1

marec 2019

marec 2019 brezplačno

01/2019Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore

2

4 Aktualno

18 Zgodilo se je

21 O delu društev

28 Znan obraz

32 Zanimivosti

36 Živimo zdravo

40 Dogajanje v Domu Lipa

41 Duhovne strani

43 Srebrne niti

44 Utrinki iz osnovne šole in vrtca

51 Vabila

k a z a l o

KOLOFON

OBČINA ŠTORECesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTOREE: obcina@store.siT: 03/780 38 40www.store.si

Uradne ure in uradne ure po telefonu:ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00četrtek: odprta samo sprejemna pisarnapetek: od 9.00 do 13.00

Uradne ure župana Mirana Jurkoška:ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00sreda: od 15.00 do 17.00

KRAJEVNA SKUPNOST SVETINASvetina 6, 3220 ŠTORET: 00/780 38 40

Uradne ure krajevne skupnosti Svetina:po predhodnem dogovoru na T: 031 426 869 (Marko Preložnik)

Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno.

Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si, store.obcina@gmail.com.Zaradi predvidenega izida naslednje številke v juniju 2019 pričakujemo vaše prispevke do 15. maja 2019.

Odgovorna urednica: Ivanka Tofant

Prispevke lektorirala: Mojca Rožman

Uredniški odbor: Rosvita JagerMojca RožmanCvetka ŠusterIvanka TofantDušan Volavšek

Foto naslovnice: Rosvita Jager

Foto zadnja stran: Rosvita Jager

Prispevke zbrala: Nena Kopinšek

Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o.Lava 7b, Celje

Štorski občan izhaja v nakladi 1700 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost.

Družinsko življenje je v današnjih časih na veliki preizkušnji. Naporne službe, ki iz-črpavajo tako mame kot očete, potrošniško naravnana družba, ki nas sili k vedno novim nakupom in razmišljanju, da ne bomo preživeli brez te ali one reči, otroci pre-življajo vedno več časa pred televizijskimi in računalniškimi zasloni ali pri obšolskih dejavnostih…

Zato je še toliko bolj pomembno, da si ob praznikih, kot sta dan žena in materinski praznik, vzamemo čas in se posvetimo tistim, ki jih imamo najraje. V vseh lepih mislih o mamah najdemo besede, kot so edinstvenost, ljubezen in hvaležnost. Zato naj vam tudi jaz izrečem zahvalo za vso ljubezen in razdajanje ter iskrene čestitke ob vaših praznikih.

¬ M i r a n J u r k o š e k ,ž u p a n o b č i n e Š t o r e

Drage matere, žene, dekleta!

Dan žena je dan ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk in se praznuje od leta 1917 dalje. Na dan žena je v navadi, da se spomnimo na vse ženske, ki so nam ljube, in jim v znak ljubezni, spoštovanja podarimo droben cvet ali pa kakšno drugo pozornost.

Naj žive ženske tega sveta in naj živi praznik dan žena!

25. marca, na materinski dan, se vsi spomnimo na naše drage mame. Le kakšen bi bil svet, če na njem ne bi bilo mamic?

Mama, iz tvojih rok sije toplo sonce, ki nikoli ne ugasne, tvoj glas je kot najlepša melodija, ki ji lahko prisluh-nem, tvoj poljub je poln obljub, upanja in želja, hvala ti za vse, kar storila si zame.

Deseti marec je dan, ko praznuje moški del populacije, in sicer dan mučenikov. Izhaja iz krščanskega izročila in je dan, ki ga rimskokatoliška cerkev beleži kot spomin na dogodke iz časa vladavine cesarja Licinija.

Resnica je, da ste možje edini, ki ženski lahko ponudite varnost, toplino in ljubezen. To pa je odlično zavetje pred vsako življenjsko nevihto.

Ob praznikih vam želimo veliko lepega.

¬ O d b o r z a i z d a j o č a s o p i s a

4

AKTUALNO

Povzetek zapisnikakonstitutivne seje občinskega sveta občine Štore,

ki je bila v četrtek, 6. decembra 2018, ob 16. uri v veliki sejni sobi Občine Štore

Na konstitutivni seji je občinskemu svetu občine Štore predsedovala ga. Ivana Karolina Tofant, najstarejša novo-izvoljena članica, navzoča pa je bila tudi občinska volilna komisija občine Štore: predsednik Ivan Šelih, namestnica predsednika Lidija Buser ter člani Andreja Slavnić, Gojmir Klinar in Ivan Štor.

DNEVNI RED:1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov

sveta.2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v

svet in volitev župana.3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispe-

lih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana.

4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta.

5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana.

6. Pozdravni nagovor župana.7. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, vo-

litve in imenovanja.

Na seji je bilo navzočih vseh 13 novoizvoljenih članic in članov občinskega sveta. Predsednik občinske volilne komisije, g. Ivan Šelih, je podal poročilo o izidu lokalnih volitev 2018.

Do začetka prve seje občinskega sveta s strani kandida-tov ali predstavnikov list kandidatov ni bila vložena nobena pritožba na občinski svet zoper odločitev občinske volil-ne komisije občine Štore, ki bi lahko vplivala na potrditev mandatov, zato je občinski svet potrdil mandate nasled-njim članicam in članom občinskega sveta občine Štore za mandatno obdobje 2018–2022:1. Goran Blatnjak 2. Ivan Glavač 3. Majda Hodžić4. Miran Jurkošek

5. Emil Kačičnik6. Primož Kaluža7. Simon Kroflič8. mag. Uroš Kumperger9. Zdenka Lokmić10. Mitja Oberžan11. Mojca Rožman12. Verica Štante13. Ivana Karolina Tofant

Po sprejemu ugotovitvenega sklepa o potrditvi mandatov članov je bil občinski svet občine Štore konstituiran in od tega trenutka dalje so nastopili mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dosedanjim članom sveta pa je pre-nehal.

Občinski svet je ugotovil, da je za župana občine Štore v mandatnem obdobju 2018–2022 izvoljen Miran Jur-košek, ki je izjavil, da bo opravljal funkcijo župana, mandat člana občinskega sveta pa mu je s tem predčasno prene-hal. Občinska volilna komisija je izvedla postopek prenosa mandata v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in ugoto-vila, da pripada pravica do prevzema mandata Ivanu (Ja-niju) Jurkošku kot naslednjemu kandidatu z liste Županova neodvisna lista za razvoj. Le-ta je izjavil, da sprejema funk-cijo člana občinskega sveta, občinski svet občine Štore pa je potrdil, da postane Ivan (Jani) Jurkošek član občin-skega sveta za preostanek mandatne dobe.

Občinski svet občine Štore je po konstituiranju na prvi seji izmed svojih članov imenoval komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno de-lovno telo v naslednji sestavi:1. predsednik: Ivan (Jani) Jurkošek 2. član: Ivan Glavač3. član: Uroš Kumperger4. članica: Zdenka Lokmić5. član: Emil Kačičnik

5

marec 2019

Povzetek zapisnika2. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE,

ki je bila v torek, 15. januarja 2019, ob 16. uri v veliki sejni sobi Občine Štore

Sprejet je bil naslednji DNEVNI RED:1. Potrditev zapisnika 1. konstitutivne seje občinske-

ga sveta.2. Sklep o načinu financiranja političnih strank iz pro-

računa občine Štore v mandatnem obdobju 2018–2022.

3. a) Imenovanje predsednikov in članov odborov ob-čine Štore.

b) Imenovanje članov Nadzornega odbora občine Štore.

4. Odlok o dopolnitvah Odloka o predkupni pravici občine Štore.

5. Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premožen-jem občine Štore za leto 2019.

6. Pooblastilo županu za potrjevanje investicijske dokumentacije.

7. Pobude in vprašanja.

Občinski svet občine Štore je na svoji 2. seji potrdil zapis-nik konstitutivne seje z dne 6. 12. 2018. Sprejel je Sklep o načinu financiranja političnih strank iz proračuna obči-ne Štore v letu 2019, tako da političnim strankam, ki so kandidirale na lokalnih volitvah 2018 in dobile najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta, pripada mesečno 0,30 EUR za vsak prejeti glas volivca.

Občinski svet občine Štore je na 2. redni seji imenoval člane in predsednike delovnih teles občinskega sveta v sestavi:

Odbor za družbene dejavnostiPrimož Kaluža (ŽNLR) – predsednikEmil Kačičnik (SNS)Verica Štante (SDS)Danica Pisanec (SDS)Andreja Videc (ŽNLR)

Odbor za okolje, prostor in komunaloMitja Oberžan (SDS) – predsednikGoran Blatnjak (SD)Primož Kaluža (ŽNLR)Marjan Doberšek (SDS)Boštjan Senica (ŽNLR)

Odbor za finance in občinsko premoženjeZdenka Lokmić (DeSUS) – predsednicaIvan (Jani) Jurkošek (ŽNLR)Simon Kroflič (SDS)Verica Štante (SDS)Zlatko Leskovšek (SD)

Odbor za gospodarstvo, turizem in kmetijstvoUroš Kumperger (SD) – predsednikIvan (Jani) Glavač (SDS)Majda Hodžić (ŽNLR)Marjan Doberšek (SDS)Marjan Tržan (DeSUS)

Odbor za izdajo časopisaIvana Karolina Tofant (SDS) – predsednicaMojca Rožman (ŽNLR)Rosvita Jager (ŽNLR)Cveta Šuster (SDS)Dušan Volavšek (NSi)

Imenoval je tudi člane Nadzornega odbora, to so:Lucija Polak (SD)Dušan Popović (SNS)Andreja Slavnić (SDS)Bojana Stopinšek (SLS)Mojca Vrečer (SDS)

Na tej seji je dopolnil Odlok o predkupni pravici občine Štore, v katerega je vključil parceli 510/2 in 510/3, obe v katastrski občini Svetina, ki v naravi predstavljata prostore bistroja s teraso, trgovino in kotlarno v objektu Krajevne skupnosti Svetina na naslovu Svetina 6. Dopolnil je na-črta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2019: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja s parcelo 890 k.o. Ogorevc (predviden odkup zemljišča za igrišče), Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem pa s parcelo 594/3 k.o. Svetina (predvidena prodaja trav-nika). Župana občine Štore Mirana Jurkoška je občinski svet pooblastil za potrjevanje investicijske dokumentacije ter morebitnih nastalih sprememb in dopolnitev.

6

AKTUALNO

Povzetek zapisnika3. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE,

ki je bila v torek, 15. februarja 2019, ob 16. uri v veliki sejni sobi Občine Štore

Sprejet je bil naslednji DNEVNI RED:1. Potrditev zapisnika 2. redne seje občinskega sveta.2. Predstavitev idejne zasnove projekta »Športna

dvorana Štore«.3. Mnenje o kandidatki za ravnateljico Osnovne šole

Štore.4. Pobude in vprašanja.

Občinski svet občine Štore na 3. redni seji ni potrdil za-pisnika svoje 2. seje, ampak je sklepanje o njem preložil na naslednjo sejo. Občinski svet se je seznanil z idejno zasnovo projekta »Športna dvorana Štore«, ki jo je pred-stavil Gregor Žohar, univ. dipl. inž. arh., odgovorni projek-tant podjetja Studio 73 d. o. o. Nova športna dvorana bi

dolgoročno zagotovila ustrezne prostorske možnosti za izvajanje športne vzgoje v osnovni šoli, hkrati pa bi služila za izvajanje rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti ter za organiziranje kulturnih in drugih prireditev. Gradnja je na-črtovana na mestu današnjih telovadnic ob osnovni šoli, ki bi se (namesto potrebne rekonstrukcije in povečave) v celoti odstranili. Občinski svet je na svoji 3. seji dal pozi-tivno mnenje k imenovanju Mojce Rožman za ravnateljico Osnovne šole Štore v mandatnem obdobju 2019–2024.

Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani www.store.si pod zavihkom Organi ob-čine, Občinski svet.

Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih občine Štore (Ur. l. RS, št. 55/08) občina Štore objavlja

Javni razpisza podelitev priznanj občine Štore v letu 2019

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA:Priznanja občine Štore, ki so predmet javnega razpisa, so: - naziv častni občan občine Štore,- zlati grb občine Štore,- srebrni grb občine Štore,- bronasti grb občine Štore,- priznanje odličnim diplomantom,- športnik leta ali športni kolektiv leta.

Občina Štore podeljuje priznanja zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine.

2. KRITERIJI ZA PODELITEV POSAMEZNIH PRIZNANJ:2.1. Naziv častni občan občine ŠtoreNaziv častnega občana občine Štore lahko prejme le posameznik. Občinski svet občine Štore podeli naziv za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih ali drugih de-javnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini.

Častni občan prejme ob podelitvi naziva posebno listino o podelitvi naziva.

2.2. Grb občine ŠtoreZlati grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomemb-ni za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine.Srebrni grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdob-ju na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kultu-re, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled občine Štore ter praviloma pomenijo izjem-no uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti.Bronasti grb občine Štore podeli občinski svet občine Štore za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v kratkem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadalj-nje ustvarjalno delo na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih dejavnosti. Občinski svet praviloma podeli vsako leto en zlati, dva

7

marec 2019

srebrna in tri bronaste grbe. Grbi občine Štore se podeljujejo enkrat letno na sloves-nosti ob občinskem prazniku.Naziv častni občan občine Štore in grbi občine Štore se lahko podelijo tudi posmrtno.

2.3. Priznanje odličnim diplomantomPriznanje odličnim diplomantom lahko prejme le posamez-nik s stalnim prebivališčem v občini Štore. Občinski svet ga podeli za odličen uspeh in perspektivnost diplomantov vi-sokošolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9.00 ali več.

2.4. Športnik leta ali športni kolektiv letaPriznanje športnik leta ali športni kolektiv leta se podelju-je posameznikom oziroma skupinam oseb, ki so s svojim aktivnim in kvalitetnim delovanjem na področju športa v preteklem letu dosegli pomembne uspehe in dosežke tako v občini kot zunaj njenih meja. Priznanje se športniku ali športnemu kolektivu podeli na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Štore. Praviloma se vsako leto podeli eno priznanje, lahko pa tudi več.

3. Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije ter skupnosti, društva in organi lokalnih skup-nosti.

4. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA:4.1. Pobuda za podelitev naziva častni občan občine Što-re, zlatega, srebrnega in bronastega grba občine Štore ter priznanja športnik leta oziroma športni kolektiv leta mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:- splošne podatke o pobudniku oziroma predlagatelju,- predstavitvene podatke o kandidatu (osebni podatki),- vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, - utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali

dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev,- dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,- datum pobude.

4.2. Pobuda za podelitev priznanja odličnim diplomantom mora vsebovati:

- splošne podatke o pobudniku,- podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izo-

braževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov),

- potrdilo o diplomi,- potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem ob-

dobju vključno z diplomo,- naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje

o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za občino Štore, - datum pobude.

5. O podelitvi priznanj občine Štore bo odločal občinski svet občine Štore na predlog komisije za mandatna vpra-šanja, volitve in imenovanja. Prispele predloge za priznanja lahko komisija oziroma občinski svet po lastni presoji pre-kvalificira.

6. Predloge s predpisano dokumentacijo naj pobudniki oziroma predlagatelji pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do 17. 4. 2019. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog od-dana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »RAZPIS – PRIZNANJA 2019«. Na kuverti mora biti naveden naziv in naslov predlagatelja.

7. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresira-nim na voljo na sedežu Občine Štore (Cesta XIV. divizije 15, Štore) ali po telefonu (03/780-38-53).

Občina Štore

Dodelitev nagrad za dosežke športnikov s stalnim prebivališčem v občini Štore

Občina Štore bo tudi v letu 2019 v skladu z merili za do-delitev nagrad za športne dosežke obravnavala športne dosežke športnikov posameznikov ali športnikov, ki tek-mujejo v ekipnih športih v društvih s sedežem zunaj naše občine.

Vloge bo obravnaval odbor za družbene dejavnosti, ki bo upošteval športne dosežke iz preteklega leta, sredstva za nagrade športnikom s stalnim prebivališčem v občini Što-re pa so zajeta v letnem programu športa, ki ga sprejme občinski svet.

Za sredstva za športne nagrade lahko zaprosijo ma-tični klubi tekmovalcev, in sicer za tekmovalce, ki so

občani občine Štore in so dosegli eno od prvih treh mest na državnem prvenstvu, mednarodnih tek-movanjih, evropskem in svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah. Šolska državna tekmovanja niso zajeta v teh merilih in zanje Občina Štore ne dodeljuje nagrad.

Za vse športnike, naše občane, ki so v letu 2018 do-segli takšne uvrstitve, naj torej njihov matični klub na Občino Štore naslovi vlogo z dokazili o rezultatih.

Za več informacij v zvezi s tem lahko pokličete Majo Go-dec na tel. 03/780-38-53 ali pošljete elektronsko pošto na maja.godec@store.si.

8

Na podlagi 19. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04) objavlja Občina Štore

Javni razpisza sofinanciranje programov športa v občini Štore za leto 2019

1. Naziv in sedež izvajalca razpisa: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore.

2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Obči-ne Štore je sofinanciranje naslednjih programov:1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se

prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj izobraže-valnega programa:

- interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok,- športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in

vrhunski šport,- interesna športna vzgoja mladine,- športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni

in vrhunski šport2. Športna rekreacija3. Kakovostni in vrhunski šport4. Šport invalidov5. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje

strokovnih kadrov v športu6. Velike mednarodne, državne, medobčinske in

občinske športne prireditve7. Delovanje društev in športnih zvez na ravni lokal-

ne skupnosti8. Nagrade za športne dosežke

3. Na javnem razpisu za sofinanciranje programov špor-ta lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: - športna društva,- zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna

društva s sedežem na območju Občine Štore,- zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,- zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge

organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpi-sov registrirane za opravljanje dejavnosti na pod-ročju športa.

Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov športa v občini.4. Pravico do sofinanciranja programov športa imajo

izvajalci športne dejavnosti iz prejšnjega člena tega pravilnika, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:- imajo sedež v občini Štore,- so registrirani v skladu s predpisi,- imajo zagotovljene materialne, prostorske,

kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnostih,

- redno izvajajo svojo dejavnost,- delujejo v javnem interesu.

5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciran-je programa športa znaša 29.150 EUR.

6. Izvajalec razpisa si pridržuje pravico, da javni razpis brez kakršnih koli posledic razveljavi ali razdeli le del razpoložljivih sredstev.

