1 Površina gozdov in posegi v gozdove - ZGS...samic, 3 samce in 9 neugotovljivega spola). Gozdovi so kot vir lesa in drugih materialnih dobrin za Slovenijo pomembni, poleg tega zagotavljajo

POROČILO

ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

O GOZDOVIH

ZA LETO 2019

Ljubljana, marec 2020

1

V S E B I N A

Povzetek .................................................................................................................................... 3

1 Površina gozdov in posegi v gozdove ..................................................................................... 5

1.1 Površina gozdov ............................................................................................................... 5

1.2 Posegi v gozdove ............................................................................................................. 6

2 Lesna zaloga in prirastek lesa ............................................................................................... 8

2.1 Lesna zaloga .................................................................................................................... 8

2.2 Prirastek lesa .................................................................................................................... 9

3 Možni posek ......................................................................................................................... 10

4 Posek ................................................................................................................................... 11

4.1 Količina poseka .............................................................................................................. 11

4.2 Volumenska struktura posekanih dreves ........................................................................ 14

4.3 Posek po vrstah SEČNJE ............................................................................................... 15

4.4 Odlagališča smeti in odpadkov v gozdu .......................................................................... 18

5 Gojenje gozdov ..................................................................................................................... 19

5.1 Gozdnogojitvena dela ..................................................................................................... 19

5.1.1 Nega gozdov ........................................................................................................... 20

5.1.2 Obnova gozdov ........................................................................................................ 23

5.2 Zagotavljanje semena in sadik gozdnega drevja ............................................................. 27

5.3 Sanacija poškodovanih in ogroženih gozdov .................................................................. 29

5.3.1 Sanacijska obnova po naravnih ujmah, podlubnikih in v požarih poškodovanih gozdov ......................................................................................................................................... 30

6 Varstvo gozdov ...................................................................................................................... 31

6.1 Obseg in vzroki sanitarnega poseka ............................................................................... 31

6.2 Sanitarni posek zaradi naravnih ujm ............................................................................... 34

6.3 Sanitarni posek zaradi škodljivih žuželk s poudarkom na podlubnikih ............................. 35

6.4 Sanitarni posek zaradi bolezni gozdnega drevja in patogenih gliv................................... 40

6.5 Požari in požarno varstvo ............................................................................................... 41

6.6 Varstvo pred rastlinojedo parkljasto divjadjo ................................................................... 44

6.7 Skupni obseg varstvenih del ........................................................................................... 45

6.8 Drugo varstvo gozdov ..................................................................................................... 46

6.9 Skupni obseg gojitvenih in varstvenih del ....................................................................... 50

6.10 Sofinanciranje in financiranje gojitvenih in varstvenih del .............................................. 51

7 Gozdne prometnice ............................................................................................................... 54

7.1 Gozdne ceste ................................................................................................................. 54

7.1.1 Vzdrževanje gozdnih cest ........................................................................................ 54

7.1.2 Škode na gozdnih cestah ......................................................................................... 55

7.1.3 Financiranje vzdrževanja gozdnih cest..................................................................... 56

7.1.3 Gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest .................................................................... 59

2

7.2 Gozdne vlake.................................................................................................................. 60

7.2.1 Gradnja in rekonstrukcija gozdnih vlak ..................................................................... 60

7.3 Viri finančnih sredstev za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic .............................. 61

7.4 Stanje virov in rabe lesa za energijo v sloveniji ............................................................... 62

8 Divjad, njihovo življenjsko okolje in velike zveri...................................................................... 63

8.1 Velika parkljasta divjad ................................................................................................... 63

8.2 Druga divjad ................................................................................................................... 65

8.3 Velike zveri in ostale zavarovane vrste ........................................................................... 66

8.3.1 Rjavi medved ........................................................................................................... 66

8.3.2 Volk ......................................................................................................................... 69

8.3.3 Ris ........................................................................................................................... 72

8.3.4 Druge zavarovane živalske vrste ............................................................................. 74

8.4 Dela na izboljšanju življenjskega okolja prosto živečih živali ........................................... 75

9 Vlaganja v gozdove ............................................................................................................... 77

3

Povzetek Površina gozdov se, z izjemo področij, kjer se opušča kmetovanje, po več kot 130 letih ne povečuje več. Iz podatkov o spremembah površine gozda ne moremo neposredno sklepati o zaraščanju kmetijskih zemljišč, saj je potrebno upoštevati tudi krčitve gozda in definicijo gozda. Z upoštevanjem gozdnogospodarskih načrtov (GGN) gozdnogospodarskih enot (GGE), izdelanih leta 2019, se je površina gozda glede na leto 2018 zmanjšala za nekaj manj kot 500 ha in znaša 1.176.754 ha. Gozd prekriva 58 % površine Slovenije. Površina gospodarskih gozdov (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni) meri 1.068.484 ha, varovalnih gozdov je 98.762 ha in gozdnih rezervatov 9.508 ha.

Zlasti v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva se srečujemo z velikimi pritiski na gozd in gozdni prostor ter številnimi vlogami za soglasja k posegom v gozdove. Upoštevajoč soglasja in dovoljenja za posege v gozdni prostor ter nezakonite posege vanj, smo v letu 2019 zabeležili 2.851 posegov v gozdove na skupni površini 577 ha, kar je podobno kot leta 2018.

Z upoštevanjem podatkov GGN GGE, izdelanih v letu 2019, se je lesna zaloga (LZ) gozdov v Sloveniji v povečala za 0,4 % in je ocenjena na 356.746.000 m3 oziroma 303 m3/ha; v gospodarskih gozdovih pa 310 m3/ha. Letni prirastek se je z upoštevanjem podatkov leta 2019 izdelanih GGN GGE povečal za 0,3 % in je ocenjen na 8.827.600 m3 oziroma 7,50 m3/ha; v gospodarskih gozdovih pa 7,77 m3/ha. V letu 2019 je bilo posekano 5.287.863 m3 lesne mase (773.096 m3 manj kot v letu 2018), od tega kar 3.326.578 m3 iglavcev (1.040.998 m3 manj kot v letu 2018) in 1.961.285 m3 listavcev (267.902 več kot v letu 2018). Evidentiran posek je v letu 2019 znašal 87 % možnega poseka po GGN.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) že od začetka svojega delovanja (1994) praviloma povečuje z GGN načrtovan možni posek. Tako se je možni posek v na ravni države določen z GGN GGE v času delovanja ZGS povečal z 3.147.771 m3 (1994) na 6.985.621 m3 oziroma za 122 %, v zadnjem letu pa se je povečal za 2,2 %. Negovalna dela v gozdovih so bila opravljena na površini 4.298 ha, kar je nekoliko več kot leta 2018 (3.782 ha). Program negovalnih del za leto 2019 je bil realiziran 42 odstotno, glede na predviden povprečni letni obseg načrtovanih negovalnih del v GGN GGE pa je bila realizacija negovalnih del 32 %. Dela na obnovi gozda, vključno s pripravo sestoja oz. tal za naravno nasemenitev in s sanacijo v ujmah poškodovanih gozdov, so bila v letu 2019 izvedena na površini 1.382 ha, njihov obseg je dosegel 49 % obsega del po letnem programu teh del za leto 2019 oziroma 46 % obsega del, načrtovanih v GGN GGE. Pri tem je bila obnova gozdov s sadnjo in setvijo izvedena na 586 ha, kar je za 123 % več kot v prejšnjem letu.

Delež sanitarne sečnje v skupnem poseku v letu 2019 je znašal 53 %. Visok delež sanitarnega poseka je predvsem posledica sanitarnega poseka zaradi prenamnožitve podlubnikov na območju vetroloma iz leta 2017 ter zaradi poseka zaradi vetra poškodovanih dreves. V sanitarnem poseku obsega posek zaradi podlubnikov 47 %, posek zaradi naravnih ujm 40 %, posek zaradi bolezni gozdnega drevja 7 % in posek zaradi vseh drugih sanitarnih vzrokov 6 %. Obseg gradenj gozdnih cest je ostal v povprečju na enaki ravni kot preteklo leto (v zasebnih gozdovih se je nekoliko povečal, v državnih pa zmanjšal). Kljub temu gradnja gozdnih cest še vedno zaostaja za cilji iz območnih načrtov. Za vzdrževanje gozdnih cest je bilo v letu 2019 porabljenih 5,5 milijona EUR, kar je 15 % več kot leto prej. Zgrajenih oz. pripravljenih (brez rekonstrukcij) je bilo skupaj 375 km gozdnih vlak, od tega v zasebnih gozdovih 282 km in v državnih gozdovih 93 km.

Realizacija v lovsko upravljavskih načrtih načrtovanega odvzema parkljaste divjadi v letu 2019 je bila pri večini vrst ugodna, regionalno pa ponekod pod mejo dopustnega odstopanja. Na ravni

4

Slovenije je bil realiziran odvzem (% od načrtovanega) za pomembnejše vrste sledeč: srna 95 %, navadni jelen 92 %, damjak 170 %, muflon 97 %, gams 92 %, alpski kozorog 60 % in divji prašič 134 %. V letu 2019 je odvzem medveda v Sloveniji znašal 183 osebkov, kar je največ do sedaj. V tem letu smo evidentirali 449 škodnih dogodkov, kjer je bil povzročitelj medved. Ocenjena skupna vrednost škode po medvedu znaša 163.848 EUR. Odvzem volkov je v letu 2018 znašal 20 živali, kar je največ po letu 1995. Evidentirali smo 377 škodnih primerov, ki jih je povzročil volk, v skupni ocenjeni vrednosti 248.496 EUR.V letu 2019 smo zabeležili 2 primera odvzema risa (izgube), obravnavali pa smo en škodni primer, kjer je bil povzročitelj ris (škoda na drobnici), z ocenjeno vrednostjo škode 181 EUR. V sezoni 2018/2019 smo prvič izvajali celovit monitoring risa z uporabo avtomatskih kamer na širšem območju Kočevske in Notranjske, torej v osrednjem delu razširjenosti risa v Sloveniji. Ob koncu maja 2019 smo zabeležili 19 različnih odraslih živali (7 samic, 3 samce in 9 neugotovljivega spola). Gozdovi so kot vir lesa in drugih materialnih dobrin za Slovenijo pomembni, poleg tega zagotavljajo pomembne socialne vloge ter imajo neprecenljivo vlogo v okolju. Zato država in EU prispevata k zagotavljanju strokovnega dela z gozdovi in krepitvi njihovih ekoloških, socialnih in tudi ekonomskih funkcij. V letu 2019 je bilo iz proračuna RS in sredstev EU za vlaganja v gozdove porabljenih 5.985.230 EUR, kar je za 34 % več kot v letu 2018. Poleg finančnih sredstev s katerimi država nekatera dela v gozdovih financira, večino del pa sofinancira, so v letu 2019 v gozdove vlagali lastniki gozdov, država in občine. Občine so poleg obvez, ki izhajajo iz lastništva gozdov, k vzdrževanju gozdnih cest prispevale 1.232.344 EUR.

5

1 Površina gozdov in posegi v gozdove

1.1 POVRŠINA GOZDOV

Povečevanje gozdnih površin oziroma tako imenovano zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč v Sloveniji se je po več kot 130 let dolgem obdobju – od leta 1875, ko je bilo z gozdom pokritega le 36,4 % ozemlja današnje Slovenije, do leta 2010 – v glavnem zaključilo, vendar je zaraščanje v območjih, kjer se opušča kmetovanje še vedno prisotno. V podatkih o površini gozda ga delno prikrijejo krčitve, delno pa rušje, ki ga skladno s spremembo Zakona o gozdovih iz leta 2007 ponovno izločamo iz gozdnih površin. Z upoštevanjem na novo izdelanih GGN GGE, v katerih se sicer odraža dogajanje v gozdovih skozi celo preteklo desetletje, se površina gozda počasi zmanjšuje.

GGN GGE pokažejo, da se je površina slovenskih gozdov zmanjšala za 490 ha in znaša 1.176.754 ha. Gozdnatost Slovenije je tako v letu 2019 znašala 58,0 %. Ob upoštevanju še drugih gozdnih zemljišč pa je skupna površina 1.194.704 ha. To pomeni, da se je v primerjavi z letom 2018 skupna površina gozdov in drugih gozdnih zemljišč povečala za 954 ha. Površina gospodarskih gozdov znaša 1.068.484 ha (1.079.660 ha po načrtih GGE), varovalnih gozdov je 98.762 ha in gozdnih rezervatov 9.508 ha (Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13 in 39/15).

Preglednica 1: Površine gozdov v letu 2019 po GGO ob upoštevanju v letu 2019 izdelanih GGN GGE ter njihova lastniška struktura

GGO

Zasebni g. Državni g. G. lokalnih skupnosti

Skupaj gozdovi

Druga gozdna zemljišča

(ha) (ha ) (ha) (ha) (ha)

Tolmin 99.379 33.767 15.890 149.036 4.125

Bled 53.474 9.484 447 63.405 6.143

Kranj 63.344 6.597 1.077 71.017 1.299

Ljubljana 130.157 13.675 649 144.482 1.631

Postojna 48.055 30.601 532 79.188 218

Kočevje 40.739 47.476 4.713 92.928 296

Novo mesto 74.054 22.505 1.557 98.116 332

Brežice 60.057 9.191 315 69.563 465

Celje 62.526 11.757 694 74.976 333

Nazarje 46.417 1.569 63 48.049 1.420

Slovenj Gradec 44.263 16.467 0 60.730 386

Maribor 76.767 19.353 128 96.249 314

Murska Sobota 31.684 8.035 299 40.018 93

Sežana 76.165 8.168 4.663 88.996 897

Skupaj (ha) 907.080 238.646 31.028 1.176.754 17.950

Delež (%) 77 20 3 100

Pojasnilo:

Najažurnejši podatek o skupni površini gozdov v Sloveniji je podatek iz projekta MKGP Raba zemljišč (31.12.2019), pri katerem aktivno sodeluje tudi ZGS, ki izkazuje 1.195.812 ha gozdov, kar je 59,0 % površine Slovenije. Po tem podatku se je površina gozdov glede na december 2018 povečala za 905 ha) (december 2018: 1.194.907 ha, december 2017: 1.193.929 ha, november 2016: 1.193.137 ha, januar 2016: 1.193.284 ha, januar 2015: 1.199.944 ha, januar 2014: 1.205.486 ha, jesen 2012: 1.211.641 ha).

Lastništvo gozdov se je v zadnjih letih spreminjalo predvsem zaradi denacionalizacijskih postopkov. Tako se je od leta 1996 površina državnih gozdov zmanjšala za 130.698 ha, površina zasebnih gozdov pa povečala za 187.536 ha. Razmerje površin državnih in zasebnih gozdov (z občinskimi vred) se je spremenilo od 33,9 : 66,1 leta 1996 na 20,3 : 79,7 leta 2019.

6

1.2 POSEGI V GOZDOVE

V nasprotju z zaraščanjem odmaknjenih in za kmetijsko proizvodnjo manj primernih zemljišč, se v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva srečujemo z velikimi pritiski na gozd in gozdni prostor. ZGS je v letu 2019 obravnaval 3.851 vlog za soglasje k posegom v gozd in gozdni prostor, evidentirali pa smo tudi 318 vlog za izdajo projektnih pogojev (v letu 2018: 299).

Upoštevajoč soglasja in dovoljenja ter nezakonite posege v gozdove smo v letu 2019 zabeležili 2.851 posegov v gozdove na skupni površini 577 ha, kar je podobno kot v predhodnem letu (552 ha).

V strukturi vzrokov za posege v gozdove v letu 2019 je bilo močno na prvem mestu kmetijstvo s 57 %, sledita infrastruktura (17 %) in rudarstvo (9 %), Druge kategorije posegov so bile, tako kot vsa pretekla leta, tudi v letu 2019 po površini sorazmerno manj pomembne.

Preglednica 2: Krčitve gozdov v letu 2019 po namenu

Namen krčitve Skupaj

Način krčitve Urbanizacija Infrastruktura Kmetijstvo Rudarstvo Energetika Drugo

(ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha)

S soglasjem ZGS 44,7 99,9 316,6 43,8 28,4 19,5 552,8

Nezakonit poseg 3,4 0,6 13,7 5,5 0,0 0,6 23,9

Skupaj (ha) 48,1 100,5 330,3 49,3 28,4 20,1 576,6

Delež (%) 8,3 17,4 57,3 8,6 4,9 3,5 100,0

Slika 1: Krčitve gozdov v obdobju 2016–2019 in primerjava s povprečnim letnim obsegom krčitev gozdov v preteklih obdobjih

7

Vidimo, da je v zadnjih letih daleč najpomembnejši vzrok krčitev gozdov kmetijstvo, druge dejavnosti pa so manj pomembne.

Preglednica 3: Krčitve gozdov v letu 2019 po gozdnogospodarskih območjih in namenu

Namen krčitev

GGO Urbanizacija Infrastruktura Kmetijstvo Rudarstvo Energetika Drugo Skupaj (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha)

Tolmin 0,89 3,07 39,12 3,25 0,00 0,01 46,34

Bled 0,00 1,11 3,92 0,00 0,24 0,00 5,27

Kranj 20,42 5,85 25,98 0,87 0,44 0,08 53,64

Ljubljana 5,58 1,39 39,22 2,19 0,00 0,00 48,38

Postojna 0,01 0,12 35,70 0,00 0,00 0,00 35,83

Kočevje 1,11 1,86 6,10 0,00 0,04 0,00 9,11

Novo mesto 9,41 26,42 51,64 3,70 0,00 5,49 96,66

Brežice 1,18 1,10 23,17 0,20 2,00 2,89 30,54

Celje 0,41 0,48 17,30 2,32 0,04 0,00 20,55

Nazarje 0,19 0,11 16,67 0,00 0,00 0,12 17,09

Slov. Gradec 0,00 0,48 9,87 0,00 0,00 0,00 10,35

Maribor 7,79 0,19 25,96 35,82 25,60 9,96 105,32

Murska Sobota 0,00 0,75 6,10 0,00 0,00 0,25 7,10

Sežana 1,10 57,59 29,51 0,97 0,02 1,27 90,46

Skupaj (ha) 48,09 100,52 330,26 49,32 28,38 20,07 576,64

Skupaj (%) 8,3 17,4 57,3 8,6 4,9 3,5 100,0

V letu 2019 je bilo nezakonitih posegov v gozd in gozdni prostor 111, kar je po številu nekaj manj kot leta 2018 (120). Največ nezakonitih posegov je bilo po številu in površini leta 2009 (451 posegov na skupno 221 ha), po površini pa je bilo najmanj nezakonitih posegov leta 2004 (le 5,8 ha). Najbolj se je zmanjšala površina nezakonitih posegov zaradi kmetijstva, in sicer iz 209 ha v letu 2009 na 24 ha v letu 2019. Površina nezakonitih posegov je upoštevana v navedenem podatku o posegih v gozdove in gozdni prostor.

8

2 Lesna zaloga in prirastek lesa 2.1 LESNA ZALOGA

Z upoštevanjem podatkov GGN GGE, izdelanih v letu 2019, se je LZ slovenskih gozdov v absolutnem povečala za 0,4 % (leto 2018: za 0,7 %) in je ob koncu leta 2019 znašala 356.745.852 m3, povprečna LZ na hektar (upoštevajoč tudi na novo zarasle površine) se je prav tako povečala in je ob koncu leta 2019 znašala 303 m3/ha (2018: 302 m3/ha). V gospodarskih gozdovih (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni) povprečna LZ znaša 310 m3/ha.

Pri interpretaciji podatkov je potrebno upoštevati, da v Preglednici 4 navedeni podatki o LZ, primerjani z njimi sorodnimi lanskimi podatki, iz metodoloških razlogov ne kažejo dejanske spremembe LZ v preteklem letu. V njih se odražajo 10-letne spremembe lesne zaloge GGE, za katere so bili v preteklem letu izdelani GGN. Ti podatki torej kažejo trend gibanja LZ gozdov v smislu drsečih sredin s povprečnim petletnim časovnim zamikom. Enako velja za podatke o prirastku v Preglednici 6.

Preglednica 4: LZ gozdov v Sloveniji ob upoštevanju v letu 2019 izdelanih GGN GGE

GGO LZ (m3) LZ (m3/ha)

Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj

Tolmin 9.393.446 27.560.112 36.953.558 63,0 184,9 248,0

Bled 15.264.174 5.989.919 21.254.093 240,7 94,5 335,2

Kranj 16.855.066 9.355.975 26.211.041 237,3 131,7 369,1

Ljubljana 16.306.950 24.089.019 40.395.969 112,9 166,7 279,6

Postojna 12.088.985 11.888.457 23.977.442 152,7 150,1 302,8

Kočevje 13.788.857 16.909.366 30.698.223 148,4 182,0 330,3

Novo mesto 8.718.537 22.000.690 30.719.227 88,9 224,2 313,1

Brežice 3.251.456 16.383.064 19.634.520 46,7 235,5 282,3

Celje 8.549.278 15.172.946 23.722.224 114,0 202,4 316,4

Nazarje 13.102.004 4.855.475 17.957.479 272,7 101,1 373,7

Slov. Gradec 19.608.773 4.067.455 23.676.228 322,9 67,0 389,9

Maribor 15.216.742 20.216.609 35.433.351 158,1 210,0 368,1

M. Sobota 2.683.510 8.646.264 11.329.774 67,1 216,1 283,1

Sežana 4.688.162 10.094.561 14.782.723 52,7 113,4 166,1

Skupaj 159.515.940 197.229.912 356.745.852 135,6 167,6 303,2

Preglednica 5: Drevesna sestava gozdov v Sloveniji, izračunana na podlagi LZ drevesnih vrst, ob upoštevanju v letu 2019 izdelanih GGN GGE (%)

Leto smreka jelka bori maces. dr. igl. bukev hrasti pl. list. dr.t.list. meh.list. Iglavci Listavci

1998 32,7 9,1 5,9 1,3 0,2 31,7 6,7 3,8 7,0 1,6 49,2 50,8

1999 32,5 9,0 6,1 1,3 0,1 31,6 6,8 3,6 7,4 1,6 49,0 51,0

2000 32,5 8,5 6,0 1,2 0,2 31,6 6,9 4,1 7,4 1,6 48,4 51,6

2001 32,3 8,3 6,0 1,2 0,2 31,6 6,9 4,1 7,8 1,6 48,0 52,0

2002 32,3 8,2 6,0 1,2 0,2 31,6 7,0 4,2 7,8 1,5 47,9 52,1

2003 32,3 7,9 5,8 1,2 0,3 31,5 7,0 4,3 7,9 1,7 47,5 52,5

2004 32,4 7,8 5,7 1,2 0,3 31,7 6,9 4,4 7,9 1,7 47,4 52,6

2005 32,2 7,7 5,8 1,2 0,3 31,7 7,0 4,5 8,0 1,7 47,1 52,9

2006 32,3 7,6 5,7 1,2 0,3 31,7 7,0 4,6 8,0 1,7 47,0 53,0

2007 32,0 7,5 5,8 1,2 0,3 31,7 7,1 4,7 8,2 1,7 46,7 53,3

2008 31,9 7,5 5,8 1,2 0,3 31,8 7,1 4,7 8,2 1,7 46,6 53,4

2009 31,8 7,4 5,9 1,2 0,3 31,7 7,0 4,9 8,2 1,7 46,5 53,5

2010 31,5 7,6 5,9 1,2 0,2 31,8 7,0 4,9 8,2 1,7 46,4 53,6

2011 31,5 7,5 5,8 1,2 0,2 31,8 7,0 5,0 8,2 1,7 46,2 53,8

9

Leto smreka jelka bori maces. dr. igl. bukev hrasti pl. list. dr.t.list. meh.list. Iglavci Listavci

2012 31,3 7,5 5,8 1,2 0,2 31,9 7,0 5,1 8,2 1,7 46,0 54,0

2013 31,1 7,5 5,7 1,2 0,3 32,0 7,0 5,1 8,4 1,7 45,8 54,2

2014 30,9 7,5 5,7 1,2 0,3 32,2 7,0 5,2 8,4 1,7 45,6 54,4

2015 30,8 7,5 5,6 1,2 0,3 32,3 7,0 5,2 8,4 1,7 45,4 54,6

2016 30,8 7,5 5,6 1,2 0,3 32,2 7,0 5,2 8,5 1,7 45,3 54,7

2017 30,6 7,4 5,5 1,2 0,3 32,4 7,0 5,3 8,5 1,7 45,0 55,0

2018 30,5 7,4 5,5 1,2 0,3 32,6 7,1 5,3 8,5 1,7 44,9 55,1

2019 30,4 7,5 5,4 1,2 0,3 32,7 7,1 5,4 8,5 1,7 44,7 55,3

Primerjava deležev posameznih drevesnih vrst v lesni zalogi glede na deleže v preteklih letih nam nakazuje nadaljevanje trenda zmanjševanja deleža iglavcev in naraščanja deleža listavcev. Zmanjšanje je v zadnjih 5 letih največje pri smreki (za 0,4 odst. točke), od leta 1998 pa se je najbolj zmanjšal delež jelke (za 1,6 odst. točke). Zmanjšani delež jelke so nadomestili večji deleži hrasta, plemenitih in trdih listavcev. Sorazmerno veliko povečanje deleža drugih trdih listavcev v obdobju 1998–2017 je tudi posledica spremenjenih (sodobnejših) metod ugotavljanja LZ. Le ti imajo namreč sorazmerno velik delež v sestojih, kjer se je v preteklosti LZ določevala izključno s cenitvijo, danes pa v pretežnem deležu z meritvami na vzorčnih ploskvah. Deleži drugih drevesnih vrst (bori, macesen, bukev in mehki listavci) so v preteklih letih ostali v glavnem nespremenjeni.

2.2 PRIRASTEK LESA

Z upoštevanjem podatkov GGN GGE, izdelanih v letu 2019, se je letni prirastek v slovenskih gozdovih povečal za 27.118 m3 oziroma za 0,3 % (2018: +1,2 %) in ga v letu 2019 ocenjujemo na 8.827.654 m3. Tudi povprečni letni prirastek na hektar se je v primerjavi z letom 2018 nekoliko povečal in je ob koncu leta 2019 znašal 7,50 m3/ha. V gospodarskih gozdovih (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni) je absolutni letni prirastek 8.389.047 m3, povprečni prirastek na hektar pa 7,77 m3/ha.

Preglednica 6: Letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih ob upoštevanju v letu 2019 izdelanih GGN GGE po GGO

GGO Prirastek (m3) Prirastek (m3/ha)


Tolmin 242.708 689.186 931.894 1,6 4,6 6,3

Bled 287.717 117.588 405.305 4,5 1,9 6,4

Kranj 349.962 204.315 554.277 4,9 2,9 7,8

Ljubljana 438.555 660.735 1.099.289 3,0 4,6 7,6

Postojna 269.370 234.472 503.841 3,4 3,0 6,4

Kočevje 348.193 367.207 715.400 3,8 4,0 7,7

Novo mesto 302.503 645.970 948.473 3,1 6,6 9,7

Brežice 92.210 437.320 529.529 1,3 6,3 7,6

Celje 222.721 384.461 607.182 3,0 5,1 8,1

Nazarje 305.541 123.899 429.440 6,4 2,6 8,9

Slovenj Gradec 440.847 120.596 561.443 7,3 2,0 9,2

Maribor 346.603 484.134 830.737 3,6 5,0 8,6

Murska Sobota 59.830 247.934 307.764 1,5 6,2 7,7

Sežana 103.650 299.430 403.080 1,2 3,4 4,5

Skupaj 3.810.410 5.017.247 8.827.654 3,2 4,3 7,5

10

3 Možni posek

Preglednica 7: Letni možni posek lesa ob upoštevanju v letu 2019 izdelanih GGN GGE po GGO

GGO Letni možni posek (m3)

Iglavci Listavci Skupaj

Tolmin 181.225 510.665 691.890

Bled 201.931 66.407 268.338

Kranj 331.392 163.103 494.495

Ljubljana 346.356 478.496 824.852

Postojna 270.820 185.019 455.839

Kočevje 307.505 297.724 605.229

Novo mesto 201.604 543.922 745.526

Brežice 75.071 337.764 412.835

Celje 184.450 328.093 512.543

Nazarje 247.136 74.333 321.469

Slovenj Gradec 359.900 68.089 427.989

Maribor 283.460 376.971 660.431

Murska Sobota 51.835 181.860 233.695

Sežana 114.576 215.914 330.490

Skupaj 3.157.261 3.828.360 6.985.621

Možni posek se je z upoštevanjem v letu 2019 izdelanih GGN GGE povečal za 2,2 % glede na prejšnje leto in znaša 6.985.621m3 (leta 2018: 6.837.356 m3), v obdobju 1994–2019 pa se je povečal kar za 122 % (leta 1994: 3.147.771 m3).

Slika 2: Spreminjanje letnega možnega poseka v obdobju 1996–2019

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

v 1000 m3

leta

iglavci listavci

11

4 Posek

4.1 KOLIČINA POSEKA

V letu 2019 je bilo posekano 5.287.863 m3 lesne mase (773.096 m3 manj kot v letu 2018), od tega kar 3.326.578 m3 iglavcev (1.040.998 m3 manj kot v letu 2018) in 1.961.285 m3 listavcev (267.902 več kot v letu 2018). Primerjavo poseka v letu 2019 s posekom v preteklih letih in možnim posekom po GGN GGE prikazujeta spodnja preglednica in slika, posek v letu 2019 in posek po debelinski strukturi drevja pa je prikazan v Prilogah 1 in 2.

Posek v letu 2019 nekoliko zmanjšal, vendar je še vedno na ravni let 2014–2018 in dosega 87 % možnega poseka po GGN, pri iglavcih je le tega močno presegel (138 %), pri listavcih pa je s 44 % izjemno majhen, podobno kot leta 2018, ko je bil (45 %.

Na ravni Slovenije ne razpolagamo z neoporečnimi primerjavami po posameznih oblikah lastništva, saj se podatki o poseku nanašajo na trenutno lastništvo gozda, medtem ko se podatki o možnem poseku nanašajo na lastništvo, kot je bilo v času izdelave posameznih GGN. Približni izračuni zadnjih let kažejo, da se posek v državnih gozdovih realizira blizu količine načrtovanega (možnega) poseka, posek v zasebnih gozdovih pa znatno nižje. Razlika med količino načrtovanega poseka po GGN GGE in realiziranim posekom v zadnjih letih gre torej izključno na račun zasebnih gozdov. Vzrokov za nerealiziranje poseka v zasebnih gozdovih je več; najpogostejši razlog pa je, zlasti pri sestojih s tanjšim drevjem, premajhna ekonomičnost pridobivanja lesa.

Hkrati je potrebno opozoriti, da analize meritev na stalnih vzorčnih ploskvah (SVP) kažejo višji posek kot evidence. Vzrokov za to je več, del neregistriranega poseka je nedovoljen posek.

Preglednica 8: Deleži poseka glede na možni posek v obdobju 2001–2019

Leto Posek / možni posek (%)

Iglavci Listavci Skupaj

2001 83 67 72

2002 81 63 72

2003 94 57 75

2004 90 53 71

2005 99 54 75

2006 104 63 82

2007 89 48 68

2008 87 53 70

2009 76 57 66

2010 71 56 63

2011 79 64 71

2012 73 65 68

2013 79 54 65

2014 122 86 103

2015 136 61 95

2016 134 60 94

2017 111 46 75

2018 142 45 89

2019 138 44 87

12

Preglednica 9: Posek v obdobju 1991–2019

Posek po letih Iglavci (m3) Listavci (m3) Skupaj (m3)

Načrti gozdnogospodarskih enot 3.070.344 3.767.012 6.837.356

1991 1.242.503 856.090 2.098.593

1992 1.208.318 959.636 2.167.954

1993 1.289.585 798.081 2.087.666

1994 1.411.275 843.605 2.254.880

1995 1.247.957 843.953 2.091.909

1996 1.512.284 818.119 2.330.404

1997 1.387.932 1.179.128 2.567.060

1998 1.396.052 1.074.121 2.470.173

1999 1.349.117 1.047.198 2.396.315

2000 1.422.750 1.186.289 2.609.039

2001 1.458.837 1.155.464 2.614.301

2002 1.496.665 1.148.889 2.645.553

2003 1.822.887 1.184.211 3.007.097

2004 1.820.390 1.137.607 2.957.997

2005 2.033.390 1.202.710 3.236.100

2006 2.242.755 1.475.508 3.718.263

2007 2.042.735 1.199.335 3.242.070

2008 2.055.341 1.372.031 3.427.372

2009 1.853.772 1.520.419 3.374.191

2010 1.808.066 1.566.071 3.374.137

2011 2.040.015 1.855.622 3.895.636

2012 2.152.467 1.758.340 3.910.807

2013 2.190.572 1.733.423 3.923.995

2014 3.463.295 2.886.440 6.349.736

2015 3.922.547 2.108.495 6.031.042

2016 4.013.145 2.089.485 6.102.630

2017 3.295.974 1.688.661 4.984.635

2018 4.367.576 1.693.383 6.060.959

2019 3.326.578 1.961.285 5.287.863

Upoštevajoč podatke o LZ in prirastku slovenskih gozdov po trenutno veljavnih GGN je znašal posek v letu 2019 v odnosu do LZ 1,5 % (v letu 2018: 1,8 %) (pri iglavcih 2,1 % in pri listavcih 1,0 %), v odnosu do tekočega prirastka pa 60 % (pri iglavcih 87 % in pri listavcih 39 %). Upoštevajoč samo gospodarske gozdove je znašal posek v odnosu do LZ 1,6 % (pri iglavcih 2,2 %, pri listavcih 1,1 %), v odnosu do tekočega prirastka pa 63 % (pri iglavcih 91 % in pri listavcih 42 %).

Preglednica 10: Posek v letu 2019 po GGO in kategorijah lastništva v m3

GGO Državni gozdovi Gozdovi lokalnih skupnosti


Tolmin 40.864 73.792 114.656 8.083 2.563 10.646

Bled 30.746 638 31.383 506 31 536

Kranj 29.006 5.278 34.284 1.495 339 1.835

Ljubljana 21.532 20.830 42.362 996 1.187 2.182

Postojna 154.796 72.707 227.503 412 240 651

Kočevje 351.801 103.766 455.567 16.108 8.665 24.773

Novo mesto 74.745 101.276 176.021 920 904 1.825

Brežice 16.007 36.667 52.674 117 118 235

Celje 33.682 43.914 77.596 1.388 355 1.743

Nazarje 3.943 1.204 5.147 0 0 0

Slovenj Gradec 170.622 6.840 177.463 233 10 243

Maribor 88.742 41.251 129.993 332 335 667

Murska Sobota 10.322 23.644 33.966 77 347 424

Sežana 6.003 6.010 12.013 200 496 696

Skupaj 1.032.811 537.817 1.570.628 30.867 15.589 46.456

13

GGO Zasebni gozdovi Vsi gozdovi

iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj

Tolmin 59.275 146.062 205.336 108.222 222.417 330.639

Bled 520.337 28.733 549.070 551.589 29.401 580.989

Kranj 206.001 75.003 281.004 236.502 80.621 317.123

Ljubljana 193.927 173.717 367.644 216.455 195.734 412.188

Postojna 104.791 52.870 157.660 259.998 125.817 385.815

Kočevje 196.716 64.981 261.697 564.625 177.411 742.037

Novo mesto 97.806 223.863 321.669 173.471 326.043 499.514

Brežice 33.012 170.307 203.319 49.136 207.092 256.228

Celje 58.893 115.371 174.265 93.963 159.641 253.604

Nazarje 205.349 35.069 240.418 209.292 36.272 245.565

Slovenj Gradec 333.965 21.333 355.299 504.821 28.184 533.004

Maribor 206.112 159.565 365.677 295.186 201.150 496.336

Murska Sobota 19.697 72.352 92.050 30.097 96.343 126.440

Sežana 27.018 68.654 95.672 33.221 75.160 108.381

Skupaj 2.262.899 1.407.880 3.670.779 3.326.578 1.961.285 5.287.863

Slika 3: Posek v obdobju 1991–2019 v milijonih m3

V Prilogi 3 so za vsa območja, v Prilogi 4 pa za vse GGE v Sloveniji prikazane primerjave med načrtovanim (možnim) posekom in posekom v letu 2019. Navedeni so tudi povprečni količniki dinamike uresničevanja GGN glede poseka (količnik 0,75 tako pri dani GGE pomeni, da se je v letih veljavnosti GGN v tej GGE posekalo 75 % lesne mase, ki bi se glede na načrtovan (možni) posek smela posekati v letih, ko že velja GGN). Lahko ugotovimo, da so vrednosti količnikov v nekaterih GGE s pretežno zasebnimi gozdovi z malo sanitarne sečne zelo nizke.

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

NačrtGGE

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

mio

m3

Iglavci Listavci

14

Slika 4: Trend gibanja razmerja med načrtovanim možnim posekom in prirastkom v obdobju 1996–2019

4.2 VOLUMENSKA STRUKTURA POSEKANIH DREVES

Preglednica 11: Povprečni volumni posekanih dreves v obdobju 1995–2019 v m3

Državni gozdovi Zasebni gozdovi Drugi gozdovi Skupaj

Leto Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj

1995 0,84 0,51 0,67 1,05 0,62 0,82 0,76 0,44 0,56 0,95 0,57 0,75

1996 0,54 0,53 0,54 0,54 0,56 0,55 0,41 0,38 0,40 0,54 0,55 0,54

1997 0,58 0,48 0,53 0,74 0,51 0,61 0,70 0,42 0,52 0,67 0,50 0,58

1998 0,75 0,54 0,64 0,97 0,58 0,76 0,82 0,47 0,61 0,88 0,56 0,71

1999 0,80 0,56 0,67 0,99 0,60 0,77 0,64 0,39 0,53 0,91 0,58 0,73

2000 0,87 0,60 0,72 1,04 0,60 0,78 0,94 0,44 0,61 0,97 0,60 0,75

2001 0,94 0,64 0,77 1,04 0,58 0,78 0,89 0,43 0,61 1,00 0,60 0,77

2002 0,97 0,63 0,78 1,06 0,59 0,79 0,86 0,28 0,48 1,02 0,60 0,78

2003 1,06 0,66 0,85 1,05 0,58 0,80 0,93 0,36 0,64 1,05 0,61 0,82

2004 1,08 0,67 0,88 1,07 0,58 0,81 0,72 0,41 0,54 1,07 0,61 0,83

2005 1,11 0,70 0,91 1,06 0,56 0,80 1,05 0,25 0,51 1,08 0,61 0,84

2006 1,14 0,74 0,95 1,00 0,54 0,74 1,01 0,22 0,40 1,05 0,59 0,80

2007 0,98 0,72 0,86 0,94 0,58 0,77 1,01 0,32 0,55 0,95 0,63 0,80

2008 1,06 0,77 0,91 1,02 0,62 0,82 0,78 0,40 0,59 1,04 0,66 0,84

2009 1,01 0,79 0,89 1,03 0,56 0,75 0,74 0,38 0,53 1,02 0,63 0,80

2010 1,06 0,79 0,91 1,05 0,52 0,72 0,77 0,46 0,58 1,05 0,60 0,78

2011 1,11 0,79 0,92 1,11 0,58 0,78 0,58 0,34 0,44 1,10 0,63 0,82

2012 1,13 0,74 0,92 1,19 0,58 0,81 0,99 0,70 0,80 1,17 0,62 0,84

2013 1,16 0,78 0,95 1,11 0,60 0,81 0,97 0,51 0,67 1,12 0,64 0,85

2014 0,81 0,72 0,77 0,73 0,57 0,64 0,44 0,50 0,46 0,75 0,60 0,67

2015 1,03 0,71 0,90 1,00 0,58 0,79 0,97 0,56 0,76 1,01 0,62 0,83

2016 1,15 0,77 0,98 1,12 0,64 0,89 0,99 0,56 0,74 1,13 0,67 0,91

2017 1,31 0,85 1,09 1,21 0,67 0,96 0,99 0,65 0,80 1,23 0,71 0,99

2018 1,62 0,86 1,39 1,34 0,73 1,06 1,18 0,52 0,84 1,42 0,75 1,14

2019 1,46 0,89 1,20 1,30 0,71 0,99 1,01 0,69 0,87 1,34 0,76 1,04

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

delež MP/P (%)

leta

iglavci listavci

15

Povprečni volumen posekanih dreves je v letu 2019 znašal 1,04 m3, v državnih gozdovih 1,20 m3 v zasebnih gozdovih pa 0,99 m3. Podatki kažejo, da je bil v letih z velikim deležem sanitarnega poseka zaradi žledu in snega (1996, 1997 in 2014) oziroma napada podlubnikov in vetrolomov (2006 in 2007) povprečni volumen posekanih dreves znatno manjši kot v letih brez hujših (vremenskih) ujm. Debelinska struktura v letu 2019 posekanega drevja se v primerjavi s preteklim letom nekoliko spremenila in je, upoštevajoč lesno maso posekanega lesa, naslednja: drevje do premera 29,9 cm: 15,9 % (leta 2018: 14,2 %), drevje premera 30,0–49,9 cm: 47,8 % (leta 2018: 48,3 %) in drevje s premerom 50,0 cm in več: 36,4 % (leta 2018: 37,5 %).

Slika 5: Povprečno posekano drevo v obdobju 1995–2019

Zelo majhen povprečen volumen posekanih dreves v letih 1996, 1997 in 2014 je posledica obsežnih poškodb gozdnih sestojev s predvsem mlajšim oziroma tanjšim drevjem zaradi snega in žleda. Po letu 2015 je povprečni volumen posekanih dreves ponovno večji, kar velja še posebej za iglavce.

4.3 POSEK PO VRSTAH SEČNJE

Preglednica 12: Posek v letu 2019 po vrstah sečnje v m3

Vrsta poseka Iglavci Listavci Skupaj

Negovalne sečnje 837.993 1.399.636 2.237.629

Varstveno-sanacijske sečnje 1.940.200 191.713 2.131.914

Posek oslabelega drevja 445.631 258.079 703.710

Krčitve 47.903 57.975 105.878

Posek za gozdno infrastrukturo 41.721 29.789 71.510

Posek brez odobritve 9.172 17.635 26.807

Umetna obnova 1.226 3.959 5.185

Ostali vzroki sečenj 2.733 2.498 5.231

Skupaj 3.326.579 1.961.284 5.287.864

Delež negovalnega poseka se je v letu 2019 ponovno povečal na raven leta 2017 in je znašal 42,3 % (leta 2018: 29,7 %, leta 2017: 44,0 %, … , leta 2014: 29,8%, leta 2013: 66,0 %). Majhen delež negovalnega poseka v zadnjih letih je posledica napada podlubnikov (glej tudi poglavje 6.1: Višina in vzroki sanitarnega poseka).

