SNE@ANA VELKOVASOWA JOVANOVSKA

PO

MAKEDONSKI JAZIK

VI

6- . 22-993/1 13.06.2011

CIP - . , : , - : , - : VI : : , 2011 : 222 . : . ; 25 ISBN: 978-608-226-303-8 : 373.3.016:811.163.3(075.2) : , , : 07.11.2011 COBISS.MK-ID: 89111050

:

: ,

: 15.500

Recenzenti:prof. d-r Goce Cvetanovski prof. Tatjana Pelivanovaprof. Nata{a Kirkova

:

:

Po~ituvani u~enici,

Pred vas e u~ebnik koj e izraboten spored novata

nastavna programa i spored sovremenite pedago{ki barawa.

Ova e raboten u~ebnik koj }e vi ovozmo`i samostojno i

tvore~ko u~ewe, individualni i grupni istra`uvawa,

u~ewe vo parovi i grupi, rabota po nivoa i po sopstven

izbor, problemski zada~i, barawa vo koi }e ka`uvate

va{i mislewa i zaklu~oci. Tekstovite, jazi~nite i lite-

raturnite kat~iwa, zada~it, rr, dopolnuvawata na

znaewata, kako i ona {to }e go otkrivate, povtoruvate i sogle-

duvate, }e vi ovozmo`i da gi primenuvate znaewata i samos-

tojno da tvorite. U~ebnikot go zamislivme kako edno od nas-

tavnite sredstva koe }e vi ovozmo`i polesno sovladuvawe na

sodr`inite predvideni da gi sovladate vo ova oddelenie.

Vo u~ebnikot se zastapeni sodr`ini od ~etiri nastav-

ni podra~ja: Literatura, Jazik, Izrazuvawe i tvorewe i

Mediumska kultura.

Ve uveruvame deka u~eweto na jazikot ne e te{ko i mo`e

da vi bide interesno. Prvi~nite znaewa za jazikot ste gi nau-

~ile doma, no znaewata treba postojano da gi zbogatuvate. Za

toa vi se potrebni volja, interes, `elba i mnogu, mnogu

QUBOV za jazikot. I toga{ }e vi bide polesno da go osvoite

svetot na jazikot i na literaturata.

Potrudete se u~ebnikot da vi bide drugar i prijatel koj

}e vi pomogne da nurnete podlaboko vo osvojuvaweto na

novite znaewa.

Posakuvame u~ebnikot da vi pomogne vo postignu-

vaweto uspeh vo novata u~ebna godina.

Od avtorite

-

5

6

N na

F k

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

RE^NIK I STIL

Leksi~ko zna~ewe na zborovite

PARONIMI

Vo prethodnite oddelenija nau~i deka vo izrazuvaweto (pismeno i usno) upotrebuvame i: isti zborovi so razli~no zna~ewe, pove}e zborovi za eden poim i zborovi so sprotivno zna~ewe.

Razgledaj gi tabelite od koi }e gi nau~i{ i imiwata na vidovite zborovi koi dosega si gi izu~il, kako i re~enici vo koi se upotrebeni.

Postojat zborovi koi se bliski po izgovor, no so raz-li~no zna~ewe. Tie se narekuvaat paronimi.

Tokmu zatoa treba da vnimavame pri nivniot izgovor za da ne go smenime nivnoto zna~ewe, no i zna~eweto na re~enicata.

Primeri: 1. Mamo, kade iveat Indijanci, a kade Indijci? 2. Tato slu{a za golemata su{a vo Afrika.

Potseti se, zbogati gi znaewata?

?

Pro{iri gi znaewata?

?

Sinonimi zborovi so razli~na forma, no so isto ili blisko zna~ewe.

Na neboto ima vino`ito. Yunicata se pojavi po do`dot.

Antonimi zborovi so sprotivno zna~ewe.

Vreloto leto be{e dolgo, a studenata zima kratka.

Homonimi zborovi so ista forma, no so razli~no zna-~ewe.

Dedo mi go bole{e grbot. Ova e grbot na Makedonija.

29

Pronajdi gi sinonimite, antonimite, homonimite i paronimite vo re~enicite i napi{i go vo tabeli.

1. Cela no} mi mina vo bdeewe namesto vo spiewe.2. Se odr`uva{e fudbalski kup i se prijavija cel kup

klubovi .3. Starica stoe{e, a u~enikot sede{e bez sram.4. Denono}no tvori i sozdava poezija za deca.5. ovekov ~esto kreva vreva i gi voznemiruva site.6. Toj e slaven pijanist, a taa e pro~uena primadona.7. Taa ima{e svoja cel i zatoa u~e{e cel den.8. Gi pra{av zo{to ne dojdoa za{to site gi ~ekavme.

Napi{i re~enici koristej}i gi zborovite: izvor vrutok, temno mra~no, vleguva izleguva, te`ok lesen, loz voz.

Napi{i gi zna~ewata na zborovite: guma, voden i klas.

(Primer: grad: naseleno mesto, vrne`i od grad.) Sostavi po edna re~enica za paronimite: natpis

napis, loz voz i za{to zo{to.

Ve`ba?

Primeni gi znaewata?

?

?

30

PRAVOPIS

SKRATENICI

(za obra}awe, za merki na metri~kiot sistem i za drugite merki i golemini)

[to se toa skratenici? Za koi zborovi se odnesu-

vaat skratenicite: t.e., i dr., str., br., t.n., s., .r., o.g.?

