009 (2001) Kriminalna Politika (p.509)@

7/22/2019 009 (2001) Kriminalna Politika (p.509)@

1/508

1

Prof. d-r Zoran SULEJMANOV

KRIMINALNAPOLITIKAFondacija "Fridrih Ebert"Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa

Grafohartija

Skopje, 2001


2/508

2

RECENZENTProf. d-r Van~o Proevski


3/508

3

CIP Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka"Sv. Kliment Ohridski", Skopje

343. 8 (075.8)343. 8 (497.17) (075.8)

SULEJMANOV, ZoranKriminalna politika/ Zoran Sulejmanov. -- Skopje: Grafohartija, 2001. - 509str. ; 24 sm

a) Kriminalna politika - U~ebnicib) Kriminalna politika - Makedonija - U~ebnici

ISBN 9989-880-03-4


4/508

4


5/508

5

P R E D G O V O RKriminalna politika pretstavuva prv u~ebnik vo Republika

Makedonija od oblasta na represivnoto i preventivnoto suzbivawe nakriminalitetot so koj avtorot go zaokruì triasot na izvonredno zna-~ajnite krivi~nopravni disciplini za koi voop{to nema sistema-tizirano u~ebno pomagalo vo na{ata zemja. Po objavuvaweto na peno-logijata, koja mnogu brzo go doìvea i svoeto vtoro izdanie, kako i poprvata makedonska kriminologija, za avtorot be{e ne samo logi~enpredizvik da se zafati so makotrpnata rabota vrz zaokruùvawe na

u{te eden del od problematikata koja se odnesuva na kriminalitetot,tuku i èlba za ispolnuvawe na svojata obvrska kon postdiplomcite napolitikolo{kite studii vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa na koi, po~nuvaj}i od 1995 godina gi odrùvapredavawata po ovoj predmet.

Vo nade` deka i ova kniga }e naide na dobar priem kaj visti-nskite poznava~i na naukata, ja koristam ovaa prilika iskreno da muse zablagodaram na uvaèniot profesor Jovan Proevski za nesebi~na-ta podr{ka na re~isi site moi nau~ni usilbi kako i na site onie

dobri lu|e koi i ovoj pat finansiski go pomognaa izleguvaweto na

ovoaa kniga.

Avtorot, Skopje, Januari, 2001.


6/508

6


7/508

7

S O D R @ I N A_________________________________________________________________

I DELUVOD VO KRIMINALNATA POLITIKAGlava IPOIM I PREDMET NA KRIMINALNATA POLITIKA

I. POIM NA KRIMINALNATA POLITIKA ................................... 15II. PREDMET NA KRIMINALNATA POLITIKA .......................... 24III. PODELBA NA KRIMINALNATA POLITIKA......................... 26

Glava IIMETODI I FUNKICIJA NA KRIMINALNATA POLITIKAI.. METODI NA KRIMINATA POLITIKA ...................................... 33II. CELI NA KRIMINALNATA POLITIKA ................................... 34

Glava IIIKRIMINALNATA POLITIKA I NEJZINIOT ODNOS SO DRUGITENAU]II. KRIMINALNATA POLITIKA I KRIVI^NOTO PRAVO ..... 37II. KRIMINALNATA POLITIKA I KRIMINOLOGIJATA ..... 38

III. KRIMINALNATA POLITIKA I PENOLOGIJATA ............. 40I DELKAZNENA POLITIKAGlava IKAZNENATA POLITIKA KAKO POSEBNAOBLAST NA KRIMINALNATA POLITIKA

I. POIM NA KAZNENATA POLITIKA ............................................. 43II. OSNOVNI NA^ELA NA KAZNENATA POLITIKA ............... 44

1. Na~elo na na legalitet ......................................................................... 442. Na~elo na legimitet .............................................................................. 513. Na~elo na humanost ................................................................................ 544. Na~elo na ednakvo i pravi~no postapuvawe .................................... 685. Na~elo na individualizacija .............................................................. 746. Na~elo na vodewe na edinstvena kaznena politika

na podra~jeto na dr`avata ................................................................. 76III. KRIMINALNATA POLITIKA I PRAVNATA DR@AVA ..... 78


8/508

8

Glava IIKRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I KAZNENATA POLITIKAI. FUNKCIJA NA KRIVI^NITE NORMI ......................................... 85

II. KRIMINALNOPOLITI^KATA ULOGA NAKRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO ................................................. 86III. KRIZA I USOVR[UVAWE NA KRIVI^NOTO

ZAKONODAVSTVO ................................................................................. 89

Glava IIIKRIVI^NOTO PRAVOSUDSTVO I NEGOVOTO ZNA^EWE VOSUZBIVAWETO NA KRIMINALITETOTI. POIM NA SISTEMOT NA KRIVI^NOTO

PRAVOSUDSTVO ..................................................................................... 99I. ORGANI NA KRIVI^NOTO PRAVOSUDSTVO ......................... 100

1. Policija ................................................................................................. 1002. Sudovi ...................................................................................................... 1163. Obvinitelstvo ....................................................................................... 1314. Penitencijarni i sli~ni ustanovi .................................................. 135

III. POLITIKA NA KRIVI^NO GONEWE....................................... 1441. Blago i stogo kaznuvawe ..................................................................... 1442. Adekvatnost na kaznenata politika ................................................ 147

3. Na~in na opredeluvaweto na kaznite i op{ti pravilaza nivnoto odmeruvawe (Odnos na zakanetitei izre~enite kazni) ........................................................................... 1503.1. Zakonsko odmeruvawe na kaznata ............................................ 1513.2. Sudsko odmeruvawe na kaznata ................................................ 1603.3. Op{ti pravila za odmeruvawe na kaznata ............................ 1613.4. Kriteriumi za odmeruvawe na kaznata .................................. 1633.5. Nekoi prakti~i aspekti na odmeruvaweto na kaznata ...... 166

a) Stepen na krivi~nata odgovornost ......................................... 166b) Pobudi od koi e storeno krivi~noto delo ........................... 168

v) Ja~ina na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenotodobro ........................................................................................... 169g) Okolnosti pod koi e storeno deloto ...................................... 170d) Pridonesot na `rtvata vo izvr{uvaweto na deloto .......... 172|) Porane{niot ivot na storitelot ........................................ 172e) Li~nite priliki na storitelot .............................................. 173`) Dr`ewe na storitelot po izvr{enoto delo ........................ 174z) Dru|i okolnosti koi se odnesuvaat na li~nosta na

storitelot ................................................................................. 177y) Imotnata sostojba na storitelot ............................................ 178

3.6. Nekoi nedoslednostite od rabotata na sudotvo primenata na ~l. 39 KZ ................................................................ 179


9/508

9

4. Nevoedna~enost (kolebawa i kontroverzi) vo kaznenatapolitika i praktika ......................................................................... 191

5. Funkcija na olesnuva~kite i ote`nuva~kite okolnosti voostvaruvaweto na penitencijarnata individualizacija

na kaznata ............................................................................................ 2076. Posebni pravila za odemruvawe na kaznata ................................... 2126.1. Ublaùvawe na kaznata ............................................................. 2156.2. Osloboduvawe od kazna ............................................................. 2206.3. Poseben osnov za osloboduvawe od kazna .............................. 2236.4. Odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek

(Odmeruvawe na edinstvena kazna)........................................... 2246.5. Odmeruvawe na kaznata na osudeno lice ............................... 2456.6. Presmetuvawe na pritvorot vo porane{nite kazni .......... 247

Glava IVKRIVI^NITE SANKCII VO FUNKCIJA NA SUZBIVAWETO NAKRIMINALITETOTI. POIM, VIDOVI I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA

KRIVI^NITE SANKCII ................................................................. 2491. Poim na krivi~nite sankcii ............................................................. 2492. Vidovi na krivi~ni sankcii .............................................................. 249

2.1. Kazni ............................................................................................. 250

a) Kazna li{uvawe od sloboda ..................................................... 250b) Pari~na kazna .............................................................................. 2522.2. Parapenalni sankcii ili merki na predupreduvawe ........ 254

a) Uslovna osuda ............................................................................... 254b) Sudska opomena ............................................................................ 257

2.3. Merki na bezbednost .................................................................. 258a) Zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo

zdravstvena ustanova .............................................................. 258b) Zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ........... 259v) Zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani ... 260

g) Zabrana na vr{ewe profesija, dejnsot ili dol`nost ........ 261d) Zabrana na upravuvawe so motorno vozilo ........................... 261|) Odzemawe na predmeti ............................................................... 262e) Proteruvawe stranec od zemjata ............................................. 263

2.4. Vospitno-popravni merki ........................................................ 2643. Osnovni karakteristiki na krivi~nite sankcii ......................... 265

II. TEORII ZA OPRAVDANOSTA I CELITE NA KAZNATA .. 2681. Teorii za opravdanosta na kaznata .................................................. 268

1.1. Idealisti~ki (metafizi~ki, spiritualisti~ki) teorii 268a) Teorija za bo`jata pravda ......................................................... 268

b) Teorii za moralnata pravda ..................................................... 269v) Teorii za zakonskata pravda .................................................... 269


10/508

10

1.2. Teorii na op{testveniot dogovor ......................................... 2701.3. Pravni (normativni teorii) ................................................... 2701.4. Sociolo{ki teorii ................................................................... 271

II. BITIE, SU[TINA NA KAZNATA ................................................ 273

III. TEORII ZA CELITE NA KAZNATA ........................................... 2761. Apsolutni (retributivni) teorii ................................................... 2761.1. Teorii za bo`jata pravda ......................................................... 2771.2. Teorii za moralnata pravda ..................................................... 2781.3. Teorii za zakonskata pravda .................................................... 277

2. Relativni (utilitaristi~ki teorii) .............................................. 2792.1 Teorii na generalnata prevencija .......................................... 280

a) Teorija na op{to zastra{uvawe so predviduvawe nakazni ........................................................................................... 280

b) Teorija na op{to zastra{uvawe so primena na kazni ....... 281v) Teorija na predupreduvawe ....................................................... 281

2.2. Teorii na specijalnata prevencija ........................................ 281a) Teorija na zastra{uvawe po pat na izvr{uvawena kaznata .......................................................................................... 281b) Teorija na staratelstvo ............................................................ 282v) Teorija na popravaweto ............................................................ 282g) Teorija na resocijalizacija ..................................................... 282d) Spoeni relativni teorii.......................................................... 283

2.3. Me{oviti (eklekti~ki) teorii .............................................. 283IV

. OCENKA ZA TEORIITE ZA CELITE NA KAZNATA ...... 283V. CELI NA KRIVI^NITE SANKCII VO NA[ETOPOZITIVNO ZAKONODAVSTVO ........................................... 2871. Specijalna prevencija .................................................................. 2872. Generalna prevencija ................................................................... 2883. Pravda .............................................................................................. 2974. Stav na zakonodavecot .................................................................. 305

Glava VNOVI PROCESI VO SOVREMENOTO KRIVI^NO PRAVO IKAZNENATA POLITIKA

I. HUMANIZACIJA, INDIVIDUALIZACIJA IRACIONALIZACIJA NA KAZNENITE MERKI .................... 309

II. DEKRIMINALIZACIJA, DEPENALIZACIJA,DEJURIDIZACIJA I INKRIMINALIZACIJA .................... 3141. Dekriminalizacija ............................................................................... 3152. Depenalizacja i dejuridizacija ......................................................... 3223. Inkriminalizacija .............................................................................. 323

III. UNIFIKACIJA I DEINSTITUCIONALIZACIJA NA

KAZNATA LI[UVAWE OD SLOBODA ....................................... 3261. Unifikacija na kaznata li{uvawe od sloboda ............................ 326


11/508

11

1.1. Argumenti vo prilog na diferencijacijata na kaznatali{uvawe od sloboda ................................................................... 327

1.2. Argumenti vo prilog na unifikacijata ................................ 3282. Deinstitucionalizacija na kaznata li{uvawe od sloboda

