Tiskovina. Poπtnina plaËana pri poπti1102 Ljubljana.

Zaposleni v Carinskem oddelku in Oddelku paketne distribucije v podruænici Varaædinpogosto sodelujejo, zato so se med njimi spletle prijateljske vezi.

Marec 2003, πtevilka 603StrategijeSpremembe na podroËjukopenskega prometa.

18SodelujemoNovi Zakon o delovnih razmerjih.

04Evropska unija

Dr. Livij Jakomino Intereuropinihpripravah navstop v EU.

11KadriRezultati raziskave zadovoljstvazaposlenih.

02 Uvodnik

Slovenski πpediterji so v primerjavi z evropskimi veliko bolj odvisni odkruha, ki jim ga reæejo carinske storitve, pojasnjuje dr. Livij Jakominv intervjuju za Interglas. Kako tudi ne, saj imamo glede na svojo veli-kost veliko mejno obmoËje, smo tranzitna dræava, pa tudi v Evropskiuniji πe nismo, torej imamo πe vse meje. Ni dvoma, da je prav πpedi-cijska dejavnost ali πirπe logistika eno tistih podroËij, kjer bo sloven-sko gospodarstvo najbolj obËutilo spremembe. Smo pripravljeni nanje?O tem je bilo v zadnjih tednih po predstavitvi podatkov o priËakovanihvplivih na πpediterski sektor posebej veliko vpraπanj. In kadar sovpraπanja zastavljena neposredno in javno, se seveda sliπijo bolje. Toda s temi pripravami v Intereuropi æivimo æe dolgo. Deset let jeminilo, odkar smo zaËeli z aktivnostmi, s premikom od πpedicije klogistiki, z uvajanjem novih znanj in storitev, s πirjenjem mreæe kon-cerna, z reorganizacijo, s prevzemi druæb, ki dopolnjujejo naπe pos-lovanje. Vse zato, da bi ublaæili prepih, ki ga prinaπajo “dvignjenezapornice” na zahodni, severni in vzhodni meji. Pred πestimi leti smos carinskim poslovanjem ustvarili skoraj 50 odstotkov vseh prihod-kov. Danes dosegamo okoli 60 odstotkov prihodkov z logistiËnimiprodukti, carinske storitve pa postajajo dopolnilne. V tem letu se bonjihov obseg πe zmanjπal, vendar bodo na vseh mejah ≈æivele√ vse dodneva D. Kako bomo torej priËakali Evropsko unijo in kako ona nas?

Govorimo ve~ jezikov in bolje obvladamo poselZ odprtim trgom in moËno konkurenco, se sliπi izUnije. Intereuropa prihaja v nove razmere finanËnostabilna, ob preteklih kapitalskih dobiËkih pa jeustvarila rezervacije za priËakovane socialne uËin-ke. In naredila bo vse, da bodo Ëim manjπi. Kaj je za nas kljuËnega pomena? “Znanje”, sliπimood vsepovsod, “ki nam bo na novih tleh priπlo naj-bolj prav.” Pa vendar se nam vËasih zdi, da je tehseminarjev in πolanj æe kar preveË. V Intereuropinas je zajel izobraæevalni val, dejavnosti pri prido-bivanju πirokega logistiËnega znanja se vse boljπirijo. Izobraæevati se sploh ni veË vpraπanje, saj jevsaka ponujena moænost tudi priloænost, za zapos-lenega in podjetje, da sta bolje oboroæena zadanaπnjo in πe bolj za jutriπnjo bitko. In kdaj bomovedeli, da smo se prebili na drugo stran? Zmagalibomo, ko bomo Evropi lahko rekli: ≈VËeraj smopriπli, toda govorimo veË jezikov in bolje obvlada-mo posel.√

Uredniπtvo

Konferenca o poslovni logistiki in transportu Intereuropa je bila glavni pokrovitelj konference o poslovni logistiki intransportu, ki je potekala konec novembra v Novi Gorici. Namenjena jebila vodilnim in vodstvenim delavcem v podjetjih ter strokovnjakom zapodroËja logistike, transporta, distribucije in skladiπËenja. Organiziraljo je Gospodarski vestnik Izobraæevanje. Program je obsegal logistiËnein transportne teme, najnovejπe trende, uspeπne prakse v slovenskihpodjetjih ter reπitve, ki jih ponuja sodobna logistiËna tehnologija.

02 Iz poslovne mreæe Razpravljali smo o upravljanju preskrbovalnih verig,vpeljevanju logistike in storitev ≈just in time√ vprakso, o elektronskem poslovanju, sodobnih siste-mih vodenja skladiπË, vplivu carinskih poenostavitevna hitrejπi pretok blaga in o logistiËnih reπitvah priprevzemanju logistiËnih storitev zunaj podjetja. Iznaπe druæbe so se konference udeleæili RobertPavletiË, Uroπ Koæelj, Stojan GrgiË in Anton Turk.Stojan GrgiË je sodeloval pri okrogli mizi o logistiki≈just in time√, Uroπ Koæelj pa je zbranim predaval ologistiËnih reπitvah pri prevzemanju logistiËnih sto-ritev izven podjetja. Na konferenco smo povabilitudi nekatere pomembnejπe Intereuropine poslovnepartnerje, za katere smo organizirali πe posebno pos-lovno sreËanje.

Obseg poslovanja v druæbi Intereuropa - East d.o.o. Moskva se je v letu2002 poveËal, o Ëemer priËa veliko povpraπevanje po prevoznih sredst-vih, logistiËnih in carinskih storitvah. Opravili smo 436 prevozov pokopnem in morju, kar je 60 odstotkov veË v primerjavi z letom prej.Prevozne storitve predstavljajo v strukturi poslovanja 91 odstotkov,preostalih 9 odstotkov pa carinsko posredovanje. Klub dobrim rezultatom nas pestijo πtevilne teæave, znaËilne za poslo-vanje v Rusiji. Primanjkuje prevoznih sredstev, carinski zakoni se pogo-sto spreminjajo, Ëemur se moramo hitro prilagajati, previsok teËaj evravpliva na uvozne tokove v dræavo, naπe delo pa ovirajo tudi cariniki, kiobËasno oteæujejo prehode meje in nam poveËujejo prevozne stroπke. Sicer pa imamo v Ruski federaciji πe veliko moænosti za πiritev dejav-nosti, saj je trg bolje zaloæen le v veËjih mestih, v ostalih predelih paprimanjkuje veËjih koliËin blaga. Lastno skladiπËe ali carinski terminalbi nam omogoËil boljπe pogoje poslovanja.

Alan BubniË, direktor

Razmere v Rusiji se izbolj}ujejo

V Intereuropi - East so poleg direktorja Alana BubniËa zaposleniπe (od leve proti desni) Marija Guπina, ki opravlja carinskoposredovanje, komercialist Nenad Radevski, raËunovodja IrinaTrofimËuk in komercialist Alessio Amoretti.

UËinke nove organiziranosti ocenjujejo zaposleni. Povpraπali smojih, kaj menijo o novostih.Tanja ©inkovec, vodja sluæbe za kopenski promet v Filiali Jesenice:≈Nova organiziranost je prinesla bistvene spremembe, saj bo podroË-je kopenskega prometa po novem profitni center, v katerem bomospremljali vsa πtiri pokritja - vse do dobiËka. V Filiali Jesenice je vsluæbi za kopenski promet zaposlenih 36 delavcev. Prav na kopenskipromet, poleg terminalskih storitev, v prihodnje najveË raËunamo,saj bomo morali nadomestiti oziroma omiliti posledice dohodkovne-ga izpada na podroËju carinskih storitev. Zaposlene, predvsem iz mej-ne odprave, smo æe zaËeli prerazporejati s podroËja carinskih storitevv kopenski promet. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo lahkopriËakujemo izpad dohodka tudi na tem podroËju, predvsem v zbir-nem prometu in tudi terminalskih storitvah, saj blaga zaradi carin-skih postopkov ne bo veË treba skladiπËiti. Da bi si zagotovili veËji

Strategije 03

Operativne enote poslovnega po-droËja kopenski promet so v ma-tiËni druæbi po novem organizira-ne kot sluæbe (profitni centri) vfilialah πpedicije, ki zdruæujejovse navedene produkte. Novi organiziranosti smo prilago-dili letne naËrte. Spremembe, kise letos obetajo na podroËju ko-penskega prometa, predstavljamov nadaljevanju.

Novosti v zbirnem inekspresnem prometuNa podroËju zbirnega prometabomo letos uskladili prodajo naravni profitnih centrov filial inoddelkov oziroma sluæb, odvisnihdruæb ter na ravni matiËne druæbein koncerna. Opredelili bomo lini-je in njihove nosilce. Linije bomoizboljπali z uporabo sredstev inte-gralnega transporta in ostalihpotrebnih elementov. PoveËalibomo πtevilo prevozov kosovnihpoπiljk in skrajπali prevozni Ëas. Da bi izboljπali organizacijo pre-vozov na podroËju ekspresnegaprometa, bomo produkt uËinkovi-teje raËunalniπko podprli in si pri-zadevali zmanjπati stroπke. Eks-presni promet bomo zaËeli razvi-

jati tudi v Bosni in Hercegoviniter v dræavni skupnosti Srbiji in»rni gori.

V pripravi projekt zapodroËje polnih nakladov Za razvoj polnih nakladov v cest-nem prometu bomo izdelali pro-jekt o tehnologiji njihovega ob-vladovanja v mednarodnem cest-nem prometu. Z njim æelimoopredeliti tehnologijo in organi-ziranost ter ju izpeljati do stop-nje, ki bo omogoËila slovenskemudelu koncerna enoten nastop na

trgu prodaje prevoznih storitev in nabave prevoz-nih zmogljivosti. Izsledke bomo uporabili tudi vodvisnih druæbah. Z uresniËitvijo projekta bomopoveËali træni deleæ, uËinkoviteje obvladovali doba-vitelje, dosegli bomo veËjo prepoznavnost na trguin bolje izkoristili vozila. Projekt bo obenem osno-va za prezaposlitev doloËenega πtevila zaposlenih vfilialah πpedicije v træenje navedenih produktov.Nekatere ukrepe bomo zaËeli izvajati stopenjsko,saj bo celotna izvedba projekta trajala dalj Ëasa.Uskladili bomo prodajo polnih nakladov v medna-rodnem cestnem prometu med profitnimi centriπpedicijskih filial in Transportom d.o.o. Dejavnostibomo podprli z uporabo informacijske tehnologije.Poskrbeli bomo za usklajeno nabavo in prodajo vokviru podroËja kopenski promet v koncernu.

Kombinirani transport v æelezniπkemprometu Da bi kupcem ponudili boljπe reπitve na podroËjupolnih nakladov v æelezniπkem prometu, bomoceloviteje obvladovali blagovne tokove. Poudarekbo tudi na kombiniranem transportu, takπne bla-govne tokove bomo usmerjali na prometna sred-stva, ki bodo za stranke ugodnejπa. Vlogo Intereurope Transport, ki izvaja cestne pre-voze, bomo natanËneje opredelili. Posebej se bomoposvetili uvajanju tehniËno-tehnoloπkih reπitev priizvajanju prevoznih storitev, ki bodo pripomogle kracionalnejπemu transportu.

Milan KureliË

Spremembe na podro~ju kopenskega prometaV Razvojnem naËrtu do leta 2006 smo zastavili novo organiziranost koncerna Intereuropa. Poslovanjesmo razdelili v pet poslovnih podroËij in spremenili notranjo urejenost enot v Sloveniji. V filialahπpedicije smo ustanovili sluæbe po posameznih poslovnih podroËjih. Novosti nam bodo pomagale doseËizastavljene cilje in nam olajπale vstop v EU. Kopenski promet poslej zdruæuje naslednje produkte:zbirni in ekspresni promet, polne naklade v cestnem in æelezniπkem prometu ter izvajanje cestnegatransporta.