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

20

09

20

10

20

11

20

12

20

13

20

14

20

15

20

16

20

17

20

18

20

19

Po

vp

reč

no

dre

vo

(m

3)

iglavci listavci skupaj

16

Preglednica 13: Delež varstveno-sanacijskih sečenj od skupnega poseka v %

V letu 2019 se je delež varstveno-sanacijskih sečenj (40,3 %) v primerjavi z letom 2018 nekoliko zmanjšal in izenačil z letom 2017.

Nedovoljeni posek

V letu 2018 je evidentirani posek brez odobritve znašal le 0,5 % od skupne količine poseka in je le nekaj več kot v letu 2018 (0,5 %); za primerjavo: ta delež je bil največji leta 1995, ko je znašal 5,3 %). Pri iglavcih je znašal delež evidentiranega poseka brez odobritve 0,3 %, pri listavcih pa 0,9 %. Največ poseka brez odobritve smo v letu 2019 zabeležili v GGO Celje (1,1 %), GGO Sežana (1,0 %), in GGO Ljubljana (0,9 %), najmanj pa v GGO Postojna in Kočevje (0,1 %).

V letu 2019 smo zabeležili tudi 15 nedovoljenih posekov na golo, od tega 14 primerov na površini manjši od enega hektarja (enako kot leta 2018) in 1 primer na površini večji od enega hektarja (4 v letu 2018). Skupna površina tovrstnih posegov je bila 5,2 ha (leta 2018: 14,1 ha). Podatek ne zajema poseka gozda zaradi nedovoljenih posegov v prostor.

V spodnji preglednici je prikazano število nedovoljenih posekov po velikostnih kategorijah in po vzrokih poseka, na Sliki 6 pa število nedovoljenih posekov po velikostnih kategorijah in po vzrokih poseka po GGO. V letu 2019 je bilo vseh dogodkov s posekom brez odobritve 1.734 (leta 2018: 1.283). Po številu nedovoljenih posekov izstopajo GGO Novo mesto (277), GGO Maribor (257) in GGO Murska Sobota (247).

Preglednica 14: Pregled nedovoljenega poseka po vzrokih in velikostnih kategorijah v letu 2019

Število dogodkov

pod 5,0 m3 5,0–9,9 m3 10,0–19,9 m3 20,0–49,9 m3 50,0 m3 in več

Zaradi lesa 770 381 279 166 82

Zaradi neodobrenega posega v prostor 10 3 13 12 18

Skupaj 780 384 292 178 100

17

Slika 6: Pregled nedovoljenega poseka po številu in velikostnih kategorijah v letu 2019

0

50

100

150

200

250

300

TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE

Zaradi lesa

pod 5,0 m3 5,0 - 9,9 m3 10,0 -19,9 m3 20 - 49,9 m3 50,0 m3 in več

0

2

4

6

8

10

12


Zaradi neodobrenega posega v prostor

pod 5,0 m3 5,0 - 9,9 m3 10,0 -19,9 m3 20 - 49,9 m3 50,0 m3 in več

0

50

100

150

200

250

300


Skupaj

pod 5,0 m3 5,0 - 9,9 m3 10,0 -19,9 m3 20 - 49,9 m3 50,0 m3 in več

18

4.4 ODLAGALIŠČA SMETI IN ODPADKOV V GOZDU

Preglednica 15: Število evidentiranih odlagališč smeti in odpadkov v gozdu po GGO v letu 2019

GGO Okolju nevarni

odpadki

Nerazgradljivi, okolju nenevarni

odpadki

Razgradljivi, okolju nenevarni

odpadki Mešani odpadki Skupaj

Tolmin 1 4 2 3 10

Bled 1 1 9 4 15

Kranj 0 17 5 5 27

Ljubljana 0 4 0 1 5

Postojna 3 2 0 14 19

Kočevje 21 168 20 87 296

Novo mesto 1 12 0 0 13

Brežice 4 7 10 13 34

Celje 0 0 0 0 0

Nazarje 2 5 1 5 13

Slovenj Gradec 3 4 4 4 15

Maribor 0 3 1 4 8

Murska Sobota 0 10 0 7 17

Sežana 7 14 1 46 68

Skupaj 43 251 53 193 540

V letu 2019 je bilo skupno evidentiranih 540 odlagališč smeti in odpadkov, kar je 6 več kot v letu 2018. Največ evidentiranih odlagališč smeti in odpadkov je v GGO Kočevje in GGO Sežana.

Slika 7: Število evidentiranih odlagališč smeti in odpadkov glede na njihovo velikost v gozdu v letu 2019

0

50

100

150

200

250

300

Okolju nevarni odpadki Nerazgradljivi, okoljunenevarni odpadki

Razgradljivi, okoljunenevarni odpadki

Mešani odpadki

Šte

vilo

od

lag

ališ

č

Število odlagališč do 10 m3 Število odlagališč nad 10 m3

19

5 Gojenje gozdov Na gospodarjenje z gozdovi v zadnjih letih vse bolj vplivajo podnebne spremembe. Naravne ujme so zadnja leta pogostejše in silovitejše, sledijo jim prenamnožitve smrekovih podlubnikov. V zadnjih letih je gozdove prizadelo več škodnih dogodkov med njimi največji: žledolom v februarju 2014, prenamnožitev podlubnikov v letih 2015–2017, vetrolom v decembru 2017. Sanacija poškodovanih gozdov je bila tako že šesto leto prednostni ukrep pri gospodarjenju z gozdom in pri izvajanju ukrepov gojenja in varstva gozdov.

Leto 2019 je bilo na državni ravni drugo najtoplejše v obdobju 1981–2019. Povprečna letna temperatura zraka je bila od 1 do 2 °C nad povprečjem 1981–2010, padavine so povprečje presegle za 9 %, sončnega vremena je bilo 6 % več od povprečja. Prve tri mesece je bilo vreme večinoma ugodno za delo v gozdovih. Dni s snežno odejo po nižinah ni bilo veliko, v visokogorju je sneg zapadel konec januarja oziroma v februarju. Povprečna dnevna temperatura zraka je prestopila spomladanski vegetacijski prag 5°C ob koncu januarja na Primorskem, drugod po Sloveniji pa v zadnji tretjini februarja, od 2 do skoraj 4 tedne bolj zgodaj kot običajno (1981–2010). V hribovitih predelih je bil spomladanski vegetacijski prag presežen ob koncu marca. Prve ulove smrekovih podlubnikov v kontrolnih pasteh smo zabeležili od sredine marca dalje. V maju je bilo deževno in hladno, zato so bili na višjih in hladnejših legah prvi ulovi podlubnikov v pasteh zabeleženi v sredini aprila. V vročem in sušnem poletju s štirimi vročinskimi valovi so podlubniki nadoknadili spomladansko zamudo pri razvoju. Pod jesenski temperaturni prag 5°C so temperature zraka padle konec meseca novembra, v hribovitih predelih v prvi dekadi novembra. Izjema je Primorska, kjer so temperature zraka ostale nad pragom 5 °C vse do konca leta. Vegetacijska doba med spomladanskim in jesenskim temperaturnim pragom je trajala od 270 do 286 dni, na Primorskem več kot 330 dni. V večjem delu Slovenije je bila skoraj mesec dni, na Primorskem pa mesec in pol, daljša od povprečja. Jesensko in zimsko vreme z izjemo novembra je bilo večinoma ugodno za delo v gozdovih. Poročilo o vremenskem dogajanju v letu 2019 je povzeto po mesečnem biltenu Agencije RS za okolje za december 2019, Naše okolje.

5.1 Gozdnogojitvena dela Potrebe po izvedbi gozdnogojitvenih del v slovenskih gozdovih so v letu 2019 narekovale predvsem posledice naravnih ujm v gozdovih – žledoloma, napadov podlubnikov in vetrolomov. Obseg izvedenih rednih gozdnogojitvenih del in del ostalega varstva v gozdovih, ki sicer spremljajo normalen razvoj gozda brez motenj, je bil tako manjši od predvidenega v letnih programih teh del zaradi prioritetne sanacije posledic naravnih ujm ter razpoložljivih sredstev za sofinanciranje vlaganj v gozdove iz državnega proračuna, ki so ključna spodbuda lastnikom gozdov za izvedbo gozdnogojitvenih del.

V letu 2019 je bilo za sofinanciranje redne nege v zasebnih gozdovih iz sredstev integralnega proračuna RS zagotovljenih 358.800 EUR, kar je zadostovalo za izvedbo petine načrtovanih del po Programu vlaganj za leto 2019. Zagotovljena sredstva za nego so bila prednostno namenjena nujnim ukrepom nege gozdov, predvsem nege mladovij, osnovanih s sadnjo sadik gozdnega drevja, kjer so bila že v preteklosti vložena znatna sredstva za osnovanje gozda.

Nižja realizacija programa obnove gozdov, zlasti del za naravno obnovo (priprava sestoja, tal) v zasebnih gozdovih je posledica nizkega obsega proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove iz proračuna RS. Zadnjih nekaj let razpoložljiva sredstva za obnovo gozdov namenjamo predvsem izvedbi obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja in najbolj nujnim ukrepom nege mladega gozda. Veliko gozdnogojitvenih del za naravno obnovo, predvsem ukrepov priprave sestoja na naravno obnovo, se načrtuje in izvede ob redni pomladitveni sečnji, zaradi omejenih sredstev za sofinanciranje teh ukrepov pa jih posebej ne evidentiramo. Realizacija teh ukrepov je tako večja, kot jo prikazuje poročilo. Zagotovljena sredstva iz proračuna RS za redno obnovo zasebnih gozdov so zadostovala za izvedbo 57 % načrtovanih del v primerjavi s Programom vlaganj za leto 2019.

20

Obnova po žledu, vetru in po podlubnikih poškodovanih gozdov na območjih, kjer se je zaradi posledic žleda in podlubnikov v povprečju zmanjšal gozdni potencial za vsaj 20 % (v nadaljevanju območja sanacije za PRP), se je v letu 2019 intenzivirala. Obseg obnove s sadnjo se je povečal za 75 % v primerjavi z letom 2018, nega poškodovanih gozdov pa za 92%.

5.1.1 Nega gozdov

Skupno so bila v gozdovih vseh lastništev v letu 2019 opravljena negovalna dela na površini 4298,00 ha, kar je za 14% več kot leta 2018 (leta 2018: 3781,85 ha). Program negovalnih del za leto 2019 je bil realiziran 42 odstotno, glede na predviden povprečni letni obseg načrtovanih negovalnih del v GGN GGE pa je bila realizacija negovalnih del 32 %.

V zasebnih gozdovih so bila negovalna dela opravljena na 1.875,78 ha (leta 2018: 1.525,14 ha), kar je 26 % v primerjavi s Programom vlaganj v gozdove za leto 2019 in 20 % od obsega negovalnih del, predvidenih z GGN.

V državnih gozdovih so bila negovalna dela v letu 2019 izvedena na površini 2.335,84 ha (leta 2018: 2.154,32 ha), kar je 76 % v primerjavi s Programom del za leto 2019 in dobrih 60 % od obsega negovalnih del, predvidenih z GGN.

Preglednica 16: V letu 2019 izvedena negovalna dela in primerjava izvedenih del s Programom gojitvenih del za leto 2019

*Opomba: Program = Program del in vlaganj v gozdove

Obseg potrebnih negovalnih del se načrtuje na podlagi načrtov GGE, njegova realizacija pa je odvisna od višine razpoložljivih proračunskih sredstev za financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove, ki ne zadoščajo za izvedbo predvidenega programa vlaganj, in od pripravljenosti lastnikov gozdov za izvedbo teh del. Prioritete pri sanaciji posledic naravnih ujm v gozdovih vplivajo tudi na izvedbo rednih gozdnogojitvenih del.

Zaradi nizke realizacije negovalnih del v zasebnih gozdovih posebno pozornost posvečamo spodbujanju lastnikov gozdov za izvedbo negovalnih del in izvajamo promocijo nege gozda, tako na prireditvah (Teden gozdov, sejemske predstavitve) kot s prispevki v medijih in promocijskim materialom (brošure, zloženke in video material).

V letu 2019 je bilo v zasebnih gozdovih izvedena ena petina, v državnih pa okoli 60 % obsega del nege mladega gozda, načrtovanega v GGN. V dobrih dveh desetletjih, odkar se

Lastništvo

Obžetev Nega

mladja Nega gošče

Nega letvenjaka

Nega drogovnj.

Skupaj Skupaj

(delovnih dni) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha)

Zasebni gozdovi

*Program 1.364,02 1.164,04 1.887,14 1.424,05 1.262,26 7.101,51 34.610

Realizacija 855,63 269,67 337,77 245,96 166,75 1.875,78 9.241

Real./Prog. (%) 63 23 18 17 13 26 27

Državni gozdovi

*Program 712,84 372,05 966,68 604,04 419,47 3.075,08 12.800

Realizacija 630,25 308,05 710,58 437,57 249,39 2.335,84 9.886

Real./Prog. (%) 88 83 74 72 59 76 77

Občinski gozdovi

*Program 46,33 34,85 27,01 11,73 4,65 124,57 599

Realizacija 44,25 22,8 13,03 5,35 0,95 86,38 387

Real./Prog. (%) 96 65 48 46 20 69 65

Skupaj vsi gozdovi

*Program 2.123,19 1.570,94 2.880,83 2.039,82 1.686,38 10.301,16 48.010

Realizacija 1.530,13 600,52 1061,38 688,88 417,09 4.298,00 19.514

Real./Prog. (%) 72 38 37 34 25 42 41

21

gozdnogojitvena in varstvena dela v zasebnih gozdovih sofinancirajo iz sredstev proračuna RS, je realizacija teh del in tudi nege mladega gozda v tesni povezavi z razpoložljivimi sredstvi. Nizka realizacija načrtovanega obsega nega v gozdovih negativno vpliva na zasnovo mladega gozda, na doseganje ciljne kakovosti gozda in otežuje uravnavanje drevesne sestave glede na postavljen dolgoročni gozdnogojitveni cilj. Razvoj gozda, ki gre zaradi pomanjkanja nege preko sukcesijskih stadijev, je moten in upočasnjen, dodatno pa razvoj mladovja ovirajo vzpenjavke in druge konkurenčne vrste. Ogrožena je tudi sestojna stabilnost v mlajših fazah gozda (predvsem letvenjakih listavcev), ki postaja v procesu prilaganja gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe vse bolj ključna.

Preglednica 17: V letu 2019 izvedena negovalna dela po GGO, primerjava s Programom negovalnih del za leto 2019 in intenzivnost izvajanja nege

GGO Program Izvedeno Realizacija * Intenzivnost

(ha) (ha) (%) nege **

Tolmin 587,99 251,78 43 0,2

Bled 253,37 78,77 31 0,2

Kranj 916,25 341,9 37 0,5

Ljubljana 1.356,36 555,65 41 0,4

Postojna 1.019,11 795,34 78 1,0

Kočevje 571,75 347,7 61 0,4

Novo mesto 1.563,98 337,87 22 0,4

Brežice 568,79 189 33 0,3

Celje 764,56 274,31 36 0,4

Nazarje 311,38 108,29 35 0,3

Slovenj Gradec 1.003,13 257,04 26 0,4

Maribor 664,26 353,46 53 0,4

Murska Sobota 614,20 380,25 62 1,0

Sežana 106,03 26,64 25 0,0

Skupaj 10.301,16 4.298,00 42 0,4

Opomba: * Realizacija = Izvedeno / program * 100 ** Intenzivnost nege = ha nege /100 ha gospodarskih gozdov

Intenzivnost načrtovanja negovalnih del v zasebnih gozdovih je med GGO različna zaradi različnih rastiščnih in sestojnih razmer, različne posestne strukture in vlog gozda. GGN GGE so podlaga za letne programe del, ti pa za Program vlaganj v gozdove. Preglednica 18 prikazuje sofinanciranje negovalnih del in intenzivnost izvajanja nege v zasebnih gozdovih po GGO. V Prilogi 6 so prikazana v letu 2019 izvedena negovalna dela po vrsti del ter po GGO in kategorijah lastništva.

22

Slika 8: Izvedena negovalna dela v letu 2019 po GGO v primerjavi s Programom del za leto 2019 in z GGN GGE

Preglednica 18: Sofinanciranje negovalnih del v zasebnih gozdovih iz sredstev proračuna RS po GGO, finančna primerjava izvedenih del s Programom del za leto 2019, intenzivnost izvajanja nege ter primerjava izvedene nege z načrtovanim obsegom nege po GGN GGE (po površini)

GGO Prog. del in

vlag. 2019

++ Realiz. 2019

Realiz. / Prog. del

vlag. 2019

*Int. nege načrti GGE

**Int. nege Prog. del in vlag. 2019

***Int. nege Realiz. 2019

+Realiz. 2019 / GGN GGE

(EUR) (EUR) (%) (%) (%) (%) (%)

Tolmin 77.620 14.998 19,32 0,7 0,4 0,08 11

Bled 46.686 9.261 19,84 1,0 0,5 0,16 16

Kranj 189.450 58.632 30,95 1,3 1,4 0,47 35

Ljubljana 235.991 61.281 25,97 1,0 0,8 0,24 25

Postojna 61.321 19.745 32,20 1,7 0,6 0,30 18

Kočevje 47.490 23.672 49,85 0,8 0,6 0,23 28

Novo mesto 211.397 25.641 12,13 1,8 1,4 0,18 10

Brežice 96.172 23.257 24,18 1,2 0,8 0,19 16

Celje 132.669 19.091 14,39 1,0 0,9 0,14 14

Nazarje 70.076 24.303 34,68 0,6 0,7 0,26 41

Sl. Gradec 204.950 37.213 18,16 2,1 2,0 0,34 16

Maribor 79.201 34.416 43,45 0,8 0,5 0,26 32

M. Sobota 70.449 40.156 57,00 1,2 1,1 0,51 44

Sežana 8.280 5.611 67,77 0,7 0,1 0,03 4

Skupaj Vsota Vsota Vsota Povprečje Povprečje Povprečje Povprečje

1.531.753 397.277 25,94 1,1 0,9 0,24 22

Opombe: ++ Upoštevane so evidence ZGS o porabljenih sredstvih iz proračuna RS za dela izvedena v letu 2019.

* Int. nege – v GGN GGE načrtovana intenzivnost nege v zasebnih gozdovih: (ha nege (letno) / ha lesnoproizvodnih gozdov) x 100.

** Int. nege – v Programu del in vlaganj v gozdove 2019 načrtovana intenzivnost nege v zasebnih gozdovih: (ha nege / ha lesnoproizvodnih gozdov) x 100.

*** Int. nege – realizacija nege 2019 v zasebnih gozdovih:

(realizacija nege (ha) 2019 / površina lesnoproizvodnih gozdov (ha)) x 100.

+ Real. 2019/ GGN GGE v zasebnih gozdovih:

(Realizacija nege 2019 (ha) / desetina nege po GGN GGE) x 100.

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

1,4

1,6

1,8

2,0


v 1

000 h

a

Načrti GGE Program za l. 2019 Izvedba v l. 2019

23

Slika 9: Obseg izvedenih negovalnih del v obdobju 1993–2019 po letih ter primerjava z obsegom potrebnih negovalnih del po GGN GGE (stolpec Nge)

Slika 10: Izvedena nega mladega gozda v odnosu do razpoložljivih sredstev iz proračuna RS v obdobju 1994–2019 v zasebnih gozdovih

5.1.2 Obnova gozdov

Pri sonaravnem usmerjanju razvoja gozdov izkoriščamo vse možnosti za obnovo gozdov po naravni poti, kar zmanjšuje tveganja pri nadaljnjem razvoju gozda in stroške gojenja gozdov ter povečuje čisti donos. Z naravno obnovo zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev, njihovo biotsko in genetsko pestrost in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram zaradi posledic podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena le dopolnjuje naravno obnovo v primerih, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev gozdnega drevja, ob nevarnosti razvoja erozijskih procesov na odprtih gozdnih površinah ali ko želimo spremeniti obstoječo, rastišču neustrezno drevesno sestavo

0

2

4

6

8

10

12

14

161.000 ha

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Razpolo

žlji

va s

redstv

a iz p

rora

čuna R

S v

tis

oč e

vrih

Nega -

izvedena v

1000 h

a

Nega - izvedena v ha Razpoložljiva sredstva iz proračuna RS v tisoč evrih

24

gozda. Izvedba ukrepov za naravno obnovo, ki jo podajamo v poročilu, zajema le površine, na katerih je bilo potrebno aktivno poseči v ta proces z gojitvenimi ukrepi priprave sestoja za naravno nasemenitev, za katere izdajamo odločbe v upravnem postopku in jih v zasebnih gozdovih sofinanciramo iz sredstev državnega proračuna.

Dela na obnovi gozda, skupaj s pripravo sestoja oz. tal za naravno nasemenitev in s sanacijo v ujmah poškodovanih gozdov, so bila v letu 2019 izvedena na površini 1.382,20 ha, njihov obseg je dosegel 49 % obsega del po letnem programu teh del za leto 2019 oziroma 46 % obsega del, načrtovanih v GGN GGE.

Obnova gozda s sadnjo in setvijo je bila skupno izvedena na 586,08 ha (leta 2018: 477,69 ha), kar je 123 % predvidenega obsega del, načrtovanih v GGN GGE. Povprečna gostota sadnje je bila 2.310 sadik na hektar.

Iz sredstev Programa razvoja podeželja je bila zagotovljena obnova s sadnjo na območjih sanacije v gozdovih, poškodovanih zaradi žleda, napada podlubnikov in vetrolomov na 315,89 ha. Glede na letni program vlaganj v gozdove, ki vključuje tudi obnovo poškodovanih gozdov, je bil delež realizacije načrtovanih del pri obnovi gozda s sadnjo 75 %, pri obnovi gozda s setvijo pa 214 %.

Gozdnogojitvenih del za naravno obnovo (priprava sestoja, tal) je bilo v letu 2019 izvedenih 796,12 ha (leta 2018: 871,65 ha), kar je 32 % od načrtovanih del po GGN GGE oz. 39 % v primerjavi s programom del in vlaganj.

Preglednica 19: V letu 2019 izvedena dela obnove gozdov (vključno z obnovo pri sanaciji gozdov) ter primerjava izvedenih del s Programom del in vlaganj v gozdove za leto 2019

Lastništvo

Naravna obnova Obnova s sadnjo, setvijo

Delovnih dni Priprava

sestoja, tal Priprava

tal Sadnja Setev

(ha) (ha) (ha) (ha)

Zasebni Program 1.466,01 241,56 424,89 0,35 12.225

gozdovi Realizacija 420,91 181,16 296,36 0,35 7.460

Real./Prog. (%) 29 75 70 100 61

Državni Program 571,32 274,73 342,82 7.870


Real./Prog. (%) 65 87 82 79

Občinski Program 6,95 6,29 8,20 145

gozdovi Realizacija 4,30 6,28 6,36 112

Real./Prog. (%) 62 100 78 77

Skupaj Program 2.044,28 522,58 775,91 0,35 20.240

vsi gozdovi Realizacija 796,12 427,67 585,33 0,75 13.791

Real./Prog. (%) 39 82 75 214 68

V letu 2019 je bilo za redno obnovo in sanacijo v ujmah poškodovanih gozdov iz proračuna RS namenjenih 412.000 EUR (leta 2018: 397.000 EUR). Obnova gozdov, ki so bili poškodovani po žledu, po podlubnikih in zaradi vetrolomov se je na območjih, kjer se je zaradi posledic naravnih ujm gozdni potencial v povprečju zmanjšal za vsaj 20 % (v nadaljevanju območja sanacije za PRP) sofinancirala iz sredstev PRP 2014–2020.

25

Preglednica 20: V letu 2019 izvedena dela redne obnove gozdov ter primerjava izvedenih del s Programom del in vlaganj v gozdove za leto 2019

Lastništvo




tal Sadnja Setev

(ha) (ha) (ha) (ha)

Zasebni Program 1.191,33 47,31 178,64 0,15 6.519


Real./Prog. (%) 31 83 67 100 57

Državni Program 494,49 31,19 83,99 2.805


Real./Prog. (%) 73 41 53 60


gozdovi Realizacija 4,30 0,0 0,05 11

Real./Prog. (%) 76 0 2 26

Skupaj Program 1.691,47 78,60 264,64 0,15 9.366 vsi gozdovi Realizacija 738,92 51,9 164,29 0,55 5.449 Real./Prog. (%) 44 66 62 367 58

Po GGN GGE je na državni ravni letno predvideno cca. 478 ha obnove gozda s sadnjo in setvijo, v Programu vlaganj v gozdove pa zadnja leta zaradi sanacije po žledu 2014, podlubnikih in vetrolomu poškodovanih gozdov načrtujemo večji letni obseg (cca. 700 ha) obnove gozda s sadnjo in setvijo. Obnova s sadnjo in setvijo je najdražji gozdnogojitveni ukrep, stroške pa še povečuje potrebna zaščita proti rastlinojedi parkljasti divjadi. Strošek izvedbe tega ukrepa je nekaj tisoč evrov (v povprečju 3.000 do 5.000 evrov). V zasebnih gozdovih je obseg sadnje in setve izrazito odvisen od razpoložljivih proračunskih sredstev, ki pa so relativno skromna, zato mora za izvedbo obnove s sadnjo obstajati tehten razlog (kriteriji za obnovo s sadnjo so navedeni v uvodnem delu tega poglavja). V Prilogi 7a so prikazana v letu 2019 izvedena dela redne obnove po območjih in kategorijah lastništev gozda, Priloga 8 pa prikazuje vrstno sestavo v letu 2019 porabljenih sadik in semena pri redni obnovi gozdov po območjih in kategorijah lastništva gozda.

Slika 11: Obseg izvedene sadnje in setve v obdobju 2010–2019 ter primerjava z letnimi programi teh del za zasebne (ZG) in državne gozdove (DG); vključuje redno obnovo in obnovo pri sanaciji posledic naravnih ujm

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

ha

PROGRAM ZG IZVEDBA ZG PROGRAM DG+OG IZVEDBA DG+OG PROGRAM SKUPAJ IZVEDBA SKUPAJ

26

Slika 12: Izvedba obnove gozda s sadnjo in setvijo v letu 2019 po GGO (vključuje redno obnovo in obnovo pri sanaciji posledic naravnih ujm) ter primerjava z načrtovanim povprečnim letnim obsegom teh del

Preglednica 21: V letu 2019 izvedena dela obnove gozdov – ločeno za redno obnovo in obnovo pri sanaciji gozdov

Lastništvo


Delovni dnevi

Priprava sestoja, tal

Priprava tal

Sadnja Setev

(ha) (ha) (ha) (ha)

REDNA OBNOVA GOZDOV

Zasebni gozdovi 374,57 39,22 119,56 0,15 3.743

Državni gozdovi 360,05 12,68 44,68 0,40 1.696

Občinski gozdovi 4,30 0,0 0,05 11

Skupaj vsi gozdovi–redna obnova 738,92 51,9 164,29 0,55 5.449

OBNOVA PRI SANACIJI GOZDOV

Zasebni gozdovi 46,34 141,94 176,8 0,2 3.718

Državni gozdovi 10,86 227,55 237,93 4.523

Občinski gozdovi 6,28 6,31 102

Skupaj vsi gozdovi–obnova pri sanaciji 57,2 375,77 421,04 0,2 8.342

SKUPAJ

Zasebni gozdovi 420,91 181,16 296,36 0,35 7.461

Državni gozdovi 370,91 240,23 282,61 0,4 6.219

Občinski gozdovi 4,3 6,28 6,36 0 113

Skupaj vsi gozdovi 796,12 427,67 585,33 0,75 13.791

0

20

40

60

80

100

120


ha

Načrti GGE Izvedba v l. 2019

27

Preglednica 22: V letu 2019 izvedena dela za obnovo gozdov in primerjava s Programom del za leto 2019 (vključno z obnovo pri sanaciji gozdov in obnovo nenaravnih enovrstnih gozdov)

GGO

Naravna obnova Obnova s sajenjem, setvijo *Intenzivnost

obnove s sajenjem,

setvijo

Priprava tal Sajenje, setev Program Realizacija Program Realizacija Program Realizacija

(ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha)

Tolmin 249,85 21,99 26,34 22,54 42,73 32,85 0,27

Bled 7,8 0,7 46,5 34,10 53,83 38,64 0,86

Kranj 38,72 12,26 31,3 29,65 62,57 52,46 0,82

Ljubljana 210,81 88,32 81,75 74,15 96,62 90,68 0,68

Postojna 301,08 167,14 75,94 64,43 79,27 68,02 0,89

Kočevje 193,11 120,51 90,93 94,38 97,08 98,03 1,11

Novo mesto 412,41 89,65 8,98 5,00 24,23 13,03 0,14

Brežice 94,04 34,43 12,15 3,07 21,33 8,98 0,13

Celje 57,6 29,43 3,85 2,50 10,22 6,30 0,09

Nazarje 150,09 46,54 20,5 14,69 44,65 25,28 0,60

Sl. Gradec 91,77 89,25 17,56 15,33 46,39 40,38 0,70

Maribor 176,32 62,91 56,26 43,94 75 56,23 0,61

M. Sobota 52,23 31,24 40,36 19,37 111,98 50,48 1,38

Sežana 8,45 1,75 10,16 4,52 10,36 4,72 0,05

Skupaj 2044,28 796,12 522,58 427,67 776,26 586,08 0,54

Opomba: *Intenzivnost obnove = ha sajenja, setve / 1000 ha gospodarskih gozdov

5.2 Zagotavljanje semena in sadik gozdnega drevja V Sloveniji gozdove obnavljamo v večini primerov po naravni poti. Kjer naravna obnova iz takšnega ali drugačnega razloga ni možna ali bi bila neustrezna glede na dolgoročne gozdnogojitvene cilje, si prizadevamo gozd obnoviti s sadnjo sadik gozdnega drevja ali setvijo semena gozdnih drevesnih vrst, pri čemer upoštevamo naravne danosti (gozdna rastišča in sestojne razmere) na območju obnove. Temu je potrebno prilagoditi tudi sistem zagotavljanja sadik in semena gozdnega drevja.

V letu 2019 je bilo skupno posajenih 1.295.561 sadik gozdnega drevja (od tega 35.025 puljenk) 26-tih drevesnih vrst, od tega je bilo približno 400.000 sadik financiranih iz proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove, 740.000 sadik pa iz sredstev ZGS, za katera je skladno z Uredbami Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020 ZGS podal vlogo na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ostale sadike pa so zagotovili lastniki sami. Vse iz semena vzgojene sadike so dobavile registrirane drevesnice v Sloveniji, sadike pa so bile vzgojene v Sloveniji, razen sadik hrasta doba, ki so bile zaradi pomanjkanja doma vzgojenih sadik dobavljene iz Hrvaške. Za ta namen smo pridobili ustrezno strokovno mnenje Gozdarskega inštituta Slovenije. Puljenke so pridobili lastniki sami iz ustreznih gozdnih sestojev v bližini objektov obnove s sadnjo. Za izvedbo biomeliorativnih del, ki so namenjena izboljšanju življenskega okolja gozdnih živali, je bilo dodatno posajenih 3.260 sadik plodonosnih vrst. Za obnovo gozda so lastniki gozdov sami zagotovili 80 kg semena doba ter 75 kg semena plodonosnih drevesnih vrst (oreh, kostanj ipd).

Od posajenih sadik je bilo 44 % listavcev in 56 % iglavcev. Vrstno sestavo posajenih sadik za obdobje 2010–2019 prikazuje Slika 13.

Vrstno sestavo posajenih sadik gozdnega drevja določajo potrebe na eni strani in razpoložljiva ponudba v registriranih drevesnicah na drugi strani. Zaradi glivične bolezni Chalara fraxinea, ki povzroča sušenje velikega in ostrolistnega jesena, smo po letu 2010 skoraj povsem omejili sadnjo sadik teh drevesnih vrst. Sadike jesena nadomeščamo s sadnjo sadik gorskega javorja in deloma češnje.

28

Za obnovo gozdov s sadnjo in setvijo se v skladu z veljavno zakonodajo uporablja reprodukcijski material, ki ustreza kategorijam zbran in kvalificiran, izjemoma, v primerih pomanjkanja reprodukcijskega materiala teh dveh kategorij, tudi reprodukcijski material kategorije znano poreklo.

Za povečane potrebe po gozdnem reprodukcijskem materialu za obnovo od žleda, podlubnikov in vetra poškodovanih gozdov je potrebno zagotavljati povečane količine semena, zlasti nosilnih drevesnih vrst. V letu 2019 ni bilo semenskega obroda drevesnih vrst, katerih seme lahko skladiščimo na dolgi rok, zato se rezerve semenskega materiala za semensko hranilnico ZGS niso dopolnjevale. Gozdnim drevesnicam je bilo prodano 4,46 kg semena smreke in 0,1 kg semena črnega bora za vzgojo sadik. Zaloge semena v semenski hranilnici ZGS na dan 31. 12. 2019 so prikazane v Preglednici 23. .

Slika 13: Vrstna sestava sadik za obnovo s sadnjo sadik gozdnega drevja v obdobju 2010–2019

0

10

20

30

40

50

60

smreka jelka bor macesen bukev hrast pl.l. dr. vr.

%

leto 2010 leto 2011 leto 2012 leto 2013

leto 2014 leto 2015 leto 2016 leto 2017

leto 2018 leto 2019

29

Preglednica 23: Zaloge semena v semenski hranilnici – stanje na dan 31. 12. 2019

Drevesna vrsta Provenienčna regija Zaloge semena (kg)*

Smreka

alpska 5,0

pohorska 28,0

dinarska 165,7

Skupaj smreka 198,7

Macesen alpska 3,0

Črni bor submediteranska 1,9

Bukev

pohorska 42,2

predpanonska 15,5

preddinarska 60,3

predalpska 40,1

dinarska 60,4

Skupaj bukev 218,5

Jelka

pohorska 4,2

dinarska 16,5

Skupaj jelka 20,7

Duglazija pohorska 3,0

Opomba:* količine po dodelavi semena (sušenju)

V register gozdnih semenskih sestojev (Ur.l.RS, št. 5/2019) je bilo na dan 31. 12. 2019 vpisanih skupno 373 gozdnih semenskih objektov (od tega 125 semenskih sestojev, ki niso namenjeni gozdarstvu) in 15 matičnih dreves za pridobivanje semenskega materiala ali delov rastlin za osnovanje nasadov.

Na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih za odobritev gozdnih semenskih objektov (Ur. l. RS 91/03) ter o seznamu semenskih objektov je ZGS v postopku registracije semenskih objektov pripravil opise za 8 predlaganih novih gozdnih semenskih objektov. Skladno s pooblastilom po 58. členu Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu je ZGS nadziral pridobivanje gozdnega reprodukcijskega materiala in izdal 21 potrdil o njegovem izvoru (Priloga 12). ZGS je v letu 2019 pregledal približno 250 registriranih semenskih objektov, podatke o semenskem obrodu pa je objavil na internetu.

Podatki o semenjenju v semenskih objektih v letu 2019 so prikazani v Prilogi 13. Obrod semena nosilnih drevesnih vrst v gozdovih je bil v letu 2019 zelo redek, znatno manjši kot v letu 2018.

5.3 Sanacija poškodovanih in ogroženih gozdov

Po žledolomu v začetku leta 2014, ki je po obsegu in količini poškodovanega drevja presegal vse doslej znane naravne ujme v gozdovih v Sloveniji, je v naslednjih letih sledila pričakovana velika prenamnožitev podlubnikov v poškodovanih gozdovih, ki se tudi v letu 2019 ni umirila. Skupaj z večjima vetrolomoma v letih 2017 in 2018 je bilo v zadnjih letih prizadetih zaradi naravnih ujm preko 60% slovenskih gozdov. Na prizadetih območjih so bile zato vse aktivnosti delavcev ZGS usmerjene v čim hitrejši sanitarni posek poškodovanega drevja, v obnovo in nego poškodovanih gozdnih sestojev. Skupaj je bilo v zadnjih šestih letih zaradi naravnih ujm v slovenskih gozdovih posekano za preko 18 milijonov m3 dreves. Obširnejše poročilo o obsegu napada podlubnikov v letu 2019, o potrebni sanitarni sečnji zaradi podlubnikov in o izvedenih ukrepih za preprečevanje širjenja je podano v poglavju 6 Varstvo gozdov.

30

5.3.1 Sanacijska obnova po naravnih ujmah, podlubnikih in v požarih poškodovanih gozdov Dela v okviru sanacije posledic naravnih ujm v gozdovih so se izvajala v skladu z:

Načrtom sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014 s spremembami in dopolnitvami v letu 2018;

Načrtom sanacije gozdov, poškodovanih v vetrolomu od 11. do 13. decembra 2017;

Načrtom sanacije gozdov, poškodovanih v vetrolomu od 29. do 30. oktobra 2018;

Programom dela za leto 2019.

Strokovne podlage za sanacijo posledic naravnih ujm so bile v decembru 2019 dopolnjene še z spremembami Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014 , ki so bile potrebne zaradi močnega napada podlubnikov v letu 2019.

Strategija obnavljanja gozdov v Sloveniji (2015) je podlaga tudi za načrtovanje in izvajanje obnove gozda, poškodovanega zaradi naravnih ujm. Poleg obnove od žleda in podlubnikov poškodovanih gozdov na območjih sanacije PRP (so-financirane iz sredstev PRP), se je v letu 2019 nadaljevala sanacija gozdov poškodovanih po podlubnikih zunaj območij sanacije za PRP, sanacija gozdov poškodovanih po drugih manjših (lokalnih) ujmah in sanacija nenaravnih enovrstnih gozdov. Te sanacije so se sofinancirale iz sredstev proračuna RS in na območjih Natura 2000 tudi iz sredstev Gozdnega sklada. Obseg vseh opravljenih del pri obnovi od ujm, podlubnikov in požarov poškodovanih gozdov v letu 2019 prikazuje spodnja preglednica. Preglednica 24: Opravljena dela pri obnovi v naravnih ujmah, požarih in zaradi podlubnikov poškodovanih gozdov v letu 2019 ter primerjava izvedenih del s Programom del in vlaganj v gozdove za leto 2019

Lastništvo




tal Sadnja Setev

(ha) (ha) (ha) (ha)

Zasebni Program 274,68 194,25 246,25 0,20 5.707

Gozdovi Realizacija 46,34 141,94 176,80 0,20 3.718

Real./Prog. (%) 17 73 72 100 65

Državni Program 76,83 243,54 258,83 5.065

Gozdovi Realizacija 10,86 227,55 237,93 4.523

Real./Prog. (%) 14 93 92 89


Gozdovi Realizacija 6,28 6,31 102

Real./Prog. (%) 0 101 102 99

Skupaj Program 352,81 443,98 511,27 0,20 10.875

vsi gozdovi Realizacija 57,20 375,77 421,04 0,20 8.342

Real./Prog. (%) 16 85 82 100 77

V primerjavi s Programom vlaganj za leto 2019 je bila obnova s sadnjo in setvijo izvedena na 92% načrtovanih površin. Zaradi velikih površin v naravnih ujmah poškodovanih gozdovih, je bilo večino teh del sofinancirano iz sredstev PRP. Razlogi za nekoliko manjšo realizacijo v primerjavi z načrtovano so bile neugodne vremenske razmere, tako v času spomladanske sadnje kot jeseni. Iz sredstev proračuna RS je bila zagotovljena obnova s sadnjo v poškodovanih gozdovih na površini 105,35 ha, kar je 62 % v primerjavi s programom vlaganj v letu 2019. Realizacija programa obnove gozdov iz sredstev proračuna RS v veliki meri temelji na višini razpoložljivih proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove.

31

Slika 14: Obseg sadnje in setve po vzrokih poškodovanosti gozda v letu 2019 po GGO

Priloga 9 prikazuje opravljena dela za obnovo v ujmah, požarih ter zaradi podlubnikov poškodovanih gozdov po območjih in kategorijah lastništva, Priloga 10 pa vrstno sestavo posajenih sadik in semena za sanacijo poškodovanih gozdov.

6 Varstvo gozdov V letu 2019 je na stanje gozdov najbolj vplivalo izvajanje sanitarnega poseka zaradi vetrolomov decembra 2017 ter oktobra 2018. Zaradi poškodb v vetrolomih je bilo v letu 2019 posekanih za skoraj en milijon m3 dreves, zaradi prenamnožitve podlubnikov v poškodovanih gozdovih pa za dodatnih 1,3 mio m3 dreves, večinoma smreke. Posek zaradi podlubnikov in vetra v celotnem poseku leta 2019 obsega 44 %. Drugih naravnih ujm, ki bi povzročile večje poškodbe v gozdovih, v letu 2019 ni bilo.

6.1 OBSEG IN VZROKI SANITARNEGA POSEKA

Posek zaradi sanitarnih vzrokov je dober kazalec zdravja gozda. V prikazu sanitarnega poseka so zajete vse varstveno-sanacijske sečnje, tako izredni sanitarni posek zaradi abiotskih in biotskih škodljivih dejavnikov (vrsta poseka Sanitarni – izredni posek v poglavju Posek) kot posek oslabelega drevja v okviru rednih negovalnih sečenj (vrsta poseka Prizadeto drevje – med rednim posekom v poglavju Posek). Na količino sanitarnega poseka v Sloveniji najbolj vplivajo naravne ujme ter namnožitev podlubnikov, zlasti osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus).

V letu 2019 je bilo zaradi sanitarnih vzrokov (dalje: sanitarni posek) posekanih za 2,8 milijona m3 dreves, kar je 53 % od skupnega poseka v višini 5,3 milijona m3 (leto 2018: 67 % od 6,1 milijona m3). Visok delež sanitarnega poseka je zlasti posledica sanitarnega poseka zaradi prenamnožitve podlubnikov na območju vetroloma iz leta 2017 ter zaradi poseka zaradi vetra poškodovanih dreves. Nadaljevala se je sanitarna sečnja poškodovanih dreves v vetrolomih iz decembra 2017 ter oktobra 2018 ter zaradi lokalno močnih vetrov v letu 2019. V sanitarnem poseku obsega posek zaradi podlubnikov 47 %, posek zaradi naravnih ujm 40 % (zaradi vetra 34 %, zaradi žleda iz leta 2014 4 %, zaradi snega in plazov 2 %), posek zaradi bolezni gozdnega drevja 7 % in posek zaradi vseh drugih sanitarnih vzrokov 6 %.

