0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

0-4

5-9

10-1

415

-19

20-2

425

-29

30-3

435

-39

40-4

445

-49

50-5

455

-59

60-6

465

-69

70-7

475

-79

80-8

485

-89

90+

Deleži posameznega tipa terapije po starostnih skupinah prejemnikov zdravil, 2012

Ljubljana, oktober 2014

1

Ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji

2012

EKONOMSKO BREME SLADKORNE BOLEZNI V SLOVENIJI 2012

Avtorji:Sonja Paulin, Nevenka Kelšin, Aleš Korošec, Jelka Zaletel, Petra Nadrag, Metka Zaletel

Lektura:Besedilo ni lektorirano.

Založnik:Nacionalni inštitut za javno zdravje

Leto izdaje:2014

2

EKONOMSKO BREME SLADKORNE BOLEZNI V SLOVENIJI 2012

KAZALO

Uvod

Povzetek Seznam okrajšav

1. Sladkorna bolezen kot javnozdravstveni problem1.1. Javnozdravstveni vidiki sladkorne bolezni1.2. Epidemiološke značilnosti sladkorne bolezni v Sloveniji

1.2.1. Prevalenca 1.2.2. Incidenca1.2.3. Zapleti pri sladkorni bolezni1.2.4. Umrljivost1.2.5. Število oseb s sladkorno boleznijo1.2.6. Pričakovana prevalenca sladkorne bolezni glede na trende dejavnikov tveganja

2. Metodologija ekonomskih analiz sladkorne bolezni (COD)2.1. Opredelitev komponent ekonomskih stroškov 2.2. Pristopi in metodologija za oceno ekonomskega bremena 2.3. Metode za pripisovanje stroškov osnovni bolezni2.4. Metode za vrednotenje življenja in zdravja

3. Viri podatkov in omejitve3.1. Izbrani vidik in pristop3.2. Viri podatkov, omejitve

4. Način izračuna stroškov4.1. Zdravstvene dejavnosti in uporaba, pripisljiva sladkorni bolezni 4.2. Definicija primerov za analizo4.3. Metode za oceno s sladkorno boleznijo povezanih stroškov bolnišničnega zdravljenja4.4. Povzetek ključnih predpostavk

5. Ocena neposrednih medicinskih stroškov5.1. Obiski pri zdravniku na primarni in sekundarni ravni5.2. Bolnišnično zdravljenje

5.2.1. Glavna diagnoza 5.2.2. Dodatna diagnoza

5.3. Zdravila na recept 5.4 Medicinski pripomočki5.5 Dializa5.6 Transplantacija5.7 Rehabilitacija5.8 Zdravstvena nega v socialnih zavodih5.9 Javnozdravstveni programi

6. Ocena posrednih stroškov6.1. Začasna zadržanost od dela 6.2. Izgubljena leta življenja, izgubljen prihodnji zaslužek

7. Skupni neposredni in posredni ekonomski stroški 8. Zaključek9. Literatura10. Priloge

Seznam tabelSeznam slik

3

4

Uvod

Hitro naraščajoče breme kroničnih bolezni je pomembna determinanta javnega zdravja v številnih državah. Sladkorna bolezen s spremljajočo obolevnostjo postaja povsod po svetu pomemben javnozdravstveni problem. Ob trendih večanja prevalence in spremembah v življenjskem slogu prebivalstva je pričakovano, da se bosta družbeno in ekonomsko breme sladkorne bolezni povečala. V zdravstvenih sistemih EU držav je sladkorna bolezen velik stroškovni dejavnik. Zdravstveni izdatki za sladkorno bolezen, izraženi kot odstotek celotnih zdravstvenih stroškov, se med državami znatno razlikujejo. Izdatki zdravstvenih blagajn EU držav v letu 2013 za preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov so bili ocenjeni na 100 mlrd. Eur (IDF, 2013). Več kot četrtina teh sredstev je porabljenih za nadzor glikemije, četrtina za zdravstveno obravnavo kroničnih zapletov diabetesa in preostala za dodatno splošno zdravstveno obravnavo. Bolnišnično zdravljenje prispeva največji delež stroškov, med 50% in 60%. Naraščajoči stroški v povezavi s sladkorno boleznijo izpostavljajo potrebo po učinkovitih preventivnih ukrepih in zagotovitvi kakovostne obravnave, da bi sladkorno bolezen in zaplete učinkovito obvladovali.

Glavne nenalezljive bolezni v Evropski regiji – sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak, kronične bolezni dihal – imajo skupne dejavnike tveganja, na katere je možno vplivati, zato naj bi v populacijske pristope integrirali preprečevanje le-teh kot skupine bolezni.

Povzetek (namen, prevalenca, stroškovni model, ekonomsko breme) /(namen; viri in metode; rezultati; zaključki /interpretacija)

Z raziskavo smo ocenili ekonomske stroške sladkorne bolezni, ki vključujejo neposredne in posredne stroške, z vidika zdravstvenega sistema v letu 2012. Neposredni stroški zdravljenja sladkorne bolezni vključujejo stroške za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko tehnične pripomočke. Obiski pri zdravnikih na primarni in sekundarni ravni so predstavljali 12,3 milijona Eur ali 11% sredstev. Največji delež, 35%, predstavljajo zdravila, saj so stroški za zdravila za zniževanje krvnega sladkorja so v letu 2012 dosegli 28,2 milijona Eur, skupni stroški zdravil pri sladkorni bolezni pa 39,5 milijona Eur. Stroški za pripomočke pri zdravljenju sladkorne bolezni so znašali 16,5 milijona Eur. Za bolnišnično zdravljenje je bilo porabljenih 15,7 milijona Eur, kar predstavlja 14% vseh neposrednih medicinskih stroškov. Sredstva za dializo in transplantacije so znašala 9,3 milijona Eur, za rehabilitacijo 4,4. Strošek ZZZS so tudi nadomestila za začasno odsotnost od dela. Neposredni stroški zdravstvene obravnavo sladkorne bolezni in njenih posledic so ocenjeni na 114,3 milijona Eur.

Posredni stroški začasne zadržanosti od dela so ocenjeni na 5,5 milijona Eur, od tega začasna zadržanost od dela 2,3 milijona Eur ter izgubljen prihodnji zaslužek 3,2 milijona Eur.

5

1. Sladkorna bolezen kot javnozdravstveni problem

1.1 Javnozdravstveni vidiki sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen s spremljajočo obolevnostjo, socialnimi in ekonomskimi posledicami za obolele in njihove družine ter zahtevami za zdravstveni sistem in družbo postaja v številnih državah velik javnozdravstveni problem.

Sladkorna bolezen (SB) je presnovna bolezen, za katere je značilna povečana koncentracija glukoze v krvi, ki nastane zaradi pomanjkanja inzulina ali zmanjšane odzivnosti celic in tkiv na inzulin. Glede na vzrok kronične hiperglikemije je najpogostejši tip 2 (okoli 90%), pri katerem sta v razvoj bolezni vključena oba vzroka. 10% - 15% sladkornih bolnikov ima tip1 SB, za katerega je značilno dokončno prenehanje nastajanja inzulina in večinoma nastopi v otroštvu ali mladostniški dobi. Manjši delež SB (1%-5%) je povezan z drugimi vzroki. Pri manj kot 10% nosečnosti se pojavi nosečniška sladkorna bolezen, ki pri dveh tretjinah izzveni, vendar je ta skupina z večjim tveganjem za SB.

Sladkorna bolezen v dolgoletnem poteku lahko vodi do kroničnih zapletov, vpliva na težji potek drugih obolenj in umrljivost. Zvišana raven krvnega sladkorja povzroči okvare žilja in živčevja. Hiperglikemija, arterijska hipertenzija in spremenjen lipidni profil so vključeni v povečanje tveganja za mikrovaskularne zaplete, ki prizadenejo drobne žile in vodijo do izgube vida, okvaro živcev in ledvic, ter makrovaskularne zaplete, kot so miokardni infarkt in druge ishemične srčne bolezni, možganska kap in periferna žilna bolezen. Pogosto in dolgo trajanje hiperglikemije je tudi pomemben dejavnik tveganja pri SB tip1. SB ima pomembno spremljajočo obolevnost in s kroničnimi zapleti, ki privedejo do najhujših stopenj, kot so amputacije, slepota ali odpoved ledvic, zmanjša kakovost življenja.

SB je pomemben in pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, s katerimi ima skupne vedenjske dejavnike tveganja. Aterosklerotične srčno-žilne bolezni so 3- do 5-krat pogostejše med osebami s SB. Delež le-teh med vzroki umrljivosti pri sladkornih bolnikih je 50%, odpoved ledvic pa je vzrok pri 10-20% (IDF, 2013). V razvitih državah je SB glavni vzrok slepote v starosti 20-74 let in med najpogostejšimi vzroki končne ledvične odpovedi odpovedi ter najpogostejši razlog za amputacijo spodnjih udov. Ta stanja imenujemo kronični zapleti sladkorni bolezni. Poleg tega imajo bolniki s sladkorno boleznijo zelo pogosto tudi arterijsko hipertenzijo in dislipidemijo. Pričakovano trajanje življenja sladkorna bolezen zmanjša za 10 let ali več. Skupaj s komorbidnostjo pri diabetesu, kot imenujejo s SB povezane bolezni, predstavlja 4. vodilni vzrok smrti v Evropi.

SB tip2 lahko vrsto let poteka brez izraženih značilnih simptomov in pogosto ostane neodkrita. Delež neodkritih bolnikov je tudi v razvitih državah visok do 35%. Ob odkritju bolezni ima lahko več kot polovica bolnikov enega ali več kroničnih zapletov, kot je diabetična retinopatija, ki se je razvijala 8 let ali več.

Med Evropejci je doživljenjsko tveganje za SB 30- do 40- odstotno in podobno je tveganje za prediabetes (mejno bazalno glikeimijo in moteno toleranco za glukozo). Delež oseb s SB narašča s starostjo večinoma zaradi SB tip2, ki je z javnozdravstvenega vidika najpomembnejši. Večanje prevalence v populaciji gre večinoma pripisati večjemu preživetju oseb s SB in splošne populacije.

6

Starostno specifično tveganje se v evropski populaciji povečuje, saj se v vseh starostnih skupinah SB pojavlja pogosteje kot pred dvemi desetletji. SB tip2 se pojavlja že tudi pri otrocih in mladostnikih. Pri otrocih je bil najpogostejši tip1 SB, ki je v porastu za okrog 4% letno, povečuje pa se tudi incidenca SB tip2. V nekaterih državah predstavlja že več kot polovico novoodkritih primerov SB pri otrocih in mladostnikih. Incidenca SB tip1 je pri otrocih do 14. let v Evropi največja v nordijskih državah in UK.

Ocenjena prevalenca SB (znana in neodkrita SB) v EU je 6% prebivalstva v starosti 20-79 let (IDF, 2013). Države z največjo prevalenco (nad 8%) so Portugalska, Ciper, Nemčija, Španija . Raziskovalci ocenjujejo, da je število oseb z moteno toleranco za glukozo, ki povečuje ogroženost za SB tip2 in srčno-žilne bolezni, večje od števila oseb s sladkorno boleznijo za 50%, letno pa se bo pri 10% oseb z MTG razvila bolezen (IDF, 2006). Tveganje za SB tip2 se v Evropi povečuje pri delovno aktivnem prebivalstvu, kar lahko pomeni pojavljanje zapletov pri nižji starosti. Projekcije rasti prevalence SB na več kot 10% leta 2025 ter večanja števila sladkornih bolnikov temeljijo na sedanjih starostno specifičnih stopnjah, ki se bodo najverjetneje povečale zaradi naraščanja deleža debelosti in čezmerne prehranjenosti. Ocena IDF za leto 2013 znaša 32 milijonov prebivalcev, za leto 2035 pa 38 milijonov oseb s SB, če ne bo ukrepov za spremembe (Diabetes Atlas, 6th edition (IDF, 2013).

Prevalenca sladkorne bolezni in dejavnikov življenjskega sloga, ki prispevajo k pojavu SB, je v razvitem svetu večja v skupinah z nizkim socialno-ekonomskim položajem. Socialni gradient ugotavljajo tudi pri prevalenci nezdravljene SB in zdravstvenih izidih. Revnejši družbeni sloji trpijo večje zdravstveno in socialno breme SB. Debelost, telesna neaktivnost in kajenje, ki so povezani z nastankom SB tip2 in pomembni za preprečevanje kroničnih zapletov pri vseh tipih SB, so pri nizkem socialnem statusu pogostejši. Tako za sladkorno bolezen kot za povišan krvni tlak in bolezni srca so socialno-ekonomske neenakosti večje pri ženskah v primerjavi z moškimi. Pri SB je pretežni del gradienta v umrljivosti in posebej zaradi ishemične bolezni srca pojasnjen z večjo razširjenostjo arterijske hipertenzije in kajenja v skupinah z nižjim socioekonomskim statusom. Raziskovalci izpostavljajo ranljive skupine: manj izobražene, z nizkimi prihodki, nizkim zaposlitvenim statusom, manjzmožnostjo, prebivalstvo ruralnih okolij, revne prebivalce mest in depriviranih okolij.