Za narednata zada~a }e treba da se potseti{ na znaewata od matematika za metri~kiot sis-tem i za drugi merki i golemini.

Razmisli, napi{i? Prepi{i gi re~enicite taka {to na mestata do

skratenicite }e go napi{e{ celiot zbor.

1. U{te eden (m) _____________ i }e stasam prv.2. Dedo kupi eden (kg) ___________ jabolka.3. Za tortata treba{e eden (dl) _________ mleko.4. Treba da pie{ dva (l) ___________ voda na den.

? Postojat i skratenici koi se koristat za obra}awe kon lica.

Primeri: 1. Vi se obra}am Vam, g. (gospodine)!2. Site ja vikavme g-|a Va`nata.

Sogledaj i objasni koi pravopisni znaci se pi{uvaat, ili ne se pi{uvaat, pri obrazuvaweto na skratenicite.

Povtori gi znaewata?

?

?

Potrudi se?

d-r g -|a sm dkl km

str. mg i dr. i sl. `.r. br. t.n. o.m. ~l. t.e.

31

krstosnica, soobra}ajni-ca, voza~, najbrz, drvored, vozila.

Prepi{i gi skratenicite i objasnuvawata za niv.

ul. gimn. km in`. m-r i sl.br. dkg hl g-ca d-r na pr.

Napi{i skratenici od zborovite: Republika Makedonija, godina, ma{ki rod, ovaa godina, ~len, ton, mno`ina, dekalitar, santimetar, Makedonski naroden teatar i Obedineti nacii.

Vo Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik pronajdi ja sodr`inata za skratenici koja }e ti pomogne da ja napi{e{doma{nata zada~a i da sogleda{ i drugi primeri za skratuvawe na zborovite.

Razmisli, odgovori? Otkako }e gi pro~ita{

primerite, obidi se da objasni{ {to se toa slo`eni zborovi:

Vo makedonskiot literaturen jazik se obrazuvaat slo`eni zborovi, sostaveni od dva ili pove}e zbora, pri {to tie dobivaat svoe zna~ewe.

Pro~itaj, dopolni? Za da ne gre{i{ vo sleanoto pi{uvawe na slo`e-

nite zborovi, pro~itaj gi primerite i obidi se da doda-va{ svoi primeri.

Primeni gi znaewata - za doma?

?

?

SLEANO PI[UVAWE NA SLO@ENITE ZBOROVI

32

1. Sleano pi{uvawe na imenkite: dve imenki povrzani so samoglaskite o i e: drvored,

basnopisec, vodovod, jaglerod, o~evidec, jugoistok... slo`eni imiwa na praznici i geografski imiwa:

Ilinden, Veligden, Lazaropole, Suvodol... slo`eni imenki ~ij prv del e tu| zbor: aviomehani~ar,

videoteka, elektromotor, mikrofilm, radiovrska, hidroavion...

imenki ~ij prv del se elementite pol ili polu-: polden, polkilo, polubrat, polugodie...

slo`eni imenki ~ij prv del e broj: trimese~je, edno~inka, petdenarka...

slo`eni imenki ~ij vtor del go so~inuvaat zborovite: litar, metar, gram:

hektolitar, milimetar, miligram...

2. Sleano pi{uvawe na pridavkite: slo`eni pridavki povrzani so samoglaskite o i e:

bosonog, dobrodu{en, srceviden, o~eviden ... slo`eni pridavki ~ij prv del e pol-, polu- ili broj:

pol~asoven, polugodi{en ili polgodi{en, polupismen... slo`eni pridavki od tipot: dvegodi{en, edno-

mese~en, sedumdneven, triminuten, petvekovno... slo`eni pridavki ~ij prv del e broj: ednokraten,

osmokrak, prvoroden, tretoslo`en...

3. Sleano pi{uvawe na prilozite: slo`eni prilozi od tipot: dvapati, stopati, sekojpat,

v~erautro, ednopodrugo, seedno ... slo`eni prilozi ~ij prv del e predlog: bezdrugo,

dosega, nave~er, odnikade, prekuno}... slo`en prilog ~ij prv del e ~esti~kata ne: nekoga{,

nekakov, nekoja, ne~ij... stepenuvani prilozi poinaku, poposle, najprvo,

najposle...

4. Sleano pi{uvawe na broevite: broevite od edinaeset do devetnaeset, deseticite i

stoticite od dveste do devetstotini: petnaeset, sedumdeset, osumstotini ...

pribli`nite broevi: petnaesetina, triesetina ...

33

Ve`bi za primena na znaewata?

?

Vo izvadokot ima zborovi koi se pogre{no napi-{ani. Pronajdi gi i prepi{i gi to~no.

... Jane be{e glaven vo na{ata igraorna grupa. Toj be{e oro vodecot i toa prvo klasen. Najdovme bez platen prostor vo edna pet katnica. Grupata broi petnaesetina ~lena i uporno be`bame ve}e tri godini. Sega imame tri ~asovni ve`bi sekoe popladne za{to se podgotvuvame za eden folkloren festival koj }e odbele`i dvaeset godi{nina od svoeto postoewe. ]e imame nekolku dneven prestoj...

Ilija Jovan~evski, u~enik

Vo tetratkata napravi tabeli vo koi }e napi{e{ sleano po pet zbora spored barawata.