0

20

40

60

80

100

120


ha

GGO

Insekti Žled Bolezni Veter Sneg Drugo

32

Delež iglavcev v sanitarnem poseku je 84 %, listavcev 16 %. Zaradi prevladujočega sanitarnega poseka zaradi smrekovih podlubnikov ter ker je bilo v vetrolomih največ poškodovane smreke, je v sanitarnem poseku največji delež smreke (72 %), sledijo jelka (10 %) ter bukev (8 %). Delež vseh drugih drevesnih vrst v sanitarnem poseku je 10 %. Največji delež sanitarnega poseka v skupnem poseku posamičnih GGO je bil v GGO Bled (92 %), Slovenj Gradec (80 %) in Kočevje (70 %). Več kot polovica sanitarnega poseka v skupnem poseku je bilo še v GGO Nazarje, Postojna in Kranj. Najmanjši deleži sanitarnega poseka v skupnem poseku so bili v Kraškem GGO in v GGO Celje.

Slika 15: Količina sanitarnega poseka in poseka zaradi drugih vzrokov po letih v obdobju 1994–2019

Slika 16: Delež sanitarnega poseka v letu 2019 po GGO v odstotkih od celotnega poseka po GGO in primerjava z letom 2018

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

v m

io m

3 Sanitarna sečnja Druga sečnja

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%


% s

an

ita

rne

ga

po

se

ka

GGO

Leto 2018 Leto 2019

33

Slika 17: Primerjava sanitarnega poseka z rednim posekom v letu 2019 po drevesnih vrstah

Slika 18: Delež sanitarnega poseka, ločeno po vzrokih, v skupnem sanitarnem poseku in v deležu od celotnega poseka za leto 2019

Slika 19: Struktura poseka po sanitarnih vzrokih v obdobju 1994–2019

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

smreka jelka bori ostaliiglavci

bukev hrasti plemenitilistavci

trdilistavci

mehkilistavci

skupajiglavci

skupajlistavci

% o

d p

oseka

Sanitarni posek Drugi vzroki poseka

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

insekti bolezni divjad veter sneg zled plaz pozar imisija delo drugo

% sanitarnega poseka % skupnega poseka

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

v 1

.000 m

3

žuželke bolezni veter sneg žled drugo

34

Preglednica 25: Sanitarni posek v letu 2019 po vzrokih poseka in kategorijah lastništva

Vzrok poseka

(šifre vzrokov)

Drevesna vrsta

Zasebni gozdovi

(m3)

Državni gozdovi

(m3)

Občinski gozdovi

(m3)

Skupaj

(m3)

Skupaj

(Št. dreves)

Povprečno drevo

(m3)

Indeks m3

glede na 2018

Žuželke (301, 901, 991)

Iglavci 924.960 400.731 13.111 1.338.802 996.737 1,34 1,82

Listavci 1.979 242 3 2.225 3.572 0,62 1,84

Skupaj 926.940 400.973 13.115 1.341.028 1.000.309 1,34 1,82

Bolezni, glive (302, 902)

Iglavci 43.264 20.265 505 64.034 44.907 1,43 1,38

Listavci 104.570 18.729 989 124.288 173.053 0,72 1,10

Skupaj 147.833 38.994 1.494 188.322 217.960 0,86 1,19

Divjad (303, 903)

Iglavci 626 1.239 1 1.866 7.396 0,25 1,31

Listavci 10 108 0 118 95 1,24 2,94

Skupaj 635,99 1.347 1 1.983 7.491 0,26 1,35

Veter (304, 904)

Iglavci 496.435 337.753 8.007 842.194 568.959 1,48 0,32

Listavci 94.858 36.979 2.124 133.961 138.907 0,96 0,54

Skupaj 591.293 374.732 10.131 976.155 707.866 1,38 0,33

Sneg (305, 905)

Iglavci 4.848 661 3.770 9.279 21.591 0,43 0,45

Listavci 29.430 941 145 30.516 61.845 0,49 2,59

Skupaj 34.279 1.602 3.915 39.796 83.436 0,48 1,22

Žled (306, 906)

Iglavci 30.378 1.907 112 32.396 47.454 0,68 1,66

Listavci 77.233 14.486 314 92.033 161.888 0,57 1,11

Skupaj 107.611 16.393 426 124.430 209.342 0,59 1,21

Plaz, usad (307, 907)

Iglavci 1.902 662 10 2.574 1960 1,31 2,60

Listavci 614 319 0 933 891 1,05 0,75

Skupaj 2.516 981 10 3.508 2.851 1,23 1,57

Požar (308, 908)

Iglavci 204 0 10 214 451 0,47 0,28

Listavci 283 0 1 284 2420 0,12 0,86

Skupaj 487 0 11 498 2.871 0,17 0,45

Imisija (lokalna) (309, 909)

Iglavci 364 85 0 449 262 1,71 0,09

Listavci 86 0 0 86 140 0,62 4,32

Skupaj 450 85 0 535 402 1,33 0,11

Delo v gozdu (310, 910)

Iglavci 29.912 17.867 286 48.064 34.333 1,40 2,71

Listavci 18.301 14.593 209 33.103 47.446 0,70 5,60

Skupaj 48.214 32.459 495 81.167 81.779 0,99 3,43

Drugo* (311, 911)

Iglavci 31.623 14.267 68 45.958 41.556 1,11 1,38

Listavci 28.517 3.115 611 32.243 40.722 0,79 1,12

Skupaj 60.140 17.382 679 78.201 82.278 0,95 1,26

Skupaj

Iglavci 1.564.515 795.437 25.879 2.385.831 1.765.606 1,35 0,67

Listavci 355.883 89.512 4.397 449.792 630.979 0,71 0,91

Skupaj 1.920.398 884.949 30.276 2.835.623 2.396.585 1,18 0,70

* Pod drugimi vzroki sanitarne sečnje združujemo manj pogoste vzroke ter sanitarno sečnjo, kjer glavnega vzroka ni mogoče določiti oziroma je vzrokov več.

6.2 Sanitarni posek zaradi naravnih ujm V letu 2019 se je v najbolj poškodovanih gozdovih nadaljevala sanitarna sečnja po vetrolomu iz decembra 2017 in oktobra 2018 poškodovanih dreves ter zaradi lokalno močnih vetrov v letu 2019. Ti so povzročili največ poškodb na nestabilnih robovih saniranih žarišč podlubnikov in predhodnih vetrolomov. Zaradi vetra je bilo v letu 2019 posekanih za 0,98 milijonov m3 dreves, od tega 86 % iglavcev, največ smreke (leto 2018: 2,92 milijonov m3, od tega 91 % iglavcev). Istočasno s sanitarno sečnjo vetrolomov je potekala sanitarna sečnja od podlubnikov napadenih dreves. Največ poseka zaradi vetra je bilo v GGO Slovenj Gradec (224.000 m3), najbolj poškodovanem območju po vetrolomu iz leta 2018, in v GGO Kočevje (190.000 m3), najbolj poškodovanem območju po vetrolomu iz leta 2017.

35

Slika 20: Posek zaradi vetra v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 po GGO

Tudi v letu 2019 se je z manjšo intenzivnostjo še vedno nadaljevalo zagotavljanje sanitarnega poseka od žleda močno poškodovanih dreves v letu 2014. V evidenci poseka za leto 2019 je približno 0,12 milijona m3 posekanih dreves zaradi žleda. V letih 2014–2019 je bilo zaradi posledic žledoloma skupaj posekanih za 5,98 milijona m3. Do konca leta 2019 je bilo po odsekih zabeleženih 0,92 milijona m3 drevja za naravno razgradnjo (evidentirajo se samo v odsekih, v katerih bodo ostale v gozdu neposekane večje količine drevja). Posledice naravnih ujm so tudi plazovi in usadi. Zaradi teh je bilo v letu 2019 največ drevja posekanega v GGO Kranj in Slovenj Gradec. Močno deževje (junij, julij, november) je sprožilo večje plazove oziroma usade v GGO Slovenj Gradec (Črna na Koroškem, Dravska dolina, Mislinja) ter v GGO Bled (erozijsko žarišče Belca, Martuljek).

6.3 Sanitarni posek zaradi škodljivih žuželk s poudarkom na podlubnikih

V letu 2019 je bilo za posek izbranih 1.329.000 m3 od žuželk napadenih dreves, posekanih pa 1.341.000 m3. Od skupnega poseka zaradi žuželk je bilo zaradi smrekovih podlubnikov posekanih 99 % lesne mase dreves. Največje poškodbe so na GGO Bled, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let, ter na območju vetroloma iz leta 2017, zlasti v GGO Kočevje, Slovenj Gradec in Maribor, pa tudi v Kranjskem in Nazarskem območju. V prvih štirih mesecih je bilo za posek izbrano večinoma drevje, napadeno od podlubnikov v poznopoletnih oziroma jesenskih mesecih leta 2018 – skupaj za približno 160.000 m3 dreves. V juniju in zlasti v juliju se je izbira od podlubnikov poškodovanih dreves v primerjavi s predhodnimi meseci močno povečala, kar je posledica ponovne prenamnožitve smrekovih podlubnikov na zelo poškodovanih območjih zaradi vetrolomov. K povečanju številčnosti podlubnikov je doprineslo vroče poletje, ki je pospešilo razvoj druge generacije podlubnikov in s tem skrajšalo razpoložljiv čas za pravočasno izvedbo sanitarnega poseka s podlubniki napadenih dreves, zato veliko lubadark z vidika zatiranja podlubnikov ni bilo posekanih pravočasno. V drugi polovici leta 2019 je bilo za posek izbranih 79 % od celoletne izbire drevja za posek zaradi podlubnikov (leto 2018: 70 %). Kulminacija izbire dreves za posek zaradi podlubnikov (odkazilo) v letu 2019 je bila v juliju (v letu 2018 v avgustu).

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1.000

v 1

.000 m

3

GGO

Posek zaradi vetra v letu 2018

Posek zaradi vetra v letu 2019

36

Zaradi prenamnožitve podlubnikov (zlasti osmerozobega smrekovega lubadarja) je v letu 2019 nastalo 1.729 ha ogolelih površin (leto 2018: 1.023 ha), od tega največ v GGO Bled (830 ha), Kočevje (284 ha) in Slovenj Gradec (261 ha).

Preglednica 26: Izbrano drevje za posek (odkazilo) in posek drevja zaradi podlubnikov v obdobju 2014–2019

Leto Izbira drevja za posek (odkazilo)

(milijonih m3) Posek drevja (milijonih m3)

2014 0,42 0,41

2015 2,15 1,82

2016 2,21 2,32

2017 1,72 1,84

2018 0,70 0,74

2019 1,33 1,34

Skupaj 8,53 8,47

Slika 7: Posek drevja zaradi podlubnikov v obdobju 1994–2019 in meja prenamnožitve podlubnikov

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

20

09

20

10

20

11

20

12

20

13

20

14

20

15

20

16

20

17

20

18

20

19

Po

sek z

ara

di

po

dlu

bn

iko

v v

1.0

00

m3

Meja prenamnožitve podlubnikov (400.000 m3)

37

Slika 21: Posek zaradi žuželk po GGO v obdobju 2015–2019

Slika 22: Izbrano drevje za posek zaradi žuželk (odkazilo) po mesecih v letih 2015–2019

0

100

200

300

400

500

600

700

Posek z

ara

di žuželk

(v 1

.000 m

3)

Posek 2015Posek 2016Posek 2017Posek 2018Posek 2019

0

100

200

300

400

500

600

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Izb

ira

dre

vez

za p

ose

k za

rad

i žu

želk

(v 1

.00

0 m

3)

Odkazilo 2015Odkazilo 2016Odkazilo 2017Odkazilo 2018Odkazilo 2019

38

Slika 23: Posek iglavcev zaradi žuželk oz. podlubnikov po GGE v letu 2019 v m3

Slika 24: Posek iglavcev zaradi žuželk oz. podlubnikov po GGE v letu 2019 v m3/ha

39

Ukrepi za preprečevanje širjenja in zatiranje podlubnikov

Največji poudarek pri obvladovanju podlubnikov je bil na zgodnjem odkrivanju žarišč podlubnikov ter zagotavljanju pravočasnega poseka lubadark ter podrtic iglavcev zaradi močnih vetrov ter odvoz neobeljenega okroglega lesa iz gozda. Preventivna dela za varstvo pred podlubniki se izvajajo pri izbiri dreves za negovalni posek in zagotavljanju izvedbe potrebnih gozdnogojitvenih delih. Spremljanje pojavljanja podlubnikov in zagotavljanje izvajanja preprečevalno-zatiralnih del za varstvo pred podlubniki:

številčnost populacij smrekovih podlubnikov v gozdu je bila spremljana s 3.295 kontrolnimi pastmi (leto 2018: 3.372). Pasti so bile večinoma opremljene s feromonskimi vabami IT – Ecolure TUBUS MEGA ter IT – Ecolure TUBUS za kontrolo osmerozobega smrekovega lubadarja in PC – Ecolure TUBUS MEGA za kontrolo šesterozobega smrekovega lubadarja proizvajalca Fytofarm s Slovaške;

na skladiščih gozdnih lesnih sortimentov je bilo po evidenci ZGS postavljenih dodatnih 522 kontrolnih feromonskih pasti za smrekove podlubnike (leto 2018: 489);

postavljenih je bilo 694 kontrolno-lovnih nastav (leto 2018: 865);

drugih preprečevalnih in zatiralnih del pred podlubniki v gozdu (lupljenje debel, požig oz. drobljenje sečnih ostankov, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, vzpostavitev gozdne higiene) je bilo po evidenci ZGS v letu 2019 izvedenih v obsegu 550 delovnih dni (leto 2018: 582). Za varstvo pred drugimi škodljivimi žuželkami ni bilo izvedenih posebnih varstvenih del.

Med drugimi preprečevalnimi in zatiralnimi deli posebej omenjamo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (insekticid Fastac Forst, insekticidna mreža Storanet) za zatiranje podlubnikov, kar je skrajni ukrep za zatiranje podlubnikov v gozdnih lesnih sortimentih ob kamionskih cestah in drugih začasnih skladiščih. V letu 2019 je bilo za zatiranje podlubnikov uporabljenih 6 insekticidnih mrež Storanet ter 20 l insekticida Fastac Forst (leto 2018: 14 mrež, 40 l insekticida). V Sloveniji ima Storanet dovoljenje za redno uporabo za obvladovanje podlubnikov v gozdarstvu. Insekticid Fastac Forst je bil uporabljen na podlagi izrednega dovoljenja za uporabo (za 120 dni, od 20. 5. do 20. 9. 2019). Druga fitofarmacevtska sredstva za obvladovanje podlubnikov (z dovoljenji ZGS za njihovo uporabo) se niso uporabljala.

Preglednica 27: V letu 2019 izvedena dela za zatiranje podlubnikov in drugih škodljivih žuželk v gozdovih Slovenije

Vrsta dela Enota mere

Zasebni gozdovi

Državni gozdovi

Občinski gozdovi

Skupaj Indeks na leto

2018 (%)

Kontrolne nastave kos 415 279 0 694 80

(posek, izdelava in zatiralna dela) ura 585 703 0 1.288 94

Kontrolne pasti kos 2.506 764 25 3.295 98

(postavitev in vzdrževanje) ura 7.531 2.483 102 10.116 107

Druga preventivna dela* ura 241 50 0 291 20

PREVENTIVNA DELA SKUPAJ ura 8.357 3.236 102 11.695 95

ZATIRALNA DELA** ura 4.098 9 0 4.107 128

SKUPAJ VSA DELA ura 12.455 3.245 102 15.802 102

Opomba: * vzpostavitev gozdne higiene in druga preventivna dela ** dela za zatiranje podlubnikov (lupljenje lubadark, požig ali drobljenje sečnih ostankov ipd.) brez ur za posek in izdelavo lubadark

V letu 2019 izvedena preprečevalno-zatiralna dela za varstvo pred podlubniki in drugimi žuželkami, ločeno po lastništvu gozdov, so prikazana v zgornji preglednici. Pregled opravljenih del za varstvo pred žuželkami po GGO je prikazan v Prilogi 15. Poleg preprečevalnih in zatiralnih

40

del, ki so jih izvedli oziroma njihovo izvedbo zagotovili lastniki gozdov, podatek vključuje tudi delovne dni ZGS, porabljene za delo s kontrolnimi pastmi (po normativih iz Pravilnika o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove). V evidenco ni vključen potreben čas za posek in izdelavo lubadark ter za vzdrževanje kontrolnih pasti na skladiščih gozdnih lesnih sortimentov. Obseg izvedenih del je približno enak kot v letu 2018 (leto 2019: 1.975 delovnih dni, leto 2018: 1.936).

6.4 Sanitarni posek zaradi bolezni gozdnega drevja in patogenih gliv Zaradi bolezni gozdnega drevja je bilo v letu 2019 posekanih 188.322 m3 dreves (leta 2018: 158.839 m3), kar je 7 % sanitarnega poseka oziroma 4 % celotnega poseka v letu 2019. V skupnem poseku zaradi bolezni prevladujejo listavci (66 % v skupnem poseku zaradi bolezni). Zaradi bolezni je največ posekanih velikih in ostrolistnih jesenov (27 % v skupnem poseku zaradi bolezni) ter pravih kostanjev (19 % v skupnem poseku zaradi bolezni). Potrebno je izpostaviti posek velikega in ostrolistnega jesena zaradi bolezni, ki se na ravni Slovenije še vedno povečuje. Zaradi bolezni je bilo v letu 2019 posekanih za 50.700 m3 jesenov (leto 2018: 42.722 m3). Primarni vzrok poseka so okužbe z glivo Hymenoscyphus fraxineus, povzročiteljico jesenovega ožiga. V GGO Murska Sobota, kjer je rastišč jesena največ, se je posek jesenov zaradi jesenovega ožiga povečeval do leta 2017. Zadnji dve leti na tem območju posek jesenov zaradi sušenja upada. Vzrok je zmanjšanje lesne zaloge jesenov in ne zmanjšanje obseg okužb. V letu 2019 smo začeli s popisom odpornejših jesenov proti bolezni za namen vzgoje na bolezen odpornejših sadik. Popisanih je bilo 91 lokacij vizualno odpornejših dreves. Popis ter spremljanje zdravstvenega stanja popisanih dreves bomo nadaljevali v naslednjih letih.

Slika 25: Posek velikih in ostrolistnih jesenov zaradi bolezni po letih

Druge pogostejše bolezni, ki so vzrok za posek:

pri smreki sta najpogostejši primarni vzrok poseka zaradi bolezni smrekova rdeča trohnoba (trohnobneži, Heterobasidion spp.) in bela trohnoba korenin (mraznica, Armillaria spp.);

pri borih je najpogostejši vzrok za posek bela trohnoba korenin, pri zelenem boru mehurjevka zelenega bora (ribezova rja, Cronartium ribicola);

pri boleznih jelke so največkrat evidentirane bela trohnoba korenin, jelov metličasti rak (Melampsorella caryophyllacearum) in bela omela (Viscum album) oziroma je bolezen

0

10

20

30

40

50

2009 2011 2013 2015 2017 2019

Po

sek

v t

iso

č m

3

Leto

41

nedoločena, če gre za kompleksno bolezen. Posek jelke zaradi kompleksne bolezni je evidentiran tudi pod drugimi vzroki poseka;

prevladujoči vzrok za posek pravega kostanja je kostanjev rak (Cryphonectria parasitica). Poškodbe, ki jih povzroča kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus), so po namnožitvi parazitoidne osice Torymus sinensis v zadnjih letih postale manjše;

najpogostejši vzrok za posek bresta zaradi bolezni je holandska brestova bolezen (Ophiostoma ulmi in Ophiostoma novo-ulmi);

pri javoru smo pozorni na okužbo z glivo povzročiteljico javorovega raka (Eutypella parasitica). V letu 2019 je v evidenci poseka 110 posekanih javorov z javorovim rakom (leto 2018: 47 javorov). Do oktobra 2020 načrtujemo posek vsaj 50 % vseh evidentiranih okuženih javorov s to boleznijo (od popisanih 358 dreves, stanje leta 2018) za omejitev širjenja bolezni;

pri bukvi sta bila kot najpogostejši vzrok za posek evidentirani sušica (fitoftora, Phytophtora spp.), zlasti v GGO Murska Sobota, ter pooglenitev bukve (Biscogniauxia nummularia) v GGO Tolmin in v Kraškem GGO (Sežana);

pri hrastih je najpogosteje bolezen nedoločena, če gre za kompleksne bolezni. Posek hrastov zaradi kompleksne bolezni je, tako kot pri jeki, evidentiran tudi pod drugimi vzroki poseka. Kot pogosti bolezni sta evidentirani bela trohnoba korenin in sušica (fitoftora);

za sušenje črnega gabra v Kraškem GGO je pogost vzrok gliva Botryosphaeria dothidea; posek črne jelše v GGO Murska Sobota zaradi okužbe z jelševo fitoftoro Phytophthora ×

multiformis, ki povzroča jelševo sušico, se je v letu 2019 zmanjšal. V letu 2019 je bilo zaradi te bolezni posekanih 1.839 m3 črne jelše (leto 2018: 5.782 m3, leto 2017: 4.172 m3).

Posebnih varstvenih del za varstvo pred boleznimi gozdnega drevja se poleg sanitarnega poseka ni izvajalo. Nadzor, ki se je izvajal nad karantenskimi boleznimi po predpisih iz varstva rastlin, je opisan v poglavju 6.8.

Druge sanitarne sečnje zaradi neznanih ali več različnih vzrokov

Sanitarni posek zaradi vseh drugih vzrokov (šifra 311, 911) vključuje sušeča se oz. oslabela drevesa zaradi neznanih ali kompleksnih vzrokov, med katerimi ne moremo opredeliti glavnega vzroka sušenja, ali zaradi manj pogostih vzrokov, ki jih ne obravnavamo posebej. V letu 2019 je bilo zaradi drugih sanitarnih vzrokov posekanih 78.201 m3 dreves (leto 2018: 62.090 m3). Najpogosteje se pod druge sanacijske sečnje beleži sečnja oslabelih jelk, hrastov in smreke ter borov. V letu 2019 je v sanitarnem poseku zaradi drugih vzrokov največji delež jelke (28 %) ter hrastov (27 %).

6.5 Požari in požarno varstvo

V letu 2019 smo popisali 84 požarov v naravnem okolju (od tega je gozdno površino zajelo 61 požarov). Skupne opožarjene površine vseh popisanih požarov je bilo 153,60 ha, od tega 45 % visokega gozda, 2 % panjevcev ter 53 % negozdnih površin. Povprečna pogorela površina popisanih požarov je bila 1,83 ha, 73 požarov je bilo manjših od 1 ha. Povprečna letna površina požarov se zmanjšuje, kar je razvidno iz slike 27. Največ požarov je bilo v GGO Sežana (42 požarov). Več podatkov o gozdnih požarih je podanih v Prilogi 19 in Prilogi 20. Povečana požarna ogroženost je bila razglašena konec februarja in v začetku marca na območju celotne države, na Primorskem je trajala do 19. 3. 2020. Na JV Slovenije je bila razglašena tudi konec junija in v začetku julija. V tem obdobju ni bilo večjih gozdnih požarov. Največji požar v letu 2019 je bil avgusta na Cerju v Kraškem GGO. Zajel je dobrih 85 ha površin, od tega 37 ha gozda ter 48 ha zaraščajočih se kmetijskih površin. V načrtu sanacije je sanacijska obnova načrtovana na 22 ha gozda.

42

Preglednica 28: Število požarov in pogorela površina za obdobje 2015–2019

Leto 2015 2016 2017 2018 2019 Delež v letu 2019

% Število požarov 93 90 108 32 84

Vrsta pogorele površine (ha) 64,70 525,70 440,99 19,82 153,60 100

1. gozdovi in grmišča 47,97 237,41 176,47 15,15 72,75 47

1.1. visoki gozd 46,05 193,30 172,76 8,96 68,80 45

1.1.1. gozdovi iglavcev 33,08 91,38 28,65 4,73 30,05 20

1.1.2. gozdovi listavcev 8,99 101,58 138,46 3,57 17,42 11

1.1.3. mešani gozdovi 3,98 0,00 5,51 0,66 20,66 13

1.2. panjevci 0,70 43,29 3,00 3,36 3,81 2

1.3. grmišča, grmičev gozd 1,23 0,84 0,70 2,83 0,14 0

2. druge površine 16,73 288,29 264,52 4,67 80,85 53

Pogorele površine po kategorijah lastništva (ha)

64,70 525,70 440,99 19,82 153,60 100

1. javna last 13,69 180,15 196,59 8,92 96,90 63

1.1. gozdovi in grmišča 9,95 92,67 40,64 7,03 46,37 30

1.2. druge površine 3,74 87,48 155,95 1,89 50,53 33

2. zasebna last 49,74 341,56 244,35 10,92 56,72 37

2.1. gozdovi in grmišča 38,01 144,73 135,78 8,14 26,40 17

2.2. druge površine 11,72 196,83 108,57 2,78 30,32 20

Povprečna površina požarišča (ha) 0,70 5,84 4,08 0,62 1,83

Preglednica 29: Vzroki gozdnih požarov za obdobje 2015–2019

Leto 2015 2016 2017 2018 2019

Št.

Površina (ha)

Št. Površina

(ha) Št.

Površina (ha)

Št. Površina

(ha) Št.

Površina (ha)

Vsi požari skupaj 93 64,70 90 525,70 93 64,70 90 525,70 84 153,61

1. Znani vzroki: 57 49,36 45 495,58 57 49,36 45 495,58 49 37,61

1.1. Človek 54 49,34 38 481,69 54 49,34 38 481,69 44 36,04

1.1.1. Namerni požig 4 1,54 3 0,55 4 1,54 3 0,55 14 13,11

1.1.2. Nepazljivost 50 47,80 35 481,14 50 47,80 35 481,14 30 22,93

1.2. Naravni vzroki (strela) 3 0,02 7 13,89 3 0,02 7 13,89 5 1,57

2. Neznani vzroki 36 15,34 45 30,12 36 15,34 45 30,12 35 115,99

Dodatna razčlenitev vzrokov požarov zaradi nepazljivosti

50 47,80 35 481,14 50 47,80 35 481,14 30 22,93

Kmetijska opravila 10 5,91 3 0,59 10 5,91 3 0,59 17 12,64

Gozdarska opravila 11 3,04 9 4,60 11 3,04 9 4,60 1 0,35

Industrijska dejavnost 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00

Komunikacije (vlaki, el. vodi…)

25 38,52 18 474,77 25 38,52 18 474,77 9 2,72

Obiskovalci gozda (turisti, otroci…)

2 0,28 3 1,11 2 0,28 3 1,11 1 3,60

Drugo (vojska...) 2 0,06 2 0,07 2 0,06 2 0,07 2 3,62

43

Slika 26: Število gozdnih požarov in površina pogorišč v obdobju 1988–2019

Slika 27: Povprečna površina požarov po letih v obdobju 1988–2019

Zaradi poškodb v požarih je bilo v letu 2019 posekanih 498 m3 dreves (leto 2018: 1.103 m3), od tega 57 % v Kraškem GGO. Povprečno posekano drevo je imelo 0,17 m3 (evidentira se posek dreves s premerom nad 10 cm v prsni višini).

V letu 2019 je bilo na novo zgrajenih 6,04 km požarnih presek (leto 2018: 8,37 km), vzdrževanih pa je bilo 198,64 km (leto 2018: 130,07 km). Postavljenih je bilo 12 opozorilnih oziroma obvestilnih tabel, vzdrževalna dela so bila opravljena na 6-ih tablah. Obseg izvedbe posameznih del po letih zelo niha. Dela se načrtujejo po potrebi, njihova realizacija pa je odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove, saj so vsi ukrepi protipožarnega varstva financirani iz sredstev državnega proračuna. Ker sredstev navadno ni dovolj za vsa načrtovana dela, imajo pri realizaciji nujna vzdrževalna dela prednost pred novimi postavitvami. Protipožarni ukrepi so bili izvedeni v GGO Sežana (68 % vrednosti del), Tolmin (31 %) in Postojna (1 %).

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

0

50

100

150

200

250

19

88

19

89

19

90

19

91

19

92

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

20

09

20

10

20

11

20

12

20

13

20

14

20

15

20

16

20

17

20

18

20

19

Po

gore

la p

ovr

šin

a v

ha

Štev

ilo g

ozd

nih

po

žaro

v Število

Pogorela površina (ha)

0

5

10

15

20

25

1988 1993 1998 2003 2008 2013 2018

Po

vpre

čna

po

vrši

na

po

žaro

v (v

ha)

44

Preglednica 30: Izvedena dela varstva pred gozdnimi požari v letu 2019

Ukrep Enota mere

Zasebni gozdovi

Državni gozdovi

Občinski gozdovi

Skupaj Indeks na

leto 2018 v %

Protipožarne preseke – novogradnja

km 3,2 0,07 2,77 6,04 72

ura 3.229 254 759 4.242 83

Protipožarne preseke –vzdrževanje km 41,92 5,53 151,19 198,64 153

ura 3.549 413 9.681 13.643 122

Postavitev opozorilnih tabel PPV kos 3 0 10 13 43

ura 9 0 35 44 47

Vzdrževanje opozorilnih tabel PPV kos 0 6 0 6 100

ura 0 6 0 6 67

Skupaj ura* 6.787 673 10.475 17.935 109

Opomba: *Zaradi različnih enot mere skupen obseg varstva pred požari prikazujemo v urah, ki so izračunane iz vrednosti del, upoštevajoč Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove

6.6 VARSTVO PRED RASTLINOJEDO PARKLJASTO DIVJADJO

Rastlinojeda parkljasta divjad povzroča lokalno večje težave pri razvoju gozda, zlasti pri njegovi obnovi. Divjad otežuje predvsem pomlajevanje nekaterih drevesnih vrst (npr. jelka v jelovo bukovem gozdu, manjšinske drevesne vrste listavcev, plemeniti listavci, sadike, vzgojene v drevesnici). Pri obnovi gozdov za zaščito naravnega mladja in sadik gozdnega drevja pred rastlinojedo divjadjo je zato nujno uporabljati mehanska in kemična zaščitna sredstva, ki pa so precejšen strošek za investitorja. Pri tem se je potrebno zavedati, da z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi dolgoročno problema ne odpravljamo, z njimi le blažimo možne posledice. Obseg v letu 2019 izvedenih zaščitnih ukrepov pred rastlinojedo divjadjo po vrstah del skupaj za vse slovenske gozdove ter ločeno po lastništvu je prikazan v spodnji preglednici, po GGO pa v Prilogi 16.

Realizacija del za varstvo gozdov pred divjadjo po letih je odvisna od letne realizacije obnove gozda s sajenjem, ta pa je odvisna od razpoložljivih sredstev za vlaganja v gozdove za tekoče leto. V letu 2019 je bilo delo izvedeno v obsegu 7.274 delovnih dni (leta 2018: 4.371). Obseg izvedenih del je v primerjavi z letom 2018 večji zaradi povečanega obsega sanacijske obnove s sajenjem. V letvenjakih in drogovnjakih srnjad in jelenjad povzroča poškodbe debel z drgnjenjem oziroma lupljenjem ter z obgrizovanjem skorje. Poškodbe so najpogostejše v mladih sestojih iglavcev in na mladih drevesih plemenitih listavcev. Drevesa z olupljenimi in obgrizenimi debli je treba pogosto tudi posekati. V letu 2019 je bilo zaradi poškodb zaradi divjadi posekanih za 1.983 m3 dreves, zlasti iglavcev (leta 2018: 1.468 m3). Najpogosteje posekana drevesna vrsta je bila smreka (1.742 m3 oz. 88 % od vsega poseka zaradi divjadi). Povprečno posekano drevo je imelo 0,26 m3 (evidentira se posek dreves s premerom nad 10 cm v prsni višini). Odstranjevanje poškodovanih dreves se izvaja večinoma ob redni negi tanjših drogovnjakov, zato letni posek zaradi divjadi ne odraža poškodb, nastalih v tekočem letu. Letni obseg poškodb je odvisen zlasti od snežnih razmer (višja in dalj časa trajajoča snežna odeja je praviloma vzrok za več poškodb).

45

Preglednica 31: Pregled v letu 2019 opravljenih del varstva gozdov pred divjadjo

Ukrep Enota mere

Zasebni gozdovi

Državni gozdovi

Občinski gozdovi


2018 v %

Premazi vršičkov ha 504,15 488,20 15,47 1.007,82 134

ura 6.607 5.171 210 11.988 131

Zaščita s količenjem kos 24.111 12.695 200 37.006 137

ura* 4.293 1.811 47 6.151 176

Zaščita s tulci kos 60.587 17.275 300 78.162 138

ura 6.681 1.912 34 8.627 143

Zaščita pred lupljenjem kos 1.627 800 0 2.427 62

ura 81 49 0 130 80

Zaščita z ograjo – novogradnje m 15.070 13.866 120 29.056 181

ura 11.099 8.951 72 20.122 212

Vzdrževanje zaščitnih ograj m 8.880 20.795 400 30.075 95

ura 993 2.034 32 3.059 93

Vzdrževanje tulcev kos 4.965 2.305 0 7.270 118

ura 202 124 0 326 119

Obžetev tulcev kos 31.205 8.975 0 40.180 110

ura 482 179 0 661 109

Odstranjevanje tulcev kos 10.075 3.890 200 14.165 272

ura 393 128 8 529 278

Odstranjevanje ograj m 12.287 11.916 0 24.203 300

ura 3.465 3.114 0 6.579 294

Vzdrževanje zaščite s količenjem kos 100 900 0 1.000 133

ura 2 14 0 16 123

Skupaj vzdrževanje zaščite ura 5.537 5.593 40 11.170 169

Skupaj ura 34.298 23.487 403 58.188 166

Opomba: * Skupaj z izdelavo količkov

6.7 SKUPNI OBSEG VARSTVENIH DEL Ob že obravnavanih gozdnovarstvenih delih, ki so bila izvedena v letu 2019, so bila v manjšem obsegu opravljena tudi druga dela (npr. obeleževanje sadik, posek težkega drevja v varovalnih gozdovih, postavitev informativnih tabel…). Obseg teh del je manjši kot v preteklih letih, ker se obeleževanje sadik pri prevzemu sanacijskih del po sistemu PRP 2014–2020 evidentira le v številu obeleženih sadik in ne več tudi v urah za izvedbo dela oziroma kot samostojen ukrep.

Preglednica 32: Pregled v letu 2019 opravljenih drugih del varstva gozdov

Ukrep Enota mere

Zasebni gozdovi

Državni gozdovi

Občinski gozdovi


2018 %

Ostalo varstvo skupaj ura 1.737 1.889 20 3.646 94

V skupnem obsegu varstvenih ur je bil največji delež evidentiranega časa za izvedbo varstvenih del v gozdovih namenjen varstvu pred divjadjo (61 %). Varstvu pred požari je bilo namenjenih 23 %, varstvo pred gozdnemu drevju škodljivimi žuželkami 17 % (vse za varstvo pred podlubniki: delo s pastmi in nastavami, dela za zatiranje podlubnikov; brez potrebnega časa za posek in izdelavo lubadark), drugim varstvenim delom 4 % delovnega časa od vsega evidentiranega delovnega časa za varstvo gozdov.

Med GGO je bilo v letu 2019 za varstvo gozdov največ delovnih ur, preračunano na 100 ha površine gozda, porabljenih v GGO Maribor (14,4 ur na 100 ha, največ za varstvo pred divjadjo) ter v Kraškem GGO (14,2 ur na 100 ha, največ za protipožarno varstvo). Sledita GGO Slovenj Gradec in Postojna. Za varstvo gozdov je bilo najmanj ur na 100 ha površine gozda porabljenih v GGO Celje (2,1 ur na 100 ha gozda). Za varstvo pred žuželkami je bilo največ ur na 100 ha gozda izvedenih v GGO Slovenj Gradec, Novo mesto in Kranj. Navedeni podatki ne vključujejo časa sečnje in izdelave lubadark.

46

Na ravni Slovenije je bilo v letu 2019 za varstvo gozdov evidentiranih 11.946 delovnih dni (leto 2018: 8.841), v povprečju 8,1 ur na 100 ha gozda (leto 2018: 6,0 ur). Izvedenih varstvenih ur je v letu 2019 je več kot v letu 2018 zaradi povečanega obsega obnove s sajenjem ter posledično povečanega obsega zaščite sadik pred divjadjo.

Preglednica 33: Pregled porabe delovnih ur za varstvo gozdov v letu 2019 po ukrepih

Ukrep Enota mere

Zasebni gozdovi

Državni gozdovi

Občinski gozdovi

Skupaj Indeks na leto 2018

%

Varstvo pred žuželkami ura 12.455 3.245 102 15.802 102

Varstvo pred požari ura 6.787 673 10.475 17.935 109

Varstvo pred divjadjo ura 34.298 23.487 403 58.188 166

Druga dela varstva ura 1.737 1.889 20 3.646 94

Skupaj ura 55.277 29.294 11.000 95.571 135

Slika 28: Poraba delovnih ur, namenjenih varstvu gozdov na 100 ha gozdov v obdobju 2015–2019 po GGO

6.8 DRUGO VARSTVO GOZDOV

Varstvo gozdov po predpisih zdravstvenega varstva rastlin Po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, se je v letu 2019 ugotavljala navzočnost 13 vrst posebej nevarnih gozdnemu drevju škodljivih organizmov, ki so navedeni v spodnji preglednici. Od nadzorovanih škodljivih organizmov je v Sloveniji zaenkrat potrjena le prisotnost azijskega ambrozijskega podlubnika (Xylosandrus crassiusculus). Prisotnost vrste je bila prvič potrjena v letu 2017 v GGO Tolmin (Goriško območje). Večjih poškodb ne povzroča, posebnih zatiralnih ukrepov do sedaj nismo izvajali. Drugih najdb karantenskih škodljivih organizmov po predpisih za varstvo rastlin, za katere so se v letu 2019 v gozdovih izvajali programi preiskav, ni bilo.

0

5

10

15

20

ur/

10

0 h

ag

ozd

ov

leto 2015 leto 2016 leto 2017 leto 2018 leto 2019

47

Preglednica 34: Programi preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin v letu 2019 v gozdarstvu

Karantenski škodljivi organizem (ŠKO) Koordinator preiskave*

Status ŠKO v Evropski skupnosti

Status ŠKO v Sloveniji***

Agrilus anxius brezov krasnik GIS Prisotnost ni poročana Odsoten

Agrilus auroguttatus zlatopegasti krasnik GIS Prisotnost ni poročana Odsoten

Agrilus planipennis jesenov krasnik GIS Prisotnost ni poročana Odsoten

Anoplophora chinensis kitajski kozliček KIS Izbruhi v več državah,

tudi v IT, HR** Odsoten

Anoplophora glabripennis azijski kozliček KIS Izbruhi v več državah,

tudi v IT, AT** Odsoten

Bursaphelenchus xylophilus borova ogorčica KIS Izbruhi v PT in ES** Odsoten

Dendrolimus sibiricus sibirska svilena kokljica GIS Prisotnost ni poročana Odsoten

Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis

bolezen tisočerih rakov GIS Prisotnost ni poročana Odsoten

Fusarium circinatum borov smolasti rak GIS Izbruhi v PT in ES** Odsoten

Pissodes spp. neevropski rilčkarji GIS Prisotnost ni poročana Odsoten

Polygraphus proximus sahalinski jelov ličar GIS Prisotnost ni poročana Odsoten

Xylosandrus crassiusculus azijski ambrozijski podlubnik

GIS Prisotnost poročana iz

IT, FR, ES, SI Prisoten

Phytophthora ramorum fitoftorna sušica vejic KIS Izbruhi v GB, IE** Odsoten

*GIS = Gozdarski inštitut Slovenije, KIS = Kmetijski inštitut Slovenije **izvajajo se nujni ukrepi za izkoreninjenje oziroma preprečitev širjenja (Direktiva Sveta 2000/29/ES) ***Odsotnost je potrjena s preiskavo; ni zabeležk o škodljivem organizmu

Med glivami, ki so bili v letu 2019 na evropskem seznamu karantenskih škodljivih organizmov, je v gozdovih Slovenije prisotna tudi gliva Lecanosticta acicola (sin. Scirrhia acicola) (Priloga IIAI Direktive Sveta 2000/29/ES), ki povzroča rjavenje borovih iglic. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki je veljavna od 14. 12. 2019 naprej, je gliva L. acicola uvrščena na sezname reguliranih ne-karantenskih škodljivih organizmov (RNQP), kar pomeni da je pod uradnim nadzorom le pri pridelavi razmnoževalnega materiala. V Sloveniji smo leta 2018 sprejeli odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) predvidevajo, da je na tem območju prisotna zelo patogena in nevarna populacija glive na črnem boru, ki lahko ogrozi naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. Hkrati pa obstaja velika možnost širjenja bolezni s pomočjo človeka (npr. turizem) v druge predele Evrope in sveta. Akcijski načrt za preprečevanje širjenja rjavenja borovih iglic (Lecanostica acicola) v dolini reke Soče (GIS, ZGS, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 2019) se je začel izvajati ob koncu leta 2019 z označevanjem okuženih dreves za posek. Posek se bo izvedel v letu 2020.

GIS je v letu 2019 s pastmi ugotavljal prisotnost vrste dvojnozobi smrekov lubadar (Ips duplicatus), ki je na EPPO (European and Mediterranean Plant Protection Organization) seznamu karantenskih vrst. Feromonske pasti so bile postavljene na 7 lokacijah v GGO Bled. Prisotnost vrste, ki je že prisotna v sosednjih državah (AT, HU, HR), ni bila ugotovljena.

Varstvo gozdov po predpisih o ohranjanju narave

V okviru mednarodnega projekta LIFE ARTEMIS se od leta 2017 dalje izvaja popis invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih. Rezultati popisa so javni in so dostopni na spletni strani https://www.invazivke.si/. V sklopu projekta in s projektom povezanih akcij so se v letu 2019 z namenom osveščanja in izobraževanja lastnikov gozdov in drugih zainteresiranih odstranjevale invazivne tujerodne rastlinske vrste v GGO Tolmin, Ljubljana, Novo mesto, Nazarje in Murska Sobota.