7. Izvajalci programov športa v letu 2019 se izberejo v skladu z merili in kriteriji, določenimi v pravilniku in Letnem programu športa za leto 2019.

8. Posamezni izvajalci športnih programov lahko za iste programe le enkrat letno pridobijo sredstva iz občin-skega proračuna, ne glede na javne razpise in prora-čunske postavke.

9. Dodeljena sredstva morajo izvajalci porabiti v letu 2019.

10. Izvajalci športnih programov morajo vlogi priložiti iz-polnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po objavi razpisa pri Maji Godec na sedežu Občine Štore v času uradnih ur (ponedeljek 8.00–12.00 in 13.00–15.00, sreda 8.00–12.00 in 13.00–17.00 ter petek 8.00–13.00), na podlagi zahteve, poslane na e-naslov obcina@store.si, ali na spletni strani občine www.store.si.

11. Način pošiljanja in vsebina vlog: Vloge s predpisano dokumentacijo naj izvajalci pošl-

jejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 17. 4. 2019, do 12. ure. Vloga mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena Zakona o športu izvajalcu razpisa dostavljena do tega roka, ne glede na način oddaje. Oddana mora biti v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ – VLOGA ŠPORT 2019«. Na ovojnici mora biti naveden naslov prijavitelja.

12. Komisija bo odpiranje prejetih vlog izvedla 8. 5. 2019.13. Izvajalci, ki bodo oddali nepopolno vlogo na razpis,

bodo pozvani, da jo v roku 8 dni dopolnijo z manj-kajočimi listinami. Vloge izvajalcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, ki ne bodo dostavljene v roku (do 17. 4. 2019 do 12.00), bodo zavržene.

14. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04), upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva.

15. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. Z izbranimi izvajalci bo župan Obči-ne Štore sklenil pogodbe o sofinanciranju.

16. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresira-nim na voljo na sedežu Občine Štore (Cesta XIV. divi-zije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec).

Številka: 430-0005/2019 - 3 V Štorah, 14. marca 2019

Občina Štore Župan Miran Jurkošek

AKTUALNO

9

marec 2019

Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/07 – odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 –

ZNOrg) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) Občina Štore objavlja

Javni razpisza sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2019

1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz pro-računa občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kul-turnih dejavnosti v občini Štore.

2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciran-je programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2019 znaša 17.710 EUR. Sofinancirani bodo tisti kul-turni programi oziroma projekti, ki bodo v postopku izbire višje ocenjeni oziroma ovrednoteni. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2019.

3. Na razpis se lahko prijavijo:- kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na

področju kulture,- druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano

tudi kulturno dejavnost.4. Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati na-

slednje pogoje:- da imajo sedež v občini Štore, - da so registrirani za opravljanje programov na pod-

ročju kulture,- da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in orga-

nizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejav-nosti,

- da redno izvajajo svojo dejavnost,- da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo doku-

mentacijo, kot to določa zakon o društvih.5. Izvajalci kulturnih programov oziroma projektov morajo

vlogi priložiti:- izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobijo po

objavi razpisa na sedežu Občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si.

6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno z merili, do-ločenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04).

7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošl-jejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 17. 4. 2019. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti od-dane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS KULTURA 2019«. Na kuverti mora biti nave-den naslov prijavitelja.

8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po spre-jeti odločitvi komisije.

9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresira-nim na voljo na sedežu Občine Štore (Cesta XIV. divi-zije 15, Štore) oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec).

Številka: 430-0006/2019 V Štorah, 14. marca 2019

Občina ŠtoreŽupan Miran Jurkošek

Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v občini Štore (Uradni list RS, št. 27/12) objavlja Občina Štore

Javni razpisza sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v občini Štore za leto 2019

1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz pro-računa Občine Štore za sofinanciranje socialnih in hu-manitarnih programov v občini Štore.

2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciran-je socialnih in humanitarnih programov za leto 2019 znaša 1.980 EUR.

3. Izvajalci socialnih in humanitarnih programov so lahko:- javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrira-

ne za opravljanje dejavnosti na področju socialne-

ga varstva,- društva na področju zdravstva, socialnega varstva

in humanitarnih dejavnosti, registrirana v skladu z Zakonom o društvih,

- prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarne organizacije.

4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje po-goje:

10

- da imajo sedež v občini Štore ali izvajajo dejavnost na območju občine oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vkl-jučuje občane občine Štore,

- da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje načrtovanih dejavnosti,

- da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo do-kumentacijo, kot to določa zakon o društvih,

- da občini vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodn-je leto.

5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti:- izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobi-

jo po objavi razpisa na sedežu Občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si.

6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilni-kom o sofinanciranju socialnih in humanitarnih progra-mov v občini Štore (Ur. l. RS, št. 27/12).

7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošl-jejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina

Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede, 17. 4. 2019. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti od-dane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS: SOCIALNI IN HUMANITARNI PROGRAMI 2019«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja.

8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po spre-jeti odločitvi.

9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresira-nim na voljo na sedežu Občine Štore oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec).

Številka: 430-0007/2019

V Štorah, 14. marca 2019

Občina ŠtoreŽupan Miran Jurkošek

Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10) objavlja Občina Štore

Javni razpisza sofinanciranje programov ostalih društev v občini Štore za leto 2019

1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz pro-računa Občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev (tistih društev, ki niso registrirana kot športna, kulturna ali humanitarna).

2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2019 znaša 8.360 EUR.

3. Na razpis se lahko prijavijo:- društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnos-

ti na drugih področjih (in torej niso registrirana na področju kulture, športa ali humanitarnih dejavnos-ti).

4. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje po-goje:- da imajo sedež v občini Štore, delujejo na njenem

območju in vključujejo občane s stalnim prebiva-liščem v občini Štore oziroma ne glede na sedež, če je program zastavljen tako, da aktivno vključuje občane s stalnim prebivališčem v občini Štore,

- da so registrirani,- da imajo zagotovljene materialne, prostorske,

kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti,

- da redno izvajajo svojo dejavnost,- da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo do-

kumentacijo, kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti:

- izpolnjene razpisne obrazce, ki jih interesenti dobi-jo po objavi razpisa na sedežu Občine Štore ali na spletni strani občine www.store.si.

6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilni-kom o sofinanciranju programov ostalih društev v ob-čini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04 in 35/10).

7. Vloge s predpisano dokumentacijo naj društva pošljejo po pošti ali dostavijo osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, najkasneje do srede 17. 4. 2019. Šteje se, da je vloga prispela pravočas-no, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Občine Štore. Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZ-PIS: OSTALA DRUŠTVA 2019«. Na kuverti mora biti naveden naslov prijavitelja.

8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po spre-jeti odločitvi.

9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresira-nim na voljo na sedežu Občine Štore, oziroma na tel. št. 03/780-38-53 (Maja Godec).

Številka: 430-0008/2019

V Štorah, 14. marca 2019Občina Štore

Župan Miran Jurkošek

AKTUALNO

11

marec 2019

V skladu s Pravilnikom so sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Štore in Odlokom o proračunu občine Štore za leto 2019 (Uradni list RS, št. 79/2017) Občina Štore objavlja naslednji:

Javni razpisza sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Štore v letu 2019

1. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje nakupa malih ko-

munalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN) veli-kosti do 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju PE) v občini Štore.

2. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Štore za

leto 2019 pod proračunsko postavko 5.2.0. – Sofinan-ciranje malih čistilnih naprav. Višina razpisanih sredstev za leto 2019 je 4.000 EUR.

Sredstva se dodeljujejo enkrat letno do porabe finanč-nih sredstev sprejetega proračuna.

3. SPLOŠNI POGOJI IN MERILA ZA PRIDOBITEV SREDSTEV

3.1 Upravičenci- Do nepovratnih sredstev za namen sofinanciranja so

upravičeni investitorji – fizične osebe s stalnim prebi-vališčem v občini Štore za obstoječe stanovanjske ob-jekte na delu območja občine Štore, kjer z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Štore ni predvidena izgradnja kanalizacij-skega omrežja, ali na območjih aglomeracij, ki so dolo-čene z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne vode v občini Štore, kadar priključitev na že zgrajeno ali načrtovano kanalizacijsko omrežje teh-nično ni možna ali ekonomsko ni upravičena.

- Za obstoječe stanovanjske objekte se štejejo vsi ob-jekti, za katere v času gradnje oz. izdaje gradbenega dovoljenja ni bila predvidena vgradnja MKČN.

3.2 Višina sofinanciranja- Višina dodeljenih sredstev za sofinanciranje MKČN za

posamezno stanovanjsko enoto znaša do 50 % dejan-sko upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.000,00 € za prvo stanovanjsko enoto.

- Za MKČN, na katero se priključuje več stanovanjskih enot (skupna čistilna naprava), se za prvo stanovanj-sko enoto dodelijo sredstva v višini, določeni v prvem odstavku tega člena, za vsako dodatno stanovanjsko enoto pa največ dodatnih 500,00 €.

- Ena stanovanjska enota predstavlja enostanovanjsko hišo, pri večstanovanjskih objektih pa ena stanovanj-ska enota predstavlja eno stanovanje.

- V primeru, da investitor za sofinanciranje MKČN prido-bi sredstva tudi iz drugih javnih virov, skupna vrednost sofinanciranja ne sme preseči 100 % vrednosti upra-vičenih stroškov investicije. V primeru, da izračunana skupna vrednost sofinanciranja presega 100 % vred-

nosti upravičenih stroškov investicije, se sofinanciranje občine ustrezno zniža.

- V primeru povezovanja lastnikov večstanovanjske stavbe oziroma večstanovanjskih hiš na skupno čis-tilno napravo morajo vsi lastniki večstanovanjske hiše oziroma posamezne stanovanjske hiše, priključene na skupno čistilno napravo, podati skupno vlogo za do-delitev sredstev.

- Upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno malo komunalno čistilno napravo, morajo priložiti pod-pisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in določiti osebo, ki bo zadolže-na za upravljanje MKČN ter sklenjeno služnostno po-godbo med lastniki in investitorjem.

- Za posamezno MKČN je možno pridobiti sredstva so-financiranja občine le enkrat.

3.3 Upravičeni stroškiUpravičeni stroški sofinanciranja investicije so: - nakup MKČN,- gradbena in montažna dela, povezana z vgradnjo

MKČN,- DDV. Upravičeni stroški se dokazujejo s plačanimi računi

dobavitelja čistilne naprave oziroma izvajalca del.

3.4 Pogoji in omejitve- MKČN mora biti na delu območja občine Štore, kjer

z Operativnim programom odvajanja in čiščenja ko-munalne odpadne vode Republike Slovenije za ob-močje občine Štore ni predvidena izgradnja kanaliza-cijskega omrežja.

- MKČN je lahko postavljena tudi na območju aglomera-cij, ki so določene z Operativnim programom odvajan-ja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Štore, vendar mora biti na podlagi soglasja občine razvidno, da objekta ne bo možno priključiti na javno kanalizacijo.

- Lokacija MKČN mora omogočati dostop in neovirano praznjenje.

- Ob zagonu MKČN mora biti ukinjena obstoječa grez-nica v skladu s pogoji izvajalca javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Štore.

- Vlagatelj/-ji mora/-jo biti lastnik/-i zemljišča oziroma imeti pridobljeno pravico gradnje.

- Objekt, h kateremu je zgrajena MKČN, mora biti zgra-jen v skladu z veljavnimi predpisi s področja gradnje.

- MKČN mora imeti pridobljeno poročilo o prvih merit-vah za MKČN, ki ga naredi izvajalec javne gospodar-ske službe odvajanja in čiščenja komunalne in pada-vinske odpadne vode na območju občine Štore.

12

- Vlagatelj je upravičen do sredstev, če je poročilo o pr-vih meritvah za MKČN pridobil med preteklim in aktu-alnim razpisom za sofinanciranje vgradnje MKČN.

- Vgrajena MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti.

4. VSEBINA VLOGEUpravičenec mora vložiti popolno vlogo z vsemi zahteva-

nimi obrazci in prilogami.

5. NAČIN PRIJAVE IN ROKI- Vlogo z vsemi dokazili se lahko vloži osebno ali po pošti

na naslov Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore. Rok za oddaje vloge je do vključno 31.10.2019.

- Vloga z zahtevano dokumentacijo mora biti oddana v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ – RAZPIS SO-FINANCIRANJE MKČN«.

- Upoštevale se bodo vloge, ki bodo pravočasno odda-ne, s pravilno izpolnjenimi obrazci in vsemi zahtevanimi prilogami.

6. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG- Odpiranje vlog ni javno. Postopek bo vodila komisija,

ki bo obravnavala vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja popolnih vlog.

- Upravičenci, ki bodo podali popolno vlogo, pa zaradi porabe sredstev v tekočem letu le-teh ne bodo preje-

li, imajo ob ponovni prijavi na razpis naslednjega leta prednost v vrstnem redu.

- Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj pozvan, da jo v roku 8 dni od prejema poziva za dopolnitev vloge dopolni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo do-polnili v določenem roku, bodo zavržene.

- Na podlagi predloga komisije o dodelitvi proračunskih sredstev se odloči s sklepom. Po izdanem sklepu in predloženih dokazilih o končani izvedbi bo z vsakim upravičencem sklenjena pogodba o dodelitvi nepo-vratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se bo izvršilo na transak-cijski oz. osebni račun upravičenca v roku 30 dni po podpisu pogodbe.

7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani

Občine Štore (http//www.store.si/) ter na sedežu obči-ne vključno do zadnjega dneva razpisa. Dodatne infor-macije lahko zainteresirani dobite na naslovu Občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, kontaktna oseba je Lidija Buser, tel. št. 03/780-38-46 ali na e-na-slov lidija.buser@store.si.

Številka: 430-0003/2019 - 1 Datum: 22. 2. 2019

Župan Miran Jurkošek

ZBIRANJE PONUDB ZA ORGANIZACIJO KRESOVANJA NA LIPI

Občina Štore vabi k oddaji ponudb za organizacijo kresovanja, ki bo 30. aprila 2019 na Lipi.

Ponudbo je potrebno oddati v zaprti kuverti na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, z oznako: »NE ODPIRAJ! PONUDBA ZA KRESOVANJE«. Na hrbtni strani mora biti označen naziv in naslov ponudnika.

Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo prispele na Občino Štore do četrtka, 28. 3. 2019, do 12. ure. Šteje se, da je ponudba pravočasna, če je prispela na Občino Štore do 12. ure. Ponudbe, ki bodo prispele po tem roku, bodo ne-odprte vrnjene pošiljatelju. Odpiranje ponudb ne bo javno. Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje dva dni po odpiranju ponudb.

V ponudbi naj ponudniki navedejo:- program prireditve, - predvidene stroške celotne organizacije in - predviden znesek sofinanciranja iz proračuna Občine Štore.

Občina Štore bo med prispelimi ponudbami izbrala najugodnejšega ponudnika glede na znesek sofinanciranja iz pro-računa in kvaliteto pripravljenega programa. Izbranemu ponudniku – organizatorju bo iz občinskega proračuna krila del stroškov organizacije in glasbe.

Številka: 430-0004/2019V Štorah, 14. marca 2019

Občina ŠtoreŽupan Miran Jurkošek

AKTUALNO

13

marec 2019

Športna dvorana ŠtoreV okviru Športnega parka na Lipi v Štorah je objekt stare te-lovadnice, ki je bil zgrajen okoli leta 1960 in je vse do faze, ko zaradi zastarelosti in dotrajanosti ni več primeren za uporabo, služil športni vzgoji in vadbi vseh generacij občanov. V zad-njih letih (razen nujnih) ni razpoložljivih ustreznih prostorov za organizirano športno vadbo in rekreacijo mladine in starejših. Občina zato že dalj časa razmišlja o razrešitvi te problematike in je po preverjanju prostorskih možnosti za izgradnjo špor-tne dvorane na različnih lokacijah kot najprimernejšo izbrala lokacijo pri osnovni šoli na Lipi. Nova gradnja bi bila delo-ma locirana na mestu obeh obstoječih šolskih telovadnic, ki bi se (namesto potrebne rekonstrukcije in povečave) v ce-loti odstranili. S takšnim pristopom bi dolgoročno zagotovili ustrezne prostorske možnosti za izvajanje športne vzgoje v osnovni šoli, hkrati pa bi objekt služil tudi za izvajanje rekrea-cijskih in prostočasnih dejavnosti izven delovnega časa šole in za organiziranje kulturnih in ostalih prireditev.

V letu 2018 izdelana idejna zasnova projekta izgradnje špor-tne dvorane v Štorah je bila osnova za naročilo druge pot-rebne projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in grad-benega dovoljenja ter projektne dokumentacije za izvedbo gradnje. Naročilo je občina oddala podjetju Studio 73 d.o.o.

iz Štor. Pogodbeni rok za izdelavo dokumentacije je mesec maj 2019. Po izdelani projektni dokumentaciji in pridobljenem gradbenem dovoljenju bo jasneje definirana vrednost izgra-dnje športne dvorane. Če bo občina uspešna tudi pri javnem razpisu Eko sklada, bo lahko investicijo vključila v proračun za prihodnja leta.

¬ O b č i n s k a u p r a v a

Občina Štore uspešna na evropskem razpisu WiFi4EU

Občina Štore je ena izmed občin iz celotne Evropske unije, ki je uspešno kandidirala na razpisu WiFi4EU in bo pridobila sredstva v obliki »vavčerja« v višini 15.000 evrov. Občina je z agencijo INEA podpisala sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za vzpostavitev Wi-Fi točk za brezplačen internet na javnih mestih. V Sloveniji bo takšno finančno podporo prejelo 89 občin od prijavljenih 145. Javni poziv za zbiranje predlogov na evropskem razpisu Wi-Fi4EU je potekal v letu 2018, prijavo pa je oddalo kar 13.000

evropskih občin. Med izbranimi 2.800 evropskimi občinami je izvršna agencija Komisije, ki je odgovorna za izvajanje tega projekta, objavila seznam zmagovalnih občin, med katerimi je tudi naša občina. Pobuda WiFi4EU bo prebivalcem in obisko-valcem omogočila kakovosten brezplačen dostop do inter-neta visoke hitrosti na izbranih javnih površinah. EU bo finan-cirala stroške opreme in namestitve dostopnih točk, občina pa bo najmanj tri leta zagotavljala povezljivost in vzdrževanje opreme. Vzpostavitev dostopnih točk je načrtovana v drugi polovici leta 2019.