Na spremenljive dejavnike tveganja, ki so vpleteni v nastanek SB tip2 in so pomembni za zmanjševanje zapletov pri vseh tipih SB, npr. čezmerno težo, debelost, telesno nedejavnost, kajenje, je možno vplivati, kljub temu pa v večini držav prevalenca debelosti narašča. Glede na distribucijo determinant je pričakovano med evropskim prebivalstvom nadaljnje povečevanje deleža debelih. Med najpomembnejše determinante naraščanja incidence SB štejejo obesogena (diabetogena) okolja, za katera je značilna telesna nedejavnost in velika ponudba okusne energijsko goste hrane. Ocenjujejo, da bi se bilo možno izogniti do 80% primerov SB tip2 samo z izogibanjem čezmerni telesni teži in debelosti. Povečana telesna teža z ITM 25-29,9 je prisotna pri okrog 40% odraslih prebivalcev EU in s tem prispeva k bremenu bolezni enako ali večje število primerov SB kot debelost, čeprav je z debelostjo povezano večje tveganje SB, zato naj bi bili ukrepi usmerjeni v preprečevanje vseh stopenj povečane telesne teže.

7

1.2 Epidemiološke značilnosti sladkorne bolezni v Sloveniji

1.2.1 Prevalenca sladkorne bolezniRazširjenost sladkorne bolezni in trende lahko najbolje opišemo s pomočjo podatkov o prejemnikih zdravil za zniževanje glukoze v krvi V letu 2012 jih je prejemalo 99.300 oseb. Prevalenca z zdravili zdravljene SB je bila 5,4% odraslih 20-79 let1. Starostno stand. prevalenca (20-79 let), ki se uporablja zlasti v mednarodnih primerjavah, je znašala 5,1%. V starosti 60 let je prejemalo zdravila za sladkorno bolezen 10,4% prebivalcev, podobno kot večina evropskih držav, med starejšimi od 65 let 16%. Največja starostno specifična prevalenca znaša 17,7%. Po 40. letu je med moškimi delež sladkorne bolezni večji, v starostnih skupinah 50-64 let je do 1,5-krat pogostejša kot pri ženskah ter ima izrazit trend rasti. Regije z večjo stopnjo od državnega povprečja so Zasavska, Spodnjeposavska, Savinjska, Pomurska in JV Slovenija.

Slika 1. Število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi, Slovenija, 2002 – 2013

V Sloveniji se število prejemnikov zdravil za SB v zadnjih letih povečuje za okrog 3% (2500 oseb) vsako leto. Med leti 2008 in 2011 je naraščalo po 5% letno z incidenco okrog 11.000 novih prejemnikov. Na rast prevalence SB kot pri večini kroničnih bolezni vpliva več sočasnih dejavnikov: spremenjeno razmerje odkrita/neodkrita SB (aktivno presejanje), demografske spremembe, pojavljanje SB pri nižji starosti, izboljšano zdravljenje, manjša umrljivost in daljše preživetje oseb s SB in v splošni populaciji ter incidenca SB (v preteklih letih in sedanja stopnja), ki se je povečala s porastom čezmerne telesne teže in debelosti med prebivalstvom.

7148 7290 7242 7404 7423 7438 7282 72299311 9996 10840 11531 12026 12369 12352 120159677 10152 10662 11311 12631 14199 14945 15688

40325 42710 45363 4798950277

52230 54267 5635775575

7968383822

8805392466

96730 99286 101677

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

110.000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

štev

ilo p

reje

mni

kov

zdra

vil z

a zd

ravl

jenj

e SB

65 in več

60-64

55-59

50-54

do 50 let

Vir: IVZ, Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, 2012.Slika 2. Število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po starostnih skupinah, Slovenija, 2006 – 2013

1 Vir Zbirka porabe zdravil na recept omogoča izračun letne prevalence. Vključuje vse tipe SB.

8

Vir: IVZ, Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, 2012.Slika 3: Starostno specifična stopnja prevalence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni po spolu, Slovenija 2012

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

stop

nja

na 1

000

preb

ival

cev

starostna skupina

Starostno specifična prevalenca z zdravili zdravljene sladkorne bolezni, Slovenija, 2009-2012

2009

2010

2011

2012

Vir: IVZ, Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, 2012.Slika 4: Starostno specifična prevalenca sladkorne bolezni, Slovenija, 2009 - 2012

Vir: IVZ, Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, 2009-2012.Slika 5: Starostno specifična prevalenca z zdravili zdravljene sladkorne bolezni po spolu, Slovenija, 2009 - 2012

Vir: IVZ, Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, 2012.

9

Slika 6: Prostorska porazdelitev starostno stand. prevalence prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi, Slovenija 2013

Povprečna starost prejemnikov zdravil za SB je 65,3 let. 11% ali 11.300 oseb je starih med 45 in 54 let. Polovica prejemnikov zdravil ADZ je mlajših od 67 let.

Deleži glede na vrsto terapije so več let enaki. Zdravila je v letu 2012 prejelo 99.300 oseb, med temi je 68% prejemalo izključno zdravila, ki se zaužijejo v obliki tablet, 17.700 (18%) samo insulin in okoli 14% insulin in peroralne antihipergliemike. Prejemnikov insulina je okrog 32.000. O deležu nemedikamentoznega zdravljenja SB za Slovenijo zaenkrat ni podatkov. Števila obolelih za posameznim tipom sladkorne bolezni na podlagi predpisanih zdravil na recept ne moremo oceniti.

Vir: IVZ, ZZZS, Zbirka porabe zdravil na recept, 2009-2013.

Slika 7: Število prejemnikov inzulina po tipu terapije (inzulin in drugi razredi ADZ zdravil; samo inzulin), spolu in starostni skupini, Slovenija, 2012

1.2.2. Incidenca sladkorne bolezni

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600Število novih prejemnikov antidiabetičnih zdravil, 2013

Vir: IVZ, ZZZS, Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, 2012.Slika 8: Število novih prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po starostnih skupinah, Slovenija, 2013

10

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

Incidenčna stopnja prejemnikov antidiabetičnih zdravil na 100.000 oseb po spolu, Slovenija, 2013

moški

ženske

Vir: IVZ, ZZZS, Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, 2012.Slika 9 : Starostno specifična stopnja incidenca z zdravili zdravljene sladkorne bolezni, Slovenija, 2013

Vir: IVZ, ZZZS, Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, 2012.Slika 10: Stopnja incidence z zdravili zdravljene sladkorne bolezni po statističnih regijah, Slovenija, 2013

Incidenca SB tip1 je pri otrocih v starostni skupini 0-14 let 9.5/100.000. Letno zboli med 50 in 60 otrok in mladostnikov do 18 leta.

Incidenca nosečniške SB je po spremembi diagnostičnih meril 77,1/1000 porodnic v starosti od 20 do 49 let (1634 primerov v letu 2012).

1.2.3 Zapleti pri sladkorni bolezni

Bolnišnično zdravljenje zapletov SB odraža poleg primarne preventive uspešnost ambulantne obravnave SB na primarni in sekundarni ravni. Sladkorna bolezen spada med bolezni, pri katerih je dobro ambulantno vodenje z doseganjem ciljev doseganjem ciljev zdravljenja glikemije, krvnega tlaka in dislipidemije ključno za dolgoročne zdravstvene izide. Velik delež zapletov, hospitalizacij in umrljivosti je izogibljiv in odraža kakovost zdravstvene oskrbe ter morebitne vrzeli, obenem pa povečuje breme bolezni zaradi zdravstvenih, socialnih in ekonomskih posledic. Po metodologiji OECD je bilo v letu 2012 v Sloveniji 76,6 sprejemov/100.000 prebivalcev nad 15 let zaradi kroničnih zapletov SB, 13,5 amputacij in 10,1 akutnih zapletov.

11

Vir: IVZ, Zbirka bolnišničnih obravnav 2012Slika 11. Stopnja sprejemov v bolnišnico zaradi kroničnih zapletov sladkorne bolezni, Slovenija, 2005-2012

Vir: IVZ, Zbirka bolnišničnih obravnav 2012Slika 12. Stopnja sprejemov v bolnišnico zaradi kroničnih zapletov sladkorne bolezni po starostnih skupinah, Slovenija, 2012

Vir: IVZ, Zbirka bolnišničnih obravnav 2012Slika 13. Stopnja sprejemov v bolnišnico zaradi akutnih zapletov sladkorne bolezni, Slovenija, 2005-2012

12

Vir: IVZ, Zbirka bolnišničnih obravnav 2012Slika 14. Stopnja sprejemov v bolnišnico zaradi amputacij pri sladkornih bolnikih, Slovenija, 2005-2012

1.2.4 Umrljivost

Vloga sladkorne bolezni pri umrljivosti je podcenjena, saj pri registraciji osnovnega vzroka smrti pogosto poročajo bolezni, ki so dejansko kronični zapleti SB oziroma je le-ta pomembno prispevala k težjemu poteku in povečala tveganje smrti. Kot osnovni vzrok smrti so SB poročali pri 1,9% ali 358 umrlih (l. 2010) in 331 (2012), vendar je za Evropo ocenjen pripisljivi delež 10%. Med vzroki prezgodnje umrljivosti je bila SB na 17. mestu (1,6% YLL). V bremenu bolezni je SB predstavljala 15.416 ali 2,7% DALY (vir: GBD).

1.2.5 Število oseb s sladkorno boleznijo

Na podlagi števila prejemnikov zdravil je za leto 2012 ocenjeno število oseb z znano SB 117.000 (6% populacije) in v letu 2013 ocenjeno število 119.700 oseb. Ocena temelji na predpostavki, da 15% bolnikov obvladuje SB samo z nefarmakološkimi ukrepi in zdravim življenjskim slogom.

Vsi bolniki s sladkorno boleznijo

Bolniki z znano sladkorno boleznijo

Ocena119.700(15 % zdravživlj. slog brez zdravil)

Bolniki, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi

101.700 Bolniki, ki dosegajo ciljne vrednosti

Bolniki z neodkrito SB

Bolniki, ki niso zdravljeni z zdravili

Bolniki, ki dosegajo željene izide

Slika 15. Ocena števila oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji v letu 2013

Natančnejše ocene omogočajo populacijske raziskave z meritvami (HES), ki poleg prevalence SB ugotovijo tudi delež neodkrite sladkorne bolezni. V Sloveniji je ta delež po desetletnem izvajanju programa NPPPSŽB za preprečevanje srčno-žilnih obolenj v ambulantah splošne in družinske medicine najverjetneje manjši kot v drugih evropskih državah. Po ocenah Mednarodnega združenja za diabetes (IDF), ki vključujejo tudi neodkriti diabetes, je Slovenija med evropskimi državami s srednje visoko prevalenco SB (20-79 let).

13

1.2.6 Pričakovana prevalenca sladkorne bolezni glede na trende dejavnikov tveganjaAnketne raziskave zdravja so vir za ocene prevalence kroničnih obolenj in stanj ter življenjskega sloga prebivalstva. V Sloveniji so bile izvedene reprezentativne raziskave EHIS (IVZ, 2007, 2014) in CHMS CINDI Z zdravjem povezan vedenjski slog (2001-2004-2008-2012) tipa HIS s samoporočanjem. Ugotovitve prinašajo vpogled v razširjenost in trende vedenjskih dejavnikov v povezavi s SB ter socialne neenakosti v zdravju. Za nezdrave izbire življenjskega sloga v povezavi s SB - telesno nedejavnost, čezmerno telesno težo in debelost, nezdravo prehranjevanje, kajenje - je v desetletnem obdobju med slovenskim prebivalstvom značilen trend naraščanja. Debelost, ki je glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in SB tip 2, je ugotovljena pri 15% oseb brez SB. Prevalenca sladkorne bolezni, omenjenih dejavnikov življenjskega sloga in visokega tveganja za SB je večja v skupinah z nizkim socialno-ekonomskim položajem. Med osebami s SB se pri nekaterih prehranskih značilnostih, uživanju zelenjave in debelosti socialne neenakosti povečujejo. Populacijske raziskave s tem omogočajo spremljanje nekaterih kazalnikov izida sistema za preprečevanje SB in velikega tveganja.

Moški Ženske

Vir: IVZ, Z zdravjem povezan vedenjski slog, 2012.

Slika 16: Ocenjena starostno specifična prevalenca sladkorne bolezni (s samoporočanjem) po spolu, starostni skupini in izobrazbi, Slovenija 2001-2008-2012

Vir: IVZ, Z zdravjem povezan vedenjski slog, 2012.

Slika 17: Prevalenca sladkorne bolezni po vrednosti ITM, Slovenija, 2001 in 2012

Raziskava je po modelu FINDRISC (Finnish Diabetes Risk Score), ki se uporablja v okviru populacijske strategije presejanja za visoko tveganje, ugotavljala delež prebivalstva, ki je zaradi nezdravih izbir življenjskega sloga poleg nespremenljvih dejavnikov tveganja (starost, spol, dedna osnova) najbolj ogrožen. Porazdelitev tveganja med prebivalstvom prikazuje slika .. . Raziskava je ugotovila visoko tveganje (zbolel bo 1 od 3 v naslednjih 10 letih) ali zelo visoko tveganje (zbolel bo 1 od 2 v naslednjih 10 letih) pri 14% moških in 12% žensk v starostni skupini 45-54 let. Med osebami v starosti 55-64 let je četrtina (28%) ogroženih z visokim ali zelo visokim tveganjem za nastop SB v prihodnjih 10 letih.

