Imam idejo, zanima me financiranje

1

GEA –

COLLEGE FAKULTETA ZA PODJETNIŠTVO

Doc. Dr. Borut Vojinović

[email protected]

Ljubljana, 10.09.2010

2

Obravnava tematik s področij:

-Osnovni finančni izkazi,

-Upravljanje z likvidnostjo in

-Načela finančnega vzvodja

3

Osnovni finančni izkazi

4

CILJI PODJETJA

Kdor nima zastavljenih ciljev, ga vsaka poti vodi do njih!

Možni cilji:

Povečevanje

dobička

Povečevanje

premoženja

lastnikov (delničarjev) / tržna vrednost podjetja

Povečevanje

blagostanja

5

Interesne skupine v podjetju

Lastniki,

Vodstvo,

Zaposleni,

Tržni udeleženci,

Finančni udeleženci

in

Država, družba in javnost

6

Zunanji uporabniki informacij so:Zunanji uporabniki informacij so:

lastniki podjetja, ki niso člani

njegovih upravljalnih

in/ali nadzornih

organov (tudi možni

investitorji kapitala) –

zanima jih donosnost podjetja,

posojilodajalci (zlasti dajalci dolgoročnih pa tudi kratkoročnih posojil)-

zanima jih dolgoročna

plačilna sposobnost podjetja,

lastniki podjetjalastniki podjetja,

ki niso člani

njegovih upravljalnih

in/ali nadzornih

organov (tudi možni

investitorji kapitala) –

zanima jih donosnost podjetja,

posojilodajalciposojilodajalci (zlasti dajalci dolgoročnih pa tudi kratkoročnih posojil)-

zanima jih dolgoročna

plačilna sposobnost podjetja,

7

Zunanji uporabniki informacij so:Zunanji uporabniki informacij so:Zunanji uporabniki informacij so:

dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih pa tudi kratkoročnih kreditov) –

zanima jih

likvidnost podjetja,

kupci (zlasti glavni stalni kupci),

država in

javnost (tudi tekmeci).

dobaviteljidobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih pa tudi kratkoročnih kreditov) –

zanima jih

likvidnost podjetja,

kupcikupci (zlasti glavni stalni kupci),

drdržžavaava in

javnostjavnost (tudi tekmeci).

8

Notranji uporabniki informacij so:Notranji uporabniki informacij so:

izvajalci posameznih nalog v podjetju, ki morajo odločati

o podrobnostih izvajanja,

poslovodstvo v podjetju od najnižje ravni do uprave

(ravnateljstva),

upravljalni in nadzorni organi v podjetju ter

zaposlenci v podjetju.

izvajalci posameznih nalogizvajalci posameznih nalog v podjetju, ki morajo odločati

o podrobnostih izvajanja,

poslovodstvoposlovodstvo v podjetju od najnižje ravni do uprave

(ravnateljstva),

upravljalni in nadzorni organiupravljalni in nadzorni organi v podjetju ter

zaposlencizaposlenci v podjetju.

9

VRSTE RAČUNOVODSKIH

IZKAZOVVRSTE RAČUNOVODSKIH

IZKAZOV

Računovodsko obračuni za zunanje potrebe

so zlastitisti, ki sestavljajo letne ali medletne računovodskeizkaze:

bilanca stanja,

izkaz poslovnega izida,

izkaz denarnih tokov,

izkaz gibanja kapitala

in

pojasnila postavk

v teh računovodskih izkazih.

(Večina

računovodskih obračunov se sestavlja le zanotranje potrebe podjetja).

Računovodsko obračuni za zunanje potrebe

so zlastitisti, ki sestavljajo letne ali medletne računovodskeizkaze:

bilanca stanja,

izkaz poslovnega izida,

izkaz denarnih tokov,

izkaz gibanja kapitala

in

pojasnila postavk

v teh računovodskih izkazih.

(Večina

računovodskih obračunov se sestavlja le zanotranje potrebe podjetja).

10

VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: BILANCA STANJA


Bilanca stanja:

je dvostranski izkaz

uresničenih sredstev in obveznosti do njihovih virov na zadnji dan

obračunskega obdobja.

Izkazuje

na eni strani premoženjsko podobo z izkazovanjem sredstev, na drugi strani pa lastniško podobo z izkazovanjem obveznosti do virov sredstev.

Bilanca stanja:

je dvostranski izkaz

uresničenih sredstev in obveznosti do njihovih virov na zadnji dan

obračunskega obdobja.

Izkazuje

na eni strani premoženjsko podobo z izkazovanjem sredstev, na drugi strani pa lastniško podobo z izkazovanjem obveznosti do virov sredstev.

11



V bilanci stanja uresničujemo temeljno načelo gospodarjenja

(ali temeljno bilančno načelo), da

lahko podjetje razpolaga le s tolikšnimi sredstvi, kolikor znašajo obveznosti zanje.

Zato mora biti vsota sredstev v bilanci stanja – aktiva

enaka vsoti obveznosti

do virov sredstev

–

pasiva.

V bilanci stanja uresničujemo temeljno načelo gospodarjenja

(ali temeljno bilančno načelo), da

lahko podjetje razpolaga le s tolikšnimi sredstvi, kolikor znašajo obveznosti zanje.

Zato mora biti vsota sredstev v bilanci stanja – aktiva

enaka vsoti obveznosti

do virov sredstev

–

pasiva.