Kak}ni so odzivi na vpeljane spremembetræni deleæ, je treba poveËati prodajne aktivnosti,zato smo v filiali zaËeli vzpostavljati prodajneekipe. V prihodnje bomo posvetili πe veË pozorno-sti tej træni funkciji, ki je kljuËna naloga celotnegavodstva filiale. Rezultat krepitve prodajnih dejav-nosti je organizacija æelezniπkega prevoza zamrzo-valnih skrinj tovarne iz ©kofje Loke v Niπ. Pri temposlu organiziramo kamionski prevoz iz tovarne naæelezniπko postajo, naloæimo izdelke v vagone inorganiziramo æelezniπki prevoz. Z izvedbo uvoznihformalnosti pa pri tem sodeluje tudi naπa druæbaInterjug-AS. Nalog in izzivov je precej, saj je prednami negotovo obdobje, v katerega moramo stopi-ti dobro pripravljeni, z jasno vizijo in s cilji, ki jihæelimo doseËi.√

Milan KureliË

04 Strategije

Prof. dr. Livij Jakomin je doktor prometnih znanosti in æe drugi man-dat predsednik nadzornega sveta Intereurope d.d. Je habilitiran pro-fesor za transportne sisteme in logistiko v transportu, predava nauniverzitetnem programu in podiplomskem πtudiju na Fakulteti zapomorstvo in promet v Portoroæu in na Pomorski fakulteti na Reki. JeËlan uglednih znanstvenih ustanov in strokovnih zdruæenj, opravljalpa je tudi πtevilne pomembne funkcije v gospodarstvu, πolstvu inpolitiki. Interglas: Dr. Jakomin, Slovenija je tranzitna dræava in ima glede

Bojan PogaËnik, strokovni so-delavec v sluæbi kopenski pro-met v Filiali Ljubljana

≈Pomembna novost v novi orga-nizaciji je, da je podroËje kopen-skega prometa prevzelo del sode-lavcev iz sluæbe za carinsko po-sredovanje. To pomeni, da izvoz-ne zbirne poπiljke ocarinimo sami(na podroËju kopenskega prome-ta). Prevzeli smo tudi celotno or-ganizacijo poslov nekaterih pod-jetij. Sluæba kopenski promet jesestavljena iz oddelkov: zbirnikvzhod, zbirnik zahod, organizaci-ja prevozov vzhod, organizacijaprevozov zahod, ekspresni pro-met, obraËun in prodaja. Razve-seljivo je, da tudi druga najpo-membnejπa novost reorganizacijeæe kaæe prve rezultate. Ustanovi-tev oddelka prodaje s petimi za-poslenimi je ena izmed moænosti,kako lahko preusmerimo kadre spodroËja carinskega zastopanja.S sodelavci sluæbe kopenski pro-met si æelimo, da rek ≈skupaj bo-mo zmogli√ ne bo samo obrablje-

na fraza, ampak bomo o njemzaËeli intenzivno razmiπljati tudiv naπem podjetju.√

Branko Butala, vodja oddelkakopenski promet v PC sluæba zakopenski promet v Filiali Novomesto

≈Prezgodaj je πe govoriti o tem,kako uËinkujejo vpeljane spre-membe na kupce. Zaenkrat se miπe ne zdi, da je naπe delo sedajlaæje ali da bi storitve laæje pro-dajali. Nova organiziranost pro-daje je enaka tisti pred πestimileti, zato bi priporoËal temelji-tejπo analizo stanja v minulemπestletnem obdobju. V prihodno-sti predlagam veËji poudarek zau-panju v lastno podjetje in zapos-lene, spodbujanju ter vpeljevanjuskupinskega dela. Vzpostaviti bibilo treba sodelovanje med filia-lami na podroËju zbirnega prome-ta in linijskih dokladov. Zbirnikbo lahko po slovenskem vstopu vEvropsko unijo tudi linijski. Tonam æe uspeva pri organizaciji

izvoza za nemπkega kupca, pri Ëemer sodelujejofiliale Novo mesto, Ljubljana in Kranj. Uspeπnoprodajo bomo zagotovili z izoblikovanimi naËeli -ponuditi nekaj novega, boljπega, bolj konku-renËnega. K temu bodo prispevali tudi uspeπni pro-dajalci, vodje, zaposleni in predvsem produkti znajboljπimi storitvami na trgu.√

Jurij PrebiliË, vodja oddelka zbirni prometEvropa vzhod v Filiali Ljubljana

≈Sp remembaorganiziranostije nujna zaËet-na stopnja vpripravah filia-le na pot v Ev-ropo. V prvemkoraku smoprenesli dolo-Ëen del poslovsluæbe za carin-sko posredova-nje v sluæbi zakopenski pro-met in termi-nalske storitve,

prerazporedili smo tudi nekaj sodelavcev. Spre-membe so povzroËile nekaj negodovanja in pomisle-kov pri zaposlenih in kupcih, kar je bilo priËakovati.Filiala je bila veË let organizirana tako, da je carin-sko posredovanje nudilo osnovni produkt, vsi osta-li produkti pa le pomoæne storitve. Sedaj so posta-li osnovni logistiËni produkti filiale. V letoπnjemposlovnem letu bomo postopoma prenesli πe ostaleposle, ki so povezani z logistiËnimi storitvami, inprerazporedili ustrezno πtevilo sodelavcev iz sluæbeza carinsko posredovanje. Menim, da je tak naËinpriprave filiale na vstop v Evropsko unijo v sedanjihrazmerah primeren kljub pomislekom, da so takπnereorganizacije prehitre in nepremiπljene, sajomogoËa postopen in sprejemljiv prehod na æelenoorganiziranost tudi zaposlenim.√

na svojo povrπino kar veliko mejnega ozemlja.Koliko πpediterskih podjetij je v Sloveniji inkakπna je njihova struktura? V katerih regijah jenajveË πpediterjev?Slovenija je majhna dræava, ima pa 1334 kilometrovdræavne meje. Meje z Avstrijo, Madæarsko in Hr-vaπko so pribliæno enako prepustne, Ëe upoπtevamonjihovo dolæino in πtevilo mednarodnih in meddr-æavnih mejnih prehodov. Pribliæno vsakih 20 kilo-

Vstop v EU zahteva ve~ znanjaGospodarska zbornica Slovenije je sredi januarja predstavila raziskavo o posledicah vstopa Slovenije vEvropsko unijo na πpedicijsko dejavnost. Raziskava, ki kaæe, da bodo posledice obËutne, je doæivela pre-cejπen odmev. Kot so poudarili v sekciji πpediterjev in skladiπËnikov pri GZS, sprememb ne bo mogoËe vceloti postopno uvajati, saj bo carinsko posredovanje na novih mejah z dræavami Evropske unije potreb-no do zadnjega dne. O poloæaju slovenskih πpedicij ob prehodu in o pripravah na leto 2004 smo se pogo-varjali z dr. Livijem Jakominom, direktorjem portoroπkega Prinz Inπtituta, ki je raziskavo pripravil.

metrov imamo mednarodni alimeddræavni mejni prehod, nameji z Italijo pa vsakih 17 kilo-metrov. Mejnih πpediterjev je bilov decembru 2000, ko smo pri-pravljali πtudijo, 693. V Slovenijise s πpedicijsko dejavnostjoukvarja 363 poslovnih subjektov,od teh 307 s posli mednarodneπpedicije, s posli notranje πpedi-cije pa 56. Za slovenske πpediter-je je znaËilno πe to, da so organi-zirani v manjπe poslovne subjek-te s povpreËno desetimi delavci.NajveË πpediterjev je v Kopru,sledijo Ljubljana, Maribor, Kranj,Seæana, Nova Gorica, Ptuj, Celje,Jesenice in Ilirska Bistrica.

Interglas: Slovenski πpediterji,organizatorji prevoza, veËino-ma opravljajo tudi carinskoposredovanje. V kolikπni meriso od njega odvisni, kolikπendeleæ prihodkov jim prinaπa? Slovenski πpediterji se æal preteæ-no ukvarjajo s carinskim posredo-vanjem. PovpreËje izdanih ECL-jev v zadnjih treh letih je2.769.141. To pa prinaπa pribliæ-no 54 milijonov evrov.

Interglas: Ste v raziskavah, kijih je opravil Prinz inπtitut,ugotavljali tudi obseg in struk-turo zaposlenih v πpedicijskidejavnosti?Po naπih ugotovitvah ima najveËali 56 odstotkov zaposlenih vπpediciji Ëetrto stopnjo izobraz-be, sledijo peta z 29, πesta z de-vetimi in sedma stopnja s πestimiodstotki zaposlenih. V svetu se jeposebno v zadnjih letih strukturamoËno spremenila, vse veË jeljudi z visoko izobrazbo. Pri naspa je πe vedno prisotno miπljenje,da zadostuje srednja πolska izo-brazba. To je seveda narobe, sajje treba v delo vnaπati novaznanja, predvsem s podroËja logi-stike, kar pa zahteva viπjo izo-brazbo. Podatki o delovni dobiobmejnih πpediterjev kaæejo, daima najveË zaposlenih od 10 do20 let delovne dobe. To dejstvomoramo upoπtevati pred vstopomv Evropsko unijo, saj ima ta popu-lacija πe veliko let do upokojitvein se teæje prilagaja novim razme-ram, prekvalifikacijam in drugimpoklicem.

Interglas: Predstavili ste πtudi-jo o vplivih vstopa v EU naobmejne sluæbe s poudarkomna πpediciji. Æe v njenem uvod-nem delu, pripravljenem v letu2001, ste poudarili, da se mo-rajo slovenska πpediterska pod-

jetja zelo hitro preoblikovati vsodobna evropska logistiËnapodjetja. V Ëem je razlika medobema naËinoma organiziranjadejavnosti? Kaj so in kaj naj bipostali slovenski πpediterji?V svetu se zaradi globalizacijegospodarstva in obvladovanja lo-gistiËnih verig dogajajo ogromnipremiki. Nastajajo veliki logi-stiËni koncerni. Pred nekaj leti sine bi upali niti sanjati, kaj πeleverjeti v to, kar se danes dogajaz DHL-om, Danzasom, Euroexpre-ssom ali z DB-jem, Stinessom,Schenkerjem… ©iritev Evropskeunije proti vzhodu odstranjujetudi meje z naπo dræavo. S tempostajajo obmejne sluæbe znotrajdræav Evropske unije nepotrebne.Tako bo odpadel tudi velik deldejavnosti, ki jo sedaj opravljajoobmejni πpediterji. »e te svojedejavnosti ne bodo pravoËasnousmerili na druge produkte, bodoob vstopu v Evropsko unijo mora-li z njo prenehati. To pomeni, danekaterih preprosto ne bo veË,drugi pa bodo morali svojo dejav-nost razπiriti na nova podroËja,predvsem na logistiko.

Interglas: Pred letom dni steugotavljali, da je v Slovenijinizka stopnja internacionaliza-cije v logistiËni ponudbi in dase globalizacijski procesi πe ni-so zaËeli. Kakπen je poloæajdanes in kako se bo po vaπemmnenju razvijal?V tem letu se razmere niso bist-veno spremenile. ©e vedno seprepoËasi vkljuËujemo v evropskeintegracije, k nam pa vse hitreje

Strategije 05

prodirajo veliki πpediterji. Schen-ker je prek Intertransa poveËalsvoj vpliv v Sloveniji, Danzas pri-haja neposredno prek DHL-a…Vse to kaæe, da bodo tudi velikiπpediterji teæje delali in teæjeohranjali sedanji deleæ oziromaobseg dela tudi na domaËih tleh.

Interglas: Kako bo vstop v EUvplival na poloæaj slovenskihπpediterjev? Kakπne bodo pos-ledice za panogo in podjetja? Tisti, ki se veËinoma ukvarjajo scarinskim posredovanjem, bodoizgubili preteæni del svojega delaali celo ostali brez njega. VSloveniji naj bi brez dela ostalo1653 zaposlenih, kot kaæejorezultati raziskave iz leta 2001.To je πtevilka, ob kateri se jetreba resno zamisliti.

Interglas: Katera so osrednjagibanja na trgu logistiËnih sto-ritev v EU?

Æe prej sem omenil, da nastajajo ogromni koncerni,ki znotraj svoje dejavnosti zdruæujejo πpediterje,transportne organizacije in druge logistiËne opera-terje. Podobne trende zasledimo pri prevoznikih,ladjarjih, v pristaniπËih in terminalih. Gre za novofilozofijo, ki bo bistveno vplivala tudi na razmerepri nas.

Interglas: Kako bi se slovenski πpediterji povaπem menju najbolj uËinkovito pripravili navstop v EU? Mislim, da je æe precej pozno za korenite spremem-be. Na ta problem opozarjam æe veË let. Æe predπestimi leti sem v Intereuropi d.d., na seji nadzor-nega sveta, govoril o teh vpraπanjih. Uprava mi jeprisluhnila. Organizirali smo razliËne oblike notra-njega izobraæevanja in æe tretjo πolo poslovne logi-stike. Podobno πolo smo letos odprli tudi naHrvaπkem. Kolikor mi je znano, v Sloveniji drugihresnih aktivnosti za spremembo ali ublaæitev nasta-lih razmer ni. Res je Gospodarska zbornica Slo-venije naroËila omenjeno πtudijo. Tudi ob predsta-vitvi so se vsi strinjali, da je nujno ukrepati in damorata svoj del odgovornosti za nastale posledicesprejeti dræava kot tudi πpediterji sami. Osebnomislim, da je ostalo malo Ëasa za ublaæitev posle-dic, zato bo vstop v Evropsko unijo hudo prizadelnekatere πpediterje.

Interglas: Kako ocenjujete Intereuropine pripra-ve na vstop v Evropsko unijo?Tudi Intereuropa bo tako kot ostale πpedicijeobËutila posledice vstopa v Evropsko unijo, saj jedel njenega poslovanja tudi carinsko posredovanje.Ker je v skladu s svojo razvojno strategijo razπiriladejavnost na Balkan in v nekatere druge evropskedræave ter zaËela træiti πtevilne logistiËne produkte,bodo negativne posledice vsekakor manjπe. Vem,da se pospeπeno pripravljajo tudi notranji ukrepi zaomilitev posledic. Zavedati pa se moramo, da sevsega ne bo dalo reπiti, zato bomo tudi vIntereuropi obËutili vstop v Evropsko unijo.

