severovzhodno od obravnavane lokacije je črpališče Dobrovce. Vir podtalnice so pretežno vode pohorskih potokov, ki poniknejo na področju Dravskega polja pred črpališčem in padavine. Črpališče Dobrovce je najjužnejše obstoječe črpališče Mariborskega vodovoda. Zaenkrat sta na tem območju zgrajena in aktivirana dva vodnjaka (DV-5 in DV-6) s kapaciteto cca 50 l/s (4320 m3/dan) oz. s kapaciteto trenutno vgrajenih črpalk 2x40 l/s (2x3456 m3/dan). V konični potrošnji se to črpališče izkorišča z maksimalnimi količinami Qmax = 80 l/s, kolikor znašajo tudi instalirane kapacitete. Območje je zaščiteno kot rezervni vodni vir, kjer se lahko črpališče poveča na 6 vodnjakov s kapaciteto 300 l/s (25920 m3/dan). Samo črpališče se nahaja v gozdu, ki pa varuje le manjši del najožjega vodovarstvenega območja (VVO I). Iz črpališča Dobrovce se oskrbuje s pitno vodo južni del občine Maribor (Tezno), del občine Hoče – Slivnica, del občine Duplek in občina Miklavž v celoti. Upravljavec Mariborski vodovod d.d. z vsemi vodnimi viri oskrbuje 165.000 prebivalcev. Po podatkih upravljavca vodnega vira, to je Mariborskega vodovoda, se za primer kratkotrajne nadomestitve izpadlega črpališča Dobrovce takoj uporabi vodnjaka Bohova 1 in 2 (okoli 50 l/s). V kolikor pa količine ali kakovost teh dveh vodnih virov ne bi bile več ustrezne, obstaja možnost priključitve na vodna vira Selniška dobrava (nad 400 l/s) in/ali Dravski Dvor (okoli 450 do 500 l/s), ki predstavljata možen dolgoročni nadomestni vir oskrbe v zadostnih količinah.


5.4.3.3 Črpališče Šikole

Črpališče Šikole so od predmetne lokacije oddaljene 5,4 km jugo-jugovzhodno. Upravljalec črpališča Šikole je Komunala Slovenska Bistrica, d.o.o. Šikole - plitvi vodnjaki V črpališču so trije plitvi vodnjaki PV-1, PV-2 in PV-3, črpa pa se le iz dveh (PV-1, PV-2). Globina vodnjakov je 20 m. Podzemna voda ima svoj izvor v kvartarnih sedimentih. Le-ti so zelo heterogeni, saj se pogosto menjavajo plasti proda, peska in melja. Vodnjaki so kopani s premerom 1000 mm, zacevljeni pa z jeklenimi cevmi premera 600 mm, vmes je vgrajen filtrski zasip. Podzemna voda je okoli 6 m pod površjem, črpalke pa so vgrajene na globino 15 m. Filtrske cevi v vodnjakih PV-1 in PV-2 so na globini okoli 11 m do 19 m. Koeficient prepustnosti je K = 3,0 x10-3 m/s, transmisivnost vodonosnika pa T = 4,2 x10-2 m/s. Koeficient prepustnosti ob upoštevanju debeline zasičene cone vodonosnika 24 m znaša 2,0x10-3 m/s (IEI d.o.o., november 2010). Šikole - globoki vodnjaki V črpališču sta dva globoka vodnjaka GV-1 in GV-2). Globina vodnjakov je 150 m. Vrtini GV-1 in GV-2 sta prevrtali do 32 m oziroma 34 m kvartarne/pliokvartarne prodne nanose reke Drave, nato sledi plast gline, katere debelina se giblje med 30 in 40 metri. Glina ločuje pliokvartarne sedimente od pliocenskih. Do končne globine 150 m sta vrtini prevrtala pliocenske sedimente, kjer se menjavajo peski, gline in prod. Koeficient prepustnosti pliocenskih sedimentov znaša K= 8,1 x 10-5 m/s, transmisivnost vodonosnika pa T= 4,5 x10-3 m/s. 5.4.3.4 Črpališče Skorba

Črpališče Skorba je od obravnavane lokacije oddaljeno okoli 11,7 km proti vzhodu do jugovzhodu in leži v občini Hajdina. Upravljalec črpališča Skorba je Komunalno podjetje Ptuj d.d. Ptujski vodooskrbni sistem oskrbuje še posamična naselja v šestih sosednjih občinah. Dopolnjujejo ga manjše črpališče v Lancovi vasi z enim plitvim in enim globokim vodnjakom ter posamični vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Gerečji vasi, Župečji vasi, Podvincih in Desencih. V širšem območju črpališča Skorba je več vodnjakov, ki jih sestavljata dve skupini. Prvo skupino predstavljajo plitvi vodnjaki (v prilogi 1 označeni z V), ki zajemajo podzemno vodo iz zgornjega vodonosnika in globoki vodnjaki (v prilogi 1 označeni z GV), ki segajo v globok vodonosnik. Ti vodnjaki so globoki med 150 in 155 m. Kvaliteta podzemne vode iz globokih vodnjakov je mnogo boljša kot kvaliteta vode iz plitvih vodnjakov (Brenčič, 2004). Plitvi vodnjaki v črpališču Skorba V črpališču je 7 plitvih vodnjakov globine 18,5 do 24,5 m. Izdatnost vodnjakov niha od 40 do 77 l/s (Brenčič, 2004). Ti vodnjaki črpajo vodo iz prvega vodonosnega sloja Dravskega polja. Od teh vodnjakov stalno obratujeta dva vodnjaka, tretji vodnjak obratuje dodatno poleti, ko so večje potrebe po vodi. Dva vodnjaka služita kot rezerva, dva pa sta trajno izven obratovanja. Globoki vodnjaki v črpališču Skorba Iz drugega vodonosnega sloja črpa v Skorbi vodo sedem globinskih vodnjakov. Pet vodnjakov je globokih 150 m, dva sta globoka 200 m. Ti vodnjaki obratujejo neprenehoma. V letih od 1995 do 2002 sta bila v črpališču Skorba izvrtana 2 globoka vodnjaka, v obdobju do leta 2018 pa še pet vodnjakov. Podzemna


voda je zajeta na globini 40 do 155 m in je pod pritiskom. Statična gladina v vodnjakih je okoli 1 m nad zgornjo podzemno vodo (v plitvih vodnjakih). Podzemna voda je v globljem vodonosniku zaščitena pred onesnaženjem s površja z več plastmi slabo prepustne gline (Brenčič, 2004). 5.4.3.5 Smer toka podzemne vode in možnost onesnaženja črpališč pitne vode Vsi do sedaj izdelani modeli podzemne vode na Dravskem polju kažejo, da je generalna smer toka podzemne vode iz območja Rač orientirana proti vzhodu do jugovzhodu, mimo črpališč Dravski dvor, Dobrovce, Šikole in Skorba.

5.5 KAKOVOST PODZEMNE VODE

Podatke o kakovosti podzemne vode v vodnem telesu Dravske kotline povzemamo iz ARSO-ve internetne dokumentacije, ki je dostopna na strani http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/. Širše obravnavano območje je uvrščeno v vodno telo VTPodV 3012 Dravska kotlina. V letih od 2006 in 2018 je bilo kemijsko stanje podzemne vode na vodnem telesu Dravska kotlina ocenjeno kot slabo zaradi povečane vrednosti nitratov in atrazina. Ocena obremenitev vodonosnika temelji na izpostavljenosti vodonosnikov točkovnim, linijskim in razpršenim virom onesnaževanja, ob upoštevanju regionalnega vodooskrbnega pomena območij podtalnice. Upoštevati je potrebno predvsem čezmerne onesnaževalce, odlagališča odpadkov, poselitev, kmetijstvo in promet ter regionalni vodooskrbni pomen območij podtalnic. (Kladnik et al., 2002). Obremenitve vodonosnikov na širšem območju izvirajo iz različnih virov onesnaževanja. Onesnaženje doseže vodonosnike po različnih poteh, in sicer s spiranjem onesnaževal s površja, z infiltracijo onesnažene površinske vode (padavine, vodotoki, stoječe vode ipd.) in z zatekanjem onesnažene podzemne vode iz zaledja. Med razpršenimi viri onesnaževanja sta najpomembnejša poselitev (območja z neurejeno kanalizacijo ali neustreznimi greznicami) in kmetijstvo (vnos gnojil v tla in uporaba sredstev za zaščito rastlin), delno tudi onesnaženje iz ozračja. Med točkovne vire sodijo neurejena odlagališča odpadkov in neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemno vodo. Najpomembnejši linijski vir onesnaženja podzemnih voda so cestne površine, ki nimajo urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih vod (motorna olja, ostanki pri obrabi gum, zavornih oblog in izgorevanju pogonskega goriva, soljenje cest, itd.), tveganja pa nastopajo pri gradnji cest in prevozu nevarnih snovi. Najbližji merilni mesti za kakovost podzemne vode sta piezometer RAČE Rač-1/10 in RAČE Rač-2/10. Omenjena piezometra sta v neposredni bližini in okoli 570 m SV od najbližje parcele industrijskega kompleksa Albaugh TKI. ARSO je piezometer Rač-1/10 vključil v monitoring kakovosti podzemne vode v letu 2012, Rač-2/10 pa v letu 2014. Kemijsko stanje podzemne vode na piezometru Rač 1/10 je do leta 2012 ocenjeno kot slabo zaradi preseganja standarda kakovosti za nitrate in atrazin. V letih 2013 do 2018 je bilo kemijsko stanje ocenjeno kot dobro. Meritve na Rač-2/10 so se izvajale le v letih 2014 in 2015, ko je bilo ugotovljeno dobro kemijsko stanje podzemne.


6. OPIS OBRAVNAVANIH DEJAVNOSTI

Opis obravnavanih dejavnosti smo povzeli po Poročilu o vplivih na okolje glede povečanja zmogljivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev, Albaugh TKI d.o.o., Rače, št. 1712, izdelovlca Ekosfera d.o.o. ter Projektu nameravanega posega v okolje za povečanje zmogljivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev Albaugh TKI d.o.o., Rače, št. 1711, istega izdelovalca. Podjetje ALBAUGH tovarna kemičnih izdelkov, d.o.o., (s kratkim imenom ALBAUGH TKI d.o.o.), Grajski trg 21, 2327 Rače, ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje (OVD) št. 35407-114/2006-38, z dne 19.05.2010 in spremembo dovoljenja št. 35406-17/2015-2, z dne 14.04.2015 za sežigalnico odpadkov in sintezo biocidov ter herbicida ter proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev in biocidov s t.i. formulacijskimi postopki (fizikalni postopki kot npr. redčenje, mešanje, mletje). V sklopu proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev se proizvajajo herbicidi, fungicidi in insekticidi, pri čemer je glavnina proizvodnje namenjena herbicidom. V zvezi s proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev namerava podjetje izvesti spremembo oziroma poseg in sicer se doda naslednje nove kemične postopke: - sintezo emulgatorja (1.424 ton/leto), ki ga bo nosilec posega uporabljal kot vhodno sestavino za

lastne formulacijske postopke (fizikalni postopki, s katerimi se proizvajajo fitofarmacevtska sredstva za prodajo končnim uporabnikom) tekočih herbicidov; sinteza emulgatorja se bo izvajala v dveh medsebojno povezanih reaktorjih, pri čemer se bodo kemijske reakcije izvajale v obeh reaktorjih, zaradi česar se bo sintezna enota za sintezo emulgatorja glede na predpise iz področja presoj vplivov na okolje uvrščala med integrirane naprave;

- proizvodnjo herbicidnih surovin s kemično reakcijo nevtralizacije (21.600 ton/leto), v kateri je kot

eden od reaktantov vključena aktivna snov; gre za enostavno kemično reakcijo, ki se bo izvajala v enem reaktorju, ki ne bo fizično in tehnično povezan z nobenim drugim kemičnim procesom; proizvedene herbicidne surovine bo upravljavec uporabil za lastno uporabo v fizikalnih formulacijskih postopkih, deloma pa jih bo lahko prodal tudi na trgu (do 7.100 ton letno, realno pa naj bi bilo po ocenah upravljavca možno prodati med 500 in 1.500 ton letno) drugim proizvajalcem fitofarmacevtskih sredstev; omenjena reakcija se bo izvajala v dveh reaktorjih – 5 m3 in 12 m3;

- proizvodnjo končnega proizvoda za dobavo uporabnikom fitofarmacevtskih sredstev za zaščito

rastlin - enkapsuliranega herbicida s fizikalnim in kemijskim postopkom (224 ton/leto), pri čemer se kemični postopek nanaša samo na proizvodnjo polimernih mikrokapsul, ki vsebujejo aktivno snov; pojem formulacija se sicer v fitofarmacevtski proizvodnji uporablja le za fizikalne postopke (mešanje, redčenje, homogeniziranje, mletje, peletiranje, ipd.), posebnost tega formulacijskega postopka pa je v tem, da se sàmo fitofarmacevtsko učinkovino res zgolj formulira, vendar pa se jo pri tem formuliranju »pakira« v polimerne mikrokapsule, ki se jih tekom formulacijskega postopka proizvede s kemijskim postopkom; gre torej za kombinacijo fizikalnega (mešanje, emulzifikacija, enakapsulacija) in kemijskega postopka (hidroliza in nevtralizacija), pri čemer se s kemičnim postopkom proizvede t.i. mikrokapsule, v katere se ujame herbicidna učinkovina, ki pa se sama v tem postopku kemijsko ne spremeni; oba opisana postopka, tako kemični kot fizikalni, pa se bosta izvajala sočasno le v enem reaktorju.

Kot posledica predhodno opisanega posega v okolje, ki vključuje kemične postopke, ali tudi neodvisno od posega s kemičnimi postopki, se bo povečala tudi dejavnost fizikalnih formulacijskih postopkov za proizvodnjo končnih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in sicer iz dosedanjih 5.000 ton na leto na 23.470 ton na leto.


Za izvedbo opisanih sprememb se bo uporabila večinoma obstoječa tehnološka oprema, nekaj opreme pa bo nove. Za izvedbo posega gradnja ne bo potrebna. V sklopu sprememb v obratovanju podjetja ALBAUGH TKI d.o.o., se je nosilec posega odločil, da zaenkrat ukine proizvodnjo insekticidov, prav tako pa tudi proizvodnjo biocidov in sicer tako sintezo osnovnih biocidnih aktivnih snovi kot tudi obstoječo proizvodnjo biocidov s postopkom formulacije iz že pripravljenih biocidnih aktivnih snovi, ki so proizvedene drugje. V obstoječem stanju je nosilcu posega dovoljeno sintetizirati aktivno herbicidno snov glifosat in biocidne aktivne snovi. S posegom pa se navedeno sintezo obeh vrst aktivnih snovi ukinja. Ker se ukinja tudi formulacijo biocidov, le-teh ne bo več na lokaciji. Formulacija fitofarmacevtskih sredstev pa ostaja kot primarna dejavnost podjetja, zato bo podjetje ves potrebni glifosat, ki ga potrebuje za svojo proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev na bazi te učinkovine, le-to kupovalo na trgu. Na lokaciji posega obratuje tudi sežigalnica odpadkov, ki se glede zmogljivosti ter vrste in količine obdelanih odpadkov ter tehnologije sežiga ne spreminja glede na obstoječe stanje, dovoljeno z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD). V nadaljevanju podajamo prikaz tehnoloških enot v obstoječem in bodočem stanju (naprave posega so označene z odebeljenim tiskom v modri barvi).

Tabela 8: Prikaz tehnoloških enot v obstoječem in bodočem stanju

Legenda: N, na roza barvi = na novo kupljene tehnološke enote B, na rumeni podlagi = kupljeno od podjetja BIO Goriva d.o.o. – v stečaju O-SR, na zeleni podlagi = obstoječa tehnološka oprema, ki se jo uporabi za spremenjen namen Modra odebeljena pisava (kraka oznaka tehnološke enote in ime enote) = tehnološke enote posega Črna odebeljena pisava (kraka oznaka tehnološke enote in ime enote) = tehnološke enote za fizikalne postopke formuliranja FFS Zelena odebeljena pisava (kraka oznaka tehnološke enote in ime enote) = do sedaj že dovoljeni poseg Obstoječi dovoljeni poseg in z

njim povezane obstoječe aktivnosti

Poseg in aktivnosti, povezane s posegom ali kot samostojne s posegom nepovezane aktivnosti, ki pa prispevajo h kumulaciji vplivov

Kratka oznaka naprave po OVD

Obstoječe stanje

Kratka oznaka naprave Poseg v okolje

Izvor opre-me

N1 Sežigalnica odpadkov N1 Sežigalnica odpadkov

N1.1 Primarna komora P1 N1.1 Primarna komora P1



N1.4 Dozirna naprava za dovod tekočih odpadkov

N1.4 Dozirna naprava za dovod tekočih odpadkov

N1.5 Gorilnik na kurilno olje N1.5 Gorilnik na kurilno olje

N1.6 Sekundarna komora (Naknadni sežig)

N1.6 Sekundarna komora (Naknadni sežig)

N1.7 Toplotni izmenjevalec 1 (Parni kotel)

N1.7 Toplotni izmenjevalec 1 (Parni kotel)

N1.8 Toplotni izmenjevalec 2 N1.8 Toplotni izmenjevalec 2


(Vročevodni kotel) (Vročevodni kotel)

N1.9 Adsorbcijsko sredstvo (Dozirni silos)

N1.9 Adsorbcijsko sredstvo (Dozirni silos)

N1.10 Dozirni polž (za doziranje adsorbcijskega sredstva v reaktor)

N1.10 Dozirni polž (za doziranje adsorbcijskega sredstva v reaktor)

N1.11 Reaktor N1.11 Reaktor

N1.12 Vrečasti filtri - trije filtrirni moduli

N1.12 Vrečasti filtri - trije filtrirni moduli

N1.13 Odvodni polž za odpadno adsorbcijsko sredstvo

N1.13 Odvodni polž za odpadno adsorbcijsko sredstvo

N1.14 kontejner za odpadno adsorbcijsko sredstvo

N1.14 kontejner za odpadno adsorbcijsko sredstvo

N1.15 rezervoar za raztopino natrijevega hidroksida

N1.15 rezervoar za raztopino natrijevega hidroksida

N1.16 pralnik plinov s polnili - 1. stopnja




N1.18 ventilator N1.18 ventilator

N1.19 izpust očiščenih plinov (dimnik)

N1.19 izpust očiščenih plinov (dimnik)

N1.21 homogenizacijska cisterna N1.21 homogenizacijska cisterna

N1.22 filter za suho čiščenje z aktivnim ogljem

N1.22 filter za suho čiščenje z aktivnim ogljem

N1.23 Hg lovilec N1.23 Hg lovilec

N2 Sinteza biocidov ali herbicida / /

N2.1 priprava reakcijske mešanice / /

N2.2 oksidacija / /

N2.3 separacija katalizatorja / /

N2.4 vakuumska destilacija vode / /

N2.5 kristalizacija / /

N2.6 izolacija produkta / /

N2.7 pralnik hlapov (z rašingovimi polnili, pred izpustom Z4)

/ /

N2.8 pralnik hlapov iz stopnje oksidacije (R6 past za zajem hlapov (HCHO))

/ /

N2.9 cisterna (CT) za obdelavo vod (iz N2.8 in N2.9, in za uporabo kot plinska past (HCHO)

/ /

N2.10 klorna postaja / /

N2.11 dva obtočna hladilna sistema (hladilna stolpa)

/ /

N2.12 sistem za demineralizacijo vode (dva ionska izmenjevalca na NaCl in reverzna osmoza RO)

N2.12 sistem za demineralizacijo vode (dva ionska izmenjevalca na NaCl in reverzna osmoza RO)

N3 Vakuumska destilacija filtrata (sinteze biocidov ali herbicida), s pralnikom plinov

/ /


pred izpustom Z5

N4.1 Srednja kurilna naprava - Kotel K1 (toplovodni)




N12 Srednja kurilna naprava - Kotel 3 (vročevodni)

/ /

N5 Formulacijska linija 1 praškastih fungicidov in insekticidov

N5 Formulacijska linija 1 praškastih fungicidov

Polnilnica 1 Polnilnica 1


N6 Formulacijska linija 2 praškastih fungicidov

Polnilnica 2 Polnilnica 2


/ /

Polnilnica 3 / /


/ /

Ročno pakiranje / /

N7 Polnilnica za male enote N25.3 Polnilnica za male enote

N8 Formulacijska linija tekočih herbicidov (vodna raztopina)

N22 Reaktor za proizvodnjo herbicidnih surovin 1

O-SR

Polnilnica tekočih herbicidov / /

N9 Formulacijska linija tekočih biocidov

N23 SC formulacija tekočih herbicidov (vodna suspenzija)

N10 Formulacija (SC) tekočih fungicidov in insekticidov (vodna suspenzija)

N24 Formulacija tekočih herbicidov (SL-vodna raztopina)

Polnilnica za tekoče fungicide in insekticide

N25.1 Polnilnica za tekoče herbicide 1 (za N23 in N24)

N11 Polnilnica za tekoče herbicide 1

N25.2 Polnilnica za tekoče herbicide 2

N13 Pakirni stroj za pakiranje v vrečkah pakiranih praškov v kartonske škatle

N13 Pakirni stroj za pakiranje v vrečkah pakiranih praškov v kartonske škatle

/ / N26 Reaktor za proizvodnjo herbicidnih surovin 2

B

/ / N27 Formulacijska linija tekočih herbicidov 1 (SL-vodna raztopina)

B

/ / N28 Formulacijska linija tekočih herbicidov 2 (SL-vodna raztopina)

B

/ / N29 Sinteza emulgatorja N

/ / N30 CS formulacija – enkapsulirani herbicidi

N

N14 Industrijska čistilna naprava (IČN)

N31 Krogotočna čistilna naprava (KČN)

O-SR

N14.1 4 x 4,5 m3 filtri (kolone) z N31.1 4 x 4,5 m3 filtri (kolone) z aktivnim


aktivnim ogljem ogljem

N14.2 Nevtralizacijska enota s filter stiskalnico

N31.2 Nevtralizacijska enota s filter stiskalnico

N31.3 Vakuumski uparjalnik

N15 Homogenizacijski bazen (od IČN)

N15 Rezervni bazen 1

N16 Rezervni homogenizacijski bazen

N16 Rezervni bazen 2

N17 Požarni bazen za tehnološke vode

N17 Požarni bazen za tehnološke vode

N18 Naprava za stiskanje odpadne embalaže

N18 Naprava za stiskanje odpadne embalaže

N19 Transformatorske postaje N19 Transformatorske postaje

N20 Odprti obtočni hladilni sistem - dva hladilna stolpa 520 KW

N20 Odprti obtočni hladilni sistem - dva hladilna stolpa 520 KW

N21 Sistem za demineralizacijo vode (dva ionska izmenjevalca na NaCl)

N21 Sistem za demineralizacijo vode (dva ionska izmenjevalca na NaCl)

/ / N32 Sistem za demineralizacijo vode (dva ionska izmenjevalca na NaCl in reverzna osmoza RO)

B

/ / N33 Sistem za demineralizacijo vode (dva ionska izmenjevalca na NaCl in reverzna osmoza RO)

B

Glede na to, da gre v danem primeru za poseg v okolje po 50. čl. ZVO-1, ki bo zahteval spremembo okoljevarstvega dovoljenja, vključno s predhodno izvedeno presojo vplivov na okolje, je v analizi tveganja poudarek na obravnavi proizvodnih procesov podjetja.