12

Bilanca stanja: Krka, d.d. (mio SIT)Bilanca stanja: Krka, d.d. (mio SIT)

31.12.04 21.12.03 31.12.04 31.12.03

SREDSTVA 151.081 144.307 OBV. DO V. SR. 151.081 144.307

STALNA SREDSTVA 103.768 91.978 KAPITAL 106.711 96.504

Neopred.dolg.sredstva 4.337 2.198 Vpoklicani kapital 14.170 14.170

Opred. dolg.sredstva 67.608 59.323 Kap.rez. + rez.dob. 57.829 50.420

Dolg. finančne naložbe 32.823 30.457 Preneseni čisti p.i. 3.584 5.014

GIBLJIVA SREDSTVA 47.176 52.271 Čisti p.i. posl.leta 9.101 5.011

Zaloge 18.538 21.039 Prev.pop.kapitala 22.027 21.888

Poslovne terjatve 25.617 28.931 REZERVACIJE 12.025 13.344

Kratk. finančne naložbe 1.920 1.472 FIN. IN POSL. OBV. 30.972 33.053

Dobr., denar, čeki 1.101 828 Dolgor.fin. in posl. obv. 13.769 4.509

Kratk.fin. in posl. obv. 17.186 28.543

AKTIVNE ČAS. RAZ. 136 59 PAS. ČAS. RAZ. 1.372 1.406

Zabilančna

sredstva 18.599 17.864 Zabilančne

obveznosti 18.599 17.864

13

VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


Izkaz poslovnega izida

je izkaz v obračunskem obdobju uresničenih prihodkov

in odhodkov.

Prihodke in odhodke lahko opredelimo

na različne načine: iz poslovanja, iz redne dejavnosti, iz financiranja, iz izredne dejavnosti.


je izkaz v obračunskem obdobju uresničenih prihodkov

in odhodkov.

Prihodke in odhodke lahko opredelimo

na različne načine: iz poslovanja, iz redne dejavnosti, iz financiranja, iz izredne dejavnosti.

14



Prihodke (odhodke) ugotavljamo

v povezavi s sredstvi in

obveznostmi zanje, saj nastajajo kot posledica povečevanja (zmanjševanja) sredstev

ali zmanjševanja

(povečevanja) obveznosti do virov

sredstev.

Različni preseki prihodkov

in odhodkov vodijo do

različnih poslovnih izidov: dobiček (izguba)

iz poslovanja, iz rednega delovanja, celotni dobiček (izguba),

čisti

dobiček (izguba).

Prihodke (odhodke) ugotavljamo

v povezavi s sredstvi in

obveznostmi zanje, saj nastajajo kot posledica povečevanja (zmanjševanja) sredstev

ali zmanjševanja

(povečevanja) obveznosti do virov

sredstev.

Različni preseki prihodkov

in odhodkov vodijo do

različnih poslovnih izidov: dobiček (izguba)

iz poslovanja, iz rednega delovanja, celotni dobiček (izguba),

čisti

dobiček (izguba).

15

VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA,IZKAZ USPEHA

VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA,IZKAZ USPEHA


je glede na svojo obliko lahko bilanca poslovnega izida

ali stopenjski izkaz

poslovnega izida.

Razdelitev čistega dobička

in poravnava izgube nista prikazana v izkazu poslovnega izida, temveč

v izkazu sprememb kapitala.


je glede na svojo obliko lahko bilanca poslovnega izida

ali stopenjski izkaz

poslovnega izida.

Razdelitev čistega dobička

in poravnava izgube nista prikazana v izkazu poslovnega izida, temveč

v izkazu sprememb kapitala.

16

Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT)Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT)2004 2003

Čisti prihodki od prodaje 97.977 85.388

Sprememba vrednosti zalog -1.075 4.330

Usredstveni

lastni proizvodi in storitve 44.949 3.839

Drugi poslovni prihodki 4.098 303

Stroški blaga, materiala in storitev -43.519 -42.204

Stroški dela -26.359 -22.902

Odpisi vrednosti -9.751 -8.688

Drugi poslovni odhodki -3.832 -1.303

Finančni prihodki iz deležev 1.545 616

Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 404 1.953

Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 1.600 1.301

Finančni odhodki za odpise d. in k. naložb -1.817 -1.896

Finančni odhodki za obresti in iz drugih obv. -2.353 -4.149

POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 16.964 12.753

Izredni prihodki 112 113

Izredni odhodki -11 -14

POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 101 98

CELOTNI POSLOVNI IZID 17.065 12.851

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČ. OBDOBJA 14.101 11.022

17

VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV: IZKAZ DENARNIH TOKOV


Izkaz denarnih tokov

je izkaz v obračunskem obdobju uresničenih

prejemkov (ali pritokov) in

izdatkov (ali odtokov) skupaj z začetnim stanjem denarja.

Denarni tokovi

so pritoki

in odtoki

določenih vrst sredstev

ali obveznosti

do virov sredstev v

določenem časovnem obdobju.

Izkaz denarnih tokov

je izkaz v obračunskem obdobju uresničenih

prejemkov (ali pritokov) in

izdatkov (ali odtokov) skupaj z začetnim stanjem denarja.

Denarni tokovi

so pritoki

in odtoki

določenih vrst sredstev

ali obveznosti

do virov sredstev v

določenem časovnem obdobju.

18



Denarni

tokovi so tudi posledek

sprememb sredstev in obveznosti do virov sredstev

zaradi:

1. poslovanja,

2. investiranja in dezinvestiranja

ter

3. financiranja in definanciranja.

Finančni izid

je prebitek prejemkov ali izdatkov.

Denarni

tokovi so tudi posledek

sprememb sredstev in obveznosti do virov sredstev

zaradi:

1. poslovanja,

2. investiranja in dezinvestiranja

ter

3. financiranja in definanciranja.

Finančni izid

je prebitek prejemkov ali izdatkov.

19

RAČUNOVODSKI IZKAZI: IZKAZ DENARNIHTOKOV

RAČUNOVODSKI IZKAZI: IZKAZ DENARNIHTOKOV

1.

izkaz denarnih tokov, 2.

izkaz neto denarnih tokov in

3.

izkaz pobotanega denarnega toka.