V.K.

dr. Livij Jakomin

06 Strategije

Dejavnosti, povezane s pribliæevanjem EU, v letu 2002

V koncernu Intereuropa so tudi v preteklem letu potekale πtevilne pripravljalne dejavnosti za vstop na evrop-ski trg. Na kadrovskem podroËju smo zaradi zmanjπevanja obsega dela na podroËju carinskih storitev organi-zirali izobraæevanja za del zaposlenih, ki jih bomo prerazporedili na druga delovna mesta, 45 delavcem pasmo omogoËili predËasno upokojitev. Svojo konkurenËnost smo izboljπevali z izgradnjo novih zmogljivosti ins prenavljanjem obstojeËih. Poslovno mreæo smo razπirili na »eπko in utrjevali poloæaj na trgih, kjer smo æeprisotni. Storitve smo prilagajali zahtevam kupcev in razmeram na mednarodnih trgih.

06 Zgodba z naslovnice

Skupaj smo bolj}i Carinski oddelek in Oddelek paketne dis-tribucije v podruænici Varaædin sta tesnopovezana, zato ju tudi predstavljamo vrubriki najuspeπnejπih Intereuropinihtimov. Delo v obeh oddelkih je pestro inzahtevno, a zaposleni ga z veseljemopravljajo.

Intereuropa je zaËela poslovati na varaædinskemobmoËju leta 1986 in sicer s posredovanjem carin-skih storitev. Direktor varaædinske podruæniceDuπko Jauk poudarja, da so se zaposleni æe takratponaπali s tem, da so dobro seznanjeni s predpisiin imajo ustrezno znanje. V nasprotju z ostalimiπpediterji smo sami brali predpise in se nismozanaπali na odgovore dræavnih uradnikov. Pojas-njevali smo uporabo carinskih predpisov v praksi insmo zato lahko takoj odgovarjali na vpraπanja inzahteve strank. Intereuropa je imela v Varaædinuprav zaradi takπnega odnosa do kupcev in delavedno veË komitentov, danes pa smo æe postalivodilni logistiËni ponudnik v regiji. Poslovanje smoz leti razπirili na ponudbo celovitih logistiËnih sto-ritev.

Informacijska podpora je prinesla prednost pred konkurencoVodja Carinskega oddelka Dubravko PtiËek izpo-stavlja, da oddelek z osmimi zaposlenimi ponujastoritve veË kot sto poslovnim partnerjem iz vseHrvaπke. Delavci na tem oddelku smo med prvimi vdræavi vpeljali raËunalniπki program za carinskoposredovanje, pri izdelavi katerega smo tudi samisodelovali. Tako smo pridobili pomembno prednostpred konkurenti. Bili smo tudi prvi, ki smo sCarinsko izpostavo Varaædin vpeljali izmenjavocarinskih deklaracij in podatkov prek interneta.Dubravko PtiËek je zaposlen v Intereuropi od 1991.ZaËel je z najenostavnejπimi deli, danes pa kotvodja Carinskega oddelka zatrjuje, da je njegov pri-

mer najboljπi dokaz za to, da vIntereuropi posebej cenimo deloin æelje po pridobivanju novihznanj. Tega se zaposleni, veËi-noma mladi, ki smo si po starostiblizu, dobro zavedamo. Pogostoostajamo na delovnem mestu πepo rednem delovnem Ëasu, vËasihpripravljamo carinske dokumentetudi ponoËi, da bi izpolnili nujnanaroËila in bili Ëim bolj uËinkovi-ti. V oddelku so poleg vodjeDubravka PtiËeka zaposleni tudisamostojni carinski deklarantiDubravko Car, Boris Raguz,

Anita ©merek in Jadranka ©antek, carinska deklaranta Nenad Tuanin Danijel Æohar ter referenta v odpremi Siniπa RadujkoviÊ in AnaÆganec. Delujemo kot tim, saj zahtevnega dela drugaËe ne moremodobro opraviti, druæimo pa se tudi v prostem Ëasu.

Pri tem delu ni nikoli dolgËasDubravko Car je v Intereuropi æe deset let. Pri delu ga najbolj pri-vlaËita raznolikost in razgibanost. Na njegovem delovnem mestu ninikoli dolgËas. Tudi Dubravko izpostavlja dobre medosebne odnose vskupini, ki so posebej pomembni za uspeπno izvedbo nalog. ≈Poskuπamo se dopolnjevati, zato da bi se izognili nepotrebnim

V Carinskem oddelku namenjamo veliko pozornosti vpeljevanju novih informacijskihtehnologij.

Dubravko PtiËek

bucija se je zaËela v zaËasnem skladiπËu v zabojni-ku, z enim tovornjakom in enim voznikom. Danes jeoddelek v modernem skladiπËu, ki meri 1400 kva-dratnih metrov in ima sedem dostavnih vozil. Pobesedah Glavaπeve poslujejo z razliËnimi vrstamiblaga, okoli sto stalnih poslovnih partnerjev pa ve,da bo njihova poπiljka pravoËasno prispela nadogovorjeno mesto. ≈Dostava od vrat do vrat jebila novost na naπem obmoËju, ko smo z njo zaËeli.Danes odpremimo iz Varaædina veË tisoË paketovmeseËno, nekoliko manjπe koliËine pa posredujemosvojim partnerjem,√ poudarja Iva Glavaπ in dodaja,da je njihovo delo perspektivno. Vse veË njihovihstrank namreË spoznava, da so se pravilno odloËile,ko so paketno distribucijo prepustile Intereuropi,in tako veliko prihranile pri poslovanju.

Stranke, ki pridejo, ostanejoZa Glavaπevo jenajbolj po-membno, dastranke, ki zau-pajo Intereuro-pi opravljanjepaketne distri-bucije, ostane-jo stalne naroË-nice, kar je do-kaz za visokokakovost stori-tev. ≈V Inter-europo sem pri-πla iz turistiËne

agencije. V πali vËasih reËem, da sem se nekoËukvarjala z ljudmi, danes pa s paketi. V obeh pri-merih je pomembna dobra komunikacija. Svojegadela na bi mogli opravljati tako kakovostno, hitroin natanËno brez ustrezne komunikacije in brezzaupanja strank,√ pravi Glavaπeva in dodaja, da pri-peljejo vse pakete, ki jih prevzamejo do 17. ure, æenaslednjega dne. Za to je zasluæen Oddelek paket-ne distribucije, v katerem so poleg vodje referataIPD-ja in transporta Ive Glavaπ πe samostojna refe-renta odpremnika Æeljko Hrgar in Karmen PleËko,

referentki od-premnici MajaRoak in MartaCepanec ter vo-zniki MartinJeæovita, MilanLevaniÊ, Niko-la Toplek, Kru-noslav Jurgec,Ivica Liber,Mario DoboviË-nik in DavorFriπËiÊ.Æeljko Hrgar jezaËel pred πe-

zastojem, in prav to je skrivnostnaπega uspeha,√ je prepriËanaJadranka ©antek, ki je priπla vIntereuropo leta 1991. Spominja

se, da so takrat vse delali roËno,s pisalnimi stroji. Danes si carin-skega posredovanja ni mogoËepredstavljati brez raËunalnikov.Carinski postopek, v nasprotju spriËakovanji, ni poenostavljen,

zato se moramo zaposleni πevedno nenehno izobraæevati.Zavedamo se, da bo obseg naπegadela manjπi po vstopu Hrvaπke vEvropsko unijo, zato si æe sedajprizadevamo pridobivati novalogistiËna znanja. Naπe delo bonamreË takrat dobilo nove raz-seænosti. Zaposleni na Oddelkucarinskega posredovanja ponuja-mo strankam z operativno proda-jo æe sedaj tudi ostale logistiËnestoritve. ≈VËasih smo zares izpo-stavljeni moËnim pritiskom, ko seznajdemo v primeæu med roki inzahtevami strank. Carinsko posre-dovanje je prav zaradi svoje raz-gibanosti privlaËno za mlade,√pojasnjuje ©antekova.

Prvi v paketni distribuciji V Oddelku paketne distribucijeIntereuropine varaædinske po-druænice je 12 zaposlenih, nazaËetku njegovega delovanja pasta bila le dva. Vodja referatapaketne distribucije in transportaIva Glavaπ se spominja zaËetkovdejavnosti v letu 1995, ko so sevojni spopadi znova razplamteli.Prve poπiljke so dostavili v Za-greb prav v Ëasu raketnega napa-da na mesto. Teæave pa niso bilepovezane le z vojno. Glavaπeva,ki je zaËela delati v Intereuropi1992. leta, pravi, da so moraliposlovnim partnerjem najprejpredstaviti novo storitev kurirskesluæbe in njene prednosti predtakratnim poπiljanjem poπiljk popoπti ali æeleznici. Paketna distri-

Zgodba z naslovnice 07

Dubravko Car

Jadranka ©antek

Æeljko HrgarZaËetki paketne distribucije segajo v Ëas vojne.

Iva Glavaπ

Rast prihodkov od prodaje smo dosegli: • s poveËanjem trænega deleæa in pridobivanjem novih strank, • z uveljavljanjem logistiËnega outsourcinga v veËjih podjetjih,• z veËjo produktivnostjo in • s prevzemi in konsolidacijo novih druæb.

Interno poroËanje na podroËju prodaje v koncernu Intereuropatemelji na spremljanju pokritja 1, ki je razlika med Ëistimi prihodkiod prodaje in zaloæenimi (direktnimi) stroπki. Pokritje 1 predstavlja50 odstotkov Ëistih prihodkov od prodaje. Poslovanje koncerna prikazujemo z realno stopnjo rasti. V prikazvkljuËujemo vse koncernske druæbe v letu 2002, planu in letu 2001. Plan pokritja 1 smo v letu 2002 realno presegli za 2 odstotka in dose-gli 4-odstotno realno rast glede na leto 2001.

1. PodroËji kopenskega in zraËnega prometa stadosegli najviπjo rast glede na plan in leto 2001.Terminalske storitve prav tako naraπËajo, med-tem ko je zaostajanje carinskih storitev za rezul-tati leta 2001 v skladu s priËakovanji.

2. Poslovni podroËji pomorskega prometa ter cest-nega in æelezniπkega prometa v letu 2002 nistaizpolnili naËrtov, kljub temu sta realno doseglipozitivne stopnje rasti glede na leto 2001. • Padec teËaja USD je vplival na poslovanje

pomorskega prometa. Rezultati so le zaodstotek slabπi v primerjavi z letom 2001, karocenjujemo kot pozitivno.

stimi leti kot voznik, danes jesamostojni referent. Svoje deloopisuje kot zelo specifiËno,vËasih tudi stresno, za uspeh pazahteva celega Ëloveka. Zaraditakπne zavzetosti dosega celotentim odliËne rezultate. To poudarjatudi voznik Krunoslav Jurgec, kije prepriËan, da so za uspeh pridelu pomembni tudi urejenizgled, snaæen avtomobil, pro-metna kultura in obnaπanje vprometu, πe posebej pa kakovo-

08 Zgodba z naslovnice

08 Poslovanje koncerna

Leto 2002 ponovno uspe}no

MeseËna vrednost pokritja 1 na zaposlenega v posameznih druæbah v evrih

Krunoslav Jurgec

sten odnos do strank. Vse dostave namreË napove-jo po telefonu, zato lahko stranke same doloËijo,kdaj naj jim paket pripeljejo. Tako partnerji kotvozniki so zadovoljni s takπno organizacijo dosta-ve. Vozniki ne pozabijo omeniti, da so jim kolegi izCarinskega oddelka pomagali æe na zaËetku razvojanjihove dejavnosti. S takπnim sodelovanjem lahkodoseæemo najboljπe dopolnjevanje. Oba tima se z veseljem spominjata tudi nastopa naπportnih igrah zaposlenih, kjer so prav tako poka-zali, da so dobra ekipa.

I. ».

Koncern Intereuropa je v letu 2002 dosegel 42,5 milijarde tolarjev (188 milijonov evrov) Ëistih pri-hodkov od prodaje. Rast je v primerjavi z letom prej 17-odstotna.

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

IAKP KP VA UPS BR JE ZG OS MB LJ CE NM

STTC

MB

SAJA

MZG TR NG SE

EAST ST RI

SPEK

A SK

RTC

SA

IJ-A

SBG

enotekoncern

Poslovanje koncerna 09

09 Delnica

• Na podroËju cestnega in æelezniπkega prometa smo zabeleæili 4-odstotno rast. Izvajanje cestnega in æelezniπkega pro-meta je izboljπalo rezultat za odstotek, polni nakladi pa za 15 odstotkov.