Preprečevanje širjenja invazivnih zelnatih tujerodnih rastlinskih vrst se izvaja tudi v sklopu gozdnogojitvenih del (zlasti pri obnovi in negi gozdov ter pri redni izbiri dreves za posek). Ena od zelnatih vrst, ki je na nekaterih območjih že zelo razširjena in otežuje obnovo gozdov, je navadna barvilnica (Phytolacca americana).

https://www.invazivke.si/

48

Slika 29: Navadna barvilnica (Phytolacca americana) se v mladem gozdu odstranjuje v okviru izvajanja gozdnogojitvenih del, v odraslem gozdu posebnih sredstev za sofinanciranje odstranjevanja zelnatih invazivnih vrst ni na razpolago (foto: Marija Stare)

Slika 30: Popis razširjenosti navadne barvilnice (Phytolacca americana) v sistemu Invazivke (www.invazivke.si, vpogled 27. 2. 2020).

Drugi škodljivi dejavniki žive in nežive narave v gozdu

Podlubniki, druge žuželke in glive, ki so v Pravilniku o varstvu gozdov določeni za redno spremljanje in poročanje, in ki so bili v letu 2019 glavni vzrok za sanitarni posek dreves, so obravnavani v poglavju o škodljivih žuželkah (Poglavje 6.3) oziroma v poglavju o boleznih gozdnega drevja (Poglavje 6.4). V nadaljevanju pa navajamo še pojav škodljivih dejavnikov žive in nežive narave, ki so se v letu 2019 pojavljali s srednjo in močno intenziteto v nadpovprečnem obsegu, in pojav škodljivih dejavnikov, ki do sedaj niso povzročali opaznih poškodb na določenem območju oziroma so bili v letu 2019 evidentirani zaradi drugih posebnosti. Za povečan obseg pojava bolezni je bilo odločilno toplo in vlažno vreme v prvi polovici leta, predvsem v maju, ter

http://www.invazivke.si/

49

izredno toplo in vlažno poletje ter jesen. Vir podatkov so Poročila o pojavu škodljivih dejavnikov žive in nežive narave v gozdu za leto 2019 po GGO.

sajasto odmiranje skorje (Cryptostroma corticale): v letu 2019 je bila s strani GIS potrjena prva najdba te bolezni v Sloveniji (GGO Ljubljana v GGE Dol-Moravče). Bolezen, ki izvira iz Severne Amerike, je bila pred tem že prisotna v sosednji Avstriji in Italiji ter drugih državah zahodne Evrope. V normalnih razmerah je gliva neškodljiva, v sušnem in vročinskem stresu pa povzroča obolenje javorov, tudi breze in lipe. Povzroča obarvanje in s tem razvrednotenje lesa. Vdihovanje trosov, ki jih proizvaja v velikih količinah, povzroča alergije pri ljudeh;

rjava pegavost bukovih listov (Pseudodidymella fagi): v letu 2018 je bil pojav te bolezni v Sloveniji prvič evidentiran (GIS). Prisotnost bolezni je bila popisana v GGO Kranj, Ljubljana, Kočevje, Celje. V letu 2019 je bila njena prisotnost ugotovljena tudi v GGO Bled in Tolmin;

hrastova pepelovka (Erysiphe alphitoides): GGO Kranj v GGE Besnica, Cerklje in Škofja Loka, zelo močna intenziteta poškodb na površini 575 ha; GGO Ljubljana v GGE Ljubljana, Dobrova, srednja intenziteta poškodb na površini 63 ha;

merijski osip macesnovih iglic (Meria laricis): GGO Novo mesto v GGE Semič, zelo močna intenziteta poškodb na površini 1,4 ha; GGO Kranj v GGE Cerklje in Sovodenj, močna intenziteta poškodb na površini 70 ha;

sušenje jelovih iglic (Valsa abietis): GGO Kranj v GGE Selca, srednja intenziteta poškodb na površini 50 ha;

rumeni osip borovih iglic (Cyclaneusma minus): GGO Kranj v GGE Tržič, močna intenziteta poškodb na površini 50 ha;

javorova katranasta pegavost (Rhytisma acerinum): GGO Murska Sobota v GGE Dolinsko, močna intenziteta poškodb na površini 5 ha;

propadanje hrastov: GGO Ljubljana v GGE Ljubljana, Dobrova, Medvode, srednja intenziteta pojava na površini 160 ha;

hrastova čipkarka (Corythucha arcuata): od prve najdbe v letu 2016 se je tujerodna stenica hrastova čipkarka razširila do zahodne meje (nove najdbe v GGO Ljubljana, Kranj). Poškodbe so večje na vzhodu, od koder se je razširila na zahod;

marmorirana smrdljivka (Haylomorpha halys): tujerodna invazivna stenica, ki je bila v Sloveniji prvič najdena v letu 2017 v Šempetru pri Novi Gorici (GGO Tolmin), je razširjena že po celi Sloveniji. V letu 2019 je v Kraškem GGO v GGE Goriško na površini 10 ha zabeležena zelo močna intenziteta poškodb na trdih listavcih;

storževa listonožka (Leptoglossus occidentalis): Kraško GGO v GGE Goriško, srednja intenziteta poškodb na črnem boru na površini 10 ha;

rjava lipovka (Oxycarenus laveterae): zabeleženih je bilo več lokalnih namnožitev rjave lipovke (Kraško GGO, GGO Maribor, Ljubljana, Nazarje, Brežice);

veliki rjavi rilčkar (Hylobius abietis): lokalno prisotne večje poškodbe v nasadih smreke v GGO Nazarje v GGE Gornji Grad;

pinijev sprevodni prelec (Thaumatopoea pityocampa): v Kraškem GGO in v GGO Tolmin se je prisotnost vrste izrazito povečala konec leta 2019.

Paša v gozdovih V letu 2019 smo zbrali podatke o paši v gozdovih (stanje leta 2018). Po podatkih ZGS je površina gozdov, kjer se pasejo domače živali, v primerjavi s skupno površino gozdov zanemarljiva. Glede na določila Zakona o gozdovih (32. člen) in Pravilnika o varstvu gozdov, po katerem je paša dovoljena le, če je opredeljena v gozdnogojitvenih načrtih, pa je delež površin z urejeno gozdno pašo nizek.

50

V primerjavi z zbranimi podatki za leto 2013 (Poročilo o gozdovih za leto 2014) se je stanje na področju paše v gozdovih izboljšalo (leto 2019: 3.106 ha, od tega 21 % urejene paše; leto 2013: 9.104 ha in 21 % urejene paše). Urejena paša pomeni, da je paša dovoljena z gozdnogojitvenim načrtom in da je zagotovljeno, da živali ne prehajajo v druge gozdove. Urejenost področja se je v zadnjih letih izboljšala zaradi kriterijev sofinanciranja planinske paše. Preglednica 35: Paša v gozdovih v letu 2018

Paša goveje živine (in konj)

Paša ovc Paša koz Skupaj

Površina gozdov, kjer se pasejo domače živali (ha) 2.477 466 163 3.106

Delež površin z urejeno gozdno pašo glede na celotno površino gozdov z gozdno pašo (%)

56 30 22 51

Paša koz se pojavlja na manjših površinah (do 20 ha) na 76 lokacijah, na eni večji površini nad 20 ha pa le na Tolminskem. V primerjavi z letom 2013 se je skupna površina pašnikov za koze zmanjšala za 1.106 ha (z 1.296 ha na 163 ha). Zato paša koz ne predstavlja večjega problema. Preglednica 36: Paša v gozdovih v letu 2018 po OE

OE

Paša goveje živine in konj

Paša ovc Paša koz Skupaj

Do 20 ha

Nad 20 ha

Do 20 ha

Nad 20 ha

Do 20 ha

Nad 20 ha

Do 20 ha

Nad 20 ha

Tolmin 134 1 32 2 19 1 185 4 Bled 3 2 1 0 1 0 5 2 Kranj 22 9 17 6 5 0 44 15 Ljubljana 136 1 23 0 15 0 174 1 Postojna 54 0 1 0 0 0 55 0 Kočevje 7 0 0 0 0 0 7 0 Novo mesto 15 0 2 0 0 0 17 0 Brežice 6 0 20 0 12 0 38 0 Celje 64 0 14 0 16 0 94 0 Nazarje 22 7 5 0 0 0 27 7 Slovenj Gradec 26 0 1 0 0 0 27 0 Maribor 2 1 0 0 0 0 2 1 Murska Sobota 0 0 0 0 0 0 0 0 Sežana 49 7 18 1 8 0 75 8

Skupaj 540 28 134 9 76 1 750 38

6.9 SKUPNI OBSEG GOJITVENIH IN VARSTVENIH DEL Primerjavo intenzivnosti izvajanja gozdnogojitvenih, varstvenih in biomeliorativnih del po GGO za obdobje 2015–2019 prikazuje spodnja slika (ure/100 ha gozda). Najnižja intenzivnost izvajanja gojitvenih, varstvenih in biomeliorativnih del v letu 2019 je bila v Kraškem GGO in v GGO Tolmin, največja intenzivnost del pa je bila v GGO Murska Sobota in Postojna.

51

Slika 31: Poraba delovnih ur za gojenje in varstvo gozdov, sanacijo po naravnih ujmah poškodovanih gozdov in dela za izboljšanje habitatov divjih živali na 100 ha vseh gozdov v obdobju 2015–2019

6.10 SOFINANCIRANJE IN FINANCIRANJE GOJITVENIH IN VARSTVENIH DEL

Financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna RS Financiranje in sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del iz sredstev proračuna RS za vlaganja v gozdove je potekalo v skladu s pogodbo med Ministerstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in ZGS ter s Pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove (Ur. l. RS, št. 71/04 in nasl.). Preglednica 36 prikazuje razpoložljiva integralna proračunska sredstva za vlaganja v gojenje in varstvo gozdov vključno s sredstvi gozdnega sklada po pogodbi o zagotavljanju izvedbe del med MKGP in ZGS ter vrednost oddanih zahtevkov na MKGP v letu 2019.

Preglednica 35: Poraba (realizacija) proračunskih sredstev za vlaganja v gojenje in varstvo gozdov vključno s sredstvi gozdnega sklada v letu 2019 in razpoložljiva proračunska sredstva po Pogodbi o zagotavljanju izvedbe del med MKGP in ZGS

Št. prorač.

postavke

Ime proračunske postavke

Pogodba

2019

(EUR)

Poraba

2019

(EUR)

Poraba

2019

(%)

141110 Obnova v zasebnih gozdovih 235.000 234.888 100

144110 Nega zasebnih gozdov 358.800 358.763 100

224810 Obnova gozdov na pogoriščih in obnova v naravnih

ujmah poškodovanih gozdov

177.600 177.327 100

255910 Izvršba odločb ZGS 5.150 5.426 105

632610 Preventivno varstvo gozdov 113.100 113.098 100

632710 Ostalo varstvo v zasebnih gozdovih 241.620 241.602 100

632810 Vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali

v zasebnih gozdovih

50.000 49.976 100

632910 Požarno varstvo na Krasu 160.000 159.868 100

633010 Semenarska in drevesničarska dejavnost 3.330 3.317 100

SKUPAJ brez gozdnega sklada 1.344.600 1.344.256 100

547 Gozdni sklad 750.000 707.418 94

SKUPAJ z gozdnim skladom 2.094.600 2.051.683 98

0

10

20

30

40

50

60

70

80


ur/

10

0 h

a go

zdo

v

leto 2015 leto 2016 leto 2017 leto 2018 leto 2019

52

Iz sredstev proračuna RS in sredstev gozdnega sklada je bilo za vlaganja v gozdove namenjenih 2,095 milijona EUR, od tega 750.000 EUR iz Gozdnega sklada (leta 2018: 1,529 milijona EUR). Sredstva iz gozdnega sklada so bila namenjena izključno izvajanju predvidenih ukrepov na območjih Natura 2000 v zasebnih gozdovih. Razpoložljiva sredstva za vlaganja v gozdove za leto 2019 so bila v celoti izkoriščena oziroma v višini 1.344.256 EUR, od tega 92 % za zasebne gozdove, 1 % za državne gozdove in 7% za občinske gozdove. Manjši delež sredstev izplačanih za državne gozdove v primerjavi s preteklimi leti je posledica tega, da so Slovenski državni gozdovi (SiDG) v zadnjih treh letih prekoračili dovoljen znesek državnih pomoči »de minimis«. Zato v letu 2019 niso bili upravičeni do sofinanciranja vlaganj v gozdove iz proračuna RS. Sredstva gozdnega sklada so bila izkoriščena 94 % oziroma v vrednosti 707.418 EUR. Večji del razpoložljivih sredstev (72 %) je bilo namenjenih sofinanciranju stroškov dela oz. sofinanciranju vzpostavitve ekocelic, 28 % pa je bilo porabljenih za nabavo materialov za obnovo in varstvo gozdov. Vlaganja v gozdove so bila so-financirana 3.834 lastnikom gozdov (v to številko so všteti tudi vsi člani agrarnih skupnosti).

Preglednica 36: Skupni zneski nakazil iz sredstev proračuna RS namenjenih vlaganjem v gozdove (vključno s sredstvi gozdnega sklada ter brez sredstev iz postavke izvršba in postavke semenarstvo in drevesničarska dejavnost ) za leto 2019 po kategorijah lastništva

Upravičenec Skupni znesek

(EUR)

Zasebni gozd 1.381.224

Državni gozd 0

Občinski gozd 90.647

Po pogodbah (nabava materialov) 571.069

Skupaj* 2.042.940 ,,

Opomba: * V vsotah po kategorijah lastništev ni upoštevana vrednost materialov, ki je prikazana v vrstici »Po pogodbah«

Povprečna vrednost nakazila v zasebnih gozdovih iz sredstev vlaganj v gozdove iz proračuna RS je bila v letu 2017 268 €, največ nakazil pa je bilo izvedenih v razredu nakazil od 40 do 200 EUR.

Slika 32: Število nakazil zasebnim lastnikom po vrednosti v letu 2019 (v vsoti niso upoštevani vrednost materialov in izplačana sredstva iz gozdnega sklada)

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

1,4

1,6

1,8

2,0

0-20 20-40 40-200 200-400 nad 400

Šte

vilo

na

ka

zil

Tis

očic

e

Razredi višin nakazil v EUR

53

Sofinanciranje sanacije gozdov iz sredstev Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 (ukrep 8.4, operacija 1)

Za obnovo in nego poškodovanih gozdov v žledolomu iz leta 2014 ter po podlubnikih in vetrolomu iz leta 2017 poškodovanih gozdov bila so v letu 2019 zagotovljena sredstva za financiranje in sofinanciranje potrebnega materiala in stroškov izvedenih del iz PRP 2014-2020.

V spodnjih dveh preglednicah sta navedeni površina oz. obseg in število prevzetih objektov, z možnostjo sofinanciranja na podlagi PRP 2014–2020, ter količina in vrednost materialov, ki jih je na podlagi določil PRP 2014–2020 zagotovil ZGS, za njihovo financiranje pa podal vlogo na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja RS.

Preglednica 38: Obseg prevzetih del in število prevzetih objektov (ukrepov) v letu 2019, z možnostjo sofinanciranja na podlagi PRP 2014–2020

Vrsta dela

Enota

mere

(EM)

Obseg

v EM

Število

ukrepov

Vrednost

sofinanciranja

(EUR)

Priprava površin na obnovo

(naravna obnova - priprava sestoja) ha 51,36 30 17.206

Priprava površin na obnovo (priprava tal za sadnjo) ha 306,85 312 102.795

Sadnja ha 315,89 321 164.360

Obžetev ha 397,51 416 84.086

Nega mladja ha 24,51 22 5.687

Nega gošče ha 103,76 55 27.966

Nega letvenjaka ha 25,99 31 6.336

Nega drogovnjaka ha 8,43 13 1.973

Premazi vršičkov ha 493,68 442 50.638

Zaščita s količenjem kos 13.400 22 23.565

Zaščita s tulci kos 18.575 43 19.949

Zaščita mladja z ograjo m 14.784 28 64.371

Posek v varovalnih gozdovih m3 11.456 115 166.109

Spravilo s traktorjem v varovalnih gozdovih m3 8.384 101 461.126

Spravilo z žičnico m3 3.072 14 332.967

Skupaj 1.965 1.529.132

Za izvedbo del v letu 2019 je ZGS zagotovil materiale, ki so prikazani v spodnji preglednici. Skupna vrednost materialov je 755.470 EUR.

Preglednica 39: Obseg materialov, ki jih je zagotovil ZGS za izvedbo del v letu 2019

Material Enota mere Količina

Sadike kos 738.930

Količki za obeleževanje sadik kos 253.030

Zaščitni premazi vršičkov kg 2.745

Zaščitno škropivo vršičkov l 2.075

Tulci kos 18.575

Žična ograja (s pomožnimi.materiali) m 15.150

Skupaj (EUR) 755.470

Izplačana sredstva v letu 2019 s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so prikazana v Poglavju 9 Vlaganja v gozdove.

54

7 Gozdne prometnice

7.1 GOZDNE CESTE

Po podatkih evidenc o gozdnih cestah (EGC), ki jo vodi ZGS, je bilo konec leta 2019 v Sloveniji 12.223 km gozdnih cest in 494 km protipožarnih gozdnih cest.

Preglednica 37: Dolžine gozdnih cest v km

Vrsta prometnice Zasebni gozdovi Državni gozdovi Gozdovi

lokalnih skupnosti Skupaj

Gozdne ceste*(km) 8.576 3.598 49 12.223

Protipožarne gozdne ceste (km)

345 92 57 494

Skupaj (km) 8.921 3.690 106 12.717

*Upoštevane so grafične dolžine gozdnih cest v sistemu Evidenca gozdnih cest

Slika 33: Prostorska razporeditev gozdnih cest v Sloveniji

7.1.1 Vzdrževanje gozdnih cest Vzdrževanje gozdnih cest je potekalo na dolžini nekaj več kot 6.000 km, kar pomeni, da je bilo zajetih okoli polovica vseh gozdnih cest.

Vsebinsko vzdrževanje gozdnih cest delimo na:

redno ali tekoče vzdrževanje;

periodično vzdrževanje in vzdrževanje objektov;

sanacije, ki pomenijo odpravljanje škod na gozdnih cestah;

zimsko vzdrževanje.

55

Slika 34: Deleži porabe sredstev po vrstah vzdrževanja gozdnih cest v obdobju 2010 – 2019

7.1.2 Škode na gozdnih cestah

Škodo na gozdni cesti ZGS oceni na podlagi ocene stroškov za vzpostavitev gozdne ceste v prvotno stanje. Sanacije škod ob manjših neurjih se beležijo in vključijo v redno vzdrževanje, v primeru večjih ujm pa ZGS škode oceni na podlagi 3. člena Pravilnika o podrobnejših merilih za ocenjevanje škod v gozdovih (Ur. l. RS, št. 12/09). V letu 2019 so škode na gozdnih cestah nastale predvsem zaradi poletnih neurij s poplavami v mesecih juniju in juliju.

Preglednica 38: Ocenjene škode po GGO v letu 2019

GGO Škoda (EUR)

Sanirano (EUR)

Delež saniranega (EUR)

Tolmin 4.000 400 10

Bled 820.000 172.000 21

Kranj 98.000 73.500 75

Ljubljana 0 0 0

Postojna 0 0 0

Kočevje 0 0 0

Novo mesto 0 0 0

Brežice 87.863 16.740 19

Celje 262.934 180.878 69

Nazarje 18.200 18.200 100

Slovenj Gradec 154.230 142.052 92

Maribor 1.200 1.200 100

Murska Sobota 0 0 0

Sežana 270.633 189.683 70

Skupaj 1.717.060 794.652 46

V zasebnih gozdovih so bile ocenjene škode na gozdnih cestah v višini 1.603.739 EUR, v državnih gozdovih pa v višini 113.321 EUR. Skozi sistem rednega vzdrževanja je bil delež saniranega 46%.

56

Slika 35: Ocenjene škode na gozdnih cestah v obdobju 2010–2019

7.1.3 Financiranje vzdrževanja gozdnih cest

Za zagotavljanje vzdrževanja gozdnih cest in sanacijo škod na gozdnih cestah so bili v letu 2019 na voljo različni viri sredstev:

redna sredstva (pristojbina, proračun) za vzdrževanje gozdnih cest;

lastna sredstva občin (v tem so upoštevana tudi sredstva koncesijskih dajatev iz državnih gozdov, ki jih pridobijo občine, kjer se nahajajo državni gozdovi in so jih občine namenile za vzdrževanje gozdnih cest);

sredstva nekaterih drugih uporabnikov gozdnih cest, ki smo jih uvrstili pod rubriko ostalo.

V zvezi z vzdrževanjem gozdnih cest ločimo sredstva na:

potrebna sredstva;

realno pričakovana sredstva;

dejansko zbrana sredstva. Potrebna sredstva ocenimo na podlagi izračuna višine sredstev za vzdrževanje enega kilometra gozdne ceste, ki ga izračunamo na ravni države iz povprečnih cen za najbolj pogosta dela in materiale. Ocena stroška vzdrževanja enega kilometra gozdne ceste je sestavni del Programa del in vlaganj v gozdove. Za leto 2019 je znašala ta ocena 807 EUR/km.

Pri oblikovanju realno pričakovane višine skupnih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v Sloveniji smo v letu 2019 upoštevali naslednja izhodišča:

v naprej so bila znana sredstva, ki so bila v ta namen rezervirana v proračunu RS;

približno smo poznali višine pristojbin, ki so vezane na katastrski dohodek gozda;

sredstva občin in dodatnih sredstev lastnikov gozdov so bila ocenjena na podlagi izkušenj iz preteklih let.

V naslednji preglednici je prikazana primerjava med potrebnimi, realno pričakovanimi (načrtovanimi), dejansko zbranimi in dejansko porabljenimi sredstvi za vzdrževanje gozdnih cest v letu 2019.

57

Preglednica 39: Primerjava med dejanskimi in potrebnimi sredstvi za vzdrževanje gozdnih cest v letu 2019

Oblika lastništva Dolžina*

km

Potrebe (1000 EUR)

Realno pričakovana (1000 EUR)

Zbrano (1000 EUR)

Poraba (1000 EUR)

Poraba/ potrebe

(%)

Poraba/ realno

(%)

Poraba/ zbrano

(%) EUR/km

EUR/km 2018

Zasebni gozdovi** 8.580 6.925 4.267 4.398 4.323 62 101 98 504 442

Državni gozdovi 3.584 2.893 1.092 1.222 1.209 42 111 99 337 311

Skupaj 12.164 9.818 5.359 5.620 5.532 56 103 98 455 406

Opomba: * Podatki iz Programa del in vlaganj za leto 2018

** Upoštevane so gozdne ceste v zasebnih in občinskih gozdovih

Slika 36: Razmerja med posameznimi dejansko porabljenimi viri sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v letu 2019

Najpomembnejši finančni vir za vzdrževanje gozdnih cest so pristojbine, ki so neposredni prispevek lastnikov gozdov, zato so ta sredstva, kljub dejstvu, da so integralni del občinskih proračunov, strogo namenska. Njihovo realno višino ocenimo vsako leto na podlagi izkušenj in podatkov o katastrskem dohodku, na katerega so vezane pristojbine (pristojbine znašajo 14,7 % od katastrskega dohodka zasebnih gozdov in 20,0 % od katastrskega dohodka državnih gozdov). Dotok pristojbin v letu 2019 kaže porast za okoli 0,4 mio EUR glede na preteklo leto, kar je posledica dviga katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč. Koriščenje proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest je pogojeno s porabo sredstev pristojbin na občinah, v katerih se nahajajo gozdne ceste. Višino sredstev iz zbranih pristojbin po občinah določa Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest, ti zneski in predvideni zneski iz proračuna RS pa so navedeni v tripartitnih pogodbah o vzdrževanju gozdnih cest, ki jih podpišejo posamezna občina, MKGP in ZGS.

Preglednica 40: Razpoložljiva in porabljena proračunska sredstva na postavkah za vzdrževanje gozdnih cest v letu 2019

Šifra Proračunska postavka Proračun 2019

(EUR)

Realizacija 2019

(EUR)

417810 Gozdne ceste: Popravilo gozdnih cest v zasebnih gozdovih 912.686 909.450

417910 Gozdne ceste: Popravilo gozdnih cest v državnih gozdovih 360.375 357.207

Skupaj 1.273.061 1.266.657

Vir: Podatki MKGP

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

proračun pristojbine občine ostalo

v m

io E

UR

58

Po Sloveniji so sredstva, ki jih za vzdrževanje gozdnih cest občine dodatno prispevajo iz svojih proračunov, razporejena neenakomerno. Občine veliko prispevajo predvsem tam, kjer gozdne ceste v veliki meri nadomeščajo javne ceste. Takšen primer so občine v GGO Slovenj Gradec, kjer je večina gozdnih cest edina cestna povezava do kmetij in morajo biti te ceste stalno prevozne.

Slika 37: Porazdelitev višine lastnih sredstev občin za vzdrževanje gozdnih cest v letu 2019 po GGO

Z razpoložljivimi sredstvi težko zagotavljamo kakovostno vzdrževanje gozdnih cest predvsem v razmerah, ko je obremenjenost gozdnih cest zaradi sanacij ujm ponekod izjemno visoka. V letu 2019 posebnih proračunskih sredstev za sanacijo poškodovanih gozdnih cest ni bilo na voljo. Dodatna sredstva za sanacije, vzpostavitev prevoznosti in vzpostavitev gozdnih cest v prvotno stanje po spravilu lesa je v letu 2019 družba za SiDG namenila okoli 700.000 EUR, kar je enako kot v letu 2018.

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900


v 1

.00

0 E

UR

59

Preglednica 41: Odobrena in porabljena finančna sredstva za vzdrževanje gozdnih cest (GC) v letu 2019 v EUR

Lastništvo Proračun popravilo GC* Pristojbine** Občine Ostalo Skupaj

ZG Plan 1.078.163 2.188.999 1.000.000 4.267.162

Zbrano 1.078.163 2.216.771 1.101.986 596 4.397.516

Porabljeno 1.065.528 2.154.770 1.101.986 596 4.322.880

Poraba/planirano (%) 99 98 110 101

Poraba/zbrano (%) 99 97 100 100 98

DG Plan 360.394 731.709 1.092.103

Zbrano 360.394 731.709 130.358 1.222.461

Porabljeno 358.026 720.947 130.358 1.209.331

Poraba/planirano (%) 99 99 111

Poraba/zbrano (%) 99 99 100 99

SK. Plan 1.438.557 2.920.708 1.000.000 5.359.265

Zbrano 1.438.557 2.948.480 1.232.344 596 5.619.977

Porabljeno 1.423.554 2.875.717 1.232.344 596 5.532.211

Poraba/planirano (%) 99 98 123 103

Poraba/zbrano (%) 99 98 100 100 98

Leto 2018 1.266.657 2.040.798 1.508.991 4186 4.820.632

Indeks 2019/2018 1,12 1,41 0,82 0,14 1,15

* Podatki MKGP **Podatki FURS in Uprave RS za javna plačila

7.1.3 Gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest

Preglednica 42: Gradnja (N) in rekonstrukcija (R) gozdnih cest po v letu 2019 v m

GGO Zasebni gozdovi Državni gozdovi Skupaj

N R N R N R

Tolmin 3.356 3.356

Bled

Kranj 3.711 1.488 865 5.199 865

Ljubljana 255 255

Postojna

Kočevje

Novo mesto

Brežice

Celje 1.988 1.988

Nazarje 585 585 0

Slovenj Gradec 25 25

Maribor

Murska Sobota

Sežana

Skupaj leto 2019 7.907 0 1.488 2.878 9.395 2.878

Leto 2018 6.233 1.434 4.225 686 10.458 2.120

Obseg gradenj gozdnih cest se je ostal v povprečju na enakem nivoju kot preteklo leto (v zasebnih gozdovih se je nekoliko povečal, v državnih pa zmanjšal). Kljub temu gradnja gozdnih cest še vedno zaostaja za cilji iz območnih načrtov.

60

7.2 GOZDNE VLAKE

7.2.1 Gradnja in rekonstrukcija gozdnih vlak V letu 2019 je bilo na terenu označeno približno 569 km gozdnih vlak. Dolžine pripravljenih in zgrajenih vlak so razvidne v spodnji preglednici.

Preglednica 43: Priprava in gradnja gozdnih vlak v zasebnih gozdovih v letu 2019 v m

GGO Priprava Gradnja Skupaj Program Indeks realiz.

N R N R N R N R N R

Tolmin 8.891 0 41.249 2.461 50.140 2.461 37.000 7.000 1,36 0,35

Bled 32.287 0 488 0 32.775 0 23.300 2.500 1,41 0,00

Kranj 12.923 0 30.141 5.320 43.064 5.320 58.800 2.000 0,73 2,66

Ljubljana 10.324 0 14.323 13.623 24.647 13.623 25.000 1.000 0,99 13,62

Postojna 245 0 2.099 0 2.344 0 3.000 500 0,78 0,00

Kočevje 5.932 0 0 160 5.932 160 7.500 700 0,79 0,23

Novo mesto 6.334 0 146 7.977 6.480 7.977 10.100 4.500 0,64 1,77

Brežice 12.163 0 5.845 4.275 18.008 4.275 19.500 3.100 0,92 1,38

Celje 8.220 0 12.953 455 21.173 455 20.000 4.000 1,06 0,11

Nazarje 6.194 0 39.084 2.891 45.278 2.891 23.000 4.000 1,97 0,72

Slovenj Gradec 0 0 18.036 6.102 18.036 6.102 20.750 8.265 0,87 0,74

Maribor 160 0 11.408 3.347 11.568 3.347 8.000 1.000 1,45 3,35

Murska Sobota 0 0 0 0 0 0 730 0

Sežana 781 0 1.748 1.368 2.529 1.368 21.000 1.000 0,12 1,37

Skupaj 104.454 0 177.520 47.979 281.974 47.979 277.680 39.565 1,02 1,21

Legenda: N = novogradnja, R = rekonstrukcija

Preglednica 44: Priprava in gradnja gozdnih vlak v državnih gozdovih v letu 2019 v m

GGO Priprava Gradnja Skupaj Program Indeks realiz.

N R N R N R N R N R

Tolmin 4.424 0 10.740 561 15.164 561 12.000 1.000 1,26 0,56

Bled 3.392 0 0 0 3.392 0 5.000 2.500 0,68 0,00

Kranj 2.038 0 7.403 1.093 9.441 1.093 10.550 500 0,89 2,19

Ljubljana 4.663 0 980 1.342 5.643 1.342 20.000 1.000 0,28 1,34

Postojna 216 0 0 0 216 0 2.500 500 0,09 0,00

Kočevje 2.323 0 0 12.014 2.323 12.014 1.610 2.540 1,44 4,73

Novo mesto 12.580 0 0 7.579 12.580 7.579 6.350 2.540 1,98 2,98

Brežice 7.222 0 601 6.277 7.823 6.277 11.900 5.100 0,66 1,23

Celje 505 0 12.733 1.073 13.238 1.073 12.500 3.000 1,06 0,36

Nazarje 0 0 1.043 520 1.043 520 0 0

Slovenj Gradec 227 0 17.282 10.570 17.509 10.570 10.670 5.876 1,64 1,80

Maribor 0 0 2.497 0 2.497 0 6.000 500 0,42 0,00

Murska Sobota 0 0 0 0 0 0 400 0

Sežana 2.221 0 400 645 2.621 645 3.000 0 0,87

Skupaj 39.811 0 53.679 41.674 93.490 41.674 102.480 25.056 0,91 1,66

Legenda: N = novogradnja, R = rekonstrukcija

61

7.3 VIRI FINANČNIH SREDSTEV ZA GRADNJO IN VZDRŽEVANJE GOZDNIH PROMETNIC

Preglednica 45: Viri finančnih sredstev za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic v letu 2019 v EUR

Gozdne ceste

Lastništvo Proračun

RS

Zasebna sredstva oz.

pristojbine*

Sredstva EU

Druga neprora-čunska

sredstva**

Skupaj

Vzdrževanje

ZG 1.065.528 2.154.770 1.102.582 4.322.880

DG 358.026 720.947 130.358 1.209.331

Skupaj 1.423.554 2.875.717 1.232.940 5.532.211

Gradnja in rekonstrukcija***

ZG 58.268 277.356 174.804 510.428

DG 548.381 548.381

Skupaj 58.268 277.356 174.804 548.381 1.058.809

Skupaj gozdne ceste Skupaj 1.481.822 3.153.073 174.804 1.781.321 6.591.020

Gozdne vlake

Gradnja in rekonstrukcija

ZG 156.244 743.723 468.733 1.368.700

DG 687.459 687.459

Skupaj 156.244 743.723 468.733 687.459 2.056.159

Gozdne ceste in vlake

Skupaj 1.638.066 3.896.795 643.537 2.468.780 8.647.178

*Pri vzdrževanju gozdnih cest gre za pristojbine, pri gradnji gozdnih cest in vlak pa gre za sredstva zasebnih investitorjev **V primeru državnih gozdov prikazujemo delovne podatke SiDG ***Investicije, ki bi so bile izvedene na podlagi PRP 2014–2020

62

7.4 STANJE VIROV IN RABE LESA ZA ENERGIJO V SLOVENIJI

Ena glavnih nalog ZGS na področju lesa za energijo je zagotavljanje podatkov o potencialih lesa, primernega za energijo, ki jih vzdržujemo v okviru slovenskega informacijskega sistema za lesno biomaso-SWEIS, izdelanega na osnovi metodologije WISDOM. Ta prostorsko prikazuje potenciale lesa, primernega za energetsko rabo (ponudba), njegovo rabo (povpraševanje) ter njuno bilančno stanje za poljubno izbrano območje. Pri ponudbi poleg ostalih parametrov upoštevamo podatke o gozdovih in o potencialih negozdnih zemljišč, industrijskih virov ter o zbranih lesnih odpadkih v zbirnih centrih. Pri povpraševanju upoštevamo ocenjeno rabo lesa za energijo po gospodinjstvih. Če upoštevamo dejanski posek sortimentov, primernih za energijo, imamo letno na razpolago dodatnih 800.000 ton suhe snovi manjvrednega lesa, primernega tudi za energijo, in približno 151.000 ton suhe snovi lesa iz negozdnih površin. Seveda ob predpostavki, da bi bila ta lesna masa porabljena izključno za energijo.

Zaradi lažje primerjave razpoložljivih količin različnih vrst lesa za energijo, so v preglednici podatki navedeni v tonah suhe snovi.

Preglednica 46: Prikaz trenutnih potencialov lesa za energijo

Vir Znak Parameter Neto količina v tonah suhe

snovi

Gozd

B možni posek manj kakovostnih sortimentov 1.603.000

A posek manj kakovostnih sortimentov 799.000

ostanek v gozdu ob realizaciji možnega poseka 455.000

ostanek v gozdu ob trenutni realizaciji poseka 294.000

D količina skorje hlodovine ob realizaciji možnega poseka 59.000

C količina skorje hlodovine ob trenutni realizaciji poseka 59.000

Kmetijske površine

G ocenjeni možni trajni posek lesa dreves na negozdnih površinah 151.000

X lesni in nelesni ostanki s kmetijskih površin uporabni za energijo 197.000

Industrija

F količina žagarskih ostankov pri predelavi hlodovine ob realizaciji možnega poseka

530.000

E količina žagarskih ostankov pri predelavi hlodovine ob trenutni realizaciji poseka

500.000

Zbirni centri H zbrani lesni ostanki 350.000

Poraba I

poraba manj kakovostnih sortimentov v gospodinjstvih za ogrevanje in kuhanje

776.000

J poraba manj kakovostnih sortimentov v sistemih daljinskega ogrevanja in kogeneracije

94.000

K lesni ostanki, uporabljeni v industriji 32.000

I+J+K skupna poraba lesa za energijo v vseh sektorjih 902.000

Y količina konkurenčne rabe manj kakovostnega lesa v industriji (papirnice, tanin, vlakna)

255.000

Bilančni podatki

A+C+E+H vsota virov lesne biomase ob trenutni realizaciji poseka 1.708.000

B+D+F+H vsota virov lesne biomase ob realizaciji možnega poseka 2.542.000

A+C+E+H-I-J-K bilanca količine manj kakovostnega lesa ob trenutni realizaciji poseka

806.000

B+D+F+H-I-J-K bilanca količine manj kakovostnega lesa ob realizaciji možnega poseka

1.640.000

A+C+E+H-I-J-K-Y

bilanca količine manj kakovostnega lesa ob trenutni realizaciji poseka z upoštevanjem konkurenčne rabe

551.000

B+D+F+H-I-J-K-Y

bilanca količine manj kakovostnega lesa ob realizaciji možnega poseka z upoštevanjem konkurenčne rabe

1.385.000

B-A Razlika med možnim in dejanskim posekom manj kakovostnih sortimentov

804.000

63

8 Divjad, njihovo življenjsko okolje in velike zveri

Cilji trajnostnega upravljanja z vsemi vrstami divjadi so zdrave populacije, s stabilno spolno in starostno strukturo, ki bodo usklajene medvrstno in predvsem z okoljem, kar še posebej velja za rastlinojede parkljarje.

8.1 VELIKA PARKLJASTA DIVJAD V nadaljevanju so prikazani in komentirani podatki o odvzemu posameznih vrst parkljaste divjadi v letu 2019 na ravni Slovenije in po posameznih lovsko upravljavskih območjih (LUO). Podatki so preliminarni in predstavljajo ocenjen odvzem, vendar se na podlagi izkušenj iz preteklega obdobja ne bodo pomembno spreminjali.

Preglednica 47: Odstrel in ugotovljene izgube velike parkljaste divjadi v letu 2019

Vrsta divjadi Načrt odvzema v letu

2019 Odvzem

v letu 2019 Realizacija

načrta Primerjava odvzema v letu 2019

z odvzemom v letu 2018

Število Število % Index 2019/2018

Srna 40.603 38.759 95 0,97

Navadni jelen 8.542 7.885 92 1,03

Damjak 169 287 170 1,23

Muflon 591 575 97 1,08

Gams 2.727 2.514 92 0,97

Alpski kozorog 30 18 60 1,38

Divji prašič 9.890 13.430 134 1,58

SRNA Realizacija načrtovanega odvzema srnjadi je bila na ravni Slovenije in v okviru posameznih LUO povsod v mejah dopustnih odstopanj, opredeljenih z letnimi lovsko upravljavskimi načrti (+-15 %). Delež realizacije po LUO je bil med 92 % in 100 %, v povprečju za celotno Slovenijo pa so bili načrti uresničeni 95 %. V letu 2019 je bil odvzem na ravni Slovenije nekoliko nižji kot v letu 2018 (indeks odvzema 2019/18 je 0,97). Od skupno 15 LUO je bil odvzem srnjadi v letu 2019 v 11 LUO nižji in v 4 LUO nekoliko višji kot v letu 2018. Odvzem v letu 2019 je bil na ravni Slovenije najnižji po letu 2001. NAVADNI JELEN Realizacija načrtovanega odvzema pri navadnem jelenu je bila na ravni Slovenije in v okviru posameznih LUO v mejah dopustnih odstopanj, opredeljenih z letnimi lovsko upravljavskimi načrti, z izjemo Kočevsko-Belokranjskega LUO, kjer je bila realizacija na meji dopustnega odstopanja (84,6 %). Na nivoju Slovenije je izveden odvzem jelenjadi znašal 92 % načrtovanega odvzema. V letu 2019 je bil odvzem na ravni Slovenije za 3 % višji kot v letu 2018. DAMJAK Izveden odvzema damjaka je na nivoju Slovenije za 70 % presegel načrtovani odvzem, kar je deloma tudi posledica odstrela živali, ki so pobegnile iz gojitvenih obor. Odvzem je bil tako za 23 % višji kot v letu 2018. Z izjemo enega LUO je bila v vseh LUO, kjer se načrtuje odvzem damjaka, realizacija višja od načrtovanega odvzema. MUFLON Načrtovan odvzem muflona je bil v preteklem letu realiziran 97 %. Odvzem muflona je bil načrtovan v osmih LUO; od tega je bil v štirih presežen, v štirih pa je bila realizacija manjša od 100 %. V letu 2019 je bil odvzem na ravni Slovenije za 7 % višji kot v letu 2018.

64

GAMS Realizacija načrtovanega odvzema gamsa je bila na ravni Slovenije 92 %. V letu 2019 je bil odvzem na ravni Slovenije nekoliko nižji kot v letu 2018 (indeks odvzema 2019/18 je 0,97), pri čemer je bil odvzem gamsa leta 2019 še vedno drugi najvišji po letu 2010. ALPSKI KOZOROG Realizacija načrtovanega odvzema pri alpskem kozorogu je bila na ravni Slovenije 60 %, pri čemer je bil v celotnem slovenskem prostoru načrtovan odvzem le 30 živali in sicer v Triglavskem ter Gorenjskem LUO (v slednjem le 1 žival). Kljub nizki realizaciji odvzema, je bil odvzem za 38 % višji kot v letu 2018. DIVJI PRAŠIČ Odvzem divjega prašiča v letu 2019 (13.430 osebkov) je bil najvišji v celotni zgodovini (do leta 2019 je bil najvišji odvzem leta 2012 in sicer 13.160 osebkov). Realiziran odvzem na nivoju Slovenije je znašal kar 134 % načrtovanega odvzema. Na ravni posameznih LUO je realizacija znašala od 122 % do 179 %, kar pomeni, da je bil realiziran odvzem povsod po Sloveniji krepko višji od načrtovanega. Prav tako je bil odvzem divjega prašiča v vseh LUO znatno višji od odvzema v letu 2018 (indeks 2019/18 po LUO je 1,29 do 2,23, na nivoju Slovenije 1,58). Poleg splošnega trenda številčnosti divjega prašiča v Sloveniji in drugod po Evropi je k rekordnemu odvzemu v letu 2019 prispeval močan obrod bukve v več delih Slovenije v letu 2018. Največ upravljavskega napora v splošnem usmerjamo v tri pri nas najmočneje zastopane vrste parkljaste divjadi: jelenjad, srnjad in divji prašič. Zato tudi ugotovitve osredotočamo na te tri vrste. Odvzem jelenjadi je bil v Sloveniji najvišji v letu 2017 (8.229 osebkov), kar je bilo v največji meri posledica dviga načrtovanega odvzema zaradi prekomerne objedenosti gozdnega mladja in posledično težav pri obnovi gozda. Načrtovan odvzem za leto 2018 je bil na nivoju Slovenije podobno visok kot leto poprej, a je realiziran odvzem upadel na 7.676 osebkov. To je bilo najverjetneje deloma posledica pričetka načrtovanega upadanja številčnosti jelenjadi v nekaterih delih Slovenije, deloma pa za lov neugodnih sezonskih dejavnikov. Načrtovan odvzem v letu 2019 je bil nižji kot v letu 2018 (8.542 napram 8.809 osebkov), a je bil realiziran odvzem v letu 2019 (7.885 osebkov) ob ugodnejših pogojih za izvajanje lova višji kot leto poprej. Ocenjujemo, da je bil načrtovan odvzem jelenjadi na nivoju Slovenije v letu 2019 realno zastavljen. Vseeno pa velja opozoriti na razmeroma nizko realizacijo odvzema jelenjadi v Kočevsko-Belokranjskem LUO (85 %), še posebej ob dejstvu, da gre za območje z največjo številčnostjo jelenjadi in obenem z (v preteklosti) največjimi težavami pri obnovi gozda. Srnjad na splošno z vidika populacijskih nihanj velja za razmeroma stabilno vrsto. Obenem je za obnovo gozda (primerjalno npr. z jelenjadjo) razmeroma neproblematična vrsta. Načrti in njihova realizacija zato načeloma dobro odražajo razmere v populaciji srnjadi in njenem okolju. Odvzem srnjadi v Sloveniji je bil v letu 2019 najnižji po letu 2001. Tudi realizacija odvzema (95 %) je bila za srnjad, pri kateri načeloma realiziran odvzem tesno sledi načrtovanemu, netipično nizka. Ocenjujmo, da je navedeno v določeni meri posledica upadanja številčnosti populacije srnjadi v nekaterih delih Slovenije, npr. na Notranjskem, kjer je bil načrtovan odvzem srnjadi v letu 2019 realiziran zgolj 88 %. Med poznanimi vzroki (vsi vzroki niso docela znani) za to je gotovo naraščanje številčnosti in prostorsko širjenje zveri (volk, medved, šakal), morda tudi divjega prašiča. Način načrtovanja upravljanja srnjadi bo zato v prihodnje potrebno še bolj oz. na drug način kot do sedaj prilagoditi vplivu zveri. Kljub upravljavskim naporom za zmanjšanje ali ustavitev rasti populacije divjega prašiča, rekordni odvzem te vrste v Sloveniji v letu 2019 ni presenečenje. Naraščanje populacije pri nas je identično trendom skoraj vseh ostalih evropskih držav in je v največji meri posledica kombinacije za divjega prašiča ugodnih okoljskih sprememb, izjemnih razmnoževalnih ter ostalih biološko-ekoloških značilnosti vrste.