….so računovodski izkazi, v katerih so predstavljene spremembe stanja denarnih sredstev:

a) po neposredni metodi

s prejemki

in izdatki, razčlenjenimi na

tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem in investiranjem,

b) po posredni metodi

z izračunanimi pritoki

in odtoki, razčlenjenimi na tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem in investiranjem.

1.

izkaz denarnih tokov, 2.

izkaz neto denarnih tokov in

3.

izkaz pobotanega denarnega toka.

….so računovodski izkazi, v katerih so predstavljene spremembe stanja denarnih sredstev:

a) po neposredni metodi

s prejemki

in izdatki, razčlenjenimi na tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem in investiranjem,

b) po posredni metodi

z izračunanimi pritoki

in odtoki, razčlenjenimi na tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem in investiranjem.

20

RAČUNOVODSKI IZKAZI: IZKAZ DENARNIH TOKOV

RAČUNOVODSKI IZKAZI: IZKAZ DENARNIH TOKOV

Razlika

med prejemki

in izdatki

oziroma med pritoki in odtoki v obdobju je tedanji finančni izid, ki skupaj z začetnim stanjem denarnih sredstev ustvarja

njihovo

končno stanje.

Po obliki

je lahko bilanca finančnega izida

ali stopenjski finančni izkaz.

Razlika

med prejemki

in izdatki

oziroma med pritoki in odtoki v obdobju je tedanji finančni izid, ki skupaj z začetnim stanjem denarnih sredstev ustvarja

njihovo

končno stanje.

Po obliki

je lahko bilanca finančnega izida

ali stopenjski finančni izkaz.

21

PREJEMKI OD PRODAJE, DRUGI PREJEMKI

IZDATKI ZA INPUTE

DENARNI TOK IZ POSLOVANJA

DENARNI TOK IZ INVESTIRANJA

IZDATKI ZA NAKUP STALNIH SREDSTEV

PREJEMKI OD PRODAJE STALNIH SREDST.

DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA

IZDATKI ZA RAZDOLŽEVANJE, DIVIDENDE

PREJEMKI IZ ZADOLŽEVANJA, IZDAJE DELNIC

DENARNI TOK IZ POSLVANJA.DENARNI TOK IZ POSLVANJA.

DENARNI TOK IZ INVESTIRANJADENARNI TOK IZ INVESTIRANJA

DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA.DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA.

___

___

___

===

===

===

= sprememba denarnega toka= sprememba denarnega toka= sprememba denarnega toka

___

+++

22

DENARNI TOK

Denarni tok

je za potrebe odločanja o dolgoročni naložbi opredeljen kot čisti dobiček, povečan za nedenarne dohodke (na primer amortizacijo).

Upoštevati je treba

tudi oportunitetne

stroške in

morebitne učinke naložbe

na druge programe

podjetja.

Upoštevati je treba

tudi potrebno povečanje obratnega

kapitala

(razliko med zahtevanim povečanjem kratkoročnih naložb in povečanjem kratkoročnih obveznosti), ki pa se povrne po končani življenjski

dobi naložbe.

?

23

Upravljanje z likvidnostjo

24

Denarna sredstva

so gotovina

in knjižni

denar v

bankah, ki je v danem trenutku na voljo za

plačevanje. Pri presojanju plačilne sposobnosti

se štejejo kot denarna sredstva še razni denarni

ustrezniki.

Denarna sredstvaDenarna sredstva

25

Kratkoročne finančne naložbe

26

Pri nalaganju finančnih presežkov je treba paziti nadvoje:

Da se ohranja čim večja likvidnost (zelo hitraunovčljivost naložb) in

Da se dosega hkrati čim večja varnost.

27


so tisti del gibljivih sredstev in kratkoročnih

sredstev, ki kot

finančna naložba s trajanjem, krajšim od leta dni, prinaša finančne prihodke.

Sestavljajo jih za prodajo kupljene delnice

in druge vrednostnice, dana kratkoročna posojila

itd.


28

BLAGAJNIŠKI ZAPIS

Blagajniški zapis je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek, z določenim rokom dospelosti.

Blagajniški zapisi se izdajajo z rokom dospelosti do enega leta, zato jih štejemo med kratkoročne

vrednostne papirje.

29

BLAGAJNIŠKI ZAPIS

Z gospodarskega gledišča so blagajniški zapisi namenjeni pridobivanju kratkoročnih

finančnih

sredstev.

Vsebina pravice

iz blagajniškega zapisa je obveznost plačila

določene vsote denarja. Gre torej za dolžniški

vrednostni papir.

30

BLAGAJNIŠKI ZAPIS

Po vsebini pravice je blagajniški zapis podobenobveznici, le da je doba vračila

glavnice krajša

→ vrača

glavnica skupaj z obrestmi, ko preteče doba, za kateri jezapis izdan.

Mogoče pa je tudi, da se blagajniški zapis izda skuponom, ki upravičencu prinašajo periodično zapadlepravice.

Blagajniški zapis lahko

upravičencu prinaša šedruge pravice, če tako določi izdajatelj.

31

ZAKLADNE MENICE

Kratkoročni

vrednostni papir,

Dospelost do 6 mesecev,

Obstaja živahen

sekundarni trg

in

Predstavljajo čvrsto jamstvo.

32

KOMERCIALNI ZAPIS

Komercialni zapis je vrednostni papir, ki se glasi na

določen denarni znesek, z določenim rokom dospelosti, izda pa ga subjekt, ki ni pooblaščen

za izdajo blagajniških zapisov.