¬ O b č i n s k a u p r a v a

14

Kolesarska povezava Celje–Štore–Šentjur Meseca februarja 2019 je bila Občina Štore gostiteljica dogodka, katerega organizatorji smo bili Občina Štore, podjetje Simbio d.o.o. in Direkcija RS za infrastrukturo. Na dogodku, ki je bil na Domu na Svetini, so bili priso-tni župani občin, ki imajo za kolesar-ske povezave rezervirana evropska sredstva v okviru Dopolnitve št. 1 k Dogovoru za razvoj Savinjske razvoj-ne regije (DRR). Gre za 157 km ko-lesarskih povezav, katerih ocenjena vrednost je 36 mio €. Rok izgradnje je leto 2023.

Na sestanku so se prisotni seznanili s stanjem posameznih projektnih doku-mentacij in že izvedenih aktivnostih ter z nadaljnjimi aktivnostmi za vseh deset projektov državnih kolesarskih povezav, vključenih v Dopolnitev št. 1 k Dogovoru za razvoj Savinjske regije. Projektne ak-tivnosti sta predstavila g. Tomaž Willen-part (vodja sektorja za investicije v ces-te, DRSI) in ga. Bojana Stopinšek (vodja sektorja za ORP in LAS, Simbio d.o.o.).

Tudi naša občina načrtuje izgradnjo 4,52 km kolesarske povezave. Gre za projekt, katerega nosilec je Direkcija RS za infrastrukturo in v sklopu katerega se načrtuje izgradnja državne kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur v skupni dolžini 10,95 km. Projektna dokumen-tacija (PGD in PZI) je v izdelavi in bo končana do konca letošnjega leta. V tem času bo občina pridobila zemljišča. Izvedba del je predvidena v letih 2020 do 2022.

Občina Štore je k projektu pristopila, ker na tem območju ni ustrezne kolesarske infrastrukture, ki je pomembna za: za-gotavljanje večje dnevne mobilnosti ob-čanov, izboljšanje prometne varnosti, spodbujanje zdravega načina življenja in prispevek k izboljšanju stanja okolja. Projekt sledi prednostni naložbi Ope-rativnega programa EKP 2014-2020 »Spodbujanje multimodalne urbane mobilnosti«.

¬ O b č i n s k a u p r a v a

AKTUALNO

Dogodek na Domu na Svetini

15

marec 2019

Brezplačni izobraževalni programi tudi v ŠtorahSte opazili, da vaša znanja ne zadostujejo več potrebam, ki jih narekuje vaše delovno mesto? Si želite spremembe v svoji poklicni karieri?Ste se preselili v Slovenijo in se želite naučiti jezika?

Vse življenje se učimo … Znanje, ki ga usvojimo v šolskih klo-peh, je dostikrat v neskladju z znanjem in spretnostnimi, ki jih od nas zahteva delovno mesto, zato je vseživljenjsko učenje tako pomembno.

Ljudska univerza Celje je bila uspešna na javnem razpisu »Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc« in bo sku-

Informacije in prijave:Rebeka Dečman, organizatorica izobraževanja Občina ŠtoreT: +386 3 428 67 62 T: +386 3 780 38 53E: rebeka.decman@lu-celje.si E: obcina@store.si

Programi so sofinancirani v okviru Operativnega programa 2014–2020, prednostna os: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1. 1. Izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje. 10. 1. 2. Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela.

DELAVNICE/TEČAJI TRAJANJE TERMIN KOMUNIKACIJA IN JAVNO NASTOPANJE (Marijana Kolenko)

20 UR februar/marec

TEHNOLOGIJA ME NE BO POVOZILA (Marko Kužner)

20 UR marec

PRVI KORAKI DO BOLJŠEGA SPORAZUMEVANJA V NEMŠKEM JEZIKU (Rok Koštomaj)

30 UR marec/april

PRILOŽNOSTI NA PODEŽELJU (Kmetijsko gozdarski zavod Celje)

30 UR maj

ZELIŠČARSTVO (Društvo zeliščarjev Ginko Celje)

20 UR april/maj

paj s partnerji ŠC Slov. Konjice-Zreče, RA Kozjansko, OE LU Šentjur, ter AREMO, Visoko šolo za regionalni mana-gement v obdobju 2018–2022 nudila različne brezplačne izobraževalne programe za odrasle, ki so zaključili nižje ali srednje poklicno izobraževanje s poudarkom na starejših od 45 let. Namen projekta je povečati njihovo vključenost v vseživljenjsko učenje (VŽU) ter izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo na trgu dela.Za lažje prilagajanje spremembam, osebno izpopolnjevanje, dejavno sodelovanje v družbi in za uspešno udejstvovanje na trgu dela je potrebno kontinuirano pridobivanje splošnih, ključnih in temeljnih zmožnosti. S pridobivanjem temeljnih in ključnih kompetenc lahko:– bolj učinkovito rešujemo obstoječe delovne naloge,– pridemo do boljše zaposlitve,– smo bolj konkurenčni na trgu delovne sile,– osebnostno rastemo.

V okviru projekta nudimo v sodelovanju z Občino Štore BREZPLAČNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: IZZIVI PODEŽELJA

16

Največji na Štajerskem

Pust je prastar praznik in je običaj, ki se ponovi vsako leto v času, ko se poslavlja zima in se narava na novo prebuja. Nje-gov namen je bil in je še sedaj pregnati iz dežele zle zimske sile, priklicati pomlad in izprositi dobro letino. Izročilo in obi-čaji, povezani s pustom, so se s časom spreminjali, mnogi pa so se v takšni ali drugačni obliki ohranili do danes. Predvsem je v pustnem času veliko veselja in dobre volje. Radi se te dni oblečemo v kostume tistih, ki so bili aktualni v preteklem letu. »Pust mastnih ust«, pravi pregovor, s čimer meri na pojedino pred štiridesetdnevnim postom.

»Največji žur na Štajerskem« - tako so naznanjali pustova-nje pri Špulcarjevih v Kompolah. Že več let na pustno sobo-to igrišče v Gajski hosti poka po šivih. Ob zvokih ansambla Zaka` pa ne se je tudi letos plesalo od večera do zore. Najbolj izvirne maske so bile nagrajene in med temi so bili: kebab iz Poljske, lectova srca, barvice Jolly, pomladno cvetje itd.. Za atrakcijo večera pa so poskrbeli kurenti in pokači. Zanimivost tega večera je bila številčnost mask, saj bi lahko tiste, ki niso bili namaskirani, z lahkoto prešteli.

Pri Špulcarjevih je bilo veselo tudi na pustni torek. Maškar je bilo toliko, da bi moralo biti gostišče ta večer vsaj dvakrat večje kot sicer. Posebnost Špulcarjevih je, da ta večer še pred polnočjo pogostijo vse prisotne z domačimi narezki. Nejc in Dejan, ki sta glavna organizatorja tega velikega pro-jekta, sta bila zadovoljna, da je njun trud delno že dosegel svoj namen – dati ljudem priložnost za zabavo in da pustne maske v kraj pripeljejo pomlad in dobro letino. Nejc še doda, da brez vseh domačih in prijateljev vsega tega sama ne bi zmogla in obenem že načrtuje, kako bo za pusta pri Špulcar-jevih naslednje leto.

¬ I v a n k a To f a n t

17

marec 2019Največji na Štajerskem

18

ZGODILO SE JE

Božično-novoletni koncert

Pihalni orkester štorskih železarjev pod taktirko dirigenta Aljo-še Jurkoška nam vsako leto konec decembra pripravi kon-cert ob božično novoletnih praznikih.

V goste ponavadi povabijo uveljavljene in uspešne glasbene umetnike s področja zabavne glasbe. Tokratni gost je bil iz sosednje Hrvaške, Petar Grašo. Vstopnice za koncert Pihal-nega orkestra štorskih železarjev z uveljavljenim gostom so bile razprodane že teden dni pred koncertom.

Kulturni dom je bil v času koncerta napolnjen do zadnjega se-dišča in stojišča. Obiskovalci smo se prepustili čudoviti glasbi in predvajanim skladbam orkestra, kasneje pa smo tudi sku-paj z orkestrom in gostom večera navdušeno prepevali.

¬ B e s e d i l o i n f o t o : R o s v i t a J a g e r

19

marec 2019

Krajevna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v četrtek, 7. februarja 2019, smo se v kulturnem domu v Štorah zbrali vsi, ki cenimo žlahtnost slovenske kulture. Učenci Osnovne šole Štore so za obiskovalce pripravili bogat in raznolik program, s katerim so se poklonili literarnemu velikanu, mojstru pesniške

besede, dr. Francetu Prešernu, in vsem glasbenikom, ple-salcem, slikarjem in drugim umetnikom, ki ustvarjalno večajo zakladnico slovenske kulture. Kulturno prireditev, ki jo je slovesno začel mladinski pevski zbor s slovensko himno, sta povezovala devetošolca Ana

20

Rom in Filip Rezar, ki sta na oder najprej povabila otroški pev-ski zbor. Otroci so pesmicami Mehurčki, Tike tike tačke in Dežela branja navdušili poslušalce. Svojo spretnost in glas-beno občutenost je na odru dokazal harmonikar Tian Krofl, ki se je občinstvu predstavil z melanholično skladbo Ne pozabi domovine. Mladi nastopajoči so nedvomno dokazali, da v raznolikih oblikah umetnosti najdejo neprecenljivo bogastvo. Ljubezen do knjig in branja so nam približali tretješolci Taja Korpar, Vita Poček Ožek in Nik Pušnik z deklamacijo pesmi

Toneta Pavčka – Branje. Raznolikost in lepoto slovenskih po-krajin smo lahko občudovali v plesnem nastopu prvošolcev, ki so zaplesali ljudska plesa Ringaraja in Cotiš, in inštrumental-nem duetu violine in viole, ki sta ga s skladbo Prleška pripra-vila Pia in Tilen Čavš. Kulturna prireditev ne bi bila zaključena celota, če se ne bi tudi posvetili pesništvu. Krhkost in nežnost slovenske poezije nam je približal Jan Romih z deklamaci-jo Minattijeve pesmi V mladih brezah tiha pomlad. Glasbeno moč in vpliv sta nam prikazala harmonikarski nastop Aljaža Turnška s pesmijo Ne prižigaj luči in duet Eneje Cvetič in Neže Grobin, ki sta zapeli ljudsko Gregčev Peter. Na prireditvi smo imeli možnost občudovati tudi nevsakdanjo plesno zgodbo, ki so jo ustvarile Sara Romih, Blažka Rezar, Maja Jelenc, Lana Melanija Zakelšek, Eva Goter in Taiša Kolenc Jerovšek. Kulturno druženje je sklenil nastop mladinskega pevskega zbora, ki je zapel pesem Srečen je, kdor glasbo rad ima.

Glasen aplavz je spremljal vse nastopajoče in jih nagradil za njihov trud pri pripravi ter izvedbi slovesnosti ob Prešernovem dnevu. Veselimo se lahko mladih, ki se zavedajo, da je prav kultura merilo narodove zrelosti, edino pravo poroštvo njego-ve prihodnosti in najmočnejše vezivo med državljani.

¬ To n j a P r e l o ž n i k

Tradicionalno srečanje župana z duhovnikiTako kot vsako leto je bilo tudi letos v začetku leta, v mesecu februarju, tradicionalno srečanje duhovnikov z županom Mi-ranom Jurkoškom. Srečanja so se udeležili dr. Vinko Kraljič iz župnije Svetina, Miha Herman iz župnije Teharje in Stanko Gajšek, župnik v župniji Sveti Lovrenc. Ob uvodnih besedah dobrodošlice župana je v sproščenem vzdušju beseda v na-daljevanju tekla o načrtih, sodelovanju in delu v letu 2019. Ob zaključku srečanja so udeleženci povzeli, da bodo tudi v pri-hodnje ohranjali dobro sodelovanje med občino in župnijami.

¬ B a r b a r a S u h o l e ž n i k K u g l e r

ZGODILO SE JE

21

marec 2019

Vabljeni v Žlajfo! ŠD LAŠKA VAS ´78 deluje na idilični lokaciji na koncu naše prelepe vasi. Naši predhodniki so nakazali smernice in pot z besedami, da je potrebno vaško življenje popestriti tudi z druženjem, zabavo in športom. V društvu trenutno aktivno deluje 30 odraslih in še enkrat toliko razigranih otrok. Naše aktivnosti so usmerjene predvsem v kvalitetno preživljanje prostega časa in širjenje druščine tudi na nečlane, saj so pri nas dobrodošli vsi. Organiziramo pohode, izlete, kolesarimo, igramo odbojko, košarko, mali nogomet, balinamo, smuča-mo, sankamo in uspešno sodelujemo pri prireditvah in orga-nizaciji dogodkov v občini. Z veseljem pa se povezujemo z ostalimi društvi.Vabljeni, da nas obiščete in se o vsem povedanem tudi sami prepričate.

“Moč ni pogojena s fizičnimi zmogljivostmi. Moč prihaja iz neomajane volje.” Ghandi

¬ B r o n j a Š t o r

O DELU DRUŠTEV

22

ŠKD Straža je bilo tudi to zimo zelo aktivno Izpeljali smo tradicionalno strokovno ekskurzijo »v neznano«. Našim članom smo zaupali samo, da je odhod avtobusa iz Straže ob 7 uri zjutraj, vrnitev pa v večernih urah. Šofer avtobusa, že navajen naše družbe, je zapeljal na avtocesto proti Postojni. Ustavili smo se na posestvu Grad Prestranek, kjer nas je pričakala vodička. Predstavila je grajsko posestvo, delo in terapijo z islandskimi konji ter vzrejo goveda »Black Angus«. Polni navdušenja smo se nato odpeljali v Muzej vo-jaške zgodovine Pivka, kjer je sledil podroben ogled muzeja, vključno s podmornico. Ker so trebuščki že nakazovali ne-jevoljo, smo se odpravili na kosilo na turistično kmetijo Pri Andrejevih. Ko smo se okrepčali, je bil čas za odhod proti domu. Na poti smo se ustavili na Vrhniki, kjer smo si ogledali postopek priprave piva v pivovarni Človeška ribica – Human Fish. Ekskurzijo in njene vtise smo strnili v naši »Stražki« do poznih večernih ur. S tem smo zaključili že šesto ekskurzijo v neznano.

Kmalu zatem nas je na domovih obiskal Sv. Miklavž z zvrha-nim košem dobrot, poučnih daril, jabolk in seveda tudi »šib«. Spremljali so ga tudi »parkeljni«, ki radi preverijo, ali so otro-ci pridni tako v šoli kot tudi doma. Najpogosteje preverjajo spoštljivost in prijaznost.

Ob kulturnem prazniku 8. februarja tudi v našem društvu proslavimo slovenski kulturni praznik. V ta namen izobesi-mo zastavo na naši »Stražki« in v vaški knjižnici pripravimo

O DELU DRUŠTEV

tradicionalni dan odprtih vrat. Ob pogovoru, prebiranju knjig, čaju in medsebojnem druženju poskrbimo, da prazniku do-damo tudi zanimivo vsebino in tako privabljamo vaščane, da se dogodka udeležijo v čim večjem številu. Letos smo v ta namen pripravili potopisno predavanje o Afriki. Predstavitev te oddaljene celine je bila več kot zanimiva. Nepoznan in dru-gačen svet, kjer otroci živijo v pomanjkanju, kjer lahko zaznaš revščino in lakoto za vsakim vogalom, kjer čas predstavlja drugačno dimenzijo, kjer je razslojevanje med ljudmi izredno veliko in kjer vladajo neustrezne bivalne razmere. Večina od nas Afrike ni in morda nikoli ne bo obiskalo, zato nam je bilo tovrstno predavanje še toliko bolj zanimivo in poučno. Za predstavitev zgodbe o Afriki z očmi in skozi objektiv se gospe Stanki Drobnak lepo zahvaljujemo tudi na tem mestu.

Izpeljali smo že jubilejni 10. občni zbor društva. 10. obletnico bomo letos praznovali v toplejših mesecih, kamor bomo se-veda povabili tudi vas občane.

V času zimskih počitnic smo v »Stražki« organizirali pravo otroško čajanko. Otroci so sami izdelali vabilo, ki je na preno-vljeni društveni oglasni deski vabilo na dogodek. Na čajanki smo brali uganke, počitniško zgodbo in risali. Ob čaju, doma-čem jabolčnem soku in jabolkah kmetije Kroflič so otroci izde-lali lasten plakat na temo »Zima se poslavlja, prihaja pomlad«, ki odslej krasi oglasno desko in pozdravlja mimoidoče. Otroci so si ob slovesu obljubili, da se srečajo na čajanki in ustvarjal-nem druženju spet med naslednjimi počitnicami.

¬ M i l e n a H r o v a t

23

marec 2019

dodano vrednost, povezana pa je tudi s stroški steklenic, zamaškov in enoloških sredstev, ki se bodo lahko povrnili najprej čez devet mesecev. Toliko namreč potrebuje penina, da dozori v steklenici. Kot zanimivost naj dodam, da se penina pije kot aperitiv, oh-lajena na okoli 7°C in postrežena v visokih in ozkih kozarcih, kjer opazujemo penjenje in mehurčke, ki se vežejo v veriži-ce… Tako sem vam predal le nekaj besed strokovnjakinje, ge.Tadeje Vodovnik Plevnik, ki nas je strokovno podučila o pripravi penine na našem zadnjem predavanju v začetku mar-ca.K delu so pristopili tudi naši viničarji. Obrezali so Potomko in tudi opravili prvo rez v učnem vinogradu. Vabljeni, da si ogle-date rezultate prvega opravila in da različne trte opazujete vse do jeseni.Plodove našega dela pa bomo ponudili na pokušino na Pra-zniku vina in domačih dobrot v Kulturnem domu Štore, ki bo konec marca.

¬ S t a n e F e r e n č a k

Vinogradniki pozimiVinogradniki smo aktivni tudi v zimskih mesecih. Mirnejši za-četek leta smo izkoristili za interno strokovno izobraževanje na temo »Senzorika in spoznavanje vina«. Pod vodstvom g. Radojka Pelengiča smo se sestali štirikrat in se učili prepoz-navati in opisovati značilne okuse in vonjave v vinih iz vse Slovenije. Zelo zanimivega in poučnega tečaja se je udeležilo dvajset udeležencev.