So drugar~eto do tebe dogovorete se za diktat na delovi od tekst vo u~ebnikot. Dodeka edniot od vas diktira del od tekstot, drugiot pi{uva. Potoa smenete gi ulogite, no delot od tekstot da ne bide istiot, no so ednakva dol`ina. Razmenete gi tetratkite i so moliv ili boi~ka napravete me|usebni korekcii. Bez da se nalutite, opredelete ~ij diktat e pouspe{en. Potrebnata pomo{ za nekoi nejasnotii pobarajte ja od nastavnikot.

Rabota vo dvojki(Primeni gi znaewata)?

Imenki koi se pi{uvaat sleano

Pridavki koi se pi{uvaat sleano

Prilozi i broevi koi se pi{uvaat sleano

34

1. Marko jade luta piperka. 2. Navestuvaa luta zima. 3. Baba ispe~e vkusna pita. 4. Tome go ispe~e zanaetot. 5. Taa dobi zlaten prsten. 6. Darko postigna zlaten gol.

ptici ribi skakulci

`elbi zborovi yvezdi

OSNOVNO I PRENOSNO ZNA^EWE NA ZBOROVITE

Razmisli, objasni, zaklu~i ? Pro~itaj gi re~enicite i razmisli za zna~eweto na

naglasenite (boldirani) zborovi. Vo koi re~enici zborovite se vo nivnoto osnovno zna~ewe, a vo koi imaat prenosno zna~ewe? Porazgovarajte za toa.

Vo izrazuvaweto (pismeno ili usno) upotrebuvame zborovi vo nivnoto osnovno, samostojno zna~ewe, no koi mo`at da dobijat i novo, prenosno zna~ewe.

Razgledaj ja {emata i porazgovarajte za zna~eweto na zborovite vo nea.

jato

? Napi{i po dve re~enici so zborovite materijal, kamen i sonce. Vo ednata re~enica zborovite neka bidat so nivnoto osnovno zna~ewe, a vo drugata so prenosno zna~ewe.

? Prepi{i gi zborovite od levata kolona i desno dopi{i gi istite zborovi so prenosno zna~ewe. (Sledi go primerot!)

ostar moliv - ostar pogledvedro nebo - ______________

gorka napivka-______________roj misli - ______________

Zapomni?

Primeni gi znaewata?

35

INTERPUNKCISKI ZNACI:TO^KA, ZAPIRKA, PRA[ALNIK I DVE

TO^KI

[to e toa pravopis? Pravopis e zbir od pravila za pi{uvawe vo eden jazik. I sekoj od nas e dol`en da gi znae i da gi po~ituva pravopisnite pravila.

Sekako deka vo pravopisnite pravila spa|a i pi{u-vaweto potrebni znaci, interpunkciski i pravopisni. Dosega si izu~il nekoi od niv.

Sledat pravila za upotreba na interpunkciskite znaci: to~ka, zapirka, pra{alnik i dve to~ki.

Vo pogolema slo`ena re~enica, nezavisnite re~enici mo`e da se oddelat so zapirki, no i so to~ka zapirka.

Primer: Kon ~unot se trkalal vtor bran; li~el na ku~e, pa na lebed, najposle se pretvoril vo ma|esnik so crveni o~i i so bela brada. (S. Janevski)

Red od re~enici vo koi se razviva edna misla, se oddeluvaat so to~ka zapirka.

Primer: ,,Jas nema da ostanam slepa; jas }e u~am, kako {to u~ele site u~eni lu|e; kolku i da mi e te{ko, po sneg, po do`d, jas }e ~ekoram po toj svetol pat. (K. Misirkova Rumenova)

Koga re~enicite vo slo`enata re~enica se odnesuvaat na edna glavna re~enica.

Primer: Toj znae{e deka mo`e da ja zaka~i slikata povtorno, da gi izraduva, da im ja vrati verbata. (B. Koneski)

Priseti se?

?

1. Koga pi{uvame to~ka zapirka? (;)

Pro{iri gi znaewata?

36

Zad pra{alen zbor i izraz se pi{uva pra{alnik.Primer: Zo{to ne dojdovte? Jana }e ~ita?

Ako tu|ite zborovi vo pra{aweto gi priveduvame to~no, toga{ pi{uvame pra{alnik.

Primer: Toj go pra{a: Se se}ava{ na prvata sredba?

Ako ne sme sigurni vo ona {to go tvrdime, pi{uvame zapirka.

Primer: Ti dobi petka? Utre odime na izlet?

Zad zbor po koj sleduva nabrojuvawe, pi{uvame dve to~ki.

Primer: Go krasat: dobrina, ~esnost, re{itelnost, hra-brost.

Pred da se privedat tu|i zborovi, pi{uvame dve to~ki.Primer: Bojana re~e: ]e izlezeme li ve~er?

Po re~enica zad koja sleduva edna ili pove}e re~enici koi go doobjasnuvaat re~enoto, pi{uvame dve to~ki.

Primer: Jas sum sigurna: ti }e bide{ pobednikot.

Prepi{i gi re~enicite vpi{uvaj}i gi potrebnite znaci.

1. Vetrot ne stivnuva{e prosto poulave i ru{e{e s.2. Sekojdnevno me pra{uva{e Ima{ li doma{no3. Jas znam deka }e dojde deka }e me poseti deka ne me

zaboravil.4. Taa }e ve`ba }e trenira redovno }e n pretstavi

dostojno.5. ]e go potpi{e{ dogovorot so klubot

2. Koga pi{uvame pra{alnik? (?)

3. Koga pi{uvame dve to~ki? (:)

Primeni gi znaewata?