14

Vir: IVZ, Z zdravjem povezan vedenjski slog, 2012

Slika 18: Tveganje za sladkorno bolezen tip2 po spolu in starosti - FINDRISC, Slovenija, 2012

15

2 Metodologija ekonomskih analiz sladkorne bolezniRaziskave bremena bolezni z ekonomsko analizo stroškov merijo ekonomsko breme bolezni in ocenjujejo maksimalni obseg, ki bi ga potencialno lahko prihranili ali pridobili, če bolezni ne bi bilo. Analize stroškov bolezni COI (angl. Cost-of-illness) osvetljujejo velikost vpliva bolezni na družbo ali del družbe in so pogosto uporabljene kot eno izmed izhodišč pri oblikovanju politike javnega zdravja. Sistemi zdravstvenega varstva se v številnih državah soočajo s stalnim pomanjkanjem sredstev. Stroški za zdravstveno oskrbo prebivalstva se vztrajno povečujejo in večinoma rastejo hitreje kot BDP. Po projekcijah in napovedih večanja števila oseb s stanji kot sta npr. sladkorna bolezen ali Alzheimerjeva bolezen naj bi ocenjeni stroški za zdravstvene blagajne naraščali, velik porast pa bi ogrozil stabilnost zdravstvenih proračunov. Informacije o stroških bolezni, trendih in učinkih lahko pomagajo oblikovalcem politik pri odločitvah, katere bolezni prednostno obravnavati in pri katerih boleznih bo zdravljenje pomembno vplivalo na zmanjšanje bremena bolezni. Za posamezne deležnike prikažejo, kakšen finančni učinek ima določena bolezen na javne programe, in katere bolezni imajo velik vpliv na njihove stroške. Analize stroškov bolezni dajo tudi informacije za opredelitev stroškovne učinkovitosti (CEA) in stroškovne koristnosti (CBA), ki primerja stroške in koristi programov v denarnih enotah. Čeprav so analize stroškov bolezni COI le del analiz stroškov, lahko zagotovijo temeljni okvir za analizo stroškov v omenjenih raziskavah stroškov in izidov. COI študije lahko pokažejo, katere bolezni bi zahtevale povečano alokacijo virov za preventivo ali zdravljenje, omejene pa so pri določanju, kako naj bodo viri porazdeljeni, saj ne merijo koristi. Poleg tega COI analize uporabljajo različne metode, kar vpliva na zanesljivost in primerljivost ugotovitev.

Analize stroškov bolezni se razlikujejo glede na vidik analize, vire podatkov, vključitev posrednih stroškov in časovni okvir stroškov. Natančna pojasnitev metod izboljša primerljivost ocen stroškov. Ob izvedbi z jasnimi metodami predstavlja COI pomembno analitično orodje v javnozdravstveni politiki.

2.1 Opredelitev komponent ekonomskega bremena sladkorne bolezni

Sistematičen pregled s poudarkom na opredelitvi, kaj zajemajo neposredni in posredni stroški sladkorne bolezni s spremljajočo obolevnostjo, ter ugotavljanju, katere strategije se uporabijo pri določitvi stroškov, je temelj za metodologijo raziskave.

Stroški

Celovita analiza vključuje neposredne, posredne in neopredeljive (angl. intangible) stroške2. Neposredni stroški (angl. direct costs) merijo oportunitetne stroške virov, uporabljenih za zdravstveno obravnavo, medtem ko posredni merijo vrednost virov, izgubljenih zaradi določene bolezni. Oportunitetni stroški so v tem primeru merjeni kot'vrednost izgubljene priložnosti, da bi na drugačen način uporabili tiste vire, ki so bili uporabljeni ali zapravljeni zaradi bolezni. Nekatere študije vključujejo tudi neopredeljive stroške, pripisane bolečinam in trpljenju bolnika in svojcev, običajno izražene v obliki meril kakovosti življenja, vendar je ta kategorija stroškov pogosto izpuščena, ker jih ni mogoče natančno ovrednotiti v denarni vrednosti.

2 Stroški so opredeljeni kot vrednost virov oz. sredstev, ki se porabijo za izdelavo izdelka ali izvršitev storitve.

16

Neposredni stroški

Neposredni stroški vključujejo medicinske stroške in nemedicinske stroške. Pri ugotavljanju neposrednih stroškov raziskave pogosto merijo celotne neposredne stroške (celotne stroške uporabljenih virov) raje kot neto neposredne stroške, ki izločijo prihodnje zdravstvene stroške, ki se jim bodo zaradi smrti izognili, iz celotnih neposrednih stroškov.

• Medicinski stroški

- bolnišnično zdravljenje- obiski pri osebnem zdravniku - obiski pri specialistih - obiski v urgentnih ambulantah- zdravstvena oskrba v negovalnih ustanovah, paliativna oskrba - patronažna nega na domu - rehabilitacijska obravnava- obravnava pri drugih zdravstvenih strokovnjakih - laboratorijske analize - zdravila na recept (tudi neželeni učinki zdravil) - medicinski pripomočki.

Eden od izzivov pri izračunu neposrednih medicinskih stroškov je, da so pogodbene vrednosti (cene) pogosto edini dostopni podatki, čeprav ne odražajo natančno izdatkov, ki so navadno manjši. Za pripravo natančnejših ocen morajo analize uporabiti razmerje strošek/izdatek, ki nastaja pri izvajalcih zdravstvenih storitev.

� • Nemedicinski stroški

Nemedicinski neposredni stroški vključujejo prevoze do mesta izvajanja zdravstvene obravnave, stroške premestitev in stroške za spremembo prehrane, bivališča, avtomobila ipd. Večinoma se ne všteva stroškov raziskovanja, usposabljanja in kapitala (stavb, gradenj), ki so običajno že vključeni v ceno storitev, pogosto pa jih niti ni možno porazdeliti po boleznih. Fokus je običajno na neposrednih finančnih stroških, ker je nedenarne težko zajeti. Ta raziskava nemedicinskih stroškov ne vključuje, ker podatkovni viri ne omogočajo razmejitve teh podatkov v povezavi s sladkorno boleznijo.

Posredni stroški

Posredni stroški obsegajo• stroške zaradi zmanjšane ali izgubljene produktivnosti kot posledice bolezni • stroške neformalne oskrbe, ki jo bolniku nudijo družinski člani in druge osebe (merjeno kot oportunitetni stroški).

Stroškovni vidik manjše produktivnosti v povezavi z boleznijo vključuje:- bolniški stalež in izostanke z dela, merjene kot izgubljeni delovni dnevi bolnika, družinskih

članov in drugih neformalnih negovalcev- manjšo produktivnost na delu (prezentizem)- invalidnost - predčasno upokojitev- prezgodnjo umrljivost.

17

DiskontiranjeDiskontiranje je ekonomska metoda, ki prikaže današnjo vrednost preferenčnega zaslužka namesto vrednosti v prihodnosti, ker današnji zaslužek lahko z investiranjem ustvari dobiček. Današnji zaslužek je pogosto izražen kot oportunitetni strošek. Diskontiranje nam omogoči izračunati sedanjo vrednost plačil oziroma stroškov, ki se bodo pojavili v bodočnosti. Sedanja vrednost (angl. present value, PV), prejeta n let v prihodnosti, je ob diskontni stopnji r podana s formulo PV=plačilo /(1+r)n

Diskontiranje je relevantno za neposredne in posredne stroške, ki se bodo pojavili po prvem letu. Predlagana je 5% diskontna stopnja. Priporočena je uporaba različnih stopenj z opazovanjem učinka spreminjanja diskontne stopnje.

2.2 Pristopi in metodologija za oceno ekonomskega bremena

Vidik analizeAnaliza ekonomskega bremena bolezni se lahko izvede iz različnih vidikov (angl. perspective), od katerih vsak vključuje nekoliko različne stroške. Ocenjuje se lahko stroške z vidika družbe, plačnika (zdravstvenega sistema, vlade, delodajalcev), bolnikov in njihovih družin. Vsak vidik zagotovi določeni skupini koristne informacije o stroških. Namen analize določa, kateri vidik je ustreznejši. Poleg tega analiza ni omejena izključno na en vidik.

Družbeni vidik je najbolj celovit, ker vključuje vse neposredne medicinske ter posredne stroške za vse člane družbe. Družbeni vidik ima pogosto prednost, ker omogoča celovito analizo vseh oportunitetnih stroškov, pripisljivih določeni bolezni, in je priporočen za CE analize. Vendar družbeni pristop zahteva največ podatkov, zaradi česar ga je v določenih primerih težko uporabiti, zlasti pri manj pogostih boleznih, kjer so podatki bolj omejeni. Zaradi relativno večjega ranga vključenih stroškov družbeni vidik in vidik zdravstvenega sistema neizogibno prikažeta večje ocenjene stroške kot drugi pristopi . Sta najbolj celovita in tudi najpogosteje uporabljena. Izbira vidika, ki naj bo jasno opredeljen, lahko močno vpliva na ocenjene stroške. Obširnejše analize lahko tudi razdelijo stroške po deležnikih, da omogočijo analizo z več vidikov, kar je lahko posebno relevantno za zdravstveno politiko. Pričujoča raziskava je izvedena z vidika plačnika zdravstvenega sistema. Vse cene in realizirane vrednosti predstavljajo polno vrednost, kar pomeni obvezno zdravstveno zavarovanje in doplačila skupaj.

PristopNa incidenci temelječ pristop Na incidenci temelječe raziskave, ki ocenjujejo doživljenjske stroške, merijo stroške bolezni od nastopa do zaključka za primere, ki so začeli v času raziskave, običajno eno leto. Incidenčni stroški vključujejo diskontirane, doživljenjske medicinske stroške, stroške obolevnosti in umrljivosti za incidenčno kohorto.

Na prevalenci temelječ pristop Prevalenčna raziskava ocenjuje letne stroške - meri stroške v izbranem obdobju, ki je običajno eno leto, ne glede na to, kdaj je bil začetek bolezni. Prevalenčne raziskave vključujejo vse medicinske stroške in stroške obolevnosti za izbrano bolezen v letu raziskave, vcendar se stroški umrljivosti in invalidnosti računajo drugače kot ostali stroški. Diskontirana umrljivost in stroški invalidnosti se izračunajo za vse paciente, ki umrejo ali postanejo trajno delanezmožni v letu analize, izračunejo se za to leto in za vsa leta do pričakovane starosti ob smrti.

18

Prevalenčne raziskave so pogostejše, ker zahtevajo manj podatkov in manj predpostavk kot incidenčne. Podatke je potrebno zbrati samo za eno leto in ni potrebno poznavanje ali predpostavke o deležih ali poteku bolezni. Osnovni pristop vsake metode je uporaba letnih podatkov za presečni prikaz, kako so stroški porazdeljeni po starosti. Predpostavka je, da presečni pregled stroškov pri različnih starostih odraža napredovanje bolezni. Pričujoča raziskava je prevalenčnega tipa.

COI raziskave so posebno uporabne za merjenje potencialnih prihrankov, če bi odvrnili primer bolezni. Za kronične bolezni s stroški, ki segajo čez prvo leto, dajo incidenčne raziskave več informacij o stroških odvrnjenega primera (angl. averted case). Prevalenčna raziskava je lahko izvedena pri kroničnih boleznih, vendar naj bo interpretirana kot posnetek stroškov v enem letu raje kot stroškov, ki bi bili prihranjeni, če bi odvrnili vse primere bolezni. Čeprav obe metodi uporabljata iste stroške (medicinske, obolevnost, umrljivost, druge nezdravstvene stroške), diskontiranje prihodnjih stroškov v incidenčnih raziskavah povzroči nižje ocenjene stroške kot pri prevalenčni metodi.

Pristop od zgoraj navzdol (Top-down app.)Neposredni stroški se lahko ocenijo z uporabo enega izmed naslednjih pristopov: top-down, bottom-up, ekonometrični (inkrementalni) pristop.

Top-down pristop, znan tudi kot epidemiološki pristop ali pristop s populacijskim pripisljivim deležem (PAF), meri delež bolezni, ki je nastala zaradi izpostavljenosti neki (drugi) bolezni ali dejavniku tveganja. Pristop uporablja agregirane podatke skupaj s PAF za izračun pripisljivih stroškov. Raziskave pogosto uporabljajo epidemiološko mero PAF:

PAF=p(RR-1)/ [p(RR-1)+1] kjer je p .. prevalenca bolezni A, RR .. neprilagojeni RR (angl. unadjusted) za B pri osebah z A v primerjavi z osebami brez A. Vendar se ta enačba lahko uporabi le v omejenih primerih, ko ni drugih dejavnikov, ki bi vplivali na povezavo med boleznima A in B. Običajno so begave spremenljivke (confounders) ( starost, spol, druge) povezane lahko z obema, tako z boleznijo A kot B. Če se v analizi ne izvede kontrole za te spremenljivke, povzročijo pristranost pri relativnem tveganju RR (običajno navzgor) in posledično večji pripisljivi delež (PAF). Npr. pri sladkorni bolezni obstaja povezava z boleznijo srca, vendar so osebe z obema boleznima običajno starejše; neupoštevanje starosti pri izračunu PAF bi vodilo v sistematično napako. Obstaja več metod za kontrolo na te spremenljivke, npr. regresijske metode. Pojavlja se tudi modifikacija učinka (angl. effect modification), ko tretji dejavnik vpliva na povezavo med boleznima A in B, npr. s starostjo je vpliv sladkorne bolezni na bolezen srca večji. Pristop zahteva dodatne podatke o vzročni povezanosti (angl. causal pathway) za izračun populacijskih pripisljivih deležev (PAF).