V društvu se pripravljamo na polnitev osnovnega vina za pri-pravo penine. Tokrat bo osnova rose vino naše Potomke iz Kompol. Penino bomo pridelali po klasični metodi. To pome-ni, da bo drugo vrenje potekalo v steklenicah. Izbrali smo že ime za penino. Imenovala se bo 504, po modelu legendarnih štorskih traktorjev.Pri pripravi penine imamo že nekaj izkušenj. Pripravili smo že dva letnika manjših količin penine iz društvenega vina. Torej belo penino, ravno tako po klasični metodi. To penino smo poimenovali 404, tudi po imenu modela štorskega traktorja.Priprava penine je zanimivo in odgovorno delo, ki vinu daje

Novice iz ŠD KovinarNOGOMETS pričetkom pomladi se bo izvajanje športnih programov iz telovadnic preselilo na zunanje športne površine. Najprej so na nogometnem igrišču pričele z vadbo selekcije kadetov in starejših dečkov, kar so omogočile ugodne vremenske raz-mere za ta letni čas. Tem se bodo postopoma priključile še mlajše selekcije osnovne nogometne šole (U7, U9, U11). Že v drugi polovici marca se pričnejo tekmovanja v ligah MNZ Celje selekcij od 11 let do 17 let, kjer tekmujejo tudi naše ekipe in rezultati štejejo za uvrstitev. Turnirji mlajših selekcij od 5 do 9 let, kjer rezultati še ne štejejo za uvrstitev, se bodo pričeli kas-neje. Tako boste občani ob vikendih od petka do nedelje lahko spremljali nogometne tekme tekmovalne sezone 2018/19 in ostala srečanja vse do sredine meseca junija 2019.

TENISV sekciji so v teku priprave na ureditev in pripravo igrišča za letno sezono, ki običajno zajema čas od 1. maja do 31.

oktobra. Do otvoritve letne sezone na zunanjih igriščih se bo v pokritih prostorih še naprej izvajal tečaj tenisa za že prija-vljene udeležence. Razpise za vpis novih tečajnikov v tečaje bo sekcija objavila na oglasnih deskah ob pričetku letne se-zone. Prijave, informacije o plačilu članarine in za rezervacijo igrišč prejmejo zainteresirani vsak četrtek od 18. do 19. ure v klubskih prostorih, na tel.: 031/461-675, in v bifeju Cenc, tel 041/211-293. Rok za včlanitev je 30. april 2019.

BALINANJEPredvidoma v aprilu se bodo pričele tudi aktivnosti na bali-nišču. Ureditev balinišča v preteklem letu omogoča korišče-nje le-tega večjemu številu udeležencev in zainteresiranim za včlanitev v balinarsko sekcijo. Društvo upokojencev je že preteklo leto pričelo s koriščenjem objekta za člane svojega društva. ŠD KOVINAR bo v primeru izkazanega interesa to omogočil tudi ostalim po predhodnem dogovoru in v skladu z upoštevanjem pravil uporabe.

¬ Š D K o v i n a r

24

Cirkuško pustno rajanjePust je zagotovo eden najljubših dni naših najmlajših. Dan, ko se lahko našemijo v svoje najljubše junake, ko je dovoljeno divjanje in kričanje, pa še na vsakem koraku jih čakajo sladki krofi. Tudi Turisti se veselimo pustnega torka in našega tradicio-nalnega pustnega rajanja v Kulturnem domu Štore. Letos sta nas zabavali Bina balerina in slončica Balončica, ki sta z otroki plesali, se igrali različne igre, peli in v Štorah s konfeti, zastavicami in divjim rajanjem ustvarili pravo cirkuško vzdušje. Skupin-ska maska Turističnega društva je bila žalostni klovn (pierrot), ki smo jo izdelali sami na naši pustni delavnici. Hvala vsem za obisk in odličen pustni žur!

¬ Š p e l a M a l g a j

25

marec 2019Cirkuško pustno rajanje

26

O DELU DRUŠTEV

Spominska plaketa strelcem

Leta 2000 se je ustanovilo OZVVS Štore (Območno združe-nje veteranov vojne za Slovenijo). Pred tem smo bili združeni v OZVVS Celje. Sedež našega druženja je bil na Vrunčevem (lovskem) domu na Svetini. V tem združenju nas je bilo nekaj članov Strelskega društva Kovinar. Predlagano je bilo, da bi

se preselili na strelišče za zračno puško. Strelišče je potre-bovalo prenovo, ker je bilo malce zapuščeno. Takratni pred-sednik strelskega društva je bil Roman Zapušek. Na prvem občnem zboru je svojo funkcijo predal Srečku Križancu.Pristopili smo k renovaciji strelišča. Glavni izvajalec del je bil naš član Mirko Holcinger. V prenovo je vložil je ogromno svo-jih delovnih ur. Seveda smo pri določenih delih pomagali vsi člani. Otvoritev prenovljenega strelišča je bila leta 2008. Do otvoritve je Srečko Križanec naročil izdelavo tabel vseh dru-štev, ki so uporabljala te prostore. Leta 2012 je strelsko dru-štvo prevzel Vlado Bogdanović, zvezo borcev Milan Žibert, Srečko Križanec je imel še naprej OZVVS in OZSČ (Območ-no združenje slovenskih častnikov). V teh prostorih je vzdušje prijetno. Vsi gojimo prijateljske odnose in spoštujemo drug drugega. Zaradi dobrih odnosov je OZVVS Štore podelilo strelskemu društvu spominsko plaketo, na katero smo po-nosni in se zanjo prisrčno zahvaljujemo.Vsako sredo imamo strelske vaje, ki jim sledi druženje. Vedno je kaj za prigrizniti in odžejati, za kar poskrbi Branka Godicelj. Po okrepčilu pridejo na vrsto različne družabne igre: igre s kartami, človek ne jezi se ali pikado.

¬ V l a d o B o g d a n o v i ć

Aktivnosti MDDI CeljeVčasih je sreča en korak, en nasmeh, en stisk roke …

V društvu se trudimo, da ponudimo roko in utremo pot do sreče in lepšega jutri. V okviru aktivnosti smo se jeseni z inva-lidi in spremljevalci odpravili v Prekmurje, kjer smo si ogledali Bukovniško jezero z energetskimi točkami. To jezero nudi 26 energetskih točk, njegovo blagodejno in zdravilno sevanje pa nam ponuja sprostitev.

Nato smo si ogledali še podjetje Ocean Orchids, vrt s proi-zvodnjo orhidej in tropskih rastlin, kjer vsak dan zacveti okoli 4000 orhidej. V vrtu smo lahko poleg številnih botaničnih vrst orhidej občudovali zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. V 6 metrov visokem objektu smo od blizu videli številne rastline: banane, avokado, vanilijo, papajo, mango, ananas, ilang, taro, ingver, karambolo ter številne druge.

Nato smo se odpravili še v Gornjo Dubravo, kjer smo si ogle-dali znamenitosti kraja. V gostišču Jelena so nas pričakali z glasbo in odlično hrano. Sledil je krst mošta ob petju in plesu, a se je bilo kaj kmalu potrebno odpraviti proti domu. Udele-ženci so bili nad druženjem zelo navdušeni in predlagali so, da si v teh krajih pripravimo tudi zaključek leta.

In res, ogledali smo si Ptujsko goro in ob lepem programu pričarali čudovito silvestrovanje. Ko nam misli odplavajo na-zaj, se spomnimo lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Potarnali smo si, se poveselili in tako spisali še zadnji list ko-ledarskega leta. Zaželeli smo si zdravja in sreče z željo po vsem dobrem, po ponovnem druženju. Kako malo je potreb-no za veselje s stiskom roke ob občutku, da je nekdo z nami, ki nas razume, ki nam osuši rosno oko. Obljubili smo si, da se kmalu spet srečamo.

27

marec 2019

Na srečo so TV zvezde, kot sta Ana Pajnich, tekmovalka resničnostnega šova Kmetija, in Tamara Korošec, zma-govalka šova Ljubezen po domače, zvezdice tudi po srcu. Obe omenjeni sta se odzvali povabilu Društva za pomoč manj srečnim živalim in njihovim skrbnikom v Što-rah in na Celjskem in nas obiskali v Mercator trgovini v Štorah ter prispevali donacije hrane in priboljškov, kar bo za nekaj dni zadostovalo za vsa mesta, ki jih aktivne čla-nice obiščejo, da jih razdelijo približno 60 do 70 živalim. Dogodka so se udeležili tudi učenci OŠ Štore in gospod župan Miran Jurkošek, ki je obema v zahvalo izročil sim-bolično občinsko darilo.

Verica Štante,foto: Rosvita Jager

In že na novega leta dan smo se zbrali na tradicionalnem novoletnem pohodu okoli Šmartinskega jezera. Lepih želja, stiskov rok in objemov je bilo nešteto. Prijazna lastnica »Puš`n šanka« nam je odstopila prostor, da smo lahko pripravili ok-repčilo. Za okusen golaž sta poskrbela Zdenko in Drago. Najprej so nas pozdravili muzikantje: Janko s svojima vnuko-ma, Franci s klarinetom in Franček s harmoniko. Tega druže-nja se je udeležilo kar nekaj starejših članov in težje pomičnih invalidov, ki so ob pomoči prehodili kratko pot. Po uvodnem predavanju smo se razdelili v skupine in se podali na pot. Ko smo se vrnili, je bilo za okrepčilo poskrbljeno, domača glasba je božala naša srca in pete so nas srbele. Nihče ni bil utrujen, peli in plesali smo v pozno popoldne ob odličnem pecivu naših članic, čaju in drugih napitkih. Naužili smo se čistega zraka, se razgibali, peli in plesali, se družili in ta dan je bil popoln. Želimo si, da bi bilo takih trenutkov, ki so prijetni za telo in dušo, še veliko.Hvala vsem, ki se trudite in pomagate, da nam je lepo, da nam je dan, ko smo skupaj, vzpodbuda za dni, ko nam ne gre najbolje, ko smo žalostni in potrti. Druženje prav zares nahrani dušo in telo.

¬ D r a g i c a M i r n i k , p r e d s e d n i c a M D D I C e l j e

28

Rad opazujem vse okoli sebe

ZNAN OBRAZ

Človek, pravijo, je socialno bitje, zato je bitje odnosov. Odnos do sebe in drugih se najhitreje pokaže v komu-nikaciji. Janez Šepetavc, upokojeni oblikovalec, ni le prijeten sogovornik. Njegove besede odražajo tudi njegov odnos do bližnjih, do domačega kraja, do življenjskih izkušenj. In ta odnos ni samo lep in spoštljiv, ampak tudi poln umirjenega optimizma in pogumnega soočenja z resničnostjo. Lep zgled za vse tiste med nami, ki so kljub vsemu dobremu okoli sebe polni jamranja, nehvaležnosti in zagrenjenosti.

Povejte, spoštovani gospod Janez Šepe-tavc, kdaj in kako vas je življenjska pot pripeljala na Svetino?Pred leti, ko me je pot prvič zanesla na Svetino, sem si rekel: »O ljubi Bog, koli-ko ovinkov in nikoli konca poti, tu pa bi težko živel.« Potem pa me je prevzela domačnost in toplina vasi in domači-nov. Vse me je spominjalo na čarobnost spominov iz otroštva, ko smo hodili ot-roci na počitnice k starim staršem na Kozjansko. Še danes se z nostalgijo spominjam, kako smo pasli krave, sušili seno in pomagali pri kmečkih opravilih. Prekrasno je bilo. Bili smo skromni in veseli vsake stvari in dogodka.

Dajete občutek pogumnega in optimistič-nega človeka. Kako vidite oziroma doživ-ljate sami sebe?Rekli so mi, da sem bil že od malega malo poseben. Vse, kar je bilo lepo in lepih barv, sem občudoval. Nobene živali se nisem bal pobožati ali vze-ti v roke. En dan sem prinesel domov celo kačo in rekel očetu, naj pogleda, kakšno lepo žico sem našel. Hočem povedati, da sem bil že od malega es-tet. S tem občutkom se mora človek roditi, pridobiš si ga lahko le delno. Vsaj jaz mislim tako.

Ste se po bolezni in posledični invalidnosti kdaj zalotili v razmišljanju, da bi vam bilo kje v dolini laže živeti?Ne, nikoli nisem želel živeti v mestu, čeprav bi mi bilo vse bolj pri roki in lažje,

posebno sedaj zaradi moje gibalne ovi-ranosti. Svetina je zame moj raj na Zem-lji in polna najlepših spominov. Vse lepo se mi je v življenju zgodilo tu in tukaj bi rad tudi ostal, kolikor mi je še usojeno. Rad povem, da je bila moja najboljša investicija v življenju investicija v otroke, ki mi zdaj v polni meri to vračajo. Imam dobri hčerki in svojce.

Zdi se mi, da radi opazujete ljudi okoli sebe. Kako se odzivajo na vašo invalidnost?Lahko rečem, da imam kar izjemen dar opažanja, kar imamo, vsaj tako pravijo, vsi, ki smo malo umetniške duše. Vidim

in opazim veliko, kar večina spregleda in sploh ne opazi. Vesel pa sem, da slabe in grde stvari, ki se tudi zgodijo, hitro pozabim. Sem res pozitivec in op-timist. Nikoli nisem opazil ali bil deležen kakšnih opazk ali pomilovanja zaradi moje invalidnosti. Zdi se, da so me ljud-je takšnega sprejeli in se navadili name in na mojo hoduljo.

Še vedno vozite avto. So ovinki na Svetino kaj težje prevozni kot nekoč?Ko sem bil še v bolnici, takoj ko so me zbudili iz kome, sem začutil neverjetno željo, da bi šel domov in da bi še vozil

29

marec 2019

avto. Ne vem, od kod taka silovita želja. Samo to mi je rojilo po glavi. Takrat niti s prstom nisem mogel pomigniti in kas-neje je trajalo kar eno leto, da sem op-ravil vsa testiranja in se navadil na ročno upravljanje vozila. Sploh ni bilo lahko, čeprav se mi je zdelo, da bo otročje lahko. Človek ima stare reflekse v glavi in nogah, pa jih je bilo potrebno prisiliti k drugačnemu odzivanju in se navadi-ti opravljati avto samo na roke. Vesel sem, da je šlo in da lahko grem skoraj vsak dan, kamor me je volja. Ovinki pa mi ne delajo težav, saj sem vedno bil previden voznik.

V mladih letih si mnogi utopično pred-stavljamo, kako gladko in ravno bo tekla naša življenjska pot. Vi ste preboleli veliko težkega. Kako ste zmogli premagovati bo-lečine izgube?Res sem imel v življenju kar nekaj bole-čih izgub. Najbolj težko seveda takrat, ko je zbolela in umrla moja zlata Mihe-la. Bila sva kot eno, zdi se mi, da sva bila idealen par. Ko je morala še tako mlada oditi, sem čutil in še čutim bolečo praznino. Ostala pa je v meni in jo še vedno čutim ob sebi, čeprav je že 16 let ni na tem svetu. Hčerki sta bili takrat še skoraj otroka, pa dovolj pametni in ljubeči, da nobena ni zašla na kakšna stranpota, kar je pogosto v takšnih pri-merih.

Ustvarjalnost je danes iskana človekova lastnost. Opravljali ste poklic oblikoval-

ca, kjer ste se morali velikokrat izkazati z ustvarjalnim razmišljanjem. Kako gledate danes na svojo poklicno pot?Rad rečem, da se v življenju obrača in obrne tako, da je nazadnje prav. Res sem z ogromno veselja in zagnanosti opravljal svoj poklic, ki je vsak dan ter-jal od mene ustvarjalnost in kreativnost. Imel sem srečo, da se nikoli, ampak res nikoli nihče ni mešal v moje delo in ideje, če sam nisem tega hotel. Tak privilegij ima malo kateri mojih kolegov. Vedno se namreč v tem poslu najdejo ljudje, ki pa-metujejo in kritizirajo tvoje delo. Večkrat razmišljam, ali sem bil tako dober, ali pa niso imeli srca, da bi me prizadeli. Ver-jetno je bilo kar oboje, ker vem, da mi včasih tudi katera stvar ni tako uspela, kot sem želel in hotel.

Za ustvarjanje kažipotov ob cesti na Sve-tino, ki še vedno pritegnejo pozornost vsakega obiskovalca, ste prejeli občinski bronasti grb. Kje se dobili idejo o teh ka-žipotih?Kot sem že rekel, sem bil prav zalju-bljen in sem še v staro kmečko življe-nje in vse, kar me spominja in diši po njem. Takšni simbolični kozolčki, pokriti s škriljem iz domače cerkve, so se mi kar sami narisali v mislih. Posebej me veseli to, da je bilo veliko stvari v mojem življenju narejenih povsem po moji ideji in da jih nisem nikjer prej videl ali kopiral.

Večkrat ste sodelovali pri okrasitvi bo-goslužnih prostorov za največji romarski shod na Svetini in za božič sodelovali pri postavljanju jaslic. Vas sedanji okraševalci prosijo kdaj za kakšen nasvet?Res sem veliko let z veseljem krasil zunanji oltar ob cerkvenih praznikih. Vsako leto je to bil zame poseben izziv, čeprav se kaj revolucionarno novega ni dalo narediti. Velikokrat je bil prejšnjo noč tudi veter ali celo neurje, da mi je vse narejeno razmetalo. Tako sem vsa-kič zgodaj zjutraj popravljal. Sedaj krasijo in postavljajo jaslice dru-gi, ki delajo prav tako lepo in uspešno in vesel sem, da je tako. Vsakič me tudi vprašajo za mnenje, kako naredi-ti, v kakšni barvi in podobno. Rad jim svetujem, vmešavam in pametujem pa ne. Vedno pa je, že tradicionalno, lepo. Nasploh je Svetina ob teh praznikih še posebej privlačna in lepa.