37

Za da ja sogleda{ va`nosta na interpunkciskite znaci i pri ~itaweto, ~itajte tekst od u~ebnikot bez da gi po~ituvate znacite. Potoa ~itajte so po~ituvawe na znacite i po~uvstvu-vajte ja razlikata.

Na ~as od podra~jeto Izrazuvawe i tvorewe napi{i sostav so naslov Vaka go zamisluvam parkot vo mojata nasel-ba, koristej}i gi site interpunkciski znaci za koi dosega ste u~ele. (Razgledaj ja fotografijata!) Koristete i direkten govor. itajte od niv i vrednuvajte gi so diskusija za niv.

?

?

38

41

42

43

44

45

46

47

48

49

50

51

52

53

54

55

56

57

58

59

60

61

62

63

64

65

66

67

68

69

70

71

72

73

74

75

76

77

78

79

80

81

82

83

84

85

86

87

88

89

90

91

92

93

94

95

96

97

98

99

100

,

.

,

.

,

,

.

,

.

TREZOVSKI

101

102

103

104

105

106

,

,

:

- ,

,

,

.

, .

. , ,

, , ,

e: ,

- ,

,

;

107

108

.

,

. .

,

,

,

.

.

,

.

109Mir - Petar Mazev

110

,

,

,

,

e ,

,

,

...

,

, ,

,

,

,

...

g ,

:

, ,

, .

.

111

112

113

114

115

116

117

118

121

122

123

124

125

126

127

128

129

130

131

132

133

134

135

136

137

138

139

140

141

142

143

144

145

146

147

148

149

150

151

152

153

154

155

156

PISMENO IZRAZUVAWE

RASKA@UVAWE

Razmisli? Porazgovarajte za razlikata me|u raska`uvaweto i

preraska`uvaweto.? Dodeka go ~ita{ tekstot, razmisli kako bi postapil

ti da si na mestoto na junakot.

IZGUBENOTO ]ESE

[utiraj}i so nogata po snegot, udri vo ne{to. Se ~u neobi~no yve~ewe. Toj qubopitno se navedna i vide deka e }ese za pari. Go istrese snegot od }eseto i so {iroko otvoreni o~i go otvori:

- Lele, kolku pari! pro{epoti, a e{tina go polazi niz grbot.

Po~na da mu se mati vo glavata. Se pritai vo senkata na prvata vrata i {tom minuva~ite na ulicata odminaa, gi prebroi parite vo }eseto. Koga vide kolku mnogu pari ima vnatre, zatreperi. Ni samiot ne znae{e dali od radost ili od strav. Pred o~ite mu poigruvaa edna po druga neispolnetite `elbi. Zadi{an, brgu go stavi }eseto v xeb.

Ulicata vode{e pravo kon ~ar{ijata. Oddaleku dopira{e gluvo mrmorewe. Toj zadovolno zapre pred prviot izlog. Svetnatite o~i mu gi privle~e {arenoto no`e, koe po kojznae koj pat, go gale{e so pogledot. Ve~erva mu se pristori poubavo, poprivle~no.

Ja stavi rakata vo xebot i po~na da go stega }eseto. Vo slednata prodavnica ima u{te poubavi igra~ki... Razbranetata reka od narod go nose{e i toj bescelno ode{e. Se kr{ea kriljata na negovite elbi.

- Ami, ako tato ja izgube{e zarabotuva~kata? [to }e stane{e so nas? mu prostrui niz glavata. Kako li mu e sega,

157

po ovaa zima, na toj {to mu ispadnalo }eseto?Odedna{ se zatr~a, begaj}i od vrevata i od lu|eto. Se

najde vo parkot. Zadi{an zastana pod prvata svetilka. Ve}e uspokoen, go otvori }eseto i ja razgleda sodr`inata. Najde li~na karta i ja pro~ita adresata. Nozete mu potr~aa kako dve razigrani kow~iwa. Vo taa sostojba dale~inata i studeniloto za nego nemaa nikakvo zna~ewe.

Ja ima{e odminato baranata ku}a i se vrati nazad. Vo maliot i temen dvor go presretnaa dve slabo osvetleni prozor~iwa. Zastana pred ednoto i se zagleda vnatre. Vedna{go prepozna ~ovekot od li~nata karta. Snove{e niz odaj~eto, beznade`no sobiraj}i gi ramewata. Isplaknatite o~i na ena mu stradno bea zagledani nekade. Dve mali devoj~iwa potr~nuvaa po tatkoto...

Bez da tropne, vleze vo sobata i zabrzano, so istegnata raka, mu go podade }eseto na ~ovekot. V~udoneviden, ~ovekot otskokna i mu prijde. Saka{e da mu se zablagodari, no toj, ~esniot nao|a~, ve}e se ima{e izgubeno vo no}ta.

Boris Bojaxiski

Kako se ~uvstvuvalo deteto koga go otvorilo }eseto? Koja misla go pottiknala da stane ~esen nao|a~? [to videl vo ku}ata na sopstvenikot na }eseto? Tekstot e raska`an ili preraska`an? Po {to go so-

gleda toa?

Razgovarajte {to bi storile koga bi se na{le vo situacija vo kakva se na{ol junakot od tekstot. Najinteresnite iskazi zapi{ete gi vo tetratkite kako poraki.

Razka`i nastan koga si se dvoumel/la {to da stori{, kakva odluka si donel/la. Sostavot treba da e kus, sostaven od 1o -12 re~enici.

^itajte od sostavite na ~as, vrednuvajte gi so diskusija za niv i od najuspe{nite napravete yiden vesnik.