Pristop od spodaj navzgor (Bottom-up app.)Da bi se izognili potrebi po izračunu pripisljivih deležev (PAF) in metodah za preprečitev pristranosti, lahko uporabimo bottom-up ali ekonometrični pristop. V naši analizi smo uporabili ta pristop, ki je bil glede na razpoložljive vire možen za večino stroškovnih dejavnikov.

Bottom-up pristop oceni stroške tako, da izračuna povprečni strošek zdravljenja bolezni in ga pomnoži s prevalenco bolezni. Ker je povprečna cena zdravljenja redkokdaj na razpolago, bottom-up pristop pogosto izračuna povprečno ceno zdravljenja z zbiranjem različnih delov zdravljenja. Pogosto se zmnoži povprečno enoto stroška določene vrste zdravljenja s povprečnim obsegom koriščenja zdravljenja, da bi dobili oceno povprečnega stroška zdravljenja. Metoda se ponovi za vsako vrsto

19

zdravljenja, da dobimo skupni povprečni strošek za primer, kar se zatem pomnoži s prevalenco bolezni, da dobimo celotne direktne stroške.

Ekonometrični ali inkrementalni (prirastni) pristop oceni razliko med kohorto prebivalstva z boleznijo in kohorto brez bolezni3. V analizi sta kohorti uparjeni, običajno z regresijsko analizo po različnih demografskih značilnostih (spol, starost, etnična pripadnost, geografska lokacija) in prisotnosti drugih kroničnih stanj. V okviru ekonomističnega pristopa se uporabljata dve metodi za ocenjevanje stroškov: metoda povprečnih razlik in večnivojska regresijska analiza. Metoda povprečnih razlik primerja povprečne stroške, povzročene z vsako od obeh kohort, da ugotovi razliko, pripisljivo proučevani bolezni. Raziskave, ki uporabljajo to metodo, včasih opišejo samo ceno za posamezni primer opazovane bolezni raje kot oceno vseh stroškov. Večnivojsko regresijsko analizo se uporabi, če gre za veliko število primerov bolezni brez stroškov ter majhno število primerov z zelo velikimi stroški.

Ker ekonomistični pristop meri inkrementalno razliko med osebami, ki imajo bolezen, in tistimi, ki je nimajo, običajno zahteva le eno podatkovno zbirko. Top-down pristop pa običajno zahteva podatke o stroških kot tudi o relativnih tveganjih (RR), ki so potrebni za izračun populacijskih pripisljivih deležev (PAF). Bottom-up pogosto zahteva podatke iz različnih virov za ceno enote in stopnjo koriščenja različnih vrst zdravljenja. Ob tem, da se metode razlikujejo, ima inkrementalni pristop prednost, ker zahteva manj podatkov.

2.3 Metode za pripisovanje stroškov osnovni bolezni

Definicija primera

Diagnostična definicijaBolezni pripisani stroški so v veliki meri odvisni od tega, kako je definiran primer za analizo. Osnova za določitev je MKB-10. Katero stanje vključiti, je pomembno vprašanje in ima lahko velik vpliv na raven ocenjenih stroškov.

Sekundarna diagnoza (dodatna diagnoza)Drugi izziv pri definiranju primera bolezni je vključitev dodatne (sekundarne) diagnoze. Pri različnih diagnozah, zaradi katerih bolnik potrebuje zdravljenje, je potrebno v raziskavi opredeliti, kako se razporedi oz. pripiše stroške med diagnoze. Da bi natančno vključili stroške sekundarne diagnoze, mora biti znana vzročna povezanost med diagnozami. Sekundarna diagnoza je lahko navedena, ker je osnovni vzrok bodisi ker je zaplet, lahko pa le kot dodatna informacija. Pripisani stroški so v prvem primeru večji kot v drugem, pri tretjem so neznatni ali jih ni.

Jasna vzročna povezanost je potrebna tudi za to, da se določi, kako naj se stroške pripiše sekundarni diagnozi. Najbolj preprosta metoda je vključitev samo primarne diagnoze, vendar bi to lahko spregledalo velik prispevek dodatnih diagnoz k pripisljivim stroškom. Druga metoda je vključitev sekundarne diagnoze z relativnimi utežmi (npr. pri bolezni s primarno in sekundarno diagnozo se 80% stroškov pripiše primarni in 20% sekundarni diagnozi). Stroške bolezni se lahko oceni tudi kot inkrementalni prirast stroškov, pripisljiv sekundarni diagnozi.

3 Inkrementalni (prirastni stroški) odražajo spremembo celotnih stroškov, povezano s spremembo proizvodnje za inkrement storitve. Ta se tipično meri na enoto proizvedene storitve in v tem primeru se jih imenuje povprečni inkrementalni stroški (angl. incremental costs).

20

Pristop z uteževanjem vključi npr. diabetes kot primarno diagnozo, z uteževanjem in inkrementalnim pristopom. Uteževanje dodeli različne uteži sekundarni diagnozi diabetesa v odvisnosti od tega, ali je diagnoza povezana s primarno diagnozo; bolj kot so diagnoze povezane, višja je utež. Obstajajo priporočila, kdaj uporabiti posamezni pristop. V naši raziskave smo uporabili 20-odstotni delež za izbrane diagnoze, ker nimamo lastne raziskave oziroma ocene pripisljivih deležev.

Primarna diagnoza je priporočena, če ni posebnih komorbidnosti, povezanih z boleznijo. Če obstajajo pomembne komorbidnosti, bi bili stroški podcenjeni. Uteževanje je najbolj primerno pri boleznih, ko je zdravljenje jasno pripisljivo bolezni, četudi so prisotne komorbidnosti. Omejitev tega pristopa je subjektivnost pri določitvi uteži in možnost dvojnega štetja. Čeprav zahteva podatke o prevalenci bolezni po starosti in spolu, priporočajo inkrementalni pristop za bolezni, ki imajo pomembne komorbidnosti. KomorbidnostPrisotnost komorbidnosti na vzročni poti, pogosto preko sekundarne diagnoze, lahko pomembno poveča stroške. Neupoštevanje komorbidnosti lahko povzroči pomembno podcenitev stroškov bolezni. Vendar vključitev vseh stroškov multiplih diagnoz lahko vodi v problem dvojnega štetja, ki nastopi zaradi težav pri natančnem razmejevanju stroškov povezanih bolezni, kot sta primer diabetes in bolezen srca.

Pripisljivi stroški komorbidnosti se lahko računajo z uporabo analize pripisljivega deleža ali z ekonometrično analizo. Prva analiza, pogosto znana kot epidemiološki pristop, uporablja enako metodo kot top-down pristop.

2.4 Metode za vrednotenje življenja in zdravja

Ocenjevanje posrednih stroškovZa številne bolezni so lahko posredni stroški pomembno večji od neposrednih medicinskih stroškov. Posredni stroški vključujejo izgubo virov zaradi obolevnosti in umrljivosti, kar pomeni denarno ovrednotenje vrednosti življenja. Medtem ko je vključitev posrednih stroškov v analizah COI pogosta in široko sprejeta, obstajajo številne dileme in nestrinjanje o korektni metodi za oceno, zlasti vrednosti za starejše ali osebe, ki niso zaposlene, zato se postavljajo vprašanja, ali naj bi te stroške vključevali.

Uporabljajo se trije osnovni pristopi za oceno posrednih stroškov: metoda človeškega kapitala, metoda frikcijskih stroškov in pripravljenost za plačilo. Metoda človeškega kapitala meri izgubljeno produktivnost v smislu izgubljenega zaslužka bolnika ali oseb, ki mu nudijo oskrbo. Za umrljivost ali stroške invalidnosti ta pristop pomnoži izgubljeni zaslužek pri vsaki starosti z verjetnostjo doživetja te starosti. Indirektni stroški pogosto segajo daleč v prihodnost, zato naj bi podatki o zaslužku odražali pričakovano povečanje v prihodnjih letih. Zaslužki v prihodnjih letih so diskontirani in pogosta je predpostavka 1% realne letne rasti prihodkov. Pristop človeškega kapitala pogosto vključuje vrednost gospodinjskega dela, običajno ovrednotenega kot oportunitetni strošek za najem nadomestne delovne sile na trgu dela.

21

Metoda človeškega kapitala je najpogostejši pristop za izračun posrednih stroškov bolezni in je iz praktičnih razlogov splošno priporočena. Ker ta pristop uporablja razmerja zaslužkov in razmerja zaposlenosti (pogosto po starosti in spolu), se določenim skupinam posledično dodeli nižje zaslužke. Izbira metode ima velik učinek na ocenjene indirektne stroške, torej za oceno vrednosti človeškega življenja. Ocenjene so vrednosti v QALY, s katerim se meri tako trajanje kot kvaliteto življenja, pri čemer je dodeljena vrednost 1 za vsako leto v polnem zdravju in vrednost 0 za smrt, z vrednostmi med 0 in 1 za različna stanja bolezni.

PodatkiPodatki, primerni za uporabo v raziskavi COI, so različni glede na bolezen, vidik in pristop, ki ga uporabi raziskava. Velike nacionalne zbirke so bolj primerne za pogostejše bolezni kot npr. diabetes, možganska kap, astma, rak ter druge bolezni in stanja z relativno veliko prevalenco. Zlasti s starejšo populacijo je povezan relativno velik obseg neformalne oskrbe, o kateri običajno ni podatkov v nacionalnih zbirkah, vendar lahko vodi v znatno podcenitev posrednih stroškov bolezni z velikim deležem neformalne oskrbe.

22

3. Viri podatkov in omejitve3.1 Izbrani vidik in pristop

Z analizo želimo odgovoriti na vprašanje, kolikšni so stroški sladkorne bolezni za zdravstveni sistem, vključujoč neposredne in posredne stroške, v naslednjem koraku pa, koliko znašajo ekonomski stroški sladkorne bolezni za družbo. Izvedba ocene ekonomskih stroškov z vidika zdravstvenega sistema kot plačnika naj bi vključevala ZZZS, druge zdravstvene zavarovalnice in sredstva iz državnega proračuna za osebe, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja. V tej raziskavi smo opredelili ekonomske stroške sladkorne bolezni z vidika plačnika ZZZS.

Uporabljen je bottom-up pristop. Raziskava je prevalenčnega tipa.

Oseba s sladkorno boleznijo vstopa v zdravstveni sistem iz razlogov, ki so s sladkorno boleznijo, spremljajočimi boleznimi, stanji in posledicami neposredno povezani, lahko pa je zdravstvena obravnava ob drugih vzrokih za stik usmerjena ali prilagojena tudi z vidika sladkorne bolezni. Obravnava sladkorne bolezni na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in pot uporabnika, kot narekujejo Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah (Medvešček M, Mrevlje F, eds. Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah. Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije; 2011) ter protokol obvladovanja sladkorne bolezni tip 2 v družinski medicini (Šatej N, Zaletel J, Bulc M) so predstavljali osnovo za opredelitev, kje v poteku zdravstvene obravnave nastopi stroškovni dejavnik. Za določitev kalkulativnih elementov, posameznih komponent stroškov in strategij za pridobivanje podatkov sta vira Splošni dogovor s prilogami in Navodilo za evidentiranje in obračunavanje zdravstvenih storitev. Obravnavani so stroški, ki so jasno pripisljivi sladkorni bolezni v kontekstu zdravljenja in vodenja bolezni, zgodnjega odkrivanja, obravnave velikega tveganja in modifikacije življenjskega sloga.

3.2 Viri podatkov in omejitve

Zavarovanci so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jim v okviru pravic iz tega naslova zagotavlja zdravstveno varstvo. Pri tem se vodijo različne registrske zbirke z informacijami o uporabi zdravstvenih storitev, katerih plačnik je ZZZS. Glede na namen te raziskave so z vidika stroškov stroške pomembne zlasti: zbirka bolnišničnih obravnav SPP; zbirka porabe zdravil, predpisanih ambulantno na recept; zbirka medicinskih pripomočkov; podatki o zavarovancih in stroških pri določenih pomembnih boleznih (Preglednica 1). Na podlagi Zakona o zbirkah podatkov na področju zdravstvenega varstva se nahajajo podatki o sladkorni bolezni v različnih zbirkah, med katerimi jih nekaj omogoča registrsko spremljanje na osnovi stika z zdravstveno službo ali evidence storitve za zavarovano osebo. Posamezne institucije so upravljalci registrov bolnikov za namen podpore kliničnemu delu.