Komercialni zapisi se izdajajo z rokom dospelosti

do enega leta

→ kratkoročni vredn. papir.

Z gospodarskega gledišča so namenjeni pridobivanju

kratkoročnih finančnih sredstev.

Vsebina pravice

iz komercialnega zapisa je obveznost

plačila

določene vsote denarja.

33

KOMERCIALNI ZAPIS

Gre torej za dolžniški

vrednostni papir. Obrestovanje

komercialnega zapisa ni nujno razvidno

iz samega papirja.

Izdajatelj se lahko odloči, da bo obrestoval glavnico

po določeni obrestni meri.

Lahko pa se tudi odloči, da se zaveže plačati samo določeno vsoto denarja, ki zajema glavnico in obresti.

V tem primeru se komercialni zapis proda po nižji prodajni ceni, kot je nominalna vrednost.

34

RAZNE VLOGE PRI BANKAH

Vezane vloge

za določen čas v dnevih,

Vloge na odpoklic

(likvidne, vendar imajo nižji donos),

Do dospetja so vezane vloge nelikvidne

KRATKOROČNA POSOJILA DRUGIM PODJETJEM

Gre za izredno tvegane naložbe, vendar je njihova donosnost

lahko izjemno visoka

35

6.1.4 Terjatve do kupcev

36

Kratkoročne poslovne terjatve:

kratkoročne terjatve iz poslovanja so poslovne terjatve, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni, do kupcev raznih vrst, do vpisnikov kapitala in do drugih oseb.

Mednje spadajo tudi dane kratkoročne varščine.

Poslovne terjatve

37

So del:• gibljivih

sredstev,

• kratkoročnih

sredstev in • obratnih

sredstev.

Morebitne kratkoročne terjatve do dobaviteljev iz naslova

danih predujmov

so v bilanci stanja vključene med:• opredmetena osnovna sredstva,• neopredmetena

osnovna sredstva in zaloge,

Odkupljene

kratkoročne terjatve imajo največkrat naravo

kratkoročne finančne naložbe.

Poslovne terjatve

38

Kratkoročne terjatve iz poslovanja

zajemajo predvsem terjatve do kupcev

in druge terjatve

iz poslovanja.

Nastajajo predvsem iz potrebe po vsaj delnem

kreditiranju kupcev, saj se pri boljših pogojih kreditiranja praviloma poveča

obseg prihodkov

od prodaje, s tem pa

tudi pričakovani donos kapitala.

V njihovem okviru najdemo tudi odkupljene kratkoročne

terjatve, ki pa so po naravi največkrat kratkoročne finančne naložbe.


39

Povečanje

terjatev ima tudi negativne posledice, ki se kažejo zlasti v:

povečevanju

obsega vezanih sredstev

v poslovanju,

stroških

financiranja,

tveganju

pri izterjevanju,

tveganju pri stabilnosti prodaje,

kar se kaže v skupnem učinku kot zmanjševanje donosa

lastniškega kapitala in/ali povečevanje tveganja

pri zagotavljanju kratkoročne plačilne sposobnosti

podjetja.


40

Kreditna politika se nanaša na:

vrste kupcev (glede na obseg prometa),

dobo plačila (krajši ali daljši rok plačila),

ponujene popuste (glede na pomen kupca-zvesti kupci, promet etc…) in

način izterjave (morebitni problemi pri tej →stroški).

Kreditna politika podjetja

41

Dejavniki kreditne sposobnosti kupca so:

značaj kupca (trženjski značaj),

sposobnost plačila (dober plačnik, slab plačnik),

zavarovanje (slabo, dobro, prvovrstno),

finančno moč (visoka, slaba) in

gospodarske razmere (recesija, konjunktura).


42


(1) Povprečnoplačilno obdobje

(2)

Slabe terjatve

Kakovost Kakovost kupcakupca

Ponujeni popustiProgramizterjave

Čas kreditiranja

43

Kreditni pogoji

(Podpoglavje 6.1.4.2)

Finančni direktor mora prilagajati kreditne pogoje

tako, da dodatni stroški zaradi njihove spremembe ne presegajo dodatnega dobička.

Najnižje, za podjetje še sprejemljive, zahteve, ki jih mora prosilec izpolnjevati.

Zakaj spreminjati (omiliti) te zahteveZakaj spreminjati (omiliti) te zahteve??

44

Kreditni pogoji

Več

administrativnega dela

(strošek dela)

Več

možnih izgub

zaradi slabih dolžnikov

Oportunitetni

stroški

Stroški, ki so posledica omilitve kreditnih pogojev

?

45

Izterjava terjatev

Likvidnost in donosnost

(kvaliteta terjatev, donosnost teh),

Potencialne in obstoječe terjatve

(vprašanje kvalitete

kupca→njegovega neplačevanja),

Zavarovanje terjatev

(možnost izgube v primeru

nekvalitetnega zavarovanja),

Pospeševanje vnovčevanja

(zamudne obresti, kasaskonto,

komepenzacija, opominjanje, faktoring, avkcija, sodna izterjava, sprememba v lastniški delež, zunanji izterjevalec)

46

Izterjava terjatev

Boniteta kupcev

(povezana s časom in možnostjo izterljivosti),

Koeficient obračanja

(ob problemu izterjevanja se ta koeficient značilno zmanjša-poslabša) in

Razvrščanje terjatev

(terjatve razvrščamo-rangiramo

v skupine i.e. dobre, slabe, zelo salbe)

47

Faktoring

Sodoben finančni instrument, ki predstavlja financiranje, upravljanje in zavarovanje terjatev.