Razgovor za tekstot?

?

?

?

Razmeni mislewa?

Doma{na zada~a?

?

158

PRERASKA@UVAWE

Razmisli? Dodeka go ~ita{ tekstot, razmisli kako bi go

preraska`al/la.? Isto taka, razmisli koj bi trebalo da se srami od

svojata postapka, devoj~eto ili mom~eto.

KOJ TREBA DA SE SRAMI

Edno devoj~e dojde do prodavnicata za leb i ... slu~ajno mu padnaa parite. Tuku{to saka{e da gi zeme od zemja, koga toa go stori edno crvenokoso mom~e. Toa se navedna da gi zeme parite, no vo toj mig devoj~eto izvika:

- Ne smee{da gi giba{! Toa se moi pari!Devoj~eto toa go re~e tolku silno, {to site se svrtea vo

toj pravec.- Se razbira, tvoi se! re~e mom~eto i mu gi podade

parite. Zatoa i gi zedov za da ti gi dadam.Devoj~eto mu gi istrga parite od raka i br~kaj}i go

tenkoto nose naluteno re~e:- [to se opravduva{? Ti saka{e da si gi zeme{!?- Se la`e{, devoj~e, - u~tivo no navredeno, odgovori

mom~eto. Toa ne o~ekuva{e vakvo obvinuvawe, se zbuni i 159

pocrvene.- A zo{to toga{se vcrvi? ne prestanuva{e devoj~eto.

Sega ti e sram! Se srami{!Pokraj niv stoe{e eden ~ovek so kuso palto. Toj go potapka

mom~eto po ramo i go pofali glasno site da ~ujat:- Te nabquduvam i gledam deka si dobro mom~e! Dvapati

napravi dobro delo: Gi krena parite na devoj~eto toa e prvoto. Se vcrvi mesto nego toa e vtoroto.

Devoj~eto gi slu{na ovie zborovi i vo toj mig mu se zarumenija obrazite. Toa, bezdrugo, sfati koj treba{e da se srami.

Petar Dubo~kin

Kade se slu~il nastanot raska`an vo tekstot? Koja bila namerata na mom~eto koe gi podignalo

parite? Komentiraj go odnesuvaweto na devoj~eto. [to misli{, zo{to mom~eto se vcrvelo? Kako go objasnil nastanot ~ovekot so kuso palto? Analiziraj ja porakata od ovoj tekst.

Preraska`i ja nakuso sodr`inata na tekstot vo tetratkite i prezentiraj go sostavot na ~asot.

Analiziraj, komentiraj? ?

?

?

?

?

Zada~a ve`baj preraska`uvawe?

160

OPI[UVAWE

Ve}e si u~el/la {to e toa opis, kakva e ulogata na opisot vo literaturnite tvorbi i {to s mo`e da bide opi{ano.

Prisetete se na tie znaewa i porazgovarajte za niv. Pro~itajte gi izvadocite i analizirajte gi opisite

vo niv.

... Majkata dojde oddaleku; dojde od selo koe {to od gradot be{e oddale~eno dobri ~etiri ~asa. Nejzinite ma{ki ~izmi, koi {to dopiraa do kolena, bea sosema pokrieni so kal. Duri i zdolni{teto na {irokata selska kukwa so zeleni cvetovi be{e isprskano...

Grev Ivan Cankar

... Go dr`ev ogledalceto milo vo racete i ne mo`ev da mu se iznagledam. Be{e trkalezno i vrameno vo edna {iroka ramka od rastopen i raznoboen {e}er...:

Ogledalce na detstvoto Petko Domazetovski

... Zapo~na proletta. Stanuva{e potoplo i vo dvorot mekata i ne`na treva se pretvora{e vo zelen kilim. Drvjata stoeja gordo za{to na nivnite granki se me{aa nijansi od zeleni lisja so belinata i so ne`no rozovata boja na cutovite. Sinoto nebo be{e ~isto i sonceto slobodno gi postila{e zracite na zemjata...

Be{e prolet Tatjana Jovan~evska

Avtor: Bojana Andonovska, u~eni~ka

Priseti se - razgovaraj?

?

?

161

Napi{i sostav vo koj }e opi{e{edna prirodna pojava. Koristi i od zborovite koi se navedeni, vo zavisnost za koja pojava }e pi{uva{: zaviva, fu~i, sviri, ne`no, gali, osve`uva, lie, kape, istura, rosi, snegulki, gusti oblaci, sne`na zavesa, krupni, sitni i dr.

itajte od sostavite, diskutirajte i vrednuvajte gi so pomo{ na nastavnikot.

Objasni gi terminite lik i li~nost za koi ve}e u~e{e.

Pro~itaj gi izvadocite koi sledat napi{ani od pisatel i od eden u~enik.

Sogledaj gi opisite na likot i li~nosta koi bile i temi na nivnoto pismeno izrazuvawe.

... Jakim stoe{e i nemo gleda{e nakaj moreto. Po negovoto ocrneto stare~ko lice se nabiraa i zgusnuvaa nerazgonlivi oblaci. Koj }e mu go zabele`i sega kopne`ot po onaa mirisna, svetla mugra poslednata {to ja vide i {to ja oseti vo rodniot kraj? ...