Podatki, ki so potrebni za izračun stroškov z uporabo bottom-up pristopa, so v zbirkah NIJZ, ki je upravljavec zbirk s področja zdravja in zdravstvenega varstva na nacionalni ravni, v poslovnih zbirkah ZZZS ter zbirkah in registrih različnih izvajalcev v zdravstvu. Pričakovano največje stroške povzročajo bolnišnično zdravljenje z velikim deležem sladkorni bolezni pripisljivih stroškov za primere, ko SB ni bila glavni vzrok za obravnavo, temveč je predhodna, osnovna bolezen ali vključena v etiopatogenezo

23

glavnega bolezni (in evidentirana kot dodatna diagnoza), ter zdravila in medicinski pripomočki. Poleg teh predstavlja izziv določitev virov za stroške obravnav in storitev zaradi sladkorne bolezni na primarni in sekundarni ravni (kolikor jih je možno opredeliti s sedanjim naborom podatkov, metodologijami in šifranti) ter delež stroškov javnozdravstvenih programov, ki so usmerjeni v odkrivanje in obravnavo dejavnikov tveganja za več kroničnih nenalezljivih bolezni.

Viri podatkov o uporabi zdravstvenega sistema zaradi sladkorne bolezni se med vrstami zdravstvene dejavnosti razlikujejo. Za posamezne komponente stroškov, ki jih je mogoče povezati z obravnavo sladkorne bolezni, so viri deloma različni. Za uporabo nekaterih virov podatkov o stroških so potrebne predpostavke, na osnovi katerih je možno pripisovanje stroškov sladkorni bolezni.

1. V analizi so bili s strani ZZZS zagotovljeni podatki za plan in realizacijo - vir: Pogodbe. Za nekatere komponente stroškov so celovit vir poslovne zbirke ZZZS, če vsebujejo ločeno podatke v povezavi s SB. Realizirana vrednost za dejavnost je bila v povezavi s SB na voljo za specialistično dejavnost diabetologija (vsi obiski in sredstva za pogodbeno priznane time) ter rehabilitacijo (SB glavna ali dodatna diagnoza). Podatek o celotnih sredstvih za SAD diabetologija (skupna planirana in skupna realizirana vrednost). vključujejo tudi sredstva za dejavnost edukacije.

Za izračune je ZZZS zagotovil podatek o povprečni ceni prvega obiska (vrednosti količnika oz. točke) po posameznih dejavnostih ter povprečno vrednost uteži po izvajalcih bolnišnične dejavnosti.

Za dejavnosti SADM, RA, dializa, transplantacija so podatki obsegali skupno realizirano vrednost vseh obravnav. Vključujejo tudi sredstva za planirane time skladno s Splošnim dogovorom za leto 2012.

Podatki o dializnem zdravljenju so opisali število in vrednost opravljenih dializ po tipu dialize, vendar ni razmejeno dializno zdravljenje zaradi diabetične nefropatije po tipu dialize in temu pripadajoča vrednost. Podobno za transplantacijo ledvic ni podatka po vzrokih.

V ceni odobrenih zdraviliških zdravljenj in pripadajočih dni je upoštevana SB kot glavna in kot dodatna dg. Posebej smo prejeli od ZZZS število realiziranih točk specialistične zunajbolnišnične dejavnosti rehabilitacije, ki se v zapis za poročanje v redni poročevalski sistem (zbirka Rehabilitacija) ne zajemajo.

Izvedena je bila izmenjava podatkov zbirke o medicinskih pripomočkih, specifičnih za sladkorno bolezen. Podatki ne vključujejo MP, ki niso specifični za sladkorno bolezen, npr. ortopedskih čevljev, ortoz, pripomočkov za vid. Podatki o MP vključujejo doplačila PZZ. Prikaz stroškov na način, da bi bili razvidni cene, doplačila in delež PZZ, ni bil možen. Podatke glede out of pocket doplačil za MP izven cenovnega standarda je možno dobiti le neposredno od dobaviteljev.

ZZZS je zagotovil podatke o skupni vrednosti preventivne dejavnosti ambulant splošne in družinske medicine ter referenčnih ambulant.

Dostopni so bili tudi podatki o skupni planirani in skupni realizirani vrednosti izvedenih preventivnih delavnic in izobraževanj. Te obsegajo Zdravo hujšanje, Zdrava prehrana, telesna dejavnost - gibanje, Da, opuščam kajenje, Življenjski slog, Test hoje, Dejavniki tveganja (skupinske); Individualno svetovanje za opuščanje kajenja, Ind. svetovanje za tvegano pitje alkohola.

24

Pri ZZZS ni bilo možno dobiti podatkov o laboratorijskih storitvah - številu in vrednosti opravljenih analiz kot so testiranje glikemije na tešče in OGTT, ker jih izvajalci za ZZZS ne obračunavajo posebej.

Pripisovanje stroškov v nekaterih primerih ni izvedljivo, ker dostopni podatki tega ne omogočajo ali pa podatkov ni na voljo (stroški laboratorijskih preiskav). Od ZZZS smo prejeli tabelo Vsa spremstva in sobivanja v letu 2012 (doječe matere, spremljanje, sobivanje starša ob otroku) s skupno realizirano vrednostjo, vendar ni možno izdvojiti hospitalizacij otrok v povezavi s SB, niti ni možno iz zbirke SPP, ker je v zapisu samo navedba spremstva, ne pa diagnoza.

2. Podatkovne zbirke NIJZ

Spremljanje zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti poteka po metodologiji ZUBSTAT. Zbirke in metodologija ZUBSTAT omogočajo pridobiti podatek o številu prvih kurativnih obiskov na primarni in sekundarni ravni, pri katerih je bila sladkorna bolezen (ali druge izbrane kode za SB) evidentirana kot vzrok za obisk. Določitev števila ponovnih kurativnih obiskov v povezavi s SB ni možna.

Ni razmejitve glede na terciar; UKCL in UKCM sta glede na to, da ni posebnosti glede ambulantnega vodenja, prikazana pri sekundarni ravni.

Bolnišnične obravnave SPP

Vse bolnišnice so dolžne na standardizirani način zbirati podatke o akutnih in neakutnih bolnišničnih obravnavah, zaključku obravnave, demografske podatke pacientov, glavni diagnozi in do 19 dodatnih diagnoz, kodiranih po MKB-10, postopkih (kodiranih po MKB-10) in smrtih, če je do tega prišlo med hospitalizacijo. Podatke o določenih zapletih SB dobimo v zbirkah bolnišničnih obravnav, vendar je ustreznost podatkov povezana z metodološko pravilnim kodiranjem vzrokov hospitalizacije in spremljajočih diagnoz pri osebah s SB, glavnega vzroka hospitalizacije in stanja ob zaključku. Pomembno dejstvo je, da SB kot dodatna diagnoza poveča vrednost primera za isto glavno diagnozo, ker je primeru dodeljena višja utež.

V zbirki bolnišničnih obravnav smo primere izbrali z uporabo izbora kod po MKB-10, pri čemer smo uporabili listo diagnoz po izboru iz drugih raziskav bremena bolezni.

V akutni bolnišnični obravnavi se uporabljajo SPP-ji razen za transplantacije, psihiatrijo in rehabilitacijo, kjer je obračunska enota primer. V neakutni obravnavi je obračunska enota bolnišnično oskrbni dan (zdravstvena nega in paliativna oskrba, podaljšano bolnišnično zdravljenje). Tretja vrsta so nemedicinske obravnave (spremstvo, sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku, doječa mati), kjer je obračunska enota nemedicinski oskrbni dan (Splošni dogovor, Priloga BOL II/b).

Zbirka porabe zdravil na recept

Zdravstveni sistem zagotavlja zavarovancem zdravila z informacijsko podporo, ki zbira relevantne podatke (demografske podatke, kodo zdravila, dozo, naziv, število izdanih omotov, datum izdaje zdravila) o zdravilih na recept. Zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni so lahko v celoti ali delno plačana s strani ZZZS. Zdravila so klasificirana po ATC skupinah. Zdravila, ki jih prejmejo pacienti med

25

bolnišnično obravnavo, niso vključena v ta informacijski sistem. Za določitev oseb s SB smo izbrali tiste, ki so v letu prejeli vsaj en recept za zdravilo, ki se uporablja izključno za zdravljenje SB.

Izračun ocene stroškov je na osnovi zbirk NIJZ sicer možen za prve kurativne obiske pri osebnem zdravniku in specialistični ambulantni dejavnosti ter za rehabilitacijske stacionarne obravnave (zdravilišča in URI), vendar so tako pridobljene vrednosti pomembno manjše v primerjavi s podatki (poročili) ZZZS o planirani in realizirani vrednosti, ki vključujejo tudi ponovne obiske.

Preglednica 1. Viri in načini pridobivanja podatkov za oceno ekonomskega bremena SB v Sloveniji v letu 2012

Vir podatka, ocene Pristop za pridobitev podatka

obiski pri osebnem zdravniku NIJZ ZUBSTAT Diagnoze in stanja

Pridobitev podatka pri ZZZS o povprečni ceni prvega kurativnega pregleda v letu 2012 (številu in vrednosti količnika za SADM, PED, GIN)

glavarina podatki ZZS, ZZZS- glavarinski količniki

(GK)

Pridobitev podatka pri ZZZS o vrednosti GK;objavljeni podatki o številu GK, strukturi opredeljenih oseb

ALI: ZZZS podatki- dejavnost splošne

medicine

Pridobitev podatkov (poročila) pri ZZZS: Skupna realizirana vrednost programov SADM

dejavnost RA ZZZS podatki- dejavnost RA

Pridobitev podatkov (poročila) pri ZZZS

-obiski pri specialistih samo za Diabetologijo:

ZZZS podatkiSAD Diabetologija

Pridobitev podatkov (poročila) pri ZZZS: Skupna realizirana vrednost –sredstva za spec. diabetologijo;Vključena so sredstva za edukacijo za sladkorne bolnike

NIJZ ZUBSTAT Diagnoze in stanja : po vrsti specialistične ambulantne dejavnoszi (SAD)

Pridobitev podatka pri ZZZS o povprečni ceni razširjenega pregleda (številu in vrednosti količnika po vrsti SAD zdravstvene dejavnosti)

-obiski v urgentnih ambulantah

NIJZ ZUBSTAT Diagnoze in stanja

Pridobitev podatka pri ZZZS o ceni razširjenega pregleda (samo sekundarna raven; na primaru se plačuje pavšal)

bolnišnične obravnave NIJZ Zbirka bolnišničnih obravnav : Akutne bolnišnične obravnave po metodologiji SPP

Pridobitev podatka pri ZZZS o vrednosti uteži za akutno bolnišnično obravnavo za posameznega izvajalca bolnišnične specialistične dejavnosti

dializa ZZZS podatki Pridobitev podatkov (poročila) pri ZZZS - število in vrednost opravljenih dializ (celotna vrednost)

Register dializnih bolnikov Pridobitev podatka o deležu SB med vzroki KLO po tipu dializePridobitev podatka (poročila) o vrednosti opravljenih dializ pri osebah z diabetično nefropatijo (po tipu dia. ali skupno)

transplantacija ledvic ZZZS podatki Pridobitev podatkov (poročila) pri ZZZS -število primerov in skupna realizirana vrednost

rehabilitacija NIJZ Zbirka Rehabilitacija Pridobitev podatka pri ZZZS o ceni za bolniški dan

ALI: ZZZS podatki ozdraviliškem zdravljenju

Pridobitev podatkov (poročila) pri ZZZS o številu odobrenih zdraviliških zdravljenj in dni (vrednost OZZ in doplačila)

ZZZS podatki Pridobitev podatkov (poročila) pri ZZZS o številu realiziranih

26

- točke v ambulantni rehabilitacijski dejavnosti

točk v spec.amb.dej. rehabilitacija in vrednosti točk (v tabeli skupaj s poročilom o zdraviliškem zdravljenju);posebej za URI Soča in UKC MB

-obiski/obravnava pri drugih zdravstvenih strokovnjakih

Edukacija za bolnike SB Pridobitev podatkov (poročila) ZZZS - podatki o stroških edukacije SB so vključeni v poročilo o realizirani vrednosti diabetološke dejavnosti

Preventivne delavnice (ZVC) Pridobitev podatkov pri ZZZS o realiziranih delavnicah in skupni realizirani vrednosti

javnozdravstveni programi-NPPPSŽB

ZUBSTAT Obiski in napotitvePoročilo NPPPSŽB

Pridobitev podatka pri ZZZS o ceni preventivnega pregledaPridobitev pri ZZZS poročila o sredstvih za preventivno dejavnost SADM

zdravila na recept NIJZ in ZZZS Zbirka porabe zdravil na recept

IVZ in ZZZS sodelovanje na podlagi LPSR.

medicinski pripomočki ZZZS Zbirka MP ZZZS posreduje zbirko MP pri SB.Pridobitev podatkov o stroških MP v letnem poročilu ZZZS.

laboratorijske analize - -

Za izračun posrednih stroškov sta vir zbirka podatkov o umrlih osebah in zbirka podatkov o odsotnosti z dela.