Faktor prevzame

ali kupi terjatve

za takojšen denar in lahko,

glede na naravo in

obseg dogovora,

opravlja še

naslednje storitve:

opravlja knjigovodske storitve

v zvezi s terjatvami prvotnega upnika;

48

Faktoring

●

opravlja postopke potrebne za unovčenje

(inkaso) in izterjavo

terjatev,

●

prevzema

nase terjatve in s tem vso tveganje

iz naslova plačilne nesposobnosti

kupca,

●

Ciljna skupina so gazele

oz. hitro rastoči

SME-ji

49

Faktoring

Vrste faktoringa:

Neregresni

(pravi) faktoring: tveganja neplačila

terjatve prevzame faktor –

kupec terjatve.

Regresni (nepravi) faktoring: faktor –

kupec

terjatve

ne prevzame plačilnega tveganja.

Prikriti faktoring: dolžnik ni obveščen, da so bile terjatve prodane faktorju –

kupcu terjatve.

50

Potek faktoring posla

1. Prodajalec

proda in dobavi kupcu blago ali storitev in mu izda račun.

2. Prodajalec

(takoj po dobavi) odstopi terjatev faktorju, mu izroči kopijo računa

in odstopno izjavo,

ki jo podpišeta

prodajalec (odstopnik terjatev) in kupec (dolžnik).

51

Potek faktoring posla

3. Faktor

lahko prodajalcu že naslednji dan nakaže dogovorjeni znesek, zmanjšan za faktorinško

provizijo.

4. Ob dospelosti terjatve kupec plača blago

ali storitev z nakazilom na račun faktorja.

5. Faktor poračuna

plačilo za odstopljeno terjatev, znesek pa zmanjša za obresti na uporabljeno financiranje.

52

Potek faktoring

posla

53

Faktoring

v številkah

Promet s faktoringomv Evropi za leto2004 (v mrd €)

54

Faktoring v številkah

Promet faktoringa

v svetu (v % za 2004)

Cena faktoringa

v Sloveniji

55

Faktoring

v Sloveniji

Slovenija

je s 185 milijoni evrov obrobna država, saj ustvari zgolj dva promila svetovnega prometa panoge.

Glavni igralci:

Prvi faktor

Afaktor

in

Finea

faktoring

PROMET FAKTORINGA V SLOVENIJI, 1998-2004 (V MIO EUR)

56

Nakazilo -

ASIGNACIJA

Asignacija

pomeni v bistvu nakazilo; z dogovorom o

asignaciji

dolžnik naroči

(ga pooblasti) svojemu dolžniku, da namesto njega poravna dolg.

S takšnim dogovorom se mora strinjati tudi upnik, ki je lahko tudi sam predlagatelj asignacije.

57

Sprememba upnika -

CESIJA

Terjatev preide

iz premoženja ene

osebe v premoženjedruge osebe.

Stranki pogodbe o cesiji:

U (odstopnik, cedent) in

3. os. (prevzemnik, cesionar).

Gre za razpolagalni pravni posel (prenos obligacijskepravice), ki je posledica zavezovalnega

pravnega posla

med “starim” in “novim”

upnikom.

58

Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi

Kratkoročne naložbe

presegajo polovico vseh sredstev tipičnega podjetja

(predstavljajo sredstva, ki so izrednega pomena

za doseganje donosnosti

poslovanja podjetja).

Njihov obseg

vpliva

na donosnost vseh sredstev

(ROI).

V kakšni meri? …veliki

59

Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi

Kratkoročne obveznosti

so glavni vir financiranja

majhnih podjetij.

Zahteva dnevno kontrolo.

Vpliva na

tveganje, donos

in tudi ceno delnice

podjetja.

Zakaj? …majhna finančna moč SME

Potrebno ažurno spremljanje gibanja.

Pri zadolževanju se tveganje zagotovo poveča…

60

Zajema odločitve podjetja o financiranju

podjetja s

kratkoročnimi dolgovi

in drugimi obveznostmi.

Ker zajema odločanje o kratkoročnih dolgovih in drugih obveznostih tudi

odločanje o njihovem zmanjševanju,

zajemajo ta načela tudi kratkoročno definanciranje.

Prednosti kratkoročnega financiranja pred dolgoročnim

financiranjem so možnost hitrejše pridobitve, prilagodljivost potrebam

in manjše omejitve v poslovni politiki, večja

razpoložljivost.

Kratkoročno financiranje in definanciranje

61

Slabosti kratkoročnega financiranja

v primerjavi z dolgoročnim

pa so zlasti:

večji stroški

financiranja,

veliko število potrebnih obnavljanj

in s tem povezani stroški,

večje tveganje

glede spreminjanja stroškov

financiranja,

večje tveganje

glede možnosti obnavljanja, kar se kaže v

povečanju negotovosti poslovanja

in

večji verjetnosti nastanka stroškov finančne stiske.

Kratkoročno financiranje in definanciranje

62

Nameni so zlasti:

financiranje

občasnega

ali sezonskega povečanja

obratnih

sredstev,

financiranje

posameznih kratkoročnih poslov,

financiranje

začasnega časovnega neskladja

med prejemki

in izdatki,

zmanjšanje

povprečnih stroškov financiranja

podjetja in

zmanjšanje

vpliva

drugih upnikov na poslovanje.

Nameni kratkoročnega financiranja

63

Vsako vrsto

kratkoročnega financiranja je treba pri odločanju pretehtati

zlasti glede na kratkoročno

plačilno sposobnost

podjetja, dolgoročno plačilno sposobnost podjetja, donosnost

in tveganje

lastniškega kapitala.

Nameni kratkoročnega financiranja

64

Obseg je opredeljen

z doseganjem najugodnejšega dolgoročnega financiranja.

Na kratkoročnem področju treba zagotoviti le najboljšo kombinacijo

vseh vrst kratkoročnega financiranja

in pri

tem upoštevati

zlasti:

stroške, razpoložljivost, časovne omejitve, prilagodljivost in stopnjo obremenjenosti sredstev.