Kaval Ivan To~ko ... Da, Goran e moj najdobar

drugar. U~ime vo isto oddelenie i se dru`ime sekojdnevno, na u~ili{te i doma. Toj e visoko mom~e, so crna kosa kako abonos i kafeni o~i. Velat deka e ubavo dete, a jas pove}e }e pi{uvam za negovata dobrina, trpelivost, dru`equbivost i kulturno odnesuvawe...

Simon Andonovski, u~enikFotografija na del od moetooddelenie Simon Andonovski

Doma{na zada~a pismeno izrazuvwe?

?

LIK I LI^NOST

Priseti se?

?

?

162

Vo koj izvadok e opi{an lik, a vo koj li~nost? [to e opi{ano vo prviot,a {to vo vtoriot izvadok? Naglasi gi fizi~kite i karakterni osobini na likot

i na li~nosta.

Podelete se na dve grupi. lenovite na ednata grupa opi{uvaat lik od pro~itana kniga, a drugata grupa opi{uva li~nost (drugar, drugarka, sosed, rodnina, minuva~ i sl.). Sostavite gi pi{uvate spored slednava {ema.

Voved likot (li~nosta)koja se opi{uva (koj etoj/taa)

Razrabotka - fizi~ki i karakterni osobinina likot/li~nosta

Zavr{en del (zaklu~ok)tvojot odnos kon nego, tvoi razmisluvawa zanego

Na ~as od podra~jeto Izrazuvawe i tvorewe ~itajte gi sostavite, diskutirajte i vrednuvajte gi (izraznoto ~itawe, jazikot i stilot koi bile primeneti, pravopisot, estetikata).

Razgovaraj, razmisluvaj?

?

?

Primeni gi znaewata rabota vo grupi?

?

Portret____________________(Yid?)

___________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________________________________________________________

163

VEST I IZVE[TAJ

Ve}e u~evte {to e vest a {to izve{taj i koi se osobinite na ovie vidovi izvestuvawa.

Pro~itaj gi tekstovite koi sledat razmisluvaj}i za vidot i nivnite osobini (koj tekst e vest, a koj izve{taj).

19-ti Dr`aven natprevar po Prva pomo{

Na 25-ti septemvri se odr`a 19-ot dr`aven natprevar po Prva pomo{ ~ij doma}in be{e Crvenot krst na grad Skopje.

Natprevarot se odviva{e na 14 rabotni mesta na dve traektori koi bea locirani na Plo{tad Makedonija, Skopska ^ar{ija, kaj spomenikot na Skender Beg, @ena park I Gradski trgovski Centar, kade 25 najdobri ekipi od celata dr`ava imaa mo`nost da uka`at tretman na povredenite vo odli~no isceni-rani itni situacii.

Prvoto mesto za najpodgotvena ekipa po prva pomo{ go zema ekipata od OOCK Kisela Voda, Vtoroplasirana be{e ekipata od OOCK Karpo{, dodeka tretoto mesto i pripadna na ekipata od OOCK Centar. Natprevarot pretstavuva{e odli~na mo`nost za site ekipi da gi potvrdat svoite znaewa po prva pomo{ I da se zabavuvaat.

Priseti se, sporedi?

?

164

Timovite na Crveniot krst za davawe na prva pomo{ i transport na povredeni, ve}e se postojano pri-sutni na site kulturni i sportski manifestacii vo gradot Skopje.

Bi izdvoile nekoi od niv: Skopskiot maraton, izletot organi-ziran od Amerikanskata stopanska komora so Amerikanskata ambasada, revijalniot turnir Odbojka na Gradska pla`a, turnirot na Odbojka na pla`a na u~enicite od srednite u~ili{ta, turnir vo bas-ket, bicik-listi~ki trki, obezbedu-vawe na me|unarodnata manifesta-cija iska~uvawe na golem Korab, fudbalski turnir vo Triangla, planinarski diplomatski den na [ar Planina, me|unaroden trening na vlez vo pe{tera vo Jasen, fudbal vo `enska kategorija, TEHNOMA na Skopski saem, Bela no}i dr.

Gri`ata za povredenite so visoko nivo na stru~nost, efi-kasnost i opremenost, vo celost govori za podigawe na svesnosta na vistinskiot vrednosen sistem, koj go gradi i neguva organizacijata na Crveniot krst vo na{eto op{testvo.

Edna grupa u~enici pi{uva vest, a druga izve{taj. Na ~as od podra~jeto Izrazuvawe i tvorewe ~itajte

gi sostavite, diskutirajte za niv i od najuspe{nite Novinarskata sekcija neka napravi yiden vesnik.

CRVENIOT KRST PRISUTEN NA SITE KULTURNI I SPORTSKI MANIFESTACII VO GRADOT

Bidi kreativen?

?

165

DIKTAT

Diktat so promeni

Na ~asot }e bide realiziran t.n. diktat so promeni. Dodeka nastavnikot diktira, ti pi{uva{vo tetratkata (uredno I razbirlivo).

So ovoj diktat }e gi proveri{ tvoite znaewa za kategorijata na~in kaj glagolite, no i za upotrebata na interpunkciskite znaci kaj direktniot govor koi se tesno povrzani so pravopisot.

Tvoja zada~a e da go promeni{ iskazniot na~in vo zapoveden ili mo`en, spored potrebite, vnimavaj}i na pravopisot kaj direktniot govor.

IZLET

Nastavni~kata vleze i ni re~e deka utre }e odime na izlet.

Utredenta site u~enici dojdoa pred u~ili{teto. Za polovina ~as stasavme na edna zelena livada. Po kuso vreme site sakaa da jadat. Se sobraa zaedno, no Bor~e sedna nastrana za{to saka{e da jade sam. Nastavni~kata mu re~e da dojde i da jadat zaedno za{to taka e povkusno.