Preglednica 2. Viri podatkov za izračun posrednih stroškov za oceno ekonomskega bremena SB v Sloveniji 2012

Vir podatka, ocene Pristop za pridobitev podatkazačasna zadržanost od dela NIJZ Zbirka BS priprava obdelav BS po trajanju za dg,razlog,plačnika

Pridobitev podatka o povprečni ceni za b.danizgubljena leta življenja,izgubljen prihodnji zaslužek

NIJZ Zbirka podatkov o umrlih Priprava obdelav podatkov

27

4. Način izračuna stroškov

4.1 Zdravstvena dejavnost in uporaba, pripisljiva sladkorni bolezni

Za nekatere komponente stroškov so celovit vir poslovne (administrativne) zbirke ZZZS, če vsebujejo posebej podatke v povezavi s SB (realizirano vrednost). Če so podatki ZZZS za posamezno komponento stroškov dali popolnejši podatek (večjo vrednost), smo upoštevali le-tega.

Pripravili smo tabele s podatki, ki opišejo volumen dela – število pregledov (prvih obiskov) oziroma obravnav za omenjene diagnoze, za vsako področje zdravstvene dejavnosti, ki smo ga lahko obravnavali v kontekstu stroškov na osnovi razpoložljivih virov in podatkov.

V primeru, da so bili podatki agregirani ali prikaz posebej za sladkorno bolezen ni bil dostopen, je izračun stroška je potekal s pomočjo predpostavke o deležu uporabe vira, za katerega je SB vzrok za uporabo (koriščenje), in s tem dobili volumen dela, ki ga je možno pripisati SB. Kot predpostavko za oceno tega deleža smo uporabili podatek o ocenjeni prevalenci SB s pomočjo števila prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi. Tak primer je izračun ocene števila obiskov v povezavi s SB pri zdravniku na primarni ravni ter glavarine.

Za pripisovanje stroškov dialize in transplantacije smo začasno upoštevali prevalenco diabetične nefropatije med vsemi dializnimi bolniki na osnovi objavljenih podatkov Registra dializnih bolnikov, oziroma delež bolnikov na dializi ali s transplantacijo, ki imajo sladkorno bolezen.

4.2 Definicija primerov za analizo

Za ugotavljanje števila obiskov v zdravstvenih dejavnostih na primarni in sekundarni ravni so bili obravnavani primeri s kodami: E10._ – E14. in kodami: E16.0-E16.2 hipoglikemija O24 vklj. O24.4 nosečniška sladkorna bolezen H28* diabetična siva mrena N08.3* glomerulne motnje pri diabetesu P70.0, P70.1 sindrom otroka matere z GD, diabetične matere P70.2 SB pri novorojencuR73.0 nenormalni tolerančni test za glukozo Z13.1 poseben presejalni pregled za SB.

Definicija primerov za analizo akutnih bolnišničnih obravnav je vključevala kode E10–E14 in izbrane druge za sladkorno bolezen specifične kode: O24, E16.0-E16.2, H28, N08.3, P70.0-P70.2, R07.3, Z13.1. Analiza je vključevala hospitalizacije, dnevne obravnave in dolgotrajne dnevne obravnave. Premestitve so bile upoštevane kot nov primer.

28

4.3 Metode za oceno s sladkorno boleznijo povezanih stroškov bolnišničnega zdravljenja

Pri analizi stroškov akutnih bolnišničnih obravnav predstavlja največji problem pripisovanje deleža spremljajoče obolevnosti (s sladkorno boleznijo povezane obolevnosti, komorbidnosti) pri SB kot dodatni diagnozi (secondary diagnosis). Glavne diagnoze so v teh primerih pogosto zapleti SB, ki so kodirani s kodami izven poglavja Endokrine bolezni. V analizo smo zajeli vse primere, pri katerih glavna diagnoza ni bila kodirana E10._-E14._ ali poškodba, imeli pa so eno ali več od zgoraj navedenih diagnoz med dodatnimi diagnozami na mestih 1-19. Za vsako od teh glavnih diagnoz smo prikazali SPP kode, izračunali skupno število uteži po izvajalcu in zatem glede na vrednost uteži po posameznem izvajalcu izračunali vrednost skupnih uteži za posamezno glavno diagnozo (npr. akutni miokardni infarkt). V nadaljevanju je bil za vsako glavno diagnozo izračunan diabetesu pripisljivi delež vrednosti vseh primerov s to diagnozo.

Za oceno pripisljivega deleža stroškov primerov bolnišničnih obravnav, pri katerih glavna diagnoza ni SB, vendar je pri pacientu SB dodatna diagnoza, smo uporabili seznam diagnoz za kronične in akutne zaplete SB, povzet iz referenčnih raziskav bremena sladkorne bolezni v tujini. Izbrane diagnoze so iz skupin Bolezni obtočil, Bolezni živčevja, Bolezni oči, Bolezni sečil, Infekcijske bolezni, Bolezni dihal. (Priloga 1.) Za izračun vrednosti, ki smo jo pripisali SB, smo uporabili 20-odstotni delež skupne vrednosti SPP primerov za izbrane diagnoze.

4.4 Povzetek ključnih predpostavk

- Obisk pri osebnem zdravniku v povezavi s sladkorno boleznijo praviloma vsaj 1-krat letno opravi vsaka oseba s SB, zato je število prvih kurativnih obiskov odraslih nad 20 let s SB pri izbranem osebnem zdravniku sorazmerno s prevalenco SB v tej starostni skupini. Za izračun števila prvih obiskov na primarni ravni v povezavi s SB se upošteva prevalenco 5,5%.

Utemeljitev: Po podatkih o številu prejemnikov antihiperglikemičnih zdravil je prevalenca z zdravili zdravljene (razvite) SB med slovenskim prebivalstvom v starosti 20-79 let 5,4%. Po podatkih RA (31.8.2013) je ugotovljena SB pri 5,5% pregledanih opredeljenih oseb.

- Za izračun glavarine za opredeljene osebe, obravnavane zaradi sladkorne bolezni v SA, se upošteva 5,5- odstotni delež vrednosti glavarine za SA.

- Delež sladkorni bolezni namenjene preventivne dejavnosti v ambulantah SADM je najmanj 20%. Delež sredstev za dejavnost RA, namenjen sladkorni bolezni, je najmanj 20%. Delež dejavnosti preventivnih delavnic ZVC v povezavi s sladkorno boleznijo je 50%.

Utemeljitev: Delež oseb z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni je petina (19%) ciljne skupine programa NPPSŽB (podatki ROKVB). Po podatkih RA je bilo dne 31.8.2013 vpisanih v registre KB 26% opredeljenih - 153.965 oseb, od teh je bilo v register SB vpisanih 32.656 oseb, kar predstavlja 21% oseb, ki so vpisane v registre RA in 5,5% med vsemi opredeljenimi v RA. Na dan 31.8. 2013 je bilo v 332 RA 592.180 opredeljenih zavarovancev. Vseh pregledanih oseb je

29

bilo 54.215. Z ugotovljenimi dejavniki tveganja za kronične bolezni je bilo ob koncu leta 2012 59% pregledanih oseb.

- Delež stroškov dializnega zdravljenja je sorazmeren 15% deležu pacientov z diabetično nefropatijo med vsemi dializnimi bolniki (2008).

- Delež stroškov za transplantacije ledvice je sorazmeren 50% deležu pacientov z diabetično nefropatijo med vsemi dializnimi bolniki (2008).

- Delež stroškov bolnišničnih obravnav SPP za izbrane diagnoze zapletov SB, pripisljivih sladkorni bolezni kot sekundarni diagnozi, je 20%.

- Po ugotovitvah naših in tujih raziskav ima okrog 60% oseb s sladkorno boleznijo arterijsko hipertenzijo in podoben delež povišane maščobe v krvi.

- V socialnovarstvenih zavodih je delež oskrbovancev s sladkorno boleznijo v starosti nad 65 let najmanj 15%, kot je v tej starostni skupini prevalenca sladkorne bolezni v splošni populaciji.

30

5. Ocena neposrednih medicinskih stroškov Preglednica 3. Izračun neposrednih medicinskih stroškov sladkorne bolezni v Sloveniji v letu 2012

Stroškovni dejavnik Vrednost v EurNeposredni stroški Medicinski stroški bolnišnično zdravljenje 15.708.780

- SB glavna dg 8.125.070- SB dodatna dg* (20% AF) 7.583.710

obiski pri zdravniku na primarni ravni (prvi kurativni obiski) 5.137.855- obiski pri zdravniku na primarni ravni SA (5,5% prvih k. obiskov 20+ let; ponovni k. obiski)

1.368.276874.177

- obiski v dejavnosti PED na primarni ravni (prvi k. obiski: 628)- obiski v dejavnosti GA na primarni ravni (prvi k. obiski: 1603)

12.43423.901

- dejavnost referenčnih ambulant RA (20% od realizirane vrednosti 4.714.273)

942.855

- glavarina za SA (3,56% delež vseh kur. obiskov)- glavarina SB v nosečnosti (1700 nos. 0,882% delež prvih kur. ob.)- glavarina otroci 0-18 let (0,446% delež prvih kurativnih obiskov)

1.767.95064.17084.092

obiski pri specialistih 7.146.292 - diabetološka spec. ambulantna dejavnost 6.504.052 - drugi specialisti 642.240

dializna dejavnost (15% delež od skup. realiz. 47.924.339) 7.188.651

transplantacija (50% od skup. realiz. 4.195.278) 2.097.639

rehabilitacija 4.438.901 - zdraviliško zdravljenje, stacionarna dej. URI Soča 1.191.722 - ambulantna rehabilitacijska dejavnost URI Soča, UKC MB 3.247.179

obravnava pri drugih zdravstvenih strokovnjakih- edukacija - SAD diabetologija**, RA**

laboratorijske analize Ni podatkov

zdravila na recept - antihiperglikemiki 28.172.263zdravila na recept - izbrana zdravila 11.347.910

medicinski pripomočki 16.526.435

nega v socialnovarstvenih zavodih DSO, DU(delež 14,1% s SB med vsemi oskrbovanci - od 105.184.269)

14.830.982

javnozdravstveni programi 1.694.419preventivni obiski (20% delež vrednosti vseh prev. obiskov NPPSŽB 5.795.083 – prvi, ponovni enaka cena 53,97 eur)

1.159.016

preventivne delavnice in izobraževanja (50% delež od vseh sredstev 1.070.806)

535.403

Skupaj 114.290.127

* SB je dodatna dg ** Cene so vključene v celotna pogodbena sredstva za dejavnost.

31

Slika 19 . Struktura neposrednih medicinskih stroškov za zdravstveno obravnavo sladkorne bolezni v Sloveniji v letu 2012

5.1 Obiski pri zdravnikih na primarni in sekundarni ravni

V strukturi neposrednih medicinskih stroškov so obiski pri zdravnikih zaradi SB predstavljali 11% stroškov. Ocenjeno število prvih kurativnih obiskov oseb nad 20 let pri izbranem osebne zdravniku v dejavnosti splošne in družinske medicine v povezavi s SB je 91.548 ob predpostavki, da je prevalenca z zdravili zdravljene SB 5,5% odraslega prebivalstva 20-79 let in oseba s SB vsaj 1-krat letno v zvezi s svojo boleznijo obišče osebnega zdravnika. Delež vseh prvih obiskov v dejavnosti SA je znašal 50,3%, zato smo skladno s tem izračunali stroške za ustrezno število ponovnih obiskov. Prvih kurativnih obiskov opredeljenih oseb, starih 20 let ali več, v SA je bilo 2.586.638 in vseh kurativnih obiskov 5.145.271. S kodami E10-E14 in nekaterimi za SB specifičnimi drugimi kodami (O24, E16.0-E16.2, H28, N08.3, P70.0-P70.2, R07.3, Z13.1) je bilo evidentiranih 28.849 prvih obiskov v dejavnosti splošne/družinske medicine (SA), 628 v dejavnosti pediatrija na primarni ravni (PED) in 1603 obiski v zdravstvenem varstvu žensk (ZVŽ, GA). Za dejavnost ZVŽ in PED za oceno števila ponovnih obiskov nismo imeli osnove, zato niso vključeni v oceno stroškov.

Realizirana sredstva za vse obiske v ambulantah splošne medicine (obdobje 1-12 2012) so znašala 53.362.273 Eur ter v SA v DSO 9.178.807 Eur. Vse cene in vrednosti predstavljajo polno vrednost, torej obvezno zdravstveno zavarovanje in doplačila skupaj. Povprečna cena prvega kurativnega obiska v SA je bila 14,95 Eur in ponovnega 9,55, za PED 4-18 let 19,80 Eur in ZVŽ 14,91.

Stroški vključujejo tudi sorazmerni delež glavarine za dejavnost SA glede na število vseh obiskov (3,56%), za dejavnost PED in ZVŽ pa delež glede na prve obiske (0,45%; 0,88%). Realizirana sredstva za glavarino v splošni medicini, pediatriji in šolski medicini ter ginekologiji (obdobje 1-12 2012) so znašala v SA 49.682.032 Eur, za OD in ŠD kurativa 14.385.285 Eur in v dispanzerjih za ženske 9.534.534 Eur (Vir: podatki ZZZS, Pogodbe, podatki zajeti 8.10.2014). Proporcionalni delež glavarine glede na število prvih obiskov zaradi SB za dejavnost SA je znašal 1.767.950 Eur. Izračun deleža glavarine za opredeljene v dispanzerjih za ženske je upošteval 1700 nosečnic s sladkorno boleznijo, kot izhaja iz podatkov Perinatalnega informacijskega sistema za leto 2012. Osnova za izračun deleža glavarine za otroke in mladostnike do 18. leta je bilo število prvih obiskov zaradi SB na primarni ravni s pripadajočim deležem glavarine za dejavnost primarne pediatrije (pediatrični in šolski dispenzerji).