Obseg kratkoročnega financiranja

65

Temeljno sodilo pri iskanju najboljše kombinacije različnih vrst kratkoročnega financiranja so:

• neposredni stroški

(obrestna mera, provizije),

•

posredni stroški

financiranja (stroškovna ocena preostalih sodil, časovne omejitve etc.).


66

Zajema

zlasti tele možnosti:

obveznosti do dobaviteljev,

kratkoročna posojila,

kratkoročne komercialne kredite,

druge komercialne obveznosti,

druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja,

izdane kratkoročne vrednostnice,

notranje financiranje,

zunajbilančno

kratkoročno financiranje.

Kratkoročno financiranje

67

Obveznosti do dobaviteljev so običajen vir financiranja

poslovanja podjetja.

Nastanejo kot posledica nakupa

na odprt račun z opredeljeno zapadlostjo v plačilo, na primer 8 do 15

dni.

Rok plačila je lahko tudi daljši; v tem primeru je običajen popust

za predčasno plačilo.

Obveznosti do dobaviteljev

68

Vsako podaljšanje roka plačila

pri nespremenjenem obsegu poslovanja pomeni povečanje obveznosti

do

dobaviteljev, torej povečanje obveznosti do virov financiranja

in povečanje sredstev podjetja;

skrajšanje rokov plačila

pa zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev, torej zmanjšanje obveznosti do virov

financiranja

in zmanjšanje sredstev podjetja.

Obveznosti do dobaviteljev

69

Pri izračunavanju primerljive obrestne mere

kot kazalcastroškov obveznosti

do dobaviteljev upoštevamo:

stroške obveznosti do dobaviteljev, to je morebitne neizkoriščene popuste za predčasno plačilo,

obseg posojila, to je nabavno vrednost

(zmanjšano za popuste hitrega plačila),

ročnost posojila, to je skrajni rok plačila.

Stroški financiranja

70

Obseg

obveznosti do dobaviteljev je najugodnejšipri:

tistem povprečnem roku plačila, pri katerem nižjaobrestna mera

in večje tveganje

najbolj pozitivno

vplivata

na tržno vrednost

enote navadnegalastniškega kapitala

in

ko je ta vpliv hkrati še večji, kot bi bil vpliv najetega kratkoročnega posojila.

Stroški financiranja

71

Dobiti jih je možno pri bankah, drugih finančnihinstitucijah, drugih pravnih ali fizičnih

osebah.

Bančna posojila se običajno najemajo

za financiranje:

sezonskih obratnih sredstev,

financiranje posameznih večjih poslov,

v načrtu predvidene potrebe pri zagotavljanju kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja in

razne oblike premostitvenih posojil.

Kratkoročna posojila

72

Pri odločanju o najemu kratkoročnega posojila jetreba upoštevati zlasti:

celotne stroške posojila,

ustreznost roka vračila

in možnosti podaljševanja,

morebitne probleme pri zavarovanju posojila,

namen zadolžitve in ustrezno kalkulacijo posla,

stopnjo odvisnosti od upnika.

Kratkoročna posojila

73

Dekurzivna

metoda: navedena obrestna mera

je enaka

dejanski.

Dejanska obrestna mera=

(znesek plačanih obresti/glavnica)x( število časovnih obdobij v letu/število časovnih obdobij trajanja kredita)

Anticipativna

metoda: navedena obrestna mera ni enaka

dejanski.

Stroški kratkoročne zadolžitve pri bankah

74

Kratkoročni komercialni kredit

odobrava prodajalec kupcu

blaga in je ena najpomembnejših

oblik kratkoročnegafinanciranja.

Pri odločanju o najemu

tega kredita je treba upoštevati

zlasti običajne pogoje financiranja

prodaje v posameznidejavnosti, konkurenčne ponudbe, kreditno sposobnostpodjetja, nekatere tržne dejavnike.

Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja

75

Med druge komercialne obveznosti

štejemo zlasti prejete

predujme, varščine

in podobno. Tudi za pridobitev predujmov mora imeti podjetje določeno kreditno sposobnost.

Druge kratkoročne obveznosti

iz poslovanja so

obveznosti v zvezi s stroški

oziroma odhodki poslovanja, v zvezi s stroški oziroma odhodki od financiranja

naštetih

obveznosti, iz naslova izplačila dobička, iz naslova izdanih čekov

in tn.

TE OBVEZNOSTI NASTAJAJO SPONTANO

Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja

76

Izdane kratkoročne vrednostnice

so menice,komercialni zapis, druge kratkoročne vrednostnice.

Notranje financiranje

zajema zlasti med letomnerazporejeni čisti dobiček

in PČR.

Pasivne časovne razmejitve

zajemajokratkoročno odložene prihodke

in kratkoročno

vnaprej vračunane stroške

in odhodke.

Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje financiranje, zunajbilančno

kratkoročno financiranje

77

Zunajbilančno


je tistofinanciranje, ki presega kratkoročne obveznosti,izkazane v bilanci stanja.

To financiranje se lahko doseže

tako s komercialnimi

kot tudi finančnimi inštrumetni,

najpogosteje z kratkoročnim poslovnim najemom, ponovnim nakupom zalog, zalogami v konsignaciji, posrednim financiranjem.

Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje financiranje, zunajbilančno


78

Kratkoročni načrt

in njegove simulacije so pomembno orodje

za odločanje o kratkoročnem

financiranju,


pa je opredeljen z načrtom dolgoročnega financiranja

podjetja kot

potrebni presežek

nad načrtovanimi obveznostmi do dolgoročnih virov.