(Alternativi na kaznata li{uvawe od sloboda) ....................... 3312.1. Merki so koi se odbegnuva izrekuvaweto iliizvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda(predsudski alternatrivi) ......................................................... 334

a) Programi za onevozmo`uvawe ili ote`nuvawe napriodot kon kriminalniot akt (Diversion programmes) ... 334

b) Uslovno zapirawe na krivi~nata postapka .......................... 335v) Kaucija za dobro odnesuvawe .................................................... 336g) Uslovna osuda ............................................................................... 336d) Sudska opomena ............................................................................ 337|) Osloboduvawe od kaznata .......................................................... 337e) Odlagawe na izvr{uvawe na kaznata ...................................... 338`) Garantna izjava (emstvo) .......................................................... 338

2.2. Merki koi pretstavuvaat poinakvi sankcii od kaznatali{uvawe od sloboda (sudski alternativi) ........................... 338

a) Pari~na kazna .............................................................................. 339b) Vr{ewe na op{testveno korisna (javna) rabota

(community service) .................................................................... 342v) Restitucija (nadomest na {teta na `rtvata) ....................... 344

g) Merki so koi se ograni~uvaat drugi prava i slobodi na~ovekot ....................................................................................... 3462.3. Merki so koi se modificira izvr{uvaweto na kaznata

li{uvawe od sloboda (postsudski alternativi) ................... 347a) Polusloboda ili delumno izvr{uvawe na kaznata

li{uvawe od sloboda (semidetention, part-time detention,semi-liberte "ab inito") ................................................................. 347

b) Poluzatvor ili li{uvawe od sloboda so otpu{tawe narabota (work release)................................................................. 348

v) Zatvorawe kon krajot na nedelata (weekend detention) ........ 348

g) Ku}en zatvor (house arest) .......................................................... 350d) Izdr`uvawe na kaznata vo nekoja ustanova von zatvorot . 350|) Elektronski nadzor (electronic monitoring) ........................... 350

IV. MERKITE NA BEZBEDNOST I NIVNIOT ODNOS SOKAZNATA ................................................................................................. 351

V. JAVNOTO MISLEWE ZA SOVREMENITE TENDENCIIVO KRIMINALNATA POLITIKA ............................................... 356


12/508

12

Glava VIKRIVI^NOPRAVEN TRETMAN I KAZNENATA POLITIKA SPREMAMALOLETNICII. SPECIFI^NOST NA KAZNENATA POLITIKASPREMA MALOLETNICITE ........................................................... 367II. SUDOVI ZA MALOLETNICI ......................................................... 368III. MALOLETNI^KI ZATVOR ............................................................. 372

III DELSOCIJALNA PREVENCIJAGlava IPOIM I FUNKCIJA NA SOCIJALNATA PREVENCIJAI. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 379II. POIM NA SOCIJALNATA PREVENCIJA ............................... 404III. INSTITUCIONALIZACIJA NA SOCIJALNATA

PREVENCIJA ......................................................................................... 406IV. NA^ELA, MERKI, PLANOVI I STRATEGIJA NA

PREVENCIJATA ................................................................................... 407

Glava IIVIDOVI I TIPOVI NA SOCIJALNA PREVENCIJAI. OSNOVNI VIDOVI NA SOCIJALNATAPREVENCIJA ......................................................................................... 413

1. Op{ta socijalna prevencija (primarna prevencija) ................... 4152. Posebna prevencija (sekundarna prevencija) ................................ 4173. Individualna prevencija (tercijalna prevencija) ...................... 420

II. TIPOVI NA SOCIJALNATA PREVENCIJA ........................... 4231. Prevencija na stopanskiot kriminalitet .................................... 4242. Prevencija na organiziraniot kriminalitet ............................... 4263. Prevencija na ekolo{kiot kriminalitet...................................... 4334. Prevencija na maloletni~kata delinkvencija .............................. 436

Glava IIIOSNOVNI NOSITELI NA PREVENCIJATAI. PREVENTIVNA FUNKCIJA NA SEMEJSTVOTO .................... 443II. PREVENTIVNA ULOGA NA U^ILI[TETO ............................. 445III. PREVENTIVNA ULOGA NA VRABOTUVAWETO ................... 475IV. KREATIVNO KORISTEWE NA SLOBODNOTO VREME ...... 476V. PREVENTIVNATA ULOGA NA MASOVNITE

MEDIUMI ................................................................................................ 477VI. SPECIJALIZIRANI INSTITUCII ....................................... 483


13/508

13

I DELUVOD VO KRIMINALNATA POLITIKA


14/508

14


15/508

15

G l a v a IPOIM I PREDMET NA KRIMINALNATA POLITIKAI. POIM NA KRIMINALNATA POLITIKA

1. Istoriskiot razvoj na op{testvoto pokaùva deka vo site pe-riodi na toj proces postoele poedinci {to so svoeto negativno odne-suvawe gi naru{uvale ili se obiduvale da gi naru{at pravilata naop{testveniot ìvot. So nivnoto odnesuvawe bile zagrozuvani ili

povreduvani najrazli~ni dobra, interesi, vrednosti i odnosi na op{-testvoto. Toga{ koga so ogled na op{testvenata opasnost na tie odne-suvawa bile napa|ani interesite na klasnite op{testva se javuva po-tebata od nivno inkriminirawe kako krivi~ni dela vrz koi se nado-vrzuva op{testvena reakcija vo vid na opredelena krivi~na sankcija.Na toj na~in bea identifikuvani op{testveno {tetni pojavi nare~e-ni kriminalitet {to vo zavisnost od uslovite, mestoto i vremeto nanivnoto javuvawe se manifestirale vo najrazli~ni oblici i struktu-ri.

Za spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot voop{to vo se-

koe op{testvo, vsu{nost, se prezemaat, brojni kriminalnopoliti~kimerki {to stojat vo nu`na zavisnost so op{tite op{testveni i poli-ti~ki vrednosti i interesi na konkretnoto op{testvo. Tie merkinaj~esto se vklopeni vo takov sistem na planirani i koordinirani de-

jnosti {to vo na{ata literatura voobi~aeno se delat na a) represivnimerki ili merki na kaznenata politika i b) merki na socijalnata pre-vencija.

a) Merkite na kaznenata politikaja so~inuvaat politikata narepresivno suzbivawe na kriminalitetot {to se realizira na tri ra-mni{ta: zakonodavno- preku opredeluvawe na uslovite spored koi ne-koi ~ove~ki povedenija se smetaat za kaznivi i uslovite na nivnataprimena, potoa, preku akciite na pravosudnite organi naso~eni konotkrivawe na krivi~nite dela i nivnite storiteli, pokrenuvawe i vo-dewe na soodvetni postapki i izrekuvawe na sankcii, i najposle, prekuizvr{uvawe na krivi~nite sankcii.

b) I kaj merkite na op{testvena prevencija stanuva zbor zabrojni, sodrìnski razli~ni, dejnosti {to se ostvaruvaat na tri ni-


16/508

16

voa: op{ta socijalna prevencija, posebna socijalna prevencijai indi-vidualna (poedine~na) prevencija.1

Nakratko, prvite merki ja so~inuvaat krivi~nopravnata borbaprotiv kriminalitetot. Nivnata sodrìna e primena na represija

koja e povrzana so kriminalnopoliti~kata strana na zakonodavnata de-jnost i institucionalnite oblici i praktikata na organite na krivi-~noto pravosudstvo (otkrivaweto na krivi~nite dela i nivnite stori-teli, krivi~noto gonewe, sudeweto i izrekuvaweto na krivi~nite sa-nkcii kako i nivnoto izvr{uvawe). So probivaweto na soznanijatadeka samo so represija ne moè uspe{no da se re{ava problemot nakriminalitetot vo sovremeni uslovi s pove}e se afirmira i vtoriotkrug na tn. merki na op{testvena prevencija.2 Nivnata smisla e vootstranuvawe na etiolo{kite faktori {to go predizvikuvaat krimi-nalitetot.

2. Vakvata sosema prifatliva podelba na kriminalnopoliti-~kite merki se pravi so cel da se ovozmoàt teoretski analizi {topodlaboko }e navlezat vo sodrìnata na konkretno postavenite prob-lemi i }e ukaàt na optimalnite formi i metodi za ostvaruvawe naantikriminalnata praktika. Se raboti, vsu{nost, za dve podra~ja naborba protiv kriminalitetot, {to, iako pretstavuvaat zasebni celi-ni nu`no vleguvaat vo edinstveniot sistem na na{ata kriminalna po-litika. Seto toa e vo soglasnost so op{to prifateniot stav deka vosuzbivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot moè uspe{no da se

deluva samo toga{ ako represijata i prevencijata se povrzat vo edi-nstvena op{testvena akcija. Represijata i prevencijata vpro~em, predsebe imaat edinstvena cel - uspe{na borba so kriminalitetot.

Vakvata orientacija vo borbata protiv kriminalitetot e od ne-somneno zna~ewe za spre~uvawe i suzbivawe na site oblici na protiv-op{testveno odnesuvawe. Ili, poinaku re~eno, kriminalitetot kakovkupnost na krivi~nite dela izvr{eni na opredelena teritorija zaopredeleno vreme, e poseben op{testven problem za ~ie predupreduva-we i ograni~uvawe e potrebna zaedni~ka akcija na site op{testvenisili. Od tie pri~ini nu`no e nau~noistraùva~ko sledewe na site se-

gmenti, odnosi i procesi {to go opredeleuvaat sistemot na antikri-1 Vidi: Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije,

JRKKP, Beograd, 1988/1-2, str.34i Milutinovi}, M. Kriminalna politika, Savremenaadministracija, Beograd, 1984, str. 145i306.

2Suzbivaweto na kriminalitetot e zada~a na celokupnoto op{testvoi samo {iroko organiziran sistem na preventivni merki ..., op{to podobru-vawe na ìvotnite uslovi i kulturnoto nivo i podigaweto na op{testvenatasvest - moè da dovede do zna~ajni rezultati vo postepenoto ograni~uvawe nakriminalitetot i do bitno smaluvawe na negoviot obem i intenzitet. Ho~evar

- Kraus, Neka zapaànja u primeni krivi~nih sankcija u na{oj praksi, JRKKP , Be-ograd, 1966/2str.237.


17/508

17

minalnata politika. So takviot pristap treba da se dojde do najpovo-lnite sredstva i metodi {to op{testvoto }e go za{titat od krimina-litetot na onie {to se kolebaat da izvr{at opredeleno krivi~no deloi }e go spre~at povratot kaj onie {to ne im odoleale na raznovidnite

op{testveni pottici i li~ni isku{enija.3. Ako e nesomneno deka eden od osnovnite preduslovi za orga-nizirana antikriminalna akcija e nau~noto objasnuvawe na krimina-litetot, toga{ dostigawata do koi doa|a kriminalnata politika se nu-`nost za site onie koi rabotaat vrz ostvaruvaweto na prakti~nite za-da~i vo suzbivaweto na kriminalitetot. Vo tie odnosi e situirano iogromnoto op{testveno zna~ewe na nau~noto poznavaweod oblasta nagoneweto, izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, oso-beno toga{ ako nivnoto unapreduvawe ne e naso~eno samo kon posle-dicite tuku i kon otstranuvaweto na del od pri~inite i uslovite nakriminalitetot kako evidentno op{testveno zlo. Spored toa moè dase kaè deka profesionalniot interes za kriminalnopoliti~kite so-znanija na organite na progonot, sudovite i organite {to najneposre-dno se zanimavaat so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii e opredelenod potrebata za efikasno ostvaruvawe na nivnite rabotni zada~i. Po-{irokiot op{testven interes za ovaa problematika vo prv red e naso-~en kon sozdavawe neophodni uslovi i pretpostavki za ostvaruvawe nadejnosta na gorenavedenite organi, no i kon po{iroko mobilizirawena site op{testveni faktori {to na bilo koj na~in moàt da prido-

nesuvaat vo suzbivaweto na kriminalitetot. Vrz ovoj plan me|utoa,treba u{te mnogu da se raboti, za{to na po{irokata op{testvenaantikriminalna akcija s u{te nedostasuva cvrsta podloga vo formana izgradeno javno mislewe {to }e se zasnova vrz visoka pravna i op{-testvena svest.3

4. Vo literaturata vladee golema heterogenost vo pogled naopredeluvaweto na poimot na kriminalnata politika . Pojmovnotoopredeluvawe na kriminalnta politika, odnosno sfa}aweto na nejzi-nata sodrìna i cel vo osnova varira vo zavisnost od tri okolnosti: a)od istoriskiot period vo koj se vr{i negovoto opredeluvawe, b) od po-

edine~niot pristap na oddelnite avtori koi se zanimavaat so ovoj pro-blem, kako i v) od prostorna razmestenost, odnosno od zemjata vo koja{to se vr{i toa opredeluvawe.