32

V specialistični ambulantni dejavnosti diabetologija je bilo 62.032 prvih obiskov s kodami E10-E14, kar je 66,7% vseh prvih obiskov v tej SAD, ki jih je bilo skupno 93.020. SB tip 2 je predstavljala 92% primerov SB, SB tip 1 6,2% primerov, SB neopredeljenega tipa 2%. V vseh specialističnih ambulantah je bilo evidentiranih skupno 90.790 prvih obiskov z diagnozo SB.

5.2 Bolnišnične obravnave

Ocenjeni stroški akutnih bolnišničnih obravnav, pri katerih so vzrok sladkorna bolezen ali zapleti sladkorne bolezni in komorbidnosti, znašajo 15.708.780 Eur. Stroški primerov, ko je bil diabetes glavni vzrok hospitalizacije, znašajo 8.125.070 Eur. Za diabetes kot sekundarno diagnozo so pripisani stroški 7.583.710 Eur. Bolnišnično zdravljenje predstavlja v strukturi neposrednih medicinskih stroškov sladkorne bolezni.

Celotna vrednost vseh primerov hospitalizacij v letu 2012 je na podlagi podatkov zbirke Bolnišnične obravnave SPP znašala 773.766.853 Eur. Skupno so obsegali 393.081 primerov, v izračun pa jih je bilo vključenih 384.876, ker nekateri zapisi niso vsebovali uteži za SPP kode. 6,8% hospitalne populacije ima sladkorno bolezen. Ocenjeni stroški bolnišničnih obravnav zaradi SB predstavljajo 2% vrednosti bolnišničnega zdravljenja v letu 2012.

Preglednica 4. Izračun stroškov za bolnišnično zdravljenje SB v letu 2012 – akutne bolnišnične obravnave po metodologiji SPP, SB kot glavna diagnoza in SB kot dodatna diagnoza

SB kot glavna diagnozaŠt.

primerovStroškiskupaj

SB tip 1 (E10) * 765 1.984.084SB tip 2 (E11) ** 1.792 4.425.228Drugo *** 1070

(739 GD)1.715.758

(740.435 za GD)Skupaj stroški – glavna diagnoza 3.627 8.125.070

SB kot dodatna diagnoza (ICD-10) ***Št.

primerovStroškiskupaj

Stroški -izbrane glavne dg

Nalezljive bolezni (A00-A99; B00-B99) 1.078 4.743.349 649 3.777.304Neoplazme (C00-D89) 2.199 9.375.880 -Bolezni živčevja (G00-G99) 478 1.415.783 43 19.604Bolezni oči in adneksov (H00-H59) 213 285.683 120 53.608Bolezni obtočil (I00-I99) 7.771 33.017.738 7.105 27.890.582Bolezni dihal (J00-J99) (Gripa in pljučnica ( J10-J18)) 2.264 16.632.499 982 4.077.177Bolezni prebavil (K00-K93) 8K52.8, K52.9) 2.255 6.933.193 35 40.362Bolezni mišičnoskeletnega sistema in veziva (M00-M99) 923 3.603.127 36 205.852Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 1.439 3.375.766 438 1.226.123Bolezni kože 384 845.010 185 407.146Ostalo 88 220.794Skupaj stroški – dodatna diagnoza 22.938 80.834.645 9.681 37.918.552* MKB-10 koda E10, Inzulinsko odvisna sladkorna bolezen** MKB-10 koda E11, Inzulinsko neodvisna sladkorna bolezen*** MKB-10 kode E12-E14, E16.0-E16.3, O24, H28, N08.3, P70.0, P70.1, P70.2, R73.0, Z13.1

33

5.3 Zdravila na recept

Vrednost antihiperglikemičnih zdravil (ATC podskupina A10) je znašala 28.172.263 Eur. Število izdanih receptov je 551.941. Vrednost značilnih zdravil za zdravljenje spremljajoče obolevnosti, ki jih prejemajo sladkorni bolniki, je znašala 11.347.910 €. Skupna vrednost izdanih zdravil na recept predstavlja 35% celotnih neposrednih medicinskih stroškov.

Preglednica 5. Število prejemnikov zdravil, število receptov in skupna vrednost zdravil za zniževanje glukoze v krvi (A10), izdanih na recept, podskupine, Slovenija 2012

ATC skupina Vrednost Število Rp KoličinaŠt.

oseb*

Zdravila za zniževanje glukoze v krvi (A10) 28.172.263 € 551.941 1.659.282 99.143

Insulini in analogi (A10A) 16.796.221 € 139.968 429.548 31.807

Humani hitrodelujoči insulini (A10AB01) 180.283 € 2.282 6.917 848

Hitrodelujoči analogi insulina (A10AB04, 05, 06) 3.878.564 € 35.811 107.844 11.718

Humani srednjedolgodelujoči insulini (A10AC01) 1.255.485 € 15.729 38.598 6.230

Humani dvofazni insulini (A10AD01) 404.722 € 3.653 13.464 1.155

Dvofazni insulini z analogom (A10AD04, 05) 6.864.428 € 54.764 187.757 15.497

Dolgodelujoči analogi insulina (A10AE04, 05) 4.212.738 € 27.729 74.968 9.496

Antidiabetiki, brez insulinov (A10B) 11.376.042 € 411.973 1.229.734 81.516

Metformin (A10BA02) 2.030.817 € 186.591 439.267 59.154

Sulfonamidni antidiabetiki, derivati sečnine (A10BB) 4.032.290 € 154.644 532.159 43.967

Kombinacija metformina in sulfonamid. antidiab. (A10BD02) 476.365 € 15.146 55.664 5.998

Kombinacija metformina in DPP-4 (A10BD07, 08) 1.550.039 € 14.185 52.428 4.319

Zaviralci glukozidaze alfa (A10BF) 395.543 € 8.159 57.640 2.435

Zaviralci dipeptidil-peptidaze 4 (DPP-4) (A10BH) 1.540.132 € 15.325 45.499 4.734

Repaglinid (A10BX02) 374.810 € 13.809 36.848 4.127

GLP1 agonisti (A10BX04, 07) 976.001 € 4.110 10.225 1.218* št. oseb v letu 2012, ki so prejeli zdravila iz navedene skupine, ne glede na prejemanje zdravil iz ostalih skupin

Preglednica 6. Poraba izbranih zdravil pri osebah, ki so prejele vsaj 1 recept za zdravila za zniževanje glukoze v krvi (A10) v letu 2012Izbrana zdravila po ATC klasifikaciji Vrednost Število

RpŠtevilo oseb*

Antihipertenzivna zdravila skupaj (C02, C03BA11, C07, C08, C09) 15.180.192 € 649.812 79.043- ACE zaviralci v monoterapiji ali fiksni kombinacije

(C09AA, C09BA, C09BB, C09BX) 6.230.906 € 232.787 54.335- AII antagonisti v monoterapiji ali fiksni kombinaciji

(C09CA, C09DA, C09DB, C09DX) 3.869.273 € 96.827 22.708Zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov (C10) 6.601.887 € 206.628 55.402

- Zaviralci reduktaze HMG CoA (C10AA) 5.561.347 € 190.140 53.256- Ostala zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov

(C10AB, C10AD, C10AX, C10B) 1.040.540 € 16.488 5.033Acetilsalicilna kislina (B01AC06) 913.742 € 129.786 38.882SKUPAJ 22.695.821 €Pripisana vrednost 11.347.910 €

* št. oseb v letu 2012, ki so prejeli zdravila iz navedene skupine, ne glede na prejemanje zdravil iz ostalih vrstic

Od vseh oseb, ki so v letu 2012 prejele vsaj en recept za A10, jih je 79.7% prejelo zdravila za hipertenzijo, 53.7% statine in 39.2% aspirin kot antiagregacijsko terapijo. 50-odstotni delež vrednosti

34

zdravil za hipertenzijo in dislipidemijo ter antiagregacijsko terapijo pri sladkornih bolnikih smo pripisali stroškom sladkorne bolezni, kar znaša 11.347.910 €. Od vseh prejemnikov zdravil med prebivalstvom, ki so dobili statine, jih je 24.8% dobilo tudi vsaj en recept za A10.

5.4 Medicinski pripomočki

Vrednost medicinskih pripomočkov, ki se uporabljajo specifično pri SB, je 16.526.435 Eur. Vrednost je v primerjavi z letom 2010 kljub večanju števila prejemnikov zdravil manjša, saj so MP v letu 2010 stroški za medicinske pripomočke pri zdravljenju SB znašali 17,2 milijona Eur oz. skoraj 33 odstotkov vseh stroškov za medicinsko tehnične pripomočke.

Preglednica 7. Vrednost izdanih medicinskih pripomočkov za sladkorno bolezen, 2012

Šifra in naziv MP Število oseb

Celotna količina MP

Celotna vrednost Eur

1231

APARAT ZA DOLOČANJE GLUKOZE V KRVI 2.032 2.035 80.262 €123

2 DIAGNOSTIČNI TRAKOVI ZA APARAT ZA DOLOČANJE GLUKOZE V KRVI 33.435 23.352.973 12.162.195 €123

3 MEHANSKI INJEKTOR 375 443 13.057 €123

4 IGLA ZA MEHANSKI INJEKTOR 23.182 6.978.696 1.135.709 €123

5 PROŽILNA NAPRAVA 380 381 2.162 €123

6 LANCETA ZA PROŽILNO NAPRAVO 19.713 5.889.577 580.306 €124

0 DIAGNOSTIČNI TRAKOVI ZA OPTIČNO ČITANJE 2.263 394.810 60.407 €124

1 LANCETA NAVADNA 5 700 27 €124

2 INZULINSKA ČRPALKA DO 18. LETA STAROSTI 67 67 139.949 €124

3 SET ZA INZULINSKO ČRPALKO 1.385 163.206 1.490.757 €124

4 KOMPLET AMPUL OZ. REZERVAR ZA INZULINSKO ČRPALKO 1.370 157.630 298.724 €124

6 INZULINSKA ČRPALKA NAD 18. LET STAROSTI 129 129 252.499 €124

7 SENZOR ZA KONTINUIRANO MERJENJE GLUKOZE 234 5.856 208.636 €124

8 ODDAJNIK ZA KONTINUIRANO MERJENJE GLUKOZE 187 187 101.746 €SKUPAJ 16.526.435 €

5.8 Zdravstvena nega v javnih socialnovarstvenih zavodih

V javnih socialnovarstvenih zavodih je v letu 2012 prebivalo 22.800 oseb in med njimi 17.429 v domovih za starejše, kjer je med oskrbovanci 94% starih 65 let ali več. V strukturi po razlogih, zaradi katerih so bili sprejeti, je pri 11.635 oskrbovancev opisan razlog ''starost in bolezen'' ter pri 1.284 hujša telesna obolenja (vir: SSZS), kar skupaj predstavlja 74% oskrbovancev. Ob predpostavki, da je delež oseb s SB v domovih za starejše enak ali večji kot med prebivalstvom, starejšim od 65 let, ki znaša 15%, je možna ocena, da je število oseb s SB v DU in DSO najmanj 2.457, kar predstavlja 14% vseh oskrbovancev. Na tej osnovi izračunani sorazmerni delež celotnih sredstev za nego v DU in DSO obsega

35

14.830.982 Eur. Po navedbah različnih raziskav je delež oseb s sladkorno boleznijo med institucionalizirami osebami večji in dosega 30%, kar bi pomenilo 5.229 oseb. Skupna realizirana vrednost DSO nege in DU nege DSO je v letu 2012 znašala 105.184.269 Eur.

36

6. Ocena posrednih stroškov 6.1 Začasna odsotnost z dela

Začasna zdravstveno uporavičena zadržanost od dela (bolniški stalež) je pokazatelj zdravja delavcev, odraža pa tudi razmere delovnega in socialnega okolja. S podatki je opisana začasna odsotnost z dela zaradi sladkorne bolezni, ki jo potrjuje osebni zdravnik za razlog bolezen do 30. koledarskega dne, zatem pa pooblaščeni zdravnik na ZZZS. Trajno nezmožnost za delo ocenjujejo invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Plačnik nadomestila za čas začasne odsotnosti z dela je za razlog bolezen do 30. delovnega dne delodajalec, potem pa ZZZS skladno s Pravili OZZ obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V letu 2012 je število primerov začasne zadržanosti od dela za diagnozo sladkorna bolezen (E10-E14) znašalo 1515 primerov, ki so zahtevali 32.119 delovnih dni. Indeks bolniškega staleža je znašal 0,011%. Izračunani stroški so znašali 516.552 Eur. Stalež zaradi sladkorne bolezni v nosečnosti je obsegal 143 primerov in 13.700 dni, plačnik pa je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Sladkorna bolezen je udeležena pri nastanku dela bolezni, ki so v delovno aktivni populaciji vzroki začasne nezmožnosti za delo. V letu 2012 je bilo npr. 1134 primerov BS zaradi akutnega miokardnega infarkta (0,545% BS), 395 primerov staleža zaradi možganskožilnih bolezni (0,28% BS) in 114 primerov staleža zaradi kronične ledvične odpovedi (0,003% BS), Pripisovanja deleža stroškov sladkorni bolezni nismo izvedli, ker delež pripisljivosti (population attributable fraction, PAF) za slovensko populacijo ni znan.