Otkako se najadoa, u~itelkata pra{a da ne zaboravile ne{to. U~enicite se setija deka treba da gi soberat otpadoci-te. Nastavni~kata im re~e deka }e bide sre}na koga znaat kako da se odnesuvaat.

Primeni gi znaewata (Proveri gi znaewata!)?

?

?

166

Otkako nastavnikot }e vi go poka`e pravilno napi{aniot tekst, sporedi ja to~nosta so tvojot diktat korigiraj}i go. Taka }e gi proveri{svoite znaewa za ovie sodr`ini.

Tvore~kiot diktat bara da gi promeni{ zborovite i izrazite koi }e gi poso~i nastavnikot so tvoi zborovi i izrazi, pri {to }e go zbogati{ tekstot i }e go prezentira{ bogatstvoto na tvojot re~nik, odnosno na tvoeto pismeno izrazuvawe.

Ako smeta{ deka mo`e{ da go promeni{ i naslovot na tekstot so posoodveten, ili drug del od tekstot, mo`e{ da go stori{ toa.

OGLEDALCA

Sedam do prozorecot i gledam vo dvorot. Do`dot tuku{to e prestanat. A pred malku silno tura{e. Pravo da vi re~am, poln bev so zadovolstvo. Tolku ubavo udira{e po streite, pluska{e vo prozorcite i prave{e meur~iwa po vir~iwata vo dvorot ______________________. Po `icata optegnata za ali{ta patuvaa ________________ kapki. Jadri kako biseri. [tom ednite pa|aat, ve}e drugi trgnale. Poubavo -_____________________nema. Mislam, barem za mene _________________________...

Na ~as realizirajte diktat so promeni vo parovi (dvojki). Naizmeni~no diktirajte del od tekst so drugar~eto so promena na zborovi so sinonimi. Izvr{ete me|usebna proverka.

Sam proveri gi svoite znaewa?

Primeni gi (proveri gi) znaewata ?

?

TVORE^KI DIKTAT

Ve`ba?

167

171

172

173

174

175

176

177

178

179

180

181

182

183

184

^udna snaa Narodna pesna Se}avawe na stihotvorbata Ivan To~ko Peso~na kula Bo{ko Sma}oski Najslatkiot plod Narodna prikazna Najskapocenoto Vidoe Podgorec Kako raste tatkovinata Olivera Nikolovska Pticata ne se vrti Gorjan Petrevski Skazni za idninata Dubravko Horvat Cre{ovoto top~e Trajan Petrovski Za prikaznata na mojata majka Nenad Xambazov Lo{a igra Kiro Donev

Smrtta na starecot Georgi Stalev

187

188

189

190

191

192

193

194

195

196

197

198

199

200

201

202

203

204

Trajan PETROVSKI

205

206

207

208

209

210

211

(1920 - 2000): K , ,

( ), , (

), , , ,

, - ,

() .

(1928 - 2007): ,

(), (),

(), , ,

(), (), , , () .

(1930): (), -

(), (), -

(), ( ), () .

( 1930): (),

(), (), ( ),

() .

(1934 - 2008): ( ),

, (), (),

(), (),

(),

(), () .

(1934 - 1997): (),

(), (), ,

(), (),

212

(), (),

(), (), ( )

.

(1935): - ( ), -

( ), ( ),

( ), ( ),

, ( ) .

(1938-1998): Golemi i mali (roman),

Koreni{te (roman), Pesni od Modri~ (zbirka poezija),

Sliki~ki i zbor~iwa (pesni), radiodrami, televiziski

drami i dr.

( 1942): (),

(), (),

(), (), (),

( ) .

(1943): ,

(), (), (-

), ( ), (

), , () .

Bo{ko Sma}oski

213

214

215

216

217

218

SODR@INA

JAZIK

Potekloto na makedonskiot jazik............................................... 05Prasloven jazik...........................................................................05Staroslovenska azbuka...............................................................07Sovremeno makedonsko pismo....................................................09Podelba na glasovite.................................................................10Podelba na soglaskite................................................................11Pravila za akcentirawe na zborovite......................................12Morfolo{ka klasifikacija na zborovite............................... 15Vidovi imenki.............................................................................17

Opredelenost kaj imenkite............................................. 19Gramati~ka kategorija na~in kaj glagolite................................20Vidovi pridavki......................................................................... 21Zamenki: li~ni i pokazni............................................................22Glavni re~eni~ni ~lenovi.........................................................25

Zborovite vo funkcija na podmet................................... 25Prilo{ki opredelbi: za mesto, za vreme i za na~in..... 26

Slo`ena re~enica...................................................................... 27Re~nik i stil............................................................................... 29

Leksi~ko zna~ewe na zborovite...................................... 29Paronimi............................................................... 29

Pravopis......................................................................................31Skratenici.......................................................................31Sleano pi{uvawe na slo`enite zborovi.......................32Osnovno i prenosno zna~ewe na zborovite ................... 35Interpunkciski znaci: to~ka, zapirka, pra{alnik i dve

to~ki ............................................................................................36

LITERATURA

Podelba na literaturata po rodovi..........................................41Mostovi Gligor Popovski....................41Na{eto sonce Boro Sitnikovski..................43Vesela vselena Aleksandar Kujunxiski......... 44

Sodr`ina na tekstot...................................................................49