Svetina je majhna vas, zadnja leta deluje že kar utrujeno in nekako zaspano. Kaj bi

bilo po vaše treba spremeniti, da bi postala spet najlepša slovenska vas, kar je v pre-teklosti že dvakrat tudi bila?Eni rečejo, da je vas umrla. Pa ni. Res pa deluje utrujeno. Mnogi so umrli, ni več šole in otroškega vrveža. Ni trgo-vine, kjer so se ljudje srečevali iz vseh zaselkov. Takšno življenje, ki je bilo lepo, je žal preteklost. Pred leti je bil pri meni in tu na Svetini znani svetovni popotnik, vrhunski fotograf in avanturist Arne Ho-dalič s skupino fotografov. Rekel mi je dobesedno takole: »Veste, veliko sem potoval in ogromno sveta videl in nje-govih lepot, ampak tako lepo, kot je tule pri vas, pa še nikjer.« Prepričan sem, da je Svetina lepa vas, če še on (kot tudi mnogi drugi), tako pravi, le mi domačini tega ne vidimo več. Veseli pa me, da je občina kupila stav-bo bivše trgovine in gostišča in bo v njej uredila prostore v turistične namene. Prepričan sem, da bo vas s tem vsaj malo zaživela. Večkrat kdo vpraša, kako to, da ima tako mala vas kar dve cerkvi, pa povem tisto staro vaško šalo, češ, da so najprej pozidali malo cerkev, ker pa jim je ostalo veliko materiala, so pa še ta veliko.

Celo kanček skrite resnice je v tem. Hva-la vam za odgovore. Želimo vam še veliko ustvarjalnih idej in mirnih dni na Svetini.

¬ B e t k a V r b o v š e k

30

Rok Komel je eden redkih predstav-nikov tradicionalnega lončarstva, ki je bilo nekoč razširjeno skoraj povsod po Sloveniji.

Svoje domovanje ima na Pečovju, kjer s partnerko in hčerko bivajo ob obron-ku idiličnega gozda. Ob obisku Žičke kartuzije pa sem pokukal v njegov lon-čarski in slikarski atelje.Na začetku najinega pogovora bi vas rad povprašal, kje ste se naučili spretnosti obli-kovanja z glino?Med študijem etnologije na Filozofski fa-kulteti v Ljubljani sem delal seminarsko nalogo pri enem od zadnjih klasičnih lončarjev, Franju Felicijanu iz Vojnika. Takrat sem to tematiko bolje spoznal, pozneje pa sem se lončarstvu posvetil tudi v praksi. Pri g. Francu Kremžarju, mojstru iz Komende, pa sem obisko-val tečaje, na podlagi katerih sem lah-ko sam začel nadgrajevati svoje znanje. Težko si namreč predstavljam, da bi

brez takšne prakse, kot samouk lahko obvladal vreteno.

Kakšen je postopek dela na lončarskem vretenu?Postopek dela na vretenu se v bistvu skozi tisočletja ni spremenil. Pri klasič-nem lončarstvu gre bolj za pripravo iz-delkov, ki so namenjeni predvsem upo-rabni vrednosti. Proti koncu prejšnjega stoletja je pri nas v Sloveniji dokončno zamrlo klasično lončarstvo starih lončar-skih mojstrov, ki so delali te uporabne izdelke.

Kako nastane izdelek izpod rok lončarske-ga mojstra, kot ste vi?Iz kepe gline na lončarskem vretenu oblikujem izdelek. Vazo, skledo ali kaj podobnega. Nato se izdelek suši in žge v peči na 1000 stopinjah. Potem ga še glaziram; navadno je to rjava, zelena, modra ali pa brezbarvna glazura. Po glaziranju pa se še enkrat žge na tisoč stopinjah.

Kakšna je razlika med tradicionalnim lon-čarstvom in moderno keramiko?Pri klasičnem lončarstvu je šlo za večje izdelke, namenjene predvsem uporab-ni vrednosti, medtem ko gre danes pri

ZNAN OBRAZ

lončarstvu za uporabno in okrasno vred-nost. Kar pomeni, da so ti izdelki nava-dno manjši, ker so tudi potrebe danes drugačne.

Kako preživeti s tem poklicem v današnjih časih?Če bi bil to preprost način preživetja, bi bilo gotovo bistveno več lončarjev, kot jih je. Delo je razpeto med funkcional-nostjo, se pravi, da delam za nekega potencialnega ali točno določenega na-ročnika oz. kupca, ter umetnostjo, ko vnesem tudi svoje lastne zamisli, ustvar-jalne vzgibe. Poleg prodaje svojih lon-čarskih izdelkov v obliki poslovnih daril in s prikazi na terenu si pomagam še s predavanji, delavnicami, razstavami itn.

Ali obstaja med mladimi interes za ohranja-nje tovrstne kulturne dediščine?Zanimanje med obiskovalci obstaja, vendar ne dovolj poglobljeno za res-no delo. Poleg tega so potrebne ročne spretnosti, oblikovalsko znanje, tu se pa ponavadi zgodba že zaključi.

Poleg lončarstva pa Komela navdušujeta tudi slikarstvo in poezija. Kdaj so se pojavili ti navdihi?Slikarstvo me navdušuje od nekdaj, od

Lončarski mojster Rok Komel

31

marec 2019

osnovne šole naprej, ko me je začel učiti nekdanji profesor na likovni akademiji, zdaj upokojeni Emerik Bernard. Pozneje sem še hodil v razne šole in tečaje. Am-pak on mi je dal osnovo, pri njem sem se učil kakšnih 15 let, in brez tega po-sredovanega znanja in učenja bi težko napredoval v slikarstvu.

Se slikarstvo in lončarstvo izključujeta?Slikarstvo in lončarstvo se ne izključuje-ta, temveč dopolnjujeta. Ne verjamem namreč, da je mogoče zadeti formo in linijo brez risbe, obenem pa gre pri lon-čarstvu in keramiki za poslikavo, kar pa je spet bolj težko brez risbe in slike.

Kakšne motive upodabljate?Osredotočam se na naravo, krajino in figuro, vendar težko to opredelim kot neko realistično slikarstvo, impresioni-zem ali kakšno drugo likovno smer. Kar pa zadeva tehniko, ustvarjam predvsem v olju. Motive, ki jih najdem v določenem okolju, po svoje preoblikujem, takšnega navdiha pa je v idiličnem okolju Žičke

kartuzije, ki se ji sedaj posvečam, zago-tovo dovolj. Tretja umetniška strast Roka pa je poezija. Kje objavljate svoje verze?Objavljam v literarnih revijah Lirikon, Poetikon, pa v celjski literarni reviji Od-sevanja. Leta 2013 pa sem izdal svojo pesniško zbirko Vodenika. Motivika v moji poeziji je podobna kot v slikarstvu, torej narava, zgodovina, oseben odnos do časa in minevanja.

Hvala za delitev vaše umetniške duše z bralci našega časopisa. Želim vam še nap-rej neizmernega navdiha za vsa vaša pod-ročja umetniškega ustvarjanja.

¬ D u š a n V o l a v š e k

32

ob razpustu društev njihovo premoženje pripadlo občinski lasti. Društvo je svojim članom nudilo poleg rednih izobraževanj in nasvetov tudi možnost izposoje škro-pilnice in nakupa cenejših škropiv za sa-dno drevje in drugih kmetijskih rastlin.2 Pomemben je bil nakupil škropilnice leta 1931, katerega denar v vrednosti 400 dinarjev je prispevala tudi državna ban-ska uprava. Oskrbnik društvenega orod-ja in mehanizacije je bil Jakob Pevec.Po letu 1933 je društvo zašlo v krizo na več področjih. Zaradi vpliva velike gospodarske krize je društvo občuti-lo tudi krizo na finančnem področju, ki se je pokazala tudi na društvenem ra-čunu. Društvo je imelo takrat negativno bilanco, vsa prejšnja leta pa je društvo poslovalo s pozitivno bilanco. Društvo je nekoliko zmanjšalo ugodnosti samim

ZANIMIVOSTI

Vrtnarsko in sadjarsko društvo Sv. Lovrenc pod ProžinomSadjarsko društvo je bilo eno prvih kme-tijskih društev na področju današnje občine Štore in je bilo ustanovljeno kot podružnica Slovenskega sadjarskega društva 22. januarja 1928 v današnjih Kompolah. Ustanovitelji društva so bili kmečki posestniki iz krajev Sv. Lovrenca (danes Kompol) in Prožinske vasi. Prvi predsednik društva je postal tudi župan občine Sv. Lovrenc pod Prožinom Gre-gor Ocvirk, podpredsednik Franc Bau-mgartner, tajnik Albert Jerin in blagajnik Jakob Pevec. Odborniki so bili Franc Rozman, Ivan Ferenčak in Štefan Za-fošnik. Namen društva je bilo kmetijsko izobraževanje in razvoj sadjarstva, vino-gradništva in vrtnarstva. Društvo se je financiralo večinoma iz letne članarine, del finančnih sredstev pa so dobili tudi iz naslova državnih oblasti, predvsem pri nakupu kmetijskih pripomočkov in sredstev za škropljenje (banovinske podpore 50 % in Kmetijskega sklada

40 %). Letna članarina je znašala 25 jugoslovanskih dinarjev. Leta 1934 je društvo štelo 22 članov, leta 1937 pa 17 članov. Leta 1934 je bil predsednik društva Franc Baumgartner, podpred-sednik Gregor Kroflič, tajnik Albert Jerin in blagajnik Jakob Pevec.1

Pravila podružnic Sadjarskega društva za Slovenijo so določala, da mora ime-ti podružnica najmanj 15 članov, vsaka podružnica pa je izvolila tudi delegata na zvezni ravni sadjarskih podružnic. Tako je bila tudi kompolska podružnica sad-jarskega društva blizu obstoja, saj je leta 1933 štela le 17 članov in se je aktivno vključila v iskanje novih članov. Če bi se društvo razpustilo, bi pripadlo premože-nje Sadjarskemu društvu za Slovenijo, ne pa občinski blagajni, saj je ponekod

Pravila Sadjarskega društva (Pokrajinski arhiv Maribor)

Ustanovitveni odbor Sadjarskega društva Sv. Lovrenc nad Prožinom (Pokrajinski arhiv Maribor)

Prvi predsednik društva in župan Gregor Ocvirk (zasebni arhiv)

1 SI_PAM/0122/01959 Pravila podružnice Sadjarskega društva za Slovenijo.2 SI_PAM/0122/01959 Podružnica sadjarskega društva Sv. Lovrenc, ukinitveni spis.

33

marec 2019

Seznam članov društva leta 1937 (Pokrajinski arhiv Maribor)

članom, minus pa so pokrili predvsem s prodajo društvenega škropiva. Zame-njal se je tudi društveni odbor na pred-log Alberta Jerina. Mesto predsednika je prevzel Franc Baumgartner, podpred-sednik je postal Jakob Pevec, blagajnik Gregor Kroflič, tajnik Albert Jerin. Ostali odborniki so bili Jožef Oberžan, Franc Rozman, Maks Mastnak in Franc Lešek.Vsakoletna kmetijska in sadjarska pre-davanja so imeli v kompolski šoli, ude-leževala se jih je tudi šolska mladina. Predavatelji so bili največkrat domači šolski učitelji, med njimi Vojteh in Albert Jerin ter teharski šolski upravitelj Josip Gosak, ki je veljal tudi za kmetijskega strokovnjaka in pisca. Ti so največkrat priporočali gojenje sadja, predvsem koščičastega, kar je nudilo tudi možnost

dodatnega zaslužka predvsem zaradi bližine Celja. Intenzivno sadjarsko pri-delavo je društvo priporočalo tudi na opuščenih vinogradniških površinah ali prizadetih zaradi trne uši v času pred 1. svetovno vojno.Ob razpustitvi društva 31. decembra 1941 je bil predsednik društva Franc Rozman, tajnik Albert Jerin in blagajnik Franc Lešek.

Viri in literaturaSI_PAM/0122/01959, Pokrajinski arhiv Maribor. Podružnica sadjarskega društva Sv. Lovrenc, društveni spis.Maček, Jure: Ukinitveni komisar za društva, or-ganizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor, 2004, str. 284.

¬ M a t e j O c v i r k

Razstava fotoklubov

Zadnji dan v februarju smo otvorili skupinsko fotografsko razstavo Fotokluba Štore Steel, Foto krožka DLT Cinkarna Celje, Društva fotografov Svit in Fotografskega društva Celje. Organizator razstave je naš Fotoklub Štore Steel. Za po-pestritev programa na otvoritvi so poskrbeli dijaki in dijakinje GCC s skupino The Šlagers. Po uvodnem govoru ge. Slavi-ce Glavan, direktorice muzeja, ge. Brigite Koklič, predsedni-ce Fotokluba Štore Steel, in predsednika Društva fotografov Svit, g. Marka Rebova, smo se na otvoritvi ob ogledu čudovi-tih fotografij družili z zelo številnimi obiskovalci.

34

Največ razstavljenih fo-tografij imamo s področja narave, športa, črno bele tehnike in portretne foto-grafije. Torej je tema tok-rat povsem poljubna. Razstava se nahaja v Ga-leriji Železarskega muzeja Teharje in bo na ogled do 31. marca 2019, od po-nedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob sredah do 17. ure.

Zunaj odpiralnega časa je ogled možen po predho-dni najavi na: tel.št.: 03 425 88 06 ali e-naslov: ic.store@siol.net www.zelezarski-muzej.si

Vstopnine ni!

Vljudno vabljeni!

¬ B e s e d i l o i n f o t o :R o s v i t a J a g e r

ZANIMIVOSTI

KOVIS livarna med tradicijo in prihodnostjo (z vami že 50 let)

V mesecu januarju smo v galeriji Žele-zarskega muzeja Štore odprli razstavo KOVIS LIVARNA MED TRADICIJO IN PRIHODNOSTJO. Z razstavo smo predstavili 50-letno zgodovino proizvo-dnje lahkih odlitkov v Štorah.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so postajali nekateri livarski programi v Železarni Štore vse manj ekonomični. V času zapiranja proizvodnje livarskih cevi se je začelo razmišljati o postavi-tvi samostojnega obrata za proizvodnjo oziroma odlivanje lahkih odlitkov za av-tomobilsko industrijo. Tako so že leta 1962 na lokaciji Štore 2 začeli graditi obrat Livarna 2, ki je bil načrtovan za proizvodnjo odlitkov. V 160-letni zgo-dovini železarstva v Štorah je bilo več investicijskih ciklov širitve proizvodnje in

modernizacije, eden najpomembnejših pa je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je bila izgrajena nova industrij-ska cona Štore 2. Komunalna in energetska infrastruktura za ciljno proizvodnjo je bila postavljena po takrat najsodobnejših načelih in je še danes okoljsko sprejemljiva. Svečanost ob odprtju livarne je bila avgusta 1968. leta.

Livarna je v okviru Železarne Štore obratovala vse do stečaja leta 1993. Do leta 1996 je bila proizvodnja skromna in v okviru stečajnih postopkov. Resnična oživitev proizvodnje v livarni litine se je začela 4. 11. 1996 z odločitvijo Antona Pangrčiča, da preko svojega podjetja Kovis d.o.o., Jesenice na Dolenjskem, kupi livarno, ki je bila v stečaju.

35

marec 2019

Danes je Kovis Livarna sredi novega investicijskega cikla, ki se je začel leta 2017 s postavitvijo nove proizvod-

Družba Kovis je bila ustanovljena leta 1990 in temelji na dolgoletni obrtniški dejavnosti Antona Pangrčiča, ki se je začela leta 1978.

Leta 2000 se je livarna osamosvojila in postala samostojna družba Kovis Livar-na d.o.o. Štore - Kovis Livarna. Nasledi-la in prevzela je posle nekdanje poslov-ne enote. Odločitev je temeljila na vse večjem obsegu proizvodnje livarne za druge kupce in možnosti boljšega vo-denja ter organizacije družbe. Rezulta-ti poslovne enote v letih od nakupa so kazali pozitivne trende in možnost sa-mostojnega pozitivnega poslovanja. V času do danes je bilo vsako leto v livar-ni izvedenih za več kot milijonov evrov investicijskih in vzdrževalnih del, ne-nehno se posodabljajo ključni elementi proizvodnje z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, nivo porabe energije se vsa-ko leto zmanjšuje, težnja je, da je pro-izvodni proces sklenjen. Zato je danes v livarni najsodobnejša jedrarna v Slo-veniji, v proizvodni proces so vgrajene naprave, ki avtomatsko merijo kakovost posameznih surovin, avtomatizacija brušenja je pripomogla k vizualni do-vršenosti ulitkov, povsem posodobljen oddelek kontrole pa omogoča hiter od-ziv na težave v proizvodnji in zagotavlja kakovostne izdelke za končne kupce.

Trenutno podjetje trži svoje izdelke po vsej Evropi, največji tuji trg je Italija, v svoji bazi pa ima že več kot 60 kupcev.

ne hale in bo predvidoma končan leta 2021.

¬ S l a v i c a G l a v a n

36

ŽIVIMO ZDRAVO

PelinBržkone smo že kdaj srečali prosto rastoči pelin v naravi, če smo posede-li na bregu reke ali ob poti, ki je vodila v vinograd. Najdemo ga tudi po suhih travnikih in starih zidovih ter ga pogosto kultiviramo po naših vrtovih. Pravi pelin (Artemisia absinthium) je trajnica, ki se bohoti z rumenimi cvetovi spomladi in množi svoje potomstvo z drobnimi se-meni ali z deljenjem korenin. Za namen uporabe pelina v medicini ali kuhinji ga nabiramo za čas cvetenja in ga potem posušimo. Jesen pa je primeren čas za nabiranje pelinove korenine, ki se ne sme prati, temveč jo samo posušimo in nato skrtačimo (saj na njej običajno os-tanejo posušeni drobci zemlje). Najbolj pa nam je pelin znan po zdravil-nih lastnostih, ki so ostale zaradi svoje božanske narave ne prezrte.

Zdravilne lastnosti pelina Pelin je zdravilna rastlina, ki jo kot do-mače zdravilo beležijo že egipčanski papirusi izpred 3000 let pr. n. št. in pri kateri beležimo zdravilno delovanje ete-ričnih olj in grenčin. Pri težavah s krvnim pritiskom manjše količine pelina krvni pritisk povečajo in večje znižajo. Ob tem pa pelin vpliva na:- spodbujanje apetita in je učinkovit v

borbi proti debelosti,- pomaga pri slabi prebavi: jo pospe-

šuje ter preganja črevesne zajedalce,- pomaga pri bolečinah in boleznih

želodca in črevesja (npr. kronični gastritis, zgaga, prehlajeni želodec, driska, hemeroidi itd.),

- zdravi vnetja prebavnega trakta,- zdravi obolenja žolča (njegovo

zmanjšano delovanje) in jeter ter bo-lezni ledvic,

- pomaga pri slabokrvnosti in boleznih krvi,

- odvaja vodo iz telesa,- ščiti pred pljučnimi obolenji,- zdravi nespečnost, psihično izčrpa-

nost ter bolezni centralnega živčne-ga sistema in živčna obolenja (epi-lepsija, histerija),

- pomaga pri balansiranju napihnje-nosti, zdravljenju depresije, diabe-tesa, revme, vrtoglavice in slabega ustnega zadaha,

- sproža menstruacije, lajša menstru-alne težave in zdravilno deluje pri bo-

leznih ženskih spolnih organov,- pomaga pri motnjah v delovanju hor-

monskih žlez,- zdravilno deluje pri vročini in okuž-

bah,- lajša pike insektov in učinkuje zdravil-

no pri zastrupitvi z gobami in strupe-nimi rastlinami,

- zdravi rane, kožne razjede in mozo-ljavost.

