18.11.2010

1

Poti za prenos somato-senzoričnih signalov v CŽS

diskriminirajoči dotik

bolečina, temperatura

Tvorba bolečine ob poškodbi tkiva

Tipa bolečine

hitra bolečina

počasna bolečina

Victoria Tsekidou, 2001

Prenos bolečine v CŽS

neospinotalamični trakt

paleospinotalamični trakt

18.11.2010

2

Bolečinske poti v hrbtenjači in možganskem deblu

neospinotalamični trakt retikularna formacija talamus

paleospinotalamični trakt retikularna formacija tektum mezencefalona področje preakveduktalne

sivine

Zaviranje bolečine - analgezija

Opiatni sistem

Teorija vrat pri zaznavi bolečine

18.11.2010

3

Projicirana bolečina

ektopično draženje

nevropatična bolečina

diabetična nevropatija

Zoster nevralgija

poškodba živca bolečina štrclja ali krna

fantomska bolečina

Prenesena bolečina

Visceralna pot

Terapija bolečine

18.11.2010

4

Zaznava temperature

Zaznavanje temperature

receptorji za hladno

receptorji za toplo

receptorji za bolečino

Receptorji za toplo in hladno

Specializirana čutila - oko

18.11.2010

5

Osnovni fizikalni principi

refrakcija svetlobe konveksna leča – konvergenca

konkavna leča – divergenca

žariščna razdalja

diopter

Optika očesa

Mehanizem akomodacije

Presbiopija

18.11.2010

6

Receptorska in živčna funkcija mrežnice

Mrežnica – receptorji in živčne celice

zgradba retine

fotokemija vida

uravnavanje občutljivosti

barvni vid

živčna funkcija mrežnice

Palčnice in čepnice

Fotokemija rodopsina

18.11.2010

7

Nočna slepota

Ekscitacija palčnice

Receptorski potencial

čepnice hitrejše kot palčnice

logaritemsko razmerje med intenziteto svetlobe in amplitudo receptorskega potenciala

Samodejno uravnavanje občutljivosti mrežnice

18.11.2010

8

Plastovitost vidne skorje

Paralelna obdelava vidne informacije v vidni skorji Sakadično premikanje oči

med premikanjem vidne scene

med branjem

zasledovalno premikanje

18.11.2010

9

Sakadično premikanje oči

med premikanjem vidne scene

med branjem

zasledovalno premikanje

Avtonomni nadzor premera zenice

Hornerjev sindrom

18.11.2010

10

Motnje pupilarnega refleksa

Retinitis pigmentosa

Specialna čutila - sluh

Raven zvočnega tlaka

dB (raven zvočnega tlaka) izvor zvoka

140 reaktivni motor

120 strel, grom

100 diskoteka

80 avtocesta (25 m)

60 normalen govor

40 tih govor

30 šepetanje

20 tišina na podeželju

0 popolna tišina

18.11.2010

11

Slušno območje

Bobnič in slušne koščice

Koščeni labirint

Določanje frekvence zvoka

18.11.2010

12

Cortijev organ

Aktivno kohlearno ojačanje

Mehanoelektrična transdukcija

Ionska sestava tekočin v kohlei

18.11.2010

13

Pomembne točke v avditorni poti

več mest prečkanja

retikularni sistem možganskega debla

ohranjenost prostorske orientacije

Vloga možganske skorje

Specialna čutila – okus in voh

Okus primarna zaznava okusa

kislo (H+)

grenko

sladko

slano (Na+, Cl-)

umami (glutamat)

zaznavni prag

18.11.2010

14

Zaznavni prag

Kvaliteta okusa snov prag (mol/l)