6.1 OPIS PROIZVODNIH IN SKLADIŠČNIH OBJEKTOV

Proizvodni in skladiščni objekti se zaradi obravnavanega posega v okolje ne spreminjajo; montažna dela se izvedejo v sklopu vzdrževanja objektov, ki po definiciji iz Gradbenega zakona vključuje dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike in zamenjavo dotrajanih elementov ter inštalacijske preboje, za kar pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna. V nadaljevanju so podani opisi izvedbe tal posameznih objektov, za katere smo oznake povzeli po karti Situacija M 1:2000 iz Priloge 3 k tej Analizi tveganja. PROIZVODNI OBJEKTI (OBJEKTI 6.A, 6.B, in pritličje 6.C, 7.A, 7.B, 7.C, 11, 29) V vseh naštetih objektih kjer poteka proizvodnja in pakiranje fitofarmacevtskih produktov so tla izvedena z betonsko ploščo s keramičnimi ploščicami, odpornimi na vplive kemikalij ter s fugami, premazanimi s kemijsko odpornim epoksijem, ali z betonsko ploščo, premazano s kemijsko odporno oblogo in sicer z električno prevodnimi premazi, ki imajo tudi visoko obstojnost pred vplivi kemikalij ter zagotavljajo visoko zaščito zaradi vodoneprepustnosti, znamk StoPox WHG Grund 100, StoPox WHG Deck 110 in StoPox WHG Leit 110, ter z epoksi tlaki znamke C-GUARD® EP 110 ali C-GUARD® EP 270 W, ki imajo dobro obstojnost in neprepustnost za vodo in kemikalije, ki se lahko pojavljajo na območju Albaugh TKI, to so kemikalije z lastnostmi šibke baze ali kisline ter ogljikovodiki.


Vsi jaški notranjih proizvodnih prostorov objektov 6.A, 6.B, 6.C, 7.A, 7.B, 7.C, 11, 29 so vodotesni (premazani s premazi enako kot tlaki v posameznem prostoru) ter brez iztoka v zunanje okolje in skupaj z nagibom prostora proti omenjenim jaškom tvorijo lovilno zmogljivost v primeru razlitja ali čiščenja. Mešalne posode in zalogovniki imajo varovanje preliva. Poseg, ki bo vključeval kemijske postopke, ter ostale spremembe fitofarmacevtske proizvodnje, ki bodo vključevale le fizikalne postopke, se bodo izvajali v naslednjih objektih, kot je podano v spodnjem opisu in slikah 16, 17 in 18, ki so v nadaljevanju. Poseg, ki bo vključeval kemijske postopke: N22 - Reaktor za proizvodnjo herbicidnih surovin 1 in N26 - Reaktor za proizvodnjo herbicidnih surovin 2 bosta locirana v objektih 6A in 7A, ki imata tla izvedena z betonsko podlago, premazano s kemijsko odporno oblogo in sicer z električno prevodnimi premazi, ki imajo tudi visoko obstojnost pred vplivi kemikalij ter zagotavljajo visoko zaščito zaradi vodoneprepustnosti, znamk StoPox WHG Grund 100, StoPox WHG Deck 110 in StoPox WHG Leit 110. N29 - Sinteza emulgatorja bo locirana v objektu 29, ki ima tla izvedena z betonsko podlago, premazano s kemijsko odporno oblogo in sicer z električno prevodnimi premazi, ki imajo tudi visoko obstojnost pred vplivi kemikalij ter zagotavljajo visoko zaščito zaradi vodoneprepustnosti, znamk StoPox WHG Grund 100, StoPox WHG Deck 110 in StoPox WHG Leit 110. N30 - CS formulacija – enkapsulirani herbicidi bo locirana v objektu 11 ki ima tla izvedena z betonsko podlago, premazano z epoksi tlaki znamke C-GUARD® EP 110 ali C-GUARD® EP 270 W, ki imajo dobro obstojnost in neprepustnost za vodo in kemikalije, ki se lahko pojavljajo na območju Albaugh TKI, to so šibke baze in kisline ter ogljikovodiki.

Slika 17: Primer proizvodnega prostora Albaugh TKI z električno prevodnim premazom tal, ki je v proizvodnem prostoru objekta 6.A, kjer bo N22, ter v proizvodnih prostorih objektov 7.A in 29 in ki ima tudi visoko obstojnost pred vplivi kemikalij ter zagotavlja visoko zaščito zaradi vodoneprepustnosti in slepim lovilnim jaškom (lociran blizu stene)


Slika 18: Primer proizvodnega prostora Albaugh TKI z epoksi tlaki, ki je v proizvodnih prostorih objektov 7.C in 11, in slepim lovilnim jaškom z nagibom tal proti jašku,

Slika 19: Primer proizvodnega prostora Albaugh TKI keramičnimi ploščicami, ki je v proizvodnih prostorih objektov 6.B, 6.C, 7.B in ki je v proizvodnem prostoru objekta 6.A, kamor se premakne N23, in z nagibom tal


SKLADIŠČNI OBJEKTI (OBJEKTI 5, 5.1, 12, 14, 15, 15.1, 15.2, 17, 21, 22, 28, 28.1) V vseh naštetih skladiščnih prostorih so tla izvedena z betonsko ploščo z vgrajenim zaprtim talnim lovilnim jaškom in/ali z nagibi, ki tvorijo lovilni bazen skladišča. Podrobnejša ureditev skladišč je podana v tabeli v nadaljevanju.

Tabela 9: Podrobnejša ureditev skladišč in ukrepov varstva okolja

Kratka oznaka sklad-išča

oznaka stavbe

Oznaka /ime skladišča

Vrste skladiščenih snovi/zmesi/

Odpadki v malih embalažnih

enotah

Ukrepi varstva okolja

Zmog-ljivost v tonah

SK 1 5, 5.1 Aropi/ carinsko

Suhe surovine in pomožni materiali, produkti, čista embalaža

Skladišče je v zaprtem objektu, tla so betonska, skladišče 5 pa ima na betonu še industrijski asfalt; prostor ima ročni javljalnik požara, gasilnik na prah ABC. Prostor je izveden kot lovilna posoda z zadrževalnim volumnom 5 m3. Skladiščijo se le suhe snovi v big bag embalaži po 500 kg.

495

SK 2 12

Skladišče surovin

Surovine in pomožni materiali

Skladišče je v zaprtem objektu, betonska tla, skladišče pa ima na betonu še industrijski asfalt; prostor ima ročni javljalnik požara, avtomatsko gašenje-sprinkler, gasilnik na prah ABC, zidni hidrant, avtomatski termični javljalnik, absorpcijsko sredstvo za primer razsutja ali razlitja. Skladiščni prostor je izveden kot lovilna skleda z zadrževalnim volumnom cca. 10 m3; šprinkler sistem.

1720

SK 3 14 Skladišče gotovih izdelkov

Produkti Skladišče je v zaprtem objektu, betonska tla, skladišče pa ima na betonu še industrijski asfalt; prostor ima nadzemni hidrant, gasilnik na prah ABC, ročni javljalnik požara, avtomatski dimni javljalnik, sistem za gašenje s penilom-sprinkler, sistem za avtomatsko javljanje požara, ampula bunpet; absorpcijsko sredstvo za primer razsutja ali razlitja. Prostor je izveden kot lovilna skleda z zadrževalnim volumnom cca. 10 m3; šprinkler sistem

2050

SK 4 15.2, 15.1, 15

Regalno skladišče gotovih izdelkov in embalaže

Produkti, čista embalaža

Skladišče je v zaprtem objektu, betonska tla; prostor ima gasilnik na prah ABC, ročni javljalnik požara, avtomatski dimni javljalnik, sistem za gašenje s penilom-sprinkler, ampula bunpet; absorpcijsko sredstvo za primer

3380


(trije objekti)

razsutja ali razlitja; zaprti talni lovilni bazen v vsakem prostoru, volumna nad 2 m3 na posamezni objekt, tlaki z nagibi proti zadrževalnemu sistemu. Objekti imajo sprinkler sisteme ter zadrževal. sisteme: objekt 1923: 100 m3 za gasilne vode, objekt 1928: 37 m3 in objekt 1708 ima 82 m3; plus zaprti talni lovilni bazen v vsakem prostoru - volumna nad 2 m3 na posamezni objekt

Sk5 22 Skladišče

embalaže

D2

Embalaža Tla so betonirana ter s keramičnimi ploščicami, odpornimi na kemikalije ter s fugami, premazanimi s kemijsko odpornim epoksijem, objekt je ustrezno prezračevan; protipožarna .zaščita je stabilni gasilni sistem s peno Prostor je izveden kot lovilna posoda z zadrževalnim volumnom 30 m3

200

Sk6 17 Kontejner

za

jeklenke

Tehnični plini v

premičnih

jeklenkah

Jeklenke so zaščitene pred soncem, postavljene pokonci, z zaprto varovalno kapico, objekt je ustrezno prezračevan.

30

Sk8 21 Skladišče

D1

Skladišče

materialov in

rezervnih delov

za opremo

Tla prostora so betonirana, ter s keramičnimi ploščicami, odpornimi na kemikalije ter s fugami, premazanimi s kemijsko odpornim epoksijem, protipožarna zaščita je stabilni gasilni sistem s peno. Prostor je izveden kot lovilna posoda z zadrževalnim volumnom 30 m3.

200

Sk9 28.1 Skladišče odpadkov v objektu pri sežigalnici

Odpadki Tla prostora so betonirana, premazana z epoksi premazom, protipožarna zaščita, stabilni gasilni sistem s peno. Prostor je izveden kot lovilna posoda z zadrževalnim volumnom 32 m3.

200

Sk10 28 Regalno skladišče odpadkov v objektu pri sežigalnici

Odpadki v malih premičnih embalažnih enotah

Tla prostora so betonirana, premazana z epoksijem; protipožarna zaščita, stabilni gasilni sistem s peno. Skladišče je izvedeno kot lovilna posoda z zadrževalnim volumnom 50 m3, je ustrezno prezračevano.

960

SK16 / Kontejner za oksidante

Pomožni materiali

Samostojen kontejner s prezračevanjem in lovilnim prostorom; gre za tipski kontejner z vgrajenim lovilnim prostorom 2 m3

35

SKLADIŠČNI OBJEKTI (OBJEKTI S CISTERNAMI 7, 10, 19, 23, 29.1) Vsi rezervoarji so iz ustrezni materialov. Rezervoarji so nameščeni v tesen lovilni betonski bazen z ustreznimi kemijsko odpornimi premazi in imajo detekcijo puščanja. Med pretakanjem je obvezna prisotnost voznika ali delavca ter požarne straže. Vsi rezervoarji imajo varovanje preliva.


Podrobnejše ureditve in ukrepi varstva okolja oz. varovanja tal in podzemne vode so podani v nadaljevanju:

Tabela 10: Podrobnejši podatki o izvedbi rezervoarjev in ukrepih varstva okolja

Ozn

aka

reze

rvo

arja

Lokacija

Vo

lum

en r

ezer

voar

ja

(m

3)

skladiščena tekočina

Leto

iz

del

ave

reze

rvo

arja

Vrsta rezervoarja in ukrepi varstva okolja

volumen lovilne sklede oz. zadrževalnega sistema v m3

Rez3

Zunaj; zunanji nenadkriti objekt 10

150 emulgator* 1977

Izdelan iz nerjavnega jekla, atmosferski nadzemni, opremljen z napravo proti prepolnitvi, z enojno steno, v skupni ustrezno veliki betonski lovilni skledi

252 Rez4 150 IPA 1977


Rez42 180 emulgator*

2005


Rez10

V objektu 29.1

35 emulgator* 2002

Izdelan iz jekla ter v notranjosti premazan z zaščitnim premazom, atmosferski nadzemni, opremljen z napravo proti prepolnitvi, z enojno steno, v skupni ustrezno veliki betonski lovilni skledi

82,7

Rez11 35 emulgator* 2002


Rez14 50 odp. olje 1951


662 Rez15 50 odp. olje 1952


Rez16 35 MIPA 977



Rez17 35 MIPA 2001


Rez22 25 DMA 1979


Rez23 25 DMA 1979


Rez25 25 DMA 1979


Rez18 147 odpadna topila

1984


662

Rez19 147 odpadna topila

1984


Rez30 V objektu 23

8 EL kurilno olje

1986


12,7

Rez38

Zunaj; zunanji nenadkriti objekt 10

30 EL kurilno olje

2005

Dvoplaščni rezervoar, z vgrajenim kontrolnim sistemom za tlak medplaščnega prostora, opremljen z napravo proti prepolnitvi

/ (dvoplaščni)

Rez50

V objektu 7

45 emulgator* 2005

Izdelan iz jekla ter v notranjosti premazan z zaščitnim premazom, atmosferski nadzemni, opremljen z napravo proti prepolnitvi, z enojno steno, v ustrezno veliki betonski lovilni skledi

62,5

Rez51 30 emulgator* 2005


44,8


Rez52 29,4 emulgator* 2008


*emulgator ni razvrščen med nevarne snovi oziroma zmesi, kljub temu se je rezervoarje opremilo enako kot rezervoarje z nevarnimi tekočinami Vsi v zgornji tabeli navedeni rezervoarji in njihovi zadrževalni sistemi ter pretakališče so bili v letih 2016 in 2017 pregledani s strani akreditiranega organa, ki je ugotovil, da so rezervoarji in zadrževalni sistemi neprepustni in usklajeni z zahtevami iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočih v nepremičnih rezervoarjih. Vsi rezervoarji so opremljeni z napravami proti prepolnitvi, nameščeni so tako, da je vsak trenutek mogoče ugotoviti iztekanje nevarne tekočine iz rezervoarjev, en rezervoar je dvoplaščen, ostali pa so enoplaščni in imajo ustrezno velike lovilne posode oziroma zadrževalne sisteme in sicer v primerih, ko ima rezervoar lastni zadrževalni sistem, zanj velja zahteva, da mora biti zadrževalni sistem enak najmanj nazivni prostornini nepremičnega rezervoarja, kar je izpolnjeno na način, ki je prikazan v tabeli v nadaljevanju:

Tabela 11: Prikaz ustrezne kapacitete zadrževalnega sistema za Rez30 in Rez50

Rezervoar Nazivna prostornina največjega rezervoarja v m3

Prostornina zadrževalnega sistema mora biti najmanj … v m3

Dejanska prostornina zadrževalnega sistema v m3

Rez30 8 8 12,7

Rez50 45 45 62,5

V primerih, ko pa je rezervoar v skupnem zadrževalnem sistemu z enim ali več drugimi rezervoarji, pa mora biti prostornina zadrževalnega sistema za najmanj 10% večja od nazivne prostorne največjega nepremičnega rezervoarja, za katerega se uporablja zadrževalni sistem – kot je razvidno iz spodnje tabele, je tudi ta pogoj izpolnjen: Tabela 12: Prikaz ustrezne kapacitete zadrževalnega sistema za Rez3, Rez4, Rez42, Rez10, Rez11, Rez14-Rez17, Rez22, Rez23, Rez25, Rez18, Rez19, Rez51, Rez52

Rezervoarji Nazivna prostornina največjega rezervoarja v m3

Prostornina zadrževalnega sistema mora biti najmanj … v m3

Dejanska prostornina zadrževalnega sistema v m3

Rez3, Rez4, Rez42 180 198 252

Rez10, Rez11 35 38,5 82,7

Rez14-Rez17, Rez22, Rez23, Rez25

50 99 662

Rez18, Rez19 147 161,7 662

Rez51, Rez52 30 33 44,8

Rezervoarji med seboj niso hidravlično povezani, razen rezervoarjev Rez22, Rez23, Rez25. KANALIZACIJA Meteorne vode iz celotnih utrjenih talnih ter strešnih površin in tehnološke vode (iz sežigalnice in iz priprav za demineralizirano vodo) se v obstoječem stanju preko kanalizacije stekajo v skupni kolektor – usedalnik prostornine 5 m3, od tam pa na javno biološko čistilno napravo Rače. V primeru večjega


razlitja ali pri zajezitvi požarnih vod, se zapre iztok kanalizacije iz industrijske cone Albaugh TKI, ter vodo preusmeri v 250 m3 bazen prvega naliva. Opomba: glede na to, da gre v obravnavanem primeru za odvajanje odpadne padavinske vode v javno kanalizacijo in za čiščenje odpadnih padavinskih vod glede na pogoje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15) ni potrebna vgradnja lovilnikov olj. Predhodno omenjeni usedalnik predstavlja ustrezno ravnanje z odpadno padavinsko vodo tako v obstoječem kot tudi v bodočem stanju. Sestavni del omenjene odpadne padavinske vode pa so tudi čiste strešne vode, ki pa se zbirajo in odvajajo skupaj z odpadnimi padavinskimi vodami (to velja v obstoječem in bodočem stanju), ki padajo na utrjena tla, zato jih obravnavano pod skupnim pojmom odpadne padavinske vode.