Splošna uporaba pelina

Pelin v vrtnarstvuPoleg zdravilnih lastnosti pa pelin lahko uporabimo tudi pri vrtnarjenju, in sicer pri zatiranju škodljivcev, kot so listne uši in gosenice. Iz pelina iz 300-500 g svežih rastlinskih delov (lahko uporabimo tudi 30 g posušenih rastlin) in 10 l vode prip-ravimo prevrelko (nerazredčeno upora-bimo pri škropljenju na pragu spomla-di, in sicer zalivamo rastline pri tleh, saj učinkovito odganja uši, robidove pršice in rjo), brozgo (dvakrat razredčena jeseni s škropljenjem odganja pršice, ki nače-njajo robidnice) ali čaj (le-tega uporabi-mo poleti, in sicer ohlajenega po tem, ko smo dve žlici pelina prelili z vrelo vodo, torej razredčenega, v razmerju 1:3, s čimer se lahko nadejamo efektivnega delovanja na gosenice, mravlje in listne uši). Za ribezovo rjo lahko poskrbite tudi z neposredno bližino nasada pelina.Pelin ni primeren za kuhanje, pač pa ga samo prelijemo z vrelo vodo in takoj pre-cedimo. Pri tem moramo biti pozorni, da odcejenih rastlinskih delov ne odlagamo na kompost, ker na ta način preženemo deževnike, ki so pomembni za rahljanje zemlje na našem vrtu.

Pelin v kuhinjiPomembno se je zavedati, da je kljub zdravilnim učinkom pelin potrebno upo-rabljati v kulinariki v majhnih količinah za-radi njegove pristne grenkobe. Mnogi ga dodajo kot začimbo k ribam in solatam, drugi spet z njim začinijo enolončnice in mastno meso (da so le-te zaradi svoje maščobe lažje prebavljive). V uporabi pa se znajdejo tako mlada stebla kot tudi listi in cvetni popki, bodisi sveži bodisi posušeni. Imenitni kuharji, ki so vešči uporabe pelina, poskrbijo z dodajanjem pelina za grenak priokus vina in žganja,

saj je pelin sestavni del mnogih likerjev, še bolj pa je poznan po njegovi vsebno-sti pelinkovec. Namen dodajanja pelina v hrano je predvsem v tem, da pomaga pri akutnih obolenjih, prebavnih motnjah in bolečinah v želodcu.

Pelin v veteriniUporablja se za odganjanje bolh pri do-mačih ljubljenčkih. Sveži pelin se zmeč-ka med prsti ter se prelije s segretim ja-bolčnim kisom. Nato moramo počakati, da se ohladi, ohlajenega je potrebno razredčiti z vodo in z razpršilom poškro-piti po domačem ljubljenčku.Uporablja pa se tudi kot dodatek k hra-ni v živinoreji, saj poveča tek pri doma-čih živalih s prebavnimi težavami zaradi spremembe hrane.

Zdravilne rastline, ki jih lahko kombiniramo s pelinomV kombinaciji s pelinom so v uporabi naslednje zdravilne rastline, in sicer:žajbelj, poprova meta, rman, kopriva, šentjanževka.Največkrat gre za pripravo čaja z me-šanico pelina in poprove mete (le-ta se uporablja pri zastrupitvah in pri po-kvarjenem želodcu), z mešanico pelina, poprove mete in laškega smilja (uporab-lja se pri poškodbah jeter, povzročenim s sevanjem, zastrupitvijo ali s sintetični-mi zdravili) ali z mešanico pelina, žajblja in lista oreha (uporablja se pri zdravljenju kandide).

Kdaj ne smemo zaužiti pelina?Pri primerni uporabi pelina, kjer upo-rabljamo njegove zdravilne učinkovine, moramo biti tudi pozorni, da pelina ne zaužijemo v času nosečnosti, pri po-škodbah želodca in notranjih organov, pri nevarnosti možganske kapi in pri tež-jih zdravstvenih težavah brez posveta z osebnim zdravnikom. Če ga uživamo re-dno, moramo ta ciklus po sedemdnevni uporabi prekiniti ter upoštevati predpisa-ne doze, saj vsebuje tujon, ki pa v več-jih količinah deluje toksično na mišično živčni sistem, kar lahko privede do tre-bušnih krčev, omotičnosti, zastrupitve, bruhanja, glavobola in povzroči psihične težave. Zato se ne priporoča v katerikoli

37

marec 2019

obliki nosečim ženskam, saj je abortiv-no sredstvo. Ob tem pa ga ni primerno uživati tudi med dojenjem. Ne sme se ga uživati hkrati s sredstvi in pripravki, ki vsebujejo železo.

Kateri deli pelina so uporabni?Zaradi pestrosti njegove uporabe nam pridejo prav stebla, listi, cvetni popki ter korenine. Njihovo zaužitje je v normalnih količinah oziroma odmerkih nenevarno.

Načini uporabe pelina

Posušeni listiPosušene liste pelina vstaviš v vzglavnik

za miren spanec ali zaradi nespečnosti, prinaša olajšanje pri prehladih in kašlju ter polnemu nosu, pozitivnih učinkov pa se nadejamo tudi pri počitku od utruje-nosti. Razlog so eterična olja, ki jih vse-buje pelin, saj njihove učinkovine blago-dejno učinkujejo na organizem.

Čaj iz pelinaČaj iz pelina se priporoča vsem, ki imajo težave s pomanjkanjem apetita ali trebu-šne težave (kot so pomanjkanje želodč-ne kisline in hipoacidativni gastritis). Pri pomanjkanju apetita čaj iz pelina zauži-jemo pol ure pred obrokom, pri nastopu prebavnih težav pa po obroku.Priprava: Eno čajno žličko pelina (prib-ližno 1,5 g) prelijte s skodelico (150 ml) vrele vode in pustite pokrito stati 15 mi-nut ter nato precedite. Lahko ga sladite z medom (izjema je pri zdravljenju pre-bavnih organov). Čaj iz pelina po potre-bi zaužijte do trikrat na dan, vendar le teden dni; zatem je potrebno prenehati za teden dni in če so težave še prisotne, se uživanje pelinovega čaja po potrebi nadaljuje.

Obkladki iz pelinaObkladki iz pelina so namenjeni zdravlje-nju ran, kožnih razjed, ugrizov insektov in zdravljenju mozoljavosti. Pomagajo tudi proti nespečnosti, saj eterično olje v pelinu zmanjšuje klice.

Priprava: Svež pelin (ali posušeni) zmeč-kamo med prsti in ga damo v kozarec hladne ali mlačne vode (1,5 dl) ter pusti-mo stati, dokler ni voda grenka. Nato va-njo namočimo suho in čisto bombažno krpo, ki jo uporabimo kot obkladek, ki ga položimo na obolelo mesto.

Poleg naštetih pripravkov pa lahko iz pelina pripravimo še naslednje:- Pelinovo vino ali vermut- Travarica (za zdravljenje prebavnih organov)- Pelinkovec ali pelinovo žganje

Vir: h t t p s : / / m o j p o g l e d . c o m / p e l i n -nepogresljiva-zdravilna-rastlina/ ter lastne izkušnje

¬ R o s v i t a J a g e r

Zakaj je med boljši od sladkorja?

Sestava in lastnosti meduMed je povsem naravno živilo. Vsebu-je okrog 200 različnih snovi. Lastnosti in kakovost medu so odvisni od izvora nektarja, zrelosti medu, klimatskih po-gojev, sezone, sestave tal, načina in pogojev pridelave in shranjevanja, pa tudi od čebelarske prakse. Nekatere sestavine so posledica zorenja medu, nekatere dodajo čebele, izvor nekaterih pa so rastline. Med istega botaničnega porekla se razlikuje med seboj zaradi klimatskih razlik in različnega geograf-skega porekla. Že majhne spremembe v količini naštetih organskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko različnih vrst medu: od svetlega do temnega, z vsemi njihovimi značilnostmi. Od slovenskih medov ima-jo najvišjo antioksidativno učinkovitost

hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi.

Vrste medu so dobile imena po rastli-nah, na katerih čebele nabirajo mediči-no oz. mano. V Sloveniji so to predvsem akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, ajda…. Od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov,…

Uporaba meduMed se večinoma uporablja kot nepre-delano živilo, uporablja pa se tudi v ži-vilsko predelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in vi-skoznosti, predvsem pri proizvodih, ki temeljijo na žitaricah. Zaradi enkratne sestave se prebava

medu pri človeku razlikuje od preba-ve drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko direktno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vseb-nosti fruktoze.

Raznolikost medu lahko s pridom izko-ristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov. Za vsak okus lahko kaj naj-demo. Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo, pa tudi pri pripravi ko-sila je uporaben. Z medom lahko na-domestimo sladkor, ki ga uporabljamo v naši prehrani, ali pa ga uporabimo kot dodatek glavnim jedem. Sladkanje čaja z medom je stara navada, z njim pa lahko sladkamo tudi kavo, šabeso,

38

ledeni čaj, smutije, limonado, mlečni riž, razne kaše, sladoled, sadne solate…Poleg tega, da si med zjutraj namaže-mo na kruh, ga lahko dodamo tudi v kosmiče, si pripravimo skutni namaz z medom, namaz z medom in kakavom, kislo smetano z medom, dodamo ga lahko v jogurt, si pripravimo palačinke z medom. Poda se pri pripravi piščančjih, divjačinskih in azijskih jedi. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Ne-pogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Uporabimo lahko recepte za navadni sladkor, pri tem pa moramo upošteva-ti, da je slajši kot navadni sladkor in da vsebuje več vode, zato vzamemo malo manj medu, kot je predpisanega slad-korja, količino tekočine v receptu pa zmanjšamo za ¼ teže dodanega slad-korja. Pečemo pri malo nižji temperaturi, da preprečimo prekomerno porjavitev peciva. Med veže nase vlago, zato os-tane pecivo z medom dalj časa sveže in zmanjšuje njegovo drobljenje.

Pri pripravi jedi iz medu je potrebno upo-števati tudi njegovo aromo. V splošnem je za svetlejše vrste medu značilna mila, nežna aroma, temnejše vrste pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevladu-je okus medu, uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki

in kuhi ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njegove arome. Če je le možno, ga dodamo na koncu kuhanja, da ohra-nimo več sestavin.

Razlika med belim sladkorjem in me-dom je več kot očitna. V belem sladkor-ju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v glukozo in fruktozo in nič drugega. V medu so tudi sladkorji in še druge snovi: skoraj vse, kar potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne le sladkost. In ne nazadnje: pri proizvodnji sladkorja uporabljajo različne kemikalije, medtem ko je med popolnoma naraven proizvod čebel, ki mu ničesar ne doda-

jamo niti ne odvzemamo, ne vsebuje nobenih konzervansov, vsebuje pa anti-oksidante in deluje protimikrobno. Naša novoletna zaobljuba bi lahko bila bolj zdrav način življenja, zato v vsakdanji prehrani zamenjajmo med za sladkor.

Za začetek lahko pripravimo preprost osvežilni in krepčilen napitek: limonado z medom. Iztisnemo sok polovice limo-ne, dodamo kozarec tople vode in žlico medu ter dobro premešamo. Napitek bo še izdatnejši, če ga bomo uživali na tešče.

¬ A n d r e j a K a n d o l f B o r o v š a k

ŽIVIMO ZDRAVO

39

marec 2019

Skupaj stopimo po medoviti (pravi) poti1. Ali se je človek pripravljen soočati s posledicami svojih dejanj?Že naši predniki so vedeli, da je tisto, kar vzameš iz nara-ve, potrebno tudi vrniti, da se ohrani ravnovesje. Statistika o številu prebivalcev se iz leta v leto povečuje in s tem se povečuje tudi večja poraba hrane. Pridelovalci hrane so prisi-ljeni v intenzivno kmetijstvo in sajenje monokultur, s krčenjem gozdov in travnikov povzročijo njihovo širjenje. Na ogromnih kmetijskih površinah, kjer se sejejo monokulture, le-te vsa-ko leto pestijo škodljivci in bolezni. Kako se temu izogniti, so vedeli že naši predniki, saj so upoštevali kolobarjenje in tako preprečili marsikatero nevšečnost. Travniki, ki ostajajo, se ko-sijo redno, da ne zacvetijo v svojih pisanih barvah kot nekoč.

2. Ali še lahko ukrepamo?Vsako pozitivno ravnanje bo doprinos k ohranjanju naše na-rave. Zato se je potrebno zavedati, da s sajenjem avtohto-nih medovitih rastlin v naš prostor prispevamo k preživetju in ohranjanju tako čebel kot tudi ostalih opraševalcev.

3. Zakaj avtohtone medovite rastline?Živali so se na določenem območju prilagajale. Tako so se tudi rastline prilagajale stoletja, tisočletja različnim vremen-skim in ostalim nevšečnostim. Medovite rastline zagotavljajo čebelam medičino in cvetni prah. Medičina in cvetni prah me-dovitih rastlin zagotavljata tisto, kar čebele potrebujejo za svoj obstoj. Tega se moramo zavedati in saditi medovite rastline na domačem vrtu, njivah in na javnih površinah. S tem bomo zagotovili pestrost in pripomogli k ohranjanju čebel v našem prostoru. To pozitivno energijo bomo lahko sprejemali nazaj iz narave in tudi skupaj razmišljali pozitivno.

4. Katero medovito rastlino izbrati?To je odvisno od tega, kaj imamo na razpolago: ali je to le balkon, na katerem imamo cvetlična korita, je to morda vrt ali njiva ali pa so to javne površine.

Za cvetlična korita na balkonu imamo številne možnosti pri izbiri medovitih rastlin iz vrst začimbnic in dišavnic. V korita lahko sadimo baziliko, origano, timijan, meliso, boreč, pa tudi nizko sončnico ali ameriški slamnik in še bi lahko naštevali.Če imamo veliko prostora na vrtu, se lahko odločimo za za-saditev medovitih dreves, kot so lipa, divja češnja, navadna leska, kostanj in še mnogo drugih. Na vrtovih se lahko od-ločimo tudi za posaditev grmov vrtnic, ki nam s cvetenjem obogatijo naš vrt, lahko tudi medovitih začimb in dišavnic.Ko imamo na razpolago večjo kmetijsko površino, njivo, ima-mo med medovitimi rastlinami prav tako številne možnosti izbire. Na njive lahko posejemo sončnice, buče, ajdo, mak, oljno ogrščico, facelijo, deteljo… Te rastline ne bodo omogo-čale le paše čebelam, ampak bodo koristne tudi širše: seme-na sončnic in buč lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja, ajda, ki jo sejemo poleti, v času cvetenja omogoča čebelam pašo, ko dozori, jo požanjemo in pridobimo moko. Tudi ostale medovite rastline niso uporabne le za čebele. Po končanem cvetenju in žetvi se ostali zeleni deli rastlin podorjejo, s čimer obogatimo tla s humusom. S tem nahranimo milijone drobnih talnih organizmov in izboljšamo zračnost ter strukturo tal. Na ta način zemljo obogatimo. Rastline, ki jih nato posejemo na to zemljo, bodo bolj močne, zdrave in tudi odporne na stres, ki je v zadnjem času bolj pogost (pri tem mislimo na neugod-ne vremenske pogoje in posledično na bolezni in škodljivce).

Na javnih površinah (parki, vrtovi, …) imamo tudi možnost izbrati avtohtone medovite rastline. Med njimi so lipa, kostanj, javor ter številne druge medovite trajnice in grmičevje. S tem pozitivni delom ne bomo omogočili le paše čebelam, ampak bomo poskrbeli tudi za našo okolico. Ne le čebele, tudi narava nam bo hvaležna, saj ji bomo vračali tisto, kar pot-rebuje, da skupaj ohranimo naš prostor za prihodnje rodove.

¬ To m a ž S a m e c

Slika 2: Leska – medoviti grm, ki nas jeseni razveseljuje s svojimi plodovi – lešniki.

Slika 1: Ena od medovitih rastlin je ameriški slamnik.

40

DOGAJANJE V DOMU LIPA

Literarno dopoldne ob slovenskem kulturnem prazniku

V četrtek, 7. februarja 2019, smo se zbrali v skupnem prosto-ru Doma Lipa Štore. Zbrali smo se z namenom, da skupaj obeležimo literarno dopoldne ob slovenskem kulturnem pra-zniku, ki ga vsako leto praznujemo 8. februarja.Vsak kulturni narod ima v literaturi ljudi, ki jih častimo in hvali-mo ter spoštujemo. Tudi v domu smo ta dan vsem navzočim s ponosom predstavili nekaj avtorskih pesmi, ki so jih napisali naši stanovalci in zaposleni. Prav tako smo recitirali izbrane

pesmi naših znanih slovenskih pesnikov.V uvodu smo poslušali slovensko himno, ki jo je zapel domski pevski zbor Lipa, nato pa so sledile recitacije pesmi Franceta Prešerna, Valentina Vodnika, Toneta Pavčka ter avtorske pe-smi naših stanovalcev in zaposlenih. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem in pozornostjo spremljali prav vsako izrečeno besedo.

¬ S n e ž a n a K u r a j

Pustovanje v Domu LipaPraznovanje pusta sega v predkrščansko dobo in se je oh-ranilo vse do danes. Tudi v Domu Lipa Štore smo na pustni torek ohranjali običaj pustovanja.Ta dan so nas v dopoldanskem času obiskale pustne šeme iz Osnovne šole Štore. Poleg prijazne gusarke so se predsta-vile princeske, indijanke, kavbojci, miki miške, zajčki, muce, dvorne dame in priljubljen dvorni norček. Pustne šeme so za-plesale v vseh skupnih prostorih doma ter nam s tem prina-šale veselje in pomlad. Da je plesni korak lažje stekel, pa sta

poskrbela dva nadobudna harmonikarja. V popoldanskem času so se našemili še stanovalci doma in nekateri zaposleni. Sledilo je pustno rajanje z nasmejanimi muzikanti. Vzdušje je bilo prijetno z obilico dobre volje in smeha.Čeprav v teh toplih dneh nimamo občutka, da smo še vedno v zimskem času, upamo, da smo s pustom zimo dokončno odgnali.