sladko saharozaglukozasaharin

0,010,08

0.000023

grenko kininsulfatnikotin

0,0000080,000016

slano NaClCaCl2

0,010,01

kislo solna kislinacitronska kislina

0,00090,0023

snov indeks

solna kislina 1

mravljinčna kislina 1.2

mlečna kislina 0.85

citronska kislina 0.46

karbonska kislina 0.06

Kisle snovi

snov indeks

kuhinjska sol 1

NaF 2

CaCl2 1

NaBr 0.4

KCl 0.6

Slane snovi

snov indeks

saharoza 1

1-propoksi-2-

amino-4-

nitrobenzen

5000

saharin 675

fruktoza 1.7

alanin 1.3

glukoza 0.8

Sladke snovi

18.11.2010

15

snov indeks

kinin 1

brucin 11

strihnin 3.1

nikotin 1.3

kafein 0.4

Grenke snovi

Okušalni brstič

Prenos signala v CŽS

Voh

olfaktorna membrana

prenos signala v CŽS

18.11.2010

16

Transdukcija olfaktoričnega signala

Prenos vohalnega signala v CŽS

Ostali “olfaktorični” sistemi

nazalno-trigeminalni sistem

Jacobsonov organ (vomeronazalni organ)

zaznavanje lastnega vonja

Motnje vohalne funkcije

anozmija

hiperozmija

kakozmija

18.11.2010

17

Motorični sistem

programiranjeodločitev izvedba

željarazvoj

strategije

izdelava programa

premikanja

izbira živčnih

sistemovgibanje

kortikalna,

subkortikalna

motivacijska

področja,

limbični

sistem

asociacijska

skorja,

senzorična

skorja

motorična skorja,

mali možgani,

bazalni gangliji

motorična skorja,

descendentni

projekcijski

sistemi,

refleksni sistemi

motorične

enote,

koordinirana

mišična

aktivnost

receptorji

Geneza giba

Potencial pripravljenosti

Motorična skorja

primarno motorično področje

premotorično področje

suplementarno motorično področje

18.11.2010

18

Motorična reprezentacija

Kortikospinalna proga Aktivacija živcev piramidne proge pred gibom

18.11.2010

19

Senzorična reaferenca živčnih celic piramidne proge

Specializirana področja motoričnega nadzora

Brocajev areal

premikanje oči

obračanje glave

področje ročnih spretnosti -apraksija

• časovno usklajevanje motoričnih aktivnosti, glajenjeprehodov med posameznimi gibi, motorično učenje.

• nadzor intenzitete mišičnega krčenja ob spreminjanju obremenitve, hitra koordinacija med agonističnimi in antagonističnimi skupinami mišic.

• načrtovanje in nadzor kompleksnih vzorcev premikanja mišic, relativne jakosti gibov, smeri gibanja in sosledja večih gibov.

Vloga malih možganov in bazalnih ganglijev

Anatomske povezave bazalnih ganglijev

18.11.2010

20

Bazalni gangliji

Živčni prenašalci v bazalnih ganglijih

ekscitacija

inhibicija

Mehanizem dizinhibicije talamusa

Patofiziologija bazalnih ganglijev

hiperkinetične motnje gibanja

hemibalizem

horea

hipokinetične motnje gibanja

morbus Parkinson

distonije

18.11.2010

21

Disfunkcija bazalnih ganglijev pri hemibalizmu

Disfunkcija bazalnih ganglijev pri horei Huntington

Disfunkcija bazalnih ganglijev pri Morbus Parkinson

Morbus Parkinson

18.11.2010

22

Mali možgani

Anatomija malih možganov

Funkcionalna področja malih možganov

Somatosenzorične projekcije v male možgane

18.11.2010

23

Funkcionalna enota cerebelarne skorje

Mali možgani in motorično učenje

Motorično učenje in aktivnost plezajočih in mahastih vlaken

Avtonomni živčni sistem

18.11.2010

24

Tonus avtonomnega živčevja in denervacija

tonus

denervacija izguba tonusa redundanca notranja kompenzacija povečana občutljivost na nevrotransmitorje.

Vloga nevropeptidov

Kotransmisija NO, acetilholina in VIP

18.11.2010

25

Kotransmisija ATP, noradrenalin in nevropeptida Y

Relativni pomen a- in b- adrenergičnega prenosa za prekrvavitev

Bolečina in simpatični živčni sistem

Nevrovaskularna sinkopa

18.11.2010

26

Mehanizem bruhanja