Zaupanje v Intereuropo tudi na borzi

• Enotni teËaj Intereuropine delnice se je v letu 2002 poveËal za 35 odstotkov.• Dividenda v viπini 200 tolarjev na delnico je med najviπjimi dividendnimi donosi

na Ljubljanski borzi. • Træna vrednost podjetja se je poveËala za skoraj 50 odstotkov.• ©tevilo delniËarjev se je poveËalo za 543.

v tisoË EUR

POKRITJE 1 PO POSLOVNIH leto plan leto ind ind odmik odmikPODRO»JIH 2002

str.2002

str.2001 02/plan 02/01 02-plan 02-01

KONCERN INTEREUROPA 86.059 100 % 84.255 100 % 83.139 102 104 1.805 2.926

1 kopenski promet 12.777 15 % 12.088 14 % 11.302 106 113 689 1.474

2 carinske storitve 26.310 31 % 25.509 30 % 26.738 103 9 8801 -428

3 terminalske storitve 16.013 19 % 15.794 19 % 15.576 101 103 219 437

4 pomorski promet 6.938 8 % 7.145 8 % 6.976 97 99 -207 -38

5 zraËni promet 4.366 5 % 3.896 5 % 4.043 112 108 470 324

6 cest. in æel. promet 14.567 17 % 15.544 18 % 13.974 94 104 -977 592

7 druge storitve 5.089 6 % 4.279 5 % 4.530 119 112 810 559

Prikaz vrednosti pokritja 1 po poslovnih podroËjih

Leto 2002 je bilo za Intereuropine delniËarje uspeπno. PoveËanje πtevila delniËarjev kaæe na zaupanjevlagateljev v naπo delnico.

Na gibanje teËaja delnice IEKG somed letom, poleg izplaËila divi-dend, najbolj vplivali prevzemidruæb. Intereuropa je bila nepo-sredno povezana s prevzemomBanke Koper. Prevzem Leka pa jeposredno vplival na rast teËajevprek vnoviËnega investiranja kup-nine na slovenskem kapitalskemtrgu. Nizek promet in pomanjka-nje povpraπevanja na Ljubljanskiborzi sta pred iztekom leta 2002prispevala k padcu veËine delnic,novo leto pa se je zaËelo vpriËakovanju objav poslovnihrezultatov v preteklem letu.Do bistvenih sprememb v last-niπki strukturi lani ni priπlo.PoveËanje πtevila delniËarjev za14 odstotkov na 4.536 kaæe nazaupanje vlagateljev v naπo del-nico. Dobrπen del novih delni-Ëarjev predstavljajo fiziËne ose-be, ki jih je skoraj 500 veË.

Matej OkretiË

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

5.000

5.500

6.000

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

(v SIT) Enotni teËaj SBI20

Blaæ Pangerc

Vodenje skladiπË je zaradi prevo-za blaga od vrat do vrat vse boljzahtevno. SkladiπËe mora bitizato standardizirano in mora iz-polnjevati vse zahteve sodelu-joËih v procesu, od prevzema dodostave izdelka. Informacijskapodpora za nadzor skladiπËa po-maga nadomestiti nekatere fizi-kalne lastnosti skladiπË. Informa-cijski sistem se lahko hitro prila-godi razmeram in trenutnim po-trebam ter spremeni skladiπËneparametre.

Nadzorni sistem lahko uporabimo v razliËnih skladiπËih Nadzorni sistem ureja vodenjerazliËnih skladiπË, v katerih hra-nimo raznovrstno blago in oprav-ljamo πtevilne storitve. V takoimenovanih ≈box√ skladiπËihshranjujemo izdelke, po katerihpotroπniki pogosto povpraπujejo.Sprejema oziroma oddaje takπne-ga blaga ni treba popolnomanadzorovati. Med te izdelke sodi-jo: brezalkoholne pijaËe, pivo,bela tehnika, avdio in videoizdelki, pnevmatike na paletah in

drugi podobni proizvodi. Pred-nost takπnega skladiπËa je, da jeprostor dobro izkoriπËen, v njemje mogoËe uporabljati posebneviliËarje, sledenje izdelkov pa jeenostavno. S pomoËjo program-ske opreme lahko prostor kar naj-bolje izkoristimo, zagotovimonadzor blaga in doseæemo skla-diπËenje po FIFO metodi.

10 Informatika

Stojan GrgiË, produktni vodja zaskladiπËenje in distribucijo

WMS sistem zagotavlja moderen nadzor nadupravljanjem skladi}~

Warehouse management system (WMS) je informacijski sistem, ki lajπa vodenje skladiπËa, saj pomagaobvladovati mnoæico podatkov in zagotavlja sledljivost blaga. Uporabljamo ga za opravljanjezahtevnejπih del, kot so komisioniranje blaga, sprejem bolj obËutljivih izdelkov, sestavljanje, etiketi-ranje in ostale dejavnosti po naroËnikovi æelji.

»rtna koda vsebuje vse podatke o izdelkuPalete obiËajno shranjujemo v regalnih skladiπËihna natanko doloËenem mestu. Sistem za nadzorskladiπË zabeleæi, na katerem mestu smo paletoshranili. »e je oznaËena s Ërtno kodo, lahko vseostale podatke pripnemo k njej in tako razpolaga-mo z dodatnimi informacijami. Svetovni blagovnitokovi zahtevajo, da uporabljamo standardne ozna-ke paketa ali palete s Ërtno kodo. Paket oznaËimoob izdelavi izdelka. Standardna Ërtna koda takoponuja vsem uporabnikom na logistiËni poti odproizvajalca do kupca vse potrebne podatke. WMS sistem omogoËa, da v regalnem skladiπËu hra-nimo palete razliËnih lastnikov. Tako dobro izkori-stimo prostor in imamo popoln pregled blaga.Uporabniki lahko najamejo paletna mesta inplaËujejo za tista, ki so jih zasedli.

Popoln nadzor tudi v pretoËnih skladiπËihPretoËna skladiπËa so namenjena predvsem prekla-danju blaga med transportnimi sredstvi. Pri tem jezelo pomembno, da ne prihaja do napak. Program-ska oprema zagotavlja, da operacijam v skladiπËusledimo in imamo pregled nad delavci, ki so deloopravljali. Tako nam je vedno na voljo podatek,kdaj, kje in kdo je opravil doloËen del logistiËnestoritve.

Stojan GrgiË

10 Kadri

Zaklju~ena tretja ]ola poslovne logistike V tretji ©oli poslovne logistike so se izobraæevali sodelavci iz πpedicijskih filial in jo veËinoma zelodobro ocenili. Menili so, da jim bo pridobljeno znanje pomagalo bolj kakovostno opravljati delo, v pri-hodnje pa si æelijo πe veË praktiËnih primerov.

Tretja ©ola poslovne logistike se je zaËela lanskega oktobra in je tra-jala 90 ur. Udeleæenci so v petih tednih obravnavali podroËja logisti-ke, prava, zavarovanja, ekonomije in kakovosti. Predavalo jim je 20predavateljev, med njimi πtirje zunanji. VeËina izmed 27 udeleæencevje bila zadovoljna s predavanji. Izpolnila so njihova priËakovanja, karπe posebej velja za kakovostno in celovito predstavljene produkte inspremljajoËe dejavnosti koncerna. Predavatelji so dobro opravilisvoje delo, le nekateri bi lahko bolj motivirali udeleæence.Pridobljeno znanje bo koristilo vsem, so menili sluπatelji. Predlagaliso, naj v prihodnja izobraæevanja vkljuËimo veË konkretnih primerov

z razliËnih delovnih podroËij. Dobrodoπle bodopredstavitve uspeπno reπenih teæav, pa tudi manjuspeπnih reπitev, ki se jim je treba izogniti. Sluπatelji so marca zagovarjali svoja seminarskadela, veË o konËnih vtisih pa bomo zapisali v nas-lednji πtevilki glasila. V njej vas bomo tudi sezna-nili, kako je potekala πola, ki se je medtem zaËelana Hrvaπkem.

Liliana Marolt KekiË

• veËja jasnost in razumljivost sistema nagrajeva-nja (za vse zaposlene).

Kadri 11

PovpreËni rezultati po vsebinskih sklopih v primerjavi z letom2000.

Najbolj zadovoljni s svojo vlogo v podjetjuKonec leta 2002 smo v slovenskem delu koncerna Intereuropa po dveh letih znova opravili anketo oorganizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih. VeËina je zadovoljna z delom, sodelavci in delovnimipogoji, æeli pa si viπje plaËe, jasneje predstavljen sistem nagrajevanja in napredovanja, veË izobraæe-vanja za zaposlene na niæjih delovnih mestih, boljπo obveπËenost o viziji in ciljih ter boljπe odnose inveË komunikacije med vodji in sodelavci.

Delavce smo povpraπali, kako dobro so seznanjeni s kljuËnimi ciljiorganizacije, kako ocenjujejo svojo vlogo v podjetju, ali so zadovolj-ni z naËini komuniciranja in obveπËanja, kakπen je njihov odnos znadrejenimi, kaj menijo o naËinih izobraæevanja ter postopkih nagra-jevanja in napredovanja. Poslali smo pribliæno 1500 vpraπalnikov.Obdelali smo 950 izpolnjenih. Tudi letos smo imeli teæave pri razvrπËanju anketirancev v manjπeenote (sluæbe, oddelke), saj niso æeleli posredovati vseh podatkov.Zato je najniæja raven identifikacije posamezna druæba, filiala, po-droËje oziroma veËji sektor. Odstotek oziroma πtevilo vrnjenih vpraπalnikov, ki smo jih lahkorazvrstili po enotah oziroma druæbah, je naslednji:

Zagotovo so realni rezultati tistih enot, v katerih so anketirancioddali veË kot polovico vpraπalnikov. V ostalih so izidi raziskave manjzanesljivi. Uprava druæbe je na podlagi rezultatov odobrila pripravo predlogasistema nagrad in priznanj za posebne doseæke, da bi motiviralazaposlene in spodbudila kulturo uspeπnosti. Izpeljali bomo tudi πolovodenja, v kateri se bomo izpopolnjevali na podroËjih kakovostnejπeizmenjave pomembnih informacij v podjetju ter spodbujanja kon-struktivnih in pristnih odnosov med sodelavci in vodji. Iz rezultatov tokratne raziskave smo izluπËili nekaj prednosti naπedruæbe in izzivov, s katerimi se bo morala sooËiti.

Prednosti:• zaupanje zaposlenih v sposobnost in odgovornost sodelavcev,• dokaj visoka pripadnost podjetju,• zadovoljstvo z naravo dela, • ugodni delovni pogoji.

Izzivi: • poveËanje dialoga z neposrednimi vodji in obsega povratnih infor-

macij, ki jih vodje posredujejo (priznanj za dobro opravljeno deloin konstruktivnih kritik),

• opredelitev kriterijev za napredovanje,• organizacija ustreznih izobraæevalnih programov,

3 33,3 3,3

2,92,7

2,9 3 2,9 32,8

2,4

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

2000

2002

pozn

avan

je v

izije

, cilj

ev

vloga

zapo

slene

ga v

pod

jetju

kultu

ra p

odje

tjaod

nos z

nad

reje

nim

izobr

aæev

anje

nagr

ajev

anje

in n

apre

dova

nje

36 39

5661

66 67 69 7073

77 7882 84 85

-

10

20

30

40

50

60

70

80

90

%

Udeleæba po enotah v odstotkih

Transp

ort

Sektor

ji LJ

IT d.o

.o. KP CE

Intera

gent MB NG NM JE SE

AV BR UP

S

118%

212%

32%

45%

617%

76%

87%

112%

128%

103%

94%

516%

legenda: 1 - viπja plaËa2 - praviËno nagrajevanje v odvisnosti od uspeπnosti3 - strokovnost vodstvenega kadra4 - urediti organizacijo druæbe5 - izboljπati odnose med vodji in sodelavci (nematerialne

spodbude zaposlenih, pohvala ipd.)6 - veË moænosti za napredovanje in doloËitev kriterijev7 - fiziËni pogoji dela8 - informiranje ter komuniciranje9 - veË moænosti za izobraæevanje

10 - jasneje opredeliti cilje in vizijo koncerna (seznaniti vse zaposlene)

11 - varnost zaposlitve12 - ostalo

12 Kadri

Graf na prejπnji strani prikazuje analizo odgovorov na vpraπanje Kaj naj podjetje stori za to, da izboljπa vaπe zadovolj-stvo? Na podlagi podrobneje pregledanih rezultatov smo pripravili fokusne delavnice v enotah in zapisali akcijske naËrte zaodpravo najbolj pereËih teæav. Akcijske naËrte in uspeπne reπitve problemov posameznih enot bomo podrobneje predsta-vili v naslednjih πtevilkah glasila.