65

Preglednica 48: Realizacija načrtovanega odvzema v letu 2019 (% R) in primerjava odvzema v letu 2019 z odvzemom v letu 2018 (19/18) za vrste parkljaste divjadi po LOU

LUO Srna Nav. jelen Damjak Muflon Gams Alp. kozorog D. prašič

% R I. 19/18 % R I. 19/18 % R I. 19/18 % R I. 19/18 % R I. 19/18 % R I. 19/18 % R I. 19/18

Gorenjsko 93 0,97 88 1,07 - 0,75 90 0,93 93 0,98 200 2,00 163 1,80

Kamniško Savinjsko 96 0,99 99 1,06 100 0,57 109 1,16 100 1,07 - - 164 1,85

Kočevsko-Belokranjsko 97 1,01 85 0,97 100 0,00 - - 91 1,05 - - 145 2,19

Notranjsko 94 0,88 93 1,02 - 0,00 - - 85 1,09 - - 126 1,46

Novomeško 100 1,04 112 1,22 93 1,40 - - - - - - 131 1,66

Pohorsko 92 0,94 96 1,03 - 1,00 69 1,11 89 0,95 - - 120 1,57

Pomursko 94 0,96 103 1,08 150 1,43 - - - - - - 147 1,55

Posavsko 100 1,00 87 0,98 164 1,53 - - 100 0,93 - - 134 1,63

Primorsko 93 0,93 99 1,10 180 1,50 - - - 1,00 - - 122 1,45

Ptujsko-Ormoško 96 0,95 - 3,00 - 0,71 107 1,05 88 1,00 - - 145 1,29

Savinjsko-Kozjansko 97 1,02 317 2,71 342 0,95 93 1,40 82 0,98 - - 144 1,62

Slovensko goriško 92 0,93 - 0,00 - 2,20 - - - 1,00 - - - 2,23

Triglavsko 94 0,99 99 1,03 - 1,00 103 1,15 92 0,93 55 1,33 179 2,05

Zahodno visoko kraško 95 0,98 89 1,02 - 2,67 85 1,00 94 1,01 - - 139 1,43

Zasavsko 103 1,05 99 0,99 82 1,06 107 1,17 93 0,95 - - 124 1,43

Slovenija 95 0,97 92 1,03 170 1,23 97 1,08 92 0,97 60 1,38 136 1,58

8.2 DRUGA DIVJAD V spodnji preglednici prikazujemo odvzem še ostalih vrst divjadi: male poljske divjadi, malih zveri in lovnih vrst ptičev. Upravljanje teh vrst je bistveno manj intenzivno v primerjavi s prostoživečimi parkljarji. Odvzem teh vrst v daljšem časovnem obdobju sicer v splošnem odraža njihove populacijske trende, a je deloma odvisen tudi od lovnega interesa. Ta pa je med drugim povezan s prisotnostjo ostalih, lovno zanimivejših vrst v okolju.

Preglednica 49: Ocena odvzema drugih vrst divjadi v Sloveniji v letu 2019

Vrsta divjadi Načrt odvzema v letu

2019 Odvzem

v letu 2019 Realizacija

načrta Primerjava odvzema v letu 2019 s

podatki o odvzemu v letu 2018

Število Število % Index 2019/2018

Alpski svizec 46 16 35 0,59

Fazan 15.191 14.332 94 0,96

Jazbec 1.731 1.801 104 1,29

Kuna belica 1.557 1.289 83 1,01

Kuna zlatica 207 168 81 1,27

Lisica 13.157 15.715 119 1,31

Nutrija neomejeno 372 - 1,16

Pižmovka 69 13 19 0,65

Polh neomejeno 640 - 0,01

Poljska jerebica 1.519 1.064 70 0,82

Poljski zajec 2.478 1.878 76 0,97

Raca mlakarica 3.122 2.824 90 1,16

Rakunasti pes neomejeno 0 - 0,00

Siva vrana 10.895 10.938 100 1,07

Sraka 1.064 831 78 1,06

Šakal - 6 - 0,32

Šoja 4.219 3.828 91 1,10

Na osnovi odvzema omenjenih vrst v letu 2019 in upoštevaje preteklo dinamiko odvzema lahko za nekatere vrste kljub temu izluščimo določene zakonitosti:

66

odvzem in zelo verjetno tudi številčnost populacije male poljske divjadi (fazan, poljska jerebica, zajec, raca mlakarica) zadnja leta v splošnem upada ali kvečjemu stagnira:

odvzem lisice in jazbeca po letu 2010 na nivoju Slovenije zlagoma narašča, kar nakazuje tudi populacijsko rast obeh vrst zveri;

odvzem sive vrane v hitro narašča vsaj zadnjih 10 let, pri čemer domnevamo, da je dejanska populacijska rast še hitrejše kot jo nakazuje odvzem;

odvzem polha medletno močno niha, kar je posledica nihanj v drevesnem obrodu (predvsem bukve), ki močno pogojuje letni prirastek pri polhu. Nizek odvzem polha v letu 2019 je tako posledica odsotnosti oz. šibkega obroda bukve.

8.3 VELIKE ZVERI IN OSTALE ZAVAROVANE VRSTE

8.3.1 Rjavi medved 8.3.1.1 Monitoring populacije rjavega medveda

Štetje rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest

Sistematični monitoring medvedov izvajamo s štetjem medvedov na stalnih števnih mestih (skupaj 167 mest). Štetje se po enotni metodologiji izvaja od leta 2004 in omogoča spremljanje trendov v medvedji populaciji (povprečno število videnih medvedov na števno mesto, spolna in starostna struktura v različnih letnih obdobjih, povprečno število mladičev na samico, …). Vsako leto so izvedena tri štetja, praviloma v maju, avgustu in oktobru. V letu 2019 so bila štetja izvedena: 17. 5. 2019, 9. 8. 2019 in 11. 10. 2019.

Rezultati na stalnih števnih mestih nakazujejo naraščajoč trend števila opaženih živali, kar je skladno z ugotovitvami genetskega štetja medvedov. V letu 2019 je bilo na števno mesto povprečno opaženega 2,04 medveda, kar je precej nad povprečjem zadnjih 5 let (1,51). Medletna in medsezonska nihanja opaženih medvedov so v največji meri posledica okoljskih razmer, predvsem obroda plodonosnih drevesnih vrst. Povprečno število mladičev na samico v letu 2019 (2,02) je bilo prav tako nad 5-letnim povprečjem (1,91).

Slika 38: Povprečno število videnih rjavih medvedov na števno mesto v obdobju 2003–2019

Štetje na stalnih števnih mestih ostaja tudi v prihodnje pomemben način monitoringa medveda, saj za razliko od genetskih analiz, ki se zaradi visokih stroškov izvajajo na daljše intervale (do

67

sedaj v letih 2007 in 2015), v kombinaciji z metodami modeliranja nudi sproten vpogled v populacijske parametre in dinamiko populacije rjavega medveda v Sloveniji. 8.3.1.2 Odvzem rjavega medveda

Redni odstrel medveda se v letu 2019 ni izvajal (z izjemo enega osebka v začetku leta) zaradi zaustavitve izvajanja odstrela. Razlog je bil v zaustavitvi izvajanja Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave do 30. septembra 2019 (Uradni list RS, št. 74/18) s strani Upravnega sodišča. Odstrel medveda je v letu 2019 zato potekal na podlagi posamičnih dovoljenj ARSO zaradi ogrožanja varnosti ljudi in njihovega premoženja ter na podlagi Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19), ki je stopil v veljavo 29. 6. 2019. Poleg odstrela smo beležili tudi druge vrste izločitev medvedov iz populacije. V letu 2019 je bilo iz narave odvzetih 183 rjavih medvedov. Glavnino odvzema (91 %) je predstavljal odstrel, 9 % izgube (6 % zaradi povoza, 3 % pa predstavljajo ostale vrste izgub).

Preglednica 50: Odvzem rjavega medveda iz narave v letu 2019 po vrstah odvzema in LUO

LUO / vrsta odvzema Redni odstrel Izredni odstrel Povoz Drugo Skupaj

Kočevsko - Belokranjsko 0 67 4 1 72

Notranjsko 0 74 4 3 81

Novomeško 0 5 2 0 7

Primorsko 0 4 0 1 5

Triglavsko 0 2 0 0 2

Zahodno visoko Kraško 1 11 1 0 13

Zasavsko 0 3 0 0 3

Skupaj 1 166 11 5 183

49 % odvzetih živali je bilo samcev, 50 % samic, eni živali pa zaradi stopnje razpadlosti trupla ni bilo mogoče določiti spola. Zanimivo je, da je bilo spolno razmerje odvzetih medvedov v 2019 pomaknjeno rahlo v smeri samic, kar se razlikuje od dolgoletnega (1995–2018) povprečja, ki je pomaknjeno v prid samcev (58 % odvzetih medvedov). Razporeditev odvzema v letu 2019 po masnih kategorijah je sledeča: 71 % vseh medvedov (66 % samcev, 75 % samic) je imelo maso do 100 kg, 22 % medvedov (23 % samcev, 22 % samic) je imelo maso 100–150 kg, 7 % medvedov (11 % samcev, 3 % samic) pa je tehtalo nad 150 kg.

Preglednica 51: Odvzem rjavega medveda iz narave v letu 2019 po spolu in telesni masi ter po LUO

Spol N M Ž

N M Ž Skupaj LUO / masna kategorija

do 100 kg

do 100 kg

101–150 kg

nad 150 kg

do 100 kg

101–150

kg

nad 150 kg

Kočevsko - Belokranjsko

5 24 4 8 30 1 33 39 72

Notranjsko 1 12 24 3 6 33 2 1 39 41 81

Novomeško 1 2 2 2 3 4 7

Primorsko 1 1 2 1 2 3 5

Triglavsko 1 1 2 2

Zahodno visoko Kraško

2 5 2 2 2 9 4 13

Zasavsko 2 1 2 1 3

SKUPAJ 1 21 59 10 20 69 3 1 90 92 183

Odvzem medvedov je bil v letu 2019 najvišji do sedaj. Trend naraščanja višine odvzema sledi naraščanju številčnosti medvedov pri nas.

68

Slika 39: Odvzem medveda v obdobju 1995–2019

8.3.1.3 Škoda po rjavem medvedu V letu 2019 je rjavi medved povzročil 449 škodnih dogodkov oz. 32 % vseh, ki so jih povzročile zavarovane živalske vrste. Škodni objekt je bilo največkrat sadno drevje (21 % škodnih primerov), sledijo škode na čebelnjakih (19 %), na koruzi (15 %), balah travne silaže (12 %) in drobnici (12 %). Ocenjena skupna vrednost škode, ki jih je v letu 2019 povzročil medved, znaša 163.848 EUR.

Slika 40: Število škodnih primerov in ocenjena vrednost škode od rjavega medveda v obdobju 1994–2019

Število škodnih primerov in ocenjena vrednost škod po medvedu sta za razliko od leta 2018 (ko je bila škoda najnižja po letu 2003) ponovno narastli. To je verjetno v največji meri posledica močnega obroda drevesnih vrst v letu 2018 (zaradi česar so medvedi manj izkoriščali

69

antropogene vire hrane) in popolnega izpada obroda v letu 2019. Kljub večanju številčnosti medveda so bile škode po medvedu v letu 2019 nižje od desetletnega povprečja (462 primerov; 182.400 EUR), kar je verjetno posledica vse bolj razširjene uporabe ukrepov za zaščito premoženja (elektromreže, pastirski psi), ki so posledica intenzivnega dela ZGS in ostalih institucij (MOP, ARSO) na tem področju.

8.3.2 Volk 8.3.2.1 Monitoring populacije volka V sezoni 2018/2019 je četrto sezono zapored potekalo spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji (monitoring), ki ga je v imenu konzorcija treh projektnih partnerjev koordiniral ZGS. Jedro monitoringa predstavljajo naslednje aktivnosti: poročanje upravljavcev lovišč o prisotnosti volkov, vzdrževanje mreže terenskega osebja, izvajanje popisa volkov z izzivanjem tuljenja ter genetsko vzorčenje in analize genetskih vzorcev. Izzivanje tuljenja

Izzivanje oglašanja volkov je bilo v sodelovanju ZGS, Društva Dinaricum in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izvedeno avgusta 2019. Mrežo kvadrantov 3x3 km je bila v letu 2019 zaradi prostorske širitve volčje populacije razširjena še na velik del Gorenjske in območje Blok in s tem popis izveden na območju 529 kvadrantov (4.761 km2). Skupaj smo zaznali odzive 12 volčjih legel, poleg tega pa so bili še v 15 drugih popisnih kvadrantih zabeleženi odzivi odraslih volkov.

Slika 41: Mreža kvadrantov, v katerih je potekalo izzivanje tuljenja v letu 2019, in zabeleženi odzivi volkov

Poročanje upravljavcev lovišč o znakih prisotnosti volkov ZGS v sodelovanju z LPN v sestavi ZGS in Lovsko zvezo Slovenije trikrat letno (v letu 2019 maja, avgusta in oktobra) upravljavcem lovišč pošlje vprašalnike na temo opažanja znakov prisotnosti velikih zveri (opažanja, sledi, iztrebki, plen, oglašanje). V letu 2019 je bila poleg ustaljene razširjenosti vrste na Kočevskem, Notranjskem in Primorskem zaznano tudi pospešeno širjenje volkov na območje severozahodne Slovenije (predalpsko in alpsko območje), kamor volkovi prihajajo tako iz Dinaridov, kot tudi z območja italijanskih Alp. V zadnjih sezonah monitoringa

70

postaja zaskrbljujoče vključevanje križancev med volkom in domačim psom v našo volčjo populacijo.

Genetske metode

ZGS na območju prisotnosti teritorialnih tropov izvaja sistematično zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev (vzorci iztrebkov, urina, dlake in sline), ki so osnova za izvedbo genetskih metod spremljanja populacije volkov. Na ta način ocenimo številčnosti volkov in število tropov ter ugotovimo sorodstvene povezave med njimi in stopnjo križanja z drugimi vrstami družine psov. Do maja 2019 smo nadaljevali s sistematičnim zbiranjem neinvazivnih genetskih vzorcev volkov za sezono 2018/2019. Analize so pokazale, da se je na območju Slovenije v sezoni 2018/2019 (podobno kot v prejšnji sezoni) nahajalo 14 volčjih tropov, od katerih smo si jih šest delili s Hrvaško. Poleg omenjenih tropov smo z genetskimi metodami zaznali tudi 3 volčje pare na alpskem in predalpskem območju, pri katerih smo tekom leta 2019 potrdili tudi reprodukcijo. V letu 2019 smo potrdili tudi prvo neposredno križanje volkulje z domačim psom na območju Slovenije (območje Velike planine). Skupaj je bila na podlagi genetskih analiz potrjena prisotnost 83 različnih volkov, za potrebe upravljanja populacije pa je bila (po korekciji za volkove, ki živijo na obeh straneh državne meje) številčnost za Slovenijo ocenjena na 95 (86–110) volkov. Rezultati sicer kažejo stalno rast populacije od leta 2010 in na ugodno varstveno stanje volkov.

Slika 42: Gibanje ocen številčnosti volkov v Sloveniji s pomočjo neinvazivnega genetskega vzorčenja. Ocena za superpopulacijo vključuje vse živali iz čezmejnih tropov, ki jih delimo s Hrvaško, korigirana ocena za Slovenijo pa ½ osebkov teh tropov. Pika je ocena, navpična črta kaže 95 % interval zaupanja.

Rezultati genetskih analiz minulih dveh sezon so pokazali, da je realna grožnja varstvu volkov pri nas začela postajati hibridizacija z domačim psom, na kar smo sicer opozarjali že v preteklih sezonah.

71

8.3.2.2 Odvzem volka V letu 2019 je odvzem volkov in križancev med volkom in domačim psom znašal 20 osebkov, kar je največ po letu 1995, ko smo pričeli z beleženjem odvzema. Od teh je bilo 5 odstreljenih križancev med volkom in domačim psom (dovoljenja ARSO), 3 volkovi so bili odstreljeni v skladu s posamičnimi dovoljenji ARSO zaradi ogrožanja premoženja ljudi, 4 volkovi pa so bili odstreljeni v skladu z Zakonom o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19), ki je stopil v veljavo 29. 6. 2019. V letu 2019 je bilo zabeleženih tudi 8 izgub (5 povozov, 2 primera nezakonite usmrtitve in 1 primer znotrajvrstne agresije). Spodnja preglednica prikazuje odvzem volka v obdobju 1995–2019.

Slika 43: Evidentiran odvzem volkov iz narave v obdobju 1995–2019

8.3.2.3 Škoda po volku

Volkovi so v letu 2019 povzročili 377 škodnih primerov oz. 27 % vseh škodnih dogodkov, ki so jih povzročile zavarovane živalske vrste. Največ škod je bilo na drobnici (74 % vseh primerov), sledi govedo (13 %), konji in osli (11 %) ter ostale rejne oz. domače živali. Ocenjena skupna vrednost škode po volku v letu 2019 znaša 248.496 EUR. Število škodnih primerov in ocenjena skupna vrednost sta bili v celotnem obdobju beleženja škod (od leta 1995) največji leta 2010. Po tem letu je predvsem zaradi intenzivnih vlaganj v zaščitne ukrepe obseg škod po volku močno upadel in ostajal do leta 2018 kljub naraščanju števila in prostorskem širjenju populacije volka pri nas razmeroma nizek. Škode so se ponovno povečale v letu 2019, kar je možno pripisati predvsem prostorski širitvi volkov na območja, kjer so bili do 2019 razmeroma redko prisotni (območje Blok, predalpsko in alpsko območje), človekovo premoženje (predvsem pašne živali) pa zato na teh območjih pogosto ni bilo ustrezno varovano.

72

Slika 44: Število škodnih primerov in ocenjena vrednost škode po volku v obdobju 1995–2019

Tudi v letu 2019 smo na ZGS veliko napora posvetili preventivnim zaščitnim ukrepom. Visoke elektromreže in pastirske pse smo razdeljevali in kontrolirali njihovo uporabo v sklopu projekta LIFE DINALP BEAR in v sodelovanju z ARSO, ki sofinancira omenjene ukrepe.

8.3.3 Ris 8.3.3.1 Monitoring populacije risa V sezoni 2018/2019 smo prvič izvajali celovit monitoring risa z uporabo avtomatskih kamer na širšem območju Kočevske in Notranjske, torej v osrednjem delu razširjenosti risa v Sloveniji. Ob koncu te sezone (maja 2019) smo zabeležili 19 različnih odraslih živali (7 samic, 3 samce in 9 neznanega spola), od tega 5 samic z mladiči (individualna prepoznava je možna zaradi značilnega vzorca na dlaki). V sezoni 2019/2020, ki se je pričela avgusta 2019, smo monitoring razširili še na območje Nanosa, Hrušice in Trnovskega gozda. Monitoring s kamerami smo v sodelovanju z upravljavci lovišč izvajali v petih LPN v upravljanju ZGS (Medved, Snežnik – Kočevska Reka, Žitna gora, Jelen in Ljubljanski vrh) in v 42 loviščih, ki jih upravljajo lovske družine.

73

Slika 45: Lovišča, kjer je v drugi polovici leta 2019 potekal monitoring risa, in lokacije avtomatskih kamer (pike).

V obdobju intenzivnega monitoringa (avgust do november 2019) je bilo na celotnem območju aktiviranih prek 240 kamer. Kamere smo na terenu pustili do konca leta 2019 (sezona monitoringa se nadaljuje tudi v letu 2020). Na izbranih lokacijah poleg monitoringa s fotopastmi izvajamo tudi genetsko vzorčenje z lovilci dlake in zimskim sledenjem. Taka zasnova monitoringa omogoča oceno (minimalne) številčnosti populacije na spremljanem območju in prisotnost reprodukcije. Do konca leta 2019 smo risa posneli na 21 kamerah (skupno 117 posnetkov). V letu 2019 sta bila na območje Dinaridov v okviru projekta LIFE Lynx doseljena prva dva risa (samca) iz karpatske populacije, ki bosta prispevala k izboljšanju genetskega stanja populacije. En od osebkov je bil izpuščen na Hrvaškem, drugi pa v Sloveniji. Oba risa sta večino leta 2019 preživela na območju Slovenije. Za širšo sliko o razširjenosti risa v Sloveniji smo na isti način kot pri volku preko vprašalnikov zbirali informacije o prisotnosti risa v loviščih po Sloveniji. Prejeli smo povratne informacije o prisotnosti risa v letu 2019 v skupno 53 loviščih. 8.3.3.2 Odvzem risa V letu 2019 smo zabeležili 2 primera odvzema (izgube) risa. Oba poginula risa sta bila mlajša od enega leta. Vzrok izgube je bil v enem primeru pogin zaradi sepse, v drugem pa povoz. Od leta 2004, ko v Sloveniji več ne načrtujemo rednega odstrela risa, je letni odvzem sicer znašal od 0 do 2 osebka.

74

8.3.3.3 Škoda po risu

V letu 2019 smo obravnavali en škodni primer, kjer je bil povzročitelj ris (škoda na drobnici), z ocenjeno vrednostjo škode 181,50 EUR. Obseg škode po risu je po letu 2001 začel močno upadati, od leta 2011 pa ostaja na zelo nizki stopnji. Ta trend odraža padec številčnosti sub-populacije risa v Sloveniji.

Slika 46: Število škodnih primerov in ocenjena škoda od risa v obdobju 1995–2019

8.3.4 Druge zavarovane živalske vrste Medved in volk sta v letu 2019 skupno povzročila 59 % škodnih dogodkov, ki so jih povzročile zavarovane živalske vrste. Po pogostosti povzročanja škode jima sledijo krokar (9 % primerov), šakal (8 %), detli in žolne (6 %), ptice pevke razen krokarja (6 %), dihur 5 (%) in ostale zavarovane živalske vrste.

Preglednica 52: Pregled škodnih primerov v letu 2019 po povzročiteljih (živalskih vrstah)

Živalska vrsta Št. škodnih primerov

% škodnih primerov

Ocenjena vrednost (EUR)

% skupne vrednosti

Bober 33 2,4 % 3.699 0,5 %

Detli in žolne 85 6,1 % 19.098 2,6 %

Dihur 76 5,4 % 34.386 4,6 %

Druge ptice pevke 66 4,7 % 45.835 6,2 %

Ujede 6 0,4 % 120 0,0 %

Drugo 43 3,1 % 5.872 0,8 %

Krokar 127 9,1 % 20.690 2,8 %

Labod grbec 8 0,6 % 6.904 0,9 %

Poljska in črna vrana 15 1,1 % 8.986 1,2 %

Ris 1 0,1 % 182 0,0 %

Rjavi medved 449 32,0 % 163.569 22,0 %

75

Živalska vrsta Št. škodnih primerov

% škodnih primerov

Ocenjena vrednost (EUR)

% skupne vrednosti

Siva čaplja 1 0,1 % 0 0,0 %

Šakal 106 7,6 % 46.241 6,2 %

Veverica 3 0,2 % 680 0,1 %

Vidra 6 0,4 % 140.315 18,8 %

Volk 377 26,9 % 248.496 33,4 %

Skupaj 1402 100,0 % 745.071 100,0 %

Škode, ki so jih povzročile ostale zavarovane živalske vrste (brez velikih zveri), so se v letu 2019 v primerjavi z letom pred tem povečale podobno, kot škode po velikih zvereh. Ostale zavarovane živalske vrste so v letu 2019 povzročile 575 škodnih dogodkov v skupni ocenjeni vrednosti 285.518 EUR. Med ostalimi živalskimi vrstami glede višine ocenjene škode izstopa vidra, ki je v le 6 škodnih dogodkih povzročila za kar 140.315 EUR ocenjene škode. Po višini ocenjene škode je bila v 2019 tako vidra z 18,8 % vse ocenjene škode takoj za volkom in rjavim medvedom.

Slika 47: Trend škod od zavarovanih vrst v obdobju 2002–2019

8.4 DELA NA IZBOLJŠANJU ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA PROSTO ŽIVEČIH ŽIVALI Delo, ki je namenjeno izboljšanju življenjskega okolja prosto živečih živali, je ena od temeljnih nalog, s katero ZGS sam in prek lastnikov gozdov ter drugih uporabnikov prostora zagotavlja ugodnejše razmere za prosto živeče vrste živali ter hkrati tudi blaži pritiske rastlinojede divjadi na gozd in kmetijske površine. V tem poglavju niso predstavljena negovalna dela, ki so razen za doseganje gozdnogojitvenih ciljev pomembna tudi z vidika izboljšanja okolja za divjad.

76

Preglednica 53: V letu 2019 opravljeno delo za izboljšanje življenjskega okolja prosto živečih vrst živali

Ukrep / Lastništvo enota Zasebni gozdovi

Državni gozdovi

Občinski gozdovi

Skupaj

Izdelava stez m 400,00 400,00

dni 12,50 12,50

Vzdrževanje stez m 19.790,00 6.550,00 26.340,00

dni 109,50 33,00 142,50

Ostala biomeliorativna dela ha 1,24 1,24

dni 3,13 3,13

Vzdrževanje grmišč in obrežij ha 19,10 8,94 1,70 29,74

dni 203,75 63,88 7,75 275,38

Vzdrž. pašn. in travn. v gozdu ha 268,77 92,89 1,79 363,45

dni 526,25 201,38 6,00 733,63

Vzdrževanje vodnih virov n kalov v gozdu kos 98,35 158,00 256,35

dni 49,25 90,50 139,75

Sajenje sad. plod. drev. in grm. kos 3.280,00 30,00 3.310,00

dni 76,00 1,00 77,00

Postavitev gnezdnic kos 10,00 5,00 15,00

dni 1,25 0,63 1,88

Vzdrževanje gnezdnic kos 65,00 125,00 190,00

dni 4,13 7,88 12,00

Vzdrževanje večjega vodnega vira kos 12,00 11,00 1,00 24,00

dni 60,00 55,00 5,00 120,00

Izdelava vodnih virov in kalov v gozdu kos 2,00 2,00

dni 3,00 3,00

Vzdrževanje sadik plod. drevja kos 135,00 135,00

dni 3,38 3,38

Osnovanje pasišč v gozdu ha 0,20 1,00 1,20

dni 2,00 6,25 8,25

Gnojenje travnikov ha 1,00 1,00

dni 1,00 1,00

Spravilo sena z odvozom ha 89,69 149,91 239,60

dni 179,25 300,25 479,50

Ohranjanje biotopov - sečnja m3 1.110,97 33,00 1.143,97

dni 62,50 3,00 65,50

Ohranjanje biotopov - nega ha 9,39 4,56 13,95

dni 37,63 26,75 64,38

Naravni razvoj biotopov m3 23.255,29 23.255,29

dni 0,00 0,00

Puščanje stoječe biomase m3 2.023,97 2.023,97

dni 0,00 0,00

Puščanje podrte biomase m3 20,00 20,00

dni 0,25 0,25

Skupaj dni 1.209,63 880,63 52,75 2.143,00

77

V zgornji preglednici je predstavljena realizacija vloženih sredstev iz proračunske postavke 6328 - Vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih in Gozdnega sklada glede na lastništvo gozdov. Realizacija vseh navedenih del je bila v višini 546.000 EUR. Veliko povečanje v primerjavi s preteklimi leti je posledica visoke realizacije ukrepov naravni razvoj biotopov in puščanje stoječe biomase, financirane iz Gozdnega sklada v gozdovih, ki ležijo na območju Nature 2000.

9 Vlaganja v gozdove Gozdovi so kot vir lesa in drugih materialnih dobrin za Slovenijo zelo pomembni, poleg tega zagotavljajo pomembne socialne vloge ter imajo neprecenljivo vlogo v okolju. Zato država in EU prispevata k zagotavljanju strokovnega dela z gozdovi in krepitvi njihovih ekoloških, socialnih in tudi ekonomskih funkcij. Iz proračuna R Slovenije je bilo v letu 2019 za gojitvena in varstvena dela in dela za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali skupaj izplačanih oz. porabljenih 1.344.256 EUR, 100 % od razpoložljivih 1.344.600 EUR, za vzdrževanje gozdnih cest pa je bilo iz proračuna porabljenih 1.423.554 EUR, kar je 99 % od razpoložljivih 1.438.557 EUR. Poleg sredstev proračuna RS se je iz gozdnega sklada financiralo 707.418 EUR za zagotavljanje ukrepov v območjih Natura 2000, kar je 94 % od razpoložljivih 750.000 EUR. Iz sredstev PRP 2014–2020, Ukrep 8.4, Operacija odprava škode in obnova gozdov po naravni nesreči (operacija 1) je bilo v letu 2019 za izvedbo del pri odpravi škode in obnovi gozdov črpanih 1.651.917 EUR.

Preglednica 54: Pregled v letu 2019 porabljenih sredstev državnega proračuna in sredstev EU in primerjava s predhodnim letom

Ime proračunske postavke Poraba 2018

(EUR) Poraba 2019

(EUR) Indeks 19/18

(%)

Obnova v zasebnih gozdovih 212.906 234.888 110

Nega zasebnih gozdov 345.570 358.763 104

Varstvo gozdov (PP: 632610, 632710, 632910) 499.118 514.568 103

Vzdrževanje življenj. okolja prosto živečih živali 53.657 49.976 93

Obnova gozdov na pogoriščih in obnova v naravnih ujmah poškodovanih gozdov

184.689 177.327 96

Semenarska in drevesničarska dejavnost 24.953 3.317 13

Izvršba odločb 0 5.426

Gozdni sklad 164.938 707.418 429

PRP 2014–2020 – Ukrep 8.4, operacija 1, aktivnost 1 – nakup materialov

667.122 548.484 82

PRP 2014–2020 – Ukrep 8.4, operacija 1, aktivnost 2 – sofinanciranje opravljenih del

446.878 1.103.433 247

Vzdrževanje gozdnih cest 1.266.657 1.423.554 112

PRP 2010–2020 – ukrep 4, podukrep 4.3 gozdne ceste 94.153 233.072 248

PRP 2014–2020 – ukrep 4, podukrep 4.3 gozdne vlake 400.996 612.441 153

PRP 2014–2020 – ukrep 8, podukrep 8.4, operacija Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za sanacijo gozdov

98.771 12.563 13

Skupaj 4.460.408 5.985.230 134

78

Poleg finančnih sredstev s katerimi država nekatera dela v gozdovih financira, več del pa sofinancira, so v letu 2019 v gozdove vlagali tudi lastniki gozdov, med njimi tudi država in občine, ki imajo v lasti gozdove. Občine so poleg obvez, ki izhajajo iz lastništva gozdov, k vzdrževanju gozdnih cest prispevale 1.232.344 EUR.

Za poročilo so poglavja izdelali: mag. Marjaž Guček in mag. Rok Pisek (1-4), mag. Andrej Breznikar in Marijana Minić (5), Marija Kolšek (6), Darko Pristovnik (7), Miha Marenče in dr. Matija Stergar (8), Jože Mori (9)

Obdelava podatkov: dr. Kaja Kandare

Poročilo sta uredila: mag. Rok Pisek in dr. Aleš Poljanec

Damjan Oražem direktor

79

Priloge

80

Priloga 1: Posek v slovenskih gozdovih v letu 2019 po gozdnogospodarskih območjih in oblikah lastništva – v m3

ZASEBNI GOZDOVI

GGO IGL 10-30 IGL 30-50 IGL nad 50 IGLAVCI LST 10-30 LST 30-50 LST nad 50 LISTAVCI SKU 10-30 SKU 30-50 SKU nad 50 SKUPAJ

TOLMIN 9.286 31.512 18.477 59.275 55.416 69.631 21.015 146.062 64.701 101.143 39.492 205.336

BLED 55.191 264.355 200.791 520.337 9.230 14.655 4.848 28.733 64.421 279.010 205.638 549.070

KRANJ 20.935 103.436 81.630 206.001 17.518 41.430 16.054 75.003 38.453 144.867 97.685 281.004

LJUBLJANA 18.769 101.516 73.642 193.927 35.897 90.528 47.292 173.717 54.666 192.044 120.934 367.644

POSTOJNA 8.774 49.545 46.472 104.791 15.156 26.405 11.308 52.870 23.930 75.950 57.780 157.660

KOČEVJE 13.978 95.706 87.032 196.716 11.419 33.215 20.346 64.980 25.398 128.921 107.378 261.697

NOVO MESTO 17.467 50.920 29.419 97.806 55.217 109.185 59.461 223.863 72.684 160.106 88.879 321.669

BREŽICE 6.159 18.035 8.818 33.012 37.673 84.350 48.284 170.307 43.832 102.385 57.102 203.319

CELJE 7.396 32.264 19.233 58.893 20.305 58.393 36.674 115.371 27.701 90.657 55.907 174.265

NAZARJE 29.586 113.202 62.562 205.349 5.952 17.470 11.647 35.069 35.537 130.671 74.209 240.418

SLOVENJ GRADEC 38.110 175.622 120.233 333.965 4.296 11.368 5.670 21.333 42.405 186.990 125.903 355.299

MARIBOR 23.943 107.070 75.099 206.112 32.663 73.457 53.445 159.565 56.607 180.526 128.544 365.677

MURSKA SOBOTA 4.568 11.337 3.791 19.697 15.512 29.957 26.883 72.352 20.080 41.295 30.675 92.050

SEŽANA 8.650 15.260 3.108 27.018 30.304 30.132 8.218 68.654 38.955 45.392 11.325 95.672

SKUPAJ 262.812 1.169.780 830.307 2.262.899 346.558 690.176 371.145 1.407.879 609.370 1.859.957 1.201.451 3.670.780

DRŽAVNI GOZDOVI


TOLMIN 3.969 11.478 25.417 40.864 17.908 35.537 20.347 73.792 21.877 47.015 45.765 114.656

BLED 4.770 15.853 10.122 30.746 285 311 42 637 5.055 16.164 10.164 31.383

KRANJ 3.032 13.500 12.474 29.006 902 2.636 1.741 5.278 3.934 16.136 14.215 34.284

LJUBLJANA 2.765 9.648 9.119 21.532 6.719 7.981 6.130 20.830 9.483 17.630 15.249 42.362

POSTOJNA 6.568 40.846 107.381 154.796 16.584 37.347 18.776 72.707 23.152 78.194 126.157 227.503

KOČEVJE 38.052 142.260 171.489 351.801 13.618 38.479 51.670 103.766 51.670 180.739 223.159 455.567

NOVO MESTO 5.505 21.221 48.018 74.745 14.810 45.192 41.273 101.276 20.316 66.413 89.292 176.021

BREŽICE 1.846 6.984 7.177 16.007 6.674 14.079 15.914 36.667 8.521 21.062 23.092 52.674

CELJE 7.942 14.380 11.360 33.682 9.206 19.006 15.702 43.914 17.148 33.386 27.062 77.596

NAZARJE 368 1.677 1.899 3.943 208 675 321 1.204 576 2.351 2.220 5.147

SLOVENJ GRADEC 23.728 81.231 65.663 170.622 1.496 3.874 1.470 6.840 25.224 85.105 67.133 177.463

MARIBOR 9.562 38.790 40.390 88.742 6.730 19.815 14.705 41.250 16.292 58.605 55.095 129.993

MURSKA SOBOTA 3.004 6.282 1.037 10.322 6.572 10.434 6.637 23.644 9.576 16.716 7.675 33.966

SEŽANA 2.658 3.179 167 6.003 4.219 1.604 186 6.010 6.877 4.783 353 12.013

SKUPAJ 113.769 407.329 511.713 1.032.811 105.931 236.970 194.914 537.815 219.701 644.299 706.631 1.570.628

81

GOZDOVI LOKALNIH SKUPNOSTI


TOLMIN 3.613 2.937 1.532 8.083 1.177 1.178 208 2.563 4.791 4.115 1.740 10.646

BLED 24 209 272 506 12 19 0 31 36 228 272 536

KRANJ 145 655 695 1.495 63 203 73 339 209 857 769 1.834

LJUBLJANA 141 491 364 996 237 627 322 1.187 378 1.118 686 2.182

POSTOJNA 23 114 275 412 30 97 113 240 52 211 388 651

KOČEVJE 1.813 7.911 6.384 16.108 1.437 4.265 2.963 8.664 3.251 12.175 9.347 24.772

NOVO MESTO 234 417 269 920 295 407 202 904 530 824 471 1.825

BREŽICE 13 55 49 117 18 51 49 118 31 106 98 235

CELJE 243 703 442 1.388 125 173 57 355 368 876 499 1.743

NAZARJE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SLOVENJ GRADEC 18 91 124 233 3 4 2 10 21 95 127 243

MARIBOR 27 130 174 332 102 196 37 335 130 326 211 667

MURSKA SOBOTA 52 20 5 77 78 200 70 347 130 220 75 424

SEŽANA 48 124 28 200 204 255 37 496 253 379 65 696

SKUPAJ 6.394 13.857 10.613 30.867 3.781 7.675 4.133 15.589 10.180 21.530 14.748 46.454

VSI GOZDOVI


TOLMIN 16.869 45.927 45.426 108.222 74.501 106.346 41.570 222.417 91.369 152.273 86.996 330.639

BLED 59.986 280.418 211.185 551.588 9.527 14.984 4.890 29.401 69.512 295.403 216.074 580.989

KRANJ 24.112 117.591 94.799 236.502 18.483 44.269 17.869 80.620 42.595 161.860 112.668 317.123

LJUBLJANA 21.674 111.656 83.125 216.455 42.853 99.137 53.744 195.734 64.527 210.792 136.869 412.188

POSTOJNA 15.365 90.505 154.128 259.998 31.770 63.849 30.197 125.817 47.135 154.355 184.325 385.815

KOČEVJE 53.844 245.877 264.905 564.625 26.474 75.958 74.979 177.411 80.318 321.835 339.883 742.036

NOVO MESTO 23.207 72.559 77.706 173.471 70.323 154.784 100.936 326.043 93.529 227.343 178.642 499.514

BREŽICE 8.018 25.073 16.044 49.136 44.365 98.480 64.247 207.092 52.383 123.554 80.291 256.228

CELJE 15.581 47.347 31.035 93.963 29.636 77.572 52.433 159.641 45.217 124.919 83.468 253.604

NAZARJE 29.953 114.878 64.461 209.292 6.160 18.144 11.968 36.272 36.113 133.023 76.429 245.565

SLOVENJ GRADEC 61.856 256.944 186.021 504.821 5.795 15.246 7.142 28.184 67.651 272.191 193.163 533.004

MARIBOR 33.533 145.990 115.663 295.186 39.495 93.468 68.187 201.150 73.028 239.458 183.850 496.336

MURSKA SOBOTA 7.624 17.639 4.833 30.097 22.162 40.591 33.590 96.343 29.786 58.231 38.424 126.440

SEŽANA 11.356 18.562 3.303 33.221 34.728 31.992 8.440 75.160 46.084 50.554 11.743 108.381

SKUPAJ 382.978 1.590.966 1.352.634 3.326.577 456.272 934.820 570.192 1.961.285 839.247 2.525.791 1.922.825 5.287.862

82

Priloga 2: Posek v slovenskih gozdovih v letu 2019 po vrstah poseka in debelinski strukturi drevja, po GGO – v m3


TOLMIN Negovalne sečnje 6.898 23.284 30.148 60.330 43.104 63.303 29.661 136.068 50.003 86.587 59.809 196.398

Umetna obnova 1 32 151 184 23 15 4 43 25 48 155 227

Varstveno-sanacijske sečnje 2.196 8.616 6.348 17.159 4.303 8.322 2.808 15.433 6.499 16.938 9.156 32.593

Za gozdno infrastrukturo 705 1.752 1.503 3.960 2.742 4.456 1.526 8.724 3.447 6.208 3.029 12.684

Krčitve 839 983 167 1.989 6.643 3.531 616 10.790 7.483 4.514 783 12.779

Ostali vzroki sečenj 23 84 54 161 192 433 161 786 216 517 214 947

Posek brez odobritve 16 86 54 156 1.151 739 152 2.043 1.167 826 207 2.199

Posek oslabelega drevja 6.190 11.090 7.002 24.282 16.340 25.546 6.643 48.529 22.530 36.637 13.645 72.811

SKUPAJ 16.868 45.927 45.427 108.221 74.498 106.345 41.571 222.416 91.370 152.275 86.998 330.638

BLED

Negovalne sečnje 899 10.583 12.508 23.991 1.972 6.457 3.034 11.463 2.871 17.040 15.542 35.453