6.2 OPIS NAČRTOVANIH SPREMEMB

Proizvodnja fitofarmacevtskih sredstev vključuje proizvodnjo tekočih in trdnih fitofarmacevtskih sredstev, kar ostaja tudi v bodoče. Vsi tehnološki procesi potekajo šaržno, šaržni način obratovanja pa ostaja tudi za naprej. Od štirih linij za proizvodnjo (formulacijo) trdnih fitofarmacevtskih sredstev (fungicidi in insekticidi) se dve odstranita oz. v okviru posega ostaneta dve (N5 in N6) in sicer samo za fungicide (insekticidi se zaenkrat ukinejo). Vsaka od navedenih linij ima še svojo polnilnico, kjer se proizvedena fitofarmacevtska sredstva polnijo in pakirajo. Za polnjenje trdnih fitofarmacevtskih sredstev pa se poleg starih linij doda še dve novi liniji, pri čemer je potrebno izpostaviti, da se uveljavljeni izraz »linija« ne nanaša na fizično ali funkcionalno povezane tehnološke enote, ki bi sestavljale linije, pač pa gre dejansko za majhne pakirne stroje, dolžine od cca. 0,7 do 1 ali 2 m, izjemoma nekoliko več. Za tekoče herbicide se trenutno uporablja ena Formulacijska linija tekočih herbicidov z enim 5 m3 reaktorjem, ki pa se po novem uporabi za proizvodnjo dela surovin za formuliranje tekočih herbicidov – in bo torej »Proizvodna linija tekočih herbicidnih surovin 1«, dodatno pa se za isti namen postavi še ena nova linija– »Proizvodna linija tekočih herbicidnih surovin 2«, ki bo izvedena z reaktorjem volumna 12 m3, kot je prikazano na shemah v nadaljevanju. Priprava vhodnih formulacijskih sestavin na linijah »Proizvodna linija tekočih herbicidnih surovin 1« in »Proizvodna linija tekočih herbicidnih surovin 2« se bo izvajala z reakcijo nevtralizacije s tehničnim glifosatom (kemijsko gre za glifosatno kislino, ki je v obliki trdnih kristalov) in izopropil-aminom (izopropilamin, monoizopropilamin – z okrajšavo MIPA) ali dimetil-aminom, ki sta kemijsko šibki organski bazi v tekočem stanju, ali pa eventualno tudi z anorgansko kalijevo bazo; slednja se bo verjetno proizvajala poredko ter v malih količinah. Pri reakciji nevtralizacije bo nastajala voda in ustrezna sol glede na vhodne reaktante in sicer se bo proizvajalo naslednje soli: IPA sol, to je izopropil-amino sol, DMA sol oziroma dimetil-amino sol ter kalijeva sol oziroma z okrajšavo KOH sol. Postopek nevtralizacije oziroma proizvodnje herbicidnih surovin se bo izvajal na naslednji način: V formulacijski reaktor se najprej natoči demineralizirana voda, nato se bigbag z glifosatom namesti na visečo tehtnico, od koder se preko vsipnika in vijačnega transporterja dozira v reaktor. Odzračevanje se bo izvajalo preko šob, nameščenih ob robu vsipnika, ter čistilo preko vrečastega filtra. Iz soda se bo s pomočjo dozirnega sistema, sestavljenega iz vsisne cevi, potopljene v sod, ter črpalke, ki ima na drugi strani izlivno cev, ki je potopljena v tekočino reaktorja (voda plus glifosat), pod gladino tekočine uvaja bazo (npr. izopropil-amin). Ker je glifosat kisel, v vodni raztopini poteče reakcija nevtralizacije, pri čemer nastane polprodukt IPA sol ter voda. Po istem postopku se izvede tudi nevtralizacijo med glifosatom in bazama dimetil-amin in KOH. Pri reakciji nevtralizacije se bo sproščala toplota, ki se jo bo odvajalo z


zaprtim hladilnim sistemom in sicer bo hladilni agregat hladil vodo, ki bo krožila v prostoru med notranjo in zunanjo steno reaktorja. Nastali polproizvod se bo nato uporabil na novih linijah »Formulacijska linija tekočih herbicidov 1« in »Formulacijska linija tekočih herbicidov 2«, kjer se bo formuliral do končnega proizvoda tako, da se polproizvodu IPA sol ali DMA sol ali KOH sol doda še emulgator (tekočina) in preostanek vode, skladno z recepturo, nastalo zmes pa zmeša z mešalom ter homogenizira. Nastala zmes je končni proizvedeni herbicid, ki se pakira za prodajo na trgu. Postopek proizvodnje herbicidnih surovin z nevtralizacijo (v tehnoloških enotah s kratkimi oznakami N22 in N26) je prikazan na shemah v nadaljevanju (avtor shem je Boštjan Matjašič, Albaugh TKI d.o.o.);

- Slika 20: Postopek proizvodnje herbicidnih surovin z nevtralizacijo v N22

Za formulacijski proces pa se postavita dve novi liniji za formuliranje tekočih herbicidov (odkupljeno od Biogoriv) – »Formulacijska linija tekočih herbicidov 1« in »Formulacijska linija tekočih herbicidov 2«, ki bosta izvedeni obe enako in sicer vsaka s svojo mešalno posodo (formulacijski mešalec) volumna 10 m3, ki mu sledita na vsaki liniji še po dve homogenizacijski posodi. Doziranje sestavin (lastne proizvedene tekoče herbicidne surovine, emulgator in voda) se bo izvajalo s črpalkami v zaprtem sistemu, nastalo zmes se nato meša z mešalom ter homogenizira. Nastala homogenizirana zmes bo končni proizvedeni herbicid, ki se pakira za prodajo na trgu. Emisije snovi v zrak iz te SL formulacije se bodo odvajale preko izpusta s kratko oznako Z15 ter pred odvajanjem čistile na pralniku plinov. Nasičena pralna voda iz pralnika plinov ter pralna voda iz pranja notranjosti opreme se bosta uporabila kot surovina za naslednjo šaržo formuliranega proizvoda, kjer bo delno nadomestila svežo vodo. Voda iz pranja tal pa se bo oddajala kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki. Emulgator, ki se uporablja kot ena od sestavin pri formulaciji tekočih herbicidov, se bo proizvajal v sintezni enoti za sintezo emulgatorja, ki jo bosta sestavljala dva reaktorja. V prvi reaktor se dozirajo tekoče komponente etoksilirani alkohol in koncentrirana kislina gravitacijsko preko dozirnega sistema, ki ga sestavljata dve posodi – prva posoda ima ustrezno prirejeno odprtino, na katero se tesno naleže odprtino soda s kislino, tako da popolnoma tesni; kislina se nato iz prve posode gravitacijsko izlije v drugo posodo, ki se nato gravitacijsko izliva v prvi reaktor.


Slika 21: Postopek proizvodnje herbicidnih surovin z nevtralizacijo v N26

Alkoholna komponenta ni hlapna in ni vnetljiva in se dozira preko svojega dozatorja s fiksnim priključkom na reaktor, ki vključuje tudi črpalko. Fosforjev pentoksid je trdna komponenta, ki se dozira v prvi reaktor preko svoje dozirne odprtine z vgrajenim dozirnim sistemom, in sicer je vijačni transporter zajema surovino iz soda s surovino in jo nato gravitacijsko odnaša v prvi reaktor. Ko se zdozira vse tri komponente, med njimi pride do reakcije – esterifikacije. Nastalo zmes se gravitacijsko izpusti v drugi reaktor, kjer se doda demineralizirano vodo in bazični izopropil-amin (70%), ki s preostanki nezreagirane kisline zreagira (nevtralizacija); nastalo zmes => produkt emulgator - se v drugem reaktorju še homogenizira z mešalom, nato pa izpusti v zbirno posodo. Odsesovanje bo izvedeno iz obeh reakcijskih posod preko pralnika plinov. Sinteza emulgatorja (v tehnološki enoti s kratko oznako N29) je prikazana na shemi v nadaljevanju (slika 22; avtor sheme je Boštjan Matjašič, Albaugh TKI d.o.o.). Doda se tudi nov postopek CS formulacije enkapsuliranega herbicida, pri kateri se aktivno učinkovino »objame« z drugo snovjo. Za CS formulacijo se bo uporabljalo en mali reaktor za izvedbo kemijske reakcije z nazivnim volumnom 300 l ter štiri posode (2 x po 100 l in 2 x 5 l) za doziranje reaktantov, za reaktorjem pa bo deset zbirnih posod (vsaka po 200 l), v katerih se bo proizvod umirjal najmanj 24 ur. Mešala bodo nameščena v reaktorju ter v dveh večjih posodah za doziranje reaktantov. Vhodne surovine, ki bodo vstopale v proces, bodo tekoče ali prašnate (nenevarne komponente - emulgatorji, soli); prašnate se bodo dodajale z malo ročno lopatico, tekoče pa se bodo vlivale ali dozirale v zaprtem sistemu, odvisno od lastnosti tekočih surovin; dodajalo se bo demineralizirano vodo, koncentrirano ocetno kislino, klomazon tehnični, toluen diizocianat, lahko hlapne aminske raztopine in nenevarni dodatki.


Slika 22: Postopek sinteze emulgatorja v N29

Ko se surovine zmeša, potečejo emulzifikacija, enkapsulacija in kemijska reakcija hidroliza, na koncu pa se nastalemu produktu še korigira pH, pri čemer z bazičnimi ostanki poteče nevtralizacija, s čimer se homogenizirana in nevtralizirana zmes stabilizira.

Postopek CS formulacije enkapsuliranega herbicida (v tehnološki enoti s kratko oznako N30) je prikazan na shemi v nadaljevanju (slika 23; avtor sheme je Boštjan Matjašič, Albaugh TKI d.o.o.). Formulacijski postopki, ki prispevajo h kumulativnim vplivom predmetnega posega v okolje, bodo predmet manjših sprememb, opisanih v nadaljevanju: Za formulacijo tekočih herbicidov (SL formulacija (vodna raztopina) (N27, N28), ki ne bodo na glifosatni osnovi, se bo uporabila tudi linija, ki se je do sedaj uporabljala kot linija za formuliranje tekočih fungicidov in insekticidov. Surovine se dozira preko vstopne odprtine s pomočjo potopne črpalke, pri čemer se vsisno cev črpalke potisne v sod ali IBC s tekočo surovino, gibljivo cev potopne črpalke pa se vstavi v dozirno odprtino formulacijske posode, opremljene z mešalom. Pri prečrpavanju se izvaja odsesovanje s pomočjo premične nape, ki odpadne pline odvaja na filter z aktivnim ogljem. Polnjenje se bo izvajalo v polnilnici za tekoče herbicide, ki ima odduhe speljane na čistilni sistem in odvodnik opisane linije za formulacijo tekočih herbicidov, ki niso na glifosatni osnovi. Nasičena pralna voda iz pralnika plinov ter pralna voda iz pranja notranjosti opreme se bosta uporabila kot vhodna surovina za naslednjo šaržo formuliranega proizvoda, kjer bo delno nadomestila svežo vodo. Voda iz pranja tal pa se bo oddajala kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki.


Slika 23: Postopek CS formulacije enkapsuliranega herbicida v N30

Na mestu, kjer stoji linija za formulacijo biocidov, ki se s posegom ukinejo, pa se postavi linijo za formuliranje herbicidov (N23) v obliki vodne suspenzije (SC formulacija). Formulacijski postopek obsega mešanje in mletje. Postopek poteka tako, da se surovine po recepturi preko vsipnika oziroma s pomočjo črpalke, če gre za tekoče surovine, zdozirajo v prvo posodo, kjer se zmešajo in nato se prične mletje preko krogličnega mlina v drugo posodo. Ker se na trgu pojavljajo različne zahteve glede finosti suspenzije, je tehnološki proces izveden tako, da je možno mletje izvajati z večkratnim kroženjem in mletjem suspenzije. Po končanem mletju se zmleta masa prečrpa v končno posodo, ker se doda in zameša še gel ali aerosol ter voda in se shomogenizira do končnega produkta. Iz končne posode se produkt prečrpa v polnilno posodo in napolni v želeno končno embalažo. Pralna voda iz prvega pranja notranjosti opreme se bo vračala v naslednjo šaržo formulacije, druga in eventualno potrebna tretja pralna voda iz pranja notranjosti opreme pa se bosta oddajali kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki.


KEMIKALIJE POSEGA V nadaljevanju so podani podatki o kemikalijah, ki se bodo uporabljale za kemijske postopke; v kemijskih postopkih obravnavanega posega v okolje se ne bo ne uporabljalo ne proizvajalo fitofarmacevtskih učinkovin. Tabela 13: Prikaz vrste in največje letne porabe nevarnih kemikalij, ki se bodo uporabljale za izvedbo kemijskih reakcij obravnavanega posega v okolje, ter njihovih nevarnih lastnosti, izraženih s H-stavki

Nevarna snov CAS št. H-stavki Največja letna

količina v tonah

1,2- benzotiazolin-3-on 2634-33-5 H302, H314, H317, H400,

H412

0,9

etoksiliran alkohol 68439-46-3 H302, H318 273

Zmes: toluen-2,4-di-izocianata in

toluen-2,6-di-izocianata (TDI)

26471-62-5

H330, H315, H319, H334,

H317, H351, H335, H412

14,6

dietilentriamin 111-40-0

H314, H312, H330, H302

H317, H335

2,8

etilendiamin 107-15-3

H314, H311, H302, H334,

H317, H226

1,3

ocetna kislina 64-19-7 H226, H314 0,9

natrijev nitrat 7631-99-4 H272, H319 12,1

kalcijev klorid 10043-52-4 H319 12,4

kalijev hidroksid 1310-58-3 H302, H314 1

monoizopropilamin 70 % (MIPA) 75-31-0

H301, H311, H315, H319,

H331, H335

3456

monoizopropilamin 99 % (MIPA) 75-31-0 H315, H319, H335, H301,

H311, H331 219

dimetilamin 60 % (DMA) 124-40-3 H302, H314, H332, H335 1933

2-(2-butoksietoksi)etanol; dietilen

glikol monobutil eter 112-34-5 H318 268

polifosforna kislina 8017-16-1 H315 157

fosforjev pentoksid 1314-56-3 H314 81

vodikov peroksid 7722-84-1 H302, H315, H318, H335,

H412 47

Največja skupna letna količina nevarnih dodatkov: 6.480


KEMIKALIJE IN FITOFARMACEVTSKE UČINKOVINE, KI SE BODO UPORABLJALE PRI FIZIKALNIH FOMULACIJSKIH POSTOPKIH Tabela 14: Prikaz vrste in največje letne porabe nevarnih kemikalij, ki se bodo uporabljale za izvedbo formulacijskih postopkov (s fizikalnimi postopki kot so mešanje, homogeniziranje, redčenje, mletje), ki bodo obratovali ali v povezavi s posegom ali neodvisno od posega, ter njihovih nevarnih lastnosti, izraženih s H-stavki

Nevarna snov CAS št. H-stavki Največja letna

količina v tonah

natrijev alkil naftalen sulfonat

formaldehid kondenzat

/ H319 16

n- oktanol (oktan-1-ol) 111-87-5 H319, H412 43

etoksiliran fosfat poliarilfenolne

kisline 61791-12-6 H315, H319 11

etoksiliran maščobni alkohol 78330-20-8 H302, H318 128

fosforna kislina 85% 7664-38-2 H314 8

natrijev hidroksid 1310-73-2 H314 1

alkilpoliglikozidi C8-10 68515-73-1 H318 420

Največja skupna letna količina nevarnih dodatkov: 627 Tabela 15: Prikaz vrste in največje letne porabe fitofarmacevtskih učinkovin, ki bodo uporabljene v fizikalnih formulacijskih postopkih pod pogojem, da bo njihova uporaba dovoljena, ter njihovih nevarnih lastnosti, izraženih s H-stavki

Splošno ime

učinkovine,

CAS in

identifikacijska

številka

učinkovine

Ime po IUPAC (slov.

/ angl.)

Vrsta

FFS

H-

stavki

Največja letna poraba

tehnične učinkovine v

tonah

Največja

letna

poraba v

tonah –

preračun

na 100%

čisto snov Up

ora

ba

v:

količina Zahtevana

koncentracija

za tehnično

učinkovino

glifosat

št. CAS 1071-

83-6

št. CIPAC 284

N-(fosfonometil)-

glicin

herbicidi H318,

H411

10.913 95 10.368 N27,

N28

N-

(phosphonomethyl)-

glycin

mezotrion

št. CAS

104206-8

št. CIPAC 625

2-(4-mezil-2-

nitrobenzoil)

cikloheksan-1,3-

dinon

herbicidi H400,

H410

52 98 50 N23

2-(4-mesyl-2-

nitrobenzoyl)

cyclohexane -1,3-

dione

flufenacet

št. CAS

142459-58-3

4′-fluoro-N-

izopropil-2-[5-

(trifluorometil)-

herbicidi H302,

H317,

H373,

225 98 220 N23


št. CIPAC 588 1,3,4-tiadiazol-2-

iloksi]acetanilid

H400,

H410

4′-fluoro-N-

isopropyl-2-[5-

(trifluoromethyl)-

1,3,4-thiadiazol-2-

yloxy]acetanilide

klomazon

št. CAS 81777-

89-1

št. CIPAC 509

2-(2-klorobenzil)-

4,4-dimetil-1,2-

oksazolidin-3-one

herbicidi H302,

H332,

H411

69 98 68 N30

2-(2-chlorobenzyl)-

4,4-dimethyl-1,2-

oxazolidin-3-one

dikamba

št. CAS 1918-

00-9

št. CIPAC 85

3,6-dikloro-2-

metoksibenzojska

kislina

herbicidi H302,

H318,

H412

210 98 206 N23

3,6-dichloro-2-

methoxybenzoic

acid

2′,4′-difluoro-2-

(α,α,α-trifluoro-m-

toliloksi)

nikotinanilid

bakrov

oksiklorid

št. CAS 1332-

65-6 ali 1332-

40-7

št. CIPAC

44.602

dibakrov klorid

trihidroksid

fungicidi H302,

H332,

H410

885 98 867 N5,

N6

dicopper chloride

trihydroxide

žveplo

št. CAS 7704-

34-9

št. CIPAC 18

žveplo fungicidi H315 280 80 224 N5,

N6 sulphur

Največja skupna letna količina herbicidnih in fungicidnih

učinkovin:

12.634 12.003

Pomen H stavkov v tabelah 13-15 je naslednji:

H226 – Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi. H272 – Lahko okrepi požar; oksidativna snov. H301 – Strupeno pri zaužitju. H302 – Zdravju škodljivo pri zaužitju. H304 – Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno. H311 – Strupeno v stiku s kožo.


H312 - Zdravju škodljivo v stiku s kožo. H314 – Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči. H315 – Povzroča draženje kože. H317 – Lahko povzroči alergijski odziv kože. H318 – Povzroča hude poškodbe oči. H319 – Povzroča hudo draženje oči. H330 – Smrtno pri vdihavanju. H331 – Strupeno pri vdihavanju. H332 – Zdravju škodljivo pri vdihavanju. H334 - Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju. H335 – Lahko povzroči draženje dihalnih poti. H351 – Sum povzročitve raka . H373 – Lahko škoduje organom pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti. H400 – Zelo strupeno za vodne organizme. H410 – Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki. H411 – Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki. H412 – Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

6.3 DEJAVNOSTI, KI SE NE SPREMINJAJO

Od štirih linij za formuliranje trdnih fitofarmacevtskih sredstev ostajata na lokaciji dve (N5 in N6), ki se ne spreminjata. Obstoječi liniji za proizvodnjo trdnih fitofarmacevtskih sredstev – »Formulacijska linija 1 praškastih fungicidov« in »Formulacijska linija 2 praškastih fungicidov«, imata za čiščenje emisij snovi v zrak vsaka po šest vrečastih filtrov, h katerim so zaporedno vezani po štirje pralniki plinov. Vsaka od navedenih linij ima še svojo polnilnico, kjer se proizvedena fitofarmacevtska sredstva polnijo in pakirajo. Za polnjenje trdnih fitofarmacevtskih sredstev se poleg starih linij doda še dve novi liniji. Polnilnice lahko obratujejo tudi samostojno. V podjetju se je za tehnološke enote za fazo polnjenja in pakiranja uveljavil izraz »polnilna linija«, ki pa večinoma nimajo značilnosti linij, saj ne gre za fizično ali funkcionalno povezane tehnološke enote, ki bi sestavljale linije, pač pa gre v večini primerov za majhne pakirne stroje, dolžine od cca. 0,7 do 1 ali 2 m, izjemoma nekoliko več. V nekaterih primerih so ti pakirni stroji povezani s cikličnim transportnim trakom, ki odnaša pakirane proizvode. Navedeni Formulacijski liniji 1 in 2 sta v objektu 11 in sta izvedeni na enak način; postavljeni sta vertikalno in segata od pritličja do tretjega nadstropja objekta. Surovine, ki vstopajo na navedeni liniji, se stehtajo na samostoječih skalarnih tehtnicah, ki so v pritličju ali prvem nadstropju, nato pa se z industrijskim dvigalom dostavijo v tretje nadstropje k vsipniku ene ali druge linije. Delavec nato postavi vrečo s surovino na mrežo vsipnika, ki je izveden v obliki kabine, ki ima na vrhu izvedeno odsesavanje v vrečasti filter in nato v pralnik plinov z rašingovimi polnili, ter vrečo na spodnji strani prereže, tako da se lahko surovine vsipajo skozi mrežo vsipnika v naslednjo tehnološko enoto, mešalec in sekalec v eni enoti, ki se odzračuje v isti vrečasti filter in pralnik plinov z rašingovimi polnili kot vsipnik. V mešalcu in sekalcu se material premeša, če pa je vhodna surovina skepljena zaradi vlage ali dodatkov, pa se ročno vklopi tudi funkcijo sekanja. Nato material potuje v mali silos, ki ima funkcijo dozatorja za zračni mlin. Zmleti material se zbira v velikem silosu, ki je funkcijsko dozator za fazo homogeniziranja, ki se izvaja v nadaljnji tehnološki enoti, homogenizatorju. Veliki silos se odzračuje v svoj vrečasti filter, ki je povezan na pralnik plinov z rašingovimi polnili. Homogenizator se odzračuje skozi svoj vrečasti filter, ki je povezan na pralnik plinov z rašingovimi polnili. Homogeniziran material, ki je v bistvu že končni produkt,


se nato polni in pakira na polnilnih linijah, oziroma na polnilnih strojih, saj kot že predhodno navedeno so navedene tehnološke »linije« dolge le en do dva metra. Na lokaciji posega obratuje sežigalnica odpadkov, ki proizvaja toplotno energijo, ki je nujno potrebna za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Sama sežigalnica (N1) se s posegom ne spreminja, prav tako se ne spreminja vrsta in obseg odpadkov, ki jih je dovoljeno sežigati na podlagi okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-114/2006-38, z dne 19.05.2010, spremenjenega z odločbo št. 35406-17/2015-2, z dne 14.04.2015. V sežigalnici se odstranjujejo trdni, pastozni in tekoči odpadki. Odpadki se sežigajo v primarnih komorah, naknadni sežig pa poteka v sekundarni komori, kjer poteče popoln sežig v prvih komorah uplinjenih odpadkov. V sekundarni zgorevalni komori se dosega temperaturo do 1350 °C, zadrževalni čas plinov pa je minimalno 2s, kar zadostuje za sežig organskih kloriranih spojin, hkrati pa ti pogoji omogočajo tudi najmanjšo emisijo dioksinov in furanov. V primeru, da temperatura v sekundarni zgorevalni komori pade pod 850 °C, se izvede avtomatski preklop dotoka iz tekočih odpadkov na ekstra lahko kurilno olje, istočasno pa se tudi vklopi signalizacija pri primarnih komorah, ki obvesti operaterja, da je prišlo do situacije, ko je treba zaustaviti doziranje trdnih odpadkov v peč. Delovanje sežigalnice upravlja vedno najmanj en operater – ta režim velja 24 ur na dan ter vse dni v tednu, ko sežigalnica obratuje. Odpadni plini iz sežigalnice se čistijo na več zaporedno vezanih čistilnih enotah in sicer:

− suha adsorpcija in prva nevtralizacija kislih komponent v odpadnih plinih v suhem čistilnem reaktorju za odpadne pline, ki ima poleg prve faze čiščenja tudi vlogo nanašanja Sorbalita (ki potuje z odpadnimi plini) na zunanje strani vrečastega filtra, ki sledi suhemu čistilnemu reaktorju za odpadne pline,

− suha adsorpcija in filtracija dimnih plinov na vrečastem (patronskem) filtru (izveden s tremi moduli) z namenom odstranitve prahu, dioksinov ter furanov in težkih kovin,

− pranje dimnih plinov v prvem mokrem pralniku za nevtralizacijo kislih in vodotopnih komponent ter odstranjevanje dioksinov in furanov ter težkih kovin z adsorbcijo na aktivno oglje, s katerim so polnjena Rushingova polnila,

− pranje dimnih plinov v drugem mokrem pralniku za nevtralizacijo kislih in vodotopnih komponent ter odstranjevanje dioksinov in furanov ter težkih kovin z adsorbcijo na aktivno oglje, s katerim so polnjena Rushingova polnila,

− čiščenje dimnih plinov s suho filtracijo za odstranjevanje dioksinov in furanov ter težkih kovin z adsorbcijo na aktivno oglje, s katerim so polnjena suha Rushingova polnila, ki se je dodalo preostalim štirim enotam čistilnega sistema za čiščenje odpadnih plinov tekom letnega remonta v letu 2015.