Petra DodiË

V Filiali UPS smo se odloËili, da bomo vsajdvakrat letno organizirali interno izobraæe-

vanje. Prvo v letoπnjem letu je potekalo 11. januar-ja. Delavnica za izboljπanje kakovosti servisa je bilanamenjena kurirjem, ≈customer√ servisu in oddelkuprodaje. Udeleæenci smo ugotovili, da je med namiveliko takπnih, ki svoje delo sicer dobro opravljamoin imamo osnovno znanje, nimamo pa dovolj infor-macij o delovanju sistema UPS. Æelimo si izboljπatikakovost storitev in prispevati k zadovoljstvustrank, zato smo na delavnici preverili poznavanjedelovnih postopkov, ki jih opravljamo v omenjenihoddelkih. Spregovorili smo πe o kurirjevem delu priprevzemu poπiljke, o izpolnjevanju dokumentov,podatkih, ki jih mora komercialni oddelek posredo-vati strankam ter o delu ≈customer√ servisa. Zelo smo bili zadovoljni s potekom delavnice in znaËinom podajanja znanja. Spoznali smo precej no-vosti in delili svoje znanje s sodelavci. Pozdravlja-

mo pripravljenost naπega vodstva, da podpira in spodbuja tovrstno izobraæevanje.

Darja Bidovec

Zasneæena skupinska fotografija udeleæencev.

Izobra`evanje poobla}~encev za kakovostV povezani druæbi Intereuropa, d.o.o.,Zagreb smo v februarju pripravili izobraæe-

vanje pooblaπËencev za kakovost in organiziraliogled tovarne vozil Revoz, d.d., v Novem mestu,kjer so se pooblaπËenci seznanili s sistemomvodenja kakovosti. Obiska v Revozu so se udeleæilitudi pooblaπËenci za kakovost iz Slovenije. Predstavnik novomeπke druæbe za sistem kakovostiin vodja sluæbe industrijske logistike sta nam pred-stavila zgodovino tovarne, njihov sistem vodenjakakovosti in priprave na prehod na novi standardISO 9001:2000. Gostitelji so nam nazorno pokaza-li, kako pomembno je, da vsi dobavitelji opravijosvojo nalogo kakovostno, saj tovarna posluje zminimalnimi zalogami materiala in sestavnih delovza proizvodnjo avtomobilov Clio. Zaloge so ≈nakolesih√ in blago je treba dostaviti v tovarnopravoËasno (just in time). Po izËrpni predstavitviRevoza smo si ogledali πe del proizvodnje avtomo-bilov Clio in skladiπËe.

Aljaæ KovaË

Zaloge materiala v novomeπkem Revozu so izredno majhne.

12 Znanje

Delavnica za izbolj}anje kakovosti servisa

Predstavljamo 13

Novi obrazi

Bojana Vidmar, izvrπna direkto-rica uprave za poslovno po-droËje carinskih storitev≈V Intereuropi sem zaposlena oddecembra lani, pred tem pa sembila pet let direktorica πpedicije vBTC, d.d., v Ljubljani. Sicer pasem bila v Intereuropi zaposlenaæe med letoma 1986 in 1997, insicer v Zagrebu ter Ljubljani. Poizobrazbi sem univerzitetnadiplomirana ekonomistka.V letoπnjem letu in prvih mesecihprihodnjega leta je najpomemb-nejπa naloga na mojem delovnempodroËju prestrukturiranje carin-skih storitev pred vstopom v EU. Gre za uvajanje novih storitev,kot so uvozno-izvozno carinjenjeza evropsko blago, skupni tran-zitni postopek in INTRASTAT -statistiËna poroËila za dobave

evropskega blaga za slovenskekomitente po vstopu v EU. Ker boz vstopom v EU odpadlo pribliæno70 odstotkov carinskega posredo-vanja, bo treba ta izpad prihodkanadomestiti s prihodkom na dru-gih podroËjih. Prej navedenenaloge je treba aktivirati in pre-zaposliti Ëim veËje πtevilo ljudi,poskrbeti za njihovo izobraæeva-nje in preusmeritev s podroËjacarinskega zastopanja na drugestoritve. Moja naloga je tudi raz-vijanje teh storitev v povezanihdruæbah v drugih dræavah inprenaπanje izkuπenj, pridobljenihv Sloveniji. Menim, da bo veËje teæave zazna-ti na severni meji in v notranjostidræave, medtem ko bo na juænimeji laæje zadræati sedanji obsegposlovanja in πtevilo zaposlenihpri kontroli blagovnih tokov.Kljub temu pa bo nujno tudi tuobvladovati potrebo po drugaËnistrukturi delovne sile. Nalogo, ki jo prevzemam, bomoæno opraviti le ob velikem so-delovanju vseh zaposlenih privseh produktih, saj je timsko delotemeljnega pomena.√

Beno Matavæ, voznik tovornjaka≈V druæbi Intereuropa Transportsem od 1. novembra lani zapos-len kot voznik tovornjaka. Predtem sem bil kot voznik πest letzaposlen pri manjπem zasebnem

avtoprevozni-ku. Kljub svo-jim 26-tim le-tom imam æekar nekaj πofer-skega staæa. Stovornjaki sempravzaprav zra-sel, saj tudimoj oËe oprav-lja delo poklic-nega voznika,kar je verjetnotudi botrovalomoji odloËitviza ta poklic.KonËal sem

namreË æivilsko πolo in si pridobil poklic mesarja, aga nisem nikoli zares opravljal. Raje sem naredil πevse potrebne izpite in postal poklicni voznik. Na novem delovnem mestu sem prva dva mesecaspremljal ostale πoferje in spoznaval naËin dela, odzaËetka januarja pa æe vozim samostojno. Mojezadnje poti so vodile predvsem v Anglijo inNemËijo, prej pa poveËini v Francijo. Zaenkratvozim razliËne tovornjake in nadomeπËam drugevoznike, saj voznik dobi svoj kamion πele po letuali dveh. S sodelavci se razumem in veseli me, da so odnosimed zaposlenimi dobri. Vsakdo ti prisluhne, Ëeimaπ kakπno vpraπanje ali teæavo, predvsem pavlada spoπtovanje do πoferjev. Tudi tovornjaki so vprimerjavi s tistimi, ki sem jih vozil prej, bolj kako-vostni. Naπ poklic ima svoje lepe plati, zahteva pa tudinekaj odrekanja, predvsem ker si po veË dni zdoma,kar je πe teæe, Ëe imaπ druæino. Najbræ je tudi torazlog, da se mladi vse manj odloËajo zanj. Od nove zaposlitve priËakujem predvsem to, da bilahko πe naprej z veseljem opravljal svoje delo.√

13 Kakovost

Uvajamo nove kontrolne to~ke

V delovnih procesih so zelo pomembnemeritve, ker nam pomagajo ugotovitiuËinkovitost. Opravljamo jih s kontrolni-mi toËkami, ki jih bo v prihodnje veË kotdoslej.

V vsakem podjetju opravljajo razliËne meritve, skaterimi ugotavljajo, kako dobro podjetje posluje.Najbolj znani so finanËni rezultati, katerih objavaje zakonsko doloËena, pomembna pa so tudi nefi-nanËna merila. FinanËni rezultati so namreË odvisniod prodaje, ta pa od delovnih procesov. DobiËekpodjetja, zadovoljstvo kupcev in uËinkovitost pro-cesov so torej povezani. Æeleni finanËni rezultatbomo dosegli le, Ëe bomo delovali in ukrepali napodlagi podatkov nefinanËnih meril poslovneuspeπnosti.

FINAN»NI REZULTAT (10 % »ISTI DONOS KAPITALA)

ZADOVOLJNI KUPCI (INDEKS 81, RAST PRODAJE 7,2 %)

U»INKOVITI PROCESI (12/15 TO»K)

ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH (3,8)

Meritve in cilji v Intereuropi na razliËnih ravneh poslovanja

➪➪

➪

obstojeËe kontrolne toËke v procesih in doloËili, kje bi morali posta-viti nove.Ugotovili smo, da novih nismo uvajali od leta 2000, temveË smoobstojeËe le prilagajali spremembam (primer je KT-29). Vzpostavilismo 14 novih toËk, pri Ëemer smo upoπtevali, da: • so raËunalniπko podprte, saj se sicer sistem merjenja navadno ne

uveljavi;• kaæejo zmogljivost (produktivnost) ali napake, kar nam je v pomoË

pri izboljπevanju konËnega rezultata;• jih doloËijo zaposleni ali vodje in ne ostale sluæbe. Devet novih kontrolnih toËk je raËunalniπko vodenih.

Spodnja razpredelnica prikazuje trenutno stanje na podroËjih proda-je, izvedbe, obraËuna in poprodajnih dejavnosti. Vanjo smo vnesli

Kontrolne toËke moramo jasno doloËiti Merila za doloËanje kontrolnih toËk morajo bitijasna. Opredeliti moramo, kje v procesu bomo meri-li, kateri parameter procesa bomo spremljali,doloËiti moramo mejo, do katere bo vrednost para-metra πe sprejemljiva, kdo, kako in v kakπnihËasovnih presledkih bo spremljal meritev, kakobomo zapisovali rezultate, poskrbeti pa moramotudi za redno poroËanje o meritvah.

Uvedli smo 14 novih kontrolnih toËkV Ëasu projekta prilagajanja novemu standardukakovosti ISO 9001:2000 smo znova pregledali

14 Kakovost

Ekspresni Zbirni Cestni Æelezniπki Cestni Mejna Carinsko SkladiπËenje Avio Pomorski UPSpromet promet in kom. promet transport odprava zastopanje in promet promet

promet distribucija

Prodaja 1. Reakcijski 1. Reakcijski 1. PravoËas. 1. Kontrolnik 1. Prejem 1. Reakcijski 1. Reakcijski Ëas med Ëas med vnosa vnosa pisnih Ëas med Ëas med povpraπev. povpraπ. naroËil izvoznih dispozicij povpraπ. povpraπ. in ponudbo in ponudbo naroËil (R) in ponudbo in ponudbo 2. Kontrola 2. Deleæ 2. PrejembrezplaËnih storno pisnihpoπiljk (R) naroËil dispozicij

Izvedba 3. Zamujene 3. Kontrolnik 2. Kontrolnik 1. Kontrola 2. Zavrnjeni 1. Kontrolnik 2. PravoË. 1. Kontroladostave (R) prihoda prejema napaËno ECL-i pri Ëasa pretov. prihod AWB (R)

vozil na prevoznikove izpolnjenih elek. izmen. od prejema kontej. (R)naklada. (R) dokum. (R) deklaracij podat. (R) blaga do z.

4. Prijava 4. Kontrolnik 3. Kontrolnik 2. Nerazdol. 3. Kontrola 2. Kontrolnik 2. Motnjemotenj prihoda vozil motenj ECL-i napaËno stroπkov pri dostavi

na razkladan. na voænji (R) izpolnjenih pretov. (R) poπiljke v(R) deklaracij predv. Ëasu5. Pregled 4. Kontrola 4. Nerazdol. 3. Kontolnikprevozov po izvrπevanja ECL-i stroπkovsmereh (R) servis. storit. nekakovosti

AC Interautoin Kamio S.

5. Kontrola 4. Kontrolnikstrukture stroπkovavtodni viliËarjev

6. PoroËiloo urejenostiin ËistoËivozil

ObraËun 5. Kontrola 2. Kontrola 1. »as 7. Kontrolnik 5. Kontrola 3. Kontrola 3. Kontrolalikvidacije fakturiranja dostave æel. izdajanja faktur. (R) faktur. (R) faktur. (R)vhodnih v zbirnem tovornih raËunov (R)raËunov (R) prometu (R) listov v

SÆP (R)3. Kontrola 6. Kontrola 2. Kontrola 6. Kontrola 4. Kontrola 3. Kontrola 4. Kontrolalikvidacije likvidacije likvidacije likvidacije likvidacije likvidacije likvidacijevhodnih vhodnih vhodnih vhodnih vhodnih vhodnih vhodnihraËunov (R) raËunov (R) raËunov (R) raËunov (R) raËunov (R) raËunov (R) raËunov (R)

Servisiranje 6. Reklam. 4. Reklam. 7. Reklam. 3. Reklam. 8. PoroËilo o 3. Reklam. 7. Reklam. 5. Reklam. 5. Reklam. 4. Reklam. 5. Reklam.pisnihreklamac.

. kupcev indobaviteljev

5. Prejetizapisniki priizv. zbi. prom

(R) - raËunalniπko vodena kontrolna toËka

Kakovost 15

kontrolne toËke, ki smo jih uvedli, in sprejete pred-loge kontrolnih toËk. V posameznih procesih, kjerizvedba ni izpeljana tako, kot je zaæeleno, bo trebapoiskati merila, ki bodo vplivala na procesnouËinkovitost in zadovoljstvo kupcev. Kot je razvid-no, se pojavljajo iste kontrolne toËke v razliËnihprocesih. Doslej smo podatke, ki smo jih pridobiva-li iz teh toËk, zbirali za vse procese v filiali, gledena novo organizacijo in sistem nagrajevanja pabomo verjetno morali spremljati kontrolne toËkeloËeno po procesih.