¬ S n e ž a n a K u r a j

41

marec 2019

Andrej Fišer je mešani pevski zbor z Zgornjega trga v Šen-tjurju popeljal v Betlehem, se z njimi pomudil tudi pri Jožefu in sveti družini ter ob koncu veselo zadonel v pastirčkovi me-lodiki dobrega. Kmalu zatem mu je roko podal tudi domači Ljubiteljski pevski zbor Štore, s katerim je božično-novoletno razpoloženje po notnih zapisih vstop v dobrobit pevskih razsežnosti izvedla njihova zborovodja - Vesna Turičnik Popovski.

Všeč mi je, ker omenjeni dogodek zbuja vtis glasbene simbi-oze in tesne povezanosti med obema omenjenima zboroma. Pa ne le to! Že četrto leto zapored druži množico oseb, ki jim druženje ne pomeni zgolj tipkanja po elektronskem ekranu. Stik, ki ga omogoči glasbeni metuljček, porojen v dobrem razpoloženju poslušalca, nam zagotovi spomin v neskončni dimenziji. To je tisto, kar odstira pot v večnost, ko odpeto izzveni.

¬ M a t e j a Z a k e l š e k

DUHOVNE STRANI

Božično-novoletni zven v cerkvi Svetega Martina

Praznika božič in novo leto v ljudeh sama po sebi budita pe-sem; melodijo nežnosti, skladbo sprave in takte medseboj-nega spoštovanja ter razumevanja. Ljubiteljski pevski zbor Štore in Mešani pevski zbor z Zgor-njega trga v Šentjurju sta se v sobotnem večeru, 12. januarja 2019, naslonila na namensko noto omenjenega in v cerkvi Svetega Martina na Teharjah dokazala premoč pesmi. Z bo-žično-novoletnimi vsebinami sta nas znova umestila v čas, ko se poslovimo od starega, že davno preživelega, ter damo prednost novemu, vedremu in svetlejšemu.

Čeprav je zunaj že padla noč, sta oba zbora zazvenela ob ohišjih jaslic ter božičnega drevesca tako odločno, da je srce poslušalca, ki ni bil redek pojav med več kot ducatom klopi cerkvene ladje, zaigralo, zapelo. Navdušujoče, ohrabrujoče. Najprej so nas ob zvokih orgel ponesli v mistiko evharistije, po njej pa sta se izkazala vsak zase.

Pomlad v naravi in v dušiLetos je zima šla (skoraj) mimo nas. Snega je bilo le za vzo-rec in komaj kdaj je zaškripalo pod nogami. Ni bilo pravega zimskega počitka, pa je že pred nami pomladni čas. Zim-sko garderobo smo že obesili nazaj v omare. Morda še udari mraz in potrdi pregovor, da zima in gospoda ne »šenkata«, a vemo, da prav dolgo tudi mraz ne more zdržati. Ne zaradi pustnih šem in kurentov, ki letos niso imeli pravega dela z od-ganjanjem zime, ampak po naravnih zakonih, ki jih je Gospod položil v stvarstvo. Ljudje pa s svojim ravnanjem, pretiranim izkoriščanjem in onesnaževanjem narave v marsičem kvarimo lepoto sveta in pogosto vnašamo zmedo v naravno dogaja-nje.

42

Zunaj te dni že brsti: po drevju, na vrtu, njivah in travnikih; tudi v glavah in v srcih je čutiti novo rast. A bo treba naravi po-magati tudi s svojim delom: kopanjem, oranjem, gnojenjem, sejanjem in razmišljanjem. Ali bo tudi vzcvetelo in dozorelo, kar pričakujemo, še ne vemo. V življenju posameznika in skupnosti je veliko zakonitosti in skrivnosti povezanih z nara-vo. Tako lahko spoznavamo še na drugo, duhovno stran. Plat duše, vzgoje in odnosov.

Cerkev nas v tem času vabi, da bi tudi v naših dušah vzcvete-la pomlad, da bi rasli tudi v smer upanja, odpuščanja, dobro-hotnosti in pomoči. Postni čas je za to lepa priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi. Kaj nam pri tem lahko pomaga? Menim, da najprej NEDELJA. Naj bo res praznični dan, dan počitka in duha, naj nas spominja in opominja, da človek ni ustvarjen le za delo, da ni stroj in ne žival. Pesnik Tone Kuntner pravi: »Nedelja je praznik. Nedelja je dan, ko se telo spočije// ko se duša umije in umiri.// Nedelja je dan, ki sije svetleje od drugih dni.// Ni več nedelj med mojimi dnevi, ni več praznikov.«

Alojz Gradnik je to lepo povedal v verzu: »Ne vse za vsakdanji kruh! Človek je telo in duh, saj še gora in drevo raste v zemljo in v nebo.« K tej rasti lepo pomaga obisk svete maše, vaških podružnic ali romarskih cerkva, križevih potov ali kalvarij, saj je lepa priložnost za razmislek, razvedrilo, pogovor, občudo-vanje, poglobitev, spoznanje lastne omejenosti in grešnosti, pa tudi človeške solidarnosti.

Premišljevanje križevega pota in misel na trpljenje mnogih ljudi, nekdaj in danes, nas dela solidarne s trpečimi in nas spomni, da smo (lahko) med njimi tudi sami in tedaj še kako potrebujemo sočutje, solidarnost in pomoč. Veliki teden nas še posebej tesno veže s temeljnim vprašanjem trpljenja in od-rešenja, ob trpečem Kristusu kristjani odkrivamo odrešujočo moč trpljenja in v njegovem vstajenju ob veliki noči praznuje-mo zmago Boga, Vstajenja, Življenja. Za to spoznanje in doži-vetje pa ne bo dovolj le jesti blagoslovljeno šunko, ampak bo treba z Jezusom tudi skozi post, samoto, molitev in odpoved.

Pomlad je za kristjane tudi čas priprave na zakramente: ne-katere družine se pripravljajo na krst svojega otroka, druge na poroko, mnoge na prvo obhajilo ali na birmo otroka ali

DUHOVNE STRANI

mladostnika v svoji družini ali v sorodstvu. Koliko upanja, pri-čakovanja in veselja nam prinašajo taki dogodki! Kjer jih ni, so prikrajšani za bogata spoznanja in doživetja. Iz njih pa izvirajo tudi naloge in poslanstva, ki jih ne smemo prezreti, spregle-dati ali pozabiti!

Materam in očetom želim lepo potrditev starševske sreče ob 25. marcu. Vsem želim blagoslovljen pomladni čas, ne le jas-nih dni narave in obilnih cvetov, ampak tudi pomlad duše in odnosov. Kristjanom pa naj postni in velikonočni čas odriva spoznanje preroka, ki v preroškem videnju o Odrešeniku pra-vi: »On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni« (Iz 53,5).

Blagoslovljene Velikonočne praznike Vam želim!

¬ M i h a H e r m a n , ž u p n i k i n d e k a n

Slomškova kapela v Domu Lipa

Minilo je deset let, odkar je v Štorah poskrbljeno za bivanje starejših v Domu Lipa. Takoj se je pojavila tudi želja po du-hovni oskrbi, saj so varovanci in njihovi svojci izrazili željo, da bi imeli tudi možnost udeležbe pri sveti maši in preje-manju zakramentov za bolne. Ker v Domu ni bilo pred-videne kapele, smo za bogoslužje uporabljali večnamenski prostor v pritličju in ves čas iskali možnost prostora, ki bo namenjen za osebno molitev, razmišljanje, spoved, pogovor. Po desetih letih se je končno našla rešitev, da so za kapelo dodelili prostor v 4. nadstropju, ki je bil del večjega, družab-nega prostora. Tam je župnija Teharje priskrbela potrebno opremo za bogoslužje: oltar, ambon, tabernakelj, bogosluž-ne obleke, knjige in posodje. Umetnik Marko Jerman je na-redil lepi vitraž, barvno okno s podobo bl. Antona Martina Slomška, domači priznani mizar Franci Dobrajc pa je izde-lal vso leseno opremo. S pomočjo dobrotnikov smo tako dostojno opremili prostor kapelice, da bo lahko v duhov-no oporo in za bogoslužno dogajanje vsem varovancem in obiskovalcem, saj lahko prihajajo kadar koli k osebni molit-vi, k tihi predanosti, hvaležnosti in prošnji, kjer lahko čutijo, da jim je tudi v sončnih in deževnih dneh življenjske jeseni Bog blizu, da jih čaka tudi tukaj in je tudi tukaj z njimi doma. Kapelica je vedno odprta za osebno molitev, za sveto mašo pa široko odpremo pomična vrata v večnamenski prostor, kjer lahko z varovanci in svojci obhajamo sveto mašo. To je redno dvakrat na mesec, ob petkih dopoldne ob 9.30, za praznike pa se posebej dogovorimo.

Te kapele sem kot duhovnik vesel, saj je dostojen prostor za božjo prisotnost Najsvetejšega, za varovance pa kraj osebne poglobitve in pobožnosti, pa tudi mesto za skupno molitev manjšega števila tam bivajočih. Vsem, ki so pripo-mogli k temu, se zahvaljujem. Naj služi svojemu imenu!

¬ M i h a H e r m a n

43

marec 2019

Praznično odeti Dom Lipa, Dom starejših občanov v Šentjurju in Dom starejših v Celju

Živimo v času, ki je poseben in zahteven za vse, ne glede na starost, stan in položaj. Življenje je izziv, ne glede na to, ali si zdrav ali pa poskušaš obvladovati tisto, kar še imaš, čeprav je prisoten problem bolezni, ki je pogosta spremljevalka v po-znih letih življenja in je pravzaprav velikokrat razlog, da človek postane varovanec doma starejših.

SREBRNE NITI

V veselem decembru, ko je v vsakem koraku čutiti praznično vzdušje, oživijo tudi domovi starejših občanov. Že tradicija je, da v predbožičnem času predstavniki Društva upokojencev simbolično obdarimo vse naše občane, ki preživljajo starost v domovih za starejše: v Štorah, Šentjurju in Celju. Vselej se nam pridruži tudi župan Miran Jurkošek. V domu v Šentjurju so 4 občani Štor, v Celju jih je 14 in v Štorah 40. S tistimi varovanci, ki jim zdravje dopušča, se srečamo v večnamenski dvorani, vse ostale pa obiščemo po sobah. Stiski rok, lepe želje in božične zvezde, ki jih podari župan, pri marsikomu zarosijo oko.

Ob teh obiskih se zavemo, kaj pomeni minljivost časa. Leto so rodi in kot nevidna reka se v mesecu decembru izlije v novo leto. In tako se izlivajo iz leta v leto tudi naša življenja. Zato je še tako pomembno, da obiskujemo tudi tiste, ki pre-življajo svoje tretje življenjsko obdobje v domovih za starejše.

¬ I v a n k a To f a n t

Dan odprtih vrat:predstavitev vstopne točke

DOLGOTRAJNE OSKRBEbo v torek, 26. 3. 2019, od 7. do 15. ureV ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE.

Lepo vabljeni.

44

Zimski živ žav v skupini Rumeni palček

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Babica Zima nam je letos namenila bolj malo snega, tako da smo se malčki odločili izkoristiti vse, kar nam je ponudila. V igralnici smo zvedavo opazovali ples snežink skozi okno, veselo vzklikali nad vsako pravljično snežinko in vsak dan nestrpno čakali, da se odpravimo ven na sneg.

Prvi dotik mrzlega čudeža je iz vsakega malčka izvabil druga-čen odziv, saj so bili nekateri preprosto očarani in presrečni, nekateri popolnoma začudeni, spet drugi malo presenečeni nad mrzlim čudežem. Večina je prvo izkušnjo s snegom poz-dravila z nasmehom na obrazu, nekateri pa so potočili tudi kakšno solzico, dokler se niso vsaj malo privadili nanj.

Ko nam je igra malo stekla, smo radovedno tipali sneg, ga mečkali, delali majhne kepe, jih metali in se trudili postaviti snežaka, skratka preprosto uživali smo v zimskih norčijah. Babico Zimo pa smo prosili, da nam prihodnje leto nameni malo več snega za naše zimsko raziskovanje in igro.

¬ K r i s t i n a L u d v i k L o š d o r f e r i n J a s m i n a F i l e j

45

marec 2019

Pravljična joga v skupini Rumeni palček

»Zdrav duh v zdravem telesu« je letos moto naše skupine, saj je gibanje osnovna človeška potreba. To je zelo dobro vidno ravno pri naših malčkih, saj so nekateri ne dolgo nazaj šele shodili, medtem ko drugi že suvereno stopajo novim gibalnim izzivom naproti. Ves dan so v neprestanem gibanju, ves čas iščejo različne gibalne rešitve, da bi najlažje prišli z ene strani igralnice na drugo, medtem ko premagujejo različne ovire.

Ravno zato smo se letos začeli spoznavati s pravljično jogo, ki počasi že postaja naš vsakodnevni gibalni spremljevalec. Otroke je vadba hitro pritegnila in jim omogočila spoznavanje s svojim telesom in z možnostmi, ki jih ponuja, učenje prep-rostih dihalnih tehnik, osnovnih jogijskih položajev, prilagoje-nih starosti otrok, in hkrati omogočila čudovito in sproščeno zabavo ob izvajanju le–te.

Pravljična joga je v bistvu »delo v nastajanju«, kar pomeni, da se ves čas razvija in postaja boljša, bogatejša, popolnej-ša. Ravno zato se bomo še naprej aktivno posvečali gibanju in spoznavanju novih jogijskih položajev, saj v njih preprosto uživamo in se zabavamo ter si tako popestrimo naš vsakdan.

¬ K r i s t i n a L u d v i k L o š d o r f e r

46

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Učenje na belih strminah

Zadnji teden v mesecu februarju je bil za predšolske otroke Vrtca Lipa prav poseben, saj nas je v tem tednu čakal smu-čarski tečaj. Pojedli smo zgodnji zajtrk, si pripravili smučarsko opremo in komaj čakali, da nas avtobus odpelje najprej do Kompol, nato pa do Celjske koče.

Na s soncem obsijani Celjski koči so nas pričakali izkušeni učitelji Alpske šole, s pomočjo katerih smo ves teden spoz-navali osnove smučanja na varen in igriv način. Prvi dan so otroci spoznali opremo in prilagajanje nanjo. Drseli so po eni smučki, se naučili vstajati po padcu, usvojili hojo v hrib, vo-žnjo po traku, drsenje navzdol, prehajanje iz visoke v nizko prežo in ustavljanje.

Otroci, ki so bili z osnovami že seznanjeni, so se učili pravilne tehnike smučanja in preizkusili zanimive vaje, ki k temu pri-pomorejo, in bili že drugi dan na vlečnici in na najdaljši progi. Ker so bili otroci zelo motivirani in vztrajni, so nova znanja in spretnosti hitro usvajali in vsi zelo napredovali.

Vseh 31 otrok je v petek uspešno opravilo smučarski tečaj in na slovesni podelitvi prejelo priznanje in medaljo. Zelo smo bili veseli, da smo uspeli kljub vsak dan toplejšemu vremenu tečaj uspešno pripeljati do konca. Izkoristili smo zadnji sneg in se ves teden predajali toplim pomladnim žarkom.

¬ B a r b a r a J a g o d i č , L a v r a P r o s e n a k , K l a v d i j a B e r g l e z i n M i h a e l a J e l e n c

47

marec 2019

48

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Tečaj prilagajanja na vodo otrok Vrtca LipaPredšolski otroci Vrtca Lipa (Rdeči palčki, Temno rdeči palčki in Mavrični palčki iz enote Kompole) smo v času od 4. 2. do 7. 2. 2019 obiskovali plavalni tečaj na kopališču Golovec. Vsako jutro nas je pred vrtcem pričakal avtobus, mi pa smo nestrpno vstopili nanj. V naših nahrbtnikih je bila vsa potreb-na oprema: kopalke, velika brisača, plavalna kapa in plavalna očala. Učitelji Plavalnega kluba Neptun so nas v štirih dneh plavalne-ga tečaja, po dve uri dnevno, seznanili z zakonitostmi vode, potapljanjem glave, gledanjem in izdihovanjem pod vodo, dr-senjem, učenjem gibanja nog in rok prsno ter učenjem ska-kanja v vodo na noge. Osnovni namen programa je otrokov prvi stik z vodo in prilagajanje nanjo. Otroci so imeli čas tudi za prosto igro v vodi. Vzgojiteljice smo z veseljem opazovale navdušenje otrok. Otroci so se dobro odrezali pri samostojnem oblačenju in skrbi zase ter za svoje stvari. Zadnji dan tečaja so otroci prip-ravili nastop za starše, ki so se ga prijazno in v velikem številu tudi udeležili. Napredek, ki smo ga spremljali od ponedeljka do četrtka, je bil očiten. Za trud so otroci prejeli diplomo in sladko presenečenje.

¬ M i h a e l a J e l e n c , B a r b a r a J a g o d i č , K l a v d i j a B e r g l e z

49

marec 2019

Plavalni tečaj v 1. razreduPlavanje je vedno bolj priljubljena oblika rekreacije. Je vseživljenjski šport, ki preko gibanja v vodi pripelje do odličnega počutja - vendar le ob obvladovanju pravilnih tehnik. Tečaji plavanja nudijo učenje na zabaven način. Otroci začnejo svoje plavalno znanje pri-dobivati preko igre: učijo se drsenja in zavesljajev, sprva s pripomočki in nato še brez njih. S pomočjo atraktivnih vaj sledi postopno usvajanje posameznih plavalnih tehnik. Te pa je nato koristno nadgrajevati.Vse to smo prvošolci OŠ Štore in podružnice Kompole usvajali v mesecu februarju. Uživali smo v vodi in druženju.