Na koncu zadnjega filtra s suho filtracijo je ventilator, ki sesa dimne pline skozi sežigalnico in pralnike dimnih plinov ter hkrati potiska očiščene dimne pline skozi odvodnik Z1 v atmosfero. Izrabljeno vodo iz pralnikov odpadnih plinov, ki se v obstoječem stanju odvaja v Hg lovilnik (ki se je vgradil v odvodno cev za odpadno vodo v letu 2016 in je izveden kot konična posoda s prekati za umiritev pretoka, v katero se odpadna voda dovaja iz zgornje strani ter nato preko cevi uvaja podnivojsko med prekate, kjer se umiri, tako da se lahko morebitno prisoten Hg, ki se nahaja v sledovih neraztopljenih snovi, gravitacijsko posede v spodnji konusni del lovilnika), nato pa od tam v 100 m3, t.i. homogenizacijsko cisterno, kjer se stabilizirata pH in temperatura odpadne vode pred njenim odvajanjem v javno kanalizacijo, se v okviru posega ukine z zaprtjem v krogotočni sistem, ki je opisan v nadaljnji točki 6.4.


6.4 UKINITEV ODPADNE INDUSTRIJSKE VODE

S posegom se ukine vsakršno odvajanje odpadnih industrijskih vod iz tehnoloških procesov v podjetju Albaugh TKI d.o.o. Iz kemijskih procesov posega ne bo nikakršnega odvajanja odpadnih industrijskih vod, prav tako tudi ne iz vseh drugih s posegom povezanih aktivnosti, in sicer bodo postopki in ravnanje naslednji:

iz sinteze emulgatorja (N29): odpadne industrijske vode ne bodo nastajale (izvajalo se bo suho čiščenje prostora in opreme zaradi higroskopičnih lastnosti emulgatorja)

iz proizvodnje herbicidnih surovin s kemično reakcijo nevtralizacije (N22, N26): iz pranja notranjosti opreme in iz pralnikov plinov se bo v tehnološki proces vrnilo celotno količino vode kot del vhodnih surovin (vode), odpadna voda bo nastajala le iz pranja tal in bo znašala letno do 20 m3 ter se bo v celoti oddajala kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki;

iz proizvodnje enkapsuliranih herbicidov (N30) bo iz pranja opreme in občasnega pranja tal prostora letno nastalo do 150 m3 odpadne pralne vode, ki pa se bo v celoti oddajala kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki;

Iz proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev s fizikalnimi postopki formuliranja, ki prispeva kumulativne vplive k posegu, pa bo nastalo:

iz SC formulacije (suspenzija) (N23) iz drugega pranja opreme (iz prvega pranja se vrača v proces, potrebno pa je več kot eno pranje, ker ima suspezija višjo viskoznost kot vodna raztopina) ter iz pranja tal do 50 m3 ter se bo v celoti oddajala kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki;

iz SL formulacije (vodna raztopina) (N27, N28): iz pranja opreme in iz pralnikov plinov se bo v tehnološki proces vrnilo celotno količino vode, odpadna voda bo nastajala le iz pranja tal in bo znašala letno do 20 m3 ter se bo v celoti oddajala kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki,

kar bo skupno iz posega in z njim povezano proizvodnjo FFS znašalo do 240 m3 / leto. Največji delež ukinjene odpadne industrijske vode bo šel na račun sežigalnice odpadkov, kjer se bo voda iz mokrih pralnikov (mokri pralnik plinov 1 in mokri pralnik plinov 2), onesnažena z odpadnimi plini sežigalnice, še nadalje najprej odvajala v lovilnik živega srebra, v nadaljevanju - Hg lovilnik, ki je izveden kot v odvodno cev vgrajena konična posoda s prekati za umiritev pretoka, v katero se dospela voda dovaja iz zgornje strani ter nato preko cevi uvaja podnivojsko med prekate, kjer se umiri, tako da se lahko morebitno prisoten Hg, ki se nahaja v sledovih neraztopljenih snovi, gravitacijsko posede v spodnji konusni del lovilnika. Hg lovilnik je izveden kot konična posoda s prekati za umiritev pretoka, v katero se odpadna voda dovaja iz zgornje strani ter nato preko cevi uvaja podnivojsko med prekate, kjer se umiri, tako da se lahko morebitno prisoten Hg, ki se nahaja v sledovih neraztopljenih snovi, gravitacijsko posede v spodnji konusni del lovilnika. Onesnažena voda iz pralnikov plinov se bo nato v deležu cca. 90% odvajala na kolone z aktivnim ogljem, ki so sestavni del obstoječe lastne industrijske čistilne naprave (IČN, ki jo sestavljajo 4x4.5m3 filtri oz. kolone z aktivnim ogljem, ter enota za nevtralizacijo odpadnih vod) za čiščenje odpadnih industrijskih vod, ki pa jo bo podjetje v okviru predmetnega posega zaprlo, s čimer bo navedena naprava izgubila lastnosti IČN za čiščenje in odvajanje odpadnih industrijskih vod in bo postala krogotočna čistina naprava KČN (N31). Z aktivnim ogljem v omenjenih kolonah se bo odstranil še preostanek živega srebra, AOX ter morebitni sledovi organskih onesnaževal kot so dioksini in furani, policiklični aromatski ogljikovodiki ipd., tako očiščena voda pa se bo odvedla v homogenizacijsko cisterno (s kratko oznako N1.21), od tam pa se bo ponovno dozirala v mokra pralnika plinov sežigalnice.


Ca 10% delež onesnažene vode iz pralnikov plinov pa se bo šaržno odvedel na obstoječi šaržni del KČN, kjer se bo izvedla kemična obdelava krogotočne vode z obstoječim postopkom nevtralizacije z obarjanjem, ki ji bo sledila filtracija nastalega mulja, ki se bo zbiral in oddajal zunanjim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki, tekoča faza pa se bo odvajala v homogenizacijsko cisterno (s kratko oznako N1.21), od tam pa se bo skupaj z vodo, očiščeno na kolonah z aktivnim ogljem v KČN, ponovno dozirala v mokra pralnika plinov sežigalnice. Frekvenca zamenjave aktivnega oglja se bo iz nekajletne nadomestila na dvakrat letno zamenjavo. Enkrat letno se bo tudi izpraznilo vso krogotočno vodo in jo oddalo kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki. Z opisanim sistemom se bo zagotovilo, da ne bo prišlo do koncentriranja onesnaževal v krogotočni vodi, ki bo napajala mokra pralnika odpadnih plinov sežigalnice. V opisani krogotočni sistem med pralniki plinov sežigalnice in KČN se bo dodajalo svežo vodo (zaradi izgub in uparjanja v uparjalniku) v količini do cca. 25% ter vodo, ki bo nastajala pri regeneraciji ionskih izmenjevalcev za pripravo vode in iz protitočnega izpiranja soli vodnega kamna iz modulov reverzne osmoze in iz kaluženja kotla sežigalnice (opomba: odsoljevanja odprtega obtočnega hladilnega sistema (N20) ni, ker se zanj uporablja demineralizirana voda, torej voda brez soli, zato odsoljevanje ni potrebno in ga dejansko tudi ni) – opisani tipi tehnoloških vod vsebujejo le manjše količine onesnaževal, ki se bodo v krogotoku razredčile ter deloma tudi odstranjevale v postopku nevtralizacije z obarjanjem in filtriranjem mulja, deloma pa se bodo soli odstranjevale z vakuumskim uparjalnikom, ki bo nova tehnološka enota, ki bo vključena v KČN z namenom preprečevanja koncentriranja soli v krogotoku vode. Ostanek iz uparjalnika se bo oddajal drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki. Shematski prikaz zaprtega opisanega vodnega cikla je podan na sliki v nadaljevanju.

Slika 24: Shematski prikaz zaprtega vodnega cikla med sežigalnico odpadkov ter ostalimi vodami iz procesa ter KČN

Iz s posegom povezanega obratovanja sežigalnice in zaprte krogotočne čistilne naprave bo enkrat letno nastajajo cca. 150 m3 odpadne vode zaradi izpraznitve celotnega krogotočnega sistema, in ki se bo v celoti oddajala kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki. Tudi do 10 m3 / leto odpadne industrijske vode iz pranja gum tovornih vozil, ki nastaja v povezavi z obratovanjem sežigalnice, se bo v celoti oddajala kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki.


Padavinske vode iz manipulacijskih površin, na katerih poteka manipulacija s surovinami in proizvodi v povezavi s pesticidno proizvodnjo, se zbirajo in čistijo usedalniku za čiščenje padavinske vode ter po čiščenju odvajajo v javno kanalizacijo kraja Rače, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo KČN Rače. Manipulacije z odpadki v povezavi s sežigalnico odpadkov na odprtih funkcionalnih prometnih površinah znotraj območja tovarne ne bo, saj se bo edina obstoječa manipulacijska trasa med skladiščem odpadkov za obdelavo in sežigalnico prekrila z membranskim prekrivanjem. Ker bo vsa manipulacija z odpadki potekala pod membransko zaščitno streho, pri manipulaciji z odpadki ne bo prihajalo do stika odpadkov (v sicer tesno zaprtih embalažnih enotah) s padavinsko vodo, s tem pa tudi ne bo nastajanja in odvajanja odpadne industrijske vode, ki bi lahko nastajala kot posledica padavin, ki bi padale na manipulacijsko območje za manipulacjjo z odpadki. Manipulacije z odpadki, ki se na lokacijo dovažajo z avtocisternami, pa ni, ker je izvedena cevna povezava med rezervoarji in sežigalnico in torej doziranje tekočih odpadkov poteka brez manipulacije, samo po ceveh. Razkladanje odpadkov in prečrpavanje dospelih odpadkov se bodo izvajali: prekladanje pod membransko zaščito, prečrpavanje iz avtocistern pa na obstoječem pokritem cisternskem pretakališču, tako da do stika s padavinsko vodo tudi pri razkladanju odpadkov in prečrpavanju ne bo prihajalo.


7. DOLOČITEV IN OPREDELITEV ONESNAŽEVAL

7.1 MONTAŽNA DELA

OPOMBA: Predvidena so le montažna dela, ki so glede na gradbeno zakonodajo klasificirana kot vzdrževalna dela v notranjosti objektov (le del prostorov, kjer teh še niso izvedli), pri čemer bodo vozila locirana tudi izven objektov. Pri montaži se bo uporabljalo le električne viličarje, zato jih v spodnjih opredelitvah dejavnosti in z njimi povezanih onesnaževal ne navajamo. Tabela 16: Določitev dejavnosti in opredelitev onesnaževal – v času posega

Vrsta dejavnosti Morebitno onesnaženje DA/NE

Kemijske lastnosti in količina onesnaževala

1

Interakcija potencialnega onesnaževala in okolja

Toksičnost (nevarne lastnosti) onesnaževala

1

Mobilnost onesnaževala

Posegi v notranjosti obstoječih objektov

Normalni potek del NE Onesnaževala v okolju niso prisotna

NE DA - tekočine v vozilih (mineralna olja); Brez izpustov!

NE Brez izlitij v okolje in podtalje - onesnaževala v okolju niso prisotna

Izredne razmere (razlitje goriva t.j. mineralnih olj)

DA Morebitni izliv iz vozil - mineralna olja

Voda DA - tekočine iz vozil;

NE – Na obstoječe utrjene površine s sistemi za zajem padavinskih vod in onesnaževal; ni izpustov v okolje

1lastnosti posameznih snovi/zmesi oz. onesnaževal so podane v nadaljevanju elaborata; količin vnaprej ni mogoče

napovedati.

7.2 OBRATOVANJE

Tabela 17: Določitev dejavnosti in opredelitev onesnaževal - obratovanje

Vrsta dejavnosti Morebitno onesnaženje v objektu DA/NE

Kemijske lastnosti, izvor in količina morebitnega onesnaževala

1

Interakcija onesnaževala in okolja


Mobilnost onesnaževala neposredno iz lokacije

Proizvodni prostori

- prostori – normalno stanje

NE Pri delu potrebne količine kemikalij

NE NE NE – Ni razlij kemikalij ali odpadnih vod, ni prisotnih požarnih vod


Vrsta dejavnosti Morebitno onesnaženje v objektu DA/NE


1



Mobilnost onesnaževala neposredno iz lokacije

- v času izrednih razmer (izlitje kemikalij, požar)

NE Pri delu potrebne količine kemikalij

NE NE NE – Kemikalije in odpadne vode – sistemi za zajem; ni izpustov v okolje Požarne vode – sistemi za zajem; ni izpustov v okolje

Skladiščni prostori

- prostori – normalno stanje

DA Pri delu potrebne količine kemikalij

Voda DA NE – Ni razlij kemikalij ali odpadnih vod ni prisotnih požarnih vod


DA Pri delu potrebne količine kemikalij

Voda DA NE – Kemikalije in odpadne vode – sistemi za zajem; ni izpustov v okolje Požarne vode – sistemi za zajem; ni izpustov v okolje

Dovoz kemikalij v proizvodne ali skladiščne objekte

- normalno stanje DA Dovoz pri delu potrebnih količin kemikalij

Voda NE NE – Ni izlitij; ni izpustov v okolje


DA Dovoz pri delu potrebnih količin kemikalij

Voda NE NE – Kemikalije – sistemi za zajem; ni izpustov v okolje

1 lastnosti posameznih snovi/pripravkov so podane v nadaljevanju elaborata in v prilogi 1;.

Tabela 18: Določitev dejavnosti in opredelitev onesnaževal – zunanja ureditev

Vrsta dejavnosti Morebitno onesnaženje DA/NE


1, 2



2

Mobilnost onesnaževala

Zunanja ureditev

- zunanje površine: NE - - - NE


normalno obratovanje

- zunanje površine: izredni dogodki

DA Morebitni izliv iz vozil - mineralna olja, Razlitje kemikalij

Voda DA: - mineralna olja, kemikalije

NE – Kontroliran odtok

- padavinske kanalizacija - strehe

NE - - - NE

1lastnosti posameznih snovi/pripravkov so podane v posebni tabelah v v točki 6.2

7.3 PODROBNEJŠI PREGLED VRSTE IN KOLIČINE POTENCIALNIH ONESNAŽEVAL V IN OB OBJEKTIH

Podatki o načinu uporabe in nevarnih lastnostih potencialnih onesnaževal/toksikološka razvrstitev potencialnih onesnaževal, so podani v tabelah v točki 6.2. V tem poglavju podajamo le podatke o količinsko (glavnem) proizvodu (glifosat) in gorivih, ki so prisotna na lokaciji. Glifosat se bo na lokacijo dobavljal kot vhodna surovina v trdni obliki, pakiran v big-bag vrečah. Produkti na bazi glifosata pa bodo v tekoči obliki, pakirani v manjše embalažne enote (steklenice, ročke, kantice) in bodo količinsko predstavljali najbolj obsežen del FFS na lokaciji. Tabela 19: Funkcija/način uporabe glifosata oz. njegove soli

Snov / zmes

Funkcija/način uporabe

Glifosat Aktivna učinkovina fitofarmacevtskega sredstva - herbicid

Glifosat 62% IPA sol Sredstvo za varstvo rastlin – herbicidna aktivna snov

Osnovni herbicid – glifosat: IUPAC ime: N-(fosfonometil)glicin Kemijska formula: C3H8NO5P Strukturna formula:

Razgradni produkt: Aminometilfosfonska kislina (AMPA) IUPAC ime: Aminometilfosfonska kislina Kemijska formula: CH6NO3P Strukturna formula:

Kemizem Glifosat je aminofosfonski analog naravnemu amino kislini glicin in kot vse amino kisline, obstaja v različnih ionskih stanjih, ker je odvisno od pH vrednosti. Glifosat je topen v vodi (12 g/l pri sobni temperaturi).


Uporaba in delovanje Glifosat je herbicid širokega spektra. Uporablja se za zatiranje plevelov, še posebej široko listnih plevelov in trav, ki so prisotni v poljščinah. Glifosat se v rastlino absorbira foliarno in le minimalno preko korenin. Iz vstopnih mest se glifosat takoj transportira po celotni rastlini do rastočih korenin in listov. Inhibira rastlinski encim (5-enolpiruvilhikimat-3-fosfat sintetaza (EPSPS)), ki sodeluje pri sintezi treh aromatskih amino kislin: tirozina, triptofana in fenilalanina. (EPSPS) katalizira reakcijo šikimat-3-fosfata in fosfoenolpiruvata v 5-enolpiruvil-šikimat-3-fosfat. Inhibicija encima povzroči zastavitev rastline v nekaj urah po aplikaciji. listi rastline pričnejo rumeneti po nekaj dneh. Glifosat je učinkovit le pri rastočih rastlina in ni učinkovit kot »preventivni« herbicid.

Slika 25: Kemizem delovanja

EPSPS je prisotna le v rastlinah in mikrobih; genom sesalcev ne vsebuje gena za formiranje EPSPS. Usoda v okolju Glifosat se močno adsorbira na zemljino; pričakovano je, da so rezidui glifosata večinoma vezani na zemljino. Posledično ni pričakovati onesnaženja podzemne vode (razen ob neposrednem vnosu ali ponikovanjem površinskih voda ) in površinskih vodnih teles. Glifosat mikroorganizmi prisotni v zemljini hitro razgradijo do (AMPA), ki se ravno tako kot glifosat močno adsorbira na zemljino. Glifosat lahko kontaminira površinska vodna telesa v primeru uporabe sredstva na površinskih vodah oziroma zaradi uporabe sredstva preblizu voda, uporabe ob neugodnih meteoroloških pogojih ali zaradi erozije tretiranih površin pri čemer se glifosat, adsorbiran na delce zemljine, skupaj z njimi spira v vodne površine. Razpolovna doba glifosata v zemljini je od nekaj dni do 30 tednov; tipična razpolovna doba naj bi bila okoli 47 dni. Tip zemljine in klimatske razmere vplivajo na zadrževanje glifosata v zemljini. Razpolovna doba glifosata v vodi je med 12 dnevi in 10 tedni.