Odločanje o kratkoročnem financiranju

79

Kakovost kratkoročnega financiranja

vpliva praviloma tudi povratno na

končno odločitev

o

velikosti dolgoročnega financiranja.

Čim ugodnejše

je kratkoročno financiranje, manjši je potreben delež

dolgoročnega financiranja, kar

pa ne sme ogroziti dolgoročne plačilne sposobnosti

podjetja.

Odločanje o kratkoročnem financiranju

80

Financiranje

obratnih sredstev: kratkoročna in dolgoročna mešanica

SpontanSpontanoo

ffinanciinanciranjeranje::

obveznosti in terjatev izposlovanja, ki nastajajo spontano

ali samodejno

in

se gibljejo skladno z gibanjem poslovanja.

Nanj vpliva plačilna politika podjetja.

Zanima nas predvsem nespontani

ali nesamodejnidel financiranja

kratkoročnih naložb podjetja.

81

Analiza denarnega toka innjegovih sestavin

82

Denarni tok

povezuje tri glavne aktivnosti podjetja –

poslovanje, investiranje

ter

financiranje

in omogoča njihovo nemoteno odvijanje.

Izkaz denarnega toka

povezuje izkaza uspeha in stanja

in pojasnjuje spremembe

v stanju

denarja

podjetja v času.

83

Denarni tok prikazuje

tisto, kar ni razvidno ne iz

izkaza uspeha ne iz izkaza stanja –

kako aktivnosti podjetja vplivajo na denarne tokove,

Izkaz denarnih tokov sestavimo

na podlagi analize

sprememb postavk izkaza stanja v obračunskem obdobju,

Izkaze lahko sestavimo

za poljubna časovna obdobja,

od dneva do leta

Značilnosti denarnega toka

so odvisne tudi od panoge,

tehnologije,

stopnje življenjskega cikla

proizvoda.

84

Proces kroženja denarja

Čas

Stalna sredstva

GS GS GS GS GS GS GS GS GS

85

Kroženje denarja v gibljivih sredstvih

Največ

eno

leto

GIBLJIVA SREDSTVA

Denar Zaloge Terjatve Denar

86

Finančno vzvodje

-

Leverage

87

Pojem

–

Poslovni vzvod

Poslovni vzvod

izraža možnost, da se z večjimi prihodki od prodaje poveča dobiček.

Koeficient (stopnja) poslovnega vzvoda

jerazmerje med

odstotno spremembo

(

%) dobička

iz poslovanja

in odstotno

spremembo

(

%)prihodkov od prodaj

ali poslovnih

prihodkov.

Kaže vpliv stalnih stroškov

na poslovno tveganjeprinašalcev kapitala.

88

Stopnja poslovnega vzvoda

(DOL)

DOLDOL

pri

Q enot proizvodov(ali

prodaje)

DOLDOL-

odstotna sprememba dobička iz poslovanja

(OP) zaradi 1-odstotne

spremembe obsega prodaje.

=

Odstotna spremembadobička iz poslovanja

(OP)

Odstotna spremembaprodaje

89

Poslovni vzvod

En možni “učinek”

poslovnega vzvoda je, da

sprememba obsega prodaj

povzroči “več

kot sorazmerno”

spremembo dobička

iz

poslovanja

(ali

izgube).

Poslovni vzvod

–

uporaba fiksnih stroškov podjetja oziroma možnost, da se z večjimi

prihodki

poveča dobiček podjetja.

90

Vpliv Vpliv pposlovnegaoslovnega

vzvodavzvoda na dobina dobičček iz poslovanja (OP)ek iz poslovanja (OP)

91

Vpliv poslovnega vzvoda na Vpliv poslovnega vzvoda na dobidobičček iz poslovanjaek iz poslovanja

92

Vpliv poslovnega vzvoda na Vpliv poslovnega vzvoda na dobidobičček iz poslovanjaek iz poslovanja

* (EBITt

- EBIT t-1

) / EBIT t-1

93

Vpliv poslovnega vzvoda na dobiVpliv poslovnega vzvoda na dobičček ek iz poslovanjaiz poslovanja

PodjetjePodjetje

AA

jeje

najboljnajbolj

““obobččutljivoutljivo””

podjetjepodjetje 50-odstotno

povečanje prodaj vodi do

400400--

odstotnega poveodstotnega poveččanja OPanja OP.

Napačno je misliti, da podjetje z največjim absolutnim ali relativnim zneskom fiksnih stroškov

takoj kaže velike prednosti

poslovnega

vzvoda.

94

Razlaga Razlaga DOLDOL

DOL meri

“občutljivost”

dobička

iz poslovanja na spremembe obsega prodaj.

Čim bližje točki preloma

posluje podjetje tem višja

je absolutna vrednost DOL.

Podjetje z višjo DOL

je bolj “občutljivo”

na spremembo prodaj

kot podjetje z nižjo DOL.

NajpomembnejNajpomembnejšše ugotovitve o e ugotovitve o DOLDOL

95

DOL DOL iin n poslovno tveganjeposlovno tveganje

DOL je

lle e ena sestavina ena sestavina poslovnega tveganja, ki postane “aktivna”

llee

v v

razmerah variabilnosti prodaj in strorazmerah variabilnosti prodaj in strošškov.kov.

DOL povepoveččujeuje

variabilnost

dobička iz poslovanja

in s tem poslovno tveganje.

Poslovno tveganje

–

verjetnost neuspeha ali izgube v zvezi s posamezno smerjo poslovanja.

Njegov vpliv se izraža z variabilnostjo

dobička iz poslovanja

(OP=EBIT).

96

Koeficient (stopnja) finančnega vzvoda

jerazmerje med odstotno spremembo (

%)

celotnega dobička

in odstotno spremembo (

%)dobička iz poslovanja.