3 Za ovoj problem na koj povtorno }e se navra}ame vidi: Lopez-Rey, M.Klasifikacija, karakter i konstrukcija kaznenih zavoda, Priru~nik, Zagreb, 1962/6, str.626-627, Ackerson, W. J, Za{to program odnosa sa javno{~u u preodgojnoj slu`bi,Izbor, Zagreb, 1967/4, str. 409-414, Bavcon, Lj, Uloga javnosti u suzbijanju krimi-naliteta, JRKKP, Beograd, 1963/2, str.183-203, Proevski, V. Mestoto i ulogata

na faktorot op{testvena javnost vo izvr{uvaweto na kaznite i vospitnitemerki, Pravna misla, Skopje, 1985/3, str. 219-249.


18/508

18

a) So ogled na vremenskata opredelenost vo odnos na stavoviteza poimot na kriminalnata politika treba da se ima vo vid deka ovojpoim za prv pat se sre}ava vo po~etokot na XVIII vek, so pojavata na ka-znenite reformi i klasi~nata {kola vo krivi~noto pravo. Vo litera-

turata imeno ne postoi soglasnost okolu toa od kogo poteknuva termi-not kriminalna politika so koj se ozna~uva ovaa nauka. Nekoi avtorismetaat deka ovoj termin za prv pat go upotrebil Henke vo svoeto delood 1923 godina: "U~ebnik po krivi~no pravo i kriminalna politika".Spored drugi za kriminalnata politika u{te vo 1804 zboruva AnselmFoerbah vo svoeto delo "Versuch einer Kriminaljurisprudemzdes Koran."Toj prv go vospostavuva poimot kriminalna politika i gi opredeluvavrskite i zaemnite odnosi na kriminalnata politika i krivi~notopravo. Kriminalnata politika toj ja podrazbira kako samostojna na-u~na disciplina koja e dol`na da predlaga izmeni vo zakonodavstvotoi vo organizacijata na krivi~noto pravosudstvo. Toj tvrdi deka prvatanauka e od golema korist za vtorata (taa mora na krivi~niot zakono-davec da mu gi dade osnovnite predlozi za podobra organizacija na kri-vi~noto pravosudstvo), no vo isto vreme zavisi od nea za{to e bezuslo-vno dol`na kako svoja pojdovna to~ka da go zeme poznavaweto na krivi-~nite zakoni koi postojat, makar {to svoite principielni osnovi gizema od druga sfera.4

b) Trgnuvajki od avtorite koi se zanimavaat so ovoj problemmoè slobodno da se kaè deka sovremata literatura moàt da se sre-

tnat najrazli~ni definicii koi ~estipati me|usebno se mnogu oddale-~eni i kontroverzni. Vo ovaa prilika }e navedeme samo nekoi od niv.- Kriminalnata politika pretstavuva sevkupnost na teoretski-

te i na~elnite politi~ki, ustavnopravni i zakonodavni opredeluvawavo odnos na op{etstveno opasnite dejnosti, kako i celokupnost na pra-kti~nite merki za suzbivawe i spre~uvawe na vakvite dejnosti.5

- Kriminalnata politika e sostaven del na seop{tata politikapa i na na{eto op{testvo. Zgora na toa, vo kriminalnata politika nanekoja dràva najjasno i na najdopirliv na~in se izrazuva su{tinatana op{tata politika i politi~kiot sistem, t.e. karakterot na op{te-

stvenite odnosi, odnosot me|u dràvata, vlasta i ~ovekot kako poedi-nec, nakratko legitimnosta na merkite i granicite na represijata."6- Kriminalnata politika e ve{tina koja zakonodavecot ja isko-

ristuva vo prakti~nata borba so kriminalitetot (Feri).

4 Vidi: ûbinski, M. Kriminalna politika (Pojam, sadràj i odnosprema nauci krivi~nog prava), Izdava~ko kwiàrsko preduzee Geca KonA.D. Beograd, 1937. str. 3.

5 Bavcon, Lj. Kriminalna politika socijalisti~kog samoupravnog dru{tva,JRKKP, Beograd, 1978/2-3, str. 14.

6 Problemi i dileme na{e kriminalne politike u doba ekonomske i socijalnekrize, JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 271.


19/508

19

- Kriminalnata politka e osmislena, organizirana i koordini-rana op{testvena dejnost, ~ija cel e suzbivawe na kriminalitetot"7

v) So ogled na zemjata vo koja e izgraden opredelen zaokruènkoncept na kriminalnata politika, moè slobodno da se kaè deka vo

opredeleni zemji doa|a do izraz edna ili druga nasoka koi osnova seopredeleni od stepenot na izrazenosta ili otsustvoto na represivniotelement vo nivnata sodrìna. Toa e sosema normalno za{to e uslovenood op{testveno-ekonomskite, tradicionalnite, politi~kite, kultu-rnite i drugite karakteristiki na odelni zamji.

5. Vrz osnova na gorenavedenoto smetame deka najblisku do su-{tinata sodràna vo poimot na kriminalnata politika }e bide ako jadefinirame kako granka na naukata na krivi~noto pravo i prakti~na

dejnost koja se zanimava so pra{aweto na najcelishodnoto ureduvawena krivi~noto zakonodavstvo i toa ne samo vo odnos na represijata,

tuku i na sredstvata koi se potrebni za prevencija na prestapite,ote`nuvawe na nivnoto pojavuvawe i spre~uvawe na nivniot porast.Pritoa mora vedna{ da se istakne deka denes re~isi nema avtor koj voosnova ne se soglasuva deka terminot kriminalna politika e krajnoneadekvaten vo odnos na poimot {to go izrazuva i deka vo toj pogled emnogu pocelishodno da se zameni so izrazot - politika na spre~uvawei suzbivawe na kriminalitetot. Od takviot izraz me|utoa site svesnose otkaùvaat, za{to e dosta glomazen i neracionalen za ~estaupotreba, Od istite pri~ini i nie, vo ovoj u~ebnik, sekade go upo-

trebuvame terminot kriminalna politika.a) Kriminalnata politika kako nau~na disciplina(kako del nakrivi~nopravite nauki) pretstavuva kriti~ka ocenka na postojnotozakonodavstvo i negovata primena od aspekt na celishodnosta i izna-o|aweto i nau~noto izu~uvawe na podobri metodi za suzbivawe na kri-minalitetot. Kriminalata politika se zanimava so pra{aweto na na-

jdobriot na~in na ureduvaweto na krivi~oto zakonodavstvo i so kaznu-vaweto na storitelite na krivi~ni dela (represija) i so izborot naadekvatni sredstva za spre~uvawe na idnite kriminalni povedenija(prevencija). Taa e nauka {to se zanimava so sledewe, objasnuvawe i

usovr{uvawe na merkite so koi se unapreduva praktikata. Kako i nasekoja nauka koja pretstavuva fond na postignatite znaewa za priroda-ta, op{testvoto i ~ovekot, osnovna cel na kriminalnata politikakako nauka e da gi otkrie pri~inite na fenomenot so koj se zanimava, aso toa taa pruà {ansa na ~ovekovata praktika da zavladee so poja-vata vo realnosta.8

7 Vidi: Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije,JRKKP, Beograd, 1986/1-2,str. 36.

8 Taka i Lazarevi}: "Zemena vo svoeto teoretsko zna~ewe, krimina-

lnata politika se sfa}a kako nau~na disciplina, koja so primena na razli~nimetodi, a pred s so empiriski i fundamentalni istarùvawa, gi sledi i gi


20/508

20

Vo ovaa smila e mo{ne precizen i stavot na Ba~i}. Sporednego, kriminalnata politika kako nauka e del na politi~kite nauki,me|utoa vleguva i vo {irokoto podra~je na krivi~nopravnite nauki,onie koi go tretitraat pra{aweto na kriminalitetot i negovoto suz-

bivawe. Osnovnata zada~a na kriminalnata politika kako nauka e, po-a|aj}i od opredelena op{ta politi~ka i filozofska orientacija naopredeleno op{testvo i nau~nite i prakti~nite dostigawa kako i odmo`nostite na zemjata - da gi opredeli celite na op{testvoto vo su-zbivaweto na kriminalitetot i vo soglasnost so toa da izgradi i da gostavi vo funkcija celokupniot sistem na preventivni i represivnimerki. Vo svojot krivi~nopraven sektor kriminalanta politika kakonauka odi kon toa da gi oformi ramkite na celokupniot sistem nadràvnata kaznena prisilba - materijalnoto krivi~no pravo, proce-snoto krivi~no pravo i pravoto na izvr{uvaweto na krivi~nite sa-nkcii, t.e. na podra~jeto na krivi~noto pravo, i vo taa po{iroka smi-sla, da gi izrazi, ostvaruva i razviva vrednostite, principite i bara-wata na dadeniot op{testven i politi~ki poredok, i toa krivi~nopravo kako del na op{testveniot sistem na suzbivawe na kriminalite-tot da go oblikuva i razviva vo soglasnost so karakterot i celite naop{testvoto: vrz taa osnova vo sferata na dràvnata kaznena poli-tika da go definira odnosot na postavenite celi i sredstavata i pati-{tata za ostvaruvawe na tie celi na toj na~in {to na krivi~noto pra-vo }e mu obezbedi liberalen i demokratski karakter.9

Kriminalnata politika kako {to vpro~em ukaùva i nejziniot,ne najsre}no izbran, naslov ne pretstavuva samo nauka tuku i politika,a toa go naloùva i baraweto na odgovorot i na nejzinoto oprede-luvawe.10 Vo pogled na politikata i nie se opredelivme za definicija-

prou~uva merkite koi se primenuvaat vo borbata protiv kriminalitetot inivnoto vlijanie kon suzbivaweto na ovaa pojava, i vrz osnova na nau~ii isku-stveni soznanija gi inicira potrebite i mo`nostite na usoglasuvawe na pre-ventivniet i represivnite merki spored prifatenite op{testveni celi." La-zarevi}, Lj, Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost, JRKKP,

Beograd, 1988/1, str. 8.9 Ba~i}, F. Neophodne promene u oblasti krivnje u Jugoslovenskom krivi-~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 157-158.