Dejavnosti bomo nadaljevaliNa sploπno velja, da naj bi imel vsak proces najmanj dve tipiËni meri-li, ki veljata samo zanj. Vendar je pravo πtevilo meril teæko doloËiti.Najpomembnejπe je to, da lahko iz rezultatov kontrolnih toËk razbe-remo, kako uËinkovit je proces, in podatke primerjamo z zadovolj-stvom kupcev. Popis procesov in vzpostavitev meril v projektu IE ISO 9001 smo za-kljuËili 1. februarja, toda dela s tem nismo konËali. S spreminjanjemprocesov se namreË spreminjajo tudi merila in πtevilo kontrolnih toËk.

Dejan Memon, specialist v SOKP

Oznaka Kontrolna toËka Proces Zbiranje ObrazecKT-033 KT nerazdolæeni ECL-i Mejna odprava in carinsko ©P-O-122

zastopanje

KT-034 Kontrola AWB UPS R

KT-035 Kontrola brezplaËnih dostav Ekspresni promet R

KT-036 Kontrolnik prihoda vozil na Cestni in kombinirani promet Rnakladanje

KT-037 Kontrolnik prihoda vozil na Cestni in kombinirani promet Rrazkladanje

KT-038 Pregled prevozov po smereh Cestni in kombinirani promet R

KT-039 Deleæ storno naroËil Cestni in kombinirani promet R

KT-040 »as dostave æelezniπkih tovornih Organizacija æelezniπkega Rlistov v SÆP prevoza

KT-041 Kontrolnik stroπkov viliËarjev SkladiπËenje in distribucija ©P-O-126

KT-042 Kontrolnik Ëasa pretovora od prejema SkladiπËenje in distribucija ©P-O-123blaga v skladiπËe do zakljuËkaraztovora/natovora

KT-043 Kontrolnik stroπkov pretovora SkladiπËenje in distribucija R

KT-044 Kontrolnik stroπkov nekakovosti SkladiπËenje in distribucija ©P-O-125

KT-045 Prejeti zapisniki pri izvoznem zbirnem Zbirni prometprometu

KT-046 Motnje pri dostavi v predvidenem Ëasu UPS R

Nove kontrolne toËke

15 Predstavljamo

STTC bo vodilen v severovzhodni Sloveniji Mariborska druæba STTC je postala del Intereurope v letu 2002. Naπi osnovni dejavnosti staskladiπËenje in distribucija. V letoπnjem letu se bomo zdruæili s Filialo Maribor in se prestrukturirali.Postati æelimo vodilni na svojem podroËju v severovzhodni Sloveniji.

SkladiπËno-transportni in trgovinski center (STTC)Maribor se ukvarja s skladiπËenjem, pretovarjanjemin distribucijo blaga v javnih skladiπËih, carinskemskladiπËu, prosti carinski coni in ekonomski coni.Imamo okoli 54.000 m2 skladiπËnih povrπin, 5.300m2 poslovnih prostorov in pribliæno 29.000 m2 par-kiriπË. Med 164 zaposlenimi je 12 odstotkov viπjeoziroma visoko izobraæenih. Druæba je lani ustvari-la 6,3 milijona evrov dohodka, letos pa naj bi pre-segel 7 milijonov evrov. Terminalska dejavnostpredstavlja 66 odstotkov realizacije, pribliæno 23odstotkov pa carinska dejavnost.

Visoko zastavljeni cilji Vodenje podjetja je januarja prevzel diplomirani pravnik VinkoVindiπ. Nasledil je dolgoletnega direktorja Andreja Redjka, ki se jeupokojil. Vindiπ je bil prej zaposlen v Metalni, bogate izkuπnje pa sije pridobival tudi s sodelovanjem v Pharovih projektih prestrukturi-ranja gospodarstva v Podravju. STTC je pred zahtevnimi nalogami,poudarja Vindiπ: ≈Letos se bomo pripojili k Intereuropi in se zdruæiliz njeno mariborsko filialo. PriËakujemo, da nam bo vkljuËitev v kon-cern pomagala doseËi novo kakovost ter vodilno mesto na podroËjuskladiπËenja, pretovora, πpedicije in transporta na severovzhodudræave. Olajπala bo naπ vstop na evropski trg, na katerega se bomomorali zelo dobro pripraviti. Opredelili bomo svoje konkurenËne sto-

16 Predstavljamo

Mariborski STTC je pred pomembnimi spremembami.

ritve, se prestrukturirali in prilagodili razmeram nasvetovnih træiπËih, izboljπali bomo celotno logisti-ko in træili predvsem naπe znanje. NaËrtujemo πetesnejπe povezovanje z mariborskim letaliπËem, Ëimbolje bomo izkoristili strateπki poloæaj mesta inregije ter se vkljuËili v uresniËevanje projektakopenskega logistiËnega centra. Posle bomo mora-li v prihodnosti pogosteje iskati v tujini kot doslej.Po prestrukturiranju bomo imeli veË strokovnihkadrov in bomo obvladovali velik del træiπËa, kivkljuËuje juæno NemËijo, Avstrijo, »eπko, Slovaπkoin Madæarsko.√

B. P.

Od poslovne enote do delniπke druæbe

ZaËetki STTC-ja segajo v leto 1970, ko je v Mariboru zaËela delovati poslovna enota Javnega skladiπËa Ljubljana. ©tirileta zatem se je zdruæila s SkladiπËno-transportnim in trgovinskim centrom Maribor v samostojno podjetje STTC Maribor,ki se je leta 1976, po dograditvi skladiπËa, preselilo na Træaπko 47. Poslovna enota Dravograd je s skladiπËnimi in pos-lovnimi prostori zaËela delovati leta 1981, v letu 1988 so v Mariboru zgradili distribucijski center s carinskimi skladiπËi,sedeæ podjetja pa se je dokonËno preselil na sedanjo lokacijo na Træaπko 53. Podjetje je 1991. zaokroæilo ponudbo logi-stiËnih storitev z razvojem πpedicijskega in zunanjetrgovinskega poslovanja. Pet let zatem se je preoblikovalo v delniπkodruæbo in razπirilo svoje poslovanje na trgovinsko dejavnost. Oddelkom πpedicijskih storitev v ©entilju in na Ptuju so se1997. leta pridruæili oddelki na mejnih prehodih Gruπkovje, ZavrË in SrediπËe ob Dravi. STTC je svojo zavezanost kako-vostnemu poslovanju potrdil pred dvema letoma, ko je pridobil certifikat kakovosti ISO 9002 za izvajanje storitev πpedi-cije, transporta blaga in logistike.

16 ©ola logistike

Klju~na vpra}anja za izdelavo logisti~ne re}itveIzdelava logistiËne reπitve po strankinih æeljah je zahtevna naloga, ki jo je treba ustrezno izpeljati zrazpoloæljivimi sredstvi. V Intereuropi smo se zaËeli ukvarjati z zahtevnejπimi nalogami na tempodroËju v preteklem letu. Tako smo pridobili nekatere nove izkuπnje in priπli do spoznanj, kakopripraviti dobro logistiËno reπitev.

Postopek izdelave logistiËne reπitve navadno poteka z naslednjimikoraki:1. razgovor s stranko,2. analiza podatkov in razmer na terenu, 3. izdelava izraËunov in procesov,4. priprava predloga in usklajevanje,5. predstavitev reπitve stranki,6. operacionalizacija.

Tokrat si bomo pobliæe ogledali vsebino razgovora s stranko, priËemer nas zanimajo razliËna podroËja. Razgovore vodimo tako, da jihprilagajamo strankinim potrebam in poskuπamo opredeliti vrsto logi-stiËne reπitve, za katero zbiramo podatke. Vpraπanja navadno razdeli-mo po vsebini glede na posamezne procese, ki jih opravljaIntereuropa. Ti so lahko na primer skladiπËenje, transport, organiza-cija dela, informacijska tehnologija, stroπki oziroma prihodki.V nadaljevanju smo zapisali nekaj klasiËnih vpraπanj, s katerimi pri-dobimo ustrezne podatke, ki so eden od temeljev za pripravo kako-

vostne logistiËne reπitve. Gre le za izhodiπËnavpraπanja, ki lahko sproæijo πe πtevilnapodvpraπanja.

a) skladiπËenje• Ali je treba poskrbeti za posebno oziroma dodat-

no varovanje blaga (zaradi kraje, poæara)?• Ali je treba poπiljke za posamezne kupce komi-

sionirati? Kakπen je postopek in katera dovolje-nja moramo priskrbeti (ADR, hrana itd.)?

• Ali je treba poπiljke oziroma palete nakakrπenkoli naËin oznaËevati (npr. lepiti etikete,bar kode ipd.)?

• Kako pogosto poteka odprema izdelkov iz skla-diπËa (dnevno, tedensko ali meseËno za posa-mezne destinacije)?

• Kakπen je reæim skladiπËenja (stalna temperatu-ra, vlaga itd.)?

©ola logistike 17

• Kakπna bo dinamika dobave proizvodov v pri-hodnjem Ëasovno omejenem obdobju?

• Kakπna je povpreËna vrednost enega paketaproizvodov oziroma enote pakiranja?

• Kakπne velikosti je embalaæa (plastenke, sodi,kontejnerji itd.)?

• Kdaj izdamo dobavitelju oziroma kupcu ponovnonaroËilo (tedensko oziroma po porabi zalog)?

• Kje in kdaj se pojavljajo ≈ozka grla√ oziromazastoji?

• Koliko ljudi trenutno dela na tem podroËju?• NaËrt tovarne z vrisanimi lokacijami skladiπËa in

s transportnimi potmi ter vhodi v skladiπËe inizhodi iz njega (parkiriπËe, obseg obstojeËihskladiπËnih zmogljivosti, velikosti palet intehniËne skice).

• ©tevilo nakladalnih ramp oziroma mest zatovornjake.

• Dnevno πtevilo manipulacij in komisionov v skla-diπËu.

• Kako poteka vraËanje blaga in kako njegovouniËenje? (Ali to poËne stranka ali prejemnik?)

b) transport• Kakπna je vloga tovornih prevoznih sredstev, ki

jih ima podjetje morebiti v lasti (tovornjak,kombi, lahka dostavna vozila)?

• Kolikπne koliËine odpremljajo (zaradi izraËunavolumna in izbire ustreznega tovornega vozila)?

• Kakπne so moænosti povratnih tovorov?• Kolikπne so najmanjπe dostavne enote (npr. eno-

litrska plastenka, steklenica ali en plato desetihplastenk ipd.)?

• Kakπni so roki dostave blaga (JIT - na uro, nadan, tedensko itd.)?

• Kdo pripelje oziroma dostavi proizvode njihovimkupcem?

• Kje opravijo carinjenje blaga (ime πpediterja,carinarnice, mejnih prehodov ipd.)?

• Za katere destinacije je treba organizirati distri-bucijo oziroma prevoz (kraji in dræave razklada-nja, frekvenca in koliËina)?

c) organizacija• Kako potekata priprava in tok dokumentacije za

posamezno poπiljko?• Kako obravnavajo zavrnjeno blago (zaradi

poπkodb, preteklega roka uporabe, reklamacij)? -

(»e je mogoËe, navesti zne-sek.)

• Kakπen delovni Ëas je pripo-roËljiv za nemoteno delo?

d) informatika• Ali obstaja moænost elektron-

skega povezovanja oziromaizmenjave podatkov?

• Kakπno programsko opremouporabljajo za vodenje zalog vskladiπËu oziroma proizvodnji?

• Ali je moæno dobiti katalogizdelkov, ki jih proizvajajo, zvsemi lastnostmi (teæa, veli-kost, lastnosti, razred ADR,navodila itd.)?

d) stroπki• Na kakπen naËin obraËunavajo

storitve (meseËno, tedensko -zbirni raËun, roki plaËila -valute itd.)?

• Kolikπen je stroπek logistike vobravnavanem podjetju (zaskladiπËenje, distribucijo indostavo do konËnega kupca,prevoze s tovornjaki itd.)?

• Kolikπni so meseËni ali letnistroπki skladiπËenja na kva-dratni meter (stroπki meseËnehrambe na paleti oziromapaletnem mestu) ter stroπkimanipulacij (nakladanja napaleto in razkladanja)?

• Kdo plaËuje stroπke skladi-πËenja in distribucije doma inv tujini? Kakπne so paritete?

S pomoËjo takπnih in podobnihvpraπanj lahko dobimo vse po-trebne podatke, na podlagi kate-rih pripravimo ustrezno ponudboali logistiËno reπitev, ki si jostranka æeli.

mag. Uroπ Koæelj

Logisti~nislovar

Delivery Performance toCommit Date (DPCD) - iz-vrπitev dostave do doloËenegaroka:Deleæ naroËil, ki smo jih izpol-nili pred oziroma na zahtevaniinterni datum izvrπitve. Upo-rablja se kot merilo uËinkovito-sti internega sistema planiranjav podjetju.