Pojem

–

Finančni vzvod

97

Finančni

vzvod

Finančni

vzvod je posledica izbire načina financiranja.

Uporablja se za večanje donosnosti navadnih delnic.

Finančni

vzvod

–

uporaba stalnih stroškov financiranja oziroma možnost podjetja, da z

dodatnim zadolževanjem

poveča dobiček, ker so obresti

za dolgove manjše od donosa

tako

pridobljenih sredstev.

98

Stopnja finančnega vzvoda (DFL)

DFLDFL

pri

OP Eurov

Stopnja fStopnja finaninanččnneega vzvodaga vzvoda

–

odstotna sprememba celotnega dobička

zaradi 1-

odstotne

spremembe dobička iz poslovanja.

=

Odstotna sprememba Celotnega dobička

Odstotna spremembadobička iz poslovanja

(OP)

99

Računanje

DFL

DFLDFL OP

RaRaččunanjeunanje

DFLDFL

=OPOP

OPOP

-

II

OPOP

= = DobiDobičček iz poslovanjaek iz poslovanja

I I = = obrestiobresti

100

Zgled (# 1)

DFLDFL

500500..000000

RaRaččunanjeunanje

DFL DFL za financiranje zza financiranje z

novim novim laslasttninišškim kapitalomkim kapitalom*

=500500..000000

500500..000 000 -

00

* Izračun upošteva pričakovani

OP

= 1.001.00

101

Zgled (# 2)

DFLDFL

500500..000000

RaRaččunanje unanje DFL DFL za financiranje zza financiranje z

novim novim ddolgomolgom

*

=500500..000000

500500..000 000 –

100100..000000

* Izračun upošteva pričakovani

OP

= 500500..000000

/ 400.000

1.251.25=

102

Finančno

tveganje

Dolg

povečuje verjetnost plačilne nesposobnosti

v primerjavi

s podjetjem, ki se v celoti financira z lastniškim kapitalom. V našem primeru mora podjetje ustvariti OP najmanj v znesku 100.000, da pokrije obresti.

Dolg

tudi zvišuje variabilnost

celotnega dobička, saj se je DFL povečal od

1.00 na

1.25.

Finančno

tveganje

–

variabilnost dobička

+ tveganje

možne plačilne nesposobnosti

zaradi

uporabe finančnega vzvoda.

103

Celotni vzvod

izraža možnost, da se z večjimi prihodki

od prodaje poveča celotni dobiček.

Koeficient celotnega vzvoda je razmerje med odstotno spremembo (

%) celotnega dobička

in odstotno spremembo (

%) prihodkov od prodaj.

V vseh primerih gre torej za elastičnosti.

Pojem

–

Celotni vzvod (DTL)

104

Celotno tveganje podjetja

Celotno tveganje podjetja

izraža variabilnost celotnega dobička glede na gibanje prodaj.

Je seštevek poslovnega

in finančnega

tveganja.

Celotno tveganjeCelotno tveganje

= poslovno tveganjeposlovno tveganje

+ + finanfinanččno tveganjeno tveganje

DTLDTL

= DOL x DFLDOL x DFL

PAZITE!PAZITE!

105

Stopnja celotnega vzvoda(DTL)

DTLDTL

pri

Q enotah

(ali

S Eurih) proizvodnje

(ali

prodaj)

StopnjaStopnja

celotnega vzvodacelotnega vzvoda–

odstotna sprememba celotnega dobička

zaradi

1-odstotne spremembe

obsega proizvodnje

(prodaje).

=

Odstotna spremembe celotnega dobička

Odstotna sprememba proizvodnje (prodaj)

106

Računanje

DTL

DTLDTL S EURprodaj

= OP

+ FCOPOP

-

II

DTLDTL Q enot QQ

(PP

--

VV)QQ

(PP

--

VV) -

FC -

II

=

107

Zgled

Kakšna je stopnja celotnega vzvodastopnja celotnega vzvoda pri

OP=500=500..000000,,

če so:

stalnistalni

ststrorošškiki

100100..000000,,cena proizvoda 4343,,7575

in

spremenljivi

stroški

1818,,75 75 na enoto na enoto proizvoda?proizvoda?

108

Izračun DTL za primer financiranja z lastniškim kapitalom

DTLDTL S EUR prodaj =

500500..000000

+ 100.000

500500..000 000 -

00

= 1.201.20*Opomba: ni finančnega vzvoda.

109

Izračun DTL za primer dolžniškega financiranja

DTLDTL S EURprodaj =

500500..000000

+ 100.000

500500..000 000 –

100100..000000

= 1.501.50

110

Kakšna je ustrezna vrednost DFL?

Podjetje mora analizirati

pripriččakovane denarne tokove v akovane denarne tokove v prihodnostiprihodnosti..

Čim

veveččjiji

in stabstabiillnneejjššii

pripriččakovani denarni tokovi v akovani denarni tokovi v prihodnostiprihodnosti, tem večja doldolžžninišška kapacitetaka kapaciteta..

Stalni stroStalni strošškiki

vsebujejovsebujejo: glavnico dolga in

plačilo obresti, stroške najema in

dividend za prednostne

delnice.

Sposobnost zadolSposobnost zadolžževanja evanja ––

najvenajveččji znesek ji znesek dolgov, ki ga podjetje lahko servisira.dolgov, ki ga podjetje lahko servisira.

111

Pojmi

Podjetje, ki ima visoko stopnjo poslovnega vzvoda

invisoko stopnjo finančnega vzvoda, posluje zelotvegano.

Doseči mora zelo visoko raven prodaje, da lahkopokrije

visoke stalne (fiksne) stroške poslovanja

in

stalne stroške

financiranja.

Business

Imam idejo, zanima me financiranje