10 "Kriminalnata politka kako poiti~ka nauka se dviì vo ramkitena kategoriite, na~elata i voop{to koncepciite svojstveni na politi~kitenauki. Od tie pozicii, t.e. uvaùvaj}i gi op{tite postavki na politi~kitenauki, kako i onie posebni postavki koi se odnesuvaat na politikata vo sfe-rata na suzbivaweto na kriminalitetot, kriminalnata politika e vo pozicijada gi izrazi svoite avtonomni stavovi i koncepti za suzbivaweto na krimi-nalitetot. Me|utoa, poradi svojata povrzanost so krivi~noto pravo krimina-

lnata politika - gradej}i go svojot koncept na dràvna kaznena prisilba,mora da vodi grià za osnovnite na~ela na samoto krivi~no pravo, za negova-


21/508

21

ta na Luki}, spored koja "vo po{iroka smisla na zborot sodrìna napolitikata ja pretstavuvaat site op{testveno svesni dejnosti koi sestremat kon postignuvawe na opredeleni celi, a vo potesna smisla nazborot, takva dejnost koja se ostvaruva vo dràvata, odnosno preku

dràvata."11 Iako vo ovaa definicija politikata se opredeluva kakosvesna aktivnost, nekoi avtori opravdano predupreduvaat na okolno-sta deka politi~kite odluki ne se zasnovaat edinstveno na pozitivno-to znaewe. Politi~kite odluki se orientirani i sprema izvesni ide-olo{ki celi koi gi odrazuvaat vrednosnite kategorii, a pokraj toatreba da ja uvaùvaat i postojnata stvarnost (ekonomijata, stepenot naop{testvenata svest i sl). Spored toa politikata stanuva umetnost voramkite na mo`noto.12

Vo kontekst na prethodnoto spored Vodopivec, mislewata naodnosot na naukata sprema politikata se razli~ni. Edno od postojnitemislewa e deka se raboti za dva vida na op{testveni aktivnosti koitreba strogo da se razlikuvaat. Vtoro e misleweto na apstinencija,spored koe op{testvenite i kulturnite sistemi }e treba da se zemattakvi kakvi {to s, za{to glavnoto vlijanie na ~ovekovata okolina }ese sproveduva vo monumentalni proporcii. Tretoto e stojali{te na tn.angaìrana nauka: se {to e mo`no da se postigne na intelektualenplan dobiva svoja smisla edinstveno ako se materijalizira vo stvarno-sta so namera {to pove}e da se pribliìme kon podobar i pohuman na-~in na ìvot.13 Poslednoto stojali{te zna~i deka naukata treba da

iznao|a pati{ta za realizacija na svoite dostigawa vo op{testvenatapraktika. Istraùvaweto na prirodata, op{testvoto i ~ovekot samipo sebe se op{testveni aktivnosti, a nivnite rezultati stanuvaatop{to dobro, bez ogled na toa dali nau~nikot go saka ili ne go sakatoa. Nakratko naukata ne samo {to e dol`na da im gi stavi na raspo-lagawe rezultatite od svojata rabota, tuku treba i da se bori za ni-vnata primena vo praktikata. So drugi zborovi nau~nikot vo mode-rniot svet ne moè da se oslobodi od odgovornosta za primena na svo-ite rezultati vo op{testvenata praktika i ne moè da bide nezainte-resiran za politi~kite odluki. A toa zna~i angaìranost, t.e. takva

ta struktura i zada~i, kako i za negovite razvojni tendencii. Toa, pred s za-{to, kriminalnopoliti~kite celi, a toa zna~i i op{tite politi~ki celi, vosferata na dràvnata kaznena politika moàt da se realiziraat samo na na-~in svojstven na krivi~noto pravo, po pat na negovite strukturi i instituciii so po~ituvawe na negovite osnovni principi. Ba~i}, F. op. cit. str. 158.

11Luki}, R, Istorija pravnih i politi~kih teorija, Nau~na knjiga, Beograd, 1964,str. 23.

12Vodopivec, K. Nau~no istraìvanje i kriminalna politika, JRKKP, Beograd,

1971/2, str. 214.13Ibid, str. 214.


22/508

22

nauka koja }e se bori kako za primenata, taka i protiv zloupotrebatana svoite dostigawa.

Pra{aweto {to se nadovrzuva na toj osnoven problem e osobe-no pra{aweto za nasokite na sorabotkata me|u naukata i politikata.

Ne moè da postoi podelenost vo vrska so toa deka za opredelen razvojna naukata e potreben opredelen stepen na avtonomija. Kajzer prepo-ra~uva takov model na koperacija na partnerite, sprema koj naukata napolitikata treba da dade informacii i sovet, dodeka odlukata bi janosel politi~arot, koj istovremeno }e gi uvaì i drugite okolnostina op{testvenata realnost. Edinstvena mo`nost koja mu ostanuva nanau~niot istraùva~ e so pomo{ na svoite prilozi, pa duri i so ra-zotkrivawe na ideolo{kite itrosti, da pridonesuva kon razumno odlu-~uvawe na podra~jeto na kriminalnata politika.14

b) Kriminalnata politika kako prakti~na dejnost, pretstavuvaracionalna i planska organizacija na op{testveni aktivnosti naso~e-ni kon suzbivawe na kriminalitetot so primena na preventivni i re-presivni merki.15 Ili kako {to toa ubavo go veli germanskiot te-

14 Vo ova smisla i Lazarevi}: "Vo svojata op{testvena smisla krimi-

nalnata politika e "eden oblik na op{testvenite dejnosti naso~eni kon po-stignuvawe na opredeleni op{testveni celi. Ovaa, tn. prakti~na dimenzijana kriminalnata politika opfa}a sistem na planirani i koordinirani de-jnosti koi, iako sodrìnski razli~ni, se stremat kon edinstvena cel - {to

poefikasna za{tita na op{testvoto od kriminalitetot i drugite oblici naasocijalno povedenie. Vsu{not, stanuva zbor, za eden segment na op{tataop{testvena dejsnost, a so ogled na toa {to se raboti i za "politika" naso-~ena kon opredeleni op{testveni celi, taa se vklopuva i vo op{tata op{te-stvena politika i ottamu e izloèna na vlijanieto na op{testveno-ekono-mskite i politi~kite odnosi vo ramkite na koi se sozdava i realizira."Lazarevi}, Lj, Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost, JRKKP,Beograd, 1988/1, str. 7-8.

15 "Zemena vo svoeto aplikativno zna~ewe, kriminalnata politikaopfa}a sistem na svesno planirani i koordinirani op{testveni dejnosti na-

so~eni kon za{tita na op{testvoto od kriminalitetot. Na toj na~in sfatena,taa preststavuva sostaven del na op{tata politika na opredeleno op{testvoi ottamu e izloèna na vlijanieto na postoe~kite op{testveno-ekonomski ipoliti~ki odnosi. Preku nea, kako {to so pravo zabeleùva Prof. Bavcon,na opredelen na~in se reflektira vladea~kiot politi~ki sistem, odnosno ne-govata politika. Tie op{testveni dejnosti sodrìnski se razli~ni, so ra-zli~ni subjekti kako negovi osnovni nosietli, me|utoa niv gi obedinuvaedinstvoto na celta koja saka da se postigne i nu`nosta od koordinirawe iplanskoto naso~uvawe. Samo vo smisla na edna teoretska analiza tie dejnostimoàt da se klasificiraat na merki na preventivno deluvawe na krimina-

litetot (opo{ta socijalna prevencija, posebna socijalna prevencija i indi-vidualna prevencija) i na represivni merki, odnosno na merki na kaznenata


23/508

23

oreti~ar Roksin: "Kriminalnata politika zazema sredna pozicijame|u naukata i op{testvenoto (socijalnoto) ureduvawe, me|u teorijatai praktikata. Od edna strana, taa kako nauka se zasnova na objektivno-to spoznavawe na zlostorot na negovite pravni i empiriski oblici na

projavuvawe, od druga strana, taa saka da sproveduva opredeleni idei iinteresi kako eden vid politika. Kako teorija taa se obiduva da ra-zvie klu~na strategija protiv kriminalitetot, me|utoa prakti~notosproveduvawe, kako vpro~em i vo politikata, ~esto pove}e zavisi odpostojnata stvarnost odo{to od logi~kata koncepcija. Toa najveroja-tno mo`e da se objasni so polo`bata na politikata na kriminalot,deka site nejzini tezi vo krajnost se osporuvani, a prethodniot pravecrelativno ~esto se menuva."16

Takvata kriminalna politika mora da e "realna, zasnovana navistinskite mo`nosti na op{testvoto, oslobodena od fikcii i nere-alna hipoteti~nost. Taa mora da bide kadra da gi voo~uva problemitei za niv da bara soodvetni re{enija na ramni{teto na taa realnost."17

Vo ova smisla i sprema Milutinovi}, koj poa|a od celta na kri-minalnata politika (suzbivawe i spre~uvawe na kriminalitetot), taamo`e da se definira kako teoretska i prakti~na disciplina, koja imadve dimenzii - edna teoretska i druga prakti~na. Teoretskata dime-nzija, zemeno na~elno, se odnesuva na teoretskoto koncipirawe na kri-minalnata politika i razraboteniot sistem na rea|irawe na op{te-stveno opasnite povedenija, koj se ostvaruva vo soglasnost so op{test-

venata stvarnost i vrz osnova na rezultatite na nau~nata misla vooblasta na kriminologijata, sociologijata, socijalnata patologija,krivi~noto pravo i drugite nauki i koristeweto na postojnite isku-stva vrz osnova na nivnoto vrednuvawe. Vo ramkite na ovoj teoretskipristap najprvin se poa|a od analizata, na ustavnite, zakonodavnite ipoliti~kite stavovi vo odnos na inkriminiranite povedenija i sedava ocenka za nivnoto kriminalnopoliti~ko zna~ewe so cel za nivnokoncipirawe vo na~elni opredelbi i determinanti, vrz ~ija osnova sevr{i teoretsko osmisluvawe na metodite na uspe{noto vodewe na bo-rbata protiv kriminalitetot i izgradba na koherenten prakti~en si-

stem, koj bi trebalo da se sproveduva vo antikriminalnata praktika.Tuka, se razbira, spa|a i vrednuvaweto na site tie na~elni stavovi iopredelbi vo odnos na op{testveno opasnoto povedenie, prou~uvawe

politika. Denes me|utoa, nikoj ne ja osporuva preventivnata funkcija na kri-vi~nopravnite merki, pa vo taa smisla kriminalnata politika i se sfa}akako edinestven sistem na merki na op{testveno reagirawe na kriminalnitepovedenija." Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska politika u oblasti represije, JRKKP, Beo-grad, 1986/1-2, str. 33-34.

16 Roxin, C. Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, Beograd,

1990/3-4. str. 3.17Milutinovi}, M. Kriminalna politika, str. 114.


24/508

24

na vlijanieto na zakonodavstvoto, krivi~nopravnite instituti, pri-menetite metodi i merki i drugite faktori na kriminalnata poli-tika so cel za usovr{uvawe na ovoj sistem.

Prakti~nata dimenzija na kriminalnata politika go opfa}a

osmisluvaweto i sproveduvaweto vo ìvot na akciite, metodite i me-rkite od represiven i preventiven karakter, vrz osnova na izgradenateorija za celite na kriminalnata politika i mo`nostite {to gi pru-à op{testvenata stvarnost. Toa e vsu{nost sproveduvawe vo ìvot nakrivi~nite i profilakti~kite, odnosno op{testveno preventivnitemerki, kako i naso~uvawe na administracijata na krivi~noto pravo-sudstvo i na drugite dràvni i op{testveni organi i tela, vo nasokana uspe{no sproveduvawe vo ìvot na metodite i merkite na prakti-~nata kriminalna politika. 18

II. PREDMET NA KRIMINALNATA POLITIKA1. Od gorenavedenite okolnosti moàt glavno da se voop{ti

deka "pra{aweto - kako treba da se postapuva so lu|eto koi se ogre{u-vaat vo pogled na osnovnite pravila na zaedni~koto op{testveno ì-veewe i so toa go o{tetuvaat ili go zagrozuvaat poedincite ili ~ove-{tvoto voop{to, pretstavuva osnoven predmet na kriminalnata poli-tika."19 Takvata opredeleba me|utoa treba da se konkretizira so sta-vot deka postojat dva osnovni pristapi kon opredeluvaweto na pre-

dmetot na kriminalnata politika: a) kriminalna politika lato sansu,i b) kriminalna politika stricto sansu.a) Kriminalnata politika vo po{iroka smisla se odnesuva na

site pravni i nepravni aktivnosti koi se prezemaat so cel za suzbi-vawe i spre~uvawe na kriminalitetot. Vo ovaa smisla taa e zbir nasite metodi i sredstva za represivna borba protiv kriminalitetot inegovata prevencija. Ottamu vo predmetot na kriminalnata politikamoàt da se pomestat slednive problemi:

- koncipirawe na op{tite na~ela, principi i determinanti nakriminalnata politika,

- usovr{uvawe na krivi~noto zakonodavstvo,- problemite na inkriminalizacija, dekriminalizacija, depe-nalizacija, dejuridizacija i dinstitucionalizacija,

- razvivawe na institucionalnata baza na represivnata borba iaktivnostite na oddelni organi (sudovi, obvinitelstva, policija),

- usovr{uvawe i dopolnuvawe na sistemot na krivi~nite sank-cii,

18Milutinovi}, M. Kriminalna politika, str. 135-136.19 Roxin, C. Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, Beograd,

1990/3-4. str. 3.