219

Leb za tate Velko Nedelkovski................49Tri dobri sosedi Narodna prikazna................. 53

Raskazi........................................................................................ 56Koga cutea bademite Bistrica Mirkulovska..........56[ampion Rajko Jov~evski......................61

Vidovi raskazi............................................................................63Sredba so Aladin Risto Dav~evski....................63Raskaz za cvetot Bo{ko Sma}oski.................... 65

Raska`uva~ (narator)................................................................. 68Gnezdo Bo{ko Sma}oski.................... 69Darbi Cane Zdravkovski................. 71Neobrani jabolka Bo{ko Sma}oski.................... 74Ne znael kolku e bogat Narodna prikazna.................76

Poim za dramaIzmama Mile Popovski...................... 78Bulki kraj {inite Velko Nedelkovski................82

Dijalog i monolog vo dramski tekst............................................85Gostin od Amerika Risto Krle............................. 85[to stanalo so yunica Bistrica Mirkulovska..........90A devoj~e peruni~e Narodna pesna.......................92

Komunikaciski dijalog............................................................... 93Privremen dijalog Aleksandar Kujunxiski......... 93

LIRSKI VIDOVI

Qubovni, patriotski i pejza`ni pesni@etva Jovan Kotevski...................... 95Boite na tatkovinata Marina Bebekovska...............96Ti li be{e prolet V. Dimitrovski...................... 97Prispivna Bla`e Koneski.....................100Zalez Jovan Strezovski................ 100Mojot roden kraj @ivko Nikolovski...............101

Vizuelni i auditivni elementi vo pesnite............................102Dete zaspano kraj ezero Bla`e Koneski.....................102

Stilski figuri......................................................................... 105Epitet............................................................................. 105

[upelka Konstantin Miladinov....... 105@nala Mara olto proso - Narodna pesna.........106Dom golem i svetol Aleksandar Popovski........108

Anafora i epifora........................................................110Oj lule Narodna pesna.....................110Tamu e na{ata reka -Petre M. Andreevski......... 112

220

Esen Stanko Vrz........................... 112Vo novata godina [ukri Ramo..........................113Stani Stanke narodna pesna..................... 113Dosta si moma odela - narodna pesna.................114

Lirsko - epski pesni..................................................................115Maj~ino vospitanie Gligor Prli~ev....................115Junak i niva Narodna pesna.....................116Skender - bej i mome bitolsko - Narodna pesna............ 118

IZRAZUVAWE I TVOREWE

Usno izrazuvawe....................................................................... 121Razgovorot kako vid na komunikacija............................ 121

Intervju.....................................................................................125Nemame rezervna planeta.............................................125

Hronolo{ko i retrospektivno raska`uvawe..........................128Duwite na baba mi Jovica \ur|i}............128Prvo peewe Trajan Petreski...................129Milosija Kata Misirkova Rumenova..132Ezerska bajka Slavko Janevski..................133

Opi{uvawe............................................................................... 135Ogledalce na detstvoto Petko Domazetovski............135Elka Marija Voronkova................136

Opi{uvawe likovi i li~nosti.................................................139Ne{to za na{eto maalo Miho Atanasovski............... 139Likot na Hajdi.................................................................142Na{iot Dime.................................................................. 143

Izvestuvawe (izve{taj)............................................................144Da ja sakame knigata........................................................144Nastani za denot na u~ili{teto................................... 145

Vest............................................................................................ 147Najdobrite na olimpijada............................................. 147

Literaturkna {kola..................................................................148Scenska izvedba....................................................................... 150

Dramatizacija................................................................150Ogledalce Jovan Strezovski................ 150Makite so saatot Vasil Iqoski......................154

Pismeno izrazuvawe................................................................ 157Izgubeno }ese Boris Bojaxiski.................. 157

221

Preraska`uvawe.......................................................................159Koj treba da se srami Petar Dubo~ki..................... 159

Opi{uvawe............................................................................... 161Lik i li~nosti .......................................................................... 162Vest i izve{taj ......................................................................... 164

Crveniot krst prisuten na site kulturni i sportski manifestacii vo gradot...........................................................165Diktat (Diktat po primeri) ......................................................166

Izlet ................................................................... 166Tvore~ki diktat..............................................................167

Ogledalce............................................................167

MEDIUMSKA KULTURA

Vidovi mediumi (pe~ateni i elekronski)............................... 171Knigata kako medium.......................................................173Teatarska pretstava.......................................................175

Ulogata na re`iser, akter, kostimograf i scenograf ........... 175Spasuva~ka uloga Rajko Jov~evski....................175

Medioteka................................................................................. 182Proektna zada~a.............................................................182

TEKSTOVI ZA PRO[IRUVAWE NA ZNAEWATA

Smrtta na starecot Georgi Stalev......................187^udna snaa Narodna pesna....................189Se}avawe na stihotvorbata Ivan To~ko...........................190Peso~na kula Bo{ko Sma}oski..................192Najslatkiot plod Narodna prikazna...............194Najskapocenoto Vidoe Podgorec..................196Kako raste tatkovinata Olivera Nikolova..............198Pticata ne se vrti Gorjan Petrevksi.................200Skazni za idninata Dubravko Horvat.................203Cre{ovoto top~e Trajan Petrovski............... 205Za prikaznata na mojata majka Nenad Xambazov..................207Lo{a igra Kiro Donev...........................208

Za pisatelite...........................................................................212Re~nik na nepoznati zborovi.................................................214Koristena literatura..............................................................217

222