Goriva Tabela 20: Funkcija/način uporabe in nevarne lastnosti kemikalij/toksikološka razvrstitev goriv

Snov / zmes

Funkcija/način uporabe Nevarne lastnosti kemikalij/toksikološka razvrstitev 1

Dieselsko gorivo Gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem – diesel

H226 - Vnetljiva tekočina in hlapi. H304 - Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno. H315 - Povzroča draženje kože. H332 - Zdravju škodljivo pri vdihavanju. H351 - Sum povzročitve raka (zaužitje). H373 - Lahko škoduje organom (koža, pljuča) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (vdihavanje, zaužitje, stik s kožo). H411 - Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki

Neosvinčen motorni bencin

Gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem – neosvinčen bencin

H224 - Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi. H304 - Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno. H315 - Povzroča draženje kože. H336 - Lahko povzroči zaspanost ali omotico. H340 - Lahko povzroči genetske okvare (stik s kožo, vdihavanje, zaužitje). H350 - Lahko povzroči raka (stik s kožo, vdihavanje, zaužitje). H361fd - Sum škodljivosti za plodnost. Sum škodljivosti za nerojenega otroka. H411 - Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

1 podatek iz uradnega varnostnega lista proizvajalca/dobavitelja

7.4 TOKSIKOLOŠKE KARAKTERISTIKE KEMIKALIJ V UPORABI

Osnovni herbicid – glifosat Akutni učinki: Glifosat in njegove formulacije so zelo nizko akutno toksične zaradi izpostavljenosti oralno ali dermalno. LD50 oralno (miši, podgane, gosi): 1950 > 5000 mg/kg LD50 dermalno (kunec): 5000 mg/kg Oči: zelo dražilno za oči Definicija ECHA: ECHA (European Chemicals Agency) Committee for Risk Assessment (RAC) je v svojem poročilu z dne 15.03.2017 ocenil nevarne lastnosti glifosata z vidika kriterijev zakonodaje s področja klasifikacije, označevanja in pakiranja (CLP regulativa). RAC je zaključil, da trenutno dostopni znanstveni dokazi jamčijo sledečo klasifikacijo glifosata (glede na CLP regulativo):

− Poškodbe oči 1; H318 (Povzroča hude poškodbe oči)

− Kronična nevarnost 2; H411 (Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki) RAC tudi podaja zaključke, da dostopni znanstveni dokazi ne izpoljujejo kriterijev CLP regulative za klasifikacijo glifosata za strupenost za specifični organ, kot rakotvornega, mutagenega ali strupenega za razmnoževanje.


IARC glifosat še vedno klasificira kot 2A - verjetno karcinogen za ljudi. Razgradni produkt: AMPA Akutni učinki: LD50 oralno (podgane): 8300 mg/kg Ni povročila dermalnega draženja ali draženja oči. Goriva Diesel gorivo: Akutni učinki: Oralno (podgana): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent) Dermalno (kunec): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent) Inhalacijsko (podgana): LC 50 > 5 mg/l/4 h (ocenjeno glede na sestavo komponent) Drugo: Pripravek lahko povzroči draženje oči, kože in dihalnih poti v primeru povečane izpostave in nepravilne rabe. Kronični učinki: Študije dolgoročnih toksičnih učinkov na miših so dale negotove rezultate. IARC inštitucija je l. 1989 razvrstila destilate dieselskega goriva v skupino karcinogenih snovi 3 – nerakotvorno za človeka (razvrščeno zaradi neustreznih študij). 21. ATP (EU zakonodaja) je razvrstil komercialna plinska olja v skupino karcinogenih snovi 3. Neosvinčen motorni bencin: Akutni učinki: Oralno (podgana): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent) Dermalno (kunec): LD 50 > 2000 mg/kg (ocenjeno glede na sestavo komponent) Inhalacijsko (podgana): LC 50 > 5 mg/l/4 h (ocenjeno glede na sestavo komponent) Drugo: Pripravek lahko povzroči draženje oči, kože in dihalnih poti. Kronični učinki: Pripravek vsebuje benzen, ki je znan kot povzročitelj rakavih obolenj. Ker ta izdelek vsebuje več kot 0,1 ut. % benzena, je po pravilih razvrščanja ( EU zakonodaja) ta izdelek razvrščen kot rakotvoren, skup. 2B. Povzetek Podatki o kemikalijah (navedenih v predhodnih poglavjih) so povzeti iz uradnih varnostnih listov proizvajalcev oz. dobaviteljev. Tabela 21: Opredelitev kemičnih snovi in pripravkov kot potencialno nevarne oz. nenevarne z vidika možnega onesnaženja vodnega telesa podzemne vode (opredeljeno tudi v naslednjih poglavjih)

Opredelitev Ime snovi/pripravka

Potencialno nevarni*

Kemikalije in proizvodi, dieselsko gorivo, neosvinčeni motorni bencin,

Nenevarni -

*le v primeru izpustov v okolje – velja za vsa morebitna onesnaževala

Opredelitev je podana kot ocena in sicer glede na fizikalno-kemijske, toksikološke podatke o posamezni kemikaliji, vrsto embalaže, namen oz. uporabo posamezne kemikalije ter glede predvideno in zahtevano ureditev objektov.


8. OPREDELITEV SCENARIJEV RAZVOJA NEZGODNEGA DOGODKA

Investitorjeva osnovna dejavnost bo enaka dosedanji.

8.1 OPREDELITEV SCENARIJEV

Scenarij je opis potencialnega dogodka in temelji na razumljivih in smiselnih predpostavkah o možnem zaporedju dogodkov, stanj in procesov, ki lahko privedejo do spremembe kemijskega in/ali količinskega stanja podzemne vode v vodnem viru, ki je predmet presoje. Z ozirom na obseg izvedbe del, smo definirali tri možne scenarije:

- scenarij normalnega razvoja dogodkov,

- alternativni scenarij poteka dogodkov,

- scenarij najslabše možnosti oziroma scenarij izjemnega dogodka. Scenarij normalnih dogodkov podaja normalen razvoj dogodkov in dejanj, ki so predvideni s projektom nameravanega posega v okolje, brez izjemnih situacij. Podaja normalno izvedbo posega. Alternativni scenarij podaja manjša odstopanja od s projektom predvidenih dogodkov in dejanj, ki se lahko dogodijo v objektu zaradi izvedbe samega objekta ali zaradi zunanjih dogodkov. Scenarij najslabše možnosti podaja izjemen dogodek, pri katerem pride do velikih odstopanj od predvidene izvedbe posega. Ta scenarij predvideva maksimalen možen vpliv posega na podzemno vodo.

8.2 RAZLITJE ONESNAŽEVALA V ČASU IZVEDBE MONTAŽNIH DEL

OPOMBA: Predvidena so le montažna dela, ki so glede na gradbeno zakonodajo klasificirana kot vzdrževalna dela v notranjosti objektov (le del prostorov, kjer teh še niso izvedli), pri čemer bodo vključena vozila locirana tudi izven objektov. Pri montaži se bo uporabljalo le električne viličarje, zato jih v spodnjih scenarijih ne navajamo.

8.2.1 Scenarij normalnega in alternativnega razvoja dogodkov

Normalni potek dogodkov predpostavlja, da na območju posega obratujejo le tehnično brezhibna in vzdrževana vozila. Izlitij mineralnih olj ni. V primeru alternativnega razvoja dogodkov lahko pride do manjšega onesnaževanja tla zaradi iztekanja tehničnih tekočin (mineralnih olj) iz mehanskih sklopov vozil (odvija se v obliki počasnega kapljanja goriv ali maziv), ki se bodo zadrževala ob posameznem objektu na lokaciji. Gre za princip majhnega, razpršenega in počasnega onesnaževanja tal na območju posameznega posega. V primeru alternativnega razvoja dogodkov onesnaževalo izteče na obstoječe utrjene površine s sistemi za zajem padavinskih vod in onesnaževal; nekontroliranih izpustov ni izpustov v okolje ni. V normalnih razmerah v primeru alternativnega razvoja dogodkov je morebiten vnos mineralnih olj v zemljino in posledično podzemno vodo (tudi zaradi geoloških danosti na območju) pri delih ničen. Vplivov na kakovost podzemne vode v primeru normalnega razvoja dogodkov in v primeru alternativnega razvoja zaradi predmetnih del ne bo.


8.2.2 Scenarij najslabše možnosti

Ta scenarij podaja izjemen dogodek pri katerem pride do velikih odstopanj od predvidenega normalnega poteka izvajanja del. Glede na predvidene dejavnosti v času izvajanja del lahko pride do trenutnega razlitja onesnaževala. V primeru scenarija najslabše možnosti se predpostavi razvoj dogodkov po naslednjih variantah:

− varianta A: do dogodka pride ko poči dovodna cev za olje. Olje (brizg) se razprši po površini. Izvedba predvidenih zaščitnih ukrepov je takojšnja. Izvedejo se ukrepi za sanacijo onesnaženega območja.

− Varianta B: do dogodka pride zaradi preobremenjenosti pogonskega motorja vozila. Ob tem popustijo tesnila in cevi za dovod olja in pogonskega goriva. Zaradi pritiska hipno izteče del onesnaževala na tla. Ocenjujemo, da se (glede na minimalni obseg del in s tem minimalno prisotnost vozil) v tem primeru naenkrat lahko sprosti do 1 kg mineralnih olj pred posredovanjem prisotnih. Izvedejo se ukrepi za sanacijo onesnaženega območja.

V primeru scenarija najslabše možnosti onesnaževalo izteče na obstoječe utrjene površine s sistemi za zajem padavinskih vod in onesnaževal; nekontroliranih izpustov ni izpustov v okolje ni. Izvedba predvidenih zaščitnih ukrepov je takojšnja, zato ne pride do nevarnosti za onesnaženje okolja in, glede na geološke danosti na območju, tudi ne podzemne vode. V primeru scenarija najslabše možnosti je morebiten vnos mineralnih olj v zemljino in posledično podzemno vodo pri izvedbi montažnih del ničen. Vplivov na kakovost podzemne vode v primeru scenarija najslabše možnosti zaradi montažnih del ne bo.

8.3 OPREDELITEV SCENARIJEV V ČASU OBRATOVANJA

8.3.1 Scenarij normalnega razvoja dogodkov

V normalnih razmerah ter z upoštevanjem uveljavljenih varnostnih ukrepov ni razlitja mineralnih olj iz vozil ali razlitja kakršnih koli drugih potencialnih onesnaževal. Posledično ni vnosa potencialnih onesnaževal na tla in posledično lahko v podzemno vodo. Vplivov na kakovost podzemne vode v primeru normalnega razvoja dogodkov ne bo. 8.3.2 Scenarij alternativnega razvoja dogodkov Glifosat se bo na lokacijo dobavljal kot vhodna surovina v trdni obliki, pakiran v big-bag vrečah. V primeru razsutja embalažnih enot s pri delu potrebnimi sredstvi (novimi ali odpadnimi) v tekočem agregatnem stanju ali posledično izlitja teh sredstev pri pretovoru iz vozila ali v vozilo, bo celotno količino izlitega sredstva možno zajeti in odstraniti. Ocena bazira na naslednjih dejstvih:

− Uporaba kemikalij bo izključno v objektih; urejenost prostorov v objektih in izvedba predvidenih varnostnih sistemov v celoti preprečuje morebiti razliti tekočini izlitje skozi tlak prostorov v tla ali podtalje (izlitje v celoti ostane na površinah, kjer je možen zajem). Onesnaženje podzemne vode (razlitje pri delu potrebnih kemikalij) skozi tlak posameznega objekta ni več možno.

− Pretovor bo izključno na zato namensko urejenih mestih; urejenost vsakega prekladalnega mesta (s sistemi za zajem morebiti razlitih kemikalij na teh mestih) v celoti preprečuje morebiti razliti tekočini izlitje v tla ali podtalje (izlitje v celoti ostane na utrjenih površinah, kjer je možen


zajem). Onesnaženje podzemne vode (razlitje pri delu potrebnih kemikalij) skozi tlak namensko urejenih mest za pretovor kemikalij in sistemov za zajem morebiti razlitih kemikalij na teh mestih ni več možno.

− Glede na geološke danosti na območju in takojšnje izvedbe predvidenih zaščitnih ukrepov ne pride do nevarnosti za onesnaženje podzemne vode.

Glede na zgoraj navedeno izliv možnih onesnaževal v prostorih objektov in izven namensko urejenih mest za pretovor kemikalij s stališča varovanja podzemne vode ni relevanten, saj bodo prostori in sistemi za zajem kemikalij sami onemogočali vstop onesnaževal v okolje. V fazi obratovanja se bo v primeru razlitja goriva ali olja na zunanjih povoznih površinah to zbralo v internem kanalizacijskem omrežju in v usedalniku za čiščenje padavinske vode. Kontrola usedalnika se bo izvajala skladno z obratovalnimi navodili (pogoji v nadaljevanju). Vnosa onesnaževal v podzemno vodo v primeru scenarija alternativnega razvoja dogodkov ne bo. 8.3.3 Scenarij najslabše možnosti - scenarij izjemnega dogodka

V primeru izjemnega dogodka so možni naslednji scenariji:

a) Dejavnosti v proizvodnih prostorih – kemikalije in izdelki v tekočem agregatnem stanju b) Dejavnosti v proizvodnih prostorih – kemikalije in izdelki v trdnem agregatnem stanju c) Dejavnosti v skladiščnih prostorih d) Dovozi kemikalij v proizvodne objekte e) Prevozi kemikalij iz/v skladišča f) Odpadne vode g) Izliv goriv in tehničnih tekočin (mineralnih olj) iz vozil h) Požar v objektih.

8.3.3.1 Scenariji najslabše možnosti – možnost nastanka izjemnih dogodkov Ad a): Dejavnosti v proizvodnih objektih – kemikalije in izdelki v tekočem agregatnem stanju V teh prostorih v proizvodnem procesu uporabljajo in bodo uporabljali kemikalije v tekočem agregatnem stanju. Brez uporabe teh sredstev obravnavana proizvodnja ne more potekati. Vsi proizvodni prostori so zasnovani tako, da je zagotovljeno doseganje osnovnega cilja, t.j. zaščita tal in podzemnih vod na vodovarstvenem območju. Pri načrtovanju in izvedbi ukrepov za preprečitev onesnaženja, sta upoštevana dva scenarija:

− zagotovljen je zajem vseh kemikalij v primeru razlitja, kot posledica poškodbe posode ali rezervoarja;

− zagotovljen je tudi zajem onesnažene požarne vode v primeru proženja gasilnih sistemov. Poudarjamo, da je z že izvedenimi investitorjevimi ukrepi in ukrepi navedenimi v poglavju 10 te analize zagotovljena popolna zaščita pred izlivom kemikalij ali delovnih raztopin v podzemno vodo. Tudi če bi prišlo do izliva kemikalij v proizvodnih prostorih objektov, prostori sami in varnostni sistemi onemogočajo vstop teh kemikalij v okolje in podzemno vodo.


Kontinuirani izpust iz embalažnih enot Glede na to, da so/bodo te enote (do 1000 l) nameščene po posameznih prostorih v objektih in, da bo omogočena redna dnevna kontrola enot, je možnost za kontinuirani izpust posamezne ali vseh enot nična. Do izpusta lahko v večji meri pride v primeru človeške napake in sicer v času manipulacije take embalažne enote. Kontinuirani izpust raztopin iz procesnih posod/reaktorjev v procesu proizvodnje V procesne posode/reaktorji so izvedeni iz materialov, ki odporni na delovanje kemikalij, ki se v njih nahajajo. Procesne posode/reaktorji so in bodo dvignjene od tal oz. izvedene tako, da je možen dnevni vizualni pregled oz. ugotovitev kakršnegakoli puščanja. Kontinuirani izpust tako ni možen. V času remonta ali popravila se procesne posode/reaktorji ne uporabljajo; pred izvedbo popravila oz. remonta se sistem izprazni. Površina na območju procesnih posod/reaktorjev v vseh proizvodnih prostorih je izvedena kot lovilni bazen, ki lahko sprejme volumen tekočine največje procesne posode/reaktorji v primeru razlitja. Vsak lovilni bazen je opremljen s črpalnim jaškom za prečrpavanje izlite vsebine (ki se odda kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki). Tlak vsakega proizvodnega prostora in lovilnega bazena je v celoti (tla in stene) prevlečen z zaščitnim slojem, odpornim na kemikalije (ustrezen industrijski epoksi premaz) in mehanske poškodbe. Kontinuirani izpust iz povezovalnega ocevja Glede na to, da je/bo ocevje nameščeno vidno po posameznih prostorih v objektih in da bo omogočena redna dnevna kontrola ocevja, je možnost za kontinuirani izpust nična. Do trenutnega izpusta lahko v večji meri pride v primeru okvare. Posledice razlitja kemikalij v objektu Najbolj neugoden scenarij je izpust kemikalij ali raztopin iz procesnih posod/reaktorjev, ki pa seveda ostane v zaprtem prostoru oziroma zaprtih lovilnih sistemih. Uhajanje tekočine je, glede na predstavljeno tehnologijo in varovalne ukrepe, lahko le trenutno, saj je možna takojšnja sanacija. Z navedenimi ukrepi in drugimi ukrepi navedenimi v poglavju 10 – Varstveni ukrepi je zagotovljena popolna zaščita pred izlivom kemikalij ali delovnih raztopin v podzemno vodo. Izliv osnovnih kemikalij in izdelkov v tekočem agregatnem stanju v proizvodnih prostorih objektov s stališča varovanja podtalnice ni relevanten, saj bodo prostori sami in predvideni varnostni sistemi onemogočali vstop vseh kemikalij v okolje. S predvidenimi ukrepi (navedeni v poglavju 10) je preprečena vsaka možnost izteka kemikalij v okolje in predvsem podzemno vodo. Vplivov na kakovost podzemne vode v danem primeru ne bo. Ad b): Dejavnosti v proizvodnih prostorih – kemikalije in izdelki v trdnem agregatnem stanju V nekaterih prostorih v proizvodnem procesu uporabljajo in bodo uporabljali kemikalije v trdnem agregatnem stanju. Brez uporabe teh sredstev obravnavana proizvodnja ne more potekati. Glifosat se bo na lokacijo dobavljal kot vhodna surovina v trdni obliki, pakiran v big-bag vrečah.


Ne glede na agregatno stanje kemikalij, so vsi proizvodni prostori zasnovani tako, da je zagotovljeno doseganje osnovnega cilja, t.j. zaščita tal in podzemnih vod na vodovarstvenem območju. Pri načrtovanju in izvedbi ukrepov za preprečitev onesnaženja, sta upoštevana dva scenarija:

− zagotovljen je zajem vseh kemikalij v sklopu proizvodnih prostorov;

− zagotovljen je tudi zajem onesnažene požarne vode v primeru proženja gasilnih sistemov. Poudarjamo, da je z že izvedenimi investitorjevimi ukrepi in ukrepi navedenimi v poglavju 10 te analize zagotovljena popolna zaščita pred raztrosom kemikalij izven proizvodnih prostorov, kjer se te nahajajo oz. uporabljajo. Tudi če bi prišlo do raztrosa kemikalij v proizvodnih prostorih objektov, prostori sami in predvideni varnostni sistemi onemogočajo vstop teh kemikalij v okolje in podzemno vodo. Proizvodne operacije znotraj teh proizvodnih prostorov obsegajo mešanje različnih surovin (kemikalij) izključno v trdnem agregatnem stanju. V teh proizvodnih prostorih ni in ne bo kakršnekoli uporabe nevarnih kemikalij v tekočem agregatnem stanju. Vplivov na kakovost podzemne vode v danem primeru in tudi zaradi predstavljene izvedbe in urejenosti proizvodnih prostorov ne more biti. Ad c): Dejavnosti v skladiščnih prostorih V skladiščnih prostorih skladiščijo v proizvodnem procesu potrebne kemikalije ter gotove izdelke v tekočem in trdnem agregatnem stanju. Brez uporabe namenskih sredstev obravnavana proizvodnja ne more potekati. Vsi skladiščni prostori so zasnovani tako, da je zagotovljeno doseganje osnovnega cilja, t.j. zaščita tal in podzemnih vod na vodovarstvenem območju. Pri načrtovanju in izvedbi ukrepov za preprečitev onesnaženja, sta upoštevana dva scenarija:

− zagotovljen je zajem vseh kemikalij v primeru razlitja ali raztrosa;

− zagotovljen je tudi zajem onesnažene požarne vode v primeru proženja gasilnih sistemov. Poudarjamo, da je z že izvedenimi investitorjevimi ukrepi in ukrepi navedenimi v poglavju 10 te analize zagotovljena popolna zaščita pred izlivom ali raztrosom kemikalij ali gotovih izdelkov v okolje ali v podzemno vodo. Tudi če bi prišlo do izliva ali raztrosa kemikalij v skladiščnih prostorih objektov, prostori sami in varnostni sistemi onemogočajo vstop teh kemikalij v okolje in podzemno vodo. Kontinuirani izpust iz embalažnih enot Glede na to, da so/bodo te enote nameščene po posameznih prostorih v objektih in da bo omogočena redna dnevna kontrola enot, je možnost za kontinuirani izpust posamezne ali vseh enot nična. Do izpusta lahko v večji meri pride v primeru človeške napake in sicer v času manipulacije take embalažne enote. Embalažne enote so in bodo dvignjene od tal oz. izvedene tako, da je možen dnevni vizualni pregled oz. ugotovitev kakršnegakoli puščanja. Kontinuirani izpust tako ni možen. Površina tal v vseh skladiščnih prostorih je izvedena kot lovilni bazen. Vsak lovilni bazen je opremljen s črpalnim jaškom za prečrpavanje izlite vsebine (ki gre ali ponovno proizvodnjo ali na lastno sežigalnico – odloči tehnolog). Tlak vsakega skladiščnega prostora in lovilnega bazena je v celoti (tla in stene) prevlečen z zaščitnim slojem, odpornim na kemikalije (ustrezen industrijski epoksi premaz) in mehanske poškodbe.