25/508

25

- razvivawe na sistemot na socijalna prevencija i negovataop{toop{testvena i institucionalna baza,

- problemot na javnosta kako faktor na suzbivawe i spre~uvawena kriminalitetot,

- problemot na efikasnosta na krivi~nopravnite normi, krivi-~nite sankcii i metodite i merkite za suzbivawe i spre~uvawe na kri-minalitetot i mehanizmite na socijalnata prevencija,

- otstranuvawe na pri~inite i uslovite na kriminalitetot,b) Kriminalnata politika vo potesna smislanejziniot predmet

go ograni~uva na krivi~nopravnata reforma i dràvno-pravnataintervencija vrz kriminalnite povedenija. Spored ova stojali{tekriminalnata politika se sveduva na aktivnosti vo oblasta na: 1. pra-vnata regulativa (na planot na zakonodasvnata dejnost) i 2. i pravosu-dnata praktika - (na planot na deluvaweto na dràvnite organi (orga-nite na krivi~noto pravosudstvo). Na toj na~in kriminalnata politi-ka se ograni~uva na aktivnosti {to isklu~ivo se dviàt vo represi-vnata sfera.

Spored potesniot poim kriminalnata poltitika e naso~ena kon"kriti~ka analiza na ulogata na krivi~noto zakonodavstvo, krivi~no-to pravo i pravosudstvo vo pogled na negovata podobnost vo borbataprotiv kriminalitetot, a so cel za nivno usovr{uvawe i osposobuva-we za taa borba, kako i na analiza na kriminalnopoliti~koto organi-zirawe i povrzuvawe na aparatot na krivi~noto pravosudstvo so site

negovi stepeni i so kriminalnite slu`bi."

20

2. Vo soglasnost so prethodnoto se dviàt i opredelbite zaiznao|awe na mestoto na kriminalnata politika kako nau~na disci-plina. Pritoa e razbirlivo deka konceptite za kriminalnata politi-ka koi se potpiraat vrz krivi~noto zakonodavstvo, krivi~noto pravo iaktivnostite na organite na krivi~noto pravosudstvo nu`no go uslo-vuvaat sfa}aweto spored koe kriminalnata politika pretstavuva kri-vi~nopravna disciplina. Ili pokonkretno, spored ova stojali{te koeglavno be{e zastapuvano od postarite avtori vo ovaa oblast (A. Fo-

jerbah, Keppler, Mezger, D. de Vebras, ûbinski), kriminalnata poli-

tika pretstavuva samo granka na krivi~noto pravo.Od druga strana so se pogolemoto povrzuvawe na kriminalnopo-liti~kite problemi so soznanijata {to gi nudi kriminologijata sepojavija golem broj avtori spored ~ie sfa}awe kriminalnata politikae samo del na kriminologijata. Od tie pri~ini vo golem broj, osobenoamerikanski i germanski trudovi kriminalnopoliti~kata problema-tika se tretira vo ramkite na u~ebni~kata literatura i istraùva-~kite studii od kriminologijata.

Nasproti ovie stojali{ta za kriminalnata politika kako gra-nka na krivi~noto pravo ili na kriminologijata so koi se negira ne-

20Milutinovi}, M. Kriminalna politika, str. 128.


26/508

26

jzinata samostojnost, vo literaturata moàt da se sretnat i takvi sto-jali{ta spored koi taa pretstavuva nau~na disciplina koja se pome-stuva nad krivi~noto pravo i kriminologijata. Za ovie stojali{ta ekarakteristi~no istaknuvaweto na nejzinata nezavisnost i nejzinoto

vremensko pojavuvawe i pomestuvawe pred krivi~noto pravo i krimi-nologijata. Na toj na~in se odi vo druga krajnost so koja na opredelenna~in se odrekuva nivnata nu`na sukcesivna povrzanost vo ostvaruva-weto na glavnata zada~a - spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot.

Sovremenite sfa}awa za ovoj problem glavno se orientiranikon priznavawe na kriminologijata kako avtonomna nau~na discipli-na. Vakvata opredelba me|utoa vo nikoj slu~aj ne ja negira nejzinatatesna povrzanost so krivi~noto pravo, kriminologijata i drugite na-uki za kriminalitetot.

III. PODELBA NA KRIMINALNATA POLITIKA1. Govorejki za poimot na kriminalnata politika istaknavme

deka kaznenata politika se ostvaruva so propi{uvawe na kaznivi po-vedenija, odreduvawe na sankcii, gonewe na storitelite na delata,izrekuvawe na sankciite i izvr{uvawe na izre~enite sankcii.21

21 "Kriminalnata politika, opfa}a ili podobro kaàno, treba daopfa}a planiran i koordiniran sistem na op{testveni dejsnosti, sodrì-

nski razli~ni i so razli~ni subjekti kako nivni nositeli, me|utoa obedinetipreku edinstvoto na celta. Taa kordiniranost na merkite na kriminalnatapolitika i nivnata nu`na povrzanost pretstavuva conditio sine qua non za se-koja op{testveno racionalna i efikasna kriminalna politika. Ottamu samouslovno, i pove}e vo smisla na edna teoretska analiza, moè da se prifatipodelbata na merkite na kriminalnata politika na onie ~ie deluvawe vo prvred e preventivno (merki na prevencija) i onie koi se realiziraat preku pra-vosudnite organi vo primenata na krivi~nite ili drugi sankcii sprema avto-rite na asocijalnite povedenija (represivni merki). Za prvite e voobi~aenoe da se kaè deka se primenuvaat ante delictum i deka osnovnata cel im e otst-

ranuvawe na pri~inite i uslovite koi predizvikuvaat i im pogoduvaat naop{testveno negativnite povedenija, dodeka vtorite, se primenuvaat post deli-ctum so osnovna namena da se deluva na storitelite na deloto da ne go povto-rat kriminalnoto i drugoto asocijalno povedenie. Me|utoa, sekomu {to te-oretski ili prakti~no se zanimaval so problemite na kriminalnata politi-ka, mu e jasna artificielnosta na podelbata na ovie merki so ogled na nivni-te op{ti i neposredni celi: moè da se zboruva samo za sodrìnski razlikiusloveni vo prv red od op{testvenaat nu`nost, so ogled na sostojbata na op{-testveno-ekonomskite i politi~ki odnosi, da se reagira so razli~ni merki nakriminalnata politika vrz obemot i dinamikata na kriminalitetot i dr."

Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost, JRKKP,Beograd, 1988/1, str. 8.


27/508

27

Kaznenata politika kako sostaven del na kriminalnata poli-tika na opredelena zemja e racionalno naso~ena prakti~na dejnost nasudovite vo primenata na kaznata i drugite krivi~ni sankcii spremastoritelite na krivi~nite dela so ogled na op{testvenata opasnost na

oddelni vidovi na kriminalitetot i konkretno storenoto krivi~nodelo i so ogled na uvaùvaweto na li~nosta na storitelot. Taa pre-tstavuva racionalno naso~uvawe na prakti~nite dejnosti na policija-ta, obvinitelstvoto, sudovite i organite na izvr{uvaweto vo primena-ta na kaznite i drugite krivi~ni sankcii sprema storitelite na kri-vi~nite dela so ogled na op{testvenata opasnost na oddelni vidovikriminalitet i konkretno storenoto krivi~no delo i so ogled na uva-ùvaweto na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo.

Celta na kaznenata politika e so primena na prisilni merkipredvideni vo krivi~noto zakonodavstvo da se deluva vo nasoka pous-pe{no suzbivawe na kriminalitetot.Prevencijata pretstavuva organizirana op{testvena dejnostnaso~ena kon otstranuvawe na etiolo{kite faktori {to go predizvi-kuvaat kriminalitetot.Imeno, dosega nebroeno pati e povtorena vi-stinata deka kaj nas vo suzbivaweto na kriminalitetot najva`noto me-sto go zaema dejnosta na organite na pravosudstvoto vo po{iroka smi-sla (organite za vnatre{ni raboti, javnoto obvinitelstvo i sudot), aglavnoto sredstvo na na{ata kriminalna politika e postoeweto nakrivi~nopravnite odredbi i primenata na krivi~nite sankcii, vo prv

red na kaznite. Takvata dejnost glavno e ograni~ena na opredelenidràvni organi i na primena na edinstveni merki i ne e dovolna zauspe{na borba protiv kriminalitetot.22 So samoto kaznuvawe ne e mo-`no vo posu{testvena mera da se vlijae vrz sovladuvaweto na krimina-litetot, nitu pak kaznuvaweto vo postojnite op{testveni uslovi moèda pretstavuva osnoven na~in na borba protiv kriminalnite pojavi.Naprotiv, novite op{testveni odnosi i nivniot postojan razvoj goovozmoùvaat i go postavuvaat baraweto za su{etstveni izmeni vosredstvata i metodite na borbata protiv kriminalitetot, i toa na tojna~in aktivnosta na op{testvoto vo prv red da se naso~i kon otkri-

22 "Ako se ima vo vid deka etiolo{ki kriminalitetot bilo kako maso-vna ili poedine~na pojava prioritetno e determiniran od op{testveniteuslovi koi ~ovekot negativno go formiraat i orientiraat kon kriminalnaaktivnost, vo toj slu~aj politikata na suzbivaweto na kriminalitetot nesmee do kraj da se zasnova na represijata i nejzinoto posmatrawe, koe so ogledna objektivnite izvori na kriminalitetot vo slu~aj na zdravi i normalniprestapnici navistina i natamu }e pretstavuva zna~aen element na taa borba,tuku mora prioritetno i dominantno da se naso~uva vrz osnova na sistemskiprogrami na socijalnata prevencija i rezultatite na sovremenite misli." Mi-

lutinovi}, M. Aktuelna situacija i tendencije kriminalne politike u Jugoslaviji, JRKKP,Beograd, 1986/1-2, str. 13-30.


28/508

28

vawe i postepeno eliminirawe na pri~inite na kriminalitetot, i natoj na~in teì{teto na borbata protiv kriminalitetot da se preneseod represivnoto rea|irawe vrz preventivnoto suzbivawe na krimina-litetot.23 Od tie pri~ini od najgolema va`nost e da se povede sistema-

tska i organizirana preventivna borba protiv kriminalitetot soaktivnirawe na {irokite op{testveni sili kon otkrivawe, ublaùva-we i otstranuvawe na op{tite, posebnite i poedine~nite pri~ini vrz~ija osnova sekojdnevno niknuva noviot kriminalitet, kako i oniemnogubrojni uslovi, povodi i okolnosti koi mu odat na raka na krimi-nalnata dejnost. Borbata protiv kriminalitetot mora da stane dalekupo{iroka op{testvena zada~a so usilbi koi treba vo prv red da bidatnaso~eni kon pri~inite na pojavata a ne protiv nejzinite posledici.Vo taa smisla u~ili{tata i drugite vospitni i obrazovni ustanovi iorganizacii, centrite za socijalni raboti, preprijatijata, masovnitemediumi kako i mnogubrojni op{testveni faktori mora da go najdatsvoeto mesto i uloga vo sistemot na merkite na kriminalnata preve-ncija.