Preglednica 8. Indeksi bolniškega staleža zaradi sladkorne bolezni in izbranih diagnoz, Slovenija, 2012

Indeksi bolniškega staleža, v breme delodajalca, Slovenija 2012Primeri Delovni dnevi %BS IO IF R

E10-E14 1348 7450 0,0026% 0,01 0,17 5,53O24 0 0 0,0000% 0,00 0,00 0,00I20-I25 497 5723 0,0020% 0,01 0,06 11,52I30-I52 1025 8474 0,0029% 0,01 0,13 8,27I60-I69 125 1637 0,0006% 0,00 0,02 13,10N18 88 687 0,0002% 0,00 0,01 7,81Indeksi bolniškega staleža, v breme ZZZS, Slovenija 2012

Primeri Delovni dnevi %BS IO IF RE10-E14 167 24669 0,0084% 0,03 0,02 147,72O24 143 13700 0,0047% 0,02 0,02 95,80I20-I25 637 153503 0,0526% 0,19 0,08 240,98I30-I52 346 77918 0,0267% 0,10 0,04 225,20I60-I69 270 79823 0,0273% 0,10 0,03 295,64N18 26 8102 0,0028% 0,01 0,00 311,62

Preglednica 9. Ocenjeni stroški začasne zadržanosti od dela zaradi sladkorne bolezni in izbranih diagnoz, po plačniku, Slovenija, 2012

37

6.2 Izgubljena leta življenja in izgubljen prihodnji zaslužek

Zaradi prezgodnjih smrti izgubljena leta življenja so komponenta DALY, ki meri izgubo let življenja zaradi prezgodnje umrljivosti (DALY - Disability Adjusted Life Years ali Manjzmožnosti prilagojena leta življenja). DALY predstavlja zbirno informacijo o umrljivosti, obolevnosti in manjzmožnosti ter prikazuje razliko med trenutnim zdravjem populacije in idealnim stanjem, v katerem bi vsak prebivalec živel, dokler ne bi dosegel standardnega pričakovanega preživetja v popolnem zdravju. En DALY predstavlja izgubo enega zdravega leta življenja. DALY se izračuna kot seštevek izgubljenih let življenja zaradi prezgodnje umrljivosti (YLL–years of life lost) in izgubljenih produktivnih let življenja zaradi manjzmožnosti zaradi posamezne zdravstvene težave ali bolezni (YLD–years lost due to disability). Potencialno izgubljena leta življenja (PYLL-Potential Years of Life Lost) so mera za vrzel umrljivosti ob upoštevanju določene normativne starosti (npr. 65 let).

SB je pomemben vzrok smrti v ekonomsko razvitih državah in tudi vzrok prezgodnje umrljivosti. Umrljivost zaradi sladkorne bolezni je podcenjena, saj so v zdravniških poročilih o osnovnih vzrokih smrti pogosto navedeni kronični zapleti sladkorne bolezni ali druge s sladkorno boleznijo povezane bolezni in je v analizah prikazani delež sladkorne bolezni med vzroki umrljivosti manjši od dejanskega. Ta ocena vključuje samo podatke za primere, pri katerih je OVS sladkorna bolezen (E10-E14). PYLL za sladkorno bolezen znaša 11, 4 let pri meji 65 let (22,2 let pri meji 70 let). Ocenjeni izgubljeni prihodek zaradi prezgodnjih smrti zaradi sladkorne bolezni pred 65. letom znaša 3.244.893 Eur.

Preglednica 10. Izgubljen prihodnji zaslužek zaradi sladkorne bolezni v Sloveniji, 2012

Število umrlih v letu

2012 (do 64 let) Celotna ocena

E10-E14 31 3.244.893 €

I20-I25 366 47.363.024 €

I30-I52 100 15.976.713 €

I60-I69 138 17.664.604 €

Vir: NIJZ Zbirka podatkov o umrlih osebah

Preglednica 11. Ocena posrednih stroškov sladkorne bolezni v Sloveniji, 2012

38

Št. dni

Celotna

vrednost

V breme

delodajalca

V breme

plačnika ZZZS

E10-E14 32119 2.275.212 € 516.552 € 1.758.659 €

I20-I25 159226 1.042.857 € 413.005 € 10.555.734 €

I30-I52 86392 10.968.738 € 605.234 € 5.240.934 €

I60-I69 81460 5.846.169 € 120.612 € 5.537.784 €

N18 8789 559.222 € 49.650 € 509.573 €

Posredni

stroški

Začasna zadržanost od dela 2.275.212 €

Izgubljen prihodnji zaslužek 3.244.893 €

Skupaj 5.520.105 €

8. ZaključekZa sprejemanje ukrepov ali celovitih politik na področju je obvladovanja kroničnih bolezni je nujno upoštevati tudi ekonomski vidik in ovrednotiti zdravstvene in socialne posledice. V tej analizi smo ocenili stroške sladkorne bolezni za zdravstveni sistem, vključujoč neposredne in posredne stroške, ter tako razširili pogled na breme te naraščajoče kronične bolezni za Slovenijo.

Analiza je prva faza ovrednotenja bremena sladkorne bolezni, pri čemer so upoštevani le stroški zdravstvene blagajne, delni strošek delodajalcev, potencialna izgubljena leta življenja, še vedno pa ne moremo govoriti o izračunu celotnega družbenega bremena bolezni. Osnovo za izračun so predstavljali podatki, zbrani v zbirkah in raziskavah NIJZ ter podatki pridobljeni z ZZZS. Prepričani smo, da bodo izračuni prispevali k boljšemu razumevanju in zavedanju o razsežnostih problema sladkorne bolezni v današnjem času in pomenu preprečevanja dejavnikov tveganja, ki prispevajo k naraščajoči problematiki.

Omenjeni viri podatkov in opisane metodologije izračunov nam lahko v bodoče s podrobnejšemi in ciljanimi analizami dajo še boljši vpogled v posamezne stroške tako pri sladkorni bolezni kot tudi pri drugih kroničnih boleznih. Seveda bi bilo potrebno z namenom zagotovitve celovitejših in kakovostnih podatkov posodobiti nekatere zbirke podatkov na NIJZ, zlasti zbirko podatkov o zunajbolnišničnih obravnavah, potrebno bi se bilo bolj povezati tako z ZZZS in drugimi inštitucijami ter njihovimi zbirkami, predvsem bi za tak izračun potrebovali skupino strokovnjakov, ki bi se posebej ukvarjala z analizo bremena bolezni.

Naraščajoči stroški v povezavi s sladkorno boleznijo izpostavljajo potrebo po učinkovitih preventivnih programih in zagotavljanju kakovostne obravnave sladkornih bolnikov. Prav preventivni ukrepi so na dolgi rok tudi najbolj stroškovno učinkoviti.

Še posebej v času ekonomske krize in varčevalnih ukrepov bi morale postati analize stroškov bolezni ključno izhodišče za oblikovanje politik javnega zdravja in osnova zdravstveni politiki pri odločitvah, kako naj bodo porazdeljeni viri.

 

39

Seznam preglednic

Preglednica 1. Viri in načini pridobivanja podatkov za oceno ekonomskega bremena SB v Sloveniji v letu 2012

Preglednica 2. Viri podatkov za izračun posrednih stroškov za oceno ekonomskega bremena SB v Sloveniji 2012

Preglednica 3. Izračun neposrednih medicinskih stroškov sladkorne bolezni v Sloveniji v letu 2012

Preglednica 4. Izračun stroškov za bolnišnično zdravljenje SB v letu 2012 – akutne bolnišnične obravnave po

metodologiji SPP, SB kot glavna diagnoza in SB kot dodatna diagnoza

Preglednica 5. Število prejemnikov zdravil, število receptov in skupna vrednost zdravil za SB, izdanih na recept,

podskupine A10 ATC klasifikacije, Slovenija, 2012

Preglednica 6. Poraba izbranih zdravil pri osebah, ki so prejele vsaj 1 recept za ADZ v letu 2012

Preglednica 7. Vrednost izdanih medicinskih pripomočkov za sladkorno bolezen, Slovenija 2012

Preglednica 8. Indeksi bolniškega staleža zaradi sladkorne bolezni in izbranih diagnoz, Slovenija, 2012Preglednica 9. Ocenjeni stroški začasne zadržanosti od dela zaradi sladkorne bolezni in izbranih diagnoz, po plačniku, Slovenija, 2012Preglednica 10. Izgubljen prihodnji zaslužek zaradi sladkorne bolezni v Sloveniji, 2012Preglednica 11. Ocena posrednih stroškov zaradi sladkorne bolezni v Sloveniji, 2012

40

Seznam slik

Slika 1. Število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi, Slovenija, 2006 – 2013

Slika 2. Število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po starostnih skupinah, Slovenija, 2006 – 2013

Slika 3: Starostno specifična stopnja prevalence sladkorne bolezni po spolu, Slovenija 2012

Slika 4: Starostno specifična prevalenca sladkorne bolezni, Slovenija, 2009 - 2012

Slika 5: Starostno specifična prevalenca sladkorne bolezni po spolu, Slovenija, 2009 - 2012

Slika 6: Prostorska porazdelitev starostno stand. prevalence prejemnikov zdravil za zniževanje glukozev krvi,

Slovenija 2013

Slika 7: Število prejemnikov inzulina po tipu terapije (inzulin in drugi razredi ADZ zdravil; samo inzulin), spolu in

starostni skupini, Slovenija, 2012

Slika 8: Število novih prejemnikov antihiperglikemikov po starostnih skupinah, Slovenija, 2013

Slika 9 : Starostno specifična stopnja incidenca sladkorne bolezni, Slovenija, 2013

Slika 10: Stopnja incidence sladkorne bolezni po statističnih regijah, Slovenija, 2013

Slika 11. Stopnja sprejemov v bolnišnico zaradi kroničnih zapletov sladkorne bolezni, Slovenija, 2005-2012

Slika 12. Stopnja sprejemov v bolnišnico zaradi kroničnih zapletov sladkorne bolezni po starostnih skupinah,

Slovenija, 2012

Slika 13. Stopnja sprejemov v bolnišnico zaradi akutnih zapletov sladkorne bolezni, Slovenija, 2005-2012

Slika 14. Stopnja sprejemov v bolnišnico zaradi amputacij pri sladkornih bolnikih, Slovenija, 2005-2012

Slika 15. Ocena števila oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji v letu 2013

Slika 16: Ocenjena starostno specifična prevalenca sladkorne bolezni po spolu, starostni skupini in izobrazbi,

Slovenija 2001-2008-2012

Slika 17: Prevalenca sladkorne bolezni po vrednosti ITM, Slovenija, 2001 in 2012

Slika 18: Tveganje za sladkorno bolezen tip2 po spolu in starosti - FINDRISC, Slovenija, 2012

Slika 19 . Struktura neposrednih medicinskih stroškov za zdravstveno obravnavo sladkorne bolezni v Sloveniji v letu

2012

41

10. PrilogePRILOGA 1. Seznam uporabljenih kod MKB-10 za glavne diagnoze pri sladkorni bolezni kot sekundarni diagnozi

Bolezni obtočil:I10, I11, I12, I13, I15, I20, I21, I22, I23, I24, I25, I42, I43, I44, I45, I46, I47, I48, I49, I50, I51, I60, I61, I63, I64, I65, I67, I69, I70, I71, I72, I73, I74, I80, I82, I83, I87, I95, I99

Bolezni živčevja: G45, G56, G57, G58.8, G58.9, G60.8, G73.3, G99.0

Bolezni oči in adneksov: H20.0, H21.0, H21.1, H25, H26, H40, H35, H40, H46, H47, H53, H54

Bolezni sečil: N00, N01, N02, N03, N04, N05.2, N05.3, N05.4, N05.5, N05.9, N06.2, N06.3, N06.4, N06.5, N07.2, N07.3, N07.4, N07.5, N10, N11, N13, N15, N17, N18, N19, N25, N26, N28, N30, N31, N32, N39.0

Infekcijske bolezni: A56.0, B37.2, B37.3, B97.1

Bolezni kože in podkožja: L02, L03, L88, L89, L92.1, L942, L983, L984, L988, L989

Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva: M14.6, M54.1, M79.2, M86.3, M86.4, M86.5, M86.6, M90.5*, M90.8

Endokrine, prehranske in presnovne bolezni: E08.4, E08.5, E08.6, E09.5, E09.6, E10.4, E30.8, E34.1, E34.3, E34.8, E35, E41, E74.0, E74.2, E74.8, E75.2, E75.3, E77.0, E77.1, E77.8, E77.9, E78.0, E78.1, E78.2, E78.3, E78.4, E831, E875, R78.8, R80

Bolezni dihal: J10, J11, J12, J13, J14, J15, J16, J18

Bolezni prebavil: K52.8, K52.9.

42