Delivery Performance toRequest Date (DPRD) -izvrπitev dostave do æeljenegaroka:Deleæ naroËil, ki smo jih izpol-nili pred oziroma na æelenidostavni rok. Uporablja se kotmerilo za merjenje odzivnostiglede na povpraπevanje na trgu.Temelj za merjenje dostav jedatum, ko smo celotno naroËiloodposlali. DokonËano naroËilopomeni, da smo izpolnili vsenaroËeno v roku in v zahtevanikoliËini. NaroËilo moramo do-konËati, kar pomeni, da smo gaizpolnili. Izdelki iz razliËnihproizvodnih linij oziroma iz veËlogistiËnih skladiπË, ki so nave-deni na enem naroËilu z raz-liËnimi planiranimi roki dostav,predstavljajo veË naroËil. Enakovelja za veË planiranih rokovdostav za en proizvod.

17 Sodelujemo

Intereuropa Transport d.o.o. bo imela svetdelavcevV januarju smo bili skupaj z vodstvom SCPS na delovnem razgovoru pri direktorju Intereurope Transport d.o.o. mag.Robertu Muhi. Obravnavali smo pereËe teme v podjetju in se pogovarjali o izvolitvi sveta delavcev druæbe, skladno zdoloËili ZSDU.

Joæe Pfeifer, predsednik Sindikata podjetja Intereuropa/©AK - KS 90

18 Sodelujemo

Zakon so pripravljali skoraj deset let in je nadomestil dosedanjiZakon o delovnih razmerjih ter Zakon o temeljnih pravicah iz

delovnega razmerja. Novi Zakon o delovnih razmerjih ureja le indivi-dualna delovna razmerja in ne veË tudi kolektivnih, ki jih bo urejalposeben zakon o kolektivnih pogodbah.

Delovno razmerje po novem pogodbene naraveNajpomembnejπa novost Zakona o delovnih razmerjih je, da dosled-neje urejuje pogodbo o zaposlitvi, na kateri temelji delovno razmer-je, ki je pogodbeno. Enostranski posegi delodajalca v delovno-prav-ni poloæaj delavca so omejeni. Sestavine pogodbe o zaposlitvi, kot sona primer naziv in opis delovnega mesta, plaËa, obseg in razporedi-tev delovnega Ëasa, se lahko spremenijo le s soglasjem obeh pogod-benih strank, torej s spremembo ali sklenitvijo nove pogodbe ozaposlitvi. Tako bo po novem potekalo tudi razporejanje delavcev nadrugo delovno mesto, ki je bilo doslej enostransko - na podlagi delo-dajalËeve odloËitve. Zakon posebej poudarja, da se delo lahko oprav-lja le na podlagi pogodb o zaposlitvi vselej, kadar obstajajo elemen-ti delovnega razmerja in ne na podlagi pogodb civilnega prava - pod-jemnih pogodb (prej pogodb o delu).

Krπitve na delovnem mestu in prenehanje zaposlitvePrenehanje delovnega razmerja po novi zakonodaji ni veË disciplin-ska sankcija. Hujπe krπitve, za katere so v preteklosti izrekli disci-plinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, so lahko sedaj razlogza izredno ali redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega raz-loga. Disciplinska odgovornost se po novem ugotavlja le za laæjekrπitve pogodbenih in drugih obveznosti, za katere se izreËe opominali druge disciplinske sankcije, ki pa ne smejo trajno spremenitidelavËevega delovno-pravnega poloæaja.

Kar zadeva prenehanje pogodbe o zaposlitvi, jolahko delodajalec odpove le, Ëe obstaja za to ute-meljen razlog.

Urejenih je veË pravic, obveznosti inodgovornostiSnovalci zakona so razπirili obseg pravic, obvezno-sti in odgovornosti iz delovnega razmerja. DoloËeniso minimalni standardi, ki so se do sedaj uveljaviliv kolektivnih pogodbah, kot na primer: dodatki kplaËi (za noËno delo, delo ob praznikih in nedeljah,za delo v posebnih pogojih, za delovno dobo),povraËila stroπkov v zvezi z delom, plaËane odsot-nosti zaradi osebnih okoliπËin, regres, odpravnina.V kolektivnih pogodbah, ki jih bo treba πe sprejeti,bodo lahko minimalni standardi dogovorjeni πeugodneje.

Zakon usklajen z evropsko zakonodajo Novi Zakon o delovnih razmerjih je usklajen z med-narodnimi in evropskimi standardi. V primerjavi sprejπnjo zakonodajo je sedaj delavËev poloæaj boljdoreËen v primeru spremembe delodajalca zaradiprenosa podjetja, zdruæitve ali delitve, doloËeni staprepoved diskriminacije in enakopravnost spolov,opredeljeni pa so tudi naËini reπevanja sporov.

Gordana JegliË, pomoËnica direktorja za kadrovskezadeve

Novi Zakon o delovnih razmerjih1. januarja je stopil v veljavo novi Zakon o delovnih razmerjih, ki ga je Dræavni zbor sprejel lanskegaaprila. Bistvena novost v zakonu je, da opredeljuje delovno razmerje kot pogodbeno razmerje, karpomeni, da se vsebina pogodbe o zaposlitvi lahko spremeni le s soglasjem obeh strani, delodajalca indelavca.

Pomembni so roki Novi Zakon o delovnih razmerjih povsem na novo doloËadelavËeve in delodajalËeve medsebojne pravice,obveznosti in odgovornosti. Ne gre pa zanemariti nitidejstva, da je zakon pomembno posegel tudi na podroËjedelovanja sindikata.

Sindikat ima v novi ureditvi delovnih razmerij zelo pomembno vlogo.Pa ne le zato, ker je novi zakon naravnan tako, da spodbuja part-nerstvo in dialog med delodajalcem in sindikatom, ampak predvsemzato, ker daje sindikalnim zaupnicam in zaupnikom nove moænosti zazaπËito in reπevanje pravic delavcev. Od naπe usposobljenosti inhitrosti odzivanja bo namreË odvisno, ali in v kolikπni meri bodozaπËitene in uveljavljene pravice delavcev, πe posebej naπih Ëlanov.Pomembno je torej, da zelo dobro poznamo obveznosti do sindikata,ki jih delodajalcu nalaga novi zakon, pa tudi svoje pristojnosti.

Skratka, pomembno je, da poznamo doloËbe nove-ga Zakona o delovnih razmerjih, πe posebejdoloËbe, ki se nanaπajo na sindikat in njegove pri-stojnosti. Opozoriti velja predvsem na bistveno skrajπaneroke, v katerih mora sindikat posredovati svojemnenje. ©e posebej, ko gre za mnenje o namerava-ni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V tem primerumora sindikat podati mnenje v roku 8 dni od preje-ma obvestila s strani delodajalca. »e rok zamudi, seπteje, da odpovedi ne nasprotuje. Pravilno obliko-vano (utemeljeno nasprotovanje odpovedi) inpravoËasno posredovano mnenje sindikata stapogoja, da se zadræi uËinek prenehanja pogodbe ozaposlitvi, Ëe do odpovedi dejansko pride.

Joæe Pfeifer, predsednik Sindikata podjetjaIntereuropa/©AK - KS 90

Olga se je odpeljala v ≈penzjon√ kar s kolesom.

Sodelujemo 19

19 Med nami

Nikovi keksi

Novi predsednica in sekretarkaSindikata ]AK - KS 90Odbor Sindikata ©AK - KS 90, v katerem se zdruæujejo sindikati iz πpedicij, ima novovodstvo. »lani so na zadnji seji izvolili za predsednico Mileno Ugrin, naπo sodelavko izFiliale Koper. Zamenjala je Damijano Kobal iz Jadroagenta International. –eni –ipalo,prav tako iz druæbe Jadroagent International pa so izvolili za podpredsednico. MilenaUgrin je z izvolitvijo postala tudi Ëlanica Sveta Obalne sindikalne organizacije in Ëlani-ca Sveta Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, obenem pa bo sodelovala tudi v deloje-malski skupini pogajalcev v pogajanjih za spremembo sedanje oziroma sklenitev novekolektivne pogodbe za πpedicijsko, pomorsko agencijsko in kontrolno dejavnost. Na decembrski volilno-programski seji Obalne sindikalne organizacije pa je bila imeno-vana tudi nova sekretarka za dejavnosti prometa in zvez. Karin Krmac Renko je nado-mestila Jadrana »alijo.

Joæe Pfeifer, predsednik Sindikata podjetja Intereuropa/©AK - KS 90Nova predsednica sindikata ©AK - KS 90Milena Ugrin

Filiala UPS je mlada zaradi dveh stvari. PrviË zato,ker obstaja πele leto in pol, drugiË pa zato, ker jepovpreËna starost zaposlenih dokaj nizka v primer-javi z drugimi filialami. No, kljub temu pa imamotudi pri nas nekaj ≈starejπih kaveljcev√. Od decem-bra enega manj. Niko Zabret se je odloËil za za-sluæen ≈penzionski√ dopust.V UPS-u je bil veË kot 10 let, skoraj od samegazaËetka. Bil je z nami od takrat, ko πe ni bilo preveËdela, pa do danes, ko smo dosegli zelo lepe rezul-tate. Reπil je marsikatero teæavo, kar bomo gotovopogreπali. ©e enkrat bi se mu radi zahvalili za vesËas in trud, ki ga je vloæil v delo. Upamo, da bo πevedno kdaj pomislil na nas in nam mogoËe mimo-grede prinesel tiste dobre kekse…

Sodelavci iz Filiale UPS

Niko Zabret (v belem puloverju na sredini) s svojimi sodelavkami in sodelavci.

Kolesarka OlgaNaπa Olga NeËemar, tajnica v Filiali AvioBrnik, je zakljuËila svoje drugo æivljenjsko

obdobje 20. januarja, ko se je na zabavi poslovilaod svojih sodelavcev in prijateljev. Vsa sveæa inpolna moËi je stopila v tretje æivljenjsko obdobje,ko bo lahko uæivala sadove preteklih let. Vsi ji πeenkrat æelimo vse naj, veliko energije, moËi inzdravja, pa tudi kolo naj ji dobro sluæi.

Sodelavci iz Filiale Avio Brnik

20 Med nami

Odhod ‘sive eminence’ Igorja Ti~aKonec preteklega leta je odπlo v pokoj veË zaposle-nih v naπi druæbi. Najbolj bomo pogreπali naπegaIgorja, ‘sivo eminenco’ na podroËju πpedicijskegaprograma in v zadnjem obdobju πe skrbnika sistemakakovosti za podroËje πpedicije. Nekaj podrobnosti za peπËico nevedneæev: Igor se je zaposlil v naπi druæbi leta 1988, da biuporabil dolgoletne izkuπnje na podroËju πpedicijepri izgradnji informacijskega sistema v operativi.Postal je nepogreπljiva ≈vez√ med uporabniki ininformatiko. Bil je zaËetnik NaroËil za programskoopremo in TehniËne pomoËi.Njegova najteæja naloga se je zaËela konec 80-tih,ko smo uvajali programe v operativo πpedicije.Zaposlene je bilo treba nauËiti uporabljati raËunal-niπko opremo in jih seznaniti z novim naËinomdela. Igorju ni bilo lahko z raËunalniπko ≈nepisme-nimi√ uporabniki. Sodeloval je tudi pri pripravipodatkov za raËunovodsko spremljanje poslovanja,zagovarjal je poenotenje strojne in programskeopreme, pomagal je vzpostaviti raËunalniπkoizmenjavo podatkov s carino in kupci. Ob vsem delu je naπel Ëas tudi za smeh in zabavo.

Veliko πal je posluπal na temo svojega priimka, na katere je bil vednopripravljen, npr. ob njegovem obisku si vedno dobil kar dva tiËa…Æelimo mu, da bi se z enako vnemo πe naprej uspeπno posveËal stva-rem, za katere doslej ni imel dovolj Ëasa.

Sodelavci

Igorju (v Ërni obleki na sredini) so se postavile ob bok predstavnice neænejπega spola.

20 Druæabna kronika

Vtisi z novoletnih sre~anj

V enotah koncerna Intereuropa smo tudi lani pri-pravili novoletne veËerje, na katerih smo podelilipriznanja jubilantom. Predsednik uprave JoæeKranjc je izroËil priznanja jubilantom koprskihdruæb, v ostalih filialah pa so to prijetno nalogoopravili direktorji filial. Zaposleni iz koprskega delakoncerna, razen Filiale Koper, smo se zbrali vPortoroæu. VeËer je bil prijeten, udeleæenci pa smose dodobra razæiveli ob nastopu posebnih gostijoziroma skupine “Sestre”, ki so navduπile æe na lan-ski Intereuropiadi. V Filiali Koper pa smo pripravilipodelitev priznanj kar na sedeæu naπe druæbe.