2. So ogled na op{tiot stav sprema krivi~nata represija, a oso-beno so ogled na nejzinata efikasnost vo suzbivaweto na kriminalite-tot, vo sovremenata teorija i praktika glavno postojat tri stojali-{ta. Prvoto, poa|a od bezrezervnoto prifa}awe na stavot deka edinst-veniot pat za suzbivawe na kriminalitetot e izrekuvaweto na strogikazni i sproveduvaweto na strog reìm na nivnoto izvr{uvawe (ka-

znenata represija e osnovno i najefikasno sredstvo za borba protivkriminalitetot). Vtoroto stojali{te se sostoi vo priznavaweto nakaznuvaweto kako va`na merka za suzbivaweto na kriminalitetot, me-|utoa so istovremeno dopu{tawe primena na op{ti, posebni i indi-vidualni preventivni merki (kaznenata represija e nu`na vo sega{ni-te op{testveni uslovi, no ne , nitu edinstvenata ni najdobrata merkaza suzbivawe na kriminalitetot). Najposle, tretoto stojali{te se za-laga za kompletna depenalizacija, odnosno za izmena na celokupniotpravosuden sistem vo nasoka {to zna~i socijalizacija na krivi~notopravo (kaznenata represija treba celosno da se eliminira, ili vo na-

jmala raka zna~itelno da se ograni~i, i da se baraat novi pati{ta vosuzbivaweto na kriminalitetot). So drugi zborovi, kaznenata politi-ka zavisi od op{tiot stav sprema krivi~nata represija kako sredstvoza borba protiv kriminalitetot.

3. Soglasno gorenavedenite stavovi moè slobodno da se kaèdeka i sovremenata kriminalna politika voop{to, moè da se pomestivo trite navedeni grupi: prvata, koja kaznenata represija ja smeta za

23 "Represijata s pove}e pretstavuva destruktivna reakcija na op{-testvoto na destruktivnoto povedenie na poedinecot i kako takva stanuva na-

dminato sredstvo na borba protiv kriminalitetot." Atanackovi}, D. Kaznenapoitika u SFRJ, JRKKP, Beograd, 1978/2, str. 94.


29/508

29

osnovna merka za suzbivaweto na kriminalitetot; vtorata, koja kazne-nata represija ja smeta za nu`na no, ne i za osnovna i edinstvena me-rka, i tretata grupa, koja bara celosna depenzalizacija so isklu~ite-lno dopu{tawe i na represijata.

10 Koncepcijata koja kaznenata represija ja smeta za osnovnamerka za suzbivaweto na kriminalitetot be{e karakteristi~na zaklasi~nata {kola. Osnovnoto stojali{te na klasi~nata {kola be{erepresivnata borba protiv kriminalitetot vo koe represijata nemoè da se odeli od nejzinata su{tina. A nejzinata su{tina e deka seraboti za sredstvo so koe se deluva od nadvor, sredstvo so koe ne sezadira vo otstranuvawe na pri~inite na kriminalitetot tuku vrzotstranuvaweto na posledicite od deluvaweto na tie pri~ini. Toa eop{ta osobina na klasi~nata kriminalnata politika vo koja pod vo-dstvo na na~eloto na legalitetot celokupnata reakcija na krimina-litetot e sodràna vo krivi~iot zakonik. Ottamu obiduvajki se da giiznajde osnovnite kriminalnopoliti~ni postulati na klasi~nata{kola Mark Ansel so pravo ja dava slednava sumarna konstatacija:"Politikata na suzbivaweto na kriminalitetot na klasi~noto pravoima tri su{testveni obele`ja: a) taa e legalisti~ka, b) taa e pravna, iv) taa e liberalna.

a) Taa e legalisti~kazatoa {to klasi~noto krivi~no pravo sezasnova na poimot na zakonitosta. Apsoluten primat mu se dva na zako-not. Sudijata go primenuva zakonot no ne go tolkuva. Monteskie rekol

"nema zakon koj bi moè da se tolkuva protiv ~ovekot koga se rabotiza negoviot ìvot, negovata ~est ili negovata sloboda".Vo toj sistem borbata protiv kriminalitetot se sostoi vo toa

da se postavat uslovi i principi na odgovornosta, da se sostavi to~eni limitativen katalog na oddelni krivi~i dela i potoa odnapred da seodredi krivi~ata (zakonska) sankcija i samo taa sankcija moè da seprimenuva.

So toj sistem se saka da se obezbedi slobodata na gra|anite, za-{to dozvoleno e se {to ne e zabraneto "nullum crimen nulla poena sinelege": prestapnikot se kaznuva za{to go izbral zlostorstvoto, pa treba

da ja plati negovata cena. Istovremeno so toj sistem se obezbeduva, ilibarem se misli deka se obezbeduva generalnata prevencija po pat nakolektivno zastra{uvawe, pa kaznata odnapred se odreduva kako za-stra{uvawe na mo`niot prestapnik.

b) Taa politika e i celosno pravna. Op{testvoto po~iva napravniot sistem i reìmot na legalitetot. Spored toa celokupnatareakcija protiv kriminalitetot vo klasi~niot sistem nu`no e sodr-àna vo krivi~niot zakonik. Vo toj sistem zlostorstvoto e samo pra-ven problem. Posledicata od toa gledawe e ako zlostornikot ne e sve-sen za svojot zlostor, ako ne moè da go razbere imperativot na zako-

not {to mu se naloùva, toj logi~no e da izleguva od domenot na krivi-~noto pravo: zatoa kriminalitetot ne mora da se zanimava so du{evno


30/508

30

bolnite prestapnici. Klasi~noto pravo isto taka vo po~etokot, i akotaka moè da se kaè vo negovata ~ista forma, ne ja poznava indivi-dualizacija na kaznata. Isto taka se te`nee, ista kazna da bide pri-meneta za isto delo: so mnogu te{kotii i mo{ne postepeno klasi~noto

pravo }e go prifati olesnuva~kite okolnosti i uslovnata osuda, inst-iuti, koi ve}e pri samata pomisla go ispolnuvaa so uàs eden od pro-tagonistite na neoklasi~noto pravo, golemiot italijanski krimina-list Carrare.

Glavnata grià na klasi~nata politika e suzbivaweto na kri-minalitetot, grià za pravnata tehnika. Bidej}i zlostorot vo su{ti-na e praven priblem, vo prv red treba da se podobri krivi~niot zako-nik, taka {to pravnata tehnika ja opfa}a seta realnost na kriminali-tetot.

v) Taa e liberalna. Ovaa politika se sproveduva vo periodot od1830-1890 godina, t.e. vo liberalnoto op{testvo "laisser faire" koja ne sezanimava so ekonomija, tuku so politika i pravnata ednakvost na gra-|anite. Od tie pri~ini vo ovoj period sme soo~eni so postojani ubla-ùvawa na kaznite.

Od perspektivata na liberalnata politika na suzbivaweto nakriminalitetot, osnovna kazna e kaznata li{uvawe od sloboda, me|u-toa na taa kazna mu se pridava zna~ewe na op{etstven prekor. Koga }ese posatvat takvi principi, toga{ op{testvoto na poedinecot ne mudoì ni{to pove}e od apstraktnata za{tita na zakonot; osudenikot

pak, od svoja strana, ne mu dolì na op{testvoto ni{to pove}e odo{toda go plati svojot dolg, t.e. da ja izdrì kaznata. Vo osnova zna~i si-stemot ne sodrì prevospituvawe. Osobeno ne sodrì pomo{ na pre-stapnikot."24

Vo poslednive godini me|utoa vo SAD, Velika Britanija i ne-koi drugi zemji povtorno se podvlekuva zna~eweto na represijata vosmisla na pravednost kako cel na kaznuvaweto koj se ozna~uva so izre-

24Ancel M. Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja krimina-

liteta, Zbornik radova Pravnog faklulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1, str. 6-7. Na toj

na~in Mark Ansel vsu{nost razlikuva tri fazi vo razvojot na kriminalnatapolitika. Prvata faza se javuva so pozitivisti~kite konvcepcii od krajot naXIX vek za koj e karakteristi~na borba protiv opasnite zlostornici. Vto-rata faza se odensuva na periodot me|u dvete svetski vojni {to se opredeluvavrz osnova na krivi~nite zakonodavstva od triesetite godini koncipiranivrz osnova na zadrùvaweto na nekoi klasi~ni i prifa}awe na novi re{e-nija. Tretata faza go opfa}a periodot koj po~nuva po Vtorata svetska vojna,koja nasproti avtoritativnite zakonodavstva teì{teto go pomestuva vrz po-~ituvaweto i za{titata na ~ovekovata li~nost i baraweto na poefikasnisredstva za suzbivawe na kriminalitetot vrz osnova na kriti~kite stavovi na

dvièweto na kriminalnata profilatika od krajot na XIX i krajot na XXvek.


31/508

31

kata "law and order" i "just desert" i koj dobiva oznaka na nov neoklasi-cizam"25 Toa e teorija na vladeewe na odmazdata spored koja kaznata voprv red nema socijalni celi, tuku na ostvaruvaweto na idejata na pra-vednosta.Teorijata na odmazda ne nudi mo`nost da se otstranat psiho-

lo{kite i socijalnite pri~ini na kriminalnoto povedenie, tuku vokaznata gleda nametnuvawe na zlo bez ogled na negovite socijalni po-sledici. Me|utoa kriminalecot na kogo mu se nanesuva samo zlo (durii ako toa e vo humaniterno podnosliva forma), na toa naj~esto }e re-a|ira so inaet i ogor~enost, a kazneniot zavod }e go napu{ti ponespo-soben i poopasen odo{to bil koga do{il vo nego.26

20Koncepcijata koja kaznenata represija ja smeta za nu`na no,ne i za osnovna i edinstvena merka e dominatna i toa ne samo kaj nastuku i vo svetot. Spored toa sfa}awe vo represivnata strana na kri-minalnata politika se gleda edna op{testvena nu`nost. Vo opre-deleni slu~ai op{testvoto mora da se {titi od kriminalitetot i soprimena na takvi merki kakvi {to se kaznite koi sprema storitelotsekako deluvaat represivno, me|utoa vo odnos na potencijalnite pre-stapnici imaat i opredelena preventivna funkcija. Ovoj represivenaspekt na kriminalnata politika doa|a do izraz tokmu zaradi otsu-stvoto na organizirana i koordinirana preventivna dejnost za koja, soogled na nejzinite celi, voop{to i ne se postavuva pra{aweto dalipretstavuva glaven oblik na op{testvenoto deluvawe vo suzbivawetona kriminalitetot. Imeno, poa|ajki od celite, sodr`inata na op{ta-

ta, posebnata i individualnata prevencija i mo`nostite od nejzinataprimena, ne postoi nikakvo somnenie deka prevencijata treba da pre-tstavuva ne samo osnoven tuku i primaren oblik na sekoe antikri-minalno deluvawe. Fakt e me|utoa, deka duri i denes taa s u{te osta-vuuva samo nedostignat ideal koj ne uspeale da go dostignatni najra-zvienite zamji vo svetot. Vo taa smila se izjasnuva i Lazarevi}, kojistaknuva "iako nikoj ne go osporuva primarnoto zna~ewe na preve-ncijata, denes za nea pove}e ze zboruva kako za nau~na koncepcija, ide-

ja, op{testven ideal, odo{to za op{testvena realnost," i natamu, "...izgradbata na koherenten i sodr`inski soodveten sistem na preve-

ncija e dolg proces, povrzan so soodvetni materijalni i kadrovskiuslovi, so izgraden stav na javnoto mislewe sprema osnovnite pravcina borbata protiv kriminalitetot i dr, a tie uslovi s u{te ne seostvareni vo na{eto op{testvo."27

25 Vidi: Srzenti}, N. Shvatanja o resocijalizaciji u savremenoj kriminalnoj po-lotici, Zbornik radova o stranom i uporednom pravu, Institut za uporedno pravo, Be-ograd, 1981, sveska 6, str. 285.

26Roxin, C. op. cit. str. 4.27 "Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije, str.

34.