Umetna obnova


Za gozdno infrastrukturo 546 2.308 1.304 4.158 391 471 121 983 938 2.779 1.425 5.142

Krčitve 574 770 277 1.621 239 290 103 631 813 1.060 380 2.252


Posek brez odobritve 62 328 263 653 103 102 42 247 165 430 305 900

Posek oslabelega drevja 3.395 19.436 12.029 34.860 1.157 1.519 307 2.982 4.552 20.954 12.336 37.841

SKUPAJ 59.985 280.418 211.185 551.589 9.527 14.986 4.890 29.401 69.513 295.403 216.075 580.989

KRANJ

Negovalne sečnje 5.609 28.801 44.190 78.600 8.939 25.027 13.549 47.516 14.548 53.828 57.740 126.116

Umetna obnova 0 0 0 0 3 4 2 9 3 4 2 9


Za gozdno infrastrukturo 1.638 5.135 3.339 10.112 1.294 2.377 602 4.273 2.932 7.512 3.941 14.385

Krčitve 1.200 2.385 618 4.203 743 1.121 287 2.151 1.943 3.506 905 6.354


Posek brez odobritve 93 510 330 933 99 342 165 606 193 852 495 1.539


SKUPAJ 24.111 117.591 94.799 236.502 18.483 44.269 17.869 80.621 42.595 161.860 112.669 317.122

83


LJUBLJANA


Umetna obnova 90 183 55 328 436 280 29 744 526 462 84 1.072


Za gozdno infrastrukturo 241 618 262 1.121 508 1.057 329 1.895 749 1.676 592 3.016

Krčitve 824 1.932 566 3.322 1.922 2.725 860 5.507 2.747 4.657 1.426 8.829


Posek brez odobritve 260 945 474 1.679 553 1.044 524 2.121 813 1.989 998 3.800


SKUPAJ 21.674 111.656 83.124 216.455 42.853 99.136 53.744 195.734 64.527 210.793 136.870 412.188

POSTOJNA


Umetna obnova 2 1 51 53 10 5 0 16 12 6 51 69


Za gozdno infrastrukturo 28 139 73 241 61 123 40 224 89 262 113 465

Krčitve 539 1.533 407 2.479 325 282 34 641 863 1.815 441 3.120




SKUPAJ 15.366 90.505 154.128 259.998 31.771 63.849 30.197 125.817 47.134 154.354 184.325 385.815

KOČEVJE


Umetna obnova 1 2 0 2 16 75 24 114 16 76 24 116


Za gozdno infrastrukturo 152 353 328 833 103 253 160 515 254 605 488 1.348

Krčitve 275 429 395 1.098 628 654 160 1.443 903 1.083 555 2.541




SKUPAJ 53.845 245.878 264.905 564.625 26.475 75.959 74.978 177.411 80.317 321.834 339.884 742.038

NOVO MESTO


Umetna obnova 0 0 0 0 56 12 0 68 56 12 0 68

84



Za gozdno infrastrukturo 62 155 130 347 530 1.107 482 2.119 592 1.262 612 2.466

Krčitve 804 1.088 631 2.523 2.412 2.883 1.058 6.353 3.216 3.972 1.689 8.876


Posek brez odobritve 69 371 126 566 682 1.793 808 3.283 751 2.164 934 3.850


SKUPAJ 23.206 72.558 77.705 173.471 70.322 154.785 100.935 326.043 93.530 227.344 178.642 499.514

BREŽICE


Umetna obnova 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


Za gozdno infrastrukturo 207 580 286 1.073 776 1.303 921 3.001 983 1.884 1.207 4.074

Krčitve 509 555 137 1.202 1.891 2.600 665 5.156 2.401 3.155 802 6.358



Posek oslabelega drevja 872 1.897 857 3.626 3.709 8.844 5.222 17.775 4.580 10.742 6.079 21.401

SKUPAJ 8.018 25.072 16.045 49.135 44.364 98.480 64.246 207.092 52.383 123.554 80.290 256.227

CELJE


Umetna obnova 0 0 0 0 3 1 0 4 3 1 0 4


Za gozdno infrastrukturo 352 553 188 1.093 662 1.080 345 2.087 1.014 1.633 533 3.180

Krčitve 781 1.242 280 2.304 2.248 2.555 857 5.661 3.029 3.798 1.137 7.964




SKUPAJ 15.581 47.347 31.035 93.964 29.637 77.572 52.433 159.642 45.217 124.920 83.467 253.604

NAZARJE


Umetna obnova


Za gozdno infrastrukturo 1.234 3.858 2.093 7.186 535 887 340 1.763 1.769 4.745 2.434 8.949

Krčitve 1.460 3.305 422 5.187 324 632 95 1.050 1.784 3.937 516 6.237


85



Posek oslabelega drevja 3.655 11.278 4.554 19.486 726 1.441 385 2.552 4.381 12.719 4.939 22.038

SKUPAJ 29.954 114.878 64.461 209.292 6.160 18.143 11.968 36.271 36.114 133.023 76.429 245.564

SLOVENJ GRADEC


Umetna obnova 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 0 1


Za gozdno infrastrukturo 1.713 5.156 2.944 9.813 433 816 267 1.516 2.146 5.972 3.211 11.329

Krčitve 1.679 4.749 2.435 8.863 356 428 110 894 2.036 5.176 2.545 9.757

Ostali vzroki sečenj 228 595 463 1.287 19 25 6 51 248 620 470 1.338

Posek brez odobritve 109 1.065 256 1.430 68 133 77 279 177 1.199 333 1.709


SKUPAJ 61.855 256.943 186.021 504.821 5.795 15.247 7.141 28.183 67.652 272.190 193.163 533.004

MARIBOR


Umetna obnova 34 176 307 517 77 176 84 337 111 352 391 854


Za gozdno infrastrukturo 320 818 442 1.579 478 1.033 654 2.165 798 1.851 1.095 3.744

Krčitve 1.848 4.121 819 6.788 2.205 2.720 1.246 6.172 4.054 6.841 2.065 12.960




SKUPAJ 33.533 145.990 115.663 295.185 39.496 93.468 68.188 201.151 73.029 239.458 183.850 496.335

MURSKA SOBOTA


Umetna obnova 85 56 0 141 485 982 1.142 2.609 570 1.038 1.142 2.750

Varstveno-sanacijske sečnje 2.682 2.906 742 6.330 5.766 12.238 8.255 26.259 8.449 15.144 8.996 32.589


Krčitve 129 110 5 243 794 808 387 1.989 923 917 392 2.232



Posek oslabelega drevja 1.440 1.916 438 3.793 1.458 2.455 1.813 5.726 2.897 4.371 2.251 9.519

SKUPAJ 7.625 17.640 4.834 30.097 22.162 40.590 33.591 96.342 29.786 58.229 38.424 126.439

86


SEŽANA


Umetna obnova 0 0 0 0 4 11 0 15 4 11 0 15

Varstveno-sanacijske sečnje 739 756 117 1.611 1.875 632 47 2.554 2.614 1.387 164 4.165


Krčitve 2.904 2.878 298 6.079 5.367 3.701 469 9.538 8.271 6.579 767 15.617


Posek brez odobritve 37 66 7 111 555 365 58 977 592 431 65 1.088

Posek oslabelega drevja 507 1.808 234 2.549 3.365 4.893 766 9.024 3.872 6.701 1.000 11.573

SKUPAJ 11.357 18.563 3.303 33.222 34.728 31.992 8.440 75.160 46.084 50.554 11.743 108.381

SKUPAJ

Negovalne sečnje 76.013 345.500 416.482 837.994 294.706 644.570 460.361 1.399.636 370.719 990.068 876.843 2.237.628

Umetna obnova 213 450 564 1.225 1.113 1.562 1.285 3.960 1.326 2.011 1.849 5.185

Varstveno-sanacijske sečnje 223.987 965.227 750.988 1.940.201 48.517 101.730 41.466 191.714 272.505 1.066.956 792.455 2.131.915

Za gozdno infrastrukturo 7.306 21.512 12.902 41.721 8.908 15.092 5.787 29.789 16.213 36.605 18.690 71.511

Krčitve 14.365 26.080 7.457 47.901 26.097 24.930 6.947 57.976 40.466 51.010 14.403 105.876

Ostali vzroki sečenj 616 1.274 841 2.734 704 1.198 595 2.498 1.323 2.473 1.437 5.229

Posek brez odobritve 1.209 5.475 2.487 9.171 4.883 8.731 4.020 17.634 6.089 14.209 6.509 26.806


SKUPAJ 382.978 1.590.966 1.352.635 3.326.577 456.271 934.821 570.191 1.961.284 839.251 2.525.791 1.922.829 5.287.858

87

Priloga 3: Povprečni količniki med realiziranimi in možnimi sečnjami, določenimi z gozdnogospodarskimi načrti GGE – za čas veljavnosti posameznih načrtov GGE, po GGO (možni posek in posek sta izražena v m3)

GGO Površina Iglavci Listavci Skupaj

ha Možni posek Posek % Količnik Možni posek Posek % Količnik Možni posek Posek % Količnik

TOLMIN 149.036 1.812.259 1.117.584 61,7 0,999 5.106.658 1.104.651 21,6 0,392 6.918.917 2.222.235 32,1 0,551

BLED 63.404 2.019.315 2.205.063 109,2 1,826 664.079 159.663 24,0 0,411 2.683.394 2.364.726 88,1 1,476

KRANJ 71.016 3.313.920 1.682.066 50,8 0,827 1.631.031 427.366 26,2 0,481 4.944.951 2.109.432 42,7 0,713

LJUBLJANA 144.482 3.463.562 1.917.533 55,4 0,999 4.784.964 1.306.133 27,3 0,463 8.248.526 3.223.666 39,1 0,688

POSTOJNA 79.190 2.708.200 2.122.911 78,4 1,476 1.850.198 621.772 33,6 0,597 4.558.398 2.744.683 60,2 1,119

KOČEVJE 92.929 3.075.055 2.718.242 88,4 1,626 2.977.245 1.031.570 34,6 0,601 6.052.300 3.749.811 62,0 1,122

NOVO MESTO 98.116 2.016.043 1.096.849 54,4 0,963 5.439.225 1.486.167 27,3 0,470 7.455.268 2.583.016 34,6 0,603

BREŽICE 69.563 750.718 310.155 41,3 0,732 3.377.640 1.093.330 32,4 0,549 4.128.358 1.403.485 34,0 0,583

CELJE 74.979 1.844.504 540.008 29,3 0,563 3.280.932 805.863 24,6 0,435 5.125.436 1.345.871 26,3 0,481

NAZARJE 48.049 2.471.369 1.103.445 44,6 0,860 743.332 205.479 27,6 0,499 3.214.701 1.308.924 40,7 0,776

SLOVENJ GRADEC 60.731 3.599.007 1.853.994 51,5 1,149 680.898 138.544 20,3 0,426 4.279.905 1.992.538 46,6 1,034

MARIBOR 96.250 2.834.609 1.462.961 51,6 0,881 3.769.719 1.096.062 29,1 0,545 6.604.328 2.559.024 38,7 0,689

MURSKA SOBOTA 40.018 518.352 155.926 30,1 0,568 1.818.607 634.637 34,9 0,603 2.336.959 790.563 33,8 0,595

SEŽANA 88.994 1.145.768 164.222 14,3 0,293 2.159.145 299.650 13,9 0,272 3.304.913 463.872 14,0 0,279

SLOVENIJA 1.176.757 31.572.681 18.450.959 58,4 1,065 38.283.673 10.410.887 27,2 0,481 69.856.354 28.861.846 41,3 0,745

88

Priloga 4: Količniki uresničevanja gozdnogospodarskih načrtov GGE glede sečnje (možni posek in posek sta izražena v m3)

GGO Gospodarska enota Površina % ZG Velj.nač. IGLAVCI LISTAVCI SKUPAJ

ha let Možni pos. Posek % Količnik Možni pos. Posek % Količnik Možni pos. Posek % Količnik

01 SOČA-TRENTA 7.686 28,4 3 128.755 7.744 6,0 0,200 79.571 1.109 1,4 0,046 208.326 8.853 4,2 0,142

01 BOVEC 12.247 33,0 6 99.823 18.170 18,2 0,303 262.018 19.177 7,3 0,122 361.841 37.348 10,3 0,172

01 KOBARID 12.743 88,2 1 33.009 2.561 7,8 0,776 427.090 15.029 3,5 0,352 460.099 17.589 3,8 0,382

01 TOLMIN 7.732 79,9 9 16.476 5.217 31,7 0,352 325.477 79.703 24,5 0,272 341.953 84.921 24,8 0,276

01 BAŠKA GRAPA 10.474 63,9 4 141.883 50.262 35,4 0,886 544.194 42.986 7,9 0,197 686.077 93.249 13,6 0,340

01 MOST NA SOČI 8.989 81,4 9 83.940 86.319 102,8 1,143 371.562 138.591 37,3 0,414 455.502 224.910 49,4 0,549

01 CERKNO 7.214 88,9 1 199.834 6.316 3,2 0,316 298.833 6.274 2,1 0,210 498.667 12.589 2,5 0,252

01 KANOMLJA 7.187 91,4 7 127.875 116.892 91,4 1,306 298.485 129.130 43,3 0,618 426.360 246.021 57,7 0,824

01 DOLE 3.743 97,1 8 146.027 101.263 69,3 0,867 143.914 49.743 34,6 0,432 289.941 151.005 52,1 0,651

01 IDRIJA I 4.150 19,7 5 83.415 129.784 155,6 3,112 198.497 54.240 27,3 0,547 281.912 184.024 65,3 1,306

01 IDRIJA II 4.114 2,5 2 21.560 7.325 34,0 1,699 94.186 20.036 21,3 1,064 115.746 27.361 23,6 1,182

01 ČRNI VRH 5.576 78,1 10 150.452 270.474 179,8 1,798 167.946 90.311 53,8 0,538 318.398 360.785 113,3 1,133

01 PODKRAJ-NANOS 6.138 68,2 4 168.028 63.450 37,8 0,944 196.290 26.585 13,5 0,339 364.318 90.035 24,7 0,618

01 OTLICA 3.654 97,2 2 36.675 5.171 14,1 0,705 119.262 34.554 29,0 1,449 155.937 39.726 25,5 1,274

01 AJDOVŠČINA 9.891 87,4 10 59.710 57.209 95,8 0,958 229.335 98.610 43,0 0,430 289.045 155.819 53,9 0,539

01 PREDMEJA 4.726 0,0 6 115.892 63.273 54,6 0,910 162.662 40.021 24,6 0,410 278.554 103.294 37,1 0,618

01 TRNOVO 4.365 3,4 7 88.613 50.651 57,2 0,817 170.903 47.905 28,0 0,400 259.516 98.556 38,0 0,543

01 GORICA 5.945 78,8 3 50.561 7.093 14,0 0,468 232.666 24.697 10,6 0,354 283.227 31.790 11,2 0,374

01 BRDA-KOLOVRAT 9.942 81,1 8 10.852 3.214 29,6 0,370 403.462 95.893 23,8 0,297 414.314 99.107 23,9 0,299

01 BANJŠICE 12.520 84,4 5 48.879 65.196 133,4 2,668 380.305 90.056 23,7 0,474 429.184 155.252 36,2 0,723

02 NOTRANJI BOHINJ 5.142 56,7 7 78.321 255.179 325,8 4,654 38.818 15.058 38,8 0,554 117.139 270.237 230,7 3,296

02 JELOVICA 4.778 71,7 8 298.291 579.632 194,3 2,429 31.367 14.580 46,5 0,581 329.658 594.212 180,3 2,253

02 MEŽAKLA 4.073 89,7 5 106.716 199.329 186,8 3,736 27.891 9.829 35,2 0,705 134.607 209.158 155,4 3,108

02 POKLJUKA 4.674 62,1 4 347.081 146.899 42,3 1,058 2.519 454 18,0 0,450 349.600 147.353 42,1 1,054

02 KRANJSKA GORA 8.542 91,5 3 196.685 46.591 23,7 0,790 68.059 6.040 8,9 0,296 264.744 52.631 19,9 0,663

02 JESENICE 8.664 80,8 2 226.798 72.482 32,0 1,598 102.326 5.312 5,2 0,260 329.124 77.794 23,6 1,182

02 ŽIROVNICA 3.759 89,2 1 100.555 9.163 9,1 0,911 58.461 2.353 4,0 0,402 159.016 11.515 7,2 0,724

02 RADOVLJICA-LEVI BREG SAVE 3.478 90,7 1 117.481 5.267 4,5 0,448 74.350 2.227 3,0 0,300 191.831 7.494 3,9 0,391

02 RADOVLJICA-DESNI BREG SAVE 5.843 92,7 10 159.299 233.120 146,3 1,463 94.297 49.788 52,8 0,528 253.596 282.908 111,6 1,116