Posledice razlitja kemikalij v objektu Najbolj neugoden scenarij je izpust kemikalij ali raztopin iz embalažnih enot, ki pa seveda ostane v zaprtem prostoru oziroma zaprtih lovilnih sistemih. Uhajanje tekočine je, glede na predstavljeno tehnologijo in varovalne ukrepe, lahko le trenutno, saj je možna takojšnja sanacija. Z navedenimi ukrepi in drugimi ukrepi navedenimi v poglavju 10 – Varstveni ukrepi je zagotovljena popolna zaščita pred izlivom kemikalij ali delovnih raztopin v okolje in podzemno vodo. Izliv osnovnih kemikalij in izdelkov v tekočem agregatnem stanju v proizvodnih prostorih objektov s stališča varovanja podtalnice ni relevanten, saj bodo prostori sami in predvideni varnostni sistemi onemogočali vstop vseh kemikalij v okolje. S predvidenimi ukrepi (navedeni v poglavju 10) je sicer preprečena vsaka možnost izteka kemikalij v okolje in predvsem podzemno vodo. Vplivov na kakovost podzemne vode v danem primeru ne bo. Ad d): Dovozi kemikalij v proizvodne objekte Glifosat se bo na lokacijo dobavljal kot vhodna surovina v trdni obliki, pakiran v big-bag vrečah. Izliv kemikalij pri pretovarjanju izven objekta Nakladalno razkladalna mesta (t.i. polnilna mesta) za dovoz kemikalij in odvoz pakiranih produktov so izvedena iz vodotesnega betona ter z nagibom proti slepi lovilni kanaleti. Pretovarjanja kemikalij izven objekta ni, razen na omenjenih nakladalno razkladalnih mestih, ki pa so dejansko del objekta, saj je možen uvoz ali delen uvoz vozila v objekt, kot je prikazano na fotografiji v nadaljevanju.

Slika 26: Pogled na nakladalno razkladalno mesto Albaugh TKI


Kemikalije v tekočem agregatnem stanju bodo embalirane v namenskih embalažnih enotah (pretežno kontejnerjih in IBC kontejnerjih oz. v manjših embalažnih enotah), ki bodo zaščitene pred raztrosom in razlitjem. Tveganje, da bi se hkrati odprlo več embalažnih enot (zaradi nezgodnega raztrosa npr. pri raztovarjanju iz vozila) je praktično zanemarljivo. Izliv in posledice razlitja kemikalij Za pretakanje kemikalij je urejeno pretakališče, ki je nadstrešeno, ozemljeno in v Ex izvedbi, z betonskimi tlaki ter lovilno kineto, ki vodi v slepi jašek na območju pretakališča.

Slika 27: Pogled na pretakališče Albaugh TKI iz uvozne strani

Slika 28: Pogled na pretakališče Albaugh TKI z prikazom kinete, ki vodi v zaprti lovilni jašek

Nakladalno razkladalna mesta za dovoz kemikalij in odvoz produktov ter pretakališče tekočih kemikalij in tekočih odpadkov glede na njihovo urejenost (tlakovane površine odporne na delovanje prisotnih kemikalij in geološke danosti na območju), že sedaj v celoti (oziroma bodo) preprečujejo morebiti razliti tekočini izlitje v podtalje. Urejen je zajem morebiti izlitih kemikalij po protokolu ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči ob razlitju kemikalij ali požaru v podjetje Albaugh TKI, d.o.o. V veljavi so naslednji ukrepi v primeru razlitja po transportnih površinah ali izven lovilne sklede, ki ga povzročitelj sam ne more obvladati in obstaja nevarnost izlitja te snovi v okolje in podtalnico:

- delavec o razlitju nemudoma obvesti vodjo izmene, vodjo sežigalnice in dežurnega gasilca - dežurni gasilec je vodja intervencije do prihoda zunanjih enot (GB Maribor) in do prihoda zunanjih enot izvaja ukrepe za preprečitev in omejevanje širjenja razlitja;

- lovilne sklede rezervoarjev so opremljene z senzorjem nivoja, ki v primeru razlitja sproži alarm 1. stopnje na požarni centrali, po oceni stanja pa dežurni gasilec odredi zaporo iztoka v javno kanalizacijo (ki se daljinsko krmili); (ventil za zaporo iztoka v javno kanalizacijo je mogoče daljinsko ali ročno kadarkoli zapreti);

- avtomatski sistem zapore iztoka v javno kanalizacijo (sprejemni jašek bazena prvega naliva ima zaporni ventil, ki se avtomatsko zapre v primeru 2. stopnje požarnega alarma, s tem je preprečeno, da bi nevarne kemikalije ali požarne vode ob razlitju prišle v javno kanalizacijo;

- dežurni gasilec po odreditvi zapore iztoka, fizično preveri zaprtje iztoka ter odpre ventil za bazen prvega naliva ter s tem zagotovi, da se razlitje ulovi in zadrži v bazenu prvega naliva ter se s tem prepreči onesnaženje podtalnice. Razlitje se odda kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki;


- če gre za razlitje vnetljivega odpadka se morajo nemudoma odstraniti naprave, ki lahko povzročajo vžig (viličar, iskreča orodja);

- mesto nesreče se zavaruje, da se prepreči dostop nepooblaščenim in nezaščitenim osebam; - ugotovi se mesto iztekanja ter pridobijo podatki o nevarnosti razlite tekočine; - vodja intervencije se s pomočjo vodje sežigalnice in vodje izmene odloči za nadaljnje ukrepe ter

na kakšen način se bo preprečilo nadaljnje iztekanje (zapora ventila, iz poškodovanega vsebnika se prečrpa v drugo posodo, uporaba tesnilnih elementov..)

- vodja intervencije po potrebi aktivira še ostale sile zaščite in reševanja v podjetju; - dežurni gasilec obvesti odgovorne osebe (izvršni direktor za področje proizvodnje,

pooblaščenca za okolje, vodjo službe za varstvo pri delu); - preostala razlita tekočina se prekrije z absorbentom ( žagovina, opalit, pesek) in se odstrani v za

to namenjeno posodo in se odda kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki;

- v kolikor ni možno preprečiti nadaljnjega iztekanja, ali da je količina iztekajoče kemikalije zelo velika (tako da je ne obvladujejo z razpoložljivimi sredstvi in osebami), vodja intervencije pokliče ReCO na tel. št. 112 in zahteva pomoč drugih enot (GB Maribor, PGD Rače,…)

Vse tekočine s povoznih površin se stekajo v linijske in točkovne cestne požiralnike ter nato preko vodotesnih kanalizacijskih cevi vodijo do iztoka iz podjetja, ki je opremljen z ventilom za zaporo. Manipulacij ali rokovanja s kemikalijami, z izjemo nujnih internih prevozov med skladišči in proizvodnimi objekti, po dvorišču ob objektih ni in ne bo. Z upoštevanjem že uveljavljenih investitorjevih ukrepov, zakonodajnih in zahtevanih dodatnih varnostnih ukrepov, vnosa onesnaževal v podzemno vodo, ne more biti.

Posledice razlitja kemikalij izven proizvodnih objektov (vključno z manipulativnimi površinami in parkirišči)

V primeru izlitja kemikalij na ploščadi za dovoz kemikalij se to v celoti zadrži v okviru posameznega platoja ali v sklopu lovilnih sistemov za zajem onesnaževala. S predvidenimi ukrepi (navedeni v poglavju »Varstveni ukrepi v času obratovanja«) je preprečena vsaka možnost izteka kemikalij v okolje in predvsem v podzemno vodo.

Vplivov na kakovost podzemne vode ne bo.

Ad e): Prevozi kemikalij iz/v skladišča Glifosat se bo na lokacijo dobavljal kot vhodna surovina v trdni obliki, pakiran v big-bag vrečah. Proizvodni objekti so od skladiščnih objektov ločeni z vmesnimi povoznimi oz. manipulacijskimi površinami. Zaradi predvidenih ukrepov za varovanje vodnih virov in okolja v območju povoznih površin industrijskega kompleksa, ni mogoč neposredni izliv kakršnih koli kemikalij v okolje. V veljavi so naslednji ukrepi:

− vse povozne površine so asfaltirane,

− vse povozne površine so obdane z visokimi cestnimi robniki, ki onemogočajo nekontrolirano razlivanje v primeru iztoka nevarnih snovi med transportom,

− vse tekočine na povoznih površinah se z ustreznim načrtovanjem naklonov stekajo v linijske in točkovne cestne požiralnike ter nato preko vodotesnih kanalizacijskih cevi vodijo do bazena


prvega naliva. Ukrepi v primeru razlitja po transportnih površinah ali izven lovilne sklede, ki ga povzročitelj sam ne more obvladati in obstaja nevarnost izlitja te snovi v okolje in podtalnico:

− delavec o razlitju nemudoma obvesti vodjo izmene, vodjo sežigalnice in dežurnega gasilca - dežurni gasilec je vodja intervencije do prihoda zunanjih enot (GB Maribor) in do prihoda zunanjih enot izvaja ukrepe za preprečitev in omejevanje širjenja razlitja;

− lovilne sklede rezervoarjev so opremljene z senzorjem nivoja, ki v primeru razlitja sproži alarm 1. stopnje na požarni centrali, po oceni stanja pa dežurni gasilec odredi zaporo iztoka v javno kanalizacijo (ki se daljinsko krmili); (ventil za zaporo iztoka v javno kanalizacijo je mogoče daljinsko ali ročno kadarkoli zapreti);

− avtomatski sistem zapore iztoka v javno kanalizacijo (sprejemni jašek bazena prvega naliva ima zaporni ventil, ki se avtomatsko zapre v primeru 2. stopnje požarnega alarma, s tem je preprečeno, da bi nevarne kemikalije ali požarne vode ob razlitju prišle v javno kanalizacijo;

− dežurni gasilec po odreditvi zapore iztoka, fizično preveri zaprtje iztoka ter odpre ventil za bazen prvega naliva ter s tem zagotovi, da se razlitje ulovi in zadrži v bazenu prvega naliva ter se s tem prepreči onesnaženje podtalnice. Razlitje se odda kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki;

− če gre za razlitje vnetljivega odpadka se morajo nemudoma odstraniti naprave, ki lahko povzročajo vžig (viličar, iskreča orodja);

− mesto nesreče se zavaruje, da se prepreči dostop nepooblaščenim in nezaščitenim osebam;

− ugotovi se mesto iztekanja ter pridobijo podatki o nevarnosti razlite tekočine;

− vodja intervencije se s pomočjo vodje sežigalnice in vodje izmene odloči za nadaljnje ukrepe ter na kakšen način se bo preprečilo nadaljnje iztekanje (zapora ventila, iz poškodovanega vsebnika se prečrpa v drugo posodo, uporaba tesnilnih elementov..)

− vodja intervencije po potrebi aktivira še ostale sile zaščite in reševanja v podjetju;

− dežurni gasilec obvesti odgovorne osebe (izvršni direktor za področje proizvodnje, pooblaščenca za okolje, vodjo službe za varstvo pri delu);

− preostala razlita tekočina se prekrije z absorbentom ( žagovina, opalit, pesek) in se odstrani v za to namenjeno posodo in se odda kot odpadek drugim pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki;

− v kolikor ni možno preprečiti nadaljnjega iztekanja, ali da je količina iztekajoče kemikalije zelo velika (tako da je ne obvladujejo z razpoložljivimi sredstvi in osebami), vodja intervencije pokliče ReCO na tel. št. 112 in zahteva pomoč drugih enot (GB Maribor, PGD Rače,…).

Podjetje Albaugh TKI, d.o.o. ima sprejet in v veljavi protokol ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči ob razlitju kemikalij ali požaru. Ponikovalnih polj, kamor bi bil možem neposreden vtok razlitij v podzemno vodo, zaradi geoloških danosti na območju ni. Vplivov na kakovost podzemne vode ne bo. Ad f): Odpadne vode Komunalne odpadne vode, ki pa so speljane v javno kanalizacijo, ki se zaključi na KČN v Račah; komunalne odpadne vode zato izločimo iz obravnave. Industrijske odpadne vode se s posegom ukinejo, zato niso predmet obravnave. Mineralna olja (ostanki goriv, maziv zaradi odvodnjavanja zunanjih povoznih in parkirnih površin) so vezana na odvajanje preko usedalnika za čiščenje odpadnih padavinskih vod. Vplivov na kakovost podzemne vode ne bo.


Ad g): Izliv goriv in tehničnih tekočin (mineralnih olj) iz vozil Najslabši scenarij se lahko zgodi v primeru nezgodnega dogodka (prometne nesreče/strojeloma). V tem primeru ocenjujemo, da se lahko sprosti do maksimalno 10 kg goriva. Obstoječi sistem (interna kanalizacija z usedalnikom za čiščenje odpadne padavinske vode, ki se po čiščenju odvaja v javno kanalizacijo kraja Rače, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo KČN Rače) je sposoben navedeno količino zadržati. Razlitje izven utrjenih obravnavanih površin z urejenim odvodnjavanjem preko usedalnika za čiščenje odpadne padavinske vode v danem primeru (glede na predvideno urejenost okolice), ni možno. Vplivov na kakovost podzemne vode ne bo. Ad h): Požar v objektih Med izjemne dogodke med obratovanjem lahko uvrstimo tudi požar v objektih. V primeru gašenja z vodo lahko nastane večja količina onesnažene vode. Prvi požar bo gašen s suhimi gasilnimi sredstvi (prah, CO2); po izjavah upravljavca bo na voljo dovolj sredstev za zadušitev začetnega požara. Prostori sami ter predvsem sistem za zajem in zbiranje odpadnih požarnih vod bodo omogočali zajem vseh požarnih voda. Zadrževalni sistemi za zajem morebitnih požarnih vod obsegajo notranje zadrževalne kapacitete posameznih proizvodnih prostorov (vsak po cca. 10 m3, skupno najmanj 40 m3), interni kanalizacijski sistem padavinskih vod, ki ima prostornino cca. 250 m3 in katerega sestavni del je tudi bazen prvega naliva 250 m3, dodatno možno kapaciteto za zajem požarnih vod pa predstavlja še rezervni bazen s prostornino 250 m3 ter zadrževalni sistemi nepremičnih rezervoarjev, ki imajo skupno prostornino 1.779 m3, ter zadrževalni sistemi skladišč z malimi premičnimi skladiščnimi enotami s skupno prostornino 389 m3; skupna zadrževalna prostornina celotne lokacije je tako 2.958 m3. Poleg navedenega pa je podjetje v letu 2019 instaliralo sistem za avtomatsko zaporo iztoka iz usedalnika za odpadno padavinsko vodo, ki se samodejno sproži v primeru, ko požarni senzorji zaznajo požar in na sprejemni požarni centrali sprožijo alarm 2. stopnje – s tem se takoj zaustavi kakršnokoli odtekanje tekočin iz lokacije. S predvidenimi ukrepi (navedeni v poglavju 10) bo preprečena vsaka možnost izteka teh vod v okolje in predvsem podzemno vodo. Podjetje Albaugh TKI, d.o.o. ima sprejet in v veljavi protokol ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči ob razlitju kemikalij ali požaru. Vplivov na kakovost podzemne vode v danem primeru ne bo. 8.3.4 Scenarij katastrofalne možnosti

Ne glede na navedeno v prehodnem poglavju smo pesimistično ocenjevali razlitje (poudarjamo: gre zgolj za teoretično predpostavko saj (ponavljamo) razlitje izven predmetnih objektov in spremljajočih površin ob njih, glede na njihovo predvideno ureditev, ni možno!) transportnega kontejnerja z volumnom 1 m3 (vsebnost 1 m3 onesnaževala – predpostavimo, da gre za glifosat, kot najbolj prisotno kemikalijo na lokaciji). Pri tem smo pesimistično upoštevali, da kontejnerji z volumnom 1 m3 predstavljajo zelo pogost način transporta kemikalij na lokacijo. V primeru preverjanja scenarija najslabše možnosti oziroma scenarija izjemnega dogodka smo simulirali razlije v primeru nezgodnega dogodka. Glede na scenarije najhujše možnosti, bi se v tem primeru enkratno (trenutno) razlila celotna količina transportnega kontejnerja t.j. 1 m3 onesnaževala. To bi bilo teoretično možno le v primeru, da bi se to zgodilo na povozni/manipulativni površini in to v močnem nalivu ter da bi se tak, sicer zaščiten kontejner, v trenutku predrl, ker bi tako skupaj z meteorno vodo te


kemikalije odtekle preko interne padavinske kanalizacije in bazena prvega naliva (ob celotni odpovedi predvidenih in uveljavljenih ukrepov iz 8. poglavja te analize). Teoretična predpostavka razlitja in onesnaženja podzemne vode:

− padec polnega kontejnerja z višine (iz tovornega vozila)

− preboj stene kontejnerja,

− izlitje celotne vsebine na tla,

− dogodek se zgodi v močnem nalivu,

− izlitje se zgodi na mestu vtoka padavinskih vod v interno kanalizacijo za odvod padavinskih vod iz utrjenih povoznih površin.

Pesimistično zato tudi predpostavimo vnos onesnaževala neposredno v vodotok in tudi v podzemno vodo (prenos oz. zadrževanje onesnaženja v nezasičeni coni namenoma ni upoštevan). Prenos onesnaženja smo modelirali v poglavju 9.


9. OPREDELITEV TRANSPORTNIH POTI ONESNAŽEVAL

9.1 IZVOR, OPREDELITEV IN MOBILNOST POTENCIALNIH ONESNAŽEVAL

Iz prejšnjega poglavja je razvidno, da se bodo v in ob obravnavanem objektu lahko pojavljala naslednja potencialna onesnaževala: MONTAŽNA DELA Opomba: Predvidena montažna dela bodo zajemala le vzdrževalna dela v notranjosti objektov (le del prostorov, kjer teh še niso izvedli), pri čemer so vozila locirana tudi izven objektov. V primeru nezgode onesnaževalo (gorivo, mineralna olja) izteče na obstoječe utrjene površine s sistemi za zajem padavinskih vod in onesnaževal; nekontroliranih izpustov v okolje ni. Izvedba predvidenih zaščitnih ukrepov je takojšnja, zato ne pride do nevarnosti za onesnaženje okolja in glede na geološke danosti na območju, tudi ne podzemne vode. Vnos mineralnih olj v zemljino in posledično podzemno vodo (tudi zaradi geoloških danosti na območju) je ničen. OBRATOVANJE Proizvodni in skladiščni objekti: V času obratovanja bodo uporabljali kemikalije v proizvodnem procesu. Brez uporabe teh sredstev obravnavana proizvodnja ne more potekati. Kemikalije predstavljajo tudi končni proizvodi. Vsi proizvodnji in skladiščni prostori so zasnovani tako, da je zagotovljeno doseganje osnovnega cilja, t.j. zaščita tal in podzemnih vod na vodovarstvenem območju. Pri načrtovanju in izvedbi ukrepov za preprečitev onesnaženja, sta upoštevana dva scenarija:

− zagotovljen je zajem vseh kemikalij v primeru razlitja ali raztrosa;

− zagotovljen je tudi zajem onesnažene požarne vode v primeru proženja gasilnih sistemov. Z uveljavljenimi ukrepi (navedeni v poglavju 10) je preprečena vsaka možnost izteka kemikalij v okolje in predvsem podzemno vodo. Dovoz kemikalij v proizvodne objekte:

− uporaba, pretakanje in skladiščenje v napravi; iztok kemikalij v okolje bo, ob upoštevanju pogojev podanih v nadaljevanju elaborata, v celoti onemogočen; potencialno – v primeru poškodovanih utrjenih površin v posameznem delu naprave (objekti sami, rezervoarji, reakcijske posode oz...), je možen prehod kemikalij v okolje,

− pretakanje in pretovor ob napravi; iztok kemikalij v okolje bo, ob upoštevanju pogojev podanih v nadaljevanju elaborata, v celoti onemogočen; potencialno – v primeru poškodovanih utrjenih površin ob objektu je možen prehod teh kemikalij v okolje.

Odpadne vode:

− komunalne odpadne vode so speljane v javno kanalizacijo, ki se zaključi na KČN v Račah; komunalne odpadne vode zato izločimo iz obravnave

− industrijske odpadne vode so očiščene v lastni industrijski čistilni napravi do predpisana stopnje za izpust v javno kanalizacijo, ki se zaključi na KČN v Račah,

− Odpadne padavinske vode z zunanjih povoznih in parkirnih površin (onesnažene ev. z ostanki goriv, maziv zaradi) so odvajajo preko usedalnika v javno kanalizacijo kraja Rače, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo KČN Rače, kar predstavlja ustrezno tehniko čiščenja glede na prvo


alinejo drugega odstavka 17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

9.2 MOBILNOST ONESNAŽEVAL

Mobilnost onesnaževal skozi vodonosnik je odvisna od vrste onesnaževala, zgradbe vodonosnika, zgornje nezasičene (vadozne) cone in spodnje zasičene (freatične) cone. Ranljivost vodonosnika glede na onesnaženje je neposredno povezana s hidravličnimi lastnostmi vodonosnika in značilnostmi samega polutanta. Če poznamo lastnosti poroznega medija (vodonosnika) in polutanta (onesnaževala), lahko ocenimo vpliv onesnaženja. Hitrost pronicanja tekočine skozi pore v nezasičeni coni je odvisna od hidrogeoloških parametrov (velikost por in zrn, litološke lastnosti sedimenta, stopnje sortiranosti, vlažnosti kamnine, debeline nezasičene cone,…) ter od vrste tekočine (voda, onesnaževalo). Pri pretakanju fluidov skozi porozne sedimente ločimo: - tok fluidov, ki se med seboj mešajo ali raztapljajo (npr. nekatera barvila, nekatere soli in voda) - tok fluidov, ki se med seboj ne mešajo ali raztapljajo (npr. nafta, olje in voda). V primeru, da se tekočine med seboj ne mešajo (mineralna olja in voda) je v nadaljevanju pomembno ugotoviti ali je onesnaževalo gostejše in redkejše od vode. S tem določimo ali bo le-to v podzemni potovalo v zgornjem ali spodnjem sloju podzemne vode. Od gostote onesnaževala pa je odvisna tudi njegova hitrost v podzemni vodi. Pri opredelitvi možnih scenarijev je bilo ugotovljeno, da bi bila mineralna olja edini možni onesnaževalec podzemne vode. Ker je gostota mineralnih olj manjša od gostote vode, bi le to potovalo v smeri toka in na gladini podzemne vode. V primeru toka dveh tekočin v medzrnskem vodonosniku prihaja do razlik pri njihovih hitrosti tako v vzdolžni (longitudinalna disperzija) kot tudi v prečni smeri (transverzalna disperzija) v zasičeni coni vodonosnik.