¬ U č i t e l j i c e 1 . r a z r e d o v

Vključenost vrtca in otrok v turistično ponudbo domačega krajaV Vrtcu Lipa Štore smo se v oddelku Svetlo zeleni palček, ki ga obiskujejo otroci, stari od 4 do 5 let, letos ponovno vključili v vseslovensko gibanje Turizem in vrtec, katerega vodilo je, da z igro otroke vodi do prvih turističnih korakov in odkrivanja znamenitosti domačega kraja. Projekt se pod okriljem Turi-stične zveze Slovenije izvaja že štirinajsto leto in v letoš-njem letu sledimo rdeči niti projekta z naslovom Turistični spominek mojega kraja. Projekt v našem oddelku vključu-jemo tudi na področju gibanja, zato smo cilj zimskega izleta, ki smo ga izvedli 15. 2. 2019, usmerili v okoliško turistično ponudbo. Tako smo se podali na izlet do Kozolca v Laški vasi, ki je sicer že sam po sebi zanimiv objekt. A ta kozolec v sebi skriva zgodovino kraja Štore, po kateri smo se spreho-dili z ogledom stalne razstave z naslovom 'Zbirka železarstva

in rudarstva'. Kraj Štore s svojo okolico skriva pestro turistično ponudbo: vse od ozkotirne triosne lokomotive na paro oziroma lokomotive »Štefke«, kot jo poimenujejo domačini Štor, do razvijajo-če se turistične eko kmetije Pri starem mlinu, kjer je na ogled obnovljen stari mlin iz leta 1778. Del turistične ponudbe kraja Štore bodo tako obi-skali tudi otroci našega vrtca.

¬ K a t j a K r e v h i n E d i t a R e d n a k

50

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

Ob dnevu žena in materinskem dnevu

vas vabimo na

POMLADNO PRIREDITEV, ki bo v ponedeljek, 18. 3. 2019, ob 17.00

v Kulturnem domu v Štorah.

Veselimo se srečanja z vami.

Žene in matere čaka skromno presenečenje,

poskrbl Učenci in kolektiv OŠ Štore s podružnico Kompole in Občina Štore

Vstop prost

51

marec 2019

22. MAREC 2019 ob 19.00KULTURNI DOM ŠTORE

Ob dnevu žena in materinskem dnevu

vas vabimo na

POMLADNO PRIREDITEV, ki bo v ponedeljek, 18. 3. 2019, ob 17.00

v Kulturnem domu v Štorah.

Veselimo se srečanja z vami.

Žene in matere čaka skromno presenečenje,

poskrbl Učenci in kolektiv OŠ Štore s podružnico Kompole in Občina Štore

Vstop prost

52

VABI K VPISU OTROK

za šolsko leto 2019/20

Vse starše predšolskih otrok obveščamo,

da bo potekal vpis v

V VRTEC LIPA in dislocirano enoto Kompole

od 1. 4. do 5. 4. 2019 med 10.00 in 14.00,

v četrtek do 17.00,

v pisarni vodje Vrtca Lipa.

Vloge za vpis so na voljo na spletni strani vrtca ali v pisarni vodje vrtca.

VABILO ZA SODELOVANJE NA OCENJEVANJU VIN IN SALAM Vinogradniki društva Polič Štore vabimo vse negovalce dobre žlahtne kapljice in domačih

salam k sodelovanju na ocenjevanje vin in salam.

Zbiranje vzorcev vin in salam

bo v torek, 19. 3. 2019, med 18. in 20. uro

v gasilskem domu Prožinska vas.

Vzorci vin morajo biti v steklenicah po 0,75 ali 1 liter.

Vsak vzorec prinesite v treh steklenicah.

Cena za posamezni vzorec za člane društva znaša 10 EUR,

za nečlane pa 12 EUR. Samorodnic ne nosite.

Na salamijadi sodelujete s salamo.

Cena za posamezen vzorec znaša 5 EUR.

Ob 10. obletnici bo nagrada za 1. mesto na salamijadi: lesena salamoreznica

Vabljeni tudi k sodelovanju na razstavi kruha

v soboto, 30. 3. 2019, v času prireditve.

Kontaktna oseba za informacije o sodelovanju na

ocenjevanju vin in salam je Stane Ferenčak (041/903-567),

za sodelovanje na razstavi kruha pa Vlasta Verhovšek (041/331-597).

.

VINOGRADNIKI DRUŠTVA POLIČ ŠTORE in OBČINA ŠTORE

VABIJO NA

»PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT«

PODELITEV DIPLOM IN DEGUSTACIJE OB 16. OCENJEVANJU VIN,

10. SALAMIJADI TER RAZSTAVI DOMAČEGA KRUHA IN SALAM,

ki bo v soboto, 30. 3. 2019,

s pričetkom ob 19. uri v Kulturnem domu Štore.

VSTOPNINE NI!

Za dobro pijačo, hrano in zabavo bo poskrbljeno. Vabljeni!

53

marec 2019

VABI K VPISU OTROK

za šolsko leto 2019/20

Vse starše predšolskih otrok obveščamo,

da bo potekal vpis v

V VRTEC LIPA in dislocirano enoto Kompole

od 1. 4. do 5. 4. 2019 med 10.00 in 14.00,

v četrtek do 17.00,

v pisarni vodje Vrtca Lipa.

Vloge za vpis so na voljo na spletni strani vrtca ali v pisarni vodje vrtca.

VABILO ZA SODELOVANJE NA OCENJEVANJU VIN IN SALAM Vinogradniki društva Polič Štore vabimo vse negovalce dobre žlahtne kapljice in domačih

salam k sodelovanju na ocenjevanje vin in salam.

Zbiranje vzorcev vin in salam

bo v torek, 19. 3. 2019, med 18. in 20. uro

v gasilskem domu Prožinska vas.

Vzorci vin morajo biti v steklenicah po 0,75 ali 1 liter.

Vsak vzorec prinesite v treh steklenicah.

Cena za posamezni vzorec za člane društva znaša 10 EUR,

za nečlane pa 12 EUR. Samorodnic ne nosite.

Na salamijadi sodelujete s salamo.

Cena za posamezen vzorec znaša 5 EUR.

Ob 10. obletnici bo nagrada za 1. mesto na salamijadi: lesena salamoreznica

Vabljeni tudi k sodelovanju na razstavi kruha

v soboto, 30. 3. 2019, v času prireditve.

Kontaktna oseba za informacije o sodelovanju na

ocenjevanju vin in salam je Stane Ferenčak (041/903-567),

za sodelovanje na razstavi kruha pa Vlasta Verhovšek (041/331-597).

.

VINOGRADNIKI DRUŠTVA POLIČ ŠTORE in OBČINA ŠTORE

VABIJO NA

»PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT«

PODELITEV DIPLOM IN DEGUSTACIJE OB 16. OCENJEVANJU VIN,

10. SALAMIJADI TER RAZSTAVI DOMAČEGA KRUHA IN SALAM,

ki bo v soboto, 30. 3. 2019,

s pričetkom ob 19. uri v Kulturnem domu Štore.

VSTOPNINE NI!

Za dobro pijačo, hrano in zabavo bo poskrbljeno. Vabljeni!

54

P O V A B I L O

ZA VKLJUČITEV V PROJEKT

OČISTIMO ŠTORE

V ENEM DNEVU, ki bo V SOBOTO, 6. aprila 2019.

K sodelovanju vabimo javne zavode, društva, klube, podjetja in posameznike, nevladne ter druge organizacije v občini, da se po svojih zmožnostih pridružijo in

pomagajo pri uresničitvi projekta.

V okviru akcije bo v soboto, 6. aprila 2019, organizirano čiščenje razpršenih odpadkov na področju celotne občine

Štore.

Osebo, kontaktne podatke in želeno lokacijo čiščenja nam sporočite do petka, 29. marca 2019:

- na naslov Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore ali

- po elektronski pošti na naslov obcina@store.si.

Vse posameznike, ki bi se radi priključili akciji, pa vabimo,

da se nam v soboto, 6. aprila 2019, ob 7.30 zjutraj pridružite. Zbirno mesto je Kulturni dom Štore, kjer vam bomo razdelili vrečke in

rokavice in vas usmerili na določeno lokacijo.

Za več informacij pokličite 03/780-38-40 ali pišite na obcina@store.si.

Vse občane Štor vabimo na že sedmi dobrodelni koncert s sloganom ŠE IMAMO UPANJE, ki ga organizira Krajevna organizacija Rdečega križa Štore. Letos nas

bodo zabavali:

• 5+ band, • Elizabeta Novak, • Otroški in Mladinski pevski zbor OŠ Štore, • pevski zbor Socka, • Joškova banda, • ansambel Štraus, • plesalke DU Štore.

Dobimo se v petek, 5. 4. 2019, ob 17.00 v Kulturnem domu Štore. Vstopnina je 8 €,

otroci v spremstvu odraslih in starši nastopajočih otrok imajo brezplačen vstop.

Sredstva, zbrana na koncertu, bomo tudi letos porabili za pomoč tistim, ki le-ta potrebujejo: opravili bomo dve praznični delitvi hrane in priboljškov za 50 pomoči potrebnih družin v naši občini in nakazilo v višini 500 € Osnovni šoli Štore za nakup šolskih potrebščin učencem, ki jim starši le-te težje zagotovijo.

Prav je, da občani stopimo skupaj in pomagamo po svojih najboljših močeh. Podprite naša prizadevanja in pridite na koncert.

Vsa leta naša prizadevanja podpirajo številna podjetja, ki s svojimi donacijami pomagajo uresničevati naše cilje, za kar se jim javno zahvaljujemo. Tu bi izpostavili Livarno KOVIS, ki je v prazničnem decembru samoiniciativno poskrbela za obdaritev otrok iz treh družin, in številne posameznike, ki redno prinašate še uporabne stvari (oblačila, pohištvo, belo tehniko, …) in tako pomagate številnim.

Upravni odbor KORK Štore

55

P O V A B I L O

ZA VKLJUČITEV V PROJEKT

OČISTIMO ŠTORE

V ENEM DNEVU, ki bo V SOBOTO, 6. aprila 2019.

K sodelovanju vabimo javne zavode, društva, klube, podjetja in posameznike, nevladne ter druge organizacije v občini, da se po svojih zmožnostih pridružijo in

pomagajo pri uresničitvi projekta.

V okviru akcije bo v soboto, 6. aprila 2019, organizirano čiščenje razpršenih odpadkov na področju celotne občine

Štore.

Osebo, kontaktne podatke in želeno lokacijo čiščenja nam sporočite do petka, 29. marca 2019:

- na naslov Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore ali

- po elektronski pošti na naslov obcina@store.si.

Vse posameznike, ki bi se radi priključili akciji, pa vabimo,

da se nam v soboto, 6. aprila 2019, ob 7.30 zjutraj pridružite. Zbirno mesto je Kulturni dom Štore, kjer vam bomo razdelili vrečke in

rokavice in vas usmerili na določeno lokacijo.

Za več informacij pokličite 03/780-38-40 ali pišite na obcina@store.si.

Vse občane Štor vabimo na že sedmi dobrodelni koncert s sloganom ŠE IMAMO UPANJE, ki ga organizira Krajevna organizacija Rdečega križa Štore. Letos nas

bodo zabavali:

• 5+ band, • Elizabeta Novak, • Otroški in Mladinski pevski zbor OŠ Štore, • pevski zbor Socka, • Joškova banda, • ansambel Štraus, • plesalke DU Štore.

Dobimo se v petek, 5. 4. 2019, ob 17.00 v Kulturnem domu Štore. Vstopnina je 8 €,

otroci v spremstvu odraslih in starši nastopajočih otrok imajo brezplačen vstop.

Sredstva, zbrana na koncertu, bomo tudi letos porabili za pomoč tistim, ki le-ta potrebujejo: opravili bomo dve praznični delitvi hrane in priboljškov za 50 pomoči potrebnih družin v naši občini in nakazilo v višini 500 € Osnovni šoli Štore za nakup šolskih potrebščin učencem, ki jim starši le-te težje zagotovijo.

Prav je, da občani stopimo skupaj in pomagamo po svojih najboljših močeh. Podprite naša prizadevanja in pridite na koncert.

Vsa leta naša prizadevanja podpirajo številna podjetja, ki s svojimi donacijami pomagajo uresničevati naše cilje, za kar se jim javno zahvaljujemo. Tu bi izpostavili Livarno KOVIS, ki je v prazničnem decembru samoiniciativno poskrbela za obdaritev otrok iz treh družin, in številne posameznike, ki redno prinašate še uporabne stvari (oblačila, pohištvo, belo tehniko, …) in tako pomagate številnim.

Upravni odbor KORK Štore

56

LJUBITELJSKI

PEVSKI

ZBOR ŠTORE

VABI NA

LETNI KONCERT

z gosti

KULTURNI DOM ŠTORE nedelja, 19. maj 2019, ob 18.00

Vljudno vabljeni! VSTOP PROST

57

marec 2019

LJUBITELJSKI

PEVSKI

ZBOR ŠTORE

VABI NA

LETNI KONCERT

z gosti

KULTURNI DOM ŠTORE nedelja, 19. maj 2019, ob 18.00

Vljudno vabljeni! VSTOP PROST

58

KOLEDAR DOGODKOV

V OBČINI ŠTORE 2019ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT

STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE

TRENINGI VSAKO SREDONA STRELIŠČU, SPODNJE ŠTORE

Vlado Bogdanović 041 438 805

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABON-MA »ŠTORČEK«: SONCE GRE NA POTEP

PETEK 15. 3. 2019 ob 17.00

KULTURNI DOM ŠTORE

Občina Štore 03/780 38 43kultura@store.si

OSNOVNA ŠOLA ŠTORE in OBČINA ŠTORE

POMLADNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA IN MATERIN-SKEM DNEVU

PONEDELJEK 18. 3. 2019 ob 17.00

KULTURNI DOM ŠTORE

Mojca Rožman, OŠ ŠTORE 031 874 736 Občina Štore 03/780 38 40

JABA DABA D.O.OKOMEDIJA VID VALIČ: TVOJ BODOČI BIVŠI MOŽ

PETEK 22. 3. 2019 ob 19.00

KULTURNI DOM ŠTORE

Amanda Mlakar 040 686 658 amanda.mlakar@gmail.com

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELE-ZAR ŠTORE

POHODSOBOTA 23. 3. 2019

GEOS Stane

GLASBENA ŠOLA CELJE – ENOTA ŠTORE

JAVNI NASTOP UČENCEVČETRTEK 28. 3. 2019 ob 16.00

KULTURNI DOM ŠTORE

Damjana Sevčnikar041 358 707

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE

PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT

SOBOTA 30. 3. 2019 ob 19.00

KULTURNI DOM ŠTORE

Stane Ferenčak 041 903 567

KORK ŠTORE 7. DOBRODELNI KONCERTPETEK 5. 4. 2019 ob 17.00

KULTURNI DOM ŠTORE

Stanislav Štefanec

OBČINA ŠTOREČISTILNA AKCIJA »OČISTIMO ŠTORE«

SOBOTA 6. 4. 2019

PO OBČINI ŠTOREObčina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si

PLESNA SKUPINA IRRY DANCE10. OBLETNICA PLESNE SKU-PINE

NEDELJA 7. 4. 2019 ob 17.00

KULTURNI DOM ŠTORE

Irena Majcen 041 641 959

PLANINSKO DRUŠTVO ŽE-LEZAR ŠTORE, TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE IN OSNOVNA ŠOLA ŠTORE

POHOD, DRUŽENJE V NARAVI, NABIRANJE ČEMAŽA

PETEK 12. 4. 2019

KOZOLEC PEČOV-JE-LAŠKA VAS

Valter, Mojca, Danica

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELE-ZAR ŠTORE

POHODPETEK 19. 4. 2019

KOMEN Betka

59

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE KRESOVANJETOREK 30. 4. 2019

DRUŠTVENI PROS-TOR GAJSKA HOS-TA KOMPOLE

konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon 031 228 276

OBČINA ŠTORE KRESOVANJETOREK 30. 4. 2019

ŠPORTNI PARK LIPA

Občina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si

PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV

PRVOMAJSKA BUDNICASREDA 1. 5. 2019

PO OBČINI ŠTOREAljoša Jurkošek 031 545 573

DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA

PRVOMAJSKA BUDNICASREDA 1. 5. 2019

PO VASI KRAJEVNE SKUPNOSTI SVE-TINA

Ivan Ulaga 040 746 780

OBČINA ŠTORE in DOM NA SVETINI

PRVOMAJSKI GOLAŽSREDA 1. 5. 2019

DOM NA SVETINIObčina Štore 03/780 38 40 obcina@store.si

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORETRADICIONALNI POHOD PO TURISTIČNI POTI

SOBOTA 4. 5. 2019 ob 8.00

ŽELEZNIŠKA PO-STAJA ŠTORE

turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414

PLANINSKO DRUŠTVO ŽE-LEZAR ŠTORE, TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE IN OSNOVNA ŠOLA ŠTORE

TRADICIONALNO DRUŽENJESOBOTA 4. 5. 2019

PO TURISTIČNI POTI

Valter, Žan, Mojca, Danica

OSNOVNA ŠOLA ŠTORE ŠPORT IN ŠPASSOBOTA 11. 5. 2019

ŠPORTNI PARK NA LIPI

OŠ ŠTORE Mojca Rožman 031 874 736

KULTURNO DRUŠTVO 2000 – LPZ ŠTORE

LETNI KONCERT NEDELJA 19. 5. 2019 ob 18.00

KULTURNI DOM ŠTORE

Anton Rozman 041 836 280

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELE-ZAR ŠTORE

ŽELEZARSKI POHODSOBOTA 25. 5. 2019

Po poti XIV. Divizije Mrzlica

Slavko, Stane

OBČINA ŠTOREPRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU

PETEK 31. 5. 2019 ob 19.00

KULTURNI DOM ŠTORE

obcina@store.si03/780 38 40

PGD PROŽINSKA VASPREVZEM GASILSKEGA VOZILA GVC IN MOTORNE BRIZGALNE

SOBOTA 1. 6. 2019

GASILSKI DOM PROŽINSKA VAS

Marko Kroflič

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTOREDAN ODPRTIH VRAT: spozna-vanje s konji, možno jezdenje in vožnja

SOBOTA 8. 6. 2019

DRUŠTVENI PROS-TOR GAJSKA HOS-TA KOMPOLE

konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon 031 228 276

STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE

OBČINSKO PRVENSTVOPETEK 28. 6. 2019

NA STRELIŠČU, SPODNJE ŠTORE

Vlado Bogdanović 041 438 805

KOLEDAR DOGODKOV

V OBČINI ŠTORE 2019

60