02 BLED 4.687 93,5 9 158.875 284.542 179,1 1,990 77.780 35.670 45,9 0,510 236.655 320.212 135,3 1,503

02 BOHINJ 9.764 96,8 6 229.213 372.859 162,7 2,711 88.211 18.353 20,8 0,347 317.424 391.212 123,2 2,054

03 JELENDOL 3.830 96,8 10 217.721 166.911 76,7 0,767 42.550 29.544 69,4 0,694 260.271 196.454 75,5 0,755

03 TRŽIČ 7.460 79,7 5 350.876 118.318 33,7 0,674 160.699 22.470 14,0 0,280 511.575 140.788 27,5 0,550

89



03 KOKRA 3.804 83,5 9 130.099 109.562 84,2 0,936 62.987 21.651 34,4 0,382 193.086 131.214 68,0 0,755

03 JEZERSKO 5.298 47,7 8 332.311 277.466 83,5 1,044 56.252 30.340 53,9 0,674 388.563 307.806 79,2 0,990

03 PREDDVOR 6.672 91,4 8 344.647 188.582 54,7 0,684 162.350 65.005 40,0 0,500 506.997 253.587 50,0 0,625

03 CERKLJE 5.608 96,3 10 257.861 232.991 90,4 0,904 113.635 82.567 72,7 0,727 371.496 315.558 84,9 0,849

03 BESNICA 4.917 96,9 7 187.822 129.074 68,7 0,982 147.463 51.139 34,7 0,495 335.285 180.213 53,7 0,768

03 ZALI LOG 5.821 96,1 4 284.519 62.431 21,9 0,549 153.126 16.340 10,7 0,267 437.645 78.771 18,0 0,450

03 ŽELEZNIKI 5.811 83,6 6 370.434 148.255 40,0 0,667 93.243 17.722 19,0 0,317 463.677 165.977 35,8 0,597

03 SELCA 4.149 99,6 7 225.462 129.364 57,4 0,820 92.685 29.780 32,1 0,459 318.147 159.143 50,0 0,715

03 ŠKOFJA LOKA 6.643 96,7 3 198.301 50.071 25,2 0,842 223.643 34.773 15,5 0,518 421.944 84.844 20,1 0,670

03 POLJANE 5.518 98,3 2 226.927 46.224 20,4 1,018 168.918 15.448 9,1 0,457 395.845 61.672 15,6 0,779

03 SOVODENJ 5.485 96,5 1 186.940 22.817 12,2 1,221 153.480 10.588 6,9 0,690 340.420 33.405 9,8 0,981

04 BLAGOVICA 4.492 94,8 2 143.404 14.864 10,4 0,518 139.782 8.286 5,9 0,296 283.186 23.150 8,2 0,409

04 DOMŽALE 3.710 93,5 3 78.215 17.918 22,9 0,764 85.498 10.656 12,5 0,415 163.713 28.575 17,5 0,582

04 DOL - MORAVČE 4.809 96,8 1 121.405 2.160 1,8 0,178 262.734 3.650 1,4 0,139 384.139 5.810 1,5 0,151

04 GROSUPLJE 7.280 96,5 8 181.771 135.240 74,4 0,930 281.977 126.513 44,9 0,561 463.748 261.753 56,4 0,706

04 IVANČNA GORICA 7.248 95,7 6 140.345 65.496 46,7 0,778 276.557 79.238 28,7 0,478 416.902 144.734 34,7 0,579

04 KAMNIK 6.872 96,9 10 156.364 149.766 95,8 0,958 158.792 87.992 55,4 0,554 315.156 237.758 75,4 0,754

04 KAMNIŠKA BISTRICA 3.705 99,9 1 41.915 4.044 9,6 0,965 49.636 4.709 9,5 0,949 91.551 8.753 9,6 0,956

04 TUHINJ - MOTNIK 7.115 97,1 2 276.134 24.294 8,8 0,440 240.679 18.009 7,5 0,374 516.813 42.303 8,2 0,409

04 VAČE 2.851 85,3 7 71.585 51.867 72,5 1,035 110.353 26.659 24,2 0,345 181.938 78.526 43,2 0,617

04 POLJE 6.581 95,3 8 55.228 30.310 54,9 0,686 276.254 109.198 39,5 0,494 331.482 139.507 42,1 0,526

04 LITIJA - ŠMARTNO 6.019 83,5 7 112.450 83.064 73,9 1,055 241.060 130.158 54,0 0,771 353.510 213.222 60,3 0,862

04 POLŠNIK 4.547 63,9 6 83.586 46.293 55,4 0,923 168.956 35.739 21,2 0,353 252.542 82.032 32,5 0,541

04 PRIMSKOVO 3.254 78,7 6 49.818 49.861 100,1 1,668 164.949 33.295 20,2 0,336 214.767 83.156 38,7 0,645

04 DOBROVA 4.971 97,7 3 96.708 19.824 20,5 0,683 152.123 15.389 10,1 0,337 248.831 35.213 14,2 0,472

04 POLHOV GRADEC 4.892 92,1 4 105.639 39.851 37,7 0,943 208.135 72.636 34,9 0,872 313.774 112.487 35,8 0,896

04 MEDVODE 5.953 93,0 10 154.555 196.436 127,1 1,271 174.675 152.913 87,5 0,875 329.230 349.350 106,1 1,061

04 LJUBLJANA 4.707 87,6 5 91.893 82.724 90,0 1,800 150.984 75.805 50,2 1,004 242.877 158.529 65,3 1,305

04 RAVNIK 1.527 0,1 9 85.368 214.870 251,7 2,797 33.600 37.430 111,4 1,238 118.968 252.300 212,1 2,356

04 ŽIRI 2.762 99,2 3 131.682 30.735 23,3 0,778 48.152 5.021 10,4 0,348 179.834 35.756 19,9 0,663

04 LOGATEC 5.921 93,9 2 134.459 37.754 28,1 1,404 114.309 6.161 5,4 0,270 248.768 43.916 17,7 0,883

04 ROVTE 4.345 96,9 1 175.310 8.568 4,9 0,489 96.353 2.868 3,0 0,298 271.663 11.436 4,2 0,421

04 MOKREC 4.942 97,9 8 132.513 111.149 83,9 1,048 182.976 66.679 36,4 0,456 315.489 177.828 56,4 0,705

04 IG 4.340 91,4 5 124.031 59.551 48,0 0,960 168.686 27.494 16,3 0,326 292.717 87.046 29,7 0,595

04 PRESERJE- RAKITNA 4.535 98,5 7 163.881 111.961 68,3 0,976 122.541 21.420 17,5 0,250 286.422 133.381 46,6 0,665

04 VRHNIKA 5.554 96,3 3 107.626 53.741 49,9 1,664 140.731 15.423 11,0 0,365 248.357 69.164 27,8 0,928

90



04 BISTRA - BOROVNICA 4.672 73,0 4 135.953 130.913 96,3 2,407 70.349 17.662 25,1 0,628 206.302 148.575 72,0 1,800

04 DOBOVEC - KUM 4.044 76,3 4 64.833 19.804 30,5 0,764 164.942 12.427 7,5 0,188 229.775 32.231 14,0 0,351

04 ČEMŠENIK - KOLOVRAT 5.830 90,5 9 123.604 83.519 67,6 0,751 230.781 65.595 28,4 0,316 354.385 149.115 42,1 0,468

04 TRBOVLJE - ZAGORJE 3.687 72,4 3 80.676 23.082 28,6 0,954 118.224 10.558 8,9 0,298 198.900 33.641 16,9 0,564

04 HRASTNIK 3.317 83,4 5 42.611 17.874 41,9 0,839 150.176 26.549 17,7 0,354 192.787 44.423 23,0 0,461

05 PLANINA-GOLOBIČEVEC 1.720 0,1 4 50.129 55.686 111,1 2,777 14.131 4.028 28,5 0,713 64.260 59.714 92,9 2,323

05 JAVORNIK 1.936 0,0 2 92.351 29.922 32,4 1,620 81.382 9.869 12,1 0,606 173.733 39.790 22,9 1,145

05 JEZERŠČAK 3.331 89,1 1 76.292 6.859 9,0 0,899 20.141 1.132 5,6 0,562 96.433 7.990 8,3 0,829

05 HRAŠČE-OSOJNICA 4.609 89,8 3 68.812 11.712 17,0 0,567 102.227 25.767 25,2 0,840 171.039 37.479 21,9 0,730

05 BABA - DEBELA GORA 5.215 59,7 5 106.189 70.885 66,8 1,335 115.996 20.113 17,3 0,347 222.185 90.997 41,0 0,819

05 PIVKA JAMA - GRMADA 2.701 81,7 8 151.161 144.583 95,6 1,196 100.054 40.010 40,0 0,500 251.215 184.593 73,5 0,919

05 NANOS-HRUŠICA 2.259 0,0 7 123.725 115.842 93,6 1,338 14.839 12.995 87,6 1,251 138.564 128.837 93,0 1,328

05 LOGATEC - ZAGORA 2.033 0,0 9 120.760 148.672 123,1 1,368 23.160 23.924 103,3 1,148 143.920 172.595 119,9 1,332

05 MAŠUN 2.708 0,0 6 105.393 105.628 100,2 1,670 86.393 29.559 34,2 0,570 191.786 135.187 70,5 1,175

05 JURJEVA DOLINA 2.055 0,0 10 119.874 134.993 112,6 1,126 67.033 55.977 83,5 0,835 186.907 190.970 102,2 1,022

05 MIKULA - DEDNA GORA 3.325 96,7 3 129.118 13.254 10,3 0,342 98.277 4.349 4,4 0,148 227.395 17.603 7,7 0,258

05 GOMANCE 3.883 0,0 10 41.232 33.850 82,1 0,821 96.694 78.553 81,2 0,812 137.926 112.404 81,5 0,815

05 OKROGLINA 2.666 0,0 7 20.774 14.225 68,5 0,978 59.672 33.835 56,7 0,810 80.446 48.060 59,7 0,853

05 ČRNI DOL 2.145 76,0 5 65.988 15.333 23,2 0,465 76.354 21.318 27,9 0,558 142.342 36.651 25,7 0,515

05 DLETVO 1.533 50,1 4 10.849 1.325 12,2 0,305 59.277 15.526 26,2 0,655 70.126 16.851 24,0 0,601

05 LESKOVA DOLINA 3.069 0,0 6 184.296 270.378 146,7 2,445 72.822 38.162 52,4 0,873 257.118 308.540 120,0 2,000

05 SNEŽNIK 1.914 3,3 5 105.303 193.022 183,3 3,666 45.713 13.425 29,4 0,587 151.016 206.446 136,7 2,734

05 JAVORJE 2.663 96,1 3 96.582 44.320 45,9 1,530 73.828 13.560 18,4 0,612 170.410 57.880 34,0 1,132

05 POŽARJE 3.197 95,7 2 133.399 75.204 56,4 2,819 104.817 15.064 14,4 0,719 238.216 90.268 37,9 1,895

05 RACNA GORA 3.082 96,5 1 140.958 13.681 9,7 0,971 65.178 3.011 4,6 0,462 206.136 16.692 8,1 0,810

05 UNEC-ŠKOCJAN 2.305 56,9 6 120.791 220.913 182,9 3,048 49.807 36.500 73,3 1,221 170.598 257.413 150,9 2,515

05 MENEŠIJA 2.357 99,2 9 100.964 71.995 71,3 0,792 39.603 10.031 25,3 0,281 140.567 82.027 58,4 0,648

05 IŠKA - OTAVE 3.791 93,0 8 113.276 77.661 68,6 0,857 70.870 23.889 33,7 0,421 184.146 101.550 55,1 0,689

05 BLOKE 3.855 96,0 7 125.788 68.980 54,8 0,783 73.031 19.763 27,1 0,387 198.819 88.743 44,6 0,638

05 SLIVNICA 3.699 97,6 2 126.662 19.698 15,6 0,778 45.072 3.244 7,2 0,360 171.734 22.942 13,4 0,668

05 OTOK - KARLOVICA 3.691 98,2 10 91.728 97.043 105,8 1,058 91.504 48.503 53,0 0,530 183.232 145.546 79,4 0,794

05 SUHI VRH - PODGORA 3.448 94,1 4 85.806 67.248 78,4 1,959 102.323 19.669 19,2 0,481 188.129 86.917 46,2 1,155

06 VELIKE LAŠČE 5.446 98,1 10 184.000 208.003 113,0 1,130 111.000 72.094 64,9 0,649 295.000 280.097 94,9 0,949

06 DOBREPOLJE 7.680 91,8 7 130.855 160.052 122,3 1,747 292.645 101.405 34,7 0,495 423.500 261.456 61,7 0,882

06 MALA GORA 4.807 97,2 8 202.000 186.165 92,2 1,152 109.000 41.843 38,4 0,480 311.000 228.008 73,3 0,916

06 GRINTOVEC 4.415 3,1 10 124.300 280.900 226,0 2,260 151.700 124.937 82,4 0,824 276.000 405.837 147,0 1,470

91



06 STOJNA 3.287 5,0 4 95.000 133.128 140,1 3,503 103.000 27.084 26,3 0,657 198.000 160.213 80,9 2,023

06 VRBOVEC 4.256 7,2 9 102.550 293.869 286,6 3,184 133.450 99.264 74,4 0,826 236.000 393.132 166,6 1,851

06 ŽELJNE-LAZE 3.799 1,3 4 86.000 64.763 75,3 1,883 126.000 44.682 35,5 0,887 212.000 109.446 51,6 1,291

06 MOZELJ 5.841 8,0 1 172.000 43.185 25,1 2,511 226.000 17.940 7,9 0,794 398.000 61.126 15,4 1,536

06 OBORA SMUKA 1.857 1,7 7 21.200 37.405 176,4 2,521 43.800 22.675 51,8 0,740 65.000 60.080 92,4 1,320

06 ROG 3.710 1,7 3 82.500 31.501 38,2 1,273 157.500 40.866 25,9 0,865 240.000 72.367 30,2 1,005

06 POLJANSKA DOLINA 3.620 66,8 6 38.350 14.202 37,0 0,617 126.750 38.585 30,4 0,507 165.100 52.788 32,0 0,533

06 KOLPSKA DOLINA 6.933 80,2 6 116.700 125.766 107,8 1,796 220.300 54.852 24,9 0,415 337.000 180.619 53,6 0,893

06 DRAGA 5.292 35,1 9 260.000 272.784 104,9 1,166 145.000 111.424 76,8 0,854 405.000 384.208 94,9 1,054

06 GRČARICE 5.315 32,2 5 269.000 287.018 106,7 2,134 141.000 56.793 40,3 0,806 410.000 343.811 83,9 1,677

06 VELIKA GORA 3.336 94,9 2 156.000 52.152 33,4 1,672 155.000 6.762 4,4 0,218 311.000 58.915 18,9 0,947

06 TRAVNA GORA 6.441 97,1 2 422.000 76.234 18,1 0,903 168.000 11.562 6,9 0,344 590.000 87.796 14,9 0,744

06 GOTENICA 3.221 8,6 8 292.000 263.754 90,3 1,129 79.000 30.168 38,2 0,477 371.000 293.922 79,2 0,990

06 KOČE 3.053 4,2 1 115.000 21.830 19,0 1,898 97.000 1.696 1,7 0,175 212.000 23.526 11,1 1,110

06 KOLPA 5.004 11,8 7 76.000 80.322 105,7 1,510 186.000 86.160 46,3 0,662 262.000 166.482 63,5 0,908

06 RAVNE 2.653 5,2 5 63.000 44.974 71,4 1,428 96.000 31.207 32,5 0,650 159.000 76.182 47,9 0,958

06 BRIGA 2.963 11,7 3 66.600 40.233 60,4 2,014 109.100 9.568 8,8 0,292 175.700 49.801 28,3 0,945

07 NOVO MESTO-JUG 5.244 92,2 8 166.295 136.553 82,1 1,026 265.550 75.011 28,2 0,353 431.845 211.564 49,0 0,612

07 NOVO MESTO-SEVER 4.596 89,2 1 70.890 10.704 15,1 1,510 266.605 11.098 4,2 0,416 337.495 21.801 6,5 0,646

07 ŠENTJERNEJ 4.143 88,8 10 41.534 29.850 71,9 0,719 207.623 85.903 41,4 0,414 249.157 115.753 46,5 0,465

07 STRAŽA-TOPLICE 4.063 88,8 2 182.514 28.592 15,7 0,783 233.001 25.827 11,1 0,554 415.515 54.418 13,1 0,655

07 ŽUŽEMBERK 9.635 97,0 4 103.375 51.902 50,2 1,255 562.625 97.499 17,3 0,433 666.000 149.401 22,4 0,561

07 KRKA 5.938 98,2 5 110.297 54.977 49,8 0,997 318.688 43.540 13,7 0,273 428.985 98.517 23,0 0,459

07 BREZOVA REBER 1.726 0,6 5 55.268 42.571 77,0 1,541 110.873 37.710 34,0 0,680 166.141 80.281 48,3 0,966

07 SOTESKA 1.922 0,0 6 92.179 62.217 67,5 1,125 123.165 59.268 48,1 0,802 215.344 121.484 56,4 0,940

07 POLJANE 4.515 0,5 6 302.322 199.971 66,1 1,102 225.395 116.070 51,5 0,858 527.717 316.041 59,9 0,998

07 ČRMOŠNJICE 5.944 10,0 3 192.005 36.814 19,2 0,639 325.500 57.768 17,7 0,592 517.505 94.582 18,3 0,609

07 MIRNA GORA 3.885 10,2 1 66.676 1.524 2,3 0,228 247.421 6.745 2,7 0,273 314.097 8.269 2,6 0,263

07 SEMIČ 4.747 95,8 4 67.666 11.451 16,9 0,423 358.000 51.860 14,5 0,362 425.666 63.310 14,9 0,372

07 METLIKA 5.656 90,3 2 102.176 8.516 8,3 0,417 267.431 16.320 6,1 0,305 369.607 24.836 6,7 0,336

07 TREBNJE I 4.188 96,8 9 86.043 89.822 104,4 1,160 213.169 102.052 47,9 0,532 299.212 191.874 64,1 0,713

07 TREBNJE II 4.577 96,7 7 87.459 103.479 118,3 1,690 276.715 75.692 27,4 0,391 364.174 179.171 49,2 0,703

07 ČRNOMELJ 5.332 90,2 10 83.437 71.600 85,8 0,858 176.891 133.184 75,3 0,753 260.328 204.784 78,7 0,787

07 STARI TRG 8.485 89,3 9 47.160 28.448 60,3 0,670 444.012 186.520 42,0 0,467 491.172 214.968 43,8 0,486

07 ADLEŠIČI 7.876 88,4 7 76.508 53.140 69,5 0,992 361.538 124.269 34,4 0,491 438.046 177.409 40,5 0,579

07 MEHOVO 5.644 73,6 8 82.239 74.720 90,9 1,136 455.023 179.832 39,5 0,494 537.262 254.552 47,4 0,592

92



08 MOKRICE 3.830 74,5 10 26.781 30.637 114,4 1,144 213.527 120.153 56,3 0,563 240.308 150.790 62,7 0,627

08 PIŠECE 8.169 73,6 8 26.591 21.819 82,1 1,026 456.038 199.389 43,7 0,547 482.629 221.208 45,8 0,573

08 GORJANCI 5.405 97,5 2 50.392 12.486 24,8 1,239 261.871 32.185 12,3 0,615 312.263 44.671 14,3 0,715

08 KRAKOVO 5.301 93,4 4 41.153 11.715 28,5 0,712 211.836 50.649 23,9 0,598 252.989 62.364 24,7 0,616

08 KRŠKO 3.161 96,1 6 19.907 9.679 48,6 0,810 166.441 45.689 27,5 0,458 186.348 55.368 29,7 0,495

08 MOKRONOG 8.265 85,2 5 77.671 39.542 50,9 1,018 345.057 125.525 36,4 0,728 422.728 165.068 39,0 0,781

08 DOLE 5.421 95,4 3 90.660 10.152 11,2 0,373 253.189 22.921 9,1 0,302 343.849 33.073 9,6 0,321

08 RADEČE 4.540 79,7 11 62.492 59.929 95,9 0,872 190.903 81.206 42,5 0,387 253.395 141.136 55,7 0,506

08 SEVNICA 5.643 95,6 7 79.131 27.022 34,1 0,488 325.663 100.388 30,8 0,440 404.794 127.410 31,5 0,450

08 ŠENTJANŽ 5.076 96,4 1 78.470 4.445 5,7 0,566 224.205 19.936 8,9 0,889 302.675 24.381 8,1 0,806

08 STUDENEC 6.006 93,7 10 48.261 55.833 115,7 1,157 243.340 186.285 76,6 0,766 291.601 242.118 83,0 0,830

08 BOHOR 3.308 31,8 2 119.441 12.275 10,3 0,514 171.644 18.195 10,6 0,530 291.085 30.471 10,5 0,523

08 SENOVO 5.438 94,5 9 29.768 14.620 49,1 0,546 313.926 90.810 28,9 0,321 343.694 105.429 30,7 0,341

09 VRANSKO 5.456 96,4 7 150.604 76.247 50,6 0,723 208.634 55.775 26,7 0,382 359.238 132.023 36,8 0,525

09 MARIJA REKA 5.828 82,7 6 123.306 60.504 49,1 0,818 248.280 49.718 20,0 0,334 371.586 110.222 29,7 0,494

09 ŽALEC 3.554 89,8 4 92.575 27.202 29,4 0,735 91.938 24.615 26,8 0,669 184.513 51.817 28,1 0,702

09 PONIKVA 2.896 89,3 5 74.814 37.066 49,5 0,991 111.182 29.270 26,3 0,527 185.996 66.336 35,7 0,713

09 CELJE 5.500 86,6 1 148.441 6.153 4,1 0,414 201.931 6.734 3,3 0,333 350.372 12.887 3,7 0,368

09 VOJNIK 5.368 91,9 3 189.539 15.974 8,4 0,281 205.326 16.970 8,3 0,275 394.865 32.944 8,3 0,278

09 VITANJE 4.426 67,0 4 300.724 67.950 22,6 0,565 61.020 8.740 14,3 0,358 361.744 76.689 21,2 0,530

09 ZREČE 2.741 99,8 9 212.493 74.511 35,1 0,390 28.264 10.960 38,8 0,431 240.757 85.470 35,5 0,394

09 SLOVENSKE KONJICE 5.238 71,4 5 100.552 38.096 37,9 0,758 237.685 60.613 25,5 0,510 338.237 98.710 29,2 0,584

09 ROGAŠKA SLATINA 4.655 50,7 8 25.239 24.161 95,7 1,197 247.205 132.166 53,5 0,668 272.444 156.328 57,4 0,717

09 ŠMARJE 3.772 93,7 7 35.852 14.465 40,3 0,576 233.682 73.525 31,5 0,449 269.534 87.990 32,6 0,466

09 PODČETRTEK 5.472 76,6 9 26.948 27.581 102,3 1,137 303.517 158.359 52,2 0,580 330.465 185.940 56,3 0,625

09 ŠENTJUR 4.549 97,5 2 157.776 9.617 6,1 0,305 236.006 19.895 8,4 0,421 393.782 29.512 7,5 0,375

09 PLANINA 4.776 89,6 2 52.357 4.989 9,5 0,476 332.591 22.411 6,7 0,337 384.948 27.400 7,1 0,356

09 JURKLOŠTER 3.981 62,2 3 58.072 11.524 19,8 0,661 188.971 26.914 14,2 0,475 247.043 38.438 15,6 0,519

09 LAŠKO 3.791 97,4 10 38.111 18.626 48,9 0,489 199.542 71.421 35,8 0,358 237.653 90.047 37,9 0,379

09 REČICA 2.976 86,1 8 57.101 25.343 44,4 0,555 145.158 37.777 26,0 0,325 202.259 63.120 31,2 0,390

10 SOLČAVA 7.929 96,3 10 273.775 279.447 102,1 1,021 73.612 52.409 71,2 0,712 347.387 331.856 95,5 0,955

10 LUČE 8.288 98,5 4 445.387 212.006 47,6 1,190 85.692 20.059 23,4 0,585 531.079 232.065 43,7 1,092

10 LJUBNO 5.718 99,5 3 357.435 69.535 19,5 0,648 65.846 5.420 8,2 0,274 423.281 74.955 17,7 0,590

10 GORNJI GRAD 8.262 98,7 6 401.550 244.214 60,8 1,014 132.973 54.498 41,0 0,683 534.523 298.712 55,9 0,931

10 NAZARJE 7.228 97,3 7 435.634 254.723 58,5 0,835 137.670 62.070 45,1 0,644 573.304 316.793 55,3 0,789

10 BELE VODE 5.597 91,0 1 328.188 19.079 5,8 0,581 82.432 3.091 3,7 0,375 410.620 22.171 5,4 0,540

93



10 VELENJE 5.027 92,4 2 229.400 24.440 10,7 0,533 165.107 7.933 4,8 0,240 394.507 32.373 8,2 0,410

11 MISLINJA 5.963 53,6 5 395.110 134.240 34,0 0,680 43.204 8.198 19,0 0,379 438.314 142.438 32,5 0,650

11 PAŠKI KOZJAK 2.264 100,0 4 124.578 43.125 34,6 0,865 40.212 8.718 21,7 0,542 164.790 51.843 31,5 0,786

11 POHORJE 3.773 94,0 4 248.267 77.505 31,2 0,780 33.749 3.971 11,8 0,294 282.016 81.476 28,9 0,722

11 PLEŠIVEC 6.981 79,6 3 402.908 172.590 42,8 1,428 85.829 10.218 11,9 0,397 488.737 182.808 37,4 1,247

11 DRAVOGRAD 6.096 84,9 2 458.536 213.428 46,5 2,327 100.054 12.885 12,9 0,644 558.590 226.313 40,5 2,026

11 RAVNE 7.349 77,9 1 446.329 39.486 8,8 0,885 94.053 1.709 1,8 0,182 540.382 41.195 7,6 0,762

11 MEŽICA 8.450 55,2 10 356.555 342.983 96,2 0,962 54.000 21.378 39,6 0,396 410.555 364.361 88,7 0,887

11 ČRNA - SMREKOVEC 6.771 46,4 8 335.417 350.731 104,6 1,307 59.528 24.790 41,6 0,521 394.945 375.521 95,1 1,189

11 RADLJE - LEVI BREG 4.711 83,0 7 279.002 223.023 79,9 1,142 60.209 17.338 28,8 0,411 339.211 240.361 70,9 1,012

11 RADLJE - DESNI BREG 8.373 84,5 6 552.305 256.883 46,5 0,775 110.060 29.339 26,7 0,444 662.365 286.222 43,2 0,720

12 LOBNICA 3.463 57,7 7 157.841 93.281 59,1 0,844 95.973 56.061 58,4 0,834 253.814 149.341 58,8 0,841

12 VZH.POHORJE 2.986 87,6 2 100.609 14.042 14,0 0,698 111.185 8.235 7,4 0,370 211.794 22.276 10,5 0,526

12 LENART V SL.GOR. 5.517 91,4 2 82.211 8.469 10,3 0,515 290.007 27.726 9,6 0,478 372.218 36.195 9,7 0,486

12 VURBERK - DUPLEK 1.367 66,2 10 12.304 8.013 65,1 0,651 67.531 44.324 65,6 0,656 79.835 52.337 65,6 0,656

12 RUŠE 3.315 83,6 9 112.793 101.618 90,1 1,001 117.858 76.932 65,3 0,725 230.651 178.550 77,4 0,860

12 SELNICA 7.514 90,1 7 285.211 156.161 54,8 0,782 187.521 73.914 39,4 0,563 472.732 230.075 48,7 0,695

12 ŠENTILJ V SL. GOR. 5.484 78,1 6 36.522 20.374 55,8 0,930 361.499 115.239 31,9 0,531 398.021 135.612 34,1 0,568

12 ZG.DRAVSKO POLJE 2.337 80,1 10 69.437 57.995 83,5 0,835 43.506 33.313 76,6 0,766 112.943 91.309 80,8 0,808

12 LOVRENC NA POHORJU 6.963 50,4 4 356.782 133.541 37,4 0,936 151.164 37.104 24,5 0,614 507.946 170.645 33,6 0,840

12 RIBNICA NA POHORJU 5.618 82,4 9 343.390 239.839 69,8 0,776 79.139 39.089 49,4 0,549 422.529 278.927 66,0 0,733

12 KAPLA 2.821 81,9 1 117.371 24.894 21,2 2,121 50.382 5.282 10,5 1,048 167.753 30.177 18,0 1,799

12 REMŠNIK 3.333 83,6 8 204.058 249.464 122,3 1,528 45.237 19.974 44,2 0,552 249.295 269.438 108,1 1,351

12 OSANKARICA 2.733 12,7 6 122.545 59.539 48,6 0,810 64.574 33.798 52,3 0,872 187.119 93.337 49,9 0,831

12 BOČ 2.806 75,6 8 22.295 14.833 66,5 0,832 177.313 75.576 42,6 0,533 199.608 90.409 45,3 0,566

12 SLOV.BISTRICA 5.120 94,4 5 97.011 40.319 41,6 0,831 280.684 71.817 25,6 0,512 377.695 112.135 29,7 0,594

12 ORMOŽ 6.139 84,7 3 44.827 16.769 37,4 1,247 334.396 52.720 15,8 0,526 379.223 69.489 18,3 0,611

12 SMREČNO 3.294 96,8 1 226.972 10.453 4,6 0,461 79.738 3.983 5,0 0,499 306.710 14.436 4,7 0,471

12 JUŽNO POHORJE 5.073 95,6 10 217.324 143.905 66,2 0,662 119.940 90.146 75,2 0,752 337.264 234.051 69,4 0,694

12 LEŠJE 5.029 80,3 1 40.107 2.034 5,1 0,507 306.124 12.309 4,0 0,402 346.231 14.343 4,1 0,414

12 RODNI VRH 2.927 84,9 6 20.577 10.216 49,6 0,827 169.036 44.348 26,2 0,437 189.613 54.564 28,8 0,480

12 VZH.HALOZE 4.526 79,9 5 20.050 7.773 38,8 0,775 255.743 67.891 26,5 0,531 275.793 75.664 27,4 0,549

12 SP.DRAVSKO POLJE 1.891 68,5 4 78.912 22.714 28,8 0,720 40.268 8.927 22,2 0,554 119.180 31.641 26,5 0,664

12 DESTRNIK 3.260 85,0 8 43.077 22.538 52,3 0,654 187.675 77.238 41,2 0,514 230.752 99.775 43,2 0,540

12 POLENŠAK 2.734 92,2 3 22.383 4.178 18,7 0,622 153.226 20.120 13,1 0,438 175.609 24.298 13,8 0,461

13 DOLINSKO 4.362 58,0 8 3.619 2.386 65,9 0,824 324.397 188.830 58,2 0,728 328.016 191.216 58,3 0,729

94



13 GORIČKO OBROBJE 2.440 31,0 7 32.066 22.079 68,9 0,984 126.098 73.547 58,3 0,833 158.164 95.626 60,5 0,864

13 GORNJA RADGONA 6.250 69,1 6 75.938 37.259 49,1 0,818 327.242 129.294 39,5 0,659 403.180 166.553 41,3 0,688

13 VZHODNO GORIČKO 5.171 86,7 5 62.012 13.868 22,4 0,447 210.290 51.262 24,4 0,488 272.302 65.131 23,9 0,478

13 LJUTOMER 4.316 89,3 4 30.772 6.653 21,6 0,541 253.264 53.076 21,0 0,524 284.036 59.730 21,0 0,526

13 RAVENSKO 3.633 91,0 3 12.052 1.864 15,5 0,516 227.735 33.349 14,6 0,488 239.787 35.213 14,7 0,490

13 GORIČKO I. 4.099 95,6 2 64.545 4.805 7,4 0,372 113.532 9.981 8,8 0,440 178.077 14.786 8,3 0,415

13 GORIČKO II. 4.960 94,3 1 128.079 5.506 4,3 0,430 109.075 4.239 3,9 0,389 237.154 9.745 4,1 0,411

13 ZAHODNO GORIČKO 4.787 80,2 9 109.269 61.505 56,3 0,625 126.974 91.058 71,7 0,797 236.243 152.563 64,6 0,718

14 GORIŠKO 6.257 80,5 8 39.923 3.097 7,8 0,097 103.219 36.279 35,1 0,439 143.142 39.377 27,5 0,344

14 KRAS I 11.507 84,6 4 193.711 14.404 7,4 0,186 180.974 7.986 4,4 0,110 374.685 22.390 6,0 0,149

14 VRHE 6.776 83,9 3 42.071 5.181 12,3 0,411 233.545 31.351 13,4 0,447 275.616 36.532 13,3 0,442

14 VREMŠČICA 5.015 91,7 3 83.189 5.937 7,1 0,238 219.668 15.664 7,1 0,238 302.857 21.601 7,1 0,238

14 TRNOVO 5.665 93,8 5 160.670 24.365 15,2 0,303 106.587 14.119 13,2 0,265 267.257 38.483 14,4 0,288

14 BRKINI II. 12.903 95,7 7 189.614 41.604 21,9 0,313 517.963 110.412 21,3 0,305 707.577 152.015 21,5 0,307

14 BRKINI I. 6.377 89,5 6 92.497 20.496 22,2 0,369 267.488 33.407 12,5 0,208 359.985 53.902 15,0 0,250

14 ČIČARIJA 11.396 84,8 11 88.591 36.870 41,6 0,378 162.502 37.056 22,8 0,207 251.093 73.926 29,4 0,268

14 ISTRA 14.720 71,2 1 113.649 4.231 3,7 0,372 214.882 4.440 2,1 0,207 328.531 8.671 2,6 0,264

14 KRAS II 8.378 90,7 2 141.853 8.037 5,7 0,283 152.317 8.937 5,9 0,293 294.170 16.974 5,8 0,289

95

Priloga 5: Primerjava v letu 2019 izvedenih najpomembnejših gojitvenih del z njihovim obsegom po gozdnogospodarskih načrtih GGE, po GGO – obsegi del so v hektarih

GGO Vrsta dela 10 letni načrt Izvedeno 2019 Delež izv. 2019 od

(letni obseg) 1/10 načrta (%)

TOLMIN Priprava sestoja 110,8 21,99 20

Sadnja 38,91 32,85 84

Setev

OBNOVA 149,71 54,84 37

Obžetev 170,29 78,21 46

Nega mladja in gošče 440,21 76,74 17

Redčenje I+II 448,43 96,83 22

NEGA 1.058,92 251,78 24

BLED Priprava sestoja 1,24 0,7 57

Sadnja 13,89 38,64 278

Setev

OBNOVA 15,13 39,34 260

Obžetev 75,36 54,02 72


Redčenje I+II 308,95 17,6 6

NEGA 462,63 78,77 17

KRANJ Priprava sestoja 40,18 12,26 31

Sadnja 24,51 52,46 214

OBNOVA 64,68 64,72 100

Obžetev 295,07 208,29 71


Redčenje I+II 307,08 74,5 24

NEGA 860,35 341,90 40

LJUBLJANA Priprava sestoja 221,29 88,32 40

Sadnja 54,79 90,68 166

Setev 4,66

OBNOVA 280,73 179 64

Obžetev 371,92 274,4 74


Redčenje I+II 537,74 149,11 28

NEGA 1.368,36 555,65 41

POSTOJNA Priprava sestoja 589,06 167,14 28

Sadnja 86,58 68,02 79

Setev

OBNOVA 675,63 235,16 35

Obžetev 334,35 194,36 58


Redčenje I+II 462,02 231,58 50

NEGA 1.384,67 795,34 57

KOČEVJE Priprava sestoja 441,35 120,51 27

Sadnja 25,57 98,03 383

Setev

OBNOVA 466,92 218,54 47

Obžetev 147,17 76,5 52


Redčenje I+II 345,93 97,48 28

NEGA 1.004,35 347,7 35

96



NOVO MESTO Priprava sestoja 154,4 89,65 58

Sadnja 9,67 13,03 135

Setev

OBNOVA 164,07 102,68 63

Obžetev 242,14 77,17 32


Redčenje I+II 789,06 111,5 14

NEGA 1.852,43 337,87 18

BREŽICE Priprava sestoja 215,96 34,43 16

Sadnja 15,99 8,23 51

Setev 0,75

OBNOVA 231,96 43,41 19

Obžetev 90,39 67 74


Redčenje I+II 246,96 44,63 18

NEGA 889,13 189,00 21

CELJE Priprava sestoja 85,58 29,43 34

Sadnja 14,34 6,3 44

Setev

OBNOVA 99,92 35,73 36

Obžetev 95,06 42,48 45


Redčenje I+II 382,41 80,31 21

NEGA 915,3 274,31 30

NAZARJE Priprava sestoja 75,85 46,54 61

Sadnja 8,15 25,28 310

Setev

OBNOVA 84 71,82 86

Obžetev 78,72 79,15 101


Redčenje I+II 107,43 11,27 10

NEGA 267,78 108,29 40

SLOVENJ GRADEC Priprava sestoja 96,82 89,25 92

Sadnja 41,3 40,38 98

Setev

OBNOVA 138,12 129,63 94

Obžetev 122,59 64,56 53


Redčenje I+II 515,68 59,57 12

NEGA 1.193,81 257,04 22

MARIBOR Priprava sestoja 240,35 62,91 26

Sadnja 47,67 56,23 118

Setev 0,46

OBNOVA 288,48 119,14 41

Obžetev 237,26 159,39 68


Redčenje I+II 344,01 61,39 18

NEGA 908,48 353,46 39

97



MURSKA SOBOTA Priprava sestoja 41,88 31,24 75

Sadnja 66,11 50,48 76

Setev 0,18

OBNOVA 108,17 81,72 76

Obžetev 171,84 147,06 86


Redčenje I+II 204,6 65,44 32

NEGA 571,48 380,25 67

SEŽANA Priprava sestoja 206,21 1,75 1

Sadnja 22,99 4,72 21

Setev 1,75

OBNOVA 230,96 6,47 3

Obžetev 110,86 7,54 7


Redčenje I+II 216,19 4,76 2

NEGA 617,43 26,64 4

SLOVENIJA Priprava sestoja 2.520,97 796,12 32

Sadnja 470,47 585,33 124

Setev 7,05 0,75 11

OBNOVA 2.998,48 1382,2 46

Obžetev 2.543,02 1.531,08 60

Nega mladja in gošče 5.595,67 1.661,9 30

Redčenje I+II 5.216,49 1.105,97 21

NEGA 13.355,12 4.298,95 32

98

Priloga 6: V letu 2019 izvedena negovalna dela, po GGO in kategorijah lastništev

GGO LASTNIŠTVO Obžetev

Nega mladja

Nega gošče

Prvo redčenje

Drugo redčenje

SKUPAJ NEGA

DELOVNIH DNI

ha ha ha ha ha ha

TOLMIN Zasebni gozdovi 39,30 12,83 9,29 6,89 2,72 71,03 420

Državni gozdovi 38,91 9,21 45,41 58,32 28,90 180,75 893

Občinski gozdovi 0,00

SKUPAJ TOLMIN 78,21 22,04 54,70 65,21 31,62 251,78 1.312

BLED Zasebni gozdovi 49,71 0,20 1,25 8,30 1,60 61,06 298

Državni gozdovi 3,61 0,50 5,20 5,80 1,90 17,01 63


SKUPAJ BLED 54,02 0,70 6,45 14,10 3,50 78,77 365

KRANJ Zasebni gozdovi 175,00 17,17 28,61 37,64 17,02 275,44 1.532

Državni gozdovi 32,29 3,05 10,28 11,09 8,75 65,46 318


SKUPAJ KRANJ 208,29 20,22 38,89 48,73 25,77 341,90 1.854

LJUBLJANA Zasebni gozdovi 111,58 31,87 46,57 60,85 43,84 294,71 1.393

Državni gozdovi 139,73 9,65 13,80 27,43 15,49 206,10 951

Občinski gozdovi 23,09 21,15 9,10 1,00 0,50 54,84 222

SKUPAJ LJUBLJANA 274,40 62,67 69,47 89,28 59,83 555,65 2.565

POSTOJNA Zasebni gozdovi 63,11 34,86 30,75 5,20 8,36 142,28 541

Državni gozdovi 127,05 62,95 240,84 135,27 82,75 648,86 2.052


SKUPAJ POSTOJNA 194,36 97,81 271,59 140,47 91,11 795,34 2.620

KOČEVJE Zasebni gozdovi 7,95 21,27 36,35 16,58 5,10 87,25 277

Državni gozdovi 64,05 36,80 76,20 31,45 41,25 249,75 800


SKUPAJ KOČEVJE 76,50 59,27 114,45 50,93 46,55 347,70 1.127

NOVO MESTO Zasebni gozdovi 58,32 20,32 23,17 12,73 17,70 132,24 618

Državni gozdovi 14,79 10,95 94,76 48,51 32,56 201,57 745


SKUPAJ N. MESTO 77,17 31,27 117,93 61,24 50,26 337,87 1.379

BREŽICE Zasebni gozdovi 50,44 19,75 14,32 10,37 15,51 110,39 548

Državni gozdovi 16,56 10,15 33,15 17,75 1,00 78,61 412

Občinski gozdovi 0,00

SKUPAJ BREŽICE 67,00 29,90 47,47 28,12 16,51 189,00 960

CELJE Zasebni gozdovi 29,09 10,04 18,85 15,94 9,40 83,32 434

Državni gozdovi 11,99 53,67 66,48 31,28 21,99 185,41 1.028


SKUPAJ CELJE 42,48 64,16 87,36 48,67 31,64 274,31 1.494

NAZARJE Zasebni gozdovi 79,15 4,54 12,58 6,94 3,98 107,19 586

Državni gozdovi 0,25 0,50 0,35 1,10 9

SKUPAJ NAZARJE 79,15 4,79 13,08 7,29 3,98 108,29 595

SLOVENJ GRADEC

Zasebni gozdovi 44,08 42,35 37,32 14,89 7,48 146,12 841

Državni gozdovi 20,48 22,67 30,57 26,25 10,95 110,92 575

SKUPAJ SL. GRADEC 64,56 65,02 67,89 41,14 18,43 257,04 1.416

MARIBOR Zasebni gozdovi 91,00 31,62 33,43 21,72 16,51 194,28 932

Državni gozdovi 68,39 34,27 33,36 19,31 3,85 159,18 857

SKUPAJ MARIBOR 159,39 65,89 66,79 41,03 20,36 353,46 1.789

MURSKA SOBOTA

Zasebni gozdovi 53,15 14,60 39,19 27,91 12,77 147,62 690

Državni gozdovi 88,61 53,93 60,03 24,76 227,33 1.154


SKUPAJ M. SOBOTA 147,06 68,53 99,22 52,67 12,77 380,25 1.878

SEŽANA Zasebni gozdovi 3,75 8,25 6,09 4,76 22,85 133

Državni gozdovi 3,79 3,79 29

SKUPAJ SEŽANA 7,54 8,25 6,09 4,76 26,64 162

SKUPAJ Zasebni gozdovi 855,63 269,67 337,77 245,96 166,75 1.875,78 9.241

Državni gozdovi 630,25 308,05 710,58 437,57 249,39 2.335,84 9.886


SKUPAJ VSI GOZDOVI

1.530,13 600,52 1.061,38 688,88 417,09 4.298,00 19.514

99

Priloga 7: V letu 2019 izvedena dela REDNE OBNOVE, po GGO in kategorijah lastništev

GGO LASTNIŠTVO

Naravna obnova Obnova s sadnjo, setvijo DELOVNIH

DNI Priprava sestoja, tal Priprava tal Sadnja Setev

ha ha ha ha

TOLMIN Zasebni gozdovi 0,90 1,84 8,22 163

Državni gozdovi 10,50 2,58 4,08 168

SKUPAJ TOLMIN 11,40 4,42 12,30 331

BLED

Zasebni gozdovi 0,70 0,30 3,84 57

Občinski gozdovi 0,05 1

SKUPAJ BLED 0,70 0,30 3,89 58

KRANJ Zasebni gozdovi 11,46 4,29 14,46 296


SKUPAJ KRANJ 12,26 4,29 17,81 345

LJUBLJANA Zasebni gozdovi 37,74 2,1 4,47 195


SKUPAJ LJUBLJANA 68,74 2,45 12,62 405

POSTOJNA Zasebni gozdovi 3,45 8,1 10,94 200

Državni gozdovi 163,69 0,25 1 358

SKUPAJ POSTOJNA 167,14 8,35 11,94 558

KOČEVJE Zasebni gozdovi 44,71 0,15 1 117

Državni gozdovi 71,50 1 1 210

Občinski gozdovi 4,30 10

SKUPAJ KOČEVJE 120,51 1,15 2 337

NOVO Zasebni gozdovi 80,02 1,15 6,72 983

MESTO Državni gozdovi 9,63 14

SKUPAJ NOVO MESTO 89,65 1,15 6,72 998

BREŽICE Zasebni gozdovi 20,53 1,67 3,83 0,15 138


SKUPAJ BREŽICE 32,93 1,67 3,83 0,55 181

CELJE Zasebni gozdovi 18,32 1,85 3,84 127


SKUPAJ CELJE 29,43 2,15 5,19 200

NAZARJE Zasebni gozdovi 32,43 2,38 9,26 267

Državni gozdovi

SKUPAJ NAZARJE 32,43 2,38 9,26 267

SLOVENJ Zasebni gozdovi 79,05 2,93 22,45 545

GRADEC Državni gozdovi 7,50 0,2 0,55 46

SKUPAJ SL. GARDEC 86,55 3,13 23 591

MARIBOR Zasebni gozdovi 36,87 8,25 14,66 366


SKUPAJ MARIBOR 54,19 13,05 23,33 606

MURSKA Zasebni gozdovi 7,04 0,65 12,11 184

SOBOTA Državni gozdovi 24,20 3,2 16,53 283

Občinski gozdovi

SKUPAJ M.SOBOTA 31,24 3,85 28,64 467

SEŽANA Zasebni gozdovi 1,35 3,56 3,76 104

Državni gozdovi 0,40 2

SKUPAJ SEŽANA 1,75 3,56 3,76 106

SKUPAJ Zasebni gozdovi 374,57 39,22 119,56 0,15 3.743

Državni gozdovi 360,05 12,68 44,68 0,40 1.696

Občinski gozdovi 4,30 0,00 0,05 0,00 11

SKUPAJ VSI GOZDOVI 738,92 51,90 151,99 0,55 5.449

100

Priloga 8: Vrstna sestava v letu 2019 porabljenih sadik in semena pri REDNI OBNOVI gozdov, po GGO in kategorijah lastništva – SADIKE

GGO LASTNIŠTVO Sm

Jel bori Mac Os.ig. Bu Hr Pl.lis. Ost.ls Skupaj

kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos

TOLMIN Zasebni gozdovi 15.150 200 0 0 5.550 0 550 0 21.450

Državni gozdovi 8.750 0 0 0 1.500 0 0 70 10.320

SKUPAJ TOLMIN 23.900 200 0 0 7.050 0 550 70 31.770

Zasebni gozdovi 4.100 50 0 1.100 0 3.900 175 800 25 10.150

BLED Občinski gozdovi 0 0 0 0 0 0 60 0 60

SKUPAJ BLED 4.100 50 0 1.100 0 3.900 175 860 25 10.210

KRANJ Zasebni gozdovi 18.895 320 125 1.825 0 3.020 1.105 4.010 375 29.675

Državni gozdovi 3.950 0 0 0 0 750 400 100 0 5.200

SKUPAJ KRANJ 22.845 320 125 1.825 0 3.770 1.505 4.110 375 34.875

LJUBLJANA Zasebni gozdovi 4.850 1.250 0 0 0 1.600 900 828 235 9.663

Državni gozdovi 1.150 0 0 0 700 0 150 0 2.000

SKUPAJ LJUBLJANA

6.000 1.250 0 0 0 2.300 900 978 235 11.663

POSTOJNA Zasebni gozdovi 21.330 0 0 0 2.900 0 0 0 24.230

Državni gozdovi 1.125 0 0 0 1.600 0 0 0 2.725

SKUPAJ POSTOJNA

22.455 0 0 0 4.500 0 0 0 26.955

KOČEVJE Zasebni gozdovi 1.300 0 0 0 200 50 50 0 1.600

Državni gozdovi 2.000 0 0 0 0 0 0 0 2.000

SKUPAJ KOČEVJE 3.300 0 0 0 200 50 50 0 3.600

NOVO MESTO

Zasebni gozdovi 3.850 0 0 0 10.600 100 550 0 15.100

SKUPAJ NOVO MESTO

3.850 0 0 0 10.600 100 550 0 15.100

BREŽICE Zasebni gozdovi 3.600 0 0 0 50 4.075 1.300 150 9.175

SKUPAJ BREŽICE 3.600 0 0 0 50 4.075 1.300 150 9.175

Zasebni gozdovi 4.130 350 0 375 250 550 525 1.240 20 7.440

CELJE Državni gozdovi 850 0 170 5 50 40 5 30 1.150

SKUPAJ CELJE 4.980 350 0 545 255 600 565 1.245 50 8.590

NAZARJE Zasebni gozdovi 13.115 150 580 350 145 200 2.400 0 16.940

SKUPAJ NAZARJE 13.115 150 580 350 145 200 2.400 0 16.940

SLOVENJ Zasebni gozdovi 9.425 150 0 3.135 0 3.075 1.055 7.423 25 24.288

GRADEC Državni gozdovi 300 0 50 0 700 0 0 0 1.050

SKUPAJ SL. GRADEC

9.725 150 0 3.185 0 3.775 1.055 7.423 25 25.338

MARIBOR Zasebni gozdovi 13.000 1450 400 2.225 0 2.150 3.475 4.875 970 28.545

Državni gozdovi 3.300 600 300 2.500 0 650 1.400 3.230 685 12.665

SKUPAJ MARIBOR 16.300 2050 700 4.725 0 2.800 4.875 8.105 1.655 41.210

MURSKA Zasebni gozdovi 0 0 775 0 620 5.425 3.945 8.395 19.160

SOBOTA Državni gozdovi 500 0 50 0 0 55.825 700 5.370 62.445

SKUPAJ M.SOBOTA 500 0 825 0 620 61.250 4.645 13.765 81.605

SEŽANA Zasebni gozdovi 550 0 0 0 4.850 500 1.450 0 7.350

SKUPAJ SEŽANA 550 0 0 0 4.850 500 1.450 0 7.350

SKUPAJ Zasebni gozdovi 113.295 3.570 875 10.015 600 39.210 17.585 29.421 10.195 224.766

Državni gozdovi 21.925 600 300 2.770 5 5.950 57.665 4.185 6.155 99.555

Občinski gozdovi 0 0 0 0 0 0 0 60 0 60

SKUPAJ VSI GOZDOVI

135.220 4.170 1.175 12.785 605 45.160 75.250 33.666 16.350 324.381

101

SEME

GGO LASTNIŠTVO Dob

Ostalo plodonosno

drevje

kg kg

BREŽICE Zasebni gozdovi 35,0

Državni gozdovi 80,0

SKUPAJ BREŽICE 80,0 35,0

SKUPAJ Zasebni gozdovi 80,0 Državni gozdovi 35,0 SKUPAJ VSI GOZDOVI 80,0 35,0

102

Priloga 9: V letu 2019 izvedena dela na OBNOVI PRI SANACIJI GOZDOV, po GGO in kategorijah lastništev

GGO LASTNIŠTVO



ha ha ha ha

TOLMIN Zasebni gozdovi 8,29 10,52 11,77 0 352

Državni gozdovi 2,3 7,6 8,78 0 210

SKUPAJ TOLMIN 10,59 18,12 20,55 0 561

BLED Zasebni gozdovi 0 28,72 29,67 0 532

Državni gozdovi 0 4,16 4,16 0 73

Občinski gozdovi 0 0,92 0,92 0 16

SKUPAJ BLED 0 33,8 34,75 0 620

KRANJ Zasebni gozdovi 0 14,73 24,02 0 454


SKUPAJ KRANJ 0 25,36 34,65 0 661

LJUBLJANA Zasebni gozdovi 12,52 20 26,52 0 572

Državni gozdovi 7,06 51,7 51,54 0 1.109

SKUPAJ LJUBLJANA 19,58 71,7 78,06 0 1.681

POSTOJNA Zasebni gozdovi 0 12,85 12,85 0 274


SKUPAJ POSTOJNA 0 56,08 56,08 0 1.186

Državni gozdovi 0 88,73 91,53 0 1.389


SKUPAJ KOČEVJE 0 93,23 96,03 0 1.458

NOVO Zasebni gozdovi 0 3,39 4,32 0 74

MESTO Državni gozdovi 0 0 1,5 0 24


SKUPAJ NOVO MESTO 0 3,85 6,31 0 108

BREŽICE Zasebni gozdovi 0 0,6 3,6 0,2 61

Državni gozdovi 1,5 0,8 0,8 0 18

SKUPAJ BREŽICE 1,5 1,4 4,4 0,2 79

CELJE Zasebni gozdovi 0 0 0,2 0 3


SKUPAJ CELJE 0 0,35 1,11 0 18

NAZARJE Zasebni gozdovi 14,11 12,31 16,02 0 362

SKUPAJ NAZARJE 14,11 12,31 16,02 0 362

SLOVENJ Zasebni gozdovi 2,7 8,86 13,84 0 271

GRADEC Državni gozdovi 0 3,34 3,54 0 137

SKUPAJ SL. GARDEC 2,7 12,2 17,38 0 407

MARIBOR Zasebni gozdovi 8,72 18,14 20,15 0 478


SKUPAJ MARIBOR 8,72 30,89 32,9 0 780

MURSKA Zasebni gozdovi 0 10,86 12,88 0 259

SOBOTA Državni gozdovi 0 4,26 8,56 0 129


SKUPAJ M.SOBOTA 0 15,52 21,84 0 395

SEŽANA Zasebni gozdovi 0 0,96 0,96 0 27

SKUPAJ SEŽANA 0 0,96 0,96 0 27


Državni gozdovi 10,86 227,55 237,93 0 4.523



103

Priloga 10: Vrstna sestava v letu 2019 porabljenih sadik in semena za obnovo v UJMAH poškodovanih gozdov po GGO in kategorijah lastništev - SADIKE

GGO LASTNIŠTVO Sm



TOLMIN Zasebni gozdovi 17.200 200 100 800 0 11.300 0 1.150 0 30.750

Državni gozdovi 15.750 1300 300 300 0 9.500 0 0 0 27.150

SKUPAJ TOLMIN 32.950 1500 400 1100 0 20.800 0 1.150 0 57.900

BLED Zasebni gozdovi 30.650 2700 0 3850 0 8.900 0 5.465 1.000 52.565

Državni gozdovi 2.900 100 0 700 0 450 0 2.350 150 6.650

Občinski gozdovi 600 0 0 200 0 1.000 200 0 0 2.000

SKUPAJ BLED 34.150 2800 0 4750 0 10.350 200 7.815 1.150 61.215

KRANJ Zasebni gozdovi 29.450 1400 375 2875 0 14.475 3.600 5.175 70 57.420

Državni gozdovi 17.000 0 0 600 0 2.500 0 2.275 0 22.375

SKUPAJ KRANJ 46.450 1400 375 3475 0 16.975 3.600 7.450 70 79.795

LJUBLJANA Zasebni gozdovi 28.950 4750 100 0 50 24.400 1.350 705 200 60.505

Državni gozdovi 62.800 0 0 0 0 78.000 0 575 300 141.675

SKUPAJ LJUBLJANA 91.750 4750 100 0 50 102.400 1.350 1.280 500 202.180

POSTOJNA Zasebni gozdovi 18.350 0 0 0 0 16.550 0 200 0 35.100

Državni gozdovi 70.750 6400 0 0 0 23.050 0 1.250 0 101.450

SKUPAJ POSTOJNA 89.100 6400 0 0 0 39.600 0 1.450 0 136.550

Državni gozdovi 153.400 0 0 0 0 0 30.630 1.000 0 185.030

KOČEVJE Občinski gozdovi 7.100 0 0 0 0 0 2.250 0 0 9.350

SKUPAJ KOČEVJE 160.500 0 0 0 0 0 32.880 1.000 0 194.380

NOVO Zasebni gozdovi 2.400 0 0 0 0 7.700 340 410 0 10.850

Državni gozdovi 0 0 0 0 0 3.600 0 0 0 3.600

MESTO Občinski gozdovi 300 0 0 0 0 600 0 100 0 1.000

SKUPAJ NOVO MESTO

2.700 0 0 0 0 11.900 340 510 0 15.450

BREŽICE Zasebni gozdovi 1.500 0 0 150 0 0 6.050 500 65 8.265

Državni gozdovi 0 0 0 0 0 1.000 0 0 0 1.000

SKUPAJ BREŽICE 1.500 0 0 150 0 1.000 6.050 500 65 9.265

Zasebni gozdovi 0 0 0 0 0 200 0 200 0 400

CELJE Državni gozdovi 0 0 0 0 0 600 0 700 0 1.300

SKUPAJ CELJE 0 0 0 0 0 800 0 900 0 1.700

NAZARJE Zasebni gozdovi 31.650 0 0 0 150 25 0 1.250 0 33.075

SKUPAJ NAZARJE 31.650 0 0 0 150 25 0 1.250 0 33.075

SLOVENJ Zasebni gozdovi 11.900 0 400 4375 0 900 600 4.875 50 23.100

GRADEC Državni gozdovi 1.300 0 500 2725 0 1.400 625 1.850 0 8.400

SKUPAJ SL. GARDEC 13.200 0 900 7100 0 2.300 1.225 6.725 50 31.500

MARIBOR Zasebni gozdovi 16.280 2350 100 2050 0 2.200 7.850 10.915 1.810 43.555

Državni gozdovi 5.900 6600 0 3500 0 1.500 8.700 2.950 3.500 32.650

SKUPAJ MARIBOR 22.180 8950 100 5550 0 3.700 16.550 13.865 5.310 76.205

MURSKA Zasebni gozdovi 350 0 0 0 0 0 31.125 11.405 3.685 46.565

SOBOTA Državni gozdovi 775 0 0 550 0 0 10.300 4.950 3.775 20.350

Občinski gozdovi 0 0 0 0 0 0 900 150 0 1.050

SKUPAJ M.SOBOTA 1.125 0 0 550 0 0 42.325 16.505 7.460 67.965

SEŽANA Zasebni gozdovi 0 0 0 0 0 4.000 0 0 0 4.000

SKUPAJ SEŽANA 0 0 0 0 0 4.000 0 0 0 4.000

SKUPAJ Zasebni gozdovi 188.680 11.400 1.075 14.100 200 90.650 50.915 42.250 6.880 406.150

Državni gozdovi 330.575 14.400 800 8.375 0 121.600 50.255 17.900 7.725 551.630

Občinski gozdovi 8.000 0 0 200 0 1.600 3.350 250 0 13.400

SKUPAJ VSI GOZDOVI

527.255 25.800 1.875 22.675 200 213.850 104.520 60.400 14.605 971.180

104

SEME

GGO LASTNIŠTVO

Ostalo plodonosno

drevje

kg


SKUPAJ BREŽICE 35,0

105

Priloga 11a: V letu 2019 izvedena dela obnove SKUPAJ, po GGO in kategorijah lastništev

GGO LASTNIŠTVO



ha ha ha ha

TOLMIN Zasebni gozdovi 9,19 12,36 19,99 0 515

Državni gozdovi 12,8 10,18 12,86 0 378

SKUPAJ TOLMIN 21,99 22,54 32,85 0 893

BLED Zasebni gozdovi 0,7 29,02 33,51 0 590



SKUPAJ BLED 0,7 34,1 38,64 0 678

KRANJ Zasebni gozdovi 11,46 19,02 38,48 0 750

Državni gozdovi 0,8 10,63 13,98 0 256

SKUPAJ KRANJ 12,26 29,65 52,46 0 1.006

LJUBLJANA Zasebni gozdovi 50,26 22,1 30,99 0 767

Državni gozdovi 38,06 52,05 59,69 0 1.319

SKUPAJ LJUBLJANA 88,32 74,15 90,68 0 2.086

POSTOJNA Zasebni gozdovi 3,45 20,95 23,79 0 474

Državni gozdovi 163,69 43,48 44,23 0 1.270

SKUPAJ POSTOJNA 167,14 64,43 68,02 0 1.744

KOČEVJE Zasebni gozdovi 44,71 0,15 1 0 117

Državni gozdovi 71,5 89,73 92,53 0 1.600


SKUPAJ KOČEVJE 120,51 94,38 98,03 0 1.795

NOVO Zasebni gozdovi 80,02 4,54 11,04 0 1.057

Državni gozdovi 9,63 0 1,5 0 38

MESTO Občinski gozdovi 0 0,46 0,49 0 10

SKUPAJ NOVO MESTO 89,65 5 13,03 0 1.105

BREŽICE Zasebni gozdovi 20,53 2,27 7,43 0,35 199

Državni gozdovi 13,9 0,8 0,8 0,4 61

SKUPAJ BREŽICE 34,43 3,07 8,23 0,75 260

CELJE Zasebni gozdovi 18,32 1,85 4,04 0 130

Državni gozdovi 11,11 0,65 2,26 0 88

SKUPAJ CELJE 29,43 2,5 6,3 0 218

NAZARJE Zasebni gozdovi 46,54 14,69 25,28 0 628

SKUPAJ NAZARJE 46,54 14,69 25,28 0 628

SLOVENJ Zasebni gozdovi 81,75 11,79 36,29 0 815

GRADEC Državni gozdovi 7,5 3,54 4,09 0 183

SKUPAJ SL. GRADEC 89,25 15,33 40,38 0 998

MARIBOR Zasebni gozdovi 45,59 26,39 34,81 0 845

Državni gozdovi 17,32 17,55 21,42 0 545

SKUPAJ MARIBOR 62,91 43,94 56,23 0 1.390

MURSKA Zasebni gozdovi 7,04 11,51 24,99 0 443

SOBOTA Državni gozdovi 24,2 7,46 25,09 0 412


SKUPAJ M.SOBOTA 31,24 19,37 50,48 0 863

SEŽANA Zasebni gozdovi 1,35 4,52 4,72 0 131

Državni gozdovi 0,4 0 0 0 2

SKUPAJ SEŽANA 1,75 4,52 4,72 0 133


Državni gozdovi 370,91 240,23 282,61 0,4 6.218



106

Priloga 11b: Vrstna sestava v letu 2019 porabljenih sadik in semena za obnovo SKUPAJ, po GGO in kategorijah lastništev – SADIKE

GGO LASTNIŠTVO Sm



TOLMIN Zasebni gozdovi 32.350 200 300 800 0 16.850 0 1.700 0 52.200

Državni gozdovi 24.500 1.300 300 300 0 11.000 0 0 70 37.470

SKUPAJ TOLMIN 56.850 1.500 600 1.100 0 27.850 0 1.700 70 89.670

BLED Zasebni gozdovi 34.750 2.750 0 4.950 0 12.800 175 6.265 1.025 62.715

Državni gozdovi 2.900 100 0 700 0 450 0 2.350 150 6.650

Občinski gozdovi 600 0 0 200 0 1.000 200 60 0 2.060

SKUPAJ BLED 38.250 2.850 0 5.850 0 14.250 375 8.675 1.175 71.425

KRANJ Zasebni gozdovi 48.345 1.720 500 4.700 0 17.495 4.705 9.185 445 87.095

Državni gozdovi 20.950 0 0 600 0 3.250 400 2.375 0 27.575

SKUPAJ KRANJ 69.295 1.720 500 5.300 0 20.745 5.105 11.560 445 114.670

LJUBLJANA Zasebni gozdovi 33.800 6.000 100 0 50 26.000 2.250 1.533 435 70.168

Državni gozdovi 63.950 0 0 0 0 78.700 0 725 300 143.675

SKUPAJ LJUBLJANA 97.750 6.000 100 0 50 104.700 2.250 2.258 735 213.843

POSTOJNA Zasebni gozdovi 39.680 0 0 0 0 19.450 0 200 0 59.330

Državni gozdovi 71.875 6.400 0 0 0 24.650 0 1.250 0 104.175

SKUPAJ POSTOJNA 111.555 6.400 0 0 0 44.100 0 1.450 0 163.505

Zasebni gozdovi 1.300 0 0 0 0 200 50 50 0 1.600

Državni gozdovi 155.400 0 0 0 0 0 30.630 1.000 0 187.030

KOČEVJE Občinski gozdovi 7.100 0 0 0 0 0 2.250 0 0 9.350

SKUPAJ KOČEVJE 163.800 0 0 0 0 200 32.930 1.050 0 197.980

NOVO Zasebni gozdovi 6.250 0 0 0 0 18.300 440 960 0 25.950

MESTO Državni gozdovi 0 0 0 0 0 3.600 0 0 0 3.600


SKUPAJ NOVO MESTO

6.550 0 0 0 0 22.500 440 1.060 0 30.550

BREŽICE Zasebni gozdovi 5.100 0 0 150 0 50 10.125 1.800 215 17.440

Državni gozdovi 0 0 0 0 0 1.000 0 0 0 1.000

SKUPAJ BREŽICE 5.100 0 0 150 0 1.050 10.125 1.800 215 18.440

Zasebni gozdovi 4.130 350 0 375 250 750 525 1.440 20 7.840

CELJE Državni gozdovi 850 0 0 170 5 650 40 705 30 2.450

SKUPAJ CELJE 4.980 350 0 545 255 1.400 565 2.145 50 10.290

NAZARJE Zasebni gozdovi 44.765 0 150 580 500 170 200 3.650 0 50.015

SKUPAJ NAZARJE 44.765 0 150 580 500 170 200 3.650 0 50.015

SLOVENJ Zasebni gozdovi 21.325 150 400 7.510 0 3.975 1.655 12.298 75 47.388

GRADEC Državni gozdovi 1.600 0 500 2.775 0 2.100 625 1.850 0 9.450

SKUPAJ SL. GRADEC 22.925 150 900 10.285 0 6.075 2.280 14.148 75 56.838

MARIBOR Zasebni gozdovi 29.280 3.800 500 4.275 0 4.350 11.325 15.790 2.780 72.100

Državni gozdovi 9.200 7.200 300 6.000 0 2.150 10.100 6.180 4.185 45.315

SKUPAJ MARIBOR 38.480 11.000 800 10.275 0 6.500 21.425 21.970 6.965 117.415

MURSKA Zasebni gozdovi 350 0 0 775 0 620 36.550 15.350 12.080 65.725

SOBOTA Državni gozdovi 1.275 0 0 600 0 0 66.125 5.650 9.145 82.795


SKUPAJ M.SOBOTA 1.625 0 0 1.375 0 620 103.575 21.150 21.225 149.570

SEŽANA Zasebni gozdovi 550 0 0 0 0 8.850 500 1.450 0 11.350

SKUPAJ SEŽANA 550 0 0 0 0 8.850 500 1.450 0 11.350

SKUPAJ Zasebni gozdovi 301.975 14.970 1.950 24.115 800 129.860 68.500 94.066 17.075 630.916

Državni gozdovi 352.500 15.000 1.100 11.145 5 127.550 107.920 0 13.880 651.185

Občinski gozdovi 8.000 0 0 200 0 1.600 3.350 0 0 13.460

SKUPAJ VSI GOZDOVI

662.475 29.970 3.050 35.460 805 259.010 179.770 94.066 30.955 1.295.561

107

SEME

GGO LASTNIŠTVO Dob

Ostalo plodonosno

drevje

kg kg


Državni gozdovi 80,0

SKUPAJ BREŽICE 80,0 75,0

SKUPAJ Zasebni gozdovi 75,0 Državni gozdovi 80,0 SKUPAJ VSI GOZDOVI 80,0 75,0

Priloga 12: V letu 2019 izdana potrdila o izvoru gozdnega reprodukcijskega materiala in količina pridobljenega GRM po drevesnih vrstah, številkah potrdil, semenskih sestojih ter namenu uporabe GRM

DREVESNA VRSTA (botanično ime)

ŠT. POTRDILA*

Ident. številka sem. sestoja

Vrsta GRM

EM

NAMEN UPORABE

Za uporabo v gozdarstvu

Ni za uporabo v gozdarstvu

Bela vrba (Salix alba)

19/13/05 Drevesnica

Ižakovci deli rastlin kos 2.000

Bukev (Fagus sylvatica)

19/04/01 4.0228 puljenke kos 101.000

Češnja (Prunus avium)

19/07/01 0.0074 seme kg 350

19/09/01 4.0211 seme kg 39,5

Črna jelša (Alnus glutinosa)

19/13/02 3.0189 seme kg 1,1

19/13/07 3.0191 seme kg 34,3

19/13/08 3.0191 puljenke kos 22.100

Črni topol (Populus nigra)

19/13/06 Drevesnica

Ižakovci deli rastlin kos 2.800

Črni topol klon (Populus nigra)

19/13/04 Drevesnica

Ižakovci deli rastlin kos 900

Dob (Quercus robur)

19/12/01 3.0120 seme kg 160

19/08/01 3.0217 seme kg 5.450

19/08/02 3.0217 seme kg 50

19/13/01 3.0105 seme kg 600

19/13/03 3.0104 seme kg 1800

Graden (Quercus petraea)

19/07/03 3.0125 seme kg 6.500

19/07/06 3.0125 seme kg 50

19/12/02 2.0188 seme kg 30

Kostanj (Castanea sativa)

19/07/04 3.0264 seme kg 2.400

19/07/05 3.0264 seme kg 30

19/12/03 2.0310 seme kg 16

Breza (Betula pendula, Betula verrucosa)

19/07/02 0.0015 seme kg 120

Opomba: * Številka potrdila: Leto/OE/Zap. št.