9.3 TRANSPORT ONESNAŽEVAL Z LOKACIJE

Iz geoloških podatkov širšega območja je razvidno, da so na obravnavanem območju odloženi neprepustni sedimenti v debelini do 4 m, na katerih prevladuje površinski odtok padavinske vode. Z varstvenimi ukrepi, ki so del analize tveganja, bo preprečeno kakršnokoli iztekanje onesnaževal v tla. V primeru, da bi se to vseeno zgodilo (npr. najslabši scenarij, neupoštevanje varstvenih ukrepov), onesnaževalo zaradi glinene podlage ne bi prodrlo do vodonosnika, torej do nivoja podzemne vode. V kolikor ne bi sanirali onesnaženja, bi se le to spralo s površinsko vodo. Onesnaževalo bi, glede na geološke in hidrogeološke značilnosti na območju, v celoti odteklo površinsko in ne bi doseglo zajetij pitne vode, ki so zavarovana z:

− Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja

− Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko- ptujskega polja. Ne glede na navedeno smo pesimistično obravnavali tudi scenarij v primeru prodora onesnaževala do podzemne vode (kar je glede na značilnosti posega samega, lego območja in geološke danosti na


območju,zgolj teoretična predpostavka). Smer toka podzemne vode iz obravnavanega območja je v generalni smeri proti vzhodu.

9.4 OPIS OGROŽENOSTI PODTALNICE ZARADI GLOBINE OBJEKTOV ALI IZKOPOV

Iz posredovane dokumentacije je razvidno, da so nivoji ureditve naslednji:

− kota terena je ca 261 m.n.v. Gradnje novih objektov ali delov objektov ne bo. Posegov, kjer bi bili potrebni izkopi, ne bo.

9.5 MATEMATIČNI MODEL PODZEMNE VODE

Vplive na podzemno vodo smo preverili z matematičnim modelom vodonosnika. Matematični model je zgrajen na geometričnem in hidrogeološkem modelu vodonosnika, ob upoštevanju notranjih in zunanjih mej ter robnih pogojev. Modela je zgrajen v modularno postavljenem programu Processing Modflow

v.5.3.1 (© 1991-2001 W.-H. Chiang & W. Kinzelbach; http://www.pmwin.net).

Matematični model je izdelan na naslednjih osnovah:

− Hidrogeološka karta z izohipsami (Brenčič, 2004)

− Nizek nivo podzemne vode

− Črpanje 100 l/s iz celotnega črpališča Skorba

− Črpanje po 20 l/s iz dveh vodnjakov v Šikolah

− Črpanje po 38 l/s iz dveh vodnjakov Dobravce 5 in Dobravce 6

− Kvartarni vodonosnik je po značaju odprt s prosto gladino podzemne vode

− Povprečen koeficient prepustnosti je 5 x 10-3 m/s

− Vrednost skupne poroznosti je ocenjena na 0,20, učinkovite poroznosti pa 0,15. Osnove za model onesnaženja:

− Vnos onesnaževala modeliramo v dveh točkah O1 (552386 GKX, 145731 GKY) in O2 (552370 GKX, 145230 GKY). Točka O1 je na severni strani, točka O2 pa na južni strani tovarniškega kompleksa Albaugh

− Vnos onesnaževala je direktno v podzemno vodo (prenos oz. zadrževanje onesnaženja v nezasičeni coni namenoma ni upoštevan)

− Onesnaženje podzemne z glifosatom je enkratno

− Začetna koncentracija v podzemni vodi po razlitju je 1 mg/l

− Zaradi večje varnosti degradacija in retardacija onesnaževala nista upoštevani.

− Glifosat ni predmet republiškega monitoringa kvalitete podzemne vode. Mejnih vrednosti posebej za parameter glifosat Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15) ne predpisuje. Zato kot referenčno vsebnost privzemamo standard kakovosti za podzemne vode za parameter pesticidi, ki znaša 0,10 µg/l.

9.6 ŠIRJENJE ONESNAŽEVALA

Zanima nas morebitni dogodek onesnaženja vodonosnika na obravnavanem območju. Simulirali smo pot oblaka onesnaženja z mineralnimi olji, če onesnaževalo izpustimo v vodonosnik v točki O1 na severni in v točki O2 na južni strani kompleksa Albaugh:

− O1: GKX = 552386, GKY= 145731

− O2: GKX = 552370, GKY= 145230


Smer toka podzemne vode odnese oblak onesnaženja proti vzhodu do severovzhodu. Izdelan model kaže smer toka podzemne proti vzhodu, za razliko od hidrogeološke karte, predstavljene v poglavju 4 na slikah 13 in 14 (Brenčič, Krivic, 2005), ki kaže smer toka nekoliko bolj proti vzhodu-jugovzhodu. Kljub temu tudi naš model (slike 29, 30 in 31) kaže, da onesnažena podzemna voda ne bi dosegla predvidenega črpališča Dravski Dvor in seveda tudi ne drugih črpališč, ki so zavarovana z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15) in Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko- ptujskega polja (Ur.l. RS, 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15). Onesnaženje bi se s podzemno vodo izteklo v reko Drava med naselji Starše in Zlatoličje.

9.7 PREVERLJIVOST IN ZANESLJIVOST MODELA

Vhodne podatke bi bilo možno zaradi njihove variabilnosti izbrati tudi nekoliko drugače. Uporabljen model daje rezultate, ki so preverljivi z drugimi modeli vodonosnika Dravsko ptujskega polja.

9.8 OPREDELITEV OGROŽENIH VODNIH VIROV

Z matematičnim modelom širjenja onesnaženja z obravnavane lokacije je pokazano, da zaradi obratovanja obravnavanih objektov ne bodo ogroženi vodni viri, ki so zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15) in Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko- ptujskega polja (Ur.l. RS, 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15). Iz tega razloga v elaboratu ne računamo spremembe referenčnih vrednosti in relativne občutljivosti, kar predpisuje Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (UL RS, št. 64/04, 5/06, 58/11, 15/16).

Slika 29: Tokovnice in hidroizohipse na območju modela


Slika 30: Pot onesnaževala vnesenega na severnem delu območja (točka O1)

Slika 31: Pot onesnaževala vnesenega na južnem delu območja (točka O2)


10. VARSTVENI UKREPI

10.1 UKREPI, KI SO ŽE PREDVIDENI

10.1.1 Predvideni varstveni ukrepi v času del

Predvidena montažna dela bodo zajemala le vzdrževalna dela v notranjosti objektov (le del prostorov, kjer teh še niso izvedli ), pri čemer bodo vozila lociran izven objektov. Pri montaži se bo uporabljalo le električne viličarje, zato jih ne obravnavamo v smislu možnih virov onesnaženja. Iz dokumentacije in izjav pristojnih v podjetju v času ogleda so razvidni naslednji varstveni ukrepi:

− Predvidena dela bodo zajemala le vzdrževalna dela v notranjosti objektov (le del prostorov),

− Celotno območje kompleksa Albaugh je varovano; dostopa nepooblaščenim osebam ni in ne bo. Z morebitno nastalimi odpadki se bo ravnalo po obstoječem sistemu in jih do odvoza shranjevalo medsebojno ločeno ter tako, da ne bo prišlo do njihovega izpiranja s padavinsko vodo, embalažo pa termično obdelalo v lastni sežigalnici. 10.1.2 Predviden varstveni ukrepi v času obratovanja

Spodaj navedeni ukrepi so zasnovani tako, da je zagotovljeno doseganje osnovnega cilja, t.j. zaščite tal in podzemne vode na vodovarstvenem območju. Osnova za to je:

− zagotovljen zajem nevarnih tekočin (kemikalij) v primeru razlitja, kot posledica poškodbe posode ali rezervoarja;

− zagotovljen zajem onesnažene požarne vode v primeru proženja gasilnih sistemov. Ukrepi, ki jih navajamo v nadaljevanju, se delijo na organizacijske in tehnične ukrepe. Organizacijski ukrepi:

− organizacija gasilske (IGE) in varnostne službe v obratu,

− prisotnost gasilske straže ob pretakanju vnetljivih tekočin,

− organizacija Civilne zaščite v podjetju,

− sistem alarmiranja ob nesrečah,

− usposabljanje za gašenja požarov za vse zaposlene,

− usposabljanje za evakuacije in reševanje za vse zaposlene,

− organizacija usposabljanja za primer razlitja ali razsutja nevarne snovi,

− organizacija in izvajanje rednega vzdrževanja naprav in objektov,

− dosledno izvajanje predpisov in navodil za delo ter reden nadzor nad izvajanjem tega,

− skladiščenje surovin, končnih izdelkov in odpadkov v skladu s skladiščnim redom.

− usposobljenost zaposlenih za ukrepanje ob nesreči,

− izvajanje navodil za transport in manipulacijo posamezne kemikalije,

− izvajanje navodil za primer razlitja - izobešena v vsakem prostoru,

− zagotavljanje tesnosti rezervoarjev in povezanih sistemov, lovilnih skled s preizkusi in meritvami tesnosti.

Zahtevam za zaščito tal in podzemne vode so prilagojene tudi naslednje tehnične rešitve oziroma ukrepi:

− Tla v skladiščih surovin in končnih izdelkov ter v vseh proizvodnih prostorih, kjer poteka proizvodnja tekočih izdelkov so nepropustna, brez odtoka v okolje ali kanalizacijo. Tla so


dodatno urejena še v obliki lovilnih skled zadostnega volumna za ulovitev razlitih kemikalij največjih embalažnih enot ali mešalnih posod.

− Posamezna skladišča v obratu niso ločena na skladiščne celice, ampak vsako skladišče predstavlja svojo skladiščno celico.

− Za vse objekte obrata je izdelana zasnova požarne varnosti, v kateri so predvideni vsi pasivni in aktivni ukrepi varstva pred požarom. Požarna odpornost zunanjih sten vseh skladišč znaša minimalno 60 minut.

− Kemikalije (surovine in izdelki) se v obratu skladiščijo v večjem številu skladišč, vendar tako da se nikjer skupaj ne skladiščijo nekompatibilne kemikalije; vnetljive kemikalije se skladiščijo v objektu 19, strupene v objektu 11, samoreaktivne in oksidativne v kontejnerju za oksidante. Stene skladišč zagotavljajo požarno odpornost minimalno 60 minut.

− Vsa skladišča kemikalij v objektih imajo bazene za lovljenje požarne vode. Presežki požarne vode se usmerjajo preko interne kanalizacije v bazen prvega naliva.

− Vsaka skladiščna celica ima svojo lovilno skledo.

− Lovilne sklede so izvedene tako, da je možno pobirati oziroma črpati razlite tekočine.

− Vsi deli obrata, kjer se izvaja skladiščenje ali proizvodnja (skupaj 24 objektov) je pokritih s sistemom javljanja požara, ki je vezan na vratarnico, kjer je stalno prisoten varnostnik-gasilec. Sistem javljanja je direktno povezan na poklicno brigado Maribor in VNC Sintal!

− Požarna oprema je nameščena na več delih obrata, v skladu s proti požarnimi potrebami v posameznih delih obrata.

− Vsi deli obrata, kjer se skladišči večje količine vnetljivih snovi (predvsem objekta 15 in 19, ter še 12 drugih objektov) imajo izvedeno avtomatski sistem gašenja s peno.

− Vsi rezervoarji v obratu so izdelani iz jekla in odporni na snovi, ki se skladiščijo v njih,

− Pri pretakanju med avtocisterno in rezervoarjem ali obratno sta vedno prisotna šofer in delavec obrata, odgovoren za sprejem nevarnih snovi; ob pretakanjih se izvaja tudi požarna straža,

− Vsi rezervoarji v obratu imajo opremo proti prepolnitvi, rezervoarji, ki se nahajajo zunaj (3, 4, 38 in 42 – opisani v Tabeli 10) pa tudi opremo za opozarjanje na puščanje, vsi enoplaščni rezervoarji v obratu se nahajajo v lovilnih skledah,

− Vsi rezervoarji v obratu so izdelani iz jekla in z ustrezno protikorozijsko zaščito je izdelan iz jekla z antikorozijsko (katodno) zaščito

− Na vseh rezervoarjih se izvaja preventivno vzdrževanje ter redni pregledi notranjosti in zunanjosti rezervoarjev

− Skupna lovilna skleda rezervoarjev, ki stojijo na prostem (3, 4 in 42 – opisani v Tabeli 10) je izvedena tako, da se lahko iz nje prazni padavinske vode. Pri ostalih rezervoarjih (zunanji dvoplaščni in notranji) ni potrebno odvodnjavanje padavinskih vod.

− Vsi rezervoarji v obratu so opremljeni z napravo za preprečitev prepolnitve vezane na črpalke za polnjenje rezervoarjev

− Dvoplaščni zunanji rezervoar 38 (opisan v Tabeli 10) ima medprostor napolnjen s komprimiranim zrakom, ki je vezan na merilnik tlaka, ki v primeru padca signalizira puščanje rezervoarja.

− Enoplaščni zunanji rezervoarji 3, 4 in 42 (opisani v Tabeli 10) pa imajo signalizacijo puščanja vezano ne merilnik nivoja tekočine v rezervoarju, ki v primeru nenadnega padca nivoja tekočine signalizira puščanje rezervoarja.

− Zunanji rezervoar 38 (opisan v Tabeli 10) ima dvojni plašč, vsi ostali rezervoarji v obratu se nahajajo v betonskih lovilnih skledah brez iztokov v okolje

− Vsi rezervoarji (opisani v Tabeli 10), v katerih se skladiščijo vnetljive in eksplozivne snovi se nahajajo v objektu 19, znotraj katerega so definirane eksplozijske cone

− Vsi deli obrata, kjer se skladiščijo kemikalije (surovine in izdelki) in kjer poteka proizvodnja, so opremljeni z avtomatskimi javljalniki požara,

− Vsi deli obrata, kjer se skladišči večje količine vnetljivih snovi (predvsem objekta 15 in 19) in kjer poteka proizvodnja, ki vključuje vnetljive snovi, imajo izveden avtomatski sistem gašenja s peno.


− Onesnažene vode, ki nastajajo pri gašenju, se zbirajo v posameznih lovilnih skledah, ki so v vseh objektih in na obeh pretakališčih. Dodatne kapacitete za zbiranje gasilne vode so v bazenu prvega naliva IČN.

− Izdelan je program preventivnega vzdrževanja in pregledov

− Vsi zunanji rezervoarji (3, 4, 38 in 42 - opisani v Tabeli 10) so opremljeni s kontrolo tesnosti, izvajajo se vizualni pregledi

− Za preprečevanje emisij nevarnih snovi so relevantne lovilne sklede, s katerimi so opremljeni vsi enoplaščni rezervoarji za odpadne vode

− Med rezervoarji za nevarne snovi (opisani v Tabeli 10) v objektu 19 in proizvodnimi linijami (tekoče surovine) ter sežigalnico (odpadna olja in topila) potekajo nadzemni cevovodi, načrtovani skladno s standardi za cevovode za pretakanje nevarnih snovi. Zgrajeni so iz nerjavnega jekla, z minimalnim številom spojev in potekajo na nosilih. Zaradi dolžine cevovoda so vgrajeni tudi kompenzacijski elementi (lire). Cevovodi so zaščiteni pred korozijskimi poškodbami s katodno zaščito.

− Črpalke za pretakanje in nanje vezan sistem tesnil so izbrane glede na vrsto nevarne snovi, ki se z njo pretaka

− Sistem zapore v javno kanalizacijo - v primeru prelitja tekočine v lovilni prostor se na požarni centrali sproži alarm 1. stopnje, kar omogoča, da se fizično zapre ventil, tako da se zaustavi iztekanje padavinske vode in morebitno pobegle razlite tekočine;

− V primeru požara se na požarni centrali sproži alarm 2. stopnje, ki pa posledično avtomatsko sproži zaporo v usedalniku, tako da je takoj zaustavljeno in preprečeno vsakršno odtekanje morebitno nastalih požarnih vod,

− Lovilni jaški,

− Objekti so zgrajeni v obliki lovilnih skled,

− Na območju obrata je urejeno eno stalno pretakalno mesto, na drugih mestih pretakanja se uporablja mobilna (napihljiva) pretakalna ploščad v obliki lovilnega bazena,

− Zagotovitev absorpcijskih materialov v vsakem prostoru,

− Zaščita tal v proizvodnji in skladiščih s posebnimi premazi odpornimi na kemikalije (z električno prevodnimi premazi, ki imajo tudi visoko obstojnost pred vplivi kemikalij ter zagotavljajo visoko zaščito zaradi vodoneprepustnosti, znamk StoPox WHG Grund 100, StoPox WHG Deck 110 in StoPox WHG Leit 110, ter z epoksi tlaki znamke C-GUARD® EP 110 ali C-GUARD® EP 270 W, ki imajo dobro obstojnost in neprepustnost za vodo in kemikalije, ki se lahko pojavljajo na območju Albaugh TKI, to so šibke baze in kisline ter ogljikovodik)i, ali s keramičnimi ploščicami .

Za varovanje vodnih virov in okolja v območju povoznih površin industrijskega kompleksa so v veljavi naslednji ukrepi:

− vse povozne površine so asfaltirane,

− vse povozne površine so obdane z visokimi cestnimi robniki, ki onemogočajo nekontrolirano razlivanje v primeru iztoka nevarnih snovi med transportom,

− vse tekočine na povoznih površinah se z ustreznim načrtovanjem naklonov stekajo v linijske in točkovne cestne požiralnike ter nato preko vodotesnih kanalizacijskih cevi vodijo bazena prvega naliva. Ukrepi v primeru razlitja po transportnih površinah ali izven lovilne sklede, ki ga povzročitelj sam ne more obvladati in obstaja nevarnost izlitja te snovi v okolje in podtalnico so podrobno predstavljeni v poglavju 8.


10.2 UKREPI DOLOČENI PRI ANALIZI TVEGANJA

10.2.1 Ukrepi v času posega

Predlagani omilitveni in zaščitni ukrepi v času posega se nanašajo predvsem na preprečevanje razlitja, izpiranja ali izluževanja goriv, motornih olj ali drugih pri delu potrebnih nevarnih kemikalij na tla na območju objektov v katerih bodo potekala dela. Uporabljajo naj se le redno in dobro vzdrževana vozila, servisno vzdrževalna dela pa naj se izvajajo izven območja kompleksa Albaugh, v ustrezno opremljenih servisnih delavnicah. Vsi delavci, ki sprejemajo ali upravljajo vozila, morajo biti poučeni o nevarnosti izlitja goriva, motornega olja ali drugih nevarnih snovi v tla in o postopkih ravnanja v takšnih primerih. Skladiščenje nevarnih snovi (kemičnih sredstev potrebnih za izvedbo del, itd.) naj se uredi v zaprtem prostoru ali pod nadstrešnico, tako, da je prostor zaščiten pred atmosferskimi vplivi, in na neprepustno utrjenih tleh, odpornih na skladiščene snovi. Prostor mora imeti lovilno skledo ustreznega volumna oz. mora omogočati zajem nevarnih snovi pri morebitnem razlitju ali raztrosu. Dostop mora biti omejen oz. dovoljen le pooblaščenim osebam. Vse skladiščene nevarne snovi morajo biti ustrezno označene (vrsta snovi, oznaka nevarnosti), v skladu s predpisi s področja kemikalij. Skladiščijo naj se v originalni embalaži ali v drugi ustrezni zaprti embalaži in le v količinah, ki so nujno potrebne za nemoten potek del. 10.2.2 Interventni ukrepi v času del

Za primer dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, morajo biti pripravljena navodila za takojšnje ukrepanje. V navodilih morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije. Izvajalec del mora zagotoviti ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju del; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Odpadke je potrebno predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri ARSO kot zbiralec teh odpadkov. Primer: Postopek v primeru razlitja z naftnimi derivati: Voznik vozila oz. delavec z adsorbcijskim sredstvom, ki je nameščeno v bližini vozila, najprej posuje onesnaženo površino, nato pa v najkrajšem času obvesti pooblaščeno osebo (npr. vodja proizvodnje). Obvestilo mora vsebovati:

- lokacijo onesnaženja, - vrsto onesnaženja (snov, količina), - čas nastopa onesnaženja.