32/508

32

30Koncepcijata koja bara celosna depenzalizacija so isklu~i-telno dopu{tawe i na represijata vo osnova se vrzuva so stavovite nadvièweto na Novata op{testvena odbrana. Imeno, Novata op{-testvena odbrana se stremi kon otfrlawe na strogata koncepcija na

retribucijata i ne ja priznava kaznata kako stradawe (kaznata kakozlo koe e potrebno za otstranuvawe na pogolemo zlo). Pritoa se potpi-ra vrz rezultatite na naukata. Taa ukaùva na potrebata od koristewena studii i eksperimentirawa vrz osnova na drugi disciplini koi setesno vrzani za pravoto kako {to se: psihologijata, kriminologijata,sociologijata itn. Toa se nauki koi davaat korisni elementi za istra-ùvawe na pri~inite na fenomenot na prestapni{tvoto vo prv red popat na prodalbo~eni analiza na li~nosta na prestapnikot. Nivnatacel e iznao|awe novi merki koi se odnesuvaat na metodite na tretmannadvor od kaznenite ustanovi i pro{iruvawe na vidicite na naukatakoja se odnesuva na krivi~nata postapka osloboduvaj}i ja od ekcesitena strogiot praven formalizam i negovite preteruvawa - formali-zmot koj, kako {to ukaùva samiot Mark Ansel "potpiraj}i se vrz fi-kcii i apstraktni rezonirawa moè ~esto da dovede i do toa krivi-~noto delo i vistinata za ~ovekot kriminalec da ostanat tajna." Vovrska so toa dvièweto se zalaga (insistira) za primenata na reso-cijalizacijata so cel za op{testvena odbrana. Na prestapnikot trebada mu se prijde so najedakvatni merki na tretman i po~ituvawe na nego-voto ~ove~ko dostoinstvo.

4.Makedonskata kriminalna politika

se pomestuva vo vtoratagrupa so ogled na toa {to se dviì vo granicite na tradicionalnitesfa}awa za ulogata i zna~eweto na krivi~nata represija. Toa e poli-tika koja poa|a od nu`nosta na ovaa represija za suzbivawe na krimi-nalitetot vo koja se veruva deka i samata zakana so represija imavlijanie za suzbivaweto na kriminalitetot (generalna prevencija), adeka primenata na represijata sprema konkretno lice e od vlijanie zanegovoto idno povedenie (specijalna prevencija). Me|utoa, smetaj}i jakrivi~nata represija kako nu`na za za{tita na ~ovekot i drugiteop{testveni vrednosti, na{ata kriminalna politika represivnite

merki ne gi smeta za edinstveni i najdobri za suzbivawe na kriminali-tetot. Za toa svedo~at zakonskite mo`nosti za izrekuvaweto na admo-nitivnite sankcii, institutot osloboduvawe od kazna kako i prezema-weto na op{ti vospitni i drugi merki za spre~uvawe na site krimina-lni dejnosti i posebnite merki za spre~uvawe na oddelni vidovi na ta-kvite dejnosti. Natamo{na karakteristika na na{ata kriminalna po-litika e deka e zasnovana vrz principite na legalitetot, legitimite-tot, individualizacijata vo kaznuvaweto i deka e protkaena so humanodnos sprema storitelite na krivi~nite dela.


33/508

33

G l a v a IIMETODI NA I FUNKCIJA NA KRIMINALNATA POLITIKAI. METODI NA KRIMINALNATA POLITIKA

Poznato e deka sekoja nau~na disciplina mora da raspolaga sometodi vrz osnova na koi go istraùva i osoznava predmetot na svojotneposreden interes. Pritoa vo naukata odamna e ras~istena dilematadeka toa ne mora da bidat posebni metodi koi da se razlikuvaat od me-

todite na drugite nau~ni disciplini so koi konkretnata nauka e vo nu-èn dopir. Toa e osobeno slu~aj vo op{testvenite nauki kade {to sejavuva neophodnosta od koristewe na soznanijata od drugite nauki. Toae karakteristi~no i za kriminalnata politika kako nau~na oblast sointerdisciplinaren karakter. I taa, vpro~em, kako i drugite op{te-stveni nauki, mora da se sluì so metodite koi se zaedni~ki na siteop{testveni nauki i, kako i ostanatite poedine~ni nauki, vo tie ra-mki da gradi specifi~ni metodi i metodolo{ki postapki koi bidatnajblisku do ostvaruvaweto na nejzinite sloèni zada~i. Toa vsu{-nost zna~i deka kriminalnata politika ne e dol`na da gradi nekoi po-

sebni metodi tuku ve}e site onie koi se ve}e postoe~ki vo op{testve-nite nauki da gi prilagoduva na svojot predmet na istraùvaweto i dasi soobrazuva so potrebata za negovoto pocelosno soznavawe vo fu-nkcija na poefikasno ostvaruvawe na sistemot na kriminalnata po-litika.

So ogled na navedenoto kaj ovaa nau~na disciplina ne moè dase zboruva za postoewe na nekoi posebni metodi i metodolo{ki posta-pki {to ne im se poznati na drugite op{testveni nauki, osobeno naonie koi stojat vo najbliska povrzanost so nea kako {to se krivi~notopravo, kriminologijata i penologijata. Ovde stanuva zbor za na~ini na

soznavawe na kriminalnite pojavi koi se prilagodeni na kriminalno-politi~kite potrebi na nejzinite istraùvawa.

Spored toa, vo nastojuvawe na ova mesto da ja izbegneme op{i-rnata eksplikacija na ovoj problem, zainteresiranite za nau~noistra-ùva~ka rabota vo ovaa oblast gi upatuvame na soznanijata od soodve-tnata literatura od oblasta na metodologijata na sociolo{kite naukii kriminologijata koi mutatis mutandis vaàt i vo kriminalnata poli-tika.28

28 Podrobno: Sulejmanov, Z. Makedonska kriminologija, Grafohartija,Skopje, 2000, str. 45-104.


34/508

34

II. CELI NA KRIMINALNATA POLITIKA1. Osnovna zada~a na kriminalnata politika e vrz osnova na

opredelena politi~ka orientacija i nau~nite dostigawa vo ovaa obla-

st da gi definira celite na borbata protiv kriminalitetot i vo so-obraznost so toa da izgradi efikasen sistem na preventivni i repre-sivni sredstva i merki za taa borba. Nejzinata osnovna zada~a sporedtoa e da organizira efikasna borba i odbrana od kriminalitetot nadva sektori: 1. sektorot na krivi~nopravnata prevencija i represija i2. sekrtorot na op{tata socijalna prevencija. Imeno, vo literaturatapostoi nepodeleno mislewe deka op{tite celi na kriminalnata poli-tika pretstavuvaat: za{tita na op{testvoto i negovite vrednosti odkriminalitetot i popravawe i prevospituvawe na prestapnicite.Op{ti celi na kriminalnata politika me|utoa na razli~en na~in seprojavuvaat vo sferata na krivi~nopravnata borba protiv kriminali-tetot, a na drug na~in vo oblasta na socijalno preventivnite aktivno-sti.

2. Vo oblasta na krivi~nopravnata borba protiv kriminali-tetot (kaznena politika), teì{teto se stava vrz procesite na inkri-miniraweto na opredeleni povedenija, otkrivaweto na krivi~nitedela i nivnite storiteli i vrz izrekuvaweto i izvr{uvaweto na kri-vi~nite sankcii. Ovie celi vo prv red se postignuvaat so primena narepresivni merki predvideni vo krivi~niot zakonik. Pritoa e op{to

prifateno stojali{teto deka ovoj oblik na borba protiv op{testvenoopasnite povedenija e neophoden i op{testveno opravdan, odnosnodeka primenata na krivi~nite sankcii moàt da posluàt kako zna~a-

jno i efikasno sredstvo vo borbata protiv kriminalitetot, deka vo go-lema mera moàt da vlijaat kon po~ituvawet na normiranite povede-nija, vrz za{titata na op{testvenite vrednosti i slobodata na ~ove-kot voop{to. Nakratko, denes re~isi bez isklu~ok se prifa}a stavotdeka vo otsustvo na krivi~nopravna borba, op{testvoto ne moè uspe-{no da se za{titi od kriminalitetot. Toa me|utoa vo nikoj slu~aj nezna~i i tvrdewe deka represivnata reakcija e i edinstvenot na~in na

spre~uvawe i suzbivawe na op{testveno negatiniote povedenija.Op{tite celi na krivi~nopravnata borba protiv kriminalite-tot se konkretiziraat preku posebnite zada~i i aktivnosti na oddel-nite pravosudni organi. Taka, policiskite organi vo sferata na op{-tite kriminalnopoliti~ki aktivnosti se dol`ni da go spre~uvaat izv-r{uvaweto na krivi~nite dela, brzo i efikasno da gi otkrivaat kri-vi~nite dela i ninite storiteli i da gi vr{at rabotite na istragata iostanatite neophodni aktivnosti. Javnoto obvinitelstvo vo osnova epovikano da gi goni izvr{itelite na inkriminiranite povedenija i dase griì za ostvaruvaweto na ustavnosta i zakonitosta. Sudovite se

dol`ni da gi za{tituvaat osnovnite op{testveni vrednosti od razninegativni povedenija i na nositelite na takvi povedenija da im izre-


35/508

35

kuvaat krivi~ni sankcii, kako i da vr{at drugi potrebni krimina-lnopoliti~ki aktivnosti. Vra penitencijarnite ustanovi leì obvr-skata da go organiziraat izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od slobo-da i na drugite sankcii od institucionalen karakter vrz osnova na

sproveduvawe na na~elata na tretman, resocijalizacija i readaptacijakoi se javuvaat kako prioritetni celi na izvr{uvaweto na krivi~nitesankcii od ovoj vid.

Seto toa zna~i deka prvoto podra~je na kriminalnata politkase odnesuva na krivi~nopravnata borba protiv kriminalitetot. Vo ra-mkite na ova podra~je se opredeluva, istraùva i osoznava funkcijatana organite, instituciite, procesite i aktivnostite koi doa|aaat doizraz vo antikriminalnata praktika. Toa se aktivnostite na krivi-~noto pravosudstvo i negovite organi, krivi~noto zakonodavstvo, kri-vi~nite sankcii i sl. Toa e poleto na tn. krivi~nopravna represija.

3. Vtoroto podra~je - oblasta na socijalno preventivnite akti-vnosti - se odnesuva na op{testvenata prevencija na kriminalitetot.Ova podra~je se pove}e dobiva prostor vo oblasta na kriminalnatapolitika so ogled na sovremenite soznanija deka so pomo{ na re-presijata ne moè da se ostvari celosen uspeh vo re{avweto na pro-blemot na inkriminiranite povedenija. Vakviot trend se dolì na po-stojaniot razvoj na op{testvoto i posebno na krivi~nopravnata, kri-minolo{kata i penolo{kata misla i naprednite tendencii kon huma-nizaci na op{testveniot ìvot karakteristi~ni od po~etokot na XIX

vek. Spored tie soznanija "teì{teto na borbata protiv kriminali-tetot treba da leì na edna {iroko prifatena op{testvena prevenci-ja koja se zanova na prezemawe razni socijalni akcii i {iroko sfa-tena aktivnost na dràvnite i op{testvenite organi i gra|ani kojaprioritetno e naso~ena kon otkrivaweto na neposrednite objektivnii subjektivni pri~ini na kriminalitetot i drugite pojavi na socija-lnata patologija. Stanuva zbor za prezemawe razni ekonomski, so-cijalni, vospitni, kurativni, zdravstveni, mentalno-higienski i drugisli~ni merki so koi postepeno se otstranuvaat neposrednite izvorina kriminaliteto i drugite negativni op{testveni pojavi"29

Za postignuvawe na celite vo oblasta na socijalno preventi-vnite aktivnosti vo mnogu zemji vo svetot se prezemaat specijalniistraùva~ki proekti i vrz osnova na niv se vr{at posebni empiriskiistraùvawa. Tie istraùvawa moàt da se podelat vo tri grupi. Voprvata grupa spa|aat onie istraùva~ki trudovi koi imat etiolo{kikarakter, so ~ija pomo{ se nastojuva da se soznaat objektivnite isubjektivnite pri~ini i determinanti na kriminalitetot. Vo vtoratagrupa se pomesteni istraùvawata koi se odnesuvaat na davawe ocenkiza efikasnosta na odelnite oblici na tretman, na sudovite, na proba-cijata i uslovniot otpust, na zavodskiot reìm, grupnata terapija i

29Milutinovi}, M. Kriminalna politika, str. 85.