Prijetno vzduπje v Interjug-AS-u

Zaposleni v druæbi Interjug-AS Beograd smo tudi vletu 2002 skromno proslavili zakljuËek poslovnegaleta, boæiËne in novoletne praznike. Vodstvo druæ-be se je 26. decembra sreËalo z vsemi vodji enot vdræavi. Sledila je pogostitev z znaËilnimi srbskimijedmi in s kozarcem prepeËenice, viljamovke ali

V slovenskih druæbah koncerna, v Zagrebu in Beogradu smo pred iztekom leta 2002 pripravili tradi-cionalne slovesnosti za zaposlene. Na vseh je bilo veselo, udeleæenci pa zadovoljni. Predstavljamoutrinke z nekaterih sreËanj.

soka, ki so se je udeleæili skoraj vsi zaposleni. Vzduπje je bilo zelo pri-jetno zaradi boljπih poslovnih rezultatov v primerjavi s preteklimi letiin miru na naπem obmoËju. Bralcem obljubljamo obvestila in foto-grafije tudi o prihodnjih sreËanjih ter redno poroËanje o poslovnihdejavnostih. Vsem sodelavcem v koncernu æelimo v letu 2003 πeboljπe rezultate, veliko osebne sreËe in zadovoljstva.

mag. Dragoslav JeriniÊ, generalni direktor, A.D. Interjug-AS

Hrvaπki sodelavci so se zbrali v Zagrebu

V Intereuropi na Hrvaπkem organiziramo vsako leto decembrskonovoletno veËerjo, ki je namenjena temu, da se vsaj enkrat letno zbe-remo, nekoliko sprostimo in druæimo. Letoπnje sreËanje je bilo malcedrugaËno od dosedanjih. Kot vam je znano, poslujejo vseIntereuropine druæbe na Hrvaπkem od 1. julija v skupni druæbi.Tokratne proslave so se zato udeleæili tudi sodelavci iz Splita, Rekein Varaædina. Okoli 280 zbranih je uvodoma nagovoril predsednikuprave novega podjetja Andrija Jurgec. Sledila je podelitev nagradin diplom jubilantom v imenu sindikata. V Intereuropi dokazujemo, kako pomembno se je osebno spoznati

Druæabna kronika 21

tudi ob bolj sproπËenih priloæno-stih. ©e posebej zato, ker smoprisotni po vsej dræavi in najpo-gosteje vzdræujemo medsebojnestike le prek telefona. Lepo jeobËutiti, da smo del skupine tudiv neformalnih trenutkih, kar bopripomoglo k temu, da bomo pridelu πe uspeπnejπi. PrepriËanismo, da bodo mnogi med nami obvzdræevanju takπnih odnosov za-dovoljni doËakali tudi svoje oseb-ne jubileje. Po zakljuËku ≈uradnega√ delaprograma smo se zabavali in ple-sali do zgodnjih jutranjih ur obveselih taktih skupine Blue Moon.Pripovedovali smo si πale, se sme-jali in prepriËani smo, da so se vsiprijetno poËutili.

Dubravka HeimannKoprskim jubilantom je nagrade podelil predsednik uprave koncerna. Na fotografiji od leve proti desni ËepijoVera Koæar, Jadran GræiniË, Ondina Topolπek in Nevenka Koblar, stojijo pa Duπan JoviË, Gabrijela »rlenec, IgorRoæac, Radovan Vrabec, Joæe Kranjc, Mavricij Bordon in Bojan Berce.

Intereuropa Sneg Express - korak pred konkurenco

Novi produkt je nadgradnja æe uveljavljeneIntereurope Express, dostave paketov od vrat

do vrat. Bistveni novosti sta dostavno vozilo innaËin dostave. Pakete namreË vozimo z motornimisanmi. Naπe prednosti so, da dostavljamo poπiljkev vse zasneæene slovenske kraje, v vseh, tudi nemo-goËih vremenskih razmerah. Smo hitri, zanesljivi,toËni, imamo moderno tehnologijo, poπiljkam palahko tudi sledimo.

Hitri tudi po snegu Ker smo se æeleli sami prepriËati o kakovosti novestoritve, smo v soboto, 25. januarja, izvedli takoimenovani ≈mistery shopping√ (kakovost smo pre-verjali z namiπljenim kupcem). Ocenjevalci smo bilikar zaposleni. Tako smo prihranili nekaj tolarjev, kibi jih sicer porabili za ≈outsourcing√. Naredili smoscenarij: poπiljatelj odda paket kurirju na tromejipri Kranjski Gori, mi pa ga z motornimi sanmi inspremstvom prepeljemo k prejemniku. Ugotovilismo, da je novi produkt uspeπno prestal vse naπezahteve, storitev smo opravili na najviπji ravni.Zaradi negotove prihodnosti na trgu naftnih deri-vatov (visoke cene goriva) smo se odloËili πe zapodprodukt dostave paketov s klasiËnimi sanmi. Vokviru projektne skupine smo v Kranjski Gori tomoænost tudi praktiËno preizkusili in ugotovili, da

je izjemno zanimiva in donosna. NajveËji stroπek predstavlja visokaamortizacija zavornih oblog na podplatih, predvsem zaradi skrbi zavarnost poπiljk na dolgih ledenih odsekih proge. V novo træno niπo bimorali vloæiti le malo sredstev, uËinki bi se kmalu pokazali in kupcibi bili izredno zadovoljni. PrepriËani smo, da bo naslednji MMS (mar-keting merilni sistem) pokazal popolno kakovost na vseh ravneh. Podrobnejπe informacije: Enota Sneg Express Koper, kontaktna osebaMaloza Hec.

Marko Dujc in Tomaæ Mlekuæ

Zaradi obilnih sneænih padavin v januarju, ki so ohromile za nekaj dnitudi Primorsko, smo v Intereuropi d.d. hitro ukrepali in kupcem naπihstoritev ponudili novost, produkt Intereuropa Sneg Express. Preizkusilismo ga in zagotavljamo, da vam ne bo æal, Ëe se boste odloËili zanj.

Za ≈Sneg Express√ ni ovir.

22 ©port

Brata Pribac osvojila dve medalji na svetovnemveteranskem prvenstvu v Avstraliji

V Intereuropi smo ponosni na zelo uspeπne πportni-ke, med katerimi sta tudi KoprËana, brata dvojËkaAndrej in Aljoπa Pribac. Andrej je zaposlen v Ro-Rooddelku koprske filiale, Aljoπa pa v Intereuropi ITd.o.o. Oba sta plavalca in Ëlana Plavalnega klubaKoper, kjer trenirata pod vodstvom Vedrana Æagarja.S plavanjem sta se zaËela ukvarjati s sedmimi leti inredno vadila devet let. Po nekajletni prekinitvi zara-di Andrejeve poπkodbe sta se vrnila kot rekreativca,sedaj pa znova redno plavata v klubu. Zadnji veliki uspeh sta dosegla na oktobrskem sve-tovnem veteranskem prvenstvu v avstralskemMelbournu, na katerem so potekala tekmovanja vrazliËnih πportih. V plavanju se je pomerilo 1920plavalk in plavalcev, med njimi tudi nekaj nekda-njih olimpijskih prvakov. Andrej je osvojil bronastomedaljo v disciplini 800 metrov prosto s Ëasom10:25,83, Aljoπa pa je bil v isti disciplini Ëetrti(10:34,51). Plavala sta v kategoriji od 25 do 29 let.Skupaj s plavalcema iz Sidneya sta nastopila tudikot Ëlana πtafete 4x50 metrov prosto in zasedladrugo mesto s Ëasom 1:50,40.

Srebrna πtafeta - od leve proti desni: Daniel Mitchel, Peter Gregory, Andrej in Aljoπa Pribac.

Gibanje za zdravo

Kriæanka 23

Nagradna kri

24 Zadnje novice

Interglas je Ëasopis koncerna Intereuropa. Izhaja Ëetrtletno. Uredniπki odbor: Robert PavletiË, odgovorni urednik, Damjana Jerman, glavna urednica. »lani: Darinka Breglec, Anuπka Gorjanc, Dubravka Heimann, Duπko Jauk, Suvad KeranoviË, Vita Kernel, Milan KureliË, Vladimir PetraviË, Dragica ©amec in Anton Turk. Likovna zasnova in produkcija: Studio Kernel. Prelom: Repro Point. Tisk: Tiskarna Vek. Fotografije: Zdenko Bombek, Geci Kreπimir, arhiv Intereurope d.d.Naslov uredniπtva: Interglas, Vojkovo nabreæje 32, 6000 Koper, Slovenija. Elektronski naslov uredniπtva: interglas@intereuropa.si.

Donacija Zdravstvenemu domu Koper

Novo vozilo, ki smo ga predali prehospitalnienoti nujne medicinske pomoËi, povsem

ustreza vsem zahtevam in standardom Pravilnika onujni medicinski pomoËi. Odzivni Ëas na klice napomoË se bo lahko πe skrajπal, kar je najpomemb-nejπe za uspeπno in uËinkovito intervencijo. Pri sponzorstvih in donatorstvih v Intereuropi izrab-ljamo predvsem tiste priloænosti, ki predstavljajoSlovenijo v Evropi in svetu ter prispevajo k dobremuugledu naπe druæbe. Sponzorske in donatorske pri-spevke najveËkrat namenjamo πportnim, kulturnim,humanitarnim in drugim pomembnim mednarodnimprireditvam. V ta namen smo v zadnjih letih name-nili prek 200 milijonov tolarjev, od tega za donaci-je bolniπnicam, zdravstvenim ustanovam in humani-tarnim akcijam veË kot 70 milijonov. S podpiranjemπportnih dejavnosti, πolstva, kulturnih in humani-tarnih projektov æelimo poudariti svojo zavezanost okolju, v katerem delujemo, in prispevati k promociji druæbe.

Damjana Jerman

V Intereuropi smo se v skupni donatorski akciji z Istrabenzom in Banko Koper odloËili pomagatiZdravstvenemu domu Koper kupiti novo, sodobno urgentno vozilo. Vsako izmed podjetij je darovalotretjino potrebnega zneska, 4,6 milijona tolarjev. Namestnik predsednika uprave Intereurope RadovanVrabec je na novinarski konferenci, 22. januarja, v imenu naπe druæbe izroËil Ëek direktorju koprskegazdravstvenega doma Metodu Mezku.

Predstavniki treh koprskih podjetij so izroËili kljuËe novega vozila direktorju koprskegazdravstvenega doma Metodu Mezku.

Nadzorni svet gospodarskega interesnegazdruæenja Transportno-logistiËni grozd (GIZ

TLG) je na januarski seji izvolil novega predsednikamag. Milana Jelenca, podpredsednika upraveIntereurope, ki je nasledil Vitomirja MavriËa izLuke Koper. TLG ima od 1. februarja tudi prvega po-klicnega direktorja mag. Borisa Kranjaca, dose-danjega pomoËnika direktorja Luke Koper INPO,d.o.o. Sedeæ njegove pisarne je v Kopru.Transportno-logistiËni grozd nadaljuje, po lanskempreoblikovanju v gospodarsko interesno zdruæenje,promocijo slovenske transportne poti v svetu iniπËe nove moænosti sodelovanja s potencialnimi

Mag. Milan Jelenc predseduje nadzornemu svetu GIZ-a TLGtrgi. »lanice, 12 slovenskih podjetij in tri znanstveno-izobraæevalneustanove, smo se lani uspeπno predstavile na poslovni konferenci vIstanbulu, letos pa naËrtujemo skupni nastop na transportnem sejmuv Muenchnu. UresniËevali bomo projekte, ki smo si jih zastavili.Prednost bodo imeli skupni projekti - træne raziskave, skupne trænebaze, promocija, priprava spletne strani in elektronske borze ter pre-nos znanja. Nadzorni svet pa bo odloËal, katere izmed ostalih pro-jektov raziskovalno-razvojnih, tehnoloπko-inovativnih in ekoloπkihbomo zaËeli najprej izvajati. Podjetja v grozdu se bomo zaËela prila-gajati novim trænim razmeram in pravilom, ki bodo stopila v veljavoob vkljuËitvi naπe dræave v Evropsko unijo. ZaËele pa se bodo tudi pri-prave na vzpostavitev treh distribucijsko-logistiËnih terminalov vKopru, Novem mestu in Mariboru.

Konec februarja je potekala v Istanbulu letna kon-ferenca UPS-ovih pogodbenih partnerjev, ki so se jeudeleæili predstavniki iz 33 dræav. Na sreËanju sopodelili devet nagrad najuspeπnejπim dræavam naposameznih podroËjih. Intereuropino hrvaπko pos-lovalnico so nagradili za najveËji deleæ strank, s

Tri nagrade za UPS katerimi je elektronsko povezana, in za najboljπo frekvenco pri poiz-vedbah o poπiljkah, slovenska poslovalnica pa se ponaπa z najboljπodostavo v istem dnevu. Na konferenci so sicer predstavili novosti prizniæevanju stroπkov s poveËevanjem produktivnosti na razliËnih rav-neh. UPS-ovi predstavniki so imeli tudi individualne razgovore z vodjipodroËij o pereËih teæavah.

Goran Travner