108

Priloga 13: Pregled semenskega obroda v letu 2019 po semenskih sestojih (uporaba v gozdarstvu)

Drevesna vrsta Ident. številka

semenskega sestoja Provenienca OBROD 2019

Abies alba Mill. 1,0150 Kokra-Selska planina 2

1,0152 Konjske Ravne 2

1,0279 Cigonca - Radmirje 2

1,0282 Gradiško /

1,0359 Martinček 2

1,0367 Grebenc /

1,0368 Potočnikov greben /

1,0393 Petkovo - bela jelka /

2,0206 Podlesko /

2,0366 Smolarjevo 2

4,0187 Kržine - Dolenja vas /

4,0365 Marinšek /

5,0127 Jelovški boršt 2

5,0158 Grmače 2

6,0109 Predmeja /

6,0110 Nanos /

6,0133 Leskova dolina 2

6,0169 Draga-Sibirija /

6,0233 Repnik 3

6,0241 Suha reber 2

6,0246 Banja Loka 2

6,0287 Idrija - Pevc /

6,0292 Udnik /

6,0293 Rakitni vrh /

6,0356 Kosler 2

6,0357 Jelenov žleb 2

2.0400 Miheličevo-jelka /

2.0403 Vinšek-jelka /

Abies cephalonica Loud. 0,0144 Kregolišče /

Acer monspenssulanum L. 7,0347 Zanigrad 2

7,0352 Lipica 2

Acer platanoides L. 3,0389 Formile - ostrolistni javor /

5,0386 Kurji strah - ostrolistni javor /

Acer pseudoplatanus L.

0,0116 Bohor /

0,0121 Bohor /

1,0295 Atelšek /

1,0308 Trčevo /

1,0349 Kugovnik 2

1,035 Visočnik /

1,0360 Planinca 2 2

1,0371 Navršnik /

2,0205 Podlesko /

2,0294 Jagerska peč 2

2,0296 Uršnik /

2,0358 Lazijenk /

2,0397 Prevolovo - gorski javor /

3,0363 Murski gozd - javor 3

3,0388 Formile - gorski javor /

4,0179 Jelenova jama-Konjiška gora 2

4,0180 Grofov štant 2

4,0209 Boč - Formole /

109



Acer pseudoplatanus L.

4,0235 Kropivnica 2

4,0250 Krašica /

5,0385 Kurji strah - gorski javor /

6,0170 Draga-Debeli vrh 2

6,0171 Draga 2

6,0231 Turjak 4


. 6,0304 Javornik - Grubeljski grič 2

6,0306 Stara hiša /

2,0381 Pernice - gorski javor /

Alnus glutinosa Gaertn 3,0189 Semenska plantaža Pince 3

3,019 Babiščica 2

3,0191 Kopanje 2

4,0186 Golnik 2

Carpinus betulus L. 0,0376 Loka ob kanalu 2

3,0299 Pri mostecu /

4,0227 Vrhnika - Košace 2

4,0240 Kropivnica 2

6,0245 Mozelj 2

Castanea sativa Mill. 3,0264 Škrbec 4

3,0310 Šentovec 3

Fagus sylvatica L. 1,0123 Gomila - Čezsoča 2

1,0124 Planina Mangart 2

1,0147 Gospodova hosta-Krma 2

1,0157 Kurja dolina-Kamniška Bistrica /

2,0119 Osankarica 2

3,0247 Ženčaj /

3,0272 Bukovjek 2

3,0273 Plešivica - Veliki vrh 2

3,0274 Šoljak 2

3,0297 Grabšinci 2

3,0298 Pri mostecu /

4,0175 Temenjak 2

4,0185 Blegoš - Prva ravan 2

4,0228 Turje /

5,0216 Gorjanci - Kozarje /

5,0222 Ustraški boršt (Cerov log) /

5,0223 Vrhovški boršt /

5,0370 Gorjanci - Strmec /

5,0383 Kurji strah-bukev /

6,0111 Nanos /

6,0128 Pri studencu /

6,0135 Gomance /

6,0244 Rog /

6,0290 Udnik /

6,0305 Javornik - Grubeljski grič /

7,0136 Dletvo /

7,0143 Poklarija /

Fraxinus angustifolia Vahl. 0,0106 Orlovšček 2

0,0140 Dragonja 3

3,0218 Krakovo - Kostanjevica /

Fraxinus excelsior L. 0,0141 Odolina 2

2,0254 Radlje /

110



Fraxinus excelsior L. 2,0398 Prevolovo - veliki jesen /

3,0193 Črni log 2

3,0195 Logarnica 2

3,0390 Formile - veliki jesen /

4,0177 Čretevž 2

4,0178 Vratca-Konjiška gora 2

4,0234 Kropivnica /

4,0242 Rakovnik /

4,0276 Petelinjek /

2,0382 Pernice - veliki jesen /

Juglans regia L. 4,021 Zidanšek 2

Laburnum alpinum (Mill) Presl. 1,0361 Planinca 1 3

Larix decidua Mill. 1,0199 Jakobe - Peca /

1,0200 Orožija /

1,0201 Šteknija /

1,0203 Črni vrh /

1,0225 Macesnovec - pod Poncami 2

1,0257 Rišperg /

1,0394 Petkovo - macesen 2

2,0155 Tolsti vrh-macesnovje /

3,0249 Negova 2

4,0256 Bičkarjev vrh 3

6,0164 Grintovec 2

Malus sylvestris Mill. 4,0213 Zidanšek 2

Picea abies (L.) Karst. 1,0148 Jerebikovec /

1,0149 Rudna dolina /

1,0151 Konjske Ravne 2

1,0181 Dolžanka-Pod Šijo 2

1,0182 Dolžanka - Pod Kofcami 2

1,0202 Mežnarsko 2

1,0204 Črni vrh 2

1,0251 Pudgarsko /

1,0265 Čeršek - Luče 2

1,0277 Završnik 2

1,0278 Cigonca - Radmirje 2

1,0281 Gradiško 2

1,0283 Ložekarsko /

1,0392 Petkovo - smreka /

1,0395 Petkova mlaka 2

1,0396 Bunker 2

2,0129 Verna 2

2,0154 Tolsti vrh-macesnovje /

2,0156 Komisija /

2,0173 Konačnik 2

2,0348 Hlebovo 2

4,0183 Pašni vrh - Ledina 2

4,0184 Mosti 2

5,0160 Slatna-Polšnik 2

6,0131 Leskov grm 2

6,0132 Leskova dolina 2

6,0134 Medvedja Draga 2

6,0137 Hrušica 2

6,0167 Gotenica /

111



Picea abies (L.) Karst. 6,0168 Draga-Sibirija /


6,0288 Suha reber 2

6,0291 Udnik /

Pinus halepensis Mill. 0,0139 Krkavče 3

Pinus nigra Arnold 3,0301 Riganoc /

3,0303 Bukovniško jezero /

7,0145 Volčji hrib 2

7,0252 Mlake 2

7,0255 Gura 2

7,0289 Čebulovica 2

Pinus sylvestris L. 1,0280 Cigonca - Radmirje 2

1,0309 Rišperg /

2,0174 Konačnik 2

2,0351 Mučka Dobrava /

3,0275 Cigonca 2

4,0253 Velika gmajna 2

2.0401 Miheličevo-rdeči bor /

2.0402 Vinšek-rdeči bor /

Populus nigra L. 3,0362 Saparyevo 3

Prunus avium L. 5,0384 Kurji strah - divja češnja /

3,03 Riganoc /

3,0302 Kutinci 2

4,0211 Zidanšek 2

4,0226 Vrhnika - Košace 2

4,0238 Kropivnica 2

7,0259 Pasji rep /

Pseudotsuga menziesii Franco 1,0373 Navršnik /

4,0207 Podmeja 3

4,0208 Podmeja - Spomenik 2

2,0374 Rdeči breg-Klančnikovo 2

6,0307 Gladovec 2

6,0377 Cerovec 2

6,0378 Tkalca jama 2

6,0379 Planina /

Pyrus pyraster Burgsd. 4,0212 Zidanšek 2

6,0165 Rog /

Quercus cerris L. 0,0142 Žekanc 2

7,0354 Lipica 3

7,0375 Poklarija - cer /

Quercus ilex L. 7,0266 Dragonja /

Quercus petraea Liebl. 2,0188 Pokoše 2

3,0125 Šterkov gaj 3

3,0196 Kobilje /

3,0197 Bukovnica /

4,0270 Koreno - Les /

7,0138 Miši-Dekani 2

7,0260 Pasji rep 2

7,0355 Tomačevica 2

Quercus pubescens Willd. 7,0344 Resslov gaj 2

Quercus robur L. 3,0104 Murska šuma 3

3,0105 Orlovšček 3

3,0107 Ginjevec 3

112



Quercus robur L. 3,0108 Hraščica 3

3,012 Cigonca 2

3,0192 Črni log 3

3,0194 Logarnica 3

3,0217 Krakovo - Kostanjevica 3

3,0369 Ptujsko polje 3

3,0387 Središče ob Dravi - Marof 2

4,0239 Kropivnica /

5,0163 Polom 2

Quercus rubra L. 1,0372 Rebernik /

Salix alba L. 3,0364 Murski gozd - vrba 2

Sorbus aria (L.) Crantz 6,0263 Kleč 2

Sorbus aucuparia L. 3,0267 Plešivec /

Sorbus domestica L. 4,0214 Kostrivnica (Boč) /

4,0215 Kozjansko /

7,0345 Resslov gaj 2

Sorbus torminalis (L.) Crantz 3,0268 Male Rodne /

6,0172 Kren 2

7,0261 Rimska cesta /

7,0346 Resslov gaj 2

Taxus baccata L. 0,0343 Gorenja Žaga - Kotnica /

6,0380 Unška koliševka /

Tilia cordata Mill. 3,0198 Halužnica 2

6,0162 Grintovec 2

Tilia platyphyllos Scop. 4,0237 Kropivnica 2

6,0262 Škrilj 2

7,0353 Lipica 3

Ulmus glabra Hunds. 2,0399 Prevolovo - gorski brest /

3,0391 Formile - gorski brest /

4,0236 Kropivnica 2


LEGENDA:

4 - masovni

Plodovi prisotni na večini dominantnih, pogosto tudi ostalem drevju z relativno sproščeno krošnjo; pomemben del krošenj obtežen s plodovi

2 - slab

Plodovi prisotni na ca 10 - 40% dreves, število plodonosnih vej in število plodov nepomembno za pridobivanje semena

3 - močan

Plodovi prisotni na več kot 40% dreves s sproščenimi krošnjami; plodovi prisotni na več kot 40% plodonosnih vej; število plodov primerno za pridobivanje semena

/

Ni podatka oz. ni obroda(le tu pa tam opazni posamezni plodovi na posameznem drevesu, ali pa plodov sploh ni). oz. sestoj poškodovan

113

Priloga 14: Sanitarni posek v letu 2019 po vzrokih poseka in GGO - v m3

VZROK POSEKA

DR. SK.

SANITARNI POSEK PO OBMOČNIH ENOTAH (v bto m3)

TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE SKUP.

Žuželke

Igl. 20.030 411.036 86.893 67.891 34.114 303.105 67.811 8.029 10.245 52.396 172.593 100.263 4.056 341 1.338.802

List. 732 13 122 172 20 4 7 473 10 15 133 383 40 100 2.225

Sk. 20.763 411.049 87.015 68.063 34.133 303.109 67.818 8.502 10.256 52.411 172.725 100.646 4.096 441 1.341.028

Bolezni, glive

Igl. 2.860 2.171 2.944 9.725 17.560 3.559 2.703 1.003 2.914 3.857 6.284 5.927 754 1.773 64.034

List. 12.350 468 4.131 16.562 2.741 4.177 10.708 15.417 8.271 1.466 2.726 25.169 15.046 5.056 124.288

Sk. 15.210 2.638 7.075 26.287 20.300 7.737 13.411 16.420 11.185 5.323 9.010 31.097 15.799 6.829 188.322

Divjad

Igl. 27 59 39 5 269 890 179 0 76 149 65 102 0 6 1.866

List. 2 14 0 0 93 7 0 1 0 0 0 0 0 118

Sk. 29 59 53 5 270 983 186 0 77 149 65 102 0 6 1.983

Veter

Igl. 9.162 100.641 33.131 27.452 118.165 166.251 8.534 5.467 7.810 85.715 215.931 62.255 1.144 536 842.194

List. 4.729 10.468 6.079 13.818 8.305 23.341 7.238 5.270 9.757 12.400 8.523 13.327 9.350 1.357 133.961

Sk. 13.891 111.109 39.210 41.270 126.470 189.592 15.772 10.737 17.567 98.115 224.454 75.582 10.494 1.893 976.155

Sneg

Igl. 3.409 1.134 117 456 0 52 610 1.341 754 368 189 255 1 594 9.279

List. 191 2.544 130 1.352 4 178 2.568 22.385 371 13 46 627 2 106 30.516

Sk. 3.600 3.679 247 1.808 4 230 3.177 23.726 1.125 381 235 881 2 700 39.796

Žled

Igl. 3.559 180 13.161 5.809 6.402 427 24 411 540 308 753 545 1 277 32.396

List. 39.368 42 14.369 13.143 17.215 1.360 455 1.472 228 195 101 902 3.184 92.033

Sk. 42.926 222 27.530 18.953 23.616 1.787 478 1.883 768 503 854 1.446 1 3.462 124.430

Plaz, usad

Igl. 58 111 1.290 6 6 0 0 3 48 66 898 88 0 0 2.574

List. 73 104 150 27 0 0 0 1 55 4 296 131 89 2 933

Sk. 131 216 1.440 33 6 0 0 4 103 70 1.194 220 89 2 3.508

Požar

Igl. 1 0 0 53 13 0 0 56 0 0 0 23 0 69 214

List. 17 0 0 21 0 0 0 27 4 0 0 0 0 216 284

Sk. 18 0 0 73 13 0 0 83 4 0 0 23 0 285 498

Imisija (lokalna)

Igl. 68 0 1 0 0 171 2 2 0 15 190 0 0 0 449

List. 82 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 86

Sk. 150 0 1 0 0 171 2 2 0 15 195 0 0 0 535

Delo v gozdu

Igl. 1.637 5.619 3.532 1.676 7.119 4.975 2.071 1.125 1.039 2.645 11.651 4.414 516 47 48.064

List. 6.028 2.391 918 999 4.832 3.360 3.248 3.630 1.058 446 1.914 2.576 1.582 120 33.103

Sk. 7.665 8.011 4.449 2.674 11.951 8.335 5.319 4.755 2.097 3.092 13.565 6.990 2.098 167 81.168

Drugo

Igl. 630 200 1.435 4.369 13.253 9.851 3.211 101 141 352 1.532 6.713 3.653 517 45.958

List. 392 46 112 684 1.383 1.390 12.469 3.593 532 6 153 4.171 5.876 1.437 32.243

Sk. 1.022 246 1.547 5.053 14.636 11.241 15.680 3.694 673 358 1.685 10.883 9.529 1.953 78.201

SKUPAJ

Igl. 41.441 521.152 142.543 117.441 196.901 489.281 85.144 17.537 23.567 145.870 410.086 180.584 10.123 4.160 2.385.831

List. 63.963 16.076 26.025 46.778 34.499 33.903 36.701 52.268 20.287 14.546 13.897 47.285 31.985 11.578 449.792

Sk. 105.404 537.228 168.568 164.219 231.400 523.184 121.845 69.805 43.854 160.417 423.983 227.870 42.108 15.738 2.835.623

114

Priloga 15: Pregled v letu 2019 opravljenih del za zatiranje podlubnikov in drugih škodljivih žuželk po GGO

VRSTA DELA EM TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE SKU

Kontrolne nastave kos 37 227 72 65 19 151 10 31 0 44 2 16 20 0 694

ur 84 227 72 82 19 485 28 108 0 116 2 16 49 0 1.288

Kontrolne pasti kos 140 139 290 292 174 280 248 213 170 390 675 233 31 20 3.295

ur 366 234 1.034 905 628 1.152 1.120 457 508 1.246 1.702 624 109 31 10.116

Zatiralna dela pri izdelavi lubadark

ur 24 1.089 835 5 0 1 1.054 0 0 56 492 20 531 0 4.107

Vzpostavljanje gozdne higiene

ha 0 0 0 0 0 1,0 6,0 0 0 0 0,4 0 0 0 7,4

ur 0 0 0 0 0 16 24 0 0 0 10 0 0 0 50

Druga prev.dela ur 24 1.089 835 5 0 1 1.054 0 0 56 492 20 531 0 4.107

Druga dela SKUPAJ

ur 24 1.089 1.065 5 0 3 1.054 0 0 56 498 23 531 0 4.348

SKUPAJ ur 474 1.550 2.171 992 647 1.656 2.226 565 508 1.418 2.212 663 689 31 15.802

Priloga 16: Pregled v letu 2019 opravljenih del varstva pred rastlinojedo parkljasto divjadjo po GGO

VRSTA DELA EM TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE SKU

Premazi vršičkov

ha 62,6 62,3 208,3 188,3 183,5 152,1 1,4 3,2 2,3 39,1 5,5 69,1 30,2 0 1.007,8

ur 826 803 2.596 1.921 2.145 1.749 19 37 25 560 69 846 392 0 11.988

Zaščita s količenjem kos 2.766 3.650 3.200 0 0 0 0 0 725 0 4.410 21.580 675 0 37.006

ur* 372 705 736 16 0 0 0 0 124 3 788 3.259 148 0 6.151

Zaščita s tulci kos 1.625 6.620 10.575 2.455 300 0 980 915 2.130 3.805 20.117 9.625 18.265 750 78.162

ur 201 845 1.207 322 35 0 103 94 201 479 2.454 1.000 1.586 100 8.627

Zaščita pred lupljenjem

kos 0 0 0 0 0 0 0 0 0 570 857 400 600 0 2.427

ur 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 58 20 23 0 130

Zaščita z ograjo-novogradnja

m 0 2.557 300 2.459 6.813 1.978 60 2.780 200 600 2.317 6.817 1.925 250 29.056

ur 0 1.343 300 1.326 5.555 1.396 24 1.780 134 504 1.688 5.102 770 200 20.122

Vzdrževanje ograje m 0 1.000 100 0 1.653 8.120 0 3.400 440 220 6.010 8.892 50 190 30.075

ur 0 100 14 0 211 727 0 355 45 30 636 912 4 25 3.059

Vzdrževanje tulcev kos 100 50 890 430 55 250 0 395 1.065 660 1.600 600 695 480 7.270

ur 7 2 38 19 4 16 0 16 43 26 82 24 28 21 326

Obžetev tulcev kos 0 210 4.865 0 0 100 0 0 0 0 3.155 16.975 13.875 1.000 40.180

ur 0 3 83 0 0 2 0 0 0 0 55 271 229 18 661

Odstranjevanje tulcev

kos 0 0 435 240 0 50 0 4.000 950 2.345 745 4.900 500 0 14.165

ur 0 0 17 10 0 2 0 155 38 94 30 163 20 0 529

Odstranjevanje ograj

m 0 0 550 800 8.211 1.430 0 5.655 1.360 1.630 677 3.200 690 0 24.203

ur 0 0 180 230 2.071 398 0 1.628 379 405 215 920 153 0 6.579

Vzdrževanje zaščite s količenjem

kos 0 0 100 0 0 0 0 0 600 0 0 300 0 0 1.000

ur 0 0 2 0 0 0 0 0 9 0 0 5 0 0 16

SKUPAJ vzdrže-vanje zaščite

ur 7 105 334 259 2.286 1.145 0 2.154 514 555 1.018 2.295 434 7 105

SKUPAJ ur 1.406 3.801 5.173 3.844 10.021 4.290 146 4.065 998 2.130 6.075 12.522 3.353 364 58.188

Opomba: * Skupaj z izdelavo količkov

115

Priloga 17: Pregled v letu 2019 opravljenih del varstva pred gozdnimi požari po GGO

UKREP EM TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE SKU

Protipožarne preseke novogradnje

km 3,27 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,77 6,04

ur 3.483 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 759 4.242

Protipožarne preseke vzdrževanje

km 23,30 0 0 0 0,73 0 0 0 0 0 0 0 0 174,61 198,64

ur 2.128 0 0 0 41 0 0 0 0 0 0 0 0 11.474 13.643

Postavitev opozorilnih PP tabel

kos 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 13

ur 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 43 44

Vzdrževanje opozorilnih PP tabel

kos 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6

ur 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6

SKUPAJ ur 5.612 0 0 0 41 0 0 0 0 0 0 0 0 12.282 17.935

Priloga 18: Število vseh evidentiranih požarov in pogorela površina v letu 2019, po GGO

GGO TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE SKUP.

A. Število požarov (skupaj) 7 1 0 16 4 2 7 1 3 0 1 0 0 42 84

B. Pogorela površina po vrsti površine (ha) 7,97 3,60 0 2,60 1,49 10,87 2,36 3,29 1,98 0 0,36 0 0 119,08 153,60

1. Gozdovi in grmišča 5,77 3,60 0 2,33 0,66 7,98 0,21 3,29 1,18 0 0,35 0 0 47,38 72,75

1.1. Visoki gozd 4,81 3,60 0 2,33 0,66 7,98 0,03 3,29 1,18 0 0,35 0 0 44,57 68,80

1.1.1. Gozdovi iglavcev 0,81 0,00 0 0,95 0,62 7,37 0,03 0,00 0,00 0 0,00 0 0 20,27 30,05

1.1.2. Gozdovi listavcev 4,00 3,00 0 0,94 0,04 0,61 0,00 3,29 1,18 0 0,35 0 0 4,01 17,42

1.1.3. Mešani gozdovi 0,00 0,00 0 0,36 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0,00 0 0 20,30 20,66

1.2. Panjevci 0,96 0,00 0 0,00 0,00 0,00 0,04 0,00 0,00 0 0,00 0 0 2,81 3,81

1.3. Grmišča, grmičav gozd 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0 0,00 0 0 0,00 0,14

2. Druge površine 2,20 0,00 0 0,27 0,83 2,89 2,15 0,00 0,80 0 0,01 0 0 71,70 80,85

2.1. Druga gozdna zemljišča 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0,00 0 0 0,00 0,00

2.2. Druge površine 2,20 0,00 0 0,27 0,83 2,89 2,15 0,00 0,80 0 0,01 0 0 71,70 80,85

C. Pogorela površina po vrsti lastništva 7,97 3,60 0 2,60 1,49 10,87 2,36 3,29 1,98 0 0,36 0 0 119,08 153,60

1. Javna last 0,78 1,36 0 0,58 0,04 7,67 0,70 0,00 0,10 0 0,00 0 0 85,67 96,90

1.1. Gozdovi in grmišča 0,58 1,36 0 0,58 0,02 5,68 0,03 0,00 0,08 0 0,00 0 0 38,04 46,37

1.2. Druge površine 0,20 0,00 0 0,00 0,02 1,99 0,67 0,00 0,02 0 0,00 0 0 47,63 50,53

2. Privatna last 7,19 2,24 0 2,02 1,45 3,20 1,66 3,29 1,88 0 0,36 0 0 33,43 56,72

2.1. Gozdovi in grmišča 5,19 2,24 0 1,75 0,64 2,30 0,18 3,29 1,10 0 0,35 0 0 9,36 26,40

2.2. Druge površine 2,00 0,00 0 0,27 0,81 0,90 1,48 0,00 0,78 0 0,01 0 0 24,07 30,32

Delež na število požarov 8% 1% 0% 19% 5% 2% 8% 1% 4% 0% 1% 0% 0% 50% 100%

Delež na pogorelo površino 5% 2% 0% 2% 1% 7% 2% 2% 1% 0% 0% 0% 0% 78% 100%

116

Priloga 19: Vzroki požarov po številu v letu 2019, po GGO

GGO (število)

TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE SKUP.

A. Vsi požari skupaj 7 1 0 16 4 2 7 1 3 0 1 0 0 42 84

1. Znani vzroki, od tega: 5 1 0 14 1 2 7 1 3 0 0 0 0 15 49

1.1. Človek 4 1 0 14 0 2 7 1 3 0 0 0 0 12 44

1.1.1. Namerni požig 0 0 0 8 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 14

1.1.2. Nepazljivost 4 1 0 6 0 0 3 1 3 0 0 0 0 12 30

1.2. Naravni vzroki (strela) 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 5

2. Neznani vzroki 2 0 0 2 3 0 0 0 0 0 1 0 0 27 35

B. Dodatna razčlenitev požarov zaradi nepazljivosti

4 1 0 6 0 0 3 1 3 0 0 0 0 12 30

1. Kmetijska opravila 4 0 0 4 0 0 3 0 2 0 0 0 0 4 17

2. Gozdarska opravila 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

3. Industrijska dejavnost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4. Komunikacije (vlaki, el. vodi,..) 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 7 9

5. Obiskovalci gozda (turisti, otroci, ipd.)

0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1

6. Drugo (vojska, ipd.) 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 2

Priloga 20: Vzroki požarov po površini v letu 2019, po GGO

GGO (v ha)

TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE SK.

A. Vsi požari skupaj 7,97 3,60 0 2,60 1,49 10,87 2,36 3,29 1,98 0 0,36 0 0 119,09 153,61

1. Znani vzroki, od tega: 7,67 3,60 0 2,02 0,04 10,87 2,36 3,29 1,98 0 0,00 0 0 5,78 37,61

1.1. Človek 6,27 3,60 0 2,02 0,00 10,87 2,36 3,29 1,98 0 0,00 0 0 5,65 36,04

1.1.1. Namerni požig 0,00 0,00 0 0,34 0,00 10,87 1,90 0,00 0,00 0 0,00 0 0 0,00 13,11

1.1.2. Nepazljivost 6,27 3,60 0 1,68 0,00 0,00 0,46 3,29 1,98 0 0,00 0 0 5,65 22,93

1.2. Naravni vzroki (strela) 1,40 0,00 0 0,00 0,04 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0,00 0 0 0,13 1,57

2. Neznani vzroki 0,30 0,00 0 0,58 1,45 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0,36 0 0 113,30 115,99

B. Dodatna razčlenitev požarov zaradi nepazljivosti

6,27 3,60 0 1,68 0,00 0,00 0,46 3,29 1,98 0 0,00 0 0 5,65 22,93

1. Kmetovalska opravila 6,27 0,00 0 1,30 0,00 0,00 0,46 0,00 1,78 0 0,00 0 0 2,83 12,64

2. Gozdarska opravila 0,00 0,00 0 0,35 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0,00 0 0 0,00 0,35

3. Industrijska dejavnost 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0,00 0 0 0,00 0,00

4. Komunikacije (vlaki, el. vodi,..) 0,00 0,00 0 0,03 0,00 0,00 0,00 0,00 0,20 0 0,00 0 0 2,49 2,72

5. Obiskovalci gozda (turisti, otroci…)

0,00 3,60 0 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0,00 0 0 0,00 3,60

6. Drugo (vojska, ipd.) 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0,00 0,00 3,29 0,00 0 0,00 0 0 0,33 3,62

117

Priloga 21: V l. 2019 izvedena dela za varstvo gozdov, po GGO in kategorijah lastništev

GGO LASTNIŠTVO

Varstvo pred žuželkami

Varstvo pred divjadjo

Varstvo pred požari

Druga varstvena

dela SKUPAJ

ure

ure ure ure ure

TOLMIN Zasebni gozdovi 248 951 3.822 80 5.101

Državni gozdovi 214 455 564 415 1.648

Občinski gozdovi 12 1.226 1.238

SKUPAJ TOLMIN 474 1.406 5.612 495 7.987

BLED Zasebni gozdovi 1.538 3.245 45 4.828

Državni gozdovi 8 497 0 505

Občinski gozdovi 4 59 63

SKUPAJ BLED 1.550 3.801 45 5.396

KRANJ Zasebni gozdovi 2.062 4.188 253 6.503

Državni gozdovi 69 968 15 1.052


SKUPAJ KRANJ 2.171 5.173 268 7.612

LJUBLJANA Zasebni gozdovi 817 1.317 536 2.670

Državni gozdovi 175 2.523 95 2.793

Občinski gozdovi 4 4

SKUPAJ LJUBLJANA 992 3.844 631 5.467

POSTOJNA Zasebni gozdovi 299 3.553 3.852

Državni gozdovi 348 6.446 6.794


SKUPAJ POSTOJNA 647 10.021 41 10.709

KOČEVJE Zasebni gozdovi 338 269 607

Državni gozdovi 1.314 3.764 40 5.118


SKUPAJ KOČEVJE 1.656 4.290 40 5.986

NOVO Zasebni gozdovi 1.890 114 310 2.314

MESTO Državni gozdovi 321 24 205 550

Občinski gozdovi 15 8 20 43

SKUPAJ NOVO MESTO 2.226 146 535 2.907

BREŽICE Zasebni gozdovi 379 3.851 55 4.285


SKUPAJ BREŽICE 565 4.065 147 4.777

CELJE Zasebni gozdovi 401 618 24 1.043



SKUPAJ CELJE 508 998 97 1.603

NAZARJE Zasebni gozdovi 1.418 1.970 47 3.435

Državni gozdovi 160 160

SKUPAJ NAZARJE 1.418 2.130 47 3.595

SLOVENJ Zasebni gozdovi 1.934 4.165 36 6.135

GRADEC Državni gozdovi 273 1.910 34 2.217


SKUPAJ SL. GRADEC 2.212 6.075 70 8.357

MARIBOR Zasebni gozdovi 462 7.780 76 8.318


SKUPAJ MARIBOR 663 12.522 628 13.813

MURSKA SOBOTA

Zasebni gozdovi 645 1.924 275 2.844



SKUPAJ M. SOBOTA 689 3.353 643 4.685

SEŽANA Zasebni gozdovi 24 353 2.965 3.342


Občinski gozdovi 2 9.208 9.210

SKUPAJ SEŽANA 31 364 12.282 12.677

SKUPAJ Zasebni gozdovi 12.455 34.298 6.787 1.737 55.277

Državni gozdovi 3.245 23.487 673 1.889 29.294

Občinski gozdovi 102 403 10.475 20 11.000

SKUPAJ VSI GOZDOVI 15.802 58.188 17.935 3.646 95.571

118

Priloga 22: Pregled porabe delovnih ur za varstvo gozdov v letu 2019, po sklopih del

VRSTA DELA

EM TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Skupaj

Varstvo pred žuželkami

ur 474 1.550 2.171 992 647 1.656 2.226 565 508 1.418 2.212 663 689 31 15.802

Varstvo pred divjadjo

ur 1.406 3.801 5.173 3.844 10.021 4.290 146 4.065 998 2.130 6.075 12.522 3.353 364 58.188

Varstvo pred požari

ur 5.612 0 0 0 41 0 0 0 0 0 0 0 0 12.282 17.935

Druga varst. dela

ur 495 45 268 631 0 40 535 147 97 47 70 628 643 0 3.646

SKUPAJ ur 7.987 5.396 7.612 5.467 10.709 5.986 2.907 4.777 1.603 3.595 8.357 13.813 4.685 12.677 95.571

Priloga 23: Poraba premazov za zaščito pred objedanjem in lupljenjem v letu 2019, po GGO

Material Lastništvo TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Skupaj

Premaz vršičkov Kemakol extra

(kg)

ZG 450 562 811 584 457 115 15 0 0 468 34 643 348 0 4.486

DG 209 0 0 868 530 920 0 0 0 0 10 181 209 0 2.927

OG 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 5 0 25

Vsi gozdovi 659 562 811 1.452 987 1.055 15 0 0 468 44 824 562 0 7.438

Zaščitno škropivo vršičkov

Trico (l)

ZG 40 0 1.804 120 130 0 0 28 60 0 0 0 0 0 2.182

DG 0 35 335 0 906 520 0 0 0 0 0 0 0 0 1.796

OG 0 0 22 4 20 100 0 0 0 0 0 0 0 0 146

Vsi gozdovi 40 35 2.161 124 1.056 620 0 28 60 0 0 0 0 0 4.124

Zaščitni premaz za debla

Wöbra

(kg)

ZG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 150 130 60 10 0 350

DG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 150 130 60 10 0 350

Zaščitni trakovi (m)

ZG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000 0 0 0 5.000

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000 0 0 0 5.000

Alu folija (kg)

ZG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 0 15

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 0 15

Okvirna vrednost materiala

(EUR)

ZG 3.571 4.132 18.407 4.876 4.228 826 110 195 399 5.649 1.950 5.484 2.758 0 52.584

DG 1.310 173 1.036 6.087 9.630 10.072 0 0 0 0 1.138 443 992 0 30.882

OG 0 0 0 0 0 772 0 0 0 0 0 0 0 0 772

Vsi gozdovi 4.881 4.305 19.443 10.963 13.858 11.670 110 195 399 5.649 3.088 5.927 3.750 0 84.238

Legenda: ZG – zasebni gozdovi, DG – državni gozdovi, OG – občinski gozdovi.

Priloga 24: Poraba materiala za postavitev in vzdrževanje žičnih ograj za zaščito pred divjadjo v letu 2019, po GGO

Material Last. TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Skupaj

Žična ograja višine 2,0 m (m)

ZG 0 2.100 300 300 2.338 0 0 2.780 0 600 1.062 4.005 175 250 13.910

DG 0 550 0 2.250 4.427 1.910 0 0 40 0 100 2.890 1.750 0 13.917

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi

0 2.650 300 2.550 6.765 1.910 0 2.780 40 600 1.162 6.895 1.925 250 27.827

Okvirna vrednost

(EUR)

ZG 0 4.453 682 0 5.181 0 0 6.722 0 1.430 2.168 8.493 200 542 29.871

DG 0 1.332 4.578 9.106 4.008 0 0 0 16 3.019 0 0 22.060

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi 0 5.785 682 4.578 14.287 4.008 0 6.722 0 1.430 2.184 11.512 200 542 51.931

(Pri okvirni vrednosti je upoštevana tudi vrednost drugega potrebnega materiala za postavitev ograje, razen opornih stebrov. Upoštevane so pogodbene cene za dobavo materiala.) Legenda: ZG – zasebni gozdovi, DG – državni gozdovi, OG – Občinski gozdovi.

119

Priloga 25: Lesena ograja za zaščito pred divjadjo v letu 2019, po GGO (območja gozdnih kur)

Material Last. TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Skupaj

Lesena ograja višine 2,0 m (m)

ZG 0 0 0 0 600 0 0 0 0 0 1.000 0 0 0 1.600

DG 0 0 0 0 0 0 0 0 200 0 0 0 0 0 200

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi

0 0 0 0 600 0 0 0 200 0 1.000 0 0 0 1.800

Okvirna vrednost

(EUR)

ZG 0 0 0 0 8.844 0 0 0 0 0 14.740 0 0 0 23.584

DG 0 0 0 0 0 0 0 0 2.948 0 0 0 0 0 2.948

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi

0 0 0 0 8.844 0 0 0 2.948 0 14.740 0 0 0 26.532

Legenda: ZG – zasebni gozdovi, DG – državni gozdovi, OG – Občinski gozdovi.

Priloga 26: Poraba tulcev za zaščito pred divjadjo v letu 2019, po GGO

Material Lastništvo TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Skupaj

PO 1,2 m kos

ZG 0 0 1.970 0 0 0 0 0 0 0 0 0 270 100 2.340

DG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi 0 0 1.970 0 0 0 0 0 0 0 0 0 270 100 2.340

PO 1,8 m kos

ZG 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50

FM 1,2 m kos

ZG 0 6.395 1.280 250 0 0 0 0 300 2.850 8.173 6.375 3.760 0 29.383

DG 0 100 300 0 0 0 0 0 0 0 1.450 0 3.450 0 5.300

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 200 0 200

Vsi gozdovi 0 6.495 1.580 250 0 0 0 0 300 2.850 9.623 6.375 7.410 0 34.883

FM 1,5 m kos

ZG 475 0 1.200 200 200 0 0 0 0 75 542 800 8.735 0 12.227

DG 0 0 175 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1.700 0 1.875

OG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi 475 0 1.375 200 200 0 0 0 0 75 542 800 10.435 0 14.102

GM 1,5 m kos

ZG 1.150 250 2.050 1.005 0 0 880 915 530 250 4.465 1.650 0 650 13.795

DG 0 0 0 150 0 0 0 0 600 0 5.450 500 0 0 6.700

OG 0 0 0 0 0 0 100 0 0 0 0 0 0 0 100

Vsi gozdovi 1.150 250 2.050 1.155 0 0 980 915 1.130 250 9.915 2.150 0 650 20.595

GM 1,8 m kos

ZG 0 0 1.395 150 0 0 0 0 0 364 0 0 150 0 2.059

DG 0 0 2.100 500 0 0 0 0 700 0 0 0 0 0 3.300

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vsi gozdovi 0 0 3.495 650 0 0 0 0 700 364 0 0 150 0 5.359

Skupaj tulci kos

ZG 1.625 6.645 7.945 1.605 200 0 880 915 830 3.539 13.180 8.825 12.915 750 59.854

DG 0 100 2.575 650 0 0 0 0 1.300 0 6.900 500 5.150 0 17.175

OG 0 0 0 0 0 0 100 0 0 0 0 0 200 0 300

Vsi gozdovi 1.625 6.745 10.520 2.255 200 0 980 915 2.130 3.539 20.080 9.325 18.265 750 77.329

Skupaj okvirna

vrednost tulcev (EUR)

ZG 2.974 5.036 12.438 2.919 166 0 1.900 1.983 1.421 3.158 16.258 8.566 10.763 1.601 69.182

DG 0 70 6.004 1.395 0 0 0 0 0 0 9.986 0 0 0 17.455

OG 0 0 0 0 0 0 229 0 0 0 0 0 0 0 229

Vsi gozdovi 2.974 5.106 18.442 4.314 166 0 2.129 1.983 1.421 3.158 26.244 8.566 10.763 1.601 86.866

(Pri porabi tulcev so upoštevani tudi tulci, porabljenimi za vzdrževanje zaščite. Pri vrednostih so upoštevane pogodbene cene za dobavo tulcev iz sredstev proračuna RS. Vrednosti kolov za postavitev tulcev ne prikazujemo. Okvirna cena enega kola v letu 2019 je bila 1,10 €.) Legenda: PO 1,2 m – Polni tulci višine 1,2 m; PO 1,8 m – Polni tulci višine 1,8 m; FM 1,2 m – Fino mrežasti tulci višine 1,2 m; FM 1,5 m - Fino mrežasti tulci višine 1,5 m; GM 1,5 m - Grobo mrežasti tulci višine 1,5 m; GM 1,8 m - Grobo mrežasti tulci višine 1,8 m.;

ZG – zasebni gozdovi, DG – državni gozdovi, OG – Občinski gozdovi.

120

Priloga 27: Poraba feromonskih vab za kontrolo smrekovih podlubnikov v letu 2019, po GGO

Material* TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Skupaj

Feromoni za Ips typographus- IT-Ecolure TUBUS

MAXI in MEGA (kos)

158 163 631 469 263 366 466 360 318 656 950 437 33 34 5.304

Feromoni za Pityogenes chalcographus -

PC-Ecolure TUBUS MEGA (kos)

100 139 376 453 147 283 252 214 169 402 720 318 31 15 3.619

Vrednost feromonskih vab

(EUR) 1.732 2.055 6.123 6.684 2.542 5.222 4.242 3.617 2.930 6.260 9.532 4.699 388 274 56.300

*za kontrolne pasti, ki jih vzdržujejo delavci ZGS

Priloga 28: Poraba fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje podlubnikov v letu 2019, po GGO

Material TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Skupaj

Insekticid Fastac Forst (liter)

0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 19 0 0 0 20

Insekticidna mreža Storanet (kos)

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 3 0 0 6

Vrednost FFS (EUR)

0 0 0 0 0 42 0 0 0 0 1.805 1.005 0 0 2.852

Priloga 29: Poraba materialov za protipožarno varstvo gozdov v letu 2019, po GGO

Material TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Skupaj

Opozorilne table za protipožarne preseke

(kos) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9

Protipožarne table 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 4

Drogovi za table [kos] 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 10

Okvirna vrednost materiala (EUR)

63 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 607 669

Priloga 30: Vrednost porabljenih materialov za varstvo gozdov v letu 2019, po GGO in v deležu po GGO

Vrednost materiala

v EUR TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Skupaj

Zasebni gozdovi

7.703 15.452 37.399 13.854 19.653 2.341 5.167 11.762 4.114 16.497 44.895 26.772 13.953 2.411 221.972

Državni gozdovi

1.908 1.736 7.291 12.686 20.043 17.808 2.628 755 3.499 0 12.697 4.937 1.148 100 87.239

Občinski gozdovi

40 62 0 0 0 792 280 0 84 0 0 0 0 513 1.771

SKUPAJ 9.650 17.250 44.690 26.539 39.696 20.942 8.076 12.517 7.698 16.497 57.593 31.709 15.101 3.024 310.981

% po GGO

3 6 14 9 13 7 3 4 2 5 19 10 5 1 100

* brez vrednosti opornih količkov za postavitev tulcev in količkov za zaščito s količenjem in količkov za obeleževanje

121

Documents

1 Površina gozdov in posegi v gozdove - ZGS...samic, 3 samce in 9 neugotovljivega spola). Gozdovi so kot vir lesa in drugih materialnih dobrin za Slovenijo pomembni, poleg tega zagotavljajo