10.2.3 Omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja

V poglavju 10.1.2 navedeni ukrepi ter ukrepi navedeni v poglavju 8 zadoščajo strokovnim kriterijem varovanja podzemne vode. Poleg že v dosedanji dokumentaciji za pridobitev okoljevarstvenega soglasja predvidenih ukrepov, so potrebni še naslednji organizacijski omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja:


Splošno

- Pripravljena morajo biti navodila o delovanju tehnoloških sklopov v proizvodnih prostorih,

- Pripravljen mora biti obratovalni dnevnik o delovanju tehnoloških sklopov v proizvodnih prostorih,

- Urejen mora biti sprotni odvoz vseh odpadkov, ali pa če je to dopustno glede na okoljevarstveno dovoljenje nosilca posega, le-te termično obdelati v lastni sežigalnici.

Proizvodni prostori s tehnološkimi sistemi

- Stene in tla vseh površin v objektu (vključno z lovilnimi sistemi), kjer se bo skladiščilo, pretakalo ali uporabljalo kemikalije se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane,

- Posamezne rezervoarje, reaktorske posode in vsi povezovalni sistemi (ocevlje) se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane,

- Potrebno bo dokazati neprepustnost rezervoarjev, reaktorskih posod, povezovalnega ocevja – torej vseh sistemov v proizvodnih prostorih,

- Potreben bo celovit nadzor nad količinami in vrstami kemikalij, ki jih (jih bodo) uporabljali,

- Upravljavec naprave mora zagotoviti vodenje porabe kemikalij,

- Vse kemikalije naj bodo ustrezno označene, v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje kemikalij (ime nevarne kemikalije, oznaka nevarnosti ...),

- Na vseh mestih uporabe in pretakanja kemikalij je potrebno smiselno namestiti (kjer še ni) posode z namenskim absorpcijskim sredstvom za primere slučajnih nezgodnih razlitij,

- V primeru izlitja kemikalij ali odpadnih tekočin mora biti zagotovljeno čiščenje površin v objektu; vsak dogodek in čiščenje površin in sistema morata biti vpisana v obratovalni dnevnik naprave,

- Enkrat letno bo potrebno izvesti pregled vseh premazov na tlakih in fugah keramičnih ploščic ter v zaprtih lovilnih jaških v proizvodnih prostorih ter jih v primeru, če se ugotovi njihova obraba, najkasneje v času letnega remonta tistega leta obnoviti.

Skladiščni prostori

- Stene in tla vseh površin (vključno z lovilnimi sistemi), kjer se bo skladiščilo kemikalije se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane,

- Na vseh mestih skladiščenja kemikalij je potrebno smiselno namestiti (kjer še ni) posode z namenskim absorpcijskim sredstvom za primere slučajnih nezgodnih razlitij.

Zunanja pretovorna mesta za kemikalije

- Vnetljive tekočine se morajo pretovarjati pod urejenim nadstrešenim in ozemljenim Ex pretakališčem,

- V času vsake dostave katerekoli od kemikalij mora biti prisoten operater; vsak pretovor mora biti vpisan v obratovalni dnevnik naprave,

- Na vseh ploščadih bo potrebno smiselno namestiti posode z namenskim absorpcijskim sredstvom za primere slučajnih nezgodnih razlitij.

- V primeru izlitja kemikalij ali odpadnih tekočin mora biti zagotovljeno čiščenje površin ploščadi; vsak dogodek in čiščenje površin in sistema za zajem izlitij, morata biti vpisana v obratovalni dnevnik naprave.

Zunanje površine in njihovo odvodnjavanje


- Odpadne padavinske vode je potrebno odvajati v usedalnik za čiščenje odpadne padavinske vode, ki se po čiščenju odvaja v javno kanalizacijo kraja Rače, kar predstavlja ustrezno tehniko čiščenja glede na prvo alinejo drugega odstavka 17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15);

- Za celoten interni kanalizacijski sistem in usedalnik za čiščenje odpadne padavinske vode je potrebno zagotoviti neprepustno izvedbo z opravljenim preizkusom in atestom,

- V primeru izlitja kemikalij na zunanjih površinah mora biti zagotovljeno čiščenje površin in internega kanalizacijskega sistema; vsak dogodek in čiščenje površin in sistema morata biti vpisana v obratovalni dnevnik naprave.

- Morebitne poškodbe padavinske kanalizacije in usedalnika za čiščenje odpadne padavinske vode morajo biti takoj sanirane,

- Zagotoviti je potrebno redne periodične preizkuse delovanja sistema za odvod odpadnih padavinskih vod vključno z ventiloma na iztoku iz kontrolnih jaškov,

- Pripraviti je potrebno načrt testiranj sistema z opredelitvijo časa posameznih pregledov,

- Pripraviti je potrebno oceno možnih nesreč in posledic ter pisni načrt ukrepanja in sanacije ob različnih incidentnih situacijah.

- Potrebno je zagotavljati najmanj enkrat letno preverjanje delovanja avtomatske zapore za zaprtje iztoka padavinskih in morebitnih požarnih vod v javno kanalizacijo, ki se sproži v primeru alarma 2. stopnje.

10.2.3.1 Interventni ukrepi v času obratovanja

Interventni ukrepi se izvajajo v primeru razlitja nevarnih snovi/zmesi in odpadkov v tekočem agregatnem stanju med obratovanjem. Ukrepi med obratovanjem obsegajo zbiranje razlite snovi/zmesi ali odpadka ter namensko ločeno shranjevanje do odvoza. Odvoz nevarnih odpadkov lahko vrši le podjetje, ki je zavedeno v seznam zbiralcev oziroma odstranjevalcev tovrstnih odpadkov. Spiranje v kanalizacijo ni dovoljeno. Ostali interventni ukrepi so smiselno enaki kot v času izvedbe montažnih del, vključno s postopkom v primeru razlitja oz. onesnaženja površine.


11. MONITORING

Cilj opazovanja potencialnih okoljskih bremen je prepoznavanje in odstranitev ali maksimalno zmanjšanje škodljivih in nezaželenih vplivov, ki segajo v okolje. Slednje še posebej velja za podzemno vodo. Glede na 2. člen Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Ur. l. RS št. 66/17, 4/18), se:

(1) Ta pravilnik uporablja za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva:

− odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,

− izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,

− odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, in

− odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov. (2) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na odvajanje odpadne vode iz naprave, se uporabljajo

tudi glede odvajanja odpadnih in izcednih voda iz odlagališča, razen če ta pravilnik določa drugače.

(3) Če je odlagališče hkrati naprava v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se zanjo uporabljajo določbe, ki so strožje.

(4) Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če je zanje predpisano spremljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode.

Glede na določila 3. člena (tč. 16) citiranega Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode je zavezanec povzročitelj obremenitve, če mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ali naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ali naprave za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ali kot upravljavec odlagališča iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, v skladu s predpisi iz te točke zagotavljati obratovalni monitoring stanja podzemne vode. Zavezanec je tudi upravljavec naprave iz četrtega odstavka prejšnjega člena, za katero je s predpisom predpisano spremljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode. Skladno z določili Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (UL RS, št. 57/15) - Priloga 1, se predmetni poseg uvršča med naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Glede na določila Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Ur. l. RS št. 66/17, 4/18) bo potrebno vzpostaviti monitoring stanja podzemne vode. Skladno z določili petega odstavka 5. člena citiranega Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode, se merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode in mesta vzorčenja iz prejšnjega odstavka določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena navedenega pravilnika, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa. Predlog določitve merilnih mest in mest vzorčenja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.


12. SKLEPNA OCENA

Podjetje ALBAUGH tovarna kemičnih izdelkov, d.o.o., (s kratkim imenom ALBAUGH TKI d.o.o.), Grajski trg 21, 2327 Rače, ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-114/2006-38, z dne 19.05.2010 in spremembo dovoljenja št. 35406-17/2015-2, z dne 14.04.2015 za sežigalnico odpadkov in sintezo biocidov ter herbicida ter proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev in biocidov s t.i. formulacijskimi postopki (fizikalni postopki kot npr. redčenje, mešanje, mletje). V sklopu proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev se proizvajajo herbicidi, fungicidi in insekticidi, pri čemer je glavnina proizvodnje namenjena herbicidom. V zvezi s proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev namerava podjetje izvesti spremembo oziroma poseg in sicer se doda naslednje nove kemične postopke:

− sintezo emulgatorja (1.424 ton/leto), ki se bo uporabljal pri lastni proizvodnji fitofarmacevtskih proizvodov (tekočih herbicidov) kot ena od sestavin pri formulaciji tekočih herbicidov,

− proizvodnjo herbicidnih surovin s kemično reakcijo nevtralizacije (21.600 ton/leto, od tega bo na trgu možno prodati do 7.100 ton/leto, ostalo bo namenjeno za lastno porabo v formulacijskih postopkih), v kateri je kot eden od reaktantov vključena aktivna snov,

− in proizvodnjo enkapsuliranega herbicida s fizikalnim in kemijskim postopkom (224 ton/leto), pri čemer se kemični postopek nanaša samo na proizvodnjo polimernih mikrokapsul, ki vsebujejo aktivno snov..

Poleg navedenega bo sestavni del opisane spremembe v smislu aktivnosti, povezanih s posegom ali kot samostojnih s posegom nepovezanih aktivnosti, ki pa prispevajo h kumulaciji vplivov, tudi povečanje obsega proizvodnje fitofarmacevtskih proizvodov tekočih herbicidov s formulacijo. Za izvedbo opisanih sprememb se bo uporabila večinoma obstoječa tehnološka oprema, nekaj opreme pa bo nove. Za izvedbo posega gradnja ne bo potrebna. V sklopu sprememb v obratovanju podjetja ALBAUGH TKI d.o.o., se je nosilec posega odločil, da zaenkrat ukine proizvodnjo insekticidov, trajno pa se ukine proizvodnjo biocidov in sicer tako sintezo osnovnih biocidnih aktivnih snovi kot tudi obstoječo proizvodnjo biocidov s postopkom formulacije iz že pripravljenih biocidnih aktivnih snovi, ki so proizvedene drugje. V obstoječem stanju je nosilcu posega dovoljeno sintetizirati (poleg v predhodnem odstavku omenjenih biocidnih aktivnih snovi) tudi aktivno herbicidno snov glifosat, kar pa se s posegom ukinja. Sinteze aktivnih učinkovin (biocidov in glifosata) torej na lokaciji ne bo več. Aktivno herbicidno snov glifosat se bo za potrebe proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev na bazi glifosata kupovalo na trgu fitofarmacevtskih surovin. Na lokaciji posega obratuje tudi sežigalnica odpadkov, ki se glede zmogljivosti ter vrste in količine obdelanih odpadkov ne spreminja. Kot posledica predhodno opisanega posega v okolje, ki vključuje kemične postopke, ali tudi neodvisno od posega s kemičnimi postopki, se bo povečala tudi dejavnost fizikalnih formulacijskih postopkov za proizvodnjo končnih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in sicer iz dosedanjih 5.000 ton na leto na 23.470 ton na leto. Glede na to, da gre v danem primeru za poseg v okolje po 50. čl. ZVO-1, ki bo zahteval spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, vključno s predhodno izvedeno presojo vplivov na okolje, je v analizi tveganja poudarek na obravnavi proizvodnih procesov podjetja, zato je uvodoma ter v poglavju 6 podan


obširen pregled objektov, proizvodnega procesa ter opis naprav in dejavnosti, ki se bodo spremenila v proizvodnem procesu podjetja Albaugh TKI d.o.o. Lokacija v Račah je znotraj širšega vodovarstvenega območja, ki je sprejeto z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, 24/07, 32/11, 22/13, 79/15). Varovanje podzemne vode je odvisno od izvajanja določil Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja ter od kakovostnega načrtovanja in doslednega izvajanja v tej analizi tveganja podanih zaščitnih in omilitvenih ukrepov, kljub temu, da ima vodonosnik na obravnavani lokaciji v Rušah tudi naravno zaščito pred direktnim onesnaženjem s polutanti v obliki nekaj metrov debelega glinastega pokrova. V analizi tveganja je v poglavjih 4 in 5 podan tudi opis geografskih razmer ter opis geoloških razmer oziroma sestave tal, vključno z obširnim pregledom hidrogeoloških in hidroloških razmer: površinskih in podzemnih voda, vodovarstvenih območij, vodnih virov in kakovosti podzemne vode Dravskega polja. Glavne ugotovitve analize tveganja so: Kot potencialna onesnaževala v času izvedbe montažnih del so določena goriva iz vozil (poglavje 7). Montažna dela, ki so glede na gradbeno zakonodajo klasificirana kot vzdrževalna dela v notranjosti objektov (le del prostorov, kjer teh še niso izvedli), pri čemer bodo vključena vozila locirana tudi izven objektov. Za čas obratovanja proizvodnega procesa so v elaboratu v poglavju 7 podani podatki o načinu uporabe in nevarnih lastnostih potencialnih onesnaževal in toksikološka razvrstitev potencialnih onesnaževal. Količinsko najbolj zastopani bodo fitofarmacevtski proizvodi na bazi glifosata. V elaboratu so navedene njegove kemijske lastnosti, uporaba in delovanje, mobilnost v okolju, toksikološke karakteristike. V poglavju 8 so, skladno z vsebino analize tveganja, ki jo predpisuje Pravilnik o kriteriji za določitev vodovarstvenih območji, obdelani scenariji razvoja dogodkov. Gradnje ne bo, pač pa le manjši obseg montažnih del (predmet montaže je le enota za sintezo emulgatorja (N29) in CS formulacija enkapsuliranega herbicida (N30); ostale enote so obstoječe s spremenjenim namenom ali predhodno že instalirane s strani Biogoriv Rače ter od njih le odkupljene), ki se glede na gradbeno zakonodajo obravnavajo kot vzdrževalna dela, vendar smo ta dela kljub temu obravnavali, tako da so scenariji razvoja dogodkov obdelani tako za navedena dela kot tudi za običajno obratovalno stanje, in sicer scenarij normalnega razvoja dogodkov, alternativni scenarij in scenarij najslabše možnosti. Najslabši scenarij med deli, ki bodo zajemala le vzdrževalna dela v notranjosti objektov, vključuje potrebna vozila, locirana izven objektov: v tem primeru onesnaževalo (mineralna olja) izteče na obstoječe utrjene površine s sistemom za zajem padavinskih vod in onesnaževal; nekontroliranih izpustov v okolje ne bo. V tem primeru onesnaževalo (mineralna olja) izteče na obstoječe utrjene površine s sistemom za zajem padavinskih vod in onesnaževal; nekontroliranih izpustov v okolje ni. Izvedba predvidenih zaščitnih ukrepov je takojšnja, zato ne pride do nevarnosti za onesnaženje okolja, in glede na geološke danosti na območju, tudi ne za podzemne vode. Vnos goriv ali mineralnih olj v zemljino in posledično podzemno vodo (tudi zaradi geoloških danosti na območju) je ničen. Izvedba predvidenih zaščitnih ukrepov je takojšnja, zato ne pride do nevarnosti za onesnaženje okolja, in glede na geološke danosti na območju, tudi ne za podzemne vode. Za čas obratovanja so v elaboratu podrobno obdelani naslednji scenariji:

a) Dejavnosti v proizvodnih prostorih – kemikalije in izdelki v tekočem agregatnem stanju b) Dejavnosti v proizvodnih prostorih – kemikalije in izdelki v trdnem agregatnem stanju


c) Dejavnosti v skladiščnih prostorih d) Dovozi kemikalij v proizvodne objekte e) Prevozi kemikalij iz/v skladišča f) Odpadne vode g) Izliv goriv in tehničnih tekočin (mineralnih olj) iz vozil h) Požar v objektih.

Z matematičnim modelom toka podzemne vode in širjenja onesnaženja z obravnavane lokacije je v poglavju 9 pokazano, da zaradi obratovanja obravnavanih objektov ne bodo ogroženi vodni viri, ki so zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15) in Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko- ptujskega polja (Ur.l. RS, 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15). Iz tega razloga v elaboratu niso izračunane spremembe referenčnih vrednosti in relativne občutljivosti, kar predpisuje Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (UL RS, št. 64/04, 5/06, 58/11, 15/16). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja na VVO III dovoljuje izkope nad srednjo gladino podzemne vode. Predmetni poseg v okolje se bo odvijal le notranjosti dela objektov, pri čemer izkopi niso predvideni. V poglavju 10 so navedeni obvezni varstveni ukrepi, tako tisti, ki so že predvideni z zakonskimi predpisi, internimi pravilniki podjetja ali dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, kot dodatni, predpisani s to analizo tveganja. Skladno z določili Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (UL RS, št. 57/15) - Priloga 1, se predmetni obrat uvršča med naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Glede na določila citiranega Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode je nujnost vzpostavitve monitoringa stanja podzemne vode obrazložena v poglavju 11. Zaključno mnenje Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev ter doslednemu zagotavljanju predpisanih zaščitnih ukrepov, je tveganje za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode pri izvajanju predmetnih posegov za potrebe spremembe v proizvodnem procesu in samih sprememb v proizvodnem procesu (obratovanje) podjetja Albaugh TKI d.o.o., sprejemljivo.


13. VIRI IN LITERATURA

1. Poročilo o vplivih na okolje glede povečanja zmogljivosti proizvodnje fitofarmacevtskih

sredstev, Albaugh TKI d.o.o., Rače, št. 1712, z dne 04.09.2017, dopolnjeno 18.06.2018 in 11.01.2019, Ekosfera d.o.o.

2. Projekt nameravanega posega v okolje za povečanje zmogljivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev Albaugh TKI d.o.o., Rače, št. 1711, z dne 09.05.2017, dop. 18.06.2018 in 11.01.2019, Ekosfera d.o.o.

3. Brenčič, M., 2004: Hidrogeološko poročilo za potrebe izdelave idejnega projekta avtoceste Slivnica Draženci. Geološki zavod Slovenije. Št.pr.: K-II-30d/c/1242.

4. Janež J., Hočevar J., 2016: Poročilo o izvedbi vrtin za obratovalni monitoring podzemnih voda in črpalnih poskusih. Naročnik: Albaugh TKI d.o.o. Geologija d.o.o. Idrija, št. por. 3375-005/206-07.

5. Janež, J., Zagoda, B., Perc, A., 2008: Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode zaradi gradnje in obratovanja naprave za proizvodnjo biodizelskega goriva - BIOGORIVA RAČE. Geologija d.o.o. Idrija, št.pr.: 1628-194/2007. Idrija.

6. Kincl Smaka, V., Mravlje, O., 2002: Analiza trendov onesnaženosti podtalnice kot virov pitne vode za Mariborsko regijo in določitev statusa ogroženega okolja podtalnice. 13. Mišičev vodarski dan.

7. Mekinda-Majaron, T., 1995: Klimatografija Slovenije 1961-90. Temperature zraka. MOP HMZ RS, Ljubljana.

8. Muhič, D., 2007: Geotehnično poročilo o sestavu temeljnih tal, analizi in pogojih temeljenja objektov ter izvedbi zunanje ureditve »tovarne biodizelskega goriva« BIO GORIVA d.o.o. Rače. Gpro s.p.. Št.pr.: 1313/2007, Maribor.

9. Ratej, J., 2006: Hidrogeološko poročilo za pridobitev vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za tehnološke namene Pinus TKI Rače. Geološki zavod Slovenije. Arh.št: K-II30d/f-4/128c.

10. Zupančič, B., 1995: Klimatografija Slovenije 1961-90. Padavine. MOP HMZ RS, Ljubljana. 11. Žlebnik, L., 1982: Hidrogeološke razmere na Dravskem polju. Geologija 25/1, str. 151-167. 12. Žlebnik, L., Kokol, L., 1991: Poročilo o izdelavi vodnjaka VP-2/92 v Račah. Geološki zavod

Ljubljana. Arh.št.: K-II-3od/f-3/128b. 13. Žnidarčič, M., Mioč, P., 1989: Osnovna geološka karta – list Maribor. M: 1:100.000. Zvezni

geološki zavod Beograd. 14. Žnidarčič, M., Mioč, P., 1989: Tolmač za list Maribor. Zvezni geološki zavod Beograd. 15. Poročilo ECHA/PR/17/06: Glyphosate not classified as carcinogen by ECHA; Helsinki, 15.03.2017 16. Glyphosate and AMPA in Drinking-water; WHO/SDE/WSH/03.04/97 17. Joint FAO/WHO meeting on pesticide residues; Summary repors, Geneva, 9-13 maj 2016 18. http://monographs.iarc.fr/ENG/Classification/index.php 19. INTERNATIONAL PROGRAMME ON CHEMICAL SAFETY; ENVIRONMENTAL HEALTH CRITERIA 159;

GLYPHOSATE; World Health Orgnization, Geneva, 1994.


4. PRILOGE

1. Pregledna karta M 1:25.000 2. Topografska karta M 1:5000 3. Situacija M 1:2000

Documents

2 Geologija d.o.o. Idrija - Portal GOV.SI€¦ · 8 Geologija d.o.o. Idrija obratovanje, kot tudi njene tehnične značilnosti, v povezavi z obravnavanim posegom v okolje v ničemer