36/508

36

sl. Poslednata grupa ja so~inuvaat istra`uvawata koi se zanimavaatso predviduvawe na idnoto povedenie vo funkcija na otkrivawe na po-tencijalnite prestapnici i prezemawe na vospitni i drugi merki odpreventiven karakter {to mo`e da gi spre~at vo vr{eweto na takvite

povedenija.


37/508

37

G l a v a IIIKRIMINALNATA POLITIKA I NEJZINIOT ODNOS SODRUGITE NAU]II. KRIMINALNATA POLITIKA I KRIVI^NOTO PRAVO

Krivi~noto pravo i kriminalnata politika se isklu~itelnotesno povrzani nau~ni disciplini. Takvata povranost moè najdobroda se sogleda ottamu {to krivi~noto pravo i krivi~noto zakonoda-

vstvo ja pretstavuvaat osnovnata podloga na opredeluvaweto na pre-dmetiot na kriminalnata politika kako i celta i metodite za nejzi-noto ostvaruvawe. Taa povrzanost ostanuva mo{ne zna~ajna i denes ipokraj toa {to kriminalnata politika s pove}e se potpira vrz nere-presivni oblici na suzbivaweto na kriminalitetot i vo taa smislavrz golem broj op{testveni okolnosti i vlijanija.

Vlijanieto na krivi~noto pravo vrz kriminalnata politika sesostoi vo toa {to vo nego seoga{ se izrazeni opredleleni kriminalnopoliti~ki postulati na odredena zemja koi pridonesuvaat za osmislu-vaweto na kriminalnata politika. Nakratko, kriminalnata politika

se formira i razviva vrz osnova na stavovite vneseni vo krivi~notopravo, stavovi koi prestavuvaat po~etna osnova za sogleduvaweto iiznao|aweto posoodvetni kriminalnopoliti~ki re{enija.30

Od druga strana kriminalnata politika go ostvaruva svoetovlijanie vrz oblikuvaweto i razvojot na krivi~noto pravo. Krimina-lnata politika imeno gi vrednuva krivi~nopravnite instituti, me-

30 "Krivi~nata dogmatika ne moè da gi zadovoli site potrebi na na-

ukata, za{to taa, kako i sekoja primeneta nauka, ako vo svojata sfera saka dadade maksimum na korist za ~ove{tvoto, mora da raboti ne samo za sega-{nosta, tuku i za idninata, i da zboruva ne samo za toa {to ve}e postoi vo za-konodavstvoto, tuku i za toa {to mora da postoi krivi~noto zakonodavstvo dase izdigne na potrebnata visina kako i za toa vo skore{na idnina da se ostv-ari krivi~oto pravosudstvo na najpraveden na~in, najcelishodno i da doneserezultati vo nasoka na smaluvawe na kriminalitetot koi otsekoga{ se javu-val i sega se javuva kako ogromno socijalno zlo. Toj element na naukata kojima zada~a da raboti vo spomnatata nasoka se vika kriminalna politika."ûbinski, M. Kriminalna politika (Pojam, sadràj i odnos prema nauci kri-

vi~nog prava), Izdava~ko kwiàrsko preduzee Geca Kon A.D. Beograd, 1937.str. 2.


38/508

38

rki, re{enija i praktikata i predlaga inovacii na krivi~noto pravovo smisla na negova promena i podobruvawe.31

II. KRIMINALNATA POLITIKA I KRIMINOLOGIJATAI kriminologijata se nao|a vo tesna povrzanost i so krimina-

lnata politika. Taa povrzanost i ovde e opredelena od zaedni~kiotpredmet na interes koj vo osnova se posmatra od razli~ni aspekti.Pra{aweto - kako treba da se postapuva so lu|eto koi gi povreduvaatosnovnite pravila na zaedni~koto op{testveno ìveewe i so toa gio{tetuvaat ili gi zagrozuvaat poedincite ili ~ove{tvoto voop{to,pretstavuva osnoven predmet na kriminalnata politika.32 Nejzinataosnovna zada~a e vrz osnova na opredeleni celi da se izgradi efikasensistem na preventivnii represivnisredstva za suzbivawe na krimi-nalitetot. Osnovnite celi na taa borba vrz planot na op{tata, pose-bnata i individualnata prevencija gi definira kriminalnata politi-ka. Vo taa smisla predlaga prezemawe raznovidni op{testveni merkii akcii od ekonomski, socijalen, vospiten, zdravstven, mentalno-higi-enski i drug za{titen karakter. Od druga strana celite {to treba dase ostvarat vo oblasta na kaznenata politika so propi{uvawe, izre-knuvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii na kriminalnata poli-tika se dadeni od strana na krivi~noto pravo, kriminologijata i pe-nologijata. Toa me|utoa, ne zna~i deka i samata kriminalna politika

ne moè da sugerira merki so poinakva generalnopreventivna i speci-janopreventivna naso~enost. Naprotiv, moè slobodno da se kaè dekatoa e tokmu i nejzinata osnovna zada~a. Vo toa se krie i osnovnata pri-~ina zaradi koja ovaa nauka treba da raspolaga so istraùva~kite so-znanija za registerot i primenata, no i soznanijata za efikasnosta ili

31 "Kriminalnata politika - kako politika - svojot koncept mora dago koordinira so celokupniot koncept na dràvnite zada~i i funkcii, me|u-toa mora da iskritalizira i svoi sopstveni celi i metodi, za{to taa e poli-tika na podra~jeto na suzbivaweto na kriminalitetot, na podra~jeto na kri-

vi~noto pravosudstvo, pa mora da vodi smetka za toa deka nositel na politi-kata na suzbivaweto na kriminalitetot vo sferata na represijata e tokmukrivi~noto pravo koe pak sledi i nekoi svoi vnatre{ni barawa i nekoja svojasopstvena logika, tradicija, metodi i sl. Samata dogmatika, mora da se oslo-bodi od onaa svoja lo{a sudbina koja i ja naloùva pravniot pozitivizam,imeno - baraj}i gi svoite vistini vo svojot sistem, da ne se oddale~uva od ì-votnata vistina, za{to doa|a vo pozicija ìvotnite pra{awa da gi re{ava nana~in {to gi ukinuva (negira) kako pra{awa na ìvotot (realnosta)." Ba~i},F. Zna~aj materijalnog krivi~nog zakonodavstva za efikasnost krivi~nog pravosu|a,Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/2-3, str. 195.

32Roxin, C, Prilog novijem razvoju kriminalne politike , JRKKP , 1990/4,str.3.


39/508

39

neefikasnosta na oddelni krivi~ni sankcii {to gi pruà ili moèda gi pruì krivi~noto pravo i penologijata.

So ogled na toa {to kriminalnata politika inicira niza pra-{awa od nau~en i prakti~en karakter za poefikasno spre~uvawe na

kriminalitetot, taa treba da raspolaga i so empiriski soznanija zafenomenologijata i etiologijata na kriminalitetot. Zaradi soznava-weto na tie karakteristiki na kriminalitetot taa nu`no e upatena nakriminologijata. Ottamu, vo ostvaruvaweto na svojata prakti~na zada-~a - primena na najrazli~ni merki od preventivna i represivna priro-da, kriminalnata politika vo golem del e zavisna pred s od dostigawana kriminologijata. "Konkretno kaàno, za da moè da se prezemeefikasna op{testvena akcija protiv kriminalitetot neophodno e taasoznajno da se prodre vo karakterot na negovite koreni, pri~ini iuslovi vo dadenite socijalni, vremenski i prostorni ramki. Merkitena socijalnata prevencija moàt da bidat do kraj uspe{ni samo akoprethodno se izu~eni i adekvatno primeneti vo srediinaat vo koja de-luvaat sociogeno negativnite i drugite vlijanija, {to se postignuvavrz osnova na rezultatite na istraùva~kata praktika i nau~nata ana-liza."33

Od druga strana kriminologijata gi koristi nau~nite rezulta-ti do koi doa|a kriminalnata politika, za{to niz prakti~nata prove-rka na poedine~nite merki za suzbivawe na kriminalitetot na najdo-bar na~in se proveruva nau~nata relevantnost na kriminolo{kite so-

znanija. Ili kako {to veli poznatiot norve{ki kriminolog Andenes,kriminologijata e nauka koja ima za cel da ja opredeli sostojbata naprifatenite soznanija na podra~jeto na zlostorstvata i kaznata. Taavo prv red ima za cel da go prou~uva kriminalitetot, negovata raspro-stranetost, negovite manifestacii i pri~ini. Taa mora da dade odgo-vor na vakvi pra{awa: kakva e visinskata rasprostranetost na krimi-nalitetot vo odnos na zlostorstvata koi policijata gi zabeleìla i zakoi gi dostavila predmetite do sudot? Kakva {teta kriminalitetotmu nosi na zaednicata? Kolkava e, na primer, materijalnata {teta {to

ja predizvikuvaat kra`bite na avtomobili? Kolku soobra}ajni nesre-

}i nastanale poradi pijanstvo zad volanot? Koi kategorii poedincivr{at razni oblici na prestapni{tvo? Od koi sredini proizlegu-vaat? Kakvo e nivnoto op{to i profesionalno obrazovanie? Kakvo enivnoto intelektualno nivo? Koi se emotivnite karakteristiki nanivnata li~nost? Koi faktori na op{testveniot ìvot moàt da de-luvaat vrz prirodata i rasprostranetosta na kriminalitetot, a osobe-no kako deluva industrijalizacijata na razvojot na kriminalitetot. 34Kriminolo{koto istraùvawe vo svojata su{tina nema nikakvi pre-

33Milutinovi}, M. Kriminalna politika, str. 119.34Andeneas, J. Krivi~no pravo, kriminologija i kriminalna politika, Izbor,

Zagreb, 1963/1, str. 56.


40/508

40

drasudi. Toa rasprava za rabotite kakvi {to s, a ne za rabotite kakvibi morale da bidat.35 Od druga strana kriminalnata politika moèmeda ja definirame kako sovesna i planska obrabotka na sredstvata {toop{testvoto gi prifatilo za suzbivawe na kriminalitetot.36 I kone-

~no, osnovnata razlika koja treba da se vospostavi me|u naukata i po-litikata, vaì i za odnosot me|u kriminologijata i kriminalnata po-litika.37

Od dosega{nata zaemna upatenost na kriminologijata i krimi-nalnata politika nakratko moè da se konstatira slednoto. Krimino-logijata samo gi osmisluva konkretnite aktivnosti vo suzbivaweto nakriminalitetot, a kriminalnata politika sluì za proverka na na-u~nite postavki na prvata. Od takvata povrzanost pridonesot na kri-minologijata vo kontrolata na kriminalitetot moè da se sogleda vo:ukinuvaweto na niza nepotrebni inkriminacii, reformata vo oblastana vinosta, ostvaruvaweto na poseben reìm sprema nekoi kategoriina storiteli (maloletnici i du{evno rastroeni lica), voveduvawetona merkite na bezbednost, ispituvaweto na li~nosta na prestapnikotvo krivi~nata postapka i sl.

III. KRIMINALNATA POLITIKA I PENOLOGIJATAPenologijata e pravna, teoretska i empiriska nauka koja {to so

nu`no koristewe na opredelni soznanija od drugite nauki go prou~uva

izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii zaradi poefikasno ostvaruvawena nivnite poedine~ni celi i nivnata op{ta op{testvena uloga vo re-presivnata broba protiv kriminalitetot.38

Kriminalnata politika |i sledi penolo{kite istraùvawa ipenolo{kata praktika i go ocenuva nivniot kvalitet, odnosno vredno-sta na primenata na odelni krivi~ni sankcii i tretmanski zafati koigi evaluira od aspekt na resocijalizacij

Documents

009 (2001) Kriminalna Politika (p.509)@